THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOU DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO __IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 59. CHICAGO, ILL., PETEK, 25. MARCA — FRIDAY, MARCH 25, 1927." LETNIK XXXVL AMERIŠKI VOJAK RANJEN V AKCIJI NA KITAJSKEM. IZGREDI PROTI INOZEMCEM V VUSUNGU. — ANGLEŠKI VOJAKI SO USMRTILI VEČJE ŠTEVILO KITAJCEV. _ UMIKAJOČE ČETE SEVERNE ARMADE SO STRELJALE NA ANGLEŽE. Šanghaj, Kitajska. — Oddelek ameriških vojakov je odšel na pomoč Angležem, ki imajo nalogo čuvati cesto na meji, ki' vodi do inozemske naselbine.1 En ameriški vojak je bil ranjen,1 ko je stal na straži. Angleži so v boju s četami, ki so nameravale prekoračiti mejo, ki loči mesto od inozemske naselbine, usmrtili 24 Kitajcev. V Vusungu so izbruhnili veliki izgredi proti inozemcem. Vu.sung je oddaljen 20 milj severno od Šanghaja, nad kate-i rim so zagospodovali Kanton-j ci. Inozemci so se zatekli v po-v slopje carinarne, kjer so našli j začasno zavetje. V torek so čete severne ar-j made na umiku pred Kantonci i streljale na Angleže in hotele prekoračiti mejo inozemske' naselbine. Angleži so streljali' s strojnicami in ojačili pošto-1 STRESEMANN HVALI MUSSOLINIJA. SLIKA POKOJNEGA COOLIGEOVEGA SINA. KRIŽEM SVETA; junke. Pri tej priliki je padlo, uriindvajset Kitajcev. Italijan- j Poročilo pravi, da je bil to k<- čete so usmrtile šestnajst' diplomatični triumf Italije, da Kitajcev, ker so se uprli, ko soj ie javnost zvedela, da namp- Mednarodna komisija bo preiskala zadevo na albanski meji. — Za novo vlado v Jugoslaviji. — Odgovor so-cijalisja Stresemannu. London, Anglija. — Britiški diplomati pravijo, da je itali-jansko-jugoslovanski spor končan. Kar je potreba zdaj, je določiti komisijo, ki bi celo zadevo preiskala če je kaj resnice na tem, kar Italija dolži Jugoslavijo- Ne bo pa Društvo narodov določilo komisije, tem-i montu. več dve ali tri velesile. Potre- j bujc r le par mož, ki bi stvar) POLOŽAJ PREMOGARJEV NEMČIJA preiskali m javili rezultat, da bo eela zadeva konečno rešena mirnim potom. — Washington, D. C. — Jugoslovanski poslaniški pribočnik Ivan Jurkovič je prehitro vozil z avtomobilom, policist ga je naznanil. Državni department je odredil, da bo Jurkovič vsled tega deportiran. — Milwaukee, Wis. — Ma-skiran bandit je napadel knji-vodkinjo v veži poslopja E. Wiener kompanije in jo oropal malenkostne svote, ki je bila njena lastnina. Ropar pa je prezrl $4300, last kompanije, katere je imela napadena v pa-jpirju zavite. Danville, 111.— Nate Har- Iz Jugoslavije« PRI DEVANJU JERMENA NA KOLO JE STROJ ZGRABIL USLUŽBENCA PRI LESNEM TRGOVCU OBERSTAR-JU V SODRAŽICI IN GA RAZMESARIL. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Strašna nesreča na žagi. 'že izpodsekala in izpodžagala, V soboto, dne 19. m. m., se je |je mož P°^lt?dal navzgor ter z dogodila v Sodražici na žagi gro1zo Zl1' da se bukev lesnega trgovca J. Oberstarja jPodira- Hlt,'° ie odskočil in o-strašna nesreča. Tamkajšnji u- d™1 ženo' naj se «™akne. službenec Karol Pavlin je ho-iTofla bl,° ie že P^pozno. Detel pognati cirkular žago. Pri |bele veje so padle na ženo U'r devanju jermena na kolo ga je }1 zlom,le križ in ude* vsled neprevidnosti ali po ne- Xa pomoč je bila poklicana sreči v bližini sosedni stroj — !brzo-iavno rešilna Postaja v ki pa je bil v polnem teku — J^bljam. Rešilni avto dospel v Polhov gradeč med če- Nedavno je končal Eben F. Comins, washingtonski u-metnik, sliko pokojnega Coolidgeovega sina, Calvina Cool-idge Jr. Ozadje na sliki predstavlja verando na dcmu v Ver-Mrs. Coolidge je z delom jako zadovoljna. ..J obleko tako Hp v,> ,sPel v gradeč med ce- ris, črnec, ki je bil obsojen na 1 V ?„a °°leko» \Ako da Je ie" trto in neto uro nrmnldnp 1,-r vešala si ie sam vzel živlienie iVeZ pnŠeI na stroj' ki je 1 i -i - P1. >esaia, si je sam \zel življenje.) naložil ponesrečeno Katarino so obešenega v nieeovi igrabiI s tako silo> da ^ biI ™ l^T"^™^ so obešenega v W^Mmestu mrtey Stroj> k- se ^ jMalovrhovo. Med potjo, ko se Tamaira siIn° brzino' ^ ^uplo ovil o- 'J? VFaČal aVt° *k°,zi ViČ V Ljl,b~ C™rie* G 'krog osi in z nesrečno žrtvijo !fno' pa -le Malovrhova gg; Našli Icelici. — Kingston, Podpredsednik lih hoteli razorožiti. V torek ponoči so se druhall uicnile po mestu. Redne kan-tonske čete bodo pa gotovo znan0t vzpostavile red, da ne bodo ci-' vilisti nadlegovani. Položaj je zdaj v Šanghaju za inozemce boljši kakor je bil, ko so tam vladali voditelji severne armade. Preje so živeli v strahu, kedaj bodo napadeni, zdaj je ta strah minul. Kanton-j clom.' ci jih ne bodo nadlegovali, — tako se je izrazil neki višji u-radnik kantonske vlade. -o- V FILMIH VIDEL SVOJEGA BRATA V VOJNI. Chicago, 111. — Victor W. v. Schmidt, 1538 West Adams St., bivši poročnik v nemški armadi, je v Monroe kino-gledališču, ko so kazali film iz vojnih časov, skočil pokonci in zavpil: "Moj brat!" Vse okrog njega ie postalo radovedno kaj je. Povedal je, da je aeroplan, ki so ga videli na platnu, ko so ga sovražniki izstrelili iz zraka, vodil njegov brat. Takoj nato so se videli ujetniki, med katerimi je tudi spoznal svojega brata. rava Jugoslavija prevrniti italijansko kontrolo v Albaniji. Belgrad, Jugoslavija. — Ni kaj bo ukrenila jugoslovanska vlada glede laž-njivih obdolžitev Italije. Mnogo se govori, da hočejo močnejšo vlado v Jugoslaviji. Nova vlada bi imela nalogo slediti zunanjim smernicam — "Balkan balkanskim naro-Markovič, voditelj demokratov. upa, da bo imeno- NESPREMENJEN. RAZGROZENA, KAJ PA DRUGE DRŽAVE? Dawes in sonrosa sta se usta Is tako ^o butal in opletal ob škodbam Polegla. Prepeljali Dawes m sopi oga sta se usta- U ,.. . traTTlovlV Ha mil - nn so jo v mrtvašnico pri Sv. Kri- rfla v Port Antonio na potu V!D11fnje tram<>*Je, da mu je po- . n(Kph' trn Panamo. Bila sta gfcsta guver- Mn°ma °dtr*alo obe " R" M ^ bH " eno v stopalu, drugo pod kole- ,!e to' da Je iUalovrhfna bl,a četrti mesec v blagoslovljenem Zastopniki illinoiških operator- Nemčija je bila primorana ra- pri sodišču zagovarjati nerja. — Saskatoon, Sask. — John inom ~ 111 mu str*al° in sleklf> staniu Pokoinif.a 7atlI1^.1 ,,v M c Aug he v. advokat, bi se imel jvso obleko do golega. Razbito jev zborovali v Chicagi. —j Neunijski prernogarji pro-j ducirajo 65 odst. premoga v deželi. Chicago, 111. — V Great Northern hotelu se zborovali zastopniki operatorjev države Illinois. Niso pa nič novega sklenili, toraj je razvidno, da zorožiti, da je zadostila zahtevam verzaljske pogodbe-— Poljaki so oboroženi, ker se boje Rusije. 'Ženeva, Švica. — Grof Bern-storff je v Ženevi pri razoro-pogajanjih rekel, da Pretresljiv obisk. radi itruPlc> Je bil° ovito okrog osi in , sleparije; mesto pred sodnika ,so ga ie s težavo-sneli ter gaj je šel raje v smrt. Našli so mrt- ?esil\ Prašnega stanja. Nesreč- j vega s prestreljeno glavo. im mladfmč -ie bil star šele 21 ^ Dne 27. febr. zgodaj v jutro _Memphis, Tenn._Court- svojega prikupljivega je šel kmet Anton Krabonja iz 1 žitvenih je Nemčija razorožila, da jej let v ječi. zadostila zahtevam verzaljske nev Glisson, bivši bančni urad- m mirneSa obnašanja je bil po-nik pri Bank of Commerce and !vsod zel° Priljubljen in zato Trust kompaniji, je poneveril postna vest še bolj pretresla $463,000, za kar bo sedel'20 vso okolico. so pripravljeni na stavko. Tu- pogodbe. Vprašal pa je, kaj! je z ostalimi državami. Pob-! di ni bilo nobenega predloga za novo konferenco med ope- ska pravi, da ne more razoro-ratorji in prernogarji. j žiti. dokler ne ve kaj ie z Ru-i Neunijski premogovniki pro- j sijo. Od te strani se boji na-j van v novi vladi zunanjim mi-j ducirajo danes 65 odstotkov j pada, zato pravi, da mora bitij nistrom. | vsega premoga v Zed. drž. Če; pripravljena. , bi se posrečilo voditeljem pre-j Paul Boncour, francoski de-mogarjev organizirati tudi j legat je govoril za Rusijo, re- MEHIŠKI UPORNIKI DOBILI OJAGENJA. -o- ŽELEZNIŠKA NESREČA. Iiepublic, Mich. — Osebni vlak št. 2 Chicago, Milwaukee & St. Paul železniške družbe ie tri milje severno od Republic skočil s tira. Ker se vozovi niso prekucnili, ni bil nihče ranien. Med potniki je za hip nastala panika, ki pa se je kmalu polegla. -o- PREVOZNI ČOLN SE JE POTOPIL; 43 OSEB UTONILO. Orenburg, Rusija. — V tukajšnji bližini se je v viharju potopil prevozni čoln. 43 oseb je utonilo. -o- — Zalma. Mo. — Mrs. Jane Spear, najstarejša ženska v tem kraju, stara 108 let, ima dvanajst otrok, najmlajši je star 52 let. Vseh potomcev ima 222. Starka je še pri moči in o-pravlja farmarska dela. Berlin, Nemčija. — Premier Mussolini je advokat miru ne pa vojne v sedanjem konfliktu z Jugoslavijo. Tako je rekel nc-mški zunanji minister G. Stresemann v državnem zboru. Neki socijalist mu je pa odgovoril, da je baš nasprotno — Mussolini je bak-lja moderne Evrope, ki želi zopet zanetiti požar. Pariz, Francija- — Najnovejše vesti, ki prihajajo iz Francije, niso nič kaj povoljne. Pravijo, da je položaj v Albaniji skrajno napet. Večina Albancev ni zadovoljna z vlado' Ahmed Zoguja, katerega nameravajo strmoglaviti. Revolucionarno gibanje se širi. Zoguja dolžijo, da je Albanijo prodal Italiji. Ko je bil pakt z Italijo v Tirani sklenjen, s tem je bila tudi zapečatena usoda Albancev, ki so prišli ob svoje pravice in ostali odvisni od Italije. Ljudstvo se je šele zdaj zavedlo tega in hoče s Zogujem, ki jih je prodal, o-bračunati. "Albanija Albancem", tako se sliši krik povsod po deželi. Italija je na skrivnem izkrcala vojake v Draču, o čemer je pa zvedelo ljudstvo, tudi to, da je v deželi večje število italijanskih častnikov, ki pa so v civilnih oblekah in le vohunijo. Poročilo tudi pravi, da je 10. marca Zogu napovedal splošno mobilizacijo, vojnoobvezni so pa pobegnili v gore. Italija prizna, da Zoguju slaba prede. -o- Širite "amer. slovenca* prenrogarje, ki delajo v neu-nijskih premogovnikih, tedaj bi prišli na konja in lahko diktirali svoje zahteve operator-jem. Člani United Mine Workers ponovno izjavljajo, da si od kel ie, da bi bila navzočnost Rusije potrebna na konferenci, za večji uspeh. Tudi Rurau-nija in druge male države pravijo, da morajo biti oborožene, dokler ne dobijo kakšne garancije, da se jim ne bo Vlada v Meksiki v bedo Zed. drž. prepoved izvoza orožja Meksiko, — Indijanci tru Spopad med Srnao in Orjuno. Dne 19. febr. sta se spopadli na zemunskem polju Srnao in jOrjuna. Nastopiti je moralo o-jrožništvo, kateremu se je šele Jpo dolgem trudu posrečilo raz-skrbeh če £nati Pretepače. Ranjena sta preklicale biIa dva Srnaoca in eden Orju-y!naš, Slovenec Frani R. iz Ljub-_ ljane. Vrši se preiskava na Po izpovedbah sedanje plače ne bodo pustili l treba bati Rusije, trgati . -o- AFRIŠKI RAZISKOVALEC UTONIL. V 22 URAH PRELETEL 1709 MILJ S TOVOROM 1000 FUNTOV. Berlin, Nemčija. — Nemški San Diego, Cal. — Zadnje dni je bil zopet silen vihar ob avijatik Schnabelle je dosegel kalifornijski obali. — Parnik nov rekord za polet v daljavo. Manchurian je metalo semin-1 V 22 urah je preletel od Des-tam; več oseb je utonilo, tako sau-a do Leipziga, razdalja tu^i znameniti afriški razisko-; 1709 milj, s tovorom težkim valeč William S. Cherry. Cherry zapušča vdovo in dva sina. -o- NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista, f^oooooooooooooooooooooooo 1000 funtov. Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno dober uspeh. Zlasti zdaj za praznike naj trgovci oglašajo svoje blago. Vsaka družina potroši velike svote za potrebščine za praznike. Slovenski trgovci, zakaj ne poveste slovenskim družinam potom "Am. Slovenca", kaj imate v svojih trgovinah. Dragi oglašajo in delajo business, zakaj ne bi še vi? — Lincoln, 111. — Mrs. Wesley Wigginton je trpela za srčno napako. Ko je v torek pesto-vala. svoje 6-mesečno dete, je padla po tleh in umrla. >^>0<><>00000<>000<>0(X>00 V vašo korist je, # da prečitate tudi vse o-glase. Mnogo se naučite ravno iz čitanja oglasov. Tu vidite, kako se prodaja ta ali ona stvar. Čitaj-te oglase vsaki dan in videli hote, da bo vam to o priliki v korist. Obenem podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v Vašem listu. Omenite jim, da ste videli njihov oglas v "Amer. Slovencu." OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 1 oooooooooooooooooooo-oo-oooo* rr.o^a Dristonajo k uporni"|°be,h straneh. zaslisanih, so spopad povzrpčili _ __Srnaovci. Washington, D. C. — Držav- 0 ~ ni department je izjavil, da od ^ Hud "darec. 28. marca dalje, ne bo več vi Iz Bohinjske Bele pišejo: Tu-veljavi pogodba, katero je Je Mhnarjevo družino na sklenila vlada Zed. drž. z Mek-,®oh- Beh zadela huda nesreča, siko, ki ukliučuje tudi točko, jOospod Franc Gogola je nosil da Zed. drž. ne smejo dovo-,drva s Planine, na potu pa mu liti izvoza orožja mehiškim u-'ie spodrsnilo in padel je pod pomikom, ne da bi o tem bila,konJa- kl Je stoPil nanj in ga obveščena Callesova vlada. jPohodil. Naslednji dan so ga Kakor se vidi, je to dobra odpeljali v bolnico v Ljubljano, diplomatična poteza od strani kJer J*e srečno prestal operaci-Amerike ,s katero bo Calleso- v noči od nedelje na pon-va vlada kaznovana, ker je deljek pa se mu je stanje po-zaplenila imetje pripadnikom slabšalo in do zadnje pri polni Zed. drž., ne da bi za to dala'zavesti kličoc po imenu svojo kaj odškodnine. Zdaj bodo ženo in svoje otroke, je ob 2. mehiški uporniki lahko dobili ponoči nenadoma preminul. — v Ameriki orožja kar ga bodo Zapušča doma ženo in 8 otrok, hoteli in postali resna nevar-'katerih najstarejši je 12 let nost mehiški vladi. Calles je star. Družina je po smrti gospo-že dal preje razumeti, da se darja tem huje prizadeta, ker zaveda tega, če bo vlada Zed. Je Prej že dve leti silno trpela drž., prepoved preklicala, bo radi povodnji, ki je dvakrat v Meksiki izbruhnila revoluci- vzela jez pri žagi in mlinu in ja. ,vse uničila. In ta po povodnji Mexico City, Mehika. — gospodarsko popolnoma uniče-Mehiška vlada je poklicala na družina, ki je sedaj izgubi-čete iz petih držav, ki bodo la še očeta in gospodarja, ni do nastopile proti upornikom v sedaj prejela nohene podpore Guanajuato. Rodolfo Gallegos, radi povodnji. Vsa župnija so-voditelj upornikov ima veliko čustvuje z nesrečno družino, množino orožja in municije. Poročilo tudi pravi, da je veliko število Indijancev v Meksi- Mihovec pri Veliki nedelji v svoj Runčki vinograd režat. — Med potjo pa je obiskal v Klju-čarovcih št. 30 svojega brala Janeza. Ko vstopi v vezo. zakli-če: "Ste li zdravi gremo režat!'' Iz kuhinje stopi hčerka in pravi: "Stric, ne moremo!" "Zakaj ne?" vpraša Ani u. Hčerka odpre sobo in pokaže na mrtvaški, od sveč' razsvetljeni oder. Anton postoji prestrašen, čez nekaj časa šel«j more stopiti naprej in spozna svojega brata Janeza — mrtvega. Kratka španska mu je ugasnila luč življenja v 55. letu. liil je zgleden mož in zapušča ženo in 5 otrok. -o- Uboj iz maščevanja. V župniji Sv. Urban pri Ptuju je nekdo v cerkvi posvaril razgrajajoče fante. Ti so mu obljubili maščevanje. In res so prišli razgrajat pred njegovo hišo. On je šel ven, da bi jih napodil kar ga eden tako močno udari s kolom, da se nezavesten zgrudi na tla. V nekaj dneh je umrl. Smrtna nesreča. V torek, 15. febr. dopoldne ki, ki radi vednih nemirov ne sta šla kmečka zakonca Malo-morejo nikjer dobiti dela in vrh Janez in Katarina v Polho-pristopajo trumoma k uporni-,vem gradcu v kako uro odda-kom. Zlasti zadnje dneve so ljeni gozd podirat staro in o-se uporniške čete znatno po- jgromno, dober meter v preme-mncžile. Iru debelo bukev. Ko sta bukev DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poii- Ijali po teh-le cenah: 500 Din . 9 9.45 1,000 Din S 18.60 2,500 Din ........ ... 9 5,00(1 Din $ 92.00 10,000 Din___ ---9183.00 100 lir__ __9 5.20 9.nn iir . 910,10 500 lir ....... 924.25 1000 lir .947.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vrača* Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite net ZAKRAJŠEK & ČESARK 455 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. Y. 'AMERIKANSKI SLOVENEC Petek. 25. marca 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi m najiUrejli sloventlri tisi jr Ameriki. Ustanovljen leta 189L • Izhaja Tttk dan razna nedelj, ppn-deljkoT is dnevor po prazaikfh« Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO, Naslov uredništva in npravai 1849 W. 22nd St., Chicago, I|L Telefon; Canal 009«, Naročnina I .$5.30 . 2.50 Za celo leto Zm pol leta Za Chicago. Kanado in Evropa: Za celo leto __6.00 Za pol leta _S.tO The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day alter holidays, Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1S49 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098, Subscriptions: For one year_____$5.00 For half a year__ 2.50 Chicago. Canada and Europe: For one year 6.00 For half a year_ 3.00 koridor, a Nemčija bi dovolila, zasedbo Litavsfce,'da pride Poljska do morja. V gospodarskem oziru smatra Nemčija Poljsko za agrarno deželo, obkroženo od drugih agrarnih držav, tedaj z uvozom edino v Nemčijo. Zato pa naj da Nemčiji koncesije glede industrije in trgovine. Poljska smatra obratno gornjo šlezijo kot koridor za predmet, ki je indiskutabel, iz razloga, ker koridor ni kak novum, predvsem pa, ker je prebivalstvo koridora 80. odstot. poljske narodnosti. Poljska trdi, da se pri dobri volji od strani Nemčije lahko najde modus vivendi. Nemčija je ubirala do sedaj drugo pot: preko treh baltiških državic obiti Poljsko pri vhodu v Rusijo. A težave so v tem, ker sta državici Estonska in Letonska poljsko orientirani. V celoti se kaže na zunaj v nemškem zunanjem ministrstvu prepričanje, da bosta obe državi skupna razhierja uredili na lep način, a prave karte so tu najbolj skrite. Poljski pre- DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uradnlitvo n« vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. OREMUS, KAM PA GRE- .tinico, pa se ves kapitalistični šinič je doletela huda nesreča. MUS . . . Joliet, HI. Moj brat v stari domovini za doktorja študira. Pravi, da po svet postavi proti premogar-jem. Te dni se je smrtno ponesrečil naš rojak Anton Lautar, v njegovem bo to najboljše. —j tukajšni Clinton majni. Padel Kranjci se radi kavsajo in ka- je na njega težak kamen in ga dar se skavsajo, rabijo prav-darskega doktorja, da jih dene v red. Doktorji so pa namazani z vsemi žavbami, pa kmete maže jo in z žepno sušico zdravijo. Ko pošteno plačajo, pa so dobri, pa so razmere zopet status quo. O pardon, zdaj mi pa na mog, drugi zemeljski zakladi v Poljski so ogromni. Poljska je ilatinsko udarja, dobro, da me vmesni člen med Nemčijo in Rusijo. Ne bo li gospodarska plat |ne sliši naš oče, Bog mu daj do- obeh diktirala posnemanje Bismarckove politike, ko je dal v ;bro, takoj bi rekel: Oremus, jven zlasti na društvenem polju, dobi sklepanja zvez Italiji na znanje, da vodi naravna pot v |kam pa gremus. Fanta imam Zapušča žalujočo soprogo, dva težko poškodoval. Bil je prepeljan v Carbondale bolnišnico, a vsa pomoč ni pomogla, ker poškodbe so bile prehude, umrl Zgubili so dobrega očeta in zvestega katoličana v najHepši starosti. Pogreb se je vršil 12. febr. po cerkvenih obredih. — Vsem žalujočim sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj in večna luč mu naj sveti! Kar'se tiče društev zelo dobro napredujemo fta vse Strani, j v članstvu in finančnem oziru, je. Pokojni je bil nad 30 let v posebno pa še v mladinskem Ameriki, z malo ižjemo par let, ko se je nahajal v Cherokee, Kans., ves čas tukaj. Star je bil 46 let. Rodil se je v stari domovini. Bil je zelo agilen in dela- Berlin preko Dunaja, v tem slučaju pa v Moskvo preko — Var- šave Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. DR. C-a: Nemčija in vzhod. Z ozirom na veliko napetost med Anglijo in Rusijo, ki v sedanjem momentu obvladuje ves svetovni politični položaj, je zelo važno vedeti, kakšne so smernice Nemčije v pogledu na vzhodni problem, kajti od njenega držanja v tem pogledu je, oziroma bo veliko odvisno, kako se angleško-ruski spor konča. Predvojna rusko-nemška kriza je datirala pravzaprav od berlinskega kongresa, ko je "častni mešetar" Bismarck pripravil Rusijo ob uspehe zmag nad Turki. Sicer je Rusija še enkrat neposredno pred odslovitvijo kanclerja Bismarcka ponudila Nemčiji obnovitev vzajemne pogodbe pod pogojem, da jo sklene Bismarck osebno, a bila je to gesta, bolj diplomatična poteza kot izraz vzajemnosti med Berlinom in bivšim Petro-gradom. Končni facit je bil: neizprosna vojna I. 1914. A kot drugod se je tudi tu do temelja vse izpremenilo. Leta 1917 so pod nemškim varstvom potovali v plombiranih vagonih Ijoljševiki iz Švice preko Nemčije v Rusijo in pravzaprav je težko reči, kdo je več pripomogel do razkroja ruske fronte: ali Leninova agitacija iz Petrograda in Moskve, ali denar in agitacija z nemške strani z generalom Hoffmanom na čelu. Ista usoda je združila dosedanja zaveznika v javna. Wirth in Ratheniiti sta na začudenje Evrope sklenila v Rapallu nemško-rusko pogodbo. Očitanja, da je pogodba vsebovala tudi vojaške obveznosti, sta tedaj oba zaveznika odločno de-mantirala. In vendar se je dokazalo, da jih je vsebovala! Morda se bo izkazalo tudi to, da sta se Zaveznika sporazumela v tem, da ob eventuelnem vstopu Nemčije v Društvo narodov Rusija he vstopi, ker'je d rt vri l j eden ... Še pred kratkim je Ci-čerin kategorično izjavil;«tia Rusija ne misli nikakor na kak vstop v to družbo! Dejansko je v tej dobi hotela Nemčija vreči vse karte na Rusijo in se z njeno pomočjo gospodarsko opo-moči. Bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu, sedanji veleposlanik v Washingtonu, baron Malzahn, je gradil le na tej tezi. -— Gotovo je, da tudi sedaj obstojajo ozke zveze naprej, saj ima Nemčija le koristi. Ko je vlada v Moskvi 1. 1921 začela z novo ekonomsko politiko (Nep), se je po rapallski pogodbi nemški kapital kar vsipal v Rusijo in nedvomno je, da se je Nemčija gospodarsko dvignila le z rusko pomočjo. Koncem Otto Wolff je organiziral ves uvoz surovin iz Rusije in uvoz gotovih produktov vanjo: koncem Krupp železno in kemično industrijo, Lufthansa zračni promet (na zunaj!), a Fernbach eksploatacijo gozdov, da imenujem najvažnejše. Nemška vlada je za 1. 1926 votirala 100 milijonov mark kredita (še ne izčrpan!) in sicer v lastnosti garanta, če pride do denarnih nesporazumi jenj. Trenotno prevladuje v nemškem zunanjem ministrstvu Schubertova angleško-francoska orientacija z močnim poudarkom na zunaj. Zdi se, da tudi Nemčija čaka, kako se bo razvijalo sedanje gospodarsko in politično trenje v Rusiji. Ravno linijo ji brani kitajski problem, ker računa, da se s svobodno Kitajsko razvije tudi skrajni kitajski šovinizem proti vsem tujcem, tedaj tudi proti Rusiji. Momentana pasiv- rad, le to je križ ž njim, da se sina in eno hčer in več drugih mu tintnik prepogosto posuši. Pa naj kar odkrito povem. Cel advokat je že, samo takrat mi bližnjih sorodnikov. Pokopan je bil iz slov. cerkve na slovensko pokopališče. Žalujočim so- odpiše, kadar mu v pismu ame-Jžalje, pokojnemu pa mir in po-riškega zelenega tiČa pošljem, .koj ! S SHEBOYGANSKEGA HRIBA IN DOLINE. Sheboygan, Wis. Danes imam poročati same žalostne novice. Umrla je rojakinja Mary June, stara komaj 45 let. Bolna je bila samo dva dni za pljučnico. Zapušča žalujočega soproga, štiri srriove in eno hčerko. Pokopana je bila na slovenskem pokopališču v Zeleni dolini. Naj v miru počiva ! V tukajšni reki so našli mrtvo moško truplo brez glave. Policija ne more dognati, kdo bi ta mož bil. Zdravniki so mnenja, da je truplo ležalo že kake štiri mesece v vodi. Na Indiana Ave. sta bila v teku dveh tednov do smrti povožena dva človeka. Prvi je bil Crist Clementson, ki se je vinjen vračal iz privatne gostilne Mrs. Mary Rezel. Ko je šel čez cesto ni videl prihajati avtomobila, kateri ga je podrl na tla in do smrti povozil. — Drugi je bil mal fantiček, ki je tekel za žogo čez cesto. Bit je povožen od nekega farmerja. Umrl je 20 minut po nesreči. Njegovi stariši so rodom Grki. Tudi suhaški agenti ne mirujejo. Oglašajo se zdaj tu, zdaj tam. Včasih obiščejo našo znamenito Indiano, včasih se pa o-glasijo na North Side. Nikjer pa niso dobrodošli. Je pač križ s temi ljudmi, ki imajo tako dobre nosove, da že na veliko razdaljo vohajo domač pridelek. Veliko hrupa, krika in vika sta povzročila dva bandita, ki sta oropala nek tukajšni salon in njega prebivalce. Eden izmed stanovalcev se je bandi-tom postavil po robu, nakar je iznajdljive v svoji kuhinjski u-metnosti. Kadar še kaj zvem, bom se še oglasil. Do takrat pa pozdravljeni od Urbana. Kadar ameriškega tiča ne priložim, ne dobim odgovora, če tudi celo leto čakam na odgovor. Vidim, da so po vojski v stari domovini postali boljši biznesmani, kakor smo pa v A-meriki. Odgovarjajo samo za denar. Prav imajo, kaj bi zastonj pisali . . . Jaz odslej tudi ne odpišem več nobenemu, če mi ne bo priložil kakega zelenega tiča. Posnemati bom začel starokrajce. Kaj je novega v Jolietu? Nekaj je že, če ne drugega je to, da je 21. marca, to je bil zadnji ponedeljek, srečno dospela v deželo pomlad. A starka zima ji je ravno na ta dan še po-ikazala zobe. Ponoči je prišla jstrašit in pobelila vse naokrog. (Imeli smo sneg. Umrla je te dni tudi Mrs. John Rozina, 19 let stara žsna. Omožila se je šele pred dobrim letom. Pred tednom je porodi- oddelku, ker nas večkrat obišče ga. Štorklja. Te dni je obiskala družino Mr. in Mrs. Nick Pav-lakovič in jim je prinesla za spomin čvrstega dečka. Družini Mr. in Mrs. Michael Ferder-bar je tudi prinesla sina. Obem moje čestitke! Na vse Hrvate in Slovence pa apeliram v naselbini in okolici, da kdor še ne spada pod okrilje naše dične orgainzacije Družbe sv. Družine, da naj se prijavi in pristopi. Kajti ne dneva ne ure ne veste, kdaj vas lahko bolezen položi v postelj ali pa zadene kaka druga ne- nost ruske diplomacije (morda vsled bolezni Čičerina?) pa _ bil enostavno ustreljen. Ropar- čakanje, vendar vedno v dobrih odliošajih, katerih ne sme motiti tudi ne eventualno približevanje — Poljski! Kratko se da reči, da stoji Nemčija napram Poljski: Ge-\vehr beim Fuss! Mi verujemo, da bomo dobili nazaj koridor in Danzig, da bomo dobili nazaj gornjo Šlezijo! Tako pravijo vsi. Stresemann je ob priliki locarnske pogodbe kategorično odklonil sklenitev enake, pogodbe glede vzhodnih meja in Nemčija se krčevito brani demontirati vzhodne vojaške trdnjave. J3rez dvoma nemški narod dejansko nobenega naroda ne sovraži tako kot Poljakov. Smatrajo jih za nižje stoječe; ker stoji v pogodbi, da ima Liga narodov pravico korigirati I katere zamudil poljske meje, če se izkaže, da Poljska ni v stanu vzdrževati Vreme imamo krasno,— kot spomladi. Gospodinja nam je ja sta zbežala s kakimi$200 gotovine. Ta napad je nekaj novega za Sheboygan. Pravijo, da so to chikaški banditi. Polir cija je marljivo na delu, da ujame roparje. V tem postnem času, času pokore, so prenehale vse zabave in veselice. Po Veliki noči pa jih je toliko napovedanih, da sem močno v skrbeh, da ne bi reda v teh pokrajinah, zato razbobnajo vsak slučaj, vsako nesrečo, vsak vlak, ki eventualno skoči s tira. V ljudeh predvoj- že z regratom postregla. Le KAKO SE IMAJO NAŠI V NAJVIŠJEM MESTU NA SVETU? Leadville, Colo. Cenjeni g. urednik:—Prosim, priobčite naslednje vrstice v nam priljubljenem listu Amer. Slovencu. Delavske, razmere so pri nas pod ničlo, nikomur ne svetujem, da bi semkaj hodil za delom. Smrt v naši naselbini prav pridno kosi. To leto smo imeli že tri mrliče. Prvi je bil sinček našega uglednega rojaka Mr. Železnikarja, star je bil šele 14 dni. Drugi je bil na mrtvaškem ] navija in popravlja mnoga po-odru Geo. Pešel, ki je zapustil' slopja. Po hribu in na zapadni ženo in devet otrok. Tretji je strani pa tudi več naših rojakov Rudolf Brodnik, ki je di\e 17. namerava to spomlad postaviti marca preminul v starosti 22 nova domovanja. Naš slovenski let. Vzrok smrti zastrupljenje stavbenik, Mr. John Lozar, je krvi. Spadal je k društvu sv. Jo- zelo zaposlen in ima sklenjenih žefa št. 56 KSKJ., pogreb je bil več velikih kontraktov za to 20. t. m. Pokojni Rudolf je bil spomiad in poletje, tukaj zelo priljubljen, bil je Drugega se ni te dni zgodilo tudi član orkestra društva sv. nič na našem hribu, vsaj da bi Jožefa. Igral je saksofon. Tež- Tone vedel, ko ga bomo pogrešali. Pokoj-' Zato pa vsi na hribu in pod nim večni mir in pokoj, preo- hribom iskreno pozdravljeni! la sina in od tistega časa je bila jsreča. In tedaj vam bo društvo vedno slabejša, dokler ni v dobrem tednu podlegla. Umrla je v bolnišnici, kjer so ji zdravniki nudili vso pomoč, toda vse zaman. Bazar, katerega je vodilo dr. sv. Ane v Naprej dvorani, je po poročilu društvenih uradnic zaključen z najlepšim finančnim uspehom, zakar gre vrlemu in požrtvovalnemu društvu najlepše priznanje. Mr. John M. Zidar, naš fant, rojen v fari pod zvonom sv. Jožefa, je bil te dni imenovan v Glen Falls, N. Y., kjer je zaposlen že od leta 1925, poslovod- Naše mesto je pa dobilo tudi 'jem pri velepodjetju Grand novega poštarja v osebi Dr. W. R. Fletcher, ki je nadomestil dosedanjega poštarja Mr. Bol-tona, ki kandidira za mestnega komisarja. Stavbinska dela so zadnje dni oživela. Po mestu se pre- stalim naše sožalje! Naš pevovodja in organist nas je zapustil, zdaj že dolgo nimamo nobenega petja. Prevzel je namreč agenturo Nash Motor kompanije. Preje je imel to agenturo Mr. Zaje Jr. Društveno življenje je nekoliko potihnilo. Nič se ne sliši o napredovanju društva sv. Jožefa št. 56 KSKJ., treba bo zopet malo agitacije. Pri nas imamo veliko snega. Toliko ga že ni bilo petnajst let. Toneta s hriba povabim semkaj, da bo trgal planinske rože — pa tudi rdečeličnih ne manjka. Tukaj bodo 5. drugega meseca mestne volitve. Imenovan je tudi naš rojak Mr. John Mi-helich kot kandidat za alder-mana. Vsakdo ga dobro pozna. Nas vseh je dolžnost, da njega volimo. John Jamnik. -o- Tone s hriba. -o- Union Grocery Co., katera družba ima v severnem delu države New York 52 lokalnih trgovin po raznih mestih. Mr. Zidar Jr. je bil, predno je odšel v Glen Falls, superintendent iste družbe v Scrantonskem okrožju. Mlademu podjetnemu Fo-restcitčanu iskrene čestitke! Rojak Mr. Jos. Marinčič, za-virač, se je te dni precej občutno poškodoval na desni roki. Zaposlen je pri Hudson Coal Company. Te dni je dospel v Forest City tudi potovalni zastopnik Am. Slovenca, naudušen mož, Mr. Anton Jaksetič, ki uspešno agi-tira za ta priljubljeni list v na- najboljši prijatelj tako vam, kakor tudi vaši družini. Tudi apeliram, da bi člani kaj pogosteje prihajali na seje in da bi točneje plačevali svoj asesment, da bo lažje za tajnika. Pozdrav vsemu članstvu naše organizacije, posebno pa glavnim odbornikom! John Pavlakovich, tajnik dr. sv. Lovrenca št. 14. NAZNANILO. Indianapolis, Ind. Vsem članicam dr. Katoliških mater in žena, katere se niste udeležile zadnje mesečne seje dne 20. marca, moram naznaniti, da bo imelo naše društvo in pa društvo Najsv. Imena, starejši oddelek, v soboto, 26. marca sv. spoved. V nedeljo jutro, 27. marca pa skupno sv. obhajilo. V nedeljo, dne 27. marca popoldne pridejo semkaj preč g. Oman iz Clevelanda, O. Imeli bodo v naši cerkvi 40ur*\o po-božnost, katere sklep bo v torek zvečer. Večerne pobožnosti in pridige bodo vse tri večere v nedeljo, pondeljek in torek. Vsi Slovenci in Slovenke iz India-napolisa in bližnje okolice ste povabljeni, da pridete te dni na to pobožnost in opravite svo- selbini. Upati je, da bo dosegel j0 velikonočno dolžnost. Zave-lep uspeh, kajti list je v našel- dajmo se svoje dolžnosti! nega tipa se je rodil celo fantastičen načrt, naj Poljska vrne j kje ga je dobila? Ženske so pač ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Janez Langerholz: PEVSKA VAJA.. NOVICE OD SV. JOŽEFA V FOREST CITY. Forest City, Pa. Po poročilu se je v tukajšnih I sedmih distriktih nakopalo in spravilo na površje tekom leta 1926 celih 18,715,365 tonov trdega premoga. Operiralo je o-krog ITI krajev med Forest City in Avoco. V dosego tega, ozir. pri proizvajanju omenjene količine premoga, je pa zgubilo 112 mož in mladeničev svoje življenje. Njih smrt je prinesla marsikateri družini gorje in solze žalosti. 77 mater in žena je postalo brez mož in sinov, in 84 otrok je zgubilo svoje ljubljene očete, ki so jim služili kruh pri trdem delu, pri katerem so tudi zgubili svoja življenja. To je slika premogarskega življenja. Spremljano je s samim trpljenjem in solzami. In kadar gre za kako malo drob- bini splošno priljubljen, vsaj tako se čuje od njegovih naročnikov. To so približno novice, ki so se dogodile zadnji čas pri nas. Poročevalec. GLASOVI IZ PENNSYLVAN-SKIH BRDOV. No. Braddock, Pa. Ko prebiram naš najkrasnej-ši slovenski list Amer. Slovenec in najdem v.njem mnogo krasnih povesti, romanov in drugih raznoterosti iz vseh delov sveta in širne Amerike, zato prosim, da bi se tudi mojih par vrstic natisnilo iz naše naselbine. Kar se tiče dela je jako slabo. Po nekaterih tovarnah bodo, kakor kaže, popolnoma zaprli. Pa kakor je čitati iz dopisov, vladajo po celi Ameriki slabe razmere. Prosperitete, o kateri političarji toliko kričijo ob času volitev, pa ni od nikoder. Dobro znano družino Stare- Obenem apeliram na vse članice maternega društva, naj pridno agitirajo in pridobivajo nove članice, da bo nas kar največ mogoče v tem vzornem društvu. Zapomnite si, da v slogi je moč. Pozdrav vsem Slovenkam, posebno pa članicam maternega društva! Ana Kovač, tajnica. SLOVENSKE VESTI IZ DRŽAVE PELINA IN PfeSKA. Rock Springs, Wyo. Že dalj časa ni bilo nobenega dopisa iz naše Rock Spring-ske naselbine. Imam sicer za poročati več slabega kakor dobrega, vendar naj bo, da ne bote mislili, da smo vsi zmrznili tukaj na zapadu. V državi Wyoming nimamo preveč hude zime, vsaj takšne ne, kakor beremo v Amer. SI., da je po drugih krajih in državah grozno snega, mraza in vi- (Dalje na 4. strani.) "O, Devica, pomočnica bila si in boš nam ti ..." "Stojte! Kdo mi pa kazi? Taka nedolžna pesem, tako preprost napev, pa ne za-denete! Še enkrat!" ."O, Devica, pomočnica bila si in boš nam ti . . . "Ne gre, pa ne gre! Sopran, kaj pa delaš?" ... ... "Ali jaz?" vpraša Rožančeva Minka. . "Ti ti! Ne vfem, kaj ti je d&ieš?" Minka je zajokala. "No, no," je pričel pogovarjati organist Nace; "no, no, saj ni tako hudo. Ce si zadnjič že dobro zadela, boš danes tudi. Se enkrat!" > "O, Devica, pomočnica bila si in boš nam ti . . ." "Na, zdaj pa še alt! Ali je nocoj vse za-coprano, ali kaj! Franca!" "Pustite me, ne morem." "Saj ni tako težko. — No, pa naj bo; odložimo jo za prihodnjo nedeljo. Pa to-Ie.' Harmonij je s svojimi glasovi naznanil znan napev: "Marija, mati ljubljena, češčena bodi ti . . Poskusili so s petjem. Tenor in bas sta pritisnila in dobro izvršila svojo že davno znano vlogo, sopran in alt sta ga pa spet polomila. - "Še ta ne gre"! Kaj pa vama je danes? Franca! Minka! Potem-pa še druge ne mo- rejo blizu."> "Ne morem danes, pa ne morem." "Jaz ravno tako ne." "Pa zakaj vendar?" "Ni, da bi pravila. Ne morem. Bolna sem." "Meni je tudi kar nekam slabo." "Če je tako, pa stopita za danes domov." "Ah, domov! Nič več ne grem domov. Nikdar več! Pa Franca tudi ne!" "No, zdaj šele razumem, kaj je vama narobe. Torej se bo res oženil, dedec stari? Ne zamerita, 1 da tako imenujem vajinega očeta." "Res. Jutri . jutri ... ga bodo ... ga bodo . . . že ok . . . že oklicali." ' "Zdelo se mi je, da sem ga videl te dni hoctfti okoli gospodov. Zdelo se mi je, pra- vim. Videl pa nisem natanko, preveč je bilo megleno in pa skrival se je; sram ga je bilo, norca prismojenega. Skozi zadnja vrata je nesel oklice v farovž." "Oh, da bi jih ne bil!" "Koliko dasta, pa jih bo podrl?" "Vse bi dala, prav vse!" "Jaz ravno tako!" "Fantje, koj bomo bogati! No, pa bomo naredili boljši kup. Samo če ste fantje zato?" , . . . " "Smo!" zavpije v imenu vseh Drajnarjev Tomaž. "Dobro! Zdaj pa vidva stopita lepo domov, jutri pa vsi, kar vas bo šlo zjutraj v cerkev, pri malih vratih ven. To in nič drugega ne smeta doma povedati vsem, samo njemu — ženinu — ne. Mi pa nadaljujmo s skušnjo. Lahko noč!" "Lahko noč!" Skušnja je šla mirno naprej. Pevci niso več kazili in v dobri uri je bila vaja za nedeljo pri kraju. "Zdaj pa fantje na delo! Dekleta pa domov, ampak molčite. Nocoj ne sme nobeden vedeti, kaj se bo pri Rožancu zgodilo. Pa tudi pozneje je bolje če molčite." Dekleta, cerkvene pevke pri materi fari, so se mirno razšle- v temno zvezdnato noč, fantje so pa počakali. : Delo se je pričelo. Urno so se gibale roke, prikrito hiheta-nje je spremljalo njih optavilo. Privoščili so tako zdravilo dedcu staremu. Vmes pa se je čula marsikaka krepka in primerna šala na račun starega Rožanca. / Pefek, 25. inarca 1927. 'AMERIKANSKI SLOVENEC* S Italija ohorožuje Bolgarijo. Belgrajska "Politika" z dne 1.1, m. objavlja pqročilo iz Rima, ki pravi, da se general Protogorev mudi že štiri tedne v Italiji. Nedavno so prestre-gli pismo, ki ga je Protogorev pisal bolgarskemu vojvodi Ti-hovu. Iz pisma je med drugim razvidno, da je bolgarska revolucijonarna organizacija odredila, da morajo biti prve dni marca vsi četniki na svojih mestih. Zaupnik "Politike" je dalje izvedel iz zanesljivega vira, da je Protogoreva naloga v Italiji ta da osebno nadzoruje po-šiljatve orožja za Bolgarijo. Te pošiljatve se odpravljajo dan za dnevom iz italijanskih luk v Varno in Burgas; deklarira se orožje navadno kot sanitetni material ali podobno blago. Protogoreva neprestano spremljajo trije fašisti in več italijanskih in bolgarskih dijakov, da mu gredo v vsem na roko in skrbe za njegovo varnost. Protogorev se te dni Vrne v Bolgarijo. V isti številki prinaša "Politika" tudi poročilo iz Skoplja o gibanju Makedonskega al-bansko-kosovskega komiteta. Po tem poročilu je dne 2G. m. m. več kačaških in komitaških čet prešlo skozi K rum o in se naselilo na planini Paštevik. Čete Štejejo do 400 dobro o-blečenih in oboroženih ljudi. Čete je formiral neki albanski major ki je začasa Fan Noli-jeve vlade poveljeval žandar-meriji, in pa neki zaupnik generala Protogoreva. Dalje pravi poročilo, da se je v zadnjem času izvršil na makedonsko prebivalstvo v naši državi iz Bolgarije pritisk. Ljudem se je naznanilo, naj gredo v Albanijo, kjer da je sedaj polno dela in zaslužek v zlatu. Starejšim zaupnikom se je odkrito povedalo, za kakšne načrte se plete akcija. Kdor ne bi hotel ubogati je zaigral življenje. V Bolgariji se je izvršil popis vseh Makedoncev iz srbskega in grškega ozemlja. Vsak Makedonec je prejel u-kaz, da se brezpogojno pokori poveljem starešin. Namignilo se jim je, da so pred durmi dogodki, ki bodo Makedonijo osvobodili. Boječ se novih krvavih dogodkov, so se hoteli mnogi Makedonci vrniti na svoje domove v Južni Srbiji, toda poizkus so plačali z življenjem. Pri tem je bil pomotoma umorjen neki Srb, ki se je hotel vrniti v Srbijo. NESREČA NA MORJU. ■Ciiju, * ••-•v i-. mM . .. . r- , / ;. '. • J*,.«..?-, f K w. i - * • jwto*. iafc^J-V - "■•.-.: .......... . • I j : ' / -v"* -i : Slika nam predstavlja razbitine tovornega paraika Montclair, katerega so valovi raz burkanega morja metali semintja ter ga razbili. Ob življenje je prišel tudi kapitan in štirje možje posadke. - , Kanada. Piše :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sask., Canada. (Dalje.) Angleške zasnove proti Rusiji. Moskovski stražniki so zaprli več dečkov, ki so glasno kri-t ali pri prodaji "Večerne Moskve" : — Vojna napoved ! Domovina v nevarnosti! in si. Razen prodajalcev je bil zaprt 'udi ekspeditor "Večerne Moskve", češ da je naučil razna-M»ke, naj "širijo tatarske vesti L rt*/, vsake podlage." Istočasni zasmehujejo podlistki moskovskih dnevnikov kmete, ki so jeli kupovati cele vozove moke in petroleja, da se zalo- Bolj razburja rusko javnost nastop Ukrajine, ki zahteva baje popolno neodvisnost ter hoče izstopiti iz sovjetske zveze. Petrovski, predsednik u-krajinske vlade, se baš mudi v Moskvi. Zatrjuje se, da hoče samostojna Ukrajina s 40 milj. prebivalcev takoj skleniti unijo s Poljsko. Na ta način bi se obnovilo nekdanje stanje iz dobe pred Hmelnickim, kar bi močno vplivalo na mednarodne razmere. Pravijo, da žijo za slučaj, da bo vojna-.' V je dobila Poljska 200 mil. fun-Smolensku in drugih krajih ob j tov posojila od Angleške, ki zahodni meji je pošla sol , s da je botra nove ukrajinsko- katero so se baje preskrbeli kmetje "vsaj za 10 let!" poljske zveze. Ce bi bila Rusija odrezana od Črnega mor- Vendar ne pričakuje jav-jja ter ukrajinskega premoga nost vojne z Anglijo samo, da-| (Doneč), bi nedvomno zašla v j si so odrejena potrebna ojače- velike gospodarske težave. —1 nja na Daljnem Vzhodu in ob Vsekakor raste na Ruskem' pro-Črnem morju. Prekinjen je di-' tipoljsko razpoloženje in se o-plomatskih vezi med Londo- značuje Pilsudski kot "glavni! nom in Moskvo ne bo imelo sovražnik Rusije". Anglija pa je, kakor se vidi, pridno na delu, da se revanžira ruskim sovjetom za njihovo protian-gleško propagando na Kitajskem. občutljivih posledic, trgovina1 se bo pač prenesla na Norveško kakor je bilo poprej. Nota Litvinovega, Čičerinovega zastopnika, se označuje kakor novo "pismo zaporoških koza-1 kov turškemu sultanu" (pri-i "J ° merjaj znano Repinovo sliko).'ŠIRITE AMER. SLOVENCA KRALJ IN KRALJICA SNEGA. V Fairmont hotelu v San Francisco so imeli petični prebivalci mesta na pustni torek zabavo s plesom. Maske so imeli na sebi dragocena oblačil*. Na sliki vidimo Mrs. Alan-son Weeks in Austin Moore, k i predstavljata kralja in kraljico snega. S SAMOKRESI NA HIŠNE LASTNIKE. Fašistična' vlada, ki je hotela napraviti poklon hišnim la-»tnikom z odpravo stanovanjske uredbe, ki ni "dovoljevala svobodnega razpolaganja s stanovanji, je s tem svojim ukrepom zašla v težke neprilike. Hišni lastniki so namreč temeljito izrabili to priliko in so tako silno povišali najemnine, da so večini najemojemalcev naravnost nezmagljive. Seveda prihajajo potem deložacijo, ki se ponekod ,kjer je ljudstvo manj vročekrvno ali pa ima varnostna oblast večjo moč, izvršujejo še nekaj mirno in brez posebnih razburljivih dogodkov. Vse drugače pa je tam doli v južni Italiji, kjer ob vsakem najmanjšem povodu lonček takoj prekipi in je nož ali pa samokres takoj v roki. Tam dolr pomeni prisilna izselitev iz stanovanja silno važen dogodek za vso dotično ulico, za ves dotični mestni predel ,in treba je kar najrazličnejših varnostnih ukrepov, da se razburjenje ljudstva zadrži v vsaj ko-likortoliko ozkih mejah. Dasiravno morajo listi molčati o takih dogodkih, se vendar izve marsikaj, kar postavlja na laž vsa fašistična zatrjevanja o popolnem pomirje-nju strasti in bratskem sožitju prebivalstva. Tako so bili n. pr. v Napolju te dni ustreljeni trije hišni lastniki v enem dnevu, ker so pometali na ulico najemnike, ki niso mogli plačati pretirano povišane najemnine. Prišlo je do pravcate poulične bitke, v kateri se je streljalo kakor v strelskem jarku. Enake vesti prihajajo tudi z otoka Sardinije, kjer je ljudstvo bilo vedno in je še danes nekam samosvoje in si išče svojo pravico najrajši samo, brez karabinjerjev in sodišč. Kakor se zatrjuje »zahteva prisilno izseljevanje na Sardiniji vsak dan po nekoliko žrtev in je varnostna oblast v tem pogledu popolnoma brez moči. -o- MOŽ S STO NASLOVI. Do kakšne stopnje se je razvilo pustolovstvo in nepoštenje, kaže naslednji dogodek, ki se je pripetil na Dunaju. Na Josefstadtski cesti stanuje neki Rudolf Zambauer, ki se je izdajal za ravnatelja gledališča. Inseriral je v dunajskih listih ,da išče sposobnih moči za oder. In res, javilo se je velikansko število moških in žensk, ki bi bili radi zaposleni in katerim je pustolovec vbil v glavo, da ni samo gledališki ravnatelj, ampak tudi založnik, posestnik hiš, filmskega podjetja ter glavni urednik nekega mednarodnega korespondenč-nega urada itd. Vsega skupaj je naštel približno 100 naslovov. Prosilcem na službe je slepar odgovoril, da se morajo o-sebno z glasiti pri njem in da v primeru angažmana položijo kavcijo v znesku 1.000 šilin- i gov. Res je prišlo mnogo kom-j petentov za razpisana mesta in Zambauer jih je sprejemal, podpisoval ž njimi pogodbe za film, gledališče, za uredništvo in balet. Naivni Dunajčani so mu na ta način znosili na kup 250,000 šilingov. Ko se je čutil mož dovolj založenega z denarjem, pa je dvignil na noge svojo družino, s katero je sedel v br-zovlak in odpotoval v sjneri proti Nemčiji. Brzovlak je drvel in Zambauer, ki ni vedel, da ga posluša neka dama, ki je ležala v kupeju, je rekel svoji ženi: "Čez 14 dni bomo na Islandu, potem pa nas lahko iščejo norci, ki so nam prinesli denar in se dali speljati na led." Dama je bila slučajno sama ena izmed prizadetih. Na postaji v Amstettenu je dala Zambauerja aretirati in tako je prišel slepar pravici v roke, še preden je stopil na parnik in se odpeljal v bogato Ameriko. PRVA EDISONOVA IZNAJDBA. Genialni Amerikanec Edison je baš te dni slavil svojo osem^-desetletnico in prejel kopico čestitk. Saj ga pa tudi smatrajo Amerikanci za prvega izumitelja "in the world". Edison se boji intervjuvov. če se le da, se novinarjem izmuzne; ako se mu pa to ne posreči, jo izkupi reporter sam. Bilo je pred 30. leti. Edison je bil baš na neki zabavi. Spravil se je v kot in tropa mladenk je oblegala slavnega moža. Pa se vzame od nekod novinar in hoče seve priliko izrabiti. Edison vidi, da ni izhoda, in se pač uda. "Katera je bila vaša prva iznajdba?" ga. vpraša novinar. Edison malo pomisli, nato pa začne. "Ej no, torej . . . Bil sem po-.ulični prodajalec in sem raz-pečaval časopise. Zvedel sem, da je izredno bogat bankir bil pravkar okraden. Obiščem ga in mu dem: "Gospod, slišal sem o ,vaši veliki nesreči. Iznašal sem pa aparat, ki bo spravil v v#še roke vse tatove, ki se bodo lotili vaše blagajne." "Kaj zahtevate za to iznajdbo?" pravi bankir. "Roko vaše hčere," pravim. Bankir sprejme. — Takoj sem se spravil na delo. — Dva dni nato sem našel svojega bodočega tasta v postelji. "Gospod," mu pravim, "sno-či proti osmi uri ste hoteli odpreti svojo Jblagajno. Dobili ste močan električen udarec, zgrudili ste se in ostali nezavestni do davi. Vam je Že bolje?" "Da, toda . . ." "No, to je moja iznajdba." Mladenke, ki so poslušale, izprašujejo vse vprek: "In bankir jeva hči —V' "Nisem je poročil." "Ah . . Novinar, ki je pridno pisal. pa povzame nato: "Bili ste tako prijavni in ste nam povedali svojo prvo iznajdbo. Ali bi nam še povedali, katera je bila vaša zadnja?" Edison se namuzne: "Oh, zakaj pa ne! Dogod-bica, ki sem jo pravkar povedal . . ." TIBETSKA MODROST. « 1. Išči prijateljev, kadar nimaš denarja; če takrat nobenega ne dobiš, nobenega nisi zaslužil. 2. Če si sam vrtnica, dovoli prijatelju, da sme biti oljkino drevo — to se pravi: ne precenjuj samega sebe — , 3. Imaš lahko več prijateljev a samo eno dušo. 4. Če hočeš vedeti, kako dišiš, ne smeš vprašati samo svojega lastnega nosu. 5. Če si kladivo, ne mcrreš biti prijatelj orehovih lupin. 7. Ne gre za to, koliko sovražnikov imaš, temveč za to, koga imaš za sovražnika. 8. Najboljše, kar moreš dati Bogu, so tvoje misli. 9. Kdor hoče loviti velike ribe, mora, skrbeti za še večje ladje. 10. Dežela, nad katero ne grmi, tudi rodovitnosti ne pozna. 11. Ne svari sovražnika z besedami. 12. Bitke dobi junak; kako jih moramo dobiti, to ve tudi norec. 13. Kdor je zgubil pogum, naj vrže za njim še jezik. 14. Če sam nase ne paziš, se boš težje spet našel, kakor boš pa našel ptico, ki je ušla. 15. Pazi sam nase, pa si najbogatejši pastir. 16. Ne boj se levovega rjovenja. Kača, ki te piči, ne rjo-ve. 17. Oljka ne prinese nobenega vrča s seboj na svet. 18. Ne jezimo se nad velblo-dovo grbo, dokler jahamo na njej. 19. Komur je Bog namenil krono, temu ponuja vrag mir. 20. Ne sadi krompirja, če hočeš žeti pšenico. PRAKTIČNI MEHIKANCI. V Mehiki so zalotili štiri vagabunde, ko so rušili železniško progo med Torreonom in D.urangom. Zlikovce so prijeli in jih prisilili, da neutegoma popravijo škodo, ki so jo učinili. Morali so trdo delati polne tri dni, preden je bil tir toliko popravljen, da se je mogel vršiti železniški promet. Nemara so bili še veseli, da jih je doletela razmeroma majhna in nedolžna kazen. Toda bili so v kruti zmoti. Ko je bilo popravilo {dokončano, so jih orožniki drugega za drugim kratkomalo postrelili. Praktično, kaj ne ? o- Naročniki (ce), podpirajte trgovce in obrtnike, Id oglaUje w vašem listu "Am. Slovencu!" Tukajšni angleški listi poročajo, da je Italija na predsednika Coolidge-a povabilo glede razoroženja na morju odgovorila, da se s tem ne strinja, ker je ona poklicana italijansko kulturo donesti drugim nekulturnim narodom. Vsa znamenja kažejo danes, da smejo tudi Jugoslovani pričakovati ta izvanredni italijanski blagoslov! Kot kolonizator je Italija na najzadnji stopnji in sicer še nekaj za staro Nemčijo. Nemčija bila je zelo kruta, kar ji svet ne bo pozabil, manj pa še oni blaženi, ki so pred leti padli v njeno pest. Zguba nemških kolonij je postal blagoslov za nesrečne kolonije. Da pridemo k faktom, moramo reči, da je iz vseh evropej-skih držav, ki so bile takorekoč v vojski ob giavo djane, Italija po srečno prebrisani, pa ne zelo častni špekulaciji, prišla iz vojne močnejša ; pridobila je, kar so drugi zgubili. Lažje se je toraj spravila na noge kot druge. Takoj je spoznala to ugodnost. Ni hotela čakati na druge, da si opomorejo, ampak hoče takoj vse druge prehiteti in doseči cilj, ki si ga je stavila o veliki Italiji. Vendar nekaj je vsemu svetu neumevno, namreč da Italija zija za pokrajinami, ki so skoro tako obljudene kot je Italija sama. Če bi ona si prizadevala svojo kulturo ponesti tja, kjer je potrebna — če je sploh mogoče najti kako tako pokrajino, — bi bilo to v kredit Italije, ampak se pripravljati na vojno mogoče proti bolj organiziranemu, njej po tradiciji tujemu narodu, je celo nerazumljivo. Vse kaže, da hoče Italija severno obal sredozemskega morja zapreti vsem narodom v Evropi. Nemški listi vendar ne pripisavajo dosti važnosti temu koraku, znižane cene železnic — zav ljo velikega prometa skozi Francijo in Nemčijo, se je promet na Adriji že omejil. S tem se Italija dosti okoristila ne bo. Nekaj druzega pa je, če bi si Italija osvojila postojanke, ki so za domači promet važne. V ta načrt spadata Ljubljana, Celovec in pa Beljak, skoro ravno severno od Reke. Zmagovita Italija bi začasno bila s tem za- dovoljna. Ker nima dosti prijateljev, ni misliti na izbruh vojne. Ogrska zahteva za plačilo pomoči v vojni Banat od Jugoslavije in kolikor več bi se dalo pridobiti; od Avstrije pričakuje najmanj Burgenland nazaj. Vendar se na komplikacije nikdar ni zanesti. Mi vidimo le reči pred plotom, kaj je zadaj, nam je neznano. Mussolini je menda privoščil košček besede tudi demokratom; to pa, ker se boji revolucije v slabih časih. Francija je dala pravice katoličanom v Alzaciji in Lorenu, to pa, ker se boji vojske z Italijo in odpad teh dežel pri prvi priliki. Wilson je predlagal "Peace without victory," ker ga je Nemčija prosila pomoči pred Francozi (?), in tako vsepovsod vidimo "larfo," pravega obličja pa ne, dokler ga nam zgodovina ne razodene. Zaenkrat je Mussolini Ame-rikaneem človek z veliko gor-jačo v eni roki, ki vedno preti, medtem ko z drugo roko pobere, kar mu blizu pride. Tako si je dosed a j osvojil dosti pred-pravic, katere nikdo drugi ne vživa. In tako mislijo Amerikanci, da je njegov namen le, da vse zunanje motenje drži proč in da rima mir, dokler ne vzgoji narod po svojem. Vendar ta vzgoja ni samo patrio-tična, ampak ima tudi agresiven značaj in tako se on pripravlja na boj in bo pripravljen, če se mu le priložnost ponudi. Vendar je tak korak tako ri-skiran, kakor malokateri na svetu. Revolucijo v Rusiji vpri-zoriti je dosti lažje kot pa vojno s fašistično armado. V celi zgodovini še nisem naletel na dejstvo, da bi kak diktator se upal v vojno. Diktatorstvo je dobro za mir, da se red napravi s palico in metlo; za vojsko iktatorstvo ni. Najbolj izvežbana vojska in najboljši vojskovodja jih dobi po hrbtu, vsaka armada je vsaj po enkrat ali večkrat poražena. Ampak taka vojska ima vsaj cel narod za seboj, kakor je bilo to v svetovni vojni. ItalijanV ska vojska pa bi imela samo Mussolinija za seboj, ki bi ob času najmanjega poraza ne ve-(Dalje na 4. strani.) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za amersike dolarje: Za dinarje: $ 5.00 $ 6.15 200 Din $ 4.45 10.00 11.25 500 Din ... 9.80 .15.00 ....... 16.85 1000 Din ... 18.90 20.00 21.45 1500 Din ... 28.00 25.00 ....... . '26.55 2000 Din ... ... 37.00 35.00 36.70 3000 Din ... 55.40 50.00 51.90 4000 Din ... ... 73.50 75.00 77.50 5000 Din ... 91.60 100.00 . 10S.00 10000 Din____ 182.00 200.00 ....... . 204.50 15009 Din .. 278.00 300.00 . 306.00 20000 Din .... 363 00 400.00 ....... . 407.50 30000 Din .... l/VU« V v .. 543.00 500.00 ....... . 509.00 40000 Din .... .. 724.00 600.00 . 610.50 50000 Din .... .. 902.00 700.00 ....... . 712.00 60000 Din .... .. 1082.00 800.00 . 818.00 70000 Din .... ... 1260.00 900.00 . 914.00 80000 Din .... .. 1441.00 1000.00 . 1015.00 90000 Din .. 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft Osebnih Čekov po pošti no sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. i Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradu jemo t Dnevno od 9:00 ajutrcj do 4:00 popoldne. Ob torkih In soKrtih do 8 »30 zvečer. KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3^00,000.00 AMERIKANSKI SLOVENEC mexmsoto w J L JI ■■ »i 11 i ■ m ■ Petek, 25. marca UJM,,,. „,. 1927. "Da fantje bijejo se brez mene, Mi čudno po vsej glavi gre." KANADA. (Nadaljevanje 3. strani.) Ijal nič več kot ničla. Ravno narobe — vsakemu vojaku je znano, da ima Italija dosti ga-sprotstva doma; najmanji po* raz vplival bi tako potrto, na armado, da bi ujč? pogum ne bil centa vreden. K temu pride še dejstvo, da bi Italija napadla prva in t or a j vdrla ,v sosedno državo. Kot vojaki Italijani niso dosti hrabri, dokler so v nevarnosti. Ampak tudi tukaj pride v pošte v, da se je na tujem svetu veliko težje bojevati kot na domačem. Na domačem polju je vojak dvakrat vojak, na tujem le pol! Stari Slovenci so pognali mogočne Turke iz lastnih pokrajin. Kaj bodo bojazljivi Italijani proti Srbom? Se-ve, bodo skusili vpreči Primorce v avantgardo. Vendar to je proti mednarodni konvenciji. V takem slučaju sedanji slovanski podaniki v Italiji niso navezani na kako prisego, če jo tudi desetkrat ponovijo. Kdor nima pravic, nima dolžnosti. Največja težava se z Italijo bojevati je to, da vsak, ki se ž njo bojuje, zgubi. Ona nima s čem plačati odškodnine in če bi sedaj rekla, da ne plača dolgov, kaj se ji naj vzame? Izstradano ljudstvo? Njim vzeti pokra7 jine in njih pregnati kot svoj čas Angleži Akadijce iz Kanade? Razun moraličnega vpliva!^ skrbel je za svojo družino ne bi bila zmaga dosti vredna. bil je tudi velik podpornik Kar bi Italiji pomagalo, je mogoče njih tehnika in pa tisti IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje 2. strani.) harjev. Tukaj je sicer padlo dosti snega, ali obstanka nima, ker nikdar ne pade na suho zemljo. Še stroga prohibicija jo ne more posušiti, čeravno jo zadnjih par mesecev s polno paro preganjajo in uničujejo vse priprave za izvajanje medicine proti ščipanju v trebuhu. Razume se, da taki suhaški pre-kucuhi napravijo ljudem veliko škodo in veliko strahu in jezo tistim, ki take medicine potrebujejo. A vendar kljub vsemu velikemu suhaškemu aparatu in napram vsem milijonom, ki gredo v ta namen iz državnih blagajn, se dežela vseeno noče posušiti, pa se noče. Dne 9. marca je tukaj umrl rojak Louis Metelko, star 54 let. Zapušča vdovo, tri sinove in štiri hčere. Bil je član vrle katoliške organizacije Kolumbovih vitezov, kateri so poskrbeli v resnici za nadvse lep pogreb dne 11. marca ob 10. uri dopoldne z veliko sv. mašo za-dušnico, katero je daroval domači župnik, kateremu sta asi-stirala duhovnika iz sosedne angleške fare. Metelko je bil skrbni oče in dober mož. Delal videla v ljubljeni domovini, in carawas in tako omogočijo bolj pana je bila v sredo, 23. mar-z njenega potovanja, na kate- hiter odtok iste. Treba bo tudi'ca. Pred dobrim letom pa je rega se je podala dne g3. skopati na nekaterih mestih Mr. Bratetu v^mrla žena, mati marca. novo strugo. Delo se naj bi pri-j sedaj umrle hčerke. Prizadete- Štirideseturijo pobožnost bo- čelo v Kenmore in končalo pri nau rojaku Mr. Bratetu iskreno mo imeli tukaj v naši cerkvi mestecu Clinton. Ako se to na-27., 28. in 29. marca. Vsak ve- Jmeravano delo uresniči, bo o-čer bodo pridige in pobožnosti kolica te reke bolj sanitarna in in prilika za sv. spoved. Vodili prijaznejša. Posebno se to tiče jo bodo Rev. Father J. J. Jud- | okolice v Snydertown, kjer se nič iz Denverja, Colo. Tako bo sedaj zbira voda iz te reke v dosti priložnosti, da vsakdo o- mlakužah, iz katerih se v vro-pravi svojo dolžnost za veliko- čih dnevih dviga smrad. Vse te noč. Poslužite se te prilike ro- imlakuže bi potem več ali manj jaki. Ne veste, kdaj lahko pose- j odpadle. Zavoljo te zadeve so že po vas smrt, ki pri nevarnih tukaj že prišli pregledovat mo- delih neprestano preži na človeško življenje. Bodite vedno pripravljeni! Zato poslužite se žje iz Columbusa. Davke bodo pričeli pobirati v Summit (naši) County, kakor dnevov, ko se bo vršila 40urna se poroča dne 15. aprila. To pa pobožnost v naši cerkvi. jle, ako bodo davčne knjige v Vsem naročnikom in čitate- redu do takrat, ljem najlepše pozdrave in u-pam, da se vsi z menoj vesele vsaj takrat, ko čitajo zanimivi in priljubljeni list Amer. Slove- 1 nec. Zdravstvujte.prijatelji! Poročevalec. Anton Okolish. —o- -o- žegnani kanoni, ki jih.je v Avstriji pograbila. Rožljanje Italije moralo bi imeti za sedaj vsaj en siguren vpliv na Jugoslavijo in ta je, da se vsaj enkrat k skupnemu delovanju spravi. Razdvojena Jugoslavija je največja skušnjava in vabilo Italijanom. Vsaka vojna se začenja s ta-kozvanimi "Provocateurs de guerre" — izzivatelji vojne. Ti se pojavijo ob mejah države, s katero se druga hoče bojevati, ozir. se ž njo okoristiti. Napadi se vršijo privatno, dokler ni, eden ali drugi mrtev. Pote pride vprašanje krivde, o škodnine, politične mahinacij neizvedljivi pogoji zadoščenja in slednjič prefrigana napoved vojne. Jugoslavija je menda na take napade že navajena, vendar pa je prvi strel še vedno bil spoznan kot napad. Vseeno je zgodovinsko zelo kritično v pogledu prava. V vsakem slučaju upamo, da se bo Mussolini ju godilo, kakor onemu mlademu tkalcu, katerega domači pesnik tako-le obdeluje: Ob voglu sloni mladi tkalec, Gostiln, prepirov pazni poslušalec. "Da fantje bijejo se brez mene? Nikakor mi v glavo ne gre. Lepo zdaj imam priliko, Priti ž njimi v ožjo stiko. Slaven sem in bolj še bom, Ko vrnem se na rojstni dom." Gre noter in se razburi, V trenotku sfrči skozi duri . . . . . , 0 aV~;nja v naši cerkvi in je oprav- tako si je tudi on nakopal JjaIa u pogel brezplačnG> je fil\ k sestram reda dominikank v Akron, O. Primerno je, da se ji na tem mestu lepo zahvalimo za njeno požrtvovalnost v korist naši fari. Tja se poda dne 27. marca tudi Miss Sophie Gerbec iz družine Gerbec na Chisnell Street. Bolan je Mr. John Železni-kar iz Center St., obrača se mu na bolje. Bolna je Mrs. John U-jevič iz Mulberry St. Rojstva v Barbertonu: pri Mr. in Mrs. L. Arko sinček, Mr. in Mrs. Stanley Kalčič (Sherman) hčerka. Naše mesto je skupno z mestom Kenmore in County Commissioners napravilo prošnjo za pomoč na državo Ohio, da pomagajo počistiti dno reke Tus-. cerkve. Kakor navadno delavci, bolezen pri delu, kameri je moral podleči. Sveti mu naj večna luč, družini pa naše sožalje pri občutni zgubi moža in očeta. Dne 11. marca pa je posegla bela žena smrt v rudnik št. 8 U. P. Coal Co., in je pobrala zopet moža in očeta Antona Dolenc v najlepši starosti 32 let. Zapušča ženo in troje o-trok, najmlajši osem mesecev star. Anton je šel na delo zdrav, ali nesreča je hotela, da je padla na njega velika plast kamenja in ga pri priči ubila. Pogreb se je vršil v nedeljo, 13. rca popoldne iz hiše žalosti erkev ob veliki udeležbi ob-iiistva. Pogrebne obrede je o-ravil župnik Rev. John Henry — in odtam pa na pokopališče sv. Jožefa. Ranjki je bil član društva Trdnjava SNPJ., kateri člani so ga spremili na zadnji poti. Pogreba sta se udeležili tudi premogarski organizaciji odsek 8 in 440. Naj počiva v miru, preostali žalujoči vdovi in otročičem pa naše sožaljeI "Surprise Party" je priredilo naše oltarno društvo sv. Ane za Frančiško Fortuna. Priredila se je v cerkveni dvorani. O-menjena je bila blagajničarka tega društva celih 11 let. Sedaj se pa poda s svojim soprogom Andrej Fortuna na obisk v stari kraj v Poljansko dolino, kjer živi še njegova mati. Vse članice oltarnega društva ji želijo srečno pot, pričakujoč, da ko pride nazaj, da jim bo povedala marsikaj zanimivega, kar bo KAJ JE NOVEGA V BARBER. TONU? Barberton, O. Dne 27. marca se prične v naši cerkvi 40urna pobožnost. Naš župnik je oznanil, da bo dobil ob tej priliki pomoč za spovedovanje. Miss Mary Možek iz družine Možek na 8th Street, katera je že več let bila organisti- SMRTNA KOSA V LA SALLE. La Salle, 111. Pred tremi tedni se je poročalo, da je morala hčerka Mr. Joe Brateta na operacijo in da je isto prestala. Toda operacija se najbrže ni dobro obnesla. 19 dni po operaciji je osemletna Hattie podlegla in umrla. Poko- ŽENSKA SE JE REŠILA OPERACIJE! NJEN SOPROG NI DOVOLIL. (Ji-eeqstmrir. Pa. Mr;;. K. Hvaluk. ki živi v Irm mestu, jc na. ]>otu okrevanja po bfiloz-ni, 7jl katero jr bilr> rečeno, «Jh se b'j morala podvreči' operaciji, kar pa njej mož n: dovolil, ker hc jc bal. dn lii tejm no moj?la prenesti radi slaljosti. Naročil ji jc I.AXVI-UUKNUM COMPOUND i v. Fittobuidba. so ni pol^klo mesec dni odkar se tcira zdravila poslužuje. a je že veliko boljša. Mož te ionske je videl okIhs od U-pra zdravila v nekem listu, in ra takoj naročil. Ako vi trpite na zastali bolečinam na ledvicah. če vas trene mrar.. mesečni pari odi, nerodnostim, slabosti. p?rio-ličiiim bolečinam, na 7.^ubi teka. bi ^ dosti, imate mrr.le roke in now, imalc nemirno \pnnje, kronični glavobol, če vam zaliva C, imate bolečine pri spuščanju votle. ste nelanholični. ima slab spomin, ste nervozni, 'rpilo na zaptrju, l«dnj si naročite ta zdra--iln in rešeni l>ost > trpljenja. Ob treh UriUč-lih življenskih dobah žpnskc, ko stop: v dekliško dobo, ko je noseča in ko pos1-a.no nesposobna z_n materinstvo, jc LAX VIBU UN UM najboljše sredstvo, kalcrcgn cena je tako •nalen kostna, da ni primerjati s tem kar aro nudi. ko vam povrne zdravje. LAX VIBURNUM stan« S40.43. pošilja sc povwxl iz LAM ECO LABORATORY, 189 Lameco Bldff,, 3o* 963, Pittsburgh, Pa. Da zavarujete pošiljat cv pridenite l!5c več. Ne pošiljamo pa >o vzet ju (C. O. D.) GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo VaS list Omenit* jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem ogla-« iajo. S tam pomagate listu in trgovcem. ____ Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper! — Always support your home town dealers and mer-chantsl South Side Wood Supply Smth. 10th Str. in Alabama ave., Sheboygan, Wise. Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in ijrvatorn. ROK JURIČEK, lastnik. Zimske suknje in obleke zimske uanjate telovnike, zimske srajce spodnjo obleko, m kape in klobuke, in vsakovrstna obuvala se dobijo vedno po naj zmernejši h cenah ▼ slovenski trgovini TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM OBLEKAMI IN OBUVALI. Frank Opeka 502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL. Vsem Slovencem in bratom Hrvatom se priporoča za ..obilni obisk! I * sožalje, pokojni hčerki pa obilo veselja nad zvezdami med angel ji ! Naročnik. -o- —Merchants, advertise in 'Amerikanski Slovenec." LETOS BOMO VIDELI REFA- zvezdnih utrinkov. Profesor TICO. Emanueli kometa še ni ugledal. V zadnjem tednu junija se bo Koncem junija ga pa bomo vi-po opazovanjih prof. Emanue- " — lija na vatikanski zvezdami približal zemlji komet Pons-Winecke. 26. junija bo ta zvezda repatica oddaljena od zemlje eno petindvajsetino oddaljenosti solnca od zemlje. Re-patico bo spremljalo nešteto deli s prostim očesom-. -o- POLEG TVOJEGA NASLQ VA na listu je datum, do kednj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. i &n Otročja roka napravic trenutku, kar je preje vzelo pol ure. p RED pol stoletjem, je človek s kresi-lom napravil ogenj, za kar mu je včaaih vzelo pol ure. Otročja roka pa danes v trenutku napravi v sobi luč. Elektrika, plin in transportaci-ja, vse to je povzdignilo življenske razmere. Kompanije javnih naprav, so prinesle udobnost milijonarjem kakor tudi revnim ljudem brez izjeme. Najmanjša točka v stroških za življenske potrebščine. Elektrika, plin in transportacija, kakor je vsakomur znano, se najlažje kupi in v proračunu za življenske potrebščine najmanj vzame. Kompanije javnih naprav so omogočile, da te udobnosti vzdržujejo s prihranki velike armade državljanov, mnogo teh so vaši sosedje. Njih denar je postavil naprave za električno silo, za plin in za transportacijo, katere se vsi poslužujemo; Varno je investiranje pri javnih napravah. Nad 650,()oo mož in žena v državi Illinois dobiva po H'v od svojih prihrankov, ki jih imajo pri kompanijah javnih naprav. Vsak nov investor s svojim deležem da priliko kompanijam javnih naprav, da lahko izboljša svoje naprave za večjo udobnost za javnost, pa tudi sebi pomagajo, ker poleg svoje redne plače dobijo še posebej od svojega dela lepe obresti. Lahko začnete investirati s par dolarji na mesec če tako želite. Denar se vam povrne, če ne boste zmožni daljo plačevati. Ničesar ne riskirate. Pišite za pojasnila. Utility Securities Company St. Louis 72 West Adams Street, CHICAGO Milwaukee Louisville Indianapolis UTILITY SECURITIES COMPANY 72 West Adams Street, Chicago Without obligation, p I case mail nic liter.ttnrc telling In*« 1 ma> in\i->* in puhlic utility '•lock, pa\ing alu>ut (i'!.on easy payments it 1 choose. Name ........................v................................................ Street Citv .. Stat« =MwiiiunmHHMUCiuiiiwwiniiuwii![irjWii^ g Oi the Cor. 8th Str. ahd New York ave., Sheboygan, Wis. IA€©B GERUND IN fQGREBNI ZAV09 704-70* BL ftth Street, Sheboygan, Wis. Tel. 877 J. 3747 W. B JOHN PICHMAN 1 1810 West 22nd Street, Chicago, IIJL | 1 PHOXE ROOSEVELT 2316 1 1 i Rojakom priporočam svojo KROJAŠKO OBRT. Iwieiujem 1 = obleke za gospode in dečke po najnovejših vzorcih. Čistim, likam, po- = g pravljam in barvam. Z mojim dglom je vsakdo zadovoljen, gotovo | boste tudi vi. g uiHtHMiniutniiuiiaiMMniiHn^ — Piloses: 2375 m 949. Anton Kemanldi & Son MtVZ SLOVENSKI POQREBMI ZAV0B V JOUSTO UT41I9RISX USTANOVLJEN 1,1*95. IH WMtw oat i» da* .r- NuMfii wrtflsuttK a* m«* k Vrste i* tenitoi^jv —~ Cene smerne. • ' v f■ itor — n. eiHCAGO. s*. - jo&jmt. ill "Najboljše delo za manj denarja'' Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako poalenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-šajte, zjutraj do *. I zvečer. V nedeljo od 10. zjuJtrnj do 12. opoludn*. iwmmmm 25. marca 1927. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) YSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. SEDEŽ • JOUET ILL Ncic geslo; "V*e m vero, dom in narod; vsi ca enega, eden ra vse. Ctdnjosih Drfavah kecrse Amerike št. iz HI. Qua mi piSe, da fco želo zadOVoljhe, ker so se priklopile pod našo zastavo BSD. in da lepo napre- KAKO DOLGO JE MOGOČE daje. Obenem m« tadi vabi na BITI ŽIV POKOPAN? njih prvo veselico. Upam, da Znanstveni krogi se že dolgo bom ustregel njih želji, če bo le čijo z Vprašanjem, kako dol_ mogoče. . go more biti zdrav človek živ zanimivosti. GLAVNI ODBOR: Predsednik..................„....GBOW3£ STONICH, 815 N. Chicago St., Jofiet, I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Centex St^ JfcKet, II. podpredsednik.... J O S. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pi. Olivni tajnik_______________________JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Jdliet, HL Zapisnikar__________________________PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadly, Jolfet, IE. .' Blacajnik_________________SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago S*, Jolfet, IS. Duhovni vodja__________REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pi. ' NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St.. Chicago, 111. JOSEPH HORVAT, 745 9ummh St., JoHet, IH. JOSEPH MEDIC, 823 Wain« St., Ottawa, I1L POROTNI ODBOR: PRANK PAVLAKOVICH, 28 School St, Universal, Pa. ANTON STRUKEL. IMS Third St., La Salle, HI. JOSEPH KLEMSNCICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, IB. Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom in ter ntihoviik dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v zneski 9*6,481.91. ■-o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Drnfhte. Za ostat rov i te v društva zadostuje 8 Članovobn in solidna postrežba." Za delo jamčhnol % PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West tilt Street, Cfcfe&fto, fH. Popolnoma volnene obleke za fante z dvojnimi hlačami. Rekelci narejeni, da se zapenjajo naskriž ali navadno. Narejeni iz izbornega blaga. Razne vrste barve, siva, rujava in pisane obleke. Velika izbira, kjer lahko izberete kar vam prija in kar se vam dopade. Vse obleke so delane močno in tako, da prijajo- Velikost od 8. do 18. Na tej razprodaji ^amo: $9.95 DRUGE VRSTE 4 KOMADNE FANTOVSKE OBLEKk. Ravnokar smo prejeli tudi druge vrste spomladanske fantovske obleke. Nov style. V novih barvah. Suknje ali rekelci se zapenjajo navskriž ali pa kot navadno, .katere vrste rajši imate. Zraven je telovnik, skupaj 4. komade-Ene dolge hlače in ene kratke. Narejeni močno in po meri. Velikost od 7. do 16. Pridite v soboto in oglejte si naše zaloge fantovskih oblek. Prihranili si bote denar. Te vrste obleke bodo v soboto in to samo v soboto samo po: do zdaj brezprimerna odredba ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevralgicno in bolečine mišicah ao hitro odpravljene s primeri uporabo &PAIN-EXPELLERJA4 k Tvornižka znamka reg. r pat. nr. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—eltfvnvga več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO tTorniško znamk* PRODA SE dvonadstropna hiša dva bloka od slovenske cerkve. Z dvema •stanovanjema. V hiši je elektrika in plin, kopalna banja in soba za pranje ter vse udobnosti. Proda se za primerno ceno. -jepa prilika za kako slovensko družino. Za podrobnosti vprašajte v upravništvu tega lista. p-lS.p-25 je posledica skrajnega pomanjkanja katehetov na ruskih ljudskih in srednjih šolah na Poljskem. Zidarska in cementna dela, kakor temelje, dimnike, stopnic*, cementna tU, popravljata hiie, delam garftže. — Delo narantirano, cene nizke." JOE PRAZAN 2637 W. 21st Str., Chicago, 111. I'hone: Rockwell 4918 po 6. zvefer. Pokličite, pridem k vam v svrho doi;ovora. DELO IZVRŠIM TAKOJ. v ___. RAD BI ZVEDEL, kje se nahaja moja sestra. Njeno dekliško ime je bilo Helena Blatnik, doma je iz vasi Klopce, fara Hinje na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani ali pa naj se sama javi. John Blatnik, 1026 E. 71st St., Cleveland, O. HISE IN LOTE NA PRODAJ. EXO IN TOL nadstr. hišo na 116 in Union. 6 sob, furnace, moderno, lota 35x150, poslopje novo. Cena $8500 na lahka odplč. 11042 So. Wallace St._14-fedos 2 NADSTR. zid. hiša 8 sob. parna t. v dobrem stanju, blizu "L", kare, bus. Tudi 10 sob les. rczidcnco, parna t., garaža za 2 kari, le nekoliko gotovine je treba. Wolfe & Fricdeman, 5501 Prairie Ave. Xor- mal 5584.___08-sdos FARME NA P R O D A J 80 AKR. OBSTOJEČIH iz 18 ak. jezera, okroR 20 akr. lesa: 14 akr. očiščene zemlje za takojšno vpora-bo* ostalo je divje. Hiša lepa, -nadstr.. hlev. garaža in druga gospodarska poslopja, cena $3200: tudi na lahka odplč. Pli. Kav. 8371. W. Wormald. < didden. Ashland County. _Wis con sin._D-p.S,t >100.00 takoj, $20.00 mesečno lahko dobite 20 akr. farmo blizu Marianna, Florida. B. R. Chaplin, 121 S. E. 1st Str.. Miami. Fla. 83-22 T DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1926: ..Predsednica, Helena Mally, i 105 b 63rd St. Podpredsednica: Mary Bombač. Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E 64. Street. Blagajničarka: Frances Dcbcvc, 6022 Glass Ave. Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: Christina Pirnat, Mary Bajt, Cecilia Znidaršič. Duhovni vodja: Rev. J. B. Ponikvar. Zdravniki: Dr. J. B. Seliškar, Dr. M. Oman in Dr. L. )?. Pcrme. 320 AKR. 200 očiščene, zemlja črna. 2 vrste poslopij, 7 milj do mesta, $20.00 za aker. takoj S500., letno $200. Evans-Tinncy Co., Fremont. Michigan.________ 57-23 SO AKR. OBDELANE FARME, dobra pitna voda, fina poslopja, ofjra-jeno, sadni n;isadi, lepe ceste, zdravo podnebje; of) državni cc-;ti M33-Oscoda Co.. Mich.: za ribolov in lov na divjačino. $4500. Robinson, 4139 W. Adams. Ne v. 3o75 ________D-16-3-3 120 AKR. k" odpK Ind._____ 30 AKR. DOiJRE ČRNE ZEMLJE, 8 K. H S., za mlekarstvo pripravno, ograjeno, mal sadonosnik. vse v 1A "sfftnitl,- lastnik ima že 3(1 let. ob dobri orsti; 00 mi. N. W. do Chicago; 10 minut do Lake (leneva, poslopje ie vredno več kot se zahteva za vse skupaj. Fritz & Stalil. Harvard, 111. D-18-čdoč blizu Culver. Ind.. na lah-\ J. A. Moltcr, Plymouth. 22-čdoč UGODNA PPTT.TTCA NASLOVI jugoslovanskih konzulatov in poslaništva v Severni Ameriki. Naslov na konzule se napravi sledeče : Consulate of the Kingdom o! the Serbs, Croats and Slovenes. Konzulati so v Zedinjenih državah trije, v Kanadi dva. Njih naslovi so sledeči: 1. 1819 Broadway, New York, N. Y. (Pod ta konzulat spadajo sledeče drŽave: N. Y., Pa., W. Va., Ohio, Ala., Miss., Me.. N. H., Vt.. Mass., Conn., R. I., N. J., Del., Md., Va., N. C., 5. C., Fla., D. C.) 2. 936 No. Michigan Ave.. Chicago, Illinois. (Pad ta konzulat spadajo lledeče države: Micli., Tenn., Ind., Minn., Iowa, Wis., Mo., La., 111., Ark.) 3. 244 Kearny St., S. Francisco, CaL (Pod ta konzulat spadajo države: Cal., Ncv., Ariz., Ore., Wash., Colo., Idaho. Mont., Utah, Wyo., N. M., Texas. Okla., Kans., Neb., N. D., S.D., Alaska.) 4. 71 Sherbrooke West. Montreal, Canada. 5. 501 Main St., Vancouver, B. C., Canada. Naslov poslaništva ie sledeči: Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 1520— ] IGth St., Washington, D. C. PEKARIJO PRODA, dela dobro kupčijo, v hiši stanovanje, takoj $1000. ostalo na lahke obroke. 407 E. 69th St.___ 21-č.p.s SHERIDAN & HOWARD nizka cena v najem 32 opremljenih in ne-opremljenih sob. lepo pohištvo. 1 blok do Lake Bus & L. Rogers 1 'ark 0241 19-čdoč POHIŠTVO NA PRODAJ PRODA "dining room buffet" eno mizo za jedilno sobo i'i šest stolov. Vse to prodam po zelo nizki ceni. — Bernard M. Lambert, Elv. Minn. Phone 000 R. D-19-č.p.s DELO IN SLUŽB* GOSPODINJA, ki bi stregla invalidu, dobi službo na 5329 S. Artesian Ave. Prospect 0877. 18-čdoč NAZNANILO. $S.OO Joseph Palcher Jr. in Louis Gornik, lastnika trgovine AMERICAN CLOTHING CO. Elyy Minn., naznanjava slovenskemu občinstvu v Ely, da sva začela trgovino z manufakturnim blagom, zalogi imava tudi veliko iz-iro moških oblek,vsakovrstnih klobukov in čevljev. Tudi veliko zalogo ženskih oblačil in vso v to stroko spadajočo drobnarijo. Priporočava se za obilen obisk in zagotavljava vas, c]a boste zadovoljni z našimi cenami in blagom. Trgovina se nahaja na vogalu Sheridan ceste in Central Ave. % 01 UGODNA PRILIKA ZA ČLOVEKA, KI GOVORI SLOVENSKO IN GA VESELI S L U Ž-B A TRGOVSKEGA POTNIKA. IMAMO MESTO ODPRTO ZA MOŠKEGA ČEDNE ZUNANJOSTI V STAROST OD 25 DO 45 LET. GOVORITI MORA ANGLEŠKO IN SLOVENSKO. MI SMO V KUPČIJI ŽE 18 LET, AKO VAS BO VESELILO, LAHKO DOBITE STALNO SLUŽBO. PRIDITE OD 9:30 DO 1 P. M. MR. JOYCE GENERAL MANAGER, soba 660, 1st NATIONAL BANK BLDG. 31 S. CLARK STREfcT CHICAGO, ILL. 25-č,p,s KRITJE STREHE (ROOFING). Če pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi. ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114-T»i departmenti. 56-23 "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni Krasni set pohištva za štiri sobe samo 9335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovaiamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. . ar.. v f '.s - - ur • -jn - -. - ,.. TU "AMERIKANSKI SLOVENEC*9 Petek, 25. marca 1927. ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. Prišli so do odprtega prostora, ki je bil ob-sajen kakor kak vrt, za njim pa je stal vel>k, slikovit grad, o katerem jim je Hasan povedal, da je Saladinova palača. Na dvorišču so se ločili; dostojanstveniki so odpeljali Roza-mundo s seboj, brata pa v sobane, ki so bile zanju pripravljene, tu so ju kopali in jima postregli z večerjo. Komaj sta povečerjala, je prišel Hasan m jima velel iti z njim. Po dolgih hodnikih in čez razna dvorišča so dospeli do zastraženih vrat, kjer so vojaki zahtevali, da morata oddati meča in bodala. "Ni treba," je rekel Hasan in dovolili so jima vstop v majhno sobano z visokim obokom, ki so jo razsvitljevale srebrne svetilke; bila je tlakana z marmornatimi kockami, pokrita z bogatimi preprogami in opremljena z blazinastimi sedeži. Na dano Hasanovo znamenje sta brata obstala sredi te sobane in se začudeno ozirala okrog sebe. Kraj je bil prazen in zelo tiho-ten; strah ju je prevzel — sama nista vedela zakaj. Razgrnile pa so se zavese na nasprotni strani in vstopil je človek s turbanom na glavi, v temnem oblačilu, stal je nekaj časa v senci in ju motril izpod svetilk. Mož ni bil posebno velik, bolj drobnega života, a bil je dostojanstven. Stopivši naprej je dvignil glavo in brata sta opazila, da mu je bil obraz nežen in finih potez z gosto brado, izpod širokega čela pa so se mu svetile zamišljene, a vendar presunljive rujavka-ste oči. Princ Hasan je pal na kolena in se s čelom dotaknil marmornatih tal; iz tega sta brata spoznala, da stojita pred mogočnim vladarjem Saladinom. in sta ga pozdravila po zapadnem običaju. Sultan namigne Hasanu, da vstane, rekoč: "Kakor vidim, zaupaš tema vitezema, e-mir," in pokazal je na njuna velika meča." "Sir, zaupam jima kakor samemu sebi. Vrla, čestita moža sta, dasi sta nevernika." "Tako je," rekel, "nevernika. Škoda je, a brez dvoma čestita Boga po svoji veri. Tudi sta plemenita videti, prav kakor njun oče, ki se ga še prav dobro spominjam, in zares vrla, če je vse, kar slišim, o njiju. Gospoda viteza ,ali razumeta moj jezik?" "Za silo," odgovori Godvin; "dasi sva se ga učila izza mladih dni, gre vseeno bolj slabo." i "Dobro. Potem pa mi povejta kot vojaka vojaku, kaj hočeta od Saladina?" "Sestrično gospico Rozamundo, ki so jo na tvoj ukaz odpeljali iz našega doma na Angleškem." "Viteza, vajina sestrična je; to mi je zna-Xio, kakor vem, da je moja nečakinja. Povejta mi pa sedaj, ali vama je ona morda kaj več?" in motril ju je s svojimi bistrimi očmi. Godvin je pogledal Wulfa, ki mu reče angleški : '"Povej mu resnico, brat. Temu možu ni mogoče ničesar prikriti." Nato Godvin odgovori: "Sir, ljubiva jo in sva njena zaročenca." Sultan ju strme pogleda. "Kaj! Obadva?" vpraša. "Da, obadva." "In ona obadva ljubi?" "Da," odvrne Godvin, "oba, vsaj tako pravi. Saladin si pogladi brado, Hasan pa se nasmehne. "Koga izmed vaju, viteza, pa bolj ljubi?" "To, gospod, ve samo ona« Ko pride čas, nama pove." "Zdi se mi," reče Saladin, "da je vsa stvar zanimivo zapletena. Ako je vama drago,- sedita ter mi jo razložita." In sedla sta na divan in pripovedovala zgodbo od začetka do Tconca, ne da bi kaj zamolčala; in dasi je bila povest dolga, se je sultan ni naveličal poslušati. "Zanimivi dogodki," je rekel, ko sta končala, "zdi se mi, da vidim v njih Alahovo roko. Gospoda viteza, morda menita, da sem vama krivico storil — vama in vajinemu stricu siru Andreju, ki je bil svoje dni moj prijatelj, ki je odvedel mojo sestro in s tem dal povod bojem in gorju in morebiti nepričakovani sreči. "Poslušajta me. Zgodba, ki sta jo vama povedala dva frankovska lopova, duhovnik in verolomni vitez Lozel, je bila resnična. Imel sem sanje, kakor sem pisal vajinemu stricu, da se prepreči prelivanje krvi tisočev in tisočev, ako bi bivala moja nečakinja pri meni. V tistih sanjah sem tudi videl njen o-braz. Zato sem iztegnil svojo roko ter jo od daleč pripeljal k sebi. Zdaj pa sta jo vidva iztrgala iz rok velikega morivca; je na varnem na mojem dvoru; jaz pa sem zato odslej vajin prijatel." "Gospod, ali si jo videl?" vpraša Godvin. "Viteza, videl sem jo in njen obraz je prav oni obraz, ki sem ga videl v sanjah; zaradi tega sem docela prepričan, da je v teh sanjah govoril Bog. Poslušajta, gospod Godvin in gospod Wulf," je nadaljeval Saladin z iz-premenjenim, resnobnim, zapovedujočim glasom. "Prosita me, karkoli vama drago, in dasi sta Franka, bogastvo, zemljo, naslove, sploh vse dobita, a ne zahtevajta od mene Rože Sveta, princezinje balbeške, ki jo je pripeljal Alah k meni v moje namene. Vedita tudi, da umrjeta, če Bi mi jo skušala odvesti, in da mora i ona umreti, če pobegne od mene in se mi jo posreči zopet ujeti. Vse to sem že tudi njej povedal, in vse to še enkrat prisegam pri Alahu. Ona je zdaj tukaj in tu v moji hiši mora bivati, dokler se sanje ne izpolnijo." Brata sta se preplašeno spogledala; videla sta, da sta bila zdaj dalje od svojega cilja kakor celo v Sinanovem gradu. Godvinu pa se razjasni obraz, on vstane ter odgovori: "Strašni vladar jutrovski, slišala sva te in poznava nevarnost. Obdaril si naju s svojim prijateljstvom; midva je vsprejemava, hvaležna sva ti in ničesar drugega si ne želiva. Bog, si rekel, je pripeljal našo gospico Rozamundo k tebi v svoje namene, glede katerih nimaš najmanjšega dvoma. Njegovi nameni naj se izvrše, kako, to seveda je za nas skrivnost." "Dobro si govoril," odvrne Saladin. "Posvaril sem vaju, gosta moja, radi tega ne smeta mene krivega delati, če bom držal besedo. Ne zahtevam pa od vaju nobene obljube, ki bi morda zavedla plemenite viteze v laž. Da, Alah je zahteval to čudno zagonet-ko, in Alah jo razreši ob svojem času." -s- TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvrčuje vsa 7 tiskarsko stroko spadajoča. dela« kakor društvene uradne tiskovine slasti pisemski papir in kuverte z naslovi drafttev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za družtva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. lahko kupite dobro Viktrolo s celotno opremo (št. j 1-1 glej sliko) in 10 ploščami. Viktrola je namizni j fason, orehove barve, 61/2 inčev visoka, 12!/2 inčev j v širini in 13% globoka. S pošiljatvijo dobite J igle, navodila in vse potrebno. Ko inštrument sprejmete ga postavite, navij ete in zaigrate, pa imate najlepšo godbo v hiši. Ob tihih večerih vas kratkočasi »veseli družbi zagode poskočnico, za vsak čas zapoje primerno pesem. Privoščite si to razvedrilo, ki ga gotovo zaslužite po teži dneva. Stroške za pošiljatev plačamo mi. Plošče si lahko izvolite sami, ali pa nam pišete, kakfne vrste želite imeti in prepustite nam, da Vam pošljemo zbirko primernih komadov. Tu navajamo nekatere izmed zanimivih sloven- | skih in drugih plošč, katere imamo v zalogi: ^00<>00000 PISANO POLJE 0000000<><)000<>(>0000000{>000{KKKKMKK>{3 Dr. P. A. Tominec: 72427 Domivini — Moj dom petje.........._.....................................— .75 77490 Vabilo — Pastirček, moški kvartet...........................................75 72399 Razpodite se meglice — Tam kjer lunica, petje..._................75 \ 67979 Svarjenje — Gorenjska zdravica, petje.....................................75 69317 Veselja dom — Tolažba, moški glas...........................................75 j 72207 Ljubca moja — Otok bleski, moški glas................................75 72364 Na Gorenjskem je fletno — Tiček in tička, petje.................75 72707 Naprej — Vse mine, petje ....................................-.....................75 72206 Ali me boš kaj rada imela — O j ta Polončica.........................75 72210 Slepac — Mila lunica, moški glas..............................................75 77898 ~Sveta lucija — Planinarica, duet................................................75 77897 Sirota — Strunam, duet .................................................................75 Nove harmonike — Sinklarski paberki .....................................75 Morje aariansko — Čuj Micika, petje in tamburica.............75 U boj! U boj! — Garavuša, kvartet .........................................75 Na poskok, polka — Taniska, valček, triogodba...................75 Ave Maria — O Salutaris, latonsko petje................................ 1.50 Christ the Lord is risen to-day — Ring out wild bells, Homer .................................................................................... 1..50 Aleluja, Chorus — Gloria from 12th Mass................................ 1.25 Palms — Sabat Mater, orgije..................................................... .75 The Rosary — To a wild rose, trio with bells...................... .75 78182 78408 77746 77915 971 35768 19967 18208 ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CENIK. LAHKO VAM PRESKRBIMO KATERIKOLI KOMAD, KATEREGAKOLI PEVCA ALT GLASBENIKA ALI ORCHESTRA. VAŽNO! — Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. j Pri naročilih od 5. plošč aH več plačamo poštnino mi.. Ako pa naročite J manj, kakor 5 plošč, pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. MIShA!T[»VOiCl U-i.vJt f-Var C f-i.-co Ktjict&ui- Za vse druge inštrumente, katere izdeluje Victor Talking Mach. Co. pišite nam po pojasnila in cene. Knjigarna A mer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Ce je cerkev res nedolžna, zakaj toliko napadov nanjo? S takimi in enakimi besedami se izgovarjajo tisti, ki zelo pogosto govore proti veri, cerkvi in duhovnikom. Če jih vprašaš, kaj jim pravzaprav ne u-gaja, tedaj navadno ne vedo drugega povedati kakor: "Ce je cerkev tako nedolžna, zakaj jo pa tako napadajo; nekaj mora že res biti. Čemu pa druge vere pri miru puste?" —Ali pa se izgovarjajo: "Vere same ne obsojamo, pač pa fanatizem duhovnikov." Odgovorimo najprej na ta sumljivi "nekaj mora že res biti." Pomislimo, da je katoliška cerkev božja ustanova, katere vogelni kamen je Kristus sam, udje pa so ljudje. Zato pa človeške slabosti ne bo nihče izrinil iz cerkve, saj je celo Zveli-čar imel med dvanajsterimi Judeža. Prav nič se ni treba bati sopisov in knjig. Cerkev ima pravico in dolžnost, da knjige ali časopise, ki vsebujejo resničen napad na vero. širijo verske zmote ali ne-nravnost, izrecno, imenoma prepove brati svojim vernikom. Dolžnost duhovnikova je, da pred takimi spisi in deli svari. So pa drugi spisi in časniki, ki večkrat kaj pišejo zoper vero, cerkev ali duhovnike, pa jih cerkev imenoma ni prepovedala. Glede teh veže vernike naravni zakon: Če ti tak list ali knjiga vzbuja verske dvome, če ti kvari nravni čut, če te odtrgava cezdalje bolj od verskega življenja, tedaj si po svoji vesti dolžan tako čtivo opustiti, ga ne podpirati z naročeva-njem in ne brati. O tem naravnem zakonu mora duhovnik govoriti kot verski in nravni vzgojitelj. Kot tak mora svariti pred vsakim pohujšanjem, naj so igre, naj je res pohujšljiva moda, naj so javno izpostavlje- za cerkev, če beremo ali zvemo ne take slike, predstave v kinu za napake tega aii onega du-jitd. V teh primerih ni on ne po-hovnika, škofa, celo papeža.'litik ne umetnostni ocenieva- Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost! MATH KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd St. Phonfc: Canal 6319. Chicago, 111. so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN Hi. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., Chicago Telefon 2917. JOLIET, ILL. Bili so zelo žalostni časi v cerkvi in zgodovinarji učenjaki trdijo, da bi bila vsaka druga organizacija ob takih razmerah razpadla, cerkev pa ni, kar nam le dokazuje, da je res božja ustanova, ki bo trajala do konca sveta, kot je Kristus napovedal. In če je nekaj služabnikov cerkve, ki so slabi, je \endarle statistika, ki je niso sestavljali duhovniki, že toli-krat ugotovila, da ni prav nobenega drugega stanu med izobraženci, ki bi imel ob tolikih tisočih pripadnikov tako majčken odstotek onih, ki so prišli navskriž z državnimi ali nrav-nimi zakoni, kakor duhovski. Zloba napadov tiči v tem, da sovražniki cerkve vsak posamezen slučaj hitro posplošijo, ga vsem duhovnikom podtaknejo in sodijo: "Glejte, takile so vsi!" Narava ljudi je pač taka. da kaj rada verjame vse slabosti svojega bližnjega, še rajši pa tistega, ki je postavljen na svečnik. Tu ima svoj temelj tisti "nekaj že mora biti," in kar priznajmo, saj je res vedno 'nekaj" bilo, je in bo, dokler bodo na svetu tvorili in upravljali vidno družbo — cerkev — ljudje. Bogu pa bodimo hvaležni, .da je ta "nekaj" tako majhen in je očividen dokaz božjega | varstva in pomoči po Zveličar-(jevih besedah: "Jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta." In še to: Grd značaj, sirovega srca je vsak človek, ki je vesel, če njegov bližnji zabrede — kamorkoli — v denarne dolgove ali grehe; poštenega človeka srce boli in nesrečnika pomiluje. Kako grd pa je šele 1/katoličan, če se veseli gmotne 1 ali dušne nesreče svojega bližnjega, in tem grši, če se veseli zablode duhovnikove. Vsak madež na duhovniku je bridkost cerkve in pohujšanje vernikov, in zato cerkev prosi vernike, naj molijo za dobre duhovnike, sama pa vse stori s prošnjo, zapovedjo in kaznijo, vec — marveč edinole pedagog, vzgojitelj in čuvar razo-detih verskih resnic in nravne-ga življenja. Ob izvrševanju le svoje dolžnosti pa doleti duhovnika cesto očitek, da je fanatik. Kaj pomeni ta beseda? Ona prihaja od latinske farnim — tempelj in pomenja gorečega zagovornika svojega prepričanja, zlasti verskega, lahko tudi političnega in drugih. Kes-neje se je ta prvotni pomen izgubil in fanatik pomeni danes človeka, ki prelirava, strastno in slepo zagovarja svojo misel in prepričanje in se ne da oci nasprotnih dokazov prepričati. Duhovnik, ki je goreč ozna-njevavec verskih in nravnih resnic, ni fanatik, je kvečjemu gorečnik. Njegova gorečnost temelji na pravi, trdni veri in globoki krščanski ljubezni, ki je doma v katoliški cerkvi in je najboljše znamenje, da je ona edino prava cerkev. (Konec prih.) -o- Prijatelji, ali se zavedate, da so nasprotniki z vso silo na delu za svoj tisk? Kaj pa mi, bomo samo mirovali in gledali? Ne smemo, temveč na delo moramo za svoj list A. S.! PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku "PARIS" ki odpluje iz New Yorka DNE 23. APRILA 1927 "Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na do~ sedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do : Ljubljane. i Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na pod lagi katerega se bodo lahko nemoteno da slabe služabnike poboljša, vrnili nazaj v Ameriko. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 S a. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCI Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 16303 — Waterloo Road — Phoo? Eddy 5849 Še bolj pogosto pa se čuje očitek: "Saj nimam nič zoper vero, le fanatizem duho.vnikov obsojam in to, da uganjajo politiko na prižnici." Politika na prižnici? Od Rima, od škofov je strogo prepovedano vsako politikovanje na prižnici. Tega v splošnem tudi j noben duhovnik ne stori. Ce se j pa kdo spozabi, ravna odločno] napačno in če zanj cerkvena i Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku 'Paris' in sicer 4. junija. oblast zve, ga pozove takoj na odgovor. To4a nekaj drugega pa je, i kar se večkrat tolmači kot "po-llitika" v cerkvi, v resnici pa ni: to so svarila o čitanju slabih ča- Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1) kadar ste namenjeni poslati denar v 1 stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega } kraja; . 3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v to deželo; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & ČESARK 455 W. 42nd St., New York, j N. Y. \