GLASILO SOCIAMSTIĆ^E ZVEZE I>EI.OV^E«A I^JLI>STTA TEIJSKEGA II. AOi^TAUJ^K 1G A OBHAJA I Celje, petek 28. maja 195^ | LETO VII. — ŠT. 21 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje. Titov tr(t 1. Pošt. pred. 12У Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naroinioa 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poštnin* plačana v gotovini. Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, m glejte! Ob va- ših plečih bo slonelo življenje. Ivan Cankar Pozdrav iL kongresu delavskih prosvetnih društev ffSvoboda" 1935-1954 Centralno kulturno vprašanje našega današnjega časa, ki potisne vsa ostala vprašanja v ozadje, je idejni in splošni kulturni dvig delavskega razreda, ki je količinsko najmočnejša družbena plast v Sloveniji. K temu osrednjemu proble- mu morajo biti usmerjeni naši napori in delo. To delo pa bo analiziral in konkretiziral II. kongres Svobod v Ce- lju. Graditev materialnih temeljev socia- listične družbe je odvisna od stopnje socialistične zavesti, kot zopet sociali- stična graditev določa in daje pospešek stanju in rasti socialistične miselnosti. Ne prvo in ne drugo pa ni in ne more biti samohoden razvoj, neodvisen od naše zavestne vloge v tem razvoju in od naše zavestne sile, ki jo usmerja cilj — socialistična demokratična Ju- goslavija. Prvo in drugo — predvsem pa tempo socialističnega razvoja — za- visi od splošne kulturne ravni in idejne moči delovnega ljudstva osnovane na zdravih delavskih temeljih, na močnih delavskih rokah, ki so neposreden de- dič vsega kar je človeštvo na kulturnem polju dobrega in velikega ustvarilo. Stopnica razvoja, na katero so naši narodi stopili, je najvišja, ki jo je člo- vek v svoji borbi za pravico in spošto- vanje človeka postavil in dosegel. Pred nami ni predlog in naslednjo stopnico bomo morali zopet sami postaviti. Vse to — in to nam daje ugled in mero v svetu — je delo delavskega razreda, ki bo bodočim nalogam — katere bodo, ker smo brez vzorca težje in v novih pogojih zahtevali svoje nove sposob- nosti — dorasel le, če bo njegova kul- turne, in idejna raven v sozitočju z za- htevami, ki jih novi pogoji v znamenju komune, samouprave in socialistične demokracije pogajajo. Kot je že poudarjeno, je danes de- lavski razred v Sloveniji naštevilnejši — da je najnaprednejši razred družbe je jasno — in mora že zaradi tega vtis- niti svoj pečat vsej družbi, oziroma idejni vpliv delavskega razreda mora dajati takt celotnemu kulturnemu živ- ljenju slovenskega naroda. Zato in pa, da bo ta takt čutiti v vsakodnevnem širokem in če hočete malem kulturnem življenju, je potrebna trdna izhodiščna točka, ki more biti le v delavskih kul- turno-prosvetnih društvih. Svobode mo- rajo v bodoče postati ognjišče, oddaj- niki vsenarodne kulture. Kulture, ki bo brižno gojila, razlagala in razvijala vse tisto, kar je človeštvo v svoji kulturni zgodovini — iz njenih nedrij smo si vzeli življenje — lepega, velikega in zato naprednega ustvarilo. Vse tisto, kar je prepojeno v preteklih stvaritvah človeka z globoko ljubeznijo in vero v človeka, v njegovo veličino in dosto- janstvo, bo rešeto v delavskih rokah, ki bo odklonilo vse, kar govori drugače, kar paralizira smiselnost ustvarjalnih naporov. Svobode morajo to stvarno postati. To zahteva od njih neomadeževana čast slovenskega proletariata in čas, ki so ga njegove — roke borca in ustvarjal- ca —■ pognale na novo pot. Delavski razred pa bo s tem, ne le gospodar ma- terialnih sredstev in dobrin, ampak tu- di kulturnega bogastva. Vzel si bo stvarno tisto kar je njegovo, kar je na njegovih ramenih zraslo in se gnojilo z njegovim znojem. To je njegov za- koniti delež. II. kongres Svobod v Celju bo mo- gočna delovna manifestacija —• obra- čunsko mesto preteklih nalog in bo- dočega dela. Analiza in sinteza ter im- puls k uresničitvi nalog, ki jih je III. kongres ZKS razločno nakazal in po- stavil v žarišče žarometov našega druž- benega življenja in razvoja. Celje pa — delavsko in borbeno — bogato proletarske tradicije in lepih ter trpkih spominov, bo dostojen go- stitelj in prepričani smo — vzcvetelo v socialistični domovini — najlepši okvir Kongresa. Delavsko Celje je raslo s Svobodami in Svobode so rasle s Celjem. -k Jutri se začne II. kongres delavskih prosvetnih društev „Svoboda". Delavsko Celje, ki ima v delavskem in kulturnem gibanju delavskega razreda močno in zmagoslavno tradicijo, je s tem dogodkom močno počaščeno Želimo kongresu, delegatom in vsem udeležencem veliko uspehov za čim večji razmah kulturnega udejstvovanja- delovnih ljudi, za čim večjo zavest delavskih množic v borbi za izgradnjo socialistične družbe Komunisti in »Sv^oboda« v razpravi v komisiji za ideološka vprašanja na III. kongresu Zveze komu- nistov Slovenije se je prvi prijavil k besedi tov. Ivan Regent, in je dejal: Ne bi bilo prav, če ne bi priznali, da so bila prizadevanja CK ZKS za ideolo- ški dvig članov Zveze in vsega delovne- ga ljudstva naše dežele zares velika. Prav taka so bila tudi prizadevanja CK ZKS za pritegnitev delavstva v kultur- no-procsvet no dejavnost, da bi jim mogli laže posredovati nove pridobitve zna- nja, kulture in pa za to, da bi povečali utež delavstva v tej naši splošni kul- turno prosvetni dejavnosti. Ne more se pa priznati, da so Mia ta prizadevanja zadostna. Po vsej verjetnosti ne bodo nikdar zadostna. Za to, da bi pritegniH delavstvo v kul- turno prosvetno dejavnost, da bi v tej naši dejavnosti povečali njegov utež in da bi ga ideološko dvignili in utrdili, za to smo začeli 1952 ustanavljati de- lavska prosvetna društva Svobode in smo ustanovili Zvezo Svobod. Danes imamo v tej Zvezi 130 društev, ki ima- jo okrog 45.000 članov, kar pomeni okrog 45.000 prostovoljnih aktivistov na kulturno prosvetnem poprišču. Med te- mi je okrog 25.000 delavcev ter 20.000 nameščencev, kmetov in drugih. Članov ZK pa je okrog 5000. Upoštevajoč dej- stvo, da imamo Svobode skoro izključ- no v delavskih centrih, se nam zdi od- stotek delavstva v teh njegovih dru- štvih premajhen. Izredno premajhen je v naših največjih industrijskih centrih; a nad vse premajhen se nam zdi odsto- tek članov ZK v Svobodah. Vodstva Svobod so pa skoro povsod v rokah članov ZK, ali s člani te Zveze v vseh odborih Svobod v večini. To je po mo- jem znamenje zaupanja, ki so si ga čla- ni ZK pridobili med našim delovnim ljudstvom in je zlasti znamenje, da so se člani ZK, to je komunisti, pokazali za najbolj sposobne na takih vodilnih mestih, na katerih pa imamo, to je tre- ba tudi povedati, prav mnogo še drugih enako dobrih in sposobnih članov. Hkrati s to ugotovitvijo je treba še to povedati, da se posamezni člani ZK, posebej še nekateri komiteji Zveze ne obnašajo napram Svobodam in njihovi dejavnosti tako, kakor bi bila njihova dolžnost. O tem bomo kasneje sprego- vorili še nekaj besed. Delo Svobod je nedvomno že danes pomembno in je doseglo v svoji kul- tumo-prosvetni dejavnosti v dveh le- tih velike uspehe. Skupaj z ostalimi društvi Ljudske prosvete, katerih je okrog 600 in katerih ne gre zanemar- jati, so naredile Svobode tolikšno delo, da smemo biti nanj upravičeno ponosni. Odločno sem mnenja, da v naših da- našnjih prilikah in s sredstvi, ki so da- nes na razpolago, ne bi bile mogle Svo- bode več narediti in tudi ostala društva ne. Z danimi sredstvi so naredile Svo- bode v današnjih prilikah kvantitativno največ, kar je bilo mogoče. Sedaj bo treba delati na to, da se bo ta kvanti- tativno velika dejavnost Svobod in osta- lih kulturno-prosvetnih društev poglo- bila, za kar bodo seveda potrebna več- ja sredsitva nego so danes na razpolago in še večja požrtvovalna aktivnost čla- nov Svobod. Treba bo pomnožiti število dobrih knjižnic; treba 6o te knjižnice obogateti z dobrimi starimi in novimi knjigami; treba je, da bi vsa naša kul- turno-prosvetna društva mogla razpo- lagati z relativno dobrimi kulturnimi prostori; treba bo delati na to, da bi prišla vsa prosvetna društva v delav- skih centrih in po vaseh do svojih pro- svetnih domov ali vsaj do dvoran za kulturno-prosvetne prireditve in za pre- davanja. Društva si bodo nedvomno prizadevala vse to uresničiti, toda pri- zadevanjem prosvetnih društev bodo morala slediti tudi prizadevanja ZK» SZDL in komunistov na sploh, prizade- vanja za nadaljnjo poglobitev in za na- daljnji razvoj kulturno-prosvetne de- javnosti med našim ljudstvom sploh in med našim delavstvom še posebej. Na- daljnji ideološki dvig našega delovnega ljudstva si moremo le težko predstav- ljati brez najširšega in intenzivnega kultumo-prosvetnega delovanja. Prvo je povezano z drugim. Ne da bi uga- njali baharije, moramo vendarle skr- beti, da bo kultumo-prosvetna dejav- (Nadaljevanje na 3. strani) IVAN REGENT Program zleta delovnih ljudi v Celju 29. in 30 maja j DNEVNI RED KONGRESA: Kongres bo v dvorani »Kino Union« s pričetkom dne 29. maja 1954 ob 9. dopoldan. 1. Izvolitev organov Kongresa.^ 2. Poročilo Glavnega odbora Zveze: a) poročilo predsednika, b) poročilo tajnika. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Izvolitev novega Glavnega odbora Zveze in nadzornega odbora. 5. Razno. PRIREDITVE V SOBOTO ZVEČER: V Mestnem gledališču ob 20. uri nastopajo »Svoboda« Hrastnik »Svoboda« Rogaška Slatina, »Svoboda« Prebold, »Svoboda« Laško. ■ V dvorani Narodnega doma ob 20. uri: »Svoboda« Celje, moški in ženski pevski zbor, mešani pevski zbor in orkester. SPORED V NEDELJO DNE 30. MAJA: Od 5. do 8. ure zjutraj sprejem gostov na^železniški postaji. Ob 9. uri dopoldne se formira na Glaziji povorka, ki bo šla po Celju skoz\ naslednje ulice: od Glazije mimo črpalke, gledališča, pri Ojstrici no Ljubljansko cesto, po Trgu V. kongresa v Prešernovo ulico, pri Ljud- skem magazinu zavije v Stanetovo ulico nato pri Železnem dvoru v Cankarjevo ulico, gre mimo pošte pred železniško postajo v ul. XIV. di- iñzije, po ulici Tončke Cečeve v Kocenovo ulico in od tu nazaj na Titov trg pred veliko tribuno. Ob 10. uri na Titovem trgu pred železniško postajo veliko zborovanje 2 nastopom združenih pevskih zborov »Svobod« Slovenije. Po zborovanju bodo PROMENADNI KONCERTI GODB NA PIHALA. Železniška godba Maribor bo igrala v parku pred Pošto, godba »Svo- bode« Hrastnik I na Trgu V. kongresa (magistrat), godba »Svobode« Hrastnik II v Mestnem parku, godba »Svobode« Šoštanj na Slandrovem trgu, godba »Svobode« Konjice pred »Domom Kladivarja« v Kersnikovi ulici (Dolgo polje), godba »Svobode« Ptuj na Mariborski cesti (park in tržnica nasproti »Cementnin«), godba »Svobode« Store na železniški po- staji pri sprejemu in slovo od gostov. Poleg teh godb, ki bodo igrale na določenih mestih, bodo tudi.druge godbe koncertirale, saj jih bo ta dan zbranih v Celju okoli 15. ŠPORTNE PRIREDITVE V POČASTITEV KONGRESA SVOBODE V nedeljo popoldne: Ob 15. uri na Glaziji tekme v nogometu med sindikalnimi repre- zentancami Maribora, Kranja in Celja. Ob 15. uri na atletskem stadionu tekme del. kolektivov v atletiki. Ob 13. uri na telovadišču Partizana v Gaberju tekmovanje sindi- kalnih reprezentanc v odbojki Ob 15. uri v telovadnici II. osnovne šole turnir v namiznem tenisu. Sodelujejo sindikalne reprezentance Kranja, Maribora in Celja. Ob 13. uri na strelišču pri Petričku strelsko tekmovanje sindikalnih podružnic; moški z vojaško puško iz vseh 3 položajev (po 10 strelov), iensjw z malokalibrsko puško. Kongres Svobod v Celju bo velika manifestacija slovenskih delavcev INTERVJU S PREDSEDNIKOM SVOBODE IZ CELJA TOV. ANDREJEM SVETKOM Ze nekajkrat je uredništvo našega lista skušalo priti v stik s starim svobodašem iz predvojnih časov, sedanjim predsednikom DPD »Svobo- da« iz Celja in članom republiškega odbora Svobod tov. Andrejem Svetkom, da bi kaj napisal za naš list o delovanju Svobod pred vojna in o problemih ter uspehih Svobod celjskega okraja danes. To nam na žalost do sedaj ni uspelo, ker je tov. Svetek prezaposlen kot direktor tako velikega metalurškega kolektiva kot je Železarna v Storah, zraven pa še opravlja vrsto drugih funkcij kot političen delavec in poslanec v republiškem zboru proizvajalcev. Uredniku lista se je vendaile posrečilo, da je v dneh pred kongre- som v naglici izvabil iz njega nekaj odgovorov, na vprašanja, ki mu jrih je zastavil. Ali mi lahko poveste nekaj o ciljih in nalogah društev »Svobod« v bivši Jugoslaviji? Stari protiljudski režimi v bivši Ju- goslaviji so na vsakem koraku zavirali napredno delavsko gibanje. To zatira- nje je doseglo vrhunec zlasti takrat, ko je bila na oblasti klerikalna vlada in ko je njen notranji minister Korošec s silo zatiral vse kar je bilo napred- nega. Da bi dali duška svojim težnjam, so se napredni delavci združevali v de- lavska društva Svoboda, kjer so izra- žali svojo revolucionarno in politično zavest ter se izpopolnjevali na kultur- no prosvetnem polju. Svobode so bUe takrat, zlasti v industrijskih središčih kot je Celje in Trbovlje, zelo močno razgibane. V njenih vrstah so bili včlanjeni vsi napredni delavci pa tudi napredni izobraženci, ki so delavcem posredovali napredna socialistična pre- davanja. Delavci so se v teh društvih politično in kulturno izobraževali v na- prednem duhu, katerega nosilec je bila Komunistična partija. Kakšna je bila revolucionarnost delavcev v društvih Svoboda pred vojno? Odgovor: Delavci, ki so bili včlanjeni v Svobodah, so bili zelo revolucionarni. Takratni kapitalistični režim je izko- riščal delavca, ki je iz dneVa v dan to vedno bolj občutil na lastni koži. Zato so delavci v takratnih Svobodah dajali duška svojim težnjam proti domačim izkoriščevalcem in zapostavljanju de- lavskega razreda. V teh društvih so se bodrili, kajti čvrsto so verovaJi v pra- vično stvar in zmago. Svobode so bile tiste, kjer so se delavci pred vojno z revolucionarnim poletom borili za svo- (Nadaljevanje na 4. strani) stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 28. maja 1954 Štev. 21 IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH SVOBOD v Štorah velik korak naprej^ v jeseni leta 1952 ustanovljeno de- lavsko-prosvetno društvo »Svoboda« v Storah je imelo več kot dovolj dela in nalog pred seboj. Dediščina bivšega SKUD ni bila nič kaj razveseljiva: ra- zen agilnega mladinskega dramatskega odseka smo delo drugih odsekov kaj malo čutili, pevski odsek je brez pevo- vodje komaj životaril, godba na pihala, ki je delovala v okviru gasilskega dru- štva, je bila skorajda v razpadu. Mar- sikje je bilo treba orati ledino . . . Danes po 19 mesecih življenja in dela »Svobode« je že bistveno drugače. Godba na pihala je pokazala lep na- predek, poleg moškega pevskega zbora že vadi ženski pevski zbor, ki bo prvič nastopil v Tednu matere in otroka, snu- jejo pa tudi mladinski mešani pevski zbor. Poleg dramatske sekcije delujejo še: šahovska sekcija, knjižnica, orkester, za predavanja in tečaje pa skrbi po- seben odbor. Težko je v Storah govoriti o kakšni tradiciji kulturno-prosvetnega dela. Glavni vzrok je bil pomanjkanje pri- merne dvorane, kjer naj bi bile prire- ditve. Dvorana stare menze, v kateri so se zasilno vršile prireditve, je bila ne- primerna in za sprejem obiskovalcev premajhna. Potreba po novih prostorih je postala že zahteva. Z izdatno podporo kolektiva, delavskega sveta in uprave podjetja je zrasel lep, moderen Dom kulture, ki je bil otvorjen lansko leto decembra in velika dvorana z odrom izročena svojemu namenu. Od tega dne se kulturno-prosvetno življenje v Štorah razveseljivo razvija. Redno kino gledališče, ki ga upravlja poseben gospodarski odbor »Svobode«, nam posreduje res dobre, kvalitetne in zanimive filme. Poleg koncertov in na- stopov domače »Svobode« se vršijo go- stovanja, predavanja in razne druge prireditve. V nove prostore se bo kma- lu naselila tudi knjižnica in čitalnica. Naš povprečni član kolektiva in občan, ki je potrebo po kulturnih prireditvah močno pogrešal, je zadovoljen. Prepri- čani smo, da bodo v dvorano kmalu začeli zahajati tudi oni, ki čas in denar še vedno »iz navade« nekoristno za- pravljajo drugje ... Pravijo, da v godbi, dramatski dru- žini in zlasti v pevskem odseku še šepa. Izgleda da to škripanje povzroča- jo res posamezniki, ki se še niso uživeli v to. da naša »Svoboda« nadaljuje v novih pogojih v svobodni socialistični domovini svetle tradicije bivših »Svo- bod«, ki so svoj delavski program tako jasno in javno izpovedale leta 1935 v našem borbenem in lepem Celju. Ce je nekaj posameznikov, ki svojo osebno občutljivost, zahteve in druge slabosti ne morejo odstraniti in se podrediti ve- čini, je bolje da gredo iz njenih vrst. Brez njih bo štorska »Svoboda« hitreje in laže uresničevala svoj program. »Svoboda« v Storah je že prodrla v zavest našega delavca-železarja, ob- enem pa je tudi že nosilec kulturno- prosvetne dejavnosti na i)odročju ob- čine. Kongres »Svobod« v Celju ji bo dal nove dragocene napotke za dvig za- vesti in liulturne ravni našega delov- nega človeka. J. Notranjost Doma Svobode v Storah Svobodaši iz Lašbega so razvili svoj prapor v nedeljo 16. maja je bilo v Laškem ves dan ljudstvo svečano razpoloženo. Zastave in slavoloki so naz.nanjali: »Svoboda« Laško razvije danes svoj prapor. Uvod v te svečanosti je bila sobotna uprizoritev drame Viktorja Cara Emi- na »Na straži«. Po pozdravu sekretarja MO SZDL je tov. Rovanova s klenimi besedami orisala delo in življenje av- tcTja. Igralci so vložili v igro vse svoje igralske sposobnosti in dosegli tudi uspeh in zahvalo gledalcev. Toda to, kar smo doživeli ob razvitju prapora, bo ostalo- vsem Laščanom in gostom v nepozabnem spominu. Ze pred pričetkom slavnosti je doma- ča godba Svobode, ki je v zadnjem času pokazala velik napredek, pod taktirko tov. Karata Ferdinanda ustvarila ve- selo pričakovanje ljudstva. Na slav- nostno in primerno dekoriranem vrtu hotela Savinje so se zbrali domačini in gosti. Po otvoritvenem nagovoru in po- zdravu predsednika tov. Tomana, so navzoči prisrčno pozdravili svojega zveznega poslanca tovarišico Heleno Borovšakovo. delegata glavnega odbora zveze Svobod tovariša Andreja Svetka, predsednika okrajnega sveta za pre- sveto tov. Antona Aškerca, zastopnika ZK tov. Manfredo, sekretarlio OOSZDL tov. Neratovo in sekretarja mestnega odbora SZDL tov. Sinigoja, ki je v svo- jem govoru podčrtal tesno sodelovanje med Socialistično zvezo in Svobodo. Po- udaril je politični pomen kulturnega poslanstva Svobode in se zahvalil vsem članom in funkcionarjem za dvig pro- svetne ravni v Laškem. Sledil je nastop ženskega pevskega zbora Svobode Laško pod vodstvom" tov. Gorica. Za kulturno izvajane pesmi jih je ljudstvo nagradilo z dolgim ploska- njem. Prisotne so globoko ganile besede tov. Svetka, ki je v polurnem govoru ozna- čil delo bivših in današnjih Svobod. Kakor lahko le človek, ki je ves čas živel med našim proletariatom, se zanj boril in dočakal po trdih spopadih z bivšimi režimi in okupatorjem svobodo, tako nam je govoril tov. Svetek. Besede tov. Svetka in slavnostno raz- vitje prapora med igranjem internacio- nale je orc-sil oči vseh prisotnih. Ko je pripenjal predsednik Sveta za prosveto in kulturo spominski trak OLO Celje, je med drugim jasno prikazal ve- lik pomen Svobode, ki naj kot tradicio- nalni učitelj in vodnik našega delav- stva prevzame tudi v prosveti in kul- turi vodilno mesto. Delavci so ginjeni prekinjali govornike ter pozdravljali svoj novi prapor. Trakove so pripeli še delegati okrajnega- in krajevnega sveta ter sindikalne podružnice Volna-Laško. Predsednik Toman je razdelil zaslužnim članom »Svobode« za njihovo društve- no delo, tov. Medveščkovi za marljivo vodstvo Knjižnice in požrtvovalni tov. Pavli Rovanovi za njeno dolgoletno te- čajniško in leposlovno kulturno delo diplome Okrajne ljudske prosvete. Nato se je prapor prvič nagnil v po- zdrav državni himni, ki je zaključila svečani del nepozabnega praznika la- ške Svobode. V pozdrav novemu praporu in v velik umetniški užitek vseh zbranih je moški zbor Svobode iz Stor zapel več delav- skih, partizanskih in patriotičnih pesmi. Sin. Celjska „SVOBODA" pričakuje - Kongres z lepimi uspehi Tradicija, ki jo ima Celje v pogledu delavskega gibanja in kulturnega udej- stvovanja delavskega razreda, je bila podlaga za ponovno ustanovitev delav- sko prosvetnega društva »Svoboda«. Celjska »Svoboda« je bila ustanovljena še pred prvim kongresom »Svobod« v Trbovljah, kjer so celjski Svobodaši že sodelovali kot delegati in z nastopom moškega in ženskega pevskega zbora. Prvo članstvo je črpala iz vrst starih predvojnih »Svobodašev«, iz vrst član- stva SKUD »Ivo Ključar« in SKUD To- varne emajlirane posode. Najprej je društvo imelo le moški in ženski pevski zbor, pozneje pa je usta- novilo dramatsko skupino, šahovsko sekcijo, godbeni odsek, odprlo knjiž- nice, ustanovilo odsek predavateljev za ideološko vzgojo delavcev. Delavstvo v Pečovniku in Zagradu je delovalo skoraj na vseh omenjenih področjih, toda smatralo se je za posebni odsek celjskega društv-a. Do nedavnega je društvo štelo okoli 400 članov. Po vse boljših uspehih celj- ske »Svobode«, zlasti po razvitju dru- štvenega prapora, se je članstvo zvišalo na 1140 članov. Društvo je v preteklem letu imelo zelo značilne uspehe. Moški p>evski zbor je imel nad 30 nastopov, ženski pevski zbor pa okoli 20. Oba zbora sta večkrat nastopala tudi skupaji, vsak zase pa v Celju in okolici, v radiu itd. Dramski odsek je naštudiral dve- igri. Šahovski odsek ima sicer lepe prostore, je pa po števuu članstva najšibkejši. Cez zimo je odsek za ideološko vzgojo organiziral tečaj, ki ga je vodil sistema- tično in se bo vsako zimo nadaljeval. Knjižnica »Svobode« je bila odprta šele pred kratkim. Ima nad 3200 knjig. Ker društvu primanjkuje denarnih sred- stev, je v knjižmici še vedno malo knjig, predvsem novejših izdaj. Knjiž- nico obiskuje že nad 250 čitalcev. God- beni odsek je ustanovil salonski orke- ster, ki šteje 20 godbenikov, ki so imeli že dva nastopa pred javnostjo. Za kongres »Svobod« je društvo pri- pravilo program, ki ga bodo izvajali pevci moškega in ženskega pevskega zbora ter godbeniki v Narodnem domu. Ob otvoritvi „Doma Svobode" v Šoštaniu Preteklo nedeljo je bila v Šoštanju slavnostna otvoritev kulturno-prosvet- nega doma Svobode. Srčna želja So- štanjčanov se je s tem težko pričako- vanim trenutkom izpolnila. Predsednik DPD »Svoboda« Šoštanj, Jože Brunšek, je v začetku svečanosti pozdravil vse navzoče goste, med katerimi je bil tudi sekretar OK ZKS Šoštanjskega okraja Jakob Zen, predsednik OLO Šoštanj Tone Ulrih-Kristl ter predstavniki oko- liških Svobod. Z otvoritvijo tega doma so Soštanj- čani dobili prostore, v katerih se bodo kulturno-umetniško izživljali, obisko- valci pa bodo našli v njem lepo razpo- lo-ženje. saj že sama notranjost doma napravi na vsakogar prijeten vtis. Za zgraditev tega doma ima največ zaslug iniciator te zamisli in vztrajen vzpodbudnik Jože Brunšek ter seveda tudi vsi ostali, ki so kakor koli pripo- mogli k dograditvi doma. Z otvoritvijo tega doma so odpadle vse prepreke, ki so do tedaj dokaj ovi- rale uspešen in boljši razvoj kulturno- prosvetnega dela v Šoštanju. Vse sek- cije kulturnega dela bodo imele odslej v njem svoje mesto. Da upravičeno pričakujemo v bodoče pestre in dobre kulturno-prosvetne spo- rede, nam je za vzgled sam program posvečen otvoritvi doma, ki je priprav- ljen pod težkimi pogoji, pa so ga ven- dar ves dan na otvoritvi zadovoljivo iz- vajali, kar je napravilo na goste dober vtis. Zlasti mnogo pričakujemo od pev- skega zbora, ki se vedno zboljšuje, vse- kakor naj bi se v bodoče tudi pomnožil z novimi pevci, zlasti iz vrst mladine, ki bo zagotovila pevskemu zboru uspeš- no bodočnost. Mimogrede naj omenimo, da vlada že precejšnje zanimanje za bližnji koncert pevskega zbora, ki bo v začetku junija. Najlepši užitek pri otvoritvi tega do- ma pa je bil za goste popoldanski kon- cert godbe na pihala, ki je pod vod- stvom kapelnika Ivana Marina zaigrala nekaj koračnic in skladb. Predvsem ne- katere točke tega sporeda so poslušalci bogato nagradili. Posebno se je izka- zala samostojna skupina 12 mladincev te godbe in oktet »Zvoki klarineta«, v kateri je mladi Marin odigral zelo težko solo točko, za kar je bil nagrajen od po- slušalcev z dolgotrajnim plloskanjem. Med ostalimi točkami sporeda, ki jih je izvajal ves orkester godbe na pihala, je bila najlepša točka Verdijevih skladb, ki je gledalce zelo navdušila. Za zaklju- ček proslave so uprizorili ob 20. uri Priestleyevo igro v treh dejanjih »In- špektor na dopustu«, ki jo je režiral Zdravko Tevž. Prireditelji so s svojim programom tega pomembnega dne brez dvoma po- kazali svoj trud in uspeh. Obenem pa so pokazali, da je v bodoče pričakovati še kvalitetnejših kulturnih užitkov. V novem domu Svobode v Šoštanju je v parterju in na galeriji 380 sedežev. Posebno pozornost vzbujajo okusno opremljeni oder, dobro izdelane kulise in izvrstna razsvetljava. Dom razpolaga tudi z garderobami, drugimi stranskimi prostori in z bifejem. Otvoritev doma je jasno pokazala, da se prebivalci Šo- štanja in bližnje okolice zanimajo za kulturno-prosvetno življenje, ki se do- slej zaradi pomanjkanja prostorov ni moglo razvijati. Zvesti noslednihi predvojnih tradicij V pogojih večstrankarskega sistema predvojne Jugoslavije so se napredno misleči delovni ljudje na področju Slov. Bistrice že leta 1936 združili in usta- novili Delavsko prosvetno društvo »Svo- boda«. To društvo je obstojalo iz treh sekcij in to: kolesarske ter pevske sek- cije in godbe na pihala. VodUo je borbo z reakcionarno miselnostjo, ki je imelo vso materialno in moralno oporo v pro- tiljudskem režimu. Klerikakio nastro- jeni ljudje so s pomočjo takratnega re- žima zgradili »Slomškov dom« in sku- šali sistematično razbijati delovanje Delavskega društva. Delavci, ki so se vključili v to napredno društvo, so bili često preganjani in zasledovani ter so svoje delo vodili pod izredno težkimi pogoji. Bili so poleg kulturno prosvet- nih vzgojiteljev tudi borci za napredno in socialistično miselnost. Okupacija je prekinila uspešno delo Delavsko prosvetnega društva. Ustano- vitelji tega društva pa so se pridružili borcem NOB ter kmalu po osvoboditvi pričeli akcijo za i>onovno ustanovitev kulturnoprosvetnega društva. Prva leta v svobodi je delovalo kulturno umetni- ško društvo imenovano po organizator- ju I. pohorskega bataljona »Alfonzu Sarhu«. Iz tega je v letu 1949 nastal KUD »Ljudski oder«. Avgusta 1952 pa se je preimenovalo Kulturno umetni- ško društvo v Delavsko prosvetno dru- štvo »Svoboda«. Zadalo si je nalogo na- daljevati tradicije kulturnoprosvetnega društva »Svoboda« predvojnih časov. S svojim delom je pričelo vlivati revo- lucionarni duh v zavest najnaprednej- šim slojem delavstva ter skušalo pri- tegniti v svoje vrste čim večje število napredno mislečih delovnih ljudi. Z mnogo volje, enostavnostjo in ra- zumevanjem je društvo premostilo ve- like težave, ki so se pojavile v prvem letu obstoja. Danes po preteku 2 let pa lahko DPD »Svoboda« Slov. Bistrica s ponosom poroča o plodni, politični, kulturni in prosvetni dejavnosti. V svo- jem okviru združuje dramatsko, balet- no, folklorno, šahovsko in pevsko sek- cijo. Ljudsko univerzo, knjižnico, kino »Svoboda« in časopis »Glasnik«. Te sek- cije odigravajo vedno bolj svojo tradi- cionalno revolucionarno vlogo za idej- no-politični in kulturno prosvetni dvig naših ljudi. Dramatska sekcija je v zadnjem letu nastopila z 28 nastopi in gostovala v Kidričevem, Rogaški Slatini, Slov. Ko- njicah, Poličanah in Cerkvenjaku. Na- študirali in nastopali so z naslednjimi igrami: Lažnik, Zadrega nad Zadrego, Ujež, Vasovalci, Tam na gorah. Pla- ninska roža in Sveti plamen. Vseh gostovanj in repriz je bilo 28. Pevska sekcija je nastopala 16 krat na proslavah in priredila 3 celovečerne koncerte. Tudi orkester je 7 krat sode- loval pri proslavah in vseh. nastopih operet »Tam na gorah«, »Planinska ro- ža« in »Lažnik«. Folklorna in baletna skupina je priredila 4 samostojne na- stope, med tem ko je bilo v okviru Ljudske univerze organizirano 14 pre- davanj. Kino »Svoboda« predvaja vsa- kodnevno filme, medtem ko lokalni ča- sopis »Glasnik« izhaja vsakih 14 dni. Šahovsko moštvo DPD »Svoboda« Slov. Bistrica je v dosedanjem tekmovanju za prvenstvo »Svobod« uspelo prema- gati vse svoje nasprotnike in se je pla- siralo v finalno tekmovanje v Ljub- ljani. V delokrog društva spada tudi glasbena šola, v kateri nad 60 učencev sprejema pouk violine, klavirja, har- monija in harmonike. DPD »Svoboda« Slov. Bistrica bo še v naprej skušalo s vsestranskim kul- turnim in vzgojnim delom posredovati delovnemu ljudstvu splošno izobrazbo in kulturo. Pripravlja ideološko vzgojna predavanja in študijske krožke ter vodi prosvetno delo na območju mestne ob- čine Slov. Bistrica. Laščani se pripravljajo na obisk „SVOBODASEV** iz Nove Gorice Lani so laški rudarji, oziroma sekcija »Svobode« v Laškem obiskali Novo Go- rico, kjer so imeli zelo uspel nastop. To je bilo prvo srečanje delovnih ljudi dveh precej oddaljenih krajev naše do- movine. Kot so takrat obljubili, nameravajo člani »Svobode« iz Nove Gorice vrniti obisk Laščanom. Posebna delegacija je pred kratkim v Laškem najavila obisk in s tukajšnjimi prosvetnimi činitelji pripravila program obiska, katerega se bo udeležilo več kot tisoč ljudi iz Nove Gorice. Trsta in Beneške Slovenije. Po- vabili so tudi zamejske Slovence iz sta- re Gorice in Kanalske doline ter po- slance goriškega okraja. Laško se na ta dogodek z vso vnemo pripravlja. Kot so bili Laščani na Pri- morskem dostojno sprejeti, tako hočejo ob tej priliki vrniti gostoljubnost in skrbeti, da bodo gostje odšli iz Laške- ga z najlepšimi vtisi. Člani »Svobode« iz Nove Gorice bi Laščane obiskali zadnje dni junija. Na grob padlega rojaka, Dušana Poženela bodo položili venec. Laški »Svobodi« bodo prinesli simbolično darilo. Ob- iskali bodo delovne kolektive laških to- varn in rudnika. Laščani bodo ta dan priredili več prireditev v parku ob Savinji, kjer bo- do sodelovali štajerski in primorski pevski zbori. Delavsko-prosvetno dru- štvo iz Rečice bo na ta dan razvilo društveni prapor. Svečanost se bo gotovo razvila v kul- turno manifestacijo bratstva med šta- jerskimi in primorskimi delovnimi ljud- mi. Laščani pričakujejo, da se bodo ob tej priliki odzvali številni člani »Svo- bod« in delovni ljudje izven meja ob- čine. Povabili so k slovesnosti pred- sednika Glavnega odbora Zveze delav- skih prosvetnih d-uštev »Svobod« tov. Regenta. LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE CELJE TOPLO POZDRAVLJA VSE DELEGATE IL KONGRESA „SVOBOD" IN JLM ŽELI PLODNEGA DELA. HKRATI POZDRAVLJA VSE DELOVNE LJUDI, KI BODO OB TEJ PRILIKI S SVOJIM OBISKOM POČASTILI KONGRES IN BORBENO DELAVSKO CELJE Stev. 21 »Savinjski vestnik«, dne 28. maja 1954 Stran 3 »Cas in voda ne čakata na nikogar«, je star občečloveški pregovor. Tudi ta hip je del zgodovine, ki dere mimo nas, mi pa v njem iščemo atome, ki ga se- stavljajo, dogodke. Teh je bilo pretekli teden precej in človeku je ob njih težko uiti fatalistični filozofiji znamenitega Benedetta Croceja, ki je ob koncu dru- ge svetovne vojne razpravljal o »Po- litiki in morali« še vedno v smislu svojega liberalizma, nekdaj tudi pri nas za modo razglašenega. Kakor mnogi drugi mdsleci, sodi tudi ta, da smo igračka v rokah zgodovine, ki deluje izven nas po svojih lastnih zakonih, da ni sredstev, s katerimi bi mi samogib- no moč dogajanja premagali, vodili ali vsaj regulirali. Vraga, čudna reč! Cro- ce ne more imeti prav. Njemu gre le zato, da bi ob koncu druge svetovne vojne še enkrat zasijal njegov nauk o svobodnem boju vseh proti vsem. Postavim, zadeva z Italijo! Ali se res ravna po objektivnih zakonih? Ali mar ne tako, kakor narekujejo osebni na- zori, osebna morala Pacciardija, Pic- cionija in podobne bratovščine? Mi se 8. oktobra nismo ustrašili, čeprav za njim stoje ZDA, Francija in Vel. Brita- nija. Zaradi objektivnih zakonov? Go- tovo tudi, pa tudi zato, ker smo tako hoteli, ker nam tako narekuje čast, vest, poštenje. Italijanski aneksionizem v coni A je dobil po požrešnem gobcu tudi v Papagosevi izjavi Sulzbergerju. Kljub gospodarski in politični krizi v Trstu, ki jo je Italija s svojo politiko sprožila pa se v italijanskem parla- mentu še dobe ljudje, ki pravijo, da se EOS ne bo ratificirala, dokler bo italijanska vojska potrebna za rešitev tržaškega vprašanja. Kaj bi rekel Cro- ce svojemu rojaku? Kdo ga je silil, da izreče parlamentu tako grobo izsilje- valno besedo? Naša soseda na zapadu vodi mono- mansko zunanjo politiko. Kakor da jo je res obsedel duh starega Catona in njegov ceterum censeo (= sicer pa so- dim), da je treba Jugoslavijo tolči kjer- koli in kakorkoli. Toda mi se usode Kartagine ne bojimo. Italijanski veto v Atlantskem paktu je ponovno raz- galil duševno revščino in bolehavost italijanske balkanske politike. Naj se spomnijo vsaj žalostnih lavorik v Gr- čiji pred 15 leti, če jim je že nerodno ob misli, kako so se kot vojaki osramo- tili pri nas! EOS je vsaj na papirju nekoliko pri- dobila v Posaarju, kjer sta Adenauer in namestnik predsednika francoske vlade Teitjean sklenila napisati reso- lucijo o tem gospodarskem vozlišču med obema državama. Holandec Van Naters je avtor nekega načrta o evro- peizaciji Posaarja, toda stvar se le po- časi obrača: kadar se pobotajo pri go- spodarstvu, ni prav politikom, zdaj pa, ko so si segli v roke pri političnih vprašanjih, gre spet vse narobe pri pogovorih o železu in premogu. Ta EOS je doslej zares un pauvre diable — ubog hudič. General William Fechte- ler, vojskovodja Atlantskega pakta v jugovzhodni Evropi, ki se je podal na inšpekcijo, je verjetno drugačnega mne- nja, že zaradi morale. V Avstriji ropota visoki sovjetski ko- misar Iljičev, češ da Avstrijci ne ubo- gajo. Baje bo zadeva postala medna- rodno vprašanje. Za Iljičeva govori sa- mo dejstvo, da je močnejši kot Raab. In iz Avstrije, tega oporišča, ki grozi na vse strani, SZ noče pa noče iti kljub lepim besedam v Berlinu in Že- nevi. Zaradi objektivnih zakonov ali pa zato, ker so tako odločili kremlski mogotci? »Kdor ima Češko, ima Evro- po«, je rekel že Bismarck. Verjetno be- rejo tudi Bismarckovo politično čitan- ko in so zato sfrizirali še ene volitve na Češkem. Kako pa Azija? V Ženevi gre spo- fazum slabo od rok. Zdaj je odletel v London še Eden in Molotovu se lahko zvrti v glavi, če pogleda v razpoko, ki je zazijala med ZDA in Veliko Britanijo zaradi Indokine. Pravijo, da kaj takega še ni bilo po drugi svetovni vojni. Ame- rika bi rada svoj Anzus pakt (Avstrali- ja, Nova Zelandija in ZDA) ojačila s paktom, ki bi povezal v vojaško zvezo Siam, Filipine, Formozo, seveda Fran- cijo, Sing Man Ri pa je izjavil ameri- škemu obrambnemu ministru Wilsonu, ko ga je ta obiskal, da nanj tudi ne smejo pozabiti. Burma je na te Dul- lesove spletke že odgovorila, da je tak pakt sploh ne zanima, Angleži pa so- dijo, da bi tak pakt brez Britanske skupnosti narodov nič ne pomenil, in k temu je malce prikimal celo Eisen- hower. Angleži imajo hude pomisleke zaradi Formoze, ozirati pa se morajo tudi na Indijo, Pakistan in Ceylon. Menda je prav povedal Hugh Gait- skell, laburist, da bi jugovzhodni azij- ski pakt ne smel krepiti kolonializma. Laburistični famozni načrt o »blaginji in napredku kolonij« najbrž le ni samo volilni šlager in Commonwealth je v primeri s kolonialno politiko iz Kipp- lingovih časov vendarle napredek, ne- glede na to, kaj pravijo katekizmi iz- za železne zavese. Gotovo ni samo puhlo naključje, če Eden pismeno naproša Nehruja za posredovanje v Ženevi. Churchillu ne smemo zameriti, če je nejevoljen nad separatnimi razgovori med ZDA in Francijo v Parizu in nad samovoljnim ukrepanjem tam okoli Singapurja in Hong Konga. Dullesov zunanje politični koncept je, vse tako kaže, za Evropce pretečna hrana. Iz objektivnih razlogov, ali pa zato, ker nam po nedavnih izkušnjah ne prija, če nekdo nastopa vsemogočno kot pre- tendent za svetovno prevlado? Ali ne bi bilo popolnoma drugače, če bi se Evropa vdala? Ce kanadski obrambni minister iz- javlja, da se obenem z ZDA stanovitno ukvarjajo z vprašanjem popolne obram- be Severne Amerike in da protiletalska obramba v ZDA in Kanadi že zdaj lahko uniči 90% sovražnih letal nad svojim nebom, potem še bolje razume- mo diplomatsko računico, po kateri se ravnajo ZDA. Toda za neznanke pri svojih računih so doslej vendarle iz- našli še premalo enačb in še te imajo pomot^l. Se nekaj drobnih: Abesinski cesar je preko Francije odpotoval čez atlant- sko lužo; Guatemala je nabavila orožje na Češkem, Zahodna Nemčija je vdrla na kitajsko tržišče; kitajski minister Lej Jen Min je izjavil, da Kitajska tr- guje s 25 državami in da so vrata še odprta; v Maroku so Francozi odpokli- can Guillauma, da nekoliko ublaže po- ložaj, podobno, kakor so storili v Tu- nisu; kandidat je bil celo Paul Naege- len, socialist, ki je kandidiral za pred- sednika republike; v ZDA imajo že četrtino podpisov za odpoklic Mc Car- thyja, kar pomeni, da bo wisconsinski senator imel še vedno dovolj dela z rdečo nevarnostjo; v Srinagarju so se izrekli za priključitev k Indiji, Karači pa se o tem še ni nič izjavil; Indija je sklenila s Kitajsko pogodbo glede Ti- beta in je Kitajska pri tem prvič od- grnila »bambusovo zaveso«, ne da bi vprašala — vsaj tako pravijo — Kre- melj; v Indokini pričakujejo novo ofen- zivo, zato sta šla na inšpekcijo po na- logu obrambnega sveta v Parizu gene- rala Ely in Salant; v Italiji levi de- mokristjan Gronchi snuje sodelovanje s socialisti zaradi socialnih in evropskih vprašanj; da ima prav, potrjujejo tudi bombe, vržene v Torinu na industrij- sko zbornico; Sulzberger se je Titu opravičil, tako da je italijanska pro- paganda doživela v zadnjem tednu lepo število blamaž. In če nam iz Ženeve poročajo, da je Ho Si Minhova druščina bolj popust- ljiva kakor Baodajeva, ali ni to ven- darle drobcen utrinek vere v napre- dek človeštva, v smislu humanizn^a? Vere? Anglež Gooch pravi, da je taka vera podobna veri v božjo previdno ali posmrtno življenje. Naj mu bo! To- da, da je napredek dejstvo človeške zgodovine, priznava celo sam, čeprav njegova skepsa ni daleč od Crocejevih trditev. Skrbi ga večnost napredka, na- mesto da bi razmišljal o napredku v naših časih. T. O. (Nadaljevanje s 1. strani) KOMUNISTI IN »SVOBODA" nost na potrebni višini. Naši ljudje so lačni duševne hrane. Naša kulturno- prosvetna društva skušajo to potrebo naših ljudi po duševni hrani zadostiti, kolikor le morejo. Zaradi tega priza- devanja naših kultumo-prosvetnih dru- štev, zaradi množine relativno dobrih kultumo-prosvetnih prireditev, se naše ljudstvo ne zadovoljuje več z vsako duševno hrano. Naši ljudje imajo že svoj kulturni okus, so glede tega na srvoj nač^n že izbirčni?. Ta kulturni okus sicer ni še zelo razvit, ni še na zelo visoki stopnji, vendar je že treba z njim računati in ga dalje razvijati. Tega dejstva se pri nas ne zavedajo še vsi. Imamo še taka kultumo-pro- svetna društva, pa tudi Svobode, Id ne nudijo svojim članom in svojemu ob- činstvu najboljše duševne hrane, če- prav si večinoma nedvomno prizade- vajo — to jim je treba priznati — nu- diti s pomočjo predavanj Ljudske uni- verze in s pomočjo prireditev svojih amaterskih igralskih družin, pevskUi zborov, orkestrov, godb in z drugimi prireditvami pač največ, kar morejo ali kar si mislijo, da največ morejo. In če so njihove prireditve včasih na nižji stopnji nego bi želeli, je vzrok za to pripisati pomanjkanju sredstev, za ka- tera se morajo nenehno boriti, in pa pomanjkanju znanja. Bolj žalostno je de.^tvo, da imamo druge ustanove, ki razpolagajo z bogatimi sredstvi in ki jih trosijo za to, da nudijo prebival- stvu relativno slabo duševno hrano in premnogokrat tudi škodljivo. Med take ustanove spada tudi naš Radio, kjer se sicer zavedajo, da določeni krog naših prebivalcev potrebuje lažje prebavljivo duševno hrano, ne zavedajo se pa, ali nočejo razumeti, da okus naših ljudi presega duševno hrano, ki nam jo vča- sih naš Radio nudi in da mora biti tudi lahko prebavljiva duševna hrana dostojna in na določeni višini. Ob do- bri volji more biti lahko prebavljiva, zabavna in vzgojna, poučna. Zahteva po ideološkem dvigu naših ljudi je za razmere v naši Jugoslaviji nujna. Država z vsemi svojimi naloga- mi in funkcijami prehaja čedalje bolj v roke delovnega ljudstva; uprava na- ših podjetij je v rokah neposrednih proizvajalcev. To pomeni, da delovni ljudje naše dežele morajo nenehno skrbno izpopolnjevati svoje znanje, da bi mogli vršiti vse dolžnosti, ki izha- jajo od tod, da imajo državo in z njo vse gospodarstvo, vse socialne ustano- ve ter vso šolsko vzgojo in izvenšolsko kulturno-prosvetno dejavnost v svojih rokah. Zato je treba, da bi se naučili marksistično analizirati vse pojave na- šega družbenega življenja, da bi znali na podlagi rezultatov take resne ana- lize pravilno sklepati in odločati. Zato je predvsem potrebno, da se naučijo marksistično misliti, marksistično gle- dati na prirodne in družbene pojave. Hkrati pa si morajo naši delovni lju- dje prizadevati, da bi se temeljito se- znanili z vprašanji tiste dejavnosti, v kateri imajo namen se udejstvovati. Pri nas, v socialistični Jugoslaviji, je doba tako imenovane vulgarne socialistične propagande nujno zaključena, je za na- mi. Za komuniste pri nas je premalo, da bi znali povedati, kako so bili nek- daj ljudje izkoriščani, kako kapitalisti še sedaj v drugih deželah izikoriščajo delovno ljudstvo. Premalo je vedeti, da gradim« pri nas sooializiem, Na«a stvar- nost zahteva od naših delovnih ljudi, po- sebej še od delavskega razreda, a pred- vsem od članov ZK, t, j, od komunistov, da bi se mogli spoznati z vsemi vpra- šanji naše socialistične gradnje, z vpra- šanji našega gospodarstva, z vprašanji naše socialne politike, z vprašanji naše zunanje politike, z vso našo šolsko in kulturno prosvetno dejavnostjo itd. To seveda zahteva veliko več kot so mogle biti zahteve v dobi pred revolucijo, v dobi propagande in rušenja starega, če- prav tudi te niso bile majhne. Toda do- ba rušenja starega je v glavnem že za nami. Naša naloga je, da gradimo novo. Zaradi pomanjkanja marksističnega znanja med komunisti se kaj rad po- raja čut manjvrednosti, neodločnosti pa tudi sektaštvo, kar vse se očituje v naj- različnejših oblikah. Očituje se pone- kod v obliki domišljavosti, ki jo opa- žamo med drugim med člani ZK, ki no- čejo biti člani Svobod, češ da tam se ne dela politika, kar je edina naloga ko- munistov; da komunisti nimajo potrebe skrbeti za vzgojo ljudstva in da Svo- bode nimajo naloge naše ljudstvo vzga- jati, marveč ga samo zabavati. Seveda se je treba proti taki miselnosti ener- gično boriti. Imamo pa tudi komiteje, celo okrajne komiteje Z K, ki jim je Svoboda in njena dejavnost deveta bri- ga, ki torej niso razumeli važnosti DPD Svobod in torej niso razumeli važnosti kulturno-prosvetne dejavnosti, ZDPD Svoboda je dala letos pobudo Svobodam naj organizirajo ideološke tečaje. Ponovim, Glavni odbor Zveze je dal pobudo za te tečaje in hkrati na- ložil Svobodam naj te tečaje dobro or- ganizirajo. Kupil je za tečajnike pri- merne količine potrebnih knjig in od- borom Svobod obljubil, da tamkaj, kjer ne bodo mogli doma dobiti predavate- ljev, jim jih bo preskrbela Zveza. Ho- teli smo, da bi Svobode to dejavnost na poprišču ideološke vzgoje resno in do- bro organizirale. Program za tečaje je bil po našem mnenju relativno lahak, v kolikor je sploh možno govoriti, da je študij marksizma in zgodovine lahak, V okrožnici, ki smo jo poslali Svobo- dam, smo povedali naj se poslužijo predavatelji poleg klasičnih marksistič- nih del, govorov in spisov tov. Tita in Kardelja, Tečajev naravno niso mogle organizirati vse Svobode, Organiziralo jih je le 43 Svobod, Ko smo v začetku tega leta pismeno zaprosili okrajne se- kretarje tistih okrajev kjer smo imeli takšne tečaje, naj bi se po možnosti za- nimali za te ideološke tečaje in nam povedali o njih svoje mnenje, da bi nam sporočili glede dobrih in slabih strani tečajev ter pri teh zapažene pomanjk- ljivosti, nismo dobili do danes nobene- ga odgovora. Pomeni, da ti ideološki te- čaji Svobod, na katere je položil Glav- ni odbor veliko upanja, da ti tečaji na- ših sekretarjev niso prav nič zanimaU. Imamo tudi takšne komuniste in ko- miteje, ki se ne morejo odvaditi zasta- relih načinov administrativnega vode- nja, ki se ne morejo odvaditi komandi- ranja od zgoraj. Tudi to je dokaz, kako trdovratno se stare navade držijo ljudi. Seveda tudi komunistov. Imamo nam- reč Svobode, kjer še do danes niso izvo- lili svojih delegatov za kongres Svobod, ki bo 29, in 30, maja t, 1, v Celju, Niso jih pa še izvolili samo zaradi tega, ker so komiteji ali posamezni komunisti mnenja, da morajo oni odločiti, katere odbornike ali člane bodo poslale Svo- bode na kongres Zveze kot svoje dele- gate. Zaradi prepičlega števila delavcev in komunistov v neliaterih Svobodah pre- vladujejo v takih Svobodah malome- ščanski elementii in je zategadelj tudi program njihove dejavnosti primeren miselnosti takih elementov, Tu bi rad poudaril samo dejstvo, da Imamo kraje, kjer se komunisti odklo- nilno obnašajo do Svobod in kraje, kjer imajo celo organi ZK, t, j, komiteji, odklonilen odnos do dejavnosti Svobod in do dejavnosti vseh ostalih kulturno prosvetnih društev. Odklonilno stališče komunistov do Svobod in do ositalih prosvetnih društev utegne biti seveda le izraz njihovega nerazumevanja kid- turno prosvetnih potreb, izraz nerazu- mevanja dejstva, da bi brez te kulturno prosvetne dejavnosti, brez našega kul- turno prosvetnega prizadevanja bUo naše prizadevanje na gospodarskem poprišču, prizadevanje za dvig našega gospodarstva izredno težje. Uspehi morejo biti samo rezultat de- la; rezultat vztrajnega in intenzivnega dela. Zlet »Svobod« celjske kotline 1. 1953 — Zbrani množici govori tov. Miha Marinko. POTI, KI VODIJO NA OSTROŽNO, BO TREBA POPRAVITI Ker se vedno bolj bliža dan, ko bo 5. septembra na Ostrožnem velika ma- nifestacija štajerskih partizanov, bo treba misliti tudi na uraditev vseh do- voznih cest in poti. Prav gotovo bodo v slavnostnih dneh udeleženci proslave uporabljali pot, ki veže Ložnico z Bab- nim in ki pelje mimo posestnika Kli- narja. Ta posestnik ima prav ob poti kozolec, ki se bo vsak čas podrl. Zato je najbolje, da ga odstrani sam, ker je kozolec neuporaben. Pot. ki veže ome- njene vasi pa bi bilo treba posuti z drobnim gramozom ali peskom. DOBRO PRIPRAVLJEN IN KVALI- TETNI SESTANEK SZDL V I. ČETRTI Pretekli teden je bil gestanek organi- zacije SZDL v prvi četrti. Sestanek, ki ni dolgo trajal in na katerem je bila še kar zadovoljiva udeležba je bil vse- binsko zelo bogat in zanimiv. Sekretar organizacije tov. Oskar Na- glav je v zgoščeni obliki dokaj dobro prikazal politične dogodke v svetu ter s terri v zvezi stališče naše države. Za njim je govoril pravni referent pri Za- vodu za socialno zavarovanje v Celju tov. Hrašovec, ki je zelo nazorno osvet- lil in pojasnil vse glavne značilnosti ter prednosti socialnega zavarovanja pri nas v primerjavi z drugimi državami ter glavne momente novega zakona o socialnem zavarovanju, katerega osnu- tek sedaj pretresajo na terenu. Kot gost se je sestanka udeležil tudi predsednik Celjske »Svobode« tov. An- drej Svetek, ki je orisal revolucionarno delo društev Svobod pred vojno ter nji- hovo poslanstvo danes, ko delavec sam upravlja s proizvodnjo. Razprava, ki je sledila, je v glavnem obravnavala pri- prave za Kongres Svobod v Celju. Skle- nili so, da bodo v počastitev kongresa olepšali stanovanja ter da se bodo v čim večjem številu udeležili prireditev in povorke v kongresnih dneh. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE s ponosom sprejema delegate II. kongresa Svobod" v svobodnem in delavskem Celju. Hkrati pozdravlja kongres kot važen mejnik v razvoju socialistične zavesti ter kulturne ravni delavskega razreda, ki je s svojimi rokami zgradil današnji dan stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 28. maja 1954 Stev. 21 (Nadaljevanje s 1. strani) Kongres Svobod v Celju bo velika manifestacija slovensliih delavcev INTERVJU S PREDSEDNIKOM SVOBODE IZ CELJA TOV. ANDREJEM SVETKOM je pravice tudi v najbolj težavnih tre- nutkih. V teh društvih so dobivali de- lavci tisto moč, ki so jo imeli parti- zani, ko so se v najbolj težkih časih s pesmijo na ustih še z večjim borbe- nim poletom vrgli na sovražnika, ker so imeli globoko vero v svojo zmago. Omenili ste, da so bili včlanjeni v Svobode tudi nameščenci in iz- obraženci. Kakšne cilje so oni za- sledovali? Poleg delavcev in naprednih izobra- žencev, ki so se borili proti domačim izkoriščevalcem, so bili takrat včlanjeni v Svobode tudi nameščenci, ki so bili toliko pogumni, da so se upali sodelo- vati v vrstah Svobod. Zadnja leta pred vojno, pa tudi že prej, 1935. leta, ko je bil v Celju vseslovenski kongres Svo- bod, so s Svobodo delovali tudi na- cionalno zavedni celjski meščani. Ti so uvideli nevarnost nemškega fašizma, zato so se proti njemu skupno s svo- bodaši tudi borili, seveda ne iz razred- nih, temveč predvsem iz nacionalnih pobud. To sodelovanje se je posebno kazalo ob priliki zleta Svobod v Celju leta 1935, ko so meščani v znak soli- darnosti okrasili hiše ter sodelovali v povorki. Ali bi hoteli povedati nekaj o zletu Svobod v Celju 1935. leta? Takrat je diktatura protiljudskega re- žima v zatiranju delavskega razreda dosegla vrhunec. Da bi delavci v Slo- veniji dali duška svojim borbenim tež- njam, so v znak demonstracije prire- dili julija 1935 velik vseslovenski zlet Svobod v Celju. To je bila največja manifestacija delavske kulture in hkra- ti delavske borbe proti takratnim iz- koriščevalcem. Med najvidnejšimi vo- ditelji Svobode v Celju so bili takrat Franc Leskošek, Slavko Slander, Peter Stante in Ubojčič, ki so bili istočasno tudi najvidnejši partijski funkcionarji v ilegali. Tega zleta se je udeležilo oko- li 14 tisoč najzavednejših slovenskih delavcev. Na zletu je govoril tudi tov. Franc Leskošek. Njegov revolucionarni govor ni bil všeč takratnim oblastni- kom, zato so po tem dogodku prepo- vedali nadaljnji obstoj Svobod. Vendar s tem delavskih teženj niso zatrli. De- lavstvo je še nadalje in še bolj čvrsto nadaljevalo svoj boj proti domačim iz- koriščevalcem in fašizmu, zlasti v na- rodnoo3vobodilni borbi, ki je bila hkrati revolucija delavskega razreda. Kakšno vlogo imajo društva Svo- boda danes, ko je delavski razred v revoluciji izvojeval svojo zmago? Mnogi na prvi pogled menijo, da da- nes Svobode ne morejo imeti tiste re- volucionarnosti kot nekdaj, ker je pri nas izkoriščevalski razred strt. V tem pogledu to drži. Vendar delavci danes s Svobodah ravno tako najdejo revo- lucionarno torišče svojega dela. Pre- vzeli smo od bivših oblastnikov neljubo dediščino, kmetijsko in industrijsko za- nemarjeno državo, ki je bila podobna bolj kolonialni deželi. Po vojni je ta zaostalost, zlasti v industriji premagana in stopili smo z velikim korakom na- prej. Delavski razred sam upravlja s proizvodnjo, zato mu je potrebna vse- splošna in strokovna izobrazba, brez katere napredka ne more biti. Pri tej vzgoji našega delavca pa ima veliko vlogo ravno Svoboda, ki ga politično, gospodarsko in kulturno dviga, da bo lahko kot vsestransko razgledan človek z uspehom upravljal s proizvodnjo ter se tudi uveljavljal kot najbolj napreden element v družbi. Sedaj je v Sloveniji že 135 društev Svobod, v katerih je včlanjenih okrog 50 do 60 tisoč delavcev. Do sedaj so se društva v glavnem bavila z organiza- cijskimi vprašanji ter z razširitvijo dela v društvih. Odslej pa bodo svoje delo posvetila vsebinskemu poglabljanju in kvaliteti dela. Smernice za bodoče delo pa bo prav gotovo nakazal kongres Svobod v Celju. Kako udeležbo predvidevate rm kongresu Svobod in kako bodo Ce- ljani sprejeli goste? Kongresa Svobod se bo udeležilo okrog 400 delegatov in 100 gostov iz vse Slovenije. Ker bo pa to hkrati ve- lika manifestacija vsega slovenskega delavstva z internacionalnim poudar- kom, pričakujemo, če bo lepo vreme, veliko število delavcev iz vseh krajev Slovenije, zlasti pa iz bližnjih indu- strijskih in rudarskih centrov. Ker se je Celje prav lepo izkazalo že 1935. leta na zletu Svobod, ker se je dobro izka- zalo za časa narodnoosvobodilne borbe, se bo prav gotovo lepo izkazalo tudi te dni. Po pripravah sodeč bo Celje v svo- jem okrašenem in svečanem izgledu prav lepo in gostoljubno sprejelo svoje goste. Tradicija celjskih delavcev bo tudi te dni oživela in prepričan sem, da bodo dolge povorke delavcev, ki bodo v četverostopih korakali po ozalj- šanih celjskih ulicah dale dostojen iz- raz delavske kulture, ki se širi in raz- vija pod okriljem »Svobod« v svobodni domovini v korist in za blaginjo na- šega delovnega človeka. Zlet »Svobod« leta 1935 je bil mogočna manifestacija kulture in revolucionarne, nioči d^av^iega razreda. Društvo Svoboda v Rogaški Slatini žanje že lepe uspehe Delavsko-prosvetno društvo Svoboda v Rogaški Slatini ima za sabo lepo in bogato tradicijo. Svoboda je bila usta- novljena marca meseca leta 1927, takoj ko je začela obratovati steklarna. Usta- novili so jo delavci iz Zagorja in Hrast- nika, kjer so Svobode že uspešno de- lovale. Delo v društvu takrat ni bilo lahko, saj je bila Rogaška Slatina zna- na kot klerikalno in nemčursko gnezdo. Delavci, včlanjeni v Svobodo, so za dvi- ganje proletarske kulture in sociali- stične zavesti ustanovili krožek, ki je skrbel za jiobra predavanja. Med pre- davatelji je predaval tudi profesor Tepli iz Maribora in pokojni Ivan Vuk. Od predavanj so bila zlasti zanimiva predavanja o fašistični Nemčiji in Ita- liji ter o nastanku življenja. Takratna Svoboda je imela tudi pev- ski zbor. dramatski odsek, mladinski dramatski odsek in tamburaški odsek. Predsednik društva je bil Franjo Lipu- šek, ki je bil leta 1942 v Celju kot talec ustreljen. Svobodaši iz Rogaške Slatine so se leta 1935 udeležili tudi velikega zleta Svobod v Celju, nakar so Svobo- do razpustili. Namesto nje so ustano- vili novo društvo. »Vzajemnost«. Sedanja Svoboda v Rogaški Slatini uspešno deluje in ima moški, ženski in mešani pevski zbor. Za ubrano petje je bil pevovodja Ulaga nagrajen od okraj- nega odbora ljudske prosvete. Odličen pionirski orkester bo nastopil 29. maja na Kongresu Svobod v Celju. Uspešno ga vodi dirigent Nevšimal. Svoboda ima tudi dobro godbo na pihala, pozimi pa so ustanovili tamburaški zbor, ki je že uspešno nastopal. Ponos Svobode v Rogaški Slatini pa je zlasti lepo urejena in bogata knjiž- nica, ki ima širok krog bralcev. Pozimi je bila knjižnica preurejena. Od osvo- boditve uspešno vodita knjižnico tov. Glinškova in Verkova. Lani je roga- ška Svoboda priredila kulturni teden, na katerem so nastopili vsi odseki, kot gost pa je sodeloval pevski zbor Svo- bode iz Trbovelj. Ob zaključku tedna so razvili društveni prapor, ki bo tudi 30. maja v Celju ponoso in zmagoslav- no plapolal. Da je Svoboda v Rogaški Slatini do- segla tako zavidljive uspehe gre naj- več zaslug upravnemu odboru, zlasti pa njenemu agilnemu predsedniku tova- rišu Kostanjevcu, dalje tovarišu Cva- hteju, profesorju Kolar j u in drugim. Rogaški Svobodaši bodo še krepke j e poprijeli za delo, saj hočejo čimprej do- seči, da bo njihova Svoboda med prvimi činitelji pri dvigu delavske kulture v Rogaški Slatini. 3^^^ j^,^^^^^ Celjska mladina V ZRENJANINU V četrtek zvečer smo se zbrali na celjskem kolodvoru, da odpotujemo v Zrenjanin. To dolgo pot smo si zbrali še posebej zato, da še močneje utrdimo bratstvo in enotnost naših narodov. Na vlaku smo se udobno razporedili in kmalu nato se je naše »potovalno raz- burjenje« poleglo. Kakšna je bila vožnja ponoči, ne morem povedati, ker sem z drugimi vred zaspala. Proti jutru pa je postalo na vlaku zopet živahno. Na- počil je dan. Njegov prihod smo pro- slavili s pesmijo. V prijetnem razF>olo- ženju smo se približali Beogradu. Tov. Ljub an, ki je že večkrat potoval тро teh krajih, nam je kar naprej pojas- njeval in nam vzjK)redno z razlago, pri- F>ovedoval doživljaje iz svojih potovanj. Za dobro voljo pa je skrbel vedno raz- položeni Franček. V prijetnem razpo- loženju smo se približevali Beogradu. Kako veličasten je bil pogled na naše glavno mesto. V Beogradu smo izstopili in se na- pK)tili na Kalemegdan, od koder smo si ogledali mesto, veliko Donavo, po kateri plovejo rečne ladje. Ogledali smo si še vojaški muzej, palačo predsedstva — mogočne skupščine in še razna druga večja poslopja. S slovensko pesmijo smo se v petek ob 11 i>oslovüi od jugoslo- vanske metropole — prestolnice. Približali smo se Zrenjaninu. Vsi smo bili nekako na »trnih«. Vožnja z vla- kom se je vlekla kot gumijasta nitka, toda bilo je je le konec. Zaslišali smo rahle glasove godbe, ki se nam je vedno bolj približevala. Vlak je ustavil. Po- mislite, mladinci iz Zrenjanina so nas pričakali z godbo. Bilo jih je nepre- gledna množica. Tudi mi smo izstopüi s pesmijo. Zapeli smo jim lepe sloven- ske pesmi. Odpeljali so nas na telo- vadišče, kjer smo se porazdelili v sku- pine. Kamor smo prišli, so nas sprejeli z gostoljubnostjo. Bili smo presenečeni, kajti takšnega sprejema nismo priča- kovali. 2e tisti večer je bila akademija pred 3500 gledalci. Ne morem vam po- vedati, s kakšnim navdušenjem in odo- bravanjem je bil sprejet naš spored. Tudi druge kulturne skupine niso za- ostajale. Naslednji dnevi so bili po- svečeni izključno fizkulturnim tekmo- vanjem, katerih ix)krovitelj je bü. Sve- tozar Vukmanovič-Tempo. V košarki, rokometu, odbojki, namiznem tenieoi, nogometu in lahki atletiki so se po- merili mladinci in mladinke iz Zre- njanina, Tuzle, Osjeka in Celja. Ob za- kjučku se je tov. Ljuban zahvalil v imenu nas vseh za gostoljubnost, naša mladinka pa je s posredovanjem pred- sednika mladine poklonila vsej mladini Zrenjanina šopek cvetlic, kot znak slo- venstva. Po razdelitvi nagrad in di- plom (büo jih je veliko), so nam na čast priredili »igranku«, na kateri smo se prav prijetno zabavali. Težkih src smo se poslovni od naših tovarišev. Obljubili pa so nam, da bodo v enem izmed prihodnjih let vrnili obisk. Bili smo jim od srca hvaležni. S. Z. ŠTAJERSKA V BORBI 5. septembra letos bo na Ostrožnem pri Celju veličastno partizan- sko zborovanje »Štajerska v borbi«. To zborovanje bo zbor vseh borcev enoi NOV in POS, ki so se borili na področju IV. operativne cone, po- litičnih delavcev s terena, vseh borcev iz Štajerske, ki so se borili v NOV in POS na ostalih področjih naše republike ter v enotah NOV in POJ bratskih republik. Nadalje bo to zbor vseh izseljencev in interni- rancev, ki jih je okupator izseUl ali interniral s področja IV. operativne cone. Pripravljalni odbor za proslavo »Štajerska v borbi« poziva vse borce partizanskih enot iz Štajerskega in Koroškega (XIV. divizije, brigad — Slandrove in Zidanškove, odredov — Kamniško zasavskega, Lackovega, Kozjanskega, Vzhodno- in Zahodno-koroškega, Kokrškega, Pohorskega, Prekmurskega, enot VDV, borcev kurirskih relejnih stanic, partizanskih bolnišnic, tiskarn, delavnic itd.), nadalje vse politične aktiviste, interni- rance in izseljence, naj se te svečane proslave udeleže. V ta namen naj si vsi tovariši, bivajoči na Štajerskem in Koroš- kem, na katere se nanaša gornji poziv, pošljejo na sedeže Zveze borcev svojih okrajev naslednje podatke: 1. Ime in priimek ter partizansko ime. 2. Kdaj je vstopu v NOV, odnosno postal politični aktivist na terenu, bil izseljen ali interniran ter do kdaj. 3. Katerim zgoraj navedenim enotam oziroma organizacijam je pripadal (brigadi, odredu itd.). Ce je bil aktivist, kje je bilo njegovo delovno področje. 4. Kakšen položaj, funkcijo ali čin je imel. 5. Katera odlikovanja ima. 6. Točen naslov sedanjega bivališča. Na osnovi navedenili podatkov se bodo bivši borci in aktivisti I)orazdelili v tiste enote, v katerih so se nahajali ob vstopu v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške. Bivši borci, ki niso vstopiil v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške, pa so se borili na tem področju, se bodo razporedili v enote, ki so se nahajale na tem področju. Iz bivših borcev ter političnih aktivistov Štajercev in Korošcev, ki so se borili v NOV in POS V ostalih krajiih LRS in FLRJ, se bo za zbor formirala posebna enota. Ker je mnogo tovarišev iz zgoraj navedenih enot v ostalih okrajih Ljudske republike Slovenije, v ostalih republikah ter enotah JLA, naj omenjene podatke pošljejo na naslov: Glavni odbor Zveze borcev LRS, pripravljalni odbor »Štajerska v borbi«. Ti podatki naj se pošljejo najkasneje do 15. junija 1954. Ljubljana, 11. maja 1954. Glavni odbor Zveze borcev Slovenije Pripravljalni odbor Ljudskoprosvetni delavci - Kongresu „Svobod" v času, ko se v naši osvobojeni, ožji domovini drugič zbiramo, da ocenimo uspehe delavsko prosvetnih društev »Svobod«, ki so pred dvemi leti, gradeč svoj cilj na tradicijah pogumnih delavskih društev iz kapi- talistične Jugoslavije, znova oživela, toplo čestitamo vsem borcem za resnično delavsko kulturo, k njihovemu uspehu. Hkrati s čestitkami izražamo željo, da bi svetle tradicije delavske kulture, pomnožene z novimi kulturnimi pridobitvami in delovnimi izkušnjami, prežele sleher- nega našega delovnega človeka, ga kulturno obogatile ter s tem dvigale njegovo samozavest in vero v svetlejšo bodočnost. Želimo, da bi II. kongres Zveze »Svobod« začrtal tak delovni pro- gram, ki bo še bolj okrepil socialistično zavest slehrnega našega človeka in dal naši kulturi pečat resnične delavske kulture. Teh želja prežeti vabimo članstvo vseh kulturnoprosvetnih društev, da se udeleži velikega zleta »Svobod«, ki naj bo veličastna manifestacija borcev za socialistično kulturo in obenem izraz naše nepremagljive volje, zaživeti socialističnega človeka vredno kulturno življenje. Okrajni odbor Ljudske prosvete Celje Take pritožbe tudi nekaj povedo »Podpisana N. N. vlagam pritožbo zaradi tega odpustiti, saj si temu nisem zaradi odpusta iz službe pri Vašem pod- sama kriva, vendar pa zaradi tega ni- jetju. sem manj vredna državljanka, kakor Utemeljitev. ostali delavci. Dne 19. 10. 1953 sem bila sprejeta na Ponovno prosim delavski svet, da me delo pri Vašem podjetju - tovarni kot sprejme nazaj na delo, saj sem in bom začasna delavka in to pogodbeno. Dne izpolnjevala vse zahteve, ki so v tem 19. I. 1954 sem bila odpuščena z uteme- okviru delavcem predpisane. Ijitvijo 'pomanjkanja dela v tovarni'. V kolikor me nazaj na delo ne sprej- Morala sem zapustiti delo, čeprav sem mete, pa prosim, da mi vsaj odpišete, od tega dne brez vsakega zaslužka; ker brez dela in zaslužka mi je življe- znano Vam je tudi, da sem brez premo- nje nemogoče.« ženja in pri sorodnici, ki je sama dni- Sprejemanje ljudi v podjetja in od- narka, v tujem stanovanju. slavljanje le-teh iz kakršnih koli vzro- Doslej sem to potrpela, čeprav zelo kov ne more in ne sme biti zgolj for- težko, vendar se sedaj pritožujem, ker malnost. Gre za živega človeka z vsemi vidim, da ste med tem časom, kar sem njegovimi lastnostmi in težavami, ki jih jaz odpuščena, sprejeli novince in še v nobenem primeru ne smemo prezreti, celo take, ki imajo doma premoženje, Kar postavimo se v položaj takih ljudi, kot n. pr. N. N., ki je od hiše, kjer so pa bomo verjetno na ta vprašanja dru- štirje delavci s stalnim zaslužkom, po- gače gledali in jih lepše reševali, leg tega pa imajo zemljo, da redijo po Za navedeni primer je potrebno po- dve kravi. Torej takšen primer mi je udariti še to, da bi bila tovarišica, ki je dal povod, da se pritožim, ker če je delo bUa sprejeta kot novinka v ix>djetje in za ene, ki imajo boljše življenjske po- je nihče ni opozoril na razne nevar- goje kakor jaz, ki sem brez staršev pri nosti, zaradi tega kmalu izgubila svoje tujih ljudeh, potem upam, da ni to življenje. Zaradi nezaprtüi vrat pri resna utemeljitev, da je pomanjkanje votHni za dvigalo in zaradi slabe raz- dela. Res je, da sem bolj slaba na očeh, s veti ja ve je padla v globino in le po da moram nositi očala, kar pa me pri naključju je ostala pri življenju. Ali je delu ni toliko oviralo, da bi me morali morda zaradi tega bila pwtem odpuščena? Prvi kongres »Svobod« je bil leta 1952 v Trbovljah: Slike od leve na des- no (zgoraj) Tov. Miha Marinko govori zbrani množici — Nastop telovadnih oddelkov (spodaj). Nastop zdru- ženih pevskih zborov »Svobod« — Koroška folklorna skupina. Stev. 21 »Savin.iski vestnik«, dne 28. maja 1954 Stran 5 ŠTAJERSKA V BORBI Težišče odgovornosti za uspeh proslave na Ostrožnem leži predvsem na celiskem okraju v ponedeljek se je sestal okrajni štab za organizacijo proslave »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. Sestanka se niso udeležili vsi člani štaba, zato je treba takoj v začetku poudariti, da je pred- stoječa proslava naložila težišče odgo- vornosti ravno na Celje in celjski okraj in da bo moral štab z vsemi silami in vso resnostjo prijeti za krmilo. Vsaka površna dejavnost posameznika bi lahko v mnogočem oslabila končni uspeh. Stab je ugotovil, da je še vedno ma- loštevilen, zato bo v svoj krog izvolil še nekaj starih borcev. Okraj so raz- lelili na sektorje. Ustanovljeni so sek- torski štabi za Celje, za sektor Laško, za Kozjansko, za Savinjsko dolino, za Vitanje, za konjiški okoliš, za šentjur- sko okolico in za predel Rogaške Sla- tine. Sektorslti štabi so ponekod po- stavili občinske štabe. Le-ti sO' postav- ljeni že na Planini, v Rogaški Slatini in okolici, v Savinjski dolini in še po- nekod. Stab je sklenil, da na Kozjan- skem ne bo centraliziral dela v sek- torskem štabu, ker je teren raztresen, temveč bo delo utrdil predvsem v ob- činskih štabih. Morda bo tudi kje drugje kazalo postopati na podoben na- čin. Naloga občinskih in sektorskih šta- bov bo predvsem v mobiliziranju pre- bivalstva za udeležbo. Poleg tega bodo v predpripravah organizirali občinske proslave. Tam, kjer časovno vpada jo občinski prazniki, bodo le-ti hkrati tu- di lokalne proslave »Štajerske v borbi«. V dotičnih krajih, kjer so občinski prazniki že bili, ali pa bodo po pro- slavi na Ostrožnem, bodo organizirane proslave s pomočjo okrajnega štaba, ki bo preskrbel za udeležbo kulturnih ekip. Sektorski in občinski štabi morajo takoj začeti zbirati podatke pri borcih, ki so se udeležili narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem in v štajerskih brigadah ter odredih. Njih naloga je, da bodo pravočasno vedeli za število udeležencev na Ostrožnem, tako da bo odbor za promet lahko usmeril dovolj- no število vozil za prevoz. Občinski šta- bi bodo morali skrbeti za * odkrivanje spominskih plošč, za ureditev grobišč in za primerno okrasitev vasi, krajev in trgov, zlasti onih, ki ležijo ob glav- nih prometnih žilah, koder se bodo vo- zili udeleženci. Kar se prevoza tiče, je treba opozo- riti podjetja, da ne planirajo prevoz svojih članov z avtomobili, če je prihod v Celje omogočen z vlaki. Podjetja bo- do morala posoditi motoma vozila okrajnemu štabu, da bo mogoče pre- peljati na proslavo tiste ljudi, ki ni- majo železniške zveze s Celjem. Pred- vsem so to kozjanski, obsotelski, vitanj- ski in konjiški predel. V okviru proslave na Ostrožnem bi kazalo urediti razstavo zgo- dovinskega materiala NOB na Štajerskem Zelo primerno bi bUo, če bi za 5. sep- tember uredili v Celju razstavo zgodo- vinskega gradiva iz NOB na Štajer- skem. Celje v svojem NOB oddelku Mestnega muzeja premore lepo število takega materiala, NOB oddelek je tudi v Ptuju, Mariboru, na Koroškem in morda še kje. Bilo bi primemo, če bi najvažnejši material iz teh muzejev zbrali na enem mestu v Celju in tako udeležencem nudili lepo priliko, da si ogledajo vse te zgodovinske dragoce- nositi. NOB oddelek v Mestnem muzeju je vsekakor premajhen. Morda bi se za tako razstavo dalo urediti nekatere pro- store v poslopju II. gimnazije ali pa v mali dvorani in stranskih prostorih ho- tela Union. Razstavo bi ne bilo treba opremiti preveč razkošno. Mogoče jo je urediti s skromnejšimi sredstvi tudi zadovoljivo. OKUPATOR IZSELJUJE v zadnjem desetletju pred Hitlerjevo okupacijo Štajerske je imelo Celje s svojim zaledjem prvenstveno vlogo v vsem progresivnem delu. Letos mineva 19. obletnica, odkar je Celje z vseslovenskim izletom Svobod obrnilo nase pozornost vsega delavskega gibanja v bivši Jugoslaviji. To je bila najmnožičnejša manifestacija delavske- ga gibanja v Sloveniji sploh. Da je bilo ravno Celje izbrano za to veličastno manifestacijo, je predvsem vzrok v tem, da je imelo najmočnejše delavsko za- ledje, močno in sposobno organizacijo. Na tej manifestaciji delovnega ljudstva sta bila navzoča tudi organizatorja in prvoborca tov. Leskošek Luka in Ma- ček Matija. Dne 24. XI. 1936 se je vršil v Celju sestanek predstavnikov takratnega na- prednega progresivnega časopisja. Na tem sestanku je bil sklenjen sporazum o izdaji skupnega lista. Ta dogovor se je imenoval Celjski dogovor. Ob koncu poletja 1939 se je vršilo v Celju zboro- vanje delegatov Slovenskega kmečkega delavskega gibanja s tov. Leskoškom in dr. Kukovcem na čelu. Na tem sestan- ku so se delegati zedinili za skupno progresivno gibanje, ki se naj imenuje Zveza delovnega ljudstva. To so bili vidni znaki ogromne moči, ki jo je vodila Partija po svojih zastop- nikih. Vzporedno z razvojem delavskega gi- banja pa zasledimo že v Avstriji moč- no nemško nacionalno gibanje. Na teh predelih se je vršilo ponemčevanje, ki je zavzelo velik obseg. Mnogim je še v spominu borba za slovensko šolstvo v Celju in s tem v zvezi delovanje Süd- marke in Schulvereina. V bivši Jugo- slaviji se je njihovo razdiralno delo na- daljevalo in se podtalno stopnjevalo v Kulturbundu. Njegov močan razdiralen vpliv se je pokazal ob razsulu bivše Jugoslavije. Protestantizem, ki je vsestransko po- magal graditi na tem ozemlju most na Jadran, je bil tudi nosilec te veliko- nemške ideje. Njegov glavni organiza- tor je bil pastor May z množico gospo- darsko dobro stoječih trgovcev, obrt- nikov in priseljenega uradništva. Iz- redno važno vlogo v tej dobi je igral tudi njihov časopis Deutsche Zeitung z glavnim urednikom Franzem Schauer- jem, ki je bil nekaj časa tudi njihov poslanec v skupščini v Beogradu. Or- ganizacija Kulturbunda na Štajerskem se je bavila poleg njihovih »kulturnih« zadev, ki so bile v glavnem le krinka, še s podtalnim rušilnim delom. V Ce- lju je bilo mladinsko središče Kultur- bunda za Štajersko z mladinskim vod- jem Seppom Jellenzem, o katerem vedo mnogo povedati zaporniki v Starem pi- skru. V tej dobi je bila v Kulturbundu spretno zamaskirana peta kolona, ki je imela v Celju glavni obveščevalni cen- ter za vso takratno Spodnje Štajersko. Maribor je imel v tej dobi politično, Ptuj pa gospodarsko vodstvo Kultur- bunda na Štajerskem. Popolnoma razumljivo je, da je oku- pator takoj po zasedbi polagal veliko važnost, odnosno posebno pažnjo tem predelom. Ravno zaradi tega so se na celjskem območju izvrševali posebno strogi ukrepi, ki naj bi bili za vzgled vsemu ostalemu okupiranemu ozemlju. Velik del tega gorja je treba pripi- sati ravno peti koloni in njenemu obve- ščevalnemu centru v Celju. Tako je imel strokovnjak za germa- nizacijo in za časa okupacije strokov- njak za izseljevanje na Spodnjem Šta- jerskem dr. Carstanien v Gradcu lahko delo. Res ni bila majhna stvar, ki jo je obveščevalni center v Celju izvršil v kratkem času: popolna in podrobna kartoteka o vseh ljudeh, ki po njiho- vih ,pojmih niso bili zanesljivi. Bilo je mnogo primerov, ko so prve dni po okupaciji začeli zapirati, da so iskali zavedne Slovence, ki so umrli že pred nekaj leti. Kdo je pripravil in vodil izseljevanje na Štajerskem? Odgovor nato vpraša- nje je v »Pregledu važnejših dogodkov in borb v letu 1941—1945« v Slovenskem zborniku leta 1945: 4. julija 1941 se je vršila na nemškem poslaništvu v Za- grebu med zastopniki nemških vojaških in civilnih okupacijskih oblasti ter za- stopniki NDH seja o preseljevanju Slo- vencev iz Štajerske, Dolenjske Ln Go- renjske v Hrvatsko in Srbijo. Seje so se med drugimi udeležili nemški poslanik von Kasche, maršal Kvatemik, mini- ster dr. Djurmansky, Lorković, šef ci- viline uprave za Sîxxi. Štajersko Uber- reither, poslanik dr. Benzler, general Glaise von Horstenau, dr, Carstanien itd. Po načrtu napravljenem na seji, naj bi se selitev izvršila v treh valih. I. Do 5. julija 1941 se preseli iz Šta- jerske do 5000 ix)litično obremenjenih Slovencev in slovenskih izobražencev v Srbijo, razen slovenske duhovščine ki bo preseljena v Hrvatsko. II. V času od 10. julija do 30. avgu- sta se preseli do 25.000 po letu 1914 na Štajersko naseljenih Slovencev na Hr- vaško. III. Med 15. septembrom in 31. okto- brom se preseli iz obmejnega pasu med tretjim Reichom in NDH (Posavje in del Kozjanskega) 65.000 kmetskega pre- bivalstva na Hrvaško. Za tretjo selitev zaradi močnega par- tizanskega gibanja na Štajerskem in južnih pokrajinah ni bilo več časa, zato so to prebivalstvo seliU v Nemčijo.« Kakor je razvidno, je bil namen oku- patorja, da izseli s Spodnje Štajerske vse nezanesljivo prebivalstvo. Tako se je začelo trpljenje naših ljudi v Starem piskru, takratni Okoliški šoli, Rajhenburgu, v Mei j ski kasarni v Ma- riboru, po raznih taboriščih Avstrije iti Nemčije, po Hrvatski in Srbiji. Na Šta- jerskem je bil izseljen vsak sedmi Slo- venec, skupno 80.300 ljudi. Skozi kon- centracijska taborišča je šlo 63.000 Slo- vencev. Na delo so odpeljali 14.000 lju- di. V tako imenovano Ljubljansko po- krajino je pobegnilo 7000 Slovencev. Na Hrvatsko in v Srbijo so izselili 19 tisoč najzavednejših Slovencev. Iz Po- savja in Kozjanskega pa so izselili v Nemčijo 34.000 ljudi. Na Štajersko pa so naselili 27.800 Nemcev in Avstrijcev, med temi 11.000 uradnikov, 12.000 Kočevarjev, 2600 Ti- rolcev in 800 Dobrudžanov. Samo v bivšem Kreis Cilli je bilo zaplenjenih v dobi okupacije 1360 slo- venskih piosestev. 71 trgovskih obratov, 85 obrtnih delavnic in 20 industrijskih obratov. Iz teh kratkih podatkov se vidi, da je bil teror okupatorja najhujši na tu- kajšnjih terenih. S takimi strahotnimi merami so hoteli zatreti klic po svo- bodi. Terčak Stane Zbirališče izseljencev v celjski okoliški šoli Proslava na Ostrožnem bo hkrati velika kuiturna manifestacija V torek je bil v Celju sestanek štaba za kulturne prireditve v okviru prosla- ve »Štajerske v borbi« Ln predstavni- kov štajerskih okrajev. Sestanek je vo- dil tov. Apih iz Ljubljane, navzoči pa so bili še tov. Janko Liška, predsednik Glavnega odbora Ljudske prosvete, tov. Radovan Gobec, tov. Škrabar, urednik »Tovariša« in zastopniki okra- jev Celje, Šoštanj, Ptuj, Trbovlje, med- tem ko predstavniki Maribora, Slovenj Gradca, Krškega in Prekmurja niso bili navzoči. Na tem sestanku so se domenüi, kako naj bi izgledal okvirni program ob pro- slavi »Štajerske v borbi« na Ostrožnem. Podrobnosti niso mogli določiti, ker za- stopniki okrajev niso imeli konkretnih predlogov, kako se bodo njihove kul- turne ekipe pripravile za ta dogodek. Kot si ne moremo zamišljati parti- zanskega gibanja med narodnoosvobo- dilno borbo brez kulturnega delovanja partizanskih enot po terenu, tako bo tudi na proslavah Štajerska v borbi« kulturni del zavzemal zelo važno mesto. Ze pred praznikom na Ostrožnem bo- do sodelovale razne kulturne ekipe, med temi na Štajerskem znana kultur- na ekipa IV. operativne cone, ki jo je vodil tov. R,adovan Gobec, Te ekipe bodo v maršruti obiskovale znane par- tizanske kraje. Na Ostrožnem se bo kulturni spored pričel že v soboto popoldne pred 5. sep- tembrom. Sodelovale bodo godbe, pev- ski zbori, mariborska opera s »Proda- no nevesto«, gledališča in gledališke skupine iz štajerskih mest in okrajev, folklorne skupine, telovadno društvo »Partizan« itd. Če bo mogoče urediti jM-imeme odre, bodo to pot nastopUi združeni pevski zbori in združene godbe. Tov. Gobec bo v tem primeru zbral v enoten pev- ski zbor okoli 4000 pevcev in nad 500 godbenikov. S tem bo poudarjena šta- jerska značilnost, saj vendar Štajerska po petju najbolj slovi. Ker bo na Ostrožnem veliko število ljudi, centralne prireditve ne bodo mo- gle zajeti vseh udeležencev. Zaradi te- ga bodo po vzoru prejšnjih pro:5lav (Dolenjske Toplice, Okroglica) postavili še manjše odre, kjer bodo nastopale skupine iz štajerskih okrajev. V Mest- nem gledališču bo ta dan Kajuhov ve- čer, ki ga bodo izpolnjevali nastopi re- citator j ev in pevcev. To je seveda le nekaj bistvenih po- datkov o predstojeći proslavi na Ostrož- nem. Podrobnosti in dokončen program bo mogoče objaviti šele potem, ko bodo vse ekipe prijavile svoje nastc-pe in ko bo odbor le-te vskladil. Spominska svečanost pri Sv. Jeder!! nad Laškem v nedeljo, 23. maja 1954 je imela mala vas Sv. Jedert lepo prisrčno in skromno slavje. Odkrili so spominsko ploščo padlim borcem, talcem in umr- lim znancem. Na veliki marmornati plošči, ki je vzidana na gasilskem domu, je vklesa- nih z zlatimi črkami 33 imen. To so imena borcev, ubitih talcev, izmučenih intemirancev in v tujino pregnanih tmirlih izgnancev. Vsa srenja je zasto- pana, vsi stanovi, delavci, kmetje, izo- braženci. Lepa slika enotnosti in na- cionalne zavednosti tamkajšnjega pre- bivalstva v času NOB. Ob desetih dopoldjie se je pred za- drtónim domom zbrala množica gostov, domačinov, svojcev žrtev fašizma. Vi- del si več odlikovancev, nosilcev Spo- menice, zveznega poslanca Heleno Bo- rovšakovo, zastopnike in odbornike Zveze borcev in druge. Ob zvokih koračnice se je povorka pomaknila proti gasilskemu doniu. Tov. Pelko je v imenu Zveze borcev pričel slavnostno zborovanje. Pozdravu je vse navzoče goste ter zbrane domačine, na- kar sta tovariša Mokotar in Diacci od- krila spominsko ploščo. Nato je spre- govoril tov. Diacci Lojze, ki se je v svo- jem govoru kot domačin spomnil tistih težkih dni, ko so gorele slovenske vasi, ko so romale dolge kolone Slovencev v znana okupatorska taborišča, dnevov, ko so padali pod streli nečloveškega osva- jalca zavedni sinovi našega naroda za svobodo. Svoj govor je zaključil s po- zivom na delo za čim hitrejšo izgrad- njo naše socialistične Jugoslavije. Med raznimi pozdravnimi govori, ki so jih imeli zastopniki raznih organiza- cij, so nastopali pevski zbori, godba iz Laškega je igrala partizanske pesmi in žalostinke. Zelo prikupen je bil nastop pionirjev s p)esmijo in z zborno recita- cijo. Na koncu proslave so svojci žrtev in zastopniki organizacij položili vence na prostor pred spominsko ploščo. V trenutku je bil prostor ena sama greda cvetja in zelenja. V temnih nočeh pa bo mimoidoče opozorila goreča plamenica na žrtve, ki so izgorele v ljubezni do takrat trp>eče domovine, ki nam kličejo s pesnikom Kaj uhom: »Veš, mama, lejx) je živeti, toda za kar sem umarl, bi hotel še en- krat umreti.« V OKVIRU ZLETA »SVOBOD« uprizarja Ljudski oder, Stanetova ul, 15 Rosegger-Zorko veseloigro s plesom in godbo Vesela božja pot Nocoj ob 20, uri in v nedeljo 30, t, m. ob 15,30 Vstopnica po znižanih cenah! V SLOV. KONJICAH IN OKOLIŠKIH VASEH SE ŽE PRIDNO PRIPRAVLJAJO ZA PROSLAVO ŠTAJERSKIH PARTIZANOV Ze dalj kot mesec dni se v Sloven- skih Konjicah vrše prve priprave za proslavo »Štajerska v borbi«, V aprilu je bil postavljen sektorski štab, ki ga vodi tov. Mraz, njegovo področje pa za- jema razen konjiške še sosednjo zreško in loško občino. Ob pomoči članov tega štaba so bili postavljeni tudi že občin- ski štabi in večina vaških, v katerih de- lajo bivši borci ter politični aktivisti. Občinski štab v Slov. Konjicah je spričo številnih nalog sklenil, da bo va- škim štabom nudil vso pomoč z перхз- srednimi obiski na terenu. Razen tega pa bodo zbrali podatke borcev in akti- vistov iz teh vasi, pri čemer bosta f>o- magali še ZB in SZDL. Menili so tudi, da je že sedaj potrebno približno ugo- toviti udeležbo ter na ta način osigu- rati prevozna sredstva. Večina udele- žencev se bo vozua s kamioni in vlaki, mladina pa tudi s kolesi, iz vasi pa z vozovi. Na sestanku štaba v Špitaliču so obljubili, da bo iz tega kraja odšlo najmanj 200 ljudi. Poleg siplošruih priprav so govorili tudi o proslavi 22. julija, to je dneva vstaje. V počastitev tega predvidevajo več patrol v znane i>artizanske vasi. Občinski odbor ZB NOV ima v načrtu tudi postavitev spominske plošče na mestu, kjer je XIV. divizija pri svojem pohodu na Pohorje prešla glavno cesto Maribor—Celje, ki se nahaja že sko- raj na meji konjiške občine. Ker je bil prehod izveden v treh kolonah, jo bo- do postavili tam, kjer je šel štab divi- zije. Predvidevajo, da bo vsa proslava v zvezi z odkritjem združena s poho- dom patrole, ki bo pi-ešla vso pot, ka- tero je napravila pred 10. leti XIV. di- vizija. Pri tej prireditvi bodo sodelo- vali tudi borci iz Zreč in Frankolovega. Dokaj dobre priprave imajo tudi v Zrečah in Ločah. V okviru prireditev bodo v Ločah praznovali svoj občinski praznik dne 19. junija, prav tako pa so z delom že pričeli nekateri vaški od- bori v tej občini. Seveda za vsem tem nikakor nočejo zaostajati Zrečani, ki imajo v svoji okolici vrsto pohorskih vasi. kjer so bili partizani in njihove edinice redni gostje skoraj sleherne hi- še (Resnik, Skomarje, Planina itd.). Zla- sti so tu poznani borci edinic, ki so bile v borbah na Pohorju in XIV. di- vizije. Želeti je le, da bi jih ti v času, ko se pripravljamo na velik praznik štajerskih borcev, večkrat obiskali, se z njimi skupaj pomenili o dogodkih iz NOB, pa tudi o sedanjem razvoju, tako da bi med NOB ustvarjena vez njih združevala tudi sedaj v času naše so- cialistične graditve. L, V. strem 6 »Savinjski vestnik«, dne 28. maja 1954 Stev. 2t KmetitshO'gospodarshe šole so prepoirehne za nadaljnje izobraževanje kmečke mladine Najmanj poiK>lno i2X)biazbo je doslej imela kmečka mladina, ki je po dokon- čani osnovni šoli bila prepuščena sama sebi, medtem ko so se mestni otroci in otroci delavcev večji del le še naprej izobraževali v srednjih, strokovnih in tem podobnih šolah. Toda danes, ko stremimo za tem, da bi naše kmetijstvo izvlekli iz zaostalosti, da bi povečali kmečko proizvodnjo, je nujno potrebno, da tudi kmečki mladini nudimo izobraz- bo, ki ji bo pri izvrševanju njihovega poljedelskega poklica v ogromno po- moč. Ze pred vojno so napredni kme- tovalci pošiljali svoje sinove v kmetij- ske šole. Danes, ko na vaseh uspešno delujejo kmetijske zadruge in ko so po- goji za šolanje kmečke mladine mnogo boljši, je sorazmerno še vedno preinalo skrbi za izobrazbo mladega rodu. Se- veda zaenkrat smo še na začetku poti, kmetje vselej nimajo pravega razume- vanja in zato uspehi morda niso tako dobri. Toda tam, kjer so v lanskem letu delovale kmetijsko-gospodarske šole, je letos priliv novih učencev mnogo večji. Omenjene šole se že lahko ponašajo z lepimi uspehi in jih bodo v prihodnje imele še več. Starši in pa zadruge do- bivajo zaupanje v šole te vrste in so se začeli zanje zanimati. Učiteljstvo, ki take šole organizira naleti pri svojem delu dostikrat na te- žave, toda na lepe uspehe, ki jih spod- bujajo, da vztrajno nadaljujejo svoje delo. Navajam dva primera, ki naj o tem govorita: Doslej je 14-letni fant zapustil osnov- no šolo, če je že dopolnil učno obvez- nost. Potem se je zanj začelo težko živ- ljenje. Poleti trdo delo, pozimi pa po- ha jikovan je, ki se je dostikrat nehalo v gostUnah, kjer je iskal zabavo. Toda ta fant še zdaleč ni bil zrel človek in njegova duševnost je bila še lahko ran- ljiva za slabe vtise in lastnosti. Pri. svo- jem delu na posestvu se je oslan j al le na vzor svojih prednikov in tako je ostajal pri istem kot njegov oče, ded in tako dalje. Kmečki fantje pri tem kmalu otopijo in pwstanejo sčasoma ne- dostopni za vsak nasvet. Pozneje jih je mnogo teže privabiti k nadaljnjemu šo- lanju in izobraževanju. Neka ženska je hotela, da bi v večer- ni kuharski tečaj sprejeli njeno sestro, ki ji pomaga na posestvu. Tečaj je bil namenjen le ženam, ki so v službi in čez dan ne utegnejo obiskovati kmetij- ske šole. Voditeljica tečaja je morala to načelno odkloniti, ker bi omenjena prosilka morala biti vpisana v kmetij- sko-gosp>odarsko šolo, kjer se dekleta poleg kuhanja, učijo še drugih gospo- dinjskih in gospodarskih predmetov. Kmetica tega ni hotela razumeti, ker je mislila, da je dovolj, če se njena se- stra nauči samo kuhanja. Ko ji je uči- teljica dokazovala, da bi marala njena sestra znati tudi izračunati preprost ra- čun, je to zanikala, češ, čemu bo to rabila. Tako naziranje ni osamljeno. Ta pri- mer je bü četrt ure od industrijskega središča, toda kako mora biti šele v va- seh, ki so oddaljene tudi po tri ure. Vse to govori, da so tečaji, ki jih prirejajo organizacije sicer zelo priporočljivi, toda nikakor ne bodo zajeli vsega pre- bivalstva. Nujno je, da se končno uza- koni kmetijska nadaljevalna šola, ka- tero bodo obiskovali vsi tisti mladi ljudje po zaključeni osnovni šoli, ki se nameravajo posvetiti ;kmečkemu pokli- cu. Na tak način bodo zajeti v nadalj- nje šolanje in izobraževanje vsi kmečki otroci. Le na tak način bomo tudi v tem pogledu počasi prišli na zeleno vejo. Seveda bo treba v teh šolah do- bro proučiti potrebe in možnosti, izde- lati primerne načrte, ki danes sem in tja še niso dovolj življenjski. B. K. Naš pomemben hmetijshošolslii zavod štiriinStirideset let obstoja kmetijske sole v Šentjurju — opravljeno delo v preteklosti in naloge v BODOCfi MCMX stoji nad vhodom v Splošno kmetijsko šolo v Šentjurju. Letos po- teka torej že štirlinštirideseto leto živ- ljenja in delovanja šole, tega pomemb- nega učnega zavoda na področju kme- tijskega gospodarstva v severnem pre- delu Slovenije. Kaj prijKKveduje (kronika? V šolski kroniki beremo: Ze od leta 1903 dalje so zahtevali slovenski po- slanci v deželnem zboru v Gradcu in slovenski okrajni zastopi na bivšem južnem Štajerskem ustanovitev kme- tijske šole za slovenski del dežele, a predlog je ob nemški večini redno pro- padel. K sreči se je v 1. 1907. pojavila v deželnem zboru potreba sop>omoči slo- venske manjšine in ta je dosegla kot protiuslugo vzpostavitev potrebne vsote v deželnem proračunu za listanov'itev slovenske kmetijske šole. Boj proti njej sicer ni prenehal, a znesek za na- kup zemljišč in postavitev zgradb je bil dovoljen. Dobro, da se pri tem ni zašlo v pogreško kot je bilo prej v na- vadi, da bi se kupMo kako staro graj- sko poslopje v ta namen, marveč da so se i>ostavile povsem nove, šolskim pKDtrebam primerne zgradbe. K temu je nekoliko pripomoglo, ker so se po- samezna zagrizena mesta in trgi bra- nili slovenskega zavoda, tako da je moral ven na deželo. Da so zgradili zavod ravno na tem mestu, ima zaslugo takratni župan trsra Sv. Jurij dr. Gustav Ipavic, ki je tudi oskrbel, da so v ta namen kupili večje kmečko posestvo in potrebno množino okoliškega sveta. Taiko piše kronika o zgodovini na- stanka slovenske kmetijske šole. Pač zgovorna priča, kako si je moral slo- venski narod priboriti vsako gospodar- sko, kulturno in drugo ustanovo od tujca gospodarja. Poleg tega izvemo tudi, da so se trgi in mesta na slo- venskem Stajersikem, katerih uprava je bila v rokah Nemcev, branili slo- venske kmetijske šole in tako je le- ta zrasla zunaj na slovenskem podeže- lju, v Šentjurju po zaslugi rodoljuba šentjurskega župana dr. Ipavca. Tako vidimo, da sta obe strani, nemška in slovenska, pripisovali slovenskemu kmetijsikemu učnemu zavodu isti v in- teresih nasprotujoč si pomen: Nemci so videli v šoli slabljenje svojih po- tujčevalnih pozicij, Slovenci so si pa obetali kulturni, narodnostni in stro- kovni dvig slovenskega kmečkega živ- lja. In res je šola v desetletjih odigrala pomembno vlogo v razvoju kmetijstva v svojem okolišu. Solo je od tistano- vitve pa do leta 1941 absolviralo 792 učencev. Vsekakor lepo število kmečkih mladeničev, kj so se ali vračali na do- mača posestva in na njih s pridoblje- nim znanjem umno gospodarni, ali pa so se še splošno in strokovno izpopol- nili in zavzeli najrazličnejše službe na področju kmetijskega gospodarstva. Po- leg rednih učencev so se vso dobo na šoli strokovno izobraževali še mnogi te- čajniki, ki so prav tako ponesli v kmeč- ka gospodarstva naprednejšega duha delavnosti. Sola pa je s svojim vz^.edom, spod- budo in pomočjo tudi neposredno vpli- vala na razvoj in napredek kmetijskega gospodarstva v svoji najbližji in dalj- ni okolićL Omenimo naj le selekcijo goveje živine, molzno kontrolo in dmgo s področja živinoreje, česar pobudnik in organizator je bila prav kmetijska šola. Razviita sadjereja v bližnji in od- daljenejši okolici je prav tako v dobr- šni meri plod delovanja te šole. V letu 1931 je bño ob kmetijski šoli zgrajeno še poslopje za kmetijsko go- sp>odinjsko šolo, ki je naslednje leto začela z delom. Leta 1936 pa so to šolo premestili na Svečino. Po osvoboditvi je bila podoba, kakor da se v pogledu kmetijskega šolstva nismo mogli znajti. Povsem pravilno se je v novih družbenih razmerah p>o- udarjal pomen strokovnega šolstva. In res se je pri nas zelo razmahnilo strokovno šolstvo v obliki raznih indu- strijskih šol in šol učencev v gospo- darstvu, dokaj pa je stopilo v ozadje kmetijsko šolstvo. Tako je šentjurska kmetijska šola skoraj leto za letom pre- življala razne preosnove in preobrazbe. Leta 1946 je delovala kot kmetijska šo- la, nato se je že naslednje leto pre- osnovala v enoletno živinorejsko šolo. Leta 1949 pa je bila šola celo ukinjena, ker so se upeljali kratki trimesečni te- čaji za izobraževanje živinorejskih bri- gadirjev. Toda že čez eno leto zopet postane dvoletna živinorejska šola. Pa ne le, da je šla šola skozi vrsto preosnov, ampak je zgubila tudi svoje šolsko posestvo kot osnovno učuo in ulčno sredstvo za strokovno izbraže- vanje učencev s praktičnim delom. Po- sestvo je prešlo z vrsto drugih pose- stev, ki jih je zasegla agrarna reforma, ali so drugače postala splošna ljudska imovina, v kmetijski obrat državnega kmetijskega posestva z docela prido- bitno usmerjenostjo. V novejšem času pa stopa kmetijstvo zopet v ospredje in zavzema v našem državnem in družbenem razvoju pozi- cije, ki mu po njegovi pomembnosti in vlogi pripadajo. Naprednega kmetij- stva, zlasti njegovega državnega in za- družnega sektorja pa si ne moremo za- mišljati brez kvalificiranega delavske- ga kadra, splošno in strokovno izobra- ženih kmetovalcev. Zaradi tega je s splošnim dvigom ravni kmetijstva in posebej še kmetijske proizvodnje v tesni povezanosti kmetijsko šolstvo. Vprašanje kmetijskega šolstva v res- nici stopa poslednji dve leti v ospredje kot pereč družbeni problem. V Slo- veniji se pripravlja zakon o kmetij- skem šolstvu, ki bo rešil vprašanje or- ganizacije, oblike ter vsebino kmetij- skega šolstva. Zakonski osnutek pred- videva za strokovno izobraževanje v kmetijstvu te-le šole: kmetijsko-gospo- darske šole, ki naj sčasoma zajamejo vso pošolsko mladino, ki se je vklju- čila v kmetijsko proizvodnjo; šole so dvoletne in so se prav pozimi raz- mahnile. Naslednja stopnja so splošne enoletne kmetijske šole, dalje posebne kmetijske šole in končno srednja kme- tijska šola. Dasi še nimamo zakona, se je to šolstvo oblikovalo in organiziralo na osnovi splošnih odredb, ki jih pa v glavnem vsebuje osnutek zakonskega predloga. Resnica pa je, da je naša javnost v splošnem, kmečki živelj pa še posebej, premalo poučena o ustroj- stvu, vlogi in kvalifikaciji kmetijskega šolstva in bo treba v tem pogledu šol- stvo v večji meri ix)pularizirati. V Sloveniji so štiri splošne enoletne kmetijske šole, med njimi tudi ta v Šentjurju, ki je postala splošna kme- tijska šola s šolskim letom 1953-54. Ta- ko je šola zopet pvostala to, za kar je bila postavljena, razume se, prilago- jena novi družbeni stvarnosti tako po vsebini pouka, kakor po učnem in vzgojnem smotru. Namen splošnih kme- tijskih šol je splošna in strokovna vzgo- ja naraščaja v kmetijskem gospodar- stvu, zlasti tudi usposabljanje za socia- listične oblike v kmetijskem gospodar- stvu in pa, da pomagajo z vzgledom, spodbudo in z aktivnim pKJsegom kme6- kemu prebivalstvu. Pogoji za sprejem so dovršena kme- tijsko gospodarska šola, starost 17 let in moralna neoporečnost. Učenci, ki uspešno končajo šolo, dobe naziv kva- lificiranega delavca v kmetijstvu, ozi- roma se jim utre pot k nadaljnjemu strokovnemu izobraževanju v posebnih kmetijskih šolah in na srednji kme- tijski šoli Šentjurska kmetijska šola ima 23 učencev obojega spola. Da je bil v Slo- veniji slab odziv za vpis na te šole, je iskati krivdo prav v neorientiranosti prebivalstva in neustaljenosti kmetij- skega šolstva in kakopak tudi v ma- terialno-finančnih pogojih. Sola je ure- jena internatsko in znaša vzdrževal- nina mesečno 2000 din. Je to minima- len znesek, ki ga pa i)osamezna kmečka gospodarstva ne zmorejo za svoje si- nove in hčere. Zato pa je tudi večine učencev štipendistov zadrug, v čemer se 2;opet zrcali blagodat kmetijskih za- drug. Zanimivo pa je, da je le dobra tretjina učencev iz domačega, to je celjskega okraja, ostali pa so iz drugih, tudi oddaljenih okrajev. Poleg kmetijske je s tem šolskim le- tom začela zopet delovati še kmetijsko gospodinjska šola. So činitelji, ki govo- re v prid skupne lokacije obeh šol, ni jih pa malo, ki dokazujejo smotrnoet ločenosti Kakor vse strokovne sode, so tudi kmetijske zelo drage in zahtevajo občutnih finančnih naporov ljudske oblasti Na območju celjskega okraja so sedaj kar štiri kmetijske šole, ki so vsekakor občutno finančno breme. Stro- kovne šole zahtevajo, ako naj v celott izpolnijo svoje naloge, vse delovne po- goje in je zato primemo, da zaenkrat ne gremo v širino, ampak v kvaliteto, to je da vzdržujemo manj šol, toda te na ustrezni višim. Šentjursko kmetijsko šolo čakajo ▼ pogledu r)03peševanja kmetijstva, vzgo- je kmetijskih strokovnjakov kakor ne- posrednega poseganja v razvoj in po- speševanje kmetijstva, zlasti še živi- noreje in sadjarstva s svojim vzornim posestvom velike naloge. H. I. Šentjur pri Celju z okolico Po anketi na velenjski gimnaziji Zadnje čase mnogo govorimo o druž- benem upravljanju v šolstvu in v zvezi s tem tudi o reformi. Skoraj si ne mo- remo zamišljati temeljite reforme brez sodelovanja vse družbe. Cim več bodo govorili tudi starši učencev in vsi ostali, tem več bomo lahko pričakovali od novih učnih načrtov. Zato je prepotreben tesen stik šole z domom. Najboljši je z roditeljskimi se- stanki. Le-ti so še danes marsikje slabo obiskani. Toda vedno odločneje bomo morali to povezavo prav vsi zahtevati in povedati, da onim staršem, ki jim je šola deveta briga, ne bomo mogli ga- rantirati otrokovega uspeha. Stara praksa ob koncu leta, češ učitelj — šola sta kriva, da je prinesel nezadostne ocene, bo morala odpasti. Saj je ravno danes nešteto primerov, da je otrok, ki ga doma moralno p)odpirajo, v šoli do- ber. Koliko starši sodelujejo s šolo, je iz- kazala anketa, katere namen je bil, da povedo starši mišljenje o dosedanjih učnih načrtih. Istočasno pa naj bi po- vedali, kaj želijo v novih učnih načrtih. Pomislekov o prevelikem številu učnih ur ni bilo. Želijo več moralke. To do- kazuje, kako pametna in nepogrešljiva je bua uvedba moralnega pouka v na- šUi šolah. Da bo moralni pouk v naših šolah še bolj uspešen, bo treba še več delati s starši kajti moralni pouk prav takrat nima nobenega pomena, če se tnoralna vzgoja doma križa z onim v socialistični šoli. Nadalje želijo starši več ročnih spretnosti, predvsem ročnih del: mošikih in ženskih. Mnogi želijo, da je v vseh razredüii po dve uri petja, kot je bilo do nedavnega. Saj je petje pred- met, ki lahko otroka duhovno najbolj poglobi in oplemeniti. So pa mnenja, da se dijaki prvega razreda gimnazije pre- več uče tujega jezika. Cisto pravilno! Ne smemo pozabiti: kar trije jeziki v prvem razredu za deset in enajstletnega učenčka. Ne bi büo prav, če bi tuj jezik sploh ukinili! Starši dijakov četrtega razreda gimnazije so proti ukinitvi hi- giene. Komisija za reformo šolstva je že ugodila staršem s tem, da predvideva za novo šolsko leto obvezno uvedbo ročnih del in gospodinjstva. S tem bodo tudi nižje gimnazije E>ostale še bolj življenj- ske. Nikakor ni nujno, da jih ukinja- mo. Saj so močan steber enotnega šol- stva. Z njimi pa istočasno omogočamo marsikateremu delavskemu in kmečke- mu otroku študij v višjih šolah. Dobro pripravljene in izvedene ankete na na- ših šolah bodo lahko dobro pomagale komisijam za reformo, hkrati pa ibodo lahlko ugotovui. kakšen je prispevek staršev pri sodelovanju s šolo. V. s. 19 let nižje gimna- zije v Žalcu Nekaj let pred začetkom druge sve- tovne vojne je bila v Žalcu ponovno ustanovljena meščanska šola. Ze prvo leto so napolnili dijaki kar dva prva razreda, od leta do leta pa se je šte- vilo dijakov in dijakinj dvigalo. Dijaki, ki so obiskovali meščansko šola v Žal- cu v letih od 1935—1937, so bui v času okupacije najsposobnejši za borbo proti okupatorju. Pretežna večina se je od- zvala tedaj pozivu KP in OF ter sto- pUa v vrste aktivnih borcev za svobo- do. Mnogi med nj:uni so padli kot par- tizani drugi so bui ustreljeni kot talci, nekaj pa jih je dočakalo svobodo v novi Jugoslaviji. Skoro 20 let je minilo od tistih dni, ko so še posedali v šolskih klopeh, da- nes i>a so zaposleni v raznih ix>klicih, kjer delajo v korist socialistične do- movine. Primerno bi bilo, da bi se po tolikih letih zopet sestali in obudüi spomine na lepa šolska leta in na težke čase osvobodilne borbe. Zato nameravajo prirediti v Žalcu dne 3. julija t. 1. se- stanek vseh dijakov, ki so posečali me- ščansko šolo v letih 1935—1937 üi po- vabiti tudi svoje učitelje. Želimo, da bi njihov družabni večer ob polni udeležbi najlepše uspel! Pripravljalni odbor prosi vse bivše dijake omenjenih letnikov, da pošljejo pi-ijave k udeležbi na naslov: Zupane Ludvik, Celje, Drapšinova 19. Pripravljalni odbor Nekaj spominov iz delovanja »SVOBODE« v Celju v prvih leiili bivše Jugoslavije v časih Avstrije je bilo celjsko de- lavstvo politično organizirano z malo izjemo v takratni socialnodemokratski stranki. Večino v stranki in organizaciji so imeli takrat nemški pristaši stranke, vendar je bilo sožitje Slovencev z nji- mi znosno. Delavska mladina v Celju se je že takrat v okviru stranke udej- stvovala, bilo pa je to udejstvovanje takrat še manj vidno. Nekaj let pred prvo svetovno vojno je bilo osnovano v okviru stranke delavsko telovadno društvo, ki se je že takrat imenovalo »Svoboda«. Telovadbo, ki je bila v te- lovadnici deške okoliške ljudske šole v sedanji Razlagovi ulici, je poleg nekaj, starejših telovadcev obiskovala pove- večini delavska mladina. Mladina je že takrat sodelovala pri prvomajskih pri- reditvah, ki so bile za tiste čase še bolj skromne, saj so tudi vladajoči Nemci dušili napredno gibanje med delavstvom, kolikor so največ mogli. V zgodnji spomladi leta 1909 ali 1910 je strankino vodstvo v Celju povabilo v Celje Etbina Kristana iz Ljubljane, da bi na recitacijskem večeru citai iz svojih del. Ta recitacijski večer je bil v gostilniških prostorih pri »Jelenu« v sedanji Stanetovi ulici, kjer so takrat socialisti imeli svoj društveru lokcñ. Mlad in fulminanten, kakor je takrat bil Etbin Kristan, je s svojimi reci- tacijami navdušil poslušalce in je po- sebno navdušena in zadovoljna od ve- čera odšla mladina. Tako se je razvijal delavski pokret v Celju vse do pri- četka prve svetovne vojne. Z rojstvom bivše Jugoslavije 1. 1918 so zaživele znova tudi delavske organi- zacije. Na celjski narodni praznik, dne 6. novembra, je z balkona Narodnega doma govoril zbrani množici v imenu delavske mladine mladinec Brezovšek. Pristopili so takoj k ustanovitvi mla- dinske prosvetne organizacije »Svobo- da«. Njen prvi predsednik je bil profe- sor dr. Jože Rozman, ki se je tisti čas, prežet z revolucionarnimi idejami vr- nil iz ruskega ujetništva, ustanovljena je bila politična šola, ki jo je vodil dr. Rozman. Člani »Svobode« so imeli izmenično predavanja o tej ali oni te- mi. Predavanja so bila v poslopju se- danje IL državne gimnazije v Vodni- kovi ulici. Svobodaši pa so že v začetku leta 1919 pričeli pripravljati program za proslavo delavskega praznika 1.' ma- ja. Izbrali so si težko nalogo. Na odru Mestnega gledališča so na predvečer, 30. aprila, uprizorili Cankarjevega »Kra- lja na Betajnovi«. Vaje za uprizoritev tega težkega dela je tri mesece požr- tvovalno vodil profesor dr. Rozman in je predstava dne 30. aprila 1919 v Mest- nem gledališču uspela tako sijajno, do so morali igro ponoviti takoj drugi ve- čer 1. maja. Prvi večer je bila pred začetkom predstave tudi krasna ale- gorija. Gledališče so oba večera na- polnili delovni ljudje. O uprizoritvi je pohvalno pisalo tudi meščansko časo- pisje. Pri »Kralju na Betajnovi« je imel večjo vlogo poznejši pledaliáki igralec Milan Košič. Pod njegovo režijo iso Svobodaši dober mesec nato uprizorili Jurčičevega »Domna« in nekaj pozneje še Funtkovo »Tekmo«. Da bi »Svoboda skrbela tudi za te- lesno vzgojo, je bil takoj ustanovljen tudi telovadni odsek »Svobode«, kate- rega je uspešno vodil Viktor Moškon, ki je med zadnjo svetovno vojno po- stal žrtev nacizma v taborišču Dachau. Telovadili so v telovadnici sedanje II. gimnazije v Vodnikovi ulici. »Svoboda« je skrbela tudi za zabavo delavske mladine. V тлИ dvorani ho- tela »Union« so bile redne plesne vaje, v veliki dvorani in ostalih prostorih pa je bilo več sijajnih prireditev, pri katerih so bili dostikrat vsi prostori zasedeni do zadnjega kotička. Ob raz- nih slavnostnih prilikah je iz stolpa »Uniona« vihrala dolga rdeča zastava. Pod okriljem »Svobode« so bile tudi pevske vaje, katere so nekaj časa vo- dili pri »Zelenem travniku«, nato pa v Gob er ju. Živahno je bilo delovanje »Svobode« v Celju vse do velike železničarske stavke. Zlom te stavke je povzročil, da je tudi živahno delo »Svobode« ohro- melo, saj je takratna oblast po tej stavki ovirala razvoj delavskih orga- nizacij, kjer je le mxtgla. Delavskega pokreta pa niiso mogili trajno dušiti in je znova uzniknil na dan z vso svojo revolucionarnostjo, ki nam je po letih trpljenja prinesel do- končno osvoboditev. M. C Brez SVOBOD, brez skrbi za kulturno prosvetno delo, bi bilo naše prizadevanje na gospodarskem polju težje stev. 21 »Savinjski vestnik«, dne 28. maja 1954 Stran 7 Ob stoletnici rojstva proiesorja Antona Bezenska Letos poteka preko sto let, ko je bü rojen v majhni vasici Bukovje nad Frankolovim oče slovenske in bolgar- ske stenografije, slovenski pisatelj, no- vinar in urednik ter organizator in kulturni delavec, veliki rodoljub, pro- fesor Anton Bezenšek. Doma iz Bukovja, je študiral gimna- zijo v Celju, maturo pa je napravil v Zagrebu. Nato je poslušal modroslovne nauke na novo ustanovljenem zagreb- škem vseučilišču, vmes pa je že pouče- val na zagrebških gimnazijah stenogra- fijo. Po končanem študiju je bil po- vabljen v Sofijo, kjer je bil prvi ste- nograf v Narodnem sobranju, kjer je organiziral stenografsko službo in pri- redil Gabelsbergerjevo stenografijo za bolgarski jezik. V Sofiji je obenem po- učeval še na gimnaziji filozofijo, nem- ščino in tudi latinščino. Ko je bila osvobojena tudi južna Bolgarija, je od- šel v Plovdiv, kjer je nadaljeval s svo- jim uspešnim vzgojnim in organiza- tornim delom. Po dvajsetletnem biva- nju v Plovdivu se je vrnil v Sofijo, kjer je ostal do smrti 10. decembra le- ta 1915. V teh skopih življenjepisnih podat- kih je zajeto bogato in vsestransko de- lovanje Antona Bezenška. 2e kot dijak višje gimnazije v Celju se je zanimal za slovensko slovstvo. Ker je čutil veselje do pisateljevanja, je sam pisal, zbiral in prevajal krajše in daljše sestavke ter jih pošiljal ured- ništvom tedanjih časopisov, ki so jih z veseljem objavljali. Tako naletimo v »Vrtcu«, »Besedniku« in Pajkovi »Zori« y.e od leta 1871 dalje na lepo število pesmi, narodnih pravljic in prijjovedk ter prevodov iz grščine, nemščine in drugih jezikov. Vse to delo še do danes ni dovolj literarno-estetsko ocenjeno, čeprav je že registrirano. Bezenšek je bü. tudi prvi, ki je začel organizirati slovenske dijake v Celju v prvo slo- vensko dijaško organizacijo, ki se je imenovala »Beseda«. Po zgledu celjske dijaške organizacije so se pričela usta- navljati tudi po drugih mestih enaka društva kot v Ljubljani, Mariboru in Gorici. Duša vsem tem organizacijam je bü predsednik celjske dijaške »Be- sede« — Anton Bezenšek. To je bü tudi vzrok, zakaj ni matur irai v Celju, temveč v Zagrebu. Kot akademik je razvü Bezenšek v Zagrebu vsestransko delavnost. Poleg študija se je živo za- nimal za razvoj stenografije pri Slo- vencih in Hrvatih in pričel že 1876 iz- dajati stenograf ski časopis »Jugoslovan- ski stenograf«, ki je bil namenjen vsem Slovanom; poleg tega pa še prepotrebne učne knjige in druge pripomočke za stenografijo. Pri vsem pa ni zanemar- jal literarnega dela, pač pa ga je še. razširu na sodelovanje pri »Sloven- skem Narodu«. Po univerzitetnem štu- diju in s prihodom v Sofijo je stavu vse svoje znanje in sposobnosti na raz- polago mladi, komaj osvobojeni državi Bolgariji Poleg stenografskega delo- vanja je bü med ustanovitelji najmoč- nejšega narodnoobrambnega in kultur- nega društva »Slavjanske Besede«, na- daljeval je z izdajanjem »Jugoslovan- skega stenografa«, publicistično in li- terarno delovanje pa je razšLru še na »Kres«, »Ljubljanski zvon« in »Slovan«, obenem je bü tudi kulturni obveščeva- lec in dopisnik raznih nemških in fran- coskih časopisov in revij. Razen učnih knjig za stenografijo je pisal tudi prve učne knjige za etiko in za nemški jezik za bolgarske srednje šole, ki so bile ti- skane v Celju. — Kot velik prijatelj glasbe je za časa svojega bivanja v Plovdivu ustanovil »Plovdivsko pevsko društvo«, ki je bilo dolgo časa eno naj- močnejših in najboljših v Bolgariji do druge svetovne vojne. On je bü tudi pobudnik, da se je ustanovüa »Zveza južnoslovanskih pevskih društev«, ka- tere prvi predsednik je bü Slovenec — profesor Anton Bezenšek. — Bezenšek je bil prvi, ki je posredoval marsika- terega slovenskega pesnika in pisatelja Bolgarom, on je bü prvi, ki je prevajal iz bolgarščine na slovenščino. Za časa njegovega bivanja v Bolgariji ni zane- marjal zvez s Slovenijo in slovanskim svetom; bü je stalno v pismeni zvezi s kulturnimi ustvarjalci v stari domovini (Dr. Pavel Turner, Anton Aškerc, Fran Novak, Janez Bleiweis, Dr. Josip Voš- njak. Dr. Janko Šlebinger in drugi). Pa tudi z dijaki slovenskih gimnazij je imel in vzdrževal stalne zveze, jim dajal nasvete in jih spodbujal k na- rodnemu in prosvetnemu delu. Kljub temu, da je živel v Bolgariji, je vsako leto o počitnicah, prihajal v domače kraje, kjer je prirejal in organiziral stenografske shode (I. v Žalcu, II. v Šentjurju), dijaške stenografske venč- ke in 25-letnico dijaškega društva »Besede«. Kratek prikaz tega široko razgleda- nega in vsestransko delavnega Slovenca pa bi ne bü popolen, če bi se ne do- taknu njegove slovansko politične kon- cepcije. Ze kot dijak je vzdrževal zveze s panslovansko orientiranim dijaštvom, predvsem z dijaki iz Jičina na Ceškem. Ob raznih pruožnostih, ko je imel govo- re, je vselej na pravem mestu poudarjal slovansko kulturno usmerjenost, zbli- žanje in spoznavanje med seboj. Po- sebno pri srcu so mu bui Cehi, ki so tedaj veljali za kulturne voditelje vsega slovanstva. Poleg francoščine in nem- ščine je obvladal v govoru in pisavi vse slovanske jezike. Priredü je Ga- belsbergerjev prenos stenografije tudi za Ruse. Čeprav je bua politična zdru- žitev vseh Slovanov utopija, je zastopal združitev ali vsaj najtesnejše zbližanje vseh južnih Slovanov, in to že tedaj, ko so se borili med seboj na Sloven- skem še Staroslovenci z Mladoslovenci, oboji pa seveda v okviru legitimne Av- strije in habsburške dinastije. Tak je bü njegov vseslovanski politični kon- cept, medtem ko se strankarsko-poli- tično ni nikdar udejstvoval. — Najbolj ga je bolela slovanska nesloga. Ko je v prvi svetovni vojni (1915) napadla Bolgarija krvavečo Srbijo, je to ide- alnega Vseslovana tako podrlo, da ga je kmalu za tem od žalosti zadela kap... Možu, ki je pMDsvetü vse svoje živ- ljenje delu za bratsko spoznavanje in zbližanje, ohranimo tudi mi najsvet- lejši spomin, naši mladini pa naj bo svetel vzor. A. B. LJUDSKI ODER CELJE Petek 28. maja ob 20: Rosegger-Zorko: >Vesela božja pot<. Nedelja 30. maja ob 15.50: Rosegger-Zorko: >A^esela božja pote Vstopnice po znižanih cenah! Četrtek 5. junija ob 20: Tone Cufar: »Mali ba- bilon«. Groteska v petih slikah z godbo. Pre- miera. Sobota 5. junija, ob 20.: Tone Cufar: >Mali ba- bikjn«. Prva ponovitev. Nedelja 6. junija ob 15.50: Tone Cufar: »Mali babilont. Druga ponovitev Prodaja vstopnic od torka dalje od 16. do 18. ure. Kdo ovira gradnjo nove šole na Polulah Celjske Polule bodo kmalu znane po vsej Jugoslaviji, če ne celo prek nje- nih meja. Toliko razpravljanja in pi- sanja še menda ni doživela nobena šol- ska zgradba kakor ravno polulska.. — Znano je, da se je bivši MLO Celje z vso odločnostjo zavzel za to gradnjo, ki bi se bua morala pričeti že lansko leto. Do letošnje pomladi je trajala bor- ba za odobritev idejnega projekta pri revizijski komisiji v Ljubljani. Sedaj je do nekih malenkosti izdelan tudi glavni načrt, ki ga dovršuje mestni projektivni biro v Celju. Le-ta odlaša s končno dovršitvijo načrta in doE>ol- njujoč kalkulacijo stroškov za celotno zgradbo teden za tednom. Meja potr- pežljivost Sveta za pros veto in ljud- skega odbora mestne občine je menda že dosegla svojo skrajnost. Mnogi se že sprašujejo, če nam je tak projektivni biro sploh potreben. Vsako neopraviče- no zavlačevanje dela pri nujno potreb- nih projektih bo imelo zelo težke po- sledice. Kdo bo odgovarjal za nje? In- vestitorji gotovo ne. JiiudsiUodet ZOPET VABI Prihodnji četrtek, t. j. 3. junija in na- to še v soboto, 5. ter v nedeljo, 6. ju- nija bo Ljudski oder igral Toneta Cu- far j a grotesko v petih slikah »Mali Ba- bilon«. Njen režiser Cvetko Vernik je za to delo, ki prihaja na Ljudski oder kot njegova peta letošnja premiiera, po- večal igralsko družino z vrsto novih moči in bo uprizoritev že s tega ozira zanimiva. Pri igri bodo sodelovali tudi člani tamburaškega orkestra SKUD »France Prešeren«. Sceno je zasnoval Zorko Tone. Tone Cufar je delavski pisatelj. Pi- sateljskemu poklicu se je posvetu, ko je obesil na klin mizarstvo. Svoje delo je posvetu delovnemu ljudstvu, zanj je dal tudi svoje življenje. Sodobna kritika označuje njegovo izgubo kot iz- gubo dragocenega člena v razvoju naše besede, kot izgubo enega redkih pisa- teljev, ki so se lotüi snovi- iz delavskega življenja, a to realistično in s človeško perspektivo proletarskega borca, mimo meščanskega kriticizma in pesimizma, a tudi mimo posuj ene tendenčnosti. ki deli ljudi na bele in črne. V njegovih junakih utripi je živo človeško srce, so preprosti in topli, nič drugačni od dru- gih ljudi. Delo, ki je bilo že svoj čas v napred- nih kulturnih krogih ugodno sprejeto in zato uvrščeno v repertoar našega centralnega gledališča, je vsekakor vredno velikega obiska. Vstopnice bo- do v prodaji od torka, IJjunija naprej od 16. do 18. ure. - '^J G, G. Opodabljojočo umetnost v Celju z razstave celjskih upodabljajočih umetnikov, ki je bua nedavno v Celju. Plastiko je razstavü akad. kipar Ciril Cesar. Od leve proti desni: Deček s kresnico (mavec) — Glava dekleta (žgana iglina) — Hrepenenje (mavec) — Talec (mavec — odlitek v bronu kot spomenik NOB v Mo- zirju) — Zločin (patinirana žgana glina) — Deklica s knjigo (mavec) — Akt-študija (mavec) in skrajno desno — Priča zločina (bronzirana žgana glina). (Fotografija: Fotolik, Celje) Pionirski dan v Celju Pionirji tovarišu Titu za njegov rojstni dan Tritisočglava množica celjske mladine je na Titov rojstni dan že v jutranjih urah napolnila Kladivarjev stadion. Pred njo so stale vrste okoli 400 mla- dih pionirjev in pionirk celjskih od- redov. Vse je nestrpno čakalo sloves- nega trenotka. Predsednik Društva prijateljev mla- dine tov. Luzner Bojan je p>ozdravü pionirje in navzoče goste, s čimer se je pričela slovesnost. S toplimi in ognje- vitimi besedami je nato nagovoru pio- nirje Ln poudarü pomen naj slovesne j- šega dogodka za tiste pionirje, ki s svojo slovesno zaobljubo vstopajo v pionirsko organizacijo, okrajni pred- sednik Sveta za prosveto in kulturo prof. Anton Aškerc. Obrazložu jim je pravila pionirske organizacije in spom- nü na dolžnosti, ki so jih dolžni iz- pK)lnjevati njeni člani in članice. Iz sto- terih grl je nato sledüa slovesna za- obljuba, s katero so izpovedali svojo zvestobo in predanost naši domovini in njenemu voditelju maršalu Titu kot če- stitko za njegov rojstni dan. ^ Recitacijam so sledüe lahkoatletske tekme celjske naladine. Priznati je tre- ba, da se pionirska organizacija, osno- vana na terenu, vedno bolj širi in raz- vija. Vzornim voditeljem in voditelji- cam pionirskih odredov naj bo ta lep pionirski praznik v zadoščenje in pri- znanje za njihovo plemenito vzgojno delo. Proslavo je izpopolnü še mladin- ski pevski zbor II. gimnazije s petjem v srce segajočih pesmi in ji dal izredno prikupen in svečan poudarek. Namesto godbe so pionirje spremljali igralci na harmoniko, kar je zopet nekaj prisrč- nega in otroško pionirskega. Priredi- teljem pionirskega dne od najmlajših do nastarejših lahko izrečemo popolno priznanje k lepemu uspehu. Kai "i ^šeč 1. Ce gredo gledalci iz kina prav po- časi, mladenič se še ustavi na stopni- cah, da si prižge cigareto in s tem še bolj ovira odhod iz kina. Tik pred iz- hodom iz kina pa se skupina takih ustavi in zija v tiste, ki še prihajajo iz kina in si morajo izhod med temi zi- jači šele priiboriti. 2. Ce se dva ali dve (!) ustavita na ploščadi (trotoarju) in klepetata. Vsñ mimoidoči pa se morajo izogniti na cesto. 3. Večkrat vidim kolesarje, ki se jim na najbolj prometriih ulicah najbolj mudi. Pri tem pa nikakor ne zvonijo, temveč se v umetnih vijugah zvijajo med pešci. Ne pomislijo pa, da pešec slučajno lahko stopi malo bolj vstran in že se bosta valjala na cesti pešec in kolesar. To sem že videl! Naravnost z bičem pa zasluži kolesar, ki zavije v stransko ulico v največjem diru. Vsakdo ve, da v ovinku nikakor ne obvladaš kolesa, da bi se v skraj- nem trenutku še lahko izognil. 4. Paradno dirkanje pred kolodvo- rom na Titovem trgu je vprašanje zase. Otročja baharija! Spominja me na šo- larčka, ki je hodil vkljub mrazu po cesti brez suknje, da bi vsakdo videl nove naramnice. 5. Nekaj neverjetno neokusnega pa je česanje v javnem lokalu. Pride ka- valir v gostilno ali kavarno, se vsede k mizi in prvo bo, da izvleče glavnik in začne stresati lase in prhljaj iz svoje glave v tvojo kavo ali juho. Potem pa še z roko obriše glavnik in — roko zbriše v mizni prt! Ali sprevidite, da je to skrajno ne- dostojno, ogabno! Da nasprotuje to vsem pojmom o estetiki, o lepem ve- denju! Počeši se doma, uredi svojo la- suljo v garderobi, na stranišču ali kjer si bodi, samo ne pri mizi! 6. Se nekaj mi je prav vŠeč, in to je takozvano »krepko« govorjenje. Pokoj- ni gledališki igralec Lipah jih je v neki svoji knjigi nazval: »porkamadonarji«. So ljudje, ki ne znajo niti enega stavka povedati, da ne bi vpletli tak »okrasni, krepki« izraz. Ne govorim iz verskega stališča, temveč le iz estetskega. Ce ne znaš več italijanski, kakor samo to be- sedo, potem pa še to pusti! Ce bi jo pa v govoru prevedel v slovenski jezik, bi se Ti ta beseda gotovo zgabila! Da ne omenim še drugih »strokovnih iz- razov«, katerih imajo nekateri polna usta! Opazil sem, da resen, dober de- laven človek takih okrasnih izrazov ne uporablja. S svojim predstojnikom, s svojim nekdanjim učiteljem gotovo ne boš tako govoril — zaradi spoštovanja. Torej nas ne spoštuješ, ker imaš pred nami polna usta umazanije! C. R. Kaj je v Šentandražu čudnega? Dne 14. maja je pisec članka pod na^ slovom: »V Šentandražu so igrali« na- vedel, da se čudi, zakaj učiteljstvo ne pristopi k prosvetnemu društvu in mu ne pomaga pri delu. Pisec članka oči- vidno ne pozna razmer v Št. Andražu, ali pa jih noče poznati, ker bi sicer mo- ral resnici na ljubo vprašati, zakaj je učiteljstvo (bolje učitelja, ker sta samo dva) odstopilo od prosvetnega društva, čigar aktivni član je bilo; do leta 1953. - Nismo dolžni odgovarjati anonimnim piscem, zakaj smo ali nismo člani tega ali onega društva; če pa koga morda res zanima, mu pa odgovarjamo na- slednje: Kje je bil pisec članka takrat, ko je učiteljstvo poleg celodnevnega pouka pripravljalo igralce za uprizoritev iger, kar se je neštetokrat potegnilo pozno v noč? Kako, da ne ve, da so vsi igralci, ki so igrali igro: »Peg srček moj« izšli iz naših rok, saj je med njimi veliko naših bivših učencev in smo jim mi uti- rali pot v prosvetno udejstvovanje? S tem smo vzgajali kader in dosegli tisto, kar socialistična družba zahteva od uči- telja. Delo prosvetnega društva je napre- dovalo vse dotlej, dokler se v odbor ni- so vrinüi tudi taki ljudje, ki so hoteli pod našo režijo uprizarjati n. pr. »Da- vek na samce«, »Črna žena«, »Ne kliči vraga« in podobno plažo. Prav tako jim tudi ni bilo všeč, ko se je učiteljstvo, pozanimalo, kam gre denar od priredi- tev. Nič ni pomagalo, da smo jim pri- kazovali slabo stran takih iger, niso nas hoteli razumeti, še druge so hu j skali proti nam, češ, naj ne poslušajo tujcev. Svoje pravo lice pa so pokazali, ko so hoteli pobirati vstopnino za »Mačeho in pastorko« celo od pionirjev, katerim so jo priredili za novoletno jelko! Več ni bilo potrebno, spor je bil tu. Ponosni smo, da smo učitelji prosvet- ni delavci, hočemo pa biti vredni tega imena. Namen vsakega prosvetnega de- lavca je, nuditi ljudem tako prireditev, ki se bo res imenovala kulturna prire- ditev in bo imela svoj vzgojni smoter. Ali se naj učitelj strinja z igro: »Da- vek na samce«? Tisti ljudje, ki uprizar- jajo igre samo zaradi denarja, bodo se- gali vedno po vsebinsko ničvrednih igrah. Drugo prireditev uprizarjajo na račun prve, navadno pred vaško go- stüno, kjer prav kulturno kažejo svoje »ročne spretnosti« — kot so jih na pri- mer 9. maja — medtem se jim pa dru- štvena dvorana podira. Mi smo sodelovali v prosvetnem dru- štvu in smo še vedno pripravljeni so- delovati. Dokler pa igralska družina v Št. Andražu ne bo odstranila iz svoje srede tistih, ki so jim igre samo sred- stvo za pridobivanje denarja, ni treba od učiteljstva pričakovati nobene po- moči. Učiteljstvo DOBRA KNJIGA je na/bol/ši priialelj in učitelj ! — Za dobro knjigo ho srbela PREŠERNOVA DRUŽBA stran 8 »Savinjski vestnik«, dne 28. maja 1954 Stev. Zi* IZ CELJA... Dr. Janez Lovšin se je srečal z Abrahamom Celjski mestni zdravnik — upravnik Zdravstvenega doma in podpredsednik mestne občine Celje, dr. Janez Lovšin je v nedeljo v krogu svoje družine, obsut z dobrohotnimi željami in čestit- kami mnogoštevilnih znancev, prijate- ljev, zdravnikov in bolnikov praznoval 50-letnico svojega rojstva. Spoštovani jubüant se je rodil 23. ma- ja 1904 v Ribnici na Dolenjskem. Po končani osnovni šoli v Ribnici je štu- diral srednjo šolo v Kranju in Ljub- ljani, kjer je tudi maturiral. Medicinsko fakulteto je obiskoval v Ljubljani, Za- grebu in Iimsbrucku, kjer je leta 1930 tudi promoviral. Po odsluženju zdravniške pripravni- ške dobe in volonterstva v ljubljanskih bolnišnicah, je prakticiral v javni le- karni v Ribnioi, po odsluženju vojaških dolžnosti pa je nastopil službo zdrav- nika pripravnika v celjski bolnišnici leta 1932. Zaradi strokovne izpopol- nitve je leta 1934 odšel v Prago, kjer je 2 meseca prakticiral na zobni klinikL Po vrnitvi iz Prage je služboval kot splošni zdravnik v Braslovčah, Storah in Ribnici. V septembru leta 1943 je odšel v i>artizane. Po demobilizaciji je bü okrožni zdravnik v Novem mestu, od tu pa je biil v istem svojstvu na last- no željo premeščen na Okrožni LO Ce- lje. Po likvidaciji okrožij je bil okrajni zdravnik pri OLO Celje-okolica. Dne 1. marca 1948 pa je bü premeščen v svojstvu zdravnika-starešine na Poli- kliniko v Celju, kjer se nahaja še da- nes in kjer vrši poleg omenjenega še funkcijo upravnika ZSZ za MLO Celje, mestnega zdravnika in upravnika Zdrav- stvenega doma in Doma ljudskega, zdravja. Odlikovan je bil z ordenom za hra- brost, ordenom zasluge za narod III. reda ter ordenom dela III. reda. Nesramnosti Barbarstvo! Puhloglavosti Težko je najti pravi izraz za ljudi, ki počenjajo take reči: Trg V. kongresa ravnokar urejujejo. Pred magistratom so naredüi troje gre- dic in jüi zase j ali s travo. Čeprav so obdali ploskev z vejevjem, pa je že naslednji dan polno sledov stopinj, da, celo sledov koles. Ce bo tako šlo na- prej, na tem mestu nikoli ne bo po- gnala trava in tiste grede bodo vedno grde ploskve rjave zemlje in razhoje- nega blata. Ljudje, ki puhloglavo tacajo po gre- dah, so po mojem svojevrstni tipi. Bo- disi so vetern jaki, ki letajo okoli brez oči kot teleta po gmajni, bodisi so ško- doželjneži, ki nalaš kvarijo bodoči ze- leni pas, ali pa so barbari brez vsa- kega smisla za lepoto ;in izgled mesta. Kakršne sorte že so, škodljivci so, ki ŠTIRI DRUŽINE V CRETU PRI CELJU v življenjsiki nevarnosti — posledica pomanjkanja stanovanj V stari razpadajoči Ravnikarjev! hi- ši št. 12 v Cretu stanujejo štiri družine, ki se neprestano boje, da se hiša zruši nad njimi. Hiša je zgrajena iz slabega materiala, večinoma iz kamenja. Zu- nanji zidovi so vzbočeni in pod težo strešnega stola lezejo narazen. Stranski zunanji zid na južni strani je tako raz- pokan, da lahko vtakneš roko vanj. Za- to ga je morala Uprava drž. stanovanj- skih zgradb že pred nekaj meseci pod- preti s peterimi lesenimi oporniki Ker stoji hiša nekaj desetin metrov od glav- ne železniške proge Celje—Maribor, se ves teren trese od teže tovornih in br- zih vlakov. Zato so razpoke na hiši vsak dan večje. Pred hišo leži priprav- ljena opeka za popravilo, toda zidarjev ni od nikoder. Razumljivo. K pripravljenemu grad- benemu materialu je treba storiti še nekaj. Hišo je treba izprazniti in pri- skrbeti ogroženim družinam začasna stanovanja. Ob hudem pomanjkanju stanovanj v Celju je baš to najtežja naloga. Za nova stanovanja, ki jih šele pripravljajo za bivanje, je toliko pro- silcev, da je res težko odločiti, komu pripada prednost. Ali niso te v smrt- nem strahu živeče družine med najpo- trebnejšimi? Kdo bo odgovarjal za ne- srečo, če se ti ljudje lepega dne znaj- dejo med ruševinami? LASTNO HIŠO NE MORE POPRAVITI... Podpečan Baltazar, delavec v Tovar- ni emajlirane posode je kupu stano- vanjsko hišo na Spodnji Hudilnji 66. Hišo je hotel popraviti in dobil tudi gradbeno dovoljenje. Toda na pod- strešju so nekatere reči tov. Zoherja, ki jih je prestaVÜ v hodnik, tako da Podpečan ne more popraviti hiše. Stvari so vnetljive in že iz požarno varnostnih razlogov ne smejo ostati na podstrešju. Toda Zohar jih iz nagajivosti noče od- straniti v drvarnico. Prizadeti Podpe- čan je napisal že desetero prošenj, pri- tožb in ix)dobnih vlog, pa nikjer nič ne opravi Obrnil se je na naše ured- ništvo, kaj naj še stori Toda pri naj- boljši volji mu nismo vedeli pomagati, ker je obredel vse instance, ki so nam znane. Nas končno res zanima, kdo bo voljan končnoveljavno urediti za- devo, ki je rešitve nujno potrebna, saj se vleče že cele mesece? PLEMENITA GESTA ODBORA IV. ČETRTI ZVEZE BORCEV Partizanska vdova Zora Stupar, mati dveh otrok, nam piše: Do solz smo bili ganjeni, ko nas je odbor IV. četrti Zveze borcev presenetil prvega maja z darili za naše otroke. Otroci kakor tudi matere in varuhi smo iz srca hvaležni vsem, ki imajo to- liko razumevanja za naše težave. Do- bro vemo, da stane mnogo truda in do- bre volje, pripraviti taka darila in skr- beti za njihovo pravično razdelitev. Samo ljudje, ki so globoko prežeti s socialistično miselnostjo in ljubeznijo do sočloveka žrtvujejo svoj prosti čas in denar, da pomagajo in razveselijo one, ki so darovali domovini svoje naj- dražje, svoje očete in može. Vsem materam, ki smo socialno šibke in odvisne od skromnih prejemkov, \yo- do praktična darila v veliko p>omoč ter bomo znale ceniti plemenito gesto na- šega odbora ZB. Zora Stupar uničujejo naprave, ki jih vsi mi pla- čamo z davki, akumulacijo itd. Zanje je samo eno zdravilo na raz- I>olago. To zdravüo pa za vse enako. Globa, krepka denarna kazen, ki jih bo spametovala. Iz tega denarja naj potem plačajo človeka, ki bi čuval na- sad. Najbolj zanimivo pa je, da ti »sloni« na dveh nogah teptajo grede, ki so pred nosom postaje Ljudske milice, pa še nisem videl, da bi koga miličniki ustavili in olajšali za kak stotak. Žalostno je sicer, da smo še tako ti- pično balkanski in bi morali postaviti na grede napise: »Tele si če stopiš na gredo!« Je mar potrebno kulturne lju- di na to opozarjati posebej, kot je tre- ba lepiti napise: ne pljuvaj na tla, ne meči smeti po tleh, govori spodobno. Cim več takih opozoril, tem večja je sramota. Cisto resno obljubljamo, da bomo v bodoče imenoma objavüi lastnike tistih nog m vozil, ki bodo uničevali kakršne koli javne nasade. Teslo je pač treba obtesatl Gibanje prebivalcev v Celju y času od 17. do 24. 5. 1954 je bilo rojenih 26 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Valenčak Milan, poštni pripravnik iz Laškega in Vičar Ana-Marija, učiteljica iz Pristave. Gre- žek Silva-Marija, šivilja iz Celja. Ahtik Mar- gorn Milko, krojaški pomočnik iz Celja in Con- tin, galant, klepar in Župerl Silva, oba iz Ce- lja. Krajne Adolf, avtomehanik in Zidanšek Jo- žefa, otroška negovalka, oba iz Celja. MaVrič Dušan, učitelj in Krajne Frančiška, učiteljica, oba iz Kruplivnika, Maribor-okolica. Umrli so: Lavrinc Zdenko, otrok iz Sp. Rečice, Laško. Pusovnik Ivan, preužitkar iz Podgore, star 86 let. Jevševar Franc, delavec iz Sv. Pankraca, star 43 let. Ojstruh Jožef, delavec iz Vojnika, star 31 let. Tomše Ana, upokojenka iz Zabu- kovce, stara 68 let. Melanšek Janez, mizar iz Celja, star 77 let. Iz sodne dvorane Prijatelja tujijh koles 20-letni Vrhovnik Branko, delavec pri gradbenem podjetju »Gradiš« v Šošta- nju, gradbišče Celje, stanujoč v Celju, Bežigrad 5, je 2. 3. 1954 v Celju na Lavi pred gostilno Naprudnik vzel na zid naslonjeno moško dvokolo, vredno okoli 19.000 din, last Franca Lipičnika. Dne 4. 4. 1954 je na Teharski cesti štev. 5 v Celju iz nezaklenjene svinjske kuhinje vzel Horjak Francu 15.000 din vredno moško dvokolo. Istega dne je pred to- varno »Toper« Crepinška Vinka dva- krat s pestjo udaril po glavi in ga la- hko telesno poškodoval. Okrajno sodi- šče je Vrhovnika obsodilo na 7 mese- cev zapora. — 29-letni Berič Leopold iz Oreš j a, okraj Pregrada na Hrvatskem, je 7. 2. 1954 iz dvorišča občine Prebold vzel moško dvokolo, vredno okrog 35 tisoč dinarjev, last Potočnika Antona. Berica, ki je že dvakrat predkaznovan zaradi nedovoljenega trgovanja, je so- dišče obsodilo na 8 mesecev zapora; Po- točniku pa mora povrniti škodo 35.000 dinarjev. Tatvine koles so v Celju po- goste, zaradi česar je sodišče v obeh primerih izreklo primerno stroge kazni. Prijatelj tuje lastnine je tudi 23-letm zidarski delavec Jančič Avgust, zaposlen pri Gradisu« v Šošta- nju. Dne 3. marca letos je v Sp. Ko- strivnici Mácele Oskarju ukradel 2500 dinarjev vreden ženski dežnik. V mar- cu letos je v vlaku Celje—Zabok neki osebi vzel aktovko, vredno okrog 3000 dinarjev. Dne 15. marca je prišel Jan- čič v shranjevalnico koles pri hotelu »Pošta« v Celju. 10-letni Anton Cvenk je tam v odsotnosti svoje matere čuval shranjena kolesa. Pod pretvezo, da je eno shranjenih koles last njegove žene, je Cvenku izročil listek z lažnim na- slovom in ga s tem spravil v zmoto, da mu je dopustil odpeljati žensko dvo- kolo, vredno okrog 12.000 dinarjev, last A. Potočnik. Zaradi tatvine in goljufije je bil Jančič obsojen na 8 mesecev za- pora. * 25-letni Krajne Ivan iz Dobletine pri Laškem, zaposlen pri »Graditelju« v Celju, je z grožnjo, da bo uporabil silo, v Pečovniku pri Celju preprečil neke- mu miličniku pri legitimiranju neke osebe, da uradnega dejanja ni mogel izvršiti. Pri tem ga je tudi žalu z nepri- mernimi izrazi. Kazen 1 mesec zapora. DROBIŽ IZ KOZJANSKEGA Dolga zima je ohromila odrsko de- javnost, šele marca so se igralske dru- žine znova razgi*oale. Najdelavnejša je Šentvid pri Planini, ki je najprej na- trpala z »Lepo Vido« dokaj veliko dvo- rano v Kozjem. Minulo nedeljo so bile v tem malem kotu kar štiri družine v gosteh. Vir- štanjčani so prinesli v Kozje »Milijon težav«, z mladino iz Kozjega je prišel v Podčetrtek »Sluga dveh gospodov«, Slivnica je pa seznanila Prevorjane s »Scapinovimi zvijačami«. Šentvid je te- ga dne z lepim uspehom uprizoril na Puštanju dramo »Dobrava« in za na- meček še dodal veselo enodejanko. Pogosto deževje je pri nas kvarno vplivalo na zgodnje sadje, saj je na primer cvetje marelic odpadlo, a tudi zgodnjim slivam slaba prede. Na nji- vah^ kjer ob vztrajnem deževju rada voda zastaja, se vsejana koruza v kali ni mogla razviti, zrna so nagnita in ne bodo vzkHla. Plazovju podvržene plasti so se za- čele tu in tam sproščati in lezejo na- vzdol. Takšen primer je najbolj viden ob cesti mimo pokopališča na Puštanju. Tu se je zemeljska plast premaknila prek jarka na cesto in jo zožila za do- ber meter. Izgradnja opornega zidu, be- toniranega jarka in naprav za ustavitev plazovja bo zahtevala sicer visok zne- sek, vendr bo ceneje, kakor vsakoletno krpanje. Ne bo dolgo, ko bo prevoz z vozili po cesti ogrožen, kmalu bo pa tudi dohod na pokopališče zaprt. Iz ^matine^a ob Pahi NA IZPITE SE PRIPRAVLJAJO Tečaj protüetalske zaščite se bliža koncu. Tečajniki katerih je 46, se pri- dno pripravljajo na izpite, ki bodo zadnje dni prvega tedna v juniju. Ker je obisk do sedaj prav dober, smemo upati na prav dober usi>eh. LEP OBISK KINO PREDSTAV Ko je prevzel »Partizan« v uprav- ljanje tudi kinopodjetje, je dal po- praviti tudi kinoaparaturo, ki sedaj brezhibno deluje. Zato ni čudno, da se obisk stalno veča, kar pa je brez dvoma tudi posledica dobrih filmov, ki so zadnje čase na sporedu. Z dobro voljo se vse doseže. KAJ JE Z ZOBOZDRAVNIKOM? Občinski ljudski odbor je vložil okoli pol müijona dinarjev za sodobno ure- ditev obeh ambulant. Ze 14 dni pa so v zobni ambulanti zaboji z in- štrumenti in vsem potrebnim, kar se pri zobni ambiüanti rabi. Tudi ta in- strumentarij je stal okrog 400.000 din. Zato se ljudje, ki že nad pol leta ča- kajo na zobozdravnika, upravičeno hu- dujejo nad počasnostjo ureditve te za- deve. Merodajne prosimo, da spravijo to zadevo vendar enkrat z mrtve točke. Kako dolgo naj še to traja? ... IN ZALEDJA Alf so iazant res povzročili shodo? Kmet Martin Poteko iz Jagovč pri Laškem se je pritožil Lovski družini v Laškem, da so mu fazani napravili ško- do na pšenici, ki jo je posejal v jeserü. Res je, da je bilo opaziti pozimi manjše število fazanov na poljih pri vasi Jagovče, vendar ni verjetno, da bi napravili škodo fazani, zlasti ker na so- sednjih njivah, kjer je ravno tako po- sejana pšenica ni opaziti nobene škode, nasprotno, pšenica je prav krasna. Čeprav je Poteko znan kot dober kmetovalec, se laški lovci ne strinjajo z njim v tem, da bi nekaj fazanov prav njemu napravilo škodo, temveč so mne- nja, da je zaradi slabe obdelave ali pa_ semena pšenica slabo pognala. Njegova jeza na fazane -je neutemeljena, zlasti še, ker je fazan največji pokončevalec koloradskega hrošča in zaradi zelo ma- lega števila te ptice pri nas tudi zašči- ten. KDAJ BO V GROBELNEM ZASI- JALA ELEKTRIČNA LUC Ce se pelješ ponoči iz Celja v Roga- ško Slatino opaziš E>ovsod električno razsvetljavo, le med iX)stajo Grobelno in Šentvidom v vasi Grobelno, ki leži pb glavni cesti, še danes nimajo elek- trike. Drogovi že dve leti stojijo prazni, potrebno bi bilo le napeljati električno žico. Zato tamkajšnji ljudje pričaku- jejo, da se bo tudi zanje našlo nekaj denarja, ki bi jim omogočil svetlejše noči. IZ ŠMIHELA PRI MOZIRJU Vihar, ki je divjal v dneh od 5. do 8. maja v Smihelu, je po ocenitvi podrl preko 4.560 m'' gozdnega drevja. V Lepi njivi je vihar podrl okoli 1.50O m* dre- ves. Podrti les sicer ne predstavlja ško- de, vendar je zemlja tako razrita, da bo nekaj let le težko saditi mlade smre- ke. Škodo je vihar napravil tudi na po- slopjih, njivah in travnikih. BIbanJe prebivalcev v celjski okolici POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V CELJU-OKOLICI V ČASU OD 17.-24. 5. 1954 v času od 17. do 24. 5. 1954 je bilo rojenih 19 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Habe Janez, delavec iz Dokovine in Kerner Marija, poljedelka iz Klanca, obč. LO Dobrna; Marovt Ivan, logar iz Letuša in Uratnik Ber- narda, poljedelka iz Podgorja; Kolar Ivan, kmečki delavec iz Novak in Koprivnik Pavla, kmečka delavka iz Razdelja; Gluhak Dragutin, rudar iz Liboj in Kotar Pavla, delavka iz Li- boj; Sopotnik Rafael, rudar iz Pankraca in Les- jak Neža, delavka iz Petrove; Zorko Jožef, de- lavec iz Harjega in Aškerc Ivana, predilka iz Laškega; Štorman Albert, poljedelec iz Sv. Le- narta in Knez Anica, poljedelka iz Sv. Lenarta; Gorišek Franc, poljedelec iz Harjega in Štucin Pavla, bolniška strežnica iz Ljubljane; Mastnak Janez, mehaničar iz Zabukovce in Mesarec Mar- ta, tkalka iz Laškega; Šanca Franc, poljedelec iz Rifengozda in Krajne Angela, poljedelka iz Brstnika; Peternel Edgar-Karel, študent iz La- škega in Posinek Irena-Marija, knjigovodkinja iz Laškega; Mlakar Franc, transportni delavec iz Lahomnega in Jutriša Marija, poljedelka iz Lahomnega; Štucin Alojz, poljedelec iz Laziš in Gorišek Ivanka, poljedelka iz Harja; Kok Ja- nez, rudar iz Marija Reke in Marko Marija, kmečka hči iz Marije Reke; Cestnik Ernest, elektromonter iz Sv. Magdalene in Germadnik Veronika iz Sv. Magdalene. Umrli so: Jančič Friderik, čevljar iz Mestinja, star 52 let; Krivec Angela, poljedelka iz Sv. Tomaža, stara 32 let; Ma jer Ida, iz Las, stara 45 let; Polšak Mihael, posestnik iz Dobja, star 80 let; Gubenšek Matija, posestnik iz Krivice, star 85 let; Lah Valentin, posestnik iz Lopace, star 83 let; Sternad Alojz, oskrbovanec iz Rakovelj, star 77 let; Ramšak Marija, tov. delavka iz Pa- riželj, stara 24 let; Recko Jožef, oskrbovanec iz Bukovja, star 90 let; Boršič Marija, preužit- karica iz Vrbnega, stara 69 let; Ramšak Viktor, župnik iz Šentjurja, star 45 let; Dobovičnik Štefan, upokojenec iz Vrbja, star 80 let; Zon- tič Rudolf, oskrbovanec iz Pernovega, star 64 let; Senica Franc, preužitkar iz Osredka, star 63 let; Šantlj Alojz, žel. upokojenec iz Sv. Šte- fana, star 89 let; Kolenc Ana, posestnica iz Homca, stara 78 let; Poteko Jakob, kmet iz Liboj, star 65 let; Drev Frančiška, iz Drešinje vasi, stara 79 let; Jarh Terezija, zasebnica iz Petrovč, stara 77 let; Grah Franc iz Arje vasi, cestar, star 39 let; Jurak Terezija, gospodinja iz Kasaz, stara 61 let; Sevčnikar Antonija, go- spodinja iz Dobriše vasi, stara 78 let; Brecl Erna iz Liboj, stara 7 mesecev; Dimec Vincenc, nameščenec iz Šmartnega v R. d., star 55 let; Horjak Julijana iz Laškega, stara 67 let; Ko- vač Marija iz Marija Gradca, stara 64 let; Medved Franc iz Plazovja, star 64 let; lirovat Ana iz Tolstega, stara 71 let; Sagmeister Fran- čiška iz Laškega, stara 90 let; Maček Franc iz Trojnega, star 86 let; Pencel Terezija, upoko- jenka iz Kaplje vasi, stara 74 let; Sternik Ma- rija, upokojenka iz Prebolda, stara 78 let. Zaradi goljufije je bil inž. Korent obsojen na 1 leto in 3 mesece zapora Pri Okrožnem sodišču v Celju je bila razprava proti 40-letnemu inženirju-ar~ hitektu Francu Korentu, ki je bil di~ rektor in glavni projektant pri Projek- tivnem biroju v Celju. Obtožnica mu očita, da je v času od 1. 1. 1951 do 30. 10. 1951 ter od novem- bra 1952 pa do aretacije, dne 22. de- cembra 1953 prevzel v 6 primerih za svoj račun v izdelavo najrazličnejše gradbene projekte od raznih državnih, zadružnih in zasebnih investitorjev, po- tem ko jih je do tega pripravil deloma s predočevanjem, češ, da Projektivni biro zaradi preobremenjenosti, načrtov ne more vzeti v izdelavo in da je izde- lava načrtov pri Projektivnem biroju predraga. Izdelane projekte je opremi] z registracijskimi številkami in služ- benim pečatom Projektivnega biroja ter tako ustvaril videz, da so gradbeni pro- jekti pri Projektivnem biroju predpisno registrirani in obračunani, s čimer je FKJvzročil Projektivnemu biroju škodo v znesku več sto tisoč dinarjev in se pri tem tudi sam okoristil. Obtožnica mu dalje očita, da je vpi- soval neresnične številke načrtov in s. tem storil pet kaznivih dejanj ponare- ditve uradne listine. V mesecu marcu 1953 je sestavil inž. Lešniku Marjanu račun za 76.125 din za sestavo glavnega načrta za gimnazijo v Šoštanju in ga nepyooblascen podpisal. Dne 5. maja 1953 je inž. Bercetu Dušariu sestavil račun za statistični načrt za šolo v Šoštanju v znesku 27.300 din ter ga nepooblaščen podpisal. Z namenom, da bi si pridobil proti- pravno premoženjsko korist, je iX)sku- sil spraviti upravo Okrajnega gradbe- nega podjetja v Šoštanju v zmoto s tem, da je slednji predložil navedena falsificirana računa, in sicer račun na ime inž. Lešnika Marjana za znesek 76.125 din, pri tem pa prikril dejansko okoliščino, da je inž. Lešniku za oprav- ljena dela izplačal le 53.000 dinarjev in s tem navedeno upravo poskušal zape- ljati, da bi mu ta v škodo premoženja Okr. gradbenega podjetja Šoštanj ne- upravičeno izplačala 23.125 din; mese- ca maja 1953 je isti upravi predložil ra- čun na ime inž. Berceta Dušana za zne- sek 27.300 din, pri tem pa prikril, da je inž. Bercetu plačal za opravljena na- črtovalna dela le 22.000 dinarjev, s či- mer je navedeno upravo skušal zape- ljati, da bi mu v škodo premoženja Okr. gradbenega podjetja v Šoštanju neupravičeno izplačala 5.300 din. V teh dveh primerih je storil dvakrat kaznivo dejanje poskusa goljufije. Obdolženčevo koristoljubje osvetljuje pregled njegovih službenih prejemkov v letu 1953, iz katerega je razvidno, da je prejemal redno mesečno plačo 16.000 dinarjev, otroške doklade za dva otroka, poleg teh službenih prejemkov pa še akordne zaslužke v februarju 1953 v znesku 55.996 din, v aprilu že 129.743 din, v juliju in avgustu pa po- sebno veliko vsoto 224.186 dinarjev. Ob- dolženec ni bil v najmanjši gmotni sti- ski, temveč je prejemal redne zaslužke visoko nad povprečjem našega delov- nega človeka. Ce se je poleg tega lotil še škodljive poti, zaradi česar je prišel pred sodišče, je nujni zaključek, da je obdolženi Korent kot storilec v svojem korstoljubju družbi nevaren. Zato je bil Franc Korent obsojen na 1 leto in 3 mesece zapora, dočim je bil obtožbe v nekaterih točkah oproščen. V kolikor ne bo prišlo do prostovoljne p>oravnave odškodnine, bo o tem odlo- čal civilni sodnik. ;<5-letni delavec Ravter Franc iz Pre- vorja, je bil zaposlen pri podjetju »Ko- loniale-Zivila« v Celju. Od srede ja- nuarja do marca letos si je iz skladi- šča podjetja prisvojil okrog 20 kg slad- korja v vrednosti 2700 din. Obsojen je bil na 14 dni zapora. Podjetju mora poravnati znesek za 10 kg sladkorja 1.350 dinarjev. Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišu ceni. Odpadpromet Laško Stev. 21 »Savinjski vestnik«, dne 28. maja 1954 Stran 9 SPOMLAD V VELENJU Sprehod skozi sodobno Velenje je dandanes skoraj nemogoče, ali pa le težko navezati na meditacije o nje- govi častitljivi zgodovini. Vso njegovo pomembno in zato spoštovano pretek- lost ne kaže več obujati s sladko sprem- ljavo milozvočnih pietetnih besed, ki jih že od nekdaj znamo izrekati Ln pi- sati ob spomLnih na našo slavno pre- teklost. Predajmo jo varstvu zgodovine in, če treba, še lepega, vzpodbudnega Sf)omina! Kri tistih, od Nemcev ubitih talcev, na katerih junaško smrt 1944 spominja izoblikovani granit na starem velenj- skem sejmišču ter kri borcev, padlih v hostah na velenjskih in kozjaških po- bočjih, je spočela življenje, ki je dalo Velenju docela novo podobo. Velenje je vzhodna metropola Šale- ške doUne, ki bi jo v geografiji lahko smatrali kot manjšalni izraz za Spod- njo Savinjsko dolino, saj ji je po obli- kovitosti tal povsem podobna: kar je Savinjski dolini Savinja, je Šaleški do- lini Paka, obkroža jo večkratni venec gora, kakor Savinjsko dolino in na njo spominjajo tudi poljedelske kulture. In vendar je Velenje, gledano zgodovin- sko skozi line njegovega razpadajočega Saleka in trškega, še dobro ohranje- nega srednjeveškega gradu, le še prav- ljica o hudobni grofični, ki je dala mu- čiti tlačana, ob tem pa se je zemlja od- prla in požrla mlado okrutnico . .. Niti ni več Velenje spomin na nemškutarski trg, ki je bil kaplanu Antonu Aškercu z njegove zadnje kazenske postaje, z ilovnatih Skal, ki so danes zaradi vdo- ra v mrtve rudniške rove, podobne s topovi razbiti vasi, dostopen le ob le- pem vremenu, da se je tu pa tam po- govoril z gostobesednim pesnikom, po- stajnim načelnikom Resmanom, ali pa z molčečim rodoljubom, gostilničarjem Ježovnikom. Prav tisti Lappov rudnik, ki je nekoč sredi močvar tik pod Ska- lami, z dimom in smradom ter z vrta- njem pod gričem opozarjal osamelega pesnika na »prozaično resničnost« in ga približeval socialni demokraciji, je da- nes tisto žarišče, ki je spremenilo Ve- lenju podobo in mu navrglo nov ton in vsebino. Velenje je danes mestna občina, se- stavljena iz številnih deloma starih, še več pa novih naselij: Velenje-trg, sra- mežljivo počivajoč ob vznožju svojega gradu in zunanje odmaknjen svoji na- predujoči okolici; Novo Velenje — nov stanovanjski center 4, 6, 12, 30 in več stanovanjskih blokov, ki se jim bo vsak čas pridružila še nova serija mo- demih stanovanj, naselje, postavljeno na nekdanje travnike in njive proti Smartnemu, ki bi bilo primerno tudi Celju — v uporabo in okras, a med vsemi na prvem mestu Rudnik, čigar področje se danes že dotika šoštanj- skih mestnih meja. Velenje je danes četrti rudnik v Jugoslaviji; pred njim so Kreka, Banovići Ln Kostolac. Ta predel našega zemeljskega bogastva in delovnega poleta velenjskega rudarja ter njegovega velikega hotenja po po- večanju našega narodnega dohodka, se da izraziti z naslednjimi številkami: Dnevno 2800 do 3000 ton premoga v vrednosti 5 milijonov dinarjev, ki ga razvozi 280 do 300 vagonov v petih pa- rih vlakov po vsej Sloveniji, na Hrva- ško in celo v daljno Vojvodino. Na Hrvatskem, kjer je danes velenjski li- gnit pojem, in sicer pojem zvezan s kvaliteto, so odjemalci zasebna in so- cialistična gospodarstva v mestih Za- grebu, Karlovcu, na Reki, v Zadru, Ši- beniku, Splitu, Pakracu, Daruvaru, v Požegi, v Osijeku in v Vinkovcih Ltd., v Vojvodini pa Sombor, ZrenjanLn itd. Cez 1600 velenjskih rudarjev in rud- niških, uslužbencev je preteklo leto do- bavilo 35.000 ton premoga, letos, v pr- vem tromesečju pa že 31.000 ton, celo- letna obveznost pa znaša 150.000 ton. In, če bi ga morali razvoziti E>o 500 va- gonov dnevno, bi ga razvažali še 100 let... V teh brezmejnih razvojnih možno- stih je Velenjčanom potrebnih še 400 stanovanj, do popolne izgradnje pa 800; 2 novim dva in pol km dolgim indu- strijskim tirom je že zvezan s Šošta- njem oziroma bolje — zvezan je Šo- štanj z novo nakladalno pwstajo Pre- moge, ki čaka le še na registracijo v ta- rifskem imeniku naših železniških po- staj; zato so že danes potrebne rudni- ške naprave v vrednosti dva in pol mi- lijarde dinarjev... Za Silvestrovo pre- teklega leta krščen 40 m visoki izvozni jašek, ki sega 370 m globoko v zemljo ali 4 m pod morsko gladino, s svojo strojnico in transporterji in vsemi osta- limi napravami, je veličastna inkarna- cija našega inženirskega in komercial- nega duha. je tempelj socialističnega dela Ln slovenske rudarske podjetnosti. Materialni razvoj, napredek Ln bo- gastvo velenjskega rudnika odseva na znotraj in navzven tudi iz rudarjevega življenja sploh: kulturno urejene rud- niške garderobe in kopalnice, moderna stanovanja, krasen kulturni dom, s prav tako krasno dvorano, ki je žarišče do- mače kulturnoumetniške tvornosti — igralske in glasbene, hkrati pa gosto- ljubno odprta vsem bližnjim in dalj- njim kulturnikom in kulturnoumetni- škim ansamblom; lastni časopis, ki jim ga tiskajo celjski tiskarji; živahno športno in telesno vzgojno življenje ter sploh sodobno družabno življenje, ki ima svoj vrelec v velenjskem jezeru in v njegovih obrežnih: gostinskih in tu- rističnih napravah. Brez bučnih reklam- nih besed: velenjsko jezero je nepo- zabna izletna točka. A, če kaj še manjka slovesu, izgledu in vsebini velenjskega mesta in rudni- ka je šolsko poslopje, zakaj osnovna šola vzgaja velenjski naraščaj deloma v nekdanji grajski konjušnici, deloma v nekdanji sudmarkški šoli in deloma v baraki, nižja gimnazija pa sploh sa- mo po barakah. V neizčrpnih skladih velenjskega lignita ter v socialistični zavesti in ustvarjalnosti velenjskega rudarja leži zagotovilo, da bo skoraj zasijala pomlad tudi v velenjskem šol- stvu, tako kakor zdaj sije na Šaleško dolino. G. G. CELJSKE BODICE JANKO KERSNIK PIŠE CELJANOM Iz groha pišem pismo Vam, Celjani, ki sem dolžan obilne hvale Vam. Prijetni glas o Vaših slavnih delih do mene segel je v ta temni hram. Pri nas smo tu že davno onkraj vsega, kar nam nekoč vrtinčilo je kri, a vendar kdaj zablodi k nam novica o tem, kaj vse pod soncem se godi. In slišim, da Slovenci še cenijo, kar moje je napisalo pero: Ciklamen, Slike in gospoda Jaro — to dali so v nekakšen film celó. Da v Celju ulico imam, sem vedel, čeprav mi ni natanko znano, kje. led vojno so mi jo Tevtoni vzeli, svoboda ji vrnila je ime. Vodnik, Prešeren, Jenko, Stritar, Aškerc — možem zaslužnim gre posebna čast. Ne vem, kako da ravno meni dana najdaljša celjska ulica je v last. Res kratek Levstik z ulico je svojo in tudi Tavčar kdaj pogodrnja, Prešeren pa hudo je zadovoljen, odkar Majolko v ulici ima. In zdaj, kot slišim, ulico to mojo pokriva z bleskom velemestni tlak, ob njej nasad že raste drevoredni, kipe palače bele smelo v zrak. Mogočna bolnica ob njej se širi, lep stadion atletom se smehlja in restavracija uteho nudi Slovencem, ki so žejnega srca. In kakor čujem, luč bo imenitna to ulico oblivala čez noč. »Neonska« se baje tej luči pravi, ki ogenj njen ima čarobno moč. O, ko bi mogel vstati in oditi v življenje k Vam, v lepoto in prostost po svoji ulici, da Vaša dela občudoval bi sebi na radost! Se dobro, da med nami literati zavist pod rušo tu več ne vzplamti in z mano sam Župančič veseli se, ki v Celju ulice dobil še ni. Celjani, hvala Vam za počastitev! Pozdravljeni! Želim Vam srečo vso. Pero odlagam, prsti so mi trdi. Sladko mi zdaj bo spati pod zemljo. OB PETINSEDEMDESETLETNICI FRANA VOGLARJA OČETA OKOLIŠKE ŠOLE Tvoja bila je zamisel in delo, temelje kopal si, bil se za streho, šolo zgradil si na prazno prej leho, pesem odmeva v njej danes veselo. Nisi poznal ne oddiha, odmora, vedno le v delu so tekla Ti leta, skromen za to se »penzjon« Ti obeta — naša hvaležnost naj bo Ti opora. Sedem in pol je decenijev Tvojih, vedno pokončno do ciljev si hodil, mnoge rodove k prosveti si vodil. Dolgo veseli uspehov se svojih! S. K. Učiteljski zbor I. osn. šole v Celju Je kajCDje zares nevarno? Učenjaki se že dolgo časa bavijo s problemom okoli kajenja. V Ameriki je nedavno nastal preplah, češ, da tobak povzroča obolenja na raku. Te vesti so sicer precej pretirane, ugotovljeno pa je, da največ škoduje kadilcem katran, ki ga vdihujejo. Najbolje je seveda za tiste, ki ne kadijo, medtem ko oni, ki se tega ne morejo odreči, bi morali ka- diti zmerneje in ne bi smeli dima vdi- havati. RAZLIKE MED KAJENJEM PIPE, CIGARE IN CIGARETE Dim, ki ga kadilec vdihava s pipo je veliko bolj vroč Ln prLnaša v pljuča več nikotina ter katrana. Dim prihaja tudi veliko bolj koncentrirano v usta in dihalne organe, ker je pri pipah cev veliko ožja. Toda tega dima ne vdihajo kadilci vsega, niti ga spuščajo skozi nos. Nezdrave tvarine ostajajo v ustih in v slini. Tako karboniev oksid ne pri- haja v pljuča. Cigara je tudi podobna pipi. Dim je še vedno vroč, toda tudi tu kadüec ne vdihava vsega dima. Je pa cigara težja, traja veliko delj kot cigareta. Nevarno je držati cigaro neprestano v ustih, ker na ta način kadilec vdihava močan dim v pljuča. Cigarete so lažje od pipe in cigare. Toda zato je njihov dim lažji za vdi- havanje. Zato prihaja v pljuča tudi kar- bonijev oksid, katran in nikotin. Ka- dilci po navadi spuščajo dim skozi nos s čimer se veča prostornina škodljivega delovanja. Je pa cigareta krajša in tra- ja veliko manj časa. NEVARNI ELEMENTI V TOBAKU SO: NIKOTIN, KATRAN IN KARBONIJEV OKSID Nikotin ze strupen alkaloid, ki ga je največ v tobaku. Dobil je ime po Jeanu Nikotu, ki je prinesel tobak v Evropo. Zmerna količina tobaka povzroča ugod- je v človeškem organLzmu, to bi govo- rilo v korist kajenju, preveliko uživa- nje pa je seveda spet škodljivo. Najbolj nevaren je katran, ki nastaja spričo gorenja snovL Na 100 cigaret se nahaja okoli 2 grama katrana. V tem katranu je neka posebna plinasta tva- rina, ki je zelo strupena. Učenjaki so s tem »benzopirenom« namazali miši, ki so potem dobile raka na koži. Del učenjakov zanika, da bi ta plin ško- doval človeškemu organizmu, del pa odločno vztraja, da je ravno to povz- ročitelj bolezni pri kadilcih. Toda ta plin je v tako malih količinah, da ga dobimo v svoje telo za en gram šele po 45 milijonov pokajenih cigaretah. KOLIKO CIGARET SMEMO POKADITI DNEVNO? To je individualno od posameznika. Nekomu je tudi deset cigaret dnevno preveč, medtem ko jdh drugi lahko po- kadi tudi 30 do 40. Nekemu škoduje nikotin, drugemu katran, tretjemu kar- boniev oksid. KOLIKO POKADIMO V JUGOSLAVIJI? Podražitev cigaret je po svoji strani imela.pozitiven vpliv. Pred podražitvijo smo v Jugoslaviji pokadili okoli 22 mi- lijonov küogramov tobaka. Po podra- žitvi pokadimo ravno za polovico manj. Ce pogledamo kakšne vrste cigarete kadimo lin koliko, dobimo takole sliko: Dravo kadi 43% kadilcev. Moravo, Sut- jesko. Opatijo itd. 32% kadilcev Ibar in Zeto 20% kadilcev, medtem ko draž- je cigarete, kot je Avala, Drina itd. komaj 5%. KOLIKO NIKOTINA VSEBUJEJO NAŠE CIGARETE? Največ odstotkov nikotILna vsebuje Drava, ki ima od 2,20 do 2,30% niko- tina. Vrsta Ibar Ln Zeta vsebujejo od 1,80% do 2,20% nikotina. Vrsta Morava, Sutjeska, Planica itd. 1,40% do 1,80% nikotina, dražje cigarete pa 1,20% do 1,40%. Kaj zdaj? Bomo nehali? Odveč ne bi bilo, če bi. Toda ker s to stvarjo ni tako lahko, da bi le dala čez noč obrniti, je treba vendarle ibiiiti previden, kaditi manj in čim manj vdihavati cigaretni dim. Ce pa bodo učenjaki dognali, da je tobak zares tako škodljiv, potem bomo v trafikah pač bonbone proda- jali. Vlomilec zagovorniku, ki je dosegel zanj oprostilno sodbo: »Hvala vam, doktor, kmalu vas obiščem v pisarni, da se vam še posebej zahvalim za trud.« Advokat: »Ze prav, toda prosim vas, raje podnevL« Pred sodiščem se je pojavil tožitelj z ženo. Sodnik si je prizadeval, da do- seže njegovo spravo s tožencem. Ta je na to pristal, pa tudi tožitelj je hotel pritrditi, pa ga je od tega odvračala njegova žena. Toženec je k temu pri- pomnil: »Vedel sem, da tu žena nosi hlače,« Sodnik ga je oponanil, da je ta nje- gova pripomba neumestna. Toženec je nato hotel to popraviti: »Pa naj bo! Preklicu jem svojo ne- osnovano trditev, da obtožiteljeva žena nosi hlače.« Matura j e pred vrati... Ni ravno prijetno spomladi, ko vse zeleni in cvete, sedeti s knjigo na ko- lenih in »guliti« učno snov. Tako lepo bi bilo hoditi v planine, po gozdovih in še kaj ... Pa je vendar ta čas pomladi v naravi in v življenju najlepši. »Triperesna deteljica« je maturi na- vkljub dobre volje. ALI VESTE ... — kaj pomeni beseda balada, ki ste jo lahko brali v naši zadnji številki? Beseda izvira iz itali- janskega jezika, v katerem po- meni »ballata« ples oz, plesno godbo (ballare — plesati). Sicer pa pomeni v leposlovju vrsto pri- p>ovedne pesmi, v katerih je bU pri nas največji mojster pesnik Anton Aškerc (1856—1912). Nje- gove balade so pretresljive po vsebini in se odlikujejo р>о ži- vem, dramatičnem načinu izra- žanja. Med najbolj znane Ašker- čeve balade sodijo: Ponočna pot- nica, Brodnik, Mejnik, Godčeva balada. — za pomen besed investirati, investicije, investicijska sredstva in pd., ki jih skoraj dnevno sli- šimo ali beremo v gosi>odarskih razpravah? S finančnega vidika pomeni investirati toliko kot vlo- žiti denar v kako podjetje, n. pr. v stroje, investicije in investicij- ska sredstva, pa v ta namen vlo- žen denar. Z gospodarskega vidi- ka pa so to osnovno proizvodna sredstva, ki služijo za proiz- vodnjo materialnih dobrin (stro- ji, naprave, živina Ln pd.) ter ostala stalna sredstva, ki so na- menjena za dvig družbenega sta- nja (šole, bolnice, gledališča, dr- žavni uradi, stanovanjske zgrad- be, kanalizacija, vodovod, parki itd.) Besede pa izvirajo iz latin- skega glagola obleči, v prenese- nem pKjmenu torej opremiti. — kaj več o fluorju, kakor pa o sodobnih sestavljenkah fluoro- grafiranja in fluorescenten? Fluor je zelo oster, dušljiv in strup>en plin zelenorumene barve, ki ga v prosti obliki v naravi nimamo. Je hkrati neizmerno reaktivna kemična prvina (element), ki jed- ka vse snovi in kovine, razen pla- tine in svinca. Nahaja se n. pr. v fluoritu, a to je mineral, ki kristalizira v lepih rumenih, ze- lenih in vijoličastih kockah. Fluo- rit ima lastnost, da se kaže pri prehodni svetlobi v eni, pri od- bojni svetlobi pa v drugi barvi; odtod — fluorescenca. Fluor spa- da v vrsto najdalj znanih prvin, saj so ga odkrili že leta 1771. Od- kril gâ je kemik Karel Vilj. Scheele (1742—1786). Sam naziv pa poteka iz latinske besede fluere —; teči, ker služijo njegove spo- jine kot tekočine. stran 10 »Savinjski vestnik«, dne 28. maja 1954 Stev. 21 Telesna vzgoja Celje in bližnja okolica pred PARTIZANSKIMI NASTOPI Kljub nagajivemu vremenu so oživela telova- dišča vseh partizanskih društev celjskega okra- ja, kjer lahko mimoidoči ljudje opazujejo vztrajno prizadevanje vaditeljev in vaditeljie in vseh telovadcev in telovadkinj pri učenju vaj za letošnje nastope. Le 14 dni nas še loči od velikega dogodka za vse pripadnike parti- zanske organizacije — na veliki republiški zlet Partizana, ki se bo vršil 12. in 15. junija v Ljubljani. Pred odhodom naših telovadcev na ta zlet bodo tudi prebivalci celjskega okraja lahko prisostvovali večjim telovadnim priredit- vam v Celju, 2alcu in Škofji vasi, kjer se bodo vršili interni nastopi. Partizansko društvo Celje-Gaberje bo skup- no z mestnim društvom priredilo svoj nastop že v soboto, 29. t. m. ob 19. url na svojem te- lovadišču na Mariborski cesti za društvenim domom. Prireditev je posvečena slavnostnim dnem kongresa Svobode, obenem pa bo za to delavsko društvo ta dan svečan / r " ker bodo ob tej priliki razvili svoj društveni prapor kot prvo partizansko društvo v celjskem okraju. Praporu bodo kumovali naši največji delovni kolektivi Tovarna emajlirane posode. Cinkarna in Savinja, lesni kombinat. Okrog 400 nastopajočih od najmlajših pa do članskih oddelkov bo na tem večernem nastopu prika- zalo napredek telesne vzgoje v našem mestu. Poleg zanimivih prostih vaj bodo vsekakor naj- večjo pozornost vzbujali naši vrhunski telo- vadci v vajah na orodju. V Celju le redko lahko prisostvujemo tem vrstam prireditev, za- to upamo, da se je bodo Celjani udeležili v ve- likem številu. Naslednjo nedeljo pa se bo zbralo članstvo vseh partizanskih društev na dveh sektorskih nastopih. Vsa Savinjska dolina se bo zbrala na nastopu v 2alcu, obe celjski društvi pa bosta z bližnjimi društvi priredili večji nastop v Škofji vasi pri Vojniku. Ta nastopa bosta slu- žila kot zadnji pregled pred odhodom naših telovadcev na zlet v Ljubljano, na katerega bo odšlo okrog 800 partizanovcev iz celjskega okraja. Po glavnih zletnih dneh v Ljubljani se bodo po vsem okraju vršili društveni nastopi, ki bodo zbliževali posamezna društva in članstvo ter vnete ljubitelje telesne vzgoje. Letošnji nastopi partizanskih društev bodo brez dvoma po svoji pripravljenosti in množičnosti služili kot moč- no propagandno sredstvo za vključevanje še večjega števila naših pionirjev in mladine v organizacijo Partizan. To pa je tudi namen teh nastopov in želja prirediteljev — saj je že skrajni čas, da se mreža teh društev po na- šeia okraju razprede kar najbolj gosto. Atletika;__ ATLETI KLADIVARJA SO DOBRO PRIPRAVLJENI Nedeljski nastop celjskih atletov in atletinj na domačem stadionu je znova potrdil dobro pri- pravljenost celotnega atletskega kolektiva na letošnjo tekmovalno sezono. Lorger je v si- jajni formi — saj je tudi tokrat na 100 m tekel pod 11 sek. Za presenečenje je poskrbel mladi Celik, ki je v skoku v daljino dosegal odlične znamke. No le žal, da je prav pri rekordnih skokih 7 metrov prišlo do malenkostnih pre- stopov. Mladinka Slamnikova je zopet doka- zala, da je zmožna postavljati državne rekorde. Na tem tekmovanju je pravzaprav brez prave konkurence izboljšala mladinski državni re- kord v tekli na 600 m. Še enemu rekordu so se približale ženske Kladivarja. V štafeti 4X60 metrov zaradi slabih predaj uspele slovenski rekord le izenačiti. Pa omenimo še mladega Vipotnika, ki je tokrat tekmoval na 1000 m in dosegel prav dober rezultat. Celesnikova je presenetila v metu krogle, ki jo je kar pet- krat pognala preko 12 m, disk pa 38.40 m. Tudi Majcnova je lahko zadovoljna s 5.24 v skoku v daljino v začetku sezone. Mladi Brodnik je zo- pet v metu kopja dosegel rezultat preko 51 m, prav dobra rezultata pa sta bila postavljena še v skoku ob palici. Rezultati zmagovalcev: Moški — 100 m: Lorger 10.9, 400 m: Zupančič 51.7, 1000 m: Vipotnik 2,30.8, 200 m; — ovire: Zu- pančič 25.8, 4x100 m: sprinterji 44.3, višina — Urbajs 178, daljina: Petauer 6.28, palica: Veho- var 3.71, krogla: Gole 13.67, disk — Gole 43.83, kopje: Kopitar J. 54.15. Mladinci: 100 m: Celik 11.4, 1000 m: Stožir 2,38.0, višina: Brodnik 170, daljina: Celik 6.63, palica: Lešek 3.42, kopje: Brodnik 51.74. — Ženske: 60 m: Majcen 8.2, 100 m: Železnik 14.1, 600 m: Belaj 1,47.5, 4x60 m: 32.0 (izenačen re- kord LRS), višina: Gradišar 140!!, daljina: Maj- cen 5.24, krogla: Celesnik 12.05, disk — Ce- lesnik 38.40, kopje: Pristovšek 32.67. — Mla- dinke: 60 m: Jager 8.3, 100 m: Ocvirk 14.2, 600 m: Slamnik 1,41.2 (rekord FLRJ), višina: Kovač 130, daljina: Podpečan 4.92, krogla: Ton- čič 9.08. SREDNJEŠOLSKA ATLETSKA TEKMOVANJA V zadnjih dneh je na atletskem stadionu v Celju tekmovalo na stotine mladincev, in mla- dink srednjih in strokovnih šol celjskega okra- ja. Prostor nas omejuje, da ne moremo ob- javiti podrobnih rezultatov. Odkriti so bili no- vi mladi talenti, od katerih je najbolj prese- netil z odličnim rezultatom Kunej iz I. gimn., ki je brez vsake priprave oziroma daljšega treniranja 100 ш pretekel v času 11.6, v daljino pa je skočil preko 6 m. Pri moških je v obeh skupinah prepričevalno zmagala I. gimn., pri ženskah pa učiteljišče in I. gimn. V nedeljo, 30. t. m. dopoldne se bo vršilo finale atletske- ga prvenstva srednjih šol LRS v Celju,> na ka- terem bodo brez dvoma med izbranimi ekipami nastopile tudi celjske šole. Tudi pionirsko atletsko prvenstvo celjskih šol, ki se je vršilo pred tisoči mladih gledal- eev-pionirjev na Titov rojstni dan, je poka- zalo, da je v vrstah najmlajših na naših šolah dober naraščaj in velik interes za atletiko. V ekipnem tekmovanju je pri pionirjih zmagala ekipa I. gimnazije pred II. gimn., pri pionir- kah pa so se na prvi mesti uveljavile učenke iz I. in II. osnovne šole. Odbojka:__ PARTIZAN ŠEMPETER NA CELU TABELE Mladi odbojkarji iz Šempetra so v nedeljo poskrbeli že za drugo presenečenje y okviru slovenske lige. Njihova »žrtev« je sedaj bila iz- brana ekipa Fužinarja z bivšim državnim re- prezentantom Antekolovičem na čelu. Borba je bila težka in je domačinom uspelo zmagati šele v 5 setih. Mladi igralci Koren I in II, Znidar- šič. Božič. Kuder in Dagijan, niso popnstili т tem srečanju kljub vodstvu gostov, ki so prva dva seta odločili v svojo korist. Z živahno igro, kjer so igrali izredno požrtvovalno, so ▼ na- daljevanju odločili 5 sete za svoje društvo in s tem zmago s 3:2 (11:15, 15:17, 15:6, 16:14, 15:12). S to zmago je ekipa iz Šempetra prevzela vod- stvo v vzhodni skupini slovenske lige. Rokomet:_ ALI BODO CELJANI SE PRVAK SLOVENIJE? ODRED : CELJE - 13:11 Celjani so v nedeljo na domačih tleh izgubili obe točki proti ljubljanskemu Odredu in si s tem močno pokvarili izglede za osvojitev le- tošnjega slovenskega rokometnega prvenstva. Vsa leta po osvoboditvi je Celje bilo slovenski prvak v rokometu, letos pa bo ta naslov ver- jetno romal drugam. Nedeljski poraz, kateremu je kumoval tudi slab »odnik Pelicon, meče kaj slabo luč na naše rokometaše. Izgleda, da ni bilo sistematičnih priprav čez zimo niti ne ka- žejo igralci še sedaj v tekmovalni sezoni do- volj navdušenja za redno vadbo. Kljub vod- stvu v prvem polčasu so zaradi pomanjkanja kondicije Celjani močno popustili v II. pol- času in rezultat tega popuščanja se je tudi močno maščeval. Res je, da je poraz minimalen in da je domača ekipa nastopila oslabljena in da je bil sodnik pristranski, res je pa tudi, da ekipa Odreda doslej ni predstavljala nevarnega nasprotnika. Prav zaradi tega nas nedeljski poraz močno preseneča. Nogomet: _ DOGODKI ZADNJE NEDELJE V ospredju je bila vsekakor tekma hrvatsko- slovenske lige med Svobodo iz Varaždina in Kladivarjem. Veliki nasprotnik je vlil neko- liko preveč spoštovanja domačim nogometašem. Bila je to tekma zamujenih prilik. Učinkovi- tejši napad Kladivarja bi moral iz tega sre- čanja pobrati ves izkupiček. Tako pa smo tudi z neodločenim rezultatom 1:1 (0:1) zadovoljni. V vsej tekmi je bilo precej razburljivih situ- acij pred obema goloma. Domačini so si ustva- rili večje število zrelih pozicij, žoga pa ni ho- tela v mrežo. Še tako uporabne žoge nihče od napadalcev ni znal izkoristiti. Res je tudi, da se je domačinov držala precejšnja mera smole — saj so kar štirikrat streljali v prečke vrat. Igra nas ni zadovoljila. Obramba Kladivarja je dala veliko partijo, od vseh pa je postavil ne- premagljivo oviro za nasprotnika Catar. Re- ševal je vse prodore nasprotnih igralcev in po- šiljal uporabne žoge napadalcem. Od vseh pa je bil najbolj marljiv in delaven Mahkovec, ki je v tej tekmi garal kot mravlja. Povsod si ga videl na igrišču, nasprotniku je odvzel nešteto žog in jih pošiljal naprej v prve vrste. Na- pad je igral raztrgano. Igralci se med seboj niso sporazumevali, v zaključnih akcijah pa so odpovedali prav vsi brez izjeme. Nasprotnik je v tehničnem oziru prekašal domačine, napad pa tudi ni imel sreče. Tekmo je odlično vodil tov. Varaždince iz Zagreba pred 1500 gledalci. Pohvaliti moramo še ostale nogometaše Kla- divarja, ki so to nedeljo nastopali od jutra do večera od najmlajših pa do starejših igralcev. Kar 10 moštev je Kladivar postavil na igrišče in s tem dokazal številčnost svojih vrst. Brez dvoma lahko brez bojazni gledamo v bodoč- nost, če bo v Celju rasla taka armada mladih nogometašev. Kovinarji iz Štor so na domačem terenu za- služeno premagali ŽSD Celje kar s 4:1, kljub tej zmagi pa tega svojega nasprotnika še niso prehiteli v slovenski ligi. Loči jih še vsega le ena točka. Kdo bo izpadel iz lige? Nogometaši Rudarja iz Velenja so nas zopet razveselili s tesno zmago v Kidričevem proti Aluminiju s 3:2 (1:2). Zmaga je bila plod ve- like požrtvovalnosti vseh igralcev, ki niso iz- gubili morale kljub vodstvu domačinov že z 2:0. Pridobljeni točki pa utrjujejo položaj ve- lenjskih nogometašev v sredini lestvice vzhodne slovenske lige. NEDELJSKI SPORED: Sobota. 29. maja ob 19. uri: Telovadni nastop celjskih društev Partizan v Gaberju. Nedelja, 30. maja dopoldne od 8. ure dalje okrajno prvenstvo partizanskih društev v mno- goboju v Gaberju. Ob 10. uri na atletskem stadionu — atletsko prvenstvo srednjih in strokovnih šol Slovenije, finale. PRVENSTVO SD »TEMPO« V STRELJANJU V dneh od 21. do 23. t. m. je SD >Tempo< priredila v počastitev rojstnega dne maršala Tita na strelišču v Liscah svoje družinsko pr- venstvo v streljanju za leto 1954. Kljub temu, da je tekmovanje oviralo nestalno vreme, so bili doseženi odlični rezultati, od teh nekaj no- vih celjskih rekordov. Le udeležba ni bila naj- boljša, ker so se nekateri ustrašili dežja. Tek- movanje je tudi bilo dobro organizirano. Te- žavno nalogo so imeli pokazatelji in sodniki v rovu, kjer je toliko blata, da je bil njihovo delo zelo otežkočeno. Najboljši rezultati so naslednji: Titova tarča — vojaška puška: 1. Slavko Tr- žan 115, 2. Tonček Jager 113, 3. Jože Tržan 111 itd. Ljudska tarča — vojaška puška: 1. Ivan Cen- dak 84, 2. Jože Štrajhar 80, 3. Jože Tržan 78 itd. Hitro streljanje z vojaško puško: 1. Slavko Tržan 60, 2. Tonček Jager 57, 3. Franc Apat 54 itd. Vojaška pištola: 1. Mirko Mejavšek 78, 2. Jože Tržan 72, 3. Marjan dr. Pavlic 54 itd. Malokalibrska puška — ženske: 1. Ivica Sko- čir 108, 2. Alenka Vrabl 103, 3. Vlasta Pavlic 101 itd. Malokalibrska puška — mladinci. 1. Tonček Jager 121, 2. Jože Tržan 119, 3. Franc Apat 106 krogov itd. Vsega skupaj je članstvo tekmovalo na 116 tarčah. Pionirji še bodo tekmovali pozneje. Naj- boljši poedinci so prejeli diplome in darila. Občni zbor okrajne obrtne zbornice Šoštanj Pred kratkim so se zbrali v Smart- nem ob Paki obrtniki okraja Šoštanj, da pregledajo svoje delo v preteklem letu, obenem pa dobijo smernice za bo- doče delo. Iz poročila upravnega odbora posne- mamo, da združuje zbornica 71 držav- nih obratov, 12 zadružnih in 305 zaseb- nih- obratov ter 1 družbeni obrat. Državni, zadružni in družbeni obrati zaposlujejo 53 mojstrov, 134 p>omočni- kov in 100 vajencev. Z ozirom na šte- vilo pomočnikov bi morali ti obrati imeti vsaj nekoliko več vajencev. Po- sebni obrati pa imajo 118 pomočnikov in 165 vajencev. Tudi tu bo treba do- seči, da se bo število vajencev pove- čalo, če hočemo vsaj delno spraviti v uk tisto mladino, ki po končani šoli ne ve, kam bi se vključila. V obrtništvu je zajeto 48 različnih strok, od katerih prevladuje krojaška, čevljarska, mizarska, kolarska itd. Za- nimivo pa je, da so slabo zastopane ši- vilje, saj jih je samo 12. Izgleda, da je v tej stroki največ šušmarstva. Potreb- ne pa bi bile še druge stroke, ki bi imele dovolj dela. Med letom je zbornica organizirala krojaško-šiviljski prikrojevalni tečaj v Rečici ob Savinji, v Mozirju pa čevljar- sko-prikrojevalni tečaj. Oba tečaja sta trajala po 12 dni. Prvega je obiskovalo 33, drugega pa 13 tečajnikov. Ker so vodili te tečaje strokovni učitelji, so bui uspehi zadovoljivi. V Smartnem ob Paki pa je bil knjigovodski tečaj. Ob- iskovali so ga največ mojstri sami. Zbornica je izvedla tudi tombolo. Cisti dobiček so razdelili takole: 120.000 di- narjev za nabavo inventarja, 100.000 di- narjev za Obrtniški dom v Ljubljani, lOO.OOO dinarjev za Dom onemoglih v Velenju, 55.000 pa so porazdelili social- no ogroženim in starim obrtnikom. ' Na sektorskih sestankih so razprav- ljali o novih uredbah, o vajencih, stro- kovnih šolah, šušmarstvu, davkih in drugem. Zasebni obrtniki so se teh se- stankov v lepem številu udeleževali. Da bi pc.iprli partizanske otroke in socialno šibke vajence, ima Svet za so- cialno skrbstvo letos na razpolago 5 mi- lijonov dinarjev. Posebno bo treba pod- preti one vajence, ki nimajo prilike, da bi oibiskovali vajeniške šole, pač pa mo- rajo obiskovati periodične šole drugod.. Takih primerov je največ v Zgornji Savinjski dolini. V okraju so 3 vaje- niške šole, ki v splošnem dosegajo za- dovoljive uspehe. Borba proti šušmar- stvu ni rodüa vidnih uspehov. Dokler državni organi ne bodo ostreje ukre- pali, je borba proti šušmarstvu skoraj nemogoča. Predlog proračuna za leto 1954 je bil v celoti sprejet in 2naša 769.000 dinarjev. USNJAR (Šoštanj) : 2ALEC 3:3 (1:2) V prvenstveni nogometni tekmi celjske pod- zveze sta se v nedeljo, 25. maja pomerili v Šo- štanju enajstorici Žalca in domačega Usnjarja. Tekma se je končala neodločeno 3:3. ALUMINIJ (Kidričevo : RUDAR (Velenje) 2:3 (2:0) V nedeljo, 23. maja sta v Kidričevem odigrala prvenstveno nogometno tekmo slovenske lige Kudar iz Velenja in Aluminij iz Kidričevega. Zmagal je Rudar, čeprav so domači že vodili z 2:0 V predtekmi sta nastopili mladinski enajsto- rici Rudarja iz Velenja in Aluminija. Zmagali so mladinci Aluminija z 2:0. IZ PESJA PRI VELENJU Zopet udarniška nedelja V Pesju pri Velenju so postali zelo agilni. V nedeljo so zopet delali udarniško na dveh kra- jih. Prva skupina je nalagala na vozove in ka- mion odpadni material za posipanje ceste ter ga zvozila ob cesti, druga skupina pa je zidala gasilski dom. OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO Obveščamo vse pogrebne ustanove in ostale interesente, da prodamo mrtvaške vozove 1. in 4. razreda, dva para konjske vprege, konjske odeje, razne uniforme za nosače, svečnike, bro- nasti zvon težine 200 kg ter razne druge po- grebne potrebščine. Nadalje prodamo šestcilin- drski motor za avto Wanderer kakor tudi di- namo za baterijo ter razne druge avtomobil- ske dele. Naprodaj imamo tudi več nagrobnih spomenikov različne velikosti in iz raznega kamna. Pogrebni zavod Celje OBVEŠČAMO svojce umrlih, da imamo na zalogi krste vseh vrst in v različnih barvah kakor tudi cinkaste vložke. Nadalje imamo mrtvaška pregrinjala — črna in bela, papirnata in iz bombaževine raz- ne velikosti, nagrobne sveče in lončke. Imamo veliko izbiro žalnih trakov v vseh barvah, pa- pirnate in svilene izdelave ter trobojniee v svi- leni izdelavi. Na zalogi imamo tudi različne okraske v zlati in srebrni barvi za okrasitev krst. — Vsak čas lahko postrežemo vsakogar z vsemi mrtvaškimi potrebščinami, cvetlicami iz lastne, vrtnarije ter tudi z venci in šopki iz su- hega ali svežega cvetja. Nadalje prevzamemo v oskrbo in urejevanje grobove na obeh poko- pališčih. Pogrebni zavod Celje POZIV Pozivamo svojce umrlih, ki imajo grobove na pokopališču v Cretu in na Golovcu, da jih oči- stijo vsak mesec, železne ograje pa prepleskajo do 15. septembra 1954. Ograje, ki do tega da- tuma ne bodo prepleskane, bodo odstranjene in bodo zapadle v korist zavoda. Grobovi, ki ne bodo redno mesečno vzdrževani (očiščeni), bodo odvzeti in oddani drugim interesentom. Pogrebni zavod Celje TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN CELJE-MESTO IN GABERJE prirejata skupni telovadni nastop s so- delovanjem JLA v počastitev II. kon- gresa »Svobod« dne 29. maja ob 19. uri na telovadišču Partizana Gaberje. TVD Partizan Gaberje i)očasti ta nastop z razvitjem društvenega prapora. Vsi ljubitelji telovadbe vabljeni! PRODAJA HIŠ Občinski ljudski odbor Dobrna pri Celju ob- javlja, da bo dne 30. maja 1954 ob 9. uri do- poldne prodaja eno- in dvostanovanjskih hišic, ki so last SLP in pod upravo občine Dobrna. Interesenti vabljeni! RAZPAS VPISA V ŠOLO Enoletna splošna kmetijska šola v Šentjurju pri Celju bo sprejela v šolskem letu 1954-55 do- ločeno število učencev obeh spolov. Pogoji za sprejem so: 1. Uspešno dovršena kmetijsko-gospodarska šoa ali (izjemoma še za to šolsko leto) uspešno dovršen VI. razred osnovne šole, oziroma II. razred gimnazije. 2. Starost nad 17 let. Prošnji je priložiti: 1. Zadnje šolsko spričevalo. 2. Rojstni list. 3. Zdravniško spričevalo. 4. Življenjepis. 5. Izjavo o plačevanju vzdrževalnine v inter- natu. Učenci obvezno stanujejo v internatu, kjer imajo vso preskrbo, vzdrževalnina znaša 2.250 din mesečno. Prošnje je predložiti do 1. julija ravnatelj- stvu šole. Opozarjamo, da sta v Šentjurju dve šoli, splošna kmetijska in gospodinjska. Dekleta se lahko vpišejo v obe šoli. zaradi česar naj iz- recno navedejo, v katero šolo se prijavljajo. Ravnateljstvo RAZPIS VPISA V ŠOLO Enoletna kmetijsko-gospodinjska šola v Šent- jurju pri Celju bo sprejela v šolskem letu 1954-55 določen® število učenk. Pogoji za vpis so isti in tudi k prošnji je priložiti iste priloge kakor za kmetijsko šolo. Tudi učenke obvezno stanujejo v internatu, kjer imajo vso preskrbo, vzdrževalnina zanje pa znaša mesečno 2.500 din. Prošnje je vložiti do 1. julija 1954 pri rav- nateljstvu šole. ZAHVALA Ob izgubi našega skrbnega moža in očeta JAMŠEK FRANCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili vence in ga spre- mili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Lesne industrije Lava ter kolektivu Kolodvorske restavracije in družini Grobelnik. Žalujoča žena in ostalo sorodstvo. Celje, 20. maja 1954. L GIMNAZIJA V CELJU Za sprejemni izpit za višjo gimnazijo naj se učenci do 5. juija 1954 prijavijo s kolkovan^» prošnjo na ravnateljstvo I. gimnazije v Celju» Prošnji naj prilože spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji in rostni list. Ravnateljstv» UČITELJIŠČE CELJE Sprejemni izpiti za 1. letnik se bodo vršili dne 10., 11. in 12. junija. Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu gimnazije, ki doda za vsakega posameznika potrebne pripombe in jih do dne 7. junija predloži ravnateljstvu učiteljišča т Celju. — Privatni izpiti za 4. letnik bodo 3. in 4. junija. Prošnje do 2. junija. Ravnateljstvo JAVNI NASTOPI UČENCEV DRŽ. GLASBENE ŠOLE V CELJU postajajo v zadnjih letih čedalje bolj popu- larni ter se po svoji kvaliteti močno bližajo koncertom, nastopajoči od najmanjših do ma- turantov lahko zanimajo vsakogar, zlasti pa starše in ljubitelje glasbe. Kdo od starešv si ne želi, da bi tudi njegov otrok nekoč nastopalT Na prvem javnem, nastopu, ki bo v sredo, 2. junija, nastopajo najboljši učenci violine, čela, flaute, trobente, solopetja in klavirja. — Drugi nastop bo v četrtek, dne 3. junija. — Nastopali bodo učenci višjih razredov klavirja in violine ter šolski orkester. Oba nastopa bosta v Narodnem domu z za- četkom točno ob 20. uri. Vstopnina je 20 in 30 dinarjev. PRODAM inozemska zdravila proti bolečinant v želodcu in dvanajsterniku. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM stavbno parcelo, sončna le- ga, ograjena (zasajeno 70 sadik) ter gradbeni material, v bližini mesta Šoštanj. Prislan, učitelj, Šoštanj. PRODAM sušilnico za hmelj 6 m2, kompletno, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM stavbno parcelo z gradbenim materia- lom na Bregu v Celju po ugodni ceni. Vpra- šati: Cesta .na Dobravo 23, Vila Olga. PRODAM mlado psico ovčarko ter psičke. Ce- lje, Aškerčeva ul. 9. PRODAM zelo poceni 6 traverz. Zilnik Anton,. Leveč pri Celju. PRODAM kompletno spalnico iz trdega lesa in kuhinjsko opremo. Naslov v upravi. PRODAM radio >Simens«: skoraj nov, super (magično oko). Tri A. Ž. panje s čebelami,, enocevnik, vibrator in vatrogasce. Naslov v upravi lista. PRODAM stavbno parcelo 13 arov, ob glavni cesti v lepem trgu blizu Celja. Elektrika, vo- dovod takoj poleg parcele. Naslov v upravi lista. BATERIJSKI APARAT angleške znamke — nov, ugodno prodam. Pogon na sam akumulator. Naslov v upravi lista. NAGRADO DOBI, kdor mi preskrbi sobo т drvarnico kjer koli v mestu. Naslov v upravi lista. ISCEM opremljeno ali prazno sobo v Celjtt proti visoki nagradi. — Ponudbe poslati nit upravo lista. IZGUBLJENO temnorjavo jopico dne 25. t. m. od Gaberja do pošte naj najditelj vrne proti nagradi Ani Korže — celjska pošta. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 30. V. 1954 ob 15.50: Pero Budak: Klop- čič — abonma red nedelja in izven Nedelja, 30. V. 1954 ob 20.: Pero Budak: Klop- čič — abonma red sobota (delavski) in izven Torek, 1. VI. 1954 ob 20.: Pero Budak: Klopčić — abonma red torek in izven. Opozarjamo abbonente sobotnega abonmaja, da bo njihova predstava v nedeljo 30. V. 1954 ob 20. uri. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 30. 5. 1954. tov. dr. Fišer Jože, Celje, Gregorčičeva ulica 7. KINO UNION CELJE Od 28. 5. do 2. 6. 1954: »Džessi<, ameriški barvni film Od 5. do 7. 6. 1934: >Točno opoldne«, ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 29. 5. do 2. 6. 1954: >Zlata mrzlica« ameri- ški film Od 3. 6. do 7. 6. 1954: >Obrni ključ potihem«, francoski film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15, ob nede- ljah ob 16.15, 18.15 in 20. uri. LETNI KINO CELJE Od 29. 5. do 30. 5. 1954: »Džessi«, ameriški barv- ni film Od 31. 5. do 2. 6. 1954 >Zlata mrzlica«, ameri- ški film , ,. , Od 3. 6. do 7. 6. 1954: »Obrni ključ potihem«, angleški film Predstave dnevno ob 20.13 url.