Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din.
TRGO
.v0®”
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. ^
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ]Q Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za čeirt leta
—	Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 8. marca 1923.
ŠTEV. 28.
Davek na vojne dobičke m Ido 1920.
Pod iem naslovom smo objavili v zadnji številki odgovor finančnega ministrstva na spomenico Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani v zadevi davka na vojne dobičke za leto 1920. Ta odgovor potrebuje vsaj nekoliko komentarja.
Ministrstvo z redko odkritosrčnostjo priznava, da samo ni smatralo za oportuno, da se davek na vojne dobičke proširi tudi na leto 1920, ampak, da je le hvaležno kvitiralo sklep zakonodajalnega odbora, to je poslancev. Interesantno bi bilo izvedeti, kdo je predlagal pobiranje vojnega davka za leto 1920.
Značilno v tem odgovoru je dejstvo, da je ministrstvo na podlagi upravičenih pritožb samo predlagalo povišanje davčnega minima, da je pa pri tem pustilo iz vidika zahteve, ki so potrebne za racijo-neino konstruiranje davka. Vojni davek je po svojem bistvu progresiven davek, ki se ravna po plačilni možnosti davčnega zavezanca. Čim se je davčni minimum zvišal, bi se morala izpremeriiti tudi skala, da bi
Ivan Mohorič:
Gospodarske določbe Santa-margheritskih konvencij.
Izmed obširnih konvencij za izvršitev Rapalske pogodbe zanima naše gospodarske kroge predvsem konvencija za splošne sporazume, ki je bila, kakor se v njej uvodoma navaja, sklenjena z namenom, da se odstranijo vse težkoče, ki ovirajo in škodujejo obnovitvi poslovnih odnošajev med našo kraljevino in Italijo. Ta konvencija se sestavlja iz 19 odstavkov in 67 členov, katerih se en del nanaša špecijelno na dalmatinske razmere.
1.	BANKE IN ZAMENJAVA KRON.
Glede bank, ki imajo svoje poslovalnice na ozemlju bivše monarhije, ki je pripadlo Italiji odnosno Jugoslaviji določa člen 32. konvencij, da se italijanska vlada obveže, da bo izvedla, čim ji bo to mogoče, zamenjavo avstro-ogrskih kron, ki ■se nahajajo v posesti naših državljanov odnosno, ki so na njih račun položene pri zavodih ali pri fizičnih in pravnih osebah z zadarskega ozemlja, katerih zamenjava je bila zavrnjena, pod istimi pogoji in po istem kurznem razmerju, ki je določen za italijanske državljane, ki prebivajo na zadarskem ozemlju. Zamenjava se bo izvršila tudi v slučaju, da pripada našim državljanom ki stanujejo v inozemstvu.
Nasprotno se naša država zavezuje, da bo izvršila zamenjavo av-stroogrskih kron, ki se nahajajo v posesti italijanskih državljanov odnosno, ki so položene na njih račun v denarnih zavodih ali pri osebah na jugoslovanskem ozemlju po istem kurzu in istimi pogoji kot domačim jugoslovanskim državljanom.
Za reševanje drugih vprašanj denarnih zavodov in za interese (obresti) bo dala Italija naši vladi tekom 40 dni po uveljavljenju rapalskega sporazuma 16 milijonov italijan. lir.
V	konečnem členu tega odstavka izjavlja.naša vlada, da niti ona sama niti naši državljani ne bodo imeli nikakih pravic, da zahtevajo od italijanske vlade plačanje odškodnine na kakršni koli podlagi vsled zame-
ostalo neizpremenjeno bistvo davka: progresija v okvirju plačilne zmožnosti. Zakonodajalec je na predlog finančne uprave zvišal davčni minimum na tako višino, da le davek izgubil svoje prvotno bistvo: progresijo. S lem je popolnoma prezrl temeljno načelo naše ustave (čl. 116), ki se glasi: »Davek se plačuje po davčni moči in progresivno«.
Zato moramo smatrati sklicevanje na intencijo zakonodajalca, češ, da je holel po vojni obogateli element ostrejše obdačiti, le za izgovor, s katerim hoče finančno ministrstvo kriti prekršitev ustave od strani zakonodajalnega odbora, kakor tudi opravičiti svoj predlog, ki ni vstrezal navedenemu členu ustave.
Vojni davek za leto 1920 je zadal pridobitnim slojem rano, katero pri sedanjih prilikah v doglednem času ne bodo mogli preboleti. Zaradi tega je vstrajati z vso odločnostjo pri zahtevi, da se regulira skala vojnega davka za leto 1920 po davčni moči in progresivno in s tem sanira prekršitev ustave. To naj bo ena prvih nalog poslancev prihodnje skupščine.
njave avstroogrskega denarja v lire, zamenjave depojev pri kreditnih zavodih ali vsled izgub, ki bodo vsled tega nastale in ki jih bodo morali pretrpeti naši državljani, ki prebivajo na ozemlju, ki je pripadlo Italiji, glede katerih ni sklenjen ni-kak poseben sporazum.
2e iz uvoda tega odstavka je razvidno, da so vladale pri reševanju tega vprašanja velike ovire in težkoče, ker se nista mogle obe državi sporazumeti glede uporabe čl. 215. mirovne pogodbe, ki določa, da se bodo finančni odnošaji bank, denarnih zavodov, zavarovalnic, hranilnic itd. uredili s posebnim sporazumom direktno med interesiranimi državami. Dalje so se križali interesi obeh držav glede obstoja in višine interesov naših državljanov v zavodih, ki se nahajajo na Italiji pripadlem ozemlju.
Obe vladi se zavezujete, da hočete olajšati ustanovitev kreditnega zavoda, ki naj bi pospeševal in razširjal trgovske odnošaje med nami in Italijo.
To je besedilo določb, ki so v mnogem oziru nejasne in bodo brez dvoma še povod velikih polemik, kakor so bile že doslej. Popolnoma nejasna je določba glede 16 milijonov lir za reševanje drugih vprašanj. Na prvi pogled je razvidna razlika med obveznostimi Italijanov in našimi, ki bo vsled valutne disparitete imela še težje posledice. Ker nimamo na razpolago statističnih podatkov glede stanja dolgov in terjatev, katerih obračun bo s to zamenjavo direktno in indirektno prizadet, ne moremo v podrobnostih oceniti praktičnega vpliva teh določb na naše gospodarske razmere. Z izvršitvijo teh določb prehaja valutno vprašanje tudi pri nas v zadnji štadij.
2.	SOCIJALNO ZAVAROVANJE.
Za sistemizacijo odnošajev obeh držav glede vseh ustanov in fondov za socijalno zavarovanje, ki je ob-siojalo pod bivšo monarhijo na ozemlju, ki je pripadlo sedaj naši državi odnosno Italiji sta se sporazumeli obe državi v čl. 33., da se poverijo pripravljalna dela posebni komisiji, ki bo imela svoj sedež v
Trstu in ki ima tekom dveh mesecev po uveljavljenju rapalskih konvencij izdelati na podlagi nabranega gradiva konkretne predloge. Gre tu za pokojninsko, bolniško in nezgodno zavarovanje, ki je obstojalo v naših krajih že poprej.
Vprašanje je torej ostalo odprto, kakor nebroj drugih, ker gradivo ni bilo obdelano in zbrano. Za nas je to izredno važno likvidacijsko vprašanje in bi bilo želeti, da dobimo v tej mešani komisiji v Trstu prvovrstnega zastopnika, ki bo strokovno dorastel reševanju tega vprašanja.
3. PROMETNA SREDSTVA.
O njih določa člen 34. konvencije »da se bodo vsa vprašanja, ki se nanašajo na promet, rešila obenem pri sklepanju trgovske pogodbe«.
Vprašanje se je torej izločilo kot bistven sestavni del trgovinske pogodbe, za katero se vršijo sedaj predposvetovanja v Rimu. Kompleks vprašanj, ki so v zvezi z ureditvijo prometa je zelo obširen. Pomisliti moramo, da lu ne gre samo za železniški promet, ki je bil zasilno urejen že s provizornim sporazumom v Ljubljani leta 1919, marveč, da je tu treba reglementirati vso' paroplovbo, obalno, srednjo in daljnjo vožnjo, pristaniščne razmere posebno glede Trsta, na katerem smo Slovenci zelo interesirani, dalje poštni pisemski, paketni, brzojavni, telefonski in tujski promet, ki je danes le zasilno urejen, ali pa se vrši brez posebnih konvencij odnosno je sploh nemogoč.
Pri železniškem prometu je zopet rešiti vprašanje direktnega tranzita, ki se glede južne železnice že sedaj rešuje v Rimu, dalje glede direktnih in zveznih tarif, uveljavljenja bernske konvencije o mednarodnem železniškem prometu v polnem obsegu itd. Pri vseh teh vprašanjih smo Slovenci v popolnoma drugem položaju kot hrvaški Primorci, Dalmatinci in Črnogorci, ker mejimo na kopnem na Italijo, pa nad 150 km dolgi črti, imamo tu prvovrstne železniške linije, telefonske vode itd. Kakor čujemo imajo Italijani v vsakem oziru pripravljenih mnogo predlogov, ki grejo za tem, da pridobijo čim največji vpliv in ugodne pogoje pri vporabi prometnih zvez. lako na primer so že "svoječasno pri trgovskih pogajanjih v R»eogradu zahtevali dva najboljša telefonska voda za tranzitni promet med Dunajem in Trstom, mi pa naj bi se zadostili z enim vodom.
Ureditev prometnega vprašanja z Italijo je za Slovenijo, ki jo sedanje meje držijo popolnoma v šahu glede izhoda k pristaniščem, življenskega pomena. Ne smemo in ne moremo dopustiti, da bi to vprašanje reševali ljudje, ki nimajo zadostnega praktičnega vpogleda v gospodarske potrebe Slovenije.
4.	NACIONALIZACIJA TRGOVSKIH TVRDK IN DRUŽB.
Družbe s kolektivno označbo in navadne komanditne družbe, ko-manditne delniške družbe, delniške družbe in družbe z omejeno zavezo, ki sedaj obstojajo na ozemlju bivše avstroogrske monarhije, ki je pripadlo naši državi odnosno Italiji, dobijo državljanstvo one države, kjer so bile zakonito ustanovljene in kjer imajo glavni sedež in glavna
obratovališča.
V	primerih, kjer se nahaja sedež zgoraj naštetih družb, kakor tudi sedež sodišča, pri katerem je druž-
ba protokolirana, odnosno se na drugi strani kraj podjetja ali glavnega obrata ne nahaja na ozemlju dotične države, bo za določitev državljanstva kompetentna pokrajinska politična oblast za oni kraj, kjer se nahaja glavni obrat podjetja.
Ako se nahaja glavni obrat pod-jelja izven mej ene izmed obeh držav, kakor tudi za slučaj, da bi se ne dalo določiti, kateri izmed več obratov se ima smatrati za glavni, bo spadala določitev državljanstva v pristojnost pokrajinske politične oblasti v področju sodišča, pri katerem j c družba tvrdko protoko-lirala.
Posamezne trgovske tvrdke odnosno družbe, pod čemur se razumejo tudi gospodarske zadruge z omejeno zavezo, ki imajo samo svoj sedež na ozemlju, ki je od bivše monarhije pripadlo nam odnosno Italiji, smejo prenesti sedež na ozemlje druge pogodbene države, kjer imajo glavni obrat podjetja. V tem slučaju se ne bo zahtevalo likvidacije trgovske firme, niti ne ako gre za delniške družbe.
Izbris iz trgovskega registra se ima izvršiti na zahtevo interesirane stranke, ki mora biti opremljena z odobritvijo one pokrajinske politične oblasti, kamor se ima prenesti sedež dotične trgovske tvrdke.
Trgovske tvrdke, ki bi dobile zahtevan izbris, bodo oproščene v državi, kjer so imele svoja skladišča in od koder se selijo, plačevanja rednih in izrednih davkov.
(Dalje prih.)
K. P.
V poštno - reklamacijskih zadevah.
Vsako reklamacijo ima pošta, pri kateri se vloži, nemudoma vzeli v uradno poslovanje, ter jo takoj rešiti oziroma mora vesino zasledovati predmetno pošiljko. — To je namreč namen tozadevnih, veljavnih obratnih predpisov v obče; pa kdor je imel v reklamacijskih zadevah s poštno upravo pri nas že kaj opraviti, baš ne more potrditi, da bi se vselej ali vsaj v pretežni večini uradi tega zavoda držali navedenih načel. So slučaji, ko se potrpežljivost reklamantov kar brezobzirno izrablja, osobito če se gre za odškodninsko ugotovitev.
Zasebnik je predal pri neki pošti z vložitvijo v uradni nabiralnik dva navadna pisma pravilno opremljena, v vsakem je bila po ena nogavica. Pismu nista dosegla naslovnika, ko-jega bivališče je s predajno pošto po neposrednem poštnem spoju zvezano.
V primernem času vloži odpoši-ljatel pri predajni gosti pritožbo in prošnjo po zasledovanju, z izrečno opazko, da mu je znano, da mu odškodnina ne pristoja, ker se gre za navadno pismo.
Po dveh dneh dobi reklamant vlogo s pozivom nazaj, da izpolni priloženi uradni obrazec.
Ko je stranka ustregla tej želji, dobi po daljših dveh dnij spis zopet nazaj, treba je bilo še navesti neke podrobnosti. Ko pa mu pošta -po naduljnem presledku dveh dnij reklamacijo nerešeno zopet vrne, z zahtevo, da se opremi s predpisanim kolekom je reklamantu zmanjkalo potrpežljivosti, ter je zadevo odmaknil.
To bi bila tipična slika slepega birokratizma, ki prezre stvarno važ-
raaMKiaeeacacr
nost v dosledni izpolnitvi brezpomembnih, celo neutemeljenih for-malitel.
Ko bi pa pošta take pritožbe vsaj porabila za slučajne preiskovalne pripomočke, bi se lahko izognila marsikaterim sicer neprijetnim očitkom.
Druga stranka dokazuje po uradnem potrdilu predajo priporočenega pisma ter ga reklamira. — Čez štiri mesece poizveduje po rešitvi, — pismo je bilo naslovljeno v Niš, — niti odgovora, niti odziva ni od nikoder, po nadaljnjih treh mesecih )i svetuje pošta urgirati reklamacijo; vse brez uspeha. — Tudi do odškodnine v tem slučaju reklamant ne pride, ker nima uradne ugotovitve o izgubi pošiljke.
Trgovec je poslal v Beograd poštni paket proti povzetju. Po dveh mesecih, ko nima še zneska nakazanega, zahteva reklamacijsko postopanje. Po šestih tednih sicer še ne dobi rešitve, — ta naglica bi bila pri znanem poslovanju slavne pošte v naši prestolici itak izključena, — pač pa obvestilo, da naslovnik paketa ne sprejme.
Pošiljatelj zahteva nato ponovno ponudbo pošiljke istemu naslovniku, ki ga posebej o tem obvesti, če pa bi ostala zopetna dostava brezuspešna, naj se pošiljka drugemu, natančno navedenemu drugemu naslovniku brez povzetja izroči.
Na to jasno decidirano zahtevo je dobil pošiljatelj 14 dni pozneje pošiljko, obremenjeno z raznimi pristojbinami nazaj, brez da bi se bila ista poskusila drugemu naslovniku dostaviti, ki o stvari sploh nič zvedel ni.
Da čaka pošiljatelj na povzetni znesek cele štiri mesece ali še dalje, ni ravno izjema, tudi reklamacije ne pospešujejo tega poslovanja.
Izmed mnogih sličnih slučajev so tipični za nerodno-birokratično postopanje pri naši poštni upravi oso-bito oni, ki se tičejo odškodninskih zahtev.
O brezuspešnem poteku reklamacije se stranka obvesti, ki seveda nato predloži odškodninsko izjavo.
Sedaj pa je treba doprinesti raznih dokazov o vrednosti zgubljene pošiljke, opremljenimi z oblastnimi potrdili o cenilni razmernosti.
Pogostoma se predlaga stranki še znižanje zahteve, delajo razne ovire, iščejo se vzroki vsaj formalnega značaja, da bi se dala odškodninska obveznost uprave omejiti ali zavrniti.
Vzemimo konkreten primer:
Pošiljka z označeno vrednostjo se je v poštem obratu izgubila, kar uprava v teku poizvedbe ugotovi.
Vsakemu bi moralo biti jasno, da
LISTEK.
Gustav Fre\1ag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
»Fink ni vaš predstojnik«, pravi gospod Jordan, »in nima nobene pravice dajati vam ukaze in naročila, najmanj pa še taka, ki se tičejo njegovih zasebnih opravil z zajci in jerebicami«.
»Zadostuje mi«, odgovori Anton, »in zdaj vas prosim, gospod Jordan, da me poslušate za treriotek med štirimi očmi«. Izgovoril je te besede s toliko resnobo, da je gospod Jordan molče odprl vrata svoje spalnice in z njim vstopil. Tu zgrabi Anton prokuristovo roko, jo krepko stisne in pravi: »Prosim vas za veliko uslugo, idite h gospodu Finku in pozovite ga, da me jutri v pisarni
v	navzočnosti gospodov prosi odpuščanja za žalivke, ki jih je rabil proti meni«.
»Težko, da bi Fink to storil«, pravi gospod Jordan, majaje z glavo.
»Če tega nc stori«, razburjeno zakliče Anton, »ga pozovite v mojem imenu na meče ali pištole!«
Če bi se mu v tem trenutku prikazala bela smrt in ga s koščeno
je v tem slučaju odškodninsko vprašanje glede višine zneska z navedbo vrednosti že v naprej rešeno.
Pravno imamo v tem primeru čisto navadno zavarovalno pogodbo na določen znesek proti plačilu gotove zavarovalnine kot vrednostne pristojbine. Zavarovani znesek zapade, če nastopijo pogoji, to je izgube ali uničenje zavarovanega predmeta.
Poštni zavod pa zahteva tudi v tem slučaju overjena dokazila o vrednosti ter mešetari po možnosti za odškodnino.
Reklamacijsko poslovanje pošte napram občinstvu pri nas jako neugodno vpliva na ugled poštnega zavoda, mu izpodkopava zaupljivost, in če te zmanjka, potem izgubi pošta sploh svoj pomen in značaj kulturo- in prosvetopospcševalnegu državnega zavoda.
Preden se razpasejo grajani ne-dostatki po celi državi, treba bo priti vzrokom do živega ter jih do čista iztrebiti. Popolnoma izključeni so kot primeri navedeni slučaji v rednem obratu, ki je ravno pri pošti predpogoj za izvršitev njene naloge.
Kaj nam pomaga res vzorno delujoča pošta v Sloveniji, če pa manjka v ostalih pokrajinah še potrebnega reda in trpimo vsi pod posledicami brezbrižnosti, na katere naša pokrajinska poštna oblast nima nobenega vpliva!
Sli za špičenie svinčnikov
The Rex Co, Ljubljana.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
2. Mesta in kraji v Makedoniji, ki so naseljeni s kmetijskim in vrtnarskim prebivalstvom, ki sc bavi izključno s pridelovanjem trgovskih in industrijskih rastlin, kakor z makom, sezamom, vinsko trto, ananasom, svileno bubo in rižom, pridelajo en del hrane, ostalo pa kupujejo. To je konzumni kraj za vse mogoče predmete in bo v produkciji napredoval, ko sc agrarnega bremena osvobodi in sicer izključno v produkciji predmetov, ki jih prideluje do sedaj.
3. Ravnine in nizko gričevje, kakor Komanovsko, Ovčjcpolsko, Bi-toljsko in Kosovsko, ki so pod bremenom iributa producirali turškim agom pšenico, koruzo, ječmen in oves; tu sc bo produkcijo po osvo-bojenju od agovih bremen povečala
roko zgrabila za grlo, bi se gospod Jordan ne mogel bolj ustrašiti, kakor pri teh Antonovih besedah. Z debelimi očmi gleda nekoliko časa junaka pred seboj in zakliče končno: »Od vraga ste. Wohlfort! Z gospodom Finkom sc hočete dvobo-jevati? On je drzen strelec s pištolo
vi	pa šele učenec in komaj pol leta pri trgovini, nc, to je nemogoče!«
»Bil sem srednješolce, napravil maturo in bi zdaj obiskoval visoko šolo, če bi sc ne bil rajši odločil za trgovski poklic! — Proklet naj bo trgovski stan, če me tako ponižuje, da bi ne smel svojega sovražnika pozvati na dvoboj! Se danes grem h gospodu Schrdterju in mu naznanim svoj izstop«, zakliče Anton s plamtečimi očmi.
Gospod Jordan gleda z največjim začudenjem na svojega, sicer tako miroljubnega učenca, ki pa je naenkrat vzrastel v tako fantastičnega velikana. »Ne bodite nestrpni, dragi Wohlfart«, ga pomirjevalno zaprosi »šel bom k Finku, morebiti sc bo dalo z lepa vse urediti«.
»Zahtevam, da me pred celo pisarno prosi odpuščanja, ali pa da mi da zadoščenje«, zopet zakliče Anton.
Zanimivo je bilo med tem časom obnašanje obeh gospodov v prvi sobi. Piks je z enim samim sunkom
in sicer se bo poleg ogromno povečane produkcije žita povečala tudi živinoreja, konjereja in sadje-reja in sicer v toliko, v kolikor ne bodo vpeljane nove kulture, kakor sladkorna repa, krompir, cikorija itd. Tu je pričakovati povečanja kon-zuma trgovskih in obrtno-industrij-skih produktov. V vseh teh krajih spada izmed izvrstnosti čifčiskega sistema, da je tudi v sadjerejsko ugodnih krajih zelo malo sadja in da je živina zelo slaba, ter da so goveda in prešiči zelo slabi, edino ovce in koze so dobre, pa tudi to ne v vseh krajih. Posamezni kraji med Skopljem in Gjevgjelijo so iz-vanredno ugodni za zgodnjo zelenjavo, zgodnje sadje, riževe nasade in bombažne kulture ter je tu pričakovati novih kultur in novih pridelkov. V vseh teh krajih se bo produkcija povečala že vslcd same vpeljave boljšega in racijonelnej-šegu obdelovanja zemlje ter obširnejšega delovanja zemlje in z naseljevanjem nenaseljenih krajev.
* * *
Kako in v koliko se bo to povečanje produkcije v poljedelstvu in povečanje konzuma od strani kmetijskega prebivalstva v prvih desetletjih razvilo, se ne da natančno predvidevati. — Veliko bo, toda naznačiti točno, koliko bo, bi pomenilo prerokovati, ker je to nemogoče določiti,zato ker je vse odvisno od mnogo faktorjev, ki se za sedaj ne dajo izračunati. V poglavju »Bodoča industrija« nismo jemali ozira na to ogromno možno povečanje, marveč samo na to, kakšno je bilo stanje leta 1914 pred vojno.
g)	Državni monopoli.
Treba je omeniti, da ima Srbija sledeče državne monopole:
1. Na smodnik in razstrelivo, pri katerih pobira od onih, ki jih ne izdeluje — ne izdeluje namreč drugega kot črni in brezdimni smodnik __ poleg carine dopolnilne takse ki so določene za ta razstreliva in ki je znižana za potrebe industrije.
2. Na tobak in tobačne izdelke. Tobak odkupuje po zelo nizki ceni pri domačih producentih. Gotove količine finega tobaka se je kupovalo v Drami in v Kavali. Tobak in cigarete so izvrstne kvalitete in se relativno drago prodajajo. V inozemstvu se je kupovalo samo cigare in sicer v zadnjem času na Holandskem a to le v malih količinah. Pri predelavi tobaka se ni vodilo politike, da bi se čimveč kultiviralo v tuzemstvu, ker so se bali, da sc ne bi poslabšal dohodek in se je producente tobaka neusmiljeno eksploatiralo, ne da bi se jim dalo pravico izvoza v inozemstvo. Uprava monopolov se ni niti malo
porinil košaro za drva od peči v bližino vrat spalnice in se dozdevno zelo ravnodušno vsedel nanjo, dočim sc Spccht ni mogel vzdržati, da bi nebi! pritisnil ušesa na vrata. »Streljali sc bodo«, zakliče Specht z neke vrste veseljem, ki ga občutimo pri nenavadnih, velikih, ako-ravno morebiti žalostnih dogodkih. »Zapomnite si, Piks, zgodila se bo strašna nesreča. Vsi moramo iti k pogrebu, nihče nc sme izostati. Izposloval bom dovoljenje, da smemo mi samci nositi truplo«.
»Cegavo truplo?« začudeno vpraša gospod Piks.
»Wohlfart naj bo prepričan, da njegovo«, odgovori gospod Specht z zamolklim šepetanjem.
»Neumnost«, pravi Piks, »vi ste norec!«
»Nisem nikak norec, in prepovem si vsako nedostojnost«, zakliče Specht šepetaje, po Antonovem zgledu odločen, da si tudi on ničesar ne dovoli.
»Ne kričite mi tako na uho, saj ne morem ničesar razumeti«, pravi Piks ravnodušno. V tem trenoiku se od-pro vrata, gospod Specht skoči k oknu in mirno gleda v temno noč, dočim Piks krepko stisne Anionu roku in mu izjavi, da je vrl možak, in da so vsi gospodje na njegovi
potrudila, da bi izvažala svoje izdelke v one države, ki nimajo svojega tobačnega monopola.
3. N a petrolej, ki se je nabavljal iz Rusije. Bolje bi bilo, da bi se bila kupovala nafta in da bi se bila destilirala doma, da bi ostali odpadki destilacije pri nas ter bi se doma nadalje predelali. Monopol na petrolej je davek na večerno delo, torej bolj mestni davek.
4. Na cigaretni papir, ki se je uvažal iz Francije, Nemčije in Avstriie.
5. N a sol, katera se je en čas uvažala iz Madžarske, nekoliko časa iz Romunije, v zadnjem času pa so se vršili poizkusi tudi z italijansko soljo. Pri tem ni izvzeta živinorejska sol in je monopolna sol bolj kmečki davek.
6. Na vžigalice, ki so se deloma izdelovale doma, deloma pa nakupovale na Švedskem.
7. Monopol državne tiskarne za gotove formularje za uporabo šol, občin in državnih uradov. Monopol državne tiskarne je treba ukiniti, posebno v kolikor se tiče šolskih knjig, pisank in zvezkov.
8. N a alkohol in sicer na čisti alkohol, ne pa na alkoholne pijače iz sadja, to je na žganje. Ta monopol je samo preprečil razvoj produkcije špirita v Srbiji in sc je vsled njega namesto dveh tovoren vzdržala samo ena s slabo produkcijo iz enostavnega razloga, ker je ta monopol favoriziral sadno žganje na katero sc ni pobiralo nobenih, pristojbin, medtem, ko se je od kilograma alkohola iz škroba in sladkorja pobiralo 1.17 Din. Razpravljalo se je pač o tem, da se vpelje davek na žganje, ker je žganje narodna nesreča; toda vpeljali so sc monopoli celo na šolske knjige in zvezke, ker je država rabila denaj, a nikdo ni smel iz političnih razlogov ugrizniti v to vprašanje, da bi obremenil kmečko pijačo v demokratski kmečki državi. Razume se, da kar še ni bilo — še bo lahko sedaj po vojni — in obdavčenje žganja bo dalo možnost, da se ukine trošarina na olje, konzerve, slaščice, stavbni materijal in električno razsvetljavo.
h)	Državne trošarine.
Ravnotako važno je omeniti, da obstojajo poleg carine državne trošarine, kakor na jedilno orodje, fini sir, riž, kavo, sladkor, leseni in železni stavbeni materijal, rum, konjak, pivo, cement, slane ribe, kolače, konzerve, čokolado, fino vino, električno razsvetljavo itd. Ta trošarina je bila vpeljana z namenom, da bi se povečali državni dohodki in sicer v časih, ko je bila carina
strani. — Gospod Jordan odide k Finku, a se kmalu zopet vrne; gospoda pl. Finka ni bilo doma. Najbrž je sedel mladenič brez vsake slutnje v kaki krčmi. Anton pravi nato: »Ne pustim, da bi stvar počivala do zjutraj, pisal mu bom in dal pismo po slugi položiti na njegovo mizo«.
»Ne storite tega«, zaprosi gospod Jordan, »preveč ste jezni zdaj«.
»Zelo miren sem«, odvrne Anton z žarečimi lici; »pisal mu bom le najpotrebnejše. Vas, gospodje moji po prosim, do noprorn vsokemu mol-čite o vsem tem, kar ste tukaj slišali«.
Ko mu gospodje to obljubijo, odide Anton v svojo sobo in napiše Finku pismo, v katerem mu oriše krivico ter mu slednjič da na izbiro hoče-li z mečem ali pištolo zadostiti užaljeni Antonovi samozavesti. Pismo odda slugi, naj ga nese na Finkovo mizo. Ostali del večera je ostal v svoji sobi, kjer je dramatično razmotrival zdaj piizor, ki se je odigral ob žalitvi, zdaj zopet prizor, ki ima nastopiti; istočasno so ga obhajali razni čudni občutki, kakršne ima pač ubogi mladenič, ki stoji pred prvim dvobojem.
(Dalje sledi.)
majhna in je znašala 6% in ko so bile državne potrebe relativno velike, medtem ko je bil državni monopol soli in tobaka v rokah ino-zemcev.
Ta državna trošarina se močno občuti:
1. ker zmanjšuje in zadržuje kon-zum in s tem otežuje tudi vpeljavo lastne domače industrije, kakor n. pr. za sladkor, slaščice, čokolado, konzerve, fino vino, pivo in fini sir;
2. ker podražuje mestne, pa tudi industrijske stavbe, s tem, da pobira davek od lesnega stavbenega materijala, železnega materijala, nosilcev cementa in
3. ker favorizira n. pr. vino in žganje na račun piva.
« IS C M
s> «
2 o
s? o c >
"HO*
22 «• n
Harodno gospodarske zadeve. Trgovina.
Cene sladkorju na veliko so za kockasti sladkor v zaboju Din 29.— kg, kristalni pa Din 22.50 za kg.
Jugoslovansko skladišče vina v če-hostovaški. Kakor poroča Češko časopisje, se osnuje v Čehoslovaški stalno skladišče jugoslovanskih vin.
Vinski trg. Položaj na vinskem trgu stoji v znamenju zastoja izvoza. Trgovina je slaba, krijejo se samo tekoče potrebe. Dvig naše valute je brez vpliva na tržne cene.
Slatna izložba naših proizvodov v Solunu. Naša trgovinska in industrijska zbornica v Solunu je dovršila vse priprave v svrho otvoritve permanentne izložbe naših proizvodov v njenih prostorih. Zbornica naproša vse naše izvoz -niške firme, ki bi želele biti na izložbi zastopane, da pošljejo vzorce naših proizvodov in podatke o pogojih dobave na naslov: Stoa Hadji Osman 6.
Na Ogrskem se cene železu povišajo vsled poslabšanja tečaja in podra-zenja surovin. Železo v šibikah bo stalo poslej oK 15.000, drugo se podraži sorazmerno.
Obrt.
Obrtno zadružno nadzornišivo v Celju je minulo nedeljo sklicalo v Celje zborovanje krojaških mojstrov, ki je bilo precej dobro obiskano. Zborovalci so sklenil, ustanoviti zadrugo krojaških moistrov za politične okraje Celje Brežice in Konjice ter za sodne okraje Rogatec, Šoštanj in Slovenjgradec.
Industrija.
Nova državna tovarna žveplenk.
Upravni odbor Samostojne monopolske uprave jc vsled financialnih razlogov sklenil pogodbo s Srbsko zadružno banko, da ustanovita skupno tovarno žveplenk v Novem Sadu.
Produkcija sladkorja na Poljskem je znašala za letošnjo sladkorno kampanjo 3,322.000 meterskih stotov (leta 1922 samo 1,705.000 meterskih stotov). Površina, zasejana s sladkorno peso meri 107.953 hektarjev.
Položaj železarske industrije na Češkem se obrača na boljše. Praška železarska družba je sprejela zopet večje število delavcev v svoja podjetja, ker se je v zadnji dobi oživel izvoz njenih izdelkov. — Tudi v papirni industriji se opažajo znamenja za boljše čase, češke in moravske papirnice obratujejo v polnem obsegu. Slovaška papirna obrt pa trpi še vedno na pomanjkanju naročil.
Svileno tkalnico ustanovi v Mohaču s 100 stavbami »Svilena predilnica d. d «. Polovico prevzame ogrska država sama.
Carina.
NOVE ODREDBE O CARINJENJU.
Na predlog carinskega sveta in na osnovi čl. 61. in 220. carinskega zakona ter čl. 4. zakona o občni carinski tarifi se odrejuje nastopni delokrog carinarnic glede izvozne, uvozne in prevozne ekspedicije blaga:
I. Pri stranskih carinarnicah se more cariniti • blago iz nastopnih številk občne carinske tarife: 1 — 4, 6 — 8, 10, 11, 12, 15, 17, 18, 19, 30, 31 (izvzemši točko 5), 36 - 38, 40 - 45, 50 - 59, 62 - 64, 67, 69 - 73, 75, 77 - 80, 80 - 84, 85 - 90, 92, 94 - 99, 101, 102 - 103 točka 1, 124, 126 (izvzemši blago iz opomnje), 127, 128, 129, 136, 147 -	162, 163	- 170, 173	-	176,
181 - 212, 215,	226 - 262,	263,	400
točka 1., 479, 484, 487 - 491, 492 -503, 507, 526, 536 točkal., 540, 541, 543, 580,	586, 595,	600, 606, 612,	635,	640.
II. Pri	glavnih	carinarnicah	2.	reda
se more cariniti vse blago, katero morejo cariniti stranske carinarnice, a poleg tega še blago iz nekaterih drugih številk občne carinske tarife.
III. Glavne carinarnice morejo carinili blago iz teh številk. Odstop more odobriti samo generalna direkcija carin.
IV. Vse carinarnice morejo cariniti blago, katero nosijo potniki s seboj, ako to blago ne prekorači vrednosti 5000 Din, izvzemši igralne karte, zlale in srebrne predmete ter drugo blago, ki je podvrženo žigosanju in punciranju.
V. Predmeti iz dragocenega kamenja in kovin. Uvoz se more izvršiti pri carinarnicah I. reda, kjer obstojajo pun-cijski in žigovni odseki ministrstva trgovine in ndustrje. blago v zvezi z pozlačenimi in posrebrenimi kovinami ali iz takih kovin se more cariniti samo pri carinarnicah 1. reda, kjer obstojajo carinski kemični laboratoriji.
VI. Igralne karte, domini in drugi predmeti, ki so podvrženi punciranju, se morejo cariniti pri carinarnicah, ki so za to posebno pooblaščene.
VII. Blago, ki se carini po vrednosti (ad valorem), morejo carinili samo carinarnice, omenjene v razglasu C. št. 71.602 od 4. decembra 1921.
VIII. Blago, ki je po členu VI. zakona
o	obči carinski tarifi carine prosto, se more cariniti, in sicer: blago iz točk 1
—	7 in 11 — 15 pri vseh carinarnicah. Pri glavnih carinarnicah 2. reda se more cariniti še blago iz točk 8 — 10, 16, 17, 19 — 30. Ostalo blago iz točke VI. zakona o obči carinski tarifi se more cariniti samo pri glavnih carinarnicah 1. reda.
IX. Monopolskega blaga stranske carinarnice ne morejo cariniti. Glavne carinarnice 2. reda morejo cariniti blago iz št. 264, 265 in 266 samo, kadar se uvozi za potrebe industrijskih podjetij, ako uvoznik izpolni predpisane pogoje za uvoz teh predmetov. Glavne carinarnice 1. reda morejo cariniti vse monopolske predmete.
X. Carinjenje živine in živinskih produktov morejo vršiti samo one carinarnice, pri katerih obstojajo veterinarske postaje, katere odrejujejo ministrstvo za poljedelslvo in vode.
XI. Odseki in oddelki carinarnic morejo carinili vse blago, katero imajo pravico cariniti carinarnice njihovega področja, v kolikor so za to pooblaščene in v mejah pravice, ki jih že imajo.
XII. Uvozne ekspedicije iz čl. 72-78 potem po zakonu o izvozu na prodajo, izvzemši osnovane na čl. VI. zakona o obči carinski tarifi, morejo vršiti samo glavne carinarnice 1. in 2. reda. Za blago iz čl. VI. zakona o občni carinski tarifi velja točka VII.
XIII. Izvozne ekspedicije morejo vršiti samo carinarnice in njihovi odseki po predpisih razglasa C. št. 58.649 iz leta 1920.
XIV. Prevozne ekspedicije tujega blaga pri železniških transportih preko naše kraljevine morejo vršiti vse carinarnice, ki se nahajajo ob železniških progah. Prevozne ekspedicije domačega blaga preko tujega ozemlja se morajo vršiti po C. št. 55.377 iz I. 1922. Prevozne ekspedicije domačega blaga preko domačega ozemlja (krajevni prevoz) morejo vršiti vse carinarnice.
XV. Ekspedicije dvolastnikov morejo vršiti po obstoječih predpisih vse carinarnice.
Gornje se objavi vsem carinarnicam
z opomnjo, da začnejo po tem razglasu postopati dne 16. t. m. Tega dne prenehajo veljati odredbe razglasa C. št. 39.025 z dne 16. junija 1920, v kolikor so po predstoječem razglasu spremenjene, kakor tudi vse ostale na-redbe, ki bi bile gornjemu razglasu protivne.
Generalni inšpektorat ministrstva financ je odredil sledeče: Da ne bo nastalo nagomiljevanje poštnih paketov, ki so podvrženi carini, odrejam, da se vsi paketi iakoj zacarinijo, če jim tudi ni priložena faktura. Vsled tega odpadejo vsa obvestila naslovnikom, oziroma pozivi, da predlože fakture. Uvozniki, ki prejemajo take pakete, ne bodo mogli kupiti potrebne devize za plačilo blaga, ker ne bodo mogli predložiti od carinarnice odobrene fakture. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja na to odredbo vse svoje člane, kakor tudi ostale trgovce v Sloveniji, da odločno zahtevajo od svojih liferantov, da prilože poštnim paketom tudi fakture.
Carinarnica na Sušaku. Te dni so
odpotovali na Sušak odrejeni inšpektorji, upravnik in uradniki zaradi osnovanja carinarnic, ki bo takoj začela poslovali. Pravi značaj bo dobila ta carinarnica šele, ko bo luka Baroš v naših roka.
Carina na mast. Finančni minister je dobil od uradniške zadruge predlog, da naj bi se namesto sedanje carine na mast v denarju uvedla carina v naravi in sicer za 3 kg masti 1 kg v naravi kot carina . Na ta način dobljena mast bi se oddajala uradniškim zadrugam za prehrano uradnikov in njihovih rodbin.
Denarstvo.
Srednjeevropska valutna unija. Iz
Dunaja se poroča, da se je v češkoslovaški trgovski zbornici na Dunaju v prisotnosti češkoslovaškega poslanika dr. Krofte govorilo tudi o vprašanju valutne unije med Češkoslovaško in drugimi srednjeevropskimi državami. Tudi predsednik Masajk tej misli baje ni nasproten.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Na podlagi izkaza Narodne banke z dne 22. februarja smo imeli za 5.255,600.000 Din papirnatega denarja v prometu. Število novčanic se je znižalo od zadnjega izkaza za 31.6 milijonov Din.
Avstrijska zlata pariteta je določena od 5. do 11. marca na 14.450 Ka.
Stanje papirnatega denarja v češkoslovaški znaša po izkazu bančnega zavoda dne 23. februarja 8,554.732 Kč.
Diskont v posameznih državah. V Nemčiji je obrestna mera za reeskom-ptne kreditne državne banke 12 odstotkov, v Avstriji 9 odstotkov, na Češkoslovaškem 5 odstotkov, na Poljskem 7 in v Rusiji 2 odstotka.
Monopoli.
Monopolski dohodki v mesecu decembru. Iz Beograda poročajo, da so dohodki monopolske uprave v mesecu decembru 1922 bili sledeči: Srbija od taks in prodaje tobaka nad 28 milijonov Din, od soli in taks 12 milijonov, od petroleja in taks nad 16 milijonov, od vžigalic 2 milijona, od cigaretnega papirja 3 in pol milijona ter razni dohodki 130.000. Bosna in Hercegovina: od soli
4	milijone, od tobaka 10 milijonov, od taks na petrolej in monopolske papirje 2 milijona. Dalmacija: od tobaka 3 milijone, od soli 2 in pol milijona, ostai dohodki 4 milijone. Črna gora: vseh monopolskih predmetov in taks
2 in polmilijona. Hrvatska in Slavonija: od tobaka 20.7 milijonov, od soli 10.2 milijonov, ostai dohodki 12.7 milijonov, Banat in Baranja: od tobaka 7.9 milijonov, od soli 2 milijona, ostali dohodki
3 milijone dinarjev.
Promet.
Otvoritev telefonske centrale pri pošli Velika Nedelja. Pri pošti Velika Nedelja je bila dne 19. februarja 1923 olvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
Železniška konferenca v Ljubljani. Dne 15. marca se sestane specijalna mednarodna železniška konferenca v Liubljani. Ta konferenca ima določiti letni vozni red na železnicah. Konference se udeleže železniški strokovnjaki iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in
Bavarske. Za Avstrijo prispe na konferenco zastopstvo državnih železnic iz Beljaka in Gradca.
Naša glavna aeroplanska postaja bo v Pančevu, blizu Belgrada tokraj Donave. Zrakoplovno društvo Franco-Roumanie, ki bo vzdrževalo poštno zvezo med Parizom, Belgradom in Carigradom, namerava zgraditi postajo še letos preko poletja.
Vozne cene na nemških železnicah. Na vseh nemških železnicah so se s 1. marcem podražile cene za 100 odstotkov. Enotne cene znašajo za 1 kilometer v prvem razredu 96, v drugem 48, v tretjem 24 in v četrtem 16 mark. Pribitki za D-vlake znašajo v prvi coni do 795 kilometrov po razredih 1600, 800 in 400 mark. V drugi coni do 150 kilometrov 3200, 1600 in 800 mark. V tretji coni čez 150 kilometrov 4800, 2400 in 1200 mark. Listki ki določajo prostor v vozu stanejo za prvi razred 800, za drugi 400 in za tretji 200 mark.
Avstrijske železnice. Avstrijske zvezne železnice so naročile v svrho izpopolnitve prometnih sredstev za 1923 I. v graški in semerinski tovarni vagonov 29 lokomotiv, 17 tendarjev in 249 osebnih in tovornih vagonov. Stroški bodo znašali 90 miljard kron. Dalje izdelujeta na račun zvezne železniške uprave floridsdorfska tovarna vagonov in lokomotiv Brown - Bovery - Werken 47 električnih lokomotiv za progo Arlberg-Salzkammergut. S temi naročili je industrija lokomotiv in vagonov zaposlena za celo polelje.
Prometne izpremembe. Sprejemanje in odpošiljanje carinskih in necarinskih sporovoznih pošiljk v 'vozovnih nakla-dih za Zagreb d. k. tranzit v smeri Zidani most — Zagreb je pričenši od 8. marca t. 1. do nadaljnjega ukinjeno. Do vključno 7. marca 1923 sprejete pošiljke sc lahko iztečejo.
Spalni vozovi. Pisarna Wagons-Liis, Ljubljana, Dunajska cesta št. 31, telefon šl. 106, nam poroča, da bode v doglednem času zopet vozil spalni voz Ljubljana —Beograd in da ima spalni voz Ljubljana—Wien, ki vozi dnevno, tudi II. razred. — Nadalje se dobijo istotam znižani vozni listki za Praški velesejm, kakor ludi vsi drugi železniški vozni listki za tu- in inozemstvo. Vsa pojasnila se dobe brezplačno v pisarni, za pismene informacije naj se prilože znamke za odgovor.
Znižana voznina na avstrijskih železnicah za časa dunajskega velikega sejma. S 15. februarjem se je, kakor je znano, znatno znižala voznina na avstrijskih železnicah. Vrhutega se za časa dunajskega sejma obiskovalcem dovoli še znaten popust. Za inozemce velja 25 odstotni popust na vseh vlakih, razen luksuznih, in sicer za vožnjo tja in nazaj z nastopno omejitvijo: Potnik mora pri enem oficielnih prometnih uradov pokazati sejmsko izkaznico in kupiti vozni list za nazaj. Ta vozni listek mu daje pravico, da se sme pri znižani voznini voziti dne 17. ali 18. marca od avstrijske obmejne postaje dalje na Dunaj in dne 24. ali 25. marca se vrniti preko iste obmejne postaje. Ako se pa poselnik sejma ne vozi določenega dne tja, oziroma nazaj mora doplačati razliko med normalni in znižano voznino.
Trgovski register.
V	trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Hladin & Dobovičnik, trgovina z manufakturo v Celju; O. & M. Josek, trgovina z mešanim blagom in pohištvom v Celju; Tovarna lesnih izdelkov Falter v Jurklošlru pri Rimskih loplicah; »Chemotechna«, kemični laboratorij, d. z o. z. v Ljubljani; »Icarus«, izdelovanje letečih igrač in drugih novosti, d. z o. z. v Ljubljani; Ing. Pevac
i	drug, izvrševanje vsakovrstnih vrho-talnih in podtalnih stavb in industrijskih naprav, osobito gradnja železnic, izrabljanje vodnih sil itd. v Ljubljani; Ru-dokopno podjetje »Mangan«, d. z o. z. v Ljubljani; Franc Cerar, d. z o. z. (izdelovanje klobukov iz slame in klobu-čine itd. v Stobu; J. Vintar nasl., trgovina z lesom v Straži. Izbrisale so se: Prva jugoslovanska lesna industrija d. z o. z. v Celju; Brine &Klemenc, lesna trgovina v Črnomlju; Mije Crvenkoviča nasljednici D’Elia i Holujovič, podružnica v Ljubljani; Franc Cerar v Stobu zaradi prehoda na družbo z o. z.
Dobava, prodaja.
Dobava mesa. V pisarni intendaniure Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 15. marca t. 1., pri vojnem okrugu v Celju dne 16. marca t. 1. ter pri komandi mesta v Slovenski Bistrici dne 17. marca t. 1. pismena pogodba glede dobave mesa za garnizije Ljubljana, oziroma Celje in Slovenska Bistrica za čas od 1. aprila do 30. junija 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja naprave železne strešne konstrukcije. Dne 15. marca 1923 se bo vršila pri računskem oddelku ministrstva za gradbe ponovna ponudbena dražba za napravo železne strešne konstrukcije na poslopju Narodnega gledališča v Skoplju, h kateri (licitaciji) se vabijo in smejo vlagati ponudbe samo naše domače tovarne. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava in montaža strojev za električne centrale. Dne 13. marca 1923 se vrši v računskem oddelku ministrstva za gradbe II. ponudbena dražba za dobavo in montažo III. grupe strojev električne centrale za dvorec v Beogradu, in sicer kot neomejena dražba (za naše domače in za tuje ponudnike). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Zborovanje gospodarskih korporacij.
Na poziv trgovske in obrtne zbornice se je vršilo sinoči zborovanje gospodarskih korporacij v zborničnih prostorih v Ljubljani. Razpravljalo se je o položaju, ki je nastal po beograjskih konferencah med zastopniki naše in avstrijske vlade zaradi vprašanja, kako
poravnati obveznosti izza predvojne med našimi in avstrijskimi interesenti. Zborovanje je vodil zbornični prvo-mestnik Ivan Schrey ter so se sestanka udeležili zastopniki naših denarnih zavodov, industrije in trgovskh krogov. Vršila se je po referatu zborničnega tajnika g. dr Windischerja obširna debata, v katero so posegli zlasti gg. Lesničar, dr. Basaj, dr. Fr. čeme, ravnatelj Tikač iin drugi. Razpravljalo se je o vseh možnostih, ki nastajajo po beograjskih konferencah za uveljavljenje naših pravic, vendar se je sklenilo, da se ne store definitivni sklepi dotlej, da bo po preleku 15 dnevnega termina znano kakšno stališče zavzemajo Avstrijci.
Kredit poljedeljskemu ministru. Poljedelskemu ministru je dovoljen kredit v znesku 200.000 dinarjev za Zadružni savez ribara v Dalmaciji
Čehi obiščejo naš velesejm. čehoslo-vaško jugoslovansko narodno gospodarsko Udruženje v Pragi, ki je bilo osnovano v jeseni lanskega leta in katerega naloga je vzbujati živahnejše stike med čehoslovaškimi in jugoslo-venskimi trgovci in industrijalci na gospodarskem polju, namerava meseca septembra t. 1. o priliki Ljubljanskega velesejma korporativno potovati v našo kraljevino.
Frankovne poštne znamke po 1, 5, 8, 20 n 30 Din so prišle te dni v promet. Znamke po 1 Din so bakrene barve, po
5	Din bledordeče, po 8 Din vijoličaste, po 20 Din zelene, po 30 Din pa oran-žaste. Dosedanje pisemske znamke pa ostanejo v veljavi, dokler jih bo še kaj v zalogi.
Poostritev finančne kontrole. Generalna direkcija carin je te dni odredila, naj se poostri finančno nadzorstvo na bolgarski in avstrijski meji, ker se je zadnji čas opazilo tihotapstvo zdrave valute v Avstrijo in Bolgarsko. Seveda z Vranglovci.
Brezposelnost na Dunaju. Zadnjih 14 dni se je brezposelnost zopet pričela širiti. Na Dunaju je sedaj 100.677 brezposelnih.
Elektrifikacija prometa na češkoslovaškem. češkoslovaško prometno mi-nisterslvo bo pričelo z elekrifikacijo prometa. Prvi poskusi se bodo vršili na progi Praga-Plzen. Da odstranijo deloma velikanske množine dima, bodo uvedli za prvo silo na praških kolodvorih električne lokomotive za premikanje.
Povečanje pesnih nasadov na Ogrskem. Za lelo 1923 bodo nasadili za 15 odstotkov sladkorne pese več kot lani.
Nacionalizacija Prve ogrske papirne tovarne je vpeljana. Podjelje se pogaja obenem z neko francosko finančno skupino v svrho izdelovanja rotacijskega papirja na Ogrskem. Neka angleška skupina se pa poleguje za ustanovitev papirne tovarne na Ogrskem.
Francija najme posojilo. V zadnji seji zbornice je bil sprejet predlog poslanca Bonnefons-a, da se najame novo posojilo, s katerim naj se pokrije primanjkljaj v državnem proračunu.
Produkcija žita v Argentiniji znaša po zadnji objavi statistike argentinskega ministrstva letno 5,281.719 ton pšenice, 1,175.575 ton mekinj, ovsa 793.434 ton, ječmena 180.171 ton in rži 64.197 ton.
Borza
dne 6. marca
Zagreb, devize:Dunaj 0.1285—0.1295, Berlin 0. 405—0.415, Budimpešta 3.05 — 3.10, Bukarešt 43 — 45, Milan 436—440, London 426 — 427, Newyork ček 90 — 91, Pariz 542.50,-547.50, Praga 268.50 —269.50, Švica 1695 — 1710, Varšava 0.205—0.215, valute: dolar 86—87, avstrijske krone 0.128—0.129, češke 270, madžarske 3.02, lire 430—432, efekti: Ljub. kreditna 215-225, Slavenska 102
—	103, Praštediona 1105 — 1110, Slo-
venska eskomptna 159, Ljub. strojne tovarne 162, Trb. premogokopna 760— 795, Dubrovniška paroplovna t400. Na deviznem trgu danes ni bilo blaga, ker to ni konveniralo bankam. Izvršenih je bilo zato le nekaj zaključkov, toda po višjih tečajih kakor včeraj, čeprav je dinar v Curihu danes napredoval na 6
Beograd, devize: Bukarešt 43 — 45,. Berlin 0.39-0.41, Dunaj 0.1256 -0.1275,, Budimpešta 3.05 — 3.10, Sofija 51—55, Praga 266—268, Pariz 540—550, Ženeva 1670—1690, Milan 427 — 432, Newyork 85-87, London 418.50.
Curih: Berlin 0.0236, Newyork 535, London 25.16, Pariz 32.67, Milan 25.65, Praga 15.75, Budimpešta 0.1775, Bukarešta 2.55, Beograd 5.90, Sofija 3.10, Varšava 0.0120, Dunaj 0.007475, avslr krone 0.0075.
Veletrgovina
UŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Najboljše peči sedanjosti so emajlirane
LUC-ove PEČI
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraje pri
F. P. Vidic & Komp.
trgovina stavbnega materijala Prešernova ulica LJUBLJANA Prešernova ulica
>((
Trgovec-začetnik v samotnem kraju blizu Ljubljane, kjer je upati na dober promet,
sprejme v komisijsko prodajo, v prvi vrsti
manufakturno blago, kakor tudi čevlje, klobuke i. t. d.
Cenjene tvrdke v Ljubljani, ki bi bile pripravljene ustreči, dobe naslov v upravnišfvu „Trgovskega lista"
Alojz Drofenik Celje
r
»
tovarna vinskega in Cirilovega kisa, družba z o. z. v Liljani
vljudno naznanja vsem cenj. tvrdkam, da se je
—— preselila
v svoje nove pisarniške prostore zgradbe
. Ji i.la, II. Mislili.
drobno.
debelo.
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlaije, rin-čice, podloge (belgicr), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 15./II.
Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
I=III=III=III=III=HI=I
=iii=iif=iii=!ii=iii=iii=i,i=*ii=iii=iii=''i=iii=iii=iii=,,,=:,,,=,l,=,,,=l,,=,,,“”l,l“'ll,”,,,'",,i~’,,,=m“”,,,”,,i=:l,l""'l=
| Ejutoljsmslca Icreeiitna tearalo. v Ljubljani ^
- Ustanovljena 1.1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000- Ustanovljena 1.1900 |j
=	Čekovni račun št. 10.509. - Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. - Telefon št. 261 in 413.	JI
L Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. •=>= Obrestuje vloge najugodneje. ■=>■= Prodaja srečke razredne loterije, fj
jj	Podružnice:	Brežice,	Celje,	Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Splif, Trst.	=
iii=iu=iii=iii=m=iii=iii=m=iii=iii=iii=in=iii=iii=iii=iii=='ii=i»=m="i=iii=ii'=|i|=|||=||'=|||=|||=lll=lll='"
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industriiska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko