LJubljana, UpravmStvo: Ljubljana, linafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125, S126T Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova aL i. - Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št- 2455. Po-fre>d_ Fran-ooski generalni štab zastopajo general Sohwa:sguth vioeadmiral Abrial iin za letalstvo general Mouharth. Belgijski generalni štab zastopa general Defontaine, ki mu je dodeljen belgijski letalski ataše v Londonu major Monter. Posvetovanja so strogo tajna ter so ukrenili vse potrebno, da se prepreči vsakršna iindiskretnest Angleške čete za obrambo Belgije Pari«. 15- aprila. A A. >Excelsior« objavlja vest svojega londonskega dopisnika po kateri se ne sme pričakovati, da bodo na za- sedanju generalnih štabov izdelati nov načrt in določili nekatere načelne smernice. Govorili bodo baje tudi o možnosti, da se pošlje v Belgijo vsai pet angleških divizij z nalogo, da preprefijo morebtni vpad Nemcev na belgijsko obalo. V zvezi s tem bo izdelan načrt za prevoz teh angleških čet v Galais in Dunkerque. »Quotidien< pravi, da so Angleži veifcrad izjavili, da morajo biti generaStabni nagovori brez vsake politične primesi. Angleški častniki ne smejo prevzeti nobene politične obveznosti in tudi ne bodo imeli pravice obljubiti kakršnokoli izpremembo v dosedanjem vojaškem stanju Anglije. Položaj je težaven tudi zaradi tega, ker »e mora belgijska vlada boriti z opozicijo, M je hudo nasprotna vojnim sporazumom med Belgijo in Francijo. Kar se tiče Italijanov, bi angleški in italijanski generali težko prietali na to, da si zaupajo med 3eboj svoje vojaške tajnosti v trenutku, ko so se italijanske čete vgnezdile na obalah Tanskega jezera. * Bolgarija se vrača k parlamentarizmu Vesti o bližajoči se izpremembi sedanjega režima dobivajo vedno bolj konkretne oblike Velikonočni prazniki so bili letos, ko je ^Islo vreme pokvarilo toliko poletov, za marsikaterega doba premišljevanja. Izgleda, da tudi za gospode v Kopitarjevi ulici niso ostali prazniki brez haska. Vsaj tako sodimo, ko čitamo v včerajšnjem »Slovencu« pod zagonetnim zaglavjem >Jutro in fašistični pronunciamento« neke vrste polemiko z našimi ugotovitvami glede one famozne okrožnice, objavljene v »Slovencu« v četrtek 9 aprila. Včerajšnji »Slo. venčev« članek pomenja umik na celi fronti. Treba si je predočiti, kaj je »Slovenec« trdil. Zapisal je 9. aprila, da je odkrita »zarota JNS proti demokratični vladi«. Obtožil je JNS, da »poziva k revoluciji m hujska na fašistični puč«. Ugotavljal ie, da vsebina okrožnice ne pušča nobenega dvoma, da izhaja okrožnica iz vodstva JNS in da so jo izlegli pohorci Pozval je Slovence za priče, da organizira JNS po vsej državi pravo revolucijo in razkril je >prave cilje« pohorske fronte Mi smo na vse te nečuvene, toliko smešne, kolikor zlobne lnsinuacije odgovorili z nekaterimi stvarnimi ugotovitvami. Opozorili smo, da je v »Slovencu« objav, ljena okrožnica že po svoji vsebini in sti_ lizaciji povsem neresna in smo le ugibali, ali gre za mistifikacijo, kateri so gospodje nasedli v nebrzdani želji, da ovadijo poli. tišnega nasprotnika, ali pa je celo domač izdelek ad usum delpihini. V obeh primerih gre za delo zelo nespretnih ljudi. Kdor samo pogleda instance, ki so v okrožnici navedene, že vidi, da Je avtor sproti po. zabijal, kaj je popreje napisal Tam je neki glavni akcijski dobor, potem prihaja eksekutiva, kar znači po naše izvršni odbor, a izvršni organ tega izvršnega odbora je zopet neki osrednji izvršni odbor! Tam je govora o dostavljanju navodil pod šifro na raznih kuvertah. Kako se pa to naredi? Ali ima pošta seznam ši_ fer, da ve, komu naj tako s šifro označeno pošiljko dostavi? Ge gre za privatno dostavo, potem mora dotični, ki kuverto dostavlja, pač vedeti, kdo je mišljen pod šifro, da mu lahko kuverto izroči. Ce pa pozna naslovljenca, ki je pod to in to šifro mišljen, zakaj je potem šifra po. trebna? Na prvi pogled se torej švindel sam odkriva in že iz cele šifrske zgodbe se vidi, kako otroško naivno je famozna okrožnica sestavljena O tem so, kakor se zdi, menda tudi pri >Slovencu« neko. like razmišljali. Namesto da bi »Slovenec« dokazal svoje, pretekli četrtek objavljene trditve, ki jih je čisto določno in konkretno objavil se sedaj izmotava, da njegova famozna okrožnica po svoji vsebini in stilu ne pušča veliko dvoma, iz katere in kakšne mL selnostj je nastala. Njegova polemika je v ostalem na vse šepava, vendar se tudi pri tem poslužuje starih bednih metod iz okolice Zmajkega mostu. Uvodoma trdi »Slovenec«, da se »Jutro« dela ogorčenega samo zato, ker je ta »do. Predsednik vlade se vrnil v Beograd Zagreb, 15- aprila, o. Danes se je odpeljal v Ljubljano ban savske banovine dr. Kostrenčič. Šel je nasproti ministrskemu predsedniku dr Milanu Stojadinoviču, ki je odpotoval z Bleda. Skupno sta se nato vozila do Zagreba. Med potjo je Dan referi-ral predsedniku vlade o tekočih poslih. Preiskava o umoru posl. Brkljačiča Zagreb, 15- aprila, o. Kaikor poročajo iz Gospiča, je preiskava orožnikov proti Ste. vi Pejnoviču, loi je ubil narodnega poslanca Karla Brkljačriča, že zaključena. Pej-novič je bili izročen okrožnemu sodišču v Gospiču. Pni preiskavi se je ugotovilo, da je Pejnovič lani prestopil v praivoskv-. jc. Tedaj mu je kumoval nebi gospiški trgovec. Zaradi nekega uboje je bil Pei-novič že kaznovan na 10 let robije- Sedaj je bil na pogojnem dopustu- Pri zaslišanju je izjavil, da je Brkil^či-ča ubil zaradi tega, ker se je z njim 6pri-Brkljačič ga je baje usodnega dne vprašati: »Kod pa se ti potepaš?« To je Pej-noviča tako razkačjilo, da je pograbil revolver in BrkUjačiča ustrelriil. Jutri bo v Zagrebu maša zadušnica za pokojnim poslancem Brkljaoičem. Studijsko potovanje skupine železničarjev Beograd, 16. aprila. AA. Člani jugoslo-venskega železniškega Touring-Cluba, 40 po številu, so se vrnili z znanstvenega izleta po Evropi- Vodil jih je generalni inšpektor vsega prometa Drag- Blagojevič. NaSi železničarji 90 si v dveh posebnih vagonih ogledali Madžarsko. Češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo in so si pri tej priliki ogledali velike tovarne, ki delajo za železnice, železniške postaje, razne železniške naprave in vse kar ie v »vezi s prometno službo. Izletniki so navdušeni nad sprejemom v vseh državah zlasti va nad prisrčnim sprejemom v Nemčiji. kument« objavil in ga označil kot »preku. cuškega«, češ da to lahko škodi ugledu naše države. V resnici pa je »Jutro« vstalo zaradi tega, ker je »Slovenec« obtožil JNS in posebno pohorce, da pozivajo k revoluciji in da kujejo zaroto, in ker se je v podkrepitev svoje obtožbe pozval na očL vidno apokrifno okrožnico. Sijajni so > SlovenCevi« dokazi za prist_ nost okrožnice Neki župan iz mariborske okolice jo je baje že pred tedni vpričo vseh gostov na glas prebiral (zato jo je dobil tajno in pod šifro!) »Slovenec« žal ne poroča, ali je bil dotični župan zaradi udeležbe na zaroti in pozivanja k -evoluciji že izročen državnemu sodišču. Na Dolenjskem vedo zaupniki JNS baje ceio že več, kakor Je v sami okrožnici napisanega, In pod šmarno goro je eden izmed najimenitnejših JNSarjev govoril čisto z besedami okrožnice. Ali kaj vse to! Pri »Slovencu« natančno vedo, da »osrednji izvršni odbor nacionalne fronte: ž?, preje, m s odgovore od posameznih organizacij skih odborov! Z drugimi besedami, tisti, ki so okrožnico izdali, morajo biti, Se De »Siovencu«. pa vsaj pismonoš;m znani. Zato mislimo, da za razčiščenle afere pač niso potrebni nikaki dolgovezni polemični otrobi. S prav velikim zanimanjem smo čitad v »Slovenčevi« polemiki, da kdor misli na zakonita sredstva, ne bo pošiljal tamih okrožnic po tajni poti osebam, označenim s šif.Gospodje imajo v tem ozir" velika izkustva iz nedavne preteklosti Ali ven. dar ne verujemo, da so pošiljali svoje okrožnice na šifrske adrese. Tako bedasti sigurno niso bili in morda ne grešimo, če mislimo, da tudi koga drugega nimajo za tako neumnega. Dočim se torej gospodje pri »Slovencu« umikajo za prvi vogal, so gospodje kolegi v Beogradu svoj kanon šele nabasali in v torek izstrelili. Kakšna je njihova munici-ja, smo že včeraj ugotovili z eno samo konstatacijo. Danes bi samo radi še dodali reminiscenco, ki naj ilustrira trditev »Sa. mouprave«, da krogi okoli »Slovenca« ne poznajo nepoštene borbe proti nasprotnikom. Gospod Smodej menda tudi sam sedi v redakciji »Samouprave« in bi morda bil pripravljen prijateljem, če ga lepo naprosijo, povedati, kaj je bilo s »Sloven. čevimi« odkritji proti nacionalistom, organiziranim L 1924. v Orjuni. Takrat j.e na osnovi podobnih avtentičnih informacij glavno klerikalno glasilo obtožilo nacionaliste kot »Pašičeve sluge«, da preje, majo mesečne podpore italijanske vlade za svojo organizacijo in da je fašistični svet skleni] izplačati Orjuni nagrado 250.000 lir in da ima italijanski podpre-fekt v Postojni strikten nalog svoje vlade izpolniti vsako željo oblastnega predsednika Orjune iz Ljubljane. Kako je stvar končala, to naj, kakor rečeno, svojim ko_ legom in prijateljem pojasni gospod Smodej, ki je takrat imel tudi »zanesljive podatke«. Bomo videli, kako bo tokrat. Trgovinska pogajanja s Španijo Zagreb, 15. aprila, o. Že prejšnji mesec bi se imela pričeti pogajanja s Španijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe zaradi notranjih političnih homatij v Španiji pa so bila odgodana. Sedaj je španska vlada obvestila našo vlado, da se lahko pogajanja čim prej prično. Včeraj je pod vodstvom načelnika trgovinskega ministrstva Save Obradovioa odpotovala v Madrid naša delegacija. Pogajanja se bodo pričela v soboto in vlada zamje v vseh gospodarskih krogih veliko zanimanje. Zaradi sankcij je španski trg sedaj še posebno važen za slovenski lesni trg, ker je sedai Španija glavni odjemalec našega lesa. Lami je znašal celokupni izvoz v Španijo 51 milijonov Din. od tega je bilo za 37 milijonov lesa. za 105 milijonov pa cementa. Uvoz iz Španije v Jugoslavijo je znašal 30 mibjonov, zaradi česar so nastale veliike klirinške terjatve. Likvidacija teh terjatev bo ena glavndih nalog jugoslovenske delegacije pri pogajanjih v Madridu. Chamberlainova misija na Dunaju London, 15- aprila. AA. Uradni krogi zanikajo vesti časopisja, da bi imel sir Au-sten Chamberkin kako važnejšo misijo na Dunaju. Njegov obrisk je popolnoma zaseben, vendar pa ni dvoma, da bo Ghanmber_ lam, čigar nasveti imajo v Londonu vedno veliko vrednost, izkoristili svoje bivanje na Dunaju, da se informira o političnem iin diplomatskem položaju v Avstriji. P°" sebno o manevrih Nemčije v 'Avstriji. Chamberlain ie danes s kancelarjem dr. Schuschniggom napravil skupen izlet v dunajsko okolico. Praga, 15- aprila- AA. Tu pričakujejo, dia bo sir Austen Chamberlain obiskal tudi [ Prago- Iz združene opozicije iz Beograda nam poročajo: Prvaka beograjskega dela združene opozicije so se po kratkem velikonočnem presledku spet posvetili delu in v sredo so se v Beogradu ves dan vršili razgovori. Pri Darvjdoviču je biil dopoldne Miša Trifunovrč, kmoiu za njim pa so se zbrali tudi ostali opozicijski vodn/tejji Joca Jovanovič, dr. Mar-kovič, Božidar Via ji č in dr. Gaivnilovič. Razgovori so se sukali okrog ustanovitve enotne opozicijske zajednice na bazi razširjenega bloka združene opozicije- Kakor znano so beograjski opozicijski voditelji na zadnjem sestanku delovnega odbora združene opozicije v Beogradu predložili zagrebškim delegatom konkretne predloge za nadaljnje sodelovanje Preko Viliderja m dr. šuteja je bil o njih obveščen tudi dr. Maček, ki je odHočaJ, naj se razgovori na podlagii teh predlogov in dr. Mačkovih sugestij nadaljujejo v drugi polovici aprila. Dan prihodnjega sestanka delovnega otfbora opozicije pa še n; določen. Razrešena občinska uprava v št. Janžu Na osnovi § 129/2. zakona o občinah je bila po odloku g. bana lazpuščena občinska uprava v Št. Janžu na Dolenjskem. Razrešeni so bili dolžnosti gg. Ignac Majcen, Janez Prelogar, Janez Zupane, Janez Strnad, Karol Prelogar, Alojzij Bcc in Ignacjj Keber- Pri zadniih občinskih volitvah je dobila lista JNS 386 glasov, t-sita bivše SLS pa 176 glasov. Smrten udarec samostanskim šolam v Nemčiji Nemški prosvetni minister je izdal odlok, s katerim se prepoveduje zasebnim osnovnim šolam vpisovanje učencev v prvi razred, ki se vrši vsako leto ob veliki noči. S tem se je nemška vlada očividno lotila likvidacije zasebnega šolstva, posebno samostanskih osnovnih šol, ki jih je posečalo še vedno veliko število nemške mladine. Edina koncesija, na katero je pristala nemška vlada v tem vprašanju, je ta, da lahko do-vrše zasebne šole tisti učenci, ki so jih po-sečali že pred letošnjimi velikonočnimi prazniki, V bodoče bo morala vsa nemška mladina obiskovati državne osnovne Sole. Izjema je dovoljena samo za židovske otroke, ki jih hočejo kot neenakovredne izločiti iz državnih šol in ki bodo zaradi tega smeli tudi v bodoče hoditi v židovske zasebne šole. Svečano politično kosilo na Bledu »Slovenec« poroča, da je v torek popoldan ob 14. uri »priredil g. predsednik vlade na čast glavnim funkcionarjem JRZ za dravsko banovino svečano kosilo, ki so se ga poleg predsednika vlade dr. Stojadinoviča :n njegove soproge udeležili ban dravske banovine s soprogo, župan dr. Adlošič s soprogo, bivši minister dr. Franc Ktflo-vec, dr. Franc Lukman, g. Avsenik, glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin. odvetnik dr. Josip Ažman in drugi. Pri tej priložnosti so predvsem razpravljali o nadaljnjem delovnem programu glede organizacije JRZ in tudi o stališču, ki ga jc treba zastopati, da se čim izdatneje in uspešno pomaga narodu. G. dr. Stojad:novič pa je hotel dobiti tudi "popolnoma jasno sliko in zvedeti za mnenje stranke v Sloveniji, d« bi mogel pravilno zastopati interese našega ljudstva.« Orientacija vseučiliške mladine V velikonočni številki novosadskega »Dana« je objavil senator Milan Popovič daljši članek o orientaciji današnje vseuč:-liške mladine. V članku ugotavlja pisec, da sta danes na vseučiliščih, posebno še na beograjskem samo dve fronti: jugoslovenski nacionalisti in komunisti. Med obema taboroma se nahajajo neopredeljeni. Oba tabora sta se borila do sedaj _ ideološko, poslednje čase pa sta posegla že tudi po terorističnih sredstvih in metodah. »Položaj enih in drugih je težak. Dtanes je že skoraj sramotno reči, da je nekdo nacionalist To nad vse ubija in slabi vsako nacionalno čustvovanje. Zavoljo tega stopajo danes dijaki v vsakdanje življenje brez vsake prave dinamike, brez gotovega in utrjenega nacionalnega prepričanja, brez one velike ideje, ki more edina prevzet?, mladega človeka ter ga usposobiti za težke in odgovorne naloge. Vseučilišče bi bito dolžno prevzeti delo za preusmeritev naše vseučiliške omkdine. Treba je pričeti z dosledno in sistematsko vzgojo naših srednješolcev, ki prihajajo na naše univerze, ter »tvoriti iz njih nov tip jugoslovanskega kulturnega in javnega delavca. Samo tako bo mogoče nadaljevati delo za ;zgraditev socialnih in nacionalnih interesov našega naroda.« Film pri nemških volitvah V Berlinu Be je vršila zaključna seja propagandnega odbora za zadnje volitve. Zanimivo je bilo poročilo voditelja filmskega odseka. Odsek je pričel s svojim delom 7. marca in 11. marca j« že predvajalo 4800 kinov volilne filme. Poleg tega je odšlo na deželo 320 avtomobilov s tonfilmskimi aparati, ki so predvajali na proBtem agitacij-ske filme. Povprečno je gledalo in poslušalo volilne filme vsak dan nad en milijon ljudi. Posebej za volilno agitacijo bo naredili šest novih filmov, od katerih so napra-vili nad 22.000 kopij. V ta namen so potrošili 1241 km filmskega traku. Ako bi predvajal vse te filme samo en aparat, bi moral teči brez prestanka 31 dni in noči. Iz državne Službe Beograd, 15. aprila, p. Upokojena rta višji nadzornik pri katastrski upravi v Ra_ dovitjici Henrik Hrovatin in višji tehnik Ivan Bezlaj pri tehnični sekciji državnih železnic v Mariboru. — Pri podružnici Poštne hranjlnice v Ljubljani so napredovati v višjo položajno skupino uradnika in uradnice: 'Amalija Zilič, Marija Komar, Vara Oman, Albin Prapan. Avgust Vran* ! čič, Terezija Arhar, Marica Mihailič, Ljud-j mrila Ambrem, Marjeta Dobrinj, Marica | Milaivec in Radovan Licbteoeker. Sofija, 15. aprila, p. Zadnje dni so se znova razširile govorice o bližnji izpremembi režima na Bolgarskem. Ministrski predsednik Kjuseivanov je snoči izjavil novinarjem, da bo do izprememb gotovo prišlo, toda ne pred pričetkom žetve. Politični krogi opozarjajo na velikonočno potovanje kralja Borisa po Bolgariji, na katerem je prišel v tesnejše stike z ljudskimi zastopniki in politiki na deželi. Mnogi izmed njih so mu izrazili željo, naj državi vrne ustavo in parlament. V zvezi s tem se širijo sedaj govorice, da bo v kratkem prevzela oblast široka narodna koncentracijska vlada z nalogo, da normalizira politične razmere v državi in obnovi parlamentarni režim. Tudi po celi vrsti člankov v listih, ki imajo naravnost značaj politične kampanje, se lahko sodi, da se Bolgarija bliža novi ureditvi svojih notranjih političnih razmer. Zahteva po izhodu na Egejsko morje Sofija, 15. aprila, p. Turška zahteva, naj Društvo narodov razveljavi vojaške klav- Sestanek sveta DN bo 11« maja Ženeva, 15. aprila. AA. Glavno tajništvo DN je objavilo dnevni red 92. rednega zasedanja sveta DN. ki se bo začelo 11. maja v Ženevi. Med drugim bo v razpravi tudi garantni pakt med Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo in Italijo, sklenjen v Locarnu 16. oktobra 1925. Nadalje bo precita.no poročilo vrhovnega komisarja DN v svobodnem mestu Gdansku. naposled pa bodo proučili vprašanje spora med Italijo in Abesinijo. Kentski vojvoda se je vrnil v London Zagreb, 15. eprjla- o. Davi ste potovala skozi Zagreb preko Avstrije. Švice in Francije proti Londonu Kentski vojvoda .jsn vojvod inija. Beograjskemu brzemu vlaku sta bik priključena njuna dva dvorska voze. Poslanik dr. Ninko Peric upokojen Beograd, 15. aprila. AA. Upokojen je dr. Ninko Perič, pooblaščeni minister m izredni poslanik v Bukarešti. — Za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v Bukarešti je imenovan Dragomir Kasidolac, doslej iz red. poslanik v Bruslju. Samomor Djundjerskega Novi Sad. 15. aprila- o. V pretekli noči ie izvršil samomor Aleksander Djundjerski, sin pokojnega veleposestnika Jaše Djundjer-skega, enega izmed največjih bogatašev v Jugoslaviji. Pognal si je kroglo v glavo. Krogla je obtičak izza čeJne kos«. Pre-peljaAi so ga nezavestnega v boinnoo. kjer se bori s smrtjo. V poslovilnem pismu izjavijo, da gre ▼ smrt zaradi neozdravljive živčne bolezni. Pred dvem-i leta ie na Ai-čen način izvriM samomor njegov milajsi brsrt Bogdan, nred letom dni pa 'e nenadoma umri v BudSmpcSti njegov oče Jaša Djundjerski. zule lozanske pogodbe, da bi Turčija zopet lahko utrdila bosporsko tn dardanel-sko ožino, je izzvala v vsej Bolgariji veliko pozornost. »Mir« je objavil članek »Kriza mednarodnih pogodb in Bolgarija«, v katerem opisuje usodo mednarodnih pogodb v posameznih razdobjih od konca vojne do danes. Zlasti se bavi z_ avstrijsko in nemško prekršitvijo mirovnih pogodb. Pri tem ugotavljamo, da je Bolgarija ostala doslej zvesta Društvu narodov in je vedno spoštovala mednarodne pogodbe, zato pa pričakuje od velesil, da pravilno ocenijo njeno lojalnost in popravijo krivice, ki so jI bile storjene. Bolgariji je vsekakor potreben izbod na Egejsko morje. Doslej so ji velesile dopovedovale, da ji zadostuje izhod na Sredozemsko morje skozi Bospor, če pa bo Turčija sedaj utrdila bosporsko in dardanel-sko ožino, bo lahko ob vsakem času zaprla prehod in bo Bolgarija oškodovana. Zato mora sedaj tem bolj odločno zahtevati izhod na Egejsko morje. Zadovoljila bi se tudi s čisto ozkim pasom ozemlja do Egejskega morja. Nacionalni šahovski turnir v Novem Sadu Novi Sad, 15. aprila, o. Danes SO v Novem Sadu odigralo 8. kolo jugoslovenske-ga mojstrskega šahovskega turnirja. Nedelj-kovič in Tomič sta po kratki igri remizi-rala. Enako tudi Fryi:nan in Opočenskv. Pelikan je premagal Koniga. dr. Trifuno-vič po dolgi resni borbi Kostiča, Pire V»-koviča, Broder pa Kulžin&kega; Schreiber in Popovič partije še nista dokončala. Stanje po 8. kolu: dr. Trifunovič. Pire 6 in pol. Pelikan 6. Frydman 5 in pol, Broder 5. Opočensky 4 in pol, Kftnig 4 (1), Schreiber 3 in pol (2). Kostič 3 in pol, Vu-kovič. Nedeljkovič. Tomovič 2. Popovič 1 ia pol (1), Kulžinski 1 in pol- Nov grob V Novem mestu jc postak žrtev materinstva soproga občinskega tajnika g. Franca Auseca, ga. Marlenka roj. Vencajz. Pokoj niča. ki je bik dolgo vrsto let občinska blagajmčanka, je bik med našim občinstvom zelo priljubljena, zlasti pa Jo je cenik mestna občina kot vestno in sposobno uradnico. Pred 8 dnevi je mlada mati rodila hčerko, pa jc zaradi nastalih komplikacij nenadoma umrk. Pokojnica, ki je bi-k vzor žene in matere, zapušča soproga in dva nebogljena otročiča, par let starega sinčka Savčija in hčerko Marienko. Pogreb predrage pokojnice bo v petek 17. t. m. ofc 16. iz mrtvašnice ženevske banovinske bo4-nišnice na šmJhelsko pokopališče. Bkgi po-kojnici bodi ohranjen časten spomini, preostali im naše iskreno sožalje! Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Porast oblačnosti, topleje, vetrovno, poslabšanje vremena verjetno. Dunajska vremenska napoved ia Wrtek: Na zapadu nekoliko hladneie, nra vzhodu še milo precej oblačno, najbrže tudi dež, zla-, sti na zapadu in jugu. Pastirski list o morskih kopališčih Zagreb, 15. aprik. o- Sedem katoliških škofov na Jadranu je izdalo pastirsko pismo proti nagoti v morskjh kopališčih- Pastirsko pismo ima naslov. »Za obrambo jarvne morale in častitljivih običajev«, podpisali pa so ga škofje dr. Mileta iz Šibe-niko, dr. Bonifoaič iz Spijte, dr. Srebrnač s Krka, Pušič s Hvara, dr. Corevič iz Dubrovnika, dr- Buri« iz Sena in generalna vikar Boke Kotorske Sitjepčevič. Pastirski fert pravi med drugim: »Vsa nam preteklost je katoliška. To dokazujejo vsa naša mesfta na obalah Jadranskega morja-' Nj»h cerkve govore o tem, n$h umetnine in naši običaji od Trsarta in Krka do Dubrovnika. Vse nam govori o ka_ tolištvu hrvaitskega naroda, ki je v n>em nekdaj vselej iskal pogoje za svoj narodni obstoj in svoje blagostanje. Sedaj pa se dvigajo proti našim verskim jn moralnim svetinjam sovražniki, na katere moramo s prstom pokazati, da jih brezobzirno razkrinkamo- Ne omenjamo tu onih, ki podkopavajo versko moralno vzgojo mladine, nifti onih, ki jzhaijajo iz korouni-shičnii'h vrst in slabega triska. Naš namen je, s 'to poslanico javno opozoriti na pojave nemorailnoeti, ki se kažejo v poletni sezoni nemoteno in v na i nesramne jših obii_ kaih ob obalah našega Prjmorja,« Pastirski list pr&vModri ptici« pisatelj Bogomir Magajna. — Brezposelni Matija Brvar je korakal v zgodnjem jutru po šentpetrski cesti proti splošni bolnišnici. Prav za prav ni bil popolnoma brezposeln. Bavil se je namreč z oddajanjem lastne krvi onem o. glim bolnikom in prejel za vsak slučaj tristo dinarjev. — Matija je bil lep petindvajsetletni človek. To bi ne bilo brez pomena, če bi n. pr. morai dajati kri kaki histerični bolnici. Histerične bolnice se namreč silno bojijo grdih oddajalcev krvi. ker mislijo, da se bo to morda poznalo njihovemu telesu in njihovi duši Matija Brvar je odda. jal kri že petkrat in prejel za to že tisoč in petsto dinarjev. Za ta denar bi moral delati v Ljubljanice petsto ur trdega neprijetnega dela--— — Ni kar tako, biti mlad in močan, poleg tega pa vršiti tako delo, kot ga vrši on. Sam gospod primarij ga je pohvalil. »Pogumi ste, gospod Brvar. Oddajanje krvi ni brez vsake nevarnosti«, je rekel. Seveda, marsikdo bi tega ne pustil niti za tisoč dinarjev, čeprav je to prav lepa vsota. Njenvu pa to ni nič. še v glavi se mu ne zavrti potem, kot se zavrti dru. gim------3, Matija je dobrega srca, privošči bolni, kom svojo rdečo kri, pravi pa, da se ne bi potepal po Ljubljani in ne bi dajal svoje krvi, če ne bi bili časi takšni, da si lahko vesel, če ne crkneš kar sredi ceste. In ko je prišel šestič prodajat svojo kri, je našel na operacijski mizi Manico, svojo nekdanjo veliko, po nevšečnem naključju izgubljeno ljubezen. — Z vsakim kubikom oddane krvi je naraščala njegova ljubezen, vsa pomešana z veliko nežnostjo, ki se ga je polastila, »čudovito lepo vami teče danes kri«, je rekel primarij. Seveda primarij ni vedel, kako silno hitro in močno je bilo Brvarju srce. Lep je konec lepe zgodbe. Prelita kri je pomagala, vrnila je zidravje, obnovila staro ljubezen. Premožna Manica in revni Ma. tija sta se vzela. Ljubezni ni bilo nikdar konec, pač pa prodajanja krvi. Slabo se godi Brvarjevim nekdanjim tovarišem in naslednikom. Celo pri krvavem zaslužku so prikrajšani. _ časih delam v Ljubljanici in avojo kri oddajam za transfuzije, se mi je oni dan predstavil postaven, prijazen fant Potem je strokovnjaško in poklicno nadaljeval: — Prej smo imeli »krvodajalci« tarifo po 300 Din za vsako transfuzijo. Sedaj pa nam hočejo plačati samo še po 200 Din. Menda mislijo: vsi delavski zaslužki gredo dol in naj bo še kri cenejša. To pa n:ka. kor ne gore. Mi krvodajalci smo večinoma brezposelni ali pa le redkokdaj zaposleni. 2e 300 Din za oddano kri je premalo. Primerno bi bilo po 500 do 600 Din Ko odda človek pol litra krvi, je potreben nekaj dni počitka in boljše postrežbe. Za tako majhen denar pa si tega ne more priskrbeti. Tudi 300 Din, kaj šele 200 Din ne zadostuje za boljšo hrano in boljšo posteljo. Po poj litra krvi lahko proda ko. maj enkrat na mesec. Ljudje, ki dobro živijo, ne bi dali svoje krvi niti za tisočake. Koliko je v bolnišnici premožnih, uglednih ljudi, ki imajo dosti prijateljev, a se nihče ne najde, da bi jim v sili pretočil pol litra svoje krvi. V taki sili ni sorodnika, ni prijatelja in pomagati moramo mi za ceno svoje mladosti in vso. jega zdravja Uprava bolnišnice nam je 8. t. m. razglasila, da je zdaj nova tarifa samo po 200 Din. Za tako ceno res ne moremo dati svoje krvi. Po bolnišnicah v Zagrebu in Beogradu ima kri precej višjo ceno. Prej nekaj smo takoj po izvršeni trans- fuziji dobili tri stotake. Potem so prišli na vrsto odtegljaji nekakšni davki, ki zoašajo po nekaj dinarjev Svoje krvi ne prodajamo samo zaradi stiske, temveč tudi zaradi tega, da bi pomagali revnim bolnikom. Drugi jim itak nočejo pomaga, ti. Seveda, če bi bilo oddajanje krvi za zdravje koristno, potem bi tudi razni go. spodje prišli v naš klub krvodajalcev. Ker pa ni tako, smo v njem sami brezposelni Poznam fante, ki so že po osmih transfu. zijah tako opešali, da so komaj senca od nekdanje moči in mladosti. Tako opešanje ne bi bilo mogoče, če bi bili za oddano kri vsaj toliko plačani, da bi si lahko privoščili sebi in mnogim drugim v korist pošteno prehrano. Jaz sem kri prodal že 14krat, so pa med nami tudi tak', ki so jo prodali že po 20 in še veSkrat Kolikokrat bomo lahko še proda'i po poi litra krvi? Morda še enkrat dvakrat in potem bomo v mladih letih izčrpani starci Za tako tarifo, kakor jo hočejo uvesti sedaj, pa krvi sploh ne moremo prodajati. Na veliki petek je stalo pred bolnišnico kakih 10 oddajalcev krvi Ob 10. dopoldne so nameravali izvršiti transfuzijo, a ni nihče hotel dati svoje krvi za 200 Din. Zahtevali so 500 Din in transfuzije ni bilo mogoče izvršiti. Ce neprestano pada cena našega trdega dela, vendar ne gre, da bi padla tudi cena naše krvi. -tg. stilni vse, kar mu je prišlo ]K>d reke ;n je z nepomirljivo besnostjo marsikaterem« Sevničanu vlil nekaj strahu. Spraviti so ga morali v občinsk5 zarjor in ko je tam pilil vse šipe, so ga premestili v sodni zapor, kjer je opravil isto delo. Ker je vse ravnanje kazalo na dfuševno zmedo, so ga na veliko soboto odpeljali zvezanega v umobolnico na Studenec. Se isti dan pa se je s spremljevalcem vrnil k materi, — ker niso ponesli s seboj zdravniškega spričevala o njegovem zdravstvenem stanju. Ta forma na napaka, za katero pa tolike formalnosti nevešči Sevnič?ni res ne morejo biti odgovorni, je bila kriva, da je mogel umo-boin• natakar med jutran;o mašo razgrajati s sekiro po trgu in pobijati z njo šipe na oknih, na srečo še par trenutkov prej, ko se je ljudstvo usulo iz cerkve. Ko mu je nato dom :či zdravnik izstavil zdravniško izpričevalo, je bil popolno opremljen in tudi »formalno« sposoben, za sprejem v umobolnico. . espsdar* stvo v Trbovljah Trbovlje, 15. aprila. Na zadnji seji obiinskega odbora je g. Arnejc prečita! pritožbe od strani TPD, elektrarne »Faje«, cementarne in tvrdke Bata zaradi naložene trošarine. Vse te pritožbe so bile brez nadaljnjega odklonjene Ugodilo se je le pritožbi mesarjev, ki so nasprotovali nameravani preureditvi klav. niških pristojbin. Sledil je pregled občinskega preračuna. Uprava ga je sestavila, ne da bi bila povabila k posvetovanju katerega izmed od_ bornikov manjšinske liste. Slednji se nika. kor niso strinjali z nakaterimi postavkami. G. Lavrini je bil odločno proti poviša, nju davčnih doklad ter je zahteval, da ostanejo na isti podlagi, ker že te pressgajo plačilne možnosti večine davkop!ačeval_ cev. Predlog pri glasovanju ni bil sprejet ■ KINO SLOGA, tel. 27-301 DANES POSLEDNJIČ ob 16., 19.15 in 21.15 uri Dušica Eožamari ja Die Heilige und Ihr Narr Najlepši film sezone! Ko tudi predlog g. Korena, da se črta od 90 000 Din dispozicijskega fonda 40.000 Din, ni bil sprejet so odborniki manjšinske liste sejo zapustili. Obračun, ki izka-zuje okrog 300.000 Din primanjkljaja, je bil nato soglasno sprejet. Naposled je še g. Malgaj prečital ugovor glede parcelacije dimnikarskega rajona, ki se glasi: Laški dimnikarski moj. srter je dalje časa deloval na tem, da se njegovemu rajonu, h kateremu spada le polovica občine Dol, priklopi še ostala polovica in pa Hrastnik, ki že od nekdaj pripada trboveljskemu rajonu. Tudi dolska obiina je odločno proti tej nameri in se nasprotno trudi, da se ona polovica, ki spada zdaj k laškemu rajonu, pridruži trboveljskemu. Pred kratkim so nekateri dimnikarski mojstri sestavili povsem nov rajon, ki je tako ponesrečen, nepraktičen in krivičen, da bi ne bil, ako bi se uveljavil občutno prizadet le stari koncesijonirani g. Forte, marveč tudi eventualni novi podjetnik in istotako hišni posestniki. Novo sestavljeni rajon leži v dveh srezih in zavzema kar štiri občine: del Zidanega mosta, Hrastnik, Dol, del Trbovelj in del Zagorja. Kako nesmiselno je načrt sestavljen, je razvidno iz tega, da bi hodil hrastniški dimnikarski mojster v Trbov. lje ometat objekte, ki so tukajšnemu dimnikarju takorekoč pred očmi (t. j. Bevško, mimo Sučnika do kolodvora), ta sam bi pa moral hoditi mimo vseh teh objektov v Retje ob Savi in v Retje pri cerkvi. Vsi odborniki so bili odločno proti vsaki parcelaciji rajona in bo uprava o tem še posebej razpravljala Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Domače vesti Težak problem Londonski »Newe Chroniole« objavlja zanimivo storijo z nemško-holandske meje. Osam nemških kmetov je bilo kaznovanih vsak po 5 mesecev zapora, ker so tihotapili jajca preko meje v Nemčijo. Pravijo, da je bilo 2 milijona jajc, ki so jih .spravili iz Nizozemske v Nemčijo, ne da bi zato plačali carino. In kako rafinirano so to napravili?! Pasli so svoje kokoši na holandskih tleh, kjer so krmila poceni, potem pa so peljali kokoši preko meje. da na nemških tleh, kjer so bili kokošji hlevi, zležejo jajca. Ker so petelini delali kokošim druščino na holandskih tleh in so se kokoši tudi tam pasle, so carinski organi jajca smatrali za inozemski proizvod in bi jih bilo torej treba zacariniti. Seveda pa se sedaj čujejo razni ugovori proti obsodbi teh kmetov. S tem. da so kmetje pasli kokoši na holandskih tleh s ceneno holandsko krmo. je Nemčija prište-dila devize za uvoz krme, ki je v Nemčiji zelo primanjkuje. Vrha tega je nevidni uvoz dveh milijonov jajc gospodarsko koristno (lejanje ki je pripomoglo k izboljšanju napetega položaja Nemčije glede prehrane. Kazen torej ni bila upravičena. Pravijo, da bi bil ta problem primeren za doktorsko disertacijo za kakega mladega in ambicioznega nacionalnega ekonoma ali pravnika. • Odlikovana generala. Voini list objavlja ukaz, s katerim sta odlikovana z redom Jugoslovenske krone II. stopnje divizijska generala Bogoljub Ilic in bivši komandant kraljeve garde general Radko Raketič. « Važna turistična konferenca v Splitu. V sredo se je pričela v Splitu konferenca predstavnikov turističnih organizacij na Jadranu. Konferenci prisostvujejo predstavniki turističnih zvez iz Sušaka. Splita in Ceti-nja ter predstavniki odseka za turizem v ministrstvu trgovine in industrije. Glavna točka dnevnega reda te konference je vprašanje enotnega turističnesa pravilnika za savsko, primorsko in zetsko banovino. • Za zgradbo svetosavskega lirama v Beogradu se je že precej časa zbiralo sredstva. Odbor je nabral že 8 milijonov dinarjev. Veličastna stavba pa bo stala OKrog 50 do 56 milijonov. Nabiralno akciio so zdaj reorganizirali in pričakujejo od nje več uspeha. Te dni bodo pregledali načrte, v začetku maja pa bodo že razpisali licitacije. Odbor, ki vodi nabiralno akcijo, pričakuje velike uspehe od pismenih obvez pravoslavnih vernikov, da bodo ves čas. dokler hram ne bo gotov, plačevati mesečno po 2 Din. Formu-larji takih izjav so že gotovi ln v prihodnjih dneh bodo razposlani. Ce se bo med pravoslavnimi verniki po vsei državi obvezalo kakih 200.000 ljudi, potem bo dovolj denarnih sredstev za dovršitev doma v dobi 7 do 8 let. • Obisk roditelja muslimanov v Berlinu- V Sarajevu se je mudil nekaj dni imam berlinske džamije dr. Seidi Muhamed Ab-dulah, ki je tudi urednik znanega terlinske-ga časopisa »Muslemische Revle«. Dr. Seidi je rodom iz Lahore v Indiji, v Nemčiji pa prebiva že vee let. V Sarajevu je obiskal Gazihusrev begovo medreso. šeriatsko šolo, žensko islamsko medreso ter razne druge kulturne in prosvetne ustanove. Obiskal je tudi upokojenega islamskega verskega poglavarja Cauševiea in novo Imenovanega vodjo islamske verske zajednlce Fehima Spaha. Berlinski imam je izjavil, da je zelo zadovoljen s kulturnimi in prosvetnimi razmerami naših muslimanov. Iz Sarajeva je odpotoval v Beograd, kjer bo ostal tudi nekaj dni, potem pa se bo vrnil v Berlin. • Tekma za žensko prvenstvo Evrope v šahu se bo vršila letos juniia na Semme-ringu v Avstriji. Gospa Lidija Timofejevna iz Zemuna, ki se je že uspešno udeležila raznih močnejših šahovskih turnirjev, bo sodelovala pri tej tekmi. Zemunski šahovski klub jo je že prijavil vodstvu mednarodnega turnirja. Njeno udeležbo pa mora potrditi še šahovska zveza v Zagrebu. • Nov grob. V Trbovljah je umrl po kratki bolezni g. Andrej Kukenberg, posestnik gostilničar in čevljarski mojster. Bil je znan in spoštovan daleč naokrog. Pogreb bo jutri ob 16. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Službeni list dravske banovine od 15. tm. objavlja razen izprememb občin še uredbo o razdelitvi oddelkov gradbenega ministrstva na odseke in razdelke, dopolnitev statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev, postavitev komisije za banovinski strokovni izpit konceptnih pripravnikov v agrarno-tehnični stroki objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin ter razne izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. • Izpremembe občin. Kraja Bruna vas in Dolenje Laknice sta izločena iz občine Tržišče in priključena občini Mokronog. V novomeškem srezu pa se kraia Hrušica in Pangerč grm izločita iz občine Brusnice in priključita občini Šmihel-Stopiče. dočim se iz občine Prečna izločijo katastrske občine Št Peter, Cenjice. Harinja vas in Zdinja vas ter se iz njih osnuje občina Št. Peter. • Ali je možno? V Stari Cerkvi na Kočevskem je do nedavnega služboval kaplan Oblak, ki je došel z Westfalskega in ki v tej mešani fari ni obvladal slovenščine. Tudi sicer je znan naši javnosti po svojem udejstvovanju. Zdaj se čuje. da je premeščen na ekspozituro na Zdihovem nad Kolpo. kamor spadajo slovenski in nekaj mešanih krajev. • Nova šola sa muslimanske otroke v Sarajevu. Načrti za najmodernejšo osnovno šolo v Sarajevu so izdelani ter poslani gradbenemu ministrstvu v potrdilo. Nova osnovna šola. kateio bo obiskovala samo muslimanska deca. bo zgrajena na Vrtaniku in bodo stroški gradbe znašali okrog 3 milijone dinarjev. Šola bo imela prostora za okrog 1000 otrok. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in gkrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Zaslužni sarajevski rodoljub in vzgojitelj je umrl. Ob veliki udeležbi prebivalstva so v Sarajevu položili k večnemu počitku upokojenega šolskega upravitelja Davida Višnjiča. ki je bil markantna in priljubljna osebnost Sarajeva. Višnjič je dosegel starost 77 let in je imel za seboj burno, a za narod in njegovo prosveto zelo zaslužno življenje. Nekdaj je kandidiral na listi odločnega narodnega voditelja Petra Kočiča m se je avstrijski režim zaradi tega nad njim kruto znašal. Tudi kot vzgojitelj si je postavil trajne spomenike. Napisal le več dobrih šolskih knjig. Zgledno in koristno je bilo tudi njegovo delo med bosanskimi čebelarji. * Skrbi ribičev iz severne Dalmacije. Ribarska torza na Sušaku je plačala te dni za slabše vrste rib komaj po 1.50 Oin. za boljše pa po 2 Din kg. Še konec marca so bile take ribe plačane po 7 Din kg. Ta padec cen je zelo preplašil ribiče severne Dalmacije. Ce bo ostalo pri teh cenah, bodo ribiči v 24 urah zaslužili komaj kakih 8 Din. Ribolov je bil v zadnjih dneh sicer dober. Dve skupini ribičev sta vlovili 20 ton boljših rib- 7 ton so poslali v Italijo in dobro vnovčili. ostanek pa le bil razprodan v naših ribarnicah. * Srez z eno samo občino Nedavno je bil ustanovljen subotiški srez,, čegar delokrog obsega samo eno politično občino mesta Subotice, tako da ni v vsem srezu nobene druge občine ali vasi Prej je Subotica pripadala bačko - topolskemu srezu. Subotiški srez pa ne bo ostal z eno samo občino Občinski odbor v Bajmoku je namreč soglasno sklenil priključitev občine k subotiške-mu srezu. Bajmok je doslej v pravosodnem pogledu spadal k Subotici, v administrativnem pa k Somboru To stanje je bilo nevzdržno. Bajmok sploh spada k Subotici-Pred 150 leti je bil subotiška periferija, prav za prav oosest subotiške občine in Subotica ga je kolnizirala. Bajmok je popolnoma zraščen s Subotico. Subotica je največje agrarno mesto v srednji Evropi in na Balkanu. Ima namreč 779 kvadratnih kilometrov zemljiškega posestva. * Zdravstveni uedostatki v tovarnah in dclavnicah. Letno poročilo ministrstva socialne politike in narodnega zdravja o pregledu tovarn in delavnic izkazuje 3.590 odlokov za odstranitev raznih zdravstvenih in tehničnih nedostatkov v delavnicah. Samo zaradi zdravstvenih nedostatkov so morale nadzorne oblasti posredovati 1-182 krat in 42 odstotkov takih posredovanj je bilo izvedenih v tovarnah in delavnicah, kjer se izdelujejo živila. Inšpekcije deta v raznih banovinah so izdale svoja poročila, iz katerih je na primer razvidno, da so v savski in moravski banovini prenapolnjene delavnice, v vardarski banovini pa je v tekstilnih podjetjih zaposleno veliko število nedolet-nih delavcev in delavk. V raznih banovinah so inšpekcije dela tudi ugotovile, da se za delavnice uporabljajo temni, mokri in tesni kl.etni prostori v primorski banovini je morala inšpekcija dela mnogokrat Intervenirati zaradi slabih stanovanj za delavce v kamnolomih in tovarnah cementa. Na posamezne delavce odpadla kubatura takih prostorov je znašala komaj polovico od predpisane. Zdravju škodljive so tudi mnoge obrtniške delavnice v zetski banovini- PRI OSEBAH, KI JIM M MOGOČE MNOGO KRETAT1, PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V PREBAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA, nudi večtedens-ca kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša FRANZ - JOSEFOVE vode zjutraj na tešče in zvečer, predno ležete spat. Ogl. reg. S. br. 30474/36. * Z vlaka je padel in ostal živ. Včeraj so se s popoldanskim vlakom peljali tudi nekateri vojaški novinci na progi od Ljubljane proti Zidanemu mostu. Nekateri nied njimi so bili vinjeni. Ker so bili vagoni prenapolnjeni, je nekaj fantov splezalo na strehe. Tam so seveda kazali svojo koraj-žo in se vzpenjali pokonci. Ravno blizu se-paracije trboveljskega rudnika, se je neki tak korenjak dvignil in krilil z rokami, pri tem pa je zadel v ondotni most. ki ga je zbil nizdol, da se je fant zakotalil z vagona ter je smuknil med odbijači na progo. kjer je obležal in je vlak šel čezenj. Na vpitje ostalih fantov je strojevodja ustavil vlak, povoženi fant pa se je med tem že dvignil in veselo zavriskal- Po starem pravilu, da ima .vinjeni vedno srečo, se je spet zdrav in čil vkrcal na vlak. • Zanimiv umetniško-policijski spor. V SkopJju je med mnogimi drugimi nočnimi lokali tudi lokal »Okean« ki se od drugih kavarn razlikuje samo zaradi tega, ker so vse njegove stene jx>lne slik ki jih je naslikal znani skopski slikar Nikola Marti-novski. Ta slikar je tudi lastnik hiše, v kateri je urejen nočni lokal. Lani se je slikar loti! dela in naslikal po vseh stenah lokala dekoracije, ki so popolnoma v duhu njegove umetnosti, dobro ocenjene že na raznih razstavah. Lokal je mnogo pridobil v pogledu originalnosti. Obiskujejo ga seveda tudi vsi ljubitelji umetnin, ki jih je že doslej ustvaril znani slikar. Pred nekaj tedni pa je neki policijski uslužbenec, ki ie vršil v lokaiu svojo običajno službo, napisal prijavo, da slike nasprotujejo javni morali. Ta prijava je šla svojo uradno jx>t in izcimil se je zanimiv umetniško-policijski spor Odločila bo sedaj posebna strokovniaška komisija o vprašanju, ali naj ostanejo dekoracije znanega umetnika ali pa bo treba $es lokal pre-pleskati. ♦ Spet ciganska vedeževalka pred sodi. ščem. Pred okrožnim sodiščem v Beogradu je bila lani obsojena na 5 let ciganska vedeževalka Marija šajnova, ki je lahkoverne ljudi opeharila za velike vsote. V kratkem Se prične pred istim sodiščem razprava proti njeni svakinji živki, ki je z uspehom nadaljevala obrt zaprte Marije. Tnffi ona je klicala aa pomoč >vfle«, ki pa so zahtevale od lahkovernežev seveda denar, zlatnino, svilo in druge vrednote živka je vedeževala, govoreč z vilami, v temni sobi ob mrtvaških glavah. Od časa do časa je prižigala sveče, razpenjala neke črne tkanine, mrmrala dkrivnostae molitve in zahtevala od prisotnih darove za »vile«. Vile so namreč hudomušne in so umolknile baš takrat, kadar je bilo zanimanje lahkovernežev na viška. Da bi spet spregovorile, je vsak dal, kar so zahtevale. Sleparka, ki ima v Beogradu lepo hišo, je po dosedanjih prijavah sodeč dobro posnemala svojo svakinjo. Od ene same lahkoverne žene je dobila 11.000 Din, dva prstana z diamantom in cel kup svile in druge tkanine. Neka uradnica beograjske občine je dala 1000 Din ter po 12 metrov svile in platna. Kakor v primeru Marije šajnove, tako se tudi tokrat mnoge žrtve skrivajo iz sramežljivosti. «'JriumjtJa^MS: Okusen štedljiv a poceni izdelek Osješke livarne železa in tovarne strojev d- d Osijek | Elitni kino Matica - TeL 2124 JAN KIEPURA poje danes ob 4, 7% in 9^4 uri V BOŽANSKEM VELEFTLMU „DAJ MI TO NOČ" NAJVEČJA SENZACIJA SEZONE. Rezervirajte vstopnice. Žrebanje L razreda 32. kola državne razredne loterije Din 8000 št. 15754; Din 400 št. 5832, 10870, 33004, 46194, 62063, 62097, 95781. Cas obnove za n. razred je do 7 .maja 1936. ZADRUŽNA HRANILNICA r, z. z o. z. — LJUBLJANA Sv* Petra cesta 19 Narodno obrambni sklad »Bran-i-bora: Prispevek podružnice v Celju Din prispevek podružnice na Vrhniki Din 775.50 kot čisti donos prireditve Dana Petrovič, Akcija pirhov: Drž. narodna šola. šmarjela pri Novem mestu Din 5.75, Drž. narodna šola. Kupšinci p. Murska Sobota, Din 1-7.25. Drž. dekliška narodna šola, Repnje p. bodice pri Ljubljani. Din 50—, Drž. narod šola. Jarše p. Domžale. Din 45.—. Drž. narodna šola. Preska p. Medvode, Din 20-—, Drž. narodna šola, Tunjice. p. Kamnik. Din 90.—. Zasebna osnovna dekliška šola »Marijin dom«, Kočevje, Din 32.—, Drž. II. dekliška meščanska šola. Ljubljana. Din 35.50, Drž. narodna šola. Rateče-Planica, Din 24, Drž. narodna šola. Sv Anton na Pohorju p. Vuhred. Din 16.—. Drž. narodna *ola. Dol pri Hrastniku, Din 166—, Drž. narod šola. Vel. Lašče, Din 27.50. Drž. nar. šola, Sv. Rupert pri Mokronogu. Din 113.—. D"ž-narodna šola, Boh. Bistrica Din 48.—, Drž. nar. šola, Gor. Ponikva p. Žalec. Din 30-—, Drž. narodna šola, Bevke. Din 3.—, Drž. nar. šola, Šmarje pri Ljubljani, Din 1C0—-Bran-i-bor — osrednji odtor, Ljubljana. ♦ Zanimiva arheološka najdba v Ustikoli-ni v Bosni. Pred nekaj dnevi je »Jutro« že kratko poročalo, da so prebivalci vasi Usti-koline pri Foči v Bosni pri kopanju materiala za gradbo nove vaške cerkve odkopali neke starinske plošč? s čudnimi napisi in ornamenti. O najdbi je bil takoj obveščen sarajevski muzej in njegov kustos Sergijev-ski je zdaj na licu mesta- ugotovil, da so kmetje v Ustikolini odkopali ostanke stare-ag svetišča iz 3. stoletja po Kristusu. Najdene plošče, spomeniki in deli žrtvenika pa izvirajo še iz starogrške in starorimske dobo. Grški in rimski spomeniki so bili uporabljeni pri zgradbi krščanskega svetišča. Razločno se še vidijo napisi, posvečeni grškim in rimskim bogovom. Med najdbami je najbolj zanimiv kamenit blok, ki predstavlja tri združene žrtvenike. Odkopali so tudi nekaj zanimivih nagrobnih spomenikov. Najdba bo mnogo koristila pri proučevanju kulture in življenja na področju Bosne v tretjem stoletju po Kristusu. Uprava muzeja bo skušala najvažnejše spomenike odpre-miti v sarajevski muzej- Zato pa bo treba iskati potrebna denarna sredstva. Važna najdba v zapuščeni bosanski vasi spet dokazuje, da bi moral imeti sarajevski muzej za delo na tako važnem področju več denarnih sredstev in več strokovnjakov. ♦ Nesreče v rudnikih. V rudniku v Zeni. ci je ubil električni tok delavca Stepana čaliča, ki je žagal jamske opornike z električno žago. V električni napeljavi je bil nekakšen defekt hi, ko je nesrečni de. lavec skušal napako ugotoviti, ga je tok ubil. Calič je bil zaposlen v rudniku že 3 leta, doma je bil iz zeniške okolice, zapustil pa je ženo in 5 malih otrok. V rudniku v Kreki pa je izgubil življenje jamski nadzornik Vlado štefanovič. Na tla ga je podrl prevrnjen hunt in ga tako hudo po. škodoval, da je mož v bolnišnici izdihnil. ♦ Nesoglasje v židovskih vrstah. V Beogradu se je vršil v nedeljo kongres Zveze židovskih verskih občin v Jugoslaviji. Kongresa se je udeležila večja skupina židov iz Zagreba, ki je potem v zagrebških »Novostih« objavila kako je prišlo do tega, da ni sodelovala. Izjava naglaša tudi tole: b hrvatskim in srbskim narodom v naši kraljevini smo tako zraščeni, da nas verska razlika ne more voditi na politična pota. Palestinsko akcijo lahko odobravamo samo kot kairitativno akcijo dokler In v kolikor podpira naše sovernike, ki so v sramoto današnjega veka zatirani v nekaterih državah- Izjavo je podpisalo več članov opozicije v zagrebški židovski verski občini. * Avtobusna izleta; 26. t.m Dobrna-Ro-gaška Slatina 130 Din. 9- do 11. maja Plit-vice-Senj-Crikvenica 240 Din. Prijave; izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon'?. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice Iz Ptuja j— Živilski trg je ie bogato založen z zgodnjo zelenjavo. Pojavile so se tudi ze prve gote. Pred prazniki ie bilo veliko rakov iz sladkih voda. Neka kmetica Iz okolice pa je prinesla na trg 11 ln pol kg težkega purana, ki ga je prodala po 10 Din kg. Cene živilom so normalne. j_ S puškinim kopitom. Posestnikov sin Anton Kuhaj iz Polenšaka je šel za praznike na obisk k prijatelju Na poti pa so ga napadli trije fantje pred katerimi je pobegnil ter se hotel skriti v neko hišo Ker so bila vrata zaklenjena, ni mogel v notranjost m napadalci so ga dobili ravno na pragu. Eden ga je udaril s puškinim kopitom po glavi, da je obležal s počeno lobanjo v nezavesti. V bolnici« «» ugotovili 1 še pretres možganov. Iz Ljubljane u— Češki pevci v Ljubljani. V sredo 22-t.m. ob 20. uri bo koncertiral v Filharmo-nični dvorani pevski zbor Smetana iz Pl-zna. Zbor smetane uživa v svoji domovini najlepši sloves, stoji na čelu plzenske žu-pe češkoslovaške pevske zveze, ki je znana najboljša župa v Češkoslovaški. Zbor šteje 40 pevcev' stoji pod umetniškim vodstvom svojega dirigenta Gselhoferja in je na koncertni turneji v Jugoslaviji. V naši ožji domovini bodo trije koncerti in sicer v sredo 22. t m. v Ljubljani, v četrtek 23-t.m. v Kranju in v petek 24. t-m. v Mariboru. u—- Proslava dneva Podmladka Rdečega križa v Ljubljani. V smislu čl. 21 navodil za organizacijo in delovanje Podmladka Rdečega križa se proslavlja vsako leto po vsej državi v mesecu aprilu dan Podmladka Rdečega križa. V Ljubljani ho v ta namen akademija, ki bodo na njej sodelovaje skoro vse v Podmladku Rdečega križa organizirane ljubljanske šole. Prosvetni odsek sekcije pri banovinskem odboru druživa Rdečega križa je izvršil zanjo domala že vse priprave- Šolski odbori so večinoma že naštudirali priglašene točke. Program akademije bo zelo pester. Vršila se bo v nedeljo 26. aprila ob 10.30 v veliki dvorani hoteLa Union Cenjeno občinstvo opozarjamo že danes na to prireditev. u— Izlet v Bolgarijo. Včeraj zjutraj so z brzovlakom ob 4.19 odpotovali člani ljubljanske Jugoslovensko-bolgarske lige, 19 po številu v Bolgarijo Vodi jih ligin tajnik g. Vekoslav Bučar. Naši JB ligaši potujejo na proslavo 40!etnice Plovdivskega pevskega društva, katerega soustanovitelj je bil naš rojak prof. Anton Bezenšek. Ogledali si bodo tudi veliki piovdivski velesejem. Raz-ja Plovdiva bodo obiskali še Sofijo. Trnovo, Varno in Rilski samostan. Vsem udeležencem potovanja želimo srečno bivanje v bratski Bolgariji. u— Pevski zbor Smetane iz Plzna kon-certira v Ljubljani v sredo 22. t-m. Pevski zbor Smetana je moški zbor in na glasu kot eden najboljših čeških zborov sploh. Izvajal bo najefektnejše skladbe za moški zbor iz češke literature izmed naših zborov pa bo zapel Prelovčev zbor »Škrjančku*. Koncert bo v Filharmonični dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi IX. znanstveni sestanek poslovnega leta 1936-37 iutri 17. t-m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani z naslednjim sporedom: Doc. dr. Ivan Matko: Uloga hi-pofize in diencefalona v patologiji in kliniki notranje sekrecije (II. del. nadaljevanje)-Vabljeni vsi zdravniki! u— Spored IIL mladinskega koncerta »Klavirske variacije«, ki ga izvaja v nedeljo 19. t-m. ob 11. pianist prof. Marijan Li-povšek. 1.) Handel: Variacije v E-duru 2.) Hydn: Variacije v F-molu. 3 ) I. stavek Mozartove sonate v A-duru, 4.) Beethoven; 6 variacij v G-duru. 5-) NVebrove variacije. V II. delu pa zaigra koncertne variacije na slovensko pesem »Kje so moje rožice«, katero je zložil p. Hugolin Sattner, in variacije na narodno pesem »Kukavicam Uvodno tesedo govori pianist prof. Marijan Lipovšek. Spored stane 3 Din in Je obenem vstopnica za mladinski koncert, ki bo v Filharmonični dvorani. I ELITNI KINO MATICA Smeh, šala in zabava. PRIDE VLASTA BURIAN I kot i LAŽNI VITEZ| u— Tretji simfonični koncert, ki ga priredita Radio-oddajna postaja Ljubljana in Glasbena Matica, bo v ponedeljek 20- tm-in ne kakor je bilo prvotno objavljeno, v petek' 17. tm. Koncert dirigira kapelnik D. M. Šijanec in nam prinaša tri simfonična dela skladateljev Myslivečka, Mozarta in Beethovna, solist je Karlo Rupel. Prodaja sedežev po 10 in stojišč po 5 Din je v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Maša zadušnica za blagopokojno gospo Evgenijo Hribarjevo se bo brala v petek 17. tm. ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. u— K°lo jugoslovenskih sester vabi vse sestre odbornice. ki so bile izvoljene na zadnjem občnem zboru, na prvo odborovo sejo, ki se bo vršila 17. t-m. ob 16. v društvenih prostorih na Cesti 20. oktobra (Rimska cesta) št. 9. _ u— Dom »Franje Tavčarjeve« v Kraljeviči se odpre 1. maja 1936. Prijave sprejema in pojasnila daje sestra Fakinova, Gledališka ul. št. u— Pevski zbor Glasbene Matice ima izjemoma drevi ob 20. vajo vsega zbora in ne v petek, ker je g. pevovodja zadržan. Odbor. u— »Sociologija fašizma« ie naslov predavanju, katero bo imel pod okriljem društva »Tabor« g. Ivo Grahor književnik in kritik, drevi ob pol 9. uri na realki (Vegova ul-). Vabljeni člani in prijatelji društva-Vstop prost. u— Redni občni zbor Splošnega ženskega društva bo danes ob 16. v društvenih prostorih. u— Živahen promet s žemljici se razvija letos. Je mnogo višji ko lani ob tem času. Splošen pregled kaže, da le znašal v I. četrtletju že 30 milijonov dinarjev. Samo v 14 dneh marca je bilo okoli 25 večjih kupčij za 4,869.000 Din. V Ljubljani je bilo v 1 mesecu prodanih 8 starih in novih hiš. V bližnji okolici izven Velike Ljubljane. je veliko povpraševanje po stavbnih parcelah, ki leže ob vseh važnih prometnih žilah in je svet tam od dne do dne dražji. Povprečno so bile v mestu stavbne parcele prodane po 38 do 164 Din m* Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubi iani ie kupila od g. Filipa Turka parcelo št- 471-1 k.o. Spodnja Šiška za l2o.OOfl Din. Parcela meri okoli «00 m«. Ljudska posojilnica je prodala družbi z o-z. »Opeka« v Ljubljani posestvo vi. št. 144 k.o. Vič za 1,121.131 Din in še 2 parceli za 40.000 Din. Trgovki Ivanka in Marjeta Martinčiče-vi iz Cerknice sta kupili od Josipine Ba-hovčeve v Streliški ulici hišo št 37 zc 220.000 Din. Trgovec v Črnomlju štefaa Vlaj je kupil od Antonije Jenkove hišo št 280 na Vodnikovi cesti za 105-000 Din. u— Zanimivosti s trga. Pri branjevkah so se pojavili v manjši muožinl prvi beluši po 16 Din pol kg. Zd4j je že precej strožjega graha po 14 Din kg. Jabolk je še vedno na izbero, zlasti gambovcev in so zdaj po 5 do 7 Din kg. Prav zelo se je včeraj razgibal tudi krompirjev trg na Sv. Petra nasipu. Pripeljanih je bilo 120 voz semenskega krompirja, vsega okoli 80.000 kg. Nakup je bil znaten. V funkcijo sta stopili kar dve tehtnici. Cene so bile 0-75 do 0.^5 Din kg. Ojx>ldne je bilo na prodaj še nekaj voz krompirja. u— Miren živinski sejm. Dočim je v Mariboru v torek prišlo na živinskem sejmu do incidenta, ki so ga povzročili prekupčevalci. je v Ljubljani potekel včerajšnji sejem popolnoma mirno. Med kmeti velja kmečka sloga in se živina prodaja po cenah, določenih od akcijskega odbora Dogon živine je bil srednji. Kmetje so prostor za govejo živino izpraznili že opoldne. Kupčije so bile srednje. Veliko je tilo povpraševanje po prašičkih za rejo. Prignanih je bilo 436 in so bili vsi prodani. Konjski sejem je bil slab. Prignanih je bilo 97 konj. n— Nesreča v vevški papirnici. Včeraj popoldne so pripeliali v bolnišnico 31 letnega strugarja Albina Klemenčiča iz Vevč, ki je popoldne popravljal vijake v papirnici. Med delom je odprl vrata peči. pa je buhnil vanj ogenj s tolikšno silo. da je dobil nevarne opekline po vsem obrazu in po levici, poškodovane pa so tudi njegova CKJ1. Dr. Tavčar Josip, zobozdravnik. Ga-jeva ul. 1-IL ne ordinira do konca meseca. \7 Cella e— Mestni svet bo imel 24. t.m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. . ,. e_ Večer slovenske besede, sodobne lirike ,bo priredilo Društvo jugoslovenskih akademikov v Celju ob 20. v mestnem gledališču. Najvidnejši predstavniki slovenska sodobne lirike bodo recitirali iz svojih del Ker je to edinstvena kulturna prireditev, kakršne v Sloveniji še ni bilo. prosi društvo občinstvo, naj ne odklanja prodajalcev vstopnic in naj se v čim večjem številu udeleži večera slovenske besede. e— Domu slepih v Ljubljani je poklonilo uradniltvo davčne uprave v Celju 110 Din, namesto venca na grob ge. Ane šltc-ljeve. matere davčnega uradnika Ivana Širclja. . e— Kolesar ga Je podrl. Ko se je vračal 61 letni paznik Mihael Simerl od Sv. Jedr-ti v ponedeljek okrog 21. iz Rimskih Toplic domov je privozil nasproti s kolesom neki kmečki fant in ga podrl na tla. t>i-merl si je prebil čelo in so ga hudo poškodovanega prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.30 m 20.30 komedija »Prijatelj moje žene« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Gledališke vesti. Drevi debuitirajo v »Siromakovem jegnjetu« Tuši Rajnerjeva, Josip Borko in Danilo Pahor — \ lawt_ kem bo premiera »Direktorja čampe«. ta *> iz sodobnosti vzeto delo _ dramatika J-Kranjca. Režira g- J. Kcmc, Campo vgra Furijan. . M a_ Okoli relejske oddajne postaje v Mariboru- Konkreten pričetek akcije za postavitev omenjene postaje v Maribora Je podian z razgovorj. ki jih je imel _ prot. inž Osana z nekaterimi tukajšnjimi prizadetimi krogi. V kratkem bo konferenca, na kateri se bo izčrpno obTavnaveto to \ prasan^k ^^ požar Posestniku Alojziju Jernejšku v Pernicah pmj Siv. Marjeti ob Pesnici je zgorela hiša in tepi^ škodo 38-000 Din. Ogenj je zanefiii najbrze šestletni di omoči sinček, kn se je ig0.392.193.75. Pasiva: glavnica Din 12 milijonov 500.000.— ' rezervni fondi Din 18-250000.—; trate Din 34.97333; vložne knjižice in Magajrte pmamce Dm 51.507.703.79; kreditorji Dn nedvignjena dividenda Din 1-473.—; dobiček Din 2,194.644.26; skupaj Din 280 mulv jonov 392.193.75. Cisti dobiček znaša približno toliko, kolikor jc znašal v prejšnjem letu. Sklenjeno je bilo predlagati na obenem zboru, ki se bo vršil 14 maja 1936, da zavod tudi letos izplača 10%-no dm-dendo. Nadalje je bilo sklenjeno prelagati občnemu zboru zvišanje delniSce glavnice na Din 25,000.000. Nov dotok zlata in deviz Narodna banka objavlja svoj izkaz od 8. t m., iz katerega je razvidno, da je imela t prvi četrtini aprila dotok zlata in deviz v višini 16.5 milijona Din. Predvsem so se povečale devize izven podlage za 12.6 na 312 7 miliiona Din, dočim je zlata in devizna podlaga narasla za 3.9 na 1506.5 milijona Din (zlato v blagajnah je naraslo za 0.9 na 1448.2, zlato v inozemstvu je ostalo nespremenjeno na višini 42.8. devize pa so narasle za 2.8 na 15.2 milijona Din). Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je skrčila za 3.1 na 381.4 milijona Din. tako da je bilo 8. t. m. v prometu za 819 milijonov Din kovanega denarja (za 145 milijonov manj nego lani ob tem času). Menična posojila so se v prvi četrtini aprila ponovno skrčila za 14.7 na 1374.7 milijona Din. tako da so sedaj za 125 milijonov manjša nego lani. Lombardna posojila pa iso se nebistveno povečala za 0.6 na 253.2 milijona Din. Obtok bankovcev se je skrčil za 9.7 na 4894.2 milijona Din in je bil pri tem stanju za 451 milijonov večji nego lani in za 708 milijonov večji nego pred dvema letoma ob tem času. Vzporedno so nekoliko narasle obveznosti na pokaz. in sicer za 3.9 na 1485 milijonov (pri tem so se žirovne naložbe države zmanjšale za 2.3 na 9.0 milijona Din. Razpis. Dne 1. maja 1936 se vrši pri gradbenem odelenju direkcije drž. železnic v Ljubljani I. JAVNA OFERTALNA LICITACIJA za ZGRADBO ENE DVONADSTROPNE OGALNE STANOVANJSKE HIŠE V LJUBLJANI. Načrti, proračuni in drugi podatki se dobijo od 18. aprila 1936 naprej pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, II. nadstropje soba št. 115 za ceno Din 250.— za en izvod kompletnega elaborata. privatne žirovne naložbe za 19.0 na 542.0 milijona Din, dočim so se obveznosti na pokaz po raznih računih povečale za 29.3 na 934.0 milijona Din). Vrednost zlate in devizne podlage skupaj z oficielno premijo je znašala 1936 milijonov, to je za 231 milijonov več nego lani ob tem času. Kritje v zlatu in devizah je znašalo 30.34%. Vrednost zlata v tresor-jih Narodne banke z vračunano premijo pa je znašala 8. t. m. 1861 milijonov in kritje v samem zlatu 29.17%. Gospodarske vesti = Kontrola pri izvozu in zavarovanje valute. Po določbah pravilnika o uredntvn prometa z devizami in valutami so carinarnice dolžne (prepričati se prt pregledu in carinjenju izvoznega blaga, ali ustreza blago, navedeno v izkazilih o zavarovanju valute pogojem, pod katerimi s eizvaža. Zato so izvozniki pri pošiljkah, raznega blaga ali pa blaga razne kakovosti dolžni priložiti tovornemu listu še specifikacijo blaga- Pri gradbenem lesu je potrebno v specifikaciji navesti za vsako vrsto oziroma kakovost težo in kubaturo, pri železniških pnagovih pa tudi število kosov vsake vrste- Da se onemogoči nepotrebno zadrževanje pošiljk pri izvoznem carinjenju, se bodo talkšne pošiljke sprejemale v prevoz samo tedaj, če pošiljaiec pridožii tovornemu listu specifikacijo blaga- = Insolvence v marcu. Po podatkih splošne državne statistike je bilo v marcu ti. zabeleženih v vsej državi 9 konkurzov (lani 17) in 25 poravnalnih postopanj (12), skupaj torej 34 insolvenc nasproti 29 v istem mesecu lanskega leta. Od tega števila insolvenc odpade na dravsko banovino 8 insolvenc (lani 8), in sicer 1 konkurz (3) in 7 poravnalnih postopanj (5). — V prvih treh mesecih tL so bile v naši državi 103 insolvence (lani 89), in sicer je bilo 85 konkurzov (44) in 68 poravnalnih postopanj (45). V dravski banovini pa je bilo v prvem letošnjem četrtletju 28 insolvenc nasproti 27 insolvencam v istem lanskem četrtletju. = Gradska štedioniea v Karlovcu se je po sklepu upravnega odbora 10- t.m. odpovedala zaščiti po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in je. o tem sklepu obvestila trgovinskega ministra. = Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini Čarmana Ivana in Marije, posestnika in gostilničprke v Zgornji Šiški (poravnalni upravnik Anton Klavžar, Ljubljana, Aleksandrova 4; poravnalni narok 8-maja ob 9., prijavni rok do 3. maja- = Velika zanesljivost švicarskega civilne ga letalstva V zračnem potniškem prometu Švice ni bilo v letu 1935. pri skupnem številu 13.011 poletov nobene nezgode, pri kateri bi se ponesrečil kak potnik, v športnem letalstvu so se dogodile tri nezgode pri skupnem Številu 34.919 poletov, pri čemer sta se lahko poškodovala dva pilota in en potnik, a 1 potnik je bil težie ranjen. V celoti je bilo torej lani v Švici 47.738 poletov s civilnimi letali in vendar ni bilo nili ene smrtne nesreče. = Dobave« Direkcija državnega rudnilka v Kaknju sprejema do 23. t m- ponudbe za dobavo kisika, razne krede, cinkovega be-Hla, masti za parkerte, 3-000 kg cementa »Lafarge«, napušača (Anlasser), raznih žič_ nikov in žebljičkov za tapetarike. Direkcija drž- rudnika Vrdnik sprejema do dne 8. maja ponudbe za dobavo 500 kg belih krp za čiščenje strojev. Komanda pomorskega arzenalLa v Ti v tu sprejema do 28. t. m- ponudbe za dobavo wOzai!id«_papiir-ja, 830 m lanene jadreniine, krogličnih le-žajev m Specialne medenine,- do 3. maja glede dobave raznih brodiskih svetilk. 16 akumulatorjev, brodskega kabla, gumene cevne žice in kompletnega projektorja, do 4. maja pa glede dobave kondenzatorskih cevi. Dne 18. t. m bo pri komandi mornarice v Zemunu 1- ustmena ofertna licitacija za dobavo pogonskega maitenijala (oboi ofeja, bencin, petrolej itd-), 28. t. napa pismena ofent- licitacija glede dobave večje množine platna za perilo, 29, t m. glede dobave 50-000 m raznega plaitna iz konoplje. Do 1. maja sprejeme ista komanda. ponudbe za dobavo steklenega papirja, smiikovega platna, mizarskega Ideja- in kravjega usnja ter pogonskih jermenov, do 30. maja pa glede dobave 150 jelenovih kožic za filtriranje bencina in 2000 vijakov. Dne 14 maja bo pni upravi 1. oddelka vojno-tehnionega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo fotografskega apanarta. f atome tra in drugega materiala. Dne 11. maja bo pri upravi IV. oddelka vojno tehničnega zavoda v Kamniku ofertna licitacija za dobavo 1500 m' jekmh fcrupcev, 500 m* jelševine in 200 m* klobu-čevine, 12. maja pa glede dobave večje množine kairtonastih škatel, 2000 kg guta_ perče in 30-000 kg žvepla Borze 15. aprila Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.14 in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.1050, v grških bonih po 31 in v španskih pezetah po 6.39. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.98, v Beogradu po 13.9340 in v Zagrebu po 13.95 odnosno za konec maja po 13.85. Na zagrebškem efektnem tržišču je pri stalni tendenci Vojna škoda notirala 357.50 —359 brez prometa. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, čvrstejše pa notirajo delnice Trboveljske, namreč 140—150. Deviz* Ljubljana. Amsterdam 2967.43 — 2982.03, Berlin 175491 — 1768.78, Bruselj 738.47 — 743.53, Ourih 1424.22 — 1431.29, London 215.45 — 21731, Newvoik 4333.22 — 43693* Pariz 288.07 — 28931, Praga 180.61 — 181.72 Curih. Beograd 7, Pariz 3023, London 15.1575. Newyoik 306.75, Bruselj 51.90, Milan 24.20, Madrid 41.9250, Amsterdam 208.40, Berlin 123.45, Dunaj 56.80, Stock-holmo 78.15, Oslo 76.15, Kobenhavn 67.65. raga 1269, Varšava 57.75, Atene 2.90, Bukarešta 2L50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 367.50 — 359, za maj junij 359 bi.. 4% agrarne 47 — 48, 6% begluške 66 den., 6% dalm agrarne 6130 — 63. 7% invest. 80 — 82.50, 7% Blair 72 — 73, 8% Blair 81.25 den. delnice: Narodna banka 6350 — 6500. PAB 243 — 245, Trboveljska 140 — 150, šečerana Osijek 150 bL Beograd. Vojna Skoda 368 — 359, za april — (358), za maj 359 bL 4% agrarne 46.50 — 47. 6% begluške 66 — 66.25, 7% invest. 8230, 7% stabiliz. 81. bL, 7% Blair 72.25 — 7275, 8% Blair 82.25 — 83. Nar rodna banka 6350 — 6400, PAB 245 — 245.50. Če imate se tako visoke zahteve: Blagovna tržišča 2ITO + Chicago, 15. aprila Začetni tečaji pšenica: za maj 96.625, za julij 89, za sept. 87.50; koruza: za maj 60.50, za sept 59.25. + Wlnnipeg, 15. aprila Začetni tečaji: pšenica: za maj 81.125, za julij 81.875, za okt. 82.75. 4- Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca mirna. — Pšenica: baška in sremska 146—148; okolica Sombor in banatska 145—147; baška, ladja Tisa 149— 151; ladja Bege j 148—150; slavonska 147 _149. Oves: baški, sremski ln slavonski 128—130. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 127.50—130. Koruza: baška sremska ln banatska 105—107. Moka: baška in banatska »Ogc in »Ogg« 237.50—147.50; >2« 217.50—227.50; >5« 197.50—207.50; >6« 177.50—187.50; >7« 147.50—157.50; »8« 100—105; Otrobi: bašld, sremski in banat-ski 94—98. Fižol: baški in sremski beH 170—175. + Bndimpeštanska termlnska borza (15. t. m.). Tendenca stalna. PBeniea: za maj 16.07—16.08; koruza: za maj 12.78— 12.80, za julij 13.36—13.37. ŽIVINA + živinski sejem v Ljubljani (15. t. m.). Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 30 volov (prodanih 20), 20 krav (5), 12 telet (9), 436 prašičkov (285) in 98 konj (4). Kupčija je bila slaba, le prašičkov so prodali nekaj več. Cene so ostale nespremenjene ln so znašale za kg žive teže: voli I. vrste 4.25—5 Din, n. 3.50—4, m. 3—3.50, krave debele 3—4, klobasa-rice 2—3, teleta 5—7 Din; prašički so se prodajali po 130—225 za komad. BOMBAŽ + Liverpool, 14. aprila Tendenca mir. na. Zaključni tečali: za maj 6.10 (prejšnji dan 6.11), za okt 5.63 (5.63). 4- Newyork, 14. aprila Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.34 (11.29), okt. 10.35 (10.37). boste gotovo zadovoljni Jugoslovanski proizvod Zbor Kola Jugoslovanskih sester Ljubljana 10. aprila Redni letni občni zbor osrednjega društva Kolašic je bil 5- tm. v zvezi pod predsedstvom dolgoletne zaslužne predsednice ge. Franje Tavčarjeve, poleg katere že od po-četka društva marljivo delujejo ge- \laja-ronova, Pirkinajerjeva in Pucova. Ze pred začetkom je bila velika steklena dvorana Zvezde nabito polna, kar je bil dokaz velikega zanimanja za društveno delovanje. Občnega zbora se je udeležilo poleg članic iz Ljubljane tudi mnogo delegatk skoro vseh 32 podružnic, le nekatere podružnice so poslale svoja poročila ter izrazile pismeno svoje želje. Ob taki impozantni udeležbi, ki je bila prava manifestacija sestrske sloge, je zbor otvorila ga. predsednica Pozdravila je vse navzočne in se s pieteto spomnila umrlih Članic, osobito dolgoletnih sodelavk in odbornic s. Zbašnikove in a Po-gačnikove. Zborovalke so s slava klici počastile spomin pokojnih Slame. Pred prehodom na dnevni red je predlagala predsednica udano6ti brzojavki Nj- VeL kralju fetru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji, kar je bilo z burnim odobravanjem sprejeto. Pozdravna brzojavka pa je bila poslana sestram Kolašicam v Beograd V svojem lepem govoru je predsednica posebno naglašala udejstvovanje Kolašic na področju dobrodelno6ti- Kolašice podpirajo vse siromake brez razlike vere in plemena. Veže jih ljubezen in sloga in v tem Je njihova moč. V vsem svojem teškem dobrodelnem delu pa goje Kolašice odločno In neustrašeno ter z vso požrtvovalnostjo med narodom nacionalno zavest, zvesto izvršujoč oporoko nepozabnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Po govoru predsednice so funkcionarke poročale o delu v preteklem letu. Tajnica je podala obširno letno poročilo, blagajni-čarka s. Likozarjeva pa je na podlagi blagajniških knjig obrazložila gmotno stanje osrednjega društva Zanimivo poročilo o kolonijah v Domu Franje Tavčarjeve je podala gospodarica s. Fakinova, ki je opisala ves potek kolonij, katere Je med poletnim časom deloma sama prav spretno in vzorno vodila. Podala je natančen pregled vsega gospodarstva. Dom je sprejel pod svojo gostoljubno streho 240 otrok, katerim je v prvi vrsti namenjen, poleg pa še 142 gostov, ki so plačevali po 35 Din dnevno, za otroke ki 90 bili v njihovem spremstvu, pa po 25 Din. Kolonisti, poslani od raznih društev, 6o piacali po 500 kolonisti, ki so jih starši sami poslali, pa po 550 Din mesečno-Za polovično ceno je imelo vso oskrbo 20 kolonistov, dočim je bilo v brezplačni oskrbi 30 otrok, katerim se Je posvečala ista pozornost kakor plačujočim gostom. Za vestno in natančno sestavljeno poročilo je žela gospodarica splošno odobravanje in priznanje. Vse funkcionarke vršijo z veliko ljubeznijo svoj posel brezplačno. ' Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica zapeko dolnjih organov dobro m naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba FRANZ-JOSEFOVE vode odlično regulira funkcije črevesja Ogl. reg. a br. 80474/36. N o k o I Izlet češkoslovaškega in jugostovenskega ■Sokolstva v Bukarešto bo od 3 do 5. julija. Zlefcni odbor, ki je imel pod predsedstvom generalnega tajnika romunskega notranjega ministrstva Dimrtria sejo in katere so se udeležili tudi zastopniki čal. in jugosl. Sokolstva (br. Havel in dr. Pfcler), je zaenkrat odredil že zlefcni razpored Pričakujejo v Bukarešti, da se bo tega izleta udeležijo okrog 1500 čeScoslo vaških Sokolov in Sokolic, med njinri 800 Članov in 700 članic. Ravnotolika pa naj bi bila udeležba iz Jugoslavije. Rumunske železnice so sklenile, da bodo prevozile vse udeležnike s četrtinsko vožnjo po svojih progah. Isto tako bo preskrbljeno, da bo tudi bivanje v glavnem mestu Ron?unije kolikor mogoče ceno in vendar udobno. Glavni namen izletov bi bil, da bi Sokoli pokazali romunskemu narodu, kako se goji telesna vzgoja v prijateljskih državah Male antante, zato je tuidi v razporedu odrejeno zelo veliko število javnih nastopov in telovadnih akademij. Istočasno bo v Bukarešti tudi velika razstava raznih proizvodov iz vseh treh držav Male antante. Predsednica odseka enote Jugoslovenskih žen s. Hočevarjeva je podala točen pogled delovanja za zbližanje jugoslovenskih žena. Kolo jugoslovenskih sester se poleg humanitarnega dela udejstvuje tudi v vseslovan-skem ženskem pokretu. Predsednica nadzornega odbora s. Fleretova je poročala, da je nadzorni odbor našel vse poslovanje v najlepšem redu. Občni zbor je sprejel predlagano razrešnico vsemu odboru s posebno zahvalo blagajničarki. gospodarici ter vsem trem tajnicam. Posebno tajnica. Gregori-čeva je bila v svojem delu zelo vestna in natančna. Načelnica Jugoslovenske majke s. Zeljeznova je poročala o delovanju odseka, njena izvajanja o nacionalni zavednosti in dolžnosti pa so izzvala burna odobravanja. Zelo zanimiva poročila so podale delegatke podružnic. Iz teh poročil ]e razvidno, kako požrtvovalno delujejo organizacije Kola na nacionalnem in dobrodelnem polju-Zgledno marljivost in aktivnost kažejo vse akcije, posebno pomembne in zgledne pa so nabiralne akcije, pri katerih se po dinarju zbirajo velike vsote za podpiranje revezev, ki trkajo vsak dan na vrata doma Kolašic. Preko leta se pri osrednjem društvu in pri podružnicah obdaruje 5000 do 6000 revežev. otrok in dijakov. Pri volitvah je bila z velikim navdušenjem soglasno izvoljena lista s priljubljeno predsednico Franjo Tavčarjevo. Njeno ime jamči za doeego novih, lepih uspehov. Pri slučajnostih ie bilo osvojenih mnogo lepih in koristnih navodil, ki jih bodo Kolašice zvesto izpolnjevale, zakaj vsaka se zaveda svoje državljanske in Slove-čanske dolžnosti ter se z zgledno nesebičnostjo posveča delu za otroka, za družino in za naSo ljubljeno domovino. Rešeni pred redukcijo Lirija, 15. aprila. Okrog velike nooi padejo običajno naročila za prejo v litijski predilnici, za katero je na pričetku zime tem večje povpraševanje. Naša pred-lnica je med največjimi v vsej naši državi in zalaga tkalnice skoro v vsej naši banovini in daleč izven nje. Pred božičem je imela toliko naroč;l, da so morali poleg dotakratnih dveh posa-dov uvesti še tretji, nočni pasa-d, ki je pričel z delom ob 22. uri in je končal ob 6. zjutraj. Pri ob;čaj,nih dveh posadih so bile zaposlene po večini ženske, pri nočnem pa so moral: nastaviti le moške. Ofo sprejemu v nočni posad se je nabralo več sto delavcev, ki so prišli tudi iz najbolj oddaljenih krajev od Ljubljane do Zidanega mosta. Vsakdo je pač vesel, če najde v teh težkih časih stalen zaslužek in litijska predilnica je znana kot dobra delodajalka. Zdaj pa je grozilo, da bo prišlo tik pred prazniki do redukcije nočnega posada in da bo odpuščenih okrog 120 delavcev, po večini družinskih očetov. Da obvarujejo prizadete pred redukcijo, je bila sklicana konferenca pred^iškega ravnateljstva in obratnih zaupnikov. Plrediilniški ravnatelj g. Donth je pokazal polno razumevanje stanja družinski očetov in je bil soglasno sprejet njegov predlog: dosedanji nočni posad bo ostal še nadalje zaposlen, vpeljejo pa delopust za dva sobotna šifrta in sicer popoldanskega in nočnega. Okrog 20 delavcev; ki so iz kmečki družin, pa so poslali na začasni dopust :n so jim obljubili da bodo sprejeti spet v obrat, ko bo imela tovarna dovolj naročil Sklep konference, so sprejeli delavci, kakih 800 po številu, zadovoljivo na znanje. Nepravilna prebava slabi telo . — | Najboljše naravno zdravilo je ro- J gaška slatina in sicer v lahkih j slučajih motnje »Tempel«, pri težjih j motnjah pa iz vrelca »Donat«, ki je . že od nekdaj znan kot eden od naj- i boljših zdravilnih vrelcev. Vprašajte ; Vašega zdravnika ' | Iz sodne dvorane Ljubljana, 14. aprila. Na sreskem sodišču v sobi št. 28 se je danes vršila pred kazenskim sodnikom g. Leopoldom šmalcem razprava proti priv. docentu dr. Črtomiru Nagodetu, ki se je moral zagovarjati zaradi klevete po čl. 302/n k. z. Dne 5. februarja letos je prišel obtoženec dr. Nagode k dekanu juri-dične fakultete dr. Metodu Doleneu, ki je predsednik nižjega disciplinskega sodišča univerze, to sodišče pa vodi proti dr. Nagodetu neko disciplinsko preiskavo. Med razgovorom je dr. Nagode napram dekanu dr. Dolencu izrekel tudi besede: »Saj so drugi tudi, ki zaslužijo, da pridejo v disciplinsko postopanje, to sta prof. Gostiša in prof. Pehani, ki sta od TPD podkupljena.« Na tožbo tdi dveh profesorjev se je vršila današnja razprava Kot priča zaslišani dekan dr. Metod Dolenc je jasno potrdil, da je obtoženec izrekel napram njemu omenjene očitke. Dr. Nagode je bil po čl. 302/n k. z. obsojen zaradi klevete na 7 dni zapora in 500 Din denarne kazni, odnosno nadaljnjih 9 dni zapora, pogojno na eno leto. Obtoženec se je proti obsodbi pritožil. Iz življenja na deželi MARKOVCI PRI PTUJU. Tudi v naši občini je napetost med naprednimi in konservativnimi elementi. >M'Mt>MJoutnee In-dustriellec, se je sestavil francosko - italijansko—švicarski odbor, ki mu je namen uresničiti že dolgo nameravani načrt predora skozi masiv Mont Blanca. Na Francoskem govore, da so tamkajšnje oblasti že pristale na izvedbo tega načrta in da se izda zadevna odredba še pred letošnjimi poletnimi počitnicami. Predor bo vezal Irancoeko dolino Arve z italijansko dolino Dore. Severni izhod bo v bližini Chamoni-xa v višini 1035 m, južni pa 2 in pol kilometra od Entrevesa, v višini 1305 m. Predor bo meril v dolžino 12.600 m, v širino pa 8 in pol metra. Dve tretjini glavnice bo dala skupina francoskih finančnikov. Amortizacija je preračunana na 50 let. Delo pa bi se takoj rentiralo. kajti na avtomobilski cesti, ki bi šla skozi veliki predor, bi pobirali posebno cestnino po teži vozil-Stroški bodo znašali okrog 200 milijonov frankov. Prva simbolična zasaditev lopate bo bržkone *e pred pričetkom Jeseni. Gradnja je preračunana pri 5000 delavcih na šest let. Francija z utrjenim hrbtom Drugi abesinski vojni minister padel Kakor poročajo italijanske vesti i i As-mare, so se vršili ob koncu preteklega tedna hude borbe jugozaipadno od Marare. Pri teh borbah je pade' ali je bil vsaj hudo ranjen poveljnik abesinskega oddelka ras Getaču. Ras Getaču je Mnel vodilno ulogo v političnem življenju Abesinije. Po smrti rasa Mulugete je postal vojni minister. L. 1931. je bi! z Anglijo, Francijo in Italijo podpisal pogodbo za dobavo orožja Abesiniji. Noben Jules Verne bi si ne mogel izmisliti v svojih romanih tako rafiniranega orožj-a, kakoršno pripravlja sedanjost za bodočo vojno. Zadostuje, da pogledamo v eno zadnjih številk angleške vojaške revije »Anmv, Navy and Air Force Gazet-te«. ki opisuje najnovejše izume v tem področju. Tako govori v nekem svojem članku o novem vojnem plinu, ki učinkuje »smrtno« ne na ljudi, temveč na motorje. S tem plinom se obstreljujejo letala. Ni potrebno, da bi izstrelek letalo neposredno zadel, temveč zadostuje, če se raz poči bom- ba s tem pl:nom v njegovi bližini. Potem pride mešanica tega plina z zrakom v motor in se zveže s kurivom v taiko hudo eksplozivno mešanico, dia motor naravnost razžene. V isti številki angleške vojaške revije opisujejo tudi novo strojnico, ki ne potrebuje nobenega strežnega moštva. Spravijo jo z elektriko v obrat in obstreljuje potem avtomatično odsek 180 stopinj pred seboj. Na zadnje je cmenrti med najnovejšimi še torpedo, ki leti neposredno nad zemeljisko površino s tolikšno silo, da prebije in razruši tudi najmočnejše betonske stene. Smrt proi. Baranyja Mož, ki je bil med vojnim ujetništvom odlikovan z Nobelovo nagrado Eden izmed vhodov v Maginotovo obrambno črto Besneči slon Prepodil je kmeta na polju, kolesarje, plaval čez vodo in podrl še zid na dvorišču , pazniki iznova prijeli in privezali. Po dalj-I šem času so ga toliko pomirili, da ga je br Na neki postaji v bližini Elstervverde v Nemčiji so izkladali cirkuški voz in pri tem je pobegnil slon, ki so ga rabili za prenašanje težkih bremen. Sedemdeset stotov težka žival jo je ubrala naravnost preko polj. Neki kmet, ki je oral na svoji njivi je utegnil v zadnjem trenutku izpreči konja, zavihteti se nanj in oddirjati. slon pa ves razkačen, s trobentanjem za njim. S težavo je kmetu uspelo, da je slona premamil v drugo smer- Žival je drevila sedaj čez dm in strn. podirala je drevesa in ograje. Vest o divjem pobegu se ie hitro razširila. Od vseh strani so pritekli ljudje, da bi pomagali ujeti slona, toda če so se mu preveč približali, so morali gledati da hitro izginejo. Pred nekim gozdom je slon ustavil skupino kolesarjev, ki so v naglici poskakali s svojih vozil, jih pustili na mestu in jo ubrali v gozd. Nekoliko trenutkov pozneje so težka stopala pobesnele živali napravila iz koles svojevrstno »mezgo«. Na nadaljnji poti je preplaval slon več ribnikov, med njimi enega, ki je bil skoraj kilometer širok. Končno so cirkuški pazniki pribrzeli z avtom za živaljo in po velikem trudu jim je uspelo, da so jo prijeli ter privezali k nekemu drevesu. Velikan pa se fe spet odtrgal. Kmalu potem je podrl težka vrata nekega skednja in je dospel na dvorišče neke kmetije, kateTe stanovalci so se urno poskrili v klet. Z mogočnim sunkom je podrl slon 70 cm deleli zid okrog dvorišča, pri tem pa se je že toliko izčrpal, da so ga Hišo za znamke Londonski zbiralec znamk Robson La\v je ponudil veliko stanovanjsko hišo v zameno za dragocene znamke. Hiša stoji v Wimbledonn in je vredna okrog 30&000 Din. Io mogoče vpreči v težak voz m spraviti v cirkus. iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii Študent — ponarejevalec znamk Na ovadbo nekega graškega zbiratelja znamk je policija prijela študenta, ki je znamke ponarejal in jih prodajal. Zbiralec je od njega večkrat kupil jugoslovanske in nemške žalne znamke, ker pa se je to dogajalo vedno zvečer pri umetni luči. ni opazil, da so žalni robovi narejeni s tušem. Policija je pri hišni preiskavi odkrila veliko zalogo tako ponarejenih znamk, dalje isto tako ponarejenih švicarskih razorožit-venih znamk, tri žige in drugo orodje, 8 katerim je študent svoje delo vršil. Are-tiranee je svoje dejanje priznal in dejal, da je hotel za ponarejene znamke dobiti v zamenjavi dragocenejše znamke oziroma dobiti si nekaj denarja. * ^fne^^a -roefa. Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, zdravi z uspehom naše najmočnejše pri-rodno ogljikovo mineralno Radensko kopališče, Slatina Radenci (pri Mariboru). Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa — Is Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj. V starosti šestdeset let je umrl profesor upsalskega vseučilišča na švedskem Robert Barany, sloviti medicinec in Nobelov nagrajenec. Rodil se je 22 apr. 1876 na Dunaju. Ko je dovrši] vseučiliške študije, je delo_ val najprvo nekolko let po raznih nemških klinikah, od 1 1902 do 1911. je bil asistent na dunajski Poiitzerjevi kliniki za bolezni v ušesih, nosu in grlu, med vojno je prišel v rusko ujetništvo in še kot ujetnik, je bil odlikovan z Nobelovo nagrado za medicino. Pozneje so ga po. zvali na vseučilišče v Groningenu in na zadnje v Upsalo. Njigovo glavno področje je bilo razisko vanje organa za ravnotežje in njegovih obolenj, ki utegnejo biti zelo nevarna. Prej so pacienta s takšnim obolenjem preiskovali edino na ta način, da so mu preiskaT.i istočasno obe ušesi, niso pa mogli ugotoviti, na kateri strani je bolezen nasto_ pila. Prof. Barany je tu odkril posebno pre skovalno metodo z mrzlo in toplo vodo, ki je na lahek način omogočila ugotovitev, da_li je obolel organ v levem ali desnem ušesu. Skušaj je tudi kot prvi zdravnik najti zvezo med nekimi funkcijami malih možganov in organov ravno, težja. Pri tem je odkril, da se da sedež ravnotežnih motenj v malih možganih ugotovti s preprosto metodo. Pacienti, ki se jim zavežejo oči. z iztegnjeno roko namreč ne morejo pokazati določenega cilja, temveč kažejo, če jim tiči bolezen v ma. lih možganih, bolj na levo ali na desno, bolj navzgor ali navzdol. Baranv je bil tudi eden izmed prvih, ki je poskušal neko dotlej neozdravljivo ušesno bolezen ozdraviti z operativnim posežkom. Najnovejše modne kreacije Kako nastaja tornado Tri srčkane obleke za letošnjo pomlad Nekemu fotoamaterjn iz Amerike se je posrečilo napraviti posnetek začetka zadnjega tornada, ld se je dvignil v državi Missisipi in je povzročil ogromno škodo Velika ameriška « •• v v« dediščina V Newyorfcu je umrla L 1930 neka Emi-fija Geretova, potomka nekega Kretschmar-j*. ki se je priseM L 1796. v Zedmjene države. Osrtavik je 30 milijonov dolarjev. Ker ni imela potomcev, »o se za to dedišeno tepln številna dediči na Češkoslovaškem in v Nemčiji, potomci Kretsch-merjenih sorodnikov. Te dor je prejel neki Kretsohmer, ki živi v Šternbeiku na Češkoslovaškem, obvestilo, ete pripade pretežni, del tega imetja njemu. Več drugih oseb, ki so se potegovale za dediščino, prejme ostanek, še vedno dovolj velik, da bodo lalhko dolgo živeli brez skrbi. Smrt letalskega generala Poveljnik neke italijanske letalske brigade, general Mario Beltrani. se je smrtno ponesrečil v bližini Lonata Pozzolo. Vodil je osebno enokrilnik za vežbanje, pa je ta iz še neznanega vzroka treščil na tla. N deroča m je »godila ponoči. Odpravljena darežljivost Kanadska vlada je prepovedala eno izmed najbolj nenavadnih slavij kanadskih Indijancev, tako zvoni »potlach«. Pri tem slavju se je dogajalo, da so gostitelji svojim gostom darovali vse svoje imetje, cesto z ženo vred. Na to slavje so gostitelji vabili vse, kar jim je pripadalo, vse člane svojega nodtu, bila j>e velika pojedina s plesom in dragimi zabavami, na zadtvje pa je sledilo obdarovanje gostov. Kanadska vfada je že dolgo časa gledaia ta običajj po strani, ker se je često dogajajo, da je darovalec pozneje obžaloval svojo velikodušnost in so nastajali težki spori. Sedaj je vse to z dodatkom v mulijaBisikii zakon prepovedaJa. ANEKDOTA »Sovražnikov*, je dejal satirik Ohatn-fort, »sovražnikov nimam. Imam ie prijatelje — in ti so treh vrst: tisti, ki me ljubijo, tisti, ki se ne brigajo zame, tisti, ki me ne morejo prenašati.« VSAK DAN ENA Nečak s kmetov: »Kako striček, ti si vedno nabruaš zobe preden začneš jesti?« (»Tidens Tegn«) &*il turni pregled Iz češkoslovaške književnosti Pesnik moravskih gozdov .Jaroslav Marcha je v zboru moravskih pisateljev. ki so si ustvarili najtrdnejšo pisateljsko organizacijo v vsej republiki (>Kolo moravskych spisovatelu«), posebno zanimiva osebnost: L. 1880. rojeni rojak iz vasi Babic pri Brnu. je dozorel v veliki šoli pri-rode in življenja, zamenjal nekega dne kmečko orodje s peresom, postal novinar, nato poslanec, sedaj pa je eden najvplivnejših senatorjev češkoslovaške republikanske stranke. Prizadevni selfmademan pa ni uveljavil svojega talenta samo v politiki, marveč se je trdno vpisal tudi v literaturo svoje Moravske. Prinesel je vanjo to. za kar bi ga lahko zavidal marsikak pisatelj: veliko glavnico osebnih izkušenj, pristnih in svežih doživetij prirode in kmečkega življenja, pivinsko močni nagon človeka, ki živi z zemljo, z drevjem, z gozdovi, prav kaKor junaki Hamsunovih romanov. Izdal je med drugim knjige »Potulky« >Ptači chleb« I— II »Kamar&di z lesa«. »Na dedine«, »Z ba-bičcina kraje«, »Halali halo«. >0 zveži kra-lovske«, »Chvile v Recku« in »Stromy a h-de«. Knjiga krajših lovskih novel >Halali halo i nima zaman v spodnjem naslovu: >Spe-vi o drevju tišini, samoti, lovski koci m (rajih«. Pesniški zanos Marche si sicer ni našel novih izrazito osebnih in umetniško poglobljenih oblik, spreminja pa pisateljeva lovska doživetja v prave prozne speve, ki jih preeitaš na dušek. Knjižica »Trenutki na Grškem« ki jo imam takisto pred seboj, priča o pisateljevi osebni kulturi; s kakšnim spoštovanjem se ta poveličevalec pn-rodne preprostosti zaustavlja pred »zašlo slavo Atike in premišlja nad skrivnostno potjo človeštva«! Toda po vseh kulturnozgodovinskih premišljevanjih zmaga v njem človek, ki neprestano in neugnano »gleda podobo krasnega dogajanja v prirodi in opaža kako se vse okoli njega razcveta, raste ' in živi po neizpremenljivih zakonih, in tako se spoprijazni tudi z boji in borbami. ki mu jih prinaša jutrišnji dan-.-.« Marchova skoraj v panteistično religioznost povzdignjena ljubezen do prirode se najbolj odraža v knjigi »Drevesa m ljudje«, ki jo je lani izdalo Moravsko pisateljsko kolo v 2 izdaji. V devetnajstih poglavjih, katerih vsako je podoba zase, pripoveduje Jaroslav Marcha o svojih doživetjih gozda m njegovih prebivalcev, o drevju ln ptičih, o živalih in ljudeh o ritmu prirodnega doga-iania in človeški velenjenosti v mogočno simfonijo gozdnega življenja. S sleherne strani Pulimo topli dih človeka, ki ga opaja ele-mentarnost prirode. »Ljubim drevesa«, pravi pisatelj na str. 54, — ker nam dajejo samo lepoto in vonj. kajti v njih častim zakon rasti. Slišiš li njihovo nebeško glasbo, ki :e najlepša izmed vseh simfonij in ki se ž njo ne more meriti niti pesem Eolove harfe: Iz njih govori življenje in vstajenje. Pijejo samo roso in svit zlatega solnca. vdihavajo ii stoto in sok in se kopljejo s svojimi krošnjami v majniškem dežju kakor ljubimke v kristalnem bazenu. Nad njihovimi vejami se ■o'roško lepo pode visoko nad zemljo oblaki, )d njihovimi krošnjami se lahko pogovar- jaš s sapicami. Kako človek vzljubi ta razpeta ramena dreves, ki mimo njih hodijo stotine slabih ljudi molče in nemo, ali pa s podlimi nameni in načrti. Tu sem slišal, kako Bogu v odprta okna prepeva družba drozgov. Nikdar je ne vidiš, da bi stopila na tla, ■v travo, med grmovje, ki se sramežljivo stiska pod visokim drevjem«... S takimi izrazi pristne in nepogasljive ljubezni do gozda in sploh do prirode je izprepletena vsa Marchova knjiga- Med češkimi prozaisti novejšega časa je Jan Vrha pokazal tako gonsko in do entuziazma stopnjevano ljubezen do prirode. Marcho opaja večni nemir njene rasti in smrti, njenih bojev in zatišij, njenega vzpenjanja in padanja. V svojem doživljanju prirode je ostal v čarobnem krogu gole sensibilnosti, ki jo le tu in tam premaga s kakšnim ostrejšim razumskim pogledom. Marcha ne filo-zofira o prirodi: on jo doživlja do tistih meja ki so mu dane. Iz njegovih gozdov ne prinašamo občutja pretresljivih skrivnosti in severnjaške gozdne mistike, ki jo srečujemo v pesnitvah germanskih avtorjev in ki je že davno prej inspirirala gotično umetnost. Marchovi gozdovi se bleščijo v rosi preproste in v tej preprostosti silne ljubezni, kakor jo ima lahko samo človek, ki ne orna-guje pod težo nobene včerajšnje ali današnje problematike, Za razliko od drugih poveli-čevalcev gozdov pa čutimo pri Marchi. da 3e proniknil vanje ne kot nedeljski lovec ali lahkomiseln tramp. marveč kot človek, ki je v gozdu občutil znojno slast dela, in ki so mu bila doživetja dreves, živali in gozdnih ljudi pristnejša in globlja, kakor so tistim, ki jim je gozd samo počitniška sprememba. Čeprav so ta doživetja zaostala na stopnji sensibilnih dojeti j in opisnega pripovedovanja. vendar čutimo za njimi nepremagljivo silo ljubezni do prirode. •. V Moravskem pisateljskem kolu organizirani pisatelji ki sicer žive po vsej Češkoslovaški, so nedavno izvolili senatorja Ja-roslava Marcho za svojega predsednika. Med člani te literarne združbe srečujemo odlična imena, med njimi pred dnevi umrlo Boženo Benešovo, avtorja »Šleskih pesmi« Petra Bezruča, Jana Cepa Jana Herbena, V. Martinka, A. C. Nora avtorico »Korotan-skih povesti« Gabrielo Preissovo. Vladisla-va Vančuro, kritika Ant. Veselega i. dr-Kolo ne združuje samo pisateljev. marveč tudi citatelje, za katere izdaja^ spise svojih organiziranih članov in mesečnik »Kolo«-Sedanji tajnik Kola in urednik njegove revije ie pesnik in kritik dr. Rajmund Habri-na, ki mu Slovenci dolgujemo priznanje in hvalo za oropagando naše literature na Češkoslovaškem- Pravkar je izšel njegov prevod Levstikovega »Dejanja«. Moravska veja češke literature se je vedno odlikovala po tesnejši naslonjenosti na zemljo in kmetski sloj. takisto je kazala večjo občutljivost za obmejne probleme. Iz njenih vrst pa so izšli tudi svetovljanski pesniki, kakor je nesmrtni Otokar Brezina, ta ponosni vrh češke poezije. Dandanes opažamo v češki literaturi novo stremljenje po regionalizmu, ki je več kakor izraz odpo- ra Eoper kotlarni eeotraBiwn. T bJbb * izživljajo idrarve kultu rot varne sile province. ki ima za razliko od velemestne Prage počasnejši življenjski tempo in lato tudi intenzivnejši smisel za dojemanje novih vtis-kov in ustvarjanje »vojskah vrednot V tem pogledu ima zlasti Morava pred seboj Se važne naloge, tembolj, ker je otenem most med čeltvom in slovaštvom. Prav zaradi tega je delovanje Moravske-ga pisateljskega kola, čigar predsednik in tajnik, kakor tudi ostali ožji sodelavci kažejo prikupno zanimanje za jugoslovansko kulturno življenje, vredno naše pozornosti. V delu za tesnejše duhovno sožitje slovanskega juga in Cehoslovakov utegnejo geografsko najbližji Moravani prevzeti dobršen del nalog. Koliko so se jih zavedali dosih-mal o tem nas zgovorno prepričuje pregled, prevodov iz slovenske literature, ki so večidel izšli na Moravskem. Pri poglobitvi in ojačenju naših duhovnih stikov bo »Moravsko pisateljsko kolo« dragocen sodelavec. Izvolitev senatorja Marcha za predsednika je prav tako dober znak v tej smeri, kakor nam daje za njo že kar jamstvo osebnost tajnika Kola dr. Habfine. — Zapiski Nov zvezek »Kronike slovenskih mest«, s katerim je ta reprezentativna revija naših komun nastopila tretji letnik, prinaša na posebni prilogi Jakčev portret kraljice Marije- Na uvodnem mestu je objavljena razprava Evgena Jarca »Osnove sodobne zaščite otrok v Sloveniji-« (s številnimi ilustracijami). Dr Franc Kovačič razglablja v posebnem članku ikonografijo škofe A. M. Slomška, čigar beatiftkaaija se pripravlja. Prof. Janko Jarc obširno in dokumentirano prikazuje narodno prebujenje Novega mesta v zvezi z njegovo petstoletnico 1. 1865. Konservator dr. France Štele je prispevali vzpodbuden in poučen Članek o problemu varstva spomenikov v slovenskih mestih. Jaroslav Dolar je v skromno Literaturo o zgodovini slovenskega tiska in novinarstva vnesel razpravo o delovanju Antona Tomšiča v Mariboru- Nadaljuje se študija dr. T. Vodnika o kiparju France, sku Robbi. Statistik Lojze Pdpp je prispeval z Tazpredclnacomi opremljeni članek o pnovizornih rezultatih popisa prebivalstva priključenih akoliškriih občin Ljubljane. Z ljubljanskim vremenom in njegovimi značilnostmi se bavi Mairitjam Čadež. Anton Podbevšek nadaljuje svoja raziskava-nja o narodnih domovih v Sloveniji; v tem članku se bavi z Narodnim domom v Ljubljana in njegovim prehodom v Narodno galerijo- Zgodovino prevrata v Mariboru je obogatil dr- I Senekovič z daljšim člankom »Sedemindvaijseti januar 1919 v Mariboru«, Janko Orožen pa opisuje -položaj v Celju med svetovno vojno. Vsd prispevki so primemo ilustrirani. Zvezek zaključujejo kronike in razna alotunlna poročila. Na inseratni prilogi je objavljen SLanelk Janeza Rožencveta »Ljubljana in druga naša mesita v potopisu iz leta 1875.« — Že ta kratki pregled pričuje, koliko zanimive in tehtne tvarfcne je v »Kroniki« in kakšno važno vrzel izpolnjuje ta revija, s katero Ljubljana kot martdoa slovenskih mest izvršuj« pomembno kufl&urno in narodno nalogo in posoešuje poglobitev naše urbanične civilizacije. Knjiga razgovorov o književnosti- V biblioteki »Napredna hrvatski pisca« izide v prihodnjih dneh prva knjiga »Razgovorov o književnosti«, ki jo je spisal Ladislav žimbrek. Ta bodo objavljeni Bteranrf ntomo^n s Fr. Horvatom — Kmšem, Ljubem W»esnerjem, Nfflooio Pbfldčcm, M4r" nom Bogovičeim, esej o Avgustu Cesarcu ki o sodobna slovenski Sraki. Knjriga stane pri avtorju (Zagreb, Kiaiičeva 26) samo Dan 18.- Šport Podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji na Okrešlju Smučarska klub Celje je prirednl na vedš-konočiti ponedeljek na Okrešlju v Savinjskih planinah podsavezno prvenstveno tekmo v alpski kombinaciLi za dame ta moške- Zasadi neugodnega vremena ie ▼ nedeljo odpatddo tekmovanje in je baba vsa prireditev v ponedeljek. Proga ni tekla od Savinjskega sedla, marveč izpod Turške gore na Okrešelj. Organizacija je bila dobra, čefcudd je bilo navzočih samo malo funkcionarjev. Tekmo je vodil g- Ervin Gračner iz Celja-Konkurenca je bila močna. Izmed dam sta tekmovali samo dive. Start za smuk je bil ob 10. za slalom pa ob 14.45. Rezultati so bili: 1- Mušič Ljuban ia Zagreba 2:34, 2. Jelen Fric (SMK Celje) 3, 3. Cdzelj Miran iz Maribora 3:00.5, 4. Me-štrov Zivonko (SPD Celje) 3:03, 5. Vidmar Kuri (SMK Celje) 3:07, 6. Mljarvšek Marko (SPD Celje) 3:13.5. Slalom za moške: 1- Oizelij Miran 1573, 2. Meštnov 1:40-4 3- Skoberne Fric (SMK Ceftje) 1:46 2, 4 Mil'j«všek 1:47.3. 5. Jelen 1:49, 6. Pleteršek Feri (SK Celje) 1:52. Alpska kombinacija: 1- Mušič Ljuban 186.3, Gizelj 177.8, 3. MeStnov 175. 4. Jelen 170.1, 5- Mljavšek 167.5, 6. Pleteršek 164-7 točke- Dame: 1- Čebele 'Anica (SPD Celje), 2. Poš Miki. JunaorjJ: 1. Erik, 2. Dvoršak. Po tekmi je billa v Frischaufovem domu na Okrešlju razglasitev rezultatov in razdelitev dairjl- Proga za smuk za moške je dolga 3000 m z višinsko razliko 600 m, damska in juniorska proga je bila nekoliko krajša. Proga za slalom je billa dolga 600 m z višinsko razliko 180 m. Skuono je star-talo 24 tekmovalcev. Prvaka MZSiP sita torej postala Mušič L ju ban iz Zagreba in Cebelova Anica iz Celja, prvak SMK Ce-Lje pa Jelen Fnjiic iz Celja. LZSP (Službeno) Opozarjamo vse klube, da bo 17- t. m. ob 20. v darnski 6obi kavarne Emone 5. redna letna skupščina LZSP z naslednjim dnevnim redom: pozdrav in poročilo predsednika, poročilo tajnika in blagajnika, tehničnega referenta, revizorjev, volitve nove uprave in revizorjev, samostojni predlogi, slučajnosti. LZSP (Službeno). Šefa upravnega odbora danes ob 20. v damskn sobi kavarne Emone. Prosimo točne in podnoštevilne udeležbe, ker je to zadnja seja pred redno letno skupščino. SK Zalog. Danes ob 19.80 v garderobi g, Cirila članski sestanek za vse aktivne Slane. V nedeljo prvenstvena tekma s TSK na našem igrišču z eventuelno predtekmo. Prvo moštvo mora biti na našem Igrišču ob 14.30, rezerva ob 13.30. Lorbek, Korošec, Mihelčič in Košak sigurno. Vsako zcnce-davešeno/ Vsako zrncese je po-večkrat pretvorilo, to se mu vidi ie na hitri pogled. Temnorjavo zapečeno, prijetno dišeče In okusno, da se človeku kar sline cedijoJ Da, to je Knei sladna AKK Primorje (tajništvo). Nadaljevanje prekinjenega občnega zbora bo 20. t- m. ob 20. r lokalu, ki bo pravočasno objavljen. Zimsko kopališče Ilirije bo v petek 17. t m. zopet odprto. Članstvo plavalne sekcije se poživlja da se bo redno u delež e-valo treningov. SK Ilirija (Smučarska sekcija). Redna seja sekoijslkega načelstva drevi. ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa- Radi važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh odbornikov potrebna. G- Bleaweis sigurno 1 SK Mars. Danes oib 20. obvezen članski sestanek juniiorskega in prvega moštva-Ker je sestanek zelo važen zaradi prvenstvenih tekem, sigurno vsilil. turni tečaj priredi SPD od 18- do 26. aprila. Tečaj je namenjen v prvi vrsti začetnikom v visokogorskem smučanju. Radi sedanjih snežnih razmer je predvideno večdnevno bivanje v Staničevi koči in na Kredarici, kjer so najlepši smuški tereni ter izhodišče za številne izlete. S Kredarice bo nadaljevanje ture k Triglavskim Jezerom ter ob ugodnih snežnih prilikah na Planino na Kraju in na Vogel. Udeleženci morajo imeti s seboj zimsko perilo, maže. vazelino ter nekaj hrane. NosaČi bodo na razpolago. Zbirališče v Mojstrani. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Predavanje SPD. Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije se .je dogovorite i Dubrovačko paroplovno družbo, da bo prirejala izlete s parnikom »Pelješac« vzdolž jadranske otale. Podrobni program je bil že objavljen ter je na razpolago v pisarni SPD. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani priredi v torek 21. t m- ob 20. v dvorani Delavske zbornice predavanje g- Griesbacha iz Zagreba; Planinarsko turietička putovanja po Jadranu. Predavanje bodo spremljevaie številne skioptične slike. Vstopnina le 2 Din Ir' J ■ •• ' ' ■ ■sv>.. .. . . Strti od žalosti naznanjamo vsem, ki ste ga poznali, da je dne 11. aprila 1936, ob 14.15 uri, t> 63. letu svoje starosti v Bogu zaspal, dotrpel, v veri in upanju na drugo lepše življenje, ter nas za vedno zapustil naš predobri soprog, očka, brat in tast, gospod ZAlHI VA1LA Ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata in tasta AFAEL THALER veletrgovec, Ni nam utehe brez Tebe ! Pogreb se je vršil izpred hiše žalosti Mestni trg št, 2 v šk. Loki v ponedeljek 13. aprila ob 16. uri na tukajšnje pokopališče. Truplo smo položili v domačo rodbinsko grobnico k večnemu počitku. škof ja Loka-Ljubljana, 11. aprila 1936. in posestnik se za vse izraze iskrenega sočutja najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, čast. duhovščini, vsem prost, gasil, društvom iz vse okolice, godbi, ter vsem darovalcem mnogo-brojnega krasnega cvetja. Iskreno zahvalo gospodu kanoniku prof. šimecu za tolažbo pokojniku ob zadnjih urah njegovega življenja. Sfcoffa Loka, 16. aprila 1936. Rezika, soproga; Rado, sin; Ela por. dr. Homan, Metita por. Tomic, hčerki; Ivanka por. Gnzelj, sestra; Mirko Tomič, kapetan I. ki. dr. Albert Homan, zeta. Radi neizdaje časopisov med prazniki, je pravočasno obvestilo izostalo. H. CVETIN: 36 Zadnja stran 13. POGLAVJE. »Vozni Hstek diru ge ga razreda v Split!« Nada Setnoarjieva je živčno Crzala za potez.no zaporo svoje ročne torbice, ki se ni hotela takoj odpreti. Nato, ko je vercdiar že držala denarnico v roki, se j-e hlastno ozrla na ročni kovčeg, ki je stal brez nadzorstva pri dohodu k blagajna. »Split, drugi razred — osebni vlak aii brzi vlak?« je vprašal uradoiik. »Brzi vlak.« »Izvolite.« S čudno naglico je Nada vzela vozni listek Ln položila denar na desko. Nato še pograbila kovčeg in odhrtela'na peron. Do odhoda vlaka je bilo še več ko četrt ure, a podoba je bilo, kakor da bi jo bičal neznosen notranji nemiir. Pri kiosku za časopise je še enkrat obstala m brez izbiranja kupila dva mesečnika s podobami. Poslednjič sc je naglo ozrla na veliko uro — kazailca sta neznosno počasi lezla po številniku — nato pa krenila proti pregradi. Cez dve minuti je sedela v praznem oddelku, kjer je odložila svoje reči. Nato je stopila oknu, spustila šipo in pogledala venkaj na postajni hodni Videti je bilo, dsa vlak ne bo posebno pohi; le malo potnikov je prihajalo izza pregrade. Se deset minut. Igiralika je tiho vzdihniia in se spustila na blazine. Od hrupa na postajnem pločniku, od vrišča raznašalcev časopisov iin prodajalcev kirepčid so se ijd bali živci razboleli. S čudno trudnim gibom je spet potegnila okno kvišku. Nato se je poizkusila poglobiti v vsebino mesečnikov, ki si ju je kupila za pot, a njeno brezmi-selno Listanje ue le prerazločno pričalo, da se ji nj posrečilo. Spet in spet so jti uhajale oči na številu i k zlate urice, ki jo je nosila na zapestju. Prej jo je biia naravnala po postajni, a zdaj se ji je zdelo skoraj neverjetno, da bi bilo minilo šele tako malo časa. Zunaj na postajnem pločniku je postajalo vse bolj in bolj živahno. Po hod roku voza so se prerivali razburjeni potniki, obtovonjeni s kovčegi im zavodi. Kdaj pa kdaj je kateri izmed njih pogledal v oddelek, a hvala Bogu, vsak se je nazadnje pre-miiislil in šel dalje. In slehemiikrat se je Nada globoko oddahnila. $e tri minute--- Vročičen nemiir jo je obhajal. Živčno je zaprla mesečnik in ga vrgla na nasprotni sedež. Z dirhtečimd prsti je odprla ročno torbico Iti vzela iz nje srebrni cigaretni tok. Hlastno si je izbrala cigareto, jo otrkala in jo vtaknila med ustnice Sele tedaj ji je obstal pogled na beli tablici z napisom: »Nekad ilci«. Vdano je skomignila z rameni, spravila cigare- to nazaij,, si podiržala zapestnico pred oči m znova zastrmeja na turo. bamo še minuto--- Mali sekundna kazalec je neznosno počasi obi-rai svoj krog. ie trideset sekund---še dvajset —--še deset--- Kakor sproščenje je stpreletalo igiralki telo in črte obraza, ko so jela vozna vrata loputati in se zapirati. Postajni hodnik je ležal pred okm, prazen Jtn zapuščen. Nato se je neikaj streslo. Parni stroj je potegni. Postajmo poslopje je zdrčalo nazaj. Gola zioovi hiš so spremdijalS vlak obakraj proge. Hitreiisi in hitrejši je postajal takt drevečjh koles. Signalni stebri so švigali mimo. Para stroja je v tenkih, razcefranih krpah vihrala mimo okna. Nada Senčarjeva je s široko odprtimi očmi strmela venikaj. Njene misla so spremljale neučakano drdraroje koles. Naprej--kar naprej--- Cez nekaj minut je zletela mamo okna prva postara. In šele sedaj se je zdelo Nadi, da jo zapušča tisti strupeni, ohranjajoči strah, ki jo je mučil vse do tega trenutka. Bled odsev smehljaja ji je igral na ustnicah, ko se je šiiroko, čedalje širje razprostirala na desni in levj odprta pokrajina. Zdaj je bilo mesto dokončno za njo. Zdaj — zdaj je bila rešena. Dalje, vse dalje je drevil vlak. Mineval je postajo za postajo. Zidani most — Brežice--— Sava, nekoliko narasla od zadnjega deževja, je mogočno tekla hrvatskim ravninam naproti. Spla- vi, ki so beli iz vlaka podobni drobnim igračkam, so pluli po n-jej- Do Zagreba nj bilo več daleč. Čuvajnica ljubko skrita v svežem poletnem zelenju . . . i edajci je Nada zacula šum in se zdrznila. Hlastno se je oziria in pogledala proti vratom od-defcoa, ki juii je nekdo počasi odrival. Nenadna, brezmejna groza ji je padla na obraz. Razburjena je planila pokonci in se z obema rokama uprla v hrbtno blazino. Odprla je ustnice, da bi zakričala, toda iz grla se ji je utrgal le hrjpav lir opija j. Široko odprte oči so' ji strmele v črno ustje namerjanega samokresa --- ★ »Z volnenim perilom zdajj poleti ni prida kupčije« — — je vzdiihnil debeli, plešasti Zid in se zložno naslonil nazaj. »Nu, v teh slabih časih mora bit; človek vsakega zaslužka vesel«. Drugi gospod v nasprotnem kotičku pri oknu je sočutno pokinual. »Da — ali ko pride zima —« »Da bi le že prišla!« Zid se je proseče ozrl v strop. Tisti hip je vlak zaropotal čez kretnice, ki so se križale malo pred zagrebško postajo. A še nekaj drugega je storilo, da je Zid potegnil na uho — nekakšen pritajen pok. ki se v občem ropotu ni popolnoma izgubil. Zid je poskočil. »ALi ste slišali — — ? To je bil —--strel !« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17<—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglaanega oddelka .Jutg. JJ^ rxnaatkab Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tieoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« KI 531® 5311 VSluibeisie Beseda 1 Din, davek 3 Din, za, šifro ali dajanje naslova C Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mlad galvanizer iitrrjen, samee, dobi takoj mesto v tovarni metalnih izdelkov v Dunavski banovini. Ponudbe z navedbo plačilnih zahterv pod »Dobra služba« na ogl. odd. Jutra. S«30-l Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Asistentinja s prakso v zobozdravni- škein ambula toriju, išče primerne 3 hribe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli v Jugoslaviji«. 9*540-2 Šiviljo za, elegantno svileno perilo, pjrjame, obalne toalete, popolnoma samostojno v krojenju in šivanju, prvorazredno, iščem za ytalno na-m-eščenjev Zagrebu. Ponud-bf na H«rzmansky Sila, Zasreb, Mošrnskoga 18. 9556-1 Šiviljo Gummt Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Furnirja 15.000 čevljem, lepega, prodam za Din 6.980. Martinec, Ljubljana, Prule. 9406-6 sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Juifcra v Cepcu! značko »Uma«. 956&-1 Krojaškega pomočnika gfirejm« takoj Joško Gaber-fek, krojač. Griže pri Žalen. 9565-1 Samsko frizerko dobro izurjeno mož, sprejme saion ILrakič., Maribor, Cankarjeva 1. 9363-1 Pekovskega pomočnika mladega, s kolesom in učenca poštenih staršev, sprejmem. Pekarna Petač, Jesenice. 9629-1 Raznašalce kruha slaiščic, z lastnimi odjemalci in kolesi, poštene, iščem takoj. Naslov v vs-eh poslovalnicah Jutra. 9638-1 Brivskega, pomočnika sprejmem. Stane Straus, frizer za dame iin g*o«|>ode, Šoštanj. 9534-1 Sprejmemo takoj kuharice, sobarice, natakarice, dekleta za vse, kakor tndi začetnice. Prav :ako za otroke, katere govore ntynški. — Javiti se na: Udruženje »Udovica*, Za-gTeb, lika br. 39. Pismeni odgovor Din 5. 9533-1 Lisičje kože za boe, ovratnike itd. nudi po ugodni ceni »Divja koža«, Ljubljana, Vel-ese-jem. Ktzdo si morete ogledati v četrtek, petek in soboto od 10.—IS. ure. 9909-6 r/ >ii j Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši rne®ek 17 Din. Spalnico masivno, bratovo in belo kuhinjo, prodam za 3.160 Din. — Skobelnl stroj boljši za Din 6-500. Martine«. Ljubljana Prule. 9467-12 Prodam lepo jedilnico, kavkaiški oreh. 14 komadov, plinski štedilnik na 4 goTilnice in pečico, dva plinska likal-nika in sesalko za prah (Lux) 930 volt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutna. 9&19-12 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Najboljši jeruzalemec po 4 Din liter (00 hI), dobite pri: Zavratnik Ana, Ilovce št. 30, pošta Ivan-kovci. 9628-33 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji 8 A Miha in njegova prijatelja, k! so bili še tako mladi, se niso zavedali nevarnosti. V šejkovi hiši so jim postregli z imenitno večerjo. Med drugim ie prišel na mizo velik kokosov oreh. »Tale orešček bo treba streti!« je rekel Miha in vzdignil oreh visoko v zrak . . . Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stroj za kleparje (Zwickmaschine), prodam za Din 500. Škafar Peter, Rimska cesta, Ljubljana. 9308-30 Stroj za fazoniranje oaluloidnili ščitnikov, ki varujejo vrata pred odrg-njenjem barve ob čiščenju kljuk, ob prijemih itd., popolnoma nov, zaradi opustitve izdelave takoj naprodaj za gotovino ali tudi za knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9546-29 Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dober klavir in lepo skrinjo, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9561-36 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dejanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Denar na hranilne vloge vseh denarnih zavodov, pre »krbi takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komis olsarna Rudolf Zore LJnbljana, gledališka 12. Telefon 38-10. Priložite znamkel 110-16 Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice. 9335-16 Informacije o prodaji in nakupa branil lih knjižic daje brezplačno koncesionirana tvrdka banč poslov pisarna. Ljubljana, Beethovnova ni. 14/11. Telefon 35-10. Lastniki branil nih knjižic in dolžniki, obr nite se zaupno ne solidno tvrdko. 9039-16 Eiino potom koncesio-niranega Bančno kom. zavoda Maribor lahko prod os te vlagatelji hranilne knjižice in dolžniki iste kupite za poravnavo dolgov. Za odgovor Din 3 znamk. 7849-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din, sa šifro ali dajanje naslona 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mali kužek črnobeli foksterier se je izgubil. Sliiš na ime Ari«. Najditelj se naproša, da ga izroči Elektroton, pasaža Nebotičnika, proti nagradi. 9570-27 Hranilne vloge vseb denarnih zavodov vnovčuje po najvišji ceni, takoj v gotovini Alojzij Planinšek bančna poslov, pisarna Ljubljana, Beethovnova ul. 14/11. telefon 35-10. ki Vam jamči ia pravilnost in strogo solidnost v vseb poslih. 7470-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino z inventarjem in prevzemom zaloge špecerijskega in manu fakturnega blaga, oddam v najem v lepem trgu, na prometnem kraju, na križišču 4 cest. Na razpolago skladišči in stanovanje. — Potreben kapital 80.«« Din. Vpeljano, že staro trgovino oddam zaradi bolezni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne zamudite prilik««. 9472-17 Živali I Mladega špica Foxterier-ja ali kake slič-ne male pasme, kupim. Ponudbe z navedbo cene in starosti na ogl. od. Jutra pod »Mlad pes«. 9531-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Di n Leica povečevalnik dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na drogerijo Hermes, Ljubljana. 9M2-7 Stiskalnico za seno dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na Hahn. Videm, Krško. 9635-7 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje no ralvfgiib seoab Černe . jovelii ijabliana Wolfovs uHcs i Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Razglas Občina Kamnik daje v zakup restavracijo na Mestnem kopališču za tekoče leto. Zakupni pogoji so na vpogled v občinski pisarni. Prošnje je vložiti do 20. aprila t. 1. pri občini. 956SV:0 Staro gostilno dobro vpeljano, z vsem inventarjem. na najboljši točki, poceni prodam. Ponudbe pod »Dober in siguren zaslužek« na ogl. odd. Jutra. ' 9518-19 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Di n Trisobno stanovanje komfortno, oddam v vili za maj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9546-21 Dvosob. stanovanje sončno, oddam v I. nadstr. Rimska cesta št. 33. 9543-21 Prazno sobo sončno, s posebnim vhodom, oddam za 1. maj. — Milčinskega 33, Ljubljana VH. 9560-33 Mesečno sobo s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Ogledati Knafljeva 1S/H. 9503-23 Sobe išče Separirano sobo prazno, s souporabo kopalnice aii samsko stanovanje, iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Maj«. 9650-33a Prazno sobo veliko ali dve manjši, center, iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetlo«. 9539-iia Informacije Izjava Na mali oglas od 111. t. m. dajem na znanje, da jaz od Ane Koren nisem 8« nobenega denarja dobila ter ista tudi zame ni nič plačala. Marija Koren, Arja-vas. 9563-31 Dražbe Dražba ženskih klobukov se bo vršila na Goaposvet-ski cesti št. 16, dne 27. aprila ob po! 16. uri. 9541-S2 Razno Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE tz lekarne dr. G. picoouja V LJUBLJANI — se priporoča Bledim in 9labotnim osebam. Telefon 2059 . Stiha drva, premog. Kar bo pakete m ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva al. št. 5 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din. 7a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje v Zg. Šiški, ne preveč oddaljeno. išče boljša mala družina za maj. Plača do Din 450. Ponudbe: A. Fala-tov, Hranilniška c. 11. »160-21a Sobo oddja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Eno opremljeno in dve prazni sobi oddam takoj Medvedova 7, Istotam naprodaj 1 veliko salonsko ogledalo. 9667-93 Preden se odločite za nakup parketov □ □ □ □ oglejte si zalogo prvovrstnega ma- R teriala pri tvrdki □ JOS. R. PUH § LJUBLJANA □ Gradaška ul. št. 22. Telefon št. 25-13. |=j Zahtevajte cenik! p Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. un Četrtek 16. aprila: Juarez in Maksimilijan. Red A. Petek 17. aprila: Zaprto. OPERA Začetek »b 30. ari Četrtek 16. aprila; Zaprto Petek 17. aprila: Katarina Izmajlova. Red Četrtek. ★ Gdčna Anita Mezetova, odlična naša rojakinja. eopranistka bo gostovala v ljubljanski operi v nedeljo 19. t. m. zvečer in sicer v glavni vlogi Massenetove opere »Manonc. Ker bo gostovala samo enkrat. 3e prav posebno opozarjamo na nedeljsko gostovanje. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, prosi p.n. abonente reda Četrtek, da oprostijo spremembo repertoarja za njihov abonma. Radi bolezni gg. Gostiča in Betetta je opera >Katarina Izmajlova« premeščena na petek zvečer za red Četrtek. V četrtek ostane opera zaprta. Šentjakobsko gledališč« Sobota, 18-: Na Trški gori. Nedelja. 19.: Na Trški gori. Mariborsko gledališke Četrtek. 16-: Siromakovo jagnje. Znižane cene. Debut T. Rajnerjcve. J. Borka in D. Pahora. RADIO Točne sporede vseli domačih in inozemskih oddajnih posta) na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustri rani tedenski reviji *a radio, gledališče, film »Naš val«- Mesečna naročnina Din 12 Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Izvleček ii programov Četrtek, 16. aprila Ljubljana 12; Med cvetkami in škrati (plošče).— 12.45; Vreme, poročila— 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15: Havajske kitare (plošče).— 14: Vreme, borza.— 18: Mozaik (plošče)— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič).— 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila— 19.30: Nac-ura: Jugoel. misel in sokolstvo.— 20; Prenos iz Beograda.—32: Cas. vreme, poročila, spored- — 22.15: Koncert gdč. Majde Lovše-tove. Beograd 17: Narodna glasba.— 20; Orkestralen koncert godbe kr. garde, violina šolo ga- Mafinec.— 22.40; Lahka glasba.— Zagreb 17-15: Orkester.— 20; Iz Beograda 22.15: Ples— Praga 19.30; Pesmi.— 20: Orkester in 90listi.— 2.15: Lahka glasba,— Varšava 20; Zvočne slike— 21.35; Dueti.— 22: Violinske skladbe— Dunaj 12; Dunajski simfoniki— 16-06: Citre— 17: Klavirski koncert— 17-45: Pesmi. — 18.25; Prenos Wagnerjeve opere >Valkirac,— 23.15: Pevski sekstet— Berlin 20.10: Berlin pleše— Miinrhen 18; Lahka glasba— 20-10: Mozart; Čarobna piščal— 22.20: Brazilske pesmi-— 23-15: Komorna glasba— Stuttrart 19- Zvočna igra__20.10; Kakor Munchen- 22.45: Iz Berlina— 24; Simf. koncert.— Rim 17.15: Komorni koncert— 20.35: Do-nizzetijeva opera »Don Pa=quale<. Potrti globoke žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes dne 15. aprila 1936. ob pol 15. uri po kratki in mučni bolezni umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat. stric in tast, gospod KUKENBERG ANDREJ posestnik, gostilničar in čevljarski mojster v Trbovljah. Pogreb se bo vršil v petek dne 17. aprila 1936, ob 16. uri izpred hiše žalosti na župno pokopališče v Trbovljah. Sv. maša zadušnica se služi v soboto dne 18. aprila 1936, ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Trbovljah. TRBOVLJE, dne 15. aprila 1936. Kristina, žena; Pavla, Tinica, Rudolf, Drejče, Ljubica, Pepi, Cirila, Silva sinovi in hčere. Dr. Janko Drnovšek, Franc Zdoljšek, Maks Šegula, zeti, vnuki in vnukinje ter bratje- Btx]aDDDaDnDDDnnnaDcooDDCx]ncB Največja in najstarejša zavarovalnica na svetu ROYAL EXCHANGE ASSURANCE Leto ustanovitve 1720. London Kapital 6 milijard dinarjev. Zavaruje: požar, chomage, vlomske tatvine, avtomobilske škode in nezgode, razbitja stekla, dolžnost jamstva, potres in vojno. Išče KRAJEVNE ZASTOPNIKE IN AKVIZITERJE za dravsko banovino. Ponudbe: Glavno zastopstvo za dravsko banovino Ljubljana, Gajeva 1/IH Nebotičnik Poizkusite novi NEPREMOČLJIVl "Puder lepote" napravite 'ta presenetljivi POIZKUS Ptjder Tokalon odpravlja blestenje kože, ker vsebuje nenavadno novo sestavino, imenovano »dvojno peno« (proizvod je patentiran). Prepričajte se sami s tem enostavnim poizkusom. Dajte na prst malo novega »mat« pudra Tokalon in pomočite prst v čašo vode. Ko potegnete prst iz vode, boste opazili, da ni vlažen in blesteč, marveč po- Eolnoma suh in »mat*. Puder se upira vlagi, er vsebuje »dvojno peno«. To je vzrok, da »e puder Tokalon obdrži na koži 8 ur. Lahko plešete vso noč v razgretih prostorih, Vaša polt pa bo vendarle ostala sveža in lepa kakor ob začetku. Veter, dež in potenje ne škodujejo novemu »mat« pudru Tokakm. Ta puder zajamčeno za vedno odpravlja blestenje nosu. HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih ze-. tišč se dobi, ako se uživa „H E R S A N ČAJ" mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost »HERSAN ČAJA" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupi jen ju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pn čezmernem odebelenju. »HERSAN CAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: »RADIOSAN« Zagreb, Dukljaninova 1 Reg S. St. 14001 z dne 6. VL 1934. Urejuje Davorin Ravijen, fsdaja n feonKvdj »J«tra< Adolf EUbnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja Frane JeaetSek. — Za del Je Atafr Novak, - Vol t