iiikraitifl^^n: t> iorek,ceMelt, soboto. GLASILO ILOl 3$ i l)tree times au*efc. 7ues da PosUvlla mer, neki Francis in še drugi se Proracun tr,krat postranske plače na leto po $10.-jampak ne takoJ;_ 000 od podjetniških družb, ki so' , a izvrševale konkretno delo Po u-' Pašlč ln atentator Rajič. licah in prehodih. } Ko se je vršila tožba proti a- Graft je naslikan dovolj jas- jtentatorju Rajiču je prišel Pa- kel tudi veliko zaslug s svojim no jn f0 0{] prič, ki so jim te za- šičev odvetnik k Pašiču vprašat, delovanjem. !deve jasne — Mason City, la. — A* tu-j zbrana a kri ce na isto pristane vojni mini-| ster in vlada. Zadeva se je takoj I Posameznih državah novo stali- začela obravnavati pri vojnem sce* ministru in vladi. Sestanek guvernerjev, katere- mu predseduje pennsvlvanski guverner Pinchot se z veliko večino zavzema za strogo prohibi-cijo. Predsednik Coolidge. ki ni dosedeaj ne take ne take rekel, je včeraj izrazil, da bo zavzel strogo stališče proti močni pijači. Guvernerje bo baje naprosil, da naj mu gredo"na roko v tem oziru in vsakemu bo dal proste roke pri postopanju za varstvo prohibicijske postave. Za strogo postopanje se zavzema tudi generalni pravdnik Daugherty in več drugih višjih uradnikov v Washingtonu. Obenem bo priporočal guvernerjem, da naj skušajo vplivati na železniške družbe, da se zniža prevozni na za žito in premog, zlasti za oni del, ki se izvaža v trgovino, za prometno ministrstvo, za poljedelsko ministrstvo in za ministrstvo za gozde in rude. Za prve tri zgradbe bodo baje potrošili okoli 250 milijonov dinarjev. — Za ljubljanske urade in sploh za urade v Slo- vlada v znesek. ; in znane. Porota je jče naj zahteva denarno odškod-| tujino, da bo tako mogoče našim erivcev ni. Porota trdi iriino za bolečine. "Ovaj. znaš, je- J farmarjim postaviti svoje pridel- -o- : kasnem sosednem mestecu Al-|da so bile jz J?uvernerja Wooda na Filipi-Sprejete so zopet ostre re-zolucijt, ki jih bodo poslali v Washington. NEMŠKE ŽENSKE NAPADLE TOVARNO. Gelsenkirchen. — Ker- tovarnarji niso mogli dobiti dovolj denarja za plačevanje svojih delavcev, so bili s tem primorani zadržati delavsko plačo za delj časa. Ko so ženske od svojih mož zvedele so se zbrale v veliki m»0-žici pred tovarno in so napadle glavni urad Mannesmann jeklar-ne. Razbile so več oken s kame-nji, ki so ga metale v urad. Priti je mogla vojaška patrulja; ki je razvnete demonstrantinje raz-srnaTa. , . p pa obe zatrjujete, jse je pa pri tem dotaknila glav- j j fm nj popolnoma nič znano, kje ako sam siromah čovek, nemoj ne žice mestne elektrarne in ga se polkovnik Coffin nahaja. tražiš. Znaš. odjeknuče lepo na n^stu ubilo. j špasno se zdi navadnim lju- |u narodu. Nego gledaj. da ga ne — Chicago. — Mrs. Rose dem le to, kako je to. da se lju-iP"ste . . - Znaš. dok sam živ . . Johnson na 2469 Archer avenue di, ki nimajo s politiko/ raznih iLu<* Je- Pa ovaj može opet da je včeraj umrla zaradi zastrup- 'strank ničesar opraviti takoj de- jpuca." ( Po "Beogradskem £)r>€>v-ljene krvi. Kri ji je zastrupil jne pod ključ in zahteva za nje niku".) ANGLEŠKI VOJVODA NA POTU V JUGOSLAVIJO. London. — Včeraj sta odpotovala vojvod a *in vojvod in j a York v Beograd, kj^r bosta kumovala novorojenemu jugoslovamskemu prestolonasledniku, ki bo krščen te dm*rObenem se bosta udeležila tudi poroke princa Pavla. STRAŠNI NALIVI V ALA-SKI. Washington. — Brzojavno poročilo naznanja, da je te dni divjal velikanski vihar s hudimi nalivi po pokrajini vi Alaski. Iz Anchora se poroča, da je tam-kajšna železniška proga razdejana na daljavi več milj. Tudi komunikacijske zveze so na večjih mestih pretrgane. jpred dobrim tednom komar, ki ida gredo na prosto visoke varijo je pičil v sence. jščine. Za ljudi pa, ki so iz poli-Sioux City, la. R. J-^tičnih krogov, pa ni v tem ozi-Hart prohibicijski agent je ob-dolžen umora, ker je pri neki preiskavi proti tihotapstvu ruma na neki način sokriv umora nekega tihotapca. — Bingham, Utah. — V tu-kajšnem kamenolomu se je utrgala velika kamenena plast, ki je enega delavca na mestu ubila in zasula. Pet pa je smrtno nevarno ranjenih, ki so bili prepeljani v tukajšno bolnišnico. — New York. — Zdravstveno stanje newyorškega župana Hy-lama se je zopet zelo poslabšalo. Zdravniki so v skrbeh za njegovo življenje. — St. Joseph, Mo. '— Tukaj je umrl najstarejši mož celega tukajšnjega okraja in najbrže tudi cele države Missouri John C. Gilmore. ki je dosegel starost ior. leto. Umrl ni radi starosti, ampak radi hudega paidca, pri katerem se je zlomil nogo in močno pretresel. —- New York. — Ne'wyorski na-škof Most Rev. Hayes je te dni blagoslovil osebno katoliško farno šolo v Chinatown, katero so pozidali salezijanskf misijonarji. Slavnosti se je udeležil tu- -o- Deset milijonov zlatih kron. Kakor javljajo iz Beograda, ru ničesar določenega, gibljejo Je včeraj posebna komisija se prosto, ako jih je volja pride- jpodala v Budimpešto, da prevza-jo. če ne pa odidejo in nihče se zIato podlogo bivše avstro-nič ne zmen i. Kje je enakoprav- |ogrske banke. Jugoslavija spretnost v tem oziru? Ali so za ne-|me iz te podloge deset milijonov katere posebne postave in za(z'at'h kr°n. druge pa zopet drugačne? Čud-j na, čudna pota ubira celo justi- ' ca pri politiki. -o- COOLIDGE SE DRŽI HAR- -o- DINGOVIH PRINCIPOV. Washington.'— Iz verodostojnih virov se čuje, da so pre- zidenta Coolidge-a nagovarjali » , . . .. . . . izmed cevs^em zbirali prispevki za vz- Poroka princa Pavla. Kakor se poroča iz Beograda, se vrši poroka princa Pavla z grško princezo Olgo koncem tekočega meseca v Beogradu. -o- Kaj pa to? Doznali smo, da so se na Ko- naj razveljavi mekatere tridesetih pogodb, ki jih je sklenil Harding glede eolninskih dohotkov v ameriških lukah. Coolidge je neki svečano zatrdil, da v tem terminu, kot Hardin-gov naslednik se bo strogo držal vseh pogodb in sklepov, ki jih je Harding storil kot predsednik Zedinjenih držav. di newyorski guverner Smith. — Vinton. Ia. — Farmarji so znižali krhalcem koruze za letošnjo sezono plače za 2c. pri bušlju. državanje pasivnega odpora Nemcev proti Francozom v Po-ruhrju. Med drugimi je poslal J. M. iz Nemške Loke meseca aprila 250 dinarjev. Po našem mnenju je to postopanje najmanj pregreška proti nevtralni-sti naše države v sporu med Francijo in Nemčijo, na drugi strani pa je naša država, kar je glavno, osebno interesirana na reparacijah in je torej tako početje raznih ' 'lojalnih" kočevskih nemčurjev direktno v nasprotju z našimi državnimi interesi. pridel- spostila politič- boj na suhi platformi pri prihodnjih predsedniških volitvah. To je pokazal sedaj jasno predsednik Coolidge. -o- ILLINOIŠKI VETERANI DOBE BONUS. Chicago. — Te dni se je prodalo newyorski finančni tvrdki Guarantee Co. illinoiških državnih bomjdov za svoto 15 milijonov dolarjev. Ta svota se bo porabila za nadaljno izplačevanje vojaških bonusov dosluženim vojakom zadnje svetovne vojne. Nadaljno izplačevanje se bo pričelo takoj. DENARNE P0MTYE. Vč«r*jftn« cen« to bfle jofoilon» ■kim dinarjem: 100 — Din........ $ 1.40 500 — Din........ $ 6-75 t 000 — Din........ $12.80 2500 — Din........ $32.00 ^ 5000 — Din ....... $64.00 ^ Za italijanske Ure: 50 — Lir......... $ 2.80 100 — Lir ........ $ 5.50 500 — Lir ........ $25.00 1000 — Lir ........ $4900 Pri večjih svotah, ki presegajo 20 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo še p# sebni popust. Predno pošljete denj črez druge tvrdke se spomnite n naše podjetje, ki bo Vam poslalo Va» denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje! Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL w I I EDI NO S T (UNITY.) . bhaja mk torek, četrtek la eoboto. — Iieae4.every Ttedijr Tksre4e; end Setardej. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1I49 Wett eend Street, CHICAGO, ILL. __Telephone: Canal 009S._? Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto.....................$3.« Za Združene Države za pol leta....................$i-5< Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-5« Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $i-7! 1UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3«> For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada end Europe per year.. $3-50 _"_Chicago. Canada and Europe for half year.. $1.75 Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 13. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. David Lloyd George. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. * * + * Ta teden je bil gost me$ta Chicago eden izmed najznamenitejših britskih državnikov predzadnji ministrski predsednik Mr. David Lloyd George. Obiskal bo vse večja ameriška mesta, kakor je to obljubil že pred dvema letoma. Njegova misija se v splošnem fzraža v prošnji, da Zedinjene države so edine poklicane, da rešijo Evropo iz velikanske gospodarske krize, v kateri se potaplja cela K\ ropa. Lloyd George kot britski državnik zasluži vso čast kot državnik v pravem pomen« besede. Ako ga opisujemo kot brit-skega državnika moramo gledati in razumeti samo njegovo delo, ki ga je storil za svojo domovino Veliko Britanijo, kot njen sin in njen veliki državnik. Lloyd George je bil kot ga opisuje njegova zgodovina že od mladih let spreten in pretkan politik. V politiki se je povs-pe! od priprostega stanu v najvišje politične kroge. Njegova! Svoj praktičen govor je Mr. M.jbava. Sv. Jurij v So. Chicago. j pridobil nebroj prijateljev ne sa-V naši naselbini imamo tudilmo v domači naselbini, ampak |oktt bersko ali roženvensko po-! tudi počeli Ameriki, s komurko-božnost. Vsako nedeljo ob 2. u- H se je seznanil, ri se zbere lepo število vernikov Za svojo družino je vedno vne-in se moli rožni venec in litanije. to in skrbno skrbel. Njegovi o-D ne 12. oktobra se je vršila' troci so zelo vzorno vzgojeni, pripravljalna seja za ustanovitev En njegov sin je duhovnik, ki Holy Name Society. Seje se je| knpelanuje pri sv. Vidu v Cle-udeležilo 13 mož in 7 fantov. Le- velandu. po število za začetek. Pokojni je bil tudi vedno zvest Takoj v nedeljo 14. oktcibra.Vaš naročnik vseh Vaših listov je bil po 8. sv. maši slovesen in tudi velik dobrotnik. Zato ga sprejem v Holy Name Society, priporočam vsem naročnikom in Sprejetih je bilo ig članov. Na čitateljem v blag spomin in mo-zbrane vernike je napravilo gin- litev! » Ijiv utis, ko so zasedli prve klo- Poročevalec.* pi na moški strani možje in fan- -o- tje skupaj in so potem glasno Chicago, 111. in skupno molili pripravo in za- V* nedeljo večer po rožneven-. hvalo po skupnem društvenem cu bo v cerkveni dvorani otvo-sv. Obhajilu. Po sprejemu so i- ritev farne knjižnice in čitalni-: meli člani sestanek v zakristiji, ce. Na programu je več jako {kjer je navzočim organizator krasnih in zanimivih točk. Pr-j Mr. M. /eleznikar v kratkih, je- va točka bo "Moving picture" , dernatih in zbranih besedah po- gledališke premikajoče slike, ja-' jasnjeval iz svoje skušnje po- ko krasna igra. — Nato bo sle-membno delo Holy Name So- dil nagovor Mr. Michaela Že-cietv v splošnem oziru, dalje z'Jeznikar knjižničarja. — Zatem ozirom na župnijo in na duhov-! nastopi cerkveno pevsko društvo no korist, posameznega uda. Zaj"Adrija." — Nato sledi govor fante — je omenjal organizator j Very Rev. Dr. Hugo Brena, O. — je H. N. S. kot dobra mati, ki i F- M. — Poje zopet cerkveno čuva mladeniče pred slabo tova- pev. dr. "Adrrija." — Nato govoričijo in pred zapeljevanjem. Zji J ri v angleščini Rev. Father Leo može pa je H. N. S. kot vesten O. F. M. — Zopet nastopi "A-nevarnim svetom. Idrija." — Zatem sledi prosta za- uči tel j med osebnost in njegov nastop sta očarala njegove naj zagrizene j še sovražnike. George izhaja iz Welskega pokolenja. Radi Lloyd Georga je zavidal Anglijo marsikateri evropej-ski državnik. Tako politično in tako spretno ni znal nastopiti nihče v času kriz, kot George. Ko je bil izvoljen v ljudsko zbornico v parlament, so ga pričeli v par letih občudovati vsi angleški lordi. V najkritičnejših trnutkih je razna vprašanja rešii in spravil zbornico nazaj v pravi tir. Radi njegove nenavadne nadarjenosti so ga izvolili kmalu v gospodarsko zbornico, kjer se je med najvišjimi krogi pridobil neminljivo slavo. Ko je napočila vojna so klicali vsi drugi državniki, le Lloyd George je kot krmar z neko nadnaravno močjo krmaril spretno in premišljeno naprej. Takoj, ko je bil odbran, da prevzame predsedstvo angleškega ministrstva, je na Angleškem zavladal drugi duh. Tudi med zavezniki je začelo nastajati večje in tesnejše prijateljstvo. Vse to po zaslugi Georga. In ko je bila končana svetovna vojna se je George zopet pokazal kot najspretnejšega evropejskega državnika. Svojo državo je zastopal tako mojstersko, da noben drug državnik ni svoje tako. Marsikatera druga država se je tiste dni želela, da bi imela na mirovni konferenci takega Llovd Georga, kot ga je imela Anglija. Zadnje dve leti je postalo ljudstvo vsled povojnih razmer tudi na Angleškem nezadovoUjno in je pokazalo s to nezadovoljnostjo tudi veliko nehvaležnost Lloyd Georgu. Njegovi politič-nj sovražniki so delali proti njemu, kjerkoli so mogli in končno s*> vspeli. Lansko leto so prodrli konservativci in postavili na stolec ministrskega predsedstva Stanley Baldvina. Lloyd George je po političnem značaju velik demokrat Njegovi nasprotniki so ga nazivali za autokrata, kar pa ni bil razun, kadar je moral biti. da druga sredstva niso zalegla in pomagala. Kakor noben ministrski predsednik na svetu ne more vsem po volji delati in voditi državo, tako je jasno in razumljivo, da je tudi Lloyd George ni mogel. Imel je veliko sitnosti s svojimi nasprotniki. A tiste politične vrline in zmožnosti, katero poseduje Lloyd George, so ga vedno v tem bojevitem političnem valov ju držali nad vodo. Ko so njegovi sovražniki mislili. )da je že čisto ugnan, je prišel na dan z drugo politiko, porazil svoje E1^abeta. Kumovala sta Elzv nasprotnike, da so se poskrili osramočeni, sam pa se je zopetiLaich in John Kralj, razkoračil kot zmagovalec in užival spoštovanj- -- Železnikar zaključil z srčno želj« v. da naj Holy Name Society kot pšenično zrno rodi lepih sadov za župnijo sv. Jurija. Navdušenemu organizatorju Holv Name Society, Mr. M. Železnikar j 11 izrekajo novi člani svojo prisrčno zahvalo. Pa tudi naši pridni boysi so hoteli nedeljo proslaviti. Med seboj so se pomenili boysi. ki strežejo pri sv. maši. da gredo vsi skupno k sv. Obhajilu. \vsi so prišli po številu 14 streči k sv. maši in so vsi sprejeli sv. Obhajilo, kar je bilo lepo videti. \ našo naselbino je bil prišel pretečeno nedeljo Mr. Fr. Pir-man. urednik pri "Edinosti" in je še tisti dan razprodal do 40 lepih koledarjev Ave Maria. To je pohvalno za malo naselbino. Še tistega dne in sicer v nedeljo popoldne ob 3. uri smo imeli važno sejo za cerkveni fair. ki ga nameravamo prirediti meseca novembra. Tako so bili nekateri navdušeni farani na en dan kar pri dveh sejah, pri eni namreč dopoldne in pri drugi pa popoldne. Pri popoldanski seji za cerkveni fair ste bile izbrane za kontest Miss. Annie Špan in M tss. Rozv Primožič, ki hočete pokazati v imenu vseh deklet v naselbini koliko so dekleta navdušene za napredek slovenske cerkve. Mr. Franku Kralj in Emi La-ich je prinesla mama štorklja hčerko, ki so jo krstili na ime . , . je se v večji me- ri kot prej. Takega junaka se je izkazal tudi vedno pri poganjanjih z zavezniki. Kolikokrat je zavrelo v francoskih glavah. A on kot' spreten politikar je vse medsebojne spore poravnal in novo prijateljstvo je zavladalo med zavezniki. Takega Lloyd Georga najdemo vse povsod. In danes, ko prihaja isti Lloyd George k nam v goste v Zedinjene države, se nas prijemlje misel, ali ni moKda prišel sem da doseže, kar dosedaj noben evropejski državnik po zadnji svetovni vojni ni mogel? Namreč Anglija srčno želi, da bi Amerika aktivno sodelovala v evropejskih sporih in glavno, -da bi Amerika prišla s svojim bogastvom tja in rešila do vratu zadol-zeno Evropo. Bil je tukaj že Lord Curzon, in drugi razni angleški državniki, a opravili niso nič. Uncle Sam pravi vsakemeu dobrodošel s, prijatelj, a delovanje onkraj morja prepuščam vam. Bo h Ameriko v tem oziru pregovoril Lloyd George? Najbrže ne Drugo hčerko je gospa štorklja izročila družini Martin Slo-bodnik in Mary Mantelj. Hčerko kličejo Mary. Pri krstu sta bila botra Anton in Annie Slobod-nik. Poročevalec. -o- Lorain, Ohio. Redki so dopisi od nas. In še tedaj kadar je kak dopis je žalosten za naše čitatelje. Tako bo tudi"6 to pot moj dopis žalosten, ker naša naselbina je izgubila e-nega iz med prvih slovenskih naseljencev v tej naselbini. Preminul je odlični rojak Mr. Alojzij Virant eden prvih slovenskih naseljencev v Lorain. Kar je bilo opaziti na Mr. Alojziju Virantu skozi vse njegovo življenje je bilo najmar- Vstopnina bo jako nizka otroke ioc. za odraščene 20c. Cisti dobiček je namenjen za nabavo omar in drugega pohištva. ki se ga bo potrebovalo v knjižnici. Vsi rojaki ljubitelji lepih pod-učnih in zanimivih knjig se naj te prireditve zagotovo udeleže. Knjižnica bo vsem faranom na razpolago, zato so tudi vsi dolžni nekoliko pomagati, da se pokrije stroške, ki bodo nastali pri - , , , .... , r. : po 4 francoske nabavi omar in drugih potrebnih' stvari. Kdor bo v nedeljo na tej prireditvi, bomo vedeli, da je za napredek naselbine ! — Iz Willarda, Wis. se je preselil te dni v našo naselbino Mr. Lov še. — Mr. Jakob Korenchan in Mrs. Annie Korenchan sta se vrnila ta teden nazaj iz ženito-vanjskega potovanja. Prepotovala sta več vzhodnih držav in celo Belo hišo sta vrdela v \Va-shingtonu. Mlademu paru mnogo sreče v življenju. -o- Chicago, 111. Cenjeno uredništvo: — Ne-vem, kako je to, da so iz naše naselbine tako redki dopisi. Naši rojaki bi se morali vsekakor malo bolj zanimati vsaj ža naše društveno življenje v naselbini. Zlasti bi se moral večkrat kdo oglasiti o naši Slov. Podporni družbi sv. Mohorja. Naj omenim zopet jaz nekoliko o napredku te družbe. Kar se tiče družbenega napredka bodisi v finančnem ali članstvenem na- se rta j poiuri, da proda vsaj en tiket, kar prav lahko naredi če fe hoče, vsak sam pa itak plača svojega in na podlagi tega bo samo s tiketi prišlo blizu $300. K^r se bo naredilo še na veselici in tiketi pa moramo prekoračiti z blagajno svoto $3000. Prireditev "Vinska trgatev" z veselico bo nekaj nenavadnega, kar naša naselbina še ni videla. Raznovrstne zabave bo za vsake-|ga dovolj. Za ples bo svirala najboljša godba kakoršne naši ple-saželjni še niso čtili v naši dvorani. Za prigrizek in vse drugo bo izvrstno preskrbljeno. Pridite Slovenci in Slovenke na to prireditev, da se poveselite in raz-ivedrite v pošteni družbi domačih rojakov. I Vsem članom in članicam pa I še enkrat povdarim, prodajajte pridno vstopnice tikete, da bo vspeh čim večji. Pozdravljam vse družbene so-jbrate in sosestre ter kličem vsem 'na veselo /videnje v šolski dvorani v nedeljo dne 28. oktobra! Anton Stonich, tajnik. spominT°štarega SL0YENCA, Priredil Tosip Jurčič. (Dalje.) Na vsaki postaji so se naši spremljevalci premenili in drugi brambovci so nas gonili zopet do prve postaje in tako dalje. Tolažili so nas zmerom z mestom Turinom. "Tam boste dobili denarjev in živeža več." rekli so in mi smo hitreje stopali. za,da bi bili popred v Turinit. In glej, ko smo storili J4 potov od moje domovine, prišli smo v Turin, ki nas je rešil revščine. Veselo smo kričali, vsak je le na to mislil, da se bo tukaj najedel, na drugo smo bili pozabili. na dom že ni nihče mislil ali pa le redkokrat, lastni želodec mu ni pripuščal na koga drugega misli obračati ko nanj. Dol )ili smo pol hleba prav lepe-.jga kruha, prostaki in korporali solde (sous), mi feldbvebelni pa po 8 na dan. Zd a j smo se šele okrepčali in svoje živeče nadloge znebili, ko smo si živež sami kupovali. Ceno ie bilo pa k sreči tačas vse. Okrepčavši se, potegnem^ jo veseli naprej proti Francoski. Tretji dati pridemo do visoke gore. ki se imenuje Motit Ceniš. Šli smo sedem ur navzgor po široki. gladko v strmo skalo vdelani cesti. Tukaj dobimo lepo stanovanje pri menihih. — Bog jim daj dobro, $o so bili možje po volji božji. — Dali so nam belo oblečeni možje vina dovolj in mesa. da smo ga bili vsi siti, in vse to so nam dali menihi zastonj. Takega še nismo imeli, kar sem bil vojak, in spoznavali smo to dobrortljivo postrežbo toliko bolj, ker smo bili ujetniki. sestradani, utrujeni, ujedeni, v sovražnikovi deželi. Vsi smo se skoraj (od) veselja jokali in Boga hvalili, bodisi Hrvat ali Madj ar ali Kranjec, poreden ali pošten ; za menihe pa bi bili ne vem kaj storili tačas, ko bi bili hoteli kaj od nas. "Božja previdnost nas je semkaj pripeljala in božji ljudje so to, ki so nas po- pozabili nekaj časa domovine jim je zopet bolj na misel hodT la. Lahko pa sem bil vesel • sem imel zopet nekaj denarja^ celo švojo trstiko sem imel il zmerom, ki sem jo bil v Novem mestu dobil; tudi to so m\ ^jj-Francozje v Razdrtem pustili. V celem krdelu ni nobene druee palice — se je dejalo — sam VrT drej Pajk feldvebelj jo ima, na jo na prodaj ne da. To me je Veselilo. Skozi Chamber}-, poglavitno mesto Savojajrev, smo šli v Lyon. Potovali smo po dolgih žlebovih med hribi in dolinami Solnce je sijalo, lepo vreme je bilo; za živež tudi nobene sile sarrto vodo smo tako kalno pil,' kakor bi bila s pepelom nameša-na. Pa kaj smo hoteli, navadili smo se. in ker smo videli d bolj še ni dobiti, prav dobra nam je bila. Bili smo Kranjci večidel malovedeži in ničvideži, ki se ni so čez deveti prag ozrli; zato smo tudi od vogla do vogla o-gledovali to veliko mesto lepe francoske dežele. Samo še štiri pote od Lvona smo vkup hodili, kar so nas gnali iz slovenskega Razdrtega. Potem nas pa razdele nekoliko na mesto Bourges, nekoliko nas je šlo pa na mesto Nevers. Ker sem svojo feldvebelsko palico še imel, postanem komandant transporta, v katerem sem transportiral tudi sam sebe. Vendar ta sreča in dobro plačilo, ki sem ga za to dobival, ni me dolgo trpelo. Božja šiba me je iz naglega zadeia in hudo otepla. Veliko sem bil prestal od Razdrtega noter do Francoskega. Lakota, žeja, uši, pomanjkanje spanca, vse me je pritiskalo. Basi sem bil trden čok. vendar toliko pretrpeti nisem bil vajen, kar je preveč, je preveč. Tudi vodo smo pili na potu kalno kakor lužo. Zalezlo je bilo vse to globoko vame in glava me je ie-la boleti, ko sem bil komaj nekako povelje dobil čez druge soli jetnike svoje. "To n^ bo dobro, če zbolim tu na tujem. Kdo mi bo* stregel ? Še mrzle vode mi ne bo imel kdo prinesti. O, zakaj nisem umrl pri Razdrtem, da bi me bili vsaj na domači zemlji pokopali!" Komaj sem začel tako premišljevati. bolezen je bila že tukaj. Moral sem v posteljo. Odpeljali so me v bolnišnico: dobil sem hudo vročinsko bolezen. Tam K) me hranili in stradali, da se Bogu usmili. Francozje so nevoljno kričali nekaj nad menoj; jaz se tačas nisem razumel, kaj hočejo, vendar sem vedel, da meni leti. ker so obraze spakovali, kakor bi hteli reči: Še tebe se bo kdo ogibal! Bilo mi je hudo: komaj da sem razločil, da ležim. Mislil sem: "Andrejček, zdajle je prišla tvoja zadnja ura?" Spomin in pamet me zapustita in več dni sem ležal, da ne vem, kako se je z menoj godilo. Mešalo se mi je in blodil sem vsaktere re-k sreči me niso razumeli o- Amerika je sita Evrope do grla. Pomagala ji je v najkri-ticnejsem trenutku, za plačilo pa je doživela v Versailles same !■■ - intrige, same prevare. Pregovor pravi: da osel gre samo enkrat l^'antneiSI njegov vedno neustra-na led. Amerika je šla enkrat in to je dovolj fen katoliški značaj. Ko se je šlo Dobrodošel si Lloyd George kot gost, in občudujemo te kot Š ^uf katol^ki 2"ač.ai Pri političnega velikana in vsa tvoja dela. ki si jih izvršil za W1J "• °n m med t,St,mi' ^Itak dr^-nik;n ^ ^ P~ i ^otZ Tot'- m eS p r iGJ e dri o ti"1 ~ ^^ P* P-ti nas v mi- Nad trideseVlet je bival v A- meriki in tekom tega časa si je evropejskih zmešnjav smo siti do «Tla! predku moram povedati javnosti. da me ni sram podajati druž-| gostili." dejali smo, dasiravno be nih poročil. Od meseca do, smo bili vojaki. Solz^ hvaležnosti so se marsikomu utrinjale skrivaj, ko smo se poslovili od dobrih belih menihov. Jaz gotovo nisem mislil, da bom ta sveti kraj še kdaj vi- meseca meseca je blagajna večja, pa tudi število članov se veča in narašča z vsako sejo. Na zadnji seji smo sprejeli deset članov in članic. Za prihodnjo sejo se jih je prijavilo že zopet sedem, kar je vse pohvale vredno. Če bo šlo tako naprej, ne bo dolgo, ko bo naša družba sv. Mohorja štela 500 udov. Z blagajno smo se približali h svoti $2500. Tudi ta številka kaže velik napredek. V tem letu moramo na vsak način doseči z našo blagajno svoto $3000. Gotovo boš rekel dragi sobrat ali sosestra, ko boš to čital, da to ne bo mogoče. Jaz pa pravim prav lahko je mogoče in še več lahko dosežemo, ako le hočemo. To se. lahko doseže tako le: \'si člani in članice ste prejeli te dni tikete za našo "Vinsko trgatev." ki se bo priredila obenem s zabavno veselico v nedeljo dne 28. oktobra popoldne in zvečer v šolski dvorani sv. Štefana. Vsak IV. Kako se mi je godilo na Francoskem. Kakor truden popotnik, ki je v deževju in mrazu težko, težko po blatu gazil, laglje noge vzdi-ga in se mu veselje zopet p vrne. ko zagleda gorko solnce in jasno nebo nad seboj in gladko stezo čez travnik: tako je bilo nam, ko smo prišli na Francosko. Vsak dan se bolj okrepčamo od poprejšnje revščine, vsak dan veselejši prihajamo, bolj poskakujemo: jaz — kakor sem bil od mladih kolen malo norosten — še včasih zapojem kako milo pesmico domačega glasu tu na tujem in tovariši moji so me radi slišali in mi pomagali, da so le ci koli stoječi, kajti kdo je daleč od mojega dotna razumel moj domači jezik. Spametujem se le, kc čutim, da mi raz noge obliž trgajo. Dado mi kupico vina; o-krepčalo me je to in od dne dne je zopet bilo malo bolje. R«-kel sem: "Bo že, bo, Andrejček ne boš še umrl ne." Precej doj go sem bil še bolehav: najraj? in naj laglje bi bil zdaj jedel ic pil, pa nisem imel kaj. Strada! so me dodobra. Precej ko scic stopil na noge, vprašal sem svojih tovariših; skoraj nobeofr ga že ni bilo v mestu. Med tem ko sem jaz dolgo v bolnišnic] bil, zaslužili so moji tovariši z< veliko denarja na kmetih in S lepo gostili; poslali so bili nam reč vse na deželo, da so delal: Moških delavcev je- na Franco-skem tačas grozno pomanjkoT® lo. Samo krumpci in druge mo? ke pokveke so »doma ostali, drugi, da so le mogli orožje siti, morali so z Napoleonom Avstrijo in Špansko na vojs (Dalje sledi.)__ USTRELJEN NA LOVU- Freeport, HI. — Sedertuiajs*1 letnemu Henry Bulen se je spr° žila automatična lovska na kateri je slonel podprt na le vi strani. Strel mu je padel rav no v prsa pod levo pazduho 1 mu raztrgal srce. Mrtvega s našli šele drugi dan. JAZ SEM ŽE PRIČEL POŠILJATI DARILCI ZA BOŽIČ v stari kraj. Ako želite poslati denar vašim v sta* ri kraj za božične praznike, jaz vredim to za vas, samo pošljite svoto, ki jo mislite poslati tja, na mene. Pišite za pojasnila na: EMIL KISS, BANKIR 133 SECOND AVE., NEW YORK, CITY Izdelujem afidavite, pisemske pogodbe. D opremljam rojake iz starega kraja! Prodajam šifkarte! Prejemam denar na hranilne vloge. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem tega list po državah Illinois, Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost, Ave Maria in Glasnik P. S. J. kakor tudi oglase, naročila za knjige in vse kar je v zvezi z našim podjetjem. Drage naročnike in vse rojake po naselbinah prosimo, da mu gredo v vseh ozirih na roko in mu pomagajo širiti dober katoliški tisk. Uprava Edinosti, Ave Maria in Glasnika P. S. J. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. OHIO se priporoča za nakup MOŠKE IN VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK* in ceno uPKA-očilu točno VSO ODPRAVO GLAVE DO NOG si lahko krpite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VA§ DENAR"! J- J. DVORAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. PREJELI SMO KNJIGE. Slovenska kuharica KUHANJE je umetnost, katere se treba naučiti vsaki gospodinji- To umetnost si lahko pridobite iz—knjige "SLOVENSKA KUHARICA!" "KNJIGA SLOVENSKA KUHARICA" vsebuje 670 strani. Blizu sto slik, ki kažejo, razne priprave v kuhanju, kako se pripravlja jestvine itd. Knjiga je močno trdo vezana. BREZ KNJIGE "SLOVENSKA KUHARICA** bi ne smela biti nobena slovenska . gospodinja. Knjiga je pisana v pri-prostem poljudnem tonu, da jo lahko vsak najpriprostejši človek razume. Pouči Vas, kako voditi gospodijnstvo in je radi tega zelo velike važnosti. Poda Vam merilo in navodilo za naj-priprostejšo in najimenitnejšo jed. Knjiga je prišla v novi izdaji, izborno izboljšana in predelana. Prejeli smo jih le omejeno število, zato je važno, da jo naročite brez odlašanja, ako hočete, da ne boste prepozni. Knjiga stane $4.00. Ameriška Slovenka. Ely, Minn, h Prosim priobčite te vrstice v oredale vašega lista. Ker skrbno rebiram naše katoliške liste, vidim marsikaj zanimivega v njih. fcakor vidim, imamo še po svetu nekaj dobrih mož, le žalibog. da jih je tako malo in da so ti možje tako redki. Naši možje i-majo le premalo korajže, da bi 9e junaško in odkrito pokazali s svojim katoliškem prepričanjem. Malo jih je, ki bi se tako odkrito pokazali, kakor je to mož 0. Andrej Tomec. Brala sem že več njegovih člankov in dopisov in tudi zadnje njegove odkrite besede v listu Edinosti. Kot članica JSKJ. mu čestitam njegovi neustrašeni pisavi. Takih mož kot je Andrej Tomec, ki se bori za resnico in pravico potrebujemo ravno sedaj, da se pokažejo, da jim je ljuba Jednota zato, ker nosi katoliško ime, in da bi jim bila pri srcu taka Jednota, ki bi bila tudi po delih katoliška. Kar so začele neke propalice pisarit iz Ely po glasilu te Jed-note ie popolnoma nesramno delo in obsojanja vredno. Po njih pisavi se jih spozna. Iz Vere izstopi, potem gre pa pod zastavo Srca Jezusovega. To je tisti. ki imate vi g. Tomec zanj odkrite besede, on je presbiteri-jan. Ali ni on vedel, da je naša Jednota katoliška? Zakaj se urine v tako Jednoto, ki jo on zaničuje radi vere? Ali niso bili o-m katoličani, ki so položili temelj naši Jednoti? In, ali ni tudi še sedaj pri Jednoti največ katoličanov? In zakaj se potem pisari take podle besede, kakor .to delajo ravno tukaj na Ely? Ti so pa res opasani z svetlim mečem uma in proti lastnim bratom in sestram TSKJ. Društva, ki spadate k tej Jednoti, ali boste pustili, da se bo tako blatilo vaše prepričanje ' v lastnem glasilu ? Tu se je še ne dolgo jasno pokazalo ob času 25-letnice naše fednote. Tukaj je pet društev, v resnici sta se udeležila sv. maše pa samo dva društva, ko sta korporativma prišla h sv. maši. Priti bi mogla pa vsa društva, ker spadajo h katoliški Tednoti. Iz tega se lahko vidi kaj je njih namen. Ako si bomo mi postavljali tudi take uradnike v gl. urad, ki ne morejo slišati o katoliškem imenu pri Jednoti, potem lahko že naprej vemo kam mislijo z našo Jednoto. Zakaj bi se ne izbrali za urade dobri katoliški možje. Pri katoliški Jednoti naj nastopajo samo katoliški delegatje in uradniki. Ne pa ljudje, ki jim vse drugo več mari, kot katoličan-stvo. Taki gledajo samo za mastne službe pri njej. Ravno sedaj se bije boj za gl. blagajnika. Na razpolago imate člani in članice dobrega poštenega moža katoličana, ki je vreden tega dela in to je Josip Mertel, ki je že veliko storil za našo Jednoto v vseh ozirih. Ril je že 8 let tajnik pri društvu sv. Cirila in Metoda in je vedno zvesto delal, pošteno in pravilno. Izvolite si ga za blagajnika in dobili boste t za to delo moža poštenjaka. Pozdrav vsem sobratom in so-sestram JSKJ. K. S. članica. t •-°- k Barberton, Ohio. ^ G. Urednik! Skoro žal mi je, ki sem ženska, kajti, ako bi bila J moški bi vas večkrat nadlegova- t la s kakim dopisom, ker vam je znano, da smo ženske bolj prikladne za v kuhinjo,-kakor pa k f pisalni mizi. (Op. ured.. — Le ( nič strahu, ampak korajžno s t peresom naprej!) Oprostite, ker j včasih pa le ni drugače, kakor 2 prijeti za pero, če tudi bolj o- ^ korno pa le gre, torej ne mo-rem si kaj, da vam ne bi pove- ^ dala, da kaj takega, ko je bilo ^ ono pismo mihvauške napredni-ce nisem še nikoli čula in ne * brala. Nisem vedela, ali bi se IJ smejala ali jezila, ker ta šema je nas ženske s tem pismom zelo o-sramotila in pahnila nazaj za 50 j let. Potem pa še reva sprašuje, 1 kdo zametuje in kem« svetu, kakor omenjena ju- - nakinja. O uboga šema. da jo le sram - ni svoje modrosti, kaj pa pore-l čejo nato naprednjaki, ko jim je . povedala odkod je svet. Kaj bo , neki porekel Zvonko Novako- vič, ki je prebavljal Darwina in 1 tudi Einsteinove teorije. Zdaj se -ije tudi gotovo njemu in vsemu . rdečemu svetu odvalil kamen od - srca. ker rešeno je najbolj za-l gonetno vprašanje z njeno "vi- - soko" modrostjo. Torej pozor naprednjaki. kdor -.še ne ve odkod je svet, naj gre -.v Milwaukee k omenjeni rojaki- - j nji prosit pojasnila. Samo to je - tisto zlo, ki ni dala natančnega ' naslova. Pa vseeno ji moramo - čestitati, ker je tako modra, da - je svet rodila. i Vas g. urednik pa prosim, da l nas ne prištevate k oni milwau-: ški latirni, saj nismo vse take. - Vendar to se kaj rado zgodi, da t ako le ena kaj neumnega naredi, ■ smo potem vse Evine hčerke r krive, kar pa nikakor ni pravil- ■ no. Bodite torej previdni kadar - kaj opisujete ženski spol in nas . jne sodite po omenjeni izgublje-i 'ni ovci. O priliki kaj več. 1 Pozdrav vsem zavednim Slo-enkam. J. O. -o- Bridgeport, Ohio. Cenjeni urednik: — V 121 št. Edinosti sem čitala pismo mil-vauške Slovenke. Dovolite, da udi jaz nekoliko opišem o tej tvari, da se 'ne bo mislilo, da mo vse tako učene. Rada vrja-nem.da še ni dolgo, kar je do-ična prišla iz starega kraja, ker :o bi bila že dalj časa tukaj in >i pred kako Amerikanko pri-»ovedovala bi ji nazaj povedala, la je zrela za norišnico. Da je aka zaslepljenost bi človek ne Tjel. Ja, ja, že marsikateri je šel do )četa, do praočeta in tako dalje lo Adama, in tam se je moral istaviti, ker ni našel drugega iz-loda in tamkaj je moral pripo-snati, da je Bog ustvaril prvega rloveka in ta pribita resnica bo >stala, dokler bo svet stal. Ko >i mogli to resnico zavreči, bi jo ;>ili že davno zavrgli, tako jo pa svet ne more, vsi poizkusi zagrizenih sovražnih vere in Boga so ličevi in zastonj. Ako ste pa vi res tako učena, 3a nam povejte, katera je in kačo imenuje mati, ki je Ada-na rodila in potem zopet mater tiste in potem nazadnje vas prosim, da mi poveste za izvor odkod je prišlo prvo življenje in možnost istega. Vsaka stvar i-tna na svetu začetek, tako ga mora imeti tudi človek. Koliko se je že pisalo, da človek izhaja iz opice, toda vsi naši rdeči naprednjaki, ki so tako silno modri in učeni, nam niso ie do danes pokazali in imenovali odkod je prišla prva opica. Zakaj vsak začetek mora imeti svoj izvor. In kje ga je imelo prvo življenje? Kje je tisti izvor, pokažite ga nam! Le ne trudite se preveč, da vam ne bo še bolj škodovalo na vaših možganih. Zakaj dokler bo svet stal. se bo spolnovalo kar je ukazal Bog in zapovedal prvim starišem : "Mož, v potu svojega obraza si boš služil svoj kruh in žena, veliko boš trpela z otroci." In kje ste pa to videli, da vera ženo ponižuje? Ali se nimamo žene ravno katoliški veri zahvaliti, da smo to stopno dobile, katero imamo danes? V prejšnih časih, ko je bilo še poganstvo je bila žena sužnja moža. smel je z njo ravnati kakor s živaljo. Poglejte na Turško. kakošno pravico imajo možje do žensk, ki so mahomedan-ske vere. In tu v naši katoliški veri, ali nas vera ne uči, da mora mož s ženo potrpeti in žena z možem? Ali si ne obljubila pred oltarjem, ko stopita v za- kon, "da bosta v veselju in trplje- j nju skupaj delovala? Kje je po- 1 tem poniževanje v naši veri? \ Ponižujejo se tam, kjer se ne 4 izpolnjujejo zapovedi vere! < Tam, kjer je preklinjevanje dan \ za dnevom ? Tam, kjer mož že- h no ponižuje in ji vse grde priim- i ke daje in ravno tako žena svojemu možu meče grde priimke in besede. In, ali je vera temu kriva ? Nikdar! Vzemite v roke življenje svetnikov in svetnic, ali katoliška vera ne uči ravno tako častiti svetnike in svetnice? In to vero vi preklinjate, tužna nam Majka! Ako so v Jugoslaviji tako sla- I bo sedaj o veri poučene žene, da ko pride v Ameriko pri prvi priliki, ko ji kakšen brezverec svoje neumnosti in laži pripoveduje, vrže vero proč in se na prsa trka: prokleta vera je kriva, ki moram roditi, potem se ni čuditi. da je tam tako slabo. Vprašam vas. ali zdaj ko vero preklinjate, vam ne bo treba več delati? Ali, ko bi vere ne bilo, bi ženam ne bilo treba roditi? Prisegate pri solncu in luni. Odkod se je pa solnce vzelo, ali ga je tudi luna rodila? Zakaj je Bog zemljo ustvaril poprej, ko drugo? Zakaj pa gospodar prej hišo sezida, ko pohištvo dobi? Le pripoznajmo vsi, da kar je Bog naredil je vse prav napravil ! In zapomnite si, da tudi ženske smo zapisane smrti. In da SPOMNITE SE GENERALA SHERMANA. ( Malenkostne bolezni večkrat vodijo do zelo resnih posledic. Spomnite se slučaja slavnega generala zvezne vojske W. T. Shermana. On je rekel: "Nekega večera se bom vrnil domov iz gledališča in na potu se bom prehladi!. Bolehal bom dva ali tri dni in potem bo vsega ko-_ nec." In tako se je zgodilo. V ^ teh prvih tednih jeseni slišite . vsepovsod kašljanje, v uradih, gledališčah. dvoranah, na vlaku in v mnogih slučajih sledi temu I v J kašljanju pljučnica, ako ljudje zanemarijo prehlad. Trinerjev Cough Sedative je izvrstno zdravilo proti prehlajenju in kašlju; nanj se lahko zanesete in se izognete nevarnosti resnity posledic. Potrebno je tudi, da pijete Trinerjevo zdravilno grenko vi-• no. ki stimulira črevesje do nor-1 malnega delovanja, ojači oslabe- - le krvne delce in vam daje po- - trebno rezistenčno moč v teh - dnevih, ko se sezona preminja - in ko vsak lahko postane žrtev t bolezni. Zdravila in preparacije - Jos. Triner Company-je. Chi-l cago. 111., so vedno zanesljiva. 1 Vprašajte vašega lekarnarja ali - ^trgovca z dravili! — smrt je zelo grenka tudi za matere in noben se jo ne veseli. A^ pride gotovo, pa naj kdo vceruje ali ne, in po smrti je pa Bog, ki spolni na*d vsakim pa jih bo tudi jiad nami te le besede: "Kdor bo veroval in bo krščen, ta bo zveličan; kdor pa ne bo verovat bo pogubljen. ^ Pozdravljeni ; Mary Hoge. -o- NA DAN ŽENE! Pokažite se tudi slovenske žene, da ste zavedne in da je vam zlasti izobrazba pri srcu. Nobena stvar vas ne more vezati skupaj bolje, kakor časopis,, v katerem se lahko pogovarjate žene m^d seboj iz vseh naselbin. Svetujte kar veste ena drugi, zlasti v tistih stvareh, ki spaidajo v de-Iokrok gospodinj in žena. V našem listu ste že imele svoj kotiček, ali korner, pa ste ga bolj slabo oskrbovale, smo ga bili primorani oddati v rent j drugemu čtivu. Zdaj ste svojo korajžo zopet pokazale in to pot upam, da jo boste tudi držale. Tudi mi od naše strani bomo skrbeli, da bo na tem mestu vedno za vas primerni članki. A pozabiti pa ne sme nobena, da ta kotiček je za vas ženske same. Zato pridno dopisujte vsaka iz svoje naselbine. Ako boste tako pridne skozi celo leto, kot ste bile za to številko, bom jaz predlagal, da se vam za novo leto posebne medalje preskrbi. Jaz bom držal svojo besedo, prosim, da jo pa tudi ve! Urednik. __________ w .^ESuifc ŠTajbofj neumno se ječm poštarja, *ko človek ne dobi pisem, ki mu jih nihče ne piš«. IZŠEL Jr KOLEDAR "AVE MARIA" ZA LETO 1924. Te dni se je pričel razpofti-ljati Koledar "Ave Maria11 za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 390 strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni i*- m pod peres najboljših slovenskih pisateljev. Koledar vsebuje zopet mnogo slik slov, cerkva, šol, društev, itd. Nabavite si krasni koledar predno poide. Cena je 50c, Za v stari kraj 75c. Dobite ga pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa če ga naročite direktno od: "AVE MARIA" 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. Tel .: Rose vel t 8221. L. STRITAR 2018 W. 21st Place Dovaža premog — drva —* prevaža pohištvo in vse kar spa« da v to stroko. Vsem se najtopleje priporočat Pokličite ga po telefonu! Za organiste, pevce in ljubitelje glasbe imamo v zalogi sledeče note: GLASBA, a) cerkvena glasba. Bernik, Pozdravljen, pesem za mešani zbor ia tenor solo____% .1« Foerster, Cantica socra, III. lel za moški zbor ...........5« Foerster, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor .................. jj Foerster, 3 ecce sacerdoa magnum (dve za mešani, ena za moški zbor .................. jj Gerbič, Slov. maia sv. Frančiška, partitura 25c. glasovi po., .ij Grum, Cerkvena pesmarica za Marijino družbo .............. 1,00 Hladni k, Deset postnih pesmi za mešan zbor................ Hladnik, Petero prošnjih Marijinih pesmi ▼ vojnem časa za mešani zbor ...................50 Hladnik, Zdrava Marija, pesmi 1 za mešan zbor, solo-spevi ia or■ ai Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani zbor........................ ,40 Hribar, ObhajOne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po .IS Holmar, Slava bogu, cerkvena pesmarica ................... a,OQ Kimovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor, part...... 40 glasovi ...................... ,15 Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor .............. .30 Pogačnik, Miiss st. Joseph! za mešani zbor, partitura ........ Jj glasovi po................... .13 Premrl, Cerkvena pesmarica za mladino, partitura ............ 43 glasovi po.................. ~ .If Premrl, Godovnice, 17 M arij i-| nih pesmi za mešani zbor parti-[tura 35c. glasovi po .......... .15 ! Naročila se pošiljajo na: Premrl, Hvalite Gospoda, paa- * mi svetnikov za zbar partitura 35c. glasovi po jg Premrl, Slava sv. Križu, posta« pesmi za mešani zbor ........ jg Sattner, Missa seraphica sa • mešani zbor in orgije, partita- ra 35c. glasovi po ............ jfg Sattner, p. Hugolin, Postat p*, smi za mešani zbor, partitura Soc. glasovi po................ 4| Sattner, a Božični pesmi za s»- lov zbor in orgije ............ jh b) svetna glasba: Aljai, Mešani in moiki aboti 3. zvezek Psalm z 18: Ti vesela poj; Na dan; Dima noč jg 5. zvezek: Job: V mraku; Da*> va nam prpelji žar; z venceai tem ovenčam slavo; Triglaar...* 6. zvezek: Opomin k veselja) Sveta noč; Stražniki; Hvalita Gospoda, Občutki; Gealo .... .jg 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoU (mešan zb.); Ti osrečiti jo bati (moški zb.); Prijatelj ia sea-ca (moški zb-)- Prijatelj in tea* ca (mešan zb.); Stoj, solačiee stoj; Kmetski hiši ........... ^g 9. zvezek: Spominčice; Večera! zvon Siroti; Oče Trrni./llo rsa ska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Z d ra vice I.; Zdravi ca II.; Oče večni; Tone Solace M jfg Laha r na r, Gorske cvetlic« sa mešani zbor .................. Laharnar, Gorski odmevi za moški zbor .................. Laharnar, Planinke, za mešani zbor, 2 zvezka po ..........^g Laharnar, Pomladanski nima vi za mešani zbor a zve. pa .. Sicherl, Trije moiki zbori •••• 4| Orlovska pesmarica, za ea glas jgf KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St., Chicago, m, 5EHE •9 "MALENKOST I" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. - ipaaski spisal p. L. Coloma is Družbe Jsousovs. Prevod•! Psulus. Ta večer pa ni bilo ničesar slišati. Bolj in bolj se je Curri-ta vznemirjala; zavlačevala, je obed, uporabljala je vso svojo 2abavnost in živahnost, pripovedovala pikantnosti, vse, da bi dala zapoznelim gostom čas, da pridejo, in da bi navzoče goste Obvarovala slabega vtisa, ki bi ga naredile na nje prazne dvorane ... Pa nazadnje že ni bilo več mogoče zavlačevati obeda. Preden pa je Currita vstala, se je pod mizo lahno dotaknila s svojim elegantnim čeveljčkom velikega Martinezovega čevlja in vsi trije, Jakob, Martinez in Currita so se sporazumno Spogledali, češ; pozor! In takrat je vzela Currita šopek, ki je stal pred Martinezom, se je bližala debeloglavemu revolucionarju in mu ga je hotela z izbrano vljudnostjo pripeti na prsi. . . Ali sredi pota jo je ustavil Jakob in rekel z i zborno igrano saljivostjo: "Pazi, Martinez, pazi! Nastavljajo ti zanko!" "Zanko?" je vzkliknila Currita in živahno odmaknila šopek. — "Da, zanko!" se je smejal Jakob. "Ali ne vidiš, da tiči v šopku — lilija?" "Aj!" se je ujezila Currita. "Potem pa vas seve ne morem siliti ... . Ponujam vam šopek, pa ukaniti vas nočem! Ali hočete ta šopek, Martinez? Da ali ne?" "Hu, hu, hu, hu —" je mukal vol Apis in kimal z debelo glavo. "Torej sprejmete?" "Sprejmem!" "Z vsemi posledicami ?" "Z vsemi posledicami!" In s ponosnim, drznim pogledom je ošinil družbo . . . \ so ploskali dinastični izjavi starega revolucijonarja in Villamelon je ves ginjen predlagal, da družba izpije čaše v slavo Alfonzu XII. Case so zazvenele. Fernandito je vzel Martinezovo čašo in je slovesno dejal: "Ta le čaša bo črez leta imela zgodovinsko vrednost . . . Me razumete, Martinez? — Dovolite, da si jo shranim. Podaril jo bom svojim otrokom . . Skozi odprta vrata se je videlo na levo v rumeni salon, na desno v plesno dvorano . . . Vse prazno! V rumenem salonu je sedela v oddaljenem kotu družba resnobnih in molčečih kvar-topircev. v plesni dvorani pa so se žarki neštetih luči nemo zrcalili v svetlem narketu in v velikih ogledalih. Currita je d* živela popoln poraz. Vsa nemirna je pogledala na uro, ki je stala na bližnjem kaminu. Bilo je dve po polnoči. Y modrem salonu je zagledala elegantno oblečeno senoro. Dremala je v naslonjaču. Roka ji je bila omahnila v naročje, številko modnega časopisja je držala v njej in bližnja svetilka ie polno osvetljevala njeno lice. Bila je [zabela Mazacan. Pred kratkim se je bila spravila s Currito. a je bila vsak čas pripravljena, da se zopet spre, če bi prilika nanesla. In ni bilo ugodnejše priložnosti, ko sedajle . .. Delala se je. kakor bi spala, in ko se je družba bližala, je tako preplašeno odprla oči, da so se vsi zasmejali. "Jezus, prijateljica oprosti. Takq sama sem bila, da sem zadremala . . ." Sala Curriti prav nič ni ugajala. Nevoljno je rekla: "Kako lepo! In sanjalo se ti je gqtovo o angelih . . .?" "Nekaj siične,era — ker sanjalo se mi je o tebi . . .!" Currita se je čuvala poizvedovati za sanjami prijateljice ... Ali Marija de Valdivieso je vprašala s svojo običajno nerodnostjo : 'Glej, glej! Kaj pa se ti je sanjalo?" "Junakinja iz Štajra" je ime knjigi, katere par zvezkov smo dobili v svojo zalogo. Knjigo je spisal pi. Handel Mazzetti. Na slovenščino jo je prevel dr. Jos. Jerše. Ta roman je spisan v jako priljubljenem tonu. V njem je opisan ves ljuti boj, ki je divjal med Slovenci in pruskimi protestanti v* začetku .šestnajstega stoletja. Zlasti obmejni Slovenci na Štajerskem so veliko prestali v teh bojih, za svojo vero. To knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. Knjiga vsebuje tudi potok življenja mlade ljubezni, ki se zliva v tok privlačne "zanimivosti. O-pisano je v njej življenje mlade krščanske junakinje Štefane, ki je zdržal^ vse skozi in končno umrla kot krščanska junakinja. "Nič posebnega . . . Da je šla k Villasisovi nocojšnji večer tudi uboga Currita." S takim poudarkom in pomilovanjem je izgovorila besede "uboga Currita," da se je Currita jezno obrnila in rekla s svojim najnedolžnejšim smehljajem: "Glej, prijateljica! O tebi bi si pa jaz niti v sanjah ne mogla misliti kaj takega!" "In zakaj ne?" > 1 "Iz -dveh razlogov. — Drugič, ker "bi ti vobče ne hotela iti . . r "In prvič, ker bi Marija de Villasis vobče ne želela, da pridem . . .!" "Tako je! Ker ona mene ne mara. jaz nje ne." Mazacan je hotela nekaj odgovoriti, pa v tistem trenutku so vstopili Paco Valez, Carmen Tagle in Gorito Sardona. Vsi skesani so se obtoževali, da so se zapoznili v dvornem gledališču, da pa je bilo tam vse prazno . . . Precej so si mislili, da je ves Madrid /ibran pri Curriti. saj je vendar danes petek . . . Ali kmalu da so se spomnili, da je danes velik sestanek pri Mariji de Villasis. in prišli so . . . ugovarjat. Zakaj zdelo bi se jim neodpustno. ako ob taki priliki ne bi prišli voščit ubogi Curriti lahko noč . . . Tako pomilovanje je "ubogi" Curriti dražilo živce: bržko-mogoče se jih je odkrižala in je zbežala v biljardni salon. Tam so se pogovarja1 i Jakob, nova dva poslanca in Martinez. Vsi so ji čestitali, da je tako spretno igrala komedijo s šopkom. Dogodljaj da bo vzbudil velik odmev . . . Jutri bodo govorili o njeni časopisi, posebno "La Flor de lis," in pripravili tla za slovesno izjavo velikega političnega pomena, kakršno mi- ^h'.V"1 Pre^lta- . . sli v kratkem podati Martinez v senatu. Preden pa stori ta ko-' K .v«anaJ>™ dru" i i• ur i , • , t , » .... .. gi del skupaj m vsebuje nad 700 rak. sod, on. Martinez, da b, bilo dobro, poskus,ti tla tudi na ' . kra a berila. Je u dvoru ... I. , • * - • 1 trdo vezana in stane s poštnino Currita mu ;e koj ponudila svojo pomoč: bila da je člstna' $i.5o. Naročite si jo za zimski dama Izabele IF. iti ko se je pred par meseci oženil novi kralj,'" * ........ je tudi nova kraljica ni mogla prezreti in ji je poslala križec častne dame . . . Mart inez je kimal s svojo debelo glavo: pravzaprav da je on mislil na Jakoba; on kot španski grande . . . Nov obisk mu je prekinil besedo. Vstopila je baronesa vdova de Platavieja s svojimi šestimi hčerkami. Imenovali so jih v prestolnici sedem poglavitnih grehov . . . Tudi te so prišle ogorčeno ugovarjati k ubogi Curriti . . in senora baronesa je "javno" zatrjevala, da je naravnost goljufija, kar počenja tista Villasis . . . "Naravnost goljufija," so žgolele ljubke hčerke in v trenutku obsule kakor roj čebel nova poslanca, mladca in samca .. . Večer je mineval dolgočasno in leno. Mariji Valdivieso se je zehalo, soproga nemškega poslanika je brez čuta pela neko balado in ob štirih si je Pedro Lopez napolnil žepe z obloženimi kruhki, zalogo za cel teden, in j začel delati zapiske za obvezni članek , . , Začuden je naštel pravzaprav samo štirinajst senor . . . KNJIGE. 50 galonov z sodom $29.00, Neki čitatelj te knjige je de- Za vsa pojasnila pišite na- ske večere. Stane s poš mo 25c. Dobite jo od kn Edjnosti, ki jo ima logi. svoji "Sadni in vinski mošt" j knjigi, ki podaja nasvete V se naredi dobra pijača mošt P daja natančna navodila, kak mora vse preparirati, da Se d° * že dober vspeh. Marsikateri bo ta knjiga jako pomagaj v tem poslu morda ni do * kl Tudi vse druge nasvete W držati v redu posodo, da oW-lep duh se najde v tej Naročite jo, stane s poštnino^ mo 50c. Dobi se jo od-knjWT Edinosti, ki jo ima v svoji zaf sri- PRODAJAM JABOLKOv MOŠT. ' jal: "Težko je dobiti bolj zanimivo knjigo kot je knjiga "Junakinja iz Štaj ra". In tako pravi čas. kajti ta knjiga bo vam v največji kratek čas. Dobi se v knji srarni Edinosti.„ -o- "Podobe iz misijonskih dežel" je jako lepa knjiga, ki jo je izdala družba sv. Mohorja še v Celovcu. Spisi v tej knjjgi so izpod peres naših slovenskih misijonarjev, ki se mučijo po Kitajskem, v Afriki in drugih zapuščenih krajih za Kristusovo cerkev. Že samo radi teh mož, bi moral vsak Slovenec prečitati to knjigo, da bi spoznal tudi tiste velečastne naše slovenske može. ki so se odpovedali vsem udobnostim življenja, in šli med tuje narode širiti in učiti Kristusovo vero. V knjigi je tudi več slik iz Kitajskega, Afrike in drugih misija vsebuje ALBERT JEMC, Grand Haven, Mich. Moj zastojnik za Chicago je MR. JOHN KOSMACH, 1804 West 22nd Str. HIŠE NA PRODAJ! Trgovine in stanovanja na: 1837 in 1839 W. 22nd Street Poslopje je veliko 50X70. Tri nadstropne hiše. Renta se dobi $2.400.00 na leto. Cena: $14,000.00. Vsa pojasnila dobite na: 1837 West 22nd Street. Markiza de Villasis je popolnoma zmagala. Stoindvajset jonskih krajev. Knji poštenih senor je družila tisti večer v svojih salonih in jih je' 127 strani lepega berila in bo od tistega časa zbirala vsak petek. Tudi največji črnogledece vsakemu prav kot nalašč za zim-j je moral priznati, da Madrid še ni popolna močvara . SO. CHICAGO Slovencem ▼ So. Chicago in okolici naznanjam, da tem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in de-klice.^ Zlasti za Šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-' lie. Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno ie moje geslo 1 Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk! - "SVOJI K SVOJIM r ANTON BAKŠE SLOVENSKA TRGOVINA S ČRBVLJI. 9534 — Ewing Avenue. Trgovina z železnino in pohištvom Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha. Za vse slučaje se obrnite na: JOSEPH SLOGAR Trgovec z železnino in pohištvom* ELY, MINN. fl 1 Gregor in črna smrt je zanimiva knjiga, ki jo ie izdala Slovenska Matica. Povesti sn Z'ln T>odučlnvi mi obenem jako prikupljive či-. tnteljem. Knjiga t_>6 strani. Stane samo 50c. Naročite jo od: KNJIGARNE EDINOSTI, 1S49 West 22nd Street, Chicago, 111. 0 Pošiljanje denarja v stari kraj brzo-__v javno in" drugače._ Najhitrejši način za po- šiljanje denarja je brzo- javno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in je sedaj pripravljena za točno izvr- ševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih, dinarjih, lirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo. HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da ^re nakazilo čez morje po kabelnu in potem po pošti naprej. Pristojbina za """ tako kabel-pismo je $1.00. DOBER IN NAVADNF