Foštmca, plačana v gotovini. 23. V Ljubljani, dne 11. marca 1926. Letnik VIII. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI US Ijnbljaaske m mariborske oblasti 110. Izpremembe v pravilniku za poštno-telegrafsko šolo. 111. Razpis o uporabljanju minimalne uvozne carinske tarife na blago, ki izvira iz britanskih kolonij: Indije in Kanade. 112. Pogoji, ob katerih se dopušča občinam carine prosti uvoz tramvajskega in električnega materiala. 113. Razpis o ocarinjanju armatur iz železa v zvezi z brončenim livom. 114. Naredba o novi numeraciji hiše št. 31 ob Žibertovi ulici v Ljubljani. 115. Naredba, s katero se dovoljuje mestni občini mariborski, najeti posojilo 6,000.000 Din. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 116. Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami češkoslovaških železnic na eni in postajami kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani v prevozu: a) skozi Avstrijo, b) skozi Madžarsko, c) skozi Avstrijo in Madžarsko, č) skozi Madžarsko in Avstrijo. 117. Tarifno obvestilo o prometu potnikov in prtljage med Srednjo Evropo in Orientom. Razne objave. Dredbe osrednje vlade. IfO. Izpremembe v pravilniku za poštno-telegrafsko šolo.* Gospod minister za pošto in telegraf je odobril z odločbo št. 921 z dne 18. februarja 1926., da se izvrše v pravilniku za poštno-telegrafsko šolo** te-le izpremembe: Ves člen 24. se izpreminja ter se glasi: «I. Disciplinske kazni so: 1. ) opomin po učitelju; 2. ) ukor po učitelju; obe kazni vpiše v šolski dnevnik dotični učitelj; 3. ) opomin po šolskem svetu; 4. ) ukor po šolskem svetu; 5. ) izključitev iz, šole. Učencu, ki se kaznuje po točki 1.), se zniža podpora za 1.% mesečnega zneska, po točki 2.) pa za 2 % mesečnega zneska. Učencu, ki se kaznuje po točki 3.), se zniža podpora za 5 %, če pa se ponovi ista kazen v enem šolskem letu, se zviša odstotek na 10 %. Učenec, ki se kaznuje po točki 4.), izgubi podporo za čas, ki g-a določi šolski svet, najmanj pa za mesec dni.» II. V zvezi -s to izpremembo je treba izpremeniti in dopolniti drugi odstavek člena 12. tega pravilnika tako, da se glasi: «Pravico do podpore izgubi učenec razen v primeru iz člena 24. tega pravilnika: a) če zapusti šolo; b) če se izključi iz šole; c) za prihodnje trimesečje, če pokaže slab uspeh iz istega predmeta v dveh zaporednih trimesečjih ali če pokaže v enem trimesečju slab uspeh iz katerihkoli dveh predmetov.» Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo 1. dne prihodnjega meseca. Iz ministrstva za pošto in telegraf kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, dne 20. februarja 1926.; št. 9211. Ul. ^a*pis o uporabljanju minimalne uvozne finske tarife na blago, ki izvira iz britanskih kolonij: Indije in Kanade.* ^°slaništvo Velike Britanije v Beogradu je ob-' ^ . 0 generalno direkcijo carin z dopisom z dne " ' * 111 22. februarja 1926., da uporabljata dela bri-tans ’ega imperjja. indija in Kanada na blago, ki iz- «telužbeHg Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. marca 1926., št. 49. (XIV. — 1926.) ** 1a Pravilnik glej v Uradnem listu z dne 21. avgusta 1925., št. 248/78. vira iz naše kraljevine, vse ugodnosti, ki jih dajeta državam, uživajočim največje ugodnosti. Priobčevaje carinarnicam to obvestilo poslaništva Velike Britanije, jim odreja, generalna direkcija, naj uporabljajo ob uvozu blaga, ki izvira iz Britanske Indije in Kanade, minimalne stopnje uvozne carinske tarife. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 23. februarja 1926.; C br. 7830. 112. Pogoji, ob katerih se dopušča občinam carine prosti uvoz tramvajskega in električnega materiala.* V prilog enotnemu postopanju pri vseh carinarnicah je odločila generalna direkcija carin: Točka 1.) razpisa C br. 61.062 z dne 31. decembra 1925.,** s katerim se predpisujejo dokazi, ki se morajo prilagati prošnji občin za carine prosti uvoz tramvajskega in električnega materiala, se izpreminja tako, da se glasi v celoti: «1.) Potrdilo trgovsko - obrtniško - industrijske zbornice, da je tramvaj, odnosno električna centrala, last občine ali v eksploataciji občine.» To se priobčuje carinarnicam z naročilom, naj to izpremembo takoj vpišejo v razpis C br. 61.062 ter se povsem ravnajo po njej. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 1. marca 1926.; C br. 8590. 113. Razpis o ocarinjanju armatur iz železa v zvezi z brončenim livom.* Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta je odločil gospod minister za finance: Kot «armature iz železa v zvezi z brončenim livom» po št. 586. pogodbe z Avstrijo se morajo ocarinjati: armature za parne kotle, parne in ostale stroje, vodovodne instalacije, kopalnice itd., izdelane iz železa, če imajo pocdine dele iz brona (zlitine bakra in kositra ali bakra, kositra in cinka) zato, da ti deli pravilno delujejo, kadar se kovina zaradi: izpremembe temperature razširi. Zveza teh delov iz brona je navedena, v pogodbi z Avstrijo in taka armatura se mora ocarinjati po znižani postavki tar. št. 586., točki 1., v predlogu zakona o obči carinski tarifi, če se ocarinja drugače po omenjeni številki. Ce pa so ti deli pri železnih armaturah medeni, t. j. iz zlitine bakra in cinka, se ocarinjajo po avtonomni postavki tar. št. 586., točki 1. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. marca 1926., št. 49. (XIV. — 1926.) ** Uradni list z dne 20. januarja 1926., št. 22/5. Carinarnicam se odreja, naj se ravnajo po tem. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 2. marca 1926.; C br. 8761. Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti. 114. , Naredba velikega župana ljubljanske oblasti o novi numeraciji hiše št. 31 ob Žibertovi ulici v Ljubljani. Na podstavi § 7. zakona o ljudskem štetju z dne 29. marca 1869., drž. zak. št. 67. dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ in deželnim sodiščem v Ljubljani, da dobi stavba h. št. 31 ob Žibertovi ulici novo h. št. 17 v Polakovi ulici v Ljubljani. V Ljubljani, dne 5. marca 1926.; U. br. 1759/2. Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r. Uredbe velikega župana mariborske oblasti. 115. Naredba velikega župana mariborske oblasti, s katero se dovoljuje mestni občini mariborski, najeti posojilo 6,000.000 Din. Mestni občini mariborski se dovoljuje na podstavi § 78. zakona z dne 23. decembra 1871., štaj. dež. zak. št. 2 iz leta 1872., najeti posojilo 6,000.000 Din za nakup Kiffmannove hiše na Slomškovem trgu, za zgradbo hiš v Frančiškanski in Smetanovi ulici, za odplačilo dolga mestne plinarne, za kanalizacijo v Koroščevi ulici in za napravo novih javnih stranišč. Posojilo se mora ob največ 12%nemu obresto-vanju amortizirati najkesneje v 10 letih. V Mariboru, dne 18. januarja 1926.; U. br. 871/1. Po členu 14. zakona o obči upravi zastopnik velikega župana: dr. Stare s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. L. št. 1/8. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 28. februarja 1926. Srez Ostalih Na novo obolelih ■a = O > Umrlih Ostalih v oskrbi Pegavica. - Typhus exanthematicus. Čakovec 1 1 i Skupaj . 1 * 1 • Skupina tifuznih bolezni. Celje 3 1 1 3 I Celje (mesto) . . . 1 1 Maribor (mesto). . 1 . • 1 i Prevalje 1 1 i Ptuj 1 i [ Šmarje pri Jelšah . 1 . i Skupaj . 8 1 2 7 Škrlatinka. — Scarlatina. 1 Celje 2 2 Celje (mesto) . . . 1 1 j Čakovec 13 2 12 , 3 i Dolnja Lendava. . 15 2 17 i Maribor, levi breg. 1 i Maribor (mesto). . 4 . 2 2 i Murska Sobota . . 1 . 1 1 Prelog 2 . 2 Prevalje • i 1 Slovenjgradec. . . 8 i 9 Skupaj . 47 6 15 • 38 Ošpice. - - Morbilli. i Konjice 4 1 4 1 1 Maribor, desni breg 2 1 1 1 Maribor, levi breg. 20 20 . . i Maribor (mesto). . . 2 1 1 ! Murska Sobota . . 40 15 40 15 Ptuj 96 157 120 i 132 Ptuj (mesto) . . . 1 1 2 . Šmarje pri Jelšah . • 1 ■ • i Skupaj . 161 179 187 2 151 Davica. — Diphteria et Croup. I Celje 1 . 1 Ljutomer 1 i 1 . 1 Maribor (mesto). . 3 1 . 2 i Prevalje . i 1 Ptuj 2 2 2 i i Slovenjgradec. . . • 1 . i Skupaj . 7 5 5 i 6 i Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis eerebro- spinaus epidemica. : Maribor, desni breg 1 • • • 1 Skupaj . 1 . . 1 1 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Celje 1 1 . Ljutomer 3 i 3 1 Ptuj 5 3 2 Šmarje pri Jelšah . 3 • . 3 Skupaj . 12 i 7 6 Šen. — Brysipelas. Ptuj (mesto) . . . 1 • 1 . . Slovenjgradec, . . 1 1 Šmarje pri Jelšah . 1 i Skupaj . 3 . 2 i V Mariboru, dne 5. marca 1926. Sanitetni referent za mariborsko oblast: dr. Jurečko s. r. P. br. 45/3—26. 3—3 Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah mariborske oblasti. Na osnovfiih šolah mariborske oblasti so razpisana stalna učna mesta. Prošnje se morajo vložiti pri pristojnem šolskem upravit el j st vu najkesneje do dne 31. marca 192 6. Natančnejši razpis učnih mest glej v Uradnem listu 21 z dne 6. marca 1926. V Mariboru, dne 27. februarja 1926. Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inšpektor dr. Poljanec s. r. P. br. 315/2—26. 3—1 Razpis. Na državnih srednjih šolah in učiteljiščih mariborske oblasti se razpisujejo za šolsko leto 1926./ /1927. naslednja stalna učna mesta: I. Na državni realni gimnaziji v Celju: a) eno učno mesto za francoščino v zvezi z drugim jezikom; b) eno učno mesto za zgodovino in zemljepis; c) dve učni mesti za matematiko in fiziko s prednostjo za prosilca, ki bi bil usposobljen tudi za opisno geometrijo ali kemijo. II. Na državni realki v Mariboru: a) eno učno mesto za slovenščino v zvezi s srbohrvaščino ali z drugim jezikom; b) eno učno mesto za zgodovino in zemljepis; c) eno učno mesto za opisno geometrijo in matematiko; d) eno učno mesto za kemijo v zvezi z drugimi sorodnimi predmeti; e) eno učno mesto za srbohrvaščino v zvezi z drugim jezikom; f) eno učno mesto za petje in glasbo. III. Na državni gimnaziji v Mariboru: a) eno učno mesto za srbohrvaščino v zvezi z drugim jezikom. IV. Na državni realni gimnaziji v Murski Soboti: a) eno učno mesto za francoščino v zvezi z drugim jezikom; b) eno učno mesto za zgodovino in zemljepis; c) eno učno mesto za matematiko in fiziko s prednostjo za prosilca, ki bi bil usposobljen tudi za opisno geometrijo ali kemijo; d) eno učno mesto za telovadbo. V. Na državni realni gimnaziji v Ptuju: a) eno učno mesto za francoščino v zvezi z drugim jezikom; b) eno učno mesto za matematiko in fiziko s prednostjo za prosilca, Id bi bil usposobljen tudi za opisno geometrijo ali kemijo; c) eno učno mesto za telovadbo; d) eno učno mesto za prostoročno risanje v zvezi z opisno geometrijo. VI. Na državnem moškem učiteljišču v Mariboru: a) eno učno mesto za katoliški verouk. VII. Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru: a) eno učno mesto za matematiko in fiziko; b) eno učno mesto za srbohrvaščino v zvezi z drugim jezikom; c) eno učno mesto za petje in glasbo. * Za razpisana mesta morejo prositi tudi tisti, ki so opravili profesorski izpit po predpisih, katere je izdalo ministrstvo za prosveto na podstavi člena 30. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1924./1925. (Uradni list z dne 10. septembra 1925., št. 276/85). Prošnje, in sicer za vsako mesto posebe, ki Jim je treba priložiti zrelostno izpričevalo, izpričevalo učne usposobljenosti, dokazila o dosedanjem službovanju in kvalifikacijsko tabelo, naj se vlože, naslovljene na ministrstvo za prosveto, po službeni poti pri velikem županu mariborske oblasti do vštetega dne 15. aprila 1926. V Mariboru, dne 4. marca 1926. Za, velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Poljanec s. r. Vet. br. 142/10. falrag o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 8. marca 1926. Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Garje konj. Maribor, desni breg: Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc na Pohorju 1 dvorec). Slovenjgradec: Kozjak (Kozjak 1 dvorec). M eh určasti izpuščaj goved: Šmarje pri Jelšah: Imeno (Imeno 1 dvorec), Sopete (Sopote 2 dvorca). Steklina. Celje; Žalec (Žalec 1 dvorec). S v i n j s k a k u g a. Celje: Gomilsko (Trnava 1 dvorec). Maribor, desni breg: Pobrežje (Pobrežje 1 dvorec), Studenci (Studenci 1 dvorec). Maribor, levi breg: Jarenina (Jareninski dol 1 dvorec), Lajtersberg (Meljski hrib 1 dvorec), Rošpoh (Rošpoh 1 dvorec). Maribor, mesto: 1 dvorec. Tuberkuloza govedi. Maribor, levi breg: Krčevina (Petrovo selo 1 dv.). V Mariboru, dne 8. marca 1926. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. -------- i v O-•<---- Razglasi drugih uradov in oblastsv. Br. 40/prs.—B. 3—1 Razpis. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri oddelku B. stola sedmorice v Zagrebu. Prosilci, ki morajo dokazati, da so uspešno opravili I. pisarniški izpit, naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne 1. aprila 192 6. pri podpisanem predsedništvu. Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34. Predsedništvo stola sedmorice, oddelek B, v Zagrebu, dne 8. marca 1926. Št. 849/26. 3—3 Razpis. V moški kaznilnici v Mariboru se odda mesto paznika-zvaničnika. Prosilci, ki imajo izobrazbo, predpisano za zva-ničnike s členom 10. uradniškega zakona, naj vlože svojeročno spisane prošnje, pravilno kolkovane in opremljene po členu 12. uradniškega zakona, pri podpisanem ravnateljstvu najpozneje do dne 2 0. marca 1926. Prednost imajo prosilci, ki ustrezajo vsem pogojem za imenovanje za zvaničnika ter so visoke in močne rasti. Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru, dne 2. marca 1926. S 8/26—3. 471 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o zapuščini Janka Modica, trgovca in posestnika v Ljubljani. Pražakova ulica št. 11, umrlega dne 2. avgusta 1925. Konkurzni komisar: Josip Janša, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 124 dne 17. marca 192 6. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 9. aprila 1926. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 3. aprila 192 6. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek HL, dne 5. marca 1926. S 7/26—3. 472 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Ivana Zakotnika, trgovca in posestnika v Starem dvoru št. 7, pošta Škofja Loka. Konkurzni komisar: dr. Milko Kranjc, deželno-sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Škofji Loki. Upravnik mase: dr. Fran Jerala, odvetnik v Škofji Loki. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Škofji Loki dne 2 0. marca 1926. ob desetih. Oglasitve- ni rok do dne 17. aprila 1 926. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 1. maja 1926. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 6. marca 1926. S 9/26—3. 473 Konkurzni oklic. *9 Razglasitev konkurza o imovini Števa G o m-boca. krojača v Ljubljani, Tavčarjeva ulica. Konkurzni komisar: dr. Alojzij Gradnik, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: Adalbert Pučnik, krojaški mojster v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 140 dne 2 2. m a r c a 1 9 2 6. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 2 6. aprila 1 926. LTgotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 1 0. m a j a 1 9 2 6. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 8. marca 1926. S 10/26—2. 474 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Antona Štora, trgovca na Trojanah. Konkurzni komisar: Alojzij Debeljak, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča na Brdu. Upravnik mase: Janko Rahne, notar na Brdu. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču na Brdu dne 2 2. marca 1926. ob enajstih. Oglasitveni rok do dne 17. aprila 1 926. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 1. maja 192 6. ob enajstih. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 8. marca 1926. S 23/25—58. . 399 Odprava konkurza. Prezadolženem Josip Ban, trgovec v Št. Pavlu pri Preboldu. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. 'S 23/25 o prezadolženeevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna, poravnava. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L, dne 3. marca 1926. S 4/26—2. ' 400 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini protokolirane firme: Frece in Plahuta, trgovine s špecerijskim, kolonialnim blagom in z delikatesami v Celju, registrirane pod isto firmo (A II 36) okrožnega sodišča v Celju, in družbenika Alojzija Freceta, trgovca v Celju. Konkurzni komisar: Fran Tiller, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Celju. Upravnik mase: dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju dne 2 7. marca 1926. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 1 5. a p r i 1 a 1 9 2 6. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 3. maja 1926. ob devetih. Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 5. marca 1926. C 10/26—1. 456 Oklic. Dr. Ciril Kraševec, odvetnik v Cerknici, je vložil zoper Blaža Živoliča, trgovca iz Pole, tožbo zaradi 7442 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 8. aprila 1 926. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 1. Ker je bivališče Blaža Živoliča neznano, se mu Postavlja za skrbnika Lovrenc Premrov v Cerknici. Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II., dne 3. marca 1926. C II 13/26—1. 459 Oklic. Marija Božič, omožen^ .Stipše, posestnica v Brezju Št 3, je vložila zoper Ma/ijo Božiča, sedaj nezna-hega bivališča, tožbo zaradi izbrisa zaznambe fidej-ktmisarne substitucije. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2. aprila 1926. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2. Ker je bivališče Matije Božiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Josip Likar, gozdar v Dobah št. 1. Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II., dne 3. marca 1926. T 78/25—4. 470 Amortizacija. Na prošnjo Antona Rebule, sina Franca Rebule, v Pazinu v Istri, zastopanega po notarju Rajmundu Debeuzu v Pazinu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani št. 8370, glaseča se na ime: Anton Rebula in vlogo z dne 11. novembra 1925. v znesku 3632 Din 70 p. Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne te objave v Uradnem listu, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 9. januarja 1926. T 24/26—2. 479 Amortizacija. Na prošnjo Morica B o r o s a, trgovskega zastopnika v Mariboru, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Mariboru, št. 1878 z vlogo 240 Din 45 p in glaseča se na ime: Moritz Boros. Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi si* sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 27. februarja 1926. E 2088/25—15. 407 Dr ažLeui oklic. Na predlog Prve hrvatske štedionice, podružnice v Celju, bo dne 6. aprila 19 26. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za mesto Celje: Označba nepremičnin: I. vi. št. 552: tvorniško poslopje, cenilna vrednost 478.688 Din 80 p, tvor-niški dimnik, cenilna vrednost 20.000 Din, pisarna, cenilna vrednost 34.684 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 158.416 Din 20 p, žarilnica, cenilna vrednost 65.170 Din 20 p, kovačnica, cenilna vrednost 7752 Din, skladišče, cenilna vrednost 6600 Din, lesenjača za premog, cenilna vrednost 1368 Din, lesenjača za premog, cenilna vrednost 1740 Din, kozelc, cenilna vrednost 17.094 Din, zemljišča 1. ograjeni del, cenilna, vrednost 374,000 Din, zemljišča 2, ne-ograjeni del, cenilna vrednost 138.600 Din, skupaj 1,304.113 Din 20 p; II. vi. št. 537: zemljišča, cenilna vrednost 70.480 Din. Najmanjši ponudek: 1,450.200 Din. K nepremičnini vi. št. 552 spadajo tvorniške pri-tekline. nadalje stroji in zaloga blaga, kakor je popisano v cenilnem zapisniku z dne 9. decembra 1925., E 2088/25—8, v cenilni vrednosti 1,525.610 Din. . Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 145.100 Din. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 20. februarja 1926. E 3227/25—10. 408 Dražbeni «klic. Dne 9. aprila 1926. ob desetih bo pri pod-pisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnje Hoče; a) vi. št. 286, b) vi. št, 212. Cenilna vrednost: ad a) 354.099 Din 50 p, ad b) 5638 Din 50 p; vrednost pritekline: 17.565 Din; najmanjši ponudek: ad a) 236.066 Din 34 p, ad b) 3759 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 26. januarja 1926. E 5039/25—10. 272 Dražbeni oklic. Dne 16. aprila 192 6. ob'desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Kamnico, vi. št. 106. ", Cenilna vrednost: 1001 Din; vrednost pritekline: 25 Din; najmanjši ponudek: 667 Din 34 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri si dišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 4. februarja 1926. E 5837/25—9. 273 Dražbeni oklic. Dne 1 5. aprila 192 6. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Studenec, a) vi. št. 37, b) vi. št. 233. * Cenilna vrednost: ad a) 91.380 Din, ad b) 172.670 Din; vrednost priteklin: 1675 Din. Najmanjši ponudek: ad a) 45.690 Din, ad b) 86.335 Din, za pritekline 837 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 4. februarja 1926. E 5869/25—9. 434 Dražbeni oklic. Dne 14. aprila 192 6. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornje Hlapje, vi. št. 59. Cenilna vrednost: 58.630 Din; vrednost pritekline: 5107 Din 50 p; najmanjši ponudek: 39.086 Din 66 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 13. februarja 1926. E 1310/25—8. 512 Dražbeni oklic. Dne 2 4. m a r c a 1 9 2 6. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gotna vas, vi. št. 121 in 123, in solastninska pravica do polovice vi. št. 125 iste občine. Cenilna vrednost: 129.715 Din; najmanjši ponudek: 86.476 Din 66 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 1. februarja 1926. 315 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 118. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Hinko Alabanda, tehničko podjetje za industrijske potrebe, družba z o. z. Obratni predmet: Družba a) nabavlja in prodaja ves tehnični in elektrotehnični material za državne železniške in industrijske potrebe; b) nabavlja in prodaja, popravlja in izdeluje na novo vse vrste strojev, motorjev, elektromotorjev, kotlov in železniških konstrukcij kakor tudi njih delov; c) kupuje, najema ali zakupuje nepremičnine in potrebni inventar; d) ustanavlja podružnice in zastopstva v tuzemstvu in v inozemstvu. Družbena pogodba z dne 5. januarja 1926. Osnovna glavnica znaša 240.000 Din ter je popolnoma vplačana. Poslovodji: Hinko Alabanda, trgovec v Ljubljani, Karlovška cesta št. 30, in Franc Mejač v Ljubljani, čevljarska ulica št. 2. Zastopstvo in podpis firme: Družbo zastopa samostojno vsak poslovodja ali prokurist; družbena firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo svoj podpis po en poslovodja ali prokurist, le-ta s pristavkom «p. p.». L j ubijan a. dne 18. januarja 1926. 119. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Javna skladišta, družba z o. z. Obratni predmet: Družba 1. ) ustanovi javno in svobodno skladišče v Ljubljani z vsemi napravami, potrebnimi za obratovanje, zlasti s pravico, izdajati po zakonu z dne 8. aprila 1899., drž. zak. št. 64, indosabilne skladovne liste; 2. ) izvršuje vsa opravila, združena z upravljanjem in obratovanjem javnega in svobodnega skladišča; 3. ) opravlja špedicije, transportne posle vsake vrste v tuzemstvu in v inozemstvu; 4. ) posreduje ocarinjanje blaga ter izvršuje dotično kontrolo; 5. ) oskrbuje inkaso povzetij bremen, ležečih na blagu, in drugih obveznosti za lastni in za tuj račun; 6. ) izvaja raznovrstno reklamacijsko postopanje za tuj in za lastni račun. Družba temelji na družbeni pogodbi z dne 5. decembra 1925. Osnovna glavnica znaša 250.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodje: Družba ima enega ali več poslovodij. ki jih izvoli občni zbor. Ce je izvoljen samo en poslovodja, zastopa ta poslovodja družbo samostojno. Če pa ima družba dva ali več poslovodij, zastopata družbo na zunaj vedno po dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist. Družbena firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno besedilo, ki je lahko po komerkoli napisano. natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno, svoje ime en poslovodja, če je izvoljen samo en poslovodja, če pa sta izvoljena dva ali je izvoljenih več poslovodij, pristavljata pod firmo svoji imeni vedno po dva poslovodji kolektivno, ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist, le-ta vedno s pristavkom «p. p.», ki označuje prokuro. Poslovodje: Svetislav Jovanovič, direktor Ja-dransko-PodunaVske banke v Ljubljani; Ivan Knez, veletržec in predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1; dr. Janko Berce, direktor in prokurist Jadransko-Podunavske banke, filiale v Ljubljani. L j u b 1 j a n a, dne 22. decembra 1925. 120. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Kemotehnična tovarna «Dana», družba z o. z. Obratni predmet: izdelovanje, prodajanje in razpečavanje kemijskih izdelkov, kcmijsko-tehničnih papirjev (svetlopisnih papirjev), kemijskih barv in drugih predmetov, spadajočih v kemijsko-tehnično stroko, barvni tisk in ročno slikanje blaga. Družbena pogodba z dne 7. novembra 1925. in odstopna pogodba z dne 5. decembra 1925. Osnovna glavnica znaša 60.000 Din ter je popoi-noma vplačana. Poslovodji: Oskar Gratz, inženjer v Št.Vidu-Guncljah št. 28, in Artur Tančič, trgovec v Ljubljani, Marmontova ulica št. 14. Prokurist: Alojzij Lavrenčič, inženjer v Ljubljani. Družbo zastopata kolektivno po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist. Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo svoja podpisa po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist, le-ta s pristavkom «p. p.». Ljubljana, dne 11.januarja 1926. 121. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Fran Zorn, družba z o. z. Obratni predmet: Družba izdeluje nahrbtnike, športne in usnjate in druge sedlarske potrebščine in galanterijsko blago, kupuje in prodaja za to potrebne sirovine in blago, spadajoče v to stroko, se udeležuje pri enakih podjetjih ter ustanavlja podružnice v tuzemstvu. Družba temelji na notarski družbeni pogodbi z dne 13. januarja 1926., prist. reg. št. 26. Osnovna glavnica znaša 50.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodstvo družbe sestoji iz treh ali več poslovodij, ki jih imenuje družba. — Firmo podpisujeta kolektivno vedno po dva poslovodji. Prav tako jo zastopata na zunaj, proti oblastvom in sodišču, vedno kolektivno po dva poslovodji. Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno besedilo svoje ime vedno po dva poslovodji kolektivno. V družbeni pogodbi sta postavljena za poslovodji družbenika Fran in Katarina Zorn, dokler ostaneta družbenika. Odpoklic teh dveh je dopusten iz tehtnih razlogov, zlasti iz takih; ki jih navaja člen 125. trgovinskega zakona. Za tretjega poslovodjo je imenovan Ivan Bergelj, sedlar v Ljubljani, Lepodvorska ulica št. 23. L j u b 1 j a n a, dne 23. januarja 1926. 122. Sedež: Moste pri Ljubljani. Besedilo firme: Anton Ravnikar & Co. Obratni predmet: Družba pokončuje škodljivi mrčes po stanovanjih in gospodarskih poslopjih, zlasti ščurke, stenice, miši in podgane, ter nabavlja in prodaja vse preparate, strupe in naprave, potrebne v to svrho. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne, ko se je vpisala v trgovinski register. Javni družbeniki: Franjo Bajec, absolvent državne trgovske akademije v Ljubljani, Anton Ravnikar, poslovodja firme Premelč v Novem Vodmatu št. 143, in Marija Ravnikar, urarjeva soproga v Ljubljani, Sv. 'Petra cesta št. 44. Družbo zastopata kolektivno po dva izmed družbenikov ter se podpisujeta tudi kolektivno tako, da postavljata pod besedilo firme svojeročno svoji imeni. Ljubljana, dne 11. januarja 1926. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 123. Sedež: Kranj. Besedilo firme: Jadransko-Podunavska banka, filijala Kranj: S sklepom občnega zbora z dne 11. maja 1924., odobrenim z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. maja 1924.. VI. br. 3164, so se izpremenila pravila v §§ 2., 3.. 5.. 6., 8., 42.. 22., 27., 28. in 41. Delniška glavnica se je zvišala na 120,000.000 Din, razdeljenih na 1,200.000 delnic po 100 Din nominalne vrednosti, ki se glase na prinosnika. Ta delniška glavnica se sme zvišati s sklepom občnega zbora do 250,000.000 Din. Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno besedilo svoje ime po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en član direkcije ali po dva člana direkcije ali en član upravnega odbora in en član .direkcije z enim bančnim prokuristom. Prokuristi morajo postavljati pred svoj podpis dodatek «p. p.», ki označuje prokuro. Bančni direktorji, ki niso člani upravnega odbora, podpisujejo bančno firmo kot prokuristi. Bančne filiale ali agencije podpisujejo one osebe, ki jih pooblasti za to upravni odbor. Javni razglasi se objavljajo v uradnem listu na sedežu banke. Izbrisali so se člani upravnega sveta dr. Josip Ažman, Ante Bogdanovič, Albert Bonetič, dr. Milko Cingrija in Čir o Kamenarovič, nadalje ravnatelja družbe Čiro Kamenarovič in Alfred Krstelj; vpisali pa so se člani upravnega sveta Stevan Karamata, generalni direktor Jadransko-Podunavske banke (Beograd) in Milivoj Šičarevič, direktor Jadransko-Podunavske banke (Beograd), oba v Ljubljani, in prokurist te filiale Ciril Vrhovec v Kranju. L j u b 1 j a n a, dne 11. januarja 1926. 124. Sedež: Kranj. Besedilo firme: Strojno ključavničarsko podjetje, družba z o. z. v Kranju: Po' sklepu občnega zbora z dne 16. novembra 1925. se je družba razdružila ter je prešla v likvidacijo. Besedilo likvidacijske firme: Strojno ključavničarsko podjetje, družba z o. z. v Kranju v likvidaciji. « Likvidatorja sta dosedanja poslovodji Ignacij Majnik in Josip šiška, ki zastopata in podpisujeta likvidacijsko firmo skupno. L j u b 1 j a n a, dne 22. decembra 1925. 125. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Jadransko-Podunavska banka, filiala Ljubljana: S sklepom občnega zbora z dne 11. maja 1924., odobrenim z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. maja 1924., VI. br. 3164. so se izpremenila pravila v §§ 2., 3., 5.. 6., 8., 12., 22., 27., 28. in 41. Delniška glavnica se je zvišala na 120,000.000 Din, razdeljenih na 1.200.000 delnic po 100 Din nominalne vrednosti, ki se glase na prinosnika. Ta delniška glavnica se sme zvišati s sklepom občnega zbora do 250,000.000 Din. Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno besedilo svoje ime po dva člana upravnega odbora • ali en član upravnega odbora in en član direkcije ali po dva člana direkcije ali en član upravnega odbora in en član direkcije z enim bančnim prokuristom. Prokuristi morajo postavljati pred svoj podpis dodatek «p. p.», ki označuje prokuro. Bančni direktorji, ki niso člani upravnega odbora, podpisujejo bančno firmo kot prokuristi. Bančne filiale ali agencije podpisujejo one osebe, ki jih pooblasti za to upravni odbor. Javni razglasi se objavljajo v uradnem listu na sedežu banke. Izbrisali so se člani upravnega sveta dr. Josip Ažman, Ante Bogdanovič, Albert Bonetič, dr. Milko Cingrija, Čiro Kamenarovič, prokuristi: ravnatelja za centralo in podružnice Čiro Kamenarovič in Alfred Krstelj, podravnatelja za centralo in podružnice Jernej Pinter in Dušan Rapo, prokuristi centrale in podružnic Dimitrije Bogojević, Petar Katič in Josip Skojič, namestnik dirigenta za to podružnico Alojzij Lenček in prokurist te podružnice Anton Petelin; vpisala pa sta se člana upravnega sveta Stevan Karamata, generalni direktor Jadransko-Podunavske banke (Beograd), in Milivoj Šičarevič, direktor Jadransko-Podunavske banke (Beograd), oba v Ljubljani. Ljubljana, dne 11. januarja 1926. 126. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Kolinska tovarna hranil, d. d.: Samostojna prokura se je podelila ravnatelju tovarne Franu Chvätalu, ki zastopa firmo po pravilih samostojno. L j u b 1 j a n a, dne 18. januarja 1926. 127. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Ing. Pavlin in dr., ptemogokopna družba z o. z.: Vpisal se je kot poslovodja družbenik dr. Friderik Lukan v Ljubljani; izbrisal pa se je poslovodja ing. Josip Pavlin, ker je odstopil. Ljubljana, dne 11. januarja 1926. 128. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Pipan & Cie., komercijelna družba z o. z. v Ljubljani: Izbrisal se je poslovodja Fran Perhavec. Ljubljana, dne 11. januarja 1926. 129. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija, d. d., Litija: S sklepom občnega zbora z dne 9. oktobra 1925., potrjenim z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne 22. decembra 1925., O. br. 2094/1, po pooblastitvi ministrstva za trgovino in industrijo z dne 20. novembra 1925., VI. št. 4553, so se izpremenila pravila v §§ 1- 3., 7., 8., 15.. 26., 27., 29., 31., 36. in 46. Besedilo firme odslej: Pražarna in kemična tovarna, d. d., Celje. Prvi odstavek § 3. (a^rb, c) se glasi odslej: «Namen družbe je praženje rud vseh vrst, pridobivanje, izdelavanje, predelavanje, uporabljanje in izkoriščanje žveplene kisline in drugih kemičnih produktov vseh vrst. Dalje trgovsko obratovanje s kemičnimi proizvodi in izdelki vseh vrst.» Upravni svet sestoji iz treh do enajstih članov. D j n b 1 j a n a, dne 18. januarja 1926. 130. Sedež: Ljubljana, Besedilo firme: Weissbacher, lesno-industrijska družba z-o. z.: Na izrednem občnem zboru z dne 29. decembra 1925. je bila sklenjena likvidacija družbe. Likvidacijska firma: Weissbacher, lesno-industrijska družba z o. z. v likvidaciji. ' Likvidator: Emil Tönnies, industrijec v Ljubljani. Zastopstvo in podpis firme: Likvidacijsko firmo zastopa likvidator samostojno in podpisuje zanjo tako. da postavlja pod njeno po komerkoli napisano, gtpmpiljirano ali natisnjeno besedilo svoj podpis. Ljubljana, dne 11. januarja 1926. 131. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Strausgitl dediči in drug. Obratni predmet: pekarstvo: Izstopila je družbonica Lidija Strausgitl. « Besedilo firme odslej: Strausgitl in drug. Pravico, zastopati družbo, ima odslej družbenik Oskar Dušan Strausgitl. Firma se podpisuje tako, da pristavlja družbenik Oskar Dušan Strausgitl njenemu natisnjenemu, napisanemu ali odtisnjenemu besedilu svojeročno svoj podpis. Maribor, dne 4. februarja 1926. 132. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Štajerska industrijska družba z o. z.: Po sklepu občnega zbora z dne 12. januarja 1926. se je družba razdražila ter je prešla v likvidacijo. Besedilo likvidacijske firme: Štajerska industrijska družba z o. z. v likvidaciji. Likvidator: Ing. Walter Mach v Mariboru. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo tako, da pristavlja njenemu besedilu svoj podpis. Maribor, dne 4. febraarja 1926. 133. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Vesnaver & Ribarič, lesna industrija. Obratni predmet: trgovina z lesom in lesnoindustrijskimi izdelki: Družba se je razdružila ter je prešla v likvidacijo. Besedilo likvidacijske firme: Vesnaver & Ribarič, lesna industrija v likvidaciji. Likvidator: Simon Ribarič. Za zastopanje je upravičen likvidator Simon Ribarič. Firma se podpisuje tako, da pristavlja likvidator njenemu napisanemu, natisnjenemu ali štampiljira-nemu besedilu svoje ime. M a r i b o r. dne 28. januarja 1926. ni. Izbrisale so se nastopne firme: 134. Sedež: Kočevje, Besedilo firme: V. & F. Heinrihar, lesna industrija. Družbena oblika: javna trgovska družba: Ker je likvidacija izvršena. Obrat je prestal dne 1. januarja 1926. Knjige hrani Vinko Heinrihar, trgovec na Trati pri Škofji Loki. Novo mesto, dne 10. februarja 1926. 135. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Frkovič i drug: Ker se je podružnica opustila. Ljubljana, dne 18. januarja 1926. 136. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Koroška gospodarska družba za •‘skup in prodajo, družba z omejeno zavezo v Ljub-ia-ni v likvidaciji: Ker je likvidacija končana. Ljubljana, dne 18. januarja 1926. B. Vpisi v zadružni register. 1^'Pisali sta se nastopni zadrugi: 137. Sedež: Dolnja Lendava. Besedilo firme: Agrarna zajednica za Dolnjo Lendavo, Tri mlini in Dolnje Lendavske gorice, registrirana zadruga z neomejeno zavezo. Obratni predmet: Zajednica olajšuje z zadružnim in vzajemnim delom in z zahtevami članov njih naseljevanje, izboljšuje njih kulturno in ekonomsko stanje, posebno pa si prizadeva, da bi se čim pravilneje, brže, laže in uspešneje izvedli načrti agrarne reforme in likvidirali imovinski odnošaji kakor tudi obveze, nastale med državo in člani z izvajanjem agrarne reforme. • Zadružna pogodba (štatut) z dne 18. januarja 1926. Opravilni delež znaša 100 Din ter se mora plačati ob pristopu, če pa načelništvo dovoli, tudi v mesečnih obrokih po 25 Din. Oznanila se izvršujejo z nabitkom a- poslovnem lokalu. Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: Štefan Tomaž, poljedelec v Dolnje-lendavskih goricah (predsednik); Štefan Kiihar, poljedelec v Treh mlinih (podpredsednik); Franc Sobočan, posestnk v Dolnji Lendavi; Sander Kutaš, posestnik v Treh mlinih; Franc Vuk, posestnik v Dolnjelendavskih goricah. Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo. Firmo podpisujeta skupno predsednik in podpredsednik načelništva ali eden od njiju in en član načelništva tako. da postavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo svojeročno svoje ime. M a ribo r, dne 18. februarja 1926. 138. Sedež: Škofja vas. Besedilo firme: Zadružna elektrarna za Škofjo vas in šmarjeto, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga dobavlja članom električni tok na skupni račun in skupno nevarnost, da s tem pospešuje njih gospodarstvo, in sicer ga nabavlja iz tuje ali iz lastne elektrarne, izvaja za člane potrebne instalacije ter jim dobavlja svetiljke, stroje in druge predmete, spadajoče v to stroko in potrebne za razsvetljavo in pogon. Zadružna pogodba z dne 30. januarja 1926. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega enkratnim zneskom. Oznanila zadruge, razen vabil na občne zbore, se morajo nabiti v zadružni pisarni, nadalje razglasiti na način, ki je v kraju običajen, ali v časopisju, ki ga za to določi načelništvo. Načelništvo sestoji iz načelnika, načelnikovega namestnika in treh članov; člani načelništva so: Lenart Cank, posestnik v Škofji vasi št. 15 (načelnik); Josip Kožuh, posestnik v Škofji vasi št. 19 (načelnikov namestnik); Franc Kotnik, posestnik v Šmar-jeti št. 7, Ivan Okorn, posestnik v Škofji vasi št. 18, in Florijan Vrečko, posestnik v Škofji vasi št. 21 (člani načelništva). Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo. Za zadrugo podpisujeta po dva člana načelništva tako, da postavljata pod njeno napisano ali odtisnjeno besedilo svojeročno svoje ime. Celje, dne 10. febraarja 1926. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 139. Posojilnica za Bled in okolico, registrovani zadruga z neomejeno zavezo na Bledu: Izbrisal se je član načelništva Ivan Majer; vpisal pa se je član načelništva Ivan Kenda, veleposestnik na Bledu. L j u b 1 j a n a, dne 23. januarja 1926. 140. Gospodarska preskrbovalnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani: Po sklepu občnega zbora z dne 8. junija 1925. se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelništva Franc Majcen, Janko Žagar in Milan Cimerman. Likvidacijska firma: Gospodarska preskrbovalnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidacijsko firmo podpisuje likvidator Franc Majcen skupno s še enim izmed likvidatorjev. L j u b 1 j a n a, dne 23. januarja 1926. 141. Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisali so se člani upravnega odbora Karel Urbančič, Miro Luznar, Franc Rehberger in Viktor Bischof; vpisali pa so se člani upravnega odbora Maks Lilleg, višji davčni upravitelj v p. v Ljubljani, Slomškova ulica št. 14; Josip Skalar, računski rav- natelj v Ljubljani. Resljeva cesta št. 13; Anton Adamič, višji davčni upravitelj pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, in Leopold Primožič, višji sodni oficial v Ljubljani. Ljubljana, dne 23. januarja 1926. 142. Vzajemna pomoč, posojilna in gospodarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Ivan Mikuž; vpisal pa se je kooptirani član načelništva Vekoslav Mlekuž. učitelj v Ljubljani. Kapiteljska ulica št. 5. L j u b 1 j a na, dne 31. januarja 1926. 143. Posojilnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejenim poroštvom: Zadruga temelji odslej na zadružnih pravilih, v celoti izpremenjenih po sklepu občnega zbora z dne 20. decembra 1925. Obratni predmet: Zadruga a) daje članom na up denarna sredstva ter na ta način pospešuje njih gospodarstvo. b) izvršuje denarna in kreditna opravila. Deleži so opravilni in glavni. Opravilni delež znaša 100 Din. glavni delež pa 1000 Din; deleži se morajo plačati v gotovini. Vsak zadružnik jamči s svojimi deleži in pa še z njih enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabitkom naznanila v pisarni zadruge ter v enem izmed slovenskih časnikov, izhajajočih v Mariboru. Načelništvo (odbor) sestoji iz sedmih zadružnikov. Firma se podpisuje tako, da pristavljata njenemu popolnemu besedilu po dva člana načelništva. (odbornika) svojeročno svoj podpis. Maribor, dne 11. februarja 1926. 144. Ljudska hranilnica in posojilnica v Moravčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Franc Pfajfar; vpisal pa se je kooptirani član načelništva Franc Sušnik, kaplan v Moravčah. Ljubljana, dne 31. januarja 1926. III. Izbrisale so se nastopne zadruge: 145. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga na Dobrovi pri Ljubljani, r. z. z o. z. v likvidaciji: Ker je likvidacija končana. Ljubljana, dne 31. januarja 1926. 146. Prekmurska gospodarska zadruga — Muran-tuli gazdasagi szövetkezet, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Dolnji Lendavi: Ker je konkurz po § 189. k. z. končan. Maribor, dne 4. februarja 1926. 147. Osrednja zadruga lesnih producentov in lesnih trgovcev za Slovenijo, r. z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani: Ker je likvidacija končana. Ljubljana, dne 9. februarja 1926. G. D. br. 998. 444 3—2 Razglas licitacije. Nabava obrazcev za poštnohranilnični promet. Generalna direkcija poštne hranilnice v Beogradu razpisuje s tem na podstavi odobritve gospoda ministra za pošto in telegraf br. 998 z dne 18. februarja 1926. in po členih 86. a do 105. a zakona o državnem računovodstvu javno ofertno licitacijo za nabavo obrazcev za poštnohranilnični promet, ki se bo vršila dne 8. aprila 1926. ob 11. uri v pisarni njenega inšpektorata v Beogradu (palača «Moskva»). Razločno in čitno spisane ponudbe morajo biti opremljene s kolkom za 100 Din in oddane v zapečatenem zavitku z napisom: «Ponudba N. N.a za tiskanje poštnohranilničnih obrazcev». V ponudbi morajo biti označene cene za vsako vrsto obrazcev posebe in za vse obrazce skupaj s številkami in z besedami; tudi se mora priložiti vzorec papirja za vsak obrazec. Licitacije se lahko udeleži vsakdo, ki izpolni pogoje, postavljene v členu 13., točki 6.), pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu. Kavcijo, ki znaša za naše državljane 5 %, za inozemce pa 10 % skupne zahtevane vsote, je treba proti reverzu položiti ali poslati najkesneje na dan licitacije do 10. ure blagajni poštne štedionice v j stavi lokalnih ali mednarodnih (zveznih) tarif, koli-Beogradu. Po tem roku se kavcije ne bodo veh spre- i kor se morejo te uporabljati, jemale. i Ponudbe je treba predložiti inspektoratu gene-! 4) PlačevanJe voznlne (člen 12‘ in' k-)‘ ralne direkcije poštne štedionice v Beogradu naj-kesneje do dne 8. aprila 1926., in sicer do 11. ure. Po tem roku se ponudbe ne bodo več sprejemale. Kdor pošlje ponudbo po pošti in se ne namerja udeležiti licitacije sam osebno ali po pooblaščenem zastopniku, mora v ponudbi izrečno navesti, da so mu znani vzorci obrazcev in pogoji in da pristaja nanje. Brez tega odstavka se take ponudbe ne vzamejo v oceno. Prav tako se ne bodo vpoštevale brzojavne ponudbe in pismene ponudbe, ki so nedoločene glede cen ali obsezajo izpremembo predpisanih pogojev. Podrobnejši pogoji in vzorci obrazcev so interesentom na vpogled vsak delavnik od 9. do 12. ure v pisarni podpisanega inspektorata in pri direkcijah podružnic poštne hranilnice v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Iz pisarne inspektorata generalne direkcije poštne štedionice v Beogradu, dne 27. februarja 1926. Generalni direktor: dr. Nedeljkovič s. r. Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami češkoslovaških železnic na eni in postajami kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani v prevozu: a) skozi Avstrijo, b) skozi Madžarsko, c) skozi Avstrijo in Madžarsko, č) skozi Madžarsko in Avstrijo.* Obče reglementarne odredbe. Blago, mrliči in žive živali se prevažajo izza dne 1. marca 1926. na podstavi mednarodne konvencije (m. k.) za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi izpremembami in dodatki kakor tudi z enotnimi dodatnimi odredbami, kolikor niso določeni v naslednjih točkah odstopki. II. Posebne reglementarne odredbe. 1.) Predmeti, izključeni od vožnje (člen 3. m. k.). Predmeti, navedeni v § 1., odstavku 2. (2), izvr-šitvenih odredb mednarodne konvencije, se sprejemajo v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi, če je jamstvo železnice za izgubo ali manjek omejeno na 10 zlatih frankov za 1 kg.** . 2.) Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.). a) Tovorni listi morajo biti izpolnjeni v državnem jeziku predajne države. Pošiljatelj mora priložiti po § 2. carinskih odredb člena 6. mednarodne konvencije prevod v francoskem ali nemškem jeziku. b) Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu prevozni pot in zato označiti mejne prehodne postaje od ene države do druge. Če je predpisal pošiljatelj za del prevoznega pota uporabo zvezne tarife, so za mejne postaje odločilni predpisi predpisane tarife. c) Brzovozno blago se sprejema na pošiljateljevo zahtevo v pospešeno brzo vožnjo po internih tarifnih odredbah predajne države. Pošiljatelj ne sme zahtevati, da bi se prepreljala brzovozna pošiljka samo na enem delu prevoznega pota pospešeno brzovozno. č) Navedbe v tovornem listu in izjave pošiljateljeve morajo biti spisane v latinici. 3.) Računanje voznine (člen 11. m. k.). Voznina in ostale pristojbine se izračunavajo za prevozni pot, ki ga je predpisal pošiljatelj, na pod- Delne frankature so dopuščene samo do meje (mejne postaje) predajne države ali pa do nadaljnje državne meje (mejne postaje). Če je predpisal pošiljatelj uporabo direktne zvezne tarife, je dopuščena delna frankatura samo do one prehodne postaje ali od nje, kjer se predpisana zvezna tarifa začenja ali končuje. Vnaprejšnje plačilo voznine v izvestnem znesku ni dopuščeno. 5.) Povzetja (člen 13. m. k.).* Povzetja in predjemi se dopuščajo samo v valuti predajne države. 6.) Dostavni roki (člen 14. m. k.). Reglementarnim dostavnim rokom se dodajajo dopolnilni roki udeleženih železnic. 7.) Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).* Zavarovanje dostavnega roka je dopuščeno samo v valuti predajne države. Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka znaša %0/oo deklariranega zneska od vsakih načetih 10 km. Odredbe o privatnih vozovih. 1) Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrstiteljeva ali ki jih je uvrstitelj najel od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo. Taki vozovi so: a) kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki); b) drugi vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga. O uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere, vozovje naj se uvrste. Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so odrejeni. 2) Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi, predpisanimi za prevažanje blaga. 3) Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstitelj. Toda glej točki 4) in 5). Uvrstitelj mora razpolagati s praznim privatnim Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove. Odškodninske zahteve sme uveljavljati same uvrstitelj voza, in sicer samo pri domicilni železnici. 9) Katero blago se sme prevažati v privatnik vozovih, odreja predajna železnica. V ostalih privatnih vozovih se smejo prevažati: vino, sadje, presno vštevši južno sadje), kisline, če je dopuščen njih prevoz y kotelnik vozovih, klobase, tudi prekajene, konji in mule, maslo, margarin, rastlinska mast in kokosove maslo, meso, presno, in presne zaklane živali, rudninska voda, tudi umetna, in pitna slana voda, mleko, pohištvo iz upognjenega lesa, perutnina, živa, pivo in rabljeni prazni sodi za pivo, zelenjad, presna, ribe in voda za prevažanje rib, sir, steklo in stekleno blago, sladne tropine, vlažne, • špirit in prekuhano žganje v steklenicah, popolnoma grenko. 10) Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno pri pošiljkah praznih privatnih voz. 11) Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-njati s povzetji in tudi ne s predjemi; vendar pa ima železnica pravico, obremenjati pošiljke praznih privatnih voz z voznino, postranskimi pristojbinami in izdatki v gotovini kakor tudi s povzetji. 12) Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah udeleženih železnic brezplačno ali pa po znižani voznini, če se izpolnijo ti-le pogoji: a) V razpredelku tovornega lista «Vsebina» se mora označiti, da je voz «prazen», in vzrok, zakaj se prevaža prazen. b) Pošiljatelj mora navesti v tovornem listu znak lastnine, številko in domicilno postajo voza. . i c) Če želi pošiljatelj, da bi se prepeljal prazen privatni voz brezplačno ali pa po znižani voznini, mora predpisati v tovornem listu «brezplačen prevoz» ali pa «prevoz po znižani voznini». 13) Prazni privatni vozovi se smejo predajati v vozom s tovornim listom, ki ga mora podpisati kot j prevoz samo sporovozno. pošiljatelj in poslati oni postaji, ki naj izvrši nje- j 14) Posluževati posebne priprave v privatnih vozo- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. marca 1926., št. 49. (XIV. — 1926.) — S tem tarifnim obvestilom se razveljavljajo prejšnje tarifne odredbe o tem prometu, ki so veljale izza dne 1. aprila 1923. (Uradni list z dne 10. aprila 1923., št. 155/34). X ** l zlati frank — —- dolarjev Združenih ameriških držav. govo razpolago. 4) Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen voz, mora predati predajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvrstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu. Te izjave ni treba, če preda na, namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve. Dokler se vrši ta transport, nima uvrstitelj pravice, razpolagati z vozom. Pošiljatelj ima pravico do vseh razpolag, določenih v členu 15. m. k., kolikor so dopuščena po tej tarifi. 5) Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji odredbe v točki 4), prvem odstavku. 6) Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstitelj drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic. Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstitelj drugače še pred potekom tega roka. Te odredbe se ne uporabljajo na vozove, ki so na privatnih tirih. 7) Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je prekoračil dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica izključno po odredbah členov 40. (1), (2) in 41. m. k. Če se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne odgovarja za njegov zakesneli povratek. 8) Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ah za izgubo njegovih delov jamči železnica po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico. * Če je treba povzetja ali zavarovani znesek pre-računiti, se izvrši to po uradnem železniškem tečaju, ki velja na oni dan. vih (hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik. 15) Drugače pa veljajo poleg odredb te tarife predpisi o izračunavanju voznine udeleženih železnic. Seznamek mejnih prehodnih postaj. a) Češkoslovaško -avstrijske mejne p r e h o d n e «p o s t a j e: Češkoslovaške: Horni Dvorište Českč Velenice Slavonice C. S. D. Satov Hevlin nad Dyji Novosedly-Dmoholec Bfeclav Devinska Nova Ves Avstrijske: Summerau Gmünd Zlabings Unterretzbach Laa a. d. Thaya Wildendürnbach Bernhardsthal Marchegg Bratislava Petržalka Avstrijsko-madžarske mejne hodne postaje: p r e Avstrijske: Nickelsdorf Mogersdorf Loipersbach-Schattendorf Baumgarten Pamhagen Madžarske: Hegyeshalom Szentgotthärd Ägfalva . Sopron Gy. S. E. V. Mexicöpuszta c) Češkoslovaško-madžarske mejne prehodne postaje: Češkoslovaške: Madžarske: Nove Komarno Parkän-Nana Šahy* Lučenec* Rad’ovc e Siač j Tornala J Turna pri Moldave Čana Slovenske Nove mesto Čop Komarom Szob Dregelypalänk* Ipolytarnöcz* Somosköüjfalu Bänreve Tornanađaska Hidasnemeti . Sätoraljaüjhely Zähony Otvorjena samo za prehod vozovnih tovorov. d) Avstrijsko-jugoslovanske mejne prehodne postaje: Avstrijske: Jugoslovanske: Rosenbach Jesenice Bleiburg Prevalje Lavamünd Dravograd-Meža Spielfeld-Strass Št. Rj Rađkersburg Gornja Radgona e) Madžarsko-jugoslovanske mejne prehodne postaje; Madžarske: Jugoslovanske; Uavklhäza Kotormäny** Hodoš** Redics** Donja Lendava** Murakeresztiir Kotoriba Gyekenyes Drnje na Dravi Bares Lukač Drävahid** Moskovci-Drava** Drävaszabolcs** Donji-Miholjac** Beremend* Beli Manastir* Magyarböly Beli Manastir- Herczegszäntö** Bački Breg** Gara** Ridjica**. Ölegyen** Ridjica** Csikeria** Subotica** Kelebia Subotica Röszke Horgoš öszentivan-üjszentivan** Djala** Szöreg Banat. Arandjelovo generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 18. februarja 1926.; K. O. br. 567/26. 117* Tarifno obvestilo o prometu potnikov in prtljage med Srednjo Evropo in Orientom.*** stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 16. marca 1926. do dne 15. aprila 1926., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 8. marca 1926. Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r. Št 5612/ref. X. a. 478 Objava o določitvi mnogokratnika za mesec februar 1926. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne 31. oktobra 1922., št. 365/113, za mesec februar 192 6. mnogokratnik 9*13 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski vrednosti. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. marca 1926. Št. 1851/2—1926. 443 Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine tinjske (Tinje) se bo oddajala na javni dražbi v zakup do dne 31. maja 1932. Dražba se bo vršila v četrtek dne 6. maja 1 9 2 6. na uradni dan v Slovenski Bistrici ob dvanajstih. V Mariboru, dne 2. marca 1926. Sreski poglavar v Mariboru, desni breg: Poljanec s. r. Z veljavnostjo izza dne 15. februarja 1926. je otvorjen direkten promet potnikov in prtljage med Xemöijo, Češkoslovaško, Avstrijo in Madžarsko (Srednjo Evropo) na eni strani in Bolgarijo in orient-skimi železnicami v tranzitu skozi Poljsko in Romunijo via Constanta ob Črnem morju na drugi strani. V tem prometu so določeni čez naše proge trije prehodi za Caribrod, in sicer: Kelebija, Jesenice in Št. Ilj. Cene vseh udeleženih držav za vožnjo v tem prometu so izražene v dolarjih. Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, «tne 23. februarja 1926.; K. O. br. 1877. Razne objave. Vabilo na XXVII. redni občni zbor Splošnega kreditnega društva v Ljubljani, !*• Z« Z O« Z« 9 ki bo v zadružnih prostorih v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5, v petek dne 19. marca 1926. ob enajstih. Dnevni red: Št 63.562—26. 477 Razpis zdravniške službe. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje mesto železniškega zdravnika v Radovljici. Rok za vložitev prošenj do dne 2 0. marca 192 6. 1. ) Poročilo upravnega sveta. 2. ) Predložitev letnega zaključka in bilance za leto 1925. 3. ) Poročilo nadzorništva. 4. ) Čitanje revizijskega poročila in ukrepi zbog njega. 5. ) Volitev upravnega sveta pa § 14. pravil. 6. ) Volitev nadzorništva po § 30. pravil. 7. ) Predlogi in nasveti. 469 Delnice je treba položiti vsaj do dne 20. marca 1926. pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. V Ljubljani, dne 11. marca 1926. Upravni svet. Vabilo na IV., odnosno IX. redni občni zbor, • ki ga bo imela Trgovska banka, 482 d. d. v Ljubljani, dne 2 6. m a r c a 19 2 6. ob pol petnajstih v bančnih prostorih v Ljubljani, Dunajska cesta št. 4. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1925. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta o računskem zaključku in podelitev absolutorija. 3. ) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. ) Volitev nadzorstvenega sveta. 5. ) Slučajnosti. * * * Po § 16. družbenih pravil upravičuje posest 25 delnic do enega glasu. Več delničarjev, ki imajo manj nego 25 delnic, lahko izbere izmed sebe skupnega zastopnika, ki se sme udeležiti občnega zbora, ako zastopa najmanj 25 delnic. Pravico glasovanja imajo delničarji, ki zaleže pri blagajni našega zavoda v Ljubljani ali pa pri naših podružnicah navedeno število delnic najkesneje šest dni pred občnim zborom. Upravni svet. 447 Vabilo na II. občni zbor, ki ga bo imelo Kreditno društvo Mestne hranilnice v Ptuju dne 2 7. marca 192 6. ob osemnajstih v uradnih prostorih Mestne hranilnice v Ptuju. Dnevni red: 1. ) Predsednikovo poročilo o bilanci zali. upravno leto 1925. 2. ) Poročilo računskih preglednikov. 3. ) Odobritev bilance. 4. ) Žrebanje dveh odbornikov. 5. ) Volitev: a) dveh odbornikov in dveh namestnikov; b) dveh preglednikov računov in enega namestnika. 6. ) Slučajnosti. * * * Izpisek iz pravil: Po pravilih sklican občni zbor je sklepčen, če je navzočnih vsaj 20 članov. Ce se pa to število ne doseže, se vrši pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki sklepa ne glede na- število udeležencev. V Ptuju, dne 4. marca 1926. Anton Brenčič s. r., predsednik. Podrobne informacije pri sanitetnem šefu direk-cije. drju. Tičarju v Ljubljani, Celovška cesta št. 4. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, dne 3. marca 1926. Št. R U 265/13—39. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov v Novih selih. Načrt o nadrobni razdelbi parcel, ležečih v kata-stralni občini Banjiloki in vpisanih v vi. št. 81 iste katastralne občine, bo na podstavi § 96. zakona z ^Qe 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta ^>8.. od dne 16. marc^ 1926. do vštetega dne 30ega ^rca 1926. pri županstvu v Novih selih razgrnjen 'a "Vpogled vsem udeležencem. ~ Qbmejitev načrta s kolci na mestu samem se je 26 Svršila. ^ačrt bo pojasnjeval agrarni komisar dne 16ega istotjß1926' v ^aSU 0<* sedemna.istih do osemnajstih Tn . se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene Otvorjena samo za prevoz kamenja. A sodaj ni otvorjena. *** «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. marca 1926., št. 49. (XIY. — 1926.) Občni zbor sklepa veljavno, in sicer z nadpolo-vično večino glasov, če je zastopan najmanj deseti del kapitala, vplačanega v zadružnih deležih; ob enakosti glasov odloča predsednik. Upravni svet. 460 Vabilo na V. redni občni zbor, ki ga bo imela d. d. «Salus» v Ljubljani, v družbeni pisarni v Ljubljani na Aleksandrovi cesti št. 10/1. v petek dne 2 6. m a r c a 1 9 2 6. ob 15. uri. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta. 2. ) Predložitev letnega zaključka in bilance za leto 1925. 3. ) Poročilo nadzorništva. 4. ) Razdelitev čistega dobička za leto 1925. in podelitev absolutorija upravnemu svetu. 5. ) Nadomestna volitev v upravni in nadzorstveni svet. 6. ) Eventualia (predlogi in nasveti). * * * Opazka. Občni zbor je sklepčen po § 19. naših piavil, če je zastopana po prvem njegovem sklicu na njem vsaj četrtina delniške glavnice. Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu. Vabilo na 53. letno redno glavno skupščino, ki jo bo imela Dolnje Lendavska hranilnica, d. d. v Dolnji Lendavi, dne 2 7. marca 192 6. ob štirinajstih v svoji posvetovalni dvorani. Dnevni red: 1. ) Volitev dveh overo vatel jev zapisnika. 2. ) Poročilo ravnateljstva in nadzorništva, predložitev sklepnih računov in sklepanje o razdelitvi čistega dobička za leto 1925. 3. ) Sklepanje o podelitvi absolutorija za leto 1925. 4. ) Sklepanje glede zvišbe osnovne glavnice od 250.000 Din na 1,000.000 Din. 5. ) Izprememba § 2. osnovnih pravil glede zvišbe osnovne glavnice. 6. ) Volitev enega člana ravnateljstva. 6.) Slučajni predlogi. 457 $ * $ . Račun bilance z dne 31. decembra 1925.: Aktiva: gotovina 190.620-53 Din; hipotekarna posojila 286.892-39 Din; menice 318.799-25 Din; kratkoročna posojila 2,173.107 Din; tekoči račun 2,313.31248 Din; posojila na poroke 13.620-25 Din; posojila na tedenska odplačila 13.136-75 Din; hiša 16.250 Din; vrednostni papirji 201.164-75 Din; ostala aktiva 128.103-93 Din — skupaj 5,655.007-03 Din. -Pasiva: osnovna glavnica 250.000 Din; rezervni fond 100.000 Din; pokojninski fond 25.000 Din; hranilne vloge 3,699.835-45 Din; vloge v tekočem računu 610.823-12 Din; upniki 818.856-02 Din; cedirana hipotekarna posojila 19.382-32 Din; nedvignjena dividenda 14.933-75 Din; tranzitne postavke 51.569 Din 67 p; ostala pasiva 7942-61 Din; čisti dobiček: prenos iz leta 1924. 1722-97 Din, čisti dobiček v tem letu 54.851-12 Din = 56.574-09 Din — skupaj 5,655.007-03 Din. „ Ravnateljstvo. To bilanco smo vzporedili z glavno knjigo in pomožnimi knjigami Dolnje Lendavske hranilnice, d. d., in smo ugotovili, da je v vsakem oziru pravilna in da se ujema z dejanskim stanjem. Nadzorništvo. Izpisek iz družbenih pravil: § 43.: Posvetovalno in volilno pravico more imeti vsak delničar, tudi žene; zahteva pa se za izvrševanje te piavice, da se prepiše delničarjeva delnica na njegovo ime v društvenih knjigah štiri tedne pred občnim zborom. 475 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela Delniška stavbinska družba «Union» v Ljubljani dne 2 9. marca 1926. ob šestnajstih v Srebrni dvorani Grand hotela «Union» v Ljubljani. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za leto 1925. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. ) Dovolitev nagrad članom nadzorstvenega sveta. 5. ) Volitev petih članov in dveh namestnikov nadzorstvenega sveta. 6. ) Slučajnosti. * * * Delničarji morajo naznaniti eventualne predloge vsaj osem dni pred občnim zborom, najkesneje dne 20. marca 1926., predsedništvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora. Delničarji, ki hočejo izvrševati volilno pravico, morajo položiti pet dni pred občnim zborom, najkesneje dne 23. marca 1926., delnice v pisarni Grand hotela «Union» v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 1. V Ljubljani, dne 8. marca 1926. Upravni svet. 440 3-3 Poziv upnikom. Čevljarska gospodarska zadruga v L j u b n e m, r. z. z o. z. v likvidaciji, pozivlje po § 40. zadružnega zakona svoje upnike, naj ji priglase morebitne terjatve. Josip Ambrožič s. r., likvidator. 481 Izjava. Izgubil sem imatrikulacijsko izpričevalo letnika 1919. tehnične fakultete v Ljubljani, glaseče se na ime: Otmar Ravtar, rodom iz Planine pri Sevnici. Proglašam ga za neveljavno. Otmar Ravtar s. r. 480 Računski zaključek Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. Aktiva. Čista bilanca po stanju z Din p Din p ! 1. Gotovina: ! a) blagajna 215.057 05 b) žirovni račun pri Narodni banki . . . 51.891 85 c) račun pri poštni hranilnici 24.922 01 291.870 911 2. Valute 36.201 23 3. Menice v portfelju 107.124 55 4. Vrednostni papirji 560.470 25 j 5. Kuponi 20.612 03 6. Dolžniki v tekočem računu: a) denarni zavodi 15,160.149 21 b) dolžniki, kriti z intabulacijo in menicami 14,408.456 — c) dolžniki, kriti z menicami in Žiri . . 11,843.740 — č) dožniki z raznimi kritji 3,295.882 51 44,708.227 72 7. Komunalna posojila 784.374 81 8. Hipotekarna posojila 119.180 43 9. Inventar 35.115 — 10. Ostala aktiva 1.046 02 11. Naložbe rezervnih skladov 333.466 45 12. Dolžniki za prevzete garancije 2,315.680 46,997.689 40 ! S I dne 31. decembra 1925. Pasiva. Din P Din P 1. Delniška glavnica: • 5,000.000 50.000 delnic ä nom. Din 100— .... 2. Rezervni fondi: a) posebni rezervni sklad za izgube iz hipotekarne kupčije 11.201 10 b) posebni rezervni sklad za kupčije s komunalnimi posojili 134.874 85 c) posebni rezervni sklad za upravne stroške 5.330 20 č) posebni rezervni sklad za kurzne dife- renče 45.405 — d) splošni rezervni sklad 99.409 99 ej statutarni rezervni sklad 37.245 31 333.466 45 j 3. Vloge na hranilnih knjižicah: a) nevezane vloge 2,653.059 18 b) vezane vloge 1,847.023 63 4.500.082 78 4. Vloge na tekočih računih: 1 a) nevezane vloge . 20,484.818 09 b) vezane vloge 15,024. i 08 — 35,508.020 09 i 5. 41/3°/one komunalne zadolžnice: 1 a) neizžrebane, v prometu 762.000 — b) izžrebane, še ne vnovčene 170.768 12 932.768 12 j 6. 41/.%rli zastavni listi: a) neizžrebani, v prometu 116.950 n b) izžrebani, še ne vnovčeni 12.051 12 129.001 12 7. Ostala pasiva 45.569 33 8. Čisti dobiček: a) prenos dobička iz leta 1924 9.929 99 b) dobiček v letu 1925 537.945 52 547,875 51 9. Upniki za prevzete garancije 2,315.680 — 46,997.689 40 Izguba. Račun izgube in dobičku z dne 31. decembra 1925. Din P Din P 1. Obresti: a) vlog na hranilne knjižice 267.489 40 b) vlog na tekočih računih 2,547.750 03 2,815.239 43 2. Kuponi: a) 4,/20/0nih zastavnih listov 5.396 62 b) 4‘/a,/onih komunalnih zadolžnic . . . 35.804 81 41.201 43 3. Plače 634.589 16 4. Upravni stroški 112.793 88 5. 457.606 99 6. Odpis inventarja 5.576 —" 7. Čisti dobiček (vštevši prenos iz leta 1924. Din 9929-99) 547.875 51 4,614.882 40 1 V Ljubljani, dne 31. decembra 1925. 1. 2. 3. 4. 5. 6. Obresti: a) vrednostnih papirjev........ b) menic....................... c) tekočih računov............. č) 4V2,/onih komunalnih posojil . d) 41/20/0nih hipotekarnih posojil . Provizije......................... Dobiček od efektov................ Dobiček od valut in deviz. . . . Razni dohodki..................... Prenos dobička iz leta 1924.. . . S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet: lvan Mikuž s. r., ravnatelj. Matija Zamida s. r., predsednik. Alojzij Pegan s. r. Rudolf Vodeb s. r. Franc Pretnar s. r. Dr. Vilko Maurer s. r. Dobiček. Din p Din P 48.877 92 27.425 05 3,208.120 61 32.506 76 5.275 22 3,322.205 56 1,160.106 16 67.492 27 51.005 21 4.143 21 1 9.929 99 II 1 4,614.882 40 B 1 Josip Jeretina s. r., knjigovodja. Objava. Po sklepu 4. rednega občnega zbora z dne 24. februarja 1926. bo izplačevala Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani za leto 1925. 80/0no dividendo, t. j. Din 8‘—, za delnico na kupon št. 4, ki se vnovčuje izza dne 2 5. februarja 1.1. pri blagajni zavoda v Ljubljani. ^ ravni svet V Ljubljani, dne 25. februarja 1926. _____________________________________________________________* Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.