UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINI JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-22, 21-24, 31-28 in 51-28 — Izhaja dan opoldne — Meaečna naročnina 11 lir — Raeun pri poetno ček. zavodu: Ljubljana 10.351 Felndliche Angriffe liberali abgewiesen Erfcittsrte Kampfe mit bohen Verlusten filr den Fefnd — Split und Korfu Aas dem Fuhrerhauptquartier, 28. Sept- Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Kubanbruckcnkopf vvurden mehrere ortliche Anpriffc der Sowjets abgewiesen. I>ie Stadt Temerjuk \vurdc planmassig zerstort und geraumt. Im Kampfraum siidostvvarts und ost-Tiarts von Saporoschje sctzte der Feind seine Durrhbruchsversuche mit massier-ten. rum Teil neu herangefuhrten Kraf-ten fort. Alle Angriffe seheiterten in er-bitterten Kl'mpfen unter hohen fcindll-cnen Verlusten F.ine sowjetische Kampf- Kruppe, die voriibercehend in unserc Stel-lunfiren einpebrochon uar, wurde im Ge-genanerift zuriickgevvorfen. Am mittleren Dnjeper griffcn die So-wjets wiederum die deutsrhen Briicken-kčipfe crfelslos an. Die Kampfe ffeijen eini-gre unter dem Srhutre der Dunkelheit iiher den Fluss jfesctzte schuachere sowjeti-sche Abteilungen sind nooh im Gange. Am mittirrcn Frontabschnitt halt der starke Feinddrurk unvrrmindert an. Mehrere feirtdlirhe Angriffe an der Murmanfront vvurden zersehlasrcn. Leirhte deutschc Seestreitkrafte ver-senkten im Sehvande Terroran^rlf fe gegen Hannover und mit i»ch\Viicheren Kraf.cn goKen Braunsch\vei^. Dr.bei ent-Staađen PerNonenverlustc und Zorstorun-jjen in eimgcn Wohngebie*en. Jiie;t*r und Flakartillerie der Luftwaffo und S'.eher-heitsstreitkriifte der Krie«jsnir.r:ne brachten iiber dem Roichsgebiot und dem W"est-raum 53 meia: viermotorige Bomber zrm Absturz. Tutti gli attacchi nsmici m&mnt~ H porto adriatico di Spalato presso d'a^safto — Sfe^TCtt di cacciatori delle Alp! tedesehi £uJl4iSOla di CctSu Dal Quartier generale del Fiihrcr, 28 settembre. II Comando Supreno tedesco comunica* * Sulla testa di ponte del Cuban sono stati respinti parecehi attacchi locali sovieti-ci. La citta di Temerjuk fu secondo i piani distrutta c sgombrata. Ncl settore a sud-est e ad est di Sapo-rosje il nemico continuava i suoi tentativi di infiltrazione con masse di forze. in par-te con nuove fonee portate sul posto. Tutti gli attacchi in esasperati combattimenti fallivano con gravi perdite per il nemico. Un gruppKj sovietico, penetrato transito-riamente nelle nostre posizioni. veniva re-spinto in un contrattacco. Sul Nipro entrale i sovietici attaecava-no nuovamente con insuccesso le teste di ponte tedesehe. Combattimenti contro pic-coli reparti sovietici. che difesi dalle tene-bre avevano varcato il fiume. sono tutto-ra in corso. Nel settore centrale del fronte contlnua la forte pressione nemica con forza non diminulta. Parecehi attacchi nemici sul fronte del Murman furono infrantl. Lefigcre forze navali tedesehe affonda-vano nel Mar Nero davanti alla costa del Taman una eannoniera s^vietiea e nel porto di An?.pa parecehie navi di traspor-to, con un totale di 2.100 ton. Ncll'lta!?a meridionale e cresciuta con-sidereve!;nente la pressione degli anglo-americaui che sbarcarono nuove truppe. Mentre nella zona presso Salerno venlva-n0 respinti tutti gli attacchi. ncl settore di Foggra le nostre truppe si staccavano. secondo i piani, dal nemico e si ritlravano in posizioni montagnose gia preparate. Di- strutti tutti gli impianti d'impertanza bel-lira. Foggia veniva sgonabrata. Neiritalla nord-črten tale e in Dalmazla forti gruppi di banditi venivano circonda-ti; e imminente la loro distruzione. II porto adriatico di Spalato. difeso dalle truppe di Badoglio insieme ai banditi co-munisti. veniva preso dassalto. SulI'isoTa di Corfu. il cui presidio traditore si era alleato con gli anglo-americani. poichč fu respinto Tultimatum. vi sbarcarono eacci-atori alpini tedesehi. Con rappo?ir?o effl-caee della marina da guerra e dell'aviazi-one esri infransero la resistenza nemica. fecero miffliaia di prigioniert ed oceupa-rono 1'isola. Navi che accompagnavano un convoglio tedesco affondavano presso Fcc-mp. davanti apa costa francese, duc motoscefi celeri britannicl. Reparti dell'aviazione nord-airerlcana tentavano ieri con la protez»one delle nu-bi di nenetrare oltre il crolfo germanfeo nella Germania nord-oceidentnle. Costret-ti al combattimento da caecia tedesehi, essi furono dispersi. Cosi fu impedito Tat« tacco compatto che si proponeva il nemico. II getto di bombe su parecehie loca-lita e comuni di campagna 1un?o la costa, causava perdite tra la popolazione e dan-neergiava čase private. La notte traseorsa, reparti di bom bor-dieri britannici eseguivano attacchi terro-ristici sul Hannover e con forze nvnnri sul Braunsehweig. Si ebbero perd»*e tra la popolazione e distruzioni in certi neni abilati. I nostri caecia e rart?gl:erra an*i-aerea insieme a reparti di sieurerza de'la Marina da puerra abhatte\'ano su' teri-torio del Reich e sulla zona oerir'eitale ?fi bombardieri. in g ran parte quadrimo-tori. Nemško orožje zadaja boljševikom dan za dnem nove Berlin, 29. sept. R. Dodatno k nemškemu vojnemu peročilu javljajo: Na Cmeni morju so lahke nemške pomorske sile potopile pred tamansko obalo močno cboroženi topničarski čoln. Istočasno so pred A napo zapletle v borbo sovjetske oskrbovalne ladje in potopile 900-tonsko tovorno ladjo, drugo ladjo enake tonaž? in tretjo ladjo s 300 tonami. Kljub hudemu obrambnemu ognju nemške enote niso imele nobenih izgub In poškodb. Izguba tega ladijskega prostora pomeni za boljše^ke zelo mnogo. Njihove pomorske sile so imele v teh vodah že tolike izgube, da pomeni tudi izguba 2100 ton zanje hud udarec. O bojih na področju Zaporotja poročajo, da so se izjalovili vsi sovražni napadi južnovzhodno od tega kraja, četudi so Sovjeti vrgli v boj močne pehotne in tan-kovske cddelke. Nemški tankovakl in gre-nadirski oddelki so izvršili več protisun-kov in so zadali sovražniku hude izgube. Nasprotnikovi sunki na srednjem odseku so se izjalovili cb podpori topništva in strmeglavskih letal. V protinapadu so se nagi grenadirji hitro prebili do sovražnikovih topniških položajev. Zaradi presenečenja, hudega ognja in bombnih napadov se je moral sovražnik umakniti. Naši tankovski oddelki so udarili tudi v sovražnikov bek ter uničili mnogo protitankovskih topov, deloma s tem. da so j'h pregazili. Na visokem in obsežnem žitnem polju je prišlo do hudih bojev med nemškimi tanki in sovjetsk:m tonništvem. Unfčene so'bile vse sovražne baterije n-a tem mestu. Isočasno so vdrli grenadirji v neko vas in zadali najbolj hude izgube sovražnim oddelkom, nakar so se nemške čete, podpirajoče se medsebojno z ognjem, odmaknile od sovražnika. TJn:čile so 11 tankov, 3 protitankovske toprve. 22 topov po 120 mm. 28 metalcev min. 19 tovornih voz'1 in številno drugo orožje. Poleg tega je imel sovražnik tudi ve!:ke izgube na ljudeh. Živalmt* u&eistvovanje irsmškega letalstva Berlin, 29. sept. R. O živahnem udej-stvovanju nemškega letalstva poročajo: Na vzhodni fronti je bilo včeraj sestreljenih 59 sevjetskih letal. Ta uspeh so dosegli nemški lovci in protiletalsko topništvo. Nad Nemškm zalivom je bilo uničenih 14 ameriških letal, več štirimotor-nih ameriških bombnikov pa hudo poškodovanih. Oddelek severnoamerških bombnikov je poizkušal prodreti čez Nemški zaliv v severnozapadno Nemčijo, kjer je nameraval izvršiti strnjene napade. Se j preden pa so severne amer'ški bombniki dosegli nemško obalo, so jih nemški lovci j prisilili k borbi. Po ogorčeni letalski bitki ! so nemški lovci ameriške bombnike raa- i kropili. Sovražni napadi povsod zavrnjeni Srditi ferji z veHkittti Izgiihtni za sovražnika — Spfit in Iz Fuhrerjevega glavnega stana, tS. »ept. Nemško vrhovno poveijnlirvo objavlja: Na kubanskem mostišču je bilo zavrnjenih več krajevnih sovjetskih napadov. Mesto Temerjuk je bito po načrtu uničeno in izpraznjeno. Na področju južnovzhodno in vzhodno od Zaporožja je nadaljeval sovražnik svoje poskuse predorov z masovnimi delno na novo privedenimi silami. Vsi napadi so se izjalovili v ojjorčerih bojih z velikimi tegu. bami sovražnika. Sovjetska wkuj>'n», ki jc predhodno vdrla v nsše postojanke, je bila v protinapadu vržena nazaj. Ob srednjem Dnjepm so sovjetske čete znova brezuspešno rapadle nemška mosti-».ra. Coji proti manjšim v zaSčiti teme preko reke prepeljanim sovjetskim cddelkom so se v toku. V srednjem odseku fronte se nadaljuje z nezmanjšano silo moč^vn sovražni pritisk. Vrč sovražr.ili napadov na murmanski fronti je bilo razbi.lh. Nemške lahke pomorske sile so potopile na Črnem morju pred Tamansko obalo sovjet«!ti topnloarski čoln in v pristanišču Ane p? več dovoznih ladij s skupno 2100 hrt. V iužnl Italiji se je pritisk Anglo-ame-nčanov. ki so izkrcali nove čete, znatno povečal. Dočim so bili na področju pri Sa-lemu vsi napadi zavrnjeni, so se naše oete na pndroeju Foggije po račrtu ločile od sovražnika ter se umaknile na pripravljene pos o.janke v gorovju. Foggia je Lila po pomsenju vseh vojaško važnh naprav izpraznjena. V severno-vzhodni Italiji tn Dalmaciji so bile močne skupine tolp obkoljen« In se pripravlja njihovo uničenje. Jaira-sVa 1 ki Split, ki so jo bran'le Badcglljeve čet« skupno s komunističnimi band ti, je b la v naskoku zavzeta. Na otoku Krtu, česar izdajalska posadka je stopila v zveze « Anjjlo-ame ričani, so te po odklon t vi ultimata izkrcali nemški planinski lovci. Od vojne mornarice in po letalstvu uspešno podprti so zlomili odpor sovražnika, zajeli več tisoč ujetnikov in zasedli otok. Spremljevalne ladje nekega nemškega karan a so potopi^ pri Frrairpu p~ed franocslco obalo dva britanska topniška brza ("o!na. Severne ameriški letalski edde'ki so poskušali včeraj v zaščiti obTa'cov prr.drrti čez Nemški zaliv v sevcrnoTapadno Nemčijo. Oddeliii lovcev so jih pribil li k boju ter jih razkropili. S tetn je bil preprečen sovražnikov nameravani strnjeni napad. Zaradi odvrženih bomb na več krajev In podeže!stvlh občin na obalnem podrečju so nastale izgube med prebivalstvom in škoda na stanovanjskih hišah. V pretekli noči so izvršili britanski ed-delki bombnikov teroristične napade na Hanover in s slabšimi silami na Braun-schvveig Pri tem so bile povzročene Izgube ljudi m* razdejanja v nekaterih st m ivanjskih predelih- Lovci in protiletalsko topništvo skupno z varnostnimi oddelki vojne mornarice so sestrelili nad državu"m pod. ročjem in nad zapadnim ozemljem £6 po več:nl sliriraotorn h bombnikov. Fishrerl«va brzojavka Dasceju Nctss€i3a9 JajMrfflca m druge države trojnega pakta M priznale Saš-5t*£st3 republikansko vlado R?m, 23 sept. R. V nekem mestu sever-re Ital;j^ je bila prva ustanovna seja fašistične republikanske vlade pod predsedstvom Duc3ja. Fiihrer je poslal Duceju ob tej priliki naslednjo brzojavko: j šefu fašistična republikanske vlade Italije Bcnitu Muf.^orni;u, Rim. Ducc, z veseljem in zadovoljstvom sem sprejel vaše sporočilo o sestavi fašistične republikanske viidc Italije. Čast mi je, da Vam sporočim, da je vlada velike nem-Ske države prizrala ->đ Vas sestavljeno no. v0 fas-stično republikansko vlado Italije ter je odločena v čvrsti zaveznlšhi zvestobi nadaljovati ob njeni strini v^jno do zmagovi.ega konca. — Adolf Kitler«. Istočasno jt priznala fašist'č-o republikansko vlaio Italije tudi japonska vlada. Izmed držav trojnega pakta so prizna'e n:-vo republikansko fašistično vlado Ru-munija.. katere predsednik Arto-os^u je posl'1 Duceiu prrsrčno brzojavko, nadalje Bolgar"ja. Hrvatska in Slovaška. Tokio, 29. sept. R. Nacionalna kitaj?ka in mand.*;urslca vlada sta prignali fašistično republikansko vlado, ki jo je sestavil Mus-solini. Duce o preroditvi %ali|anskega narađa Rim. 29. sept. R. Na prvi seji fašistične republikanske vlade je imel Duce govor, v katerem je med drugim rekel: »On\ ki so bili razkrinkani kot izdajalci, ne bodo ušli zasluženi kazni. Prestana kriza je bila za italijanski narod sicer straš- no huda, a tudi zelo zdravilna. Italijanski narod je sedaj očiščen in vse kar je v narodu dobrega, je stopilo na plan. Italijanski na red ne more propasti, dokler se bo zavedal svoje narodne sile in moči.« tfaeej eva tfrffe&aatica Duceju E* n~k<>k, 28. sept. TU. Kakor poroča glavni stan ind^jskesra osvob:dilnega gibanja v sinanu, je Bubas Cardra Bose poslal Murscliniju poslanico, v kateri pravi: »V imenu giban;'a za indijsko neodvisne st ter v svojem lastnem imenu hočem Vaši JDkscelenci prlsrčro čestitati k Vaši osvoboditvi iz krempljev sramotnega izdajstva. M~5č Nemčije je omoječila. da so prcpn'le vse sovražne zarote v Italiji. Očiščeno vseh nezanesljiv*n in izdajalskh element;v. bo italijansko ljudstvo a pomoči o svojih mogočnih zaveznic Japonske ter Nemčije p?d vodstvom Vaše Ekscelen-co spet zavzelo mesto ki mu pripada v boju za last"o domovino in v skupnem boju proti skupnemu s:vražn*ku. Indi a ima danes edinstveno priložnost, priborti si svebodo, ki gre narodu, Čigar pripada k; tvorijr petino človeštva. Naj bo ta boiba še tako dolga in težka in naj bodo zr.Meve do ras še tako velike, mi fmo cdlrčeni boriti se do skrajnrsti za dosego kenene zmage. Indija je v to končno zmago prepričana prav tako trdno kakor veruje v osvebeditev svojega ljudstva«. čestitke iz Mandžurije K:nr.k':ng. 29. s?pt. R. Največja man-džurska stranki je poslala Mussoliniju poslanico, v kateri mu čestita k ustanovitvi republikanske faš stične stranke. Dokazi boliševiške krvoločnosti Uradiio gradivo nemškega sunaejega m"r"strstva o mne-iertvettem umsru pri Katvru — Nedvovnina krivda boljše- viških noDrllcev ugotovljena Berlin, 28. sept. TU. Na ped*agi doku- ment^niega dekaziln-rga graiiva je rem.-.'ti informacijski ura i šesta .-11 po navoč En zimanjega mšnistratva brošuro, ki pedae celotni pi^eg-led. o mn'ižes.venem umoru, ki so ga nagreKS bol^ševiki v gozdiču pri KatjT.u. Na pedali izpovedi pi*ič, zapi3"ii-kov in fotografij, podaja ta zYi ka dokumentov neo-."rgljiv ^".okaz, da so bli pcljski ofioirji in drugi pripadn.ki poljrk3 vojske umerjeni od boljševilcov s streli v tilnik. Tej novi zbirki dokumentov gre tem večji Po»man. ker že v naprej onemogoči vsak poskus ^cviažnikov, ca vi umor pri Katynu zatajiii ali pa omalovaževali. Zapi rr-Lki o zaslišanju prič, ugotovitev i;to-vctiosti žrtev, poiočil.> o chitku mednarol-ne kr^dcijs ziravz^iiov, ugotovitev ha-zer.ir.uh soJnih medacincev ter drugih med-nT/.DJnih onposl:*icev, razkrivajo nečlove-tke metode židovako-boIiSevLilUh ratljav. Dok u rr en tarife slike podčrta vajo sadizam onih Stalinovih skrviruteljev, k: fz^ival! s*.oj iiiovslii sacu^em na žrtvah, ki se niso mogle braniti Posebne važnosti so z: piani ki in obduk-cijš-ki izvidi nemških scclnih zdravnik ov in mednarodne zriravnuške komisije, ki »o jo tvorili priznani scdno-medicinsTu iz\ejejici evi-opsIUh di-žav. V teh zapisnikih j3 na temelju strogo ou'.nsjtvene podlage r edvo-irmno '.okasano*. kdaj in kr&o so mrskov-f^IU rabi;i >Ulcvidirali« Po"jake. Spisek 143 identificiranih trupel, ki so jih do 4. junija 1943 izkopali iz mnoaestvenlh grobov pri Katvnu. navaja imena umorjenih, ki so se mogla ugotoviti po nedvomnih dokumentih, na pcilagi najdenih pisem in čLugega do'.arroga gradiva. P:<*y.'.čnDiyn-skega primera po nasprotnikih je posvečeno posebno poglavje. V njem se podajajo prva nasprotja med Poljsko in Sovjetsko Rusijo, nastala zaradi razkritja teh grobov, in stali Oče, ki ga je k temu zavzela Angliji. Brošura ima zaradi tega tudi v zunanjepolitičnem pogledu največji pomen, ker ne podaja samo uradnega gradiva o množen-stvenem umoru pri Kaitvnu in ne ugotavlja samo nedvoumne krivde boljšsvfsklh morilcev, marveč obračunava tudi z lainji-vimi poročili sovražne agitacije. Evropskim narodom pa daje ta zbirka dokumentov neomajno gotovost, da lahko le skupne, fronta držav Osi ustvari nepremagljiv branik proti boljševički krvoločnosti. Težka borbo, ki jo vodijo nemške in zavezniške čete na vzhodu, predstavlja boj na življenje m smrt. Na koncu te borbe mora in bo stala zmaga t?ko, da bo Evropa enkrat za vselej rešena boljše viške nevarnosti in krvoločnih metod sovjetskih rabljev, kakor jih je vsemu svetu j?ano prikazal umor v gozdu pri Katvnu. Minister Dorpmuller v Bolgari)! Berlin. 29. sept. R. Nemški državni prometni minister DorpmuUer >e prispel v Sofijo Po obisku pri bolgarskem prometnem ih zunanjem ministru, je položil v soda pred spomenik Neznanega junaka in na nemškem pokopališču, nato pa se ie podil v samostan Rilo. kjer je položil .enec na giob kralja Borisa. Novi italijanski veleposlanik v Berlinu Berlin, 29. sept. R. Duce je imenoval za novega italijanskega veleposlanika v Berlinu Filipa Anfusso, bivšega italijanskega poslanika v Budimpešti. Novi poslanik je danes prispel v Berlin. V imenu zunanjega miniFtra ga je sprejel na letališč i £cf protokola von Bernberg. Najvišje odlikovanje za generala Studenta Berlin. 29. sept. R. General Kurt Student je bil odlikovan z hrastovim listom k viteškemu križcu reda telesnega kri?:a. General Student je poveljnik padalcev, ki so tako odlično sodelovali pri akciji aa osvoboditev Mu5»olini ja. Uspeh nemškega paviljona na velesejmn v Sra'rni Carigrad. 20. sept. R. Nemški paviljon n« mednarodnem ve'esejmu v Sm mi tuiSki listi posebno hvalijo ter pišejo, oa je to n-iibolj bogat p3 vil j on vsega vel esc ima. Deset let nove Portugalske Lizbona. 29. sept. tu Deseta obletnice objave statuta ?a narodno dc'o in focialno skrbstvo, s katerim je bil postavljen temelj socialne in korporacijske /ak otuda jc na Pot tugalskctn, daje tisku povod za ponosen pr-kaz napredka na soc alnem poarnvju, ki je bil dofcžen na Portugalskem v teh desetih letih. »Jurnal do Ccmercic« pi^c med drugim: Ptv desetih letih se lahko mirno reče, da so usmerjajoča socialna načeUi imela globoi: vpliv na vse javno življenje in da sc posle oice vidijo povsod jasno. Nihče nc bo lm.gH spregledati teh 10 let rcvolucouarnega pospe SujočCga dela. Korporativna ideja jc prodrla in zmagala. ?c več, ona jc tudi prepričevala. Prvi odločilni koraki so storjen i. N'ičcsar već ne more preprečiti 7magc &istcma, ki se jc že v svojih prvih posetih izkazal tako sijajno. trgovinska pogodba Helsinki. 29. sept. TU. Kakor objavlja finsko zunanje ministrstvo so bila te dni zaključena trgovinska pogajanja med Finsko in Madžarsko s podpisom ?porazuma o blagovni izmenjavi. Veliko obnovitveno delo na Poljskem Krakov, 2S. sept. R. V generalnem g*u-vememaju je bilo v zadnjih treh letih pri-dobljenh pod nemško upravo 500.000 ha plodne zemlje. Pri tem je bilo zaposlenih več ste tisoč pol.sk h delavcev. Regulirati so morali nad 250 rek. Stockholm. &9. sept. R. List »Helsinpest« svari pred boljseviSko nevarnostjo m poudarja, da ima agitacija švedskih komunistov namen izročiti vsa deželo bcljjev-kom. 6vedsko prebivalstvo te vedno nI v poln« meri spe znalo prave nevarnosti boljševizma. Položaj v Indiji Znači Ina priznanja novega indijskega podkralja Stockholm, 28. sept. U. Novi angleški podkralj lord VVavvell je pred svojim od-hcocm v Indijo priredil sprejem v Royal Empire Societv v Londonu. Ob tej priliki je imel govor, v kaierem pa ni prav nič povedal svojih namenov. Vsekakor je značilno priznanje, ki ga je gotovo pcrodilo močno naraslo gibanje za indijsko neod-v snebt. ki mu povzroča velike sktbi. Reke1 ;ie: »V Indiji smo zagrešili več napak, napak v našem nastopanju In zmot v naših sodbah. Navzlic temu priznanju, ki Angležem gotovo ni v čast, pa smatra za najvažnejšo nalogo Indije uničenje Japonske, kar je zares čisto angleški miselni skok. Wawell vsekakor niti sam ni preveč prepričan o uspehu svojega poslanstva, kajti pri nekem govoru v angleškem mestu W:nehester, ki mu je podelilo častno meščanstvo, je dejal med drugim: >Tre-nutno so izgledi v Indiij mračni in težko je najti pravo pot* Pri nastopu tako važne službe to ni ravno razveseljivo. Stcckholm, 29. sept. R. Angleški listi pri znavajo. da pade odgovornost za lakoto v Indiji izključno na Anglijo. Strokovnjak za Indijo pripisuje anqlecko-indijski upravi krivdo za pomanjkanje živil v Indiji. Upori indijskih čet Bengkck, 29. sept. R. Tajski listi poročajo, da so postale inalj»ke čete za Angleže nezanesljive. Prišlo je že do obsežnih uporov zlasti v Bengaliji in Asanu. igan, '7. sept. Sklenitev japonsko-birmanske pogodbe, po kateri dobi Birm-t *cl šanake pokrajine, je bila v jaivnoati sprejeta z velikim zadovoljstvom. Veat o podpisu te pogodbe je bila objavljena na predvečer dneva birmanske neoivtsnoati. tinti Četami Tokio, 26. sept. TU. Ujet ameriški letal, sk* podoficir je po naročilu agencije Do-mei izpovedal, da je vzrek sporov med Američani prihod črncev na Novo Georgi-jo. Med temi četami stalno vre in je *e ponovno prišlo do večjih nemirov. Stran 2 »SCOVENSK! NAROD«. 29. septembra 1943 250 letnica smrti Janeza Vajkarda Valvazorja Ljubljana, 29. septembre V nedeljo 19. septembra je minil*> 250 let, kar je v Krškem umrl Janez Vaj karu" Valvazor, sloviti n j-odopisec, topograf in zgodovinar. Valvasorjevo ime pozna skoro ; vsak Ljubljančan in večina ve. da je ta znameniti mo2 napisal izredno važno delo ;Die Ehre les He:-zogthums Crain« in v nj-?m zc:al zel. mnogo dragocenih podatkov iz življenja naših prednikov. Slovenci smo se VaJvazorju izkazan hvaležne zt njegovo veliko uslugo, ki ji je posvetil vse svoje življenje. Ljubi j; in mu je že pr.xi 40 ieti postavil, veli. ;:-meniK. ki toji danes na trgu za muzejem. Na njegovi rojstni hiši na t are m trgu št. 4 je bila p:ed leti vzidana kamnita spominsko p!~šča. O Valvasorju govore naši zgodovinarji, oddolžili so r.m tu.ii naš; l-'"o-\ovci Po svojih pre'nikih je bil Valvazor italijanskega pc-rekla. Njegova rodbina se je preselila k nam iz Bergama, Vdana trgovini si je kmalu pridobila znatno premoženje, z njim tudi ugled. Janez Vajkard se je rodil 28. maja 1641 v Ljubljani, kjer se je šolal najprej v jezuitskem kolegiju. Tam je bil njegov učitelj tudi Ivan Ludvik Schonleben. ki ga je navduševal za študij krenjske zgodovine. Kasneje je mnogo potoval. Preholil je Bavarsko, bil na Dunaju, v Nemčiji, Benetkah. Tunisu in Franciji. V Lycnu je celo preživel dve leti. Domov se je vrnil L 1672. preko Nemčije. Švice In Italije. Svoje potovanje je temeljito izkoristil za zgodovinske, arheološke in prirodoslovne studije. Leta 1672. at je kupa grad Bogen-šperk pri Litiji, ki ga je preuredil scaaomt: v nravi hram svoje učenosti Zbral je v njem velike zbirke matematičnih ki astro, nomakih instrumentov, knjig, rokopisov. starin in redkosti. Ustanovil je tu veliko delavnico za izdelovanje in tisk bakrorezov. Z njim je sodelovalo mnogo znamenitih bakrorezcev umetnikov. V tem domu se mu je porodMa misel, da bi napisal obširno lelo, s katerim bi ove-kovecil svojo novo domovino vojvodino Kranjsko. V ta namen jo je vso prepotoval na konju, slikal je gradove, samostane, meiil zemljo, preučeval ljudske navade in šege in zbiral snov za sv<>je knjige. Njegove vneme ni zmanjštala niti dolžnost, odriniti na vojno proti Turkom. Ko se je vrnil, je nadaljeval svoje knjižno delo, ki ga je konča' 1. 16S9. »Slava vojvodine Kranjske« obsega štiri debele knjige s 3321 stranmi in 533 slikami. Je ousiren opis Kranjske in nekaterih delov Istre in Hrvatske. V njih je zbrano izredno zanimivo in poučno zgolovinsko, starinoslovsko. narodopisno, topografsko, zemljepisno, leposlovno, versko, pravno in drugo gradivo E>ek> je poneslo ime Valvasorja daleč po svetu in ga Proslavilo 2al, so Valvazorja stroški z izdajo popolnoma upropastili. Prodati je moral velik del svojega premoženja, med njim tudi grad Bogenšperk. V Krškem si je kupil priprosto meščansko hišo. v kateri je dne 19. septembra 1693 umrl. DNEVNE VESTI — Iz »Službenega lista«, i Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani k št. 77 z dne 25. septembra objavlja razglas vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko primorje o upravljanju Ljubljanske pokrajine, o postavitvi šefa pokrajinske uprave in podaljšanju veljavnosti oblac-lnh nakaznic. — I* ved ha postopka za proglasitev mrtvim. Okrožn: sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Logar Jakob, rojen 30. julija 1864. posestnik v Cerknici, oženjen, ki je odšel 5. oktobra 1907 v Amerike od koder se je zadnjič oglasil konec leta 1918. Vsa poizvedovanja o njegovi usedi ^o bila brezuspešna. Domnevajo, da je mrtev. — Iz zadružnega registra. Pri Nabavni in prodajni zadrugi v Novem mestu, zadrug; z o. j. se je vpisal pooblaščeni poslovodja Ant^n Vrtačnik v Novem mestu s pravico sopodpisovanja za zadrugo s še enim člr.nom upravnega odbora. — Poziv upnikom. Tvrdka > Cen tre papir« družba z o. z. v Ljubljani se je raz-družila in prošla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da v roku enega meseca po objavi tega poziva prijavijo svoje terjatve pri likvidatorju B;zjak Venčeslavu( Ciril Metodova ul. 67. — 1'mri je v Trbovljah pisarniški sluga Karel Gorjup. Pckojnik je bil po rodu iz Dola pri Hrastniku in je služboval neprekinjeno 63 let kot p;sannški sluga. — Himen. Poročili so se v Kranju Mihael Pleteršek in Silva Istinič, Ziri; Albert Pečn.k in Marija Retelj, Kranj; AI?jzj Tavčar in Franja šm;d. Selca; Anton Jereb in Julija žakelj. Račevo. — Ogrska blagovna izmenjava. Lani je bila Ogrska v blagovni izmenjava s 17 evropskimi državami. Vrednost ogrske zunanje trgovine je bila 1827,000.000 pengo. Od teh je prišlo na uvoz 822.000.000. na izvoz pa 1005 milijonov pengo. Ogrska trgovinska bilanca je bila aktivna za 217 milijonov pengo. Na prvem mestu je v blagovni izmenjavi Nemčija z vrednostjo 1105 milijonov pengo. nato sledijo Italija s 454.000.000. Švica S6 000.000. Švedska 50.000.000. Bolgarija 28. Belgija 20. Ru- I munija 15.5. Hrvatska 14.3, Francija pTi 12.2 milijona. IZ LJUBLJANE —lj Zadnja pot odvetnika dr. T. Benko-vica. Ob številnem spremstvu nogrebcev iz vseh slojev ljubljanskega piebivalstva je bil z žal pogreb pokojnega odvetrika in javnega delavca dr Iva Benkoviča. Za krsto je stepal globoko užaloščeni s'n z nečakinjami. Polnoštevilno so se zbran na 2alah pokojnikov; rojaki Kamničari, razen tega zastopniki družbe Pax zavarovalnice Dunav« in drugih podjetij ter ustanov. Grob. kamor so položili pokojnikove telesne ostanke, je pokojnikovo začasno počivališče. Po zadnji želji, ki jo je izrazil, bo pozneje prkopan na kamn'škem pokopališču poleg svoje matere. —I j Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Anton Langus, kolar v graščini Oočel-ri. Pogreb bo danes ob 15. iz kapelice sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje! ■ —lj Neprijetno jesensko vreme. Letošnja jesen menda ne bo tako lepa kakor je bUa lanska, ko je bilo še oktobra prijetno toplo in po veČini sončno. Zdaj se vrstijo dan za dnem mračni deževni in hladni jesenski dnevi. Pred dnevi smo upali, da se bo zjasnilo, ker je začela p'"hati burja, toda v višjih zračnih plasteh je še prevladoval jug; začelo je zopet deževati. Zdaj pa sploh ni izgledov, da se bo vreme popravilo. Zračni tlak je posebno močno popustil včeraj. Včeraj je skoraj ves dan deževalo. Tudi v pretekli noči je deževalo v presledkih in davi je bilo še vedro močno oblačno in kaže, da deževnih dni še ni konec. Zdaj je že zelo hladno. Tako je znašala včeraj najvišja temperatura le 11.8«. Današnja m m1 m al na temperatura znaša 9.4© —lj Glavna zaloga tobaka bo poslovala od 1. oktobra dalje po sledečem redu:: Črka A—J ima nabavni dan v ponedeljek in četrtek; črka K—O ima nabavni dan | v torek in petek; črka P—Z ima nabavni dan v sredo in soboto. Izven določenih cm.i se tobak ne bo izdajal nikomur. Računi morajo biti podpisani od finančne kontrole na Poljanah. Denar naj bo pravilno zložen in vpisan po spisku. Račun naj se napiše: prvo pride tobak, cigarete po ceni od višje na nižjo, nato pa cigare ravno takso. Zaloga bo začela poslovati ob 8. zjutraj ter bo poslovala do 12. Vsakdo naj si sam preje izračuna, koliko mu pripada za oktober. Količina je ista kakor za sep- tember. Glavne zaloge ne nadlegujte z nepotrebnimi vprašanji, s katerimi se izgublja samo čas. Iz pisarne Združenja trafikantov. lj— Sprejemni oddelek poveljstva slovenskih domobrancev sporoča, da j~ njegova nova telefonska številka 23-88. —lj Pierre Loti: Islandski ribič v slovenskem prehodu Vladmirja Levstika je knjiga, ki naj ne ma»rjka v nobeni knjižnici. Dobite jo v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. —lj Nesreče, v ljubljanski bolnici se zdravijo naslednji ponesrečenci. Petletnega Josipa Cibra z Iga je povozil neznani voznik. — Antonija štefančič. 361etn.a de'a\ki v vevški papirnici, se je ranila na prstih levice. — Franc Forljančič. 211etni mehanik iz Ljubljane, se je močno opekel z zlitino kositra, ki mu je brizgnila v obraz. — Ivan Seliškar, 591etni posestnik iz Dobrove, si je pri padcu s kolesa zlomil levo nogo. — Oddaja odrezkov septembrskih živilskih nakaznic. Ljubljanski mestni p:eskrbovalni urad bo prevzemal odrezke septembrskih živilskih nakaznic v sobi št. 8 v Mestnem domu na Krekovem trgu št. 2 II, po naslpdnjem redu: dne 2. oktobra pridejo na vrsto trgovci z amčetnicc A. 4. oktobra trgovci z začetnico B. 5. oktobra z začetnicami C do P. 6. oktobra z začrtn c ma G in H, 7. oktobra z začetnicama I in J. s oktobra z začetnimi zlogi Ko do Kom. 9. oktobra z začetnimi zlogi Kon do konca. 11 oktobra z začetnico L. 12. oktobra z začetnim zlorom Ma. 13. oktobra z začetnimi zlogi Me do kenca, 14. oktobra z zaremicama N in O. 15. oktob a ?, začetnimi zlogi Pa do Pir. 16. oktobra z zaćrtr.imi zlogi Pl do konca. 18. oktobra z začern carr.a R. in S, 19. oktobra z začetnicama š in T. 20 oktobra z začetnicama U in V ter 21. cktobia z začetnicama Z in Z. Od pekov bo mestni pie-skrbovalni urad prevzemal ndr--zke tako. cia pridejo na vrsto 22. oktobra pek: z začetnicam. A do J, 23. oktobra z začetnicami K do O. u5 olc-tobra z začetnicami P in R tsi 26 o' tobra z začetnicami S do Z. Trgovci m peki naj < d-dajajo odrezke samo zanje določen:- dni in po določilih, ki so bila že večkrat objavljena. l— Na II. ženski realni gimnaziji v L jr bi Jani (poslopje Trg. akademije) se bo vrnilo vpisovanj« za šol. leto 1943 44 po sledečem redu: v l r .el v petek 1. oktobra od 8—11 za učenke od A—. 1 od 14—17 za učenke N—2 v učilnici št 6 (III. nadstropje); v II. razred v petek 1. oktobra od 8—11 v učilnici št. 4 in 5 (II. nadstropje); v III. razred v soboto 2. oktobra od 8—11 v učilnicah št. 6. 5 in 4: v IV. ra.-rcd 2 okt b:a od 14—17 v učilnicah št. C in 5; v V. razred 2. okt od 14 do 17 v učilnic št. 4 in v fizik lnl dvorani: v VI.. VII. in VIII. razred v ponedeljek 4 oktobra od 3—11 v učilnicah št. 4. 5 in 6 Učenke s tujih zavodov se bodo vpisovale 4 cktobra od 15—17 in 5. oktobra od 9—11 v učlnici št 6. Podrobna navodila so na šolski og:asni c?e-ki v Trg. akademiji. Tržaške novice — Smrt kiparja Maver ja. Te dni je umrl znani tržaški kipar Ivan Maver. Pokojni je bil po rodu :z Trsta, kjer je bil rojen leta 1863. Bil je časten čliin italijanske Akademije lepih umetnosti. Leta 1939. si je pridobil nagrado San Remo za najboljše kiparsko delo. Pokojnik je bil znan tudi preko meja Italije. — Nezgode. S kolesa je padla 23 letna Štefanija Markuc in se pobila po glavi. , Njene poškodbe so zelo resne. 31 letna \ Terezija Fortuna iz ulice Gambini v Trstu se je opekla po rokah in nogah med delom v nekem laboratoriju. Avto je povozil 30 letnega Viktorja Base v okolici Kopra. Base ima poškodbe po vsem telesu. Pri padcu se je pobila 23 letna natakarica Ema Caridi. Poškodovanci se zdravijo v tržaški bolnišnici. — Smrtna kosa. V Trstu so umrli 19 letna Emilija Stoka. 69 letni Viktor Cali-earis in 22 letni Raimund Cernjan. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF KINO MATICA Telefon 92-41 Najpriljubljenejfta dunajska igralca Hana Bfoaer in Paal HdrMger v tipični valčkov! veseloigri. Komika, vesele popevke in ples! VABIMO NA PLES Predstave dnevno ob 1&> la 17. ari. Tel. 27-SO KINO SLOGA Tel. 27-S0 Hansi Knofteck in Paul Richter v prelepem UFA-filmu po romanu L. Gang-hoferja ZELENA OPOJNOST (DER HALDRAISCH) Ljubezen, zavist, mržnja, požrtvovalnost. Prekrasni naravni posnetki Dolomitov. Predstave ob 15. in 17. uri KINO UNION Telefon 22-21 Mlado, ljubko in samozavestno dekle izpremeni postarnega, čemernega samca v simpatičnega starega očeta ter prizadene s tem sorodstvu obilo groze in strahu ... ODMEV MLADOSTI Emil Jannings, Maria Landrock, Viktor de K°wa Predstave ob 15.30 in 17.80 ari Na trgu prevladale umska zelenjava DRŽAVNO GLEDALIŠČE D RAMA Sobota. 2. oktobra, ob 16.30: V Ljubljano jo dajmo: Izven. Cene od 18 lir -navzdol. Nedelja, 3. oktobra, ob 15: Veliki mož. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Josip Ogrinec: »V Ljubljano jo dajmo!« Ta domaća veseloigra v treti dejanjih, ki je bila na sporedu lanske sezone in ki bo ponovljena prvič v letoćnji predsezoni v soboto 2. oktobra ob 16.30. ima za snov preprosto ljubko ljubavno zgodbo, ki se vrši deloma v bližini Ljubljane, deloma v mestu samem. Dejanje se god: sredi prejšnjega stoletja. Izvajalci: Srebrin-Ccsar. Rotija-P. Juvanova. Marica-Levarjeva, Cena-Gorinškova. dr. Snoj-Drenovec. Pavle-Peček. Neža-Rakarieva. notar-M. Skrbinšek. Predelava in režija: M. Skrbinšek. OPERA Sreda 29. septembra ob 16.: Thais. Izven. 25. predstava. Cene od 32 lir navzdol. Predsezona v Operi. Opera bo pričela letošnjo predsezono v sredo 29. t. m. Ponovili bodo Masseuetovo opero »THAIS«. delo, ki je bilo izvajano v lanskem repertoarju in je imelo lani 24 repriz tako da bo prihodnja repriza 25. Izvajalci: Atanael-Primožič. Nicias-Lipušček. Pa-ifmon-Lupša. suženj-Dolničar. Thais-Heybalova Krobila-Mlejnikova Mirtala-Polajnarjeva. Albina-Golobova Dirigent: N štritof: režiser: C. De-nevec: zborovodja: R. Simoniti: koreoeraf Inž. P. Goiovjij; načrti za kostume: J. Vilfanova Solo pišejo: Bmvnifarjeva. Jr.pljeva. Remškar-ieva. Kirbos in Pogaćar. Ljubljana, septembra Živilski trg mm svoj koledar; ko se po pravem koledarju sele konča poletje, je na trgu tudi že v glivnem konce jeseni. Ob koncu septembra rte mo; ^mo več pričakovati novih pridelkov. Pridelovalci po-vrtnine in kmetje ao doslej žc pc spravili večino pridelkov, ki prih jajo v j>oš ev za prodajo na trgn. Zemlj.i poslej n bo več mnogo dajala in kmalu se bo za če'a zima. Zato bo odslej na trgu med novimi pridelki le nekaj zimske zeknj ve Zdaj bi že lahko napravili obračun o le-t^Snjem kupcijskem življenju na živilskem trgu Letos so se razmere na živilskem trgu že precej dobro uredile, kakor je bilo pač mogoče v tej dobi. Prva leta vojne je priš'o nekdanje tržno ter prometno življenje iz tina; letos je promet začel zopet bolje oživljati. Čedalje bolj se je tudi poznalo, da so se pridelovalci p*»vrtnine v mestu precej dobro prilagodili novim razmeram in so teialje bolje zalagali trg. Sprevideli *>. kaj je treba predvsem pridelovati, da ust režejo čim številnejšim k", pcem, pa tudi, kaj najbolj kaže pridelovati glede na donesnos*. Razen tega so letos trg bolje tudi zalagal: kmetje iz zunanjih krajev, kar se je zelo Poznalo zlasti ob nekaterih tržnih dneb, ko je bilo naprodaj mnogo več blaga kakor n. pr. Lani. Tako je bilo letos nekaj časa naprodaj dovolj strožjega fižola, ki ga ljudje poleti najraje kupujejo. Pridelovalci po\Ttnine v mestu se ne morejo vselej tako lahko odločiti, kaj bi naj rffvlelovtali med šte\-ilnimi pridelki; morali so pač računati tudi z uvozom blaga. Lani je bilo naprodaj mnogo uvožene paprike, letos bi Pa kazalo, da bi sami pri- delovali čim več paprike, ker je bilo taka veliko zanimanje za njo, uvoženega blaga pa ni bilo na trgu. Letos se je tudi paprika, dobro obnesla na naših vrtovih, ker jo btfo primemo, toplo vreme. Zdaj ni na trgu več pridelkov, ki bi se gospodinje za nje posebno- zanimale. Ni več paradižnikov. Že precej časa so razprodane tudi kumare. Sadja zadnje čase nc pn^dajajo. V glavnem prodajalci zalagajo trt* z zelenjavo. Tako je bilo danes napn-daj že precej zelenjave, kakršne je največ Šele ob začetku zime ali v zgodnji pom!adi. Prevladuje namreč že zimska zelenjava, kakor smemo imenovati endivijo in špin^čo. Naprodaj je pa še nekaj zelene kolerabe :n drugih letnih pridelkov, ki ae ohranijo oelj časa sve/ r shrambah in na vrtovih. Vendar je s. ras« memo malo zelja in chrovta. Posamezne prodajalke so imele danes tudi nekaj buč in zadnjo cvetačo domačega pridelka. Branjevci so zdaj založeni skoraj s samimi oomaeimi pridelki. Nekater imajo po&tbno mnogo huC. »jedilnih« in »navadnih«, ki so pa prav tako jedilne. Navadne ali »prašičje« buče, kakor jih nekateri imenujejo, so celo boljše od jedilnih, če smemo verovati izkušenim kuharicam. Ki zen buč imajo branjevci še vedno v zalo-gi precej čebule in česna; to blago je pa uvoženo. Med domačo povrfnino je na stojnicah branjevcev naprodaj največ endivije. MnOgO je še zelene kolerabe. Tu in tam so naprodaj lepe zeljnate glave. Letina za zelje lcU»s ni bila posebno dobra, vendar pa kaže. da ho zelja precej. Zdaj je na trgu naprodaj rudi že novo kislo zelje, ki ga mnoge gospodinje z vnemo kupujejo, čeprav še ni tako oofafO kakor bo pozimi, ker je »umetno« kisano. 8 "J0-«"ila v 12 30- 50- v is.do; ,7 15 klavir i ^J->r .p.! -t- Poro-Uvod RAHTD LJUBLJANA SREDA. 29 SEPTEMBRA —9.00 Jutranji pozdrav 9.00—9.20 r.^mščmi m slovev.š ini. 12.20—12.33: -12.50 Poročila v nemSčinl in slovenščini (jO Operetna ela.sba. 14.00^—14.15: Poro-r.ermčmi 14.15—15 00- Popoldanska «la«=ba Poročilo nemžse^a vrhovnega poveljstva 17 j5 P<-»ro< na v nemštim in slovenščini 1^00 £Ri,uvn. Koncer 19 00—19.30 tLere or i- -iour?ir*:*tka Ksenija Vidali. pn m L H *krr-anr 19.30- 19 50' Porrrila erščn: Pnri^ilo rerr.š'r"eqa vrhnvneca po-a » i tali a: ni 19 Napoved pr •:rm-.3 ? r<- ć-.i i'i,5n. 20 i>0 Mala mediera 20.00-p^r^^, B BCmS£lnJ 20.2O—21.00: I.a'-.e'- »1e-l ob nekem tolmunu Ljubljanice pod papirnico v Vevčah do 2 metra dolg kes gonit j nega jermeni. Ker se je hote! pieprieat\ ah jc uporabcr, vsaj za podplate, «a je razrezal I na več kosov. Kasneje jih je ponudil v nakup ' nekemu čevljarju, ki mu je zanje da1 40 lir, , čc5 da usnje ni več vredno. Glavna priča je b;l oškodovanec, k1 ni pokazal proti obtožencu nobene jeze. Zadcvo-I Ijen bi bil celo, če b; pristopanje ust.i\:l: rn qa izpustili. Ker se tatvine preganjajo uradno I n: eleoe na voljo oškodovancev nje:20A-a že-I 1 ja ni b:la izpo'njiva Povedal je. da obtožen-! ca pozna že deij časa in da se je večkrat j ustavil pri njegov' tovarni, k I sedaj žc več mesecev ne dela. Ko jc slučajno odkril tatvi-« no. ki «=e je morala zgod'ti kak poldrag' me- sec prej, je pr jav'1 zadeve karahinjerjem. Cez nekaj dni jc zvedel, da uporablja žo omenjeni čevljar za popravljanje čevljev usnje, ki je bio eči'.no izrezanu iz kakšnega jermena Ka-r;ih'nj^rj; s;; napravili preiskavo in na>li več kosov jermena. Oškodovanec j:h je z vso gc*-tevesijo epeznal /a svoje. Bili so na poseben nač:n odrgnjeni kakor njegovi. Obtoženec je lahko rr;:cl v njegovo to\arn&. čeprav jc bMa zaprta s patentno ključavnico. Treba je bilo pritisniti na gumb navzdol in ključavn;ca je popustila Za nač:n odpiranja je obtoženec \edel. — Ni slab Človek Takrat ga je pač zape ljalo Kar izpustite ga Saj ic pretrpel že dovolj strahu. Jaz sem Škodo prebolel —. je zaključil oškodovanec svoje pričevanje. Prcč:tam sta bili >e i/povedi čevljarja in karab;njerja. ki je vodi! preiskavo. IV govorih državnega tožilca in branilca je bi] Vilko spoznan za krivega navadne tatvine 10 m gonilnega iermenj Obsojen jc bil na dva em-seca strogega zapora 'n eno ieto izgube častnih pravic, pogojno za dobo dveh let. Sodišče je verjelo oškodovancu, da je v najdenih kosih jermena spoznal svoj,; lastmno. Ker ni verietno. da bi ga tat. kG ga je enkrat ukradel, odvrgel, pride v po" te v kot storilec le obtoženec. Posebno, ker je poznal razmere pri oškodovancu. Za odp'ranje tovarne ni bi-a potrebna nobena s:la. tovarna je bila tako rekoč odprta Zato gre za navadno tatvino in ne za vjom. V:lko ie kazen sprejel m s tem sodnikom pritrdil Besede pomenijo: Vodoravno: 2. električni izolator. 7. zasilna lesena zgradba: u. začetek abecede; 11. drag kamen; 12. domača /:\a': 14. I.u-dolfovo število; 15. gizdalin (tujka); 17. nalivati, pretakati; 19. melodija; 2<>. vredi stni papjr; 22. žensko ime (množina): 2 V lir b pri Beogradu; 25. praviloma; 27. dramski igralec, 28. kratica za eno-tc evropske valute Navpično: 1. neradodan n: 2 okraj šano žensko ime; 3. mesece v Crni gor ; 4. predlog; 5. zanimiv, privlačen; 6, teža zaboja; 7. odebljcn: 10. južm sad; 13. rešujem uganko; 16. trate, pašniki; 18. glasbeno delo; 19. del noge; 21. tuje moSko ime; 24 voia-k.i mošt vena edinica; 20. v negi. Rešitev križanke št. 121 Vodoravno: 2. mesar. 7. ri. 9. vir. 10. dr.. 11. emu. 13. ode. 14. plosk, 15. epi, 17. Abo. 19. no, 20. Igo, 22. ud, 23. zakrpan« 2<>. verenik, 27. na, 28 aga. 2(>. ep. 31. Una, 33. ara. 34. Turek. 35, Ida, 37. oni. 39. je, 40. tip, 42. lik. 43. kočar. Navpično: 1. kremen. 3 ev, 4. Simon Gregorčič. 5. ar, 6. Prevod, 8. I M, 10, d. d., 12. upi. 13. Oka. lb. pozvan 18, bunker. 2o. ikra. 21. opna. 24. ae. 25. ai, 27. Nubija, 30. panika, 32. ata, 33. ako. 36 de. 38. nc, 40. to. 41. pa. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! STARO ŽIMO plačamo po kvaliteti od lir 30.— do lir 50.— za kilogTam. Trgovina »Ogled«, Ljubljana, Mestni trg Štev. .'J (vhod skozi vežo). KT.OBFf AKNA »p a j k« M ri_i Ur Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgieda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK. LJlTBLJ\NA, PETRA CFjSTA ST. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA &T. 12 'Nasproti hotela Union) SV. P. G. VVodehouse: MALA PEPITA 83 Gospod Ford mu Je planil v besedo s porogljivim smehom, ki je bil podoben rezgetu; on pa je nadaljeval: »Prepričan sem. da je bila. krivda na obeh straneh: združita se terej in se pogovorita: potem, ko bosta soglasno ugotovila, da je boj končan, nastopim jaz. Gospod Burna, evo, vama lahko pove, le povprašajta ga, da je moja nujna želja, opustiti posle te vrste in se oženiti ter začeti nrrno življenje. Vidita torej: najbolj pametno bi bilo potem, da mi določita plačo, o višini katere se še dogovorimo, zato, da ostanem pri vaju kot dečkov varuh. Nikar se ne grohot a^te, gospod Ford: prepričan sem, da ne govorim nespametno. Lopova vam nihč« tako zanesljivo ne odžene kakor tisti, ki je sam lopov. In jaz sem v teh zadevščinah tako izkušen, da tistega, česar ne vem, vobče ni vredno vedeti. Ako mi torej zaupata to nalogo, sem porok, da se ne bo dečku nihče približal, niti na sto milj ne* razen če prinese vajino pismeno dovoljenje. Prepričala se bosta, da bo moja plača do zadnjega beliča zaslužena... In zijaj Bi privoščiva z gc c podom Burnsom majhen izprehed po drevrredu. vidva tpa ta čas premisi ta. kar sem vama rekel.« Seer?l mj je pod pazduho in me ud v u del. Ko sva zavijala okrog ovinka, sem se za hipee ozrl in vrgel oči po roditeljih »male Pepite«. še vedn~ sta stala tam, kjer sva ju bTa pustila, kakor bi ju bila Samova zgovornost prikovala na mestu. :;Prav, prav, prav, mladi človek« je rekel Sam in me ljubeče pogledal, »»res me veseli, da vas spet vidim, in to v prijaznejših okolišičnah kakor zadnjikrat. Lah-kr se pohvalite- da imate srečo, sinko moj, kajti brez te bi vam bila utegn;la prebito slaba presti. Prav zares me je že skrbelo, da se ne bi stvar nerodno končala. Buck je vražji nepridiprav, in nfe«rova tolpa je tako kakor on. ne vštevši tega. da imajo z vami star račun; ima j? ga. bogme. Ko bi vas bili dobili v pesti, ne vem, kaj bi bilo z vami. Nu, dovolj, vse je dobro, da je le konec dober; in ne da se reči, da se ta igrica ne bi bila dobr~ iztekla. Videli boste, sinko, da se dokop-ljem do službe, o kateri sem prejle govo- ril. Stari Ford ni neumen, in ko bo stvar d:bro premisi 1 in spoznnl. da imam prav, ga bo jrza name hitro minila. Videli boste, da me bo vzel.« »Ali, gospod Fisher, mar se ne mislite o^iroti na svojega družabn sem vpra- šal. Kaj bo pa z Buckom Mac Ginnisom ? t Sam me je očetovsko potrepljal po ramenu. »Nič ne bo. sinko: prav nič ne bo. Sicer je vel k a sramota, kar sem storil z njim. takisto, kakor da bi vzel otroku e'odkorček; a posli so posli, in tako sem bil hočeš nočeš prisiljen podstaviti ubogemu Bucku nogo. Dan r>o tem. ko sva dobila .malo Pepitc v roke. sem mu jo že odpeljal. Prav za prav je škoda govorit: o tem: stvar ie bPa kar prelahka, prava otroška igra. Buck je kakor riba v vodi, dokler gre za šunder in pretep; kadar pa je treba delati z glavo, ga ni nič pr;da. in sodim, da bo do smrti tak. ubožec. Kar smili se mi, če pomislim nanj.t Zavzdihnil je. Videti je bilo. da mu gre Buckova nesreča globoko do živega. Potem je nadaljeval: »Nič se ne bi čudil, če bi po tem, kar se mu je zgodbo, obesil svoj poklic na klin. Se desetine tega ni treba, da človek izgubi veselje. Sem vam povedal, kako je bilo tisti večer, a? Ne? Pa se mi je zdelo. Nu. Buck je bil tisti, ki je tako akrobatsko skočil skozi luknjo v strehi; in ko smo ga pobrali, smo videli, da si je bil znova zlomil nogo! Se vam to ne zdi dovolj, da ga mine volja? Zato pa, kakor sem 2e rekel: mislim, da se bo zdaj umaknil s prizorišča. Ubogi Buck pač ni ustvarjen za take reči!« Bližala sva se avtomobiloma. Spet sem se ozrl in videl gospoda in gospo Fordovo, kako gresta vštric po drevoredu. Sam je takisto pogledal, in slišal sem, kako «e je porogljivo zasmejal. »Prav, prav,« je dejal. ^Sporazumela sta se. V način, kako stopata, je nekaj, kar mi tako pravi.« Goapa Drassilis je ogorčena, a vttena v usodo ves čas sedela v rdečem vozu. Go> rpa Ford jo je ogovorila. >Zapustit i vas moram, gospa Drassilis.« je dejala. »Recite Jarvisu, naj vas odpe Ije, kamor hočete; midva z mojim možem greva k Oggieju.« Urejuje - Redattore: Rudolf Ožim - Fttr »Narodna tiskarna A. G.c al* DrucksteUe - Za »Narodno ttekarno d. d.« kot tlskarnarja - PerJa_ J**^~ * *•« Fttr den InseratenteU verantvrortUcb — Za inseratni oddelek odgo varja — Besponsablle per la parte pubbUdtana. Ljabomfa- Vol&& qnato stanopatore: Fran #eraa —