ISSN 0416-2242
9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj
l\idi okrogla miza
LJUBLJANA - Bernard Coursat, predsednik uprave Revoza, je v petek poleg kolegov iz štirih drugih podjetij prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Pet nagrad za izjemne dosežke v podjetništvu so podelili tudi vodilnim možem petih manjših podjetij.
Pred podelitvijo nagrad je zbornica pripravila okroglo mizo o tem, ali se je mogoče izogniti uvozu in izvozu podjetniškega kapitala. O tem sta med drugim govorila tudi Bernard Coursat in Miloš Kovačič. Coursat je razložil, zakaj seje Renault odločil za naložbo v Novem mestu, in poudaril, da bi se danes verjetno odločili za Poljsko. Medtem ko jih pri nas delovna ura stane 40 francoskih frankov, bi jih tam le 15.
Miloš Kovačič iz Krke je predstavil primer prodaje Novoterma tujcem, pri kateri so posebej pazili, da so ohranili vsa delovna mesta, poleg tega pa tam še zdaj ne dela noben tujec.
k.___________________________-a
S parlamentarnega večera v Šentrupertu - Tudi Janez Janša in Lojze Peterle - Za predčasne volitve in oživitev pomladnega trojčka - Pokojninska “luknja” že 150 milijard?
ŠENTRUPERT - Ogromno denarja davkoplačevalcev, ki gaje država zmetala za reševanje gospodarskih mastodontov, kot so TAM, Metalna, Litostroj, bi bilo neprimerno bo|j smotrno učinkovito porabiti za odpiranje novih delovnih mest in, gledano v luči približevanju Evropski uniji, in nameniti podjetništvu. Tako bi lahko strnili besede prvaka slovenskih socialdemokratov Janeza Janše na parlamentarnem večeru v Šentrupertu.
Krščanskodemokratski predsednik Lojze Peterle pa je poudaril, da ljudje, ki so vodili državo
OB OSMEM MARCU
Prihaja tisočletje žensk
Slovenija je med tistimi državami v Evropi, ki imajo najmanjše število žensk v politiki, od vlade, parlamenta do organov lokalne oblasti. Med ministri ni niti ene ministrice, v parlamentu pa je med 90 poslanci le 7 žensk, še slabše je z udeležbo žensk v organih oblasti na lokalni ravni. Čeprav proporcionalni volilni sistem omogoča izvolitev tako žensk kot moških, pa je problem predvsem v tem, da žensk ni na volilnih listah. Največ bi za spremembo tega lahko naredile politične stranke, ki sicer načela enake zastopanosti moških in žensk v politiki z besedami podpirajo, za kaj več pa jim zmanjka poguma in volje. Zaradi tega tudi predlagani sistem kvot ni uspel. Je pa zelo dobro uspel na Švedskem.
Svet Evrope, katerega aktivna članica je tudi Slovenija, si že dolgo prizadeva spodbuditi članice, da bi sprejele tako nacionalno zakonodajo in druge ukrepe, ki bi zagotovili enakomerno zastopanost moških in žensk na vseh ravneh družbenega živ-Ijenu. To pa ni le problem žensk, ampak bi morala postati skrb celotne družbe. Čeprav moškosrediščna kulturna tradicija ponovno oživlja, pa tega procesa ne bo zaustavila. Ženske so vse bolj izobražene, uspešno pa se uveljavljajo tudi na dosedaj moških področjih (npr. kot znanstvenice). Prav gotovo bodo prihajajoče tisočletje ženske zaznamovale tako kot še nikoli doslej. In če znajo poskrbeti za družino, podjetje, jim tudi vodenje države ne bo delalo težav.
JOŽICA DORNIŽ
v napačno smer, ne morejo države popeljati na pot blaginje s tiskanjem denarja in obljubami. Dejal je tudi, da bo letos izguba v pokojninskem skladu znašala po njegovih izračunih že 150 milijard tolarjev in ne “le” 130 milijard. Namesto da bi se ukvarjali s temi vprašanji, se Slovenci ukvarjamo “s pasjimi bombicami, kako je Jelinčič govoril o golazni in o po-
balinskih muzikantih, ki so božji Materi posadili v roke podgano namesto Kristusa.”
Janša meni, da za sedanji pokojninski sistem ni kapitalske osnove, kot je to primer v drugih državah. Po njegovem so pri nas razlike med pokojninami prevelike; v državah EU je razmerje 1:3, pri nas pa 1:5, z dodatki celo 1:10. Janša je povedal, da DeSUS v državnem zboru zagovarja pokojnine privilegirancev in da je 30 do 40 milijard tolarjev, ki jih ti “pokasirajo”, glavni razlog, da še ni pokojninske reforme.
Trebanjski župan Lojze Metelko, ki je bil ob trebanjskih socialdemokratih sogostitelj parlamentarnega večera, je kot podpredsednik SLS pojasnjeval, da je bil na Glavnem odboru SLS proti, da bi šla SLS v Drnovškovo vlado, da pa so to vztrajno terjali štajerski poslanci. “Globalno sem pri pomladanskem trojčku, s pametjo pa tam, kjer je možno nekaj dobiti. Sem prvi za predčasne volitve, ne glede na to, koliko bi to stalo, če bi to odpravilo sedanjo pat pozicijo,” je dejal. Poslanec Janez Me-žan je dejal, da imajo Trebanjci (Nadaljevanje na 2. strani)
El VREME
Do konca tedna bo deloma jasno, deloma pa spremenljivo oblačno vreme brez padavin in bistveno spremenjenih temperatur.
VISOKI GOSTJE NA OTOČCU - Dvodnevni obisk generalnega sekratarja Nata Javierja Solana v Sloveniji je minil tudi v slikovitem okolju grajskih zidov na Otočcu. Gostoljubni grajski gostitelji so gotovo naredili močan vtis ne le na Solano, pač pa tudi na predsednika slovenske vlude dr. Janeza Drnovška, Iva Vajgla, dr. Borisa Cizlja, Franca Jurija, Tita Turnška in druge. Gostje, ki so uživali v lepotah Dolenjske, so lahko poleg slastne večerje med drugim okušali tudi šampanjski cviček iz Kostanjevice, belokranjski pinot Tonija Pluta iz Drašičev, cviček Franca Martinčiča izŠmalčje vasi pri Šentjerneju in ledeno vino z Bizeljskega. (Foto: S. Živulovič)
Šolarji
raziskujejo
Pišece
Festival turizma
PIŠECE - V tukajšnji osnovni šoli se pripravljajo na festival turizma, ki na pobudo Turistične zveze Slovenije letos poteka pod naslovom Pridite k nam na počitnice. Po besedah Anice Butkovič, učiteljice kombiniranega 3. in 4. razreda v OŠ Pišece, so se pišečki šolarji lotili omenjene teme z dveh vidikov.
Po besedah učiteljice se želijo na turističnem festivalu dobro odrezati tudi z drugim delom naloge, v katerem preučujejo pišeč-ko ljudsko izročilo. Delajo tehten zapis o pišečkih ljudeh in deželi, za kar veliko delajo na terenu.
Z nalogo se bodo predstavili 10. marca na področnem tekmovanju na Senovem.
L. M.
Bernard Coursat
Coursat prejel nagrado GZS za izjemne dosežke
Nova porodnišnica ■ stari spori
Štirje ginekologi zahtevali odstop predstojnika oddelka dr. Marjana Pavlina, ker jim ne zaupa samostojnega dela ■ Pol leta bo oddelek vodil prof. Božo Kralj iz Ljubljane
POGOVOR S TATJANO JAKAC
NOVO MESTO - Jutri, 6, marca, bo v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca ob 18. uri v počastitev dneva žena pogovor s Tatjano Jakac, vdovo po našem priznanem grafiku in slikarju, novomeškem rojaku Božidarju Jakcu.
PARLAMENTARNI VEČER - Besedam poslancev (od leve): Janeza Mežana (SDS), Lojzeta Peterleta (SKD), trebanjskega župana Lojzeta Metelka (SLS) ter poslancev SDS Janeza Janše in Branka Kelemine, je prisluhnilo številno občinstvo, zbranim na sobotnem parlamentarnem večeru v jedilnici šentruperške osnovne šole dr. Pavla Lunačka, pa so polepšale večer pesmi zbora trebanjskih upokojencev in recitacije pesnika Toneta Kuntnerja. (Foto: P. P.)
“Jelinčič vogelni kamen oblasti”
NOVO MESTO - Večletna nasprotja, zamere in očitki med štirimi specialisti ginekologi na ginekološko-porodniškem oddelku novomeške bolnišnice in predstojnikom tega oddelka dr. Marjanom Pavlinom so dosegla vrhunec z zahtevo štirih specialistov po odstopu oziroma zamenjavi predstojnika.
O tem je tekla beseda na sestanku, ki ga je 26. februarja sklical direktor novomeške bolnišnice dr. Tone Starc, poleg prizadetih pa so se ga udeležili tudi prim. Janez Zajec, državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo, predstavnik zdravniške zbornice dr. Možina, dekan Višje šole za zdravstvene delavce in pred nedavnim upokojeni predstojnik ginekološke klinike v Ljubljani prof. dr. Božo Kralj. /
Glavni očitek, ki le^ti na predstojnika dr. Pavlina, jef da mlajšim specialistom ne zaupa samostojnega dela in jim tako onemogoča hitrejšo strokovno rast in napredovanje. “Dr. Pavlin je dober strokovnjak in odličen delavec,
vendar mora biti predstojnik tudi dober učitelj,” pravi direktor dr. Starc. Prvič je do podobne zahteve prišlo že leta 1994, takrat je vodstvo bolnice zahtevalo, da se stvari spremenijo in da se odnosi izboljšajo. Poleg tega so takrat presodili, da bi notranji pretresi slabo vplivali tudi na gradnjo nove porodnišnice, s katero je bilo že tako in tako več kot preveč težav.
Vendar se z vselitvijo v novo porodnišnico konec maja lani stvari niso umirile in uredile, očitno so se spori še zaostrili in zamere še poglobile. “Poudarjam pa, da je delo na oddelku zaradi tega potekalo nemoteno in stroka ni trpela,” pravi dr. Starc. A če bi se tako stanje nadaljevalo, bi se
Dr. Marjan Pavlin - mlajši kolegi so zahtevali njegov odstop
slej ko prej moralo odraziti tudi pri strokovnem delu.
Na sestanku v četrtek so se dogovorili, da bo pol leta gineko-loško-porodniški oddelek novomeške bolnišnice vodil prof. Kralj, ki bo v Novo mesto prihajal dvakrat na teden. Prvo poročilo bo prof. Kralj pripravil po dveh
mesecih.	„	 .
A. BARTELJ
Berite danes
stran 3:
•Delavke ptujske Delte spet delajo
stran 4:
•Ilegalci z lahkoto čez Kolpo
stran 5:
•(Zapleten) referendum za odcepitev
stran 7:
•Do službe celo z gladovno stavko?
strtjn 8:
•Če delaš na črno, dobiš še pomoč
strgn 19:
•Zenske naj delajo, moški pa vladajo
stran 20:
•Rojstna hiša Kettejeve Podgorske svetnice
stran 25:
•Se s parkom da živeti ali ne?
V SOBOTO 5. JURČIČEVA POT
IVANČNA GORICA - Organizacijski odbor s predsednikom županom Jernejem Lampretom priredi v soboto, 7. marca, (jubilejni) peti pohod po literarno-planinski Jurčičevi poti. Pohodniki - v lepem vremenu jih pričakujejo okrog 3 tisoč - se bodo od 7. do II. ure odpravili z železniške postaje Višnja Gora. Ob 13. uri bo na Jurčičevini na Muljavi osrednja prireditev z nagovorom dr. Matjaža Kmecla in ivanškega župana. Zatem bo v tamknjšnem kulturnem domu gledališka predstava učencev ivanške srednje šole Kozlovska sodba v Višnji gori. Ob 16. uri bo na podružnični šoli Krka svečanost ob odkritju spominske plošče Josipu Jurčiču, ki se je tam šolal. Letošnja Jurčičeva pot je namreč letos po želji podaljšana do Krke. Ob 17. uri bo v družbenem centru kulturni program s koncertom stiške godbe in drugim.
PRVI FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA
Filmski sklad Republike Slovenije, ki ga od letos vodi novomeški filmski ustvarjalec Filip Robar Dorin, organizira 25. pregled slovenske filmske ustvarjalnosti. Pod nazivom 1. festival slovenskega filma bo potekal od 11. do 14. marca v portoroškem Avditoriju pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana. Na festivalu bodo zavrteli tri nove celovečerne filme, predstavljeni bodo ambiciozni projekti mladih bodočih režiserjev z AGRFT, nekaj zanimivih dokumentarnih filmov, med njimi film o legendarnih baletnikih Pinu in Pii Mlakar, ter večji televizijski projekti.
ČELNO V SMRT
HRAST - V sredo, 25. februarja, ob 17.15 je 35-letni Brane B. iz Metlike vozil osebni avto po magistralni cesti od Metlike proti Novemu mestu. Pri Hrastu zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zvoziti ovinka, zato je zapeljal na levo polovico vozišča. Takrat je nasproti pripeljal voznik tovornjaka iz Bosne in Hercegovine, ki seje sicer umikal, vendar sta vozili vseeno trčili. Voznik osebnega avta se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nezgode umrl, hudo pa so se poškodovali tudi voznik tovornjaka in sopotnika v osebnem avtu.
JUTRI SPREJEM ŽENA -VETERANK NOB
NOVO MESTO - Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB bo jutri ob 10. uri v hotelu Krka preko aktiva veterank NOB sprejel 30 žensk, med katerimi bodo delegatke 1. kongresa SPŽZ iz leta 1943 in posamezne ženske, ki so še vedno aktivne v raznih organizacijah. Skupaj bodo počastili mednarodni dan žena. Udeleženke bodo letos oktobra v Dobrniču sodelavale na tradicionalnem srečanju, ki bo tokrat potekalo v znamenju delovne teme “55 let po pridobitvi volilne pravice - kaj smo dosegle?”
MINOLTA
I ^255*0£sit 1/lcpc^čniM' 199 000 sit
'	.a	Cena je brez davka
V4
fotokopirni stroj: 15 kopij/min _ A3, A4, zoom 50 - 200% čo
MINOLTA Ljubljana: 061/1681068 MINOLTA Maribor: 062/2295080
Ženske kvote kot rešitev
V Sloveniji je v obtoku zamisel, naj bi s predpisanimi kvotami spravili v politiko čimveč žensk. Kaj pa če si ženske ne želijo v politiko? V tem primeru bi jih zakon v imenu večje demokracije prisilil v nekaj, česar ne marajo. Ali bi se tako prisilo dalo pojasniti kot nov izraz moške večvrednosti? Mogoče je kaj pred zakonom, kar bi pomagalo k pravičnejši razdelitvi glavnih vlog v politiki med moške in ženske. Dr. Vida Čadonič Spelič npr. pravi, da se boji, da predpisi ne bodo učinkovali, dokler v naših glavah ne dozori spoznanje, da je ženskam mesto povsod tam, kjer se odloča o pomembnih stvareh. Ali kot meni eden od sogovornikov v tokratni anketi: “Spremeniti je treba našo miselnost, ne pa pisati zakone!” Tako stališče je najbrž blizu tudi dr. Manci Košir, ki je nekoč izrekla prepričanje, daje manj zla v državah, ki jim vladajo ženske, kajti ženske so zavetnice življenja, in torej ne mislijo življenja uničevati.
rezervirane po nenapisani družbeni pogodbi za t. i. močnejši spol.
JOŽE KLEPEC, kmet s Krasinca: “Sem za to, daje več žensk na vplivnih funkcijah, ker so manj pokvarjene in bolj življenjske kot moški. Ne bi bilo narobe, če bi z zakonom določili, koliko odstotkov mora biti na volilnih listah žensk. Mislim pa, daje bilo doslej tudi zato izvoljenih več moških, čeprav so kandidirale tudi ženske, ker gre na volišča praviloma več moških.” STEVO VRLINIČ, upokojenec iz Paunovičev: “Zakaj ne bi bilo na pomembnih mestih več žensk, če so sposobne? Mislim, da ne bi bilo potrebno sprejemati zakona za kvote, ampak da bi zadostovalo, če bi strankam priporočili, naj dajo na liste več žensk. Ce bi bile na volilnih listah ženske, bi jih volil raje kot moške, zlasti še, ker je sedaj v parlamentu nekaj moških, ki tja sploh ne sodijo.” OLGA ČOLNAR, upokojena gostilničarka iz Boštanja: “Žensk bi moralo biti vsaj pol ne le v državnem zboru, ampak tudi v drugih javnih službah, vladi in itd., pa bi bilo za vse bolje, ker smo ženske bolj odločne, vztrajne, skratka sposobne. Zdajšnja zastopanost žensk v javnem življenju naše države nam je lahko v sramoto. Zato sem za kvoto, ki naj popravi sedanje razmerje sil.”
MAGDA OCEPEK, poslovodja poslovalnice Mercator Dolenjska, PC Gradišče na Mirni: “Ne vidim druge možnosti, če želimo uravnovesiti spolno zastopanost v javnih institucijah, predvsem v politiki, kot da z zakonom določimo, kolikšen odstotek žensk bi moral biti v raznih organih. Vprašanje je, kako naj bi ženske, zlasti matere, zmogle nove dolžnosti, če ne bodo razbremenjene!”
FRANCI ŠTRUBEU, urar v Urarstvu Budna, iz Novega mesta: “V današnjem času postavljati nekakšne kvote je nesmiselno in nesmotrno in pomeni kršitev svobodne volje volivcev. Stranke naj poskrbijo, da bodo imele na svojih volilnih listah čim več dobrih, sposobnih in poštenih kandidatov, naj gre za ženske ali moške, volivci bomo pa že znali prav izbrati.” MATEJA DEKLEVA, arhitektka iz Kočevja: “Ženske pri nas niso zapostavljene. Tista, ki želi, se lahko uveljavi v politiki. Za to kvote niso potrebne. Pomembno je, kako si zakonca, če ima ženska družino, razdelita delo. Po eni strani imajo ženske celo prednost, saj so včasih bolj spoštovane kot moški. Po naravi so bolj navezane na družino in jih polit-ka ne zanima toliko kot moške.” MARKO OBRSTAR, gradbeni inženir iz Ribnice: “Nobenih ovir ni, da ne bi bile ženske v politiki enakopravne moškim. Malo jih je v politiki zato, ker je politika zanje preveč pokvarjena. Raje so na drugi strani kot novinarke. Ženske so pogosto pripravljene delati resneje in bolj pošteno kot moški in kot je v politiki to možno. S kvotami ne bi dosegli ni-Čcsiir **
TATJANA HAJTNIK, dipl. inž. računalništva, zaposlena v Krškem: “Če naj bo sposobnost in pripravljenost za delo pogoj za uveljavitev, je tak zakoft nepotreben. Ce vlada moški šovinizem, predpis tako ali tako ne reši ničesar. Ce ženske ne bi bile pripravljene sodelovati v politiki, pa bi bil zakon o tem prisila. Ženske so se že uveljavile na nekdaj izrazito moških področjih.”
ZVONE BERSTOVŠEK, vzdrže-alec, doma iz Brežic: “Tteba je :manjšati brezposelnost, socialne probleme. Ženske teh problemov tudi ne bi rešile, čeprav bi jih bilo v politiki več, kot jih je zdaj. Na Švedskem jih je veliko, pa je tudi tam kriza. Ženske na oblast, to ni rešitev za probleme. Spremeniti je treba našo miselnost, ne pa pisati take zakone.”
‘Jelinčič...
(Nadaljevanje s 1. strani) njegov glas podpore za dom starejših občanov in za posodobitev vseh cest, boji se pa, da vladajoča pozicija tega ne bo podprla. Poslanec Branko Kelemina je tudi opozoril na nemoč opozicije, kiji je lani pozicija “povaljala” več kot 300 amandmajev. Kelemina meni, da je sedanji socialni mir na račun zadolževanje države.
Na vprašanje iz publike, kaj menijo gostje o znani izjavi Zmaga Jelinčiča, se je Metelko spomnil, da je Jelinčič še hujše izjave dejal v Pučnikovi komisiji, ki je raziskovala množične poboje, Janša je dejal, da je postavljeno vprašanje o človeku, ki mu je v tej državi vse dovoljeno. V Beograd je Jelinčič šel predvsem zaradi arhivov, ki skrbijo nekatere, je dejal Janša in nadaljeval: “V Delu, Dnevniku, POP TV, Jani in drugih medijih pod vplivom kontinuitete so ga začeli braniti in še na veliko ga bodo ,prali’ kot svetnika. Postal je celo predsednik Letalske zveze Slovenije; bojim se za letalstvo, ki je dobilo padalca za predsednika! Jelinčičev glas je 46. glas (brez SLS) pozicije v državnem zboru, zato je, kot pravi Peterle, Jelinčič vogelni kamen te oblasti.” Podobno kot Janša je tudi Peterle rekel, da z Jelinčičem v komisiji ne bodo šli v Bruselj.
PAVEL PERC
Bela krajina daleč za Slovenijo
“Vzpodbude za razvoj malega gospodarstva dajejo več kapitalsko močnejšim in bolj organiziranim območjem, medtem ko bodo slabi še bolj zaostajali,” pravijo Belokrajnci
ČRNOMELJ - Tri belokranjske občine so s 25 milijoni tolarjev podprle ustanovitev lokalne razvojne koalicije in v okviru nje regijskega garancijskega sklada. Ta bo namenjen mladim podjetnikom, ki nimajo drugih možnosti za zavarovanje kreditov. Na razgovoru o malem gospodarstvu in turizmu v začetku preteklega tedna so zato resornega ministra vpraševali, ali bo država res primaknila še enkrat toliko.
Minister Janko Razgoršek se bo, kot je dejal, zavzel, da bo Bela krajina dobila čimveč pomoči. Ker naj bi država za garancijske sklade (to je edina oblika nepovratnih sredstev) dala okrog 100 milijonov tolarjev na 200.000 prebivalcev, bi to za Belokranjce pomenilo komaj 12 milijonov tolarjev. Minister je sicer pozval
Belo krajino, naj se pri tem združi z Dolenjsko, vendar je kljub temu zagotovil, da bo država upoštevala tudi posebnosti, saj je Bela krajina zaokroženo območje.
Župani treh občin so opozarjali, da ravno to območje po vseh kazalcih razvoja za petino zaostaja za Slovenijo, medtem ko v Dolenjski banki ugotovljajo, da ena-
ZE 17. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV
NOVO MESTO-Filatelistično društvo Novo mesto organizira v restavraciji hotela Krka 17. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov, in sicer v soboto, 7. marca, od 9. do 15. ure.
i
RAZSTAVA V ZDRAVILIŠČU
PREMALO PROGRAMOV IN IDEJ - “Pri nas je premalo kakovostnih programov in idej, če pa so že, se podjetnik nima kam obrniti po pomoč. Premalo je podjetniškega in menedžerskega znanja, "je ugotavljal podjetnik Zdravko Šavor. Tudi drugi udeleženci okrogle mize o razvoju malega gospodarstva in turizma v Beli krajini so mu pritegnili s trditvijo, da ni pravih specializiranih svetovalcev. Skupaj z gosti, resornim ministrom Jankom Razgorškom in njegovimi sodelavci, so menili, da so zato dobro organizirani lokalni podjetniški centri še kako potrebni. (Foto: B. D. G.)
NOV PETKOVICEVEV
Telefonske naložbe v desetih občinah
Letos bo novomeška enota Telekoma v posodobitev in razširitev omrežja v desetih občinah investirala milijardo in pol tolarjev - Kmalu 40 telefonov na 100 prebivalcev
NOVO MESTO - Na območju novomeške poslovne enote Telekoma je bilo konec lanskega leta 56.653 telefonskih priključkov v standardnem telefonskem omrežju. Tako pride na tem območju dobrih 32 telefonov na 100 prebivalcev oziroma nekaj več kot 89 telefonov na 100 gospodinjstev, kar je okoli 10 odst. pod slovenskim povprečjem.
V dolenjskih občinah (Novo V občini Sevnica bodo poveča-mesto, Trebnje, Šentjernej in li zmogljivost nove digitalne cen-
Škocjan) pride 33,65 telefona na 100 prebivalcev, v belokranjskih (Črnomelj, Metlika in Semič) 30,21 in v posavskih (Krško, Brežice, Sevnica) 31,42 telefona na 100 prebivalcev. Največja telefonska gostota je v občini Novo mesto - 35,52 telefona na 100 prebivalcev, najmanjša pa v občinah Šentjernej (26,43) in Škocjan (26,77 telefona na 100 prebivalcev).
Da bi dosegli gostoto razvitega sveta, to je 40 telefonov na 100 prebivalcev, morajo na območju PE Novo mesato zgraditi še okoli 14.000 telefonskih priključkov. To se naj bi zgodilo leta 2.000, ko naj bi bilo tudi vse telefonsko omrežje na tem območju digitalizirano.
Lani so na območju novomeške poslovne enote Telekoma v razširitev in posodobitev telefonskega omrežja investirali 1,3 milijarde tolarjev, letos bodo pa milijardo in pol tolarjev. Zmogljivosti digitalnih telefonskih central bodo povečali za 16.144 priključkov, hkrati pa izključili 11.655 priključkov v analognih centralah, tako da se bo digitalizacija omrežja do konca leta povečala na 78 odst. Na digitalne centrale bodo iz analognih prestavili 8.605 priključkov, število novih telefonskih priključkov pa bo večje za 4.100, od tega bo 1.850 priključkov v ISDN omrežju in 100 na radijskem dostopnem omrežju.
V	občini Brežice bodo povečali zmogljivosti digitalnih ISDN priključkov, povečali zmogljivost centrale v Krški vasi, zamenjali staro centralo na Bizeljskem z digitalno, zgradili novo centralo v Pišecah itd. Vključili naj bi 250 novih telefonskih naročnikov.
V	občini Krško bodo povečali zmogljivost digitalne centrale, razširili telefonsko omrežje za 200 novih naročnikov. Na Raki bodo staro centralo nadomestili z digitalno, dograditev omrežja bo omogočala vključitev novih 50 naročnikov.
trale za 2.000 priključkov in tako prevezali vse naročnike iz stare analogne centrale. Za povečanje medkrajevnih zvez bodo do glavne centrale v Krškem zgradili nov digitalni optični sistem, nadaljevali gradnjo krajevnega omrežja in vključili novih 200 naročnikov. V Zabukovju so zamenjali staro telefonsko centralo s sodobnejšo.
V	občini Črnomelj bodo zgradili novi telefonski centrali na Lokvah in v Kanižarici, v Draga-tušu, Vinici in Starem trgu bodo analogne centrale zamenjali z novimi digitalnimi in povečali omrežje za 200 novih naročnikov.
V	občini Metlika bodo povečali centralo v Gradcu in v omrežje vključili 50 novih naročnikov.
V	občini Semič bodo zgradili digitalne medkrajevne zveze in v omrežje vključili 15 novih naročnikov.
talno in zgradili novo na Bučki, zgradili medkrajevni optični kabel, razširili omrežje za 25“novih naročnikov.
V občini TVebnje bodo povečali zmogljivost centrale v Trebnjem, zmenjali centrali v Mokronogu in Veliki Loki z digitalnima ter zgradili novo v Šentlovrencu. Z dograditvijo kabelskega omrežja bodo omogočili vključitev 150 novih telefonskih naročnikov.
A. B.
V	občini Novo mesto bodo povečali zmogljivost telefonskih central z opremo za ISDN priključke v Novem mestu, na Otočcu, v Stopičah, Straži in Šmarjeti. Zamenjali bodo zastareli analogni centrali v Hinjah in Žužemberku z digitalnima in zgradili nove centrale v Novem mestu (v Šmihelu in Gotni vasi), na Dvoru in v Lipovcu. V občini bodo dogradili in posodobili omrežje ter vključili 600 novih naročnikov. Nadaljevali bodo s preključeva-njem naročnikov v Novem mestu na digitalno centralo. Za letos imajo na voljo tudi denar za gradnjo nove telefonske centrale na Grmu.
Na območju občine Šentjernej bodo povečali zmogljivost digitalne centrale in novi zgradili v Mokrem Polju in v Šmarju. Staro centralo, na kateri je še 900 naročnikov, bodo izključili iz prometa, vse naročnike pa prestavili na digitalno. Povečali bodo omrežje in vključili 50 novih naročnikov.
V	občini Škocjan bodo staro centralo nadomestili z novo digi-
Prenehati z maščevalnimi povračili!
Pismo dr. J. Podobniku
LJUBLJANA - Kot že nekajkrat v zadnjih letih so se spet morali oglasiti borci. Dr. Janezu Podobniku, predsedniku državnega zbora, so poslali pismo z zahtevo, naj se slovenska država - več kot pol stoletja po koncu druge svetovne vojne -končno nedvoumno opredeli do slovenskega narodnoosvobodilnega boja. In to ne tako, kot terjajo prekrojevalci naše zgodovine, temveč tako, kot sta se že vsa Evropa in svet, ki sta narodnoosvobodilni odpor proti nacističnim napadalcem ovrednostila kot odločilno svobodoljubno dejanje slovenskega naroda, prostovoljno kolaboracijo z njihovimi okupatorskimi oblastmi pa obsodila kot njegovo izdajo. Udeleženci NOB sodijo, da je državni zbor RS kot najvišji oblastni organ odgovoren predvsem za našo sedanjost in prihodnost, ti pa bi bili z zanikanjem naše državne kontinuitete ogroženi ali celo izničeni. Tako kot drugi zgodovinsko zreli narodi moramo tudi mi sprejeti svojo preteklost
z vsemi njenimi dobrimi in slabimi stranmi.
Ivan Dolničarje kot predsednik ZZB NOB Slovenije v pismu Janezu Podobniku ponovno zatrdil, da so borci vedno podpirali in tudi zdaj podpirajo namero državnega zbora, da s svojimi akti in ukrepi prispeva k popravi krivic, pie-tetnemu odnosu do vseh žrtev med drugo svetovno vojno in po njej, da uresniči vse strukturne, politične, gospodarske in socialne reforme, ki omogočajo miren prehod iz prejšnje enostrankarske vladavine v demokratično in socialno pravično državo. Uresničitev te naloge bo bistveno prispevala k pomiritvi. Očitno pa je v dosedanji politični praksi nekaterih strank, ki je v nasprotju z njihovimi izjavami za spravo, uspelo doslej Slovence bolj razdvojiti, kot spraviti, s čimer se ta cilj vse bolj oddaljuje. Zato je nujno treba prenehati z maščevalnimi povračilnimi dejanji, poveličevanjem in rehabilitacijo kolaboracije, spreminjanjem zgodovinskih imen in odstranjevanjem znamenj NOB ter s postavljanjem spominskih plošč celo obsojenim vojnim zločincem.
Nov korak v boljšo prihodnost bomo napravili le, če ne bomo kar naprej oživljali spominov na čase, ki so vsem povzročili toliko gorja. Državljansko pomiritev bomo dosegli le z dejavnim sožitjem v različnosti, ne s sejanjem sovraštva med ljudi.
VINKO BLATNIK
ko zaostaja celo za širšo Dolenjsko. Predstavniki malega gospodarstva so si bili edini, da razvoja ne gre povsem prepustiti tržni logiki. Kot je poudaril Franc Panjan, direktor Begrada in predstavnik Območne gospodarske zbornice, bodo sicer v prednosti spet centri.
Banke, ki delujejo na tem območju, Dolenjska, Nova LB, Krekova in SKB, so že obljubile cenejša sredstva za podjetništvo, verjetno pa se bodo vključile tudi z vložki v regionalni sklad in delovale tudi kot multiplikatorji zbranih sredstev, pri čemer bo cena denarja odvisna od višine sredstev in od kakovosti virov.
B. DUŠIČ GORNIK
DOLENJSKE TOPLICE - V razstaviščnem prostoru zdravilišča bodo jutri, 6. marca, ob 20. uri odprli slikarsko razstavo Neve Vranešič
Virant. V kulturnem porgramu bodo nastopili Šmihelski pevci.
SLIKARSKA KOLONIJA
„ KOSTANJEVICA - Gostišče Žolnir prireja od 9. do 14. marca zimsko likovno kolonijo, v kateri bo sodelovalo deset akademskih slikarjev. Zaključno razstavo v koloniji ustvarjenih del bodo odprli v petek, 14. marca, v prostorih gostišča.
FILM IN NATEČAJ
KRŠKO - Društvo zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) Krško in ORNG MOV1E najavljata predstavitev desetminutnega igranega filma režiserja Borisa Petkoviča z naslovom Naprej!, ki bo v torek, 10. marca, v Slovenski kinoteki v Ljubljani, v petek, 13. marca, pa na slovenskem filmskem festivalu v Portorožu. Društvo organizira tudi natečaj za najboljšo sliko, risbo, fotografijo ali strip na temo nasilja. Izdelke je treba poslati na naslov DZMP, Golek 25, Krško. Najboljši bodo nagrajeni.
• V zadevi Jelinčič ne gre za Jelinčiča, temveč za demokracijo
- kdor je izvoljen, je pač poslanec, ki se ga ne da utišati ali elimini-
rati z nobenimi postpartijskimi metodami, četudi kvasi neumnosti ali pleza po krošnjah. (Jež)
Novomeška kronika
KLJUČAVNICA - Bodica s tem naslovom v prejšnji Novomeški kroniki je skoraj zanetila medstrankarsko vojno. Janez Mežan, ki je bil piščev informator, je ob izidu časopisa v parlamentarnem kuloarju obvestil Kužnika, da si ga je nekdo v Dolenjcu privoščil, ampak da on (Mežan) nima nič pri tem. Ko se je po intervenciji izkazalo, kako stvar stoji (in komu), je Kužnik zarobantil, češ da gre Mežanu samo za to, da pljuje po drugih. Kužnik trdi, da z Mežanom že lep •las nista uporabljala poslanske Pisarne, da je Mežan na vrata celo obesil listek, da ga je moč dobiti v drugi pisarni, kjer uraduje tudi kot predsednik občinskega sveta. Kakor koli že - vsekakor drži, da na pisarno novomeških poslancev Kužnika in Meža-na ni bilo nikakršnega navala in W jo lahko uporabljali za vaje v meditaciji. Za to pa poslanca nista kaj preveč navdušena, še manj pa volilna raja, ki mora misliti na preživetje in ji gre bolj po glavi nabiranje regrata kot pa poslanske marnje.
PISARNA - Ob vsem prerekanju o zaklenjeni pisarni je še največ koristi od informacije, kije ob tem nehote pricurela. Rafael Kužnik trdi, daje državni svet po prvih volitvah najel v novomeški občini dve pisarni: eno za poslance, drugo pa za člane državnega sveta, svetnike. Svetniki svoje pisarne niso tako rekoč nikoli uporabljali in jo je občina po določenem času namenila za drugo dejavnost, račune za najemnino pa že leta veselo izstavlja državi. Ta jih pa plačuje. Ha, ha, ha!
ANAHRONIZEM IN JEZIK - Novomeški Slovenski krščanski demokrati so lep primer anahronizma. V izvornem pomenu je anahronizem zmota v časovnem redu, časovno neskladje. Ih novomeška stranka je v sporočilu za javnost dne 23. februarja vabila na redni letni zbor občinskega odbora SKD Novo mesto, ki naj hi bil 3 dni prej - 20. februarja. Odgonetiti je treba še vprašanje, ali novomeški krščanski demokrati prehitevajo ali zamujajo. Medtem ko imajo novomeški SKD-jevci težave s časom, jih imajo v njihovi ljubljanski centrali z jezikom. V faksiranem sporočilu (Tbesday, 24 February, 1998 ■ Page 4 of 4) sporočajo, da se zavzemajo za občino Suha Krajina (pravilno krajina, op. p.) in ne za občino Žužemberg (pravilno Žužemberk, op. p.),kot predlaga vlada. Sedaj se naj pa zmenijo, kdaj naslednjega leta 1997 bodo imeli v Žužembergu občni zbor in se pogovorili o delu pretekle občine Suha Krajina.
Ena gospa je rekla, da je na novomeški avlo razstavi videla 1udi tak model, ki bi bolj sodil v tehnični muzej, za novim cliom Pa se mora obračati na cesti.
Žužemberški grad naprodaj
ŽUŽEMBERK - Odbor za obnovo žužemberškega gradu je prejšnji teden določil prodajno ceno knjige Žužemberški grad - Suhokranj-ski zbornik 1997. Naprodaj bo po 3.885 tolarjev, za začetek na naslednjih prodajnih mestih: v Žužemberku v pisarni krajevne skupnosti, v trgovini Hotko, na sedežu Turističnega društva Žužemberk ter v Novem mestu na sprejemnem okencu Dolenjskega lista, Glavni trg 24.
Odbor si je ogledal tudi dosedanja obnovitvena dela v gradu, ki so veljala 12,5 milijona tolarjev, ter se dogovarjal za letošnjo obnovo, za katero bo kulturno ministrst-♦ vo prispevalo 5 milijonov tolarjev (lani 7), preostali denar pa bo potrebno pridobiti z nabiralno akcijo, ki teče naprej. Več o dosedanjem delu in načrtih bo širša javnost zvedela po novinarski konferenci, ki bo na jožefo-vo, to je 19. marca.
-n
MM JL Z N A Š I H O B Č l N MM Delavke ptujske Delte spet delajo
Po osemnajstih dneh so se za konec stavke dogovorili na ministrstvu za delo - V tednu dni mora uprava poiskati novega zunanjega direktorja - Poslej dve enoti
NOVO MESTO - Po osemnajstih dneh stavke so se predstavniki pogajalske strani sindikata Laboda Delte iz Ptuja ter vodstvo Laboda, d.d., minuli četrtek v pogovoru z ministrom za delo Tonetom Ropom dogovorili o koncu stavke. V petek so prišle delavke spet na delo, vendar šivanja za vse ni bilo. Delavke, ki niso stavkale, so normalno delale, ostale pa so pospravile prostore in urejale okolico tovarne. Delavke bodo postopoma klicali na delo, dokler proizvodnja ne bo spet stekla normalno. Na ministrstvu so se sprte strani med drugim dogovorile, da mora uprava podjetja Labod v sedmih dneh predlagati novega direktorja, ki pa ne sme biti iz Delte.
Stavka 170 Deltinih delavk -okrog 130 jih je ves čas stavke delalo - se je začela z glavno zahtevo po odstopu njihove direktorice Cvetke Gaiser. Na to zahtevo uprava Laboda najprej ni pristala, po zaostrovanju stavke in grožnjah, da bodo izzvale generalni štrajk tudi v ostalih Labodovih družbah, je uprava na čelu z generalnim direktorjem Laboda Andrejem Kirmom prejšnji teden na odstop omenjene direktorice pristala. Delavke, ki niso stavkale, so na odstop sicer pristale, vendar so zahtevale, da delajo naprej v svoji enoti, niso pa sprejele direk-
S KOLESOM PO JUŽNI AMERIKI
NOVO MESTO - Marjan Žiberna iz Postojne je s kolesom prečkal Južno Ameriko in se vzpel na 6.960 m visoko Aconcaguo. O tem dogajanju bo predaval danes, 5. marca, ob 19. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca.
ČUDEŽNI ZABOJ ZA OTROKE
NOVO MESTO - V sredo, 11. marca, bo ob 16.30 v Domu kulture Gledališče Ptuj uprizorilo igrico za otroke uveljavljenega nemškega avtorja Paula Maara Oj, čudežni zaboj. Gre za prvo slovensko izvedbo tega v Nemčiji zelo uspešnega dela.
OGLED NAGRAJENE PREDSTAVE
NOVO MESTO - Kulturni center Janeza TVdine pripravlja ogled Shakespearove igre Ukročena trmoglavka v režiji Janusza Kiča in izvedbi celjskega Slovenskega ljudskega gledališča. Predstava je prejela Veliko nagrado 32. Borštnikovega srečanja, igralka Milada Kalezič pa nagrado Prešernovega sklada za vlogo Katarine. Predstava bo v Celju 26. marca, prijave pa zbirajo do 13. marca v tajništvu.
VOLILNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV
NOVO MESTO - Jutri popoldne bo 220 članov Društva invalidov v telovadnici osnovne šole Grm na občnem zboru pregledalo svoje delo in izvolilo novo vodstvo. Na kulturnem večeru bodo nato počastili dan žena, obdarovali bodo članice društva in po večerji ostali na družabni prireditvi.
torja, ki je bil sprejemljiv za stavkajoče. V tem času pa je prišlo tudi do blokade žiro računa, in ker zapleta ni bilo videti konec, je vse kazalo, da bo moralo priti do stečaja.
Pogajanja predstavnic Deltinih šivilj z ministrom za delo Tonetom Ropom minuli četrtek v Ljubljani pa so se vendarle končala s parafiranjem dogovora o koncu stavke. Dogovorili so se, da mora uprava Laboda poiskati zunanjega direktoija v sedmih dneh, potem da se mora Labod prijaviti na razpis Slovenske razvojne družbe za program prestrukturiranja. Dogovorili so se še, da se bo ptujska Delta reorganizirala v dva profitna centra znotraj ene firme in pod vodstvom skupnega direktoija; v enem bodo delale delavke, ki so stavkale, in v drugem delavke, ki se stavki niso priključile. Dogovorili so se tudi za pridobitev kredita preko Slovenske razvojne družbe za finančno premostitev nastalega položaja, potem za izplačilo regresa, ki naj bi ga izplačali v dveh delih do 15. maja, in za postopno uskladitev višine plač do 90 odst. kolektivne po-
godbe, vendar glede na doseganje rezultatov posamezne poslovne enote.
Prave težave pa se za Delto šele začenjajo, prav v tej Labodovi tovarni šivajo predvsem bluze za tuje naročnike. Zaradi stavke pa so izgubili več kot polovico vseh naročil. Za novi zagon firme bi potrebovali okrog 80 milijonov
t0larjeV'	J.DORNIŽ
POHOD PO JURČIČEVI POTI
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto vabi v soboto, 7. marca, planince in ljubitelje narave na pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave. Zbor bo ob 7. uri na železniški postaji v Centru. Z Muljave bo odhod ob 14. uri z avtobusom. Cena izleta oz. prevoza je 1.100 tolarjev. Prijave zbirajo do petka, 6. marca, po telefonu 323 862.
MESEC MOŽ IN ŽENA
OTOČEC - Restavracija Tango vabi v soboto, 7. marca, zvečer na Hitov večer, posvečen materinskemu dnevu in dnevu žena, ko bo zanje prepeval Vlado Kalember z ansamblom Objem. Za može pripravljajo na jožefovo, 19. marca, večer z Vladom Kreslinom, mamo Manko in policajem Džidžom. Rezervacije na tel. 75-165.
• Človek velja toliko, kolikor se sam ceni. (de Lincy)
ČLANICE ZDRUŽENJA SILA V LABODU - Sredi prejšnjega tedna je skupina tridesetih članic mednarodnega ženskega združenja SILA (Slove-nian International Ladies Association) obiskala novomeškega Laboda. Združenje je neprofitna organizacija, ki združuje okrog 100 žensk, predvsem žene tujih diplomatov in zastopnikov tujih firem pri nas, nastalo pa je leta 1993. Vokviru združenja skrbijo za boljše poznavanje Slovenije, zato vsako leto organizirajo več izletov po Sloveniji. Z Novim mestom jih je prejšnji teden seznanila Metka JVachter. Pomočnik generalnega direktorja Laboda Marjan Vodopivec pa jim je predstavil podjetje in njihove izdelke, zatem so si ogledale še proizvodnjo, kolekcijo oblačil za sedanjo in prihodnjo sezono. Na fotografiji so pri ogledovanju modelov v industrijski prodajalni. (Foto: J. Domiž)
Ob 8. marcu — mednarodnem dnevu ženst. iskreno čestitamo vsem materam, ženam in dekfetom.
Območna organizacija ZLSD Vfpvo mesto
OBISK AMERIŠKIH ŠTUDENTOV GLASBE - Danes, 5. marca, so po petih dneh bivanja pri nas študentje in njihova profesorja z Univerze za glasbo v NevvPort Nevvsu v ZDA odpotovali domov. Pet dni so bili gostje pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže in nji-hovega dirigenta Mira Sajeta. V tem času so si ogledali znamenitosti Novega mesta in Slovenije. V ponedeljek jih je sprejel novomeški župan Franci Koncilija, v sredo zvečer pa so imeli koncert v Dolenjskih Toplicah. Ameriški študentje so bili z bivanjem pri nas zelo zadovoljni. Na sliki: sprejem pri županu, ki je gostom iz Amerike izročil priložnostna darila (prospekt Novega mesta in zgoščenko s posnetki stare glasbe iz slovenskih arhivov), predstavniku univerze dr. Marku Reimerju (na sliki ob županu) pa še steklenico cvička. (Foto: M. Markelj)
ZADNJI DAN NAJBOLJŠEGA SOSEDA - Zadnji februarski dan, sobota, 28. februarja, je bil tudi zadnji dan Mercatorjeve trgovine in bifeja pri vodnjaku na novomeškem Glavnem trgu. Mercator je stavbo prodal in tako je še ena trgovina zaprla vrata. “Še Pickovo trgovino naj zaprejo, pa ne bo na Glavnem trgu več prave stare trgovine, ” ni prav prebivalcem starega mestnega jedra. Na fotografiji: ena zadnjih strank v trgovini pri vodnjaku. (Foto: A. B.)
TH zgodbe o stečaju
Pred nedavnim je šla v stečaj novomeška konfekcijska firma HenRicci. Brez dela je ostalo 72 zaposlenih, med njimi je velika večina žensk in za večino med njimi je bil to že drugi, za nekatere pa celo tretj* stečaj: najprej No-voteks Konfekcije, nato Vinteksa in sedaj še HenRiccjja. Tri zgodbe, kijih prinašamo, so del žalostnega stečajnega mozaika.
Siti ne verjame lačnemu
Veronika Kajič iz Novega mesta je bila vseh 25 let, kolikor ima delovne dobe, zaposlena kot šivilja v Novoteksu. V zadnjih dveh letih in pol pa je kar dvakrat doživela stečaj, najprej je bila ob delo, ko je šla v stečaj Novoteks Konfekcija, 6. februarja letos pa ponovno, ko se je materini usodi pridružila še hčerinska firma HenRicci. “Prvič smo bili ob sedem plač, pa me ni nihče vprašal, če imam denar za kruh in mleko za otroke,” pravi obupana Veronika. “S takim veseljem smo hodile v službo in na tak konec nismo nikoli pomislile.”
Veronika je mati treh otrok, najmlajša Katja obiskuje prvi razred bršljinske osnovne šole, Matjaž 3. letnik srednje kmetijske šole Grm, Dušan pa je končal štiriletno strojno tehnično šolo, ker pa ni dobil pripravništva, je šel služit vojaški rok. “Vsi trije so še nepreskrbljeni, še dobro, da je zaposlen mož, ki pa je pred tremi leti hudo zbolel,” pove. Njen mož Karel je bil pred leti kot tesar zaposlen pri Pionirju, potem pa je še pravi čas zamenjal službo in se zaposlil v Krki. “Če bi ostal v Pionirju, bi bila danes verjetno oba doma," pravi Veronika. Stanujejo v dvosobnem stanovanju v bloku, zemlje, s pomočjo katere bi se lažje preživeli, pa nimajo.
Veroniko najbolj boli, ker bi lani novembra lahko zamenjala službo, saj so jo vabili v zasebno konfekcijsko firmo, a jo eden od treh vodilnih v HcnRicciju ni pu-
stil. “Rekel mi je, da zame kot pridno delavko velja enomesečni odpovedni rok, čeprav je prav gotovo vedel, da gre podjetje h koncu in da nam grozi stečaj,” je ogorčena Veronika. Čeprav so bile plače nizke in sojih dobivale s čedalje večjim zamikom, so delavke marljivo delale naprej. Lani junija jim je po razgovorih s sindikatom vodstvo obljubilo regres, če bodo naredile po 8.000 parov hlač na mesec. Naredile so jih tudi po 8.300, pa kljub temu niso dobile ne treh plač, ne predlanskega, ne lanskega regresa. “Delavke, ki so se na delo vozile z avtobusom, so vodstvo opozarjale, da nimajo denarja za prevoz, pa so jim odgovorili, naj jih vozijo možje,” pripoveduje Veronika.
V HenRicciju niso dobile treh plač, ko pa so za Miklavža dobile iz stečajne mase Novoteks Konfekcije nekaj denarja za poplačilo neizplačanih plač, so jim vodilni rekli, naj ne nergajo zaradi plač, saj so vendar pravkar dobile denar.
19. januarja letos so imeli sestanek s sindikatom in vodstvom, kjer so jim povedali, da za podjetje ni rešitve in da gre v stečaj. Delavke so naslednja dva dni še prišle na delo, da so naredile, kar je še ostalo robe. Potem se je za vsako od njih začela že drugič, za nekatere pa tretjič žalostna pot, ki je vse bolj negotova. Kako uspe njim in njihovim družinam preživeti iz meseca v mesec, pa tako in tako nikogar ne zanima, še najmanj tiste, ki med drugim snujejo tudi gospodarsko politiko države in zelo dobro živijo od prispevkov, ki jih ustvarijo marljive roke številnih delavcev, tudi šivilj. Sicer pa - le kdaj je še siti verjel lačnemu?
Državi je vseeno
Med dolgoletnimi Novotekso-vimi delavci, ki so s propadom firme HenRicci doživeli že drugi stečaj, sta tudi zakonca Sonja in
Jože Mitag iz Novega mesta. Oba imata za sabo po 24 let delovne dobe, Sonja kot šivilja, Jože kot likalec. Od začetka sta delala v Novoteksu. “Novoteks smo imeli za svojo firmo, za katero smo živeli, v njej z veseljem delali in za stroji pustili najboljša delovna leta,” pravi Sonja. Ko so začele delati pri HenRicciju, so delavke vodstvo opozorile, naj vodijo firmo tako, da ne bo kot mati končala v stečaju. “Ves čas smo delale, tudi ko so se začele težave in je plača zaostajala, smo upale, da se bodo stvari vendarle uredile,” pripoveduje Sonja.
Sonja in Jože živita v blokovskem stanovanju, ki ga še odplačujeta. Z njima živi njuna edina hči, ki je sicer že zaposlena, vendar ne zasluži veliko, poleg tega ob delu še študira. “Razen sorodnikov in prijateljev naju že po prvem stečaju ni nihče vprašal, kako živimo,” pravi Sonja: “Najhuje je, ko nimaš denarja za položnice.” Čeprav plače tekstilnih delavcev niso bile nikoli dobre, so bile pa vsaj redno vsak mesec.
Sonja si je v letih šivanja v Novoteksu že “pridelala” težave s hrbtenico, najbolj pa se ji je šivanje zamerilo zaradi stečajev. Čeprav so delavke dale vse od sebe in za nastali položaj niso krive, bodo najtežje občutile posledice. Sonja se zaveda, da pri 43 letih ne bo lahko dobila nove zaposlitve, poleg tega vsaka nova zaposlitev zahteva nova znanja, dodatno energijo in tudi veliko živcev. Sonja se sprašuje, če bo vse to še zmogla. Šivanje se ji je zamerilo, po drugi strani pa je to delo, ki ga najboj obvlada. “Nekako bomo že,” je na koncu dejala, čeprav ne more razumeti, da je državi za njihovo usodo vseeno. Konec koncev niso prikrajšani le delavci, ampak tudi država.
Vse za boljši jutri
Marjeta Božič iz Verduna pri Stopičah se je v Novoteksu zaposlila takoj po končani osemletki in se priučila delu konfekcijske šivilje. Po 24-ih letih dela in po treh
stečajih je na zavodu za zaposlovanje. V teh stečajih - gre za Novoteks Konfekcijo, Vinteks in nazadnje.HenRicci - so zaposleni ostali brez plač, regresov, Marjeta pravi, da niti sama ne ve, koliko plač ni dobila. “Po stečaju Novoteks Konfekcije je lep čas trajalo, da so se uredile stvari na zavodu za zaposlovanje,” se spominja. Komaj je mesec in pol dobivala nadomestilo za brezposelne, so jo poklicali in ji ponudili delo v firmi Vinteks, ki je tako kot HenRicci delala v prostorih propadle Novoteks Konfekcije in na njenih strojih. En trak je delala za Vinteks, druga dva za Hen-Riccija.
Pa je Božičeva delala v Vintek-su. Delo je bilo tako kot prej v Novoteksu, trdo in slabo plačano, le da je v Novoteksu trajalo skoraj 20 let, v Vintesku pa 11 mesecev. Delalo je 20 delavk in 2 vajenki. Do stečaja, drugega Marjetinega. Pa delavkam so ostali dolžni kakšne tri plače, regres in še kaj. “Bolje bi bilo, ko bi šla že takrat delat k HenRicciju, bi doživela en stečaj manj in dobila kakšno plačo več.”
Po drugem stečaju je šla spet na zavod za zaposlovanje. Po letu dni sojo poklicali, naj pride delat k HenRicciju. “Mislila sem: saj bo, menda ne bo še to propadlo...” Pa se je tudi tokrat uštela. Delala je od lanskega avgusta do letošnjega februarja. Pa je še ta ostanek Novoteksove Konfekcije vzel hudič. Delavke so pa ob tri plače in regres.
Doma so pa trije otroci. “Ves čas smo Novoteksove delavke delale za majhen denar in kar naprej so nam vodilni govorili, da se moramo odpovedovati za boljši jutri. Oni ga imajo, mi pa... Se dobro, da ima mož službo in da imamo doma nekaj zemlje. Bog ve, če bomo od jamstvenega sklada res dobile plače, ki nam jih dolgujejo.”
Žalost, beda, obup. Novoteks. Slovenija.
J. DORNIŽ A. BARTEU
tttil I Z - N A | I H O B Č i N
Osnutek proračuna prvič padel
Metliški svetniki dali preveč pripomb na osnutek letošnjega proračuna, da bi ga sprejeli - Že v osnutku dobrih 15 milijonov tolarjev primanjkljaja ■ Ni razvojne naravnanosti
METLIKA - Tukajšnji svetniki so na seji pretekli teden razpravljali o osnutku odloka o zaključnem računu lanskega proračuna. Preoblikovali so ga v predlog in sprejeli. Beseda je tekla tudi o osnutku proračuna za letošnje leto, v katerem naj bi bilo za 472 milijonov tolarjev prihodkov, primanjkljaj pa bi znašal 15,6 milijona tolarjev. Prav ob neuravnoteženost proračuna se je spotaknilo največ svetnikov.
Jože Nemanič je menil, da ne bi bilo prav, da bi svetniki začeli nov mandat z izgubo, bil pa je tudi proti nepovratnemu denarju v kmetijstvu, saj se le redko oplemeniti. Lojze Malenšek je opozoril na preveliko razliko v denarju, namenjenemu mestu in podeželju, Martin Črnugelj pa na velikokrat načrtovano, a nikoli začeto obnovo Cankarjeve ceste, za katero naj bi po zadnji inačici namenili denar, ki bi ga zaslužili z bližnjo garažno hišo. Vprašal je, ali bodo z garažami, ki jih ni še nikjer, res kaj zaslužili.
Po mnenju Slavka Dragovana osnutek proračuna ni razvojno naravnan, temveč je povišan le za določene indekse. Izrazil je upanje, da bo po lokalnih volitvah metliška občina zopet zaživela. Obregnil se je ob sklad za pospeševanje drobnega gospodarstva Bele krajine, ki bo po njegovem imel sedež v Črnomlju in Metlika od njega ne bo imela ničesar. Milan Vajda je spomnil, da so takšen sklad v Metliki predlagali že na začetku mandata, a ni zaživel. Jože Klepec je menil, da je proračun enak že več let in za podeželje ni ugoden. Obregnil se je ob CRPOV, ki je po njegovem velika “šlamparija”, saj ne gre za urejanje, ampak za uničevanje
OB DNEVU ZENA
METLIKA - V petek, 6. marca, bo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu prireditev ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, z naslovom “Vse, kar potrebuješ, je ljubezen”. Program bodo pripravili dijaki metliške srednje tekstilne šole in učenci osnovne šole Metlika. Vabljeni!
KMETIJSKA SIMBOLIKA
KRASINEC - Kmetje, ki so se preteklo soboto v Kapušinovi gostilni na Krasincu udeležili posveta o belokranjskem kmetijstvu, so si po svoje razlagali ikebano, ki so jo postavili pred mizo, za katero so sedeli državni sekretar za kmetijstvo Franci But, črnomaljski župan Andrej Fabjan in sekretar črnomaljske SLS Marjan Novak. Beke so bile po njihovem mnenju v ikebani zato, da bi z njimi kmete namahali po zadnji plati. Dren je simboliziral zaraščanje kmetijskih površin, zvončki pa so naznanjali, da kmetom že odzvanja. In ko so zapuščali gostilno, jim je v nos močno udaril vonj po gnojevki. To je bila le še pika na i trditvi, da v kmetijstvu nekaj zelo smrdi.
OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA
SEMIČ - Strojni krožek Bele krajine vabi člane in vse, ki bi to želeli postati, na občni zbor, ki bo v petek, 6. marca, ob 19. uri v hotelu Smuk v Semiču.
vasi. Pri tem se porabi veliko denarja za projekte, ki jih namesto domačinov pripravljajo Ljubljančani iz pisarn.
Župan je zanikal Klepčeve besede o CRPOV, sklad za podjetništvo pa'bo po njegovem usta-
novljen, če sploh bo, s sklepom vseh treh občinskih svetov, navedeni pa bodo tudi pogoji za pridobitev denarja. Opomnil je svetnike, da nobeden ni dal predloga, kako bi proračun razvojno naravnali. Poleg tega je v občini veliko začetih naložb, ki jih morajo najprej dokončati, sicer pa lahko svetniki odločajo o razporeditvi le 20 odst. proračunskega denarja. Vendar svetniki niso dvignili rok za osnutek letošnjega proračuna.
M. BEZEK-JAKŠE
Taksa tudi na metliškem mejnem prehodu?
Se vedno ni jasno, kdo naj bi plačeval pristojbino
METLIKA-Metliški svetniki so pretekli teden že drugič razpravljali o odloku o obveznem plačevanju komunalnih pristojbin na mejnih prehodih v metliški občini. Zaradi nekaterih nejasnosti svetniki odloka niso sprejeli.
Mednarodni mejni prehod v Metliki je lani v obeh smereh prestopilo 30.000 tovornih vozil, torej 120 na dan, če upoštevamo le delovne dni. Letošnjega januarja je prečkalo mejo 1.350 tovornjakov, od tega 880 tujih. A več kot 60 odst. je bilo praznih, v odloku, ki so ga pripravili v Metliki pa piše, da tisoč tolarjev pristojbine plačajo tisti, ki se oglasijo pri špediterju in plačajo carino. Po drugi strani pa je v odloku zapisano, da so ob vstopu v državo vsi dolžni plačati takso.
Pristojbino naj bi v metliški občini uporabili izključno za vzdrževanje in urejanje komunalnih objektov in infrastrukture, svetniki pa niso bili enotni, ali naj bi jo plačevala tudi podjetja iz metliške občine. Sicer pa se na carini iz domače občine ustavljajo skoraj izključno le tovornjaki Beti in kmetijske zadruge. So se pa strinjali, da bi morali natančno določiti, za katera vozila bi morali plačevati takso.
M. B.-J.
PROF. DULAR, ŠE NA MNOGA LETA! - Številni, ki ga cenijo, so v torek pretekli teden stisnili roko pisatelju, pesniku, publicistu in muzealcu Jožetu Dularju iz Metlike, kije 24. februarja proslavljal 83. rojstni dan. Nazdravila sta mu tudi novomeški župan Franci Koncilija in metliški župan Branko Matkovič (na fotografiji). Prof. Dular je namreč častni občan obeh občin.
Čestitkam se pridružuje tudi Dolenjski list, saj je Jože Dular edini dopisnik našega tednika, ki je v njem objavljal svoje prispevke v vsem 48-let-nem izhajanju časopisa. (Foto: M. B.-J.)
Ilegalci z lahkoto čez Kolpo
Medtem ko je predlani državno mejo v črnomaljski občini prestopilo 13 ilegalcev, jih je bilo lani že šestkrat več ■ V prihodnje več ilegalnih migracij rizičnih skupin potnikov
ČRNOMELJ - Policisti s črnomaljske policijske postaje varujejo 47 kilometrov slovenske državne meje, in sicer od Prelesja do Gribelj. Gre za mejo, ki teče po Kolpi, zato je dobro vidna, žal pa jo je zlasti poleti zaradi nizke vode moč prečkati kjer koli.
Umiritev razmer na ozemlju nekdanje Jugoslavije so občutili tudi črnomaljski policisti, saj se je lani močno povečalo število ilegalnih prehodov državne meje, zlasti med Vinico in Ziljami ter na mostovih pri Sodevcih in Žuničih. Lani so se tudi prvič, odkar je Slovenija samostojna država, srečali z organiziranim ilegalnim pre-
* V črnomaljskem zbirnem centru je še vedno 131 beguncev. Na območju Upravne enote Črnomelj, ki obsega črnomaljsko in semiško občino, pa živi pet tujcev, ki nimajo urejenega statusa, vendar jih ni moč vrniti v njihovo državo.
hajanjem državne meje. Komandir policijske postaje Črnomelj Peter Šajnič pravi, da je meja ob nizkem vodostaju Kolpe najbolj ogrožena prav med Vinico in Žuniči. Vendar meni, da je ogroženost državne meje še obvladljiva.
Medtem ko so črnomaljski policisti leta 1996 zaradi ilegalnih prehodov meje obravnavali 13 ljudi, so jih lani že 78. Večina jih je prestopila mejo posamično, v dveh primerih pa so odkrili večji skupini Egipčanov in Kurdov, ki sta mejo pri Podklancu prestopili organizirano. Dobili so tudi pet ljudi, ki so, seveda za plačilo, tujcem pomagali pri ilegalnem
prehodu meje, ter jih prijavili okrožnemu državnemu tožilcu. Zadovoljni pa so, da jim je uspelo pretrgati pot za tihopljenje ljudi čez državno mejo.
Sicer pa v lanskem letu policisti niso zaznali mejnih incidentov ali drugih kršitev nedotakljivosti državne meje. So pa v notranjosti države 25-krat obravnavali tujce zaradi kršitve javnega reda in miru, 12-krat zaradi kršitve zakona o tujcih, tujci pa so povzročili tudi osem prometnih nesreč.
M. B.-J.
Spet veliko babic
Kakšna bo usoda propadajočega zavezniškega letala na Otoku?
OTOK - Letalo DC-3 pred vasjo Otok pri Metliki nezadržno propada, predvsem po zaslugi “zbirateljev”, ki z letala, sicer postavljenega kot spomenik, odnašajo vse, kar je moč odlomiti. A nihče se ni zganil, da bi ropanje preprečil. Polemike so se razvnele šele, ko so v aeroklubu Bela krajina želeli poskrbeti za letalo in ga zaščititi pred vandali. Da bi lahko bdeli nad njim, so ga nameravali prestaviti na letališče v Prilozju.
Ker bo konec junija v Prilozju proslava ob 55. obletnici prihoda prve vojaške misije h glavnemu štabu NOV in POS, naj bi do takrat poskrbeli za letalo, saj ne gre, da bi si z njim delali sramoto. Metliški župan Branko Matkovič je celo predlagal, da bi občinski svet s sklepom sprejel preselitev v Prilozje, saj bi s tem onemogočili, da bi ga odpeljali iz občine. Podpira ga tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Metlika Anton Zupančič. Letalska zveza Slovenije pa preselitvi v Prilozje nasprotuje. Mnenja Otočanov, ki jim je letalo bolj v sramoto kot v ponos, doslej v javnosti še ni bilo slišati. Zato pa Krasinčani pravijo, da bi moralo letalo stati na Krasincu ali v njegovi bližini, saj je bilo v tej vasi glavno letališče.
Napovedi o nadaljnji usodi oropanega letala so lahko zelo tvegane. Ne obeta se nič dobrega, zlasti še, ker me sedanja dogajanja spominjajo na pregovor “Veliko babic, kilavo dete”.
M. BEZEK-JAKŠE
PRIKAZ REZI SADNEGA DREVJA
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira prikaz rezi sadnega drevja, ki bo v petek, 6. marca, in sicer v Tribučah ob 9. uri v Kozanovem sadovnjaku, v Gribljah ob 12. uri v Filakovem sadovnjaku, na Preloki ob 15. uri v sadovnjaku Ivana Starešiniča, Pre-loka 10, ter v Ziljah ob 17. uri -zbirno mesto je pri gasilskem domu.
MLADI BELOKRANJCI IN KMETIJSTVO
RADOVIČA - Društvo podeželske mladine Metlika in metliška kmetijska svetovalna služba pripravljata v soboto, 7. marca, ob 19. uri v šoli na Radoviči belokranjski kviz “Mladi in kmetijstvo”. Pomerile se bodo ekipe iz vseh treh belokranjskih občin, najboljša ekipa iz vsake občine pa se bo udeležila regijskega kviza v Novem mestu. Po kvizu bo ples z duom Baron.
Na Blatniku dovolj čiste vode
Na Blatniku nad Semičem, od koder je speljan tudi najstarejši belokranjski vodovod, opravljajo meritve vode za regionalni vodovod - Junija podpis pisma o nameri?
KUD DOBREČ PRVIČ SAMOSTOJNO - Dragatuška tamburaška skupina Dobreč, ki jo vodi Toni Grahek, deluje od jeseni 1993. Najprej je bila pod okriljem dragatuške osnovne šole, od lanske jeseni pa deluje kot samostojno KUD Dobreč. Šteje 19 članov, igra pa ljudsko, filmsko, zabavno in klasično glasbo, ki jo je na svojem pr\em koncertu predstavila preteklo soboto v Dragatušu. Kot gostji sta nastopili vokalno-instrumentalna skupina Bard in tamburaška skupina Varalo. (Foto: M. B.-J.)
BLATNIK PRI SEMIČU - Sredi februarja so pričeli na Blatniku nad Semičem s poskusnim črpapjem pitne vode iz treh vrtin in treh kontrolnih vrtin, ki sojih zvrtali že leta 1993. Vrtine so 150 metrov globoko, vodo pa črpajo iz globine 50 metrov. Ljubljanski Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko npj bi cel mesec opravljal meritve, dosedanji izsledki pa so obetavni.
Kljub veliki suši namreč iz vseh treh vrtin priteče na sekundo skupaj okrog 35 litrov vode, ki je po besedah semiškega župana Janka Bukovca čista in primerna, da bi jo lahko krajanom po ceveh poslali v njihove domove. Poleg tega je je dovolj, da bi zadostovala za potrebe metliške, semiške in dela črnomaljske občine, kjer naj bi zgradili vodovod v okviru projekta regionalnega vodovoda Bele krajine.
TUdi prvi belokranjski vodovod je bil speljan prav z Blatnika nad Semičem, in sicer že davnega leta 1898. Takrat naj bi voda pritekla v številne belokranjske vasi, a so se nekateri vaščani zbali stroškov in tudi tega, da živina ne bi hotela piti studenčnice, ker je bila navajena na kapnico. Zato so vodo dobile le štiri takratne občine: Črnomelj, Semič, Kot in Petrova vas. Slovesna otvoritev vodovoda je bila 11. julija 1898, ob 50. obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa. Čeprav dunajsko podjetje Wagenfuhrer, kije zgradilovodo-
V SRAMOTO, NE V PONOS -Propadajoča piramida na Blatniku, postavljena ob otvoritvi prvega belokranjskega vodovoda, zgrajenega pred sto leti, ni ravno vzoren spomin na ta za Belokranjce pomembni dogodek. Vendar naj bi jo do slovesnosti ob jubileju junija letos obnovili. (Foto: M. B. J.)
vod, svojega dela ni opravilo najbolje, saj so ponekod cevi puščale in je včasih že takoj na začetku primanjkovalo vode, pa je bila to za Belokranjce velika pridobitev. Na to kaže tudi podatek, da so se otvoritve udeležili deželni predsednik baron Hein, deželni glavar Detela in črnomajski okrajni glavar Orešek.
Pri zbiralniku na Blatniku so takrat postavili tudi spomenik v obliki poltretji meter visoke piramide, ki pa danes kaže kaj klavrn videz. Bolj otipati kot videti je moč le napis “...se je vodovod tu slovesno otvoril in blagoslovil. Občine Črnomej, Semič, Kot in Petrova vas. 27.6.1898”. Nekateri pa se še spominjnajo reliefa cesarja Franca Jožefa in napisa Viri-bus unitis (z združenimi močmi), ki pa ju danes ni več. Vendar je župan Bukovec obljubil, da bodo do slovesnosti ob 100-letnici vodovoda, ki naj bi bila letošnjega 20. junija, obnovili piramido in uredili njeno okolico. Vsaj takrat, če ne že prej, bi podpisali tudi pismo o nameri šestih ministrstev in treh belokranjskih občin za gradnjo regionalnega vodovoda, za katerega je bil eden prvih korakov storjen že s sedanjimi meritvami vode na Blatniku.
M. BEZEK-JAKŠE
LEGENDARNE POPOL NOČNE KOČIJE so postale nepogrešljive pri odprtjih novib ali prenovljenih gostinskih loka; lov. Nazadnje so fantje brenkali in hropli v Gradcu, in sicer v okrepčevalnici Aleluja, ki jo je od prejšnjega lastnika Mira Vukoviča najel ljubiteljski glasbenik Župca. Popolnočniki znajo ustvariti sproščeno vzdušje, le naslednji dan imajo težave, saj jih je moč najti le pod rubriko maček.
METLIKA BO KONČNO DOBILA PROFESIONALCA, ki bo delal za Zvezo kulturnih organizacij. Polovico plače mu bo krila država, drugo polovico pa občina. Dela mu ne bo manjkalo, saj je v občini kar nekaj ljubiteljskih skupin, ki so bile doslej v republiki manj znane in priznane, ker ni bilo nikogar, ki bi pošiljal v belo mesto poročila o njihovem delu. Pa to vseeno ne bo težišče njegovega udinjanja kulturi, temveč bo skrbel predvsem za povezavo med društvi, levji delež pa bo imel tudi pri pripravi na izvedbi mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad.
NEKATERE SVETNIKE OBČINSKEGA SVETA moti v nastajajočem proračunu za leto 1998 postavka, namenjena lepšemu videzu mesta. Prepričani so, da bi morali posvečati enako skrb tudi ureditvi drugih krajev, vendar ne bo šlo, saj ni denarja. V tolažbo jim bo morda le dejstvo, da bodo odslej izvajali deratizacijo v vseh občinskih naseljih in ne zgolj v Metliki. Po mnenju svetnikov se glodalci razmnožujejo tudi po vaseh in ne samo v kraju, kjer je občinska stavba, čeprav bi človek naivno mislil, daje podgan prav tu največ. No, če že ne podgan, pa vsaj voluharjev.
Črnomaljski drobir
KRIVCI - Na sobotnem posvetu o belokranjskem kmetijstvu na Krasincu je Adlešičan predlagal sprejem sklepa, s katerim bi obsodili javne medije, ker so z • „0_
ka,
medtem ko so bili ob podražitvi naftnih derivatov tiho. Če je morda kdo imel pomisleke o koristnosti posvetov, kakršen je bil krasinski, se je na koncu le izkazalo, da je imel vsaj eno dobro plat. Ob skoraj tri tisoč ljudeh, ki so na plačilnem seznamu ministrstva za kmetijstvo, so na Krasincu - hvala bogu - našli grešnega kozla za vse tegobe slovenskega kmetijstva: novinarje.
ZAMENJAVA - Direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Danilo Breščak je v poročilu o varovanju tovrstne dediščine zapisal, da “ni bilo zaznati nobenega ukrepa s strani občinskega komunalnega nadzornika glede prikolic, ki na nedovoljenih mestih 'jo celo leto”. Brezposelni
stojijc
Adleši
Adlešičan Tone Jankovič je dejal, da bi z veseljem prevzel delo komunalnega nadzornika, slednjemu pa bi dal v oskrbo njegove prikolice ob Kolpi. In obljubil je, da bi zavzeto opravljal svoje delo nadzornika in ukrepal proti pri-količarju in njegovim prikolicam na nedovoljeni lokaciji. Poskusiti res ne bi bilo greh.
Semiške tropine
PIANISTI - Kljub temu da je v semiških zidanicah velikokrat živahno in da veseljaki radi raztegnejo tudi meh harmonike, pa je v semiškem oddelku Glasbene šole Črnomelj od 40 učencev kar 18 pianistov. Se pa prav pianisti očitno zelo dobro razumejo med seboj in bi bila njihova sloga lahko marsikomu za vzor. Na klavir igrajo namreč celo šestročno, nobena redkost pa ni štiriročno igranje.
POSEBNOST - Viri sicer ne poročajo, ali so ministre na obedu v eni od semiških zidanic nedavno zabavali harmonikarji, so pa jim domačini, čeprav si slednji tega niso posebno želeli, pripravili drugačno vrsto zabave. Že vrabci čivkajo, da ie na semiškem koncu marsikje slaba električna napetost, in ko se je v zidanici vključil hidrofor, so imeli ministri za enako plačilo še light-show. Vprašanje je samo, če so bili v zidanici pravi ministri, ki bi lahko kaj naredili, da bi bilo kmalu konec te svojevrstne semiške “zabave”.
DEMOGRAFIJA Župatv Janko Bukovec na svojih javnih nastopih večkrat ponovi, da je semiški konec demografsko ogrožen. Vendar pa hitro pristavi, zlasti če so med poslušalci tudi predstavniki slovenske oblasti iz Ljubljane, da pridno delajo otroke in da se bodo razmere kmalu popravile. Ko bi vsaj tako hitro kot naraščaj v Semiču delali tudi otroški vrtec.
o < m s Tia S-K r-Sal«
^ [Drobne iz Kočevja ) I
ODDOLŽITEV - Kočevski Trgopromet je v zadnjih nekaj letih nekoliko zaspal in posledica lega je tudi lanskoletna ukinitev grosističnega skladišča v Kočevju, Id je domače gostince in trgovce zelo razburila. Čeprav nerad je °b oblikovanju poslovnega sistema Mercator Trgopromet predal domala vse niti odločanja v roke vodstva podjetja v Ljubljani in zato pri ukinitvi skladišča, ki je bila Mercatorjeva vseslovenska akcija zmanjševanja števila tovrstnih skladišč, ni imel prav nobene besede. Pa vendar se je Mercator po načelu gledanja velikih na majhne, da jim nekaj odvzameš, nekaj daš, pa imaš mir, Trgoprometu oddolžil: januarja letos so pričeli z že leta pričakovano obnovo in razširitvijo samopostrežne trgovine v Kidričevi ulici.
DOVOLJ DELA ZA GRADBINCE - V z investicijami bolj revni kočevski občini je izgradnja Trgoprometove samopostrežne trgovine v Kidričevi ulici za domače gradbince lep zalogaj. Obetata pa se jim letos vsaj še dva takšna: izgradnja nove šole, ki bo največja investicija kočevske občine tudi v prihodnjih nekaj letih, ter samopostrežne trgovine, •d jo bo na prostoru sedaj razpadajoče nekdanje upravne stavbe Podjetja zgradilo Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Velikih trgovin nam tako že ob koncu letošnjega leta v Kočevju ne bo manjkalo, kočevski gradbinci, ki se že pridno dogovarjajo za izvajanje del, pa bodo imeli letos v domačem kraju dovolj dela. Le na šolo bomo v Kočevju morali počakati še nekaj let!
OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA
“Po čem najbolje občutiš, da prihajamo v odrešujoči demokratični kapitalizem?”
“Ker zapiramo tovarne, vedno več ljudi je brez dela, vedno več pa jih brska po zabojnikih za odpadke, da bi našli kaj uporabnega ali za pod zob. ”
I z h	1 A S \	i	H	1 O S t 1	1 M
¥m
Ribniški zobotrebci
OBČINA NE IGNORIRA OBČANOV - Predsednik ribniškega občinskega sveta Andrej Mate in župan Jože Tinko se znata dobro spoprijeti v medsebojni izmenjavi stališč o izvajanju sprejete politike občine in pristojnostih enega ali drugega. Znata pa se, če gre za resnico, kot je bilo izrečeno na zadnji seji sveta, tudi zediniti. Zadnja takšna resnica, ki ju je združila, je, da občinska uprava in njeni organi svojih občanov ne ignorirajo, kot so jim to sicer očitali krajani Gornjih Le-Povč. Pika na i potrditvi, da gre za resnico, pa je Matetovo “opravičilo” ob prebranem protestnem pismu vaškega odbora Gornjih Lepovč zoper gradnjo parkirišča v tamkajšnji obrtni coni, da pri pripravi in podpisu pisma - čeprav je tudi sam prebivalec omenjenega naselja - ni sodeloval!
Laški sel
TENIŠKA ŠOLA - Pred kratkim je začela v Laščah delovati teniška šola in to v sodelovanju STD Cereja in osnovne šole. Zanjo se je prijavilo 21 šolarjev, tečaj bo trajal 44 ur, za kar vsak udeleženec plača 9.000 tolarjev.
O MEDSEBOJNIH ODNOSIH - V treh nadaljevanjih poteka predavanje “Spretnosti v medsebojnih odnosih - pot do sebe in drugih” profesorice pedagogike in psihologije ter novinarke Katarine Lavš iz Ljubljane, ki se ga udeležuje 23 učiteljev (93 odstotkov učiteljev iz občine) pa tudi nekateri starši.
TURIZEM V RUTAH - Na tekmovanju “TUrizmu pomaga lastna glava” bodo sodelovali tudi Solarji iz Lašč, ki bodo predstavili Rute, se pravi bloški del občine Velike Lakte. Poudarek bodo dali izdelovanju suhe robe, križišču evropskih pešpoti v Predgozdu, kuharskim posebnostim tega območja in možnostim turističnega razvoja ter športnih in rekreativnih dejavnosti na tem območju.
UREJAJO OKOLICO ŠOLE - V sodelovanju s kočevskimi gozdarji urejajo v Laščah okolico šole in vrtca.
Parkirišča v Gor. Lepovčah ne bo!
Svetniki ugodili protestu krajanov
RIBNICA - Vaški odbor Gornje Lepovče je prejšnji teden na občinski svet naslovil protestno pismo zoper gradnjo parkirišča za tovornjake v tamkajšnji obrtni coni. Občinskim organom očitajo, da jih stalno ignorirajo, in zahtevajo, naj že začeto gradnjo parkirišč brez lokacijske dokumentacije in, kar je še pomembnejše, brez potrjenih arhitektonsko urbanističnih smernic ustavijo ter da storijo vse potrebno, da parkirišč na obrobju Gornjih Lepovč ne bo.
Raziskava primernosti komaj dobrih 20 m od naselja oddaljene lokacije za parkirišča je strahove Lepovčanov potrdila, saj je s stališča hrupa lokacijo ocenila za manj primerno. Končni rezultat raziskave vpliva na okolje je lokacijo sicer opredelil kot primerno, vendar je, kot je povedal predsednik občinskega sveta Andrej Mate, sporna tudi zato, ker naj bi parkirišče mejilo na varovalno območje ob železniški progi.
Župan Jože Tanko je povedal, da očitki krajanov občinski upravi niso upravičeni ter da občina ne želi nikomur ničesar vsiljevati. Poudaril je, da glede parkirišča v obrtni coni ne prihaja do odstopanja od predvidenega v pup-u ter da je postopek, ki ga vodi občina v skladu z zakonom, saj se morajo najprej določiti smernice. Teh pa svetniki prejšnji četrtek niso potrdili, tako da parkirišča, ki so ga določale za lokacijo v obrtni coni ob železniški progi v Gornjih Lepovčah, ne bo!
M. LESKOVŠEK-SVETE
Iz Kolpske doline
TEKMOVANJE ZA NAJLEPŠO - Do zadnjega marca bo Turistično športno društvo Kostel zbiralo prijave za tekmovanje za najlepše urejeno okolico hiše, vikenda ali poslovnega prostora. Organizira ga četrtič po vrsti Turistično športno društvo, ki zabira tudi pisne prijave udeležencev tekmovanja.
PREDAVANJI - Turistično športno društvo Kostel je pred kratkim organiziralo dvoje predavanj, spremljanih z diapozitivi. Marko Mikuletič iz Arboretuma Volčji Potok je predaval o okrasnih rastlinah, poslušalo ga je preko 40 krajanov; Ana Ogorelec iz kmetijske svetovalne službe pa je predavala o pridelovanju zelenjave, poslušalcev pa je bilo 35.
UNIČEVALCI DELUJEJO -TŠD Kostel je spet postavilo znak pri slapu Nežica, ki so ga uničili neznanci. Minuli petek je s puščicami označilo tudi smer kostelske grajske poli, v nedeljo pa so ugotovili, da sta dve puščici že zmanjkali.
KANTE KRADEJO - Cestno podjetje je ob magistralni cesti postavilo več kant za odpadke. Nekaj jih je že zmanjkalo.
Hočemo občino!
Odločna Sodražica
SODRAŽICA - Pred nekaj manj kot štirimi leti so krajani KS Sodražica na referendumu glasovali proti lastni občini. Sedaj jim je jasno, da je bila to temeljita napaka, ki jo opravičujejo z nepoznavanjem zakonodaje in s takrat izredno močno negativno propagando.
Tako že dobro leto bijejo boj, da bi ob letošnjih lokalnih volitvah prišli do lastne občine. “Da se je mnenje v celoti prevesilo za lastno občino, je pripisati dejstvu, da se načrti krajevne skupnosti, za katere bi morala zagotavljati denar občina Ribnica, ne uresničujejo, in naših zahtevkov v proračunu preprosto ni. Sicer pa Ribnica odcepitvi ne nasprotuje. Sodražica v celoti izpolnjuje merila, ki so zapisana v zakonu o lokalni samoupravi. S 47 km2 bi bila to srednje velika občina, število prebivalcev - teh je 2200 - ki ne ustreza merilom, pa opravičujemo z zgodovinskim, geografskim in demografskim stanjem tega področja. V bodoči občini bi bilo 17 naselij, k njej pa bi se lahko priključila tudi KS Velike Poljane, a od tam žal ni pravih pobud. KS Sodražica ima močno gospodarsko zaledje s tradicionalnimi izdelovalci suhe robe in Sodražica je že bila močna in izredno uspešna občina,” meni diplomirani pravnik Zvone Janež.
A. KOŠMERL
V
Zupanu odrekli povečanje pooblastil
Sprejeli ribniški občinski proračun za letošnje leto - Spremembe glede na osnutek na prihodkovni in odhodkovni strani • Subvencije za kmetijstvo ostajajo
RIBNICA - Ribniški občinski svetniki so prejšnji četrtek sprejeli proračun občine za letošnje leto. Od decembra lani sprejetega osnutka se razlikuje tako na prihodkovni kot odhodkovni strani, s tem da so svetniki nekatere predlagane spremembe sprejeli, nekatere zavrnili, od nekaterih pa je župan odstopil.
Ribniški proračun za letošnje leto predvideva za 863.963.000 tolarjev prihodkov in 917.784.000 odhodkov. Med največjimi proračunskimi porabniki so šole, za katere bodo letos porabili 145,6 milijonov tolarjev, in vrtci s 129,8
USTANOVILI BODO CENTER ZA TURIZEM
KOČEVJE - Naravna in kulturna dediščina uvršča kočevsko regijo med tiste, ki bi lahko imele razvit turizem, vendar pa sedaj na Kočevskem s turizmom ne zaslužijo skoraj nič. V kočevski občini so se zato odločili, da bodo ustanovili Center za promocijo in razvoj turizma, ki ga bo v prvih treh letih financirala občina (zaposloval bo dva človeka), kasneje pa nqj bi se bil sposoben preživ-ljati sam. Namen ustanovitve centra je vzpostaviti organiziran sistem, ki bo omogočal doseganje skupnih ciijev vseh subjektov, ki delujejo na področju turizma.
SLEPI IN SLABOVIDNI NA ZIMSKEM TABORU- V frančiškanskem samostanu pri Novi Štifti se je v nedeljo končal enotedenski samostojni zimski tabor slepih in slabovidnih Slovenije “Iz iskrice v žarek samostojnosti", ki sta ga pripravila Suzana Dajčman iz Maribora in Tadej Gačnik iz Ljubljane. 26 udeležencev tabora - društvo šteje 35 članov po vsej Sloveniji - je v glasbeni, računalniški, plesni in obrtni delavnici pridobivalo osnovna znanja, ki jih bodo potrebovali za priložnostna dela oziroma pri zaposlitvi. Bivanje so jim popestrili: prof. Janez Debeljak, ki je razlagal zgodovino Ribniške doline, rezbar Matija Kobola iz Kočevja, Borut Veselko in njegov Odklop, citrar in izdelovalec citer iz Ljubljane, pevka Marta Zore ter številni krajani, ki so jih obiskali ob dnevu odprtih vrat. Za uspešno končan tabor se organizatorji posebno zahvaljujejo sponzorjem Jati, Pošti in Telekomu Slovenije, krajanom Nove Štifte in okoliških vasi, patru Niku Žvoklju in drugim. (Foto: M. Glavonjič)
(Zapleten) referendum za odcepitev
Bodo vasi Polom in Seč še naprej v občini Dobrepolje ali pa v občini Kočevje?
DOBREPOLJE • Državni zbor bo kmalu moral odločiti o datumih referendumov v zvezi z ustanavljanjem novih občin ali izločitvi posameznih območij iz sedai\jih občin in pripojitvi k sosednjim. Tak referendum bo potreben tudi za območje vasi Polom in Seč, ki sta zdaj v občini Dobrepolje, in zdqj opustele nekdauje vasi Vrbovec, kjer rastejo le vikendi, stalnih prebivalcev pa ni.
Prebivalci vasic Polom in Seč so se že ob ustanavljanju novih občin odločili, da nočejo v občino Dobrepolje (zato sploh niso šli na referendum o tem), ker hočejo biti v občini Kočevje. Po dveh letih in pol bo spet referendum, ki pa bo nekoliko bolj zapleten, saj mora biti v obeh občinah: Dobrepolju in Kočevju. Če v eni izmed obeh občin ne uspe, bo ostalo stanje, kakršno je zdaj. Dobrepoljci nimajo nič proti, če žele prebivalci obeh vasi v občino Kočevje, nam je zatrdil župan Dobrepolja Anton Jakopič in dodal, da je bilo na seji občinskega sveta nekaj razprave o tem, kaj z območji že dolgo nenaseljenih vasi Vrbovec in Kukovo. Po izselitvi Kočevarjev so kmetijske površine v vasi Ku-
kovo obdelovali in izkoriščali prebivalci Strug, zato Dobrepoljci zahtevajo, naj bi katastralne občine nanovo razmejili tako, da bi
PRIŠLO INDIJANSKO PLEME
PONIKVE-Za pusta je bilo še posebno živahno v gostilni Adam, kjer je na pustno soboto igral ansambel Jožeta Srebrna-ka z Dolenjske. Vse mize so bile zasedene in tudi vnaprej razprodane. Prišlo je tudi mnogo maškar, posebnost pa je bilo indijansko pleme, ki se je sem začasno preselilo iz Ivančne Gorice.
Kukovo sodilo k Strugam, se pravi v dobrepoljsko občino. Vrbovec, kjer zdaj raste vikendarsko naselje, pa naj se skupno z naseljeme Polom in Seč - če bo taka volja referendumsko izražena - priključi občini Kočevje.
Vendar zadeva le ne bo tako preprosta, saj je kočevska občina menda že največja v Sloveniji in prebivalci nekaterih krajevnih skupnosti (Kočevska Reka in Kostel) zahtevajo, naj njihovi KS postaneta občini.
J. PRIMC
DELAVCE IŠČEJO
LOŠKI POTOK - Lesna industrija Gaber iz Starega trga v Loški Dolini išče delavce z območja občine Loški Potok. Tb pa ni prvič, saj je občina Loška dolina ena redkih, kjer ne poznajo brezposelnosti ali jim delavcev določenih znanj celo primanjkuje.
milijona tolarjev. Za delovanje občinskih organov in uprave bo na voljo 102 milijona tolarjev, za socialno varstvo 35,6, kulturo 59,2, šport 36,2, zdravstvo 16,4 in za kmetijstvo 10,7 milijona. Za pospeševanje razvoja gospodarstva so namenili 38 milijonov, za vzdrževanje in ureditev cest pa 156,5, od katerih bo za skoraj 70 milijonov investicij. Samo za milijon manj bo investicij tudi na področju komunalnega gospodarstva, za katero bo v celoti na voljo 103,6 milijonov.
Ža investicije na področju urejanja prostora bodo letos porabili 17,5 milijona tolarjev, skladu stavbnih zemljišč pa bodo za komunalno urejanje zazidalnega načrta Hrastje primaknili 30 milijonov. Za požarno varnost so predvideli 15 milijonov, za stano-
vanjsko gospodarstvo 20, za delovanje društev in druge javne potrebe pa 10 milijonov.
Iz možne prekoračitve proračunske rezerve bodo, kot so na seji določili svetniki, namenili 2 milijona tolarjev za makadamsko ureditev ceste Podklanec-Kadice. 2 milijona tolarjev pa tudi za ureditev dokumentacije za pričetek izgradnje telovadnice v Sodražici, ki jih bodo odvzeli postavki za odmere cest in odškodnine. Svetniki so sprejeli županov predlog, da se nameni milijon tolarjev za letos načrtovani pričetek del za izgradnjo doma starejših občanov ter 2 milijona tolarjev za proslavo, posvečeno v spomin jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu, zavrnili pa so njegov predlog, da bi lahko prerazporejal proračunska sredstva v višini do 20 odstotkov. Zaradi nestrinjanja nekaterih svetnikov, da bi subvencije v kmetijstvo preimenovali v investicije, je župan predlog umaknil.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Kdaj svoj dom starejših?
Pobudo zanj so dali upokojenci na občnem zboru -Nabirajo člane za svoj pevski zbor • Zavrnili očitke
VELIKE LAŠČE - Tik pred pustom so člani Društva upokojencev hkrati imeli kar prireditve: občni zbor društva, praznovanje dneva upokojencev in pustno zabavo, zato ni čudno, da je bila udeležba rekordna. Zbralo se je kar 150 upojencev tega najštevil-
Na tekmovanje najboljših gredo
Zdaj pridno vadijo
VELIKE LAŠČE - Tekmovanje najboljših slovenskih otroških in mladinskih pevskih zborov bo 17. in 18. aprila v Zagorju. Iz območja ljubljanske regije se je izmed 64 zborov uvrstilo najprej naprej 7 najboljših, med njimi tudi pevski zbor osnovne šole Velike Lašče. Vodi ga učiteljica glasbe Majda Kokošinek. Prireditev v Zagorju bo imela dva dela: re-vialnega in tekmovalnega.
“Mi smo se prijavili za tekmovalnega. Za nastop smo prijavili štiri pesmi, in sicer enoglasno Trubarjevo “Staro božično pejsm”, madrigal “Ma-donna io te amo e taccio” Co-
nejšega društva v občini, ki šteje okoli 420 članov.
Upokojenci so ugotovili, da je v občini vedno več starejših, zato
Majda Kokošinek, učiteljica glasbe na osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah.
stanza Festa, “Drevo” na besedilo Otona Župančiča in v uglasbitvi Jakoba Ježa (nova skladba iz novembra 1997) ter ljudsko “Ribniški Urban” v priredbi Matije Tomca. Tekmovanje bo strogo ocenjevano in zanj so se odločili vsi naši fievci, ne le jaz. Kritika bo ostra. Posebna okolnost pa bo, da bomo prvič nastopili pod reflektorji in pred snemalnimi kamerami.
Pevski zbor, ki ga vodim na šoli, je bil že dva krat uspešen na mestni reviji pevskih zborov v Ljubljani in tudi zdaj upam v uspeh,” pravi Majda Kokoši-
nCk'	J. PRIMC
Danica Vrh, prizadevna tajnica Društva upokojencev Velike Lašče
so sklenili predlagati občini, naj razmišlja o gradnji občinskega doma starejših občanov v naslednjih 10 do 15 letih. Zdaj pa se je občina že dogovorila z občino Ribnica, da bo prispevala za gradnjo takega doma za 120 postelj v Ribnici in da bo tako laška občina imela v njem določeno število postelj. Vendar bo ta dom kmalu premajhen celo za ribniške starejše občane.Med razpravo o pokojninah so poudarili, da jih bole očitki, češ da mladi delajo za njihove pokojnine, saj so oni vso delovno dobo vplačevali v pokojninski sklad, ki pa se je nekdaj in se še danes porablja tudi za kaj drugega in ne le pokojnine tistih, ki so v sklad plačevali. Taki očitki mlajših jih bole tudi zato, ker izzvenijo, kot da naj bi morali starejši čimprej umreti. Nekaj očitkov je bilo izrečenih tudi o domu oziroma zavodu na Ponikvah, in to predvsem na račun dotrajanosti prostorov in odnosa osebja do varovancev.	. _
NABIRAJO ZA LIKOVNO GALERIJO
OSILNICA, KOČEVJE - Pred kratkim je bil v motelu Jasnica pri Kočevju drugi po vrsti dobrodelni ples. Na njem so prodajali poklonjena dela likovnih ustvarjalcev Janeza Černača, Zdenka Huzjana, Staneta Jarma, Braneta Praznika, Smiljana Rozmana in Marjana Zaletela-Janča. Tako so iztržali preko 900.000 tolarjav, na podobnem plesu pred dobrim letom dni pa tudi že prek 700.000 tolarjev. Izkupiček plesa in prodaje slik namenjajo za gradnjo likovne galerije v Osilnici. Dobrodelne plese, ki bodo tradicionalni, organizira Civilno gibanje za Osilniško dolino, ki zbira denar za postavitev galerije tudi s prostovoljnimi prispevki in prispevki pokroviteljev. Občina Osilnica pripravlja ureditveni načrt za območje naselij Osilnica in Sela in v tem načrtu bo opredeljeno tudi, kje bo stala galerija.
L 2N A Š I H OB Č I H Mii
Samo streha ne sme biti ravna
Vse ostalo v idejnem projektu novomeškega Neapolisa za novo osnovno šolo v Stični po mnenju svetnikov ustreza - Letos nakup zemljišča - Ugovor RDEG proti izbrani lokaciji
STIČNA - V bližini že obstoječe šole oz. Šolskega centra Josip Jurčič v Ivančni Gorici je predvidena lokacija nove centralne OŠ Stična. Ivanška občina je po natečaju za ta objekt že izbrala urbanistično-ar-hitektonsko rešitev, ki jo je izdelala projektantska organizacija NE-APOLIS, d.o.o., iz Novega mesta v vrednosti preko milijon sedemsto tisoč tolarjev. Idejni projekt nove šole je podrobneje predstavil Bogomir Sušič, ki na občini skrbi za družbene dejavnosti.
stvi letos ne bo mogoče pridobiti celotne tehnične dokumentacije, bo pa mogoč nakup zemljišča. Pogajalski skupini - v njej so po-
Kot je povedal, ga je izbrala posebna strokovna komisija s predsednikom mag. Jožetom Mestnikom, ki se je za omenjeni projekt pod geslom 1 ŠOLA izmed petih predlogov odločila, “ker ga odlikuje preprosta konstrukcija, razčlenjenost objekta in regionalna tipika”. Tudi v nadaljnji izdelavi dokumentacije nov objekt ne sme spreminjati že obstoječega prireditvenega prostora. Komisija meni, naj nova
stavba tvori enostavno, nezahtevno in praktično ozadje življenja v šoli, vendar naj predstavlja tudi
VERIGA
Dobro obveščeni vedo povedati, da so te dni na srečanje zastopnikov neke blagovne znamke (le zakaj bi ji še mi zastonj delali reklamo/?), ki jo prodajajo akviziterji samo po domovih, in zainteresiranih kupcev v znano restavracijo Panorama vabili ljudi po podjetjih tudi s priporočilom oz. blagoslovom vidnega lokalnega politika. Ta naj bi bil v hierarhiji te tuje firme kar visoko...
• Z izbiro omenjene lolacjje nove OŠ Stična pa se ne strinja RDEG (Regijsko društvo ekološkega gibanja) Ivančna Gorica, ki meni, da onesnaževalci, kot so IMP Livar, IMP, tovarna armatur, stiška farma in sirarna, preveč nezdravo vplivajo na življenjsko okolje ozr. na zdravje otrok. “Če se boste odločili za nezdravo in nerazumno lokacijo, RDEG od ustreznih organov občine zahteva pisno garancijo predhodne popolne ekološke sanacije onesnaževalcev okolja in da se v prihodnje v bližini šolskega centra ne načrtujejo dejavnosti, ki bi nezdravo vplivale na življenjsko oko|je ljudi,” je povedal predsednik društva Franc Hegler. Na zadnji seji svetniki niso našli časa za razpravo o (za nekatere) sporni lokaciji nove šole.
Bogomir Sušič
KONCERT OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA
TREBNJE - Tukajšnja krajevna skupnost vabi drevi, 5. marca ob 19. uri v kulturni dom Tlebnje na koncert v počastitev mednarodnega dneva žensk. Sodelovali bodo učitelji Glasbene šole Trebnje Zoltan Peter, Katalin Peter, Damjana Zupan (vsi klavir), Nikolina Kovač (flavta) in oktet Lipa. Program bosta povezovali Teja Zakrajšek in Pia Penko.
primer dobre arhitekture za vsakdanjo okoljsko vzgojo. Ivanški svetniki so idejni načrt podrli, vendar s pripombo, naj streha ne bo ravna, ker to ne ustreza dolenjskemu okolju.
Ponudba za izdelavo glavnega projekta znaša preko 20 milijonov tolarjev, zato s planiranimi sred-
•eg Mestnika še Stane Okorn, Pavel Groznik in župan Jernej Lampret - je uspel dogovor o prodaji z dvema lastnikoma približno šest tisoč kvadratnih metrov zemljišča po 21 nemških mark za kvadratni meter. Kot je povedal Sušič, so pogodbe v pripravi.
L. MURN
PREMIERA FILMA V AMBRUSU
GROSUPLJE - Kulturno društvo Ambrus je pred letom dni aktivno sodelovalo pri snemanju slovenskega celovečernega filma Brezno. Film, ki ga je režiral Igor Šmid in ki se dogaja v vasi Ambrus, bo premierno predvajan v kulturnem domu v Ambrusu 7. marca. Pod geslom “kino v vsako slovensko vas” pa bo ponovitev sledila v nedeljo, 8. marca, na Krki in v Zagradcu.
KULTURNI VEČER NA ČANDKOVI DOMAČIJI
VIŠNJA GORA - Na predvečer jubilejnega pohoda po Jurčičevi poti pripravljajo višnjansko turistično in kulturno društvo ter družina Pilko v petek, 6. marca, ob 19. uri na Čand-kovi domačiji kulturni večer. Predstavili se bodo: domači ljubiteljski slikar Janez Kastelic, pesniki Saša Cimperman, Meta Zagorc in Gre-gori Gaspari, pisateljica Angelca »kufca ter učenec glasbene šole
Avguštin Zupančič. Program bo povezoval Rudi Škof.
Vrtci le nekako “uskladili” cene
Podražitev vrtcev v trebanjski občini omogočilo le temeljito pripravljeno gradivo za občinski svet - Zakaj država še vedno ni pripravila enotne metodologije?
TREBNJE - Na nujnost, da bi dvignili cene, so vrtci opozarjali že jeseni lani, trebanjski občinski svet pa se je odzval na zadnji seji in odobril ponujeni predlog novih cen. Ker država še vedno ni pripravila enotne metodologije cen, je bilo zbiranje podatkov toliko bo|j zamudno in zapleteno, je povedala vodja oddelka za proračun, finance ter gospodarske in družbene dejavnosti Majda Ivanov.
Blizu 500 otrok (natančna številka naj bi bila 494) je deležno otroškega varstva, 35 otrok tudi v vrtcih drugih občinah, 10 “tujcev” pa gostijo tudi Trebanjci. Na višino stroškov vpliva organiziranost vrtca, predvsem pa razmejitev stroškov po posameznih programih oz. starostnih obdobjih.
37. SALAM IADA PRI VRTOVŠKU V SEVNICI
SEVNICA - Društvo sala-marjev Sevnica prireja v torek, 10. marca, na dan 40 mučenikov, ob 15. uri v gostilni Vrtov-šek v Sevnici tradicionalno, že 37. salamiado, kjer bodo poskušali in ocenjevali domače salame in klobase. Salamarji morajo primesti izdelke v gostilno 8. marca do 22. ure. Na ta dan bodo ob živi glasbi praznovali dan žena, naslednji dan bo imela težko delo ocenjevalna komisija gotovo spet vsaj s 70 salamami, kolikor jih zadnja leta prinašajo izdelovalci iz Posavja in Dolenjske pa tudi iz drugih slovenskih krajev. V sredo, 11. marca, bo v gostilni Vrtovšek dan sprave, kamor tiste družice spremljevalcev, ki s seboj prineso hlebec kruha, sodelujejo s tem svojim izdelkom na ocenjevanju krušnih hlebcev.
Tako primerjava stroškov zadnjega lanskega četrtletja za skupino otrok od enega do treh let starosti v vrtcu na Mirni in v Trebnjem pokaže, da so stroški za 2.189 tolarjev, oz. za 4,8 odst. večji kot na Mimi. Če pa primerjamo v istih vrtcih stroške druge starostne skupine, je položaj ravno obraten.
Primeijava skupne ekonomske cene na otroka mesečno pokaže, da je razlika med najvišjo in najnižjo ceno posameznega vrtca kar 12,6 odstotkov. Vsi ostali materialni in nematerialni stroški (razen plač) predstavljajo v strukturi cene 30 do 40- odstotni delež. Rmanov odbor za družbene dejavnosti je zatorej predlagal, naj bo nova cena enotna, to je pov-
prečna cena za vse vrtce v trebanjski občini. Bivanje otroka nad 9 ur dnevno stane starše od 1. februarja za vsako dodatno uro 365 tolarjev, cena prehrane na dan pa je 500 tolarjev. Povprečna cena vrtca prvega starostnega obdobja je tako (s povečano osnovo za plačo) poslej 48.964 tolarjev, za otroke v skupinah drugega starostnega obdobja pa 34.947 tolarjev.
P. P.
Ko se preživetje ceni v minutah
Pohvala svetnikom
IVANČNA GORICA -Verjetno za zdravnika ni hujšega, kot da se pravočasno odzove na klic, pa zaradi neustrezne opreme ne more rešiti človeškega življenja. V ivanški občini zdravniki glede na izkušnje opozarjajo, da je še vedno najvišja umrljivost zaradi obolenj srca, zato je urgentna medicinska oprema za zdravniški avto eden najnujnejših nakupov. Pa vendar zanjo ni denarja.
Direktorica ZD Ivančna Gorica dr. Jana Jevnikar-Lampret je povedala, da je v načrtu letošnjih investicij ta nakup le delno zajet, in sicer v višini milijon tolarjev, prepotrebna oprema pa zahteva tri milijone. Občinski svet bo tako dal pobudo za čimprejšnjo delitev premoženja grosupeljskega zdravstvenega doma - ivanški zdravstveni dom namreč šele od lani posluje samostojno - podprl je idejo o humanitarni akciji zbiranja sredstev s sponzorji, pohvalna pa je odločitev ivanških svetnikov, ki so se brez pomišljanja odrekli petkovi bruto sejnini v korist tej človekoljubni akciji ter jo tako prvi podprli. Vedo namreč, da se preživetje pogosto ceni prav v minutah.
L. M.
Kopitarni niso odpisali njenih obveznosti
Polemična razprava
SEVNICA - Vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Perčič je obvestil sevniške svetnike, da sevniška Kopitarna za leti 1996 in 1997 ni plačala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, njena obveznost iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letos pa bo 3.263.249 tolarjev!
Direktor Kopitarne Marjan Kurnik je poslal na občino vlogo, da bi temu 250-članskemu kolektivu odpisali vsaj polovico obveznosti. Svetnik Franc Pipan (ZLSD) je menil, da je ta prispevek prevelik, zlasti za delovno intenzivne panoge, kamor spadata denimo tudi Kopitarna in Stilles. Svetnik Jože Imperl (SKD) je dejal, da gre v primeru Kopitarne le za okrog 300.000 tolarjev na mesec, za eno plačo, in “če jo to zaziblje, jo bo tudi kaj drugega”. Podpredsednik občinskega sveta Štefan Teraž (SDS) je predlagal, naj občinske strokovne službe pripravijo pregled, kako so podjetja obremenjena s tem prispevkom.
P. P.
NOVO SMETARSKO VOZILO
• Objektivna odgovornost je
izum Stalinovega generalnega ~'ilci
državnega tožilca Višinskega. (Sedmak)
SEVNICA - Sevniški občinski svet je na zadnji seji podprl dogovor o sodelovanju za ustanovitev Centra za pospeševanje malega gospodarstva, ki gaje predstavil Emil Vehovar. Svet je dal soglasje k zadolžitvi Javnega podjetja Komunala, d.o.o., zaradi nakupa specialnega smetarskega vozila. Občina je dala s tem Komunali poroštvo za najem posojila v višini 20 milijonov tolarjev, ki ga bo podjetje odplačevalo iz lastnih rednih prihodkov. Z novim smetarskim vozilom naj bi pričeli pobirati smeti v mestu še v marcu.
KOVNICA ZNANJA V TREBNJEM - Ljubljansko podjetje B. & Z. se uspešno ukvarja s težko zaposljivimi osebami, z romsko problematiko pa se je pričelo ukvarjati na pobudo Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote Novomesto. Proti pričakovanjem so uspele t.i. Kovnice znanja, ki sojih prilagodili zmožnostim in posebnostim Romov v Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Kočevju, Grosupljem in Trebnjem. Tukaj štejejo, da so največ dosegli pri povezovanju z lokalno skupnostjo, saj so s skupno in usklajeno akcijo trebanjske občine. Centra za socialno delo, Komunale, Surovine in okoliških prebivalcev ter seveda Romov uspeli očistiti romsko naselje Hudeje. Predstavnik Romov Miha Hočevar (na posnetku desni) seje ob zaključku Kovnice znanja zahvalil vsem za pomoč. (Foto: P. P.)
Proračun premajhen za takšno občino
Osnutek sevniškega proračuna predvideva dobro milijardo tolarjev prihodkov • Bo potrebno zadolževanje? - Letos za polovico več denarja za krajevne skupnosti
• Lažja ko je ženska, manj ima možnosti, da bi postala angel.
POKUŠNJA VIN IN OBČNI ZBOR
TREBELNO - Društvo vinogradnikov TVebelno bo zbiralo vzorce vin za pokušnjo v torek, 10. marca, od 19. do 21. ure v lovski koči na TVebelnem. Zainteresirani vinogradniki naj prineso (po) liter vina. Tki najbolje ocenjena vina iz vsake skupine bodo komisijsko primerjali z vzorci v kleti. Društvo vinogradnikov vabi v soboto, 14. marca, ob 9. uri na kmečki turizem Lamovškovih v Mirni vasi, kjer bodo na občnem zboru društva razglasili rezultate pokušnje, najboljša vina pa bo moč tudi pokusiti.
SEVNICA • Osnutek plana proračuna sevniške občine predvideva skupni za 1.059.248.661 tolarjev prihodkov. Občinarji so k(jub visoko planiranim prihodkom za financiranje zagotovljene porabe, Iger so upoštevali indeks povečanja 112, v navodilih minisitrstva za finance pa je bilo dovoljeno le 8-odstotno povečanje, morali predvideti med prihodki še 34.500.000 tolarjev zadolževanja, da so izravnali prihodkovno in odhodkovno stran.
Po mnenju svetnika Jožeta Roštoharja (ZLSD) je takšen proračun premajhen za takšno občino. Župan Jože Peternel je pojasnil, da so med prihodki za demografsko ogrožena območja predvideli 11,2 milijona tolarjev, kar je realno. Iz tega vira naj bi po prednostnem vrstnem redu letos financirali posodobitve cest Laze - Primož, Stražberk in Ledina -Zleteče.
Svetnica Andreja Jamšek (SLS) je menila, da bi morali več denarja nameniti za kmetijstvo in programe celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV); njen strankarski kolega Tine Zupančič pa se je zavzel, da bi morala biti
CRPOV posebna postavka, izločena iz kmetijstva.
V osnutku proračuna ni predvidene posebne postavke za obnovo kulturnih domov, čeprav je Zveza kulturnih društev Sevnica zaprosila za 5.170.000 tolarjev za ta namen. Pač pa naj bi bila postavka za kulturo za petino večja. Športna zveza bi potrebovala 25,3 milijona tolarjev, računa pa lahko kvečljemu na 20,3 milijona. Iz tega zneska naj bi pokrivali stroške telovadnice, bazena in organizacijo svetovnega prvenstva v karateju v višini 400.000 tolarjev.
Javni zavod Radio Sevnica je predvidel v svojem letošnjem finančnem načrtu za letos 6,5 mi-
lijona tolaijev prihodkov iz proračuna, v osnutku proračuna pa so predvideli 4,5 milijona, to je za 67 odstotkov višjo dotacijo glede na lansko leto. Svetnik Branko Kelemina (SDS) je vprašal, kje so 3 milijoni tolarjev za kritje izgube radia. Kelemina je tudi menil, da ne morejo dati iz proračuna 10 milijonov za regijsko deponijo, če ni možnosti za financiranje vo-dooskrbe. Vodja oddelka za okolje in prostor Roman Perčič je pojasnil, da je za vodooskrbo v občini predvideno 10 milijonov tolarjev, res pa ni denarja za financiranje oskrbe s pitno vodo v KS Blanca. Za delovanje krajevnih skupnosti pa naj bi namenili 13,8 milijona tolarjev, za polovico več kot lani. Svetnik Marjan Jamšek (ZLSD) ni soglašal, da bi 2 milijona tolarjev za obnovo sanitarij v sevniškem gasilskem domu nakazali neposredno PGD Sevnica, ampak Gasilski zvezi Sevnica.
P. P.
Krjavljeve iskrice]^
SVETNIKI UTRUJENI OD' Nt KULTURE - Ivanški svetniki s(#*<* pošteno utrujeni, predvsem od*0 v kulture, kije je bilo, kot so dejaliaP(‘ na njihovem petkovem srečanju,leri‘ kar preveč. (Je kulture sploh kdajP3"1 preveč?) Največ, kar tri ure nji hovega dragocenega časa, jeaa) zahtevala problematika ivanške"2) knjižnice, kar je samo dokaz, da^od je bil čas, da se lotijo te vročePrel teme, več kot zapoznel. Potem jePra) prišla na vrsto še ljubiteljska kul-rav' turna dejavnost, Jurčičevina,uP£ dediščina, skratka kulture več kot f dovolj. Vsaj enkrat na leto je'lsc' menda kulturno govoriti o kul-!ezi turnih stvareh, čeprav bi bilo tre-*101' ba večkrat!
NOVINARJI PRIŠLI DO MI-al‘1 ŽICE - Novinarji se v že takoP,3 1 natrpani sejni sobi še vedno gne-*°^ temo zadaj pri vratih. Problem,Ja kam z vso prtljago, gradivom, el' blokom, fotoaparatom in še s čim,.1 mora reševati vsak sam, kakorie 1 najbolje ve in zna. No, po zaslugi Pn svetnika Pavla Groznika pa sop,k nam v petek prineseli mizico, naPr‘ katero lahko odlagamo vsaj ko-z8( zarce s sokom in kavico, s katero*11? nas vedno dobro zalagajo. RestaJ pozorno, upamo samo, da takšnosm kulturno obnašanje ni le krat- j kotrajna posledica nedavnega Za‘ kulturnega praznika ali že tako aj ali tako kulturne seje, pač pa dar0 bo to imelo trajnejši značaj. j a
Trebanjske iveri
gb
NOČE NAGRADE - Sevniški v« svetnik Lojze Zalašček (SLS) je n na seji sevniškega občinskega sve- le ta povedal, da je v Dolenjskem p listu prebral, kako so trebanjski n svetniki ob koncu leta lepo na- S1 gradili predsednika sveta, zato je 8 menil, da bi bilo prav, če bi se tudi P oni spomnili svojega predsednika ~ Martina Novšaka (SKD). Novšak ga je takoj prekinil, da ne bo dovolil razprave o tem, ker je on zadovoljen s sedanjim položajem oz. razmerami. Naj spomnimo: trebanjski svetniki so soglasno , nagradili svojega predsednika dr. . Marjana Petra Pavlina za njego- £ vo delo za občinski svet v letu 1997 z neto zneskom 270.000 to- c larjev, sami sebe pa z nagrado v ( neto znesku 37.000 tolarjev. Pa še « to: sejnine trebanjskih svetnikov ( so skoraj dvakrat višje od tistih, ki < jih dobijo njihovi sevniški kolegi, 1 občini pa sta primerljivi po veli- j kosti, številu prebivalcev in tudi. . po (nc)razvitosti...
MARTIN NI KRJAVELJ - < “Zvezda " sobotnega paralamen- i tornega večera v polni jedilnici ■ šentruperške šole je (ne)hote ' postal neznanec (na posnetku 1 med enim izmed svojih številnih vložkov), ki je sedel bolj v pred-njih vrstah in zelo pogosto glasno komentiral nastope govorni- j kov, godrnjal, češ da ni prišel le pridno poslušat kot nekoč v 1 šoli... O sebi je povedal, da dela pri Slovenskih železnicah, da ga moti ukinjanje železniških postaj j na dolenjski progi... Janša neučakanega motečega neznanca, ki se nam je na koncu predstavil za Martina iz Dobravice, sicer ni , označil za Krjavlja, rahlo razburjen pa mu priporočil še kakšno , uro bontona na izobraževalnih tečajih, ki jih še obiskuje...
Sevniški paberki
ZNAK - Sevniški župan Jože Peternel je ob izročanju zlatega znaka blanški osnovni šoli ob dnevu civilne zaščite zaželel ravnateljici Anici Mešiček, da bi to visoko priznanje lahko kmalu obesila na steno nove šole. Ob tej priložnosti smo povsem neuradno, bolj za šalo, kot zares, “poti-
pali”, ali prisotni še aktualni zu
župan Peternel, tajnik občine Zvone Košmcrl in vodja oddelka za družbene dejavnosti Jože Maurer nameravajo kandidirati na jesenskih lokalnih volitvah, kot se govori. Vsi trije so se le zvito smehljali. Kaj bi na to rekel zapriseženi Sevničan Boris Perko, upokojeni, a še zelo vitalni vodilni gospodarstvenik večjih podjetij v slovenski prestolnici, ki bi bil verjetno tudi dober župan, še nismo zvedeli...
f-
Krške novice
premalo, preveč, prav
OD' Natančnejši pogled v ozadje j so^čajnih postopkov kaže, da ima-odl° v Posavju premalo stečajnih ja|iuPraviteljev. To po mnenju neka-iju,ferih pomeni, da Posavju manjka dajPanietnih ljudi. Po mnenju drugih njj.Zadeva ni taka, ampak gre za to, jejk je v Posavju preveč stečajev, škejtaj menijo stečajni upravitelji, od datader |e pridejo? Mogoče so )čePrepričani, da je zdaj celo ravno
i	jePray, saj je potem eden lahko up-ul-iavitelj pri več stečajih. Tovrstno ia,upraviteljstvo pa ni zastonj.
col ..PONESREČENO-Črnosme-jetišče, ki seje še nedolgo tega razrezalo pri Dolnjem Leskovcu, so re.hoteli za zdaj še neznani uživači “Porabiti kot prostor za družinski II-8** poslovni mega-piknik. Očitno koP? “iso bili kos zadani si nalogi. ie-[. vornjak čebule, ki so jo pripe-je zgnil in pri tem zasmradil m,celo okolico. Mesnin, ki so jih m,slresli med obuvala, akumulator-orle jn podobne dobrine, pa si je igijPtalastilo najbrž lisičje krdelo. soPitanik je tako splaval po vodi, naPr>peljani odpadki so nekako o-28(i)nili. Občutek, da je nekate-ror'm figo mar za čisto okolje pa os-estaja - žal ne v tistih, ki veselo
10 smetijo.
it- PO VODI - Prforcenhaus, ki je ,a začasno prevzel oblast v pustno ,0 razpoloženi Kostanjevici, je tako ja podrobno obdelal lokalno dogajanje, da bo kar škoda, ker bozdaj leto dni molčal. Včasih je Pr-jforcenhaus udaril žebljico na J glavico tako točno, da je zanetil “. Pravcato majhno strankarsko . vojno med desnimi in manj des-ienimi v krški občini. Če je tudi ;- letos zakuhal kaj takega, še ne ti poročajo. Upi, da bi s svojimi za-ci maskiranimi resnimi opozorili kaj t- spremenil, so najbrž splavali po e Krki, tako kot na dan svojega
ii	pogreba goreči kurent.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA DIABETIKOV
BREŽICE - Društvo diabeti-kov Posavja - Brežice bo organiz-. ‘ralo v soboto ob 9. uri v Blagovni-j ci v Brežicah redni letni občni zbor. Udeleženci bodo pregledali / delovno poročilo za lansko in , delovni načrt za letošnje leto. Dr. ' Stanislav Čuber, direktor krške . območne enote zavoda za zdrav-1 stveno zavarovanje, bo predstavil . Kartico zdravstvenega zavarovan-
Novo v Brežicah
DO KOD SEGAJO LOČE?-* Ločah, ki z bližnjo Frankovo grbino meji na sosednjo republiko Hrvaško, so pretekli teden opazili sumljivo vozilo z značilnimi hrvaškimi oznakami, ki jih je Pilo opaziti tudi na rokavih uniformiranih mož, ki so sredi vasi jzstopilj iz njega (na fotografiji). ‘°da tokrat ni šlo za novo vohunsko afero, ampak za navadno Pustno norčijo, ki pa ima veliko skupnega z resničnostjo. Meja na omenjenem območju namreč še ui dokončno določena in na marsikaterem travniku bi se, ko bi še vedno kosili s kosami, dogajalo, ds bi kosec s koso zamahnil na Hrvaškem, odrezal pa v Sloveniji 'n obratno. Da ne bo pomote: določena ni le slovenska meja, u>edtem ko je hrvaška (na desant!) bregu Sotle jasno zakoliče-na in označena z opozorilnimi tablami, na katerih bi se dalo ig-rati tudi šah.
SLUŽBA^
VČATEŠKE TOPLICE S KONJSKO VPREGO - Člani konje-liškega društva Dobova so prišli na idejo, da bi znova veljalo obuditi nekdanji način prevažanja Zagrebčanov od dobovske železniške postaje do broda čez Savo na Mostecu, od koder bi kot pred tridesetimi leti gostje potem peš nadaljevali pot do Čateških toplic. Ideja je dobra, konj in *apra v!jivčkov (“federvagnov ’’) tudi ne primanjkuje, vprašljiv je k' moščanski brod. Brodnika za novo turistično sezono še nima-Jo, če pa se bo februarska suša Ponovila tudi poleti, bi lahko **nanjkato tudi Save.
tttfck I 2 M A ŠTH OBČIH MŠŠ
Do službe celo z gladovno stavko?
Franci Preskar iz Koprivnice, nekdanji rudniški delavec na čakanju, našel novo službo, a v Rudniku v zapiranju na Senovem mu ne zaključijo delavske knjižice
SENOVO - Država je ob zapiranju rudnikov rjavega premoga precej denarja namenila tudi za prerazporeditev delavcev na nova delovna mesta. A očitno vse le ne gre tako gladko. To je spoznal tudi 29-let-ni Franci Preskar iz Koprivnice, kije od 3. januarja lani na čakanju kot trajni presežek, dokončno pa mu bo prenehalo delovno razmerje v teh dneh. Čeprav je našel novo službo pri podjetniku, ki je tudi predložil investicijski program, po katerem je že zaposlil 5 nekdanjih delavcev rudnika, seje prav pri Franciju zadeva začela zapletati.
Alenka in Vlado Gramc sta pred letom dni pripravila investicijski program, s katerim bi prezaposlila 16 delavcev. “Čeprav je bil program, ki je načrtoval novo dejavnost cementninarstvo, skrbno in strokovno pripravljen -kot takšnega ga je ocenila tudi revizijska hiša - ga je komisija, ki jo sestavljajo predstavniki rudnika, občine, krajevne skupnosti Senovo in ministrstva za gospodarske dejavnosti, zavrnila. Ker so bili pogoji pri drugem razpisu še strožji, smo vztrajali s skrčenim programom in kljub številnim zapletom dobili odobren program za zaposlitev šestih delavcev,” pripoveduje Vlado Gramc.
Tako je bila s strani ministra Metoda Dragonje, direktorja Rudnika v zapiranju Hermana Kuneja in podjetnice Alenke Gramc podpisana tripartitna pogodba o sofinanciranju novih de-
* Kot je pojasnil Andrej Božič, ki je v Rudniku v zapiranju pristojen za splošne, pravne in kadrovske zadeve, je Franci Preskar v decembru 1996 podpisal izjavo, da se je pripravljen zaposliti v Kostaku, zato seje v lanskem letu usposabljal za tesarja in voznika viličarja, a na zdravniškem pregledu so ugotovili, da za takšno delo ni sposoben. “Ker je bilo ob zapiranju rudnika potrjenih 17 novih programov, od katerih jih 6 še ni zapolnjenih z delavci, moramo pri prerazporejanju delavcev poleg njihovih želja upoštevati tudi dejstvo, da bi z delovno močjo krili vse programe, saj je delavcev očitno premalo, kar pa ne pomeni, da Preskar dela v diskontu ne bo dobil,” je dejal Božič in zavrnil vse namige, da bi se denar, ki je namenjen za prerazporeditev delavcev prelival dru-gam.___________________________
lovnih mest, s katero je Gramče-vim pripadalo 4,36 milijona tolarjev na novozaposlenega delavca.
Za pet delavcev pridobitev novega dela ni bila težavna, vmes sta sicer dva zaradi dolgih birokratskih postopkov obupala, a resno se je zataknilo pri Franciju Pre-skarju. “Franci je vodstvo rudnika s svojo namero seznanil konec januarja in pričakoval, da mu bodo tako kot ostalim v kadrovski službi takoj zaključili delavsko knjižico. A tokrat se je zgodilo, da
“Fašjenk” kriv za vse gorje
Pustovanje v Dobovi
DOBOVA - Letos je dobov-sko turistično društvo znova oživilo nekdaj tradicionalno pokopavanje pusta, ali kot pravijo tukaj, “fašjenka”. Priprave na prireditev so se pričele z oznanjevanjem najbolj norčavega dne že v ponedeljek zvečer ter nadaljevale z običajnim torkovim romanjem pustnih šem od hiše do hiše. Sreda, dan ko “fašjenk” umre, je bila dokaj mirna, glavni dogodek pa je bil na pustni četrtek ali na “mali fašjenk".
Povorka mask in radovednežev se je podala na “fašjenko-vo” zadnjo pot od Loč do do-bovskcga sejmišča, kjer je sodni senat senenemu pokojniku izrekel poslednjo sodbo. Naprtili so mu vse gorje, ki je v preteklem letu prizadelo krajane. Tako je bil med ostalim kriv tudi za to, da se je državnim organom zazdelo nedo-pustno, da bi KS Dobova postala samostojna občina.
E. SEČEN
je za ta postopek potreben “že-gen” direktorja, zaradi zavlačevanja pa bi moral Franci s 5. marcem letos, ko mu poteče delovno razmerje v rudniku, na borzo, kljub temu da ga čaka delo. Takšno zavlačevanje je nepotrebno in nedopustno, hkrati pa se rok za realizacijo prezaposlovanja trajnih presežkov rudnika po naši
Franci Preskar Vlado Gramc
pogodbi izteka,” pravi Vlado in dodaja, da bosta s Francijem, če bo potrebno, začela tudi z gladovno stavko.
T. GAZVODA
v • v v
Startajo na petino tržišča
V Krškem novo predstavništvo zavarovalne družbe Adriatic - Lani več kot 50.000 novih zdravstvenih zavarovancev
KRŠKO - V Krškem so odprli novo predstavništvo zavarovalne družbe Adriatic, ki posluje v sklopu Adriaticove poslovne enote iz Novega mesta. Borut Novek, direktor te enote, je ob otvoritvi povedal med drugim, da novomeška poslovna enota vključuje 50 zastopnikov, 3 agencije in 4 zavarovalne pisarne. Po direktorjevem prepričanju je zavarovalnica na dobri poslovni poti.
Poslovna enota Novo mesto, ki so jo ustanovili leta 1992, vključuje danes 4 poslovalnice, 3 pooblaščene agencije in 51 redno in pogodbeno zaposlenih zavarovalnih zastopnikov. Adriatic na Dolenjskem dosega v mnogih zavarovalnih vrstah po tržnem deležu že drugo zavarovalnico na tem območju.
V družbi Adriatic dosegajo v Sloveniji velik delež posla na rovaš zdravstvenih zavarovanj. Po podatkih, ki so jih sporočili ob
Večina bo lahko dobila prepustnice
Obmejni promet postavlja pred upravno enoto Brežice nove naloge
BREŽICE - Upravna enota bo dobila precej dodatnih obveznosti na področju upravnih notranjih zadev na rovaš uveljavitve Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, ki sta ga podpisala zunanja ministra obeh držav 28. aprila 1997. Da bi bila kos tem novim nalogam, bi morala pridobiti dodatne delavce in delovne prostore ter zmogljivejši informacijski sistem. Želje po takih naložbah bodo ostale zgolj želje, če ne bo denarja, in tega za zdaj ni videti v ustreznih državnih finančnih načrtih.
V mejno območje, ki ga zajema omenjeni meddržavni sporazum, spada na območju upravne enote od skupno 109 kar 93 naselij z več kot 22.000 prebivalci. Številke povedo, da bo približno 90 odst. prebivalcev z območja upravne enote upravičenih do maloobmejnih prepustnic, to pa kaže, da so napovedi o dodatnih upravnih postopkih utemeljene. Zelo verjetno bo veliko upravičencev tudi zaprosilo za izdajo prepustnice, kar pričakujejo po dosedanjih odzivih prebivalstva in ustanov, kot so obrtna zbornica, gospodarska zbornica, občina Brežice in krajevne skupnosti v tej občini.
Na območju upravne enot Brežice bodo uveljavili tri mejne prehode za obmejni promet, in sicer Nova vas ob Sotli, Stara vas-Bizeljsko in Rakovec.
L. M.
otvoritvi predstavništva v Krškem, je omenjena zavarovalnica lani pridobila v državi več kot 50.000 novih zdravstvenih zavarovancev, s čimer vključuje v to obliko zavarovanja že 220.000 prebivalcev Slovenije. Kot so predstavniki Adriatica tudi povedali ob otvoritvi, njihova zavarovalna družba dosega z različnimi zavarovanji skupno 12-odstotni tržni delež in se je s tem že močno približala želenemu 15- do 20-odstotnemu deležu.
Ob otvoritvi predstavništva je krški župan Danilo Siter pozdravil navzočnost omenjene zavarovalnice na širšem krškem območju. Po županovih besedah Posavje potrebuje “čimveč pokrajinskega potenciala”, saj bo ta sooblikoval bodočo regijo Posavje, ki jo ustanavljajo vse tri posavske občine.
M. LUZAR
Leskovška straža za čisto naravo
Proti onesnaževanju
v DOLNJI LESKOVEC -Če bo šlo vse po sreči, se pri Dolnjem Leskovcu pri Brestanici na neurejenem smetišču v prihodnje ne bodo več grmadili odpadki. To napovedujejo prebivalci omenjene vasi, v imenu katerih je bil pred dnevi zelo jasnih besed Rudolf Ferlin, predsednik vaškega odbora: “Krajani smo se sami odločili, da bomo naredili konec divjemu smetišču. Na odlagališče, ki je bilo pri vasi še nedolgo tega, ne bodo več stresali odpadkov.”
Leskovčani mislijo naravo ohraniti čisto z nekakšno stalno stražo. V tej neformalni ekoljevarstveni službi bodo krajani nekako dežurali izmenoma. Čeprav tak lokalni nadzor ne bo slonel na do pičice izdelanem urniku in pravilniku, se krajani nadejajo, da bodo stopili na prste vsem, ki smetijo sicer odmaknjeni kot narave pri Dolnjem Leskovcu. “Opozarjamo vse, da bomo pazili, da ne bi odlagali smeti. Vsakogar, ki ga bomo zalotili pri delu in ki ga bomo odkrili drugače, bomo gotovo prijavili. Nihče naj se torej ne čudi, da ni vedel, kaj ga čaka. Sicer pa so ob nekdanjem smetišču, ki ga ne maramo več v soseščini, tudi table za prepoved odla-
Rudolf Ferlin
ganja odpadkov,” je bil jasen Ferlin.
Ko govori o nekdanjem smetišču, misli na to, da široko znanega velikega črnega odlagališča najrazličnejših odpadkov pri Dolnjem Leskovcu trenutno ni, potem ko ga je Kostak pred časom odstranil. S krajevno ekološko zagnanostjo in vključno z omenjeno stražo želijo vaščani preprečiti ponoven nastanek kupa nesnage na omenjenem mestu in tudi v bližini.
Ob vprašanju, kdo je naredil kup nesnage v smetarsko zanimivem kotičku pri Dolnjem Leskovcu, so domačini lahko kar malce užaljeni. Storilci namreč niso vaščani, ampak ljudje iz bližnje in celo daljne okolice Dolnjega Leskovca.
“Zdaj smo dosegli,” je povedal Ferlin, “da bodo iz Dolnjega Leskovca organizirano odvažali odpadke.”
L. M.
ODPRAVA NA SHISNA PANGMA
KRŠKO - Marjan Zver iz Alpinističnega kluba Krško bo v petek, 6. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu predaval o slovenski alpinistični himalajski odpravi Shishna Pangma.
O RAZVOJU KOMUNALE
KRŠKO - Danes ob 13. uri bo upravni odbor Območne zbornice Posavje na svoji seji razpravljal o strategiji razvoja komunalnega gospodarstva v državi, o priznanjih OZ Posavje, ustanavljanju regijskega centra za pospeševanje malega gospodarstva ter o izboljševanju konkurenčnosti slovenskih podjetij.
ZLSD BREŽICE O PAHORJEVI OCENI ZGODOVINE
ČATEŽ OB SAVI - Združena lista socialnih demokratov Brežice bo organizirala danes ob 18. uri v Petrolovem motelu na Četežu ob Savi razgovor, na katerega je povabila podpredsednika ZLSD Avrelia Juria. Udeleženci bodo razpravljali zlasti o ravnanju strankinega predsednika Boruta Pahorja in njegovi oceni NOB in povojnega obdobja ter o prihodnosti omenjene stranke.
ADRIATIC V KRŠKEM NOVO PREDSTAVNIŠTVO - Ob otvoritvi novega predstavništva Adriatica, s katere je posnetek, so navzoči člani ožjega vodstva te koprske zavarovalne družbe napovedali, da se želijo temeljiteje posvetiti Posavju, tudi malemu gospodarstvu in večjim sistemom. (Foto:
M. L.)
Skupna deponija še precej daleč
Kje bo posavsko regijsko odlagališče odpadkov - Obdelujejo tri možne lokacije - Geološke raziskave, pred tem seznanjanje prebivalstva - Pomaga naj občina - Vplivi
BREŽICE - Ali bo novo skupno posavsko odlagališče v brežiški občini ali v krški? Potem ko je pet krajevnih skupnosti ponudilo skupaj sedem možnih lokacij za regijsko odlagališče komunalnih odpadkov, so v obdelavi trenutno še tri. Druge možne lokacije niso dobile podpore Komisije za pripravo in izgradijo regijske deponije.
Izmed treh možnih lokacij, do katerih so prišli po dosedanjem ocenjevnaju primernosti sedmih predlaganih, ležita dve v občini Brežice, in sicer sta v Dobravi pri Kapelah in v Javrovcu pri Sromljah. Ali se bodo v prihodnje odločili za katero od teh dveh ali bodo dali prednost tretji, ki leži pri Brestanici v občini Krško? Najprimernejše lokacije za zdaj očitno ne pozna niti omenjena komisija za odlagališče, kiji predseduje Vladimira Kežman, direktorica Komunalno stanovanjskega podjetja KOP Brežice.
Ko je predsednica Kežmanova predstavila nedavno v Krškem 2. stopnjo izbiranja najprimernejše deponijske lokacije, je sporočila le to, da so vse tri navedene lokacije sprejemljive po do zdaj uporabljenih strogih strokovnih merilih. Nova spoznanja o primernosti posameznih predlaga-
nih prostorov bodo pridobili z nadaljnimi geološkimi raziskavami. Pred temi posegi bodo o posameznih lokacijah temeljito obvestili domačine, če tega doslej še niso naredili. Morebitna nesoglasja pa bi morala pomagati reševati tudi občina, kot zahtevajo predstavniki krajevnih skupnosti.
Posameznih lokacij so se, kot rečeno, že lotili strokovnjaki -geologi, krajinski arhitekti in drugi. Dejstvo je, da se o posameznih lokacijah že pogovarjajo tudi prebivalci območij, kjer naj bi v bodoče nastala urejena, tehnološko sodobna regijska deponija komunalnih odpadkov. Krajani so pri tem že izrazili pomisleke in vprašanja. O nasprotovanju predvidenemu smetišču poročajo iz KS Brestanica. V KS Artiče nasprotujejo predvidenemu smetišču v Javrovcu, češ da bi v hrib mimo
njihove šole v bodoče potekal gost promet smetarskih vozil. Ob tem se bojijo tudi, da bi bodoče smetišče škodovalo dobremu imenu tukajšnjega vinogradniškega ob-
* Center za ravnanje z odpadki z deponijo v Posavju - s takim daljšim imenom strokovno označujejo bodoče regijsko odlagališče - bo deloval po sedanjih zagotovilih na tehnološko visoki ravni. Krajevna skupnost, ki ga bo imela, bo zaradi njegove navzočnosti dobila odškodnino.
močja ter da bi izcedne vode ogrozile tamkajšnji potok. Podobne pomisleke so izrazili iz Sromelj.
Med vplivi bodoče deponije omenjajo tudi videz; v tem pogledu nekateri odsvetujejo prostor v Dobravi, kjer bi odlagališče nastajalo sicer v gozdu in torej ne bi štrlelo kvišku, vendar bi bilo na
raVninL	M. LUZAR
Se vam zdi, da podjetniki drvijo v odročne kraje?
Če delaš na črno, dobiš še pomoč
Svetuje vam
Urad za varstvo potrošnikov
Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem je zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev - dajanje in izmenjava tkiv in organov za presaditev drugim osebam, zdravila na recept in drugi pripomočki ter ženskam svetovanje pri načrtovanju družine, kontracepciji, nosečnosti in porodu. Sem sodijo tudi pregledi, zdravljenje in rehabilitacija otrok in mladostnikov ter tudi mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa zdravstveno varstvo študentov do 26. leta.
Državni sekretar je, ni še dolgo tega, prišel iz Maribora in naznanil, da bi sam, če bi bil danes podjetnik, začel dejavnost ravno v Beli krajini. Tu je zemlja cenejša, proizvodne hale napol zastonj in delovna sila poceni. Vse troje je res, saj na primer v Semiču zastonj ponujajo prostor, pa podjetniki kljub temu ne drvijo v te kraje.
Siva ekonomija po nekaterih trditvah obvladuje že četrtino slovenskega gospodarstva - Kakšni so njeni negativn učinki: za državo, za podjetja in za delavce? - Divja podjetja so nelojalna konkurenca
oultoli
Enkrat samkrat je bilo drugače. Država je tedaj dajala tako močne vzpodbude za razvoj gospodarstva na manj razvitih območjih, da se je podjetjem splačalo graditi obrate tudi po hribovskih vaseh. Težko, da se bo to še kdaj ponovilo. Že sama oddaljenost od prometnih povezav odbija podjetnike, še bolj pa odrinjenost 6d svežih in koristnih informacij ter od koncentracije denarja in sposobnih ljudi v nekaj središčih. Že leta ni skrivnost, da večina pametnih, sposobnih in ambicioznih mladeničev in mladenk z obrobja Slovenije ostane v centrih. Razen če jih s štipendijami že prej ne omrežijo tista redka podjetja in ustanove, ki na obrobju še zaposlujejo visoko šolane ljudi.
NOVO MESTO - Siva ekonomija po nekaterih ocenah v Sloveniji ustvari že od 17 do 25 odstotkov bruto družbenega proizvoda, če pa bi sodili po vtisu, ki ga dobimo v praksi, morda celo več. Na sivo že nek^j časa ne poslujejo več samo mala podjetja, ampak, kjer se le da, tudi večja podjetja, saj tako lažje stopajo v korak z nelojalno konkurenco. Vlada je že lansko poletje sprejela poseben program, s katerim naj bi pospešila odkrivanje in bo|j učinkovito preprečevala delo in zaposlovanje na črno, vendar večjih zaostritev v praksi še ni zaznati. Resda siva ekonomija lahko tudi dopolnjuje legalno gospodarstvo in pomiri socialne napetosti ter pomaga preživeti posameznikom, vendar jo vse države bolj ali manj uspešno preganjajo.
Vodilni politični garnituri je morda celo všeč, da ljudje delajo na črno in da mnogi zaposlujejo na črno, saj si tako prislužijo kakšen tolar, država pa ima mir. Ob
tem premalokrat razmišljamo, kako usodne posledice ima do skrajnih meja razbohotena siva ekonomija. Poglejmo jih nekaj. Zaradi dela in zaposlovanja na
lja. Vprašanje je, kako je delo na črno opravljeno, pri tem pa je prav gotovo pomembno, da potrošnik nima nobene zaščite za slabe izdelke ali storitve. Delodajalci, tisti, ki so tudi v današnjih časih prisiljeni zaposlovati legalno, se upravičeno pritožujejo zaradi nelojalne konkurence. Podjetja, ki delajo ali zaposlujejo na črno, imajo namreč precej manjše
nostih, kjer obrtnikov primat kuje, ko je “črna” obratovalni* celo dražja od legalne “Divja podjetja” niso san nelojalna konkurenca, ampa
posredno tudi povečujejo stroša!-—
V'
h
l)
V
legalnega dela in zaposlovanj* :rno ob redi
Zavarovane so tiste osebe, ki so v delovnem razmerju v Sloveniji; tisti, ki imajo tu stalno prebivališče, pa prejemajo pokojnine ali preživnine; kmetje in druge osebe, ki opravljajo v Sloveniji kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic; državljani RS zaposleni v tujini ter brezposelni, ki prejemajo na Zavodu za zaposlovanje nadomestilo oz. denarno pomoč. Zavarovana oseba uveljavlja pravice z zdravstveno izkaznico.
Regijski podjetniški centri so dobro zamišljena vzpodbuda za razvoj malega gospodarstva. Še posebej obrobni kraji, ki na kakšno novo srednje ali veliko podjetje le težko računajo, se opirajo predvsem na razvoj malih podjetij in obrti. Toda kakor koli obrnejo svoj položaj, naletijo na staro tržno pravilo. Tisti, ki se bolje organizirajo, ki zberejo več lastnega denarja in kadrov, dobijo več državne pomoči. Kdor ima malo ali nič, dobi drobtine in ostane tam, kjer je že zdaj. In tako v krogu v nedogled.
BREDA DUŠIČ GORNIK
• Država naj bi z različnimi ukrepi vzpodbujala prehod od črnega k legalnemu zaposlovanju (tudi z delnim subvencioniranjem plačevanja prispevkov, še posebej za rokodelske dejavnosti). Končno n^j bi tudi nekqj več naredila, da bi se skrajšal čas in poenostavili postopki pridobi-vanja različnih dovoljenj za delo oz. za gradnjo ali prenovo delovnih prostorov. Še posebej težko tako novost čakajo začetniki, katerim naj bi začeli izdajati začasna dovoljenja in jim ob tem predpisali rok, do katerega morajo izpolniti tehnične standarde (če ne gre za dejavnosti, ki bi lahko škodovale zdravju posameznikov ali okolju). * v
PREDSTA VILI PONUDBO "KORENINE” - Podjetje za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov Recinko, d.o.o., iz Kočevja je v petek popoldan v restavraciji hotela Valentin predstavilo pestro ponudbo izdelkov, ki jih je moč dobiti v njihovi pred nedavnim odprti specializirani trgovini Korenina v prostorih Valentina. Svoje izdelke so predstavili priznani slovenski proizvajalci in dobavitelji izdelkov za zdravo življenje Medex, Malik in Egida iz Ljubljane, ki so tudi svetovali, kako uporabiti različne prehrambene izdelke in izdelke za nego telesa. (Foto: M. L.-S.)
stroške z delom pa še prispevkov in davkov ne plačujejo, zato lahko znižajo cene. So pa primeri, predvsem pri storitvenih dejav-
Če ljudje delajo na črno ob red zaposlitvi (kar je pogost nači dodatnega zaslužka za lažje pri živetje), so možne še druge po jj ledice. Delavci pogosteje manjkgtevj jo pri delu zaradi bolniške, pos^ars bej v dejavnostih z nizkimi plačferad mi, manj naredijo, so bolj utrujflehi ni, povečana je možnost za nijen stanek invalidnosti in večje mojev, nosti za nesreče pri delu. h*m Siva ekonomija dela preglavi<j“8r* podjetjem tudi zato, ker zmanjšv5tro je zanimanje brezposelnih oseb a£0Z( redne oblike dela in zaposlovanj^"1 In na koncu ne smemo pozabi p tudi delavcev, ki so zaposleni ni^° črno, če jim je to edino delo. Dt lajo brez zakonske zaščite, brc zdravstvenega, pokojninskega i invalidskega zavarovanja, zato b L še posebej dobrodošlo, če br1^ država res pospešila osveščanj^ delavcev in iskalcev zaposlite*”3"
B. DUŠIČ GORNIlpov
________________________________jii p
KAJ POSPEŠUJE Sl\(t EKONOMIJO?
kon
jerr
'dru
Za stečaj zrelih kar $5 podjetij
Na območju kočevske podružnice Agencije za plačilni promet je imelo lani blokiran račun v povprečju 121 podjetij - Največ zasebnih podjetij z malo zaposlenimi
KOČEVJE - Na območju kočevske podružnice Agencije za plačilni promet je bilo koncem lanskega leta registiranih 639 gospodarskih družb, aktivnih med i^jimi pa je bilo le 510. Med temi je lani z blokiranimi računi poslovalo v povprečju 121 podjetij.
V kočevski občini je bilo lani z blokiranimi računi v povprečju 81 podjetij, v Ribnici 37 in v Loškem potoku 3 podjetja. Povprečni mesečni znesek blokacije je znašal 1,5 milijarde tolarjev, od tega v občini Kočevje 1,1 milijarde, v Ribnici 290 milijonov in v Loškem potoku 124 milijonov tolarjev. V prvih mesecih lanskega leta je bil povprečni znesek blokiranih žiro računov približno še enkrat večji kot v enakem obdobju leto poprej, v juniju je nato zaradi pričetka stečaja v podjetju Grim-X občutno padel, proti koncu leta
pa se je, kljub temu da se je ves čas rahlo povečeval, v zadnjih dveh mesecih leta 1996 zelo približal izredno povečanim povprečnim zneskom blokacij.
Med blokiranimi pravnimi osebami so bili 104 zasebniki,'
jonov tolarjev, pri 22 družbah med 10 in 100 milijoni, pri 5 pa je večji od 100 milijonov tolarjev. Več kot leto dni je imelo neprestano blokiran žiro račun povprečno 72 družb, kar je skoraj 60 odstotkov vseh. Kakih 22 podjetij
... kar je
86 odstotkov vseh blokiranih in 90
odstotkov celotnega povprečnega mesečnega zneska blokacij. V teh podjetijih je delalo le 16 odstotkov od skupno 1735 zaposlenih v podjetjih z blokiranimi žiro računi.
Ob koncu lanskega leta je bil znesek blokad pri 80 odstotkih vseh blokiranih družb do 10 mili-
BORZNI KOMENTAR
Rekordna cena delnic Leka
Po zadnjih podatkih Banke Slovenije o povečanju portfelj-skih naložb tujih investitorjev je jasno, da se tujci postopoma vračajo na naš trg vrednostnih papirjev. Samo od L do 18. februarja naj bi pritok deviz znašal 13,6 milijona mark, kar je po lanskem avgustu največji znesek. TUdi povprečni dnevni promet, ki dosegla včasih tudi 500 milijonov tolarjev in več, daje slutiti, da ne gre več samo za denar domačih kupcev.
Tokrat je denar prihajal na trg na nekoliko drugačen način. Po eni strani je skoraj ves promet potekal z delnicami obeh farmacevtskih družb, Leka in Krke, po drugi pa je kot največji in monopolni kupec nastopala ena sama borzna hiša, ki je pokupila večino dnevne ponudbe delnic obeh družb in ki je domnevno edina kupovala v imenu in za račun tujih investitorjev. Takšen položaj ji je seveda omogočal dokaj veliko možnost manipuliranja z nakupnimi cenami, kar je tudi s pridom izkoriščala. Kljub temu je bila pri Lekovih delnicah dosežena doslej rekordna cena, ki je v ponedeljek znašala 38.500 tolarjev, z delnicami Krke pa se je trgovalo po tečajih okrog
25.500 tolarjev.
Skoraj zanemarljivo je bilo trgovanje z obveznicami ter z delnicami ostalih družb. Še najbolj množično so se špekulanti lotili nakupnih bonov Banke Slovenije. Njihova cena je odvisna od ugibanj o bodočem razkoraku med rastjo mesečne inflacije in padanjem tečaja nemške marke. Zadnje podražitve cen naftnih derivatov ter nekaterih državno dirigiranih življenjskih potrebščin nakazujejo dokaj visoko stopnjo mesečne inflacije in s tem dobre pogoje za rast tečajev nakupnih bonov. Ker pa so v sedanjih borznih cenah že vključena bodoča inflatorna pričakovanja, priporočam vsem, ki bi se želeli pri trenutnih tečajih še ukvarjati z nakupi teh izjemno rizičnih instrumentov, skrajno previdnost. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi postali poligon za odmetavanje tržnih presežkov nakupnih bonov iz zaloge špekulantov, ko bodo ti pričeli vnovčevati svoje kapitalske dobičke.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 3718-221, 3718-228 Fax. (068) 323-552
• Stečajne postopke so lani zaključili v Itas-Pin-u v Kočevju in podjetjih Riko in Inles Smreka v Loškem Potoku. Na novo je bil stečajni postopek uveden le v podjetju Grim-X iz Kočevja, čeprav je bilo konec lanskega leta na območju kočevske podružnice Agencije za plačilni promet, ki pokriva občine Kočevje, Ribnica, Osilnica in Loški Potok, že kar 85 podjetij s skupaj 57 zaposlenimi, ki so imela blokiran račun več kot leto in so zato po zakonu primerna za stečaj.
črno ima državni proračun precej manj prilivov, kot bi jih lahko imel, manjši pa je tudi priliv za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. “Saj proračunski porabniki že itak dobijo preveč,” boste rekli. Že morda, toda v proračunu je denarja vedno premalo in zato sledi nujna odločitev - bolj obdavčiti in obremeniti tiste, ki delajo po zakonih. Povečuje se tudi količina denarja, ki ga država porabi za različne oblike socialne pomoči, saj se upravičenost meri samo po legalno prisluženem denarju. Če torej delaš na črno, si revež in potrebuješ pomoč.
Mnogokrat delo na črno nosi večjo nevarnost za nesreče in za prekomerno onesnaževanje oko-
TELEFON ZA PRIJAVO DEU NA ČRNO
LJUBLJANA - Vlada je, da bi pospešila odkrivanje in preprečevala sivo ekonomijo, ustanovila posebno komisijo, ki naj bi povezovala delo inšpekcije dela, tržne inšpekcije, davčne uprave in policije na tem področju. Nqj na tem mestu navedemo še pomembno telefonsko števil-
ko, ki bi se morala pogosteje
slišati v javnosti. Če želite prijaviti delo ali zaposlovanje na črno, pa se ne želite izpostavljati, lahko pokličete na posebno številko inšpektorata za delo - 061 310 266. Nikar se ne iimgte za Špic(ja, kajti tisti, ki dela ali zaposluje na črno, živi in služi
tudi na vaš račun!
B. D. G
Kot ugotavljajo strokovnjaki, j S pri nas razcvet sive ekonomij*L
močno pospešilo naraščanje bret posel nosti v času preobrazbe gospo i darstva. Še posebej velja omenile tudi prispevek nenormalno velikegraz števila razmeroma mladih uporetj kojencev. K sivi ekonomiji nara*z . nost vabijo tudi visoki stroški del. - ; pri legalni zaposlitvi ter dolgi po^L stopki za pridobitev dovoljenj z-?T delo ter za izgradnjo in prenove01 delovnih prostorov. V nekateri^1 primerih je kriva tudi slaba infof*rc miranost, saj nekateri delodajalci n *ei poznajo vseh legalnih možnost201 zaposlovanja. V nekaterih dejav Po nostih zaposlujejo na črno pred 3° vsem zato, ker nikoli ne vedo, al 30
bodo še lahko izplačevali plače. 18r .................... ud t
sivi ekonomiji prispeva svoje tud mi nizek standard državljanov in v ve jev liki meri še: preslaba učinkovito* inšpekcijskih služb, prenizke kazit ■ za ugotovljene kršitve, dolgotrajij K postopki pred sodniki za prekrškdC pogosto zastaranje postopkov te* ® premalo učinkovit sistem izterjavi kazni.	m
Če r* ši
Združevanje kot prodor na trg
Združevanje farmacevtskih podjetij 'e špekulacija ali tudi nuja? - Zahodni farmacevti se širijo na vzhod - TUjci imajo za zdaj 30 odst. Leka in 6 odst. Krke - Še kupujejo
ima račune blokirane že več kot tri leta, 5 od teh pa celo že več kot pet let.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Bliža se čas, ko bodo zahodna farmacevtska podjetja začela širiti svojo mrežo v vzhodni ter centralni Evropi in eden najpogostejših načinov bo prav združevanje podjetij. Pred kratkim je britansko farmacevtsko podjetje Glaxo Wcllcome kupilo 80 odstotkov delnic drugega ngjvečjega poljskega farmacevtskega podjetja Polfa Poznan. Gre za doslej n^jvečji tak nakup, ki lahko nakažite tudi usode drugih farmacevtskih podjetij, vključno z novomeško Krko in ljubljanskim Lekom.
ALPE ADRIA - DOM
LJUBLJANA - Te dni, od torka do nedelje, poteka na Gospodarskem razstavišču prvi izmed niza treh sejmov Alpe Adria. Gre za sejem Alpe Adria - Dom, na katerem skoraj 450 razstavljavcev, največje domačih, predstavlja vse za gradnjo in prenovo naših domov. Obiskovalci lahko spoznajo ročno orodje in stavbno pohištvo, gradbene materiale in kritine, barve, lake in izolacije, garažna vrata, ogrevalno in hladilno tehniko, keramiko, kopalniško in tudi drugo notranjo opremo, zimske vrtove, betonske izdelke in celo gradbene odre.
Kot kažejo delniške knjige, se delež tujih delničarjev postopoma veča, opazimo pa tudi velik razkorak pri tem deležu v obeh podjetjih. Razlog zanj, predvsem pa za velike potenciale pri delnici Krke, lahko najdemo prav pri različni regionalni usmeritvi obeh podjetij. TUje investitorje za zdaj zanimajo tista podjetja, ki jih poznajo že s svojega domačega trga. Poleg tega so kupci delnico Leka lahko kupovali brez težav, saj je bila knjižena v centralni re-
gister KDD že precej pred kotaci-jo na borzi.
dneh lastnika lahko zamenjalo š . odstotke vseh delnic Krke. Ob predpostavki, da večina (okrog 90 -odst.) vsega povpraševanja prihaja iz ene same borznoposredniške hiše, lahko ugotovimo, da J nekdo zbira večjo količino delnic ' Vendar pa taka špekulacija nima f resnih temeljev, saj bi tisti, ki žel* F
Zadnje dni se delež tujcev v obeh podjetjih povečuje, na kar kaže tudi obseg trgovanja.Obseg prometa z delnico Krke se je tako
v začetku februarja povzpel tudi do 335 milijonov tolarjev, kar je po takratnem tečaju delnic predstavljalo okoli 0,4 odst. vseh Krkinih delnic. S kančkom špekulacije lahko rečemo, da bi ob enakem povpraševanju v desetih
O VLOGI PODJETIJ
NOVO MESTO - Včeraj je tu potekal seminar o vlogi podjetij v novem sistemu poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki ga je vodila Marija Tbme, samostojna svetovalka pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po končanem seminarju je zbornica za starše in učence pripravila še informativni dan na to temo.
KRKA	1996	LEK	1996
Slovenija	24%	Slovenija	27.9%
Bivša Jugoslavija	19%	Hrvaška	13,0%
Bivša Sovjetska zveza	24%	Bivša Sovjetska zveza	13.3%
CEFTA	25%	Srednja in vzodna Evropa	18.3%
Ostali	8%	Zahodna Evropa	4,1%
		Ostale razvite države	12,7%
		Ostali	10,6%
VSI KRKINI IN LEKOVI TRGI - Po zadnjih izjavah Miloša Kovačiča iz Krke je kaj malo možnosti, da bi se Lek in Krka združila, predvsem zaradi interesov strateških partnerjev, političnega vpliva ter velikega števila strokovnjakov, ki bi z združevanjem izgubili službo. Vsekakor pa obstajajo možnosti sodelovanja, medtem ko vprašanje združevanja, ki ne pozna regionalnih meja, ostaja odprlo za morebitne tuje družbe. Za lažje razumevanje razlik si lahko v tabeli ogledamo strukturo prodaje po trgih za obe slovenski podjetji. (M. T.)
kupiti večjo količino delnic posameznega podjetja na organiziranem trgu, naročilo gotovo posredoval več borznim hišam ter tako nekoliko prikril namen in s ten* ublažil porast tečaja delnic.
Tliji investitorji so v Leku torej bolje zastopani, saj imajo v rokah že okoli 30 odstotkov vseh delnic, medtem ko je v rokah tujcev le 6 odstotkov Krkinih delnic. Odstotki so se v zadnjih dneh nekoliko povečali in se še bodo. Kako bo to vplivalo na tečaj delnic, bomo kmalu ugotovili, dejstvo pa je, da pride do padcev tečajev delnic takoj, ko povpraševanje oslabi, saj se nenadoma pojavi večja ponudba. Poleg večje ponudbe Krkinih delnic je treba upoštevati še pridružitev delnic serije B. Zgodila se bo konec leta in bo za 17 od; stotkov povečala ponudbo (skoraj 600.000 na novo prenosljivih delnic)
jj^
IURIKA
MATEJ TOMAŽIN, llirika BPll
Evropa nas ne čaka odprtih rok
Belokranjce bolj kot to, kaj jim bo vključitev v Evropsko unijo prinesla dobrega, zanima, kaj jih čaka slabega, in slednjega po besedah državnega sekretarja Buta ne bo malo
KRAS1NEC - Vse tri občinske podružnice SLS so v soboto na Kra-sincu pri Metliki pripravile posvet o belokranjskem kmetijstvu, ki so se ga udeležili številni kmetje. Na njihova vprašanja je odgovarjal državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve Franci But.
m
'al V TIN KATALOG pr TRAKTORJEV
UUBUANA - V prvi letošnji J številki revije za kmetijsko, gozdarsko, vrtnarsko, komunalno in agradbeno mehanizacijo z imenom ujflehnika in narava (TiN) je objav-nijen obširen katalog 462 traktor-nolev, hkrati pa tudi več drugih zanimivih prispevkov o električni viiPgraji, “hodečem” gozdarskem ijš^roju, opremi za varno delo v bzf>°zdu, prekrivkah in tunelih za njfjtnine, napravah za varjenje itd. ibi’”?r°čniki kmečkega glasa so re-i iv.1!0 dobili kot brezplačno prilogo !>tu.
Ti REVUA O KONJIH
i b LJUBLJANA - V marčevski šte-bvBki lahko bralec, ki se zanima za n?ejo konj, prebere prispevke o e,haflingerju v zavetju Savinjskih Alp, P lovu na lisico, ki je v Angliji ' Opovzročil vsedržavni spor, o praktič-—jj’ prehrani športnih konj, kopeli za konjeva kopita, konjereji v šent-^jcrnejski občini, delu iconjerejskega '-'društva Dobova idr.
Vendar so ga Belokranci že takoj na začetku spomnili, da je govoril le o pozitivnih vidikih vključevanja v EU, medtem ko bi
radi slišali tudi, kaj jih čaka slabega. But je dejal, da bo negativno za Slovenijo, da se bo potrebno za trg boriti, da bo velika konkuren-
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
i|
et _______________________________
f* Tudi minuli ponedeljek so prid-u'ne branjevke prinesle na trg najrazličnejše pridelke, ki sojih bolj aVredkim kupcem ponujale: kislo el^lje P° 1^0 tolarjev kilogram, ^Kislo repo po 200, česen po 500 do 1600, čebulo po 200, fižol po 400 do lV|500, regrat po 1000, semenski rilkrompir po 100 do 150, jedilni 3( krompir po 80, kolerabo, koren, i> redkev in rdečo peso po 150 do sl 200, merico najrazličnejših semen ivPo 100 do 150, liter čebulčka po d 300 do 500, merico motovilca po al 300, korenino hrena po 200, kilo-Igram orehov po 1.000, ajdovo d moko po 400 in jajca po 25 tolarjev.
IS
r
c
l’
rt BREŽICE - Na sobotnem sej-D>u so imeli naprodaj 100 prašičev, starih do 3 mesece, 20 v starosti 3 do 5 mesecev in 10 starej-| ših. Prvih so prodali 35 po 400 do " 450, drugih pa 5 po 350 do 360 J tolarjev kilogram žive teže.
V	ZNAMENJU CVIČKA - Vojna med dolenjskimi pridelovalci in ljubljanskimi ponarejevalci slovenskega vinskega posebneža cvička se nadaljuje. Oni iz Šiške trdijo, da že vedo, kaj delajo, in hkrati žalijo Dolenjce s provincialnimi zaplankarji. Da pa grozdje za cviček ne raste v prestolni Ljubljani, ampak le na Dolenjskem, je na pusta pokazal tudi kleni dolenjski vinogradnik, ki se je predstavil z grozdi priljubljene žametne črnine. (Foto: M. Vesel)
KOMENTIRAMO
Gnojilo kot dežurni krivec
V	premislek pred skorajšnjim začetkom pomladanskih del
sejmisca
Človek je menda res nagnjen k skrajnostim. Potem ko smo od Lie-biga naprej mineralnim gnojilom "peli slavo" in jim pripisovali večino zaslug, da je človeštvo premagalo lakoto, so taista gnojila ob izostreni ekološki zavesti zdaj padla v nemilost. Kriva so za premnoga onesnaževanja okolja, postala so malone glavni onesnaževalec, tako rekoč dežurni krivec, kakšna so dejstva v resnici, pa nas niti ne zanima preveč.
Krivično označevanje se je začelo že z uporabo napačnega imena. Mineralna gnojila niso "umetna ”, v njih ni nič nenaravnega, kar bi
kmetijski nasveti
i Novosti v varstvu rastlin(1,)
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Dolenjske je, kot smo i ha kratko že poročali, sredi februarja na Srednji kmetijski šoli . Grm priredilo dvodnevni seminar, na katerem ie inž. Milena Ko-i Privmkar s kmetijskega ministrstva predavalo o zakonodaji s i področja varstvo rastlin, strokovnjaka celjske Cinkarne in Pinusa - iz Rač, inž. Nande Osojnik in inž. Jurij Mamilovič, pa sta govori-• ja o novostih in usmeritvah sodobnega zatiranja rastlinskih bolezni ■ in Škodljivcev. Seveda nista mogla mimo doslej znanih strokovih i Ugotovitev. Z nekaterimi najzanimivejšimi poudarki želimo se-i znaniti tudi naše bralce v današnjem prispevku in treh nadaljevanjih, ki bodo sledila.
Cinkarna Celje se že dolgo ukvarja z izdelovanjem fitofarmacevtskih sredstev, pomembno pa je napredovala zlasti, odkar sodeluje z znano svetovno firmo BASF iz Ludvvigshafna. V svojem Programu ima nekatere že zelo uveljavljene pripravke, med katere Šteje zlasti fungicid iz lastne sinteze - cuprablau Z, to je močljiv bakreni prah s 35-odstotki čistega bakra, ki ima fungicidno in baktericidno delovanje, se meša z drugimi pesticidi in v predpisani količini ni fitotoksičen. Baker uporabljajo pri varstvu rastlin že had sto let, vendar je še vedno priporočljiv, četudi zadržuje rast jn ga strokovnjaki v nekaterih primerih in okoliščinah odsvetujejo. Cuprablau Z odlikuje kratka delovna karenca in dobra leplji-
.—	1	' ” v' ’	’ ‘	’ '—'----------rori,
!esni avo-
')■
žveplena zrnca z značilnim vonjem, ki imajo predvsem preventivno (preprečevalno) delovanje. Tildi ta pripravek ni uvrščen med strupene in ima zato v času vsesplošno povečanje ekološke zavesti Se posebno vrednost. V sodelovanju s tujo tovarno pa Cinkarna izdeluje proti plesnim tudi zelo učinkovit sistemični fungicid ru-bigan EC, ki pa je žal strupen za ljudi, čebele, ribe in toplokrvne organizme. Zato ie pri uporabi potrebna velika previdnost in natančnost ter redno testiranje škropilnic.
(Nadaljevanje prihodnjič) Inž. M. L.
ca tujega blaga ter da bodo padle odkupne cene nekaterih pridelkov, kot so pšenica, koruza, sladkorna pesa, vino, svinjina. Apelirali so na Buta, naj bo več poštenja pri delitvi posojil, da bodo mladi zaupali v prihodnost kmetijstva ter da se ne bo zgodilo, da bodo imeli na podeželju kmalu še več prahe, kot je zahteva EU.
Državni sekretarje priznal, da bi morali v Sloveniji kmetijsko proizvodnjo povečati vsaj za dva-inpolkrat, da bi dosegli prag rentabilnosti kmetij v EU. Na vprašanje, ali so pri pripravi na vstop v EU upoštevali prodajo pridelkov na sivem trgu, ki je slovenska posebnost, pa je odgovoril, da bodo pri pogajanjih v Bruslju pomembne le številke, ki jih je moč dokazati. In medtem ko se pri mleku sivega trga ni bati, ocenjujejo, da Slovenci kar 60 odst. vina tržijo neevidentirano. Kar pa se tiče dela na črno, je po mnenju enega od razpravljavcev za dodatno delo na kmetiji potrebnih preveč papiijev, zato marsikdo prej obupa, preden mu uspe dobiti vsa dovoljenja.
Celo rešto vprašanj so državnemu sekretarju nanizali čebelarji, ki so, kljub temu da čebele zanje naredijo le desetino koristi, vse ostalo pa drugim kmetijskim panogam, v državi zapostavljeni. To jim je priznal tudi But ter jih povabil na ministrstvo, potolažil pa je, da bo mnoga njihova vprašanja rešila zakonodaja EU.
Glede uvoza vina iz Makedonije je dejal, da ga bo Slovenija letos uvozila največ 7 milijonov litrov, ker ga potrebuje za kis in namizna vina, sicer pa je zatrdil, da je proti uvažanju pridelkov ad
M. BEZEK-JAKŠE
vzbujalo sum. Rastline iz njih sprejemajo potrebna hranila v prav taki obliki, kot jih iz naravnih gnojil, hlevskega gnoja, gnojevke, gnojnice ali komposta, le s to razliko, da se morajo v naravnih gnojilih hranila prej razkrojiti, mineralizirati, kar pa traja precej dlje časa, to pa hkrati tudi pomeni, da je ob tem narava tudi dlje časa izpostavljena možnemu onesnaževanju. In res so pokazale znanstvene raziskave, da je v tem pogledu lahko naravno gnojilo ekološko celo nevarnejše.
To prevsem velja za dušik, ki si je v javnosti pridobil sloves "najškodljivejšega ” gnojila. Res je zelo topljiv in, predvsem v nitratni obliki, kaj lahko zaide v podtalnico, vendar le v primeru, če je uporabljen nepravi čas in v pretirani količini. Zato je jesensko gnojenje z dušičnimi gnojili napačno in dognojevanje v času rasti tako koristno. Nitrati, resnici na ljubo, niti niso tako "strupeni", kot jim pripisuje ne dovolj poučena laična javnost. Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije je v pitni vodi dovoljena količina nitratov do 50 mg N03 na liter. Večino te snovi dobimo v telo z vrtninami, del pa tudi z vodo ali z različnimi pijačami. Računajo, da je v povprečnem človekovem dnevnem obroku hrane približno 90 mg nitratov, ki ne veljajo za škodljive. Prebitek se iz telesa tako in tako izloči. Raziskave tudi niso potrdile sumov o povezavi nitratov z rakavimi obolenji prebavil.
Podobno kot z dušikom je tudi z drugimi rastlinskimi hranili v mineralnih gnojilih. To seveda ne pomeni, da jih nekritično zagovarjamo, temveč opozarjamo na resnico in na nujno strokovnost, brez katere ne more biti hkratnega boja proti lakoti in varovanja našega naravnega okolja.
Inž. M. LEGAN
GREGORJEV SEJEM NA VESELI GORI
ŠENTRUPERT - Tukajšnje turistično društvo vabi v soboto, 7. marca, na tradicionalni spomladanski Gregorjev sejem na Veseli Gori. Zaradi živahnega zanimanja organizatorji sejma svetujejo razstavljavcem, da si pravočasno uredijo stojnice.
Stroka o vstopu
Kaj pokaže simulacijski izračun (iz Raziskovalca, januar 1998)
Z vključitvijo v Evropsko zvezo (EU) bodo naši kmetje dobili enotno in bolj dodelano kmetijsko politiko, na njeno oblikovanje pa bodo imeli še manj vpliva kot na slovensko. Rezultati simulacijskih izračunov kažejo, da bi se ob prevzemu sedanje skupne kmetijske politike dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva - v celoti gledano - najverjetneje izboljšal. Vključitev bi povzročila rast cen kmetijskih pridelkov za 5 do 10 odstotkov in povečanje neposrednih proračunskih podpor kmetijstvu od sedanjih 27 na skoraj 70 milijonov ekujev. Resda bi se povečali tudi stroški, vendar manj kot prihodek, tako da bi se dohodki kmetijstva na agregatni ravni povečali za 15 do 20 odst. (Iz stokovne študije v okviru raziskovalnega projekta CRP ZEMLJA, ki so jo podpisali priznani agrarni ekonomisti Slovenije: dr. Emil Erjavec, Miroslav Rednak in mag. Tina Volk.)
MANJ KRAV, VEC MLEKA
DOBREPOLJE - Na območju občine Dobrepolje so lani odkupili okoli 1,5 milijona litrov mleka, predlani pa okoli 1,3 milijona litrov. Kljub občutnemu porastu odkupljenega mleka pa je stalež krav upadel iz predlanskih 830 na lanskih 750 repov. Mleka ne odkupujejo v oddaljenih višinskih krajih.
ŠE DRUŽBA ZA TRŽENJE HRANE
LJUBLJANA - Zaradi vse hujše konkurence, ki se bo po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo še povečala, je hrano postalo težje prodati kot pridelati. Ker vlada tega ne more več gledati križem-rok, je kmetijsko ministrstvo napovedalo, da bo po zgledu Nemčije tudi v Sloveniji še letos ustanovljena posebna marketinško-pro-mocijska družba, ki bo na državni ravni pospeševala prodajo in spodbujala sodelovanje z vsemi.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Mladina in vino
(Nadaljevanje)
Vino seje pokazalo kot uspešno orožje proti alkoholizmu. Razlaga je preprosta. V vinorodni deželi so ljudje bolj poučeni o vinu, vedo, kdaj ga uživati, in ne potrebujejo omame s pomočjo industrijsko izdelanih močnih pijač, ki so gotovo glavni krivec za alkoholizem. V naši domovini se poznavanje vina povečuje, in to ne le med odraslimi temveč tudi med generacijo, ki vstopa v življenje in je postala ravnokar polnoletna. Pri nas se krepi spoznanje o tradicionalnih kulturnih vrednotah. Vino spremlja veliko kulturnih elementov, ima pa tudi močan “prestižni” naboj. Neprisiljen, prepost učni program o vinski trti, zgodovini vina, o prehranski in zdravilni vrednosti grozdja ter vina, pestrosti vinskih sort grozdja, o vinorodnih okoliših Slovenije in podnebni raznolikosti teh pokrajin bi mladim gotovo koristil. Grozdje kot sestavni del prehrane v šolskih kuhinjah bi prispevalo tako k zdravi mladi generaciji. Vedeti, da vinska trta daje dragocen pridelek na siromašnih hribovskih tleh, kjer ne more ekonomsko obstati nobena druga kmetijska kultura, je spodbudno in koristno za vsakogar. Mladina s takim znanjem se bo lažje varovala pred “amerikanizacijo navad”, ki jo vsiljujejo pijače, kakršna je
Ureja: dr, Julij Nemanič
coca-cola, in hitra industrijska prehrana. Znanje o bogati sestavi grozdja bo pomagala razumeti, zakaj se kiti samo vino z besedo “žlahtna” pijača.
Vino vsebuje doslej poznanih čez 800 raznih sestavin. Med njimi je tudi alkohol, ki ga je v vinu od 8,5 do približno 12 volumnih odstotkov. Alkohol je krivec za mnoge nesreče, toda ne alkohol v vinu. To bi, resnici na ljubo, morali priznati tisti, ki mečejo vino v isti koš z alkoholnimi pijačami. Vino ni alkoholna pijača, je kmetijski pridelek, ki vsebuje alkohol. Vino, najstarejša pijača, ki je edina upravičena, da se z njo nazdravljale lahko uspešno sredstvo za boj proti zasvojenosti mladih z mamili. Ne propagiram, da bi mladim vino ponujali, ne bi ga smeli prepovedati, ker bi to lahko vodilo k nezmernemu pitju vina.
Vina naj ne bi predstavljali samo kot privilegij odraslih, starejših ljudi. Mladi se iz nasprotovanja do takšnega obnašanja odraslih zatekajo k bolj nevarnim pijačam, kot je vino. Vino ni pijača za odžejanje, marveč za izboljšanje okusa hrane, je sestavni del glavnega obroka. Za odžejanje je lahko voda, ki jo lahko razkužimo z decilitrom rdečega vina. Torej vino ob hrani pokušamo, poku-šanje nas navaja k zmernosti, nam lepša trenutke in nas ne omamlja. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
I	j	Vfir
POSEBNA UGODNA PONUDBA TRAKTORSKIH PLAŠČEV
Traktorski plašči 11.2/28	21.475 SIT
Traktorski plašči 12.4/28	24.276 SIT
STOMIL
Možnost plačila na obroke ali gotovinski popust.
Vulkanizerstvo Vidic, Ljubljanska 91, Novo mesto Tel. 068/324-361
[helena mrzukar] gospodinjski kotiček
Z mlekom v vsak novi dan
Mleko in mlečni izdelki so sestavni del uravnotežene prehrane in z njimi krijemo večji del potreb po esencialnih hranilnih snoveh. Priporočene količine mleka so za otroke do 5 dl na dan, za odrasle pa do 3 dl. Sveže mleko lahko nadomestimo z mlečnimi izdelki, kijih imamo že res veliko na voljo. Količine použitega mleka so pri večini ljudi odraz zdravstvene vzgoje in prehranjevalnih navad.
Primeri mlečnih dodatkov in jedi za zajtrk:
Topli kruhki: Za štiri osebe potrebujemo 4 velike žemlje, 200 g mortadele, 1 kislo smetano, 10 dag sira, 1 jajce in zelenjavni dodatek, kot je svež paradižnik, paprika ali vložena zelenjava. Zemlje narežemo na rezine, mortadelo na drobno sesekljamo, dodamo smetano, sir in jajce. Vse sestavine dobro premešamo in z maso premažemo rezine. Zložimo jih na pekač in v vroči pečici zapečemo. Ponudimo še vroče. Za pijačo pripravimo ječmenovo kavo z mlekom.
Mlečni usukani močnik: Za štiri osebe potrebujemo 140 g bele moke, 1 jajce, 1,5 1 mleka, sol, sladkor po okusu, 1 žlico sesekljanih orehov. Moko presejemo v skledo, naredimo vdolbino, dodamo jajce in sol. Z vili-
cami razžvrkljamo jajce in vmešavamo moko tako dolgo, da dobimo drobne usukance, ki jih oblikujemo še z rokami. V vrelo mleko zakuhamo usukance in kuhamo 20 minut. Kuhan močnik po okusu sladkamo in potresemo s sesekljanimi orehi. Jed je nasitna, zato ponudimo poleg še jabočno-korenčkov sok.
Jogurt s krispiji in sadjem: Za eno osebo potrebujemo 1 lonček jogurta, 40 g krispijev iz polnovredne moke, 1 banano, 1 jabolko, pol pomaranče, pol vrečke vanilijevega sladkorja, sladkor po okusu, 25 g sesekljanih orehov. Jogurt v posodi dobro zmešamo, vanj stresemo krispije ter jih pustimo kratek čas, da sc zmehčajo. Dodamo na grobo naribana jabolka z lupino vred in na drobne kose zrezano banano in pomarančo. Jed odišavimo z vanilijem in izboljšamo okus s sladkorjem in orehi. Za napitek ponudimo mleko s šipkovim čajem.
Nadevana jajca s skuto: Za eno osebo potrebujemo 1 trdo kuhano jajce, 60 g puste skute, žlico mleka, sol, poper, žličko peteršilja, olje, kis. Rumenjak, skuto, mleko in začimbe dobro pretlačimo in z maso napolnimo polovice beljakov. Poleg ponudimo kruh iz polnovredne moke in sadno mleko.
Drobtinice, ki postanejo pogača
Po osmih letih izhajanja revije Rast, ki vsebinsko zajema tako izvirno literarno tvornost kot kulturno in družboslovno usmerjeno publicistiko, območno pa celotno geografsko Dolenjsko, najbrž ni več nobenega dvoma, ali je revija temu prostoru potrebna ali ne. Z Rastjo se Dolenjska, Bela krajina, Posavje in Kočevsko tvorno zapisujejo na slovenski kulturni zemljevid, ki je bil prav za ta območja v revial-nem pomenu dolga leta označen, lahko bi rekli, s kar sramotno belo liso. Revija je dokazala in še dokazuje, da s svojim obstojem in rednim izhajanjem ne deluje le kot za-beleževalec ustvarjalnega utripa in čvrstilec kulturne istovetnosti, ampak tudi kot spodbuda za leposlovno in publicistično ustvarjanje, o čemer dovolj zgovorno pričajo vsakoletna kazala, polna imen naših ustvarjalcev in piscev, od mlajših do starejših, uveljavljenih in šele uveljavljajočih se. Da gre za kulturno pomembno publikacijo, navsezadnje dokazuje tudi vsakoletna podpora, ki jo Rasti namenja država, se pravi ministrstvo za kulturo, in ne nazadnje njenih blizu osemsto rednih naročnikov.
Pričakovali bi torej, da bo podpore deležna tudi od občin območja, ki ga pokriva. S častno izjemo Mestne občine Novo mesto, ustanoviteljice in izdajateljice, ki je eden od glavnih podpornih stebrov, ter občin soizdajateljic (Črnomelj, Metlika, Šentjernej, Škocjan in Trebnje) te podpore ni deležna. Še pri soizda-jateljicah se občasno rado zatakne, ko je treba soizdajatelj-stvo denarno potrditi. Pomisleki, ali podpreti revijo, bi bili morda še razumljivi, če bi šlo za večje vsote. Pa ne gre za velik denar, 15 tolarjev na prebivalca občine, torej bi lahko rekli, da gre za drobtine, ki pa, zbrane, za revijo lahko pomenijo upoštevanja vreden kos pogače. Od nje pa smo kulturno bogatejši vsi.
Morda ni odveč opozoriti še na potezo novomeškega župana Francija Koncilije, ki je iz sredstev, ki so mu na voljo, naročil 70 številk Rasti za zaposlene na občini. Posnemali bi ga lahko vsaj v ustanovah, ki so močneje obeležene s kulturo, da ne govorimo o velikih dolenjskih podjetjih, ki svojo podobo po mnogih zgledih iz razvitega sveta grade tudi s kulturnimi dejanji.
MILAN MARKELJ
Jf*
Pretesna za tolikšno zanimanje
Glasbena šola Krško se zaradi velikega zanimanja za uk inštrumentov duši v hudi prostorski stiski - Preurejeni stari hotel Sremič bi bil pravšnja rešitev iz težav
KRŠKO - Na nedavnem regijskem tekmovanju mladih glasbenikov je Glasbena šola Krško osvojila med osmimi šolami širše Dolenjske največ zlatih priznanj, na državno zaključno tekmovanje se je uvrstilo šest njenih učencev, mladi pianistki te šole sta na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu prejšnji mesec segli po visokih mestih, pihalni orkester Videm, katerega vrste se polnijo z učenci krške glasbene šole, je lani na mednarodnem tekmovanju na Nizozemskem segel po najvišjem zlatu. Vse to, in še bi lahko naštevali, priča, da Glasbena šola Krško odlično dela in je nedvomno eden od glavnih dejavnikov razgibanega in bogatega glasbenega življenja v krški občini in v Posavju.
'Pričakovali bi, da ima šola, ki se kiti s takimi uspehi, odlične razmere za delo, a ni tako. Prav nasprotno je res, šola se spopada z veliko prostorsko stisko. Od časa, ko se je vselila v stavbo, kjer domuje, je minilo deset let. Ob vselitvi v takrat obnovljeno in dozidano stavbo je bilo prostora dovolj. Bilo bi ga dovolj tudi še danes, če se ne bi zanimanje za glasbo tako zelo razmahnilo. Od leta 1992, odkar šolo vodi ravnatelj Drago Gradišek, število oddelkov in učencev neprestano raste. Na šoli, ki ima še štiri dislocirane oddelke, v Kostanjevici, Podbočju, na Senovem in v Brestanici, 23 redno zaposlenih in 5 honorarnih učiteljev, poučuje prav vse inštrumente, razen harfe, poudarek pa je na orkestralnih inštrumentih.
Letos se različne inštrumente uči 328 učencev, k predšolski glasbeni vzgoji pa jih prihaja 56. To pomeni, da na učenca pride le dober kvadratni meter površine, s čimer se krška glasbena šola
občino,” pravi ravnatelj Drago Gradišek, “in v zadnjem času kaže, da se podpora od besedne premika v dejansko. Kot smo obveščeni, je za letos predviden odkup starega hotela Sremič, njegova adaptacija za potrebe glasbene šole pa naj bi bila zaključena čez štiri leta. V šolskem letu 2002/ 3 naj bi že poučevali v novih prostorih, ki obetajo, da bodo dobra rešitev. Mislim, da bi lahko stavbi dali ime kar Glasbena hiša, v nji pa bi morda našli prostore za vaje tudi zabavnoglasbene skupine, ki zdaj vadijo po kleteh in zakloniščih ”
M. MARKELJ
Ravnatelj Glasbene šole Krško prof. Drago Gradišek
uvršča na samo dno lestvice slovenskih glasbenih šol. Za pouk služi celo ravnateljeva delovna soba, pouk o glasbi poteka v dvorani za nastope, 10 učiteljev pa mora poučevati zunaj šole, in sicer gostujejo v Kulturnem domu in na Osnovni šoli Jurija Dalmatina.
“S težkimi prostorskimi razmerami smo pred časom seznanili
VEČER RASTI
BREŽICE - V Malem avditoriju Posavskega muzeja bo danes, 5. marca, ob 19. uri kulturni večer revije Rast. Pesmi bodo brali Dragica Dani, Ivan Gregorčič in Rudi Stopar, prozo pa Milan Markelj, vsi sodelavci Rasti. Za prijetno počutje bo poskrbela še pevka Stanka Macur s svojimi šansoni.
Še odmevne Pesmi štirih
V VIZ Višnja Gora pripravili literarni večer, posvečen 45-letnici izida zbirke Pesmi štirih • Aprila pesniki
VIŠNJA GORA - Praznovanje pol stoletnice Vzgojno-izboraže-valnega zavoda (VIZ) bo obeležilo kar nekaj kulturnih dogodkov. Takšen je bil tudi v četrtek, 26. februarja, ko so si organizatorji zamislili literarno srečanje s pesniki znamenite zbirke Pesmi štirih: s Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom, pa žal niso uspeli priti. Obisk so obljubili aprila. Toda večer, posvečen 45-letnici omenjene zbirke, je bil kljub temu prijeten.
Skupaj z mentorico Tanjo Zrnič
glavnem je šlo za pesmi z več-nostnimi temami: o ljubezni, življenju, smrti, hrepenenjih. “Izbrali smo pesmi, ki smo jih vzeli za svoje, pesmi, ki so še kako žive tudi danes. Kajti pesem ni pesem tistega, ki jo je napisal, ampak tistega, ki jo potrebuje,” je uvodoma povedala ena izmed nastopajočih deklet. Dijaki zavoda so se kasneje predstavili tudi z delčkom lastne literarne ustvarjalnosti, s poezijo, ki jim pomaga predvsem v težjih trenutkih, kot so dejali. K prijetnemu pesniškemu večeru so veliko prispevali pevci višnjanske-ga cerkvenega mešanega pevskega zbora pod vodstvom prof. Milana Jevnikarja, ki so ogreli duše obiskovalcev predvsem z narodnimi pesmimi.
L. MURN
VRSCAJEVE SKULPTURE V PIRANU
PIRAN - V galeriji Meduza so minuli petek, 27. februarja, zvečer odprli razstavo skulptur akademskega kiparja Jožeta Vrščaja iz Črnomlja, ki se s svojimi iz plastike izdelanimi umetninami uvršča med samosvoje in zelo prepoznavne slovenske likovne ustvarjalce.
DOLENJSKE
ZGNETENKE
LJUBLJANA - V galeriji Družina bodo danes, 5. marca, ob 19. uri odprli razstavo del kiparja Matjaža Matka iz Novega mesta. Razstavil bo keramično posodje, ki ga je poimenoval dolenjske zgnetenke, zanje pa je značilno, da jih kipar dela na star način, kot je bil v uporabi pred izumom lončarskega vretena. Posodje je zato bolj nepravilnih oblik, a s poudarjeno unikatnostjo.
JEMČEVE GRAFIKE V MIKLOVI HIŠI
RIBNICA - V galeriji Miklova hiša bodo jutri, 6. marca, ob 19. uri odprli razstavo grafik akademskega slikarja Andreja Jemca. Avtorja in njegovo delo bo predstavil direktor Mednarodnega grafičnega likovnega centra dr. Zoran Kržišnik.
TUDI SVOJE PESMI - Nastopajoči dijaki so po izbranih recitacijah iz zbirke Pesmi štirih radi razkrili tudi delček svoje ustvarjalnosti.
ga je oblikovalo šest dijakov zavoda - Irena Gorše, Branka Voštič, Urena Vinkel, Nina Črnivšek, Suzana Rupar in Saša Radojčič -ki so po lastnih željah izbrali in občuteno prebirali pesmi štirih. V
m
y j
m
M1RNOPEŠKA “GOSPA POSLANČEVA"NAVDUŠILA - Vnedeljo, 1. marca, so mimopeški amaterski gledališčniki v domači kulturni dvorani premierno zaigrali Partljičevo komedijo Gospa poslančeva in z njo veselo presenetili. Polna dvorana je bila navdušena nad igralci, predvsem Vido Progar, ki je igrala gospo poslančevo, in Moniko Jarc, njeno hčerko Iren-co. Tudi ostali so dobro upodobili svoje like: Bogdan Krevs, Milan Vire, Tone Gašperac, Lojzka Krevs, Dejan Kočjaž, Sreč Kastelic, Marko Udovč, Stane Galič ml. in David Saje. Dober obisk je tudi dokaz, kako so Mimopečani po dveh letih premora domače gledališke skupine željno pričakovali novo igro. Igro je režirala Staša Vovk. (Foto: L. Murn)
S fotografijo do slike
Razstava likovnih del Irene Celič v Galeriji Luna - Posrečeno zlitje slikarstva in fotografije
NOVO MESTO - V Galeriji Luna so prejšnji teden odprli zanimivo in dokaj nenavadno likovno razstavo novomeške ustvarjalke Irene Celič. Razstavila je izbor svojih fotografiranih slik, ki so nastale v novejšem času in so del obsežnejšega cikla, imenovanega Zazrtje. Na otvoritvi je nekaj besed o slikarki spregovorila Klavdija Kotar.
Razstava v Luni je druga Celičina razstava, prvo je imela pred nekaj leti Pri slonu. Že takrat je pokazala, da se pri svojem likovnem delu usmerja v abstraktno slikarstvo s poudarjeno barvitostjo, ki nastaja delno kot odraz ustvarjalnih procesov, delno pa kot plod naključij pri samem izdelav-nem postopku. Avtorica o svojem likovnem delu govori tudi kot o mentalni umetnosti. Novejša dela iz cikla Zazrtja, ki je še vedno v nastajanju, imajo ob že opaženi barvitosti še eno značinost - simetričnost vsake od podob, ta v abstraktno zasnovo vnaša oblike, ki na nekaterih slikah dobivajo že prepoznavnost figure. Posebnost Celičinih stvaritev je pravzaprav sam izdelavni postopek, saj iz njega izvirata tako izrazita barvitost kot simetrija. Gre za izviren postopek, ki ga je iznašla avtorica, vendar je pri
njem opazno soudeležen tudi fotograf, ki bi ga lahko imeli delno za soavtorja. Slikarka namreč najprej naslika miniaturno sliko z različno obarvanimi laki za nohte, v sliko posega z razredčili in tako dobi posebne barvne prelive. Nato sledi fotokopiranje, zrcaljenje, spajanje in nato fotografiranje in izdelava barvnih povečav, ki so pravzaprav končna stvaritev. Pri ustvarjanju v Luni razstavljenih del je s Celičevo sodeloval fotograf Robert Kokolj iz podjetja Asja.
M. MARKELJ
Irena Celič na otvoritvi svoje razstave v galeriji Luna
nit
bra
GLEDALIŠKI DOGODEK V ŠENTJERNEJU - V soboto, 28. febi ja, zvečer se je v večnamenski dvorani osnovne šole v Šentjerneju zbn preko 300 obiskovalcev, ki so z zanimanjem gledali, kako je režiserju Cii lu Progarju, 16 igralcem in ostalim sodelujočim uspelo postaviti na dorntt odrske deske komedijo Toneta Partljiča Politika, bolezen moja. Ko se zastor po končani dvodejanki spustil, so s ploskanjem nagradili režiser in igralca Cirila Progarja, igralce Eli Kušljan, Tanjo Ferkolj, Sabino l polovec, Branko Stefanič, Marka Gorenca, Renato Jankovič, Vesno 1 polovec, Katjo Vodopivec, Rezi Šuštarič, Jerneja Bevca, Natalijo Cvelbi Grego Reclja in Francija Rukšeta, ki so vsak po svojih močeh in s skal nim prizadevanjem poskrbeli za šentjemejski gledališki dogodek. Na S ki: prizor z uprizoritve Partljičeve komedije. (Foto: M. Markelj)
DAN DOLENJSKEGA MUZEJA - Dolenjski muzej iz Novega mesta za svoj dan izbral 1. marec in vsako leto na ta dan odpre vrata vseh svoj razstav in zbirk za zastonjski ogled. Letos je dan muzeja prišel na nedelj ki jo je vreme ohladilo in obelilo s snegom, vendar pa zaradi tega muzejs prostori niso samevali, saj so si jih ogledali kar številni obiskovalci. Got vo je bil najmlajši zvedavž Benjamin Jakobčič iz Novega mesta, ki si. dragocene arheološke najdbe s Kapiteljske njive ogledal seveda v naroči svoje matere. (Foto: M. Markelj)
ii
b
k
o
Poezija s pomočjo bitoi
Kibernetski literarni večer v Novem mestu - Predstavit« Interaktivalije Jake Železnikaija
NOVO MESTO - Računalniška tehnologija je segla široko v naše življenje in se bolj ali manj dotaknila tudi umetniškega ustvarjanja. Če so likovna in glasbena dela, zasnovana s pomočjo računalniške tehnologije, že dolgo znana, pa je v leposlovno ustvarjanje računalnik segel kasneje in manj opazno, če seveda odmislimo samo tehnologijo zapisovanja in tiskanja. Šele z novejšimi generacijami osebnih računalnikov, sposobnih interaktivnosti, in z razmahom interneta seje odprlo dovolj zanimivo polje za kibernetsko leposlovje. Med slovenskimi pionirji na tem področju je Jaka Železnikar iz Ljubljane. Svojo interaktivno pesniško zbirko Interaktivalija, prvo te vrste pri nas, je predstavil minuli četrtek, 26. februarja, v Knjižnici Mirana Jarca.
Kot je po uvodnih besedah Jadranke Matič Zupančič povedal avtor, gre za poezijo, ki spre-
KORAK S POTI IVANKE MESTNIK
NOVO MESTO - Danes, 5. marca, bodo ob 19. uri v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza TVdine predstavili knjižno novost Korak s poti novomeške pisateljice Ivanke Mestnik. Z avtorico se bo pogovarjala Klavdija Kotar, odlomke iz knjige bosta brali Staša Vovk in Jerca Pezdič, v glasbenem programu pa bosta nastopila kitarist Dušan Pavlenič in flavtistka Maja Gašperič. Gostja večera bo slikarka Ana Guštin, kije oblikovala naslovnico knjige. Ob tej priložnosti bo razstavila nekaj svojih del.
MENDELSSOHN STRINGS V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - V soboto, 7. marca, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Ttdine odličen glasbeni dogodek. Nastopil bo komorni orkester Mendelssohn Strings iz Madžarske. Na koncertu bodo odigrali znamenite Vivaldijeve Letne čase, Mozartov Divertimen-to v D-duru, Mendelssohn-Bar-tholdyjevo Simfonijo za godala, Lisztovo Madžarsko rapsodijo št. 2 in Bartokove Romunske ljudske plese.
minja ne le klasični pristop k p is. nju in branju pesmi, ampak prin* ša tudi novo obliko literarne! večera, saj omogoča uporabnik dejavno sodelovanje pri ustvarji nju končne podobe pesmi. Upi
Jaka Železnikar na predstavitvi Knjižnici Mirana jarca
rabnik lahko pri pesmih, ki jih branje/ soustvarjanje ponuj Železnikarjeva zbirka Interakt1 valija, spreminja besede ali izbit nove za vnos v zastavljeni vzore pesmi, spreminja vrstni red vel zov, iz poljubnih besed sesta' novo in podobno. Seveda se vš skupaj dogaja na računalnišket zaslonu na način, kot je znan brkljanja po spletnih straneh. It teraktivalija je dostopna na disk' ti in tudi prek interneta v slovet ščini in angleščini. In še spletni nt slov: www.kiss.uni-lj.si/ k4ff0()4’ Mrt
SLIKE IZ PESKA
MOKRICE - Danes, 5. marca bodo ob 18. uri v gradu Mokrici odprli razstavo slik iz peska Stanki Golob iz Grahovega ob Bači. Avte rica namesto barv uporablja pesek različnih barv in debelin. Na otvC rilvi bo slikarka ob spremljavi cite1 prebrala tudi nekaj svojih pesmi.
RAZSTAVA
PLAKATA
NOVO MESTO - Jutri, 6. marca, bodo ob 18. uri v Mali dvorani Dir lenjskega muzeja odprli razstave Arheološki plakat starejše železni dobe. Razstavo bo odprl sekreta1 ministrstva za kulturo Silvestei Gabršček.
; a T3 N) K BTV n’	=
POTA IN ST$
V
T5
O
H
>
dežurni
poročajo
OSTANEK 2. SVETOVNE VOJNE - Prejšnji teden je občan s Krmačine obvestil policiste, da je v Repici v bližini Krmačine na svoji parceli našel granato. Pirotehnik je granato iz 2. svetovne vojne uničil.
VLOMIL V TRGOVINO - V noči na 24. februarje nekdo v Prečni vlomil v trgovino Pri kostanju, na silo odprl registrsko blagajno in iz nje vzel 7 tisččakov. Odnesel je še zavoj cigaret, več litrov žgane pijače, dve buteljki in nekaj čokolad. Trgovino je oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev.
SEKAL SLIVE - Med 19. in 22. februarjem je nekdo v Berčicah posekal 5 slivovih dreves in s tem lastnika G. F. iz Ljubljane oškodoval za 20 tisoč tolarjev.
VLOMIL V AVTO - V soboto, 28. februarja, zvečer je nekdo na parkirišču v Hruševcu vlomil v osebji avto, last B. U. iz Novega mesta, in ji ukradel rjavo torbo, v kateri je imela denarnico, čeke, dokumente, bančno kartico in dve nakupovalni kartici. S tem je bila oškodovana za okoli 70 tisočakov.
ZBIL OTROKA
DOBINDOL - V ponedeljek, 2. marca, ob 17.15 je 4-letni M. K. iz Uobindola stal s kolesom ob robu ceste pri stanovanjski hiši št. 39 pri Dobindolu. Ko je kolesar zapeljal na vozišče in zavgal v levo, je proti Uršnim selom pripeljal voznik kolesa z motorjem 15-letni M. T. iz Do-bindola, ki seje umikal, vendar je kljub temu trčil v otroško kolo. Po trku sta voznika padla po cesti. V nesreči se je otrok hudo poškodoval ■n se zdravi v novomeški bolnišnici.
Še o partizanih, Udbi in Vidmu
Prispevek Danila Koritnika je Silva Gorenca močno razžalil, po telefonu in pošti je začel dobivati anonimne grožnje, v pismih celo uporabljen toaletni papir«,_
KRŠKO - Zaradi trditev Danila Koritnika, predsednika občinske organizacije SDS Krško, sicer uslužbenca na občini Krško, zapisanih v že propadlem tedniku Naš glas, časopisu za Posavje in okolico, julija 1996, da je Silvo Gorenc “plačanec srbske Udbe”, da je “za likuf uničil še veliko podjetje v Krškem” in da je “v svojem življenju počel še marsikaj nečloveškega”, seje Danilo Koritnik tokrat že drugič zagovarjal pred 3-članskim senatom krškega okrožnega sodišča. Glavne obravnave tudi tokrat ni bilo konec, saj je za zaključne besede strank in izrek sodbe pozno popoldne zmanjkalo časa.
Danilo Koritnik je na tokratni glavni obravnavi povedal, da je trditve, ki jih je uporabljal v svojih polemikah s Silvom Gorencem, sicer članom ZLSD in aktivnim svetnikom v občinskem svetu, črpal v časopisu Demokracija, v knjigah Eda Ravnikarja Udboma-fija, Danila Slivnika Kučanov Klan in treh knjigah Janeza Janše ter v delu Rdeči Horizonti.
V trditvi, da je bil Gorenc “plačanec srbske Udbe”, Koritnik ne vidi nič žaljivega, saj se ve, da je Udba, politična represivna organizacija, obstajala, čeprav Koritnik ni vedel natančno, kdaj, beseda “plačanec” pa ne more biti sporna, saj, kot je dejal, je bil tudi sam “plačanec oziroma sodelavec Našega glasa.”
O tem, da naj bi bil Gorenc kriv za propad Vidma, je Koritniku znano iz pričevanj tam zaposlenih in različnih časopisov, revij in knjig, čeprav ve, da mu to ni bilo nikoli dokazano. Na vprašanje sodnice, kaj je Koritnik mislil s trditvijo, da ie “Gorenc počel
OB AVTO
METLIKA - V noči na 26. februar je nekdo pred stanovanjsko hišo v Vinogradniški ulici v Metliki neznano kam odpeljal osebni avto znamke VW Cady bele barve, registrska številka NM Sl 238. Lastnik avtomobila A. S., ki je s tatvino oškodovan za dober milijon tolarjev, je v avtu pustil dokumente, orodje in čeke Dolenjske banke.
PO OKREPČILO V ZIDANICO
STRAŠKA GORA - Konec feb-ntarja je nekdo v Straški gori vlomil v zidanico in ukradel okoli 60 litrov vina, liter olja, prekajeno slanino in kuhinjski nož. S tem je lastnika M. M. iz Novega mesta oškodoval za okoli 20 tisočakov.
UKRADEL OBLEKO
NOVO MESTO - Med 27. februarjem in 2. marcem je nekdo v trgovini Ada-hiša mode na No-vem trgu v Novem mestu ukradel žensko in moško trenirko ter ntoške kratke hlače. S tem je trgo-vino oškodoval za skoraj 35 tisočakov.
STOTI OBČNI ZBOR PGD HRIB
LOŠKI POTOK - Tako so ga imenovali gasilci PGD Hrib na občnem zboru, ki je bil v soboto, 28. februarja. Letos praznujejo stoletnico ustanovitve. Iz redkih zapisov - večina je bila najbrž uničena - je delovanje društva vsaj do leta 1924 skoraj popolna neznanka. Zadnje čase se sicer odkrivajo stari zapisi o dogodkih iz časov pred prvo svetovno vojno, ki delno osvetljujejo delovanje gasilcev. Iz tega društva so nastala še ostala tri, ki delujejo v KS Loški Potok. Tako bo stoletnica praznik vseh potoških gasilcev in krajanov, ki vsa leta kažejo veliko naklonjenost gasilstvu. Častitljivo obletnico bodo slavili sredi leta z razvitjem novega društvenega prapora.
A. 1^.
V Krškem hitro pred sodnika
“Ustanovitev Okrožnega sodišča v Krškem leta 1995 upravičena in potrebna” ■ 7 krških za 10 drugih sodnikov_
KRŠKO - “Na sodišču menijo, da smo sodniki in sodno osebje okrožnega sodišča v Krškem z delom, tako po številu rešenih zadev kot po strokovnosti dela, dokazali, da je bila ustanovitev tega sodišča leta 1995 upravičena in Potrebna.” Tb je poudarila med drugim Dušanka Weiss, predsednica Okrožnega sodišča v Krškem na nedavni konferenci za novinarje. Po njenih besedah je krško okrožno sodišče vsa tri leta delo-vanja uspešno reševalo zadeve, in to kljub nezavidljivim delovnim ntožnostim in nepopolni kadrovski zasedenosti sodniških mest v Prvih dveh letih delovanja sodišča.
Sodišče je hkrati z urejanjem Prostorskih razmer skrbelo tudi *a zapolnjevanje kadrovskih vrzeli. Lani sta tako prisegla še dva sodnika in po tistem opravlja
sodniško službo na krškem okrožnem sodišču 7 sodnikov.
Po besedah VVeissove je sodišče iz leta v leto dobivalo v obravnavo več zadev, vendar je ob tem raslo tudi število na tem sodišču rešenih zadev. “Glede Okrožnega sodišča v Krškem ni mogoče govoriti o gorah nerešenih primerov, o skoraj neobvadljivih zaostankih, kot to velja za mnoga druga sodišča. Zadeve pridejo pri nas zelo hitro na vrsto za reševanje. Sedem sodnikov Okrožnega sodišča v Krškem je v letu 1997 rešilo toliko zadev, kol naj bi jih po veljavnih merilih reševalo vsaj 10 sodnikov," je zatrdila.
Ob tem podatku je predsednica tudi prepričana v neutemeljenost razmišljanj in zamisli o morebitni ukinitvi krškega okrožnega sodišča.
M. LUZAR
marsikaj nečloveškega”, pa je Koritnik pojasnil, daje med drugim mislil tudi na to, na kak način je moral podjetje Videm zapustiti mag. Vinko Sušterič.
Silvo Gorenc je v zaslišanju orisal kar nekaj zgodovinskih dejstev. Med drugim je povedal, da je bil od marca 1972 do konca oktobra 1974 podsekretar v sekretariatu za notranje zadeve in na delovnem mestu načelnika državne varnosti v zveznem sekretariatu, daje bil leta 1974 eden redkih, ki je zahteval drugačno, bolj demokratično delovanje službe državne varnosti, česar mu ni uspelo doseči, zato je bil predčasno odpuščen.
Trditve o njem, zapisane v knjigi Rdeči horizonti, so čista laž, kar je po izidu knjige demantiral v Mladini, Dnevniku in Delu, čas, ki ga v zvezi z njim opisuje knjiga, pa je Gorenc preživel kot direktor Elektrarne Brestanica. Gorenc je še povedal, daje postal direktor Vidma leta 1980, ko je bilo tov hudi krizi. V devetih letih in pol njegovega vodstva se je Videm razvil v moderno podjetje, največje podjetje papirne in celulozne industrije ne le v tedanji
PO DENAR V TRGOVINO
NOVO MESTO - V torek, 24. februarja, ob 17. uri je v salon pohištva Moderni interieri v Novem mestu vstopil neznan moški in prodajalca prosil, naj mu v L nadstropju pokaže pohištvo. Ko trgovca ni bilo, je v trgovino vstopil še en neznanec, odšel do prodajnega pulta, na silo odprl predal in iz njega ukradel dnevni izkupiček. Neznanca, ki je odnesel skoraj 700 tisočakov, policisti še iščejo.
Jugoslaviji, pač pa tudi v tem delu Evrope. Vzroke za propad Vidma je po Gorenčevih besedah potrebno iskati v razpadu Jugoslavije in izgubi trga, krizi na svetovnem trgu papirja ter nezaupljivosti kreditodajalcev. Leta 1990 je šel Gorenc v pokoj, saj je dopolnil 41 let efektivne delovne dobe in 60
• Zasebni tožilec Silvo Gorenc je povedal, daje zaradi pisanja Danila Koritnika doživljal veliko neugodnih reakcij, saj so pisanju nekateri verjeli. Dobival je celo anonimne klice in pisma, polne grdih besed, ki so bile izpeljanke Koritnikovega pisanja. V kuverti so mu neznanci pošiljali celo uporabljen toaletni papir. Obravnava še ni zaključena. Nadaljevala se bo 16. marca.
let starosti. Sicer pa je bil vedno odločno proti prodaji Vidma, takšno stališče pa je zastopal tudi kot občinski svetnik.
Gorenc je poudaril, da nikoli v svojem življenju ni storil nobene nečloveške stvari, na očitke, češ daje potvarjal zgodovino in sodeloval v revoluciji med 2. svetovno vojno, pa je pojasnil, daje bil leta 1945 stal 14 let.
T. GAZVODA
Traktoristi pod drobnogledom
Kaznovali bodo tudi onesnaževalce ceste
NOVO MESTO - Na območju UNZ Novo mesto bo v marcu potekala preventivna akcija “Varno s traktorjem”. Z akcijo UNZ, v kateri sodeluje tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Novo mesto, želijo zmanjšati število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi traktoristi, zato bodo policisti skušali spodbuditi večje spoštovanje predpisov teh udeležencev v cestnem prometu in upoštevanje pogojev za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki.
Policisti bodo v času akcije še posebej pozorni na to, ali so traktorji evidentirani, če traktoristi dosledno spoštujejo cestnoprometne predpise, pregledovali bodo tehnično opremljenost traktorjev in priklopnikov, prevoz tovora in oseb in še posebno v nočnem času ter v zmanjšani vidljivosti. Slaba pa se piše tudi traktoristom, ki onesnažujejo ceste in izvajajo kmetijska dela neposredno ob cestah, če ne pospravijo za sabo.
po dolenjski deželi
•	Da ob cesti ni varno spati, sta pred dnevi spoznala Bosanca, ki sta si za nočni počitek izbrala parkirišče ob magistralki v bližini Medvedjeka. Okoli tretje ure zjutraj so namreč k avtu pristopili trije moški, eden je s pištolo nameril v spečega Bosanca in zakričal, da je policija. Možak se je ustrašil in hotel odpeljati, vendar mu je neznanec razbil steklo na vratih, iz ključavnice vzel ključe, nato pa od njega zahteval denar. Prestrašeni mož mu je dal 1.200 mark, druga dva neznanca pa sta se spravila na drugega, spečega. Po razbiti šipi, vzetih kontaktnih ključih in pretepu jima je tudi ta izročil 1.500 mark, vendar neznanca s tem nista bila zadovoljna, zato sta ga še naprej pretepala in zahtevala še več denarja, ki pa ga oškodovanec ni imel. Kmalu zatem so neznanci pobegnili v noč. Eden od oškodovancev se zaradi poškodb zdravi v novomeški bolnišnici.
•	Prejšnji teden je nekdo obvestil policiste, da E. K. v Lokvah pred hišo sežiga bakreno žico in s tem ogroža okolje. K ognju so kmalu prišli policisti in kurjača opozorili, naj tega ne počne. Takrat pa je k njim pristopil 25-letni H. K. in začel može v modrem žaliti. Nato je odšel domov in se vrnil s plastično posodo, v kateri je bil bencin. Z njim je polil avtomobilski gumi in travnato pobočje, nato pa še to zakuril. Vsa opozorila policistov so bila zaman, ko pa sta se mu približala, jima je zagrozil s sekiro. To so mu zasegli, zoper njega pa bo vložena tudi kazenska ovadba.
TUDI POLICISTI NA A VTOMOBILSKEM SEJMU - Uprava za notranje zadeve Novo mesto je skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Novo mesto letos prvič sodelovala na avtomobilskem sejmu v športni dvorani v Novem mestu, ki je bil med 26. februarjem in L marcem. Policisti so pred športno dvorano razstavili dva policijska motorja in kombi z opremo za obravnavanje prometnih nesreč, v dvorani pa so bili na ogled panoji s preventivnimi obvestili, cilji, prometno strete-gijo in 15-letnimi statističnimi podatki o prometu. Policisti so se sejma udeležili zato, da bi opozorili na nevarnosti v prometu.
TEŽKI PREIZKUSI
KRŠKO - Kot kažejo statistični podatki, delajo bodočim voznikom cestnoprometni predpisi precej težav. V Krškem, na primer, kjer je lani izpit opravljalo 3.070 kanidatov, je teste uspešno opravila le dobra polovica, praktični del pa je opravilo dve tretjini kandidatov.
Je policija delo res slabo opravila?
Sodba zoper trojico, osumljeno preprodaje mamil, in fanta, osumljenega zlorabe osebnih podatkov, bo znana v sredo - Zagovorniki obtoženih policiji in tožilstvu pri postopku očitajo kup nepravilnosti in celo nezakonitosti
KRŠKO - 31-letni Albin Božičnik iz Brežic, 27-letni Mihael Glogovšek iz Artič in 28-letni Robert Bogovič iz Arnovega sela, ki so osumljeni, da so se združili za neupravičeno prodajo mamil, ter 23-letni Aleš Frece iz Brežic, ki nqj bi kot policist zlorabil osebne podatke pri preverjaigu registrske tablice avtomobila, ki ga je vozil navidezni kupec - tajni sodelavec policije, so v ponedeljek spet, tokrat tretjič, sedli na zatožno klop okrožnega sodišča v Krškem. Po petih urah predvsem zaključnih besed seje 5-članski senat umaknil k posvetovanju. Sodba bo znana v sredo popoldne, zato bomo o njej poročali v naslednji številki Dolenjskega lista.
Do prodaje mamila naj bi prišlo trikrat: vsakič naj bi tajni policijski sodelavec za 50 gramov heroina odštel 2.750 mark. Prvi trije osumljeni so na prvi glavni obravnavi dejali, da o kakšnih mamilih sploh ne vedo nič. Božičnik, ki ga obtožnica bremeni, da je bil glavni organizator posla, enkrat pa naj bi se tudi sestal s tajnim sodelavcem, zanika kakršnokoli vpletenost, medtem ko sta Glogovšek in Bogovič sicer vedela za predajo, vendar se jima še sanjalo ni, da gre za mamilo: Glogovšek, ki je zavojčke mamil na obravnavi videl prvič, se je v posel podal, da bi dobil vrnjenih 10 tisoč mark, ki jih je posodil tretji osebi, ta pa naj bi mu jih vrnila, ko bo posel izpeljan, Bogovič pa je kot prijatelj le Glogovšku naredil uslugo. Frece je v svojem zagovoru poudaril, da je le izpolnjeval službeno dolžnost, saj mu je Glogovšek večkrat rekel, da se počuti ogroženega, ker ga nekdo z avtom z ljubljansko tablico zasleduje, zato je le-to preveril, a ni ugotovil nič sumljivega.
Sodišče naj bi v mesecu dni, kolikor časa je minilo od zadnje glavne obravnave, preko Interpola ponovno preverilo alibi - račun hotela Istra iz Opatije, kjer naj bi bil Božičnik (ta je sicer že bil ob-
sojen zaradi mamil) med 28. julijem in 4. avgustom. Obtožnica ga namreč bremeni, da se je 29. avgusta na Pohanci sestal z navideznim kupcem. Sodišče je enkrat račun že preverilo in dobilo obvestilo, da Božičnika ni v hotelski evidenci gostov, a ker je bil na računu napačno zapisan priimek, pisalo je namreč Božičnjak, je njegov odvetnik Anton Šporar predlagal ponovno preverbo računa. Na hotel se je obrnil tudi sam odvetnik, ki mu je v nasprotju z diplomatsko potjo uspelo dobiti odgovor, ki se v bistvu ne razlikuje od že znanega: račun v hotelu ni bil izdan, le glava obrazca in štampiljka sta njihova. “Postavlja se vprašanje, kako priti do originalnega obrazca in štampiljke. Hotel ni zapisal, daje račun lažen. Sicer pa je splošno znano, da ti na Hrvaškem poberejo denar, izdajo račun, v evidenci pa te ni,” je komentiral Šporar.
Okrožna državna tožilka Marjeta Švab Širok, ki je iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve iz Ljubljane, je v ponedeljek v zaključni besedi poudarila, da v celoti vztraja pri obtožbi, natančno pa je analizirala dokaze in tudi telefonska prisluškovanja, posneta na kasetah, ki pa jih na glavni obravnavi nismo poslu-
šali.
Sicer pa so odvetniki obtoženih opozorili na številne napake, storjene v preiskavi. Tako je nerazumljivo, da se obtožba naslanja zgolj na mnenje kriminalističnega laboratorija ministrstva za notranje zadeve o vsebnosti in količini zaseženih mamil. Nedavno tega je namreč ustavno sodišče izdalo odločbo, da organ, ki sodeluje pri izvrševanju kazenskega pregona, sicer lahko izda mnenje, a ga v kazenskem postopku ni mogoče upoštevati kot dokaz.Isti center ocenjuje, da vzorci mamila vsebujejo med 15 in 20 odstotkov di-acetilmorfina, kar pomeni, da je v 50-gramskem zavojčku od 7,5 do 10 gramov heroina. Tožilka bi morala torej tožbo prilagoditi, saj laktoza ni heroin Odvetniki so tudi mnenja, da je obtožba nesklepčna, ker ne upošteva dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, policiji pa zamerijo, da nima materialnih dokazov - celo zadevo temeljijo le na pričanju tajnega sodelavca.
Identiteto tega načelnik kriminalistične službe pri UNZ Krško Sašo Jejčič ni izdal, tajni sodelavec pa niti ni bil opremljen s tehniko, ki bi priskrbela materialne dokaze. Za obrambo sporno je namreč pričanje Jejčiča, ko naj bi se tajni sodelavec sestal z Božič-nikom. “Sestanek ni bil posnet s kamero, čeprav obstajajo kamere za nočno snemanje in za snemanje na večje razdalje, niso bile posnete fotografije, policisti se niso poslužili sledenja ali nadzora,” je dejal Šporar, ki se je spraševal, če sploh obstajajo razlogi za
uporabo posebnih metod in sredstev, saj bi moralo imeti sodišče pred dovoljenjem za uporabo leteli dokaze. Obstajal je le sum na podlagi informacij nekega Steva, ki je kasneje skrivnostno izginil.
“Zakon o kazenskem postopku izrecno prepoveduje s posebnimi metodami in sredstvi izzvati kriminalno dejavnost. V tem primeru je bilo storjeno prav to: policija je izzvala prodajo, saj je na primer tajni sodelavec od Bogoviča znova in znova zahteval, da se ponovno srečujejo,” je dejal odvetnik Drago Šribar. Da se je policija izredno prizadevala zbirati dokaze, je Šporar prikazal tudi s pričanjem Vasje Steblovnika, ki gaje policija nagovarjala, naj se z Božičnikom spusti v posle z drogo.
Zagovorniki obtoženih so poudarili tudi zelo slabo kakovost posnetkov telefonskih prisluškovanj, ki so po njihovem mnenju zgolj običajni pogovori, iz katerih je policija razvozlala šifre, ki jih po mnenju obrambe razume le ona (pogovor o prodaji golfa, vprašanje, ali je nahrani! psa...). Obramba policiji očita tudi to, da eden od treh zavitkov mamil sploh ni bil označen - po njihovem mmenju torej sploh ne obstaja.
Tako so se nekateri odvetniki in obtoženci glasno spraševali, kako sploh verjeti takšni policiji (in tožilstvu). Fantje so namreč tudi tokrat vztrajali, da jim je policija vse dokaze nastavila. “Ce bi bilo to res, sem prepričana, da bi jih nastavili temeljiteje, da bi imela jaz manj dela z dokazovanjem,” je dejala tožilka. O sodbi pa prihod-
nj‘Č' TANJA GAZVODA
Čuden začetek derbija v Krškem
Krčani v prvem polčasu igrali kot začetniki in dosegli le dva zadetka - Ob koncu skorajda ujeli goste - Sevnica zapravila zadnjo priložnost - TVebanjci boljši le v prvem polčasu
STARSI ZA DELO Z MLADIMI ROKOMETAŠI
DOBOVA - Na mednarodnem turnirju v malem nogometu, ki so ga pripravili starši mladih rokometašev rokometnega kluba AFP Dobova, da bi tako zbrali denar za delo z mladimi, je nastopilo 16 moštev iz Slovenije in Hrvaške. Zmagalo je Krško, druga je bila Bregana in tretja Grahorova.
KRŠKO, TREBNJE, SEVNICA - Privrženci rokometa iz Krškega in Sevnice so, pričakujoč izenačen in napet boj med najboljšima posavskima moštvoma, dodobra napolnili tribune športne dvorane osnovne šole v Leskovcu, a so bili po prvem polčasu vsi skupaj precej razočarani. Prvi del tekme 15. kola prve slovenske rokometne lige med Krškim in AFP Dobovo seje namreč končal z za tako srečanja nenanavadnim izidom 2:9, v nadaljevanju pa so tudi Krčani pokazali, kaj znajo, in se ob koncu srečanja povsem približali gostom iz sosednje občine. Sevničani tudi v Izoli niso iztržili točke, ki bi jim dajala upanje na morebitni obstanek, TVebanjci pa so bili v Velenju boljši od Gorenja le v prvem polčasu.
pokazali Krčani, v Posavju niso vajeni. Morda je nanje vplivala tudi odsotnost vratarja Bašiča, a to ni razlog, da bi sicer izjemno razpolo-
Gledalci na sobotnem posavskem derbiju kar niso mogli verjeti, kar so videli, saj so bili še precej pod vtisom popoldanskega televizijskega prenosa tekme četrtfinala evropskega pokala prvakov med Pivovarno Laško in španskim moštvom Ademar iz Leona. Tako slabe igre, kot so jo tokrat v prvem polčasu
ženega Borisa Deniča premagali le
* Vsa štiri moštva z našega konca čakajo v soboto težka srečanja. Krčani najbrž nimajo prav veliko možnosti, da bi v Celju še drugič v sezoni zlomili odpor enega izmed najboljših evropskih moštev, kar jim je uspelo jeseni. Tkidi Gorenje je za Sevničane premočno moštvo. Nekoliko več možnosti imajo Do-bovčani, ki se bodo doma pomerili s Slovanom, medtem ko bo srečanje med Tkebanjci in Prulami 67 drugi derbi 15 kola, z morebitno zmago pa bi se Trebnje povzpelo s petega na tretje mesto.
IZKLJUČITEV - Bogovič je 12 minul pred koncem srečanja takole z rokoborskim prijemom za vrat grobo zaustavil Unkiča in si za to prislužil rdeči karton oziroma izključitev do konca srečanja. Simonovič (desno), z osmimi zadetki najboljši strelec srečanja, in vratar Denič sta kljub temu zdržala do konca in Dobovi priigrala nekoliko nenačrtovano zmago. (Foto: I. Vidmar)
dvakrat v pol ure. Obnašali so se kot začetniki in kot za stavo med podajami izgubljali žogo, še preden so sploh prišli do priložnosti za strel, medtem ko so Dobovčani s streli preko dokaj nizkega krškega bloka zlahka premagovali Anžiča. V drugem polčasu so se Krčani končno le prebudili. Iskra je kraljeval na desnem krilu pa’tudi Miro Urbanč je bil nerešljiva uganka za Deniča, tako da se je prednost Dobovčanov vztrajno manjšala. Manj kot pol minute pred koncem so imeli pri izidu 20:21 Krčani žogo in s tem možnost za izenačenje, vendar je niso izkoristili, medtem ko je Be-govič z zadetkom v zadnjih sekundah zapečatil njihov^ usodo.
Mnogobojske medalje le za mlade
Več kot polovica udeležencev prvenstva v atletskih mnogobojih iz Krke, Fita in Šentjernja - Med člani in starejšimi mladinkami premalo nastopajočih, da bi razdelili medalje
Več kot polovica nastopajočih atletov na državnem dvoranskem prvenstvu v mnogobojih je bilo iz treh klubov iz našega konca, Novega mesta, Brežic in Šentjerneja, kar je svojstven dokaz načrtnega dela v društvih, kjer zagovarjajo načelo, naj otroci začnejo vaditi vse atletske discipline in se kasneje usmerijo tja, kjer bodo najbolj uspešni. Med 67 nastopajočimi je bilo tako samo tekmovalcev iz novomeške Krke 27.
Žal se tekmovanje organizatorjem, ki so prvenstvo pripravili v dvorani in na štadionu v Šiški, ni najbolje posrečilo. Atletska zveza Slovenije je predvsem zaradi manjših stroškov tekmovanje razpisala za en dan, pri čemer so bili najbolj prizadeti tekmovalci v starejših kategorijah, ki so se na prvenstvu pomerili v sedmeroboju, toliko disciplin v enem dnevu pa je bilo za marsikoga prevelik napor. Zaradi tega je bilo precej manj prijav, kar precej tekmovalcev pa tekmovanja zaradi izčrpanosti ni končalo. Tako so državnega prvaka proglasili in medalje podelili le v pionirskih kategorijah, med mlajšimi mladinci in mladinkami in med starejšimi mladinci.
V petih kategorijah, v katerih je nastop končalo dovolj tekmovalcev, da so podelili medalje, so Dolenjci in Posavci osvojili 6 od 15 medalj, naslov državnega prvaka pa si je
priboril Brežičan Boris Žerjav med pionirji. Ob prvenstvu v mnogobojih so pripravili tudi vzpoeredna tek-
ZANIMIVA SOBOTA POD MAROFOM
NOVO MESTO - V soboto, 7. marca, bo v novomeški športni dvorani živahno cel dan. Med 7. in 14. uro se bodo na polfinalnem turnirju občinskega prvenstva v nogometu merili mlajši dečki, ob 14.30 bo na vrsti dolenjski drugoligaški ženski rokometni derbi med vrstama Novega mesta in Škocjana, ob 16. uri se bodo odbojkarji Krke pomerili z Brezovico, ob 18. uri bodo odbojkarice TPV-ja poskušale premagati ZM Ljutomer, vrhunec večera pa bo zagotovo košarkarska tekma med Krko in domžalskim Heliosom, ki se bo predvidoma začela ob 20.30.
movanja v nekaterih posameznih disciplinah. V teku na 60 m za mlajše pionirje se je tako izkazal član novomeške Krke Matija Kraševec, ki je drugouvrščenega tekmovalca premagala kar za 91 stotink sekunde.
Izidi dolenjskih in posavskih atletov: pionirke - 3. Alenka Žnidaršič (Šentjernej) 2878; pionirji - L Boris Žerjav 3057... 3. David Smukovič 2758 (oba Fit Brežice); mlajše mladinke - 2. Dušanka Zoretič (Šentjernej) 2976, 3. Anja Čepin (Fit Brežice) 2836... 5. Maja Kranjčič (Krka Novo mesto); mlajši mladinci - 4. Matej Bradač, 5. Janez Jeralič, 6. Borut Sever (vsi Krka); starejši mladinci - 2. Igor Nikolič (Krka) 2981.
TREBANJKE SOBOTO ZA DRUGO LIGO
TREBNJE - Kegljavke trebanjskega Mercatorja so na najboljši poti, da se uvrstijo v drugo državno iigo. S 14 točkami so po osmih krogih namreč na prvem mestu prvenstvene lestvice in imajo pred drugouvrščenim Impolom, ki ima sicer tekmo manj, štiri točke prednosti. V sedmem kolu so v Lendavi premagale tamkajšnjo Nafto s 6:2 in v osmem kolu z enakim izidom še Krilato kolo. V soboto, 7. marca, ob 13.30 se bodo na kegljišču pri Vodnjaku v Novem mestu pomerile z Impolom, morebitna zmaga pa bi jih praktično že popeljala v drugo jigo. Kegljači črnomaljskega Rudarja so znova doživeli poraz in so z 9 točkami na lestvici predzadnji. Tbkrat jih je s 6:2 pramagal Žalec. (N. G.)
LOKOSTRELKE PRVAKINJE - Tekmovalci lokostrelskega kluba Novo mesto so uspešno nastopili na ekipnem dvoranskem državnem prvenstvu v Kamniku. Z odličnimi izidi so se izkazala dekleta (z leve: Slavka Jerman, Darja Sluga in Simona Ambrož), ki so sicer zlahka osvojila naslov prvakinj, saj niso imele tekmic, a so si z izvrstnim izidom, ki je bil le za 20 točk slabši od državnega rekorda slovenske reprezentance doseženim pred štirimi leti na svetovnem ekipnem prvenstvu, naslov prvakinj vseeno zelo zaslužile. Med moškimi je bilo moštvo novomeške vojašnice peto. (Foto: M. Fabjan)
STOPAR ZMAGAL V SIOFOKU
SEVNICA - Sevniški karateisti so uspešno nastopili na močnem mednarodnem turnirju v madžarskem mondenem letovišču v Siofoku ob Blatnem jerezu. V konkurenci karateistov iz 12 držav je Marko Stopar zmagal v katah in bil drugi v športnih borbah, Stojan Tomažič tretji v športnih borbah v katergoriji do 65 kg, sevniška ekipa pa je bila peta v katah.
Blaž Iskra, najboljši mož v Krškem moštvu, je po tekmi povedal: “Za katastrofalni izid prvega polčasa je kriva predvsem slaba igra našega moštva in dobra igra Dobovčanov. Krčani v nadaljevanju nismo imeli kaj izgubiti in smo zaigrali sproščeno. Ko smo v drugem polčasu zmanjšali razliko, so Dobovčani začeli delati napake, a nam je zmanjkalo časa. ”
Sevničani bi se z zmago v Izoli proti predzadnjeuvrščenemu Del-marju po točkah izenačili z njimi, kar bi jim prineslo vsaj upanje v obstanek, a so bili tokrat rokometaši z obale zanje pretrd oreh, razlika štirih točk pa je Sevničane najverjetneje prikovala na dno prvenstvene lestvice do konca prvenstva. Tildi Trebanjci so tokrat zapravili lepo priložnost, da bi se z zmago nad Gorenjem povzpeli na tretje mesto in se po točkah celo izenačili z drugouvrščenim Preventom. V prvem polčasu jim je kazalo dobro, saj so precej tudi po zaslugi razpoloženega vratarja Mustafe Torla vodili že s tremi zadetki prednosti.
I. VIDMAR
V TREBNJEM CONDOR
TREBNJE - V dveh skupinah trebanjske rekreativne lige v malem nogometu je nastopilo 12 moštev, ki so se pomerila v desetih kolih. V prvi jakostni skupini je prvo mesto osvojil Condor, druga je bila trgovina Marina in tretja Mirna. V drugi jakostni skupini je bilo daleč najboljše moštvo Prev. Košir, ki se je uvrstilo v prvo skupino. (N. G.)
ROKOMET
L SRL, moški, 15. kolo - KRŠKO : AFP DOBOVA 20:22 (2:11); KRŠKO: Anžič, German 1, Iskra 6, Unkič 1, Glaser 1, M. Urbanč 4, Martinčič, Kukavica 1, Kekič 1, Deržič, Čopič, D. Urbanč 5, Medved; AFP DOBOVA: Denič, Djapo, Begovič 3, Simonovič 8, Bogovič 3, Voglar 1, Ocvirk 2, Deržič, Kranjčič, Levec, Sladič 5, Škof. GORENJE : TREBNJE 22:17 (7:9); TREBNJE: Torlo, Višček, Mežnaršič, Bregant, radelj. Papež 4, Blagojevič 4, Savrič 2, Stojakovič 2, Bilbija 2, Gradišek 3, Ojsteršek. DELMAR : SEVNICA 32:26 (19:14); SEVNICA: Marcola, Božič 4, Simončič, Povše, Plazar 8, Sečki 3, Lupše, Vertovšek 8, Teraš 1, Godec, Požek 1, Sirk 1.
Lestvica: 1. Pivovarna Laško 26... 5. TVebnje 19... 7. Krško 15... 9. AFP Dobova 11... 12. Sevnica 3.
V soboto, 7. marca, bo Sevnica igrala doma z Gorenjem, Trebnje prav tako doma s Prulami 67, Krško v gosteh s Pivovarno Laško, AFP Dobova pa doma s Slovanom.
NAMIZNI TENIS
1.	SNTL, moški, 15. kolo - Selda Pack Preserje : Krka 5:2 (Pan Wei: Komac 2:0, Petrovčič : Hribar 2:0, Kastelic : Kralj 1:2, Petrovčič - Pan Wei: Komac - Hribar 2:0, Kastelic : Komac 0:2, Petrovčič : Kralj 2:0); Lestvica: 1. Selda Pack Preserje 28,
2.	Moravske Toplice Sobota 24, 3. Maximarket Olimpija 24,4. Radgona 20, 5. Krka 20 itd. V 16. kolu bo Krka v sredo, 18. marca, igrala doma z Radgono.
ODBOJKA
1. A DOL, moški, 9. kolo II. dela -GRADIS MARIBOR : ŽUŽEMBERK 3:0 (1, 2, 9); ŽUŽEMBERK: Povšič, Slak, Gotenc, Petkovič, Obrstar, Novak, Pucelj, Rifelj.
Ostali izidi: Kamnik : Salonit Anhovo 0:3, Fužinar: Bled 3:0, Olimpija : Pomgrad 3:1.
Lestvica: 1. Salonit Anhovo 18, 2. Fužinar 16,3. Gradis Maribor 14,4. Olimpija 10, 5. Pomgrad 8, 6. Bled
2,	7. Kamnik 2, 8. Žužemberk 2. V 10. kolu bo Žužemberk v soboto, 7. marca, igral doma z Olimpijo.
1. DOL, ženske, 9. kolo II. dela - IN-FOND BRANIK : TPV NOVO MESTO 1:3 (8, - 13, -5, -12); TPV NOVO MESTO: J. Vernig, Koncilija, Ostroveršnik, Petrač, Rajak, Lutsiv, Muhič, Volkova, K. Vernig, Podolski.
Ostali izidi: Marsel Ptuj: Kemiplas Koper, 0:3, B&L Utrip Prebold : Krim 0:3, ZM Ljutomer : Sobota 3:2.
Lestvica: 1. Infond Branik 16, 2. TPV Novo mesto 14, 3. Kemiplas Koper 12, 4. ZM Ljutomer 12, 5. Sobota 8, 6. Krim 6, 7. Marsel Ptuj 4, 8. B&L Utrip Prebold 0.
V 10. kolu bo TPV Novo mesto v soboto, 7. marca, ob 18. uri igral doma z Zavarovalnico Maribor Ljutomer.
1. B DOL, moški, 9. kolo II. dela -ŠOŠTANJ TOPOLŠICA : KRKA 1:3 (-13, 16, -12, -9); KOČEVJE : HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA 2:3 (11, 9, -8, -11, -11). Lestvica: 1. Krka 18... 7. Kočevje 4 itd. V 10. kolu se bo Krka v soboto, 7. marca, ob 16. uri doma pomerila z Brezovico, Kočevje pa v gosteh z Granitom.
3.	DOL, zahod, moški, 17. kolo -
MOKRONOG : LOGATEC 2:3 (-9, -7, 13, 15, -14). Lestvica: 1. Salonit II 24... 6. Mokronog 10 itd. V soboto, 7. marca, se bo Mokronog v gosteh pomeril z Narodnim do-
3. DOL, zahod, ženske, 17. kolo -TPV NOVO MESTO II: KOČEVJE 0:3 (-8,-5,-12). Lestvica: 1. Partizan Šk. Loka 22, 2. Kočevje 20... 5. TPV Novo mesto II 12 itd.
Andrej Markovič
NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so nepričakovano in dokaj prepričljivo premagale letošnjo sezono še nepremagano vrsto mariborskega Infonda Branika. Tako so Novomeščanke zadržale drugo mesto na lestvici, ki bi jih ob predvidenem nadaljevanju drugega dela prvenstva popeljalo v finale letošnjega prvenstva oziroma se bodo z Mariborčankami pomerile za naslov državnega prvaka.
Po gladkem porazu proti lanskim državnim prvakinjam pred tednom v Kopru v novomeškem ženskem odbojkarskem klubu TPV niso pričakovali uspeha v Mariboru, kjer pa Novomeščanke ponujene priložnosti niso izpustile iz rok. Na začetku srečanja so domačinke povedle z 8:2 in prvi niz zanesljivo dobile s 15:8, kar ni dajalo upanja, da bi Novomeščanke ta dan lahko presenetile. V drugem nizu soTPV-jevke izkoristile slab sprejem pri Mariborčankah in povedle z 9:5, a v nadaljevanju pustile domačinkam da so prišle do vodstvas 13:12. Po seriji odličnih začetnih udarcev Alenke Ostroveršnik so Novomeščanke s 15:13 izid v nizih le izenačile na 1:1. V tretjem nizu so Novomeščanke povsem nadigrale domačinke, v odločilnem četrtem nizu pa so Mariborčanke vodile že z 8:0, nakar
Najboljši alpinisti so Dolenjci
Andrej Markovič, uradno najobetavnejši slovenski alpinist, ima tudi letos velike načrte • Skupaj s soplezalcem Juretom Juhaszom preplezala težko ledno smer v vzhodni steni Stenarja
Dolenjci sicer nimamo visokih gora in redko kje bi našli vsuj nekaj metrov visoko strmo skalno steno, ki bi bial izziv za izkušenega plezalca, a k(jub temu zadpje čase prav z Dolenjske prihajajo nigbo(jšl alpinisti. Za žal že pokojnim Varajo Furlanom seje med najboljše slovenske alpiniste prebil Andrej Markovič iz Dolenjskih Toplic, ki ga je slovenska planinska zveza januarja proglasila za najobetavnejšega slovenskega alpinista, medtem ko zaradi Jegličeve smrti priznanja za najboljšega alpinista leta 1997 sploh niso podelili.
Andrej si je priznanje prislužil z vzponi, ki jih je opravil na svetovnem taboru perspektivnih alpinistov v Sečuanu, in za prvenstveno smer
Novomeška superdiretisima, ki jo je v severni steni Špika skupaj s svojim
stalnim soplezalcem Novomešča-nom Juretom Juhaszom, dijakom četrtega letnika novomeške gimnazije, posvetil Vanji Furlanu. Ta podvig je bil obenem tudi najtežja preplezana smer v slovenskih gorah, zanjo pa sta lani poleti potrebovala 3 dni oziroma 28 ur.
TUdi letošnjo sezono sta Markovič in Juhasz dobro zastavila in slovensko alpinistično javnost presenetila z novo težko ledno smerjo
v vzhodni steni Stenarja. Čeprav je bila 1100 m visoka smer, obdana v led, ponekod obdana z navpičnim pršičem in votlimi ledenimi svečami, spoštovanje vzbujajoča, sta jo nameravala preplezati v enem samem dnevu, tako da s sabo nista vzela niti hrane in pijače ne ustrezne opreme za bivakiranje, kar bi se jima skoraj maščevalo, saj ju je sredi stene presenetila noč, ki stajo prebila v skalni luknji zavita v eno samo spalno vrečo. Že ime, ki sta ga izbrala, pove vse o njunih občutjih to noč in naslednji dan - Enosmerna ulica lakote. Dobršen del smeri ocenjene s IV - V in tehnično težavnostjo V + sta preplezala brez varovanja, med
drugim tudi ledni odlom z naklonino 100 stopinj.
Andreju Markoviču se letos obeta prvi vzpon na osemtisočak. Izbrali so ga namreč v slovensko himalajsko odpravo na 8167 visoki Daula-giri. Osrednjo slovensko odpravo bo skupaj z zdravnikom sestavljalo 15 članov, na goro pa nameravajo priti po severovzhodnem grebenu.
Drugi večji Markovičev cilj letošnje sezone je vzpon na razvpiti El Capitan v ameriškem narodnem parku v Joscmitih. 1200 m ves čas previsne stene se bo lotil jeseni skupaj z Juretom Juhaszom. Seveda bo kot za večino velikih podvigov tudi za omenjene vzpone potreboval izdatno pomoč pokroviteljev, ki so mu izdatno pomagali tudi do sedaj. Med pogovorom za naš časopis je Andrej prosil, da objavimo tudi ime podjetja Keragrad iz Srebrnič, ki je lani pomotoma izpadlo s spiska pokroviteljev odprave v Sečuanu.
IV.
TPV premagal nepremagljive
Novomeškim odbojkaricam je uspelo zmagati v Mariboru - Na stežaj odprta vrata finala za naslov prvakinj
so Novomeščanke zaigrale kot prerojene in niz dobile s 15:11 ter si z zmago na široko odprle vrata boja za naslov prvakinj v končnici prvenstva. Trener Bojan Vernig je največ zaslug za zmago na Mariborčankami pripisal Špeli Petrač, Rebeki Koncilija in Jani Vernig, cela ekipa pa se je izkazala tako v napadu kot
* Mariborčanke so bile to sezono že večkrat blizu poraza, saj seje kar nekaj tekem med njimi in Koprčankami, lanskimi prvakinjami, končalo s 3:2, medtem ko so bite njihove zmage nad Novomeščan-kami praviloma precej lažje. S tokratnim porazom proti Novome-ščankam so Mariborčanke Koprčankam tako rekoč onemogočile boj za naslov prvakinj oziroma so si za finale zagotovile zanje ugodnejše tekmice.
v obrambi. Že v soboto čaka Novomeščanke naslednja pomembna preizkušnja, saj se bodo doma pomerile z Zavarovalnico Maribor Ljutomerom, ki je trenutno skupaj s koprskim Kemiplasom na lestvici tretja in je neposredna tekmica TPV-ju za drugo mesto.
I. V.
Nogomet dramil zimsko zaspano Metliko
Po štirih mesecih najboljši Krokar
METLIKA - V soboto, 28. marca, so nogometna moštva metliške občine odigrala zadnje kolo v zimski občinski ligi v malem nogometu. Že pred zadnjim kolom si je moštvo Krokar zagotovilo naslov prvaka, zato si je lahko privoščilo poraz s četrtouvrščenim Grabrovcem. Po besedah predsednika občinske športne zveze Jožeta Mozetiča, ki je najboljšim moštvom po koncu sobotnih tekem podelil pokale, vsem ostalim pa priznanja za udeležbo, je štirimesečna liga, ki so jo pripravili prvič, uspela bolje, kot so pričakovali. Sobotna nogometna druženja v športni dvorani osnovne šole so postala že pravi obred in so lepo popestrila metliško športno mrtvilo. Tudi resnejših poškodb ni bilo, prav tako pa so tekme minile v športnem duhu brez izgredov.
Izidi zadnjega kola: Radoviča : Big Boss 3:2, Grabrovec : Krokar 4:2, Metlika 5 : Slamna vas 0:3, Policija : Suhor 5:2, Okrepčevalnica Kučar: Lokvi-ce 1:0. Končni vrstni red: 1. Krokar 26, 2. Policija 23, 3. Okrepčevalnica Kučar 22, 4. Grabrovec 20, 5. Big Boss 19, 6. Mladina 14,7. Rosalnice 14, 8. Lokvice 13, 9. Radoviča 12, 10. Slamna vas 10,11. Suhor 9, 12. Metlika 5 4.
Krški šahisti tudi letos na vrhu
Po lanskih moštvenih uspehih sta Sermek in Pavasovič dosegla dvojno zmago tudi na letošnjem posamičnem prvenstvu ■ Dolenjci, Posavci in Belokranjci uspešni tudi med mladimi
Krški šahovski klub THglav je lani dosegel slovenski vrh tako na ekipnem državnem prvenstvu kot tudi na tekmovanju za slovenski šahovski pokal, svojo prevlado v slovenskem šahu pa so krški šahisti potrdili tudi na pravkar minulem državnem prvenstvu v Mariboru. Verjetno si nihče ne bi upal napovedati take premoči, kot jo je nad ostalimi šahisti v Mariboru pokazal krški velemojster Dražen Sermek, ki je prevzel vodstvo po prvem kolu, si že kmalu po začetku prvenstva zagotovil naslov, ki gaje na koncu osvojil s prednostjo dveh točk. Drugo mesto je osvojil po ratingu drugi šahist prvenstva, Sermekov klubski tovariš mednarodni mojster Duško Pavasovič. Takega uspeha si najbrž niti v Krškem niso upali napovedati.
Za naslove državnih prvakov so
Udovč (Novo mesto).. Kneževič (Brežice).
17. Zaviša
se med zimskimi šolskimi počitni cami pomerili tudi mladi, ki so tekmovali v Rogaški Slatini. Tudi tu Krčani niso ostali brez zmagovalca. Naslov državne prvakinje je v kategoriji do 12. leta osvojila Mirela Ahmatovič. Naslov je šel na Dolenjsko tudi med deklicami do 14. leta, priborila pa si gaje Grosupeljčanka Ana Srebrnič, ki sicer nastopa za
SPET DVE NIČLI
BREŽICE - V predzadnjem krogu prve lige v streljanju z zračno pištolo sta posavski moštvi znova doživeli poraz. Brežičani bi za zmago proti Celjanom morali doseči nov klubski rekord, Sevničani pa za zmago proti predzadnjemu Kranju, s katerim se bodo, kot kaže, skupaj preselili v drugo ligo, najboljši izid sezone. Izidi: Kruno Brežice - Celje 1634:1670 (Ferenčak 549, Sabadoš 548, Krošelj 537) Kranj - Heroj Marok (Sevnica) 1641:1618 (Ajster 555, Tomše 546, Ognjenovič 517). Zadnji krog bo, 21. marca, ko se bosta srečali obe posavski moštvi. Po desetem kolu vodi Olimpija, Brežičani so deseti, Sevničani pa dvanajsti. (E. S.)
Novo Gorico. Na prvenstvu je uspešno nastopilo še več mladih šahi-stov iz Krškega pa tudi iz Starega trga ob Kolpi, Novega mesta, Gro-suplja in Sevnice. Prvaki in podprvaki v posameznih kategorijah so se uvrstili na svetovno oziroma evropsko prvenstvo. Poleg Ahmatovičeve in Srebrničeve je to uspelo še Nini Štaudohar iz Starega trga ob Kolpi in Krčanu Gorazdu Novaku.
Izidi belokranjskih, dolenjskih in posavskih šahistov na posamičnem prvenstvu za mlajše kategorije: dečki do 10. leta - 3. Jure Zorko (Grosuplje)... 7. Marko Bučar... 9. Matija Tomažin (oba Triglav Krško), 10. Marko Kozinc (Sevnica); deklice do 10. leta: 2. Tjaša Štaudohar (Stari trg ob Kolpi)... 4. Katja Bogovič (Triglav); dečki do 12. leta - 3. Samo Štajner (Triglav); deklice do 12. leta - 1. Mirela Ahmatovič (Triglav)... 5. Mateja Madronič (Stari trg)... 7. Martina Bogovič (Triglav); dečki do 14. leta - 6. Sašo Župevc (Triglav), 7. Milan Radomir (Novo mesto); deklice do 14. leta -1. Ana Srebrnič (N. G.)... 3. Sonja Mukavec (Stari trg)... 5. Sanja Žnideršič (Triglav)... 10. Jasmina Bajec (Novo mesto); fantje do 16. leta - 2. Gorazd Novak (Triglav)... 6. Tadej Kobe (Stari trg), 14. Jernej
v
Zužemberčani bodo brez gledalcev
Gladek poraz Žužemberčanov v Mariboru - Zaradi izgredov na tekmi z Bledom z Olimpijo brez gledalcev ■ Za prihodnjo sezono morajo zgraditi tribuno - Novomeščani kar zmagujejo
ŽUŽEMBERK - Želja, da bi v Mariboru nekdanjim državnim prvakom odščipnili vsaj en niz, se Zužemberčanom ni uresničila, saj So jim odbojkarji Gradisa že v Prvem nizu, ko so Suhokranjci osvoji le eno točko, dali vedeti, da so tekmo vzeli zelo resno in da je kakovostna razlika med moštvoma prevelika. Podobno je bilo tudi v drugem nizu, ko so Žužemberčani osvojili dve točki, le v tretjem nizu je bil boj bolj izenačen. Uidi torkat so v žužemberški ekipi dobili prilož-jtpst mladi igralci, za katere pa je “•la mariborska vrsta predobra.
Bolj kot poraz v Mariboru pa je odbojkarski klub Žužemberk prizadel sklep, ki ga je na svoji redni seji 19. februarja izglasovala tekmovalna komisija odbojkarske zveze Slovenije in ga prejšnji teden posredovala Žužemberčanom. Žužember-i.ki gledalci so na tekmi 20. kola 1A "ge med Žužemberkom in Bledom
* Tekmovalna komisija je zaradi navedenega odbojkarski klub Žužemberk kaznovala s 50.000 tolarji kazni, naslednjo tekmo (z Olimpijo) bodo morali Žužemberčani igrati brez gledalcev, na naslednjih tekmah bodo morali gledalce ločiti od igrišča z dvojno vrvjo, v naslednji sezoni pa bodo morali vse tekme, če ne bodo zgradili tribun, odigrati brez gledalcev oziroma v drugi dvorani, ki ustreza normativom, prizadetemu sodniku pa bodo morali povrniti stroške zamenjave gume. Kljub temu sklepu Žužemberčani tudi na tekmi z Olimpijo ne bodo ostali brez gledalcev. Le-ti si bodo ogledali tekmo skozi okna s hriba nad telovadnico. Šipe so prav prejšnji teden temeljito očistili.
povzročali nerede in skušali vplivati na sojenje, dvakrat so posamezni gledalci prišli do glavnega sodnika
in mu grozili, zaradi česar je bila tekma za nekaj minut prekinjena. Po mnenju delegata odbojkarske zveze redarji niso opravili svojega dela. Poleg tega je neznanec med tekmo prerezal gumo na avtomobilu sodnikov.
Odbojkarji novomeške Krke so se tokrat v gosteh pomerili s Šoštanjem Topolšico in tega bivšega prvoligaša še četrtič v tej sezoni premagali. Kljub zmagi Novome-ščanov s 3:1 tekma ni bila lahka. Že v prvem nizu so se domačini silovito upirali in drugega po podaljšani igri dobili z 17:16.
I. V.
SEDEM
KATEGORIZIRANIH
Olimpijski komite Slovenije je objavil nov spisek kategoriziranih športnikov, med katerimi je tudi sedem strelcev iz Posavja. Status športnika mednarodnega razreda je dobila Tina Grabnar (SD Heroj Marok Sevnica) za doseženo 3. mesto na svetovnem prvenstvu s samostrelom; državni razred imajo Danilo Petrin (Heroj Marok Sevnica), Dejan Župane (Leskovec) in Robert Kranjc (Olimpija); mladinski razred pa Špela Arh, Gorazd Zorič, Peter Fridl (vsi Leskovec). (E. S.)
LUKECV
KOPENHAGNU
KRŠKO - Na velikem mednarodnem plesnem tekmovanju v Kopen-hagnu sta med pari iz 26 držav uspešno nastopila tudi para posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega. Med mlajšimi pionirji sta bila Luka Vodlan in Maja Bromše petnajsta, med starejšimi mladinci pa sta Sebastjan Vodlan in Maša Šalamun zasedla 21. mesto. Vodlan in Šalamunova v Slovenj Gradcu na državnem rating turnirju v standardnih plesih tretja.
ZMAGA KRUNA
POSTOJNA - Potem ko sta se pred dvema tednoma v finale slovenske dopisne lige uvrstili že ekipi brežiških mlajših mladincev s puško in mladincev s pištolo, je enak uspeh doseglo tudi člansko moštvo strelskega kluba Kruno Brežice. S pištolo so bili v Postojni daleč najboljši, saj so drugouvrščene Ptujčane pustili za sabo kar za 24 krogov. Ob podobnem nastopu v finalu, ki bo 15. marca, jim dopisni naslov državnih prvakov ne more uiti. Za brežiško moštvo so bili uspešni: Vlado Sabadoš 373, Zdravko Krošelj 366 in Dejan Pavlovič 357 krogov. (E. S.) * •
•	Zakaj si ga udaril? Ker je on mene nazaj. (Petan)
•	Ne inhalira, ne penetrira, ampak bombardira. (O Clintonu na transparentu, ki so ga nosili na protiameriški demonstraciji v Ljubljani)
KLONIRANA SLOVENSKA KLJRA - Prebivalci Ponikev so spet pokazali, da so mojstri za pustne norčije. Razen utečenega etnografskega programa so letos predstavili razne poklice, policiste, fotografe in prodajalce sadja. V popoldanskem programu so prikazali delovanje Zavoda Jože Štefan, ki ga je svečano odprl v teh krajih kaj popularni Janez Janša. V ta zavod so sprejemali le nadpovprečno inteligentne Slovence, največ takih pa je bilo iz ponikovskega zavoda Prizma. Nadpovprečne so zaprli v železno kletko, da jim ne bi kdo ukradel možganov. Najbistrejši iz matematičnega krožka so valili po vaškem središču veliko kocko in hkrati računali njeno kubaturo. Genetski inženiring je uspešno preganjal, tudi brcal in drugače mučil (društva za varstvo živali ni bilo blizu) slovensko kuro (geografsko podobo Slovenije!), ki jo je imel na kratki vrvici, kot imajo na kratki vrvici Slovenijo sosednje države. Potem je genetski inženiring kloniral kuro, po tem postopku pa se je izmučena žival vendarle toliko opomogla, da je strgala vrvico in zbežala med gledalce. Prireditev je bila zelo uspešna, žal pa so zatajile le Pustne novice oz. časopis Novice Malega Pariza, ki letos niso izšle (Foto. J. Primc)
OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA OTOČEC - V petek, 20. februarja, smo se krajani Otočca zbrali na občnem zboru Turističnega društva Otočec. Zbora se je udeležil tudi Alojz Serini, predsednik Turističnega društva za Dolenjsko, sodelovala pa je tudi skupina narodnih noš Suha krajina iz Žužemberka, ki je zapela nekaj narodnih pesmi. Člani društva so pregledali svoje lansko delo. Organizirali so pohod, očiščevalne akcije, predavanje Slavka Zgonca o balkonskih in okenskih rastlinah, zasadili so društveno lipo pri gasilskem domu, postavili reklamne kozolce, izdelali maketo Otočca, sodelovali pri programu praznovanja 90-letnice delovanja prostovoljnega gasilskega društva Otočec, zasadili okolico doma s cvetjem itd. Tudi za letos so si člani Turističnega društva Otočec zadali veliko nalog. Že v začetku marca se bodo lahko udeležili predavanja o ureditvi dvorišč in zelenic, ki ga bo vodila Anka Bernard. (Foto in tekst: Helena Murgelj)
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
*	RIBNICA - Rokometaši Inlesa so letos že četrtič zaporedoma zmagali, tokrat so z 29:20 premagali Šmartno. Gostje so prišli v Ribnico brez petih standardnih ‘gralcev, a so se zlasti v drugem Polčasu odlično upirali. Po vodstvu 22:5 so igralci Inlesa nekoliko Popustili in v drugem polčasu ig-fali z rezervno ekipo, ki pa se ni izkazala.
*	KOČEVJE - Z zmago proti (»venskemu Fužinarju s 7:0 so se igralci namiznoteniškega kluba Melamin rešili kvalifikacij za obstanek v drugi ligi. Tokrat je na Pomoč mladim kočevskim upom Priskočil Marjan Špelič in zmaga Je ostala doma. V drugi tekmi, ki ni odločala o ničemer, so igralci Melamina izgubili z Mursko Soboto z 0:7.
*	KOČEVJE - Tokrat so bili košarkarji Snežnika v Celju pred Pomembno zmago, a jih je v zadnjih minutah zapustila sreča. Dve ntinuti pred koncem so vodili z °1:76, ko so igralci Celja z odločnejšo igro spremenili potek dogodkov na igrišču in zmagali s
*	KOČEVJE-Kegljači Kočevja s° po štirih letih prvič izgubili Prvenstveno tekmo v 2. ligi na kegljišču v Gaju. Tokrat so jih s
premagali kegljači Loga Štanjela. V 14. krogu so bile bolj Uspešne kočevske kegljavke, ki so
v gosteh s 7:1 premagale Ljubelj. Tako so si zagotovile nastop v kvalifikacijah za prvo ligo.
•	RIBNIČA - Igralci rugby kluba Ribnica se pripravljajo za nadaljevanje tekmovanja v meddržavni mladinski ligi. Po besedah trenerja Miča Pejkoviča so Ribničani pridno vadili in zato pričakuje dobre igre. Ob koncu tedna bodo trije ribniški upi Bojc, Thnko in Košir v dresu Kolinske Bežigrad nastopili na turnirju v Londonu.
•	KOČEVJE - Na priložnostnem turnirju v plesu je v Kočevju nastopilo 127 tekmovalcev iz vse Slovenije. Pri mlajših mladincih sta Blaž Bižal in Jasmina Arko v standardnih in latinsko ameriških plesih zasedla sedmo mesto. V Članski skupini sta Aleksej Arko in Jasna Golob v standardnih plesih zasedla 8. mesto, v latinsko ameriških pa sta zasedla 9. mesto. V isti skupini sta bila Tilen Bižal in Darja Klarič bila obakrat osma.
•	LJUBLJANA - Letos izredno uspešni člani strelskega kluba Moris iz Kočevske Reke so na priložnostnem turnirju v Ljubljani v tekmovanju z vojaško pištolo 7,65 mm v konkurenci 16 ekip osvojili prvo mesto. Moris je nastopil v sestavi: Dušan Križman, Franci Gaber in Janez Markun.
M. GLAVONJIČ
Sandi Papež zablestel kot trener
Varovanci Sandija Papeža na Hrvaškem dosegli trojno zmago v Umagu in dvojno v Medulinu ■ V soboto so novomeške profesionalce ukanili amaterji ■ V nedeljo drugače - Zmaga Filipa
V soboto, 28. februarja so v Umagu pripravili drugo dirko za veliko nagrado Istraturista, na katerem so se kolesarji vseh kategorij pomerili na kriteriju, največkrat pa so stopili na stopničke za zmagovalce prav tekmovalci novomeške Krke Telekoma.
Med dečki je zmagal Janez Muh-vič (Krka Telekom), drugi je bil Bojan Vindiš iz Lenarta in tretji Muh-vičev klubski tovariš Boris Galamič. Novopečeni trener Sandi Papež je trenersko kariero začel še bolje kot dvajset let pred tem tekmovalno pot. Njegovi varovanci so med mlajšimi mladinci dosegli kar trojno zmago - prvi je na cilj prispel Jure Zrimšek, za njim pa sta ciljno črto
prevozila še Andrej Prevejšek in Gregor Švajger, med najboljših deset pa sta se uvrstila še Tomaž Nose na šesto mesto in Uroš Vene na deveto mesto. Vsekakor lepa vzpodbuda za Sandija, ki je bil močno razočaran nad odnosom svojih fantov do redne vadbe in je že obžaloval svojo odločitev.
Z nastopom starejših mladincev je bil zadovoljen tudi njihov trener
ItTT
TT-gi

ŠPORT IN GRAFITI - Ribniška mladež je tesno povezana s športom, pa ne le tisti del, ki teka za napihnjenim usnjem, pač pa tudi nekoliko bolj umetniški del. Umetniško navdahnjeni nepridipravi so se namreč prejšnji teden lotili sten dvoran TVD Partizan in Špšortnega centra, potrudili pa so se tudi na koših, ki jih je ribniška športna zveza lani namenila za rekreacijo ribniške mladine. (Foto: M. Glavonjič)
Janez Jagodic, saj sta se Gregor Zagorc in Davor Logar dobro kosala z lanskim mladinskim svetovnim prvakom Avstrijcem Berhar-dom Eislom. Za svetovnega prvaka se je spodobilo zmagati, Gregor je bil drugi in Davor tretji.
Med člani so nastopili tudi novomeški profesionalci, a je njihovo moštvo med dirko po Kalabriji gripa tako razredčila, da so sc na štart postavili le štirje. Zmagal je član Perutnine Radenske Zoran Klemenčič, drugi je bil član kranjske Save Rajko Petek, tretji pa najbolje uvrščeni poklicni kolesar na dirki Novomeščan Milan Eržen.
Novomeščani so se izkazali tudi v nedeljo na Veliki nagradi madulina, kjer je med mlajšimi mladinci zmagal Gregor Švajger, Jure Zrimšek pa je bil tokrat drugi. Med starejšimi mladinci je bil Gregor Zagorc prvi, Damjan Prevejšek pa drugi. Pri članih so tokrat novomeški profesionalci amaterjem vrnili za sobotni poraz, saj je zmagal Branko Filip, Boštjan Mervar pa je bil drugi.
SABADOŠ PRVAK
POSTOJNA - Iz Postojne se je z naslovom veteranskega prvaka Slovenije v streljanju z zračno pištolo v kategoriji do 60. leta vrnil Vlado Sabadoš, član Kruna Brežice, ki je že v svoji prvi veteranski sezoni posegel po najvišjem mestu. Od dvesto možnih krogov jih je zadel kar 189 ter drugouvrščenega Hreščaka iz Sežane premagal kar za sedem krogov. (E. S.)
CVETLIČNA NOVOST-Na sev-niškem Trgu svobode, ki postaja vse bolj pestro nakupovalno središče Sevničanov, je Milena Mastnak odprla cvetličarno Valentina. Znana cvetličarka nudi bogato izbiro rezanega cvetja, lončnice in vse, kar sodi k opremljanju cvetličnih dekoracij. Mastnakova opravlja tudi vrtnarstvo, ureja cvetlične nasade in druge površine. Posebnost prodajalne so darilne steklenice izbranih domačih in uvoženih vin ter hišna posebnost - penina Valentina.
ZA PUSTA VCIVILU - Kaže, da sta se najbolj poznana dolenjska oponaševalca Romov, Brajdimir in njegova Berta, naveličala nenehnega igranja in se na pustno soboto zabavala kot civilista. Zdravko Franko in Slavica sta si dala dušita na račun pustnih šem v motelu Petrol na Čatežu.
Odgovori in popravki po § 9... J Hoče vlada uničiti kmetijstvo?
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Po denar v banke
Dol. list št. 5, 5. februarja
V	članku s tem naslovom nekatere navedbe ne ustrezajo resničnemu stanju, zato želimo pojasniti, kakšne so možnosti uporabnikov teh storitev pri izbiri storitev na poštah.
Banke in hranilnice so pred časom sklenile dogovor o medsebojnem sodelovanju na področju poslovanja s tekočimi računi in hranilnimi knjižicami, ki predvideva zaračunavanje provizije za opravljeno storitev neposredno varčevalcu. To pa pomeni bistveno poslabšanje pogojev poslovanja predvsem za varčevalce tistih krajev, kjer banke nimajo svojih podružnic.
Pošta Slovenije in Poštna banka sta bankam in hranilnicam ponudili možnost takšnega pogodbenega sodelovanja, da bi provizijo za opravljeno storitev poravnale banke oz. hranilnice, česar pa nekatere banke niso sprejele, med njimi tudi Dolenjska banka.
Vse pošte v Sloveniji opravljajo storitve trenutno za 37 bank in hranilnic (med temi so Nova Ljubljanska banka, Nova KBM, Abanka itn.). Najbolj razvejeno mrežo ima Poštna banka Slovenije (prek tisoč okenc na domala 550 slovenskih poštah z ugodnimi delovnimi časi) in občani imajo pri izbiri banke možnost, da glede hranilnih vlog in tekočih računov pristopijo k PBS. O pogojih, ki jih ta banka ponuja, se lahko pozanimajo pri vsaki pošti ali neposredno na PBS.
Mag. ALFONZ PODGORELEC direktor Pošte Slovenije
v
Šestnajstkrat gasili travo okoli jezera
Dol. list št. 7,19. februarja
V	navedenem sestavku, ki ga je piscu M. G. po vsej verjetnosti posredoval poveljnik PGD Šalka vas Bojan Kocjan, se trdi, da so bili letos med vsem slovenskimi gasilci nemara najbolj dejavni člani PGD Šalka vas pri Kočevju, saj so morali kar 16-krat posredovati pri gašenju travniških požarov v okolici jezera. Ogled teh površin v minulem tednu je pokazal, da je suha trava na tem območju večji del pogorela razen manjših površin. Iz tega je mogoče oceniti, da tudi posredovanje prizadevnih gasilcev ni pomagalo, da bi požare preprečili. Lahko trdimo, da vsa ta prizadevanja niso dosegla kakega večjega uspeha, razen da so gasilci opravili precej naporno in težaško delo, in to prostovoljno. V sestavku pisec navaja, da okoljevarstveniki obtožujejo neozaveščene občane, ki požigajo suho travo na tem območju. Pisec navaja tudi, da so se v varovanje okolice rudniškega jezera pred piromani vključili občina, zavod za gozdove, kočevski gasilci (ti so pred tem vrsto let gasili požare na tem območju), okoljevarstveniki in policija.
Ob tem se sprašujem: zakaj je potrebno sedaj na spomlad sodelovanje tolikšno število organov? Problem požigov suhe trave na tem območju je star že več let. Uidi lanski širši posvet, ki je bil sklican na pobudo poveljnika PGD Šalka vas Bojana Kocjana, ga ni rešil. Menim, da je pri reševanju tega vprašanja premalo praktičnih rešitev. Po mojem mnenju bi morali zadevo reševati že prejšnjo jesen s košnjo teh travnatih površin ali kakimi fftugimi posegi. S tem bi preprečili, da ne bi bilo požigov suhe trave v sušnem spomladanskem času. Ob
tem pa je potrebno upoštevati, da je odstranjevanje in zgrabljanje trave in ostalega naporno in zamudno delo. Požiganje suhe trave ob rudniškem jezeru v Kočevju ni samo problem gasilcev, temveč tudi drugih. Čimprej bi morali izdelati načrt, kako urediti te površine, da ne bo več požarov.
Oceno, ali so bili zaradi teh požarov člani PGD Šalka vas med vsemi slovenskimi gasilci najbolj dejavni, pa prepuščam bralcem tednika Dolenjski list. Mogoče si s tem kdo želi nabirti predvolilne točke za prihodnje lokalne volitve, kar pa ne sodi v prostovoljno gasilstvo.
VIKTOR DRAGOŠ
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol. list št. 8, 26. februarja
Veronika Konte, gospodinja z Dvora št. 71, javno išče v meni, predsedniku sveta KS Dvor inž. Janezu Hrovatu, “grešnega kozla” za svoje več ali manj predpustno početje v zvezi z izgradnjo predimenzionirane družinske zidanice (beri graščine), locirane v strmini Stare gore pri Dvoru. Ogorčeno, grobo in neolikano zahteva, naj predsednik KS Dvor uredi mučno zadevo, da bo za vse prav. Pri tem pa Veronika Konte povsem pozablja, da imamo pri nas v veljavi načelo odgovornosti. Če res ima veljavno gradbeno dovoljenje, pride v poštev, da pozorno pogleda, kateri upravni organ ga je izdal, in potem takoj nanj vljudno naslovi svoj zahtevek za sanacijo stanja. Pred tem je pa tudi priporočljivo, da še enkrat preveri v dovoljenju, v kolikšni meri se je graditelj držal dovoljenih dimenzij, in če ima preverbo strokovnosti gradnje - strokovni prevzem s strani upravnega organa, ki ji je izdal gradbeno dovoljenje. Že kar praviloma se namreč dogaja, da graditelji krepko prekoračujejo dovoljene dimenzije stavb (predvsem pri družinskih vikendih), s tem pa oni sami postanejo “grešni kozli oziroma grešne koze”.
Krajevna skupnost Dvor bo sicer tudi v bodoče spremljala dogajanja v zvezi z mučno in nevarno zadevo drsenja tal v Stari gori, o vsem pa poročala nadrejeni Mestni občini Novo mesto, financirala pa sanacije iz kar več razlogov prav gotovo ne bo.
Predsednik sveta KS DVOR JANEZ HROVAT, inž.
Resnica o “privilegijih članov Zveze borcev”
Dol. list št. 7,19. februarja
Odgovor gospoda Rukšeta se začenja ponovno tako, kot smo že napisali: napade in razvrednoti vse tiste, ki si drznejo napisati svoje misli in prepričanja. Nočemo sovraštva! Zakaj obračate našo resnico in želite razvrednotiti naše ideje?
Napisali smo in to ponovno poudarjamo: Združenje svobodnih partizanov želi priznanje napak, spravo in ponovno sožitje vseh Slovencev in državljanov Slovenije. Od teh idej ne moremo odstopiti. Če napišeš resnico, zna biti le ta tudi neprijetna ter se žal temu ne da izogniti. Ne želimo prizadeti nikogar, spoštujemo vsako skupnost, to pa pričakujemo tudi od drugih. Združenje želi ublažiti gorje in bolečino tistih partizanov, ki so se enakovredno borili za našo svobodo, na koncu pa dočakali prezir, se znašli za zapahi, odrinjeni in zaznamovani, ker niso klonili pod bičem komunizma. Dolga leta so zamorjeni in osamljeni nosili breme odpisanih. Kaj so čutili v svojih srcih, so vedeli samo oni in njihovi svojci. Prav zato je hvalevredna vzpodbuda Združenja svobodnih partizanov, ki jim je ponudilo roko in omogočilo, da se ponovno srečajo in združijo med seboj.
Vaš napisani odgovor nas ni prizadel, četudi je zmoten in krivičen. Nekateri se na podoben način z obsojanjem drugih sprostijo in lažje zadihajo. Zato bomo tudi Vaše pisanje sprejeli z razumevanjem. Se pač razhajamo v mislih, razmišljanju in presoji. Vaši spomini so vezani na stara povelja: “Skojevci in komunisti, na juriš". Ib je v vašem spominu, ki Vam je poklonil lepe trenutke iz minulih let. Združenje svobodnih partizanov si je izbralo drugo geslo: “Priznajmo napake, odpustimo in si stisnimo dlani!”
Ne pripisujte nam sovraštva, mi smo se mu izognili in si ga ne želimo. Bodite velikodušni in strpni do drugih in drugače mislečih. Vaše živ-
ljenje je bilo uspešno. V mladosti ste izbrali pravo pot, bili ste partizan, po osvoboditvi prav gotovo odlikovani, in ste tako našli svoj prostor pod soncem. Mnogim partizanom, ki so se enakovredno borili kot vi in ki so do zadnjega dne vojne gledali sovražniku v oči in poslušali žvižganje krogel ob glavi, se je obrnilo drugače in manj lepo. Vsem tem, ki so bili prizadeti, Združenje svobodnih partizanov ne poklanja celega sonca, le droben žarek na koncu naše neizbežne poti, da vsaj pred “slovesom” dobijo duševno zadoščenje in pomiritev, da se razbremenijo more in si olepšajo zadnje dni. Ne trudite se po inerciji partijske discipline presekati in uničiti ta žarek osebne svobode! Pustite soborcem, da ga v miru posrkajo. Verjemite nam, da boste tudi vi občutili zadovoljstvo, ki ga daje velikodušnost, ta plemenita in dragocena človeška lastnost, ki osrečuje.
S tem odgovorom se istočasno zahvaljujemo za čestitke, ki smo jih prejeli za naš prejšnji članek od nepoznanih starih partizanov in njihovih svojcev. Prisrčna hvala!
Iniciativni odbor za ustanovitev občne organizacije Združenja svobodnih partizanov v Novem mestu: IVAN RAVNIČ, Novo mesto LOJZ KASTELIC, Mirna Peč
BOŽA PODRGAJS, Novo mesto
Preveč denarja gre za državne uradnike, premalo pa za pomoč pri pridelavi hrane
Iz razdelitve državnega proračuna je razvidno, da se proračun od lanskega leta povečuje za 6.000.000 SIT, in to samo za strokovne službe, ki delajo v vseh službah za kmetijstvo. Zakaj gospod minister ne nameni več za pokrivanje kmetijske proizvodnje oziroma pridelave? Vsaka evropska država pokriva del stroškov pridelave, pri nas pa država raje uvaža, da slovenski kmet tudi po nizki ceni ne more prodati kmetijskih proizvodov; še posebej na podeželju ne. Ob mestih imajo kmetje nekoliko večje možnosti trženja svojih pridelkov.
Leta 1996 je bila pšenica plačana po 36,36 tolarjev za kilogram, ravno tako je bilo tisto leto kurilno olje 36,36 SIT liter. Za leto 1997 je bila pšenica plačana po 27 SIT že z odbitkom za prevoz v Ljubljano, kurilno olje pa je bilo po 44 SIT. Na posvetu na Bledu je bil tudi pogovor o povečanju kmetijskega proračuna. Strokovnjak Kmetijskega inštituta je na televiziji dejal, da gospod minister ehi
Kmetijskega inštituta je na tele-iii dejal,
i povečanje skega proračuna. Toda tudi Kme-
prehiteva s povečanjem kmetij-
tijski inštitut se napaja iz teh virov. Inštitutu pripadam tudi jaz, saj že 28 let vodim knjige za ekonomiko. Doslej smo se enkrat na leto vsi sodelavci podali na
JAAJEZO ve fLAfOCE.
~UTF¥SAŽoliv7VP*A/?£
v £14 w A/ATO

$
/es-Tt/A
0&£ZJ>A*/E C&ASe f/V /A/FLACtPA

Televizija Novo mesto naprodaj
Dol. list št. 8, 26. februarja
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Pro Plus, ki pripravlja program POP TV, si že od vsega začetka svojega delovanja prizadeva, da bi tudi na Dolenjskem lahko gledali POP TV. Zato smo s televizijo Novo mesto iskali možnost omogočiti gledalcem, ki si to želijo, da bi imeli enako izbiro domačih televizijskih programov kot večina Slovencev.
Naša prizadevanja pa nikakor niso poskusi “zavzeti” Trdinov vrh oziroma ta oddajnik, saj brez dovoljenja Uprave za telekomunikacije enostavno ne more nihče uporabljati frekvenc. TUdi ni naša namera “ukinjati” domače TV hiše ali lokalne programe. Nasprotno! Kot podjetje za proizvodnjo in trženje televizijskega programa ponujamo tudi lokalnim in regionalnim televizijam programski paket, kije zanimiv, informativen in zabaven, kar pomeni, da imajo lokalne in regionalne oddaje in vsebine v takem programu veliko večjo gledanost.
Z lokalnimi skupnostmi in občinami, na katere signal POP TV ni segel od samega začetka, smo bili vedno pripravljeni sodelovati. Menimo, da bi vsi prebivalci morali imeti možnost odločati, katere programe želijo spremljati. Prejemamo številna pisma, klice in sporočila iz Dolenjske z vprašanji, zakaj ne omogočimo, da bi tudi oni lahko gledali ta program. In gledalci vedo, kako pomembno je, da imajo možnost videti vsaj dve informativni oddaji domačih programov. Njihova želja, imeti enako možnost izbire informativnih in zabavnih televizijskih vsebin kot druge regije v Sloveniji, se nam zdi upravičena in legitimna.
In končno: v podjetju Pro Plus ni zaposlenega niti enega Američana.
Za POP TV: MIRJANA JARC
GLOSA
Svobodi nedorasli
Nesposobnost ni sposobna, kdor v to dvomiš, fcj te bodi! Dama je, ki v blatu blodi, kaže s tem, da je sodobna.
Kar smo se osvobodili, sem in tja nas čudno meče.
Mi, lovilci čudne sreče, radi svet bi premodrili, ali svet nas čudno pili, da že čud nam čudno zlobna ni očitno zona grobna.
Še si hočemo lagati in si nočemo priznati: nesposobnost ni sposobna.
So Butalci v pamet zrastli, ali vedno le nergajo, kar svobodno se igrajo, res pa niso še dorasli in še spadajo za jasli...
S to lažjo nas v čredi vodi, ko nam pamet prej prebrodi. Komur odpove prebava, šiba z grajo ga zabava: kdor v to dvomiš, fej te bodi!
Kaj resnic vemo o sebi!
Se delimo v modrijane, a nasprotni v telebane.
Vsakdo kje lepak svoj lepi.
In v neumnosti prelepi, ko se vdajamo svobodi, zibajoči se v pohoti, ko zavest se strašno guga, domovina je vlačuga, dama je, ki v blatu blodi.
In vseh vrst posiljevanje nam je narodna zabava.
Da ti kdo je molzna krava, grabež - naše zlate sanje, res najslajše je garanje.
Moja pa zavest obplotna, ko je najbolj dobrohotna, gleda čudno krivogledo, če pogoltne pa besedo, kaže s tem, da je sodobna.
JANEZ KOLENC
strokovno ekskurzijo ter obdelali uspešnost poslovanja na teh 20 kmetijah, v lanskem letu pa ni bilo možnosti snidenja, saj menda ni bilo denarja.
Na Rodici je bila decembra lani ministru podana zahteva, da se vse tri pasme enako obravnavajo za sofinanciranje in da se ne dela diskriminacija. Na sindikatu kmečke zveze, kjer je minister kot predsednik še nerazrešen, je bila podana ista zahteva in tudi še drugod.
Na ministrstvu sedijo ljudje, ki nimajo razumevanja m prakse v kmetijstvu, to vem, saj sem delal z njimi v socialnem skrbstvu, v pokojninski skupnosti in združenem delu že od leta 1971.
Obsojamo žaljivo zlorabo brezjanske Marije
Izjava za javnost
Ostro obsojamo nagnusno, nemoralno neprimerno dejanje glasbene skupine z neslovenskim imenom Strelnikoff, kije na ovitku svoje zgoščenke upodobila brezjansko Mater božjo s podgano v naročju. Pri tem neprimernem dejanju glasbene skupine, ki zaradi svojega dejanja prav gotovo ne zasluži te opredelitve, gre za kršitev 63. člena ustave Republike Slovenije, ki jasno določa, da je v Sloveniji protiustavno vsakršno spodbujanje k verski nestrpnosti. Poleg tega gre v tem primeru tudi za kršitev 300. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki prepoveduje zbujanje verskega sovraštva ter sramotitev verskih simbolov.
Brezjanska Marija je prav gotovo eden naj večjih simbolov katoliške vere na Slovenskem, ki se ji je med svojim obiskom v Sloveniji poklonil tudi Sveti oče. Ob dejstvu, da se ob tej podobi na Brezjah zbirajo stotisoče množice in jo častijo ter da se je v Sloveniji več kot polovica prebivalcev opredelila za katoličane, pomeni, da gre v tem primeru za grobo žaljenje verskih čustev ljudi.
Mladi krščanski demokrati Ljubljane bomo zato podali ovadbo proti skupini Strelnikoff na državnem tožilstvu Republike Slovenije, saj gre pri tem za kršenje ustave m zakona, naslovnica zgoščenke pa je prizadela in razžalila mnoge verne ljudi v Sloveniji in po svetu.
Hkrati tudi javno pozivamo vse prodajalne, da iz prodaje izločijo ta nečedni in žaljivi izdelek ter s tem pokažejo, da takšni izdelki niso vredni slovenskega trga. Vse ljubitelje glasbe pa pozivamo, da se odpovedo morebitnemu nakupu te zgoščenke ter tako pokažejo svoje nestrinjanje do nestrpnosti in žaljivih ter neprimernih izdelkov.
Mladi krščanski demokrati Mestni odbor Ljubljana
ROBERT ILC, predsednik
Zakaj kmet v ravninskem pre; delu ni upravičen do kakršnihkoli subvencij za kmetijsko proizvodnjo? Ali to pomeni, da hočejo v ravninskem svetu uničiti ravno čistega kmeta, da bi laže uvažali hrano, ki je dvomljivega izvora, sami pa se bohotijo s težkimi milijardami iz proračuna ministrstva'! Sprašujem se, kdo bo pokrival tako velike obrestne mere za vlaganja. Na račun povečanja cene mleka so se veterinarske storitve zelo povečale.
Plačevati moramo visoke prispevke za pokojninsko zavarovanje, mladi kmetje pa od tega ne bodo imeli primerne pokojnine V veliko primerih so se opravljala melioracijska in komasacijska dela. Tildi pri meni se je dogajalo, ko sem izgubil javno pot od svoje kmetije; to je delo ljudi v državnih upravah, ki zadeve nočejo izpeljati do konca, saj je ministrstvo od sebe dalo že vse, občinska uprava pa to že več kot leto dni zavira. Sklad kmetijskih zemljišč je lastnik ali upravljalec io nam tudi noče prisluhniti, ker mo je denar zagotovljen v proračunu Se bi lahko našteval in vse to mt boli. Ni mi vseeno, kam plovo slovensko kmetijstvo.
ALFONZ JAKI
predsednik nadzornega odbora Sindikata SKZ, Šentrupert •
• Kmetijstvo je največje slovensko podjetje, hkrati pa tudi najbolj neorganizirano. (Zor)
Čakajoč na človekovo dostojanstvo
Izgnanci terjajo svoje pravice, kar je prav in pošteno, hkrati pa zelo žalostno, da morajo zanje prositi kot za miloščino. Zakaj? Čas gre hitro in za mnoge je že prepozno. To, kar je tujec počel z našimi ljudmi, se ne da opisati z besedami. In kaj je danes po 55 letih? Ti ubogi ljudje morajo iskati svoje pravice. Za vse se lahko sprejme zakon po hitrem postopku, a pri tej zadevi gre tako počasi. Pred časom mi je sedaj 84-let-na žena, ki je bila izgnana, povedala, da je njena odločba že rešena, drugega pa še ni nič dobila.
Poraja se mi misel, da k tem žrtvam vojnega nasilja spadajo tudi otroci, ki so ostali brez enega ali dveh staršev. V moji vasi je ostalo brez staršev veliko otrok. Bili so stari eno leto, ko so ostali brez očeta. Ni bilo hrane, oblačil... Koliko teh otrok, ki so zaradi vojne, ki jim je vzela starše, lahko končalo šole in se izučilo za različne poklice, a po vojni ni bilo štipendij. Pravično bi bilo, da se misli tudi na te ljudi, ko se govori o žrtvah vojnega nasilja.
E. LAUŠEVIČ Šentjernej
marketing DL
tel. 068/323-610 • GSM 041/623-116
Nov gospodar grunta - Slovenije
Imamo prav takega, kakršnega smo sami izbrali
Davkoplačevalci, poglejmo si nezaslužene plače te izvoljene elite, funkcionarjev, njihovih izbrancev... Poglejmo si “trin-gelt", katerega ti velikodušno da ta oblast v trenutku, ko sama živi v razkošju po vzoru šejkov. Pravna država, kje si, da vse to dopuščaš? Ali se nad narodom ne izvaja genocid po obrokih? Ali ni to iztrebljenje naroda? Kdo si še lahko dovoli v delavski populaciji, ki velikokrat njen mesečni prejemek ne krije izdatkov normalne družine. Kje je morala tistih, ki prejemajo, in to nezaslužene, bajno visoke dohodke in dodatno Še prenekatere privilegije, tu in sedaj, ko de la večnima za golo preživetje? Slovenec, ali je bila to želja ob referendumu leta 1990?
Država tone v večji obup, kot je bil pred letom 1990, pa to očitno ne briga niti enega funkcionarja! Minister za delo Kop bo opravil svoje poslanstvo z Belo knjigo, kjer naj bi se uzakonili še
večja brezpravnost raje in še večji privilegiji in oblast manegemen-ta in elite. Ali se je predsednik vlade ali predsednik - oče naroda že kdaj oglasil na kakršenkoli apel obubožane, brezpravne raje v tej državi, katera se vse pogosteje oglaša v javnih medijih. Tega do danes še nisem opazil. Očitno se predsedniški štabi ne spuščajo tako nizko, da bi slišali glas obupanih davkoplačevalcev. Njihova skrb je očitno skrb za svojo elito, da se ji ne bi zmanjšal kakšen privilegij.
Narod slovenski, sami smo krivi, da je tako! Res je, oblast imamo, kakršno smo si sami izbrali. Že to je ena od potrditev za mojo trditev: pomembna je udeležba na volitvah! Takrat je edini trenutek, kjer ti je dano odločati in vplivati, kdo bo tvoj, kdo bo gospodar grunta, ki se mu po domače reče moja Slovenija, moja domovina.
MII AN MUHIČ Ambrus
			
Jožefinih 95 svečk
Rojstni dan je praznovala prav na pusta
VELIKE LAŠČE - Prav na pusta je imela 95. rojstni dan Jožefa Marolt s Poznikov pri Velikih Laščah in prav na rojstni dan smo jo obiskali.
Rodila seje na bližnjem Pra-sovem v družini Virant “in se torej nisem daleč poročila”, je povedala. V osnovno šolo je hodila tri leta in to v Velike Lašče, ker na bližji Karlovici takrat še ni bilo šole. Poročila se je šele 40 let stara. Vzela je vdovca in z njim primožila še tri otroke, pa tudi mož, ki je umrl pred 17 leti, je z njo pridobil njeno hčer, ki živi v Postojni. Za Jožefo pa skrbi zdaj Ana Marolt, kije njena pastorka. Dobro se razumeta, čeprav sta med vojno “navijali” za nasprotna tabora. Jožefa pravi, da je gluha ko zemlja in da se težko sporazumeva z ljudmi. “Starost je žalost”, pove staro
i ljudsko modrost.	j. p.
S. ________________________J
AUDI QUATTRO? - V televizijski reklami stari Eskim v snegu polarnega kroga razpoznava sledi volka, medveda in - audija ifuattro. Kako radi si nasilni avtomobilistični rek-lamerji izbirajo kraje, kamor proizvod, ki ga prodajajo, sploh ne sodi, še več, kamor bi mu morali vdor odločno preprečiti in dostop najstrožje prepovedati. To velja zlasti za neokrnjeno naravo, pa naj gre za afriško plUščavo, obrežje voda, gozd, tundro ali večni polami led in sneg. Le kako je na svetlo gorjansko košenico Ruto prišel polomljen okrasni okvir avtomobilskega kolesa z au-dijevim znakom? Ali se je pripeljal ali ga je kdo prinesel - tja nikakor ne sodi! (Foto: A. B.)
Združeni bomo močnejši
Sekcija stomistov za Dolenjsko vabi člane - Program: preventivni pregledi, svetovanja, redna srečanja
NOVO MESTO - Včasih so bili bolniki z umetno narejeno odprtino za izločanje blata - stomo prepuščeni sami sebi. Z novimi pripomočki smo se zdravstveni delacci seznanjali na strokovnih srečanjih v tujih podjetih Ob bogatem izboru vrečk in podlog ter ob novem znanju negovanja stome se je porodila misel in z njo želja, da vsa pridobljena znanja prenesemo na stomiste.
Že leta 1988 smo organizirali njihovo prvo srečanje, ki ga pripravljamo dvakrat letno: spomladi in pozno jeseni. Prvič jih je prišlo 25 in soočili smo se s številnimi težavami, ki so jih pestile. Najtežje je bilo, da lekarne niso seznanjene z novimi pripomočki in jih seveda tudi niso imele, zato so bolniki iskali pomoč v tujini. Danes tega ni vec. V Novem mestu imamo trgovino z ortopedski-mi pripomočki Mediš in tudi druge lekarne se obnašajo dovolj tržno. Ob vsakem srečanju pripravimo strokovno predavanje.
V začetku leta 1992 smo ob-vestli mariborsko društvo ILCO, da želimo za Dolenjsko organizirati sekcijo bolnikov s stomo. O tem smo obvestili širšo javnost,
DeSUS O POKOJNINSKI REFORMI
ČRNOMELJ - Občinski odbor DeSUS je na seji pretekli petek obravnaval delo stranke v lanskem letu, pokojninsko reformo in priprave na lokalne volitve, na katerih bo nastopila samostojno. Poudarili so, da je sprememba pokojninskega sistema nujna, usklajevanje pokojnin mora biti enostavno in razumljivo, izključno merilo pa gibanje plač. Kritizirali so državo, ki ne poskrbi za učinkovito izterjavo vseh obveznosti. Menili so, da drugi pokojninski steber, kot ga nakazuje Bela knjiga, ni sprejemljiv. Posebej pa so poudarili, da bi morali pri upokojevanju poleg pokojninske dobe in starosti upoštevati tudi delovne razmere pri posameznih poklicih.
J. DRADOŠ
LUTKE V MRAVLJICI
Minuli petek seje v Ostrož-niku pri Mokronogu ustavil voz Pavlihovega lutkovnega gledališča iz Ljubljane. V gostišče Mravljica je na veliko veselje okoliških otrok pripeljal lutkovno predstavo Kaznovana trdosrčnost. “Vse pride enkrat prvič!” so z naklonjenostjo komentirali starši. “Da le ne bi bilo zadnjič!” je sijalo z zadovoljnih obrazov najmlajših. TUdi zaradi jabolčnega zavitka, ki so ga brezplačno dobili za popotnico.
S. P.
odprli hranilno knjižico in izdelali žig. Čeprav se stomisti srečanj radi udeležujejo, spregovorijo o svojih težavah, pa jim manjka samoiniciativnosti. Velike spremembe so nastopile z vstopom nekaj novih zagnanih stomistov, ki so ustanovili nov izvršilni odbor. Spodbudne pripombe, želje in predlogi so krojili program: preventivni pregledi v proktološki ambulanti vseh, starih nad 40 let; obiski “starejših” stomistov v bolnišnici pri novooperiranih bolnikih, če to želijo; v slovenskem jeziku napisana navodila o uporabi tujih pripomočkov za nego stome, redna srečanja s strokovno in kulturno vsebino... Sekcija stomistov za Dolenjsko Splošna bolnišnica Novo mesto predsednik sekcije: STANE MEDVED
OBČNI ZBOR SKD
SEMIČ - Občinski odbor SKD Semič je na nedeljskem letnem občnem zboru pregledal delo v preteklem letu, beseda pa je tekla tudi o letošnjih načrtih. V soboto, 14. marca, bo v Semiču letna konferenca SKD, sicer pa bodo največ pozornosti namenili pripravam na lokalne volitve, kjer bodo nastopali samostojno, pripravljeni pa so se dogovatjati tudi z drugimi. Gost nedeljskega zbora je bil poslanec SKD v državnem zboru Benjamin Henigman, kije govoril o delu SKD in vključevanju Slovenije v Evropsko unijo.
Črnomaljskemu
“županu”
Zakaj sem dal župana v narekovaj? V črnomaljski občini sicer imamo župana, vendar je tudi poslanec, zato ga vidimo samo ob velikih raznikih, pa še tedaj v druž-i z raznimi ministri, ki si hodijo ogledovat, kje v naši preljubi Sloveniji sploh je Bela krajina, pozabljena od ljubljanskih veljakov. Govori in piše se o združljivosti funkcij župan-poslanec. Kakšna združljivost, ljudje božji, kako neki naj bi mi občani imeli župana samo na papirju? Ne, takšnega ne potrebujemo. Volili smo župana, da bi ea imeli v Črnomlju, ne v Ljubljani. Zato zahtevamo, da se gospod črnomaljski župan odloči, ali bo župan ali poslanec. Sicer pa bodo letos volitve ali ne!?
JANEZ JAKŠA Vranoviči 5
v Novem mestu pri AGROSERVISU od 13. do 16. marca 98 od 9.00 do 18.00 ure
Velika ponudba artiklov za kmetijstvo, vrtnarstvo, gozdarstvo in široko potrošnjo
§§wio
te
'S/nic*
>
ra
Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto
DOLENJSKI LIST
POHVALA LABODU V KRŠKEM
Labod Konfekcija Libna Krško je povabil na ponovoletno srečanje svoje upokojence in delavce na čakanju. Srečanje je bilo zares risrčno. Direktorici Slavici Šu-ašič se iskreno zahvaljujemo za povabilo na srečanje in za izvrstno organizacijo. Zahvala naj ji bo spodbuda za dobro delo tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti tudi Čestitamo za 8. marec direktorici in delavkam Laboda v Krškem. V imenu upokojencev
IVANA MOLAN Krško, Kremen 36
ČRNI A VTOMOBILSKI ODPAD - Tik ob glavni cesti iz Strug proti Kočevju je pri vasi Rapljevo ta črni avtomobilski odpad. Sc posebno je opazen zdaj, ko grmovje in drevje še ni ozelenelo. Seveda bi bilo prav, da bi za njegovo odstranitev kdo poskrbel in da ne bi čakali, da bo vse skupaj prekrila vzbrstela narava. (Foto: J. Primc)
HVALA ZA POMOČ
METLIKA - Med zimskimi počitnicami je bilo v Metliki zelo živahno, najbolj obiskana pa je bila maškarada, saj se je na torkovem rajanju, ki gaje vodil Toni Gašperič, zbralo več kot štiristo maškar, vsaka pa je dobila krof. Pripravili smo tudi srečelov, z izkupičkom pa bomo otrokom plačali letovanje. Občinska Zveza prijateljev mladine Metlika se zahvaljuje vsem, ki so prispevali dobitke za srečelov, ter prostovoljcem, ki so pomagali pri pripravi počitniškega programa. Naj ob tem omenim le še, da je tudi društvo prijateljev mladine Gradac pi ipravi-lo otroško pustno rajanje, in sicer na pustno soboto.
VLADKA ŠKOF OZPM Metlika
Sonja Nemanič
Mladenke $ kolesi po Portugalski
Naveličani za naju že dolgočasne Evrope, sva s prijateljico Andrejo lani zgodaj spomladi razmišljali o tem, kako izkoristiti dopust, ob tem pa najmanj zapraviti. Zaradi prostih štirinajstih 9ni je bila edina možnost Evropa, toda kam, saj sva večji del Evrope videli že v študentskih časih, ko si kam dalj nismo upali [n tudi nismo imeli materialnih možnosti. Kaj pa potovanje s kolesom?” je dejala Odreja in ideja se mi je zdela takoj mikav-»a. Na Portugalskem še nisem bila, poleg *cga mi je tudi zaradi skopih novic o tej debeli v naših medijih še precej neznana, zato sva družno osvojili moj predlog in za kolesarjenje navdušili še Thtjano.
Za prevoz koles, ki smo jih morale prej razstaviti in zložiti v velike kartonske škatle, snto morale letalskemu prevozniku (ne agenciji, kije organizirala čarterski prevoz) Plačati v protivrednosti 50 DEM, kar pa smo Rvedele šele na letališču. Obvezni del priprav pred vsakim potovanjem je tudi branje *njig in vodičev ter razmišljanje o tem, kaj 1* na Portugalskem nujno videti in doživeti. *. zadnjem času so naše knjižnice sorazmer-ho dobro založene s tovrstno literaturo, pa tl>di v knjigarnah je možno kupiti marsikateri koristni vodič in avtomobilsko karto dežele, v katero se odpravljaš. Ko se na kolesarsko turo odpravljaš prvič, običajno med ^ojo opremo šc nimaš kolesarkih torb, zato ‘zapraviš" najmanj eno popoldne, da se sprehodiš po športnih trgovinah in izbereš
primerno opremo. Izbira pa je kar zadovoljiva. V domačih delavnicah se običajno najdejo vsi osnovni ključi, ki jih rabiš za razstavljanje in sestavljanje kolesa, če pa jih nimaš, jih moraš nabaviti ali si jih sposoditi. Pred odhodom je nujno razmisliti, ali bo staro kolo vzdržalo ali je potrebno seči globoko v žep in si kupiti boljše kolo. Vsaka izmed nas pa je tudi razmišljala, ali ima za tako dolgo in naporno pot dovolj kondicije in vztrajnosti. Pred odhodom je tudi priporočljivo poskusiti razstaviti in sestaviti kolo, če seveda tega prej nisi pogosto počel. Dobro pa je tudi poskusili vsaj zakrpati zračnico in natakniti sneto verigo.
Mrzel in deževen pozno junijski dan je bil, ko nas je letalo z Brnika skupaj z našimi razstavljenimi kolesi v škatlah popeljalo, vsaj upale smo, v toplejšo, atlantsko deželo. V poznih večernih urah smo pristale na letališču v Faru na Portugalskem in imele obilo težav, predno smo se spoprijele s cestami dežele, kije štirinpolkrat večja od Slovenije.
Prvi kilometri našega kolesarjenja so bili nezahtevni. Gladka asfaltna površina široke, malo prometne cestne povezave iz Evrope v smeri proti zahodu, proti Lizboni, je v pozno popoldanski sončni pripeki ponujala lep uvod v naš kolesarski podvig. Za prvi dan se nam je zdelo 40 kilometrov kolesarjenja ravno dovolj. Poleg tega nas je začel loviti mrak in potrebno si je bilo poiskati ustrezno prenočišče. Velike planjave polj, redki go-
zdovi hrasta, plutovca in nasadi oljk, poleg tega pa hribčasti teren so nas silili, da bi si prenočišče poiskale izven urejenih površin za kampiranje. Že v trdni temi smo si postavile šotor v oljčnem nasadu na hribčku nedaleč od ceste. Pravzaprav bi lahko spale brez šotora, nihče nas ne bi preganjal, saj nas tudi našel ne bi, zato pa je nočna rosa proti jutru šotor rahlo orosila na notranjih stranicah, poleg tega je postalo tako hladno, da smo bile kar vesele, da se je zdanilo. Šotor je bil še hitreje pospravljen kot postavljen, stvari so bile zložene v kolesarske torbe in v prvih jutranjih sončnih žarkih, ki so se poigravali s stisnjenimi kvadri suhega sena, smo odrinile novemu dnevu naproti.
Idealna za kolesarjenje
Portugalska je skoraj idealna za kolesarjenje, kljub temu pa smo v štirinajstih dneh potovanja videle le dva ali tri pare kolesarjev popotnikov. Ceste so dobro vzdrževane, gladke in široke, vse glavne ceste v državi imajo ob strani širok odstavni pas, po katerem pa nihče ne vozi, le tu in tam, ko gre cesta skozi naselje, je na njem parkiran kakšen avto. Ih del ceste je torej idealen za vožnjo s kolesom, lokalne ceste pa so ožje in slabše, ponekod celo zelo slabe, tako da smo se jih izogibale razen tistih, ki so bistveno krajše ali pa so bile na karti označene kot zelo razgledne. Na cestah razen na tistih, ki so v bližini Lizbone, tistih, ki vodijo v Porto in glavnih prometnih povezavah s turistično južno obalo ni veliko prometa, še posebno ne na lokalnih. Teren pa je na Portugalskem tako razgiban, da so ceste nenehno speljane gor in dol, klanci pa so nemalokrat prav ubijajoči in se vlečejo tudi kilometre daleč. Potem ko smo zariplih obrazov in prepotenih teles premagale kakšnega izmed takih klancev, smo bile med kratkim
počitkom na vrhu družno vesele, da je za nami še en naporen kos poti. Vožnjo po strmi dolini sem najbolj sovražila, saj sem vedela, da za vsako dolino zelo kmaiu pride spet hrib.
S precejšnjo negotovostjo smo prvič v mestu pustile svoja kolesa, naložena z vso prtljago. Ko smo ugotovile, da se v bližini tržnic veliko zadržujejo možje postave, smo začele puščati kolesa za nekaj ur tam, medtem ko smo si ogledovale mestne znamenitosti.Prvi dnevi potovanja so vedno negotovi, kajti deželo šele spoznavaš in si zaradi tega vedno še toliko bolj nezaupljiv. Potem, ko smo kolesa prislonile ob kamnito škarpo, jih med samo križno zaklenile, smo si žejne privoščile kozarec mrzlega piva v improviziranem bifeju v parku, tako da smo dobro videle, kaj se bo dogajalo z našimi kolesi. Ugotovile pa smo, da se zanje kolesa prav nihče ne zmeni, zalo smo si kasneje vsako mesto ogledovale pomirjene in dobre volje.
Osrednji del je precej nižinski, mnogo manj razgiban, tu se širijo veliki nasadi breskev, hrušk in jabolk, najobsežnejša pa so seveda področja vinogradov, vmes pa se mešajo tudi oljčni nasadi. Ta predel je najprimernejši za pridelovanje poljskih pridelkov, predvsem so tu velika polja pšenice, koruze in sončnic, v toplejšem južnem delu so celo riževa polja. Sicer pa je svet v osrednjem delu pust, rastje je bornejše, trava je od sonca posušena in groba. Kljub temu je to idealno domovanje za ogromne količine hrasta plutovca, ki je ena najbolj značilnih in razširjenih rastlin Portugalske. Hrast plu-tovec je razvejeno, precej visoko drevo. Iz njegove zunanje skorje pridobivajo pluto. Skorjo olupijo prvič po petnajstih do petindvajsetih letih rasti, obnovi pa se v osmih do desetih letih. Druga skorja je bistveno boljša
od prve. Olupljeno skorjo najprej sušijo na soncu, nato jo sortirajo po kakovosti in izdelujejo iz nje različne izdelke. Veliko tovornjakov, polno naloženih s to nenavadno in zelo uporabno skorjo, je vozilo mimo nas v tem osrednjem delu. Nekaj manjših koščkov, ki so padali iz tovornjaka, smo vzele celo za spomin.
Severna polovica dežele je precej gričevnata in hribovita. TUdi najvišji, skoraj 2.000 metrov visoki, vrh Portugalske leži v tem delu, v pogorju Serra da Estrela. Sever je precej bolj porasel od juga, bolj zelen od sušnega juga, pokra jina je v glavnem porasla z borovimi gozdovi, vmes pa se mešajo področja, poraščena z evkalipti. Najbolj znano portugalsko vino porto pridelujejo iz grozdja, zraslega na strmih terasastih pobočjih, ob zgornjem toku globoko v skalo vklesane reke Douro.
TAKO PREVAŽAJO VINO - Kol imamo Dolenjci radi cviček, imajo Portugalci vino porto, ki je znano širom sveta. Zaradi nedostopnosti pokrajine na severovzhodu dežele, kjer porto pridelujejo, so v preteklosti sode, polne te opojne pijače, prevažali po reki v vinske kleti v Porto s takimi jadrnicami.
pri nakupu nad 1000 litrov 39,20 SIT/liter brezplačen
prevoz
pri nakupu nad 2000 litrov 38,70 SIT/liter brezplačen
prevoz
• OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD
1000 LITROV
v 3 obrokih 40,00 SIT/liter brezplačen prevoz v 5 obrokih 41,00 SIT/liter brezplačen prevoz
•	MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA
IN PLAČILA OB DOSTAVI
•	TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN
Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih.
PETROL
NA VRHKU - Za poveselitev je potrebna le dobra volja in ljudje, ki so še pripravljeni storiti kaj dobrega za sovaščane.
Ta veseli dan na Vrhku
Vrhek je po številu hiš majhna vas, po teritoriju pa precej velika, saj so hiše in skupine hiš posejane po vsem hribu, ki leži med cesto Tržišče - Krmelj in med železniško progo ter reko Mirno na drugi strani. Malokdo ve za to vas, saj se v njej ne dogaja nič velikega. Nekoč so tu živeli rudarji, ki so služili kruh v krmeljskem rudniku. Z ukinitvijo rudnika so utonili v pozabo. Življenje v vasi pa le ni ugasnilo. Mladi so se nekako znašli. Uredili so si sodobne domove, v vasje prišla elektrika, vodovod, pred nekaj leti pa še asfalt in telefon.
Na Vrhku je danes prav lepo. Tu vlada mir, narava je neokrnjena, saj daleč naokrog ni nobene tovarne, ki bi onesnaževala okolje. Z vrha hriba (360 m) je čudovit razgled na vse strani; vidijo se Lisca, Kozje, Kum, ob lepem vremenu pa tudi Nanos in Snežnik. Vrhek ima še eno znamenitost; to je eno od treh naravnih rastišč rumene azale-je v Sloveniji. Škoda je le, da ljudje ne vedo za to. Nekaj obiskovalcev pa le pride vsako leto, največ šolarjev. Med obiskovalci pa je bil tudi znani Slovenec dr. Matjaž Kmecl.
Januarja letos pa je Vrhek doživel svoj “veseli dan”. Na priložnostnem klepetu so se pogovarjali, kako bi bilo lepo, če bi se vsi Vrhovčani dobili skupaj in se poveselili. Beseda je dala besedo in že je bil sprejet sklep, da bi poskusili pripraviti neke vrste ponovoletno praznovanje, in to v znani vaški gostilni Majcen, po domače Ulčnik. Priprave so stekle takoj. Vsi, ki še živijo v vasi, in vsi tisti, ki so se odselili, pa so še dosegljivi, so bili povabljeni na srečanje. Povedati moramo, da so tudi v gostilni Ulčnik pripomogli, da se je porodila ideja o
srečanju krajanov. Lokal so razširili, tako da lahko sedaj v lepo urejenih prostorih sprejme sto in vdč gostov.
Datum srečanja Vrhovčanov je bil določen za 24. januar. Ob osmih zvečer je bilo jasno, da bo Vrhek doživel nekaj lepega. Gostišče se je napolnilo. Prišli so stari in mladi; razlika med najstarejšim in najmlajšim je bila preko 80 let. Pobudnici srečanja Kristina in Milka sta poskrbeli za vesel začetek. S šaljivim nagovorom in izvirnimi obdaritvami zaslužnih krajanov sta naredili lep uvod v vedro razpoloženje. Godec Lojze je neutrudljivo vlekel svoj meh, zavrtelo se je staro in mlado. Po dobri domači večerji (pa še poceni je bila) seje veselje še stopnjevalo. Svojo sposobnost so preizkusili pevci, seveda ob pomoči harmonikarja. Lepo je bilo slišati ubrano domačo pesem.
Sredi noči, ko je bilo veselje na vrhuncu, smo imeli tudi nekakšen “občni zbor”. Ugotovili smo, da je tako srečanje sijajna zamisel in, da mora postati tradicionalno. Sklep je bil soglasno sprejet. Neki krajan je predlagal, naj se sprejme 24. januar kot praznik vasi Vrhek, razpoloženi harmonikar pa je dodal, da bi bilo pametno, če bi 24. januar oklicali kar za praznik “občine” Vrhek.
Da pa ne bi pozabili, koliko nas je bilo, smo se vpisali v spominsko knjigo. Čeprav so nekateri že odšli, je bilo zbranih 91 podpisov. Dokument bodo v gostilni Ulčnik hranili v spominskem poliču, na katerem piše: Srečanje Vrhovčanov, Ulčnik, 24.1.1998.
Že v jutranjih urah smo se razšli, vsi z isto željo: drugo leto se spet dobimo.
L. ŠTIH
MODNI KOTIČEK
V'
Zenski dan
Možje, fantje, moški nam tako ali drugače vsak dan izkazujejo svojo ljubezen, za vse, ki z njo varčujejo, pa so v preteklosti uveljavili praznovanje dnevov ljubezni. Novemu letu sledi Valentinovo, potem je tu 8. marec, ko je pripadnicam nežnejšega spola uradno in mednarodno namenjena večja pozornost. Možje se odkupijo za storjene "grehe ” iz preteklega leta, sinovi osrečijo matere, fantje presenetijo svoje izbranke ali pa osvajajo srca zaljubljenih.
Pomembna je pozornost. Edino pravo merilo je, da ni celoletni nadomestek, ampak dodatek, pika na i prave ljubezni. Moški, pozor! Samo še tri dni vas loči, ko boste ponovno osrečili svoje ženskice. Kako? Velikost in vrednost darila nista tako pomembna kot iskrenost in pravočasnost. V nedeljo zjutraj jo presenetite s poljubom, nato ji pripravite kraljevski zajtrk, sredi dneva ji podarite rdečo vrtnico ali kak
drug lep cvet, temu naj sledi še , , darilce. Naj bo izvirno, glede , i na želje in potrebe vaše iz- | i branke.	i
i Zenske, pozor! Pustite mo- ■ i škim, da bodo to nedeljo neo- ■ 1 virano izrazili svojo pozornost 1 1 in izvirnost. Naj vas osrečijo in 1 razvajajo. Ljubite in pustite , biti ljubljeni! Pa naj to postane , i del vsakdanjika.	■
«	JERCA LEGAN i
jah. Stroka opaža nepravilnosti na glavnih prevoznih tirih nekaterih postaj, očitna je tudi zastarelost signalnovarnostnih naprav. Sedaj na dolenjsko-kočevsko-belokra-njskem območju premoremo okrog 210 km prog (v Sloveniji je okrog 1200 km prog, v novomeški občini pa okrog 36 km), od teh ni niti delček elektrificiran (v Sloveniji je elektrificiranega okrog 40 % železniškega omrežja) in prav vse so enotirne. Uidi hitrosti so zelo skromne. Vlak od Metlike do Ljubljane vozi dve uri in pol, od Novega mesta do Ljubljane uro in pol, od Brežic do Ljubljane pa dve uri. Pot z avtom je hitrejša.
Če vržemo skupaj našteto, prištejemo zraven še pretekle izkušnje ljudi z vlaki, avtomobilsko mrzlico, relativno nizko ceno naftnih derivatov, dovršene marketinške akcije avtomobilskih prodajalcev, psihološko vrednost avtomobila... potem se niti slučajno ne gre čuditi, da se z vlakom vozijo večinoma le šolarji in delavci. Pogosto, ker jim manjka cekina, sicer bi se mnogi vozili po cestah. Gruče na postajah bi bile še manjše. Že sedaj denimo na treh novomeških postajah izstopi dnevno le nekaj pod 2.000 potnikov iz 20 vlakov, približno toliko jih nanje tudi vstopi. Po cestah v Novo mesto oziroma iz njega pa pelje dnevno kar okrog 40.000 vozil. V enem vozilu se mora peljati vsaj en človek! In če se že ljudje neradi vozijo z vlaki, ni z blagom nič drugače, ta pogosto potuje v oddaljenejše kraje. Tovarne imajo slabe izkušnje s tovornim železniškim prometom, še posebno na vzhod Evrope.
Izgradnja in posodabljanje prometne infrastrukture v Sloveniji sicer že poteka v smeri reševanja strahov pred konkurenco na senčni strani Alp pa tudi na jugu in zahodu. Gradimo krak avtocestnega križa vzhod-zahod, tudi železnica je v tej smeri sodobnejša, potekajo tudi priprave na izgradnjo hitre železnice. Vse to naj bi k nam pripeljalo del zahodnega, daljnevzhodnega kapitala, ki rine k vzhodni in srednji Evropi, omogočilo rast koprski luki in gospodarstvu. Nič oJ tega pa ne bo zadovoljilo vsakodnevnih prometnih tegob Dolenjca. Vse gre mimo njega.
TOMAŽ LEVIČAR
Liter
kurilnega olja je mogoče kupiti že za
38,70
tolarjev.
Cenejše kurilno olje
• GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO
MAGNA
Prometni tokovi se izogibajo Dolenjski
Posodabljanje cest in železnic dokazuje, da ni o enakomernem razvoju Slvoenjje več ne duha ne sluha
Težko predstavljiva je škoda, posebno na področju izgradnje prometne infrastrukture, ki jo je območju jugovzhodno od Ljubljane, torej dolenjsko-posavsko-kočevsko-belokranjskemu koncu, recimo mu krajše kar jugosloven-ska pokrajina, naredila vojna na tleh nekdanje Jugoslavije. Prekinila je tudi prometne tokove, ki so potekali preko njenih republik. Cestni in železniški promet je kajpak hitro našel alternativne poti: preko Madžarske, Romunije, Bolgarije in še kje.
Dolenjska magistralka - vezala je opevano bratstvo in enotnost -je bila pred vojno ena najbolj
prometnih cest v državi, znana tudi po svojih hudih karambolih. Ob vojni je samevala. Postala ie slepa ulica, magistralna slepa ulica. Poti čez mejo so bile redke, nekako sumljive.
Bil je čas vojne med nekdaj vsevprek ljubečimi se tudi čas, ko se je zgodil slovenski avtocestni program, tudi nacionalni program razvoja slovenske železnice smo spisali. Začeli smo egoistično skrbeti za koprsko pristanišče, na prvo mesto je tako prišla gradnja avtocestne povezave med primorskim in štajerskim delom. To nam pred vojno še na kraj pameti ne bi padlo. Je kdo morda pred desetletjem in več slišal za Dolgo vas?
Vojna vihra, naš in predvsem sosedov vsakdan, je odvihrala. Prišel je mir kot strela z jasnega. Prebuja se promet po starih poteh. Eni bežijo, drugi trgujejo, tretji le potujejo in obiskujejo. Med Hrvaško in Srbijo so vzpostavili tudi železniški promet.
Primerjajmo del stanja v prometu v novomeški občini med letoma 1980, ko je nas nesrečnike, pa vendar še brate in sestre, zapustil maršal in je to pomenilo začetek razpada Jugoslavije, in letom 1993, ko so zublji sovraštva na področju taiste Jugoslavije, v taisti družini, najhuje pekli. Leta 1980je bilo denimo na železniških postajah v občini Novo mesto
odpravljenih 493.000 potnikov, leta 1993 pa le 336.000. Skoraj podobno zaskrbljujoče se zmanjšuje blagovni promet po tirih, in sicer od 328.000 ton v letu 1980, na borih 239.000 ton v letu 1993. V letu 1980 je bilo v občini Novo mesto registriranih 15.938 vozil od tega 12.423 osebnih), leta 993 pa že kar 24.655 (18.896 osebnih). Ob tem je potrebno povedati tudi, da je bilo leta 1980 v novomeški občini 4.768 telefonskih naročnikov, leta 1993 pa že 14.770. Že same po sebi so te številke zgovorne, govorijo o Človeku tega časa.
V času slovenske avtocestne graditeljske manije je železnica
pozabljena in odmaknjena. Za investicije dobi le 0,2 % bruto domačega proizvoda, avtoceste pa kar desetkrat več. Komu mar ekonomičnost, ekologija, prometna varnost? Železnica seveda ima svoje razvojne načrte, če bo država zanje dala primerno mošnjo denarja, se morda izpolnijo, no, jugoslovenski konec, kol rečeno, odstavljen na slepi tir že pri izgradnji avtocestnega omrežja, je tudi tu več kot zapostavljen. Mnogo več kot kakšno novo lončnico, Tei bo visela na pročelju stare postaje, si ni obetati.
Do Novega mesta oz. do Straže pri Novem mestu je vlak sicer prvič pripeljal leta 1894, do Metlike pa leta 1914. Zdi se, da se od tedaj ni dosti spremenilo. Proge potekajo večinoma po gričevnatem in hribovitem terenu - grajene so v lokih in z nagibom tudi 8 do 15 promilov - so tako zastarele, da imajo delavci večje probleme že pri manjših rekonstrukci-
UMRLA JE MARIJA BRUNEK -Čeprav je mama Marija Brunek iz Šmihela pogumno in še polna življenjskih moči zakoračila v stoto leto, žal ni bila kos nenadni nezgodi. V življenju je premagala marsikatero oviro, a smrti ni mogla. V četrtek smo se od nje poslovili na šmihelskem pokopališču.
KORK Šmihel
NOCOJ: RAZSTAVA O
KAPITELJSKI NJIVI V VAŠEM KANALU
Zanimivo razstavo v Dolenjskem muzeju, ki predstavlja obsežno poglavje Železne dobe na Slovenskem, bo drevi novomeška televizija Vaš kanal oddajala v posebni oddaji ob 18. uri.
TORTA ZA RIBNIŠKO RULETO
RIBNICA - Zelo dobro pripravljeno pustno rajanje v Ribniški dolini še odmeva. Med številnimi udeleženci, nekateri so se prvič predstavili, so bili tudi tokrat nepogrešljivi člani ribniške (ameriške) rulete.
YC“	. _. .
■
Sem Telekomova telefonska tajnica, majhna In sposobna.
Ali veste, da me lahko kupite za 17.232 SIT in še to na 3 obroke? Prav imate, zelo ugodna cena!
Na Vašo željo me brezplačno prinesejo in priključijo pri Vas doma. Vse to lahko lepo uredite po telefonu na brezplačni telefonski številki 080 88 22 ali osebno v vseh Teletrgovinah Telekoma Slovenije.
Pokličite zdaj!
. http://www.tefakom.si/teiinicaj
Telekom^ Slovenije
KNJIŽNI SEJEM IN OGLED STARIH ŠOLSKIH GLASIL - V petek, 6- februarja, smo uro slovenščine spremenili v ogled knjižnega sejma in starih šolskih glasil. Po malici smo se zbrali i’ razredu in si v jedilnici ogledali razstavljene knjige. Nekateri so gledali kuharske knjige, drugi otroške in tretji tiste zanimivejše, v katerih izveš vse. Ostale pol ure smo porabili za ogled starih šolskih glasil. Nekatera so bila v posebnih vitrinah, zato smo jih lahko le gledali. Odprti smo vitrine in glasila tudi prelistati. Takrat še niso imeli računalnikov in so tipkali na pisalnem stroju in pisali z roko. V ta glasila je veliko pisala naša učiteljica pa tudi njeni sošolci. (Karmen Potočar, 4.a OŠ Dolenjske Toplice)
PODROČNO TEKMOVANJE RAČUNALNIČARJEV - V četrtek, 12. februarja, smo v osnovni šoli izvedli 2. področno računalniško tekmovanje v oblikovanju besedil s programom Word for Windows. Udeležili so se ga učenci osnovnih šol občin Brežice, Krško, Sevnica, Šentjernej in Škocjan. Zmagal je Aleš Maver iz 7.r. OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, na 2. mesto se je uvrstil Jernej Hostariz3.r. OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega in na 3. mesto Igor Vizec iz Š.r. OŠ Šentjernej. Prvouvrščeni bo zastopal posavsko regijo n» državnem tekmovanju računalničarjev osnovnih šol v Ljubljani. Vsi tekmovalci in njihovi mentorji so glede na dosežen uspeh prejeli primerne ttagrade, ki so jih prispevali sponzorji, za kar se jim lepo zahvaljujemo. (Foto: V. Hostar, OŠ 14. divizije, Senovo)
Zajčki postali pingvini
Dva meseca v znamenju pingvinov in večnega ledu -Za konec tudi ples z Urško in pingvinje pustovanje
PO DEŽELI ANTARKTIKI - Za starše je bilo morda zahtevno in za vzgojiteljico naporno, toda malošolarji so bili navdušeni nad pingvi-| ttjimi dnevi, “učne ure"so dali čez mimogrede in za zaključek šepu-I kovali kot skupina pingvinov. (Foto: H. D. G.)
NOVO MESTO - V vrtcih, tudi novomeških, otroci že dolgo niso zgolj v varstvu. Zato da jim ni dolgčas in da se naučijo čimveč koristnih stvari za življenje, počnejo vse mogoče, odvisno pač od iznajdljivosti in marljivosti vzgojiteljic. Skupina malih šolarjev iz vrtca Labod se sicer imenuje po zajčkih, toda zadnja dva meseca njihovi dnevi potekajo v znamenju pingvinov.
Kot pravi njihova tovarišica Anica Metelko, so potovali po deželi pingvinov, Antarktiki, spoznavali pingvine in njihove navade pa deželo ledu, led (tudi njegovega slajšega brata - sladoled), različna stanja vode, njeno
kroženje v naravi in še in še. Seznanili so se s prebivalci dežele večnega ledu na jugu in na severu Zemlje, torej tudi Eskime, naredili iglu, se pogovarjali, risali, izdelovali in gledali pingvine.
Da bi si pingvinji svet čimbolj približali, so se tudi sami prelevili v te zanimive ptiče. Zato jim je kot nalašč služil pust. Pingvinje obleke so šivali in priskrbeli starši Zajčkov, ti pa so v njih še posebej zablesteli ob plesu, ki so se ga naučili s pomočjo glasbe in učiteljev plesne šole Urška - Mateje in Borisa Janičijevič. Otroci so se navdušeno odzvali na ustvarjalne gibalne vzorce v ritmu glasbe.
B. D. G.
irii-MttH
IZLET V CELJE
V ponedeljek smo odšli v Celje gledat igrico o Trnuljčici. Med vožnjo smo prepevali razne pesmice in se sladkali. Ko smo prišli v Celje, smo najprej pojedli sendviče in si radovedno ogledovali mesto. Nato pa smo odšli v gledališče. Sedeli smo na balkonu, da smo bolje videli. Ko je bilo konec, smo se vrnili na avtobus. Tudi ko smo se vračali domov, smo se lepo zabavali. Zgodba o Trnuljičici je bila zelo lepa. Želim si, da bi še večkrat ponovili tak izlet, kajti to je bilo še eno novo doživetje v življenju.
DEJAN MARKOVIČ, l.r.
OŠ Krmelj
IZLET NA BRUNK
Z avtobusom smo se odpeljali na Brunk. Obiskali smo lovca. Pokazal nam je živali v ograji. Tam smo videli srne in jelene, lisjaka in grlice. Videli smo tudi stare predmete. Všeč mi je bila stara žaga. Nato smo šli k cerkvi. Videli smo reko Savo v dolini. Vrnili smo se v šolo.
MIHA POVŠIČ, mala šola OŠ Tržišče
DAN ODPRTIH VRAT
Na raški šoli smo 6. februarja imeli dan odprtih vrat. Otroci smo se udeležili kar nekaj aktivnosti in obujali stare običaje. V gosteh smo imeli nekaj starejših občanov, ki so nas poučevali o starih, pozabljajočih se domačih delih. Ena od skupin je delala cvetje iz krep papirja, šopke za v vaze in občudovanja vredne venčke. Marsikdo je prisluhnil pevcem, ki so zraven še ružili fižol, sekali drva itd. Omamno je dišalo iz
GUMBEK ŠT. 2
DOLENJSKE TOPLICE -Delavke in otroci vrtca “Gumbek” so pripravili drugo številko svojega glasila z naslovom Gumbek. V njem so zbrali in objavili pesmi in zgodbe o športni gumbariji, ki so jih napisali otroci in njihovi starši, utrinke in zanimivosti iz različnih dejavnosti, s sodelovanja s starši, nekaj strani pa je namenjenih tudi za kratek čas. Odgovorni urednici sta vzgojiteljici Marjeta Jordan in Darja Mrvar, za likovno opremo pa so poskrbeli kar otroci vrtca.
PEKARNA
V pekarni smo bili 6. januarja. Odpeljali smo se z avtobusom. V testo smo dali preveč vode. Imeli smo mleko v prahu. Da smo naredili testo, smo rabili moko, kvas, mleko, sol, sladkor in vodo. Naredili smo štručke, pletenke, kifeljčke in par-keljne. Vse smo dali v peč. Kmalu se je speklo. Pek Marko je naredil želvo in krokodila. Odpeljali smo se v šolo.
JANJA MIRTIČ, l.r.
OŠ Trebnje, podružnica Dobrnič
KULTURNO JE:
•	pomagati invalidom in otrokom čez cesto (Simon)
•	odstopiti sedež v avtobusu mamici z otrokom v naročju (Boštjan)
•	pozdraviti učiteljice, sosede in starejše ljudi (Marija)
•	zahvaliti se sošolcu za pomoč pri nalogi (Janez)
•	ogledati si lep film, igrico ali obiskati muzej (Damjan)
•	prebrati dobro zgodbo (Boris)
•	pred jedjo si umiti roke in lepo jesti pri mizi (Darko)
•	hoditi v šolo čist in počesan (Klemen)
Učenci 5.r. OŠ Dragotin Kette, Novo mesto
kuhinje, kjer smo kuharji seveda ob pomoči izkušenih kluharic, pripravljali slastne krofe, kekse in flancate. Pri lončarju so se nekateri naučili delati izdelke iz gline, v drugi skupini opletati steklenice in plesti košare. Kmečke igre so potekale v telovadnici. Posebno čast smo imeli gostiti Ančko Žibert, ki nam je ob koncu prebrala nekaj svojih verzov. Čisto na koncu so nam učenci 6. r. uprizorili igro o ličkanju koruze. Dan je bil zanimiv, poln presenečenj, predvsem pa zelo poučen.
DARIJA PETEREC, 8.r.
OŠ Raka
POSTALA SVA PRIJATELJA
Med počitnicami sem pri teti in stricu spoznala prijatelja. To ni moja sošolka ali sošolec, to ni hišni ljubljenček, ampak gozdna žival - srnja-cek Janko. S stricem in teto smo ga našli še čisto majhnega in brez mamice med košnjo. Odnesli smo ga domov. Teta mu je pripravila stekleničko z mlekom, ker pa je bil močno prestrašen, je hranjenje potekalo kar dolgo. Postajal je vse večji in kmalu je spoznal, da so tudi piškoti zelo dobri. Z njimi sem se mu prikupila. Če sem ga poklicala, ie stekel k meni. Tfemu so se vsi čudili. Proti koncu počitnic, ko je bil že dovolj velik in je znal skrbeti zase, so ga spustili v gozd. Tako je moj nenavadni prijatelj odšel. Upam, da se me še kdaj spomni in da mi je hvaležen, ker sem skrbela zanj. Jaz rada pomislim nanj.
MOJCA KASTELEC, 5.r.
OŠ Stari trg ob Kolpi
DOBIL SEM BRATCA
Moj najsrečnejši dogodek je star eno leto. To je rojstvo mojega bratca. Mami mi je povedala, da bomo dobili dojenčka. Bil sem zelo vesel. Opazoval sem njen trebuh, ki je bil vsak mesec večji. Končno je prišel oktober. V soboto smo mamico odpeljali v novomeško porodnišnico. Naslednje jutro sem izvedel. Po kosilu smo se z očijem odpeljali na obisk. Pri vratarju smo izvedeli, v kateri sobi ležita. Zagledal sem mamo z majhno štručko v naročju. Dojenček je bil tako majhen, da se ga skoraj niserp upal dotakniti. Po tednu dni sta prišla domov. Dnevi z dojenčkom so nam hitro minevali, saj je bilo vsak dan kaj novega. Kar naenkrat je minilo eno leto in naš junak je shodil. Zelo rad ga gledam, še posebej, kadar kakšno ušpiči.
MIHA REPOVŽ, 4. r.
OŠ Milan Majcen, Šentjanž
Kaj bi naredil
•	z dobrimi arhitekti bi obnovil in opremil grad v Soteski in v njem odprl muzej (Tomaž)
•	asfaltirala bi vse vaške ulice in obnovila stare hiše v Soteski (Heidi)
•	strogo bi prepovedala in kaznovala odvoz smeti v gozdove (Urška)
•	za cerkvijo v vasi Gorenje Sušice bi pospravil razbitine avtomobilov in tam uredil teniško igrišče, zgradil bi trgovino
•	v Občicah bi uredila okolico hiš in zgradila otroško igrišče (Erika)
•	če bo referendum v naši KS uspel, upamo, da bo novi župan uresničil vsaj nekaj naših predlogov.
Učenci 4.b Novinarski krožek Dolenjske Toplice
V ŠENTJANŽU SO DOMA DOBRI IGRALCI
V soboto, 14. februarja, sem si ogledala igro Kreflova kmetija, ki so nam jo zaigrali naši znani in odlični igralci pod vodstvom Anice Groznik. Ker je v tej igri nastopila tudi moja sošolka Petra, sem že pred nekaj dnevi izvedela, kaj se bo dogajalo. Nestrpno sem pričakovala soboto. V dvorani sem komaj našla mesto, kamor sem se usedla. Igra se je pričela. Zanimiva scena, igralske spretnosti, vsebina... Vse to si je bilo vredno ogledati. Vsega res ne morem napisati, zato naj poudarim le, da mi bo igra ostala še dolgov lepem spominu. Želim si še več takih so-
MAJA REPOVŽ, 7.r.
OŠ Milan Majcen Šentjanž
CE BI BIL POMEMBNA TELEVIZIJSKA OSEBNOST
Pozdravljeni! Sem vaš novi voditelj dnevnika, Marko Avbar. Najprej poglejmo na tuje. Kitajsko je ponoči prizadel hud potres, ki ni terjal žrtev. Bog ne daj, da bi se kaj takega zgodilo pri nas. Na Kubi so se ob sedmih zjutraj odprla volišča. Kubanci volijo novega predsednika, vendar njegovega priimka ne znam prebrati. Pa pustimo zdaj to in poglejmo drugam. V Indijski ocean je strmoglavilo športno letalo. Nesreča je povzročila le materialno škodo, žrtev pa ni bilo, saj kolikor jaz vem, je to letalo bilo le igrača na daljinsko upravljanje. Razbitine še iščejo, saj ni čudno, ko pa je bito tako majhno. Preglejmo še agencijske novice iz domovine. V Mariboru so odprli likovno razstavo slikarja Gregorja Avba rja. Otvoritve se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo Štefko. To bi bilo za danes vse. Glejte nas še naprej, jutri pa spet nasvidenje.
MARKO AVBAR, 5.b OŠ M ima Peč
SOLIDARNOSTNA
AKCIJA
N« OŠ Žužemberk s pod-ružniami Ajdovec, Dvor in Šmihel vsako leto izvedemo v suj eno solidarnostno akcijo. Letos smo se odločili, da obdarimo invalidne vrstnike iz Kamnika, ki v poletnih mesecih taborno v Žužemberku ob Krki. V akciji je sodelovalo 468 šolarjev, za zbrani denar smo nakupili knjige in kasete. V petek, 23. januarja, smo tri učenke v spremstvu socialne delavke Marjete Zupančič in učiteifice Helene Glavič darove odpeljali v Kamnik. Prijazno so nas sprejeli in nam zavod tudi razkazali. V njem je 106 invalidov, zaposlenih pa 173 delavcev. V zavodu je tudi srednja Šola. Imajo svojo konjušnico, kjer je pet konjev. Našega darila so bili veseli, saj je knjižničarka povedala, da učenci radi berejo. Ob slovesu so nam podarili knjigo o Kamniku in ročno izdelanega psička.
MAJA ISKRA, 7.b OŠ Žužemberk
MOJ ROJSTNI DAN
4. novembra sem imela rojstni dan. Ker imam veliko prijateljev, sem ga praznovala večkrat. Dobila sem veliko daril. Prijateljica Breda mi je prinesla knjigo, domači pa so mi kupili kolo. Ko smo se peljali iz šole, se je mami vseskozi pretvarjala, da mi ga niso kupili. Potem pa veliko presenečenje - novo kolo me je čakalo pred garažo. Ker je bila že tema, ga najprej nisem videla. Atije vanj posvetil z žarometi avtomobila, na kolesu pa je bila privezana velika rdeča pentlja. Zelo sem bila vesela. Ko sem tiste dni praznovala rojstni dan, sem se imela zelo lepo. Žal je mamica zbolela in za zabavo s prijatelji je poskrbel ati. Bilo je lepo in ugotovila sem, da zna tudi moj ati poskrbeti za zabavo.
VITA SIMONČIČ, 2.a OŠ Savo Kladnik, Sevnica
Moj veseli pust
•	Za pusta si želim biti muca. Pokazat se bom šla k babici, teti in bratrancem. Bom vesela maškara. (Alenka Virant)
•	Našemila se bom v Piko Nogavičko. Obleko mi bo seši-la mamica. S seboj bom vzela košarico za bonbone. (Ingrid Krevs)
•	Za maškare si želim biti Zoro. (Nejc Uhan)
•	Vojak bom. Mamica dela v vojašnici, zato bom dobil tam obleko in čelado. Pištolo in puško si bom sposodil. (Nejc
•	Tildi jaz bom Zoro. Obleko bom kupil v BTC. Pokazal se bom mamici, učiteljici in sošolcem. Šel bom tudi po blokih in dobil krofe. (Srdan Alapovič)
•	Za pusta bom klovn ali ciganka. Obleki že imam, ker sem bila že oboje. Rada se našemim. (Tanja Šušteršič)
•	Policistka bom. Ponudili mi bodo sladkarije. (Ana Vučičič)
•	Letos bom frizerka. Šla bom k babici, dedku in sestrični. (Špela Turk)
Učenci 2. in 3. r. podaljšanega bivanja OŠ Šmihel Novo mesto
JEŽEK - BEZEK
V gozdu je ježek, ki mu je ime Ježek - Bežek.
Obleko ima rjavo, strašno kot levjo glavo.
Po sadovnjaku se potika in hruške na bodice natika.
Vjeseni, ko sonce zahaja, ježek nagaja.
Ko pride zima, se dobro skrije, da ga nihče ne odkrije.
ALEKS MAR1JANOVIČ, 3.c OŠ Grm, Novo mesto
JUTRO
Ko zjutraj se zdani, budilka me zbudi.
Mama pricaplja in me strese, kar se da.
KAJ JE Z ZIMO?
Zimski čas se že skoraj izteka, snega pa še ni bilo niti toliko, da bi se lahko enkrat zapeljala s sanmi. Sprašujem se, kaj je letos s to zimo. Ali se je naveličala biti zima in želi biti pomlad? Zima nas je letos obdarila s pomladnim cvetjem, o snegu pa ni nobenega sledu. Nestrpno gledam v nebo m prosim zimo, da bi nam podarila nekaj snega vsaj takrat, ko bodo zimske počitnice. Toda ne vem, če bo kaj iz tega, ker se letos vse čudno nosi.
TATJANA STUŠEK, 2. r.
OS Krmelj
Pregledni cede
Glasbeni projekt DNŠ cede Novo mesto 1975-1995
NOVO MESTO - Od druge polovice sedemdesetih let do danes je Novo mesto z okolico eno od slovenskih središč pop-rock-folk glasbe. Že pred letom 1975 so sicer obstajali različni bendi, ki so igrali džezovsko, plesno ali zabavno glasbo (Dizzy combo, Mosquitos, De-hors, Črni tulipani, Eons, Sonce), vendar jim ni uspelo posneti lastnih skladb, tudi če sojih imeli. Mejnik predstavlja skupina Rudolfovo, ki je kot prva izdala svojo ploščo. Za njo

uoviuuv/ovmi 6iasiw SKupillv
Drevored, Orioni, Pandan, Strip, Županova torta, Bacili, Zdene Kockar, General Lojze, Lost Cali-fornians, Peta avenija, Avalon, Full Spoon, Proteus, Goga bend, God damn blues band in druge, v devetdesetih letih pa še Društvo mrtvih pesnikov, D’Kovači, Mercedes band, Barakuda, Dan D, Copacabana, Coco, The Madžars, Minister Gregor, Stara pravda, The Rings, Wet Bed in druge. Mnoge skupine so ustvarjale lastno glasbo in jo tudi posnele, vendar do izida samostojnih albumov (razen pri nekaterih) ni prišlo. Napol pozabljene nekdaj in še danes odlične skladbe tako počivajo v radijskih in drugih arhivih.
V Društvu novomeških študentov so prišli na zamisel, da bi novomeško glasbeno produkcijo zadnjih dvajsetih let ovekovečili na kom-pilacijski zgoščenki Novo mesto 1975-1995. Namen projekta je predvsem ohraniti dobro glasbo na kvalitetnejšem nosilcu zvoka, seznaniti mlajše rodove z zabavno glasbeno ustvarjalnostjo v Novem mestu v zadnjih dvajsetih letih in širši slovenski javnosti predstaviti potenciale Novega mesta. Vsi sodelujoči avtorji so se odpovedali honorarju od prodaje cedeja, morebitni dobiček pa bo namenjen opremi novega mladinskega kluba v Kulturnem centru Janeza Trdine.
T. KONCILIJA
Pomanem si oči, vstanem en dva tri.
Zima lena je zaspala, saj snega še ni poslala.
Dež! Oh, snega ni, kako radi bi se smučali.
OŠ Dobova
TITANIK SE POTAPLJA V SOLZAH
Odkar v Brežicah vrtijo film Titanik, so vsa dekleta čustveno “razrvana Nekatera solzic niti ne morejo prikriti. Ubogi Leonardo di Caprio! Utonil bi lahko v dekliških solzah. Le zakaj je rinil na Atlantik? Take filmske histerije ni povzročil še noben film v naši generaciji. Nekatere hodijo v kino jokat po večkrat, pa še plačajo povrhu. Fantje pa kdaj smrknejo v rokav. Kaj vse naredi ljubezen! Fantje, postanite Leonardi, doživeli boste čudeže. Film je izredno zanimiv, slikovit in neverjeten.
JANI LIPEJ, 8.r OŠ Artiče
ŠAH V OŠ ŠMIHEL - V naši šoli imamo veliko interesnih dejavnosti in med njimi tudi šah. Učenci OŠ Šmihel so na ekipnem šahovskem tekmovanju za starejše dečke, ki je bilo januarja v OŠ Mirna Peč, postali občinski šahovski prvaki. Pridobili so si pravico do nastopa na področnem šahovskem tekmovanju, na katerem pa so osvojili drugo mesto. Učence vodi g. Kastelic, ki je s svojimi učenci šahisti zelo zadovoljen. (Učenci literarno - novinarskega krožka OŠ Šmihel)
®>MERK
5 1 j 1
^	1—_
7 ^ -
(kletna garnitura vrtnega orodja, MUTA, LOT 4, vrtne grablje z ročajem 150 cm, prekopne vile in lopata štiharica z ročajem 100 cm
aluminijaste podstrešne stopnice,
ELLES, PS120, mere: 120x70 cm
drobilec odpadkov, AL-KO,
H 1300 DS, moč 1300 W, motor z zavoro, termično varovalo, za veje do debeline 25 mm
lamelni parket, TVIN, hrast, S kvaliteta, mere: 160 x 160 mm

4-delna garnitura sanitarne keramike
0LYMPIA, Merkur, bele barve
.. in še 46 izdelkov za vaš dom po izjemno vročih cenah:
kompostnik, AL-KO, Aerotherm 400	12.999,60
škarje za obrezovanje vej, UNIOR, 550	1.490,00
folija za prekrivanje gredic, A6R0K0M	590,00
samokolnica za kmetijstvo, LIV, 6-922 S. 790,00 presejalna mreža v okvirju, PLETIVAT	1.390,00
skleda, LKC, 1034, velika	990,00
skleda, LKC, 1035, srednja	790,00
pekač za potice, LKC, 1002	1.790,00
majolika, LKC, 1017	1.290,00
pomivalno korito, KOVINOPLASTIKA, Elegant 10 9.490,00 enoročajna sanitarna armatura za korito,
ARMAL, 58-520-100 F	13.590,00
enoročajna sanitarna armatura za umivalnik,
ARMAL, 58-510-100 F	15.990,00
enoročajna sanitarna armatura za kad,
ARMAL, 58-550-130	15.490,00
kad, KOLPA, Sonata	25.590,00
kad za tuš, KOLPA, Tango	13.990,00
paravan za kopalno kad, KOLPA	15.690,00
WOsplakovalnik, LIV, Laguna	3.390,00
WCdeska, plastificirana	4.190,00
avtomatska varovalka, ELEKTROELEMENT,
Etimat B	590,06
kabelska roleta, ELLES, Hobi KRH 1	4.990,00
vrtalno kladivo, BOSCH, GBH 4 DSC	89.990,00
enofazni mešalec za beton, LIV, 120 litrov 43.990,00 armaturna mreža Q139	2.190,00
armaturna mreža R 424	4.990,00
troslojna kombi fasadna plošča FRAGMAT 1.190,00/m2 stiropor, FRAGMAT, SGP12 A, 2 cm	160,00/nr1
stiropor, FRAGMAT, SGP 12 A, 5 cm 370,00/m1 strešna lepenka, IZ0LIRKA, št. 150	1.190,00
Izotekt, IZ0LIRKA, V 4	4.490,00
Izotem, IZ0LIRKA, V 3	2.490,00
Ibitol, IZOLIRKA, 9 kg	1.190,00
plinski gorilnik za polaganje izolacij,
LUKAGAS, PG150 VS	4.590,00
Tekapur, TKK, 750 ml	660,00
silikonski kit TKK, A transparent	410,00
lepilo za lamelni parket, MITOL, Parketolit 1511 880,00 poliuretanski lak za parket, C0L0R, Bukolit 4.990,00 aluminijasta poravnalna letev, PAMEČE	1.990,00
aparat za rezanje keramičnih ploščic,
UNIFLIES	5.990,00
lepilo za ploščice, PALISKA	890,00
keramične ploščice, GORENJE, 137, Sava 1.290,06/m2 keramična ploščica z dekorjem, GORENJE,
130/III, Sava 137	400,00
keramične ploščice, GORENJE,
328 P, Blanka	1.490, OO/m2
keramična ploščica z dekorjem, GORENJE,
328P - 263/GBIII, Blanka	390,00
keramična ploščica z dekorjem, GORENJE,
2006 - 305/GBIII L, Blanka	320,00
keramične ploščice, GORENJE, 328, Roza 1.490,00/m2 delovna obleka, LOSTAR, Farmar	4.490,00
I
E
n
S
d
s
n
v
t
K
C
h
i
r
/
\
i
I
MERKURJEVI POPUSTI IN PLAČILA NA OBROKE
ŠE 4% DO 10% POPUSTA
•4% ceneje pri vsakem takojšnjem plačilu s kartico DINERS-MERKUR
•	4% do 10% ceneje pri takojšnjem plačilu nad 5.000 SIT z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA
DO S OBROKOV BREZ OBRESTI
•	pri nakupu na 5 čekov z odloženim plačilom
•	na Merkurjevo posojilo do 5 obrokov
•	pri obročnem nakupu z OINERS-MERKUR (s lem da prlračunamo obresti (2-2%, 3-2%, 4-3%, 5-4%), obenem pa upoštevamo tudi 4% popust na kartico)


Cii*!*. ; ■
t>^

TUDI NA 12 OBROKOV	\ iMt„,
•	možnost nakupa na 12 čekov z odloženim plačilom
•	na posojilo do 12 obrokov
•	na največ B obrokov s kartico DINERS-MERKUR
Minimalni znesek oz. obrok Iv 5.000 SIT, pri nakupu nad 5 obrokov priračunamo obresti, In sicer 6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, II- 6%, 12-7%. Pri obročnem nakupu z DINERS-MERKUR pa velja 5-5%, s lem da obenem upoštevamo tud14% popust na kartica
Kam po vroče cono?
V PRODAJALNE NOVOTEHNE
GRADAC: Novotehna, » 068 69 222 KOSTANJEVICA NA KRKI: Novotehna, » 0608 87 468 KRŠKO: Novotehna, » 0608 21 218 NOVO MESTO: Novotehna - Glavni trg, » 068 323 080
Novotehna - Tehnični center, » 068 324 007 Novotehna - Gradbeni center, » 068 321 434 TRE0NJE: Novotehna, » 068 44 013 IN V MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE GROSUPLJE: Vimont, n 061 764 068 NOVO MESTO: Kovinar, »068 323 836 ŠENTVID PRI STIČNI: Agrograd, » 061 785 444 SLOVENSKA VAS PRI ŠENTRUPERTU: Kovinoprodaja, » 068 47 713 TRERNJE: PC Kovinoprodaja, » 068 44 249

o 'o
ENAKOPRAVNOST
V
Zenske naj delajo, moški pa vladajo
Po zastopanosti žensk v vladi, parlamentu in organih lokalnih oblasti je Slovenija med tistimi državami v Evropi, ki imajo najmanjše število. Svet Evrope, katerega članica je tudi Slovenija, si že dalj časa prizadeva spodbuditi svoje članice, da bi sprejele tako nacionalno zakonodajo kot tudi vladne in druge ukrepe, ki bi zagotovili enakomerno zastopanost moških in žensk na vseh področjih družbenega življenja, tudi v politiki. Toda pot do enakih možnosti žensk in moških je po ugotovitvah razpravljavcev okrogle mize o politični emancipaciji žensk v Sloveniji in Evropi, ki je bila pred kratkim v prostorih Informacijsko-do-kumentacijskega centra Sveta Evrope pri NUK v Ljubljani, še dolga.
“Obča značilnost postsocialističnih družb je v oživljanju mo-škosrediščne kulturne tradicije, ki se kaže na različnih ravneh; zelo naraščajo razlike v plačah po spolu, med brezposelnimi veliko hitreje narašča število žensk, morda od vseh teh držav še najmanj v Sloveniji, drastično pa se je zmanjšalo tudi število žensk v političnem delovanju,” je povedala dr. Maca Jogan, redna profesorica na fakulteti za družbene vede. V teh družbah je bila v času socializma enakost spolov zapisana kot načelo, sedaj pa je tako kot socializem zasramovana tudi enakost. Slovenija je drugačna od ostalih nekdanjih socialističnih držav. “V 60. in 70. letih so v Sloveniji tako kot v skandinavskih državah začele nastajati ustanove (npr. vrtci), ki so razbremenjevale žensko, zato so tudi spremembe v 90. pri nas drugačne,” je razložila dr. Joganova in poudarila, da so se te ustanove gradile po volji ljudi, ne države.
Predsodki na najvišji ravni
Oživljanje moškosrediščne kulture v 90. letih se je pri nas konkretno pokazalo pri zahtevi po prepovedi splava: ustavno so hoteli onemogočiti, da bi ženske še naprej razpolagale s svojim telesom. To jim ni uspelo, uspeli pa so, da ni bil sprejet predlog zakona o kvotah. Po vsem tem, kar je pokazala anketa, ki jo je dr. Joganova naredila med 112 docentkami in asistentkami na fakultetah, pa to niti ne čudi. Neenake možnosti za delo imajo ženske na žalost tudi v akademski sferi. Anketa je pokazala, da so ženske
izenačene z moškimi kolegi na račun skrajševanja svojega prostega časa, veliko bolj kot nje pa jih obremenjuje družina; v primeru, ko je njihov otrok bolan, njihovi partnerji izginejo, skoraj vedno morajo za otroke poskrbeti one. “Skoraj polovica docentk in asistentk se je srečala tudi z negativnimi predsodki (npr.: lepa ženska - topa glava ipd.), zato predsodki niso zgodovinski spomin, so zdaj in tukaj, celo v akademskih ustanovah,” je nazorno s primeri povedala dr. Joganova. Večina akademsko delujočih žensk nima predstave kako naprej, mnoge upajo na evolucijo, torej, da se bodo stvari same izboljšale. Pa se bodo res?
Borut Pahor, vodja delegacije Državnega zbora RS v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, je predstavil prizadevanja skupščine ter naloge novega odbora za enake možnosti žensk in moških, ki je bil sprejet na nedavni zaključni seji parlamentarne skupščine v Strasbourgu. Deloval tudi v odboru za enakost spolov, ki pa se je kasneje preoblikoval v komisijo, kar je pomembno, saj za razliko od odbora lahko predlaga tudi za članice zavezujoče dokumente. Pahor je dejal, da so pri zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških še najbolj uspešne tiste družbe, ki jim je to uspelo urediti pravno in dejansko. Prepričan je, da se to ne da doseči čez noč, da pa imajo politične stranke privilegiran položaj v primerjavi z Državnim zborom, saj samostojno oblikujejo svojo politiko, npr. vpeljejo sistem kvot. “Vprašanje o enakih možnosti
žensk in moških ni le vprašanje civilne sfere, ampak tudi vprašanje politike države,” je zaključil Pahor.
TUdi ženske volijo moške
In zakaj ni v parlamentu večjega števila žensk? Odgovor na to je poskušala poiskati dr. Milica Antič Gaber, asistentka na Filozofski fakulteti, ki je na to temo pripravila doktorsko disertacijo. Dr. Antičeva pravi, da naj bi bile ženske v parlamentu zato, ker so sposobne poskrbeti za naš skupni interes, ne zgolj za interes žensk. Osredotočila seje na vpliv volilnega sistema, strank in posebnih strategij. V Sloveniji imamo proporcionalni volilni sistem, ki naj bi pozitivno vplival tudi na možnost izvolitev žensk. V Skandinaviji gre za skupen nastop moških in žensk na enotni kandidatni listi, pri nas pa si kandidati konkurirajo med volilnimi okraji. “Politične stranke se do žensk lahko različno opredeljujejo, na žalost so slovenske politične stranke ostale le pri verbalni podpori,” je povedala dr. Antič - Gabrova. In če stranke žensk ne uvrstijo na kandidatno listo, jih volivci tudi ne morejo voliti. Izgovori, da je vse to le vprašanje žensk, pa pomeni odrivanje tega problema na rob. V Skandinaviji so uspeli z dvojno strategijo: ženske so množično vstopale v politiko, kvote pa so jim omogočile delovanje v njej.
In kakšno je dejansko stanje zastopanosti žensk v slovenskih političnih strankah? Največ žensk v stranki naj bi imeli Slovenski
O ENAKIH MOŽNOSTIH - Na okrogli mizi o vprašanjih politične emancipacije žensk in moških v Sloveniji in Evropi so sodelovale predvsem ženske. (Foto: J. D.)
krščanski demokrati: po eni oceni 60 odst., po drugi 48; s 36 odst. jim sledi Združena lista socialdemokratov, le z odstotkom manj Slovenska ljudska stranka (31 odst.). Demokratična stranka upokojencev Slovenije, vse ostale stranke pa imajo v svojih vrstah manj žensk. Darinka Mravljak, ki je sicer predsednica komisije za politiko enakih možnosti v Državnem zboru, prihaja pa iz Slovenske ljudske stranke, je povedala, da so v stranki naredili anketo in povprašali ljudi, koga bi volili po spolu, če bi bila kandidata enakovredna. Skoraj tri četrtine anketiranih je odgovorilo, da bi volili moškega. “Zakon o kvotah smo rušile ženske same,” je dejala Sonja Lokar.
V komisiji za politiko enakih možnosti, ki deluje od maja lani in pravzaprav nadaljuje delo komisije za ženska vprašanja, deluje 10 članov, zanimivo je, da so od tega samo tri ženske. Komisija obravnava zakone in akte, ki se tičejo vprašanja enakosti med spoloma, pa tudi najrazličnejše mednarodne akte. “Ker so pred nami lokalne volitve, bomo poskušali predlagati ukrepe za enakomerno zastopanost moških in žensk na volitvah,” je povedala Mravljakova. Dolgoročni cilj komisije pa je določitev strategij in ukrepov, ki bi jih moral sprejeti parlament. V delo komisije se vključuje tudi Urad za žensko politiko pri vladi RS, ki ga vodi Vera Kozmik. Urad je zadolžen za pripravo nacionalnega programa o enakih možnostih žensk in moških, ki naj bi v obravnavo v parlament prišel že marca. Imel bo 14 poglavij, med katerimi so najpomembnejša poglavja, ki govorijo o vključevanju žensk v procese odločanja, trg delovne sile, usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti in področje nasilja.
Spremembe lahko pospešijo stranke, vlada, parlament, seveda ob prizadevanju nevladnih organizacij in skupin, pomembno vlogo pa imajo tudi mediji. Žal so nevladne skupine razpršene in nepovezane in zaradi tega tudi nemočne. Največ pa lahko storijo politične stranke, že za bližajoče se lokalne volitve lahko poiščejo kandidatke in jih predstavijo v lokalnih medijih. Sicer pa prizadevanja za enake možnosti niso le prizadevanja žensk, ampak tudi moških.
JOŽICA DORNIŽ
ROJSTNA HIŠA DR. IVANA ORAŽNA
V precepu stanovanjskega zakona
Kostanjevica je rojstno mesto dr. Ivana Oražna, društvenega delavca, prvega staroste jugoslovanskega Sokola in mecena medicinske fakultete, kateri je zapustil svoje Premoženje, tudi rojstno hišo v Kostanjevici, v ulici, ki nosi njegovo ime. Hiša je bila sprva v upravljanju občine Krško, z uveljavitvijo stanovanjskega zakona pa je prišla v last Medicinske fakultete v Ljubljani, ki želi stavbo urediti v reprezentančni objekt. Zato je vodstvo fakultete tamkajšnjim stanovalcem Pomagalo opremiti druge domove, iepri eni stanovalki se je zataknilo, Pri danes 54-letni Mariji Baretič, ki vztraja, da lahko z vso pravico biva f hiši v Orožnovi ulici 2.
Dokler je bila hiša v upravljanju občine Krško, je bila, roko na srce, v kaj klavrnem stanju. V njej so na podlagi najemne pogodbe bivale revnejše družine. Po uveljavitvi stanovanjskega zakona je občina odstopila od upravljanja in gospodarjenja hiše, tako da so vse razpolagalne pravice prešle na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, ki je tako dobila tudi hišo v Ulici •alcev 1, ki je bila prav tako Oražnova last.
Medicinska fakulteta je rojstno hišo Ivana Oražna v letu 1995 Popolnoma obnovila, tudi vsa stanovanja v njej. Ker se je vodstvo fakultete odločilo, da bi bila
MARIJA ŠE VZTRAJA - Marija Baretič je kljub odločbi sodišča v Krškem, da nima več pravice bivati v hiši, prepričana, da se ji godi krivi-
hiša reprezentančni objekt za goste fakultete in študente, z urejeno Oražnovo spominsko sobo, sejno sobo in podobnim, saj so obnovili Oražnovo pohištvo in ostalo zapuščino, so poskušali stanovalcem pomagati, da si uredijo dom drugje.
Le za Marijo, ki v Kostanjevici zaradi svoje bolezni in obnašanja velja za posebneža, se ni našla za njo sprejemljiva rešitev, saj ta vztraja pri svojem. Sklicuje se na
stanovanjsko pogodbo, sklenjeno med hišnim svetom hiše Oražnova ulica 2, Kostanjevica, in njenim očetom Francem Piskom iz leta 1962, na pogodbo iz leta 1992 med takratno lastnico občino Krško in njeno hčerko Suzano, svoj prav pa utemeljuje tudi z dopisom Medicinske fakultete, ki ga je ta izdala oktobra 1994, v katerem ji fakulteta zagotavlja, naj se iz stanovanja, velikega še ne 40 kvadratnih metrov, izseli le za čas obnove stavbe.
Marija se spominja, da je bilo stanovanje, ki je bilo dodeljeno njenemu očetu, sprva res v kritičnem stanju: brez oken, vrat, zidov, na tleh je bila zemlja. V tej hiši je živela do leta 1964, ko se je poročila in odšla v Zagreb ter tam s svojim možem živela v stanovanju Pošte Zagreb, kjer sta bila oba zaposlena. Vsak teden je hodila tudi v stanovanje v Kostanjevico, po moževi smrti pred tremi leti pa je več časa preživela v Kostanjevici. “Res, da sem 29 let delala v Zagrebu, saj so me iz Kostanjevice izgnali, a po osamosvojitvi Slovenije sem se odrekla delu na Hrvaškem samo zato, da ostanem Slovenka, saj sem otrok slovenske matere in očeta, ki sta imela 9 otrok. Borim se in dokazujem, da sem Slovenka, pa ne morem biti, saj imam očitno manj pravic kot ostali,” pravi Marija, ki v Kosta-
njevici kljub slovenskemu državljanstvu posluša očitke, naj gre raje v Zagreb. A odločena je, da gre s svojo pravico do konca, tudi če bo morala zato osramotiti Slovenijo.
Sodba: izselitev
Okrožno sodišče v Krškem je marca lani razsodilo, da se mora Marija iz spornega stanovanja
Ohranile dom, družino, ponos
Leta 1910 so proglasili 8. marec za mednarodni dan žena
Daleč nazaj v zgodovino segajo torji ne bi bilo brez slovenskih
prizadevanja za enakopravnost ženskih gibanj ter za uveljavitev ženske in njene vloge v družbi. Tja do francoske revolucije v letu 1789 segajo, do ženskih klubov po letu 1848 z zahtevami po politični enakopravnosti in kasnejših sindikalnih načel “Za enako delo enako plačilo". V letu 1910 so na mednarodni ženski konferenci v Koben-havnu sprejeli resolucijo o ženski volilni pravici, hkrati pa so 8. marec razglasili za mednarodni dan žena.
Kar 88 let je že poteklo odtlej. Molje gorja, solz, krvi, nenehnih odrekanj, zaničevanj in neutrudnega, zvestega dela žensk samih in številnih naprednih gibanj po svetuje bilo potrebnih, daje bila uresničena večina takrat sprejetih stališč. A ni nam potreben spominski sprehod v tuje zgodovine in daljne kraje. Ko je leta 1941 prišla na Slovenskem velika ura odločitve: ali v takojšen spopad s fašizmom in nacizmom, ki sta ogrozila obstoj našeg naroda in mu zapretila s popolnim uničenjem - ali v udobno čakanje in špekuliranje, češ “da še ni čas za upor proti milijonskim armadam Hitlerja in Mussolinija in da naj ne izzivamo okupatorja” (šlo pa je seveda le za oblast in bogstvo, ki ga je nad brezpravnim ljudstvom užival takratni vladajoči sloj s klerikalizmom vred) - v tisti uri torej je narod stopil na pot OF.
Okupacija je bila najhujše zlo, odpor proti nacifašizmu prva dolžnost. Oboroženo sodelovanje nasprotnikov OF, kolaboracija torej, ni bilo upravičeno. Zasekalo je globoke rane v naš narod. Vsi pozivi in svarila, ki jih je v domovino pošiljala celo emigrantska vlada, pri “ljudeh na desnem bregu” niso nič zalegla. Zaslepljeni voditelji oboroženega boja proti partizanom z nadškofom Rožmanom na čelu, ki so s svojo vojsko leta 1945 zbežali v tujino, so krivi, da je po vračanju jugoslovanski režim nekdanje domobrance neusmiljeno in brezobzirno pobil v Rogu.
In ko smo dobrega pol stoletja po končani drugi svetovni vojni znova sredi živahnih razprav, dokazovanj, prepirov, očitkov, ponovnega vzbujanja sovraštva in nastopaštva posameznih političnih strank in poslancev državnega zbora, ki hočejo na novo ocenjevati in prevrednotiti našo preteklost, je treba spet poudariti resnico: slovenski NOB je bil sestavni del svetovne protifašistične zveze. Ostala Evropa in svet, kot je nedavno tega v pismu predsedniku Državnega zbora zapisal Ivan Dolničar, predsednik ZZB NOV Slovenije, sta se že davno opredelila do teh dejstev. Dobili smo vsa priznanja za odpor proti nacističnim napadalcem. Svet je obsodil tudi prostovoljno kolaboracijo z nekdanjimi okupatorskimi oblastmi. Nekatere politične stranke, ki danes govorijo o spravi, Slovence znova razdvajajo, ko resnično potrebujemo narodno pomiritev.
Pri vsem pravkar naštetem pa ne moremo mimo znamenite resnice: našega upora, boja z nacifašisti in zmage nad okupa-
mater, žena in deklet. Od samega začetka so bile sestavni člen OF in nepogrešljive sodelavke v uresničevanju temeljnih točk Osvobodilne fronte. Bile so borke in sposobne, pogumne sodelavke v partizanih, tej pravi ljudski vojski. Kot kmečka dekleta, delavke, študentke in mlade izobraženke so predano šle v boj in verjele v zmago kljub vsemu trpljenju in žrtvam. Sredi okupirane Evrope so skupaj z moškimi tovariši dokazovale, da na koncu zmaga neuklonljiva narodova volja in moč, ki podreta še tako silo sovražnih tujcev. Bile so v prvih vrstah tistih, ki so se v usodnem letu 1941 in pozneje uprli okupatoijem.
Večina nekdanjih borcev in bork se je že pred odhodom v partizane vključevala v terenske in krajevne odbore OF. Na osvobojenem ozemlju tostran in onstran Goijancev so oblast prevzemali narodnoosvobodilni odbori. Ko so jih na splošnih volitvah ljudje izbirali, so tu na Dolenjskem leta 1942 prvič v življenju volile ženske in mladina. To, kar so zahtevale ženske davnega leta 1910, se je uresničevalo v naših krajih po 32 letih: na svobodnih volitvah prvih, resnično pravih ljudskih izvoljencev.
Med aktivisti OF so bile žene, matere in dekleta med najdelav-nejšimi in najzvestejšimi. Po vojni so jim bile izrečene neštete pohvale s priznanji: prav kmečke matere, ki so ostajale same doma z otroki, so z največjimi napori vzdrževale pri življenju kmetije in skrbele za preživetje domačih in partizanske vojske. S hrano so pomagale skritim bolnišnicam, kurirskim postajam, tajnim tiskarnam in vsem, ki so v boju za svobodo potrebovali poleg orožja predvsem hrano, obleko, perilo in še marsikaj. Matere, žene in dekleta so bile tudi prve med žrtvami, ki jih je pod mračnjaštvom in maščevanjem fašističnih sol-datesk trpelo zlasti podeželje. Zaradi izdajstev in zavajanja, ki je v ljubljanski pokrajini tolikokrat prihajalo s prižnic, iz spovednic in zavoljo ovaduštva, je okupator požgal in uničil na stotine naših vasi. Na tisoče zavednih ljudi je zlasti z območja Dolenjske in Notranjske zaprl v italijanska uničevalna taborišča.
Žene, matere in dekleta srečujemo vsa vojna leta med političnimi delavkami, v odborih mlade ljudske oblasti, v izvršnih organih raznih teles, zlasti pa tudi kot zveste sodelavke v vojaški in civilni partizanski saniteti. Bile so nosilke kulturnega in prosvetnega delovanja v letih NOB. Zbiranje hrane, obutve, orožja, denarja in skrb za ranjence, begunce, otroke brez staršev in nesebična pomoč vsem, ki so bili kakršnekoli dobre roke potrebni, so bili sestavni del bojev za svobodo in predvsem velika, nepreplačlji-va zasluga naših žensk med vojno.
Ni mogoče na kratko našteti vsega, kar so žrtvovale za svobodo. Zanjo so v letih upora darovale toliko, da jim vsega tega ne more odvzeti nobeno pretvarjanje preteklosti.
TONE GOŠNIK
izseliti v 15 dneh, njena hčerka Suzana v 60 dneh, plačati pa bi morala tudi 270 tisočakov sodnih stroškov, saj, kot je sodišče zapisa-
ORAŽNOVA HIŠA ŠE NI ODPRTA ZA OGLEDE - Rojstno hišo dr. Ivana Oražna je Medicinska fakulteta obnovila med oktobrom 1994 in majem 1995. V njej sta tudi spominska in sejna soba, restavrirana pa je tudi zapuščina Ivana Oražna. A hiša ne more postati to, čemur je bila namenjena...
lo v obrazložitvi sodbe, “oseba, ki z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito in lastnik lahko zoper njo kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev.” Zato se je, kot pravi, pritožila na višje sodišče v Ljubljani, obrnila pa seje tudi na varuha človekovih pravic, pri katerem ni dosegla, kar je želela. Svetoval ji je namreč, naj se na občini pozanima o možnostih za drugo stanovanje, sporazum pa bi mor-^ da lahko dosegla tudi z lastnikom stavbe.
Marija še naprej vztraja v stanovanju, v katerem ni ne vode, ne stranišča, ne ogrevanja. Precej prostega časa preživi v Kočariji nad Kostanjevico, kjer obdeluje zemljo, in še vedno hodi občasno v Zagreb, kjer ima hčerko z družino in kjer vsaj obleko opere. Da bi se preselila v Zagreb, ne razmišlja, saj je kljub odločbi sodišča prepričana v svoj prav, in kot pravi, ga bo, brez odvetnika, dokazovala, če bo treba, tudi pred mednarodnim sodiščem.
TANJA GAZVODA
Hiša na Mej vrti 1, med starimi Novomeščani znana kot Bajdetova hiša, je v osnovi ena najstarejših ohranjenih novomeških hiš. Poleg kapiteljske mežnarije in morda še ene ali dveh starih hiš v Novem mestu ima Bajdetova hiša še ohranjen starinski zunanji vhod v klet, ki še danes služi namenu. Danes sicer ni stalno naseljena, je pa skrbno vzdrževana, saj njena sedanja lastnica Mija Pregazzi, ki jo stari meščani bolj poznajo kot Bajdeto-vo Mijo, čeprav nikoli ni nosila tega priimka, redno in za dalj časa prihaja v mesto, v katerem je odraščala in preživela del svoje mladosti. Gospa Mija je pred leti hišo, katere nekdanja revnejša podoba je ohranjena tudi na Lamutovi sliki iz leta 1942, lepo in skladno obnovila.
Zaklad iz Napoleonovih časov
Bajdetova hiša je na svoj način povezana tudi s slovensko literarno in kulturno zgodovino. Svoje čase, vsaj že leta 1856, je bila v tej hišici gostilna, njen lastnik je bil Josip Sibic. Ta je imel hčer Marijo, rojeno leta 1861, ki se je poročila z Bajdetom, in tako je ta priimek prišel k tej hiši in se ohranil do danes, čeprav se že dolgo nihče iz te hiše več ne piše tako. Od Marije, prababice sedanje lastnice gospe Mije, se je pri hiši do danes ohranila lepa kristalna čaša, v katero je vbrušen hišni priimek, pisan po nemško - Schibiz. To naj bi bil del Marijine poročne bale. Gospa Mija hrani tudi vazo, ki jo je njeni prababici podarila mati Leona Štuklja. “Stari stari mami, kot sem jo jaz klicala, so starši umrli za kolero. Pripravljali so se, da bi zgradili novo hišo, imeli so že nakupljen material, a jih je prehitela smrt, stari stari mami pa je potem njen jerob vse zapravil, menda si je s tistim zgradil eno nadstropje svoje hiše.” Mija je k prababici in njeni hčeri Kristini, svoji stari teti, prišla, ko je bila stara komaj leto dni. “Zato res ni čudno, če me poznajo le kot Bajdetovo, čeprav je moj dekliški priimek Kavčič,” pravi. Prababica je umrla, ko je bilo Miji 16 let. Bila je korajžna in podjetna ženska, ki je kmalu po poroki z Bajdetom ostala sama z dvema hčerkama, kajti mož je odšel v Ameriko, pozabil na družino in se tam, čeprav že poročen, še enkrat poročil.
Z Bajdetovo hišo je povezanih več legend. Tako se je njena prababica spominjala, da so govorili, da je bila včasih v tej hiši “turška kavarna”. Pripovedovala je tudi zgodbo, da so pri hiši kopali in naleteli na star pisker, ob njem pa je stal velik črn ptič. Več je bilo tudi govoric, da je v hiši zaklad iz Napoleonovih časov. Res pa je, da so v kleti naleteli na zazidan lonec, kije še danes tam; ta lonec ima dno predrto in pod njim je še en lonec. Morda pa je bil tu zaklad “iz Napoleonovih časov”.
Podgorska svetnica
Do danes se je v Bajdetovi hiši ohranilo nekaj predmetov iz časov Mijine prababice. Tako tudi slika, ki prikazuje lovca s psom in mladenko, ki naj bi spodbudila Dragotina Ketteja, da je ustvaril romanco Podgorska svetnica. Do nedavnega je bila pri hiši še ena
Mija Pregazzi - Bajdetova Mija
slika s podobnim motivom, vendar jo je čas tako načel, da jo je sedanja lastnica pri enem od pospravljanj hiše zavrgla.
Dragotin Kette je v Novo mesto prišel na začetku šolskega leta 1896/97, ko se je, pregnan iz Ljubljane, tu vpisal v 7. razred
stanovali dijaki. Domnevo, da sta prav Bajdetovi sliki spodbudili mladega Ketteja, da je ustvaril Podgorsko svetnico, je v svojem dnevniku zapisal Jože Cvelbar, pesniško in slikarsko nadarjeni dijak novomeške gimnazije, doma iz Dolenje Prekope blizu Kostanjevice, ki je moral svoje mlado življenje v mukah končati v klavnici prve svetovne vojne. Cvelbar, ki se je rodil leto prej, preden je Kette prišel v Novo mesto in obiskoval gimnazijo v tem mestu, ko je bil spomin na velikega pesnika še živ, je kot dijak stanoval na Bregu, prav blizu Bajde-tove hiše; po Cvelbarju se danes na Bregu imenuje ulica. V Cvelbarjevem času so tudi v Bajdetovi hiši stanovali gimnazijski dijaki, študentje, kot so jim takrat rekli. Med njimi je bil tudi Alojz Turk iz Verduna, vasice pri Stopičah v gorjanskem Podgorju, kasnejši literarni zgodovinar, profesor na novomeški gimnaziji, ki je bil pobudnik za izdajanje rokopisnega dijaškega literarnega lista Izpod Gorjancev, v katerem je dejavno sodeloval tudi Jože Cvelbar. Dr. Turk je kasneje temeljito in poglobljeno raziskoval Trdinovo delo. Pri Bajdetovih je kot novomeški študent stanoval tudi Jože Marjetič iz Zloganjske Gore pri Škocjanu, kasnejši priljubljeni zdravnik in pisec vojnih spominov iz prve svetovne vojne, znan po svojem človekoljubju. O tem, da je Kette v Bajdetovo hišo “hodil često opoldne s knjigami”, je Cvelbarju pravila takratna gos-
BAJDETOVA HIŠA - Bajdetova hiša na Mej vrti l je v osnovi ena najstarejših novomeških hiš.
gimnazije. Nastanil seje v Kandiji in njegova soba je kmalu postala zbirališče za literaturo vnetih gimnazijcev, on sam, že cenjen pesnik, pa duša Zadruge, skrivne literarne združbe, ki so jo ustanovili po zgledu ljubljanske, kateri je Kette s Cankarjem pripadal, preden je prišel v Novo mesto.
Kette je vsekakor hodil v Bajdetovo hišo, v kateri je bila v njegovih časih najbrž še gostilna. Ce ne, pa so tam, tako kot kasneje,

•	Ljubezen skrivali - Stari mož o ljubezni: Če so se prejšnje čase mladi ljudje obrajtali, ni izvedel svet nič. Zdaj pa gredo pit z ljubčkom hčerinim in njo še matere in so ponosne. Nekdaj ni vidil zaljubljenih nihče skupaj piti etc.
•	Varljivo domoljubje - Prošt Vilfan razposlal je mrtvaške liste v nemškem jeziku. Ta far se je ves spremenil, odkar je prošt, brž ko ne moral je pred potrjenjem vladi to obljubiti. Obnaša se zdaj o vsaki priliki in v vseh rečeh kot prav c.kr. nemčur - nov dokaz, koliko je verjeti domoljubju naših boncev.
•	Slabo skrbe za vinograde - Nograde obdelujo mnogi kmetje kaj slabo. Okapa se kar tje v en dan, da se le zemlja premeče, in spravlja se vino često tako, da se zmeša že od konca z vodo - ali gospodar bi ga rad vseeno tako prodal kakor celo, čisto vino. Ce iznenada nastane slabo vreme, pa gredo hajd vsi delavci veselo pit v zidanice, če je še kaj vinčka notri in če oče niso skopi.
•	Vraža - Pohotne babe, ki žele, da se kak dedec v njih zaljubi, nastržejo svojih noktov v vino. Pivši ga, vname se dedec!
•	Tudi doma je zaslužek - Jerič o bajtarjih: Ko bi ti ljudje vstajali ob štirih delali kakor živina do trde noči, jeli le suhe žgance, vina ne pili nikoli, nočili na kakem podu etc. bi tudi doma si prislužili lahko toliko, kolikor v hrvaških šumah.
podinja, se pravi Mijina prababica Marija, ki je seveda pomnila tudi pisatelja Janeza Trdino in je Miji pripovedovala, da je nosil pod brado povito rdečo ruto.
Pesem, ki govori o vzplamteli ljubezni med lovcem in gozdarjevo hčerjo, je Kette pod naslovom Podgorska gopodična bral v novomeški Zadrugi 7. marca 1897, istega dne pa jo je že z naslovom Podgorska svetnica poslal svojemu prijatelju Ivanu Cankarju. Ketteju, ki je nasploh ustvarjal z lahkoto, se je pesem kar izlila iz peresa. Da je ozadje pesmi res novomeška okolica, podgorska pokrajina, potrjuje Kettejev pripis nad šestim verzom v drugi kitici, ki govori, kako so pred Marijin hram, kjer je molila lepa gozdarjeva hči, pridrveli “lovski psi kakor blisk iznenada”. Nad ta verz je Kette v prvi redakciji s svinčnikom pripisal “Psi lovski gospoda z Otoka”, se pravi z Otočca.
Kaže pa, da gre za dva različna para slik z ljubezenskim motivom iz 2. polovice 19. stoletja, ki prikazujeta lovca in mlado dekle in ki bi Ketteju lahko bili spodbuda za nastanek njegove romance. Cvelbar v svojem Dnevniku takole piše o tem: “Tam, kjer stanuje TUrk, pri Bajdetovih, visita na steni dve tabli, precej velike oblike in v pozlačenih okvirih po starem okusu. Zdi se, kakor bi bili ilustraciji h Kettejevi Podgorski svetnici. Na prvi stoji dekle pred leso, roke sklenjene spodaj v krilu, zadaj za leso pa stoji lovec s puško na rami in ji šepeče na uho in v roki drži gartrožo. Na njegovi desni je lep kosmat pes, ki gleda deklico. Ozadje - gozd. Na drugi pa sta na potu. Ona ima že tisto rožo
na prsih in on gre na njeni desni, držeč jo z desno za njeno desno roko, z levo pa čez pas. Pes je zraven. Kakor rečeno, se slika ujema s tekstom in se da utemeljiti, da je bila ravno ta povod za romanco.”
Urednik Kettejevega zbranega dela v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev France Koblar pravi, da “tudi Cvelbarjeva utegne imeti nekoliko realne osnove”, vendar pripominja, da pri tem ne smemo prezreti motivov narodne pesmi, na kar je opozoril že Aškerc, prvi, a precej nerodni urednik Kettejeve pesniške zbirke, ki je izšla leta 1900, leto dni po pesnikovi prerani smrti.
Fotografiji teh slik ie leta 1948 za novomeško Študijsko knjižnico od Turkovih dedičev pridobil njen prvi, prizadevni in nadvse zaslužni ravnatelj Bogo Komelj. Na hrbtni strani fotografij s svinčnikom piše, da sta originala v Bajdetovi hiši. Slika, ki je še danes v Bajdetovi hiši, kaže sicer enak motiv - lovca s psom in mladenko, vendar ne ustreza nobeni od slik na starih fotografijah, kajti tu so lovec, dekle in pes v čolnu.
Kakor koli že, vsekakor je Kette zahajal v Bajdetovo hišo in tam so visele slike, ki bi lahko spodbudile nastanek njegove romance Podgorska svetnica.
Cvelbarja je klical Valent
Prva svetovna vojna je strašno zarezala v mladi in obetavni rod, ki je v letih pred vojno zorel v novomeški gimnaziji. Med tistimi, ki so morali prekiniti svoje šolanje in oditi na fronto, so bili tudi najboljši prijatelji Jože Marjetič in Jože Cvelbar - oba sta kot dijaka stanovala na novomeškem Bregu, prvi pri Bajdetovih, drugi pri Pucovih - ter Valent Skušek, prav tako kot Marjetič doma iz škocjanske fare. Marjetič je kot vojak večkrat pisal Bajdetovim, pri katerih seje kot študent očitno zelo dobro počutil. Njegova sostanovalca sta bila še brata Alojz in Josip Turk. Dve od njegovih razglednic sta se v hiši ohranili do danes. Prvo je Mariji Bajde na Mej vrti 160 (danes Mej vrti 1) pisal 6. februarja 1916 iz Judenburga. Takole piše svoji gospodi-
najboljši Cvelbarjev prijatelj Valent Skušek. Kot piše prof. Janko Jarc v portretih Jožeta Cvelbarja in Jožeta Marjetiča, je Cvelbarju to v Judenburgu povedal njun gimnazijski profesor nemščine dr. Jakob Kelemina, ki je bil prav tako vpoklican k vojakom. Marjetič je v svojih vojnih spominih zapisal, kako je to sporočilo Cvelbarja prizadelo: “Njegov humor je začel sahniti, govoril je bolj malo in vedno resno, veselje do dela je ginevalo - z eno besedo: Valento-va smrt je bila za njega meč v srce. Ni se mogel vživeti v to strašno misel, da ni več njega, ki ga je na svetu čislal kot punčico svojega očesa, da je izginil - za vekomaj. Kadar je bil sam, se je zamislil, zjokal se je in ponoči je sanjal o njem. Nato je prišel k meni, mi razodel svoje gorje in odleglo mu je. Začrtal je datum Valentove smrti v aluminijast prstan in v dnevnik in mi večkrat pravil, da ga ponoči Valent kliče k sebi.”
Tildi zadnja želja se mu ni izpolnila
Ni minilo leto dni, ko je šel Cvelbar za prijateljevim klicem. Dan po tistem, ko je Marjetič poslal Mariji Bajde iz Judenburga razglednico, 7. februarja 1916, se je maršbatljon, v katerem sta bila tudi Marjetič in Cvelbar, z vlakom odpeljal proti bojišču na Soči. Ustavili so se v Senožečah in, kot piše Marjetič, na jožefovo, 19. marca, je družina tamkajšnjega nadučitelja Paternostra vse Jožete tretje kompanije povabila na godovanje, med njimi sta bila seveda tudi Marjetič in Cvelbar. Pri napitnicah je vsak povedal, kaj pričakuje od bodočnosti, in 21-letni Cvelbar je napovedal svojo usodo: “Danes praznujemo naš god, ampak moj je zadnji, tovariši. Meni je sreča vedno lagala: doma, v šoli, v vojski - danes. Nisem vesel. Slutim, da se ne bom nikdar več vrnil na Dolenjsko . Čutim krivico, da morajo ravno meni odsekati glavo, ki toliko ljubim svoj kraj, barve, cvetje, pesem domačega dekleta in slikarsko akademijo. Vem, da moreta samo moja mati in moja ljubljenka izprositi milost od Boga za mene. Pa zastonj je ves up - srce me boli.”
PODGORSKA SVETNICA - Ena od slik z ljubezenskim motivom iz 2. polovice 19. st., ki prikazuje lovca in mladenko, naj bi bila spodbuda za Kettejevo romanco Podgorska svetnica. Fotografijo hrani novomeška Knjižnica Mirana Jarca. V Bajdetovi hiši pa se je ohranila slika, ki kaže enak motiv, le da so lovec, mladenka in pes v čolnu.
nji: “Blag. g.! Vašo kartico sprejel, hvala! Danes Vam pošljem komandante naše 3./XVIII. kompanije, ko smo odšli iz Judenburga na bojišče. V kratkem bomo šli pa od tukaj - v fronto, na Polen-tarja. Alije Tinca (Kristina, Marijina hči in Mijina stara teta, op. p.) še huda name? Bog ve zakaj? Jaz sem bil pred enem letom jako žalosten, ker sem slišal to, kar mi ni nič mar šlo. Pozdrav na vse od JosMarjetiča.”
Ne zaradi vsebine, razglednica ima danes svojo vrednost zaradi prednje strani: gre namreč za fotografijo, na kateri sta med šestimi vojaki, vsi Slovenci, tudi Cvelbar in Marjetič.
Na gališki fronti ob reki Seret je v začetku septembra 1915 padel
SPOMIN NA MIKLAVŽEVO -Vojak Jože Marjetič se jeza miklav-ževo leta 1916 spomnil svoje študentske gospodinje Marije Bajde v Novem mestu in ji poslal dopisnico s svojo fotografijo.
Ne na Sočo, odšli so na fronto v tirolske Dolomite in tam se je 4. julija 1916 poslovil od prijatelja Marjetiča. “Govoril mi je kakor človek, ki umira,” je kasneje zapisal Marjetič. Cvelbar je bil v bojih hudo ranjen in je 11. julija v hudih mukah umrl. Na hrtno stran vojaške legitimacije je napisal svojo zadnjo željo: “Nobena želja se mi na svetu še ni izpolnila, ne najljubša ne najsvetejša. Ta je moja zadnja: Slovenec sem, za takega ni nič hujšega, kot v mrtvi, tuji grudi spati večno spanje. V sveti domači zemlji, tam je sladko sanjati večni sen, tam, kjer zemlja tudi za mrtve živi, kjer tudi za nje cvetejo rože, v dragi, ljubljeni Dolenjski, v Kostanjevici. O, da bi vedel, ni tudi ta želja tako nespametna, kot so bile druge.” Še na nosilih, hudo ranjenega, ko ga je v trebuh zadela dum-dum krogla, je poprosil, naj ga prenesejo v njegovo dolenjsko deželico. Seveda v vojni ni bilo misliti na kaj takega. Zakopali so ga na Tirolskem, kjer se je njegova sled izgubila s tisoči drugih mrličev.
Nekaj dni kasneje, v noči med 21. in 22. julijem 1916, je bil težko ranjen tudi Jože Marjetič. Po okrevanju na Dunaju je dobil enomesečni dopust in v tem času na novomeški gimnaziji opravil izpit za sedmi gimnazijski razred. Očitno se je kasneje vrnil v Judenburg, kajti od tam je 6. decembra, na Miklavžev dan, Mariji Bajde pisal dopisnico s svojo fotografijo v vojaškem medaljonu na prvi strani. “Spomnil sem se na Miklavžev večer pri Vas. Odkar sem šel od Vas, nisem videl nič več kaj podobnega...” je napisal. V Novo mesto je spet prišel februarja 1918, ko je dobil šesttedenski dopust in opravil tako imenovano vojno maturo na novomeški gimnaziji.
Po vojni se je posvetil študiju medicine in kot zdravnik deloval v Zagrebu. Janko Jarc piše, da je bil po pričevanju vseh, ki so ga poznali ali morda le slišali o njem, dober, splošno spoštovan in posebej pri revnejših zelo priljubljen zdravnik. Na začetku 2. svetovne vojne je bil v osrednji Bosni, kamor se je pred nemškim napadom umikal s svojo bolnišnico, ujet in odpeljan v nemško vojno ujetništvo, kjer je umrl na svoj oseminštirideseti godovni dan, 19. marca 1942,26 let po tistem, ko je na godovanju v Senožečah njegov prijatelj Cvelbar napovedal svojo skorajšnjo smrt.
ANDREJ BARTELJ
PRED ODHODOM NA FRONTO - l>red odhodom na fronto v Judenburgu: tretji z leve Jože Cvelbar, prvi z desne Jože Marjetič.
BAJDETOVA HIŠA
Rojstna hiša Kettejeve Podgorske svetnice
EKOLOŠKA SANACIJA ICEC VIDEM
Krčani, koliko stane vaše zdravje?
“Je to milijon, dva, tri, pet? Kakšen smisel ima plačevati takse, nadomestila in odškodnine, pri tem pa še naprej onesnaževati okolje in ogrožati vaše zdravje?"je pred kratkim spraševal občane novi direktor ICEC Videm Miloš Habmal in s lem jasno nakazal, da je po njegovem prednostna naloga tovarne ekološka sanacija. Tovarna celuloze in papirja v Krškem, zdaj v lasti omenjene družbe, daje delo več kot tisoč delavcem, hkrati pa prekomerno onesnažuje okoliški zrak, vodo in tla. Izredno veliko stalno nevarnost pomeni klor, ki ga v Krškem uporabljajo za beljenje celuloze. Novi lastniki želijo proizvodnjo povečevati, zato so prisiljeni v ekološko sanacijo, temeljitejše vzdrževanje ter posodobitev opreme in tehnologije. Načrta za 130 milijonov mark vredno sanacijo niso napisali samo zaradi žuganja države, ki jim daje samo začasno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, nuirveč v veliki meri tudi zaradi trga in kupcev, ki želijo cenejše ter boljše in predvsem neoporečne izdelke. Prav slednje daje Krčanom in Posavju najbolj trdno garancijo, da bo do izboljšav prišlo, ali pa tovarne ne bo več.
Letošnje leto je v mnogih ozirih ključno za proizvodnjo papirja in celuloze v Krškem. Ravno zdaj zaljučujejo prvo različico razvojnega koncepta, v postopku odobritve pa je njihov program ekološke sanacije. Lani podjetje še ni doseglo načrtovanih rezultatov, največ zaradi stroškov za vzdrževanje, ki so močno presegli načrtovane. Če bi sklepali po prvem mesecu, bo v letošnjem letu drugače. Po podatkih direktorja družbe Miloša Habmala je ICEC Videm za ta mesec načrt dosegel in tudi presegel.
Tovarna v Krškem bo lahko delala naprej, samo če bo pridobila ustrezna uporabna dovoljenja. Ob prevzemu tovarne so našli kar 100 napak in zaradi vsake od njih bi jim lahko vzeli uporabno dovo-
ljenje. Zaradi slabega tehničnega stanja v tovarni, ki je posledica večletnega slabega vzdrževanja in zanemarjanja prenove, je IČEC Videm dobil le začasno dovoljenje za opravljanje dejavnosti.
Miloš Habmal
Program ekološke sanacije analizira sedanje stanje in opredeljuje potrebne ukrepe, predvideva roke za izvedbo in stroške. Posebej zanimivo je, da tudi opredeljuje, kakšno mora biti stanje okolja ob določenih mejnikih med izvajanjem sanacije ter kakšno mora biti po končani sanaciji. “Po sedanjih ocenah bo sanacija do konca leta 2001 teijala okrog 130 milijonov mark. Največ denarja bo potrebno za odpravljanje onesnaženosti zraka (kar 63 milijonov mark) in voda (še 61 milijonov mark). 4,5 milijona mark bomo potrebovali za odpravo hrupa, ki ga povzroča proizvodnja, ostalo pa za druge vrste odpadkov,” napoveduje Miloš Habmal.
Z ukrepi, ki so jih pričeli že konec lanskega leta in jih bodo nadaljevali še v tem letu, bodo optimizirali rabo vode in energije, ločili vode za hlajenje in tesnjenje od odpadnih voda, sanirali kanalski sistem, zamenjali dotrajane cevovode, posode in odvodnike ter izboljšali merilne tehnike. Posegi naj bi jih stali nekaj manj kot 4 milijone mark in že zmanjšali izpuste v okolje ter hrup.
Krško brez klora
V	letu 1999 naj bi se lotili tehnično, tehnološko in tudi finančno zahtevnejših ukrepov. Predvidevajo naložbe v vrednosti 50 milijonov nemških mark. Zajetni del teh sredstev bo terjal nov način beljenja celuloze. V svetu namreč že desetletja ne uporabljajo več klora pri beljenju, marveč okolju bolj prijazna sredstva: kisik, ozon in vodikov peroksid. ICEC Videm Krško z novo tehnologijo ne bo le odstranil stalne nevarnosti, ki preži na Krško zaradi klora, temveč bo pridobil okolju prijaznejši in zato tržno veliko bolj zanimiv in bolj konkurenčen izdelek. Ob novi tehnologiji beljenja bo bistveno zmanjšal vsebnost organskih spojin v odpadnih vodah.
V	tem letu naj bi tudi dokončno odpravil prekomerne izpuste škodljivih snovi v zrak iz proizvodnje celuloze, saj naj bi pline zajemali in nato sežigali v lužnem kotlu. Postavili naj bi tudi kurilno napravo za sežig trdnih odpadkov, kakršni so lubje, grče in blato čistilnih naprav. S sežiganjem bodo odpravili problem odlaganja teh odpadkov, sočasno pa bodo lahko tudi izkoriščali energije, ki nastaja tem.
V	letu 2000 in 2001 naj bi za program ekološke sanacije namenili 76 milijonov mark. Zgradili naj bi biološko čistilno napravo, ki bo razbremenila odpadne vode.
Napovedujejo tudi možnost, da bi napravo z izrabo bioplina uporabili tudi kot energetski objekt. Razbremenitev zraka in tal bi prinesla kogeneracijska enota. Pomemben bo tudi prehod od premoga na zemeljski plin, ki bo zmanjšal izpuste žveplovih in dušikovih oksidov ter prahu v zrak, zmanjšal tudi izpuste v tla, izcedne vode ter trdne odpadke. Elektrofiltrskega pepela, ki ga zdaj že leta navažajo v Vrbino, in žlindre premoga, potem ne bo več. Posebno nevarne odpadke, poliklorirane bifenile (PCB), ki se nahajajo v 16.000 kg kondenzatorjev, bodo postopoma pošiljali na sežig v Francijo, tako da do leta 2000 tega odpadka v tovarni ne bo več.
Že v letošnjem juniju naj bi Krčani opazili bistvene spremembe na boljše, ki jih bo prispevala v maju narejena izboljšava pri praznjenju kuhalnikov. V tej točki proizvodnje bo za 80 odstotkov manj izpustov žveplovega dioksida v zrak, kar pomeni, da bo tovarna skupno v krški zrak “prispevala” za četrtino manj tega škodljivega plina. Istočasno bo potekala tudi sanacija uparjalnika v proizvodnji celuloze, kar bo “prva pomoč” reki Savi.
Od kod milijoni?
Ker so bili občani Krškega že večkrat na podobnih razpravah o tovarni, a se njen negativni vpliv na okolje ni zmanjšal, so nezau-plivi in tudi nestrpni. Se posebej, ker zdaj vedo, da ICEC Videm povečuje proizvodnjo in jo bo še povečeval. Bojijo se, da bo tovarna povečevala proizvodnjo do skrajnih zmogljivosti in pri tem prekomerno onesnaževala, hkrati pa zaostajala z izvedbo sanacije. Predvsem jih skrbijo izredno visoki stroški, saj je težko verjeti, da bo proizvodnja v Krškem dala toliko dobička. In če ne bo, od kod torej lastnikom denar za sanacijo? Ali bodo načrtovane ukrepe lahko izpeljali v predvidenih rokih?
Eno pomembnejših vprašanj, ki se ob programu ekološke sanacije postavlja v ospredje je, od kod denar za tako velike naložbe v ekološko sanacijo. Direktor Miloš Habrnal trdi, da je zadolženost tovarne majhna, le 20-odstotna. Ob načrtovani proizvodnji računajo letno na 200 milijonov mark prihodka in 5 milijonov mark dobička. Za sanacijo naj bi vsako leto namenili tudi okrog 1,4 milijona mark iz amortizacije osnovnih sredstev. V letu 2000 računajo na izdajo delnic, ki naj bi kotirale na Ljubljanski borzi, in s tem prišli do 50 milijonov mark kapitala. Preostalih 60 milijonov naj bi dobili z najemom kreditov doma ali na tujem. Zadolževali naj bi se predvsem za razvojne programe,
ICEC VIDEM -130 milijonov mark za ekološko sanacijo.
iz NAŠE PRETEKLOSTI
Vzponi in padci slovite Glažute
Že ime Glažuta pove, da je kraj povezan s steklarstvom. Danes si seveda težko predstavljamo, da se je nekoč proizvodnja stekla začela globoko v gozdovih, v kraški ka-dunji med Veliko goro (1262 m) in Debelim vrhom (1258 m) na 800 m nadmorske višine, 12 km od Loške-80 Potoka in prav toliko od Grčaric. Laže pa razumemo, če upoštevamo dejstvo, da je bilo za izdelavo stek-
Anton Gregorič, dolgoletni up-r“vnik Glažute
prvih parnih žag, gradil jo je Čeh Lunaček, kije leta 1852 v Loškem Potoku gradil prvo parno žago na Kranjskem. Deske so tovorili skozi Loški Potok na Rakek, pozneje pa v Ribniško dolino, ko je leta 1893. stekla železnica Ljubljana-Kočevje. Žaga v glažuti je veljala za eno večjih, a je med znano roško ofenzivo 1942. leta pogorela, z njo pa tudi celotno naselje. Edini ostanek iz tistih časov je še ohranjena v alpskem stilu zgrajena cerkvica in nekaj ostankov betonskih temeljev.
Če bi gozdovi spregovorili
Koliko ljudi je v času steklarne živelo v Glažuti, ni znano. Po izgradnji parne žage pa je tam začelo nastajati naselje in je poleg uradnikov, tehničnega osebja, logarjev in sekačev živelo še najmanj deset družin, pretežno Potočanov, ki so pridno obdelovali polja in redili živino. Imeli so celo svojo šolo. 1939. leta so zgradili leseno cerkvico. Predel Glažute je sicer spadal pod župnijo Grčarice, a ker ta že tedaj ni imela svojega duhovnika, je v Glažuto prihajal kaplan iz Loškega Potoka. Pravijo, da je v Glažuti bila vsaj enkrat tudi birma. Da je bilo tam rojenih
veliko otrok, je potrdil tudi poto-ški župnik g. Vidmar, to je razvidno iz krstnih knjig, ki jih hrani župnišče, medtem ko o birmi župnik dvomi, saj zapisi o tem ne obstajajo.
Žapisali smo že, da je Glažuta natanko po 71 letih obstoja pogorela. Lahko bi nastala obširna knjiga, o tem, kaj vse se je dogajalo tam do konca vojne. Gozdovi okrog Glažute, Jelenovega Žleba, Travne Gore in Ogenjc bi vedeli povedati množico tragičnih zgodb, če bi lahko spregovorili.
Anton Gregorič pripoveduje
Po koncu druge vojne je nastala velika potreba po lesu. Žage niso več obnovili. Na pogoriščih nekdanjega naselja so nastale preproste barake in hlevi, saj so delavci v gozdovih pa furmani tam prenočevali cele tedne. Mnogo delavcev je prihajalo iz Bosne z značilnimi malimi konjiči, s katerimi so tovorili bukove cepanice iz predelov, ki so bili za voznike nedostopni. Z leti pa je nastajalo se več cest, v gozd so počasi prihajala mehanizacija in prevozna sredstva, pa so zlasti domači delavci dnevno odhajali domov. Primitivno delavsko naselje je
tako opravilo svoj namen. Podobno se je zgodilo naselju v 5 km oddaljenem Jelenovem Žlebu. Tako so začeli premišljevati o nekem središču in prevladalo je mnenje, naj to postane Glažuta s posodobljenimi stanovanji predvsem za delavce iz drugih republik in končno, če bi se delavstvo zmanjševalo, pa naj bi Glažuta postala turistični center.
Anton Gregorič, ki sedaj uživa zasluženi pokoj na svojem domu v Loškem Potoku, je prišel v Glažuto 1953. leta. Spominja se,
CERKVICA - Edini pomnik predvojne Glažute
? Potreben kremenčev pesek, pepel ‘d oglje, vse to pa je bilo na voljo v 'cm predelu težko dostopnih gozdov.
Dokumentov o nastanku glažu-
°i skoraj nič. Vse temelji bolj ah manj na ustnem izročilu, zla-sl' letnici nastanka in opuščanja Proizvodnje. Steklarna je delova-a vsaj že ob začetku 18. stoletja, pa so ugasnile v začetku 19. poletja. Naključne izkopanine Pr'£ujo, da so izdelovali različno Jekleno posodje iz belega in barvnega stekla.
. Na temeljih nekdanje steklarne I® £e 1871. leta zrasla ena izmed
OSTANKI - Restavracija in spalni objekt je že dodobra načel zob časa.
da je bilo stanovanje za družino sila skromno in so spali še na slamnjačah. Najprej so zgradili veliko brunarico z več sobami, kar je pomenilo velik napredek. V prej omenjeni cerkvici pa so bila stanovanja in pozneje konjski hlev. Thko je tam stalno stanovalo 60 do 70 delavcev.
Leta 1968. je Glažuta po sklepu tedanjega lastnika GG Kočevje postala gozdarski center. V tistih letih so začeli graditi prvo zidano stavbo, v kateri je delovala menza in gostinski obrat polodprtega tipa, ta pa je pozneje prerasla v lično restavracijo, ki jo je vodil
Gregorič vse do upokojitve. Med tem pa je zrasla še druga mogočna stavba za prenočišča. Skupno so imeli kar 140 ležišč. Ker je bil delno problem tudi voda, so zgradili še dva rezervarja s po 200 in 50 m3 prostornine.
1984. leta so se vsi delavci iz obeh objektov preselili drugam. Začel je nastajati zimskošportni center, izkrčili so strma pobočja za smučišča in zgadili vlečnico. Načrt pa ni bil nikoli v celoti uresničen. Objekte so oddali v najem za gostinsko-turistično dejavnost in nekaj let je res kazalo, da bo turizem zaživel. Mnogo k temu je pripomogel znan bioenergetik, ki se je naselil v Glažuti. Postala je prava Meka, so so tja množično drli bolniki iz vse takratne Jugoslavije in zamejstva. Ni treba posebej poudarjati, daje to šlo v dobro najemnikom in še bolj bioenergetiku. Zakaj je bioenergetik zapustil Glažuto, ni znano, znano pa je,.da je po njegovem odhodu Glažuta propadla.
Čigavi so propadajoči objekti?
Glažuta sedaj spada pod občino Loški Potok. Menda so bili vsi objekti in imetje podarjeni Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je občasno že prej uporabljala objekte za študente. Dejstvo je, da po opustitvi gostinstva vse vidno propada. Resnično bi bil potreben dober gospodar z zajetno mošnjo. Da bi bila nesreča še večja, so ostali objekti brez nadzora, kar so izkoristili mladi vandali in v notranjosti povzročili večmilijonsko škodo. Opuščeni objekti so danes podobni skeletu, prav tako tudi okolica.
Morda pa se le nekaj premika. Občina Loški Potok načrtuje asfaltiranje gozdne ceste v dolžini 12 km in vrtino za vodo, saj Glažuta nima izvira pitne vode. Očitno gre za poživitev ideje o razvoju zimskega in letnega turizma, čemu bi sicer načrtovali asfaltno cesto? Ideja je res hvalevredna, gotovo pa bo o tem odločal denar. Morda pa se Glažuti le obeta po-novem vzpon, četrti v njeni zgo-
d0Vm‘ ALBIN KOŠMERL
s katerimi bodo izboljšali kakovost in zmogljivost proizvodnje. Kot je še pojasnil Habrnal, je ena od praških bank takoj pripravljena investirati 18 milijonov mark.
V družbi računajo tudi na ugodne kredite Ekološko-razvojnega sklada RS, ki sofinancira ekološko prestrukturiranje tehnologij in naprav. Kot pravijo v ministrstvu za okolje in prostor, država tudi oprosti podjetje plačevanja taks za obremenjevanje z odpadnimi vodami, če ima podjetje potrjen sanacijski program in denar nameni zanj. Tudi ni več skrivnost, da želi ICEC Videm 10 milijonov mark, ki naj bi jih po pogodbi z državo ob nakupu Vidma vplačal v državni proračun, preusmeriti v lastno ekološko sanacijo. Na nedavni javni obravnavi sanacijskega programa so družbo pri tem podprli občani. Le tako bi namreč tudi sami kaj imeli od te vsote, sicer bi se itak porazgubila med proračunskimi porabniki.
Trg kot prisila
Veliko težje je reči, kako se bo razpletal spor okrog plačevanja nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Družba ICEC naj bi namreč po nekaterih podatkih sprožila ustavni spor glede plačevanja tega nadomestila, saj je ugotovila, da podjetja drugod po Sloveniji plačujejo znatno manjše vsote. Občina vztraja pri plačilu, saj bi denar težko pogrešala pri razvoju občinske infrastrukture, krajani pa so prepričani, da je nadomestilo neke vrste odškodnina za “ukradeno” zdravje.
Dilema o tem, ali je bolje v nedogled plačevati nadomestila in takse pa obenem onesnaževati, ali pa denar zadržati v tovarni in poskrbeti za ekološko sanacijo, v Krškem ostaja. Navsezadnje je nadomestilo za Krčane vrabec v roki tukaj in zdaj, medtem ko je ekološka sanacija še samo načrt. Država sicer napoveduje ostre kontrole in žuga z iztekom začasne odločbe o obratovanju, a to je zgodba, ki smo jo slišali že mnogokrat.
BREDA DUŠIČ GORNIK
APLAVZ NI OBVEZEN
Računalniški okras
Računalniško opismenjevanje v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, izvajata ga Zavod za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo republike Slovenije, je prišlo do te stopnje, da je po šolskih zavodih kar precej računalnikov, manj pa je znanja, ki je potrebno za delo z njimi. Od sto ravnateljev osnovnih šol, ki jim je republiška sekretarka za šolstvo in šport poslala dopis preko elektronske pošte, jih je odgovorilo samo šest, kar lahko pomeni, da ravnatelji in računalnikarji slabo poznajo delovanje te novodobne pridobitve. Še več: menda kar veliko uporabnikov, ki so dobili računalnike preko javnega razpisa in za katere je šlo veliko denarja, sploh ne pozna zmogljivosti aparatur, ki slabo izrabljene, bolj krasijo pisarne in zbornice, kot pa služijo namenu.
Računalniškemu izobraževanju ravnateljev in učiteljev bo treba posvetiti več denarja in pozornosti, sicer je dokaj draga računalniška oprema mrtev kapital. Za vsakim strojem mora stati človek, izobražen in sposoben upravljati z njim. Na nedavnem posvetu o uporabi interneta v šolstvu -srečanje je bilo v osnovni šoli Semič, namenjeno pa je bilo belokranjskim šolnikom - je predstavnik Zavoda za šolstvo RS Belokranjcem očital, da so za slabšo računalniško opremljenost belokranjskih šol sami krivi, ker so premalo “nasilni". Semiški župan Janko Bukovec, ki se je edini od treh vabljenih belokranjskih županov udeležil posveta, je pripombo komentiral takole: “Belokranjci smo preskromni. Če nam država ponudi štiri računalnike, mi zaprosimo za dva, tako da na koncu ne dobimo nobe-
nega' TONI GAŠPER1Č
UREDITEV LAVRIČEVE KOČE IN OKOLICE
DESETLETNICA TUSKOVEGA GOSTISCA
Uspešno družinsko podjetje
Ob koncu tedna se je v prenovljenih prostorih daleč naokrog priznanega Gostišča Tušek v Gornjih Ložinah ob magistralni cesti med Ribnico in Kočevjem zbralo več kot 400 povabljenih gostov iz vse Slovenije. Tamkajšnje družinsko podjetje, ki ima 16 redno zaposlenih delavcev, je namreč zaokrožilo deset let uspešnega dela, dogodek pa so počastili s pestrim programom; ob degustaciji vin Krške kleti je enolog Zdravko Mastnak predstavil tudi letošnjo vinsko kraljico, v gostišču so odprli prodajno razstavo slik domačina Janeza Černača “Življenje pusti sledi”. Poleg fantov novomeške Modre kronike in nepogrešljivega Braj-dimira se je kot presenečenje večera predstavil smučar Andrej Miklavc.
Žakonca Mirjam in Franc Tušek sta se leta 1980 brez veliko denarja, a z voljo in pogumom lotila gradnje gostinskega objekta, in sicer po nasvetih Jožeta Koširja, Janeza Žlindre in Ladislava Lenassija. Po odprtju so notranjost gostinskega lokala večkrat prenovili, zdaj je pod streho prostor za 360 gostov, na terasi, od koder sega pogled na lično urejen mini-živalski vrt, pa za 500 ljudi. Pri Tuškovih imajo na izbiro jedi vseh slovenskih pokrajin, vsako soboto pa se obiskovalci sprostijo ob živi glasbi.
“Načrtov je veliko, njihova uresničitev pa je odvisna tudi od “volje” občinskih mož. Nujno potrebujemo še en prostor
za modne revije in druge priložnostne prireditve, ki bi z že obstoječim modnim (frizerskim) salonom tvoril celoto. Čez cesto pa bi zgradili veliko parkirišče za tovarnjake, saj se ti zdaj gnetejo povsod po Kočevju. K tako velikemu gostinskemu objektu, živalskemu vrtu in prodajalni OMV Istra Benz -Tušek sodijo tudi prenočišča vsaj za dva avtobusa”, je povedal Tušek.
Posebnost družinskega podjetja je mini živalski vrt, ki obdaja gostinski objekt. V njem sta najbolj vabljiva medvedka in medved. Slednjega je, povoženega, iz Bosne pripeljal neki šofer, medvedka pa je iz okolice Banjaloke. Samica je že dolgo v brlogu in ker k sebi ne spusti partnerja, to pomeni, da imata naraščaj. Dogodka se najboj veselijo najmlajši obiskovalci, ki lahko pri Tuškovih brez plačila vstopnine preživijo dan v družbi ponijev, 30 vrst golobov, raznih ptic tudi iz eksotičnih držav, srnjadi, jelenjadi, mini kozic, več vrst psov, noja, od pred kratkim pa tudi belega pava iz Nizozemske, ki je v Sloveniji redkost. Franc upa, da bo naletel na razumevanje pri pristojnih na občini in v državi za širitev zdajšnje lokacije živalskega vrta. Rad bi namreč uredil tudi pribežališče za vse druge živali.
Franc pravi, da je gosta lahko dobiti, najtežje pa ga je zadržati.
M. GLAVONJ1Č
C VAŠA ZGODBA
airtimi PibfDniK
noč sportinov
V	starem zvoniku je ura odbila polnoč. Premetavam se in kličem spanec, a ta nikakor noče priti. Ne občutim nežnosti razprostrte noči, občutim le stah in grozo, ki sevata iz utrinjajočih se spominov. Tako dolgo sem jih skrivala, zdaj pa polzijo na piano. Poskušala sem jih potisniti v pozabo, a jih ne morem. Močnejši so od od moje volje.
Vest me nenehno opozarja na stvari, ki sem jih storila nevede, na napake, ki so me stale srečo, veselje, življenje. Izgubila sem rdečo nit življenja, njegov smisel.
Jutro nikakor noče priti. Vsa jezna odtavam v kopalnico iskat tabletke, ki mi vedno pomagajo. Za trenutek omahujem, a strah je močnejši.
Ko čakam na znane znake spanca, čutim, da ga ne bo še kmalu. Poiščem cigarete, a si jih ne upam prižgati.
V	oči mi stopijo solze, ko se spomnim trenutkov sreče in ljubezni, trenutkov, v katerih sem se izgubila v iluzijah. Ljubezni nikoli ni bilo in to, kar sem imela za ljubezen, nikakor ni bila ljubezen. Ljubezen. Ob tej besedi kar zadrhtim. Vendar ne občutim več nekdanje zanesenosti, občutim le strah pred novo izgubo in pred novo bolečino. Strah me je, da bom izgubila vse, kar mi je še ostalo, da bo šlo za vedno tako, kot sem izgubila tebe. Ni mi žal za stvari, ki sem jih storila...
Lažem! Žal mi je za vsako stvar. Najrajši bi umrla, ker se zavedam, da bom svojo napako obžalovala vse življenje. Prosil si me, a odbila sem tvojo prošnjo.
Imela sem možnost, da bi ti pomagala, te rešila, a nisem ti hotela biti v oporo. Zdaj je prepozno. Ne morem ti več pomagati, čeprav si želim.
Ne zavedam se, da pravzaprav hodim po tvojih stopinjah. Počnem enake stvari kot ti. A kljub temu te nisem našla. Tudi rdeče niti življenja nisem odkrila. Še tisto malo ponosa sem ubila.
Misli se mi strnjujejo v celoto. Pozabljam na svet okoli sebe, na dan, ki bo prišel in mi prinesel bolečino ter se končal enako kot tisoč drugih.
Utmjeno zrem v ogledalo in se sprašujem, če sem to resnično jaz. Iz ogledala me opazuje tuj prestrašen obraz. Ne, to nisem jaz! To ne more biti res. Vendar je. Odprem predal in iščem tabletke. Ni jih. Spomnim se, da jih ne more biti, ker jih je on vrgel proč. On, človek, ki mi hoče pomagati. Toda jaz nočem pomoči. Rajši trpim in se kaznujem. Obljubila sem, a sem obljubo prelomila. Ti si mi obljubljal stvari, ki jih nisi izpolnil.
Vse življenje so te obkrožali prijatelji, a vendar si bil na koncu sam. Prijatelji niso sledili tvojemu načinu življenja. Prehiter je bil.
Pogrešam te, a si tega ne upam priznati. Bojim se prevzeti krivdo za tvojo smrt. Vse me nenehno spominja na mojo sebičnost. Rada bi odšla kam v neznano, v svet, kjer ni bolečine, žalosti, ljubezni, kjer bi ubežala očitkom vesti, pa nimam moči za odločilno dejanje odrešitve. Ne, tega ne zmorem storiti. In tako životarim iz dneva v dan. Ostala sem sama, samcata. Nimam prihodnosti, nimam ničesar. Izgubila sem vse, kar sem imela. Vse, za kar se splača živeti.
Šentviški planinci znajo poprijeti
Če je kdo vesel letošnje zime - če ji zaradi suhega in toplega vremena to sploh lahko še rečemo - so to gotovo planinci planinskega društva (PD) Šentvid pri Stični, ki vsak prosti čas izkoristijo za urejanje svoje planinske postojanke Lavričeve koče z okolico na Gradišču. Lani so pripravili tudi prvo pešpot, imenovano Lavričevo pot, ki bo postala tradicionalna. Vse več je ljubiteljev narave iz vseh koncev Slovenije, ki v tem prelepem delu Dolenjske predvsem ob koncu tedna poiščejo svoj kotiček.
Krajani Šentvida in okolice so že od nekdaj radi zahajali v hribe. Tako je bilo leta 1982 ustanovljeno PD Šentvid pri Stični. Kot vsako društvo je tudi to imelo željo priti do svojega doma. Zaprosili so AMD Šentvid, če lahko obnovijo zapuščeno kočo na Gradišču. Tako so pred dobrimi desetimi leti pričeli z delom. Leta 1990 so kočo odprli in jo poimenovali po Jožetu Lavriču, podjetniku iz Šentvida in velikem ljubitelju narave. To je bila namreč nekoč njegova lovska koča.
“Koča je bila na začetku našega dela majhna in zapuščena, delala se je škoda, ker je ni nihče vzdrževal in uporabljal; objekt je bil pred propadom,” je povedal predsednik PD Šentvid pri Stični Maks Jerin, ki je ob fotografijah pripovedoval, kako so potekala obnovitvena dela. Vse imajo lepo dokumentirano. Ob obisku je predsednik skupaj z Slavkom Cenclom in Manfredom Juričem pridno mešal malto in obnavljal mežnarijo ob cerkvi sv. Miklavža na Gradišču. Vsi trije so stalna delovna ekipa, ki poleg službenih obveznosti izkoristi vsake proste minute za obisk na Gradišču.
Pri Lavričevi koči, ki stoji na južni strani hriba tik pod vrhom (na višini 519 metrov), so v teh letih uredili streho, temelje, nadstrešek, napeljali so vodo, elektriko, telefon, uredili cesto idr. Koča, ki je s svojim žigom v razširjeni Slovenski planinski poti, je zdaj odprta ob koncu tedna in praznikih, od osme ure zjutraj pa do mraka. Seveda se je v njej mogoče tudi okrepčati. Ob sobotah ponujajo postrvi, ob nedeljah pa odojka.
Uredili so tudi okolico koče. Do nje vodijo lepo tlakovane kamnite potke, zraven pa je pravi park z drevesi in neštetimi igrali za otroke, ki so pogosti obiskovalci. Sami planinci so izdelali lesen vrtiljak, konjiček, avion, gugalnice in na mnogih mestih so postavljeni koši za smeti.
Ena najstarejših cerkva
Na hribu Gradišče, ki leži severno od prazgodovinskega sti-škega naselja, ki mu domačini pravijo Cvinger, stoji cerkvica sv.
Miklavža. Omenja se že leta 1250 in spada tako med naše starejše cerkve. Sedanja cerkev je barokizirana, leta 1675 so ji prizidali kapelo sv. Antona Padovanskega. Glavni oltar iz leta 1705 ima še podobo “zlatega oltarja” iz 17. stoletja. Tu je bilo gradišče še v prazgodovinski dobi, ohranjeni so ostanki srednjeveškega tabora. Šentviški planinci so radi pomagali tudi pri urejanju omenjene cerkve in njene okolice. Leta 1995 so pri obnovi notranjosti in okolice cerkve opravili 1200 prostovoljnih ur in na ta način omogočili oživitev enega najlepše ohranjenih sakralnih objektov v okolici. Cekrev je osvetljena, urejeno ima tudi električno zvonjenje in razsvetljavo. Petkrat na leto ljudje sem prihajajo na žegnanje.
Pod cerkvijo stoji lipa in legenda pravi, da se bo, ko bo lipa prerasla cerkev, Gradišče zrušilo. “No, lipa je že kar visoka, bomo videli, kaj bo,” hudomušno pove Jerin.
Od Gorjancev do Javornikov
Na Gradišče je vredno priti tudi zaradi lepega razgleda, seveda
jama (76,5 metrov) ali Brezovški kevdrc, ki jo opisuje Josip Jurčič v Spominih na deda pod naslovom “Jama, po kateri se pride na oni svet”, in okrog 84 metrov globoka Šimankova ali Lavričeva jama z jezerom, iz katerega izvira voda v kilometer oddaljenem Viru. V okolici je več kraških jam.
Pogrešajo pomoč občine
Po besedah predsednika društva se ne glede na veliko dela, ki je usmerjeno tudi v razvoj turizma celotne občine, to ne pozna kaj dosti pri denarni pomoči. “Prejšnja grosupeljska občina kljub nekajkratnim prošnjam ni pokazala razumevanja, pa tudi s sedanjo ni dosti bolje. V dvanajstih letih smo od občine dobili 200 tolarjev, kar je smešno. No, saj vseeno delamo, samo bolj počasi.”
Problemov in načrtov ne manjka. Kot so povedali Jerin, Cencel in Jurič, je Lavričeva koča postala pretesna, čeprav jo že nekaj let modernizirajo in širijo. Urediti želijo mežnarijo, ki je bila prej domačija, v podobi kot pred sto leti. Radi bi ji dali turističen po-
ZA DOBRO POČUTJE V N A RA VI - “Želimo, da bi se mladi in starejši na Gradišču čim bolje počutili, "pravi glavna delovna ekipa PD Šentvid pri Stični (od leve proti desni): predsednik Maks Jerin. Slavko Cencel in Manfred Jurič, ki imajo največ zaslug, da je obisk Gradišča nepozaben. (Foto: L. M.)
predvsem ob primernem vremenu. Od koče in cerkve se vidi marsikam. Na jugovzhodu so na obzorju Gorjanci, pred njimi se razprostira Dolenjsko gričevje, na južni strani je mogoče videti ravan Stiškega kota z Ivančno Gorico, naprej pa dolino Višnjice z Muljavo, dolino reke Krke, nad njo hribovje v Suhi krajini s Ciganovim vrhom in Malo Goro, na obzorju pa Kočevski Rog, Stojno, Goteniško goro in Snežnik. V lepem vremenu se vidijo tudi vrhovi Gorskega Kotarja.
PD Šentvid pri Stični, ki je bilo do pred kratkim edino planinsko društvo v ivanški občini (od letošnjega februarja deluje še viš-njansko društvo z imenom Polž), se ukvarja s planinskimi nalogami in sodeluje z jamarskim društvom Železničar Ljubljana pri raziskovanju jam, kot sta Katujčarjeva
men. Zagotovljeno imajo svetovanje strokovnjaka etnologa, kajti
tu bi radi ustvarili muzej na prostem in rešili kulturno dediščino, ki propada. Na Gradišče načrtujejo šentviški planinci prenesti stol le star toplar, na ogled bi bila stara kmečka orodja, tu bi radi ustvarili galerijo s stalno zbirko, ki bi nastala z organiziranjem likovnih kolonij. Pri tem je treba omeniti dejavno Likovno društvo Ferda Vesela iz Šentvida, katerega član je tudi Slavko Cencel.
Z ureditvijo domačije želijo pridobiti do dvajset prenočišč, urediti pa nameravajo tudi sodobne sanitarije, trim stezo, ki bi bila dostopna z vseh pristopnih smeri, z ekološko prijaznimi napravami, ki ne kazijo gozda, pa razgledni stolp s pogledom v vse smeri. Na eni strani bi radi naredili umetno plezalno stezo, saj je v okolici veliko mladine, ki bi se rada ukvarjala s tem športom. Na stolpu bodo označene vse vidne točke in kraji. V veliki meri je na vrhu hriba že urejen prireditveni prostor, ki pa bi ga radi dokončno usposobili za kulturne prireditve in razna srečanja. Ponuditi želijo obiskovanje Lavričeve jame z jamskim vodnikom in potrebno jamarsko opremo, saj je ta jama tretja največja na Dolenjskem
“Gradišču želimo dati celostno podobo, saj je edinstvena točka v tem delu Dolenjske, poudariti pa je treba tudi bližino Ljubljane. To podobo želimo graditi v skladu z možnostmi turistične kmetije Grofija, kulturno-zgodovinskimi spomeniki v okolici in nekaj naravnimi zanimivostmi v neposredni okolici Gradišča,” je povedal Jerin. Zato je razumljiva njihova želja, izdati vse bolj potreben predstavitveni prospekt Gradišča in okolice, ki bi bil nekakšna zloženka. Za uresničitev vseh teh načrtov pa gotovo ne bo dovolj le delovna vnema in prostovoljni prispevki članov društva ter ostalih ljubiteljev narave. Zato upajo tudi na pomoč občine.
LIDIJA MURN
LAVRIČEVA KOČA POD CERKVICO SV MIKLAVŽA - Tako lepo je urejena danes Lavričeva koča, ne dolgo nazaj pa je bila stara, zapuščena lovska hiša. Vse je počiščeno, pospravljeno, tako da obiskovalci radi prihajajo, še posebej ob koncu tedna, ko ponujajo pečene postrvi in odojka. Ogleda je vredna tudi obnovljena cerkvica sv. Miklavža (v ozadju).
V Ribjeku je nekoč mrgolelo rib
Nekdaj je bil Ribiški potok poln rib, danes pa je podobno prazen kot Kolpa. Kljub temu pa iz Ribjeka ni treba iti brez rib, saj imajo tam že nekaj let ribogojnico, in to prav v Ribiškem potoku. Ribogojnica je last Željka Knavsa, sina Antona
ANTON KNAVS ve tudi veliko zgodb in pravljic, ki so se dogajale v okolici Ribjeka.
Knavsa, ki nam je pripovedoval o tem, zakaj v Ribješkem potoku danes ni rib. Ribjek je vasica v današnji občini Osilnica, ki je ime gotovo dobila po obilici rib v svojem potoku.
“V našem Ribiškem potoku je bilo nekdaj ogromno rib. Največ postrvi pa tudi kakšen sulec je bil vmes,” je začel pripovedovati 73-letni Anton Knavs iz Ribjeka v občini Osilnica.
V jarku - kot so rekli potoku -je bilo takrat toliko rib, da so jih lahko lovili vsi vaščani, se na številu rib ni dosti poznalo. Takrat, v stari Jugoslaviji, je bila velika lakota. Lov rib je bil prepovedan, a ni nič pomagalo. Krivo-lovci so vedno razpostavili okoli straže, ki so jih pravočasno opozarjale, če so prihajali žandarji. “Naša glavna hrana so bile takrat ribe, ki sta jih bila polna potok in Kolpa,” pove Anton.
“Ribe so iz našega potoka izginile leta 1942, ko so prišli prvega avgusta v vas Italijani. Kar tisoč
italijanskih vojakov je bilo v Ribjeku osem dni. In v tistih osmih dneh so polovili vse ribe iz našega potoka, pobili in pojedli kače, pobrali polže, kokoši in celo mačke so polovili in jih pekli ter jedli. Ko so vse pobrali, so nas, vaščane, odgnali v Osilnico, kjer so nas imeli zaprte tri dni, nato pa so nas odpeljali v internacijo”, je pripovedoval Anton Knavs.
Po internaciji pa je bila v teh krajih in tudi Ribjeku lakota. Vse je bilo opustošeno in ljudje niti soli niso imeli, se spominja Anton, ki je po vojni skušal kaj zaslužiti s krošnjarstvom in popravilom ur. Tako je nekoč prišel tudi v Novo Baško na otoku Krku. Z zaslužkom je tam kupil 16 m dolgo ribiško mrežo-žeparico. Doma jo je hotel čimprej preizkusiti. Neko poletno noč je šel čisto sam z njo lovit na Kolpo. En konec mreže je privezal za vrbo, drugi konec pa je vlekel po Kolpi. “Ko sem potegnil mrežo h kraju, je bila težka. V njej je bilo toliko rib, da je kar plahutalo in
ropotalo, da sem se zelo ustrašil in so mi šli lasje pokonci,” se spominja danes Anton.
Z ribami je nato napolnil nahrbtnik in jih odnesel domov. Hitro se je vrnil, saj je bilo v mreži še polno rib. Spelje napolnil nahrbtnik in jih odnesel svaku na hrvaško stran.
Ko je vse to videl svak Stanko Štimec, je bil zelo presenečen, saj toliko rib skupaj na suhem še ni videl. “Rekel sem mu, naj gre z mano, če bi še rad rib,” je nadaljeval pripoved Anton. Nato sta šla skupaj do mreže in tudi Stanko se je kar ustrašil, ko je videl toliko rib. Anton je z ribami nabasal še dva nahrbtnika in jih nesel v Gerovo, kjer jih je dal mesarjem. Mesarji so jih bili zelo veseli, saj so imeli vedno dovolj govedine, rib pa ne.
“Rib v našem potoku ni več tudi zato, ker ni več živine, z njenimi odpadki so jih namreč hranili,” je dejal Anton.
Besedilo in slike: JOŽE PRIMC
ČLOVEŠKA USODA
Ivan Bibič, mož s tremi naslovi
Človeku se v življenju lahko marsikaj zgodi. Lahko ga sredi belega dne okradejo, ga zapusti življenjski partner in otroci, ostane brez strehe nad glavo, brez svoje zemlje in celo - brez domovine. K sreči je malo verjetno, da bi se vse našteto zgodilo eni sami osebi, a ni nemogoče.
Ko sem odhajal na obisk k neznanemu moškemu z Bizeljskega, ki me je poklical po telefonu, sem razmišljal, kaj neki mi želi povedati. Stal je ob cesti sredi z zimskim soncem obsijanih bizeljskih vinogradov v bližini turistične kmetije Balon in me čakal, ker se mi ni niti sanjalo, kje neki je Vidova pot.
“Moj pravi naslov je Vidova pot 41, poleg tega pa imam še dva naslova: Drameljšek 16 in Dra-meljšek 31. Vseeno je, kaj kdo napiše, poštarji mi vedno prav prinesejo,” je povedal 78-letni Ivan Bibič, ko je odklepal vrata hišice na vrhu enega izmed gričev pod cerkvico sv. Vida, kjer je tisti dan močno pihalo. “Tukaj vedno tako piha,” je dejal. “Zadnjič mi je zmetalo s strehe veliko opek.”
Radovedno sem pokukal v hišo, pričakujoč, da bom v notranjosti zagledal morda njegovo ženo ali koga od potomcev, a sem kmalu spoznal, da stojim pred človekom, ki se mu je zgodilo vse, kar ste prebrali na začetku tega pisanja.
V Nemčijo za zaslužkom
“Šestindvajset let sem delal v Nemčiji, ki sem jo kot izgnanec spoznal že med vojno, saj tu ni bilo od česa živeti. Tam sem delal vse, kar je bilo treba, in radi so me imeli. Lepo sem zaslužil, z markami pa sem si tukaj na Drameljšku zgradil hišo in gospodarsko poslopje ter kupil tri traktorje.
Ko sem 1968. leta odšel na tuje, sem doma pustil ženo in dva otroka. Leta so tekla, otroka sta rasla in hčerka se je poročila v Šempeter oz. Bistrico ob Sotli, kot pravijo danes. S sinom pa nisem imel te sreče. Opazil sem, da ga je slaba družba speljala na krivo pot in da je postal častilec alkohola. To sem mu tudi očital in tako je prišlo med nama do spora, žena pa je stala na njegovi strani. Zato
ŽIVLJENJE NA VASI
sem se odločil, da se k njima ne vrnem več. Pred desetimi leti sem si kupil tole hišo, v kateri sem se dve leti pozneje, ko sem v Nemčiji dočakal upokojitev, tudi naselil. Sedaj živim na tem vrhu čisto sam, a mi ni hude sile. Veliko pomagam okoliškim ljudem pri delu doma in v vinogradu, zato nisem skoraj nikoli doma,” je nadaljeval.
Vseeno sem opazil, da bi mu stalna družba še kako prijala. Biti vedno sam, le ni preveč prijetno, posebno ne za človeka, kakršen je Bibičev Ivan, ki ima rad ljudi in se rad pogovarja. “Če si sam, se nimaš s kom prepirati,” je dejal v šali. “No, če bi našel kakšno žensko, ki bi mi igrala na harmoniko, bi jo vzel v hišo. Poglejte, ti dve harmoniki sem kupil v Nemčiji, misleč, da jih bo kateri od mojih otrok ali vnukinj hotel igrati, a niso nobenega zanimale. Tako stojita sedaj tu v svojih kovčkih, neuporabljeni. Jaz za učenje igranja harmonike nisem imel nikoli časa.”
Ko sva se preko njegovih spominov nekako bolje spoznala, mi je zaupal, zakaj me je pravzaprav poklical.
“Pred nekaj dnevi, to je bilo prejšnji ponedeljek, so me v trgovini pri Kovačiču na Bizeljskem okradli. Nekaj sem nakupoval in v trgovini je bilo dosti ljudi. Tudi
Hrvatov. Ko sem kupljeno odnesel v avto, sem opazil, da nimam denarnice, čeprav vem, da sem jo spravil v žep. Toda danes je tod okoli vsega, in med tistimi ljudmi tam v trgovini je bil gotovo kakšen žepar, ki mi je denarnico izmaknil, ne da bi jaz kaj čutil. Sedaj sem ostal brez vozniškega in prometnega dovoljenja ter brez orožnega lista za svojo lovsko dvocevko. Pravzaprav ne vem prav, kaj moram storiti. Veste, mi stari ljudje se na te papirje in uradne postopke ne razumemo prav dosti,” mi je zaupal.
Še en dokaz, da ni dobro živeti sam, sem pomislil. In potem sem mu pomagal napisati besedilo preklica za objavo v Uradnem listu ter mu razložil, katera vrata bo moral še odpreti, da bo prišel do vseh potrebnih dokumentov.
“Ni reda v novi državi”
On je medtem na mizo postavil liter belega. Na Bizeljskem se pač ne spodobi, da gostu ne bi ponudili kozarec ali dva pridelka, po katerem so ti kraji znani po vsej Sloveniji. “Sam ga ne pijem veliko. Nisem suženj alkohola kot moj sin in mnogo drugih. Imam le petinštiridest arov vinograda tukaj, za hišo. Zame je to več kot zadosti, pa še za prodajo ga ostane, če mi uspe najti kupca. Alkohol je
uničil že marsikatero nekoč trdno domačijo tod okoli. Poglejte,” mi je pokazal skozi okno nekaj propadajočih praznih domačij. “Tudi opuščenih vinogradov je vse več. Od pridelave vina lahko živijo le tisti, ki imajo res veliko trt in sodobno tehnologijo ter znanje. Vsi ostali pa predvsem po postavitvi državne meje doli na Sotli vina ne morejo prodati in propadajo. Vse bo propadlo. Tam gori, v Vrhovni-ci, je bilo včasih pet gospodarjev, sedaj pa je samo še eden. Poleg tega, da mladi nočejo delati v vinogradih, je v teh gričih še en problem. Nobena deklina noče priti sem za snaho, in tako mnogo fantov ostane samih,-Mladih družin ni, ni otrok, in tako kmetije počasi propadajo. To ni dobro,” je zmajevaje z glavo dejal sogovornik in povedal, da z novo državo Slovenijo ni preveč zadovoljen. “Nobenega reda ni in preveč se krade. Poglejte, tu, pred mojo hišo, je po moji zemlji vodila ozka kolovozna pot do tistega hrama. Pa se je lepega dne njegov lastnik, ki je tudi moj sorodnik, spomnil in kolovoz nasipal z gramozom, tako da tu po mojem sedaj pelje prava široka cesta, jaz pa že pet let iščem pravico na sodišču, a postopek še ni končan. Občinsko pot, ki je vodila do njega tam, malo nižje, je enostavno zasipal. Le kakšen red in pravica sta to!” Ivan Bibič se ni izučil nobenega poklica, ker mu oče tega ni dovolil. Toda spozna se na zidarska in tesarska dela, zna poprijeti za vsako kmečko delo, do pred nekaj leti so ga sosedje v zimskih mesecih radi vabili za mesarja na domačih kolinah.
Mož, ki ne kaže, da jih bo kmalu štel že osemdeset, skoraj celo desetletje živi sam v svoji hišici, kljubuje vetru in razmišlja, kako bi letos zgradil še hram, čeprav se zaveda, da ga ne bo imel komu zapustiti.
“Ko bom umrl, tudi tukaj ne bo več nikogar,” je še dejal, preden sva se poslovila.
ERNEST SEČEN
IVAN BIBIČ NA SVOJI ZEMLJI - V ozadju bizeljski vinogradi in cerkvica sv. Vida. (Foto: E. S.)
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
Med šmiraiji na Velikem Osolniku
Prebivalcem Velike Osolnika v občini Velike Lašče pravijo šmirarji ker so nekdaj v tej vasi kuhali šmir, kolomaz, mast za mazanje osi kmečkih vozov. To mast so potem dali v posebne posode, ki so jim fekli škomrde, in šmir prodajali okoli, tudi po Koroškem in Avstriji- O tem je pripovedoval najstarejši moški prebivalec Velikega Osolnika Franc Cimperman, ki je dopolnil 83 let.
Frančiška gradišar je naj-
Marejša prebivalka Velikega Osolnika, sem pa se je primožila iz Smr-ien nad Pijavo Gorico.
Cimperman deluje tako mladostno, da bi mu pripisal vsaj 20 ‘et manj. Je mizar in je še pred Mesecem dni naredil okna. Z zo-
botrebci in šmirom so se ob kmetovanju ali obrti tedaj ljudje kar spodobno preživljali. “Ze takrat pa je bilo tako, kot je danes: kdor gara, ima najmanj,” pravi France.
Na vprašanje, kateri so znameniti šmirarji, je odgovoril, da so bili od tod direktor kočevske Tek-stilane Tone Levstik, Janko Rudolf je imel ženo od tod, v bližnjem Robu je bil župnik Ronko, ki “je lepe slike delal”; tudi župan občine Velike Lašče Milan Teka-vec je šmirar in še Peter Polajnar iz Kočevja ima za ženo šmirarko, prav njegovo, Francetovo hčer.
Med vojno so Osolničani pomagali partizanom in jih je bilo več interniranih, tudi France. In takrat, ko ga ni bilo doma, so bile okoli postojanke belih in rdečih. Tb seje naselila tudi plava garda, ki je streljala na partizane, ki so jih po boju postrelili ob cerkvenem zidu, da se še danes poznajo luknje. Tildi Francetova rojstna hiša je bila požgana. Italijani so takrat odgnali njihovo kravo.
Pri najstarejši šmirarki
Najstarejša šmirarka je Frančiška Gradišar, ki je bila rojena pred 92 leti. Se lani je brala in delala zobotrebce, zdaj pa ji je opešal vid, saj na levo oko ne vidi več. Sem se je priženila leta 1933. Možje bil čevljar in kmet. Rodila je sedem otrok. En sin je doma, ostali otroci pa so šli po svetu.
Spominja se stare zgodbe, kako je pri neki parceli strašilo. Mimo-
idoči so slišali, kako nekdo stoka: “Težko je, težko.” Menda je nekdo mejnike prestavljal - dokler ni nekdo rekel: “Če je težko, pa dol vrzi.” Potem je bil mir, pravi Frančiška in dodaja, da se zdaj kaj takega ne dogaja več, saj nobeden več ne prestavlja mejnikov, da bi
ZAKONCA JANEZ IN PAVLA GERONI z Velikega Osolnika
si pridobil zemljo. Za zemljo se nihče več ne puli, zato bo še marsikatera kmetija propadla.
Italijanski barbari
Janez Geroni je obžaloval, da sem prišel na Osolnik že kasno popoldne, ko ni več prav zbran, končno pa se je le razgovoril:
“Tble bi dal jaz zapisati za časopis, da so italjanski barbari od Ljubljane do Reke postrelili nešteto ljudi. V bližnjem Zapotoku so 14 poštenih kmetov vzeli s senožeti in jih postrelili, med drugim tudi očeta in starega očeta moje žene Pavle. Pa še hišo so jim požgali, da so jo morali dvakrat obnoviti, pa so jim jo še tretjič požgali. Ženina mama je leta
1942 pod smreko v gozdu kot begunka pred Italijani rodila sina Toneta Šteblaja, ki je danes gospodar in vodja kmečkega turizma v Zapotoku.”
Geronijevi so zvedeli, da je izšel zakon, naj požgani, izseljenci in svojci pobitih prijavijo vse na občini. Namesto žene je šel v Ljubljano na upravno enoto on, Janez, in prijavil pobite in požgano. Uslužbenka mu je odgovorila, da ne veijame, če bo žena kaj dobila, ker zakon ne velja za pobite ljudi in požgano ter pokradeno premoženje, ampak le za izgnane v Italijo ali tam internirane. Seveda je tak zakon krivičen in časopisi naj bi pisali o tem, meni Janez, ki je bil do upokojitve zaposlen pri KZ Velike Lašče.
Pri Geronijevih imajo 15 glav govedi in kobilo. Oddajajo okoli 401 mleka na dan, kajti z mlekom napajajo tudi teleta, ker zadruga mleko slabo plača. To je utemeljil s svojo prigodo:
“Leta 1986 sem za veliko noč peljal ženo v Rob, da bova šla k maši. Žena je šla zato k frizerju in mu potem povedala, da je frizura veljala kar 120 1 mleka, danes pa bi gotovo veljala frizura kar 300 1 mleka,” je zatrdil Janez in dodal, da nima nič proti, če otroci v Ljubljani pijejo poceni mleko, je pa proti razvrednotenju kmečkega dela.
Pred odhodom je še malo pokritiziral italijanske barbare in našo birokracijo, ki se zavzema za preživele, za postreljene in za prizadejano materialno škodo pa ne.
Besedilo in slike: JOŽE PRIMC
NASE KORENINE
Prestavil državno mejo
Čudna so pota človekova. Kdo bi razumel, zakaj jih je usoda temu obrnila tako, drugemu drugače, in kdo bi poznal tiste skrivnostne vzvode, ki so obračali kretnico ravno v trenutku, ko se je nekdo nahajal na razpotju?
Karla Brusa s črnomaljskega Čardaka pozna marsikateri domačin, saj je veliko zunaj in po dvakrat na dan prehodi po nekaj kilometrov tja do Svibni-ka in nazaj. Marsikdo na videz pozna njegovo starčevsko poja-vo in ga spoštljivo pozdravi, le redki pa vedo, kaj vse se skriva za njo. Da je Karel najstarejši še živeči slovenski lovec, napri-mer, da je bil svojčas največji gozdni lastnik v okolici, da je bila za njim razpisana tiralica, ko ga je italijanska oblast hotela imeti živega ali mrtvega, in da se je Karel Brus dvakrat rodil. Tako vsaj bi človek sodil po njegovih dokumentih.
Pa je vendarle vedno bil isti človek. Na dokumentih, ki jih še hrani, sta različna datuma rojstva: na enih 3. september 1896, na drugih 3. november 1899. Slednji datum je tudi vpisan v njegove sedanje matične knjige, Karel pa je v svojem razburkanem življenju že pozabil, kateri datum pravzaprav drži. Sestre, kolikor jih še živi, trdijo, da je pravi prvi in da je potemtakem Karel že zdavnaj prekoračil stoletnico svojega življenja.
Najsibo tako, da je stoletnica Karla Brusa že za njim, ali pa ga še čaka, vsekakor je res, da je za Karlom že dolgo življenje in da se kljub tolikim letom možakar še dobro drži, da je njegov spomin še odličen, da dobro vidi in da je sorazmerno še okreten. Le eno hibo ima, s katero je starost posebej radodarna: slabo sliši, zato se je z njim težko pogovarjati. Pa mi ovinkaste poti očetovega življenja zato pomaga sestaviti sin Bojan, medtem ko Karel le pritrjuje. Potem pa sin od nekod potegne še fotokopije ameriškega časopisa, v katerem je mlajša Karlova sestra Ivanka svojim rojakom v Ameriki precej natanko popisala mladostna leta v vasi Hotedršica, kjer je skupaj s štirimi sestrami in štirimi brati odraščala.
Ivanka je kljub dolgim desetletjem, ki jih je preživela v Ameriki, ostala trdna Slovenka, saj je na koncu svojega članka tudi zapisala: “Podobne zgodbe o našem nekdanjem življenju v Sloveniji, o naših družinah in prijateljih, zelo zanimajo našo mlajšo generacijo, ki z veseljem posluša o tradiciji, o hrani in o jeziku v naši lepi Sloveniji. To me zelo osrečuje, kajti čeprav sem ponosna ameriška državljanka in sem hvaležna Združenim državam, da so mi omogočile boljše življenje, je moje srce še vedno zvesto Sloveniji in bo tako ostalo za vedno.”
To zvesto slovensko srce v
Ameriki je pred nekaj tedni prenehalo biti, kako se je za slovensko grudo včasih boril Ivankin rod, posebej pa še njen brat Karel, pa sem izvedel iz Ivankinega pisanja in iz Bojanovega pripovedovanja.
Krivična versaillska meja, ki je kar poprek razdelila slovensko ozemlje med staro Jugoslavijo in Italijo, je potekala tudi skozi Hotedršico, prav v bližini Brusove gostilne. Ta si je takrat nadela izzivalno ime “Jugoslavija”. Prav tako so bili do italijanskih vsiljivcev neprijazno nastrojeni domačini, med njimi tudi lastnik gostilne Alojz Brus in njegovi. Alojz in Karel sta celo sama posegla v dogajanje. Na lastno pest sta prestavila oznake za državno mejo dlje od gostilne na italijansko stran in po takratnem dogovoru, ki je priznaval štirinajstdnevno zatečeno stanje, je tam meja potem tudi ostala. Seveda pa je to močno razbesnilo italijanske graničarje. Neko noč so prečkali mejo in planili v gostilno, da bi ujeli Karla, ki je že prej vso krivdo za prestavitev meje prevzel nase. A je bil fant na preži in se je napadalcem spretno izmuznil, srd pa je potem prestregel oče Alojz, ki so ga dosegla Karlu namenjena puškina kopita. V ameriškem časniku je objavljena slika naslednjega dne: jugoslovanski orožniki so si prišli ogledat razdejanje. Med njimi stoji Alojz z belo obvezo na glavi, za njim pa gostilna “Jugoslavija” z razbitimi okni.
Za Karla v bližnji okolici ni bilo več varno, saj je nad njegovo glavo visela smrtna obsodba. Umaknil seje dlje v notranjost, se preživljal z različnimi posli in kupčijami ter končno pristal v Črnomlju, kjer se je priženil k trgovski vdovi Plutovi. Tudi Karel je bil po poklicu trgovec in posli so lepo cveteli. S prihranki je kupoval gozdove od Kočevarjev, ki so se izseljevali v Ameriko. Kar lepo število se jih je že nabralo, a pričela se je druga svetovna vojna. Padla je tudi tista meja pri Hotedršici in italijanski okupatorje preplavil Črnomelj. Karel je ponovno postal preganjana žival. Menjal je identiteto in kraje bivanja, končno pa je s partizansko vojsko spet prišel nazaj.
Oblast mu je po vojni sicer zaplenila gozdove, a Karel se je hitro prilagodil novemu načinu življenja. Ponovno se je oženil in z drugo ženo ima sina Bojana, ta pa mu je z ženo Renato podaril tri vnučke. Starejši dve, Barbara in Urška, že kar dobro poznata zapleteno dedkovo življenjsko zgodbo in morda bosta nekoč tudi dognali, kateri njegov rojstni datum je pravi. Karlu pa je vseeno. Na kolenih ujčka najmlajšo Evo in je vesel, da njegovim naslednikom ni treba več prestavljati državne meje, kot jo je moral on v nekem drugem, čudnem času.
TONE JAKŠE
FRANC CIMPERMAN (levo) je najstarejši moški prebivalec Velikega Osolnika. Ob njem je žena Urška.
IZPOLNJENA ZAOBLJUBA
Zgodba o starem križu
Na levem bregu Krke, na planoti med Dvorom in Žužemberkom, leži Trebča vas. Pred mnogimi leti, ko so še škripali težki vozovi po prašnih vi-jagustih cestah, je skozi Trebčo vas vodila glavna cesta. Danes pa je to “stara cesta”, katera služi le za lokalno povezavo med Trebčo vasjo in Zafaro.
Pa se vrnimo za dobrih sto let nazaj, ko se začenja zgodba o križu. V zaselku blizu Trebče vasi, imenovanem Mačkin Hrib, so pri Novakovih, po domače Naralovih, imeli sina Jožeta, ki je bil goden za vojaško suknjo. Ni bilo izbire, fant je moral k vojakom v Italijo, v okolico Benetk, kjer je ravno takrat divjala vojna. V tej vojni je bil Jože hudo ranjen. Včasih medicina ni bila tako razvita in njegovo življenje je viselo na nitki. Jože ni obupal. V bolnišnici se je zaobljubil, da bo postavil križ, če se živ vrne v rodno vas.
Vrnil seje domov, vendar invalid brez noge. Zaobljuba mu ni dala miru. Najbrž je imel v sebi tudi malo umetniške žilice.
Odločil se je, da bo naredil križ, in to iz materialov, ki jih je imel na voljo. Les za križ mu je dal oče iz domačega gozda, kamen za podstavek, pušico in strebre pa so pripeljali z volmi z bližnjega hriba, ki se imenuje Lačen grič, kip Jezusa pa je naročil v livarni na Dvoru. Po nekaj letih vztrajnega dela je bil križ gotov. S pomočjo domačinov ga je postavil na robu gozdička, kjer se cesta odcepi proti Štep-čevi kmetiji.
Jože Novak je imel v sebi veliko ljubezen do kamna. Bil je samouk. Kot vojaški upokojenec je imel vedno tudi denar, ki gaje bilo tedaj zelo težko zaslužiti. Večkrat ga je tudi posodil, le nazaj ga ni vedno dobil. Naredil je tudi nekaj nagrobnih spomenikov iz kamna, za katerimi pa se je žal izgubila vsaka sled.
Tu se zgodba o križu konča. Kdor križa še ni videl, naj si ga gre ogledat. Pohvala velja tudi vaščanom, ki so pred leti obnovili daleč naokoli najlepši križ.
FRANCI MURN
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
Zadnji kovač kuje konja
Edini podkovski kovač v Dobrepolju je Mirko Gruden s Po-nikev, ki je sicer že upokojen, a še vedno postori to in ono.
Rojen je bil leta 1924, za kovača pa se je izučil pri očetu. Takrat je bilo v Dobrepolju še sedem kovačev. Okoli leta 1970 je začelo kovaštvo propadati, saj so konje zamenjali traktorji, vozove avtomobili in prikolice, pa tudi stari plugi in brane so izginjali. K izumiranju kovaštva pa so poleg pomanjkanja dela pripomogli še visoki davki. Mirko se pohvali, da je bil vozni in podkovni kovač in je opravil tudi potrebne šole in izpite. Takih kovačev ni bilo prav veliko. Leta 1970 se je zaposlil v mehanični delavnici Ljubljanskih mlekarn, kjer je delal do upokojitve. Danes bolj redko podkuje kakšnega konja, saj imajo tudi v vaseh v glavnem
Mirko Gnulen, upokojeni kovač s Ponikev
le še jahalne konje, ki niso podkovani.
Mirko pravi, da mu je bilo najlepše, ko je bil mlad in se je vrtel okoli deklet. Ostal pa je sam, kar se običajno zgodi tistim, ki preveč izbirajo. Posebno vesel dogodek so tradico-nalne ponikovske mačkare, pri katerih je nekdaj tudi on sodeloval. Na pustni dan zjutraj se še danes fantje napravijo v razne mačkare in hodijo od hiše do hiše, ljudje pa jim darujejo to in ono, tudi denar.
Na Ponikvah je tudi običaj, da mora ženin ob ženitvi plačati fantom tako imenovane tolarje. To je odkupnina za nevesto in plačilo za postavitev mlaja pred hišo mladoporočencev. Na Ponikvah namreč fantje niso šrangali kot drugod po Dolenjskem. Seveda pri tolarjih tudi glihajo. Če se fantje z ženinom ne dogovorijo, je joj, saj mu potem nagajajo.
Leta 1943 je bil mobiliziran v partizane, v Tomšičevo brigado. Bil je star šele 18 let, z orožjem ni znal delati in ga tudi nihče ni podučil. Brigada je šla iz borbe v borbo. Že v prvem boju je padlo nad 50 novincev mobilizirancev, in ko so prečkali cesto Rakek-Lož-Stari Trg-Prezid, je bila spet borba in takrat so tudi njega ujeli Nemci. Poslali so ga z drugimi ujetimi v Nemčijo, kjer je delal v nekem skladišču hrane in bil vedno lačen.
Danes kovača Mirka mučijo razne bolezni, a je še vedno lepo urejen in postori vse v hiši pa tudi česa kovaškega se še loti.
J. P
IZ ZGODOVINE CERKVE IN ŠOLE V ŠMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU
Po sledeh zapisov župnika Zupanca
Dolenjski list je 18. decembra lani napovedal, da bo Šmihel pri Žužemberku to leto slavil 70 let gasilskega društva, 113 let osnovne šole in 210 let cerkve. Ker že dolgo zbiram gradivo iz teh svojih krajev, bom danes bralce natančneje seznanila z zgodovino šmihelske cerkve in šole. Gradivo je predvsem v Šolski in Župnijski kroniki ter Spominih, ki so rokopisno ohranjeni v tamkajšnjem župnišču, zbral pa jih je dolgoletni šmihelski župnik Alojz Zupanc, ki je bil neutruden zbiralec vseh zanimivih dogodkov ne samo v tej fari, ampak v skoraj vsej Suhi krajini.
Objavljena podatka o starosti šmihelske cerkve in šole nista točna. Gotizirana cerkev v kraju, ki je že od daleč vidna, je bila zgrajena pred natanko devetdesetimi leti. Prejšnja je bila verjetno romanska, kasneje barokizirana, omenjena pa je bila že davnega 1135. leta. Že takrat je bila posvečena sv. Mihaelu, zidali pa so jo grofi iz Pazina in je bila podružnica Šentvida pri Stični. Imela je obokan prezbiterij in lesen strop, ni imela zakristije in stranskih oltarjev, tudi zvonika ne. Zvonovi so viseli kar v zidu nad portalom. Stala je na sedanjem pokopališču.
Ko se je začelo širiti češčenje sv. Ane, so na severni strani cerkve prizidali kapelo sv. Ane, kasneje še sv. Lovrenca, da so imeli žeg-nanje kar ob praznikih vseh treh svetnikov. Leta 1699 so poleg kapele sv. Ane prizidali še zvonik in v cerkvi obokali strop. Velbali so lesene hrastove krivine. Ob-hajalne mize še vedno ni bilo, prižnico in zakristijsko omaro pa so dobili šele 1832. leta.
Okrog stare cerkve je bilo pokopališče, kjer so pokopavali brez pravega reda. Obzidje je dobilo šele na ukaz cesarice Marije Terezije in Jožefa II. Leta 1871. so ga povečali za tri vrste in napravili pokopališki zid, ki pa ni bil pokrit.
Župnik Ignac Ključavšek je kasneje prodal 1/4 farovškega grunta soseski Šmihela pod pogojem, da uživa vsakokratni župnik sadni vrt, ki je bil tam, kjer danes stoji nova cerkev. Zapustil je tudi 2000 goldinarjev, ki so bili kasneje osnova za kasnejšo zidavo nove cerkve.
Zapleti pri gradnji cerkve
To je začel graditi župnik Janez Zupančič, kije tu služboval v letih od 1901 do 1909. Za tako velik podvig je bil to zelo neugoden čas. Ekonomska kriza je zaradi zaprtja obeh železarn, Zagradca in 1891. še Dvora, dosegla vrh. Za Suhokranjce je bil to težak udarec in so še deset let po zaprtju tega velikega dvorskega obrata upali, da bo kdo začel s kako drugo proizvodnjo in ljudi ponovno zaposlil. Propadel je tudi tovorni promet po dolini Krke, od katerega so mnogi kar lepo živeli. Dokončno je propadlo upanje, da bi po dolini speljali železniško pro-
od januarja do julija 1901 se jih je iz šmihelske fare izselilo 40. Kar dve tretjini vseh Slovencev, ki so šli iskat srečo v Ameriko, je bilo iz Suhe in Bele krajine, do 1910. jih je narastlo celo na tri četrtine. Največ jih je bilo iz Žužemberka in okolice. Poleg tega je zakon o dedovanju (1868) olajšal drobljenje posesti in po letu 1900 mala gospodarstva niso mogla več prehraniti številnih družin, pa so mnogi že zato odhajali na sezonsko delo v banatske in hrvatske gozdove (Šmihelcev se je zato prijel vzdevek Banovci).
Nič čudnega, da so ljudje v strahu pred velikimi stroški nasprotovali gradnji tako velike nove cerkve. Razdelili so se v dva tabora: večina je bila za prenovo stare cerkve na pokopališču, le redki za gradnjo nove. Obravnavo je vodil sam novomeški glavar Pilzhofer. Razsodil je tako: Tisti, ki so za novo cerkev, naj se pridejo podpisat v gostilno pri Globokarju (kasneje Zajčeva gostilna) ob desetih dopoldne, drugi, ki so le za popravilo stare, naj se pridejo podpisat ob 14. uri. Le malo se jih je podpisalo dopoldne, na-
go. Začne se množično izseljeva nje s trebuhom za kruhom. Sami
sprotniki novogradnje pa so se pod vplivom B. iz Drašče vasi, ki je rekla: “Možje, ne podpisujte, tinta je vinta!” podpisu uprli. Ko je glavar videl rezultat, je vzkliknil: “Vi ste osli! Vi ste osli! Toliko jih je za novo cerkev, proti pa nihče!”
Razočarani nasprotniki so celo dobili odvetnika dr. Trilerja, a gradnje niso mogli ustaviti, le prispevati niso hoteli nič.
Načrt za novo cerkev v psev-dogotskem slogu v velikosti 27 x 30 m, v višini 11 m, zvonik pa je visok 30 m, je izdelal Rudolf Treo, zidavo je prevzel Ignacij Špacapan z Goriškega, tesarska dela Grandlič iz Čemš pri Mimi Peči, mizarska dela Jože Kuhelj iz Trebče vasi, kleparska pa Anton Bele iz Šentvida nad Ljubljano. Skupni stroški so znašali 50.325 kron. Za notranjo opremo so mnogo prispevali “Amerikanci” (naši izseljenci v Ameriki).
Prva maša v njej je bila 6. septembra 1908 ob pol desetih dopoldne. Cerkev je bila zares lepa in mogočna, dolgovi pa so ostali. Župnik je zato odšel 18.1.1909 v Žužemberk z namenom, da bi dobil posojilo, a je ponesreči padel v Krko in utonil. Župnija je bila razpisana, nihče pa je ni hotel prevzeti zaradi velikih dolgov. Škofje potem poslal za upravitelja župnika Franca Gaberščka, ki je bil odličen gospodar, žal pa je po sodni poti izterjal vse tiste, ki niso hoteli voziti peska. Sodnija je zanje odločila prisilno izterjavo.
Tako so v Drašči vasi vzeli govedo iz P. hleva in ga na dražbi prodali J. G. s Krke. Možje iz vasi so to hoteli s silo ubraniti. Orožniki so nastopili z bajoneti in prišlo je do pravega spopada, v katerem je bil en kmet ranjen v nogo, štiri pa so aretirali in odpeljali v Žužemberk. Ljudje so se ustrašili in dolg plačali, to pa je povzročilo sovraštvo, ki še danes ni čisto pozabljeno.
Kasnejši župnik Alojz Zupanc se spominja, da ga je celo profesor v šoli spraševal: “Kakšni divjaki pa so tam v tisti Drašči vasi, da so orožnike napadli?” Tudi ko je prišel v Šmihel za župnika in bral prvo mašo, je neki Draščan pod korom naglas rekel: “Je že hudič, ta nas bo pa farbal.”
Tako je župnik Gaberšček s pomočjo eksekucije izterjal vse, a je bil zaradi tega silno osovražen. S prispevki, ki sta jih po Kranjskem naprosila oba ključarja, so kljub vsemu lepo uredili notranjost cerkve (oltar, klopi, gotsko prižnico M. Celestina in obhajilno mizo).
Za Gaberščkom je 1921. prišel župnik Miha Kmet, ki je nabavil tudi jeklene zvonove. Leta 1927. so temeljito preuredili pokopališče. Takrat so postavili tudi križ in mrtvašnico ter načrtno prekopali številne grobove.
Župnik Alojz Zupanc je bil prvič v Šmihelu prav na dan otvoritve nove cerkve. Spominja se, da ceste do Šmihela takrat še ni brlo. Konja, na katerem je prijezdil od doma (Znojile), je dal v hlev pri Farazinu na Pajčni in odšel peš kot vsi drugi po stari kamniti malenski poti na most čez Krko, ki je bil takrat lesen in v zelo slabem stanju. V Šmihelu je še videl na pokopališču razvaline stare cerkve in hrastove krivine, ki so služile za velb stari cerkvi. Takrat si ni mogel misliti, da bo prav v tej cerkvi maševal kar 36 let (od 1.10.1923 do 20.10.1959, ko so ga upokojili).
Župnik Janez Zupančič se je osebno pisno obrnil na cesarja Franca Jožefa, naj ukaže narediti cesto do Šmihela. Odgovor je prišel žal po njegovi smrti. Šele 1911. je bila do te vasi narejena deželna cesta 2. reda. Takrat so zgradili tudi nov most. Lešje zanj po znižani ceni dal knez Auersperg. Bil je prvi most na Krki, ki je imel betonske nosilce in leseno konstrukcijo, delali pa so ga vaščani v lastni režiji in so morali sami skrbeti zanj.
Vas Šmihel in ves njen okoliš je bil naseljen že v prazgodovini (dokaz: kamnita sekira v novomeškem Muzeju, najdena v Drašči vasi), posebno znameniti pa so
%
ostanki iz rimskih časov. Na mestu sedanjega župnišča je stala nekoč rimska villa rustica. Še leta 1925 je bilo odpeljano nad 200 voz kamna s teh razvalin proti Plešivici in nekaj proti Dešeči vasi. Takrat je bilo najdenih več ročnih mlinskih kamnov in nekaj rimskih novcev. Najdragocenejši pa je dobro ohranjen kamnit nagrobni spomenik rimskega vojaka X. legije (Villi Emerit). Vzidan je v notranjosti cerkve levo od glavnih vrat.
Zadnjo prenovo je cerkev doživela pred tremi leti (fasada, nova streha), pred kratkim je bilo urejeno parkirišče in položen asfalt okrog cerkve in župnišča.
Prva šola in prvi učitelj
Nastanek in razvoj šole je bil tudi tu tesno povezan s cerkvijo. Župnik Jože Golob, ki je bil v fari od 1860 do 1870, je bil prvi, ki je začel v župnišču učiti otroke brati in pisati. Kupil je velike in male tiskane in pisane črke in napravil prvo šolo v sobi nad kuhinjo. Otroci so sedeli kar po tleh. Od 1870-1874 je župnik Matija Kuhelj dobil prvega organista Hitija. Farani so dobili v najem sobo,
Cerkev sv. Mihaela s pokopališčem
leti ni nič premaknilo. S prenovo so začeli šele maja 1929. S pomočjo domačih zidarjev je zidarski mojster Anton Medved iz Kamnika (tesarska delaje opravil Lojzekovec iz Trebče vasi, mizarska Anton Trunkelj iz Krške vasi) šolo dvignil za eno nadstropje, kjer so pridobili tri stanovanja za učitelje, v pritličju pa dve učilnici. V času prenove je učitelj Korenčan stanoval v farovžu, pouk pa je bil v farovški lopi.
V šol. letu 1931 je dobil šolski vrt betonsko ograjo, učitelj Korenčan pa je 1932. v kraju ustanovil tudi podružnico Sadjarskega ruštva in 1936. zgradil na župnijski zemlji sadno sušilnico. Napravil je tudi drevesnico, s šolarji pa je posadil na tisoče smreke in na stotine žlahtnih dreves. Bil je tudi odličen organist in pevovodja. Režiral je več ljudskih iger ter pripravil številne pevske nastope. Ko je v šol. letu 1936/37 odšel, sta na šolo prišli učiteljici Julijana Vilfan in Justi Kučiš, v naslednjem pa Jože Perko.
Šmihelska šola je bila edina v Suhi krajini, ki je med NOB ostala skoraj nepoškodovana in kjer je pouk trajal s kratkimi prekinitvami skozi vso vojno. Po vojni so
se v njej zvrstili različni učitelji. Število otrok je naglo padalo, tako da je v Šmihelu že vrsto let le podružnična šola s kombiniranim poukom. Danes je v njej 21 učencev, ki jih učita dve učiteljici.
Vodja šole Silva Papež mi je povedala, da je šola bila 1995. deležna večje prenove: stavba je dobila novo streho, zamenjana so bila okna s policami v obeh učilnicah, zamenjan parket, opravljeno je bilo beljenje vseh prostorov, lepo so bila preurejena šolska stranišča, stavba je dobila nov snegobran, v razredih pa sta bili zamenjeni peči. Vsa delaje opravila obrtna zadruga Hrast iz Novega mesta s pomočjo Mestne občine Novo mesto. Od Telekoma je šola tisto leto dobila prvi računalnik, v šol. letu 1995/96 pa je
Podružnična šola Šmihel
kamor je organist hodil učit otroke, starši pa so mu za plačilo dajali nekaj krajcarjev na otroka. Naslednji župnik Martin Indof je spravil skupaj ljudi, da so od Kraševca kupili stavbno zemljišče. Izvolili so gradbeni odbor in začeli z gradnjo prve šolske stavbe 1885. leta. Slovesna otvoritev je bila 17. listopada 1887. Bila je seveda veliko manjša, kot je današnja: edina učilnica je bila na desni strani vhoda v pritlični stavbi, na levi strani pa je bilo stanovanje za učitelja.
Prvi učitelj, ki je prišel učit v to šolo, je bil Jože Perko iz Ambrusa, ki pa je umrl, star komaj 31 let, leta 1891 in so ga pokopali v domačem kraju. Ža njim je prišel Janez Kalan. V šol. letu 1903/4 so širili učiteljsko stanovanje. V teh letih so učili Friderik Jazbec, Franc Kavčič, ki je padel v Galiciji v 1. svetovni vojni, prva učiteljica pa je bila Milka Pristov, nato Franica Bezljaj, ki je bila upraviteljica šole od 1.3.1918 do upokojitve. Ona je poskrbela za nove šolske klopi, popravili so štedilnik, ki je kadil, vodnjak, ki je počil.
V letih 1922- 1929 se je število šoloobveznih otrok tako povečalo, daje bilo nujno šolo povečati. V letu 1926 so že imeli nabavljeno apno, pesek, opeko, pa se še dve
okolica šole dobila asfalt. Urejeno je bilo igrišče z žično ograjo in z osnovnimi športnimi pripomočki (dve stojali za košarko, ograjo za odbojko), kamor mladi radi zahajajo v prostem času. Montažo je brezplačno oravil g. Miro Papež, s prostovoljnim delom pa so veliko pomagali tudi starši in gasilci.
V lanskem šolskem letu so prazno učiteljsko stanovanje spremenili v lepo, svetlo učilnico. Tja nameravajo preseliti spodnjo učilnico, v izpraznjeni pa urediti telovadnico, ki je na šoli še nikoli niso imeli. Čakajo na opremo in upajo, da bodo kmalu telovadili v njej.
Torej sta oba objekta, cerkev in šola, lepo vzdrževana in fari ter šolskemu okolišu v ponos, čeprav je v obeh mnogo manj ljudi in otrok, kot jih je bilo v času moje mladosti. Čas je tudi v te lepe, a v stran odrinjene kraje prinesel mnogo koristnega: vasi so povezane z asfaltnimi potmi (razen Plešivice), povsod imajo vodovod, elektriko, pred kratkim so dobili tudi telefonsko povezavo s svetom, rastejo nove hiše, stare dobivajo lepšo podobo, a za vsem tem videzom se skriva tudi marsikaj grenkega. To pa ni tema današnjega prispevka, kajne?
IVANKA MESTNIK
KRAJINSKI PARK LAHINJA
Se s parkom da živeti ali ne?
Minilo je že kar deset let, odkar je območje ob zgornjem toku reke Lahinje razglašeno za Krajinski park Lahinja. Dobra prezentacija parka in aktivnosti nekaterih domačinov so vzrok, da je park v Sloveniji dobro poznan. Najbolj obiskan je maju, juniju in juliju, ko je živalski in rastlinski svet najbolj občutljiv. Dogajalo se je celo, da je bilo v parku in hkrati v Lugih prisotnih tudi več kot 100 ljudi. Predpostavljamo, da lahko množični obisk izniči naravno ohranjene predele parka. Krajani Pustega Gradca se Zavodu pritožujejo zaradi velikega prometa in premajhnega parkirišča za avtobuse. Ob vsem tem ponovno poudarjamo, da masovni turizem v parku ni zaželen. Trenutno se v neposredni bližini v sodelovanju z Begradom in Upravo za varstvo narave izvaja sanacija opuščenega peskokopa “Veliki Nerajec", kjer naj bi vzpostavili sekundarni vodni biotop. Sanacija vključuje ureditev večjega javnega parkirišča, ki bo nedvomno lahko služilo tudi za potrebe parka. Občini Črnomelj smo predlagali, naj daljnoročno načrtuje ureditev vstopa v park v Velikem Nerajcu in tako tudi prepreči ogrožanje novoasfaltiranih poti po parku. Kljub vsem našim aktivnostim pa nas preseneča sklep občinskega sveta, naj občina celo kupi zemljišče za potrebe razširitve parkirišča prav v naselju Pusti Gradec.
Nekontrolirani obisk parka in druga dogajanja v njem: gradnja vodovoda, ki je potekala brez soglasja službe in za seboj pustila nezadovoljivo sanirane odseke, intenzivne košnje v Lugih, opuščanje košnje, vzpostavljanje novih njiv v Lugih, zasajanje gozdne površine s smreko, gozdni nered, napeljevanje cevi za zalivanje (Pusti Gradac), nekontrolirani taborni prostor ob reki, neurejene sanitarije za obiskovalce parka, neurejene in neoskrbova-ne poti obhoda po parku in drugo kličejo po upravljavskem načrtu parka in upravljavcu parka.
Zaradi naštetih dejstev, ki jih sedanji odlok ne more reševati v celoti, je Zavod občini Črnomelj predlagal spremembe in dopolnitve odloka. Te se nanašajo predvsem na razširitev naravnega rezervata Nerajski Lugi in na dopolnitve varstvenega režima v zvezi s prepovedjo odtujevanja ali poškodovanja predmetov in plasti, ki imajo arheološko in kulturnozgodovinsko vrednost (na okljuku reke pri Pustem Gradcu so se namreč dogajali posegi, ki so poškodovali kulturno plast arheološkega spomenika in reke), na omejitev obiska in taborjenja večjih organiziranih skupin v parku ter s pogojem, da je za postavljanje ograj po parku potrebno prej pridobiti tudi soglasje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine, kajti prav na okljuku v Pustem Gradcu, ki je eden najvrednejših in najbolj obiskan kulturni spomenik v parku, so postavljene ograje in elementi, ki moteče nakazujejo omejen dostop k cerkvi ali pa zaradi neenotnosti oz. različnosti in nejasne funkcije vizualno motijo okljuk reke Lahinje.
Dopolnitev odloka naj bi vključevala tudi določila glede uporabe znaka, določila o izdelavi upravljavskega načrta parka in ustanovitvi upravljavca parka. Da bo
SPOMIN NA PESNIKA
dosežen usklajen razvoj parka, ohranitev in varstvo dediščine, zaradi katere je park razglašen, bo občina morala določiti koncesionarja za upravljanje parka. Kajti vsa ta anarhija, ki je začela vladati zadnja leta, lahko povzroči razdor med lastniki zemljišč, prebivalci okoliških vasi in tistimi, ki so ustanovili podjetje ali društvo z namenom, da bi park tržili in od tega imeli korist vsi, ki so s parkom kakor koli povezani.
Občinski svet je osnutek odloka sprejel v mesecu novembru, občina je dne 11.2.1998 sklicala javno obravnavo v Dragatušu, na kateri žal ni aktivno sodelovala KS Dragatuš. Na javni obravnavi so se imeli priložnost izkazati predvsem posamezniki, ki niso hoteli poslušati, predvsem pa ne razumeti bistva sprememb odloka in so se lotili osebnih napadov name, ki sem v sodelovanju s sodelavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto dejansko vsa ta leta s posameznimi akcijami pri Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za okolje in prostor kot tudi pri Ministrstvu za kmetijstvo speljala vrsto aktivnosti in projektov. Vse te aktivnosti so pripeljale do današnjega stanja, ko je park dobro prezentiran in v Sloveniji poznan, nekateri domačini pa ga že sprejemajo kot osnovno razvojno izhodišče.
Ker so bili očitki na javni obravnavi enostranski, moram tiste “ogrožene”, le le spomniti na realizirane projekte, ki jih je organiziral Zavod (čeprav mu to ni bila osnovna in obvezna naloga, v prepričanju, da mora zavarovano območje zaživeti in da ga morajo ljudje sprejeti kot razvojno možnost!): obnova Klepčevega mlina in žage, izdaja popularizacijskega gradiva o parku, razstava o parku, film o parku, sanacija izvira Lahinje in dostopne poti v sodelovanju z VGP NM, čistilne akcije,
obnovitvena dela na cerkvi, sodelovanje pri opremljanju in obnovi informacijske hiše v Velikem Nerajcu, obnova jezu in sanacija brvi in mostu (v sodelovanju z VGP Nm, KZ Črnomelj), oprema in označitev poti obhoda.
Po toliko letih sodelovanja tudi z aktivnimi predstavniki krajevne skupnosti, z društvom Krnica, ki je bilo ustanovljeno prav z namenom “živeti s parkom”, z osnovno šolo Dragatuš, v začetku, dokler sta se obnavljala mlin in žaga, tudi s Klepčevimi in občino, se je na žalost izkazalo, da je vsa ta naša dobra namera pripeljala celo do vaških zdrah, nevoščljivosti in samovolje določenih posameznikov.
V sebi občutiš grenkobo, ko spoznaš, da so ti vsa leta dajali podporo tudi ljudje, ki imajo danes resnično koristi od parka, so pa nemo prisotni ali pa celo odsotni, ko doživljaš neupravičene napade od ljudi, ki ne znajo oziroma nočejo dojeti pomena in namena varstva in ohranjanja ob-
močja parka kot tudi ne vloge Zavoda oziroma moje vloge kot konservatorke, zaposlene na Zavodu. Gospod Benec je na javni obravnavi celo očital Zavodu, da ni pokosil kopriv, obsekal zaraslih brežin reke, saniral razrite poti k izviru, poglobil izvira, struge reke itd. in na koncu modro zaključil nekako tako: “Saj je vendar park Zavodov, saj ste si ga vi izmislili!” Dejstvo je, da je Zavod utemeljil in predlagal razglasitev, odlok pa je sprejela občina in gaje dolžna izvajati, žal pa je na tem področju naredila premalo (ni vpisa v zemljiško knjigo, ni programa varstva, ni zagotovljenega nadzora ne upravljavca). Kako bo park funkcioniral, je odvisno od ljudi, ki so na občini zadolženi za izvajanje odloka, predvsem pa od domačinov, ki so s parkom kakorkoli povezani.
Ob vsem tem si upam trditi, da je Zavod očitno storil preveč za ta park, zato si “ogroženi” posamezniki razlagajo, daje za vse nastale
PO SANACIJI — Izvir
probleme krivec Zavod, nič pa ustanovitelj parka ali celo oni sami. Ob vsem tem pa je vredno omeniti, da je v času razglasitve območje parka pridobilo asfaltirane poti, vodovod, telefon in nekateri tudi ugodne kredite. O nameri teh posegov bi jasneje spregovoril investitor - občina Črnomelj.
Če je krajevni skupnosti Dragatuš park resnično v breme in ogroža razvoj kraja (aktivnosti le-te v primeru parka trenutno ni opaziti!), predlagamo, da ustavi postopek sprememb odloka in hkrati razveljavi stari odlok, slovenski javosti pa naj razloži namen in vzrok svoje odločitve. Dejstvo je, da je bil na javni obravnavi podan le en primer ogroženosti zaradi režima varstva,
pa še ta je bil neutemeljen, kar je predhodno pismeno pojasnila Uprava za varstvo narave RS in ustno posamezni udeleženci javne obravnave.
Naj zaključim. Belokranjci imamo park, ki smo ga sprejeli že kot svojo identiteto. Številni obiskovalci so nad doživetji v parku navdušeni, veliko pa je tudi takih, ki jih v parku marsikaj moti in si tega ne upajo javno povedati. Prepričana sem, da lahko vsaka kritika prispeva k ohranjanju in varovanju parka, oblikovanju njegovega razvoja in vzpodbudi vse “ogrožene” k drugačnemu razmišljanju. Morda pa bo javna polemika razodela, ali se s tem parkom da živeti ali ne!
MIRA IVANOVIČ
Kettejeve pesmi - zavijalni papir
Pred sto leti, 16. junija 1898, je Dragotin Kette iz Novega mesta pisal prijatelju Otonu Župančiču:
“Dragi prijatelj!
Srčno me je razveselilo Tvoje pismo, tembolj, ker ga nisem pričakoval...” (V nadaljevanju se Kette opravičuje, ker mu ni pisal Že prej, saj je imel pismo že napihano, potem pa je ugotovil, da je •zgubil Župančičev naslov.)... ”Thko si le Ti prvi, ki se spomniš na znanca in prijatelja “ljubljanskih dnij”... Glede na Cankarja ne vem, kaj bi rekel. Ne verjamem, da bi bilo z njim tako slabo. Nekaj časa molči, a se bo kmalu spet oglasil... Cankar res lepo piše. Veliko govorijo zoper njega; Bog daj, da bi res kmalu izdal svoje pesmi in zavezal jezike svojim nasprotnikom” in dalje piše Kette, da je z Župančičem za “živ Pogovor ob cvičku prej ko si nadenemo telečnjake, vulgo kanist-re” (op.pis. verjetno bi moralo pisati tornistre) ...in dalje “uče •noje pesmi, bojazljivo pričakujoč visoko bobnečega Zena. Naj jih njih vrednost (ali nevrednost) obranuje Semeline usode. Lahko jih daš natisniti v Mladosti, ki je nehala izhajati.
Tvoj zvesti prijatelj Dragotin Kette. Zdravstvuj.”
MIRA ZAKRAJŠEK iz Ponikev, lastnica Kettejevega pisma Župančiču je pokazala tudi del vesla domačinov iz Solomonskih otokov.
Na hrbtni strani tega pisma pa je pet Kettejevih pesmi. Tretja pesem ima naslov “Zapuščeni”, začne pa se tako: Še lani sva ljubila s e J a letos omožila se/ je ljubica moja.”
V drugi pesmi z naslovom “Francetu Prešernu” je Kette zapel: “Kot svetal kerub duša Tvoja sred višin,/ Zletela v dalje nevtolaže-na,/ V očeh globokih ljudskih bolečin/ Najhujša je bila izražena,/ Letela daleč proč. A kje dobi-
la je/ Ljubezen zvesto? Kje dobila je?/ Nad Kranjsko zopet se vrnila je,/ In težko solzo tam proli-la je./ Pa čuj! Iz nje je vzrastel grm cvetoč./ Šume se listki poljubuje-jo/ In v ljubezni sladki v tiho noč/ Kot Ti, čuj, slavčki mi vzdihujejo.”
Pismo in pesmi hranijo zdaj Zakrajškovi iz Ponikev v občini Dobrepolje. Zanimivo pa je, kako je pismo priromalo iz Novega mesta v Ponikve. Gotovo tudi tega pisma (kot tudi tistega, ki ga omenja Kette v uvodu tega pisma), Kette nikoli ni oddal, saj se sicer ne bi znašlo v Ponikvah, ampak bi bilo v Župančičevi zapuščini.
Pripoved Mire Zakrajšek
Mira Zakrajšek, ki je bila rojena leta 1913, o pismu pripoveduje tako:
“Moj ded je bil na Vrhniki pri Ložu lesni trgovec, imel pa je tudi žago in tam je bil leta 1878 rojen tudi moj oče Edvard Zakrajšek. Mama Ivana pa je bila iz družine Simčič iz vasi Zabič pri Ilirski Bi-_ strici, kjer so imeli tudi veliko' kmetijo. Dragotin Kette in moja mama sta imela skupnega starega strica, ki je imel trgovino in gostilno in sije najbolj želel, da bi
&KNJIŽNA POLICA
Vse o Sloveniji
Mnoge države sveta redno izdajajo almanahe ali njim podobne priročnike, v katerih se predstavljajo v vsej svoji pestrosti, od zgodovinske in kulturne do aktualno gospodarske podobe, ter tudi na ta način krepijo svojo istovetnost in razpoznavnost. Odkar je Slovenija samostojna država, je izšlo nekaj poskusov zgoščenega prikaza mlade evropske države, izšlo je tudi več monografij, ki so obdelale to ali ono področje, zares celovitega in hkrati dovolj zgščenega pregleda pa nismo imeli. Resen poskus, da se ta pomanjkljivost odpravi, je knjiga, ki je nedolgo tega izšla pri Mladinski knjigi pod preprostim naslovom SLOVENIJA in s podnaslovom, ki razloži, da gre za geografsko, zgodovinsko, pravno, politično, ekonomsko in kulturno podobo Slovenije.
Priročnik o značilnostih in delovanju slovenske države sta napisala Karel in Marjeta Natek. Namenila sta ga vsakomur, ki bi moral ali želel bolje poznati Slovenijo, pa nima ne časa ne možnosti, da bi se o mladi državi poučil iz kupa knjig, priročnikov, zakonskih predpisov, statističnih letopisov in podobnega. “Pisanja sva se lotila z
namenom, da na kolikor mogoče enoten način zajameva najpomembnejše, izjemno različne vsebine in jih podava v čim preglednejši obliki,” sta avtorja zapisala v predgovoru.
Vsebinsko je knjiga razdeljena v dva dela. V prvem so opisane osnovne naravne značilnosti Slovenije, od njene lege in geografskega položaja, geološke zgradbe, površja, podnebja, voda, tal m rastja do prebivastva, poselitve, jezika, pokrajinske členitve, zgodovinskega razvoja in državne ureditve. V drugem delu pa so prikazane gospodarske m druge dejavnosti, od kmetijstva, ribištva, gozdarstva, rudarstva, industrije in malega gospodarstva do trgovine, gostinstva in turizma, prometa, zvez, komunalnih dejavnosti, bančništva, zdravstva, socialne varnosti, vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, množičnih občil, športa ter obrambe in zaščite. Besedilo spremlja obilje preglednic in grafikonov, ni pa slikovnega gradiva, ki bi knjigo sicer naredilo za oko privlačnejšo, a za povprečni slovenski žep gotovo manj dostopno. Da ta ni ravno globok, pa je mogoče zvedeti tudi v tu predstavljeni knjigi.
MILAN MARKELJ
Šopek cvetja in trnja
Življenje so svetli in temni trenutki, sreča in nesreča, veselje in žalost ali šopek cvetja in trnja, kot pravi Angelca Škufca, doma iz okolice Višnje Gore, ki je tako naslovila svojo prvo knjigo. Delo, ki vsebuje preko sto kratkih zgodb, je konec lanskega leta izdala Cistercijanska opatija Stična v zbirki Bernardova knjižnica.
Knjiga Šopek cvetja in trnja je nekaj posebnega prav zaradi svoje navadnosti in preprostosti. Zgodbe, ki so nastajale kar 35 let in so bile večina že objavljene v Kmečkem glasu, Prijatelju in Ognjišču, so polne zapisov o življenju, ki ga pisateljica doživlja globoko m občuteno, kajti tudi njo je življenje v dobrih šestdesetih letih že dobro preizkusilo. Toda ne glede na to je znala ohraniti vedrino in optimizem, kar se čuti iz njenega pisanja. Veliko črtic se dotika življenja, ki je povezano z vero, in stiški opat dr. Anton Nadrah, ki j? urednik Bernardove knjižnice, je v spremni besedi med drugim zapisal: “Sredi Ange-ličinega šopka je križ, je
globoka vera, je trdno upanje na večni šopek, v katerem se bo vse trnje spremenilo v najlepše rože.”
Pisanja Angelce Škufca ne gre občudovati le zato, ker ve, da je življenje treba gledati s prave strani, “ker kaj bi mi pomagalo, ko bi si želela stvari, ki so mi nedosegljive? Glejte, razveseli me roža, ki se razcveti na oknu ali v vrtu, ptičje petje. Vesela sem vsakega dneva, ki ga dočakam.”, temveč tudi zato, ker ji je med vojno uspelo dokončati le štiri razrede osnovne šole, pa je vendarle pogumno prijela za svinčnik. Dobro obvlada slovenski jezik, kar ie pripisati njeni ljubezni do knjig in branja. “Ljubezen do knjig mi je menda že prirojena. Knjige so mi ostale zveste prijateljice v življenju. Kadar me sedaj bolezen opomni, da mi lahko pred koncem življenja še knjige vzame, me to spoznanje boleče stisne pri srcu,” pravi avtorica v eni izmed črtic. Sicer pa v svojem samotnem domu še naprej piše pri svečah, kajti zaradi velike oddaljenosti od drugih hiš pri njej še ni posvetila elektrika. Pa vendarle je zadovoljna, saj ve, kar mnogi dandanes pozabljajo - da je treba skrbeti tudi za svojo dušo.
LIDIJA MURN
šel Kette za duhovnika. Dejal je, da bo Ketteju zapustil vse premoženje, če bo duhovnik, ta pa njegove želje ni upošteval.
Moja mama je po šolanju delala v trgovini omenjenega starega strica. Thm so imeli kup popisanega papirja, v katerega so zavijali, kar so stranke kupile. Mama pa je
nekoč pogledala, kaj piše na tistih papirjih in je tako našla že omenjeno Kettejevo pismo Župančiču in tudi Kettejeve pesmi. Žal je bilo precej tistega že porabljenega in uničenega, več pesmi in pisem pa je rešila. Žal pa so večino rešenega nato porazgubili mladi sorodniki, ki so nosili Kettejevo zapuščino kazat učiteljem
PRVA STRAN pisma pesnika Dragotina Ketteja prijatelju Otonu Župančiču. Napisano je bilo v Novem mestu, najdeno pa v trgovini na Vrhniki pri Ložu, kjer so v Ketteje rokopise zavijali razno trgovsko blago. Pismo je staro 100 let.
in profesoijem, ti pa jim posojenega običajno niso vrnili.”
Med rešenimi stvarmi je tudi Kettejeva slika, ki jo imajo zdaj Zakrajškovi v enem izmed svojih družinskih albumov. Posebno zanimiv in gotovo redek je tudi izvod “Krainske zhbelize” (Kranjske čebelice) M. Kastelica iz leta 1833, v kateri je objavljenih več Prešernovih pesmi in tudi pesmi drugih pesnikov. Zaradi zanimive tedanje pisave naj zapišem le začetek Glose iz te Čebelice. Glasi se tako:
“Slep je kdor se s’petjam vk-varja,
Modri Krajnz mu osle kashe, Vezhi del mu srezha lashe, Pevc shivi, vmeije brez dnatja.” Zakrajškovi imajo sorodnike marsikje po vsem svetu in tudi potovali so nekdaj veliko. Zato imajo več zanimih predmetov, med njimi je tudi veslo s Solomonskih otokov. Posebna zanimivost je gotovo tudi leseni krožnik, ki ga je poslikala znamenita slovenska slikarka Ivana Kobilca. Še največ pa je različnih že skoraj umetniških del Mirine mame Ivanke, kije imela izreden smisel za likovno ustvarjanje iz različnih materialov in v različnih tehnikah.
Besedilo in slike: JOŽE PRIMC
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuj« pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 5. III.
SLOVENIJA 1
8.10-1.45 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE
9.45 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA 10.35 BASKI, dok. oddaja, L del
10.55	KAJ JE TVOJ STRUP?, avstral. dok. serija, 1/5
11.30	GRACE NA UDARU, amer. na-niz., 25/25
12.05 NASH BRIDGES, amer. naniz., 9/14
13.00	POROČILA
13.10	VREMENSKA PANORAMA
13.50	TEDENSKI IZBOR KONCERT ORKESTRA SF
15.15 SPOZNAVAJMO NARAVO IN DRUŽBO: GALEBOV LET
15.30	OSMI DAN
15.55	CUKRARNA
16.20	PRIPRAVLJENI, oddaja o slov. vojski
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	TEDI, oddaja za mularijo
18.05	GLEJTE KAKO RASTEJO '
18.20	PARADA PLESA
18.40	HUMANISTIKA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	VRTINEC ROŽ, franc, nadalj., 6/14
21.05	TEDNIK
22.00	ODMEVI, KULTURA ŠPORT
22.50	OPREMUEVALKE, amer. naniz, 4/21
23.20	POLNOČNI KLUB
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Moesha, amer. naniz, 11/14 - 9.55 SP v biatlonu -12.20 Veliki miti skrivnosti -12.55 SP v biatlonu -14.25 Tretja skala od sonca, amer. naniz, 1/20 -
14.55	Pomp -16.35 Sestre, amer. naniz, 17/22 -17.30 Trdno v sedlu, novozel. naniz, 26/65 -
18.05	Doktor SyWestre, franc, naniz, 6/12 -
18.55	Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Športni film - 20.15 Košarka - 21.55 Sestre, amer. naniz, 18/22 - 22.45 Bad Company, amer. film - 0.20 Aliča, evropski kulturni magazin
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. ■ 12.00 Oprah show, ponov,- 13.00Odklop, ponov. -14.00 Vitez za volanom -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Coopetjeva druščina, naniz. -
17.00	Družinske zadeve, naniz. • 17.30 Princ z Bel Ara, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Seme prevare, film - 2130 Ljubimec lady Chatter-ley - 22.30 Tinta, nadalj. - 23.00 MacGyver, naniz.
-	0.00 Cannon, naniz. -1.00 Psi faktor
VAŠ kanal
14.00	Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -
18.00	Iz produkcije Združenja LTV - 18.30 Avtogalerija -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Video-boom 40 - 21.00 Novice - 21.30 Litijski mozaik HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija, 16/352) - 14.05 Živa resnica -1435 Poslovni klub -15.10 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kok) sreče -18.40 Hrvaška v ogledalu -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto - 21.05 V iskanju izginulega časa: Hrvaški Aamo, dok. oddaja - 2130 Pol ure kulture - 22.25 Opazovalnica
-	22.55 Čas zarote (dok. serija) - 23.20 Poročila
HTV*
14.40	TV spored -14.55 Poslednji človek, amer. film -16.25 Program za mlade -17.00 Živinorejec (serija) -17.50 Kažipot -18.20 Moč denarja • 18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Dosjeji X (serija) - 21.40 Seinfeld (hum. serija) • 22.10 Nepozabne livade (brit. film) • 23.45 Navzkrižna igra (film)
SLOVENIJA I
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Moesha, amer. naniz, 12/14 - 9.25 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz, 26/65; 9.50 Doktor Sylvestre, franc, naniz, 6/12; 10.40 Zlata šestdeseta; 11.40 Euronews; 15.30 Aica, evropski kulturni magazin -16.35 Sestre, amer. naniz, 18/22 - 1730 Pasje življenje, amer. naniz, 7/22 -18.05 Ženska gre svojo pot, nem. naniz, 14/ 14 -18.55 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Zidak dobre volje - 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stol, dok. serija, 14/26 - 22.00 Tri barve, franc, film - 23.35 V dvomu za,, nem. nadalj.
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. - 11.00MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Misija: nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -
16.00	Nora hiša, naniz. -16.30 Coopeijeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -1730 Princ z Bel Ara -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, maestro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Najspot - 18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja -
21.00	Novice - 21.30 Glasbena oddaja
HTV 1
7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -1225 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija, 17/352) -14.05 Ž namenom in razlogom -15.10 Pol ure za kulturo -15.45 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Izbor hrvaške pesmi - 22.35 Opazovalnica -23.05 Poročila - 23.10 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); 0.00 Freejack (amer. film); 1.45 Sedmi elemnet; 2.30 Magija; Koncert; Cabaret (amer. film)
HTV*
14.30	Tv koledar -14.40 Odprto (ponov.) -16.25 Program za mlade -17.05 Živinorejec (serija) -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -1835 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stranka (serija) -21.20 Cosby show (hum. serija) - 21.50 Mafijska pravica (amer. film) - 23.25 Sosed (amer. film)
SOBOTA, 7. III.
SLOVENIJA 1
8.10-1.00 TELETEKST
9.00	ODDAJA ZA OTROKE CESARJEVA NOVA OBLAČILA
Q 'K RKAMIČA
9.50 NEUSTRAŠNI MEDVEDKI V ČUDEŽNI DEŽELI, amer, film 11.25 KONCERT ZA TENOR IN LUTNJO
12.00	TEDNIK
13.00	POROČILA
13.20	ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS
13.50	GLASBENA ODDAJA
14.50	STALAG17, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.15	EUROMUZIKA 97
17.50	NA VRTU
18.15	OZARE
18.20	ČLOVEŠKA NARAVA, angl. poljudno-znan. oddaja, 1/3
19.10	RISANKA
19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.55 UTRIP
20.10	TV GENIJ
21.10	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 21.40 TURISTIČNA ODDAJA
22.00	KAJJETVOJ STRUP, avstral. dok. serija.^
22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT 23.05 TULJENJE, amer. film
SLOVENIJA S
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Indaba, franc, naniz., 10/25-9.55 SPvbiatlonu-11.10 Smuk (m) -12.25 Biatlon -15.00 Smuk (ž) -16.00 Evrogol -17.00 Košarka -17.30 Teniški magazin -1735 Smučarski skoki - 20.00 David’ Mo-ther, amer. film - 21.35 Teh final cut angl. nadalj., 1/4 - 22.25 V vrtincu - 23.05 Sobotna noč KANALA
HTV*
10.40 Tv koledar -10.50 Navzkrižna igra (film) -12.15 Dosjeji X (serija) -13.00 Črno belo v barvi -16.00 Deset velikih svetovnih pisateljev -17.00 Po meru-18.00 dok. oddaja-18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler - 21.15 Dok. film - 21.10 Ekran brez okvirja - 23.10 Oprah Shovv
NEDELJA, 8. III.
SLOVENIJA 1
8.10-1.15 TELETEKST
9.00	ŽIVŽAV FERDI, ris. serija 9.25 TELERIME
9.30 ZVEZDICA, lut. igrica
9.50	OZARE
9.55	GLASBA ODRAŠČA
11.00	DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, amer. serija, 15/16
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	POMAGAJMO SI
13.00	POROČILA
13.50	TV GENIJ
14.50	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.15	PROTI NJENI VOUI.amr. film
17.00	OBZORNIK
17.10	GALA VEČER Z AVSENIKI, 2. del
18.35	NARAVNI PARKI SLOVENIJE, škocjanske jame
19.10	RISANKA 19.20 LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.55	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM 21.40 INTERVJU
22.35	POROČILA, VREME, ŠPORT
22.55	ME NATAL1E, amer. film
SLOVENIJA S
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Indaba, franc, naniz., 11/25 - 9.30 Tedenski izbor: Teater paradižnik; 10.20 V vrtincu -10.55 Biatlon -12.00 Superveleslalom (m) -1255 Biatlon -14.00 Smučarski skoki -15.30 Superveleslalom (ž) -16.30 Ministranti, nem. film -1735 Športna odaja -19.30 Videoring - 20.00 Strici so mi povedali, tv nadalj., 5/7 -
21.15	Stoletje ljudstva, angl. dok. oddaja, 8/10 -
22.10	Šport v nedeljo - 22.55 alpe ladran - 23.25 V New Orleansu, amer. naniz., 9/22 KANALA
8.30	Kaličopko - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Skoraj, človek, 1. del mlad. filma -11.30 Atlantis, ponov. -12.30 Divji mustangi, film -14.00 Drzni in lepi, ponov. -15.45 Bravo mestro, ponov. -16.00 Oče Dowling, naniz. -17.00 Strašilo in gospa King, naniz. -18.00 Miza za pet -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Moč maščevanja, film - 22.00 Odklop, ponov. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
13.00	Videostrani -16.30 Med polko in valčkom -17.00 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Mala klinika cinizma -20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 9. III.
SLOVENIJA 1
8.10-1.40 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR
SPREHOD V NARAVO
915 RISANKA
945 NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 9/13
10.45	ČLOVEŠKA NARAVA, serija, 1/3 11.35 NA VRTU
12.05 TURISTIČNA ODAJA 12.30 UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.30	UUDJE IN ZEMLJA
14.00	INTERVJU 14.50 ZOOM
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE
18.20	RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.05 RISANKA
19.10 ŽREBANJE3*3PLUS6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	SAVANNAH, amer. nadalj., 10/34
21.05	IZ MACH1AVELIJA, angl. dok. oddaja
22.00	ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, VREME, ŠPORT
23.45 POGOVOR
SLOVENIJA I
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Moesha, amer. naniz., 13/14 - 9.20 Tedenski izbor: Pasje življenje, amer. naniz., 7/22; 9.50 Ženska gre svojo pot, nem. naniz., 14/14; 10.40 The fina! cut, ponov.; 11.25 Euronews; 13.00 Bad _com-pany, amer. film; 14.35 Alpe Jadran; 15.05 Šport v nedeljo -16.20 Strici so mi povedali, TV nadalj. -17.30 Trdno v sedlu, novozel. naniz., 27/65 -18.05 Rodbina Mogadorskih, franc, nadalj., 11/12 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.0010.000 obratov - 21.50 Pomp
-	22.50 Brane Rončel izza odra
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah shovv, ponov. - 13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Nemogoče, naniz. -
15.00	Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperje-va druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Izgubljena preteklost, film - 21.30 Sam svoj mojster, naniz. - 22.00 Vsi županovi možje, naniz. - 22.30 MacGyver, naniz.
-	23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Fatalna najstnica, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Med polko in valčkom - 20.30 Šport
-	21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV
TOREK, 10. III.
SLOVENIJA 1
8.10-1.30 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK
9.15 OČIVIDEC, angl. dok. naniz., 15/15
9.45	RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
10.35 GALA VEČER Z AVSENIKI, 2. del
12.05	SAVANNAH, amer. nadalj., 10/36
13.00	POROČILA
13.10	VREMENSKA PANORAMA
15.30	IZ MACHIAVELIJA, ponov. angl. dok. oddaje
16.20	PRISLUHNIMO TIŠINI
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz.
17.45	OB JEZERU, franc, nadalj., 3/7
18.20	BESEDE
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 10/26
21.05	MADEINSLOVENIA
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 KDO JE GLAVNI, amer. naniz., 15/22
23.10	GABRIEL GARCIA MAROUEZ, angl.-špan. dok. oddaja
0.05 BESEDE, ponov.
0.55 SVET POROČA
SLOVENIJA S
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Moesha, amer. naniz., 14/14 - 9.30 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz., 27/65 - 9.55 Rodbina Mogadorskih, franc, nadalj., 11/12 -10.50 Euronews -
13.30	Tedenski izbor: Tri barve: Rdeča, franc.
film; 15.05 Studio City -16.30 V New Orleansu, amer. naniz., 9/22 -17.25 Trdno v sedlu, novozel. naniz., 28/65 - 18.05 Modni atelje, nem. nadalj., 1/6 -18.55 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 20.55 Tretji kamen od sonca, amer. naniz., 1/20 - 21.30 Sestre II, amer. naniz., 19/22 - 22.15 Pilotka, nem. drama - 23.25 Ženska TV, 1/6
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Misija: nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. 16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show -
20.00	Odklop - 21.00 Svilene sence, naniz. - 22.00 Zaznamovani, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. -0.00 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Mini 5-17.25 Majhni smo... -17.35 Šport -18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Nočno obleganje, amer. film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 11. III.
SLOVENIJA 1
8.10-1.25 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR
OB JEZERU, franc, naniz., 3/7 9.25 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. oddaja 9.35 CHARLIE GRACE, amer. naniz., 1/9 11.30 KDO JE GLAVNI, amer. naniz., 15/22 12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 10/26
13.00	POROČILA
13.10 TEDENSKI IZBOR ME, NATALIE, amer.film 14.55 SVET POROČA 15.30MADE INSLOVENIA 16.20 OBZORJA DUHA
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	POD KLOBUKOM
18.20	ZAROČENCA, nadalj., 10/10
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	NASH BRIDGES, amer. naniz., 10/14
21.05	OSMI DAN
21.30	(NE)ZNANI ODER
22.00	ODMEVI; KULTURA, ŠPORT 22.55 NEWYORSKA VROČICA amer. naniz.,
18/22
23.20	KONCERT SIMFONIKOV RTV
SLOVENIJA t
8.00	Vremenska panorama - 8.25 Otroški svet, naniz., 1/12 - 8.25 SP v smuku (ž) -10.00 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz., 28/65;
10.30	Modni atelje, nem. nadalj., 1/6; 11.25 SP v smuku (m) -12.30 Euronevvs -13.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 15.00 Smuk ponov. -16.35 Sestre, amer. naniz., 19/22 -17.25 Trdno v sedlu, novozel. naniz., 29/65 - 18.00 Iz dobrega gnezda, nem. naniz., 5/13 -19.00 Kolo sreče -
19.30	Videoring - 20.00 Rokomet - 22.00 Sestre, amer. naniz., 20/22 - 23.00 Lov za zakladom, franc, kviz, 9/20 - 0.05 Smuč. skoki, ponov.
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Dan-nyjeve zvezde -14.00 Misija: nemogoče, naniz. -
15.00	Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Coopeijeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -
17.30	Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Da bi me aaron imel rad, film - 21.30 Ellen, naniz. - 22.00 Grehi preteklosti - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz. -1.00 Prvi odklopi, dok. oddaja
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -16.45 Nočno obleganje, film -18.30 Mini 5-19.00 Novice -19.3024 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas -
21.30	Mala klinika cinizma
DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mileni Župevec iz Gor. Sušic 40 pri Uršnih selih. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna:
1.	(1) Slamica in sod - ansambel Vasovalci
2.	(4) Kovač še kuje - Štirje kovači
3.	(2) Pod sivim očakom - Franc Flere in Stiški kvartet
4.	(3) Če bo šlo po sreči - ansambel Zasavci
5.	(5) Pridi deklica - Matija Slak s Starimi znanci
6.	(7) Rozamunda - ansambel Vrisk
7.	(6) Lunco bom vprašal - Igor in Zlati zvoki
8.	(-) Kje si, očka moj - Bratje Poljanšek
9.	(8) Prva ljubezen - ansambel Akord
10.	(9) Žena ali harmonika - ansambel Labirint Predlog za prihodnji teden: Zaljubljena - ansambel Henček
&---------------------------------------------------------------H
KUPON ŠT. 9
Glasujem za:______________________________________________________
Moj naslov:
Kupone pošfjite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 9
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI LIST
KDOR IMA KAKO
GOVORNO
MOTNJO
ČRTANA ZEMLJEVIDU (ENAK ZRAČNI TLAK)
LESTVICA
ANTIČNA POKRAJINA V JZ MALI AZUI
KRONIČNO
VNETJE
NOSNE
SLUZNICE
DEL NOGE MED
KOLENOM IN GLENJEM
SREDNJE VEŠKA VERSKA SEKTA V SEVERNI ITALIJI
NASLADILO,
PRIJETNO
DRAŽILO
GR BOG SMRTI, SIN NOČI
PETEK, 6. m.
SLOVENIJA 1 8.10-1.40 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR GLEJTE KAKO RASTEJO 9.10 TEDI, oddaja za mularijo
9.45	PARADA PLESA
10.05	HUMANISTIKA
10.45	4 *4
11.00 DOKUMENTARNI IVERI 11.30 OPREMUEVALKE, amer. naniz., 4/21
12.05	VRTINEC ROŽ, fran. nadalj., 6/14
13.00	POROČILA
13.10	GLEDALIŠKA PREDSTAVA 14.15 ZGODBE IZ ŠKOUKE 14.45 POLNOČNI KLUB, ponov.
16.20	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE
18.20	NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 9/13
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 MEHIŠKI FILM
21.40	BASKI, dok. oddaja
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 CHARLIE GRACE, amer. naniz., 1/9
23.40	MOJSTRI JAZZA
8.30	Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji zahod, naniz. -11.30 Srečni časi, naniz. • 12.00 Afriški slon, film -13.30 Dobri časi, slabi časi, ponov. -15.30 Sončni zaliv, ponov. -17.30 Oprah shovv, ponov. ■ 18.30 Atlantis, ponov, -19.30 Miza za pet, naniz. - 20.00 Cestna zapora, film - 21.30 Petek trinajstega, naniz. -
22.30	Atlantis, ponov. - 23.30 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Videoboom -18.00 Mala klinika cinizma -18.30 Majhni smo... -18.15 Od sobote do sobote -18.40 Za uho in oko -19.00 Novice-19.30 24 ur-20.00 Iz produkcije Združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotip
HTV 1
8.20	Tv koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Risanka -
9.00	Dobro jutro-11.00 Program za mlade -12.00 Poročila -12.20 Poljedeljski svetovalec -12.55 Pomlad življenja (amer. film) -14.55 Poročila •
15.00	Briljanten -15.45 Televizija o televiziji -
16.20	Dr. Quinn - žena vrač 111 (serija) -17.05 Grad bogov (dok. serija) • 18.05 Večer z Muppetki -19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Forum - 21.05 Gospodar plime • 23.15 Opazovalnica - 23.45 Nočna straža: Psihološki pristop; 2.20 Psi faktor (serija); 3.05 Dok. film; 3.50 Skrita kamera; Koncert; Uspehi v hrvaškem športu; Jazz pred jutrom
NAGRADI V KOSTANJEVICO IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 7. nagradne križanke izbral Alojzfjo Piperslu iz Kostanjevice na Krki in Aniko Pavišič iz Novega mesta. Piperskovi je pripadla denarna nagrada, Pavišičeva bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 16. marca na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 9". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 7. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 7. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PROST, RESOR, NAGANO, ATENEJ, OMAZ, RENATA, DELANVARE, ITAKA, RIPS, SABAT, PADAR, ENA, TRATINA, JAMB, OKOLEK, ALAH, KORALA.
AVTOR:
JOŽE
UDIR
MREŽASTO
PLATNO
(ZA
POOLOGE)
V HINDUIZML UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA
VRSTA KINE MATOGRAf TEHNIKE
ZGODNJE
GROZDJE
AVSTRIJSKI DIRIGENT (HERBERT VON, *1906)
HRJBPH
BEOGRADU
IME PREDSEDNIKA BOSNE IZETBEGO VIČA
ŽIDOVSKA
ČETRT
Gl MESTO SENEGALA
ZNAN
ZOLAJEV
ROMAN
GRŠKI MIT LEPOTIC
IME
GLASBENIKA
SOSSA
POSUŠENA RIBA SLED
BOKSAR
CASSIUS
CLAY
STRASTEN, SLEP PRI VRŽENEC
OKRASNA RASTLINA IZ DRUŽINE BRŠLIA NOVK
OKR ZA SINE ANNO
GRŠKI BAJE SIOVNI LETALEC
AMERIŠKI OTOK V
ALEUTIH
NAGON
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
UGANKARSKO REKLAMNI UST
(061) 222 72 (041) 67/ 456
KREKOVA BANKA
ZA
VAS
KJER JE VOLJA, TAM JE POT
Nič ni lepšega kot izpolnjene želje.
S TOLARSKO VARČEVALNO KNJIŽICO
vam jih pomagamo uresničevati. DONOSNO OBRESTOVANJE,
ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI,
kijih lahko pričakujete od dobre
zanesljive banke.
KREKOVA BANKA
'J V	v J fs' J 'JL clo'jžfa-
proFOCUS

Odrezali smo jih
Seveda, obrestne mere pri kreditih za občane, samostojne podjetnike in pravne osebe.
Polepšajte si življenje z novim avtom, pohištvom, računalnikom ali pa kar z gotovino. Omislite si sanjske počitnice. Zagotovo se boste zdaj tudi lažje odločili za nakup ali prenovo stanovanja oziroma
stanovanjske hiše. Krediti so ugodni, saj znaša letna obrestna mera že od J + 5,75% naprej,
pri namenskem varčevanju pa je letna obrestna mera še nižja.
Če ste samostojni podjetnik, vam je prav tako na voljo raznolika ponudba kreditov, kot na primer za nakup ali prenovo poslovnih prostorov. Letne obrestne mere pri kreditih so že od J + 6,25% naprej.
Ugodne kredite pa nudimo tudi podjetjem, saj je pri njih letna obrestna mera že od J + 5,5% naprej.
Izkoristite izjemne možnosti, ki vam jih ponujamo v SKB banki. Informativne izračune si lahko ogledate na internetu
http://www.tkb.ti,
za dodatne informacije pa pokličite
Ztltni telefon 080 ij 15.
W MP
SKI MRKA 1.1.
Za Dantt. In za lutri.
Op
rnvitrlj 1 t repreunlinc
glavni pokrovitelj »lovrnakih olimpijakih r
RADIO KRKAI
Novo mesto
106,6 MHZ
vsako soboto od 17. do 23. ure
DOLENJSKI LIST
Najboljši AUDI trgovec 1997
Audl CjOOD
Prednost je v tehniki
fag 11 **» ' II
UGODNA PONUDBA VOZIL LETNIK 97
NA ZALOGI: TESTNA VOZILA	A-3 1.6,1.9 TDi
A-3 1.6, A-4 1.6	A-4 1.6, 1,8
UGODEN KREDIT - LEASING, STARO ZA NOVOA-6 1.8 T, 2.4
Radanovič 0608/61-308
BREŽICE, Černelčeva 5	8-12.13-17. ob sobotah 8-12
u
servis
pooblaščeni servis-prodaja vozil in rezervnih delov
TELEVIZIJA NOVO MESTO
ŽUPNCA 3, NOVO MESTO ■ tel./fax: 068/28-714	•
* Pooblaščen servis FIAT IN LANCIA * Prodaja vozil FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO
Icanall
* Originalni rezervni deli FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO * Kleparske in ličarske storitve
s Trdinovega vrha
na kanalu
KIA MOTORS
KIA PRIDE 1,3 i že od 11.990 DEM
SEPHIA 1,5 i že od 17.290 DEM Dodatni popusti! Odkup vaiih vozil!
AK TRADE, Podbevškova 9, Novo mesto «068/342-444,21-400
KREDIT T + 5 “o
03.0 MHZ




Ut
Izdelujemo kakovostna
OKNA, POLKNA,
NOTRANJA in VHODNA VRATA in stanovanjske HIŠE
^AdnaDom^-S.marca
V času sejma hip*	yarr? ponujamo
SeJSMSKIH CENAH
v hali A2 in na prodajnih mestih:
NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444,
BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-716, JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje,
KERA TRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje
JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:064/61-30, FAX:064/634-261 E-mail: info@jelovica.si
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE NOVO MESTO
Prešernov trg 3, p.p. 124, 8000 Novo mesto OBJAVLJA
RAZPIS ZA VPIS NA VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ ZA ŠTUDIJSKO LETO 1998/99
Naslov programa: Upravljanje in poslovanje Stopnja izobrazbe: visokošolska izobrazba (VII. stopnja)
TV^janje študija: 3 leta.
1.	Redni študij - vpis v 1. letnik
Število vpisnih mest: 110
2.	Izredni študij - vpis v 1. in 3. letnik
Število vpisnih mest: 1. letnik 80, 3. letnik 80
Pogoji za vpis
Pogoj za vpis v 1. letnik: opravljena matura ali zaključni izpit po štiriletnem srednješolskem programu.
Pogoj za vpis v 3. letnik: diploma višješolskega študija.
Posebnosti vpisa v 3. letnik izrednega študija: diplomanti višjih šol, ki se bodo vpisali v 3. letnik izrednega študija, bodo morali opraviti še dodatne študijske obveznosti iz izbranih vsebin predmetov 1. in 2. letnika. Dodatnih študijskih obveznosti ne bodo opravljali diplomanti sorodnih usmeritev.
Način prijave
Prijavo za vpis v 1. letnik rednega in izrednega študija kandidati pošljejo na obrazcu “Prva prijava za vpis v 1. letnik” (obr. 1,71/1) neodvisno od prijave na V.P.I.S. v Ljubljani ali Mariboru, prijavo za vpis v 3. letnik izrednega študija pa na obrazcu “Prijava za vpis na visokošolski zavod v š. 1.1998/99 za diplomante” (obr. 1,71/4). Prijave pošljite na naslov: Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, Prešernov trg 3, p.p. 124,8000 Novo mesto, do 31.3.1998.
Dodatne informacije dobite na sedežu šole, tel.: 068/32-23-80,068/ 32-13-23.
SREDNJA POMORSKA ŠOLA, PORTOROŽ Pot pomorščakov 4, 6322 PORTOROŽ objavlja
za šolsko leto 1998/99 razpis za vpis učencev v 1. letnik
Učenci se lahko vpišejo v izobraževalne programe:
•	PLOVBNI TEHNIK (32 dijakov)
•	LADIJSKI STROJNI TEHNIK (32 dijakov)
•	ELEKTROTEHNIK • elektronik (64 dijakov)
Na razpis se lahko prijavijo fantje in dekleta, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	so uspešni v osnovni šoli (imajo vsaj dober učni uspeh v 7. in 8. razredu in primerno vedenje);
-	so zdravi, pogumni, preudarni, vestni, natančni in vztrajni;
•	niso starejši od 17 let, torej tudi tisti učenci, ki so zaključili osnovno šolo v preteklih letih.
Prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20 naj interesenti oddajo v osnovnih šolah ali pošljejo do 11. marca 1998 na naslov: Srednja pomorska šola. Pot pomorščakov 4. 6322 Portorož.
Prijavi mora biti priloženo zdravniško potrdilo, ki ga kandidat pridobi v ambulanti za pomorščake v Kopru (za vpis v pomorska programa). Podrobnejše informacije o prijavi in vpisu lahko dobijo kandidati vsak delovni dan od 9. do 13. ure po telefonu 066/747-241.
Med šolanjem lahko prebivajo (stanujejo) dijaki v dijaškem domu Portorož (tel.: 066/746-341), v katerem znaša oskrbnina v tem šolskem letu 24.000 SIT mesečno.
Maturanti Srednje pomorske šole lahko nadaljujejo šolanje v okviru visokošolskega programa na Fakulteti za pomorstvo in promet, Piran. ŠTIPENDIJE IN PRIPRAVNIŠTVO: Najboljšim desetim dijakom, ki se bodo vpisali v programa plovbni tehnik ali ladijski strojni tehnik, bo Splošna plovba Portorož podelila štipendije (g. Alojz Jurjec, tel.: 066/47-60). Splošna plovba zagotavlja vsem dijakom pomorskih programov tudi počitniško prakso (po zaključku 3. letnika) ter opravljanje pripravništva na ladjah trgovske mornarice.
•Aforizem je blisk strele iz glave	• Tudi zdravi ljudje morajo po-
v glavo. (Korpar)	žirati grenke pilule. (Bradač)
• Zaradi želje po čiščenju pretek-	• Prihodnost zgodovinarjev je
losti ne opazimo umazane seda- odvisna od preteklosti. (Erdelja-njosti. (Bradač)	nin)
CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO
Prešernov trg 5
obvešča
VSE PREJEMNIKE OTROŠKEGA DODATKA,
da so v skladu s 57. čl. Zakona o družinskih prejemkih do 31.3.1998 dolžni vložiti zahtevek za preverjanje upravičenosti do otroškega dodatka na obrazcu DZS št. 8,41 (VLOGA ZA UVELJAVITEV OTROŠKEGA DODATKA).
Vloge se osebno ali pisno vlagajo na CENTRU ZA SOCIALNO DELO, NOVO MESTO, Prešernov trg 5, in na CENTRU ZA SOCIALNO DELO, Glavni trg 7 - ob uradnih dnevih:
•	ponedeljek od 8.-14. ure
•	sreda od 8.-16. ure
•	petek od 8.-13. ure
NEPOPOLNE VLOGE BOMO ZAVRAČALI!
Javno podjetje KOMUNALA, d.o.o. Rozmanova 2, Novo mesto
OBVESTILO
Občane občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan obveščamo, da bomo v času od 9.3 do 13.3.1998 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po ustaljenem urniku rednega odvoza odpadkov iz posameznih naselij. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati in jih odložiti poleg obstoječih posod za začasno shranjevanje odpadkov.
Med kosovne odpadke SODIJO: bela tehnika, TV, računalniki, avdio tehnika, radiatorji, peči, bojlerji, pohištvo, vzmetnice, preproge, posode, športni rekviziti, igrače, kolesa, motorna kolesa, otroški vozički, prazni sodi ipd.
Med kosovne odpadke NE SODIJO: gume, avtomobilske školjke, vsi deli avtomobilov, kmetijski stroji, gradbeni material (salonitke, razna kritina, les...), gradbeni elementi (ograje, stopnice...), sodi z raznimi tekočinami, nevarni odpadki. Tovrstne odpadke bomo odvažali izključno na osnovi dodatnih naročil povzročiteljev oz. lastnikov.
JP KOMUNALA Novo mesto
VITA, marketing, trgovina in šport, d.o.o. Baragov trg 1 8210 Trebnje
Podjetje, ki se ukvarja z organiziranjem športnih aktivnosti in s prodajo opreme za šport in prosti čas, išče sodelavce, in sicer:
1.	komercialista za prodajo športne opreme (delo na terenu),
2.	animatorja športnih aktivnosti v Športnem centru Vita v Trebnjem.
Vsi, ki imate radi dinamično in inventivno delo na področju športa, nas pokličite na tel. 068/44-990 ali pa svojo vlogo oddajte na naslov: Vita, d.o.o., Baragov trg 1, 8210 Trebnje.
V SPOMIN
14. februarja je minilo 14 žalostnih let, odkar so našega očeta
FRANCA POŽEKA
iz Adlešičev 29
odnesli k zadnjemu počitku. Žalujoči otroci
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, sina in
brata	]
BRANKA BUČANA
i '
iz Metlike
I (
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem,	;
ki so nam v velikem številu izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala Lovski družini Metlika, Belokranjskemu lovskemu pevskemu zboru, mestni godbi Metlika, 6. a razredu Osnovne šole Metlika z razredničarko Zdenko Tomc, govornikoma Anici Kopinič in Franciju Jakljeviču ter gospodu Albinu za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki so našega Branka spoštovali in ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivanka s hčerko Valentino, mama Bariča, sestra Biserka z družino in ostalo sorodstvo V Metliki, 2.3.1998
ZAHVALA
Ljubezen, delo, trpljenje ■ to tvoje bilo je življenje.
Zato sedaj v miru počivaj in večne radosti pri Bogu uživaj...
V 100. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA BRUNEK
roj. Uhan
iz Šmihela 68, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo patronažni sestri Majdi Štimec, osebju Poškodbenega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso oskrbo in nego v zadnjem mesecu njenega življenja, gospodu p. Luki Pogačiču za obiske v bolnici in gospodu župniku Cirilu Plešcu za obiske na domu ter za lep pogrebni obred. Hvala šmihelskim pevcem za zapete žalostinke, cerkvenim pevcem, Pogrebnemu zavodu Oklešen, KORK Šmihel, sodelavcem računovodstva ZD Novo mesto in kolektivu OS Mirna. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje • tvoje je bilo življenje.
Tvoj dom ovila je črnina, v srcih naših ostala je praznina.
V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in svak
TONE JAKLIČ
iz Zalisca 10 pri Žužemberku
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se M-Kmetijski zadrugi Žužemberk in Emoni Koseze Ljubljana, gasilcem, pevcem za zapete žalostinke in gospodu dekanu Francu Povirku za lepo opravljen obred. Se posebej pa se zahvaljujemo PGD Reber za vso pomoč pri organizaciji pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Štefka ter hčerki Štefka in Darinka z družinama
M:-
W
MERKUR
SUPER PONUDBA MC3
NOVOTEHNA
25 kg. bela 2.990 SIT
300 121.908 SIT
-4% POPUST 21.118 SIT
12.700 SIT - 4% POPUST 12.192 SIT
JUBOLIN KIT 30 kg 2.690 SIT
POSODE IZ NERJAVEČEGA JEKLA INOX 18/10 OD 10 — 600 I NOVOTEHNA: V NOVEM MESTU, KRŠKEM, KOSTANJEVICI, TREBNJEM----------------------------------
OBNOVA KNJIŽNICE SE NADALJUJE
LITIJA - V letu 1996 je bilo prenovljeno prvo nadstropje, kjer J* do pred nekaj dnevi v utesnjenih prostorih delala celotna matična knjižnica dr. Slavka Gruma. Zdaj pa so odprli pritlične Prostore, česar so veseli predvsem najmlajši uporabniki, saj je polovica prostora namenjena njim. Poleg treh oddelkov je v pritličju Čitalnica. Imajo tudi računalnike. Slavnostna govornika na prire-
ditvi ob odprtju knjižnice sta bila Jože Sevljak, direktor ZIK-a, in predsednik občinskega sveta ter poslanec v Državnem zboru RS Franci Rokavec. V kulturnem programu so nastopili: pihalni orkester Big Band Litija, Nace Simončič s Tačkom, komorna skupina osnovnošolk in učenci litijske glasbene šole.
NAGRAJENCI ZLATARNE BARTOL
NOVO MESTO - V soboto, 7.
februarja, smo se izžrebanci Zlatarne Bartol iz Novega mesta udeležili nagradnega izleta. Okrog 40 udeležencev se nas je z avtobusom Krka tour odpeljalo na Štajersko, kjer smo si ogledali ptujski grad, vinsko klet in v vin- -skem hramu okušali različne vrste vin s štajerskega vinorodnega področja. pot smo na(jaijeva]j v
Olimje, kjer smo si ogledali cerkev in najstarejšo lekarno v Sloveniji. Okrepčali smo se pri Jelenovem grebenu z domačimi specialitetami, divjačino in gobami. Za
ZAHVALA
22. februarja 1998 se je poslovila od nas
JOŽICA TURK
s Prešernovega trga 9, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem, ki so Jožico obiskovali v času bolezni, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Novo mesto, fizioterapevtu Franciju, predvsem hvala ge. Jasni in ge. Rozi za nesebično pomoč. Lepo se zahvaljujemo g. proštu Lapu za darovano sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem iz Šmihela in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter se od nje poslovili.
Žalujoči: vsi lojeni Novo mesto, 24.2.1998
enkraten izlet po Štajerski se najlepše zahvaljujemo družinskemu podjetju Zlatarne Bartol, saj nam bo izlet še dolgo ostal v prijetnem spominu.
H. M.
LIKOVNE
DELAVNICE
NOVO MESTO - V četrtek in petek, 5. in 6. marca, bodo na oddelku za mladino v Knjižnici Mirana Jarca potekale likovne delavnice.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto 0 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
Kaj je človek na tem sveti	Naj ti bo lahka zemlja trifarška,
pojem zdaj, saj nas zapušča človek,	spočij se v njej, nam draga mamica,
ki sem ga ljubil kdaj.
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mamica, tašča, stara mama in
prababica
STANKA STARIHA
iz Drašičev 46
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in prispevke za domačo cerkev. Hvala vsem sosedom za pomoč, še posebej družini Plut, kmečkemu turizmu Simonič ter Karolini Bajuk za ganljivi govor pri domači hiši. Prav tako zahvala osebju Intenzivnega oddelka Interne bolnišnice Novo mesto in dr. Blažu Mlačku, metliškemu župniku gospodu Florjanu ter gospodu priorju Albinu Žnidariču in gospodu župniku Jožetu Milčinoviču za lepo opravljen obred, pevcem moškega cerkvenega pevskega zbora iz Metlike za izredno lepo petje, pevkam iz Drašičev pa za odpeto poslovilno pesem. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: otroci Tinca, Ivan, Tine, Franc, Stanka, Anica in Jože z družinami
V SPOMIN
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi
5. marca mineva žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil
LUDVIK LUZAR
iz Gorenjih Dol
Hvala za vsako lepo misel nanj in vsem, ki obiskujete njegov grob ter prižigate sveče v njegov spomin.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 42. letu starosti je odšel od nas v večno življenje, kjer ni več trpljenja in bolečin, zlati mož, ati, sin, brat, zet in svak
CIRIL
KLEMENČIČ
iz Vorančeve 6
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam na ta ali oni način pomagali. Zahvala gospodu proštu in gospodu župniku za opravljen obred, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, Splošni bolnišnici Novo mesto, Intenzivnemu oddelku Interne bolnišnice, Dializi, Društvu ledvičnih bolnikov, Društvu invalidov, ZZZS, nekdanjim sodelavcem, sosedom in sovaščanom, sosedom in stanovalcem iz Vorančeve ulice, učencem in delavcem OS Šmihel, VVE Sapramiška. Posebna zahvala Ireni Rešeta in pevcem Zarje in Sonca za pesem ob zadnjem slovesu.
Žalujoči: žena Anka, sin Blaž, hči Urška, mama, sestra in brata z družinami, tast, tašča, svak in svakinja z družinami in ostali sorodniki
ZAHVALA
Vse življenje svoje trdo si garal, vse za svoj dom, družino dal, a sledi za tabo ostale so povsod od dela pridnih tvojih rok.
V 68. letu nas je zapustil naš dobri oče, stari oče in stric
iz Gradenca pri Žužemberku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga spremili na zadnji Poti. Posebej se zahvaljujemo govornici Bojani Vidmar in g. dekanu za poslovilne besede ob žalni maši.
Žalujoči: vsi njegovi
JOŽE MOLEK
ZAHVALA
Življenje celo si garala, vse za hišo in družino dala, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 77. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama, teta in sestra
ANICA MATKO
roj. Debevc
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi gg. župnikoma, govornici Slavki, pevcem Janiju za zaigrano Tišino, sodelavcem Italial Schuesh Mokronog, Revozu Novo mesto ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Pomlad v vinograd je tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in zajokala, ker te ni.
V 62. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in brat
FRANC
BLAŽON
iz Škocjana 9
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih dneh pomagali in sočustvovali z nami. Posebna zahvala družinama Cimerman in Brulc za pomoč, g. Blatniku za organizacijo pogreba, pevcem za zapete žalostinke, duhovnikom za opravljen obred, govornikoma, gasilcem, OŠ Škocjan in Dolenjski banki. Hvala vsem za darovano prelepo cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je zapustil naš dragi
MILAN
GORŠIN
z Gornje Težke Vode 6
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo pokojnika na zadnji poti. Hvala tudi osebju 3. nadstropja Interne bolnišnice Novo mesto, GD Stopiče, pevcem, govornikoma, g. Oklešnu in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani. Posebna zahvala domačemu g. župniku za tople besede slovesa in lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Delo, skrb in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
V 79. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, botra in teta
IVANKA NEMANIČ
roj. Bajuk
z Rakovca pri Metliki
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše ter za tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala vsem vaščanom za vsestransko pomoč, podjetju Kolpa, pevcem za lepo zapete žalostinke, g. Piškuriču za vodenje ter g. župniku Albinu za molitev in lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi, ki so jo imeli radi
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje.
Tvoj dom ovila je črnina, v srcih ostala je praznina.
V 78. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, stric, bratranec
VINKO ŠTIGLIC
iz Mihelje vasi 13, Črnomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter številno udeležbo na pogrebu. Posebno zahvalo izrekamo vaščanom, GD Petrova vas za organizacijo pogreba, GD Talčji Vrh, govornikoma, zastavonošem, sodelavkam Iskre Semič, SŽ SVP Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, šmihelskim pevcem in g. Hitiju. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Kati, hčerki Anica in Matejka z družino in ostalo sorodstvo
Pretreseni sporočamo žalostno vest, da je v 36. letu tragično preminil naš sodelavec in prijatelj
BRANKO BUČAN
kinooperater in hišnik
Zelo ga bomo pogrešali.
Sodelavci Ljudske knjižnice Metlika
m TEDEN W^S
fj\ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 5, marca - Jadran Petek, 6. marca - Nika Sobota, 7. marca - Tomaž Nedelja, S. marca - dan žena Ponedeljek, 9. marca - Frančiška Torek, 10. marca - 40 mučenikov Sreda, 11. marca - Krištof
LUNINE MENE
5. marca ob 9.41 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 5. in 6.3. (ob 18. uri) akcijski film Možje v črnem. 5., 6. in 9.3. (ob 20. uri) ter 7. in 8.3. (ob 18. in 20. uri) komedija Nabrita družabnica. 11.3. (ob 20. uri) komedija Do nagega.
ČRNOMELJ: 6.3. (ob 20. uri) znanstvenofantastična drama Osmi potnik. 8.3. (ob 18. uri) risanka Anastazija. 8.3. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Poljub za lahko noč.
DOBREPOLJE: 8.3. (ob 15. uri in 19.30) ameriška drama Titanik.
GROSUPLJE: 6.3. (ob 16. in 19. uri) ameriška drama Titanik.
KOSTANJEVICA: 7.3. (ob 20. uri) komedija Sam doma 3.
KRŠKO: Od 5. do 8.3. (ob 18. uri) ameriška drama Titanik. 7.3. (ob 19.30) komedija Boeing, Boeing. 10. in 11.3. (ob 18. uri) komedija Nabrita družabnica. 10. in 11.3. (ob 20. uri) akcijski film Mirovnik.
METLIKA: 8.3. (ob 18. uri in 20.15) znanstvenofantastična drama Osmi potnik.
NOVO MESTO: Od 5. do 11.3. (ob 18. uri in 20.30) kriminalni film Hudičev advokat.
RIBNICA: 7.3. (ob 21. uri) ameriška drama Titanik.
ŠENTJERNEJ: 7.3. (ob 20. uri) komedija Sam doma 3.
VELIKE LAŠČE: 7.3. (ob 16. in 19. uri) ameriška drama Titanik.
TREBNJE: 6.3. (ob 20. uri) in 8.3. (ob 17. uri) film Zelo osebno.
film
• SEDEM LET V TIBETU, avanturistični (Seven Years in Tibet, 1997, ZDA, 135 minut, režija: Jean-Jacques Annaud)
Režiser Annaud, doselj najbolj znan po enigmatičnem in mračnjaškem Imenu rože, je naredil zelo neposreden, vizualno učinkovit in razgledniški film. Kamorkoli z očmi zaviješ po platnu, ena sama fascinacija. Najprej seveda nad samimi lokacijami -te so socer malo prestavili, v Kanado, Čile in Ande, kakopak zaradi Kitajskega režima trde roke nad Tibetom. Fotografija razkošno razkazuje eksotičnost veličastne Himalaje in monotono lepoto prostrane države na Strehi sveta.
Brat Pitt igra avstrijskega su-peralpinista Heinricha Harrerja, ki se z nemško odpravo leta 1939 nameni na goro Nanga Parbat, enega najvišjih vrhov sveta. Slabo vreme in plazovi jih prisilijo v spust, nakar jih zajamejo Angleži in jih kot vojne ujetnike zaprejo na severu Indije. Po nekaj letih pobegnejo, nakar se Heinrich in šef odprave Aufschnaiter z veliko napori pretipotapita v Samo Lhaso. Tam ju kljub prepovedi o vstopu tujcev v Tibet, sploh pa v Sveto mesto, takoj in zelo pri-
jazno sprejmejo. Nekdaj egoistični, ošabni, oholi in samotarski Heinrich se spreminja v prijazno, altruistično in čuteče bitje, postaja pravi Tibetanec, ki še črva ne pohodi, češ da je to lahko reinkarnacija njegove mame. Metamorfoza se dogaja pod vplivom najstniškega zelo modrega in ukaželjnega dalajlame, ki mu Brad razlaga tehnične dosežke modernega sveta, kot so kino, dvigalo, vožnja avta, in kdo je Jack Razparač. V njem vidi svojega še nikoli videnega sina, ki ga je zaplodil pred odhodom v Himalajo, dalajlama pa ga spomni, da biologija govori drugače, sploh pa da sta onadva za tovrstno razmerje daleč preveč intimna. In Heinrich jo mahne na Dunaj osvojit pravega sina. Na Na-ngo Parbat ni nikoli več plezal.
Zgodba je resnična, posneta po Harrerjevi avtobiografiji, film se zlaže le na začetku, ko Hein-richu na Dunaju ob slovesu nič kaj ne diši slikanje z naci zastavico. Dejstvo pa je, da je bil Har-rer še kako ponosen član nacistične stranke in se je zaradi svojih plezalnih podvigov imel celo čast rokovati in slikati s samim Hitlerjem. Ostalo je resnica, okej, nekoliko romantizirana in poenostavljena. Annaud je naredil všečen in zato tudi dokaj stereotipen pustolovski spektakel, ki lovi trenutek vsesplošnega zanimanja za podjarmljeni Tibet in dalajlamo, ki že 40 let v izgnan-
stvu' TOMAŽ BRATOŽ
-------------------------------- TRAKTOR STEYR, 18 KM, 5*5, prodani
KMETIJSKI STROJI	-2™ DEM. »(041)690.156.	949
TRAKTORJI Univerza!, Fiat, Zetor, Lamborghini, IMT, TV 826, Landini, Same, Hurli-man. Torpedo s popusti! Novo za staro! Rabljeni TV 420, LTZ 55 4 x 4. Ugodni krediti!
KUPIM
Priključki vseh vrst od vseh proizvajalcev pri Agroavtu, Ljubljanska 30, Kranj,«(064)332-
Agroavtu, Ljubljanska 30, Kranj,«(064)33: 111, od 8. do 16. ure.	921
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO za prevoz živine prodam. »(068)51-064.	944
PREDSETVENIK, dobro ohranjen, prodam. »(068)27-301.	902
KULTIVATOR BCS, krožne brane, plug, 10 col, in 10 bal travne silaže prodam. » (068)342-215.	887
TRAKTOR UNIVERZAL 550 DTC, letnik 1987, prodam. »(068)49-397.	953
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip 19 prodam. »(068)45-431.	904
NAJVEČ NUDIMO za delnice Krke B, Petrola B, Kolinske C ter ostale. Gorenjska borznoposredniška družba, O (064)380-100.
644
NAJVIŠJE CENE delnice Telekoma, Save, Krke, Žita, Gorenja in Uniona. »(0609)651-646.	901
DELNICE TELEKOMA, Žita, Save, Krke, Arkade in ostale odkupimo za gotovino! » (041)669-221.	926
TELEKOM, Žito, Krka in ostale delnice ugodno odkupimo za gotovino. V (068)324-297.	960
JEDILNI KROMPIR odkupujemo.»(068) 66-665.	911
IZDAJ ATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Miljam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne Številke 200 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360lalaijev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.100 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.000 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info<šdol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
MOTORNA VOZILA
AX 1.4 D, letnik 1994, 60.000 km, prvi lastnik, prodam. »(0608)32-089 ali (0609)620-095.	876
GOLF RABITTTD, letnik 1991, registriran do 1/99, prodam. »(068)73-614.	938
R 5 CAMPUS, rdeč, letnik 1991, registriran do 21.1.1999, jugo 45, letnik 1989, registriran do 10/98, prodam. »(068)76-368.	941
FORD ORION GHIA 1.6 SI, letnik 1991, lepo ohranjen, z veliko dodatne opreme, prodam.»(068)83-888, popoldan. 943
R TWINGO wind, letnik 1997, 12.000 km, platnena streha, kovinsko zelen, prodam. O (0609)628-851.	952
126 BIS, letnik 12/90, bel, 15.000 km,zelo lepo ohranjen, prodam. »(0609)628-851.	964
R 5, letnik 1995 ali 1993 prodam.»(068)85-859.	951
Z 750, neregistrirano, vozno, ugodno prodam. Anton Kobe, Selišče 6, Dolenjske Toplice, tt (068)65-879.	955
PEUGEOT 4051.6 GR lux, letnik 1993, registriran do 3/99, 78.000 km, kovinsko siv, strešno okno, CZ, alarm, prodam.»(068)65-203.	875
R CLIO1.2 RN, letnik 1994,66.000 km, servisna knjiga, prvi lastnik, prodam. V (068)47-509, po 16. uri.	908
R 4, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam.» (068)78-053.	932
126 P, letnik 1989, registriran do 5/98, in R 4, letnik 1987, neregistriran, ugodno prodam.» (068)22-343.	950
CLIO 1.4 RT, letnik 1991, ugodno prodam. V (068)26-215.	916
ŠKODO FAVORIT EL, letnik 1992, registri-rano do 9/98, prvi lastnik, ugodno prodam. tT (068)83-689.	868
ŠKODO FAVORIT GLX, staro 3 leta, prodam. »(068)341-943.	886
R 4, letnik 1989, prodam.»(068)324-434.
957
FIAT RITMO, 1,7 D, reg. celo leto, prodam. * (068)	325-520,	041 /
682-477.
FORD ESCORT 1.6 GHIA 16 V, karavan, letnik 1993, odlično ohranjen, vsa oprema, servisna knjiga, prodam, tt (068)317-204, dopoldan, (068)325-455, popoldan. 436
GOLF D, 1. 89, prodam ali menjam. • 341-952.
CLIO, letnik 1995, prvi lastnik, oprema Slo-venian open, prodam.»(068)27-120. 940
R 4 GTL, letnik 1989, prodam. »(068)50-047, popoldan.	890
CLIO 1.2 RN, letnik 1993, rdeč, 5V,prvi lastnik, prodam.»(068)73-638.	884
PASSAT 1.8 CL, letnik 1993, registriran za celo leto, lepo ohranjen, nujno prodam. » (068)87-788.	906
WARTBURG 1.3, letnik 1990, registriran do 24.5., redno servisiran, lepo ohranjen, prodam za 1600 DEM. »(068)49-525.	873
R 4 GTL, letnik 88, reg. do avgusta, prevoženih 80.000 km, prodam. » 068/75-334, 041/697-963.
j AVTOSERVIS j MURN, s.p.
Ressiova 4,8000 Novo mesto tel./fajc 068/24-791
CENTER
prodaja vodi
tem. deli in dodatna oprema servis
kleparske in ličarske storitve ugodni krediti T + 6%
DOBER NAKUP MODELOV '98
JU.T0 1,0 GL 30 49MT 11990 ALT0 1,0 GL 30 44MtT 11990
BALENO NAGON 1,3 QIX
JOMtr 2X990 BALENO 1,6 GIX NMGON 4*4
4L99CT 29.990
TIKA TREBNJE ® 068/44-940
Cene brez konkurence
MOTOR APN 6
125. 990 SIT
čl
DOLENJSKA
BANKA
Denar za razumno ceno
Znižane
obrestne mere za vse vrste posojil
Postopek pridobitve posojila je enostavnejši. Stroški, vezani na zavarovanje posojila, so nižji.
Posojila obrtnikom in kmetom
vrsta posojil	odplačilna doba	obrestna mera
kratkoročna		6,00 %-6,25 %
dolgoročna	do 2 let	6,75 %
	do 4 let	7,25 %
	do 5 let	7,75 %
	do 6 let	8,25 %
	do 7 let	8,75 %
	do 12 let	9,25 %-10,00 %
Nenamenska posojila za občane	
kratkoročna	6,5 %-7,0 %
dolgoročna	do 2 let	7,5%
do 4 let	8,0%
do 5 let	8,5%
Stanovanjska posojila	
do 4 let	7,0%
do 7 let	7,5%
do 12 let	8,0 %-8,5 %
* za mlade	do 4 let	6,75 %
do 7 let	7,25 %
do 12 let	7,75 %*8,25 %
Banka zaračuna posojilojemalcem za vodenje posojila dodatno 1,2 % točke letno od vsakokratnega stanja posojila.
POHIŠTVO
PRODAM
SKORAJ NOVO enodelno omaro, kavč in jedilni kot ugodno prodam, tt (068)325-027, zvečer.	907
POSEST
ZAPUŠČEN VINOGRAD na Gabru pri Semiču prodam. Dostop po asfaltni cesti. Primerno za stavbno zemljišče.»(061)751-331.	783
KROMPIR, lanski uvoz, več sort, za sajenje, prodam. »(061)785-097.	470
OPAŽ in ladijski pod že za 540 SITz dostavo, smrekov,suh,7cm! »(063)451-082.	811
DOBRO OHRANJEN štedilnik Corona, omarico za plin in pralni stroj za 60.000 SIT prodam. »(068)25-390.	894
KAMP PRIKOLICO Optima B 2, letnik 1995, 2+2, z baldahinom, prodam.»(068)22-757.
903
VINOGRAD v Straški gori, lep razgled, prodam.»(068)22-744, popoldan. 818 HIŠO z gostinskim lokalom prodam. » (068)87-215, po 20. uri.	869
OPUŠČENO hribovsko kmetijo, 10 ha, in nedokončano novo hišo prodam.»(068)76-716 ali (0608)89-239, zvečer.	895
NEDOKONČANO stanovanjsko hišo, 250 m!, 1000 m2 zemljišča (75 m2 delavnice), v Cetini, 1.5 km od Čateških Toplic, prodam, tt (068)44-442.	896
STAREJŠO HIŠO z vodo in elektriko oddam v najem. »(041)71-88-50.	899
GRADBENO PARCELO v Novem mestu prodam.»(0609)641-113,popoldan. 909 VINOGRAD vokolici Senovega prodam, tt (0608)71-571.	923
ZAZIDLJIVO PARCELO v Trebnjem prodam. »(068)41-382 ali (041)648-747. 928
ŠMARJEŠKE TOPLICE- vas Šmarjeta, 12 km od Novega mesta, v novem, urejenem naselju, na izredno lepi lokaciji, prodam nedograjeno, delno vseljivo hišo (telefon, asfalt), za 98.000 DEM. «(061)817-204.	939
V OKOLICI RAKE prodam 22 a opuščenega vinograda s hramom ter skedenj za večnamensko uporabo. Smednik 10, Raka. 942 VIKEND s 33 a vinograda in 7 a sadovnjaka, na sončni legi v bližini Brestanice prodam.» (0608)70-094.	764
V METLIKI ugodno prodam bukova drva ter jih pripeljem. »(068)59-085 .	920
POHORSKI KAMEN Skrilavec, različnih barv, prodajamo! Možna dostava! « (063) 762-433.	925
1 M’ suhih hrastovih plohov, debeline 5 cm, prodam. «(0608)79-607.	917
BRIKETE in bukovega lesa za kurjano prodam. »(068)52-979.	937
OBDELANO kostanjevo kolje prodam. » (068)49-097.	933
SENO in žganje prodam.»(068)21-156. 877 BALI RANO SENO in slamo ter vinograd na Ljubnu prodam.»(068)83-723, po 20. uri.
881
SLUŽBO DOBI
NA LEPI, sončni legi v Križah pri Studencu prodam parcelo, primerno za vinograd in vikend. »(0608)89-193.	893
10 A vinograda na Ljubnu prodam.«(068) 66-547.	912
SENO in otavo v balah ali refuzi, večjo količino, prodam.»(068)83-717.	878
STOPNIŠKO pregradno steno z dvoje vrati, dimenzije 238 x 214, prodam. « (068)322-750.	898
ŠTEDILNIK na drva, električni bojler, 8-litr-ski, in pomivalno korito ugodno prodam, tt (068)52-952.	870
ULEŽAN hlevski gnoj prodam. »(068)324-319.	918
RDEČE VINO prodam. » (068)42-949, zvečer.	889
VEČJO KOLIČINO kamna prodam. » (068)49-691.	919
2500 KG kvalitetnega sena ugodno prodam. «(068)66-692.	883
300 LITROV šmarnice in plug prodam, tt (068)66-655.	935
KOSTANJEVO kolje prodamo.»(068)24-131.	897
PREKLICI
RAZNO
IVAN PERC iz Gabrijelsc javno opravičujem Francu Lindiču, ki sem ga obdolžil kraje mesa ingastemjavnoosramotil.	900
VARSTVO otrok na našem domu nudim « (068)325-539, od 9. do 11. ure in od 17. do 18. ure.	910
MIRO GOLOBIČ, Lipovec 3, doživljenjsko prepovedujem vsem Štublarjevim z Lipovca
pri Semiču vožnjo ali hojo po mojih parcelah. V nasprotnem primeru jih bom sodno preganjal.
POZOR! Nudimo strojno vrtanje lukenj v vinogradih in sadovnjakih za betonske in lesene stebre in za sajenje trt in sadnega drevja. »(0608)65-433 ali (0609)627-668.	929
914 HLADILNIKE in zamrzovalnike LTH in
ZAPOSLIMO PRODAJALCA AVTOMOBILOV, z veseljem do dela, srednja šola. Ponudbe pod šifro: VESTEN.
Končar popravljamo na domu. » (068)21-934.	936
VEČ PRAŠIČEV od 80 do 100 kg, kolerabo za krmo, kostanjevo kolje in P 126 za rezervne dele, prodam. * (068)85-880.
OPAŽNE PLOŠČE, punte in plohe ugodno posodim. «(068)342-506.	924
KOŠNJO oddam v najem.«(068)89-376. IŠČEM približno 25 cm3 kamna za škar-po z dostavo na Otočcu in izvajalca del. »(068) 75-037
NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Možna tudi redna zaposlitev. «(0609)622-668.	724
PEKA s prakso zaposlimo v Škocjanu. » (068)76-251.	872
(068)76-:
V BARU SABINA, Sela pri Dolenjskih Toplicah, zaposlimo natakarico, tt (068)66-081.
874
TRGOVCA zaposlimo v tehnični trgovini.« (068)73-266.	888
HONORARNO ZAPOSLIMO dekle za delo za šankom. Delo je izmensko, tt (068)41 -355.
892
REDNO zaposlim slikopleskarja pripravnika ali delavca s pleskarsko prakso. »(068)89-369 ali (041)616-565.	915
V PIZZERII v centru Novega mesta zaposlimo dekle za peko pizz in dekle za strežbo.« (0609)622-268.	930
V KAVA BARU Ines na avtobusni postaji zaposlimo natakarico. »(068)85-709 ali 85- • 629,zvečer.	947
SLIKOPLESKARSTVO NAGEU zaposli pleskarja redno ali honorarno, tt (0609)623-426.	948
V ZASAVJU takoj zaposlimo dekle za delo v strežbi - natakarico, lahko tudi dekle brez
poklica. Plačilo po dogovoru! Nudimo stanovanje. tt(0601)44-218ali(0609)650-515. 954
Z VESTNIM DELOM 120.000SIT vsakih 14 dni. «(068)316-132 ali (0608)75-548.	958
SMO uspešno in prodorno podjetje z dolgoročno vizijo. Tržimo artikle, ki se najbolje prodajajo. Potrebujemo nekaj samostojnih poslovnih agentov - komercialistov. Zahtevamo: SŠI, komunikativnost, vztrajnost, ambicioznost. Možnost zastopanja, pogodbenega sodelovanja ali redna zaposlitev. O (0608)81-536.	961
VIDIC SERVIS, Ljubljanska 91, Novo mesto, »(068)324-361, zaposli 2 avtoelektričarja in 4 avtomehanike. Pogoj: odslužen vojaški rok in starost do 25 let.	965
Nekaj prestižnega!
Prava mešanica drznosti in sproščenosti.
Za aktivne, ki živite življenje danes.
Audi A3. Nova ekstravaganca.
Izbirate lahko med 1.6, 1.8 litrskim bencinskim in 1.9 TDi dizelskim motorjem. Kratki doba vni roki za omejeno količino vozil.
Ukred't.n	^ ^ P0RSCHE LEASING ali potrošniški
Avtohiša Berus
Novo mesto
Podbevškova 1
tel. 068/342-360, 25-098
STANOVANJA
V	SEMIČU prodam dvosobno stanovanje, 60
m!, vseljivo leta 1999.B (068)67-352.	956
V	KRŠKEM oddam enosobno opremljeno
stanovanje s KATV in telefonom, B (068)27-134.	891
ŽENITNE PONUDBE
MOŠKI, star 48 let, želi spoznati kmečko žensko brez obveznosti, staro do 45 let, lahko tudi brez zaposlitve. Šifra: Brez obveznosti. 885
PREPROST, miren fant bi rad spoznal dekle «1 mamico, ki bi delila srečo z menoj in bi Jašla skupno srečo v najinem lepem domu. Šifra: Tiho upanje.	922
ČE SI tudi ti tako osamljena kot jaz, me Pokliči na B (0609)633-895.	913
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za bele pijance, rjave in grahaste jarkice. Metelko, Hudo Brezje 16, B (0608)89-038.	148
BELE PIŠČANCE, kilogramske, rjave in grahaste (samo jarkice) naročamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524.	254
VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vtste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na B (0608)71-375.	526
RJAVE JARKICE in bele piščance bomo Prodajali od 7. marca dalje. Prevolšek, Čatež, ® (068)48-366.	847
KRAVE v A- kontroli prodam. B (068)73-228. 882
SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne 'n starejše bele, grahaste in rjave piščance. Valilnica Humek, B (068)324-496.	931
KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo jejo prodajamo. Farma Kalem (Zdravje), falog 17, Novo mesto, B (068)84-394, (041)689-427, od 9. do 17. ure.	946
RJAVE in grahaste nesnice, stare 6 tednov, ter njtle večje piščance lahko naročite pri Jožetu Kočevarju, Križevska vas 60, Metlika, B (068)59-129.	962
RJAVE in grahaste nesnice ter beli večji PBčanci bodo v prodaji od 19. 3. dalje. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, B (068)44-389 al> (041)708-671.	963
TELIČKO SIMENTALKO, staro 8 tednov, Primerno za nadaljnjo rejo, prodam. B (068)85-878, po 19. uri.	880
PRAŠIČA, težkega 100 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. B (068)30-242. 879
PRAŠIČA, 120 kg, prodam. B (068)78-073, Popoldan.	959
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, B (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, B (068)49-711.	125
MLADO brejo kravo in telico prodam, kupim pa bikca, starega 10 dni. B (068)89-677. 934
PRAŠIČE, težke 25 do 50 kg, in samonakla-dalkoSip 17prodam. B(068)21-143.	945
MLADO KOBILO, brejo 7 mesecev, prodam. Anton Barborič, Zavinek 9, Škocjan. 871
ČESTITKA
franckj Jak/e iz Orehovici, ki je včeraj praznovala osebni prazniku iskreno čestitajo vsi, ki jo imajo radi.
ELEKTROTEHNIKA-elektronika ali elektrikarja-elektronika (lahko pripravnik) zaposlimo.
Informacije:	ROBERTS
elektronik, d.o.o., Novomeška c. 79,8351 Straža, telefon: 068/ 84-030 ali mobitel 0609/622-215.
LERAN, d.o.o.
Prodamo:
•	hiše: na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja;
•	stanovanja:	v Novem
mestu, Krškem, Brežicah, Črnomlju, Žužemberku, Šmarjeških Toplicah;
•	vikenda:	na območju
Dolenjske in Bele krajine
•	kmetijska zemljišča in gozdove;
•	gostinske objekte: v Dol. Toplicah, Novem mestu, Cerkljah, Senovem;
•	trgovino: v Novem mestu samopostrežno z živili;
•	pisarno v Novem mestu na Novem trgu;
•	Poceni prodamo rabljeno pohištvo: kuhinjo z jedilnico, omare, postelje, pralni in šivalni stroj.
Pokličite:
1? 322-282
NE POZABITE NA VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK
LJUBLJANA - Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve opozarja, daje za uveljavitev otroškega dodatka za leto 1998 potrebno oddati vlogo z vsemi na pristojnem centru za socialno delo do 31. marca. Po Zakonu o družinskih prejemkih so centri za socialno delo dolžni vsako leto s 1. majem preverjati upravičenost do otroškega dodatka. Obrazec za uveljavitev otroškega dodatka je v letošnjem letu nov (DZS, št. 8,41) in je že na voljo v vseh papirnicah in knjigarnah. Tistim, ki so vloge že oddali na starem obrazcu, ni potrebno oddajati nove vloge, center za socialno delo jih bo le pozval, da dopolnijo obrazec s podatki, ki so zahtevani v novem obrazcu.
NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA LOGATEC
LOGATEC - Notranjski radio Logatec ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: “Kdaj se je pojavil prvi šivalni stroj?” (Nagrada velik dežnik z emblemom PE Modiana, Center Interspar.) in “Kako se imenuje jezero na Jezerskem?” (Nagrada kosilo za dve osebi gostišča ob Jezeru.) Odgovore je treba poslati do sobote, 7. marca, na naslov Daša Košir -za NTR Logatec, Tržaška 12/b, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta Jože Tavčar iz Žirovnice in France Brus iz Horjula.
Jasnovidka Amalija vam j pomaga iz stiske in | razočaranj — vse na osnovi lastnega videnja.
090 - 40 36
RADIO
107.9 MHz UKV
Rožna ulica 39.1330 Kočevje, tel /lax 061 855 666
Na lokaciji v Novem mestu nudim pomoč pri učenju angleščine. Tel.: 068/85-480.
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po w 068/323-610 ali 041/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 n 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na v 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
TABAKUM, d.o.o. Novo mesto n 068/341-288, 341-810	VSE ZA VRTIČKARJE (kosilnice, orodja, zemlja, semena, gomolčnice, bio zaščita) * VINOGRADNIKE (trsne škarje, žica TUTUR AL, pretočne črpalke, cisterne in sodi IN0X, škropilnice) * SADJARJE (sadjarske škarje in žage)! POPUSTI IN OBROČNA ODPLAČILA!!! - VABLJENI. VSE NA ENEM MESTU • V NOVEM MESTU!
DELNIČARJI KRKE1 •B 061/312-563,13-776-13	DELNICE KRKE razreda B odkupimo po 20.600,00 SIT. Posredujemo na borzi pri prodaji in nakupu delnic. Pokličite nas! Factor banka, d.d., Ljubljana
TRGOVINA »PALMA« Rozmanova ulica 5 8000 Novo mesto tel. 068/22-504
VABILO NA UGODNO PRODAJO JOGGING COPAT
Na naših trgovskih policah se že nahajajo spomladanski modeli tenis copat znamke »VVOOLF«.
otroški joging 1.600 SIT usnje	3.200	SIT
odrasli jogging 2.300 SIT usnje	3.990	SIT
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNIH CENAH
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
OBVESTILO
NAROČNIKOM!
Prosimo vse upokojene naročnike, ki so prejeli položnico za 4.564 tolarjev, naj nam položnice ne vračajo, ker je v tem znesku že upoštevan popust za upokojence (za druge je namreč naročnina 5.070 tolarjev). Tisti, ki še niso uveljavili upokojenskega popusta, naj v naročniško službo Dolenjskega lista pošljejo kopijo nakazila ene zadnjih pokojnin - in popust bodo imeli upoštevan pri naročnini za 2. polletje 1998 oz. dokler bodo naši naročniki.
Naročniška služba DL
Najokretnejša limuzina iz družine Volksvvagen
Polo limuzin«. 1.4
serijska oprema:
•	zelena termoizolacijska zasteklitev
•	servc volan
•	pc višini nastavljiva sprednja sedeža
•	po višini nastavljiv volan
•	po tretjini deljiva zadnja sedežna klop
•	zračna blazina za voznika
•	zračna blazina za sovoznika
•	elektronska zapora zagona motorja
•	stresna antena
•	dva vzglavnika zadaj
•	bočne ojačitve
•	priprava za radio s štirimi zvočniki m strešno anteno
•	nastanitev svetlobnega snopa žarometov -električna
POLO 60 limuzina 21.993 DEM
AKCIJA
POLOlimuzina že za 20.490'D

s
VW GOLF 1,8 CABRI0
dve varnostni blazini el. dvižna platnena streha
TRANSPORTER
2,5 TDI KMR
RABLJENA VOZILA
VW GOLF 1,41.96, bel. 13.000 KM
GOLF Variant 1.9 TDI. 95 21.500 PASSAT GL 1,81.94 meg. kli., 2x vreča GOLF CL 1,61.91, rdeč
80.000	km, 5 vrat Transporter 2,4 D Family 1.971+8
FIAT TIP01,61.93, rdeč
130.000	KM, CZ, ES, 10.500 AUD1100 2,6 E, 1.93, bel 24.500 AUDI 80 2,3 E, 1.92, metalikl 9.500 PASSAT 1,9 TDI COMFORTUNE srebrno metalik, 1.96
AVTOHIŠA
BERUS
Novo mesto
Podbevškova 1
tel. 068/342-360, 25-098
DOLENJSKI LIST
naš četrtkov prijatelj
KONIM Ljubljana, podjetje za zastopanje, zunanjo in notranjo trgovino, d.d., Slovenska c. 56, Ljubljana,
vabi
k sodelovanju ambiciozna podjetja in samostojne podjetnike, ki bi v vaši regiji tržili naše proizvode uglednih inozemskih proizvajalcev sanitarne opreme.
Vaše cenjene vloge z dokazili o registraciji dejavnosti in predstavitvijo firme pričakujemo do 15.3.1998 na naslov: KONIM, d.d., 1000 Ljubljana, p.p. 412.

KRKKZDRAVILIŠČk
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
AVTOKUNIKA
B 068/ 323-035
AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA
Brezplačna menjava pri nas kupljenega olja in oljnih filtrov: VALVOLINE TURBO V. — liter 698 SIT VALVOLINE SINT GARD — liter 899 SIT CASTROL GTX 3	- liter 1.199 SIT
Športne vzmeti in oprema:
‘JONBC

Športni zračni filtri:
FtLTEftCHARGER EOiMPPčD /,T'
-toacf, ^MONROEF
amortizerji
Vi uganete - mi nagradimo!
Odgovor na tretje nagradno vprašanje sc je pravilno glasil, da Dolenjski list v prosti prodaji stane 200 tolarjev. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imel Peter Golob z Rateža 33 pri Brusnicah.
Med naročniki s plačano naročnino za 1. polletje (ali celo leto) so bili za junijski nagradni izlet izžrebani: Marija Golob iz Dol. Stare vasi 18 pri Šentjerneju, Branko Golobič iz Ulice Emila Adamiča 21 v Dobrovi in Franc Skušek iz Parecaga 138 pri Sečovljah.
Izpolnite pravilno četrti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 10. marca, ko bomo spet izžrebali tri izletnike in dobitnika darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev.
NAGRADNI KUPON št. 4
Vprašanje: Koliko strani ima današnji Dolenjski list?
Odgovor:
Moj naslov:
H
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
^_____________________________________________________________________________gjg
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:________________________________________Upokojenec; da	ne
Naslov (kr^j, ulica, hišna številka);_________________________________________
_______________________________________________________Pošta:_______________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1998
Krqj:	Datum:	Podpis:
PORTRET TEQA TE<JlNA
Milan Krajnc
Prvi marčevski dan pred desetimi leti se je v lep spomin vtisnil zlasti 18 ljudem, ki so kot prvi stanovalci novega doma starejših občanov v Črnomlju na jesen svojega življenja našli zavetje, toplo roko in prijazno besedo med stenami novega domovanja. A tudi 23 domačinom, ki so si kot prvi zaposleni prav na ta dan začeli služiti kruh v domu. Med slednjimi je bil tudi Milan Krajnc, v začetku sicer kot predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa, pozneje pa kot direktor.
Milan Krajnc sprva ni razmišljal o direktorovanju, toda ko je bil dom že odprt, nikogar pa ni bilo, ki bi poprijel za vajeti, se je le odločil. Ne nazadnje se je v štirinajstih letih dodobra seznanil s socialnim delom, sprva kot psiholog na osnovni šoli ter pozneje na takratnih sisih za socialno varstvo in skrbstvo. A kljub izvrstni podkovanosti je v domu starejših v desetih letih doživel marsikaj. Pravzaprav vse, kar je prebral v knjigah, da se lahko zgodi v takšnih domovih. Tudi kaj je umor in samomor. Takrat je vedno, čeprav nič kriv, iskal pri sebi odgovore na vprašanja, ali je res naredil vse, da do neljubih dogodkov ne bi prišlo.
Sicer pa se velikokrat znajde med kladivom in nakovalom, torej med pretežno starimi in bolnimi oskrbovanci, ki zahtevajo nego, pozornost, toplino, ter med zaposlenimi. “To ravnotežje neprestano lovim, vendar so zame na prvem mestu stanoval-
ci, ki morajo dobiti vse, kar od nas pričakujejo. Zaposleni pa morajo biti strokovno usposobljeni, a žal nimam pooblastil, da bi vrednotil njihovo delo, čeprav bi prav na tem področju lahko zanje naredil največ, "pravi Krajnc, ki ne taji, da mu laska, ko pohvalijo prijaznost zaposlenih. Prizna pa, da je v domu potrebno marsikaj narediti na račun udobja delavcev. “Nikdar se še ni zgodilo, da česa ne bi naredili, toda nikoli s prisilo. Prav vojna v Sloveniji in prihod beguncev iz Hrvaške sta bili za nas pomembni preizkušnji in takrat sem se naučil, kaj pomeni s srcem pomagati ljudem. Četudi je bilo še tako težko, nihče ni rekel ne, "se spominja direktor.
Krajnc prisega na strokovnost in jo bo vedno branil, saj je prepričan, da so njegovi strokovni pogledi in pristopi pravilni. To so spoznali tudi tisti, ki podeljujejo najvišje strokovne nazive v državi za socialno področje. Krajnc je namreč višji svetovalec. Njegovo strokovnost pa ni čutiti zgolj v črnomaljskem domu, temveč tudi v drugih, kjer opravlja nadzore. V Črnomlju pa se lahko pohvalijo še, da imajo edini v Sloveniji program varstva starejših, ki je usklajen z državnim programom, njegov avtor pa je prav Krajnc. Naslednji korak v domu bo ustanovitev dnevnega centra, torej priprava ljudi na starost. Direktor se čuti dolžnega skupaj s sodelavci narediti nekaj tudi za starejše ljudi, ki niso njihovi varovanci.
Črnomaljski dom je ocenjen kot dober, Krajnc pa je prepričan, da se vzdušje v katerem koli domu starejših precej ravna po nravi direktorja. Milan je vedno pripravljen nameniti stanovalcem prijazno, spodbudno besedo. Veliko mu pomenijo drobne pozornosti, kot je na primer tudi roža v vhodni avli, na kateri so napisana imena stanovalcev, ki imajo tisti mesec rojstni dan. Zaposlenim pa pusti, da pri delu sprostijo svojo domišljijo. A on je tisti, ki na koncu poveže nitke 90 zaposlenih in 205 stanovalcev. In to mu zelo uspeva, saj zna vedno prisluhniti dobrim idejam, najti kompromise, biti strpen, če so le na to pripravljeni tudi sogovorniki. MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Priprave ! na tigrov(sk)o ; praznovanje :
----------------------- i
Edinstven klub 1
_______________________ I
KOČEVJE - “Mi, generaci- 1 ja petdesetih let, bi radi spre- J menili ta naš svet. Vizija naše je poštenje in zreti brez strahu ( v življenje”. To je ena izmed , petih kitic himne K-50, ki jo , bodo kmalu uglasbili Prifarski , muzikanti. Za K-50 se skriva ■ verjetno doslej prvi klub 50-let- ■ nikov v Sloveniji, ustanovljen v ■ kemični tovarni Melamin v ■ Kočevju, čigar člani bodo ob • prelomu tisočletja počastili pol 1 stoletja svojega življenja.
Na ustanovnem zboru v za- 1 četku februarja so sprejeli j pravila delovanja kluba, v kate-rega je včlanjenih 13 njihovih , delavcev. Za predsednico so iz- , volili Ladislavo Dropulič, za , blagajničarko pa Ivanko Lov- , šin. Pravilnik dopušča tudi ( članstvo drugih zainteresira- ■ nih, ki pa so lahko samo pod- t porni člani. Med glavne cilje ■ Kluba 50 sodi priprava na ■
Ivanka Lušin
skupno praznovanje leta 2000. Zastavili so široko mrežo pridobivanja denarja od sponzorjev, mesečno pa bodo sami prispevali po 500 tolarjev. Do takrat se bodo ob piknikih večkrat sestajali nekje na “tajni lokaciji” pri Cvišlerjih, kjer bodo nabirali moči za noro praznovanje. Kmalu bodo predstavili tudi klubsko zastavo rumeno-bele barve, na sredini pa bo tiger, ker je bilo po kitajskem koledarju 1950tigro-
M. GLAVONJ1Č
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Prislovi zamenjali telefonsko številko, zdravniki pa sojo zastonj klicali na staro, na kateri ni bilo odzivnika, da bi ji povedali, da ima raka - Hoče roditeljske sestanke
Za Maričko Prišel iz Novega mesta bi bila menjava telefonske številke skoraj usodna. Telekom je prosila, da bi jim namesto telefona dvojčka dodelili samostojno linijo. Telekom jim je ustregel. Prosili so tudi za odzivnik, ki bi morebitnim klicateljem na staro številko sporočil, da je številka spremenjena, a na Telekomu kljub obljubi tega niso storili, tako daje, če jih je kdo poklical na staro številko, zvonilo v prazno, kot da jih ni doma. Vse skupaj ne bi bilo tako tragično, če ne bi bila Marička malo pred tem na operaciji na črevesju, pri kateri so odkrili, da ima raka. Po telefonu sojo hoteli čim hitreje obvestiti, naj se takoj zglasi v kliničnem centru v Ljubljani, kjer bi jo operirali še enkrat in ji odstranili rakaste tvorbe. Ker jim je nekaj dni ni uspelo dobiti
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, ie bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
po telefonu, sojo končno obvestili po pošti in, takoj, ko se je zglasila pri njih, tudi operirali. Marička pravi, da se po operaciji dobro počuti in da vse kaže, da bo ozdravela.
V Telekomu je Maričkin primer raziskala vodja službe naročniških razmerij Marija Klobučar, ki je povedala, da glede na veliko število zamenjav telefonskih številk praviloma namestijo odzivnik le v primeru, če menjajo številko sami zaradi tehničnih težav. Če stranki zamenjajo številko na njeno željo, kar je bilo v primeru Prislove, mora stranka posebej zaprositi za odzivnik. Klobučarjeva je temeljito pregledala vso dokumentacijo v zvezi s spornim primerom, a da bi kdo zaprosil za odzivnik, ni našla nikjer zabeleženo niti v obsežnem dopisu Prišlo-ve, v katerem je zaprosila za zamenjavo številke.
Alojzija iz Novega mesta je razočarana nad novomeško gimnazijo, ki jo obiskuje njen sin. Pravi, da so imeli v zadnjih dveh letih en sam skupni roditeljski sestanek, oddelčnih sestankov pa sploh ne. Na Gimnaziji so povedali, da imajo skupne roditeljske sestanke po enkrat za prvi in za četrti letnik, sicer pa zaradi prostorskih težav ne, iz istega vzroka pa nimajo niti oddelčnih sestankov. Namesto tega ima vsak profesor, ne le razredniki, enkrat na teden govorilne ure, na katerih lahko starši zvedo vse, kar jih zanima v zvezi s šolanjem njihovih otrok.
Alojz Zupančič s Slančjega Vrha pri Tržišču je novembra v Dolenjskem listu objavil mali
oglas, ko pa je zanj dobil račun, ga ni plačal, prav tako ne po treh opominih. Alojz meni, da bi kot star naročnik pri tej ceni časopisa imel lahko zastonj vsaj mali oglas, tako kot je bilo do lanskega oktobra. Povedal je, da malega oglasa ne misli plačati, in če bo dobil še en opomin, bo odjavil tudi Dolenjski list, ki je po njegovem mnenju popolnoma LDS-ovski. Na koncu je še dodal, da njegovega klica zagotovo ne bomo objavili, ker da ne prenesemo kritike.
I. V.
TRADICIONALNA
PREJA
LJUBLJANA - Društvo Bela krajina priredi v soboto, 7. marca, ob 20. uri v kavarniških prostorih hotela Slon v Ljubljani tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Preja. Nastopili bodo metliški tamburaši, ansambel Tineta Stareta, pevka Sandy, humorista Iča in Marjan ter miss Slovenije Maja Šimec.
KANADČANI V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Kanadčani Terror of Tiny Town bodo s svojo na poskok glasbo, ki se spogleduje s kantrijem, skajem, irskim folkom, melodičnim punkom in regejem, poskušali razvedriti obiskovalce Mladinskega kulturnega kluba v Črnomlju v soboto, 7. marca, ob 22. uri, skupina Paradoxal Tfealment iz Zagreba, kateri sta skupini Red hot chili pep-pers in Clawfinger več kot očitna vzora, pa bo poskrbela za ogrevanje.
AVTO RAZSTAVA - Na avto razstavi od 26. februarja do I. marca je v novomeški športni dvorani Marof 11 razstavljalcev prikazalo 45 avtomobilov. To je bila že 3. taka razstava po vrsti, organizator, novomeška reklamna agencija Noua, pa trdi, da si jo je v štirih dneh ogledalo okoli 7.000 obiskovalcev. Edina prava novost je bil novi Fordov športni kupe Puma, za kar je poskrbel Slavko Paič (desni), lastnik firme Ford Paič. To je bila sploh prva predstavitev tega avta v Sloveniji. (Foto: A. B.)
Ob 25. obletnici ponovne vrnitve risa v slovenski gozd se porajajo dvomi ■ V precepi med dvema skrajnostma: zaščititi ali izrebiti? - Nazadovanje raziskovalnega dela
KOČEVJE - V ponedeljek je preteklo natanko četrt stoletja, odkar so iz karantene v Trnovcu v Rogu v gojitvenem lovišču Medved spustili v naravo 3 pare risov. Slovenska naselitev risov je bila tretja od skupno sedmih do sedaj znanin naselitev risov v srednji Evropi in je bila najuspešnejša, vendar pa je danes, ob 25. oblet-
nici ponovne vrnitve risa v slovenski gozd, skupaj z ostalimi velikimi zvermi tudi njegov obstoj v kulturni krajini v precepu med dvema skrajnostima: popolno zaščito ali iztrebitvijo.
Argument za naselitveni projekt risov v Sloveniji je bil “vrniti naravi izgubljeno vrsto”, saj je bil ris na Kočevskem avtohtona vrsta.
MISS DOBILA AVTO - Finalni izbor za miss Slovenije 1997 in za miss world je za nami. Glede na velik odziv in številne pohvale sta prireditvi odlično uspeli. Miss Slovenije 97 Maja Šimec si je po vrnitvi s Sejšelov v katalogu sponzorja podjetja Opel Kruno iz Brežic izbrala osebni avto Opel corsa eco kovinsko srebrne barve s celo vrsto dodatne opreme. Pred nekaj dnevi je željeno vozilo prispelo iz Nemčije. Osebni avto ji je v trajno last izročil lastnik podjetja Kruno Filipčič v soboto, 28. februarja, na ‘Avto razstavi 1998” v dvorani Novi Marof v Novem mestu. Maji je Zavarovalnica Maribor podarila kasko zavarovanje, podjetje Kobra iz Šentjerneja pa GSM telefon. (Foto: M. Klinc)
Vendar pa je bil ta argument' boju proti trdo zakoreninjenem' negativnemu odnosu do veliki! zveri, ki se je izoblikoval škof dolga leta zgodovine, češ, “stat ljudje so že vedeli, zakaj so risi iztrebili - zadnjega v Sloveniji sf ustrelili leta 1888 - zelo šibak Kljub temu pa je kočevskim lov cem ob finančni pomoči pobudni ka ponovne naselitve risov v slo venske gozdove Švicarja Karli Webra po osmih mesecih pripra' uspelo, da so januarja 1973 ii Slovaške na Kočevsko pripeljali! risov in jih nato po 46 dneh < karanteni 2. marca spustili ni prostost.
Takoj po izpustu se je pričel! strokovno spremljanje razvoja na selitve, že pet let po naselitvi paj reguliranjem populacije risovi odstrelom. V primerjavi z ostali mi poskusi ponovne naselitve n sov (predvsem v Nemčiji in Avsl riji, kjer se jim je prvi poskus iz jalovil) smo bii Slovenci v oboje* posebnost: edini smo začeli tako, po naselitvi rise strokovno i* znanstveno spremljati in edin smo že ob začetku naselitve načtj tovali, da bo ris, če naselitev uspe lovna divjad. V slednjem pa se o< ostalih razlikujemo še danes
Od zavzemanja za ali proti ri som pa izhajajo tudi različni po datki o številčnosti risje popu lacije: tisti, ki jim stojijo na stra ni, pravijo, da je trenutno v Slo veniji 30 do 50 risov, lovci, ki s< zavzemajo za njihov večji odstrel pa so jih našteli že 100! Natanč nejše podatke bi sicer lahko dali že leta 1994 začeta raziskavi (telemetrično spremljanje risov!) vendar se je - kot so v ponedeljel ob počastitvi 25. obletnice naselit ve risa z grenkobo ugotavlja! zbrani, ki so pri naselitvi sodelov ali in jo spremljali - zaradi neraj zumevanja pristojnega ministrst va za kmetijstvo za velike zveri proces strokovnega in kontinuiranega spremljanja risov precej upočasnil in šele pristop k stališču Lovske zveze Slovenije, da je * kulturni krajini spremljanje in reguliranje vitalnih populacij ve-likih zveri nujno, bi lahko dal ustrezne rezultate.
M. LESKOVŠEK-SVETf
vijo prodajalci. Večkrat čakajo kje v bližini, in ko se pokaže primerna priložnost, jim to hitro signalizirajo njihovi ogledniki. Pogosto so taki bencinski tatiči mladoletniki in zgodi se tudi, da se pripeljejo z pomanjkljivim ali tehnično že na prvi pogled neiz-pravnim avtom.
Policisti so menda brez prave moči, saj je vse, kar lahko tem ciganskim tatovom in objestnežem naredijo, le to, da jih zapišejo. Potem pa je vse tiho in mirno. S takim ravnanjem oblast ne samo da ne preprečuje teh lopovščin in groženj, ampak jih naravnost spodbuja. Že mladoletni fakini vejo, da jim “nič ne morejo” in da lahko nekaznovano počno, kar se jim pač zljubi. Za enega takega mladoletnega bencinskega tatiča pravijo na bršljinski črpalki, da bo “iz tega predmeta diplomiral”. A potem naj takega “strokovnjaka” zaposlijo kar na kakšnem ministrstvu v Ljubljani.
Inventivnosti tem bencinskim ciganom res ne manjka. Oni dan je eden teh natočil za 1011 tolarjev bencina. Mlademu prodajalcu je pomolil jurja, češ da nima več. Čez uro pa je prišel nazaj s spremstvom in z grožnjami po denar, ki da mu ga prodajalec ni vrnil od dveh jurjev, kolikor da mu je dal pri plačilu.
Če bi imela država take davčne izterjevalce, bi imela toliko denarja, da bi lahko pocenila bencin...
A. B.
PO CIGANSKO - Pripelješ, napolniš, odpelješ.
Bencinski cigani
NOVO MESTO - Na bencinsko črpalko v Bršljinu je prišel moški po cigarete in prodajalcu zagrozil, da ga bo ustrelil. Moški je bil Rom iz naselja v Žabjaku, star okoli 50 let, znan pod imenom Danko. Ta Rom je prej nekajkrat v svoj avto natočil bencin, ko bi moral plačati, pa je prodajalcu dejal, da nima denarja in da ga bo prinesel drugič. Denarja seveda ni bilo, Danko pa bi še kar zastonj točil bencin, a mu je prodajalec, ko ga je zagledal, izključil črpalko. Ta prodajalčeva “predrznost” je Cigana tako rajezila, da mu je zagrozil s smrtjo.
Nasploh imajo na tej bencinski črpalki precej težav z Romi. Večkrat se zgodi, da si v avto sami natočijo bencin, potem pa po cigansko odpeljejo, ne da bi plačali. “To najraje počnejo zvečer in kadar je na črpalki gneča,” pra-
13. SALAMIADA NA JUGORJU
JUGORJE - V gostilni Badovinac na Jugorju bo v petek, 13. marca, tradicionalna 13. salamiada. Salamarji lahko prinesejo svoje izdelke v oceno 12. in 13. marca (v petek do 12. ure). Rezultati bodo znani na prireditvi, ki bo 13. marca ob 19. uri v Badovinčevi gostilni.
Vsak teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Poznavalka zemljepisa
Večja skupina upokojencev iz Zagreba je obiskala Bazo 20 v Rogu. Nazaj grede so šele v Dolenjskih Toplicah ugotovili, da ene ženske ni. Avtobus se je vrnil, toda niso je našli. Zaradi noči so iskanje prekinili.
Drugi dan je stekla iskalna akcija. Sodelovali so gozdarji, miličniki in lovci. Ko je že kazalo, da bo vse skupaj neuspešno, se je na poti, ki vodi k Lukovemu domu, pojavil voznik Tone Novina iz Podturna z izgubljenko. Že od daleč je veselo zaklical: “Jaz sem jo našel!"
Ko si je v gostišču malo opomogla je povedala, kako je zaostala za skupino in zgrešila pot. Pred mrakom je prišla do opuščene logarnice Dalečhrib in tam prebila noč. Naslednje jutro je zaslišala voznike, ki so v bližini spravljali hlodovino. Ti so jo potem zagledali, kako jih, skrita za drevesom, opazuje.
“Česa ste se pa najbolj bali?" je zanimalo nekoga. Prepričan je bil, da bo omenila medvede, ali pa vsaj podgane, ki jih je v opuščeni stavbi kar mrgolelo. Zenska pa je rekla:
“Najbolj me je skrbelo, da ne bi zašla kam v Italijo."