Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Štev. 40. Ljubljana, dne 3. oktobra 1934. XI. leto. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Posamezna številka stane 1*25 Din. PoStnfna plačana v gotovini. ~ Notranje politični položaj. Trboveljski pozivi Pred dvema mescema smo dobili Da-vidovičevo vlado, ki poskuša priti do sporazuma med Srbi in Hrvati ter Slovenci, z drugimi besedami povedano, poskuša privesti dosedanjo negativno hrvaško politiko na pot pozitivnega sodelovanja v državi. Ta poskus Davidovi-čeve vlade smo odkritosrčno pozdravili, ker čutimo vsi, posebno delavci, da zavirajo neurejena notranje politična vprašanja gospodarski razvoj države in ker vemo prav dobro, da se bodo orisi končnega spoazuma glede notranje ureditve države gibali na oni črti, ki smo jo mi vedno zastopali. Do danes se g. Davidoviču njegov poskus še ni obnesel. Razlogov zato je več, da omenimo samo dva, tri: Davido-vič je zamogel sestaviti svojo parlamentarno vlado samo na ta način, da se je oprl na razne stranke, ki se niso zjedini-le na enoten načrt o ureditvi države in išče sedaj s težavo podlago za tak načrt. To gotovo ni lahka stva, posebno še, ker so vplivi močne radikalne stranke na delu, da Davidoviču onemogoči najti podlago za sporazum. Radikalna stranka, ki uvideva pogrešeno svojo taktiko, dela z vso paro na tem, da ona sodeluje pri akciji sporazuma in da potisne Davi-doviča v stran. Davidovič tudi ne predstavlja večine srbskega življa v državi in opravičeno dvomimo, da ima večino srbskega javnega mnenja za seboj. Šele volitve zamo-rejo pokazati ali Srbi hočejo tak sporazum s Hrvati, kakor ga Davidovič želi. Lahko bi celo trdili, da tudi tega ne vemo, če res večina Hrvatov želi tak sporazum, kakor ga hoče Radič. Vprašanje je, če Radiča hrvaški kmetje ne bodo zapustili, če bo naenkrat krenil na pota pozitivne politike. To tudi Radič čuti. Zato se ne navdušuje za takojšnji sporazum in želi čim-preje volitev, da bi — on upa, še v večjem številu, se zamogel pogajati z ono srbsko stranko,, ki bo iz bodočih volitev izšla kot zmagovalka. Žele si pa volitev tudi radikali in tako imamo zelo zanimivo situacijo: dve najjačji stranki v državi in parlamentu žele volitev: ali ni naravno, če bi jih pot pripeljala skupaj do volišča in do tega, da se bosta oni dve sporazumeli o ureditvi države — če jima bodo volivci izkazali zaupanje. Davidovič torej nima lahkega stališča in je vspeh njegovega poskusa vsaj zaenkrat še — dvomljiv. Veliki državnopravni spori med strankami so še vedno ojačali moč krone in je naravno posledica takih sporov, da igra krona vlogo razsodnika, kar ni niti vedno dobro za krono, kar pa ni v nobenem slučaju na korist demokracije. To se kaže tudi pri nas. Krona je po-s*a.^ v ^^njih mescih pri nas najodličnejši faktor notranje politike in ironija usode posledica Radičeve demagogi- je — baš hoče, da veča ravno »republikanec« Radič vpliv krone. Mi kot načelni republikanci, take politike ne odobrava mo in si želimo, dokler živimo v kraljevini, — da bi imela kront res samo vlogo angleškega kralja, da bi pa parlament in vlada bila tisto mesto, ki odlo: čata o državi. Težišče političnih dogodkov in akcije za sporazum mora preiti na parlament, stranke in vlado, če hočemo, da bo res samo ljudstvo po svojih interesih vladalo in se sporazumevalo. Sporazum med Srbi in Hrvati in med slednjimi in krono, do katerega mora priti, bo imel za posledico revizijo ustave iz 1. 1921. Če se bo ta revizija nanašala izključno samo na notranjo ureditev države, bomo tudi mi za revizijo; seveda v smislu naših zahtev; opravičeno pa se bojimo, da se utegne ta revizija nanašati tudi na kake druge odredbe ustave in poznavajoč načelno reakcionarnost Radičevčev, klerikalcev, radikalov in ostalih meščanskih strank, ni izključena možnost, da se že itak slaba ustava še poslabša. Taktika, ki jo moramo v vprašanju revizije ustave zavzeti je torej ta, da mdramo, kadar se to vprašanje načne, zahtevati razun revizije določb o notranji ureditvi države v smislu naših smernic, tudi revizijo vseh reakcionarnih določb ustave in posebno izboljšanje III. oddelka ustave (socialne in ekonomske odredbe). Ne smemo pozabiti v pravem trenutku nastopiti s svojim programom za. revizijo ustave! Ponovno smo že povdarjali, kako zavirajo državnopravna vprašanja reševanje važnih gospodarskih problemov in ponovno smo že povdarjali, da poznamo reakcionarnost meščansko - kmetskih strank v gospodarskih vprašanjih. To se kaže jasno sedaj v vprašanju sestave nase nove carinske tarife. Vprašanje je nadvse važno: od njegove pravilne rešitve zavisi, ali bo draginja življenjskih potrebščin padla ali ne, od nje pa zavisi tudi vprašanje razvoja naše industrije in v zvezi s tem oiniljenje ali pa poostrenje brezposelnosti. Carinska tarifa je eden najvažnejših regulatorjev našega gospodarskega življenja. Pa kaj vidimo: vprašanje se ne makne z mrtve točke, rešuje se počasi brez sodelovanja najvažnejšega stanu v državi — delavskega in kar smo čuli v zadnjem času, kaže na to, da bodo zastopniki agrarnih strank skušali sicer doseči ugodnosti za izvoz poljedelskih produktov, da pa nimajo volje zaščititi ntše industrije tako, da bi vzdržala naval tuje konkurence. Ali naj gre vse naše delavstvo na Francosko? £opet in zopet se kaže, da je naše naziranje pravo: Končajte državnoprav-ne spore, sporazumite se med seboj, da bo prosta pot boju delavstva za gospodarski in socialni napredek delavskega razreda v državi! POZOR! Vsem delegatom sporočamo, da se bo vršil pokrajinski zbor v mestni posvetovalnic! na Glavnem trgu V Mariboru* *n n® kakor je bilo prvotno sporočeno. W>.».« ,----------------_rLn. ---[fJJ_fjr j—rrt Pred par tedni je izdala trboveljska organizacija SSJ poziv na konsolidacijo socialističnega pokreta v Sloveniji. Mi smo ta njen korak pozdravili ter smo čakali na njegov odziv v vrstah Ber-notovih organizacij. Toda pravega odziva ua to akcijo ni bilo. Zgodilo se ni od strani Bernotovih organizacij prav nič. Bernot sam pa je seveda udaril v skrajno sovražni polemiki proti tistim, ki so stavili trboveljski predlog. — Bernotov pokrajinski odbor molči, pokrajinski kongres Bemotove skupine pa je za nedogleden čas preložen. Mi pa bi radi vedeli, ali se je dala hvalevredna akcija Trboveljčanov s tem res končno veljavno pokopati? Ali res tudi to leto ne bomo prišli iz teh ogabnih sporov in se približali vsaj za en korak pravemu delu za socialistične cilje? Kakšne so ovire, ki se stavi/o temu na pot? Piše in govori se dosti o pravilniku, progresivnem davku in drugih takih stvareh. Mi smo razposlali na vse Bernotove organizacije po en izvod našega pravilnika. Iz tega b6 nasprotna stran razvi-dela, da je vse, kar se predstavlja tozadevno kot ovira, gola neresnica. Pravilnika se v vseh važnih točkah ujemata, v praktično lahko izvedljivi obliki je tudi v našem pravilniku uveljavljeno načelo progresivnega strankinega davka. Mi smo sicer večkrat povdarjali, da je organizacija brez prave socialistične vzgoje in mentalitete, kakor mrtvo telo brez duše. Pri tem pa ne povdarjamo nič manj odločno, da socialistično prepričanje, ki se ne izkaže v vplivu na organizacijo, za socialistično stranko ne more priti praktično vpoštev. Po pravilniku napravljeni sklepi so suvereni, ker druge enotne volje v socialistični stranki ni. Ako bodo vsi prepričani socialisti v organizacijah in v pokretu pridno delali in svoje prepričanje v dejanjih kazali — potem ne bo nesoglasja med formalnimi sklepi in med socialističnim prepričanjem. Take so tozadevno naše misli. Kdor bi se ujedinjenja zato bal, ker bi se bal neupoštevanja sklepov, ta naj ve, da je njegov strah odveč: Tudi mi polagamo največjo važnost na zakonitost v stranki, na izvrševanje sklepov. ' Proti čemu pa smo? Proti temu, da bi se delali slabi, nepremišljeni in nesocialistični sklepi. Proti temu, da bi se gospodarilo v strankinih organizacijah tako, kakor gospodari Bernot. (To gospodarstvo se naslanja na same dolgove, — kar mora voditi prej ali slej v popolno katastrofo, ki bo socialističnemu pokretu še hudo škodovala.) Proti temu, da se blatijo v lastnem strankinem časopisu ljudje, ki si drzr nejo povedati kitko misel, s katero se urednik ne strinja. Proti temu, da bi se odtrgal slovenski del stranke od celokupne Socialistične Stranke Jugoslavije. Proti temu, da bi slovensko delavstvo ne bilo v sklopu Socialistične internacionale. Zadnje pojasnjuje, zakaj smo proti Bernotovi skupini revolucionarno nastopili, čeprav smo za zakonitost. Zato, ker so bili Bernotovi sklepi, ki se obračajo proti celokupni stranki — revolucijo. Mi smo tisti, ki smo pri stranki ostali, ko jo je sklenil Bernot zapustiti in iti svoja pota. Takih sklepov socialist ne sme delati — in če ni v vodstvu, tudi ne izvrševati. O vseh stvareh je razgovor mogoč — o teh temeljnih vprašanjih pa ni. Zavedamo se, da so to vse vprašanja, pri katerih nobeden pravi socialist ne more in ne sme popuščati, kdor ne želi peljati delavskih organizacij v brezdno, iz katerega se bodo silno težko rešile. V tem spoznanju in s čutom odgovornosti, ki ga imamo napram delavskemu pokretu, obračamo pažnjo Berno-tovim organizacijam na Trboveljski poziv v pričakovanju, da najde odziva. Tak odziv bi želeli posebno sedaj pred našim kongresom, ki nudi možnost vsem Bernotovim organizacijam, da naše pošteno delo spoznajo. Možnost za to jim je dana. Če se priglase, da pridejo kot gostje na naš kongres, je gotovo, da bodo imele priliko videti naše delo od blizu, dana bo prilika za medsebojni razgovor. In ne dvomimo, da bo take goste naš kongres z veseljem pozdravil. To bi bil nov korak na potu k zjedinjenju! Preko vseh ovir do zedinjenja! So trenotki, ko ukazuje višja dolžnost tudi onemu, ki drži visoko zastavo proletarske demokracije in zakonitosti, da stopi na revolucionarno pot, — ako ni druge poti do rešitve. Javnost In lavni računi. Javnost in javni računi so danes ena najvažnejših fraz, ki jo rabi Bernot. Fraza je to, pravimo, ker javnost in javni računi pri njem veljajo samo za tiste, proti katerim Bernot vodi boj, zanj pa ne. Vrhutega pa tudi ni vseeno, komu in kaj dam v javnost, kr moram pri tem vedno upoštevati interese stranke. Javnost je dvorezen nož, ki koristi, če jo izrabi pameten človek, ki pa tudi škoduje, če jo izrablja nespametnik. Javnost in javni računi sta danes dva važna problema v stranki. Med člani stranke mora obveljati načelo javnih računov in javnosti. 9 tem ni prav nikakršnega dvoma. Toda, da bi socialistični pokret moral dajati odgovore demo- kratom, klerikalcem in drugim političnim nasprotnikom o svojem delovanju, o tem pa v pametni stranki, v pamenti socialistični organizaciji ne more biti govora. Razmere v naših organizacijah in zavodih morajo poznati organizirani sobojevniki, nasprotnikov pa skratika o svojih razmerah in namerah ne sme obveščati, ker ima že tako dovelj težko stališče v boju z njimi. Diskrecija v strankinem pogledu napram nasprotni-škim strankam pogosto pomeni izdajstvo nad razrednim bojem, ker gre naša tendenca vendar le za tem, da se delavski razred bolj in bolj emancipira, kar v onem primeru ni. Glede javnosti in jasnosti je naša or- Svetovno znano čistilo je m čevlje vendar na/boljše. ganizacija napram članom vedno storila svojo dolžnost na sejah, konferencah in kongresih. Nikdar pa ne bodo in ne smejo dopuščati naše organizacije, da bi vtikal nos vsak pritepenec v strankino življepje, potem pa v obliki ukazov in odredb pošiljaj ovadbe in denuncijacije meščanskim oblastem in nasprotniškim strankam. Mikavni izgovor, da je treba o vseh stvareh obveščati javnost, češ, da se tako prisili funkcijonarje k poštenosti, je smešen. Naše mnenje je, da kdor ni pošten, tudi socialist ni. V vsakem funkcionarju videti lopova in mu zaraditega postaviti žandarje okolo in okolo, kakor to bivši oficir hoče, pomeni, da organizacija ni zdrava, da ni v njej medsebojnega zaupanja v poštenost Kontrola nad funkcionarji se vrši drugače. Sodelujte s funkcionarji, delajte z njimi, delajte poleg njih sami, pa ne bo treba nobenega strahu; člani stranke naj delajo, pa bodo imeli vedno pregled nad delom in ne bo se treba bati, da funkcionarji goljufajo, ker bodete videli vse sami, če boste delali z njimi. Ta javna kontrola je boljša, učinkovitejša in, kar je glavno, vzbuja medsebojno zaupanje ter krepi solidarnost. Kakšni zaupniki bf pa bili to, če jih imamo že vnaprej na sumu? Da, računska kontrola je potrebna, še bolj potrebno je pa široko sodelova- Davidovičeva vlada more zabeležiti za njo nesporavan političen uspeh. Dosegla je, da je Radič zavrgel politiko popolne abstinence in demagoške negacije pozitivnega in aktivnega sodelovanja v parlamentu in pi-istal na to, da bodo tudi Radičevci prevzeli nase del odgovornosti za vladne ukrepe in vladno delo. Po šestih letih skrajne demagogije je torej Radič prišel do spoznanja, da se meščanska stranka bori za nadvlado, bori' za moč in oblast v meščanski državi in — ko doseže svoj vpliv, more obdržati svoje pridobljene pozicije le z aktivnim sodelovanjem v državi. Šest let je bilo treba, da je Radič spoznal to nujnost meščanske stranke in spremenil svoje taktične politične ukrepe. Če premotrimo dobo zadnjih šest let, lahko trdimo: resnična je trditev s. Div-ca, da se bo zgodovina smejala in čudila, kako je nastal hrvatsko - srbski spor in težko bodo poznejši rodovi razumeli, zakaj so se skozi šest let podrejala in zanemarjala vsa pereča politična in gospodarska vprašanja umetnemu in nesmiselnemu netenju srbsko - hrvatskega spora. Seveda se dobro zavedamo, da tudi zadnji Radičev korak v Beograd ne izključuje možnosti morebitnih presenečenj. Kdor ve, kaj je Radič pridigoval po Dunaju, kako je Radič romal v Moskvo, lahko pričakuje tudi v tej smeri novih presenečenj. In največje presenečenje bi ne bilo, če bi videli Radiča enkrat v vrstah najhujših vojnih hujskačev in najbolj gorečih monarhistov. Nad Radičem so se tokrat bridko motili komunisti. Po svojem časopisju in po svojih shodih so pozdravljali in proslavljali njegovo revolucionarnost, — pozabljajoč, da je Radič pritlikave meščanske mentalitete, predstavnik kon- Naravno in nujno je, da bodo razpravljali in sklepali delegati na pokrajinskem zboru tudi o strankinem tisku. Vsaj je neoporečena in neizpodbijaua resnica, da je ravno strankinemu tisku posvetiti vso pažnjo in pozornost in v vseh delegatih bo gotovo prevladala zavest, da je strankin tisk treba brezpogojno razširiti, povečati in pomnožiti. Dnevno vsiljujejo meščanske stranke delavstvu svoje časopisje. Socialist pa izhaja kot — tednik. Da vsled tega ne more vršiti v potrebnem in željenein obsegu svoje naloge, se razume samo-obsebi. Razprava o tisku se bo morala vršiti v dvojni smeri: kako naj se tisk upravlja in kako naj se tisk ureja. Par besed o upravi! Delegati vedo, da je strankin tisk navezan na redno plačujoče naročnike, da strankin tisk nima drugih virov, ki bi mu omogočali in jamčili obstoj in potrebni razvoj. uje, ki nudi vsakomur po polen pregled o strankinem delovanju in življenju. V takem zmislu priznavamo javnost računov in javno kontrolo razrednega boja in pa izvrševanje dolžnosti, ki jih sprejmejo funkcionarji -od članstva. Članska kontrola mora torej stremeti za tem, da bodri k delu, da delo za stranko pospešuje s sodelovanjem. Vpašanje, če je kdo pil četrt vina, pokadil pipo tobaka ali pa celo jezuitsko konstruiranje grehov in napak posameznih oseb, to so malenkosti, ki dostikrat s pokretom niti opravka nimajo. Ako so pa organizato-rični ali programatični pregreški, o teh pa naj razsojajo razsodišča organizacij, sklepi pa se objavljajo v glasilih stranke, če je v nje interesu. Popolnoma neumestno je, da bi svoje časopisje dalje polnili s plevami, ko nam še za dobre in resne stvari primanjkuje prostora v njih. Mariborska konferenca naj v tem zmislu precizira svoje stališče k temu vprašanju, ki je velik del sodrugov pritegnilo s seboj, ne da bi že takoj izpo-četka uvideli, kako neskončno kvarno bo vplivala kriva fraza o javnosti in javnih računih. Tudi mi smo za javnost med člani; za splošno javnost so pa naša načela, naš program; javnosti dajmo socialistično prepričanje in razredno zavest — to je naša naloga! servativnega, reakcionarnega seljaštva, izrabljajoč v demagoške namene nevednost in zaupljivost kmečkega ljudstva. Pa, ker je tudi revolucionarnost komunistov v svojem bistvu — demagoška, v svojih izrastkih pa kvarna delavskemu pokretu, zato je talca neutajljiva zmota naravna in umevna. Ni še minul mesec, se brati Radič s klerikalci, nad katere grmadijo komunisti svoje izbruhe in napade. — Za delavski razred je seveda važno vprašanje, kakšne posledice bo rodila izpremenjena Radičeva politika. Gotovo je, da položaja 'delavskega razreda tudi z Radičevimi predstavniki odičena in »pomlajena« vlada ne bo zboljšala. Kakor proti vsem vladam, bo moral tudi proti tej voditi delavski razred neizprosni boj in le potom resnega razrednega boja uveljavljati svoje zahteve in ščititi svoje pravice. Slejkoprej se mora delavski razred zavedati: Rešitev proletariata je delo proletariata samega! Trdimo pa celo več: Preokret v Radičevi politiki pomeni konsolidacijo politike meščanskih stranic, tej konsolidaciji pa bo sledil enotnejši in oslenedjši napad meščanskih strank proti delavskemu razredu. In, ker so meščanske stranke, ki tvorijo sedanjo vladno večino, v svojem bistvu — konservativne, reakcionarne, se moramo zavedati, da prihaja za delavski razred doba reakcije in nazadovanja, obenem pa seveda tem večja potreba razrednih, boja zmožnih organizacij. Konsolidaciji meščanskih strank mora slediti konsolidacija delavske politike! Konsolidirani, po Radičev-ski revolucionarnosti neinficirani delavski polcret bi mogel preprečiti bujen razvoj in razcvet reakcionarne malomeščanske politike. —• Zato: preko pritožb o nerednem izhajanju, o nerednem dostavljanju k sklepu: vsak delavec mora postati na- ročnik Socialista! Naj pokrajinski zbor poživi, podvoji navdušenje za agitacijo, za razširjenje strankinega tiska! Cim boljša bo agitacija, čim več bo naročnikov, tem boljša bo uprava! Prepričani smo, da bo ravno poročilo Socialistove uprave vlilo našim sodru-gom novega ognja, novega navdušenja. Vsaj bodo iz poročila uprave videli in spoznali, da njihov trud ni bil zastonj, ni bil brez uspehov. Vsaj bodo videli baš iz upravnega poročila, da število naročnikov stalno narašča in da stoji naš Socialist na lastnih nogah! Ravno poročilo uprave je najlepši dokaz za to, kaj doseže smotrena agitacija za Stankin tisk! Zato ob razpravljanju glede strankinega tiska ne sme prevladati malodušje, češ, samo tednik imamo. Res je, samo tednik imamo, ki pa smo ga postavili na trdne in solidne temelje v uajhujših in najtežjih časih, v časih, ko propadajo drugi, nam nasprotni časopisi. Zato smo prepričani, da bo ravno razpravljanje o strankinem tisku razveseljivo, ker se že kažejo sadovi dobrega, požrtvovalnega dela naših sodrugov — zaupnikov. Na pokrajinskem zboru bodo tudi zahtevali, da izhaja list večkrat, vsaj j)a dvakrat na teden. Kaj ni to nov znak in nov dokaz, da strtnlca živi, da stranka deluje, ker postaja zahteva po vsaj dvakratnem izhajanju lista vse glasnejša in krepkejša. Po razkolih^ razcepih, po blatenjih in napadih — pa prihaja klic: Socialist mora izhajati dvakrat na teden! Kdo bi mogel dušiti ta klic, to zahtevo! Vsaj se delegati prav tako zavedajo, da bo za dvakratno izhajanje lista potrebna pač podvojena, potrojena, še vse bolj živahna agitacija za strankin tisk. / Seveda pa nas na pokrajinskem zboru ne sme voditi samo želja, marveč odločati mora volja; volja ravno pri strankinem tisku! Kaj pomaga, če želimo, da bi Socialist dvakrat tedensko izhajal, če pa nimamo volje, da bi dvakratno izhajanje Socialista z novimi naročniki omogočili in njegovo neodvisnost podprli. Če bo na pokrajinskem zboru volja dobra, volja živa, potem bo novi oblastni odbor brez strahu prevzel nase dolžnost, da uredi dvakratno izhajanje Socialista. Vsaj bo vedel in z gotovostjo računal: strankini pristaši, stftankini zaupniki hočejo za strankin tisk žrtvovati, hočejo za strankin tisk delati, agitirati. Sedaj pa še o urejanju strankinega Bojte se Radiča! Tako svari demokratsko časopisje pred Radičem, čeprav doslej še ni storil nič drugega, kakor da govori senzacionane govore in čaka, ali bi šel v vlado ali ne. V vlado se mu ne mudi, ker bi bil to prenagel preokret, pri katerem bi se mu zavrtelo v glavi. V ta namen rajši zmerja in daje nauke zaveznikom in drugim. Program Radičev je vsekakor za razmere v državi radikalen, zato bo najbrže res, da se pogaja pod kakšnimi koncesijami ga sprejmejo vladne stranke prav v svojo sredo. Za taka pogajanja je pa treba nekoliko več časa in če se pogajanja posrečijo, potem, se bo vladna koali«ja pripravila za daljše vladanje na širšem programu. Ako pa se z Radičem ne doseže programatičnega sporazuma, utegne pa sedanja vlada iskati stikov z radikali, ki z ozirol na politični položaj očividno že računajo s tem. Pozicija sedanje vlade ni posebno slaba, ki se po rekonstrukciji tej ali oni, jako okrepi. Podonavska zveza ali evropska carinska unija. V diplomatičnih krogih mnogo zopet govore o carinski uniji v Evropi deloma pa tudi o podonavski federaciji ali gospodarski zvezi vseh državic ob srednji in dolenji Donavi. Kapitalisti uvidevajo to potrebo, ker bi se s tem poenostavilo gospodarsko življenje ter lažje izvedla sistematična eksploatacija Evrope na podlagi ogromnih vojnih terjatev, ki jih mora Evropa plačevati. Avstrijski kancler dr. Seipel ugovarja takim načrtom, vendar pa je nedvomna gospodarska zahteva, da se polagoma konstruira srednjeevropski oziroma podonavski gospodarski koncern, ker je nezmiselno naslanjati balkanske in srednjeevropske državice gospodarsko na one države, ki so izven gospodarskega področja teh državic, ki pa""samezne ne štejejo mnogo, pač pa kot gospodarska celota, druga drugo izpopolnjujejo in vodijo lahko uspešneje boj proti eksploataciji. Taka rešitev tega vprašanja ima tudi za delavstvo velik pomen, ker se poglobe s tem odnošaji, med njim in poenostavi borba proti kapitalizmu, ki ima danes v raznih državicah jako različno razvojno fazo. Poročilo razorožitvene komisije. Na seji razorožitvene komisije je poročal češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš o protokolu glede razsodišča, varnosti in razorožitve. V poročilu je navajal: Protokol sloni na znameniti resoluciji Herriot-Macdonaldovi, ki jo je C. septembra soglasno sprejelo zborovanje društva narodov. Protokol je rezultat vseh prizadevanj, ki 'jih je v tem praven podvzelo društvo narodov izza svojega tiska! Zavedamo se, da bodo delegati z vso resnostjo sodili o dosedanjem urejanju lista. Cim ostrejša, neizprosncjša pa bo sodba o strankinem tisku, tem bolj se bo pokazalo kako je našim zaupnikom pri srcu Socialist. Vsaj ne bodo kritizirali delegati Socialistove pisave zato, da kritizirajo, marveč zato, da bo Socialist boljši, in zato, da bo Socialist v še večji meri odgovarjal zahtevam, potrebam. --Ravno tako pa se bodo delegati zavedali: Socialist kot tednik ne more nuditi vsega, Socialist kot tednik ne more biti vsemu kos! Kaj čuda, če Socialist mnogokrat ni obravnaval važnih vpraašnj z ono temeljitostjo, kot bi to razna vprašanja zahtevala. Kaj čuda, če je th ali oni dopis ostal na urednikovi mizi. Vsaj je bil pri vsaki številki Socialista največji križ ravno vsled tega, ker urednik ni vedel, kako bi prišlo v list vse, kar je važno in za objavo nujno. — Pokrajinski zbor pa bo ravno pri tem vprašanju pokazal, da je list urejevan tem boljše, čim večje in intenzivnejše bo delo v stranki sami. Ko bo Socialist odsev in izraz vztrajnega strankinega dela, takrat bo urejanje Socialista lažje in sodba o listu bo enotnejša in enodušnejša. Delo za stranko bo delo za Socialista! Ko bo stranka po shodih, sestankih vzgajala socialiste, vodila boj proti buržuaziji, boj za politične pravice, boj za socialistično družbo, bo služil Socialist za najboljše orožje. Doslej pa Socialist, ki je še tednik povrhu, tega obojnega dela ni mogel vršiti. Naj razprava o strankinem tisku konča s sklepom: Za stranko! Za socializem ! ! obstoja. Gre za to, da se izvede splošna omejitev vojaškega oboroževanja, da bi se pri tem ogrožala varnost prizadetih držav. Da se ta cilj doseže, je bilo treba združiti tri ideje: idejo obligato-ričnih razsodišč, idejo sigurnosti in idejo razorožitve. Dr. Beneš je v svojem poročilu povdarjal, da pomeni ta protokol velik napredek v primeri z lani izdelanim garancijskim paktom. Najvažnejša je nedvomno okolnost, da bo na podlagi protokola sklicana 15. junija 1925 v Ženevo mednarodna razorožitvena konferenca. S tem je stopilo na dnevni red vprašanje dejanskega razoroževanja. Dalje so se znatno ojačile moralne garancije za ohranitev miru, ter se je uvedel cel sistem v razsodiščnem postopanju, ki ima že več ali manj oficijelni značaj. V končnem poročilu je povdaril dr. Beneš: Če se bo uresničilo vzvišeno delo petega zasedanja Društva narodov, se bodo spremenile mednarodne politične podlage in končnoveljavno se bo zajamčil odločilni vpliv Društva narodov. Razmerje med Nemčijo in Francijo. Francoski ministrski predsednik Herriot se je razgovarjal z dopisnikom socialističnega berlinskega dnevnika »Vor-warts« in mu izjavil sledeče: Slejkoprej stoji Francija na stališču miru in mirnega razpravljanja vseh porajajočih se vprašanj. Seveda pod pogojem, da se ne ogroža varnost Francije. Delo za mir pa bo ostalo utopično (neizvedljivo) dotlej, da bosta Nemčija in Francija skupno delali na izboljšanju usode trpečega razreda človeštva. Nemško-francosko zbližanje bo ostalo neizvedljivo, če ne bo francoska demokracija dobila v Nemčiji zaslombe v republikanski večini, ki bo brez odlašanja in brez obotavljanja zlomila s preteklostjo. Herriot ne razume, zakaj je Nemčija znova načela vprašanje vojne krivde, mesto da bi raje prekinila vse vezi z onimi, ki so vodili v letu 1914 usodo nemškega naroda, ki so kršli nevtralnost Belgije in hoteli anektirati severno Francijo. Konflikti ob albansko-jugoslovanski meji. Nedavno so albanske tolpe vdrle na naše ozemlje, oropale in požgale par vasi. Naši tamošnji državljani so seveda odgovorili po receptu: zob za zob in so jo prilomastili za par dni na albansko ozemlje. Tam so »malo« streljali, pobili par »nasprotnikov “, pa hajdi nazaj. Zato je postalo razmerje do albanske vlade napeto. Ce bo iz tega še kaj diplomalič-nih korakov, ni znano. Vsekakor -pa je tam doli večen nemir in nered. Kedaj bo tudi v tiste kraje prišla šola, kultura? vi • Preokret Radičeve politike. NaS tisk« Politični pregled. Tedenske vesti. Hinavščina »Jutra«. Na liceju v Ljubljani, kjer je obiskovalo en razred po 7 do 10 učenk, in so imeli profesorji jako malo učnih ur, sta se zaradi ogromnih nepotrebnih stroškov opustila dva razreda. Ab tej priliki je bilo odpuščenih 7 suplentov, od katerih so vsi brez izkušenj za profesorje. — To je bilo zapravljanje denarja, zato so se ti razredi ukinili. »Jutro« pa pravi, da komisar s. dr. Perič šolo klerikali-zira in meče demokrate na cesto. Tu moramo konstatirati, da dr. Perič ves čas svojega poslovanja ni nastavljal nobenih učnih moči, pač pa je jasno, da so prišli pri odpravi nepotrebnih razredov neizprašani učitelji, slučajno demokrati, najprej v poštev. Te je pa zbral okolo — sebe že zdavnaj prej ravnatelj Jug. To bodi povedano v pojasnilo zlobnega zahrbtnega napada, ki si ni upal povedati stvari tako, kakoršna je. S farbarijami ste se že opekli, pa se boste še! Stanovanjska mizerija. V Ljubljani mečejo vedno več strank na cesto, število strank brez stanovanja narašča. In sedaj se namerava še iz Korsikovih hiš zagnati na cesto nekaj strank, da se osnuje žandarmerijska šola. Opozarjali smo že neštetokrat, da je to krivica. Državni in vojaški erar bi morala za svoje potrebe zidati uradna poslopja, pa bi bilo v Ljubljani takoj praznih več stanovanj. Taka neobzirnost napram dejanskim razmeram v tem vprašanju je nekoliko prevelika in bo vodila do jako neugodnih posledic. Stanovanjska mizerija v Ljubljani postaja vsak dan večja. Neprestano nadlegujejo stranke občino glede preskrbe stanovanj in teh ni. Občina je priredila za par strank zopet zavetišča v raznih luknjah, toda vse to ne zaleže nič. Prihodnje leto namerava občina zopet zidati nekaj stanovanjskih barak ali hiš. , Najbrže se pa odloči za barake, ker se na tak način lahko napravi nekaj več stanovanj kakor pa, če se grade hiše. Barake bodo posebnega sistema, ki vzdr-že 50 do 70 let. S. dr. Perič jo \ tem pogledu, kakor tudi glede drugih zadev gede stanovanjskega vprašanja, interve-nral na pristojnih mestih in je zaenkrat dosegel vsaj to, da se započeta gradnja stanovanj nadaljuje prihodnje leto. O ta Perič! »Narodni dnevnik« je poročal, da je s. dr. Perič tako malomaren, da še dosedaj ni preskrbel imen ulic in napisnih tablic zanje v Zeleni jami. Pozabil pa je povedati, da Zelena jama ne spada v ljubljansko, ampak v moščansko občino. Pritožnik naj torej stopi kar k meščanskemu gospodu; tja je bližje kakor v Ljubljano. čemu se prijatelj Pastorek jezi. Ne glede na to, da jeza škoduje, bi moral prijatelj Pastorek opustiti jezo na nas že iz sledečega razloga: Nedeljski »Naprej« je priobčil prepis dopisa, ki ga je poslal Bernot žendarmerijski stanici v Krškem zaradi Cirila Bohma. Ta dopis začenja: Ciril B6hm, brezposelni trgovski potnik... Kaj se to pravi? Bernot je hotel s to Bohmovo označbo doseči pri krških žendarjih, da bi videli v Bohnm manjvrednega človeka zato, ker je brez lastne krivde brez posla. Kaj ni to za delavski list naravnost nečuveno, dragi prijatelj Pastorek?! Pa, ker je prijatelj Pastorek zaradi nas in na nas vedno jezen, zato ne vidi, kaj počenja Bernot in ta jeza ovira prijatelja Pastoreka, da bi napravil takemu nečuvenemu blatenju brezposelnega človeka energičen konec — Prepričani smo, da bo tudi Pastorek uvidel, da imamo prav in da nam je delal in nam dela veliko krivico. Socialista naj pa le še pridno prebira, samo, prebira naj ga brez jeze ali jezice. Ta jeza škoduje Pastorekovemu, sicer trdnemu zdravju. Ali je to demagogija ali ni? V »Socialistu« smo razpravljali o načelih in bistvu pokreta. Takrat je pisal Bernot, da je to, kar pišemo, demagogija in laž. Nasprotno pa sedaj že dalje časa priobčuje Bernot članke iz ameriških listov, ki trcTTjo isto, kar smo trdili mi. To je pa prav in dobro! — Kdor ima zdravo pamet mora že po tem spoznati, da ta mož brije norce s pokretom. Proslava šestdesetletnice I. Internacionale. V dnevih 27. in 28. septembra se je V Londoml ši-ečano proslavila šestdesetletnica prve Internacionale. Ekse-kutiva socialistične Internacionale je položila na Marksov grob cvetja in vencev, pred hišo, v kateri je stanoval Marks, pa so govorili delegati posameznih socialističnih strank. Proslave so se udeležili zastopniki 25 držav. Na tej proslavi je bil prečitan tudi manifest socialistične internacionale, ki ga je za proslavo sklenil eksekutivni odbor. Manifest izraža upanje, da bo Rusija skoro prebolela zmedo in zmoto, kakor je prebolela svoječasno Bakunizem. Bankrot dunajskega finančnika. V avstrijskih krogih je vzbudila velikansko senzacijo vest, da je ustavil dunajski finančnik Castiglioni vsa izplačila in neznano kam pobegnil. Castiglionijev bankrot je v zvezi s polomom Depozitne banke. Castiglioni je igral v avstrijskem finančnem in gospodarskem svetu važno vlogo. Kakor si je po vojni nagroinadil bogastvo pri špekulaciji s padcem avstrijske krone, tako je utrpel velikanske izgube, ko je špekuliral na padec francoskega franka. Borzna kriza je ugonobita že nešteto manjših vojnih špekulantov, sedaj je ugonobila tudi velikega špekulanta Castiglionija. Za avstrijsko gospodarstvo pomenja Castiglionijev polom občuten udarec. Vsaj se nahajajo v fesni nevarnosti vse tovarne, ki so v Ca-stiglionijevem koncernu. Pomisliti je treba samo, da je bil Castiglioni predsednik alpinske montanske družbe, pri kateri so pred vojno tudi naši delavci iskali zaslužka. Osemurni delovnik v Nemčiji. Ministrstvo za delo je obvestilo osrednje zveze delavskih in delodajalskih organizacij, da Nemčija za slučaj splošnega ratificiranja Washingtonske konvencije ne namerava izbegavati osemurnega delovnika potom posebnih izjemnih odredb. Izjemne odredbe bi se uvedle le v izjemnih slučajih. Gornja izjava ministra za delo dr. Braunsa je važna iz sledečih razlogov AVashingtonska konvencija dopušča, da se sme prekoračiti osemurni delovnik v slučaju vojne ali pa v izvau-rednih primerih. Nemški delodajalci so sedaj sprožili zahtevo, da se naj smatrajo reparacijske obveznosti za izjemen primer in naj se vsled tega delovni čas podaljša preko dnevnih osem ur. Minister je sedaj strokovne organizacije zagotovil, da se tega določila VVashingtonske pogodbe ne bo poslužil. Združitev čeških socialnih demokratov. Neodvisni češki socialni demokrati, takozvana Brodeckyjeva skupina, so sklenili pričeti pogajanja s češkimi socialnimi demokrati glede zopetnega vstopa v stranko. Nezavisni zahtevajo, da se jim zajamčijo trije mandati v parlamentu in sicer po en mandat za privatne nameščence, železničarje in legijonarje. Na Češkem so razmere v socialističnih strankah sila zamotane. Z žalostjo je socialistični proletariat zasledoval ves čas naravnot neumljivo nasprotstvo med nemškimi in češkimi socialnimi demokrati, ki je prišlo nedavno pri obravnavi zakona o socialnem zavarovanju do ostrega in socialističnemu pokretu škodljivega izraza. Lep katehet! Na Češkem so nedavno zaprli katoliškega kateheta, ki je v pretečenem šolskem letu zlorabil nad dvajset šoloobveznih deklet. Sodišče v Brnu mu je naložilo 18 mesecev težke ječe. Pa bo menda res, da je v šolah še vedno premalo »versko-nravne« vzgoje, če celo kateheti počenjajo take svinjarije. Volitve na Švedskem. Pri državnozborskih volitvah v Stockholmu so dobili socialni demokrati 9, stranka desnice 6 in liberalci 1 mandat. Komunisti, ki so imeli doslej en mandat v Stockholmu, so ta mandat izgubili in so tudi njihov mandat dobili socialni demokrati. Povsod zapušča delavski razred komunistične razgrajače in razbijače delavskih organizacij in se vrača v socialistične vrste. Tudi pri nas je in bo tako. Vsaj je moral delavski razred Jugoslavije drago in krvavo plačati račun za komunistično početje. Holandski socialisti za popolno razorožitev. Socialno demokratična frakcija holanskega parlamenta je predlagala, da predloži vlada parlamentu predlog o popolni razorožitvi države. Vladna koalicija, v kateri sede tudi bratci naših kle- Skrinjica SSJ pri občinskih volitvah za dne 19. oktobra 1924 je 2. (druga). Ptuj. Da bi se še par dni dalje obdržal na županskem stolcu, je župan Blažek razpisal volitve za občinski odbor v Ptuju malo prepozno. Kes so se preložile na 19. oktobra. Vzrok preložitve je namreč deloma ta, ker se je vložilo preveč reklamacij, ki se jih ni moglo vseh hitro rešiti. Samo denjokratska stranka je vložila nad 200 reklamacij. Večinoma so izreklamirali delavce, pred katerimi so imeli strah, da bi se ne pripeljali volit, čeravno so se od zadnjih volitev razšli na vse vetrove. Višek demokratske juridike pa so dosegli s tem, da so vreklamirali kakih 15 ljudi, ki v mestu sploh ne stanujejo, ampak samo kot javni nameščenci v mestu službujejo. Ker smo se bali, da bi se njihovim reklamacijam nazadnje ugodilo, smo opozorili okrožno sodišče v Mariboru na te reklamacije, pa nič ni pomagalo. Okrožno sodišče je zavrnilo le one reklamacije, kojih reklamiranci imajo svoja posestva zunaj mesta. Reklamacijam za javne nameščence, gimnaz. ravnatelja, ki stanuje v Rogoznici, dva brata Krivec, ki stanujeta v Orešju, nekaj poštnih in sodnih uslužbencev, ki stanujejo tudi v oh lici mesta, v drugih občinah, pa je sodišče ugodilo z motivacijo: kor bi ti glasom policijske izjave radi y mestu stanovali, pa jim začasno zaradi pomanjkanja stanovanj ni mogoče. Na ta način volilni zakon interpretirati, je pa res sijajno. Marsikateri delavec bi rad stanoval v mestu, pa mu ni mogoče, ker ni stanovanja, torej bomo prihodnjič tudi Dovršeno sredstvo proti vseh vrst revmatizmu. matizma. Lek dr. Rahlejev-a ni poznan samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu kot najhitrejše in najradikalnejše sredstvo proti revmatizmu, o čemur rikalcev, je ta predlog odklonila z motivacijo, da bodo morale preje sosedne države pričeti z razorožitvijo. Naše glihe manire. V Kartunu so obsodili dva vojaka zaradi upornosti na dveletno ječo in — 20 batin. Kot pri nas. Samo, da so tam tako pošteni, da priznajo batinanje, pa nalagajo zato manjši porcijon. Pri nas je običajen batinaški porcijon 25, Friih^tiickporcijonov pa naši batinaši še ne poznajo. Pa, če bo šola tako lepo napredovala, bodo tudi še tak porcijon uvedli. P. t. delavcem ter vsem drugim dosedanjim obiskovalcem kavarne »Central:; Sv. Petra nasip št. 37, vljudno javljam, da sem otvoril poleg kavarne tudi gostilno, kjer bom točil pristna domača vina po zmernih cenah. Za dober prigrizek bo vedno preskrbljeno. Sprejemajo se tudi abonenti na hrano. — Društvom je na razpolago posebna soba za manjše sestanke in seje. Za obilen obisk se priporoča mi to zahtevali. Ali okrožnemu sodišču niso bili na razpolago volilni imeniki sosednih občin, da bi videlo, da so ti tudi tamkaj vpisani? Kako pride in po katerem zakonu posamezen državljan do dveh glasov? To je korupcija, kateri bo-mu odgovqfili s tem, da bomo volili v drugo skrinjico. Bolani župani. Župan g. Blažek je za dne 25. sept. sklical sejo odbora. Tega dne pa se je opravičil že zjutraj, da ne bo mogel seji predsedovati, ker je bolan. Tako se je zgodilo, da nazadnje seja ni bila niti sklepčna in se je morala preložiti na soboto. Župana pa smo našli v četrtek prav bolanega v bolnišnici — pardon v kavarni, in sicer- šele opolnoči. Še ni navajen voziti se z avtomobili in mu je vožnja v Gornjo Radgono škodovala. Slovenci vkup. Ptujski veletrgovec in vele-Slovenec Senčar je pred kratkim kupil hišo g. Jurce, kjer ima trgovino, za 1 milijon 300.000 kron. Pred dvemi leti pa je kupil stari rotovž za 1 milijon. — Zato kličemo vsem slovenskim delavcem: le vkup, le vkup, da bode večji kup — pri tistih, ki kličejo: Slovenci vkup. Klerikalci so se v Mariboru vezali z demokratskimi orjunaši v »narodni blagor««, v Celju je »narodni blagor« že rešen in te vezi ni bilo treba, tam se je šlo le za korita, v Ptuju pa so se tudi potisnili v kašo, Ju ji kljčejo socijalno-gospodarska stranka. Poleg tega pa se vežejo še z Judi. Na mestni cerkvi se namreč popravlja zvonik. To delo pa ni bilo oddano slovenskemu obrtniku, pač pa židu Teichnerju. Zid je žid, pa naj bo krščanski ali judovski. potrjujejo priznanja zdravnikov in na tisoče zahvalnih pisem ozdravljenih bolnikov. Radio-Balsamica se proizvaja po čisto najnovejšem principu ter je absolutno neškodljiv srcu in ne pušča nikakih nizmu. Bolniki, ki so se leta in leta zdravili po raznih zdraviliščih se ozdravijo z dve do tremi stekleničicami tega čudo-tvornega leka. Lek se zdeluje in dobiva v laboratoriju dr. Rahlejeva, Beograd, Kosovska ulica 43. arsasse^- Bujni, svilasfi lasje, MMtauinuutnnniMuiiuiiiiuiHiiHiiiiuiiiraiiiiiiiiiiiiii.utiuiiiiiiiHinuiiiciiiiiiii po rednem umivanju glave z „Elida" Shampoonom * o Štefan Miholič. Ptujska kronika. Pred dobrim letom je odprl biološki-bakteriološki laboratorij dr. Rahlejev iznajditelj leka proti revmatizmo Radio- siedov ne na koži kakor tudi na orga-Balsamica, kateri lek je do danes najboljše sredstvo proti vsem vrstam rev- * Dopis iz Ceiia. Občinske volitve v Celju so pokazale, da je veliko število volilcev pljunilo na svoj proletarski interes in pokazalo, da jim bolj ugajajo nacionalne in klerikalne fraze tistih, ki so brez vsakega principa, brez programa, in ki le obetajo zaščito in pomoč revnemu in izr koriščanemu ljudstvu. Za resno razredno socialistično delavsko stranko so glasovali edino organizirani sodrugi, vse drugo je šlo za narodnim blokom in nemško - klerikalnimi frazami. Žalostno ampak resnično je, da je dušo celjskega proletariata pri teh volitvah obvladala obojestranska nacionalna fraza, denar, guljaš in alkoholne pijače. Kjer pa to ni vleklo, pa je igral teror veliko vlogo. — Mnogo je našemu nazadovanju pripomoglo tudi medsebojno bratomorno klanje. Sodrugu Korenu je kandidat na Bemotovi listi v občini okolica Celje, Barfant v obraz zabrusil: Jaz sem Ber-notovee in mi v mestu ne kandidiramo. Vsled tega bom in delam proti socialistični partiji. Vsemu temu je pripisovati, da smo od zadnjih državnozborskih volitev nazadovali za 59 glasov. Že prvi dan po volitvah se pojavlja pri volilcih velik maček. Vsem je žal, da je socialistična stranka dobila tako malo glasov. Žal je to tudi tistim, ki so proti glasovali, ker so zvedeli, da bodo naši funkcionarji na razpolago samo tistim, ki so v stranki organizirani, vsacega druzega, ki bi se pojavil v naših pisarnah se ga bo poslalo k Žumerju, Janiču ali pa k dr. Hrašovicu, naj jim gredo isti z nasveti na roko in naj jim isti delajo razne prošnje brezplačno itd. Iz tega se bodo proletarski volilci mnogo naučili. Našim vrlim sodrugom in volilcem pa svetujemo, naj ne zgubljajo poguma in naj gredo s podvojeno silo na delo, da bomo naše vrste podesetorili, da bo imel vsak proletarec socialističen tisk v svoji hiši. S tem bomo razblinili to nacionalno ozračje. Gospodarstvo. Skupni sestanek Zadružnih zvez v Sloveniji. V sredo se je vršil v prostorih Zadružne zveze v Ljubljani ,:kupni sestanek vseh Zadružnih zvez v Sloveniji. Sestanek je sklicala naša »Zveza gospodarskih zadrug za Slovenijo«. —-Udeležili so se ga poleg naše Zveze, Zadružna zveza v Ljubljani, Zadružna zveza v Celju in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Obravnavala so se vsa viseča davčna, pristojbinska in pravna vprašanja ter kons ta tirada vsestranska nejasnost in nepopolnost sedanjih zadružnih zakonov in uredb. Z ozirom na posebni položaj slovenskega zadružništva, ki posebno hudo občuti današnji nered, se je sklenilo, zahtevati na osnovi enotne spomenice v imenu vseh Zadružnih zvez v Sloveniji vse one olajšave in ureditve, ki so nujno potrebne, da se more zadružništvo v naši pokrajini zdravo in trajno razvijati. Ti skupni sestanki se bodo nadaljevali. Proti ustanavljanju sumljivih denarnih zavodov. V zadnjem času čitamo pogostoma v »Uradnem listu« o ustanovitvi hranilnic in posojilnic z zapeljivimi naslovi, ki jih ustanavljajo razae sumljve skupine bivših skrahiranih trgovcev in špekulantov. Za temi hranilnicami ne stoji noben pokret, ne gospodarski, ne zadružni, ne politični Oni., ki te posojilnice ustanavljajo, skušajo na ta način priti do razpoložljivega denarja, ki ga navadno vtaknejo v še bolj sumljiva podjetja, dokfler ne vzame vrag hranilnico in podjetje in denar, ki so ga neprevidni ljudje vložili v take denarne zavode. Ti zavodi tvorijo navadno v reklamnih tiskovinah, ki jih pošiljajo zlasti kmetom, velike vsote. Obljubljajo pa take obresti, ki jih noben soliden denarni zavod ne more dati. Vlagatelje svarimo pred takimi zavodi, ker je tam vsak denar za vedno izgubljen. Naše delavce opozarjamo, da so za nje zanesljivi denarni zavodi le oni, ki so včlanjeni pri naši Zvezi gospodarskih zadrug za Slovenijo, odnosno, ki se ustanavljajo po inicijativi te Zveze. Hranilnic na zadružni osnovi, za katerimi ne stojijo Zadružne zveze, se mora previden vlagatelj ogibati. 5 nagrad po 10 dolarjev. Današnji številki prilagamo dopisnico, katere se naj posluži vsak cenj. naročnik. Delo ni težko. Med sosedi in prijatelji jih je mnogo, ki še niso naročeni na naš list. Pridobi jih in sporoči njihove naslove potom priložene dopisnice. V srečnem slučaju dobiš s tvojim naročnikom skupaj nagrado v znesku 10 dolarjev Pogoji in vse drugo je razvidno iz zadnjega »Socialista«. Iz stranke. RED ZA RED mora biti uaše iu vaše geslo. Opozarjamo cenjene naročnike, ki so z naročnino v zastanku, da store svojo dolžnost. Neredno pošiljanje naročnine ima za posledico neljubo prekinjanje v dostavi lista in pa nepotrebno delo v upravi. Zastonjkarjev, ki bi radi na račun drugih prejemali list, ne da bi plačali svoj del, ne rabimo. — Uprava. Na več vprašanj, če pričnemo kmalu z dvakratnim izdajanjem lista na teden poročamo, da takoj, kakor hitro stori vsak svojo dolžnost t. j., da pridobi novih naročnikov tako, da bo zadostno število stalnih naročnikov zasiguranih. S samim povpraševanjem ne bomo nič bližje cilju. List mora biti postavljen na zdravo gospodarsko podlago, to pa je mogoče doseči le, če gremo vsi na delo in pridobimo novih naročnikov. Zato sodrugi na delo za razširjenje »Socialista«. ržena4\ »i DVOJNO , SLADU A J >ADRIA< TVORNI.CA ŽITNE KAVE, VELEPRAZARNAZRNATE KAVE. OLINCE PRI LJUBLJANI. ti .............Im Palma podpetnlki In podplati so najboljši Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Vidmar. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Zbirajte za tlskovnt skladi Nabirajte nove naročnike 1 Štampilie iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra cesta 13 ■niiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Sie^el Sz cLaru-g* de Z Oe Z| t3s:suL:ELlca, pla,t3Q.@n.egr©, lan. "boT^o.loa-žin.egra, "blagra, Ljubljana, Dunajska c. 31 Svitavy Wien (Č. S. R.) (Nem. Avstr.) M ZASTONJ ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi r. z. z o. z. splošna kovinska industrija Ljubljana. KoloMa »lita is Teiefon štev. 729. OHBN se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih Izdelkov r. z. z o z. v Mariboru, Oražnova ultca štev. 4. Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. - Popravila se točno in solidno >zvrše. Prva Mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37-38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekana-priporoča svoje okusno in verd no sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom. Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE. družba z o z., Ljubljana. Pisarna Emonska cesta cesta št. 8. Tovarna: Erjavčeva cesta štev. 2 nasproti dramskega gledališča. Telefon interurban št. 313 in 249. Brzoiavi: Derenda. Najstarejša, najmodernejša in največja tovarna moških, deških in fantovskih oblačil, ter vsakovrstnih uniform po predpisanih krojih — Konkurenčne cene. Zanesljivi in prvovrstni delavci dobe delo profi kavciji tudi na dom. Ceneno čeiko perje! 1 kg sivega dou- Ijenega perja 70 D, na pol belo 90 D, belo 100 D, boljše 120 in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. — Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od Din 300 naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in ne-ugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, LOBEZ št. 82 pri Pilznu, češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. Veletrgovina usnja brata Moskovič, Ljubljana ^enah°^a svojo veiiko zalogo tu- in inozemskih izdelkov po najnižjih Ustanovljeno leta 1888. Zahtevajte povsod ,JADRAN4 terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše. Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja. Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni’ Cagnak Medicina! Lipi. friple set . in i. t. d. po najnižjih dnevnih cenah ,ALK0‘ veletrgovina žganja, družba z o. z LJUBLJANA - KOL1ZEJ '» ‘ ' • I lU l l l l l l l l l l l l l l l i i, , , , ,1,111, , , , ,,jijuirii^ik M iiiii iiliM I I I I I IM I Mi l l l l lllll l l l lil l l iu , , , , , ,,,,!,, ru 3 lllllllllll!lll!lll>llllllllllllllllllll|lll|l|||||||||||||||||||||||;|||i||||||1|||||l|||||||;ir|