PoStnlna plačana » gotovim. Leto XVII., št. 98 Ljubljana, torek 28. aprila 1936 Cena 1 Din Upravmštvo: i-juoijaiia, nnafljeva ulica 6. — Telefon St. 3L22, 3123. 3124, 3125, 3126T inseratni oddeieK: Ljubljana, Selen-Durgova ul a. - lei 3392, 3482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica §t_ 11. — Telefon št '2455. Podružnica Celje: Kocenova Ulica St. 2. — Telefon št 190. tiačunl pri pošt ček zavodih; Ljubljana št- 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Clevelandska resolucija L 1916 lK>ber del zaslug za osvobojen je in ze-dinjenje Jugoslovenov pripada, to bo moral priznati vsak neprist^nski zgodovinar, brez dvoma Jugoslovanskemu odboru v Londonu, ki se je med vojno boril za uvel javi j en je jugoslovenskih teženj pri antantinih vladah. Prvi veliki uspeh je dosegel v začetku maja 1915., ko je njegove zastopnike sprejel francoski zunanji minister Delcasse in jim obljubil, da bodo antantine vlade po izbojevani zmagi upoštevale jugoslovanske zahteve in jih skušale uresničiti. Obenem dobil Jugoslovenski odbor migljaj, dr. bi moral tudi on s svoje strani podpreti borbo proti centralnim silam zlasti z organiziranjem dobrovoljcev. Te naloge se je Jugoslovenski odbor tudi res energično lotil in pričel s sistematično propagando pred vsem v Severni Ameriki, kjer živi nad pol milijona južnih Slovanov, in v Rusiji, kjer se je nahajalo preko 100.000 jugoslovenskih vojnih ujetnikov. Spomladi leta 1915 je bil poslan na propagandno potovanje v Ameriko dr. Franko Potočnjak. Njegova naloga je bila, da pridobi ameriške Jugoslovene za idejo, da se avstro-ogrski Jugoslovani osvobode nemško-madžarskega jarma in se zedinijo s Srbijo in Črnogoro v enotno neodvisno državo. Misija dr. Potoč-njaka je lepo uspela. Ameriški Jugoslovani so se na velikih shodih izrekali za program Jugoslovenskega odbora in javno manifestirali za osvoboditev svojih rojakov izpod avstrijskega jarma. Po ruskem porazu ob Mazursikih jezerih in v Galiciji ter po okupaciji Srbije in Črne gore po nemško-avstrijski vojski pa je nastal preckrat v mišljenju velikega dela ameriških Jugoslovenov. Naših izseljencev se je polastila malo-dušnost in le neznaten de! je še veroval v zmago antante in v možnost uresničenja, juigoslovenskeh idealov. To razpoloženje je seveda spretno izrabila v svoje 3vrhe avstrijska diplomacija, ki je ^potom časopisja in svojih agentov pričela besno propagando med jugoslovanskimi izseljenci proti delovanju Jugosloven-ftkega odbora in njegovim težnjam. S to propagando so ustrahovali znano slovensko banko Frank Sakser in dnevnik »Glas Naroda«, ki ga je izdajal Sakser in ki je bil med vsemi slovenskimi listi v Ameriki najbolj razširjen. Avstrijska pro]>aganda je namreč ustanovila v New Yorku konkurenčni slovenski dnevnik, ki mu je namenoma dala ime »Slovenski narod«, da bi na te limanice ujela čim več slovenskih izseljencev. Ta lažni »Slovenski narod« je začel srdito borbo proti Jugoslovenskemu odboru, poveličeval zmage Avstrije in Nemčije in piedstav— Ijal stvar zaveznikov in Srbije kot izgubljeno. Vzporedno s tem listom avstrijske propagande je deloval na hrvatski strani župnik v Kanzasu Krmpotič, avstrijski kandidat za škofa. Ta je osredotočil svojo borbo proti obema hrvatskima narodnima voditeljema dr. Anti Biankiniju in donu Niki Grškoviču, ki sta bila prežeta jugoslovenske ideje in sta vodila v Ameriki akcijo Jugoslovanskega odbora. Ker je bilo notorično, da so simpatije Vatikana mnogo bolj na strani centralnih držav kakor na strani antante, tudi ameriški katoliški škofje niso prikrivali svojih simpatij do nemško-avstrij-ske propagande. Šle so jim tem bolj k srcu, ker so bili po veliki večini irskega rodu in so bili kot taki nerazpoloženi ne le napram Angliji, marveč tudi napram vsem njenim zaveznikom. Da je to razpoloženje visoke hierarhije vplivalo na podrejeno duhovščino, je jasno. Ni se bilo potem čuditi, da so slovenski ameriški duhovniki — njih okrog 100 — razen enega samega odrekli sodelovanje pri akciji za osvoboditev svojih rojakov v stari domovini. Od trinajstih slovenskih listov v Ameriki je ostala zvesta jugoslovanski ideji samo »Clevelandska Amerika« ki jo je urejeval Lujo Pire. Razmere med jugoslovanskimi izseljenci v Ameriki v začetku 1916 niso bile nič kaj ugodne za akcijo Jugoslovanskega odbora. Nič bolj rožnate niso bile takrat prilike v stari domovini. V Sloveniji je ve-drila in oblačila SLS, ki je bila še v polnem zaletu svojega avstrofilstva. Njen voditelj, kranjski deželni glavar g. dr. Ivan: šušteršič je »v imenu slovenskega naroda« v odgovor na akcijo Jugoslovanskega odbora svečano izpričal neomajno zvestobo Slovencev Avstriji in z ogorčenjem odklonil vsako misel na združitev s Srbijo. Obsodil je posebno oba »izdajalca« dr. Zupaniča in dr. Gre-gorina ter jima odrekel vsako pravico govoriti v imenu Slovencev. Izjava dr. šušteršiča je bila začetek dunajske pro-tiakcije in v dunajskih vladnih pisarnah so se kovali protesti in članki ter prisilno objavljali tudi v narodnem časopisju. Vse to je seveda močno oviralo delo in napore Jugoslovanskega odbora, da pridobi javnost v zapadni Evropi in Severni Ameriki za misel jugoslovenskega osvobojenja. šele leto kasneje je majska deklaracija znatno popravila. T>o-rarc-oano škodo, akoravno je tudi njen Položaj v Franciji še nejasen: Izid volitev v Franciji Ob rekordni volilni udeležbi se razmerje med levico in desnico v bistvu ni izpremenilo — Nepričakovan porast komunističnih glasov — Odločitev bo šele pri ožjih volitvah prihodnjo nedeljo Pariz, 27. aprila, r. Včerajšnje parlamentarne volitve v Franciji so potekle z izjemo nekaterih lokalnih manj pomembnih incidentov v redu in miru. Prinesle niso nikakega posebnega presenečenja in rezultati kažejo, da so glavni tabori ohranili v glavnem svojo moč. Le v okviru posameznih desničarskih in levičarskih blokov je zabeležiti preorientacijo od zmerne sredine na skrajno krilo. Tako so na eni strani zabeležile velik prirast skrajne levičarske skupine, zlasti komunisti, na drugi strani pa skrajne desničarske nacionalne skupine. Včerajšnje volitve karakterizira na drugi strani nepričakovano velika udeležba volilcev, ki presega vse volitve v povojni dobi ter znaša povprečno nad 80 odstotkov, dosegla pa je ponekod, zlasti v Parizu celo nad 90 odstotkov. Kljub tej veliki udeležbi volilcev pa je bilo pri včerajšnjih volitvah izvoljenih komaj ena tretjina bodoče zbornice, dočim se bodo glede dveh tretjin poslanskih mandatov morale vršiti prihodnjo nedeljo, 3. maja ožje volitve. Pariz, 27. aprila, r. Notranje ministrstvo je danes popoldne objavilo končno veljavne rezultate včerajšnjih poslanskih volitev. Čeravno je bila poročevalska služba posebej organizirana in so v poštnem mini- strstvu v to svrho namestili 36 Hugheso-vih aparatov in dvakrat toliko posebnih telefonskih aparatov, so mogli končni rezultat ugotoviti šele danes. Uradni rezultati Po uradnih podatkih notranjega ministrstva je bilo v 618 volilnih okrožjih kon-čnoveljavno izvoljenih že pri včerajšnjih volitvah 183 poslancev. V 433 volilnih okrožjih noben kandidat, ki jih je bilo skupaj 4807. ni dobil potrebne večine, tako da se bodo borili za mandat pri nedeljskih ožjih volitvah. Izvoljenih 183 poslanskih mandatov pripada po strankarski opredeljenosti kandidatov naslednjim strankam: republikanski centrum (Marin) 51 (+9,—2) levičarski republikanci 38 (+5,—5) radikalni socialisti 25 (+3,-6) soc. demokrati in stari socialisti 23 (+2,-6) neodvisni radikali 13 (+0,—2) krščanski demokrati 12 (+0,—2) komunisti 9 (+3,-0) konservativci 6 (+0,-2) socialistična unija 5 (+0,—0) neodvisni socialisti 1 (+0,—3) Razmerje glasov Po razmerju glasov so levičarske stranke v glavnem ohranile svoje pozicije, toda nekatere levičarske skupine so svoje glasove pomnožile na račun svojih levičarskih zaveznikov. Desničarske stranke so nele ohranile svoje dosedanje pozicije, marveč so nekatere še celo pridobile na glasovih. Zadovoljni so eni in drugi, čeravno se pričakovanja levičarske ljudske fronte, da si bo priborila absolutno večino, niso izpolnila. Značilno pa je, da je Pariz sam volil pretežno desničarske kandidate, dočim je okolica levičarsko usmerjena. Porast komunističnih glasov Značilen pa je nepričakovan po.ast komunističnih glasov. Komunisti so v nekaterih okrožjih število svojih glasov podvojili in celo potrojili. Leta 1932 so dobili komunisti v vsej Franciji 790.000 glasov, tokrat pa nad poldrugi milijon. V Parizu, kjer so pri zadnjih volitvah zbrali okrog 90.000 glasov so jih dobili včeraj nad 163.000. Zelo so napredovali komunistični glasovi tudi v obmejnem ozemlju napram Nemčiji, kjer so Nemci raje glasovali za komuniste, kakor pa za desničarske stranke. češ da pridejo raje pod Stalina, kakor pa pod Hitlerja. Komunisti so to razpoloženje spretno izkoriščali, poleg tega pa so imeli za svojo propagando na razpolago neizčrpna sredstva, ki so se jih tudi marljivo posluževali. V propagandi so prekosili vse druge stranke. Vendar pa porast komunističnih glasov ne gre na račun desničarskih, marveč izključno na račun levičarskih strank, zlasti zmerne levice. Porast komunističnih glasov ni prišel v polnem razmerju do izraza pri dodelitvi mandatov, ker so komunisti in.eli proti sebi močne protikandidate in pridejo v večini primerov v ožje volitve. Tri ožjih volitvah pa bo uveljavljen svoječasni dogovor, da glasujejo levičarske skupine za najmočnejšega svojega kandidata. Tako bodo komunisti v večini primerov morali glasovati ^a socialistične poslance. Vendar pa računajo, da bodo prišli v novo zbornico s kakimi 40 do 50 poslanci, dočim so jih dosedaj imeli le 12. Ostale stranke Med ostalimi strankama beležijo največji prirast glasov Marinovi nacionalno usmerjeni republikanci, ki so znatno pridobili na račun ostalih desničarskh strank. Največji porast glasov beležijo v obmejnem ozemlju na zapadu in na jugozapadu. Fašistično usmerjene skupine so se slabo odrezale in ®o precej glasov izgubile. Med levičarskimi strankami je največ izgubila radikalno socialistična stranka, ki bo prišla v novo zbornico oslabljena za okrog 30 mandatov, a bo kljub temu ostala še relativno naj. močnejša v zbornici. Volitve so potekle mirno Dasi je bila med strankami huda konkurenca — kandidate je postavilo 17 strank — in so vse razvijale žilavo propagando, so vendar potekle volitve v redu in miru. kakor redkokdaj doslej. Z izjemo edinega primera v Marseilleu( kjer so se spopadli komunisti in fašisti, in je bil neki delavec ubit. ni prišlo nikjer do omembe vrednih incidentov, ki bo zahtevali intervencijo oblasti. Rekordna volilna udeležba Dočim so splošno mislili, da bo volilna udeležba pičla ter da bo velika abstinenca, se je pokazalo baš nasprotno Zaradi žila. ve propagandne vseh strank je bila udeležba pri včerajšnjih volitvah naravnost rekordna in presega vse parlamentarne vo. Iltve v povojni dobi. Povprečna udeležba znaša 84.5 odstotkov, in so le redki primeri kjer znaša izpod 70 odstotkov. Ponekod, zlasti v Parizu, pa je dosegla volilna ude- ležba celo 92.5 odstotkov, kar se doslej v Franciji menda še ni zgodilo. Velika udeležba je tem bolj značilna, ker je včeraj ves dan deževalo in so se vrstili hudi nalivi. Kiju btemu pa je že dopoldne skoro 60 od- stotkov volilcev glasovalo. Popoldne je bil na voliščih m al zastoj, proti večeru pa so prišli v velikih množicah zamudniki. Tucfi ženske so pridno posegale v volilno propagando ter priganjale moške na volišča. Odločilna bitka bo v nedeljo Odločilna bitka bo še ie v nedeljo pri ožjih volitvah, že danes so se med posa. meznimi skupnami začela pogajanja za skupen nastop. Zlasti voditelji ljudske fronte si prizadevajo, da bi združili za ožje volitve vse levičarske skupine in na ta način izvoljevali zmago. Pa tudi med delničarskimi skupinami se dogovarjajo. V ožje volitve prideta dve tretjini mandatov, kar je doslej v francoski parlamentarni zgodovini zelo redek primer. Zato vlada za nedeljske volitve neprimerno večje zanimanje kakor za pretekle, in je pričakovati, da bo v nedeljo udeležba še večja. Presenečenj ne bo Po splošni sodbi pa tudi v nedeljo ne bo posebnih presenečenj. Razmerje glasov med levico in desnico je že dokaj jasno in izgleda, da se ne bo v mnogočem spreme. nilo. Odločilne pa bodo nedeljske ožje volitve za število mandatov, ki jih bo imela v novi zbornici posamezna skupina. Malo pa je izgledov, da bi nedeljske volitve prinesle odločilno zmago levici, da bi mogla priti na vlado izrazito levičarska vlada Glede na to, da ostanejo radikalni socialisti še vedno najmočnejša skupina, je malo verjetno, da bi mogla priti vlada z izrazito marksističnim programom, četudi pride morda do sestave levičarske vlade, bo le kratkotrajna, ker bo odvisna od podpore drugih skupin. Poznavalci razmer sodijo, da se režim tudi po volitvah ne bo v ničemer spremenil, zlasti še. ker so skoro vse stranke šle v volitve z istovetnimi programi tako v pogledu notranje,k kakor zunanje politike. Verjetne pa so precejšnje osebne spremembe v zbornici, ker bo od doseda. njih poslancev prišla ponovno v zbornico v najboljšem primeru jedva polovica. Dosedanji poslanci imajo tudi mnodo slabše izglede pri nedeljskih ožjih volitvah, kakor pa njihovi novo postavljeni protikandidati. Kdo je izvoljen Kakor se da posneti po objavljenih rezultatih je bi! bivši minister Malvv, radikalni socialist, ponovno izvoljen. Dosedanji predsednik parlamenta socialist Fer-nand Bouisson mora iti v ožje volitve. Med uglednimi politiki so bili izvoljen včeraj trgovinski minister Bonnet, radikalni socialist: predsednik radikalne socialistične stranke Daladier je imel 750 glasov absolutne večine; delovni minister Frossard >e izvoljen in prav tako tudi poštni minister Mandel. V okraju Chamberv je bil ponovno izvoljen bivši letalski minister, radikalni socialist Pierrc Cot. Bivši radikalnosociali-stični minister in župan Havrea kakor tudi Emouard Herriot, župan Lvo-na, voditelji radikalne socialistične stranke, morata itn v ožje volitva. Bivši notranji minister Frot, socijalist, je ponovno izvoljen, enako tudii bivši minister Louis Marin, vodja desničarske republikanske unije. Predsednik parlamentarnega kluba radikalne socialistične stranke in pravosodni minister Yvon Del-bos gre v ožje volitve. Zunanji minister Flandin je bil izvoljen s 6345 od 10.358 oddanih glasov. Med kandidati, ki so bili izvoljeni že včeraj. se med znanimi politiki omenjajo nadalje mornariški minister Pietri, bivši minister Malarme, bivši državni podtajnik Pet-sche. bivši državni podtajnik Ybarnega-rav. Med vodilnimi osebnostmi, ki se morajo dne 3. maja podvreči ožjim volitvam, se med drugimi omenjajo bivši minister Ducos. državni podtajnik v ministru za delo Bibie, in bivši minister Danileou. Prvi komentarji francoskega tiska okvir še dopuščal avsbrofilsko tolmačenje. Z oziram na vedno uspešneje se uve-ljavljajočo avstrijsko propagando med Slovenci v Ameriki je Jugoslovanski odbor sklenili poslati v Ameriko enega svojih slovenskih članov z nalogo, da organizira protiakcijo proti avstrijski propagandi. Ta naloga je bila poverjena dr. Niku Zupanieu, ki je v začetku aprila 1916. odpotoval v Ameriko. Posrečilo se mu je organizirati v Clevelandu med on-dotnimi Slovenci mogočen jugoslovanski pokret, ki je prišel do manifestantnega izraza na mitingu dne 28. aprila 1916. torej na današnji dan pred 20 leti. Kot glavni govornik je nastopil na tem velikem shodu, kakršnega do takrat še niso imeli Slovenci v Ameriki, dr. Zupanič ter pod geslom »Slovenija vstani« svoje rojake prepričal, da je v borbi med antanto in centralnimi silami Slovencem mesto edino na strani Srbije in njenih velikih zaveznikov. Na mitingu je bila z ogromnim navdušenjem sprejeta re solucija, naslovljena naravnost na pre-zidenta Woodrowa Wilsona. Resolucija je med drugim podčrtala: Slovenci mesta Clevelanda in okolice izražajo svoje najtoplejše simpatije onim, ki se bore za vzore prave demokracije in osvobojen je malih narodov, ker zro v njih zmagi osvobojenje svojih bratov izpod avstrijskega in madžarskega jarma, čuteč se po krvi, jeziku in skupnem trpljenju s Hrvati im Srbi kot eden narod, smatrajo žrtve in muke Srbije za svoje lastno trpljenje ter so pripravljeni žrtvovati vse za osvobojenje in zedinjenje Slovencev s Srbi in Hrvati v eno skupno jutgo-slovensko državo. Za brzojavni pozdrav in za resolucijo se je prezident Wilson 1 jubeznivo zahvalil, kar se je takrat v jugoslovenskih krogih tolmačilo kot ugodno znamenje. Res se je Wilson, ko je naslednje leto Amerika vstopila v vojno, vedno močno zanimal za jugoslovansko vprašanje ter končno postal eden glavnih zaščitnikov našega zedinjenja in osvobojenja. Brez dvoma je, da je svoj del k temu doprinesla tudi clevelandska resolucija, ki je vzbudila pozornost po vsej Ameriki in bodreče vplivala na jugoslovenske borce raztresene po vsem svetu. Zato je v redu, da se shoda v Clevelandu in na j njem sprejete resolucije ob dvajsetletni-i ci vsaj na kratko spomnimo. Vsi listi danes po vidikih svoje strankarsko-politične usmerjan os ti komentirajo včerajšnje volitve ter so z malimi izjemami vsi zadovoljni z rezultati, nadejajoč »e pri ožjih volitvah še večjega uspeha. »Journal« pravi, da se je že vnaprej računalo s tem, da bodo komunisti pomnožili število svojih glasov, vendar pa njiiho-vi glasovi niso tako na ras lri. kakor so se na mnogih straneh bali. Bojazen pTed komunisti je bila zaradi tega pretirana. Volitve so potekle, čeprav so bile politične strasti do skrajnosti razbičane. v vzornem miru, kaT daje upanje, da bo to imelo ugodne posledice ne le na ozračje francoske notranje politike, temveč tudi za vso Evropo, ker spremljajo z velikim zanimanjem dogodke v Franciji tudi tam. kjer ji niso ravno naklonjeni. O desničarskih in zmernih strankah pravi list, da bodo ohranile svoje dosedanje postojanke. Glede levičarske ljudske fronte ugotavlja list, da bodo glavne njene pridobitve želi komunisti na škodo socialistov, zlasti na škodo radikalnih socialistov. To razmerje sil v ljudski fronti nikakor ne popravlja položaja levičarske ga bloka v skupščini. Radikalno socialistični »Oeuvre« poudar- ja, da so levičarske stranke dosegle lep uspeh. List je prepričan, da bodo pri ožjih volitvah dne 3. maja dosegle končno zmago. Kot važno dejstvo naglasa katastrofalen polom fašističnega Ognjenega križa, polkovnika grofa Dela Roquea, ki je vr-s žen s ceste v jarek. »Intransigeant« opozarja v svojem komentarju na velike uspehe komunistov ter poziva desničarske stranke in člane ljudske fronte, naj pri ožjih volitvah pokažejo svojo disciplino ter n«aj preprečijo komunistično tiranijo in prevrat. List ugotav-! lja, da je bilo v Parizu izvoljenih sedem nacionalnih republikancev in en komunist, dočim so radikalni socialisti in socialiste v Parizu ostali brez mandata. V pariških predmestjih so bili izvoljeni štirje komunisti in en nacionalni republikanec, radikalni socialisti in socialisti pa so tudi tukaj ostali brez mandata. »Pariš Midi« pravd, da so komunisti narasli, socialisti pa precej izgubili, radikalna socialisti so bolj aR manj ohranili svoje dosedanje postojanke, vendar so nacionalne stranke na boljšem, kakor so bile doslej. Bolgarija dobi na Jurjevo novo ustavo? Sofija, 27. aprila, p. V poslednjih dneh eo se po Sofiji in na deželi pojavile govorice, da bo prišlo na Jurjevo do važnih notranjih in zunanjih političnih dogodkov. Po nekih verzijah nai bi bile na Jurjevo velike vojaške svečanosti in na,i bi se proglašala ukinitev vojaških klavzul neuililske mirovne pogodbe, ki omejuje vojno silo Bolgarije na kopnem in na morju. Zatrjujejo, da bo po avstrijskem zgledu uvedena splošna vojaška obveznost- Tem verzijam so ljudje tem boli verjeli zaradi sestanka kronskega sveta, o katerem so trdili, da m sklican samo zaradi običajnih referatov resornih ministrov, nego prav zaradi omenjenih ukrepov Po drugih verzijah se je kronski svet sestal tudi zato, da razpravlja o izpranembi vlade, ki je postala potrebna zaradi nekih nesoglasji med sedanjimi ministri. Baje se je kralju posrečilo, di je s svojo avtoriteto ta nesoglasja likvidiral ali vsaj spravil z dnevnega reda Predsednik vlade Kljuservanov je snoči pozvali k sebi novinarje in Mim kraikomalo vse te govorice demontiral. Naglasi! je. da so na sei' kronskega sveta razpraviiali le o referatih posamezni1« članov vlade, kakor ie bilo sporočeno že v službenem komunikeju. V ostalem se bolgarski tisk še vedno intenzivno bavi z vprašanjem, kako normalizirati politične razmere in olajšaj prehod k parlamentarnemu režimu- V zadnjem času se pojavljajo tudi v podeželskem tisku, ki je bil glede tega vprašanja doslej precej rezerviran, živahna kampanja-Sofijski »Poslednji čas« je objavil obširen pregled komentarjev podeželskih listov, iz katerega se more sklepati, da se tudi na deželi zavzemajo za čim prejšnjo uvedbo parlamentaimega režima. Ne glede na izjavo ministrskega predsednika, da ni pričakovati krize vlade, pa so se iz dobro obveščenih krogov razširile povsem konkretne verzije, da je kronski eveit razpravljal o obnovi veliko-tsmovske ustave, o ponovnem priznanju političnih stratnlk in o parlamentarnih volitvah. Bolgarija naj bi dobila ustavo na Jurjev dan. Takoj nato bo sestavljena tudi nova vje-dla. v kateri naj bi sodelovali prvaki raznih bivših strank. Ta vlada bi morala nuditi zadostno jamstvo, da bodo volitve svobodne m v skladu z razmerjem političnih sil. Poučeni krogi imenujejo tucR že osebnosti, ki na i bi sodelovale v novi vla-dii. Med njimi so" v prvi vrsti zemljorad-niški prvaffci, katerih pokret je dandanes v Bolgacui fiortovtt aajja$£ ki največji. Nov ofenzivni sunek proti Adis Abebi Proti abesinski prestolnici prodira kolona s 3000 mo; tornind vozili Desie, 27. «pr2a. o- Po italijanskih iin-lormacijah 90 italijanske sprednje straže prodrle že do krajev, ki so le še 70 milj oddaljeni od Adis Abebe. Danes ie krenila proti jugu velika kolona motorizirane vojske. Desije je zapustilo nad 3-000 motornih vozil, tankov, motoriziranih metalcev plamenov, tovornih in oklopnih avtomobilov Kolona šteje 10.000 askarov in miličnikov Zatrjujejo, da je pionirskim četam uspelo začasno popraviti glavne mostove na cesarski cesta, ki so tih Abesinei nri svojem umiku podrli. Na cesti je seda) zaposlenih 30.000 voiaikov in delavcev. Pred pricetkom deževne dobe Adis Abeba, 27. apriila. o- Po poslednjih informacijah s severne fronte je italijanska motorizirana kolona prodrla iz De-sija 100 km daleč proti jugu. Kaikor kaže, 90 pričeli Italijani z novo ofenzivo proti abesinskim postojankam v Šoanskih gorah. Ras Nasibu poroča, da Italijani še vedno niso zavzeli S asa bane Bržkone bodo Abesinei ohranili močno utrjeno črto Da-gabur-Sasabana preko deževne dobe.^ Deževje postaja od dne do dne močnejše in vse kaže, da se je deževna doba že pričela. Potemtakem bodo morali Italijani izločiti svoje motorizirane si'1-e iz akcije. kaT bo znatno otežilo njih nadaljnje prodiranje proti severovzhodu. Letalske akrobacije nad Adis Abebo Adis Abeba, aprila. AA. Včeraj zjutraj se je pojavilo nad abesinsko prestolnico italijansko letalo, ki je letelo zelo nizko in metalo letake na mesto. Pri tej priliki je vršilo razne akrobacije in se večkrat spustilo skoro do streh. Pojav italijanskega letala je napravil na prebivalstvo nunogo manjši vtis- kakor zadnji italijanski poleti nad abesinsko prestolnico. Res je celo. da je prebivalstvo z občudovanjem motrilo akrobacije italijanskih letalcev. Na letalo ni bil oddan niti en strel, čeprav je letelo prav nizko. Letaki, ki jih je odvrglo, pravijo. da je že vsa severna Abesinija v italijanskih rokah in da je zaradi tega vsak nadaljnji odpor zaman. Letaki pozivajo prebivalstvo. naj se pokori Italijanom. Kdo je zakrivil abesinske poraze na severu Adis Abeba, 27. aprila AA Že dva dni se vračajo v Adis Abebo ranjeni in zaradi vojne popolnoma izmučeni abesinski vojaki, ki so svojčas krenili na severno bojišče z vojskami dedžasmača Makonena in rasa Mulugete. Abesinski vojaka se vračajo v skupinah po 6, 8 in 10 mož ter so po večini ranjeni. Mnogi so brez OTOžja, drugi pa popolnoma izčrpani, ker so morala prehodiitii naid 700 km O bojih na severnem bojišču izpovedujejo vsi ti vojaki brez izjeme, da niso bili tako strašni in da jih tudi niso toliko izmučili. Prav tako niso bile tako velike izgube zaradi letalskih napadov in strupenih plinov. L'm,ik abesinskih vojsk z bojišč Eri Takazi. Makali in Arnba Alagiju proti »esiju je treba pripisaiti predvsem dejstvu, da so plemena Raja, Azebu in Gala, ki so že od nekdaj znana kot najmanj kulturna in najbolj roparska plemena Abesinije, vedno napadala abesinske postojanke od zadaj in ropala njihove šotore, kadar so se borili z Italijanu Na ta način so bile abesinske čete trajno med dvejna ognjema. Italijanski letalci so metali tem plemenom velika denarna 6redstva in najnovejše orožje z m uničijo ter jim dajali tudi taktična navodila. Vse rope so izvedla ta plemena, ki so omogočila Italijanom tudi zavzetje Desija Tri dni pred padcem De-sija so ponoči napadli skladišče orožja in bencina ter jih zažgali. Abesinski vojaki trdijo, da je treba nad polovrico italijan- skih uspehov zadnjega poldrugega meseca pripisati temu načinu bojevanja- Abesinski poraz pri Hantanle jn London, 27. aprila. AA. Reuterjev poročevalec pri glavnem poveljniku italijanskega južnega bojišča poroča, da so bili Abesinei po dvodnevnem ostrem odporu pri Hamanleju poraženi. Ta uspeh bo olajšal italijanskemu levemu krilu hitrejše prodiranje in bo obenem omogočil obkolitev abesinskega desnega krila. Podobna nevarnost grozi tudi abesinskemu levemu krilu zaradi naglega prodiranja generala Agosti-nija. V sredini bo odločilna bitka pred Sa-sabano. Abesinske postojanke pred tem mestom so močno utrjene. Abesinei se bodo borili na življenje in smrt. Italijani dobivajo znatna ojačenja v topništvu, strojnicah. tankih, avtomobilih in v napravah za metanje plamenov. Posebno impozantne so ogromne topničarske sile. ki jih zbirajo Italijani za odločilno bitko pred Sasahano. Italijansko vojno poročilo Rim, 27. aprila. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo včeraj naslednji komunike št 196: čete generala Grazianija so izvojevale zmago pri Džana Gobi in nadaljujejo akcijo proti nasprotniku, ki se brani v utrdbah sasabanskega odeska. Na levem krilu naše fronte je motorizirana kolona pod poveljstvom generala Verneja 23. t. m. popoldne zavzela v napadu Da ga Medo, 24. t. m. zjutraj pa so se pripeljali precejšnji oddelki nasprotnika s tovornimi avtomobili iz Dagaburja in skušali z močnim napadom DagaMedo zopet osvoboditi. Prišlo je do srdite bitke, ki pa se je kmalu zaključila z našo zmago. V borbi se je posebno odlikoval 5. oddelek duhatskih prostovoljcev. Posebni motorizirani oddelki so zasledovali umikajočega se sovražnika, ki je pustil na bojišču mnogo mrtvih in veliko število pušk. Kolikor je bilo doslej dognano, znašajo naše izgube 10 mrtvih in 50 ranjenih in sicer evropskih vojakov ter domačih dubatov. V središču fronte operirajo oddelki generala Frouscia, sestavljeni iz evropskih italijanskih sil, v glavnem prostovoljcev iz Italije iai inozemstva, ter somalskih čet. Po dolgem in mučnem pohodu so ti oddelki 24. t ■ m ob zori napadli močno utrjene nasprotnikove postojanke pri Hamanleju. Borba, ki je trajala ves dan in loi se je razvijala v našo korist, se je nadaljevala ob zori 25. t. m., ko so italijanske čete v napadu zavzele postojanke v dolini reke Pa-he Padlo je v tem odseku več tisoč so vražnikov. Nato so naše čete zavzele Ha-•manlej. Italijanske izgube so znašale 24. in 25 t m.: padlih 10 oficirjev in 2 vojaka, ranjenih 10 oficirjev in 9 vojakov, domačih vojakov pa je bilo ubitih in ranjenih 600. V teh borbah se je po svojem junaštvu posebno izkazal 6. bataljon somalskih Arabcev. Desna kolona, čete generala Agostinija, ki jih sestavljajo oddelki karabinjerjev, miličnikov in dubatov, so 24. t. m. zjutraj izvršili napad na Guanado. ki so jo zavzele ob 10.20 Sovražne čete so se ogorčeno branile. a niso bile samo premagane, nego tudi popolnoma uničene. Naše izgube v tem odseku znašajo: 1 oficir in 5 vojakov ubitih, 3 oficirji in 50 vojakov ranjenih. Naša kolona je prispela 200 km daleč od svojega izhodišča in nadaljuje prodiranje proti severu. V teh bojih je aktivno sodelovalo tudi letalstvo z izvidi in bombnimi napadi. Sedem letal je bilo poškodovanih s streli iz pušk. Dva pilota sta bila ranjena z dum-dumskimi izstrelki. Štiri letala sestreljena Adis Abeba, 27. aprila b. Abesinei so pri Sasatani sestrelili štiri italijanska letala- Italijani groze Angliji z vojno, če bi zaprla Sueški prekop ====== Torek, 2& IV. 193& , Dve zanimivi gospodarski uredbi Rim, 27. aprila c. V tisku in političnih krogih se je sprožila nova ostra kampanja proti AngUji. Povod za to ie dal sklep angleške lige za Društvo narodov da bo zahtevala od angleške vlade zatvoritev Sueškega prekopa, kar bi edino moglo prisiliti Italijo, da prekine svojo vojno v vzhodni Afriki. Listi naglašajo, da bo Italija takoj napadla Anglijo, če bi samo poizkušala izvršiti to grožnjo, ker si ne bo Pustila izpuliti iz rok uspehov svojih vojaških zmag v Abesiniji. Tu ne gre za prestiž stranke in njenega *efa nego za usodo vse Italije in pol milijona njenih vojakov ki se bore na Van Zeeland v Varšavi Varšava, 27. aprila, d. Včeraj popoldne je prispel v Varšavo belgijski ministrski predsednik in zunanji minister Van Zeeland, da vrne obisk poljskega zunanjega ministra Becka. ki je prišel meseca marca v Bruselj. Včeraj začeti razgovori z zunanjim ministrom Beckom, so se danes nadaljevali Popoldne je obiskal belgijskega ministrskega predsednika predsednik poljske vlade Kosoialkowski, ki je zvečer priredil na cest belgijskemu gostu diner. Nova zmaga levice v Španiji Madrid, 27. aprila, o. Včeraj so se vršile volitve kompromisorjev. ki skupno s člani parlamenta volijo novega predsednika republike. Po ustavi je bilo izvoliennh 473 kompromisorjev Volitve novega predsednika bodo 10. maja. Desničarji in monarhi-sti se včerajšnjih volitev niso udeležili, zaradi česar so bili skoraj povsod izvoljeni levičarski kandidati. Volitve so potekle v miru in redu. Notranje ministrstvo je objavilo, da je v pokrajini Alavi dobila ljudska fronta 2 mandata in sicer enega socialist, drugega pa član republikanske levice; v Burgosu 5 vzhodno-afriških bojiščih in ki bi bili obsojeni na smrt zaradi gladu in abesinske krvoločnosti, čim bi,. Angleži res zaprli Sueški prekop. Italija se zanaša na svoj vojaški potencial na Sredozemskem morju in bo v tem primeru takoj izkoristila svojo premoč ter napadla vse angleške postojanke na Sredozemskem moriu. London. 27. aprila A A. Zunanii minister Eden ne bo sprejel pred prihodnjim tednom deputacije unije za DN, ki mu to pred^ži-la zahtevo po razširjenju sankcij. Zdi se, da povzroča ta unija, katere vpliv je zelo velik, skrbi v krogih britanskih državnikov. mandatov in sicer socialisti 2, člani republikanske levice pa 3; v Oiudad-Realu je ljudska fronta dobila vse mandate in sicer socialisti 6, člani republikanske levice 2 in republikanska skupnost 2; v Palessi je ljudska fronta dobila 3 mandate. V Barceloni je levičarska ljudska fronta dobila 150.000 glasov, desničarska katalonska zveza pa samo 6.000 glasov. V Te-racone je ljudska fronta dobila 6.000 glasov. desničarji pa 3^300 glasov. Kralj Fuad umira Kairo, 27. apr?\a b. Zdravstveno stanje kralja Fuada se je znatno poslabšalo. Kralj je že v agoniji. Danes so mu že dali na umetni način hrano, ker se ie bolezen razširila tudi na grlo Zdravniki so davi izdali naslednji bulle-tin: Bolnikovo stanje je bilo včerai sorazmerno zadovoljivo, preteklo noč Da se je poslabšalo zaradi naglega zastoja obtoka krvi. Lokalna infekcija se je poslabšala. Splošno stanje je zaradi trajanja infekcijske bolezni in zaradi težkoč za bolnikovo prehrano manj ugodno. Predsednik vlade je izjavil Reuterjevemu dopisniku da se je kraljevo zdravstveno stanje preteklo noč poslabšalo Infekcija je postopno zajela cirknlarni sistem. K nevarno obolelemu kralju so pozvali njegovo rodhi-not Beležke Dogodki na Hrvatskem so odgovor na bivšo Orjuno O današnji politični situaciji je v nedeljo govoril minister dr. Krek v Grobljah pri Domžalah. Kakor poroča »Slovenec«, je med drugim rekel: »O kaki nestalnosti sedanje vlade ni govora. Vsi merodajni krogi imajo v njo popolno zaupanje. More se kaj spremeniti, smer sedanje politike pa se ne more. Nekateri pravijo, da bi bila zopet potrebna močna roka. To pravi tista peščica integralnih Jugoslovenov, pristašev prenapetih edinstev, ki se obnaša tako, kakor da 12 milijonov Jugoslovanov nič ne pomeni. Zato pa se je ravno ta skupina v naši zgodovini najbolj osmešila« »Ljudje, ki nam nasprotujejo, so danes v dveh taborih. Srbijanska opozicija in hrvatska. Če se ostanki bivših srbijanskih strank še bolj združijo, se nikdar med njimi ne bo našel človek, ki bi mogel z dr. Mačkom skleniti iskren sporazum. Načrti teh skupin so nezdružljivi, pa naj se še tako pogajajo. Ogenj im voda ne gresta skupaj. To sta dva svetova, dve čisto nasprotujoči si miselnosti.« »Veste, kaj so pred nekaj leti počenjali z mirnimi državljani orjunaši in druge zveneče in uniformirane organizacije. Kar se dogaja danes na Hrvatskem, je odgovor na tiste čase Vlada se v izvajanju svojega programa ne bo dala motiti. Mi hočemo imeti red in mir, ker moramo ustvariti take razmere, da se bo moglo uspešno razvijati tudi naše gospodarsko življenje. Najpotrebnejše je, da narod ohrani mirno kri ki da se ne da begati. Dr. Korošec š>e nikdar ni svojega naroda varal in tudi dames ima vedno pred očmi njegove potrebe.« Zanimiva slika z našega podeželja »Kmetski list« objaivlja daljši članek o borbi fkoetamjeviških kmetov za agrarno zemljo. Članek ima naslov »Agrarni interesenti srtradajo« in izvaja: 1 __ Kostamjeviški občinski svet se je 1- 1934. priglasil kot agrarni interesent pri razdelitvi odvoj enih parcel na veleposestvu verskega zaklada. Ministrstvo za kmetijstvo mu je e pravomoonim odlokom res odidelilo nekai parcel na Loki. Med tem pa je na-sitaila pravda med župno nadarbino in verskim zakladom za lastninsko pravico teh parcel. Istočasno so pričele romati pritožbe v Beograd proti dodelitvi agrarne zemlje koetanjeviški občini. Glavna utemeljitev je bila: čemu del itn zemljo, kx> je pa agrarni interesenti sami ne marajo.« Prišla je v Kostanjevico posebna komisija fe Beograda, ki je ugotovila ničevost pritožb probi-vnikov agrarne reforme. Nasprotno poleg že dovoljene zemlje v izmeri kakih 143 ha je bilo na novo dodeljenih ie 80 ha zemlje- Med temi parcelami je bilo zemljišče na Loki, ki ga je že nekaj let užiivalo župnišče, čeprav ima ze toliko zemlje, da je ne more samo obdelovati. Vnela se je pravdla za dva in pol hektara zemlje. Borba pa je Ma prenesena tudi na politično polje- Sledila sta razpust pododbora agrarnih interesentov v Kostanjevici in razpis občinskih volitev, pri katerih je zmagala JRZ. Prišla je nova občinska uprava, ki je ustavila borbo za izvedbo agrarne reforme. Narod pa gleda, čalka in premišljuje- Miša Trifunovič v Zagrebu Včeraj popoldne je prispel v Zagreb bivši radikalni minister Miša Trifunovič. Na kolodvoru so ga prčakovald zastopniki zagrebških sta ro radikalov in več novinarjev, katerim je Trifunovič izjavil, da je prišel v Zagreb predvsem v strankarskih zadevah rad tkalskega glavnega odbora. Dr. Mačka in ostale voditelje zagrebške opozncije bo obiskal le, oe ga izrecno povabijo. Kongres JRZ Izvršni odbor JRZ je sklenil, da morajo do 10. maja biti konstituirani vsi banovinski odbori, odnosno banovinski izvršnijodbori stranke in da se naj kongres JRZ vrši koncem maja v Beogradu . Razstava katoliškega tiska v Rimu Iz Zagreba so te dni odposlali v Rim hrvatski material za razstavo katoliškega tiska v Vatikanu Med njim je velik stenski zemljevid pokrajin, kjer prebivajo v naši državi Hrvati. Razstavljenih bo večje število diagramov m grafikonov o razširjenju katoliškega trislka med Hrvati. Iz Ju-aoslavije bo razstavljenih na vatikanski razstavi katoliškega tiska 69 hrvatskih, 51 slovenskih in 14 listov narodnih manjšin. V zvezi s to razstavo organizira sarajevski nadškof dr- Šarič veliko romanje Hrvatov v Rim, ki je napovedano za sredo maja Kino Matica v Ljubljani preide v druge roke V beograjskem »Vremenu« je bilo objavljeno, da je prešel kino Matica od dosedanjega lastnika v last eksponenta berlinske Ufe, ki da namerava kupiti tudi v ostalih večjih mestih države vodeče kinematografe, da bo v njih predvajal svoje filme in tako vršil nemško propagando. Vest je seveda ponatisnila tudi opoldanska izdaja »Slovenca«. Kakor smo se informirali, je dejanski stan naslednji: Letos poteče med Glasbeno Matico in sedanjo lastnico kino-obrata, družbo B10-film. najemniška pogooba za dvorano, kjer se nahaja kino Matica. Glasbena Matica je sklenila novo pogodbo s strokovnjakom Slovencem, katerega nacionalna korektnost je izven vsake diskusije. Ta podjetnik je kupil od Biofilma njegovo zvočno aparaturo, ki je tudi danes izven konkurence v Sloveniji. Vse drugo »o izmišljotine in beograjska vest je očividno lansirana iz konkurenčnih razlogov. Avto, v katerem je omahnil kralj Uedinitelj, v Beogradu Beograd, 27. aprila p. Danes so pripeljali v Beograd avtomobil, v katerem je postal pokojni kralj Aleksander Uedinitelj irtev atentata v Mnrseilleu. Avto ie tipa Delage in ima številko 6068 FA 6- Francoska vlada ga je darovala našemu vojnenrc nnsejn. Beograd, 27. aprila. AA. Na današnji seji gospodarsko-finančnega odbora mini. strov so sprejeli dve uredbi kmetijskega ministra, in sicer uredbo o sanaciji zveze hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu in uredbo o ureditvi dolgov agrarnih koloni. stav. O uredbah je kmetijski minister inž. Svetozar Stankovič novinarjem med drugim izjavil: >Uredba o sanaciji zveze hrvatskih kmetskih zadrug je bila pripravljena že la. na, toda smatralo ae je, da se ne more izvesti brez zakonskega pooblastila .zaradi česar je bilo treba čakati na pooblastilo v finančnem zakonu. Zveza ima v svojem članstvu okoli 350. večji dei kreditnih zadrug, ki so imele pri zvezi 23 milijonov kmetskih prihrankov Prav toliko znašajo tudi izgube zveze in bi torej v primeru po. loma zveze propadle tudi vse te vloge, toda polom zveze bi imel za posledico tudi polom njenih zadrug in potem bi se izgube zaradi velikanskih stroškov konkurza Ie še povečale Vrh tega bi pomenil polom zadružništva poleg velike gmotne škode tudi še moralni polom zadružne ideje v pri. Na nedeljskem shodu v Šenčurju je minister brez portfelja dr. Miha Krek govoril tudi o avtentični interpretaciji paragrafov 129 in 130. zakona o občinah, ki je stopila v zakonsko veljavo s 1, aprilom 1936. in je s tem postala obvezna za vsakega državljana kraljevine Jugoslavije, za vse oblasti in za vsa sodišča. G. dr. Krek ie. kakor poroča >Slovenec< obtožil senatorja dr. Kramerja kot predlagatelja nove zakonske odredb.-, da je > v Benatu izglasoval dopolnilo, po katerem bi nadzorna oblast ne smela in ne mogla napraviti reda v občini tudi takrat ne. kadar vodstvo občine ne skrbi dovolj za dobrobit občanov«. Iz teh izjav g- ministra zveni, kakor da bi bil § 52. finančnega zakona, ki vsebuje omenjeno avtentično interpretacijo, uzakonjen kot nekaka zaščita nemarnosti, nepoštenja in brezbrižnosti v občinskih upravah! Pripominjamo le to. da so za ta zakon v senatu v zaključnem glasovanlu glasovali vsi in tndi tisti senatorji, ki so člani kr. vlade, med njimi gg. predsednik vlade dr. Stojadinovič in notranji minister dir. Koro- Marca L 1934. je predložil bivši minister prometa inž. Andra Stanič obširno interpelacijo proti tedanjemu prometnemu ministru inž. Lazi Radivojeviču radi pogodb o gradnji nekaterih novih železniških prog in drugih železniških objektov. 0 tei Interpelaciji se je vršila takrat v narodni skupščini zelo živahna razprava, ki je trajala par dni. V interpelaciji in svojem govoru le obtoževal inž. Andra Stanič ministra inž. Radivojevi-ča, da so bile sklenjene pogodbe za oddajo raznih del pri gradnji novih železniških prog protizakonite in da je utrpela država radi tega veliko škodo. V svojem odgovoru je bivši minister inž. Laza Radivojevič poskušal zavrniti vse težke očitke ter dokazati, da so se vršili vsi posli v redu in v okviru zakonskih predpisov. Na podlagi skupščinske debate se je začelo za stvar zanimati tudi sodišče ter je uvedlo proti predstavniku francoskega konzorcija, ki je sklenil pogodbo za gradnio prog Pri-ština-Peč in Bihač-Knin, Edmundu Bo7erju in njegovemu eksponentu v Beogradu Alfredu Ditrozu kazensko preiskavo- Preiskavo je razširilo potem tudi na solastnika gradbenega podjetja >Lidc inž.* Versalovi-ča in upokojenega polkovnika ter sedanjega poslanca Jovana Nenadoviča. ki se sedaj nahaja v preiskovalnem zaporu zaradi znanih Iz novinarske organizacije Beograd, 27. aprila. AA. V nedeljo 26. t m- je bila v Slavonskem Brodu seja centralne uprave Jugoslovenskega novinarskega udiruženja. Vodil jo je predsednik JNU g. Slavo Jutriša. Na seji so razpravljali o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo poklicnih novinarjev. Med drugim je balo sklenjeno priporočiti glavni skupščini JNU, naj naroči vsem sekcijam, da uvedejo posmntninsko zavarovanje za svoje člane. Na poziv ministra za socialno politiko so bili določena delegati, ki bodo skupno z delegati lastnikov listov sodelovali pri novinarska uredbi. Letošnja gaivna skupščina JNU bo v nedeljo, dne 24. maja v Zagrebu. Na seji sta bili sprejeti dve resoluciji, ki med drugim pravita: 1) Centralna uprava JNU stoji na stališču, da posamezni člani ali skupine članov ne morejo pod novinarskim imenom začeti nobene separatne akcije in tudi ne prireditve brez soglasja sekcije, ki ji pripadajo. 2) V zvezi z vlogo nekaterih članov in v zvezi z nekaterimi drugimi primeri, kjer se je novinarjem onemogočalo svobodno izvrševanje njihovega poklica, plenarna seja obsoja takšen postopek in prosi kraljevsko vlado za popolno zaščito svobodnega izvrševanja novinarskega poklica, kar predstavlja enega izmed temeljnih pogojev demokracije in svobodnega tiska. Prav tako apelira na vse politične in druge organizacije, da vidijo v novinarjih, ki prihajajo na sestanke kot poročevalci svojih uredništev, samo ljudi, lci vrše svojo poklicno dolžnost. Velik rop v cerkvi Zagreb, 27. aprila o. V Ličkem Novem so v pretekli noči neznanci vdrli v cerkev sv. Antona in jo popolnoma oropali Odnesli so vse predmete večje vrednosti monštranco, zlat kelih, težak srebrn križ in drugo. Rop je bil opažen šele davi. Cerkev Je utrpela zelo veliko škodo, ker so bili nekateri predmeti večje zgodovinske vrednosti. Iz državne službe Beograd, 27. aprila AA. Za katastrskega nadzornika 6. skupine pri katastrski upravi v Ptuju je imenovan Franc Osole. katastrski geometer Zima v Turčiji Carigrad, 27. aprila AA Po vsej Turčiji _ zlasti pa v srednji Anatoliji, je pritisnila huda zima. V mnogih krajih pada sneg te tet dat zadetih krajih. Izgube zveze so nastale zaradi njenih trgovinskih poslov. Izgube so še narasle zaradi nakupa velikega posestva, ki je pozneje prišlo poa agrarno reformo. Večino bremena te sanacije bodo zadruge same prevzele, prav tolakšno breme bo nosila tudi banovina, pri sanaciji bodo pa sodelovale delno tudi država, Narodna barika in Poštna hranilnica. Tako se bo s skupnimi napori rešila ustanova ki je zelo važna za široke sloje, v tem primeru hrvatskega dela našega naroda Drugo uredbo so narekovale težavne gospodarske razmere zaradi katerih, že kmetje z lastnimi hišami težko prenašajo svoja bremena ,mnogo težje jih pa še prenašajo kolonisti, ki si morajo šele hiše zgraditi. Ta uredba predvineva odpas doi_ gov kolonizacijskemu fondu in sicer 80% za naseljence v južnih krajih in 60% za one v severnih krajih, vendar tatoo> da se lahko ta odpis vrši samo za dolgove do največ 25.000 Dtn. Ostanek dolgov se ima vrniti v treh letih v državnih papižrjLh po minimalni vrednosti. šec. V narodni skupščini ie bila zakonska odredba § 52. fin. zakona sprejeta z glasovi celokupnega kluba JRZ. torej tndi « glasovi vseh članov kr. vlade, ki so poslanci... 0 zakonski odredbi sami je a. minister, ki je doktor juris, po poročilu »Slovenca« izvajal, da >so dopolnila k § 52. finančnega zakona, ki so hotela biti samo razlaga § 129 in § 130. zakona o občinah, popolnoma protizakonita, ker se senat ne sme pečati samo s tistimi zakonskimi Dredlogi, ki so šli v ustavi določeno zakonodalno pot Razlaga zakona je dovoljena samo takrat, kadar zakon sam ni jasen. Paragrafa 129 in 130 zakona o občinah pa čisto jasno določata pristojnost in obseg nadzorne oblasti nad občinskimi upravami in Če zakon takrat ni potreboval razlage, ko so se JNS župani nasilno polastili naših občin, je tudi danes ne potrebuje, ko gre za to da si ljudstvo svobodno izbira svoja občinska zastopstva«. Vsaka beseda, ki bi jo k tei razlagi dodali, bi mogla njen vtis samo pokvarite- dogodkov v narodni skupščini. Ditro« je, akoravno niti on. niti Boyer nista imela potrebnih sredstev, s pomočjo neke male francoske banke dosegel, da je v teku L 1930-in 1931. dobil pristanek na pogodbo za gradnjo omenjenih prog. in posrečilo ae nra je, da je v januarju 1932. bila popisana formalna pogodba- Pokazalo se ie da je LAia namera Boyera, ki je bit kakor se je pozneje odkrilo, v ozkih zvezah s Staviskim, le ta, da pogodbo proda naptrel. Res jo .ie prenesel na podjetje Batignol. ki je bilo ie leta- 1929. zaključilo z našo državo znane stomilijonske pogodbe in ie vršilo izsuše-vanje pančevskega močviria. V preiskavi se razčiščuje več vprašanj in bodo kot priče zaslišani bivši prometni miniser inž. Radivojevič, bivši gradbeni minister Filip Trifunovič ter bivša finančna ministra dr. Švrljuga. ki ie vodil finančni resor, ko se je pogodba pripravljala in sklepala, in dr. Milorad Djordievič, ki je bfl minister financ, ko je bila pogodba podpisana. Sedaj je preiskava dospela tako daleč, da je preiskovalni sodnik za 29. t m. odredil zaslišanje bivšega prometnega ministra inž. Laze Radivojeviča kot eno od glavnih prič. Zatrjuje se, da se bo kazenska preiskava razširila tudi še na druge osebe. Povratek K oscialkowskega v Varšavo Varšava, 27. aprila. AA. Snoči se je vnvii iz Budimpešte poljski ministrski predsednik Koscia.Lkov.-skL Pri sprejemu na postaji so bili tudi vsd uradniki madžarskega poslaništva. Desničarski poraz v Ujpesti Budimpešta, 27. aprila, d. Občinske volitve, ki so se včeraj vršile v Ujpesti, največjem predmestju Budimpešte, so prinesle združenim levičarskim strankam namreč narodnim radikalom, demokratom in socialistom presenetljivo zmago. Svojih 36 mandatov so pomnožili na 51. Združeni desničarski blok, ki so ga tvorile enotna stranka, krščanski sociald in člani organizacije puščičastega križa, je nazadoval od 24 na 9 mandatov. Protižidovske demonstracije v Bratislavi Bratislava, 27. aprila, g. Dijaki fiJoacrf- ske fakultete so priredili protižidovske demonstracije, zaradi katerih so morali prekiniti predavanja. Dijaki so nameravali demonstrirati tudi po ulicah, vendar pa jih je policija razgnala. Chamberlainov povratek v London Budimpešta, 27. aprila b. Sir Ansten Chamberlain se je včerai udeležil banketa, na katerem so bili poleg drugih tudi «u-nanji minister, finančni minister in nekaj drugih odličnikov. Danes opoldne Je Chamberlain preko Dunaja odpotoval v London. Nov prezident Venezuele Caracaz, 27. aprila A A. Kongres je izvolil za predsednika republike Venezuele s vsemi glasovi proti enemu generala Lopeza Contrera. Svojo funkelio bo uradno pro-vzel v sredo. Zagrebška vremenska napoved ia dane*] Polagoma vedno bolj oblačno in toplo vreme- Dunajska vremenska napoved ia torek? Na zapadu zopet nekoliko slabše in hladneje vreme, precejšnje krajevne razlike v oblačenju, ponekod morda tudi dež. za trmitij nJutra« in ^Slovenske-ga Naroda«. Njegova hiša je bila in je še rokopisa. Prvi jc nemško pisana knjižica bogoslovne vsebine z naslovom »Besonde-re Silttenlehre-- Dritter Theril— Von aus-serlichen Pflrichiten gegen den Nachsten. 5 ter Band. — Josephi Lipold Moraliste.« — Rokopis, ki obsega 169 strani, nosi datum *Laybach, den 22. May 1807.« V tem rokopisu so Lipoldove le pesmice, ki so na 18 straneh pridejane na koncu in jih je 11 pod skupnim naslovom: »Več sort zapopadrika kratkočasile pesmi« — to so: »Od kranclerije«, »Od koseou«, »Od ter-lic«, »Od ženic«. »Pesem od minikou (Mejnikov) človeškiga živleinja«, »Od svetliga Cesarja Franca II.«, »Zdihvainje za zgu-bleni posveoejoči gnadn«, »Za Spomlad«, »Za Zimo«, »Ročiška Slava«, »Pesem k enrimo pogrebi«. Seveda pesmice v tem zvezku niso iz 1. 1807, temveč jdh je U-poflid vpisati vanj kasneje, vsekakor pa v letih od 1820—1825. _ Drugi ohranjeni rokopis je ena od omenjenih velikih rokopisnih knjig, ki obsega pesmi rz dobe od j-uilija 1851 do novembra 1854. — Nekaj njegovih pesmi so objavile »Drobtinice«. v letniku 1846 sta dve, v letniku 1849 je ena, letnik 1850 jih ima osem-mod njimi pač najboljšo znanih Ldpokkr vih pesmi »Mati pri zibeli«. v letniku 1854 je ena; devet njegovih pesmi je vzel tudi M- Ahacelj med 6voje »Koroške in štajerske pesmi«- Pod pesmimi je Lipold podipisan »Liipoild Rečički« (tudi »Ročič-ki«). Vsebina njegovih pesmi je prav različna. Najrajši se ozira v njtfh na dnevna vprašanj« ter na cerkvene in posvetne priložnosti. Kadar je dobila kika bližnia cerkev nove orgle, nov oltar in podobno, je Lipold dogodek opasali v pesmi; zlagal jih 'A v n Že otroci naj negujejo zobe z Odolovo zobno pasto. Odolova zobna pasta ohrani zobe lepe in zdrave. danes zbirališče dobro mislečih Slovencev Jugoslovenov. Leta 1911. je zaradi bolezni svoje soproge opustil mesarsko in gostilniško obrt ki jo vodi zdaj g. Deržič, ki je poročen s Tonetovo nečakinjo Tončko, sam pa se bavi zdaj le z vzorno urejenim vinogradom v Sromljah kjer prideluje izredno dobro kapljico. Naš Tone je tudi star Sokol in je bil član Sokola že takrat, ko to v Brežicah ni bilo posebno prioročljivo. Z gospo soprogo pa sta bila in sta še zmerom odprtega srca in dobrih rok. K Tvoji 80 letnici H želimo, dragi Tone^ iz vse srca, da Te nam ljubi Bog ohrani še nešteto let, da bi še dolgo dobo srečno užival z družico gospo Marijo sadove svojega trdega dela! Preizkušnja sokolskih olimpijcev Izbirna tekma je določila vrsto, k! bo zastopala avgusta nase Sokolstvo na bes-linski olimpiadi. Doseženi so bili odlični rezultati m lahko pričakujemo, dabo naša vrsta Sokolstvo dostojno zastopala. Zanimivo je, da so siprvai™^ priborili izvenljubljanski tekmovalci, kar kaže, da so telovadci tudi PodruRflj edinicah tehnično na višku. Od leve na desno so: Janez Pnstou (Jesenic*), Konrad Grilc (Maribor) in Tošo Primožič (Maribor), ki so zmagali na prva ^^ treh mestih Obvezne proste vaje za olimpiado so precej težke. P n končni klaafikadJI febhSTtekme so jih prav tako upoštevali kakor orodno telovadbo. T^iovalc. so^h še med kratkimi odmori vežbali na vrtu Narodnega doma Dva detomora Dve detomorilki sta se zagovarjali včeraj pred sodnikom poedincem g- Anti-pinom na celjskem okrožnem sodišču. Prva obtoženka je bila 291etna Amalija z Ložni-ce. Letos v januarju je na stranišču porodila živega dečka, ga po porodu odnesla pod neko vrbo ob potoku Ložnici, ga pokrila s prstjo in tako zadušila. Obsojena je bila na tri mesece zapora pogojno za dobo 3 let Druga obtoženka ie bila 23let-na Frančiška iz Šmiklavža, služkinja v Novem Celju. Dne 25. februarja le prav tako na stranišču porodila dečka, ga vrgla v školjko in spustila vanjo vodo. potem ja J vzela dete iz školjke, ga zavila v časopisje na čast raznim cerkvenim praznikom in svetnikom; mnoge so biie napravljene za romarske prilike- Pobožne vsebine je tudi njegovu zadnja pesem »Za 16-ti dan novembra ali listopada sveti LenaTd opat«. Tovrstne njegove pesmi imajo tudi nape-ve, ki so v zbirkah ali označeni alii celo z notami zapisani. Za največ njegovih pesmi pa so mu dali snov razni dnevni dogodki domačega kraja. Talko je zapisal razna godovna in ženitovanj&ka voščila, pogrebne, svatov -ske ®n podobne pesmi. Ko so odhajali domači fantje v vojsko, jim je za^el pesem, ki jo začenja teko-le: Kterga bodejo odbrali, da bo morrtil tam ostat' pouk rrni bomo brihten dali, da bo hraber, zvest soldait.« Napravil je pesem cesarjevi neveslii, ob otvoritvi dijaškega semenišča v Celju je zapisal eno »Celjskemu mesitu na čast, prav svetega Maksimiljana, bnihtnirn učencem naj bo tudii odgojnica dana«: in ko je prišel škof Slomšek v Rečico birma*, je napisal pozidrav in slovo za šolarje in škofu posebno zdravico, ki jo je nalovil: »Našemu Prečistil emi Milosti ji vemu Gospodu lavanLinskemu Firštu in Škofu, neizrečlj:vo krog in krog ljubljenemu Antonu Martinu«. tuje pesmi in dajo zanje dicmače, s katerimi so hoteli ljudi razveseljevati, jih vziga" jiaitii, navajati k dobremu ter pončevaiti. In Lipoldove pesmi, čeprav časih bolj okorne. so bile za kaj takega kakor pp.fcšš. Pogosto dovtipen in tudi zbadljiv, je »trudil roko kno glavo«, a kadar 90 se Kadar je bil dogodek kotoakaj važen. nI papir ln obtežBa s kamnom ter vrgia v potok Lavo. Trupelce so potegnili 4. marca iz vode. Obsojena je na 4 mesece strogega zapora, pogojno za 3 leta. Državni tožilec je v obeh primerih prijavil priziv zaradi prenizke kazni. ■KINO SLOGA, tel. 27-301 Danes ob 16, 19.15 in 21.15 poslednjič prvi jugoslovanski zvočni film A življenje teže dalje z Ito Rino in Zvonimir Rogozom. da ga otme pozabi svoje okolioe in poznejših rodov, ali pa da je mogel z njim posvariti svoje župljane, kadar se mu je zdel šaljiv aLi kakorkoli primeren za pouk, vsako taiko snov je porabil in zapisal o nji peseni, ki se bTez reda vT&te v rokopisnih zbirkah: zdaj pobožne, pa priložnostne poučne, razne in pripovedne, kefkor so se spiroti poraijale in kakor jih je sproti zapisoval. Časih si je snov izposodil tudi od zunaj in pove, dh »slišal sem eno, všeč mi je b'la, v;-ža kgotma na tnailalak«; v takii pripoveduje o kmetiču, ki prvič vidi vliaik in seveda misli, da gleda samega peklenščka, ki »petindvajset hiš, nabasane z ljudmi, je dal na kolesa, prot' peklu grmi«; a pevec ga poučuje, češ »Ljubi moj bratec, se daleč goij'faš, ceste železne še ti ne poznaš; to ni bil SaJain, je člov'k gospodaril i no hibaipan po modrosti vižaral.« Za te vrste pesmi so mu prav prišle tt«-di razne novice, tei jih je kje čml; tako so nastale »Zgodba iz Drobtinic 1853 vzeta«, pa »Ta clruca ie Drobtinic 1863 vzela« ali Žalostno zgodbo vam bodem zapel, — ki jo iz nemških novic sem zajel«. Kaj boče povedati v pesmi, nazneni največkrat že v obširnem naslovu, na pr.: »Velikonočno pčrh molči, a vendar brez pouka ni«, »Igra prav mozga dhovega spe-1 ja. — Ob troplo. ob dušo, ob dom oiko-bra«, »Hudounnica zbudi — tac'ga tod*', ki trdo spi«, O da bi le prnšk brž pesem leta — do siina, ki oče štud-mait ga da«, »Ta ni od godcev, je za svate, — ki da-l jejo dvajšce, bone in zlafte«, »En bežen i za smeh. — jas ae Sefem sa greb«, »Ta « omace vesti * Odlični nemški medicinci v Beogradn. Na povabilo medicinske fakultete beograjskega vseučilišča je prispel v Beograd znani učenjak dr. Neubert, profesor berlinske univerze ki je imel za člane beograjske medicinske fakultete zanimivo predavanje. Na povratku z internacionalnega kongresa patologov v Atenah pa bo prispel v Heo-grad tudi prof. vseučilišča in direktor t repičnega instituta v Hamburgu dr. Milens. ki bo tudi predaval. Z niim vred pridejo v Beograd še nekateri drugi znani nemški medicinci. * Dvojni jubilej. Tiho in skromno, kakor poteka celo njuno življenje,- posvečeno sa-mo skrbi za srečo in dobrobit družinice, sta te dni praznovalo v najožjem krogu 25 letnico zakonske zveze ga. Marija in g. Ivan Pelicon, naša dolgoletna naročnika iz Planine pri Rakeku. Istočasno je praznoval g. Ivan tudi 25 letnico samostojnega obrtništva. Iskreno čestitamo in želimo: zdravo in srečno naprej do zlatega jubileja! « Jugoslovenski organizator protiepidem-ske borbe na Kitajskem- Ravnatelj zagrebškega Higienskega zavoda dr. BerislavBor-čič se mudi na Kitajskem kot posvetovalni organ zdravstvene komisiie Društva narodov v Ženevi. Bavi se z organizacijo zdravstvene službe na Kitajskem. Na tem področju deluje, kakor znano, tudi naš znani organizator zdravstvene službe dr. Štam-par. Pobijanje epidemij na Kitajskem, kjer milijoni podlegajo nalezljivim boleznim, je ogromnega pomena za ves kitajski narod. Strašna sila epidemij goni Kitajce v apati-jo, zaradi česar se v pokrajinah razširja razbojništvo in zaradi česar tudi mogočni sloji kitajskega prebivalstva ne morejo zajeziti prodiranja tujcev. Snovanje zdravstvenih ustanov po vzoru naših higienskih zavodov, in Šole narodnega zdravja pomeni važno sredstvo za notranio ureditev velikanske kitajske države. Na uspehe, kijih imajo naši strokovnjaki zdravstvene službe, že zdaj gledajo z veliko nevolJo Japonci, zakaj kakor hitro se bo Kitalska rešila strašnih epidemij, bo tudi sposobna zaustaviti pot vsaki tuji in vazi ii. * Odobrena je polovična voznina po nagih železnicah članom Jadranske straže iz vse države, ki se bodo udeležili skupščine Oblastnega odbora Jadranske straže Petrov-grad v Novem Bečeju 24. maia. Popust bo veljal od 22. do 26. maja- Nadalje je dovoljen SOodstotni popust članom društva »Šlarafija«. ki se bodo udeležili proslave 301etnice tega društva v Saraievu od BO-maja do 1. junija. Popust velia od 27. maja do 12. junija. Udeležencem kongresa Jugoslovanske protituberkulozne lige in Jugoslovanskega fiziološkega društva v Sarajevu velja ista ugodnost od 27. maja do 5-junija. * Novi grobovi. Včerajšnje ponedeljsko »Jutro« je obširneje poročalo o smrti g. Josipa šušteršiča na Seničici pri Medvodah. Pokojnik je bil kot župan medvodske občine, kot posestnik in trgovec eden naših najuglednejših mož, vzoren gospodar in požrtvovalen javni delavec- K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob pol 17. — V Ljubljani je umrl po kratki, mučni bolezni v splošni bolnišnici gospod Janez Vidic, zvaničnik drž. železnic v pokoju, v 63- letu starosti. Pogreb bo iz mrtvašnice splošne bolnišnice jutri ob 16. — Po daljši bolezni je umrl na Vrhniki v starosti 54 let gospod Ignacij Oblak, sodarski mojster in založnik piva Union Pokopali^ so fja včeraj pri Sv. Pavlu ob veliki udeležbi, k; je pokazala, kako zelo je bil pokojnik priljubljen. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Smrt zaslužnega rodoljuba. Na Sušaku je umrl odvetnik dr. Aurel Figatner, star 65 let. Doma je bil iz Zagreba in je še kot mlad človek prišel na Reko. Tam je pozneje otvoril svojo odvetniško pisarno, ki si je pridobila velik ugled. Po vojni se ie s svojo pisarno preselil na Sušak. Med mirovnimi pogajanji z Italijo ie bil član dveh naših delegacij in je kot tak mnogo storil za svoje rojake. Uspešno se ie udejstvoval tudi kot delegat v paritetni komisiji, ki je zasedala v Opatiji. Zaslužni pokojnik je v svoji oporoki odredil najskromnejši pogreb, večino svojega premoženja pa le zapustil v nacionalne in dobrodelne svrhe. * Tovarna JOS. RE1CH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 Samo še danes ob 4., 7% in 9% uri rusko-sovjetski film * Osebna vest. Pri splošni zavarovalni družbi »JUGOSLAVIJI« v Beogradu je imenovan za direktorja g. dr. Vladi slav Spasič, bivši direktor Jadranske zavarovalne družbe v Beogradu. * Dediče iščejo. V Clevelandu je umrl med svetovno vojno naš tam naseljeni rojak Ivan (John) Grebene, za čigar naslednike so bili označeni njegov brat Josip v Clevelandu, mati Marija, brata Alojzij in Anton ter sestra Marija, ki živijo doma na Dolenjskem. Zaradi izplačila zapuščine pokojnega Ivana Grebenca nai se izseljenskemu komisarjatu v Zagrebu. Palmotiče-va 59, ali pa izseljenskemu nadzorniku v Ljubljani čimprej javijo njegovi dediči-Kdor pozna njih naslove, nai iavi to izseljenskemu komisariatu. * Zahtevajte od svojega čevljarja strokovno pričvrščevanje gumijastih podplatov in podpetnikov Palma Okma- Vi boste nosili čevlje za vsak dan še samo s temi podplati in podpetniki. keT so trajni, lahki, elastični in nepremočljivi. * Sneg v Črni gori in Sandžaku. Kakor že mnogokrat, se tudi letos zima najbolj trdovratno drži v nekaterih delih Črne gore in Sandžaka. V soboto je ves dan močno snežilo po višjih črnogorskih in sandža-ških planinah. Vsa okolica Beran je bila v nedeljo zjutraj močno zasnežena. Snega je toliko, da je spet velika nevarnost za obstoj važnih avtomobilskih zvez Bera-ne—Podgorica in še v večji meri na progi Berane—Peč, ki vodi preko čakorskih planin, ki so tudi močno zasnežene. Važne avtomobilske proge, ki vežejo preko čakorskih planin Črno goro z Metohijo so vsako leto zaradi visokega snega dolge tedne neuporabne in so letos progo Berane—Peč po dolgem zastoju šeJe 23. t. m. očistili od snežnih zaprek. Zdaj je spet precej zasnežena. Pri tesm pa je zelo zanimivo dejstvoj da je temperatura v prvi polovici tega meseca dosegla že 25 stopinj nad ničlo. * Eno srce — ena radenska. Iz Ljubljane u— Zadnja pot nadučitelja Valentina Zavrla. Odločni narodni prosvetni in gospodarski delavec upokojeni nadučitelj g. Valentin Zavrl je iz svojega bivališča v Soški ulici v nedeljo nastopil zadnjo pot na zeniljL S sorodniki ga je spremljalo mnogo stanovskih tovarišev, med katerimi so bili višji šolski nadzornik v pokoju g. Gaberšek ter številni njegovi prijatelji in bivši učenci. Pogreba se je udeležila tudi gasilska deputacija iz Begunj v krojih in s praporjem. Svojemu zaslužnemu častne, mu članu je ta gasilska organizacija polo. žila na grob krasen venec. Končan Je dolg1 delavni dan zaslužnega vzgojitelja in narodnjaka. Naj bi zgledi tega značajnega in požrtvovalnega vzgojitelja in rodoljuba še mnogo koristili našemu narodu in domovini. u— Naše manjšine v luči sedanjega mednarodnega položaja je naslov nredavanju, ki ga bo imel pod okriljem Kluba primorskih akademikov znani publicist dr. Vrčon Branko. Predavanje bo^v sredo 29. tm. ob 20. uri v kemični predavalnici na realki (Vegova ul.). Dolžnost vseh akademikov je, da se predavanja udeleže. u— Drevi bo predaval o snovi »Slovenski alkoholizem in književniki« predsednik društva »Treznosti« g. Rudolf Horvat v dvorani OUZD Miklošičeva cesta 20. Začetek ob 20. Iskreno vabljeni vsi, ki se zanimate za to pereče vprašanje. Vstopnine ne bo. u— Slovenski in splošni alkoholizem Pa književniki — to je snov. ki bo o njej prer daval predsednik društva »Treznosti« g. Rudolf Horvat danes ob 20. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Predavanje bo prav gotovo izredno zanimivo. Dobrodošli vsi, ki se zanimate za naša pereča vprašanja-Vstopnine ni. u— Dom visokošolk. Izredni občni zbor bo drevn ob 20- v Domu visokošolk, Gradišče 14./I. Udeležba strogo obvezna! u— Akademski klub montanistov v Ljubljani je na rednem občnem zboru 24. t. tn. izvolil odlbor, ki ga sestavljajo: predsednik Jan Vlado, podpredsednik Koharič Ivo, tajnik I. Požun Alojzij, tajnik II. Jelene Drago, blagajnik Sapač Franc, gospodar Duhovnik Jože, knjižničar Zore 'Alojzij, arhivar Koželj Anton in referent za ferijailne pralkse Mule j Oton. u— V soboto 2. maja bodo Taborjani priredili svoj družabni .večer s plesom ob sodelovanju društvenih orkestrov. MaLo resne in dovolj plesne godbe bo gotovo slehernega zadovoljilo- In zaplesal bo lahko vsak, saj se bo za vsakega našel pr moren komad za poskočen korale- je za smeh bia ruirreta — Ni pohuišliiva, ne svata«. Posebno značilni so nas'ovi pri poučnih pesmih, v kaiterih govoni o človeških napakah. svarj pred grehom in napoveduje kazni, ki jiih je Bog zanje določil na tem in na onem svetu. Na pr.: Goljufen ja te svet. hit' dušo seb' otet«, »Naj lična pesem se glasa — nasprotna prevzetnosti«, »Nečist v peklu tam goni, čist v nebesih veseli«, »Ta pesem puntarje naj oplaši — Krivične in nečiste spokori.« Iz Lipoldovih pesmi bi se dal poseben oddelek določiti zdravicam, napiitnioaim, pesmim godčevskim, novoletnim, svečarskim in kolednišk;m, pa pesmim za razne stanove, od katerih so mu najbolj bili pri srcu splovarji. Sam Savinjčan je z njimi pač že izza mladega prihajal v stiik ob Savinji, pa tudi med njegovimi moškimi žutpljami je bil redek, ki bi nikoli ne biil na splava- Tako so spremljale njegove pesmi te može v nevarnosti na vodi, v veselju ob počitku im pri dobri kupčiji, voščeč jim srečo, po Savi in Donavi, često do samega Črnega morja: veselil se je z njimi ter jim pel o vožnji, o prodaji lesa in razne napitnice- Časih so mu diaile snov za pesmi tudi zgodovinske pri povesti: od teh bi bilo omeniti: Car Ivan iz Moškove — popeve tudi vreden je«. »Moč velikanska, koj zelo tiranska« je iz dobe avstrijskega cesarja Maksa II.,« »Spoštuj očeta, matere — Da tebe Bog tuid' žegnal bo« govori o Avgustu II., kralju saksonskem. Pre- cejšnje število je v rokopisniih zbirkah tudi nemških pesmi, največ zopet priložnostnih o osebah, rojenih Nemcev, s katerimi je občeval; druge spet imajo isto vsebino kakor slovenske: o žedezniici, o splavarjih, o dijaškem semenišču v Celju. Dasi obsegata oba ohranjena rokopisa 260 raznih pesmi, bi se iz njilh težko dal napraviti mal izbor, ki bi imel pesniško ceno; po večini so to le krajevno ali časovno omejeni zapiski v preprosto vezani besedi, brez globlje misli, prikrojeni za priiprosti narod tedanjega časa Gotovo je, da je imel Lipold precej pesniškega daru, ki ga je kot pravi narodni pevec svoje dobe rabiil z istim namenom, kakor večina takratnih pesnikov, med njimi s posebnim uspehom tA. M. Slomšek. Peli so, da iztrebijo iz naroda nespodobne aK pa poslušalci pesmi smejali, jih vprašuje: »Kaj boste pa vi za njo men' daJi?« in poziva: »Boste j a zia vino dali«; vendar njegova zabavljica ni bolela in pesem čeprav osoljena. je »katoliško osoljena«, kakor pravi v naslovu, ko poje: »Veselje nam diši, Bog mu nasproten ni, Da le pošteno je, Pregrešno ne-« Kadar pa pove bolj debelo, 6e nia koncu opraviči: »To je res, nekaj vmes je tud' zlagano, le zgolj za vas prav za špas not' v pesem dano.« Tem preprostim pesemcam odgovarja Zahteve dravskih vojnih invalidov O početku občnega zbora, ka ga je imel oblastni odbor Združenja vojnih invalidov • za dravsko banovino v nedelio v Mariboru, smo poročali že v ponedeljskem »Jutru«. Na koncu zborovanja 90 zborovoilci sprejeli nastopno resolucijo: »Delegati 38 kraijevnih odborov z oblastnim odborom eo ob navzočnosti mnogoštevilnega članstva na podlagi referatov po večurnem zborovanju ugotovili skrajno sla d položaj jugoslovensikih vojnih žrtev- Zato soglasno zahtevajo: 1) Invalidski zakon iz leta 1929 nai se izboljša tako. kakor zahtevajo stvarne potrebe. Uredba o spremembah z dne 25. marca 1 1936. ni zadostna in le malenkostno izboljšuje položaj. Nujno je potrebno, da se invalidski zaikon še novelira, in sicer. da se davčna podlaga za siromosnost poviša najmanj na 300 Din. da se upoštevajo le davki poedinca in ne celotne zadruge, da se jemlie v poštev premoženjsko stenje po sedanjem, ne pa po vojnem času da se izpremeni člen 42-. da se starsom padlih prizna pomoč, čeprav ima;o še druge sinove, da se dovoli nc e jena pravica ponovnega sojenja na podlagi novih dokazov tudi, ako se premoženjske razmere poslabšajo in da se reševanje invaldskih zadev podvrže vsem inš^ncam rednih m posebnih invalidskih sodišč in da se da vsaj pravica zdravllenia tudi 20 odstotnim invalidom. 2) Takoj nai se izpeto vse zaostale invalidnine. 31 Pro+ezni delavnici naj se preskrbe v naprej zadostna sredstva za obrat in material, da ne bo ustavi !L:anski borzi so se danes v pri-' vatnem klirimgu trgovali avsifcrvski šilingi po 9 22 in angleški funti t>o 250, na zagrebški borzi pa avstrijski šilingi po 9.22. grški bon.; po 31.6250 in španffce pezete no 6.80 Nemški klirinški čeki so sp trgovali v Ljubljani no 13.9?. v Zagrebu po 13 93 in v Beogradu no 13 9314- Na zagrebškem ef~khirm tržišču i" bil promet v vrnjn.i škodi po 356 m 356.50 ter v 7°/o invest. posojilu po 81. Devize Ljubljana. Amsterdam 2965.30 — 2979.90, Berlin 1754.20 — 1768.08, Bruselj 736.47 — 74333, Curih 1424-22 — 1431-29, London 215-37 — 217-43, Newyork 4336.79 — 4373.11. Pariz 287.75 — 289-18, Praga 18035 — 181.66. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2175, London 15.15, Newyork 306.875. Bruselj 51 92. Milan 24-15, Ma-drid 41.90, Amsterdam 208.25, Berlin 123-35. Dunaj 56-25, Stockholm 78.10, Oslo 76.10, Kob ;«hovn 67.65, Praga 12.6850, Varšava 57.7250i. Atene 2-90, Bukarešta 2.50 Efekti -— Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365 — 356, za maj — junij 358 bi., 4% agrarne 4730 den-. 6% begluške 65-50 den., 7°/» invest. 80.50 — 81.50, 7% invest. 80 50 - 8130. 7% Blair 72 bi.. 8% Blaiir 82 — 82.50: delnice: PAB (brez kupona) 215—217, Trboveljska 130 den., Sečerana Osijek 140 — 145. Beograd. Vojna Skoda 357 — 357.50 (357), 6% begluške 66 — 66 10, 7% invest. 82 den. 7°/« sVi-biliz- 80 75 den. (81). 7% Blair 71.75 — 72.50 Drž- hip. banka 82.50 den.. 8°/o Blair 81 — 82.25. Narr>dna banka 6350 — 6370 (6350). PAB (brez kupona) 214 — 216.50 (216). Blaf*ov*«a tržila zrro 4- Chicago, 27. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za mn,j 98.50. za julii 89.125: koruza: za maj 63.25, za julij 61-75, za sept. 60-50- 4- Winnipeg. 27 aprila. Začetni tečaji: pSen'ca: za ma j 8125, za julii j 82.25, za okt. 83. 4- NovoSadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca ..V.afni - Pšenica; baška in srem«ka 138—140: okolica Sombor in banatska 137—139; baška ladja Tisa 141— 143: ladia Begei 140—142, slavonska 142 —148. Oves- boški. sremski in slavonski 124—126. Ječmen: baški in sremski. 64 2akaj čvesti? Vsaka aroma, seveda tudi kavna aroma, ima to lastnost, da se izdiši. Kaj pa bi bila kava brez aromei Zato je tudi dobila nov tesno zaprt kartonski ovoj zmeraj dobro dišeča Knei sladna kg 132.50—135. Koruza: baška, sremska ta banatska 101—104. Moka: baška im banatska »Og« in »Ogg« 230—240; »2« 210 —220; >5« 190—200;;; »6« 170—180; »7« 142.50 — 152-50: »8« 102-50 — 105. Otrobi: baški, sremskii in banadski 98— 102. Fižol: baški in sremski beli 167.50— 172.50. 4- Budimpeštan«ka terminska borza (27. t m.) Tendenca stalna Pšenica: za maj 15.65 — 15.66; koruza: za maj 12.52 — 12.54, za julij 13.01 — 13-03, za avg. 13-20 — 13-22. Plesalci, rajalci - plačajte takso i Nove določbe v okrožnici bana dr. Natlačena Te dni so seznanjali finančni organi po Sloveniji vse gostilničarje z najnovejšo okrožnico g. bana dr. Natlačena glede banovinske plesne takse. Gostilničarji so dobili okrožnico le v pregled in podpis Da se obvarujejo posledic in da bodo obenem tudi plesa željni gostje informirani, kako je s plesno takso, objavljamo okrožnico z vsemi njenimi glavnimi določili: >Po pravilniku o banovinskih davščinah dravske banovine se za vsako javno plesno prireditev plačuje posebna banovinska taksa Iz poročil, ki -jih predlaga finančna kontrola, pa posnemam, da se pri pobiranju te takse zakoniti predpisi zelo površno izvajajo. Prireditelji plesa, pa tudi organi, ki pobirajo banovinsko plesno takso (občine) so večinoma pomotnega naziranja' da se banovinska taksa mora plačati le tedaj, če je ples predhodno prijavljen in je bilo izdano tozadevno oblastveno dovoljenje, slučajno nastalim javnim plesom se pa običajno ni posvečala zadostna p sinja, marveč se je dopustilo, da so se nemoteno vršili brez takse, čeprav so pogosto zavzemali večji obseg, nego predhodno prijavljeni in oblastno dovoljeni plesi. Tako postopanje ruši predvsem davčno moralo, je pa tudi v veliko škodo banovinski blagajni. Zato se mi zdi potrebno. da dam nekatera navodila za izvrševanje tozadevnih določil pravilnika o banovinskih davščinah. Predvsem je razčistiti pojem, kaj naj se smatra za javno plesno prireditev. Za javno plesno prireditev se smatra ona plesna zabava, ki je vsakomur pristopna ali vsaj ni omejena na gotov krog ljudi, ki so po sorodstvu ali drugih družinskih vezeh navezani d iig na drugega. Svatba, združena s plesom, je banovinske takse oproščena le tedaj, če se je udeležujejo zgolj povabljeni svat je; če pa ima pristop tudi širše občinstvo, se banovinska plesna taksa mora plačati. Ni torej potrebno, da bi bilo s plakatiranjem ali na drug način predhodno oznanjeno, da se vrši ples; zadostuje, da se na gotovem kraju ljudje zbirajo in dohajajo zaradi zabave s plesom. Pri slučajno nastalih plesih se mora banovinska taksa naknadno plačati. Prav tako je važno, kje se ples vrši. Ples je lahko tudi v zasebni hiši pa se mora vseeno prraviti in plačati takso, kakor hitro je dobr značaj javne plesne prireditve, po prejšnjem odstavku. Glede prireditelja plesa ne omenja pravilnik o banovinskih davščinah nikakih izjem. Banovinsko takso je torej treba pobirati tudi za društvene plese čeprav so morda omejeni le na društvene člane. Tudi šolske se mora vseeno prijaviti in plačati taksa. Razna društva in ustanove se obračajo na kr. bansko upravo naj bi jim z ozirom na namen prireditve (kulturen ali humanitaren) izjemoma oprostila banovinske plesne takse. Poudarjam, da bo kr. banska uprava vse take prošnje brez izjeme odklonila, zato se mora tudi v takih slučajih banovinska taksa pobrati, preden se izda dovoljenje za ples. Prav posebno pa opozarjam na to, da bo banovinska taksa pobrana za vse prijavljene ali slučajne nedeljske plese v podeželskih gostilnah. Taki plesi so najuspenejša vaba za črezmerno popivanje in zapravljanje težko prisluženega denarja Razen tega se vršijo pogosto v tesnem z dimom in alkoholom prepojenem ozračju, pa so zaradi tega zdravju skrajno škodljivi Pogosto se sliši izgovor, da godec ni bil naročen in da so si gostje godala sami s seboj prinesli. Na take izgovore se ni ozirati. AJko lastnik ali najemnik lokala v takem primeru dopusti, da se razvije javen ples, prevzame nase odgovornost za vse posledice zlasti pa za plačilo banovinske takse. Za pravilno izvrševanje predpisov odgo-! vorjajo prireditelji ali lastniki odnosno najemnik prostora, kjer se ples vrši Ta mo-' ra pri slučajnih plesih do 12. ure prihodnjega dne ples prijaviti in plačati ustrezno banovinsko takso če tega k-ltub opominu ne stori, je zadevo prijaviti okrajnemu načelstvu, da uvede kazensko postopanja. 9 j Oblastva odnosno organe, ki so poobla-! ščeni, da izdajajo plesna dovoljenja, opozarjam prav posebno, naj sami strogo pazijo, da se določila pravilnika o banovinskih davščinah v nobenem oziru ne bodo izigravala. Hkratu naprošam tudi finančno kontrolo, naj po svojih močeh nadzoruje, je-li v vsakem primeru, kjer gre za javen ples, banovinska taksa plačana. Banovinska plesna taksa se plačuje v banovinskih kolekih, ki se nalepijo na plesno dovoljenje in po predpisih uničijo. Sezname o pobrani banovinski taksi na plesne prireditve in za podaljšanje policijske ure predlagajte po že danih navodilih kr banske uprave še nadalje finančnemu odseku banske uprave, to je potrebno zaradi kontrole dohodkov po banovin-skem proračunu. Vse dosedanje okrožnice, ki pojasnjujejo, kdaj nastopi obveza za plačilo banovinske plesne takse in ki nasprotujejo tem navodilom, se s tem pre-klicujejo.« * Takšno okrožnico so dobili vsi glavni oddelki in oddelki finančne kontrole v dravski banovini Ako organi finančne kontrole opazijo da se nekje vrši javen ples, morajo predvsem zahtevati od prireditelja oblastno dovoljenje in dokazilo, da je banovinska plesna taksa plačana. Ako prireditelj tega dokazila nima, niti ga do 12. ure prihodnjega dne ne predloži, morajo sestaviti dejanski opis in ga predložiti pristojnemu sreskemu načelstvu zaradi kazenskega postopanja. Prednja navodila se nanašajo le na pobiranje banovinske plesne takse, kajti o državnih taksah so za tolmačenje predpisov pristojna le državna finančna oblastva. Sokol Nj. VeL kralj Peter IL pokrovitelj zleta v Subotici Savezna uprava je prejela od dvornega maršalata nastopno obvestilo: Po najvišjem nalogu Vas obveščamo, da bo pokrajinski zlet Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki se bo vršil junija meseca v Subotici pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra IL Spored pokrajinskega zleta SKJ v Subotici obsega narašča jsko-dečje dni 13 in 14 junija ter glavne zletne dneve Z1-, 28., 29. junija. Prva dva dneva se bodo vršile na-raščajske tekme, javni nastop sokolske mladine na zletišču ter zvečer 14. junija tudi velika sokolska akademija v sokolskem domu. Na glavnih zletnfh dneh bodo ravnotako tekme članstva 27. junija in zvečer otvoritveni koncert, naslednji dan bo popoldne velika javna telovadba na zletišču, zvečer telovadna akademija v subotiškem sokolskem domu ter slovanski večer v amfiteatru. Na Petro-pavlovo se bo javna telovadba na zletišču ponovila, dočim bo zvečer zopet več drugih zletnih prireditev. V okviru subotiške-ga zleta bo priredil Savesni prosvetni odbor II. glasbene tekme pihalnih godb, fanfar. tamburaških zborov in raznih pevskih zborov. Tekme bodo vse tri dni. Sokol Ljubi jana-Stepanja vas obvešča članstvo, da je preminila njegova od počeA-ka druš>tva zvesta članica, sestra Anžičeva Ana. Društveno odposlanstvo jo bo spremljalo na poslednji noiti v torek 38. t- m. ob 16. Ostelo č"airstvo ie vablieno, da se v čimvečjem številu pridruži odposlancem. Zbir",'išče pred hišo žalostti. Poljanska cesta 68. Obleka civilna z znakom Blaigopokoj-iroi časten spomin. Popoldansko telovadbo je uvedlo za člane društvo na Vinogradih v Pragi. Storilo je to zato, ker Je v društvenih vrstah polno bratov, ki se ne utegnejo udeleževati večerne telovadbe, dočim to lahko store popoldne. Vadlteljski zbor je odredil posebne vodnike za ta oddelek, ki vežba trikrat tedensko in ima poleg ostalih tudi začet-i nlško vrsto ter oddelek starejših bratov. | Priporočljivo bi bilo, da bi tudi naša večja društva storila kaj sličnega. saj imajo go-. tovo tudi člane, ki jim je večerni obisk te-I lovadbe nemogoč. VI m ram Življenjski pogoji in cene - Jugoslavija je med najcenejšimi drža- ---vami, zato pa ima tudi nizke plače ............................................**" Ženevski urad za delo je dal v 35 državah in kakšnih 200 mestih razisKati detajlne cene in življenjske pogoje poedinih socialnih plasti. Iz statistike, ki jo je izdal o tem, posnemamo nekatere najbolj zanimive številke. Beli kruh je najdražji v Avstriji, kjer stane povprečno 93 (švicarskih) centimov kilogram, najcenejši pa je na Madžarskem, kjer velja samo 23 centimov. Po ceni okrog 35 centimov je beli kruh tudi na Francoskem, V Portugalu, Italiji in Belgiji. Povprečna cena mu je v Evropi 42 centimov, več pa stane samo v Nemčiji (59), Danski (50), Finski (62), Poljski (43) in na Češkoslovaškem (44). Povsem drugačne so cene za črni kruh. Najdražji je v Zedinjenih državah na švedskem, kjer stane kilogram 50 cent., dalje na Češkoslovaškem (37) in Holand-skem (39). Najcenejši je črni kruh na Estonskem, Lotiškem in v Jugoslaviji. Zanimivo je razmerje med belim in črnim kruhom na Danskem, kjer velja prvi 50 cent., drugi pa le 14 cent.! Naravnost fantastične so razlike v ce-nah masla. Da produkcija in cene nikakor niso pojmi, ki bi šli skupaj, dokazuje pri- ««« m »««««« m m m »m« mer Švice, kjer stane kilogram tega živila skoraj 5 frankov, kar je najvišja cena, pa čeprav producira baš Švica toliko masla, kolikor nobena druga dežela. Najcenejše maslo ima Estonska, kjer stane samo 1 fr. povprečna cena za vse dežele je 2.5 fr., dražje so še Nemčija, španska, Holandska, Češkoslovaška. Madžarska in Jugoslavija se približujeta Estonski. Cena za margarino je skoraj povsod za dve tretjini nižja od cene za maslo, povprečna cena ji je poldrugi frank. Na Estonskem velja kilogram krompirja — 2 centima, a kaj to pomeni, je razvidno najbolj iz tega, da plačujejo v deželi s povprečnimi cenami, kakršna je Avstrija, za kilogram 11 centimov, v Španiji, Švici in Češkoslovaški pa še dosti več. Kar se tiče sladkorja, ga najceneje prodajajo na švedskem (28 cent.), najdražje pa v Italiji in naši državi. Samo v Italiji, na Holandskem in na Češkoslovaškem, kjer sladkor producirajo, stane več nego 1 fr. Kar se tiče kave, jo pijejo najdražjo v Avstriji (7.36 fr.) sledijo Lotiška (6.75) in češko slovaška (6.75). V Portugalu 5.49 fr., v Španiji 4.55 fr. Najdražji je čaj spet v Avstriji. Sledijo češkoslovaška in Poljska, Prestolnica se pripravlja na obrambo Abesinski cesar je zapovedal, da se mora Addis Abeba pripraviti na obrambo proti italijanskem« navalu. Vse prebivalstvo, ki je ostalo doma, mora sodelovati pri teh pripravah za skrajni odpor e milel med kolesi Strahotna smrt dekleta, ki je prineslo očeta kosilo Ko je neki železniški nameščenec na postaji Heidenschreck na Saškem snažii lokomotivo brzovlaka, ki se je bil pravkar pripeljal, je odkril med žarometoma in želez jem odtrgano glavo mladega dekleta. Kmalu so dognali) da gre za 17-letno hčer nekega nosača s te postaje, ki je nosila svojemu očetu kosiilo in je hotela nekoliko sto metrov od postaje prečkati progo, ko se je brzovlak bližal že v polnem diru. Splezala je preko že spuščenih zapornic, a čim je napravila prv« korake, jo je vlak zgrabil ln dobesedno razčetvoril. Na kraju nesreče so naSH samo odrezane roke in trup brez nog. Sna izmed odrezanih rok je še stisfcaila košarico s kosilom za očeta. Eno izmed nog ao odkrili šele v Ratfbora, drugo pa oa vrocJavski glavni postaji Oba odtrgam uda sta visela na spodnjem, deln spatafh vozov. Egiptski kralj Fuad je hudo bolan in so se zaradi tega že raznesle preuranjene vesti o njegovi smrti. Njegovemu sinu, prestolonasledniku, je komaj 17 let Roman angleškega policista V Stari cerkvi v Chelseji se je izvršila poroka, ki je zbudila v londonski družbi veliko pozornost. 19-letna Honor Felicity Strongova, hči anglikanskega duhovnika, se je poročila z mladim policistom WilHa-mom Searlom Parkerjem. Družina Strongo-ve je z zakonom ene svojih hčerk zvezana r. angleško aristokracijo. Nevestina sestra je žena princa Georgesa Imeretinskpga. Saima je imela prijateljice med damami londonske družbe in pred dvema letoma jo je njena mati ob velikem pomladnem sprejemu predstavila angleškemu kraljevemu paru. Pred časom se je seznanila s poliois+om Parkerjem in se je zaljubila vanj Njeni starši so se t-ej zvezi upirali, pa so so morali nazadnje le vd.iti. K poroki ie v rrr-kev prišlo mnojro aristokratov. ki so mlademu paru voščili najboljše. Pol stoletja %■?. deluje CMU, darujmo še za pol stoletja! Poroka na gorskem vršaca Iz Stockholma poročajo, da se je tam mlad smučarski par odločil slaviti svojo poroko na vrhu neke gore. ženin se ja obrnil do nekega duhovna s prošnjo, da bi ta poroko tam izvršil. Z dvema pričama in duhovnikom sta mlada človeka potem zlezla na vrh 1500 m visoke gore, kjer je duhovnik vzel talar iz nahrbtnika in izvršil obred. Ko je družba popila kozarec šampanjca, se je vrnila v hitrem smuku v dolino najcenejši pa je na Angleškem, kjer stane kilogram manj nego 3 fr. Plin je najcenejši na Finskem, najdražji na češkoslovaškem. Statistika navaja Estonsko kot najcenejšo državo 'zmed vseh 30 držav, ki jih upošteva, približujeta se ji Madžarska in Jugoslavija. Seveda pa ni rečeno, da dajejo najnižje cene tudi jamstvo za res najcenejše življenje. O tem bi lahko zapeli posebno pesem pri nas, ki spadamo po številkah vendarle med najcenejše dežele na svetu. Poceni življenje je odvisno ne samo od cen, temveč tudi od plač in tu se pokažejo razmerja, ki postavljajo stvari spet temeljito na glavo. Nosovi se nam daljšajo Znani češko-ameriški antropolog dr. Aleš Hrdlička je izvršil nešteto meritev na lobanjah in obrazih starih Američanov, Indijancev, Eskimov in zamorcev. Prišel je do zaključka, da se ljudem nosovi s starostjo daljšajo in širijo, ušesa jim postanejo večja in usta širša, že od mladega se usta počasi širijo. Pri teh raziskavah je prišel dr. Hrdlička tudi do precej nenavadnega rezultata, da imajo ženske razmeroma večja usta nego moški, v razmerju s telesom so namreč ženska usta večja nego moška v razmerju z moškim telesom. Zanimivo je nadalie. da imajo prebivalci toplejših podnebij širše nosove nego prebivalci mrzlih dežel. Šotor pri Gondarfo General fašistične milice Achille Starace je razpel pri Gondarju svoj povefjnišM šotor, kakor ga vidimo na sliki če se športnik preveč redi ga športno vodstvo ustrahuje z globo ••• Med boksači je včasih navada, da morajo plačati globo, če njih teža prekosi mejo, ki jim je predpisana. Zdi se. da se bo ta taktika prenesla tudi na nosometnike. vsaj v Pragi so napravili prvi poskus te vrste Praška »Slavija« je pred kratkim pozvala svojega člana Simpersketra. ki je postal menda po zaslugi izbornesa olzenjskega piva nekam preveč korpulenten naj stori vse. da bo njegova teža nazadovala vsaj za štiri kilogramčke. Marijine Lažni sicer niso daleč od bele prestolnice, toda Simper-skemu se je videla kura tam sotovo predraga in je rajši stradal na svoj način-Uspeh je bil čudežen. Ko ie te dni na že- Utrdbe ob abesinskem prelazu Zadnji napori obupne borbe proti italijanski vojski Zadnje vesti vedo poročati, da so začeli Abesinci z energičnim odporom proti nadaljnjemu italijanskemu prodiranju proti Adis Abebi, njih vojska se baje hitro obnavlja in utrjuje. Gorsko skupino Tama-buirja, ki je kakšnih 170 km proti severu oddaljen od abesinske prestolnice, so spre- Petain — osemdesetletnik Slavni maršal Francije, P e t a i n, je obhajal te dni osemdesetletnico rojstva. Zaslužni vojskovodja je v svetovni vojni lajveč pripomogel, da se je nemška ofenziva 1. 1918. razbila ob trdem čelu hrabre francoske armade. Petain je tudi član francoske Akademije Drama v zlatem rudniku Dva so rešili izpod zemlje, tretji pa je umrl Poročali smo že o nesreči v zlatem rudniku v Moose Riverju,. pri kateri je globoko v zemlji zasulo tri osebe zdravnika in akcionarja družbe, ki izkorišča ta rudnik, dr. Robertsona, ter dva višja uradnika, Scaddinga in MagilJa. Magilla je bil v jami težko poškodovan na glavi in je umrl po tridnevnem smrtnem boju, ostala dva so pa mogli šele po desetih dneh spraviti iz globine Reševalna dela je vodil novoškotsiki zdravstveni minister, ki je sam zdravnik in ki je prvi dospel do ponesrečencev, da jim da strokovno pocmoč, preden bi ju spravili na dan. Videti je že bilo da bodo vsd napori zaman, kajti tik potem, ko so izkopali pot do ponesrečencev, so se spet vsule težke skale in do zadnje minute niso vedeli, ali jih bodo mogli še pravočasno odstraniti ali ne, tembolj, ker je rušenje skal ogražalo reševalce same Nazadnje »MIIHlmmHMHIim>l>IMMIM» Hči plesalca Nižinskega Kakor poročajo iz Budimpešte, se je tam poročila Kira Nižinska, hči slovitega ruskega plesalca, ki je že lepo vrsto let zaprt v nekem sanatoriju za duševne bolezni. Za moža je vzela kapelnika Markijeviča iz Kijeva. Zvečer pred poroko je še nastopila kot plesalka. Zapuščina pisatelja Kiplinga Kaikor poročajo iz Londona, so sedaj ugotovili, da je nred nedavnim preminuli a:n«le-jki p-,ate'i Rudyard Kiplmg ostaviil veliko imetje. Njegova zapuščina znaša 155.000 funtov šteririneov. pa so le dospeli do ujetnikov Magilla so izvlekli, kakor rečeno, že mrtvega^ Ro-bertson in Scadding pa sta bila živa in dobre volje, čeprav ju je desetdnevno čakanje na rešitev hudo zdelalo. Robertson je laihko sam peš odšel do šotora ob vhodu v jamo, kjer so oba rešenca takoj okrepčali, Scaddinga so morali nositi. Vsi so se pa čudili, da sta oba moža moralno tako dobro prenesla takšne muke. Vest o rešitvi ao oznanili takoj po radiu. menili v močno trdnjavo če jim uspe, da za drže italijansko vojsko tukaj do nastopa deževne dobe. tedaj bi bili za letos rešena, Italijani pa bi prišli v nevaren položaj. Na prelazu šola-Meda, čez katerega vodi avtomobilska cesta iz Desija v Addis Abebo, so Abesinci pod vodstvom evropskih inženjerjev Izvršil ohsežne raz-strelitve, da bi napravili cesto za Italijane neprehodno. Med trušč eksplozij se meša regljanje strojnic italijanskih letal, ki skušajo to delo preprečevati. Z bombami pa Italijani Abesincev tu ne morejo obsipavati, ker bi s tem še sami pomagali razdirati cesto. Na raznih krajih prelaza, ki Se dviga v višino 4000 m, so neguševi vojščaki odvedli potoke, da se razlivajo preko ceste ln jo še bolj razoravajo. Nad prelazom so namestili strojnice tn topove, tako da je postal ogromna trd. njava. To utrjevanje so začeli Abesinci že veliko prej, a šele sedaj je prišlo na dan. Zadnja vozova, ki sta z abesinske strani odpeljala iz Desieja v Addis Abebo, sta bila tovorna vozova abesinskega Rdečega križa. Komaj sta izginila preko prelaza, že so začele na njegovi severni strani pokati drnamitne patrone, ki so sprožale ogromne plazove kamenja v doH-do tn preko ceste. Tndi na vrhovih so Abesinci pripravili mine, ki hi v primeru italijanskega naskoka sprožile kamenlte plazove na napadalca Napore italijanskih letalcev, da bi preprečili te priprave, paralizirajo pofleg topov in strojnic tudi megle, ki legajo na te višine kot znanilke glavne deževne dobe, razen tega so Abesinci umetno pripravili vodne slapove, od katerih se dvigajo megle, ki jim dajejo zaščito za njčh delo. Kadar veter razžene te megle, se vse skrije v zaklone. mogoče iti VENDAR more vsak žrtvovati Din 100.— (2o do 25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO s rdečimi arsil Civilno letalo za vojaško uporabo i,,,.: - ' 1 tliš m - ip i * 'mmBSBBBBm 1P p§ Pil H? 1 | 'M - Ci- mMsm Nemška Lufthansa je uvrstila v promet na progi Berlin — Hannover — Amsterdam dvomotorno letalo Junkersovega tipa, ki ga ženejo Dieselovi motorji. To letalo se v primeru vaine z n&tvečjo naglico lahko preuredi v vojaško napadalno letalo Ijo nezaupnih funkcionarjev svolega kluba in v njihovi prisotnosti zoc>et stopil na tehtnico, so morali s presenečenjem ugotoviti, da je bil mož v tem času postal za dva kilograma — težji. Vodstvo kluba mu je sedaj zapretilo z občutno denarno globo, če se ne poboljša, in upa da bo s tc grožnjo imelo uspeh. zastrupil zdravnika Pred nekoliko dnevi je umrl v New Yorku bakteriolog dr. Harlov Brooks, ki je pred leti s prof. Williamom Welchom odkril nov bacil. Gre za mikroorganizem, ki povzroča ob dotiku ran z neko vrsto zemlje omrtvični krč. Ta bacil prodre v tkivo in razvija v njem pline, zavoljo katerih pričnejo mišice odmirati. Dr. Brooks sam se je inficiral pri svojem raziskovalnem delu s tem bacilom in je moral umreti. Njegova vdova je dovolila, da so obducirali njegovo truplo, da bi ta mučenik znanosti še po svoji smrti služil zdravniški vedi. Ustreljeni Homer Zadnjo nedeljo so v Wisconsinu ustrelili zadnjega člana proslule Dillingerjeve razbojniške tolpe, ko je skušal s štirimi drugimi kaznjenci pobegniti iz neke tamkajšnje jetnišnice. Mož se piše Homer Leslie. Eden izmed paznikov je opazil jetnike, ko so pravkar poskušali preplezati kaznil-niški zid in je začel nanje streljati. Begunci so bili oboroženi s plinskimi cevmi in sekirami. Poleg Homerja je krogla zadela tudi nekega 191etnega kaznjenca v hrbet in ga težko ranila. Leslie Homer je bil Dillingerjev šofer in bi moral presedeti v ječi 28 let zavoljo zločinov, ki jih je izvršil v družbi nekdanjega »sovražnika države št. 1«. Novi nemški poslanik v Parizu Na mesto pokojnega Rolanda Kosterja je imenovala nemška vlada za svojega poslanika pri pariški vladi grofa von W e I e z e k a, doslej poslanika v Madridu ANEKDOTA Na srvojšh potovanjih je dospel Diagesi v neko mesto, kjer ga pa zavoljo njegovega čudnega nastopanja niso marali. I\> zvafi so ga. nar) se odstrani. To mesto ni bilo posebno lepo ki čtebo. Ko mu je modrijan obrnili hrbet, je dejal porogljivo: »Oosti slabše je za prebovarkse, k5 morajo tu ostati)« VSAK DAN ENA »Saj dovolite, da pred Vami preizkusil nalivno pero? Iz tega namreč nikoli ne uide niti kapljica črnila.« »Hm, takšno nalivno pero leži pri meni doma že celo vrsto tet!« frDansk RuadBe fL CVETIN: 46 Zadnja stran AH bi se zavzel, če bi vedel, čemu potrebujem ta denar: da pod-prem svojega brata Viljema, ki se mi je danes po.poklne oglasil iin mi sporočil, da ga angleška policija zasleduje iti da zato nujno potrebuje denarja. Potem mi je še povedal, da je pri tisti železniški nesreči ostali živ, ker se je pa hotel skriti policiji, ki mu je bila za petami, se ni več zglasil pri obiastvih, tako da so ga imeli za mrtvega', Takšen je torej vpiseik na zadnji strani dnevnika—in zdaj tudi razumem, gospod Dolenec, zakaj ste ga iztrgali iz zvezka. — A če nam hočete zdau v celoti opisati svoje prigode, ki so gotovo zelo zanimive--—« Dolenec je bil s popolno samoumevnostjo sedei na najbližji stol. ►Prosim vas, dajte mi smotiko, gospod komisar«, je poprosil, in ko je Remec hitro ustregel njegovi želji, je začel svoje poročilo. Poglavitno veste talko že iz dnevnika mojega pokojnega brata. Vse kar je tam napisanega, je čista resnica. — Na prekleto slabo pot sem bil zašel v Ameriki, in polioifla mi ni dala ne ponoči ne podnevi miru, Železniška nesreča, pri kateri so me uvrstili med mrtve, je bala moja rešitev. Vzdel sean sd krivo ime in si pj-isdepairil nekaj dolarjev, ki sem jih potreboval za p«revoz na Angleško. Tamkaj v Londonu sem imel še az prejšnih časov znance, ki so mi pomagali naprej. — A kaj, ko mačke m moči odvaditi, da ne bi lovila miši. Kmalu sem kneil spet opravka z zakoni — in spet mi je bila policija za petami. Tako je šlo mnogo let. — Prav vsakega stika s staro domovino sicer nisem izgubil. Prebral sein vsak domač časnik, ki sem ga dobil v roke — in tako sem pred deli ko tednom dni bral v nekem časniku o zapuščinski pravdi za denar, ki je bil prav za prav moj. Takoj sem se namenil, da se sporazumom z bratom in poizkusim dobiti vsaj del svojega denarja. Moj brat je res privolil v mojo tenjatev, zakaj rekel si je, da konec koncev lahko nastopim sodno pot in zahtevam ves denar. Nato sem prišel v xxx — seveda pod izmišljenim imenom — in se dogovoril z bratom za snidenje, pri katerem mi je hotel izročiti ameriške vrednostne papirje, ki bi jih med tem dobil. Kakor je biilo dogovorjeno, sem ga obiskal pred tremi dnevi — o polnoči. Vsa vrata njegove hiše so bila na stežaj odprta. V neki sobi v prvem nadstropju je gorela luč. Sel sem gor in našel brata mrtvega —--ustreljenega! Po njegovem dnevniiku, ki ie ležal na mizi in ki ga morilec menda ni biti opazil, sem posnel, da je pričakoval pred menoj doktorja Moravca. Razumeli boste, da te strani dnevnika nisem smel pustiti policiji — saj je bilo zaine vse na tem, da ostanem mrtev. Zato sem odstranil izdajalsko stran, obenem sem pa sklenil, da ostanem na sledi, ki mi to je kazala. Kar drugi dan sem se obesil doktorju Moravcu za pete, kajti prepričan sem bil, da more biti samo on morilec mojega brata. Hkratu sem poizkušal dobiti zvezo s svoiim nečakom Markom Justinom — ker se je pa policija boij vneto zanimala zanj, kot je brk) za-me varno, sem moral k maki opustiti ta namen. Hotel sera ga opozoriti na doktorja Moravca — a na žallost sem imel dovolj posla s tem, da sem se sam otresal policije. Po kratkem ugibanju sem sklenil vfamiti v Moravče vo stanovanje in tam isikatd izginulih vrednostnih papirjev — na žalost je bilo tudd to zaman. S svoJimi opazovanji sem bil pa dognal da redno občuje z neko gospodično Senčarjevo, igralko na Malem gledališču. Popolnoma naravno .ie bilo, da sem posvetil svojo pozornost tudi njej. In tako sem znova tvegaj vlom — to pot v njeno gledališko garderobo. — Tam sem našel, kar sem iskal. — Velik del papirjev. Toda vi, gospod komisar ste me zmotili. Moral sem pobegniti. Zdaj sem omahoval, češ ali nag se izpostavim nevarnosti aretacije in se obrnean do policije — a kar tako se vendarle nisem mogel odločiti. Tudi nadalie sem še opazoval doktorja Moravca — in v*6araa sem mahoma vkiel, kako se ie odpeljal aa postajo m stopil v vlalk. Storil s«n takisto. V vlaku sem se moral seveda skriti — in tako nisem mogel preprečiti napada na gospodično Senčarjevo, ki se je vozila z istkm vlakoan. Za trenutek prepozno sam prišel v njen oddelek. Videl sem jo ležečo na tfteh — »raven nje pa usodno orožje, ki sem ga pobral, potem pa zopet izgubil, ko sem skočil z vlaka. Med tem sem bal zvedel iz časnikov, da jje vsa ta zapuščinska zadeva poverjena doktorju Šolarju. Skflenil sem stopiti do njega in mu povedati vso resnico. A njegova tajnica me je opozorila, da ste vsi zbrani na nekakšen posvet — in ker bi rad vendar že končali vso to reč — za vsako ceno — evo me!« Viljem Dolenec (je govorffl popolnoma mirno. Ko je zdaj končal, im je obletel ustnice rahel nasmeh. Remec mu je podoma! »Vaiše poročilo ie bik) zelo jasno in popolno! — Sioer pa — kad opažam: tudi vaša slovenščina se je zadnji čas čudovito popravila!« Prej sem jo nalašč tako lomfl, da M zvodH zasledovalce za nos!« (je odvrni Dodecec. »Tudd svoje prvo pismo doktorju Šolarju, v kaiterem sem ga posvaril, naj dediščine ne izplača, sem spisai nalašč v tako klavrni slovenščini!« »Kar raislifl sem si«, Je pokimal toorrrisar. Nato se je obrni k dr. Mararvcu, ki je ves čas negibno sedel in molčal. M iilt tir ni pr egrle ti Vladimir Levstik in T. Seliškar v češkem prevodu Kot 1. zvezek »Jihoslovansk£ knfhovne« (založba L. Mazač. izdajatelj »Ceskosiov.-jihoslov. liga« v Pragi) ie izšlo Vladimira Levstika »Dejanje« (Čin) v prevodu dr-Rajmunda Habrine. Simbolen začetek; »Dejanje« v prvem zvezku seriie desetih knjig nove knjižnice, ki pomeni resnično dejanj« v češkoslov.-jugoslov. kulturnih stikih! Nedvomno je dobil Levstikov najnovejši izvirni spis že s samim dejstvom da je izšel na prvem mestu velike zbirke prevodov iz sodobne slovenske in 9rbohrvatske literature, zasluženo zadoščenje ln objekliv-no priznanje. Pri pisatelju takih kvalitet, kakor je VI. Levstik, bi niti ne poudarjali tega dejstva če ne bi del slovenske kritike sprejel »Dejanja« s hladnim nerazumevanjem ali cHo v surovi, zagrizeno osebni obliki, ki ji glede krivične napadalnosti in vseh drugih negativnih lastnosti ne najdemo primere niti pri nas. kier ie bila kritika tolikokrat osebna in namenoma nestvarna. Levstikovo »Dejanje« je izbral za češki prevod pesnik in kritik dr. Rajmund Ha-brina. ki je prejel v oceno knjige Vodnikove družbe in o »Dejanju« spontano napisal ugodno oceno v »Lid- Novinah«. Prevajanja se je lotil sam. S svoiim trdnim poznanjem slovenskega jezika in posebej še s tankočutno kulturo svoje materinščine ie prevajalec dal češkemu »Deianfu« kar le mogoče popolno stilistično in jezikovno formo. tako. da je njegov prevod enakovreden izvirniku. Oprema je tudi tu učinkovita in okusna: moška pest na ovitku simbolizira težo žgočega problema, ki se okoli njega razpleta Levstikova epiena fantazija. Uredništvo zbirke je na notranii strani ovitka priobčilo pisateljevo sliko in pod njo tale tekst o »Dejanju«: »Odlični slovenski r to drama njegovega lastnega življenja: Legije diktatorskega 0'Briena ga na mah potegnejo za seboj, prisiljen se zaplete v zahrbtni urnor lastnega prijatelja in ga nlača z življenjem. Njegovo dejanje je bilo zlo in tudi posledek dejanja je posruben. To je visoki smisel Levstikovega, psihološko podrobno izdelanega romana. V njem nam kaže s posvečenim umevanjem nravstvenih za- konov, da dobiva dobro in slabo dejanje v življenju svoje povračilo«. — Ob koncu knjige je prevajalec dostavil zgoščen oris Levstikovega življenja in literarnega delovanja. V isti seriji knjig je izšel kot četrti zvezek prevod romana Toneta Seliškaria »Nasedli brod« (»Na tiskali«). Med desetimi knjigami. ki tu predstavljajo sodobno pripovedno prozo Jugoslavije, ima ta prevod izjemno mesto po svojem obsegu, sai šteje do malega 400 strani, medtem ko se obseg ostalih posameznih knjig giblje med 192 in 288 stranmi. Seliškarjev roman je naturalistično verna podoba naših medvojnih in povojnih razmer z vročim jedrom socialne in posebej še rodbinske krize v ospredju. Pri »Tiskovni zadrugi« izišli roman, ki sodi med največje tekste naše mlaiše pisateljske generacije, je pisatelj za češko izdajo nekoliko predelal in mu dal tisto formo, ki jo dobi izvirnik šele v morebitni drugi izdaji. Roman je našel v dr. Bohušu Vy-biralu vestnega prevajalca, čigar kvalitet sploh ni treba posebej omenjati, saj je doslej prevel iz slovenske literature že lepo število knjig in pokazal srvojo intimno, v čuvstveni lepoti in prodornem poznanju naše kulturnosti in našega jezika zakoreninjeno povezanost s slovenskim slovstvom. Prevajalec je ob koncu knjige orisal življenjski in literarni profil pisatelja »Nasedlega broda«. Spričo vzorne skrbi, ki jo je založba L. Mazač posvetila opremi »Jiho-slovenskč knihovne«. je po prikazu opreme Levstikovega »Dejania« kar odveč hvaliti zunanjost češke izdaje »Nasedlega broda«, ki ima sicer tudi v izvirniku prav lepo lice. — Na notranji strani ovitka je re-producirana Seliškarjeva slika, pod njo pa kratko navedena vsebina: glavni junak romana Justin Železnik je tu le pomotoma označen za sina »siromašne zagrebške rodbine«. VI. Levstik. Seliškar in Juš Kozak so v prvi seriji zvezkov praške »Jihoslov- knihovne« s tremi krasnimi knjigami predstavljeni češkemu občinstvu. Trdno upamo, da bo prvi, res velikopotezni naskok jugoslovanske literature na češki kniižni trg uspel in vzbudil pozornost za literarne vrednote slovanskega juga. Tako pridelo na vrsto drugi zvezki, v katerih bo treba upoštevati iz žive slovenske književnosti še Preglja, Bevka Novačana, Miška Kranlca in druge. Poetovio Pravkar izišli 3. snopič mariborskega časopisa za zgodovino in narodopisje prinaša na uvodnem mestu pomembno razpravo univ. prof. dr. Walterja Schmida Poetovio. Razlskavanza Muzejskega društva v Ptuju jeseni 1935«. Odlični arheolog, čigar zasluge za spoznavanje najstarejše in rimske zgodovine naših krajev so neprecenljive, je s to razpravo prispeval zopet dragocen donesek k zgodovini starega Poetovi-ja. Lanska jesen je prinesla rezultate, ki bistveno izpopolnjujejo zgodovino tega se-lišča rimskih veteranov in trdnega oporišča imperialne trgovine na njenem prodiranju proti severu in vzhodu. Izkopavanja na Hajdini so dala toliko novega gradiva, da. je rešena vrsta vprašanj, ki so bila do-silimal nejasna in njih rešitve dvomljive. Odkriti so bili forum, Kurija in Jupitrovo svetišče na Hajdini, s čimer je dokončno odločeno vprašanje, kje je bilo prvotno jedro Poetovija. Nasproti domnevi arheologa B. Sarie, ki je iskal predzgodovinsko naselbino na ptujskem Gradu, središče rimskega mesta pa na bregovih Drave, je po novih izkopavanjih nedvomno dognano, da je bilo prvotno mesto na Hajdini. V tem pogledu pomeni 1. 1935 mejnik v raziskavanju Poetovija. Prof. W. Schmid podrobno opisuje posamezna javna poslopja, čijih ostanke so odkrili lani, določa lego in obseg tržnic, Kurije in Jupitrovega svetišča ter posameznih poslopij. Nemalega pomena je tudi odkritje starokrščanske cerkve, ki je stala na foru in čije sledovi sodijo med najstarejše na slovenskih tleh. Ta častitljiva matica naših cerkva je bila postavljena po 1. 313. in delno zgrajena iz razvalin Jupitrovega svetišča; vanjo so vzidali tudi ostanke razbitega Jupitrovega spomenika, ki so jih lani odkrili in ki kažejo znatno umetniško višino — nov dokaz, da je v starem Poetoviju procvitala že dobro razvita regionalna umetnost. Najdeno staro-krščansko svetišče pa ni bilo najstarejši krščanski hram v rimskem Ptuju, ker je znano, da je tu obstajala že v Dioklecijanovi dobi cerkvena občina, čije škof Vikto-rin je bil v Ptuju, nemara prav na mestu sedaj odkrite cerkve, mučeniško ubit, ker se pred Jupitrovim templjem, ki je stal na prostoru te cerkve, ni hotel odreči novi veri. Bilo je to komaj deset let pred cerkvenim mirom, ki je novi cerkvi omogočil Dve mariborski kulturni ustanovi Maribor. 27. aprila Te dni je bil v Narodnem domu redni občni zbor najstarejšega mariborskega društva, Slovanske Čitalnice, ustanovljene 17. julija 1861- Na občnem zboru ie predsednik Niko Vrabl opozarjal na 751etnico Čitalnice ter istočasno na 301etnico Liudske knjižnice, ki jo Slovanska Čitalnica vzdržuje. Mariborska čitalnica je prva leta združevala v svojih vrstah vse mariborsko nacionalno kulturno in. društveno življenje, ki je bilo v Čitalnici osredotočeno in ki je v Čitalnici imelo nekakšen urejajoč regulativ. V njenem okrilju je vzniknila važna kulturna ustanova Ljudske knjižnice, ki je prav za prav ustanova slovenskih mariborskih abiturientov iz leta 1905 1906. in 1907-Ti abiturienti so namreč, odhajajoč iz mariborske gimnazije, izročili svoie privatne knjižice, ki so jih bili z lastnimi sredstvi ustanovili v višji gimnaziji. Slovanski čitalnici z namenom, da iz zbirke teh knjig osnuje javno Ljudsko knjižnico. Junija 1906. je pričela Ljudska knjižnica poslovati. Organizirala sta jo in vodila takratna odbornika Slovanske čitalnice dr. Leopold Po-ljanec in dr. Ljudevit Pivko. Katastrofa svetovne vojne ni prizanesla Lhidski knjižnici, ki jo je bilo treba ob prevratu spet organizirati in je doživela razmah v letih po vojni, ki kaže iz leta v leto vse lepše napredovanje in izpopolnjevani«. To se zrcali iz poročila predsednika Ni-ka Virabla na občnem zboru, ko je podal točen pregled o delovanju Ljudske knjižnice v zadnjih treh letih. Tako ie imela Ljudska knjižnica v letu 1933 7689 izposojeval-cev, ki so redno obiskovali knjižnico. To število se je v letu 1936. zvišalo na 7812. Število izposojenih knjig ie naraslo od 18.905 v letu 1934. na 19.412 v letu 1905. Med temi je biio 6844 slovenskih, 1672 hrvatskih 84 čeških. 139 francoskih. 1834 mladinskih in 9384 nemških. Zanimivo je opažanje v zadnjih letih, da ie v vidnem in stalnem naraščanju število izposojenih slovenskih mladinskih knjig. Lludska knjižnica se zaveda pomena ki ga ima izpopolnjevanje mladinskega knjižničnega oddelka in skuša pomnožiti število mladinskih knjig. ŠPORT nje zgodovinski, še v sodobnost segajoči I razmah. Prof. Schmid je v svoji razpravi vse nove izkopnine znanstveno opisal in zvrednotil ter jih pregledno strnil v celotno sliko, šele ta razprava nam je pokazala pomen in uspeh izkopavanj, ki jih je izvršilo ptujsko Muzejsko društvo pod avtorjevim vodstvom na vrtu A. Mariniča. Razprava prof. Schmida je opremljena s preglednim načrtom in več tlorisi, nje ilustrativna posebnost pa so idealne rekonstrukcije odkritih poslopij: fora, starokrščanske cerkve, Jupitrovega spomenika (risal ing. M. Prangl). Na posebnih prilogah je objavljeno 49 slik na novo izkopanih predmetov ali njih delcev; že teh deset strani prilog na umetniškem papirju je znamenitost zase. Prof. Schmidu pa gre priznanje tudi zaradi tega, ker je svojo znanstveno tako pomembno razpravo priobčil v slovenski reviji, ki sicer častno predstavlja zgodovinsko vedo legi- , timnega dediča starodavnih tal nekoč slavnega Poetovija — podravskih in pomurskih Slovencev. Druga razprava so narodopisni zapiski dr. Ljudevita Pivka o ribištvu v Dravi in njenih vodah: skrbno izdelan pregled krajevnih ribiških zemljepisnih nazivov, orodne terminologije (z risbami orodja) in posameznih vrst dravskih rib. Med Izvestji razglablja urednik revije dr. Fr. Kovačič nekatera literarno-zgodo-vinska vprašanja iz Slomšekiane, Janko Glaser pa nadaljuje svoje literarne predloge in paralele. V Pregledu poroča Franjo Baš o otvoritvi Muzeja kneza Pavla v Beogradu, isti avtor poroča med slovstvom o Melikovi »Sloveniji«, o štirih knjigah korespondence Rački - Strossmayer, o Brucknerjevem spisu »Der Deutsch-slo-wenische Grenzraum«, Fr. Minarik pa o dveh razpravah v Spomenici varaždinske-ga muzeja in slednjič Jaroslav Dolar o zbirki »Cvetje iz domačih in tujih logov«. Skrbno natisnjeni zvezek zaključuje Društveni glasnik. —o. Pri k maščobi nagnjenim učinkovito podraži stalna uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE bro moč, sprejme za stalno nameščenje salon »Ela« Ljubljana. Gajeva nI. 6. 10501-1 Frizerko Dobro verzirano v Jamski stroki sprejmem takoj in Brivskega pomočnika mlajšega dobrega delavca sprejmem takoj Josip Poiak Rakek 10406-1 Krojači ie. konfekcijo in boljše delo se sprejmejo tak oj Glince TTžaška. 38. 104S8-1 Natakarico Potrebujem takoj izvežba-no v poslu, mlado, lepega gtasa, nastopi lahko tak o.i. Ponudbe s sliko. Pogoji po sporazumu. N. Ajdino-vič, gositilna ^Prizren« Bos. Giadiška, Vrba&ka banovina.« 10401-1 1000 Din dobi tisti, ki mi preskrbi službo za kurjača, ali kaj pr. mernega. Naslov pove ogls. oddelek »Jutra«. 10485-2 Brivski pomočnik (onduler) dobi stalno mesto Stanko Osenar Cerklje pri Kranju. 10482-1 Tekača za konfekcijsko trgovino sprejmemo. Predstaviti se »Tivar« Ljubljana. Prešernova ulica. 10167-1 Perfektna hrvatsko - nemška stenoti-pistinja, dobi takoj iesto. Ponudbe pod K-3ft49 na In-terreklam, Zagreb. Masary-kova 38. 10496-1 Frizerko sprejmem za takoj Zaje Ljubljana Polian- ska 1. 10594-1. Službe išče Za pospravljanje pisarniških sob ali kaj sličnega išče poštena pridna zanesljiva ženska. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Za po spravljanje«. 10276-2 Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežbance. Večerni tečaj. Učna ura znižana na 2 Din. Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 4. maja Chri-stofov učni zavod. Domobranska c. 15. 10407-4 r//< Damska krila hlačna in navadna za šport, bluze, obleke, športne jopice, najceneje pri F. I. G0RICAR, Sv. Petra cesta 29. 9648-6 zimii Želim pariti psioo »Špic« fbeli z čistokrvnim psom iste pas me. Kočevar Franc Vrhni ka.« 10495-27 Avto, iHoto Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avtomobili novi in malo rabljeni, osebni Auburn, BugaUi, Essex, Peugeot, Pontiac in drugi, nadalje tovorni in avtobusi Austro Fiat, Ford, Chevrolet se prodajo po najnižjih cenah! Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 1)1. 10518-10 B. S. A. Motor 360 ccm poceni 4.000 D:n prodam, ogleda se: Bizjak Jožko, Kranj Coj-zova — Mesar. 10183-10 Več različnih koles po nizki ceni naprodaj. Škafar Peter. Rimska cesta Ljubljana. 10328-11 Pisalni stroj nov poceni naprodaj. Ptuj, Ljutomerska 2 lokal 10514-29 Cebulček nudi po izredno nizki ceni Sever & Komp. Ljubljana. 9935-33 Marmelado (pekmez) kg Din 12.— razprodaja Delikatese. šelenburgova 6. 10508-33 Drobilec gramoza »Kupimo (Scbotterque-tsche). Ponudbe poslati na Gozdni urad K. Auersper-ga, Soteska, pošta Straža pri Novem mestu«. 10469-7 gostilno Oddam v- najem z obrtno pravico. Na razpolago inventar, stanovanje, elektrika. vodovod in zemljišče. Nahaja se ob prometni dr žavni cesti. Naslov v ogl? ouaeiku Jutra. 10400-17 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji Kapital Denar na hranilne vloge rseb lenarnih uvodov, pre »krbl takoj. Strogo »olidno poslovanje-Bančno komis olsarns Rudolf Zore Ljubljana, gledališka 12. reli-fon 38-10. Priložite znamke! 110-16 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana — javlja. da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice tn Ljud ske posojilnice. 10062-16 Hranilne vloge vseh denarnih ta vodov vnovčuje oo oajvišji oeni. takoj t gotovini Trg. a g. za bančne fa kreditne posle Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul L4/I1. telefon 35-10. ki Vam jamči ta pravilnost in »tro ..»>>, - ? ■'.•>"■ Stanovanje 2 sob (za 1. junij) z vsemi pritiklinami v novi hiši, poleg pivovarne »Union« se odda. Cena 900.— Poizve s« Seunig, Stari trg 7. 10502-31 Dvosob. stanovanje z veliko kuhinjo s plinom oddam 8 1. majem na Starem trgu št. 10. 10511-31 Enosob. stanovanje išče drž. uradnik samec. Ponudbe pod »Solidno« na ogl. odd. »Jutra«. 10503-31« Dragocenosti Vsakovrstno elato kupuje no a al višjih -*oab Cerne . jnvelii LJubljana Wolfo»» ulic* l Krajevni šolski odbor v Preski pri Medvodah naznanja tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš zaslužni predsednik, gospod ŠUŠTERŠIČ JOSIP predsednik občine Medvode, posestnik, trgovec itd., odlikovan z redom sv. Save in Jugoslovanske krone. Na zadnji poti na farno pokopališče v Preski ga spremimo v torek, 28. aprila ob pol 5. uri popoldne. Blagega dobrotnika in prijatelja mladine in šole ter vse njegovo požrtvovalno delo bomo ohranili v hvaležnem spominu! PRESKA, 26. aprila 1936. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod JANEZ VIDIC ZVANICNIK DRŽ. ŽEL. V POKOJU, danes v ponedeljek, 27. aprila ob 4. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 63. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega bo v sredo 29. aprila ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 27. aprila 1936. ANA VIDIC, soproga; ANICA por. KRAMARIC, MARIJA por. ŠUSTER, IVANKA, JOŽA por. KALIN, hčere; zet je, vnuki in vse ostalo sorodstvo. CDBCDBCDBC>BC3BCDBC3BC3BC3BC3flCDBOBCDBCDBC> Dražba graščine s parkom Dne 6. maja 1936 ob 10. uri se vrši pri sreskem sodišču v Kranju, v sobi št. 7, prisilna dražba graščine v Preddvoru. K temu posestvu spada graščinsko poslopje s parkom, gospodarska poslopja in nekaj zemljišča. Celo posestvo meri 2 ha 10 a 51 ma, od tega zazidana ploskev 22 a 61 m2. Posestvo ima lepo mirno idilično lego ob vznožju Storžiča, ob cesti na Jezersko, je oddaljeno od graščine Brdo približno 1 uro hoda, je pripravno za pension, zdravilišče, okrevališče ali poletno bivališče; 30 sob s pritiklinami, elektrika, vodovod, krasen, lepo zaraščen park. Cenilna vrednost iznaša Din 450.654.—, najnižji ponudek ja Din 233.055.50. Pojasnila daje Mestna hranilnica v Kranjn. —»eoBCDBCDBOBOBCDBOBcsBCSBOBOBOBOBa f OBČINA MEDVODE javlja tužno vest, da je dne 26. aprila L 1. umrl na svojem domu v Seničici njen velezaslužni, dolgoletni predsednik, gospod Josip šušteršič POSESTNIK IN TRGOVEC, EVIEJITELJ REDA SV. SAVE IN JUGOSLOVANSKE KRONE. Pogreb bo v torek, dne 28. t. m. ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Seničica štev. L na farno pokopališče v Preski pri Medvodah. Pokojniku, ki si je za našo občino pridobD. nevenljivih zaslug, časten spomin. MEDVODE, 27. aprila 1936. Opremljeno sobico prijazno oddam takoj Cankarjevo nab. 3 podstrešje. ' 30409-33 Solnčno sobo Opremljeno, parketirano, s prvim majem v Ribniški ulici št. 16, Moste oddam. 10404-33 Mesečno sobo s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu, ogledati Knafljeva dB-H. 10505-20 Gospodična mirna ves dan v službi išče za stalno udobno sobo e kuhinjo za 1. maj na Sv. Petra c. — Resljevi c.. Kolodvorski c., Slomškovi ul., v bližini Tabora. Ponudbe pod »Plačam 200—300 Din« na ogl. oddl. »Jutra« 105;0-23a Telefon 2059 Suha drva. premog Karbopakeit 0 ^ dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva cL St 5 f Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani javila pretresufočo vest, da je umrl njen mnogoletni prezaslužni član nadzorstva, r ispod Suš ter si c ftosip župan občine Medvode, posestnik in veletržec v Seničici. Dobrosrčnemu pokojniku ohranimo trajen, hvar lezen spomin. LJUBLJANA, 27. aprila 1936. V globoki žalosti naznanjamo, da je miš iskreno ljubljeni soprog, brat in stric, gospod v SultetUc (jo&ip župan občine Medvode, posestnik in trgovec, imejitel) reda Sv. Save in Jugoslovanske krone danes ob 4- uri zjutraj, po daljši mučni bolezni, previden s tolažili sv, vere, mirno v Gospodu zaspaL Pogreb dragega pokojnika bo v torek 28, t. nu, ob pol 5. tiri pop, iz hiše žalosti, Seničica št. 1, na farno pokopališče v Preski pri Medvodah. Sv, maša zadušnica se bo brala naslednji dan, v sredo, 29• aprila ob 8, uri zjutraj. SENIČICA, dne 26, aprila 1936 MARIJA, roj. BERGANT, soproga; MARIJA, «>r. OBLAK; ANTONIJA, por. ŠTRUKELJ sestre — in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin RavJJen, - Isdaja «a Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. - Oa Narodno tiskarno d a. kot tiskarnarja Franc Jezertek. - Za maeratni del )e odgovoren AloJ* Novak. — M S U«Wjanx