191. številka. Ljubljana, v četrtek 21. avgusta 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. ičhsja *«tk aan cvećar, uairjft? nedelje m p. aenike, ter vei}» po poet; prmffinf. .v: ^ratro-egrsa«* aeZeis a» *ae »ste 2fi K, za ^oj £&ca 13 K, m Celri. 5*>ta o it 6(J h, za Jw0.ua m«i%«c a & oU a. tm Ljubljano kres pošiljanja na đom aa vse leto 2? K, za po i leta 11 K, za četrt usta c K dC h, u jeden meeec l K 90 h. Za pošiljanje na dum računa se za vae leto 2 K. — Za tu|e dežele toliko več, kolikor znaSa •rutama. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobno vpoSiljatvs naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiriatopne &etit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta 5? se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aii večkrat tiska. — Dopisi naj ee SsvolkJ fcaafcovati. — Bokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj ae btav gcvoiijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse adm-nirtjratlma atvarL — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga St. 12 „Slovenski Narod'1 telefon št. 34. - „Narodna tiskarna" telefon št. 85. zbor in visoko naučno ministrstvo, so ostale do današnjega dneva — žal! — nerešene. Veliko nelogičnost zapazimo lahko v tem, da ne stori država za izboljšanje gmotnega stanja ljudskega učiteljstva ničesar, dasi ima po členu 17. državnih osnovnih zakonov glede šolstva vse pravice najvišje voditve in najvišjega nadzorstva. In tako smo učitelji pol državni, pol deželni funkcijonarji ter moramo na ta način služiti nekako dvema gospodoma. Eden je radodaren v ukazih in odredbah, ki napravlja naše službovanje čim težje, drugi je skop v plačevanju zvestih in vestnih delavcev, kar napravlja naše službovanje čim neznosnejše. In mi plavamo, da ne utonemo. In zaradi tega, ker nečejo merodajni f a k t o r j i s t o p i t i k skupnemu delu, da bi dali zakonu pravomoćnost, da namnebi tako jasno sami govorili, da ni tudi zakonov treba vedno upoštevati z dostojno udanostjo in ne-upornostjo, je učiteIjstvu samemu — ker mu je končno vendarle treba jedi in obleke — nemogoče obračati vse s v oj e m o č i n a s vo j poklic, nego mora paziti — in to vedno in natančno! — da pride kje do kakega postranskega zaslužka, ki mu ugrabi vse tiste svobodne ure> katere bi sicer uporabil v to, da se mu odpočije izmučeno telo in razvedri duh. Tako smo, gospoda moja, kakor stroji, ki jih gonijo v tvornicah dan in noč! če se stroj pokvari, ga popravijo tisti, ki jim je služil, a če pokvarimo mi, moramo zdravnika drago plačati sami, če moremo, če ne — čakajmo, da pride zadnja ljubica po nas! Kakor pa kažejo znamenja, nam bodo vzeli z raznimi odredbami polagoma še ta svobodni čas, ki ga imamo tuintam vzlic vsem postranskim opravilom. Priznavam javno in odkrito in vem, da priznavate z menoj vred vsi, ki ste tu prisotni, da je docela opravičena skrb višjih šolskih oblasti za povzdigo ljudskega šolstva, tista očetovska skrb, ki meri na to, da bi se naše šolstvo povspelo na idealno višino ter bilo v resnici vsem onim, za katere je, v najvišjo blaginjo. Tako se nam je preosnovalo v zadnjih letih naše nadzor-ništvo, in če je vox populi tudi vox dei, bodo deželne učiteljske konferencije vzele v pretres tudi naše učne načrte. A eno moram vendarle pripomniti, to namreč, da napravlja na premnoge to beganje za popolnostjo vtisk, kakor da hočejo dograditi to velikansko poslopje od zgoraj dol, mesto da bi zidal odspodaj gor. Temelj ustvarja državni šolski zakon. Potem pa pridemo precej mi, ker smo mi tisti, ki presajamo njega dobrote med ljudstvo. Najprej bi bilo treba po mojih skromnih mislih nam zagotoviti pošteno, v zakonu utemeljeno eksistenco, potem bi smeli z nami tako razpolagati, kakor zahtevajo druge določbe zakonov in od-redeb. A dandanes ukazujejo, odrejajo, disciplinirajo, nalagajo dolžnost na dolžnost, odgovornost na odgovornost — nas pa ne vpraša nihče: Ali boste vzmogli vse to? Za nas se ne zmeni nihče, na nas se ne ozira nihče! Samo toliko vemo, da smo za delo dobri, samo toliko, da niplačila za naše delo! lUju*iIJ**iit, 21. avgusta. ( eško-nemška sprava. »N arodni L i s t y« iznova povdar-jajo, da se Čehi nikakor ne bodo zadovoljili s češko-nemško spravo, kakoršno jim ponuja vlada, ter ne bodo zapadli zopet nazaj v svoje stare grehe, ker ne marajo nikakih kompromisov. Sicer je vlada tudi skoraj docela pozabila na spravne konference, ker ima sedaj preveč opravka z nagodbo z Ogrsko in tudi zato, ker se boji, da bi ne imele istega uspeha, katerega si želi. Vsenemce in tudi socialdemokrate bi pl. Koerber že zadovoljil, boji se le češke opozicije, ki mu lahko s tiho obstrukcijo in z dolgoveznimi predlogami zavleče in celo onemogoči nagodbo. A časa pl. Koerber ne more izgubljati, zato skuša vlada, da si obdrži vse gorke. Vsakemu nekaj! Toda Nemci se protivijo, da bi se vpeljal v urade na Češkem zopet Naše stališče. Pri XIV. glavni skupščini „Zaveže" dne 15. avgusta t. 1. v Trstu govoril učitelj E. Gangl. III. Iz povedanega izhaja neovrgljivi dokaz, da sem trdil poprej popolnoma prav, ko sem dejal, da ni kmalu komu treba toliko ugleda, kakor ga je treba šoli in učiteljstvu, ako se hoče vzdržati v tako resnih časih boja in naporov. Iz povedanega je dalje razvidno, da so resnične besede, ki jih je zapisal »Slovenski Narod« letos dne 19. aprila, razpravljajoč o našem ljudskem šolstvu: ». . . Tudi pri nas so klerikalci zakleti sovražniki šolstva in učiteljstva. Učitelj, ki vestno izvršuje svoje dolžnosti in se zaveda svoje naloge, mora biti vsak brez izjeme pripravljen, da ga bodo klerikalci preganjali, kolikor jim bo mogoče, ter vidijo v vsakem vestnem in zavednem učitelju naravnega nasprotnika svojih prizadevanj. S preganjanjem učiteljstva in ščuvanjem zoper šolo hočejo klerikalci omejiti vpliv šolstva na ljudstvo, hočejo zavirati razširjanje omike.« Ker imamo danes še mnogo važnega posla, zato se moram kar najbolj omejiti. Ker sem doslej povedal, da ima napredno učiteljstvo glede čuvanja svojega ugleda izven šole čisto in mirno vest, se moram resnici in popolnosti na ljubo dotekniti tudi zahteve, ki govori o izdatnosti učiteljevega delovanja kot odgojitelja in učitelja. Sami vemo najbolj, da nam je takrat delovanje v šoli najlažje, kadar stopimo v učilnico brez morečih skrbi — veseli, lahki, hrepeneči po vzgajanju in pouče vanju. A sami vemo tudi najbolj, kako nam je težak posel, kadar pritiskajo na nas skrbi z železnimi rokami. In vprašal bi sedaj: Kaj je pri nas večkrat: skrb ali brez skrbi? Naj odgovorim za vse skupaj: Skrb! In sicer težka, taka, ki se je ne moreš iznebiti, če potegneš z roko po čelu, saj je to skrb za obstanek, pri mnogih skrb za rodbino! Naj računamo še toliko, naj ščipljemo tuintam — LISTEK. Po Gorenji Italiji. Spomini s pota. (Dalje.) Stopivšemu na dvorišče, ki je z marmornatimi ploščami tlakovano, pa se ti zdi, da nisi v sredi ene same palače, nego da te obdaja petero palač različnih pročelj. Gotski, romanski, barokni in novo-renesančni slog je izražen tu v svoji naj-vzornejši popolnosti ali pa so kombinirani vsi slogi v čudežno slikovito harmonijo. Na treh straneh trinadstropna stebrišča z ogromnimi okni, na četrti v zdolb-linah razni kipi, pomoli, verande, galerije in razkošni ornamenti. V prvo nadstropje vodijo široke marmornate stopnjice, Scala dei Giganti z velikima sohama Marta in Neptuna (delo Jac. Sansovina). Na teh stopnjicah so nekdaj kronali dožeje, odtod pa nas vodi Scala d' oro (zlate stopnjice) v nekdanje zborovalnice, sodne dvorane in sobane senata, kolegija, sveta desetorice itd. Danes so te velikanske luksuriozne sobe galerija slik in kipov. Umotvori Tin-toretta, Pavla Venoreškega in Palme Gio premnogokrat ne pokrijejo tisti dohodki, ki jih prejemamo kot učitelji, naših izdatkov. Če je človek samski, se morda prerije, ako se že kot mlad človek zapre v celico in se zadovolji z željami po boljših časih. Če imaš pa familijo, potem se ne smeš zadovoljevati z golim vzdihovanjem, zakaj tvojim ljudem je treba kruha, a za kruh je treba denarja. In tega je premalo. Pa naj mislimo tako ali drugače, naj pre-udarjamo na vse strani, naj molčimo ali govorimo — resnica ostane resnica: Plače učiteljstva so beraške in nedostojne. Čul sem že, ko nam je očital ta ali oni: Vedno in vedno tarnate, kakor da bi ne imeli na svetu druzega posla! — Ali naj lažemo? Ali se naj ščepirimo in si zidamo hiše za svoje denarje? Zato pa bodi komu prav ali ne, — bodi tistim, ki bi lahko pomagali, v sramoto ali v očitanje — resnica ostane resnica: Plače učiteljstva so beraške in nedostojne! A ker sem razpravljal o tem predmetu že obširneje leta 1899. pri »Zavezi nem« zborovanju v Gorici, naj zadostuje, da postavim merodajnim faktorjem pred oči ono krasno eksistencijo, ki jo slikovito razgrinja po potrpežljivem papirju § 55. že parkrat omenjenega zakona. Točka prva govori: »Najmanjše prejemke, izpod katerih ne sme nobena šolska občina iti na nižje, je odmeriti tako, da učitelji in podučitelji niso primorani truditi se s postranskimi opravili, ampak da lahko vso svojo moč na svoj poklic obračajo, in da je učiteljem še tudi mogoče, svojo rodo v i n o živiti primernookolnostim dotičnega kraja«. Kolikor vem, niso v Avstriji danes še nikjer tako urejeni naši prejemki, da bi odgovarjali določbam ravnokar navedenega paragrafa, zlasti se bije brez prestanka temu zakonu neusmiljeno v lice na Kranjskem, Goriškem, Primorskem in v Istri. Ako se naše prošnje sploh rešujejo, se rešujejo z malenkostnimi vspehi, a vse peticije, kolikor jih je uložilo vse avstrijsko učiteljstvo skupno na državni vana, Tiziana, Sansovina i. dr. nesmrtnih umetnikov vise po stenah ter so zbrani iz vse nekdanje silne benečanske države občinstvu na ogled. Tu je Bibliotheca Marciana, ki ima nad 350.000 tiskanih del in nad 10.000 znamenitih rokopisov, dalje arheološki muzej s kipi grških in rimskih plastikov ter z antiknimi in modernimi deli, večinoma plen, ki so ga prinesli Benečani s svojih zmagovitih vojen s Turčijo, Grčijo, Tunisom in raznimi italijanskimi republikami. Silno bogastvo leži v teh kolosalnih slikah po stenah in po stropeh. V I. nadstropju je 8, v drugem 11 dvoran, polnih najdragocenejših umotvorov najslavnejših italijanskih veleduhov, a tudi stebrišča in galerije so pokrite s kipi in reliefi neprecenljive umetniške in zgodovinske vrednosti. Globoko pod palačo pa so takozvani Po z z i, v skalo sekane ječe, kletem brez oken podobni strašni prostori, mučilnica in morišČe. Ozki in zaduhli hodniki segajo daleč okoli pod zemljo, na desni in levi so nizka vrata, skozi katera je možno v kaznilnice državnih zločincev in velo-izdajalcev. Tu je ležal v težkih verigah nesrečni dože Marino Foscari, vojskovodja Conte di Carmaguola, arhitekt Filippo Ca lendario i. dr. Tu stoji v ozkem hodniku kos stebra, na katerega so polagali nesrečniki svoje glave pod sekiro krvnika. Tla so nagnena proti morski strani in v tleh sta dve luknji, skozi katere se je odtekala njih kri. Za njimi pa so mala vratca, odkoder so njih trupla odvažali na barkah ter jih potapljali daleč v morju. Palačo dožev veže z ječo navadnih zločincev (Carceri — Prigioni) krasni obločni mostič iz belega marmorja »P on te dei Sospiri« (most vzdihov). Ta mostič nad ozkim kanalom za palačo se vidi posebno lepo s sosednjega mosta, Ponte delle Paglia, na Rivi degli Schiavoni. Zločinci, katere so prepeljali iz Prigionov v palačo dožev preko »mostu vzdihov«, so bili izgubljeni za to življenje. V kamenitih kleteh Pozzi so jih obglavili ali pa zadavili, in luči solnca niso videli nikdar več . . . Najlepši in največji most v Benetkah je seveda Ponte di Rialto preko Velikega kanala. 48 m je dolg in 22 m širok; na obeh straneh se vspenja kvišku, proti sredini je raven. Na obeh straneh stoje vrhu mostu prodajalnice. Obok ima širino 28 m. Ograjata ga galeriji okroglih obočnih oken, ki se končujeta v visoke portale. Tu je promet največji; pod mo- stom švigajo neprestano gondole, barke in parmki, preko mostu pa se gnete občinstvo. Na večer pa se zbero tu bene-čanski pevci in pevke na svoji barketi ter prepevajo svoje hrepeneče pesmi. Moški in ženski samospevi se vrste z zbori, v širokem krogu pa poslušajo Benečani in tujci v svojih gondolah. In mesec obseva palače in gondole ter poljublja s svojimi mrzlimi žarki šumljajoče valove . . . Ne bom opisoval nadalje se drugih znamenitostij Venezije. Accademia di B e 11 e A r t i ima v 20 sobanah nebroj najznamenitejših in modernih umotvorov Tiziana, Tintoretta, Pavla Veroneškega, Bellinija, Boccaccia, Palme Vecchia i. dr. mojstrov iz časov največje slave in mogočnosti Benetk. Cerkve so po svoji arhitektoniki precej slične druga drugi, a vendar ima vsaka toliko različnih dragocenostij in umotvorov najstarejših italijanskih mojstrov, da bi zaslužila vsaka svoj popis. Te cerkve so pravi muzeji slik in tipov, a vsaka ima vrednost milijonov. A te slike in ti kipi so taki, da bi jih naši duhovniki zelotje gotovo nemudoma pometali v največjo temo ali pa bi jih zavili v rjuhe in plašče ... H kipom pa bi poklicali najnerodnejšega kamnoseka, da jim notranji češki jezik, zato jim bo treba položiti k nogam drug dar, da se zabrani nemška obstrukcija, kajti Čehi tudi atrogo nasprotujejo spravi, slični oni z leta 1890. temveč zahtevajo, da postopa proti njim vlada častnejše in pravičnejše. Kralj Viktor Emanuel v Berolinu. Dne 27. t. m. pride italijanski kralj v Berolin, kjer bo gost Viljema II. Kralj bo imel seboj sijajno spremstvo. Poleg zunanjega ministra Prinettija prideta tudi minister kraljevske hiše, senator generalni lajtnant Ponzio Vaglia in prvi generalni pobočnik, generalni lajtnant Brusatti, najvplivnejša moža na italijanskem dvoru. Brusatti je baje najintimnejši zaupnik kralja. Zato se sodi, da bo igral še veliko politično vlogo. Kralj se bo vozil preko Švice, kjer ga pozdravijo predsednik Zemp in štirje člani zaveznega sveta v Goache-nenu. V Berolinu ne pridejo iz parad, zato bo tudi sprejem kralja dolga veriga vojaških parad. Samostanske sole na Francoskem. Pobožnost je lepa čednost, katero mora tudi najbolj zakrknjeno srce ceniti in občudovati. Toda v Saint-Meenu se je pokazal nedavno nenavaden slučaj po-božnosti in vdanosti v Boga. Kmetje so se šiloma uprli zaključenju samostanske šole, zabarikadirali so ves samostan, obmetavali orožnike s kamenji ter jih blagoslavljali z — gnojnico. A ko se je orožnikom po pravcatem boju, pri katerem je bilo na obeh straneh več ranjencev, vendar posrečilo podreti zid ter vdreti ženski samostan, so našli tu nekaj divnega: Sestre so ležale v molitvi, vse zamaknjene, videli so tu le telesa, duše pa so bile gori v nebesih in nikakor niso utegnile brigati se za orožnike in komisarje, vse polite z iepodišečim parfumom, katerega so pa sestre pred bitko same pripravljale. Takrat namreč niso bile še njih duše pri Bogu, gibalo se je stoterih pridnih rok, razmišljalo stotero umnih glavic, kako bi bilo možno ugnati in poraziti nečloveško, trinoško oblast, ki se upa motiti jih v njih pobožnih poslih. Čele, ko je začela bitka, so zadoneli psalmi in litanije, ki so bile vroče olje na ogenj strastno raznetih kmetov in kmetic. Buri na Nizozemskem. Iz Rotterdama poročajo, da je prebivalstvo iz vsehjnest in vasi pridrlo skupaj, ko je izvedelo, da pridejo B o t h a, D e w e t in D e 1 a r e y. Reka Mas je mrgolela od čolnov in parnikov, ki so pripeljali tujce. Vršile so se prisrčne ovacije in pozdravljanja ni bilo ne kraja ne konca. Buri so bili sprejema jako veseli ter so se vedli prostejše in bili zgovor-nejši kot v Londonu. V Rotterdamu jih je sprejela več tisočglava množica. Župan jih je pozdravil, in Louis Botha je odgovoril, zahvaljevaje se v imenu svojih tovarišev za sprejem. Dejal je, da sedaj še ni čas, da bi povedali vse, kar imajo na srcu, da pa izdajo bržčas kmalu spomenico. Buri so se odpeljali nato skozi mesto, z barbarsko roko odžaga in odpili to in ono, kar je dala človeškemu telesu nad vse modra in čista božja narava, pa bodisi Marijinemu ali Kristusovemu ali kateremukoli telesu. Najznamenitejše cerkve v Benetkah pa so vendarle S. Maria della Sa-lute, S. Maria Gloriosa dei Frari, S. Giorgio Maggiore na otoku Isola, S. Zaccaria in S. Maria dei Gesuiti. Tudi nebom opisoval Arsenala s svojim zgodovinsko imenitnim muzejem, ki ima 3 nadstropja in 31 soban egipt-skih, asirskih in italijanskih starin, mnogo različnega orožja, slik, kipov iz marmorja, brona in slonove kosti ter lesoreznih umotvorov največje krasote. Mesto ima ogromno tovaren, proda-jalnic, ristori in kavarn. Povsod bujno življenje, povsod vrvenje prodajalcev in nakupovalcev. V notranjih delih so ulice ozke in zaduhle, saj dajejo visoke hiše zraku le malo prostora. Povsod diši po sadju, siru in po ribah, ob kanalih pa prav neprijetno smrdi po morju, v katero se izteka in meče vse. Benetke so en sam muzej znamenitih krasot, a preko teden dnij bi v njih vendar ne maral živeti! Prezaduhle so in pretesne. Med zrakom ob naših planinah in benečanskim smradom je tolik razloček kjer so jih pozdravljali vso pot Buri potujejo v Haag: k bolnemu Steijnu in v Utrecht h kraljici. Tudi h Kriigerju pojdejo ter se vdeleže pogreba generala Luke Meverja, katerega je v Scheweningen zadela kap na poti. Meyer je potoval s svojo gospo. V Bruslju pripravljajo za sprejem Burom velike ovaoije. Vdeleže se sprejema flamska društva z zastavami. V Londonu je radovedno občinstvo tako tiščalo za Buri, da so morali generali bežati — pač prvič! — pred sitnimi Angleži. Najnovejše politične vesti. Košutovaslanost. Podpredsednik neodvisne stranke je govoril s predsednikom zbornice grofom Apponvijem o Ko-šutovi slavnosti. Predsednik je obljubil, da bo prisostvoval z deputacijo zbornice pri slavnosti ter v njenem imenu položil venec na Košutov grob. — Italijansko-nemške trgovinske pogodbe, kakor se govori v političnih berolinskih krogih, se bodo uravnale ob posetu kralja Viktora Emanuela pri nemškem dvoru. — Viljem na Tatre. »C z a s« poroča, da* pride nemški cesar na Tatre v Ja\varzyno lovit divje koze. Posestnik lova je knez Hohenlohe. — Turške privolitve. Porta je pismeno privolila ustanovitev bolgarske trgovske agenture v Serresu. Ponedeljski ministrski svet je določil, da smejo inozemci tudi nadalje riboloviti v turških vodah. — Koerber — izvrsten mešetar. Češki listi javljajo, da namerava Koerber ustaviti zgradbo kanalov in uravnavo čeških rek, ako se bo češka delegacija ustavljala ogrski nagodbi. Koerber torej že v drugič prodaja kanale. — Iskalni list na cesarja Viljema. Policijska uradnika VaclavVejfik in Vaclav Olič, ki sta v praškem policijskem listu pomotoma izdala iskalni list na cesarja Viljema, sta bila s tem kaznovana, da je prvi premeščen, drugi pa, ki je bil na vrsti za povišanje v uradu, je tisto izgubil. — Rusko bojno ladi-jevje je po lOdnevnem obisku v turških pristanih odplulo iz Trapezunta v Batum. — Srbski pretendent, knez Peter Karadjodjević, je ravno na obisku pri italijanski kraljevski rodbini v Racconigi. Knez je zet črnogorskega kneza Nikole in svak italijanske kraljice. Vest o tem vzbuja radovednost v srbskih listih. Dopisi. Z Rake. V teku tega meseca zgotovljena bode tukaj krasna štirirazrednica, grajena z velikimi žrtvami in v zaupanji, da nam bo kaj koristilo. Nadjali smo se, dobiti obenem z novo štirirazrednico tudi novega gospoda nadučitelja ali vsaj še enega druzega g. učitelja, ki bode znal zraven rednega poučevanja učiti naše dečke spožlahtnenja sadnih drevesc, katero poučevanje se tukaj silno pogreša. Sedanji tukajšnji gospod nadučitelj za novo IV. razrednico sploh ni sposoben, kar je sam priznal s tem, da se je z vso močjo otvoritvi IV. razreda uprl, ako ravno kakor med kristalno vodo gorskega vrelca in med blatno mlakužo sredi umazane vasi! Zato pa tudi nisem videl tekom pol-tretjega dne v Benetkah niti enega lepega italijanskega obraza. Suhotna, vela in bleda so lica Italijank, suha in medla njih telesa. Zaduhlost in vročina jim pač kakor spomladna slana zgodaj zatareta cvetje na obrazu. Ali nekaj lepega imajo tudi Benečanke, to so njih bujni, gosti, kakor žima trdi in zviti lasje, katere nosijo v visoki frizuri, ter njih žive, temne oči z dolgoresastimi trepalnicami. Dekleta iz priprostoga naroda nosijo brez razločka preko hrbta ogrnjene velike črne, spredaj do tal segajoče robce, obute pa so navadno v nizke, visokopete solne. Italijani so večinoma visoki in vitki, gostih črnih kodrov, temnih očij in nekako židovskega tipa. A tudi plavolasih Italijank in Italijanov je že mnogo. Dan se je že nagibal proti večeru, ko sem obstal na Rivi degli Schiavoni, kjer se je majalo zasidranih nekaj majhnih topničark ter se je zbralo nebroj gondol in barket. Blizu spomenika kralja Viktorja Emanuela, ki sedi na dirjajočem konju ter dviga v desnici sabljo — malookusno delo kiparja Ferrarija — sem se vkrcal na vaporetto ter odplul na otok Lido. Vozili smo se mimo elegantnega, je tukaj 330 za iolo godnih otrok. Sedaj v letu 1902/3 se odpre III. razredna in 1. 1903/4 IV. razredna dola, če ravno je menil gosp. nadučitelj Franc Lunder, da bode IV. razred v novi ioli služil polovico za njegovo nepotrebno stanovanje in polovico za njegovo zelje in repo kisati. Dne 2. junija t. 1. bila je tukaj komisija c. kr. okrajnega šolskega sveta v zadevi, se li odpre IV. razred v Raki ali ne. Pred to komisijo pripeljal je g. nadučitelj Lunder najbolj nevedne kmete-analfabete, kateri so bili od njega dobro nafarbani in so v njegovi navzočnosti od gospoda c. kr. okrajnega glavarja zahtevali, da se na nobeden način IV. razred na Raki ne sme odpreti, ker če se človek manj uči in manj zna, bolje je za kmeta. Solze pridejo človeku v oči, ko vidi danes nadučitelja v vrstah takošnjih ljudi s takošnimi zahtevami. Ker je bila omenjena komisija pravična, je za to pot g. Lundru pošteno spodletelo in se odpro novi razredi na Raki tako, kakor je zgoraj omenjeno. Sedaj nam dela zopet skrbi, kakošno novo učno moč še dobimo. Če smo prav poučeni, prosila je za III. učno mesto tukaj druga hčer, učiteljica našega g. Lundra in če ta to mesto dobi, nam ne bode z novo šolo čisto nič pomagano. Sam g. nadučitelj Franc Lunder je eden najsla-bejših učiteljev na Kranjskem, njegova prva hčer, g. učiteljica tukaj pa nič boljša. Ne vemo sicer, kakošen ugled on kot tak pri svojih naprej postavljenih vživa, vemo pa, da se otroci, ki pri njem šolo obiskujejo, grozno malo ali pa čisto nič ne nauče, žalostno, pa vendar resnično, da je tukaj veliko takošnjih ljudi in otrok, ki so pri g. Lundru 7 in 8 let šolo obiskovali, pa se še podpisati ne znajo. Apelujemo s tem na c. kr. okrajni šolski svet, da nam blagovoli preskrbeti potrebne učne moči, da se bode našo mladino bolje poučevalo in zraven rednega poučevanja tudi naši dečki požlahtnenje sadnih drevesc učili. Naša solnčna Raka je eden prvih krajev za sadjerejo na Kranjskem, vendar se radi neznanja ali malomarnosti gospoda nadučitelja Lundra naši dečki požlahtovanja drevesc nič ne uče. Sedaj je prostor za prostorno šolsko drevesnico tukaj pri rokah, katera se do pomladi uredi in se tukaj nujno potrebuje zato vzornega veščaka učitelja. Gospodom kompetentom se ni potreba bati radi tega dopisa, da mi tukaj gOBpode učitelje sploh sovražimo. Mi jih visoko čislamo. Evo dokaz: pri volitvi v državni zbor dobil je tukaj gosp. učitelj Jelene ogromno večino 305 proti 153 glasom, ako ravno sta g. naučitelj F. Lunder in njegova prva hčer, gdč. učiteljica tukaj najstrastneje agitirala proti njemu. Raški kmetje. Rimski klerikalizem in še to in ono. XXI. Kdor vestno in nepristransko primerja Kristusove nauke s tem, kar tirja velikega modernega parnika američan-skega milijonarja, mimo otoka Izola z veliko in krasno cerkvijo S. Giorgio Maggiore, ki ima visok stolp in kupolo, ter bil v 12 minutah že pred »Hotelom Lido«. Deset minut poti po lepem drevoredu med ličnimi vilami in restavranti je do ogromnega kopališča, Stabilimento di Bagni. 500 kabin, restavracijo, veliko koncertno in plesno dvorano in dolgo teraso na morje ima to skoraj največje italijansko kopa lišče. S terase vodijo lesene stopnjice na peščeno obrežje in naravnost v morje. Gospodje se kopljejo na desni, dame pa na levi. Mejo tvori debela vrv, na kateri pa se telovadijo skupno. Kopalne obleke zakrivajo razen rok ves zgoranji život, kajti kopalnih hlačic ne sme rabiti nihče. Toplota morja se menja od 20—27° C. Morje s svojim finodrobnim peskom se nagiblje prav polagoma navzdol in njegovo valovanje je zmerno in prijetno. Vrišč žensk in otrok, premetajočih in brizgajočih se po temnozeleni vodi, pluskanje plavajočih dam in gospodov, ki se zunaj na morju križem potapljajo ter zverajo po sodih, lesenih ploščah in čolnih, polni ozračje; na terasi in stopnjicah z dolgim mostom pa se spre hajajo s širokimi slamniki in čepicami pokriti in v rjuhe zaviti gospodje ter kram- cerkev, odkar je zmagala v nji klerikalna struja, pride hitro do spoznanja, da sta klerikalizem in vera Kristusova dve nasprotji, ki drugo drugo izključujeta, in da uganja klerikalizem najhujšo, naravnost bogokletno z 1 o r a b o K r i s t u s o v i h naukov. Kristus je učil: »Veste, da knezi narodov nad temi gospodujejo, in poglavarji jim vladajo. Ne bo pa tako med vami. Nego, kdor hoče velik postati med Vami, bodi Vam služabnik, in kdor hoče prvi biti med Vami, bodi vam hla pec. Kakor sin človečji ni prišel, da bi mu služili, nego da služi. (Evang. Matevž 20, 25—28.) Klerikalizem pa uči, da je »namestnik Kristusov« postavljen nad vse kralje in cesarje, da mu mora biti pokorna vsaka posvetna oblast, ker je papež cesar vseh cesarjev, avtoriteta vseh avtoritet in neomejeni gospodar nad državami in nad narodi ter nad življenjem in imetjem vsakega posamičnika. Sveto pismo uči: »Bodite torej podložni vsaki stvari človeški zavoljo Gospoda; bodisi kralju, kakor najvišjemu, bodisi poglavarjem, kakor po njem poslanim, ker tako je volja božja. (1. Peter 2, 13, 14) — »Vsaka duša naj se višim oblastim podlaga. Zakaj treba jo podlagati se, ne samo zavoljo jeze, nego tudi zavoljo svesti. Kajti zato tudi davke plačujete, zakaj služabniki so božji (posvetne oblastnije) pa se ravno s tem stanovitno pečajo (da izvršujejo božji red v posvet nih zadevah). Dajte torej vsem, kar ste dolžni: Komur davek, davek, komur mito, mito. (Rimlj. 13, 1—7.) Klerikalizem pa uči, da posvetne postave sploh nimajo nobene veljave ne za papeža, ne za najobskurnej-šega duhovnika, da sme papež vsako po stavo razveljaviti in da duhovščina n i dolž na spoštovati zakone tiste države, v kateri živi, da ni podvržena cesarskim oblastnijam in sodnijam, pač pa oproščena vseh davkov in doklad. Pač prav je imel verni rimsko-kato-liški škof H e f e 1 e , ko je po vatikanskem koncilu 25. januvarja 1871. označil nasprotje med vero in klerikalizmom pišoč: »Živel sem mnogo let v veliki zmoti. Mislil sem, da služim katoliški cerkvi, a služil sem s p a k i, ki sta ga iz nje ustvarila romanizem in jezuvitizem. Šele v Rimu mi je postalo jasno, da to, kar se tam dela in uganja, ima le zunanjost in ime kristi-j a n s t v a ; jedro je do cela izginilo. Vse je popolnoma pozu-nanjeno." A tega iateg-a mnenja so bili tudi drugi odlični škofje, avstrijski in nemški, in so svoje res kristijansko, a odločno protiklerikalno stališče posebno energično zastopali v slovečem protestu z dne 10. aprila 1870, ki so ga vložili na vatikanski koncil. Ko bi bili ti škofje ostali sami sebi zvesti in zvesti svojemu prepričanju, bi bilo danes pač bolje v katoliških dežela, Toda klerikalizem ima v cerkvi vso oblast in je tudi te škofe ubil, drug za drugim so se udali. Udali so se tudi tako neodvisni in pogumni možje, kakor dunajski kardinal Rauscher ali praški kardinal Schwarzenberg. In nazadnje se je uda/ tudi veliki vladika Strossmayer. Sicer je imel Strossmayer še ta brezprimerni pogum, da ni pustil v svoji škofiji razglasiti dogme o papeški nezmotljivosti, kar je po cerkvenih predpisih uprav kapitalen zločin, ali končno Ijajo z damami. Gola meča in kolena ne ženirajo nikogar . . . Zmračilo se je docela. Od obrežja pred »Cursalonom« done semkaj akordi koncertne godbe in pred »hotelom Lido> se je zbralo najizbranejše občinstvo. V velikem, elegantnem salonu s krasnimi kristalnimi lestenci je prezaduhlo, zato sedi vse na obrežju ter večerja. In pred nami se razprostirajo Benetke; le posamezne konture se razločijo. Na obali in na trgih pa žare tisoči in tisoči električnih lučic Hladen veter pihlja z morja. In parnik me je odpeljal zopet na trg sv. Marka, ki ga stražita na silnih stebrih krilati lev in sv. Božidar. In zopet se zrinjajo množice iz vseh ulic in kanalov na trg, kjer so se vršile nekdaj najsijajnejše slavnosti ob kronanju dožev, odkoder so odhajale nepremagljive vojne čete na morje v boj proti svetovnim kraljestvom, kjer so se dogajale najrazkoš-nejše veselice, narodni bali in najbakhant-nejše maskarade, — na trg, ki je videl toliko bleska, slave, čednosti in greha, a tudi groze in krvi —, h koncertu in Ilir-tovanju .... Zopet grm e in zvene bujni akordi med prelestnimi palačami in človek se potaplja s svojo dušo v njih, kakor v morju ter se dviga z njimi tja v nebo večne krasote . . . (Dalje prih.) je tuđi on odnehal. Udal se je pač le ▼ nadi, da pridobi s tem podporo Vatikana za narodna prizadevanja Hrvatov in v obče južnih Slovanov. Kot dalekoviden mož je spoznal, d a b i južni Slovani, če bi jih Vatikan res podpiral z vso svojo silo, lahko postali znamenit faktor in lahko v narodnem oziru vse dosegli. Ne vem, s kakimi obljubami so vatikanski krogi tedaj pridobili Strossmavera. da je odjenjal, prepričani pa smo, da je Stross-maver le iz zgoraj označenega namena storil žrtev, da je pripoznal papeževo nezmotljivost. Nade njegove se niso izpolnile. »R i m ni bil še nikdar mož beseda — kdor je z Rimom paktiral, je bil še vedno prevaran«, je nekdaj v du najskem parlamentu zaklical Hasner. Tudi Strossmaver se je zastonj žrtvoval. Rim je pač pripravljen izkoriščati Hrvate in južne Slovane sploh, izkoriščati jih za rimske namene, storil pa ni zanje nič in jih hladnokrvno pustil na cedilu celo v taki zadevi, kakor je sve-tojeronimska afera. V tej zadevi je Vatikan osmešil in osramotil Hrvate pred vso Evropo. A Hrvatje? Bilo je nekaj nevolje, nekaj rekriminacij, sicer pa so ostali Hrvatje zvesti služabniki Rima — suženj, ki poljublja bič, s katerim je bil tepen! Velikanski so cilji, za katerimi stremi klerikalizem. Kakor se rimski škof ni plašil polastiti se pogansko-religioznega naslova rimskih cesarjev, naslova »pontifex maximus«, tako se tudi ne plaši, hrepeneti po posvetni veljavi njegovih poganskih vzorov, in kakor ti poganski cesarji na usta Seneke, tako govori tudi rimski papež: »Izmed vseh umrljivih sem izvoljen jaz,da na svetu zavzemam mesto Boga. Jaz sem sodnik nad življenjem in smrtjo narodov. V moje rokeje dano, kaka bodi komu usoda in kakega stanu bodi kdo. Menije odločiti, katere narode je uničiti, katere kralje zasužnjiti in komu je podeliti kraljevski d i-a d e m.« To je politična stran rimskega klerikalizma. Dneime vesti V Ljubljani, 21. avgusta. — Osebne vesti. Gozdni asistent gosp. Viljem P o hI v Idriji je imenovan gozdnim in domenskim oskrbnikom. — Ljubljanska realka praznovala bode letos, in sicer 4. oktobra, pet desetletnico svojega obstanka. Dasi zavod v jezikovnem oziru nikakor ne zadostuje potrebi, vendar bi se gotovo tudi nekdanji slovenski dijaki tega zavoda udeležili 50 letnice in bi ta ali oni tudi kaj prispeval za nameravano jubilejsko ustanovo. Žal, da se kaže, kakor bi se hotelo Slo vencem udeležbo onemogočiti. Odbor za to slavnost razpošilja namreč samonemška vabila in tuii vse priprave kažejo, da bo slavnost imela nemški značaj, — kar je za Slovence naravnost žaljivo. Realka ni nemški zavod, ampak učni zavod, na katerem je vsled krivice in nasilnosti učni jezik nemščina, in ker ta učni zavod služi tudi Slovencem, imajo ti pravico zahtevati, da se jih spoštuje in da se pri taki slavnosti varuje načelo ravnopravnosti. — Češki pevci v Ljubljani. Kakor smo že javili, pride jutri p o p o -ludne ob polu treh iz Postojne 39 Čehov, med njimi 20 najboljših pevcev svetovno slavnega pevskega zbora»Illahol« iz Prage. Želeti je in umestno je, da se bratje Čehi na kolodvoru dostojno sprejmejo in pozdravijo od strani občinstva ljubljanskega in osobito še od zastopnikov slovenskih društev. Sicer je vse potovanje bratov Čehov res neoficijelno in popolnoma zasebno, vendar nas veže naša dolžnost, da jim skažemo svojo pozornost. Poseb na vabila na društva se ne bodo izdala. — Zvečer ob 8. uri bo intimen, prijateljski sestanek Čehov in Slovencev na vrtu »Narodnega Doma«, ob slabem vremenu pa v Sokolski dvorani, ki se za ta slučaj odpre. Program koncertne zabave obseza po večini nam do sedaj še popolnoma neznane skladbe. Pevci so tako ljubeznivi, da pojo na korist »Podpornemu društvu za slovenske velikošolce v Pragi.« Vstopnina 30 kr. — Zagrebška slavnost. Na včerajšnjo notico iz pevskih krogov, s katero ye našemu poročilu o zagrebških koncertih očita napačna sodba glede obeh ljubljanskih pevskih društev, ki sta v Zagrebu rastopili, češ, da je vendarle »Slavec« u^ije pel nego »Ljubljana«, za kar se v dokaz navajajo ,>Narodne Novine«, naj dodamo Se sledeče jasnejše podatke. Pred vsem konštatujemo, da nam niti na misel ne prihaja, da bi se morebiti potegovali za jedno ali drugo društvo; nam sta obe ljubljanski pevski društvi i »Ljubljana« i »Slavec« (navajamo jih po abecednem redu) jednako dragi in ljubi in ne delamo med njima prav nobenega razločka. Naša sodba je bila torej čisto objektivna in je odgovarjala neovržni dejanski resnici, da je v Zagrebu »Slavec« nekoliko zaostajal za »Ljubljano«. Svojo sodbo vzdržujemo tudi danes v polni meri. Resnici na ljubo pa se izražamo s strogega muzikalnoga stališča še natančneje o vspehih obeh društev v Zagrebu tako le: »Ljubljanaa je »Pevčevo molitev« splošno pela prav dobro. Glasovni materijal je bil svež in precej mogočen. Kar je pa popolni vspeh nekaj pokvarilo, je bil prvič tenorsolo z neizšolanim, precej surovim glasom in z malo muzikalno sigurnostjo. Pri zadnjih taktih sola je moral zadaj potihoma, toda vendar čutno peti še drug pevec, da je solistu osigural čisto intonacijo in ga vodil. Dalje prvi tenorji niso visokega a peli čisto in prosto, ampak stisnjeno in zato ne lepo, in tudi g. Polašek običajno bolje poje nego je sedaj. Vendar to so le bolj malenkostne hibe. Splošen vtis je bil vkljubu njim povoljen. Zdaj pa »Slavec«. Prvi del čerinove pesmi« Domu« je pel primerno dobro, vendar pa glasovi (gotovo vsled prehlajenja, ki se je pri »Slavcu« bolj po znalo nego pri »Ljubljani«), niso bili tako sveži, kakor smo jih navajeni slišati v Ljubljani. Prvi tenor sta držala samo dva, gospoda D. in K. Drugi modulatorično težji del skladbe od 21. takta (piu lento) začenši pa je bil slab. Najprvo je motil nelepi glas že iz gledališča dobro znanega, sicer nad vse marljivega in vestnega pevca prvega basa g. Č., ki se je iz vseh drugih prvih basov neprijetno slišal. Drugič ni prvi bas v 25. taktu (v 5. piu lento) čisto intoniral molterce as, vsled tega tudi ne drugi tenor, in posledica temu je bila, da so bili vsi naslednji mo-dulatorični takti nečisti, posebno 26 in 27., in šele močno nastopanje prvega tenorja v 28. taktu je spravilo ves zbor v zadostno ravnotežje. Tudi težka intonacija poltonov druzega basa v 29., 30. in 31. taktu ni bila čista. Naslednji takti ritardanda in a tempo so šli zopet primerno dobro kot v začetku. Najslabši pa so bili takti od crescendo do accelerando dalje, 38. do 43. Pri teh šestih taktih se je bilo bati, da pevci popolnoma zavozijo, in šele 44. takt s sledečo »coronoa je prinesel povsem rešitev in poslušalcem notranji mir. Tretji del skladbe so pevci začeli zopet popolnoma pravilno v taktu in intonaciji in peli so dobro; vendar pa so bili očividno deprimirani vsled ravnokar označenih nezgod, zato petje ni bilo več tako navdušeno kot v prvem delu. Visoki a v 62. taktu pa je gotovo nadkriljeval tenoriste »Ljubljane«. Naše mnenje le, da si je »Slavec« izbral nekoliko pretežko skladbo. »Ljubljana« je prav zaradi tega tudi imela lahko prednost, ker je pela lažjo skladbo. Glede aklamiranja od strani Hrvatov gre pa — bodimo odkritosrčni — prav mnogo na rovaš slovenske narodnosti. Hrvatje bi bili v svoji taktnosti navdušeno sprejeli in pohvalili vsako slovensko društvo. Kar se pa tiče »Narodnih Novin«, je od pisca citirano mesto očividna pomota. Kajti nekaj odstavkov prej se v istem poročilu in isti številki lista razvrščajo pevski zbori po kakovosti vspehov, in tam se navaja »Ljubljana« v prvi skupini med onimi društvi, ki so se odlikovala s preciznostjo in zaokroženostjo izvajanja, »Slavec« pa v drugi skupini med onimi društvi, ki so se »dobro ponjela«. — Z Vrhnike se nam piše: Da »Slovenec« ne laže, je vsakemu znano, kdor ga ne bere. Sedaj kar besni, ker je dobil ateist Žlindra nezaupnico. Prvi dopisnik, nekdaj velik prijatelj pobožne in poštene Komarjeve Jerice, naštel je samo enajst liberalcev v srenskem za* stopu, druge je pogoltnil, sodnega svet nika pa je kar degradiral v adjunkta. Molčali smo, saj ni vredno, da bi Človek na take čenče odgovarjal. Saj vemo, kam pes taco moli. — Včeraj pa se je začel napenjati kakor žaba domači politi kar gospod Fronc. Kar pene so tekle od »Katoliškega doma« do kaplanije. Škoda vas, gospod Fronc, ako bi vam jeza škodovala. Za jecljave pridige in hujskanje smo vam prav hvaležni. Kje bi bil po* trebni vodovod in šola, ako bi vas in nepotrebnega Šusteršiča ne bilo, pa ve v prvi vrsti ceniti Vrhniška inteligenca in ž njimi drugi pametni občani. — Zaletavata se dopisnika posebno v našega vrlega župana, češ, nismo ga marali več dobri kristjanje. Z mirno vestjo vam povemo, da bi ga bili vi oblizali kakor malika Žlindro, da bi le vaš program hotel podpisati. Ali to se mu je studilo, ker je miren in priden mož. Gospod Fronc, svetujemo vam, pustite vrhniške liberalce v miru, saj ne boste nobenega spreobrnili. Mi vam tudi vaših katoliških predsednikov ne grajamo, ako se ravno do zjutraj po gostilnah pridušajo in tepejo. Misli so različne, mogoče, da še častiti gospod dekan drugo misli kot kaki bledi pritlikovec. — Škofjeloška mladina priredi veselico v prid Kettejevega spomenika dne 24. avgusta 1902 v prostorih slavne Narodne čitalnice v Škofji Loki. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Pro stovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. — Dijastvo v Stari Loki upri zori dne 7. septembra t. 1. narodno dramo s petjem »R o k o v n j a č i«. Igra, ki se je igrala z največjim uspehom že opetovano v Ljubljani, Trstu, Celju, Mariboru, Idriji, Črnomlju, Novem mestu in v Dobu, bo gotovo privabila tudi mnogo občivstva iz Loke in okolice. — „Lloydovi skandali". Tržaški »Sole« pripravlja zopet senzacionalne članke o »Llovdu«, specialno o »delovanju« bivšega »Llovdovega« trgovskega direktorja Jannija. Ta Janni, premeten žid, je v primeroma kratkem času postal milijonar, dasi je pri »Llovdu« imel »le« 16 000 K letne plače in živel prav kavalirsko. Janni je moral iti zajedno z bivšim namestnikom Rinaldinijem. »Sole« mu zida sedaj spomenik, sestavljen od samih slučajev korupcije. Res, lepe razmere so vladale pri »Llovdu«, ki dobiva velikanske državne podpore, ki ima monopol, da si obsežnejšega ni misliti, ki pa za povzdigo trgovine ne more ničesar storiti, ker ga posamičniki brez-stidno izkoriščajo v svoje namene. — Cesar v Pulju. Cesar bo prisostvoval velikim vojaškim in pomorskim vajam pri Pulju, in sicer pride v Pulj 1. septembra ter ostane tam do 4. septembra. — Dezerterji. Od manevrov pri Kočah na Koroškem je pobegnilo pet vojakov. Klatili so se po Gorenjskem. Včeraj so jih orožniki v Lantovi pri Radovljici zasačil:. D72, Franc L~mpe in Jožef Mav-rošič sta bila prijeta in ju je danes orožnik uklonjena pripeljal v Ljubljano. Drugi trije Selan, Rožanc in Zupan so ušli. — Otrok se je izgubil. Včeraj popoludne se je v Tivolskem parku izgubil 41etni deček Karol Modic, sin Alojzija Modica v Velikih čolnarskih ulicah št. 8. Bil je v družbi drugih otrok in se je ločil od njih Ker ni znal sam domov, hodil je po mestu in slednjič prišel na Dolenjsko cesto in je šel po njej dalje do Rudnika, kjer ga je ujela noč. Prenočeval je pri Habetu, kjer so ga danes zjutraj našli stariši. — Selitev kaznjencev. Danes popoludne selili so se kaznjenci in jetniki z Žabjeka v zapore v novi justični palači. Vseh je okoli 300. Bolniki so se prepeljali z rešilnim vozom, drugi pa z zelenim mestnim omnibusom. Ženske so imele prednost, da so se prve prepeljale v nove zapore. — Nezgoda. Mesarski pomočnik Ivan Šinkovec, pri Mariji Prezeljevi na Sv. Petra cesti štev. 65, je predvčerajšnjim v Šolskem drevoredu tele deval iz kože in se pri tem po svoji neprevidnosti sunil z nožem v stegno desne noge tako, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Tongo- in Mandingo-kara-vana se je ob 12. uri ponoči odpeljala v Zagreb. Na kolodvoru se je bilo zbralo vse polno občinstva, ki je hotelo še enkrat videti zamorce. — Z odra padel je pri stavbi škofovih zavodov v Št. Vidu delavec Jos. Zamljen iz Kamnika. Padel je 6 metrov globoko in se na glavi in na hrbtu težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. — Kamen v glavo je zagnal dvanajstletni deček Leopold Pajsar posestnici Mariji Jarčevi v Korunovih ulicah št. 12 in jo nad levim očesom ranil. — Otroei ribo ujeli. Včeraj popoludne so otroci v bližini prisilne delavnice ujeli v Ljubljanici 4 klg. težko mreno. Riba je bila prišla v plitvo vodo in si ni mogla več pomagati. * Najnovejše novice. Lepa oporoka. Pred kratkim je umrl v Hirsch-bergu v pruski Šleziji generalni ravnatelj Henkel-Donnersmarkovih zavodov ter je sporočil 3 mil. mark za ustanovitev od-gojilnice za otroke delavcev. — Ustreljen od žandarma. V vasi Bratkovcu v Galiciji je ustrelil žandarm v hipni blaznosti gostilničarja Schnepfa. Žandarm je na to izginil. — Izbruh ognjenika. Kakor se poroča iz Vokohame, je izbruh ognjenika uničil celi otok T ori s himn, južno od Boninovih otokov. Tudi vse prebivalstvo otoka, kakih 150 ljudi, je našlo pri izbruhu smrt. — Spomenik na oslavo dela. Belgijska vlada je naročila pri kiparju Konst. Meunieru za 250.000 frankov spomenik na oslavo dela — Kolera. V Egiptu je zbolelo od 15. p. m. 2238 ljudi za kolero, 1696 jih je umrlo. Evropejcev je med temi malo. — Pravična kazen. V Pragi je pred mesarnico s konjskim mesom konj z nogo brcnil šolarja Jožefa Tatička, ko ga ta ni pustil pri miru. Fant je na glavi nevarno ranjen. — Nesrečna mati. V Zg. Vrchlabju na Češkem se je utopila vdova Šolčeva. V spomladi je njej ponesrečil mož, ostala je v najhujši bedi s 3 še majhnimi otročički — in to jo je gnalo v ob upanje. * l7letno dekle na smrt obsojeno. V Oseku je bila obsojena na smrt na vešalih 171etna dekla Terezija Neitzer, ki je služila naposled v Novi Bukovici; umorila je svojega nezakonskega, 14 dni starega otroka. Morilka je bila povsem mirna, ko je čula svojo sodbo ter je vložila ničnostno pritožbo. * Naročen umor. Iz Znojma javljajo: Nedavno je zgrabil nekdo mlinarja Schlichtingerja / Vranovu, ko je bil že v postelji, za vrat ter ga je hotel zadaviti. Toda Schlichtinger je planil pokonci in začel se je boj na življenje in smrt. Ko je napadalec videl, da ne more ničesar opraviti, je zbežal. Mlinar je tekel takoj po orožnike, kateri so dobili morilca pri sosedu v skednju. A kakor hitro je zagledal napadalec orožnike, je potegnil revolver iz žepa in se je ustrelil. Bil je 22 letni mlinarski pomočnik J. Gabler, s katerim je imela Schlichtingerjeva žena ljubavno razmerje, vsled Česar ga je mlinar spodil. Žena je nagovarjala svojega ljubimca in mu celo pisala, naj umori soproga, kar je hotel Gabler naposled tudi res btoriti. Društva. — Pevsko društvo „Ljub. Ijana" vabi tem potom vse svoje člane, da se udeleže sprejema češkega pevskega društva »Hlahol«, katero pride jutri, v petek, ob polu 3. uri. Člani se zbirajo v društveni dvorani v »Narodnem domu«. Radi večernega koncerta v »Narodnem domu« preloži se skušnja na soboto ob 8. uri. — Kamniška podružnica,,Slovenskega planinskega društva" ima svoj občni zbor 23. t. m. ob 8. uri zvečer v Fischerjevem hotelu v Kamniku s sledečim dnevnim redom: »Nagovor predsednika, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, volitev jednega odbornika ter posamezni nasveti«. Odbor vabi vse p. n. člane k obilni vdeležbi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. avgusta. Ogrski refe-rentje, ki se udeleže jutrišnjih nagod-benih pogajanj, so prišli sem. Danes se čuje, da tudi od teh pogajanj ni pričakovati uspeha in da bo končno moral vendar cesar odločiti, dasi bi tega ne storil rad. Dunaj 21. avgusta. Soproga pre-zidenta poslanske zbornice grofa Vet-terja je danes umrla. Pariz 21. avgusta. Klerikalni kmetje so naskočili grajščino liberalnega poslanca Constanta Zvezah so služabnike in vse razdejali, ker je bila v dotičnem kraju zaprta redov-niška šola. Carigrad 21. avgusta. Protestu Avstrije, Angleške in Italije glede zvišanja carine na uvoz blaga iz inozemstva, sta se danes pridružili tudi Španska in Belgija. Haag 21. avgusta. Botha, Delarev in Devvet so odpotovali v Bruselj, kjer jim prirede sijajen sprejem. London 21. avgusta. Od Sv. Helene se poroča, da je bilo tam ukrcanih 1000 Buro v, med njimi general Kronje in njegova žena, ki se popeljejo v južno Afriko. Borzna poročila. Dunajska borza dn« SI. avgusta 1903. Skupni državni dolg v notah . . . . 10175 Skupni državni dolg v srebru . . • . 10165 Avstrijska zlata renta....... 121 55 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 100 10 Ogrska zlata renta 4°/........ 121 20 Ogrska kronska renta 4°/0 _..... i 98 — Avstro-ogrske bančne delnice .... 1585— Kiaditne delnice......... 682 — London vista.......... 23970 NemSki državni bankovci za 100 mark 117 05 20 mark . . :......... 2340 20 frankov........... 1907 Italijanski bankovci........ 94 35 C. kr. cekini........... 1126 Žitne cene v Budimpešti dnć 21. avgusta 1902. Termin. Pšenica za oktober . . . . za 50 kg K 6 70 „ april 1903 ... „ 50 „ „ 7— Rž „ oktober....., 50 „ »5 88 Koruza ,. avgust . . . . „ 50 „ „ 515 „ „ maj 1903....., 50 „ „ 514 Oves „ oktober . . . . „ 60 „ „ 6'42 Efektiv. Nespremenjeno. Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Hek-nsina nsma m zebna votla katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno MapO iz UMt. 1 steklenica z navodom 1 14. Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. = Edina zaloga. - Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medicinalnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (519-25 Deželna lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št, 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu. M^teorologično poročilo. Višina nad morjem 806-S m. Srednji araćni tlak 756'C nua Avgust j Cas opazovanja Stanje barometra v mm. g S5 .U Vetrovi 8« Nebo i J" r" * 20. 9. zvečer 733 0 226 p. m. jug oblačno d 21. a 7. zjutraj 2. popol- 737 0 -37 0 170 218 si. svzhod! oblačno Jj sr. jvzhodjdeL oblač. o Srednja vCerajšnia temperatura 22-4°, nor-male: 18-4°. Odda se takoj lepa, meblovana mesečna soba s posebnim vhodom in razgledom na ulico. Več se poizve v Sv. Florijana ulicah št. 31, II. nadstropje. (1979—2) Gostilna „pri zlati ribi". raki. L*5al< dan S spoštovanjem (1629-13) Fran Rozman, gostilničar. em trgovsko izobražen, imam večletno potovalno prakso in želim pridružiti se kakemu podjetju Z Vlogo (1965—2) S K 20.000 Oglasila prosim pod ,,Trgovec" na upravništvo »Slov. Naroda«. N t) O C .5« _ b ^ t« S> S Q a C\i b c »C • JU fj v_v- rt ~* i? CJ cc -O pro du| Matam brinovec in burski liker Frana Cveka iz Kamnika. Vodovode za mesta, vasi, pristave, zavode, posestva, toplice, bolnice i. t. d. napravlja Ant. Kunz Morav. Granice c. kr. dvorni zalagate ij Ta tvrdka je ustanovila, kakor se more izprčati s pohvalnimi spričevali, vodovode v 42 mestih, 494 občinah, na več sto velikoposestvih in obrtnih zavodih, ter je največji in najstarejši slovanski zavod v državi za pridobivanje vode. (1088) Proiipektl zastonj. b (16) ^ Gospodu lekarničarju < GABRIJELU PICCOLI i < m- lifamnlfanl. Vaše železnato lino sem s prav dobrim uspehom vpo-rabljal pri neki gospe", ki je doJgo trpela na živcih. — Prosim Vas torej, da mi dopošljete še šest steklenic zgoraj navedenega vina. lir. li. Fiirber c. kr. štabni zdravnik. V (1 o rici, 6. junija 1901. 4 1507-4) b (1789-<») Samo za 4 tlnarje je možno napraviti krožnik dobre juhe 12 v B minutah iz juhinih konzerv, ki se uporabljajo v c. kr. avstr. armadi — Pošiljatve 130 porcij za 5 K po poštnem povzetju ali nekoliko porcij in navodilo kot vzorec za 40 vin. pošilja franko, če se dotična svota naprej pošlje Jindrich VoJ-tech, Kral. Vinohrady št. 583. (1813—9) Km v no Itn r- J« I/nIu knjižica „Cerkvene pristojbine" •s štolnina n za Štajersko, Koroško in Kranjsko. II. natis. Cena 12 kr. (24 h.) Založil in prodaja Kol* llrofenlk v LJubljani, FloriaiiHkc ullee mt. 33. Dobiva se tudi v JL. Sehiven«ner-Jevi Unjijcariil v JLJ uhlja ni. (1855—8) 111 11 ll O najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416-154, Najboljše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola. Žrebanje nepreklicno -25. septembra 1902 €nlavni dobitek 30.000 kr°" Olomuške razstavne srečki a 1 krono i T. priporoča O. J^L ^ "ST IB IE3 v Ljubljani. (1981-2) _9 Vsi dobitki se Izplačajo dobileljem v gotovini po odbitku 10 . e- f-~ ff %m * (1376-20) QCnril^l\Cndq Ljabljong. _ prasne najnovejše svile za prati in elegantne „ trpežne svilene foulard obleke so ravno * * * * v veliki izberi dospele. )K)KX)K tlzcrci na zar^tcuanjc franke proti urnitui. Temeljem sklepa upniškega odbora odda se zaloga manufakturnoga blaga konkurzne mase Viktorije Elsner v Ljubljani, cenjena na 8568 K 33 v, in stacunska oprava, cenjena na 201 K 80 v, povprek najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu ter izpraznjenju prodajalničnih prostorov. Pismene ponudbe, katerim je priložiti 10% varščine v gotovini, nasloviti je do 30. avgusta 1902 na podpisanega upravnika konkurzne mase, v čigar pisarni V Kolodvorskih ulicah, hotel Štrukelj, se je zglasiti o navadnih uradnih urah tudi zaradi vpogleda cenitvenega zapisnika in pa pregledovanja blaga. Definitivni sklep, katero ponudbo se sprejme, pridrži si upniški odbor do 2. septembra 1902. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1902. Odvetnik dr. Kari Triller (1996—1) kot upravnik konkurzne mase Viktorije Elsner. Prosim, gg. kolesarji, blagovolite čitati! Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka ,lStyria'< in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike. Priporočam se z velespoštovanjem (114 64) Cas. kr. avstrijske jški državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odhod Is I*JuMJane j kol. Prog-*, Se« Trblft. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čei Selzthal v Ansaee, Solnograd, če* Klein-Beifiing v Steyr, v Line, na Dunaj Cea Amstettea --Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vl&k v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj *, caz Selzthal v Solnograd, Inomost, 6sz Klein - Reifl ing v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Čez Aiostetien na Dunaj. — Ob Ll. uri ul in dopoldne osobn; vlat i Trbii, Pontabe', Beljak. Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m ?opoludne osebni vlak v Trbiž, Beija&, v Pontabel, sloveč, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno j 2ez Selzthal v Scicograd, Lend-Gastein, Zeli ob ;ezem. Inomost, Bregenc, Ci riL, Cenevo, P ai zvečer, istotako. — C-uaud 2& Ljubimac« drž. ko). x l£am-ntk. MeSani vlaki: Ob . Ui *6 m ijutraj, cb uri 0 m populddite, ob i Uf! ••» ai ui ob lU uri 2i> u avečei, poslednji vlak le oh oodeijan i n nraznikib. Prihod t £>Ja3ljano drž. aol. Is Kanmikti Mešani vlaki: un ari -it te sjutraj, ob 11. ari 6 m dovoludi^e, ob <». ari i'! m in ob 9. ari 55 m zvećer. poslednji vlak le d b orrtoljali u ^r&soikib — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1517) (199:.-1 notarski solicitator dobi takoj dobro mesto. Ponudbe sprejema Josip Christof v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 36. Jleklica 17 let stara, ki je dovrSila 8. razred, slovenščine in nemSčine vešča, izvrstna računarica, ki ima veselje do trgovine, želi vstopiti v kako trgovino kot učenka. (19-»4-l Prijazne ponudbe naj se blagovolijo vposi-ljati na upravništvo »Slov- Naroda" pod šifro: »Zanesljivost ut. lOO LJubljana''. Deželni pismonoša se takoj sprejme. Poštni urad Stari trg1 pri Rakeku. Priden učenec in dobro izurjena (1997—1) prodajalka zmožna slovenščine in nemščine, sprejmeta se takoj v manufakturni trgovini v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5. papir za svalSice brez glicerina in cigaretne stročnice _ Kaj-boljši izdelek sedanjega se v Ljubljani v prodajalnicah špecialitet: Vaso Petričič, Anton risper, Mestni trg, Ivan Kordik, Prešernove ulice. 15501 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.