©ITATEUT! Prosim^ poglejU lift iteviUce poleg va i& dan, ko V&ia naroč**' ^ V teh. časih splošne^ c". V potrebuje list V. % e. Skušajte imeti nar* ^ 1 plačano. GLAS NARODA ,__Listslovenskih delavcevv Ameriki. _- Q— M*t>er »tk. 1»4« »| ih, !»♦* Office M New \«fc. N. «*er Act mt Cw;i! polotoka, tako da Nemci in [faljani nikakor ne morejo pobegniti. .Tako Nemci kot Ttaljani so skušali pobegniti v čoki i h, toda brez števila so jih potopili aeroplani ali pa bojne ladje. Na Bon polotok so se umaknile nemška 21. oklopna; divizija, 19. lahka divizija in 164. lahka infanterijsrkft divizija. Nemška armada je še precej močna, šteje namreč od 80,000 do 100,000 mož. United Press poroča da se je ostanek Hermann Croeringove divizije podal na obrežni cesti južno od Hamman Lofa. Poročilo iz istega vira pravi, da se Nemci in Italjuni predajajo po 1000 mož na uro. Francozi obstreljujejo sovražnika, ki še vedno drži. nek hrib severo-zapadno od Zaghoua-na. Angleška osma armada pa prodira severno od EnfidaviUe. Medtem ko zavezniki brez u. smiljenja na kopnem, iz zraka in z morja -pritiskajo na sovražnika na Bon polotoku, so zavezniški aeroplani že drugi zaporedni dan bombardirali i-taljanslpa letališča na otoku Pan telle ri a, 45 milj severno od rta. Bon, droga skupina, aeropi an o v pa je bombardirala Ma&sino na Siciliji. Pfontellerijo je napadlo 100 aeroplanov in njihove bombe so zanetile poiare. Či jih plameni so sagali 4000 Čevljev visoko v zrak. S cvetjem so jih obsuli Bfeertc. — Ameriški tanki so b:li vsi posuti s cvetjem, ko so se pomikali po ulicah tega mesta. Francosko prebivalstvo je dalo duška svojemu veselju in je sprejelo ameriške vojake s prisrčnostjo, ki je ni moč opisati z besedami. Ljudje so sledili tankom in vojaštvu ter glasno in radostno z vzkliki pozdravljali zmagovalce. Procesija se je vila prav v podrti in uničeni del nekoč tako prijaznega sredozemskega pristanišča. Ljudje, ki so bili o-stali ves čas bitk v mestu, so prišli na svetlo in so jokali od veselja ter visoko dvigali desnice v znamenju črke V za Washington. — Bivši governor dr/k ve New Yonk,,Herbert i Lehman, je dal časnikarskim ] poročevalcem tukaj svoje prvo: poročilo o napredovanju dela ; in načrtov zavezniške organiza- i oije za povojno pomoč osvobojenim ljudstvom. Lebmon zastopa v tej organizaciji Ameriko in ker se pričakuje, d'3< bo imela Amerika vodilno mesto v tem ožini, je poročilo Lehmana tem važnejše. i Primeren načrt, kateri bo predložen vsem zavezniškim vladam, se sestavlja, za uspešno in, točno pomoč takoj, ko bodo osišeniki premagani in bo mogoče doseči vse dežele, ki jih danes ima pod oblastjo osišče. Lehman je rekel, da je prepri-van. da programu, katerega se isestavlja ne bo ugovarjala nobena zavezniška dežela. Časnikarjem je Lehman tudi povedal, da so v teku priprave tk odpošiljatev po- moči v Tuniz. Okrog 600 do 700 tisoč civilistov tamkaj nujno potrebuje pomoči v obleki, brani, itd. Vojaške oblasti, je dejal Lehman pomagajo pri organiziranju in zbiranju vsega potrebnega v ta namen. Reliefni administrator Lehman je dejal, da z ozirom na narode v Evropi, bo prva naloga in dolžnost zavezniške pomožne organizacije, da poskr-ibi, d® bodo nemudoma dosta-, vljena potrebna semena, živina, orodje, itd. Predvsem pa nuj-( no potrebni živež in obleka za , ljudstvo, da bo tako moglo pričeti z obnavljanjem uničenih in po sovražniku izropanih dežel in krajev. Timifif. ki so ga Angleži zavzeli v petek, je moderno mesto z lepimi starvbami. PRISTAN V MESSINI BOMBARDIRAN Kairo 10. maja. — Težki a-ineriški bombniki so včeraj vprizorili uspešen napad na italijansko luko v Alessini, v Sieiliji. Poročilo o napadu pravi, da je bila zadeta in pre.ej razbita lopa za lokomotive, ter razne druge važne toeke.; Istočasno. «o drogi manjsI~lieroplahi zaveznikov bombardirali razne manjše kraje, ter so tudi napravili precej škode. Iz Jugoslavije Poroča Office of War Information. Washington, D. C. Hrvaška vojska vežbana po' snice v zmago. Osiščni *4 samomorni'' oddelki niso čakali, da pokažejo kako malo se boje smrti, ampak so pobegnili iz pristanišča po kanalu v poraščene močvirnate planjave zunaj mesta. Se prej so seveda razstrelili pomole in ikar so mogli drugega. Podmornice na Japonskem Neka zavezniška podmornica, najbrže ameriška, je v nedeljo ponoči Obstreljevala jugovzhodno obrežje Japonske pri Hok-kaidi. Japonska radio postaja priznava, -da je podmornica streljala na obrežje, komaj 500 mUj od Tokija. To je prvo japonsko uradno priznanje, <$a» je kaka zavezniška podmornica streljala na japonsko obal, dasi je pred enim tednom nek japonski mornariški častnik priznal, da so opazili neko podmornico komaj dve milji od obrežja Italjani priznavajo, da je bala v nedeljo v Pajermu povzročen« zelo velika škoda in ravno taikoj včeraj na Plantelieriji. Zavezniški aeroplani so bombardirali tudi Marsalo in Lica-to na Siciliji ter Reggio' na Odaibriji. OPA ZNIŽALA NEKATERE ŽIVILSKE CENE Washington, 10. maja. —Administracija cen je danes določila znižanje cen na drobno za shdko zelje, čebulo, gotove ku-retine in slanikov. Bombni napadi na Nemčijo in na važne točke zasedenega, o-zemlja so zelo razrvali nemški transportni sistem. Smatra se, da je bombardiranje povzročilo velik zastoj v vojni produkciji. To potrjujejo poročila iz Švice, ki- govore, da naciji ne morejo izvajati svojega industrijskega vojnega p ko grama po načrtu, ter ne morejo uspešno in točno voziti na potrebne točke tega. kar se izdela. V listu "Weltwoche" je rečeno, da nemški železniški sistem ne more izvrševati določenega transportnega programa, ter da je v tem oziru opaziti 50% zastoja v mnogih kra-jih. nemškem vzorcu in prežeta nacističnih načel Washington. — Hrvaški voj-ai minister zapovedad, d« se pripravi večje količine propagandnih brošur za vojsko, v cilju pobijanja vsesplošne nezadovoljnosti med hrvaškimi vojaki, ki neradi služijo svojim nacističnim gospodarjem. Od osišča kontrolirani radio Rako_ vica, je nedavno poročal, da je ena teh brošur že tiskana in da jo je napistl prof. Peter Šimu-nič. načelnik urada narodne o-brambe, ter da je vsebina posvečena vojnim »ciljem države. Drugo poročilo rad a Rakovi-ča. katero je dobil OWJL govori 0 formaciji ustaškega polka v Osjeku, ki je prisegel zvestobo po glavniku. Posledica nedavnega obiska Paveliča v Hitlerjevem glavnem stanu, bo uvedba novih ustaških divizij, ki bodo po kratkem vežbanju dodeljene Hitlerjevi mešani sate litski vojski, katera bo morala prenašati vso težo napadov vo- j jaških sil zedinjenih narodov. j Jugoslovanski rudokopi ne delajo za naciste 1 Washington. — Švedski de-(lavski časopis Arbetaren prina-j ša članek, v katerem poroča, da I jugoslovanska rudarska indu. i strija. ki je dobila povelje, da z največjim naporom in nagli.o | dela za nacistično vojno maši-no, ne dobavlja naročenega blaga. Glasom obvestila, ki ga je dobil OWI, je trdil članek, da jugoslovanska produkcija bau-xita ni dosegla niti polovice proizvodnje iz leta 1938, in da uspehi kopanja kroma, m^gne-) žita in a nt im ona niso niti'' vre-j dni, da se jib omenja." Osišče se prezgodaj veseli razdelitve Balkana Washington. — "Balkan je zdaj ozemlje, katero je osišče v upravnem smislu popolnoma razdelilo," je pred kratkim poročal radio Rim. Geslo 'raz deli in vladaj' je osišče do kraja izrabilo^ v Jugoslaviji so od , nacistov kontrolirane marijo-• n£tne vlade Srbov in Hrvatov v ljutem nasprotstvu, zato da se umetni spor med obema na- rodoma. čimbolj raz vname. Toda nade okupatorjev propadajo druga za drugp ob srditem odporu" jugoslovanskega naroda. Od- osišča kontroluirani -radio ^ T* 7nnmnm r* o.o -n -r\r\ Rakoviči je v zadnjem Času posvetil mnogo svojih oddaj de-mantiranju novic o atentatu pro ti Ante Pavelieu; iz gorskih predlo v Srbije in Bosne pa poročajo o novih izbruhih upora in o napadih borbenih Jugoslovanov na okupacijske čete. Jugoslovanska mesta so odgovorna za dejanja "upor- RUSKA ZRAČNA OFENZIVA Že drugi dan je na ruski fronti druga velika zračna ofenziva, tekom katere so bik za nemško črto bombardirana železniška križišča in Moskva poroča, da so protizračni topovi izstrelili 43 od 200 nemških aeroplanov, ki so napadli ruske postojanke pri Rostovu. Polnočno poročila ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, do so ruski aeroplani, meri njmi tudi stormoviki razstrelili več železniških postaj in vlakov z vojaštvom in orožjem ter trnkov na celi bojni črti. Obe stranki se v veliki meri poslužujeta zračne sile, da preprečita koncentracije za bojno črto. In v teh manevrih kažejo Rusi premoč. Na Kavkazu je rdeča armada razbila prvo obrambno črto Xo-vorosiska in ruska artilerija strahovito obstreljuje nemško črto ob Ktebanu. Razbitih je bilo 38 nemških artilerijskih baterij in več utrdb. GEN. FRANCO SPET TIPLJE ZA MIR To je bil nekakšen poČotek poiskušanja znižanja življenjskih stroškov potom določitve nižjih cen vsakdanjim živilskim potrebščinam. Prvega junija bo uveljavljeno 10% znižanje cene govedini, teletini, ja-gnjetini, sirovemu ma-slu in kavi. Ta teden, tako je naznanilo OPA., 'bodo določene nove začasne stropne cene za milo, govedino, teletino, jagnjetino in "koštrunovo meso — te cene bodo ostale v veljavi do prvega junija ko bodo uravnovešene cene mnogim živilskim produktom. Sedanje znižanje cen se nanaša pravzaprav na dobičke, ki so dovoljeni trgovcem na drobno. Za sladko zelje bo dobiček znižan od 66% na 40%, pri čebuli pa od 50 do 40 za manjše trgovce, verižne in druge velike grocerijske in živilske trgovine sploh p® bodo imele dovoljenega približno od 35 do 40% dobička od omenjenih produktov. Madrid, 10. maja. —Špan-1 ski diktator Franco je sinoči govoril v AHmeri in je rekel, da je vojna dosegla točko, ko ne more nobena stranka upati, da bi mogla uniČifci nasprotno. "Radi tega," je dejal Franco, "smatramo taki, ki gledamo na e pričele armade u-milcat; iz Abesinije, imelo 750 t -oč izgub, t V vzhodni Afriki je osišče . izgubilo 280,000 mož, v Sever-, ni Afriki pa 426,000, ne vštevši one čete ki so bile zajete pri I Bizerti in Tunizu. 1 Povprečne izgube so trije Xenici za enega Italjana. i Na vojnem materjalu pa je j imelo osišče naslednje izgube: 2000 tankov, 5000 aeroplanov, iz;?treljenih v zračnih bojih in več tisoč uničenih na tleh, ter okoli 1500 topov. Nemški Atabni častnik se prikloni, salutiru in odide z Rradleyevini šefoni generalnega štaba, da sporočita pogoje za predajo generalu Fritzu Kranse-ju, ki je poveljeval nemški armadi, ki se j^ borila proti Amerikanoem. Vsi stopijo v jeep, katerega je vozil Pvt. George Bailey iz Owen-boro, Ky., ter . | -^^- | -,-_____ M| ^^^^^^VW^iByiJCTIi^llW III 11 ■■ III W RAZGLEDNIH Pile Anns P. Krasna NOREC ALI SKRIT FAŠIST? vem, kajti znal je delati »a &voj način zamišljene npvostj. v • okraskih, muraiih, portretih, itd. Pos(4jho bogatinke iz kroga. j 'SŠtirihsto' * i?o plačale mastne honorarje španskemu norcu -umetniku ki jih je prikazal v ' novi luči. Ti portreti bo izredno I zanimivi m gledalec se čudi, ka-i ko je mogoče, da ljudje plačajo (denar za take elike, namesto da j bi tožili umetnika za razžalje- Inje časti. Sicer so obrazi in tudi forme na teh glikah priku-( one, a kar jih obdaja je naravnost odvratno in človek ima vtis, da so obrazi prazne in tve maske, katere je umetnik uoprabil, da je za njimi napravil ozadje, ki mu je prijalo. Dame so tako podane v družbi ko robčkov ljufbezni, raznih mo- ■ čeradov in ulične golazni, skalovja, puščav, svojevrstnih oblakov, itd. I Dali pravi, da Amerika prinaša na dan nekaj skrivnostnega, kar je nosil v sebi, pa menda doslej ni mogel izraziti. Ob-l enem ima tukaj priliko, da dela z vto svojo umetniško silo, ka-i tere ima, kot pravijo, na pre- ■ tek kajti dela na vse kraje in ■ mnogo. Zna namreč zamišljati • celo take ljubke kreacije, kot so t baletni kostumi. Iz tega razloga i je njegova nora umetnost mno-, gim pametnim ljudem uganka, > katere rešitev vidijo le v tem, 4a se nemara za njegovimi tea-, trično zavihanimi breicami skr-I va vse drugačen Salvador Dali, - ki se smeje v pest, ker ima tu- ■ fcaj priliko, da brije iz nas nor-i ce na platnu. Razumljivo pa je, da Dali i lahko brije noroe Je iz onih, ki i mu lahko plačajo — povprečen - Aimeričan se prav malo briga - za njegove "Nordike" in nje-' gove druge norosti na platnu— ) povprečen Američan dela za i zmago, ter gleda, da bo zgraje-) nih čini več letal, ki bodo skla. - tila z neba tiste svastike za vse l čase . . . Povprečen Američan - kupuje 'bonde in dela za produkcijo ladij, topov, tankov in • drugega orožja, ki bo pomagalo • sesuti v prah podstavek per-t fektnega "Nordika" in vso nje-[ govo bojno opravo. In za Dali- jem bodo prišli drugi umetniki, ki nam bodo pokazali zarje no-. vega sveta porojenega iz seda-i nje črne noči nacifasizma. Sv»-stika pa v tem novem svetu ne bo žarela v solnen slave, ampak bo ležala strta in pohojena pod nogami razjarjenih ljudstev, ki bodo po tej vojni spregovorila svojo besedo. KUPUJ« UNITED STATES WAR SAVING? HANDS »a STAMPS Pred: nedolgo je imel slikarsko razstavo svojih del sedaj v Ameriki in posebno v New Yor- J ku doibro znani španski slikar Dali, kateri producira taka de-] la, da ga imajo nekateri za j norca, a drugi, ki vidijo v njegovih slikah prefriganost fašističnega simpartičarja in falan-1 gista, so prepričani, da ta do-j 2« levni umetniški norec izrablja našo ameriško gostoljubnost, ter nam servira pod masko nor-j ca fašistične ideje, v katere sam' veruje. Umetniški kritiki so bili ne-' malo začudeni na primer, ko so1 uzrli med razstavljenimi čudaškimi in normalnimi slikami delo. ki predstavlja Križanega Krista, (kateri je padel na zemljo. Nebo v ozadju te slike je | seveda moderno, ker je tam videti aeroplane oziroma letalsko Ibitko . . . eden od aeroplanov je v tej bitki zgubil in pada zavit v plamene na zemljo . . . zmagalec, ki je ostal visoko poii nebom, je zaznamovan s svastiko . . . Razume se, da so kritiki in drugi zainteresirani posamezniki tako naskočili Dalija in zahtevali pojasnitev te slike. Prefrigani Spanec, ki zna najbrž imenitno igrati svojo vlogo, pa je na široko odprl oči, da je izgledal podoben norcu, za kakršnega ga nekateri imajo, ter je dejal, da umetnost &e ne da pojasnjevati. S tem pa ni zakril ničesar, ker poznan je, da mu ni nič ljubšega nego neprestano govoričenje in razpravljanje o njegovih bedastih produktih, ki jih maže na platno. Druga njegova g lika. ki je po vsem videeu, delo docela normalnega slikarskega talenta, predstavlja krasnega 4 * Nepoznanega mladega Nordika." V tem Nordiku je kaj lahko spoznati modrookega tipičnega Nemca. Oprava tega perfektno slikanega mladca je bojna oprava s šlemom. Iz vsega drugega se Dali norčuje s pravim apeti-tom norca in prikazuje na platnu groteske, ki naj kažejo kako on vidi ljudi in življenje o-krog sebe—mladi Nordic ali Nemec pa je v njegovih očeh perfeknost! Zanimivo je pri tem vedeti, da Dali bil pristaš lojalistdv v času civilne vojne v Španiji m še danes zelo obožuje Špansko aristokracijo. To je razvidno iz njegove avtobiografije. V Ameriko je prišel ta umetniški noreq pred par leti in je imel veliko srečo ter je napravil mnogo denarja. Posamezniki in raizna podjetja za modo, itd, so hlastnila po nečem no- ISlovenec F. S. v New Yorku je daroval svojo celomeseeno plačo $100.00. Bil je devet let brtz dela in je star preko 50 let. Kdor ga hoče posnemati, naj prispeva v blagajno naših lokajinih odborov, ali naj pošlje direktno na g4. blagajnika, če se osebno nesrečava, naj izroči meni ali pošlje na moj naslov: 6208 Schade Ave., Cleveland, Ohio. Kadar slišite 'klic na pomoč, — vsi pomagajte! SMRTNA KOSA V Pittsburghu, Pa, je v soboto, dne 8. maja popoldne u-mrla obče poznana žena in mati Terezija Sikovšek, roj. Zupančič po domače znana kot Galberčenova iz Dolenje Prekope pri Kostanjevici na Dolenjskem. Pokojna je bila rojena 20. novembre, 1885 in je prišla prvič v Ameriko leta 1905. Od tedaj je večino časa živela v Pittsburghu, kjer ima družina lep dom. Bolehala je dalj časa za sladkorno boleenijo in pred par leti so ji radi te bolezni v bolnišnic i morali odrezati levo nogo nad kolenom. Zapušča žalujočega soproga Lojzeta dve hč^ri: Louise Stubert in Josephine Ehlers ter tri sinovi: Johna Vogler, ki živi v So. Chicago, HI., Frank Vogler, ki se nahaja v ameriški armadi in Louis Sfkcvšek. Dalje zapušča dva vnuka, tri vnukinje, tri snahe in t prejšnja dva, f>a ni posebno dober za zračne boirtbe. Zelo pa je primeren za uporabo pri topovskih izstrelkih in za pršenje iz zraka. Strašno je že misliti na boje z gTanatami bajoneti, puškami, topovi in drugim orožjem, toda vojaki iz prve svetovne vojaie vedo pripovedovati o najstrašnejšem orožju, o plinih. Koliko teh vojakov se še danes nahaja v bolšnicah; omamil, ali opalil jih je plin in še danes trpe na posledicah. ^ ___ Aiko bo Hitler v svojem obupu pričel uporabljati pline, tedaj te grozote ne bodo občutili samo vojaki, temveč tudi civilno prebivalstvo. In če bo s plinom pričel HKler, tedaj se ga bodo poelužili tudi zavetniki takp proti os«5kim armadam, kakm tudi proti osišikim in zlasti nemškim mestom. Lffi'l.'io si moremo misliti, da bo v pUnski Vojni pomrlo r ;<> več ljudi, kot pa na bojiščih, kjer so ze posluževali obi- čajuegu orožja. lo, mtnogo težje pa še zame, ker sem že davno prekoračil prvo polovico stoletja.*' To so beeede, ki gredo z zlatom na tebtnioo. Tudi njemu je do&aoet največja vera na, svetu. Kdo je njemu enak med, naoni Slovenci v Ameriki t Kdo I drugi je dal svoj ocelomeseono | plačo domovini na altar t Kdo' bo prvi, ki mu bo sledil na pet Sloveike usmiljenosti! A!h, kako veliki in blagovestni bi bili vsi Slovenci in Slovenke v A- ! meriki, da ima vsak njegovo 1 iskreno srce in njegove dra^ro- ] cene besede. Če bi bili njemu enaki, ne šteli bi tisočake, am- ] pak milijone dolarjev v blagajni JPO SS ■ Niaiša pomožna akcija zbira 1 denarne prispevke ter iste na- 1 laga v vojne obrambne bonde. Imamo dva dobra namena: Pr- : vo pomoč nudimo svobodni A-merflci, drugo pomoč bomo dali trpeči rojstni domovini, ko mine vojna. Ne moremo drugače, naši sklepi in pravila nam tabo narekujejo. Vsi, ki •o prispevali v naš skiiad, so dali na podlagi jiaših pravil in sklepov, ki so bili odobreni od desetih bratskih organizacij, ki predstavljajo pretežno večino našega naroda v Ameriki. [Niekatere narodne pomožne organizacije v Ameriki poizkušajo pomagati takoj. Koliko jih je tega ne vem. Grki imajo tndi ^ko pomožno akcijo, nabrali so preko 5 milijonov, dolarjev. Oni eo napravili po-izkušnjo s takojšnjo pomočjo. In kaj se je zgodilo? V reviji News Week z dne 12. aprila čitam: "Washington ima zanesljive dokaze od grških beguncev, da 40 odstotkov od poslanih živili vzamejo okupacijske sile — Nemci in Italijani — čeprav iste pošilja in razdeljuje Bdeči križ." Nibdo mi ne more zanikati, da okupatorji niso gospodarji nad zavojevanimi narodi Včasopisih čitam, da so ne kateri lolkalni odbori zelo aktivni: v Olevelandu in Coftlin-woodu kar pridno delajo. V Chicago se pripravljajo za prireditev koncem maja; v Wau-keganu kažejo neprestano veliko zanimanje in njih prispevki so posnemanja vredni; Sheboygan in Milwaukee, obe mesti sta zelo dobro zapisani pri glavnem blagajniku; Barber-ton, O., je pohvalno plačal svoj narodni davek; Pueblo in Denver, povsod se nadaljuje pomožno gibanje; v Bridgeport, Boydsville, bodo imeli prireditev, tako v Girard, O. Slovenska naselbina v Detroit, kaže dosti zanimanja. Kaj pa po drugih naselbinah? Ali ste že ustanovili lokalni odbor? In če že imate lokalni odbor, poživite va*e delovanje. Pomoč je nujna. A-merika jo potrebuje najprvo, ko bo konec vojne, bo domovi-, na potrebovala takoj. Bodimo pripravljeni! Nabirajte denarne prispevke ob vsaki priliki. Vsak dolar šteje, ker brez do4arjev ni tisočakov. Jugoslovanski pomožni odbor, slov. sekcija, vas kliče v imenu trpečih, zasužnjenih in umirajočih bratov in sester v domovini. Na pomoč! Naj ne bo nobenega Slovenca med nami v Ameriki, ki bi se pisal — Janez Nedam. Daj, brat, daj! Pomaeraj sestra ! SONART REKORDI Lepe Melodije! &t.M571—Na Marijane«, polka Kje bo moje roilce pegla—polk« Ouqueane University tamborica orkester fct. M57S—Terralnka polka Na planlnceb—vstoek Jerry KoprivSek in erketter Za t oz. cenik in cene plog£ se obrnite na: JOHN MAKSICH, Inc., 4H W. itnj St. New Fwfc USMILJENA SRCA DARUJEJO JANKO N. BOGELJ [Bad pišem in apeliram na 1< usmiljena srca naših ljudi v s Ameriki. Zelo rad bi videl, da j bi naši ljudje onstran morja dobili veliko darilo od ameriških t Slovencev, ko mine vojna. To- j da mojo iskreno voljo do brez- s plašnega dela zagrenijo posa- i meeniki, ki imajo nerazumlji- c ve, mkjgoče osebne namere na- i pram meni. Naj bodo te ne- l humanitarne namere še tako t grenlče, (in če 'bi bile poleg te-11 ga še tudi pravične), ostane ^ pri meni moja sveta dolžnost i do trpečih v domovini — moja i najvišja vera. Tako čutim jaz c Že preko dveh let, tako Čutim e danes, zato vam pLseni to po- i nočilo. . £ Glavni blagajnik JPO SS. mi poroča, da je v mesecu aprilu t sprejel sledeče prispevke: 1 Math Nt>vak, Owen, Wi». 1 $1.00; lokalni odbor St. 34. v ^ Detroift, Mi-dh. $28.00; pevski i ifoor "Svoboda" $215.72 lo-(l kalni odbor št. 11, Butte, Mont.ji $71.00; Wkalni odbor št. 35. v1 j Cleveland, O. $500.00; lokalni i odbor št. 23. v Johnstown, Pa. « $34.00; John Dolenc, tajnik dr. '( 36. SNPJ $9.42; P. S. New -t York $100.00; in, ABZ, Ely < Minn. $500.00. — Skupno v me- 1 Becu aprilu $1,412.14. ji Skupna vsota v blagajni JPO SIS. je bila dne 1. maja < $48.652.50. Od te vsote je na- i loženega v ameriških vojnih ; , obrambnih bondih $44,955.00. ; Nekaj je še v blagajni. Usmi- ] li'ena srca bodo še dala. Kdor < , je že dal, naj še daruje. Kdor i I Se ni prispeval, naj dvakrat in ] hitro daruje. ] ; Mrs, Anna P. Krasna je pri- ' 'občila v "Glasu Naroda" pismo Slovenca P. S., katerega ' besede eo vsega upoštevanja * vredne. Del njegovega pisma 1 se glasi: "Ker jaiz nikdar, od nikogar 1 nenričakujem, kar nisem pri ^ Ivo'ji tudi sam storiti, prilagam t*-mu pismu ček za $100,00. To < j je moia celomesečna plača, ki i V> rad darujem, dasi meni to ni lahko, kakor mnogim drugim, 1 Vi imajo mnogo večji zaslužek. 1 Da teera zneska nisem že davno 1 ; T^la1!. ie vzrok, ker po več kot < 1 devetletni brezposelnosti in za- i 'radi neueodnih razmer in slar 1 zdravja^pač nisem mosrel. i V zadniih desetih letih je bilo 1 j f»elo mlaišim in zdravim 'lija- 1 ' dem dostikrat težko dobiti de- < Našim naročnikom! Vsi veste, kako velika je sedaj draginja v vseh ozi-rilj, posebno še pri papirju. Zelo nas bo veselilo, ako bi zamogli po možnosti imeti naročaoajM) vedno vnaprej plačano. Poglejte datum poleg Važega naslova, kateri dokazuje, do kdaj imate naročnino plačano. Ako je Vam naročnina že potekla, azir. bo v kratkem potekla, skušajte isto kakor hitro mogoče poravnati. S tem, da ne čakate na naš opomin, nam prihranite na stroških, kar je baš v tem času listu dosti p omagano, Uprava. *6LM NARODA* » Row I«C TUESDAY, MAY 11, 1943 TilAWOfUPL I. " . j, I,, W- SOTEŠCAN: Kako je Špingelj škrate streljal Ntciji odgovorni za pokolj Židov "To pa že od fcile!*» Špingelj je iiodil okrog njive na kateri je zorela koruza. Videl je, da mu je nekdo odnaša. "Ta prekvati Copatnik," je Obsodil kočarja in pogledal to-gotno proti bajti. . Navihani Copatnifc je uganil njegove misli ter se mu približal: **tKaj pa je, Miha, kaj?" se mu porogljivo zamuza. . *\Koruao mi kradejo/' mu je odvrnil. "Pa ne vem, aH je jadbeo ali so vrane.'T "škratje so, škratje. — Le verjemi !;'* 41 Ali meniš ?" Špingelj je bil silno praanoveren. "Kdo pa drugi. Poglej, koruza je vsa potrgana; stopinje pa se nikjer ne poznajo." •Miha je verje* sosedu in ga je vprašal kako bi jih mogel pregnati.. "To ni prav lahka reč," je dvomil Copatnik. "Škratje ti prifrČe po -zraku in odlete, kakor bi mignil. In ponoči jih ;ie vidiš." "Kam pa nosijo potem mojo koruzo?" \ažno za naročnike poleg natilova Je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. — Prva Uevllka pomni mesec, druga da« In tretja pa leto. Da oam prttora-nite nepotrebnega dela te »tro. ikov, Vu prosimo, da skopat« pravočasno naročnino poravnati. Po-ftfjite naročnino narnvfosi nam aU J« pa plačajte najema w«4opolko v VaMUB kraju. Zaatopaik bo Vam •"Tistemu, ki jih pošilja. Navadno je kak bogatin, ki jim potem zapise dušo." "A tako?'* Špingelj se je vazhudil: "Nla moj račun ne bo nihče obogatel/' Kočar je zmignil z rameni in rekel: "Pa si pomagaj!" "Ali meniš da si ne bom? Že vem, kaj bom napravil." ■"No, kaj? Copatnik je bil radoveden. •"Škrate bom postreljal." "'To pa, .t,o!" Kočar je nalašč pohvalil njegovo iznajdlji-• vost. "Samo znati moraš stre-t Ijati ne smeS z navadnim smodnikom ..." "Kako pa.V* Miha ni vedel, 'da se sosed norčuje. "Smodnik mora biti blago-i slovi jen. Prav tako svinčena Tukaj bo nekaj ovire. Take-jga blagoslova mm najbrž nihSe ne podeli. Toda Oopatnik ga je Tešil iz zadrege. (Svetoval mu je, naj smodnik ošfcropi z blagoslovljeno vodo. pa bo prav tako veljalo. Potem ga je še poučil. "škratje letajo najrajši med enajsto in polnočno uro. Skrij «e za grm ob njivi in pripravi puško. Kadar boš slišal žvižganje in lomastenje med koru- dve — na zo, tedaj štej ena, tri pa sproži." V meji ob Špmgijevi njivi je stal gost jelšev grm. Tukaj se je skrival Miha drugo noč in čakal škratov. Niabito puško, namerjeno na njivo, je naslonil na rogovilioo, ki jo je urezal v grmovju.. Na drugi strani grma pa je stal Copatnik z debelo gorjačo.1 Ko je odbilo enajst, se je obrnil v »tiran in zažvižgal v prste, i Nato je ugrabil pest prsti ter1 jo vrgel na njilho. Suho koruzno perje je glasno zaisuanelo. Puška je merila prav na sredo njive. Spet sta se ponovila žvižg in šumenje. Miha je že štel: "Eden. — dva —" Copatnik je dvignfl gorjačo. "Tri!" je dahnil Spingelj in nategnil petelina. Strel je Ai-jeknil in prav v ietem hipu je mabnil kočar po puSki, da je odletela daleč pod mejo. Miha je zarjul od strahu ter jo ubrat proti doonu. Ko se je »danilo, je žel po puško, Spet ta se sešla « Oopat-nikom, kateremu je povedal, kaj se mn je pripetilo. Rekel je, da ne bo nikdar ve? streljal Škratov, čeprav mu poborejo vso koruzo, . (OWI.) — "Nobenega dvoma ni o tem, da je 'začel nemški Rajh na podlagi namerne politike in v podrobnostih izvede-; ne organizacije iztrebljevati židovsko vei o izpoved in židovski narod na evropskem kontinentu.*' je izjavil Adolph A. Berle, Jr., pomožni tajnik v državnem dt part?nentu v govora, 'ki ga je imel zadnji teden v Bostonu Mass. Nemiški Rajh je to največjo tragedijo modernih časov že dok^oneal v notranjosti pravih nemških meja, — je dejal. Nemški. Rajh je poleg tega tudi izvajal pritisk na države satelitov, ,da jih prisili, izdati enake mere. Nekateri kraji v Evropi so posta sposoben in pripravljen, na viti koneo tem zločinom, dan predaje bozx*a imeli pi co jib vprašati: "Kaj ste rili in doprinesli k temu, da krivda nacističnih zločincev ne postane obenem tudi krivda vsega nemškega naroda?" (Ne moremo drugače, nego pripaznati dejpflvo in krivdo, ki je zdaj postala sp&ožna krivda nemškega naroda To mora postati ena izmeti temeljnih postavk ea ravnanje z nemškim narodom, kadar pride ura njegovega končnega poraza. Takazvane satelitske dišave bodo tudi morale nositi svoj del odgovornosti. Ni več skrivnost, da so osebnosti in sku-li človeške klavnice. Posebne*pine nekaterih teh držav na vbo skupine mož so dobile nalog, da prevzamejo posel mesarjev. "Izjava, da dela to nemški Rajh, je podana namenoma," je dejal Berle. "Nedvomno eksterminacija Židov je bila in je še vedno ideja, ki je Hitlerju in majhni skupini njegovih degeneriranih prijateljev in svetovalcev posebno diaga, Neoporečno »je ta politika tudi istovestna e takozvano nacistično stranko. Toda oni časi so minuli, ko smo še mogli trditi, da so te serije grozodejstev le zločini male skupine nentekih vladarjev, oziroma ene same nemiške stranke. Nobena Skupina vladarjev in nobena stranfka ne bi mogla zasnovati, organizirati in »vesti takega programa za splošno klanje o i v Finega prebivalstva, ako ne bi bila v soglasju vsa i FERDO JUVANEC: PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALUE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glatftcoa Matica v Ctevetaado. Cena — SLM Emil Adamič— 1« JUGOSLOVANSKI« NARODNIH PESMI va omiki fhnr _,.. moč iskale stikofv z različnimi člani združenih narodov, v upanju, da bodo dobile ugodnejše mirovne pogoje, kadar se bo nacistična mašina zdrobila na kose. Oni zdaj že vidijo, da bo kmalu prišel čas, ko bodo njihove države sojene zaradi vloge ki so jo igrale v tej* bridki drami. Kido bi mogel i dvomiti o tem, da bi morala --- biti njihova pravica do narod-1 ...... ..„■■■. ( nega žrfeijenja < > Z o r pi Pi S « R C SLOVEN IC PUBLISHING tl^WM Utk STREET COMPANY NEW YORK CITY KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York. M. tieno odobravajo" Ko so Nemci bombardirali Anglijo, nismo nikdar slišali nobenega np-mžkega glasu, ki bil ornem mednarodne zakone — naglasa omenjeni Časopis. Ali pa poglejmo na Norveško, soseda Švedske. Od naoiatov kontrolirana agentura novic STB priznava, da so saboterji pognali v zrak 28 .apriiia 4 ladje in svetilnik v pristanišču Oslo. Ta udarec proti nacističnemu zatiranja je neposredno sledil požaru, ki je uničil v Oslo regietraturo delavskega urada. Med dokumenti, katere je uničil požar, se nahaja tutS sex nam oseb vpoklicanih na prisilno delo za nacistične go-, spod a rje. Uejstvo je, da radio poataje osišča priznavajo redno naraščanje saibotgfenega odpora proti fašistom sirom vse Evrope. Od nacistov kontrolirana radio postaja v Brusselju, je poročala dne 23. aprila, da je vsa de žela polna gangsterjev, pri-pravljenilv-^botirati Novo Evropo in ubijati pionirje te Evrope. BerHjiski in pariški radio «ewoba pritožujeta radi napadov na vlake in tovorne avtomobile na Francoskem. Radio "Lyon priznava, da so francoski patrioti uspeli ubiti vodjo fašistične milici je v Mar-seSlleu. Radio Rim poroča, da je (bil dne 12. aprila umorjen albanski fa^isitični vodja, poslanec Rok Be risba v Tirani. (Podtalni viri iz Evrope po- governer v Varšavi komaj u&el smrti in da je več sto nemških in italijanskih vojakov poginilo v spopadih, katere je prinesel nov val sabotaže in oboroženega upora v Grčiji in na Poljskem. Poljaki viri poročajo, da je bila bomba dostavljena Ludviku Fischer ju, varšavskemu go-' vernerjn na dom in da je ekB- lamte, enega največjih pristanišč v Grčiji; 15 talcev je blk> ustreljenih v znak maščevanja. Nadaljnih 45 Italijanov je bilo ubitih v bližini Siatista. Oruge vesti 5g, Gr&ije poročajo o dveh železničnih mostovih pognanih v zrak na glavfai gi iz Aten v Solun; italijanski vojaJskd vlak je bil vržen is ti- pftodirala na bolniku, kjer je ranila voč nacističnih častnikov. Kljub napetemu raziskovanju Gestapo ni uspela, da odkrije odpoeiljatelja. Iz istih virov poročajo tudi, da sta bila ulbita dva čaetnika Gestapa na potu iz Krakova v Varšavo — naibrže v zveei z ra doeim je o priliki gueril-^kaga napada na nek nemški vlak poginilo v istem okraju preko 100 nacističnih vojakov. Kar se dogaja nacistojn v Evropi, čaka tudi njihovega japonskega partnerja. Tudi Japonska bo kmalu obkrožena z mogočnimi armadami združenih narodov, tudi nanje bo udarjalo ogorčeno ljudstvo od zunaj in od znotraj. raziskavo glede te bombe. Oba sta bila smrtno ranjena, ko sta sedela pri časi kave v neki kavarni, ležeči na Oxford cesti v Varšavi in sicer takoj par ur po svojem prihodu. Ustrelila sta jih baje dva poljska patriota, d očim je tretji stal na straži zunaj pred kavarno. . Iz grških virov poročajo, da so Nemci prevzeli popolno kon-t rolo t rolo v Atenah in tam nadomestili italijansko posadko, katero je Mussolini pOkEcal nazaj domov, da ojači svojo obrambo pfoti zavezniški invaziji Italije. Guerilske skupine baje tako zelo nadlegujejo neanlike okupatorske čete, da je nacističnfi kazei*ka ekspedicija, ki se je posluževala ■ italijanskih letal, strahovito bombardirala umesti Fezaki in Portaii v okrajih Trikaila in Elason; Nemci bo nameravali s tem napadom porušiti glavni stan upornikov. Grški viri poročajo tudi, da je bilo 60 -Italijanov ubitih in mnogo več ranjenih v spopadu ročajo danes, da je nacistični z guerilci v predmestjih Ca- DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjitio* U d«|a ameriAki državljan. Poleg rpraianj, k! Jih naravno sodniki Btarijo pri iapito aa d»-lavljanatvo, vaeboje knjUtka ie ▼ II- data nekaj vaških Utaio la agodortea Zedteiealb drifT, v ^ deta pod qaaioToii) Ramo,, pa Proglas neodvtanofti, IJatarpi 25edJ-njenih drfar, Ltncolnor gore* T Oettjabargm, Predsedniki Badteja> nlb drtar te Poedlsa drtara. aamo 50 centov. to aa doM pri: SLovnac pubushoig ca ti« Waat lMh Sfc, %merUka ri^ffsfca lira. {Mmm) M Orlovske himne (yadapWaa)--M Slovenski akardl, O aalaalb ki aofiklh sborav (Kart n Triia mdtani shart (Glaakena Mte- Uca)---- M V pepelnttitl aa«. karate aa aala. shor te aifceatar. (Sattaerl- M liladial. peaal aa ipladtaa a klask- itm (E. AdawM) —-- Dve peaari, (Pretetaa) aa mM akar te aala-----4* UMU himni, dragteaaa-- M tiarald »*merl. tLaka««ar>. O. ^ LA TAMMWC*'. NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri «lo* venskih narodnih pesmi za tamburice, zložil %*r ko Bajuk.............. .TI Slovenske narodna peaaM ia te*«-raHd ahar (Bajek)---H Baai M aa ptentee«, (Bajafc). padporl_____ 4f ZA CITME: Padnk aa eltre. — a aieskl — fSatelJski) --- ZA KLAVIR: Bori prldeja. — Karatelea M > _ 1 i SBST NARODNIH PESMI » m+ { ftkl tbar .................... ■H - &EST NA KODNIH PESMI so mm- iani ahar -..................* ( . Prane Vewtartal -Sest mb&anim ( 1M MOLKIH ZBOROV ......M i Verda Jnvanee-Ifc MLADIH I**-li nwiki abort ................. * l --I l PMer Jereh—OSEM Z80«0f (m- aH te ociaal) ............. J9 1 rl ( J Moški zbori OSKAR DEV: Bar&ca; OJ. a»oj »ocel jb 1 Kam tal, tastja, drov v t aa po|> > damo ......................* e \ % OSKAR DRV: .Srečno, Unbca moja: Ko ptMl-ca na tnje gre; Sod: Moj očka 'ma konjl&a dva; Dohlv sam pl-aeaooe; Slovo; Ja ▼ pihnila ta£ M r UMI I, ADAMIČ: ? Modra devojka (belcAranJaka. .M Vso noC pri potoal ...........J* r Jorjeva.....................-Ji Hndl Mleka domo; Kaj drn«a-r ca bo£em; JMraviea ........ e . VASILIJ MIRK te A. GBOBMINQ: J VetrlČ; Pa «radtel ..........M California: San lPrancist'o. Jacob TjiUahin* Colorado: i Puebt«, IVter Culig Walsenburg, M. J. Bajuk• ' Indtaoa; IndianapoU«: Fr. Marklch Illinois: < Chicago, Joeepb Ohio®#o, J. Fabian i Cbieago, Cicero in Illinois) 1 Jollet, Jennie Bamblcb ' La Halle. J. Spelleb ^ Mascimtak, Martin Poicnc Nortb CbuiHjfo in Waukeean, Matb 1 Warsak ] Maryland: , Kitzmillcr. Fr. Vodopivec . Michigan: 1 Detroit. L. Plantar* Mteaaaate: < OOlakoim. J. IaOmnicb Ely, Jpa. J. Pesltei Eveletb. Loo i s Gouie ] Gilbert, Lm>U Vessel i Montana: itoondup. M. M. Pan Ian Waabne, L. Champa ] Nebraska: < Omaha, P. Broderick Now Vark: Gowanda, Karl Straiaha* ( Llttla PaUs, Frank Maste* Worcester, Peter Rode* •Has Barlwrton, Frank Troha* Cleveland, Atfton Bobek, Charles 1 Kartinjrer*, Jacob Resnlk 1 Glrard. Anton Nagode Lorain, Loois Balast, John Ramie 1 Youngjstown. Anton KikelJ < Om«i Oregon City. J. Koblar Penney I vaeia: Bessemer, John Jernikar Conemaugh, J. Breaovec* CoverdaJe In okolica. Jo«. Paternel Export, Louis Supan«^* Farrell, Jerry Okorn Forest OUy, Math Kanin*, Prank Blodaikor Greensbyrg. Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcich Johnstown, John Polantx* Kraya, Ant. Taotelj Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2nst* Pittsburgh in okolica, PhlUp Progar Bteelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrar* West Newton, Joseph Jovan Milwaukee, West AlHs, Frank Skok* SbekoygaB, Joseph Kake£* WyaaMng: Eoek Springa. UoU Taaehar* DtemondvUie, Joe Bol^eh (•Kastopnlki, ki Imajo poleg Imena *, so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj naKh rojakov naseljenih.) Vsak ustapnlk Uda potrdilo so sveta, katar* Ju mj* frlateilkc tepla priporožamo.—Uprava -Otea Naroda". Kratka Dnevna Zgodba § TUi£SI>AY, MAY 11, 1943 YllAHOTUn L. urn MEBO GORI SOMAN. — Spisal: IVAN ALBBRCHT. 25 in Nadarjen, živahen in hitro navdušen. Hrabri so in neustrašeni, izvrstni vojaki in silno patriotični. Njihova ljubezen do svobode in neodvisnosti je tako intenzivna, da ji žrtvujejo vse, tudi svojo kri in življenje. Dokas za to je njihov mepretr, gani, junaški odpor proti'njih osvojevaleem, ki s> brez uspeha poslužujejo vseh sredstev, s katerimi razpolagajo, da bi zadu-dili ta jugoslovanski odpor. Pred par dnevi je javilo -časopisje, da so jugoslovanski guerilei zasedli nekoliko vasi vasi in pobili najmanj stotino fašistov, d očim jih je bilo 80 ujetih. Zaplenili so 25 strojnih piiik in 200,000 strelnih nabo-jev. Nekje drugje so guerilei uničili kar ves bataljon sovražne pehote. Zopet nekje drugje so po hudi bitki zavzeil veliko vas, v kateri je padlo 160 na-•cnstov. Ljute borbe med gue-rilskimi skupinami ter nemški- M d govorjenjem se ozre proti hiši in koj spremeni glas: 4 * Dobro jutro I Ste dobro spali, gospod Gomilart" t'ea malo, ko je stopil Šrmen-na vrt. je hitel gospodar: "No, kaj se vam je sanjalo pri nas t Prve sanje so po-meniji ve pravijo. Saj doslej še niste nikoli spali pri nas." Krojač se je skušal smehljati, toda v smehu mu je bil f l>raz nekam trudno resen. . "Ej, no," je zato zasukal KHeber, "če hočejo človeka ta-1 ole odriniti —" Siumova resnoba miu zavre 'besedo, Gomilarjev je pa sam iaee nejevoljen in mu je žal, da se je sinoči tako naglo zaupal, .o vendar ni z Miojoo še niti govoril. 44Bom se skušal vprašati sestro," pravi, kakor sam zase, •.'nemara se pomeniva zlepa." 144Tega vam pa skoraj ne bi mogel priporočati," se Kle-berju zmrači oelo, ,a Širnnov pogled je kakor pogreznjen vase. k.» začne počasi, tiho in kakor v sanjah: "Tako je človeku težko, tako mehko, ko zagleda domači kraj, da vam ne morem povedati. Drevje, grmovje, hiše ob cesti, bajte ob poti, še trn v živi nneji, vse je kakor roka, ki me nežno boža in vabi. Včeraj tega še nisem tako občutil. Bil t-em pretruden, prčglah za te tihe glasove, nejevoljen in kaj vem kakšen. Davi pa, ko sem zaslišal zvon, me je stisnilo v prsih. Saj mi res ni bilo še nikjer nič hudega po svetu, toda danes vendar čutim, kako je dom samo eden edini.*' 44 Vraga, gospod Gomil ar," se rarzkriči gospodar in se z obilnostjo nasloni vznak, "zdaj ste pa pesnik!" &imen zardi. Cija je pravkar stopila na vrt. Ali je slišala njegove besede? Misel, da bi ga bila dekle utegnila sljšati, ga ob spominu na sinočnji poraz skoraj jezi.. 44Se tudi menui zdi," skjša Seelinsobegg. medtem, ko pa je protestantov, natakarica pogrinja mizo. "Pravijo, da je bil na Doleh faj- muslimanov, mošter vmes," nadaljuje, kakor hitro so spet sami. "Nemara tudi Završlki —" "Završanovi nas niti ne pogledajo —" kljubuje Šimen, o^tir in davkar pa aba hkiatu: "No, isaj je bil Miha še zdaj v- četrtek na Doleh." Kakor v tekmi hitita pripovedovati, kako so se oboji Go-ntilaiji uravnali. Šimen pa samo strmi in skoraj neslišno mrmra: "Žato se mi je torej t&ko čudno sanjalo to noč. Z materjo sva hodila doma po vrtu, a kakor sem stopil, eem zadel oo skobec. Polno ljudi je bilo okrog in vse se mi je rogalo." "Saj se vam lahko smejejo,, če se boste dali odpraviti s praznimi obljubami,"1 hitita drug čez drugega Kleber in davkar. "Pravica se nikomur ne ponuja To je trmoglavka, ki so jo mora človek priboriti." "Kako torej, mislite*" "Počakajte, da odpno testament in potlej uveljavite svoje pravice po zakonu." "Saj menda ni nič pisanega." 44Se motite,'* važno naglasa oštir, "saj sta bila oba mež-narja tam, dolans&i «n farni, ko je fajmošrter pisal. — Da v četrtek popoldne je bilo. Oba sta podpisana kot priči. Luka mi je pravil, a njemu je povedal farni mežnar." Siimn je zbegan, notranje strt in kakor v temelju izpod-kopan, zato ga poboža Kleber. . "Seve, materi ne morete niti zameriti. Kaj mo;e človek takole na koncu sploh vedeti, kaj počne? Tudi sestra sama ni toliko kriva, ampak le tisti, ki so pripravljali zadrgo." V Šimmu se nenadoma upre vsa njegova človeškost. Ne miselno, ne razumoskci, ampak prirojeno— nagonsko zasluti, da nAdo grabi po njem in ga peha v globino. Govorjenje slrei le kakor daljne nejasne odmore. Vse se mu zaadi bolesten sen. Skuša si dopovedaiti, da je resničnost čisto drugačna, čisto pieprosta in jasna. Vtse v teh mislih odtava, tla sam ne ve k<^aj in ka!ko, proti domu. Grede srečuje ljudi, a jih ne spozna in niti ne ^pazi. Živo je v njem samo občutje brezmejne osamelost?.. V-a ravan med trgoan in vasjo je s soncem pregrnjena, planine žare v razkošju barv in lepote. ►"Minnu pa se da čisto sam tava po brezkončni pustinji. Tu in tam se ozre "fca njim ženska "Ali ni Gomilarjev? Ulh, kako se nose!" Krojača zbode. ISfcoraj bi se ozrl na žensko in ji rekel k^j prijaznega, toda volja mu sproiti uplahne. "Tak si je le premislil," sliši z vrta oib poti, ko pride di prvih hiš na Doleh. Ali res vidijo ljudje danes samo njega, da »e tako pase;o po njegovi sitiski? Kakor da se je nenadoma zavedel ves nag in ubog med tujo. radovedno in škodoželjno drhaljo, ga prevzame občutje ^ramu in nepojmljive tesnobe. Nikamor se ne upa ozreti. Po vseh oknih, vrtcih in vežah je polno oči. Vsaka beseda, ki se kje azdrami, se mu zdi rogauje. Nenadoma se začuti med remi tesnimi bajtami in ogorelimi, v torpo vsakdanjost zažrtimi ljudmi tako neskončno bornega v svoji zlikani gospoečini, da bi najrajši sedel pod lipo pred cerkvico in se razjokal sam nad seboj. Po va«i s?- preganjajo otroci, ob koritu vaškega vodovoda se gneto ženske, po bljižnici pa se iz gmajne izmota gruča gorjanskih ljudi, ki «e pomenkujejo o letini. "Z Zavrha gredo," jih spozna Šimen po naglasu, čeprv se niti ne ozre tja.' Rad bi bil pred njimi v bajti, zato pospeši korak, toda od korita se Že odloči Mihačlka in stopi pre-denj. * _ - "Tak si prišel? Mojca je bila v skrbeh." Čeprv jo Šimen smo tuje gleda in molči v mu ženska sočutno seže v roko, češ: "Bog pomagaj, kaj hočemo, ko pa smrt nič ne izbira. Se sreča, da ste z? vsi tako odrasli." Simen prikima. Zdi se mu, da mora zavoljo spodobnosti kaj spregovoriti, pa vpraša, kakor sinoči Foltana: ' 4'Ali j« Tilda že doma?" Preden izreče do kraja, že čuti nesmisel tega vprašanja. .Mihačka pa jokaje zategne: - ■"Oh, revica ne bo nik<*"i več videla matere, ko je morala tako daleč po svetu za kruhom." (JJC.) — Ugledni ameriški radio komentator Poster Williams, je dne 18. apr. govoril preko postaje WINS v New Yorku in posvetil svoje predavanje Jugoslaviji. Razlagal je postanek preobrata z dne 27. marca in obsežnost bojev na naših tleh. Prinašamo nekatf-vaižnejše izvlečke iz njegovega predavanja: 1 Danes vam bom zopet govoril o Jugoslaviji temu hrabremu narodu, ki se še vedno bori proti naaističnim barbarom. 'Za mnog«3 od nas je Jugoslavija le prazno im.e— morda ga niti ne znamo prav izgovoriti. Celo njena geografska lega nam je nejasna. Zato vam bom dal najprej kiatko sliko njeue pozicije na zemQjevidu Evrope. Na jugovzhodu evropske celine s? nahaja Balkanski polotok. Na severu tega polotoka teži Jugoslavija, ki meji hkratu na Italijo, Avstrijo. Madžarsko. Rumimijo. Bolgarsko in Grči-' jo Jugoslavija je največja država na Balkanu. Pred vojno je štela 18 milijonov prebivalcev. Več. od 50 odst.. Jugosla- šali doseči je bilo, da uničijo idejo jugoslovanskega edin-stva. V tem cilju so vse ozemlje takoj razdelili med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarsko. Nemci, Italijani, Madžari in Bolgari so si začeli takoj prizadevati, da vsilijo svoj nacistični in fašistični sistem 14kulture" in tako dosežejo svoje nacionalistične cilje. Zaprli so jugoslovanske šole in otroke izročili nemškim, italijanskim in bolgarskim učite ljem. Porušili so cerkve in pobili duhovne poklali so za vedne učitelje, ubijali dijake in streljali talce — storili so vse, kar je značilno za njihov "novi red". Odnesli so, kar so mogli odnesti, in plačevali okupacijskimi markami — to je nemški način ropanja. Poskusili so tudi uvesti nemščino in italijanščino kot uradni jezik, toda tudi v tpm so propadli. . KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Na ozemlju, katero so po m;i: lofti Nemcev okupirai! Bolgari. se morajo otroci v šoli učiti iz bolgarskih knjig. , Kakor v zaduji vojni, tako skušajo Bol- vije je pravoslavnih, 37. odst. je v katoljčanov, preostalih io^dst.!^.^^ ** Z ° -„., . i ostali gospodarji. TV> ni ni< zidov in t i . .novega. Jugoslovani vse to po- T , . . , J zna jar oni so vse to že preizku- Jugosk>vani so dober, nuro^^u Ijiibtn in dobrohoten narod. | 0sišče se je najprej skušalo pobotati z Jugoslovani in jim je pred vojno poleg drugega porvpjalo tudi grško pristanišče in mesto Solun — pod pogojem, da Jugoslavija privoli v pqppust nemških čet skozi svoje ozemlje. Toda Jugoslovani niso hoteli prodati svoje časti. Niso hoteli delati kompromisov s sovražnikom človeštva in, ko je dne 27. marca 1941 izbruhnila narodna revolucija, se je radoval ves narod kakor o priliki velike zmage. Seveda, narod je* dobro poznal Hitlerja in je vedel, da se bo ■okrutno ma&čeval. Toda čutili ,so, da so rešili £vojo narodno l«čast. . ~ ' ■ | Hitler ni dolgo čakal. Brez vojne napovedi, ob 6. zjutraj so njegova letala začela napad na nedolžne meščane. Ddčimi je sovraižno letalstvo bombardiralo Beograd, prestolnico Jugoslavije, j? na beograjski radio Andrej Ternovac Spisal Ivan Albreht Cena 50 centov Belfegor Hpsal A rt tir Bernede Cena 75 centov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jirasek Cena 50 centov LETOS IZŠLA Ko smo šli tf morje bridkosti Spisal Rfv. K. ZakrajVc Knjiga pripoveduj«, kako je Hitler nastavljal limanice in zanjke In pripravljal "strup44 za Jugoslovane ln njihovo državo že dolgo prej kot Jo Je napadel. platnu vezana ln Ima Cena $1 Malenkosti '. Spisal Ivan Albreht Cena 75 centov -Knjiga je 'JOT strani. Pingvinski otok Spisal Anatole France Veridicus -Spl.«al Pater Kajetan Cena $1— Cena |1, Listki Spisal Kttivur Ue«ko; 144 str. Cena 7® centov Bodo« državljani naj narod j« knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi ao vaa poj a ami la ta sakool aa naaeljeoce. Cena U centov Zločin in kazen Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena *3, Živi izviri Spisal Ivan Mati«? Knjiga je svojevrsten pojav v siovpnskl književnosti, kajti t v ujl Je "v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov Klovennkega naroda ookexnl In sdravlje-njp; slike. Cena tlM Govedoreja Spisal U. I.egvart. slikami. 143 »t rs ril Cena II- 13 poglavij — 413 strani V platnu ve7jino St, 8W Državljanski priročnik (V slovenščini) Knjižica daje poljudna navodila, kako postati amerilki državljan. Cena 50 centov Knjiga o dostojnem vedenju tU strani. Cona M cemov Mlekarstvo Spisal Aru<>n Pere. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje Id farmer)? v sploAnem Cena 50 renle* Obrtno knjigovodstvo 2iU» strani, eaana. — Knjiga Je nam>'n|cna v prvt vrsti m stsv-bn 2^X3% inCev, lem celolidu; 384 strani. Cena 75 centov NEBESA NAS DOM (Stev. 401) 244X4fe "»fiev, 374 strani Cena 75 centov Angleški f (Za mladino) KEY OF HEAVEN fino vezano - ▼ usnje vezano (Nadaljevanje prihod o jid. Slovenic Publishing Con lpany ™ West 18th street New York Nemško letaJartvo je pobilo tisoče beograjskih meščanov. Slika tegp, nečloveškega napada presega vse grozote, ki si jih more zamisliti človečka pamet. Vse bolnice, vse cerkve, vse šole in vse kulturne institucije — vse je porušeno. Toda Jugoslovani si bodo zopet sezidali novo, in še mnogo lepšo prestolnico.* * To je bil zadnji glas, ki sano ga culi iz Jugoslavije. Nebo se je stresalo od eksplozij in odmevalo od streljanja topov in od bomb. Klici junakov v borbi, potok i k krvi, obup — jok kumirajočih žena in otrok, se je dvigal do neba. Požari so besneli, črn dim se je dvigal v oblake; mesta, trgi in vasi so propadala v prah in pepel. Vse je b ilo iz gubljeno — vse, toda čast je bila rešena. Vse je bilo izgubljeno, toda oni, ki so bili še živi, so sklenUi, da se bodo maščevali in dali vse, da obnove Jugoslavijo in njeno Svobodo. . Po prvih dneh obupa se je začelo v narodu uporno gibanje, snovale so se tajne organizacije za boj proti osišču z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Boj vseh, mož, žena in otrok. Kakor so se bili uprli proti izdajalski vladi, ki se je hotela pobotati s sovražnikom, tako bo posvetili tudi zdaj vsi, možje žene in otroci, vse svorje sile boju proti tujemu osv«0fi«n alcu. V najkrajšem času je začel sovražnik čutiti odpor. Žene, v ine9tu in na deželi, so igrale važno vlogo v tem boju. Ker so bili nešteti tisoči mladih mož .ubiti ali ranjeni, ali pa zaprti v koncentracijskih taboriščih, so žene zagrabile ea o-rožje in vršile to najtežjo dolžnost, Jugoslovanske fene so zapustile svoje domove in opu-fc-tile s*voje dnevne posle. Zapustile so šolske zavode in knjižnice, urade in tovarne, odšle iz svojih domov, iz polj in pafini-kov. Kakor divje zveri jih preganjajo, toda one »e kljub temu pridružujejo vojakom, I one se bore in se mašBujejo. — ssJ Jugoslovanske žene so 9e nau-.75'čile metati ročne granate in često pomagajo pri rušenju tovarn, mostov in skladišč. Ko so Nemci vdrli v^ Jugoslavijo, so Hitlerjeve oklopne divizije skušale preslepiti na- AMBASADOR FOTIČ V AVDIENCI PRI FREDS. R00SEVELTU. (JIC.) — Pretekli teden je imel jugoslovanski ambasador Konstantin Fotič konferenco s predsednikom Booeevedtom. K temu omenja "New York m* / «• ii* rod, Č s, da so prišle kot prijatelji in prinesli svobodo; ravno tako so bili prej govorili Norvežanom in drugim podjarmi jen im narodom. Svoje prijateljske namene je tretji Rajh dokazoval z uničevanjem političnega, gospodarskega ir finančnega življenja v deželi Jasno j«', da je ta*takt5ka pro padla. Nato pa so nacisti ho teli pokoriti narod in mu vsiliti novi red in sodelovanje na potu njihove "nove kulture" in njenih barbarskih zakonov. Kdor hoče postati nacist in član novega reda, mora delati kakor delajo berlinski " nadljudje začeti motra z zatiranjem manjšin in židovskega življa. Ravnanje z narodnimi manjšinami je najboljša preizkušnja značaja in piamenitosti vsakega naroda: Ta izpit so Jugoslovani položili z odliko. Ravnajo po svoji značilni narodni omenja Ti mes<'' na slednje: "Ambasador Eatič se je bil nedavno povrnil iz Londona po obisku svoje vlade in je izročil predsedniku Rooseveltu poslanico s strani kralja Petra in vodilnih osebnosti jugoslovanske vlade. Te poslanice so prežete zaupanja v zmago; ambasador Fotič je izjavil: "Naše zaupanje ni bilo nikdar tako veliko, kakor danes, posebno radi izvrstnih vesti, ki prihajajo iz Tunizije." OSVOBOJENI FRANCOSKI UJETNIKI SE PRIDRUŽIT- prislovici: "Brat je mio k oje'JEJO JUGOSLOVANOM. vere bio.*' Rojake prosimo, ko po&ljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno (JIC.) — 'New York Times' prinaša naslednjo vest, priob-čeno od Associated Press: !" Francos ki ujetniiii, poljedelski delavci, katere so jugoslovanski guerilei osvobodili iz (•koncentracijskega taborišča, se 'zdaj bore v vrstah Jugoslovanov proti. Nemcem — tako je poročal moskovski radio". Ifcto vest je prinesel tudi sovjetski komunike, katerega je zabeležil tolmač sovjetskega radia. SLOVENCI, KUPUJTE BONDE DRUGEGA VOJNEGA POSOJILA. Rojaki v celi državi New Yoiik naj vsak nakup Vojnih b'mdo*- naznanijo zakladniškemu oddelku Združenih držav ter *e v ta namen poslužijo spodaj priobčenega kupona. WAR BOND PURCHASE ADVISE COUPON War Saving Staff U. S. Treasury Department, 1270 Sixth Ave, New York. N. Y- This is to advise vou that during present Second W ar Bond Campaign I (we) have pur^aaed B