odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 16- LETO 51 - CEUEJ8.4/96 - CENA 220 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklič Strani 2,6. Država hoče Olimp ■ I Emo prodaja zemljišča na kompleksu Olimpa. Stran 19. V zavetišču smrti - med bolniki z aidsom v Kaliforniji. Stran 21. Žalsl nosti ob skorajšnjem pape^ vem obisku Slovenije, sof vedali na ministrstvu za i" tranje zadeve. Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B.Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cvi' Uredništvo: MaijelaAgrež, W BaSa, Janja Intihar, Brane Jerafj Ksenija I^kič, Edi Masnec, Uf Selišnik, Ivana Stamejčič, že? Zule. Tehnični urednik: Fi^ Bogadi, pomočnika: Roberti^ terer, Igor Šarlah. Oblikova' Minja Bajagič. Tajnica urc pogodbe. Delavci trenutno ni- majo od česa uveljavljati svo- jih terjatev, saj je predilnica, ki seje leta 1989 pridružila ljubljanskemu podjetju Deko- rativna, brez lastnega premo- ženja. Predilnica se je sicer pred dvema letoma zopet osa- mosvojila, vendar je njeno premoženje še naprej ostalo v lasti Dekorativne, ki pa je od konca leta 1992 v lasti Sklada RS za razvoj. Območni odbor svobodnih sindikatov Celje je zato skupaj s stečajnim upra- viteljem Predilnice v stečaju Zvonetom Hudejem in za- stopnikom delavcev odvetni- kom Aleksandrom Cmokom že predlagal Dekorativni in skladu za razvoj, da bi Deko- rativna svoje premoženje v Laškem prenesla v last Predil- nice. Če sklad prenosa ne bo odobril, je lahko pričakovati, da bodo delavci ostali praznih rok, prav veliko pa si tudi ne morejo obetati od svojih zah- tevkov do Dekorativne, ki iz- virajo iz časov pred osamos- vojitvijo Predilnice maja leta 1994. Terjatve do ljubljanske- ga podjetja bodo sicer vložili, vendar bodo njihovi zahtevki izplačani le delno in še to sa- mo v primeru, če bo šla De- korativna Ljubljana, v kateri sklad za razvoj že nekaj časa postopoma ustavlja proizvod- njo, v prisilno poravnavo svo- jih dolgov. JI Novi terminal sredi maja Storilci, ki so v Prešernovi ulici v Celju pred dobrim tednom ukradli ekološki informacijski terminal, niso dol- go uživali zmagoslavja, saj so ga delavci Uprave za no- tranje zadeve našli že dva dni kasneje. Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki je vodil aktivnosti za postavitev terminala ugotavlja, daje bila povzročena ško- da velika, zato bodo novi terminal postavili šele, ko bodo zagotovili vse potrebne varnostne ukrepe. Za to pa bo treba opraviti dodatna dela in zagotoviti potreben denar. Terminal bo zato spet dostopen občanom šele sredi maja, ko bodo že znanim informacijam o onesnaženosti zraka in vode verjet- no lahko dodali še informacije o turističnih zanimivostih in kulturnih prireditvah v Celju. TC izraeisko- iibanon- ski obračun Izrael in Libanon sta začela novo vojno. Potem, koje bilo med državama, razen manjših incidentov, kar 13 let premir- je, dogodki zadnjega tedna na- povedujejo veliko poslabšanje odnosov. Izraelska vojska Je namreč zaradi uboja njihove- ga vojaka na jugu Libanona začela obsežno akcijo proti pripadnikom proiranskega gi- banja Hezbolah. Ti so pred- tem z večcevnimi raketometi napadli severnoizraelski me- sti Kirjat Šmona in Nahari- ja. Vendar pa tokrat izraelska dejavnost ni ostala samo pri obstreljevanju Hezbolahovih oporišč, temveč so izraelska letala napadla tudi Bejrut, kjer je precej civilistov in do- lino Bekaa, ki jo zasedajo sir- ske čete. Sirija, velika nasprot- nica židovske države, je izraelsko ravnanje označila za agresijo in ne za samoobram- bo, kot akciji pravijo vladni vi- ri v Jeruzalemu. Izraelska le- tala so napadla več deset vasi v Južnem Libanonu, bombar- dirala pa so tudi ceste, po ka- terih iz požganih vasi bežijo civilisti. Mirovni proces na Bližnjem vzhodu je tako za nekaj časa mrtev, saj se bo tre- ba vrniti stopnico nazaj. Izrae- lu je namreč manjkal samo še sporazum s Sirijo, s sedanji- mi akcijami pa si je pridobil še enega aral?skega sovražni- ka - Libanon - več. Liberija pred novo vojno v najstarejši neodvisni afriški državi Liberiji so spet izbruhnili spopadi med spr- timi etničnimi skupinami. V državi, kjer je državljanska vojna trajala šest let (1989-95) in je terjala več kot 150 tisoč žrtev in nad dva milijona in pol beguncev, je sicer že več- krat prišlo do kršenja premir- ja (sklenjenega avgusta lani). Za tokratni izbruh spopadov v glavnem mestu Monroviji je kriva odločitev vladajočega državnega sveta, da razreši mi- nistra za razvoj podeželja Roosvelta Johnsona, in ga tudi pripre. Uporni privrženci Johnsona, sicer enega od gos- podarjev liberijske državljan- ske vojne, so zato zajeli nekaj sto talcev, med drugim tudi pripadnike mirovnih sil. V za- plet so se vmešali bojevniki plemena Krahn, ki tudi pod- pira Johnsona, ki so v Monro- viji izvedli vrsto napadov na civilno prebivalstvo. Bojevni- ki so tudi zajeli nekaj vojakov, zvestih Charlesu Taylorju in Alhajiju Kromahu, tudi nek- danjima gospodarjema vojne, ki bi se v boju za oblast rada znebila Johnsona. Napetost med Korejama Severna Koreja je okrepila vojaške dejavnosti na demi- litariziranem območju na me- ji z Južno Korejo, njena voj- ska pa je na ukaz predsednika Kim Džong Ila pripravljena napasti Južno Korejo. Nape- tost na območju, ki ločuje obe državi Korejskega polotoka je v tem trenutku najhujša po le- tu 1950, koje Severna Koreja napadla svojo južno sosedo in tako začela t i. korejsko voj- no. V Južni Koreji tokratne grožnje Pjongjanga jemljejo dokaj resno, saj vedo, daje le- ta kljub gospodarski oslablje- nosti pripravljen vzdržati štiri do šest mesecev vojne. Po- veljstvo Združenih narodov pa meni, daje ravnanje severno- korejske vojske huda kršitev premirja med državama. Sicer pa so se te dni v Seulu ukvar- jati predvsem z domačimi za- devami - volitvami in veliki- mi študentskimi demonstraci- jami na predvečer volitev. Te so izbruhnile ob pogrebu štu- denta, ki je umrl med poulič- nimi nemiri (obdukcija je po- kazala, da je šlo za srčni na- pad). In tudi zaradi takih za- dev volivci na tokratnih voli- tvah niso zaupali vladajoči Stranki nove Koreje predsed- nika Kim Jong Sama, ki se bo zato v prihodnje verjetno mo- rala povezati z eno od dveh ve- likih opozicijskih strank. itaiija pred voiitvami čez tri dni, 21. aprila, bodo v Italiji predčasne parlamen- tarne volitve. Okoli 50 mili- jonov volilnih upravičencev bo izvolilo 630 poslancev v poslansko zbornico in 315 se- natorjev, ki bodo Italijo vo- dili v naslednjih petih letih. Volitve naj bi državi končno prinesle politično stabilnost, ki se je začela krhati konec marca 1. 94, koje zmagala de- snosredinska koalicija. Tokrat so stranke razdeljene v dva bloka. Desnosredinski Pol svoboščin, ki ga s stranko Na- prej Italija! vodi nekdanji pre- mier in medijski mogotec Ber- lusconi. V nJem so še Finije- vi neofašisti, združeni v Na- cionalnem zavezništvu. De- snemu bloku sta se pridružili še Stranka krščansko demo- kratskega centra in Krščansko demokratska unija. V levosre- dinski Oljki, ki Jo vodi pro- fesor ekonomije Prodi, so nek- danji komunisti, združeni v Demokratično stranko levice, Zeleni, italijanska ljudska stranka in Stranka italijanske obnove, ki Jo vodi dosedanji premier Dini. V predvolilni kampanji desnica propagira predsedniško reformo, zniža- nje davkov in napoveduje boj proti državni birokraciji. Le- vica predstavlja predloge o za- poslovanju, šolanju, solidar- nosti in ustavnih reformah. Černobil deset let kasneje Na Dunaju Je deset let po je- drski katastrofi v Černobilu (26.4.1986) potekala konfe- renca Desetletje po Černobilu - povzetek posledic nesreče. Udeleženci so razpravljali o posledicah nesreče, o možno- stih za izboljšanje varnosti in o možnostih za zaprtje še de- lujočih reaktorjev. Ukrajina se namreč strinja, da do leta 2000 zapre še dva delujoča reaktor- ja, vendar Ji mora mednarod- na skupnost za posledice za- prtja nameniti denar. Strokov- njaki so povedali, daje pri od- stranjevanju in dekontamina- ciji uničenega reaktorskega bloka delalo okrog 800 tisoč ljudi, v glavnem vojaških ob- veznikov iz vse SZ. Točno šte- vilo žrtev ni znano; okrog 60 tisoč jih Je umrlo za posledi- cami sevanja, več kot 50 tisoč pa Je invalidov. Na kontami- niranem območju - 50 tisoč kvadratnih kilometrih - še da- nes živi dobre 3 milijone Ukrajincev, od tega milijon otrok. Velika večina trpi za obolenji centralnega živčnega sistema, ožilja, prebavil in imunskega sistema. V 10 le- tih po nesreči Je med 20 tisoč rojenih otrok le 5 odstotkov zdravih. Strokovnjaki so še povedali, da seje v oblaku po eksploziji sprostila 200-krat večja količina radioaktivnosti kot pri atomskih bombah nad Hirošimo in Nagasakijem. DAMJAN KO^EC, POPtv SI. 16. - 18. april 1996 NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO Zaščititi investitorje Pred dnevi je bil v pro- storih Celjske borzne hiše sestanek investitorjev vlog v vzajemni sklad Herman Celjski. Pogovor je bil na- menjen problematiki, kije nastala zaradi zaostrenih odnosov med Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Proficio Dadas. Na tem srečanju so se med drugim dogovorili za obliko- vanje odbora za zaščito vla- gateljev, ki ga sestavljajo Jo- že Geršak, Franc Mirt, Matjaž SchrolJ, Zorko Kotnik in Jože Žnidaršič. Udeleženci pogovora so me- nili, daje Agencija s Svojim delovanjem in sklepi v zve- zi s poslovanjem vzajemnih skladov povzročila veliko škodo ne samo vlagateljem v vzajemne sklade Dadas, temveč vsem vlagateljem na borzi. Zato so zahtevali, da se prekine medsebojno ob- toževanje med Agencijo in Proficio Dadas ter da se re- snično zaščiti investitorje. Poleg tega so vlagatelji po- vedali, da se strinjajo s pre- nosom vzajemnih skladov v skrbništvo družbi Priom d.o.o., pri čemer pa zahteva- jo dodatno garancijo sistema Dadas in vključevanje pred- stavnikov vlagateljev v orga- ne Proficie Dadas ter druž- be Priom d.0.0. Na pogovoru v Celju so vlagatelji Agenciji še pred- lagali, da prisluhne odborom za zaščito premoženja, ki so bili ustanovljeni po vsej Slo- veniji. V nadaljnjem postop- ku naj bi pod drobnogled prišli vsi tisti vzajemni skla- di, ki slabo skrbijo za premo- ženje investitorjev. Nena- zadnje pa bi bilo treba spre- meniti zakonodajo s področ- ja vzajemnih ter drugih skla- dov in sicer tako, da bodo v organih družb ustrezno za- stopani tudi predstavniki in- vestitorjev. IB Najprej korenine, potem deblo in listi Podjetje Yucca Iz Šm ar Je te Je eno redkih, ki na slovenskem tržišču ponuja kvalitetno Italijansko pohištvo že zdavnaj so nas strokov- njaki poučili, da zakon nara- ve velja tudi za človeka. Da so preprosti zakoni narave lahko učinkovit recept tudi v poslovnem svetu, dokazuje Boris Kragolnik, lastnik in di- rektor družinskega podjetja Vucca iz Rimskih Toplic. Yucca je namreč latinski izraz za drevo življenja in po tej lepi rastlini iz mnogih domov so Kragolnikovi poimenovali tudi svoje podjetje. »Cel dan smo se pred leti ubadali z vprašanjem, kakšno ime bi izbrali za naše podjetje. Pa smo prišli do dre- vesa življenja. Drevesa, ki ima najprej svoje korenine, potem deblo in na koncu razvejane li- ste. Takšna je tudi naša strate- gija.« Strategija podjetja Vuc- ca iz Rimskih Toplic, enega redkih v Sloveniji in še bolj red- kega na Celjskem, kjer ponuja- jo kupcem kvalitetno italijansko pohištvo. Lastnik in direktor podjetja Boris Kragolnik je bil dolga le- ta potnik v novogoriškem Meb- lu, na pot podjetništva seje po- dal ob koncu osemdesetih let. »O lastnem družinskem podjet- ju sva z ženo Brigito začela raz- mišljati že leta 1989, podjetje za opravljanje trgovske dejav- nosti smo registirali januarja 1990, prvo prodajno mesto pa smo odprli avgusta 1991 v Rim- skih-Toplicah, natančneje v Šmarjeti.« Salon pohištva je pravzaprav v stavbi, kjer si je Boris Kragolnik kot otrok na- biral prvih šolskih učenosti. Šolski objekt je bil kasneje v la- sti podjetja Tim, po njihovi iz- selitvi so prostore dodelili v na- jem podjetju Vucca. »Začetki niso bili rožnati. Precej denarja je bilo treba vložiti v obnovo prostorov, poleg tega je bilo tre- ba zbrati denar za nakup raz- stavljenega pohištva. Ko smo začenjali z delom, nam noben proizvajalec blaga ni dal na konsignacijo ali brezplačno na razstavo. Vsaj leto dni smo de- lali praktično brez plač, brez za- služka. Veliko odrekanja je bi- lo, ampak če se posla resno lo- tiš, se delo obrestuje,« je pre- pričan sogovornik. Italijani se prilagajalo kupcem Podjetje Vucca se ukvarja z maloprodajo, veleprodajo in opremo poslovnih objektov. »Poleg tega vključujemo tudi kooperacijo, kjer se ukvarjamo s proizvodnjo dveh vrst usnje- nih sedežnih garnitur. To so se- dežne garniture z visokim na- slonom, ki smo jih začeli sami izdelovati v sodelovanju z obrt- niki iz preprostega razloga, ker jih na tržišču kljub povpraševa- nju ni bilo mogoče dobiti. V za- četku smo sodelovali z doma- čimi proizvajalci, uvoza takrat še ni bilo veliko. Po letu, dveh seje pri doma- čih proizvajalcih pojavil kup te- žav pri dobavi, dolgotrajnih ro- kih, zato smo se odločili za pro- dajo italijanskega pohištva. Ita- lijani so znani kot najboljši ob- likovalci in dobri proizvajalci s sodobno tehnologijo, ki svoje pohištvo izvažajo na vse konce sveta. Slovensko tržišče je za njih kaplja v morje, a smo kljub temu uspeli najti dobre dobavi- telje. Sodelujemo s sedmimi proizvajalci v severnem delu Italije, kjer je glavnina italijan- ske pohištvene industrije. Na- ša ponudba zajema kuhinje, spalnice, dnevne, otroške in mladinske sobe, sedežne garni- ture, kopalnice, predsobe ter ko- sovno pohištvo. V veleprodaji v glavnem tržimo naše usnjene sedežne garniture na celotnem slovenskem tržišču, pogodbe imamo s 45 trgovskimi organi- zacijami. V okviru veleprodaje tržimo še pohištvo iz ratana, v kratkem bomo na domačem tr- žišču zastopali proizvajalca se- dežnih garnitur Hoja iz Ljublja- ne. Letos bomo največji pouda- rek namenili opremi objektov, pripravljamo programe, po ka- terih bomo zastopali italijanske proizvajalce. Ta oprema bo na- menjena pisarnam, večjim in manjšim jedilnicam, hotelom, gostinskim in trgovskim loka- lom, pa vrtcem in šolam, saj imamo v Sloveniji enega same- ga proizvajalca šolskega pohiš- tva.« Razlika med domačimi in ita- lijanskimi proizvajalci pohištva je po Borisovih izkušnjah pred- vsem v večji prilagodljivosti. »Kar stranke želijo, se z Italija- ni vedno da dogovoriti. Pri na- ših proizvajalcih pa tega ni. Je pa pri Italijanih treba vedeti, da je njihovo poceni pohištvo vča- sih še slabše od tistega, kar po- nujajo domači proizvajalci, nji- hovo kvalitetno blago pa ima svojo ceno. Mi smo se odločili za kakovost.« In kako takšno ponudbo spre- jemajo slovenski kupci? »Zla- sti mlajši ljudje so postali veli- ko bolj zahtevni. Spremljajo do- gajanje in želijo imeti pohištvo po svojih zamislih. Takšnih je približno 70 odstotkov ljudi iz mlajše ali srednje generacije.« Za Vucco je v primerjavi z mnogimi drugimi prodajalci značilno, da pohištvo ne le pro- dajajo, temveč ponujajo tudi svetovanje, načrtovanje, prevoz in montažo. »Za svetovanje pri opremljanju se odločajo pred- vsem tisti, ki jim primanjkuje časa. Drugi si raje sanfii izbere- jo pohištvo. Skratka, pravila ni, mi pa se poskušamo prilagajati kupcem in njihovim željam,« dodaja Kragolnik. Investicije brez kreditov Skupno je v podjetju 7 zapo- slenih, pri delu sf pomagajo še z zunanjimi sodelavci. Oktobra lani so odprli novo prodajno enoto v Ljubljani, ki vključuje maloprodajo in opremo objek- tov. »V Ljubljani imamo 214 kvadratnih metrov površin, kjer razstavljamo italijansko pohiš- tvo. Ljubljana ima sicer bogato ponudbo na tem področju, ven- dar je to predvsem ponudba do- mačih proizvajalcev, mi pa smo eno redkih slovenskih podjetij, ki tudi v Ljubljani ponuja kva- litetno italijansko pohištvo.« Vse investicije, tako v Šmarjeti kot v Ljubljani, so bile izpelja- ne brez vsakršnih kreditov. Načrtov, pravi sogovornik, je veliko. »Koliko jih bomo lahko uresničili, bo pokazal čas. Zad- nji meseci prodaji pohištva ni- so ravno naklonjeni in podob- no ocenjujejo v vseh sorodnih trgovinah, tudi skladišča pri proizvajalcih se polnijo. Stro- kovnjaki, ki se ukvarjajo s ko- njukturo blaga trdijo, daje bil lani na udaru tekstil, za letos na- povedujejo upad prodaje pri po- hištvu. Mi bomo delali na tem, da se bo podjetje razvijalo, no- čemo capljati na enem mestu. Razvijati želimo maloprodajo in veleprodajo, kjer že danes po- krivamo celotno slovensko tr- žišče. Dolgoročno razmišljamo tudi o izvozu lastnih izdelkov in morda bomo nekoč lahko raz- vili lastno proizvodnjo pohištva. Predvsem izdelkov, kijih na na- šem tržišču primanjkuje,« doda- ja Kragolnik. IB Boris Kragolnik. direktor in lastnik podjetja Vucca, Nova emisija delnic sifladov NFD_ Država bo morata povedati, kako bo pokrila primanjkljaj pre- moženja, ki Je na razpolago za lastninjenje s oertlllkatl Nacionalna flnančna druž- ba se je odločila, da imetni- kom lastninskih certifikatov ponudi novo emisijo delnic njenih skladov. Pred peto dražbo Sklada za razvoj, ki je bila v ponedeljek, 15. aprila, pa je vodstvo NFD opozorilo na nekorektnost prodajalca svežnjev delnic in deležev podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo. Sicer pa se je NFD dražbe udeležila z vsemi petimi pooblaščenimi investi- cijskimi družbami. Za tretjo izdajo delnic, s ka- tero so pričeli 15. aprila, so se v NFD odločili zato, ker želijo omogočiti uporabo certifikata vsem imetnikom, ki tega še ni- so storili, kot tudi vsem tistim, ki bodo zaradi preplačila v jav- nih prodajah dobili vrnjen del vrednosti certifikata. Vrednost tretje izdaje delnic vseh petih pooblaščenih investicijskih družb NFD znaša 3,2 milijarde tolarjev. Doslej so družbe zbra- le za dobrih 33,3 milijarde to- larjev certifikatov, ki jih je NFD zaupalo 133 tisoč Slovencev. Po vrednosti zbranih certifikatov je NFD na prvem mestu mfti vse- mi družbami za upravljanje ozi- roma pooblaščenimi investicij- skimi družbami. Njen trenutni delež znaša 13 odstotkov, z no- vo .emisijo pa se bo ta delež še povečal. Ker v preostalih javnih pro- dajah, ki so še predvidene tudi za imetnike certifikatov, ne bo na razpolago več kot 9 milijard tolarjev delnic, bo imetnikom certifikatov ostalo na izbiro le še vlaganje v pooblaščene inve- sticijske družbe ali pa jim bo certifikat ostal neizkoriščen. Ocene o vrednosti razpoložlji- vih sredstev na certifikatnih ra- čunih se namreč gibljejo med 30 in 45 milijardami tolarjev, kar z drugimi besedami pomeni, da bo za številne imetnike certifi- katov praktično edina možnost, dajih vložijo v pooblaščene in- vesticijske družbe. Direktor NFD Stanislav Va- lant opozarja, da so pooblaš- čene investicijske družbe na vseh dosedanjih dražbah v povprečju dosegale za 8 od- stotkov višje cene od izklicnih, kar pomeni, da so očitki na njihov račun o poceni naku- pih neupravičeni. V zvezi s peto dražbo Sklada za razvoj direktor NFD Stani- slav Valant meni, da poskuša država preko Sklada z dvigova- njem izklicnih cen zmanjševati ugotovljeni primanjkljaj premo- ženja, kije na razpolago za last- ninjenje s certifikati. Brez po- jasnila so namreč spremenili do- sedanji način določanja izklic- nih cen, kije veljal na prvih šti- rih dražbah. »Po naših izraču- nih so te cene sedaj v povpreč- ju višje kar za 12 odstotkov,« ocenjuje Valant in dodaja, da predstavlja to dejstvo za vse pooblaščene investicijske druž- be neupravičeno porabo certifi- katov, kar je v škodo vlagate- ljem. Pooblaščene družbe za uprav- ljanje se zato sprašujejo, kje je zaščita malih vlagateljev, saj jim država s tem, ko pooblaščene investicijske družbe sili v izgu- bo, posredno jemlje tisto, kar je sama razdelila državljanom. Va- lant meni, da bo morala država povedati, kdo je dejansko zaš- čitnik interesov malih vlagate- ljev, saj s predvidenim načinom za izpeljavo pete dražbe Sklada za razvoj v imenu države sode- luje pri odpravljanju primanj- kljaja premoženja, torej pri za- piranju tako imenovane priva- tizacijske luknje, ne da bi bilo zagotovljeno dodatno premože- nje. IB Tuš kupil Blagovil center Na nedavni razpis Sk^ da za razvoj za prodajo cH skega Blagovnega centraj se prijavili štirje potencial ni kupci iz celjsko-šalešb ga območja. Po oceni n sebne komisije je bil na| godnejši ponudnik zasebn] Mirko Tuš, s katerim jej sklenjena predpogodba. T) je za investicijo pripravljj odšteti 10 milijonov maj| Novi bodoči lastnik je Blagovnem centru že za^ posodabljati telefonijo, n^ več pozornosti pa namen va posvetiti področju inffl matike oziroma centrala skladišče z modemi povea ti s posameznimi trgovlm mi in dobavitelji. V prosti re Blagovnega centra nami rava Tuš preseliti skladiJl iz stare mlekarne v Medli gu, pri zaposlovanju v ni vem sodobnem grosistil nem centru pa naj bi ime prednost nekdanji Sugros vi delavci. O strategiji slovenske trgovine v prostorih celjske ol močne gospodarske zboru ce so se minuli torek sestj člani odbora za trgovini Govorili so o strategiji sk venske trgovine in trgovsi dejavnosti na celjskem a močju. Na pogovor v Cej so tokrat povabili profesor- ja ljubljanske Ekonom^ fakultete dr. Vekoslavalj točnika, glavnega tržna inšpektorja Romana KH duška ter sekretarko zdn ženja za trgovino pri GZ Metko Potočnik. Izvozno uvozni priročnik Slovenska gospodarsli zbornica je v sodelovanj z ministrstvom za gospi darstvo v teh dneh izdala i: vozno uvozni priročni SLO-export. Knjiga vsebi je celovito predstavitev na prodornejšega dela slovel skega gospodarstva. V nj so zbrani podrobni podati o slovenskih proizvajalci! trgovcih, bankah, zavart valnicah, prevoznikih, sv< tovalnih in inženiring ter ti rističnih podjetjih. Inforni cije so namenjene tujji partnerjem ter domaiii podjetjem in institucijam. se ukvarjajo z mednarod" trgovino. | Šest sejmov v Zagrebu v torek so v Zagrebu o* prii letošnji pomladanski^ jem, ki vključuje šest sp cializiranih sejemskih pn" ditev. To so mednarod' sejmi gradbeništva, kmefj tva, prehrane, blaga za šif ko potrošnjo, obrtništval' embalaže in tehnologije I" kiranja. Na dobrih lOCtisJ kvadratnih metrih razst^' nih površin se bo obiskov^ cem do sobote, 20. apf" predstavilo 2400 razstaj Ijalcev iz Hrvaške in 40'' žav sveta. V Zagrebu pričakujejo preko 100 tis' obiskovalcev. . St. 16. - 18. april 1996 5 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK frdno v trdili razmerah Organizacija družbenega podjetja UnIor v delniško družbo bo Izpeljana ¥ drugI ilovici teta - Ivan Spes še naprej direktor y zadnjih petih letih je šte- L zaposl^"*'^ na področju Linsko-P''®'^®'®^^'"® bran- Tj^snilo z 90 na 40 tisoč Iju- [ V istem obdobju pa seje v Uitem podjetju Unior, ki je ^ eno največjih tovrstnih Ujetij v državi, število zapo- rpih povečalo z 2050 na »0. pirektor Ivan Špes, ki so mu ^ dnevi podaljšali mandatno Ijobje zatrjuje, daje za vse os- Lne programe podjetja zago- Lijen obstoj vsaj za naslednjih ^aj let, vendar le ob stalnem L|j§evanju tehnologije, veča- juzmogljivosti proizvodnje in Lrih medsebojnih odnosih. L jim je vse to uspevalo tudi Dslej, zgovorno dokazuje po- (tek o dodatnem zaposlovanju sodelavcev in to v času, ko se težavami v poslovanju, steča- in zmanjševanjem števila za- oslenih ubada večina nekdaj fpešnih podjetij. Minulih pet let vodenja Špes cenjuje kot težavna, polna pri- hajanj družbenim in tržnim emeram. "Osamosvojitev Slo- :nije in izguba nekdanjih ju- Bslovanskih tržišč sta zelo jremenila poslovanje Uniorja. red temi spremembami smo ir 60 odstotkov proizvodnje rodalj doma, v zadnjih letih no morali prodajo preusmeri- Vtujino. Pri vseh petih Unior- ivih osnovnih programih že od te 1993 povečujemo obseg po- lOvanja in danes po prometu že presegamo stanje pred letom 1992. Vse naše dejavnosti so usmerjene v izvoz, izjema je le turizem, pri katerem prevladu- jejo domači gostje. Pa uspešno poslovati ni lahko. Konkuren- ca v tujini je močna na vseh področjih, kjer se pojavljamo kot proizvajalci. Da nam uspe obdr- žati kupca, moramo nenehno iz- popolnjevati in izboljševati po- slovne postopke, si prizadevati za večjo produktivnost, upoštevati kratke dobavne roke in imeti kon- kurenčne cene. V minulih letih smo izpolnili vse proizvodne programe in pri večini tudi pre- cej povečali zmogljivosti. Za vse to investiramo približno 500 milijonov tolarjev na leto." V Uniorju v kratkem pričaku- jejo prvo soglasje Agencije za privatizacijo. Po direktorjevi oceni seje ves postopek lastni- njenja Uniorja zavlekel zaradi velikosti podjetja, ki ima dve proizvodnji in več trgovskih podjetij v tujini. Špes pričakuje. da bodo tudi drugo soglasje do- bili še v prvi polovici letošnje- ga leta, zatem pa bodo podjetje preoblikovali v delniško druž- bo. Več kot 50-odstotni lastni- ki Uniorja bodo zaposleni, biv- ši zaposleni in upokojenci tega zreškega podjetja. IB Zaradi stalnega zaostajanja tečaja tolarja v primerjavi z gibanjem tujih valut izgubi Unior veliko ustvarjenega pri- hodka. Čeprav država precej obremenjuje gospodarstvo, so usmeritve in stabilnost vseh Uniorjevih programov takšne, da ob stalnem prilagajanju novostim in razmeram poslo- vanja na tržišču ni ogrožen noben program. Obseg poslo- vanja se povečuje, že prvo tri- mesečje kaže, da bodo izpol- nili načrte, to pomeni 15 od- stotkov večji obseg poslovanja kot lani pri 3-odstotni večji za- poslenosti. Direktor Uniorja Ivan Špes: "Če hočemo v korak s konkuren- co, moramo letno investirati vsaj 500 milijonov tolarjev." Slovenski kmetje niso krivi za podražitev govedine Prye posledloe vpliva bolezni norih krav na kmetijstvo še občutijo tudi slovenski mlzvalalcl Ministrstvo za ekonomske Ninose in razvoj je pred dne- ri napovedalo bolj sproščen ivoz govejega in telečjega Besa. Razlog za povečan ivoz naj bi bila letošnja 8,7- Mstotna podražitev govedi- 1 V zvezi z napovedanim pvozom govejega in telečjega "lesa so se z izjavo za javnost oglasili predstavniki Sloven- kmečke zveze. V njej so ■"ed drugim zapisali, da za ^^I^Sno podražitev mesa zago- 'ovo niso krivi slovenski rej- Odkupne cene govedi se namreč niso zvišale že od no- 1'enibra 1995. V obdobju med ''(nskim novembrom in letoš- njim aprilom so kmetje v pov- pečju dobili 470 tolarjev za Ji ogram mesa oziroma 260 'Olarjev za kilogram žive teže P'^anca. Položaj slovenskih govedi in prašičev se po kmečke zveze iz dneva ^an slabša, saj se je, na pri- koruza kot osnova krm- mešanic v istem obdobju Podražila kar za 100 odstot- kov, , Kljub nespremenjeni, pone- pa celo nižji odkupni ce- ^ marsikaterih območjih ^'ovenije kmetje svojih pitan- ^^ ne morejo prodati. Pove- an uvoz govejega mesa je za- ^ "^sprejemljiv, čeprav se ce- govedine na evropskem tr- in 5 zaradi bolezni norih krav ^ "^e in se bo verjetno zni- ^^ala tudi v prihodnje. Z angleškega na nemško in francosko tržišče Ob tem je zanimivo, da po- sledice te bolezni že kr.epko občutijo tudi slovenski proi- zvajalci, na našem območju v šempetrskem Sipu. Ta proizvajalec kmetijske meha- nizacije je namreč dobršen del svoje proizvodnje prodal na angleškem in ameriškem tr- žišču. Zaradi vpliva bolezni no- rih krav na kmetijstvo v Sipu pričakujejo upad prodaje njiho- vih strojev zlasti na Irskem in v Veliki Britaniji. Zaradi zniževa- nja cen mesa je v zadnjih me- secih približno 30 do 40 odstot- kov upadel Sipov izvoz v ZDA. V Veliko Britanijo so sicer že odpeljali tri četrtine letošnjih naročil, nekatere finančne usta- nove pa so trgovskim hišam s kmetijsko mehanizacijo že prepovedale uvoz, tako da v Sipu verjetno ne bodo mogli uresničiti izvoznih načrtov na britansko tržišče. Izgubo pri- hodka na teh tržiščih bodo po- skušali nadomestiti v poveča- nim izvozom kmetijske meha- nizacije v Nemčijo in Franci- jo- IRENA BASA Vse za Eleiftrokovinar Petdeset delavcev se bor t za svoja delovna mesta Namesto ta mesec bo tretja javna dražba laške- ga podjetja Elektrokovinar v stečaju šele konec prihod- njega meseca. Tako je do- ločil stečajni senat, ki se mora te dni odločiti tudi o novi izklicni ceni, ki naj bi bila kar trikrat manjša od cene, postavljene na prvi dražbi. Tretja dražba bo zato za- gotovo uspela, vendar se pri tem delavci bojijo, da novi lastnik ne bo hotel obdržati proizvodnje kovinskih izdel- kov ali pa bo kupljene pro- store preprosto dal v najem. To bi pomenilo, da bi delo iz- gubilo tudi sedanjih 50 de- lavcev, ki od septembra lani, ko seje v podjetju pričel ste- čajni postopek, uspešno nada- ljuje proizvodnjo. Delavci zato poskušajo vse, da bi Elektroko- vinar delal naprej tudi po pro- daji na javni dražbi. Izrazili so pripravljenost, da bodo kar naj- več svojih terjatev spremenili v lastniške deleže, v podjetje, če bi seveda obdržalo sedanjo proizvodnjo, pa bi vložili tudi nekaj lastnih sredstev. Zbrali so tudi podpise in za pomoč pro- sili ministrstvo za gospodars- tvo, ki je prejšnji teden odgo- vorilo, da bo delavce sicer pod- prlo v njihovih prizadevanjih za ohranitev proizvodnje in delov- nih mest, vendar paje sodišče v skladu z zakonskimi določili dolžno na javni dražbi prodati podjetje najboljšemu ponudni- ku oziroma tistemu, ki je zanj pripravljen plačati več. Delav- ci so pisali pismo tudi laške- mu županu in ga prosili, naj odvrne od nakupa Pivovarno Laško. Med najbolj resnimi interesenti za nakup Elektro- kovinarja naj bi bilo namreč prav to največje laško podjet- je, ki pa, kot so delavci neu- radno izvedeli, proizvodnje zagotovo ne bi ohranilo, saj potrebuje le poslovne prosto- re. Ne glede na to, kako se bo prihodnji mesec končala jav- na dražba, bo stečajno vods- tvo Elektrokovinarja poskuša- lo prepričati novega lastnika, naj dovoli proizvodnjo vsaj še do konca julija, ko bo podjet- je izpolnilo vse svoje obvez- nosti do poslovnih partnerjev. JI Novo vodstvo v Bohorju Novi direktor Je Vlado Jurančič Nadzorni svet olastninje- nega podjetja Bohor Mesti- nje je prejšnji teden imeno- val novo upravo oziroma di- rektorja. Novi direktor je Vlado Jurančič iz Maribora, ki je nazadnje delal v zaseb- nem podjetju, precej časa pa je bil v celjskih Mesninah. Do imenovanja je prišlo za- radi celovite sanacije podjet- ja, saj so najbolj črnogledi go- vorili celo o možnosti stečaja, pa tudi zaradi pričakovane upokojitve dolgoletnega di- rektorja, Metoda Černoše. Dosedanji direktorje od pet- ka na dopustu. V mestinjski lesni tovarni je od marca na začasnem čaka- nju nad 200 delavcev, od skupnega števila 360 zaposle- nih. Sicer pa gre za delniško družbo, s 60 odstotnim notra- njim odkupom delacev, 30 od- stotnim deležem mariborske investicijske družbe Infond, ter 10 odstotnim deležem po- kojninskega sklada. V tem tednu so v Bohorju na vrsti pogovori s predstav- niki sindikata, ki se bodo sku- šali dogovoriti o sodelovanju v napovedanih sanacijskih ukrepih, o sindikalnih pravi- cah v nastalem položaju. B.J. Slovenski sejem v dneh od 16. do 19. aprila poteka v Ljubljani, v Cankar- jevem domu, finančni sejem - KAPITAL. To je že četrti se- jem zapored in vsako leto pri- nese kaj novega. Strokovnih predavanj in okroglih miz bo zelo veliko. Naj jih naštejem sa- mo nekaj: terminsko trgovanje na Blagovni borzi Ljubljana in terminski borzi Ljubljana, poti in stranpoti privatizacije, pogo- vor z guvernerjem Banke Slo- venije, kako in kdaj z delnica- mi in obveznicami na borzo, borza za začetnike, kako postati borzni posrednik, špekulacije na terminskih trgih, trgovanje z delnicami, ki smo jih prido- bili z naložbami certifikata - privatizacijske delnice. Na sej- mu se s svojo ponudbo -pred- stavljajo tudi banke in zavaro- valnice, tako daje slogan "Slo- venska finančna ponudba na dlani" kar pravi. Nova emisija delnic skladov NFD (Nacionalna finančna družba) Državljani, ki svoje certifika- te še niso naložili, lahko to na- redijo pri naslednjih javnih prodajah podjetij ali pa svoj certifikat naložijo v pooblašče- ne investicijske družbe. Po izračunih sodeč bo javnih pro- daj podjetij manj, kot pa je še neizkoriščenih certifikatov, ta- ko da bodo morali imetniki svoje certifikate naložiti v pooblaščene investicijske druž- be. Seveda so tudi imetniki cer- tifikata, ki ga ne bodo nikamor naložili, češ saj ni nič vreden. Nenaložen ali nevpisan resnič- no ni nič vreden. 15. aprila se začenja nova, tretja emisija del- nic skladov NFD. Vsi tisti, ki še niso naložili svoje certifika- te, ali pa so dobili razlike do polne vrednosti vrnjene nacer- tifikatski račun lahko naložijo certifikat v sklade NFD. Vpis bo trajal šest mesecev. Peta dražba delnic sklada za razvoj v ponedeljek, 15. aprila, je potekala že peta javna dražba delnic sklada za razvoj. Poseb- nih presenečenj na avkciji ni bi- lo. Seveda pa se trgovanje raz- likuje glede na prvi dve avkci- ji, saj kupci ne višajo tečajev tako kot na prvih avkcijah. Ze- lo pomembno je, da se deleži podjetij ne kupujejo predrago. Za vlagatelje certifikatov v pooblaščene investicijske druž- be je tudi pomembna odločitev vlade, da bodo lahko pooblaš- čene družbe za upravljanje s certifikati sodelovale pri lastni- njenju obeh državnih bank. Na borzo prihajalo nove delnice Agencija za trg vrednostnih papirjev je sprejela stališče, da delnice podjetij, ki so imeli jav- no prodajo avtomatsko preide- jo na borzo, v borzno kotacijo OTC. Seveda morajo predhod- no prenesti delniško knjigo na Klirinško depotno družbo. Do- slej je bilo zaključenih že 82 javnih prodaj. Delnice "javnih podjetij" lahko kotirajo tudi na A ali B kotaciji Ljubljanske Borze, če seveda izpolnjujejo za takšno vrsto kotacije, strož- je kriterije. Delničarje PIVOVARNE LAŠKO, KOVINOTEHNE, DROGE PORTOROŽ, ki so v javni ponudbi pridobili delni- ce za gotovino ali lastninsko nakaznico, obveščamo, dajih lahko prodajo na sedežu naše družbe. CBH d.o.o., Celje še do kon- ca leta odkupuje anuitetne ku- pone PTT Celje (TELEKOM) po dnevnih cenah. Pike: Bojan Gradišnik SI. 16. - 18. april 1996 NOVI TEDNIK DOGODKI 1, Za Celje, moje mesto v mestu 70 neprimernili, tiar 400 stanovanj pa potretinlli temeljite prenove - Občinski fond poslovnih prostorov se močno zmanjšuje v Stanovanjskem skladu Mestne občine Celje so za zad- nje zasedanje občinskega sve- ta pripravili finančni plan ter program naložb in vzdrževa- nja stanovanj ter poslovnih prostorov v občinski lasti. Svetniki so oboje podprli, hkrati pa Stanovanjski sklad pozvali, naj vzdrževalna dela opravljajo tako, da se bo prednostno delalo tam, kjer bi sicer zaradi nevzdrževanja nastajala škoda. Po sprejemu novega stano- vanjskega zakona se je v Celju popolnoma porušilo razmerje med najemnimi in lastniškimi stanovanji, saj je najemnih le še tretjina - hkrati pa seje močno poslabšala tudi struktura stano- vanj. Občina zdaj gospodari tu- di s 70 stanovanji, ki jih je nuj- no potrebno nadomestiti, saj so neprimerna za bivanje, ter 400 stanovanji, ki so zaradi slabe opremljenosti podstandardna in jih je tudi potrebno čimprej te- meljito prenoviti. Sistemski fi- nančni viri za stanovanjsko gradnjo so ukinjeni, banke po- nujajo oderuška posojila - edi- no za kar je poskrbela država, ugotavljajo v Celju, so le soraz- merno ugodna posojila za grad- njo neprofitnih stanovanj. Ob tem pa je vprašanje, kako v ob- čini zagotavljati zadostno števi- lo novozgrajenih socialnih sta- novanj, po katerih je vse več povpraševanja, ter kako v me- stu ob Savinji vendarle priti do nekakšnega fonda »kadrovskih stanovanj«, namenjenih po- membnim strokovnjakom v jav- nih službah. Letos v Stanovanjskem skla- du načrtujejo izgradnjo 86 sta- novanj, kar je za 6 več od do- govorjenega letnega povprečja stanovanjske gradnje ob ustano- vitvi sklada. V soseski Dolgo polje bo tako dograjenih 52 ne- profitnih stanovanj, letos pa bo- do, prav tako na Dolgem polju, začeli z gradnjo novih 36. S pre- novo samskega doma naAšker- čevi bo občina bogatejša za 18 socialnih stanovanj, vsaj 2 ali 3 stara stanovanja pa je treba od- kupiti za preselitve iz neprimer- nih stanovanj. Počasi bodo v Celju začeli z oblikovanjem fonda službenih stanovanj, saj naj bi jih 13 zagotovili s preno- vo objektov Slomškov trg 4 in Glavni trg 17. Stanovanjski sklad bo v gradnjo vložil 272 milijonov tolarjev, še iz lanske- ga razpisa državnega stanovanj- skega sklada pa ima Celje na vo- ljo 210 milijonov tolarjev R+3 obrestovanega posojila. Glede na pravilnik o najemninah za neprofitna stanovanja bo v bla- gajno Stanovanjskega sklada priteklo nekoliko več denarja, novost pa je še ta, da letos ne bo ugodnih občinskih posojil za individualno gradnjo, sklad pa delno sofinancira napeljavo plinskih priključkov v široki ak- ciji plinifikacije. Svetnik Tomaž M. Jeglič je predlagal, da bi v Celju po ljubljanskem vzgledu čimprej zagotovili sofinanciranje pre- nove in zunanje ureditve po- sameznih objektov. Razpis bi poimenovali Celje, moje me- sto, za občinsko sofinancira- nje pa bi lahko kandidirali v vseh tistih objektih, kjer so lastninska razmerja v celoti urejena. Celoten fond poslovnih pro- storov, s katerimi gospodari ob- čina, se zadnja leta zmanjšuje. Pričakovati je, da bo tako tudi letos in prihodnja leta, vse dot- lej, da bodo končani vsi dena- cionalizacijski postopki. V Ce- lju bodo na področju poslovnih prostorov nadaljevali s prenovo že lani začetih objektov, za le- tos je napovedano dokončanje južnega trakta Mestnega gradu ter polovično sofinanciranje ploščadi nad arheološkimi najd- bami pri tem objektu. Med več- jimi naložbami je še nadzidava stavbe Gledališka 2 ter prenova nekaterih drugih objektov, kjer bodo dela sofinancirali bodoči najemniki, tudi letos pa bo ob- čina namenila 20 milijonov to- larjev za nadaljevanje del v Celjskem domu, kjer je predvi- deno dokončanje pritličnega de- la stavbe. IVANA STAMEJČIČ Okleščena občinska uprava V CetJu seje število občinskih uslužbencev po retormt lokalne samouprave zmanjšalo Iz 23O na 96 v Celju so odlok o organizaciji in delovnem področju ob- činske uprave po več kot enem letu, kar so zaživele nove občine, pred dnevi prvič obravnavali občinski svetniki. Pred tem so v roke že dobili izhodišča za pripravo odloka, v ob- činski upravi pa pravijo, da besedilo odloka najverjetneje še ni dokončno, saj odločitev o tem, ali bo država mestnim občinam vrnila del pristojnosti, še ni sprejeta. Svetniki so v prvem branju pohvalili besedilo odloka in menili, daje dobro pripravlje- no. V Mestni občini Celje bo delo občinske uprave temelji- lo na strokovnih službah, upravnih organih in upravnih organizacijah. Primerjava or- ganizacije občinske uprave pred in po reformi lokalne sa- mouprave, prinaša kar nekaj zanimivosti, za občane pa je najpomembnejše, daje občin- ska uprava precej skrčena ozi- roma poenostavljeno oblikova- na. V Celju je bilo do konca leta 1994 230 občinskih usluž- bencev, zdaj pa dela in naloge v občinski pristojnosti oprav- lja 96 zaposlenih. V strokovnih službah občin- ske uprave bodo združeni ka- binet župana, sekretariat ob- činskega sveta in tajništvo ob- činske uprave. Občinske upravne organe bodo sestavlja- li štirje oddelki: za finance in proračun, za družbene dejav- nosti, za pravna in premoženj- ska vprašanja ter gospodarstvo in še četrti - za otolje, prostor ter promet, v okviru katerega bo deloval tudi Zavod za vars- tvo okolja. Upravne organiza- cije pa bodo v Celju sestavlja- li Komunalna direkcija, Zavod za planiranje in izgradnjo ter Zavod za informatiko. Zaradi preglednejšega dela in raciona- lizacije poslovanja občinske uprave je svetnik Tomaž M. Jeglič predlagal, da se slednja združita v eno upravno orga- nizacijo. Svetniki bodo odlok, dopol- njen s predlogi oziroma pri- pombami iz prvega branja, po- novno obravnavali še pred po- letjem, zatem pa naj bi sklad- no s svojimi pristojnostmi žu- pan Jože Zimšek določil še si- stemizacijo delovnih mest. IS Pol stoletja Žabarjev Celjski plesni orkester Ža- be je v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma pri- pravil jubilejni koncert ob pol stoletnici glasbenega delova- nja. Celjani so tako lahko pri- sluhnili prazničnim zvokom svojih Žabarjev, ki so pod di- rigentsko palico Tomaža Grintala, skupaj s številnimi glasbenimi gosti, ob jubileju proslavili tudi najvišje prizna- nje Mestne občine Celje, Zla- ti celjski grb, ki so ga za svoje uspešno delo prejeli ob občin- skem prazniku. Sobotni jubilejni koncert so v Celjskem plesnem orkestru Žabe zasnovali kot prerez svo- jega polstoletnega glasbenega poustvarjanja, v goste pa pova- bili vrsto solistov, priznanih in uveljavljenih slovenskih vokal- nih in instrumentalnih solistov, s katerimi so se zadnja leta kri- žala pota celjskih Žabarjev. Se- veda pa na koncertu ni manjkal alt saksafonist Janko Četina, edini, ki v plesnem orkestru igra polnih petdeset let, vse od za- četkov v marcu leta 1946. Po besedah predsednika orke- stra Janeza Grila se koncerta zaradi bolezni žal ni mogla ude- ležiti prva dama slovenske za- bavne glasbe in njihova dolgo- letna prijateljica Marjana Der- žaj, zadržani sta bili še Alenka Pinterič in Vita Mavrič, zato pa je občinstvo v dvorani z za- dovoljstvom prisluhnilo vokali- stom Mihi Alujeviču, NIki Vi- potnjk Rampre, Ireni Vidic, Mii Žnidarič in Alenki Godec. V Celjskem plesnem orkestru Žabe so bili zelo veseli Mojmi- ra Šepeta in Jožeta Privška, zvokovno podobo Žabarjev pa so ob lastnih solistih dopolnili še trobentar David Jarh,pozav- nist Alojz Bezgovšek, klarine- tist Borut Bučar in bariton sak- safonist Hugo Šekoranja. Serijo spomladanskih nasto- pov bo Celjski plesni orkester Žabe nadaljeval v ljubljanskem Cankarjevem domu, z gostova- njem v avstrijskem Weizu, igra- njem v okviru prazničnih prire- ditev ob 150-Ietnici Slovenske železnice ter sredi junija še z na- stopom v Krškem. IS, Foto: GREGOR KATIČ Temeljna kamna sredi mesta V okviru prireditev ob ob- činskem prazniku Mestne ob- čine Celje sta minuli četrtek popoldne minister za šolstv o in šport dr. Slavko Gaber in celj- ski župan Jože Zimšek vgradi- la temeljna kamna za novo Srednjo šolo za gostinstvo in turizem ter športno dvorano pri Gimnaziji Celje-Center. Oba objekta naj bi bila zgra- jena do začetka šolskega leta 1997/98. Za oba objekta je Mestna ob- čina Celje zagotovila komunal- no urejeno zemljišče, s sklepom občinskega sveta pa se je tudi za- vezala, da bo sofinancirala grad- njo športne dvorane pri Gimna- ziji Celje-Center. Ministrstvo za šolstvo in šport, ki bo v celoti za- gotovilo 600 milijonov tolarjev za gradnjo nove šole, je namreč športno dvorano pripravljeno fi- nancirati le v tistem obsegu, kije bil predviden za srednješolske potrebe. Ker pa želijo v Celju večji objekt, primeren tudi za vadbo nekaterih športnih društev, rekreativno ter tekmovalno de- javnost, bodo za gradnjo primak- nili razliko do predvidenega če- trt milijona tolarjev, kolikor naj bi stala gradnja dvorane. Minister Gaber je ob vgradnji temeljnega kamna Srednje šole za gostinstvo in turizem pouda- ril, da mu je žal, ker se s prepo- trebno gradnjo šolskih objektov v Celju zamuja. Izrazil je prepri- čanje, da bosta novogradnji vra- ta odprli v začetku šolskega leta 1997/98, s tem pa bodo predvsem v Srednji šoli za gostinstvo in tu- rizem lahko izobraževali več mladih, kijih morajo zdaj zaradi prostorske utesnjenosti odkloni- ti- ' , Ravnateljica šole Boža Sker- janc je ob tem izpostavila boljše učne pogoje, ki čakajo prihodnje generacije učencev, ter se zahva- lila vsem, ki pomagajo pri grad- nji novih šolskih prostorov. Z njo seje strinjal tudi ravnatelj Gim- nazije Celje-Center Igor Majer- le, ki je poudaril, da na novo te- lovadnico čakajo že od leta 1994, doslej pa je kar dvema generaci- jama novovpisanih učncev neu- pravičeno obljubil športno vzgo- jo v sodobno opremljenih prosto- rih. »A če bo konec dober, bo vse dobro,« je skupno željo, da bi na- daljevanje gradnje minilo brez zapletov, strnil Majerle. I. STAMEJČIČ Foto: SHERPA Temeljni kamen za novo Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Celju sta vgradila minister dr. Slavko Gaber in celjski iupan Jole Zimšek, stavka zdravnlkj končana LJUBLJANA, 12. af la (Delo) - Po celodnevn usklajevanju in vnovjj pogajanjih sta vlada in des vendarle podpisaUi poprej parafirani sporaj) oziroma aneks k pokli( kolektivni pogodbi. V aj( su je določeno selektiv^ postopno povišanje p| zdravnikov in zobozdraii kov, ki naj bi se v povd ju do konca leta popra za dobrih 30 odstotki Splošna zdravniška stai se je tako po 22 dneh la čala, čeprav povsod z do ženim niso zadovoljni. v javi za javnost je stavke odbor v celjski bolnišj zapisal, da so materij učinki stavke zanemarlj in to jemlje zdravništvol osebni poraz. Dok zdravstvo ne bo sistem rešeno, tudi položaj zde nikov ne bo boljši. Borba nov družbeni status se5 začenja, so zapisali v u vi. Po končani stavki moj jo v zdravstvenih ustanoi! nadoknaditi tisto, kam stavko ni bilo opravljena! prihodnjih treh do štirih^ nih bodo zato v slovenji zdravstvenih domovih bolnišnicah poleg redn dela opravili še 50 tisoži datnih pregledov. Zato bo podaljšal delovni ča zdravstvenih domovih it cer do 15. oziroma 16. ! pri tem pa po dogovor' sindikatom Fides nebpjj za nadure. Župani o sodelovanju LJUBLJANA, 12. api (Delo) - Na povabilo Iji Ijanskega župana dr. Dii trija Rupla so se zbrali: pani desetih srednjeevn skih prestolnic in regioi nih središč in govorili o delovanju in usklajenenu lovanju ter o skupni pot či pri obnovi Sarajeva. Dve novi pobudi SDS LJUBLJANA, 14. ap (Delo) - Potem, koje ust no sodišče zavrglo usta' pritožbo socialdemokral glede razpisa referendum spremembi volilne zakol daje, je omenjena strant državnem zboru vložila^ novi referendumski poM Prva se nanaša na prehoi zakonodajni referendu" spremembah in dopolnili zakona o volitvah v dri ni zbor, druga pa na sf membo ustave. Plače malenkost višje LJUBLJANA, 15. af (Republika) - Februaii povprečne neto plače n^ poštenega v podjetjili drugih organizacijahje| šala 76.414 tolarjev. De" ci v gospodarstvu so v P prečju prejeli 71.996 jev, v negospodarstvu 89.371 tolarjev. V pri"] javi zjanuarjem so se P povišale za 0,1 odstotM primerjavi s povprečje""! ta 1995 pa za 7,2 odsto" St. 16. - 18. april 1996 1 POOODKI NOVI TEDNIK h|ski prizidek Uospodinje .^rečah bodo do septem- l^tanikajšnji Kovinarski !j0gradili prizidek, v ka- 'ip bo ko* dislociran odde- '^(lenjske šole za gospo- Ijke storitve zaživel nov ||,rflževalni program za tlic gospodinj-oskrbnic. ,J prizidek, skupaj z ustrez- ppremo učilnic, bo treba 464 tisoč DEM, prispe- j pa jih h)odo v ministrstvu jolstvo in šport, zreških ijgtjih Unior in Comet, ko- ([em Svetovalno-izobraže- jjgni centru ter občinah Zre- Slovenske Konjice, Vita- Vojnik in Slovenska Bi- j^a. Pred kratkim pa so v ^ah imenovali tudi gradbe- jdbor, ki ga zastopajo zreš- ijn konjiški župan, ravnate- §ol v Zrečah in Velenju ter Itavnik Uniorja. B.Z. Krivec popravlja napake Nazarski Glin zaradi pre- cejšnjega onesnaževanje že dlje časa pomeni pravo nad- logo za prebivalce na sotočju Savinje in Drete. Droben prah namreč pokriva vse predmete, za leze pa se tudi v stanovanja. Na Glinu se teh ekoloških težav zavedajo in si že dlje ča- sa prizadevajo, da bi poiskali rešitev, ki bi bila najboljša za vse. V sklop teh prizadevanj sodi tudi sodelovanje predstav- nikov podjetja na zadnji seji občinskega sveta v Nazarjah, kjer so spregovorili o trenut- nem položaju Glina, še pose- bej pa predstavili ekološko sa- nacijo sušilnikov iverk. »Na Glinu dnevno porabimo 800-1000 kubikov lesa, v Iver- ki pa skoraj polovico te količi- ne,« je povedal mag. Ivo Clu- šič, direktor sedanjega Glina Pohištvo oziroma nekdanje Iverke. »Nikakor ne moremo pričakovati, da bi bilo Nazarje en sam park, možno pa je pri- čakovati, da spravimo onesna- ževanje v meje dopustnega.« Največji onesnaževalec je se- veda Glin Pohištvo, kjer od le- tos izdelujejo le še iverne ploš- če ter s tem režejo kruh 120 de- lavcem. Do največjega onesnaževa- nja prihaja zaradi prašenja pri sušenju iverk, meritve pa ka- žejo, da kar šestkrat presegajo dovoljeno emisijo. Zato so se v podjetju skupaj z mariborsko Tehnično fakulteto odločili, da bodo na en sušilnik namestili rotofilter. »Raziskave kažejo, da je ta najboljši, saj je one- snaževanje daleč pod dovolje- no mejo, hkrati s tem pa izgi- ne problem odvečnega prahu. ki se vrača nazaj v kurišča,« je povedal dr. Iztok Potrč z ma- riborske fakultete. Projekt so v sodelovanju Mi- nistrstva za znanost in tehno- logijo ter mariborske fakulte- te razvili domači strokovnjaki. Tako bodo do konca leta na enem od sušilnikov že name- stili čistilno napravo, drugi pa naj bi bil na vrsti še pred izte- kom tisočletja. US inevi slovenske Informatike v Kongresnem centru v Portorožu seje včeraj pričelo retje posvetovanje Dnevi slovenske informatike. Sreča- je, na katerem sodelujejo tudi priznani strokovnjaki iz ijine, bo trajalo do sobote, 20. aprila. Tradicionalno srečanje organizirata Slovensko društvo in- )rmatika ter Gospodarska zbornica Slovenije. Udeležujejo 5 ga informatiki iz podjetij, univerz in javne uprave. Prvi an srečanja so v Portorožu razpravljali o prihajajoči infor- lacijski družbi. Današnji dan je namenjen pogovorom o me- )doloških in organizacijskih vidikih, praktičnih izkušnjah 1 rešitvah informacijskih sistemov ter izobraževanju. Jutri odo udeleženci razpravljali o Internetu, informacijski teh- lologiji in informatiki, informacijskih sistemih in storitvah, ;adnji dan posvetovanja pa bodo namenili poslovnim odno- om in etiki v informatiki. IB Kmetijstvu namesto cestam Od petka dalje ima tudi ob- čina Gornji Grad dokončno sprejet proračun, ki skupaj znaša nekaj več kot 156 mili- jonov tolarjev. Gomjegrajski proračun se od osnutka razlikuje le pri sreds- tvih, namenjenih za kmetijs- tvo. Tej postavki so svetniki dodatno namenili milijon to- larjev, tako da skupaj znaša prispevek za kmetijstvo nekaj več kot 3 milijone tolarjev. Sredstva so vzeli iz naslova cestnega gospodarstva, kjer so postavko vzdrževanje gozdnih cest zmanjšali za milijonov to- larjev. To je bilo možno zara- di izbora nazarskega GG - Transport in ^adnje, ki je bil izbran kot najboljši ponudnik za vzdrževanje lokalnih gozd- nih cest. Gornje^ajski svetniki so na zadnji seji precej pozornosti namenili tudi pobudi za usta- novitev Sklada za razvoj ma- lega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini. Kot že neka- tere občine prej, so se tudi v Gornjem Gradu odločili, da ne bodo pristopili k ustanovitvi skupnega sklada. V letošnjem letu bodo poskušali čimbolj us- pešno oplemenititi proračun- ska sredstva. Malemu gospo- darstvu so v proračunu name- nili milijon tolarjev, še enkrat toliko sredstev pa pričakujejo z vračilom kreditov za nova delovna mesta. Krediti so bili podeljeni še v stari mozirski občini. O ustanovitvi lasnega sklada za razvoj drobnega gos- podarstva bodo v Gornjem Gradu razmišHali prihodnje le- to. URŠKA SELIŠNIK lavna prodaja v Alposu Všentjurskem Alposu, kjer začeli z javno prodajo del- ;v drugi polovici marca, lio z njo zaključili v pri- tfnjih dneh, 20. aprila. Za iTv^prodajo so namenili 16 Astotkov družbenega kapi- i/»,pri tem pa so v vodstvu odjetja z zanimanjem kup- tv zadovoljni. V Alposu omenjajo, da so ipci delnic predvsem s šent- fskega in celjskega območ- Med njimi prevladujejo ti- i,ki so vezani na Alpos kot islovni partnerji ali pa so so- rodniki zaposlenih. Vrednost posamezne delnice znaša pri certifikatih 9772 tolarjev, v go- tovini pa jo je mogoče kupiti za 15.859 tolarjev. Po končanem lastninjenju bodo manjši lastniki, med ka- terimi so zaposleni, bivši za- posleni ter drugi državljani, imeli nad 53 odstotkov vred- nosti družbenega kapitala, dr- žavni skladi pa bodo razpola- gali z nekaj manj kot 47 od- stotki delnic družbenega kapi- tala. Po Alposovih podatkih imajo med manjšimi lastniki njihovi zaposleni 37 odstotkov delnic. Znesek iz interne razdelitve ter notranjega odkupa je zbran, v javni prodaji pa so v pone- deljek omenili hitro približe- vanje predvidenemu odkupu delnic. V začetku tedna so, kot so povedali, zbrali približno 90 odstotkov. Kotje znano, zado- stuje po zakonu že 70 odstot- kov, pri čemer pa se vrednost delnic lahko zniža. BRANE JERANKO Kumer in Paiior med Zrečani Prejšnjo sredo sta Zreče na povabilo Območne organiza- cije Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Sloven- ske Konjice in zreškega ob- činskega odbora obiskala po- slanec Borut Pahor (ki je tu- di predsednik odbora za mednarodne odnose pri dr- žavnem zboru) ter Dušan Kumer, glavni tajnik stran- ke. Gosta sta spregovorila o zu- nanji politiki naše države ter o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Kot je pove- dal Borut Pahor, si vse stranke v parlamentu prizadevajo za čimprejšnjo vključitev v Evropsko unijo (EU), razliku- jejo pa se njihova stališča do tako imenovanega španskega predloga. Nekatere stranke španski predlog podpirajo, druge pa zavračajo, pri čemer se sklicujejo na zaščito nacio- nalnih interesov pred nevar- nostjo razprodaje slovenskega ozemlja s strani politično mo- tiviranega kapitala, ki ga Evropska unija vsekakor pre- more. Ko so prisotni vprašali, ali je naše gospodarstvo sploh pripravljeno za vstop na tržiš- če članic EU, je Pahor odgo- voril, da najnovejša raziskava Gospodarske zbornice Slove- nije kaže, daje kar dve tretjini slovenskega izvoza usmerjene- ga prav na to tržišče. Zato je toliko bolj pomembno, da pri vključevanju v Evropsko uni- jo vlada in opozicija z združe- nimi močmi zagotovila stabi- len gospodarski razvoj. B.F. ionjišlia nadžupnija e praznuje ^850-letnlcl trga /n nailžupnlje Stovenstie onjfce trt Je vrtiund praznovanj ^ prazničnem letu se bo v "njiški občini zvrstilo obilo ■ireditev, koordinacijski od- za praznovanje 850-let- pa je že določil tri vse- 'aske vrhe praznovanj. Ti "'lo v aprilu, juniju in sep- !<0 - 850 let. Slavnostna ki jo bo prenašala tudi '^izija, bo še 28. aprila. Največ prireditev ob 850- ■Jici bo v juniju. Osrednje v zadnjem junijskem ted- p ko bo tako imenovani Ko- teden. Osrednje prizoriš- pod šotorom na konjiš- ^ stadionu, kjer se bodo od J'^edeijka do nedelje vrstile ■ ^ditve: Hura počitnice, pla- (!| .P'®^ Pi^^j pohod na ^'Pnik), nastop harmonikar- ljudskih pevcev in folklo- večer za mlade, telovad- akademija, promocija nove Štajerskih sedem in pol- nitve Zlatega griča ob 850-let- nici, Konjičani Konjičanom, gasilski ples... V septembru bo v Slovenskih Konjicah medna- rodni sadjarski sejem z vsemi obsejemskimi prireditvami. A.N. Dular In Gabršček v Slovenskih Konjicah v soboto sta na nekajurni obisk v Slovenske Konjice prispela minister za kulturo dr. Janez Dular in državni se- kretar Silvester Gaberšček. V spremstvu župana občine Slovenske Konjice Janeza Jazbeca, predsednika občin- skega sveta Staneta Frima in arhidiakona Ivana Pajka sta si ogledala staro mestno jedro, župnišče, novo dvorano s fre- sko, imenovano Konjičanka, Žičko kartuzijo in vinorodne Škalce. Posvetili so se zlasti vprašanjem kulturne dediščine in njenega obnavljanja, pred- vsem temu, kako naj spomeni- ki v konjiški občini žive z da- našnjim življenjem; tipičen primer ponazarja Žička kartu- zija, kjer ne zadošča le obno- va tega spomeniškega kom- pleksa, ampak je potrebno us- tvariti pogoje, da spomenik za- živi, da privablja obiskovalce. Minister Dularje prepričan, da ima konjiška občina tudi zara- di raznolikosti kulturne dediš- čine možnosti za razvoj kako- vostnega turizma. Župan Jaz- bec je ministra ob tej prilož- nosti zaprosil, da občinska pri- zadevanja na področju ohra- njanja kulturne dediščine gmotno podpre tudi država. B.F. Odprta vrata Zdravilišča Rogaška Zdravilišče Rogaška Slatina je prejšnji teden pripravi- lo v ljubljanskem Svetovnem trgovinskem centru svoj dan odprtih vrat. Dr. Ružica Slivnik je predavala o pomenopavzalni osteo- porozi, bolezni kosti, ki prizadene žensko po menopavzi, pa tudi o možnostih v primeru kronične venske insufience. Po- sebno zanimanje paje vzbudila predstavitev zaključkov štu- dije o analizi kardiovaskularnih dejavnikov tveganja pri slo- venskih poslovnežih, večletnegadeladr. Jurija Fuersta, dr. Bojana Tepeša, dr. Jožeta Lavriča in dr. Darka Košutiča. V predstavitvi med drugim opozarjajo, da je v Sloveniji kajenje najpogostejši dejavnik tveganja za zvišanje pogosto- sti infarkta. Prav tako ugotavljajo, da moški pogosto najdejo pot do zdravnika šele ko zbolijo. Slovenska statistika o kar- diovaskularni zbolevnosti in umrljivosti je namreč zaskrb- ljujoča - umrljivost pri moških znova narašča, pri ženskah pa niha. Obsežna analiza strokovnjakov v Rogaški Slatini je nastala po zbranih podatkih na tamkajšnjih preventivnih me- nedžerskih pregledih, predvsem vodilnih iz podjetij, podjet- nikov in obrtnikov, ki so še posebno izpostavljeni stresu. Re- zultate so hoteli primerjati z ljubljansko raziskavo Cindi ter nemško Procam, ugotovili pa so, da se podatki v bistvu uje- majo. BRANE JERANKO Javna tribuna o zdravstvenem varstvu Območna organizacija Združene liste socialnih de- mokratov Žalec bo v torek, 23. aprila, organizirala jav- no tribuno, na kateri bodo govorili o aktualnih vpraša- njih zdravstvenega varstva občanov. Javna tribuna bo v prostorih Občinske matične knjižnice v Žalcu, začenja pa se ob 19. uri. Vodstvo območne organizaci- je stranke je na javno tribuno povabilo ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča, general- no sekretarko sindikata delav- cev v zdravstvu in socialnem skrbstvu Nevenko Lekše, žal- skega župan prof. Milana Dobnika, direktorja Zdravs- tvenega doma Žalec mag. Pra- nja Velikanjo, člana strokov- nega sveta ZLSD za zdravstvo dr. Igorja Kosa ter dr. Jože- ta Zupančiča, ki je obenem svetnik v državnem svetu. Po- govora o zdravstvenem varstvu občanov naj bi se udeležili še poslanec državnega zbora Franc Avberšek, Piroška Sorger iz žalske enote Zavo- da za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter članica predseds- tva ZLSD Sonja Lokar. IB Svetniki o referendumu LJUBLJANA.IO. aprila (Delo) - Državni svetniki so obravnavali predlog matič- ne komisije za politični si- stem, ki je v začetku aprila sklenila, da bo svet zahteval razpis predhodnega referen- duma o volilni zakonodaji. Po razpravi so glasovali, ali sploh predlagati takšen re- ferendum. Sklenili so, da bodo zahtevali njegov raz- pis, o obliki in vsebini refe- rendumskega vprašanja pa se bodo še odločali. stavka končana v nekaj urali LJUBLJANA,!0. aprila (Delo) - Stavka železničar- jev seje začela in končala v nekaj urah. Uprava oziroma vodstvo Slovenskih želez- nic je popustilo stavkajočim sindikatom pri oblikovanju sobotnega dodatka, sindika- ti pa vodstvu pri roku, do katerega mora pripraviti pravilnik o napredovanju. Izhodiščna plača bo z novo kolektivno pogodbo znaša- la 37 tisoč tolarjev bruto (pr- votna pogajalska zahteva železniških sindikatovje bi- la 45 tisoč tolarjev). Nespremenjene cene derivatov LJUBLJANA,! 1. aprila (Delo) - Vlada ni dala so- glasja k predlaganemu 13- do 20-odstotnemu poveča- nju neto nabavnih cen naft- nih derivatov in zvišanju de- leža trgovine v njihovih drobnoprodajnih cenah. Mi- nistrstvu za gospodarske de- javnosti paje vlada odobri- la dve milijardi tolarjev po- roštvenega potenciala injav- ni razpis za izdajo poroštev države za pravne osebe v tem letu. Prednost pri izdaji poroštev v okviru odobre- nega potenciala ministrstvu bodo imeli programi s po- dročja delovno intenzivnih panog in z razvojno narav- nanimi programi. Poroštva bodo lažje dobila podjetja z ugodnejšimi posojili. Podprii španski prediog LJUBLJANA,! 1. aprila (Delo) - Poslanci državne- ga zbora so na izredni seji o zunanji politiki naposled sprejeli stališča in sklepe o odnosih Slovenije z Evrop- sko unijo in Natom, skupaj z dopolnilom, ki gaje pred- lagala vlada in v katerem jo parlament pooblašča za podpis pridružitvenega spo- razuma na podlagi stališč EU, izra.ženih v sklepih ma- dridskega vrha in resoluciji evropskega pa.rlamenta. Vladno dopolnilo, ki vklju- čuje španski kompromisni predlog, je podprlo 49 po- slancev od 58 navzočih. Pokojnine nespremenjene LJUBLJANA,!5. aprila (Delo) - Pokojnine in druga denarna nadomestila, ki jih izplačuje Zavod za pokoj- ninsko in invalidsko zava- rovanje, se aprila ne bodo spremenila. Upokojenci bo- do že četrti mesec prejeli po- kojnine v enaki višini. ''OBRTNI SERVIS" ČIŠČEN1E TALNIH OBLOG VENGUST RUDI s.p. Na Gmajni 2 - Ljubečna tel.: 063/461-103 Čiščenje vseh vrst preprog, talnih oblog, oblazinjenega pohištva ter pranje lamelnih zaves. Šff. 16. - 18. april 1996 NOVI TEDNIK DOGODKI 1, Vojniške krajevne volitve V nedeUo tudi svetovalni relerenitum o samoprispevku v vojniški občini bodo v ne- deljo, 21. aprila, izvedli volitve v Svete KS, hkrati pa tudi sve- tovalni referendum za ugoto- vitev volje občanov za samo- prispevek. Občani bodo na gla- sovnicah lahko tudi predlaga- li, za katere naložbe naj bi de- nar zbirali s samoprispevkom. V KS Dobrna bo v sedmih vo- lilnih enotah kandidiralo 34 lju- di, iz vsake pa bo izvoljen eden, taico da bo svet štel 7 članov. To- liko članov bosta štela tudi Svet KS Frankolovo, kjer kandidira skupaj 26 ljudi, in Svet KS No- va Cerkev, kjer je na kandidat- nih listah 29 ljudi. V KS Vojnik bodo v svet izvolili 9 članov, sku- paj pa je za ta mesta v devetih volilnih enotah 41 kandidatov. Volitve bodo v nedeljo med 7. in 19. uro, predčasno glasovanje pa je mogoče v petek, 19. aprila, med 10. in 17. uro na sedežu Ob- činske volilne komisije. Po volil- nem rokovniku bo predsednik volilne komisije v začetku maja sklical prve seje svetov, na njih pa bodo izvoljeni tudi bodoči štirje predsedniki svetov KS. Hkrati s krajevnimi volitvami bodo v nedeljo v vojniški občini izpeljali tudi svetovalni referen- dum za ugotovitev volje občanov za samoprispevek. Če bodo re- zultati pokazali, da je v občini pripravljenost za dodatno zbira- nje denarja, bo referendum izpe- ljan sočasno z državnozborskimi volitvami. Občani bodo lahko na glasovnicah vpisali svoje predlo- ge za naložbe, ki bi jih sofinan- cirali s samoprispevkom, v ob- činski upravi pa so pripravili ok- virne predloge za posamezne kra- jevne skupnosti. Na Dobrni bi denar namenili za sofinanciranje toplotne izolacije in spremembo ogrevanja v osnovni šoli, ceste Dobrna-Socka in lokalnega vo- dovoda Dobrna, v KS Frankolo- vo za nadzidavo hodnika in ure- ditev dveh novih osnovnošolskih učilnic, mrliško vežico in sana- cijo krajevnega vodovoda. V No- vi Cerkvi bi šel denar za telovad- nico k podružnični šoli, cesto Socka-Vrba-Dobrna, dokončanje šole Socka in izgradnjo čistilnih naprav v Novi Cerkvi in Socki. V Vojniku za sofinanciranje vo- dovoda Pristava-Bovše-Male Dole-Želče-Tomaž, prizidka os- novne šole in kolesarsko stezo Vojnik-Arclin, ob tem pa bi na občinski ravni od v petih letih skupno zbranih 90 milijonov to- larjev del denarja namenili še za gradnjo doma upokojencev in so- financiranje kabelsko razdelilne- ga sistema. I. STAMEJČIČ Lekarna Gregorčičeva V Javnem zavodu Celjske lekarne so v petek odprli | lekarniško enoto v celjskem zdravstvenem domu. Lekarna Gregorčičeva, kot so novo enoto v najemniškihi štorih v pritličju zdravstvenega doma poimenovali, bo med nom odprta med 7. in 14. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. E| štirih farmacevtov (na sliki) bo vodil Boris Jagodič, število g slenih pa se bo dokončno oblikovalo glede na promet v lekarn enoti. IS, Foto: GREGOR KA Ipavci bodo še počalcali y Šentjurju sprejeli letošnji proračun V šentjurskem občinskem svetu so v začetku tedna z veli- ko večino glasov sprejeli letoš- nji občinski proračun. Sogla- sni so bili pri potrditvi zaključ- nega računa, pri čemer so obravnavali tudi poročilo nad- zornega odbora, ki je pregle- dal lansko občinsko finančno poslovanje. Skupni prihodki letošnjega ob- činskega proračuna znašajo nad 857 milijonov tolarjev, z upošte- vanjem izrednih prihodkov od prodaje stanovanj ter iz stano- vanjskega gospodarstva pa zna- ša v celoti nad 887 milijonov. Si- cer pa so po sprejetju osnutka proračuna povečali postavke za tekoče in investicijsko vzdrževa- nje lokalnih cest ter njihovo mo- dernizacijo. To je bilo namreč mogoče zaradi povišanja na pri- hodkovni strani proračuna, s pri- čakovanimi krediti občini, pa tu- di s sprejemanjem odlokov, ki bi uveljavili nekatere takse. Med ponedeljkovo razpravo o predlogu so se svetniki odločili za nekatere spremembe. Nekaj denarja so vzeli od načrtovanih športnih naložb ter jih namenili občinski gasilski zvezi. Sprejeli so tudi amandma, s katerim so vzeli del sredstev za nadaljnje opremljanje Ipavčeve hiše, name- nili pa so ga za zaključek obno- ve Slomškove rojstne hiše na Po- nikvi. Na dnevnem redu občinskega sveta je bila med drugim proble- matika v zvezi s šentjurskim športnim parkom, morebitno is- kanje uspešnejšega koncesionar- ja za upravljanje poslopja mest- ne tržnice ter predlog odloka o javnem redu in miru. Ker je svet- nikom zvečer zmanjkalo Časa, bodo o tem razpravljali na eni od prihodnjih sej. BRANE JERANKO Z mlado elfipo Jo uspehov ¥ Untorjevem Turizmu beležijo spodbudne rezultate - Naložbe na Rog t t In pestra ponudba v zreških Termah Za zreški Unior Turizem je bilo minulo leto zelo uspešno. O tem govorijo številke o noči- tvah in o ustvarjenem prome- tu. Še boljše rezultate pa naj bi v prihodnje dosegali z uresni- čitvijo pomembnih naložb na Rogli, v Termah Zreče pa si prizadevajo privabiti še več go- stov iz tujine. Precej si ob>etajo od promocij- skega tedna Pomlad pod Pohor- jem, z bogatim zdravstvenim in rekreativnim programom ter ugodnimi cenami. Kot kaže, bo Rogla v bodoče še bolj vabljiva tudi zaradi svojih klimatskih učinkov, saj so hidrometeorološ- ke raziskave pokazale, da so tam vsi pogoji za klimatsko zdravi- lišče, o klimi z naravnim zdravil- nim učinkom pa govori tudi od- ločba slovenskega Ministrstva za zdravstvo. Veliko pozornost namenjajo nadaljnjemu razvoju kmečkega turizma, zlasti dopolnilnim pro- gramom na teh kmetijah, med drugim pridelavi zdrave hrane, so povedali na petkovi novinarski konferenci, kije bila na Rogli. V objektih Unior Turizma so v letu 1992 dosegli 83.492 noči- tev, v letu 1994 127.044, lani pa že 156.649. Odlične so tudi šte- vilke o nočitvah in ustvarjenem prometu za letošnje prve tri me- sece, ko so zabeležili že 71.043 nočitev. K povečanju prodaje so precej pripomogle nove namesti- tvene zmogljivosti v Vilah Ter- me v Zrečah ter uspešno pred- stavništvo Unior Turizma v Ljubljani. Privlačnost ponudbe so izboljšali še s strokovno po- polnitvijo zdravstvenega dela v Termah Zreče ter z raznimi pro- dajnimi akcijami. V drugi polo- vici minulega leta so pričeli iz- datno tržiti tudi seminarski in kongresni turizem. Poleg medna- rodnega kongresa za endoskop- sko kirurgijo, ki je bil marca na Rogli, v naslednjih mesecih na- črtujejo še nekaj kongresov in se- minarjev s preico 400 udeležen- ci. Od naložb, ki so že v teku ali se nanje pripravljajo, je treba na- prej omeniti prenovo večnamen- ske športne dvorane na Rogli, kjer prav zdaj na površini 2200 kvadratnih metrov polagajo vr- hunski leseni pod, postavili bo- do dodatno košarkarsko igrišče, v športni dvorani pa bo po no- vem tudi kakovostna teniška pod- loga, tako za rekreativce kot za tekmovalce. Dvorano bodo pred- vidoma obnovili do 15. maja. V teku je tudi obnova hotela Pla- nja na Rogli, kjer sistematično obnavljajo ter sodobno in v po- horskem slogu opremljajo sobe, ki bodo označene z najvišjo ho- telsko-turistično kategorijo. Ta obnova bo zaključena v maju. Nadaljevanje naložb v smu- čarski center na Rogli bodo zao- krožili z okoli 3,5 kilometri umet- no zasneženih prog na sistemu Jurgovo, s tem pa bo mogoče na Rogli pripraviti tudi največja in zahtevna smučarska tekmovanja, na primer tekme za svetovni po- kal. Z umetnim zasneževanjem t)odo podaljšali smučarsko sezo- no tudi za najbolj zahtevne smu- čarje, za prihodnjo zimsko sezo- no pa imajo v načrtu prenovo vsaj dveh smučarskih vlečnic. MARJELAAGREŽ Foto: EDI MASNEC Roglo je prevzela mlada in zagnana ekipa strokovnjakov. Vojko Korošec, vodja gostinstva, je udeleiencem novinarske konference pokazal vzorčno sobo v hotelu Planja, Rudis noče dati ključev staremu zdravstvenemu domu v Radečah grozi, da ga bo Inš- pekcija zaradi neustreznih pogojev dela zaprta če se radeški zdravstveni dom v štirih mesecih ne bo preselil v nove prostore, bo inšpekcija ministrstva za zdravstvo sedanji, že razpada- joči stari dom zaprla. Rade- čani bodo tako ostali brez zdravstvene službe, razen če bo predstavnikom občine le uspelo prepričati Trboveljski Rudis, naj izroči ključe nove zgradbe. Poročali smo že, daje gradbe- no podjetje Rudis iz Trtx)velj za- radi neplačanih računov (gre za približno 33 milijonov tolarjev), ki jih je še treba plačati za grad- njo nove stavbe zdravstvenega doma, tožil javni zavod Zdravs- tveni dom Radeče, vendar so v Radečah takoj vložili pritožbo in čakajo sedaj na odločitev celjske- ga okrajnega sodišča. Le-to naj bi odločilo, kdo mora poravnati dolgove za izgradnjo objekta, ki so ga začeli graditi še v nekdanji stari laški občini, novi občini Laško in Radeče pa se že skoraj eno leto ne moreta dogovoriti, kdo je dolžnik. O Rudisovi tožbi so predstavniki občine Radeče obvestili tudi predstavnike mini- strstva za zdravstvo, ki so, kot je povedal župan Janez Zahrast- nik, izrazili raumevanje in pod- f>oro za rešitev problema, vendar so poudarili, da se mora zdravs- tvena služba čimprej preseliti v nove prostore. Zahrastnik se je zato sestal z zdravniki in se z nji- mi dogovoril, da bo vodstvo za- voda zahtevalo, naj inšpekcija pregleda pogoje dela v starem zdravstvenem domu, direktor za- voda dr. Branko Vurnek pa je z dopisom prosil trboveljski Ru- dis, naj vendarle preda ključe no- ve zgradbe. Odgovor Rudisa je bil približno takšen kot že nekaj- krat prej, in sicer, da bo ključe izročil le v primeru, če mu bosta občina oziroma zdravstveni dom zagotovila, da bosta poravnala 33 milijonov tolarjev dolga. Pred dnevi sije stari zdravstveni dom ogledala inšpekcija ministrstva za zdravstvo in tudi uradno ugo- tovila, da so pogoji dela v stari stavbi nemogoči in jo bo zato v roku štirih mesecev zaprla, če se zdravstvena služba ne bo pn lila v novo zgradbo. Vodstvo občine Radeči zdravstvenega doma bo, kot j lo slišati na zadnji seji občim ga sveta, poskusilo skleniti z disom nov dogovor, vsekako bo spoštovalo tudi sklepe, k bo sodišče sprejelo v zvezi s bo. j. intih Foto: GREGOR K7\ Zaradi 33 milijonov tolarjev dolga so vrata novega zdravstvenega doma v Radečah zaprta&^ kot eno leto. Zakaj koncesije? Med dvema zasedanjema velenjskega sveta je novinar- sko konferenco sklical župan Srečko Meh, ki je komentiral dogajanja na svetu pretekli torek. Župan Meh je največ pozor- nosti namenil začasnemu mora- toriju na dajanje koncesij zdrav- nikom in zobozdravnikom, kar so svetniki sicer zavrnili. "Gre za vprašanje, zakaj bi občina sploh dajala koncesije, kaj s tem doseže," je poudaril Meh in na- kazal vsebinske, prostorske in organizacijske probleme, kijih s sabo prinaša podeljevanje koncesij. Te dileme so v velenj- ski občini nakazali tudi v pismu, ki so ga naslovili na Ministrs- tvo za zdravstvo. Poleg tega je župan Meh na- kazal še dileme, ki jih bo s sabo prineslo ustanavljanje Sklada stavbnih zemljišč ter povedal, da so že ustanovili Šaleški pod- jetniški center, med ustanovite- lji pa so vse tri nekdanje velenj- ske občine: Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj. Ustano delež centra je 10 milijoiio« larjev, predvsem pa bo zbiral formacije in povezal vse, ^ ukvarjajo s pospeševanj drobnega gospodarstva. Na novinarski konferenc sodeloval tudi predsednik lenjskega sveta Dragan M tinšek, ki je med druginjl drobneje napovedal nasIc® "finančno"zasedanje mestfl sveta. V torek bodo nai* svetniki govorili o proraf® zaključnem računu in pr^ ženjski bilanci. Poleg tegf predstojnik urada županaBf Kontič povedal, da so v ^ nju imenovali odbor za rodno sodelovanje in sode'" nje s partnerskimi mesti, na legiju pa so sprejeli še sk" nakupu laserskega merilnik' trosti. Predstojnik urada zaH Ije in prostor Marko spregovoril o problema stavbnih zemljišč in nasploj*, ločanja funkcionalnih zeni'| URŠKA SELiS' St. 16. - 18. april 1996 9 AKTUALNO NOVI TEDNIK Namesto magistralk - kolovozi ^tepstavnlkl občin ob magistralni cest! CeUe-Krško zahtevajo čimprejšnjo odpravo vseh najbolj kritičnih odsekov na magistraIkl |vo bodo v Direkciji Re- publike Slovenije za ceste in u^jv drugih državnih insti- ijfijah in organih sprejema- I program urejanja našega ^jtnega križa, morajo upo- l^vati, da je magistralna ce- la Celje-Krško, ki je edina jstna povezava med Koroš- ko in Hrvaško, ena najpo- ii^embnejših, če ne že najbolj ipoinembna magistralka v lloveniji. , Tako so med drugim minuli jeden poudarili predstavniki ujske, laške, radeške, sevniš- L in krške občine, ki so na po- Uo župana občine Laško Pe- jira Hrastelja skupaj s pred- jjtavniki direkcije za ceste in s planom parlamentarnega odbo- ja za infrastrukturo poslancem francem Lipoglavškom spre- govorili o usodi magistralke M 10-3.0 cesti, ki pomeni najpo- membnejšo prečno povezavo v Sloveniji od Dravograda do hr- vaške meje, paje glede stanje, i kakršnem je, vse prej kot ma- gistralka. Poteka namreč kar skozi dve mestni središči (v Ce- lju in v Laškem), na številnih nestih je tako ozka, da je ko- majda prostora za dva tovornja- ka, v Zidanem Mostu pa so dol- ge kolone vozil, ki nastajajo za- radi ozkih podvozov, postale že del vsakdana. Na celotni magi- stralni cesti je toliko kritičnih odsekov, da bi s sanacijo mo- rali pričeti že letos. Še zlasti za- to, ker na tej smeri avtoceste ne bo in je zato pričakovati, da se bo med gradnjo Slovenike od Celja do Ljubljane velik del prometa preusmeril tudi na ma- gistralko M 10-3. "Ko bodo v Savinjski dolini pričeli graditi, bo na magistalni cesti Celje-Zi- dani Most-Krško, ki jo že se- daj dnevno prevozi od pet do osem tisoč vozil, zagotovo priš- lo do prometnega infarkta. Za- to je treba že sedaj začeti pri- pravljati vse obvozne poti in na magistralki odpraviti prav vse najbolj kritične odseke," je poudaril Franc Lipoglavšek in menil, da bi zaradi pomena, ki ga ima magistralka, morala del stroškov za njeno obnovo pris- pevati tudi družba za avtoceste. Država bi morala narediti vse, da bi se najkasneje v dveh le- tih promet na magistralni cesti začel odvijati varno, v nekoli- ko daljšem obdobju pa bi mo- rala cesto urediti tako, da bi si v pravem pomenu besede za- služila in tudi navzven kazala svoj status magistralke, je še poudaril Lipoglavšek in pove- dal, da je pomen ceste toliko večji tudi zato, ker naj bi v Ce- lju kmalu zgradili železniški terminal. O tem, da se bo z gradnjo Slovenike skozi Savinjsko do- lino močno povečal problem obremenitve magistralne ceste Celje-Krško, je govoril tudi Jo- že Lapi iz trboveljskega pod- jetja za projektiranje in inženi- ring IBT, ki je po naročilu di- rekcije za ceste naredilo študi- jo magistralne ceste od Celja do Zidanega Mosta in pripravilo tudi seznam ukrepov, kijih bo treba čimprej sprejeti. Študija je pokazala (kar pravzaprav že dolgo časa in brez posebnih ra- ziskav vedo prav vsi prebival- ci krajev od Celja do izliva Sa- vinje v Savo), da so najbolj kri- tične točke magistralke v Ce- lju, kjer se tranzitni promet po- vezuje z mestnim, v Debru, kjer magistralna cesta prav tako te- če skozi mestno središče, pri Šmarjeti, kjer je cesta ozka in močno poškodovana, pri Rim- skih Toplicah, kjer za kopališ- čem že dolgo grozi zemeljski plaz, v Velikem Širju, kjer je cesta široka le štiri metre in je doslej že zahtevala številna člo- veška življenja, ter v Zidanem Mostu, kjer pa od cementarne do podvoza razmere tako kri- tične, dajih bodo lahko rešili le z novogradnjo. Direktor Direkcije Republi- ke Slovenije Anton Šajna je predstavnikom občin sicer po- trdil, da ima magistralna cesta od Celja do Krškega res zelo velik pomen za Slovenijo in je zato tudi razvrščena v ceste druge vrste, to je takoj za avto- cestami, vendar pa je pri nas, žal, denarja za obnovo cest še vedno veliko premalo. Direk- cija ima študijo, v kateri so za- jeti prav vsi kritični odseki, ki so jih našteli predstavniki ob- čin, prav tako so tudi že pred- videne vse globalne rešitve in sredstva, ki bi jih bilo treba za- gotoviti, vendar za sedaj denar- ja preprosto ni. Vse je v rokah vlade in parlamenta, ki sta tudi v preteklih letih odmerjala ze- lo malo denarja za obnovo cest, je poudaril Šajna in povedal, da bodo kljub pomanjkanju denar- ja nekaj del na magistralki opravili že letos, za nekatere odseke pa pripravili študije. Vendar bodo tudi tu imela prednost tista kritična mesta, katerih ureditev pomeni večjo varnost v prometu. Predstavniki občin so kljub dokaj črnogledim napovedim predstavnikov direkcije za ce- ste sklenili, da od svojih zah- tev po ureditvi magistralne ce- ste Celje-Krško ne bodo odsto- pili. Strnili bodo vse največje potrebe na tej magistralki, ki so jih doslej pošiljali v Ljubljano vsak zase, in jih ponovno po- slali direkciji za ceste. "Če bo treba, bomo v Ljubljani hodili od vrat do vrat in se borili za vsak kilometer posebej," je za- trdil laški župan Peter Hrastelj. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Magistralna cesta od Celja do Zidanega Mosta ni le v izredno slabem stanju, ampak je tudi polna najrazličnejših nevarnih pasti Kriiišče v Zidanem Mostu, kakršno je sedaj, gotovo ne sodi na eno najpomembnejših magi- stralk v Sloveniji Država veže roke O gradnji radarjev bo odločal državni zbor ' čeprav o radarjih in grad- v\\na Menini planini v zad- njtm času ni bilo mnogo sli- ''sati, se na vseh ravneh inten- livno dogovarjajo in pogovar- I jajo. Vendar kot kaže zadnji pogovor, se občinama Gornji Grad in Nazarje ter njunim nasprotovanjem gradnji ra- darjev kaj slabo piše. V petek so namreč občino Gornji Grad obiskali predstav- niki Ministrstva za okolje in I prostor, ki so se sestali s pred- stavniki gornjegrajske občine, sveta in odbora proti gradnji ra- darjev na Menini. Seveda je gornjegrajsko stran najbolj za- nimal postopek za izdajo loka- cijskega dovoljenja za izgradnjo radarjev. Tako so od predstav- nikov ministrstva izvedeli, daje I ^lada imenovala delovno skupi- lo za pripravo dokumentacije za 'zdajo lokacijskega načrta za gradnjo civilnega radarja na Vi- I hodniku. V to skupini naj bi po- predstavnikov investitorja in naravovarstvenih organizacij ^^ojega predstavnika imenoval 'udi gomjegrajski svet. Z Ministrstva za promet in ^^eze, investitorja za civilni ra- l'^'", so na Ministrstvo za okolje prostor že naslovili uradno ^htevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za radar na V i vod- niku. Po petkovi razlagi naj bi j^elovna skupina pripravila de- 'ovno gradivo in s tem osnutek IJačrta za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki bi ga potem re- publiška vlada podala v razgr- nitev in sprejem občinskemu ^^etu, v tem primeru Gornji ^rad. Po enomesečni razgrnitvi P® občinski svet ta osnutek z ^^emi pripombami sprejme ali žavrne. '^oiitična odločitev '^er v bistvu skoraj ni mož- nosti, da bi OS Gornji Grad ta ''snutek sprejel, ga vrnejo vla- di, ta pa ga ne more sprejeti brez občinskega soglasja. S tem so nekako izčrpane možnosti za- konskega sprejema lokacijske- ga dovoljenja, toda še vedno ob- staja politična možnost, to paje državni zbor. Ta ima v rokah končno odločitev, za gradnjo ra- darja na Menini ali proti. Ce bi bil državni zbor za lokacijo na Vivodniku, bi tam civilni radar postavili ne glede na nasproto- vanje ljudi in občinskega sveta. Tudi referendum ne bi igral velike vloge. Če bi bilo referen- dumsko vprašanje preprosto, to- rej v smislu ste za radar ali ne, bi ta referendum imel status poi- zvedovalnega referenduma. Če bi bilo vprašanje zastavljeno drugače, v smislu, ali so ljudje za to, da se v srednjeročni in dolgoročni plan občine Gornji Grad vnese možnost gradnje ra- darja na Vivodniku in če bi se ljudje na referendumu na to vprašanje opredelili proti, bi imel referendum zakonodajen status. Vendar paje obvezen za občinski svet, ne pa tudi za dr- žavni zbor. Skratka, v Gornjem Gradu imajo vse zakonske argumente in moč, da gradnjo radarja pre- prečijo, za to pa nimajo politič- ne moči. V vsem tem veliko vlo- go igra tudi dejstvo, da če v Gor- njem Gradu ne bodo sprejeli us- treznih sprememb, njihov sred- njeročni in dolgoročni plan ce- lovitega razvoja občine ne bo usklajen z republiškim. To po- meni, da bi bila pod vprašajem gradnja cest, mostov, ostali bi brez možnosti prijave na razpi- se... Malce tolažbe v Gornjem Gradu vidijo v tem, da bo po- stopek precej dolgotrajen, lah- ko se zavleče na leto ali dve, vendar pa se hkrati bojijo, da bi preveč energije porabili že na začetku in da bi se ljudje v tem času naveličali nasprotovanja. Premalo časa za tribuno Na petkovem posvetu v Gor- njem Gradu so govorili tudi o načrtovanem vojaškem radarju na Ščavnicah, ki sicer sodi v ob- čino Nazarje. Menda v srednje- ročnem planu bivše občine Mo- zirje obstaja nek člen, ki je bil definiran za pripravo osnutka lokacijskega načrta. Zaradi te- ga niso izvedli razgrnitve osnut- ka, in so lahko takoj šli v drugo fazo. Že zaradi tega v Gornjem Gradu menijo, da je sedaj po- trebno vse sile usmeriti proti gradnji vojaškega radarja. O radarjih so spregovorili tu- di na zasedanju občinskega sve- ta Gornji Grad. Dolgotrajna raz- prava je bila namenjena pred- vsem vprašanju ali imenovati predstavnika v vladno delovno skupino ali ne. Svetniki so se spraševali, če je to imenovanje dobro, oziroma če ne kaže tihe- ga pristanka. Končna odločitev je, da bodo z imenovanjem po- čakali do prihodnje seje, v tem Času pa bo v Gornjem Gradu še ena težko pričakovana javna tri- buna. Vendar tudi priprava te jav- ne tribune kaže čuden odnos, ki ga imajo v posameznih ministrs- tvih do občin. V Gornjem Gra- du so namreč že pred mesecem jasno in glasno zahtevali, da morajo na javni tribuni sodelo- vati predstavniki vseh treh mi- nistrstev: obrambnega, za oko- lje in prostor ter za promet in zveze. V petek popoldne so v Gornjem Gradu izvedeli, da naj bi bila tribuna v sredo, 17. apri- la. Člani občinskega sveta so menili, daje za pripravo tribu- ne premalo časa. Zato sojo pre- stavili na prihodnjo sredo, 24. aprila, saj je treba ustrezno ob- vestiti krajane, društva in stran- ke. URŠKA SELIŠNIK St. 16. - 18. april 1996 NOVI TEDNIK KULTURA 1| Lahkotno kot slamnik Po premieri Florentinsliega slamnilia v celjsitem SLG Namesto napovedane Sha- kespearove tragedije Othello v prevodu Milana Jesiha in reži- ji Vita Tauferja so prejšnji pe- tek v celjskem SI^G v odrski interpretaciji istega režiserja premierno uprizorili lahkotno francosko veseloigro Eugena Labicha (1815-1888) Floren- tinski slamnik (Un Chapeau de Paille d ltalie, 1851). Četudi je prišlo do rcpertoarne zame- njave zaradi »višje sile«, se zdi ta povsem sprejemljiva. Še po- sebej ob misli na prihodnje Dneve komedije, za katere želi tudi gostiteljsko gledališče pripraviti čim bolj konkurenč- no uprizoritev. Režiser Vito Taufer se je v precej obsežnem in gledališko pomembnem delu svojega do- sedanjega opusa posvečal ko- medijam, v katerih je našel do- volj privlačne snovi za kriti- čen, a radoživo dobrodušen obračun z univerzalnimi posa- meznikovimi, skupinskimi in družbenimi napakami in sla- bostmi, obenem pa tudi zado- sti prostosti za fantazijsko razgibane in v različne smeri stilizirane odrske izvedbe. Z uprizoritvijo klasičnega fran- coskega vodila prejšnjega sto- letja, kakšen je Florentinski slamnik, Taufer torej nadalju- je svoj avtorsko prepoznaven komedijski opus, iz katerega spomnimo vsaj na lonescovo Plešasto pevko v Novi Gorici, Linhartovega Matička v Celju, Filipčičevo psiho in Rozmano- vega Tartifa v ljubljanskem SMG... Labichovo besedilo (v pre- vodu Mateja Šmalca) je reži- serju in soustvarjalcem omo- gočilo burleskno stilizirano in nadvse dinamično odslikavo socialne razslojenosti meščan- ske družbe prejšnjega stoletja, obremenjene z množico stere- otipov in predsodkov, ki tudi nam niso tuji. Iz univerzalne posameznikove slepote za pra- vo resnico in njegovega pogo- sto napačnega prepoznanja predmetov, pojavov in oseb iz nenehne želje po (prepoveda- nih) pustolovščinah izvira fey- deaujevsko navit niz komedij- skih zapletov, ki se nazadnje sicer srečno razreši, v gledalcu pa zapusti vtis popolne kaotič- nosti, relativizma in absurd- nosti sveta. Scenograf Miodrag Tabački je poskrbel za pet različnih in komično stiliziranih prizorišč, kostumograf Alan Hranitelj pa za številne barvite in fanta- zijsko stilizirane kostume (zla- sti koketnih dam), ki so manj izrazito določali čas in social- no poreklo njihovih nosilcev, bolj pa karikirali njihove družbene ambicije. Prepleta- nje dveh časovnih ravni je izrazil režiser in avtor glasbe Vito Taufer z grobimi vdori sodobnih elektronskih učin- kov v značilne glasbene tfos- netke, ki običajno spremljajo vodvile. Podobno je posegel v gradivo tudi na jezikovni rav- ni, kjer je z uporabo prvin lo- kalnega govora (svetovalka za celjsko izreko je bila Anica Milanovič, svetovalec za go- renjsko izreko Miro Podjed, lektor pa Marijan Pušavec) znižal socialno raven dogaja- nja in ga (nemara preveč ohlapno) približal lokalnemu času in prostoru. V številnem, tudi s statisti pomnoženem igralskem an- samblu, ki je zavzeto, razposa- jeno in dovolj usklajeno sledil režiserjevemu konceptu, mo- ramo posebej pohvaliti Renata Jenčka, ki je v nosilni vlogi nesrečno-srečnega ženina Fa- dinarda pokazal prepričljivo komedij antsko radoživost in slehemikovo krhkost. Nekri- tične zagnanosti in nujne pri- lagodljivosti je v tem liku rav- no dovolj, da se zmore z njima prebiti preko vseh ovir ter se na koncu po enakem naključju (in po zaslugi gluhega strica v upodobitvi Bruna Baranovica ter ob piskanju kaprola Boru- ta Alujeviča), kot ga je pahnilo v težave, rešiti iz njih. Zarobljeno postavo pode- želskega vrtnarja z Laškega rovta, hrupnega in neučakane- ga, je karikiral Miro Podjed. Njegovega nevzgojenega in čudaškega nečaka Pubija, ne- umornega nevestinega zasle- dovalca in zalezovalca je upo- dobil Tomaš Gubenšek, neve- sto Helene "pa Barbka Cerar. Idasično podobo »ugledne- ga meščana«, rogonosca Beau- perthuisa, ki se bolj kot ženine nezvestobe boji, da bi »vsi zve- deli«, je izrisal Vlado Novak. Njegovo lahkomiselno ženo Anaido je upodobila luna Or- nik, njenega postavnega lju- bimca Mario Šelih in njeno temperamentno hišno Tina Gorenjak (v služabniškem pa- ru z Bojanom Umekom). Ele- gantna in kultivirana baronica je bila Milada Kalezič (s čuda- ško sobarico Hane Komar), njen nekoliko dekadenčni »sa- lonski lev« pa Igor Sancin. Po- laščevalsko modistko in zavrto knjigovodsko kreaturo sta do- dala Mirjana Šajinovic in Dra- go Kastelic. Kot gostje in svatje so na- stopili Emil Panič, Melita Tro- jar, Brane Pilko, Maja Dušej, Marjan Tumšek, Anica Mila- novič, Jože Lipovšek, Amalija Baranovič, Tone Cvahte, Met- ka Kučiš, Franc Lukač, Dragi- ca Gorišek, Rado Pungaršek in Radovan Les. SLAVKO PEZDIR Njegova resnica Priznam, z neznanskim zani- manjem in z neskončno radoved- nostjo sem se lotil branja knjige Moja resnica, ki jo podpisuje dr. Janez Drnovšek. Zanimalo me je predvsem eno: kaj lahko dr. Dr- novšek še sploh pove, česa še ne vemo... ali niso pred njim že vse povedali Slobodan Miloševič, Ja- nez Janša in Borisov Jovič? Ja, knjiga dr. Janeza Drnovš- ka, je na videz še eno čtivo v vrsti vseh tistih politično zgodovinsko strankarsko oblastiželjno doku- mentarnih prispevkov, kijih bo- mo s kar največjim veseljem po- labili in zabrisali tam nekje za hrbte ostalih knjig iz kakšne zbir- ke Zbranih del Josipa Broza Ti- ta, denimo. Knjiga dr. Drnovška namreč ne pove ničesar novega. In to je najbolj šokantno. Namreč, od vseh tistih silnih političnih čtiv, berila, ki so jih spisali politiki, je vse do danes edina, ki se ne trudi nikogar razkrinkavati, ki na pia- no ne vleče nekih skritih in stro- go zaupnih dokumentov, ki bi ko- ga obremenjevali, ki se ne trudi dokazovati, da brez te knjige so- dobne zgodovine sploh ne bi bi- lo, ki se požvižga tako na tiste, ki bi si želeli biti v njej vsaj omenje- ni, kot na tiste, ki so kar trepetali od strahu, če jih bo premier ome- nil ali izpustil, kiji ne gre za no- beno splošno resnico... Hja, knji- ga dr. Janeza Drnovška je čtivo, ki ga morate nujno spraviti na ti- sto polico, na kateri že imate bio- grafije Marylin Monroe, Mata Hari, Stevena Spielberga... Iz te knjige ne boste zvedeli po- polnoma nič drugega kot to, da je dr. Drnovšek ena velika zvez- da. Kije nedotakljiv, ki ga ne bo- ste srečali v javnosti, ki vas ne bo demontiral, ki vam ne bo pritr- dil, s katerim se ne boste nikoli srečali, ki ne bo otvarjal nobene razstave ali kakega sejma... Člo- vek, o katerem boste le nekaj sli- šali, prebrali, pa nikoli ne boste vedeli, ali je to resnično. Ir^ Drnovšek stori točno to, kar storila velika hollywoodska da: potrdi le tisto, kar se je o t^ že največ govorilo: da je lai tistem predsedstvu naše rajU domovine izgledal res kot kali solvent ekonomije, katerega pomilovali celo najvišji častu JLA, da prihaja iz Zasavja in,\ se ima za svojo kariero še nap zahvaliti takratni ZSMS iz Zag^ ja, da je v politiko priletel zari nesposobnosti in malomarna takratnega slovenskega politia ga vodstva, da ni bil nikoli čl ZK (o njih govori ves čas ka "njih"), da za konkurenta ši in priznava edinole predsedri Milana Kučana in predvsem i da rad igra tenis, pa ni homosi sualec. Kar je menda dokaza enim dolgim sprehodom po s dišču Beograda z neko staro dobro prijateljico. Zvezdnik, pi Kije spet navrgel nekaj dod nih kosti za obiranje. Katera do popolnosti manjka le še k šen humanitarni pevski nastop reveže tam v Afriki. Kar pa zadeva njegovo knji[ Hmm, predvsem čtivo za tiste, so s svojimi knjigami, s kateri so skušali nekaj blazno doka vati, krenili v popolno temo, se bodo kaj naučili. Ne o pisanju, ne o politikgo. pa o šov-biznisu. In o tem, da i veliki ljudje ukvarjajo le z veM mi ljudmi. Piše: Tadej Ča Pandurjeve krajine Prejšnji teden so v Galeriji sodobne umetnosti v Celju odprli razstavo slikarja Lud- vika Pandurja. Devetinštiridesetletni aka- demski slikar, ki živi v Mari- boru, si je slikarsko izobrazbo pridobil na zagrebški Akademi- ji likovnih umetnosti. Po diplo- mi je v Zagrebu ostal še med letoma 1970 in 1973, kjer je bil sodelavec v delavnici znanega hrvaškega umetnika Krsta He- gedušiča. Poleg ustvarjanja lastnega slikarskega opusa, ki ga kontinuirano razstavlja v različnih domačih in evropskih galerijah, tudi predava na Pe- dagoški fakulteti v Mariboru. Na razstavi v Galeriji sodob- ne umetnosti je predstavljenih večje število njegovih slik, ki so nastale v obdobju nekaj zad- njih let. V njih je razvidna nje- gova orientacija h krajinam, ki jih prikazuje na svojevrsten na- čin. Pandur je razvil oseben slog, ki ga označuje temnejši kolo- rit, med katerim se močneje po- javljata modra in zelena. Posa- mezne krajine zajemajo zgolj manjši izrez, ki obsega le ne- kaj dreves ali grmičevja, med- tem ko v drugih kompozicijah prikaže večji prostor, njegova predstavitev paje že blizu pa- noramskim upodobitvam. Mnogokrat je v samem središ- ču slike prikazan motiv figure v statični vertikalni drži. Poleg poudarka na povezavi med človekom in naravnim okoljem, Pandur ta odnos nad- grajuje še z literarnimi, mito- loškimi dimenzijami, kot deni- mo s figuro Parsifala iz sred- njeveške pesnitve. Sicer je v teh novejših delih poudarek na ekspresivnosti potez, ki se v di- namične ritmu spajajo med sa- bo že do te mere, da se v posa- meznih prvinah srečujemo že skorajda z abstraktnim slikars- tvom. BORIS GORUPIČ Letni Ifoncert iViešanega Ifomornega zbora Celje Prišla je topla in zaljublje- na pomlad in z njo sezona let- nih koncertov pevskih zborov iz Celja, tako, da skoraj vsak dan v Narodnem domu, hra- mu kulture, odmeva lepa zbo- rovska pesem. Danes, v četrtek ob 19.30, bo imel v Narodnem domu svoj red- ni letni koncert tudi Mešani ko- morni zbor Celje, ki ga vodi zbo- rovodja Pavlfe Bukovac.Zbor je bil ustanovljen v jeseni 1983 z namenom, da bi pel narodne pe- smi. Umetniški vodja in dirigent je od vsega začetka Pavle Bu- kovac, ki mu pomagajo korepe- titorke Vida Bukovac, Vlasta Plavčak in Bojana Hrovat. Predsednik zbora je Miro Verd- nik, ki s svojimi sodelavci do- bro skrbi za gospodarno poslo- vanje, saj je sredstev za delo zbora vedno premalo, pomaga- jo pa številni sponzorji, da vsaj v osnovi zbor nemoteno dela. Program letnega koncerta je predstavljen v dveh delih, pr- vem, kije namenjen našim in tu- jim avtorjem kot so Halmos, Bach, Luicačič, Šegula, Vrem- šak, Bučar in glasbenim novite- tam za zbor, saj bosta dve sklad- bi premierno izvedeni. To sta Smrt in pijanci v priredbi Igo Cvetka in črnski spiritual In I upper room v priredbi Ota Pe nerja z gostjo zbora solist Majdo Petanovo. Drugi del koncerta je nati njen narodni pesmi v priredb znanih skladateljev kot so Toii Lebič, Pavčič, Ipavec, Simd ti, Kumar, Kramolc, MihelS zapeli pa nam bodo tudi soli Vida Bukovac, Bojana Hrov Dejan Ketiš, Albert Koro§< Janko Mimik, Marijan Peti Štefka Pobirk in Hubert Rau8 MARIJAN PET^ Koncert mlade pianistke Sedemnajstletna Celjanka, Vesna Naglič, dijakinja celj- ske glasbene šole iz razreda profesorja Valterja Rateja, se bo v torek, 23. aprila ob 19. uri v koncertni dvorani Glas- bene šole Celje predstavila s samostojnim recitalom. Izva- jala bo dela Bacha, Beethov- na, Škerjanca, Pajačevičeve in Chopina. Vesnina glasbena pot se je pričela pri njenih sedmih letih, ko je pričela obiskovati celjsko glasbeno šolo. Že po treh me- secih pouka pri profesorju Ra- teju se je prvič predstavila na domačem odru glasbene šole. Skozi desetletje so sledili šte- vilni nastopi v okviru šole in ob mnogih drugih priložnostih. Leta 1992 seje udeležila držav- nega tekmovanja mladih glas- benih talentov in dosegla na- grado. Nekaj mesecev kasneje je nastopila na skupnem reci- talu še z dvema mladima glas- benikoma celjske glasbene šo- le. Vesna Naglič je danes dija- kinja tretjega letnika Gimnazi- je Lava iz Celja, kjer poje tudi v njihovem pevskem zboru. Obiskuje tudi pouk saksofona in sodeluje^v Mladinskem pi- halnem orkestru Glasbene šole Celje. "Večino zaslug za moj uspeh in vztrajanje v glasbi ima moj profesor Valter Ratej, človek, kije najbolj zaslužen za moj ce- lovečeren koncert. Učne ure pri njem so vedno zelo zanimive, saj mu ni nikoli žal časa, da bi mi razložil kaj več o nastanku skladbe, o njenem ozadju in o vsem, kar je pomembno za nje- no pravilno razumevanje in in- terpretacijo," pravi mlada pia- nistka. "Vedno je zagovarjal stališče, da razvijem svoj odnos do skladbe in dopuščal mojo lastno interpretacijo, če je se- veda bila sprejemljiva. Tako me je usrAeri! na pot, ki me je pripeljala do čudovitih, brez- mejnih lepot sveta glasbe, v ka- terem je dovolj prostora za vsa- kogar." MATJAŽ BREŽNIK Medobčinska revija šolskih pevskib zboroi v soboto, 13. aprila se je v dvorani Kulturnega doma v Slovenskih Konjicah na me- dobčinski reviji šolskih pev- skih zborov osnovnih šol ob- čin Slovenske Konjice, Zre- če in Vitanje predstavilo pet mladinskih zborov: MPZ os- novne šole Pod goro (Breda Slapnik), MPZ osnovne šole Zreče (Darinka Ivačič), MPZ osnovne šole Ob Dra- vinji (Ivo Kacbek), MPZ os- novne šole Vitanje (Mojca Dobnik-Koban) in MPZ os- novne šole Loče (Jožica Hanžič). Razveseljivo je dejstvo, da se je kvaliteta nastopajočih zborov od lanskega leta opaz- no izboljšala. Programi zbo- rov, s katerimi vzgajamo umetniški okus pevcev kot po- slušalcev, so bili ustrezno iz- brani, posebej pa moram poh- valiti prvo izvajanje skladbe za mladinski zbor Blaža Roj- ka Radijski val v izvedbi MPZ iz Zreč pod vodstvom Darin- ke Ivačič. Tudi v ostalih kva- litativnih elementih pevskega izvajanja je zbor iz Zreč izsto- pal. Odlikuje ga čista intona- cija, kije osnova ubranemu in izdatnemu zborovskemu zvo- ku, pri ostalih zborih pa so se še pojavljali večji ali manjši intonančni spodrsljaji in neu- trjene melodične linije posa- meznih glasov, kar je vodilo v disharmonije in zabrisan ter medel zborovski zvok. Zbor odlikuje tudi širok dinamični razpon in smiselna uporaba agogike, kar vodi zborovodki- njo v oblikovanje smiselnih in prepričljivih interpretacij. Opazno muzikalno zas« Ijeno je bilo podajanje Mf osnovne šole Pod goro p* vodstvom Brede Slapnik. S doben pevski program je zlj rovodkinja podala brez ve^i spodrsljajev in prav bi bilo.' razmišlja o nastopu na rep" liški reviji v Zagorju čez^' leti. Za zaključek so pred po' dvorano poslušalcev vsi nasI pajoči zbori združeno zaf tri skladbe. D. ŽV^ St. 16. - 18. april 1996 jI KULTURA NOVI TEDNIK laliopičeva nagrada za Špitalsko kapelo I (toSnjo nagrado Riharda rppiča za najvišje dosežke fpodročju likovne umetno- 'I Sloveniji je prejel Gustav '^jiTiuš za slikarski projekt ^pitalski kapeli v Celju, ki i,3Stal na povabilo in v or- i^i/aciji Likovnega salona (Ije- [^ilcovni salon Celje je pro- ijf Špitalske kapele prvič lorabil v projektu Modo Mo- „ovembra 1993, ko seje v izjemnem sakralnem pro- PfU predstavil ekstravagant- ^odni ustvarjalec in kostu- pgrafAlan Hranitelj. Razsta- j Gustava Gnamuša decem- bra 1995 pa je bila eden od na- jodmevnejših projektov Likov- nega salona v preteklem letu. Idejno je projekt v sodelovanju z Likovnim salonom koncipi- rala umetnostna zgodovinarka mag. Nadja Zgonik. Sakralni prostor Špitalske kapele je bil za Gustava Gnamuša, slikarja tišine in zgolj z učinki barve izražene meditacije, idealen izziv: prostor je zaznamovan z dvodelno strukturo, ki sta jo oblikovali dve obdobji, gotski Čas in devetnajsto stoletje, spe- cifična pa je bila tudi funkcija prostora, saj je kot interna mr- liška kapela služila kot prostor prehoda umrlih špitalskih va- rovancev iz sveta bivanja v drug svet. Gustav Gnamuš je v svojem slikarskem videnju Špitalske kapele izhajal pred- vsem iz te večkrat izražene dvojnosti in se ukvarjal pred- vsem z razmerjem med slikar- skim medijem in arhitekturo ter s simboličnimi pomeni bar- ve. Likovni salon je ob razstavi v Špitalski kapeli izdal kata- log knjig s teksti Nadje Zgo- nik in Nevenke Šivavec. N.Š. O Slovenski kroniki tudi v Laškem v hotelu Hum v Laškem bodo nocoj ob 19. uri predstavili knjigo Slovenska kronika XX. stoletja. Program bosta vodi- la dramski igralec Roman Končar in glavni urednik knjige dr. Marjan Drnovšek, kot gosta pa bosta sodelovala dr. To- mo Korošec in Stanko Lorger. Predstavitev bodo s svojim nastopom popestrili učenci Glasbene šole iz Laškega. iazstava Jožeta Siaka v prostorih Likovnega sa- jna v Celju je odprta razsta- llikovnih del akademskega jimrja Jožeta Slaka-Doke. Slikar srednje generacije je J rojen na Dolenjskem, leta 0 pa je diplomiral pri prof. abrijelu Stupici na Akademij i [likovno umetnost v Ljublja- I. V osemdesetih letih je bil j Japonskem, kjer je v Kyotu iključil postdiplomski študij, d začetka sedemdesetih let je ■ipravil vrsto samostojnih izstav v domačih in tujih raz- iviščih, s svojimi slikami pa 1 sodeloval tudi na mnogih tupinskih razstavah. Za svo- lustvarjanje je prejel Zupan- iievo nagrado in nagrado tajskega salona pred dvema toma. Odkar je Slak s svojimi deli risoten na likovnem prizoriš- j,to pa je že okoli petindvaj- (let, prebuja zanimanje jav- jsti in likovnih strokovnja- IV, in to predvsem zaradi svo- p nekonvencionalnega po- eda na umetnost. Njegova mnogokrat niso niti slike vjtandardnem pomenu, kot tu- di ne skulpture, temveč pla- feo razgrajeni reliefi. Prav to se pri svojih eksponatih bgiba klasičnemu okvirju - sami robovi motivov hkrati iredstavljajo zaključke dela. Vendar pa so Slakove slike za- »imive predvsem zaradi prizo- ov, kijih upodablja. Loteva se aziičnih tematik. Človeške fi- gure slika bodisi v realističnih oblikah ali jih pretvarja v po- pačene like, ki le v posamez- nih segmentih spominjajo na človeška telesa. V slikah naj- demo tudi krajinske podobe, značilnost večjega dela kom- pozicij pa je kaotičen preplet linij in barvnih mas, med ka- terimi izstopajo konkretnejši pojmi, prepredeni s fantazijski- mi barvnimi masami. Močno vlogo v Slakovem slikarstvu imajo barve, te so sveže in ži- ve, med sabo razporejene v us- klajenih tonih. Slike imajo tu- di pripovedno vsebino, pred- vsem na ravni avtorjevega kri- tičnega opazovanja pojavov v sodobnem času, s poudarkom na ironični distanci. BORIS GORUPIČ Sonce pravičnosti v lapidariju v teh dneh se v Celju pred- stavlja Arheološki muzej iz Zagreba z razstavo Sol Invic- tus -Sol lustitiae. Razstavo so slovesno odprli v petek v la- pidariju Stare grofije in bo na ogled do 9. junija. Namen avtorjev razstave je bil pričarati vzdušje, v katerem se je uveljavilo krščanstvo v prvih stoletjih pojavljemja na celinskem Hrvaškem. Naslov razstave in razporeditev gradi- va ponazarjata rojevanje vere v enega boga v času poznoan- tičnih verskih gibanj. V 3. sto- letju je za takšno veljalo čaš- čenje sonca kot božanstva (Sol Invictus - Nepremagljivo son- ce). V začetku 4. stoletja pa je bilo krščanstvo, utelešeno v Kristusu, Soncu Pravičnosti (Sol lustitiae), sprva enako- vredna, pozneje pa tudi držav- na religija Rimskega cesarstva. Razstava arheoloških najdb je k nam prišla na osnovi so- delovanja celjskega Pokrajin- skega muzeja z zagrebškimi kolegi in so si jo pred Celjani že ogledali Ljubljančemi. TC Dobrna med Slomškom in papežem župnijsko cerkev na Dobr- ni je kot prvo cerkev posvetil škof Anton Martin Slomšek. V župnišču pripravljajo jutri dopoldne novinarsko konfe- renco in predstavitev knjige »Dobrna od škofa A. M. Slomška do obiska papeža Janeza Pavla IL v Sloveniji«. Župnijska cerkev na Dobrni praznuje letos 150-letnico, v počastitev tega jubileja pa bo- do v cerkvi obnovili vse fre- ske, ki jih je v poldrugem sto- letju načel zob časa. V župniji so se odločili, da v prazničnem letu v spomin na škofa Antona Martina Slomška, ki je kot pr- vo cerkev sploh posvetil prav njihovo, izdajo knjigo »Dobr- na o^ škofa A. M. Slomška do obiska papeža Janeza Pavla 11. v Sloveniji«. Papežev obisk v Sloveniji je pomemben in prelomen dogo- dek, saj je pričakovati, da bo Slomšek, kandidat za prvega slovenskega svetnika, razgla- šen za svetnika prav v tem ča- su. V dogovoru z mariborskim škofom dr. Francem Kram- bergerjem pa bodo papežu v času njegovega obiska v Slo- veniji podarili tudi poseben knjižni izvod. IS AOTON MARTIN SLOMSEK V CELJU ^iŠE: DRAGO MEDVED 2 Id prve šole do škofa čeprav nerad je oče Marko prigovarjanje svoje žene in pplana Prašnikarja pristal, da J', mladi Anton odšel na šola- Jis v Celje. Ob njegovem od- hodu je bila pri Slomškovih l'®vesnost za veliko noč leta Najbolj vesela je bila nje- ^^a mati, ki je upala, da se ji Uresničila želja in bo videla ?^ojega prvorojenca pred oltar- ji"! peti Gloria in excelsis Deo! ^ Celju je bil Anton sprejet K^etji razred nemških šol, da J Se pripravil na gimnazijo. pa sije pri Prašnikarju pri- ^pil dokaj solidno znanje, se yseni istega leta 1814 lahko 7'sal v prvi razred latinskih H.kakor so tedaj rekli gim- ^'ji, kije imela svoje poslop- ji "a sedanjem Slomškovem tr- Prej se je ta trg imenoval ^firkveni trg, po Slomšku pa je ime po koncu prve sve- , vojne oziroma po nastan- " Jugoslavije. y ^eprav se je moral Slomšek I Ejmnaziji zelo truditi, je kma- t>il med najboljšimi dijaki. učitelji mu je bil najbolj ^ Anton Zupančič, Ljub- ljančan po rodu, ki je Slomšku nekako nadomeščal Prašnikar- ja. Še bolj se je Slomšku pri- ljubil zato, ker je imel mladi slovenski dijak v njem odloč- no oporo pri uveljavljanju slo- venščine, ki tedaj ni bila čisla- na. Slomšek je dobro delal in že leta 1819 lahko beremo v gim- nazijskem izvestju: »Praemio donatus est Slomscheg Anto- nius Styr. Poniggl.« (Z darilom je bil obdarovan Slomšek An- ton, Štajerec, Ponkovljan). Pr- vi resnejši Slomškov nastop v bran materinega jezika je bil v celjski gimnaziji, koje Anton napisal šolsko nalogo v sloven- skem jeziku, kar sicer ni bila navada. Zupančič ga je za od- lično napisano nalogo javno pohvalil. Dokler je bila Slomškova mati še živa, mu je dobro šlo tudi gmotno. A ni bil zahteven in razsipen. Celo svojo dijaško hrano je delil z revnim sošol- cem Lukežem Grličem. Slom- šek mu je prepustil svoj zajtrk in večerjo, sam pa se je zado- voljil s kosilom. Tudi po me- stu ni veliko pohajkoval, naj- raje je hodil na Miklavški hrib. Toda 2. januarja leta 1816 mu je umrla mama, na porodu osmega otroka, stara komaj 36 let. Slomška je o njeni smrti še- le po enem tednu obvestil Ja- kob Prašnikar, tako da Anton niti na njenem pogrebu ni bil. To gaje izredno potrlo. Prašni- kar je poslej skrbel za Antona kot mati. Z njeno smrtjo so se Slomškova dijaška leta v Celju zelo spremenila. Oče Marko}e mislil, da bi bi- lo najpametneje, da se Anton vrne domov na Slom in. zame- nja knjige za plug, kajti pri hi- ši je bilo sedem majhnih otrok, domačija pa je ostala brez gos- podinje. Toda s temi načrti ni bilo nič, kajti Slomška nihče ni mogel več odvrniti od študija, čeprav je pri šestnajstih letih ostal brez matere. Dobri gim- nazijski ravnatelj v Celju To- maž Hirš ga je razumel in je tudi on hotel, da bi nadaljeval šolanje, saj je bil bister dijak. Zato je Jakob Prašnikar oblju- bil, da bo odslej on njegova mama in da bo skrbel zanj, tu- di gmotno. Oče pa se je doma na Slomu čez dve leti poročil z Marijo Hudej, kije bila kar 27 let mlajša od njega. Z njo je imel dve hčeri. Anton ni več rad zahajal domov, kjer je bila zdaj namesto matere mjičeha. Med počitnicami je bil največ pri Prašnikarju, ki mu je stregel in mu pomagal celo poučevati otroke. Zelo rad je imel svoje- ga dobrotnika Jakoba Prašni- karja. Ko je nekoč pozneje s škofijskega sedeža prosil du- hovnike, naj podpirajo revne dijake, je poudaril: »Brez po- moči tako blagodušnega du- hovnika bi tudi jaz ne bil nik- dar prišel v šole, nikdar dose- gel svojega namena.« Anton Martin Slomšek, po fo- tografiji iz leta 1862, kije na- stala na Dunaju, ko je škof po- toval na obisk v Rim k papežu. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 19.30, za Abonma Četrtek in izven, jutri v petek ob 19. uri, pa za Abonma Študentski večerni in izven, uprizorili predstavo Florentinski slam- nik. V soboto pa bo za Abon- ma Družinski lutkovni in iz- ven, gostovalo Lutkovno gle- daH^če iz Ljubljane, s predsta- vo Stotisočnoga. V ponedeljek ob 11. uri za Abonma Sr. fri- zerske, tekstilne in strojne šo- le Celje 2 in v torek ob 11. uri, za 3, bodo uprizorili Nevidno roko, v sredo ob 11.30 pa za Gimnazijo Lava Celje in ob 17. uri za Abonma 5. šolski in iz- ven, predstavo Maček v žaklu. Za Abonma Oderpododrom 3 in izven bodo v ponedeljek ob 20.30 in v torek ob isti uri za Abonma Oderpododrom 4 in izven, uprizorili igro Pat ali igra kraljev. V okviru Hermanovega gledališča v Muzeju novejše zgodovine bo danes ob 10., 11. in 16.30 uri, gostovalo Pavli- hovo gledališče Globus iz Ljubljane, s predstavo Janko, Metka in Pavliha. V Domu kulture v Velenju bo jutri ob 18. uri za mladin- ski abonma in ob 20.30 za iz- ven, predstava komedije Moš- ka stvar. V kulturnem domu Zarja v Trnovljah bo jutri ob 20. uri, gostovalo Gledališče Bo iz Šmarja pri Jelšah, s predstavo Jeppe s hriba, v soboto ob 20. uri, pa se bo predstavil doma- či ansambel KUD Zarja iz Tr- novelj, z ^odovinsko igro z naslovom ^rjanček. V Kulturnem centru Laš- ko bo v torek ob 18. uri nastop otroških in mladinskih pevskih zborov vrtcev in šol občine Laško. V Narodnem domu v Ce- lju bo nocoj ob 19.30, promo- cijski koncert ob izdaji CD plošče in audio kasete Meša- nega komornega pevskega zbora Celje, pod vodstvom Pa- vla Bukovca. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo nocoj ob 20, uri, koncert učencev Glas- bene šole iz Rogaške Slatine. V koncertni dvorani Glas- bene šole Celje bo v torek ob 19. uri, koncert pianistke Ve- sne Naglič. V dvorani kina Union bo v sredo ob 19.30, koncert Extra banda. Glasbene šole Celje, pod vodstvom Alberta Zaver- šnika, z gosti. V razstavišču Laški dvorec bodo danes ob 17.uri, odprli razstavo likovnih del Rudija Trojnerja iz Maribora. V prodajalni Unicef v Ce- lju bodo v torek ob 16. uri, od- prli razstavo dvodnevne kipar- ske delavnice za nadarjene učence osnovnih šol celjske, vojniške in štorske občine. Kulturni program bo pripravi- la Glasbena šola. Razstava bo na ogled do petka, 26. aprila. V Likovnem salonu v Ce- lju je do sobote še na ogled raz- stava Ambient, Mateja Andra- ža Vogrinčiča, od sobote na- prej do 14. maja, pa bo na og- led razstava likovnih del celj- skih otroških vrtcev. V Galeriji v Velenju je na ogled razstava kiparskih del Anamarije Šmajdek. V Muzeju novejše zgodovi- ne si lahko do petka ogledate razstavo članov Likovne sek- cije Februar DPD Svoboda Ce- lje, od torka do konca aprila razstavo izbranih likovnih del celjskih osnovnošolcev na te- mo Moje mesto - zdravo me- sto, v spominski sobi Starega piskra pa razstavo Zatirani, a nikdar poteptani. Pokrajinski muzej Celje nudi v Stari grofiji ogled raz- stave Od antičnega vrča do majolke, v razstavišču Lapida- rij razstavo Sol invictus-sol lu- stitiae, Krščanstvo na celin- skem Hrvaškem, v razstavišču Glavna dvorana, pa razstavo risb Karle Bulovec-Mrak, av- torice bronastega kipa Antona Martina Slomška. V avli hotela Dobrna je do jutri še na ogled razstava del dr. Rajka Livia, od sobote na- prej do 10. maja, pa bosta raz- stavljala akademska slikarja Robert Rebernak in Vitolt Ko- šir iz Zagreba. V Osrednji knjižnici v Ce- lju, si lahko v tamkajšnjem I. nadstropju do 15. maja ogle- date razstavo Ex 1 i brisi, v II. nadstropju pa do 6. maja, raz- stavo Prijetno s koristnim - li- teratura za vrtnarjenje. V Zdravstvenem domu v Celju si lahko do 30. aprila og- ledate razstavo Vesne Kajtna. V hotelu Merx razstavlja do konca aprila Vlado Geršak. V restavracijskih prostorih Celjske bolnišnice do 30. apri- la razstavlja akvarele Karoli- na Fajs. V knjižnici Gimnazije cen- ter Celje do konca aprila raz- stavljal fotografije Franci Hor- vat. Kino Celje sporeda nismo prejeli. Kino Dobrna 20.4. ob 19. uri in 21.4. ob 17. uri ameriški film Sedem. Kino Rogaška Slatina 20. ob 18. uri in 21.4. ob 20. uri ameriški film Francoski po- ljub, 20. ob 20. uri in 21.4. ob 18. uri pa ameriški film Des- perado.. Kino Polzela 19.4. ob 20. uri ameriški film Ace, Ventu- ra, 21.4. ob 19. uri, ameriški film Jesus. Kino Žalec 18. in 20.4. ob 20. uri ter 21.4. ob 18.;pri ame- riški film Anglež, ki jie|odšel na hrib in se vrnil z gore, 19.4. ob 20. uri, 20.4. ob 18. uri in 21.4. ob 20. uri ameriški film Ženska za umret. Kino Vojnik 20.4. ob 18. uri ameriški film Sedem. V otroškem oddelku Osrednje knjižnice Celje bo danes ob 17. uri, žrebanje me- sečne knjižne uganke, v sredo ob 17. uri, pa bodo dijaki I. Gimnazije Celje, izvedli prav- ljico Polonce Kovač z naslo- vom Mišek. V Narodnem domu v Ce- lju bo v torek ob 18. uri, pro- slava ob Dnevu upora. Sode- lovali bodo: Mešani pevski zbor Zveze društev upokojen- cev, pod vodstom Jožice Soko, gojenci Glasbene šole Celje in recitatorji KUD Zarja iz Trno- velj. V Domu kulture v Velenju bo danes ob 19. uri, predava- nje Nataše Dolejševe o Kitaj- ski z diapozitivi in z glasbo. iff. 16.-18. april 1996 NOVI TEDNIK KULTURA li Herman Lisjak v Benetkah Muzej novejše zgodovine Celje se bo v Benetkah predstavil s Hermanovim brlogom Od 20. do 25. aprila bo v Be- netkah Mednarodni muzejski salon SIME 1996, na katerem bodo kot predstavniki Slove- nije letos sodelovali Muzej no- vejSe zgodovine Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana in pa Muzej novejše zgodovine Ce- Ije. V celjskem Muzeju novejše zgodovine so se odločili, da bo- do v Benetkah predstavili Her- manov brlog, edini otroški mu- zej v Sloveniji, ki v Celju iz- jemno uspešno deluje že leto dni (odprli so ga marca lani). Samo v lanskem letu gaje obi- skalo okoli 15 tisoč obiskoval- cev, kar f)omeni, da sodelavcem Hermanovega brloga uspeva uresničevati nalogo, ki so si jo zadali. Ta paje: muzej ter de- lavce in delo v njem na čim bolj prijeten in neprisiljen način približati otrokom. Z zanimivi- mi razstavami in s pomočjo Hermana Lisjaka, prijazne ma- skote tega muzeja, ki male obi- skovalce in njihove starše vodi skozi svoj brlog, j im je to uspe- lo. "Za sodelovanje na letošnjem Mednarodnem muzejskem sa- lonu v Benetkah smo se odlo- čili iz dveh razlogov," pravi Andreja Rihter, direktorica Muzeja novejše zgodovine Ce- lje. "Ker je salon iz Pariza pre- stavljen v Benetke, se nam je lokacijsko približal, glavni raz- log paje, da že vse, odkar smo pred letom dni Hermanov br- log odprli, spremljamo navdu- šenje mladih nad tem muzejem. Rdeča nit, ki se je držimo pri delu v otroškem muzeju, je mladim približati pojem muze- ja, delo v njem, jih seznaniti z zaposlenimi v muzeju in to so smernice, s katerimi namerava- mo seznaniti tudi naše italijan- ske sosede in vse evropsko ob- činstvo. Sicer pa je Salon, na katerem bomo sodelovali, na- menjen tako obiskovalcem kot tudi strokovnim delavcem, za- to bomo s sodelavci iz tujine lahko izmenjali tudi znanje in izkušnje," pravi Andreja Rihter in pojasni, da so otroški muzeji po svetu še vedno zelo redki. Hermanov brlog bo, tako kot drugi muzeji, na Mednarodnem salonu v Benetkah, predstavljen na stojnici, na približno dese- tih kvadratnih metrih površine. "Predstavili bomo celostno po- dobo otroškega muzeja, raz- stavljene bodo tudi publikaci- je, ki jih je otroški muzej izdal. Gre za brošure, pobarvanke, zloženke in druge publikacije," pravi Andreja Rihtar in dodaja, da ima za to, da se bo Herma- nov brlog lahko predstavil v Be- netkah, največ zaslug Banka Celje. "Brez njihove pomoči Hermanovega brloga sploh ne bi bilo, pa tudi beneškega salo- na se ne bi mogli udeležiti, saj je predstavitev na takšni prire- ditvi p)ovezana z visokimi stroš- ki." Herman Lisjak pa svojega br- loga ne bo mogel predstaviti na srečanju otroških muzejev, ki bo maja v Amsterdamu. "Za to imamo," pravi Andreja Rihter, "premalo denarja, tako da si bo- mo ta sejem sicer lahko ogle- dali, sodelovati pa na njem ne bomo mogli." Zato od Medna- rodnega salona v Benetkah, ki se bo pričel v soboto, delavci Muzeja novejše zgodovine Ce- lje, ki s Hermanovim brlogom očitno lahko uspešno konkuri- rajo tako mejam Slovenije kot tudi Evrope, pričakujejo še to- liko več. NINA M. SEDLAR Harlekinovi dnevi Harlekinova šola za plesno vzgojo, klasičen balet in so- dobni ples Ane Vovk-Pezdir pripravlja od ponedeljka do srede "Plesne dneve celjske- ga Harlekina" v Galeriji so- dobne umetnosti in v SLG. V ponedeljek ob 18. uri se bodo v Galeriji sodobne umet- nosti predstavili najmlajši ple- salci v premieri Televizijski otroci, plesni drobci pa so na- stali po ogledu in doživetju ri- sank miška Filipa in profesor- ja Baltazarja. Štirje letni časi, plesna predstava, ki je ljubite- ljem plesa skupine Akt-Harle- kin že znana, bo na sporedu v torek, ob 18. uri v foyerju Slo- venskega ljudskega gledališča Celje. Poldrugo uro zatem pa bo v Galeriji sodobne umetnosti premiera predstave Muze iz 5.d, splet avtorskih plesnih štu- dij osnovnošolskih plesalk. V sredo ob 19. uri bosta Plesne dneve celjskega Harlekina v Galeriji sodobne umetnosti za- ključili dve polurni plesni predstavi skupine Mali Harle- kin, že znana plesno glasbena igrica O žabicah v rdečih ka- picah in noviteta Teja v Ozo- vi deželi. Babilonija za Babilon v Savinovi hiši v Žalcu se v petek, torej jutri zvečer, obeta izjemen umetniški dogodek. Ob 18. uri bodo namreč odprli razstavo skuiptur svetovno priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstavo z naslovom Babilonija za Babilon bo predstavil Tomaž Pandur, uradno pa jo bo odprl generalni direktor Banke Celje Niko Kač. Dogo- dek, ki bo zagotovo odmeval v širšem slovenskem prostoru, so organizirali Slovensko Narodno gledališče Maribor, Občina Žalec ter Marija in Borut Dolinar, razstavo v Žalcu pa so omo- gočili pokrovitelji Banka Celje, Savinjska borzno posredniška družba Žalec, Vinogradništvo Ivan Batič ter naša časopisna in radijska hiša NT«&RC. Oskar Kogoj bo v žalski galeriji predstavil nov cikel plastik, ki so nastale na temo najnovejše Pandurjeve predstave Babilon. Po predstavitvi v Žalcu pa se razstava seli v Benetke. IB Uspešni mladi glasbeniki Učenci glasbenih šol so se pred kratkim udeležili kar dveh pomembnih tekmovanj, v Ljubljani je bilo državno^ tekmovanje mladih glasbeni- kov Slovenije, v Gorici pa so se mladi godalci udeležili mednarodnega tekmovanja. Na državnem tekmovanju je celjska glasbena šola sodelova- la s svojimi učenci v skupinah trobila, harmonika in komorne skupine z godali, mladi glasbe- niki pa so svoje znanje pokaza- li v kategoriji osnovne in sred- nje glasbene šole. V skupini trobil so p)od men- torskim vodstvom prof. Mira- na Majcna sodelovali 3 troben- tarji. Primož Hladnikje osvo- jil pohvalo, Matej Hartman tretjo nagrado in Matevž Ča- dej drugo nagrado. V instru- mentalni skupini harmonik je Matej Kožuh pod mentorskim vodstvom Matjaža Krušiča osvojil pohvalo, pod mentor- skimi vodstvom prof. Andreja Lorberja Mateja Kadilnik drugo nagrado in Tomaž Mar- čič prvo nagrado. Med komor- nimi skupinami so se tekmova- nja udeležile članice Godalne- ga kvarteta Glasbene šole Ce- lje Martina Gajšek, Sonja Alatič, Maja Rome in Judita Popovič, ki so pod mentorskim vodstvom prof. Kristiana Kol- mana osvojile pohvalo. Mednarodnega tekmovanja mladih godalcev v italijanski Gorici so se pod mentorskim vodstvom profesorjev Mii^ Mirka Petrač udeležile uj ke celjske glasbene šole: I bara Komadina in Na^ Cajhen sta osvojili pohv^ Maša Mareš pa pohvalo j. sebno nagrado za talentiranj Od 26. do 30. marca je( v Ljubljani 25. tekmov^ mladih glasbenikov Slov« je, ki se ga je udeležilo d pet učencev glasbene Šol« Radeč in doseglo izvrstnei pehe. V I.a kategoriji do 11 let, strument rog, sta tekmovalaj nart Istenič, ki je od 100 n nih točk dosegel 96,76 točj; dobil prvo nagrado, in Kati na Lipovšek, ki je s 86 točkj osvojila tretjo nagrado. Vi kategoriji 12 in 13 let, ins| ment rog, je tekmoval tudi j vro Lipovšek in z 88 toČkj dosegel tretjo nagrado. Men učencev je Boštjan Župevc,i like podpore in vzpodbude so bili deležni tudi doma, I jihje za tekmovanje pripravi Franci Lipovšek. Z lepim nastopom se lai pohvalita tudi Veronika S mund, kije tekmovala v I.al tegoriji - instrument harmo ka (mentorica Magda Ak man) in Franci Kosem, ki s pod mentorstvom Boštjana/ pevca potegoval za dobro u stitev v I.c kategoriji 14 in let, instrument trobenta. MJ, Plesalci s Celjskega sredi prostora V izbor najboljših plesnih skupin Slovenije, ki se bodo ko- nec tedna v organizaciji ZKO Slovenije na prireditvi Sredi prostora 96 predstavile v Sežani, je selektorica Sinja Ožbolt izbrala tudi tri celjske plesne skupine in velenjski plesni tea- ter In. Plesni teater In iz Velenja se bo nocoj predstavil s koreogra- fijo Nine Mavec Mesto brez hiš, celjski plesalci pa bodo imeli svoje nastope jutri zvečer. Plesni forum Celje bo nastopil z odlomki Mrtve vode (pleše Marko Peperko), Midva (Andrejka Cepuš in Marko Peperko) in Ful kontakt (Tea Šentjurc, Tjaša Cepuš, Sanja Milenkovič in Marko Peperko) iz predstave Zgod- ba o plesu ter avtorskim plesom Otroci, kdo vas je vzel Tee Šentjurc in Barbare Hercog. Skupina Akt-Harlekin se bo pred- stavila z avtorskim plesom Napoti Snežane Kneževič in Katari- ne Komadina, Plesni teater Igen Studia za ples Celje pa z av- torskim plesom Šepet Aleksandre Vučkovič, Sabine Dečman in Anje Rebek. IS Jubilej vojniških pevcev Moški pevski zbor KUD France Prešeren Iz Vojnika praznuje 60-letnlco z jubilejnim koncertom narodnih in umetnih pesmi v Kulturnem domu Vojnik so člani domačega MPZ KUD France Prešeren pro- slavili 60-letnico zborovske- ga dela. Dirigentsko palico zbora, ki seje v letu 1936 izoblikoval iz pevskih vrst cerkvenega zbora, je do decembra 1993, ko je postala zborovodkinja Emilija Kladnik Sorčan, me- njalo šest dirigentov. Zadnji štirje, Marjan Lebič, Tone Volasko, Rudi Sakelšek in Mira Kodrun, so 28-članski pevski sestav za po eno zape- to pesem spet prevzeli v zad- njem delu jubilejnega koncer- ta, ki so ga pevci pripravili v petek zvečer. MPZ KUD France Prešeren iz Vojnika med letom sodelu- je na vseh krajevnih priredi- tvah, zadnja leta pa so precej okrepili tudi svojo koncertno dejavnost. Tako kakšnim 25 nastopom v povprečju letno lahko prištejejo tudi po 5 sa- mostojnih koncertov, v njiho- vem delu je stalnica letni kon- cert, udeležujejo pa se tudi ob- činskih in medobčinskih revij pevskih zborov. IS Igen v Turčiji V Ankari bo do 26. apt la 18. svetovni festival pl sa in ljudskega izročila,i katerem se bodo predstav le tudi plesalke Plesnej teatra Igen Studia za pl Celje. Celjske plesalke se Mu predstavile z dvema koteo grafijama Igorja Jelena S{ pet in Pobegnimo v svetlq šo prihodnost, zaplesale || bodo Alenka Končan, Ka Rebek, Anja Rebek, Aid sandra Vučkovič, Sabii Dečman in Varja Tomažii čič. I Zgodovina iVIPZ sifiadateljev Ipavcev Kakršna koli skupina, tu- di pevski zbor, ne more ob- stajati, če nima enega ali več skupnih ciljev.Vsak pevski zbor ima že na začetku en cilj: petje, ljubezen do pet- ja, in sicer petje v zboru. Te- mu se pridružujejo še dru- gi, veselje in zadoščenje, jav- ni nastopi, lepota in vredno- ta glasbe, pa tudi družabni cilji, da smo v svoji dejavno- sti skupaj z drugimi. Organizirano petje seje po- javilo v Šentjurju takoj ob vstopu v 20. stoletje, ob bo- gati glasbeni zapuščini sklada- teljev Ipavcev. Prvi necerkve- rti mešani pevski zbor je usta- novil že Gustav Ipavec 1886. Poleg mešanega zbora je v le- tih 1912 in 1913 obstajal že tu- di moški zbor. Močneje pa je zaživel po prvi svetovni voj- ni, in sicer v okviru prosvet- nega društva. V letih 1937-39 je imel že redne letne koncer- te. Po drugi svetovni vojni se je začela živahna pevska de- javnost, že ob vračanju izse- ljencev iz Srbije, Hrvaške in iz taborišč. Prvi večji nastop moškega pevskega zbora je bil na koncertu 8.decembra 1945, ko je nastopil skupaj z meša- nim pevskim zborom in orke- strom. Takrat se je imenoval 'Pevski zbor OF Sv.Jurij pri Celju'. Ko je leta 1952 meša- ni zbor prenehal obstajati, se je moški pevski zbor preime- noval v 'Zbor bratov Ipav- cev' in je deloval v okviru prosvetnega društva. Do leta 1968 sta ga vodila Franc Raztočnik (organist v Šentjurju) in Ernest Rečnik. Po ustanovitvi glasbene šole 1968 pa gaje prevzel Edvard Goršič. Imenoval seje*MPZ skladateljev Ipavcev'. Zbo- rovodjo Goršiča je za dve se- zoni zamenjal Alojz Švec. Za Edvardom Goršičem je prev- zel vodstvo zbora leta 1989 Ciril Vertačnik. Po letu 1990 pa uspešno vodi zbor Franci Plohi. Članstvo je vztrajno naraš- čalo. Pred vojno je zbor štel okoli 20 članov, leta 1956 36, pozneje pa vedno povprečno 35 članov. Zbor je vsa leta zelo dejav- no sodeloval v domačem trgu in okolici na vseh kulturnih prireditvah in proslavah. Vsa- ko leto se je udeležil tudi re- vije občinskih pevskih zborov v Šentjurju, sodeloval paje tu- di na medobčinskih in regij- skih revijah. Leta 1977 je go- stoval v pobrateni občini Užič- ka Požega. Skupaj z pevci cerkvenega pevskega zbora pa je leta 1993 nastopil na splo- šni avdienci papeža Janeza Pavla II., ki bo letos obiskal Slovenijo, in sicer s pesmijo Zgodnja danica. Pozneje so Šentjurčani zapeli v cerkvi sv.Petra še Gustava Ipavca Slovenec sem. Vsako leto zbor priredi kon- cert v domačem kraju in go- stuje z njim po občini in zu- naj nje (največ v Rogaški Sla- tini in v krajih pevskih zborov, s katerimi sodeluje). Največji uspeh je zbor po- žel na Naši pesmi v Mariboru leta 1976 in 1978; tega leta je prejel bronasto plaketo mesta Maribor. Od leta 1977 je red- no sodeloval z mešanim pev- skim zborom Erkel Ferenc iz Szegeda na Madžarskem. Od leta 1983 sodeluje z mešanim pevskim zborom SPD 'Dani- ca' iz Šentprimoža na Koroš- kem, sodeluje pa še z mešanim pevskim zborom Celjsko pev- sko društvo iz Celja in moš- kim pevskim zborom Rogaš- ka Slatina. Sodeluje tudi do- ma z ženskim in cerkvenim pevskim zborom. Zbor goji ljudske in umd pesmi iz literature naše in s tovne glasbene zakladnice.! veda pa čuti posebno ves« in dolžnost do skladb don čih skladateljev, po katerih i si ime (nazadnje je izdal ka to in zgoščenko samo skli skladateljev Ipavcev). Po ugotovitvah Blanke! lezine, na osnovi kritik in o( je zbor leta 1985 sodil v s( nji razred moških zborov Slovenskem. Anketa, ki j( izvedla tega leta ista avtor je dala tele zanimive poda člani pojejo povprečno v Z ru že 12 let, začeli pa so ^ prečno pri 24. letih. Največ poje iz ljubezni in veselja petja. Vzrok za tako velik ležskladateljev Ipavcev vi redu pesmi je za veliko vd! melodičnost, čustvenost spevnost njihovih skladb, tudi narodna zavest, boj vsebina in pa seveda kraje' izročilo. Po izjavi zborovodje pl Edvarda Goršiča so bile četne težave v neizenačein glasovnih sposobnosti p"' meznih članov. Zlasti st^ pevci so se težko navadili modernejši pevski slog. kal oteževalo vnaSanje zahtevU šega pevskega programa. dar so s pridnim delom dos« velik napredek in so se v l četku osemdesetih let lahko' čeli ukvarjati z renesan^' glasbo, zlasti z Gallusom- KO" it. 16. - 18. april 1996 13 NASI KRAJI IN LJUDJE NOVI TEDNIK jočakala sta liiamanic ^onca Ifiaa In Leon Šket Iz CeUa sta praznovala pjainanti iz naslova so se- v otrocih, vnukih in vnukih. Vsi srcu dragi in jpominih nepogrešljivi. Vi- jin Leonu Sketu z Jenkove lj(e 5 v Celju, ki sta si pred tirjeai Maniiiie cerkve v pgrju pri Jelšah 19. aprila oljnega leta 1931 dahnila i^ni da, so kakor sonce v (oJnji trmasti zimi. In te pjseje številnim prisrčnim ^(jtkam k častitljivi oblet- poroke pridružil še redsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in jima čestitko poslal svojo knji- jMoja resnica. 2akonca Vida in Leon Šket J imata tudi svojo resnico, jdina seje začela v rodni Ra- jvljici 5. junija 1912, Leonu j2l. novembra 1907 na Ha- iijevem klancu v Šmarju pri -IJah. Pri hiši je bil najmlaj- , klicali so ga Poldek in raz- gali. Usoda je tako hotela, da lase srečala v Prlekiji. Leon I delal v trgovini v Sv. Mar- iti pri Ptuju, današnji Gori- lici. Vida seje učila za trgov- 0 pri svaku in svakinji v tojncih pri Ptuju. Spoznala ase zaradi trgovske konku- mce, in sicer leta 1927. Te- ijje imela Vida sedemnajst omladi, tehtala pa je natan- o33 kilogramov. Čez dve leti •moral Leo obleči vojaško uknjo in služiti v kraljevi ko- jenici v Beogradu in v Zemu- u. Koje svoje odslužil, je bil govec pri Senčarju na Ptuju, ri očetu znanega Dušana Sen- irja, očeta pohorske Zlate li- ce, vsakoletnega tekmovanja ajboljših smučark sveta na Pohorskih strminah nad Mari- 4)OT0m. Vida in Leo sta se poročila '|i9, aprila leta 1931 v Šmarju jpri Jelšah in na njegovem do- im na Halarjevem klancu so jima pripravili veliko ohcet. Do leta 1935 sta živela in de- lala v Stojncih pri Ptuju. Ga- rala sta od petih zjutraj do še- stih zvečer. Imela sta trgovi- no z mešanim blagom. To je bil čas, ko je bilo treba zelo Mo služiti kruh, s prodajo bla- •ga v trgovini pa sta lahko spoz- navala življenjsko raven, pa tudi navade svojih kupcev. V ^Stojncih sta se jima rodila dva •otroka: leta 1932 hči Jelena in 'Sin Boris. Celjani ga danes poznamo po dobrem kruhu, saj ima uspešno pekarsko pod- jetje. Potem seje družina seli- la na Vransko in v družinskem spominskem albumu sem pre- bral, da so tam preživljali naj- srečnejša leta. Zmotila jih je seveda druga svetovna vojna. Na Vranskem sta se rodili še dve hčeri, in sicer leta 1936 Nikica in leta 1943 Anči. Za- njo so potem v šali rekli, daje vojni dobiček... Toda po voj- ni se je obrnilo kakor se pač je, in leta 1948 so jim vzeli tr- govino. Zato so prodali vogal- no hišo nasproti Slovana (zad- nja leta je bila v njej slaščičar- na) in se preselili v Celje v Jenkovo ulico. Kupili sojo od Rodetove Marice, pozneje pa so zvedeli, da so v tej hiši Nemci ustrelili Toneta Grčar- ja. Leo seje zaposlil v trgovini Peko. Toda ob poplavi leta 1954 se mu je tam zameri 1 od- nos nadrejenih do njega in tr- govine, pa je prešel v proda- jalno čevljev Alpina in tam os- tal polnih 22 let do leta 1976, ko je šel v pokoj, V njegovi delovni knjižici piše, da ima 46 let delovne dobe. Žena Vi- da je ostala doma, v Celju se ni ponovno.zaposlila. Skrbela je za dom. Kljub 23-letnemu delu v trgovini, ko ni bilo po- rodniškega dopusta, daje tretji dan po porodu že ponovno sta- la za trgovskim pultom in vseh letih za domačim štedilnikom, nima pokojnine. Ima pa hva- ležne otroke in zlate vnuke Marjana, Majo, Arta, Kima, Lauro in Moniko ter pravnu- ke Luko, Špelo, Ti lena, Valen- tina in Nežo. Vnuk Kovačič Art, ki študi- ra in pridno potuje po svetu, je obnovil pripovedi svojega dedka »Halarjevega Poldka« in jih kot prigode izdal v knji- gi, ki je izšla leta 1994 s foto- grafijami Slavka Ciglenečke- ga. Avgusta Anderluha in vi- njetami akademskega slikarja Staneta Jagodiča, literarni re- cenzent pa je bil pisatelj Smi- Ijan Rozman. Petinšestdeset let skupnega življenja je lepa doba. Ni be- sed, s katerimi bi bilo mogoče zajeti vse svetle trenutke in sti- ske, ki jih je življenje nasno- valo v teh letih diamantnima zakoncema. Kako je bilo, sa- ma najbolj dobro vesta. In ve- liko od tega ve tudi njuna ob- sežna družina. Zato ju imajo radi in ju spoštujejo. V prijaz- nem domu svoje hiše jima je jesen življenja podarila lepa leta. Kaj bi tisto o boleznih, koga pa kaj ne ščipa! Važni so trdna volja, samozavest, ljube- zen in čisto srce. Z njihovo po- močjo se nabere toliko let in spominov, da jih nikoli več ne zmanjka. Diamanti pa so za- klad, ki ga pri Šketovih naj- dete na družinskem drevesu življenja in ni jih tolovajev na svetu, ki bi ga znali ali mogli ukrasti! DRAGO MEDVED Malteški dan na Polzeli Prejšnji četrtek so na polzelski šoli organizirali Malteš- ki dan. V prvem delu so si starši in gostje ogledali predstavitev raziskovalnega dela, s katerim se bodo mladi Polzelani po- merili na državnem tekmovanju z naslovom Turizmu poma- ga lastna glava v Mariboru in sicer 25, in 26, aprila. Prisluh- nili so malteškim vitezom in članom malteške bolniške po- moči, V drugem delu so si ogledali mednarodno razstavo exli- brisov v avli šole. Odprl jo je malteški vitez grof CarI de Villavicencio Margheri, kije pohvalil urejenost in kulturna prizadevanja polzelske šole. Razveselili so se tudi nove raz- glednice o Polzeli, ki jo je izdala šola v počastitev tega dne. T. TAVČAR O boleznih, ki jih prenašajo klopi Pri Območni organizaciji Rdečega križa Laško so v le- tos, s pomočjo laških zdravstvenih delavcev, pripravili do- polnjen program zdravstveno vzgojnih predavanj. V nizu predavanj, ki se bodo zvrstila v naslednjih mesecih po krajevnih organizacijah Rdečega križa, je v ospredju te- ma o boleznih, kijih prenašajo klopi. Prvo predavanje na to temo pripravlja Krajevna organizacija RK Sentrupert in si- cer v nedeljo, 21. aprila ob 8. uri, v Osnovni šoli Sentrujjert nad Laškim. O aktualni temi bo predaval dr. Marko Ratej iz Zdravstvenega doma Laško. V, MAROT »Slovenc, tvoj rod Je hodil tod« Planinsko društvo Železničar Celje, vabi vse ljubitelje planin in lepe narave na 4. tradicionalni planinski pohod pod naslo- vom »Slovenc, tvoj rod je hodil tod«, ki bo v soboto, 20. aprila. Začetek pohoda bo med 8. in II. uro, pri mostu preko Savinje (obračališče avtobusov), planinci in drugi pohodniki, pa bodo krenili od Celja, preko Pečovnika, do Celjske koče in nato na Tolsti vrh in Svetino. Planince opozarjajo le na to, da je pot preko Hudičevega grabna še vedno neprehodna. Po Stopinjah Valentina Staniča Planinsko društvo Celje, pa vabi to nedeljo 21. aprila, na po- hod »Po stopinjah Valentina Staniča«, katerega pot bo vodila čez 609 m visok Sabotin in na 812 m visok Korado. Odhod bo ob 5, uri, z Glazije. Pot se bo najprej strmo vzpenjala na skalnati Sabotin, odko- der je lep razgled na obe Gorici, Sveto goro in ozko dolino So- če, Ko se bo na Vrhovljah prečkala cesta v Goriška Brda, se bo začel vzpon na Korado. Spust s Korada bo v Kanal ob Soči ter bližnjo vasico Bodrež, kije tudi rojstni kraj Valentina Staniča. Za celotno pot bo za približno 8 ur zmerne hoje. Priporočajo, da prehodite le prvo ali le drugo polovico poti, da bo ostalo več časa za ogled Goriških Brd oziroma Kanala ob Soči. Prijave za izlet sprejemajo v društveni pisarni Planinskega društva Celje, MM S sajenjem liitijo Letošnja pomlad ni naklonjena kmetovalcem. Zaradi tega so prisiljeni izkoristiti vsako uro lepega vremena, da bi opravili najnujnejša opravila na poljih. Eno t^ih del je tudi sajenje krom- pirja, predvsem zgodnjega, kije bil druga leta ta čas že zdavnaj v zemlji, sicer pa se kmetje tolažijo s tem, da narava vse zamu- jeno nadoknadi. S sajenjem krompirja so te dni hiteli tudi Ma- rovtovi iz Ločice ob Savinji, ki so sadili sorto aardappel, nizo- zemskega izvora. Posevek so pokrili s kopreno, ki zadržuje to- ploto in pospešuje kaljenje in rast. T, TAVČAR Vse za tajnice j..tajnica je danes ključna osebnost podjetja, saj je središče vsega, kar se tam dogaja. / Jko meni o vlogi sodobne tajnice znani evropski strokovnjak za pisarniško poslovanje, ^»Iter Joachim. V Podčetrtku se je zato v preteklih dneh izpopolnjevala skupina sloven- tajnic. Med tridnevnim seminarjem o Sodobni poslovni tajnici, ki sta ga pripravili znani ljubljanski 'st skupino v Atomskih toplicah spoznavali s kulturo telefoniranja, komunicirajem v Jasnih položajih, o lepšem jeziku, pisanju voščilnic ter poslovnih darilih. Zadnji, tretji dan, r ^jnice izvedele veliko o sporazumevanju z direktorjem, zlasti med težavnejšimi značaji, pa Ihl' ® oprostilnih vajah dihanja ter pozitivnega mišljenja. Gre za prvi takšen seminar v Podče- lani pa so se tajnice kar dvakrat izobraževale v Laškem. BJ, Foto: SHERPA Štiri desetletja domskega varstva v Kristalni dvorani grašči- ne Doma upokojencev na Pol- zeli bo danes ob enajstih slo- vesnost, s katero bodo obele- žili 40-Ietnico domskega vars- tva v žalski občini. Udeležen- cem bo spregovoril žalski žu- pan prof. Milan Dobnik, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci osnovne šo- le Polzela z mentorico Mijo Novak. IB Osemstopetdeset dreves za Konjice v sklopu občine Slovenske Konjice delu- je komisija, ki skrbi za parke in druge jav- ne zelene površine na območju občine. V spomladanskih dneh so njeni člani poskr- beli, da so vsa drevesa po skoraj dvajsetih letih znova obrezali. Tako so obnovili skoraj petsto dreves, po- sajenih v konjiških parkih, tako imenovanih pljučih mesta. Te pa naj bi v prazničnem letu, ko mesto slavi 850-letnico omembe, postale še močnejše - Konjičani namreč nameravajo zasaditi še 850 dreves. Komisija seje odločila, da bodo sadili drev- je različnih vrst, med katerimi bodo imele prednost za to območje značilne sorte. Ob ko- njiškem odlagališču, na obrežju reke Dravi- nje, ob vrtcih, šolah in na drugih javnih povr- šinah v Konjicah, Žičah ali Ločah bodo tako že ta konec tedna sadili drevje vrst lipe, vrbe, gaber, kostanj, smreka, omorika, breza, aka- cija, jerebika, bukev, brin, javor, ambrovec in druge. Tudi zamisel za obeležbo »učne poti« med najznamenitejšimi drevesi v Konjicah je vse bliže uresničitvi. Na kolobarjih debel, ki bo- do v kratkem obešena ob njih, bo označeno ime drevesa v slovenskem in latinskem jezi- ku. Učna pot bo vodila do dreves, ki so zaradi svoje starosti ali posebne vrste v Konjicah po- sebnost in zato precejšnje vrednosti, " B,Z. iu 16. - 18. april 1996 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE ll Prva višja strokovna šola v Celju Na bivši Srednji tehniški šol I Cel Je bodo v prihodnjem teta pričeli z Izvajanjem višješolskega programa strojništvo -Informativni dan bo v soboto Nekdanja Srednja tehniška šola Celje, ki se od konca mar- ca imenuje Šolski center Ce- lje, pričenja v prihodnjem šol- skem letu z novim višješolskim strokovnim izobraževanjem za program strojništva. Gre za višješolski strokovni program, ki se od tovrstnega izobraže- vanja na visoki šoli razlikuje predvsem po tem, da bo v ok- viru izobraževanja v novem programu bistveno večji pou- darek na praktičnem delu izo- braževanja ter na strokovnih predmetih. Študij v višješolskem progra- mu strojništva (prva generacija študentov bo z izobraževanjem v tem programu pričela oktobra letos) bo trajal dve leti, poklic, ki ga bodo diplomanti tega pro- grama pridobili, pa je inženir strojništva. V okviru višješol- skega programa bodo v Celju iz- vajali dve smeri izobraževanja in sicer smer splošno strojništvo in smer orodjarstvo, študenti pa bodo smer študija, za katero se bodo odločili, lahko izbrali po opravljenem prvem letniku. "Nov višješolski program strojništva, s katerim bomo na šoli pričeli v prihodnjem šol- skem letu, ni v nikakršni pove- zavi z nekdanjimi programi biv- ših visokih šol," pravi Marija Marovt, v. d. ravnatelja novou- stanovljene višje strokovne šole in direktorica Šolskega centra Celje. "Ta višješolski program se (v skladu z novo šolsko za- konodajo) od visokošolskega razlikuje predvsem po tem, da je zastavljen manj akademsko in dosti bolj praktično. Velik del šolanja bo tako potekal kar v de- lavnicah; štiristo ur izobraževa- nja bodo študenti opravili pri de- lodajalcu - obrtniku, za katere- ga je zaželeno, da ga študent poišče sam, če ne bo šlo, pa jim bo pri iskanju delodajalca, pri katerem bodo lahko opravljali prakso, pomagala šola." Sicer paje, je zapisano v bil- tenu, ki ga bodo tisti, ki se za šolanje v tem programu zanima- jo, dobili na informativnem dne- vu, prednosti šolanja v višješol- skem strokovnem programu, kar nekaj. Diplomanti tega progra- ma bodo namreč usposobljeni za takojšnje delo v praksi, program se bo lahko prilagajal tržnim po- trebam, študente bodo usposab- ljali za uvajanje lastnega podjet- ništva, vsebina predmetov paje zastavljena tako, da bo pridob- ljeno znanje uporabno predvsem v praksi. "Program je nastal predvsem na pobudo gospodarstvenikov in obrtnikov, ki takšen profil delav- cev potrebujejo," pravi Marija Marovt in dodaja, daje za to, da se bo program izvajal v Celju, posebej zaslužen predvsem dr. Brane Semolič s Fakultete za strojništvo v Mariboru, član TECOSa, Tehnološkega centra za orodjarstvo, ki deluje v Ce- lju. "Nove razmere v gospodars- tvu zahtevajo široka strokovna znanja, hkrati pa tudi speciali- stično znanje, kar pripomore k temu, da se uvajalni čas diplo- manta v proizvodno-poslovni proces čimbolj skrajša." V program, ki je zamišljen kot nadaljevanje srednjega stro- kovnega izobraževanja, se lah- ko vpišejo kandidati, ki so z za- ključnim izpitom končali ustrez- no štiriletno srednjo šolo ali opravili maturo, ter tudi kandi- dati s končano triletno srednjo poklicno šolo, vendar morajo imeti slednji tri leta delovnih iz- kušenj, opraviti pa morajo tudi preizkus znanja iz slovenskega jezika in književnosti ter mate- matike ali tujega jezika. Za višješolski strokovni pro- gram strojništva, ki je edini to- vrstni program v Celju (v Vele- nju pričenjajo z višješolskim strokovnim izobraževanjem pro- grama Elektronika), je razpisa- nih sedemdeset prostih mest, in- formativni dan za vse, ki jih šo- lanje na Višji strokovni šoli za- nima, pa bo v soboto, 20. aprila ob devetih in ob petnajstih v Šol- skem centru Celje (bivša Sred- nja tehniška šola). Rok za prijavo v program izo- braževanja, ki obeta nov profil strokovno usposobljenega kadra, je od sobote, 20. aprila pa (naj- pozneje) do 10. septembra 1996. NINA M. SEDLAR Zimski vzpon Ledno plezanje se je razvi- lo, a bilo dolgo časa priljub- ljen šport le v Kanadi, na Škot- skem in Norveškem. Šele ka- sneje se je razširilo tudi v alp- ske dežele, ki so do neke mere kmalu celo presegle severnja- ke. V zadnjih desetletjih pa je ta zvrst alpinizma vse popu- larnejši tudi v Sloveniji. Zaledenelih slapov pri nas ni malo, čeprav so zadnja leta su- he zime precej osiromašile na- ravo s temi prelepimi naravnimi arhitekturnimi stvaritvami. Leta 1987 so Edo Kozorog, Franci Savenc in Igor Škam- perle uredili prvi pri nas izdani vodnik po lednih plezališčih. Gregor Kresal paje letos pri- pravil novo izdajo, v kateri seje omejil le na predele Julijskih Alp, in tako lahko uvrstil v delo tudi veliko manj zahtevnih ple- zališč, ki so po besedah Tineta Miheliča, staroste slovenskih planinskih piscev, primerni tu- di za plezalske rekreativce. Av- tor je dosedanje besedilo opre- mil še z vsemi najnovejšimi zna- nimi podatki. Pri zbiranju teh so mu pomagali mnogi, a ne vsi, ki jihje prosil za sodelovanje. Plezališča v Julijskih ^ združujemo v tiaslednje $1; ne: Porečje Koritnice, Zgj Soška dolina. Krnska skut Baška grapa. Okolica Boh Triglavske doline. Zgornja ska dolina. Pod Prisojniko dolina Planice. V vseh skup so oštevilčene posamezne j žalne smeri, pri katerih sonj deni najvažnejši podatki,!^ ime prvega pristopnika, tej nostna stopnja in naklon tei šina plezališča. Sledi krateki in čas plezanja ter najkrajši, goč sestop. Besedilo spremi nazorne skice z vsemi zai] vimi podatki, prenekaterej grafije plezališč ter nekaj i Ijevidov. Knjiga, ki je izšla v fon le 11X16 cm, je pripravna,i vzamemo tudi s seboj na pQ dajatelju Planinskemu dn Ljubljana Matica pa pripoi mo, da pri ponatisu izda ki za javno uporabo, jo regii pri Narodni in univerzni k niči v Ljubljani ter navede sodelavce kot njene avtorje c1 VELKOl Blok bo dobil streho v soseski V. v Žalcu bo nov stanovanjski blok te dni dobil streho. Gradi ga Ingrad Visoke in nizke gradnje iz Celja, v njem pa bo 1680 kvadratnih metrov stanovanjskih površin oziroma 30 stanovanj. V pritličju bodo tudi trije poslovni prostori v velikosti 40 kvadratnih metrov. Stanovanja bodo vseljiva do poletja letos. T.TAVČAR Šff. 16. - 18. april 1996 rs NASI KRAJI IN LJUDJE NOVI TEDNIK gaj pomlad je tu y Zgornji Savinjski dolini i^sikdo postoji pred plaka- Ijj vabijo v Savinjski gaj, in l^lce nejeverno zmajuje z ivo. Organizatorji in delav- ygiiju že vabijo na razsta- ^vetj^ vrtnarski sejem, 11,0 od 27. aprila do 6. maja. 5eveda je zmajevanje z gla- u posledica letošnje zime, ki j^noče popustiti. Le kako bo- gZtnogli, marsikdo sprašuje, jjja v Savinjskem gaju se ne ijo. Ves pretekli teden so či- lli. sadili, krasili, skratka vse, I bo gaj že kmalu zablestel v jincm sijaju. "Letos bo park lep in cvetoč kot še nikoli," je prepričan vrtnar in oskrbnik Sa- vinjskega gaja Jože Skornšek. Letos jim je v zgornjem delu parka končno uspelo urediti av- tomatski zalivalni sistem, kar je veljalo ogromno truda. Pretekli teden so v gaju dokončno ure- jali cvetlične grede in postavili klopi, sedaj pa čakajo, da bo park vzcvetel. V Ekološko-hor- tikulturnem društvu, ki sedaj skrbi za gaj, pa so najbolj vese- li, ker Mozirjani in tudi drugi Zgornjesavinjčani dokazujejo, da je gaj res njihov. Pri čišče- nju in zasajevanju gaja je na- mreč v preteklem tednu vsak dan pomagalo približno 50 kra- janov. V gaju so že v začetku aprila prosili za pomoč, vendar jim je vsakokrat ponagajalo vre- me. Tako v društvu zagotavljajo, da bo 27. aprila, ko se bodo v Savinjskem gaju odprla vrata vrtnarskemu sejmu, na katerem bodo prodajali rože in vrtnarske pripomočke, že vse nared, park pa poln razcvetelih čebulnic, hiacint, krokosov, tulipanov... Sejem bo odprt do 6. maja. US kepili bodo več tisoč psov v žalski občini so pred dne- ipričeli z obveznim ceplje- jetn psov proti steklini, redvidevajo, da bodo v tej bčini veterinarji cepili krog štiri tisoč psov. Po besedah dr. vet. Franca bašnika iz Veterinarske po- lje v Žalcu, se lastniki psov Ipljenja udeležujejo v veli- številu, kar je zelo poh- (vino. Poleg injekcije dobijo tudi tri tablete proti zajedal- cem. Cepljenje bodo za za- mudnike ponovili, tisti pa, ki psa nikakor ne morete pripe- ljati na eno od štiridesetih mest v žalski občini, lahko svojega štirinožca pripeljete na veteri- narsko postajo ob delavnikih med 7. in 9. uro, popoldan pa med 14. in L'). Na sliki: dr. ve- terine Franc Zbašnik med cep- ljenjem psov. T. TAVČAR Prvo bo jurjevanje Danes ob 13. uri se bo v Kulturnem centru v Laš- kem sestal občinski odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih ljud- skih šeg in delovnih opra- vil. Člani odbora se bodo mo- rali opredeliti glede statusa odbora in se dogovoriti o na- činu financiranja letošnjih aktivnosti, dogovorili pa se bodo tudi o prireditvah, ki jih bodo organizirali v na- slednjih mesecih. Že prihod- njo sredo bo tradicionalna prireditev Jurjevanje po uli- cah Laškega, 23. maja pa bo v Laškem tudi prikaz življe- nja na Kozjanskem, na kate- rem bodo predstavili tudi vse tiste kmetije v občini, ki so se odločile za turistično po- nudbo. Odbor bo danes do- ločil tudi vse pogoje razpisa za izbor para, ki Ste bo julija poročil na ohceii po stari še- gi. JI Konjičani'aka: polflnale - prvi tekmi: Interier-KS Polzela 90:72 (46:28); Kobale 15, Zaletel 13, Jagodnik 10, Stavrov 8, Udrih, Rituper 6, Medvešček 5, Zupane 3, Petranovič, Rovšnik, Ručigaj 2; Olimpija-Idrija 86:57. Drugi tekmi: KS Polzela-Interier 97:98 (86:86,43:42); Jagodnik 28, Pe- tranovič 23, Stavrov 14, Zaletel, Kobale 12, Rituper 8; Idrija- Olimpija 60:72. Za A-2 ligo - prva tekma: Slivnica-PIima 98:91 (51:44); Gradin 27, Cencelj 26, Karlov- čec 14, Ivačič 9, Verk, Štabi, Verk 5, J. Goltnik 4. Druga tek- ma: Plima-Slivnica 100:77 (54:39); Cencelj 27, Štahl 23, Karlovčec 21, P. Goltnik 11, Gradin 10. Trivan, Verk 3, J. Goltnik 2. Za B ligo - prva tekma: Ro- gla-Tolmin 85:79 (39:51); Šmid 23, M. Pučnik 21, M. W 18, Temnik 12, T. Pučnik 9, Marguč 2. Druga tekma: Tolmin-Rogla 69:85 (30:35); Šmid 29, M. Šrot 18, Temnik 17, T. Pučnik 9, M. Pučnik 8, Gosak, Orož 2. Rokomet 1. liga Moški: polflnale končnice- drugi tekmi: Celje Pivovarna Laško-Jadran 32:29 (19:12)" Ste- fanovič 5, Šerbec, Jeršič 4, Safa- rič, Vugrinec, Tomšič, Leve, Puc 3, Ivandija 2, Pungartnik 1; Do- bova-Gorenje 37:36 (34:34, 28:28,24:24,10:14); Semerdijev 9, Plaskan 1 Kimčenko 6, Ilič 5, Cvetko 3, Cater, Krejan 2, Oc- virk, Meolic 1. Tretja tekma: Dobova-Gorenje 29:31 (25:25, 22:22,14:14)-IIič9,Semerdijev 8, Cvetko 5, Cater 4, Kimčenko 3, Ocvirk, Plaskan 1. Kegljanje Območno prvenstvo ženske - dvojice: 1. Stajič- Kmeta (Mir) 1575, 2. Podbrez- nik-Hojan (Šošt) 1569,3. Oblak- Ramšak (Kom) 1536,4. Lesnik- Prelog (Šoš) 1535,5. Košir-Glu- vič (Mir) 1527, 6. J. Salamon- Vengust 1508, 7. Jurše-Filipčič 1472, 8. Jeranko-Kovačič (vse Kom) 1428,9. Vučenovtč-Pajič (Mir) 1265. Na DP seje uvrstila zmagovalna dvojica. Neposred- no ima pravico nastop šest dvo- jic Miroteksa. Odbojka I. liga ženske: za obstanek - 8. krog: Ljutomer-Celje 2:3 (-8, 12,9, -6, -13), Zg. Savinjska-Ko- čevje 3:2 (9, -12,13, -8,10), Go- rica-Krim 0:3. 9. krog: Celje- Kočevje 3:0 bb, Gorica-Zg. Sa- vinjska 1:3 (-12, -7. 12, -6), Krim-Ljutomer 3:0. Vrstni red pred zadnjim krogom: Celje 22, Zg. Savinjska 16, Krim 14, Ljutomer 8, Kočevje 6, Gorica 2. Nogomet I. liga 26. krog: Gorica-Publikum 1:1 (1:1); Rakovič(16); Rudar- Mura 1:0 (1:0); Cvikl (17), Olim- pija-Primoije 0:1, Beltinci-Koro- tan 4:1, Maribor-Izola 3:1; 27. krog: Publikum-Beltinci 0:1 (0:0), Primorje-Rudar 2:1(1:0); Ekmečič (73); Mura-Gorica 1:1, Korotan-Maribor 2:0, Izola- Olimpija 0:5. Vrstni red: Gori- ca 50, Olimpija 45, Mura 44, Pri- morje 39, Rudar, Beltinci 37, Maribor 35, Publikum, Korotan 34, Izola 8. II. liga 19. krog: Rudar (T)-Šentiur 2:0 (0:0), Nafta-Drava 3:0, Že- lezničar (Lj)-Vevče 2:0, Čmuče- Koper 3:0, Železničar (Mb)-Pi- ran 2:3, Domžale-Zagorje 3:1, Era Šmartno prosta. Vrstni red: Železničar (Lp 51, Nafta 47, Čr- nuče 37, Šentjur, Piran, Železni- čar (Mb) 34, Koper 32, Domžale 31, Rudar (T) 30, Naklo 25, Mengeš 24, Era Šmartno, Drava 23, Vevče 19, Zagorje 18, Rade- če 8. III. liga 18. krog: Bistrica-Dravinja 1:2 (0:1); Komar (36), Lipuš (72); Steklar-Odranci 3:0 (2:0); Pahole (23,68), Zdovc (25), Ba- kovci-Unior 1:0 (1:0), Pohorje- Kovinar (Mb) 3:1, Aluminij- Kungota 0:1, Paloma-Dravograd 1:2, Tumišče-BelU-ans 1:0. Vrst- ni red: Pohorje 41, Bakovci 38, Dravograd 37, Dravinja 31, Ko- vinar (Mb) 26, Tumišče, Steklar (-) 22, Odranci, Unior 21, Alu- minij, Kungota 17, Bistrica (-) 16, Paloma 14, Beltrans 13. MNZ Celje 11. krog: Šmarje-Kovinar 0:1, Vransko-Tim Laško 2:2, Us- njar-Brežice 4:0, Odred-Krško 1:2. Vrstni red: Usnjar 28, Krš- ko 24, Tim Laško 18, Brežice 17, Vransko 12, Kovinar 11, Odred 10, Šmarje 4. Obnova za Evropo Rogaška prvtč v evropskttr pokat Hi - Suštn, tvtestč tn Lertč odtiajajo - Jurkov, trna še dveletno pogodbo Košarkarji Rogaške so s 6. mestom ponovili lanski rezul- tat in se ob večji slovenski kvo- ti prvič uvrstili v evropski po- kal, s čimer so izpolnili osnov- ni cilj. Sezona je tako po eni strani uspešna, toda znova je bilo veliko starih napak: odli- čen pr\'i del sezone in hud pa- dec v drugem. Eden vzrokov je v majhnem številu kvalitetnih igralcev, kar je bil pereč problem po bolezni Su- šina, ki zadnje štiri mesece prak- tično sploh ni igral. Drugi razlog za nihanje v igri je nezadoMiji tvo igralcev, k^i s pogodbamr so bili vezani na rezultate int kateri so imeli dodatne zahtff Vodstvo kluba nanje ni pristi in nezadovoljni reprezentant Ji kovic je bil nekaj zaporednih kem le statist na parketu. Mul sti so bili tudi drugi košarka del krivde za nastali položaj gre tudi na dušo trenerja MarI viča. Rogaška se zdaj nahaja nan večji prelomnici. Napredoval bo zelo težko, korak nazaj pa lahko zelo boleč. Že pred kono lige je Markovič v dogovon upravo - trener bo tudi v nasl( nji sezoni - dal vedeti igralce da nikogar ne bodo zadrževi Govori se celo o seznamu za( hod, toda v klubu so takšna i migovanja zavrnili, a tudi p« dili načrte o koreniti spremen ekipe. Zdaj je jasno, da RogaS zapuščajo Sušin (KemoplaJ Mesič (Litostroj) in Lerič,' drugi pa imajo veljavne pogi be. Mičunovič ima s kombinJ! jo 1+1 proste roke, Jurkovič! bi v Rogaški moral ostati še d leti. Rogaški Vrelci še naprej oŠ jajo glavni pokrovitelj, zato se umika Zdravilišče RogaS ki je doslej večji del pogod pokrivalo z uslugami ($<>' prehrana). ___^ Uprava je svoja reprezentai pripravljena pustiti, toda odšk< nina bo zelo visoka in najbrži v tem hipu doma plačilno sf sobna samo Olimpija in PivoV na Laško. Kdo bo zamenjal' lotno peterko? Vrača se Vir* ki seje že sredi sezone pripf Ijal za novi come-back, na s" namu želja pa je sedem, mo' celo osem mlajših, a že uvelj' Ijenih košarkarjev. Klub bo v« vi sezoni potre^val blizu po'" lijona mark, v upravi pa so s«" trije ljudje in zato bodo oM tve potrebne tudi v tej sferi. JANEZ TERBO^ Št. 16. - 18. april 1996 19 ŠPORT NOVI TEDNIK |)ržava hoče Olimp Yfiio prodaja zemljišča na kompleksu OHmpa - Posestni Ust t z Igta 1993: Emo Je samo Imetnik pravice do uporabe! pred tremi tedni je Emo jfŽava) objavil razpis za Vjranje ponudb za nakup u\elc\ podjetja in zemljišča i,a kompleksu Olimpa, s či- •^rbi celjski nogomet izgu- l^jl Je eno zeleno površino, položaj je močno nejasen - v ozatlju je zahtevek za dena- cionalizacijo - in po posest- ii^ni listu iz leta 1993 je Emo jjiflo imetnik pravice do upo- rabe objekta. j Olimpovo prvotno igrišče je )|,jlo ob Bežigrajski cesti in v Ljetku petdesetih let je bilo 'preseljeno na sedanjo lokacijo ^d Golovcem. Kronisti so za- ^sali, da gre za »eno naj lep- ših in najidealnejših igrišč v (Celju, ob katerem naj bi kma- lu zgradili še primerno dvora- no in štiristezno kegljišče.« Publikum (in še prej Kladivar) igrišče v Gaberju uporablja za redno vadbo in tekme mladin- cev, kadetov in pionirjev, ob- časno pa tudi prvega moštva, saj štiri leta star projekt Sotočja še vedno caplja na mestu z na- sipavanjem terena. Po objavi razpisa naj bi vodstvo Ema (projekt vodi od- stopljeni predsednik nekdanje- ga celjskega IS Mirko Kranjc) zavrnilo Publikumovo delega- cijo, nakar je celjski župan Jo- že Zimšek opravil fK)govor z ministrom za gospodarske de- javnosti Metodom Dragonjo. »Ne moremo sprejeti izsiljeva- nja po zamenjavi zemljišča, ker je Olimp vseskozi name- njen športu in je last mestne občine Celje,« je kategoričen Zimšek. »Klarič naj ne govori, daje le- pi raček in vse druge v Celju ocenjuje kot grde račke,« seje Zimšek dotaknil zadnjih izjav Publikumovega predsednika na CA1 V._ Zemljišče je po veljavnem zazidalnem načrtu predvideno za razvoj Libele - v preteklosti je bilo igrišče zaradi širitve parkirnega prostora že pomak- njeno proti kompleksu stolpi- čev - in zaradi stečaja je odpr- ta možnost spremembe pro- storske ureditve. Problem je kompleksen in vsaj do zaključ- ka denacionalizacij skega po- stopka nogometa ne bo mogo- če izriniti z zadnjega simbola celjskega nogometa. ŽELJKO ZULE Foto: GREGOR KATIČ Na Olimpu se praktično vsak dan z nogometom organizirano ukvarja skoraj 150 otrok. Načrt Olimpovega štadiona iz leta 1958 s tribunami, atletsko stezo, dvorano, štiristeznim kegljiščem in igrišči za košarko, odbojko in posebnim prostorom za vadbo vratarjev. Start dober, nato ničli Ha J v Cetju In Velenju napovetJuJeta nova trenerja MHovan larbuk In Borut Jarc? Borut Jarc je na velenjski klopi štart številka 2 opravil zzmago proti Muri, Milovan Tarbuk je s Publikumom vo- dilno Novo Gorico zapustil neporažen, toda učinek za- iinenjave trenerja je bil krat- ikotrajen. Rudar je izgubil v Ajdovščini, celjsko moštvo pa ,v zadnji minuti na Skalni kle- ^i, potem ko je Zupan dobil gol s polovice igrišča. Milovan Tarbuk je bil dol- ^goTia čakanju in se minuli te- j, den odrekel tradiciji. »Običaj- j no moštev ne prevzemam sre- t di sezone, vendar sem se v celj- . skem primeru odločil, da z uvr- 1 stitvijo v zgornji del lestvice i izpolnim cilj,« je na prvem sre- ; ianju s celjsko javnostjo dejal i 46-letni trener iz Ljubljane. ; Optimist je ostal tudi po ne- : srečnem porazu z Beltinci. »Publikum ima ekipo za sre- dino lestvico in v normalnih i okoliščinah ne bo igral kvali- I fikacij. Nedeljska tekma je naj- boljši dokaz, zakaj so igralci z ! občutkom za gol tako cenjeni I in dragi. Poznala se nam je od- sotnost klasičnih napadalcev ' Gorška in Kamberoviča, toda kljub spodrsljaju bom še naprej zagovarjal 'igro' in ne samo re- zultata, saj tribune lahko na- polnimo samo s kvalitetnim nogometom.« Do zamenjave trenerja je priš- lo tudi pri drugoligašu Eri Šmartno. Namesto Franca Ob- laka bo lanske prvake vodil 54- letni Vinko Žibret, ki je nazad- nje treniral trboveljskega Ru- darja in Zagorje. Borut Jate se je predstavil pred tekmo z Muro. »Najprej bom opravil nekaj individual- nih pogovorov s Cviklom in drugimi. Za konkretne napove- di še ni primeren čas. Rudar si je pred sezono zadal zelo vi- soke cilje, če so uresničljivi, je drugo vprašanje. Spoznati mo- ram moštvo, šele potem bom lahko realno ocenil vrednost in prihodnji teden bomo skupaj z upravo zastavili nove cilje.« (T.L.) Gol s sredine Igrišča Zaradi uvodne kvalifikacij- ske tekme za uvrstitev na sve- tovno prvenstvo 1998 proti Gr- čiji bodo vse tekme 28. kroga že jutri. Za sredin reprezen- tančni dvoboj v Atenah je edi- ni celjski kandidat vratar Bran- ko Zupan, kije vedno večji tra- gik. Spomladansko polsezono je začel z začetniško napako v Mariboru, proti Beltincem pa je dobil gol s polovice igrišča. Publikumova zadnja (edina spomladanska!) prvenstvena zmaga je oddaljena že 46 dni in je po prvi seriji tekem po učinku celo predzadnji. Pom- lad 96: Olimpija 20, Beltinci, Primorje 15, Gorica 13, Mura 12, Rudar, Maribor, Korotan 11, Publikum 9, Izola 2. In ni bilo prvič. Na enak na- čin gaje predlani, prav tako na Skalni kleti, premagal tudi Ba- kula (Mura, 0:4), toda ob Zu- panu so za poraz sokrivi tudi igralci v polju. V dvobojih z Boškovičem niso realizirali najmanj šest »mrtvih« prilož- nosti, poraz pa je Publikum pripeljal v nevarne vode. Pred zadnjo četrtino prvenstva so praktično predzadnji, saj ima Korotan boljše medsebojno razmerje in namesto Evrope so bolj realne kvalifikacije za ob- stanek med prvoligaši. (Ž.Z.) Petek, 19.4, Nogomet Velenje: Rudar-Primor- je, Beltinci: Beltinci-Publi- kum (28. krog I. lige, obe 16.30); Krško: Krško-Us- njar (12. krog MNZ Celje, 17). Sobota. 20. 4, Atletika Velenje: državno prvens- tvo v teku na 10 km in pre- gledni miting (od 15.30 ure). Kegljanje Slovenske Konjice: dr- žavno prvenstvo za mladin- ce (od 8. ure, še jutri); Ce- lje: finale območnega pr- venstva za moške dvojice (od 10. ure). Nogomet Ljubljana: Vevče- Šmartno (23. krog II lige); Slovenske Konjice: Dravi- nja-Unior, Veržej: Bel- trans-Steklar (19. krog III. lige); Hrastnik: Tim Leiš- ko-Smarje, Brežice: Breži- ce-Vransko (vse 16.30), Štore: Kovinar-Odred (12. krog MNZ Celje, 13.30). Nedelja. 21.4. Rokomet Velenje: Gorenje-Celje Pivovarna Laško (prva fi- nalna tekma končnice DP za moške, 17). Sreda. 24.4. Rokomet Celje: Celje Pivovarna Laško-Gorenje (druga fi- nalna tekma končnice DP za moške, 20.45). Dularjevi pokal prijateljstva ■ s turnirjem v Ljubljani seje i ^oričalo tekmovanje mladih z j ^račno puško za pokal prija- ! [eljstva. V seštevku osmih te- ■ "menije najboljša Maja Dular ' pred Vojko Matek (obe DP), ekipa iz Rečice pri Laškem pa se je udeležila samo polovice tekem in v skupni razvrstitvi zasedla 4. mesto. Rečiške pionirke so bile od- lične tudi na regijskem prvens- tvu. Za ekipno zmago so zade- le 530 krogov, med fanti paje prvak Mrož iz Velenja s tri kroge slabšim rezultatom, ven- dar je njihov najboljši strelec Andrej Vrečar za državnim rekordom zaostal za samo dva kroga. Posamezno - dečki: 1. Vrečar (Mr) 186, 2. Mesarec (Jut) 183...4.SotIar(Mr) 174, 5. Matek (DP) 171; deklice: I. Dular 181,2. Matek (obe DP) 179 ... 4. Safarič (Žal) 174, 5. ImperI (DP) 170. Najboljši so za območne na- slove z zračno pištolo tekmo- vali v Slovenskih Konjicah. Troboj udeležencev EP je do- bil Tkalec (DP) s 574 krogi pred Veternikom (Mr) 569 in Ljubičem (Konj) 566, četrti je bil Frece (Ce) 557. Ostali zmagovalci - članice: Lavrinc (DP) 339, mladinci: Želj (Ce) 509, mladinke: Matijevič(Mr) 346. Pištola - mladinci: Hro- vat 572, ml. mladinci: Trifu- novič (oba Jut) 369. T. J., V. L. Deldeta rešila čast . Državno prvenstvo v j udu se Je za celjsko zastopstvo kon- <^310 veliko skromneje kot v ^'julih letih. Čast so reševala ^ekleta, predvsem iz vrst San- ^^uja. Lotričeva (do 52 kg) n Jernejčeva sta novi prvaki- nj'« tretja paje bila Lavrinče- ^^ (obe do 72 kg). Borci dru- pga celjskega kluba Ivo Reya o osvojili po dve srebrni in Pfonasti kolajni. V finalih sta poražena Petelinšek (do . '\Kg) in Teržanova (do 61 If, tretja pa sta bila Košir (do Kg) in Sadžak (do 86 kg). Frenkov in Božičev memorial športno društvo Gaberje v Celju bo tudi letos pripravilo vseslovenski namiznoteniš- ki turnir za veterane in veteranke. Doslej je bil ta memorial poimenovan po odličnem celjskem igralcu namiznega tenisa dr. Francu Rebeušku-Frenku, letos pa so ga razširili še z imeni bratov Božič, Milanom in Pavletom. Milan Božič je bil znan celjski no- vinar, športnik in športni delavec, ki je umrl na tekmovanju sredi lanskega Frenkovega me- moriala, brat Pavle, znan obrtnik in športni delavec, dolgoletni vodja Frenkovega memo- riala, paje umrl kmalu za bratom. Letošnji Frenkov in Božičev memorial v na- miznem tenisu bo v nedeljo, 21. aprila v telo- vadnici ŠD Gaberje na Mariborski cesti od 9. dopoldne dalje, tekmovalci pa bodo nastopili v štirih kategorijah - veteranke, člani, starejši člani in veterani. Letos prvič je pokrovitelj me- moriala NT&RC. T.VRABL Naslov v Šentjur I. liga: v 18. krogu Carioce-Juventus 2:5, Šarbek-Rogič 1:2, Hlapi-Marmor 3:6, Poetovio-Alples 5:4, Ključarovci-Bronx 3:0 bb. Končni vrstni red: Juventus, Rogič 43, Marmor 35, Šar- bek 34, Carioce 30, Poetovio 24, Ključarovci 23, AIples 22, Hlapi 6, Bronx 0. Pokal Slovenije: v osmini-finala jutri Beltinci-Juventus (M. Sobota, 18.30) in v soboto Orkan-Markovci (SI. Konjice, 14). Drugi pari: Rogič-Carioce, Hlapi-Marmor, Voličina-Ljublja- na, Sarbek-San Carlo, Alples-Poetovio, Ključarovci-Puntar. MNZ Celje: v 12. krogu Ješovec-Oplotnica 2:4, Galero-Or- kan 1:6, Krošelj-Štravs 11:3, Rola prosta. V 13. krogu Štravs- Galero 5:0, Orkan-Ješovec 7:5, Oplotnica.Rola 8:1, Krošelj prost. Vrstni red pred zadnjim krogom: Krošelj 26, Oplotnica 24, Orkan 22, Rola 14, Štraus 12, Galero (-), Ješovec 6. Celje: končano je zimsko prvenstvo. I. liga: Sokoli 26, Ke- win, Stalin 24, Pelikani 22, Marinero 21, Č. baron 19, Zlatorog 18, Skavti, Klateži 13, Veflon 11, Penal 10, Selmar 8, Time out 6; H. liga: Loče 36, Umetniki, Triglav 28, LBP 21, Pohorje 18 itd; III. liga: Rehar 28, Andraž 27, Črički 24, Prima 22 Veltins 21 itd; IV. liga: ČG Celje 40, Vision 34, Aranžerji 33, Šmartno, Gorica 30 itd; veterani: Penal 34, Sipro 29, Madragola 25, Iz- letnik 22, Dramlje, Kovinotehna 18, Azzuri 13, Aškerčeva, Os- trožno, J. naprave, Škorpioni 12, CP Celje 10, Obrtnik 9. Slovenske Konjice: v 13. krogu Loče-Nirvana 4:1, Konji- ce.Žiče 0:1, Florjan-Mineral 0:3, Dobrava-Bazar 2:0, D. vas- Unimont 2:3, DSV-Vitanje 5:5. Vrstni red: Vitanje 32, Loče (- ) 26, Dobrava, Žiče 24, Mineral (-) 22, D. vas 20, DSV (-) 19, Bazar 16, Nirvana 10, Konjice (-), Unj^ont 9, Florjan 3. Šentjur: v 10. krogu Jakob-Makrokom 5:0, Ronex-Vodruž 2:3, Loka-Maraton i k 0:4, Slivnica-Ahac 3:5, Dramlje-Tratna 4:1. Vrstni red: Maratonik 25, Ronex 24, Jakob 22, Dramlje 17, Slivnica 14, Vodruž 13, Makrokom II, Loka 8, Ahac 7, Tratna 3. Šmarje: v 1. krogu Dobovec-Kristan vrh 3:1, Haler Zibika- Atom 4:4, Rebus-Alatnica 0:4, Vitasovič Sv. Štefan-Janina7:l, Martin Podsreda-Rogatec 4:1. Juventus v zasedbi, kije začela pot do naslova državnih prva- kov: Budiša (predsednik), Lazič, Dobovičnik, Vasič, Kovačič, Vidmar, Dolenc, Simič (trener, stojijo), Ozis, Cepuš, Štraus, Verboten, Zendzianowsky (čepijo, z leve). if. 16.-18. april 1996 NOVI TEDNIK REPORTAŽA Greš, ker iščeš in se vrneš, ila najdeš Renata Natetf Huilarln t z Velenja že ttvajset let opravlja tlelo turistične votinice -Kultura sloven- skega turizma se popravlja Spoznali sva se ob enih zjutraj pred hote- lom Celeia. Ona v vlogi vodnice izleta, jaz kot turistka. Kot vselej, ko se znajdem v tak- šnem položaju, sem tudi njo že od prvega trenutka skušala preceniti in oceniti z vseh možnih plati. Tolažilo me je le dejstvo, da so natanko to počeli tudi vsi moji bodoči so- potniki z avtobusa... Prvi stik, ki sva ga imeli, je bil v hotelu, ko so izgubili mojo torbo. »Ah,« je z nasmehom odgovorila na moje, bliske streljajoče pogle- de, »meni so izgubili cel kovček.« Skupni točki vseh, ki se sredi noči srečajo pred avtobusom, ki naj bi jih popeljal na poto- vanje, sta ponavadi predvsem dve: cilj poto- vanja in turistični vodnik. Ljudje ponavadi naj- bolj podrobno preučijo slednjega. Delo vodnika Ljudje si turističnega vodnika pogosto pred- stavljajo kot vseveda, ki se bo vselej znašel, jim v vsem ustregel in ki nikoli ne bo slabe volje, učijo že na začetnih seminarjih za turi- stične vodnike, ki se jih v največji meri udele- žujejo srednješolci in študenti. Mnogokrat se- veda ni tako: tudi turistični vodnik je namreč človek iz mesa in krvi. Vendar naj bi se trudil, da bi bilo to na izletu čim manj opazno. Ker je lastnosti človeka dostikrat težko prilagoditi že- ljam in potrebam skupine, večina mladih, ki se odločijo poizkusiti se s tertt delom, po ne- kaj izletih odneha. Renata pa, od takrat, ko je pred dvajsetimi leti v Angliji hodila v zadnji letnik gimnazije in začela po Londonu voditi Slovence, ki so tja že v tistih časih prihajali množično, ni mo- gla odnehati. Poklic jo je zasvojil. Po tem, koje nekaj let delala na Izletnikovi turistični agenciji, seje pred štirimi leti odlo- čila in v Velenju odprla podjetje, v okviru ka- terega prodaja programe drugih agencij in, kot ena prvih v Sloveniji, ki se s tem ukvarja pro- fesionalno, vodi izlete za druge turistične agen- cije. »Trenutno imam status samostojnega pod- jetnika, vodim pa izlete za vse slovenske agen- cije, ki vodnika potrebujejo,« začne s pripo- vedjo Renata, mati enajstletnega Tita, kije ma- mino službo (tako kot mož Janez) sprejel kot nekaj samoumevnega. Navajena sta na to, da je mama v povprečju odsotna vsak tretji dan v letu. »Na srečo imam moža, ki te stvari razume, zato v času, ko me ni, prevzame vsa družinska dela,« pravi Renata in se nasmehne Titu, ki je s takšno mamo sicer kar zadovoljen, bolj pa bi mu bilo všeč, če bi šla večkrat z njim na re- kreacijo. »In še takrat, ko gre, tako zaostaja, dajo moramo čakati,« pravi mali nadobudnež, ki trenira tudi tenis, se uči tujih jezikov in je nasploh zelo aktiven. Veselje, ker mu je uspe- lo mamo prepričati, da so med zimskimi po- čitnicami šli na smučanje v Italijo, saj je dru- žinica sicer redko skupaj. »Vendar pa,« pravi Renata, »se trudimo, da bi trenutke, kijih pre- živimo skupaj, resnično dobro izkoristili.« Začetki »Delo turističnega vodnika se v Sloveniji še vedno ne obravnava kot poklic in v Društvu turističnih vodnikov Slovenije se trudimo, da bi nam to uspelo doseči,« pravi Renata. Sicer pa pred leti, koje s tem delom začenjala, Slo- venci še niso tako množično potovali kot da- nes, se spominja, pa tudi postati turistični vod- nik v tistih časih ni bilo tako lahko kot je da- nes. »Takrat smo morali na ljubljanski Filozof- ski fakulteti opraviti izpit, kije bil zelo zahte- ven. Dobili smo licenco in šele takrat smo bili formalno usposobljeni za to delo. Pred nekaj leti, ko seje v Sloveniji ustanovilo Društvo turističnih vodnikov, so se stvari začele obra- čati na bolje. Res pa je tudi, daje danes lažje postati vodnik, kot je bilo v časih, ko sem za- čenjala sama. Sedaj lahko vodnik postane vsak, če ima nekaj splošne izobrazbe, pozna en ali dva tuja jezika, je komunikativen in ga to delo veseli...« pravi Renata. »Večina mladih, ki se odločijo za to delo, že po nekaj izletih odneha. Še posebej redke pa so ženske, ki bi se ukvar- jale s tem tudi v zrelih letih. »Predvsem med starejšimi vodniki je najti zlasti moške; žen- ske, ki jih v mladosti to veseli in se delu pos- večajo z ljubeznijo, se pozneje pogosto odlo- čijo za mirnejše življenje. Za večino žensk po- menijo družina, skrb za otroke in največkrat še redna služba preveliko obveznost, da bi se s tem lahko aktivno ukvarjale več let,« pravi Re- nata, ki pa je, kljub družini, od dela v turizmu ni mogla odvrniti nobena stvar. In kako postati dober vodnik? »Vodenja iz- letov se,« pravi Renata, »ni mogoče naučiti. Na tečajih in seminarjih te lahko naučijo teh- nik in ti dajo nekaj osnovnih smernic za delo. Glavno pa moraš opraviti sam. Šele po nekaj letih prakse; z dolgotrajnim delom, izkušnja- mi in velikim številom izletov postaneš dober vodnik,« trdi Renata, ki jo je Združenje go- stinstva in turizma Slovenije razglasilo za naj- boljšo turistično vodnico leta 1990 v Sloveni- ji- Z ljudmi Dobrih vodnikov v Sloveniji primanjkuje in včasih, še posebej, ko je turistična sezona na vrhuncu, se rado zgodi, da vodnika z agencije pokličejo nekaj ur, preden mora na pot. »To se, čeprav naj ne bi bilo tako, dogaja pogosto in v tem primeru so še posebej v zadregi mlaj- ši vodniki, saj se mnogokrat zgodi, da so v kra- ju, kamor vodijo skupino, tudi sami prvič. Da bi bilo tovrstnih zadreg čim manj, bi moral vsak vodnik, še na začetku kariere, sam poskrbeti za začetno izobraževanje. Najboljše je, da gre vodnik v kraj, kamor namerava voditi skupino prvič sam, stvari razišče in šele potem vodi iz- let.« Delo turističnega vodnika pomeni nepresta- no izobraževanje in tudi na Renatinih knjižnih policah je opaziti na tone vodnikov po vseh krajih sveta, kart, zemljevidov, knjig o posa- meznih deželah in krajih... »Ljudje so zelo ne- predvidljivi in tudi, ko si že prepričan, da veš skoraj vse, ko si v nekem mestu tridesetič, šti- ridesetič, se Še vedno lahko najde kdo, ki te vpraša nekaj, česar vendarle ne veš. Tudi zato je najboljše, da gre vodnik prvič na potovanje sam, dobro je, če lahko gre drugič z nekom, ki kraj dobro pozna, tretjič pa že moraš peljati skupino. Sicer pa ima vsak vodnik svojo teh- niko, svoj sistem, način, na katerega vodi. Ta pa se ne more razviti drugače kot z izkušnja- mi; te pa pridobiš šek po številnih izletih, ki si jih vodil.« Potovanja Tudi ona je v začetku potovala sama; pred- vsem pred leti, koje v Angliji spoznala prija- teljico, s katero sta prepotovali skoraj ves svet. »Bili sva v Vzhodni Afriki, v Keniji, Izraelu, z železnico sva potovali čez Kanado, šli sva na Skalno gorovje... Ta potovanja, kraje, sem kot individualna popotnica doživela na popolno- ma drug način kot jih doživiš kot vodnik. Na vseh teh potovanjih sem se imela zelo lepo, pa tudi domotožja skorajda ni bilo. Na potovanju se moraš namreč popolnoma prilagoditi živ- ljenju v krajih, v katerih si. Če nekam greš, moraš biti tam z dušo in telesom,« pravi, ko se spominja krajev in ljudi, s katerimi seje sre- čala na številnih potovanjih. »Pravzaprav se na vsak kraj nekako navežeš. Pred leti, ko sem bila v Vzhodni Afriki - v Keniji, Tanzaniji in Somaliji - je bilo tam enkratno in ko smo se vračali, sem se težko sprijaznila z mislijo, da se tja ne bom nikoli več vrnila - vsaj ne na takšen način, kot sem to doživela takrat. Veli- ko krajev in ljudi je, na katere se lahko nave- žeš in vedno, ko se poslavljaš, odhajaš z ob- čutkom, daje vprašanje, če jih boš še kdaj vi- del in doživel...« Vsem doživetjem, ljudem in svetovom nav- kljub pa ni nikoli razmišljala o tem, da bi v kateri koli deželi ostala dlje časa. »Glede na to, da sem doma iz zelo majhnega mesta - tz Šoštanja - bi se, če bi morala izbrati kraj, v katerem bi želela preživeti življenje, še vedno odločila za Šaleško dolino; pa čeprav je ta ze- lo onesnažena. Res je sicer, da so po svetu ču- doviti kraji, vendar pravijo, da človek potuje po svetu zato, da bi našel, kar potrebuje in se vrača domov, da to najde,« pripoveduje, med- tem ko je iz vsega njenega bistva začutiti sre- čo in veselje, porojeno vselej, ko se s potova- nja vrne domov - v okusno in toplo opremlje- no stanovanje sredi Velenja, v katerem jo ča- kajo Tit, Janez in maček Muri, ki fantoma kraj- ša čas, ko mame ni doma. Dogodki človek, ki potuje, na potovanjih spozna ogromno ljudi in če opravljaš delo turistične- ga vodnika, je to še toliko bolj izrazito. »Do- stikrat se zgodi, da spoznaš koga, s katerim vzpostaviš lep in topel odnos; so pa tudi ljud- je, ki gredo kar mimo tebe in ti mimo njih. Ven- dar je v mojem življenju z izletov in potovanj, ki sem jih vodila, ostalo kar nekaj stikov, pri- jateljstev, ki danes, tudi po več letih, še vedno trajajo. Ko z nekom doživiš nekaj lepega da- leč od doma, lahko to pomeni vez, ki združi za vedno,« pravi Renata in se spomni na pismo, ki gaje pred nekaj dnevi dobila iz Kalifornije. Na potnike, ki so na potovanjih zboleli in jim je bilo potrebno pomagati, na tiste, ki so v tu- jini izvedeli kakšno slabo novico od doma in jih je bilo potrebno potolažiti, pa na vse iz- gubljene ali ukradene denarnice in potne liste... »Še vedno pa je za vodnika največja pohva- la to, da so potniki zadovoljni. Ponavadi je to najbolj vidno ob slovesu - to pa je tudi del iz- leta, ki je, kadar vodnik s skupino vzpostavi pristen stik, najtežji. Tako kot slovo od dežel in krajev, ki si jih obiskal. Ker veš, da so tre- nutki, ki se ne morejo nikoli več ponoviti.« In potovanje, ki ji je ostalo v najlepšem spo- minu? »Lani sem bila od doma odsotna kar sto deset dni in težko bi se odločila za izlet, ki mi je ostal najbolj v spominu. Bili so krasni, lepi izleti in pa tudi takšni, ki bi jih bilo najbo čimprej pozabiti.« Seveda pa seje v dveh desetletjih, odkarj tem delom začela, na izletih in potovanjih, jih je vodila, zgodilo marsikaj. Tako je p' petimi leti, ko so se vračali z daljšega potoi' nja, na avstrijski avtocesti, pri Brennerju.i nadoma zagorel njihov avtobus. Šoferje us vil, potniki so izstopili in iz avtobusa, kiji trenutku zoglenel (vzrok za požar naj bi b tovarniška napaka) jim je uspelo rešiti tudii lik del prtljage. Razen njej in šoferju, ki; ostala brez vsega. »Takrat še zdaleč ni bilo p' jetno, vendar pa je najpomembnejše v takih t; nutkih ohraniti mirno kri. Počakali smo nap licijo, gasilce in na drug avtobus ter se od| Ijali proti domu.« Zgodi se tudi, da se kakšen potnik na izli izgubi. »Pri tistih, ki se izgubijo, je zanimii da so ponavadi doma prej kot skupina. Sku na jih čaka ali išče in potem, ko se končno ( ločimo in vrnemo, jo izgubljenec že veselo n ha proti domu... Ena najhujših stvari, ki S( lahko zgodijo na potovanju pa je,« pravi f nata, »da kdo od potnikov umre.« To seje z| dilo pred leti, koje vodila izlet v Beograda; H krat smo šli na ogled Titovega sprevoda inpc nik, kije bil epileptik, je sredi gruče ljudi ij nadoma padel vznak in se udaril v glavo. ( se ti to zgodi kot vodniku izleta, pomenili prijeten položaj zate in za skupino.« In kaj st riti, če se to zgodi na daljšem potovanju v tu ni? »Če se to zgodi v tuji državi, je potrebi obvestiti policijo, veleposlaništvo in doma turistično agencijo, to ali potovanje nadalj| vati ali ne, pa je odvisno od različnih okol čin. Sicer pa seje o tem najboljše posvetov s skupino.« Skupine »Za dober izlet še zdaleč nista potrebna s mo dober hotel in dober vodnik, temveč pre, vsem skupina, ki jo vodnik na izlet ali nap| tovanje pelje,« pravi Renata. »Skupina patu ra biti homogena in takšna, da zna najti ko« promis. Na izletih, ki jih vodim, skušam z vs ko skupino vzpostaviti pristen odnos. Ved) to seveda ne gre; včasih imaš ti slab dan, dn gič so nerazpoloženi potniki... Dostikrat ni e«. »Če nekam greš, moraš biti tam z dušo in tele- som.« Na avtocesti. Ostanek Izletnikovega avtobusa, kije, med voj ki so ostali nepoškodovani. » V takšnih trenui it. 16. - 18. april 1996 REPORTAŽA 20,21 ki se prijavijo na izlet, namreč e najboljše in ker ni vedno tako, ijti srednjo pot med vsemi temi, 1 slabimi vidiki. Sicer paje vča- ir težko vzpostaviti stik.« ise za poklic turističnega vodni- redvsem ljudje, ki so po naravi to paje lastnost, ob kateri seje, ^ko prilagoditi željam in potre- I ljudi. »Pravzaprav je umetnost, eli skupini in željam ljudi, hkrati II neopazno, ves čas vodiš sam. ram,« pravi Renata, »na izletu, ozabiti na vse svoje individual- c in hotenja in se skupini prila- kolikor je mogoče. Včasih pri- zato, ker ljudje, ki gredo na izlet Uto pozabljajo, da so tam neke L da se morajo podrejati neki treš na skupinsko potovanje, pač [individualist, in tu Slovencem J iz rok. Poleg tega pa bi moral In se odloči za potovanje, sam pri jjkoliko hoče odnesti od potova- iji izlet v Pariz in plačaš zanj dva ^zata denar vsekakor dobil več, ^(l\etplačal tristo ali štiristo mark.« iovenskega turizma m se je,« pravi Renata, »kultura brizma v zadnjih letih zelo po- Bo pa se pozna, da ljudje še ved- |lj dobro pripravljeni na potova- logromno potujejo; mislim, da polj potovalnih narodov na sve- jo, ker v nas ostaja nekaj nomad- pn tega pa: kamor koli v svetu ROga iz domačih krajev.« [vsem izletom, na katere je vodi- pželam, ki jih je prepotovala sa- jbiio to tolikokrat kot Pariz, v ka- i'ani kar dvanajstkrat (o tem me- a tudi vodnik, ki je bil v trenutku na potovanju nikoli dolgčas, najti in s potovanja odnesti ■Človek namreč nikoli ne ve vse- pa kjer koli na svetu si, mogoče '^eti kaj, česar še nisi vedel ali ^asmehne in razloži, da je spoz- " stvari, učenje, predvsem pa ti- "^sam, najlepše v življenju. Le- iečlovek ne more naveličati, pra- ^"•"ija, ki jo zaspano opazuje z ker mora oddrveli po Tita, ki Jskem treningu. Tudi to stori ta- ^'ale stvari v življenju: v nepre- skozi kar se izraža želja, dati ^iniveč. Turistični vodnik je po- to lahko uspe. ^'pomislim na njene besede, izre- na avtobusu pred nekaj me- ^"Ju vam lahko vzamejo vse. Iz- "^aterialne dobrine, svobodo, ti- .l^^jraje... Le nekaj je, česar vam 'nihče vzeti. Vaših doživetij in kar je v vas, bo tam tudi os- to, kaj se bo dogajalo v svetu Ostajajo ljudje, svetovi, po- pja, izkušnje... In v dveh deset- na avtobusih in letalih zbralo ^Katere je, s sabo, z ljubeznijo do in z doživetji, ki tisoče ki- niačega ognjišča dobijo popol- ^ ^^zsežnosti, prelila vsaj del vse- ki ostane za večno. NINA M. SEDLAR „ekaj trenutkih zgorel. Vsi potni- f0iti mirno kri,« pravi Renata. V zavetišču smrti Med Slovenci v ameriški Kaliforniji me je posebej za- nimala sestra Vida. Pleme- nita ženska dela v zavetišču za bolnike z aidsom, ki ga je ustanovila mati Terezija iz Kalkute, Nobelova nagra- jenka za mir. V San Francis- cu je bilo eno prvih na sve- tu, zdaj pa so v velemestu kar tri zavetišča Albanke iz Skopja. Ulica Fulton, hišna številka 1598, so mi povedali za naslov zavetišča. Tja sem prišel čez četrt Haight Ashburry, kraj zgodovinskega Poletja ljubez- ni, iz prekucniškega leta 1968. Tam so ustvarjali glasbeniki Janis Joplin, Jefferson Air- plane terGrateful Dead. Gre za ugledno četrt, blizu pa sta nevarni Western Addition ter Tenderloin. Šel sem peš ter užival v lepoti painted ladies (poslikanih dam), starih vikto- rijanskih hiš, ki pripomorejo k podobi San Francisca kot enega najlepših mest na sve- tu. Naenkrat so bile poslikane dame manj prijazne, ljudje drugačni, zaslutil sem, da sem se brez pravega prehoda zna- šel v nevarnejšem predelu. To- da bilje še dan. Na tisoče žrtev v ulici Fulton sem pozvo- nil na zvonec stare viktorijan- ske hiše. Na zunaj nič ne po- ve, daje to zavetišče za bolni- ke z aidsom. Ko sem zagledal mlado, lepo žensko v značil- nem indijskem sariju, z modri- mi progastimi robovi, sem ve- del da sem na pravem naslo- vu. Izvedel sem, daje rojaki- nja, sestra Vida, že nekaj časa na drugem koncu celine, v New Vorku, v podobnem za- vetišču. Povedal sem, da sem njen rojak iz Slovenije (»Ali je to blizu Hrvaške?« me je vprašala sestra iz zvezne drža- ve Wisconsin, kije v času biv- še Jugoslavije obiskala herce- govsko Medjugorje). Sestra iz skupnosti Misijo- nark ljubezni naše rojakinje osebno ni poznala. Dolgo je delala v zavetišču za ženske z aidsom, kjer je spremljala trp- ljenje mater z otroci, nosečnic in drugih. Zdaj je v tej stari vi- li, kjer umirajo moški. »Koli- ko ljudi je umrlo v vaših ro- kah?« sem bil poklicno rado- veden. Ni preštevala, zagoto- vo stopetdeset, seje spominja- la. V teh krajih umira zaradi aidsa na tisoče ljudi, celo na cesti. Nekatere bolnike pobe- rejo z ulice, saj se dogaja, da jih svojci, ko zbolijo, spodijo od doma. Posamezniki pa se iz zavetišča celo vrnejo na uli- co, meje opozorila. »Počutite se kot doma,« sem slišal v hiši Misijonark ljubez- ni, kjer jim pomagajo prosto- voljci, ki pripomorejo pri ko- panju in hranjenju najtežjih bolnikov z aidsom. Bolniki šo ločeni na manj ter hudo bol- ne. Med prostovoljci sem spoznal štiri moške,' pokazali so mi tudi svoje skromne iz- bice. Ob njihovih posteljah je prav tako pogrnjeno na tleh, saj posamezniki iz močnega verskega prepričanja tako po- doživljajo Kristusovo Kalva- rijo, trpljenje. Med njimi je čili sedemdesetletnik, dva sred- njih let ter fant, ki je pred ne- kaj dnevi prišel iz mesteca San Luis Obispo. Neko dekle je pravkar pomagalo v kuhinji. Brezplačna ljubezen v manjši dnevni sobi, ob ra- dijskem in televizijskem apa- ratu, kjer lahko kadijo, sem opazoval bolnike. Tu so bel- ci, temnopolti, latinosi, neka- teri razmeroma zdravega vide- za, drugi na prvi pogled hudo bolni. Po tesnem hodniku, mi- mo mene, se je opotekal Člo- vek, z zadnjimi življenjskimi močmi. Potem je eden od pro- stovoljcev odpeljal nekega or- jaškega moškega v invalid- skem vozičku v posteljo, k po- čitku. Stopil sem v zamrače- no sobo, z ljudmi najbližje smrti, kjer najbolj trpijo. Po- zoren sem bil na shujšanega človeka, z nekakšnimi izpuš- čaji na obrazu, ki je imel na steni nekaj fotografij, spomi- nov na lepši čas življenja. Na polici sem opazil dva medve- da. Mogoče je to vse kar mu je ostalo od ljudi, ki so ga ne- koč obkrožali. Lutke se pač ne bojijo smrtonosnega virusa. Pomočnik sester ljubezni, ki se je ukvarjal s hudim bolni- kom, si je seveda dal na roke plastične rokavice. Ena od prijaznih sester me je opozorila na Krompirčka, kot ljubkovalno kličejo enega od manj bolnih. Pozabil sem, čemu je dobil takšno ljubko- valno ime, bil sem preveč pre- tresen. Zaradi vsega, kar sem videl v tej hiši smrti in življe- nja, sem se teh nesrečnikov bal. Želel sem sesti v njihov klubski prostor, kjer so kadili ter poslušali radio, pa me je premagal strah pred neozdrav- Ijivo boleznijo, trpljenjem, smrtjo. Za vsak primer, čeprav se z aidsom ne okužiš kar ta- ko, mimogrede. Potiho sem razmišljal, kaj vse bi mi lahko povedali ljudje, predvsem ti- sti, ki so jih vzeli s ceste, jim ponudili posteljo, hrano, oskr- bo ter toplo besedo. Občudo- val sem osebje, ki skrbi za te nesrečnike, ki se jih velika ve- čina izogiba. V tem, izrazito materialističnem svetu se žr- tvujejo brezplačno, iz čiste lju- bezni do sočloveka. V jedilnici so nato lažji bol- niki sedli k večerji, ki jo je po- magala pripraviti prikupna, mlada prostovoljka. »Ste lač- ni?« me je vprašal nekdo od osebja. »Ni dolgo kar sem je- del,« sem se zlagal, ob pogle- du na vabljivo hrano. Upal sem, da mi ne bo začelo kruli- ti po želodcu. Bolniki so se mi sicer smilili, pogled na kate- rega izmed obrazov, polnega izpuščajev, pa me je preveč vznemirjal. Kosil sem v resta- vraciji razkošne mestne veleb- lagovnice Macy's, kjer sem se za šest dolarjev mastil z vse- mi mogočimi dobrotami. Mar ni mogoče, daje tudi v tistem blišču sedel kdo, s smrtonosno boleznijo? Tam niti pomislil nisem, tukaj pa... Na koncu sta v jedilnici zavetišča obsedela belec in črnec, drug ob dru- gem. Pomenljiv prizor. Sestro iz Wisconsina sem povprašal ali lahko v hiši fo- tografiram. RekePsem, da v Sloveniji aidsa zaenkrat sko- raj da ni, ljudje pa premalo ve- mo o tej bolezni. Potem je ne- kam telefonirala, povprašala, ter mi sporočila: »Žal, ni mo- goče.« Sestre najbrž vežejo pravila o osebni skromnosti, bolniki pa se seveda ne foto- grafirajo radi. Ko je sestra odš- la k večerni molitvi sem no- vinca iz San Luisa Obispa povprašal, ali ga smem foto- grafirati ob hudem bolniku. Strinjal se je, bolnik pa je okorno izrazil nestrinjanje. Po prostovoljčevi topli besedi se ni več branil. Velemestni blišč Nočilo se je, pomislil sem na nevarno četrt. Fanta iz San Luisa Obispa je pred dnevi nekdo zvečer napadel z britvi- co, moral je izročiti ves denar. Poslovil sem se iz hiše smrti, življenja in ljubezni, kakor ko- li že, ljubeznivi fant pa meje pospremil na avtobusno posta- jališče. Vedel je, da sem tujec, Evropejec, zato meje bil pri- pravljen pospremiti vse do od- daljenega hotela. Zahvalil sem se, z mestnim avtobusom pa sem se, skozi zloglasni Ten- derloin, vrnil v blišč San Fran- cisca. Na osrednji ulici Market, v njenem varnejšem vzhodnem delu, sem vstopil v Virginovo veleblagovnico s ploščami, v treh nadstropjih, kjer lahko ko- likor hočeš poslušaš najnovej- še plošče, gledaš najbolj pri- ljubljene filme, bereš knjige Med knjigami sem opazil ce- lo turistični vodnik po Slove- niji. Globoko v mislih pa sem bil še vedno v zavetišču Misi- jonark ljubezni, v ulici Fulton, na kraju resnične ljubezni do sočloveka, njegove enkratne pojavnosti, svetosti ter ljubez- ni do življenja. V bližnjem, univerzitetnem Berkeleyu, kjer je največ No- belovih nagrajencev na števi- lo prebivalcev na svetu, jim tu- di ni uspelo najti zdravila za kugo dvajsetega stoletja. Mi- sijonarkam ljubezni ter njiho- vim pomočnikom pa uspeva vedno znova ljubezen do naj- bolj zavrženih ljudi. Ljubezen, vredna Nobelove nagrade za mir. BRANEJERANKO V jedilnici sta bila med zadnjimi bolniki belec in črnec. Pomenljiv prizor. Stopil sem v zamračeno sobo, med ljudi, ki najbolj trpijo. Prostovoljec sije nataknil plastič- ne rokavice. Mračilo se je. Zavetišče je v manj prijaznem, nevarnejšem predelu velemesta. it. 16. - 18. april 1996 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE ll Za ohranjanje čistih voda in oliolja_ Šmartinsko Jezero Je bogato z rtbam t po zaslugi velikega vlaganja Pretekli petek so se zbrali na volilni konferenci v Narod- nem domu celjski ribiči ter ocenili delo v preteklem šest- letnem obdobju. Izvolili so tu- di nov 40-članski zbor delega- tov Ribiške družine Celje, ki bo v naslednjem štiriletnem obdobju zastopal interese ri- bičev. Katastrofalna poplava v letu 1990 je pustila razdejanje v vo- dotokih, ki še vedno imajo ško- dljive posledice za ribištvo. Po- prej umirjeni vodotoki so posta- li po poplavi ravni hudourni ka- nali brez prave zaščite za ribe. K takšnemu stanju so pripomo- gle ribičem nenaklonjene regu- lacije za hitro odvodnjavanje. Dokaz za to so potoki Sušnica, Podsevčnica, Koprivnica, Fran- kolovski potok in Hudinja. Posebno velja to za Hudinjo in Savinjo, kjer je že ogrožena podtalnica. Oba mehka jezova na Savinji v Celju sta pozitivna za vodostaj, sta pa problem za migracijo rib, posebno v času drsti. Ribiči vsako leto sproti re- šujejo ta problem, ki bi moral biti že v osnovi rešen. Velik problem za celjske ri- biče so tudi stalno onesnažene vode. Tako je Savinja od pe- trovškega mostu v dolžini več kot dva kilometra zaradi neure- jene čistilne naprave v Kasazah, ki ni v stanju očistiti odpadnih voda mlekarne izArje vasi. Ra- zen poslabšanja kvalitete vode se širi zlasti poleti neznosen smrad. Ugotovljen je tudi zmanjšan stalež rib v tem delu Savinje. Onesnažena je tudi Hu- dinja v spodnjem toku, Pirešica v srednjem toku, Libojska Bi- strica nizvodno od Liboj, Loč- nica in Sušnica. Neurejena vaška kanalizaci- ja v Šmartnem v Rožni dolini z direktnimi iztoki v potok Ko- privnico pa onesnažuje Šmar- tinsko jezero. Neurejena kana- lizacija in izlivi hlevske gnoj- nice pa so tudi prisotni v zasel- kih okoli Šmartinskega jezera. Ribiška družina Celje ima na Šmartinskem jezeru širši inte- res, in čeprav jezero ni samo za ribiče, je tudi za ribiče. Poseb- no zaščito želijo za vsa tri dr- stišča, ki bi morala ostati grad- beno nedotaknjena. Nadaljnjo pravico želijo za izvajanje šport- nega in turističnega ribolova ob obalah celotnega jezera oziro- ma povsod tam, kjer ne bi mo- tili druge dogovorjene dejavno- sti. Kot prvo pa bo treba zago- toviti ekološko čistost vode in obale, da ne bodo ribiči kod do- slej tudi smetarji; ki skrbijo za čisto obalo, je na konferenci poudaril dosedanji predsednik družine Franc Vitanc. V petek, 19. aprila, se bodo sestali novoizvoljeni delegati in izvolili novo vodstvo celjske ri- biške družine. FRANJO BOGADI Dosedanjega predsednika Franca Vitanca, ki je družino uspešno vodil dvajset let, so na zboru imenovali za častnega predsednika Ribiške družine Celje. V preteklem šestletnem ob- dobju so ribiči vložili v šport- no ribolovne vode 69.217 ki- logramov raznih vrst rib, v enakem obdobju pa so jih ulo- vili 65.775 kilogramov. Ze druga zmaga šoštanjskih ribičev v nedeljo je bilo na Šmartinskem jezeru, pod pokroviteljstvom Novega tednika in Radia Celje, i tretje tekmovanje za pokal Šmartinskega jezera. Tekmovanja seje udeležilo 16 ekip iz Slovenije. Po triurnem ribolovu so največ uspeha imeli ribiči iz Šoštanja, ki so tudi zmagali (na sliki). Drug je bila RD Koroška iz Slovenj Gradca, tretja Obala iz Kopra, sledijo Celje I., Trbovlje L, Trbovlj H., Šempeter, La.ško, Mozirje in Ptuj. Med posamezniki je zmagal Koprčan Bruno Zorko, drugi) bil Šoštanjčan Robert Jedlovčnik in tretji Drago Prašnikar iz Trbovelj. F1 Podčetrtelf drugi Državno tekmovanje mlatil h geografov v Podčetrtku so v soboto pripravili državno tekmovanje geografov iz osnovnih ter sred- njih šol, na katerem se je do- maČa osnovnošolska ekipa uvrstila na drugo mesto. Na dr- žavnem prvenstvu so tekmova- li najboljši osnovnošolci z re- gijskih tekmovanj, geografi iz maloštevilnih srednjih šol pa so prišli v Podčetrtek neposredno. Prišlo je osem osnovnošolskih ter dvanajst srednješolskih ekip, vsaka pa je štela tri člane. Zbralo se je približno 80 tekmovalcev, mentorjev in gostov, med njimi predstavniki obeh slovenskih univerz, avtorji geografskih uč- benikov, predstavniki organiza- cijskih enot Zavoda za šolstvo ter opazovalci iz sosednjih držav. Zbrane so posebej pozdravili rav- natelj šole, Darko Pepevnik, podčetrteški župan Marjan Dro- fenik ter mag. Vera Malajner iz mariborske organizacijske enote Zavoda, pristojna za pou- čevanje geografije. Omenjeni Za- vod, iz okvira ministrstva za šols- tvo in šport, je skupaj z osnovno šolo Podčetrtek tekmovanje tudi pripravil. Tekmovalke podčetr- teške ekipe (sestavljale so jo učenke Mateja Kovačič, Katja Toplišek, Anita Volavšek ter Katarina Bovha) so prisotnim predstavile tukajšnj*e pokrajinske značilnosti. Tekmovali so v okolici šole, posamezna ekipa pa je bila na stezi od ene ure do uro in pol. Tam so morali učenci uporabiti orientacijsko znanje, kartografi- jo in topografijo, opazovali so na- ravne pojave ter procese, pokra- jinski relief ter človekove vplive na pokrajino. Po tekmovanju so si udeleženci ogledali grad ter cerkev v Olimju, v tem kraju pa so pripravili tudi zaključek tek- movanja. Na razglasitvi rezulta- tov so povedali, daje med osnov- nimi šolami zmagala ekipa iz Sel- nice ob Dravi, drugouvrščena je bila ekipa iz Podčetrtka (z men- torjem Marjanom Šviglinom), med srednjimi šolami je bila pr- va mariborska druga gimnazija. BRANE JERANKO v IIL OŠ Celje so med po- nedeljkom in sredo šolska vrata odprli staršem, s tem pa tudi letos skušali približati šolski utrip preko 700 druži- nam svojih učencev. Učenci, učitelji in šolsko vodstvo so predstavitev za star- še pripravili v dveh delih; v pr- vem so učenci s svojimi men- torji predstavili šolsko in obšol- sko delo, v drugem pa so k so- delovanju pritegnili tudi starše. Ti so lahko svojo ustvarjalnost in spretnost pokazali v likov- no-oblikovalski delavnici (na sliki), z učenci in učitelji pa so se pomerili tudi v košarki in od- bpiki. Šolarji III. OŠ Celje so pred- stavili še utrinke iz šole v nara- vi, raziskovalne naloge, šolsko projektno delo, igrarije in knji- garije iz šolske knjižnice, dram- sko predstavo, razistavo izdel- kov likovnega krožka razredne stopnje ter "poklicne novice, malo maturo in september v srednji šoli" za tiste, ki so pred poklicno odločitvijo. Staršem sedmošolcev so pripravili skupni roditeljski sestanek, na katerem so se podrobno sezna- nili s potmi poklicnega odloča- nja in izbire srednješolskih pro- gramov, zanimiva tema je bila "Učimo se učiti", v organiza- ciji skupnosti učencev pa so pripravili tudi okroglo mizo o pravicah in dolžnostih učen- cev. Foto: GREGOR KATlČ Odprta vrata za starše Gobarji so zborovaii člani gobarske družine Bisernica so svoje pro- gramsko leto zaključili z občnim zborom v resta- vraciji v Novi vasi. Ugoto- vili so, da so izpeljali vse načrtovane akcije. Predvsem so ponosni na aktivno vključevanje pri sprejetju "gozdnega zako- na" (seveda pri tistih točkah, ki so življenjske), na uspe- šno organizacijo kar dveh razstav na Golovcu, na iz- vedbo sedmih gobarskih ek- skurzij, popestrenih z nabi- ranjem gob, predavanji, ra- { stavami in veselim delom. Poučevali so na nekaterih osnovnih šolah ter se druži- li z drugimi sebi sorodnimi društvi. Za letos so si zadali še zahtevnejši program. Usme- rili se bodo malo bolj stro- kovno. Za začetek bodo or- ganizirali tečaj za determi- natorje oziroma določeval- ce vrste gob. Za večletno de- lo so se zahvalili dosedanje- mu predsedstvu, predvsem pa predsedniku Amadeu Dolencu, kije delo v Biser- nici organiziral dobro deset- letje in pol. Izvolili so novo vodstvo s predsednikom Jo- com Kelavičem na čelu. AMDO Od Sonca do Lune tet dela v ce tJskfim vrtcu An tee Černejeve - Nova Imena vrtcev- sktb enot: Sonce, Žarek, Mavrica, Zelenica, Hribček In Luna Celjski vrtec Anice Černe- jeve je 40 let dela praznoval L aprila, osrednjo slovesnost in zaključek praznovanja pa pripravljajo s prisrčnim na- stopom vrtčevskih malčkov v sredo, 24. aprila, v veliki dvo- rani Narodnega doma. v vrtcu Anice Černejeve so jubilejno leto začeli z izdajo otroškega koledarja za leto 1996, izdelali otroško glasilo Rastemo in v sodelovanju s priznano slovensko pedagogi- njo in muzikologinjo Miro Vo- l^lar še knjižico pesmi Anice Černejeve Polžek je gospod. Manjšo slovesnost so v enoti Sonce (bivša Kajuhova) pripra- vili na sam praznični dan, ko so odprli prenovljeno, v funkcio- nalno leseno ladjo spremenjeno igralnico, ter garderobne prosto- re v prvi etaži, v teh dneh pa v vseh enotah vabijo medse star- še in otroke, saj imajo odprte dneve vrtca. V enoti Luna (biv- ša Ljubljanska) so pripravili raz- stavo družinskih risb, vrtčevski malčki so skupaj s starši ter brat- ci in sestricami v marcu risali svoje družine. V enoti Mavrica (bivša Čopova), so v torek od- prli razstavo otroških izdelkov, narejenih po vsebinah pesmic Anice Černejeve, danes pa med 15. in 17. uro pripravljajo za malčke in starše iz svoje enote in sosednje Zelenice ustvarjal- ne dejavnosti in igre na vrtčev- skem igrišču in v posameznih igralnicah. Jutri, v petek, 19. aprila, bo vrtec Anice Černeje- ve gostil udeležence mednarod- nega posveta Cindi-zdrav vrtec, osrednja slovesnost pa bo pri- hodnjo sredo v veliki dvorani Narodnega doma. IS, Foto: GREGOR KATIČ Antiiia ob Dnevu Icnjige V torek, 23. aprila, ob Sve- tovnem dnevu knjige, bodo v antikvariatu Antika (v novi stavbi pri celjski tržnici) ta praznik obeležili na poseben način. Ta dan bo nekakšen Dan od- prtih vrat antikvariata, v okviru katerega se bo dogajalo vse ti- sto, česar pravi ljubitelji knjig ne bi smeli zamuditi. Tako si bo- do lahko tisti, ki bodo v torek stopili skozi odprta vrata Anti- ke, ogledali predstavitev elek- tronske knjige na CD ROM-u. Na ogled bo razstava turističnih vodnikov vsega sveta, ki jih bo obiskovalcem predstavil svetov- ni popotnik Vinko Skale, last- nik Antike Božo Mulej pa bo skupaj s sodelavci obiskoval- cem ponudil tudi pogled v za- kulisje delovanja knjigarne in antikvariata. Sicer pa so se v An- tiki odločili, da bodo na ta dan, ki naj bi bil tudi dan podarjanja knjig, obiskovalcem knjige po- nudili po simboličnih cenah in tako se bo na policah antikva- riata v torek znašla tudi kakšna knjiga, ki jo boste lahko kupili že za sto tolarjev. Med dvanaj- sto in trinajsto pa boste na Ra- diu Celje lahko prisluhnili tud' radijski oddaji, posvečeni SvC' tovnemu dnevu knjige, ki jo b« vodila Nataša Gerkeš. N.-M. S. Vinogradniifi so zapiesali Sobotni četrti vinogradniški ples ni bil le priložnost za prijetno druženje vinogradnikov, vinarjev in ljubiteljev vi- na, temveč za člane Vinogradniško vinarskega društva Slo- venske Konjice tudi izredno pomemben dogodek. Podelili so namreč priznanja in medalje za vina letnika 95, katerih kvaliteta je kljub slabšim naravnim pogojem izredno visoka. Razglasili so prvaka letnika; naziv je pridobil chardo- nay pozne trgatve z oceno 18.42, ki so ga pridelali v podjetju Zlati grič. Vinogradniški ples, že drugič je bil v večnamenski dvorani v Zrečah, so s svojo prisotnostjo počastili gostje: prva slovenska vinska kraljica Lidija Mavretič, viteza gradiščansko panonskega reda vitezov vina Drago Medved in Jože Topol- šek, gostje iz vinogradniškega društva Jeruzalem ter župana Zreč in Slovenskih Konjic. a.n. Šff. 16. - 18. april 1996 23 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK smetišče na Ložnici naj postane zgodovina ^ipravna enota Žalec daje po- jasnilo na trditve, zapisane v jjovem tedniku II. aprila, v jlanku z naslovom Smetišče na Ložnici naj postane zgodovina, l^j se nanašajo na pridobitev do- voljenja s strani Upravne enote Mestna skupnost Žalec -Vaš- (^isvet Ložnicaje 8. 3. 1996 pri pristojnem organu za notranje zadeve priglasil javni shod - protestna zapora deponije. Stranka k priglasitvi ni prilo- žila programa javnega shoda niti soglasja lastnikov zemljišč, da dovolijo javni shod na njihovem zemljišču. Zato je upravni organ pozval stranko, da svojo vlogo dopolni, istočasno pa je zaradi razjasnitve stvari razpisal ustno obravnavo. Po prvi neuspeli ustni obrav- navi je upravni organ razpisal ponovno obravnavo za 25. ma- rec 1996, kjer je stranka svojo vlogo spremenila in dopolnila s programom javnega shoda. Upravni organ je na podlagi predloženih dokumentov ugoto- vil, da načrtovane aktivnosti presegajo določbe 2. člena Za- kona o javnih shodih in javnih prireditvah (Ur. list SRS, št.: 20/ 73). Zaradi navedenih dejstev je upravni organ z odločbo zavr- nil izdajo potrdila o priglasitvi javnega shoda, kjer je v obraz- ložitvi navedel tudi utemeljitev takšne odločitve, s pravnim poukom pa gaje napotil na mož- nost pritožbe. Stranka je možnost pritožbe izkoristila, pritožbeni organ - Mnistrstvo za notranje zadeve - pa bo o pritožbi odločal v za- konitem roku. Istočasno je stranka ponovno vložila priglasitev javnega sho- da protestne zapore deponije in sicer ob koncu zadnjega delov- nega dne pred velikonočnimi prazniki. Iz priglasitve je razvid- no, da gre za isto zadevo, za ka- tero že teče upravni postopek, zato je moral upravni organ upoštevati 127. člen Zakona o upravnem postopku, ki govori o združitvi stvari v en postopek. Upravni organ je v postopku priglasitve javnega shoda delo- val v skladu z določili Zakona o upravnem postopku, pred- vsem z vidika temeljnih načel postopka, ki govorijo o zakoni- tosti, učinkovitosti in pomoči neuki stranki. Zakon o javnih shodih in javnih prireditvah je resda star že preko dvajset let, vendar še vedno veljaven. V ci- tiranem 2. členu zakona je za- pisano, daje javni shod prosto- voljno zbiranje občanov. Zapi- ranje "rampe" na deponiji, po- stavljanje preprek z gasilskim Vozilom in traktorji ter zasledo- vanje voznikov (kar vse je bilo navedeno v programu javnega shoda), pa to ni. MARJAN ŽOFiAR, dipl. ing. org. dela, načelnik Upravne enote Žalec Celje Ima 17 častnih občanov ^Jajprej bi rad opozoril na Podnaslov članka "Vedeli smo ^^ 8, skupaj pa je bilo v letih '^■'>2-1993 podeljenih 17 čast- fiih nazivov." Ta trditev nikakor "e drži, saj sta že leta 1985 v [-eljskem zborniku Gustav Gro- ''elnik in Vlado Novak (žal že oba pokojna) objavila prispevek "Častni občani občine Celje", v katerem so navedeni vsi posa- mezniki, ki jim je mesto Celje oziroma celjska občina podeli- la naziv častni občan. Spričo te- ga je trditev, da se vse do sedaj ni vedelo, da ima Celje 17 in ne samo 8 častnih bbčanov, ali sprenevedanje ali pa dokaz, da odgovorni na celjski občini no- benega Celjskega zbornika ni- so nikoli niti prelistali, kaj šele prečitali. Če pregledamo imena tistih posameznikov, za katere se je doslej "vedelo" da so častni ob- čani občine Celje, bo verjetno držalo, daje šlo za spreneveda- nje. Častni občani, za katere se je doslej smelo vedeti, so na- mreč: F>anc Leskošek-Luka, Peter Stante-Skala, Josip Broz Tito, Franc Simončič, Edvard Kardelj, Sergej Kraigher in Ol- ga Vrabič. Res lepa druščina! Iz domaČih logov manjkajo samo še Ivan Maček-Matija, Miha Marinko, Lidija Šentjurc, iz tu- jih pa bi sem še sodil kakšen Jo- sif Visarionovič Džugašvili- Stalin, pa tudi Pol Pot ali Kim II Sung bi se lahko lepo vkom- ponirala v to družbo. Statut celjske občine iz leta 1964 je v svojem 11. členu na- vajal, da se naziv častni občan * podeli osebam zaradi "izrednih zaslug za socialističen razvoj dr- žave, razvoj znanosti in kultu- re, utrjevanje miru in blagajne v državi in po svetu oziroma za- radi posebnih zaslug in razvoj občine." In zdaj se vprašajmo, kaj je zgoraj navedena sedme- rica storila, da si je po teh nena- vadnih kriterijih zaslužila naziv častni občan celjske občine. Pri vseh gre za najbolj okorele par- tijce, ki so vsak na svoj način odgovorni za vzpostavitev par- tijske diktature in tako tudi soodgovorni za vse zločine in teror komunističnega režima. Tudi po njihovi zaslugi je Celje edinstveno mesto na svetu, kije obdano z grobišči. Spričo tega je povsem razum- ljivo, da se vse do sedaj ni sme- lo vedeti, daje bil naziv častni občan občine Celje podeljen tu- di nekaterim drugim, kot npr. prof. Janku Orožnu. On resnič- no nikoli ni sodil in ne sodi v družbo z zgoraj imenovanimi, kajti on ni bil nikoli član zlo- činske Partije, ampak je bil ve- lik intelektualec, predvsem pa velik poštenjak in demokrat. Se- veda je med "pozabljenimi" celjskimi častnimi občani poleg prof. Janka Orožna še nekaj tak- šnih posameznikov, ki prav ta- ko ne sodijo v gornjo družbo in si ta naziv resnično zaslužijo. Na svet celjske mestne obči- ne zato apeliram, da čimprej pri- stopi k obravnavanju vprašanja podeljevanja naziva častni ob- čan. Kot prvo bi moral izdelati in sprejeti nove kriterije za po- deljevanje tega naziva. Ti kri- teriji ne smejo biti ideološki, kot so bili doslej, ampak morajo us- trezati merilom demokratične družbe. Le tako bo zagotovlje- no, da bodo ta naziv lahko do- bili samo tisti, ki si ga resnično zaslužijo. Upam, da bo k temu po svoje prispeval tudi Novi tednik, saj ne gre dvomiti, daje demokra- tično naraven častnik. Prvi nje- gov prispevek v tej smeri bi bil že ta, če bi prenehal objavljati članke o življenjskih jubilejih bivših celjskih okrajnih partij- skih sekretarjev in "častnih ob- čanih", kot sta bila npr. Franc Simončič in Olga Vrabič. mag. MILKO MIKOLA, Celje Kajuhov dan v Celju II. Na vaša dva odlično zmede- na članka vam je moj someščan g. Lakner imenitno odgovoril. Kako morajo biti srečni vaši so- šolci gospodje Kmecl, Mikeln, Predan, ko jih kar naprej ime- nujete. O Karlu Destovniku ste pisali samo v psevdonimu, kot da ni imel imena in priimka. Ker se imate za pravega kajuholo- ga, pa še poizvejte pri kateremu še živečemu njegovemu iskre- nemu soborcu ali ljudeh v Za- vodnjah, komu je bil ta kultur- nik v napoto in pod čigavimi streli je padel. Da ste tudi sodelavec v Jelin- čičevi reviji, pa ni krivo zgolj "Babno vino", tam okrog Bab- ne gore se je nekoč gojila samo Šmarnica. Delovanje te pa je znano. MARJAN MANČEK, Celje Obiskali najbolj osamljene Opravičujemo se udeležen- cem na sliki, ki je bila objavlje- na v Novem tedniku 4. 4. 1996 v rubriki Naši kraji in ljudje v članku Obiskali najbolj osam- ljene, zaradi nerodne interpre- tacije. Člani skupine mladih za zdravo življenje in dobre medč- loveške odnose so obiskali sta- novalce doma upokojencev Pol- zela z namenom razveseliti jih ob prvih dneh težko pričakova- ne pomladi. Razveselili smo jih s cvetjem, nekatere pa tudi s skromnim darilom, za kar je po- skrbela 00 RK Žalec. Radi se družimo s starejšimi in srečanje z domom upokojencev Polzela nam je bilo vedno v veselje, saj sledimo misli: kdor osrečuje druge, je sam najsrečnejši. Vsi smo zapeli in se poveselili. Od starejših se vedno učimo, saj so polni modrosti in izkušenj. Dom upokojencev je zelo od- prt za vsevrstne aktivnosti, zato se jim zahvaljujemo za razume- vanje, hkrati pa se opravičuje- mo tudi vodstvu doma in njiho- vim delavcem. IRENA POTOČNIK, Žalec Zaskrbljenost zaradi napovedanih stavk Na Območju gospodarske zbornice Celje seje obrnilo ne- kaj podjetnikov oziroma direk- torjev, ki so izrazili globoko za- skrbljenost zaradi štrajka zdrav- nikov in še bolj zaradi napove- danih oziroma zagroženih štraj- kov v negospodarstvu. Skrbijo jih zlasti grožnje raz- ličnih skupin in poklicev, ki jim ne vidijo konca. Seveda nihče ne trdi, da ima kdo prevelike plače, vsi pa ugotavljajo, daje gospodarstvo že tako in tako preveč obremenjeno in izražajo bojazen, da bi vsaka nadaljnja obremenitev pomenila pravi gospodarski krah. Zato apelira- jo na vse za strpno reševanje problemov in realno oceno te- ga, kar zmoremo. Poznavajoč gospodarsko si- tuacijo v regiji, skoraj 50 pod- jetij v stečaju, zmanjševanje in- dustrijske proizvodnje, večanje nelikvidnosti, vedno več brez- poselnih povečanje stroškov dr- žave in podobno, deli Upravni odbor Območne gospodarske zbornice Celje zaskrbljenost s podjetji in poziva vse, ki sode- lujejo pri oblikovanju plač, da prilagodijo svoje želje in potre- be po povečanju plač, dejan- skim gospodarskim razmeram in zmožnostim gospodarstva, kajti sicer bo nemogoče doseči prepotrebno razbremenjevanje gospodarstva kot pogoja za hi- trejši in uspešnejši razvoj Slo- venije. FRANC BAN, predsednik Upravnega odbora OZ Celje Krave so bolne - nor je človek človek znanstvenik z neu- smiljenim izživljanjem svoje znanstvene sle trpinči naravo, ki pa se mu, ko prekorači od nje dovoljene meje, upre in izbruh- ne v obliki katastrof, kotje npr. usmrtitev preko štirih milijonov bolnih živali. Daje to posledi- ca zgrešene znanosti, ni dvoma, to paje industrijska reja živali za kulinariko. Z bio-inženirin- gom hočejo znanstveniki dose- či, da bodo krave dajale tudi po 100 litrov mleka na dan, čeprav je vsakomur jasno, da tega bre- mena ne vzdrži niti kravja kon- stitucija (hrbtenica!) niti pre- bavni organi. Videla sem tak- šno kravo pri eksperimentira- nju, vso ukleščeno in prepasa- no s pasovi in oprto v stojalo. Izgledala je kot mlečni stroj, nadnaravno veliko vime, polno mleka, paje zaradi pretirane te- že ležalo na tleh. Naslednje mučilnice živali so farme za belo meso. Takoj po rojstvu porinejo telička v lesen zaboj s tako minimalno površi- no, da se teliček 90 dni, kolikor mora zdržati v zaboju, ne more niti obrniti, počepniti ali ležati. Silnemu trpljenju so podvrže- ne tudi živali na prašičjih far- mah, kjer so večinoma uklešče- ne v kovinska stojala, da se ne morejo premikati, s tem ne po- rabijo energije in hitreje prido- bivajo na teži. Poglejmo v ba- terijske farme, v katerih trpin- čijo na tisoče kokoši. Za eno ko- koš je komaj prostora velikosti pisarniške pole A4. Noč in dan nad živalmi svetijo žarnice, da čimveč pojedo in nepretrgoma nesejo jajca. Zato so kokoši vse bolne, rahitične, tudi tuberku- lozne, ovenelih rož, brez perja, preplašene, obnemogle kot stro- ji za nesenje jajc. Njih meso je bolno, njih jajca so nezdrava. V tujini vse to potrošniki, ki skrbijo za svoje zdravje, opuš- čajo in kupujejo jajca iz narav- nih gnezdišč. Vse obsodbe vredne so far- me nojev, ki so se zadnje čase pojavile v Sloveniji. Pri nas jih gojijo pod vlažnim podnebjem, megli, na blatnem terenu, brez peska, kamor sicer noj skrije glavo. Živali so vse blatne, utru- jene, zbegane, brez možnosti sprostitve, nazadnje pa še ne- humano usmrčene. Velike mučilnice so tudi far- me za prirejo gosi in puranov. Globoko v grlo jim potiskajo električno napravo z lijakom, skozi katerega jim bašejo krmo v želodec. Gre za neodgovorno znans- tveno eksperimentiranje z žival- mi - bio-inženiring, kar poče- njajo nori znanstveniki že naj- manj 16-20 let. Zastrašujoč re- zultat teh poskusov imamo da- nes pred nami: usmrtitev 4 mi- lijonov glav živine. Ne gre zgolj za smrt - rešiteljico, gre za več- letno hudo trpljenje obolelih ži- vali. Kako je mogoče govedo krmiti z moko, proizvedeno iz kadavrov močno bolnih okuže- nih živali, saj je vendar ta žival rastlinojeda prežvekovalka? Zato je meso živali iz industrij- skih farm (tovarn mesa) ne le nezdravo, temveč celo škodlji- vo, saj je nabito z antibiotiki in drugimi kemikalijami. Zaveda- joči se tega mučenja živali in ne nazadnje apokaliptične epi- demije, se nas vedno več odpo- veduje uživanju mesa: postaja- mo vegetarijanci, lato-vegetari- janci in veganci in vedno več ie vegetarijanskih restavracij. Živali so naše prijateljice - pri- jateljev pa ne koljemo in ne je- mo. LEA EVA MULLER, Ljubljana Terminal našli po dveh dneh Informacijski terminal, ki ga je Zavod za zdravstveno vars- tvo Celje s pomočjo številnih donatorjev namestil v izložbe- nem oknu Modine prodajalne Volna v Prešernovi ulici v Ce- lju je hitro zamikal dolgoprst- neže. Prvi dan po velikonočnih praznikih smo ugotovili, daje nekdo vlomil in terminal odne- sel. Naša prizadetost je bila ve- lika - ne samo zaradi velike ma- terialne škode, ki je ob tem de- janju nastala, temveč tudi zato, ker smo morali spoznati, daje storilcem popolnoma vseeno, kaj ali komu vzamejo ali poš- kodujejo oziroma, koga s tem prizadenejo. Vendar pa niso dolgo uživali zmagoslavja nad svojim podvi- gom. Delavci Uprave za notra- nje zadeve Celje so namreč že po dveh dneh dragoceni termi- nal našli. To je tudi prvi razlog, da se obračamo k javnosti. Že- limo se v imenu vseh donator- jev, vseh, ki so se na informa- cijski terminal že navadili ter v lastnem imenu iskreno zahva- lili gospodu Niku Viharju in njegovim sodelavcem za zavze- to in učinkovito delo. Drugi razlog za naše sporo- čilo paje, da želimo javnost ob- vestiti, da informacijskega ter- minala ne bomo namestili prej, dokler ne bomo uspeli zagoto- viti vseh potrebnih varnostnih ukrepov, ki bodo preprečili po- dobna dejanja. Ker je za učin- kovite varnostne ukrepe potre- bo opraviti dodatna tehnična de- la, predvsem pa zagotoviti znat- na sredstva, bomo terminal lah- ko namestili šele v sredini ma- ja. Takrat pa se bodo že pozna- nim informacijam o onesnaže- nosti zraka in pitne vode ver- jetno pridružile še informacije o turističnih zanimivostih in kulturnih prireditvah. Zahvaljujemo se za podporo in razumevanje! Asist. mag.IVAN ERŽEN, dr. med., direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Si kdftj zaIeIIte sUdkih dobrot pA NE VESTE kjE bi jih NAROČili? SUščiČARNA VANILIJA vEdNO poskRbi ZA VAS. Nudi vam pestro izbiRO TORT ZA RAzliČiME pRiloŽNOSTi. pRihRAIsiTE si ČAS iN NAROČITE pRi Njih iZVRSTNO dOMAČE pECiVO VSeN VRST. To pA ŠE Ni VSE. SaMO ZA VAS pEČEjO Tudi okuSNO jAbolČNO piTO, ki jo MORATE pOskusiTi. ToREj NE odUŠAjTE, ČiMpREj SE OCjUsiTE v SUščiČARNi VANILIJA v ŽaIcu, td. 711-147 Ali v ŠENTjURjU, teI. 74J- 505 od 7. do 20. ure. Šff. 16. - 18. aprif 1996 NOVI TEDNIK KRONIKA • V času, koje prenekateri Slovenec večkrat lačen kot sit, sije 10. aprila dopoldne nekdo privoščil greh, ko je pred prodajalno Pika na mi- moidoče metal klobase. Pa- trulja, ki je prispela na kraj, je ugotovila, daje grešnik Jo- že Z., in ga posvarila, naj ne- ha. Ker pa opozorilo ni zale- glo, seje pijani Jože znašel v prostorih za pridržanje. • V sredo popoldne so bili policisti obveščeni, da se pred lokalom Choo choo na Levstikovi ulici tepejo. Še pred prihodom patrulje je enega izmed udeležencev v pretepu že odpeljal rešilec, pri vstopu v lokal pa je pre- greti Marjan K. mahnil poli- cista in se upiral prijetju. Na poti do policijske postaje, kjer seje potem treznil, so ga pred nadaljnjimi popadki va- rovale lisice. • Občinski stražniki so ime- li prejšnji četrtek sitnosti z neko žensko, ki se ni in ni ho- tela odstraniti iz njihovih pi- sarn. Pa je bila jezna in tr- masta gospa res v težavah: potem ko ji je pajek odpeljal njen avto, ni imela denarja, da bi poravnala račun za paj- kovo storitev. Razplet prob- lema nam ni znan. • V soboto zjutraj so bili po- licisti obveščeni, da se pred lo- kalom Evergreen pretepajo. Jutranjo meglo in meglo v gla- vah so razganjali Boštjan R., Aleš K., Dejan V., Aleksander V. in Damjan Z. • V lokalu Platana je v so- boto popoldne razgrajal in razbijal Dalibor M., v nede- ljo ob dveh zjutraj pa je v igralnici Hari Hasim H. ob- delal Atkema I. in Muho A. M.A. Uspešna akcija prijetja nevarnili trgovcev Zaseženo orožje In strelivo Je še en t!o k a z o organiziranem nedovoljenem trgovanju Pred kratkim so bili v Ura- du kriminalistične službe UNZ Celje obveščeni, da bo 12. aprila prišlo v Ločah pri Slovenskih Konjicah do pre- daje različnega orožja in eks- ploziva. Na akcijo prijetja so se dobro pripravili in jo tudi uspešno izvedli. V zasedi, ki so jo postavili, so prijeli 48-let- nega F.Š. iz občine Rogaška Slatina, ki je imel pri sebi pi- štolo, nato pa še 56-letnega A. K. iz občine Slovenska Bistri- ca. Najdeno orožje in strelivo so jima zasegli, pri obeh pa opravili tudi hišno preiskavo. Okoli L5.30 ure omenjenega dne so se odločili, da bodo le- gitimirali dve najbolj sumljivi osebi, voznika osebnega avto- mobila znamke Mercedes in enega izmed gostov v bližnjem gostinskem lokalu. V parkira- nem vozilu je bil F.Š., v lokalu pa A.K. O prijetju obeh so ta- koj obvestili dežurnega preisko- valnega sodnika in okrožnega državnega tožilca, ki sta opra- vila ogled kraja kaznivega de- janja in potem sodelovala pri preiskavi. Pri ogledu osebnih avtomo- bilov obeh osumljencev so naš- li večjo količino bomb in eks- ploziva: kg vojaškega pla- stičnega eksploziva, .5 kosov vo- jaškega eksploziva valjaste ob- like (dolžine 53 cm), 1 kos 100- gramskega eksploziva TNT, 15 ročnih bomb M-75, 5 ročnih bomb M-52, 2 metalca raket znam- ke Zolja M-80, 5 vojaških elek- tričnih vžigalnikov, 1 mino znamke PMA-2 ter samokres znamke CZ kal. 7,65 mm z vstavljenim nabojnikom s 7 na- boji. V prtljažniku enega od vo- zil pa so našli tudi radijsko po- stajo, naravnano na frekvenco UNZ Celje. Pri hišnih preiska- vah pa so našli in zasegli še vo- jaško avtomatsko puško, 2 roč- ni bombi M-75,13 palic eksplo- zivaAmonal, 7 vžigalnikov, sa- mokres znamke Ron kal. 5,6 mm, samokres znamke Adre^ spain, pritipehotno mino, v ka- tero je bil vstavljen tankovski naboj z eksplozivom, ki je po- sebno nevaren predmet, večjo količino različnega streliva, predvsem za kratkocevno orož- je, več nabojnikov in delov raz- nega orožja ter PVC vrečko z rumeno-belo prašnato snovjo, domnevno eksplozivno. Kriminalisti ocenjujejo, da, s tem prijetjem prekinili šee, izmed dobro utečenih in or» niziranih navez na (najbolj vj jetni) relaciji Hrvaška - Slov nija - Italija. Z nadaljnjim 4 ranjem obvestil so ugotovili ^ je v ta posel vpletenih še \ oseb, zato zadeva še ni zaklj čena. Ve pa se, da sta bili o| prijeti osebi pri tem poslu v vi gah prodajalcev orožja, oba| sta organom pregona že zna iz prejšnjih različnih kazniv dejanj. Zoper F.Š. in A.K. je bila 1 aprila popoldne izdana odlogi o pridržanju, 14. aprila pa soj skupaj s kazensko ovadbo, pr dali preiskovalnemu sodnik Ovadba ju bremeni kaznive] dejanja nedovoljene proizvo nje in prometa orožja ali razstr lilnih snovi. Orožje, eksplozi na sredstva in eksplozivne sm vi, kar sta očitno namerava prodati, pa pri morebitni (in pi čakovani) uporabi pomeni vel ko nevarnost za ljudi in njihi vo premoženje. Po zaslišanju preiskovalni sodnik oba osuii Ijenca izpustil na prostost. MARJELAAGRE Foto: SHERP Zaseženo orožje, strelivo in eksplozivne snovi. Srna pred avto Na Kocbekovi ulici v nase- lju Ljubečna se je, v sredo 10. aprila popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba utrpela hude telesne poš- kodbe, gmotna škoda na Vo- zilih pa znaša okoli 50 tisoč tolarjev. Alojz R. (58) iz Stražice je vozil motorno kolo iz smeri Ljubečne proti Arclinu. V bli- žini stanovanjske hiše Kocbe- kova ulica 10, mu je nenado- ma presekala pot srna, v kate- ro je trčil in pri tem padel po vozišču ter zdrsel na nasprotni vozni pas. Takrat je iz nasprot- ne smeri pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, 33-letni Ig- nac C. iz Marija Dobja, v kate- rega je trčil drseči motorist in pri tem utrpel hude telesne poš- kodbe. Pobegli mopedist Na dovozni cesti k blagov- nici Nama v Velenju se je, v četrtek 11. aprila zvečer, pri- petila nezgoda, v kateri je bi- la lažje ranjena peška, voznik kolesa z motorjem pa je s kra- ja nezgode pobegnil. Nataša V. (23) iz Novih Lok pri Mozirju je hodila ob desnem robu omenjene dovozne ceste, za njo pa se je na kolesu z mo- torjem pripeljal 18-letni Uroš T. iz Velenja, ki je pri izogibanju peške izgubil ravnotežje ter pa- del po vozišču. Kolo z motor- jem je potem drselo proti peški in jo tako močno zadelo, daje padla po vozišču in se lažje poš- kodovala. Uroš T. je nato po- bral vozilo in se odpeljal proti Kidričevi cesti, prav tako je s kraja nezgode pobegnil njegov sopotnik, Davor A. iz Velenja. Policisti so pobeglega voznika kmalu izsledili. .. Padla iz avta Na Ljubljanski cesti v Ce- lju se je, v nedeljo 14. aprila zgodaj zjutraj, pripetila nez- goda, v kateri je bila ena ose- ba hudo telesno poškodovana, na vozilu pa je škode za okoli 300 tisoč tolarjev. Branka B. (18) iz Dolenje va- si je vozila osebni avtomobil iz smeri središča mesta proti kri- žišču s Čopovo ulico. V blagem levem preglednem ovinku jo je pričelo zanašati, zapeljala je de- sno z vozišča in oplazila vhod stanovanjskega bloka ter obsta- la na Čopovi ulici. Voznica je pri tem padla iz avtomobila in <;p hiiif tplp