V Lfnbljant, nedelja tfn« ff. septembra «921 Petmmetna itev. SO PWT • 2 K iskal« •» « BtiUM M(OMM .. MO K at HNd anali« 980 a a* IMMMIH , . 600 s mart n vaak oubvUHm •tolp« (H mi) . tK «aB oglasi d« SO oua (tolpe* (H ara) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urodnlitvti tttoUmwSHN|l •t« Današnjo Številka obsega dvanajst strani in stane dve kronL LJubljana, 0. septembra. Madžarske čete zasedle Dunajsko - Novomesfo Ljubljanske nadomestne občinske volitve eo i odlokom ministrstva notranjih zadev odložene. Istočasno je ministrstvo odredilo, da se naj takoj tzvrSI volitev župana. S svojim odlokom je notranje minl-«trstvo razčistilo vprašanje, ki je bilo »e ves mesec predmet živahnih političnih diskusij ln polemik. Pristavljamo takoj, da je stališče, ki ga je končno tavzelo, po naSem prepričanju edino pravilno. V Ljubljani Je bilo anuliranih v smislu zakona o zaščiti države šest komunističnih mandatov, izgubila pa le ivojo veljavnost tudi cela komunistična lista, iz katere bi sicer po načelu proporčnega sistema bilo po redu vzeti namestnike za izpraznjena mesta. Da se z mandati anulira tudi cela lista lo-lične politične skupine, je ekscepcij> nalen slučaj, ki ga volilni red sploh ne predvideva. Zato ne vsebuje nobenega predpisa, kaj se naj v tem slučaju zgodi. Ako bi bil postal občinski odbjr vsled Števila razveljavljenih mandatov nesklepčen, je jasno, da bi ga trebalo razpustiti in izvrišiti nove volitve. Praktično in politično pogrešeno je to sredstvo takrat, kadar število anulna-tdh mandatov ne more vplivati na 1o-lazmožnost občinskega zastopstva. Pravno nemogoče (ker volilni red no dajo nobene možnosti) in načelno izključeno (ker se protivi duhu in smislu proporca) pa je, da bi se oddalo anulirane mandate z nadomestnimi volitr vamL Demokratska stranka je že opetova-ne Imela priliko zavzeti v tem vprašanju svoje stališče. Spominjamo na dejstvo, da se svoj čas, ko je Protič - Ko-roSčev kabinet razveljavil v Zagrebu komunistične mandate (klerikalci »e takrat niso nič razburjali!), demokrati v znak protesta niso udeležili nadomestnih volitev. Naravno je, da je do-mokratska stranka takoj, ko je za-mala, da se nameravajo v LJubljani in drugod razpisati nadomestne volitve, sredi avgusta, vložila ugovor. Poslanec dr. žerjav je v posebni pismeni vlogi na vlado poudaril pravno nedo-pustnoet nadomestnih volitev, istočasno pa je urgiral, naj se v Ljubljani takoj izvrši volitev župana, ker je. ministrstvo s odlokom od 8. avgusta potrditev gosp. Peska odklonilo. Ugovor zaenkrat ni imel uspeha. Vlada je nadomestne volitve razpisala, glede volitve župana pa ee je postavila na stališče, da jo je odgoditi do Izvršene s popolnitve občinskega sveta češ, volilni red zahteva, da se moraj volitve župana udeležiti vsi občinski svetniki. Dotični predpis volilnega roda pa je zgolj policijskega značaja (statuira dolžnost občinskih svetnikov) to ne formalni predpogoj za izvršitev volltve, Ce o nepravem času dežuje, če vlak prepozno pride, če se v Za bukovju fantje stepejo — kdo je kriv? Seveda demokrati. Naravno je, da so razpl« nadomestnih volitev klerikalci, socijalisti in narodni socijalci složno naprtili _ demokratom. Peskov organ j" takrat ogorčeno protestiral proti postopanju, »ki bije v obrat pravnemu čutu požtenega človeka* in ki Ima edini namen, da demokrati »uzurpirajo dva dosedaj komunistična mandata*. Danes isti iist seveda z istim ogorčenjem protestira proti »demokratskim intrigam* ln jutri bo obtožil demokrat te, da so »preprečili* nadomestne volitve, ker se bojijo volilnega neuspeha. Nimamo nikake navade polemizirati z naivnimi ali pa otročje zlobnimi političnimi razpravami narodno - socialnih državnikov in tudi danes se omejimo le na konstatacijo. ki ilustrira politično resnost nasprotnikov. Kričanje opozicijonalnih listov, katerim seveda za stvar ni bilo nič, temveč samo za to, fla »ožigosajo* vlado kot »krSiteljico zakona* ter po načelu »piove governo ladro* prepričajo zopet enkrat svoje čitatelje, da so seveda tudi za to odgovorni demokrati in pa tehtni ugovori z demokratske strani so končno povzročili, da je ministrstvo izvršilo potrebno revizijo volilnega razpisa. Glavni cilj, za katerim smo demokrati neprestano stremeli, Je s tem dose-Jen: volitev župana se bo izvršila najkrajBem času in v mestni upravi bo končno nastalo redno stanje. Medtem pride volilni red v razpravo pri zakonodajnem odboru ln tam bo prilika, da se oopravljo nedostatki Dunaj, 10. septembra. Avstrijska vlada je medzavezniški komisiji generalov v Sopronju naznanila, da je zaradi napadov na orožniški postaji v Zagersdorfu in Ar:endorfu in zaradi ponovnih napadov na druge orož-nlške postaje, kakor tudi zaradi prepovedi, za varstvo Zapadne Madžarske prisiljena vporabljatl druge čete, avstrijsko orožni&tvo polagoma iz Zapadne Madžarske umakniti do stare deželne meje, da ie ne izpostavi nadaljnjim nevarnostim. Avstrijska vlada je obvestila o tej nameri tudi zastopnike antr.nte na Dunaju in av-st ■■•'-'-•> rr-^nt!.-. ■ ' — '"mu ln Parizu. Avstrijska vlada bo obvestila o tem tudi madžarsko vlado z dostav-kom, da Avstrija vztraja na suvere-niteti nad Burško, ki obstoja Izza dne 26. julija 1921. r ' smatra rr .džarsko vlado odgovorno za vsako krivico, ki bi se zgodila kakemu prebivalcu Burške zaradi njegovih simpatij za Avstrija Po brzojavkah ln drugih informacijah, došlih vladi, so vele sile trdno odločene, da pripomorejo Avstriji k njeni pravici. Dunaj, lO^eptembra. (Izv.) Madžar-skeske čete so z največjo naglico zasedle izpraznjeno ozemlje do stare meje. Danes dopoldne ob pol U. url je vkorakala madžarska žandarme-rija. Siri se vest o mobilizaciji Štirih letnikov na Madžarskem. Dunaj, 10. septembra. (Izv.) V Sauerbrunnu pri Dunajskem Novem mestu so se poiavile madžarske pred-straže. Mestni svet Dunajskega Novega mesta je v permanencL Dunaj, 10. septembra. Kakor dozna- va »Politische Korrespondenz», se bo jutri vršil porazgovor zveznega kan-celarja Schobra s člani šopronjske j medzaveznlške generalske komisije.! Dunajsko Novo mesto, Železno in na Burškcm stoječi del Brucka ob Litvi so zasedle madžarske čete. V Sauerbrunnu so opazili tnadžarske častniške patrole. BudimpeSta, io. septembra. (Izv.) Vlada Je prepovedala Izvoz žita, svinj, sočivja itd. Izvoz je mogoč samo s posebnim izvoznim dovoljenjem. Nasprotno pa so izdani predpisi o olajšavi uvoza tekstilnega blaga. Curih, io. septembra. Kakor poroča Neue Zilricher Zeitung*, so v šo-pronjskem okolišu nabiti razglasi: Horthy in njegovi ministri prinašajo nesrečo, ker Je opravnlk protestant in ker je njegov kabinet sovražen Habsburžanom, dočim je vzpostavitev Madžarske mogoča le z zopetnlm zedinjenjem z avstrijsko monarhijo in z Nemčijo. Zato je potreben konec avstrijske republike in zopetna vzpostavitev zakonite monarhije na Dunaju. Po vzpostavitvi dvojne monarhije je treba skleniti zvezo z novo zbuje-no Nemčijo, da e more iznova začeti stari madžarsko-germanskl boj proti nesložnim Slovanom ln degenerira-1 nim latinskim narodom. London, 10. septembra. DiplomatiČni poročevalec lista »Daily Telegraph* javlja, da prihajajo Iz Budimpešte zelo resne vesti. Kriza se ie poostrila tako, da zavezniki ne morejo več podcenjevati možnosti vojaške akcije v Podonavju. izief slovenskih kmetov v Srbijo VELIKE PRIPRAV E V BEOGRADU. Beograd, 10. septembra. (Izv.) Jntri I Valjevo Arjogjelovac, Mladenevao In od zjutraj ob pol ft uri ^Veio^t "zlit^ki po.c.ijo tudi Topolo, kjer bo-slovenski kme je. k, podvz.mejo daJtso f £ ^ ^^ kral,v(v. turnejo po srMp. voboditelja venec, Ogledali si bodo tudi Prihod slovenskih kmetov se pričaku- Niš. Za čas potovanja bodo obiskali poje tako v beograjski javnosti kakor tudi ljeprivredne ustanove in zudmžne orga-v Srbiji jako simpatično. Potovanje ima nizarije. Posebno simpatično so pozdrav-za cilj upoznavanje slovenskih kmetov Ija dejstvo, da je tolcijativa za ta izlet s srbskimi kmoti in kmetskimi prilikami, j IzMa iz krogov slovenskih kmetov samih Smatra se to ta prvo večje spoznavanje l V Beogradu jih bodo dočakali jutri na in se mu pripisuje velika nacionalna in i posebno slovesen način, saj je to prvič, gospodarsko-politična važnost Vsi izlet- ] da dospe v državno prostolico večje St.e nikl, katerih je p-ibllžno 100 se razdelo j vilo kmetskega naroda iz Slovenije. Mini v Beogradu v dva oddelka. Prvi potuje ster ta poljedelstvo bo priredil izletni t Ud jo v Smede-evo in krene potem pre- kom obed na Topčideru. ko Požarevca in Kragujevca v Cuprije, | V Beogradu se bodo mudili kmetje le kjer se zopet snide z drugim oddelkom, kratek čas, potem pa se takoj napotiU v ki potuje preko Zabrožja i železnico v | notranjost Srbije. Engros-kupčije na velesejmu 88.000 OBISKOVALCEV. Italijani zasedejo Zapadno Madžarsko Dunaj, 10. septembra. (Izv.) Od ea-tentinih krogov se doznava, da je dobila Italija danes od poslaniškega sveta. mandat, da zasede Zapadno Ogrsko. En bataljon Italijanov s popolno opremo je žo dospel v Dunajsko Novo mesto. Dunaj, 10. septembra. (Izv.) Zvezui kancler dr. Schober je imel s francoskim, angleškim in italijanskim generalom medzavezniške vojaške -.omisije v Sopronju daljši razgovor. Berlin, 10. septembra. »Deutsche Allgeraeine Zeitung* poroča iz Luga-na: Kakor javlja rimski dopisnik »Se-cola*, se v Italijanskem ministrstvu za zunanje posle potrjuje vost, da je Italija v Budimpešti storila jako energičen korak, da pripravi Madžarsko .lo tega, da opusti vojaike napade ob zapadno - ogrski mtjL VpraS^nje bolgarske armade Sofija, 10. septembra. Včerajšnja »Zora* piše: Načelnik generalnega štaba bolgarske vojske Timančikov je dal so-trudnika »Zore* nastopno izjavo: Vprašanje sistema obveznega rekrutiranja ni nova zahteva, marveč datira od onega časa, ko se je podpisala neuillvska mirovna pogodba. Pj'idarjali smo in poudarja^ mo, da se dobrovoljski sistem ne more porabiti iz razlogov, ki eo vsem znani, kemallstov). Naša armada je navzlic dva ' ....... . . nnnraclomm hniAm Ahrs. da Bolgarska poskuša totrlglratl odredbam neuiliyske pogodbe. proti Ljubljana. 10. septembra. Danes Je obiskalo sejmišče nad 8000 obiskovalcev, tako da se more ceniti število vseh dosedanjih obiskovalcev na 88.000. Kupčije so se razvijale v vseh panogah jako dobro; opažati je bilo, da se je prav živahno razmahnila kupčija na debelo, ker so začeli grosisti nakupovati v velikih množinah razstavljene predmete. Kupčije so bile v splošnem jako dobre; kupovalo se je zopet zlasti pohištvo priprostejše-ga Izdelka. Danes so pod vodstvom gospe dr. Franje Tavčarjeve posetile sejem članice »Kola jugoslovanskih sester*, ki so prišle na jutrišnjo proslavo slovenskega ženskega društva. Z zanimanjem so ogledovale razstavljene predmete in se zlasti interesirale za domačo obrt. Splošno zadovoljstvo in občudovanje je vzbujal med njimi belokranjski panifon. Tvrdka Clotar Bouvier je prire Ia vinsko poskušnjo za zastopnik« časonlsja. Tvrdka Bogatirjev in Palic ir Beograda je priredila za zastopnik« časopisja in vodstvo semnja kuhanj« na svojih štedilnikih. Uspeh Je bil pr vovrstni. Jutri bo tvrdka kuhala z e občinstvo. Splošen rezultat današnjega dne mu stanovanjska hiša inž. Kralja, k, je dobi' že lepo število naročil zs slične stavbe. Splošen rer "ita današnjega dw je popolnoma zadovoljiv. Za Jutri so napovedani zopet številni skupni obiski raznih trgovska in obrtniških organizacij in skupin b Hrvatske in ostalih jugoiztočnlh po krajin. Ker raste zanimanje za sejem tudi po Sloveniji od dne do dne, s« obeta Jutri zopet rekorden obisk Brczdvomno bo število posetniko* narastlo z jutrišnjim obiskom daleč nad sto tisoč. POLJSKA VLADA ODSTOPILA. Varšava, 10. septembra. Kabinet Wl-tos Je odstopil. VOJNA V MALI AZIJI. Angora, 10. septembra. (Vojno poročilo Popolna izvedba vojaških klavzul v mirovni pogodbi je rezultat nezaupanja v naše Izjave, da se dobrovoljska vojska ne more rekrutirat! in rezultati tega, ker medzavezniška vojaška kontrolna komisija veli, da mora svojo delo dovršiti konec tega leta. Posledica vsega tega Je kritično stanje v katerem se nahaja Bolgarska. Bolgaru kasarna nI prirastla k srcu; razen tega ga dvanajstletna obvozna služba plaši, da ga niti največja plača ne more privabiti, da bi se vpisa! med dobrovoljce. Dosedaj se je vpisalo v dobrovoljsko vojsko le 4100 osub. Od teh je štiri petine beguncev iz bosiljgrajske okolice, iz Mar cedonije, Traeije in Dobrodže. Da ne bi umrli od gladu, so se vpisali v dobrovoljsko vojsko, Iz katere lahko dezertirajo kadar hočejo. Sploh se na tako dobrovoljce ne more veliko računati, posebno pri Btraženju meje. Kar so tiče notranjega miru, sem mirnejši, ker verujem v razum Bolgarov razen komunistov. Beograd, tO. septembra. Po brzojavki iz Sofije, je bil včeraj končan odpust tretje skupine regularne vojske na Bolgarskem. Po predpisih pravilnika se bo zadnja skupina odpustila 80. septembra. Potem pa bo vojska obstojala iz dobro-voljskib odredov. Pri odpustu se Je opazilo po vsej Bolgarski, da se vračajo vojaki domov z orožjem, municljo in v uniformi. To se more tolmačiti samo tako, tedna trajajočim neprestanim bojem ohranila svojo bojno moč ln Je zdaj ojačena s čilimi četami. Izjalovila so se vsa. prizadevanja sovražnika, obiti najprvo naše lovo in potem naše desno krilni Hrabrost naših čet je odbila vse grške napade. Naval Grkov je ustavljen. Njih Izgube znašajo nad 80.000 mož. PROMETNA POGAJANJA Z RUMUNIJO Beograd, 10. septembra. (Izr.) Komisija za izdelanje konvencije t Rumunijo glede blagovnega prometa In poštnih ter brzojavnih zvez z našo državo ee je sestala v Beogradu. KOLONIZACIJA VOJVODINE' ZAKLJUČENA. Beograd, 10. septembra. (Izv.) Ministrstvo za agrarno reformo je odredilo, da se ne podeli v Vojvodini razen dobro-voljcem nikonvir več zemlje. Vsi drugi, ki prosijo za zemlio, jo morejo dobiti le še v dregih krajih. PRIHOD NEMŠKE ŽIVINE. Beograd, 10. septembra. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih je doznal Vaš dopisnik, da se prično Jutri sprejemati od Nemčije goveda to ovce na račun vome odškodnine. Goved ima dospeti 17.000 glav, ovae pa 60.000 glav. ZDRAVJE KRALJA ALEKSANDRA. Beograd, 10. septembra. (Izv.) V informiranih krogih se zatrjuje, da zdravje kralja Aleksandra trajno na-nreduje in da se vrne kralj konc.m tega meseca v prestolico. EVAKUACIJA BARANJE DOVRŠENA. Beograd, 10. septembra. (Izv.) Tekom današnjega dne so bila Izvršena vsa dela v svrho likvidacije ba-ranjske županije. Uradniki so razmeščeni po drugih službenih krajih. Na ta način je končana evakuacija Baranje. Pod n-šo upravo je ostal samo trikot med Dravo in Donavo. IZ FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 10. septembra. (Izv.) Seja finančnega odbora, KI je bila sklicana za danes dopoldne, se ni mogla vršiti, ker je bila nesklepčna. Vsled tega so imeli člani, ki so došli, samo neoficijelen razgovor o proračunu za leto 1922. Proračun se ima skrčiti od 9 na 7 milijard. Finančni minister je izrekel željo, da se izdatki skrčijo od 7 na 5 milijard, oziroma na vsoto, ki se krije z izdatki. Navzoči člani odbora so sklenili, da se skliče seja finančnega odbora na 22. t. m. ob 10. uri dopoldne. Predsedniku pa je dana možnost, da skliče sejo že preje. BIVSl JUGOSLOVANSKI KO-MUNlSTlCn POSLANCI ARETIRANI NA DUNAJU. Beograd. 10. ptembra. »Politika« poroča z Dunaja: Dunajska policijc je prijela Pavla Pavloviča, Živojlns Ja-*oviča in Duša Dakida, bivš< kotrunis;'* :e poslance iz Jugoslavije Doznava se, da je naša vlada zahtevala, da se ji Izroči bivši poslane« Pavle Paviovič, ker je bil predsednik centralnega lzvršcvn'nega odbora komunistične stranke v Jugoslaviji. Beograd, 10- septembra. Finančno ministrstvo je odobrilo sklep od 9. septembra: da smejo one osebe, ki imajo pri raznih državnih In samoupravnih blagajnah založene kavcije v denarju, te kavcije pla-ciratl v novo 7odstotno državno posojilo. Zaradi tega naj se vse one osebe v Srbiji to Črni gori obrnejo na pristojne okrajne ali okrožne finančne uprave, v ostalih pokrajinah oa na denarne zavode. PROTICEV LIST Zagreb, 10. septembra. »Jutranji list* priobčuje vest svojega beograjskega dopisnika, da začne g. Stojar Protič med 1. in 15. oktobrom izdajati v Beogradu svoj list »Preporodi ali «Osvit». Gospod Protič pripravlja proglas na narod, v katerem bo razvil svoj politični program in pojasnil svoje dosedanje postopanje v politiki Obrazložil bo svoje stališče glede hrvatskega vprašanja ln zemljoradni-škili zahtev. Podal bo rezultate svojega bivanja na Hrvatskem in vtise svojih razgovorov s hrvatskimi politiki. Njegovi razgovori niso bili službenega, temveč samo informativnega značaja. JUGOSLOVANSKI TRGOVCI NA DU NAJSKEM VELESEJMU. Dunaj, 10. septembra. (Izv.) Pričakujejo se jugoslovanski trgovci, ki se udole-že dunajskega velesejma. Število razsta-viteljev je bilo toliko, da se je moralo skrčiti na 4800. Dosedaj so stala adap-tacijska dela in mezde 110 milijonov K. Močno bodo zastopani na sejmu sarori produkti. Krita v Nemčiji Izjave praškega ministrskega pred- demo morali slišali sodjaltsto ln klerikalce govoriti: Ml da ščitimo Pesku? Narobel In »Naprej* se bo postavil v pozo. ieš, jaz som bil prvi, ki je dal zadevi odločilen proobrst! Menimo, da se široke vrst« klerikalnih in soeljalistlčnih pristašev tokrat ne bodo tako lahko dale voditi za nos. Umik njihovih voditeljev še no bo izbrisal vtisa, da navzlic »Naprejevim* in »Novega Ca»a» prisil lenim konšta- v pogled in poziva Peska na sodnijski j taci jam, gospodarsko še vedno nimajo mejdan. Jutri bo za svojim bratcem i poguma reči jasno besedo... prikorakal »Slovenec« s kako pravi Po svetu -- Kes atentatorjev. Iz Pariza poročajo, da jc grški poročnik Venero, ki je svoječasno izvršil atentat na Ve.ni-kIosa, poslal Venlzelosu pi;mo, v katerem ga prosi, naj njemu in njegovemu tovarišu Kirjakiju odpusti, ker sta bila za poljana k atentatu. Venlselos ji- naprosil francosko vlado, naj omenjena gTŠka oficirja pomilosti. — Pomožna akcija za Rusijo — propadla? Pariška poročila govore, da se i" me,I francosko in angleško vla lo PolitlEne beležke -f Iz Peskovega akta priobčuje včerajšnji »Naprej* s pripombo, da so njegovemu informatorju znana imena protokolarično zaslišanih prič, sledeče obširno sestavljene izvlečke: Prva priča I. I., nadučitelj jo v glavnem izpovedal, da jo šel neki večer pred leti z g. Peskom iz Ptujske gore skozi Majš-perk proti Narapljam, kjer jo goan. Pesek učiteljeva!. O. Pesek je pričo nagovarjal k nekemu nenaravnemu lajanju in je priča na gosp. Pesku to dejanje tudi izvršil. Druga priča I. I., učitelj, jo izpovedal, da ga jo med I. 1001,—1003. g. Pesek poljuboval in da mu je g. Pesek 1. 1004. ali 1005. v Sramežljivo &imi!can'e h,c"»s<1-na iz Rusije, ki jih je dala v glavnem Znano je. kako bo opozieijonalni listi I ameriška misija, da se obe vladi ne ^ _ , v seh barv držali svojo roko nad gospo-j udeležite oficielno pomožno aiu ije. Iz j o^aricu nokem hotelu zatrjeval svodom Peshom, ko ie izbila na isvnost poročil raznib humanitarnih uiUij v Ru- L ]jllbf)zen< fp?i da „„ ij„h} kakor fant njegova nečedna afera. Klerikalci ln siji je razvidno, da je prehrambeno j j floklo jn da „a jo nag0varjal k " " '- vprašanje v Rusiji urejeno tako nenravnemu dejanju. Tretja priča I. L, da narod ne bi ime od pomožne akcije i krnjn, gol„k, na<1zornjk. Upove-laJ, prav nobene koristi, pae W s« pa s ta- da m„ ■ pe,„k pred leti v Celju to-ko akcijo opomogli le vodilni boljše-, m d Jr newe6on krr jipjSih razlogov, in d« očitek moralne diskvalifikacije ni neosnovan. N^^zPe temu niso ne kl< tikalci no socijalni demokrati. ki so bili kot »Peskova večina« -koraj ravno tnko interesiranl na tem, aH je od njih izvoljeni župan čist ali n«-, kakor narodni socijalci, niti s prstom genili, da bi se mučna afera razčistila. oNaprej«, »Slovenec* in »Novi Ca s i so v lepi vzajemnosti o stvari molčali ali pa objavljali notice, ld -o jasno namigovale, da gre »najbrž« le viški krogi. Ako bi tudi vsa Evropa in Amerika sodelovati v pomožni akciji, bi s tem ne bilo pomagano Rusiji. k. Učinek te lekture pa jo bil porazen. Socijallstični voditelji ?o takoj uvideli, kanje nove modlelnsko fakultote. Dijaku me- diclnee 0'krtMije vlada s brano in stanovanjem. Znanje leto je končalo me-diclnske študije v Rusiji 5000 dijakov, dočim je število absolventov pred vojno znašalo letno okrog 5000. žensk in da ga je nagovarjal k nenrav-nemu dejanju. Četrta priča I. I., nadučitelj, je izpovedni, da mu je neki učitelj I. I. pravil, da ga je g. Pesek pri kopanju v Dravlnji jemal na kolona. O zadevi govorimo na drugem mestu. -f Odgodena županska volitev v Ptuju. Včeraj popoldne bi se imela v Ptuju vršiti ponovna volitev župana Ker pa eden izmed občinskih svetnikov (dr. Fermovc) vsled nezgo.le na potu ni mogel pravočasno dospeti v Ptuj, je stnro«tni predsednik obflnsk ga (»veta gosp. Mnrič odgodll volitev na pondelji-k 12. septembra ob 6. zvečer. Narodni socijalci in socijalni de mokrati so potem, ko je gosp. Mohorič pojasnil zadevo ter poudaril, da smatra odgoditev za fin lojalnosti, ki bi ca izkazal v enakem slučaju tudi njim, svoje prvotne ugovore opustili, -f Izenačenje našega zakonodajstv* Iz Beogradu nam poročajo: Poslujoči podpredsednik zakonodajnega odbora posl. dr. Žerjav je posetil ministra + ftoae m iMfflf. Sarajev««i *JU- gnuim-enski List* se bavi na uvodnem meotn z novinskimi vestmi, da išče Protič kooperacije z Radičetn. Hrvatski politik, ki piše članek, pravi, da ie logično izključeno, da bi prišlo do koopetaeije med obema politikoma. Protič je danes sieer politično osam-njen, nezadovoljen je z današnjim po-lltifnim stanjem, nezadovoljen z ustavo, sp-t s svojimi najboljimi političnimi prijatelji. Ali Protič jo in ostane to, kar je bil — absolutno pozitiven element, ki ne more stopiti v nobeno po-lilično zvezo z Radičem, ki jo politično popolnoma nezanesljv in ki nima v politiki odrejenih smeri. Radič v politiki ne pozna morale, njega vodijo oeebni momonti, kljubovanje in politično požers'vo, on ne pozna odgovornosti pred narodom In svojo vestjo, ne pozna dano besede, ne spoštuje paktov in kompromisov, nima koncepcije niti v življenju, niti v politiki. — Taka ekstrema kot sta Protič in Radič se ne moreta nikdar sestati, a ako se sn«ia neta danes, se razideta jutri v politični borbi, ki bo presegala vse dosedanje + Pašič o osvobojenju. Te dni se je oglasila pri predsedniku vlade Pa-šiču deputacija iz sel Gaja in Soka v Banatu, ki Je zahtevala, da naj so vla.la zavzame, da omenjeni seli pripadeta naši državi, ker prebivalstvo teh občin nikakor ne more in noče pripasti Romuniji. Predsednik vlade Pa*!č je de-putaciji odgovoril, da je sedanja kot vsaka prejšnja vlada vedno in dosledno zastopala stališče integralnega osvobo-jenja našega naroda, toda vsled močnega pritiska so morale vlado pristati na težke žrtve. Pašič je izjavil, da bo poskusila vlvla vse, da doseže z ru-munsko vlado kompromis, po katerem bi zavedni srbski občini Gaja In Soka ostali v naši državi, kamor tudi po zemljepisni legi pripadeta. " «« RnUSovIki i Pfvde. da »e informira o stanju dela ^ grofioo vUokNinSo iS ^ ^ branim! ' v?,TU?kf.?a komiteh I P.r'.r"hn" «bv/!Stn,ft. drta ,kT" « n|s0'za pomoč gladnemu prebivalstvu. I)ol- j fill 111 ^rerentov ki so zaposleni s to-' ! T ■ i „ ,,„ i„;! zadevnimi študijami. Nekateri zakoni že jo udeleže na zadnji protič j"tski, ^ ^ pn :lrbni. drugi bodo v kratkem znr0 . ...... , _ ., T, , ! Času. Računati je, da bo mogrl parla- — Malo statistike iz Rusije. Ti-ki-, mpnt tf,kom in pporc.1a
  • ko pre-lep'ien z »Jtifrovitni* pbkati, bi naJb-Ee ne bil vzdržal! In ta godba? Neprestano vabi: Mafenko, moja mila Mafcnko! F. ta ožje domovine ga tu lom! na debel med njo pa sedi debe! Bosanec s feso ln melanholično povživa krožnik čebule ražnjtčl ter podučiije svojega vojaka, n toči turško kavo in ne kranjske, ki nekoliko preveč medla. Tudi oni dve g spodlčnl, s kateriH se poznamo od Se mili Jezer, sta se založili s potrebni Ze tretji dan se preplavata z dver starejšima gosnodoma po sejmu In pos' Jata sumljivo dolge r-e-' -->~ro doma op vo ter pred izložbo havb. Morda p deta letos pod nie. Oho! Ali si tudi ti prlmarlj Mirko? Potem pa seveda ri opustim oparovanlo. Vdlš. trije smo, v stavimo se tri šotore. ,Ta Je človeku c bro biti. Fani, še dvakrat grešno grn' vino. .TtJ':i vstorhn v sveto vojsko! SlOŽNO DEIO SPAS1 NARO ZATO BODIMO SLOŽNI V DEI ZA IIJOOSI.OVLNSKO MATK < VSI NA DEI O. DA RfcSIMO BRATEt DomaČe vesfi • Odltfn! fosti v Ljubljani Včeraj jpol lne se J« j>ripcl.iala v LJubljano predsednica Sarodnepa žsrskepa Sa- (l>ta. ga. Danica Hristlčeva. Z njo jn priMo tudi ved Slanic Saveza iz Eeo-pada, Novega Sada in Zagreba, ki ie babnice * motivacijo, da Je treba eer-kev skoraj d o vrt I ti, ker jo bodo slcar »Srbi viell*. To žensko je treba izročiti prvemu stražniku. * Mestna zastavljalnica t Ljubljani ima tomvsečno dražbo januarja 1021 ra idelvže slavnostne seje »Splošnega j stavljenih predmetov dne 15. septembra jlovenskepra ženskega društva* o pri- j popoldne. liki gOletnloe jubileja društva, ki ee bo * Nočni mir. Pred krotkem smo opozar-nSila danes ob 11. uri dopoldne .ia jali. da se na Opekarski cesti (gmajna) j,as:ist-atu. Gosto so sprejele r.a kolo- j prepeva vso noč. Naš prvi poziv, kakor dvoru ?a*topnico slovenskega ienstva' se vidi, je bil brezuspešen. Zato opozar-i gospo Franjo dr. Tavčarjevo na čelu I jamo šo enkrat, in to zadnjikrat, da naj jn jih odpeljale v Mladiko, kjer so za- se zganejo mlrodajna oblastva, to je po-cje pripravljena stanovania. licija, da napravijo temu ie enkrat konec. * Poštni svet. Ministrstvo pošte in > Primoranl smo drugače, da se obrnemo trrzojava jo ustanovilo poštni svet, ka- na vttjs' obl.istva. tfremu se bodo v prihodnje vsa val-jješa vprašanja poštno stroke predla-ala v rešitev. V ta svet so pozvani: lirektor ministrstva, njegov pomočnik, načelniki, dva inšpektorja in direktor beograjske pokrajinske direkcije, » Volno ministrstvo Hče *wja8kf N« Tudi priva'nlkl so mnogo teh prak .. y , a. . AlXniL bmmaXi1! T« ilnMfiaa Mnfl sodnike. Poročajo nam iz Beograda Ministrstvo vojno in mornarice je razpisalo natečaj za večje število aktivih sodnih oficirjev. Za sortne poročni-le se sprejemajo oni absoJvirani pr?- ■ Biki. ki po dovršenih jurMlčnih šfudi Zložljive postelja Moderne postelje, ki se lahko zložc, je na Ljubljanskem velikem sejmu razstavila tvrdka Milan Auman in drug v Krškem. Te postelje so vzbudile v vseh turlstovskih, sokol-skih in Športnih krogih veliko zanlma- tičnih postelj naročili. To domače podjetje je pridobilo na našom sejmu veliko naročnikov In odjemalcev. * Zdravstveno stanje v LJubljani. V do-hI oil dne 28. avgust« do dne 8. septembra se je v mottni občini ljubljanski na- še ni«o služili kot državni uradni- ™dil° otrok- ?mr!o £ * '9 in tli v civilni sodni al! admfntetrativiv »troki, zadostili pa so že rtolž- posti; s činom kapetana pr.?ga in dru-ft>2B. razreda se sprejemajo oni. ki zadoščalo gornjim popnjcpi -a »prejem ■oročnlkov ter so služili vsaj že on) eto kot uredniki v sodni ali admipl-itrativn' stroki aH pa kot imIv'"^:, Letna plača znaša: za poročniki 2200, ta kapetana dnir""« razreda 2600. » k&pet^na I. 3150 dinarjjv pripadajočo dratr?".,cVo doklado. Letna doklada v denarju Iti v naravi je za vse diuovne razrede* in sicer: >osebna oficirska dokisrts za sam:e 1400, za oženjene 4800 uina.-jev, dodatek ra sluco 218 dinarjev, in dodatek r drvih 2T25 kubičnih metrov trdih drva v naravi ali e'"1 ivalent v gotovini. Prošnje je vložiti vsaj do konca wkoč->ga leta. * Poslanik dr. B Vošnjak ln .Slovenec«. Radi znanega napada »Slovenče-vega- na našega poslanika dr. Vošnja-ka ji le-tn po svojem zastopniku dr. Ohlaku vložil proti »Slovenčevemu* odgovorn^nen uredr!Vu obtožbo. * Da ne delano krivice. V »Jutru* rine 12. avgusta s-10 objavili notico. v kaleii ce inlirektno očita gosp. prof. Va«azu da je nns^pal kot častnik svoječa-nega 07. pešpolka ob prevratu, ko je bil polk v i ^krajini, proti jugo-^(.vanuki dritavi Kakor so nas uverilc aknadno po'rv°db\ je bil ta očitek nen'emel!en. Ločino objavljamo lo, da ooravimo 2. profesorju storjeno kriviti. * Smrtna kosa. Po enodnevni bolezni jo umrla v Trstu Zorla Ferfolja, učenka »!ove«»'-o litidske šole. Njenim staršem naše sožalje. K pot-'-anJu z» narodne namene. IVnjrii smo: Ob priliki velesejma, js opazovati rtu se tu pa tam zbira denar za ti ali oni n-rodni namen, zlasti m <"">odre£ene bratec v Primorju ali na Koroškem. Proti tak;ro zbirkam v prin-ipu ni^če ničerar ime'i ne more, nikakor pa ne ?-e, da ne vrši nabiranje dinarja v narodno namere brez kontrole, aH pp brez kontrola. Kd<--r 17 žensk, torej skupaj 36 oseb. Kot smrt. ne vzroke navaja uradni izkaz v osmih slučajih grižo, v Mirih življensko slabost, v treh jntiko in raka, po en slučaj možganske kapi In srčne hibe, v šestnajstih slučajih druge naravne smrtne vzroke. Na griži je v tej dohi obolelo 47 oseb, 28 oseb je bilo oddanih v bolnico. drugI so ostali v domači oskrbi * Vožnja kolesarjev In mlekarlc na državni cesti Ljubljana-Ježlea. Da so olajša promet na državni oesti Ljubljana-Je-žica, določi nc za kolesarje levi banker državne ceste v smeri Ljubljana-Ježica kot edino dovoljen, za pešce pa desni banket. Vsaka vožnja kolesarjev po desnem banketu omenjene državne eeste je pod kaznijo prepovedana. Mlekarlcam in vsem, ki prevažajo stvari iz dežele v mesto ali nazsj na vozičkih, Je prepovedano uporabljati obs cestna banketa ln imajo uporabljati le cesto. * Splošna organizacije vojnih Invalidov. Vsi člani in članice poverjeništva Splošne organizacije vojnih Invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico, bivajoči v Ljubljani bi bližnji okolici, to Jo v območju ljubljanskega policijskega rajona, se poživljajo, da so zglase zaradi zelo važnega gospodarskega vprašanja dno 18., 14. ali 16. septembra od S. do 12. ure v društveni pisarni r St. Peterski vojašnici soba ?t. 3. Člani In članice, ki še niso oddali članskih knjižic, naj jih prlneso s seboj. — Odbor. * Beseda «Pegan» Je psovka! Tako je razsodilo okrajno sodišče v K., pred katerim je tožil klerikalni obrtnik J. L. tovariša M. zaradi besedi: »Ti sl cel Pogani* Toženec je priznal, da Je tako rekel, a je misli!, da to nI kaznivo. Sodnik pa je izrekel, da pomonja tako govorjenje toliko, kakor da bi dejal komu, da je lopov, lump ali denuncljant ali podobno. Toženi se je na to utemeljevanje 'Hal, izprevidel, da je to res in — kar plačal naloženo mn globo 500 K. * Sokol v Notranjih Goricah. Prejeli smo: O priliki poroke naJogt brata dr. Janža Novaka se je med svati nabral znesek 360 kron za društvo »Sokol* Notranje Gorice, za kateri znesek se društvo vsem darovalcem srčno zahvaljuje hoče pobirati v ta namen denar, ?(.lter ob flncm želi novoporočencima'mno- mor» vsekako zadostno pismeno legitimirati. od koga je v to pooblaščen Tudi jo r«d'>pustno. da denar zbira'-: poedine o?eV brez bloVo", ali puščic tako. da rilhiSe ne more vedeti, ali f je ds.rnvana vsota denarja, res v celoti porabila va narodni namen ali ne. Prizadete organizacije so same sebi dolžne, rta r- teni oziru napravijo red, ako nočejo v bodočo opravičeno iztubiM zaupanja občinstva. Ne da bi hoteli komu ka' očitati, zdelo se nam je potrebno, pisati o tej stvari, ker nikakor ne gre, da bi se mogel vzbujati samo sum, da se hočejo poedinci okoristiti z nabiranjem denarja za »narodne namene*. * Otčr.l zbor profesorskega dr.tštv v LJubljani se je vršil 9. t., m. ob zeli znatni udeležbi v risalnici I. državne fimnaziie. Zborovanje je otvoril prad-°dnlk dr Korun, ki se j" spominjal •mrti kralja Petra Osvoboditelja iu na-rtopa vlade kralja Aleksandra, nakar e poročal o razvoju slovenskega srednjega Šolstva. Izrazil je željo, naj bi se pri podeljevanju mest no delala nobena NitlSnu razlika.. Na Slovenskem je Kdaj 16 ravnateljsklb mest. Društvi) Šteje 270 članov in je včlanjeno v Centralnem udruženju profesorjev. Članarina se je zvišala na, 100 K letno. Predsednik naznani, da se bo vršil drugi '■ongres Udruženja jtigoslovonskih prV foorjev od 25. do 27. srptembra v 7-a-trrebu. odKoder odpotujejo udelženci na izlet v Ljubljano in na Gorenjsko. Pri molitvah je bil soglasno izvoljen za Predsednika ravnatelj dr. Korun, za odbornike pa: predsednik viš. šolskega fveta dr. Bevk, Profesorji dr. Debevec. 'If-ran, Mazi, Ovsenek. Pavlič, dr. Sam-» in dr. Snr.ajdek. V rn^zer.itvo rav-tintelj Mazi. dr. Kn«ar in nrof. LovSe Srečke dobrodelne loterije prodaja Kolo Jugoslovanskih sester na sejmu N rdečim dežnikom. Segajte pridno po •jih! Komor je sreča mila, dobi glavni Ifhltek 60.000 kron, 4 Za cerkev sv. Jožefa v Ljubljani obirajo «mHod».re> no »nestu neke 7* srečnih let in njima kliče krepki Zdravo! — * Anarhija v mariborskem stanovanjskem uradu. Poročila listov, da je mestn dosedanjega predsednika stanovanjskega urada, prof. Voglarja, ki je že mereč dni razrešen, imenovan za predsednika urada dr. Poljanee, niso resnična. Stanovanjski urad je še vedno broz predsednika. Radi tega je nastala v Maribora v stanovanjskih zadevah splošna anarhija. * Nedostojno obnašanje mariborske železniške policije jo bilo žo ponovno predmet razpravljanja v časopisih. Včeraj je bil pred okrajnim sodiščem obsojen u-ralnik obmejnega komlsarljata P. na 400 K globe, kor je neko stranko enostavno okloftital. Enaka kazen je zadela pred par dnevi nekega drugega uradnika komisarljata. Menimo, da so te kazni prenizke in da bl morala uprava poseči po drugih sred3tvlh, da nauči te gospode olike. " Porotna razprava prod ubijalcu F. Trmeku, ki je na jubilejski slavnosti v Rušah ubil dijaka Serajnika, se bo vršila dne 21. septembra. V Mariboru so bile zadnje dni razširjene noosnovane vesti, da je Trmek umrl. 6 Štajerska deželna bolnica v Radgoni, kjer je prlmarij znani dr. Kamni-ker, jo opusti. Bolnica je bila navezana predvsom na jugoslovanske okoličane, katere pa je uprava tako šikanirala in jim vedno poviševala cene. da jih je popolnoma pregnala. Domačini gredo raje v graške bolnišnic« in tako je ostala sedaj brez bolnikov. * Srbsk iučltelji na zagrebški pedagoški šoli. Ker iz različnih razlogov letos ne bo še mogoče otvoriti v Beogradu višje pedagoško šole, je ministrstvo prosvete odredilo, da se s teritorija Srbije In Črne gore, katerima je beograjska šola namenjena, odpošlj; letos v Zagreb 15 kandidatov ln sicer 18 učiteljev in 2 učiteljici, ki bodo na-daljevali študije na zagrebški višji pe-dassSkl goli, ..... * Učiteljska stupMJna. Ti Beogra« da poročajo: Glavni odbor Udruženja jugoslovanskih učiteljev Je sklenil, naj se letošnja učiteljska skupščina za cslo državo vrši v Zagrebu meseca oktobra. * Zračni promet 1 Beogradom. Koncem tekočega meseca so vrši v Beogradu konferenca za vnostavo aeroplan-skega prometa med Beogradom, Prago, Bukarešto in Parizom. * Osleški «Jug» začne zopet izhajali. Nova delniška dražba, ki bo počenši s 1. oktobrom zopet izdajala osjeski »Jug* v povečani obliki, je kupila Frankovo tiskarno v Osjeku za 600.0U) kron. * Buren večer v Splitu. Kakor se iz Splita poroča, je v četrtek zvečer dospel tjekaj avtomobil iz Zadra, ter so ustavil pred hotelom »Bellevue*. Občinstvo Je v dveh mladih potnikih spoznalo zadrskega italijanaša Sanga-lina, v drugem pa uličnega kolovodje iz Trsta, ki je sodeloval pri napadu na Narodni dom. Občinstvo je začelo demonstrirati, tako da je policija obadva Italijanaša morala internirati v i.eki sobi omenjenega hotelu. Kor jo število demonstrantov hitro naraščalo, rku-šala jih je policija s pomočjo žandar-meriju razpršiti, vsled česar so demonstranti atakirali policijo s kamenjem. Situacija je postala kritična, tim bol;, ker je padel strel lz puško. Nastala jo panika in velika razburjenost. Ranjeni so trije redarji in dva žandarja. Poklicano je bilo na pomoč vojaštvo, katero je polagoma razpršilo množico. Nekoliko oseb jo bilo aretiranih. Oba Italijanaša so rano zjutraj odpravili nazaj v Zader. * Madžarska nasilja v segedlnskem trikotu. Vojvodinski poslanec dr. Slavko ŠeSerov je vložil na ministra za zunanje zadeve interpelacijo o nasiljih, ki jih vrše madžarske oblasti nad srbskim življem v evakuiranem segedin-skem trikotu. Navaja mnogo slučajev, ki so jasen dokaz, kako razumovajo Madžari zaščito narodnih manjtsin. Dr. Sečerov poziva vlado, naj se zavzame za nedolžne žrtvo madžarskega terorja tn brez odloga začne izvajati represa-lije nad madžarskim elementom v naši driavi, ker le na ta način bo mogoč« obvarovati trpljenja naš živelj, ki jo prišel pod madžarsko vlado. * Klub pripadnikov kraljevine SHS. Iz Soluna poročajo, da je bil tamkaj ustanovljen klub pripadnikov naše države. Pri slavnostni ustanovitvi sta aktivno sodelovala tudi en pravoslavni svečenik in en rabin. * Smrtna kosa. V Ljubljani Je umri trgovec Ernst S 100 k l, v Kandlji skladiščni mojster Josip S k e r j a-n e c, v St. Jurju ob južni železnici Valentin Po vale j, oče finančnega rav-natelia dr. Josipa Povaloja v Mariboru. * Smrtonosen padec. Vnjo Lavkovič, zidarski pomagač pri Slovenski stavljeni družbi, je bil zapoflen pri stavbi v Knezovi ulici. Pri delu Je padel v jarek, kjer se koplje temelj za stavbo, tako nesrečno, da je dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so g; z rešilnim vozom v bolnico, kjer pa je takoj umri. Pri gradnji stavbo je bil zaposlen šele dva dni. Rodom je iz Bosansko Dubico tor je dne 6. septembra odpotoval v Ljubljano za delom, a tu ga je čakala smrt. * Nesreča pri delu. Mletnl lončarski por -nik Marin je v Hočah pripravljal lot ■> glino v posebnem stroju. Pri tem gs stroj zgrabil za roke ln mu odtrgal več prstov. * Granata na polju. V soboto popoldne je hlapec Rečnik na polju posestnika Barta našel granato. Ko jo Jc hotel odstraniti, je granata eksplodirala in Reč-nika težko poškodovala. * Nesrečna vožnja. Ivan Porenta, ključavničarski pomočnik iz Hradeckega vasi, je prisedei k nekim prijateljem na voz in se odpeljal na sprehod. Med potoma pa je sede na vozu zaspal in padel na tla. Pri padcu si je pokvaril levo roko v rami. * Epilog zločinca. Psihiatrični strokovnjaki v Zagrebu so podali sodišču mnenje, da je don Fran Jerčič, o katerem smo svojedobno poročali, da je ubil don Miljenka Jurišiča, slaboumen in da vsled tega ni odgovoren za svoje dejanje. Na podlagi tega strokovnja-škega mnenja je državno pravdništvo ustavilo nadaljnje preganjanje. Jerciti je bil izročen blaznici v Stenjevcu. Gospodarstvo DRŽAVNA POSREDOVALNICA ZA DELO. Pri vseh podružnicah «Državne posredovalnice za delo» v Ljubljani, Mariboru, Ptuju ln Murski Soboti je Iskalo v preteklem tednu od 28. avgusta do 3. septembra dela 202 moških In 109 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 161 moških In 99 ženskih delavnih moči. Posredovani se le Izvršilo 381. Promet od 1. januarja do 3. septembra 1921. izkazuje 23.080 strank, ln sicer 11 tisoč 503 delodajalci ln 11.577 delojemalcev. Posredovani se je Izvršilo v tem času 6660. Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, kolarll, roda-JI, strojniki, peki, mlinarji, mesarji, natakar), natakarice, dninarji, dninarlce, trgovski sot-'' '-'ki, sotrudnicc, k. jačl, čevljarji, zidarji, vaiencl, vajen-ki :td. V delo se spreimelo: hlapci, dekle za polle, mizarji, kllučavnliarll, Čevljarji, k-olačl. tesaril, šivilje, elektromontiril, slikarji, pleskarji, usnjarji, služkinje, k"-, haricc, vnlend, vnjenke itd. OBČINSKI AGRARNI ODBORI. Ministrstvo za agrarno reformo je razpustilo vse občinake agrarne odbore In odredilo, da s« izvedejo nove volitve. Do konstituiranja novih odborov delujejo še stari odbori. Volitve se bodo vršilo no samo v občinah, ki so že lani volilo občinsko atnarno odbore, ampak tudi v onih občir.ah ki solai priglasijo svojo in-tereeiranonf pri Izvedbi samima reforme. Naravno jo. rta morejo hiti interesu.ma samo ono občino, v katerih območju ali neposredni bliiiul »e nahajajo veleposost va. To Izjavo interesiranostl izdaja občinski urad. Izjava vsebuje poleg Imena Interesirane občine in z Imenom lastnika navedenega velnporeatva, na katerem je občina intorosirana, na kratko tudi razloge, na katere opira svojo neposredno interesiranost. Izjava Inteieslranosti naj se pošlje Agrarni direkciji v LJubljani. Pošlje naj se pa le v »lučaju, če nI bila interesiranost žo dosloj prijavljena, oziroma odbor izvoljen. Ta prijava je velikega pomena in neobhodno potrebna za konstituiranje občinskih agrarnih odborov. Brez te izjave se ne more vpoštevati prošnja kateregakoli posameznetra lnterei višjih cenah, nogo 8.50 K kg poslav"r->»?a v Ljubljano. V Banatu so zadostno zslogo krompirja na razpolago. Ker so izvozno firmo p-enri1"'* >."»" vati jajca, je prišlo na trg dovrlj Najvišja cena za, jajce jo 8 K komu''. Olede zelenjave se občinstvo prosi, - ■' naznani vsako pretirano zahtevo. SnV.a naicpša glava 2 K. Maksimalna eep- zn zeljnato glavo jo 5 K kg, ohrovt, fi K kg. Občinstvo se opozarja, naj kupuje -,«fo in ohrovt. samo po teži. Kislo zeljo K kg, čebula 5 K kg. Moka St. 0 1R K kg, koruzna moka 12 K, koruzni zdrob 13 K. ajdova mokn I. vrsto 18 K. II. vrste 16 K, otrobi f> K, kaša 12 K, ješprenj 12 K, fižol I. vrste 10 K kg. oves 8 K. R sadjem je trg "».'no popolnoma za-I dostno založen '».ko glede kakovosti, kakor glode množine, r ''omačim, štnier skim in oredvsom bsnaškim blagom. 3 tem jo dokazana pcr",'->» nepotreba uvažanja dragega italijanskega sadja in zelenjave. Špecerijsko bla-' ima sle loče ceno: Kava Poi»->riko 106 K, Sanic * 64 K. Rio 56 K; sladkor v ko-Vi K. vktistalu 46 K; riž T. vi ste 26 K, r. vrste 22. R; namizno olje 62 K liter: vinski kis 1-1 K liter, navadni 4 K liter mlet --per f'2 K kg; paprika najslabše '—K, najboljše 104 K; petrolej 1° K liter; testenine T vrste 28 K kg. II. vrste 24 K. Gled* mleka so občinstvo opozarja, da bo pričela poslovati koncem r.iescca. septembra mestna mlekarna, ki bo skušala preskrbeti vso Ljubljano z naibol'3im mlekom, kar fr produclra naša pokrai-na» '1 preskrbeti trgu zados'-'' m--"nn mlečnih izdelkov najboliše kakovosti. podrobnostih «. bo občinstvo opo7"rilo natančneje potom časopisja. « Podpisovanje za drtavno lovestacl^ sko posojilo jo pokazalo doslej že leji* uepehe, četudi podpisovanja ni tako živahno. Posebno sredi in koncem preji* žujoga meseca so naAi trgovski In polje« delski krogi podpisali velike svoto, danes |i:i so podpisano že desetko milijonov. .Statistika o vpisovanju posojila bo končana v nokaj dneh, toda že danes se lahko ugotovijo nekatero veSjo vsote, n. pr. čekovni urad v Zagrebu .i« podpi-huI deset milijonov, čekovni urad v Ljubljani 2i/i milijona, trgovec Kn60vljanin iz Jagodln« poklrug milijun, Udruženjo železničarjev on milijon, g. Djondjerski Iz Novega Sada en mil>jon, uprava monopolov 1,300.000, razredna loterija iflO tisoč, učiteljska zadruga 100.000, mehanični delavci v arzenalu 600.000 iu (.'druženje gledaliških igralccv 10.000. Pole?; iega jo podpisanih tudi mnogo manjših vsot, ki se objavijo takoj, ko bo končana statistika. Donaml zavodi, pri katerih sa vrši vpisovanje državnega investucijakc-ga posojila se prosijo, da razen v brzojavkah poročajo šo posolmj vsak dan, koliko posojila je bilo podpisanega pri njih, in naj namačijo tudi imena vpi^o-valeov tor višino podpisane vsote. Trgovska zbornica v Bon gradu je dne 27. avgusta sklenila, da vpišo 100.000 dinarjev sodomproceutnega. državnega posojila. = Novosadska bona 7. t. m.t baška pšonica (78) kg 1020 K, sromska pseriet (77 kg) 1020 K, jočmen za hrano (65 kg) 935 K, baška koruza 785- 705 K, moka št. 0 1500 K, otrobi 520 K, beli fižol novi 1010 K. stari 005 K, seno Novi Sad 440 K. Zltnl trg. Zagreb. 8. t. m.: pšenica 1060 -1070 K, koruza 87O--8P0 K, mes.v ni fižol 850 K, oves 785—705 K, ječmen 920, mika št. 0 18.80 K z vrečami. Vse cene franko vagon Zagreb. Trgovina vulod orometnih težkoč stagnira. = če?kl hmeljskl trg. Iz tatca poročajo z dne 7. t. m.: Na trgu kupčija miruje. tirvivd« pa so se zadnje malo zaloge lanskega tunelja po 5500 č. K. za 50 kg. IJavnn tako jo po deželi povpraševanj« pu lana^sm hmelju veliko. Toda tudi na de*,»tj ni več večjih lanskih zalog. Danes se jo r celi žateški okolici razvilo močno n*t"ipovanjo. Vso hmoljsko tvrdke, ki ao prej prekinilo nakupovanje, zopet na' un"'^'o. Za srednji hmelj so plača po 6200 —flčOO č. K. ra 50 kg. za prvovrstni hmoli (1600-7200 č. K. Ustniki radi pro-daiaki. Hmeljskega pridelka jc prodano-gn i" ena tretjina. Obiranje hmelja s« neha v soboto. 1 Zagreb. Borzi je bila danes zaradi so- hr.v japrta, pac pa je bil jako živahen ' tvrp-ti promet. Notirali so: Dunaj 18.78 • 15.85, Borlin 208 — 209, Him 885, Pa-it> 1560, Praga 245.50 — 216, London 7*0. Newyork 200 - 201. Beograd, valute: dolar 50.50, funti 105, marke 52,50, leji 54.50, levi 89, av-»trijske krono 4.30. d o v i z e: London 19R, Pariz 390, /.eneva 880, Praga 61.5<\ Duna' 3.99, Berlin 52.80, Solun 255, Mi-Jan ??0. Z3.-'ch. dovize: Berlin 5.50, New--ork r,88, Londin 2174, Pariz -13^5, Milna 2520, Praga 7185, Z i greh 8, Bukarešta 575, Varšava 0.15, Dunaj 0.60, av6trijik» krono 0.48. B-rlln, Italija 137.50 — 437.05. Londo« 875 05 — 376.15. N'ewyork 1005.15 — 100" 85. Pariz 752 70 — 751.30, Svi-a 1710.75 — 174125, Dunaj 10.08 — 10.12, Budimpešta 22.37 _ 22.43. Vremensko poročilo Liuhliana 306 m nad morjem. Dan KJ š-Š 0 © ro ■3 s •f? 3 s ta tš S S 5 f* H Vetrovi -Ti * Nebo ! | t- II 10. sdft. 7. 14. 21. 738 6 737-7 738-2 j 10 81 al. sever 12-S sl. j«p. 17al. svap d. ob!.; » I5 Srednja v?emjŠDja temperatura 17-8, nor- maln« 166. Vremenska napored: lopo, vetrovno vreme. Solnce vahaja ob 6*31, zahaja ob 18'21. Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene, Marija In Alojzij Ferfolja naznanjata v svojem ter v imenu otrok In sorodnikov prežalostno vest, da ie njih nad vse ljubljena, dobra Zorka danes, dne 9. septembra, nenadoma preminula ter se preselila med nebeške krilatce. Spavaj mirno preljuba Zorka! Marija Frfolja, mati. Alojzij Ferfolja, oče. Trst, 9.septembra 1921. Anončnl zavod Drago Beseljak in drug Siodna ulica it. 5. "rttvitklauc is Ljubljana, Pred Škofijo št. 3, Lingerjeva ulica m priporoča 1399 5-5 sukneno, maniufakturno in pleteno blago-Prodaja na debelo in na drobno. Ustanovljeno leta 1859._____ 727 VELETRGOVINA uši a—s GREGORC& VERLIC Braojari GRBLIC LJUBLJANA priporoča Telefon iaternrb. it. 246 špecerijsko, fcolonijalno blago in vsakovrstno žganje. Kenknrenina osne I *«J»tevaJtt cenik«! Tofina postretb«! Zastopan« na IJnblJanaktm vslea.Jmu paviljon B 873 plBsftarsHa in llčar-ska delavnica »ZV.J*1.™": n pri porot«. lsvilitev toča«, eeoe imerne. r 6 6i—H nudi strokovni urar F. Koroieo, Flo-rljana alt o« 31. Vaako popravilo se isvcii Testno > garancijo. Staro lista in srebro se turne v zameno. 62—61 Gosposka vila "8° na Bledu *-2 na p roda Naalov in poizvedbe as „VIU Mir", Bled. Ruski hrt (ptica), bela., f-tokrrni, kra«»n ekeemplar, stara 20 mesecev, je n« prodaj. Naslov v npravniitra „Jutra*. 1187 2—2 f*"^"Najstarejša ipi>dit'jjsfca ivrdka v Slovonifi = I R. R A INGER. Ljubljana špidsijslta pisarua Jesenice | Podi .ti. ss prosžsaje blagi južne železnice. Brzovorai m tovorni nabiralni ■ S Dromet U Av.trij. is v Avatrijo. Zarannjcnje. Podjetje aa prevažanje pohištva. | K BkladiUa s posebnimi uprtimi kabinami n pohištvo. g y Braojsvi: Benstnger. 781 62 Internrbnn tele-onflO^ Slovenska 1118b 1-1 gradbeno družba z o. z., LJubljana Tehniška pisarna b tovarni ME. Izvršuje: vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe, mostne gradbe. 8. f- lurasek usiasmitt eiasDTiriei v Ljubljani VVoltova ulica 12. .jvrcntera ugia»«sv.tii a tei popravila ftasovirie? in bar. moniie* elap •tiekevno lo«iao in ceno. 4M 62-43 Razpošiljalna 7 Obvestilo. Ob»e'i»*a eenj. odjemalce in p. n. obJin ritTO, ds sprejemava nota dela in popravila po najnižjih cenah Botovl ievljl v zalogi. TnrlstovakJ ftevljt dom«4.g» t«-d.lkv 631 16 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, TurjaSki trg (Breg) 6t. 1. Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošti ir želez, postila Domžale ori UnMlani. V popravil« prevzema tudi vas tozadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema v a naroČila in moder-niairanje tvr,tka Kov«6evl6 I Trtan V Prešernovi nllol 11. 6, kjer ae sprejema 1021 v aredo ln V soboto. 62 13 rabTjVnihdvokoies, šivalnih stro;eY in otroških vozičkov ;edol:;2 Ljubljana, Karlovlka eeat« 4. * i ..7o e kline Ronseroe s sladkorjem Ljubljana, Dvorni trg 3 Speilalna za'op angleškega sukna, dežnih plaftev in vseh krojaških potrebščin. Promenodne, modne in športne obleke, površniki, raglani itd. itd. Honlekcija za gospode in deHketer moderna izdelava obicK po meri v lastnem modnem salonu po na]- ! Solidna cena! nODejŠih krojiti. ! Soliden Izdelek I Zunanja naročila se Izvršnjejo točno po poštnem poratjn! Zahtevajte vzorkel Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesejmu 1829 3-3 od 3. do 12. septembra 1921 (paviljon H it. 270). COSULICH-LINE (pral fl jstro-ftmerlkari«) TRST -AMERIKA prevaža potnike v New-York reduo trikrat, v južno Ameriko po enkrat mesefno. — Pojasnil« io prodaja voznih listkov Simon Kms>ec, slavni zastopnik za Slovamja» L|uhl|anl, Ki (tanka ulica It. IS Odplov brzoparnika on. 19. septembra, postnega parnika «Argen-^ tina» .2. otctolrra iu poštnega parnika »Belvedere. 6. oktobra. 711 87 -28 brez slsdkoria 1116 13-9 nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki mnoiini Delniška družba ,Triglav' tovarna branil i Smarcl pri Kannika. Kupuje tndl to»«devue strovlne. Centrala: LJubljana, Rimska cesta 2. . Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vaeh vrat na drobno in debelo. • Glavno zaatopatvo polnih gumijevih obročev sa tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. AvtogaraSe ln avtodelavnioe s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom Inženirja v centrali. Llubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga oelih vagonov na vae kraje, sa kar Je na razpolago 10 tovornih avtomobilov. M3 26 Podružnice: Ljubljana, Dunajska c. 20, tel St 470 Maribor, Jurčičeva oL 9, tel. 6t 133. Beograd, Knez Mihaelova al 8. v Uuhliani, Kongresni trg 4 daie kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljamo obrtnih in industrijskih podjetij, isvrluje vse bančne transakcije naškulantnese. — Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s 7. Telefon St. 508. od dne vloge do dne dviga. št. post. ček. ur. 12.051. priloga Jutru" St 215 dne //< septembra T921. od 3. do 12. septembP« 1831 Kaše obrtništvo Semen) ▼ Ljubljani in obrtna razstava v Maribora Slovensko obrtno društvo v Mariboru prireja ie v drugem letu svojega obstanka lepo obilno ratstavo, ki bo r sakem oziru pospešila razvoj našega obrtn •ga stanu in mariborskega mesta ie posebej. ObrtniSka razstav* se nahaja v GOtzovi dvorani. Zastopane so pohištvene industrije, umetno in stroj- na I (trgovina ta obrt), St. 848 ta ▼ poslopju Kmetijske družbe na Turjaškem trgu št. I v II nadstropja. Vsa razstav-ljena dela so jako precizno ln lepo Ugotovljena in vzbujajo splošno zanimanje natega ženstva iz vseh krogov. NaSe dame se lahko overijo, da jim ni treba naročati boljSih Izdelkov ali okraskov za obleke in perilo v inozemstvu, ker lahko dobe vte to doma ravno tako lepo ta mlidno izdelano ta ceneje. Kar pa je glavno je to, da ostane denar doma ta da 30 ključavničarstvo, čevljarstska in nale bedne žene in deUeta dobijo pri oblačilna obrt, tivilna industrija, stav bene obrti, razne stroke kovinskih obr-tov, vzorci umetno obrtnih izdelkov, grafične, knjigovečke in tiskarske itroke, pletareka, usnjarska in elektrotehnična obrt. Ze pri prvi razstavi se je pokazalo, ii je GOtzova dvorana veliko premajhna *» obrtno-napredni in gospodarsko-sodjetni Maribor in da bo treba drugo fsto novih, večjih prostorov, ki bodo omogočili razstaviti tudi vsem mnogo-(tevilnlm obrtnikom, ki letos Se niso mogli priti na vrsto. Goep. Mohorič je napisal o obrtni razstavi v Mariboru v »Trgovskem listu« z dne 10. t. m. sledeče karakteristične besede: Mariborska obrtna raz-Itava j« bistvena Izpopolnitev ljubljanskega sejma, kjer se |e obrtništvo skoro poizgubilo med velik« Industrijo. Namen mariborske razstave je, kakor Je razvidno lz predgovora v razstavnem katalogu, pokazati javnosti, da je naSe domače obrtništvo popolnoma dorastlo svoji nalogi In da hoče s tvojim Intenzivnim delom prispeti k sanici ji sedanje gospodarske krize ter osamosvojiti domačo obrt v vseh pili ogah od Inozemske obrti in tako po ivojin močeh pripomoči k popolni gospodarski organizaciji. Dalje stremi razstava za tem, da dvigne ugled ln materijelni pololaj obrtnega stanu, ki je med vojno zelo trpel in mu pridobiti v naši kraljevini novih stikov in za-upanju odjemalcev do obrtništva. Slovensko obrtno društvo je sklenilo obrtne razstave ponavljati in pritegniti v ebodnje tudi dela pomočnikov in va- enh tako pospeševati tehničen In strokoven napredek obrti ln njegov knpčljskl razmah. S skromno podporo deželne vlade je pri&e!j obrtno društvo organizacijo razstave, na katero sme hiti v vsakem oziru ponosno, ker je živ Izraz pridnosti, delavnosti, okusa, tehnične dovršenosti In podjetnosti našega malega b srednjeea obrtnika. Od Ljubljane do Maribora je tako mala razdalja, v Mariboru pa sicer v manjšem obsegu vendar tako intera-sanfcna razstavna prireditev, da toplo priporočamo vsem posetnikom ljubljanskega sejma, posebno gostom iz oddaljenejših krajev, posetiti tudi Maribor. Skrbno izdelane, solidne in cenene izdelke naše visoko razvite obrti si bodo mogli ogledati na mariborski obrtniški razstavi. Pri presoji našega produktivnega gospodarstva in izbiri najboljših ln najcenejših izdelkov jim je mariborska razstava nujno potrebna. Ra-ii tega vsi, ki jim je to mogoče. h Ljubljane po dokončanem sejmskcm deln v Maribor na severnejši del naše širne domovine, kjer iih čaka novo iz-tenadenje dela pridnih slovenskih rok. Ženska domača obrt Na Velikem sejmu v Ljubljani je razstavil tudi Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani izdelke v raznih tehnikah: kleklano in šivane čipke, pisane in bele vezenine, izdelke v toledo-in filet-tehniki ln biserna dela. Vse reči eo delo obiskovalk Osrednjega zavoda v Ljubljani in čipkarskih šol v Zireh, na Trata pri Gorenji vasi, v Železnikih, v Kamni gorici, Horjulu ta v Polhovem Gradcu, tečaja za toledo na Jesenicah in tečaja za biserna dela v Zagorju ob Savi; »gotovljene so bile v teku šolskega leta 1920./1921. Obiskovalke tega zavoda so bile zelo pridne, kar kaže natančno in lično iz-gotovljeno ročno delo, katerega so se naučile, da ga bodo izvajale kot domačo obrt v prostem Času ln si tako nekoliko prislužile in olajšale bedno stanje, v katerem se dandanes nahajajo več ali manj d nižine delavskega in takozvanega srednjega stanu. Za pridne roke se najde vedno kos kruha in namen Osrodnjega zavoda v Ljubljani je, vzbuditi ljudem zopet veselje do dela ln jim tako pre-ekrheti jela, posebno pa obvarovati žene in dekleta lenarenja ta dušo ta telo mo-rečega pohajkovanja. Na Osrednjem zavodu se poučuje »se imenovane tehnike; pouk je brezplačen; obiskovalke so ali redne učenke ali hospitantke, kater« obiskujejo zavode, * kolikor jim čas dopušča. Zanimanje ta Ženska ročna dela je veliko, učenke delavskih in meščanskih slojev so ae volile v pretepenem letu vsak dan lz Medvod, Škofje Loke, Vrhnike, Kamnika* Uz, Litije Zagorja in celo z Jesenic, da »o se naučilo ra7nih tehnik ženske doma . Pred par meseci so tovarne začele produclratl lakirano usnie, ki je edini fabrikat v vsej državi. Razen strojarne se specializira podjetje na izdelovanje težkih čevljev za rudnike, ki jih ravnokar potrebuje armada v velikem številu. Sedlarske proizvode, usnjene predpasnike, pasove Itd. poznajo že vsi trgovci po Jugoslaviji ln lih cenijo kot prvovrsten domači proizvod. Ker v Jugoslaviji nI dobiti za nekatere posebne usnjarske izdelke dovolj surovnlh kož, trpi podjetje pri uvozu na previsokih Importnlh carinah. V carinski politiki velja splošno načelo, da se surovine ne obremenjujejo z uvozno carino. Navzlic temu, da se v naši državi nahaja premalo takih surovin In navzlic načelu prostega uvoza surovin, obremenjuje naša carinska tarifa surovine s takimi carinami, ki občutno podražijo gotovi fabrikat. «Indus», d. d, prej Carl Pollak, Je eno izmed največjih podjetij v usnjarski Industriji naše države. V normalnem delu zaposluje nad 1000 delavcev. Vse strokovno vodstvo je v domačih izurjenih rokah. Podjetje je opremljeno z najmodernejšimi stroji. Ravnoka* počiva eksport tovarniških izdelkov, ker jih carinska tarifa v nobenem slučaju ne favorizira. Razne ankete, ki so razpravljale o zboljšanju krize v Izvozni trgovini usnjarstva, doslej še niso pokazale pričakovanih uspehov. Navzlic temu prlčaku-lemo, da bo dobra volja naše vlade tudi tej Industriji pripomogla do novega razvoja. Golob & Ko. tovarna kemičnih Izdelkov, L}*-' "-na-Vič. Tovarna kemičnih izdelkov Golob & Ko. je bila ustanovljena leta 1908. Ker ni bilo enakih podjetij ▼ Sloveniji, se jo mogla tvrdka lepo razvijati, kljub veliki konkurenci nemško-avstrijskih to-varen. Podjetje Je Že v prvih d v** letih svojega obstoja s solidno postrežbo in konkurenčnimi cenami dokazalo, da je zmožno konkurirati starim tvrdkam te stroke bivše Avstrije. Od lota 1910 dalje se Je obrat polagoma, a stalno Siril. Podjetje je izdelovalo pred vonjo naslednje predmete: kremo za čevlje, črno, rumeno in bolo; mast za usnje, urno ln rumeno; čistilo za kovine, konsistentno in tekoče; parketno voščilo, lak za usnje in železo; apreturo, modrflni esenc, navadno Učilo ta kolomaz. V tem obsega je šel obmt tudi med vojno dalje dokler nI pričel proizvajanja ovirati pomanjkanje surovin. Zato je podjetje Izdelovalo odslej v večjem obsegu vazelino, mast za puške ta kolomaz za vojno upravo. Po preobratu se delovanje podjetja nI moglo do konca leta 1919. vsled pomanjkanja surovin ta različnih odredb razvijati Ti nedostatkl ta ovire so polagoma ponehali, tako da je pričelo podjetje početkom leta 1920 zopet v velikem obsegu obratovati. Koncem leta 1920 je postalo dotakratno obratovališče premajhno. Z dozidavo novega velikega tovarniškega poslopja ae je omogočilo podjetje Se obširneje delovanje v letu 1921 in sedaj izdeluje iste predmete in iste kakovosti kot pred vojno, eeveda v še večjem obsegu. Delovanje te tvrdke, ki izdeluje prvovrstne Izdelke se razteza po celi državi- Vsled Izborne kakovosti Izdelkov te tovarne se ob sebi umevno tudi krog odjemalcev vedno bolj Siri in postaja podjetje vedno večje. Kakor čujemo se bodo obratni prostori prihodnje leto zopet izdatno povečali in opremili z najmodernejšimi stroji. Tvrdka Golob & Ko. te je udeležila ljubljanskega vzorčnega semnja. Dodeljen ji je bil v paviljonu J prostor številka 426, kjer so razstavljeni naslednji predmeti: krema za čevlje, mast za usnje in puške, čistilo za kovine, parketno voščilo, ličilo, modrilna esenca, najfinejši tekoči kolomaz. Vse predmete izdeluje tvrdka v prvovrstni predvojni kakovosti. Aloma Company družba z o. z. v Ljubljani. Začetek Alotne Company, največjega domačega reklamnega in plakaterskega podjetja pada v 1. 1897, ko, je g. Peter Matelič ustanovil in položil temelj današnji firmi. Po njegovi smrti vodi od L 1915 g. Alojzij Matelič znatno povečano podjetje v splošno zadovoljstvo domačih in inozemskih gospodarskih krogov. Plakate rekemu podjetju je bila takoj po vojni priključena anončna pisarna, ki je prevzela zastopstva raznih jugoslovanskih in tujih časopisov. Tako je podjetje razširilo svoje eestno-reklamno delovanje s časopisno reklamo, z zbiranjem in oddajo najraznovrstnejSih anone. Da se reklama Se bolj izpopolni, organiziran ie poseben oddelek za risanje in izdelovanje načrtov za reklamne plakate, v katerem oddelka sodelujejo Izključno s!o-vonski grafiki. Potreba po enotno urejevanem anonč-nem listu, ki pa podaja ob enem najvažnejše gospodarske notice, je rodila Informativni gospodarski list za trgovino, obt, ln industrijo »Jugoslovansko Bdito», ki je razširjen enakomerno po celi državi, i?lis.'a te trenje leto In je vsled sco Jih nairaznovrstneišlh anonc priljubljen mod vsemi jugoslovanskimi tr^ivskimi lcrogl. pri listu jo udeležen samo domač' kapital. Po ustanovitvi trgovsko-informatlvnega biroja, ki iSče trgovskih zvez z inozemstvom In posreduje med domaČo In Ino zemsko trgovino, je nastalo potreba reorganizacije starega podjetja. Podjetjo Alojzija Mateliča se je preosnovab, v Alnmo Company, dražbo z omejeni za vezo ta pridobilo na ta uačin v osel ah bratov ustanovitelja na novih domačih delavcih ta domačem kapitalu. Dražba Je stopila korespondenčnlm po tem In s pomočjo mednarodnih storilk Jugoslovanske borze v živahna stike r, angleškimi ln amerikanskiml pridobitnimi krogi in razpolaga, danes z ogromnim tu- in inozemskim adresnim mstcijalom. V posebni meri goji podjetje sejmsko reklamo. Ob priliki ustanovitve praških Vesta atelje za svetlobno Industrijo v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8. Kdor je pozorno hodil po sejmo, je lahko opazil pri več oddelkih skromne, a okusne reklamne lističe, ki opozarjajo, da Je pri dekoraciji oddelka sodeloval atelje iz Kolodvorske ulice št. 8. Je to podjetje, ki v širših krogih danes Se ni znano, ki pa zasloži pozornost ta je brezdvomno vzbudilo zanimanje vsakega, kdor ima smisel za okusen ta moderen okrae stanovanja. Izdelki, ki kra-se razstavne prostore tvrdk Naglas, Goreč, Kette ta Gričar & Mejač, kažejo umetniško ta v tehničnem ozira dovrSeno delo, ki te tembolj zadovolji, ko zveš. da je vse to naS domač Izdelek. Atelje «Vesta> izdeluje za enkrat predvsem modeme, okusne namizne in sobne svetilke ter je prvo podjetje v Jugoslaviji, ki ee bavi s svetlobno industrijo. Izdeluje svilene senčnike, lestence, kompletne namizne in etoječe salonske svetilke. Vsi oni redki predmeti te vrste, ki smo Jih našli do sedaj v salonih naših rodbin, so brezizjemno nemškega Izvora. Sedanji domači izdelki lahko mirno tekmujejo ž njimi Posebno je treba omeniti, da kažejo vzorci stremljenje, se kar najbolj približati motivom naše narodne umetnosti tako da prinesejo v naša stanovanja prijeten domaA milje. Podjetje se bavi z dobrim uspehom > barvanjem svile (batlk), tako da je mogoče prilagoditi izdelke vsaki sobni opremi. Do polne veljave bo prišel umotniški aranžma seveda šele tam, kjer bo tvrdki mogoče opremiti v enotnem stilu večje lokale, zlasti gledališča, klube, kavarne, kina ln drnge družabne prostore. Vsa ta podjetja opozarjamo na domačo tvrdko »Vesta» ta jo toplo priporočamo. Da je med našim občinstvom dovolj umevanja in zanimanja so dokaz številna naročila s strani sejmskih obiskovalcev. Opozarjamo na »Vestoi tudi one obiskovalce sejma, ki so do sedaj njene lepe izdelke v gori navedenih paviljonih morda prezrli. Podjetju samemu pa želimo v interesu razvoja domače obrti kar najlepšega prispevanja. Clotar Bonvier tvo^"'r;3 za šampanjec, Gornja Radgona. Tvornica šampanea Bouvier je bila ustanovljena po vojni od gospoda Bou-vler-ja, potomca stare francoske rodovi-r.e iz francoske Champagne. Tvomiea izdeluje prvovrstni šampanski izdelek iz domačih radgonskih vin. Ker je to eno izmed maloštevilnih podjetij te stroke v naši državi, ima zasigurano bodočnost vsled svojega cenega in solidnega izdelka, kakor tudi vsled monopolnega položaja v naši državi. Uvozna carina na šampanec znaša namreč 27 frankov za steklenico, kar zadostuje za obrambo do-močega produkta in zaščito pred inozemskim importom. Konzum domačega izdelka ubija -najvišji meri samo visoka mestna uiitnl-na, ki znaša v Mariboru 60 K na steklenico, v Ljubljani 20 K, ravno toliko v Zagrebn, v Beogradu pa 15 dinarjev. Državna trošarina, ki znaša 18 K na steklenico, bi mogli konzumenti Se prenesti, užitnina pa podraži artikel v toliki meri, da se na pr. v Mariboru domači produkt vsled neznosno cene sploh ne konzumlra, v Ljubljani, v Zagrebu in Beogradu pa le v manjših količinah. Bouvierjev šampanjec je triletni proizvod iz domačih radgonskih vin in sicer iz rudečega burgundca, ki je na oprezen način prešan tako, da ne preide iz lupin grozdnih jagod rudeče barvilo v tekočino. Vino ohrani na ta način evetlo barvo. Po prvem vretju se vino napolni v steklenice, katerim se dodajo v teku drugega leta vinske d rože. epeeijaini produkt in produkcijska tajnost tvomice. Po težavnem delu, takozvanem degor-žiranju, ki obstoja v otvoritvi steklenice in odstranjen ju vinskih drož, je šampanjec šele v tretjem letu gotov in more priti na trg. PrinnroF.imo Bouvier-jcv proizvod kot pristno domač in nepokvarjen proizvod ir, domačih vin in upajmo, da b? s do,- glednem Saao cenejši produkt zadovoljil tako po kvaliteti kakor po eeni vse interesente. „Dop" Industrija vezenin, perila, zave« Itd. na Bledu. Tvornica, ki le bila ustanovljena leta 1920, |e pod vodstvom domačlna-stro-kovnjaka. ki al je pridobil potrebnih zmožnosti v St. Oallenu v Svicl, kjer ja pred vojno ustanovil In uspešno vodil slično tvornlco pod llrmo Brulc ta Demšar. Tvornlc« razstavlja v paviljonu «1» S t. 352 krasne In dovršene vezenine švi-carske ta lorenske strojne tehnike. Izdelane samo z domačimi delovnimi močmi Tvornica je solidno podjetje, opremljena z najmodernejšimi stroli švicarskega izvora. Podjetje ie nakupilo v Švlc! vse potrebne stroje za izdelavo konzum-nega blaga, ki se bo proizvajalo na desetih avtomatnlh in desetih pantografnih Schlflli-stroilh z električnim obratom, kakor tudi na 56 strojih ('^avtomatnlh) za lorensko vezllsko tehniko, ki se je od leta 1912. razvila v Svicl do take popolnosti, da dela lastni švicarski strojni ve* zllnl tehniki občutno konkurenco. Podjetje razpolaga s potrebnim doma-čim narodnim kapitalom, ki zadostuje za vstvarltev velike moderne in za vso naše državo zadostujoče tvomice, tako da be moglo tekom leta zaposliti preko 200 delavk in delavcev iz blejske okolice. Vodstvo podjetja si prizadeva s po* močjo društva »Probude. ustvariti vse izdelke v narodnih motivih iz vseh pokrajin naše krallevine, s čemur se bo Interes inozemstva za te izdelke gotovo dvignil. 2eleti le, da se merodalnl krogi podrobneje zanimajo za to za naše narodno gospodarstvo velevažno industrijo. Našim podjetnim domačinom želimo obllt, uspeha Ivan Sennig tvornica lesenih kllncev za čevlje, Tacen pod Šmarno goro (LJubljana). Ivan Scunlgova tovarna za Izdelovanj* lesenih kllncev, ki leži v Tacna poo Šmarno goro v neposredni bližini želez, nlšklh zvez, ie gotovo eno največjih podjetij te vrste v naši državi. Gosp. Ivar Scunig, sin stare in vsled solidnosti re-nomirane ljubljanske trgovske hlie (usnjarska tvrdka Ivan Seunlg, Llubljana. Stari trg 7) |e dvignil tovarno navzlic velikim oviram, ki jih je Imel zlasti pri dobavi strojev, z lastno pridnostjo Is podjetnostjo na stopnjo velike produkcijske kapacitete. Tovarna je it zdnrnaj prebolela otročje bolezni in Je danes teh nlško In trgovsko že upeljana. Lastne vodstvo podjetnika, ki lamčl za brezhibno kvaliteto, ter obrat z najmodernejšimi stroji z električnim pogonom na vodne silo. omogočujejo lepo se razcvltaiočetn« podjetju •—''žati danes še vsako konkurenco. Izgleda pa, da ie domači trs z lesnltri tc vrste že dovolino za- ložen in da bodo že obstoječe tovarne za Izdelova: '? leser"' klincev uspevale le. če se bo njih produkcija od države zadostno ščitila. Seunigova tovarna se se* daj izpopolnjuje še z novim obratom, s strugamo za Izdelavo naznovrstnih predmetov r.-iše d-^ne les-- |rj'istrlie. Izdelki Seunigove tvornlce vzbujalo na ve-leselmu splošno pozornost Interesentov, Tvornica za upognjeno pobištvo d. d. v Karlovcu. Ljubljanski velesejem ie pokazal najlepše uspehe v naši industriji Zlasti maramo to trditi tudi o našem domačeip pohištvu. Tvornica za upognjeno pohištw v Karlovcu, d. d., je razstavila v paviljonu E najfinejše stole in cele garniture za salone v najokusnejši obliki In v najfinejši Izdelavi. Vsakdo obstoji pri tel izložbi in občuduje preciznost Izdelkov. Tvornica se je ustanovila letos ter Ima že lepe uspehe. "ovarna jc zmožna napraviti vsako •nnožino naročenega blaga ter izvrševati naročila za eksport v tule države. To-varna jc te vrste najmodernejše urejena In izmed največjih v naši državi. Podjetje izdeluje za sedaj vsakovrstne upognjeno pohištvo In to od nainavad-nejšlli do najfinejših stolov, fotelov, sto-llčkov, zof Itd. Posebno pa Izvršuje naročila za cele restavracije, hotele, kavarne in jc v zadnjem času napravila najfinejšo opremo za enega prvih barov v Zagrebu. Kdor si ic ogledal Izdelke te tvornlce, bo gotovo opustil nameravano naročilo v inozemstvu in se poslužil domačega odličnega podjetja. Bila |e naša slaba navada, da so posebno tmovitejši sloji kupovali pohištvo zlasti na Dunaju, v Gradcu in drugih nemških mestih. Imenovana tvornica v Karlovcu more zadostiti vsaki šc tako visoki zahtevi in želji po linem pohKtvu. O. tehničnemu ravnatelju Pečenlču moremo čestitati na lepem napredku. Tvornica Ima večll podružnici v Beogradu In Skopliu ter Ima sedaj velika naročila za Italijo, Egipt In Anglija •PARPUlHS CHRYS1S». V paviljonu H St. »7 )e krasen kot!- fcfk, po svoji eleganci in stilu, kot se •Idljo v Parizu v drand-Palals. Raz-Mavljaini prostor krasc razen okusnega pohištva in elegantno opremljenih par-lernsklh in toaletnih potrebščin tudi kras-■e slike narodnih noš in pokrajin. Izdelki tvrdke niso importirani iz Francije. Tvrdka uvaža samo esence In ttfvari, ki se ne dobf v naši državi, vse ilrugo, kakor špirit, steklo, kartonažo Itd. pa dobiva samo od domačih tvrdk. Zato je to domača industrija. In ker razpolaga firma s precejšnjim kapitalom, namerava nasaditi vse vrste rož v svrho Izdelovanla esenc, kl se do sedaj niso proizvajale v Jugoslaviji, da tudi v tem ozlrti ne bo odvisna od inozemskega mroža. Ker do sedaj v naši državi nismo imeli popolne Industrije te stroke in smo bili navezani na tuje Izdelke, pozdravljamo to novo podlette. ki je vsem toplo priporočamo. Kvaliteta na Llnbllanskem ve-lesejmn razstavljenih vin Kakor smo že opetovano omenili je razstavljenih, odnosno s« toči na vele-»emniu čez 1W> različnih vin. od katerih zavzema največji prostor oddelek »Vina rinogrularjev iz Slovenije«, v paviljonu »Oin k temu pripadajočih točilnic z Istim naslovom * ifiO raznimi vrstami iz wih spodnjejtajcrskili in dolenjskih goric. Pr teh množinah izreči sodbo o posameznih sort ih. .te nemogoč«. Omejiti se hočemo zato le na komisijonalno za najboljša spoznana vina. Med to spadajo: tb nuskatni silvanec (Frane Zanijič. Maribor). 17» Vinskovrhčan fOzmee, Josip, Ljutomer). 18 muSkntni silvanec (Rajh Joško, Ljutomer). 19 a jeruzalemčan (Ve- i tovar 1 ,ovro, Ivanjkovci). 82 a 82 b muš- ; Išče se deklica zmožni! sloucn3kens In anglaSVega jeiiko, ki jo dosla iz Amerike, k dvema dečkoma. Stara naj ho nad 14 let. Oglasi naj se pri IVANU KRAMER, Št. Peter iftt« pod Sv. Goro. 3-1 katnl siivaatv (Hočevar I rane, središče). 87a Nunskovrhčan (Mnraa Josip, Krap.ie pr (Ljutomeru), 36 a frešovčan (Kranjc Alojzij, Ljutomer). 87 a šipon in 87 b zeleni silvanec. (Puklavoc Anton, Veličine pri Ormožu). 39 a, 39 u la*ki rizling, 89 d izbor želoznudrvčan, 39 e muškatni silvanec, 89 f šipon, 39 g burgundeo, 89 i silvanec, 39 j šipon, 391 Komenlčan (Zemlji« Frlc, vinogradnik in vinotržeo v Ljutomera). 53 a laški rizling in 53 b, črni burgundec (Uprava graščine Domova). 10g drobna grašovina (Nemški rizling), 40 h beli burgundeo, 40 i muskatna ranl-na (posobna lastna vrata), in 40 j muškatni silvanec, (Clotar Bouvier, vinogradnik in vinski trgovec ter Izdelovatelj šampanjca v Gornji Radgoni). 51 a ZasavČ.m in 51 c Turškovrhčan (Gjuro pl. Valjak, Maribor). 52». b, c, d, beli buigonnee, kabemet, traminec in drobni rizling ^Uprava graščine grof« Horbersteina v Ptuju). 22a drobni rizling in 2.3c Leankn (Frano Ostorberger v Ptuju). 21 b in c rizling in 24 d traminec (Ludvik \Vrat» feld v Novi cerkvi pri Ptuju). 27 mu'ka-leloc r. Rudolf Padnik v Celju). Vsa ta vina nadkriljajejo lh. 5a, 6. 18.-., 181, 82a in b, 37a in b. 89a, e, d, e, f, j, B8a, 40h in j, 40p, 4«a in 55«. Od dolenjskih vin. od katerih j« vsled | prejšnje razprodaje sorazmerno ptflo tta-I vilo zastopanih, se po *voji dobroti ln lo-1 kalnem značaju odgovarjajoSe odlikujejo: Beli burgundec in rulandec (Anton lHm ' v Klevevžu pri Mokronogu). Malkovčan (Frane Prijatelj v Tržišču). Bojničan (Janko Karlovfek v ftmarjetl). Zogradfian (Franc Zupančič v Rakovniku). Rizling in dolenjska črnina (A. Sušnik iz Trške gore pri Novem mestu). Črnina Iz dadove peči (Frane Kerin v Sv. Križu pri Kostanjevici). Cmjna iz Bočj* (Ivo Kerin. Kostanjevica). Poleg že navedenih štajerskih vrst sta razstavila In tiSita gospoda Clotar Bouvier in & Ctičok Franc v Radgoni odnosno v Ptuju svoj šrur.panjec, od katerih se odlikujeta Bouvierjev Demisec 40 1 In Bruvierjev eouvA« reserve 40 n ter Cuč-kova Elite see 28d In sladko vino a la Charint. Lepo kolekcijo je razstavila v poseb-j nem paviljonu »Gospodarska zvoza» v I Slškl, kjer se po svoji dobroti odlikujejo (beli burgundec U Slovenskih goric, jern-! znlemskl šipon, Pekrčan In Llmbušan. 1 Vina v omen,jenih »e točijo v kozarč klh in v steklenicah. To težavno in no -arno hvaležno delo pri vedno naraščajočem navala v paviljonu «G» izvrstno rmdpirajo rodoljubne ljutomerske in dolenjske dame. — Frane Gombaf, LjublJ. ADMIRAL SCHEER NE SME PREDAVATI V Berlinu »o z bivšimi generali in admirali jako strogi. Generaloma Lettowu in Wrisbergu so ž« svoječasno prepovedali predavan®.! o vojaških stvareh. Nedavno je hotel blvfi admiral Scheer predavati o bitki pri Skagoraku. Predavanje je bilo prepovedano, ker so delavske organizacije izjavile, da bodo same preprečile taka predavanja, ako jih ne bo vlada. Tudi mi smo mnenja, d« naj sl Nemci namesto predavanja nabavijo raje angleški film o tej bitki, kl jih bo natančno poučil o njihoicm velikem pora « > ? Kralj Bat]al Kralj MatJaL Ilustriral Fran Kralj, Ii- dal in založil dr. Albin Štele. Knjiga je umetniška In tiskarski unlkum v slovenskem knjlgotržtvu; od prve do zadnje strani je vse klišlrano. Vsebina knjige je znana narodna pesem o kralju Matjažu In ' '?nčicl. Ves tekst le Fr. Kralj »pisal v posebni kallgraflčnl pisavi, kl si jo je sam zamislil kot dekorativno posebno učinkovito ln laliko p.ilagodljlvo otlllza-cljo naše pisave. Privzcl pa je k tenu načinu še en element: vsebinski ritem pesnitve, z ozirom na katerega le ,lal poteku pisave vsebini primeren, stalno se menjajoč ritem. Vzemite kot primer samo prvo kitico, kjer so pni štirje verzi o ženltvl Matjaževi napisani v priletnem, lahko valujočem ritmu veselja, ozadje avori omamen! iz lipovih listov ln cveto. (slovansko ozadje). Po sredi preko lista le potesnj-rn f "a črna lisa slutnje nevarnosti. Naslcdnli verzi v svolem potekli nenadnim nrorušljo do.--1 nji mirni rit. •! In pnJnlo rrr>t| d-snenu kotu, kjer gre pisava preko črne lise Je be!a, kar daje znnanlim ll'— r-edbe p >-neben mik. Matb." ■""'mir v za''"jlh dvoh verzih tc strani je izražen s tem, da se ritem teh dveh ostro postavi kot v*'- ' v s'-"'*:'! koncu proti padaniu prejšnjih, Z nl nl a (e, kako potem do boja postaja vsaka stran vedno '"'i grozeče črna dokler se povest o bolu samem ne vrši na čisto črnem ozadju v beli pisavi. Črno ozadje zv-n« i-~in|ati, ko se Matjaž odpravi v Turčijo reševat Alcnčlco; 7""—v njegov u-v H ie tolik, da so naslednji listi fn čisto 1—'i. V ozadja *e tudi pozneje pojavljajo oruamentalnl motivi v zvezi t vsebino. Ko smo ugotovili princip, po kate-cm je napisan tekst, zadostuje, da knjigo pazno prečltate, ker Vam bo brez nadaljnjega komentarja vse ostalo jasno. Tekst jc vselel na levi strani, na de«nl pa Je ilustraclla k glavnemu ( ~ 'ku dotičnega dela teksta. Risbe so bile izvršene s svinčnike«, dokazuje!« bujno fantazijo umetnikovo. Nekatere te. žave bodo mogoče delale slik« boja, do. kler se gledalec ne umlsll v perspektlvič no stališče. Iz katerega so zamišljene. Gledane so namreč od zgora), aH vsa) aa pol od zgoraj in aato polne za naše oko nenavadnih perspektivlfnlh skrajšav. Vse delo od naslovne do poslednje Mri. nI ovitka Je umetniško delo enotnega ko. va. Brez pretiranja ga lahko smatramo za knliževno delo, ki do sedal pri nas ni. ma para i kar se tiče okusa, s katerim j« aranžirano in zamišljeno, I kar se tiče doslednega izvajanja prlncips, na katerem sloni. Cena knjige, tiskane na fin kartoo (sa. mo 200 Izvodov) Je KJ. 160.— (za zurutijs naročila se poštnina Kl. 10.—), na fin bel papir za umetniške reprodukcije K|. 140— (za zunanja naročila še poštnina KJ. 8.—), Naroča se v knjigarni Lavoslav Schvrent-ner, Ljubljana. Opozarja se, da Je na razpolago |e omejeno število Izvodov, vsled česar ie v Interesu vsakega reflcktanta, da sl knjigi) nabavi " _;„•. KAK NAJ BO IDEALEN MOŽ? V Franciji so razpisali nagrado za do. vrienega moža. Postavljeno je bilo zani. tnivo vprašanje, kake lastnosti mora ime. ti idealen mož. Neka duhovita dama je poslala med prvimi sledeči odgovor:' »Idealen mož ne smo nikdar ukazovati ženi, ako to ni izrečno v njeno korist. Nikdar no sme biti siten. Podoben ne sme biti niti p«dagogu niti duhovniku, liiti mora dol t« volje celo tedaj, kadar n'.ir>a vzroka r.i to. Paziti mora, da nc mori ženo o dobrimi nasveti in pametni mi vzgledi iz svoje rodbine. Ponuditi ji mora vse. predno ga sama zaprosi. Ak i žen« kaj zagrefi, ji mora oprostiti, &•>. dar im: prav pa jo pohvaliti«. ■HBMHBmHBMil Pocinkano pločevino 508 oudi po najnižji ceni 2—1 tvrdka A. Snšnik, železnina Ljubljana, Zaloška cesta St. 21. Proda se telo dobro ohranjen klavir « samo 10.000 K. Poizve se : Erjavčeva cesta 4, 2. vhod, vrata 12. Morsho trava (afrik.) ua debelo in drobno se dohi pri Brata Sever, trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvet-1493 wka cesta 13. 6—1 »Zahtevajte V kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih £ ac □ Lastni razstavni paviljon na ljubljanskem velikem sejmu 8. do 12. septembra 1921. i8s»»s-6 Združene papirnice Vevče, Goržčane in Medvode delniška, družba v Ljubljani. Telefon St. 1-67 (LJubljana) Brzojavk' Papirnloa Vevče >y t. č. centrala: Papirnica v Vevčah. Pošta: D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice; ZALOG. Papirnici; s Veščah, pernica, tvornica celuloze in lesovine v Boričanah in tvornica lesovine v Medvodah. Mesečno proizvajanje 100 ragonov raznih vrst paplrta: Papir i tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. Brezlesnl dokumentni koncept-meliran, nebeljeni koncoptni papir; srodnjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzoiavni svitki In papir za naustnico (stročnice). Navadni tiskovni kuler In papir za lepake v vseh barvah. Rotacij ki tiskovni papir Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. IžttSffrrglSE Slovenska gradbena družba z o. z. LJubljana tehnl&ka pisarna v tovarni Kerilč Lastili paviljon, enodružinska stanov aneka hišica, vsebuje: 3 sobi, 1 kabinet, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalno sobioo, shrambo., Zastavljena ploskev 73 m1. Donavijamo oelo leseno konstrukcijo z vsem tesarskim, mizarskim, klučaničarskim in kovaškim delom približno 1 meseo po naročilu; na liou mesta postavljeno ▼ približno 3 tednih. Oena za 1 m* zastavljene ploskve lOOO do 2000 E po obliki tlorisa. Posebnosti našega proizvoda i Leseni polnostenski nosiloi za strehe z velikimi razponi, lesena in kombinovana skladišča, tvorniško izdelovanje zložljivih stanovanskih hišic. Kolarski oddelek: Izvršuje vse vrste luksusnih in tovornih vozov, karoserij, samokolnic itd. 1418 a 8-8 falBSESIL^LJKlEBlPiSIgla bjubljana, Šelenburgoua ulica stm. 1 Kapital: K 20,000.000 Rezerve okrog K 6,000.000 Snferesna skupnost s Hrvatsko eskompfno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije naj* kulanfneje. Denarne vloge, nakup in prodaja: efektov, deviz, valut Eskompf menic, terjatev, faktur. HkredifivL Borza. 1477 i—t lola Koncem avgusta že prično otroci „e,lo t zimsko pesmico: «A, a, a. ^ a, je zima že priSla!» Vsa priroda ■p fe (mina liatista in organdija, pa vendar že pričenja jesenitl. Skrajni ča.< j,., da izvemo, kaj |irlne"e zimska poda. No, lotos nam prinese mnogo. Vsaka doM Pvoj del. Tiste, ki so se vedno je-filn nad vilniml dokazi, da ima ženska pod krilom noge, dobe letos torej zaješ dolge kaftanc do gležnjev. One druge pa ki so na tihem že solze pre-eojale iz jeze, da bodo morale svoja jpetltna meča (»bodice«) pred vočino moških skrivati, — one druge naj si le obrišejo solzice, ker ima vsak paragraf svoja vratiea in tudi predpisana dolga fciklja ni brez njih. Nova linija nastopa v štirih aH petih dblikah. Kor smo šele pričetkom se-tone, in ker se v ženski duši itak ne spozna živ krst, (slično kakor v Kraljevih slikahV — in posebno velja ta trditev za pričetek sezone, kasneje stvar ni voč tako težka, — zato torej vsi skupaj pravzaprav Se ne vemo, kakšna bo modna silhueta v pravi zimi 1021/22. Javna tajnost vseh krojaSkih moj-ttrov in mojškrc pa je ta-le: 1.) Kostumi: Ali prav dolga jopa, v lalji ozka, preko bokov pa široka padajoča, kakor zvon; ali pa kratka ravna jona. v pasu široka: ali pa tudi srednje dolga trottour-j >pa, tudi v obliki zvončku. Venda' bo ta jopa bolj redka. 2.) Plašči: Plašči iz krzna v obliki kimona, prav široki, že od tilnika široko in naravnost doli padajoči, ali pa tudi nagubani; daljs plašči z vco vrstami gub v bokih in z vezenino v zgornjem delu ter mi roka.nh. Pas je popolnoma odpadel. Pelerina (cape) dopustna samo k večimi toaleti. S.) Obleka v plašču («MantolklHd>): Dolga ozka oblika, vkljub temu Mižja talil, čeprav r.e preveč očitno. Kombiniraj to obleko s čipkastimi telovniki, pa dobiS diskreten kostum za popoldne (five o clock tea, obisk, kiro, kavarna1!. 4.) Večerna roba: Snominja na dobo okrog 1830 (Bie-dermejer), celo nekoliko s platoničnimi spomini ua krinolino! Borta it čipk. telja tesno po telesu, ali pa fasona ita-jadore. ozka. vsled dolgega krila podolgovata. v bokih s širokim pasom stabilizirana. — To so "'n-pe tipe. Za ulico predpisuje moda barve ru-Javo. sivo, lila. Tudi krzna morajo hiti rnjavn (ne žoltal), najmodernejšo krzn(> je vidra in vsi revčki mački in kunci se morajo spremeniti v to živalco. V Mapi imamo letos nove velours de laine, ki izgledajo kakor spleteni in mehko boHaJo. Platin, Id n»o tc mna, morajo biti is mehke debele domače volne (horatspiin) ali takoivanega Hima-lajablaga. Za volneno trikotažo za šport In ulico je nastala čisto nova industrija. (Tudi slovenska je na višku mode. Glej izdelke «I.ana»). Za te vrste obleko pa ne veljajo sicer predpisane temne barve, za volneno obleko velja predpis: Mnogo Sivih barv, in sicer v pisanih pramenih, žarkih, črtah, pasovih. Zebra je parola! Za zvečer nam pravi moda, da je edino elegantna barv* ali črna ali belo ali oboje kombinirano, ln me rade verujemo. (Razne rdeče, plave in pisane reči »o za verlžniSko hčere). Izredno učinkovita čipkasta večerna oblekica jc iz črnega tulla, ornamentalno okrašeno z laka-stimi nitkami. Čipke, blago iz čipk in čipka?t3 bertes pa gladok tul (tudi panne) J« materija], iz kterega konstruirajo mojškree fantastične večerne kostume. Za popoldanske in večerne robe dajo prav dober efekt mkfinoliole perk na erepe Georgotte, crepe do Chi-ne. satin de Chine in chnrmotise. Tudi ne smemo pozabiti zlatih, srebrnih in jetto-vezenin. Vezenine se letos sploh uporabljalo na vse mogoče in nemogoče načine. Vse mora biti izvezeno, kostumi, plašči, tudi če so s krznom obšiti. dobe v dnu in naokrog polno vezenja, in okusu vsake posamezne je prepuščeno, da si iz množice izbere potrebno. Čudno! Vratu letos na cesti ni treba skrivati in zavijati do nosa. Plašči imajo ožjo in zelo ozke ovratnica. Popoldanski kostum ln »obleka v plašču« |ia imata definitivno vi*o'ovratnike, večinoma otišite s krznom. Večerni le-kolte je za malenkost omejen in manj elobok. saj ni treba, da nam fantje vidijo do žclodca. Vendar se šo najdejo modeli, ki imajo samo dolg ozek trak čez rame ln le malo več. Ktera se torej rada kaže tudi do želodca in vtsi pleča z jarkom prelesti vzdolž, naj sn posluži. Pri toaleti za soareje so novi dolgi ohlapni prozorni rokavi iz tulla ali čipkarije. Prozornost rokavčkov se sme na željo ponoviti tudi pri nožicah: Sopdnja obleka je prav kratka, vrhnja, v moderni dolžini, pa sme biti prozorna. To je za one. ki bi so vkljub dolgi modi rade s svojimi nogami postavile. Kaj ve8 prlncseui o modi prihodnja »Vesna« in pa »Bogoljub«, ki pravi, da bodo mojškre. pa prav zares, za svoje neumnosti v vicah pokoro delale in šivale in flikale, da jih bodo prsti pekli. Prihodnje, leto priredi g. Janez Ev. Kalan posebno insoratno številko za tr.ojškro in razstavi tudi najnovejše lenklavfke modele. Letoe pa otroci modu i« pojejo okrog sejma in okrog mojšker: A, a, a, a, a. zima ie prišla. >lge kiklje bomo Imela, pa b' jih rajši doli vule, a, a, a, a, a, je (ima ie priSla! E, e, e, e, e, glej nove linije te, krmolina ie v jesen, kaj bo, kaj bo pa potem? E. e, e, e, e, glej novo linije t«! I, «, !, i, 1, ie krzno me skrbi! Hitro šo na sejni bHMm, da krta ali mačko vlovim. I, I. I, I, I, Že krzno me skrbi! 0, o, o, o, o, zvečor je prav lepo! Se perle v luči lesketajo, roke v čipkah se igrajo, o, o, o, o, o, zvečer je prav lepo! U, u, u, u, u, gloj prilika je tu: Očka. mož al' ljubcek moj. ku|>ovat grem na sejm s teboj! U. u, u. u, u, še prilika je tu! Evlca. Nenavadne oporoke V londonskem »Somerset House> se spravljajo oporoke angleških državlja-rov. čita jih lahko vsakdo, samo da plača par šilingov. Le oporoki kralja in kral'i-56 sta zapečatim in bost« odprti Scle po njiju smrti. Med številnimi oporokami je mnogo jako čudnih, ki zaslužijo, da jih omenimo. V oporoki nekega padlega vojnika «-e nahaja slika mladenke, na kateri so napisane sledeče besede: »Vse zapuščam .ijoj.» Niti bet**ie voA Kdo je to dekle in kje je, šo danes n« ve nikdo. — Neka druga oporoka je zaprta v steklenici špirita. Lastnik jo umrl baje za črnimi kozjimi in je zato zaprl oporoko v špirit, da dotični, kl 1)0 izvrSitolj njegove zadnje želje, ne bo nalezel kakih bacilov. Druga je pisana s stenografijo. To je jako čudno, ker 1. 1700.. ko je bila se-stavljona ta oporoka, prave stenografije še niso poznali. Sel" sto let pozneje jo je Izumil Pitman. K sreči je po- kojnik ostavfl tudi Kiju« za bvoJo ste- nografijo. Bog zna, koliko poela bi Imel »ker registraturni urad. Kot kurioziteta je posebno intere-santna neka oporoka, ki je bila potegnjena iz morja. Spisana je na per-gament, ki ae je v»kd tega, ker jo predolgo ležal v morju, skrčil na desetino normalne velikosti. Kljub temu u» ao ostale besedo tako jasne, da se morejo So sedaj čitati s prostim očesom. Oporoka nekega splošno znanega »carla« (knc./a) je bila skrita v nogi njegove po«teljo. Sedaj so jo spravili v Somerset Iloiise, kjer priča o knezovem nezaupanju v ljudi. Tu se nahaja tudi oporoka slavnega Shakespeara, v kolikor ni seveda p> tvorjena. Vsakdo vidi lahko dajje oporoko velikeira angleškega admirala Nelsona. Napisana je v navadni knjigi o gojenju vrtov pa Trafalpurju in in«a na koncu sledeče značilno besede: »Sovražnik se žo približuje.* Oporoka nekega nriprostega vojaku je v navadni bilježniei z usnjat.imi listnicami, skozi katPro je prodrla krogi ia, ne da bi poškodovala kako besed i. Opaziti pa je vrh t>ga tudi mnogo takih oporok, za katere hi zblrati-lj oporok čisto gotovo rad zapihal svoji dušo cel.) vragu, samo da bi postale njegova last. EVROPSKE DRŽAVE TO SVETOVNI VOJNI. Kar se tiče površine pojivlmih držav po svetovni vojni, »teji na prvin mestu Francija, ki ima. f,50.l»««i km1. Na drugem mo«»u je Španija, kl Ima t otoki vred 505.127 km*, 'tretje m»-sto zavzema Nemčiia s 473.314 km', za temi stoji na četrtem mestu Švedska 409.178 km", na petem je Foljska s 300.000 km', na šestem Finska s 325.527 km5 na sedmem Norveška s 322.000 km5, na o«mem Velika Britanija in Irska s 313.640 km5, na devetem Italija s 310.770 km5, na desetem Rumnnija s 292 000 km*, na enajstam Jugoslavija s 225.0O0 km", na dvanij-stem Grški s 150.884 km5, na trinajstem češkoslovaška s 141.032 km*, na štirinajstem Islandija s 104.785 km5, na petnajstem Madžarska s 02.500 km5, pa šestnajstem Portugalska s 01.018 km' na sedemnajstem Gronlandija s 88.100 km5, na osemnajs^m Bolgarija s 87.445 km*, na devetnajstem Avstrija s 81.879 km' Itd. Največ prebivalcev ima pa >'".vi;i in sicer 00,837.579, n»,to Andi,'« 42.200.000. Francija 38.CO.OOO. 1'oij ska 27,000.000, Španija 20, )OOOCO. Rumunija 15 in pol milijonov Jugoslavija pa 14 ln pol milijonov. ove rrvi„renjrt za eno kokoi Dva kmeta, Fordinand Llngier to as hert Teunisen, sta živela te dolgo zaradi, kokofi v Bilnem prepiru. Lepega dne 8« •preta vnovič1, in Lingier je v jezi ubit kokos svojega soseda. Ta je nato po»e> grl po samokresu in ustrelil Lingiarja v. bližino srca. Lingier j« imel S« toliko moči, da Be Je vrnij domov, snel pulko ra* stene in iz daljave 10 metrov ustrelil na Tcunisena, ki je obleial na mestu mrtev-.-Nato se je zgrudil tudi Bom in Izdihnili Dve življenji za eno kokoš. Vrednost na, šega življenja na ljudskem trflščn je re» majhna. ZVOKI VIOLINE SO GA IZDALI. V Bostonu Je šla neka mlada dama, mimo neke cerkve. Iz cerkve so odmovali zvoki viuline. Dami so se zdoli zvoki Jako znani. Da vidi. ali ne igra morda kak njen zuanoe, »topi v cerkev. Ui resi! Pil jo to njen bivSi znanec Ratclife, ki ga e policija zasledovala radi tatvine 50.(100 dolarjev ze tri lota Dala ga je takoj aretirati in Bndaj Katelife lahko v napora premišljuje, kako dober spomin ln kaka muzikalna ušesa imajo nekateri ljudje, posebno, kadar jim ne bi bilo treba. PIJAN KROTITELJ, V TIGERSKI KLETKL V I'p»rli je šel v nekem cirkusu k.sy-titulj lUimiksen popolnoma pijan v H- grško Me i ko. V sijal ne je od pijanosti po tleh, iio da bi se zverine radi tega kaj vznemirjale, lz kletke ni botel iti toliko 1'at.a. dokler ga niso potognili iz nje s silo redarji. Ako bi ostal daljo časa v IdckL, bi ga zverino gotovo raztrgale, k«r hI s« končno tudi njim pristudilo ob-nalanje krotitelja. Nudim brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice '„DRAVA"- VŽIGALICE^ družba sv. Cirila In Metoda. Z.log. pri I*. IVJina « L|ubt|«nt. (V^-V*,— T« vilgallca _ .1 • prid drulM •«. Ciril« I« V L.IUMLJANI. Cenil povsem konkurenčna. Pri iuknpa vžigalic zahtevajte moj cenik. J. Perdan, LJubljana. Naroiite se na t9Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. 1,-11 zrezoi: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln 81ovenoev. I. del, rez. 21 K. U. del, vez. 42 K. Za oba rveaka po pošti K 640 reč. HI.-I V zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K, poŠta 3 K vo>S. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov In Blovenoov. Meh. ves., Ud papir 6U K, poŠta 8 K Teč. Broš. navadni papir 42 K, po poiti 2 Ii več. Naročila sprejema Motu zadruga i IMaiil. Sodna ulica S. I. jugoslovanska tovarna 23 gumbe in hovinshe predmete d. Z 0. Z. 312 15-8 Slovenska Bistrica oferiramo uaSe piromtne I. SANDRIN LJUBLJANA Velika zaloga vsakovrstnega 844 26-30 usnja kož. podplatov, gonilnih iermenov in boksa na debelo Mestni trg 6. Najfinejši konjak medicina! (pristen vinski destllat), prvovrstno slivovko in pristen domai brinjevec proda samo na debelo 1439 a-« Parna veležganjama ROBERT D1EHL, CEL3E (Slovenija]. Svetli premog prvovrsten, primeren za indn».trijo, domačo in kovaško porabo, dobavlja aa vagone, mešani, kosoveo. kocku, orrLovec in zdrob, po nizki ceni. Po-nndbe pod „Svetli premog" na upravo .^utra". i«43 2—1 Zahvala. Povodom bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga t vsaki velikosti ia po vsakem vzorca s cenami brez konkurence. Zahtevajte cenike! Prodala na veliko! Priporočamo knjige za mladino: lika Wasclitetova, PravlJioa. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 K, po -ošti 2 K več. Batiberton ■ aorll, Bob in Tadl, Povest s ■likam). Bro«. 21 K, vez. 30 K, po poŠti 5 2-40 vet. tika Jova Zmaj-Gradnik,KalamandarlJa. Otroške pesmi. Voz 16 K, po poŠti 1 K ret. finroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna olloa 6. ppohupfsta Jadranke banfte mi je doSIo toliko isVrenib dokazov sočutja, da mi je nemogoče izreči svojo globoko hvaležnost vsakomur posebej. Zato se zahvaljujem tem p6tem predvsem si. ravnateljstvu Jadranske banke za idealno požrtvovalnost tokom bolebanja predragega mi pokojnika tor vsem njegovim prijateljem in znancem 7- njih tolažilno posete tekom strašne dobe. Iskreno hvalo izrekam vsem ii. udeležencem ujegovegn pogreba, darovalcem vencev in šopkov, zastopnikom bank in denarnih zavodov, odličnim pevcem, bratom Sokolom in g. starosti dr. V. Murnikn, vsem prijateljem, znancem in še poBobej vBem damam. Vseobče to sočntje mi je v moji neizmerui tugi vir tolažbe, za katero ostanem vsem in vsakemu vedno hvaležna. V Ljubljani, 9. septembra 1921. U07 Pavla Peruzzijeva s hčerko Pavlo. i Tstsfon SI 3. nasproti glavnega kolodvora felefoo it 3. kupuje In prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posle. r Kolektivna razstava Saša Šantel Telovadnica ..Mladike" (ogel Sublčov* In Levstikove ulice) 9 — 12 1 — 3 Od 3. do 12. septembra. Vstop 2 Din. In t Din. Stroji za obdelovanje lesa Turbine Zvonovi trojne tovarne in tnlillm Velika zaloga: JSSftOT razni »troji, pnevmatik* in Tsakomtni deli. F. BATJEL, Ljubljane, Stari trS 38. Sprejme »e t polno po ir»»o, sa »majll-ran Je a ognjem ln ponlklanje: d»o-kolesa, otroški nnirki, totalni io rasni stroji io deli. Mehanl&na delavnica, Karlovika oesta 4. TRIBUN A" tovorna dvoboles In otroShlh mithov u Karlovika cesta 4, Zvonarska ul. 1, Tovarna klobukov VILIM VANEK 1448 1606 1 ssikIi ŠOLSKI ZVEZKI za ljudske in srednje šole, ca razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, Snega papirja in močnih ovitkov. Učiteljska tiska/na, Ljubljana Frančiškanska ulica 6. 137910-10 Najnižje cenel Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon Ešt.4. Ljubljana, 1369 7 Največja zaloga klavirjev in pianir v LJubljani hm s- tvpdta Jerica Hubod, roj. Dolem Llubliana, NllSerleva ulica it. 8 se prlporofca za nakup najboljiih Instrument« Izvrstnih tovarn po najsolidnsjilh In nizkih cenah 8-8 Zagreb Gundullčeva 21. Priporočam gg. klobučarjem in modls'kam ra/novrstne Stule, vrvice ter sploi vse klo-bučarske potrebščine po najnižjih cenab. lig. trgovci in modistke, ki vzamejo večje mnoiiue, dob< mnogo pod dnevnimi cenami. Hitra In točna postrežba. 99 d. s o. s. tovarna za stroje in f parate v Ptuju (Slovenija) dobvlja po najnlžlth conah posebno tudi brlsgalke rasnih sistemov proti peronosperl ln sa ožveplanje, nadomestne dele rasnih strojev, slasti takih sa d^vijarsko industrijo vsakovrstne armatura m vodo, plin la paro, vijake sa kovino Itd. 1410 8—8 Velesejem v Ljubljani paviljon F it 131 Jesenove hlode j metre dolge, 7 cm debele, popolnoma suhe, zdrave, brez grč, kopi 1464 vsako množino 4—3 tovarna telovadnega orodja BaSin in drug L1ubljana, Pred Škofijo 19 Vila na Glincah št. 1 ob Trtaiki cesti, enodružinska, s velikim vitom, proda. Več se izv6 istotam pri lastniku Trlbuiu, 1468 8-3 1868 4 AVTOMOBILI motorii KOLESA PNEVMATIKA vsi deli In oprema en gros en dčtall J. GORIC, Semenj: Paviljon H St 250. LJU3LJAMA, Goiposvetika c. 14. '66 99' izvozni! in mm družba z o. z. v Ljubljani Dunajska cesta 9, telefon interniran št. 113 priporoča po najnižjih oenah: Jadran"- in „Ilirijo"-kremo za čevlje; kolomaz prima, iz tovarne Kollar & Breitner; čokolado. prima švicarsko .,Rudiu"; sladkor, kavo, riž, milo. sodo, vžigalice, petrolej, bencin, metle in vse druge v specerijsko stroko spadajoče predmete. Nakup in proda,a deželnih pridelkov. Zahtevajte ponudbe! 1446 4—4 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah Delniška glavnica K 50,000.000'- Rezerve okrog K 45,000.000 — 8 Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle Prodaja srečke razredne loterije — Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, a valut in dovoljuje vsakovrstne kredite M Čekovni račun v Ljubljani št. 10.509 Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA K Telefon štev. 261 in 413 »_3 . II. priloga „Juiru" št. 215, dne 11. septembra 1921. U N. ToUtoJ: Eemu ljudje žive. (Konec.) Semjon se ozre ua MiSo in vidi, kako Ji pustil delo, sedi io ne obrne oči od ovojk. Semjon se začudi. Res so de-vojčice lepe, rdečelične, črnooke in lupo oblečene, vendar Semjon ne razume, da se je Mišo vanje zagledal, kakor da J h pozna. Semjon se jame z ženo poga-Lt-I in hoče vzeti mero. Zena vzdigni jiromico na svoja kolena tn reče: «Tu vzemi dve meri! Za krivo nožico eešij en čevsljček a za zdravo tri! Obe deklici sta enaki.» Semjon pomori in vpraSa, kdaj se je obožici to zgodilo. Tako lepa devoj-Jica. Ali je bila tako rojena? »N*3, mati Jo je pomečkala.» Pristopi Matrjona, ki je bila radovedna, in vpraša: »Ali nisi ti mati?« »Nisem jima mati. tudi v sorodu jima rišem, draga moja. Povsem tuje smo el. a vzela sem ju za svoji.» »Nista tvoji, pa sta se ti tako priljubili?. »Kako bi se ml ne priljubili? Obe sem dojila * svojimi prsi. Imela sem ivoje dete, a m) ga je bog vzel. Pa tudi eno mi ni bilo tako drngo, kakor sta mi te dve d«klicl.» »A čloravl sta?« Žena jame pripovedovati: »Sest let je od tega. Siroticama so v torek pokopali očeta, a v petek mater. Deklici sta Mil rojeni tri dni no očetovi smrti, toda mati jima ni doživela niti dne. Tisti čas sem živela s svojim možem na selu. Bili smo sosedje. Njiju oče je bil delavec v gozdu. Nekoč se zvali nanj drevo in mu zmečka život. Komaj ga pripelHo domov, že izdahne Zeni mu porodi isti tedon te dve devojčiri. Kmalu nH to umri« v bedi in siromaštvu. Ko grem v petek zjutraj da oosetlm sosedo, stonim mimogrede tndi k materi teh dveh deklic ki je bila I? mrtva In hladna. Ko pn je umirala, se je obrnila in nomečkala to deklico. Izvinlla ji je nožico. Sirotlci sta ostali sami. Kam z njima? Od vseh žen sem imela samo jaz dete. že o«em tednov sem dolila prvega einčkR. Vzamem deklici za neka i časa k sebi. Zbrali so se scHakl. mMill ka' naj store z otrokoma ln ml končno rekli: »Obdrži za sedaj deco pri sebi, |K>tnm se pobrigamo mi zanjo,« Takoj nailojim zdravo deklico, te pohabljene pa nisem hotela, ker sem mislila, da itak ne bo živela. A ko pomislim, zakaj naj bi poginila angelska dušica, se mi je zasmilila. Začnem tudi njo dojiti in tako sem nahrania z mlekom Bvojih prsi svojega sinčka in ti dve deklici. Bila sem mlada, močna in dobro hra-ujena, pa mi je dal bog mleka, da *o ga imeli vsi trije dovolj. Ko som jih dojila dvoje, je tretje čakalo, a ko ee je odcepilo eno, je prišlo tretje na vrsto. Bog je odločil tako, da sem deklici vzredila, a svoje dete prvo leto pokopala. Otrok ni bilo več, a blaga se jo pri hiši nabralo dovolj. Sedaj živimo v mlinu pri trgovcu. Zaslužimo dovolj, življenje je lepo, a dece nimava z možem. Kako bi živela sama, da nimam teh dveh deklic. Kako bi jih ne ljubila!» Žena pritisne k sebi z eno roko hromo deklico, z drugo pa jame otirati solze z obraza, Matrjona vzdihno in pravi. »Ni brez povoda pregovor: Brez očeta in brez matere se živi, a brez boga ne.» Tako so se razgovarjali, kar se razsvetli soba iz kota, kjer Je sedel Mišo. Obrnejo se ln zagledajo, kako sedi Mišo na stolu, roke na kolenih, gleda v višavo in se smehlja. X. Zena z devojčicama odide, a Mišo ustane s klopi, vrže delo proč, o.ipaže predpasnik, se prikloni Semjonu in njegovi ženi ter reče: »Srečno! Boe mi je odpustil, oprostita mi tudi vidva!. Tir daj zapazita domačina, da sije iz Mišo žar. Semjon ustane, se Miši prikloni in pravi: »Vidim. Mišo, da nisi navaden človek. ne morem te zadržavati in te spraševati. Reci mi samo to: Zakaj si se držal mračno, ko sem te našel v snegu in te pripeljal sem. a ko ti je žena dala večerjo, si se nasmehnil? Ko je vlaste-lin naročil čevlje, si se nasmehnil drugi [Kit. potem si postal veselejši. Danes, ko je prišla žena z devojčicama. si se nasmehnil tretji pot in se ves razsvetlil. Povej mi, Mišo, odkod imaš to rveti ol>o In zakaj si se trikrat nasm -hnil?> Mišo mu pravi: »Zato imam svetlobo, ker som bil oo boira kaznovan, sedaj 11 mi je boe oprostil. Trikrat pa sem se nasmehnil zato, Ker eem moral spoznati tri božjo besede. Eno božjo besedo 6em spoznal, ko eem se tvoji ženi zasmilil, tedaj sem se nasmehnil prvikrat. Drugo božjo beeedo som spoznal, ko je bogataš naročil čevlje ln sem se nasmehnil drugikrat. Ko som zagledal devojčini, sem spoznal zadnjo liesedo božjo Ln se nasmehnil tretjikr-it.« Semjon mu veli: »Povej, Mišo, zakaj te je bog kaznoval in katere so bile te tri besedi božje. Rad bi vedeli« Mišo mu odvrne: »Bog me je kaznoval, ker ga nlsom ubogal. Bil sem ingel na nebu ln nekoč nisem boga poslušal. Gospod me je bil poslal, da sprejmem iz žene dušo. Zletel sem na zemljo in videl žono, ki je ležala bolna in čisto sama. Rodila je dvojčka, deklici. Otro-čiča sta se premetavala po postelji poleg matere, a ona ju ni mogla vzeti k prsim, žena me ugleda, spozna, da me je bog poslal po njeno dušo, zaplaka in reče: »Angel l>ožji! Ravno so mi pokopali moža. Ubilo ga je drevo v gozdu. Nimam ne sestre, ne tete niti koga dni gega svojca, da uzredi detoti. No jemlji mi duše, daj mi odgojiti deco in postavi me na noge! Kako naj žive otroci brez matere!* Poslušal som mater, dal sem ji enega otroka na prsi, drugega na roke in se dvignil proti nebu k gospodu. Tu sem dejal gospodu: »Nisem mogel vzeti duše materi rednici. Očeta je ubilo drevo, a mati je porodila dvojčka in mo prosila naj ji no vzamem duše.» Tu mi jc dejal Gospod: »Pojdi, vzami rednici dušo in spoznal boš tri besede: Spoznal boš. kaj je v ljudeh, kaj ljudem ni dano in čemu ljudjo žive. Ko to spoznaš, so vrneš v nebo!« Odletel sem nazaj na zemljo in vzel materi dušo. Otroka sta odpadla od prsi. Mrtvo truplo je padlo po postelji in povalilo eno detece, ki si jo izvinilo nožico. Nato sem so dvignil nad selo in hotel nesti dušo proti nebu. A zgrabil me jo veter, pobesila so se mi krila ln odpadla, duša je odletel* sama k bogu, jaz pa sem padel na zemljo.« XI. Sodaj sta razumela Semjon ln Matrjona, koga sta oblekla in nahranila. Spoznala sta, kdo je z njima živel in sta zaplakala od strahu in radosti. Angel božii pa jima je dejal: »Ostal sem na polju sam In gol. Prej nise-n poznal ljudskih težav, nisem po- znal zime tn nadu. Sedaj sem |K*tal človek. Ozebel sem In lačen sem bil. a nisem vedel, kaj naj storim. Zagledal som na polju cerkvico, zgrajeno v božjo čast, in foiu stopil proti njej, da se v njej skrijem. Cerkvica je bila zaklenjena in nisem mogel not Sodri sem za cerkvico, da hi bil varen vsaj prod vetrom. Naenkrat sem čul človeka, ki je šel po poti, uesel čevlje in govoril sam s seboj, kako so obrani zimskega mraza in prehrani ženo in otroke. Pomislil sem: »Jaz pogin jam od gladu in m razi. j tu pa gro človek, ki govori, kako odene i družino s kožuhom in kako jo prehrani. | Ne ho mi pomagal.« Ko mo jo človek zagledal, je namršil obrvi, grdo pogle-, dal in šel dalje. Izginilo mi je upanjo. I Kmalu pa se jo človek vrnil in spoznal, sem ga. Bil je tisti, ki je šel prej mimo. j Prej je nosil na obrazu smrt, sedaj je odsevalo z njega življenje, spoznal sem ' na njegovem obličju boga. Stopil jo k meni, me ogrnil in odvedcl v svojo hišo. Prišla sva domov, naproti nama jo prišla žena bi naju jela oštevati. Zona je bila strašnejša od moža. mrt.vaiki duh ji jo vrel Iz ust in jaz nlsom mogel dihati od smradu smrti. Hotela me jo zapoditi ven na zimo, a vedel sem, da mora umreti, ako ine Izžene. Mož jo ji spomnil boca in žena se je takoi izpre-menila. Dala nama je večerjo in naju gledala. Tudi jaz sem jo porlelal in že ni bilo na njej več smrti, bila je živa in v njoj sem spoznal boga. T?daj sem se spomnil prve besede božje: »Spoznal boš, kaj jc v ljudeh'« Spoznal sem, da biva v ljudeh ljubezen in sem se vzradostil, kor mi i" bog žo začel odkrivati, kar mi jo obljubil. Nasmehnil sem so prvi pot. Poznal pa Se nisem vsega. Nisem vedel, kaj ljudem ni dano in čemu žive.« Začel som živeti pri vas. Ccz loto dni je prišel človek, ki je zahtevaj, da mu napravimo čevlje, ki se celo leto ne bodo raztrgali ali razhodili. Pogledal sera ga, a takoj sem za njim zagledal svojega tovariša, angela smrti. Nihče ni videl tega angela, a jaz sem en videl in vedel, da ne zapade solnce in že zbeži duša iz človeka. Pomislil sem: »Človek skrbi za vse leto naprej, a ne v6, da umre Se pred večerom.« Tedaj sem se snomnil druge besede božje: »Spoznal hoS, česar ljudem : i dano.« Izvedel sem todaj. česa ljudem ni dano. namreč da ne vedo. kaj iim je treba za telo. Nasmehnil sem so dru- gič in se zveselfl, aa ml Je Bog M spoznati drugo besedo. A šo nisem mogel vsega razumela. Nisem vedel, čorau ljudjo žive. Živel sem in čakal, kdaj ml odkrije Bog zadnjo besedo. Šesto leto jo prišla žena e dvojčki. Spoznal sem deco ter pombs lil. Žena me je prosila, a jaz sem mislil, da deca ne more živeti brez očeta in niatore. Videl sem, da. je otroke vzredila in vzgojila tuja žonska. Ko je žena pomilovala tujo deco in se raz-piakala, som zagledal v njej živega Boga in spoznal, čemu ljudjo žive. Spoznal, da mi je Bog odkril trotjo besedo in mi odpustil. Zato sem se nasmehnil tretjič. xn. Tedaj pade z angela obleka in vsa soba ee napolni s svetlobo, tako da ni bilo mogočo gledati. Angel jame govoriti s silnim glasom, kakor da no prihaja iz njega, nego iz neba: »Spoznal sem, da človek ne živi za to, s čiiaer se bavi, temveč ljubavi. Ni bilo dano bogatašu vedeti, česa mu jo treba. Nikomur rd znano, ali mu jo treba čevljev za življenje ali brezpet-nikov za bmrt. Ko sem bil človek, som ostal živ, ne zato, ker sem so brigal zase, temveč, ker jo bila ljubezou v človeku, ki je Sel mimo, in v njegovi ženi. Sirotki sta ostali živi, ne zalo, ker so uanju mislili, nego ker jo bili ljubezen v srcu tujo žene, ki ju jo vzredila. In vsi ljudje no žive zato, ker se brigajo zaso, marveč ker je med njimi ljubezen. Poprej sem vedel, du je bog dal ljudem življenje in hoče, da žive. Sedaj vem tudi drugo. Spoznal sem, da Bog noče, da hi ljudje živeli vsak zasZato jim ni razodel, kaj potrebuje vsak sam zase. Hotel je, ia živo skupno in jim je odkril, kaj je treba vsem in za vse. Sedaj sem spo-znal, da se ljudem le zdi, da žive v skrbi zase, a ne svoji ljubezni. Kdor je v ljubezni, ta jo v Bo!*u in Bog jo v njem, kor jo Bog ljubezen.« Tu zapoje angel slavo Bogu, da od njegovega glasu streso vsa soba. Razgrne se strop in ognjena lestva sc dvigne od zemlje do neba. Angelu se na ledjih razširijo krila in on se vzdigne proti nebu. Ko se Semjon zave, je stala soba kakor prej, a v njej ni bilo drugega razen družine. Trgow mir&sau O. Bernatovič Mestni trg 9—8 Največja izbera najnovejših, najfinejših in najceneših oblek za gospode, dame in otroke. V zalogi tndi moški klobuki in kožuhovina. Fižol, suhe gobe ■ in ianeno seme kupuje in plača najvišje dnevne cene Kmet & Komp. Ljubljana, Oosposvetska oesta 8. Telefon tnternrb. 319. Stalna aluga moke vseh vrst koruze, ovsa, brinja iu vseh drugih deželnih pridelkov. Zahtevajte ponudbe I e* i Gradbeno podjetje I ! ing. Dukič in drug S I Ljubljana, Resljeva cesta 9. j | se priporoča za vsa v to jj B stroko spadajoča dela. 1 < ODO Uil 6 ™ >Vw rpiixiitiiii rxi rirti iiii i x ii.uixixi x r x iii i i ii^; .KIS. RAVNIKAR LJUBLJANA "ia 26-« zaloga manufakture na debelo. | S xrrrxixiixii:rxxixxixxxxxxxx axxxxi2iixiixnxj ;; Tovarna kartonaže in papirne industrije Ii J. BONAČ SIN, LJUBLJANA 1479 4-3 jj Čopova cesta št. 16 jj ima razstavljene svoje izdelke na Ljubil Ijanskem velesejmu, paviljon E/5. SJA« Krekov trg tO. Telefon štev. 243 interurban. Prodaja vse vrste žita; moko banatsko in domačo. Velika skladišča v Ljubljani in Somboru. Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe! ktanko Vurnik: Razstavo bratov Kraljev Nameeto slikanja »hipnega, površnega*, hočejo slikali ekspresioubtl du-So^iredmet«, ki je trajna. V formalnem je stopila v ekspresionizmu namesto vsega koloristlčnega in pitoroskncg.i barva, barva sama na scM. surovost, kričavost barve, njen barbarizem. Namesto tona, luči. atmosfero je stopilo oavdušenje .»a elementarno: linijo, dinamiko krivuljo, trda, okamenela kontura . namesto 8timunge nebrzdana tem • peramentnost slikarja, brutalnost čopiči, »plemenita obsedenost*, •umetnikova besnost», »pijanost ustvarjanja>. Kamesto opazovanju oblik v naravi jo s tonila prosta fantazija, vizloiutr-nost, iznajdljivost in nnč>lno pačenj a drugim sn zažarnvali meteorji na nebu umetniškega ustvarjanja t OAzanne s svojo sintezo, potem Van Gogh, Gaugin. simboiist Klim t, kubist. Plcasso, dalje n. pr. Kokosch-ka. Nolde. Krauskopf, Kleo. Vsak je (tekaj ča>a v modi, razvname nekaj polemike tn dobi svojo Šolo. poleni pa [rre polagoma med »staro «iro». I>a-pes vse krčevito išve za vsako ceno najnovejšega. najbolj presenetljivega, najoriglnalnejšega, nezaslišanega, ne-BkonCno rafiniraneen, vsak hoče MU 7-t vsako eno najmodernejši. In ,ako jadrajo, ne v popolnost, ampak v skrajni Mibjcktiviiem in manirizeui, l.i •ta -mrt umetnosti. Višek vi» perverznost! predstavlja morda lan-ka novemhersk;i -Freie So-zession« v Berlinu, kjer je razstavil kipar Arliipenko nekake ledeno in steklene stožce pod steklenim zvonom kot ptvtret, ali Klee s svojo »Iju-dožrskoi umetnostjo, ali pa morda Marinettijev ekstatlčon krč: «0 1' alle-grosse de se sentre absurde!' Vsaka vojna in revolucija ima kaj dobrega na sebi. Co bo ekspresionizem pometei iz umetnosti vse ono, kar nofe biti nič drugega kakor -.simfonija ba--ve» in Iv o-tal od njoga poznejšim doktrinam zmisel /.a notranje in duševno, smo mu lahko hvaležni. Ne takrat, kadar se pojavi v toku umetnostnega življenja nova doktrina, ampak takrat, Kadar ko pojavi v umetnosti nova, silna umetniška individualnost, ki stremi preko mode in originalnosti za izrazitim osebnim stilom v službi ideje, takrat, nastane nova umetnost.. Kralja, posebno mlajši, pojmujeta ekspresionizem v primeri z Nemci, kakor n. pr. Noldejom ali Kandynskiin, nekako bolj kot personificiranje tli pesniško prispodabljanje. Kar so tiče notranjega občutenja, imata morda neka,i analogije v Hodlerju ali Klingerju. v velikih monumentaJnih slikali morda tudi s Kllmtom izza njegove dobe 1. 1!)19„ ko je razstavil v Dresdonu. Starejšega Kralja barvna simbollstlka (korespondenca barve, z življenjem in smrtjo, veseljem, žalostjo, bolečino, da, celo barve lepote in grdobe) ni nova. Francoski slikarji so jo uporabljv li že pred desetletji. Franc Kralj boče biti miseln, sentlniontalen, pa jo v naivnolirlčniii dolih bolj zadene. V formalnem oziru se hitro razvija: v ostrem tempu pe približuje Idealu, ki ga išče današnja umetnost, ki ga pa bo zavrgla, čim pt najde: absolutni brczprodmctnosti. Kar sc tlčo njegovega pojmovanja umetniškega stvarjanja. se vsiljuje človeku, ki ogleduje njegove zadnje stvari, predvsem simbolizmo, mnenje, da si noče pod pojmom umetniškega ustvarjanja predstavljati čisto nič drugega ko samo in čisto, recimo »izražanje misli s pomočjo materije*, s čimer (a pojem umetnosti še absolutno nI Izčrpan. Gre za to, ali je podana misel z močjo umetniškega občutenja tli ne. kajti noemoclalno podaja misli — filozofija. Nekatero stvari delajo pri njem naravnost vtis manirizma. *Ktu3ovfflinleI» nimata uofcene vsebine in nista nič drugega ko študija k nekaki »eUspresionistični muniru. Tak vtis delata n. pr. tudi »Prezir« in «Pošastno sanje*. Pri aekaterlh stvareh se vsiljuje mnenje, da geneza sploh ni bila umetniška, da pri stvarjanju ob-solutno ni delovala intuicija, ampak hladen racionalizem in abstrakten in-tftlekt, kakršen jo tipičen dobrega jurista. Včasih je Kralj tudi iskal snovi, ki bi se dale »efektno* izraziti v njogovi maniri. »Vizija sv. Antona* je neverjetna abstrakten zamislek, ki mu sicer no gro odrekati neke originalnosti, toda tisti Kristus, tisti sv. Anton, in tista »poltena zapeljivost* notranje kljub vsetn veznicam in silnicam nimajo nobeno vezi, nimajo tistega specifično umetniškega, kar napravi, da učinkujejo vsi faktorji skupaj kot cnoton organizem. V »Materinem egoizmu* je. hotel Kralj tuenda izraziti misel o krutosti in egoizmu lepote. Toda kljub rafinirano izpeljanemu črtnemu in barvnemu ekspresionizmu ta umetnina ne učinkuje iz enostavnega vzroka. da sploh ni umetnina, ampak rebus. V »rekoči vesti« res da učinkujejo modre črte nadležno (»vest pe-jče»), toda gledalec doživi ob tei silit-* i samo intelektualen užitek, ko je razbral iz slike, kaj ie umetnik pravzaprav nameraval izraziti. Tisti užitek pa ni nič druger-a. kakor ugodje nal pravilno izpeljano sodho. ugodje, ker si rešil uganko. Ta dožitek pa nima noben" skupnosti z estetičriim dožit-kom lepote in 2 njim združenim ugodjem. »Umetnik* je ek-tremen suhjektivi-zem. Ke glodo na to, da so tista vosla ob strani, ki naj bi znazorila stopinj-umetniškega razvoja, atontat na este-tični čut. Ravnotako so estetičen at>-surdum tudi vse on« črte-vcznice, ki delu ne morejo dati notranjo zvoze. ker se ta v umetnosti ne da napeljati liki elektrika po žicah, če Jih ni pol.>-žila vanj intuicija, bi so dale vsaj ne- koliko oprostJtJ. Be M sploh kaj povedale. Pa ne povedo nič. Šele komentar pove. Bilde, Ktlnstler, redo nlehtl Tista vesla so skok v literaturo, kakor je marsikaj skok drugam v moderni umetnosti. Poezija hoče danes sploh vonjati, glasba hoče biti »audition eo-loree*, slikarstvo litera.tura, kiparstva pa slikarstvo. »Dvojni ljudje* hočejo v gorenjski skupini učinkovati z no-plastlSnlml »lovcfiml se linijam* in so sploh absolutno neplastični. Vinje-ta prenegrna v mavec. Največja zabloda v tem ožim je pa na vsej razstavi odločno »Težak spomin*, ki jo sicer dobra ilustracija iz anatomično učne knjige pri poglavju o delovanju živčevja. Ne vem, kdo bi brez komentarja — ali pa tudi z njim — mogel uživati to umetnino... »Bilde, Bild-hauur, schreibe niehtl* »Čustva* pa je tipičen primer moderne »umetniško besnosti* ali brutalnost čopiča. V »Smrti genija* je dosegel Kralj skoro absolutno brezpredmeten ekspresionizem. Emancipacija od vsega poze-ineljskega je že iepa reč, toda v upodabljajoči umetnosti mora nujno voditi tja, kjer je sploh konec vse umetnosti, v negiranje umetnosti. Ideja slike bo morda ta-Io: Umetnik je umrl (modra barva, smrt) in odhaja iz zemlje v sle-ro svojih idealov (žolta, nebeška bar-va), kjor mu poslej no bo več treba ustvarjati stvari, ki so samo odsev le-l>ota no učituje nikakega novega pojmovanja starsga motiva, je eno- I) stavno Salomonova sodba, prenesena, žargon Franca Kralja. Nasprotno ps je »Portret* izmod Francovib slik ai razstavi odločno najboljša stvar. Do. bro jo poudaril na sliki (fibke, gladko, kačje linije, s člraer je hotel naznačitl psi ho modela, žensko. V »Starcih« j., dobro pogojeno tisto padanje in izpre, minjanje v prah. tisto odmlrajočo. Kombinirani kip »Miti Božja* je lop, umetnina. Personlficlrana vera, skort fanatizem božje matero, ki drži v t«, ročje svojega sina, kl je Bog. Podani je v čisto novem pojmovanju, lc žal da hoče kot plastika učinkovati z baj vo, kar pa sicer ne moti prevoč. I.jii bok in srčkan je »Portret dečka*, kaj živ je in topel dih veje od njega. iz. bonn ja tudi »Janoz Krstnik, glas up} jočega v puščavi*. Naravnost sugestiv na sta pa »Strast* in »Zločin*, origi nalna Je »Pomladna pesem*, pesen vzbujajočega se življenja v zemlji, k klije iz tal. »Sveta mati* kliče «|tojl! mo za Jezusom* ln »Evangelist Janez je živo poglavje ljubezni. »Zlati gra dovi* so dobro zadeli tisto sanjava prvo ljubezni, ki samo ljubi in no mM in je sama na V6cm svetu. Globoka n~il stična stvar je «Sj>oznanje». Srečno je izbral umetnik material plastikam »Ti lo», »Satani* in »Bacchus*, ki jo po svoji tehniki upil po bronu. Presenetljivo mehka sta »Krokar* to »Nežna misel* ter naivno šegavo »Bratcc*, pa »Dojenček*. Med Fraticovo najboljša plastike bi bilo šteti tudi »Kajna in Abela* ter prosto Intuicijo »Klic*, lhi. stracije k krallu Matjažu kažejo tnniv go epičnega talenti, »ekspresivno* pi sana narodna pesem pa je stala Kralji silno veliko truda, pa ne vem, čo N našla kaj razumevanja. Dekorativno j, stvar sicer lepa. Anton Kralj je naiven skori žensko čuteč tip. Ima precej darov, h so tipični za dobrega slikarja, je nam reč vseskozi vizualen in ima doka »misla za karakterlzacijo in za tipičn-na predmetu. Tudi fantazije in srečr. Peter Kozina & Co. Tržič (Slovenija) Gicvna pisa na ln zaloga na debelo in drobno, L ubljana, Breg štev. ZO. Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke, deklice In otroke lz lak-, boks-, ševro-usnja in drugega materljala. Hajmodernejše oblike ! Konkurenčne ceno ! NaJsolldnejSi izdelki ! r* Posetite našo razstavo na velesejmu! 1*732-3 ca v Ljubljani preje I. C. Mayer trg štev. S ® Ljubljana ^ Brzojavni naslov: PROMETNA LJUBLJANA = Telefon št. 11 in 577 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits i. t. d. jfuMje trni n« tnanjka.. Skromni Jo , odkrit, v novotarije te »pusti maJo daj. Pravzaprav niti 8e ni v pravom Impresionizmu: skrbno poji arhitektovo in ravnoteijo v kompoziciji ter 0sv>'8a posebno pozornost dekorativni juti svojih del. Ves je gladek in opi-iPn. Kar se tiče tehnike, si tu|>at.im Se j povsem siguren, včasih je tuiii iz-,fnl prazne ploskve v Monumontalnili likali nokarn p-isiljeno dekorativno, Grešni redi, kar moti. Odločno naj-oljši je v ujedkovinah in manjših pla-tikah. sploh tam, kjer je liriči-n, do-im kažejo vočje slike, kjer je hotel liti malo beethovenski, da sentimental-,ost nekako ni njegov element. V Križanih» je (»vsem neposredna in nostavno izražena misel teže življe-ija. Bremena res tlačijo in teže, — oda slika te kar ne moro prav priclo-iiti zase, kakor da ji nečesa manjka. Idi se, da jo proble.n, ki bi ga je umet-lik stavil v tej sliki, rešen preveč kon-rcncionalno. Nekoliko več vtisa n.v iravi morda «Zaton življenja« z idejo > slepoti sr"f ffirne očali), ki slepo [rabi in davi, tu betržuika, ki si jo ,'e [elel. tam mlado dekle z rožo v laseh, ii ljubi in bi rada Mrcln. Misli so v iliki, (udi občutena je, pa. vendar ne jčinkuje tako, kakor bi moralo. »Grešni rod» je dobra monumentalna kompozicija, katere misel je tragika človeštva v svoji grelioti in nepopolnosti. Pa tragika no pride do učinka. V in povsem posrečeni ciklus »Deveta dežela*, v katerem ugajajo »Izvoljenci*, »Kralj* in »Ukleta kraljična*, za katero se stega toliko rok, da bi jo rešile. Lahne, epično-lirične stvorice so to, prežite z mehkim, toplim pravljičnim duhom. V »Zločincu* jo je Anton usekal enkrat za bratom in je natančno t-iko abstrakten, kakor on. Tudi »Idealist* je mrzel, morda je »Uklenjcna Ijubozm* malo manj ab«traktna, oko-ro genialna pa sta »Jutro*, ki se dviga iz prepadov noči, in »OLup«, ki je vzor moderno enostavnosti in sintez.' ter neposrednosti. Tndi »Delo* in «Lo-vinje* hi bilo Stoti mod dobre stvari. »Ujfldonke* so drobne, elegantne stva-rice, majčkene iskrice duhovitosti. »Biser*, »Oblački*, »Brenelja* in »Pomladi-, »KaajV*, --Strah*, »Nasmeh*, »Padajoči upi* so zelo pogodi. Silni globoke, njegovo stvari ravno niso, pa so iskrsne in občutene. Idealen, mlad fant, ki je začel. — Krivično bi bilo. če bi hotel kdo soditi Kralja, ki sts Sele storila na oder umetnosti, in jih meriti z merilom za zrele umetniško osebnosti, kar se nista. Njuni skoki na stranpota predstavljajo eno izmed razvojnih faz umetnika, ki sa razvija in išče in tiplje. Vendar pa zasluži to, kar sta pokazala dosedaj, vso našo pozornost. Ko jti bo borba z obliko izkristalizirala v izraziti in samostojni umetniški osebnosti, ju bomo šo lah!:.) veseli, ker sta napredna, stremita kvišku in mislita resuo. Obrtna razstavo u Maribora Velika Gtttzova dvorana so je zadnje dni napolnila z obrtnimi izdelki, kl jih izvrSujo naS Maribor Idejo za razstavo je dal mestni arhitekt Schell, izvedlo jo je »Slov. obrtno društvo*. Ljubljanski semenj, kl se je zakasnil, ja obrnil vso pozornost nase, tako da mariborska razstava ne bo deležna tiste pozornosti, kl jo zasluži. Razstava kaže, kako lepo je pri nas razvita obrt in kaj vso zmorejo naši obrtniki. Vsi prostori so polni. 60 v sredo se je delalo s polno paro, da je bilo vse gotovo. V čotrtok je bila slavnostna otvoritev, ki ji je prisostvoval minister dr. Kukovec. Predsednik »S. O. D.» gosp. Novak je pozdravil udeležcnce in jo ofir-tal nalogo naše obrti za sedanji čas. Njegov govor je izčrpno podal položaj našega obrtnika ln njegove želje. Ministor dr. Kukovec jo na to povdarjal važnost obrtnega stanu za naSo obmejno mosto, želeč procvita nafti obrti, ki bodi obenem steber naSoga državnega gospodarskega življenja. Namestnik ž'.pana gosp. Rogllč je na to otvoril razstavo, povdarjajoč njo važnost za mesto Maribor. Končno jo inž. Tum?ek iirekcl v imenu pokrajinske uprave svoje priznanje na lepi razstavi. V resnici nudi razstava mnogo zanimivega. Kakor na ljubljanskem velosojmn, tako tudi tu tele spoznamo, kaj se godi v skritih delavnicah našoga Maribora. Mnogo izdelkov vzbuja občudovanje. V glavni dvorani naj omenimo samo ključavničarstvo, vozove, kotlo, zgradbe, stroje itd. V oddelku za umetne obrt nas presenetijo krasni izdelki go. ASiPovo in gdčne. MladiCeve ter uspehi šolo v »Vesni«. Lepa je Kagorjeva eloktrična svetilka, Lojčcv oltar se nam zdi vzoren in tudi drtigi cerkveni slikarji in kiparji kažejo lepe načrte. Gorenji prostori so pol ni lepega pohištva, tu tvrdke pač konkurirajo med seboj, istotako kakor Bev ljarski izdelki. Pravo bogastvo se kaže v hišni obrti, kjer je izbira zelo volika in zanimiva. Raistavfle «0 sTertsBe /vrrtVe. V veliki dvorani: Spet Fr., stavboniška dola; frank Ferd., izdelovanje verig; llogatsch F c,nI., cementni izdelki; Klffnmnn Ilud., stavbenik; »Uitrozid*, tvrdka za brao zgradbo hiš (zanimivi načrti za sedanji 6as); Jug, Inženirsko podjetje; Kocjančič Karol, kamnosek (lepi nagrobni spomeniki); Ledinok Pavoi, Fodarstvo; Oman Henrik, kotlar; Tomažič Lovronc, kotlar; Sabukovšek Lud., tvornica za firnože; Freund Viljem, tovarna za usnjo; Prva mariborska tovarna za milo (prej C. Kos); Kravos Iv., sedlar, jermenar in torbar; fcnider Fr., izdelovanje raznih tehtnic; Makotter 8., posteljne žičnice; Schell Fr., umetno ključavničarstvo, blagajne; Humor Fr., ključavničarstvo; Farič Fr., strojno, stavbeno in umot. ključavničarstvo; Ilitzl Fr., umetn. ključar; Potočnik Ferd., tovarna mizarskih l/delkov; Ant-loga »Tos., izdelovanje košar, sit, mrož, pletenih stolov, miz itd.; »Kovina*, mo-tnlurgijska industrija d. d., PcJar J., pod-kovni mojster; Eisenmann K., tovarna za mlečne izdelke; Rtajnko Jos., kolarstvo; Lešnik, kothrstvo; flezjak, konjske vprego; Ilerlčko, lončar in pečar, Počivalnik, izdelovalec vozov; Jarc V., proizvajalec sladne kavo; Forstnerič, stavi telj mlinov, žag itd., izdolovatelj poljskih strojev. Mala dvorana: Šolsko sestre, krason plašč; Klančnik in Kompare, tovarna mizarskih izdelkov; Joratki A., stavba Karov; Sojg Ivan, kipar in poTlotar, krasen oltar po načrtu arh. Schella; P>randl, orgljar; Binder, graverski izdelki; Tratnik, pasar in zlatar; Kagor, pasar in izdelovatelj svetilk; Mladič Spelcn, ' umetno-obrtni izdelki; »Vesna*, ročna | dela ge. Ašičevo in gojenk; Mlakar, in-' štalatcr, Horvat, slikarski mojster Caf-' fou, slikarski mojstjr; Marčič Fani, sli-|karlea; llsar, reklamni načrti. Prvo nadstropje: Paitz Iv., umetno mizarstvo; Kaiser, mizarstvo; Fratner, slikar; Zupanič, mizarski mojstor; Jngodič, tapetnik; Staubcr, strugar; Wallner, tn-petnik hi dekorater; šafarič, mizarski mojster; »Drava-«, lesni izdelki, pohištvo; Mitkari, fotografi Sni afeJJe; Marfbonfi tiskarna, moderna litogralija; Ljudski tiskarfta; Klasič, moderni rotografičn atelje-, Weul, knjigarna; Zajčjorejsk« podjetje, lepi izdelki Iz zajčje koiuhovi ne; Gabrič, cvetličar; Durjava, tovarni perila. Bela dvorana: Združeni čevljarji, 8av ljarski izdelki; Rogllč, isto; Sulič, čev ljarski mojstor; Itekič, Hmrokar, Krols liodrič, Manjarc, isto; Solina, Vozjak.Les kovftek, Fabjančič, krojaški mojstri Kvas, klobučar in slamnikar; Kelc, kro Jač; Kitzler, modni ateljo; Novak, isto »Molistroja*, električne napravo; Oman strojna pletarna. Vsega skupaj jo razstavilo do 101 tvidk. Zdeti je, da si vse to pogledajt poBcbno ljudje 7. dežolo. To bo prava M la za naš gospodarski napredek. 1'reiJ sodnik sS. O. D.» jo obotal, da bo tej ma riborski razstavi sledila štajerska. To lx dobro, ker lo tako spoznamo, kaj im n mi in kaj potrebujemo. Tekmovanje med fir mami bo uplivalo na to, dn bomo svo_'< Izdelke vedno sponolnjevali. Ze dane smo ua visoki stopnji, kakor kažo t.i ra* ■itava. Maribor moro biti ponosen na 6vo je obrtnike. Vmes so mnoge staro firme Povsod so vidi velja po napredku, mo domiziranjn, popolnosti. I.nstni izumi ka žejo zmožnost naših ljudi j. Znnbnanjo 11 razstavo je veliko in to I . dalo \ iinil hudo za nadaljno delo. Mariborska ras stava jo dobra spopoinitev k Ijubljan skemu velesejmu, ker so tu kaž" obr enega mesta o primeri k celoti. Naj bi jo obiskali vsi, ki hočojo s po znati stanje naše dom. obrti. Priredite Tem pa želimo pri njih uauienlh najlop šega uspeha! V preteklem tednu ste se mori uverltl, da Je «Jutro» daleč naj boljši Rospodarski dnevnik. Naročajte Ra! Pripomnite na! Inserlrajte v nJem! Dular 1 Fazani Zaloga.: Skladišče Balkan, Ljubljana. veletrgovina j z manniaktnro. a jPriporota se papirna trgovina 1492 2-2 prej A. Zanki sinovi. ii, I!r i Ml Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. 0. z o. z. Sklad šče: Novisad Brzojavl: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emajlni laki. Pravi VirneS. Barva za poda. Priznano najboljča in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Oips), mastenec (Feder-weifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej ple skarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to etroko spadajoči predmeti 657 10 ,.MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak za pode. „MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Brunoline. Ceniki se začasno ns razpošiljajo I Ljubljana ki ima voliko zalogo vseh vrst papirja trgovsko in poslovne knjigo, pisariš1 e in šolsko potrebščine kakor tudi lastno založništvo šolskih zvezkov „TABOR", ki se izdelujejo v knjigoveznici M. Bitne, St. Petra t. 20. kjer izdeluje tudi galantorijska dela. FRAN RAVNIKAR mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica štev. 25 Telefon štov. 415. Izvrfnje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in naj talno ter umetno tesarstvo. 1495 Parna žaga in strojne delavnice. Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jeatr hiš, vil ter razne gospodarsko in industrijske stavbe, stolpno strehe, kupol in cerkvcna ostrešja, balkone, vrtno ntice, verando ter razna druga vrte ailiitektoničua dela: stopnice, dekorativne stropovo ter dekorativne stensk opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlnsti na moje patentirao nosilce za večje prosto razpetine od 12—50 m. Razstavljam v paviljonu stavbene stroke in lesne indus'rije. ERJAVEC & TUKK 799 „pri Zlati (opati" 26-19 trgovina z ieleznino (prej Himmerschmidl) Ljubljana, Valvazorjev trq št. 7 nasproti Križevnistie eeriiuo. Zaloga cementa ln karbitia. Obleke moške, fnntovske in deško, mikado, rafrlano. površnike, kožuhe, iabalr hlato. Speolalltete v otroških oblekah (kostumih) iu drup konfekcijo od naipriprostejšega, do najfluejšcga kroja v najboljši izdela ter razno sukno, hlačavinn in podloge nabvite najceneje - « - - ... edmo i« pn kosiffeiieal siii manstrij Udeleženeo Telefon št 313 FEMDE 1894 10- Mubljanskega vzorčnega velesejma rran Dcrcnd. Paviljon E, oddelek Št. 52. LJubljana, Emonsk. cesta 8 Ljubljana, Kreke? trg št. 10, Vplačana delniška glavnica K 30,000.000--. /jj Telefon štev. 567. Čekovni račun 12.205. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. k /4**\ i Ivan Za^kotnlk •iituit. i7t mestni tesurskl mojster imu. 11.171. LJubljana, Dunajska cesta. 46. Vsakovrstna tesarska deli, kakor - moder n* leten« stavb«, o«tr«iJ& s« palaie, Ml«, vil«, tovarn«, oarkv« in »vou Ike; »tropi, rasna Ua, stopalo«, Ude-nlo«, paviljoni, vern nde, leaene ograj« Itd. Gradba lesenih mov>tov, jezov In mlinov. Parna žaga. isso 10-0 Tovarna furnirja. Mehanična vrvarna, terilnica, predilnica Anton Šinkoveo, Kranj-Grosuplje Centrala: Grosuplje. Telelon: Grosuplje 1. razstavlja svoje Irdelke na Ljubljanskem velikem semnju paviljon E St. 39, katerega obisk vljudno pripor otamo. uso io—8 umna Ure, zlatnino In srebrnimi IHI kupit« oajcejeno pri tvrdki 62 62 Ivan Poniž, Llubljana, Stari trg 20. Iv. Jax in sin Dunajska c. 19., Ljubljana. Šivalni stroji Izboru* koualrukcija in eiegantua ItviSitev il toTarno t Uncu Ustanovljena leta I8ti7. Vesesie DODtcie oraiuacno. Pisalni stroji „Adler". Ceniki sastonj tn tranko. Kolesa iz prvih tovarn: Oiirkopp, Styria, Waflenrad 1419 Začasno zniiane cena 12—6 900 88 a « 3 Damsko, moško in otroško modno blago C. J. HAMANN Mestni trg 8. B.BaaaaaBaaaaaaatBBas.aoBBBaa.BaBaaaaBBaaaBBaaaBBaaa [ sod Trgovci s klobuki in modlslinje. b Ne pozabite si ogledati razstavnega prostora, pavilion E št. 41 f Franjo Geror, tovorno slomnihou in hlobuhov Domžale (Stob) pri LJubljani. 10-8 1422 Tovarna j« 7 minut oddaljena od postaj« Oomial«. <6f lf i * | 4? Ministrstvo financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev. 7% državno investicijsko posojilo 1.1921. v iznosu Din. 500,000.000. i 4? t 4} f ♦ « t Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloveucev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt*. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava pozivlje na vpis 7% državnega Investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000. To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je D. 500,000.000 i dan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50 000 serijah po 100 številk, obresti so 7 °/t na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in za to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnega koli davka, kolka in takse. Prvi kupon se izplačuj« 15. n arca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obvoznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter sc vrši enkrat na Ielo pri Genera'ni direkciji dr žavnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določi nem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna vsota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičniga investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljevatl za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, sreskih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. se bo vršil od 1. do 30» septembra 1921. pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. Beograd, meseca julija 1921. Minister financ: Dt>. Kosta Kumanudl s. r. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod ugodnejšimi pogoji Prevzema vse bančne posle najto&neje in najkulantneje. Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb, Wien, Opatija, Zadar, New-York, Frank Sakser, State Bank. Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu. araHMBaiHHBH!! J S j s J s iS