Li«! M korlatl dalav- tkagalfudatva. □•Uvel ao opravičeni do M kar producé rajo. Thla papar la devoted la iha intaraata o! tha working cUaa. Work-9rt ara anililad to all what Ihay producá. itmruu imoi4-«imi at CklMfO 111. attar, Daa. «, 1MV, al tka peat offtaa •Mar tka Act aí 0a*«raa« al Marafc M, 10T9. Office: 2146 Blac Island Ava. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! na fttavilko v oklepa|u-ki aa nahafa pole« va-tega naalova. prlleplfe-naga a podaj ali na ovitku. Ako (251) |a Atavllka . . ' teda| vam a prihodnjo itavtlko natega Itata po-lata naročnina. Proel-mo. ponovita }• tako). Stev. (Na.) 250. Chicago. HL, 25. |unl|a (Jone) 1912. Nova Doiitična stranka polil Zdr. državah. Politična situacija v Združenih državah od leta 1B60. ni bila tako samotana kakor je danea. Vaa znamenja kažejo, da se bližamo velikanskim spremembam v naši politični mašini z nevjerjetno hitro-stjo. Kritičen položaj, v katerim živi danes ameriški narod one mogočuje vsako trezno in složno delo v republikanski in demokrat-iki stranki. Organizem teh dveh strank je tako oslabljen, v republikanski stranki celo strt, da stranki nimata prav nobene vesele prospektive za bodočnost. Narodna konvencija republikanske stranke, vršeče se v Chica-gi minuli teden je postavila za predsedniškega kandidata geda-njega predsednika William Howard Taft-a. Za podpredaednika pa sedanjega podpredsednika James S. Sherman-a. Ekspredsednik Theodore Roosevelt je pa iz svoje brezmejne vladeželnosti zato, ker ni bil nominiran, ustanovil novo politično stranko, ko je predsedniški kandidat je on sam. Nova stranka si nadeva značaj napred-njastva. Nikakor pa ni misliti, da je Roosevelt osamljen pri tem početju. Njegovo moč najjasnejše osvit-ljuje dejstvo, da je od 1078 delegatov na konvenciji volilo samo 561 za Taft, torej je smatrati ostalih 510 delegatov za Rooseveltov-ce. ako že ne vae, pa vsaj ogromno večino, kar daje kričaču in vlade-željnežu Rooscveltu dovolj poguma in zaslombe za početje, kakor-šnega uganja. Stranka., ki je zadnjega polsto-lctja odločevala usodo Združenih držav je danes razdvojena, moralno ubita in brez vsake opravičene nade za bodočnost. Vsled tega ne bo ameriškemu ljudstvu preo-stajalo drugega kakor prebrati si stranko. Kje in kako si bo zbiralo, bo pokazala prihodnjost, vendar pa se da že sedaj nekoliko sklepati na podlagi faktorjev, po ko-terih bo ljudstvo sodilo. Da Taftova stranka, ki je vzor reakcionarne stranke, ne more pričakovati podpore, je jasno kot beli dan, kajti ogromna večina prebivalstva .zlasti delavstvo, je uvidelo, da pomeni ohranitev sedanje vlade ohranitev sedanjega mezdnega suženjstva, ohranitev sedanjega izkoriščevanja. ohranitev sedanjih krivic brez upa na izboljšanje. Platforma, katero je Taftova stranka sprejela ne omenja niti najskromnejsih reformnih zahtev sedanjosti, to je iniciativa in referendum (splošno glasovanje), odpoklicu sodnikov pa naravnost nasprotuje. Platforma je tako sramotno nazadnjaška, da se je senator La Follette izrazil, da bi on ne prevzel kandidature na podlagi take platforme, če bi mu jo tudi ponudili. Da v taki stranki delavstvo ne ho iskalo rešitve iz sedanjega bednega položaja, je naravno. Kdo in kaj je Roosevelt, pa ve danes že vsak šolarček, ki pozna i in u. Nerazsodnost in slepa zate-lebanost večine ameriškega prebivalstva je še vedno tolika, da bi vsak kandidat, do katerega bi mogli volilci imeti le pičico zaupanja, na podlagi nove in napredne kapitalistične stranke, z lahkoto zopet potegnil za nos nerazsodne volilce, katerih ni baš malo. Hipo-krit, humbugar in kričač Roosevelt pa kljub dozdevni popularnosti ne bo v stanu Se tretjič nafar-bati ameriškega ljudstva. Preostaje nam Se demokratska stranka; ta Se ni določila svojega kandidata. Kakor pa je iz sedanjih okoliičin razvidno, čaka de-mokratsko stranko, koje konvencija s e ravno ta teden vrSi v Baltimore, usoda, enaka isti republi-kanake stranke in tej usodi bo težko utekla, kajti Roosevelt in njegov Stab dela r. vsemi silami na to, da pridobi za svojo stranko tu- di nepredne demokrate. Zato pa je pripravljen podeliti podpredsedniško mesto demokratom. Za to mesto se omenja demokrata Woodrow Wilson-a, guvernerja New Jersey-a. Iz tega je razvidno, da je politična mašina naših kapitaliatov zabredla v kaos, v mešanico, iz katere ae ne bo izkopala brez o-gromnih moralnih žrtev, ako se sploh bo. Naš nasprotnik je danes tam, kjer smo si ga socialisti že zdavnaj želeli. Korupcija, humbug hipokritstvo, krivica in izkorišče-vanje se da le en čas krotiti in regulirati, a prej ali slej pa mora priti dan maščevanja in ta je danes tu. Kapitalistični sistem, pod katerega okriljem se tabricira ves navedeni gnoj, je danes prisiljen spoznavati, da gineva njegova moč v politiki. S padcem kapitalistične politike je pa tudi kapitalizmu samemu oklenkala zadanja ura, kajti kapitalizem je skoraj preživel svojo dobo, zato se mora umakniti socializmu. SOCIALIZIRANJE DANAŠNJE ČLOVEŠKE DRUŽBE. Da socializem prihaja v današnjo človeško družbo vedno v sir" še m obsegu, tega ne more nihče zanikati. Naravna posledica kipita »zma je socialisem. Vsak dar imamo na razpolago številnejše dokaze za trditev, da propagirajo (ocialiur a nje raznih naprav ljud" je. ki v svojih dušah morda sovražijo socialistično stranko in sj-c-iailste, seveda socializem ljudij te vrste ni splošen, kakoršnega propagira socialistična stranka, ampak se nanaša samo na special ne naprave v človeški družbi, i različni Ijtidje se zavzemajo m socializiranje različnih iytprav Tako je velik del socializma za stopan tudi izven socialistične stranke. Kljub vsemu temu pa se še vedno dobijo ljudje, ki trdijo, da je socializem nauk nekaterih sanjačev, ki so s svojimi obljuba mi in kričanjem potegnili /a seboj nerazsodne delavske mase. Poleg tega se dobijo tudi taki, ki trdijo, da socializem ni izvedljiv, ker ne sprevidijo, da socializem prihaja — dane«. Naravni razvoj se da sicer za vleči in ovirati, zabraniti ga ni mogoče. Naravni raz.voj pa se da tudi pospeševati. Povspešiti prihod socializma človeško družbo, to je naloga socialistične stranke. Farmarji ustanovč svoje klavnice. Kakor »'-asopis "The Wisconsin Equity" poroča, nameravajo far merji v državi Wisconsin ustano viti lastno klavnico ter se tako o-tresti izkoriščevanja, katerega tr pe so-raeije sedaj brit ko občutijo. Da pa vsaj nekaj store s čimer hkIo mogli stopiti pred svoje vo-ilce ter opravičijo sebe in svojo stranko, hočejo sedaj s par frazami nametati volileem — delavcem peska v oči. Posebno demokratska stranka je i>okazala svoje hipokritstvo v pravi luči, ker loče veljati za delavstvu naklonjeno stranko. Ko je kongresnik Joe Cannon, republikanec iz llliuois-a, ki je znan kot ponižen sluga velekapi-talizma, stavil predlog, da naj zvezina mornarica ne rabi premoga, ki ni bil izkopan z osemurnim delom, je vstal demokratski kongresnik lleflin iz Alahame ter se v potencirani hinavščitii izrazil, da ni moža v zbornici, ki bi bil prej pri volji glasovati v korist trpečega delavstva kakor on. Sicer Cannon ni stavil svojega predloga zato, da bi morda koristil premaga r jem svojega distrik-ta, kajti, ko bi on res imel voljo pomagati delavcem, bi to že prej kedaj storil, saj je bil predsednik poslaniške zbornice in voditelj republikanske večine. Njegov predlog je imel na meti pomagati premogovnim podjetnikom njegovega distrikta, kjer je slučajno upeljano osemurno delo. Gotovo je tudi delavcem s tem kolikor toliko pomagano, toda Cannon na to ni mislil in to je glavno. Kljub temu pa mu republikansko časopisje poje slavo in hvalo kot prijatelju delavstva. Se podlejša pa je izjava demokrata Heflina o njegovi veliki goreči ljubezni do delavstva. Poglejmo samo nekatere» zakone v južnih državah, iz katerih prihaja Heflin in njegovi demokratski tovariši. V A latam i je n. pr. zakon, po katerem se kaznuje na globo $100.00 in tri mesece zaj>o-ra vsakogar, ki nagovarja delavca, da pusti delo. Bojkot je strogo prepovedan. Enake krivične, 44 bartairske", zastarele in i živa-joče zakone zoper delavstvo imajo tudi Texas, Georgia in druge južne države, a kljub temu se demokratski zastopniki, ki niti z ina-zineem ne ganejo, da bi odpravili delavstvu godeče se krivice v svo" jih državah, neprestano hvalisa-jo in izdajajo za prijatelje delavstva, dočim v resnici niso drugega kot slepo orod je lastnikov obsežnih zemljišč. Ameriška prosperiteta. V Vaneouver-u, British Colum* bia, se je ponesrečila neka ženska. Po daljšem raziskavanju so zdravniki prišli do zaključka, da bi utegnili ženski rešiti življenje s prenosom krvi od kakega druzega človeškega bitja. Zato »o v časopisu stavili ponudbo za $25 za tistega, ki bi* hotel prodati svojo kri. O!» napovedanem času je prišlo v bolnišnico 15 mož, ki so bili vsi pri volji prodati zahtevano koli čino krvi; toda ne iz morebitnega usmiljen,)« do ženske, ampak iz revščine. Pač jasen odsev razmer, ki vladajo v dobi Roekefeler-jev, Mor ganov in Carncgie-ev. La Fallettova platforma in gocia-liatične ideje. Socialistična stranka mora biti vsekakor najbolj napredna stran- ka, kajti vsak politik izven aocia-lističu«* stranke, ki hoče biti na-peden, zajema svojo naprednost iz programa socialistične stranke. Vsa naprednost rogovileža Ro-oseveltia ni drugega kakor samo par točk iz programa soc. stranke. Vrhunec njegove naprednosti je odpoklicno pravo, splošno glasovanje in iniciativa; tudi za splošno žensko volilno pravico se zavzema ter še par podobnih zahtev. Vse te zahteve je obsegal program soc. stranke že pred desetletij. Kar pa je glavno, je to, da je Roosevelt te zahteve soc. stranke še ne dolgo let nazaj ob-?ojal in pobijal. In tudi senator La FaJlette, ki že dolgo goji skromne želje po predsedniškem stolcu Zdr. držav in ki velja za uzor med naprednimi ameriškimi politiki, je prišel na dan s svojim programom, ki v marsičem kopira program socialistične stranke. Tako ohsega njegova platforma iniciativo, odpoklic, splošno glasovanje, spremembo konstitucije in direktno volitev senatorjev po ljudstvu. Priporoča tudi žensko volilno pravico in nominacijo predsedniških kandidatov po ljudstvu. Kakor vsem kapitalističnim politikom manjka tudi La Fallet-te-u točke, ki bi določevala način rešitve ameriškega ljudstva iz dolgih in močnih krempljev samo-pašnili tnistov. Do te višine se pa noben politik izven «oe i al isti ene stranke ne more povspeti, kar dokazuje našo trditev, da so republikanski in demokratski politiki v obíasti trustov, eden enih, drugi drugih. Upajmo, da se bodo morali napredni politiki radi ali neradi sprijazniti tudi z drugimi zahtevami soc. stranke v teku časa. tako tudi s točko, ki določuje skupno lastnino naravnih bogat stev in industrijskih sredstev, ki jim siMlaj največ preglavee dela. 37 milionov izvodov literature. Letošnja predsedniška volilna kampanja soc. stranke, bo v prvi vnsti kampanja literature, ako se izvedejo načrti voditelja kamelje J. Maihlon Barnes-a. Ta je predložil odseku za vodstvo volilnega boja načrt, po katerem na menava objaviti oklic za 800 prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni za skromno plačo razpecavati socialistično literaturo med ameri kansko ljudstvo. Za vsak kongresni distrikt. sta določena dva moža. To delo ima trajati deset tednov do treh mesecev. Na ta način upa Bames razpečati med ameriški t narod 27 milionov izvodov socialistične literature. Kakor razni Voditelji poročajo, prihajajo iz vseh delov Z. držav zahteve po informacijah o socializmu in socialistični stranki. Vsem zahtevam pa bo stranka tem potom odpomogla. Drug važen nasvet upravitelja volilnega, boja Bame«-a zahteva, da naj vrhovno vodstvo stranke določi en dan. v katerem se bodlo vršile seje vseh 5000 podružnic socialistične stranke v Z. državah. Dam še ni določen. Letno poročilo uprave Whit Star družbe, ki je lastovala ponesrečeni pamik "Titanic", izka zuje za lansko leto 1911. 60% di vidende. Ta že itak velikanski profit ni zadostoval samogoltnim lastnikom te družbe; še več ho čejo, še več! Ta njih nenasitnost je provzroeila ono grozno kata strofo. a ta človeški družbi nevar na samogoltnost je ostala neka znovana in se nadaljuje naprej in se bo to4 i ko časa, da se bo ljud *tvo spametovalo ter prevzelo 1( in druge javne nazprave v svojo oskrbo. Napredek socializma v Argentini ji. Buenos Aires. — Pri zadnjih Argentinskih volitvah je socialistična stranka izvolila dva poslanca, kar je vaekako lep uspeh, ako (»omislimo na težkoče, s katerimi se ima boriti socialistična stranka. Moč in napnedek socia-izina se pa ne da toliko ceniti po številu zastopnikov kakor po številu oddanih gktsov. Socialistična stranka je prvič nastopila v Argentiniji 1. 18%. in je dobila samo KM razredno zavednih glasov. L. 1904 je stranka dobila 1257 glasov ; a 1. 1908 5,-178. Pri letošnjih volit vali se je >a število glasov na ras ti o na 18.-844 Navedene številke kažejo, da socialistična misel v tej južno -ameriški republiki stalno in po-voljno napreduje. Ako bo stranka vzdržala še i naprej dosadanji red, pač ni več dolgo, ko bo stopila na krmilo republike. Ako je številka po\eg tvojega naslova manjSa kot 250, je tvoja naročnina potekla. Ponovi jot Lepa ponudba. Znani so«*ia lističu i tednik 41 Appeal to Reason" v Girard, Kans., je ponudil jezuitu Vaughaii^u vso prvo «tran svojega lista za pobijanje socializma, seveda z dostav" kom, da bodo uredniki omenjenega lista na notranjih straneh odgovarjali na jezuitore trditve. Jezuita Vaughan-a je namreč sam papež p»oslaJ iz Angleškega v Ameriko pobijat soc. ideje. Pa peža in njegovo cerkev je začelo resno skrbeti hitro razširjenje socializma v Združenih državah; »ato je poslal najboljšega prid-garja v boj zoper socializem. Jezuit Vaughan je priredil več predavanj v New Yorku in po nekaterih drugih mestih. Da pa jezuit Vaughan pove in dokaže svoje razloge zoper socializem pred vso ameriško javnostjo, ga je "Appeal to Reason" pozval, da to stori v ljstu, ki ima nad pol miliona naročnikov. Za človeka, ki je u ver j en, da govori resnico in ki želi, da bi njegov nauk tudi dr"gi zvedeli, je ta po" nudba neskončne vrednosti. Po ponudba gre še dalje. Ne samo jezuitu Vaughan-u je 4'Appeal to Reasom" na razpolago, tudi kardinal Gibbons iina pravico določiti kakega cerkvenersta-vijo pozrešnosti gospoduj očega kapitalističnega razreda. Kadar bi delavci posedovali vsa sredstva za proizvajanje — stroge, zemljišča, rudnike itd. — in kadar bi tudi dobili vse, kar .prodiucirajo, takrat -bi vprašanje o delovnem času, o mezdi, o kruhu ne ekzistiralo. Potom stavke hočejo delavci čim največ si pridobiti od onega, kar proizvajajo. A to pomeni, da nekdo jemlje en del njihovega lastnega dela. Pa zakaj — ako je tako — vse-vkupni delavski razred ne pristopi k soicia lis ti enemu gihanjut Zato, ker so zasužnjeni z dolgim delovnim Časom in nimajo časa, da bi se izobraževali in proučavali socializem. Socializem je pojav delavskega razreda in dela »ploh. Socializem je nauk o taki .društveni uredbi, v koji bi vsi 'ljudje delali. Vsak poedinec — tki je -zdrav in sposo-* ben — bo delal za dobrobit vseh, a ne samo za korist nekoliko bogatašev. Ko bodo to delavci razumeli, ne »bo več potrebno stavkati. Vsakdo bo dobival popolno vred-dnest svojega dela. Ali dokler ne dosežemo tega cilja. moramo stavkati ter si na ta način izboljšati svoj življenski položaj, osobito pa se moramo boriti «za skrajšanje delovnega časa. Čimk rajši bo delovni eais, temveč bo ostalo »prostega časa za uk in »prosveto. Prosvetljeni in svest-ni glasovi bomo za svoje ljudi, katerih naloga bo, da v zbornicah ustvarjajo boljše zakone za delovno ljudstvo, zakene o enakih dolžnostih in pravicah. Samo ta pot pelje k pravemu cilju. Citajte socialistično časopisje, socialistične knjige, zavedi-te se. ohrabrite se in pristopite k našemu vzvišenemu in svetemu l>oju! Ženska kandidatinja za guvernerja. Socialistična stranka v Ca-lifomiji je nominirala sodruginjo gospodično Ano A. Malley za gu-vernersko mesto. Sodruginja gospa Minnie Parks je nominirana za državn. blagajnika. Socialistična stranka ima zaradi spora v republikanski stranki priliko za zmago. Premogovni podjetniki v ozemlju trdega premoga so dovolili zvišanje plač svojim rudarjem, a ob istem času pa so tudi zvišali ceno premogu za 25 oentov pri toni. Zvišanje plač rudarjem znaša na leto 6 milionov dolarjev, zvišanje cen premoga pa pomeri 12 milionov dolarjev. — Premogovni podjetniki so torej pomnožili svoj proTit za celih 6 milionov dolarjev. Z'vela prosperiteta!! a a Dohodki John D. RockefeHer-ja znašajo $140 vsako minuto. Olnati John jih ne zasluži sam, to se razume. Toda doklier bodo delavci pri volji plačevati tolik davek, se ga John gotovo ne bo branil; ti bi se ga gotovo tudi ne. Na delavcih samih je torej odvisno, kedaj ho tlaka za Johna odpravljena. a a Revščina je tiranstvo, t i ran stvo pa je produkt kapitalizma. Zatorej odstranimo kapitalizem in revščina bo sama izginila. LISTU V PODPORO. Od komunistične slavnosti, katero so priredili jugoslovanski goc. klubi v Chieagi meseca marca v korist ju gosi. «oe. časopisju v Ohi-^agi, je dobil vsak izmed treh zastopanih časopisov $38.54. PROLITAMC UST IA IMTSKKtE DBLAVSKKGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia izdajatelj Hfiiktiuki delavska tiskovna dražba v Cbksfo. III. fMdkii Za Amtrico $1.3» aa celo teto. 7ie ss «atleta. ZaKvropo|3 aa celo lato, $1 aa pol lata. mm!« Mt«f« munantrt tudi S TAM/ moal*». PROLETARIAN Owned and pnblishsd Evaav Tussday by loath Slavic Workmea's Publish iaf Compaay Chicago, iillaola. ' Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zvese t Ameriki. __ ion satbs: United States and Canada, s year, 75c lor half year. Foreifn countries I $2 a year, $1 tor Salí year. motbwmtno bath on afrscnisnt. NASLOV (ADDRESS)i ."PROLETAREC" «46 Blue Island ave. Chicago, 111. IZID BELGIJSKIH VOLITEV IN NJEGOVE POSLEDICE. V Belgiji «o se vršile 2. junija državnozborske volitve, ko ji h izid daje klerikalni stranki tudi v bodoči zbornici večino deset glasov; večina sicer ni velika, a večina je le. Najbolj značilno pri teto volitvah je bilo to, da so klerikalci povečala svojo večino. Do sedaj »o kterikalci pri vsakih volitvah nazadovali; vsled tega je bil vsakdo iznenaden nad klerikalno zmago, ki gre na račun liberalcev. Socialista «o število svojih zastopnikov povečali od 35 na 39. Tako srditega boja kakor je bil za zadnje volitve ne pozna zgodovina Belgije. Dasi >je bilo valovje v vseh strankah do skrajnosti razburkano, a sredstva, katerih se je posluževala klerikalna stranka, da obdrži moč v državi, presegajo vsako mejo poštenosti in dostojnosti. Ni jim zadostovala prižnica, apovednica in vladni pritisek na uredništvo, tudi šolo so udinili v svoje strankarske imam ene. Belgijsko šolstvo, ki je sk">ro docela i>od koutro" lo menihov in nun, je postalo prava volilna agencija za klerikalno volilno propagamlo. Učitelji so pravili uoeneem najrazličnejše laži in zločinstva o socialistih in njihovih kandidatih, grozili so jim, da bodo socialisti šole zaprli, ako bodo prišli do vlade. Nekaj dni pred volitvami so bili šofcarji prisiljeni opravljati razne molitve za zmago klerikalnih kandidatov., Po vsej Belgiji so krožili letaki, na katerih se je grozilo ljudstvu, da bodo socialisti odpravili zakrament zakona ter upeljali " prosto ljubezen ".Laži in obrekivanja so bila tako o-studna, da jih socialisti kljub največji potrpežljivosti niso mogli več prenašati. Vložili so tožbo zoper klerikalne lažnjivoe in obre-kovalce, kateri «o bili kljub močnemu upi i vu klerikalne stranke na sodišča, obsojeni na $20.00 denarne glol>e. Pa najsi j«e zmaga klerikalcev na videz tudi povoljna, bodoča klerikalna večina v zbornici ne bo imeJa lahkega stališča, kajti ves napredni element, ne glede na stranke, s«1 je po volitvah združil v zahtevi po splošni in e-naki volilni pravici, katero je do-sedainja klerikalna večina brezpogojno odrekala, N dobro vedoč, da poinoni splošna in enaka volilna pravica smrt, velikanskega klerikalnega zmaja v Belgiji. Kar pa je glavno pri tej akciji za volilno svoIkkIo je to, da ljudstvo spoznava, tla brez splošne in enake volilne pravice ni rešitve zanj, zato bo neomajno vstrajal pri svoji zahtevi. Razlju-teno delavstvo, je takoj po volitvah priredilo obsežne demonstracije po vseh večjih mestih, kjer je prišlo do spopadov z policijo, ¿endannerijo in vojaštvom. Več delavcev je bilo ubitih in veliko ranjenih. Nekateri teh izgredov so imeli vse znake revolucije. Socialistična stranka v Belgiji bo sklicala v začetki» julija |>ose' ben kongres, na katerem se bo razpravljalo o volilni reformi. Ko se državni zl»or snitle 11. julija bodo socialisti takoj vložili predlog za splošno in emako vodilno pravico. Za sluoaj, da bi hoteli klerikalci zadevo zavleči, kakor je to «jih navada, ali pa ako bi hoteli samo nekaj dovoliti, bo vse inapredreo organizirano delavstvo stopilo v stavko ter na ta način prisililo kratitelje ljudskih pravic, da da ljudatvu, kar je njegovega 1 Iz tega je razvidno, da je kriza v klerikalni stranki v Belgiji neizogibna. nr I)a pa dobe naši Čitatelji nekoliko pojma o moči, ki jo iina kle-rikalizem v Belgiji, ter si vedo tolmačiti in razlagati izid zadnjih volitev, navajamo nekoliko potrebne statistike: Kraljevstvo Belgija obsega 11.373 kvadratuiih inilj, to je nekako 1000 milj mauj kakor naša država Maryland. Prebivalcev je imelo 1. 1909. 7,-451,900, Število samostanov pa znaša letos 4135; torej pride ua vsakih 1800 prebivalcev en samostan. L. 1884. je bilo v Belgiji samo 2124 samostanov. Število samostanov se je tedaj od leta 1884. — otlkar so začeli vladati klerikalci — skoraj podvojilo! Ae ugodnejšo "proaperi-teto" pa kaže naraščanje samostanskega prebivalstva. To se je namreč cd leta 1884. skoraj potrojilo! 1884. je bilo v Belgiji 32.461 nun in duhovnikov; danes pa jih je 85.744! V drugi obliki ae kaže samostanska pros{>eriteta na, sledeči način: L. 1880 je prišlo 221 posvetnih oseb na eno duhovno osebo, leta 1890. 2(H) prebivalcev, 1. 1900. 176 prebivalcev, 1. 1910. pa samo še 88 prebi-valcev na enega duhovuika! Vidi se, da "dušebrižništva" ubogi Belgiji ne primanjkuje. Poglejmo drugo statistiko o klerikalni puosperiteti: Klerikal- vi v Belgiji kakor povsod drugod, dasi so vladna stranka, na vso moč sovražijo oficielni pouk m vedi jo proti njemu naravnost strupen !>oj. (XI početka klerikalnega gosjxRlstva je 749 komunal' nil? šol izginilo takorekoč s pozo-risča! Izginilo, to se pravi: izmed teh 749 šol se je okroglo 260 izpremenilo v klerikalne, samostanske šole. osftale pa so ae krat-komalo zaprle. Klerikalci pojasnjujejo ta proces seveda s tem, da ima ljudstvo baje več zaupanja do "verskega" pouka. Kdor pozna seveda hujskajočo taktiko klerikalcev, ta ve, kaj to ''zaupanje" ljudstva pomeni. V redovnih šolali, ki jih «ub-vencionira vlada, poučuje armada 14.000 n um in duhovnikov, ne-vštevši onih 3000 duhovniških učnih moči, ki poučujejo na klerikalnih učiteljiščih, v obrtnih in gospodarskih šolah. Lahko si predstavljamo hujskajoče delo. ki ga je opravljalo 17.000 večjih ali manjših fanatikov. Naposled še tale primerjalna statistika: V letu 1895. je bilo število diplomiranih duhovniških in posvetmih učiteljev v Belgiji približno enako. Danes pa je 4000 diplomiranih duhovniških učiteljev in učiteljic in 2500 posvetnih diplomiranih učnih moči. " Napredek" je torej tudi v tem pogledu jasen. In za (e kongregacij* ske zavode bi se imelo po šolskem zakonu žrtvovati še 20 milijonov! Ker je še pred kratkim avtor tega projekta v parlamentu izjavil, da svoj zakon "vzdržuje", potem pač ni baš težko uganiti kakšen efekt bo rodila klerikalna zmaga na polju šolstva. Delavska banka na švedskem. Švedska socialna demokracija je že večkrat premotrivala na svojih strankinih zborovanjih ustanovitev delavske banke za različna delavska podjetja, kakor konzumna društva, tiskarne, stavbinske zadruge. bolniške blagajne itd. Več odborov se je pečalo s pripravami. Brezobzirni boj kartelov in bank proti delavskim podjetjem je bil vzrok, da se je pričeflo delavstvo resno baviti z ustanovitvi* jo delavske banke. Načrt je izdelan in prosili so tudi že za koncesijo. Izmed 19 ustanoviteljev, ki so podpisani na prošnji za koncesijo, je 17 sodrugov, le dva tehnična voditelja banke nista socialna demokrata. Izmed sodrugov ustanoviteljev je sedem soeialno demokratičnih poslancev, potem načelnik strokovnih deželnih organizacij in načtfnik deželne zveze konsumnih društev. Banka se bo imenovala "Cva banken" (nova banka) in bo imela osnovnega kapitala 2 miljona kron v akcijah po 100 K. Osnovni kapital bodo sčasoma zvišali na 10 miljonov K. Banka bo skrbovala tudi fond strokovnih organizacij. Osmi strankin zbor jugoslovanske socialne demokracije v Ljubljani. Binkoštno nedeljo, pondeljek in torek dopoldne je bil v Ljubljani osmi strankin zbor jugoslovanske socialno demokratične stranke, kakor je Proletarec že poročal. Zboroval je v Narodnem domu. Obibia udeležba in živahne razprave so pokazale, da gre social-ua demokracija doma ueumor-no naprej. Nikdar pa se še ni konstatirul na nobenem strankinem zboru tako lep napredek v primeri s prejšnjim kakor na letošnjem zboru. Zbora se je udelžilo 96 delegatov; nemško socialno demokracijo sta zastopala sodr. državni poslanec dr. Ellenbogen in dr. Bau-er z Dunaja, češko slovansko soc. demokratično sranko državni poslanec dr. Šmoral. hrvaško soc. demokratično stranko Deuietro-vič, avstrijsko italijansko Ix>v-rencieh, bosansko - hercegovsko Markie. Brzojavne pozdrave so poslali: soc. dem. stranka v Nemčiji. Italiji, češka centralistična soe. dem. stranka in poljska soc. dem. stranka. Zbor sta pozdravili tudi deželni organizaciji na Štajerskem in Koroškem. Zbor je otvoril v nedeljo sodr. E. Kristan ob 10. uri zjutraj in |>ovdarjal, da se zbiramo v znamenju boja in naša bodočuoat bo samo j>o dolgem boju, na katerega se moramo pripraviti s čvrstim delom. Pozdravil je vnanje zastopnike bratovskih strank v nemškem, češkem, hrvaškem in italijanskem jeziku. V predsedstvo so bili voljeni sodrugi: dr. Tomšič za Kranjsko. Milost za Trst, Vosehang za Koroško. Tokan za štajersko, Hara-mina za Istro in Komavli za Goriško. Po pozdravnih govorih sodrugov dr. Ellenbogna, dr. Nmerala, Lovrencieha in Markiča je podal sodrug Mlinar tajniško poročilo, sodrug dr. Tomšič blagajniško. Od obeh poročilih st» je-razvila živahna debata. Iz poročil in debate je bilo razvidno, da gre jugoslovanska socialna demokracija krepko naprej. Sodrug E. Kristan je poročal o političnem položaju. Obširno in temejito jKiročilo je izzvenelo v apel na sodruge, naj z neumornim delom okrejH» svoje vrste in s tem prisilijo buržvazijo. da združi vse svoje moči proti delavstvu. Zakaj samo po tej |>oti bo možno burž-vazij odvzeti orožje nacionalistične demagogije, s katerim slepi mase in samo po tej poti se bo začelo odločilni boj proletariata proti buržvaziji. Po nadvse zanimivi debati, v katero so posegli tudi zunanji gostje, je zbor soglasno sprejel raslednjo resolucijo: Politika meščanskih strank v Avstriji in v avstroogrski državni skupini sploh ter politika nanje se opirajočih vlad vodi ob brezmiselnem preziranju vseh gospodarskih, političnih in kulturnih razvojnih faktorjev vse narode te državne skupine vse glo-hočje v kaos in zlasti ovira razvoj delavskega razreda. Različni poizkusi koncentracije meščanskih strank niso rezultati jasnega spoznavanja skupnih buržvaznih interesov, temveč le plod od slučaja do slučaja močneje vzplam tevajoče sovraštva do razredno zavednega delavstva. V Avstriji se izraža mizerija te politike v popolni stagnaciji, v večnih provizorijih, v trajni negotovosti položaja, v pomanjkanju vsake zanesljive večine in jasne vladne smeri, v parlamentu pn v trajno obstojajočih in nikdar ne rešenih narodnih sj>orih, zlasti pa v nezaslišani gospodarski bedi. Ta politika prizadeva največjo škodo delavstvu, ki težje od vseh drugih razredov prenaša gosj>o-darsko |w>manjkanje in kulturno lakoto. Vsled tega je zavedno delavstvo edini faktor v tej državi, ki jasno čuti in spoznava mizeri-jo te politike, iz česar sledi, tla je organizirani proletariat tisti element, ki ima najmočnejši interes na tem, da se postavijo politične razmere in da se uredi državni ustroj na taki podlagi, na kateri odpadejo razlogi sedanjih razvoj ovirajočih bojev in se odpre polje odločilnemu boju delavstva s kapitalizmom. V dosego tega namena je naloga stranke, njenih delov in članov, vlagati vae tvoje moči za to ■popolnitev in okrepčanje organizacije, da pride proletariat do onega vpliva v državi, ki mu omogoči odločilna poseči v preuredbo Avstroograke na podlagi svobode, avtonomije narodov in njih solidarnosti. Nato je poročal o organizaciji sodrug Kocmur. Poročilu je sledila živahna debata. Zbor je Bpre' jel več predlogov, ki merijo na spopolnitev organizacije. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila: .Jugoslovanska socialna demokracija in bratske stranke. Poročal je sodrug Etbin Kristan. Treba je bilo zavzeti stališče do novo ustanovljene češke soc. demokratične delavske stranke, ki se je ustanovila izven češko slovanske soc. dem. stranke. Do ustanovitve nove stramke je pri vedel s|>or med češkimi sodrugi glede na obliko strokovne organizacije. (T,eško slovanska soc. dem. stranka je namreč zapustila načelo skupnih mednarodnih strokovnih organizacij za vso Avstrijo ter je ustanovila češke strokovne organizacije. S tem pa ni bil zadovoljen del češkega delavstva in si je ustanovil lastno stranko, čedko soc. dem. stranko. Pristaše te stranke imenujemo tudi centra liste, med tem kol imenujemo prve separatiste. Po obširni in deloma burni debati je sprejel zbor naslednjo resolucijo poročevalca sodruga E. Kristana: Jugoslov. soc. dem. delavska stranka stoji neomajano na načelu pol. avtonomije in medn. so-1 lidarnosti delavstva, da si more varovati svoIkkIo akcije v svojih posebnih zadevah, obenem pa čim izdatnejše varstvo delavskih interesov. Politični položaj naroda, v katerem stranka deluje, nalaga ju-1 goslovanski socialni demokraciji v Avstriji obzire in stike ne glede na vso intemacionalo zlasti na dve stranki: 1. Na bratske stranke v Avst-| riji, s katerimi živi državno v eni hiši, deloma v najbližji soseščini in v mešanih naselbinah; 2. Na narodno sorodne bratske stranke v drugi državni polovici, v Bosni in Hercegovini in na Balkanu. Z drugo navedenimi strankami navezuje jugoslovanska socialna demokracija stike v zmislu sklepov prve jugoslovanske soc. dWn. konference. V Avstriji stremi jugoslov. soc. demokracija po taki zvezi vseh soc. dem. strank, ki omogoči čim tesnejšo vzajemnost in skupen nastop v vseli zadevah, ki se tičejo interesov delavstva vseh avstrijskih narodov. Jugoslov. socialna demokracija obžaluje, da se je nekdaj vzorna sloga avstrij. soc. delavstva skalila, upa, da bo zdravi čut razredno zavednega delavstva odpravil vzroke, vsled katerih se je razmerje poslabšalo, ter pričakuje, da stori skupna eksekutiva avstrijske soc. demokracije vse mogoče korake, ki bi mogli izravnati diferenco in podati delavstvu v internacionalni združenosti rt cm el j eno bojno moč. Na strokovnem polju smatra jugoslov. soc. demokracija krepko centralizirano, za boj proti kapitalistični mednarodni združitvi sposobno organizacijo za neizogibno. odklanja vsako cepljenje strokovnih organizacij, in želi, da hi se tudi eeško-slovansika soc. demokratična stranka čimprej vrnila na edino polje, kjer more delavstvo žeti strokovne uspehe. Dasi obžaluje strankin zbor, da se je češki organizirani proletariat ¡»olitično razdelil v dvoje strank, vendar vpošteva argumente. ki so provzročili ustanovitev n Češke soc. dem. stranke", ter jo jemlje na znanje. O tisku sta poročala sotlruga Jnklič in Bartl. Konstatiralo se je vsestransko napredovanje soc. tiska na Slovenskem. Zlasti se je povdarjalo, da je napravila stran-1 ka orjaški korak z ustanovitvijo dnevnika "Zarje", V (jiOTOcilih, | debati in predlogih se je naročilo sodrugom. naj neumorno delajo za "Zarjo" in ji pridobivajo novih naročnikov. Pri raznoterostih je omenjal sodrug E. Kristan mednarodni soc. kongres, ki bo prihodnje leto na Dunaj-u, in pozival sodruge, naj ne zamude te prilike ter naj se kongresa udeleže v kolikor možno velikem številu. x S tem je bil dnevni red izčrpan in z burnimi klici na mednarodno socialno demokracijo je zbor zaključil svoje bogato delo. Iz naselbin. Neffs, O. — Oglašam se v vrstah, ker me k temu veže "Prole-tarčeva Armada", katero z največjim zanimanjem zasledujem ter željno pričakujem dneva, ko bo število sodrugov v Proletarče-vi armadi tako marastlo, da se uresniči naš načrt ter "Proletarec" prične dvakrat na teden izhajati. Cenjeni sodrugi široui Združenih držav. Zbirajte pri vsaki priložnosti tiskovni fond, da se naše želje uresničijo, da bo "Proletarec" s 1. septembrom povečan. Pokažimo vsem tistim;, ki še spe vedno spanje nazadnjaštva, tla je iimmI našim malim slov. narodom v Ameriki velika armada delavcev, ki so pripravljeni žrtvovati nekaj za dobro tlelavsko stvar ter se boriti na političnem polju za osvobojenje delavstva iz kapitalistične siržnosti. Ni daleč od nas čas, ko pride sodrug Etbin Kristan v našo sredo predavat ter budit ameriške rojake k socializmu. To samo na sebi že znači lep korak napredka za tako kratko dobo našega delovanja in vsakdo, ki je količkaj k temu pripomogel, je danes lahko ponosen na to, kajti njegovo delo bo rodilo brez dvojbe najlepši sad. Prepričani smo lahko, da bo socialistično gibanje meti am. Slovenci zanlobilo čisto novo ve-selejše lice po Kristanovem prihodu. Zatorej, vsi prijatelji, delavskega napredka naprej, na tlelo za povečanje "Proletarc®", naprej za stojen sprejem sodruga Kristana! Z delom se pri nas ne moremo prav posebno pohvaliti., ker se premogovni baroni, kakor ostali kapitalisti kaj malo brigajo za bedo |delavcev, a kljub temu je naša naselbina storila svojo dolžnost ter je častno zastopana v "Proletarčevi armadi" in "Tiskovnem fondu. Sicer pošiljam« samo $3.25 v omenjeno svrho, kakor na drugem mestu izkazano, a upoštevati je treba, da nas jo tukaj v Neffs samo dvanajst Slovencev. Ako bodo vse naselbine v takem razmerju zastopane kakor je naša. bo v kratkem času "Proletarec povečan. — S soc. pozdravom — Jos. Dernač. Kaj jih je še dosti v Evropi. Kaj kratek proces, kaj t Dobil sem svojo odhodnico iu ravno tako moj tovariš John Banovič, kij je prišel sem iz Chicage. Za vožnjo j« plačal $46.60, . a delal je samo en dan. Na ta način kapitalisti iz-vleČejo iz brezposelnega d<4avca zadnji cent. Podlost kapitalistov v Bisbee premga vsako mejo. Tamkaj šna rudniška družba namreč lastuje okrog 200 milj železnice. Da pa ta železnica, ki je pretirano dnaga, nosi čim največ dobička, kompanija vabi delavce v svoje rudnike, češ, da ima obilo dela zanje! Delo se res dobi, a vsled barbarskih razmer, delavec ne more vstrajati. Tako se delavci menjavajo tnimoma in množijo lastnikom železnice njih pro-lit. Iz Arizone sem se 27. aprila na potil prot- Calift-rniji. Spal sem vedno na prosti savani. Osežne planjave jo se razprostirale pred menoj. Toda vse naravno bogat-stvo je za rev/nega delavca brez pomena, ker nima sredstev, da bi naravna bogatstva izrabil. Kaj mu |>omaga vsa dobra volja, pridne roke, vse hrepemenje; poleg vsoh teh dobrih lastnosti mora stradati, umirati od hudiega. 5. maja sem dospel v l>t>s Angelca, kjer so se obhajale ravno-takrat slavnosti, ki so stale sto-tisoče dolarjev. Že pol leta prej so nabirali kapitalisti denar za te iMnlarije; seveda za kako pametno stvar, ki bi bila brezposelnim delavcem v korist, bi kapitalisti ne dali centa. Vse te "inaškara-d razsipali de-nsr za drage pijače in drug ne-potireben luksus, ni pomislil, da je ob istem času na tisoče in tisoče delavcev lačnih, žejnih, raztrganih in brez strehe. Edin vesel pojav, ki ga je opa žati med delavstvomk na zapadu je, da socializem izborno napreduje in da mi več daleč čas, ko bo lelavstvo temeljito obračunalo s svojimi izkoriščevalci. S soc. poz. — John Kožel, član s. ki. št. 40. San Francisco, Cal. — Nam delavcem je menda usojeno, da tavamo po svetu sem in tja brez doma kakor d**seti bratje in to samo za borno življenje od danes do jutri. Po daljšem blodenju me je veter zanesel nazadnje t.ntli v San Francisco. kjer v brezposelnosti čakam, kaj mi prinese jutri nenaklonjena usoda. Enake usode z menoj je deležnih na tisoče in tisočo delavcev tukaj v zlata polna in bogati obljubljeni deželi. Yes, obljubljena dežela za kapitalistične izkoriščevalce, a za delavce je Oalifornija samo "fatamorgana". katero vidiš od tla leč v zraku, polno svitlobe in obetajočega bogatstva. ko pa bi imel dospeti do cilja, se vse obljube razpršijo v nič, ostane samo puščava brezposelnosti in bede. Na tisoče delavcev je bilo zapeljanih na ta način po raznih brezvestnih špekulantih tu sem a sedaj so tu brez tlela in brez sredstev za življenje. Testo se sliši, da je v Z. dr. dovolj dela za vsakogar, ki hoče delati. Tako trditev mora le izustiti človek, kr si še nikdar ni sam služil svojega vsakdanjega kruha. marveč so drugi prisiljeni delati zanj. Ljudje te vrste bi najraje videli, da bi delavci imeli po štiri roke, da bi bil prof i t še enkrat večiji. Njihovo žrelo je brez dna. Zartniji dopis iz Bisbee. Arizona, kamor sem dospel v trd* ni nadi, da dobim primemo de-lo. Delo sem res dobil, a kompanij-ski priganjači so od mene toliko zahtevali, da je bilo nemogoče iz-vršiti vse delo. Ko sem mu ugovarjal, da ni mogoče, mi je osonl no odgovoril, bo pa kdo dmgiff Milwaukee, Wis. Odgtwora noôeino dati, ker vse, kar pišemo, je le odgovor na laži in obrekovanja itd. To je vse, kar ima uredlnik 4'Ave Maria" pripomniti na moj dopis v " Proleitarcu " pred nekaj časom. S tem je urednik sam priznal, da je bilo vse, kar sem jaz pisal, resnica. ker on otdgovarja le na laži. Sploh pa je cela mešanica le prav nizek napad, kakeršnih v vsaodo s ponosom kazali na te stavbe in hoio ponosni, da so sinovi takih starine v, ki so stavili to stavbo. Kaj bojo pa socialisti' za seboj pustili kot spomenik : Revolver; prazne sodčke; razbite " bate! ne "Î — S tem hočejo meniftii očrniti socialiste kot največje zločince in anarhiste. Da pa temu ni tako, bom kar dokazal. Prav kar izdano policijsko poročilo od "1'nited States department of commerce and labor" kade da se v Milwaukee zgodi manj zločinov in aretacij. kakor v katerem koli ameriškem mestu iste velikosti. Mihvankim kakor znano/' je največje sor. mesto v Ameriki. Ako bi bilo j mi logiki in trditvi slov. menihov, bi moralo biti Milwaukee tudi naibclj zločinsko mesto, v resnici je pa ravno narobe. kakor kaže tozadevna statistika. katero je "Proietaree" pred nekaj tedni priobčil. Pa nam ni treba hoditi tako daleč po dokaze; imamo lep vzgled kar med Slovenci. Pojdimo na sejo socialističnega društva, kako lep red bomo našli; člani eden drugega vspodbujajo k izobrazbi in napredkn. Kako pa pri nekaterih društvih poti cerkve- lugoslovanska socijalistična Zveza v Ameriki.- EKSEKUTIVA: -MtaU »t., Tomo Belenlč. M. Lučifc, Frank Podli pec, V. Tomaiok ^ B lavick, 8. Fabianick. Frank Potrte, gl. tajnik. 111 Market St., Chicago, m. Sqie ekaekutive «o vsak prvi četrtek v mescu ob 8 uri sveder. Klubi, ki tele govorlnke, naj ae obrnejo na gl. tajnika. fa^PiU^^rgi/ Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Anton Horvat, 1003 ■biMaan • kr«nemauK»i l'a. — Jugosl. sec. skupina, tajaik Jack Kocjan, Bex 508. Forest City Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Verbajs, Bes 140. i L u.tulmVih, Pa.—Ju goal. eoe. udruienje, tajnik John Oračanin, box 888. Bomb Pa -- Jugosl. aoc. klub, tajnik B. Glažar, Bex 77, Morgan, Pa. rburtôii Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mijo Zvonar, Blair öta., B. 150, wLt Newton, l'a. — Jugosl. eoc. ekupina, tajnik Louia Btrokelj, b. 13». Emmou. l'a.-—Ju goni. soc. udruienje, tajuik Nik. Hajdin, Box 451. Sli. Side Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Jos. Blaikovich, 1 IflgO Bar&h 8t. Jew Brighton, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mijo Ljubek, Box 166; f**ffanitator T. Kruzich. isrmiuit* Pa. —- Jugosl. socialistični klub, tajnik Jos. Brie, box 136. HELnstown, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Mike Štrukelj, 872 I Chestnut öt.. Joeip Zalokar, organizator. % ^Erminie, Pa. — Jugoel. soc. klub, tajnik Frank Lovie, box 277. pa. — Jugoel. socialiet udruienje, tajnik Atefan Janië, box 171. Willock Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Prank Dolinar, L. Box 112, organizator Jack Miklanèié, L. Box 3. Bra d dock, Pa. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik 8. Mihalich, 22 — 5th ave. McKees Hocks, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik K. Cru kov ič, 322 Phoenix St. i Ambrwl>i*\ Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe. âubaâié, Box 34. Beje vsake tretje nedelje v nies, ob S. do^uidne u prostorih Boc. Ed. Bureau. llinoib — tüV 1 Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik N. Curtis St., organixator M. Kulovee. Frank Podlipec, 604 La 8alle, III.—Jugoel. eoc. ekupina, tajnik John Bogel, 1216—3rd St. ]. — Jugoel. eoc. udruienje, tajnik živko Kadnoviê, 18 1830 So. Chieago, 111 Center Ave. Chu-ago, 111.—Jugosl. ienako hoc. u«lrui«»nje, tajnica Frances Novak, 408 W. Elm »Street. Chicago, 111.—Jugosl. soc. udruienje, taj. Rada Teofonov, 2318 Clybourn av. ¿irlesbv! Ill- — Jugosl. soc. skupina, tajnik Prank Alant, box 67. Waukegan, JI1. — Jugosl. eoc. klub, tajnik Joeip PetrovcU, 611 Market St Seje so vsako zadnjo nedeljo v weaecu ob 2. uri popoldne v dvorani sodr B. Mahniča. Panama. III. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Ferjančič, box 10. Virden. 111.—Jugowl. soc. klub, tajnik Sim. Kaučii. Seje m vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob osmi uri zjutraj v Union Hali East St. Louia, 111. — Jugosi. soc. udruienje, tajnik John Badalich, 211 Exchange ave. , Chicago. III. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Simon iabjanich «149 Archer Ave. Livingston, 111. — Jugosl. socialističen klub. tajnik l^ank Krek, P. O. Bpringfield, III.—Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Kampoch, 1602 Capitol Ave. DO: — LGlencoe, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43.—-Redne f mesečne seje so vsako 2. nedeljo popol. pri sodr. N. Zkmbergerju. t' E. Youngstown, O.-Jugosl. soc. udruienje, taj. Jo«. Filipan, b. 521, Struthers, Ohio. Steel, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jo*. lVrnač, Box 26 Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5912 Prosser av. Jos. Rauch, organizator. — Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave. East Palestine, O.—Jugoel. soc. ekupina, taj. Jak. Istenkh, b. 304. Seje se vrte rtJtko zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri eodr. Fr. Bogataju. Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Božič, 424 E. 157th St., Cleveland, O. Youngstown, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Petnch, K. 2 Box 33 D.; organizator Matt Slabe. Barberton,, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Levstek, 817 Wooster ave. Cleveland, O. —- Jugosl. socialistično udurienje, tajuik Peter Ple*ko, 1430 E. 40th Street. Collinwood, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Koielj, 4429 Aspenwalle av. Euclid. O. —'Jugosl. socialistični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. & Goldar St., organixator Karol Kotnik. [DIANA: — . Indianai>olia, Ind. — Jugoal. aoc. skupina, tajnik Filip Godina, 909 W. Pearl 8t. ■ . Clinton, Ind. — Jugosl. soc. khib, tajnik Victor Zupančič, box 17 B R. — Organizator L. Praftnikar. Seje so vsako prvo nedeljo ob 5 uri Dopoldne. . Gary. Ind. — Jugoal. »oc. udruienje, tajnik Geo. Maraviek, 2193 Washington Street. . Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joca Petrovich. 607 W. Washington Street. IBCONSIN: — , Milwaukee, Wia. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Frank Linich, 527 Greenbush St. ^ , Kenosha, Wia. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Fr. Žeiovec, P. O. Box 37. I Organizator M. Cubrik). — Seje »o veetko xadnjo nedeljo v meeeou v na So ^ ekuiet. gl. stanu. , West Allie, Wis.—Jugoel. eoc. udruienje, tajnik itefe Beženič, 469—51et Av. . Milwaukee, Wia. — Jugosl. sec. skupina, tajnik Fr. Novak, 257 — l»t Ave. Beje so vsak drug petek v mescu. JISAS: — Breezy Hill, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Lekše, Box 94. Weat Mineral, Kana.—Jugoel. soc. ekupina, tajnik John Goršek, box 489, 8tone City. Kan«.—Seje so vsako 1. in 3. nedeljo v meeocu ob 4 uri popoVdme pri fttef. Deliču. . „„ Frontenac, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Krajzelj, Bex ltS. Fleming, Kans., tajnik John Molka. ft. R. 2, Cherokke, Kans. Franklin, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Vegel, R. R. 4, Box 143, Girard Kans. Skidmore, Kans.-nJugosl. soc. klub, tajnik Frank Cemažar, Box 34. Carona, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blai Merori, Box 162. INNE80TA: — Chisholm, Minn. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe Drobni!, box 152. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. khib, tajnik John Mihelieh, Box 291. ICHIOAN: — _ , . ^ Calumet Mich.-^Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jo«. Ozanich, 40.%—5th St Detroit, Mich —Jugosl.soc. udruienje, tajnik Thos. Stepich, 279 Theodore St.; organizator, Jos. Mantony. I8SOURI • — . St. Louie, Mo. — Jugosl. «oc. udruienje, tajnik Jos. Filipovich, 1407 Salisbury Street. JFORNIA*— W. Oakland, Oal. — Jugosl. sac. udruienje, tajnik J. Pintaxick, 308 Peralta 84, 'NT AN A* _ Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, atjnik Louis Yeller, Box 47, orga nizator Frank Doniček. ___iw. _ "Portland, Ore.—Jugosl. «oc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 So. Front St. « YORK:_ New York, N. Y. — Jugoel. eoc. udruienje, taj. Josip PerSak, 89 St. Marks Piece (8th Str.) PA8HINGTON: — . n _ _ . v Koslvn, Wash. — Jugosl. «oc. udruienje, tajnik Geo. Janacek, box 188. rOMlNG: — Superior, Wyo. — Jutfxil. soc. skupina, tainik Lukaa Groser Box 341 •seje »o vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne ob 2. uri v Hali K. Peru&ka tKANSAS* - Fort Hmith. Ark. — Jugosl. soc. klub. tajnik Frank Porenta, Box 147. kontrolo? Najlepše je dokazal nekega katoliškega' društva o je rekel: "Nikdar več ne pridni na sejo brez — sekire." Moj namen ni napadati katoli-ko ali katero koli vero; a treba * hraniti resnico. Nikar pa naj bvoniikS menihi ne mislijo, dia o jo oni premagali «orialigom. Li »ti. kakor "Ave MariaM »o naj-iol.iše Rredstvo za razširjanje »o-«ijalizm«. | Socialiuti^oa stranka ni kak-reraloai sekta — in zato ne nasprotuje tej ali oni veri — ampak je politična stranka, ki deluje za izboljšanje delavskih razmer. Skusili smo si že stare stranke ter bili vedno le izkoriščani. Socialistična strank« pe je Še vedno. kjer je imela priliko, poka-I zala, da je res prava delavska stranka. Poglejmo v Mihvaukee. Ne bom našteval vsega dobreg^, kar je prejšnja socialistična mestna uprava storila zadnji dve leti. Omenim naj le nekaj. Organizirali so "(Miild wellfare eom- rniarioin". Namen te organizacije ,ie bil, podučiti matere, kako vzgajati novorojene otroke. In kjer sta riši nivo bili v stanu dati otro-coin prave vzgoje, jih je ta komi" sija preskrbela, dokler ni«o prišli v boljši položaj. Sploh ne je v vseh delih rneata, kjor je imela (ta komisja »vojt umrlji- vost otrek zmanjšala za 60 odstotkov. Kaj pa sedanja 41 nestrankarska" mestna upravna! Kakor znano, združili ste se ti dve stari >rotftitutki (republikanska in demokratska str&nJca), ter šli ob zadnjih volitvah skupno v boj »roti socializmu. In res, posrešilo sc jim je; zmagali so za enkrat. Josledice se že vidijo. "Nestran-karji" hočejo izbrisati vsak najmanjši sled socializma, pa naj si \hh\v kaj Ae tako dobrega. Kavno sedaj vodijo hud boj proti child wellfare commiaion" in samo zato, ker je to delo socialistov. Nadalje je prejšnja mestna u-prava strogo gledala, da se postave glede otročjega dela strogo izpolnujejo. Tovarnarjem ni bilo dovoljeno vposliti otrok pod 16 letom. In taj so si kiapitaDiistiČni roparji izmislili f Razni izdelovalci slaščic so dali delo na dom, kjer so otroci oil 4 let naprej delali v zaduh-1 ill kleteh po 10 do 12 ur na dan. ter se tako duševno in telesno ubijali. To je iznašel pred krat kini mestni zdravnik, ki je bil še poatavljen od mayor Seidel-a. In za vse to ima tedanja "woozy" administracija popolnoma gluha ušesa. Je-li kaj čudno, če takšen fant obupa nad takim življenjem ter kmalu postane zločinec, ne moralen človek? Je-li kaj čudne ga, če se tako, že kotT>trok popol noma pokvarjeno in zamorjeno dekle poda prostituciji š<» predno je 16 let staro? Potem pa vi me nihi priporočate te "zapeljane* socialiste v molitev in pobožne zdihijaje? Govorite o spomenikih ! O poznejši slavi svojih cerkva! Prav, svobodno vam! Vedite {va. da so cerkve spomeniki, ki slone na nevednosti in duševni temi ljudstva. Nevednost in du sevna tema pa se da odpraviti in se bo tudi odpravila, kajti za tem strmi vsa kultura. Tudi v naj bolj temen kotiček bo posijal ža rek spoznanja. Na mestu vaših slavni spomenikov bo ostalo sa rno — pomilovanje! Vam. metoiški nunciji, kot zagovornikom sedanjega krivičnega kapitalističnega sistema p« je zaftigurau še posebej spomenik. Vse nedolžne žrtve one podle in krivične tripolitanske vojne, ka teri je vaš vrhovni glavar, rimski papež dal svoj blagoslov in dovoljenje, bodo visele na njem kot poseben zina-k vaše pravičnosti dela za splošen blagor. Drug tak okrasek bo umor, cerkven rop, prešestovanje in druge lumparije v iVstohovskem samostanu na ruskem Poljskem, krono pa bodo tvorile mučeniške žrtve inkvizici je in cerkvenega celibata. V več jo slavo vašega spomenik« in va£ večen spomin bomo pa zažgali vsak dan grmado stotine nedolž nih žrtev, padlih vsled ostudne gonje za profitom v korist kapitalistom, kojih zagovorniki in prijatelji ste in ste bili vselej in pov sod. Kot taki ste tudi soudeležni pri zločinstvu, katero vrši kapi talizem dan na dan, ko s svojo sainopašnostjo tira nedolžna dekleta v brezdno prostitucije. Ali hočete še "lepšega" in "slavnejšega" spomenika? Ko že vprašate, kakšen «pome nik bomo aarpuatili soeialisti za seboj, vedite, da bo to spomenik svobode, enakosti in bratstva. Delavci Amerike! Novembra meseca Immo imeli priliko odgo voriti na vse napade, z naj man, 2 milion«. glasovi za K. V. Debs a in Krnil Seidel-a. In takrat l>o-do tudi slovenski "nunciji" spoz nali, da se z ognjem ni šaliti! S socialističnim pozdravom. Joseph Kopušar. Listnica uredništva. Johnstown, Pa. — V zadevo Vašega pokopališča se "Proleta rec" ne more gptiščati. Nihče ni bil prisiljen |*risp«'vati z h nakup. A ko se pa odbor ni oziral na prvotno sporami ml jenje, da ostane pokopališče neblagoaiovljetrn*, na. pa oni, ki niso zadovoljni z blagoslovljenim pokopališčem, de nar nazaj zahtevajo in stvar je rešena! Pozdravljeni! ¿e Ali bo! Bo? — To je sedaj vprašanje dneva v Proletarčevi" armadi. Ali bo caj, bo? Bom*> li povečali "Pro-etarea"? Velika večina pravi: bo! Imamo pa tudi nekaj pesimistov, ki pravijo, da ne bo šlo, da "mož z >aU>iu" ne bo dovršil svojo do 1. septembra. Well — če pravi večina, da bo, potem smo tudi mi tega mnenja, ker večina zmaga. Ali stojte, aodrugi! Veselo špekuli-ranje še ni zmaga; lahko špeku-iramo marsikaj, toda le počasi. )elo, samo deh) naj govori, |>o-teiu šele bomo videli pri čem da smo. That's t lie idea! Dane« smo v zadnjem tednu ju* nija. " M oži če k pod registrom" vrli fant od fare — izkazuje danes $620.15.Pred enim mesecem l:o je koncem maja, ko smo izdali aklic za "Armado petstoterih" izkazal je "mo" $.m08. V enem metteeu se je torej "oagar" pomaknil za $102.07. Sodrugi, to je rekord, kterega ne bomo tako hitro pozabili; pozabiti ga sploh ne smemo nikdar. Vsa čast vrlim so-drugom in somišljenikom, ki so >rvi priskočili, ko se je oglasil K)jni klic. f'e se je pa "armada" takd dobro obnesla prvi mesec, upamo, da se dvakrat, trikrat-bolje olme-se prihodnji mesec. Zdaj nam je š*1 potrebna četa nekaj manj kot "iti ri stoterih" — manjka nam še $373.85 do zaželjenega cilja.Da, toliko nam manjka, a čas se je pa skreil na dva meseca. Ali l>o — bo li ta svota. kar manjka, prišla v teh dveh mesecih? V juliju in avgustu? Na to vprašanje je trčiva sedaj odgovoriti — ne s špeku-1 i ran jem. temveč z aktuelnim delom "armade štiristoterih". Sodrugi, resno naprej! Živimo .sicer ravno v tem momentu v velikem političnem predpustu. Po vsi pravici bi se smeli zabavati na račun proslulih kapitalističnih klovnov, kteri ravno te dni uganjajo največji cirkus, kar smo jih doživeli, pod vodstvom slavne maškare Koosevelta in trustjan-ske marijonete Tafta in j»od ime nom republikanske konvencije v Ohicagu. Smeha in zabave je dovolj za devet, mesecev, toda to nas ne sme motiti v našem delu za socializem in večjega "Prole-tarca". Naprej! Kako je s tistim letakom in "Nabiralnimi polarni", ki jih je Slov. socialistična sekcija razposlala na tisoče od Atlantika do Pacifika? Glejte, da l>odo tiste pole živahno romale iz roke v roko, od sodruga do sodruga. od prijatelja do prijatelja, od delavca da delavca. In glejte, da se bo do čimprej vračale — popisane — nazaj v Thicago. Letak z "Nabiralnimi polarni" je zadnji naš ka-m>n, ki ima dovršiti bitko in iz-vojevati zmaigo za večjega "Pro letarca" s 1. (septembrom. Na prej! Čakamo na rezultat • v juliju. Od dela v mesecu juliju zavisi, dali bomo povečali list 1. septembra aJi ne. Torej??? Oeslo kakor do zdaj. OSEM STKANI ALI DVAKRAT NA TEDEN! F. Sluga — da bo več And. Pojed, Neff», O..... Tony Kikel, Voungstowu, O John Zg»om\ Youiftgatown, O Joe Slabe, Struthers, O. .. Mike King, Struthers, O. .. J. Bayt, San Francisco, Cal. Detroit, Mich.: Anton Zrine ............. Pavel Oeepek ........... Ijouis Maiitouy...........25 .05 .25 .25 .25 .25 .25 .50 .25 .25 Frank Krašovee..........25 Joe Keršruanc.............25 Fr. Oglar ................50 West Newton, Pa. : Rudolf Kreč .............50 Jakob JStegelj ............30 •I osi p Zor k o...............25 Josip Karliker............25 .25 .25 .10 .10 .25 .25 Josip Juvan ............ John Kobe .............. Mike Jerina ............. John Svetek ............ Witt. 111.: Kairol Ootluns ........... Karol Šinkovec .......... Ant. Ilauptman...........25 Frank Skubie ........... 25 Tony Ouzel...............20 John Zupančič ...........20 Yank Zadel..............20 John Tovornik ...............10 Nik. Kajtna..............05 ioza Kajtna .............05 Fr. Torna žič .............05 Andy Podbevšek .........05 Mat. Kus ................ .05 Za večjega " Proletarea", moža z Imtom so darovali od društva 'Pijanček", Ely, Minn. : tStcfari Medved ......... St a v07.45 Armada petstoterih prostovolj cev: Fr. Podlipec, Chicago, 111. 1.00 Jos. Dermic, Neff«, 0..... 1.00 Mart. Pire, Neffs, 0....... 1.00 Alois Markon, Neffs, O. ... 1.00 Vin. Cajnkar, St. Louis. Mo 1.00 Joe Može. Panama, III .... 1.00 John Mabnie, Panama, 111 1.00 Frank Ileršič, Witt, 111. .. 2.00 John Jereb, Kiverdale, 111 Superior, Wvo„ nabrano na žen it ni ni: John Jardas ............ Neimenovan ............. Sin izpod Žalostne gore .. J. Klopčič ............... A ml rej Keržišnik ........ K. Prušek ............... Ant. Vehar .............. F. Sluga ................ F. Šiflar .......t........ F. NanovopeČen socialist .. J. Oblak ................ J. Trinaistovič .......... A. K raso vOaber*ek ............. F. Kutrak ............... 1.00 1.00 l.(H) 1.00 1.00 1.00 1.00 50 .50 2? 2 .21 .20 .2! .2 : .25 .25 .25 .25 .25 .10 .10 .10 .10 .10 .10 .10 .10 .05 .25 .25 .25 .10 .25 Skupaj 626.15 Dnatgi čitatelji in graditelji tisoč dolarskega stolpa! — Odkar mi "IIu8t.ler" dela konkurenco s svojo "Armado", sem pori njen boj j v ozadje, ker je "Hustler" s svojo zgovornostjo in uspehi, kar je glavno, vso pozornost na se potegnil. Zaito sem se namenil, da v Ohicago sploh ne pridem prej kakor kedar bom šel po svoj "taifpoe". Sedaj hodim od naselbine do naselbine ter udriham kar se da. Kakor razvidite, sem sedaj v Superior.* Wyo. Reči moram, da me ima Bog vseeno rad, če mu prav moje deJo in moji uspehi ni so po volji. Kar pomislite, v Su perior sem imel to srečo, da sem "trofil" na pravo slovensko "ohcet", kakeršne se ne dobi vsak dan v Ameriki. Pole»g bega da so bile zbrane vse dobrote sJov. kuharske umetnosti, najboljši ječmenovec. rujna vinsk« kap-Ijiea in drugi tajd tekoči pripo boljški, se je tudi moj "kšeft' dobro ob nesel. Devet pravih o-kroglih tolarčkov sem na tol kel kar je za tako majhen kraj kakor je Superior več, kakor se mora pričakovati. Kakšn*» srčne teža ve imajo sodrugi in rojaki na Su perior. boste razvid ep i iz razi*, gov. iz katerih so prispevali za našo "lojtro". Tako je nekdo prispeval en dolar zato. ker ne zna plesati. Drugemu je "ohcet' tako dopadla, da je dal trhli do lar. Tretji je daroval zato, ker je zastopnik "A. K"! Čet rt emu pa "Proletarec" tako ugaja, da nit Stran Kcl •♦♦•»o ZA KENOSHO, WIS. Vsi sodrugi se opominjajo, da se vdeležijo seje soc. kluba štev. 1., ki se vrsi dine 27. juinija ob 8. uri zvečer v soc. Domu. Na dnevnem redu bodo poleg drugih važnih stvari tudi polletne volitve klubovih odlH>rnikov ter zadeva Kristanovega prihoda. Seja bi se morala vršiti dne 30 junija, a preložila se je zato, k«er imajo 30. t. m. Danski sodrugi Velik piknik v Anderson parku. Poleg drugih govornikov bo nastopil tudi nekdanji mayor v Milwaukee sodrug Emil Seidel. Vsak sodrug maj si šteje v dolžnost, da se tega piknika vdeleži. Fr. Žirovec, tajnik. ZA WEST ALLIS, WIS. Jugoslov. Soc. Udruženje, štev. 35 na West Allis, Wis., prirejuje Velik Izlet (piknik) v četrtek, 4. julija 1912. v Taska-'s Grove, vogal Lincoln & Beloit Road, — Vstopnina 10 e. — Začetek ob < lesi "t i »uri do pol ud ne Kažipot za Milwaukee: Vzemite Burnham Street — West Allis karo do 51. Ave. Ondu vas čaka kočija, ki vas pelje zastonj v pra" vi prostor. Voz na razpolago od 2.—8. ure popoludne. S soc. poz. — Steve Bešenie, 469 — 51st Ave. j. L J Popravek. V zadnji številki "Proletarea" se je vrinil prav neljub škrat naznanilu tajnika J. S. Z. in si v tretjem odstavku prvega dela^ Čita naj se kakor sledi: Izvršujoč sklep eksekutive, vam prilagam glasovnico, katero naj se prečita — ko se je vzielo to pismo naznan" je — na prvi seji vašega kluba v navzočnosti sodrugov. Obuvala u molke: od $1.60 do $4.00 *a ionske: od $1.00 do «.50 so otroke: od »Oc do $2 M) Mi vas hočemo vselej zadovoljiti AHRENS &VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. Ako hočete ros dobro m po mori narejeno OBLEKO obrnlts te ns rojaka: ^^ Kirchgessler & Ermenc o ki tudi popravljata, čistita, X peglata in barvata obleke. Vsako delo jatntano. Slovenci in Hrvatje, podpirajte domače podjetje. 291 6rovi St., Milwaukee, Wis. = VABILO=— Na skupni piknik cltlcašklh društev S. N. P. J. - KI SE VRŠI - 21.|uli|a v River Grove, Willow Springs. III. Poleg dragih «tcvilnih zanimivih in zabavnih točk obseza program pet|e r.borov "Orel** In Slovan, kegl|an|r za nagrado, prosto zabavo In ples. Za dobro pijačo in iiboren prigrizek je preskrbljeno. Zbiraliiče v Narodni Dvorani, Center Ave. in W. 18th St. Odhod od ondi ob polu devetih (8:30) zjutraj. Vstopnim skipM z vizniRi tja in nazaj /sata 60c Odbor. Avstr, Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kans. Blagajnik : FRANK 8TARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC JURÔE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Ksns. MARTIN KOGMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP 8VATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jsnnj Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaàa samo eden Dolsr. Vsi dopisi so naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne poiiljatve pa gl. blagajniku. SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH A. S. B. P. D. V MESECU MAJU T. L. Novo pristopli člani in članice: K drust. štev. 4 Johana Frank; k dr. štev. 15 Mary Tisot; k dr. štev. 19: Martin Pod peč an, Georg Grošeli, Jo«. Plaveč, Urban Me-aik, Jernej Keše in Ant. Krall. Prestopli člani: Od društ. štev. 3. k dr. štev 4: Ant. Markovih in k dr. štev. 7. Martin Weniünik. Od dr. štev. 5. k dr. štev. 4: Edv. Kavnikar in k dr. štev. 12 Alojs Pančur. Od dr. štev. 8. k dr. štev. 4. Fr. Zupančič. Od dr. štev. 10 k dr. štev. 17. Jak. Seklič. Od dr. štev. 11 k dr. štev. 4. Jernej Mikolžič in k dr. iitev. 19. Jo«. Blatnik. Suspendirani člani in članico: Od dr. štev. 2.: Tom. Onarati, John Bartoncel, in V. Onarati; od dr. štev. 3. Leo Jerale; od dr. stev. 4. Ant. Oroinger, St. Milavc in Jakob Simeon; od dr. štev. 7. M. Sekorsky; od dr. štev. 9. J. Brate, F. A. Teršiner in J. F. Pistotnik? od dr. štev. 10. P. in Kat. Vermut, J. T. Smalc; od dr. štev. 11. Mat. Maiteus in Alex Segat o. Izključeni člani: Od dr. štev. 2. I/ud. Mesner; od dr. štev. 3. Mart. Videmšek; od dr. štev. 4. Mat. Skalet in E. L. Parmanter; od dr. štev. 7. Ant. Divjak; od dr. štev. 11. Adolf Kurant, J. Skufea in And. Muii-na; od dr. štev. 13. M. in II. Novak ; od dr. štev. 19. John Prepot-nik. Prostovoljno odstopi: Frank Žnidaršič od dr. štev. 11; Ant. Skarel od dr. štev. 13. Umrla člana: Pri društvu štev. 4. v Mineral, Kans. Frank Grudnik. Umrl 27. aprila v starosti 27. let. Ubit od strele. Pri društvu šev. 14. v Maynard, O.: John Oblak. Umrl 28. maja v starosti 29 let. Uzrok smrti: ubit v rovu-. Bratski pozdrav. Jobn terne gl, tajnik. POVABILO. Cenjenim Okrajnim Društvom A. S. B. P. D. kakor tudi vsem drugim slov. dru št v am v Crawford in Cherokee okrajih Kansas! Na 4. julija obhaja A. S. B. P. D. Frantenac, Kans., 20. letnico, k kateri so vsa Društva v okolici u-ljudno povabljena. Ob pol 11. uri dopol. bode parada. Po paradi bode nagovor. Nastopilo bo več govornikpv. bb 2. uri popol. se prične ples, kateri bode trajal do polnoči, med 8—7 uro bode koncert. Za dobro godbo, dober red, kakor tudi vso drugo postrežbo, skrbi odbor. Z upanjem, da se bojo društva polnoštevilno udeležila, ostajamo s pozdravom Martin Kotsman, Louis Bresniker in Frank Starchich, odbor. MATI. Socialen roman v dvstr dsHh. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) Množica »e je zibala, ljudje ho nemirno vzpenjali glave in se o-zintfli na vse strani, nestrpno pri-ČakujKM5. Vsi ko čutili nekaj posebnega, nekateri so gledali raztreseno, drug so se obnašal smelo. Tbo so se razlegali pritajeni ženriti glasovi, moški so se jezno gka le psovke. Samozavestna odločnost m je prepirala brez glavo, bojazljivostjo. Zamolkel hrup je obdajal množico. — Mitenka! je tiho zatrepetal ženski glaa. — Smili se sam sebi! — Pusti me! — je zagrmel odgovor. A resni glas Sizova je govoril mimo, prepriče\iaiLno: — Ne, mladine ne smemo puv sesti na eedilu! Kazumnejši so od nas, smelejši! Kdo nam je «tel blatno kopejkot Oni! Tega ne smemo pozabiti. V ječo so jih zmetali zato ... a dobiček je ostal vsem! . . . Troml>a je zatulita) in ¡»ozrla s svojim črnim zvokom razgo\vore lijiidi. Množica se je t roda, sedeči so vstali, za tr«not«k je vse zamrlo, otrpnilo in mnogo lic je nrebledelo. — Sodrugi! — je zadonel zvoki in močni Pavlov tfas. Suha, vroča mejfla je opalibaj materi oči, — ona sama kretnja okrepčanega telesa, pa je stala vzad za sinom. Vsi so se obrnili k Pavlu, obkro-'žujoč gut kakor opilki kos magneta. — Bratje, ( as je, da se odrečemo temu življenju, polnem zlobe, pohlepja in teme, življenju, ki nima prostora za nas, ki nas ne pri poznava za ljudi! Obmolknil je in vsi so molčali in se še tesnejše in trdnejše sklenili okolo njega. Me*i mu je gledala v obličje, a videla je le oči, ponosne, smele in goreče,... — Sodnici, sklenili smo, da danes odkrito povemo, kdo da smo; danes vzdignemo svoj pra por razuma, resnice in svobode! Dolg bel d mg se je posvetil v zraku, nagnil se, razdelil množico in se skril v njej čez minuto je zniplapolalo nad množico kakor rdeea ptica široko platno dela v ske zastave . . . Pavel je dvignil roko — dno** se je zamajal, in deset rok je zagrabilo za gladki les, med njimi je bila ti*di roka njegove matere. — Slava delavstvu! — je zakli-cal. # Na stotine glasov se je odzvalo z zamolklim klicom! — Slava «ocialno-demofkratični delavski stranki, sodrugi, slava naši duhovni domovini! Mmožieia se je zazibaila; kdor je razumel pomen zastave, se je prerival do nje; poleg Pla*la »o stali Mazin, Samojlov, oba Guse-va, Nikolaj, ki je s povešeno glavo razmikal ljudi in še nekaj materi neznanih mladih ljudi z žw-rečimi očmi . . . — Slava delavstvu vsega sveta! — je zaklical Pavel. In odgovarjal mu je vse krepkejši in vse radostnejši tisoeeroglasni odmev, pretremijoe dušo s svnrjim zvokom. Mati je prijela Nikolajevo in se neko drugo roko, zaihtela je vsa v solfeah, a jokala ni; noge so ji trepetale in s tresočimi ustni je dejala: — Hratje ... to je resnica... Kozavi obraz se je Nikolaju razšinl v nasmeih. ogledoval zastavo, izegnil roko proti njej in zakričal potem je objel mater za vrat., jo poljubi in se zasmejal. — Sodrugi! — je zapel Meloni* in s svojim mehkim glasom je prevpil šum množice. — Sedaj smo nastopili križev pot v imenu novega boga. boga svetlobe in resnice, boga razuma in dobrote! Križev pot smo nastopili, sodrugi. dolgo težsvno pot za človeka. Daleč pred nsmi — blizu! Kdor ne verujp v moč resnice, kdor nima poguma*, da bi so do smrti boril za njo, kdor ne zaupa sebi in se boji trpljenja — naj odide iz našiii vrst! Seboj pa vabimo tiste, ki verujejo v našo zmago; tisti, ki ne vidijo našega cilja, naj ne gredo z nami; čaka jih samo gorje. V vrste, sodrugi! Slava prazniku svobodnih ljudi! Množice so se strnile. Pavel je zamahnil z zastavo; razprostrla ae je v zraku in plavala od aolnca razžarjena naprej . . . — Odrekamo se staremu svetu ... — se je razlegal zvonki glas Fjodje Mazina, in na desetine glasov se je odzvalo v mehkem, silnem vaJm: — Otreeemo si njegov prah z naših nog! . . . Mati je z gorečim nasmehom na ustnih stopala za Mazinom in gledal preko njegove glave na sina in na prapor. Okolo nje so sijali radostni obrazi, pisane oči pred vsemi sta korakla njen sin in Andrej, čula je njiju glasove — mehki in vlažni Andrejev glas se je zlival z globokim basom njenega sina. # Ljudstvo je hitelo rdečemu praporu nasproti; njegovi kriki so tonili v zvokih pesni — te pesni, ki so jo doma prepevali bolj potiho kot drugje — na ulici pa je tekla enakomerno, s trašno silo. V njej je zvenelo železno moštvo in vabeč ljudi na daljno pot v bodočnost, je pošteno opisavala težavnost pota. V njenem velikem, mirnem plamenu se je tajala temna žlindra preteklosti, težka kepa vsakdanjih čuvstev in v pepel je razpadala prokleta bojazen pred novim . . . (Dalje prih.) ga važnega shoda. Nastopili bodo (tovorniki v vseh jugoslovanskih jezikih. V slovenskem jeziku bo govoril sod rug Jože Zavertnik iz Chicago. Vsi na krov! ODBOR. Mlinski kamni. Ako nasipa te pšenico na mlinski kamen, zdrobil ga bo ta v moko ; ako pa nima pšenioe za mleti, se vrti, ali izrabi samega sebe. Ako date Želodca! dovoljno množino hranilne jedi, ga bo zmlel v jakost in energijo, ako pa želodec no zamone sprejeti do voljne hrane, se bo sam izpridil. Pazite ved' no na vaš želodec in če je slab, rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To okrepčuje oboje želodec in drob, ter bo br-zo uredilo prebavo. Odpravilo bo mnogo neprilik, kot zigubo «lasti, slabost, omotice, zgago, izbru'he, zabasanost, glavobol in bolečine v križcih, napahnjenje, nervoznost, bledico. — V lekarnah — Jos. Trinor, 1333 —1339 S. Ashlaud Ave. Ohicago, Illinois. 6e danes naročite en iztis slavnega romana "JUNOLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cona znižana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. i................ Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in droge moško oprave. 347—349 GROVE STREET. Importiran starokrajski tobak vsake vrste m eifuvU, pipe in tvečenje. Im portirane eigare in eigarste. Vs« pristno in po zmernih cenah vac. kroupa, 1246 W. 18th St., Ohicago, DL M. A. Weisskopf, M. D. Iiknioi adravnik. Urad nje od 8—11 predpoldn» in od 6—9 zvečer. 1842 8o. Ashland Avo. Tel. Canal 476 Chieago, 111 Dr. W. C. Zdravnik ta m la raaoc lzdravaiška preiskava èati je )t zdravila, i Ave., Chicago. I'reduje pol.; »d 7 do » iveéer iive¿i bolniki naj piše o ALOIS V, — udelovatel) sodovice, mineralno Dih neopojalh U97 8a.rfakat ni LOUISl moderno urejen 1 IA 411 IUI! AVE., fl Telefon U99. L strah URAH 1010 W. 18th 8t. ▼sij« saiofo ar, tragik dragotfe. pspravik v carl strover obračali od njih in časih «so se o- j* naš cilj, trnjevi venci so nam Iz upravnistva. Pošta nam je vrnila list nasled* njih naročnikov, ker so se ti preselili neznano kam: George Blau-field, Clifton, Ariz. — B. Ceiperin. Cumberland, Wyo. — John Pfei-fer. Milwaukee. "Wis. — Ana Sc-banc, San Francisco, Cal. — John Nampel. Kansas City. Kans. — NAZNANILO ZA MILWAUKEE IN OKOLICO. V nedeljo, 30. junija, prirede bratje Hrvatje in sploh vsi Jugoslovani velik protestni shod v South Side Turn Hall; — začetek točno ob dveh popoludne. Avstro - ogerska vlada namreč uprizarja najkrivičnejso gonjo zoper Jugoslovane, zlasti Hrvate, katerim odreka hrvaški ban Čuvaj vsak*» svobodo v govoru, tisku, in zbi-ranju. lopovščina, katere se ta vlad. kreatura poslužuje v teptanju imtanovnih pravic hrvaškega narod«, prav nič ne zaostaja za isto ruskih krvnikov. Zlasti je v tej gonji prizadeto hrvaško delavstvo. Zato je naša dolžnost, da svojim sobratom v domovini po možnosti pomagamo ter jih ¡»odpiramo v pravičnem boju zoper vladni terorizem. Vsi Slovenci in drugi Jugoslovani so vabljeni, da se vdeleže te- SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. 133 Attorney at Law Zastspi ia vseh sodiéèih. St. sobe 1009 E. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Milwaukee, Wis. Sodrug LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovancam In Hrvatom «vaj dobro založeni SALOON. Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obisksti saloon IG. KUŠLJAN-A 229—lat Ays. MILWAUKEE, WIS. POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI SALOON • modernim kegljl&eo 8vade pivo v todékik ia bvtaljkai [ ia draga ........... ptječe ter naijak* •dka Potniki dobe êadno Pestresba točna la la Tmm Seveasmm ia dragim MARTIN POTOKAR, 1625 8o. Centro Ato. Chicago FOTOGRAF L. HAGENDORFF ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE slike. 173 Reed St. MILWAUKEE, - - - WIS. Potlsekov SALOON 1237-lst St. Ml w, La Salle. Ill AVSTRO-AMERI. Črta. NIZKE CEN Velike ugodnosti: električna luč, izvrstne kabini», vii zastonj, kabine tretjima razjed» na paraika Kalser Franz Jožef L ls Mart ha VVashingtoa Ha krovn se ¿ovorijo vsi Avstro-ofaU. jeziki. ^ Družbeno ladjevje parnikov m dve vijaka: Kalser Franz Jozel |J Mart ha Washingtoa, Laura, Allce, Argentine, Oceanlc; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obraite ml ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & Gen'l Agt'$, 2 Wistlngtoi St., ali pa na druge uradne zastopaik] v Združenih državah in Rnh ROJAKI v VVaukegaai čc k očete piti d pijače in se sabsri po domače ptjdife B* Maluiich-Ot 7H Marke! Street, Wanke«a. Pri njem« je vse najbolje. Kd< ne vrjame, naj se prepiča. «w^^wp^w www Slovcnci, obiskujte 'PARIS' RESTAVRACIJO 1914 Blue Island Ave., Chicago. Lastnik: Tom. Grianias. Postrežba točna. — Jedila dobra. — Cene primerno nizke. Odprto ponoči in podnevu. pmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noži "BALKAN" j KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga* 1816 So. Centre Avt — Variete* : POZOR BRATJE SLOVENCI! Ali ia vetta kje je dobiti naj bolj ia mee po najniijl coni? — Gotovo v novi prvi Slovonaki moderno urajani moaaici Ferko Bros., 271—1st Ave. I« Park SI. Tu se dobijo najokatnejio eveie in prek a j ene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi jetrna in krvava domačefa iadelka tor najokuanajia ;; PREKAJENO MESO; vee po najniijlh cenah. Pridite ia prepričajte so eami o naših cenah kakor tudi o kakovosti naiega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naie geelo. No posabite nae torej obiekati v naii novi mesnici v Joe. Tratnika- 11 vem poelopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 3518. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH VR --BREZ ■■■■■■■■IHHBHBIHH IN BOI_ Ozdravim veacega, kdor trpi na Varicocali, 8tructuri; dalje ozdrarte nalezljivo zaatrupljenje, iivèno nezmožnost, vodenico ia bolezni tiMIh ee moških. Ta prilika je dana alaeti tistim, ki so izdali ia velika svote zdrami-Rvm ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki ss bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da pooodujem ls jsl ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki ss bili catih zdravnikov, brezuap ' edino sredstvo, • katerim zdravim vspeino. Popravite VaAe zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasveta in prednosti, ki sem si jih Iztekel v moji 14 let«! praksi kot specialist v boleznih pri moških. • Ozdravim pozitivno ielodec, pljuča, ladica in nspriliks v jetrih (Za neuspeino zdravljenje ni treba plačati). TAJNE moftke bolezni "Feelinč Better Already Srečen sem, ker _ sem poslušal vaš svet in se zdravil z Dr.Richterjevim Pm-EffEUDUi Zfuba aaffoss. bolezni v ledicah is Jetrih zdravim hitro za stalno in tajno, tiviene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljen je in zguba veda. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčno bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi Zastruplflen|e krvi in vseh drugih koiaik bolezni, kakor priičs, lucija, onemoglost Itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v osa-ture, garie, oteklino, dju in druge orgui bolezni zdravim za stalna. (Prsiskovaaje brszplsčns) (Nasreti zastonj.) BR. ZINS, 113 mté Rsadalph is Cisrk Chicas» Odprto: a «JutraJ 9 avadar. Ob nadaljah ad a ajiitr. dsš^f Ozdravel me je bolečin v in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. F. AD. RICHTCR dr CO.. tU PmtI Straa«. New York. N.Y. D*. Richtorjrr. Coajo PtUle oUjUjo. (SB*, ali 00«.) # ^znzznauuumnnzirrmzzzzzzzzznrzrm 43-to pol letno izplačevanje obresti t Obresti a« kreditiralo I, |nll|a. Iste se ali izplačajo ali pa vpišejo v hranilno kniliico, kakor isl« vls-gatelji, na ali po omenjenem dnevu. tdT- Itft bitailM rfofi it 15. jilija RMilt abrssti •i 1. jslijt. ifl INDUSTRIAL SAVINGS BANI 2007 Blue Island Ave., Chicago» m. ! isfcstih sdprts 94 I. 4% t. ntiv Prisithsji ssd psl eilim 4+rj*.