GDK: 852.15 + 175 Fagus sylvatica: 181.65 Vpliv nekaterih rastiščnih dejavnikov, sestoj nih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi The lmpact of Some Site Factors, Stand lndices and Tree Characteristics on the Phenomenon of Red Heart by Beech Tree Marijan KOT AR* Izvleček Kotar, M.: Vpliv nekaterih rastiščnih dejavni- kov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi. Gozdarski vestnik, št. 9/1994. V slovenščin i s povzetkom v angleščini , cit. lit. 6. Clanek navaja rezultate raziskave vpliva raz- ličnih dejavnikov na pojav rdečega srca pri bukvi. Analizirani so vpliv starosti in debeline drevesa, zgornje višine in lesne zaloge sestaja ter nadmor- ske višine na velikost rdečega srca ter na delež lesa z rdečim srcem. Debelna analiza je zajela 3634 bukovih dreves (prek 30.000 analiziranih kolobarjev) z 90 raziskovalnih ploskev na 18 različnih rastiščnih enotah. Ključne besede: bukev, napake srca 1 UVOD 1 INTRODUCTION Pojav rdečega srca ali fakultativno obar- vane jedrovine pri bukvi (TORELLI 1974) je bil in je še vedno predmet intenzivnih raziskovanj v svetu . Vendar pa natančen vzrok in začetek tega pojava še danes ni popolnoma pojasnjen. Ugotavljajo (SEEL- ING 1992), da je tvorba rdečega srca fi- ziološki QOjav, ki se začne v starosti 90 do 140 let. Že velika razlika v starosti drevja (90- 140 let) , ko začne rdeče srce nasta- jati, nas vodi k sklepanju, da vplivajo poleg starosti na pojavnost rdečega srca še dru- gi dejavniki . Vrsta raziskovalcev (TORELLI • Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, SLO 346 GozdV 52, 1994 Synopsis Kotar, M.: The lmpact of Some Site Factors, Stand lndices and Tree Characteristics on the Phenomenon of Red Heart in the Beech Tree. Gozdarski vestnik, No. 9/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot 6. The article presents the results of the investi- gation regarding the impact of various factors on the phenomenon of red heart by beech tree. The impact of the age and diameter of a tree, the top heights of a stand, the altitude and growing stock of a stand on the size of red heart and on the share of the timber with red heart express ed asa percentage has been analysed. The stem analy- sis included 3634 beech trees (over 30.000 ana- lysed wood discs) from 90 research plats in 18 different site units. Key words: beech, heart defects 1974, MAHLER in HOWECKE 1991) je ugotovila, da je jakost (obseg) rdečega srca poleg starosti odvisna tudi od debeline dre- vesa, bonitete rastišča ter velikosti krošnje. Torelli navaja, "da je čas nastanka in ob- seg rdečega srca odvisen od značilnosti krošnje: bukve z gostimi, v širino in globino zelo razvit imi krošnjami so manj nagnjene k nastajanju rdečega srca kot drevesa z redkimi , ozkimi in plitvimi krošnjami v so- vladajočem ali spodnjem sloju" (cit. iz TORELLI 1974) . Razlike v jakosti pojava (obsegu) rdečega srca med rastiščem bukve v Kamniški Bistrici, kjer je ta pojav močneje in pogosteje izražen ("rdeče območje"), in rastiščem v Ameriki (Pri Liti- ji) , ki velja za "belo območje", kjer je ta pojav manj intenziven, povezuje predvsem z razlikami v krošnjah . V Kamniški Bistrici je delež dreves z majhnimi, ozkimi in plitvi- mi krošnjami večji kot pa v Ameriki. Ker pa Vpliv nskaterih rastiščnih dejavnikov, sestojnih kazalcsv in drsvesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi ugotavlja vrsta raziskovalcev razlike v po- javnosti rdečega srca glede na rodovitnost oziroma boniteto rastišča, lahko sklepa- mo, da obstajajo razlike glede rdečega srca tudi med rastišči. Rodovitnost je namreč tudi eden izmed kriterijev (rezultativnega značaja), ki nam razvršča rastišča v ra- stiščne enote. V Sloveniji smo v zadnjem desetletju, ali natančneje povedano, v zadnjih 13letih (1981 - 1993) intenzivno raziskovali proizvodno sposobnost gozdnih rastišč, ki jih po rašč ajo bukovi gozdovi. V okviru te naloge smo proučevali tudi zgradbo bukovih gozdov ter sortimentno strukturo debel. Pri vseh analiziranih drevesih smo izvedli drevesne in debelno analizo in s tem dobili dober vpogled v pojavnost rdečega srca. Ker pomeni rdeče srce, zlasti če se pojavlja v večjem obsegu, določeno razvrednotenje lesa, nam je vsako novo znanje o tem fenomenu dragocen pripomoček pri ravnan- ju z gozdom oziroma pri usmerjanju njegov- ega razvoja. 2 CILJ IN PREDMET RAZISKAVE 2 RESEARCH GOALS AND OBJECTS 2.1 Postavitev cilja raziskave 2.1 Defining Research Goal V raziskavi bomo preskusili naslednje pod mene: 1. Med rastišči (rastiščnimi enotami) ob- stajajo razlike v intenzivnosti pojavljanja rdečega srca. Pod intenzivnostjo pojavljanja razumemo začetek nastanka rdečega srca (starost) in jakost pojava rdečega srca (delež rdečega srca v lesni masi oziroma rdečega srca v premeru debla). 2. Na delež rdečega srca v lesni masi vplivajo naslednji rastiščni dejavniki: nadmor- ska višina, proizvodna sposobnost rastišča, geološka podlaga. 3. Na delež rdečega srca v lesni masi vplivajo naslednji sestojni parametri: starost sestaja, gostota sestaja, povprečni prsni premer. 4. Znotraj istega sestaja imajo drevesa zelo različne deleže rdečega srca. Razlike so posledica različnega socialnega statusa posameznih dreves, različne velikosti kroš- nje, različne starosti dreves (znotraj istega sestaja), različne debeline dreves. 5. Intenzivnost pojavljanja rdečega srca je odvisna od onesnaženosti zraka. 6. Obseg rdečega srca je znotraj istega drevesa večji v višini 1 ,3m kot v višini 0,3 m. S tem bi potrdili ugotovitev, da ima rdeče srce vzdolž debla vretenast o obliko. Na temelju zakonitosti pojavljanja rdečega srca, ki so jih ugotovili drugi raziskovalci, ter ugotovitev, ki jih bo dala predložena raziskava, je treba dati okvirne smernice za gospodarjenje z bukovimi gozdovi, ki naj bi zagotavljale čimvečji delež "bele bukve" oziroma čimmanjšo možnost nastajanja rdečega srca. 2.2 Predmet raziskave 2.2 Research Object Predmet raziskave so bukovi gozdovi v 18 rastiščnih enotah, ki so določene s sin- taksonskimi enotami na ravni subasociacije oziroma asociacije. V treh primerih pa smo poleg sintaksonske uvrstitve fitocenoz upoštevali pri oblikovanju rastiščnih enot tudi nadmorsko višino. Raziskavo smo izvedli v debeljakih oziroma optimalni razvojni fazi, to je v tisti srednji starosti sestoj ev, ko se je že začelo oblikovati rdeče srce (nad starostjo 90 let) Osnovni podatki o rastišču ter sestoju so v preglednici 1. 3 RAZISKOVALNA METODA 3 RESEARCH METHOD Raziskava je bila izvedena kot statistični poskus s petimi ponovitvami. V vsaki ra- stiščni enoti smo odbrali 5 vzorčnih ploskev velikosti 9 arov (30 x 30 m). Kriteriji za izločitev vzorčne ploskve so bili naslednji: -Sestoj, v katerem smo zakoličili vzorčno ploskev, mora graditi bukev (90% in več). -Sestoj naj bo enomeren - ne pa nujno enodoben. - Srednja starost sestaja naj bo 90 let ali več. -Lesna zaloga mora biti visoka, temeljni- ca naj ima vrednost, ki je blizu vrednosti naravne temeljnice (ASSMANN 1961). -Rastišče naj bo čimbolj homogeno. - Kakovost debel (zunanja) naj bo čim- večja, izbrani sestoj naj bo najvišje kako- vosti na obravnavanem rastišču. GozdV 52, 1994 347 Vpliv nekaterih rastiščnih dejavnikov. sestojnih kazalcev in drevesnlh značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi Preglednica 1 : Osnovni podatki o rastišču in sestoju v analiziranih vzorčnih ploskvah Table 1: Basic Data on the Site and Stand in the Analysed Sample Plats Št. RasMčna enota sintakson Vzorčna Nadmor- Ekspo- Matična Starost Lesna Rastiščni Zgornja Ser. Site unit (phytocoenosis) ploskev ska višina z ici ja podlaga Age zaloga indeks višina No. Sample Expo· Parent Growing Site Top plot Allitude sition material stock index height m m3/ha m 1. Querco-Luzulo- 1 670 w eocenski 131 773 30 33,4 Fagetum 2 680 w fliš 134 804 30 34,7 (O·L·F) 3 640 N Eocene 134 761 28 31 ,8 (Dietvo, 4 6SO sw flysch 133 S93 26 29,9 Ilirska Bistrica) s 6SO s 129 64S 26 27,8 2. Adenostylo-Fagetum l. 1 1240 s dolomit 143 764 20 24,1 (Ad.-F-1.) 2 1230 SE dolomite 143 628 20 23,3 (Čmidol , 3 1240 SE 143 537 20 24,1 Mašun) 4 12SO SE 1S4 596 20 23,9 s 126S sw 146 571 18 21,9 3. Luzulo-Abieti-Fagetum 1 1040 NW kremenov- 160 913 28 34,8 prealp. (L · A · F) 2 960 NW keratofir 146 904 30 3S,6 (Polamanek, 3 920 NW flint 133 901 34 37,4 Luče) 4 880 NW keratophyre 123 733 32 35,2 5 900 NW 14S 796 32 35,9 4. Luzulo-Fagetum 1 S30 N peščenjak 107 1002 36 37,4 (L· F) 2 S60 NE gril 110 891 36 37,7 (Velika Kopa, 3 S40 NE 98 754 38 37,8 Ptuj) 4 s so NE 107 704 32 32,4 5 600 NE 99 576 32 31,3 s. Abieti-Fagetum din. 1 980 SE apnenec in 129 499 26 29,8 maian. 2 980 SE dolomit 129 614 28 31,7 (A · F maian.) 3 1020 NE lime stone 137 SS9 26 29,8 (Jurjeva dolina, 4 1010 w and 13S S42 26 28,9 Mašun) s 1020 sw dolomite 131 490 26 29,0 6. Querco-Fagetum 1 S10 NW apnenec 161 804 28 33,8 (Q-F) 2 S20 NW limestone 1S7 768 28 34,6 (Bukov vrh, 3 530 NW 146 961 32 36,8 Straža) 4 S40 NW 160 89S 28 35,1 5 S40 NW 160 754 28 33,6 7. Hacquetio-Fagetum 1 800 sw dolomit 1SS 1006 26 31,6 (H -F) 2 780 sw dolomite 142 914 26 30,8 (Peščenik, 3 770 sw 130 637 26 29,8 Novo mesto) 4 760 SW 1S9 797 26 31 ,6 s 740 sw 137 830 30 33,7 8. Festuco drymeiae- 1 soo SE peščenjak 121 104S 36 39,S Fagetum 2 soo SE gril 132 870 36 39,2 (F · F) 3 510 SE 94 872 32 31,3 (Log-Tisovec, 4 soo SE 123 84S 34 37,S Rog. Slatina) s 510 SE 102 1058 34 33,S 9. Abieti-Fagetum 1 900 NE dolomit 1S6 7S9 28 33,4 din.typ. 2 890 NE dolomite 1S8 724 30 35,8 (A· Ftyp.) 3 910 NE 174 S90 24 29,8 (Mošnjevec, 4 1010 sw 184 825 24 30,S Draga) s 1000 sw 196 778 24 31 ,1 10. Blechno-Fagetum 1 490 NW peščenjak 187 693 30 39,1 (B·F) 2 490 NW inskrilavci 190 694 28 37,6 (Mamolj, 3 500 NE grint and 184 802 30 40,0 Litija) 4 soo NE sla les 188 764 30 38,7 s 490 NW 18S 633 26 34,1 348 GozdV 52. 1994 Vpi~ nekaterih rastiSčnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi St. Rastiščna enota sintakson Vzorčna Nad mor· Ekspo· Matična Starost Lesna Rasti~čni Zgornja Ser. Site unit (phytocoenosis) ploskev ska višina zicija podlaga Ag• zaloga indeks višina No. Sample expo- Paren/ Growing Site Top plot ·Alti/ude sition material stock index height m rnJroa m 11. Lamio orvalae- 1 600 SW dolomit in 139 730 34 40,1 Fag'etum l. 2 660 SW apnenec 147 847 32 37,9 (Lo.-F-1.) 3 680 w dolomite 143 684 30 35,3 (Ogence, 4 880 NW and 119 904 32 34,8 Idrija) 5 890 NW limestone 136 997 30 33,5 12. Luzulo niveae-Fagetum 1 1200 SE apnenec 137 439 22 24,9 (L niv.- F) 2 1200 SE fimestone 147 479 20 24,8 (Gozdec, 3 ~260 SE 161 410 14 20,1 Bovec) 4 1270 SE 155 405 16 20,4 5 1270 SE 145 455 18 21,8 13. Anemone-Fagetum 1 900 NW apnenec 154 653 26 32,5 (An-F) 2 900 NW /imestone 151 628 30 35,6 (Krma, 3 920 NW 152 731 32 37,1 Bled) 4 870 NW 145 669 26 31,1 5 890 NW 149 566 28 32,5 14. Seslerio-Fagetum 1 610 NE apnenec 112 364 22 22,9 (Ses.- F) 2 650 E fimestone 110 345 24 25,9 (Starod, 3 650 NW 124 349 22 24,2 Kras-Sežana) 4 700 SE 120 456 26 28,1 5 580 E 123 366 24 26,0 15. Lamio orvalae- 1 605 NE apnenec 105 643 32 32,1 Fagetum 11. 2 605 NE limestone 105 916 32 31 '1 (Lo.- F -11.) 3 600 N 102 879 30 29,8 (~oštanj) 4 570 NE 109 753 32 31,6 5 540 N 102 558 34 33,7 16. Enneaphyllo- 1 870 NE dolomit in 146 852 26 30,6 Fagetum l. 2 860 NE apnenec 134 824 28 31,7 (E-F -l.) 3 850 N dolomite 123 548 26 28,8 (Gače, 4 840 N and 132 677 26 28,4 Crmošnjice) 5 900 N limestone 147 724 26 30,6 17. Enneaphyllo- 1 680 N lapornati 128 810 36 40,2 Fagetum 11. 2 680 N apnenec .127 788 34 37,6 (E-F-11.) 3 720 N marlaceous 129 828 34 38,0 (Pendirjevka, 4 700 N limestone 132 951 34 38,7 Gorjanci, 5 730 N 132 891 34 38,9 Novo mesto) J. 18. Adenostylo- 1 1380 SW apnenec 156 405 16 20,2 Fagetum 11. 2 1390 NW limestone 178 405 14 18,9 (Ad.- F-11.) 3 1375 sw 129 410 20 22,2 (Ždroclje, 4 1420 NW 166 414 16 21,7 Ilir. Bistrica) 5 1420 NW 155 366 16 17,1 -Sestoj mora biti zdrav in vitalen. znotraj ploskve smo posekali, razžagati na 6 V vzorčnih ploskvah, ki so bile naključno - 1 O sekcij ter odvzeli debelne kolobarje, ki so izbrane v ses1ojih, izbranih po zgornjih kriter- nam služili za debelno analizo. Na kolo barjih ij ih, smo izvedli vegetacijske pop ise in smo poleg premera, ki smo ga dobili prek drevesne analize (analizo velikosti in utesn- obsega, izmerili tudi premer rdečega srca. Na jen osti krošenj, analizo po socialnih razredih, vseh kolobarjih smo izvedli dendrokronološke analizo ramestitve dreves). Vsa drevesa meritve po 1 O- letnih periodah. GozdV 52, 1994 349 Vpliv nekaterih rastiščnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi Na vseh 18 rastiščnih enotah oziroma 90 ploskvah smo tako analizirali 3634 bukovih dreves oziroma prek 30.000 (tridesettisoč) kolobarjev. Prvi kolobar smo odvzeli v višini debla 0,30 m, drugega v višini 1 ,30m, nasled- nje pa v različnih višinah, glede na kakovost sortimentov (optimalno krojenje). Poskus smo izvrednotili kot čisto naključni poskus s 5 ponovitvami in kot parcialno h!erarhični poskus, ravno tako s petimi pono- VItvami. Poleg tega smo pri odkrivanju od- visnosti intenzivnosti rdečega srca od eko- loških dejavnikov, sestojnih kazalcev (para- metrov) in drevesnih znakov (karakteristik oz. značilnosti) uporabili metode linearne, nelinearne in multiple regresijske analize, analizo variance in kovariance ter kontin- genčne teste. 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4 Results and Discussion 4.1 Delež lesa z rdečim srcem v lesni zalogi sestoja 4.1 The Share of Red Heart Wood in a Stand's Growing Stock Kot kazalec razširjenosti rdečega srca znotraj sestoja smo uporabili delež lesa, ki je rdeče obarvan (zaradi rdečega srca) v celotni lesni masi sestoja (RV%). Dobili smo ga na osnovi debelnih analiz vseh dreves na vzorčnih ploskvah. Pri vsakem drevesu smo na debelnih kolobarjih izmerili premer kolobarja ter premer rdečega srca. Tako smo pri vsakem drevesu- odvisno od števila kolobarjev- dobili 6-1 O točk, ki so kazale obliko debla ter ravno tako 6-1 O točk vzdolž debla, ki so prikazovale razporeditev rdečega srca. Z rotiranjem poligonske črte, ki poteka skozi te točke, smo dobili volumen debla ter volumen telesa v deblu, ki je rdeče srce. Na temelju seštevka volumnov teles, ki imajo rdeče obarvan les in seštevka volumnov vseh debel na vzorčni ploskvi, smo izračunali odstotni delež R I v Rs ·100 V% =--'-'-"'-I,V , kjer pomenijo: 350 GozdV 52. 1994 I V RS = lesna masa, ki je obarvana zaradi rdečega srca pri vseh drevesih na vzorčni ploskvi, IV =lesna masa debel (deblovine) vseh dreves na vzorčni ploskvi. V preglednici 2 so prikazane vrednosti RV % po rastiščnih enotah ter vzorčnih plo- skvah. Poleg kazalnika RV % je v tabeli še srednji premer (v višini 1,3 m). Kot je razvidno iz preglednice 2 vrednosti RV% variirajo v intervalu od 1 ,9 % (S es- F- Starod-Kras, Sežana in Lo- F- 11 - Šoštanj) do 21 ,8% (A - F1YP' Mošnjevec, Draga). Variiranje je bistveno manjše znotraj rastiščnih enot, zato smo upravičeno domnevali, da je delež lesa z rdečim srcem različen glede na rastišča. Analiza variance kot tudi analiza kovariance, kjer smo odstranili vpliv starosti sestoja in vpliv povprečnega prsnega premera (ta dva parametra bistveno vplivata na delež lesa z rdečim srcem) , je našo domnevo tudi potrdila ob zelo majhnem tveganju (a< 0,001 ). Srednje vrednosti RV% za posamezne rastiščne enote so prikazane v preglednici 2 v zadnji koloni (srednja vred- nost RV %). Najnižjo vrednost imajo sestoji na rastiščih združbe Luzulo niveae - Fage- tum pod Kaninom (Bovec) na nadmorski višini 1200 do 1270 m na apneni matični podlagi. Srednje starosti analiziranih sestojev so v razponu 137-161 let. Najvišji delež lesa z rdečim srcem, to je 18,82 %, imajo sestoji bukve, stari od 123-160 let na rastiščih združbe Luzulo - Abieti - Fagetum. Nad- morska višina teh rastišč je 880-1040 m, matična podlaga pa kremenov keratofir. Ker je starost analiziranih sestojev na teh dveh rastiščnih enotah, ki imata ekstremne vred- nosti RV %, približno enaka (to pa ima zelo velik vpliv na RV%), smo sklepali, da je lahko vzrok tej razliki le v enem izmed ekoloških dejavnikov. Najbolj očitna razlika med ekološkimi dejavniki v teh dveh ra- stiščnih enotah je matična podlaga. Zato smo vse rastiščne enote razvrstili v dve skupini, in sicer; 1. skupina z matično podlago apnenec in/ ali dolomit 2. skupina s kislo matično podlago (si- likat). Vrednost RV% v 1. skupini (bazična ma- Vpliv nekaterih rastiščnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi Preglednica 2: Delež rdeče obarvanega lesa v lesni zalogi sestoja ter povprečni prsni premer Table 2: The Share of Red Coloured_ Timber in a Growing Stock of a Stand and the Mean Breast Height Diameter Vzorčna ploskev 1 Sample plot Srednja Rastiščila enota Kazalec vrednost Sitet.mit Index 2 3 4 5 Themean value RV% 1. Q-L-F RV% 11,9 14,1 5,9 5,8 4,0 8,34 o,,a 45,0 53,2 46,3 42,1 38,9 2. Ad.-F-1. AV% 5,4 6,9 3,7 4,3 6,6 5,38 o,,3 32,7 33,5 30,5 33,7 31,9 3. L-A- F RV% 20,9 18,4 17,0 17,0 20,8 18,82 o,,a 43,2 42,7 48,2 45,8 55,1 4. L-F RV% 7,3 10,0 7,6 7,2 1 ,O 6,62 o,,3 43,3 46,7 44,5 45,6 42,0 5. A-Fmaian, RV% 8,3 5,2 4,8 7,4 2,4 5,62 o,,a 41,0 43,8 40,4 40,6 42,9 6. Q-F RV% 13,8 10,3 10,0 14,8 13,1 12,40 o,,a 46,8 44,7 40,2 42,3 45,8 7. H- F RV% 17,8 17,0 5,9 18,4 15,0 14,82 Ot,3 46,5 50,1 43,6 47,6 44,5 8. F-F RV% 10,1 11,4 2,1 12,3 4,3 8,04 0,,3 54,7 53,8 37,9 48,5 38,3 9. A-Ftyp. RV% 21,8 15,1 11,2 14,0 11,6 14,74 0,,3 45,7 50,0 38,5 44,6 43,0 10. B- F RV% 17,0 16,7 17,0 18,8 8,0 15,50 0,,3 49,5 44,5 47,5 45,3 42,9 11. Lo.-F-1. RV% 9,2 12,4 9,3 12,8 7,5 10,24 0,,3 47,4 42,1 42,7 38,6 36,8 12. Lniv.-F RV% 4,0 3,7 2,6 4,1 2,3 3,34 01.3 27,9 28,8 26,6 27,1 25,9 13. An.-F RV% 10,8 12,2 16,3 3,5 7,0 9,86 0,,3 34,2 34,5 34,3 31,5 34,0 14. Ses.-F RV% 4,5 2,0 3,7 6,0 1,9 3,62 01.3 33,1 35,0 35,1 35,1 34,5 15. Lo.-F-11. RV% 7,4 5,6 4,5 5,1 1,9 4,9 0,,3 43,5 42,9 46,5 42,0 40,0 16. E-F-1. RV% 11 '1 12,5 5,6 8,5 8,3 9,2 01.3 36,7 36,6 34,0 33,8 38,8 17. E-F-11. RV% 10,4 11,0 10,4 12,5 10,6 10,98 Dt.3 41,7 40,6 42,5 44,8 43,6 18. Ad- F -11. RV% 4,4 10,2 1,7 10,6 3,2 6,02 Dt,3 26,3 30,3 24,7 27,7 22,4 lična podlaga) znaša 8,26 %, v 2. skupini matična podlaga le eden izmed vzrokov (silikatna) pa 11,76%. Razlika je statistično različne intenzivnosti pojavljanja rdečega značilna. Vendar pa vrednosti RV% v po- srca in še daleč ne edini. Matična podlaga je sameznih rastiščnih enotah kažejo, da je lahko le dejavnik, ki omili ali pa okrepi vpliv GozdV 52, 1994 351 Vpliv nekaterih rastiščnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi drugih dejavnikov, ki vplivajo na razširjenost rdečega srca. Zato smo vrsto nadaljnjih analiz izvedli ločeno po skupinah glede na matično podlago. Z namenom, da dobimo vpogled, kateri dejavniki vplivajo na delež lesa z rdečim srcem znotraj sestoja, smo izračunali odvis- nost AV% glede na starost sestoja (A), nadmorsko višino (ALT), lesno zalogo ses- taja na vzorčni ploskvi {V), zgornjo višino (Htop) in srednji prsni premer (Dt ,3). To od- visnost smo prikazali z multiplo linearno regresij o, v katero smo zajeli vsa analizi rana rastišča. Regresijska funkcija ima naslednjo vred- nost AV%= - 30,1132 + 0,1092 A + 0,0037 ALT+ 0,1081 V+ 0,3690 0 1,3 (R = 0,83, a :<> 0,05 za vse parametre v enačbi) . Kot vidimo, je iz enačbe izpadla zgornja višina, ki prikazuje boniteto rastišča. To pa ne pomeni, da rodovitnost ne vpliva na AV%. Med faktorialnimi znaki, ki so v enačbi na desni strani, obstaja tudi kolinearnost, ki ima za posledico, da lahko posamezen dejavnik izpade, čeprav vpliva na velikost rezulta- tivnega znaka. V našem primeru obstaja določena kolinearnost med zgornjo višino, lesno zalogo in prsnim premerom. 4.2 Vpliv srednje starosti (A) in srednjega prsnega premera (01,3) sestaja na delež lesa z rdečim srcem (RV %) 4.2 The lmpact of the Mean Age (A) and the Mean Breast-Height Diameter (01 3) of a Stand on the Share of Wood with Red Heart (RV %) Rdeče srce nastane ob določenih pogojih pri določeni starosti in narašča hitreje kot premer debla. Ker je nastanek rdečega srca starostno pogojen fiziološki proces (SEELING 1992), mora obstajati tudi po- vezava oziroma odvisnost med deležem lesa z rdečim srcem (AV%) in starostjo sestaja. Po drugi strani pa obstaja tudi odvisnost med prsnim premerom dreves in deležem rdečega srca. Ni nujno, da je odvisnost posledica tesne povezanosti med starostjo in prsnim premerom (kolinearnost), lahko je zaradi večje razdalje od centralnega dela debla do 352 GozdV 52. 1994 kambija. Vitalnost parenhimskih celic slabi z oddaljenostjo od kambija proti strženu (TORELLI 1974). Upadanje vitalnosti in parenhimskih celic je znak staranja, zato lahko domnevamo, da pri velikih prsnih premerih kljub nižji starosti vitalnost teh celic oslabi in ob določenih pogojih (mraz, dovod zunanjega zraka, verjetno tudi velike izsušitve) pride do pospešenega staranja in s tem do hitrejše tvorbe rdečega srca. Na temelju podatkov z analizi ranih vzorčnih ploskev smo prišli do naslednjih odvisnosti: AV% =-5,9060 + 0,1280 A (r =0,65) na silikatnih rastiščih AV% =-6,2840 + 0,1050 A (r =0,43) na rastiščih apnenca in/ali dolomita. Delež lesa z rdečim srcem je pri isti sta- rosti večji na silikatni matični podlagi in se z naraščanjem starosti nekoliko hitreje po- večuje. Tudi tesnost povezave je nekoliko večja na silikatih {Slika 1 ). Odvisnost AV% od prsnega premera nam ponazarjata naslednji dve funkciji AV% =-180,420 + 162,856. 1,004801,3 (R = 0,52) na silikatu AV% =-6,482 + 0,398 01 ,3 (r = 0,60) na apnencu in/ali dolomitu. Na silikatu narašča AV% z 0 1,3 progre- sivno, na apnencu oz. dolomitu pa linearno. Pri istem prsnem premeru imajo drevesa na silikatu več lesa z rdečim sreem in njegov delež s povečevanjem debeline dreves na- rašča bolj kot pa na apnencu oziroma dolo- mitu (Slika 2). 4.3 Vpliv zgornje višine sestaja (Htop) na delež lesa z rdečim srcem (RV%) 4.3 The lmpact of the Top Height (H10p) on the Share of Wood with Red Heart (RV%) Zgornja višina sestoja (Htop) je zelo dober kazalec proizvodne sposobnosti rastišča. Navadno vzamemo za merilo rastiščne produktivnosti zgornjo višino pri 1 OO letih - imenovano tudi rastiščni indeks (site index). V obravnavani analizi so sestoji stari od 94 do 196 let. V tem času se zgornja višina približuje svoji najvišji vrednosti, zato je lahko približno merilo proizvodne sposobnosti rastišča, hkrati pa nam do določene mere Vpliv nekaterih rasliščnih dejavnikov, seslojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi Slika 1: Vpliv starosti sestaja (A) na delež lesa z rdečim srcem (RV%) Figure 1: The lmpactof Stand Age (A) on the Share of Timber with Red Heart (RV%) 20 15 10 silikat sili ca te apnenec in/ali dolomit limestone and/o:r dolomite 100 110 120 130 140 150 starost (A) age 160 170 180 190 leta Slika 2: Vpliv srednjega prsnega premera (01,3) na delež lesa z rdečim srcem (AV%) Figure 2: The lmpact of Breast-Height Diameter (0 1,3) on the Share of Wood with Red Heart (RV%) 3D 20 silikat si~icate L~~~----10 apnenec in/ali domomit ~imestone and/or do~omite oL---------------------------------------~ 30 40 50 prsni premer (D1, 3) breast-height diameter 60 cm kaže tudi razvojno stopnjo sestaja. Če prikažemo odvisnost RV% od H10p pri različnih starostih in ne samo pri starosti 1 OO let {kar bi bilo tudi smiselno), dobimo učinek kombiniranega vpliva produktivnosti rastišča razvojne starosti sestaja na delež RV%. S tem dobimo dober kazalec za ocenjevanje RV% tudi za tiste sestoje, kjer ne poznamo GozdV 52, 1994 353 Vpliv nekaterih rastiščnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi starosti in debeline sestaja. Zgornjo višino namreč ocenimo zelo enostavno in zelo hitro z vzorcem 9 najdebelejših dreves na površini 9 arov. Regresijska enačba za navedeno odvis- nost se glasi: AV% = -27,402 + 1,099 Htop (r = 0,60) na silikatu in AV%= -2,289 + 0,355 Htop (r = 0,46) na apnencu in/ali dolomitu. Z naraščanjem zgornje višine narašča tudi delež AV% (Slika 3). Naraščanje AV% z H10p je hitrejše na silikatni matični podlagi, sam začetek na- stajanja rdečega srca pa je pri nižji Htop na apnencu. Ta zakonitost velja samo za anali- zirana rastišča v Sloveniji , ker imamo bu- kove gozdove na silikatu le na tistih rastišč ih, ki jih označuje tudi visoka proizvodna sposobnost. Vsi analizirani sestoji na silikatu imajo že pri nižjih starostih visoke zgornje višine. Povečevanje deleža rdečega srca z naraščanjem rodovitnosti so ugotovili tudi drugi raziskovalci (MAH LEK und HOWECKE 1991 in TORELLI1984 citirano po SEELING 1992). 4.4 Vpliv nadmorske višine rastišča (ALT) na delež lesa z rdečim srcem (RV%) 4.4 The lmpact of Site Altitude (ALT) on the Share of Wood with Red Heart (AV%) Pri izračunu odvisnosti med AV% in ALT smo dobili naslednji dve enačbi: 1. AV% = 55,8100 - 0,1462 (ALT) + 0,000112 (AL T)2 (R = 0,650), si likat 2. AV%= 13,1403-0,0052 (ALT) (r = 0,289), apnenec in/ali dolomit. Delež lesa z rdečim srcem z nadmorsko višino narašča na silikatni matični podlagi in se zmanjšuje na apnenčasti oz. dolomitni matični podlagi (Slika 4). Ta pojav si lahko delno razlagamo tudi s tem, da so na apnencih v visokogorju manj produktivna rastišča, analizirana silikatna rastišča v višjih legah pa spadajo med zelo produktivna. Vendar je to lahko, kot je že poudarjeno, samo delna razlaga. 4.5 Vpliv višine lesne zaloge (V) na delež lesa z rdečim srcem (RV%) 4.5 The lmpact of Growing Stock Quantity (V) on the Share of Wood with Red Heart (AV%) Višina lesne zaloge je ponavadi - vsaj v Slika 3: Vpliv zgornje v išine sestojev (Htop) na delež lesa z rdečim srcem (RV%) Figure 3: The lmpact of the Top Height (H10p) on the Share of the Wood with Red Heart (RV%) 20.------------------------------------------------, 16 12 8 4 apnenec in/ali dolomit limestone and/or dolomite silikat QL---------------~------------------------------~ 17 22 354 GozdV 52, 1994 27 32 zgornja višina sestojev (Ht~) top stand height 37 m 1 Vpliv nekaterih rastiščnlh dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi enomernih sestojih - povezana s številom dreves. Gostota sestaja pa vpliva na veliko- st razpoložljivega rastnega prostora in s tem na velikost krošnje. Gostota sestaja je posledica gojitvene obravnave sestojev, ta pa vpliva na razširjenost rdečega srca (MAHLER und HOWECKE 1991). Na naših analiziranih ploskvah smo med RV% in V (v m'/90Qm2) dobili naslednji povezavi: 1. RV% = 6,638 + 0,07 V (r =0,129- ni značilen), silikat 2. RV% = -2,233 + O, 191 V (r =0,667), apnenec in/ali dolomit (Slika 5). Zakaj je odvisnost na apnencu razmero- ma tesna, na silikatu pa zelo ohlapna oziro- ma neznačilna- v obeh primerih pa pozitivna, je za zdaj nepojasnjeno. 4.6 Vpliv značilnosti drevesa na razširjenost rdečega srca v deblu 4.6 The lmpact of Tree Characteristics on the Occurrence of Red Heart ina Stem 4.6.1 Vpliv drevesne starosti na razširjenost rdečega srca 4.6.1 The lmpactofTree Age on the Occurrence of Red Heart V prejšnjih razdelkih smo proučevali vpliv rastiščnih dejavnikov in sestojnih kazalni- kov na delež lesa z rdečim srcem v sestoju. Z regresijskimi analizami smo sicer izluščili vrsto zakonitosti, ki pa so bile v večini primerov premalo tesne, da bi nam pojav pojasnile v zadostni meri. Zato bomo skušali v tem razdelku analizirati učinke drevesnih znakov (karakteristik) na razširjenost rde- čega srca znotraj posameznega drevesa. Ker smo ugotovili veliko individualnost ras- tišč glede pojava rdečega srca, bomo ana- lize o učinku drevesnih znakov izvedli za vsako rastiščno enoto posebej. Ker smo ugotovili, da vplivajo na pojav rdečega srca nadmorska višina, rodovitnost in matična podlaga, vsaka rastiščna enota pa, se razlikuje v vrednostih vseh teh dejavnikov, je razumljivo, da mora potekati nadaljnja analiza na ravni rastišča. Kot kazalec razširjenosti rdečega srca znotraj drevesa smo uporabili količnik (R1,3) med premerom rdečega srca (DRs- 1,3) in premerom debla (0 1,3) v prsni višini (R,_,) D RS -1,3 D 1,3 Slika 4: Vpliv nadmorske višine rastišča (Alt) na delež lesa z rdečim srcem (RV%) Figure 4:The lmpact ol Site Altitude (ALT) on the Share ol Wood with Red Heart (RV%) 90.-----------------------------------------, BO 70 60 50 40 30 silikat si~icate 20 apnenec in/ali dolomit 10 r-~==========--~~=----------l~"~·m~e~s~t~o~n~e~a~n~d~/~o~r~d~o~l~om~":·t::e_J oL-------------------------------------~ 500 738 975 1213 1450 nadmorska vi~ina rastiAča (Alt) site altitude mnv GozdV 52, 1994 355 Vpliv nekaterih ra sti~čnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi Iz preglednice 3, ki kaže število dreves v posameznih razredih glede na starost drevja in sočasno glede na velikost (premer) rdečega srca, je razvidno, da ima rdeče srce 80% analiziran ih dreves. Okrog 50 % dreves pa ima rdeče srce, ki v preme ru meri več kot 1 O cm. V preglednici 4, kjer je prikazan delež rdečega srca glede na premer debla, pa lahko vidimo, da ima 22 % analiziranih dreves rdeče srce, ki zavzema več kot 40% premera debla. Iz preglednic 3 in 4 izhaja, da se lahko pojavi rdeče srce že pri starosti 40 let, torej v bistveno manjši starosti kot navaja Seeling (SEELING 1992). Analizirali smo tudi drevo, ki je staro nad 230 let in je še vedno brez rdečega srca. Le dober odstotek dreves ima rdeče srce, ki zavzema nad 80% premera debla. Zanimivo je, da je nekaj teh dreves razmeroma mladih, saj je njihova starost le nekaj več kot 1 OO let. V preglednici 3 in 4, ki sta sumarni preglednici za vsa rastišča, so razlike med rastišči zabrisane, zato so razlike še nekoliko večje. Vendar so tudi razlike znotraj iste rastiščne enote še vedno velike. Nekoliko bolj podroben vpogled v pojav rdečega srca daje preglednica 5. V njej lahko razberemo, da je pri mladem drevju na silikatu večje število dreves brez rdečega srca kot na apnencu (vse do starosti 139 let). Pri drevju , ki je starejše od 140 let, pa je ravno obratno, saj je na apnencu delež drevja brez rdečega srca še enkrat tolikšen kot na si- likatu, zato je tudi delež lesne mase z rdečim srcem precej večji na silikatu, kar smo ugotovili že v prejšnjih razdelkih. 4.6.2 Razširjenost rdečega srca v različnih višinah debla 4.6.2 The Occurrence of Red Heart at Various Stem Heights V raziskavi smo nekoliko podrobneje ana- lizirali rdeče srce na panju in v prsni višini debla. Rezultati so prikazani v preglednici 6. Preglednica 3: Frekvenčne porazdelitve dreves glede na premer rdečega srca (DRs-1,3) in glede na starost (A) (vsa rastišča skupaj) Table 3: Frequency Distribution of Trees as to Red Heart Diameter (DRs·t.:JJ and as to the Age (A) (all sites together) Starost Premer rdečega srca (10 cm razredi) 1 Red heart diameter (10 cm classes) 10-letni razredi o 0,1- 10 10,1- 20 20,1-30 30,1-40 40,1-50 50,1-60 nad60 Skupaj Age - 1 0-year Total classes do49 o 1 o o o o o o 1 50- 59 5 o o o o o o o 5 60-B9 15 9 o o o o o o 24 70-79 34 21 o o o o o o 55 80- 89 52 30 o o o o o o 82 90-99 72 58 4 o o o o o 134 100-109 70 112 31 4 5 o o o 222 110- 119 73 161 59 15 2 o o 1 311 120- 129 62 170 46 11 2 o o o 291 130- 139 133 284 138 46 9 1 3 o 614 140-149 78 282 125 34 11 o o o 530 150- 159 66 219 139 35 9 3 o o 471 160- 169 43 145 81 30 9 1 2 o 311 170- 179 20 74 72 26 8 2 2 o 204 180-189 4 56 46 29 8 2 o o 145 190- 199 2 36 32 22 8 1 o 1 102 200- 209 2 14 19 7 1 o o 1 44 210- 219 o 14 8 6 1 1 1 o 31 220- 229 o 7 8 8 2 o o o 25 230-239 1 3 7 3 o o o o 14 240-249 o 1 7 1 2 o 1 o 12 nad250 o 1 1 2 o 1 o 1 6 Skupaj 732 1698 823 279 77 12 9 4 3634 356 GozdV 52, 1994 ! •? Vpliv nekaterih rastiščnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi Preglednica 4: Frekvenčna porazdelitev dreves glede na delež rdečega srca (R1,3) v prsnem premeru in glede na starost (A) (vsa rastišča skupaj) Table 4: Frequency Distribution of Trees as to the Share of Red Heart (R1,:Y at Breast Height Diameter and as to the Age (A) (all sites together) Starost Delež rdečega srca (R1,3 razredi) 1 The share of red heart (R1,3 classes) 1 O-letni razredi Age' o 0,01-{),2 0,21-{),40 0,41-{),60 0,61-{),80 0,81-1 ,oo Skupaj 1 0-year classes Total do49 o o o 1 o o 1 5Q-59 5 o o o o o 5 SQ--69 15 4 1 3 1 o 24 7(}-79 34 18 2 1 o o 55 8Q-89 52 18 7 3 2 o 82 90-99 72 34 16 10 2 o 134 100-109 70 98 27 13 10 4 222 110-119 73 138 56 31 10 3 311 120-129 62 139 47 33 8 2 291 130-139 133 229 140 87 17 8 614 140-149 78 206 144 81 14 7 530 150-159 66 142 149 91 21 2 471 160-169 43 100 77 73 13 5 311 170-179 20 42 74 50 14 4 204 180-189 4 32 48 48 10 3 145 19(}-199 2 25 27 37 9 2 102 200-209 2 7 17 16 2 o 44 210-219 o 10 7 11 2 1 31 220-229 o 5 8 8 4 o 25 230-239 1 2 7 3 1 o 14 240-249 o 1 7 1 2 1 12 nad 250 o o 1 3 2 o 6 Skupaj 732 1250 862 604 144 42 3634 Preglednica 5: Učinek starosti drevesa (A) in prsnega premera (01,3) na število dreves z rdečim srcem Table 5: The Effect of Tree Age (A) and Breast Height Diameter (D1,:J) on the Number of Trees with Red Heart število dreves in njihov delež 1 The number of trees and their share(%) Rastiščna enota Starost 1 Age Prsni premer 1 Breast-Height Site unit Diameter 40-791et 40-1391et 14Q-280 let o,,3<40cm o,,3~40cm silikat brez rdečega srca 24(77%) 191 (37%) 15(6%) 151 (38%) 55(14%) sili ca te excl. red heart z rdečim srcem 7(23%) 331 (63%) 255(94%) 246(62%) 340(86%) inc!. red heart skupaj 1 total 31 (100 %) 522 (100 %) 270 (100 %) 397 (100 %) 395 (100 %) apnenec brez rdečega srca 24(44%) 325(27%) 201 ( 12%) 497(23%) 29(4%) in/ali excl. red heart dolomit z rdečim srcem 30(56%) 892(73%) 1424(88%) 1637(77%) 679(96%) /imestone inc/. red heart and/or skupaj 1 total 54(100%) 1217 (100%) 1625(100%) 2134(100%) 708 (100 %) dolomite GozdV 52, 1994 357 Vpliv nekaterih rastiščnih dejavnikov. sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi Preglednica 6: Srednje vrednosti p remerov rdečega srca (DRs-1 ,3 in DRs-0,3) in njun delež (R1,3 in R0,3 ) v drevesni višini 0,3 ter 1 ,3 m Table 6: The Mean Red Heart Values (O RS- 1.3 and O RS-0.3) and TheirShare (R1.3 and R0.3) ata Tree Height of 0.3 and 1.3 m Z drevesi DRs-1 ,3 = O inc/. ORs-1.3 = O trees Brez dreves DRs-1,3 = O excl. ORs-1.3 = O trees Rastiščna enota Site unit Ro,3 R1,3 DRs-0,3 DRS-1,3 Ro,3 R1,3 DRS-0,3 DRS-1,3 1. Q-L-F 0, 11 5 0,180 7 ,3 8,3 0,174 0,301 11 ,5 13,9 2. Ad.- F-1. 0,127 0,217 5,3 6,8 0, 131 0,232 5,5 7,7 3. L -A- F 0,304 0,405 15,2 16,4 0,314 0,429 15,9 17,3 4. L- F 0,087 0,162 4,8 7,1 0,098 0,210 5,6 9,2 5. A - F maian. 0,107 0,213 6 ,0 8,9 0,112 0,223 6,4 9,7 6. Q-F 0,153 0,321 9,4 13 ,6 0,161 0,339 9,9 14,4 7. H- F 0,254 0,349 15,8 15,0 0,262 0,395 16,4 17,0 8. F-F 0,089 0,112 5,7 5,8 0,143 0,247 10,2 12,7 9. A - Ftyp. 0,262 0,366 13,3 14,6 0,273 0,384 13,9 15,3 10. B- F 0,251 0,343 13,3 14,7 0,255 0,351 13,5 15,1 11 . Lo. -F - l. 0,185 0,257 9 ,6 10,5 0,191 0,269 10,0 11 ,O 12. Lniv.- F 0,119 0,141 3 ,7 3,5 0,130 0,171 4,1 4,3 13. An.- F 0,151 0,257 7,2 9,0 0,206 0,357 9 ,9 12,4 14. Ses.- F 0,145 0,145 6 ,3 6,4 0 ,160 0,177 7,4 5,6 15. Lo.-F-11 0,097 0,133 5,1 5,9 0,106 0,159 5,8 7,1 16. E-F-1. 0,183 0,242 8,8 9,0 0,187 0,251 9 ,0 9,4 17. E -F- 11. 0, 11 3 0,217 6 ,5 9,7 0,182 0,355 10,5 15,9 18. Ad-F-11. 0,156 0,189 5,2 5,2 0,250 0,356 8,7 9,7 R1 ,3• Ro.3• DRS-1,3• DRS-0,3 so povprečne vrednosti za R1,3• R0,3, DRs-1,3· DRs-0,3 are the mean values for Slika 5: Vpliv lesne zaloge sestoja (V) na delež lesa z rdečim srcem (RV%) Figure 5: The lmpact of Growing Stock Quantity (V) on the Share of Wood with Red Heart (RV%) 16 .-----------------------------------------------, 14 12 silikat 10 8 6 limestone and/or dolomite 4 2 L-----------------------------------------------~ 30 40 358 GozdV 52, 1994 50 60 70 lesna zaloga (V) growing stock i;' Vpliv nekaterih rasliščnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi V tabeli so izračunane povprečne vred- nosti prikazane v dveh različicah>- in sicer: prvič so v izračunu vzeta vsa drevesa, v drugem primeru pa so izpuščena drevesa, ki niso imela rdečega srca. Iz preglednice je razvidno, da je premer rdečega srca v prsni' višini večji kot premer na panju. Pri prikazu deležev rdečega srca se kaže to povečanje še v veliko večji meri. Ta ugoto- vitev se ujema z ugotovitvijo drugih avtor- jev ter z rezultati naših raziskav, ki so bile izvedene pri bukvi v prebiralnem gozdu (KOTAR 1993). Rdeče srce ima vzdolž debla vretenasto obliko; z višino debla se povečuje in potem od določene višine naprej spet zmanjšuje. Odvisnost med R1•3 in R0 3 je linearna, korelacijski koeficienti v analiZi ranih rastiščih pa so na intervalu 0,50 - 0,80. Podobno velja tudi za odvisnosti med DRs-1,3 in DAs-o,3 , le da se korelacijski koeficienti gibljejo na širšem intervalu (0,40 ,; r,; 0,85). Regresijske enačbe, ki kažejo te odvisnosti, nam omogočajo izračun pre- mera rdečega srca v višini 1,3 m, če ima- mo premer rdečega srca na panju, in to ločeno po rastišč ih. 4.6.3 Vpliv starosti drevesa na premer rdečega srca v višini 1, 3 m 4.6.3 The lmpact of Tree Age on the Red Heart Diameter at the Height of 1.3m Starost drevesa vpliva na premer rdečega srca različno glede na rastišče. To je gra- fično prikazano na sliki 6a in 6b. Kot je razvidno iz slike, so odvisnosti linearne in jih ponazarja premica. Premice imajo tisto dolžino starostnega intervala, kot so jo imela analizirana drevesa. Izjema so tiste rastiščne enote, v katerih so bila posamezna drevesa starejša od 200 let. Tu smo zaradi preglednosti premico iz risali samo do 200 let. (Če bi npr. izrisali prem ico do 280 let, bi morali skrajšati obscisno os, s tem pa bi povečali strmino premic, kar bi vodilo do nepreglednosti na tistih rastiščih, kjer je bil razmik v starosti analiziranih dreves maJhen (npr. rastiščna enota 17) (Slika 6a in 6b). V preglednici 7 so regresijske enačbe, ki kažejo odvisnost premera rdečega srca (DRS·l 3) od starosti ter povprečno starost analizlranih dreves v posamezni rastiščni enoti. Iz preglednice je razvidno tudi število Slika 6a: Vpliv starosti drevesa (A) na velikost rdečega srca DAs 1,3 Figure 6a: The lmpact of Tree Age (A) on the Red Heart Diameter D RS 1.3 40 30 o .. ;· 20 ~ Q 10 silikat 1 .silicate ra."'ti.iična enota 1 site unit 1-Querco-LuJ:u1o-Fiiget;..., 3-Luz,.lo-Allieti-ragctUlll praa1p. 4-LII: