Leto LXVL, ŠL 217 Ljubljana, sobota 23. septembra 1933 Gena Din t,- Iznaja nmJt dan popoldne, izvzemat nedelje tn praznika. — Inseratt do 30 petit a Din 2.—, do 10U vrst Din 2.60, od 100 do 300 Trst a Din S.—, večji inaeraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, KnafIJeva ottca »t. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podrutnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon It. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Strahovito pustošenje naraslih voda Od včeraj na danes se je položaj še poslabšal — Poplave so zavzele katastrofalen obseg — Barje je pred evakuacijo — Železniški promet v nevarnosti — V Savijnski dolini promet že ustavljen Ljubljana, 23. septembra. Poplave, ki so se pojavile po zadnjem deževju, so zavzele katastrofalen obseg, še včeraj je izgledalo, da bo deževje ponehalo, toda lilo je dalje vso noč in danes neprestano, tako da so nastale popiave tudi tam, kjer jih doslej še ni bilo. V teku današnjega dne so se pojavile poplave rudi na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Dolenjskem. Mnogo cest je pod vodo, tako da so poplavljene pokrajine po večini odrezane od ostalega sveta. Voda je odnesla mnogo mostov, a tudi železniški promet je na več krajih že ustavljen, drugod pa v nevarnosti. Najhujša razdejanja je voda povzročila v ribniški dolini, v Savinjski dolini in okolici Celja ter v Zasavju. Ljubljansko barje je docela pod vodo, ki stoji povprečno dva metra visoko. Strašni elementi na delu Voda opustošila ribniško, dolenjevaškG, ortneško in dobropoljsko kotKno — Kai je s Strugami? (Od našega posebnega poročevalca) Ribnica na Dol., 22. septembra. Petek 22. septembra bo zapisan kot eden najbolj črnih dni v zgodovini ribniške doline. Strašni vodni element je ta dan pretvoril drugače tako ljubko ribniško dolino, pa tudi vse sosednje, dolenjevaško, ortneško in dobrepoljsko v eno samo prostrano jezero, ki navdaja vsakega prebivalca z grozo in obupom. V do!»re pol ure se je preobrazila ta dolina v dolino nesreče, joka m črnega obupa. Domovi, cele \nsi zgiedajo kot nekdanje stavbe na koleh, obdane okrog in okrog od silne, deroče vode. Kako je nastala nesreča že včerajšnji >Slov. Narod« je poročal, da se je nad ribniško dolino utrgal oblak, ki je v momentu žalil vso kotlino. Ob pol šestih zjutraj so hiteli po stari navadi ljudje iz vasi in trga k prvi jutranji maši, ne sluteč, da jih bo usoda že Čez dobre pol ure onesrečila za vse, kar imajo. Nad Boncarjem visoko na Globeljo so se zbirali črni, grozeči oblaki. Pripravljalo se je na nevihto. Nekako ob šestih in četrt se je nenadoma nebo preklalo na dvoje, zazijal je visok ognjen zubelj. znamenje strele, nato pa se je vlila voda izpod neba. To ni bil dež. Na zemljo je padala voda kakor Iz polnih škafov. V hipu je bila pod vodo lepa Sodražica. Od tam pa je vdrla po vsej dolini m se v bliskoviti naglici razlila po vsej ribniški dolini. Ob pol sedmih je minila maša. Ljudje so se odpravljali iz cerkve, toda to več ni bilo mogoče: po sredi ribniškega trga je drla voda kot kaka deroča reka. Bregov potoka Bistrice, ki teče skozi Ribnico, ni bilo več videti. Vsepovsod sama voda. Ljudje so se ob pogledu na ta strašen prizor križali, misleč, da je zopet nastopil vesoljni potop. V strašni httrosfl fe voda vdirala v htše in kleti Pri Gdderfi, Činfclju. Bresarju, Burearju, fttekličku. Cenetn Podboju in se drugod je voda zalila w kleti, vdrla v kuhinje in sobe m stala po eobah pol metra visoko- v pol uri po divjanja deroče rode so bili podrti vsi leseni mostovi, ki so vezali pota preko potoka Bi?triee. V Ribnici je voda odnesla most na Mlaki. Vea. Mlaka je bila takoj pod vodo. Oražmu, gostiln i Sar ju Škrabcu, Poljanšku in drugim je voda vdrla v kleti in jih zasula z blagom in kamenjem. Prvemu posestniku mlina m vodne žage Francetu Oražmu je voda rameela i« razdrla mlin in žago. Izpred hise nvi }& odn^lo lesen most. Mož, ki je star 83 let le postal v hip« odre-zan od ostalega sveta. Voda je odnašala vse, kar ee }e <*r#o. Po sredi Ribnice je plavala cela kopa desk. ki se je, ko je zadela ob mo**t, podrta. Tako je ves les splaval po vodi. licu Franca, posestniku mlina in žage, ie voda odnesla več ko) pet vagonov desk, cele skladnke krev-ljev: in jamskega lesa, Štefanu Tleu H Gorice vadi ie odnesla en vagon desk. V Gorifti vasi je voda vdrla v hišo pri mežnarhi. Doma ni bilo v tistem trenutku nikogar, le dva otrocička sta ležala v zibeli. Naraščajoča in deroča voda ie vrdwrnila »ibelko. ki te postala mala plavajoča barka sredi sob«, polne vode. V vodi je poginflo nekaj prašičev in mnogo perutnine. Ponekod eo prašiče »pravili na podstrešja, da ©o Jih rešili pred poginom. Voda tudi v ribniškem gradi Rudeževih ni prizanesla. Vdrla v hlev, kjer je vzdignila pod in konje, tako da Jih v začetku niti rešiti niso mogli iz hleva. Sele kasneje, ko je voda upadala, 00 trn mogli odpeljati iz hleva. Voda je vdrla tudi v M80 usnjarta g. Kurgarja. očeta gimn. ravnatelja v K očev - ii. Moža. ki je staT že 93 let, so morali, **er se je branil zapustiti svojo hišo, odne- vi na podstrešje in ga tako reSiti gotove -nrti. Voda ie zalila goričev&ko polje in drto ■ti Otavicam in Dolenji vaei. Vas Otaviee ~*>rali zaradi življenjske varnosti popol evakuirati. Sodražica pod vodo še hujše, kakor Ribnico, je zadela nesreča Sodražico. čim se je nad Boncarjem utrgal oblak, je zalila voda dodobra trg in vse bližnje vasi. Posestniku Kovačiču Janezu je voda udrla v klet. tako da je bilo deset glav živine takoj do vratu v vodi in jih sploh niso mogli iz hleva odgnati. Udrla je tudi na vrt gostilničarja Fajdige in ga popolnoma opustošila. Vsi potoki, ki tečejo po tej ozki kotlini, so postali mogočne reke in se ponekod združile v en sam deroči veletok. Pod vodo je vas Vinica in Zapotok. Iz Sodražice je pridrla voda na Ortnek in ga v par trenutkih preplavila, železniški postaji žlebič in Ortenek sta obe pod vodo. Železniška proga sama je na več krajih prepravljena. Gostilničarju in posestniku Picku C i letu v Peklu je voda odnesla svinjak. Graščaku Kozlerju je voda napravila gromno škodo. Odnesla mu je cele skladovnice krcljev in več vagonov desk. Udrla je tudi v žago samo in zalila vse stroje. Tudi državna cesta, ki veže Ljubljano g Kočevjem je na več mestih pod vodo, tako da je pešcem neprestopna. Kanal Tendera je požiral neprestano silne množine vode ali jih je, ker je zvezan 8 stružansko kotlino, odvajal v Struge. Dobrepoljska kotlina Voda tudi dobrepoljski kotlini ni prizanesla. Potok Rašica je silovito narasel, kakor tudi drugi hudourniki. Poplavljene so Male Lašče in Ponikve Skozi Ponikve je voda prodrla proti dobrepoljski kotlini in z&lila najprej ozemlje okrog železniške postaje. Odtod pa je drla po krasnem m rodovitnem dobrepoljskem polju proti Vidmu in Malem Vidmu in v hipu zalila te dve vasi. Na Radkah se je ta voda Še združila z ogromnimi vodnimi množinami, kri jih je bruhala iz sebe znana pod-peška jama. Iz različnih ponikalnikov je voda drla v masah na dan in preplavila tudi vasi Kompolje, Brezje. Podpec in del Bruhanje vasi. Zdaj eo nad vodo ▼ dobrepoljski dolini le Se Zdenska vas, Maki v*a, Podgorica, Cesta in Zagori ca. Kaj je s Strugami? Od tam ie ni nikakih poročil. Ta molk pa da slutiti, da se je tam dogodilo nekaj strašnega. Stružanska kotlina je namreč ena izmed najožjih kotlin v tem dolenjskem predelu. Ker je polna požiralnikov, je v ved ni nevarnosti, de pride do poplav. Vode, ki odtekajo skozi požiralnike, zlasti po Tenderi v ribniški in ort en etiki kotlini, imajo namreč neposredno zvezo • strašansko kotlino. Tn je morale vode udariti ne pl*n šele včeraj popoldne ali zvečer in v hipu odrezati Struge od ostalega sveta. Po Ribnici kroAijo vesti, ds so vse Struge visoko pod vodo, ljudje pa v strašni življenjski nevarnosti. Ves položaj Strug pa je zaenkrat še v strašni neizvestno« ti in \ ugibanju. Kakšen je dejanski potožaj, pa se bo razvedelo šele tekom današnjega in jutrišnjega dne. Reševalna akcija Takoj, ko je vdrla v jutranjih urah voda v ribniško dolino in jo poplavila, se je začelo z veliko reševalno akcijo. Prvi jo je započel in tudi kasneje vodi' orožniški narednik, komandir žandarmerijske postaje v Ribnici, g. Bole. Z neustrašenostjo je šel s svojimi podrejenimi orožniki na delo. Rešil je na ta način most pred Rudeževo graščino, kjer so se zagozdili hlodi in krclji, tako da je voda pretila podreti tudi ta, stoletja star most. S tem bi bil ves gornji del Ribnice odrezan od ostalega sveta. Njegovemu vzgledu so se pridružili tudi Ribničani: Pust Franc, Divjak Jože, Bregar Franc. Pugelj Janez in Picek Franc. Ti so na konjih jahajoč reševali ljudi in živino iz hiš in hlevov. Na takozvanih ribniških »Benetkah« so ti možje rešili dva otroka delavca Petka. Petkova žena je šla namreč zjutraj v trg z namenom, da kupi otrokom kruha. Ko pa je hotela nazaj, je bilo že prepozno. Voda je od vseh strani zalila hišo in otroka sta morala biti do večera brez matere, pa tudi brez kruha. Po vsej sili sta hotela v vodo, da bi jo prešla. Z največjo te?avo so jim dopovedovali, da ne moreta in ne smeta. Sele zvečer so j'h možje rešili iz obupnega položaja. Škmla Skoda je sedaj Se neocenljiva, vendar lahko že sedaj ugotovimo, da gre v milijone. Pri Boncarju nad vasjo Globelj je strela udarila v zemljo in odneslo 300 m3 zemlje s seboj v obliki plazu v dolino. Zasuta je s tem vsa občinska pot od Globelji pa do zvezne poti Sod raži ca-Rakek. Njive so polne kamenja, plodovito zemljo pa je voda z njih odnesla. Vsa polja v ribniški, dobrepoljski, sodraški in ortne&ki kotlin so uničena. Vsi pridelki: koruza, krompir, repa, korenje, vse to je izgubljeno za našega kmeta. Poleg tega je mnogim kmetovalcem uničena vsa krma, ker je voda vdrla tudi v skednje in zmočila seno, ki je radi tega zapisano gnitju. Najbolj pa so prizadeti sledeči posestniki : Oražen Franc, Mala Hrovača, De Franc, Ribnica, Štefan lic, Gorica vas, Kosler Ivan, Ortenek, Picek Cilo, Ortenek, Kovačič Franc, Sodražica Fajdiga Franc, Sodražica. Iz Kočevja so prihiteli na kraj nesreče zastopniki okrajnega načelstva podnačel-nik g. Grabrijan in kmetijski referent g. Kopitar. Nesreča je bila javljena telefonič-no tudi banu dr. Marusiču, ki je poklical v Ljubljano banskega svetnika g. Arkota iz Ribnice, da mu o stanju natančno poroča. V Ribnici se je ustanovil tudi de akcijski odbor za prvo pomoč poplavijencem. Voda se vedno narašča Dolenjo vas je zadela nepopisna katastrofa. Kakor daleč seže oko, je vse pod vodo, tako da sliči vas mostiščarski naselbini. Samo deset hiš izmed 200 jih je še na suhem. Po dosedanjih vesteh je utonilo v Dolenji vasi 20 glav živine, v Nemški vasi pa 10 glav goveje živine. Bistrica še vedno narašča. Od zjutraj do 11. je narasla za 80 cm, tako da je Bistrica sa dva in pol metra nad normalo. Strašno razdejanje je povzročila narasla voda tudi v sosedni Pri-gorici. Oba kraja sta takorekoč popolnoma odrezana od sveta, kajti razen telefonskih so prekinjene vse prometne sveze. V Dolenji vasi je davi izostala pošta. Ljudje s strahom pričakujejo nove katastrofe, kajti lije še neprestano in voda narašča dalje. Celje sredi Tudi mesto samo |e docela poplavljeno — Bolnica, Sole, plinarna pod vodo — Xelezniiki promet v Savinjski dolini ustavljen berja, Zavodu ja, lisca In takozvani Otok. Vođa je zakla že skoraj vse kleti In mnogo mije ležečih stanovanj. Vojaštvo, gasilci in mestni delavci rešujejo, kar se icšitl da. Na brvi pri mestnem parim in na Kapucinskem mostu sta postavljeni straži. Iz Mozirja je namreč prispela vest, da je Savinja odtrgala del jezu. Če pride ta les do Celja, bosta brv in Kapucinski most težko vzdržala pritisk. Pričakuje se, da bo voda dosegla višek med 12. in IS. uro. V Celju so vse šole, rasen meščanske, pod vodo. Otroci, ki as prispeti is Savinjske doline t Šolo, ne morejo nsanj, ker je voda zalila in izpodjedm Celje, 23. septembra. Mesto Celje je danes podobno otoku, katerega od vseh strani žariva morje. Savinja je od snoci narasla sa pol metra in je bila davi ob 11.30 že 3.80 nad normalo. Mesto je skoraj docela odrezano od okolice. Voda je preplavila vso periferijo. Pod vodo je mestni pavk, Masarjkovo nabrežje, Glaza ja, državna cesta pri G lazi ji do pravoslavne cerkve, Vrazov trg s cerkvijo vred, Gregorčičeva, Miklošičeva, Levstikova In Aškerčeva ttUca, Zrinjskega trg, Kersnikova, del Sit oesmavorjeve, Spodnji Lanovi. Lava, Ločnica, državna cesta v Gaber-ju pri Scfcofeketn domu, velik del Ga- železniški nasip pri Lanovzu ter so morali zaradi tega ukiniti ves promet na savinjski progi. Mnogo avtomobilov in vozov je obtičalo v vodi. V Celju so tudi pod vodo bolnica, VVestno-va tovarna in mestna plinarna. Ker se je bati, da bo voda zalila tudi transformatorje, zaradi česar bi bilo mesto in okolica brez električne luč!, je mestna elektrarna odredila, da si prebivalstvo pripravi petrolejke, karbid in sveče. Poplava je zavzela isti obseg, kakor katastrofa 1. 1926. Prebivalstvo v strahu pričakuje naslednjih ur, ker voda še vedno narašča. Celje, sprejeto ob 12.30. Opoldne je vod* odtrgala brv pri mestnem parku, d očim bo kapucinski most vsak čas padel. Proga most — Ljubljana v nevarnosti Zidanj most, 23. septembra. Zaradi silnih nalivov zadnjih dni so vdrli s pobočja ob progi mnogi hudourniki, ki izpodjedajo železniško progo. Zaradi tega so morali danes ustaviti promet na desnem tiru in se vrši promet samo po enem tiru na vsej progi Zidani most—Ljubljana. Velika je tudi nevarnost plazov. Vse železniško osobje je noč in dan v službi in neprestano nadzira progo, da bi ne prišlo do kake nesreče, čez most pri Zalogu že pljuska voda, a Sava neprestano narašča. Tudi na progi Zidani most—Maribor je položaj zelo resen. Zlasti pri Celju je Krka že 4 m nad normalo Novo mesto, 23. septembra. Zaradi silnega in neprestanega dežja je reka Krka narasla davi že za 4 m nad normalo. Voda. je zalila vse nižje ležeče hiše, katere so morali ljudje že v poznih nočnih urah izprazniti. Cesta Novo mesto-T opli-ce ter Novo mesto-Žužemberk je pod vodo na več krajih in je ves promet ustavljen. Na Dvoru je močno narasla Krka odnesla 80 kubičnih metrov desk. Velika parna žaga v Soteski, v katero butajo neprestano mogočni valovi, je silno ogrožena. Leseni dvorski most je prav tako v veliki nevarnosti, ker se vanj zaganjajo ogromne množine lesa in tramovja. Vse kaže, da ne bo vzdržal pritiska in da ga bo porušilo. Promet na cesti Novo mesto-Kr-ško tn Novo mesto-Brežice je ustavljen. Voda neprestano narašča. Take poplave že od 1. 1888. ni bilo. Takrat je dosegla Krka najvišje stanje nad normalo 2.60 m. Kostanjevica je vsa pod vodo, Krka je poplavila oba mosta. Ves promet se vrši samo se s čolni. Ob levem bregu je Krka preplavila hiše ob Hrvatskem brodu, pri Novem mestu je pa podrla v bližnjih vaseh več mostov, ki vodijo preko manjših potokov. Zalita so vsa pota in ljudje morajo po velikih ovinkih v mesto. Včeraj popoldne se je na progi Trebnje-St. Janž utrgal zemeljski plaz in je bil promet ukinjen. Danes so železniški delavci progo za silo očistili in se promet zopet vrši. Iz Kočevja poročajo, da so se vode iz Ribnice in Sodražice obrnile proti Novemu mestu, ki m ugrozi še večja poplavna katastrofa. Varnostna oblastva so obvestila vsa gasilska in reševalna društva ob Krki, da so pripravljena za pomoč. Barje pred evakuacijo Ljubljana, 23. septembra ob 12,30. Sreda dopoldneva j« odhitel tolažit Banane župan dr. Dinko Puc v spremstvu direktorja mestnega gradbenega urada inž. Prelo vaka in ini. Mačkovška ter šefa gospodarskega urada dr. Fuxa, ter se Še vedno ni vrnil iz poplavljenih delov mestne občine. Obeana >• ž« vdscaj poslala na Barje na pomoč ton čoine in davi spet pet čolnov, med njimi tudi velik eoln za rese v a nje živine. Od mestnega kopališča dalje pa vse tja do Dolenjbke ceste je kakor veliko jezero. Jurdkov Szradon j« ie ves pod vodo in barjanski gasilci pod vodstvom občinskega svetnika Vrbinca s nadčloveško silo rešujejo in pomagajo, kjer je nevarnost največja Pri Lahovem S trs donu dere voda že čez Ižansko cesto in pravkar pod vodstvom g. Vrbinca spravljajo gasilci velik čoln čez cesto na ono stran, kjer se je Prošča pod betonskim mostom razlila čez njive. Ižica sega že do mostu in le hiše ter drevje ie štrli iz jezera. Otožno pa plavajo lastovke v jatah nad tem vesoljnim potopom. Kakor na otoku stojita v Crni vasi šola in Mokarjeva gostilna Šolski upravitelj Tit Grčar, ves obupan pripoveduje in slika vso bedo barjanskega prebivalstva. Lesene mostove je voda že dvignila in prebivalstvo jih obtežuje s kamenjem, v nevarnosti so pa tuda betonski mostiči. železniška proga že na več mestih poplavljena in bo treba promet ustaviti, ako deževje ne bo prenehalo in vode upadle, ker se bo razmehral nasip. Most v Sevnici odneslo Sevnica, 23. septembra. Zaradi silnega navnla vode, ki prinaša s seboj ogromne množine lesa in raznih poljskih pridelkov, se je davi za-gvozdilo losov je pri mostu preko Save. Nekaj časa je most še vzdržal, nato pa se je s silnim truščem zrušil in izginil v valovih. Promet je zaradi tet^a ustavljen na obeh straneh. »Napravita vj*e, kar jo mogoea na občinske stroške,a pravi župan. Po županovih direktivah so takoj naprosili na pomoč Bolne iz Podpeči, kar ;ih ni potrebnih tam, da rešijo kmetje vsaj živino. Mnogo živine so prepeljali že k >< r«' !mn v višje ležeče hleve, mestna občina pa takoj pošlje na Barje lesa, plohov in tramov, da napravijo odre v hlevih, da bo stala /ivina nad vodo- Voda že trga na treČ k taji h tudi i>oti in cesta, župan ie hotel prodreti v Orne vas in na rlauptnianro, i nikamor ni tnogoea, ker avtomobil povsod privzdigne deroča voda. Z Iga pridrvi avtomobil in lastnik pove, da je s težavo ušel, ker je tudi njega že privzdigovala roda, za njim je pa vsa zve za med Ljubljano in Igom popolnoma pretrgana, ker voda narašča s nlno brzine 10 cm na uro Z neugnano silo preti evakuacija Barja, ker dež še vedno lije, vode pa prihajajo vedno hitreje. Na Barje prihajaj□ ljudje z vseh strani s kolesi in avtomobil;, a vse se pretreseno vrača nazaj. Vse se pa tudi pritožuje ter je ogorčeno, da je črtan kredit v znesku 2 milijonov dinarjev /,i regulacijo. Vsej katastroti je namreč vzrok ta, da se regulacija ne more nadaljevati s potrebno brzino. Pomoč je nujna in silne žrtve že itak ubogega prebivalstva, naj vendar omehčajo odločilne kroge v Beogradu, da priskoči ogroženemu Barju na pomoč. Kakor vidimo, je počasna regulacija vzrok tudi. da je resno ogroženo celo tromostovje in največje stavbe v okolici, saj je voda že tako narasla, da je talna voda pridrla v kleti. Razdejanje okrog Kamnika Kamnik, 23. septembra. l>avi ob 7. je narasla voda odnesla most na banovinski cesti ki vodi iz Doba čez Duplico v Kamnik. Zaradi tega sta zelo ogrožena oba niže ležeča mosta na Homcu in Radomljah. Včeraj okrog 5. popoldne je pri Stahovici porušilo jez pri Iskri in Martincu. Zaradi odplave tega jezu je v veliki nevarnosti banovinski most pn Korlnu, ki so se vanj zagvozdila bruna in tramovje. Pri korporacijski žagi v Kamniku je betonska opora že popolnoma pou vodo. Včeraj okrog 4. popoldne je nastal velik zemeljski usad blizu Cernivca, kjer se je odtrgalo okrog 100 kubičnih metrov zemlje in tako zasulo cesto, da je -rsajc promet nemogoč. Zveza s Kamnikom je prekinjena in se promet lahko vrši samo do Korlna. Medvode, 23. septembra. Sora. ki je včeraj popoldne narasla za 1.60 nad normalo, je ponoči padla za 80 cm, davi pa je zopet narasla za 1.40 in zaradi trajajočih nalivov še vedno narašča. Večje nevarnosti glede poplav zaenkrat ni. Dolenjski vlak treščil v avtotaksi Huda prometna nesreča se je pripetila denri kmalu po odhodu dolenjskega vlaka s kolodvora. Osebni vlak, ki odhaja ob 7.-46 pro Novemu mestu, je pri km 1.02 butnil v avtotaksi St. 2—35, ki ga je vozil šofer S. Vlak je sprednji deJ avtomobila skoraj popolnoma razbil. Nesreča pa ni zahtevala človeških žrtev. Zaradi tega je prispel osebni vlak v Novo maato s 45-mtnutno zamudo. Skoda znaša. 16.OO0 Din. Strsm SL »SLOVENSKI NAROD«, Aie 28. septembra 1933 Stev 217 Barje se je izpremenilo v jezero Vse hiše Je že dosegla voda In tudi Ižanska cesta Je mnogih krajih že poplavljena LJubljana, 22. septembra. Berjani so v atrahu in trepetu preživljali nocojšnjo noč. Dež je od en oči neprestano lil. Ob brlečih svetilkah so možje in fantje spravljali najpotrebnejše stvari, pohištvo in živež na varnejše kraje v podstrešja ali na kozolce. Iz hlevov eo zoni!i živino na višje kraje alt pa so ji v hlevih podkladah* odre, kar je bilo prav težavno delo, kajti mnogokrat so morali broditi vodo do pol metra. Vso noč ao delali, ne da bi satisnili oči. Gospodinje in dekleta so jim pomagale. Starci, starke in otroci eo se boječe stisnili v podstrešja, kjer so noč v bojazni prespali na mrvi. Tako je bila splošna slika nočne strahote, ki še ni dosegla vrhunca, kajti povoden j zavzema od ure do ure večji obseg. Barju preti najhujša katastrofa, kakršne Bar Jani ie dolgo let niso doživeli. Tako katastrofalna povodenj je bila* leta 1893., ko je segala voda prav do botaničnega vrta in je stala po barjanskih vaseh v hišah do 2 metra visoko. Tako hida povodenj je bila dalje leta 1895 tik pred velikonočnimi potresom. Neprestano deževje od včeraj je povzročilo, da so vode poplavile vse Barje od Vrhnike do Borovnice, od Preverja do Notranje Gorice in Brezovice, do Podpeči, Isa tja do Zelimelj. Pijave gorice, Laverce in ftko-feljce, od Črne vasi tja do Galjevice. Pod vodo je danes 16.000 ha ali 160 kv. km zemlje. Z vseh hribov in pogorij, ki obkrožajo Ljubljansko barje, so se ponoči valile velike množine vode. Mali potočki, ki so navadno tako nedolžni, eo bili spremenjeni v deroče hudournike. Z notranjskega Kra&a pa so po podzemeljskih tokih prihajale še večje množine vode, kajti tam je padlo zadnje dni še mnogo več dežja kot v Ljubljani. Ljubljanica naravno ni mogla sprejemati tako velikih množin in pritoki z v6emi jarki so se začeli razlivati ponoči na vse strani. Barje je bilo davi že spremenjeno v davno prazgodovinsko jezero. Le Blatna gorica, Germez ter tu pa tam kak travnik Še štrle kot otoki iz tega jezera. Vse Barje je pod vodo na dolgo in široko tja do Krim«. Vse hiše je dosegla vo- da. Voda v kleteh, hlevih in hišah atoli do pol metra visoko. V kleteh je spravljenih mnogo poljskih pridelkov, ki ee bodo pokvarili. Črna vas Je vsa poplavljena, prav tako Lipe, zlasti težko je prizadeta lepa Peruzzi-ieva hiša. Ljudje ne morejo rz hiS. prosilo pomoči, zlasti za čolne, da bi mogli do svinjakov, kjer trpe svinje lokoto, kajti nihče jim ne more prinašati piče, a tudi te primanjkuje, ker se ljudje z njo še niso preskrbeli. Prav taka žalostna slika ee nudi na Havptmanci. ki sta jo objeli IšČa in v njo se stekajoča ŠkofeljŠca. Od Mokarja do Vrbinca na Ilovici je vse pod vodo. Voda je prišla na vrt barjanske šole, kjer so čebele v nevarnosti. Ilovca fe močno pod vodo. Ljidje se umikajo v višja etanovanjaa in podstrešja. Veliki Galjevec, ki teče mimo delavske kolonije na Galjevici, se je v svojem zgornjem teku razlil po poljih. S seboj noei velike kupe sena in dračja. Njegova voda Je temnorjava. Ponoči je Galjevec začel tudi močno naraščati ob delavski koloniji. Zjutraj je bil betonski mostiček, ki veže glavno cesto na Galjevico čezenj, zamašen in voda se je začela razlivati proti hišam. Je velika nevarnost, fe bo še lila. da bo prišla tudi kolonija na Galjevici pod vodo. Pot vzporedno ob Galjevcu je že poplavljena. Mali Galjevec se je razlil po travnikih. Jurčkova pot je na nekaterih krajih pod vodo. Ižanska cesta pod vodo Voda stoji na nekaterih krajih do 4 metre visoko. Naglo naraščanje vode je povzročilo, da je naposled bila ogrožena tudi Ižanska cesta. Na obeh straneh eo 6e zbirale vode, zlasti na desni od strani Ljubljanice. Pri km 3 je davi cpsta bila že poplavljena, voda se tu Se počasi pretaka in je bil dopoldne prehod še mogoč. Pri km 7. dalje od Mokar ja, pa je bil promet že davi močno oviran. Prehod na tem kraju je bil mogoč le z vozovi in avtobusom, ki je davi še srečno pri vozil v Ljjbljano, toda popoldne najbrž ne bo mogel več voziti. Za pešce in kolesarje je bil prehod že nemogoč. Tudi Dolenjska pod vodo Ivančna gorica, 23. septembra. Dolenjska Še ne pomni takih poplav. Pokrajina od Radohove vasi preko Stične, Višnje gore in Grosuplje do Šmarja je podobna velikanskemu jezeru, iz katerega 6e tu pa tam dvigajo griči in zelenice, na katerih stoje osamljene hiše in gospodarska poslopja. Med postajama Radohova vas — št. Vid je voda tako visoka, da odnaša ob progi naložne hrastove železniške prage. — Zlasti so prizadete vasi Podboršt, Zagorica, Bič in Dob, ki eo popolnoma odrezane od ostalega sveta. Iz ene vasi v drugo moreio ljudje le s splavi, ki so si jih za silo brž rbili iz tramov in desk. Državna cesta, ki vodi preko Novega mesta v Ljubljano, ie na mnogih krajih preplavljena z vodo, kajti bližnji potoki so vsi stopili iz svojih strug in opravljajo svoje 'iničevalno delo. Zeio je prizadeta zlasti banovinska cesta Stična — Žužemberk, ki je med Muljavo in Ivančno gorico v dolžini več kot 1 km popolnoma pod Vodo. Potniški avtobus na tei progi se je davi pomial liki Noetova barka po kilometer široki deroči reki. Voda je segala prav do motorja. Na začudenje vseh potnikov, ki so pričakovali, da se bo avtobus ustavil v obupnem položaju sredi te reke. Je uspelo izvrstnemu Šoferju srečno spraviti barko v pristanišče — postajo Stično. Veliko jezero, ki ga pri Višnji gori pretrgajo griči, ee nadalje je potem naprej proti Žalni. Rusov mlin pri Žalni je popolnoma pod vodo. voda sega še preko strehe pol metra, le visoki topoli ob mlinu kažejo svoje vrhove. Preko ceste Žalna — Mala Loka dere v dolžini 400 m voda cel meter visoko Brezkrajno jezero se izgublja pri Grosuplju v megli Še vedno močnih nalivov. Nalivi na Jesenicah Jesenice, 23. septembra. V četrtek zjutraj m dopoldan je na Jesenicah in v okolici lilo kot bi ee odprle vse zatvornice neba. Zato je Sava silna narasla in nosila s seboj drevje, hlode in drugo navlako. Proti večeru pa je deževje ponehalo, pač pa Je po 10. uri nastala silna nevihta z gromom in bliskom ter viharjem, ki je iz-ruval več dreves ter metal opeko raz streh, če ne bo kmalu ponehalo deževati, bo nastala povedeni, kakršne že od leta 1926 ni bilo v naših krajih. eja ljubljanske občinske uprave Včeraj je obravnaval občinski svet tekoče zadeve — Programatična izjava v imenu novih občinskih svetnikov Ljubljana, 22. septembra. Snoči se je zopet sestal po poletnih počitnicah ljubljanski občinski svet k redni javni seji. Po otvoritvi se je župan dr. Puc predvsem v toplih besedah spomnil 22. julija umrlega obč. svetnika Antona Likozar-ja, ki je bil od 1. 1908 član občinskega sveta, nadalje 22. avgusta umrlega dr. Vinka Gregoriča, ki je tudi bil dolgo ljubljanski občinski svetnik. Nato je g. župan poročal o otvoritvi ljubljanskega aerodroma 20. avgusta; poudarjal pomen letalstva in pomen našega aerodroma za razvoj jugosloven-skega letalstva. 2al je strahovita katastrofa pred kratkim zahtevala osem življenj, ki jim je zaklical v imenu mestne občine »Slava!« Občinski svetniki so stoje poslušali županove spominske besede in se pridružili njegovemu vzkliku. V nadaljnjem poročilu je župan med drugim omenjal biserno mašo nadškofa ln ljubljanskega častnega občana dtr. A. B. Jegliča, župan je jubilantu takrat čestital v imenu občine tn je prejel od g. nadškofa zahvalno pismo z blagoslovom za mesto in njegove prebivalce. Nadalje je župan podal kratek oris septembrskih dogodkov leta 1908. in njihovega pomena za narodno prebujenje ter poročal o nedeljski spominski proslavi. Sporočil je dalje, da je prejel od poljskih parlamentarcev toplo zahvalno pismo za prisrčen sprejem v Ljubljani. Zaprisega novih občinskih svetnikov Slednjič je g. župan sporočil, da so bili na mesta odstoplveih ln umrlih članov ob-činskega sveta na novo imenovani naslednji občinski svetniki: Novak Jožef, posestnik in železničar t pokoju, Blagajne Janko, strokovni učitelj, Adamič Anton, finančni uradnik m posestnik, dr. Tičar Josip, železniški zdravnik, Žemljic Josko, privatni uradnik, Soss Kari, trgovec, Pičman Lovro, inštalaterski mojster, Košak Ivan, slikarski mojster, Seunig Fran, novinar, Jane-iič Vinko, poštni uradnik, dr. CePuder Josip, odvetnik, štrukelj Fran, računski Inspektor, žitnik Rudolf, kleparski mojster, in Mrak Ivan, železničar v pokoju. Župan je iskreno pozdravil nove tovariše in jih nato zaprisegel. Župan je iskreno pozdravil nove tovariše in izrazil željo, da bi delali v slogi in prijateljstvu z ostalimi občinskimi svetniki. Programatična izjava dr. Cepndra Nato je zaprisegel vse novoimenovane člane občinskega sveta, razen odsotnega dr. Tičarja. Po zaprisegi je spregovoril novi obč. svetnik dr. Cepuder v imenu vseh, ki so ravnokar prisegli. Velecenjend gospod župan, gospodje obč. svetniki! Dovolite mi, da izpregovorim par besed v imenu vseh onih, ki smo pravkar prisegli m postali a tem polnopravni člani občinskega sveta tretje prestolnice Jugoslavije, naše bele Ljubljane. Prišli smo na ta mesta po volji in zaupanju JNS, ki nam je kot svojim članom in funkcionarjem poverila nalogo, da sodelujemo pri upravi in oskrbovanju dohodkov in izdatkov ter premoženja naseda mesta. Naloga je torej prvenstveno gospodarska ln je v teh težkih čaaih gospodarske depresije skrajno odgovorne in ne prvi pogled tudi nehvaležna. Občina mora imeti zasigurane primerne dohodke, da lahko krije vse potrebe, ki neprestano rastejo ne samo zaradi vedno večjih zahtev, ki jih je treba izpolniti, če naj ostane Ljubljane bela, fcaeafaa a tokom česa ter ee razvija tako, da bo postala v resnici moderna — seveda pa ostala pri tem solidna — marveč predvsem zaradi vedno večjega obubožanja širokih plasti našega prebivalstva. Ni stanu, ki ne bi bil prizadet brez izjeme vsak trpi in se omejuje na najpotrebnejše. Todk, če trpimo in pogrešamo marsikaj, kar je spadalo v boljših časih k našim samo po sebi razumljivim življenjskim potrebam, ne smemo pozabiti na malega človeka, delavca, nameščenca m uradnika, ki tvori g ros našega prebivalstva. On ni žel v dobrrh časih, marveč je živel tudi takrat zasik). Brez vseh rezerv ga je zajela gospodarska depresija in ga nepripravljenega vrgla v to obupno borbo za obstoj in vsakdanji kruh. Redukcija plač in službenih mezd je ustvarila kruto bedo, ki nam gleda nasproti povsod, bedo, najhujšo pri onih, ki ne kriče in ne moledujejo, ker so še toliko ponosni, da rajši molče in ginejo! Socialno delo Je v teh razmerah prvo in brez dvoma lahko obljubim v imenu vseh nas novincev v tem občinskem svetu, da bomo prvenstveno pažnjo posvečali bai temu delu. Vemo, da zahteva socialno delo v teh časih velikih žrtev, vemo pa tudi, da je ljubljanski občan izčrpan in da bi bilo nemogoče in tudi nezdravo naložiti . mu nova davčna bremena. Viddmo samo en izhod in to je največja štedljivost pri uporabljanju proračunskih sredstev, odprava vseh postranskih zaslužkov, dvojnih služb itd. Celotni prihranek naj olajša brezposelnost! Vemo, da bodo starejši naši gg. tovariši blagohotno upoštevali vee naše želje in predloge, saj se zavedamo vsi skupaj, da upravljamo tuje nam zaupano imetje in da odgovarjamo za vsak svoj korak. Predvsem pa se zavedamo, da nismo tu kot privatniki, da torej ne dajemo ničesar mi sami, da stojimo napram našim soobčanom le kot celota, v kateri izginjajo posamezniki, ne pa kot poedinci, ki iščejo pri em delu slave in cesti zase. Mi ne delimo svojih sredstev, marveč vračamo občanom le to, kar so dali oni sami. Mi smo le upravitelji in imamo kot taki dolžnost, da delimo pošteno to, kar so nam občani zaupali. Posameznik ni nič, celota je vse! Ne morem govoriti o vseh tako mnogobrojnih raznovrstnih panogah občinskega gospodarstva, zašel bi predaleč. Poleg socialnega momenta pa moram poudariti prav posebej še naoionalni moment Ljubljana je tretja prestolnica edinstvene in nedeljiv« kraljevine Jugoslavije ter prestolnica slovenskega dela našega naroda. Izven Jugoslavije tudi za Ljubljano ni življenja! Baš Ljubljana, ki leži v neposredni bližini dveh državnih mej, čuti na svoji lastni koži posledice vseh strašnih krivic, ki so jih prizadel« našemu narodu mirovne pogodbe. Ljubljana čuje na lastna ušesa krik trpljenja, ki prihaja is prsi tako kruto mučenih naših zasužnjenih bratov. Ljubljana mora biti zato no-ailka one jugoslovenske ideje, ki je edina sposobna združiti vse brate od Tihnenta in Gospe Svete do Ornega in Egejskega morja v močno m kompaktno celoto ter vzpostaviti ono enotnost naroda, ld je obstojala že pred 1300 leti, pa so jo veaj na videz uničili vplivi tujih gospodarjev. Storili bomo zato vse, da bo občinski svet ljubljanski vedno torišče složnega dela ne samo za dobro našega mesta, marveč za dobro vsega jugoslovenske ga naroda in celotne kraljevine Jugoslavije. Storili bomo vse, da bo to mesto vedno žarišč« on« jugoslovenske ideje, ki je edina v stanju ustvariti enoten in kompakten jugosloven-ski narod ter stvoriti silno Jugoslavijo, sposobno prinesti odrešenje vsem onim na- ši m bratom, ki še nimajo sreče, da bi dihali svobodni jugoslovenski zrak pod žarki svobodnega jugo slovenske ga solnca. To je naša dolžnost, ki nam jo nalagata naša vest in odgovornost napram sedanjosti in bodočnosti. Vršili jo bomo rada, saj sledimo pri tem le zgledu in željam prvega Jugoslovena, našega viteškega borca za resnično osvobojenje in zedinjenje vseh Jugoslovenov. Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander! Občinski svetniki so s« navdušeno pridružili temu vzkliku. Kronika ljubljanskega mesta Nato je župan prešel na dnevni red, na poročila finančnega odseka, za katerega je poročal njegov načelnik obč. svetnik Ivan Tavčar, ki je predlagal ustanovitev nove propagandne in reprezentativne revije v režiji občine pod imenom »Kronika mesta Ljubljane in njenega prebivalstva«. Ta revija naj bi izhajala po štirikrat na leto na štirih polah. Prva pola bi obravnavala monografijo mesta Ljubljane, objavljala strokovne spise in statistične podatke. Druga pola bi obsegala zgodovinske opise in zgodovinske dogodke, tretja pola kroniko mesta Ljubljane in njenega prebivalstva, četrta bi obravnavala tekoča komunalna vprašanja, preostali prostor pa bi se porabil za inserate. Revijo bi krasile umetniške slike. Proračun za eno številko v nakladi 1500 izvodov bi znašal za papir in tisk 18.000 Din, za druge stroške in honorarje pe 11.000 Din, odnosno na leto okroglo 115.000 Din. Glavni del teh stroškov bi bil pokrit z in sera tr. Dosedanja nabiralna akcija za inserate je dosegla že presenetljiv uspeh. Pridobilo se je že inseratov za 71.000 Din in računajo, da bo vsota za m-setete znašala najmanj 80.000 Din. Ce bo v krogih meščanstva in mestnega uredništva ter druge inteligence količkaj interesa za to revijo, se bo dosegla tudi primerna vsota z naročnino, ako da bi se pokazal le malenkosten deficit ali pe sploh ne. Poročevalec je predlagal, naj občinski svet odobri ustanovitev take lastne periodične reprezentativne in propagandne revije ter dovoli kredit za dve številki v znesku Din 57350. Predlog je bil soglasno sprejet Občinska svet je nato sklenil odprodajo manjših mestnih parcel na ponudbe Pečenka Karla, Reicha Adolfa in Ivana Gre-goroa, prvemu je bila določena cena po 150 Din, drugima dvema po 120 Din za kvad. meter. Nadalje se j« ugodilo prošnji Filipa Jurkoviča, da se mestna občina ljubljanska odreče predkupni pravici za njegovo hišico pod pogojem, da odplača svoje brezobrestno posojilo napram občimi v znesku 6000 Din. Nerodna galerija je prosila, naj se del subvencije ne porabi za pokritje neplačanih računov na električne instalacij«. V proračunu je za Narodno galerijo določen« subvencija 80.000 Din. vštevši njen dolg Sbi ostalo od subvencije samo še 16.431 tl Zato je zaprosila Narodna galerija, naj bi se ji v gotovini Izplačala subvencija in odložilo plačilo računov za elektriko, ker pe je bilo na predlog finančnega odseka odklonjeno. Nato so prišle v razpravo razne pritožbe proti predpisu prirastkarine. Na predlog finančnega odseka, ki sta ga zlesti toplo priporočala občinska svetnika Vrbinc in Turk. je bilo sklenjeno, da se iz mspolozljfvega kredita nakaže prostovoljnemu gasilskemu drirftvu ne Barju 30.000 Din podpor« za nabavo gasilskega avtomobila. Udružen iu invalidov se je ugodilo za odpis najemnine. Nove ljubljanske ulice Nato so prišla ne vrsto poročila gradbenega odseka, za katerega je poročal načelnik obč. svetnik inž. Bevc. Zaradi hitre zazidav« zlasti severnega dela mesta je nastala potreba po imenovanju večjega števila novih cest in ulic. Gradbeni odsek je zato predlagal, naj se imenuje ulica, ki sega od Tyrševe ceste do nove Linhartov« ulice Žerjavov« ulica. Nadalje naj bi ae v severnem delu mesta imenovale novonastale ulice Forsterjeva, Beogradska, Majaronova, Grasselijeva, Preradovičeva, Svetosavska. Sarajevska. Carja Dušana, Endliherjeva, Kralja Matjaža. Pesjakove. Majke Jugovičeve, Belokranjske, Legova, Lužnčko-srbska. Milčinskega. Likozarjeva, Grafenauerieva, Koroška, Pribinova, Ro-žanska Jesenkova, Kalanova, Zagrebška, Ma žuraničeva. Sporedno z Volaričevo med Tržaško in Gundulićevo pa Jadranska ulica, od Ljubljanice do Gruberjevega prekopa sporedno z Domobransko cesto Trogirska ulica, nadalje sporedno z novo Jadransko ulico Vrhovnikova ulica, ob pokopališču pri Sv. Križu Bazoviška ulica, sporedno z Zolgerjevo ulico Crtomirjeva ulica, po-va Linhartova ulica naj bi se imenovala Plečnikova, trg pred Figovcem Ajdovščina, od Stadiona do nove Linhartove ceste Pu-cova ulica, levo nabrežje Ljubljanice med Čevljarskim mostom in tromostjem naj bi se imenovalo Hribarjevo nabrežje, dočim se Sredina preimenuje v Sokolsko ulico. Obč. svetnik dr. Ravnihar je predlagal, naj bi se po dr. Majaronu, ki ima neprecenljive zasluge za našo univerzo, imenovala kaka ulica v njeni bližini. Obč. svetnik dr. S u b i c je predlagal, naj bi se sklepanje o preimenovanju trga pred Figovcem odgodilo, da bi lahko gradbeni odsek zadevo ponovno proučil, ker nima ime Ajdovščina med prebivalstvom nobene ukoreninjene uporabe. Obč. svetnik dr. Bohinjec je priporočal, naj bi gradbeni odsek razmišljal o tem, da bi se kak trg tudi imenoval po 29. oktobru 1918, ko se je prevrat po vojni dejansko izvršil. 2upan dr. Puc je nato prosil, naj bi se predlog, da se imenuje po njem ulica v severnem delu mesta, izločil. Poročevalec inž. Bevc je pristal na predlog dr. Ravniharja, da se imenuje v bližini univerze kaka ulica po dr. Majaronu. Prav tako se je pridružil predlogu dr. Subica o odgoditvi sklepanja glede preimenovanja trga pred Figovcem. Predlog dr. Bohinjca za imenovanje kakega trga po 29. oktobru 1918 je sprejel na znanje, glede želje župana, da se izloči imenovanje nove Pucove ulice, pa je izjavil, da ne more pristati nanjo. Pri glasovanju je bil predlog gradbenega odseka soglasno sprejet z izprememba-mi, na katere je pristal že referent. Nova šola za Bežigradom Svoječasno je občinska uprava izdelala načrt za zgraditev nove osnovne šole na takozvanih Pekovskih njivah za Bežigradom. Načrt je odobrila tudi banska uprava. Pozneje je bila sprožena misel, naj bi se šola raje zgradila v gramoznici ob Vodovodni cesti. Po načrtu bi ta zgradba veljala 300.000 Din več. Osnutek je že odobril krajni šolski odbor. Ce se izvede ta načrt, se bo na drugi strani prihranilo stavbišče na Pekovskih njivah, ki je vredno milijon dinarjev. Po novem načrtu se bodo morale odstraniti iz gramoznice sedanje stanovanjske hišice. Tudi lega bo za šolo ugodnejša, ker bo centralna. Prostora je tamkaj 40.000 kvad. metrov, kar daje možnost za osnovanje zelo prostornega telovadi šča in napravo obširnih nasadov. V debati je podžupan prof. Jarc poudarjal, da je ta misel njegova, ker se mu že od začetka ni zdel prostor primeren v bližini topničarske vojašnice. Gramozna jama ob Vodovodni cesti je tako prostorna, da se tamkaj nova šola sezida res moderno. Na drugi strani bo prihranjeno občini stavbišče na Pekovskih njivah iz izmeri 13.000 kvad. metroy, kar predstavlja vrednost dva milijona dinarjev, ako se ceni svet kvad. meter po 150 Din. Kar se tiče barak v gramozni jami, je treba poudariti, da žive tamkaj ljudje dvoje vrste. Z enimi ima policija neprestano opravka, na drugi strani pa je okoli 50 rodbin, ki se skromno, toda pošteno preživljajo. Zato naj bi se zanje našlo primerno mesto, da bi si lahko zgradili skromne domove. To pa naj se napravi po gotovem načrtu v naprej, da bi bila nova stanovanja v resnici higijensko urejena. Obč. svetnik Blagajne je toplo priporočal odsekov predlog, češ. da j« z njim zadovoljno tudi bežigrajsko prebivalstvo. Z zgraditvijo nove šole bo pomagano tudi osnovni šoli v Šiški in drugim mestnim šolam, ki bodo na ta način razbremenjene. Tudi obč. svetnik F r e 1 i h je toplo priporočal odsekov predlog, pri čemer je izrekel zahvalo hišnih posestnikov, da se je izdelal novi načrt. Referent inž. Bevc je poudarjal, da bojazen prebivalcev v gramozni jami pred deložacijo že letos, ni upravičena, ker se bo izvedba stavbnega programa izvršila v etapah. Sicer se bo letos že pričelo graditi šolsko poslopje z 12 učilnicami, vendar pa to ne bo motilo tamošnjih prebivalcev, kri bodo lahko ostali v svojih hišicah še do poletja. Občina tudi ne bo pozabila onih, ki so potrebni in vredni. Končno je bil predlog, da se prične graditi nova osnovna šola ob Vodovodni cesti že letos, sprejet soglasno. Razširjenje kanalizacije Na Vodmatskem trgu se izvrši kanalizacija, U bo veljala okrog 150.000 Din. Kanalizacija j« tamkaj nujno potrebna, ker je bila pravkar dovršena regulacija trga samega. Ker je nekaj kredita ž« na razpolago, bo treba za pokritje najti še 107 tisoč dinarjev. Nadalje se bo podaljšal zbiralni kanal pod železniško progo v Šiški, kjer bo treba napraviti predor, kar bo omogočilo na-daljna kanalizacijska dela v SiaTci. Stroški za ta podaljšek so preračunani na 182.022 Din. Ker je sedanji zbiralni kanal, kolikor ga je ie za Bežigradom, le neizrabljen, je potrebno, da se izvrše priključki. Gled« na to, da je Pleteršnikova ulica najbolj zazidana, se bo izvršila kanalizacija najprej po njej. Stroški bodo znašali 113.220 Din. Vaa ta kanalizacijska dela bodo velja- la 402.000 Din. Kritj« se bo našlo iz izkupička za parcelo mestne občine v Gajevi ulici, ki je bila prodana za pol milijona dinarjev podjetju inž. Dukiča. Od te vsote odpade 25% v regulacijski fond mestne občine v smislu tozadevnega pravilnika, ostalih 403.000 Din na bo na razpolago za kanalizacijska dela. Obč. svetnik inž. Pavlin je toplo priporočal predlog gradbenega odseka, pri čemer je poudarjal, da j« to največ, kar 6e more uresničiti letos. Opozoril pa je, naj bi »e pri izvajanju proračuna ne izpustilo iz vidika nadaljevanje kanalizacije kot najnujnejša investicija. Nujno je potrebna tudi kanalizacija v trnovskem delu mesta 2upan dr. P u c je pripomnil, da s« vsa kanalizacijska dela izvršujejo po načrtu. Mestna občina je v času secbinie občinske uprave zgradila že iS km novih kanalov, res pa je, da ni mogoče dobiti večjih vtoi za kanalizacijo, ki gredo v milijone, iz tekočih dohodkov, marveč samo iz posojil, ki jih je treba amortizirati in iz dohodkov kanalske pristojbine. Gotovo je. da je treba nadaljevati kanalizacijo, vendar pa je to odvisno od razmer na denarnem trgu. Dokler se te razmere ne bodo zboljšale. ni mogoče izvrševati kanalizacijskih del v večjem obsegu. Nato je bil predlog odseka soglasno sprejet. Pravilnik za gradbene takse Nadalje j« bil odobren pravilnik za gradbene takse po navodilih gradbenega ministrstva. Nove takse so še nižje, kakor jih dovoljujejo ta navodila. Pravilnik imata odobriti še gradbeno in finančno ministrstvo. Nadalje so bile rešene razne prošnje za parcelacije. Med drugim je bilo ugodeno prošnji Društva za zgradbo hid^otehn u nega laboratorija glede izprememhe regulacije ob Gradaščici. Društvu se odstop; mastna parcela 2&4-1 tik Kolezije proti pr znalni najemščini za dobo 50 let. da si zgradi tamkaj svoj laboratorij. Naprava ograje ob Ljubljanici Gradbeni odsek je nadalje predlagal, naj bi se napravila od cukrarne do mosta v Mostah definitivna ograja ob Ljublja niči, ki naj bi bila lesena na betonskih stebričkih, od cukrarne navzgor proti Frančiškanskemu mostu pa naj bi se na pravila začasna ograja. Stroški za definitivno ograjo od cukrarne do Most bi zna šali 90.000 Din. za provizorno ograjo na vzgor proti Frančiškanskemu mostu pa 40 tisoč Din, skupaj torej 130.000 Din. Glede ograje od Frančiškanskega mosta pi Spici za sedaj ni mogoče še ničesar ukreniti, ker regulacija Ljubljanice še ni gotova. Gradbeni odsek je predlagal, naj se za napravo ograje, definitivne in začasne, od mosta v Mostah pa do Franc škanske-a mosta vnese potrebni znesek 130.000 in v prihodnji proračun, dela pa naj se Tazpišejo takoj in izvrše /e letos na ta način, da bi se s podjetnikom sklenil d<> govoT, po katerem bi dobil pla&ilo šele 1. 1 novinarji poslušali ra-dlo-orkester, ki je res prvovrsten, bo pa Se Izpopolnjen. Zanimiv je statistični pregled radio abonentov po poklicih: Vseh radio abonentov imamo 8114, od teh v mestih 4335, na kmetih pa 3806. Prišteti Je treba še 250 abonentov v Medjimurji in £4 brezplačnih. Na šole odpade 89 radio abonentov, na društva 98, na svobodne poklice Na sliki vodstvo Radia-Ljubljana s predst avniki tiska pred vhodom v poslopje radiopostaje v Domžalah pravilno stališče, da je treba našo radiopostajo, njene naprave in njeno delovanje popularizirati tako, da se bo zanimanje za radio med nami povečalo in da stopimo tudi v tem pogledu med druge napredne narode, kjer je radio mnogo bolj kakor pri nas že davno vsakdanja potreba ljudi. Novo vodBtvo Radia - Ljubljana je porabilo petletnico našega radia, da pokaže ln pojasni novinarjem radionaprave. Včeraj popoldne so se zbrali zastopniki naprednega tiska v Studiu na Bleiweisovi cesti, kjer jih je pozdravil v imenu komi-sarijata Radia - Ljubljane direktor vele-sejma dr. M. Dular ter jim dal zanimive podatke o delovanju Radia - Ljubljana in načrtih za bližnjo bodočnost. Ta korak je bil potreben že davno, saj široka naša javnost o delovanju Radia - Ljubljana sploh ni bila poučene. Naš radio prinaša najrazličnejša preda« T-anja in poročila, posebno pozornost bo pa posvečal odslej glasbi. Predavanja oddaja po enkrat pa tudi po štirikrat na teden, dnevne ln druge vesti od 7__14., povprečno po pol ure. Predavanj in referatov je bilo zadnje leto v ra-diu 2-366 in oddajala so se 416 ur. Glavni del radio programa je seveda posvečen prenosu glasbe. Radio prireja instrumentalne in komorne koncerte lastnega, izvrstno uvežbanega orkestra, prenaša cerkveno glasbo in petje, pa tudi iz ljubljanske, zagrebške in beograjske opere imamo stalno prenose. Zelo bogat in pester je program za sezono 1933-34. Namerren je v prvi vrsti izobrazbi in vzeoji našega naroda, pa tudi zabavi. Za 83 par na dan ima človek mnogo užitka in razvedrila. Zato bi moral radio v vsako hišo. Nova uprava bo z dobrim programom 1301, na duhovščino 209, na kmetovalce 474, na obrtnike 1656, na uradnike 3039, na trgovce 1085 in na delavce 195. Statistika se nanaša na julij, od takrat se je pa število radioabonentov že dvignilo. Zanimivo je, da tudi tu nosi glavno kulturno breme uradnik. Iz studia so se odpeljali zastopniki tiska v Domžale, kjer jim je naš priznani strokovnjak g. inž. Osana ljubeznjivo razkazal krasno urejeno radio postajo, ki je največja v naši državi. Po ogledu je bila gostom servirana zakuska, med katero je spregovoril poštni direktor dr. Tavzes, ki je ob petletnici našega radia naglašal zlasti velike zasluge in požrtvovalnost g. inž. Osane, ki je z dušo in telesom pri radiu. Inž. Osana se je zahvalil povdarjajoč, da je storil samo svojo dolžnost. Zahvalil se je tudi vsem tistim, ki so pomagali pri delu, posebno je pa naglašal pomen radia za naše brate onkraj meja, ki so jim pa zdaj prestrigli še to zadnjo vez z nami, ker odajanje naše radio postaje neprestano motijo. Končno je spregovoril še direktor g. dr. Dular, ki je po kratkem historijatu našega radia s posebnim priznanjem omenil one tihe in skromne, toda vestne in sposobne delavce, ki delajo v naši radiopostaji in so ji zanesljiva opora. Omenil je, da je glavni cilj Radio - Ljubljana zgraditi v Mariboru rele postajo, da bodo lahko poslušali oddajanje naše radiopostaje tudi prebivalci bivše Štajerske. Spregovoril je še dopisnik beograjske >Politike< g. Milan Culafič povdarjajoč, da so Slovenci kakor povsod tudi v radiu pokazali mnogo organizatoričnega duha, tako da lahko služijo svojim bratom Srbom in Hrvatom za vzgled. Moderno pleskarstvo in soboslikarstvo Zanimivo ki poučno predavanje nemškega strokovnjaka Ernesta Oldenbrucha Ljubljana, 23 septembra. Ljubljano je te dni posetil strokovnjak, ki uživa svetoven sloves v po£'edu pleskarstva in soboslikarstva. &ola Oldenbruch je znamenita po vsem svetu m velja za vzor vsem slikarjem m pleskarjem. G. Ernst Oldenbruch, ki je doma na Tii-renškem v Nemčiji, je predaval domala že povsod. Obiskaval je vedno le milijonska mesta in pomeni njegov poset Ljubljani nekaj izrednega. Predsinočnjim je imel g. Ernst Oldenbruch v zbornici za TOI izredno zanimivo predavanje, ki so mu prisostvovali skoro vsi ljubljanski soboslikarji, lakirarji in pleskarski mojstri. Predavanje je bilo združeno z lepo razstavo in praktičnim prikazovanjem. Namen predavanja je bil dvigniti te vrste obrt, da bi obrtniki napredovali v trgovskem pogledu, kakor tudi glede modernizacije, v posebnem oziru na način ponudbe, predelave in presoje materijala. Med drugim je predavatelj omenil, da debel oljnati plesk ni vedno dober, ker se oljnata barva ne posuši. Utemeljil je to s tem, da se sicer firniž iz lanenega olja zaje v les ali zid. in kisik v zraku povzroči, da se nad pleskom napravi koža, pod kn tero pa ostane olje vedno mehko. Dokaz temu je, da kaže prepleskan grčav les medlo barvo, dočim se grče blešče. Barva je na mehkem lesu samo navidezno suha, z grče pa se da prav lahko odstraniti. Vzrok temu je, da je le« grče mnogo trši kot les okoli grče. Isto je pri dozi emajlne-ga laka. Lahko je zaprta 10 let, ko Jo pa otvorimo, je barva uporabna. Ako ostane doza samo čez noč odprta, se takoj napravi koža, pod katero pa ostane barva mehka, kakor na lesu ali zidu. Lak, ki z njim predmet prepleskamo, se sicer posuši, vendar povzroči toplo poletno solnce, da se še po več letih pomeša olje z lakom. Posledica je, da izgubi sčasoma najboljši lak blesk, kar pa še ni najhujše. Poleti se oljnata barva raztegne pozimi ti sk»či. Vsak lak pa ni elastičen in se lahko zgodi, da poči in nastanejo špranje. Ako se lakira pločevina ali porcelanasti krožnik, se to ne zgodi, ker porcelanska masa ni gibljiva in še manj porozna, zato se ble^i na porcelanu tudi najcenejši lak, ker je porcelan ti d. Predavatelj je tudi govoril .) prednostih olja in je napravil zmes s temeljnimi birvami, barvami za preplesk«i:i*e, kle;em, nadomestilom za fini omet, barvo 2a pleskanje tal itd. Poslušalci so zmes pregledah m se čudili amaliji. Iz edno pozor-lOSt meri nv.zočimi je vzojć'l plesk na mokro steno. Plesk se je takoj prijel. Ta pojav je utemeljil predavatelj s primerom. Mokre šipe ni mogoče osušiti s suho usnjeno krpo, kajti suho in mokro se ne preneseta. Mokra šipa se da obrisati le z mokro krpo. Enako je pri mokri steni, ki je ni mogoče prepleskati z oljnato barvo, ker se olje in voda ne preneseta. Predavatelj je nasprotno s svojo iznajdbo, ki jo imenuje emulzija, z lahkoto prepleskal moker kamen in to zato, ker vsebuje emulzija vodo — kajti ovda in voda se preneseta. G. Oldenbruch je pokazal še mnogo drugih presenetljivih poizkusov, med drugim razne imitacije lesa, ki jih je njegova izredna tehnika na mah spremenila tako, da je bil les do pičice podoben pravemu in bi člo-. vek ne verjel, da je samo imitacija. Predavanje je trajalo več ur. Hvaležni poslušalci so predavatelja na koncu nagradili z zaslužnim aplavzom, zahvalila pa sta se mu predsednik okrožnega odbora g. Pristov in zbornični tajnik dr. Koce. Na povabilo tukajšnjih obrtniških krogov bo imel g. Oldenbruch enotedenski tečaj, za katerega se je takoj priglasilo nad 20 udeležencev. Tečaj se je pričel že sno či. Vrši se v zborničnem paviljonu za po speševanje obrti na velesejmu dnevno od 19. dalje. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. Telefon 33-87 Danes in v ponedeljek ob %7 in %9, v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer monumentalni zvočni velefilm Zadnji dnevi Pompejev Veličaštveno grozni izbruhi Vezuva! Pride! Pride! »PRED PREISKAVO« Tromostovje in Kresija v nevarnosti V zadnjem hipu Je bila preprečena veika Regulacijo Ljubljanice bo trt vati bo treba brezpogojno nadalje* Ljubljana, 25. septembra. Ko so sinoči na stari m->st tromostovja pričeli z tovornimi avtomob'ii voziti težke skale in jih pričeli metati na sredi pvav nad opornikom v deročo vodo, ljudje niso niti slutili, kaj nam preti, če takoj ne nadaljujemo z regulacijo Ljubljanice. Večina gledalcev, ki se jih je takoj nabralo toliko, da so bili polni vsi trije mostovi, so x večino miskli, da se Ljubljanska gradbena družba boji za ilovico, ki je iz nje napravljen jez, da voda vse ne odnese in bi jo zato morali spet dovažati is struge za novi jez iz ilovice, ki ga v kratkem napravi, kakor smo pisali včeraj. Ker smo tudi poročali, da bo novi most zavarovan s skalami, je bila ta razlaga seveda nestrokovnjakom precej razumljiva, čeprav ni pravilna. Te skale imajo popolnoma drug in silno važen pomen ter so le mala pomoč pred pretečo veliko nesrečo. Pod tromostovjem je struga Ljubljanice že poglobljena za 3 m, a nad tromostovjem je dno struge za tri metre višje in je zato na tem kraju v strugi visok prag, ki voda dere čezen z vso silo. Oporni zidovi starega frančiškanskega mostu na oeeh bregovih in tudi srednji opornik so sicer zavarovani in stoje, kakor znano na pilotih, vendar je pa že lani ob povodnji začela deroča voda načenjati levi breg. Tedaj se je posrečilo oporne zidove na enak način, kakor letos zavarovati s kamenjem, da ni bilo večje nevarnosti. Včeraj, ko je voda ponoči pretrgala ilovnati jez, je pričela trgati tudi v globino in izdrla celo več pilotov zagatne stene okrog srednjega kamenitega stebra, ki na njem sloni ves most. Da bi ne bila voda prišla pod opornik, so snoči v vsej naglici zmetali ob steber 20 velikih tovornih avtomobilov težkih skal in tako vsaj za silo zavarovali, da reka več ne trga struge. Za sedaj je nevarnost odstranjena, vndar je pa treba takoj, ko voda pade, nadaljevati z regulacijo in betonirati dno rudi pod tromostovjem, zgornji del sruge pa poglobiti, da ne bo več na tem kraju z ogromno silo padala voda čez sedanje stopnice. Nevarnost, ki nam preti, če bi takoj ne nadaljevali z regulacijo, Je pa mnogo večja, kakor javnost misH. Ljubljančani se ie spominjajo, kako so se pred leti morali čez noč izseliti stanovalci iz nekdanje Naglaaove in Gnezdine hiše t Čevljarski ulici oz. na sedanjem Novem trgu. Tedaj so namreč pričeli z regulacijo Ljubljanice m spodkopali breg pod tema hišama. Pri tem so pa prišli na tako imenovani tekoči pesek, ki se je kakor voda vUl Izpod težkih htf, da so se nagnile in razpok al e tor pretile, da se prav hitro sesedejo. Tekoči pesek je pred veko vi, ko je bilo na Barju se jezero, naplavila voda pod sedanji teren Ljubljane. Zato je ta teren gibljiv in nezanesljiv, če tekoči pesek odpremo, ker je ta mivka tako mehka, da ne zdrži velikega pritiska. Tekoči pesek je tudi na drugi strani Ljubljanice in našli so ga tudi ob sedanjem tromostovju pod Kresijo, ki jo napačno imenujemo Maver j evo hišo, ker je last meščanske imovine mestne občine in tudi pod takoimenovanim Filipovim dvorcem na oni strani Stritarjeve ulice. Pri regulaciji in pri zidanju tromostovja so se inženjer j i na ta nevarni pesek ozirali in so zato napravili globoke in prav močne oporne zidove. Enako so pa podstavili in utrdili tudi opornik nekdanjega Frančiškanskega mostu. Kakor vidimo, je po poglobitvi Ljubljanice voda navzlic temu pričela ogrožati srednji steber mosta, čeprav je poglobljen in stoji na pilotih. Prav tako je pa ogrožena tudi desna stran struge in z njo ves desni breg Ljubljanice ob tromostovju. Če bi voda spodkopala na desni strani podporne zidove, ne more nikdo jamčiti, da ne bi mase Kresije in sosednega poslopja s tako silo pritisnile na tekoči pesek, da bi pričel teči v strugo in bi se za to nagnili temelji težkih poslopij, ki stoje nad sedanjo strugo Ljubljanice. Naravno je torej, da bi se v tem primeru Kresija nagnila, se pričela rušiti in morda celo zdrčala v Ljubljanico. Za danes je nevarnost odsaranjena. A za bodočnost naj pomislijo odločilni faktorji, da edino regulacija Ljubljanice lahko odvrne pretečo katastrofo. Spet dvomimo o kreditih za regulacijo, a ta dvom'nikakor ne sme preprečiti nadaljevanja dela, pa naj dobimo denar kjerkoli in od koder hočemo. Sprejem poljsldli senatorjev in poslancev v Kranju •9 pred spomenikom kralja Petra: od leve na desno vieeanarsal poljskega senata Bo-gucki, za njim poslanec in tajnik Sejma Mihal Wawrzynowski, Id je govoril v Sent Vidu, podpredsednik našega senata dr. Fran Novak in župan mesta Kranja g. Pire Uspehi umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu e»o prav lepi, saj Je prodanih že nad 1000 permanentnih vstopnic, ki njih lastniki razstavo prav pridno obiskujejo, da je v paviljonu vedno dosti obiskovalcev Sestajajo se prav zanimive družbe in med njimi so vedno tudi umetniki, ki tolmačijo razstavljena dela. Prav je, da se naši prijatelji tako tudi osebno seznanijo z umetniki in spoznalo njih nazore, še zanimivejše je rw poslušati debate med umetniki samimi. Na ta način se bodo e pomočjo permanentnih vstopnic, ki 90 le t>o 10 Din, poglobili stiki med pibliko in umetniki mnoiro bolj. kakor s kakršnokoli tiskano razpravo, in je zato ta razstava še prav posebnega pomena. Tudi gmoten uspeh razstave je prav razveseliiv, saj je prodanih že več umetnin. Privatniki so kupili Jakopičeve >Rumene lilije«, Vavpotičeve >Vrtnice< in >Bohinisko jezero« ter Gasparijevo >Tihožitie z narodno noso« in >Dekl» na polju«, prirediteli A. Kos je pa po nasvetu umetnikov samih kupil za nagrade obiskovalcem 10 umetnin v vrednosti 10.000 Din. in sicer: edini izvod glazirane statuete »Matic, delo kiparja Tineta Kosa, interesantni litografiji Frana Miheliča >Makart buquet«, >Atelier<, Frana Pavlovca veliko in odlično oljnato sliko >Motiv ob Bistrici v Bohinju«, Maksima Sedeja ljubko >Mado-no«, Rajka Slapernika prikupno >Tomače-vo<, priljubljenega Hinka Smrekarja >Ko-sec« in pogled na prijazno vasico »Krtino«, Frana Tratnika izvrstno >Risbo« in Ferda Vesela > Večer v Monakovemc Prav hvalevredno ie, ker so umetnik! s svoio izbiro poudarili, da ie treba predvsem podpirati mlade talentirane umetnike. Izbrane umetnine bodo izžrebane zadnji dan razstave 1. oktobra, ko bodo tudi brezplačno razdeljene lastnikom permanentnih vstopnic s srečnimi številkami. Permanentnih vstopnic je še dosti, zato nai pa občinstvo prav pridno pose za, da ne zamudi te velike, dobre in zelo informativne razstave, ki io bo vsak vesel že samo zaradi sijajnega Smreka rje vega ciklusa »Zrcalo sveta« e 30 satiričnimi risbami. Za nagrade izbrane umet- nine so razstavljene v predsobi, namesto prodanih slik so pa imetniki poslali naslednja nova dela: Rihard Jakopič pestre >Cvet-lice«, Fran Pavlovec >Šopek« in >Motiv li Cerklfan«, ki spadata med najboljša dela na razstavi, Niko Pirnat posvečen kipec v resnici imenitnega »Godca«, Slapemik Raj-ko žive >Pelargonije«, a Ivan Vavpotič je javnost razveselil z elegantnim portretom svoje slavne hčerke — plesalke Rut Na razstavi je torej vedno tudi dosti novega, zato naj si jo pa lastniki permanentnih vstopnic čim večkrat ogledajo, predvsem pa priporočamo razstavo šolam, ki so menda pozabile nanjo, ker še noben profesor ni pripeljal svojega razreda vanjo, čeprav razstava pomeni prvovrsten kulturen dogodek. Iz Trebnjega — Razglas o razgrnitvi načrta. Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so vpisana v kat. občini Medvedje selo pod vlo*. štev. 104, bo od 28. t. m. do vštetega 11. oktobra v občinskem uradu razrgenjen na vpogled vsem udeležencem. Načrt se bo pojasnjeval 29. t. m. v času od 9. do 10. ure v občinski pisarni. — Prijava vinskih pridelkov. Vsak vinogradnik je dolžan prijaviti količino svojega pridelanega vina in sicer pri občini, v kateri je njegov vinograd. Ker prijave nimajo prav nič skupnega za odmerjanje davščin ali drugi dajatev, temveč aluzijo podatki le kot podlaga za nadaljnje delovanje javnih oblasti za pospeševanje vinarstva, naj val vinogradniki takoj po trgatvi prijavijo. — Brez tazoev. Vsi so se vrnili na svoje domove. Letoviščarji, sorodniki in še dijaki so odšli nazaj v šole. Jesen jih je odnesla, kakor jih je poletje privabilo. Prihajajo pa k nam dnevni Izletniki — ljudje, ki jih vabi jesen s svojimi darovi, katerim pa žal ne moremo nuditi v toliki meri kot druga leta. Sadja ni, grozdje dozoreva počasi, pridelka bo manj kakor lani. Tako životarijo Trebnje, čas pa hiti. Dober je le prodajni trg za izvoz krompir- ja — vendar dober le sa kupca, dočim prodajalcu-kmetu prede prav slaba. Cena 40 pata za kg1 krompirja, ki je bila v sili kmeta vsiljena, je tako smešna, da so mnogi krompir, namenjen sa prodajo, namenili tedaj m krmo preMčev, ker se jim bo to bolj izplačalo — ako se cena krompirju rmm n« popravi. Kot rečeno eo plačevali v začetku kUogram krompirja po 40 para, do danes se je pa za nekaj že dvignil, kar pa na ZboijBanje položaja v korist kmetovalca še ni prav nič vpil vato. Ne samo brez tujcev — brez vsega bomo ostali, ako ee zlo, ki nam preti, ne odpravi! Modni atelje M. darc TOALETE, KOSTUMI, PLASCI Od kr. banske uprave dovoljeno UĆTJLI&CE DAMSKEGA KROJASTVA, LJUBLJANA, GAJEVA ULICA m (palača Pokojninskega zavoda) Bosov Tine na zadnji poti Kamnik, 22. septembra. Bosovega (jSlatnarjevega) Tineta ni več — mirno je umrl v starosti 82 let. Žalostno je odjeknila smrt Tineta posebno v lovskih krogih, saj menda ni lovca v kamniškem okraju, ki bi ne poznal Bosovega Tineta, bistriškega lovca, ki je v dolgi dobi 64 let lovil in varoval divjad in preplezal sJehemi predel kamni^keg*. planinskega sveta. Z družico sta živela — brez dece — dolga leta v lepi »logi tn ko m« je žena pred dvema letoma umrla Je aeeato, da bo tudi Toneta kmalu nsesa TSko, a* pa še tise kot do tedaj, je bAo žMfenje pri Bose sadnji dre leti. Taroai >e deetoicmt, da mu leta nagajajo, vendar pa Se »doteka al mislil ne dkovo od pritfubtterriri mM revirjev, kter )e prebil vee svoše šrvijea#e v min in nemiru, ko k* marsikatero not ki daa zasledoval divje lovne m »tu»ei zaupano mu dhrjad. Ves čas je prebil v Bistrici, kter >e imel nasproti pJazrirjatrega dome v loeshi koči svoje biva4tsče polno pariownh lovskih trofej in zaoimtvib apomtnov da 644etno »jagaoje«. Kakor je sam pravil, je b:l naj vesele jai takrat, ko je bil izbran med kraljeve iov-ce, čuvarje revirja v Kamniški Bistrici. In 1 kakšnim veseljem je storil svojemu novemu lovskemu gospodarju kralju Aleksandru! Prav nič »e mu nd poaaa'.o osem križev. Nekako pred tednom se je na pobudo prijateljev odločil da gre k zdravniku ln se je napotil na svoj dom v Stranjah št. 22, kjer je imel na holmcu ličen svoj dom — majhno hišico — in kjer je tudi umrl . . . V sredo popoldne se je zbrala vsa kamniška lovska družba ob hiši žalosti, kjer Je spal Bosov Vrne svoj poslednji sen. Kamniški lovski klub je zastopal predsednik g. Anton Stergar s skoro vsemi člani. Meščansko korporacijo g. dr. V i-dic ki Koželj Makso, Šumsko direkcijo in upravo dvornih lovišč pa dr. Božič iz Ljubljane. Drug za drugim so prihajali, da posled-njič vidijo dobrega starčka, ki je vse svoje življenje prebil v naravi, v kraljestvu planin, ki jih je ljubil nad vse. Zemske ostanke pokojnega Tineta so odnesli do kapelice ob cesti, kjer so jih duhovniki blagoslovili, pevoi pa zapeli ža-lostmko. Žalostni sprevod so otvorili lov ci za krsto pa so šli najožji sorodniki — tudi lovci — in sorodnice. Med poljem in mimo kmečkih hiš se je pomikal sprevod, njlepše sokioe je sijalo, ko so se pogreb ci vzpenjali k Stran jak i cerkvici, kjer so opravili molitve. Na pokopališču pod cerkvico, ki je menda najlepša božja njiva daleč naokrog in kjer je diven razgled na visoke planine, »e je zbralo mnogo naroda, lovci so napravili špalir, zemlja je sprejela kar je ostalo po-zemskega po Tinetu Bosu. Sest lovcev je oddalo tri salve, iz grička se je turobno razlegal lovski rog, zadnji pozdrav dragemu lovskemu drugu, ob gomili so pa pevci poslednjič zapeli . . V grob je legel mož plemenitegae značaja, splošno spoštovan posebno od zelene bratovščine, kateri je posvetil vse življenje. Pokoj njegovi duši! R. Kos. V kavami. — Kavo prosim! — Kakšno želite gospod? Navadno, moka, posebno moka ali turSko? — Hm, prinesite mi raje kar tako? kozarec vod«. Zadnji poskus. — Včeraj sem svoji zaročenki od krfl vso preteklost. — No in?... Sta st razšla? — Kai še! Prav nič ni pomagalo čez tri tedne bo poroka. 4. >SLOVENSKI NAROD«, dne 28. aeptembm 1938 Stev. 917 Dnevne vesti db> QoblJanski univerzi. V ponedeljek 26. t. m, a* prične na naši univerzi vpisovanje za zimski semester 1983/84. Vpisovanje bo trajalo do 4. oktobra. Zimski semester trnja od 25. septembra 1968 do 10. februarja 1084. Slušatelji kodo morali plačevati pri vpisu za vsak semester te-le takse: aa vpis 100 Dm v kolkih, ki se lepijo na osebne Izkaze, takso za bolniško blagajno in šolnino po letnem davku. Drzavnd atipeodtotl ne plačujejo šolnine. Na podlagi spričevala o siromaštvu se ©obilne nihče ne oprošča. Pri družinah, ki imajo po več otrok, plača celo šolnino oni otrok, ki obiskuje viflji razred aH pa šoto z višjo šolnino ne glede na starost doticnega otroka, ostali pa le po polovici Dosedanja taksa za bolniško blagajno Din 30.— ostane. Šolnina in taksa ml bokusko blagajno se plačuje v gotovini. — Poziv m terijer jem - pripravnikom. Ljubljanska Inženjerska komora poziva vse in*enjerje-pripravnike, ki so v privatnih sfusbah, pa se niso vpisani v seznam kandidatov za pooblaščene inženjerje in arhitekte, da se nemudoma, najkasneje pa tekom l meseca pismeno prijavijo Inženjerski komori. Enako naj se prijavijo oni inženjerji-prrpravniki, M so ta čas nezaposleni, a Se niso vpisani v seznam kandidatov, v smislu veljavnih predpisov ocenjuje Inženjerska komora, da-li si je inzenjer-pripravnik, ki prosi za pooblašče-nje za civilno prakso, v izkazanem praktičnem službovanju pridobil potrebno tehnično praktično znanje iz svoje stroke. Inženjerska komora bo v bodoče pri ocenjevanju prakse polagala posebno važnost na to, da je bil prosilec Komori prijavljen zaradi vpisa v seznam kandidatov. Komora posebej opozarja, da je v smislu veljavnih predpisov upravičena zahtevati od kandidata dopolnitev prakse, ako smatra, da si v izkazani praksi ni mogel pridobiti potrebnega praktičnega tehničnega znanja Prijavam, katere morejo vložiti tudi delodajalci inženjerjev-priptavnikov, je priložiti izpričevalo o diplomskem izpitu v izvirniku ali overjenem prepisu, domovnico ter vsa potrdila o dosedanji praksi. _ Srednješolski kongres v Novem mest«. Župa Saveza jugoslovanskih srednješolskih udruienj za dravsko banovino bo imela v Novem mestu dne 30. septembra in 1. oktobra svoj IX. redni kongres. Spored kongresa je: V soboto 30. sept. ob 18.58. sprejem delegatov na novomeškem kolodvoru, zvečer ob 20. uri v Sokol-skem domu igra SJSTJ Preporoda: Cankar: Jakob Ruda, istočasno se vrši v lokalu SJSTJ Prosvete seja predsednikov srednješolskih družin. Drugi dan v nedeljo 1. oktobra pa bo ob 10. url redni občni »bor, na kateroea bodo Imeli pristop srednješolci In povabljeni gostje. Poleg tega bo v nedeljo popokVne Šahovski turnir med t župi včlanjenimi srednješolskimi društvi. Zvečer ob 18.20 in 19.43 odhod delegatov. Na konigreeu bodo srednješolci med drugim tadi ia&ali resolucijo v kateri bodo objasnili svoje stališče do šolnme in avajanje srbohrvatskih knjfcg. — Veliki zraonl manevri nad Zagrebom. 10. oktobra bodo nad Zagrebom veliki zračni manevri, ki naj pokažejo, ali se da mesto braniti pred napadi iz zraka. Manevri bodo proti večeru in od vseb strani p rile te dozdevni sovražni aeroplani, ki >napadejo« Zagreb. Z raketami bodo markirali bombe in spuščali nad mesto tudi > stru pene pline«. Sirene bodo napovedale njihov prihod. Ni izključeno, da prilete nad mesto ~" ~ r - Z — Počastitev Cankarjevega spomina v Sarajevu. Slovanski klub v Sarajevu priredi drevl komemorativno akademijo v počastitev spomina Ivana Cankarja ob 15-letnici njegove smrti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deževno, nestanovitvno vreme. Tudi včeraj je skoraj po vseh krajih nase države deževalo, najbolj v pretežnem delu dravske banovine, V Ljubljani so znašale davi ob 7. padavine 120.5 mm, kar Je pač nekaj Izrednega, Najvišja temperatura je masala včeraj v Skopi j u 29, v Sarajevu 28, v Splitu 24, v Zagrebu 23, v Mariboru 18, v Ljubljani 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756, temperatura je znašala 13.8. — Nogo si je zlomil. Janez Pagon, delavec pri baronu Bornu v Puterhofu, si je včeraj pri delu zlomil levo nogo. na katero mu je padel klod. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Stanje Maksa Kogovška, o katerem smo včeraj poročali, da ga je podrla lokomotiva brzovlaka, ko se je na vozu peljal proti Ljubljani, je zelo resno. — Starec v borbi z volkom. V neki planinski vasi blizu Srebrnice se je spoprijel v četrtek ponoči 75-letni pastir Marinko Simlč z velikim volkom. Pastir je spal v svoji koči, okrog so se pa pasle ovce. Naenkrat je začutil na sebi vohanje m misleč, da je pes, ga je brcnil z nogo. Kar je začutil na nogi bolečino. Skočil )e pokonci in odprl vrata. Lahko si mislimo njegovo presenečenje, ko je zagledal v izbi velikega volka. V naslednjem hipu sta se starec in volk spoprijela. Dolgo sta se obdelava-la, končno je pa starec zgrabil volka za vrat in ga začel daviti. Kmalu je pa spoznal, da mu ne bo kos, in začel je klicati na pomoč. Iz sosedne koče je pri hitel mlad pastir in s kolom pobil volka. Vsega ranjenega starca so v bolnici obvezali. — Razglednice, črni kolek In bloke prav pridno prodaja CM podružnica v Celju za sklad septembrskih žrtev. Upamo, da tudi druge podružnice store svojo dolžnost. — Preiskava proti morilca Markoviču zaključena. Preiskava proti bivšemu bančnemu ravnatelju Mihajlu Markoviču, ki je umoril znanega beograjskega trgovca Stankovlča, je zaključena in sodišče je Izročilo vse spise državnemu tožilstvu, da sestavi obtožnico. Obravnava bo najbrž že t oktobru. Zaključena je tudi preiskava proti dr. Nikoli Petroviču. i — Po nesreči se Je isitiilll. V Strmici pri Kninu se je igral včeraj deček Mile Cerovac s stričevim revolverjem. Med igranjem je obrnil cev proti sebi in sprožil. Obležal je na mestu mrtev. — Svojega znanca obila. Na križišču ceste za mestom Gama, ki vodi proti Tu-poekkn in Viduševcu, so našli kmetje včeraj zjutraj mrtvega moškega, are za kmeta Janka Kauriča, ki sta ga ubila njegova znanca Ste van Dobrinič in Stevan K uric. Zvečer sta ga počakala in mu s koli prebile lobanjo. Orožniki so ubijalca aretirali. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josef ove« grenčice, s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Joaefova« grenčfoa se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Llubliane —lj Vstopnina v gledališče se Je znižala. Letošnje cene tako za dramske kakor tudi operne predstave so znatno znižane napram lanskim cenam. Sedeži v operi, ki so bili lani od 48 Din navzdol, so letos od 42 Din navzdol. V drami pa so nove cene od 28 Din navzdol, dočim so bile lani od 32 Din navzdol. Ravno tako so znižane tudi cene za takozvane predstave po znižanih cenah. —lj v počastitev spomina pokojnega g. Bernarda Perka poklanja zdravnik pri D. M. v Polju — Vevče dr. Roman Vidmar društvu >Krka« 100 Din mesto venca na grob. —lj Gospodinjska dola »Mladike« v Ljubljani se prične v ponedeljek, dne 2. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Vpisovanje je dne 29. in 30. septembra, vsakokrat od 9. ure dalje. Natančnejša pojasnila in prospekte daje upravtteljstvo šole. —lj Privatni učni tečaji. 2. oktobra se prične pouk nemščine za otroke do šolske dobe. Informacije dnevno ob 16. uri nasproti knjižnice v Delavski zbornici. — Sprejme se še tudi nekaj učencev v pripravljalni tečaj šolske mladine. —lj Udruženje postnih, telegr. m telefonskih zvaničnikov m sluzi tel jev, pododbor v Ljubljani, se na tem mestu iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojo naklonje-notjo pripomogli, da je naša humanitarna tombolska prireditev času primerno ugodno končala. Poleg javnih ustanov gre pred vsem cen j. gg. trgovcem častna zahvala. Odbor. 482-n —lj Izlet smučarskega kluba LJubljana na Mrzli Studenec se zaradi deževja preloži na prihodnjo nedeljo. FOTOIZLET V ROGAŠKO SLATINO SE RADI DE2EVJA PRELAGA NA NEDELJO 1. OKTOBRA. _ Vpisovanje hoepltatlnj na ženski šoli v Ljubljani bo prihodnji teden v ponedeljek, torek in sredo, vsakokrat od pol 11. do pol 12. ure na Tehniški srednji soli v Ljubljani, Aškerčeva ul. lL v prit.'ičju 61. 21 (damski sobi ženske obrtne šole). Letos bodo sprejete samo hospitsttnje sa šivanje perila in event. vezenje. Hospitlra-nje se bo začelo z mesecem oktobrom. _lj Lainjlvl kljukee je vedno legal, resnica pa je, da bo grozdni Izlet v nedeljo 1. oktobra v Belo Krajino s posebnim brzovlakom najlepši. Vožnja tja In nazaj s Prehrano vred velja le 78 Din, vsak Izletnik pa dobi še lično košarico grozdja v dar. Prijavite se takoj v manufakturni trgovini F. Novak, kongresni trg 15, kjer dobite vozne karte In vsa potrebna pojasnila. — Novo otvorjena elektroni ehanična delavnica lUnitas« ing, Manda. Selenburj^ova jlica 7, tel. 2219. izvršuje vsa popravila električnih strojev in aparatov solidno m poceni. Obrat v tovarni Ljubljanske komercialne družbe. Celovška cesta 90n. Tel. 2964. 451-n _lj Katja Delakova Sela »a ritmično gimnastiko In umetniški ples. Dukičev blok. Vpis dnevno 10__18. 481-n U— >Kralj džtmglec film ZKD v kinu Matici. Kaspa je sin angleškega raziskovalca, ki je ostal živ na ponesrečeni ekspediciji. Ostal je zapuščen v pustinji. Levinja ga je dojila. Levi in divje zveri so ga ubogale, on pa jih je čuval pred zlobnimi ljudmi. Nekoč so Kaspo ujeli in prepeljali z levi vred v Ameriko, kjer so jih prodali v cirkus. Nekega dne Je izbruhnil v cirkusu požar. Ljudje so bežali v paničnem strahu pred divjimi zvermi, ki so zbežale iz svojih kletk In napadale bežeče ljudi. Prizori so vseskozi zelo zanimivi ta napeti. Film z nemškim dialogom bo predvajala ZKD t Elitnem kinu Matici danes v soboto ob pol 3., jutri t nedeljo pa ob 11. url doool dne. —lj ITnloneka restavracija prenovljena. Drevi bo znani hotelir Mastnak, dolgoletni vodja restavracije hotela Slon, otvoril prenovljeno restavracijo hotela Union, ki uživa v Ljubljani pa tudi v inozemstvu nedeljen sloves zaradi svoje izborne kuhinje pa tudi izborne postrežbe. G. Mastnak upa, da bo občinstvo tudi njemu tako naklonjeno kakor njegovemu predhodniku ter se vsem priporoča. Pri današnji otvoritvi bo sodelovala godba. —lj »Društvo ljubiteljev Slovenskih goric« Pravila društvo je banska uprava že odobrila. V par dneh, t. j. v sredo 27. septembra t. 1., bo ob 20. uri občni zbor društva pri Mikliču v hotelu Metropol. Vsi ljubitelji in prijatelji Slovenskih goric so iskreno vabljeni. Dolžnost vseh ožjih rojakov Je, da postanejo člani društva, ti naj vabijo in vplivajo na vse druge Srbe, Hrvate in Slovence, da pristopijo. Društvo bo nudilo opetovano priliko za lepe izlete, da spoznajo tudi širši krogi lep kos naše zemlje, gostoljubnost naroda ln milino krajev ter navežejo ožje stike z njimi. V okviru društva se bo priredil 8. oktobra t. 1. tudi izlet fotoamaterjev. Prijave za izlet sprejema drogerija Gregorič v Prešernovi ulici, kjer se dobe natančni potni načrti. —lj KamnoseŠtvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice. 21-L —lj Kemično cisti obleke Šimenc. Kolodvorska 8. Frančiška Gaal nepozabna iz velefilma »Paprika« s slavnim komikom Pavlom Horblgerjem in Ottom Wailbargom v muzi k al nem velefilmu veselja, smeha iti zabave Pozdravila ln po-Ifublfa Te — VERONIKA Predstave v nedeljo ob 3., 5., % 8 m H10 zvečer Kot dopolnilo: Najnovejši »Para-mountov zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124 Iz Trfcovelj — Rudarska nadaljevalna šota v Trbovljah razglaša. Z 2. oktobrom t. L se začenja zopet pouk na rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah. Rudarji in delavci, ki žele vstopiti v šolo, se lahko vplBejo v dneh 29. in 30. t. m. ter 2. oktobra dnevno od 4. do 5. ure popoldne na deški narodni šoli v Trbovljah. Naglašamo, da je pouk brezplačen, istotako so brezplačna tudi vsa učila, kar omogoča obisk šole tudi brezposelnim. Rudarji, ki imajo reano voljo se nadalje izobraziti, naj ne zamude te priložnosti. Ravnateljstvo TPD je izjavilo, da bode rudnik sprejemal pri even-tuelni potrebi novih delavcev v prvi vrsti one, ki obiskujejo rudarsko nadaljevalno solo. _ Nagradno strelsko tekmovanje. Tukajšnja Streljačka družina priredi v nedeljo, 24. t. m. na strelišču na Dobrni veliko letno strelsko tekmovanje, najboljši dobe 3 lepe nagrade. Nagradno strelsko tekmovanje bo trajalo dopoldne ln popoldne in sicer od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Tekmovali bodo lahko vsi člani, ki so se skozi poletje udeleževali rednega streljanja. — V slučaju slabega vremena je strelsko tekmovanje preloženo na prihodnjo nedeljo 1. oktobra. _ Cene na tukajšnjem živilskem trgu. Živilski trg je bil v sredo jako slabo obiskan, dasiravmo so okoliške ln savinjske kmetice založile Živilski trg z vsemi dobrotami. Cene se od zadnjega tržnega dneva niso mnogo dvignile, edino pri jajcah Je opaarti podražitev, ker se Jih sedaj dobi le 10 komadov za kovača, češplje so predajale kmetice po 3 Din kg, paradižnike po 4 Din. jabolka in hruške po 3 Din, gobe so se pocenile od 8 na 6 Din, zeljna-te glave so prodajale po 1 Dih do 1.50, čebulo po 2 Din, kumare, ki gredo že h koncu, po 2.50 Din, zelena paprika po 5 Din, fižol v Btročju po 2 Din, mernik krompirja po Din 20, istotako se Je srem-sko grozdje pocenilo od 8 na 6 Din. — Dograditev vodovoda v Prapretnem. Te dni bo dovršen v Prapretnem vodovod m tako bo izpolnjena davna želja Prapre-Čanov po dobri ln zadostni pitni vodi. Voda se bo črpala potom elektročrpalke iz glavnega rezervoarja pri Rošu po pribl 550 m dolgi cevi v rezervoar Prapretno, ki napaja vodno omrežje vasi. V vasi sta postavljena tudi dva hidranta in preizkušnja je pokazala, da sta na pravem mestu tako, da je vas za slučaj požara zava rovana. Vse Izkope so izvršili brezposel-nI, kar Je velika zasluga g. Rosa. ki se je trudil, da se Je delo, o katerem se je že več let govorilo, hitro izvršilo. Cevi so bile dobavljene iz Češkoslovaške, mantaž-na dela pa je izvršila naša domača tvrdka Fr. GuCek v splošno zadovoljstvo. Tehnično vodstvo pa Je bik) poverjeno obč. stav- beniku g. Ranzingerju. Prebivalci vasi imajo že povečini montirane vodovode v hiše in tako je tudi to kmetsko naselje oskrbljeno z zdravo pitno vodo. — Ustanovni občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa v Radvanju pri Mariboru. V nedeljo 17. t. m. je bil v šoli v Radvanju ustanovni občni zbor Rdečega krita v Radvanju. V ta namen se je zbralo lepo število članov ki članic. Občni zbor je otvoril g. šol. uprav. Firm štef., pozdravil navzoče, osobito tajnika oblastnega odbora RK iz Ljubljane g. Malnariča. Po pozdravnih besedah je povzel besedo g. Malnarič, ki nam je v poljudnih besedah obrazložil delovanje Rdečega križa v miru in v vojni. Po poučnem predavanju se je konstituiral sledeči odbor: Predsednik Dtura L, nam. Vlaovttek Fr. st., tajnik VizoriŠek Fr. ml., blagajnik Konečnik C, učit. Odborniki: Firm St. šol. uprav., Hribar Juljana, učit., Sager V. teh., Ropret J., žel., Wiegerl V. žel., Lorbek S. vp.; Kolar V. žel., Sager Fr. žel., PLnter Iv. žel., Lobnlk Av. kmet. in GrglČ M. trg. potnik. PRIVATNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI „CHRISTOFOV UČNI ZAVOD«* DOMOBRANSKA CESTA 15 VPISUJE DNEVNO Najstarejša, najbolje obiskana privatna šola. Šolnina samo Din 120.-. Popusti. — Pouk se prične 2. oktobra Zahtevajte prospekt. 1 Iz Novega mesta — Slaba letina krompirja. V okolici so kmetje, po večini, krompir že izkopali. Pritožujejo pa se nad slabo letino, ki ni toliko slaba zaradi vremena, kot pa zaradi silno slabega semenskega krompirja. Tako so morali nekateri posestniki že spomladi izkopati mnogo krompirja, ki ni vzklil. Letošnji krompir je sicer po nekod izredno debel, toda zelo redek v vrstah, polovica je pa še nagnitega. — V Brežicah so se vršile pokrajinske strelske tekme, pri katerih je bil proglašen za prvaka v streljanju NovomeŠčan. tovarnar Joško Povh. Čestitamo! — Ne mučite živine. Ze opetovano je bilo omenjeno skozi celo poletje v našem listu nečloveško ravnanje gonječev, ki gonijo živino iz Hrvatske preko Gorjancev m Novega mesta v Ljubljano ali Jesenice za izvoz. Ztvina, ki je vea »etradana, žalostno muka, gonjači pa se neusmiljeno znašajo nad napol onemoglo žtvino. Menda se vendar ne misli, da je to v prid srčne kulture ljudi, zlasti mladme. Oas bi že bil, da merodajne oblasti v tem pogledu napravijo red. — žalostna smrt mladega fanta. V Dol. Straži pri Novem mestu >e t« dni popival v družbi s tovariši 201etni F. Resnik. MU- j deniča je tako omamil preobilo zavžiti al-kohol, da je svoje tovariše poprosil, naj ga puste mako samega, ker se hoče vleči na neko klop ob Krki. Biku mu je sikvo slabo in v takem stanju so ga pustili ležati njegovi tovariši. Od tega trenutka so ga pogrevali dva dni. Doma se tudi niso zmenili zanj, zlasti oče, ki >c vdovec in se baje sedaj ženi, je misrH, da je šel fant na delo na žago. V četrtek so pa opazili delavci fantov klobuk in ko so v zli slutnji malo pobrskan nižje od omenjene klopi, so ljudje potegnili iz Krke tuda truplo nesrečnega fanta. Domneva se, da je spečega v vinski omotici prebudil nočni hlad, nakar je v pol zaves ti krenil proti Krki, na katere nasprotnem bregu je gotovo si jaki luč v oknih Vintarjeve goettkie, kar ga >e rudi pr oslepilo. Iz Kranfa KARMAH V KRANJU Jugoslovenski psiho-grafolog g. Karmah, ki ga pozna ne samo naša ožja domovina, temveč vzbuja s svojimi analizami tujih pisav zanimanje in interese v tujini, je do-potoval v Kranj. — Ne zamudite ugodne prilike in obiščite ga v hotelu »Stara pošta«! I Razodel vam bo vašo življenjsko pot in zelo važne posameznosti. Poznati samega sebe in znati prav preceniti svoje lastnosti, to je I za človeka dragoceno orožje v življenjskem boju. Zaupajte se njemu, ki vam s svojo temeljito analizo lahko pomaga do pravega spoznanja tega, kaj vam je potrebno, da dosežete uspehe in se obvarujete zmot. — Prodajalka copat — prevejena ta- , ti ca. Dne 26. avgusta je bilo iz sobe na 1 podstrešju ukradenih iz odprtega kovčega, last Petrnel Terezije, kuharice pri gospej I dr. F., 800 Din. Gospa dr. F. je bila tega | dne dopoldne v kopalnici, ki je v zadnjem nadstropju blizu podstrešja in okoli 10. ure je opazila, da hodi nekdo po hodniku. Gospa, je opazila Kampl Marijo iz št. Vida nad Ljubljano, katere pa takrat še.ni poznala, in ko jo je vprašala, Česa išče, ji je Kamplova odgovorila, da prodaja copate. Na odgovor gospe dr. F., da ne potrebuje copat, je Kamplova naglo odšla. Ko je zvečer kuharica prišla v svojo spalno sobo, je takoj opazila, da je v sobi velik nered in da je odprt tudi njen kovčeg, v katerem je imela shranjen svoj zaslužek, v škatlici pa ji je manjkalo 800 Din. Ker istega dne ni bilo razen navidezne prodajalke copat nikogar v podstrešju, je padel sum takoj na Kamplovo. Seveda, tatica je izginila ln morda bi jo bilo le težko prijeti, da se ni predvčerajšnjim Kamplova zopet oglasila pri gospej dr. F. pod pretvezo, da prodaja copate. Gospa pa je v njej takoj spoznala osumljenko in jo izročila orožnikom. Pri zaslišanju je Kamplova spočetka trdovratno tajila, končno pa le priznala, da je ona Izmaknila 800 Din. za katere si je kupila obleko, čevlje in druge stvari. 100 Din pa je dala sestri Angeli. — Zopet prometna nesreča, V bližini vasi Naklo pri Kranju se je pred dnevi vozila v smeri proti Kranju na ženskem kolesu štibelj Gabrijela z Jezerskega, ko je od zadaj pridrvel Adolf Ccttlnig. šofer is Celovca z osebnim avtomobilom in podrl Stibljevo na tla, Ponesrečenka je obležala s težkimi notranjimi poškodbami. K sreči je kmalu po karambolu pri vozil mimo nek avtomobllist iz Ljubljane, ki je Stibljevo odpeljal v Kranj k dr. Fajdlgi In nato po njegovi odredbi v ljubljansko bolnico. Do nesreče je prišlo, ker je Stih!jeva vozila po levi, v usodnem trenutku pa se je hotela ogniti na desno, Oelovčan Oetti-ni|r pa jo je hotel prehiteti pmvimo po levi strani ceste, pri tem pa je netoogftmo prišlo do nesreče, ker ni mogel avtomobila več ustaviti. Poleg kolesa je tudi močno poškodovan sprednji del avta, ker se je šofer pri izogibanju zaletel v lesen križ. 5 IATOJV „LA TOJA" za britje Edinstvena na svetu, kajti le ona vsebuje učinkovite soM iz zdravilnih term otoka Ln Toja v A pa i »i ji. — VoiMol iHnoaHt za občinske volitve je v otoćtoekl pisarni razgrnjen vsem volll-oem na vpogled do vključno 27. t. m. Volilno gibanja. Priprave za občinske volitve so v potoeoo teku. Isprva so se pri vseh skupinah vrtMle vse priprave za volitve bolj sa kulteami ln zeLo saupno, Čim bolj pa se btfiajc volitve, tem bolj živahno postaja delo m propaganda in tem bolj postajajo ljudje nervozni. Dosedaj je znano, de bodo tri kandidatne liste bi sicer Iteta JJCS katere nosilec je župa« g. mg pbr. Jote žab kar, dalje gospodarska lista, ki se sestoji večinoma i* pristašev bivftt-«TL8, katere nosilec je odvetnik g. dr. A1**? Stanovnik, tretja Ifeta pa je marksističrna katere nosilec je odvetnik g. dr. Ivan tempih ar. NI na Izključeno, da se ne pojavi še katera lista, kar Je spričo nesoglasij ki ne^rtravfh krajevnih razooer mogoče. — dport. V nedeljo 24. t. m. ob 16. uri bo na Igrišču >Bratetva< nogometna tekma sa naslov prvaka Gorenjske med \. mo-fltvioan >Korotaffia< iz Kranja ln I. moštvom Bratstva z Jesenic. Pred to tekmo pa se bo vršila na ietem igrišču nogometna tekma mod re*ervo >Dratstva< ln >Korotana: is Kranja. Ker se na tem Igrišču srečata oaiinofaejfia khsba m najhujša rivala Go-renjflfce se nam obeta »elo napeta ln zanimiva igro. igrači >Bratstva€ so zadnji 6ab v bsborol formi saj so minulo nedeljo po resda flK >Wulfenia< lz Celovca z rezulta tom (tttfl). Prijatelji sporta bodo v nede rjo gobomj prBU v polni meri na svoj račun, apelira pa se na vse one, ki jim gre nogomet na Žrvce, naj bodo napram gostom a tuđi domačim igračem dostojni in obzirni m naj ne posegajo dejansko v i^n, ter r*e motijo igračev ln sodnik:) _ Novo Igrišče. Poročali smo že. da st je t nedeljo vršila slovesna otvori U'v no vega športnega igrišča Pod Mežakljo Na Jeeeknkrah imamo zdaj že štiri športna igrišča odtnoano telovadišča in sicer sokolsko tekrvadlšoe ter igrišče S.SK >Gorc njec< sa Krekovim prosvetnim domom igrifioe >Bratstva< v Knrjevasi in -Hnako-sti< Pod Možakljo. Vsa Igrišča leže na oeemlju na katerem je bilo poprej gričev« je porao skal, drevja in korenin, kar so bili telovadci in športniki s težkim in požrtvovalnim delom odstranili in uredil1 lepa prostorna ter moderno urejena i«ri šča. Izmed vseh igrišč je dala največ dela ureditev igrišča >Enakosti< Pod Moža kljo. Tu je bil pred leti še močno zaraščen bukov ln smrekov gozd s hribčki in globokimi kotanjami. Drevje so posekali, odstranili skale in korenine ter več tisoč kubičnih metrov zemlje, ki so jo po provi zomlčno postavljenem tiru s hunti zvozil: v ogromne kotanje, igrišče je sedaj glad ko kot miza in moderno urejeno za vse panoge lahke atletike, iger in nogometa Ogromno delo je bilo izvršeno večinoma s kulukom in priznati je treba, da nikjer ni toliko volje za delo ln toliko idealizma, kot ramo med delavsko mladino. ARSENE LUPIN Velefilm po znanem gledališkem komadu Mauricea Leblanca v glavnih vlogah slavni John in Lionela Barrvrnore. A moriški film v nemškem jeziku!! Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. — Jutri, v nedeljo, ob 3., 5., 7. in 9. uri. Zvočni kino IDEAL Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, sni' i šanju, bledici, obolelosti žlez, izpušča n: na koži. tvorih uravnava »Franz Josefo-va« vođa izborno toli važno delovanje c^rov^esu. »tor. 217 »SLOVENSKI NAROD«, dne 23. M0tm&m 1833 V abnormalnem telesu abnormalen duh Pritlikavci se radi zaljubijo in če le morejo, Vsi poznamo izrek: »Zdrav duh v zdravem telesu«. Vsaj po mnenju uće* njakov pa velja ta izrek tudi obratno, da je torej v nezdravem telesu tudi nezdrav duh. Angleški psiholog prof. \Vesley Peacock se je zanimal za ab* normalne ljudi in v svoji razpravi na* vaja mnoge primere duševnih motenj pri abnormalno razvitih ljudeh. Zani* miva je njegova trditev, da gredo pri mnogih abnormalno razvitih ljudeh duševne motnje na račun samoobram* be. Tako so pritlikavci navadno zelo nečimerni in domišljavi, ker hočejo s tem prikriti svoje telesne hibe. Priljubljena posebnost, ki jo kaže* jo ljudem v Angliji in tudi po drugih državah, je »najgrša žena sveta«. Uboga žena je pravi nestvor, pa si vendar domišljuje, da je zelo privlač* na, neprestano sanja o ljubezni in o kavalirjih, kot da je največja lepotica. V prostem času je dobra zakonska žena svojemu možu, dobra mati svo* jim štirim otrokom in živi v srečnem zakonu. Zahteva pa mnogo pozornosti in dobro postrežbo, je zelo razdraž* ljiva in če hoče mož imeti doma mir, mora biti z njo zelo previden. Filmsk* režiser, ki je izdeloval ne* davno v Hollywoodu film »Nestvori«, se je pritoževal, da so pohabljeni ljudje sitni in muhasti. Menda ga de* lo še nikoli ni tako utrujalo, kakor med izdelovanjem tega filma. Gro« teskne zvezde in primadone filma »Nestvor!« so mu bile že od začetka zaradi pretirane ljubosumnosti in ner* voznosti težak problem. Neki pohab* Ijenec se je pritoževal, da ga niso po* stavili na primeren kraj in da se nje* gova telesna hiba v filmu ne bo dobro videla. Izredno debela dama je pre* tepla več uslužbencev, ker so se ji smejaJi, ko se je postavila v dostojan* stveno pozo. Režiser si je moral pri* zadevati več ur, da je abnormalne igralce pomiril. Pritlikavci so navadno muhasti m trmasti. Velika kneginja kot novinarka ftu-ka velika knecrinja Marija se je napotila v Nemrijo in pri občuje v ameriških listih članke o svojem potovanju. Carjeva glava v Moskvi Iliodor. z državljanskim imenom Sergej Trufanov, je bil kot carjev spovednik dodeljen Rasputinu, pa se je spri z njim in napisal proti njemu brošuro. Posledica je bila, da je izgubil duhovniško dostojanstvo in preko Norveške je pobegnil v Ameriko. Zdaj živi v New Yorku, kjer rad pripoveduje, kako je bi zadnji car s svojo rodbino umorjen. V maju 1918 je prispe! I1!-odor v Jekaterinburg, da bi fNOseni tam zaprtega carja Nikolaja II. Cjus;.e-va. ki je hotela leta 1914 zaklat: Ra-sputina. pa se ji je atentat ponesrečil, je seznani'la Iliodora z boljševiškuii poveljnikom mesta Vojkovim in ta mu ie povedal, da bo car v Jekaternburgu umorjen. V pogovoru s carsko rodbina je Iliodor omenil, da je vedež^valka Mana Semjonovna leta 1910 v Cunc:-nu prorokovala carici Aleksandf. da bodo ona, njen mož in njeni otrod usmrćeni ln sežgani. O tragični smrti carske rodbine Je zvedel Iliodor v svojem rojstnem mestu Caricinu od Gusjeve na podlagi pripovedovanja njenega prijatelja Anatola, ki je bil pri usmrtitvi navzoč. Ko so postavili carja in njegovo rodbino v kleti k steni in ko je Vojkov či-tal obširno smrtno obsodbo, mu jo je drugi komisar iztrgal iz rok in zakričal »Nehai s tem!« Potem so carja in njegovo rodbino ustrelili, trupla pa odpeljali v gozd in sežgali. Anatol, ki je bi tudi navzoč, je Iliodoru pokazal medalionček, ki ga je bil podaril Ra-sputin carjevi hčerki Anastaziji. Ko so bila druga trupla že sežgana, je Vojkov baje razrezal z nožem carjevo truplo na koščke. V aprilu 1919 je dejal Iliodor v Kremlu svojemu znancu, tajniku osrednjega izvršilnega odbora v ženske normalne postave z njimi oženijo Najslavnejšega pritlikavca Toma Thumba so morali posebej prositi, da je ostal miren, ko so ga 1. 1844 pred» stavili kraljici Viktoriji. Toda v zad* njem hipu ga je nekaj razjezilo in ne* usmiljeno je pretepel priljubljenega kraljičinega psička, roleg tega je po* steno ozmerjal navzoče in zapel pesem »Yankee*doodle«, kar je moralo pn takratnem napetem razmerju med An* glijo in Ameriko kraljico zelo razje* žiti. Pritlikavec se je tudi spoprijel s svojim tekmecem in sicer tako teme* ljito, da je malo manjkalo, da nista oba obležala mrtva. Pritlikavci se zelo radi zaljubijo v žensek normalne postave in če je le mogoče, se z njimi tudi oženijo. Polj* ski pritlikavec Boroslavski, visok 98 cm, se je oženil z dvakrat tako visoko ženo. Njegova sestra Anastazija^ vi* soka samo 66 cm, se je tudi omožila z moškim normalne postave. Enako nesorazmeren in Čuden je tudi temperament izredno visokih lju* di, tako zvanih velikanov. Barnum pripoveduje v svojih spominih, da je imel z velikani še mnogo večje sitno* sti, kakor s pritlikavci. Med drugim opisuje divji spopad sinov Enak. Bar* nu mje imel zbirko orožja, ki sta se velikana z njim oborožila in se spopri* jela tako, da so morali prihiteti na po* moč vsi cirkuški uslužbenci, da so ju pomirili. Tudi prepiri med siamskimi dvojčki so zelo hudi. Zraščeni dvojčki so navadno zelo občutljivi in nagle je* ze, zato se kaj radi prepirajo. Barnum je imel hude preglavice s originalnimi siamskimi dvojčki zvanimi Eng in Šan. Neprestano sta se prepirala in večkrat po cele tedne nista govorila; nekoč sta molčala tri leta. Navadno sta se sprla zato. ker je Šan trdil, da je imenitnejšega rodu kakor Eng. Ker je bil rojen malo prej je dobil dosto* janstvo svojega očeta siamskega p!e> miča, dočim je bil Ena kot drugoroje* nec le navaden državljan. sovjetov, da rusko ljudstvo še vedno veruje, da je car Nikolaj II. živ in da se mudi v Nemčiji. Tedaj je tajnik odprl vrata tajne sobice v Kremlu in pokazal Iliodoru poleg carjevih stvari tudi njegovo lobanjo v stekleni posodi. Gusjeva je bila kmalu po tem ustreljena, ker je po Moskvi pripovedovala, da je prinesila tja carjevo glavo. Vojkov je pa postal v Varšavi žrtev atentata. Crna plesalka leta Umirajoči sin ustrelil mater Neverjeten primer umora se je pripetil v torek v Hnadnici na Češkoslovaškem. 33-letni kmet Jan Moravec je bil že dolgo bolan, sušilo se mu je grlo in mož je čutil, da smrt ni več daleč. V torek dopoldne je poklical k sebi svojo 74-letno mater, ki je bil z njo že delj časa sprt, ker si je bila izgovorila na njegovem posestvu dokaj bogat prevži-tek. Misleč, da se hoče sin na smrtni postelji z njo pobotati, je mati njegovi želji ustregla, prišla je v izbo in sedla k umirajočemu sinu na postelja V naslednjem hipu je pa Moravec potegnil izpod vzglavja vojaški revolver in pomeril na materino glavo. Počil je strel in ko je prihitela Moravčeva žena, je našla svojo taščo že mrtvo ob sinovi postelji. Orožnikom je morilec priznal, da je ustrelil svojo mater zato, da bi njegovi ženi ne bilo treba dajati ji prevžitka. Svoje žrtve pa ni dolgo prežive], o polnoči je umrl in tako je vzel s seboj v grob tudi strašen zločin. Dvakrat je umrl V Racconigi v Italiji je umrl te dni v visoki starosti 85 let daleč naokrog znani potujoči urar Vittorio Negro, ki v dvojnem pogledu zasluži nekrolog tudi izven svoje domovine. Mož ni bil samo najstarejši abonent italijanskih železnic, ki se je vozil po njih z letnim voznim listkom celih 65 let, temveč je bil znan tudi kot človek, ki je prav za prav dvakrat živel, kajti prvič je bil umrl že kot 12-letni deček. Takrat je šlo samo za dozdevno ama t, ki se ji je iztrgal iz objema v zadnjem trenutku, ko je duhovnik v cerkvi že kropil njegovo krsto. Krčevito zvijajoČega se dozdevnega mrliča 00 prenesli takrat domov in ker ni bilo pri rokah zdravnika, somu pomagali na kaj čuden način. Na trebuh »o mu namreč izlili poln lonec vroče polente, kar seveda ni moglo ©stari brez posledic. Fant je bil kaj hitro na nogah, ko ga je polenta opekla po trebuhu. Poaneje si je izbral poklic potujočega urarja in to delo je opravljal nad 70 let. Hodil je po sejmih dan za dnem ne glede na vreme in letne čase, vedno se je vozil s prvim vlakom okrog petih zjutraj. Samo ob nedeljah je nekoliko počival, ko je prodajal in popravljal ure v svoji izbici na trgu v Racconigi. Nikoli ni bil bolan in zato tudi na stara leta ni poslušal zdravniških nasvetov. Čeprav ga je mučila brina, je odšel te dni z doma, da bi popravil uro v domačem cerkvenem zvoniku. Pa je dobil pljučnico, ki ga je spravila v grob. Znana trna plesalka Josefina Baker je priletela te dni iz Pariza v London, kjer be zdaj gostovala. Slika nam jo kaže na letovišču t Croydonu. Letalska nesreča Največ letalskih nesreč se je pripetilo zadnja leta na Češkoslovaškem, kar bo pač dokaz, da se češkoslovaško letalstvo naglo razvija. V sredo se je zopet pripetila na Češkoslovaškem težka letalska nesreča in zopet je prizadeto vojaško letalstvo. Popoldne so letela nad praškim predmestjem tri vojaška letala in naenkrat je srednje letalo nad hotelom Avion zaostalo. Desno letalo je zadelo ob srednje s spodnjim krilom. Pilot desnega letala VVollmann je skušal letalo izravnati, toda zaman, letalo je padlo na vrt stavbnika Antonina Šlejške med breze in se razbilo. V bližini je stala stavbnikova žena in le srečno naključje jo je rešilo. V letalu je bil poleg pilota še opazovalec poročnik Kužel, ki je hotel skočiti iz letala s padalom iz višine 80 m, toda padalo se mu ni odprlo in poročnik je padel dobrih 6 m iz razbitega letala na tla mrtev z zlomljenim tilnikom. Pilota so potegnili izpod razbitega letala težko ranjenega, obraz ima ves zmečkan, hudo pretresene možgane in polomljena leva rebra. Takoj je prihitel zdravnik, ki je nudil ranjencu prvo pomoč in odredil, da so ga odpeljali v bolnico, kjer so mu morali proti večeru amputirati levo nogo, ker je imel zlomljeno pod kolenom. Na kraju nesreče se je zbralo mnogo radovednežev in kmalu je prispela tudi komisija, da ugotovi vzrok nesreče. Kralj in diktator Italijanski kralj Viktor Emannel in Museoli-ni med pogovorom na cesti med nedavnimi velikimi manevri italijanske armade. Mumije pred cerkvijo V španski Novi Kastiliji je vasica Esquivivas, ki ni znamenita samo po pustolovščini viteza dona Ouichotta, temveč tudi po svoji cerkvici. Pod cerkvico ie grobnica, kjer čaka človeka zanimivo presenečenje. Dvanajst stopnic vodi v grobnico in če stopaš po njih, se ti zdi, da vidiš spodaj več postav, ki bodisi stoje ali sede čakajo, da prideš do njih. Ce pa greš hitro po stopnicah doli, se kmalu prepričaš, da imaš pred seboj mumije. Ena stoji ob zadnji stopnici povešene glave in sklonjena, kakor berač, pričakujoč miloščine. Ob njenih nogah leži glava in če ni stoječa mumija berač, je pa gotovo modrijan, ki razmišljuje ob pogledu na glavo pri svojih nogah na minljivost sveta. Potem opaziš Štiri mumije, izmed katerih stoje tri pokonci, četrta pa sedi na pručid in zdi se ti, da o nečem zaupno kramljajo. Sredi grobnice stoji oltar, ki je nekoč igral v cerkvi svojo vlogo, zdaj ga pa v grobnici obdajajo mumije. Kmalu začutiš, da si na kraju, kjer vstaja iz teme prikazen za prikaznijo. Obhaja te tem večja groza, ker vidiš skozi odprtine v steni še več mumij. Iz ene odprtine gleda glava pridigarja, ki je umrl v vasi pred dobrimi 100 leti. Čudno je, da nekatera mumificirana trupla stoje ali sede zunaj. Morda hoče cerkvena uprava s tem privabiti več romarjev in turistov, ki si hodijo v vasico ob pogledu na mumije utrjevat živce. Sijxynor6^& opere perico- rasega, > otroka,. ctaJekaJeopjiovo; te^najMOol * poiiecfco-TfbJLeaa mčfyenčka, v del ln duktecpat^idi/z,. ALBUS terpentinovo milo učinkuje blago in pere brez vsaTceg# levara ♦udi najnežnejše tkanine. ALBUS terpentinovo. milo je idealno pralno sredstvo za vse dni in za vso perilo. Kino „Pozdrav in poljub — Veronika64 Veronika, mlada cvetličarka, vrže skrivaj ljubljenemu možu v nabiralnik vsak dan šopek z napisom: »Pozdrav in poljub — Veronika.« Tako nastanejo nesporazumi in zapletljaji, konec je pa srečen. Pranziska Gaal, ki je lani tako uspešno debutirala v »Papriki«, v filmskem svetu še ni tako slavna, kakor so nekatere druge filmske igralke. Ona ni nobeno svetilo med lepoticami, temveč čisto navadno dekle, toda izredno simpatična in prikupljiva, ker je človek z neukrotljivim temperamentom, poleg tega pa igralka, ki najde tudi za najmočnejši občutek naj rahlejši izraz. In v filmu »Pozdrav in poljub — Veronika «ima Franziska Gaal bosrato polje, kjer se lahko razmahne. V njem je celo nekaj prizorov, posebno med Fran-zdsko Gaal in Paulom Horbigerjem, ki spominjajo na pravo komedijo. Režija je v rokah Carla Boesa. Film je sprejela kritika povsod z navdušenjem in gotovo bo ugajal tudi našemu občinstvu. „Velika kneginja Aleksandra44 Režiser Wilhelm Thiele je začel te dni izdelovati na Dunaju velik film znane pevke Marije Jeritze pod naslovom »Velika kneginja Aleksandra«. To bo baje največji in najdražji film, kar so jih izdelali na Dunaju. Saschini ateljeji v Sie-veringu so najeti za štiri tedne, za kar bo treba plačati nad 2 in pol milijona Din- Film se odigrava v ruskem okolju in oprema mora biti zelo razkošna. Samo za obleke igralcev so plačali doslej 200.000 Din, a obleke Marije Jeritze so stale nad 300.000 Din. Drage so tudi dekoracije arhitekta Bergerja, ki je plačal samo za rekvizite in pohištvo pol milijona. Jeritza ▼ filmu »Velika kneginja Aleksandra« Mnogo rekvizitov in pohištva so si izposodili iz muzeja, vendar pa izdeluje še dan za dnem množica mizarjev moderno in starinsko pohištvo. Pri izdelovanju filma se porabi tudi mnogo električnega toka, pri tem filmu ga bodo porabili v štirih tednih za 200.000 Din. V filmu nastopi okrog 1000 statistov, ki jim bo treba plačati nad pol milijona Din. Glavni režiser ima množico pomožnih režiserjev, ker so strokovnjaki mnenja, da je bolje zaposliti nekaj več ljudi, da gre delo hitreje od rok, kajti najemnina za atelje znaša dnevno 80.000 Din. Film bo stal okrog 10 milijonov Din. Vštete so tudi plače Marije Jeritze, Leona Slezaka, Szoke Szakalla ter drugih igralcev in tehnikov. Nedelja, 24. septembra. 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Marjan Dobovšek). 9.00: Versko predavanje (dr. Giido RanO. 9.30. Orgelski koncert, izvaja Arniic Rlaž. 10.00: Higijensko predavanj. 10.30: Pevski koncert gdč. Zupanove in g. GostiČa 8 spremi jevan jem Radio orkestra. 12.00: Cas, poročila, plošče. 10.00: Kmetijska ura (g. Janinik). 16.30: Koncert pevskega društva »Cankar. 17.30: Pileče. 20.00 Schubertova ura: Samospevi ge. Sivčeve, Radio orkester. 21.30: Cas, poročila. 21.45: Valrkova ura (plošče). 22 90: Radio-jarz 23.00: Konec. Ponedeljek. 25. septembra. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, plošče. 18.002 Gospodinjska ura: 0 pranju (pa. Vika Kraigher). 18.30: O naSih stročnicah (prof. Frane Pengov). 19.00: Plošče, 19.30: Poročila za inozemstvo. 20.00: Več*»r ruske glasbe: Tamburaški orkester, samospevi ge. Asseieve in ge. Popove, Radio orkester. 22.00: Cas, poročila. 22.20: Ruska glasba (plošče). 23.00: Konec. Torek, 26. septembra. 11.00: Šolska ura. 12.15: Plošče. 12,46. ■poročila. 18.00: Cas, plošče. 18.00: Otroški kotiček (Manca Romanova). 18.30: Potovanje po Poljskem (V'jga Oton). 19.00: Francoščina. 19.30: Leninova in Solovjeva doktrina (prof. Želieznova). 20.00: Veeer Seske glasbe: Klavir solo, g. Pavel Si vic. Radio orkester. 21.30: Cas, poročila. 21.45: CeSka glasbe na ploščah. 23.002 Konec. Sreda, 27. septembra. 12.15: Plošče. 12,45: Poročila. 13.00 Cas, plosee. 18.00: Komorna glasba, Radio kvartet 19.00: Vera v čarovništvo (Fr. Terse-elav). 19.90: Literarna ura: Turgenijev ob 501etniei njegove smrti (Josip Vidmar). 20.00: Prenos opere U Ljubljane. 22.30: Cas. poročila. 23.00: Konec. Četrtek, 28. geptembra. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, plošče. 18.00: Otrok v predšolski dobi (Marija Kmetova). 18.30: Pogovor s poslušalci. 19.00: Srbohrvaščina. 19.90: Plošče po željah posluSalcev. 20.00: Prenos iz Beograda. 22.00: Cas, poročila, Radio-jazz. 23.00: Konec Petek, 29. septembra. 11.00: Šolska ura. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, plošče. 18.00: Plošče. 18.30: Ruščina. 19.00: Sokolstvo. 19.80: Iv leti za nedeljo. 20.00: Prenos iz Zagreba. 22.00: Cas, poročila. Radio jazz. 23.00: Konec. Sobota, 30. septembra. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.002 Cas, plošče. 18.00: Plošče (opere), stanje cest 18.30: Zabavno predavanje. 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 1930: dox,2*bu 5,.oroč.iala m m ui:x;wkV0,.i»C c Pregled zunanjih polil dogodkov (dr. Jug). 20.00: Prenos iz Bratislave. 22.00: Cas, poročila. Radio jazz. 23.00: Konec fltrui ft. »SLOVENSKI NAROD«, *n» 89. 19SS • 217 D revi: preurejene restavracije €Srand botela UNION Se priporočata J.inL MASTNAK Ljubljana, 23. septembra 1933 A. OEanerjrt 170 (Dve siroti Somu — Glejte prijatelj, vse gre gladko, naša varovanka že ima službo. Marjana je bik> obenem zelo ginjena ki zelo zmedena ob toliki naklonjenosti, namenjeni oči vidno ubogi, krepostni Henriki Gerardovi, ne pa nji, Marjani, ki jo je bil zapeljal Jakob Frochard v greh in cek> v tatvino. Prvič, odkar je bi!a zamenjala mesto s svojo družico iz Salpetriere, je začutila težo laži, ki jo je bila zagrešila v svoji dobrotljivosti in hvaležnosti. Srce se ji je krčilo pri misli, da ni dostojna prijaznosti in naklonjenosti, ki ji jo izkazujejo. In vendar ni mogla odkloniti uslug, ki so jih hoteli storiti ti dobri ljudje Henriki Gerardovi v njeni osebi. Kakšno pretvezo naj bi si izmishMa, če bi jih hotela odkloniti? Ali je mogla povedati resnico o sebi? Ce bi to storila, bi spravila Heoriko v nevarnost. Guverner bi bi! prisiljen obvestiti o tem policijskega ravnatelja ki vsa Marjanina požrtvovalnost za Henriko bi bila zaman. Zbala se je nevarnosti, ki bi pretila Henriki in njeni sestri. Odločila bi se bila za vse drugo prej, nego za to, da bi spravila v tako nevarnost ubogi, nedolžni, že tako težko preiskušeni siroti. In odločila se je zelo hitro. Ostati je hotela pri svoji plemeniti laži. Bila je pripravljena sprejeti naklonjenost guvernerjeve rodbine. Sicer pa ni imela časa za razmišljanje. Yvonna je bila dosegla pri svojem očetu že toliko, da je smela Marjana že od naslednjega dne stanovati v guvernerjevi hiši. Guvernerjeva hči jo je hotela pošteno zaposliti, obenem je pa skrivaj upala, da bo lahko z njo kramljala o Parizu. Poročnik d* Ouvelles, zdaj prav za prav guvernerjev tajnik, naj bi spremil Marjano v bolnico in obvestil upravnika o guvernerjevem sklepu. Poročnik je bil srečen, da bo lahko zopet sam z Mariano. Ko sta ostala sama na cesti, je hotel navezati pogovor z njo, toda Marjana je stopala povešene glave, zatopljena v težke misli. Kaj ga je gnalo, da se je tako živo zanimal za Marjano, ko je vendar šel že mimo tolikih deklet, ne da bi se bil zmenil za nje? Zakaj je hotel navezati pogovor in zakaj so mu naenkrat besede zamrle na ustih? Bojazen tu ni igrala nobene vloge. Saj ni Ml boječ, nasprotno, bil je pogumen in odločen. Morda je nastalo tisti hip v njegovih mislih tajno zbližan je med tem dekletom in neko drugo žensko, ki se je ni več jasno spominjal. Morda je obujal pogled na to žensko v njem spomin, ki je bil sicer že daleč v preteklosti, pa vendar še živ. Naj bo kakorkoli, d' Ouvelles je premagal svojo omahljivost in se obrnil k Marjani, rekoč: — Veseli me, da boste stanovali v guvernerjevi hiši. Namenili so vam najlepšo sobico v lesenem krilu, določenem na eni strani za stanovanja uradnikov, na drugi pa za služinčad. In hoteč Marjano razvedriti, je pripomnil: — Sobica, kjer boste stanovali, ima poseben razgled. Mislite si vrsto sobic ki ima vsaka izmed njih vrata na hodnik in okence na vrt, obdan s plotom, polnim divjega žasmina... Tu tudi stanujem. Upam, da boste moja soseda. — Upate? — se je začudila Marjana. — Da, seveda, celo srečen bom, če bo tako, saj sem tu osamljen... Ce pa boste moja soseda, ne bom več tako zapuščen. In ker je Marjana molčala, je pripomnil: — Toda pomislil nisem, da bo morda to sosedstvo vam enako neprijetno kakor bo mene veselilo. — Meni da bi bik> neprijetno! — je odgovorila Marjana živo. Toda takoj se je premagala in pripomnila: — Pozabljate, gospod poročnik, kdo ste vi in kdo jaz ... — Kdo ste vi, mi je dobro znano, — je odgovoril poročnik. — saj sem videl vaš nastop na krovu moje uboge goreče ladje ... Ste lepo, pogumno dekle, vaše srce je polno sočutja n udanostl. Vredni ste občudovanja, ljubezni ... in... — AH pa veste tudi, kdo sem bila? — je vzkliknila Marjana bolestno. — To bom pa zvedel... je pomis.il poročnik sam pri sebi. To prvo srečanje Marjane in poročnika na tleh izgnanstva naj bi bilo uvod v ljubavni roman, poln razburln-vih prigod. Markiza je držala Marjano v začetku na znatni razdalji od svoje hčerke. Pozneje je pa ta materinska opreznost polagoma in neopaženo popuščala, ko je markiza spoznala, kako ponižna in krepostna je njena varovanka. Marjanin položaj v guvernerjevem domu se je kmalu bistveno izpremenil. Markiza se je izogibala vprašanjem o preteklosti tiste, ki je o nji mislila, da je pač žrtev krivičnih in brezsrčnih ljudi. Čez nekaj dni je pa le hotela zvedeti kaj o Marjaninem življenju pred žalostnim dogodkom, ki naj bi bilo njega razvozijanje za njo tako grozno. Guverner je bil odšel s hčerko v cerkev in to priliko je hoteia markiza porabiti za daljši razgovor z Marjano. Skoraj z materinsko ljubeznijo iO je začela vpraševati, zakaj je prišla v izgnanstvo. Spričo tolike uljudnosti je Marjana zardevala, da mora še dalje lagali, čeprav bi bila zelo rada povedala markizi čisto resnico. Upiralo se ji je varati ljudi, ki so ji izkazovali toliko pozornosti, misleč, da bodo s tem vsaj deloma popravili vae-bovpijočo krivico, ki ji je bila storjena. Hudo ji je bilo in srce se ji je krčilo pri mfeli, da bo morala še dalje čuvati svojo tajno. Vpraševala se je, aii bo imela dovolj moči, da bo vztrajala v tej vlogi. In tako je odgovarjala z obotavljanjem. Markiza si je pa razlagala njeno obotavljanje po svoje in ji je še bolj prigovarjala, naj ji odkrije svoje srce. Marjana je bila globoko ginjena. Pomislila je, da so namenjene vse te laskave besede prav za prav Henriki, ne-srečnici, ki je odprla svoje srce samo čisti ljubezni in ki je bila sicer strastno oboževana, pa je vendar našla v sebi dovolj poguma in sa možate jeva -nja, da se je upirala tej ljubezni. Pomislila je. da je daleč od tega krepostnega bitja, tako kruto in po nedolžnem kaznovanega, pa do grešnega dekleta, ki se je bSo v svoji zaslepljenosti t dušo in telesom u dalo podležu. Meliti entel oblek ažuriranje, predtisJL, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn Matek & Mike* LJubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstni ti monogramov, perila, zaves. pregTtnjaJ: sntlanje, Izdelovanje gum brila Vsled najmodernejše ureditve oodletjs — -»ainlzle Plača ma lahka tssfl a - Ha %T t m_■ i t ti frU/1'Ul'U*' Najnovejši modeli dvokolea, otroških in lgraftnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in Šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokolea in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovika cesta it. 4. OBLEKE plašči, zimske suknje iz pristnega angleškega blaga so najprijetnejša nosa, skrajno trpežne in elegantne. Blago nabavite najugodneje v specialni trgovini NOVAK, KONGRESNI TRG 15 NASPROTI NUNSKI CERKVI PLAKATE TISKARNA IZVRSUJB RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE L T. IX ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA. RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE, JEDILNE LISTE, CENIKE, VttITKB. RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA LN IflABILA u _ B 04 M O K KATALOGE N ARODNA IISKARNA LJUBLJANA KlAPLJEfA U LICA ft T NEMŠČINA za otroke do šolske dobe. — Informacije dnevno ob 16. uri v Delavski zbornici nasproti knjižnice. 3778 SREDNJEŠOLCI! Učni tečaji za vse razrede. Posebni kurzl za privatiste. Priprava za višji in nižji tečajni izpit. — Informacije dnevno od 10. do 16. ure: Gajeva ulica 6, V. nadstropje. 3759 __ _____ za strojno pletenje — sprejme Cvikel, Kočevje 56. 3771 STANOVAL TRISOBNO STANOVANJE v n. nadstropju Slomškove ulice oddam. — Več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. 64/L OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama, posebnim vhodom; parket elektrika — oddam s 1. oktobrom. — Rožna dolina, Cesta X, štev. 25 (pod Rožnikom). KUPIM AKO KUPUJEŠ Oglašuj v >Slovenskem Narodu«. Beseda Din 0.50. 3500 HRASTOVE BOGE kupi Ogorevc, v Brežicah. 3743 RABLJENIH CEVI večjo množino, kupim. — Petek, Velika Nedelja. 3718 KRIŽEC AO ZVEZDO iz čeških granat kupim ali zamenjam za narodno ruto. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3774 PRODAM Kaf prodati! Oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda Din 0.50. AN GORSKA ZAJKLA (čistokrvna) naprodaj. Isto tam naprodaj tudi železna postelja, — Ogleda se: Rožna dolina. Cesta I, št. 9 (pod Rožnikom). POZOR! POZOR! VEC VINSKIH SODOV mali in veliki, naprodaj. — Anton 8 tira, Jezica pri Ljubljani 3749 AUTO »FIAT« naprodaj ali zamenjam za blago. — Vprašati: Zagreb. Mra-zovićeva 8/1. 8742 SPALNO OPRAVO fotelj, divan, spalni fotelj, kuhinjsko opravo — poceni prodam. — Rimska cesta št. 6, dvorišče. 8752 SPALNICE moderne iz orehove korenine, mehke pleakane in kuhinjske oprave dobiti najceneje pri — Andi ovi c, Ljubljana, Komen-skega ulica 34. 62/L ZABOJI naprodaj. — Vprašati: Maribor, Mlinska ulica 23. 3735 AKO PRODAJAŠ ALi KUPIŠ NEPREMIČNINO oglašuj v »Slovenskemu Naroda«. — Beseda samo Din 0.50 NAPRODAJ NJIVA nasajena s hmeljem. — Kranjc, Vransko. 3734 SLUŽBE Kdor išče službo, naj oglašuje v »Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50 BOLJŠO KUHARICO ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejmem. Biti mora pridna, snažna in poštena. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3760 POMOČNICO porcelanske in steklene stroke sprejme Vicel, Maribor. 3770 ZA IZDELAVO TESTENIN sprejmemo takoj specijalnega mojstra. — Ponudbe: Poštni pretinac 235, Beograd. 3769 FLAVTISTA-SAXOFONISTA sprejme Dubrovački kupališni orkestar, Dubrovnik. 3764 SOBARICO sprejme Sfiligoj, flt. Ilj. Slovenske gorice. 3765 MIZAR išče službo. — Jerman, p. Radomlje. 3766 DOPISOVANJE — £ EN IT V E v »Slovenskem Narodu« beseda samo Din 0.50. 3532 KATERA DAMA samostojna, Želi znanja z dobro situiranim gospodom, starim 33 let. Samo resne ponudbe ■ polnim naslovom poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Osamljenost 8768«. — Tajnost zajamčena. ZNAČAJNA GOSPODIČNA iz meščanske družine želi pošteno poznanstvo z istotakim, pošteno in resno mislečim gospodom od 30 let naprej. — Cenjene dopise pod »Poštenost 3782« na upravo »Slov. Naroda«. ŽLNIIVE DRŽAVNI URADNIK kristjan, 36 let star, s pravico do pokojnine, z lastnim lepo urejenim domom, želi znanja s simpatično damo v svrho ženi tve. — Ne iščem dote, pač pa pošteno in milo soprogo, ki zna dobro gospodinjiti. — Cenjene ponudbe s polnim naslovom pod šifro »Uzajamna simpatija 3751« na upravo »Slov. Naroda«. PLANINO ALI KLAVIR kupimo. — Mihev, Podpeca, p. Crna pri Prevaljah. 3767 KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk. Solidne cene. Nudi na obroke; vzame tudi hranilne knjižice. — »Muzika«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja in uglašuje najceneje. 59/L Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bi>-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof. Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova^ cesta štev. 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in strun PAZNO VSE KAR POTREBUJETE oglašujte v »Slov. Narodu«. — Beseda le Din 0.50. 3516 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, UUBLMMA Sv. Petna osste 14. 11/T KAM PA JUTRI! f na Golovec na domače krvavic* in na dobro kapljico. — Se priporoča gostilničar. 3777 NAJBOLJŠA VINA dobra jedila (djuvedje), zabava — gostilna Frankopanski dvor, Šiška. — Se priporoča TJkmar. 87T8 Na obroke! Na hranilne anjJUkie! POHIŠTVO Dobi se samo pri nas. Orehove šperane spalnice Din 7.000.- črešnjeve spalnice » 4*600.-šperane spalnice » 8j000.-pleskane spalnice » 1.800.-omare » 400.- postelje > 900.- kuhinjske oprave » 850.-kuhinjske kredence » 450.- Sprejemamo vsa naročila in popravila po konkurenčni ceni. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri ČAJNO MASLO is pasterizirane smetane kilogram Din 22.—, franko, raspošilja dnevno sveže — mlekarstvo Tlbaut, Krapje, p. Ljutomer. 8614 PO 50 PAR KNTLANJE vezenje zaves, mooograonov. Vnsnjssiova ulica (v Slamioa) ki Sv. Petra c. 55. MIZARSTVU »SAVA«, 18 Telefon 1780 najboljša vena vrst m to« jo v »Prankopsnski dvor« Krojaški modni atelje j. JELOVSEK, Ljubljana, Kongresni trg št. 8, I. nadstr. (Poleg KJn& Matice) se priporoča za izdelavo oblek, površnikov in sukenj vseh vrst. Moderen kroj. Solidna izdelava. Zmerne cene. 3824 ZNAJTI 8E JE TREBA VTEM TEŽKEM ČASU Mi nsdlmo vsakomur priliko, da sssluži — kdor ho&e delati. Uredite si domačo pietaroo, ker mi damo vsakomur posla, a ikupimo gotovo piste no blago. Prejo as pletenje dobavljamo in pose osj honoriramo ptetenje, tesr dokazujejo mnoge zahvsmioe tjudrj. ki so na ta način našli sapo slenjs m zaslužka. Z zaupanjem zahtevajte brezplačne prospekte od tt Domače pletarske industrije Josip Totnažlč, Maribor, Krekova 16. 55-L Pred začetkom slabega vremena se priporoča za izvršitev vseh strešnih popravil staroznana tvrdka TEODOR KORN, kleparstvo. krovstvo, vodovodne Inštalacije in centralne kurjave, LJUBLJANA. POLJANSKA CESTA ST. 8. StrokovnjaJko delo! Solidne cene! lesa za kurjavo. — Natančne nudbe na naslov: Nabavna Kršćanska Drvarska Zadruga Zagreb« Petrinjska 6 : Jossp s_B__Mi Zrn »Narodno t___rno«: Fran Jesersek —, Zs upravo ta Utssratnl del Usta: Oton Ckrlstot mm Val v Ljsbtjsnl