Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 4) Ljubljana, nedelja 19. februarja 1933 Cena Dijs J.— O pravDištvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5 — leieton št 3122, 3123, 3124. 3123 3126. InseratTi' oddelek: Ljubljana. Selen-Ourgova uL 3 — IeL M92. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11. — Teieton št 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Ra6un; pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842 Praga čisio 78.180, W > en št 10S >41 Naročnina znaša oje-scčno Did 25.— Za inozemstvo Dm 10 —. Uredništvu: Ljubljana. Knatljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Teieton št 2440 Celje. Strossmayerjeva u!. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu Velesila v službi miru »Mala antanta je postala kontinentalna velesila v službi miru.« S temi besedami je ugleden rumunski list zelo dobro označil pomen nove zvezne pogodbe, ki je bila v Ženevi sklenjena med Jugoslavijo, Rumunijo in Češkoslovaško, že dosedanja povezanost v Mali antanti, ki ni šla preko okvira običajnih prijateljskih in zavezniških pogodb, je ustvarila vsem tem članicam te zveze mnogo močnejšo mednarodno pozicijo, kakor bi si jo bila mogla priboriti vsaka država za sebe. Zunanji znak tega velikega vpliva je že dejstvo, da si je znala Mala antanta zagotoviti stalno mesto v svetu Društva narodov in da v Ženevi ni nobene važnejše odločitve, pri kateri Mala antanta ne bi sodelovala. Mnogo večji in pomembnejši pa so oni uspehi maloantantine politike, ki niso tako jasno vidni. Ko so se pred dvanaj-r.timi leti Češkoslovaška, Rumunija in Jugoslavija odločile za tesno in prijateljsko sodelovanje, je bil namen te zveze pred vsem ta, čuvati mlade osvobojene in zedinjene narode pred grozečim novim podjarmljenjem, zlasti pred madžarskim revanžnim imperializmom. To svojo nalogo je Mala antanta v polni meri izpolnila. Postavila je madžarski in tudi bolgarski revanži tako močan jez, da je že s samim svojim obstojem držal v šahu politične avanturiste. Njej gre zato glavna zasluga, da je bil ohranjen mir v Srednji Evropi in s tem tudi mir v Evropi sploh. Da ne bi bilo Male antante, bog ve, kaj bi nam bilo prineslo zadnjih deset let. Orisani pomen Male antante je povzročil, da so se, kar se tiče simpatij do nje, evropske države ločile v dva tabora. Vse simpatije je uživala pri državah in narodih, ki so se odločili, za vsako ceno preprečiti ponovitev katastrofe, kakršna je bila svetovna vojna, in katerih politika je zato usmerjena le na ohranitev in okrepitev trajnega miru. Drugače je bilo z narodi, ki so jim mirovne pogodbe njihovo oblast omejile v glavnem na njihove pripadnike. Ti »gosposki« narodi, v Srednji Evropi zlasti Madžari. niso mogli in ne morejo preboleti, da nimajo več oblasti izsesevati tu-ie narode in jih siliti k tlaki za svoje interese. Zato so iz njihovih vrst in iz vrst onih, ki jim iz drugih imperialističnih razlogov ni po volii po miru ustvarjeni položaj v Srednji Evropi, neprestano in v najrazličnejših oblikah prihajali poskusi, kako bi se dala Mala antanta, ta steber mirovnega stanja, razbiti ali vsaj okrniti in oslabiti. Ravno to prizadeva-n;e pa je bilo državam Male antante najboljši dokaz, da so na pravem potu. Morda imajo prav oni inozemski listi, ki v svojih komentarjih o reorganizaciji in s popolnitvi Male antante trdijo, da je ta dalekosežni zgodovinski dogodek bil, če že ne izzvan, pa vsaj pospešen v prvi vrsti po dejstvu, da so se intrige proti solidarnost Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije v zadnjih mesecih stopnjevale do prej še nedosežene mere. Svojo prvotno nalogo obrambe proti grozečemu revanžnemu napadu iz Madžarske je Mala antanta v teku svojega obstoja znatno razširila. Njena solidarnost se je raztezala na vedno večji obseg mednarodnih zadev. Postala je tako rnočna, da se v zadnjih letih menda ni nikdar zgodilo, da bi v katerikoli važnejši stvari evropske politike nastopila ena zavezniška država drugače od druge. Vedno pa so bila njena stremljenja usmerjena k ohranitvi in utrditvi miru; nikdar niso ogražala in nikdar niso prišla navzkriž z nikomer, ki pošteno misli z Evropo. Taka bo ostala tudi politika prerojene Male antante, samo da bo v bodoče njena služba v interesu miru še pomembnejša in še bolj učinkovita. Čeprav še niso znane vse podrobnosti nove, enotne zvezne pogodbe, kažejo že dosedanje službene objave, kakor tudi izjave zunanjih ministrov, da bo Mala antanta na osnovi svojega novega statuta nastopala v mednarodni politiki kot enota. Prijatelj ali nasprotnik bo odslej imel vedno opravka z vsemi tremi državami skupno in ne več le s to ali ono od njih. V tem pogledu je bila res ustvarjena nova evropska velesila, ki je po obsegu večja od bivše Avstro-Ogrske, po številu prebivalcev njej skoro enaka, po svoji notranji in zunanji moči pa gotovo silnej-ša od nje. In še to ogromno prednost ima pred njo, da je konstruktivna in da ni proti nikomur naperjena. Njen statut je sestavljen tako, da je omogočen vstop tudi drugim državam, ako hočejo voditi enako politiko miru in mednarodne konsolidacije. Nevarnost za mir v Evropi se gotovo navadno slika dosti pretemno,. a nihče ne more tajiti, da je je v resnici precej. Z ustanovitvijo nove »velesile v službi miru« pa se je ta nevarnost znatno zmanjšala. Zato vidimo, da so njen nastanek iskreno pozdravili vsi narodi, ki vodijo politiko miru, na čelu jim francoski in angleški. In to kljub temu, da DRUGI DAN OBRAČUNA S PUNKTAŠI Narodna skupščina je pri razpravi o občinskem zakonu tudi včeraj vehementno reagirala na početje raznih punktašev Beograd, 18. februarja, p. Narodna skupščina je danes zopet zasedala ves dan. Kakor včeraj, ie bil tudi večji del današnje seje posvečen obračunu s punktaši in separatisti. Skoro vsi govorniki, ki so se na današnji seji v de-dati o občinskem zakonu oglasili k besedi, so se dotaknili tudi deklaracije skupine hrvatskih poslancev in senatorjev, ki sta jo objavila senator dr. Su-perina in narodni poslanec Nikola Pre-ka. Vsi govorniki so najodločneje obsodili to početje, poudarjajoč, da ta akcija jugos'ovenstva ne more ovirati na njegovem zmagovitem pohodu in služi le oni inozemski revizionistični kampanji, ki bi hotela za vsako ceno zbrisati Jugoslavijo s povojnega zemljevida. Dopoldanska seja Dopoldansko sejo je otvoril predsednik dr. Kumanudi. Po odobritvi zapisnika in nekaterih formalnostih je Narodna skupščina prešla takoj na dnevni red in pričela razpravo o občinskem zakonu. Prvi je govoril narodni poslanec Vasilije Trbie. ki je na-glašal, da občinskemu zakonu s političnega stališča ne more ugovarjati. V socialnem pogledu je zakonski načrt zelo dober, ker bo prinesel nov duh v občinsko socialno skrbstvo. Organizacija občin je s tem zakonom urejena po najmodernejših načelih. Poslanec Miloš Drago vi č je kritiziral zakonski načrt in se zlasti zavzemal za uvedbo ženske volilne pravice pri občinskih volitvah. Nato je prešel na včerajšnjo deklaracijo, ki po njegovem mnenju ni ni? drugega nego odsev nezdravih političnih razmer. Izrazil je bojazen, da se skriva v vrstah JRKD še več takih punktašev. Dirka s punktacijami ni nič drugega, nego dirka za oblast. Samo zaradi oblasti ti gospodje koketirajo z dr. Mačkom in dr Korošcem. Kot tipičen primer politika, ki se ponaša drugače, kadar je na oblasti in drugače, kadar je v opoziciji, je govornik navedel bivšega radikalskega ministra Janjiča, poudarjajoč, da početje takih ljudi služi samo inozemski propagandi proti naši državi. Takega početja Narodna skupščina ne mor* dovoliti in mora proti temu naslopiti z vso odločnostjo. Čeprav je mnenja, da bi bilo treba v občinskem zakonu marsikaj spremeniti, bo baš iz protesta proti početju separatistov glasoval za zakon, da tako manifestira slogo Narodne skupščine. Nato je govoril o občinskem zakonu narodni poslanec Milivoje Peric, ki je strokovno razčlenil posamezne določbe zakona in poudarjal, da pomeni ta zakon velik napredek. Naslednji govornik dr. Milan Metikoš se je v svojem govoru zapet obširno bavil z deklaracijo Preke in tovarišev, ki so hoteli zopet sprožiti vprašanje avtonomije in federacije. Toia, čeprav je to početje vred. no vsega obsojanja, je miclatorjem te akcije prav hvaležen, ker je odkrila marsikaj gnilega. V sedanji vladni večini je gotovo še več pristašev take ideje. Ti ljudje pa bi morali biti vsaj tako možati, da bi to jav_ no povedali in da bi se čim prej opredelili, da bi mogli prešteti svoje vrste. Narodna skupščina je včeraj m danes odločno in enodušno odgovorila. Ne more biti nobenega dvoma, kje je večina in kje je manjšina. Narodna skupščina je jasno povedala, da n:komur ne dovoljuje dirati v narodno in državno edinstvo in oni ljudje, ki so to vprašanje pokrenili. so dobili potreben od. govor. Ta stvar pa ima še tudi drugo ozadje. Včeraj smo slišali, da se gotova gospoda iz inozemstva zelo in/teresira za sedanje razprave v Narodni skupščini. To je popol. noma prav, ker bode tako lahko javili onim, ki so jih poslali semkaj za opazovalce, da je jugoslovenski narod edin in vselej pripravljen doprnesti nove milijonske žrtve za svojo svobodo in za narodno in državno edinstvo. Vsi vemo, da so težke prilike v državi in da moramo računati z ogromno akcijo za revizijo mirovn h pogodb. Toda ne strnemo pozabiti, da elementi, ki vodijo akcijo proti naši državi, špekulirajo pred vsem na našo neslogo. Govornik je nato obširno orisal akcijo, ki se vodi v inozemstvu proti nam. poudarjajoč, da tudi akcija domačih separatistov služi istemu cilju. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je naš tisk pravilno pojmovati svojo dolžnost in obširno poročal o debatah v Narodni skup. ščini, da bo mogla tudi široka javnost spoznati, kako stališče zavzema Narodna skupščina, da bo pravilno informirana, ter da se ne bo dala zavajati od raznih letakov, ki jih širijo med ljudstvom naši notranji in zunanji neprijatelji. Tudi narodni poslanec Milivoje I s a k o . v i č je prav tako ostro zavrnil separatistične punktacije. Opozarjal je na nemoralnost teh ljudi, ki so bili ultraunitaristi. dokler so sedeli v vladi, ki pa so se čez noč izpre. menili v ultrafederaliste in ultraseparatiste, ko so zapustili ministrske stolce. To je dezerterstvo ideologije, ki bo po vseh et čnih zakonih doživelo svoj neizbežen polom. IzTedno ostro je obsodil federalistične izjave dr. Superine io tovarišev poslanec jugoslovenskega Narodnega kluba Svetislav Hodžera Z zadovoljstvom je omenil, da je Narodna skupščina s tako enodušnostjo obsodila vse separatiste >n punktaše. ne glede na to, ali so v njenih vrstah ali izven nje. Med njegovim govorom je prišlo znova do viharnih protestov in navdušenih ovacij za narodno in državno edinstvo. Zadnji je govoril na dopoldanski seji narodni poslanec Ante Kovač V svojem obširnem govoru je do skrajnosti razgalil početje separatistov in najodločnejše obsodil ta nezdrav pojav. Predsednik vlade po 6. januarju 1929 je imel vse do svojega odstopa v začetku 1932 poleg vse svoje dobronamernosti in čistih jugoslovenskih intencij čestokrat nesrečno i roko pri izbiri svojih sotrudnikov. Iskreno j želeč, da zadovolji tudi vse stare stranke, in pridobi njihove prvake za sodelovanje, da bi se iz raznih komponent dobila nova politična rezultanfca, je pritegnil, sledeč slabim nasvetom, v sodobno jugoslovensko pozornico tudi popolne politične srbske in hrvatske mumije. Tako je dr Benjamina Superino že pokojni Stjepan Radič pokopal za večne čase med hrvatskim sclja-štvom Kaj je bilo dalje treba jugoslovenski politiki dr. Otona Frangeša, eksponenta veleposestniških interesov v agrarnih zadevah. Saj je bil med prvimi podpisniki one famozne izjave prosvetnega sveta v Zagrebu, ki se izjavlja za prekinitev vseh kulturnih stikov z Beogradom in Srbijo. Prav tako je nepotreben Hrvatom dr. Stanko Šverljuga. Koga pa ima za seboj? Niti uradnikov svoje bivše Hrvatske eskomptne banke, ki jo je vodil prav tako genialno, kakor naše državne finance. Rad bi tudi vedel, komu je potreben osebno sicer simpatični dr. Mažuranič. Je-li to kako politično ali gospodarsko ime? Ln kaj je bil potreben naši državi in našemu parlamentu neposredno po šest »januarskem režimu g. dr. Nikola Nikič, ki ga je že pokojni Stjepan Radič pognal skupno z njegovim kompanjonom Ivanom Lončarevičem v pokoj. Kakšne pozitivne jugoslovenske sile so to? Tako smo dobili tragikomično sliko. Bivši ministri z jugoslovensko krono L stopnje z lento koketirajo z dr. Mačkom in njegovimi punktacijami ter se vračajo k politiki, ki so jo vodili pred 6. januarjem in napadajo nas. ki smo ostali vedno na isti liniji. Poslanec Kovač zamerja to vrtoglavost zlasti poslancu Preki V dokaz njegove nedoslednosti je navedel celo vr&to izjav, ki jih je dajal Preka kot minister še-stojanuarskega režima na raznih shodih. Kako nasprotje med izjavami ministra in izjavami poslanca Preke? Kot minister je pridiga' idejo narodnega in državnega edinstva kot poslanec pa govori scd<\i zopet o treh narodih. Jugoslovenska ideja se je prvič porodila na Hrvatskem in naloga Hrvatov ie tudi danes, da ostanejo njeni nosilci. Toda v krogih te gospode in njim sličnih plesnivih hrvatskih politikov se je pojavila stara pravaška bolezen, staro frankovstvo in staro starčevičanstvo. Ti plesnivi politiki so neke vrste jugoslovenski hermairoditi. Klasičen primer te vrste politikov je tudi Svetov ar Pribičevič. ki je bil odločno proti federalizmu, dokler }c bil na vladi (Poslanec Preka: A ti si Pribičevičev učenec?) To ni točno, odgovarja poslance Kovač, ker sem bil med dobrovoljci že takrat, ko še nisem niti vedel za Pribičeviča. Vi le molčite, kajti ko sem se jaz boril za svobodo Hrvatov, ste bili vi še najhujši av-strijakant Baš vi ste najmanj kvalificirani soditi o moji jugoslovenski kvalifikaciji, ker ste bili skoz in skoz črnožolt. Mi mlajši najodločnejše obsojamo počet je raznih političnih kameleonov in smo trdno uverjeni, da bo jugoslovenstvo pregazifo vse. kar je proti njemu. (Viharno odobravanje.) Prepričani smo, da bo z vsemi onimi. ki se vračajo nazaj na leto 1918, namreč v dobo starčevičanstva in šušteršiči-janstva obračunal narod, zlasti narod na Hrvatskem, kjer se je rodila jugoslovenska ideja Za nas je ta problem rešen in mi gremo ne\'zdržno in zmagovito naprej. Govor poslanca Kovača je izzval v Narodni skupščini ponovno viharen aplavz in dolgotrajne ovacije kralju. Jugoslaviji ter narodnemu in državnemu edinstvu. Ob 11 -30 je predsednik zaključil dopoldasko sejo Popoldanska seja Popoldne ob pol 5. se je seja nadaljevala. Govorili so narodni poslanci dr. Lju-devit Auer, Branko Avramovič. Dragic, Šelmič. Todor TorJč, dr Kešcljevic. Kosta Aleksič. Milan Živanovič, Jovan Dove-zenski in Alija Selmanovič. Tudi na popoldanski seji so skoro vsi govorniki v razpravi o občinskem zakonu reagirali tudi na punktsško politiko in jo najodločnejše obsojali. Ob 19. je bila seja zaključena. Prihodja seja bo v ponedeljek dopoldne z nadaljevanjem razprave o občinskem zakonu. Gospodarsko sodelovanje Male antante Pomen ženevskih dogovorov za gosp dacijo Male antante [arsko konsoli- Praga, 18. febr. g. »Prager Abendzeitung^ piše na podlagi informacij iz poučenih krogov, da .pomeni novi gospodarski in finančni načrt Male antante predvsem tesnejše gospodarsko sodelovanje vseh treh držav. Predvsem gre za tehnični del programa, zlasti za izenačenje v prometu. V tej smeri se misli na morebitno ustanovitev poštne unije. Glede na preferenčni carinski sistem so zunanji ministri Male antante postavili le teoretične smernice. Naloga posameznih vlad in zunanjih ministrov bo sedaj, da pripravijo nadaljnja skupna posvetovanja o tem vprašanju. >Prager Presse«, ki se bavi v uvodnem članku z novo gospodarsko orientacijo v srednji Evropi, pravi med drugim, da je nova ženevska pogodba Maie antante ko-dificirala dolgoletna prizadevanja glede gospodarskega sporazuma teb treh držav ter ustvarila stalno komisijo, ki zahteva na prometnem področju, zlasti podunavskem m železniškem, precej velikih priprav, da se bo mogel zabeležiti hitrejši razvoj. Vse tri države mejijo ua veliko podunavsko ozemlje. Nacionalizacija in v zvezi s tem pocenitev prometa more tej zvezi držav prinesti prvo mesto na Dunavu Tudi za ureditev železniškega prometa je potrebnih mnogo priprav in če se bodo izboljšale kreditne razmere, se oiorego v tem pog-ledu ori-čakovati velike in rentabilne investicije. Na prvem mestu bodo trgovsko-politična pogajanja. Kot edini izvozni državi za agrarne prebitke južno-vzliodnih evropskih držav prihajata sedaj v poštev v srednji Evropi le Češkoslovaška ln Avstrija, ki pa se je trgovsko-politično skoraj popolnoma vrgla v naročje Madžarske Konzu.m Češkoslovaške bi se mogel še zelo zvišati. Od Strese dalje izgublja klavzula o največjih ugodnostih na važnosti, V bodočo pogodbo bi se mogla sprejeti klavzula o največjih ugodnostih s pridržkom za preference v državni zvezi Male antante po primeru An- glije v trgovini z dominijoni. Današnje cene za agrarne produkte na češkoslovaškem so deloma v korist agrarni produkciji zaveznikov. Kot prodidajatev bi češkoslovaška dobila preferenco za one industrijske proizvode, ki niso predmet življenjsko važnih industrij v ostalih dveh zveznih državah. S tem bi se mogla ustvariti življenjsko močna gospodarstva tvorba, ki bi tudi v gospodarskem oziru predstavljala velesilo. Oba dela bi morala doprinesti žrtve, bi pa dobila kot protivrednost konsolidirano gospodarsko ozemlje z gotovo prodajno možnostjo. ne more biti dvoma, da pomeni ženevska reorganizacija Male antante obenem v mednarodnem pogledu tudi vidno osamosvojitev podunavskih držav izpod tujih vplivov. Ako bi Francija in Anglija imeli v evropski politiki kakršnekoli agresivne ali imperialistične namene, kakor se to zlasti Franciji tako rado podtika, bi jima tak dogodek ne mogel biti všeč. Ker pa vidita v ojačeni Mali antanti le ojačenega zaveznika v svoji borbi, da ohranita v Evropi red in mir, sta ženevski akt sprejeli z zadoščenjem in veseljem. Mirovni blok v Evropi postaja na ta način tako močan, da se bodo ob njem razbili vsi poskusi, pahniti človeštvo v novo morijo. Bavarski monarhistični načrti Berlin, 18. februarja, e. Po vesteh iz Mo-nakovega je pričakovati, da bo bavarska vlada v kratkem izvedla velik političen akt in proglasila bavarskega prestolonaslednika Ruprehta za bavarskega državnega predsednika. Za to se zavzema zlasti bavarska ljudska stranka, ki sicer za sedaj še nima potrebne dvetretjinske večine, vendar pa upa, da bo za svoj načrt pridobila tudi socialne demokrate. V Berlinu je izzvala ta vest precejšnje vznemirjenje, ker računajo, da bi mogel tak korak bavarske vlade vpliva ti tudi na druge nemške dežele in celo na Prusijo. Teror v Nemčiji Berlin, 18. februarja, d. Včeraj popoldne je vdrlo nad 20 uniformiranih in oboroženih članov Hitlerjeve napadalne organizacije v državno umetnostno šolo v Schone-bergu. Zasedli so vse izhode in zaprli telefone več izmed njih pa je vdrlo v prostor izpitne komisije, kjer so proglas li navzoče štiri profesorje za aretirane. Ker niso hoteli iti z ni>imi. so jih s s;lo odvedli iz poslopja. Nekateri dijaki so skušali med tem obvestiti polic jo. pri izhodu pa je enega izmed njih neki član napadalne organizacije pobil z gumijevko na tla. Hitlerjeve! so vdrli tudi v ostale prostore šole, na kateri so izobesiili svojo zastavo. Preden so zapustili polopie, so zabvii vrata v atelje prof. Tapperta. Še pred prihodom policije so se odpeljali s pripravljenim avtomobilom, ne da bi mogli prej ugotovit- njihove identite. Hitlerjevci zahtevajo sedaj, naj se šola zapre ali pa odpuste marksistični profesorji. Oblast je prepovedala zia tri dni_ glasbo centruma »Germania«, ker je priobčila poziv katoliških društev proti sedanji vladi. Važen preokret v ženevi Pomirljiv odgovor francoskega delegata na razoro-žitveni konferenci na nemške zahteve Ženeva, 18. februarja, d. Na včerajšnji seji g.avnega odbora razorožitveue konference je zbudil posebno pozornost odgovor francoskega ministra za zrauioplovsivo Pierra (Jota nemškemu zastopniku Nadol-nvju. Cot je poudarjal, da je današnje stanje nevzdržno, ker se na njegovi podlagi nikdar ne more priti do razorožitve. Treba je doseči enotnost vojsk, ako 6e hočejo zmanjšati. Poslan,k Nadolny ima morda prav, če trd;, da ofenzivni ali defenzivni značaj ni brezpogojno odvisen od tipa voj-sue, vendar pa je mnenja, da se more razlika med poklicno vojsko in milico s kratko službeno dobo definirati v tem emislu, du se more poklicna vojska hitreje m bolj tajno mobilizirat, in da je manj številna, ker je mnogo dražja. Žal, silijo danes edino le gospodarski vzroki k razsodnosti, k: bo dovedla države do tega, da bodo iskale uspeha v pospešeni akciji. Cot je ponovno izrazil željo po sporazumu z Nemčijo. Menim, je dejal, da se Nemčija ne bo pritoževala nad izpremembo s stema mirovnih pogodb, ako bo dosegla z ujo dejansko enakopravnost in fe si zagotovi z gtftovi-mi prehodnimi odredbami odpravo neenakosti. Tak sistem bi tudi mnogo bolje zagotovil m:r, kakor pa sistem iz l. 1919, ki je med tem že itak izpremenjen z osnovanjem militarističnih organizacij. Nemčija naj nikakor ne misli, da se ji hoče sedaj vsiliti nov obrambni sistem. Prehod se mora seveda izvršiti postopno, morda v treh ali štirih letih z upoštevanjem vsega ob- stoječega. Pri tem se masii na isto razmerje in iste številke za vse velesile, tako da ce bi Nemčija dobila samo načelne enakopravnosti v načelu, temveč tudi dejansko. Ob koncu je Cot ponovil kot odgovor nemškemu zastopniku Nadolnvju, da računa Francija pod pogojem gotovih varnostnih in nadzorstvenih ukrepov z uvedbo kratke vojaške službene dobe osmih do devetih mesecev, nadalje z uvedbo enakega razmerja vojaških službenih činov za vse velesile in z določitvijo dveh etap po tri do štiri leta za prilagoditev k novemu sistemu. V smislu svojih izvajanj je Cot tudi predložil tozadevni predlog francosko delegacije. Po govoru Lit vi nova, ki je poudarjal izključno evropsko - kontinentalni značaj francoskega predloga, se je nemški zastopnik Nadolnv zahvalil Cotu za izčrpne izjave, o katerih pa je dejal, da mu glede na njihov veliki poinen ni mogoče takoj odgovoriti. Ker je Cot namigaval na milita-ristične organizacije, ki obstojajo v mnogih državah Ln ki predstavljajo neke vrste vojaško vzgojo, je izrazil up-auje, da Cot s tem nikakor ni hotel očitati Nemčiji nekorektnosti pn izvrševanju versailleske pogodbe. Cot je odvrnil, da služijo gotove organizacije brez dvoma zi pripravo vojaškega izvežbanja, o tej stvari pa se more razpravljati kasneje. Nadaljevanje debate, za katero je Nadolnv napovedal izčrpen odgovor, bo v ponedeljek. Pred sestankom Društva narodov V prihodnjih dneh bo padla odločitev ali bo Japonska se nadalje ostala v Društvu narodov Ženeva, 18. februarja, d. Predsednik izredne skupščine Društva narodov Hymans je sklical za torek popoldne izredno zasedanje skupščine, ki bo razpravljala o kitajsko - japonskem sporu. Istočasno je bilo včeraj objavljeno poročilo odibora devetnajstorice, ki potrjuje, da daie Društvo narodov v svojem pojmovanju o kitaisko-japonskem sporu v veliki meri prav Kitajski. Poročilo u-gotaviia. da so se prizadevanja za ureditev spora s oristankom obeh strank ponesrečila. Obenem priznava Kitajski suverenost nad Mandžurijo ter zahteva, naj umakne Japonska svoie čete. Poročilo predlaga za Mandžurijo uvedbo avtonomne nod kitajsko suverenostjo. Članice Društva narodov poziva, nai nove mandtžurske države tudi nadalje ne pri- •zmajo niti pravni nffci deianjsko. Japonska delegacija ie dobila obvestilo, da se je japonska vlada defiuitivno izrekla proti osnutku poročil, ki bodo predložena izredni skupščini Društva narodov. Če pride do tega, da bo skupščina ta nriporoči-la sprejela, kar se zdi precej verjetno, bo iapo-nska delegacija najprej podala svojo iziavo, nato pa se odstranila iz skucrščine. Sodijo, da bo Macuoka ob koncu meseca pozvan v Tokiijo, kjer bo še enkrat pojasnil ves položaj, nakar bo mogla japonska vlada definitivno sklepati o eventualnem umiku Japonske iz Društva narodov. Šanghaj. 18. februarja. AA. Kitajska vlada ie odMomla podaljšanje carinske pogodbe z Japonsko, ki je bila sklene ena leta 19S0 ki poteče 30. maja t. L Sir Herbert Samuel: Zadnja nada na obnovo blagostanja Sir Herbert Samuel je poleg LIoyda Georgea giavni vodja angleške liberaine stranke. Bil je notranji mumster v Macdonaldovi vladi narodne sloge, a je e svojimi pristaši prešel v opozicijo, ko je vlada uvedla visoke zaščitne carine in s tem porušila glavno gospodarsko načelo liberalne stranke, ena svetovna konferenca? Človeštvo dvomi, da bi mogla kaj prinesti. Preveč jih ie že b'lo Ali je rešitev še sploh mogoča? Vsi verno, da ie velika gospodarska stiska — gotovo naj večin ne'a na noben rip tržišču sveta. Kmet je skoraj povsod na robu propada Dobra polovica držav na svetu je morala opustiti zlato valuto. V stremljenju, da reši svojo lastno proizvodnjo in prepreči polom svojega denarja, je večina držav uvedla najstrožje omejitve za uvozno trgovino — visoke carine, kontingente in omejena izplačila 7M inozemsko blago. Toda njihov uvoz .jo drugih narodov izvoz. Vsi ti ukrepi so povzročili, da se je znižala vrednost svetovne trgovine za cel-i dve tretjini v razdobju od !. 1929 do 1. 1932. Vsaka država je. ko je iskala le svojo lastno rešitev, pripomogla k splošnemu propadu. Vsa ta dejstva pribija tudi izvedeniško poročilo, ki so ga za svetovno gospodarsko konferenco sestavili vodilni strokovnjaki svet«. Ti nam ob enem, čeprav ne tako jasno, povedo tudi leke, ki jih moramo uporab tii. Najprej se naj uvede na svetu stabilen denarni sistem, ki bo veljal za vse države. Ako se spreminja vrednost denarja dan za dnem po vseh državah, tedaj je trgovsko poslovanje skoraj nemogoče. Dalje je treba dvigniti cene sirovim kako naj bi se to doseglo, o tem poročilo ni prav jasno. Neobhodno je potrebno, da 6e re-smo sedanjih valutnih zapor in plačilnih omejitev med posameznimi državami, da postopoma odpravimo uvozne prepovedi in kontingente in znižamo previsoke carine. To so torej glavn- smotri, ki jih uvaže-vani člani pripravljalnega odbora nalagajo svetovni gospod-mici konferenci. Dotaknili se niso vprašanja vojnih dolgov, ker o tej zadevi niso bi' pooblaščeni razpravi jati. Smatrali so se le obvezane izjaviti, da »bo vprašanje vojnih dolgov ostalo stalna in nepremagljiva ovira za gospodarsko m fi-. nanfno obnovo,« dokler ne bo rešeno Pravijo tud'. da so vsa ta vprašanja med seboj tesno povezana: nobena posamezna akcija ne more pomagati, države morejo skupaj junaško naskočiti celo fronto In slednjič, pravijo izvedenci, bi mnogo pripomoglo k povratku blagostanja. ako bi se mogla ob enem urediti tud1 glavna nerešena oolitična vpraš-ania. ■k Tako torej. Sedaj vemo. kaj n;im je narediti Toda ali bomo tud,i naredili? Vse države morajo postopati skupno ali pa ne bomo dosegli nnčesar Z gospodarskimi omei tvami stop zadeva ravno tako kot z oborožitvijo. Vsnk se boji svoiega soseda. Nihče noče zn;žati svojih bojnih sil. dokler jih vsi ne znižaio Tnko se tudii nihče ne ima znižati svojih uvoznih omejitev, do-k'er ne ve. ali bodo druge države naredile isto in ob istem č">su Naloga konference je torei predvsem, da doseže istočasno gospodarsko razoi-o?:tev Če bo to dosegla bo •usnela ee ne bo n^nnadla Če pa r>ror>flde •potem se bodo razmere še poslabšale Do-sedai ie v glavnih industrijskih deželah nf.immi trideset milijonov brezposelnih delavcev. Koliko jih bo ob koncu tega le- ta? Več ali manj? Štirideset nmMjonov, šestdeset milijonov? Vse to je odvisno od konference in od tega, kaj ji bo sledilo. Seveda ne bo lahko pripravita države do tega. da znižajo ah celo odpravijo trgovinske omejitve. Čeprav so silno škodljive trajnim Koristim sveta, vendar često koristijo posameznim državam m posameznim interesnim skupinam. Vse povsod najdemo mdustrijce in agrarce. ki kujejo vsaj začasno denar iz teh omejitev. Povsod lahko izrabljajo strah širokih množic prebivalstva z dokazovanjem, da bi odstranitev uvoznih zaprek kom6tila »tujcu« in škodila domačinu. V Evropi in Ameriki je na milijone volilcev, ki ne uvidijo, da semi ne morejo biti bogati če je ves svet reven. Ne uvidijo, če se somi branijo kupovati od zunaj, da tudi ljudje od zunaj ne morejo kupovati od njih. Ali bo mogoče doseči na konferenci soglasnost glede občega zn;žanja carin in odstranitve ostalih trgovskih zaprek? Priznati moram, da zelo težko. * Kljub temu na konferenci ne fmemo vreči puške v koruzo. Mogoč je še en način rešitve. Če se že ne bi dala doseči soglasnost, tedaj naj bi se države, ki se upirajo taki napredni politiki, sporazumele vsaj med seboj. Belgija, Nizozemska in Luksemburška so lansko leto postopale na tak hvalevreden način. Podpisale so pogodbo, da bodo polagoma opuščale carinske meje, ki ovirajo njihovo medsebojno trgovino. Povabile so tudi ostale države, naj se jnm pod ist;mi pogoji pridružijo. Žal pa so ostale države, nemesto da bi se odzvale tako dalekovidnn politiki, onemogočile njeno izvedbo s tem. da so se poirvale na določbe obstoječih trgovskih p >'>gdb. k" se s tako politiko ne ujemajo Anglešk. liberalci zahtevajo, da se ta načrt obnovi na svetovni gospodarski konferenci. Če n? b; bilo mogoče doseči na konferenci sp. o snega znižanja trgovinskih omejitev, te d 1j nu.' b- se sprejel vsaj ta omejeni predlog. Vsekakor so pa potrebne spremembe v obstoječih trgovinskih pogodbah in te izpremembe je treba doseči. Mislim, da bi ta pot bi-ga za konferenco tud" največ ob^:a 'o^n. Upajmo, da 6e konferenca z« njo odioe; 1 'pijmo tudi, da bodo Zedinjene r.ržtvt m Evropa že pred sestankom koncerte uvidele nujno potrebo ureditvi vojnih dolgov. Žal pa s tem fcrižev pot še ni končan. Izvedenci sedaj sestavljajo predloge za državnike Nato pa morajo državniki s temi predlogi pred parlamente, ki imajo pri stvari zadnjo besedo. Ta zavest veže roke marsikakemu državniku. Id nima opravičene nade. da bo parlament odobril to dale-kovidno politiko, čeprav stavi interese skunnosti nad neposredne lokalne težnje Zato je naloga vseh prosviti'jenih ljud' sirom sveta, da priprevijo javno mnenje do tega. da se odreče svojem samoljubnim in začasnim koristrn v prid občega blagra človeškega občestva. Če se ne posreči vzgojit-to javno mnenje, ki bo podprlo državnike v njihovem prizadevanju, tedaj se bodo vsi še tako lepi uspehi gospodarske konference zrušili v ognju parlamentarnih opozicij. Velika Britanija se je odrekla — upajmo da samo začasno — svoji stari politiki svo bodne trgovine Zahteva po gospodarski samoobrambi, ki sem jo uvodoma omenil, je zmagala tudi pri nas nad vsemi pemisleki Toda še vedno se nahajajo v Angliji močne politične sile. ki zavračajo zaščitno teo ni jo oziroma jo vsaj zelo nerade sprejemajo. One smatrajo zaščitne carine za same po sebi škodljive ter bi jih želele v Veliki Britaniji odpraviti, čim bi druge države krenile na isto pot. V tem leži tudi razlog, zakaj so bili skepi ottavvske konference sprejeti pri nas ponekod z velikim navdušenjem. drugod pa s hudim odporom. Če b svetovna gospodarska konferenca poka z« la tendenco občega znižanja mednarodnih carin, mislim, da bi tudi velika več;na fav nega mnenja pri nas zahtevala, da se obrnemo v to smer. Moramo si torej zavihati rokave n se lotiti dela Miiijoni brezposelnih ne morejo še naprej potrpežlj'vo čakati Kmet. trgo vec in podjetnik ne morejo večno viseti ob robu propada Usoda vseh teh 'judi bo v kratkem pred svetovno gospodarsko konferenco in potem v parlamentih posameznih držav Njihovi sklepi so zadnje upanje na blagostanje sveta. Prvenstvene borbe sokolskih smučarjev Pri smuku članic je zmagala odlična Poljakinja Polakovna, v smuku članov so prednjačili Čehoslovaki — Nekoliko podrobnosti o tekih na 18 in na 8 km Bohinj, 18. fetar. Tri tedne je minulo, odkar je po bohinjskih Iogih odmevalo vriskanje naših najboljših smučarjev, ki jih je za svoje prvenstvo poklical naš JZSS, te dni pa vriskajo po bistriški dolini sami Sokoli, ki so prišli na tretje tekmovanje saveza slovanskega sokolstva in drugo sa-vezno tekmovanje našega sokolskega saveza. Kakor vselej, kadar sprejema Bohinj goste v svoj beli raj. tako so tudi to pot plapolale raz vsa vidna poslopja zastave sodelujočih držav, ves je pa v zastavah tudi Sokolski dom, ki ga človek cb navadnih dneh skoro prezre, te dni pa je v njem kakor v mravljišču, okrog njega pa tako kakor pred parlamentom. nika vojaš+va s polkovnikom Radulovičem na čelu, prvega in drugega podstarosta SKJ Gangla in Paunko%'iča; zastopnika ČOS dr. Klingerja in podnač SKJ prof Jerasa JZSS je zastopal podpredsednik dr Pavlin, mestno občino ljubljansko dr šubic. gorenjski podsavez pa jeseniški župan magister ZabkaT in drugi. Za prehodni pokal, ki za ie za to tekmovanje podaril minister dr Hanžek in ki preide v trajno last onega saveza. ki zmaga trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih, tekmujejo to pot samo člani SKJ in COS. ker ZFP nima kompletne postave (fi članov in 3 članice) Kakor kaže dosedaj, bodo pokal letos najbrže odnesli Cehi Nemški fašizem na pohod« Berlin. 16. februarja Hitler se je DO. januarja, ko je bi imenovan za kancelarja. znašel med sotrudniki. ki jih ni sam izbiral, izvzemši seveda oba svoja prijatelja Frieka in Goernga Zato Hitler nima svobodnih rok v nobenem vpraša-niu. kjer se njegovi nazori ne skladajo z nazori fevdalnih veleposestnikov, reprezen-tiranih pred vsem po Papenu in Hugenber-ira. Med te »vezane« zadeve pa ne spada preganjanje vsega, kar je v Nemčiji republikanskega ali celo marksističnega V tem pogledu so srospodie baroni z največjo naslado prepustili hitlerjevcem popolnoma proste roke In tega časa se ?e nemška ulica na široko odprla hitlerjpvskemu terorju Moč nad ulico naj nadomesti pomanjkanje moči nad gospodarsko in socialno politiko vlade Te dni ie minister Gnering, ki fe obenem komisar za notranie zadeve v Prusiji, po zval k sebi v Berlin vse predsednike, to je fidmini=trnt:vne šefe pruskih pokrajin in jim izdal naslednja navodila: Rujava armada ali nacionalno socialistične udarne čete t»vr bojni odredi nemških naronalcev, Stahl-helm. se nai opremijo z orožjem in ee v bodoče 11 porabi jaio kot pomožna policija Nacionalno socialistične čMe se obenem tudi uporabliaio kot poliicia na vseh volilnih shodih, na katerih imata žandarmerija in državna policija samo pomožne funkcije Vsak shod. na katerem bi padla najmanjša kritika prot: delu vlade, se mora takoj razpustiti Vse komunistične demonstracije so preoovedane: po »uvidevnosti« političnih oblasti tud shode »prikritih marksistov« pri čemer je mišljena socialno - demokratska in republikanska »železna fronta« D«-želni predsedniki morajo stopiti v stike s krajevnimi poveljniki hitlerjevih uradnih čet in se dogovoriti žnjimi glede izvedbe teh navodil. Vodilni uradniki, ki so po velikih izpre-membab. izvedenih po vstoličenju Hitlerjevega režima, že itak skoraj sami nacionaln socialisti, so bili končno še obveščeni, da ho parlamentarna vlada po volitvah brezpredmetna. ker bo ali komunistična stranka raz-puščeria. ali bo pa Reichstag poslan s predsedniškim dekretom na trajne počitnice. Obenem jim je bilo sporočeno, da bo po 5. marcu vsak aradnik 'zgubil službo, ako ne bo v vseb ozirih odobraval novega režima in ukrepov ki bi jih ta smatral za potrebne, da se utrdi in za vse čase obdrži. Kake so sile. ki se up:rajo temu brezob zirnemu fašističnemu valu? Bavarci, ki jih vodita ministrski predsednik Held in vodja ljudske stranke Schaeffer. se omejujejo izključno na tradicionalno obrambo svoje avtonomije. medtem ko se katoliški centrum iz slabosti, iz straha, ali iz politične oporiu-nitetv drži docela pasivno. Niegovo glavno glasilo »Germania? obžaluje, da se Hitler odločil za razpust parlamenta, predrto je izčrpal vse možnosti za dosego parlamentarne večine. Z drugim* besedami, centrumu Se tož^ po zvezi s Hitlerjem. Drugi meščanski opozicijonalni stranki, tako zvani državni stranki, ki je svoj čas igrala veliko vlogo, ki pa je v zadnjem Reichstagu imela samo štiri mandate, evetujv? prijateljsko ves desničarski tisk. naj se hitro umakne. Prezirljivo pravi H:tler, da ne zasluži niti pritiska. niti preganjanja, ker se ni dosedaj po-vspela niti do svojega službenega organa. Preostaiaio se socialni demokrati in komunisti. Kar se t"če socialne demokracije, se zdi, da jo je njena oportunistična politika od prevrata dalje že tako oslabila, da danes ni sposobna več za nobeno odločno akcijo. Vse. kar fe naredila, odkar je Hitler prišel na oblast, je blo, da je >Vorwarts<, priobčil neki proglas proti razpustu Reichs-taga, ki pa ni bil niti uporniški niti nasilen. Toda tudi tega je vlada zaplenila in ko je >Vorwarts< po nekaj dneh zopet izšel, se je na dolgo izgovarjal, da ni urslil pozivati na upor, temveč le k volitvam. Socialistični voditelja so na svoj način odgovorili na fašistični naval: vložili 60 nebroj tožb na državno sodišče proti nezakonitim odredbam Hitlerjeve vlade. To je pa za enkrat tudi vse. Resnejši odpor grozi Hitlerju od komunistov, ki se bore proti njemu tudi z revolverji in bombami. Toda Hitler ne komandi-ra sedaj samo svoji dobro oboroženi in še bolje disciplinirani privatni vojski SS in S A, marveč po Gomgu tudi vsej praski policiji, ki se po svoji mo?' lahko kosa z nemško vojaško armado. Zato ni dvoma, da bo vsaj za nekaj časa ustrahoval tudi komuniste. Težja in mnogo bolj negotova pa bo njegova borba, ko se mu bodo začele upirati mase, ki spadajo sedaj med njegove pristaše. Do tega bo ne zgibno prišlo, ker Hitler na vladi ne bo mogel izpolniti niti desetine gospodarskih in socialnih obljjb opozicionalnega Hitlerja. Iz baltiških republik Varšava, 16. februarja. O treh majhnih republikah na bivšem ruskem obrežju Baltiškega morja, Litvi. Latviji in Estonski, ki imajo vse skupaj jedva pet milijonov prebivalcev, izve ostali svet le tedaj, kadar prodre v javnost kak manjšinjski spor ali kadar prideta Rusija in Poljska, mogočni sosedi teh držav v na-sprotstvo v boju za prestiž. Na kako tesnejšo zvezo treh republik zaradi preraz-ličmesra narodnostnega sestava njihovih prebivalcev ni niti misliti, razen tega pa jih zelo učinkovito razdvaja rusko-poljska zunanja politika, Litovci in Lot.iši so si plemensko in jezikovno sicer sorodni, ločita pa jih vera — prvi so pretežno katoliki, Lo-tiši pa po večini evangeliki — in zunanje politi&na usmerjenost. Estonci so pa po poreklu finsko pleme in med njimi je zelo razvita težnja po združitvi s Finsko. Zunanjepolitično se Litva zaradi večnega spora s Poljsko nagiba k sovjetom, ki so manj nevarni, ker nima skupne meje ž njimi. Latvija pa išče p-rotiutež za sovjetski pritisk s tem, da hoče imeti vsaj enake od-nošaje z obema velikima sosedama. Pri ta. kem stanju, sta obe državi stalno izpostavljeni antagonizmu Rusov in Poljakov in mora njihova zunanja politika kolebati med sugestijami iz Moskve in onimi iz Varšave, litavci so sprti z vsemi sosedi; z Nemčijo zaradi ozemlja Klajpede, ki je sicer narodnostno litovsko, je pa močno genmanizira-no, s Poljsko pa zaradi Vilne, ki jo litovska ustava smatra za litovsko prestolnico. Li-tovcem ni mogoče dopovedati, da so v vi-lenskem kraju v izginjajoči manjšini in da so z golimi zgodovinskimi podatki, ki ž njimi sedanje narodnostno stanje ni v nikakršnem skladu, ne da dokazati upraviče-nost Litovskih zahtev. Nepristranski opazovalec mora ugotoviti, da je vilenski kraj po narodnosti pretežno beloruski in da se Poljaki in Litovci bore za ozemlje, do katere, ga nimajo pravice. Z Lotiši zopet niso v do. brih odnošaiih zaradi borih 2000 naseljencev na kurski zemeljski koši, o katerih trdi Latvija, da so Lotiši, Litva pa ji tega ne prizna. Novo nasprotstvo je nastalo zadnje dni ko se Latvija pripravlja, da uvede normalni obmejni promet s Poljsko pri Dvinskn. kar je vzbudilo v Kovnu silino ogorčenje Vsi litovski listi naglašajo svoje šovinistično stališče, da je vilensko ozemlje le za-časno in po krivici pod poljsko oblastjo in ia pomeni paktiranje s Poljaki žalitev litovske suverenosti. Ta smešni nazor seveda ,jOtišev ne ovira v njih smotrekanona< Pola-kovue še ni bil jasen, pred njo sta še dobro vozili Ažmanova iz Kranja in Čehinja Ko-žarjeva, nato pa je prišla -sonac z nastopno številko 21. Buren aplavz, rekorden čas 6:18 2 Nato je sledila še Breuerjeva Kljub naporni progi so vse članice prišle na cilj sveže in povprečno v dobri formi ter ni bilo nebene nez.gode. Rezultati so bili naslednji: Prva Bronislava Polakovna r 6:18.2 druga Prohaznikova (ČOS) v 9:313, tretja Višnakova (ČOS^ v 9:43.3, četrta Ažmanova (SKJ) v 11:29.2, peta Kožarjeva (GOS) v 13:27.2, šesta Hillingerjeva (SKJ) v 13.41. sedma Lebarjeva v 14:38. Smrdujeva v 15:36, Ravnikova v 15:52, Peterlinova v 15:53, Pogačarjeva v 16:52.2. Tekmovanje članov v smuku Po polurnem odmoru, ki je nastal zaradi računa, da so nastopile vse prijavljene članice, se je začelo spuščanje članov. Ob 14.41 je zavozil na cilj kot prvi Katnik, ki je zastopal našo domovino tudi v tej di_ sciplini v Iimsbrucku, in zato ni bilo pričakovati, da ga bo mogel kdo za to minuto presledka prehiteti kdo izmed boljših. Njemu je sledila nato številka 8, Maribor, čan Muš č, temu gost Ceh Pfritzner (13). Ob 14.53 je bil na spustu Faistauer. ki je vozil v krasnem stilu in je bil sprejet s posebnim aplavzom. Dobro je. toda »Kanom« so še zadaj. Poljak Bujak št. 2. Je popustil in zastopa Poljsko samo še Czech. Dve minuti kasneje je pr.vozil na cilj tre, tji Ceh štipala, skupno s Skapinom. š tipala je slabši od Faistauerja, potem je sledil Kalous ob 15.02, šroler ob 15.15 (žal samo z eno palico). Lakota ob 15.23, Klanč. nik tik za njim in ob 15.33 drug za drug:m ostali, med drugimi Ceh Hanč in Poljak Czech (11 in 113), za njima so pa prihajali v vedno večjih presledkih zamudniki in nekaj navdušenih izvenkonkurentov, med njimi največ vojakov, ki si niso pustili vzeti prilike, da se udeleže tekmovanja. 1. Czech VJadisI. (ZFP Poljak) 8.58 (minut, sekund), 2. Hanč Bohumil (COF, Ce hoslovak.t 9.49.2, (desetniki), 3. Mušič L ju. ban (SKJ, župa Maribor) 9.51.2, 4. Faistau. er Josip (COF) 9.59.3, 5. Katnik Alojzij (SKJ ž Kranj) 10.00.1. 6. Klančnik Gregor (SKJ ž Kranj) 10.43.2 7. Stopar Rtu doli (SKJ ž. Maribor) 11.7.1, 8. Kalous Fr. (CJOF) 11.19.1, A. Skapin Boris (SKJ ž. Maribor) 11.38.3. 10. 2;igon Marjan (SKJ ž. Kranj) 11.53.1. Izven konkurence so se plasirali 1. Jen čič Hubert (SKJ) v 10.54.2, drugi Cizelj Marjan v 11.32.2, tretji žigman V.ktor ob 12.58. Ob 20. je bil v hotehi Sv. Janez za goste in tekmovalce pozdravni večer, jutri ob 10. pa bodo skakalne tekme za savezne tekmo, valce in skakače posebej, za katere sc je prijavilo okrog 50 skakačev. Vremenske in snežne prilike so ugodne in Bohinj sam čaka, da bo jutri sprejel ono množ co prija_ teljev belega športa, ki jo pričakuje in ki jo za svoj drugi smučarski praznik po vsej pravici zasluži. Odmev poseta koroških pevcev v Ljubljani Kakor nam poročajo s Koroške, je bil skupni pevovodja pevskih zborov koroških Slovencev, ki so nedavno gostovali po raznih mestih Slovenije, simpatični g. Janez Kropivnik iz Brnce v Ziljski dolini, na pritisk narodno-socialističnih krogov, pred kratkim odpuščen iz službe Nameščen je bil pri tvrdki Katz & Klump na Brnci. Kolikor nam je znano, so mu grozili že prej, da bo odpuščen, ako poj de na turnejo v Jugoslavijo in so sedaj svojo grožnjo tudi izpolnili. »Taborove« prireditve Društvo »Tabor« se znova pripravlja, da stopi s svojimi priljubljenimi prireditvami pred našo javnost V razmeroma kratkem času so se njegovi pevci, pa tudi drugi dru. štveni odseki organizirali za nove nastope. Prvi, družabni večer s plesom bo v Delavski Zbornici v torek- 28. t. m., drugi nastop mešanega pevskega zbora bo naslednjo so. boto, 4. marca v radiju med 20. in 21. uro, tretja prireditev, pri kateri nastopi naraščaj dramatskesra odseka, pa bo v nedeljo 5. marca popoldne spet v Delavski zbor. niči. ♦««»MM»MtMtm»tt»MtMMMtMM»M»» Zagrebška vremenska napoza danes: Oblačnost bo postopno narasla, nekoliko bolj toplo. — Siniaciia v?erajšnjeea dne: Večji del zapadnoevropskecra visokega pritiska se ie premaknil preko Alp v jugovzhodno Evropo in na Balkan. Nad Vzhodno in Centralno Evropo prevladuje barom ^trsk a deiMV»ija. nad Sredozemskim moriem in Jadranom pa se je ciklon v zadniih 24 urah oiačil '"n prodrl nreko obalo v zaledie. Pritisk le ostal nespremeniPn. ali pa je nekoliko narasel le v centralnih krajih, drugod ie nad^l ra 01 — 8 mm. posebno v gor-nipm Primorf.1 Dnnaiska vremenska napoved za nedeljo: NaibrS bo močno snežilo. V enem ali dveb dneh poostritev mraza. i in ljudje Nj. VeL kralj pri slavnostni otvoritvi nove šole v Orasjn V Orašju. kjer je pred 130 leti vožd Karadjordje Petrovič dvignil svoj rod k vstaji in s tem započel gigantsko borbo za osvoboditev Jugoslovenov izpod tujega jarma, so preteklo sredo na najslovesnejši način otvorili novo krasno šolo, ki je baš posvečena temu spominu. Najznamenitejše obeležje je slavnosti dala osebna navzočnost Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je prišel med narod v spremstvu članov vlade, narodnega predstavništva in raznih odličnih mož, ter je v krasnem govoru poveličeval pomen vzgoje mladih rodov v duhu narodnega in državnega edinstva, ki smo ga pripravljeni braniti vselej in proti slehernemu nasprotniku. O slavnosti je j>Jutro« v četrtek obširneje poročalo, danes priobčujemo dve sliki: na večji je nova šola in množica ob otvoritvi, na manjši pa Nj. Vel. kralj Aleksander v razgovoru s predstavniki naroda. Desetletnica smrti rlr, Ivana Tavčarja Dne 1°. februarja 1923 je umrl vodilni slovenski politik in eden naših najboljših pisateljev dr. Ivan Tavčar. Danes potemtakem poteka prva desetletnica njegove smrti. Deset let že počiva avtor »Visoške kro« rike« na svojem Visokem, v zemlji doma* če ga kraja, ki ga je ljubil prav tako zvesto kot je ljubil vso slovensko domovino. Nje-g v grob ni in ne bo pozabljen. Zlasti v po-•c.nc-m času prihajajo številni gostje v prijazni gaj. ki obdaja Tavčarjevo poslednje domovanje. Domoljubne besede iz njegovih izbranih člankov in polemik, ki bo močno izpopolnil pred mlajšo generacijo poteze njegovega svojstvenega duhovnega profila. Dr. Ivan Tavčar je kot politik »topil v slovensko in jugoslovensko zgodovino, kot »pisatelj« pa še vedno živi in bo živel, dokler bo živela naša besecia. č!ankov, ki so tu vklesane v kamen, »o vsa« k"inur glasen memento domovinske ljubezni in državljanske zvestobe Dolgoletni bojevnik za politično in kulturno samostojnost Slovencev, voditelj slovenskega naprednega gibanja, pripovednik in publicist govori še iz groba o dolžnostih do naroda in države. To ima obenem svoj simbolni pomen, saj je dve uri dalje že državna meja. In preku meje — Dr. Ivan Tavčar je bil markantna slovenska osebnost, eden zadnjih narodnih »prv<>-boriteljev«. kakor so jih nekoč imenovali, ki je združeval v eni osebi vodilnega politika in vodilnega pisatelja. Žal, da še vedno nimamo o njem izčrpne študije, ki bi osvetlila njegovo osebnost in delo ter pokazala, koliko mu dolguje ves narod. Velik napredek v spoznavanju Tavčarja pa ie izdaja njegovih Zbranih spisov, ki so izšli pri »Tiskovni zadrugi«. In sedaj je zaključeno vsaj Tavčarjevo leposlovno delo, ki je dobilo v dr. Ivanu Prijatelju odličnega komentator* ja. To izdanje je največja in najboljša počastitev njegovega imena; samo preko njega je pi-.ec »Cvetja v jeseni« in tolikih drugih pnvesti zopet postal narodova last. Upai-»n, tla dobiflK) kmalu tudi zvezek njegovih Pri ponoviškili gojencih Litija, 17. februarja. Le malo takih rim imamo, da bi bil zasavski žleb že »redi februarja kopen. Samo vrhovi na senčnih straneh Velikega in Kam* plovega vrha. M&mola in pod Tirno čuvajo še bele riže. Cesta na levem bregu Save, ki dfrži med Litijo in železniško postajo Savo, je vsa sončna, pomladna. Sredi pota se beH skozi golo drevje ponoviški grad. ki ga ob vznožjih že krasijo znanilci pomladi: zvončki, telohi, trobentice. Nekaj let sem je ponoviško veleposestvo banovinska last, posestva upravlja g. Ru-pelj, grad in nekaj ostalih poslopij pa je namenjen mladoletnikom, katerih vzgojo je prevzela država. V zavodu je do 75 fantov iz vse naše banovine. Mlajši gojenci obiskujejo šolo, drugi se vežbajo za razne strokovne poklice, nekateri pa opravljajo že razna poljska dela na veleposestvu. Zavod ima z ravnateljem g. Stritarjem, učitelj-stvom, mojstri m prefekti le 10 nameščen' cev. Gojenci »e novemu življenju na Ponovi-čah, ki jih skušajo vrniti kot dobre državljane človeški družbi, kaj kmalu privadijo. Le redki so primeri, da kdo pobegne, čeprav imajo mnogo prilike. Saj delajo na prostem, zavod ni niti obzidan, niti ne nosijo gojenci posebne uniforme. Prav tak način vzgoje zahteva moderna socialna pedagogika, ki budi pri mladih nesrečnikih lastno, samostojno nagnenje k dobremu. Mladina ima po končanem delu tudi svojo zabavo. Pevci so združeni v pevskem zboru, močan tam-buraški zbor skrbi za živahnost, ob nedeljah prirejajo gledališke igre, ki jih stalno posečajo okoličani iz vse doline: letošnjo zimo je odbral mladi učitelj g. Mazi tudi četo smučarjev, ki so se na lastnih izdelkih vežbali v okolici, poleti pa se koplje vsa pomoviška naselbina v toplih rokavih Save. ki brzi le nekaj korakov pod graščino. Te dni je zavod nadzoroval odposlanec ministrstva, referent za defektno deco gospod Anton Skala, ki se mudi ta mesec na pregledu vseh podobnih vzgajališč po državi. Z uspehi, ki jih doseza ponoviški zavod, je bil g. inšpektor nad vse zadovoljen. Udledni ministerialni uradnik je naš ožji rojak Pred odhod om v Beograd je služboval v Mariboru, kjer je bil upravitelj šole za manjnadarjene. Ob priliki državne šolske razstave, ki jo je priredilo JUU 1. 1030. v Beogradu je razstavil tudi njegov zavod KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 TIM MC COT v vratolomnem filmu najnapetej-ših pustolovščin Na milost in nemilost Predstave danes ob 3., H5-. 6., in 9. uri zvečer |B in dosegel s svojimi predmeti najbolj vidno mesto. Ko so ustanovili v prosvetnem ministrstvu poseben referat za defektno de-co, so ga ponudili g. Skali, ki je znan tudi kot vešč organizator, saj je bil v Mariboru med drugim predsednik ZKD in je organiziral podrobno prosvetno delo v vsej mariborski oblasti, tako, da so njegovi uspehi vidni še danes. Prav te dni, ko zaseda banovinski svet v Ljubljani, bodo razpravljali tudi o pono-viškem zavodu. V interesu zavoda je. da mu ne odškrnejo potrebnih dotacij; le tako bo vzgajališče ustrezalo svojemu namenu. — Nedeljski izletniki, ki jih privabi naša Sv. Gora, naj si izberejo za povratek z za* savskega bisera pot na Cirkuse rn mimo Po-novič. Zanimiva, 3 ure dolga tura do litijske postaje bo nudila dovolj slikovitih kulisa,rij za še tako razvajene oči. Še bodo radi tudi drugič izbrali smer mimo Ponovič, »e* danjega vzgajališča in nekdanjega gradu s pestro in romantično zgodovino, ki si ga na izletu lahko ogledajo. — nč — Pri nagnenju 1? maščobi, protinu, sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._ Proti stanovanjski draginji v Beogradu Beograd, 18. februarja Bili so časi in še nedavno, ko se mestna občina beograjska ni nahajala v tako tež' kih gospodarskih razmerah, kakor se nahaja danes, da je morala v najtežavnejšem času, sredi zime. kar čez noč znatno zvišati občinsko trošarino. Vkljub svojemu dobremu gmotnemu stanju pa se mestna občina beograjska menda, edina med vsemi velikimi mestnimi občinami nar?e države, nikdar ni resno pebavila z vprašanjem stanovanjske draginje, temveč je reševanje tega tako varnega socijalnega vprašanja mimo prepušča* la hišnim lastnikom. Zato tudi ni prav nič čudno, da so se v časih, ko so povsod drugod mestne občine z zidanjem stanovanjskih hiš, kakor n. pr. v Ljubljani, sku* šale ublaževati stanovanjsko draginjo, v Beogradu cene stanovanjem dvigale in dvigale vkljub neprestani zidavi novih stanovanjskih poslopij m vkljub v tisoče naraščajočemu številu praznih stanovanj. In če vsa akcija za končnoveljavno ureditev stanovanjskega vprašanja s posebnim zakonom še vedno plava v zraku, se mora glavni vzrok za to iskati ravno v teh beograjskih razmerah, .z katerih izhaja najodločnejši odpor proti taki ureditvi. Kako naj bi se pa drugače ta in ona stanovanjska palača amortizirala v šestih, petih ali celo štirih letih! Beograjski stanovanjski najemniki, zlasti vse mnogoštevilno javno in zasebno uradništvo. nameščenci, uslužbenci, obrtniki in delavci pa se ob svojih vse se krčečih dohodkih krive pod težo le prepogostoma naravnost oderuških najemnin. Nekateri stanovi, pač nekoliko imovitejsi. so v boju proti tej neznosni draginji že posegli po samoobrambi in so si ustanovili svoje stavbne zadruge. Tako je nastala pro« fesorska kolonija v Palihili. kolonija iznad Mokrega luga. uradniška koloni:a na Voz-dovcu m še nekatere druge. Toda vse to je le kaplja v jezero beograjske stanovanjske bede. Treba bi bilo mnogo razsežnejše akcije, sloneče isto tako na zadružni podlagi, toda mnogo širši, kakor je ta in ona ozko stanovska. Tako si je stvar zamislil urednik tednika »Stanar«, Adolf Sertič, ki je z nekaterimi svojimi somišljeniki sklical v »lm-perijal« sestanek v svrho ustanovitve -druge za zklanje malih stanovanj. Na sestanku se je poudarjalo, da je prrf-še4 čas. ko morajo spoznati hišni lastni ki :n najemniki, da najemništvo ni institucija, ki r«ora trajati večno, temveč da morejo najemniki, če morejo ~!ačevati hišnim las^M-kom njihov« hiše in dolgove, graditi t isri-mi svojimi plačili tudi sami sebi stanovanja. Treba je za to le smo trene organiz ici;e na zadružni podlagi. In če mestna občina drugače ne stori skoraj ničesar za rešiTcv stanovanjskega vprašanja, naj vsaj da. ka« kor je dala za kolonijo na Voždovcu, na razpolago primerna stavbišča. Z druge strani pa se nahaja v finančnem ministrsr u fond za zidavo delavskih stanovanj, pot* noma nedotaknjen v znesku 15 milijonov dinarjev. Stavbna zadruga. Ki bi inela taxo občinsko in državno podporo, bi mogla četi delovati. Pri zidanju stanovanjskih Vršič, pač predvsem enodružinskih ali enodružinskih, bi se uporabljali ved iyijprime<-» nejši in zato tudi najcenejši izumi modo-nt stavbne tehnike, hišni lastniki zadrugarji pa bi plačujoč stanarino odplačevati hipotekar-no posojilo, s katerim se jim je zgradila hiša. Odplačevalna doba naj bi ne bila pod desetimi leti. Po vsestranski razpravi se je izvolil po* seben odbor z nalogo, da v teku tedni izdala pravila zadruge. Po'eg urednik- jnf -ča jc v tem odboru še pet drugih izknš.mh mož, katerim se je z vsem zaupanjem n f gel poveriti ta važni posel. V najkrajše .i času se potem skliče ustanovni občni »Beogradske zadruge za izradu malih stanova«. — ___ Grenčica Hunyadi Jano« je najzanesljivejše in cajidealnejše odvajalno sredstvo. Sleparije na rovaš radarske nesreče Hrastnik, iS. februarja. Primer, ki ea je v nekem ljubljanskem javnem lokalu to dni razkrinkal vaš tukajšnji doppnik. vzbuja sum, da se je pripetilo že'več sleparij na račun znane rudarske tragedije, ki ee j« dogodila lani konec novembra. Od mize do mize je namreč hodil po lokalu neki mlajši moški, ki je imel po obrazu mnogo črnih pik in madežev, ki so prav lahko posledice kake eksplozije smodnika. Profil je za podporo ter pripovedoval, da rudar iz Hrastnika, ki se je ponesrečil pri zadnji veliki rudniški nesreči 2. decembra. Vaš dopisnik, ki pozna dobro vse tri ponesrečene radarje, ki eo bili v zadnjem trenutku rešeni smrti pri nesreči, ki pa se ni zuodila 2. decembra, je poslal takoj pozoren na prosjaka in ga je poklical k sebi. Mož je pripovedoval, da je prod leti delal v trboveljskem rudniku in da živi že več let v Ljubljani. Ko je bil razkrinkan pred vsemi gosti, je godrnjaje zapustil lokal. Tako brezvestno izkoriščanje rudarske tragedije spravlja v slabo luč tudi rudarsko zavarovanje, zlasti Bratovsko skladni-co in si lahko mnogi mislijo, da se ona ne briga za svoje zavarovance. Dejstvo pa je. da se je Bralovska ekladnica v največji mp-ri brigala za ponesrečence, dokler so se nahajali v bolniškem stanju. Ob tej priliki bodi omenjeno, da sta ponesrečena rudarja Višnar in Krameršek že okrevala in da opravljata pri rudnika lažja dela. Samo rudar Zaje je še v bolniškem stanju, izboljšalo pa se mu je zdravje v toliko, da se je že vrnil iz ljubljanske bolnišnice in da ce nahaja v domači zdra%'niški oskrbi. Trbovel jski dispanzer trebi tuberkulozo... Trbo\i'je, IS febmarja. O delovanju Protituberkuloznega dispanzerja v Trbovljah je »Jutro« ves čas njego« vega obstoja stalno izčrpno poročalo, saj pa se tudi v polni meri zavedamo velike socialne ;n zdravstvene važnosti te usta io-ve za Trbovlje. Zlasti sedanja težka kriza z brezposelnostjo in gladom nudi vse ugodnosti za razmah tuberkuloze in dragih težkih bolezni. Protituberkulozni ligi in vodstvu Bra.tovske skladnice gre vse priznanje, da s tolikšnim razumevanjem in z žrtvami omogočati delovanje dispanzerja, ki dose* z.a v širokih krogih trboveljskega in okoliškega prebivalstva lepe zdravstvene uspehe. Protituberkulozni dispanzer in bolnica, pa budi ni kakor običajna ordinacijska soba. v kateri bi zdravnik na naglo roko •ugotavljal diagnoze in deiazmožnost svojih pacijento«. Njegova naloga je. da v stalnem stiku a tuberkuloznimi bolniki in bolezenskimi centri in miljeji pobija tuberkulozo, ščiti pred bolnimi in stalno leči bolne tako. da pomeni njegovo delovanje dragoceno nalaganje kapitala, ki se bo bogato obrestoval v zdravju bodočih generacij. V zadnjih šestih mesecih je šef-zdravmk dr. Prodan v dispanzerju opravi] Slo zdrav* niških pregledov. Tuberkulozo je u^otovS v 3% primerih, med njimi v I6l pnmerih odprto tuberkulozo. Pri 50 osebah je zdravnik ugotovil kakšno drugo bolezen. — 28 bolnikov je dispanzer moral poslati v bolnice, 2 v zdravilišče. Bolniška sestra, ki ji med drugim pripada važna naloga, da na licu mesta, na terenu doma, raziskuje življenjske in zdravstvene razmere bolnikov, je v tem času izvršila 122 obiskov. — Rdnt-genskih pregledov je zdravnik izvršil 436. Pnevmotcraksov (polnjenje pljuč z zra* kom), ki pomenijo najmodernejšo metodo r zdravljenju tuberkuloze, je dr. Prodan opravi! 119 Ti bežni podatki o delovanju trboveljskega dispanzerja zgovorno pričajo o tem. da ta mladi, pa zelo aktivni zavod ob skromnih sredstvih dovolj mnogo ukrene v ozdravitev bolnih in v obrambo zdravih pred tuberkulozo Zvočni kino Ideal Heinz Rtihmann Xony van Eyck v Ufini komediji Film ljubezni, humorja in športa! Velike bieiklistične tekme in borba za nagrado Fritz Kampers, Otto \ValIburg in Jakob Tiedtke Predspored: najnovejši Ufin zvočni tednik Premiera danes ob S., 5., 7. in 9. Razširjenje našega zračnega prometa Zagreb, IS. februarja. Kakor v prvem letu svojega obstoja, bo tudi letos potniški zračni promet otvorjon že meseca marca. Dan še ni odrejen, bo pa najbrže v prvi polovici meseca. ko bo otvorjena tudi zračna prosa do Dunaja kot podaljšek dosedanje zračne proso Zagreb-Beograd. Ta.korj .potem so bo otvorila tudi proga Beograd-SkopUje, ki se bo čimprej podaljšala do Soluna. To podaljšanj*' pa jc odvisno od gmotnih srprlsuv, ki bodo na razpolago društvu za zračni promet. Raz^ii v nekaterih ameriških državah ni zračni promet, nikjer rentabilen. Zaradi tega tudi vse države v izdatni meri pomagajo razvoju potniškega zračnega p-rometa. Naše društvo za zračni promet je bilo doslfj deležno le skromnih pod-por. ima pa zlasti r moralnem pogledu velike uspehe. Kar se tiče varnosti potnikov in prtlja.?^, je naš zračni promet med prvimi. Od prometa ima društvo skromne dohodke. Celo zveza Za-greb-Sušak, ki je nai.irentabilnej.ša zračna proga v državi, nima zaželenega uspeha, kej- ima društvo na razpolago premajhno število letal. J'o sporedu bi bilo treba nabaviti nova letaka in to samo tromotorna, ki so najpri.kla-dnejša za iet nad gorami. Zaradi pomanjkanja sredstev pa so te nabave še odložene. Ivetos bo že četrto leto. odkar obstoja direktna zračna zveza Prage in Zagreba.. Doslej je šla ta zveza preko Bratislave. Pri tem bo začasno tudi ostalo. Češkoslovaška državna proga, ki vad-ržuje zvezo Prago in Zagreba, je že lani izrazila željo, da bi se ta zveza podaljšala do Sušaka. Ker pa na Grob-uiškem polju pri Sušateu ni hangarja za veJika potniška letala, se t« želja ni mogla uresničiti. Letos pa bo p-roea najbrže podaljšana do Trsta in bo tako dosežena najhitrejša zveza med Zagrebom in Trstom. Potniško letalo se bo ustavljalo na Sušatu, potem pa bo takoj nadaljevalo svoj let do Trsta, od koder se bo drugi dan vračalo pa Sušak, v Zagreb ia preko Bratislave r Prago. Velenapeto filmsko delo o zločinskem delu razpredene organizacije prekupčevalcev i n tihotapcev kokaina. Strup, M ugonab-lja OoeaStvo! V borbi s rfifcovci! .V . A 4 Danes ob 3., 5., V* 8. in !4l0. zvečer velefilm Kot predspored najnovejši Foxov zvočni tednik. Prodaja vstopnic od ll. do K13. ure V glavnih vlogah: HANS ALBERS, GERDA MAURUS TRUDE v. MOLLO, PETER LOWE Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Dajmo mladini zdravja! Ob ustanovitvi Osrednjega šolskega zobnega ambulatorija — Skrb za zdravje po kulturnem svetu in pri nas leta 1923. posrečilo uresničiti načrte glede ustne higiene. Zavod za ustno higieno prireja predavanja in zdravstvene razstave v raznih krajih države za propagando in populariziranje ideje o higieni ust. Leta 1927. je zavod priredil 444 predavanj in 329 filmskih predstav. Predavanju je prisostvovalo 262.763 poslušalcev, filmi pa so imeli nad 520.390 gledalcev. Predavalo je 10 zobnih zdravnikov. Zavod za ustno higieno je dobrodelno podjetje, ki je japonskemu občinstvu brezplačno na razpolago. Zavod je ustanovil več ambulatorijev za zobno nego šolskih otrok. Ustanovil je tudi pedjetje za izdelavo zobnega praška. Društvo za ustanavljanje potujočih zobnih ambulatorijev v Tokiu je ustanovilo več takih ambulatorijev, ki potujejo od šole do šole, kjer imajo predavanja o ustni higieni in izvršujejo vsa potrebna zobnozdravniška. zdravljenja. Vloga zobnega zdravnika za propagando ustne higiene je bila v Franciji pred vojno enaka ničli; po vojni, posebno v zadnjih letih, pa se je tako močno razširila, da si sedaj že približno 12% prebivalstva neguje svoje zobe, kar pa je za tako kulturen narod še zmerom zelo skromen odstotek in še daleč ne doseza ameriških razmer, kjer je 30% prebivalstva pod stalnim zobnozdrav-niškim nadzorstvom. Največ pa je k izboljšanju zdravstvenih razmer pripomoglo dejstvo, da so zdravniki spoznali tesno vzročno zvezo med boleznimi zob in ozobja ter splošnim zdravstvenim stanjem in sedaj vedo, kako odlično socialno nalogo vršijo zobni zdravniki, ker preprečujejo nastajanje mnogih bolezni. Zobni zdravnik mora radi svoje splošne zdravniške izobrazbe igrati vodilno vlogo pri propagandi ustne higiene. Potrebna so predavanja za sestre, učiteljstvo, babice. Posebno učitelj-stvo, glavni vzgojni faktor širokih mas, je v prvi vrsti poklicano, da širi propagando za ustno higieno med ljudstvom. Ravno tako bodo tudi predavanja v športnih društvih imela velik uspeh. V nasprotju z Anglijo, kjer ima n. pr. zobna klinika v Londonu nič manj kot 5 zobnih oddelkov za porodnice in otroke pod 5 leti, v Franciji sedaj še ni nobenega zavoda za nego zob v predšolski dobi. Pod-l?.ga ustne higiene je pač uporaba zobne ščetke in čaka zobne zdravnike še mnogo dela, da bodo tudi najširše plasti naroda spoznale njeno vrednost in pravilno rabo. V Franciji pripravljajo široko zasnovano kolektivno propagando, to je ustanovitev vsedržavnega nacionalnega odbora za razširjanje zobne higiene, kateri bi se morala pridružiti razen zobnozdravniških društev tudi vsa športna društva, Bdeči križ, zve-ra francoskih žen in vsa velika industrijska in trgovska podjetja, zavarovalne družbe ter bolniške blagajne in delavski sindikati. Tako drugod. Na skromen način, ob skromnih sredstvih je zdaj pričel pri nas poslovali prvi šolski zobni ambulatorij. S silno težavo si mladi zavod krči pot skozi življenje. — Dolžnost vse naše kulturne javnosti je, da mu z moralno in gmotno podporo stoji ob strani. Ljubljana, 18. februarja. Kakor smo že poročali, je pred dnevi prijel v Gledališki ulici št. 4, v bivših ordina-sijskih prostorih zobnega zdravnika drja Tavčarja, poslovati Osrednji šolski zobni ambulatorij. Za ustanovitev tega ambulatorija gre zasluga v prvi vrsti Društvu za ustanavljanje šolskih zobnih ambulatorijev, ki si je pod predsedstvom senatorja dr. Rav-niharja nadelo nalogo, da polagoma po vsej dravski banovini osnuje podobne stalne in potujoče ustanove, ki bodo organizirano in smotrno skrbele za zdravje naše šolske mladine. Osrednji šolski zobni ambulatorij pomeni nov važen člen v širokopotezni organizaciji socialne zdravstvene oskrbe, kakršno nam je povojni čas prinesel s svojimi dispanzerji, poliklinikami, ambulatoriji itd. Zobovje je tisti organ, skozi katerega gresta zdravje in bolezen v človeka. Zdravo zobovje je prvi pogoj za zdravi, normalni življenjski obrat v telesu in zato bi mu človek moral stalno posvečati vso svojo pozornost. Zlasti ljudje po mestih in industrijskih središčih imajo dovolj razloga, da bi bili v skrbeh za svoja zobe. Tako zvani kulturni način življenja in prehrane ograža predvsem zdravje ust in zob. In z nič manjšo trdoživostjo, s kakršno ob vsaki priliki razglašamo nevarnost tuberkuloze, alkohola itd., z nič manjšo trdoživostjo bi morali neprestano pozivati vso javnost, zlasti pa mladino, da ne zanemari zdravja pri korenu — zdravja v zobeh. Vse velike zahteve časa odjeknejo pri nas K majhno zamudo. Po kulturnem svetu se -je javno organizirana skrb za zdravje zob pričela že zdavnaj pred nami. V Kanadi je zdravstveni urad že pred leti zapcčel široko zasnovano propagando za ustno higieno. Zdravniki, ki so bili pri tem udeleženi, so žrtvovali mnogo časa in denarja, da bi prebivalstvo opozorili na veliko vrednost dobro ohranjenih zob in skrbno negovanih ust. t >K0 js v,iio v mestu Saskateonu v treh dneh pregledanih 7300 šolskih otrok, zobni zdravil ki so imeli v vsakem razredu otrokom primerna predavanja, istočasno pa so tudi vsa druga društva priredila predavanja o ustni higieni. Ta propaganda se je razširila na vso deželo in ie sodelovanje vsega časopisja mnogo pripomoglo k uspehu. Pritegnili so tudi radio v propagandno službo in celo last-.ki kinematografov so se z vnemo pridružili ostalim delavcem. V zvezi z Rdečim križem in javnimi bolnicami so se povsod ustanavljali potujoči zobni ambulatoriji in izvršili ogromno delo. Zadržanje ob-činstva do te propagande je bilo vseskozi ugodno, zanimanje je bilo nepričakovano veliko. Z vnemo je sprejelo vse informacije in navdušenje je stalno raslo, tako da so se vsi sestanki in predavanja končala s popolnim uspehom. Propaganda beleži znatne uspehe. Stotine otrok, ki niso imeli niti prilike niti gmotnih sredstev, da bi šli k zobnemu zdravniku, so bile deležne brezplačne zobnozdravniške nege. V mnogih primerih so bUa usta naravnost v brezupnem stanju ia nnjNr^ii zobni zdravnik oddaljen 40 do 100 mili. Na ri.-.;»mskem se je po velikem potresu iM^Ktmi&acija v m Kreceli smo: V Sivf.ki dolini je 13 električnih naprav: 7 je privf!,T::ih za posamezna posestva, 4 so za raizsvetljasvo poedinih vasi in dve sta t r-;i. Od teh bi lahko ena, če bi bila pra-t" i *; o :zvrš.-ca po gospodarskih in tehnični h n r. •" h, razsvetljevala celo dolino. V vs-'h teh napravah je investiran večmili-kapital, ki se ne rentira, tehnika pov zroča krizo. asovao ena prvi elektr aren je bila ona sofi-sirske zadruge na češnjici. Zgradili so jo 1. 1912 pod vodstvom inž. Remca, takratnega .ravnatelja obntno-pospeševaline-ga urada v Ljubljani. Pri takratnih finančnih razmerah zadruge in v početku električnega ra.-:»-oja t.a bivšem Kranjskem ni bilo mi> gooe misliti na večji delokrog elektrarne, zato so se odločili za istosmerni tok za oskrbo dveh bližnjih vasi in Železnikov. Skušnja pa je pokazala, da je oddaljenost trga Železnikov za 'ist-csmerni tok z naipe-to;-it'o 2X220 voltov prevelika. Naravno je, da so ljudje o božiču L 1912 z veseljem .pozdravili lepo in ceneno razsvetljavo. Najvažnejše vprašanje je bilo seveda finančno, ko.r se je obenem z elektrarno E.rac.liia tudi strojna so danska delavnica in žaga. Od države je zadruga dobila po obrtno-pospeševakiem uradu na Dunaju vodno turbino in stroje proti 20 letnemu odplačevanju in nekaj posojila po zelo nizkih obrestih. Ostali denar je posodila tudi p.o nizkih obrestih Hranilnica in posojilnica r.a češnjici, ki se je ustanovila baš zaradi s rudarske zadruge. Največ zaslug za električno napravo ima pač takratni načelnik zadruge Lov.ro Eržen, ki je z načelnikom nadzorstva to misel sprožil, kupil vodno moč, ter noč in dan pomagaj pri delu, ki je bilo zaradi podtalne vode zelo težko. Načelnik je zadrugo z vztrajnim delom med vojno dobro in uspešno vodil, bil je v eni osebi načelnik zadruge, njen delovodja, tajnik in monter. Tako je zadruga z Jetom 1921 imela vse naprave plačane in še lepo premoženje v gozdu in lesu pri žagi. Pri tem je treba nekaj omeniti. Razni popisovalci dr. Krekovega življenja in dela (kot n. pr. letošnji popis njegovega življenja ob obletnici njegove smrti v »Slovencu 1 .radi pripisujejo njemu vse zadružni-ško de-!o v selški dolini, ta.ko tudi zgraditev elektrarne na Češnjici. To pa ni povsem točno. Kdor ve, da je bil dr. Krek tiste čase državni in deželni .poslanec kamniškega okraja, predsednik Zadružne zveze, publicist in pisatelj, bo lahko sprevidel, da je kaj takega nemogoče. Vesten dopisnik bi se maral pač natančneje informirati, da so omogočili zgraditev elektrarne predvsem oni, ki so z lastnim premoženjem prevzeli poroštvo za najeto posojilo. Res pa je, da je dr. Krek kot predsednik Zadružne aveze visoko cenil to delo. Še 1. 1917. se je pohvalno izrekel o zadružništvu na Češnjici, ki je med vojno tudi oprostilo vojaščine nad 40 delavcev — posestnikov, česar druge zadruge niso zmogle. Z letom 1921. je bil častno in uspešno rešen prvi del naloge električne naprave. Vsakdo bi mislil, da bo načelnik za težavno delo pri katerem je pustil svoja najboljša leta in del svojega premoženja, dobil za plačilo kako službo, da bi mogel na starost pošteno živeti. Pa dobrota je sirota. Za plačilo so ga ljudje, ki so se nazivaili za ■prijatelje dr. Kreka, vngli iz odbora. To so posledice tiste toliko hvaRsatne zadružne avtonomije. S tem dejanjem ni bila oškodovana samo sodarska zadruga, temveč cela selška dolina, ker je biti ustavljen dotakrat-ni lepi razvoj zadruge in njene elektrarne. Z letom 1921. ko je bilo podjetje v finančnem pogledu najčivirstecše, je prišel po mnenju starega odbora čas, da se začne z intenzivno elektrifikacijo selške doline. S tem v zvezi bi bila potrebna temeljita rekonstrukcija stare naprave in reorganizacija električnega gospodarstva, kar bi seveda zahtevalo nastavitev elektrotehničnega strokovnjaka, ki bi .poleg tehnične službe nadzoroval tudi poslovanje zadruge. Iz vsega tega ni 'bilo nič, tudi ne z nastavitvijo strokovnjaka. Posledica pa je bila, da so se pojavljali vedno bolj pogosti defekti in se množile pritožbe pri nadzorstvu zadruge in pri raznih oblastih; ena pritožba je prišla tudi od občinskega odbora v Železnikih. Pritožbe niso nič pomagale. Zaradi teh nevzdržnih razmer se je začelo misliti na napravo novih elektrarn. Bilo je .več poskusov, ki se niso vsi obnesli. Poskus v Dolenji vasi je stal precej denarja, pa je nesrečno končal. Elektrarna, ki jo je napravil mlad podjeten trgovec, se je lansko zimo in poletje izkazala za tehnično premalo zanesljivo. Zraven je prišla še gospodarska kriza, ki je onemogočila zgraditev daljnovoda do konca. Daljnovod je speljan samo do Dolenje vasi, v vseh oddaljenejših va.seh pa čakajo posestniki z že izvršenimi hišnimi instalacijami na dograditev daljnovoda. To je točno ozadje svoječasnih člankov .v »Jutru«, v katerih je dopisnik tožil, da vasi ne dobe električne luči, čeprav so gospodarji dali že instalirati svoja poslopja. Vsega tega bi ne bilo treba, ako bi to z drugačnim denarnim uspehom že pred 10 leti izvršila v to poklicana sodarska zadruga. Ako premotri strokovnjak ves položaj s tehničnega in gospodarskega vidika, bo prišel do zaključka, da vodi nesmotrena elektrifikacija selško dolino v veliko gospodarsko nesrečo. V številnih napravah je namreč zakopan milijonski kapital, ki se ne rentira. Namesto da bi umno izvršena elektrifikacija omiljevala sedanji težki gospodarski položaj, ga nesmotreno vodeno gospodarstvo le povečuje. Obsodba zaradi poneverb v finančnem ministrstvu Beograd, 17. februarja. Ves teden je trajala razprava zaradi poneverb v finančnem ministrstvu, ki so znašale okrog 740.000 Din. Te poneverbe so bile izvršene pri blagajni za izplačevanje pokojnin in razinih zaostankov. Glavni čini-telj poneverjevalske družbe je bil pripravnik Dobrosav Živkovič, pomagali pa so mu s svojo nemarnostjo v vršenju službe dolžnosti kar po vrsti razni višji uradniki do-tičnega blagajniškega oddelka. Večina Izplačili se VTŠi po poštni hranilnici, v blagajni pa ostajajo še vedno večji zneski. Zanašajoč se na površno kontrolo pri teh izplačilih, je Živkovič, ki so mu bile potrebne tiskovine Ln vse drugo na razpolago v uradu, izgotovil nakaznice in pobotnice za izplačilo že po poštni hranilnici Izplačanih pokojnin. Izplačila je dal likvidirati v likvidaturi, po izvršeni kontroli pa je sam dvigal denar pri b^igajni. a razpravi je priznal, da mu je šlo vse gladko od rok in da pri blagajni ob izplačevanju niso od njega zahtevali pooblastil za prejem denarja. Podpise na pobotnicah je ponarejevaJ, ker Ne pozabite da so edine opanke, ki Jih rad nosi ženski svet, # MEHANIČNA TOVARNA OPANK IN OBUTVE PETAR M. DUMITROV, PANČEVO je bil prepričan, da se redko kdaj kontrolirajo. Vsi obtoženci so trdili, da je bila točna -kontrola o izplačanih pokojninah in drugih fe plačilih nemogoča, češ da ni bilo prave 'kontrolne knjige. Kontrolor Jovič je kot na-m "stnik glavnega likvidatorja razkril poneverbe, izkazalo pa se je, da je tudi sam v •svoji površnosti likvidiral dve ponarejeni nakazili ter je tako t.udi prišel pod obtožbo. Obsodba je precej ostra, kar pa je potrebno Kmetoval-oa<. Fr* K* Električno ogrevanje v vrtnarstvu Vsem gospodinjam je znano, da je sveža povrtnina neprecenljive važnost, za vsakdanjo prehrano. Lahko je ustreči željam, kadar je trg z raznovrstno zelenjavo natrpan. V zimskih mesecih je pri nas sveže domače zelenjave zelo malo, zatorej srno navezani na uvoz. Namesto da bi denar porabili doma, ga pošiljamo v tujino. Z malo dobre volje in z zmernimi investicijami je mogoče tudi v našem vrtnarstvu doseči znatne uspehe, če hočemo, da nam uspeva zelenjava tudi v zimskih mesecih, smo pri_ moram posluževati se toplih gred in zimskih lop, katere pa je potrebno redno se. grevati, da obdržimo temperaturo na stal. ni višini. Namesto da bi vrtnar ponoči počival, je primoran ukvarjati se s kurjavo ter paziti, da ne nastane požar. Pri vsem trudu pa je finančna efekt nezadovoljiv. V m-slih imam manjše lope, običajne v naših krajih. Racionalizacija segrevanja večje lope ali pa večjega števila manjših lop je neobhodno potrebna, sicer je izključena možnost konkurence z inozemskimi dobavitelji. Najučinkovitejše bi bilo enakomerno segrevanje prsti v gredicah. Ali pa je mogo_ če to doseči? Da, m še na zelo enostaven način, seveda po električnem potu! V gredice se zakoplje v te svrhe narejeni kurilni kabel, ki se priključi na elek. trično omrežje in reč je v načelu gotova. Podrobno pa je preureditev tople glede za električno ogrevanje naslednja: Gredice se izkopljejo v globino do 50 cm. Dno se izo_ Etra a premogov© žlindro ali sličnim mate- ri alom, da toplota ne uhaja. Na to žlindro se nasuje nekoliko cm debela plast drobnega, lahko neizpranega peska, v ta pesek pa se vloži kabel vzdolž gredice, tako da pride na 1 kvadratni meter tal 6 do 7 m kabla. Da se kabel obvaruje pred mehaničnimi poškodbami, se pokrije z mre. žo iz železne pocinkane žice. Poizkusi z glinastimi cevmi za obvarovanje kabla se niso obnesli. Na tako zavarovani kabel na-sv.jemo 20 do 30 cm doore prsti. Da toplota ne uhaja iz gredice, io okoli in okoli zade. lamo s šoto. Kurilni kabel vsebuje približno 1 qmm de. belo žico z velikim električnim uporom (ni-kelin, eskas). Ta žica je obložena z ne-zgorljivim azbestom ter povita z impreg-n ranim papirjem. Vse skupaj pa je preoblečeno z brezšivnim svinčenim plaščem, da vlaga ne prodre v notranjost. Tako iz. delani kabel ima vnanjd premer 4 do 5 mm in 0.5 do 2 oma na tekoči meter upora. Pri Obtežbi 20 do 30 wattov na tekoči meter jc dolžina kabla pri normalni napetosti 220 voltov približno 50 m. Kakor je že zgoraj omenjeno, računamo na 1 qm tal 6 do 7 m kabla. Tedaj služi en krogotek za 7 do 8 qm tople grede. Temperatura ogrevane prsti se dvigne po osemurni nočni kurjavi na približno 23 stopinj Cefeija. V teku dnevnih 16 ur, ko je električni tok prekinjen, pa se greda ohla. di le za 4 do 5 stopinj C. Temperatura je tedaj za uvaževane svrhe dovolj enakomer. na, na željo pa se lahko tudi regulira. Stroški segrevanja. Marsikdo se bo p roti vil predlagam novotariii, češ, da je neekonomično uporabljati drago električno energijo za segrevanje gredic. Temu pa ni tako. Omenil sem kurjavo v teku 8 nočnih ur, to je v času. ko nudijo elektrarne pro-izvajano energijo po znatno znižanih cenah, na primer po 60 par za KWh Ako iz_ vedemo račun porabe električne energije na dan za 1 qm tople gredice, dobimo pribl:ž-no vrednost 1 KWh za qm. V enem mese. cu je tedaj porabljenih 30 KWh za qm. Ali v dinarjih: 30X0.60 = 18 Din. Za segre. vanje 1 qm gredice v teku enega meseca se plača le 18 Din. Pri velikem odjemu električne energije v teku nočnih ur pa bi nudile elektrarne električno energijo še po znatno ugodnejših pogojih. Prednosti električnega ogrevanja. Ako bi kdo ie vztrajal pri pomislekih zaradi cene električne energije, potem naj mu omenimo nekatere prednosti opisanega načina ogrevanja: avtomatična priključitev in izključitev električnega toka za kurjenje; ne po. tr ?ben nadzor; enostavna regulacija temperature; skraino po e n o s ta vi j e no upravlja, nie; nikakih plinov, ki bi kvarili zrak itd.t vrhu tega pa je rodovitnost toplih gTed večja Vse te in še mnoge druge prednosti opisanega ogrevanja po že poznane na orodni m vrtnarjem Holandije in Nemčije, ki so kot prvi preuredili ogrevanje toplih gredic na ! opisani način. It&asdor med istrskimi fašisti Fašistična stranka v istrski .pokrajini je v krizi. Kakor znano, je bilo po novem letu Pri posameznih krajevnih organizacijah odstavljenih več političnih tajnikov in pred kratkim je direktorij stranke v Puli izključil iz fašističnih vrst tri znane fašistične voditelje, med katerimi je bil edon pred Isti celo pokrajinski tajnik. O priliki te izključitve je sedanji tajnik Relli zahteval izjave solidarnosti od vseh krajevnih fašističnih in drugih režimskih organizacij. Ko je ta akcija, ki naj bi restavrirala disciplino v fašističnih vrstah in ugled celokupne pokrajinske zveze, na videz uspela, so liierarhi v Puli menili, da je sedaj spet vse •v redu in da so si znova pridobili popolno oblast nad istrskimi fašisti. Nenadoma pa je prišla v Pulo vest, da se v fašistični organizaciji v Roču in Rovinju .-»pet puntajo. Relli je nemudno odpotoval v Roč, ter na licu mesta odstavil tajnika Patellija, vodstvo organizacije pa začasno poveril podeštatu Atriju. V nedeljo je bila sklicana seja zveznega direktorija, da se razčistijo tudi razmere v RovLnju. Na sejo je bil pozvan tudi rovinjski p (Kitar,mik Roc-co, ki je bil obtožen, da je v družbi nekaterih drugih rovinjskih fašistov rovaril proti političnemu tajniku dr. de Franceschiju. Roeco je moral na seji direktorija preklicati vse svoje izjave proti r svinjskemu tajniku in se obvezati, da ne bo več rovaril. Zagrozili so mu, da ga v nasprotnem primeru izključijo iz stranke in izpostavijo policijskemu preganjanju. Popoldne, se je vršilo v fašističnem domu zborovanje, .po katerem je pokrajinski tajnik Relli pozval na razgovor celo vrsto fašistov, ki so bili soudeleženi v aferi, ter jim prav tako kakor Rocou zagrozil z ostrimi ukrepi, če se ne disciplinirajo in pokorijo tajniku de Franceschiju. Nasilna organizacija kmečkih sindikatov Fašistične oblasti so se v zadnjih letih zaman trudile, da bi izvedle podrobno organizacijo kmetskih sindikatov v goriški pokrajini. Kakor drugod, so se kmetje tudi na Goriškem upirali in se prostovoljno niso hoteli vpisati v sindikate, ker so ti predstavljali zanje le novo obremenitev in jim niso nudili nikakih stvarnih koristi. Dejansko mora sleherni član sindikata plačevati organizaciji po 5 do 20 lir na mesec, članarina se plačuje na davkariji in je izterljiva. Pri splošnem pomanjkanju gotovine pomeni ta dajatev posebno na kmetih znatno breme. Zaradi tega in pa še posebej zato, ker so v slovenskih pokrajinah fašistični sindikati prav tako, kakor vse druge režimske organizacije, v prvi vrsti sredstvo za poitalijančevanje našega ljudstva, je rar zumljivo, da se kmetski sindikati v obmejnih pokrajinah niso razvidi tako kakor v nekaterih drugih italijanskih deželah. Fašistične oblasti so zaradi tega v zadnjem času organizirale v posameznih krajih na Goriškem kmečka zborovanja, na katerih so skušali sindikalni voditelji ljudi zlepa ali zgrda pripraviti do vstopa v organizacije. Po fašistični delovmi zakonodaji so v ostalem ljudje dolžni sodelovati v sindikatih, vendar pa je potrebno, da je njihovo sodelovanje predvsem spontano. Takšna zborovanja so se pretekli teden vršila v Bregi-nju, Fojani, Krminu, Ajdovščini, Idriji, Tolminu in Kobaridu. Kdor je prišel na zborovanje je moral podpisati pristopnico, na kar so mu dali sindikalno izkaznico ter navodila glede takozvane socialne podporne akcije. ^ Strah ima velike oči Na karabinjeirski poatadi v Solkanu se je pred dnevi zglasil neki policijski bonfident in prijavil Antona Žaid&rčiča iz Kanala, da je sila nevaren element, da ima ta$-na zveze s teroristi in da celo hrani v svojem stanovanju večjo količino orožja in streliva. Karabinjerji so pričeli 35 let starega Žnidarčiča spočetka zasledovati, ko Pa niso mogli ugotovili ničesar sumljivega, so pred dobrim tednom dri i, v noči od petka na soboto nenadoma vdrli v njegovo stanovanje, izvršili natančno hišno preiskavo, njega samega pa aretirali. Našli niso pri njem ničesar razen stare kairabinjerske sable. Žnidarčiča so odvedli v zapore. Pričakovati je, da ga bodo spet izpustili, vendar pa bo moral zaradi sable pred sodišče, ker je prekršil policijsko odredbo, po kateri civilisti ne smejo hraniti orožja. SpoT zarasli dela pri istrskem vodovoda Med posameznimi občinami v dolini Mrr>-ne in njeni okolici je nastal spor zaradi delavcev, ki so zaposleni pri gradnji velikega vodovoda. Kakor zenano, so občine dolžne skrbeti za svoje neizaposlene občane. To skrbstvo je postalo v zadnjem času veliko breme in zato so se ga .prizadete istrske občine skušale rešiti na ta način ,da so spravile svoje ljudi h kruhu in zaslužku pri gradnji vodovoda. Spor pa je nastal zaradi tega. ker so nekatere občine vsilile sorazmerno več svojih nezaposlenih ljudi podjetju, ki gradi vodovod, kakor druge ,ki so pri gradnji vodovoda prav tako prizadeto. Preteklo soboto je istrski pokrajinski tajnik Relli sklical v Bujah zastopnike občin, da bi se spor mirno in sporazumno poravnal. šele njegovim grožnjam, da bodo pulske oblasti na lastno pest odredile, koliko delavcev iz vsake občine naj se zaposli pri gradnji vodovoda, so se pedeš-tatl vdali in pristali na rešiterv spora, kakor jo je jpredlagal. ftSctovfmska šola V Motovilil u so po dolgem oklevanju uredili nove šolske prostore. Stari šolski prostori so bili nizki, temni pa tudi siceT so bili nehigijemsko urejeni. V zadnjih letih, ko je število šolske mladine v znatni meri naraslo, so postali celo pretesni, tako da ije bila rešitev šolskega problema v Moto-vunu neobhodno potrebna. Kljub temu in celo kljub splošno slabim zdravstvenim razmeram v dolini Mirne, ki jo je v preteklem letu popolnoma okužila malarija, pa si oblasti dosiej niso mnogo prizadevale, da bi izboljšale šolske prostore, šele na splošno zahtevo prebivalstva, ko je motovunsko sodišče stavilo na razpolago svoje prostore za šolo ter domača kmeteka posojilnica in hranilnica dala občini večje posojilo, so končno na novo uredili šolo in skrbstvo za, šolsko mladino. Dve smrtni nesreči V Zaba-du na Banjški planoti se je te dni smrtno ponesrečil 69 letni kmet Ivan Oat-nik. Zbral je večjo količino starih granat in šrapnelov, ki jih je še vodno mnogo najti na ozemlju nekdanje fronte, in jih je pričel prazniti. Ko je hotel izprazniti 120 mm granato in je baš odvijal vžigalnik, je granata nenadno eksplodirala. G&t-nika so drobci železa strahotno raztrgali in. v hipu ubili. Pred hišo, kjer se je zgodila nesreča, so sicer takoj prihiteli ljudje, ki so čuli močno eksplozijo, vendar Gatniku niso mogli več pomagati. Preteklo soboto so ga pokopali na domačem pokopališču. Na sličen način se je zadnjo nedeljo ponesrečil 35 letni delavec Martin Vižinitin na St. Mihelu pri Gorici. Našel je 175 mm grar nato in jo hotel izprazniti, pa mu je v rokah eksplodirala. Učinek eksplozije je bil toko močan, da je zračni pritisk treščil ob tla tudi nekaj km<*tov, ki so delali v bližini nesrečnega Vižintina. Vižintin sam je bil na mestu mrtev. Zapustil je ženo m štiri nedo-rastle otroke. Vzgled čistega rodoljubja Ob 50-letnici smrti dr« Štefana Kočevarja — Slovenska misel je bila že od svojega početka jugoslovenska — Dolžnost mesta Celja Dob« našega narodnega probujenja je ena najlepših v naši politični zgodovini. Možje, ki so takrat vstali iz še spečega naroda in pod vplivom splošnega evropskega narodnostnega gibanja dvignili našo narodno zastavo, so bili idealisti v najčistejšem pomenu besede. Niso imeli pričakovati za svoje delo nobenih osebnih uspehov, nikakih nagrad iR odlikovanj, morali so marveč rL skirati ovire in šikane od strani avstrijske države, ki o narodih ni hotela ničesar slišati, še manj pa jim priznati kakih pravic v državnem življenju. Celo za materialna sredstva, potrebna za nacionalni pokret in organ iza/tomo delo, so ti možje z vzgledno požrtvovalnostjo morali skrbet! sami. Oni zaslužni možje, ki se niso strašili truda in irterr, so bleščeč vzgled, kako se sveto slugi sveti domovini, in njihova imena morajo ostati ohranjena in živa, dokler bo živel xirsko mladino mnogo oduševlje- »ih pristašev. Kočevarjeva mlad«, let«, segajo globoko v r -edmarčno dobo. Že leta 1826 ga najdemo ra visoki šoli, sprva v Gradcu, kasneje pa na Dunaju, kjer ga vidimo v krogih nacionalno zavestne slovenske in hrvatske akar demske mladine. Seznanil se je z našimi najboljšimi možmi, bil je prijatelj Prešernov, Miklošičev, Trstenjakov, najožje pa so bile njegove prijateljske vezi 3 sloven-?Lixa Ilirom Stankom Vrazom, ki ga je tudi doLga leta izdatno gmotno podpiral. V predmarčni dobi je imelo narodnostno ipibamje v pj^vi vrsti jezikoven in slovstven značaj, meščanska revolucija 1. 1848 pa je nenadno odprla pot politični aktivnosti. Razmere v naših krajih, kjer je bil narod nepripravljen in ni imel še razumevanja za »državljanske pravice in za politično svobodo, so povzročile, da je glavno vodstvo našega nacionalnega podviga bilo skoro izključno v rokah akademske mladine, ki se je s polnim razumevanjem in veliko energijo postavila na čelo novega gibanja in je tudi formulirala slovenske zahteve. Odlična vloga dunajske in graške »Slovenije« v politiki 1. 1848 je znana. V okviru novinarskega članka ni mogoče takratnega dela 7 aše mladine primerno oceniti, niti opisati. Poudariti pa je treba značilno dejstvo, na ^afero se danes tako rado pozablja: Ob enem z afirmacijo slovenstva je pri nas z erako silo vzplamtela zavest jugoslovenske skupnosti. Ta jugoslovenska zavest ni bila piod kake agitacije, pojavila se je spontano jn je bila od slovenske narodne zavesti neločljiva. Glasovi mladine in redkih starejših rodoljubov so zahtevali združenje Slovencev z ostalimi Jugosloveni. Meseca junija 184S se je sestal v Zagreba Jelačičev sabor, ki je bil živa sli«ta s>rbskohrvatske enotnosti Srbski patriarh Rajačič je ustoličil Jelačiča bana. Slovenci itakrat nismo imeli skupnega narodnega za-f opstva. Toda nacionalna mladina je odposlala v Zagreb dr. Štefana Kočevarja s pooblastilom graške »Slovenije«. Iz njego-• ega govora v saboru citiramo značilni stavek: »Za sada političko sjedinjenje s vama biaše nemoguče, no narodni duh sveudilj jačji biva. i tim nam se i sve večja potreba nameče, s vama se sjediniti, koji ste podpor jugoslavjanstva. Vi ste se sabrali na ovaj sabor, od koga zavisi obstanak troje-riire kraljevine, bez koje ni Slovenija neima cfcstanka, neima buducnosti.« Kočevarjeve besede so našle velik odmev hi sklenila se je adresa na cesarja, v kateri se zahteva poleg združitve Dalmacije e Hrvatsko in Slavonijo ter preključitve novoustanovljene srbske vojvodine še to, da se »donja štajerska, Koruška, Kranjska, Istra i Gorica... u bližnji sa vez sa o/imi kraljevinami metnu.« Jelačičev sabor 29 prvi oficielni jugoslovenski forum. In prva jugoslovenska manifestacija na teh historičnih tleh je neločljivo zvezana z imenom Slovenca Kočevarja. Leta 1848 se je Kočevar tndi doma politično udejstvoval. Bil je član provizorne-ga štajerskega deželnega zbora, vendar o te?, dobi nimamo podrobnih podatkov. Bila je tudi prav kratka. Plamen narodne zavesti, ki je v tem letu nenadno in visoko ivzplamtel, je prav tako naglo ugasnil. Sledila je dvanajstletna tema reakcije, živeli eo pač še stari rodoljubi, toda niso se mogli prav udejstvovati in skromna iskrica narodne zavesti je tlela pod pepelom, šele ko so avstrijski porazi na laških bojnih poljanah prinesli oktobrski dipAom, se je začelo novo probujenje našega naroda. Obljubljena ravnopravnost narodov Je poklicala poleg starih voditeljev na delo še mnogo mladih sil. Dobo do oktobrskega diploma je Kočevar za štajersko pravilno označil kot čas, »kadar je le pet ali šest domoljubov v celi štajerski Sloveniji bilo.« V začetku šestdesetih let se je začel tndi na štajerskem nov narodni pokret. Posebno v Mariboru je bilo delovanje mladih rodoljubov živahno in uspešno. Kočevar v tem času ni stopal v ospredje, dajal pa je kot »modri starec« mladim bojevnikom nasvete in jim vžigal pogum. Ni bilo v onih časih slovenskega nacionalnega delavca, ki ne bi bil iskal v gostoljubni in prijateljski Kočevarjevi hiši sveta in bodrila. O Ko-čevarju se lahko reče, da so bili najboljši slovenski možje njegove dobe njegovi prijatelji. Radodarno je podpiral tudi dijake in skrbel za razširjanje slovenskih in hrvatskih knjig med našim narodom. Vsako narodno ustanovo je podprl, bil je med ustanovitelji »Slovenskega Naroda«, ki je začel izhajati v Mariboru, pomagal je ustanoviti »Slovensko Matico«. Do poznih let ga Je odlikoval zdrav optimizem. Ko so Slovenci prvikrat poskusili pri nadomestnih volitvah v graški deželni zbor postaviti narodnega kandidata, niso uspeli. Dr. Josip Vošnjak pripoveduje, kako 90 bili zaradi tega vsi v Celju zbnani narodni voditelji deprimirani in malodušni. Edini dr. Kočevar je bil vesel in poln optimizma. Videl je v velikem številu glasov, ki jih Je »bral narodni kandidat okoli sebe, velik napredek in poroštvo za prihodnje uspehe. Izkušnja in zgodovina sta mu dali prav. šestdeseta leta so rojstna doba čitalnic. Kdor ve, kaj so pomenile čitalnice za pro-bujo m razvoj našega nacionalnega in političnega življenja, bo pravilno ocenil Kočevar je vo zaslugo za slovenstvo Celja in celjskega okrožja, ki si jo je pridobil z ustanovitvijo čitalnice v Celju, ene prvih na Slovenskem, čitalnico je vodil Kočevar sam, zbiral je okrog sebe rodoljube im jih vnem al za narodno delo. Tako je vzgojil krepko m odločno generacijo, ki je njegovo delo vodila naprej. Do visoke starosti ni opešal v plodonosnem nacionalnem delu. Ob zatonu življenja je svojim sodelavcem in naslednikom v narodnem delu gk/boko terpentinovo resno »afcrdtl: »Verjemite mi, da se človeka na starost zdi, da vse drugo je malo ali nič, samo to, kar je človek za narod in občni blagor storil, to ostane in ima svojo vrednost.« Malo je vzgledov tako kristalno čiste in tvorne ljubezni do slovenskega in jugoslovenskega naroda, kakor je Kočevarjer. Današnja doba, v kateri veljata idealizem in požrtvovalnost za premagano »tališče, ima dovolj povoda, da obrača svoje poglede z večjo intenziteto na početke našega nacionalnega življenja. Dolžnost vseh činiteljev, ki eo poklicani, da vršijo nacionalno vzgojo v najširšem pomenu te besede, r prvi vrsti naše šote m našega tiska Je, ohraniti spomin graditeljev našega tovtjenja in naše svobode. Ne živimo v časih, ko M mogli postavljati svojim zaslužnim prednikom kame-nite ali bronaste spomenike. Dragocenejši je tudi spomin, ki živi v naših srcih in dušah, od onega, ki je vklesan v mramor. Eno željo pa nam naj bo vendar dovoljeno izreči. Staroda-vno celjsko mesto, katerega slovenstvu Je posvetil Štefan Kočevar svoje najboljše sile, naj bi letos, v njegovem jubilejnem letu, slovesno proslavilo njegov spomin s tem, da imenuje eno svojih reprezentativnih ulic z njegovim imenom. S tem bo najlepše proslavilo tudi sebe. —ln. ▼ hišo so tekli Jfrritfm m nffw ki do(1 mi je bil tudi mesarski pomočnik Janič, ki i)e pritekel od svoje stojnice x mesarsko sekiro v roki. Janič Je v veži naletel na elegantno oblečenega mladeniča, ki mu je prišel naproti iz kletnih prostorov. »Kdo ste?« ga Je viprašal. Mladenič pa mu Je odvrnil, da je od policije, ki išče vlomilce in da teče po pomoč Ker so bile baš tedaj po mestu racije, je bil Janič zadovoljen s tem odgovorom, pozneje pa se mu je le zdela čudno znana fiziognamija neznanca iz veže. Ko je dalje časa premišljeval, se je spomnil, da je bil r božičnih praznikih leta 1932 izvršen vlom v Jurišičevi ulici in da je pri tem vilomu sodeloval 221etni Frani j o Gene, ki je bil potem obsojen na večmesečno ječo. Svoje pomisleke je prijavil policiji in tako so že istega dne izsledili Genca in njegovega pajdaša Franca Herce-ga, starega 29 let, ki je zaradi vlomov in tatvin odsedel že več let v ječi. Oba sta iz Zagreba. Pri razbojniškem napadu je Gene davil služkinjo, Herceg pa je z revol- Prrl komisar ministrstva, general Toana- ševič je ugotovil razne zlorabe denarja, ki Sa Je združenje dobilo za svoje člane. Za generalom Tamaševičean je vršil pregled poslovanja centralnega odbora invalidske organizacije Milan Radosavljevič, ki Je ugotovil še več zlorab ter vse prijavil državnemu tožiteljstvu. Tako se navaja v obtožnici. da so člani upravnega odbora leta 1929 prejeli 902.114 Din, pa so od tega razdelili invalidom 785.293 Din. Od leta 1925 do 1929 so prejeli subvencijo v skupnem znesku 488.000 Din in bi morali ta denar razdeliti invalidom, ki so potovali skozi Beograd. Od tega denarja so razdelili invalidom samo nekaj preko 350.000 Din, ostalo pa so porabili baje za razne pisarniška stroške. Tudi od dobrodelnih prispevkov 50.000 Din, ki naj bi se razdelili invalidom ob praznikih, so dobili invalidi samo 33.300 dinarjev. V letih 1927-28 je dobilo udruženje prispevek 1,149.463 Din, pa so od tega dobili invalidi samo 1,100.000 Din. Navedeno je tudi, da so se porabile večje vsota za potovanja in repre-zentacijske stroške obtoženih odbornikov. Odvetniku Iljiču se tudi očita, da je v imenu organizacije pobiral neke takse, ki niso dovoljene. Vsi obtoženci se zagovarjajo, da se denar N299 flegna §a vašega ettofza potrebuje pc&eStto gasčitc. Zaradi tega natrite vsak večer roke in lice svojega deteta, kakor tudi vsa občutljiva mesta na telesu z Nivea-kremo. S tem oja-čite odpornost kože napram vetru in vre« menu, a polt dobi pri tem ono nežnost in ljubkost, ki dela dečke in deklice tako dra-žestne. NTVEA-KREMA: Škatlice in tube Din 6.— do Din 25.— Nauk iz rudarske krize Zagorje, 16. februarja Rudarski stan je med Slovenci že star, splošnost pa se do pred nekaj leti ni zavedala njegovega pomena. Ljudje, ki so «e posvetili težkemu in nevarnemu rudarskemu delu, so živeli avo» bila razprava preložen«. Višek sezone pri Smučarskem domu Razvoj smučarskega športa pri nas v zadnjih letih prav gotovo no bi bil tako uspešen, ako ne bi imeli tako krasnih zimsko-sportnih postojank, ki jih je vzorna požrtvovalnost nekaternikov ustvarila na najler>» ših krajih. Da pritiče dominantna vloga Smučarskemu domu SK Ilirije na Slatni nad Ratečami, se je zlasti zopet pokazalo v letošnji zimski sezoni, ki nikakor ni preveč mo dosedanji gostje, marveč obiskujejo dom vedno tudi novi posetniki iz raznih mest ia krajev Jugoslavije. In ne morejo prehvalitl užitkov ob razvedrilu v prekrasni svobodni zimski naravi, kakor tudi n« prvovrstno in dosti cenen« oskrbe. Zlasti zadnji čas jo vreme sila ugodno, nebo jasno kakor ribjo oko, sama sinjina, sneg trd, sonce p« prv-greva, da se lahko po cele ure sončiš pri ugodna pa popolni razmah smučarskega veselja. Snežne prilike so po vsej dravski banovini prav slabe, na Slatni pa je venomer zadovoljiv teren daleč naokrog. Tako je omogočena stalna smučarska šola pod preizkušenim vodstvom inž. Janka Janše, v katero lahko začetniki kakor tudi že nekoliko izvežbani smučarji lahko vstopijo z vsakim dnem. Kdor pa je na dilcah takorekoč že doma, si lahko na Slatni poljubno izbira le» ren, izlete in daljše ture v katerokoli smer, zlasti še v romantični Tamar, ali pa tja preko državne meje k »anjavim belopeškim iezerom. Smučarski dom na Slatni je seveda todi leto« v vzorni oskrbi Janeza Biten ca m njegove gospe. Zato so mu ostali zvesti ne sa- dorau. Ce pa količkaj ozebeš, hnaS v doma vse, da si ogreješ kri: oentralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, udobno posteljo... Sob je vedno )j na razpolago, zato naj se ni kdo ne boji, da ne bi dobil strehe. Okrog Shručarskega doma v Slatni je »daj sezona na višku, snega pa bo dovolj še ves marec. Skakalnica je v dobrem stanju. Med izpopolnitvami, za katere se lastniki doma venomer trudijo, da bi bilo ustreženo tudi najbolj razvajenim, bo zahteval« mnogo žrtev nova skakalnica, ki jo hočejo ie leto* dograditi in bo največja v južni Evropi. Ta* ko postaja Slatna res pravi eldorado belega športa, ki venomer -weW. Le pojdimo 5i» m še tja gorH Novosti iz Prekmurja Sneg je izpiral. Solnca je vsak dan več, kakor bi bili tik pred pomladjo. To je prav posebna doba za Prekmurje, namreč doba — požarov. Z vseh strani prihajajo vesti o požarih in ni redko, da v kratkem razdobju pogon vec objektov skoro v isti vasi. Tako je pred dnevi začelo goreti v Panovcih pri posestniku Karonji Štefana. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje in vso krmo. Z največjim naporom se je posreč.lo rešiti vsaj živino iz hlevov. Povzročena škoda je precejšnja in ni krita z zavarovalnino. Takoj naslednji večer pa je nastal požar v sosednji vasi pri posestniku O fterju Mihaelu. Tudi tu je postalo žrtev plamenov gospodarsko poslopje Ln vsa nakopičena krma. Posestnik je bil zavarovan le za malenkost. V tretje gre rado. Ljudstvo še ni prestalo strahu dveh prečutih noči. ko je gasilski rog zopet klical na pomoč. V Kančovcih je gorel velik skedenj, last banovinskega svetnika g. župnika Faflika. Gasilci so bili takoj na mestu, toda ves njihov trud je bil zaman. Gospodarsko poslopje je pogorelo skoro do tal. Žrtev plamenov pa je tudi postala velika množina krme m vse gospodarsko oro-nje. Sreča v nesreči je bila, da se ogenj ni razširil na ostale objekte, ki so bili resno ogroženi. Škoda je izredno velika, dočim znaša zavarovalnina le 3000 Din. Največ škode trpi seveda g. žjpnrik sam, t z njim tudi mnogo siromakov, ki so še bili vsako leto deležni njegovih dobrot, ko jim je zmanjkalo za živino potrebne krme. Vsekakor pa jie napravil požar pri ljudstvu najgloblji vtis in se ne more raztomaSfK, kako se js mogel najti brezsrčnež, ki se je drznfl pri spk>foo priljubljenem g. župniku zanetiti ogenj. Krivci so ostali dosedaj še neizsfedeni, vodijo se pa vsestranske poizvedbe. Tepeži eo pri nas bolj redki. Pa je p*V»d kratkim vendarle neki železniški delaveo brez vsakegi povoda, seveda v vinjenem stanju, pretepel delavca VogrinSča tik Murske Sobote, da je skoro brez zavesti obležal na cesti. Polomil mu je nekaj reber in mu razen tega šle zadal po telesu prav nevarne rane. Brezposelna akcija tudi v Murski Soboti lepo napreduje. Z banovinsko podporo za pobijanje brezposlenosti se sedai izvršujejo v mestu nekatera važna komunalna dela, ki eo ee doslej vedno morala odlašati. Predvidena eo naslednja dvMa: nakopan je gramoza in pogramozenje poljskih in občinskih cest, regulacija markiševskega potoka do iz-Pva v Ledavo, čiščenje struge Ledave od železniškega mosta do občinske meje, v kolikor bo zadostoval kredit. Posebno važna pa je regulacija Glavnega trga, ki je nekako pogreznjen med tremi cestami. Ni čudno, da je bil le redkokdaj suh in brez blata, saj se voda nikamor t»i mogla odtekati. Sedaj pa je v načrtu, da se ves Glavni trg posuja do višine cest, 9 Smer bo tudi izginil »mokri otok« sredi mesta. Kakor čujemo, bo k pomožni ako ji prispevala tudi občina i« svojih prihrankov, tako da bo ves načrt v celoti izvršen. S to akcijo je res vsem po-matrano: brezposelni delavci so dobili zaslužka, a v mestu se bodo izvršila javna dela, ki so Mla že dolgo potrebna. Ilomače vesti ♦ Lep življenjski jubilej. Visoko starost 85 let praznuje y krog« svojih domačih apiošuo znani bivši gostilničar in posestnik gospod Jože Blatnik v Ponikvah pri Dobrepoijah Še vedno je čil in krepak, dasi tndi njemu ni bila pot življenja s cvetjem posuta" temveč se je moral že od zgodnje mladosti boriti za obstanek, željno je pričakoval svoje diamantne poroke, ki bi se Tiršila prihodnje leto. a žal kruta smrt mu je ugrabila pred poldrugim letom njegovo zvesto družico, s katero je preživel 57 let v najlepši zakonski slogi. Mož kremenitega narodnega značaja ni uklonil svoje glave kljub trpljenju, ki ga voljno sprejema v visoki starosti. V največjo tolažbo mu le ostala edino narava, knjige in naš Ust »Jutro« katerega naročnik j« že dolga leta. "Poznan je kot eden najstarejših naprednja-kov vse okolice, ter je tudi svojo družino vzgojil v naprednem duhu Želimo, da bi osra! naš slavljenec še dolgo vrsto let čil in zdrav m mu k redkemu jubileju tudi mi prav iskreno čestitamo! • Jubilej v znani narodni rodbini. Srebrno poroko sta praznovala 15. t m. »ploščo znani trgovski potnik g. Miro Domi-celj in njegova zvesta življenjska družica Julči. G. Domicelj je sin znane narodne rodbine n Zagorja ob Pivki. Slavljencema čestitamo in želimo še mnogo srečnih let JE NASLOV MAŠKARADI, KI BO NA pustno soboto 2§. II« 1933 V VSEH PROSTORIH NA TABORU. • Razpuščena društva. Z odlokom kr. uprave dravske banovine »o bila ne osnovi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih razpuščena naslednja društva: Prosvetno društvo v Kranju, Katoliško prosvetno društvo r Šmartnem pri Litiji, Izobraževalno društvo v H rastju in Katoliško prosvetno društvo v Predosljah, * Važno kmetijsko zborovanje. Dane« oh Z. popoldne bo na Bledu zborovanje podružnic Kmetijske družbe iz vse Gorenjske. Poroča' a bosta član glavnega odbora e. A7,man in giami tajnik Kmet dmžbe S. Kafol. Ker gre za življenjska vprašanja naše-sa kmetijstva, naj ne ostane nihče rl om a. REKLAMNI TEDEN pri tvrdki NOVAK je vsled znižanja C€& vseh vrst blaga za obleke, perilo itd. itd. Priložnost nakupa za vsakogar. Reklamne cene. Bela tkanina T.—, 8.— in 9.— Din šifoni prvovrstni 11.—, 13.— ln 15.— » Molino Ia. 156 cm za rjuhe 20.— » Kappentucb 180 cm Ia. 29.— » !T>amast za madrace 30.— » Oreppe de Chine dvoj. iirtna 35.— » Moški štofl modni od 45.— > Angleški kamgarn 150 cm > 138.— » Le prticaM dobro blago — Velika Izbira Speetataa trgovina NOVAK, LJUBLJANA Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve) • Promocija. Včeraj je promorirad na Kraški univerzi za doktorja vsega, idra- Titetva g. &bs. med. -Ludovik Rep£ i* LJubljane. Iskreno čestitamo. • Diplomiran i« na pralni fakulteti ljubljanske univerze g. Lojze Zorko i* CerkedJ ob Krki. čestitamo! • Vsem bivšim mornarjem Jugoeloven-iske vojske in trgovske mornarice na teritoriju ljubljanskega oblastnega odbora Jadranske straže. Ustanavljanje novih krajevnih odborov Jadranske straže in razveseljivo napredujoče organiziranje po-mladka sirom naše cele domovine priča, da sc ta narodna- obrambna organizacija čim dalje bolj širi med narodom, ki se pričenja v polni meri zavedati veJikega pomena morja. Število članov raste dnevno. Predavanja, prireditve, izleti na morje, pošiljanje dece na morje itd bodo naredili ostalo, da bomo lahko kmalu s ponosom zrli na lepo število zavednih branilcev našega morja. Dolžnost vsakogar je, da pristopi k Jadranski straži, a ako je :fce njen član. da nabira nove člane Mornarji, ki so služili v naši vojni ali trgovski mornarici, so pa prvi, ki morajo ne samo postati člani Jadranske straže, ampak biti tudi najvnetejši nosilci društvene ideje med narodom. Njihova sveta dolžnost je to! S skupnim delom bodo lahko dosegli velike uspehe, na katere bodo zrli farni z veseljem in zadoščenjem, ideja Jadranske straže bo pa rastla in se razširjala, dokler se v polnem obsegu ne doseže in uresniči moč. katera ji bo omogočila vršiti svojo veliko nalogo v obrambo in procvit našega morja in naše domovine Združiti bivše mornarje k skupnemu deio j« cilj mornarskih sekcij, ki se ustanavljajo pri poedinih krajevnih odborih Jadranske straže Te sekcije pa ne bodo slutile samo društvenim namenom Jadranske straže, ampak si bodo včlanieni mornarji Vremensko poročilo 18 februarja, Meteorološkega zavoda v Ljubljani Stevitue za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja. 2 stanje barometra, 8. temperatura, 4 relatfvna vlaga v %. 6. smer ud brzina vetra, 6 oblačno«! 1_10. 7. vrsta padavin 8 padavine v mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo Ljubljana 7, 761.1, —5.0, 83, El, S,__; Ljubljana 13, 758.1. —0.7, 68, NNE1, 10- --; Maribor 7, 760.4, —5.0. 80. NW1, 9, --; Zagreb 7, 760.8, —4.0, 80, ESE1, 9, _ Beograd 7, 761.7, —5.0, 90. mirno. 9, — Sarajevo 7, 764.3, —14.0, 80, mirno, jasno. — —; Skoplje: ni depeše; Split 7, 754.0, 3 0. 20, NW10 jasno, _ Kum-bor 7, 750 3, 30. 5.0, NW2. jasno, — _; Rab 7, 755.0. 4.0. 40. ENE1. 6.--; Vis 7, 764.2. 4.0. 70. NE4, jasno,--. Temperatura: Ljubljana 16. —5.8, Maribor 0 8. —5.0. Zagreb 5.0. —5.0, Beograd 0.0, —6.0. Sarajevo 0 0, —14.0, Skoplje 20. _; Split 5.0, 1.0, Kumbor — 2 0. Rab — —1.0 Vis 1.0. Sonce vzhaja ob 6.58, zahaja ob 17.31, lana vzhaja ob 2.36, zabada ob 10.16. skušali med seboj pomagati v moralnem in gmotnem pogledu. Zato vsi mornarji — poklicni čuvarji našega morja — pristopajte k mornarskim sekcijam Jadranske straže! Pravila za mornarske sekcije Jadranske straže so bila od Izvršnega odbora r Splitu končno potrjena in bodo razposlana poedinim krajevnim odborom. HALO! HALO! DAME »U. F.< Pazite dobro, pride „U. F." ZAPOMNITE SI DOBRO »U. F.«! • Prekrasen binkoatni izlet na Jadransko morje. Izkušeni aranženji izletov Jadranske Straže tudi letos pripravljajo tradicionalen izlet na Jadransko morje. Ti izleti &o vsi znani, kako odlično so se obnesli in kako so bili prijetni in poučnL zato bo pa gotccvo sijajno uspel tudi letošnji izlet JS. Izletniki se odpeljejo na binkoštno soboto popoldne z brzovlakom v Split, kamor prispo v nedeljo zjutraj. Takoj gredo na parnik in z njim po morju, kjer ostanejo kaj nekaj dni. Videli bodo Makarsko in romantično dalmatinsko obal, nato pa krenejo na otok Brač in si ogleduje Supetar ter vse prelepe kraje in letovišča okrog in okrog velikega otoka, končno pa iz Bola, ki je posebno znan našemu učitelijetvu, krenejo x ladjo dalje na jugoslovensko Madeiro — na otok Hvar v Jelšo, Stari grad in v mesto Hvar. Odtod »e peljejo spet dagjs na slavni otok Vis tam daleč sredi Jadrana in aa t Ko-Aiiži udeleže ponoči veiikega ribjega lova, nato pa seveda tudi pojedine žrtev tega lova, pri tem se pa poizkusijo kakopak tudi z junaškim viškim vinom Zjutraj se ob ugodnem vremenu odpeljejo • čolni na otok Biševo v znamenito Sinjo jamo, ki je mnogo lepša in večja kakor svetovno znana Ažurna jama na otoku Capri. Nekaj časa ostanejo izletniki tudi v mestu Visu, da si ogledajo znamenitosti, nato ae pa vrnejo nazaj na Hvar, kamor jih Je povabila mestna občina, da Slovencem pokaže svojo neprekosljivo gostolijobncet. Čeprav težko, vendar se bodo izletniki morali ločiti tudi od Hvaranov in se odpeljati nazaj v Split, da spoznajo zgodovinske znamenitosti Dioklecijanovega mesta in njegove okolice z Marjanom in Bačvica-mi ter slavnim Solinom in vidijo tudi bližnji Trogir s svetovno biamiranimi levi. Z brzovlakom pripelje JS svoje prijatelje, ki bo med njimi tndi dosti mladine, kakor vsako leto, spet srečno nazaj v LJubljano Glavno, kar bi radi izdali, je pa to, da ta več dni trajajoči izlet ne bo nič dražji od lanskega, zato se pa tisti, ki bi se ga radi udeležili, takoj lahko prijavijo pisar ni JS v Gledališki ulici 8. t Ljubljani. ♦ Živahno vrvenje na Blejskem jezeru. Z Bleda nam pišejo: Ni še dolgo tega, ko nam je jug pobral že skoro Te« sneg, pa tudi ledena plošča na Blejskem jezeru Je bila že v nevarnosti, da izgine. Vendar pa se je vreme še ob pravem času preokrenilo in dobili smo zopet nekaj »nega ter i njim tudi precej mraza, ki pritiska posebno v jasnih nočeh i® smo ga imeli pretekli teden do 12 stopinj. Dneve imamo krasne in se prav dobro počutimo na soncu, ki posebno okrog poldne prav pomladno sije. Jezero je popolnoma pokrito z ledeno ploščo in jo lahko mahneš čex jezero, kjerkoli se ti poljubi. Vsak dan, posebno pa Se ob nedeljah, je kaj živahno na ledu. Tu ae drsa, sanka m smuča staro in mlado. Ker je led zelo gladek, tudi marsikdo telebne na trdo ledeno ploščo kakor je dolg in širok. Na*Si-vahnejše je na jezeru pred hotefom Toplice, kjer se poleg domačih tudi zimski goatje zabavajo na led«. Kdor se hoče nadrsati in razvedriti na ledeni plošči Blejskega jezera, nao pride na Bled m ne bo mu žal. Za to nedeljo je najavljenih več inooemskih gostov, mnogo izletnikov pa pride na Bled iz Ljubljane in Zagreba. 28. n. 1933. (PUSTNI TOREK) VELIKA AŠKARADA LJUBLJANSKEGA SOKOLA V NARODNEM DOMU • Službeni list dravske banovine objavlja v 14. letošnji številki: Zakon o sporazumu o znanstvenih, šolskih in umetniških razmerjih, sklenjenem in podpisanem r Varšavi dne 2. decembra 1931 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Poljsko; navodilo o načinu ubiranja dohodkov, knjiženja in vršenja izplačil v breme podpornega sklada pomožnega osebja v državni službi; pravil, nik o banovinskih pristojbinah na ribar-ske izkaznice; odredbo o imenovanju komisije za opravljanje komisij za opravljanje izpita sa graditelje visokih in nizkih zgradb ter odredbe za imenovanje komisij za opravljanje izpitov za zidarje, tesarje, kle-sarje, studenčarje, za elektrotehnike ter za opraviianje izpita za elektroinstalaterie • Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 5. mar ca ob 8. zjutraj v dvorani OUZD v LJubljani, Miklošičeva cesta 20 Udeleženci — samo člani — naj prinesejo članske izkaznice s seboj m bodo prejeli ob vstop« v dvorano z društvenim žigom opremljen listič, ki bo no potrebi služil kot volilni listek, članom brez članskih izkaznic bo vstop v dvorano zabranjen. K obilni udeležbi vabi odbor. • Tovarnai Jos. Reich sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo KLINIČNI ASISTENT DR. LEO LEMEŽ specialist za otroške bolezni v Zagrebu je preselil svojo ordinacijo ter ordinira od 3.-4., Rlbnjak 20-1., telefon 32-89. 2769_ Pri pomanjkanja teka, vzpehavanju, napenjanju, obloženem jeziku, zoperni sapi ust, glavobolu, vzemite zjutraj ali predno ležete spat pol ali cel kozarec naravne grenčice HUNYADI JANOS. Kliniki in strokovni zdravniki za bolezni želodca in črevesja poudariaio, da je »HUNYADI JANOS« grenčica idealno in nenreknsliivo odvaialno sredstvo. Pazite na etiketo z rdečim srednjim pol.iem. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. FANTJE SE ZBEREMO T PAJKE, V SBCU RADOST, V USTIH VRISKI SLAMI C, TA JE FANT OD PARE, K NJEMU GREMO NA OBISK! • Pravita Združenja poitnih, telegrafskih in telefonskih rvanifcnikov in služi-teljev, ki »o bila sprejeta na ustanovnem občnem zbora te organizacije lani 11. decembra v Beogradu, je ministrstvo za promet potrdilo in je tako urejeno, da posluje drudtvena centrala začasno r LJubljani, kjer ae bo vršil tudi kongres. Doslej sta bili ustanovljeni banovinski sekciji tudi t Beogradu in Zagrebu, ustanavljajo pa se tudi po ostalih banovinah. Za organizacijo ima posebne za a luže ljubljanska sekcija. • Polovična vožnja bo od 18. do 28. t. m r Maribor k prireditvam Mariborskega smučarskega kluba. Potrdila prisostvova-nja izdaja >Putnik<, Maribor. • V počastitev spomina blagopokojne goepe Marije Hieng je darovala rodbina inž. Franje štiglica, nadnpravitelja r Kc-čevjiu, 100 Din v Sklad osrednjega pomožnega odbora dravske banovine za podpiranje brezposelnih delavcev. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo ra solnčenje se • Rodbinski blagoslov. V okolici Hume, v mali aremski vasi Hrtkovcih, živi rodbina Adama in Marije Kupeto, ki j« blagoslovljena s izredno Številnim naraščajem. Te dni a« Je zakonski dvojici rodil 21. otrok Petnajst otrok Je pri življenju, drugi pa so pomrli v mladih letih. Adam Je »tar 48, tena Marija 42 let Vaa rodbina Ja zdrava in izredno delavna. S pridnim dekan m Js rodbina pridobila doatoj 48 oralov zemlje in hiša • Izredno bogat lovski plen ao odneatii jurklošterski lovci v revirje g. Fadterja t JurkJoštru, ki Je znan po velikem številu divjih svinj. V plen jim Je padel merjasec, ki je tehtaj 120 kg. Pogodil ga Je p. Viktor Gornik • Nalezljive botazni. Na področju dravske banovine Je t dobi od 1. do 7. februarja letos obolelo 236 na nalezljivih boleznih in sicer na davici 12-5, na fikrlatinki 35, na tifuznih boleznih 27, na dušljivem kaštju 17, na Senu 16, na ošpicah 7, na otrpnenjn tilnika 6, na nalezljivem vnetju možganov, na vraničnem prisad« in na otročični vročici pa po 1 oseba BARVE, LAKE, FIRNEŽ in vse «*ta4« p(<*k»r«ie le slikar?**« p»tr«bd6io« — tfe) boCet« Mti r®» itdov oJJirvo poetreieni — k-aptte 1« r trgovini „LUSTRA" — V. LAZNIK Ljubljana, Goepoevetaka S (poleg Slamiča). Tel. 2753 Pri veijen odjema m*.ttn popust. 96 • Drzen napad pri belem dnevu. V četrtek sta ae mudila v Slovenski Bistrici po opravkih 60 letni Simon žnidar iz Pre-trš in njegova hčerka Valijana, poročena Pepeinikova iz Stedenberga. Ko sta se vračala okrog 16. ure domov, sta bila, ko sta prišila is gozda, od neznanega moškega na samotnem pešpotu ob potoku Loi-nici napadena. N«Kj.l±rej Je priletel Žnidar-ju močan kamen od zadatf v glavo. Zadeti se je zgrudil onesveščen. Prede« je utegnila prestrašena hčerka skočiti očetu na pomoč, jo je že pahnil neznanec r potok, kjer je domala utonila. Ko se je izvlekla iz voda, Jo je neznanec vrgel ob tla, 1» obr-carf a čer*) i in Jo slednjič Se s nožem sunil r čelo. Vmes je venomer grozil: »Denar, če ne pa smrt!« fiele, ko > videl, da nič nimata, > izginil r gozdu proti Slo venski Bistrici. Oba napadenca sta bila r petek pri zdravniku r Poiččanah, ki Jima je izpral in prevezal precejšnje rane. Zadevo sta prijavila orožni&tvu, ki vestno poizveduje za predrznim napadalcem Po opisu sodeč je bil neznanec kak brezposelni delavec, star okrog 30 let • Pustni večer beograjskih Slovencev. Kakor za vsako predpustno soboto odn. nedeljo, so razporejevalci in urejevalci beograjskega slovenskega društvenega in iružabnega življenja poskrbeli tudi za pustni torek, da ne ostanejo brez širše družabne zabave. Tokrat je prirejevalec Prosvetno društvo iz Krunske ulice, ki Je za pustno prireditev izbralo za slovenske prireditve popolnoma nove prostore, prostore francoskega kluba v Ratničkem domu Na spored« je tridejanska spevoigra »Kovačev študent«, ki Jo Je na besedilo J. Kova čiča ugilasbil znani goriški skladatelj Vinko Vodopvvec. Druga točka Je rajanje slovenskih deklet s »premijevanjem harmonike, nakar bo ob sviranju prvovrstnega orkestra sledila raznovrstna predpustna navlaka. Pričetek ob 21, svršetek pred pe-peljenjem. 2$. II. 1933 (pustna sobota) Slavceva maškarada HOTEL „UNION" Sonny-boy-jazz. Pijača Iz Gradove kleti Začetek ob pol 9. Vstopnina 15 Din. • Darujte podpornemu druStv« stepi h. Ljubljana, Pod Trančo 2-1II. • Opozarjamo na današnji oglas tvrdke A. Šinkovec nasl. K. Soss. • Zlata polnilna peresa svetovnih znamk dobite v največji izberi pri Tičarju, Ljubljana, šelenburgova 1 m Sv. Petra c. 26 • Opozarjamo na današnji oglas tvrdke P. Magdič. IZLET V ŽIVLJENJE Pride: »Pesem ljubezni« Tel. 33-87. CfcMS. . io, t, 6,S,■h DIH Iz Llnbllane o— Predavanje • malariji. Sedmo po-ijudnoenanstveno predavanje Prrodoslovne sekcije Mueejskega društva za Slovenijo se bo vršilo prihodnji četrtek, dne 23. L m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Z& to predavanje je sekcija pridobila primarija infekcijskega oddeL ka javne bolnice, g. dr. Valenfaa Meršola, ki bo govoni »O malariji«. Predavanje bo_ do spremljale številke skioiptične slike in je aktualno tudi za nas Ljubljančane, saj ima. mo v naSi najbližji okolici endemično malarijo, čeprav le v redkih primerih. Posebno aktualno pa je predavanje v malariji za naše bivše in bodoče vojake, ki so bili ali pa ki bodo prišli v malarične kraje. Zato naj nihče ne zamudi tega nad vse zanimivega predavanja. Vabljeni so najširši krogi. Vstopnina običajna. u— Ljubljanski Sokol opozarja in vrbi svoje članstvo na zanim vo predavanje, ki bo v četrtek 23. t. m. točno 6b pol 9. zvečer v društveni sejni dvorani v Narodnem domu. Predaval bo br. dr. Franta Mis o zdravstvenem pomenu pravilnega izživetja v sokolskem delu«. u— Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Šiško priredi strokovno predavanje 21. t. m. ob pol 8. zvečer v osnovni šoli. Predava g. Humek. — Člani, kakor tudi drugi ljubitelji vrtov iskreno vabljeni u— Podružnica Sadjarskega 'n vrtnarskega društva v Ljubljani, 3everni del, ima občni zbor danes ob pol 10. dopoldne v go_ stilni Kačič. Po občnem zboru predavanje o ureditvi domačega vrta. Vabljeni vsi člani, pa tudi vsi prijatelji lepega vrta. n— Danes ob i1. zadnjikrat »Divne laži Nine Petrovne«. Vse prijatelje krasnih filmov opozarjamo, da predvaja ZKD najlepši film * Brigito Helmovo >Divne laži Nine Petrovne« danes zadnjikrat ob 11 dopoldne v prostorih Eilitnega kina Mati ce. Fikm ee predvaja to pot kot zvočni film in napravi na gledalca Se večji utis u— Z°pet lep večer »Kr^ec. Društvo »Krka« je imelo v petek zvečer pri Mikli-ču nenavadno lepo obiskan prosvetno-dru-žabni večer. Na sporedu Je bil Sofoklej, o katerem je govoril prov. France Vodnik, dočim Je režiser Ciril Deoevec recitiral dva odlomka iz »Kralja Ojdipa«. Občinstvo je b:lo tako z govorom kakor z recitacijo izredno zadovoljno. Neoficielnl del »Krkimh« večerov pa je itak vedno zelo prisrčen, zato je razumljivo, da je bilo občinstvo polno hvale tudi o tem večeru. — Prihodnji petek se bo vršil izreden prosvetno, družab. ni večer. Predaval bo o razvoju mode last. nik damske konfekcije g. A. Paulin. Poka zal bo 80 skioptičnih slik in po odmoru dodal še fim z najnovejšimi modeli. Film je te dni izdelal g. Jakac. Manekine so b le plesalke iz plesnega odseka »Krke«. Večer bo senzacija zlasti za ženski svet, saj bo predavanje s slikami in filmom neke vrste modna revija. Večer bo seveda spet brea vstopnine! u— Krajevna organizacija JRKD ca Vod mat ima ▼ torek ob 19. občoi zbor v salonu g. Ig. Banka na fimartinskl cesti št. 3 z običajnim dnevnim redom. V primeru nesklepčnosti bo pol ure kasneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsaki udeležbi. u— L občni zbor K •. JRKD za koiesdj-skl okraj se bo vrSfl 25. t. m. ob 20. ▼ gostilni g Pelca. Koleaija. Vabijo se vsi člani in somišljeniki, da sc občnega ibora udeleže v čim večjem Številu. Seja krajevne or. ganlzacije bo pa 22. t. m. ob 19. v gostilni g. Svetiča. Gerbičeva ui. 7. Vsi gg. odbor, niki se pozivajo, da se te seje gotovo ude. leže. o- Učiteljski pevski zbor v LJubljani TovariSice! Pevska rstfa ostane, kakor Je bilo določeno 26. in M. i m. Pričetek 25. t. m. ob 9 nri. Udeležite ae tečala brezpogojno vse! Odbor NA PUSTNO SOBOTO PLES GRAFIKE V DVORANI KAZINE ORKESTER »GRAFIKA« u— Mednarodnega Jezika Esperanto se naučite v 2 mesecih brez knjig po če-me todi. Učnina malenkostna, brezposelni po sečajo brezplačno. Začetek jutri ob »/»20 v šoli pri Sv Jakobu. Poučuje diplomirani učitelj Esperanta. u— Krajevni odbor Rdečega krila na Viču rabi na prirediter »Zimskega dneva« Rdečega križa, ki bo danea ob 20. v dvorani Sokolskega doma Na spored«: godba, petje, deklamacije itd. Sodelujejo: Pevsko društvo Vič-Glince, sokolski pevski zbor in sokolski salonski orkester. u— JadranaSice! Jutri bo ob poj 11. do. poldne sestanek, ki je strogo obvezen za vse članica Prosim, udeležite se ga vse — in točno! u— Pojasnilo. Alojzij Lomtar. krojaški mojster bu občinski svetnik ▼ Sipodnji Šiški, Celovška cest« 53. ponovno prosi, naj občnstvo ne zamenjuje njega ln njegove družine z osumljence mumora ▼ Kosezah in njegovim sorodstvom. u— Senzacija ulice. Jože voari premog in je sicer čisto »fesi fant«. Včeraj pa je pri šel med prijatelje pa si ga je privoščil ve. liko čez mero. Vozaril je s svojo »diro« po mestu in slednjič obtičal v Zvezdi. Voz je tamkaj spričo švigajočih avtomobilov ovi ral promet, zato je seveda postal pozoren na popolnoma onemoglega Jožeta in pa na voz tudi stražnik Pozval je Jožeta, naj zapelje v kraj, a Jože pozivu ni mogel slediti, ker je bil pač popolnoma nedostopen za vsako pametno besedo. Ker je postal s svojim vozom in konjem čedalje hujša pro. metna ovira, je moral stražnik naposled pozvati tovariša, da ta skušala spraviti Jožeta zlepa na policijo. Tedaj pa se je mož naenkrat uprt ln so na ulici sledili prav neokusni prizori Preden sta stražnika mogla spraviti popolnoma alkoholizira-nega človek f- na stražnico ,se je jela zbirati že na Kongresnem trgu številna mno. žica, ki 1e sledila aretirancu ta stražnlko. ma prav do policijskega poslopja Naposled so moža vendarle spravili na varno, da Je prespal pijanost njegov voz pa so odpeljali na neko dvorišče Pri 7«neki, motn mh pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, elavobo-lu. snlošni slabosti v*err»?te zlutrai na teSčf> 1rnrsrpc »Fron? .Tftcpfnvp/r (rrpnfSicp. Ča Vas BOLI GLAVA ali ZOBJE, £« imate MIGRENO ali NEURALGIJO ublažuje bolečine £0-.HCandercL Orig. fijola z 20 tabi Din 20 — 1 tableta Din t "50 Dobiva se v vs^h lekarnah. Odobreno o« Min. »oe. politik« m o»rcKln«<« zdrav a S. Br. 17 429 od 3. ofctobr« 193Z u_ Popisne pole davčnih zavezancev Se niso vse vrnjene. Zato se pozivajo vsi, ki še posedujejo te pole, da jih nemudno, a najkasneje do vštetega torka 21. t m. vmojo v mestno posvetovalnico, Meetni trg 2-L da se izognejo nepotrebnim potom. u— Neprevidni šetalci. Na Golovcu nad Hradeokega vasjo je nastal v petek popoldne večji požar v gozdu Osvalda Pengo-va ter je zgorelo več starih drvvea, nekaj suhega vejevja suha trav« in mah Og»kJ so bržkone povzročili neprevidni še^al-i, ki mečejo cigaretne ogorke v etihljad. OD SOBOTE 18. T. M. NAPREJ K. SOSS, LJUBLJANA, MESTNI TRG 1S-19 u— Na podstrešju ae j« ujel. V neki hiši na Ižanski cesti je vteraj opoldne naenkrat nekaj zapraakalo t podstrešja. Gospodar je odhitel t podstrešje in n&iei«l tamkaj na nekega eeznanca, ki ee ge j« hudo prestrašil iai je skušal pobegniti jO stopnjioph. Gospodar pa ga je potisnil nazaj v podstrešni prostor in hitro zaketiil za njim vrata, nakar je odhitel na ."esto in pozvai stražnika. Stražnik kaiala nato sprejel v podstrešnem prostoru ▼ svoje okrilje 21 letnega Severina S., te znanega pokvarjenca, ki je imel kljub svoji mladosti te večkrat opravka « sodiščem. Pri njem »o naSli vetrih, e katervn je skušal odpreti vrata t podstrešje. Are-tiranec pa se je zagovarjal, da tamkaj ni imel nameDa poiskati tujega blaga, mir-več da je nameraval samo obiskati svojega prijatelja, o katerem je menil, da stanuje r tej hiši. Povrh Je še naivno pripomnil, da potrebuje vitrih vedno tuli doma, da odpira vrata r lastno stanovanje. Severina »o seveda i-ročili so^sič*. a__Vlom v barako. Šofer Adolf Slap&r s Zaloške ceste > prijavil policiji da js bM izvršen v noči na soboto t barako n>-gove žene na TOgaiu Mafcarykove in Metelkove ulic« drzen viom. Ne'.nanec Je utrgal pri vratih ključavnico, nakar J« odt— gal Se par des in tako * lahka do»pei ▼ notranjost. Privoščil ai }e eeio »aftos-o mesnine, piškotov m razreda aadja. n_ Polarna zima v Ljubljani? Pravica da bo kmalu konec sime. že mogoče? Vendar Udo zvedeli da se n«m otx idejo, V zadnjih letih je a ran žira nje trgovskih izložb v Ljubljani znatno napredovalo in » tem pogledu prav nič ne zaostaja za velikimi mesti. Upoštevajoč naše skromne gmo4-ne> razmere, smo lahko na na$e izložbe ponosni. S tega vidika se je komiaija upravičeno poetav la na nekoliko strožje stališč« ter je prisodila samo dve nagradni plaketi, in sicer tvrdkaui Zilič in Urbane, posebne priznanje fe izrekla tvrdkam Per^o, Schw&b in Januš, ostalim pa priznanje. u— Starši, privoščite deci nekaj uric ne-skaljenega, nedolžnega veselja. Tega bodo otroci v veliki meri deležni na »otroškem ringaraja« na pustno nedeljo ob 16. v Uni-onu. Dobrodošli so v poljubni oblekel. Posegajte pridno po prijavnicah, ki jih dobite v društveni pisarni Telesno.kulturnega dru_ štva Atene Prečna ulica 2, pritličje, ali 25. t. m. popoldne v damški sobi kavarne Emone in na dan prireditve v Unloou. u— Srčkov večer na Viču. Tradicionalni pustili ples viškega Sokola bo tudi lete« na pustno soboto ob 20. v Sokolskem domu na Glincah Dvorana bo po načrtih br. Ll_ peta Kosca prav posebno okrašeno s samimi srčki. Vsem obiskovalcem se pripravlja posebno presenečenje o katerem bomo še poročali prihodnjič. Za sedaj velja: Na pustno soboto vsi na Vič! u— Sokol Ljubljana n. priredi na pustni torek v mali in veliki dvorani v Kazini vsakoletni pustni ples. ki bo zaradi živahnosti gotovo pripomogel do največjega zadovoljstva posetnikov. Dostojne maske dobrodošle. Podrobnejše sledi zato zasledujte poročila. Priporočamo se za obilno udeležbo. u— Ljubljanski Sokol naznanja, da prt. redi letos na pustni torek svoio tradicicoaL no mašfcerado v Narodnear docor n— Plesni turnir za prvenstvo dr«v^e banovine 19SS in prodata Jenkove lOletni-ce kot plesni mojster, bo v »oboto 4. m»rca v Kazini. Prijave tekmujočih parov za brezplačno uvežbanje drevi ob 20. v Jenkovi Soli. »Nedeljski popoldanski tečaj ob 15.45. V torek zaključek nadaljevalnega tečaja. u— Otroški zdravnik dr. Drogaš Javlja, da ni zdravnik blagajne Trgovskega druživa Merkur. b_ Redna avtohnsna rreza Ljubljane f Grosnplj«*m bo zopet otvorjena po starem vw»em redu. u— Reklamni teden pri tvrdki Novak na Konercsncm treni je za vsakoear priložnost nakupa po zelo nizkih cenah. Iz Celfa e— Narodni poslanec Ivan Prekoršek v Savinjski doi\ni. Danes ob 9. dopoldne bo r Košeninovi gostilni na Vranskem velik •hod JRKD. na katerem bo poročal narodni poslanec g. Tvan Prekoršek o političnem in gospodarskem položaju s posebnem ozirom na potrebe Vranskega okoliša Gospod Prekoršek se bo udeležil tudi konference zaupnikov JRKD za vranski sodni okra i ki se bo pričela danes ob 15. v šoli na Go-milskem. Somišljeniki so vabljeni, cla se v čim večjem številu udeleže shoda in konference- e— O fašizmu, hitlerjanstvu in komunizmu Ho predaval jutri ob 20 5 dr. Cvetko Šribar iz Celja na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole Opnzarjamo na to vseskozi zanimivo in poučno predava4 nje. c— Celjska podružnica »Merkurjaw je imela svoj tretji redni občni zbor. Predsednik g. ravnatelj Drago Kralj se je spominja,! lani umrlih članov gg. Maksa De* rička. Fr. Schrola in dr. K Wolfa. Iz poročila o lanskem poslovanju podružnice, ki ga je podal poverjenik podružnice g. Ma-rio Schmidichen. je razvidno, da število članov kljub mnogim redukcijam ni znat' no nazadovalo Ob koncu l 1931. je imela podružnica 219. med letom je bilo odiav-lienih 43, na novo prijavljenih 36 članov, tako da je bilo ob koncu leta 207 članov. Brezposelne podpore je prejemalo lani II članov v skupnem znesku 8000 Din. Dvema rodbinskima članoma je bila izplačana p -smrtnina v s>Vnrpnem znesku 4500 Din. 7.a. člane in njihove svojce je bilo lani iz* plačanih na račnrn bolniške blagajne 131.928 T>'n, višjih dajatev na račun društva pa je b lo 67.041 Din. Novemu odboru predseduje zopet g. ravnatelj D*ago Kralj, nadzornemu odboru pa g. Oskar V/agner Na občnem zboru .se je razvila živnhna debata o pred!o'tu ravnateljstva SUZORsja v Zagrebu glede teritorijalne omejitve blagajn privatnih nameščencev. Ker predlagana omejitev ni v interesu članov, ki bi s tem izgubili v zakonu določeno in priznano fakultativno pravico, in ker ne odgovarja- tn-tencijam socialne politike, bo podružnica nastopila proti tej nameri in sestavila za» devno resolucijo, ki bo po delegatih 26. t. m. predložena glavni skupščini »Merkurja« v Zagrebu z nalogom da se pozne je izroči vsem pristojnim činiteljem. e— Nova grobova. V celjski bolnici sta trmrla v petek 17 t. m. kolirski mojsteT S. Jakob Wusser iz Celja v 72. letu staro« Bti (p ^reb bo danes ob 17 na mestnem pokopališču) in 501etni, v Modraže. »rez Maribor, levi breg pristojni brezposelni kamnosek Leon linker. e,— Združenje trgovcev za mesio Celje bo imelo občni zbor 15 marca oh 10 30 v rn-ali dvorani Narodnega doma Na dnevnem redu je tudi sklepanje o izvedbi obli-patnega zavarovanja po 5 384. obrtnega za» kona. e— Združenje kovinarjev tn kolariev poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba umrlega častnega člana g Jakoba Wusserja. koiarsket?a mojstra v Celju Pogreb bo danes ob 17. iz m rtv a š-rioo mestnega pokopališča v Celin e— Registracija fijakarSkih, polf'ja*ar-fh voz in biciklov. Sresko načelstvo v Celju opozarja vse lastnike fijakarskih. polfijakarskih voz in biciklov, da si takoj nabavijo pri davčni upravi v Celju pro» metne knjižice rn j'"h obenem s prijavo prinesejo zaradi registracije na sresko načelstvo v Celju, soba št 1, pritl:čne, desno Prijave se .spreiemaio le še do konca fe* bruarja vsak dan od 8. do 12. e— Zaradi tatvine in poskusa goljufije je bil 16. t m. zvečer v Celju aretiran .TVlefcni klhičavničar Milan Ignjatovič iz Banata. fc*njatovič je bil zasledovan v Policijskem glasniku, ker je 1. 1931. ukradel sostanovalcu v Beogradu zlat prstan in hranilno kniiž;co. glasečo se na preko 3000 Din. Ignjatovič se je v Celju izdajal za strojevodjo in i« poskusil ogoljufati neko gospo Izročili so ga sod;šču. e— Elitni kino Union Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in intri ob 16.30 in 20.30 zvočni velefiim »Pesem noči« in dve zvočni predigri. a— Širši odbor pomožne akcije je imel predsnočnjim v magistratni posvetovalnici svojo pejo, pri kateri so sodelovali fjnkci-jonarji vseh peiih mestnih okrajev. Navzočih je bilo 34 članov Namesto odsotnega župana je vodil se;o vodja mestnega socialno-političnega urada s Brandner. ki je opisal delo pomožne akcije Uspeh zb;rk po hišah je bil še razmeroma lep Žalostna pa je ugotovitev, da je vrnilo nabiralne pole prazne 4*55 hiš. med njimi n^kai zelo premožnih Sklenilo je. da obiščejo vse dotične hišne lastn;ke, ki »o vmili prazne pole. zastopniki vseh petih mestnih okrajev, kjer so se morda zgodile pomote Imena vseh onih pa ki 90 pole vrnili namenoma in se hote niso spomnili natb^dneiših someščanov, bodo obiavljenn v ča«op'sjn Oribor pomožne ak ciie bo tudi zahteval od banske uprave povračilo vs^h zneskov, ki so jih morali pl» fati mariborski državni nameščenci za banovinsko pomožno akoiio !n se bo ta denar porabil za podpiranje tukajšnjih siromakov Umestno bi tudi bilo da bi se imoviteiši sloj' obdavčili 9 posebnim Ofvbnim socialnim davkom v korist najbedneiših Mariborske okoliške občine so zahtevale, naj bi pomožna akcija s svojimi sredstvi podpirala tudi okoVške siromake Ta zahteva je bila zavrnjena, ker ee bodo mogli okoliški siromaki podpirati z mestnimi sredstvi šele po priključita okoliških občin k mestu. a— Ljudska univerza V petek 24. t. m. bo predaval ob spremljevanj.1 skioptičnih slik profesor g. Jan Zedivy o starem in novem Beogradu. a— Tz pihan ia JRKD t Zadravfn. Preteklo bedeljo Je imela krajevna organizacija JRKD »Zadravje« svoj letni občni zbor pri Sv Miklavžu na Dravskem polju ob zelo dobri udeležbi članstva. Vse poročila so pokazala lep razvoj in napredek organizacije. Izvoljen je bil z majhnimi spremembami stari odbor s predsednikom g Simonom Petrovičem. šolskim upraviteljem pri Devici Ma-riri na čelu.Ob sklepu občnega zbora je bila soglasno izrečena zaupnica tukajšnjemu poslancu s Krejčiju. a— Karambol. Včeraj okrog poldneva je za vozil na državnem mostu neki avtomobil v voz, na katerem sta se vozila 451etni posestnik Martin Kranjc in nj-egov 141etni sip Martin, doma iz Jareninskega dola. Sunek ie bil tako mo^an. da sta oba padla z voza in je bil sin Martin h jdo poškodovan na glavi in na nogah. Obležal je nezavesten n ga je reševalni oddelek odpeljal v splošno bolnišnico. a— Izpitna predavanja za obrtnike in obrtniške pomočnike ge prično v torek 21. t m. ob pol 8. zvečer v deški meščanski šoli v Krekovi ulici z zgradbi državne realne gimnazije a— Letni občni zbor Zdravniškega društva se bo vršil 26. t. m. ob IS. v hotelu »Orel«. Pričakuje se točna in polncštcvil-na udeležba članov. a— Začetni tečaj za avtogeno varjenje pri- [ redi tuaišnja poslovalnica zborničnega obrt-no-pospeševalnega zavoda. Tcča; se otvor i najbrž že ta mesec in bo trajal 12 dni. Prijavljeni interesenti bodo o začetku tečaja obveščeni pismeno. Na Pobrežju uprizori v dvorani br Renčlja danes ob 16. Sokol I. »Pohujšanje v dolini šentflorjaiiski«. Pridite! a— Žrtev pretepa. V petek sta ee sprla neki posesfcrk iz Zgornje Voličine in 551et-ni viničar iz iste vasi Jakob Vaši. Nastal je pretep, v katerem je prejel Vaši več udarcev z nekim trdim predmetom po glavi in je moral poiskati pomoč v mariborski bolnišnici. a— Nepošten prenočevala. Policiji je prijavil tkalski mojster Josp Golob iz Cvetlične ulice, da mu je odnesel njegov sostanovalec, ki je spal v njegovi sobi šele prvo noč in ga niti ni poznal, novo črno obleko in par lakastih čevljev v skupni vrednosti 1350 Din. a— Specialist sa čevlje t® neki vlomilec, ki ee je splazil v pretekli noči v skupno spalnico kuharic v Vlahovičevi gostilni ia Aleksandrovi cesti in jim odnesel 4 pare čevljev, vredne skupaj 800 Din. O tatu zaenkrat še ni nobenega sledu. Iz Škofje Loke gl_ Gosp. podpolkovnika Bakiču v sfero. V nekaj dneh je izgubilo naše mesto dva odlična člana. Najprej se je poslovil zdravnik g. dr. Jože Rant, za njim pa podpolkovnik g. Mihajlo Bakič, ki je na lastno prošnjo premeščen za komandanta bataljona 40. pp. v Ljubljano. Podpolkovnik g. Bakič je prišel v Škofjo Loko 26. marca 1929 iz Djevdje-lije in si je v kratkem času pridobil splošne simpatije prebvalstva. 0 njem se lahko reče: Živel in delal je z nami in bil je ves naš. Velike so njegove zasluge zlasti za Sokolsko društvo. Bil je vsa leta član društvene uprave, pozneje pa tadi član župnega starešinstva Odhajajočemu bratu je priredilo društvo lep poslovilni večer, na katerem je bilo izrečenih več iskrenih govorov v slovo odličnega člana in požrtvovalnega sotrudnika, kateremu želijo vsi, da bi se ravno tako zadovoljnega počutil tudi ▼ novem službenem mestu. Iz Kranja T_ Gledališki oder Narodn« Stalnice pri pravlja za zaključek predpjsta izvrstno komedijo »Drzni plavač«, ki je že v Ljubljani cel mesec polnila dvorano Šentjakobskega odra. V naslovni ulogn g. Hlebš Ruda, pomagata pa mu gg. Rei Maks in Vajt Jela. Smeha bo torej dovolj I Tudi ostale uloge eo v najboljših rokah. Iz Litije 1— Maškarada t Sokolskem doma bo na pustno soboto zvečer. Maske dobrodošle. Volitev najlepše maske in maškaradni dirin- daj. Iz Trbovelj t— Smrtna kosa. V Gaberskem pri Tr bovljah je umrl v starosti 62 let posest nik. kovaški mojster in gostilničar Andrej Malgaj. Bil je znana dobričina in šaljivec. zato so Trboveljčani zelo radi obiskovali njegovo gostilno. Bil je več let občinski odbornik, kot gasilec pa »e je udejstvovai celih 32 let. Možu poštenjaku bo ohranjen časten spomin. t— Sokolskj oder. Danes ob 13.50 uprizori Sokolsko gledališče zadnjič v sezoni krasno pravljično igro »Peterčkove poslednje sanje«, ko* ljudsko predstavo po zni_ žanh cenah Sodeluje sokolski orkester. t— Občni zbor šahovskega kluba Trbovlje bo v sredo 22. t. m. ob 19. v klubovem lokalu rudniške restavracije. Posebna vabila se ne bode razpošiljala t_ Občni zbor obeh podrnžnif CMD je bil slabo obiskan in je predsednik moške podružnice s Letnik izrekel obžalovanje, da vlada med prebivalstvom tako malo zanimanja za zaslužno narodno obrambno orga-nizaicio. iz katere so baš v naših krajih v tistih časih, ko so bili na vseh važnejših mestih sami eksponenti nemštva. vsi črpali največjo oporo in so iz nje pozneje tudi vzklile vse druge narodne organizacije. Iz poročil odbornikov pa je razvidno, da je bilo delovamje obeh podružnic kljub vsem oviram zelo živahno. Pri volitvah je bil z malimi izjemami izvoljen dosedanji odbor. Iz Hrastnika h— Občni zbor Narodne čitalnice se je vršil v petek. Lani se je nabavilo precej novih knjig pa tui bomo Popoldne na igrišču Ilirije pozdravili reprezentanta Slovenije v težkih tekmah za državno nogometno prvenstvo Danes ob 15. bo na igrišču Ilirije dms\ kvalifikacijska tekma, ki ima odločiti. Kateri izmed teh dveh večnih rivalov aaj zastopa slovenski nogomet pri državnem prvenstvu. E>osema kluboma je pri vsakem tudi sicer brezpomembnem srečanju spravljala, na prvo mesto vprašanje prestiža. Nogomet je Ik.i-lvena igra in prav to je !3'a privlačna fi-la, ki vzgaja dobre kibice in zveste obiskovalce tekem. Je pa dolžnost igralcev in občinstva, da ne zamenja borbenosti s surovostjo, ki nima z nogometom in s-kvI-nikam ničesar skupnega in „e v interesu športa absolutno potrebno, da s« nezdravi pojav na naših igriščih iiikoli več ne pri meri. Zaradi izrednega pomena današntje toleme pričakujemo rekorden poset in d->!2nost obeh moštev je. z leto. Njegov čas je torei skoraj za 50 od«st slabSi od časa Prageria V sla.lomu na je čas najboljšega tekmovalca celo skoraij za 100 odst slabši kot čas zmagovalca See-losa, ki je sfcu-pmo dosegel čas 2:29.8. dsčim je Piračeik vocil 4:359 Kot zanimivost na® omenim, da so dame vozile v smuku isto progo kot goenodje ia Je zmagovalka ga Inge LantschneT vozila za 20 sekund bolje kot na^iholjši jugosJo-venski moški tekmovalec Kot moštvo > Jugoslaivioa v slalomu na nredizadniJem me stu; na zadnjem je Bolgarija. Ni povseim razumljivo, zaka^ je savrz tudi za alipske discipline prijavil svotfe tekmovalce, ko je vendar znano, da do dano« še nismo imeli prvonstiva v teh nanogah. temneč smo eojiili skoro izkiMučno norveške discipline Poleg tega so startali v naši ekipi tekmovalci, ki niso niti nri nas med prvimi ge ni zadostna kvalifikacija, da postane kdo član državne reprezentance. wko motude na lastne stroške aili -na se slučajno nahaja v kračn tekmovanja Državne barve bi morali zastopati le naiboMši V čaao pisih smo črtali, da co zmagovalci v disciplinah smučarski učitelji in profesio-nali Tudi mi imamo smučarske nčiteHe Za-kao pa ne tekmnlHo? Verjetno je. da bi se še slabše odrezati kakor naši tekmovalci Naš neus^h se skuša opravičiti tudi s tem da so nači tekmovalci vozili a jeeanovimi nejši vzrok, da r nogometn niza^njftmo Prognoze za izid je težko postavljati, ker sta si tekmeca enakovredna. 'Jorbe-nost Primorja izenačuie skupno igro Idrije, torej d'va sistema, ki morata nu liti živahno in zanimivo igro. I liri! a pošlje v borbo nekoliko spremenjeno moštvo Svetiš-če bo najbrže zicipa-no novemu možu, L^nterreiterj-a r>o '.amenjal Belak. Primorje nastopi predvidoma v isti postavi, kot v prvi kvalifikacijski tekmi. Sodil bo zunanji sodnik. Apel športnemu občinstvn Danes odigrata naša vodilna ljubljanska kluba svojo drugo k val fikacijsko tekmo, ki je za oba konkurenta velike važnosti. Zato prosi LNP cenj. občinstvo, ki bo tekmi prisostvovalo, da ne moti rednega po. teka. Prepust;mo borbo obema moštvoma! Oni. ki bi se ne vedi' športno, ki bi ne. dostojno vzklikali in podobno bodo policijsko odstranjeni z igrišča in kaznovani. — Upamo, da bo tudi dane3 občinstvo dostojno, kakor je bilo res soortno pri prvi kvali. flkacijski tekmi. — LNP. smučmi. Menim, da bi morali svoje tekmovalce dobro opremiti. Ako pa ni denarja, naj bi se zmanjšalo število reprezentantov Drugi del tekmovanja je vseboval tako-»vame norveške discipline, namreč teka na 18 in 50 km, skoke in s^afetni tek. Te discipline se pri nas zelo gojijo, pa kljub temu nismo odrezali nacbolje. Pri teku na 18 km je med 141 tekmovalci bil iprvi Jugosloven Joško Janša na 70. mestu. Tudi na 50 km je Joško Janša v drugi polovici; od 39 tekmovalcev je prispe«! na cilj kot 20. V štafeti smo Jugosloveni med enajstimi na osmem m«t.u. Tudi kombinacija teka isi skokov nam ni prinesla boljših rezultatov. Kaj je vzrok teh neuspehov? Mislim, Aa bodo merodajni činiteKJi po 10 letih spoznali, da norveško smučanje ni primemo za na«. Alpske tehnike pa ne poznamo, čeprav smo srednjeeviv d^ave m ker le riid' Korotanovo rtobm i-l^ii bo tek. ma zel^ 7^trv nai io ob^itf?tvo v ^iJHot« JStev'1'" rv-voofi. v^fr^ino^+ne tek- me na km *>r;r«i»? r nrrioi:« t. m t?PT> T- Kran®ciVi po^ '»olrrovitofst^oim za t«,'->?TIO vz- troio dr Tavosla^a Han?Vn ToVmnVo lflhkn camo °0 'et »stari i-n nri .T7®!® v^rifi^iriii 7 vVmo so p>sm»no tpV. movalno prijavnico vred preko svojega društva na naslov: >.Smučar&ki odseK podružnice SPD v Kranjski geru. Prijavr.i-na do vključno 24 t in na igoraj označeni naslov zn-aJa Din 10.—, kasnejše prijave pioti dvojni prijavniui na mestu žrebanja startnih številk Zdrar^iaki pregled bo v soboto 25 t. m. ob :!<•. v hoie'u >SIavcc<, odnosno lahko le^m^valec prvd-loži zdravniško potrdilo svo.ega ilnbste-ga zdravnika Žrebanje £r.a.-r.Jih številk irtotam ob 20. Start v nedeljo ob 8 siu-traj Ob 14 pmpagandno s < i-canje Ob 16 razglasitev rezultatov in r-iT.leiitev nagrad tc-kmovalcem v hotelu >S avect Prvih 6 tekmovalcev prejme >oe? dip«k»n« lepa častr.a darila. Zvečer ob 19.v hotelu >Kazor< zabavni smučarski večer z nastopom pev&kega zbora in go-Jbenega odseka >Soko.la< v Kr gori. Prenočila za 25. februarja rezervirana za tekmovalce. Ostalo občinstvo naj se g;eie nastanitve obrne na tajništvo »Tujskega prometnega društvac v Kranjski gori. Zapr>šena je poiovi^na vožnja za v Kranjsko goro, o čemer bo sledilo pravočasno obvestilo v ča »cpis.:u. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 14.15 mora biti prvo moštvo v gostiln1 Reininghaus. Razen reditelja Ma-dona in Klančnika preskrbi ostale g. Sak-sida Nadzor nad blagajno gg. Gostiša in Vončina. Nastop službe ob 14. Rezerva igra danes ob 10. na našem igrišču s SK Svo» bodo. SK Ilirija. Prva plenarna seja. novotevo-ljenega odbora bo v torek 21. t_ m. ob 20. v damskem salonu ka,rame Eknone. Polno, številno! — Lahkoatletska sekcija fcma dane ob 10. dopoldne crosscontry trening za vse dolgo proga Se. Jutri, v ponedeljek zvečer. odborov? seja cb 19. v kavarni Evrop«. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Da-ne.s ob 10. trening rezerve s Svobodo na našem igrišču. Ob 9.30 nad bodo na igrišču: Oblflk, Daneu, Ferjan, Klančnik, Ko-rnčič, Kerpan, Močnik. Brodnik. Prinar, Erlih, Barduckr, Gašperiin, Prešern, Zor*, Sočan. Oddale se bodo tudi kgitimaeije LNP. SK Reka. Občni rtxxr bo 5. marca na Strelišču pod Rožnikom z običajnim dnevnim redom. Športni drobiž Te dni je bil v Berlinu isroljen organizacijski odbor za 11. olimpijado v Berlina J leta 1936. Pomožni odbori (športni, finančni, prometni, propagandni in tiskovni ter umetniški in gradbeni) bodo izvoljeni pozneje. Gerharta Hauptmanna so naprosili, da bo speenil posebno olimpijsko himno, predsednik Hinde-nbnrg pa prevzel rrbovno pokroviteljstvo. Za kraj zimske olimpijado se bodo odločili šele meseca junija na Di>-najn. Zaradi olimpijskega propagandnega letaka državnih železnic, ki predstavlja krilatega človeka, vozečega »e oa starinskem dirkalnem tom, so morali bodoči prireditelji že slišati prve očitke. Bivši francoski major Lefevre des Noettes jih Je prijel, češ, da eo se budo pregrešili zoper zgodovino, ki je natančno poučena, kakšna so bila ta starinska vozila. Avtor letala je vwel namesto grške rimsko zaprego, rn še to z Jer-menjem in ostalo opremo, kakršno so po-snali šele »redi srednjega veka Tndi vajeni ki oj« bo popolnoma drugačne kot so jih imeli stari Rimljani. Žalostno j«, pravi omenjeni poznavalec starinske "vpreg« in jahalnih konj, da r klasični deteli »tarino-«krrj& niso napravili boljšega letaka, temveč fantastično skrpucalo brez vsak« arheološke vrednosti. Američani, ki imajo na vseh nodernifc olimp ijadeh od L 1&&6 dal}« prvo besedo, todi na bodoči n« lxxio hoteli zaostajati. Med prvimi prireditvami za. veliko športno pre&kušnjo hočejo izrabiti mednarodni športni teden v Cikagu, ki se bo vršil t okvirju letošnje svetovne razstave. Na te prireditev, ki ho vetjala obenem kot prvenstvena ia lahko atletiko v Ameriki, nameravajo, razen ostalih, povabiti d »vet Ao dvanajst močnih Nemcev. Ameriški dnevni in športni tisk in po njem seveda vsa javnost »o odlično poučeni o vseh pripravah v Berlin«. Za Ameriko, ki ima sicer aa evropske razmere samo piatonično zanimanje, j* to športna novost, ki naj bi tndi pomagala Ameriki, da bi f Berlinu zasedla primerno mesto! SteTilo ljudi, ki 00 zanimajo si ste i* leta v leto; prav tako pa so se ras- mahnile tudi razne športne panoge, tako da se človek niti kot gledalec, kaj še kot aktiven športnik, nič več ne more udejstvo-vati v vseh. Veliki francoski športni list >u^'Anto< je priredil med znanimi francoskimi športniki anketo o vprašanju, kateri panogi posvečajo razen svoje posebne največ zanimanja. Veliki Bvetovni rekorder >crawla< Teris ima največ veselja pri kolesarskih dirkah in tekmah v hockejro na ledu; fanatičen pa je pri >rugbyju< ... Nje-gov tovariš v vodi Cartomet pravi, da mu razen bockeya in boksa najtboij ugajaj« lahkoatietske prireditve. Prav različni so ▼ tem ožini kolesarji in boksači. Odlični vozač na kratke proge Faucheus priznava, da ne sme opustiti nobene hoksaške, še manj pa avtomobilske prireditve. Prvaku v enaki stroki Gerardinu je zelo všeč boks, toda še rajši hodi v >kinoL'Auto« objavlja te dni njegovo izjavo, po kateri hoče vrniti onih 6000 frankov, ki jih je proti pravilom dobil v Le Havreu s pogojem, tla ga lahkoatletska zveza spet sprejme v svoje vrste. Mož vzporeja svoj primer z zadevo Belgijca Vermeulena. ki so mu kmaiu po vojni vrnili amaterstvo. obenem naglasa, da komaj čaka srečanja z Beccalijem (Italija) in Sehtinenom (Finska) Predsednik zveze je njegovo ponudbo odklonil s pristavkom, da bi se mu morda lahko prignalo dovo-lienje za start na francoskih prireditvah. Za start na olimnradi pa za nobeno ceno ne pride več v poštav! In samoupravne Naslednji strokovni članek, ki ga je napisal odličen poznavalec zapletenega problema samoupravnih financ, bo posebno aktualen in zanimiv ravno sedaj, ko razpravlja ba-novinska svet o novem proračunu dravske banovine. Razmerje samouprave do drfavne uprave Je nadvse interesanten in politično važen problem. Kako se v konkretnem slučaju razmejijo kompetence med eno in drugo, je re-zuTt.it nebroj silnic historičnega, socialnega, narodnostnega in gospodarskega značaja. Zato nudi tudi vsaka država drugačno sliko. Poleg vsakemu državnemu organizmu pvo;stvenih činjenie. ki vplivajo na izoblikovanje razmerja, so glavne smeri za razmejitev komoetenc podane po značaja nalog samih za katere mora oblast skrbeti: nekatere spadajo erninentno v delokrog države (varnost, zastopstvo r.a zunaj), narava nekaterih drugih naravnost sili,_ da jih izvršujejo samouprave; vmes pa imamo naloge, katere more enako dobro ali skoraj enako dobro vršiti i država i samouprava; cesto Jih tudi v resnici vršita obe. Kak pomen imajo v posa- meznih državah, je najbolj razvidno iz razmerja financ enih in drugih: saj so kompe-tenre brez financ iluzorne. Deistvo je. da so samoupravne finance ponekod že prekoračile državne, dočim so drugod šele v zametku. Pri tem pa ni glavno oblika: imamo zvezne države, v katerih pa na zvezno državico odpade vendarle minimalen delež iavnih financ (Rusija), in imamo enotne države, v katerih samoupravne finance dosezajo državne: Danska, švedska. Norveška; zlasti pa so visoko razvite v domovini samoupravne misli, v Angliji, čeprav ja tu njih pomen po vojnih manjši kot jo bil pri^ri vojno. Na obsežnost avtonomnih Snam vpfiva v veliki meri — poleg nešteto dragih, takemu državnemu organizmu svojstvenih lak-toriev, od katerih je medsebojno razmerje odvisno — zlasti tudi bogastvo narodnega gospodariva, od katerega zavisi, do katera so morejo zadovoljiti potrebe, ki gredo preko delokroga elementarnih nak)?, za katere mora državna oblast najprej ekr-bvrti (drž varnost, vrhovna uprava itd.) ftele potem more*o priti na vrsto ostale potreb* po vratnem reda svofe važnosti. S porastom irdntkov nflho* pomeri pada, Jrer pridejo na vn?to vedno manj važne potrebe. Dočim pn na vsni strani pomen novih nalog pada. raste na drugi strani pritisk br^TTi^n. k: ga te nai ose povzročajo. (Zakon pojemajoče vrednosti m rastočega bremena javnih izdatkov). Odobritev novih izdatkov se mora ustaviti tam, kjer bi bila njihova bremena težja in z?, gospodarstvo bolj kvarna od vrednosti, ki jo nudijo. Zadovoljitev po vrstnem redn važnosti manj važnih potreb Je ravisna torej od višine (in razdelitve) ' narodnega gospodarskega dohodka: i\--?o je, da revne, nerazvite države ne bodo mogle v toliki meri kriti vseh kiltur-r,ih in socialnih nalog, kakor bogatejše, m-dv?tri Dopustna je primera e privatnim gospodarstvom: tudi tu gre pri revnejših slojih ne-ornzmerno Večji odstotek vseh dohodkov sa potrebe prvega reda: hrano in stanovanje. Za višje, »kulturne« potrebe 5e-etokrat ne preostane nič. Ker pr*:deio za razdelitev na samouprave šele one naloge, ki se ne izčrpavajo v kritju nijelementarnejših nalog države, je razumljivo, ds v manj razvitih državah samouprave ne morejo doseči takega razmaha, kakor ga morejo v bogatejših industrijskih. To vel?s v splošnem povsod. Brez sledu ra te problem pa tudi »i šla mimo svetovna vojna: p. i stila je vsem dTŽavam udeležencem dedščino, ki jo bodo komaj bodoče generacije izravnale in ki v posledku bistveno vplivajo tudi na razmerje samouprav do države. Dolgovi nekaterih držav m dosegi tako bajne številke, da bi se pred vojno zdelo vsakemu finančnika blazno, da j bi moda kaka država prenesti tateo zadolžitev. Izdatek za dolgove in ostala bremena združena z vojno zavzema v y®eh državah, ki so se udeležile svetovne vojne, izredno visok odstotek vseh izdatkov in ker ti izdatki izSroavajo dohodke javnega gospodarstva. ne prestane toliko za samouprave kot bi sicer. Klasičen primer je Anglija, kjer so avtonomne finance pred vojno prekašale državne, kier pa so morale po vojni odstopiti prvenstvo državnim. Nasprotno je gospodarska krha ln silna brezposelnost v zadnjih letih samoupravne bud?eto v vseh državah zelo nategnila: socialno skrbstvo spada eroin'enrno v delokrog samouprav, ki morejo opravljati te naloge mnogo bolje kakor centrale. To je dobilo seveda zopet najbolj viden izraz v industrijami ranih. po gospodarski krizi najhuje prizadetih državah. Vse te okolnosti moramo 'jnoštevati, če hočemo pravilno primerjati samouprave posameznih držav. Satnengfirave v Jugoslaviji Do oživotvorjenja oblastnih samouprav Je bilo v Jugoslaviji prevladujoče težišče samouprav pri občinah. Pole? občin obstojala sicer še razna samoupravna telesa: V ljubljanski oblasti okrajni cestni odbori, krajne blagajne in zdravstvene občine, v mariborski oblasti okrajna zastopstva; v Srbiji so bili okrucri in srezi, na Hrvatskem žiioanlie Vendar je bilo delovanje eh samouprav v pr meri z občinami skoraj brez-(pomembno. Pri občinah pa je nilo opaziti živahnejše delovanje tudi le samo pri večjih mestnih obči:!ah; pri selških občinah se je gibalo delovanje s^rnionrrav v zelo skromnih mejah, ziasti v Sloveniji, kar 1e ' popolnoma razumljivo; majhne podeželske občine so r,avezap° v glavnem na .l.iktade k direktnim davkom, vsak malo večji izdatek v občini z majhno davčno osnovo se izrazito pozna v proračunu občin in s tem na davčnem bremenu vsakesra občana Samoupravne finance so predstavljale do OživotvoTjenja oblastnih samouprav komaj slabo šest i ro državnih. Ljubljanska in mariborska oblast nista delali pri tem izjeme, ampak sta bili celo pod državnim povprečjem. Poenotenje samouprav je bilo sicer pred-rrideno že po vidovdanski ustavi (občine, »rezi, oblaki), vendaT je ostalo dolgo vec po starem. Dočim so začete oblasti z delovanjem t>rav za prav šele 1. 1928, se sre-eks samouprave sploh še nise organizirala. že zakon o samoupravnih cestah x dne 13. maja 1929 je predvideval okrajno cestne odbore kot pomožne organe oblasti za vso državo in s tem tako rekoč dokumentiral odvišnost sreskih samouprav im odvzel nagib za njih organiziranje. Na mesto oblastnih in sreskih samouprav so stopile z zakonom od 3. septembra 1929 banovine, tako da imamo sedaj samo dva tipa samouprave: občine in banovine, sreski cestni odbori, ki delujejo zaenkrat samo v dravski banovini, so kakor omenjeno samo pomožni organi banovine. Zdravstvenih občin po zakonu o zdravstvenih občinah z dne 17. februarja 1930 tudi ne moremo smatrati za samoupravne edinice. &re tanje saših samouprav Dočim imamo na eni strani poenostavljenje in poenotenje samoupravnih teles, opa-žamo na drugi strani velik porast njihovega delovanja. Njih izdatki so dosegli skoraj dve milijardi. Pregled finančnega ministrstva navaja za leto 1930 znesek 1923 milijonov, pri tem pa niso vštete doklade sreskih cestnih odborov v dravski banovini v znesku 26 milijonov. Samoupravni izdatki predstavljajo 25% državnih izdatkov, tako da so samoupravne finance porastle od slabe šestine na četrtino državnih. Zanimivo j«, da se razmerje t dravski banovini poginoma krije z državnim povprečjem. Samoupravna bremena znašajo i. 1931 v dravski banovini 235.7 milijonov, državna fiskalna bremena iz dravske bar novine pa bi pravilno cenili na 920 milijonov; samoupravnih fiskalnih bremen Je torej 25.5% državnih. Glavni porast sanxwpra vnih financ Imamo L 1930 im deloma 1931. Narasli ao predvsem izdatki občin zaradi dajatev ta Sok po določbah novega sakona o narodnih šolah. V banovini, ki ima tako zelo razvito Šolstvo, kakor ga ima dravska banovina, so se posledice tega zakona še mnogo bolj pokazale kakor drugod. Saj pride v dravski banovini en državni uslužbenec prosvetnega resora ie na 253 preb., v vrba-ski ma pr. še ie na 1072 prebivalcev; tudi v dunavski, ki Je takoj za dravsko, pride šele na 414 prebivalcev en državni uslužbenec prosvetnega resora. Tudi nekateri drugi zakoni so imeli tndl te L »81 (sa t dočim ao M t ostalih banovinah tega leta izdatki malenkostno znižali (za 2.5°/»). »Jatro« Je t svojccn članku z da« 20. decembra IS31 navedlo, da 00 bremena t dravski banovini L 1SS1 ponovno močno narastla, in sicer za 34.4 mil. Ta trditev Je pomotna. V resnici so se bremena zvišala samo za 6.35 milijonov dinarjev; r članku ipri primerjavi posameznih let namreč ni upoštevano, da so se L 1930 pobirale sreske cestne doklade, ki jih statistika finančnega ministrstva pomotoma ni upošteval a. Samoupravna bremena v dravski banovini so znašala L 1930 — brez Ljubljane in specijalnih doklad — 182.35 milijona dinarjev in ne 154.3 milijona, kakor je navedeno v omenjenem članku, ter so porastla v L 1931 na 1SS.7 milijonov. Da so drugod neznatno nazadovala, je brez dvoma pripisovati okolnosti, da drugod sreski cestni odbori še niso stonili v življenje. Baš ceste pa so za dravsko banovino izredno visoko breme, saj grre največji odstotek vseh samoupravnih izdatkov za n.ie; imamo pač gostejše omrežje ln živahnejši promet, ki zahteva večje vzdrževalne stroške. Tudi Je naravno, da gospodarsko razvitejša pokrajina tudi v pogledu samouprav ne more ststi na nivoju primitivne jših predelov države. čeprav pa samoupravnim potrebam B« dolgo ni zadoščeno, se mora voditi račun o gospodarski krizi m vse kolikor mogoče odložljive izdatke črtati: zato so se samoupravna bremena L 1952 znatno znižala Dočim J« znašalo n« pr. geometrično povprečje občinskih doklal L 1931 72.5%, se je znižalo L 1932 na 62.^2«/»: geometrično povprečje sreskih cesrtnih doklad je bilo 1. 1931 30.5%, poleg tega pa je obstojal še kulu>k, ki je bil preračunan v svojem finančnem efektu na 20°/o doklad k direktnim davkom. Leta 1982 mamo v temi pogledu temeljito reform.o: banovina je prevzela vse izdatke rednega vzdrževanja banovinskih cest, kuluk pa se je odpravil. Natmeeto kuhika fa pa ker }e .prevzela banovina od »reških cestnih odborov vse stroške rednega rrsdrževanja cest, se je uvedla 25®/» cestna nadomestna doklad a, doklade sreskih cestnih odborov pa so »e maksimirale na 15 odstotkov. V retmkri pa inašajo njihov« doklad« (geometrično povprečje) le 8.8$ odstotka; tatoo da so se znižala bremena v tem pogledu za 16.62% cfrokladn. 2 znižanjem občinskih prorfičunov pa zna&a eedobna razbremenitev 26% do-kl?jgp pri Krškem so zborovali preteklo nedeljo. Spodbudno za ostala društva bo, če navedemo, da je to eno najmlajših društev, ki obstoja šele od L 1929., a je s svojo delavnostjo in požrtvovalnostjo doseglo lepe uspehe. Poleg nabave izbome motorne bri-zgalne si je društvo v tako kratkem času in v dobi krize postavilo ie svoj lastni gasilni dom in si poleg potrebne obleke nabavilo tudi vse potrebno gasilsko orodje. Že letos pa si bo nabavilo še avtomobil za prevoz moštva in brizgalne, s čimer bo kronalo svoje štiriletno delo. Ugodne ceste v okolišu bodo še podčrtale važnost gasilskega avtomobila za vso okolico in do v primeru požarnih nesreč najbolj dokazana vrednost take obrambe. Novi odbor vodita Avgust Longo, načelnik m Franc Lon-go, poveljnik. Odbor je iz večin« prejšnji in mu tudi v bodoče želimo čim lepših uspehov! kr— Gasilski grob. Te dni so gasflci T Vel. Podlogu spremili na zadnjo pot enega svojih najmarljivejših tovarišev g. Fran« ca Arha. Bil je vsem zgled požrtvovalnosti in ga je kot resnega moža in dobrega občana cenila vsa okolica, kar je pokazal tudi veličasten pogreb. Ob odprtem grobu so »e gasilci ganljivo poslovili od svojega tovariša, ki zapušča na urejenem gospodarstvu šest otrok. Naj mu bo lahka domača gruda! kr— Tudi zanimivo! Krški »rez, ki )e precej obširen, je zanimiv tudi v pogledu davkoplačevalcev, posebno onih. ki »o zaradi številne družino oproščeni davkov in doklad. Takih, ki rmajo nad devet otrok, je kar 556 proti 33 M so obremenjeni s samskim davkom. Izredna plodovitost vlada v občini Št. Jurij pod Kumom, kjer ima najgorečnejši oče 19 otrok, jako števik ne so pa tudi družine z 10 do 15 otroki. Glede na to je tudi odpis na davkih rna-ten in znaša 117.773 Din, na avtonomnih dokiadah pa 173,428 Din, skupno torej nič manj kakor 291.201 Din. Iz Laškega 1_ Sokotskj dom bo otvorjen že tekom letošnje sezone. Prosvetni odsek Je pridno na delu, ds najde vire sa dostojno opremo. Tombola, ki jo je priredil Sokol 4. t. m., je imela nepričakovano dober uspeh, ki bo k temu precej pripomogel. 1— Udraženje gostilnigarsklh obrti ▼ Laškem je imelo nedavno svoj 47. občni zbor kateremu sta prisostvovala sreski podnačelnik g. dr. Orožarn in zvezni ravnatelj g. Petelin, ki je podal izčrpno poročilo o obrtni zakonodaji in o tujsko-prometni propagandi. Proračun je bil po kratki debati soglasno sprejet Na čelu odbora, ki Je izvoljen za tri leta, je kot predsednik hote. lir g. Ognjeslav Trop. Predsednik g. Trop je poročal tudi o gostilničarsld pivovarni ter izrazil željo, da bi se to stanovsko podjetje povzdignilo na najvišjo stopnjo. Zborovalci so rasTpravljali o različnih težnjah gostilničarskega stanu. Med drugim so zahtevali prepoved krošnjarenja z vinom in pa da se do_ čutno bližajo koncu. Da bi ae temu VKaj deloma Pepeika«. Ker se bodo prostovoljni darovi porabili za šolarske kuhinjo, se prijatelji otrok vljudno vabijo. MTJTA. Krajevna oryanlzwrfJa JRKD Je imela prošlo nedeljo svojo prvo redno skupščino, katere so ee udeležili poleg trškega prebivalstva tudi kmetje ix okoliških vasi. Zborovanje ie vodil predsednik organizacije g. Perko, narodni poslance g. inž. Paher-nik pa je zborovalcem orisal politični položaj ter se 'zčrpno bavil z važnimi vprašanji našega obmejrtega areza. Po njegovem prizadevanju je dobil srez več vagonov koruze za brezposelne in tjdi od kreditov za javne zgradbe in javno pomoč mu je odpadel delež, ki bo dobrodošel brezposelnim io revnim družinam. Zborovalcem je bilo priporočeno, nai 7 bodoče vse svoje zadere dostavljajo g. poslanca preko krajevne organizacije. RIMSKE TOPLICE. Te dni fe praznoval svojo GOlotnioo lastnik kopališča osp. Ka-rol UHich. Jubilant je lani predal vse posle svojemu sinu g. dr. Gustava UHichu, ki nadaljuje urejevanje našega znamenitega kopališča. Jubilant je bil pri evoiem najtežjem delu za uspeh kopališča vsikdar naklonjen tudi Sokolskemu in Gasilnemu društva in sploh vecm dobrodelnim ustanovam. Kakor vsa njegova obitelj pa se odlikuje tjdi s čutečim srcem in rad pomaga vsem. ki pridejo v stiske. IJllichova rodbina bo kmalu že 100 let lastnica kopališča. Jubilantov ded je kupil kopališko posest leta 1836. za 31.000 forintov. G. Ullicbu in njegovi rodbini ob jubileja iskreno čestitamo. SEMIČ. Veiiico vznemirjenje so povzročili tudi trije požari, ki so se pripetili tekom enega tedna. 9. t. m. je zvečer gorelo pri posestniku Kovačiču v Vapči vasi. 14. t. m. je gorelo zgodaj zvečer v isti vasi pri posestniku Hutarju, drugi dan zvečer pa pri posestniku Antoniču v Semiču. Prva dva posestnika imata veliko škodo na gospodarskih poslopjih s precejšnjimi zalogami sena, tretjemu pa je zgorela tudi stano. vanjska hiša, tako da je popolnoma obubo_ žal. Velika škoda je posebno huda zaradi tega, ker reveži niso bili zavarovani in ker jim revna okobca ne more dosti pomagati. Prebivalstvo ie prepričano, da so bili na delu pc-žigalci. Potrebna bi bila najstrožja kontrola vseh tujcev, ki prihajajo v naše kraje. STRA2IŠČJE PRI KRANJU. V nedeljo, 26. t m. ob 13. se bo vrš;l redni občni zbor krajevne organizacije JRKD v Stražišču pri tov. Pavlu Rozmanu, vulgo Korošcu. Vabljeni so vsi člani in somišljeniki. Odbor. VELENJE. Krajevni odbor Rdečega križa je ustanovil nižji samaritanski tečaj, na katerem bo začetek strokovnih preda, vanj danes Ob 9. dopoldne v dvorani Rudarskega doma. Predavatelji bodo gg. ba-novinski zdravnik dr. France Podkoritnik, zdravnik Bratovske skladnice dr. Davorin Kolšek, Inž. Slavko Trobej, ki bo predaval o prvi pomoči v primerih nezgod pri elektrik', in Inž. France Kenda, ki ima napovedano predavanje o obrambi proti raznimi plinom. VIŠNJA GORA. Med tem, ko so izredno topli solnčni žarki skoro po vsej dravski banovini nastopni belo snežno odejo, so imeli smučarji v višnjegorski okolici vse do sedaj, predvsem pa prve dni tedna iz. redno lepo, prav idealno smuko. Sneg pri Sv. Duhu je b:l kakor najfinejši puh, ki je omogočil smučarjem užitek, kakršnega to zimo še niso imeli. Ozračje čisto, razgled diven, pod smučmi pa sneg prav po želji, česa naj si smučar de žeti. Seveda se-sneg Bo Teluu dkftro di 231 na jtenotl pri Sv. hu, ko je drugje fe vse v brozgi aH pa je forea snega. — V četrtek je okrožni zdrav, nik g. dr. Fedran ugotovfi ▼ Višnji gori da_ vioo. Takoj je odredil vse potrebno. Iz hiše, kjer je umrl en otrok, je po njegovi od. redbi odpeljal rešilni avto vse §e mladoletne brate in sestre v ljubljansko bolnico, da se na ta način bolezen lokalizira. Ljudje so g. zdravniku za njegov energičen nastop prav hvaležni. — V petek se je vršil redni letni občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice, v soboto je pa sklical naš Sckoi izredni Občni ? «ian>o več čudežev! Pravi čudež v moder-fuan smislu je n. pr. dejstvo, da je Riviera a&VTJtk: gospod. tarrzi še veda o merodajma hl modo in da mrgoli po njenih Setališčih vedno toliko elegantnih žen, kakor da ne 1)! foiio krize. Večno sinje nebo, prekrasno mor j«, pahne in čudovite rože, ld razkošno cveto, dočim pada pri nas sneg — v»e to ustvarja okvir, a se t njem moda izvrstno uveljavlja. Tu vidimo pod toplim soncem pogrni spomladanske mciele, in prav to je •poseben čar Riviere, ki privlačuje še vedno elegantne žene in modne umetnike. Sa^eda pa Riviera nš reč ono internacionalno shajališče »višjih <3esettisočev<, kakor je bila nekoč, zato pa jo obiskuje tem večje število elegantnih Francozinj, ki se prejšnje čase niso bo« ve kaj zmenile za Riviera Zvečer se razvija v veefe Jokalih ln ■tešiti v igralnicah razkošno in elegantno nočno življenje, vendar pa nas predvsem zanima dnevna promenada, kjer sreč®jemo »a-nnnivs spomladanske modele, ki jih bomo pri ras videli šele čes nekaj mesecev. Za naše dame je torej rivierska moda nekaka zanimiva priprava s& letošnjo »pa-Biiadno Eftodo pri nsa. Presenetljivo enostavne ta smotrene so nove volnene obleke, ki se večinoma zapenjajo tesno ob vrani s poševnimi progami gumbov, široki pas v obliki malega steznika je zadnja norost rivierske mode in učinkuj« izredno originalno. Zanimivi so novi telovniki, ki jih nosimo vrhu obleke inevne vesti. — 33: Cas. plošče, borza. — 17.30: Francoska glasba salonskega kvinteta. — 18.30: Esperanto. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert — 19: Plošče. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 19.25: Prenos iz Brna. — 21.30: Klavirski koncert — BRNO 19.25: Poljuden koncert orkestra. — 20.40: Koncert, orkestra bala-lajk. — VARŠAVA 17: Violinski in klavirski koncert. — 18: Lahka godba. — 20: Koncert orkestra. — 21.10: Nadaljevanje koncerta. — ttSh — DtV NAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 17: Popoldanski koncert. — 18.30: Pesmi. — 19.35: WoIfova opera »Corregidor«. — 22.05: Godba za ples. — BERLIN 19.30-. Mozartovi Nemški plesi. — 20.20: Corne-liusova opera »Bagdadski brivec«. — Plesna glasba. — 24: Dogodivščine dveh rek. — KONIGSBERG 19.10: Pesmi. — 20: Prigode na gramofonskih ploščah. — 21: Spomini na Copernika. — 22.15: Koncert godalnega kvarteta. — MOHLACKER 19.15: Zimska idila. — 20: Narodne pesmi vzhodnih narodov. — 21: Orkestralen koncert. — 22.40: Nočni koncert iz Kolna. — BUDIMPEŠTA 19: Koncert pevskega zbora. — 19.45: Slušna Igra. — 22.10: Glasbene parodije. — 23.30: Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Koncert komorne glasbe. — 20.45: Večer lahke glasbe. Torek, 21. februarja LJUBLJANA 11.15: Tujski promet in njega pomen za naše kraje (dr. Bohinjec). — 12.15: Radio kvartet — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, radio kvartet, borza. — 17.30: Skladbe Joh. Straussa (salonski kvintet). — 18.30: Nemščina. — 19: Korčula in Orebič. — 19.30: Gospa Richmond Brown med nepoznanimi Indijanci. — 20: Koncert orkestra »Zarje«. — 21: Samospevi gdč. Jeanette Perdanove: Ameriške pesmi BEOGRAD 11: Radio orkester. — 12.05: Plošče. — 15.30: Ruske pesmL — 16.30: Narodna glasba na harmoniko. — 19: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Zagreba. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 20: Kompozicijski večer Dore Pejačevičeve. — 21: Igra. — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 19.50: Orkestralen koncert — 21.35: Violinski koncert. — BRNO 19.50: Koncert iz Prage. — 21.35: Plošče. — VARŠAVA 17: Orkestra-len koncert — 18.25: Lahka glasba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 15.20: Nastop novih solistov. — 17: Plesna glasba. — 19.35: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 20.55: Ob južni Donavi. — 22.10: Barska muzika__BERLIN 19.10: Lahka glasba, — 20.45:Beethovnov večer. — 21.10: Narodne pesmi. — 22.45: Nočni koncert iz Hamburga.. — KONIGSBERG 20.05: Izlet v snežno naravo. — 21.10: Koncert vojaške godbe. — MOHLACKER 20.30: Orkestralen ln pevski koncert. — 22.45: Plesni koncert stuttgart-skih filhannonikov. — BUDIMPEŠTA 17: Skladbe za violino in klavir. — 18.15: Koncert ciganske kapele. — 19.30: Leroux »Le Chemineau«. — Jazz in ciganska godba. — RIM 17.30: Orkestralen koncert — 20.45: Operetni večer. Podedovana nadarjenost Duševna nagnjenja se podedujejo prav tako kakor telesna. Okolica, vzgoja in drugI zunanji vplivi Jih lahko ovirajo. » Jfh ne morejo nikoli povsem nadomestiti aH zatrett Posebno Jasno se kafie dednost nadarjenosti, ki je usmerjena v določeno stroko. Imamo n. pr. družine, v katerih, se podeduje od roda do roda tehnična nadarjenost zdravniška, naravoslovna, matema. tična, imamo celo družine, v katerih. M podeduje izreden spomin za Številke, cbra. ze itd. 6e jasneje se kadbe to prt onMtnffltt na. darjenosti, zlasti pri glasbeni nadarjenosti, dasi Imamo dovolj primerov tudi za literarni, kiparski, slikarski talent, M se podeduje od očeta na sina. Umetniška nadarjenost je napram dragim v toliko nekaj posebnega, ker dostikrat ni v nobenem po. sebnem razmerju s splošnim duševnim standardom. Imamo duševne veličine, ki ao absolutno nedostopne za muza ko, imamo po drugi strani muzikatne slaboumneže in idiote. Otroci dve& snsfkaSno nadarjenfii staršev so i» neki statistiki vsaj v 80% vseh primerov glasbeno visoko nadarjeni. Zveza dveh muzikalno različno nadarjenih staršev zelo zmanjBuje odstotek muzikal-nih otrok, popolna nemuz: kalnost obeh staršev sicer ne izključuje kakšnega muzikalno nadarjenega otroka, a v mnogih primerih te vrste se da ugotoviti, da je bil glasbeno nadarjen vsaj kakšen drug otrokov prednik. Nadarjenost se kakor druge duševne lastnosti namreč ne pode. duje vedno naravnost od staršev na otro. ke, temveč lahko tudi posredno, od pra-staršev na potomstvo. Tako je bilo n. pr. ' s Friderikom Velikim, kd je bil pravi vir-tuoz na flavto. Zgodovina ve povedati, da je bila ena izmed njegovih prednic Francozinja d' Olbreuse, žena Jurija Viljema Brunsviškega, čaje oče Je bil izvrsten flav. j tist. Da Je količina fn kakovost posebnega talenta določena natsnčno že v spolni klici, kažejo nekateri dvojčki. Oče in stric glasbenega velikana Johartna Sebastiana Bacha sta bila takšna dvojčka. Oba sta bi- Ost, Pnn da in poštevanka »Ti tam doli v šesti klopi, koliko je šestkrat pet?« Majhen mož na prste stopi: »Šestkrat pet je trideset.« Sleherni od nas Zemljanov ima so* vražnika. V miru živiš, brezskrbno. in božje solnce sveti nate in na vse okrog tebe in lepo je... Pa se zgodi... Se trenil nisi in sovražnik je že tu, ne premakne se od tebe, na vratu ti čepi, tu je in sega ti v dušo m ti greni živ* Ijenje... Zgodi se pa včasih, da imata dva, da jih ima troje, stotero in tisočero istega sovražnika... Tako ima tudi Punda epidemičnega sovražnika, ki vlada in greni življenje srednieevrop* skega človeka dve ali tri leta... Da, tako je! Punda *e znamenita šolarka drugega razreda. .*. Kakšne so modrosti dru* gorazrednega življenja osnovne šole, ve vsakdo in tisti, ki to ve, ve tudi, da se pojavi tam parkelj, črna ura in sovražnik — to je »Poštevanka«... Dotlej je bilo vse lepo in prijetno — naenkrat pa Poštevanka, ta je vsa hu* dičeva... kaj so logaritmi, kaj sfe* rična trigonometrija, kaj analitika in enačbe — vse to je figr. — Poštevanka —• to je zadeval Torej Punda, ki ima osem let ima sovražnika... in ta sovražnik se ime* nuje Poštevanka. Punda zna veliko in malo Abecedo, pokončno in postrani, pisano in tiskano, tudi ptiče pozna od vrabca do kosa, od sinice do vrane, celo papigo pozna in raco — ampak Poštevanka — ne, s to rečjo se ne mo* re sprijazniti... Pa igram posrednika, mentorja in parlamentarca med temi številkami odi X 1 pa do 9X9... Pri mizi... V kuhinji... »Nc ti čuk«, j! rečem, »pa povej, ko* liko je štiri krat pet«. Punda se zami* sli in tu se prične dialog z malo go* vorjenimi besedami, zato pa s tem več globokimi mislimi... In ta poteka ta* kole: Punda: (sedi zamišljena, to se pra* vi, dela se kakor da razmišlja globoko in težko. Tudi obrvi stisne, to je znak, da so ji zunanje oblike prikazovanja težkega razmišljanja že znane. Na glas:) Štiri krat pet, štiri krat pet je.. (potihem: »že spet poštevanka! Rekla bom. da se od pet še ne učimo.« (Na ,las:) Tega se pri nas še ne učimo! Zdaj čaka na efekt te izjave.) Ost: Stoj! Ne boš! Že računate, pa s šest tudi že. Kako gre tista: »majhen mo«.,. Panda: (nadaljuje) »Ma^en mož na f: prste stopi, pet krat šest je trideset.« No, smo se pa že učili. (Uda se v bož* jo voljo in pričakuje nadaljnih muk.) Ost: No, pa poglejmo, kako je s tri. Torej, tri krat pet? Punda: (z narejenim navdušenjem, kot da zna) Tri krat pet je... je... je... (dolga pavza). Tri krat pet je petnajst! Ost: Zdravo! Zdaj pa drago... O, ta bo težka: pet krat tri? Punda: (obupano) Pet krat tri... (ponovi parkrat in gleda med tem sko* zi okno. Zunaj sneži in Punda misli: »Ko bo konec tega izpraševanja, poj* dem k Živki, potem na sanke, na dvo* rišče.«) Ost: (razmišlja: »Glej jo, strelo! Nič ne zna... Sicer pa, prav taka je kakor sem bil jaz... Tudi jaz nisem znal Poštevanke. Nikoli! Z očetom sva tudi orala«. Na glas:) No, žaba, misli, koliko smo rekli? Pet krat tri! No? , r . Punda: (se zažene, naj bo kar bo) Pet krat tri je štirinajst? (Gleda ju* naško okrog, češ, »sem kerlc«, kaj?) Ost: Figo! Petnajst! Petnajst je. No, pa povej koliko je osem krat šti* Punda: To je pa težko! Ost: Nič ni težko! Saj si tič za ra* čunstvo. Punda: No, dnbro, bom pa poveda* la. Osem krat štiri jc... je... Ost: Ala, hitro. (Zase: »bomo videli če ima otrok ambicijo, ako pove pra* vilno, jo pohvalim in lahko se gre igrat.«) Punda: (pove hitro) Osem krat šti* ri je dvajset^sedem! (Gleda kakor ha* zardist, ki je stavil poslednji tisočak na karto.) Ost: Ti si koza? Tvoj dakel zna bolj poštevanko, kar vprašaj ga. Punda: (si misli: »Še mal ne, Jaka ne zna poštevanke.«) # Ost: No. koliko pa je itiri krat osem? , Punda: štiri krat osem je... (na mi* zi leži »Jutro«. Punda ugotovi ta fakt in čita tiho: »Ju*tro«. Misli zase: Ka* ko se pa bere to narobe? Črkuje: OsR«T*U*J... Aha, Ortuj. Glasno) Ortuj... „ v . Ost: Kaj čenčaš?... Koliko je štiri krat osem, smo rekli. Punda: Štiri krat osem je... Ost: ...je... jeee ... tri*de*set* Punda: — je trideset! (Ne čaka, go* vori kar naprej) Veš, jaz imam še to* liko naloge in vrabca moram narisati.. z barvniki... Ost: No, prej povej Se, koliko je trideset krat pet. Punda: (ugotovi, da je vprašanje ne* mogoče) Ne, tega ne znam, tega se še nismo učili INFLUENCI (HRIPI) najlažje izbegnete, ako se ognete obolenju z marljivim negovanjem telesa. Glavni predpogoji dolgega življenja in dobrega zdravja so povečanje odpornosti organizma, kakor tudi ohranjenje dobrega razpoloženja in delovne moči. Kdor ima stalno doma steklenico pravega Diam francoskega vinskega cveta se bo prepričal, da je to izborno osvežujoče in okrepčujoče domače sredstvo, da zelo blagodejno deluje na stanično odpornost mišičevja, pomirjenje živcev, krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti. 2707 Za masažo „DIANA" la glasbeno visoko nadarjena in pri muzi-ciranju so Ju zamenjavali celo najbližji sorodniki. Dva znana kapelnika naših dni, istotako dvojčka, imata v načelu in načina dirigiranja v najmanjši podrobnosti tolik, šno podobnost, da ne občutijo kakšne ras, like niti člani ansambla, ki ga vodita. Vse duševne talente je mogoče z izbero spreminjati in ojačiti. Primer za to so ci. gani, ki imaio posebno izrazito nadarjenost za muziko. S tem, da se vežejo večinoma samo člani istega rodu, se je prt njih razvil neki posebni glasbeni spomin, dojemljivost ln nepriučeno obvladovanja enega ali več glasbil. Križaljfca „Lovec" Besede pomenijo: Vodoravno: J. vrtna hišica, S. židovski pisatelj, 4. pomožni glagol, 8. grška prestolnica, 9. roman Emila Zoli, 10. zlat* mtzc (fr.), 11. okence, U. osebni zaimek, IS. pismeni znak za ton, 14. veznik, 16. pesnite^ 13. francoski športnik, 22. predlog, 25. sla-to (tr.), 24. vas pri Ljubljani, 26. predlog. 26. pomožni glagol, 27. egiptovski bog. 38. vzklik, 29. italijanski spolnik, 31. pesnite«. Navpično: 1. kazalni zaimek, 2. aajedak-ka, 3. ploščinska mera, 4. pridevnik, S. osebni zaimek, 6. grški bog, 7. mesto ▼ Italiji, 8. žensko ime, 14. Germanom eve ba, 8. lorber, 9. pd, 11. klešče, 1«. ar, M. Alpe, 18. roi, 20. er, 21. abc, 22. vagabund* 28. vandrovec, 29. ognjen, 30. butati, 21« se, 32. iko, 33. Etna. Navpično: 1. napor, 2. TJ. J. N. i. B. (Udruženje jugoslovenskih narodnih ieL In brodarjev), 4. aio, 5. obe, 6. vlak, 17. Arne, 9. para, 10. drobec, 12. La, 13. eleganten. 14. špranja, 15. če, 19. i. C. (Ivan Can-kar), 23. Avgust 24. bdeti, 25. urnik, 36. no, 27. do, 29. ob. Ost: (se vda in obupa) No, prsr! A sama se moraš učiti... Kar po vrstic od ene do deset... Boš? Punda: (se oddahne: »Hvala bofs, zdaj je konec, sneži pa še vedno — po Živko stopim — pa še po Nado. N« glas:) Bom. Častna beseda!... (Punda gre v svoj kot in ri5e vrab« ca. Zunaj sneži Vrabec prileti zunaj na okno in zoblje drobtine. Nato po« gleda skozi okno na mizo, kjer Pun* da riše in ostrmi: zagledal je pošast na Pundinem papirju. Poleg ilustracijo stoji s tiskanimi velikimi črkamh VRABEC.) * Tako je, da! Poštevanka je naš prn sovražnik. In čudno___Ta sovražnik nas ne zapusti nikoli... Vsak mesec stopi parkrat pred nas in reče gospo* dovalno in arogantno: koliko je tride« set krat pet — za mleko, koliko je dvanajstkrat tisoč — za stanovanje^, koliko je ... koliko je ... Ti pa, zemljan ubogi, državni urad* nik, umetnik,, dekla Reza in kondukter Tone — računaj! Računaj bistro, toč* no in povej, oddaj: tridesetkrat pet je; stopetdeset... Če si tič — se zaračt* naj reci, da računat ne znaš — poizku* si, če imaš korajžo... boš videl, kaj bo... Zgrozil se boš... kot tisti rra* bec.., O kožarjih, patentih ln kontrabandarjih Stara pestrost podeželskih sejmov »e umika modernizmu Z naših sejmov izginjajo stari originali, eden poslednjih, ki se še drži, je fco*ar Na zimskih sejmih jih je »daj le še i»ekaj parov Ublečeni so takore-koč v svojo posebno nošo Čim starejši so, tembolj oguljene polhovke jim pokrivajo glave. Pravega kožarja, takega, ki kaj drži na svoj stan, si pa sploh ne moremo misliti brez kučme. Plašči nekdanjih kronanih glav, kakor jih poznamo s slik, so nič proti opremi naših kožarjev. Svečani plašči so bi. li sestavljeni le iz malih kožic. Naši kožarji, patentarji pa se na seman.ie dneve ode-nejo v množino kož, ki so jih pokupili na sejmu, ali pa jih prinesejo že % doma na vn ogled za oči radovednih kupcev. Po dve in dve koži povežejo pri glavi skupaj, pa ,si jih spuste preko ramen navzdol, da opaziš možakarja že od daleč, ko se preriva v čudni apaški uniformi skozi množico Taki so pa namreč le kožarji — patentarji. Ti imajo pravico do kupčevanja. plačujejo zato gospoščini vse potrebne davščine, zato pa nimajo nikjer sitnosti. Poznajo jih orožniki, ne vprašujejo za patent, ne vprašujejo če so kupili kože od lovcev poštenjakov. Saj jih poznajo že desetletja le po poštenih kupčijah i ii jim zato ne delajo nika-Jiih sitnosti. Največji škodljivci tem kožarjem poštenjakom so kožarji-kontrabantarji. To so večinoma kmetje, ki Imajo svoje domove na samem in kupujejo robo od lovskih tatov. Tast, ki ima namreč slabo vest, se nerad r-okaže pred poštenjakom. Kožo, ki jo Je odri ukradeni divjačini, speča zato tudi najraje kar pod roko kožarju kontraban-tar;«. Takemu je treba seveda robo oddati ceneje, pa nič zato. Lovski dolgoprstnež jo je dobil zastonj, in je ves izkupiček gotov _ profit. Sicer pa mora zaslužiti tudi nekaj posredovalec, ki pomaga kontraban-tarskemu kožarju, da razpeča blago. Med najbolj tipičnimi kožarji v vsem na. fcem okolišu je popularni Smrekar Jaka po domače Hribski s Šentjurja pri Litiji. Možak je visoko rasel kakor smreka in krepak kakor dren. Nihče ne bi sodil, da ima starina za seboj tri četrt stoletja oziroma jih prav te dni dopolnjuje. Domenila sva se za razgovor, da mi malce pove o kožarskih skrivnostih. Z gorjačo je potrkal ob dogovorjenem času na vrata: »Ste doma?« _ »Veste nisem vajen delati obiskov«, se > možakar vljudno branil. Svojo robo je odložil kar na zabojček z drvmi pred pečjo. Tudi ponudeni sedež v mehkem naslonjaču je odklonil z izgovorom: >če bom posedal t mehkih stolih, se mi bodo tu suhe kosti na starost kar razcrkljale« ... In je že vle-k"l k mizi lesen stol, češ: »Takega sem vajen, in bom kar tu malce posedei, da se ne razvadim.« To mi jih je nato razdiral Hrfbski Jaka. Skoda, da ne smem povedati vseh, kar Jih ima za ušesi. Obljubil sem mu, da vseh ne bo zvedel radovedni svet. Nekaj zadev pa mi je le razložil, kar je doživel v teku dolgih let kot patentni kožar. Prav nekako pol stoletja Je od tega, ko je Jako povabil stari Fakin, ki je bil doma iz litijske soseske, Reke. Fakin je bil eden najbolj znanih in spretnih naših kožarjev. Vedno je imel dovolj kupčije. Poznal je robo in se ni da! ociganiti nikomur. Tudi sam je ljubil divjačino, in se je spravil večkrat tudi sam na lov. Pravice za to ni imel, kakor mnogi drugi tudi ne. Pa pred 50 leti in še več ni bil tak greh, če si stopil na skrivaj v gozd s pihalnikom. Sicer pa je menda to zlato pravilo koža.rskega stanu: Dober lovski tat, dober kožar... Fakini pa so bili Se lovski tatje in kožarji kar iz roda v rod. Jaka se spominja treh Fakinov, sina, očeta in starega očeta, ki so barantali s kožami. Pa so živeli kot poštenjaki in dobri kristjani. — »Vidiš, Jaka... veselje imaš do kupčije, pa bistre glave si. Lahko boš zaslutil marši kak krajcar, če se lotiš kožarstva...« S temi besedami Je vzel Fakin Hribskega v šolo. In je pri njem zvedel vse potrebne nauke in se je nabral vseh znanosti, ki jih rabi kožar. Fakin je bil za Jako osnovna, srednja in visoka šola. Kajti moti se, kdor misli, da kožarju ni treba vedeti ničesar. Ej. le poslušajte nekaj iz nezapisanih naukov kožarjev: Kožar mora ... pardon!... O tem niC več! To Je p* ie poslovna tajnost, in secn Jaku obljubil, da o kožarskih skrivnostih ne povem niti besedice. Saj bi se ta ali oni od vas sam lotil kožarstva. In kako naj bi jaz s tem člankom pomagal dobremu možaku kvariti kupčijo. Saj ima stari Jaka dovolj konkurentov. Za ves srez Je sam patentni kožar. Ob sejmskih dneh pa se na-klati na naše sejme po pol tucata ali pa celo po 10 kožarjev. Ponajveč so to kožarji iz ribniške doline, z dolenjskih krajev in iz Notranjske. Prva kožuharska pot mladega Hribskega Je bila v Zagorje. Po Fakinovih navodilih je kupoval tamkaj kože. Otovorjen z robo preko ramen je pohajal med sejmarji. Pa ga je ugledal tedanji litijski glavar Gril, ki Je bil tudi sam vnet član zelene bratovščine. Stopil Je k mlademu kožarju in ga pobaral: »Ej, fant, tale tvoja lisica se mi pa *di kaj znana. Ali je nisi pobasal v mojem revirju?.., »Le glej. da ne boš kupoval od lovskih tatov«, ga je svaril visoki gospod, ko mu Je Jaka pojasnil, da je kupil lisico od lovca poštenjaka. Jaka je dobil nato patent in od takrat Je z gosposko v sorodu. V naših krajih po Zasavju je precej divjačine, največ seveda divjih zajcev. Ampak ti nimajo sedaj prav nobene cene. Ko bi jih dajali ljudje kožarju zastonj, bi ta še ne zaslužil toliko kakor svoje čase. še pred leti so bile zajčje kože po 24 Din. danes dobiš zanjo komaj 3 Din. Zato se barantanje z zajčjimi kožami ne izplača. Vsak kraj pa nima enako dobre robe. O, Jaka je dober poznavalec in deli zasavske kraje v posamezne odseke ter ve, kje se dobe najboljše kože. Najboljše lisice so okrog Vač. nadkriljujejo jih pa one s Kumljanskega. to so kraji na pobočjih dolenjskega očaka Kuma. Dehorjev polove največ okrog hiš med Litijo in Kresnicami, posebno okrog šentjurija in Poganika Na.tvečji in najboljši polhi se dobe v okolici Sv Gore med št. Lambertom in Vačami Po vsej pravici pa bi vsakdo sodil, da je okolica Polšnika polšji paradiž Saj nam tako rspričuje ime kraja: Polšnik. Pa naši kožarji še ni%? dobili od tam niti ene polšje kožice Zares čudno. kam so dali Potšničarji svoje _ polhe! Izmed vse divjačine pa so najbolj cenjene kune. Kožarski slovar jih nožna !e pod imenom »mandre«. Takih kakor jih ima Jabla- niška dolina zlasti v svojem središča v Ja- blanških ^azih pa ni nikjer drugje. Sicer je Kakovost kože odvisna od raznih drugih okolščin če ustreliš žival decembra In januarja, je njena dlaka res prvovrstna. Preje in pozneje ustreljena je že prered^a in zaleže komaj za polovico. S tem pa ni rečeno, da je polovična koža vredna tudi polovico cene. Med kožarji velja pravilo: dobra koža se plača dobro in pošteno, polovična koža pa ni vredna prav nič. Ravno po tem spoznaš dobrega kožarja, ki se kaj razume na s»voj poklic. S slabo kožo laliko oslepariš le takega, ki nima o kožarstvu niti pojma. Tak ti bo seveda plačal za slabo kožo ceno, kaitor je ravno veljavna na dnevnem trgu za dobre, prvovrstne komade. Včasih so nosili naši kožarji svojo robo na zagrebške sejme. Zdaj pa stori zanje precej ljubljanski velesejem, kjer se zbirajo na kupčije pri »Divji koži«. Podeželski kožarji. ki uvažajo v mesto svojo robo morajo plačati 5 Din od kg uvoženih kož. Velet.rgovci poznajo prav dobro svoje dolgoletne zalagače Zdaj se pozna kriza tudi pri kožarjih, včasih pa je šla kožarsita kuočija kaj lepo od rok. Veletrgovec niti ne prebira robe, ki mu jo je ponudil njegov stalni dobavitelj, podeželski kožar. Naš Jaka na primer se je v starih zlatih časih popeljal kar do veletrgovca. Ob časi dobre kapljice sta posedla k razgovoru. Jaka je potegnil iz žepa beležnico in povedal: Imam lisic toliko izvodov in take kakovosti, pa toli ko in takih mander in še nekaj ostale robe. Veletrgovec mu je verjel, seitel in plačal. Robo pa je dobil še le nekaj dni kasneje. In sta bila zadovoljna oba: kožar in veletrgovec. Danes pa Je o, škoda že drugače: kriza! Pa sem pobaral Jako, če se je kdaj pri kupčiji kaj unesel. In mi je povedal tisto storijo, ki jo je doživel v Zagorju. Kupoval je kože od treh okoličanov. Razgovor se je vrtel pri poliču. Prevečkrat je prišel na mizo, da je bil Jaka kmalu v rožicah. Takrat pa ne gleda nihče dosti na kupčijo. In so sparili tudi našega kožarja. Preveč je plačal za robo. Ko bi bil dobil vsaj svoje novce nazaj, pa bi bil zadovoljen. Že domov grede, ko se nekoliko streznil, je našel v Litiji kupca, ki bi kupil zagorsko robo. Ampak bi imel Jaka 250 Din izgube. — »Morda pa se bo cena kaj spreobrnila« se je tolažil Jaka. Pa ni bilo nobenega po-boljška. Kadar je videl zagorske kože, se je jezil na Zagorje, nase in na pijačo. Ko se je čez nekai dni ponudila prilika, jih Je prodal v izgubo. 500 Din pa je veljalo popivanje med zagorskimi barantači. Tudi onikrat. so ga do dobra sparili. Jaka je kupil na litijskem sejmu nekako tucat »mander«. Vložil jih je v vrečo pa jo Je dal shraniti prijatelju, ta pa ves vražji, mu je zavohal vrečo. .. Čez nekaj dni Je prišel Jaka po vrečo in jo je odnesel, ne da bi pomolil vanjo svoj nos. Domov grede se je oglasil pri Jožetu, kjer Je sedela večja lovska družba. Na prigovarjanje zelenih tovarišev je Jaka le razvozljal vrečo, da se po-baha z — >man drami«. Da fU vttott ta ofcreset ... Jakor m Je razkadil... V vreči ao bila Im — ic kote. To »e J« krivil iB rspenčU Jaka. Pridušal »e je na vso moč, da je opeharjen, lovci so ga zbadali, da j« ostarel in ne loči več »mandre« od zajca Smeha in krohota Je bila polna soba Ves jezen je Jaka ie vstal, da zapusti zbadljivce. No, pa so mu nato le prinesli pravo vrečo, da se je Jaka lahko pobahal s krasnimi kunami... Dobro potegavščino pa so zalili z litrom tistega iz kota Za zaključek naj povem zabavno prigodo iz kožarskih »krogov«. Oni dan po zadnjem sejmu smo sedeli pri »Urški« med sejmarji. Večino so imeli kožarji, ki so nam prav ščegetavo krajšali čas. Vsak je razdrl kako domačo, hvalili so svojo robo in kupčije. pa v nič devali svoje pajdaše. Prav jezikavo besedo je imel ribniški kučmar, ki je zategoval po svoje, prevdarno je besede postavljal tako počasi, da bi lahko med vsako besedo malo zadremal. Eden kučmarjev nam Je ponujal lisičjo kožo. Hotel je imeti zanjo pet kovačev čez dva stotaka. Prodajalec jo je hvalil na vse pretege. In so se tudi zedinili vsi njegovi tovariši češ: koža je prvovrstna in vredna zahtevanih novcev. Pa so se vsi branili kupčije. Hudomušno je pokazal eden navzočih prodajalcu natakarico, češ: »Ribniški mojster, koliko pa bi ti dal za kožo tegale brhkega dekleta?«.. Zarežal se je zvitež: Ej, taka »zverina« pa nima pri nas prav nobene cene... niti ona, niti njena koža. -Ima preveč — lukenj in zato ni za v stroj« ... Vse se Je zahihi-talo salomonski rešitvi. _ »Kaj pa, možakar, bi kupil morda lisičjo kožo od mene? se je vtaknil vmes veseli gazda. — »I, pokažite Jo!« Je pripregel Ribničan. Čez kratek čas se Je vrnil Urškovec in pomolil kožarjem lisico, ki Jo J« potegnil iz papirja. iuisica je šla iz rok r rok«. Najprej se Je oglasil kožar, ki je bil takoj pripravljen za kupčijo. Vendar jo je pričel grajati: »Koža ni dosti prida, je redka, stara... sploh tretje vrste. Največ kar Je vredna Je sto-tak. Pa še s tem je preplačana. Kar je povedal v dobro svoji koži, so mu »proti podrli kožarji, najbolj pa se je čeljusti 1 mož iz Ribnice. Nazadnje so le udarili ▼ kupčijo. Poklicali so na mizo likof. Ribničan pa je vstal in hotel navezati kupljeno lisičko k svojemu tovoru ... Ampak lisičke, prvovrstne, ki jo je malo prej prodajal sam za 250 Din ni bilo nikjer . .. _ »Primojduši!«, se Je odrezal razjarjen _ kam pa ste mi spleli mojo lisičko?«.. Tedaj pa Je planila vso »oba v smeh. . Zviti tekmec pa mu je v krohotu izdal: Ti mojster skaza, ali nisi opazil, da si Jo pravkar kupil od mene. V tistem odmoru, ko Je omizje pričelo ba-rantati za natakarično kožo je gospodar snel na skrivaj ribničanovo lisičko, Jo v kuhinji povezal v papir in mn jo prodal nato kot njegovo lastnino. To je šlo po trgu okrog kakor novica o hudi uri, kako Je zviti Urškovec pretental brihtnega Ribničana, da je dvakrat kupil svojo lisico. Užaljeni in potegnjeni Ribničan pa Jo Je takoj odkuril od nas. Med take gade sa menda že ne bo zlepa J. Z. Pojdimo se smučat t • • Takole se je začela »Zdravo, ti ne bi se »R kam smučat? Kaj praviš, takole kam za več časa.« »To bi bilo pa res sijajno, fant, kar pojdimo, samo hitro se moramo dogo* voriti.« In ravno s tem »kdaj« se je začela kolobocija, ki nas je spremljala do konca našega bivanja na krasnih zasne* ženih planjavah planine Uskovnice nad Srednjo vasjo. Dogovorili smo se torej, da gremo kolikor mogoče kmalu. No, pa ni šlo vse tako gladko. Bilo je med nami ne« kaj zajčkov, ki so se obupno bali za vreme. In tako nas je tisti »kdaj« tri« krat potegnil za nos. »Fantje, gremo.« »Kaj pa, če v Bohinju ni snega?« Kmalu nato smo se odpeljali proti Bohinju. S postaje v Bohinjski Bistrici smo jo takoj odkurili preko Save in da* lje preko Senožet proti Srednji vasi, kamor smo prišli nekako okrog pol* dneva. Tu smo pri kmetu najeli bajto in ko nam je dal še načrt, kje ima na planini skrit ključ, smo zapustili Sred* njo vas m po dobrih treh urah vzdiho* vanja in sopihanja smo prišli v mraku na Uskovnico. Bajto smo hitro našli. Toda s ključem je bila stvar resnejša. Nismo in nismo ga mogli najti. Med iskanjem pravi eden: »Fantje, veste kaj, jaz ne bom več dolgo iskal; če me boste razjezili, bom vse skupaj za* žgal, pepel pa presejal in tako bomo našli ključ s katerim bomo potem lahko prišli v bajto.« No zažigati ni bilo treba, ker ključ smo končno našli. Trda tema je že bila, ko smo v kuhinji na odprtem ognjišču zakurili, pripravljali v sobi postelje in spravljali iz nahrbtnikov hrano na lepo polico poleg kmečke peči. Se čudno sli* si kaj: kuhinja, soba, postelje, kmečka peč, polica. Da, da vse to smo imeli na Smučarske kobilice razpolago ▼ nafi vfll n« planini. Ko smo se spravljali spat, smo sklenili, da bomo tu doma najmanj en teden. Drugi dan se je začelo naše brez* skrbno hribovsko življenje. Navse* zgodaj smo se sicer za uvod še malo zravsali Ko smo še vsi ležali, smo se skregali, kdo bo prvi vstal in skuhal čaj. Vsi smo z zaspanimi glasovi jav* kali: »Zakaj pa ravno jaz« in naš fle* gmatik, ki se je zadnji zbudil: »Pobi, jes raj ne, nej raj k'kšen drug tist sku* ha.« Nazadnje smo le skuhali tisti čaj* ček. Sicer je bil bolj t dimom nasičena voda, pa kaj, samo da je v želodcu ne* kaj toplega. Da se izognemo vsako* dnevnemu kreganju, smo takoj določili vrstni red za dnevno službo. Vsak dan dva naj po vrsti razkazujeta svoje ku* harske zmožnosti. Od tedaj dalje je šla stvar že bolj v redu. Zjutraj čaj, mleko, opoldne palačinke, rižot, krom* pirček in njegova juha, zvečer žganci in še marsikaj boljšega. Vmes pa, vedno kadar smo prišli od smučanja, sir, marmelada, paštete in kruh, veliko kruha. Ravno radi tega preklicanega kruha bi se enkrat, ko smo spali, zgo* dila skoraj »katastrofa«. En hleb je imel namreč prav posebne lastnosti, in naš hladnokrvnež je večkrat rekel: »Pobi, jes raj ne bom tegale kruha, te* gale strelskega kruha.« Pa da ne boste mislili da smo prišli na planino samo jest. O ne, tudi smu* čali smo. Vreme za to je bilo sijajno. Hitro nam je tekel čas v krasnih solnč* nih dnevih. Teden je že minil, a nam se ni še nikamor mudilo. Končno smo vendar sklenili, da gremo. Samo tisti naš se je upiral: »Pobi, jes raj ne grem še dol u tista lublanska megla . . .« Na* zadnje se je tudi on udal in po deset* dnevnem bivanju na planini smo okrog desetih dopoldne odrinili proti Bohi* nju. Do vlaka, ki odhaja ob eni iz Bi* strice, smo imefl pičle tri ure časa. Vsi smo hiteli, le tisti »raj ne« se je obiral in javkal: »Pobi, jes raj ne bom tako hitu«. Nekaj časa smo ga čakali, a na« zadnje smo jo ubrali naprej, da bi še dobili vlak. Pa ko smo ravno prisopi* hali na postajo, je vlak odsopihal s po* staje. »No »riuc«, sedaj pa imaš s ti* stim tvojim »raj ne«, sem nahrulil našo flegmo, ki je prav počasi prišla na po* stajo, smejoč se: Ja pobi, sej sem reku de jes raj ne bom hitu, ker sem Itak vedu de ga bomo zamudi.« Hočeš nočeš, smo morali čakati v©» černi vlak. V vlaku smo se kar za na* prej dogovorili, da za Veliko noč zopet odrinemo iz meglene Ljubljane na soinčno planino. Vsi smo z veseljem soglašali, le naš »Rajne« je javkal: »Ja pobi, kar sami pojdite, jes ne bom šu, nak jes raj ne, jes raj ne.« Bof. Vsak smučar Knjiga ta je nauk za kuho in se naj ne da v juho, naj se jo ne cvre na masti in se ne pusti jo vkrasti! Vzemi knjigo v levo roko, prej še špegle daj na nos, dihaj mirno in globoko, pa boš vsaki rihti kos. Knjiga vedno ti pomaga, tud' če prazna je bisaga: čitaj jo, pa brž boš sit, ker te mine apetit! »Vsak smučar — dober kuhar.« To je naslov moje nove knjige o kuharski umetnosti smučarjev na neoskrbovanih kočah. Izšla bo v najkrajšem času v založbi »Novo Celje«. Nota bene: bogato ilustrirana, umetniško opremljena in v svinjsko usnje vezana. Vsak navdušen smučar bo to novo »želodčno literaturo« z veseljem pozdravil, posebno ker je to prva knjiga te vrste v celokupni alpinski literaturi. In še celo pri nas, ko že dolgo pričakujemo nekaj novega — originalnega, po možnosti enostavnega in neokusnega. Iz lastne izkušnje mi je znano, da vse novo »vleče«, pa najsi je to nova knjiga, nove reformne hlače ali pa nova pipa. Posebno včasih, ko se piše pri nas toliko o »Celjskih grofih« in o »Veselem vinogradu«. Vsak vitez bele umetnosti mi bo pa pritrdil, da naše ljube smučarke — alias »fantki« — mnogo bolje obvladajo rumbo, kakor najprimitivnejšo kuharsko umetnost. In to celo v naših kočah, kjer vedno primanjkuje posode, drv, vode in higiene. Da! Tam mora mož sam napade lakote »panati«. — Le turisti in smučarji me bodo pravilno razumeli, če trdim v knjigi, da je kuhanje v hotelskih kuhinjah ali doma prava igrača napram naši višji kuharski umetnosti«. Ce se v katerikoli ko& vsled slabe peči tako kadi, da najdeš izhod samo s pomočjo kompasa, potem bo vsak rad zamenjal kompas z mojo knjigo, da bo našel v poglavju »čim več dima — tem manj toplote, čim manj toplote — tem več ozeblin« pomoč za svoje solzne oči. Da lahko nadomestuje slatinska steklenica valjar, da je umivalnik najboljši lonec za potice peči, da je eternitna opeka nadomestilo za pokrov in da nam služijo »čiste« nogavice kot cedilnik za kavo — o vsem tem in še o drugem se lahko y moji knjigi vsak natančno pouči. NI ml do tega, da delam reklamo za sadov« svojega dolgoletnega študija. O ne! Ne bom se potegoval za Nobelovo aH celo za nagrado »Pekatet«. Ne! Gotovo ne!! Meni je samo do tega, da bomo uživali na gorah zdravo, tečno in vitaminov polno hrano. Kajti: ne sme se več dogajati, da hi na primer dobil za jed kisle kumarice z medom ali celo kvargelne s čokoladno kremo. Absolutno ne! Kam pridemo, če bo čaj vedno imel okus po parafinu in če bodo na konzervni juhi plavale srage »Nivea« kreme? Dalje: nikoli ne smeš mleka zmešati s jeterno pašteto in nikoli na-reasati papricirane slanine v limonado! Nekaj je treba tudi storiti za higieno na višinah. Samo z ultravijoličnimi žarki tudi v višini 2000 m ne moreš poklati vseh bacilov. Knjiga vsebuje poleg tega Se mnogo fotografskih posnetkov o že pripravljenih, polkuhanih in popolnoma prismojenih jedeh. Vsak človek, bodisi nogometaš, bodisi yo-yo igralec ali celo univerzitetni profesor, bo lahko lz slik našel najboljšo dopolnitev k mojim besedam. Pri današnji krizi bo ta ljudska izdaja prišla prav tudi gospodinjam v megleni dolini, čeprav te ne poznajo kristijanije in polomljenih reber. Posebno poglavje je namenjeno kuharicam: »Vitamini in beljakovine brez ščurkov.« In potem: »Štediti — štedi-ti!« »Kdor ne dela, naj vsaj je!« je bil že znameniti izrek Julija Cezarja, ko je jahal na Trojanskem konju čez Alpe. In prav je imel ta znameniti mož. Naj je — dobro je — poceni je!! Kako zakurimo brez petroleja aH kako očistimo posode brez »Sidola« — o vsem te bom poučil vsakega po smuški maži dišečega človeka. Nato o neslišnem sekanju drv ponoči v kočah. In to je važno! Kajti ne gre da bi seismogra-fi naših potresnih opazovalnic registrirali v takih razmerah tresljaje! Nadalje o brezprašnem pometanju, o pravilnem serviranju na mizi in pod njo, nekoliko tudi o bon tonu smučarjev sploh. Na začetnike tega najlepšega in naj-zdravejšega športa ne bo ta knjiga vplivala le poučno, ampak tudi vzgojno. Rumenkasti sneg, ki leži običajno neposredno pred vhodom koč, ni uporaben, kljub pravi barvi za kuhanje čaja. Cim dalje od koče prinesemo sneg, tem boljši je okus te žiahtne, za smučarje neobhodno potrebne azijske tekočine. Prismojenih palačink ne vrzi nikoli preč. Položi jih na po možnosti star gramofon: nail^nše di°onnnce opinoveiših Rumba tolkačev bodo posledica tega. [ober kuhar Slabo kuhane žgance uporabi za zade-lanje špranj v koči ali na »enosedežnem oddelku«. V resnici mi je nemogoče našteti vse posamezne prednosti in poglavja moje knjige. Vsak smučar naj sam preizkusi novo kuharsko umetnost praktično. Nizka nabavna cena bo omogočila vsakomur, tudi najubožnejšemu hotelirju, da si nabavi knjigo. Ii koncu še doda-jem javnosti že v naprej recept za pravilno pripravljanje smučarskega čaja. Vsaki hišni gospodinji bo s tem omogočeno, da na lastnem ognjišču propagira mojo kuharsko umetnost. Torej: Smučarski čaj. (Thea alpma.) Vzemi lonec, ki še na dnu nima lukenj. Napolni ga do roba z belim snegom in ga postavi na po možnosti zakurjeno ognjišče. Če je pokrov pri roki, ga posadi zgoraj na lonec. Ce pa pokrova ni, odstrani iz previdnosti vse nogavice, srajce in čevlje, ki so obešeni ▼ navpičnici nad ognjiščem. Ko začnejo na vodi plavajoče smrekove iglice, mastne srage itd. valovati, in ko ne moreš več držati prstov v vodi, je znamenje, da je ledišče prekoračeno in da voda vre. Po-polen mir je sedaj na mestu. V rži kolikor mogoče dosti čaja v posodo, v vodo namreč — oziroma v pisker. Če nimaš čaja dovolj s seboj, potem najdeš vedno stare ostanke na omarah in policah. (Dobro pa je, če ga izsortiraš od mrtvih muh in druge navlake.) Ko si čaj 15 do 45 minut dobro dušil, je mehak in pripravljen za jed. Enakomerno barvo tekočine v vseh skodelicah dosežemo a tem, da si nataknemo snežna očala, Ci-tronin sok poboljša aroma, toda jaz dajem prednost neslani slivovki. En liter na osebo zadostuje tudi za odrasle smučarje. (Ponatis tudi v izvlečku prepovedan.) Tako. Sedaj pa pridno uporabljajte knjigo in prepričali se boste. Kajti še je čas, da se naučite pravilno kuhati to zimsko sesiio, — v veselje vseh smučarjev in sorodnikov v dolini, časi morajo miniti, ko si naletel na gorah na. smučarja, ki že dneve in dneve ni imel tople žlice v želodca. Posebno vam mladim dekletom pols-gam zadevo najtopleje m srce... Vašt bodoči možje mi bodo hvaležni. Učite se kuhati na gorah praktično in poceni. Že v naprej — dober tek in smuk! A. Kopinšek, čudni zakoni ▼ 5. Mojzesovi knjigi je določba, po ka*. t«ri Je btl moški dolžan stopiti v zaioo a ženo svojega umrlega brata. Ta lakoea pa Je veljal le toliko časni, dokler se je rodil ia njega sin. Nadal^ijo zvezo s to ženo 90 smatrali za težko kazndvo krvodknsrwtvo. To vrsto zakona so razlagah kot zaščitno ustanovo za vdovo, vendar je videti, so bali vmes še drugi razlogi, kakor ta, da ime pokojnikovo ne ugasne in da njegova last ae pride v tuje roke. Podobne zakone najdemo tix* med aetafc. terimi rodovi avstralskih domačinov, tai» pri Kuruajcih Pri rodu Dkrijev naJetfano spet na skupinske zakone, pri čemer ps •• moški hi ženske ne pomešate med seboj bres nekega reda. Na željo svojega moža odide žena lahko k drugemu možu za stransko ženo. a le tedaj, če spada ta v drugo kasto. Dierijcl so namreč »fcrogo ločen* ▼ dve kasti in zakon med pripadnikoma Iste ka«rte smatrajo za krvosfcruostvo, M se kaznuje tudi s smrtjo. Svojevrstne prepovedi zakonov med »sorodniki« so poznali stari Rimljani in drugi antični narodi. Pri nekaterih narodih, kt so se podrejali matriarhatu, je moral ostaviti rodni kraj in živet: pri rodbini svoje žene. Pri rimskih kraljih ni sledil sto očetu na prestolu, temveč hči, kraljeval naslov se je podedoval le v ženski Uniji (kakor n. pr. še danes na Holands&em) te se je prenašal celo na inostracce, M so se omožili s kraljevskimi princesami. Otroci so nos:li ime matere in ne očeta. Tudi najstarejši atenski kralji, n. pr. K «k Sa Urejuje tir. MIlan Vidmar Veauu Rubina tem je srečal Abraham«. Vsakdo ve, Kreca obvezna. Zanimivi gambit Je analiziral v »Deutsche Schachzeitung< L 1930. baltiški mojster Behting. 2. d4Xe5 Sb&—c6 3. Sgl —f3 Dd8—e7 4. Dell—d5 .... BeM iie more s 4. Le1—f4, De7—b4-f- 5. 1X4- -d2. Db4Xb2 6. Sbl—c3 Lf8—b4 7. Tal—bi. Db2—a3 8. Tbl—b3, DaS—«5 9. a2—a3. Db4Xc3 doseči ničesar. 4..........fT—rt 8 to poteza ustvarja čiui pravi gambit. 5. e5Xfft SgSXf6 «, Dd5—bS d7—d5 7. Lcl—f4 Lc8—f5! Cmi žrtvuje še kmeta na b7. 8 «2—eS .... Igra: 8 Dt»3XW, BeT—b4+ s. DbTX ts4. Sc6Xd4 10. Sf3—d4, Sb4Xc2+ Je za. dovoJJiva za črnega. 8..... 0 0 0 9 1X1—b0 ____ Na 9. c2—cS bi tfeiffio 8fB—«4 z groiujo g?—g«. 9..........DeT—c5 10. Lb5Xc6 b7Xc6 11. 3f3—\ IT. Dd3—et «5Xe4 18. 8d2Xoi Td8xdl-f- 1». KelXdl Dtrt—•« 20. Dc3—ač Hi8—d8+ 21. Kdl—el Da6—b7! Krije indlrektno kmeta aa eO. 22. Sb3—d2 ____ Bedi vidi, da bi rop: 22. Sb3Xo5, LeTX c5 23. Da5Xc5 zaradi odgovora 23. .... Sf6—e4! žalostno končal. 22..........8«— določen začetek partij® os srednja »rm. NT tedaj čude«, da črni tabko presenetljivo udari 28. ... . Le«Xc4! 28. DaO—08 .... Lovca beh seveda ne sdm vneti. Mat hi bil r dveh potezah: 29. Sd2X©4 Db7—bl+ 30. Kel—c2 Dbl—dl mat. 29..........Loi—«6 30. DoSXg7 .... To Je prav m prav cbop. Bedi kralj v strašnem ognju. 30..........Db7—d3 31. Dg7—hS+ Le7—d8 32. Dh8—b£ c5—c4! Začetek odločilnega napada. 33. Dc3—e5 Dd5XeC 34. Lg3 X e5 Ld8—h4 35. Le5—g3 Lh4—e7 Lovca sta strahovito orožje 36. Sd2—e4 37. Kel—fl 38. Kfl—g2 39. Lg3—e5 40. f3Xe4 Beti se vda Le7—b4 + e4—c3+ La6—d3 Ld3Xe4 Td8—d2 Jožeta Kostanjev ca pot v sedemdeseto leto Danes stopa v Mariboru v pokoju živeči vadniški učitelj in slovenski pisatelj Jože Kostanjevec v »sedemdeseto leto življenja. Bolezen ga je zadnje mesece priklenila na dom, kjer deli usodo z svojo prav tako bolno življenjsko družico. Sedanji zlasti pa mlajši generaciji je pi* »a tel j Jože Kostanjevec skoraj docela neznan. kajti vsa njegova dela so še vedno raztresena po raznih zbornikih, koledarjih, revijah in časnikih Bil pa je v neki dobi prejšnjega stoletja in ob začetku sedanjega, ko so starejši utihnili in se mladi še niso pojavili, najplodovitejši slovenski le-poslovec. Njegova proza bi, če bi jo zbrali v skupni izdaji, obsegala lepo vrsto debelih knjig. Sam je nekoč dejal, da je napisal večjih in manjših povesti, novel in črtic za več ko 2000 tiskanih pol. Ob sedemdesetletnici, ki se ji približuje * današnjim dnem, j« zato nujno potrebno, da ie pripravi izdaja njegovih zbranih ali vsaj iz* branih deL Najbolj poklicana bi bila za to pač Tiskovna zadruga, ki itak že izdaja zbrana dela ostalih starejših pisateljev. _To smo Jožetu Kostanjevou neizogibno dolžni! Dolžni smo pa obenem pokreniti akcijo, ki naj poskrbi za Co, da se Slovenci tudi materalno oddolžimo sivolasemu nestorju naših leposkrvcev. V ta namen se bo osnoval v Mariboru poseben odbor in upamo, da tudi država, banovina in občina mariborska ter ljubljanska ne bodo pozabile Kostanjevčeve sedemdesetletnice. Obenem z vstopom v sedemdeseto leto pa obhaja pisatelj tudi petdesetletnico, kar )e bik v »Ljubljanskem Zvonu« objavljena njegova prva pesem. Sivolasemu pisatelju želimo v sedemdesetem letu življenja izpolnitev njegov« največje želje: začetek kritične izdaje njegovih zbranih deli R- Rehac. Ogroženo slovenstvo — na nepravem mestu Neki ljubljanski tednik, ki «atrfa>«. «a zastopa »dognane nerodne interese« (po večini na nepravem mestu ln ▼ nedognani obliki), se v zadnjih dveh številkah ufkvar. ja s slovenskim značajem ljubljanske opere. Toži, da v slovenski operi izginja slovenski jezik Dokazi: Konjovičevo >Košta-no« so uprizorili v izvirnem jeziku, Rijavec Je nastopil v srbohrvaščini, ga. GJungje-nac-Gavella Je pela Morano »po hrvaško« in podobno. Nismo glasilo nade opere in tudi nismo najprošeni, da bi Jo branili, toda v Interesu pravilnega pojmovanja slovenske kuilturne samobitnosti v Jugoslaviji moramo ugotoviti, da slovenska opera ni ogrožena v svo. jem slovenstvu, če se na njenem odru kdaj pa kdaj sliši srbohrvaška beseda. Srbohrvaški jezik ni tn ne bo za Slovence tuj je. zik; to je poudaril že Fran Levstik, kar bi oni, ki skušajo vzeti v zakup njegov na- rodno-poli tičal testament, lahko vedeli. Naše stališče Je — in operni referent »Jutra« Je to že ponovno poudaril —, da se morajo vsi solisti naše opere, ki niso Slovenci, učiti novih vlog v slovenščini, dokler so angažirani v Ljubljani. Toda pravo in resnično slovenstvo ni še ogroženo, če kdo zapoje katero part jo iz svojega prejšnjega reper. toarja v srbohrvaščini, ki je nam najbližji, najsorodnejši in najljubši jezik. Ogrožene se čutijo oni, ki na tihem kuhajo mržnjo zoper srbski ali hrvaški jezik. Čudno bi bilo, če ne bi v kakšni ra/apoki našega naroda ostalo kaj starega šušteršJč'jamskega avstrojslcvenskega snega, toda tudi ta bo skopnd prej ali slej. Velika večina naših ljudi pa mirno uživa z opernega odra srb-sko-hrvaške petje, ker ve, da 2 nj:m ni ogrožen Slovenski Jerfk, dokler Je gledališče po značaju in dubu slovensko. In takšno bo tudi ostalo! S kakšno grozno nevarnostjo e*. bori neznan budni stražar, priča to, da se spod-Uka nad nekaterimi vlogami ge. Gjungje. nac.Gavella, ki jih iiaa naš tudi rane v srbo. hrvaščini. Pri tem pi3ec pozablja, da ta prvovrstna pevka, ki je ponos naše opere in ljubljenka našega občinstva, poje vse nove vloge svojega ljubljanskega repertoarja v vzorni slovenščini in jih tudi ob gostovanjih v Zagrebu poje slovensko. Gosp. Rijavec ima svoj repertoar naštudiran v originalnem tekstu in delno v srbohrvaščini, ker češče gostuje v Beogradu in v Zagrebu: ali Je v tem primeru res potrebno, da jih za en sam nastop v Ljubljani naštu-dira še v slovenščini? To lahko zahteva samo oni, ki ne ve, kakšen trud Je združen s takten delom Ce Je g. Rijavec dober pevec ln v čast slovenskemu imenu na tu. jem, ni slovenska kultura niti malo ogrožena, ko t Ljubljani poje srbohrvaško! HvaSežui smo opernemu vodstvu, da je Konjovičevo »Koštano« uprizorilo ▼ izvirnem tekstu, ki Je — kar ve vsak, kdor po-zaa »Kodtano« —, tako tesno zvezan z glasbo, da bi upnaoritev v akrvenjčhri vzela »Kofttani« polovico njena originalne lepote, kotorita in svedtostL Tudi češka uprizoritev »Koštanec Je prav zaradi nenavad. no tesne »vezanosti izvirnega teksta in glasbe mnogo izgubila, toda če Je bil tam prevod neizogiben, ali Je bfl takisto neiz. ogiben v Ljubljani?! Tudi v Zagrebu Je razumevanje teksta zaradi številnih loka. lizmov in turcizmov nekoliko težje in če dodamo v LJubljani še, postavimo, za četrtino novih Jezikovnih težkoč, Je pa z druge strani dobilo občinstvo delo ▼ njegovem polnem blesku. Ko so pred leti peli Stra-vtnskega »Oidipus rex« y latinščini, ni nihče protestiral: čemu neki? Priznajmo, da vzlic slučajnim, ne sistematično uvajanim srbskohrvaškim tekstom, ostane slovenska opera slovenska in da utegne naša kultura celo pridobiti, če se srbskohrvaške opere po jo v originalu, v svoji polni izvirno, sti ln barvitosti! —o. Sturoslovanski koncert v Ljubljani Kakor Izvemo, bo v začetku marca kon-certiralo v Ljubljani sloveče zagrebško pevsko društvo »Cirilo»Metodov kor«. Priredilo bo velik duhovni koncert staroelovan-skih cerkvenih pesmi v obdelavi slovečih ruskib mojstrov, znan h kapacitet s področja klasične in sodobne orientalne cer-kveno-glasbene literature. »Cirilo-Metodov kor« je glede na svojo konstrukcijo m ne» katere posebnosti zanimivo pevsko združenje, prvi pevski zbor v Jugoslaviji, ki se je specializiral za staroslovansko cerkveno pesem in nje propagando. Zato se v njegovem arhivu zb:ra izključno vseslovansko blago, ki v odlični vokalni reprodukciji svojega zbora kaže vso lepoto, svojevrst-nost in mistiko slovanskega vzhoda. Cirilom etodski zbor je sestavljen po vzorcu ruskih sinodalnih a capella zborov v Petrogradu. Moskvi in Kijevu, ki zaradi boljševnškega zatiranja danes seveda več ne delujejo (vsaj javno ne). Velike umetniške kvalitete cirilometodskega zbora, ki ga odlikuje vsestransko priznana, vzorna disciplina, se izražajo prav posebno v zna* čilnem načinu prednašanja, kakor kaTakte-rizira samo človeka, ki je vzgojen v slovanskem duhu mističnega vzhoda. Res je. da ta zbor dolguje hvalo za svoje velike javne uspehe lastni strokovno-zborovski soli, vendar je treba kot posebno tehtno dejstvo omeniti še to. da so v zboru za5topani člani vseh slovanskih narodov, kar priča o njegovem praktičnem delu za slovansko vzajemnost. Ruse. Ukrajince, Poljake, Ce» he. Bolgare m vse Jugoslovane je v »Cirilo-Metodovem koru« narodno in duhovno ze-dinila pesem, slovanska pesem ki je produkt velike slovanske duše, kateri sta dala značaj in izraževalno obliko predhodnika »lovanske kulture m civilizacije in patrona tega zbora, slovanska apostola »v. Oiril in Metod. Zbor bo na ljubljanskem koncertu vodil njegov prvi dirigent in artistični vodia, prof. Boris Kovvarevski. bivši dirigent Duhovne akademije v Petrogradu. Brez dvoma je, da bo nastop staroslo-vanskega cerkvenega zbora za Ljubljano svojevrsten in izredno zanimiv dogodek, ki obenem obeta velik umetniški in duhovni užitek, zato ž« sedaj opozarjamo nanj. Koncert Mirana Vihra v Ljubljani Ljubljana. 18. februarja. To ime ni več neznano v našem glasbenem svetu, odkar je mladi virtuoz nedavno nastopil z violinskim koncertom s spremljavo orkestra v Ljubljani, zato Je bilo tembolj čudno, da se je javilo tako malo glasboljubivega občinstva za srnočni k on. cert, ki se je vršil v dvorani Filharmonične družbe in na katerem je Viher izvajal velik spored klasičnih in modernih violinskih skladb s spremljavo pianistinje ge. Mirce Sancinove. Viher Je trenutno bržčas edini muzikalni »čudežni otrok«, ki jih premoremo m ki Je res zmožen nastopati dokaj ssmostojno ter ima naštudiran tedatno dolg spored Izven sporeda pa sigurno tuai še kaj uporabnih točk. V Corellijevi vio. linski sonati op. 5 je violinist pokazal lahko mnogo okusa v prednašanju, čisto, brezhibno tehniko predvsem desne roke in smisel za klasično glasbo. Zato Je bilo nekoliko odveč, da Je Corelliju sledil še Mozart z osmo violinsko sonato ▼ C.duru, ker Je mogel pn nji izvajalec pokazati le še naštete vrline in nd mogel presenetiti s po. sebnhni novimi. Tembolj Je zato zadostila druga polovica sporeda, na katere prvem mestu smo čuli Jako zanimivo, impresionistično prirejene Paganinijeve »Caprices« op. 20, 21 in 24, ki jih je »moderniziral« Szymanowski. Posebno prva in poslednja sta bila odlična preizkušnja za virtuoznosrt mladega goslača, ki Jo Je prestal na zavidanja vreden nač'n. V zadnji, ki vanira isti tema v različnih virtuoznih domislekih, Je posebno vzorno zvenel stavek s flageo-letnlmi toni, ki so kamen spodtike lahko tudi bolj rutmiranim in izdelanim virtuo-zom. Suk_Ondfickova »Dumka«, Je lahko umljjva zadevica, v katere srednjem delu je dana izvajalcu prilika, izkazati se ▼ dvojenkah. v katerih tudi Viher ni odrekel. Chaminade.Kreslerjeva španska se. renada je prav tako kompozicijsko brezpomembna stvarica. ki pa je vsled 2elo violinskega aranžmaja jako hvaležna toč- ka; todi Viher Jo Je moral pooortti, prav kot Cassado.jev, mouemo se otona&a-joča pies zelenega vraga (!}, ki ga Je mali v .rtu cz prednasal z ciobritu zanosom. Prednosti Viherjeve igre so predvsem polni, zvočni ton, ki je tembolj presenetljiv, ker prihaja iz instrumenta polovične velikosti, uglajenost desne roke in že znatna spretnost leve, cjob to v mestih v:r-tuoznega značaja, dvojenkah in flageo:e_ tih. V prednašanju je seveda še nesamostojen, vendar preseneča sigurnost v nt. miki in absolutna čistost in tona ci je. Cim bo mogel zamenjati polovične gosli za prave ,bo vsekakor pr dobilo njegovo predna. šanje na inzizivnosti. Presenetilo pa me je (v negativnem smislu), da svira poleg sonat tudi virtuozne skladbe z not. Predpostavljajoč, da ima zadostno močan sporrvn (zdi se mi, da o tem pn njegovi splošni glasbeni nadarjenosti, ki je jako očita, ne gre dvomiti), smatram, da ga gledanje v note, ki mu v trenutku nastopa itak ne morejo več dosti koristiti, more le mot ti ln ovirati pri svobodnem razvoju glasbenih misli in pri interpretac ji Tudi sviranje sonat z not, kar je ponekod moderno, se mi zdi nesmiselno, kajti ako izvajalec dela ni naštudirai tolikmj. da ga lahki brez vizuelne podpore razvije pred poslušalcem, mu tudi obračanje listov (dosti več namreč gledanje v note na odru za solista res ne pomeni) ne more nadomestiti pomanjkljL vosti v predhodnem študiju ter se je izka^ zalo že nekajkrat, da igranje z not na kon_ certu rado privede do nepričakovanih in presenetljivih napak. Zato bi svetoval mlademu Vihni, odnosno njega neumornemu uč telju in mentorju g .ravnatelju Samemu, da se odločita za samostojno in Izčrpno naštudiran je -<-seh del, ki jih obsega spored, ke" bo s tem tudi zunanji videz vir. tuoznosti bolj podčrtan — in slednj'č nd mogoče zanikati, da namerava Viher po. kazati predvsem čudežno zrelost v rlr. tuoznosti, kajti sicer pač ne bi koneertirai sploh . Mislim, da bo Viher po dveh. treh leta temeljitega študija lahko stopP. ▼ vrsto mednarodnih tekmovalcev za palmo mladostne virtuoznosti. Iz srca Je želeti, da bi se pri tem razvil nadalje tudi njegov fini muzikalni čut in oku«\ ki ga Je v znatni meri pokazal že sedaj ln se zanašam, da se nahaja v najboljS h rokah. L. M. 8. Življenjepis Rirharda Wagnerja, IfKJ^Sll^ sko delo francoskega esejista Guya de Pourtal^ea, }e pravkar izšel §ki izdaji pri Knauru ▼ Berlinu. 0 zdravju in bolezni Umrljivost žensk zaradi tuberkulone > največja od 15. do 30. leta, za moška pa od 25. do 45. leta. Najboljša zaščita mladine, da ne alkoholu, so telesne vaje na prostem in telesni šport. ★ Bolezen krvavitve, ki Jo imenujem« hemofilijo, dobimo skoraj izključno pri n*x_ šle h, pri ženskah samo izjemoma, de sta bila oče tn mati podvržena isti bolezni oa. če Je tudi mati izvirala iz družine s to boleznijo. S 30. letom običajno prestopimo vSek naše živčne moči. ★ Stročnica (grsh, fTfto*. fesfta) mtnje> beljakovino, ki Je enakovredna mesni beljakovini, samo da Je nekoliko težje prebavljiva nego pri mesu in mleku, PrebavlJL va pa postane večinoma, če skuhamo stročnice v podobi kaše. o analonum hmona « Ljubljana Kcmenskega ti y Oskrbnina: L razr. 100 Din, II. razr. 80 Din. Zdravnik: DR. FR. DERGANC šef-primarij v p. Janho Kač: (j R U Danes se Je namreč otvorfl pred menoj prepad, M mu nihče ne vidi dna. Pred nami sedi na zatožni klopi žena, kmetska žena, ki niti ne joka, niti se ne roga našim postavam. Priznava odkrito svoje dejanje v vseh podrobnostih, ne priznava pa svoje krivde, temveč se sklicuje na neko svojo pravica Sodišče je mislilo, da gre pri njej morda za bolezenski pojav, izvedenci pa so to mnenje soglasno odklonili. Toda čemu so nam izvedenci! Kaj nismo čuli ves čas obtoženkinega zagovora, kako je narod, ki je napolnil to dvorano, pritrjeval njeni dozdevni pravici, po kateri sme ubiti tujega pritepenca, ki hoče rodu ukrasti grunt. Tisočletja nazaj smo se to uro preselili v čase, ko še ni bilo ne cerkve ne molitve ne paragrafov iuris romani in ko je količil močnejši zemljo in jo branil s krvjo pred vsiljivci Kje ste sedaj tisti, ki ste gradili našo presneto in našo kulturo ter se bahali s svojimi uspehi? Tisočletno vaše delo se maje v temeljih in grozi, da vas pokoplje pod seboj. Porečete: narod je propadel, ne zavedate se pa, da je propadel na vaših siabih zgledih: zakon je ubila svetna gosposka s pomočjo gra-bežnih plačancev močnejšega in bogatejšega, Boga si je odstavila duhovska gosposka, ker ji je nadležen. Narodu je kazala zveličavnost bednega življenja v tej solzni dolini, sama zase pa si je ustvarila nebesa že na zemlji, ker ni verjela oa hozano v božjih nebesih. Danes stoji pred nami nov človek, ki je odvrgel od sebe Boga in postave :n ki terja isto pravico kakor cesar: da sam pobija brez kazni svoje sovražnike. Svet se maje v temeljih, ko se levijo narodi iz preperele kože obrabljene rimljanske kulture.« >ržavni pravd ni k se je malo oddahnil, med poehišakd in sodniki pa je postalo nemirno. Rahel usmev mu je Sel preko lica. ko je dvignil roko in nadaljeval: »Pa bodimo še mi novi ljudje in priznajmo narodu pravico, kakor jo terja obtoženka pred nami« Začudeno je gledala Mi ca govornika, sodniki so se pa spogledovali in šepetali drug drugemu na ušesa: »Kaj se je zbledlo tovarišu?« Predsednik je nervozno vrtel zvonec. »Posebno smo lahko prizanesljivi pri njej, Id niti ni izvršila svoje pravice, ko je branila svojo edino svetinjo — petstoletno dediščino Kolenčevega grunta. Za bolečine in bolniSke stroške se naj sf*odnici sami pogodita. Grunt naj dobi nazaj Marija Kolenc, M naj izplača za dvoletno delo odškodnino snahi, ta pa naj gre od hiše.« Vedno večje začudenje se polašča navzočih. Mi ca kar ne verjame ušesom, kakor mrtvoudna sedi Nežika. Govornik izpije kozarec vode in nadaljuje: »Tako bi razsodili po novi pravici in bi takoj dovršili razpravo, da ni vmes prav neznatne ovire, ki je zapisana v aktih samo kot obtežilna okolnost Vi, Marija Kolenc, pravite, da ste zavdali svoji snahi zato, da bi ne prišel grunt iz Kolenčevega rodu. Odgovorite: Ali je tako?« »Dš, tako je!« je odgovorila povsem mirno Mlca. »Kot edinemu dediču Kolenčevine naj hi pripadel grunt vam, kaj ne?« je izpraševal državni pravdnik dalje. »Da, meni — zadnji dedinji! je s poudarkom odvrnila obtoženka. »Ali ste bili trdno uverjeni, da ste vi — res — zadnja dedinja«, je vrtal dalje državni pravdnik, poudarja je vsako besedo. »Povsem uverjena, če izvzamemo nezakonskega Tonča, ki baje še živi, toda je že odpravljen«, je odgovorila Mica, ki se ji je na glasu poznalo, da res ne dvomi. Državni pravdnik je dvignil roko in trdo položil pest na svojo mizo: »Pa se vendar motite! Vi niste bili zadnji dedič Kolenčevine, ocTkar je mrtev vaš sin Janez. Ko ste vi zavdali lastni snahi, da bi ji iztrgali grunt, je rasel pod njenim srcem rod vašega rodu, kri vaše krvi, ki niste vedeli zanj: vedel pa je zanj vaš sin Janez, ker mu je snaha Neža povedala to ob njegovi zadnji uri. Strup, ki ste zavdali z njim snahi in ki ji je trgal drobovje dolge ure, je iztrgal izpod njenega srca tudi tega zadnjega potomca poltisočletnega Kolenčevega rodu. Po naravnem zakonu vas obtožujem, ne po zastarelih paragrafih našega kazenskega zakonika, umora lastnega vnuka.« S povzdignjenhn glasom J» govoril državni pravdnik zadnje stavke. Od besede do besede je raslo razburjenje med množico — sodmiki so se čudih novi zanki svojega tovariša. Mica je stala nekaj časa kakor mesečna, pri poslednjih govornikovih besedah pa je kriknila Mica kakor ranjena levinja: »Moj Bog! Lastno kri sem ubila — Ubijte še mene — ubijte me — ubijte!« Prijela se je za glavo in se zgrudila na klop. Da ni priskočil paznik, bi bila padla na tla. Množica je zahrumela in na mah je bila na strani državnega pravdnika, ko je čula, da je umorila Mica svojega vnuka, Nič se ne meni ljudstvo za to, ali je storila zločin vede ali nevede: Storjeno je! Predsednik je prekinil razpravo, ker se je obtoženka onesvestila. Ko se je le-td spet zavedla, je dvignila svoje motne oči k državnemu pravdniku in ga prosila kakor otrok brez presledka: »Mojega Je- zuščka mi dajte, mojega lepega Jezuščka...« Zdravnika izvedenca, ki sta prisostvovala razpravi, sta izjavila po pregledu obtoženke, da ni zmožna za nadaljnje zasliševanje. Zato je predsednik odgodil razpravo na nedoločen čas. Kakor omotični so se razhajali počasi poslušalci. Fidelčka je pristopila k Nežiki, ki si je brisala solze, in ji šepnila: »Jaz sem pa rekla Mici, da menda nisi bOa sama, toda mi ni verjela.« Vse mesto Je živelo tisti dan pod vtisom te strahovite žaloigre, toliko žalostnejše še zategadelj, ker je bila le slučajna. Teden dni po obravnavi so držali nesrečno Mico v jed, da pride morda spet k pameti in bo moči nadaljevati postopanje zoper njo. Nič več ni merila kakor prejšnje tedne jece s ponosnimi koraki. V kotu je čepela negibno po dolge ure in zrla v tla. Le kadar je prišel zdravnik v beli halji, je oživela. Na kolena se je vrgla ter prosila kakor otrok povzdignjenih rok z moledujočim glasom: »Duhovni oče, mojega Jezuščka mi dajte, da ga bom zibala. Prosim vas, dajte mi ga. Nežika, ki ga je rodila od svetega Duha, mora vendai na polje... Sam je Jezušček doma. Ojoj, ali ga ne čujete, kako joče ?... Moj Jezušček ne sme jokati, ne sme, ne sme, ne sme...« Se potlej, ko so se zaprla vrata za vizito, je ponavljala venomer »Ne sme!«, dokler je ni posilil jok, ki mu je vedno sledila otopelost. Ker so se slični napadi redno ponavljali, je predlagala zdravniška komisija, naj se odda Mica v blaznico, kar se je res zgodilo. Prehuda je bila kazen za njen sicer veliki greh; toliko hnj-ša, ker je zlomila tudi njeno iz zemlje zraslo pravico. Cez en mesec je prišlo na občino pisanje, da je Mica umrla v blaznid. Brez sveče, brez pogrebnih psalmov so jo položili v tujo zemljo... NežiLo je tašči na bridka usoda zelo pretresla Sokrfvo se je čutila, ko se je pogovarjala o vsem tem s Terentijem, zakaj drugega itak ni bilo pri hiši za razgovor. »Sama sem bila kriva svoje nesreče. Nikoli nisem bila navezana na Kolenčev grunt. Ko sem pa zvedela, da je Tonče živ, je umrla v meni vsaka želja po tuji zemlji. Nihče drug bi ne dobil Kolenčevine kakor Janezov otrok. Večkrat sem videla, kako me je Mica. ogledovala zadnji mesec, pa ni uganila, kako je z menoj. O. d > ji nisem povedala! Vsega tega bi ne bilo!« Terentij je zmajal z glavo: »Ničevo! Tako pač teče življenje: enega požre vrtinec, drugega dvigne. Potrpeti je treba drug x drugim, preurediti se pa ne dš življenjska reka, ki toče tako, kakor ji zemlja veleva.« Iz življenja in sveta Diagnoza iz rok Metoda hirologa Sidona Hlrciogija se imenuje veda, M jiroaftuje ftrte t dlaneh. To je že silno stara stroka, M je veljala ie v pradavnih časih m velja de danes za neko vrsto okultne znanosti. Astrologija je vedno rada koketirala ž njo in baš ta zveza je vzrok, da je prava zna. nosrt danes ne ceni prav nič. _ V najnovejšem času je opažati stremljenje, da bi se hirologija osvobodila vsake okultne primesi in postala realna, samosvoja veda. Na astrološke domnevane vplive na daljavo ne da človeštvo, ki koraka a časom, danes ndč več in tako skušajo tudi črtam in drugim znakom v človeških dlanek najti nove, prijemljivejše vzroke. V tem ozira je zanimiva, dasi še vedno dovolj hipotetična, teorija dunajskega hiro- loga Hansa Sidona, ki pravi, da nastajajo 6rte v rokah tn druga znamenja pod vplivom nihalnih Impulzov, ki jih živci pre_ našajo iz možganov v roke. Ti nihalni impulzi lahko povzročajo nove črte in zname. nja, a odpravljajo pod nekimi pogoji tudi stare to pred vsem v primeru kakšnega obolenja ali drugega abnormalnega stanja. Zanimivo Je n. pr., da izginjajo čestokrat pred kakšnim napadom mrtvouda celi deli glavnih črt v rokah. Po takšnih spremembah se dado po Sidonovem menju ugotavljati različne bolezni in druge nadlege, tako da bi imela medicina v hirologiji pomočnico za diagnozo. Kako daleč pa je Sidon že izdelal svojo metodo hirološke diagnoze, nam nI znano. Letalo brez propelerja Konkurenčni tip letala dr. Dr Rohrbach je znan nemški letalski strokovnjak in graditelj. V dvajsetih letih, od kar deluje v tej stroki, so njegova le. tala v najrazličnejših delih sveta preletela že 5 milijonov kilometrov tn dosegla 30 svetovnih rekordov. Zato je zbudil upravičeno senzacijo njegov najnovejši izum, s katerim je stopil pred kratkim v javnost. Gre za" letalo brez propelerja. Na zunaj tsa letalo vidi kakor vsako drugo letalo, ea. mo da ima namestu običajnih nosilnih površin tri ozke peruti, ki se vrtijo kakor lo. pate pri narnikih na kolesa. Peruti oz. obe osi na katerih so montirane, žene motor z brzino ki se da poljubno spreminjati. Isto tako se da tudi med vrtenjem s krmilnim mehanizmom spreminjati naravnani kot peruti, s čimer se more letalo obračati po. ljubno v vsako smer, v navpični smeri na- Rohrbacha ali celo nazaj. vzgor ali navzdol, naprej Aparat potrebuje silno malo prostora za odlet in pristanek. Ako bi motor odpovedal, se vrtijo peruti pod vplivom zračnega odpora same dalje im letalo se vrača k zemlji kakor padalo. Vsa ideja z vrtljivimi perutmi spominja na novi Voithov ladijski pogon na kolesa s prestavljiviml lopatami čemer se more tudi ladja na mestu pri smer bi voziti celo s obrniti v poljubno strani ln poševno. Novo Rohrbachovo letalo tma prt »seli teh prednostih isto nosilnost in brzino ka. kor dosedanja letala, poleg tega je manjše in pri izdelavi v seriji tudi cenejše nego ta. Tako ni dvoma, da bo vstal v nJem hud tekmec dosedanjemu letalskemu Upu tn ga bo bržkone tudi spodrinii udnost Vabe ln triki, da ne omagamo v življenju Narava je najboljša učiteljica tudi v svojih trikih in a triki, s tem da nam kaže lažniv cilj kot resničen, dviga tudi našo iniciativnost. Kakor raaJo ijodi M rodilo otroke, če M Jbm narava ne lagala, da gre samo za >ljubezen«, kako mak) ljudi fcd Jedlo, če bi jh narava ne vabila k Jedi z občutkom •►slasti«! V resnici gre v prvem primeru samo za ohranitev vrste, v drugem za nadomestitev izgubljenih beljakovin, maščob tn ogljikovih hidratov. A Iz tega postopanja narave se lahko ssarsičesa naučimo — in po njem se v res- nici tudi ravnamo pri vsakem podvigu naše iniciativnosti. Tudi naše velike tn majhne odločitve spodbujajo lažnivi cilji, M se Jim ozadja niti sami ne zavedamo vabe. Dijake vodi pri dela misel, da se pripravljajo na izpite, na doktorat, n* »položaj« v žavlje. nju, kajti brez vsega tega bi se le malokdo česanaučal. Nogometnike in lahke atletike vodi misel na ta tn ona prvenstva, delavca zaslužek. Tekmovanja in nagrada sta naši najboljši spodbudi in kjer Ju ni, si ju moramo pač sami docmnevatl. Kajti bolj nego resalčni cilj nas miče in spodbuja lažnivi cilj, njegova vaba. zdravniki rastlin Laboratorij 1 Umetna imunizacija rastlin s vcepi ja-njem an ta toksinov po človeškem vzgledu pri rastlinah ni obnesla Tako je bik) treba izbrati drugo pot: izkoristiti naravno umetnost, ki jo je* najti za razne bolez-jaj med rastlinami istotako kakor med ljudmi Postopek je v teoriji preprost: rarfične pravrstfe iste rastime se preizkusijo glede njihove odpornosti zoper določene bolezni, nato se izbere in goji tista, ki se pokaže odporna zoper bolezen. Druge zaželjene .lastnosti se p eventualno skušajo pridobiti a križanjem. Seveda pa je v praksi ta postopek veliko bolj kompliciran in zahteva često ogromnega truda in denarja. Na zimskih pšeničnih vrstah je spomladi n. pr. opaziti, da so nekatere dobro prebi le zimo, druge so pa zmrznile V krajih in deželah, kjer je velika nevarnost, da bi pšenica poziirrf zmrznila, je treba sejati odporno vrsto, ki se da najti tudi z manj zamudnimi poskusi v ledenici znanstvenih laboratorijev. _ V zadnjem času so delali posebne pctfra-se a inficiranjem rastlin, da bi ugotovili, katere vrste krompirja rriso podvržene v službi modernega poljedelstva vlažnih poletjih gnitju Hstov. TI poskusi so se vršili v laboratoriju, v primerno vlažnem in toplem prostoru z rastlinami, ka so jim na liste kanili z glivico, povzročitelji, oo gnitja, pomešane kaplje vode. že po štirih dneii se je pokazalo, daji je rastlina dovrctna za gnitje ali ne. Izkazalo se je n. pr., da so odporne le tiste vrste krompirja, M izvirajo iz svoje pradomovine Južne Amerike. S križanjem so potem tem vrstam dali druge dragocene lastnosti, ki jih zahtevamo od dobrega krompirja. Krompir Je podvržen še drugi težki bolezni, ki je znana pod imenom krompirjev rak. Tudi tega povzroča neka glivica. Na sličen način kakor prej so ugotovili vrste, ki so odporne za to bolezen. Iz teh, za rak neobčutljivih vrst, so potem s križanjem dosegli še vrste, ki so neobčutljive za gnit. je in sedaj so z dokajšnjim uspehom dosegli iz teh križancev absolutno zdrave, vrbu tega pa še prilično okusne to zgodaj dozorevajoče vrste. Seveda pa bo treba še mnogo let dela, da se dosežejo vrste, ki bodo v vsem ustrezale človeškim zahte. vam Avksin" povzroča rast Skrivnostne snovi v rastlinah Organizem ne rase samo na ta način, da se po zauživanju hrane pomnožijo nji hove stanice. že dejstvo, da hrana brez vitaminov nič ne zaleže, nam to dokazu, je, še bolj pa dejstvo, da rastline ne rase jo samo s pomnoži t vi jo, temveč tudi z raztegnit vi jo stanic in da je za to rast v dolžino potrebna snov, ki so jI dali ime »avksin«. Holandski kemik prof. Kogl je pred kratkim ugotovil kemično formulo te važne ln zamotano sestavljene snovi Našli so Jo najprvo v vršičkih ovsenih kali. če so te ■vršičke odrezali, je kal prenehala za nekaj ur rasti, pa se je v nji očitno proizvajal nov avksin. šele potem je šla rast naprej. Rast pa se da tudi umetno izzvati, in sicer z do_ vanjanjem avksina rastlini. V najnovejšem času so avksin ugotovili v najrazličnejših materialijah. rn sicer ne samo rastlinskih Žalostna zmaga Nefrf londonski dnevnik je razpisal tekmovanje za zaljubljence z nagrado za najboljše pismo. Nagrado je prejela roiss Elizabeta Annerlv. Uredništvo je izjavilo, da je to pismo »naravnost klasično ognjevito in re zaostaja za svetovnoznanimi vzorci iz rokoko dobe«. Miss Annerly je prejela več sto funtov sterlingov denarja in nešte-vil no navdušenih priznan j. Različni ge«t-lemeni so genljivo poročali, kako so razvnele njih srca njene ognjene vrstice. A na žalost se je oglasil tudn' ženin nadarjene pisateljice, častnik pri vojn* mornarici. Razdrl je zaroko, ker je v odlikovanem pismu snoznel pisanje, kii ga je nekoč sam prejel od nagrajenke. To ga je nepopisno razgalilo. Sporočil je. da »ne more mislliti n« zakon z dekletom, ki ima v zalogi prepise vseh svojih zaljubljenih pisem«._ »ŽIVLJENJE IN SVET« (med drugim tudi v nekih bakterijah), temveč istotako živalskih. Našli so ga celo v človeški seči, od koder se da najlažje pridobivati v kristaliziram obliki. Iz 500 litrov seča pridelajo 1 g avkslna, za kar bi bilo treba inače 10 milijard koruznih vršičkov ali 25.000 1 tekočine iz kultur koli jske bakterije. V človeško telo prihaja avksin gotovo z rastlinsko hrano ln gotovo je, da tma ta svoj važen pomen. Plakaterke v kožuhih Čudežna Adelina Rimski listi veliko pišejo o neumljivem pojavu, ki zelo zanima italijanske zdrav, nike. To je 16_letna deklica Adelina BaL tazzi, ki z zavezanimi očmi razlikuje vse barve. Zdravniki, ki so napravili poskuse, Španski dnevniki objavljajo v madridskem arhivu najden doslej nepoznan opis sežiganja knvovercev v Valla-dolidu. «Auto da fe« 6e je vršil v nedeljo 21. maja 1559 na dan sv. Trojice. Rablji so bili že zvečer premostili ves trg in napravili najmanj 200 velikih močnih lesenih ut. Opolnoči so bile polne rado-so zavezali dekletu oči in ji dali škatljo s i vednega občinstva. Gledalci so stali tudi na španska inkvizicija Kako so sežigali krivoveree v Valladolidu nekem 30 raznobarvnimi kroglicami Adelina Bal-tazzi vzame katerokoli krogljico jo otipa in čez sekundo označi pravo barvo. Večinoma se ne zmoti pri nobeni izmed 30 kreg-ljic. Zmotila se je to kvečjemu dvakrat pri vseh 30 krogljicah. Prav tako določi vse barve papirja, blaga, cvetlic itd. To lahko stori tudi v temni sobi. kamor ne pronikne nobena svetloba. Zato je pa čudno, da Adelina sploh ne občuti bele barve. Ce dobi v roke belo kroglo aii bel papir, se dolgo muči in naposled pravi, da je to »neka ne. določna barvat. Ugledni fiziologi, ki po opa.zovali Adehno. ne vedo, kako bi tolmačili njeno čudežno lastnost. Eni pravijo, da morajo biti konice njenih prstov nad vse občutljive napram toploti ter ugotovijo razlike, ki so značilne za posamezne barve. V tem primeru bi b:lo neumljivo. zakaj je Adelina nedovzetna za belo barvo, ki vendar odseva največ toplote? Drugi znanstveniki mislijo z.rpet. da imajo posamezne stanice Ad-elirrre kože izredno lastnost. ki meji na zarodek vida. Vsekakor ta reč zelo zanima italijanske znanstvenike. Miss 193L Marija Urena del Oa«tiIk> Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesju, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetna Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava bla-godat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zvestoba do groba V nekem gostišču v Friedrichstadtu so našli 15. t. m. mlado lepo ženo v žalni obleki mrtvo. Podatki, kn jih je bik tujka vpisala pri svojem prihodu v knjigo za goste, so se naknadno izkazali za nepravilne. Ko je kriminalna policija začela preiskovati zadevo, je prišla do spoznanja, da je po-kojnica 35 letna vdova Elizabeta H asa. Bila je omofeDa z glavnim inženjerjem neke berlinske veletvrdke, ki ga je obrat pred letom dmi poslal na delo v Beogirad. Hasso-va je spremila moža na novo službeno mesto, kjer je pa inženjer po kratkem bivanju zbolel in umrl. Te smrti ni mogla vdova preboleti in zato se-je v gostišču zastrupila. strehah in oknih. Srečno lastniki udobnih prostorov so prejeli mnogo denarja od odličnih gostov. Princ Don Garlos (v starosti 14 let) in princesa Juana sta dospeli na trg ob pol šestih zjutraj v spremstvu grandov, škofov in velikega inkv;zitorja. Dvorne dame, ki so spremljale princeso, »o bile v krasnih, dasi temnih svečanih nošah. Čim so zasedli visoki povabljenci prostore. so pripeljali obsojence. Škof Mel-hior Canot .je pričel pridigo, a je bila neslišna. ker so se vsi na glas pogovarjali in celo kričali. Nato je vstal domač škof iz Valencije. Tedaj je vse utihnilo, škof je dvignil zlato razpelo in glasno zahteval prisego od princa in princese, da bosta vedno branila inkvizicijo pred njenimi nasprotniki. Princ in prn-cesa sta odgovorila »amen« in dodala, da bosta vedno storila svojo dolžnost. Sodnik Vergara je neto prečital obsojencem obsodbo, rablji pa so jih zgrabili in privezali k drogom. Najvišji drog je bil namenjen dr. Avguštinu de Casalli. predstojniku mestne tajne protestantske obč>;-ne. Ta katoliški duhovnik je bil nadarjen govornik. Cesar Knrel V. ga je vzljubil, imenoval za dvornega spovednika in pridi- garja ter ga večkrat s seboj vzel na Nemško. Tam se je navzel Casalla Luthrovih naukov. Sodnik je prečital: »Naj bo sežgan, da se bo skesai svojih grehov in se povrnil v naročje «v katolške Cerkve.« CasalLa je do zadnjega upal. da bo pomi-loščen. ker se je /enašal na cesarja. A ra-belj mu je zadrgnil zanko okolu vratu m jo na teza! okoli droga dokler n- krivoveree izdihnil. Tako je naredil s 13 obtoženci i.n prižgal grmado šele potem ko so b li mrtvi. Med njimi je bik-rudi Časa lova sestra, donna Beatrice. Tudi megov brat Franc je posta! deležen njene usode in se je izkaza! posebnega zakrknjenca V s- satanovi služabniki so bdi tihi Samo 20 letna donna Catelma de Ortega je milo prosila rablja, naj čim prej konča njene muke-A ni imela sreče. Vsi so videli, da ie morala izdihniti boli počas- kakor ostali ob-sojenoi. Lista zločincev je štela 32 "men. A 18 od njih je bilo pomiloščenih na doživljenjsko ječo. Zato je bi! obsojen ra ognjeno smrt brez obešania bnknlaver He-rezuello. Čeprav je b i samo pomočnik Ga-salle. ki je vršil dolžnost glavarja krivo-verske prepovedane obč;ne, je pokazal največ predrznosti. Preklinjal je inkvizicijo še na grmadi, in ga je moral eden izmed vojakov prebosii z he'ebardo Nato je umrl kot neskesan grešnk polit s krvjo in v plamene zavit tiho brez krika stokanja. Naposled je še odprl rabelj grob donne L ponore de Vi vere matere brezbožnega Ca-sala. vzel iz nie-ga niene kosti in jih tudi sežgal na morišču. da bi še mati postala deležna usode brezbožne dece. Prehrana Pomen surovega mesa in vloga krsmpirla Pri jetičnikih je čisto pravilno, da skušamo nadomestiti njihove izgubljene teles, ne moči z obilno in redilno hrano. Pri tem pa imajo zanje glavni pomen maščobe in beljakovine, zlasti meso. Francoski fiziolog Rachet je dokazal z živa'skim eksperimentom, da ovira razvoj jetike posebno surovo meso in ekstrakt iz surovega mesa. živali, ki jim je dajal takšno meso, so ozdravele, druge so poginile. Pri človeku pa je te vrste dieta združena seveda s težavami, ker se mu upira. Med maščobami imajo za tuberkulozne poglaviten pomen smetana, maslo, ribje oilje, rumenjaki. Svinjska mast, ki vsebuje malo vitaminov, ni toliko priporočljiva. Ogljikove hidrate mora bolnik dobiti sev. veda že kot pridatek k mesu. vendar nimajo specifičnega vpliva na potek bolezni in ne varujejo pred njo. Marsikaj govori celo za to, da je hrana s pretežno količino ogljikovih hidratov med revnejšimi sloji, zlasti pa v obliki krompirja, sokriva, da ta bolezen med navedenimi sloji tako razsaja. Značilno je. n. pr., da je med Irci ki se hranijo ponajveč s krompirjem, trikrat večja umrljivost zaradi jetike nego med Američani. Alkoholne pijače, zlasti pivo, jetičnfflccm lahko pustimo, a seveda v zmerni meri. Največ j tat povojne Francije Ta visoko leteči naslov bi si lahko nadel bivši koncipient Laternas, ki je svoje, mu šefu izmaknil 18 milijonov frankov in je ž njimi živel sijajno življenje celo poldrugo leto. ne da bi okradenec niti malo za sumil v njegovo poštenost. Ta Izvrstni šef. notar po poklicu in težak milijonar, je imel tako veliko zaupanje v svojega kon_ ciplenta, da mu je prepustil poleg drugega upravo svojega ogromnega imetja in kontrolo nad velikimi vsotami, ki so bile deponirane pri notarju pod najrazličnejšimi naslovi. Prilike za krajo na debelo Je bOo torej več nego preveč in Daternas Jo je znal zakrivati s ponarejenimi pobotnicami m podobnimi »dokumenti«. Med tem je živel življenje pravega kneza. Z avtomobilom, kt je bfl vreden 120.000 frankov, se je vozil naokrog in razdajal denar s polnimi rokami. Najrajši je za. hajal v lusuzni restoran nekega Azemarja, kjer je ob igralni mizi zapravil tudi po 10 tisoč frankov na dan. Poleg tega se je vrgel t vso strastjo v stave pri konjskih dirkah. Ker je smatral Azemarja za posebnega veščaka v teh stvareh, mu je zaupal do 9 milijonov frankov, da bd pri dirkah igral zanj. Uspeh je bil čudovit: V nekoli ko mesecih je Azemar zapravil vso ogrom. no vsoto .Polagoma so začeli vstajati dvomi v mladeea koncipienta. ki Je operiral z milijoni kakor z vinarji Oblasti so se začele zan!mati zanj. prišli so na sled njego- Očitna resnica Zanimiv eksperiment z geometrično nalogo v šoli V Parizu so te dni zbujale splošno pozornost elegantne mlade dame, ki so po ulicah lepile plakate proti previsokim davkom Kakor znano, temelji geometrija in tudi druge matematične znanosti na nekaterih očitnih resnicah. Slednje so popolnoma izven dvoma in Jim verujemo, čeprav jih ne moremo dokazati. Enega izmed teh t. zv. aksiomov tvori načelo: »ravna črta je najkrajša razdalja od katerekoli točke do druge.« To je razvidno vsakemu človeku .. Ampak tudi očitnost in razvidnost zahteva vsaj nekoliko priprave in vaje. Na sve. tu ni nič absolutno umljivega. Otrok ali nepismen odrasli človek se ne bo nikoli sprijaznil s tem, kar se zdi nedvomno na. šemu šolanemu razumu. Berlinski »Zavod za eksperimentalno psi-hoJogijo« je letos priredil zabavna opazovanje. Otroci stari 10 do 12 let, so dobili pole papdrja, na katerih je vezala ravna črta dve točki. Razrednik je zahtevai naj Iščejo še krajšo zvezo. Otroci niso slutili, da so predmet preizkušnje in da imajo pred seboj prav za orav sleparsko nalogo. Prepričani so bi, da bo res mogoče najti ono, kar se Je od nja zahtevalo. Nihče nt odgovoril takoj, da pomeni ravna črta tudi najkrajšo. Nasprotno so vsi pričeli risati, poskušati krivulje in čačke. Ko je potekla za nalogo določena četrt ure. Je marsikdo zahteval še nekoliko minut časa češ, da >bo kmalu rešil nalogo«. Razrednik je ostal neizprosen. Pobral je risbe in dcci razložil, da je ravna črta vedno najkrajša. Skušal je prepričati vse topoglavce in nejeverne-že. A zmaga je ostala nepopolna. Dva dečka sta ostala trdno prepričana, da bi le našla še krajšo črto,« če bi jima dovolil vsaj še četrt ure časa«. — Kako morete to trditi? — se je razvnel razrednik. — Mar ne vidite, da je to nemogoče' — Raj je to popolnoma mogoče. Vi rišete samo od etrani, levo ali desno. A če boste potegnili črto od spodaj, notri, bo dokaj krajša...« Vsi ugovori niso pomagali. Otroci n;so utegnili dokazati kako bi bilo treba »od spodaj« potegniti črto, a tudi aksiom, na katerem sloni vsa geometrija, za nje nd postal nedvomen. Vitamin zoper srčne bolezni Odkritje ameriških raziskovalcev Carterja in Dauryja AmeriSka raziskovalca Carter ln Daurg sta odkrila nov vitamin, ki dviga odpornost srca zoper škodljive vplive. Prt ekspe. rimentih z živalmi so zadostovali najmanjši dražljaji, kakor wsk> lahki strupi ali taki, da so živali brez tega vitamina dobile silne srčne napade, a injekcija neskočno majhne doze novega vftamtaa Je napade takoj ustavila. Kar velja za živali, velja seveda tudi za ljudi ln tako smo dobih v novem vitaminu mogoče najučinkovitejše sredstvo za zatiranje srčnih bolezni. A to še ni vse. Znano je namreč, da vsebujejo telesni organi in* proizvajajo celo vrsto hormonov, ki rabijo istemu namerni kakor novi vitamin sa. mo z bolj specifičnimi funkcijami. Zdi se. kakor da so vsi ti različni hormoni produkti ta enotne snort ia ameriška razisko- valca sta izrazila misel, da je ta izhodna snov baš vitamin, ki sta ga sedaj odkrila. To je silno zanimiva teorija, ki namah pojasnjuje čudne sličnosti v delovanju vitaminov in hormonov in ki postavlja vse dosedanje raziskovalne rezultate o teh snoveh v čisto novo luč. Sedaj začenjamo budi razumeti zakaj so odkrili celo vrsto hormonov tn med njimi tudi ženski spolni hormon, ki ga niso našli samo v cvetih in plodih kakor v živalskih spolnih žlezah, temveč celo v premogu in mineralnem olju, torej v dveh rasti r.skih produktih. Kakšen pomen imajo ti hormoni kakor vitamini za rastline same in ali jim neposredno sploh koristjo, ni zr00 ljudem pa je bila ustvarjena nova eksistenca v prvi vrsti z razvojem industrije, obrti, trgovine in prometa, kamor je I. 1890 poklicno pripadalo le 2.735.000 ljudi, I. 1930 pa 4.043.000. Pa tudi ostali poklici so lahko napredovali Velik gospodarski napredek dežele Češke bS bil gotovo nemogoč, zlasti po vojni v okviru nove narodne države, če ne bi bil omogočen napredek tako kmetijstva kakor tudi industrije in ostalih gospodarskih panog. ki so z industrijo v zvezi. Z industrializacijo je bil ustvarjen razširjen trg za agarae proizvode in je bila dana možnost zaposlenja onega kmečkega prebivalstva, ki je zaradi intenziviranja in racionaliziranja kmetijske produkcije postalo v okviru kmetijstva odveč, če bi industrija in obrt zaostajali v razvoju, tedaj bi občutilo posledice v veliki meri zlasti kmetijstvo, ki ne bi imelo kam oddati svoje povprečne produkcije, niti znatnega prirastka prebivalstva, kaj še le onih ljudi, ki so postali v kmetijstvu odveč zaradi racionalnejšega kmeto- vanja. Prav tako pa je za uspešen industrijski razvoj nujno potrebno, da se vzporedno intenzivira in racionalizira kmetijstvo. Kmečko prebivalstvo spada med najvažnejše konsumente industrijskih izdelkov. Postati pa more večji konsument industrijskih izdelkov, če se dohodek kmeta v denarju poveča. To pa je v prvi vrtsi odvisno od povečane relativne produktivnosti v kmetijstvu zaposlenega prebivalstva in od izboljšanja kakovosti pridelkov. V zvezi z gornjimi ugotovitvami se mo ramo na kratko dotakniti še problema racionalizacije in brezjposelnosti. Strašna brezposelnost, ki vlada danes v svetu, je v raznih državah izzvala neko gibanje proti racionalizaciji industrijske produkcije in proti stroju, ki odjeda delavcem kruh. Tudi v del slovenskega tiska je zadnjič zašel bojni klic proti stroju. Ne da se sicer ovreči, da povzroča racionalizacija za gotovo prehodno dobo brezposelnost, zlasti če prihaja sunkoma ali pa v času padajoče gospodarske aktivnosti, toda ves gospodarski razvoj zadnjega stoletja nam priča, da orno. goča le povečana produktivnost posameznika (v zvezi z racionalnejšimi produkcijski- PoMranje trošarine na vino in žganje O pobiranju te trošarine, ki daije v sedanji obliki in po sedanjem načinu pobiranja povod za pritožbe, se je vršila včeraj r Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani širša konferenca zastopnikov Županske zveze, Zveze trgovskih u druženj, Zveze gostilničarskili zadrug za dravsko banovino in zborničnih predstavnikov. Konference se je udeležil tudi narodni poslanec g. Lovro Petovar, ki je podal o tem vprašanju izčrpne informacije. Vršila se je temeljita razprava, v teku katere se je izkazalo, da je položaj, kakršnega ustvarja trošarinska novela z dne 18. aprila 1. 1932, za trajno nevzdržen. Po sklenjeni debati so predstavniki navedenih korporajcij sklenili nastopno resolucijo: >Izkušnje po uveljavljenju trošarinske novele, kolikor se nanaša na vino in žganje, kategorično zahtevajo, da se v korist celotnega prebivalstva, posebno pa v korist gospodarstva v dravski banovini ukine ta novela in upostavi prejšnje stanje s to razliko, da se pobere trošarina na vino, kadar se sod nastavi za točenje. Dokler se ne bi moglo ustreči tej zahtevi, naij se razveljavi pripomba 3., točke 4., člena 72. navedenega zakona, ki do-volfjuje prodajo na drobno proizvodnikom, ker je ta ugodnost povzročila na škodo trgovine in gostilniča-rstva krošnjarjenje z vinom od kraja do kraja in je uspešna kontrola v tem pogledu skoro nemogoča. Pripomba 2. navedenega zakona naj se izpremeni v toliko, da se bo pobirala od trgovin, ki prodajajo ^ino in žganje v originalno zaprtih steklenicah, oziraje se na prodane količine ne glede na kraj, kjer se vrši prodaja, pavšalna trošarina v znesku 500, 750, 1000 in 1500 Din, ker je pri sedanji pavšalni trošarini navedena prodaja sicer nemogoča.« Resolucija v tej obliki se je poslala na odločilna mesta. Stanje Narodne banke Po izkazu z dne 15. t. m. se je podlaga v zlatu in devizah povečala nasproti stanju 8. t. m. za malenkostno vsoto 0.2 milijona na 1941.1 milijona Din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so narasle /.a 1.7 milijona na 14.8 milijona Di i, a kovani denar za 5 milijonov na 172.4 milijona Din. Posojila na menice so se naJa'je zmanjšale, in sicer za 5.3 milijona na 2058.1 milijona Din, a lombard za 0.8 mi'ijona na 343.8 milijona Din. Obtok novčanic se je zopet znižal, in to za 54.2 milijona na 4592 4 milijona Din, medtem ko je lani v tem času znašal 4841.6 milijona Din; bil je torej 249.2 milijona Din večji kakor letos. Obvez losti na pokaz so se nasproti stanju 8. t. m. povečale za 70.2 milijona na 862.2 milijona Din. Skupna vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz ima kritje v zlatu in tujih valutah in devizah v višini 35.58% (za 0.10% manj kakor v prejšnjem izkazu), a samo zlato kritje znaša 32.29% (za 0.09% manj) Pregled stanja važnejših postavk Narodne banke dne 15. t. m. je bil nastopen (v milijonih Din; v oklepajih razliae nasproti stanju 8. t. m.): aktiva: pollaga 1941.1 (-j-0.2), od tega v zlatu 1761.1 (0) in v tujih valutah in devizah 179.7 (+0.2); devize, ki se ne štejejo v podlago 14.3 ( + 1.7); kovani denar 172.4 (+5.0); posojila na menice 2058.1 (—5.3); lombard 343.8 (—0.8); stari državni dolg 1810.2 (+0.3); začasni avans glavni državni blagajn! 600.0 (0); obtok novčanic 4592.4 (_54.2); obveznosti na pokaz 862.2 ( + 70.2), od tega nasproti državi 8.6 (+3.4), po žirovnih računih 311.7 ( + 7.7) in po raznih računih 541.8 ( + 59.0); obveznosti z rokom 1349.9 (—29.2). Gospodarske vesti = Naš nacionalni paviljon na mednarodnem ljonskem sejmu. Kakor nam poročajo iz avtentične strani, je zanimanje naših tvrdk za sodelovante na letošnjem jonskem velesejmu vedno večje. To dejstvo nas posebno ve9eli že glede na to, ker vidimo, da naši gospodarstveniki kljub Veliki mednarodni ekonomski depresiji ne obupujejo, ampakk kažejo živo energijo in napore, da si od pro nova francoska tržišča. Francosko tržišče bi že glede na prijateljske odnošaje, ki vladajo m'ed našo državo in Francijo, m osi o postati v doglednem času za mas posebno važno, zlasti še. če upoštevamo, da nam zapirajo marsikatera stara tržišča zgolj iz političnih razlogov. Žitarice, les, meso in mesne izdelke, sirove kože, gobe, sadje, vino, zdravilna zelišča, opij, razne rude in drugo bi bilo mogoče z le malo večjim naporom plasirati na francoskih tržiščih. S mi metodami) boljše življenjske pogoje narodov. Ugotovitve, ki jih lahko izvajamo na podlagi sprememb v poklicni razvrstitvi prebivalstva v raznih državah, tako tudi v češkoslovaški, nam potrjujejo, da se navzlic racionalizaciji, ki ni morda šele pojav povojne dobe, število v industriji in obrti zaposlenega prebivalstva stalno dviga, ker omogočajo nove potrebe po industrijskih izdelkih (vsaj v daljših dobah) zaposlenje ne samo onim, ki jim stroj odvzame zaslužek, temveč tudi mnogim drugim. -Izredne razmere, ki vladajo danes v svetu, so mnogim zastrle jasen pogled. Današnja velika brezposelnost ima vse druge vzroke, (n. pr. nasilne spremembe strukture svetovnega gospodarstva zaradi avtarkičnih stremljenj ovire v izmenjavi dobrin med državami itd.) s katerimi pa se v okviru tega članka ne moremo podrobneje pečati. Opozoriti hočemo le še na važno ugotovitev, ki izhaja iz najnovejše češke statistike, namreč na dejstvo, da ustvarjata napredek in racionalizacija kmetijske produkcije, če se izvršita v hitrejšem tempu, v mnogo večji meri odvisne delovne sile, nego napredek in racionalizacija industrije in obrti, kajti za povečanje industrijske produkcije obstojajo znatno večje možnosti nego za povečanje agrarne produkcije. Dejstvo, da je nagli napredek aerarne .produkcije v Češki v kratkem razdobju 9 let (od 1. 1921 do 1930) izločil iz kmetijstva 270.000 ljudi (v predhodnih 31 letih pri počasnejšem napredku le 394.000), daje mnogo misliti. Potrjuje nam. da je nagli napredek kmetijstva mogoč le pri hitro napredujoči industrializaciji, ker bi sicer izločeno kmetijsko prebivalstvo skupaj z naravnim prirastkom prebivalstva ne našlo eksistenčne možnosti. Francijo nas veže najcenejše transportno sredstvo _ morje, a v kolikor ni primarnih morskih prog, postoji gotovo možnost, da se take ustvarj jo. S pametno tarifno politiko bi mogli ves naš izvoz v Francijo napotiti preko morja. Naši odločilni činitelji polagajo veliko važnost na to. da b' se tudi naši proizvodi afirmirali v francoski zemlji. V to svrho se je tudi Zavod za pospeševanje _ zunanje trgovine v Beograda odločil, da izda v več tisoč izvodih Specialno izdanje svojega »Glasnika« v francoščini in v luksuzni opremi, ki ga namerava razdeliti brezplačno med obiskovalce lyonskega velesejma. Na ta način se nudi lepa pr lika Dašim tvrdkam, da naročijo oglase v tem izdanju in s tem ube-rejo najprimernejšo pot do neposredne in koristne zveze s francoskimi trgovci. = Taksa na vozila za leto 1S33. po pred. plsih taksnega zakona zapade v plačilo v Ljubljani in Mariboru 28. t. m. Kdor ne bo do tega dne poravnal takse pri davčni upravi v gotovini, bo moral pozneje plačati še 50 odstotkov po viška kot kazen. Taksa se plačuje na podlagi prometnih knjižic, ki jih izstavi uprava policije. Plačuje se po teži vozila, in sicer za avtomobile avto taksijev od kg 0.75 Din, za avtobuse in tovorne avtomobile od kg 0.50 Din, za mctocikle s prikolico ali brez nje od kg 2.50 Din, za potniške (luksuzne) avtomobile do vštetih 1000 kg 1 D n, nad 1000 kg 1.50 Din, nad 1500 kg 2 Din. Fijakerski vozovi (kočije) z 2 konjema plačajo 100 Din, kočija z 1 ko. njem 50 Din in navadni bkrklji 20 Din letne takse. Kdor se hoče izogniti kazni, naj takso pravočasno plača, ker taksni zakon ne pozna glede kasni nikake m losti. = Načrt zakona o kmetijskih družbah je izročen narodni skupščini in bo najbrže v kratkem prišel na dnevni red. = Cene saharinu. Finančni minister je na prediog upravnega odbora monopolske uprave določil cene saharinu. Tihotapski saharin se bo prodajal: 1 kg 550 stopinj sladkobe v prašku po 850 Din; 1 kg 450 stopinj sladkobe v kristalih po 700 Dm; 1 kg 440 stopinj sladkobe v kristalih po 680 Din in 1 kg 110 stopinj sladkobe v tabletah po 230 Din. Saharin za naprav-Ijanje tablet 110 stopinj sladkobe, ki se bo vršilo pod nadzorstvom monopo'ske uprave, se bo prodajal: 1 kg 550 stopinj sladkobe v prašku po 500 Din, 1 kg 450 stopinj sladkobe v kristalih 400 Din in 1 kg 440 stopinj sladkobe v kristalih 380 Din. = V trgovinski register so se vpisale na stopne firme: Druškovič Jurij na Bizelj-skem pri Brežicah (izvoz živine), Gradbeno podjetje F. Kiffman in Fr. Preglau, Ma-renberg v Dravski dolini. M. Sečko & Co., mehanična tkalnica v Pobrežju pri Mariboru. Izbrisali sta se tvrdki: Fric Žemljic v Ljutomeru (trgovina in izvoz vina; zaradi prestanka obrti) in R. Pevec, trgovi' na z mešanim blagom v Ormožu (zaradi opusta obrti). = V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi- Vinarska in sadjarska zadruga v Središču ob Dravi, r. z. z o. z., in Kmečka nabavna in prodajna zadruga pri Sv. Lovrencu na Pohorju, r. z. z o. z. = Poravnalno pc-*topan]e je otvorfeno o imovini Strelca Ivana, sedlarja in tapet-nika v Celju (narok za sklepanje o poravnavi pri okrožnem sodišču v Celju 22. ma'-ca ob 9.; priiavni rok do 17. marca; dolžnik ponuja 40odstotno kvoto). = Potrjene so poravnave o Mariji Fet-tich-Frankheimovi, poročeni Schreiberjevi, lastnici frizerskega salona v Mariboru, o Horvatu Urbanu, trgovcu v Novem mestu, in o Ivanuši Avgustu, ključavničarju in tr govcu v Središču ob Dravi. = Poravnalno postopanje »e ustavi o Fani Novakovi, trgovki v Brežicah, po členu 56. točki 6., zakona c prisilni poravnavi = Odpravljen je konkurz o Dularju Cirilu, trgovcu v Novem mestu, ker se jc sklenila rvrisilna ooravnava. = Dobave Strojni oddelek železniške direkcije v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1500 ročajev za kladiva, 200 toporišč z« krampe, 200 to por i šo za seki.re in 150 ročajev za zraČn i pomožni sesalec. = Dobavi. Gradbeni oddelek železniške direkcije v Ljubljani sipreiema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 10.276 kub. metrov borovega lesa in 200 čaš za e^mente, strojni oddelek direkcije pa do 27. t m. ponudbe glede dobave materiala za ločitev električnega omrežia, 100 kg steklarskega kita, 30 kg laka, 30 čopičev in 100 kg kre. de. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Položaj na naših borzah Ljubljana, 18. februarja. Od ponedeljka na včeraj so na ljubljanski borzi popustili tečaji deviz na Amsterdam, Newyork, Prago in Trst, a malo narasli 6o Berlin, Bruselj, London in Pariz. Celotni devizni promet je znašal v tem tednu 2.40 milijona Din nasproti 2.11, 1.80, 1.97 in 2.47 milijona Din v predhodnih štirih tednih. Avstrijski šiling ee je v privatnem kliringu zaključeval v ponedeljek po 9 do 925, a vča-raj po 9 do 9.30 Din. Na efektnem tržiščj ljubljanske borze je ostala tendenca mlačna brez zaključkov. Vojna škoda je v tem tednu spet nazadovala in od ponedeljka na sredo utrpela 15 točk padca za blaso in denar, a od srede dalje je denarna notica ostala neizpremenjena ina 200, medtem ko je blagovna notica popustila v četrtek še za tri točke na 202 in ostala včeraj na tej višini neizpremenjena. 8'/« Blair je ves teden beležil denarno notico z 39, a blagovno notico je četrtek okrepil za eno točko na 41, kakor je notiral tudi včeraj. 7% Blar je notiral prve tri borzne dneve v tem tednu za denar neizpremenjeuo 37, v četrtek in petek pa pol točke manj (30.50), medtem ko je njegova blagovna notica bila ves teden na 38. 7% investicijsko je notiralo najviše v sredo (za denar 48 in za blago 49), najniže pa v ponedeljek (44 do 46). Predvčerajšnja notica za blago je bila za dve točki višja (48) in je ostala včeraj neizpremenjena. Od industrijskih vrednot so se ponujale Trbovlje v začetku tedna po 145, a potem po 150. Denarna notica te vrednote pa ste je v istem času dvignila od 140 na 145. Na lesnem tržišču ljubljanske borze je tendenca neizpremenjeno mlačna. Lesna trgovina je, kakor smo že zadnjič poročali, oživela. Zaradi zmanjšanja produkcije pa primanjkuje blaga. Zlasti manjka bukovine, parjene kakor sirove. Suhega blaga v večjih količinah sploh ni dob ti. Kljub velikemu povpraševanju po bukovini, pa je izključe no, da bi se tudi pri največjem izboljšanju konjunkture moslo prodajati kar monte-bla-go. Pomanjkanje blaga izvoz docela onemogoča. Išče in prodaja se skoro le bukov na I. in II. kakovosti. Sicer bi se tudi monte-blago prodajalo, ako bi bilo pravilno sortirano in bi producent jamčil za odstotke I., II. ifn III. Naši manjši prodjeenti pa doslej tega blaga niso sortirali. V 6plošnem naj velja opozoritev, da 6e izvažata le I. in II. kakovost (pri parjeni bukovini 50% I. in 50% 22., od 2 m naprej, od 40 — 100 mm s toleranco 15% krajšega blaga. Na zagrebškem efektnem tržišču ee je Vojna škoda v ponedeljek še zaključila za kaso po 217, v sredo po 2o5, v četrtek po 201 in včeraj po 198 in 200. Za februar se je trgovala v ponedeljek po 213. v torek po 211 in 215 in v sredo po 200. 8% Blair je imel v ponedeljek zaključka po 39.50 in 40, v četrtek pa po 89. 6% beglučke so sfe zaključevale neizpremenjeno po 32 in 33. 7% investicijsko je imelo ta teden dva zaključka: v torek po 44 in v sredo po 48. V drugih državnih vrednotah ni bilo prometa. Privilegirana agrarna banka je zabeležila v ponedeljek zaključek po 219.50. v torek po 221 in v sredo po 220. Od industrijskih vrednot so imele zaključke le Trbovlje: v ponedeljek po 145 in v četrtek po 145 in 150. Devize. Curih. Pariz 20.33, London 17.75, Newyork 515.25, Bruselj 72.25, Milan 26.38, Madrid 42.75, Amsterdam 208.05, Berlin 123.20, Dunaj 78.18 (60.10), Sofija 3.75, Praga 15.29, Varšava 57.90, Atene 2.96, Bukarešta 3.08. Blagovna tržišča HMELJ -j- žaleč, 18. t m. Splošno je ostal položaj na vseh hmeljskih tržiščih neizipreme-njeno miren. Zanimanja in prometa je prav malo, cene bolj ali manj le nominalne. Pri nas za starejše letn.ke ni zanimanja, pač pa je še vedno povpraševanje za letnik 1933. v prodaji v naprej pc 20 do 25 Din za kilogram. — Na češkoslovaškem notira pridelek 1. 1932., žateško blago, nominalno še vedno 30 do 52 Din za kg, vendar so cene precej oslabele, zlasti za slabše blago. Prodano je bilo zadnji čas le nekaj manjših partij srsdnjevrstnega blaga po 32 do 37 Din za kg. — V Nemčiji prinaša le hmeljska prometna družba nekaj življenja v sicer mrtvo hmeljsko kupčijo. Pri zelo mirni tendenci se je pri prav pičlem prometu plačevalo v zadnjem času za haller-tauški hmelj 65 do 72 Din, spaltski 73 do 79 Din, gorski (Hersbruck) 49 do 61 Din, tettnauški 72 do 75 Din in za wiirttember-ški 56 Din za kg. — V Franciji je v hmelj-ski kupčiji popolno zatišje, nominalno pa notira alzacijsko blago do 50 Din za kg. — Tudi v Angliji je kupčija prav klavrna, ker je premalo povpraševanja. Nominalno se cene še precej držijo in letnik 1932. notira 43 do 60 Din. starejši letniki pa 2 do 11 dinarjev za kilogram. — V Belgiji je bilo zadnji čas nekaj manjših zaključkov za letnik 1933 v prodaji v naprej po 27 D n za kg. — V Ameriki je tržišče brez vsakega zanimanja in cene postopno nazadujejo. Vse cene na tujih tržiščih so preračunane po pariteti v Curihu. TO. + Chieago, 18. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 47.75, za maj 48.50, za julij 49.75; turščica: za marc 25.75, za maj 27.50: oves: za marc 16.875. + Winnipeg. 18, februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 48.50, za maj 49.375, za julij 50.375. + Novosadska blagovna borza (18. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 36 vag. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, srednje-baška, gomjebaška, baška notiska, sremska 997 50—230: baška okol. Sombor, gornjeba-nat. 225—227.50; južnobanat. 222.50 — 225. Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg 110 do 115: pomladni. 66/67 kg 117.50 - 122.50. Turščica: baška in sremska, garantirana 67 — 69; za marc, aprh, maj 72.50 — 75; tromjebanatska 66 _ 68. Moka: baška in banatska, »Os« in »Ogg« 355 — 370; >2« 335 do 350; >5« 315 _ 330; >6« 290 _ 300: >7« 200 - 210; »8« 90 - 95. Otrobi: bahaški v jutastib vrečab 72.50 — 77; banat-ski v jutastih vrečah 72.50 — 75. Fižol: baški in sremski beli 117.50 - 120 2IVINA. + Mariborski svinjski sejem (17. t. m.). Privoz 81 svinj, prodanh pa je bilo le 49. Cene so bile naslednje: 7 do 9 tednov stari prasci 130 do 180, 3 do 4 mesecev 250 do 380, 5 do 7 mesecev 450 do 480, 8 do 10 mesecev 500 do 570, enoletni 900 do 1000 dinarjev, kilogram žive teže 7 do 7.50 Din, mrtve teže 10 do 10.50 Din. Sokol Osnovanje sokolske knjižnice v Tržiča. Na letošnjem občnem zboru je tržiško sokolsko društvo sklenilo, da si osnuje posebno izobraževalno knjžnico, ki jo sedaj člani prav nujno pogrešajo. Za knjižničar, ja je bil izvoljen br. Lajovic Albin. Na vse člane in prijatelje društva je knjižničar naslovil poziv za čim številnejše darove knjig, in to vezanih. Društvo šteje malo manj ko dvsto članov. Ce daruje vsak samo štiri knjige, pa bo štela knjižnica ta. koj skoro 1000 knjig. In vendar ne bo nihče dvomil, da je med brati in sestrami mnogo takih, ki brez škode za svoje knjižnice utrpe tudi po 10 4n več knjig. Nara_ ščajniki, ki so raanesli pozive, bodo črez teden dni zopet knjige pobrali, ko jih dan. stvo pripravi. Sokolsko društvo trdno računa na velik uspeh te nabiralno akcije za lepo knjigo, ki bo potem na razpolago vsem tistim, ki nimajo lastnih sredstev za nabav' janje slovenskih ali drugojezičnih knjig. Kdcr bi slučajno ne prejel poziva k darovanju knj g, naj se zglasi pri br. knjižničarju. Letna skupščina Sokola v Krškem se je vršila nedavno in jo je vodil starosta br. dr. Borštnik z njemu lastno taktnostjo, uvidevnostjo in spretnostjo. Za olx~ai zbor je vladalo veliko zanimanje, poset je bil nad vse pričakovanje velik. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno vsestran. sko in intenzivno delo v sokolsko tehničnem in kulturnem oziru. Glavna blagajna je imela dohodkov 20.385 Din, glasbeni odsek 9550 Din, gradbeni fond se je zvišal na 77.8S9 Dm, vrednost inventarja znaša 88.612 Din. Edina trpka postavka v bilanci je stari neplačani savezni dolg 10.694 Din. ki pa datira še izpred leta 1931. Vsi telovadeči oddelki so nastopili z izbranimi in sijajno uvežbanimi točkam pri akademijah na državni praznik in pri Tyrševi proslavi ter na zletu v Stari vasi. Gledališki odsek je uprizoril naslednja dela: Ka^ mela skezi uho šivanke. opereto Kakor stari, tako mladi, Trije vaški svetniki, Go_ spod senator, Divji lovec (na prostem). Mrak, Vozel. Glasbeni odsek je kazal ži_ vahno delo vse leto pri vseh društvenih prireditvah, samostojno je pa nastopil na Silvestrovo, pri valčkovem večeru in pri otvoritvi Sokolskega doma v Kozjem. Godalni kvartet sokolskega orkestra je nastopil dvakrat. Zaslužnemu pokojnemu članu Vek. čandru je postavil na lastno ini-cijativo glasbeni odsek nagrobni spomenik z ogralo za 1900 Din, preostanek zbdr. ke za nagrobnik 714 Din se je odstopil gradbenemu fondu. Pri volitvah je bil po. novno soglasno izbran za starosto splošno priljubljeni br. dr. Borštnik, za podstaro. sto pa br. Pod jed; prav tako je bil zopet izvoljen z malimi izpremembami stari odbor. Zborovanje Sokola v Bregani je bilo 12. t. m. zelo dobro obiskano. Starosta Pero Rajčevič je v daljšem govoru energično pobijal pastirsko pismo ter na koncu predlagal, da se pošlje SKJ protestna brzojavka, katera je bila soglasno sprejeta. Društveno delovanje je bilo zelo obsežno. V minulem letu je proslavilo desetletnico obstoja z javnim nastopom. Tudi društveni odseki so bili delavni. Telovadnih dni je bilo 377, s 3627 telovadci vseh kategorij. Društvo je tudi aktivno sodelovalo na javnih nastopih sosednih sokolskih društev z 72 telovadci in na domačih prireditvah s 330 telovadci. Da je delo v društvu v preteklem letu teklo v splošnem zadovoljstvu, je dokazano s tem, da so vsa poročila bila z odobravanjem sprejeta in je izbrana dosedanja uprava društva. Repertoarji . LJUBLJANSKO GLBDALI5CB. DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 19. ob 15.: Pastir Peter in kralj Briljantin. Mladinska igra. Premiera. Izven. — Ob 20.: Slava in nieni mešr tarji. Izven. Znižane cene Ponedeljek. 20.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 19. ob 15.: Pri belem konjička. Javen. Znižane cene. — Ob 20.: Baletni večer Mlakarjev in ansambla. Izven. Ponedeljek, 20.: Zaprto. * ★ Nedelja v drami. Ob 15. bo premiera mladinske igre »Pastir Peter in kralj Briljao-linc. Dejanje je izredno zabavno in gledalci ne bodo prišli iz smeha. Delce je eno najbolj zabavnih iz mladinske literature na našem odra. Opozarjamo starše, da pripeljejo mladino. Mnogo zabave pa bodo našli tudi odrasli. Prenrera je po običajnih cenah. Zvečer ob 20. ponove francosko igro >Slava in njeni mešetarji« po znižanih dramskih cenah. Popoldansko premiero režira prof. Sest, zvečer pa Skrbinšek. Nedelja v operi. Ob 15. ponove opereto »Pri belem konjičku« v znani izvrstni zasedbi, zvečer ob 20. pa se ponovi izvrstno uspeli baletni večer, na katerem se izvaja Bajer-jev balet »Punčka«, razni solo-plesi umetniškega para Pia in Pino Mlakar ter am-samblski nastop. Celotni baletni večer sta naštudirala Pia in Pino Mlakar 9ENTJAKOBSRO GLEDALIŠČU Nedelja, 19. ob 15.: Drzni plavač. * Danes popoldne ob treh se igra r Šentjakobskem gledališča izvrstna burka »Drzni plavač«, ki je dosegla zaradi svoje silne ko-mike šlagerski uspeh predpusta. Pri predstavi sodelujejo najboljše šentjakobske moči. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 14. dalje pri blagajni v Mestnem doma. Pridite, da ee boste temeljito nasmejal'' MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Nedelja, 19. ob 15.: Švejk, II. deL — Ob 20w Pri belem konjičku. Znižane pene. Ponedeljek, 20.: Zaprto. Torek, 21.: Švejk, II. deL B. Iz gledališča. Popoldanska predstava i* borne vojaške satire »Švejk, II. del«, vtele-zabavnega dela, prikazuje šest dogodivščin v ruskem ujetn:štvu. V naslovni ulogi odlični komik Daneš. Večerna predstava privlačne operete »Pri belem konjičku« bo po znižanih cenah. — Pripravlja se »Grob neznanega vojaka«, tragedija francoskega pisatelja Paula Raynala v režiji J. Koviča ^a krasna Gounodova opera »Faost« pod taktirko in t režiji kaipelnika Heraoga. Cene malim oglasom Zmnttvm to '««• oeevda Um A— ter enkratna prt- mojbin* ta kitro mi> dafan/e mm/ov* Dim t—% oflfo** trgomkege •» rmkl*irme#» gnačajf*. v*tik a besed* D»r> t-n po />" /.— m besedo trn tsrmfunafo nadalje **» otfasi. ki spadalo pod rubrike »Kam pe m A u' o-motu* »Kapital*, »V najem*, mposest*. •Lokali«, otnnmja odda* mStn.fi*. mVrednotee mInformacije«, mŽtvalim, mObrtm tm »Les* ta* pud rubrikama »Trgovski potniktm tm mZaslu-tek*, črn »e * oglanum amdi tasluiek. ozirama. če »e išče potnika. Kdor * pa pnd tema rubrikam* Oče tasluika eli služb*. plača ma Za odgovor v znamkah rarto besedo SO pm prt vmeh otflattH, M ee saraCuna /o po Lftn l-— ta besedo, ee taračune enkratna pristojbina Utn i.— ta titro aH ta da fante naslona V ti oetalt oblast socialnega enačaju te računa to po 50 pm s* trm ako beseoo Enkratn* pristn/htna ee hfro ali za dajanje n.oslova prt oglatih, kt se earačunato po 50 par ta vsako besedo, tnaia i-— NajmanfSt tnese* prt oglasih po Vb o* ta besedo, trn l>n 10.—, •r) oglasih po I DOt ta besedo pa Oin 15.— V te pristojbine ta tnale oglase fe ptačatt prt pred a It naročila. 0» hk Im vrtmdnH v pismu obaneea t naročilom. VI ZAMORETE DOMA ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizn, Ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaki oseb. možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopajo izobrazbe, materijelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-strojni in arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjer ja in inženjer ja. Tečaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije se vrši stalno. vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut Polytechnique, Pariš XVI, 66, Bd. Exeimans. 94 K Vnu fte««V» 3« (»Tj ta dajani« naslova »'i U ii£iv» raa 3 Din. (11 Šteparico ■a d*ro-a a: » p.-vovrv.ne. 1i>r>" ■ JZ -režbane moči. Ponudbe na o?: as. odrt-lek .J.iva« »S'airv» m"sto«. 551-V! Prodajalko sa samostojno v r> d > t. t o »prerijske trgovine išč-e-m xa -akoi. It.it-;: mer« v |.>v<0! .WKt D'-n k.ivc:je. sa katero d r.^r popolne jamstvo. I'.:?.! >l f.e na 1 -oddelek ».lut-ra« »od *ifro »Sani-o- ta!tia<. 53S0-1 Zdravo dekle »ii ir. a i»o vd >vo b-ez de- re, solidno. č em k ot sa 7rw> r-i vodstvo ma ega o .j in v * v a. Samo rps- ne ponudbe na na- lov: Milivoi 1-opo.vič. velik J župan u pen« . P.elaorkva, Dunavski Ba l-o v}na. Ba- tml. 40« <7-1 Mlada dama družabna :,n simpatična — dobi m^to privatne 'ajn4-ce. Trgovska na obramba ni pogoj. Ponudit? z vnr pp-dafki in sliko na oglas. 0.1'i^I^k »Jutra« r*od šifro »N«ist*.p t« dogororu«. 56*2 1 Mlinar, pomočnika ^rvr e ;jn p-tn takoi v »tmbo. T»r»t: pla&i po dj>!»ovoru. — Vi'jč.™ m». Rari.-^e pri 7j4. n»«tu. »>22-1 O d goji tel jic a • jvrfokt.nim ina-oj+m erp-•So-hrvat#k<»5 1 j^r ša sa (i !>v>t.ro Iti O^raio po divinvfvni Nzirf^s' t oe icTi^rc o k-t) *prejTn.-m > 1. murr.ai v zdravniAko l>i-z a » « a h i š d a d^la kakw tt»i: ribanj* ia pra nj liro knii.it; ter biti žadbs-Ij^ vfli Vi žt edij iT.i. G .a t ni twsj 5i#tri«t. spret- r;o»il '*l Javita lakoj na •>Wf'<-k" .Jiit-r«« pod 5;fr0 »La>ko€. .>141-1 Tapetniškega pomočnika d*<«ri> iztirjenega in ram.n ^prrjJ.mp POUT Kebu' t Kranju. 5712-1 Stalno službo dnV .wHa. zmožna pi^ar-n:skih po*' ov. manipulacij. ako po'oži kaveij'0 25 d-o »I/«) Din. Ek«istenk »Jutra« pn) S»W9-1 Boljše dekle ?? —^ t"t s»taro. ki r.na stojrio kuhati in je iz nrjena v likanju in v««>h d-tisr:h h;»n:h d.-':b, vajena ^frn.o^p r^n.t crp. dobi st:iino -.h-'o s-Iužbo na d.-žpli pri ririvatni dniTrini Hre? ot.rok. Pred no«* ima-'.o dekleta or.apod-.njf^kp ^o V ali 7 dobrimi spri?eval-i dobrih b-s. plača dobra po d-.-^or-orn. se ie v sr.-do 22. t. m. od 4. do 5. n-e r>opo'dnp. Stare Pra-de 3. parter 1-e-v.o. m ;'ii epriieTa.ia s ee-boi. Pletilje dobro 'zuriene, z TPifletoo -pra.kso. fprejme tovarna pletenin Heuri-k FrawJ v Lju.bijaiii. Pri'T0'Z šte^. 17. 5484-1 Usnjar, pomočnika vsestransko iTiirj-ene^ra. s hra.no in ®tan<.va.njetn v hiši, »projme Iva-n C-u.oar, 3&nja.r, Ferifanci. 5327-1 Čevljar, pomočnika 1ob.-o i-ziirjonofra. ki takoj v gotovi.n1 položi 3000 Din kavcije proti dobri jrnra.n ciiji. Mirejmp.nl v s-talno •ilnijbo. Pomidbe na o«r'.ts. nd.ir-lek »Jutra« p"Kl J-ifro >?'"crr,'no ii.in.vvi>«. .i.4-4il -t Retoucherja pri-ma, ik--e za <»-a!no de!o. Pomidbe na o2-'«tni oddelek »Jutra« po-d »Povezave«. 5?-'!4-Agil 13«. 5772-1 Preddelavca za tovarno kemičnih Izdelkov, solidnega ln poštenega s kavcijo v znesku 40.000 Din sprejmemo takoj. Ponudbe z navedbo prejšnjega ud.;j-stvovanja pod »Pred-delavec« na Beka-Re-klam, Ljubljana, Tavčarjeva 2. 5775-1 Usnjar, pomočnika izurjnefra v vseh delih, e hratio in stanovanjem v h-i-ši sprejme Ivan c u p a r, usnjar, Feričan«i. 5327-1 Pridno dekle katera zna dobro kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela, z dobrim spričevalom sprej -mem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 5s43-1 i»iittti kicc Burroughs: Tarzan, ksralf etžsiitgle dr t.toi n ml Skladiščnika solidnega, poštenega ln marljivega s kavcijo v znesku 50.000 Din, išče za takojšnjo namestitev tovarna kemičnih izdelkov. Ponudbe z navedbo referenc pod »Skladiščnik« na Beka-Reklam. Ljubljana. Tavčarjeva ? 5776-1 Mlajšo kuharico kč noa nokaj kapitala — iše-etn. Ponudbe na oddelek -Jutra« pod aifr-o »Miaj^a 10«. 58H5-1 Frizerko W tndi fit.rJp. a!: frizerja sprejmem tafcoi. Nns'ov v otrlain-em oddelku »J-nt-ra«. 578&-1 Mlado natakarico iščem za takoj. Ponudbe s fotografijo poslati na naslov Kavarna Fan-toni. Gjurgjevac. Hrvatska. Fotografija se vrne. 5829-1 208. Ko je odnehal, mu je o vila roke okoli vratu in vnovič potegnila njegove ustnice k svojim. Nekaj časa sta oba molčala v pre-c-udni sreči, ki ju je bila obšla. Minulost je bila pozabljena — bodočnost pa ni bila njuna. A sedanjost, oh, to sta imela; nihče jima je ni mogel vzeti. Jane je pretrgala sladki molk. 209 Obsnla ga je z vprašanji. Tarzan jI >e opisal frvo>e življenje, odkar se je bil vrnil v džunglo: kako je bil postal iz omikanega Parižana divji vazirski vojščak in iz va/Jrskega vojščaka zver, kot kakršna je bil vzgojen. Ko je končal, se je zastrmel vanjo, kakor da bi čakal sodbe. Knjigovod'o- saldokontista z večletno prakso in dobro izvežbanega v izterjevanju sprejmem. — Pismene ponudbe z navedbo plače in prepisi spričevel je poslati na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod značko: »Dobra moč«. Sfi^O-l Brivskega va?enca «.prejjn-e tako.i tvan Gjud. frizer. Ljubljana, Stari trg .VM1--M Vajenca poštenih, četudi kmptfkih staršev, »prejme vel-et-r go vina na Gorenjskem Po nudbe na oglflirii >ie pri orožnikih, finan-earjih aH pri samem sospodti. P-> nue stroke. Gri- tndi za natakarico. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 54-m1h2 Mlad trg. pomočnik dober prodaia'ec mamifak-rure vn ga a.nteri-je. z več-let.no [»rakeo, vojaščine prost, zmožen do 15,.ViO l*i.n kavcije, želi nsme-ščen.ie. Ponudbe ns ogae. o-idelek »Jutra« )»Mi šifro »Dober prodajalec rrK.--.u-fakture«. 5.')>C-2 Stavbni delovodja prvtea risar, kalkulan:, siatiker v ž-le-.o-betJinn. z da-ljšo praV = o. i-ve službo. N.-1-s'ov v og,asn.-to oddelku »Jutro«. 5o4*-2 Prodajalka izu»iena v mešnfii otroki, z lep:mi sipričovali. želi službo v tppfttu ali na dp-želi. Pomagala bi tndi pri gospodinjstvu. Naslov rwe oglasni oddeiek »Jutra«. 5391-2 Bivši trgovec vorziron i" soliden. 7. najboljšimi r.-feren^am1' t.«r garancij«, znKf.pn. pr- v.M-rstn.o za-«topšbvo »1» primerno s:,i?3bo. Pomidbe na i^dužnieo »Jntra« v Ma-ril>orn p-"!s*rnšSk!b in blaga:™6ki!h pos;oo- i.o-p m.-stio. Irre -ntdi kK< zaeo*-nioa. IVmtdhp 03 oglasni oddelek »Ji.tr 3« pod »Za-oetni c^i«.. -2 Mesto hišnika iščfni. Naslov v ogitis-nem oddelku »Jutre«. " 5716-2 Dekle »taro ?2 le*, z gosfK-diirj- ?'t:o šol o, vajeno vsih hišnih del. i^ro s^uz-bo. Na-=ln-v [»ove oglastm oddelek »Jutra«. 57H8-Ž Mesto gospodinje 1 5 f. e STOS-na sredujih 'et. Gre tndi v »Vtipno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ši f r® » Varčna fospod-' n i a « 5 Mlada gospodična inteligentna, lepe zunanjosti, išče zaradi družinskih razmer primerno nameščenje, službo ali karkoli. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Besna 333«. 5765-2 Nagrado 3000 Din dobi tisti, ki mi pripore-o. re do kak&n-e stalne službe kjerkoli — kot p. ipr« vmk. Do-pise na og'asni oddelek »Jutra« pod ziiačk« »Za gotovo«. 5682 -e? Elektropodjetniki! Kle.ktrostrokoTrn.jak z de'o-vod«ko golo i-n dol-golet.no praikso, popolnoma ve-rz«l-ran tndi v trgon-iroskem i«i elektrarni?kem posiova.n.jn, prvovrstp'n akviniter. temeljit tozadevni p--z.n«valec cele dravske banovine, s prvovrstnimi referencami — išče prim-erno stalno službo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agiien in [»ošte-n«. 555-1-2 Izučena šivilja išče kakršnokoli službo. — Gre v pomoč gospodinji, kot natakarica ali kaj d.ru-gpga. Nosi-ov v ^'asfft^m oddelku »Jutra«. 553»>-2 Boljše dekle mesto k otrokom. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva«. .V5JM-? Trafiko dobroidočo, prevzamem in založim, event. pre-V7 zji takoj sltižbo pri b.w.:ši rod-bi-ni. Ponudbe na egla». oddelek »Ju-tra« f«od »Pošte.nj««. 5St>7-2 Zaslužek Kdor 1 i i • ustnika, plača M vsako besedo 50 par; u naslov ali S*fro S Din. — Kdor a n d i zaslužek, pa sa vsako booedo 1 Din, u .tajanj« naslov« ali nt tUro pa 6 Din. (S) Za mesto Kočevje prevzame vsakovrstno plakatiranje po lastuih deskah Kalija® Anto®. 5502 Za vodstvo podružnice iSčemo t« vse kraje Jn- goeiavije (tudi jh> v as .-h) re#ne osebe. Nudi se vsakomur dober zasiužek. — 500 Din kavcije potrebno. Obzirne ponudbe na og^ae. oddelek »Jutra« pod šifro »VkMistv« podružnice«. 56P1-3 Moratorije po novem posredovalnem postopku, nasvete in uspešno izvedbo poravnav ln konkurzov, tihe poravnave, bilance, revizije, organizacijo knjigovodstva in upravnega vodstva ter druge zanesljive trgovske zadeve rešujemo točno, diskretno in vestno ob minimalnem honorarju. Komercijalna pisarna, Florijanska 10/1., Ljubljana. 5840-3 Pouk l Km m dajanj« aaal-ova aii sa Šifro S Dio. Di jajci, ki iS6ej* »strtikoije, pia-Sajo TMi-k« besedo 50 par; u iifro aii i« dajanj« naslova S Dm (4) Šofer, šola E. Čeh rjrršev« fDunajska^ cesta SL 36. Zahtevajte pro&pe-kt Citre poučuje EmU Mesg.Jliti, Prečna nl. št. il. 4796-4 Brezplačen krojni tečaj za nešivilje m da- mam za samoufMiraba, priredi Krojo« učiiišče, Gledališka Hiira 2. Vpwo.'a-nje duemo. 5706-4 Klavir poučuje go^iodiičma n« Sv. Petra nasipu K. 57/1. 5750-i36 KOor Hi* »«»«• pot nik», piate m r«iako i btwed« 50 par; m da j aa^vra ali u iifra pa B Dni. (81 Zastopnika ia nov pre.imet in nov sačin prodaje iščemo. Na-iiov pove oglasni oddelek »Jat/a«. 4-178-0 Trgovski potnik r različnih »trokab z«!o iobro n>Wja-n ki pot-nje « •wojiffl avtomobil oai ia -eda.. je vse — t odi aianjAe km je v Sloveniji « Gorske« kotarjo »ie tas*on>-tvo pri kakpm »o. id-nem i« r.moz.n«m T>odj<>-t;«. Pooudbe na ->gl. vid e'»k . Jntra. nod š'fro vpdjan« 5*7-i Svetovni šlager 1933! Senzacijonalni predmet za vsakogar. Solidnim agentom nudi velik zaslužek. Plača ln provizija »Plco«, Dunatska C. 36. 5698-5 Iščem sopotnika Z avtomobilom oijiektfjem tndi manjše kraje S ovcn-ije P-Mti.lbe z naredijo Vaše ^trofep in nameravane pia-6e nasloviti na: P. Go-lu-b.«v. Ljubljana. Fiigner eva št. 17. 57S0-5 Potniki ki so rpsljani in bi prevzeli prodajo predmeta, naj se javijo pod šifro »Industrija« na oglasni odd. »Jutra«. 3074-5 Patent ia kdelavo ključavnic in kino-aparat z« normalni film, proda Jurij Ciinernvan. Mar:i>or. Pobreška cs-ta fu-v. 13. 5rxM-(> Izredno ugodna prilika! Vol-nprve odeje od 65 do DIII *p prodajajo uujro rrdd liettaeije. — Tovarna o-lej. Beograd, poštni pre. dal 4S13-6 Oglasi trg. znaAaja po 1 Din bflseda; za da na«lova ali t» štf*o 5 Din. — D-rlasi wri*!nera »načaia p« vsaka bt-seda 50 par: ta dajanj« n*«1ova ali za fK-y> n» S T>in. ffr. Kupim knjige Dostojevski: »Ponižani tm razžaljeni«, Mak-im Gorkij: »F"om<> Gordjoje^« 'izšla v Gibrščilcovi S!ov«nski knjiiž-nk-i v Gorici — pred vojno) Zo;a: »Dve noveli« (izš o v Gabršč-kovi Salonski knjž ni.* v Gorici — tudi prod vojmo) Cham-pol: »M«rž S. m-on-e« (izšla v L^poslovn knjižnici v Ljubljani, preo vojno i. Knjige 03j bodo ;»> možnoHti dobro ohranj-e ne in čiste. Ponudbe z na v.-dbo cene na ogiasui >d-doiek »Jutra« (»od značko »D*bro plačam«. 47088 Ugodno prodam F-anoe H., das d. Pflan-ze, kuj. I.-VIII. r-mplt. poiuunje vpratio, potv-iiio-ma novo; Nasiov v oglasnim oddelku »Jutra«. 5176-8 »Ljubljanski Zvon« lesnike 1882—.1896. 1900 in 1fMH. 190R—1»:?., 1915, 1916. 1920, 1W!. broširane, do bro ohranjene in čiste ku plim. Ponudbe z navedbo cp-ne na ogiaso.i oddelok »Jutra« pod »Prilika 80«. 5549-8 Ugodno prodam: France, Ltbem der Pflanae kompletno, osem knjig, pol-usnje, novo! Na.s!ov [>ove o^-lasn-i oddelek »Jutra« v Ljubljani. 5ft23S Platen zdravilniške, 3 zvezke. Die neue Hellmethode, Dom ln Svet, letnik XXII. proda Pobeška, Cankarjevo 7VL 5774-8 Prodam 0«1jlsi trg. tnočaja po 1 Din beseda; ta da jan j* naslova aii ta iifr« S Din. — Ogla«« »iic.ialneea toačaja v»» ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova aii sa šifno p« 3 Din. (61 Puhasto perje 15 Din. čohano 32 Din, puh 140 Din kg ter volno in žimo za madrace Izredno poceni prodala- šega. Wol-fova 12 (dvorlžčel. 1479-6 Otroški voziček eleganten. skoraj nov. dr a. p barve, naprodaj. Na «lov pove »glasni oddelek »Jutra«. 4832-6 Trgovsko opremo dobro obran leno, za špeoe-ri)o a^i deHkate«o — ter elektromotor za istosmerm tok 150 W "s Ks, 1*00 obratov, po iv.redno miz ki ceni proda Fr. Kos, Židovska ulica 5 58S2-« Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška ees^a 16. tel. 33 16 Odpadke od žage v vsaki mioožini. dokler traja za;oga. prodaja Ivan Šiška. Metelkoma ulica 4. 5399-6 Premog ln drva prodaja Jezeršet. Vodmat 200 Zidne opeke do 10.000 komadov, stare in nor« po ngodoi eeni prodam. Naslon v oclas. oddelku »Jutra«. 5455-6 Maske se (VvV1 pri Do-leoc«. Rpft-Ij<-VB 10 5644-6 2 lepi preprogi 4X3 im 1.5X1 m ugodno prodam. Velika je pripravna 7« dvorano ali veliko pisarno. Naslor v p-glas-n«m oddelku »Jutra«. 56«I1 6 Pritlično sadno drevje tičmo g-rrKrvje in MT.ke vrtjiice v 4" vrstah nudi dTeve«r>a Otm>rwa, Kranj. Zahtevajte cenike. 5665-6 Razno manufakturo v rnp*k'ačilu v 5 mesecih. Ponudbe na oov s priranano dobrim, res pristnim domačim ž?anjr, po nizki c.-ni naprodaj v Ljub ja ni. Do lenjsk« c-esta 2. 56f*s-6 2 otroška vozička globok. pu«tsn in šport n*. v na iboliš-m j>ocon: naprodaj. Naslov r oddelku »Jutra«. 557s-6 Gostilniške mize okrogle, s-ole, obešalnike, ogledalo in »'cnske ».like sp prodajo. Nas'ov v nj1. oddelku "Jutra« 57'>mi Lep voziček naprodaj. Istotam oddan" čedno sobico f^pekarska ce«ta štev js. 5722 6 Železno okno obojno. 1.5" x 1." m. do-h-o ohranjeno nroda hi-'-bprt. Mirje. Dobri-iova c. št. S. 5729 G Otroški vozički najnovejše oh'rike po z^lo nizkih conah v t-7ov;ni m t'»mš;č, Sv. petra ce sta št. 52. 4513-6 Kolosalno čudovito poceni Damski volneni telovniki pn 35 Dn. moške srajce, fci sti eefir 35 Dn. moške spo-rt.n<- čepic« 25 Dun, edi oa prilika, ki s« ne vrne več Omuia. Djna-iska cesta 36. 5700-6 Otomane v veliki razprodaji po zelo nizkih c.-nah t St. Vidu naspnot-i cerkve pri Iv. Dolu-ičarju. 5iX7-6 Železna postelja z novo mrew> naprodaj za 250 Din. And'o v k. Komen-skega ulica 94. 5713-6 Kozmetični laboratorij za dame ln gospode, popolnoma opremljen, s prodajo parfmnerijsklh in kozmetičnih preparatov, dobro ldoč renomi-ran obrat, v centru Zagreba, brez konkurence, prodamo zaradi bolezni lastnika proti strokovni izobrazbi kupca. Izvrstna eksistenca. Poslovnl-va M. S. Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144. 5650-6 Pohištvo kirfiiinjmka posoda iu o/eau-dri radi selitve ;»x-e-nii naprodaj v Gosimis-ki ulioi S IU. nads-tr.. ko-n-e« bodnška 5917 6 Seitz filter orjaški, s 5 filtrirnlmi mrežami, brezhibno delujoč, se zelo ugodno proda. Dopise pod »Filter« na ogl. odd. »Jutra«. 5837-6 Kosmetične aparate 220 volt prodam. 2200 dinarjev takoj, ostanek na vknjižbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5825-6 Otroški vozički najinoivejše oWike po z«-lo nizkih cenah v trgovini M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52 4Š113-6 Več vrat in oken poceni prodam. Naslov v cg-iasmrm odd-eiku »Jntra«. 5Č30-6 Ktavniško dvigalo brizgalnica. banja za mešanje, noži za rezanje (Funfscbneider) naprodaj. Ljubijana VII. Jer-nejeva 47. 5723-6 Oprema moderne kavarne obstoječa iz 36 marmornatih miz, 36 miz za poletno teraso z železno ograjo, 250 stolov, lft tapeciranih kanapejev, 28 m hrastov lamperije. velike blagajne z marmorno ploščo, 2 ledni omari, strojev z električnim ln ročnim pogonom za sladoled, praže-nje, mletev ln kuhanje kave, električni ventilatorji ter ves kompletni kavarniški ln jedilni pribor iz srebra, alpake. porcelana ln stekla za prvovrstno meščansko kavarno proda Poslovnl-ca M. S. Pavlekovič. Zagreb. Ilica 144. 5649-6 Kr*stal lestenec krasen, osemsvečnl, ceno prodam. Antikvarl-Jat »Tizian«, Sv. Petra c. 4. 5803-6 Namizni marmor naprodaj na Vičn. Ost« na Bron 141. 5895-6 12 gramofon, plošč r«V!rn'b ra 90 D»n prodam Opekarska ces»a 10. Col«.j. aSftr,« Specijelni entel oblek, ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 2 stari postelji in 2 omari poeenč prodam. Nasov v Ogasnero oddelku »Jutra«. ><".9-d .Ssmolasten ribolov v biižiu! L!nb!-;an«. G'ami tok d "'z 16 km. stranke vnde okoli km, pr>dain. V glava! str-uri. ki je :z vrstjia spo-rtna voda. suicj in H p« ni. v pritokih postrvi. Vse vode, k: s*> v leni pokrajini, so !>egv-o pro-lam po nizki cp-n-i. Prodajo sp tudi pr»-:i-mezni kosi. Na«lov v ojl. '.ddo'ku »Jutra«. 5551 6 Voz zapravilivček na peres-h :n reon^ ozl-.'-pV i"ciza) po n: /.k; .--.-ni p^od a m. 5S4.S-6 Uglasi trg. enačaja |mj 1 Dio b^swia; ta dta Janj« oa^iova ui ia šifro 5 Din. — Otljsi socialnega enačaja vsa ka beseda 5-1 par: ta ■laja nje aa-siova aii za &ifro pa 8 Din. (7) Mize in stelaže ia skladišče, kupim. Ponudbe na oglasni oddole-k »Jutra« pod »Invcntar«. 54.34 7 Pisalno mizo ln nekaj druge pisarniške opreme kupim. Pontidbp na og!as. oddeiok »Jutra« pod šifro »Invet>t«4.r«. 5435-7 Dve tehtnici manjšo m veliko, dobro ohra-njom kupim. Ponudbe aa oglasni oddelet Jutra pod »Inventar«. 54Ai-7 Kupim dvocevko oa šibre in kroglo, t da-1 nofled.Kn, le izvrstno ohra njeno. Ponudbe z opisom puške in navedbo cene na ojrl-ae. oddolek »Ju-tra« pod znamko »Kaliber 16/8«. 5556-7 Za balincanje kjEp:,m dve garnituri d. bro obranj«vh kr-o^e'. Tak(.»j-šavje i«onudbe na nasjov: K-:ipz Alojz, thit* j^l Ka-kek-n. 5u®7-7 Flobert repetirko (Zim^erge^-ehr) o rr^m k»i-piui. Pismen poimdt>e na naslov: Oskar Grr.tič.V. dfžavm mojssor — Škof;« Loka. 4ri76-7 Rabljene tirnice 60 mm profila, k temi dajo«j-e krejtinke. S"ikaltK-piošče (D-.-ln-clreibp.nl io žp!etraip vozičke 7.a o^iekar-no. kuipimo. r»f,n«>be na «. Vagonske tehtnice za normalp.il ž-p-lezn:>ki tš'-. mbljen-e toda brezhibne ;-n n-iK»rab:te kupim takoj. Ponudbe na 0-g'asr:--: odd»!fi »Jutra« pod »Vagjaska«. 55^2-7 Več vinskih sodov različnih, in veike kozere« za vlaganje sočivja. kupi O5«?!*. LjubV-a-na. M-*st.:»i trg 1.1. 5711-7 Parni kotel 3 do 5 atmosfer pritiska. vedna vsebina 30 do 60 litrov, kupim. Ponudbe na Marschner. Hranllnična cesta št 4. Ljubljana. 5744-7 Otroški voziček na peresih, Twprodaj oa Poljanski cest« štov. 69. 5695-7 Stare plinske cevi od 1—-2 coie kupim. Ponudbe s oe.no in dolžinami na og asni oddeiek »Jutra« pod »Cevi«. 5815-7 Flobert repetirko (Zimmergewehr) kupim. Pismene ponudbe na: Oskar Simčlč. drž. mojster, Skofja Loka. 4678-12 Ai>t o j moto VsaAt ftosed« 1 d»j ta dajanj« nast«ora al) aa Kitna pa s Din. (wi Osebni avto Chrvsi«, limutiTva model 72, 4 vrat*. 5 sedežev (eveot. »ttdi 7^ rabljen. • prav dobro ohranjen na prodaj^ « kovčkom in celo pritiiklmo. — sl>rejme se vlož-na knjiiSica kake hrt nilnic« /ne tadrugeV — Vprašati prt »Jug&indus« fTriumipb) t Ljubljani. Ce '.o^ška ceste 38. 2906 10 Alfa Romeo še^tsedežui odprt z nastavkom v perfektnem stanju, priprave« t-iid-i za avto-taksi. ueodno prodam. §p neocarinjon. l-jčič. hotel Kajfei. Ljwhijn». -10 Dieselmotor HP, pop«.' rn.mi v 4o-br.-m stan;u pr-uda tovarna testenin »Pekatetp«. Ljubljana. Z-lo ugodni plačani th>goji, tucir, ac o»)r.«kp. 3136-10 Nadomestne dele za avtomobile nudi najceneje Br«ma Amerika d Itu-pnrt. Ljubljana. Dunajska epsts 3C 74 iO Dva osebna avtomobila šeste-edežna. jnstnie F;at 510 sd A ust.ro Fiat. v te>>* d-i+rpm »tanju po nizki cen: naprooa; » jdravwiščii Rogaška Satina. 5446 10 5446 1« Rezervne dele nove m stare, za vt-t- laske vozove dobit-e najhitreje pri r,.jčt£, hotel Kfijfež. Ljti bi ja na. 55Š9-10 Ariel motor 550 cm s prikolico prodam za 8000 Ilin. Interpspii-ti naj t.iejo na oglai-ni ->ddelek »Jntra« pod zr.ačko »Celje-Gabcjo« 5537-10 Osebni avto zampujam r.« to.v-..moc» nos-'-)« tež«? 1500 kg aii prevzamem plaoiio na ki'o-metrož-o. X -l--v v o^'ao-ikih oddelku »Jutra« 5652-10 Tovorni avto S tone, ral>'ien in v do-br< m stanju k.;;■'m. p"*-nndlie n« ban Koreji. Tnr-nišče št. 23. 5656-19 Motorno kolo « p-:kolico, do-b-o ohranjeno ku.pim. — Po?Midbe i.a o$r!«s. oddelek »Jutra« p-d sns-rlso »M-.torno kolo 7T...« 5547-10 Avto Fiat 50«) v dobrem -.'no , prodam ali zE-ne-.niam za motom® koio. V račun vzamem Midi hranilne kmj-lge ali d—a Po-au-dbe na oglasni o«id«. •et »Jutra« pod mačko »Fiat 5«?«. 5500-.10 Tovorni Chevrolet 1 VA tone, M-iriciliTiderski, doibro ohranjen, tndi pri-tvrav-en za nrevoz potnikov, piic-e.ni proda.m ali z«m-<>-n'a:a za lahko motorno k o', o. — Kogo-všek Jo-žp, Boh. Bistrica. 5306-10 Priložnostna prilika Beuzol-agregat, 2 i-j'i---dra, Ki HilJ z aiu.imfl sklopiW-n 220 Voltov f. benoiai-rr'H»«r f.Juwelj na maj.rn.at vozu in.i.i'n-.:i-a.n. takoj ;»uc».o i "-i-da H. M i c h e Maribor, Črto im reva L. 5621^10 2 Diesel motorja 4cili.nderska. 3n H1P. skoraj nova. na nafto ali og'je, proda Fair Laufer, Gr gorččeva 15. 57:0-'O Motorno kolo t«vsr:r"5iko novo, naprodaj. Ponudbe na vi. j;/:-a v Geijn i. znečAo »Mo-v>r C00ms«. 5637-1A Avtomobili toč".je, tovorfti vo«d značko »r-co-den nakup«. 5Sft>-1® Bencin-motorje rabljene, male in velika na oglje (Sauggaa") proda Franc Kristan. Dunajska M. 5892-10 Oglas za nabavu avtomobil, delova Avtokomanda ministar-stva vojske in mornarice na dan 5. marca 1933. godine i-rvršiče direktni! nabavku pu-tem prikupljanja ponu-da veče količine rezervnih delova za traktor« M. 17 »Austro Daimler«. ITsIovi mogu se videti in kupiti vsakog dana u kanceiariji štaba avto-koniande ministarst-.-a vojske in mornarice, Beograd, a videti u štabu avto-kornande u Petrovaradinu, Sarajevu. Skoplju. Zagrebu 1 Nišu. Iz kancelarije štaba avto-komande mini-starstva vojske i mornarice br. 1028 od 15. febr. 1933 godine. 5846-10 4» »esertlo. Oglasi ao cijalnega tnačaja po 50 par beseda. Za ia janje naslona ali šifro S Din. osiroma 5 Din. (11) Žensko kolo do*>ro ohranjeno k u p i m. Pouudbe ne PTlasai uiide-lek »Jutra« p—d »Žensko kolo«. 5~58-l;l Pohištvo Vsaka tx*-eda | Din. ta dajani« aasJova a'i ra Šifro pa 5 Dio. fig) Kompletno jedilnico v najboljšem stanju, obenem z drugimi pohištvenimi predmeti zaradi selitve poceni prodam. Ogledati si od 12. do 16. ure. Naslov r ogl. odd. »Jutra«. 5710-12 Spalnico fn kuhinjo !» ;m> orehovo. proda po leto n.zfei een; mizar K admk. Mokronog. 4849-12 .Najugodnejši nakup pohištva! P.^Kaue *palmce 2000 D n peakane omare . 400 „ p t-s^ane postelje 200 „ kompletne kuhinje 950 „ imam v »lik« .z biro vsako •vrstnega modernega pobi b'va m, najnižjih cenah Andlovic. stroj, mizarstvo, K^inonskega ulica št- 5223-12 2 masivni spali.ici p »ii-tiram. novi zaradi *e i ■-.**> takoj prodam za v-a U > isp.rejemlji vo .seuo- — Vižin. mizar-tvo. Škofja Loka. kolodvor. 5003-12 Hrastove spainice nastvue, pe zelo ugodni m proda S:'šen Franc, m.iar, Goio 1, pošta _Vo d'ce. 5553- 12 Spalnice avitkant. svetle lo - temne, i il«.»i']tvi'mi tridelnimi rai ranil, in kuhinjske opreme pv po nizki ceni proda T. Slupiea. mizarstva. St. Y:d-Ltkovica pri Domžalah 5715-12 Pohištvo pe dobi r:a obroke ln na hranilne knjižice pri Mizarstvu »Sa1. a«, Kolodvorska 18, Miklošičeva ti. Telefon 27-80. Spalnice 2100.-- omare 400.— postelje "25.- Jtuh. oprave 850.— };u!i. kredence 450,— 5767-12 Pozor! Spalnice, pleskane, ore-hove, brezove, rožnati Jesen, mahagoni. češnja, hrast itd. — solidno izdelane v najmodernejšem slogu po 2000 Din. Kuhinje, kompletne, be-.o emajlirane 8o0 Din. Spalnice iz trdega lesa od 4000 Din dalje. Spalnice, šperane, v najmodernejšem slogu, solidni izdelavi v različnih tuzemskih in Inozemskih iesovih od 1500 Din dalje Vam nudi edino Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljub- i ljani, Vegova ul. C. 5SS4-12 | Mehka spalnica •ironemški slog, dobro iranjena ln čista, paral naprodaj Maurerje-• 23. Sp. Šiška. 5801-12 Vsaka beseda 1 Dim za dajanj* naslova aii ta šifro pa 5 Din. (18) Zabavni večer e plesom v irostilm »Fran kopant-ki dvor« (Reiniug ban«). Na razpolago »s*-iobrote jedil ia pristnih vin V stop p/ost. Vabljen:. 55S0-18 Domača zabava nudi vsem prijateljem izbornih vin ter izvrstnih jedil vsako nedeljo gostilna pri »Rezki« v Spodnji Šiški poleg stare cerkve. Kdor si želi prijetne domačnosti, naj kar pride med nas. 5762-18 Danes! Danes! Domača zabava Vsi v Novo ulico, ker so na razpolago prvovrstna dalmatinska in štajerska vina kakor tudi dober prigrizek. Cene najnižje. Postrežba točna! Sa obilen obisk se priporoča Vinko. 5800-18 Družabnika (co) s 50—»O.OOO Dan gotovine Iščem za povečanje dobro :dučo itn rentabilne crgovi ne v Ljubljani. Ponuilbe ita oglasa >ddeleik Jutra pod »Sodelovanje«. 5755-16 Hranilno knjižico Zadružne zveze zamenjam za knjižico Kmet-ske posojilnice ljubljanske. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Enakost«. 5769-16 50.000 Din posojila za dobo enega leta proti 10 odst. obrestim, ki bi jih plačeval vsak mesec. iščem. Jamčim s trgovskim blagom v vrednosti 80.000 Din. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vama naložba«. 5831-16 Npalmieo in kuhinjo H -'inipletsnrv, skoraj novo. ••••nt. tudi posara.e7.no, ir. epo oficirsko sabHo •-»odam radi odipotovanja. I I'l eteršnžfcooa ulica 19 — | m teren. 5806-12 Nova spalnica Vresna — radi družinskih rr. >mer poceni naprodaj. Xas'ov v og .snem oudetku »Jutra«. 5391-12 Dve spalnici ■p] r gjj ;4 - ■ '1 '"-'I'" "i -V _ naprodaj po 1700 Kn. N« s.V.v pove oglasni oddelek ».Jotra«. 5655-12 trg. oglasi po 1 Din b«»eda; ta dajanje na ilo.-a ali zi šifro 5 Di" Oglasi socialnega zna ^aja TKika beseda 50 tiar; t» daianje naslova ali ra šifro 5 Din. (131 Maškaradne kostume rriginalne, posod; Klkei. Efmžiee št. 119 — avtopo-9taja Urbanček. 5603-13 3 elegantne maske p!»«o4im. I/ubljana. Prule. Ošmpennanova ulita »s. 5 (ra ril« Zalaznlk -. 5507-18 Vsaka seseda 1 Din, m lajanje na*tova ali '-a Šifro pa 5 Dir,, (15) 30 sežnjev drv jn-ih. bukovih fkanili v ' -tu 19-S2. poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5530-15 Drv '•aVovih, z-Iravih in whih iupim v tč vngi>no.v. — }.':••, Ljubijai!« VII. 5732-15 a u d 1 prebrano J plaia vsako brst-do | 1 Dui: kdor išč-e pro j bran-i pa ta bes-edo f 54» par; za dajaDje lia . s!ov» aLi šifro 3 Din. Icratr-oma 5 Din. (14) Trffovski offiasi 1 Din Na dobro hrano (do-maiio) sprejmem nekaj gotprKiov ali dam na Alek ».»ndro-vi sesti -i/I II vrata 6 v 15. 5-22S-14 (jospod ali gospodična fcaterl si želi res počen; prvovrstno domačo tira no ter zračno in čisto opremljeno sobico, nai vpraša za naslov v oei oddelku »Jutra«. 5292-14 Dva gospoda &prej'Tfl-em na -loma60 hrano iw Zaloški cps-ti Naslov v og! a-*n f m ori d el.k n »Ju T-ra « 5578-14 Sirote oddamo v brezplačno popolno oskrbo dobrim ljudem, enega 10 letnega ln enega 13 letnega dečka ln eno 9 letno deklico. Interesenti raj se Javijo ustmeno ali pis-rnpno pri Banovinsknm dečjem domu v T.j iblja-ni. Streliška ull^a 4. S773-14 i VHU 0»«U I Din. i j ta lajanj* na«iov» ali | } t* r« 5 Drn. (Ifil ! Vsčja čevljarska delavnica družabnika z lO.OOCi r>ln gotovine, proti vknji žbi, si b' imel tam tudi s-raliM) službo. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« ped šilro »Siguren zaslužek«. 5133-16 Posojila podeljuje »Zadruga«. Ljubljana, pp &V. Sprejme poverjenike 7516 ■ ---1 85.000 Din posojila iščnm za konverzijo kratkoročnega posojila pri Ce ški :nd. baaki v dolgoroč no posojilo, proti vknjižb' na prvo rnet^to. 1' l'r!i u-ibt-na og asni oddelek »Jutra« pod »Posojilo 85.000«. 5558-16 200 500.000 Din posojilj. iščem proti viso-km obrestim vn pi-vovrsttti banin- ga ranči ji ali laieč presegajoči pooo-lnoma varni vknjižb' na prvo me^to. Ponudb, na '>g'a.s oddelek »Jutra« t>od značko »N. N 7142« 5497 16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice l.j'ub'jan z vlogo 4110.000 Dir prodam najboljšemu po nudni.ku. Ponudbe na og1 oddelek »Jutra« pod žifr*-»VLoga 400«. » 5375-16 Iranilrte knjižice 7vadružiie gospodar, bankr 7 nevezano vlogo, kupim Ponudbe na oglas. Orddeiek »Jutra« p.vd »Ujodno 22« 5542- H Hranilno knjižico i K me toke hranilnice it) po j ~o;:hiice v Ptuju v vred nosti 1800 Din prodani ker ni: loto po-trebnjrm dinar. Naslov v oglar"n'Tii oddelku »Jutra« po^i »181X1«. 5G67-H' Do 1,200.000 Din posojila proti vsestranskim jamstvom iti zajamčeno velu to ee nujno išče. Ponudb, pod »Uidrocentrala« na rtodružiiioo »Jutra« Maribor. 5616-16 Hranilne knjižice hranilnice i.n posojilnico v Radencih, kupim po d-» govoru. Do-plt-e ne naslov Ivan Kozel. Ptuj. Orw/.k,-ctvta 5t. 12. 5375-16 Hranilne knjižice Icinpire aH prodajte najbolj' pri M. .Jankoie komand itn a družba. Ljub Ijana. Selenburgova uiir.i Stev. fi.'II. telefon 3052. -Profim'0. da se pred naku po-m ali prodajo ohrner>. 'am»o nn naš nael-ov. 5/V43-16 Družabnico iodeltročo 3. 30.000 D'i> s-prejmem takoj v boljšo .»■[•ecerijsko 10 delikatesna rrgov'uo s rr; fiko. v mee-t« Maribo-n Pismene ponudi" ia podružnico »Jutra« v Maribc.ru pod šifro »Tako'« 5S17 16 Hranilne n?iž«ce Kmet^ke posnijilinice '.jm-b jans-ke oko!:ce. do večje vt>orp ktiivm. Ponudbe na »T1 as. idde'pk »Jutra« pod »Gotovina 15«. 5714-16 6000—10.000 Din posojMa i š 5 e obrtnik za dobo 8 mesecev. Varno na lož »00 N36l«»v: A. B.. Trebnje — Dolenjsko. 5523-16 Hranilno knjižico Mestne hranilin-ice c.»!j«ke. - viogo 8000 Di« ugodno prodom. Ponudbe na ->g! oddeiek »Jutra« pod ?if'-o »Poceni«. 5745-16 Posoiila nn hranjlno knjižice Mest^ ne hranilnice ljub'janske. Ljubljanske kr-ditne Praštodione preskrbim pod ug"'d.nimH pogoji. Z?lasiti se je osebno- 7,ir>"-. Ljub Ijana. Gledališka uli^o 12. 5742-16 5—10.000 Din posoiila iščem orot! garanciji i.n dobrim obrestim. Pon-udbo na ogi. oddelek >Jiitra« pod šifpn »Nujmo -22«. 5812-16 10.000 Din nosojfla :Wem proti odniačiin in obrepriim po domovom. — Ponndbe na ot'«5- oddelek »Jutra« pod šifro »R:ruma zaloga«. 583&-16 Le pojdimo kam? Dozdeva se mi to, da v Šiški luštno bo pri Amerika.nki pod Lipico kiobase se dobe. Le pojdimo pod »Lipico«! 5904-18 «0.(500 Din na prvo, varno hipoteko. tudi v hranilni knjižici, Iščemo. Koir.ercl-jeina pisarna. Florijan-ska 10 I., Ljubljana 5839-16 Hranilne knjižice kupujemo in proda*amo najugodneje. Kupi se delnice Praštedion". — Pojasnila dale Be-ka. Ljubljana. Tavčsrieva ulica 2. 5773-16 Hranilne knn/ice Zadružne grn^rkn-d-ar. Ninke, 7 neve-zano vloiro. ku-pim. Ponudbe na f^jlap. oddelek »Jutra« pod »rgod.no ?2«. 5S?«-1« Za knjižico Ljubljanske kreditne banke ali kateregakoli zavoda se proda dro-stanovan^ka hiša z velikim sadnim vrtom v letoviškem kraju na Goren;skem. Pojasnila ■1aip Realitetna pisarn? Grasek, Ljubljana. Ma-sarjkova 12. 5877-1P Vsak. a f»»»eda 1 Di n. i m dajanj« na sfova a Vi S 7) '4 iifro p« 5 Dia (17) Trgovino 7. mešanim blagom, dobro vpeljano, na deželi, pri pravno za začetnika. cwl dam takoj v najem. Na ra'zpolago tudi koncesija. Za prevzem zaloge potreb no 25—30.000 Din Ponudbe na .^glasni oddelek Jutra pod značko »Ni-zka najemnina 1933«. 5527-17 Trgovino oddam v najem. Potreben kapital 50.1100 Din. Cenif.11" potvudbe na oglae. oddeleV »Jutra« pod »Dobra 561o-l" Vrt 7. minogimi gnojjii.nvl gredami. v najugodnejši legi v mestu, z dobro obdelano jemijo oddam takoj v na jem. Naslov v ogMsinem '•ide-lku »Jutra«. 57i«7-17 Hišo s 3 pobami. kuhinjo, klet :o in vrtom za 500 Din mese&no oddam v najem '.uitaj mes'.a. Naslov pove iki. — Pojasmila daje Jaki, Ko.irtjevo — Zadružna 8. 5123-19 Detajlno trgovino z mešanim b'agom. fitaro io dobro vpeljano, v Ljub ljani oddam v najem. Po midbe na »glasni oddelek »Jutra« pod »Detajlno«. 54S0-I9 Lokal primaren za vsako obrt se odda v centru Jesenic. — Naslov v podružnici »Jn tra« Jeeeni-oe. 5068-19 Lokal oddam. Pražakova ?. 5737-19 Modistlnje, pozor! V&l ed pt es^li tve poceni prodam najbolj« vpeljano modisterijo s predtiskarijo v oajjjromet.nejši u.ici Ptu ja. — P«jasmils daje Stefi Krašner. Ptuj. Krekwa 1. 55S3 Manjši trg. lokal 1 iz.07bo m skladiščem. » centru Ljubljane iščem » 1. aprilom. Takojšnje po nudbv ua >g.asm »Id eiek »Jutr3« v Ljubljani pod značko »Solnčno«. 5626-19 Trgovina s kurivom se proda «li se da v na je>m z t«'ii inventarjem z aii brt-z zalog«. Ponudbe p.-d »30—10« na oir:. oddelek »Jatra«. 5658-19 Restavracijo dobro idoč-o. v manjšem mestu takoj oddam. Nasiov v oddelku »Jutra«. 5636-19 Mesarijo (podružnico) o-d-iam onem.1. ki položi 50i-tKivoru gu-renjsk© :>roga. proti sfotovin: ali vloini knjižici Ponudile ia oglas-ni »^idelek »Jutra« l. o d šifro »300.000«. »580 20 Naložitev kapitala! Proda m večji komp ek? zemljišča v izmen 4300 m5 ob Vodovodni cesti. — po nudbe na oglasr.i oddelek »Jutra« pod značko »Večji kompleks«. 5t212-2t' Hišo dobro ohranjeno, e sadovnjakom. vrtom, njivami n domačim grozdjem, ta ko i prodam za 3S.ihHi Din. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5605-20 Pol ali četrt hiše kupim v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto«. 5401-20 Več stavbnih parcel ugodno proda We&ter. flradeckega cesta štev. 8. 5393-20 Vilo na deželi ob železniški postaji, z 8 sobami, večjim vrtom, elektriko "n vodovodom, zamenjam za manjšo hišo ali vilo v Ljubljani Predpogoj mirna in scinčna lega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Zamenjava«. 5318 20 Obdelava večje parcele na Mirju ■»« takoj ugodno »d d a Tehnični biro. Lj«bi«na. Gradišče 13 5572- lO Zaradi preselitve ae proda lepo posestvo 3 kilometre od Kranja, hiš« In gospodarsko po»lopv«. vw novo pred tremi leti. Poleg gotiovln- v7.ame tudi hranilna knjižica. — Pojasnila dn!e Mnrkif. kljn-čavn,ičar, Kranj. 5661-20 Staro podjetje dobro vp«Mjo-cudbe na ogabni »od »5t. 36«. 5618-20 Dvostanovanj. hišo blizu Ljubljane, Celja ali ua Gort-tijSkun kupim proti hranilni knjižici Ljudske hranilnice v Ljubi ja.ni. — oga 60.000 Din. Ponn»i-be »a podružnico »Jutra« na Jesenicah pod: solnč-11« lega«. >K»4-20 En'Mi a ds t rop. hišo 1 gostilno in veliko dvo-rano v Studencih pri Mariboru prodam s celim gostilniškim inventar j »-m. — Naslov v Ogabnem »jdel-ku ».iutra«. 5672-20 Stavbna parcela 2400 kv. m. tnov se pi"«la v Li-si\ih pr! Celju. Ponudbe na oglasni oddeiek »-Juiia« t»od »Lis«:««. 5676-20 Prodaja posestva Na javni dražbi se bo piodalo pr: okrajnem sodi SE a v Mariboru, v sobi št. 1.1. dne 27. februarja 1»» dopoldne ob 10. uri posestvo v Račnh, obstoječe iz stanovanjske hiše z gostilniškimi prostori, go spodarsikega pos-ioipja s skednjem. keg'iščem, |i-d>-nii-o. sado-vajatki, vrtom in njvviimi: Posestvo je sodno cenjeno ua 23">.1o9 Din. — Najnižji ponudok 7,naša 117 tisoč ?72 Din. Natančnejša pojasnila se dobe pri okrajnem »odišč-a v Mariboru. soba št. 26 (E IX 4210/29). 5UT3-20 TristanovanJ. Li5o polovico ali dve tretjini prodam blizu Strojuin tovarn. Dunajska cesta. Resni kupci naj javijo naslov na šifro »Solidna stavba* na ogl. odd. »Jutra«. 5827-20 Posestva, hiše, parcele in lokali v veliki izbiri; postrerba hitra iu kulantna pri Posredovalnici r \Volfovj 1. 3173-2f> Prodam hišo vlsokoprltllčno. s 3 rta-novanji po 2 sobi ln kuhinjo — vrt, vodovod, pralnica, elektrika, kanalizacija — vse novo ln v najboljšem stanju Vzamem tudi iraniine knjižice »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5833-20 Lepo posestvo arondlrano, obsegajoče 27 oralov — n;i've. travniki, gozdi, veiika gospodarska poslopja z Imvemtarjtm prodam. Pojasnila v sostiln: Marije Kosi, Sv. Tcmaž pri Oi-in ež u. ."*V5S-2li Hišo s trgovino v bližini 0«lja prodam ali oddam v najem. Nas-lov pri podružnici »Jutra« v Celju. 55C»2-20 Posestvo obsegajoč* 1 ora'a. t zidano dvrvstanovanj. hi^o "n gospodarskim jiosl.iftjem v trgu Muta pri Maren-i>ergu prodam za 60.000 Din. ali zamenjam za hišo v Mariboru. Potreben ka pital 53.000 Din. — Ignac Jevšenak, S!o>v. Koniice. 541'2-20 Parcelo prodam c-n-a na Brdo. — Vprašati na Brdu št. 01 pri Viča. 5396-20 Parcelo v Stožicah ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jmtr.i«. 5638- Stavbno parcelo kupim v bližini dolenVke sa kolodvora ali Rakovnika — Ponndbe na naslov: Ambrožič. 7A' oič št. 12 — pošta Ribnica. 5594-20 Visokopriiiično hišo z gospod:, rskim p"?l<»pje.m m 6 orali z-Mnij«, z lepiM cidonosriikim. v industrij skem kraju blizu Maribora prodam. Dopise na podružnico »Jutra 1 v Mariboru pod značko ^Lepa iega«. V Novi vasi pri Celju nroda štiristo to va nj®ko no vo bišo 7. dvema vrtoma Peter Ldovi-i, Nova vas -Celje. .V>-25-??0 Del hiše v centru Ljubljane se pro-da. Naslo-v v o ga snem oddelku »Jutra«. 5738-20 2 krasni oarcell naprodaj pod streliščem pod Rožnikom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5757-20 Radi preselitve prodani ali oddam v najem svojo hišo 9 1. aprilom. Ir.ž. A. Stebi, Rožna doiitia, cesta X štev. 6. Na ogled vsai dan med 14. in 15.. razen nedtrije. 54ii}-20 Parcela za vilo ca 800 m2 med Koba-ridsko ln Dunajsko ce-.to, 5 minut od glavne pošte, suha peščena tla elektrika, vodovod, ugodno na,prodaj. Ponudbe pod »250 m;« na oglas oddelek »Jutra«. 5756-20 Kupim parcelo 700 in5 veliko, od proge do artii jerij^ke vojašnice. — Ponndbe na oglasni oddeiek »Juira« pod šifro »Par ce a 7«)«. 5746-20 Na parceli 470 m1, Pod Rožnikom, -traven vodovod, kanalizacija, eiektrlka, takoj napravim za nizko ceno lepo solidno z-dano dvo-ali tristanovanisko hišo. Kdor želi vrednost denarja najboljše naložiti, naj pošlje naslov na ogl. odd »Jutra« pod »160.000«. 5733-20 Hišo v Ljubljani enonadstretpreo. z dvema lo kaloma. več stanovanji, velikim vrtom iti dvoriščem pod ugodnim; pogoji prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5771 -20 Več parcel v neposredni bližini Ljubljane'.' od 10.000 Din naprej takoj prodam. — Pojasnila daje A. Druskov-V. Moste. Val. Vodnikova ulica 14. 5791-20 Vogalno hišo enionsds-tropno. z vrtom, elektrik«, vodovodom, plinom. 5 sob. ? kabineta i" priti kline, prodam event. proti vW&ni knii*i«i. — L hi bi ja na-Moste, Clfflaripva ulica 15. 5S74-20 Parcelo proda -n. Naslov v oga-viem oddelku »Jutra«. 5002-20 Hiša •< S sobami, kuhitivv. ki.m vr'om in go«pod a rskiim pc-?!opjem naprodaj. — Pobr»-ž!« - Maribor, Soška tii;c.a 6. 5^84-20 | Dve stavbni parceli pro«iam t.ndi proti vložn' knjižici. Poizve ee v strttii pri »Tičku«, Strmi pot g. .V^.j-20 Hišo z vrtom kupim kjerkoli v ceni do 60.000 Din. Plačam večino s hranilno knjižico. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod > Gospodarska t. 5831-20 Hiše, vile v mestu iu okolici Celja, kmetije. gostilne, trgovine, mline, opekarne itd. proda Arzenšek. Celje, Kralja Petra c. 22 43886-20 Kupim hišo v sredini mesta. Prevzame se event. hipoteka, ostanek v gotovini. Ponudbe na Tehnični biro. Gradišče 13. 5863-20 Podjetje živilske stroke prodam tudi proti knjižici Mariborske hranilnice Narodni dom. Pod let ie le v lepem mestu Slovenije z dvema hibama. Dopisi pod: »Lep zaslužek« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 5885-20 Nekoliko stotin hiš posesti, trgovin, gostiln mlinov, podjetij kupu-ie-proda.ia »Daruvarčan« Daruvar, brez provizije. Zahtevajte brezplačen prospekt! 5342-20 Novo hišo t velikim >?raj'-n:,n vrtom. r'oktriko. blizu kolodvora, ero postajo od Ljubljane, n-odam za 75.000 Din. — Naslov v og'asmem oddM-kiu »Jutra«. 5890-20 Prodam travnik v rre-»'«iein kgii. Pol« ve v gostilni pri »Tičku«. Strmi pot S. 5876-Č0 JOlBT Realitetna pisarna drutžba z o. t. Ljubljana, Miklošičeva e. 4 prodaja: HISO, enonadstropno. 4 dvosooua st&uo.aiija, looo ms vrta, Šiška, Din 280.000.— za knjižico Ljudske ali Mestne. HISO, trinadstropno, no-vozidano, o stauovanj, 3 minute od giavne poous, o čisum donosom Din 70.000.—, za Din 900.000.—. \fllX), novozidano, dve trisobni, dve enosob-m stanovanji, velik vrt. Trnovo, Din 340.000.—. VILO, novozidano, tri sobno stanovanje, velik vrt, blizu nove šišenske cerkve, Din 340.000.—. HISO, visokoprltlično, 3 stanovanja po 2 sobi, blizu nove remize. Din 195.000.—. HISO, enonadstropno, nofozidano, gostilna, trgovina, več stanovanjskih prostorov, 12 minut od glavne pošte, Din 520.000.—. HISO, visokopritlično, novozidano, dvo- in enosobno stanovanje, 500 m2 vrta, Stožice. Din 70.000.—. HISO, novozidano, dve dvosobni 6tauovanji, velik vrt, pri St. Vidu Din 100.000.—. HISO. enonadstropno, štiri- in trisobno stanovanje, 3000 m: vrta Novo mesto, Din 1&0.0C0.—. POSESTVO 150 oralov, arondlrano. v ravnini ležeče, enonadstrop-na hiša, hlevi za 60 živine, '/« ure od Pra-gerskega. Din 400.000. PARCELO 1150 m: pri Vrtači po Din 200.—. STAVBISCE 850 m-' pri Skrabčevi ulici po Din 150.—. TRI PARCELE po 600 m* pri novi remizi po Din 55.—. Poleg tega večje število stanovanjskih, obrtnih, gostilniških hiš, vil, v Ljubljani ln predmestjih. parcele v vseh velikostih, kmečka posestva Itd. po najugodnejših cenah, v največji izberi. 5740-20 Stanovanje Vsaka toaeda 1 Din: *» dajanj« naslova aH x* Iifro p* i Dio. (&1) Stanovanje obstoječe i« lepih 5 in kopalnice, v viti v c«i tro mesta oddam 8 1. m« jem. Primerno tmdi za pi sarne. Oeleda« »mo do-[>old.ne Naslov pove ocl oddelek »Jutra«. 5326 21 Miklošičeva c. Miklošičeva c Vljudno spirooanio cenj občinstvu, da smo se preselili iz svojih dosedanjili prostorov oa Miklošičevi cei-ti 5 v palačo Vzajemne posojilnice na Miklošičevo cesto 7 V novih večjih poslovnih prostorih nam bo možno cenj. odjemalcem še hitreje in boljše postreči. Prosimo zato Vašega obiska. Izvolite ogledati naš novi lokal in naše najnovejše aparate. NAŠA DOSEDANJA TRGOVINA V PAVIL.TONU POLEG UN10NA DELUJE ŠE DO KONCA MESECA FEBRUARJA TER NLDI SENZACIJO: Prodaja aparate in materijal po nezaslišano nizkih priložnostnih cenah, ki so daleč izpod lastnih! Obiščite io takoj, dokler blago ne poide. IŠAIM«» LJIIBLJAM Miklošičeva cesta 7 Telefon štev. 3190 Dve stanovanji dvo- in trisobno oddam z majem na Starem trgu 24 4520-21 Trisob. stanovanje ■»olnčno, s pritiklinami od dam mirni strank: t mar e.em ali aprilom Naslov « iglasnem oddelku »Jutra« 5392-21 Enosob. stanovunje s kuhinjo takoj oddam na Celovški cesti štev 56 5304-21 Pristopate k Društvu stanova j«k-h najemnikov. Vegov* ul 8. Ž.73-21 Trisob. stanovanje e kopalnico m vsem: pri tik linam i. v bližini glav ;n gorenjskega kolodvora. v mirni legi. se odda s 1 marcem t. L. event. tudi za pisarno. — Poizve se v Dvofakovi ni, št 3. v pisarni na dvorišču. 54i!5-2l 4-sobno stanovanje t vsini komfottom in pri tiklinami. etažn-c kurjav" in vrtom na Mirju se id-da. Naslov v og'asnem odelku »Jutra«. 5674-23 Stanovanje enosobno 330 Din. trisobno 700 Din se odda. — Tržaška mitmicu, Bičevie 3. 5670-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami odd.im s 1. marcem v Uožai dolini — cesta V/19. 554o-"?l Dvosob. stanovanie s kuhinjo i«i kopalnico, ter lokal za pisarno ali skladišče, v «red!5ču mesta oddam s 1. majem. Vprašati pri hišni ku v Frančiškanski ul. 10. 5543-31 Enosob. stanovanje » d d a m s i. marcem na Viču št. 22. 53f*> 21 Trisob. stanovanje s prilik inauri odda takoj Kreear. Mfdved-.va št. 8. telefon 2444. 570V21 Stanovanje 3 velikih, parketiranih sob. i elektriko, kofalriico. pri tiklinami in vrtom oddam na Zaloški cesti. Prijave na og'asitri oddelek Jutra !>od »Ceno stanovanje treh sob«. 5720-21- Dvosob. stanovanje z vrtom oddam v Koleziji — Deviuska ulica štev. 7. 5688-21 Trisob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami v I. nadstropju oddam 'a koj v Streliški ulici 29. 5630-21 Lepo stanovanje sobe in kubin* r«1dam s 1. HKirocm v Ciglerjevi ul. št 17. 57J7-D1 Dve stanovanji dvJutra«. 5^21 -21 Stanovanja v naka beseda 50 par. a dajanj« naslova ali za Šifro S Din. (21-a) Dvosob. stanovanje solnc-no, v visokem pritličju. v mestu išče mirna stranka za april ali maj. Ponudibe na og!a«. oddelek »Jutra« pod »Odrasli«. 5741-2!/a 2-sobno stanovanje solnčno. iščeta dve osebi ia maj z novim pohištvom. Ponudbe pod »Plačnik to čen« na oglasni oddelek »Jutra«. 5645-2la Dvosob. stanovanje s kabinetom, ali trls.>i>n> iščem. Ponudbe na og:asa*. oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna najemnina«. 5763 31/a Stanovanje eno- ali dvosobno iščem t mestu za 2 odrasli osebi. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod šifro -Miren«. 57(K-3'/a Stanovanje sobe in kuhinje, event. s j kabinetom im pritikirnam iščem v mestu za moj. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod >1>» 500 Din«. 5849-21.3 Mati in sin Iščeta stanovanie treh sob z vsemi prit k! in a mi tudi na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nizka naiem-nina«. 5804-21a j V jalta t>«M' ilna. L:ubl'aua, Kolodvor ka ulica 8. 5408-23 Nebotičnik — družinski pension Soba ta enodnevno bivanje « kopalnico »parlamenti 5 kopalnico, po p-vi na >skrfca dijetna kuhinja, centralna kurjava, lih- V«o v V nastropjn 53?0 23 Lepo sobo na deželi oddam stranki brez otrok za dal/šo dobo ali do-mruio raz^rolagam z živežem in VTtcm in kletjo. vse kar rabi. naha;a se na lepem. »oln«-i>i<-in kraju 15 minut <"d postaje, ugodno. Naslov v ogla« nem oddelku »Jutra«. 5660-23 Stanovanje dvo- ali trisobno. I iS f mima stranka Brani*. Dn najska cesta 36. 5571-31/a 2 lepi sobi šolnini. opremljeni a': prazni, elektrika, centralna kurjava, oddam. Na'ta je dvema starejšima oseba ma. Naslov v oarla^nem odd. = Jutru«. Zakonskemu paru brez otrok oddam po zelo ugodni cefli so nčno. lepo opremiiero eot « poeeb n;« vhodom s souporabo kopalnice, elektrika, centr. kurjava. Naslov v oglas nem oddelku »Jutra« 5GS0-23 Sobo lepo opremil'eno. poceni oddam boljšemu gospodu v Rožni dolini — cest« XV št. 15/1. 5709-23 Leoo sobo t eiektrično razsvetljavo, z »ajHcom «!i b-er oddam vidnemu gi> dinarjev. Naslov v ngtas-u< m oddelku »Jutra«. 5673-2S Solnčno sobo s strogo separiranim vhodom, elektriko m perilom za 150 Din oddam v Mostah. Poljaka pot štev. hO (od kapele naprej). 5173-23 Kot sostanovalko k družini brez otrok sprejmem pošteno gospodično. Naslov v oglasrsm oddelku »Jut'i«. 50.0-23 Opremljeno sobico s poseb. vhodom in e ek-triko poceri ddam v P.vd-miiščakovi ul.J" štev. 34. 5579-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam. R'sljva cesta 13-1.. le.o. Ogledati od 10. ure dalie. 5731-23 Sobo oddam takoj s< Idnemiu gospodu. Jeg!ičeva ces.'a 9. 5726-23 Leno sobo 5 souporabo kopalnice oddam v centru mesta. Na- s'ov pove oglasui oddelek ».Jutra«. 7-23 Lepo veliko sobo na Mestnem trgu štev. 9't oprtinljejio, ugfd.no oddam eni aii dvema so idnlma in snažnima sospodičnama. 5734-23 Sobo s posebnim vhodom an 3 [•osie jama ter sol»o z eno postel:o oddam na Celovški cesti 41. 5300-2! Sobo za dva ali tri gospode ?! elektriko, posebnim vhodom. postrežbo in hrano takoj oddam mesečno za Din 500. Sv. Jakoba trg 5. 5766-23 Sostanovalko ki je ves *d«n odsc.tua, sni"e'-nom v snažno sobo v Križevi.lški ni iti 9. levo, vrata 6. 5764-23 Lepo sobo s separatnim vhodom In elektrik*) oddam po nir-ki ceni v centru mesta. Informacije v Studentovsiki ulici 7 (pletenje). 5754-i3 Gdč. dijakinjo ali uradnico sipr^jmom kot sostanovalko v stjbo z vhodom s stopnji«. kopalnico in eveni. klavirjem, v Gledališki »i. štev. 32/1H. vrata 10. 5721-23 Kuhinjsko sobo za 175 Din — kakor tudi majhno sobo za 120 Din takoj oddam v Zeleni jami. Val. V,Mirkova ulica 32. 5757-23 Separirano sobo pddom na Starem trgu 19 1. nadstr. 5751-23 Sobo s i>osobn:ni vhodom Vn ® posteljama, v centru mesta takoj oddam. Na si.»v v oglasnem odde'ku »Jutra«. 5779-39 Opremljeno sobo separirano. s kopalnico, v centru mosta oddam spodu. Tavčarjeva u!. 2 IT, vrata 9. 5(783-23 Sobo z uporabo kuhinje in električno T^vet,!',^ ro o d d a in 2 gos-[>odoma ali zakoncema št. 21. vrata Cerkveni r.. 3690 33 Sobo lepo op-cm';eno. s posebnim vhodom takoj oddam v F'ori an^ki nliei št. 12'I levo. 5793-33 Opremlleno sobo solnčno. čedno, takol aH s 1. marcem za mesečno 160 Din oddam Valjevfetn 191. Knlezl-ja- 5701-23 SJUTEOr šf. 43 18- -^flesefja, 19. ft. 1533 Pepi! Kje ii? PiOe-1 m, oglas: se takoj! l£eio nujuol Gaber. 5900-ii Lepo sobo e poeebtum vhodom, b 1. marcem odda Božič, Stre-liska tilic*. mi. 5794-23 Lepo, prazno sobo i elektriko i marcem od- j srednje starosti, dobro da Iv. Simončič. Slika — sit-jiran, želi znanja Celovška cesta 5315 23 | mlado simpatično ln si romašno gospodično. Gospod 2 opremljeni sobi vezani, event. tudi mezno o-idam na Sv. Petra cesti 49. levo. 5797-23 Sobo z 2 posteljajia in zajtrkom nddam za 36(1 ]»n na G'irr>osvets-ki eest:. Ji«s'ov v oglasnem oddelka »Jutra«. 5820-23 Dva dijaka aH prep/osta gospoda srirejiniem v veliko in zračno sobo z oskrbo ali brez. J»asov v oglasnem odd-lkn »Jutra«. .5789 23 Resne ponudbe s slifcc na ogl. odd. »Jutra« pod »Podpora«. 5873-24 Gospodična s samostojno dobro eksistenco želi znanja z uradnikom. najraje vdovcem od 50 do 60 let. Dopise pod »Prijateljica«. 5313-24 br^fda 50 par; za dajanje naslova ali *» šifro 3 Din. (2S-ai Opremljeno sobo lespo. z razg:i-.i..m na ulico I v pritličju, i)'ida stalnemu gospodu Z a b k a r, Gos[>o-svetska cesta 5. 581-1 23 Opremljeno sobo le; »o in čisto oddam. N'a Sobo novi trši. uaj.Tajse v šentiakobskem ali trnov-•kern okraju, išče uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »So b:e.a«. 5055--3a [i.-v-e .ig ar ni *ri<. odde Lepo svetlo sobo -trogo separirano išče so ide.n vis^košolcc za 1. m«ri-c. ponudb" pod »Mir« na oglasni oddelek »Jutra« 5677-31a Mirna gospodična išče malo toplo sobo s posebnim vhodom. Po- ? riiinka iii eOSDOda ! nt'dbe ni oglasni odde-^ O na K a lil SO^-d , k ,Jutra<< pad »Topla wrciwtn po zmerni ceni v * ' ... ~ ..i—u- „•: I soba«. Starejšo gospe aii gospodično »p-ejmem kot sostanovalko j v Novem Vodmatu. Vod-matiska ulica 19. 5>S07 lepo sobo. 7. vso oskrbo e bretz. Miklošičeva c. '.VJV. desmo. 5790-23 L epo, solnčno sobo oddam takoj stalnemu go-sf*odu na Gruberjevem nabrežju št. 16. 5795 Sobo prattno ali opremljeno, poseben vhod. takoj oddam. Naslov v ogl. odd. x Jutra«. 5344-23 5749-23a Sobico v Pndir::V-akovi ulici aH be/žigra jifkun okraju išče gespodlona. Po-mid.be z na-vedbo cene na oglasni nd-d-lek »Jiftrai F»od značko • 1. marec R. 0.*. 5709-23/a Tovarna klavirjev Ivan Kacin, Domžale izdeluje prv-ovretn« piatnot z večletno garancijo od 10.000 Din naprej in Dar utoni je od 2000 Din naprej. Zahtevajte cenik. — Naročila se sprejemajo v Ljubljeni, Tabor štev. 6. 4875-26 Harmoniko kromatično, koncertno, 3-vrstno, novo, na obroke za 250 Din prodam. 108 basov, kovček! Tudi har-monijski glasovi! Koser, Sodarska 6/1. 562.7-36 Srebrne kroce staro zlato in srebro Smpoj« rafinerija dragih kovin. Ljubljana. Ilirska ulica Stev. 36 — vhod a Vidovdanske ceste, pri gostiln: U >žina. 70 Pridelki < Vsaka poseda 1 Din; ! za dajanje aaalov« aH 1 »a Šifro pa 5 Din. (33) Velik gramofon l-cevni radio ter rabljeno moško Kolo po zelo ugodni ceni prodam. Ignac Novak. Dole pri Litiji. 5603-26 Gitaro navadno ali havajsko kupi citre z etiii;em pa proda Franc Trauiipuš v Metliki. 5WS-26 Brusnice fkompot). male gobice v kisu ia sušene gobe ku pim. Ponudbe na oglasn' nldelek »Jutra« pod šifio »Brusnice«. 5204 Vino lastnega pridelka od 50 naprej proda Anton Kola rič. Središče ob Dravi, i minut od kolodvora. 5651-33 Zelo kratek klavir dobro ohranjen, radi selit ve za SP!00 Din napnoda ia U-liucah, cesta VII/31. 57S7-26 2 nemški harmoniki 1'vrstni, de!« Franca G« oba. naprodaj v U-egnarje-vi ulici 10. 5834-26 Vsaka oeseda 1 Din «\ dajanje naelov® ali za Šifro pa 5 Din. ,'27', Jazbečarja-braka psa in psieo, z rodovnikom proda Herfo-rt, Ljubljana Kodeijovo. 5583-27 Opremiieno sobo na Al"ks:indrovi cesti oddam boljšemu gospodu. — Kasiov v vglasiH-m oridelltu »J u t rfl <. 5S36 -2:1 V cenirn mesta odlam lepo opremljeno so. i-... — Xi,-".iv v ognsnem o-1 d -: ku ?.J;itra«. .>tv>3-2^ Mlad gospod želj sobico in prostor — kjer bi ob prostem času mogel izvrševati mizarska dela. Gre tudi kot sostanovalec. Nitsio-v pove ogl. oddelek »Jutra«. 5S60-23/a Sobo y. c ne alr dvema poste! "a -m, v Gradišču oddam go-K>"?:'—: ur;:dn:c: ali trg. s ::!•,'.''. N":i-'.ov v og!. o*i'l' i k a > Ju tra«. 5821-23 Opremiten kabinet v bližini Zvezde o d d a ni gospodo. Naslov v oglas, bdd-lfcn -Jutra«. 5826-23 Opremljeno sobo ■ centra mesta oddam na , m rr^u iM II. 58»>^23 Opremljeno sobo s 1. marcem oddam v Lev-nllti 2 — p-ifllčie. ' ."»S4.V23 Sobo T-*I>o ln : ti. v 5re-d:nt ir.v.l < -i d-a m. X;. * -ov j-.tt.ve oglasni oddelek »-Jutra*. Sobo ^»rtreni ■:;.', p poseb-r -n v i tod' .rn. zraven eer-kye »v. Jožefa otlda-m. — C r"-Metodova ulica št. 19 vrata 1. 508il-23 Dve manjši sob? z*1 pi-arn-o al? manjšo obrt odda 'n na Miklošičevi ce-11- 50f»7-^3 Lepo prazno sobo s parketom in elektriko, •tddarn takoj gospodu ali gospodični v Pudjunski ul. 27. " 5866-Č3 Gospodični od dom opr.-nrjeno so-bo s p.ti..:,. ;m rliodfkm. e 11 -k triko rsirkett.m. Karlovska cesta 20. desno. 5871-23 Vsaka beseda 2 Din: i j .'a a..ja.n;e naslov« aH F j šifre pa 5 Din. (26) j Trgovec in gostilničar na deželi, dobro situ kan, srednje starosti, želi poro-■r.i gostpvd:čn.o neomade-ževane pretek'osti, trgo-v--ko na-olbraženo. staro 20 do 28 let, z nekaj premo-ženija v gotovini, ter ki ima veselje do trgovine in gostilne. Ponudbe s siiko na og. Din gorovine. želi iporoeiti državnega uradnika. Dotpise na oglas. d.-lek sjutra« pod šifro »Lepa preteki ost«. 5431-2i5 Mlada gospodična premožno in ugledne rodbine. želi poročiti želez, nradtiika, ozir. drž. name-šč 'iic-a. Dopise n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >Spomlad 37-8«. 5->»8-25 Preprosto sobico Oddam in sprejmem tudi sostanovalca z vso skrbo v Flori anski Stev. 40 — pritličje. ___5853-23 Dva gospoda spre-ruem ra st.i no vci:: > in brano. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 58o2-23 Vsaka beseda 2 Din, »a dajani« naslova «H šifre |«a 5 Din. (34) Želim spoznati jrospodično ali vdovo do 30 let, brez otrok v ugc-d-nf-in položaju. Sem simpatičen. duš c vno k ul tiV i ra n ni b: znal dobro bitje 1 ju-b:'i in ceniti. Do-pise s s": ko prosim na oglasni oddelek »Jatra« poti »l'n ami«. 5664-24 Samostojna dama neodvisna. želi spoznati star'\;šeja gosptid.1. Sika zažeijen«. Dopise na og as-nj oddelpk ^.Jutra.- pod šifro »Gorenjka«. 5651-34 Znanja želim • 25 do 3»^ let staro gospodično z nekaj gotovine. Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Lena po mlad«. 5728-24 Železniški uradnik srednjih iet, soliden, želi za izprebode lružbo zna čajnej.-, gospoda. Dopi?e na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Dobričina«. 57'>3-24 Vdova lepe zunanjosti trgovka in posestnica želi znan,a z državnim uradnikom ali trgovcem. — Ponudbe na oel. oddelek »Jutra« pod »Lepa noč«. 5879-24 Gospodinjo ta skirpn.0 gospodinjstvo — išče starejši gospod. Ponudbe na ogl.'!sni oddelek »Jutra« pod »Mojster«. 5804-24 Zasebni uradnik bolj srednjih let. neodvisen, v dobri poziciji, treznega značaja, želi svrho ženitbe poznanstva z enako čutečo, dobrodušno. simpatično, osamljeno damo 30 do 40 let. Premoženje postranska stvar. Le res-nomisleče ponudbe je vposlati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pomiad 900«. Na anonimne dopise se ne odgovarja. — Slika zaželjena. 5697-25 Ločen gostilničar srednjih let. želi znanja z ločenko ali vdovo" s 15.000 do 20.000 premoženja. Le resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Ločen«. 5881-25 I Vsaka poseda 1 Din: i «a dajanje naslova «!i j '.a šifro rta 5 Din. (3<0 Etikete Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra c. 18 Zahtevajte ponudbe! Lastni izdelek! 340-30 Mlekarno otvorim 20. februarja v Gosposki ulici 16, "kier bom razen mleka "in mlečnih izdelkov imela v zalogi tudi pscivo ln slaščice znane Dolinar-jeve p?karne. Naklonjenosti cenj. občinstva 1? toplo priporočam. Vlada Debeljak. 5593-30 Oesed« i [>j.n; « :eiTt ie rt»~t'ov» »H za frifro pa 6 Din. ,'2fi1 Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400,— urve svetovne fatirtkat-e R0 sandorfer. Steinway. Ftir s ter. Petro f. Holzl. St-ingl >ng.. ki so nesporno naj ooijši! — Lahka precizna mehanika. Prodaja jib z k jučno le sodmi izvedenec n btvš< ačitelj G! Mat.:c- ALFONZ BREZNIK A eksandrova c. 7 (vogal Beethovnove ulieei Klavir Mignon in Bflsendorfer VVirth. noT. prodam. Dobrajc. Tattenbac.hova 21, Maribor. 56i9-26 Velik klavir naprodaj za 1600 Di.n. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5856-36 Fazane zlate in več pasmi golobov bagdete, Rimljane Plorentince, Krofce Maltezerje. psa braka jazbečar, lep eksemplar. proda Josip Devetak, Selenburgova 4, Ljubljana. 5819-27 Vsaka beseda ] l>ui. ?a dajanje naslova alt za Šifro t» 5 Di.n. (29) Stroj za entlanje znamke »Sin.ger«. še malo rabljen, po nizki cen: pro da.m. Po izve i.n ogleda se pri podružnici Bizjak I! im.ska cesta 31. 5227 29 Stroj za prebadanje pred tiskov (šablon) ze ročno de'o — blizu 2ih.Nl najnovejših vzorcev, kompletna koluk-cija. pri lična količina gotovih šablon, zelo ugodno naprodaj. Nepoučeni se v ravnanje vpeljejo brezplačno. Cenj. dopise na naslov »La-ura«, Zagreb, -Hica ft). priz. levo. 5-140-29 Šivalni stroj malo rabljen, za 1850 D:n proda Pi.rc, Trnovo-MIvka št. 9. 5->76-i0 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH za Šifro pa 5 Din. (31) Pozor, trgovci in obrtniki! Posredovalno postopanje po novem zakonu, kakor poravnave urejuje solidno ici iočn-o Ivan Kos, Celje, Aleksandrov« Preklic! Podpisani Jožef Bricl obžalujem neresnične besede, ki sem i'h govoril na,prani g. Frido Kvasi in se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega post4>paji;a. Jožef Bricl. ofiOTla' Članom »Vzajemne pomoči« Kdor želi nadaljevati zavarovanje dobi od mene brezpačen nasvet. Siter Leo. g:arn.i poverjenik za LjutMja.no. okolico. Kamnik in Vrhniko. Ljubljana, Baragova 9. 5850-3! V »aR a Poseda 1 Di.li, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (321 Na javni dražbi v Mariboru se proda 23. februarja ob 9. uri (Dvorakova) tovoru: avto, več zabojev ženskih klobukov, prodajalna miza itd. - Ob 16. ari v Stross m a ver je vi petglasbeni in stru.ment »Phonola« 5574-32 Ljutomerska vina dobra, sortirana. lastnega pridelka, l-stoik 1932 ra.z_ pošilja v kuipčevi posodi nad 300 litrov po povzetju in najnižji ceni Jn ri ca Zadravec, Središče ob Dra vi. 5520-33 Sladkega sena 15.000 kg in ravmotoliko krompirja proda Jože Strajner, Dup-Ijlce, pošta Grosuplje. 54112-33 Suho seno zdravo, prešano, v ba^aih proda L. Lousobak, Bos. Dubica. 5784 30 Različna vina prejel. Štajerska po 8 dinarjev, dolenjska črnina in cviček, kakršnega nima LJubljana po 12 Din, čez ulico ceneje. Priporoča se gostilna »Ravbar«, Bežigrad. 5854-33 Vsaka beseda 1 Din. za (lajanj« naslov« alč za Ari f ro pa 5 Din. (37"> Alojz Grebene nakup m prodaja vreč. Ljubljana. Dunajska e. 36 69 37 štajerske Eisošafičke stalno dobite po najnižji ceni pri GOSPODARSKI ZVEZI PERJE puhasto kg 32.— Din Delo 45.—, puh 140.— azpošilja po povzetju Lepo volno in žime najceneje prodaja SEVER Marijin trg štev. 2 Za preobleko zoS foteljev itd. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri R. SEVER Marijin trg štev. 2 Zavese, odeje, perje, puh. a.. Danes popoldne je nastalo med steno-, vale i v takozvani »Sibiriji«, znani b..rj-karski kolon.iji ob Cesti dveh cesarjev, silno razburjenje. Okrcg 16.30 je namreč prišel mimo globoke apnene jame, ki s« nahaja na travniku tik vrste barak, neki on-dotni stanovalec in opazil v motni vodi, ki se je zbirala v jami. modro kr'lce. Mož, se je radoveden sklonil nad približno poldrugi meter globoko jamo in tikoj ugotovil, da ne leži v vodi le kjs oblake, marveč. di. je zirit v ve jo in Ha*o —- otrok. Nemudoma j? poiskal v bližini dolg kol. in dvignil trupelce iz vode. Medtem je ie tudi sklical ljrdi in so prihiteli iz kočo tudi starši otroki. Rila je to 41etna Jožica hčerka delavca Andreja Kendiča. Otrok jc odšel iz barake že pred 16. uru. Starši so menili, da skače barake in seveda? niso slutili nesreče. Otrok pa je bil modi tem že mrtev, Kakor domnevajo sosedje, se je mai* Jožefa ustrašila domačega psa, ki je zalajal. zaradi česar je, heteč se mu umakniti, skočila naprej, in se prekopicnila k glavo navzdol v nezavarovano jamo, kier je, ne da bi mogla dati od sebe kak glas, nesrečno končala. O tragični smrti nedolžnega otročiča je bila okro<* 17. obveščena, policijska uprava in je odšla v kolonijo-policijska komisija, ki sta jo tvorila zdra^ nik dr. Avramovič in dežurni uradnik go-fpod Mi sle j. Na prošnjo staršev jo bilo dovoljeno, da so doma položili nesrečno dete na mrtvaški >der. Javna zahvala Ob smrti mojega očeta Peregri-na Jjoncurja mi je »SOLIUAILN OoX« reg. pomožna blagajna v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5, L nadstr., izplačala takoj polno pogrebnino, zato mi je dolžnost, da se ji tem potom javno zahvalim in da jo vsakomur kot najsocialnejšo institucijo te vrste najtopleje priporočam. Praproče, dne 16. februarja 1933. 2766 Lončar Martin, posestnik Praproče, p. Lukovi ca. fcfetor na sesani plin 50 — 80 KS, KUPIMO. Ponudbe s £39 točnim opisom in vsemi merami ter najnižjo ceno pod »Motor« na Pub- 5Htas d. d., Zagreb. Uica 9. 2763 tsm- »tare Kovine in odpadke cakor: nikel, alpaka, Kompozicije, kositer, Oele kovine, aluminij, cink, baker, med in drugo kupuje proti gotovini Oragotin Schreiber podjetje za izkoriščanje kovin, ZAGREB, Vlaška ul. 66, teiefon 55—60. 2658 vfoko, pšenico in koruzo vagonsko blago dobite od prve roke po borzni dnevni ceni, ako pišete dopisnico na naslov Hote! Mi-klič, Ljubljana, soha štev. 61. 98 šimsenje v ušesih, slab §kh in vsi drugi nedostatki ušes se jako hitro odstranjujejo brez bolečin, brez zdravil, brez operacije, brez izgube časa s pomočjo nove metode pojaeenja, sluha z aparati na podlagi me-hanoterapije (Institut de Prothese Auriculaire de Pariš) po pariškem profesorju dr. Josephu. številne porabe te metode potrjujejo onim, ki se je poslužujejo, da jim definitivno vrača zadovoljstvo sluha Gluhi, ki želijo, da se jim povrne sluh, in vsi tisti, ki želijo preprečiti nadaljnje slabljenje sluha, naj ne odlašajo, nego preizkusijo to metodo, ki je dobila najvišja odlikovanja (zlato kolajno) na medicinskih in kirurgičnih razstavah, in kateri uspeh vsak dan potrjujejo nova spričevala. Zaloga za Jugoslavijo : Apoteka Antoni jevič, Beograd. E>emonstracije in strokovno primerjenje aparata bo vršil Francoz-specialist od 9. dopoldne do 6. zvečer: v Ljubljani: Hotel Slon (20. in 21. februarja t. 1.) v Celju: Hotel Union (22. februarja t. 1.) v Mariboru: Hotel Meran (23. februarja t. I.) Umrla je naša nad vse ljubljena mama, gospa vdova po inšpektorju fin. kontrole Pogreb bo v nedeljo, dne 19. februarja 1933, ob JSšj 2. uri popoldne iz hiše na Rimski cesti št. 12 na po- kopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. februarja 1933. HjNI Občina LjnMjs-na Žalujoči ostali. M<»;.n-. oi^r^hn.'. ta vod Zahvala Vsem, ki ste v tako častnem številu spremili našo nepozabno sestro, teto in prijateljico, gospo jo Lokar roj. Prijatelj vdovo pisarniškega ravnatelja iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom državne bolnice, ki so storili vse, da bi ohranili našo drago po-kojnico pri življenju, dalje čč. sestram usmiljenkam za nego in trud, ter končno vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so prihiteli, da ji lajšajo pot v večnost. Bog plačaj! Ljubljana, dne 18. februarja 1933. 2690 Žalujoči ostali. Žalostnim srcem naznanjamo, da nam je naša nad vse ljubljena soproga, dobra mati, gospa soproga železniškega uradnika umrla po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo danes, dne 19. februarja ob 16. uri iz mrtvašnice bolnice na Studencu na pokopališče v D. M. v Polju. V Ljubljani, dne 19. februarja 1933. ti" ^^•vss m Globoko žalujoča rodbina S?r«oT>^«va Združenje kovinarjev in kolarjev v Celju naznanja tužno vest, da je njen častni član in dolgoletni odbornik, gospod Jakob Wu$sar kolarski mojster dne 17. februarja 1933 po težki in mučni bolezni preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 19. februarja, ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice celjskega mestnega pokopališča v Cretu pri Celju. Združenje bo obdržalo imenovanega vedno v častnem spominu! Celje, dne 18. februarja 1933. 2776-a Uprava združenja. DLAČICE IZGINEJO t»k o j io brez duha t uporabo »ROLI« pl-oščic za odstranjevanje dlačic. Dobi-vajo se po-vsod. — Engr©*: »COSMOCHEMIA« Zagreb, Smičiklasova ul. 23 2054 N-i IT.V-V, /Cv-N', £VV Kurje perje nečohano, 5 Din za kg, toda samo pri odjemu najmanj 15 kg, pošilja po povzetju VILJEM ABT, EKSPOKT Maribor 2245 Javna zahvala »SOLIDARNOSTI« reg. pomožni blagajni v Ljubljani, Aleksandrova 5, I. nadstr., izrekam javno zanvalo za takojšnje in polno izplačilo pogrebnine ob smrti moje matere Marije Ambrožič. »SOLIDARNOST« kot najcenejšo in najsigurnejšo humanitarno ustanovo vsakomur najtopleje priporočam. V Ljubljani, 17. februarja 1933. Ambrožič Josip, učitelj Ljubljana Ali si že n Vodnikov rinila? Vsem cenjenim odjemalcem najvljudneje naznanjam, da sem se preselila v v hišo g« hotel 9?Stara pošta" pre! tvrdka Altačič & ši£rer Prodajala bom poleg tobačnih izdelkov tudi znamke in poštne vrednotnice, kolke, menice, vozne liste, stanovanjske pogodbe, priznanice, davčne znamke, bolniške prijave. Nadalje bom prodajala vse slovenske dnevnike, srbske in hrvatske, inozemske časopise, revije, slovenske, hrvatske in nemške ter modne časopise, vse kakor dosedaj. — Za obilen obisk se priporoča KOKRŠKO PREDMESTJE ŠTEV i. 2764 »TKIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in lgrnr-ni_i vozičkov, tri-ciklji, raz "a najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. jNajnižje cena Ceniki fr. nko. v je sijajen roman, ki ga morete Citati le s pritajenim dihanjem. Povede Vas v čase velike revolucije. Din 35.—, vezan Din 45.-NaroCa se pri upravi »Jutra«. Moderni gasilni aparat Nepogrešljiv za gasilna društva, avto-mobiliste, garaže, skladišča, tovarne, rudnike, gospodarstva, laboratorije itd. Pogasi trenutno ogenj, ne poškoduje pa pri tem ogroženih predmetov. Bliskovit in siguren učinek. Zahtevajte ponudbe! Češkoslovaški patentiran proizvod. Patent za Jugoslavijo. 2768 a Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: MAURICE CERAR, Ljubljana, Bleiweisova cesta 16*11 ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja ob bridki izgubi naše mamice, stare mamice, tašče, gospe ANTONIJE ŠELEPA roj. KLIMM izrekamo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo smo dolžni primariju g. dr. Neubauerju, ki je pokojnici lajšal trpljenje z vso skrbnostjo in največjo ljubeznivostjo. Iz srca se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, nameščencem zavoda, čč. šolskim sestram, občanom in vsem, ki so rajnko spremili na njeni poslednji poti. Golnik, dne 18. februarja 1933. 2774 Žalujoča rodbina čeplakova. -" J;'- ^ ■ -Si' '.vV- ■• OM™ Lj ui>! jam« M e»fcn» p"grek«k: zavod Nenadoma nas je zapustil za vedno naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod EMIL BRANDT posestnik, slaščičar (in bivši kavarnar v šiški) danes, dne 18. februarja, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 20. februarja 1933, ob uri popoldne od doma žalosti, Koseze št. 55, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. februarja 1933. Vili, Karolina, Marija, Emilija in Avrelija, otroci; Beno, brat; Ana, sestra; Olga Brandt, svakinja, ter rodbine: Kolbl, Bruno in Schalek na Dunaju. ~ • «v S S&a Čipke in vložki, m . . . Čipke, 5 cm široke . . . Robci, beli s čipko, komad Robci, barvasti..... Brisače, kockasto blago Brisače-frotirke..... Cunje za prah ..... Cunje, kuhinjske .... Svila, pralna, meter . . . Crepe de chine, meter . . Šifon Ia 13.50—7.50, meter D D D spalna srajca, šifon s čipko . . spalna srajca, bat. šifon barv . . spalna srajca, svilen popelin z bogato čipko......... Kombineža, bat. šifon s čipko . . . Kombineža, svilena, vezena s čipko . D. srajca, šifon s čipko..... Kuhinjske rute s čipko in vložkom . Svilene rute, trioglate, crepe de chine Svilene rute, štirioglate, crepe de chine Svilen šal, modni, vzorčast .... Bluze, flanel, športne...... Bluze, crepe de chine, moderna fazona D. pyjame, crepe Din 98.—, flanel . D. halje, flanel, vzorčaste..... D. predpasniki, kratki s čipko . . . D. predpasniki, dolgi, z naram. in čipko D. obleke.........od Za gospode: Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo pre-tužno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, tast, gospod JAKOB WUSSER v petek, dne 17. t m., v 72. letu starosti mirno preminil. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 19. februarja, ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 20. februarja, ob pol 7. uri zjutraj v Marijini cerkvi v Celju. V Celju, dne 18. februarja 1933. 2775"a Globoko žalujoče rodbine. Srajce, frenč. z 2 ovr. Srajce, trikolin 118.— " i jce z pique prsi Spalne srajce . . , Sp. hlače, gradi . Svilene rute in šali . 58.—, 48 cefir . . »A/tNKOVEC 1 n as/i (f r J m LJUBLJANA Din 38.- „ 78.- „ 65.- >, 65.- „ 28.- „ 39.- Navedli smo samo nekaj cen. Vse drugo v iziožbah, oz. neobvezen ogled v trgovini! p. Rosenhaym 31 Štiri prigode Joeja Jenkinsa »In ste tam videli gospoda Thomasa?« Ravnatelj je naglo pogledal tajniku v obraz. »Mislim, da sem ga videl,« je rekel z obotavljajočim se glasom. »Od daleč. Zelo se mi zdi.« »Kdo izmed vašega osebja je imel tisti dan še dopust?« »Slučajno jih vem na pamet.« Ravnatelj je vzel smotfko s pepelnika. »Pustite Jo, naj gori... Hvala lepa. Torej — dopust, aa so mogli na igre, so imeli oba dni gospodje Kelburg, Bahlke in Stellemann.« »S Kelburgom sem se seznami. Ta se je sam udeležili, ka1] ne?« »Da.« »Ali ste ga osebno videli med tekmovalci?« »Ne. Golo naključje je, če v tako velikem prostoru koga spoznate.« Gospod \Vendel je pokimal. »Zdaj bi rad še naslove teh gospodov. Ali mi jih morete da*i?< Ravnatelj je segel v predal svoje pisalne mize in vzel iz njega knjigo. »Zapišite si, prosim: Franc Kelburg, Bayreuthska cesta 14 b Herman Bahlke, Kleistova cesta 18. Egon Stellemann. Maybachov trg 11.« »Kakšne službe imajo ti gospodje?« »Bahlke in Kelburg sta knjigovodji. Stellemann je drugi blagajnik.« Gospod Stellemanin se Je vlijudno odkril, ko je novi zasebni tajnik generalnega ravnatelja, gospod Wendel, v zadnjem trenutku skočil v voz podzemeljske železnice, v katerem je sedel. Ta, ki ga je očividno šele pozdrav opozoril na mladega tovariša, je vljudno odzdravil in smehljaje se stopil k njemu. AVendel,« je rekel s kratkim naklonom, »Stellemann.« »Na pogled se že poznava,« je pokimail Wendel in stisnil kolegi roko. »Videti je, da imava isto pot.« Gospod Stellemann je bil tip mladega, elegantnega, gladko obritega bančnega uradnika. »Ali veste, da sem danes opoldne govoril o vas?« je pričel Wendel. »Res?« »Da. Z vašim tovarišem, gospodom Kelburgom.« »A! Seveda o športu. Ne vem, da bi Keilburg kdaj govoril ali mislil kaj drugega.« »Res je. Govorila sva o olimpijskih igrah. Kelburg se jih je udeležil. Ce se prav spominjam, je dobil tudi nagrado. Tretjo nagrado — se mi zdi.« »Tako je.« »Gospodje tovariši, ki so videli njegovo zmago, so moraili biti zelo ponosni nanj.« »Seveda.« »Stavim, da ste potlej korenito proslavili veseli dogodek?« »Da, nekai steklenic šampanjca smo popili.« Postaja .Nollendorfski trg'...! Vlak je obstal. »Tu moram izstopiti.« Stellemann je hitro vstal. »Doma sem.« »Jaz pa vidim, da sem stopil v napačni vlak.« se je zdajci spomnil gospod Wendel. »Ta vlak vozi na Fehrbellinski trg. Treba je, da prestopim.« Na postajnem hodniku sta se poslovala, in gospod Stellemann je urno krenil skozi pregrad^ Zasebni tajnik je nekaj trenutkov neodločno stal na mestu. Nato je, ne da bi spustil predov foulard boljši „ 26'- glauniMarn. » 15"- tafr čista suila,, 48"- bluze pcpelin „ 15'-crepedechine „ 16"- bluze svilene „ 45"-mouselin „ 28'- Možem de ch. „120" rf franc. platno „ 19'- oblefte popeiin „ 45"- pralno svila M 26"- obleke poo. Boljše „120"« vo*- Bfamin „ 10"- dom. flan. halja „ 65"« v epepe „ 7"- plašči „ 60" flaneia „ 5"- plošči ano!. blago „ 120'-flanelaboljša,, 9"- lirilavolnena „ 50"-štofi „ 22"-štofi boljši „ 40"- mošfee srajce od 20"-voln. oble&a „ 95"- moške sr. boljše „ 25"-voln. jopica „ 15"- spalne srajce „ 30"-puloverji „ 20"- hlače spodnje „ 15"-paloverjiboljši „ 25"- miz športne „ 10"- SAHO ftrateh čas LJubljana čepice usnj. „ 10"- hlobu&i „ 30"- S & MO naša delna zaloga nogavice olr. „ 4"- ovratniHi „ 1"- SAMO v FrančišhanshiuI.Lnaspr. uoteia sion r4GP KOKOŠJE, PURJE, ZT/ GOSJE in RAČJE « W NAVADNO, S STROJEM CIŠČE-NO in ČOHANO SŠZ— PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO cT«V DOBAVLJA V J VSAKI MNOŽINI 15ajda, ^a&ovec Telefon 59, 6O, 3, 4. ■ gagas««^^................... »»» I Ljudska Samopomoč v Mariboru mi je izplačala po smrti mojega soproga g. Franca Goloha pripadajočo podporo kulantno in hitro, za kar se ji najpri-srčnejše zahvaljujem in jo vsakomur najtopleje priporočam. PRIČAKOVANJA bodo nadkriljila izvrstna glasbila največje domače odpremne . tvrdke 'kraljevski dvoSui DOBAVITELJ PROIZVOD GI.AZBII. IN PRIBORA ^ACSiREB , Nikolič eva -ul 42/c Violine... .od Din 71- dalje Gritape..." -158 - -Mandoline-108.<- -Harmonika - ■> . - » Havajske gitare, kromalicne harmonike, t-ube, saksofoni i.t.d. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE bpesplačni poučiti Ruše, dne 3. februarja 1933. V bloku hiš Iti ss v najesti 4 1 1 1 1 8 I 1 1 1 1 1 1 I I LOKALI, PISARNE IN STANOVANJA S TREMI SOBAMI kuhinjo, kopalnico in ostalimi pritiklinami. Pojasnila daje Pokojninski zavod. Gledališka ulica 8TTI, soba št. 2. _2741 2761 Julijana Golob. ■SHB9 dwdt>fzi Samopomoči if ffltaitGoru se podpisana iskreno zahvaljujem za izplačano podporo po smrti moje sestre gospe Angele Lobe in priporočam to važno ustanovo vsakomur. 2762 Ljubljana, dne 8. februarja 1933. Marija Lobe. ZAHVALA Podpisani se javno zahvaljujem Stavbni hranilnici in posojilnici »MOJ DOM« v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 31, da mi je dovolila in tudi danes točno izplačala brezobrestno posojilo v znesku 115.000.— Din. V Ljubljani, dne 11. februarja 1933. 2751 Zuljan Srečko, Staničeva ulica 2. Drva ln premog pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Kdor h-oče kupiti pristno češkt perje In puh najbolj poceni. na-j piše tt. 2IGA FEIN, Zagreb Zrinjevac 17. Tel. 69-73 ki <*a ima vedno t zalogi. 73 LIPSICI POMLADANSKI VELESEJEM 1933 začetek dne 5. marca aa si vse Informacije ^V^ DAJE L I P S K B S E J RU S K I URAD ali častni zastopnik ING. G. TONNIES, Ljubljana, Dvorakova ulica 3, telefon 2762 A Mali oglasi v „JUTRU" Imajo siguren uspehf Oblastno dovoljena Ker naša razprodaja traja le še nekaj dni, smo ponovno znižali cene Ia angleškemu in češkemu blagu za moške in ženske obleke kakor tudi ostali manufakturi. VELIKA IZBIRA OSTANKOV! OBLAČILNICA ILIRIJA Ljubljana, Mestni trg 17-1. TEHNIČNI BIRO ARH. IVAN ZUPAN LJUBLJANA GRADIŠČE S T. 13 Marsikdo, ki ima novo hišo, se Vam pritožuie. Poslopje nj tako, kakor si ga je želel; prekorači} ie proračuB in Sa sedat teži dolg. Vse te skrbi, zlasti pa denar si prihranite, če imate dober in ekonomičen načrt in strokovno gradbeno vodstvo. r Trgovski pomočnik z večletno prakso, sigmren vozač s civilnim in vojaškim izpitom in dobrimi izpričevali ter dober prodajalec manufakture in modric stvari želi nameščenja. Zmožen je do 10.00) dinarjev kavcije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2734 Sprejmem C o Dober uspeh zasiguran LILI PIATNIK, Kadeč*- pri Zidanem mostu 2«7l DOMAČA Z AV A R O V A L N l C A Herceg-Bosna LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 7/1. sprejema vsakovrstna zavarovanca Išče zanesljive poverjenike v vseh večjih krajih 64 Čisto polt v 10—14 dneh doeežete s pomočjo knre luščenja. Ze po prvem dnevu ^ se poit očividno polepča. S traj- T nim, a neopainim Dbnafija-njem —* kože odpravlja to »redstvo temeljito ia z« vedno prišče, eD;edce, iiee, igubaočeno, raskavo, ma-5Č)bco svetieto se m ovenelo kožo in znake staranja. Polt po-stane bleščeče čista in mladeniško svwa. Uspeh in neškodljivost zajamčena. Garnitura 120 Din. Milo škoduje koži. Vzemite za umivanje obraza milo limooino emulzijo: velika steklenica Din 50.—. Preparate SCHRODER-SCHENKE razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 Din) »Omnia« odd. J/2, Zagreb, Draškovičeva 27 Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik Tovarnarjem na znanje! Trgovec išče zastopstvo ali skladišče za mesto Beograd. Dam brezplačen lokal v centru mesta v lastni hiši in jamstvo. Ponudbe na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt., pretinac 409 pod »A 121«-. 2760 Tvornica kandita išče dobro uvedenega Obširne ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Tovarna«. 2778 Restavraterji! Gospodarji! Mesarji! Vinogradniki! Gostilniški obrat znan, v sredini Zagreba, na oglu zelo prometne ulice, se takoj ugodno proda zaradi >dpotovanja. Vprašanja na: Gonrmand-Novali, Nikoličeva 5, Zagreb. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi y Ljubljani.