Stenografiji zapisnik tretje seje deželnega zbora Ljubljanskega dne 24. avgusta 1870. Nazočni: Prvosednik: Deželni glavar: Karl pl. Wurzback-Tannenberg. — Vladina zastopnika: Deželni predsednik: Conrad baron Eyb esfeld in vladni svetovalec: Pl o tli. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Widm ar, dr. Klun. Dnevni red: 1. Najviše sporočilo Njih ces. in kralj. Veličanstva od 15. avgusta 1870 na deželni zbor vojvodine Kranjske. — 3. Sporočilo deželnega odbora o porodnišnici in najdenišnici ljubljanski. (Priloga 7.) — 3. Poročilo deželnega odbora, da se prostori nekdanje vojaške stražnice tikoma šol in malo dvorišče v deželnem šolskem poslopji začasno prepustijo za gimnastične vaje učencem ljubljanske c. k. učiteljske pripravnice in ž njo združene ljudske šole. (Priloga 5.) — 4. Volitev dveh namestnikov v deželno komisijo za uravnavo zemljiščnega davka. — 5 Sporočilo deželnega odbora zastran izvolitve novega oskrbnika za deželno posilno delalnico. (Priloga 8.) — 6. Poročilo deželnega odbora zarad prihodnje uredbe muzeja. (Priloga 6.) — 7. Sporočilo deželnega odbora zastran 51 V2 % priklade na vse neposrednje davke skoz 6 let za zidanje nove farne cirkve v Veliki dolini. (Priloga 30.) — 8. Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871. in računskem sklepu za leto 1869. stavbenega norišničnega zaklada. (Priloga 14.) — 9. Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871. in računskem sklepu za leto 1869. cesarice Elizabete invalidnega zaklada. (Priloga 13.) — 10. Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871 in računskem sklepu leta 1869 grof Saurau-ovega mašnega zaklada. (Priloga 13.) — 11. Volitev deželnega odbora kranjskega. Obseg: Peticija dramatičnega društva. — Nujni predlog dr. Zarnika zarad pomilostenja Janjčanov. — Drugo glej dnevni red. Seja se začne o 35. minuti črez 10. uro. Stenographischer Keucht bei* brüten Sitzung des (Ccmdt«ges zu £aitutdi m 24. August 1870. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Carl von Wurzbach - Tannenberg. — Vertreter der k. f. Regierung: Landespräsident Baron Conrad v. Epbesfeld; Regierungsrath' Roth. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Sr. fürstbischöflichen Gnaden Dr. Wid mer, und des Herrn Abgeordneten: Dr. Klun. Tagesordnung: 1. Allerhöchste Botschaft Seiner faif. und fön. apost. Majestät vom 15. August 1870 an den Landtag des Herzogthumes Kram. — 2. Bericht des Landesausschufses in Betreff der Laibacher Gebär- und Findelanstait. (Beilage 7.) — 3. Bericht des Landesausschusses in Betreff der Uebcrlaffung des Hauptwachcgebäudes und des kleinen Hofes int Lyccalge-bäude für gymnastische Uebungen an die Lehrerbildungsanstalt und der mit ihr verbundenen Volksschule. (Beilage 5.) — 4. Wahl von zwei Ersatzmännern in die Grundsteuer-Regulirungs-Landes- Commission. — 5. Bericht des Landesausschusses in Betreff der Wahl des neuen Verwalters für die Zwangsarbcits-austalt. (Beilage 8.) — 6. Bericht des Landesausschufses betreffend die künftige Organisirung des Museums. (Beilage 6.) — 7. Bericht des Landesausschufses betreffend die Einhebung eines 51 % % Gemeindezuschlages auf alle direkten Steuern zum Behufe des Baues der neuen Pfarrkirche in Großdolina. (Beilage 20.) — 8. Bericht des LandcsauSschuffes in Betreff des Präliminares pro 1871 und des Rechnungsabschlusses pro 1869 des Irrenhaus-Baufoudes. (Beilage 14.) — 9. Bericht des Landesausschufses betreffend das Präliminare pro 1871 und den Rechnungsabschluß pro 1869 der Kaiserin Elisabelh-Juva-lidcnstiftung. (Beilage 12.) — 10. Bericht des Landesausschufses betreffend den Voranschlag pro 1871 und den Rechnungsabschluß pro 1869 der Gras Saurau'schen Mcffenstiftuug. (Beilage 13.) — 11. Wahl des krainischeu Landesausschusses. Inhalt: Petition des dramatischen Vereines um Erhöhung ihrer Dotation. — Dringlichkcitsantrag des Dr. Zarnik wegen Am-nestirung der wegen der Jantschberger Affaire Verurtheilten. — Das übrige siehe Tagesordnung. Beginn der Sitzung um 10 Ahr 35 Minuten. DI. Sitzung. 1870. 1 Landeshauptmann bestätiget die Beschlußfähigkeit des Hauses und eröffnet die Sitzung. Das Protokoll der letzten Sitzung wird in der slovenischen Sprache gelesen und genehmiget. Deželni glavar potrdi, da slavni zbor sklepati more, ter prične sejo. Zapisnik zadnje seje se je prebral v slovenskem jeziku in potrdil. Poslanec dr. Costa: Prosim besede. Stavim predlog, da se nepotrebno delo zmanjša, in da se zapisnik le v enem jeziku bere in da se ta potrdi od zbora; prihodnjič postavim naj se bere v nemškem jeziku in drugič spet po slovenski in tako bi se dalje vrstila zapisnika. Nebrane zapisnike pa naj bi potrdila izvoljena verifikatorja. (Der Antrag des Abgeordneten Dr. Costa wird angenommen — nasvet poslanca g. dr. Costa obvelja.) Landeshauptmann: Dem gemäß entfällt die Vorlesung des deutschen Protokolles und werden die Verifikatoren dasselbe richtig stellen. Ich habe dem h. Hause mitzutheilen, daß der Herr Abgeordnete Murnik heute erschienen ist; id) werde von demselben die Angelobung alsogleich entgegen nehmen. (Abgeordneter Murnik leistet die Angelobung. —Poslanec Murnik obljubuje.) Abgeordneter Dr. Zarnik hat eine Petition des dramatischen Vereines an den h. Landtag überreid)t, um Erhöhung der Dotation aus dem Theaterfonde. Ich werde diese Petition dem Petitionsausschusse zuweisen (angenommen — se potrdi). Abgeordneter Dr. Zarnik hat einen Dringlichkeits-antrag gestellt (liest — bere): „Predlog (nujni) Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Da se pošlje iz deželnega zbora prošnja do Njihovega Veličanstva, našega presvitlega cesarja, da blagovoli po milostiti vse tiste, ki so bili zavoljo Janjško-Velškik dogodeb obsojeni. 2. Da predloži to prošnjo predsedništvo deželnega zbora Njihovemu Veličanstvu“. Ich bitte den Herrn Antragssteller die Dringlichkeit seines Antrages zu begründen. Poslanec dr. Zarnik: Slavna gospoda! po §. 21. opravilnega reda je treba naj poprej nujnost mojega predloga vtemeljiti. Kar se nujnosti tiče, sklicujem se naj prvo na to, kar je že unidan g. dr. Bleiweis izustil, daje naše zasedanje tako kratko, da je mogoče, da ostane ogromna večina vseh nam v posvet danih predmetov nerešena. Drugi razlog, kterega navajam za nujnost predloga, je, da ako bi se predlog moj po navadnem opravilnem obravnavoval, potem bi ga gosp. dež. glavar po svoji volji po prilici enkrat meni vtemelji-vati dal, potlej bi še le prišel v dotični odsek, iz odseka pa nazadnje tandem aliquando enkrat na končno poročanje in rešenje v zbor. Na taj način bi mogoče bilo, da je zasedanje prej sklenjeno, ko pride ta razprava na vrsto. Predno se pa drugi zbor skliče, preteče lahko zopet eno leto, obsojenci bi svojo kazen že večidel prestali in moj predlog ostane brez vsacega smisla. Iz teh dveh razlogov stavljam jaz svoj predlog, kakor nujnega in prosim g. deželnega glavarja, da bi se nujnost na glasovanje dala. (Bei der Abstimmung wird die Dringlichkeit deS Antrages angenommen. Die rechte Seite des h. Hauses stimmt dagegen. Heiterkeit im Zuhörerraume. — Pri glasovanju obvelja nujnost nasveta. — Desna stranka zbora glasuje zoper to. — Veselost med poslušalci.) Landeshauptmann: Ich ersuche die Herren Ordner dafür zu sorgen, daß die Sitzung von Seite der Zuhörer nicht gestört werde. Jede Abstimmung im Landtage ist frei, keinem Zuhörer steht das Recht zu, seine Meinung über eine Abstimmung hier im Saale vernehmlich zu äußern; außerhalb desselben mag jeder thun, was er will. Der hohe Landtag hat sich für die Dringlichkeit deö Antrages ausgesprochen, ich ersuche den Herrn Autrags-steller denselben zu begründen. Poslanec dr. Zarnik: Slavni zbor! Kar se utemeljivanja mojega predloga tiče, moj namen ni, da bi stare rekriminacije ponavljal; kajti povedati moram, daje narodno stranko deželnega zbora lanjsko leto, ko je ta Janjško-Velška dogodba prišla na dnevni red, vodilo pravilo, da se zdržimo vsega, kar bi utegnilo še frišne rane zopet odkrivati. In ako ne bi bila nasprotna stranka lani nič o tem zinila, gotovo se ne bi bila niti od naše strani ne ena beseda o tem izgubila. Odgovoril je tačas g. dr. Toman in jaz mislim, da je zadosti blago govoril. Mi smo se takrat zdržali vsega, kar bi utegnilo na novo stranki dražiti, čeravno bi bili lahko mnogo omenili, kar bi bilo vso stvar vse drugač posvetilo in razjasnilo. Nabrali smo bili lep paternošter dat in pojasnil, ali molčali smo naj več iz tega razloga, da bi bili mi s svojimi govori in razjasnili gotovo položaj obtožencev obtežili in morebiti bi take debate vtegnile imeti vpij iv na poojstrenje kazni pri obsojenji okriv-ljenikov. Mislili smo, da bi take obravnave obtožencem nič ne koristile, gotovo pa škodovale. Ali kako smo se potem začudili in zavzeli, ko smo razsodbo brali! Rečem, da po vsem Slovenskem je nastal le en glas in to glas nevolje, „ein Schrei der Entrüstung" bi Nemec rekel. (Živa pohvala. — Lebhafter Beifall.) Gospoda slavna! svoj predlog vtemeljujem prvič s tem, da je razsodba bila sama po sebi gotovo po paragrafih popolnoma redna, postavna; temu se ne da nič prigovarjati. Ali v duhu časa, v duhu kon-štitucije, v kterej bi živeti imeli, ni bila, kajti sodilo se je na temelju Bach-ovega kazenskega zakona, iz kterega gledata za politična hudodelstva dva očesa. Eno oko je, da človek zavoljo političnega hudodelstva obsojen tiči 10 do 20 let v težki tamnici. Drugo oko pa so vislice. In ravno paragrafi narejeni za kaznovanje političnih hudodelstev gotovo niso v duhu časa, v duhu konštitucionalnem, kteri že deset let v Avstriji v javnem življenji veje. Reči moram, da je bila čisto prosta politična praska, kakoršne so se med tem časom že na več krajih cesarstva dogodila, ktere so se pa milejše povsod sodili, nego pri nas. Iz drugega nazora moram dalje reči, daje Njihovo Veličanstvo že večkrat blagovolilo izraziti se, da ima trdno voljo vladati v duhu konštitucionalnem, v duhu svobodnem. Zavoljo tega je naše mnenje in trdno upanje, da bode ono ravnanje v duhu svobode blagovolilo pomilostiti te obsojence, ker njihov prestopek je bil političen, ne pa navadno prosto hudodelstvo. Kar se tiče političnih pregreškov, imajo vsi zakoniki pravih konštitucialnih, svobodnih držav vse druge določbe in razmere nego pri nas. Tako govori na priliko „Codice penale del regno d’ Italia“, ki se je 1865. leta v Florenci parlamentu predložil in potrdil, v drugem oddelku o političnih pregreških in tam je za take politične rabuke ali praske naj veča kazen 12 ur do 14 dni prostega zapora. Naj ostrejša kazen za politična hudodelstva pa je tam za veleizdajo, za ktero se pri nas človek v zrak povzdigne (veselost — Heiterkeit) ta, da Italijani hudodelnika internirajo na 15 let na otok Elbo. Gospoda moja! kar se angleškega kazenskega postopanja tiče, veje povsod v vsakej zadevi duh svobode. Marsikrat se tam pri meetingih stepejo, da je tudi krvi viditi, posebno če se Irci z Angleži sestanejo. Take pregrehe se pri nas po §§. 98 in 99 in 100 kaz. zale. obsojujejo na 3 leta in pol težke ječe, na Angleškem pa konstablerji take nemirneže pograbijo, jih na dvanajst ur zaprö, in ga potem zopet izpuste. Se ve, da se to le takrat zgodi, ako ni prosto hudodelstvo storjeno; če je pa to, se pa tudi kot prosti zločin kaznuje, kakor po vseh konštitucionalnih državah. (Živa pohvala — Lebhafter Beifall.) Sodniki ravno niso krivi, ako so se paragrafa držali. Ali §. 54. kaz. zale. jim pa na roko daje sredstvo, da bi bili lahko vse drugače sodili nego jeso. Slavna gospoda! Toliko sem hotel omeniti o političnem značaju teh obsojencev. Drugo je pa, da preidemo na neko enako dogodim, letera se je v Avstriji v Horovicah na češkem dogodila, ko je češki „Sokol“ izlet napravil in se domu vrnil. Tega so pa Nemci počakali, napadli in v beg zapodili. Tudi tukaj so nekteri jako krvavi bili; pa „Sokoli11 so jih zgrabili in precej v okrajno sodnijo tirali. Tam so obsodili te junake (veselost — Heiterkeit) na dva do štirnajst dni. In to je pravično, kajti to je popolnama politična stvar, kakor se često v vseh državah v konštitucionalnem življenji dogaja in tudi po tem kaznuje. Tam so bili Nemci obsojeni od Nemcov in ravnalo se je drugač nego pri nas, ker jih niso sodili v duhu absolutističnem, ampak v duhu časa ustavnosti. Idimo dalje: Letos se je dogodil slučaj, ki je našemu popolnama enak, kakor da bi bili tam Janj-čanje kopirali; zgodilo se je to pri Bistrici poleg Brna na Moravskem. Bistrica je prijetna vas, v ktero so šli neke nedelje iz Brna nemški turnarji z namenom, da so se dobro imeli, ali dogodila se jim je taka, kakor pri nas na Janjčem, s tem razločkom, da je bilo pri nas precej za zajutrek, tam je bila pa večerja. Cehi so jih namreč napadli, mnogo je bilo krvavih in ranjenih, tudi so jim zastavo vzeli; 60 teh napad-nikov je bilo obtoženih. Dne 16. julija so jih sodili in obsodili in sicer nemški sodniki, obsojenih je 31, in to po §. 99 kaz. zale.; naše Janjčanje pa so obsodili po §. 98. kaz. zak. Za §§. 98 in 99 odloči pa kazen §. 100, torej eno in isto kazen. Ti po §. 99. kaz. zak. obtoženi so bili obsojeni „maximum“ na 4 tedne in najmanj na tri do štiri dni. Častita gospoda! pri nas pa so jih na tri leta in pol, dve leti, eno leto i. t. d. obsodili, kakor da bi bili možje namenjali celo deželo v strašansko revolucijo spraviti (živa pohvala in veselost — Lebhafter Beifall und Heiterkeit). Druge osebe iz Bistrice pa so bile nekrive spoznane razun štirih, ktere so bile zavoljo prestopka po §. 312 kaz. zak. obsojene na dva do tri dni. To je gotovo, da je to druga mera, čeravno je to isto dogodek, isti položaj, kakor da bi bili drug druzega kopirali. Nemški sodniki so ravno v duhu časa sodili, naši sodniki pa so sodili v duhu Bach-ovega absolutizma, v lcterem duhu je naš kazenski zakonik bil takrat vstvarjen. To, če smem..................(besedo mu pritrga — Wird unterbrochen vom) Landeshauptmann: Ich muß den Herrn Redner doch unterbrechen. Die richterliche Gewalt wird im Namen des Kaisers auf Grund der Gesetze von beeideten Richtern geübt. Des Richters beschworne Pflicht ist cs, das Urtheil nach seinem besten Wissen und Gewissen nach Vorschrift des Gesetzes zu fällen; er kann irren, das ist gewiß; dafür haben wir Instanzen. Die Unterstellung aber, daß unsere Richter daö fragliche Strafurtheil im Geiste des Absolutismus, das ist, im Geiste der Willkühr gesprochen haben, ist eine Beleidigung des Richterstandes und geradezu unzulässig. In unserer Zeit, in welcher ohnedies jede Autorität untergraben wird, sollte doch wenigstens die richterliche Gewalt unantastbar sein; wird noch diese in den Staub gezogen, dann geht es mit dem staatlichen Leben zu Ende. Poslanec dr, Zarnik: Prosim gospod deželni glavar! kar se tega tiče, moram reči, da so se ojstro zakona držali, to je, Bachove postave, v naj predrznejšem pomenu besede. Kar se pa kritike tiče, je povsod in tudi tukaj na mestu; za zdaj je tudi tukaj edini prostor, da se vse rane naroda odkriti smejo. Treba je, da povem tu neodvisno in svobodno svoje misli, kajti sodnik je ravno tako strasten, kakor vsak drug navaden človek (Živa pohvala — Lebhafter Beifall). Ravno zavolj mojega vtemeljenja mi je treba primerjati, da se ne bode odslej enaki dogodjaj na Češkem na štiri tedna, pri nas pa na tri leta in pol obsojeval, in da se vsled tega vtemeljevanja prošnja do Njih. Veličanstva sklene in pošlje. Dalje bom navel, kaj se je v Brnu pozneje zgodilo. Izhajal je tam šaljiv list, ki je karikiral clo-godbo v Bistrici, kakor pri nas na pr. „Brencelj" Janjško-Velške. Drhal Brnska se je zbrala pred stanovanjem vrednika, do kraja mu je raztolkla okna in vrata in morali so priti žandarji, da so vredniku saj v toliko pomogli, da ni bil vbit. Njegova žena in otroci so pa vsled te navale na smert bolni ležali. In kakšna razsodba je temu sledila? Policija je zaprla nektere teh rogoviležev na 12 ur, k večem na tri dni. (Osupnost — Sensation.) Ponavljam spet, da je to pravično bilo, ker se mora političen dogodek drugače soditi, nego navadno vsakdanje hudodelstvo Če bi na Angležkem policija tako ravnala, kakor so j pri nas sodili, morali bi vso Irsko in Anglijo zapreti, ali jih pa vsaj v Avstralijo v Bothany-bay poslati. Drugi dogodek je bil lanskega leta v Hočah pri Maribora, kjer so bili Slovenci napadeni do krvavega tepeni, tako, da so nekteri celo po 14 dni ležali. Pa kaj se je tem prostim junakom zgodilo? čisto nič, še preiskavah niso tega (veselost — Heiterkeit). Letos pri volitvi deželnih poslancev na Štajerskem je bil gosp. dr. Bratkovič v Celji zelo ranjen na nosu. Pri volilnem shodu protivnikov ga je eden s salvovito, amerikansko palico, ki ima svinčeni gumb, po nosu na kost vdaril, da se mu je precej kri vlila in da je omedlil. Celo osebe sodniškega osebja so okoli njega bile, so vse to vidili in preiskavo obljubile. Dr. Bratkovič sam je rekel, da to pričakuje ter zarad tega neče sam tožiti. Mislim, da taj slučaj po kazenskem postopniku zahteva, da hi sodnija sama to stvar v roko vzela in preiskavah začela. Mislite, da se je kaj zgodilo? Dne 27. junija tekočega leta se je to godilo, ali še zdaj se noben človek zanj ne zmeni. To je čisto naravna stvar — ker je dr. Bratkovič Slovenec 1 (Veselost — Heiterkeit.) Ravno tako se je dogodilo gospodoma dr. Srncu in dr. Rateju pri Ro vi vasi blizo Slovenske Bistrice, ko je pri volilnem shodu najeta drhal oba napadla, j dr. Srnca na tla vrgla in zelo oškodovala. Veste, kaj pravijo mnogoteri štajerski protivniki k temu pripet-ljeju? Prav jima je, zakaj pa sta tako neumna bila, da sta tj e šla. (Gromoviti hrup in smeh. — Stürmischer Lärm und Gelächter.) Jaz ne rečem, da bi se morali ti rogovileži na 3 leta in pol obsoditi; ali v duhu časa naj bi jih bili na nekteri dni ali tedne zaprli, ker je to političen dogodek, ne pa prosto hudodelstvo. To naj bi bilo! ravno tako bi se bilo imelo, ako bi se bilo v duhu časa sodilo, ravnati pri tistih, kteri so bili zavoljo dogodbe na Janj čem in v Velčah obsojeni. Zarad tega je naša pravica, ali bolje rekoč sveta dolžnost prošnjo poslati na Njih Veličanstvo, našega presvitlega cesarja, da pomiloste popolnama naše vboge v te dogodbe vpletene kmetiče; prvič zato, ker so na severu isti dogodjaj v istim položaji drugač, na jugu pa zopet drugač sodili; in drugič, da se dokaže, kako zastaran je Bach-ov kazenski zakonik in kako težko pričakujemo nove v duhu ustavnosti izdelane kazenske postave. Tretjič se mora odkrito reči, da je na slovenski narod ves, kolikor ga je, ta dogodba velik vtis naredila, ker so posestniki, ki imajo petero do osmero otrok in žene doma, tako težko obsojeni! Edino mogoče je, da to neenakost v izverševanji postave poravna milost Njih Veličanstva. Kar se kazni tiče, mislim, je dosti preiskovalnega zapora bilo; za tak prestopek je gotovo popolnama zadostilno že pred razsodbo po 10 mescev sedeti. 70 oseb je obsojenih! Ne, bi rekel, ko bi bil eden, dva ali tri; — ali 70! cela vas je tako rekoč obsojena! Torej še enkrat ponavljam, da je naša sveta dolžnost, da zdaj, ko smo tu zbrani, za naše vboge kmete potegnemo. Trdno tudi pričakujem, da se bode Njih Veličanstvo vsmililo teh revežev, od kterih sta že celo dva sama na Dunaji pred presvetlim licem Njihovega Veličanstva bila. Iz vseh teh razlogov priporočam jaz toplo svoj predlog. (Živa pohvala na levici in med poslušalci — Lebhafter Beifall links und im Zuhörerraume.) Landeshauptmann: Ich muß hier dem h. Landtage doch mein Bedenken bezüglich unserer Kompetenz in dieser Angelegenheit eröffnen: Der Wirkungskreis des Landtages wird durch die §§. 16 bis 25 der Landesordnung uormirt. Alle diese Paragraphs beziehen sich ausnahmslos nur auf öffentliche Angelegenheiten; ich muß daraus folgern , daß der Landtag sich nur mit gewissen öffentlichen Angelegenheiten, und mit Privat-Sachen nur daun, wenn diese mit jenen zugewiesenen öffentlichen Angelegenheiten im unmittelbaren Zusammenhange stehen, zu befassen habe. Die in Verhandlung stehende Petition betrifft die Bitte um Nachsicht der vom Strafgerichte über einige Personen verhängten Strafen, folglich augenfällig eine reine Privat - Sache. So sehr ich überzeugt bin, daß es jedem Einzelnen frei steht, Petitionen zu überreichen, und namentlich die Gnade des Monarchen, bezüglich der von einem Gerichte verhängten Strafe anzurufen, bin ich doch mit Hinblick auf unsere Landesordnung, nach welcher nur öffentliche Angelegenheiten in den Wirkungskreis der Landesvertretung gehören, der Ansicht, daß der Landtag in corpore, d. h. als solcher zur Beschlußfassung und Ueberreichung einer Petition in dieser Privat-Angelegenheit nicht competent sein dürfte. Poslanec Svetee: Prosim za besedo. Jaz mislim, da se je gosp. deželni glavar tukaj en majhno zmotil. Danes gre tukaj za predlog, da naj se sklene peticija na Njih Veličanstvo. Da bi mi tako peticijo skleniti ne imeli pravice, to ni res. Po državnih osnovnih postavah ima vsakdo pravico, tako vsak posamesen kakor korporacije peticije podajati; tedaj ima to pravico gotovo tudi deželni zbor. Da se bodo pa gospodje prepričali, da je to tako, hočem brati člen XI. državljanskih osnovnih postav. Ta paragraf se glasi: „Das Petitionsrecht steht Jedermann zu. Petitionen unter einem Gesammtnamen dürfen nur von gesetzlich anerkannten Körperschaften oder Vereinen ausgehen". V tej postavi tedaj je trdno vtrjena naša pravica podajati peticije, in več ne svetuje g. dr. Zarnik, tedaj ni on prestopil deželnega reda. Landeshauptmann: Ich befcheide mich. ES ist nur noch die Frage, welchem Ausschüsse dieser Antrag zugewiesen werden soll. Poslanec dr. Zarnik: Ta predlog naj se izroči peticijskemu odseku, ki ima tako že druge peticije v rokah. (Wird angenommen. Die rechte Seite des Hauses stimmt dagegen, Gelächter im Zuhörerraume. — Se potrdi. Desnica glasuje zoper to, smeh med poslušalci.) Landeshauptmann: Wir kommen nun zur heutigen Tagesordnung: I. Allerhöchste Botschaft Seiner kais. und königl. apost. Majestät vom 15. August 1870 an den Landtag des Herzogthumes Krain. (Beilage 22.) (Wird dem Adresseausschusse zugewiesen. — Se izroči adresnemu odboru). Zweiter Gegenstand der Tagesordnung ist: II. Sporočilo deželnega odbora o porodnišnici in najdenišuici ljubljanski. (Priloga 7.) Poročevalec dr. Bleiweis: Temu sporočilu moram dodati le to, kar je že od početka omenjeno bilo, da je ta stvar bila že lansko leto v dveh zedinjenih odsekih posvetovana, da je takrat g. dr. Kaltenegger za sporočevalca izvoljen bil in to sporočilo, ki ga je slavni zbor zdaj slišal, je njegovo sporočilo, samo da je v slovenski jezik prestavljeno. Landeshauptmann: Ich eröffne die Generaldebatte. Landesprästdent: Ich ergreife das Wort, um in dieser Angelegenheit den Landtag auf zwei Gesichtspunkte aufmerksam zu machen. Einmal frägt es sich, ob die Aufhebung der Findel-Anstalt so wie es hier beabsichtiget ist, durch einen einfachen Landtags-Beschluß erfolgen könne, oder ob dazu ein Landesgesetz erforderlich ist. Dabei sind • die Bestimmungen des Uebergabsaktcs entscheidend, durch den die Anstalt in die Verwaltung der Landesvertretung überging. Diese hatte eine größere Verpflichtung zur Erhaltung der Anstalt auf sich genommen. — Außerdem aber fragt es sich, ob es nicht mit großen pekuniären Opfern und Bedenken für daö Land verbunden sein werde, wenn die hier gestellten Anträge realisirt werden, bevor man die Gewißheit hat, daß die in Art. 4 beantragte Aenderung des Gesetzes vom 29. Febr. 1868 zu erlangen sei. Denn wenn der Landesfoud von Krain fortan die Findelhaus-und Verpflegskosten nach Triest zu ersetzen haben wird, während die Findclanstalt im Laude aufhört, so ist der Erfolg nur der, daß die Findlinge aus dem Lande in die viel kostspieligere Findelanstalt außer Landes in um so größerer Menge gebracht, und daher auch dem Lande um so größere Lasten aufbürden werden, als die wohlfeilere Anstalt im Lande nicht mehr zur Benützung offen steht. Es ist zwar ganz löblich und zweckmäßig, wenn, wie es hier beantragt wird, die Gemeinden diesfalls ermahnt und belehrt werden, wenn man die Mütter auffordern läßt, vielmehr für die eigene Pflege der Kinder zu sorgen, als sie fremden theuern Anstalten anzuvertrauen; aber cs ist zu besorgen, daß die Wirkung dieser Ermahnungen nicht so schnell und so nachhaltig sein wird, daß das Land nicht indessen doch durch die hohen Gebühren zu empfindlichem^ Schaden käme. Ich mache nur darauf aufmerksam, daß die in der Henrigen Volkszählung zu Stande gekommenen Daten in dieser Richtung interessante Ausschlüsse geben, indem sie nachweisen, daß die Zahl der Krainer und namentlich der Krainerinnen, die im Küstenlande sich aufhalten, eine bedeutende Mehrsumme ergibt gegen die küstenländischen Angehörigen in Krain, nämlich 1746 Weiber und 894 Männer. Unter dieser Zahl weiblicher Abwesender ist wohl auch die Summe derer enthalten, welche die Triester Humanitäts-Anstalten zu benützen in die Lage kommen. Ich glaube daher dem Landtage empfehlen zu sollen, daß der Vornahme Der beantragten Maßregeln die Erwirkung der in Antrag Art. 4 vorausgesetzten Gesetz-Aenderung vorauszugehen hätte. Kög. Dr. Witter v. Kaktenegger: Ich werde mir nur eine factische Berichtigung erlauben. Die vorliegenden Anträge sind, wie der Herr Berichterstatter erwähnte, im vorigen Jahre im vereinten Finanz- und Verfassungs-Ausschüsse berathen worden. Der Antrag, zu dessen Berichterstattung ich im Ausschtisse bestimmt worden war, ist nicht mein persönlicher, sondern der Ausschußantrag gewesen. Dies allein wollte ich con-statiren. Landeshauptmann: Die Generaldebatte ist geschloffen und da der Herr Berichterstatter nichts zu bemerken hat, gehen wir zur Spezialdebatte über. (Antrag 1, II., III. mit den Punkten a, b, c, d, und Antrag IV. werden ohne Debatte angenommen. Zu Antrag V. ergreift das Wort. Nasveti I., II., III. z odstavkom a, b, c, d, in nasvet IV. obveljajo brez razgovora. K nasvetu V. poprime besedo) Poročevalec dr. Bleiweis: Tukaj se mi zdi potrebno, da o tem, kar je gospod deželni predsednik omenil, nekoliko besedi spregovorim. Obžalujem, da v tem hipu nimam izročilnega pisma pri rokah, po lcterem so nam bili dobrodejni zavodi izročeni. Gospod deželni predsednik dvomi, ali imamo pravico, le tako rekoč mimogrede sami za se skleniti, da najdenišnica neha, ali da se mora to zgoditi po poti deželne postave. Kar se tiče izročilnega pisma, se spominjam, da so nam vse štiri naprave izročene bile, a- da marsikaj se je že spremenilo o njih, in se bode tudi v prihodnje še spreminjalo. Tako strogo se ni mogoče držati pravil, ktera je deželni zastop prejel od vlade. Gospoda deželnega predsednika pomislile bi gotovo bil tehten, ako bi mi hoteli bolnišnico odpraviti, ker ona ima svoj zaklad (fond) in s tem fondom je dežela prevzela to napravo; a najdenišnica nima ne vinarja zaklada. Vse, kar potrebujemo za te ogromne potrebščine, mora se pobirati po davkih. Tedaj o tem, ako se ne motim, ne moremo strogo vezani biti na vladno izročilno pismo, da odpravimo najdenišnico. Istih misli je bil tudi deželni zastop Gornje-avstrijski, ki je 1. 1868. ravno to sklenil, kar mi danes nameravamo. Tudi on ni druzega odločil, kakor da se sklep deželnega zbora naznani deželni vladi. Tudi tam je ces. namestnik ugovarjal temu; al deželni zbor tudi ni našel nobenega vzroka, da bi bil pristopil ugovorom vladnim. Povdarjali so tam, da avtonomija deželna sama po sebi že zahteva, da deželni zbor sam sklepati more po svojem naj boljem prevdarku in naj bolji vesti za skerb dežele. Kaj druzega bi bilo, ako bi nameravali porodnišnico odpraviti. To bi bilo nevarno na vsak način in to bi tudi bilo zoper pravo humani tete, kterega ne bi smeli žaliti. Nošeči ženski se mora vendar mesto pripraviti, kjer odloži svoje večkrat nepovoljno breme. To mesto dobi v porodnišnici. Al ko je otrok na svetu, ni materi več tista sila; zdaj so zaznam-vana pota, kako se bode vodstvo dobrodelnih naprav z dotičnim županom pogodilo, da otrok pride, kamor prav za prav gre, to je, v skrb za uboge (Armenpflege). Po vsem tem mislim, da v tej zadevi bi ne imel deželni zbor nobenega pomislika sklepati po predlogu. Dalje je gospod deželni predsednik dal pomisliti, da bodo, če mi odpravimo ljubljansko najdeniš-nico, v Trstu pa ostane, naše ženske vse tj e šle, in ker je tam nekoliko dražje oskrbstvo, bi naši stroški bili še veči. Kar se tiče tega, da so stroški v Trstu nekoliko veči, je istina. Pri nas plačujemo prvo leto 31 gold., v Trstu 37 gold.; v drugih devetih letih pri nas 22 gold., v Trstu pa 31 gold. Kar se tiče otrok, lctere nahajamo v Tržaški najdenišnici, morem omeniti, da, na priliko, konec meseca junija preteklega leta smo imeli otrok 796 v Trstu in v druzih najdenišnicah, v Ljubljani pa jih je bilo 1032. Lanski poročevalec pl. Kaltenegger je sestavil nekakšno statistiko najdencev, iz ktere je razvidno, da iz Notranjskega in Dolenskega, ki so bližej Trsta, in pa iz tistih krajev, kterim so železnice pri roki, naj več žensk v Trst gre. Zato se menda ni bati, da bi preogromno število iz Kranjske vpriliodnje v Trst šlo, ker še v deželi imamo 10Z2 otrok. Dalje je gospod deželni predsednik rekel, da, na primer, naših žensk 1746 biva na Primorskem dandanes, in s tem je mislil nevarnost v Ljubljani odpravljene najdenišnice dokazati. Jaz pa ravno nasprotno mislim, da za tega del se nimamo toliko večih stroškov bati, kajti one ženske so takošne, ktere na Primorskem bivajo, te bodo šle v Trst, kakor so hodile dozdaj, kar jim nismo mogli vbraniti. To sem mislil omeniti k temu, kar je prečastiti gospod deželni predsednik pomisliti dal deželnemu zboru. (Hierauf werden Antrag V und VI mit dem Punkte a. ohne Debatte angenommen, zu Punkt b. ergreift das Wort. — Potem obveljata nasveta V. in VI. z odstavkom a. brez razgovora. K odstavku b. poprime besedo) Dbg. Dr. Miter v. Kaltenegger: Ich werde ersuchen, über diesen Punkt die Abstimmung getrennt vorzunehmen und zwar die Schlnßftelle, welche sich auf die Belehrung bezieht, separat von dem ersten Theile, welcher die Bekanntgabe der Beschlusse I und II an die Gemeindevorsteher betrifft. Landeshauptmann: Ich werde die Abstimmung getrennt vornehmen lassen und zwar als ersten Theil: Daß man an die krainischen Gemeindevorsteher eine Belehrung schicke, in welcher sie über die Wichtigkeit der Beschlüsse in pekuniärer Hinsicht sub Zahl 1 und 2 belehrt werden, und als zweiten Theil, in welchen man ihnen weiters ans Herz die Sorge für die Steuerzahler und ebenfalls auch die Sorge für uneheliche Kinder legt, welche nach dem gesellschaftlichen und natürlichen Rechte das Recht dazu haben, daß ihre Erziehung vor Allem die Anverwandten zu übernehmen haben, und daß es die erste Pflicht des Vaters und der Mutter sei. Aög. Dr. Miter v. Kaltenegger: Ich habe um die getrennte Abstimmung deshalb ersucht, damit den Herren, welche zwar nicht für den ersten wohl aber für den zweiten Theil stimmen wollen, hierzu die Gelegenheit geboten werde. (Bei der Abstimmung wird Punkt b. in beiden Theilen nach dem AnSschußan-trage und die ganze Vorlage in dritter Lesung angenommen. — Pri glasovanju obvelja odstavek b. v obeh delih po nasvetu odbora in cela predloga se v tretjim branju potrdi.) Landeshauptmann: Der Herr Abg. Svetec hat mir eine Interpellation folgenden Inhaltes überreicht: (Liest — bere) „Interpelacija do visoke c. k. deželne vlade. V 16. seji lanskega deželnega zbora dne 20. oktobra je bila že v drugo sklenjena in sprejeta postava zastran razdelitve spašnikov in menjalnih zemljišč. Sprejetje je bilo soglasno in sporazumno z vis. c. k. vlado. Koristnost in silna potreba te postave je očitna, in želja po njej se živo razodeva od vseh strani naše dežele. Ker pa še zmirom ni znano, ali je ta postava že zadobila Najvišje potrjenje, ali ne, zato se drznejo spoštljivo podpisani do vis. c. k. dež. vlade staviti ponižno vprašanje: 1. Ali je omenjena postava že zadobila Najvišje potrjenje; ako ne, 2. ali se ga ima do konca tekoče sesije dež. zbora nadjati? Karol pl. W u r z b a c h 1. r. J. Grabrijan 1. r. M. Kramarič I. r. Karol Rudež 1. r. Tavčar 1. r. Kramer 1. r. Murnik 1. r. Leopold Jugovič I. r. dr. Razlag 1. r. Luka Svetec 1. r. grof Margheri 1. r. Jožef Zagorc 1. r. Peter Kozler 1. r. grof Barb o 1. r. Franc Kotnik 1. r. Lovro Pintar 1. r. Koren I. r. J. N. Horak 1. r.“ Landespräsident: Ich werde die Ehre haben, diese Interpellation sogleich zu beantworten. Ich habe diesen Gesetzentwurf dem Ministerium vorgelegt und auf das Lebhafteste unterstützt, wie er cs auch im Interesse der Landescultur verdient. Das Acker-bauministerinm hat in einer Zwischenerledigung, welche an die Landesregierung erfolgte, ausdrücklich erklärt, daß gegen dieses Gesetz durchaus kein prinzipielles Bedenken vorliegt. Da jedoch im Interesse der Gleichförmigkeit dieses Gesetzes in allen Provinzen Verhandlungen gepflogen wurden, deren Erledigung bis jetzt nicht erfolgte, so bin ich auch nicht in der Lage einen bestimmten Termin anzugeben, ich bin aber gerne bereit ans Anlaß dieser Interpellation mich an das Ministerium um baldigste Erledigung zu wenden. Landeshauptmann: Dritter Gegenstand der Tagesordnung ist: III. Poročilo deželnega odbora, da se prostori nekdanje vojaške stražnice tikoma šol in malo dvorišče v deželnem šolskem poslopji začasno prepustijo za gimnastične vaje učencem ljubljanske c. k. učiteljske pripravnice in ž njo združene ljudske šole. (Priloga 5.) Landeshauptmann: Ich eröffne die Debatte. Landcspräsident: Ich ergreife daö Wort, um mich über die beide» Bedingungen' auözusprechen, welche von Seite des Lau-deSausschusses bei der Regierung beantragt worden bezüglich der Uebernahme dieser Lokalitäten für den Turnunterricht. Die Veranlassung, daß die Landesregierung sich an die Landesvertretung gewendet um Uebernahme der bezeichneten Lokalitäten, liegt lediglich in der Ueberzeugung, daß die Landesvertretung das lebhafteste Interesse an dem Turnunterrichte und überhaupt an jedem fortschrittlichen Bestreben nimmt. Es werden zwar keine sehr großen, aber sehr wichtige Opfer verlangt. Die eine der Bedingungen ist die, daß das Aerar die Kosten trage, welche mit der Herstellung dieser Lokalitäten verbunden sind. Der Turnunterricht soll nicht bloß für die Lehrerbildungsanstalten und die Volksschulen alö obligater Gegenstand, sondern auch als freiwilliger Unterricht am Gymnasium gelehrt werden. Die Kosten für die Herstellung soll nur das Aerar übernehmen. Dagegen liegt von Seite der Regierung kein Anstand ob, es ist daö schon eine vorausgesehene Bedingung. Die zweite Bedingung aber, welche die Landeövertrctung stellt, daß, sobald sie diese Lokalitäten wieder zu andern Zwecken benützt , das Aerar dieselben wieder in den vorigen Zustand herstellen soll, ist bedenklicher Natur, da diese Wiederherstellung sehr bedeutende Kosten verursachen könnte. Es ist auch bereits ein Augenschein und ein Ueberschlag mit der Baubehörde zu Stande gekommen, in welchem diese Kosten mit 3000 fl. beziffert sind. Wenn nun in allerkürzester Frist die Landesvertretung die Lokalitäten wieder benöthigen würde, so wären die AdaptirungSkosten nicht nur verloren, sondern es würden mindestens eben so große Auslagen erwachsen, um die frühere Gestaltung wieder herzustellen. DaS würde nun den Antrag vollkommen illusorisch machen und die Regierung müßte ihn daher als abgelehnt betrachten. Ich würde mir erlauben, eine Modalität zu beantragen, die vielleicht auch den Interessen der Landesvertretung conve-uiren, wenn man sagen würde, die Landesvertretung übergebe diese Lokalitäten zur Benützung für den Turnunterricht so lange, als die anstoßenden Gebäude eben zu Zwecken für die Volksschule gewidmet bleibe», hört nun diese Widmung auf, dann hat auch die Regierung kein Interesse mehr, den Turnunterricht auf ihre Kosten zu erhalten. Poročevalec dr. Blei weis: Gospod deželni predsednik ni zadovoljen z drugim pogojem, in se je njemu zoperstavil. Ta pogoj je tako važen za deželo kakor za vlado. Zato moram omeniti, da deželni odbor prinese že letos zarad nove uredbe muzeja poseben predlog, in da sl. deželni zästop bode morebiti že prihodnje leto sklenil, da se prostori, kijih ima sedaj muzej, predrugačijo. Do-zdanji prostori pri tleh so tako vlažni, da škodujejo vsemu, kar se ondi hranuje; treba bode vmakniti se iz teh prostorov, in se v prvo nadstropje ali kam drugam podati; lahko je mogoče, da se bode prostor bivše stražnice kakorkoli porabil za muzejne in šolske potrebe. Kakor sem rekel, to vtegne biti že prihodnje leto ali se vsaj kmalu utegne zgoditi. Glede na to, ni varno, da bi slavna vlada preveliko potrosila na telovadnico. Odkritoserčno moram reči, da se mi stroški s 3000 gold, velikanski zdijo. Prostori stražnice utegnejo saj po večem pripravni biti za zimsko telovadnico, Bog vedi, kaj hoče vlada zidati, da bode 3000 gold, stroškov? Landesprästdeut: Ich bin gern bereit die diesfälligen Pläne dem h. Landtage zur Einsicht zu lassen. Landeshauptmann: Ich finde es angemessen, daß der Landesausschuß stch zu einer neuerlichen Berathung zurückziehe und unterbreche zu diesem Behufe die Sitzung. (Die Sitzung wird um 11 Uhr 55 Minuten unterbrochen und um 12 Uhr 13 Minuten wiederum eröffnet. — Seja se preneha ob 55. minuti črez 11. uro in se zopet začne ob 13. minuti črez 12. uro.) Landeshauptmann: Der Landesausschuß hat an dem vorliegenden Berichte eine kleine Modification vorgenommen. Der Herr Berichterstatter wird dieselbe bekannt geben. Poročevalec dr. Bleiweis: Pogoj drugi naj se po dogovoru deželnega odbora z gosp. deželnim predsednikom glasi tako-le: (Bere — liest) „drugič, da se telovadnica berž vmakne, ako bi deželni zastop te prostore potreboval za druge namene“. Deželni odbor zoper to premembo nima nikakor-šnega pomisleka; kajti ta stražnica je stara kalupa iu zdaj v slabem stanu. Nikomur ni na tem ležeče, ako bi se muzej podaljšal, da bi morala spet tako biti kakor je zdaj. Zato nasvetujem, naj se predlog, kakor sem ga ravno bral, sprejme. (Bei der Abstimmung werden die Ausschuß antrage mit der vom Landesausschusse beantragten Modification angenommen. — Pri glasovanju se odsekovi nasveti po nasvetovani prenaredbi deželnega odbora potrdijo.) Landeshauptmann: Vierter Gegenstand der Tagesordnung ist: IV. Wahl von zwei Ersatzmännern in die Grundsteuer -Reguliruugö - Landcscommrssiou. Diese Wahl ist dadurch nothwendig geworden, daß die Herren v. Langer und Seiln er durch anderweitige Geschäfte verhindert sind, in diesem Amte zu verbleiben. (Bei der hierauf erfolgten Wahl werden gewählt: Josef Seunig (34), Johann Urbančič (23) Stimmen. •—• Pri volitvi se izvolijo: Jožef Sevnig z (34), Janez Urbančič z (23) glasovi.) Ich werde diese beiden Herren von dieser Wahl in Kenntniß setzen. Wir kommen nun zum V. Gegenstände der Tagesordnung : V. Sporočilo deželnega odbora zastran izvolitve novega oskrbnika za deželno posilno delalnico. (Priloga 8.) Ich erlaube mir den Antrag zu stellen, diese Vorlage, da es sich um Personalien handelt, in einer vertraulichen Sitzung zu berathen. Ich bitte die Herren Ordner dafür zu sorgen, daß die Gallerie geräumt wird. (Die Zuhörer entfernen sich. — Der hohe Landtag beschließt jedoch in geheimer Sitzung Die Vorlage in öffentlicher Sitzung zu verhandeln. — Poslušalci odidejo — zbor pa v skrivni seji odloči, da se predlog v javni seji obravnava.) Landeshauptmann: Ich eröffne die Generaldebatte. Wünscht Jemand von den Herren das Wort? Astgeordneter Kromer: Vor Allem muß ich mir die Frage erlauben, was den Herrn Skodler veranlaßt haben mag, aus der Be-dienstüng im Zwangsarbeitshause auszutreten, und einen anderen Dienst zu suchen; ferner ob vom LandesauSschusse alle Versuche gemacht wurden, um diesen ausgezeichneten Beamten für die Anstalt zu erhalten. Landeshauptmann: Das ist eine an den Landesausschuß gerichtete i Interpellation, welche ich sofort zu beantworten in der Lage bin. Es ist ganz natürlich, daß wenn Jemanden eine bessere Lebensstellung geboten wird, er dieselbe annimmt. Der Landesausschuß von Steiermark ist in der Lage gewesen, eine weit bessere Dotation für den Posten des Directors seines neuen Zwangsarbeitshauses zu bestimmen, als es bei uns der Fall ist. Herr Skodler hat sich nun um diesen besser dokirten Posten beworben und hat ihn auch erhalten. Ich selbst habe mich mit Herrn Skodler ins Einvernehmen gesetzt, und ihm mein lebhaftes Bedauern über feinen Austritt aus unserm landschaftlichen Dienste ausgesprochen. Er erklärte mir, es falle ihm selbst schwer, feinen jetzigen Posten und sein Heimatland zu verlassen, da er beim LandesauSschusse stets die vollste Anerkennung für seine Leistungen gefunden; aber die Rücksicht auf seine zahlreiche Familie zwinge ihn einen besseren Posten anzunehmen ; ich würdigte diesen Beweggrund. Andere Versuche, Herrn Skodler dem Dienste des Landes zu erhalten, wurden vom Landesausschusse nicht gemacht, da uns das Befugniß hierzu nicht zustand. Kögeordneter Kromer: So viel ich hörte, ist vom Gratzer Landesausschusse der Posten des dortigen Zwangsarbcitshaus-Verwalters mit 1200 fl. dotirt. Die Differenz des Skodler'schen Gehaltes an seinem derzeitigen und zukünftigen Posten ist sohin eine jedenfalls sehr unbedeutende; allein die Differenz, welche der Landeshaushalt aus seinem Austritte erleiden wird, kann sehr empfindlich werden. Das Landeszwangsarbeitshaus war bisher jene Anstalt, welche uns — so zu sagen — nichts gekostet hat, und daß sie uns nichts gekostet hat, haben wir größtentheils diesem braven Beamten zu verdanken. Nun soll au seiner Stelle vielleicht ein Manu eintreten, der seinem Geschäfte nicht gewachsen ist; daun wird der Landeshaushalt gewiß einen Ausfall von jährlichen 10 bis 15.000 fl. zu erleiden haben; ich glaube daher, eö war alles zu versuchen, um Herrn Skodler für die Anstalt zu erhalten. Die Mehrauslage von 2 bis 400 fl. war hierbei gar nicht zu berücksichtigen, mau hätte ihn um jeden Preis erhalten sollen. Es war hochgefehlt, daß man nicht vorerst mit ihm in weitere Verhandlung sich einließ. Die Herren werden glauben, daß man einen so hohen Ausfall nicht erleiden könne; dies ist jedoch sehr leicht möglich. Wenn die Anstalt nicht gehörig geleitet, wenn die Disziplin in derselben und die Besserung der Zwänglinge nicht mit jener Energie und Erfahrung angestrebt wird, — wie dies Herr Skodler es that, so wird die Anstalt sehr leicht discreditirt, und die Folge davon dürfte sein, daß wir mit dieser Anstalt auf uns selbst beschränkt sein werden, aber auch alle Auslagen derselben selbst tragen müssen. Die Differenz von 10 bis 15.000 fl. kann daher sehr leicht eintreten. — Ich muß anrathen, zu dieser neuen Besetzung nicht früher schreiten, bis mit Herrn Skodler daß Aeußerste versucht worden ist, um ihn wieder zu gewinnen. Ich habe aber noch ein weiteres Bedenken. Unter den kompetenten, die sich für diesen Posten gemeldet haben, findet sich fast keiner, der die Vorbedingungen vereiniget, daß mau ihm eine solch' wichtige Anstalt mit voller Beruhigung zur Leitung überlassen könnte. Ich will den einzelnen Herrn kompetenten dadurch nicht nahe treten, sie mögen für andere Dienste sehr brauchbar, sie mögen auch Ehrenmänner sein, allein daraus folgt durchaus nicht, daß Einer oder der Andere für diesen speziellen Dienst das volle Vertrauen verdient. Es ist sehr schwer aus allen kompetenten nur Einen Verläßlichen herauszusuchen, und noch gewagter ist es, einen Terno-Vorschlag aufzustellen. Wenn die h. Regierung über die einzelnen Persönlichkeiten nicht genau informirt ist; sv ist ein Mißgriff zu besorgen, für dessen Folgen ich nickt einstehen möchte. Ich für meine Person werde mich eines Terno-vorschlages enthalten. Als Ausweg, um möglich nachtheiligen konsequenten vorzubeugen, würde ich ein einstweiliges Provisorium und die nochmalige Ausschreibung dieses Postens, wenn auch mit besseren Bedingungen vorschlagen. Vielleicht werden sich dann mehrere kompetenten melden, aus denen wir mit mehr Beruhigung die Auswahl treffen können. Landeshauptmann: Ich muß doch wieder den Landesausschuß rechtfertigen, da ihm der Vorwurf gemacht wird, er habe in dieser Beziehung seine Pflicht nicht erfüllt. Der Herr Abgeordnete Kromer hat angedeutet, daß der Landesausschuß dem Herrn Skodler eine angemessene Erhöhung seiner Bezüge hätte zusichern sollen. Dieses konnte aber der Landesausschuß, welcher tu dieser Richtung an die Präliminarien gebunden ist, ans eigene Hand nicht wagen. Wenn wir dem Herrn Skodler eine Gehaltsvermehrung gegen Vorbehalt der nachträglichen Genehmigung des Landtags zugesichert hätten, und der Landtag würde bann die Ratifikation unserer eigenmächtigen Handlung verweigert haben, würde Herr Skodler in eine sehr fatale Lage gerathen sein. Der Dienstpvsteu in Gratz mußte besetzt werden, und würde mittlerweile sicher besetzt worden sein. Auf eine bedingte Zusicherung der Gehaltsvermehrung konnte Herr Skodler, der seines Postens in Steiermark bereits sicher war, unmöglich eingehen; eine unbedingte Zusicherung konnte der Landesausschuß ihm wohl nicht geben, weil dessen Mitglieder für den Fall, wenn der h. Landtag seine nachträgliche Genehmigung verweigert hätte, dem Herrn Skodler gegenüber zur Zahlung der Gehalts-Erhöhung rechtlich verpflichtet gewesen wären. Eine solche persönliche Haftung kann uns füglich nicht zugemnthet werden. Uebrigens kann ich nur wiederholen, daß Herr Skodler ein wirklich ausgezeichneter Landcs-beamle war, und daß sein Abgang ein schwerer Verlust für das Land ist; allein Eines muß ich dem Herrn Abgeordneten Kromer doch bemerken: Unersetzlich ist auf Gottes Erde kein Mensch! Ich glaube daher, daß der Landesausschuß bei seinem Vorgehen in dieser Sache keinen Vorwurf verdient. Abgeordneter Kromer.- Ich muß doch noch einmal das Wort nehmen. So viel ich hörte, sind mit Herrn Skodler, als er seinen Entschluß —■ auszutreten eröffnete, gar keine weiteren Verhandlungen gepflogen worden. Er ist durch Anverwandtschaft und sonstige Connerionen mehr an unser Land als an Steiermark gebunden, und hätte man ihm nur halbwegs zugesichert, jenen Gehalt definitiv zu bekommen, den er bisher theilweise nur provisorisch erhielt, so wäre er bei uns geblieben. Das ist aber nicht geschehen. Wenn aber der Herr Landeshauptmann glaubt, der Landesausschuß durfte es nicht wagen, hierin eigenmächtig vorzugehen, der Landesausschuß durfte nichts zusichern, wenn er nicht der Zustimmung des h. Landtages gewiß war, so glaube ich, daß anderweitig nicht mit solch' ängstlicher Oekvnomie vorgegangen wird; es werden so manche Auslagen gemacht, über welche der h. Landtag zwar staunt; aber doch die Augen zudrückt. Hier wäre eine mehr freie Bewegung ganz am Platze gewesen. Wenn endlich Der Herr Landeshauptmann glaubt, alles ist erschlich, so sage ich „Nein!" Mit diesen Competenten läßt sich Herr Skodler nicht ersetzen, wir werden Die Anstalt nur discreditiren und deshalb wähle ich nicht. Landeshauptmann: Den ernsten Vorwurf, der vom Herrn Abgeordneten Kromer mir und dem Landesausschusse gemacht wurde, daß wir in finanzieller Beziehung hie und dort unsere Befugnisse überschreiten, kann ich nicht auf mir beruhen lassen; ich weise diesen grundlosen, tief verletzenden Anwurf im eigenen Namen und im Namen der Landeöaus-schnßmitglieder mit aller Entschiedenheit zurück. Ich bitte unsere Rechnungen genau zu prüfen, wir Alle sind für die Gebarung mit Landesgeldern solidarisch verantwortlich. Uebrigens ist ein näheres Eingehen in diesen Gegenstand Ützt nicht an der Zeit. (Abgeordneter Kromer: Jedenfalls! — Poslanec Kromer: Gotovo!) Abgeordneter Dr. Snppan: SUö der Herr Skodler die erwähnte Stelle erhielt, bin ich mit ihm zufällig zusammengekommen, und er hat mir, da wir von früher her miteinander bekannt sind, unaufgefordert erklärt, er wäre in Laibach lieber mit einem Gehalte von 1000 fl. als in Gratz mit einem Gehalte von 1200 fl., weil ihm seine sonstigen Beziehungen j III. Sitzung. 1870. hier einen größeren Nutzen verschaffen, als er in Steiermark erwarten kann. Dies wollte ich nur zur Aufklärung der Sachlage beifügen, gestützt ans Die eigene Aeußerung bed Herrn Skodler. Landeshauptmann: Ich kann mit meinem Worte bekräftigen, daß Herr Skodler eine solche Aeußerung gegen mich nie gethan, sondern, daß er mir lediglich erklärt hat, er habe den Posten in Steiermark wegen der bedeutend bessern Dotirung aus Rücksicht für seine zahlreiche Familie angenommen; ein Grund, der für mich und wohl für Jedermann als vollkommen genügend erscheinen mußte. Poslanec Svetec: Le to sem hotel opomniti na to, kar je gospod dr. Suppan rekel, da vsak, kedar slovo jemlje, trdi kako neizrečeno žal mu je, da mora se posloviti, v srcu pa morebiti čisto kaj druzega misli. Poročevalec dr, Costa: Od tega, kar v sporočilu deželnega odbora pred slavnim zborom leži, smo prišli danes prav za prav na vso drugo stvar, namreč na to , zakaj da poprejšnji oskrbnik g. Skodlar Ljubljano zapusti, in zakaj da deželni odbor ni nič storil, da bi si ga bil obdržal. Posebno gospod Kromer reče, da se je deželni odbor strašno pregrešil, da mu ni obljubil veče plače. Na to odgovorim sledeče: ravno eno leto je, ko je gospod Skodlar slavni deželni zbor prosil za to, naj se mu dozdajna personalna doklada da za stalno plačilo. Tista prošnja je prišla v finančni odbor, v klarern je gospod Kromer ravno tako, kakor letos sedel, in v finančnem odseku in v zboru je bila ta prošnja odbita. Tega ni več nego eno leto. Tedaj jaz vprašam, na kteri podlagi bi bil deželni odbor g. Skodlarju zdaj 400 do 600 gold, več obljubiti mogel? Jaz se dobro spominjam, da tistokrat tudi g. Kromer v finančnem odseku ni besede poprijel za g. Skodlarja, temuč rekel je: Naj ostane kakor je dozdaj bilo. (čujte! čujte! na levici — Hört! hört! links.) Iz tega je razvidno, da kdor hoče za deželo skrbeti, mora to o pravem času storiti, če je gospod Skodlar ne nadomestljiv , bi bil moral gospod Kromer o pravem času, ko je prošnjo vložil, na to misliti, ne pa zdaj, ko je že prošnjo v Gradec dal in ko je že tam službo dobil. Ali kakor se meni zdi, bi tudi za en par sto goldinarjev ne bil ostal. Dodati še moram to, da je deželni odbor storil vse, kar je mogoče bilo gospod Skodlarja prihraniti. Saj ja vemo, da je gospod Skodlar že poprej prošnje polagal tudi na druge kraje; večkrat je on k meni prišel in zmirom sem mu pravil, da naj ostane pri nas, ali mu obljubiti, da bo imel več plače, tega nisem mogel. To sem mu pa rekel, da, če on ostane , bi jaz v prihodnjem zasedanji deželnega zbora po svojih močeh rad za to kaj storil, da se bi njegova prošnja vslišala, ali več obljubiti nisem mogel. Vse, kar- se je govorilo, kaže, daje gospod Skodlar res izvrsten vpravitelj delalnice bil in da je res obžalovati, da nas bode zapustil; drugače sem pa jaz tega mnenja, kakor gospod deželni glavar, da se vse da nadomestiti. Ko je g. Skodlar začel to službo, je bil tudi le navadni pisar; ali pozneje se je take rednosti poprijel in je postal tak mož, da ga hvalimo v javnem zboru in že poprej v deželnem odboru. Tedaj se je nadejati, I da bodemo tudi mi od teb kompetentov našli tri, iz kterik bode morebiti vlada enega potrdila, ki si je to pravico pridržala; jaz upam, da bodemo tacega našli, ki bode nam in njej všeč. Jaz tedaj menim, da slavni zbor naj bi potrdil predlog deželnega odbora, ter po tajni volitvi zapiše tri imena, ktera voli v trim. Abgeordneter Kromer: Nur zur factischen Berichtigung möchte ich Einiges erwähnen. Ich habe vor zwei Jahren den Organismus der verschiedenen landschaftl. Anstalten geprüft, und sohin dem Landesausschusse ein Tableaux vorgelegt, nach welchem die Rangsstnfen und die Gehalte aller einzelnen Beamten geregelt werden sollten. Damals hatte ich gleich im Landesausschusse, und später im Finanzausschüsse wegen der Regelung der Beamtengehaltc die heftigsten Kämpfe. Man hat meine Anträge nur dort unterstützt, wo eben eine Ausbesserung der Gehalte den Beamten einer gewissen Partei zu Guten kam; jedoch bei allen Anträgen, nach welchen zufällig die Aufbesserung auch die Gegenseite getroffen hätte, hat man mich nicht unterstützt. Ich ließ dann die ganze Sache fallen, weil ich eben einsah, daß bei diesem einseitigen Vorgänge ein gesunder Organismus, eine billige Regelung der Gehalte nicht zu erzielen sei. Das war also der Grund meiner mir angeworfenen passiven Haltung. Nachdem ich in der Besorgniß, daß das Land bei sogleicher Besetzung einen großen Nachtheil erleiden könnte, den Antrag gestellt habe, — einstweilen ein Provisorium zu treffen und den Concurs nochmals auszuschreiben, so bitte ich, diesen Antrag zuerst zur Abstimmung zu bringen. Landeshauptmann: Ich habe überhört, daß Sie einen Antrag gestellt haben; ich werde ihn zur Abstimmung bringen. Wünschen der Herr Berichterstatter noch zusprechen? Poročevalec dr. Costa: V kratkim le to omenim, da res ne vidim zakaj bi se služba še enkrat razpisala. Bati se je, da drugič nobenega kompetenta ne dobimo. Tisti, ki so zdaj prosili, ti bodo rekli, nas nečejo postaviti v to službo; drugih pa ne bomo našli, ker so tudi zdaj čas imeli se oglasiti. Jaz se tedaj izrekam zoper ta predlog. Pa tudi težavno bi bilo provizorično za to skrbeti, ker gospod Skodlar gre že letos v jeseni v Gradec in potem ostane le še en uradnik in to je vendar premalo za tako napravo kakor je delalnica. (Bei der Abstimmung wird der Antrag Kromer abgelehnt und der Ausschußantrag angenommen. — Pri glasovanju se ovrže nasvet Kromer-ja in nasvet odborov obvelja). Landeshauptmann- Ich unterbreche die Sitzung zum Behufe der Abgabe des Terno-Vorschlages. (Im Terno-Vorschlag erhielten Drenik 22 Stirn. Kastelic 22 „ und Tekavčič 22 „ mithin gewählt. Wilcher erhielt 6 Stimmen. — V trojičen predlog so izvoljeni: Drenik z 22 glasovi, Kastelic „ 22 „ in Tekavčič „ 22 „ Wilber dobi 6 glasov.) Landeshauptmann - Wir kommen nun zum sechsten Gegenstand der Tagesordnung: VI. Poročilo deželnega odbora zarad prihodnje uredbe muzeja. (Priloga 0.) Poročevalec dr. Razlag: Predmet današnje obravnave je bil že v lanskem deželnem zboru in sicer, kakor kaže predloga 42. str. 187. in priloga 114. str. 402. stenografičnega zapisnika, obravnavan; ali ker se je deželni zbor lansko leto naglo in nepričakovano končal, ni prišel ta predmet več v zborovo posvetovanje. Zarad tega je deželni odbor vzel za svoje poročilo iz lanskega finančnega odseka in je stavil nasvete, kakor so bili lani tam nasvetovani. Da bode vse jasno, bodem bral poročilo lanskega finančnega odseka na predlogo deželnega odbora na strani 187., ki se kot priloga 114. na strani 402. glasi tako-le (bere — liest): Iz poročila deželnega odbora (priloga 42. stran 187.) se razvidi, da je zadostil v polni meri dobljeni nalogi, vsled deželno-zbornega sklepa od 30. septembra 1868, naj predloži v tem zasedanji obširno poročilo zastran obstoja in razmer deželnega muzeja z zadevnimi nasveti in posebno z novim službenim na-vodom in z nasvetom zastran vravnanja plače muzej-nega varuha. Deželni odbor je zgodovinsko dokazal, da je leta 1821. v deželnem zboru nasvetovani in z Najvišim sklepom od 8. rožnika 1826 in 25. sušca 1865 potrjeni muzej res deželni zavod, s kterim ima le deželni zastop razpolagati, kakor tudi z muzejalnim Zalogom. Torej se ima v deželnem poslopji primerno pospraviti, muzejalni varuh pa iz deželnega zaloga plačevati, kakor tudi drugo osobje; prihodki muzejal-nega zaloga pa bi se imeli rabiti za pomnoženje zbirk in za druge tekoče izdajke. Muzejalni lastni zaklad obstoji konec leta 1868. iz gotovine........................ 1.007 gl. 55 kr. iz javnih zadolžnic................18.717 „ — „ iz zasebnih zadolžnic .... 2.940 „ — „ iz hranilničnih vlog............... 1.645 „ 6 „ Vsega tedaj iz povedane vrednosti 24.309 gl. 61 kr. K temu še pridejo prinesti „muzealnega društva za Kranjsko“, ktero ima z njimi po svoje prostovoljno razpolagati med tem, ko ima deželni zbor podporo iz muzejalnega zaklada za znanstvene namene društva odločevati. Vendar je potrebna nova organizacija muzeja po preteku toliko let, da zamore zadostiti potrebam novega časa. A. Zbirke so 1. naravopisne ali prirodoslovne in 2. zgodovinske, ktere pa so večidel vse tako natlačene v sedajnih prostorij ah, da zavirajo poduk učeče se mladeži in ogledovanje občinstva sploh, tudi bi v ta namen novejša dela iz tistih znanosti se pridobiti morale, ktere zadevajo posamne znanosti. Za deželno zbirko kipov je že začetek storjen in če bi prostor jih razstaviti zadosten bil, bi marsikteri umetnik temu še kaj dodal. Torej je potrebno B. prostorije zdatno razširiti oziroma premeniti, da so zavoljo lože-jega pregledovanja v zvezi med seboj: prostorne, svetle, zračne in suhe. Sedaj se vse nahajajo v deželnem licealnem poslopji v treh razdelili, kar nadgledovanje zlo zavira. V pritličnih prostorijah grejo zbirke zavoljo vlažnosti pod nič, toraj je silno potrebno, da se temu v okom pride s tem, da se pripravijo suhe prostorije v nadstropji, pritlične pa se za druge namene porabijo. V nadstropnih sobah se bode sicer nekaj prostora pridobilo, ker se bode vsled blagodušnega sklepa kranjske hranilnice nova realka postavila; da se vendar muzejalne prostorije med seboj v zvezo spravijo, bode potrebno, da se poslopje podaljša s prizidanjem na južni strani, kjer je bila velika vojaška straža in da se nektere sobe in shodišča predrugačijo v muzejalne prostorije. Prostor za razstavo domačih umetalnili in obrt-nijskih izdelkov bi vtegnil v veliko korist dežele biti. Ako slavni zbor tega ne dovoli, bi se za najem-ščino menda tudi v novem realkinem poslopji potrebne prostorije dobile. C. Muzejalni služabniki. Ako se že sedaj imenitne zbirke sčasoma zdatno razširijo, ne bode mogel sedanji varuh z enim služabnikom vseh del opravljati, ker bode potrebno znanstvene dela primerno razdeliti, kakor je to tudi na drugih enakih napravah vpeljano. Varuh bi imel razun naravopisnega ali prirodoslovnega dela tudi nadgled vseh zbirk, njemu pridjani pristavnik (Adjunkt) pa pred vsem zgodovinske in vendar tudi druge dela. Da je en strežaj potreben za snaženje, pazljivost in pripomoč v prostorij ah, se samo po sebi razumeva. Sedaj ima varuh stanovanje in 450 gld. konv. denarja letne plače; ker pa to zahtevanim njegovim vednostim ni primerno, bi se pri določbi oso bij a deželnih uradnikov imela odmeriti varuhu letna plača od . . . 800 gld. pristavniku.................... 600 „ strežaj u...................... 300 „ ktere plače bi prevzel deželni zaklad, med tem ko se muzej alni zalog ima posebej za namen zbirk oskrbovati. Finančni odsek se torej večidel sklada s predlogi deželnega odbora ter nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. _ Priloženi pod •/. muzej alni Statut z navodom za muzejalnega varha pod -/2 se potrjujeta. 2-, Muzej alni zaklad prehaja pridržuje njegovo dosedanjo namembo od leta 1871; v samostojno upravo dežele ter se ima njegov vsakoletni proračun in računski sklep poprejšnjega leta deželnemu zboru v sklepanje predlagati. 3. Dosedanjemu muzejalnemu oskrbniku gosp. Antonu baronu Codelli-u se izrekuje za njegovo veli-koletno previdno in nevtrudeno vodstvo muzejalnih zadev zahvala deželnega zbora. 4. Deželni odbor ima prašanje zastran primerne posprave muzeja ali v licealnem poslopji ali v pri-stavbi, kjer je bila velika vojaška straža, ali po okolj-scinah v novem realkinem poslopji, ktero bode kranjska hranilnica postavila, v natanjki pretres vzeti, zadevne opravke obravnovanj, nasvete , načrte in stroškovnike ima deželni odbor za sklepanje predložiti v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru. 5. Plača muzejalnega varha se povikša med tem na 600 gl., on ima po predpisu muzejalnega štatuta in novega službenega navoda svojo službo opravljati, tudi ima dolžnost do imenovanja pristavnika vse muzejalne zbirke hraniti in oskrbovati. 6. Deželni odbor dobiva pravico mesto pristavnika z letnim plačilom 600 gold, in strežaj a s 300 gold, o priličnem času po natečaji oddati“. Landeshauptmann: Da in der Generaldebatte Niemand das Wert ergreift, so gehen wir sogleich zur Spezialdebatte über. Der Antrag 1 betrifft das Musealstatitt, da nun derselbe bereits voriges Jahr im h. Landtage berathen wurde, so beantrage ich, daß sowohl das Statut, als auch die Instruction für den Custos en bloc angenommen werde (genehmiget — obvelja). (Hierauf werden die Anträge I, II, III ohne Debatte angenommen. Zn Antrag IV ergreift das Wort. —- Potem obveljajo nasveti L, II., III. brez razgovora. K nasvetu IV. poprijme besedo) Aögeordneter Deschmamr: Es stud hier zwei Eventualitäten ins Auge gefaßt, nämlich die Herstellung geeigneter Lokalitäten im Lyceal-gebäude, nebst einer Zubaute zu derselben mit Benützung des Hauptwachegebäudes, oder die Unterbringung des Museums im neuen Realschulgebäude. Es ist bekannt, daß bei dem Realschulgebäude die Sparkasse in so bedeutender Weise in Anspruch genommen wird, daß wenig Ausstcht vorhanden sein dürste, den Sparkassa-Verein zu bewegen durch Aussetzung eines Stockwerkes die Unterbringung des Museums gegen einen mäßigen Zins zu übernehmen. Es wird natürlich aus dem Kostcnüberschlage ersichtlich sein, wie hoch sich die Umgestaltungeir im Lycealgebäude belaufen würden, allein man erschrak schon im vorigen Jahre über die Höhe der Adaptirungskosten, als ein Plan zur Herstellung entsprechender Lokalitäten im Lycealgebäude für die Oberreal-schnlc vorgelegt wurde. Die Erfahrung lehrt, daß oft die Herstellung neuer Gebäude minder kostspielig ist, als Adaptirungsarbeiten in alten Gebäuden, und ich würde für den Fall als die Kostcnvorauschläge einer Adaptirung des Schulgebäudes sich als unverhältnißmäßig zu bedeutend herausstellen sollten, beantragen, daß der Landesausschnß auch die Frage erörtere, ob cö nicht zweckmäßiger wäre, durch ein vollständiges Neugebäude ein entsprechendes Museum herzustellen. Es soll damit nicht gesagt werden, daß der Landesausschnß von den Erhebungen, die er zu Pflegen hat, dadurch abgehalten werde, sondern cs soll nur die Eventualität eines neuen Gebäudes ins Auge gefaßt werden. Ich würde mir daher erlauben, dem Ausschuß-antrage ein Paar Worte hinzuzufügen. Nach dem Worte „postavila“ soll hinzugefügt werden „ali morebiti v novi stavbi“. Poročevalec dr. Hazing : Jaz mislim, da tudi dež. odbor nima nič zoper ta pristavek, zato ker je nam vsem na tem ležeče, da se za muzej napravi tako potrebno poslopje, kakor se za tako znanost spodobi, vendar kar je mogoče z malimi stroški, ker gre za splošni denar cele dežele. Priporočam tedaj ta pristavek. (Bei der Abstimmung wird Antrag 4 sammt dem Zusatze Deschmanns angenommen. — Pri glasovanju obvelja točka 4. z dostavkom Dežmana.) Landeshauptmann: Wir kommen nun zum 5. Antrage des Landesausschusses (Abg. Deschmann entfernt sich. — Poslanec Dežman odide). Wünscht Jemand das Wort? Poslanec dr. Zarnik: Gospoda slavna! jaz bi predlagal, da se 5. in 6. točka popolnama izpusti, ter da se preide preko nje na dnevni red iz tega razloga, ker bodemo nove stavbe, nove prostorije za muzej dobili. Takrat, ko bomo vse reorganizirali po novem Statutu, takrat bodemo potrebovali več služabnikov, in takrat bodemo delali nove stroške. Do tistega časa pa naj vse , pri starem ostane; kajti do prihodnjega zasedanja go- j tovo ne bode več nego eno leto in toraj bi jako lahko do tistega časa potrpeli. Priporočam, da sl. zbor preide na dnevni red preko teh dveh to ček. Landeshauptmann: Der Herr Vorredner hat einen Antrag auf Ueber« gang zur Tagesordnung gestellt. Da aber dieser Antrag auch den 6. Antrag des Ausschusses einbezieht, über welch' letztern die Verhandlung noch nickt eröffnet ist, werde ich j diesen Vertagungs-Antrag erst nach Schluß der Debatte über Punkt 6 zur weitern Verhandlung bringen. Abgeordneter Dr. Htitter v. Kaltenegger: Obschon über diesen Antrag die Unterstütznngsfrage nicht gestellt wurde, so ist doch eine Debatte darüber zulässig. Ich muß nur kurz bemerken, daß der Hauptgrund für den Punkt 5, welche den Gehalt des Musealcustos erhöht, nicht darin zu finden ist, in welchen Lokalitäten i das Museum künftig bestehen soll, sondern ob das Mn- ; sealstatut sammt der Instruction für den Custos und wesentlich diese Normirung erhöhter Verpflichtungen des- j selben uns den Anlaß geben soll, auch für den Museal- j custos dessen Emolumente in würdig angemessener Weise festzusetzen. Dieser Gesichtspunkt ist entscheidend für die Beibehaltung des Punktes 5 und 6, und wir sollen unmittelbar in die Berathung dieses Gegenstandes eingehen. Abgeordneter Kromer: Ich will hier nur so viel bemerken, daß außer den Amtsdienern kein landschaftlicher Beamte so schlecht besoldet ist, als der Custos unseres Museums. Ich brauche nicht zu wiederholen, denn ich habe es bereits öfters bemerkt, es waltet hier eben keine gleiche Behandlung, ein Theil findet bei der jetzigen Landtagsmajorität kein Recht. Landeshauptmann: Ich bitte, Herr Abgeordneter, der Vorwurf der Ungerechtigkeit kann der Landtagsmajorität wenigstens hier in diesem Saale nicht gemacht werden, denn ein herabsetzendes Urtheil des Einzelnen über die Gerechtigkeit der Majorität des Landtages kann ich hier mitten im Landtage nicht aussprechen lassen, wenn ich Ruhe und Anstand im Hause aufrecht erhalten will. Abgeordneter Kromer: Ist es möglich, daß Beschlüsse zu Stande kommen, die so grell mit einander collidircn! Ein Museumöcustos, der dock ein wissenschaftlich gebildeter Mann sein soll, der für seine Vorbildung große Kapitalsauslagen verwenden muß, wird in seiner Besoldung so zu sagen mit dem Amtsdicuer gleich gehalten! Poslanec dr. Zarnik: Jaz moram samo toliko braniti svoj predlog, da bi to ne trpelo dalje, ko do spomladi ali do enega leta, ko bodemo muzej definitivno uredili in definitivno plačo ustanovili. Deželni odbor bi tukaj tako provizorično plačo „med tem na 600 gold.“ povikšal; tedaj ne vem, zakaj bi tukaj za tako kratek čas provizo-rium vpeljali. Jaz mislim tedaj, da tako dolgo naj ostane čisto pri starem, dokler ne bodemo nove plače definitivno ustanovili, dokler se službe ne razpišejo. (Landeshauptmann - Stellvertreter übernimmt den Vorsitz — Deželnega glavarja namestnik prevzame predsedstvo.) Landeshauptmann: (Von seinem Platze als Abgeordneter. — Iz prostora kot poslanec.) Wir haben heute gehört, daß wir ausgezeichnete Kräfte ihrem Verdienste gemäß bezahlen sollen. Es ist gesagt worden, daß die bisherige Stellung des Musealcustos, der für das Museum so viel gethan hat, seinen Leistungen nicht angemessen sei. Es ist ein Uebelstand, ich möchte sagen, eine Ungerechtigkeit, daß der Musealcustos, welcher doch ein Mann von wissenschaftlicher Bildung sein muß und ist, schon viele Jahre lang mit einem Gehalte dotirt ist, der dem Lohne eines Kanzleidieners gleich kommt, und wie man ihn bei keinem ankern Landes-Museum findet. Eine solche Zahlung wissenschaftlicher Leistungen ist des Landes unwürdig. Alsbald man ein Unrecht erkennt, soll man es gut zu machen trachten. Wir brauchen nicht zu warten, bis ein neues Musealgebäude errichtet ist; der Custos leistet int jetzigen Museum die nämlichen Dienste, welche er im neuen Gebäude leisten wird. Wir haben gar keinen Grund, die Gutmachung eines jahrelangen Unrechtes zu verzögern, und sollten gleich jetzt dem Custos den beantragten Gehalt erhöhen. Diese Votirnng bietet dem hohen Landtage die beste Gelegenheit dar, den hier leider schon manchmal vernommenen Vorwurf der Parteilichkeit thatsächlich zurückzuweisen. (Landeshauptmann übernimmt wieder den Vorsitz. — Deželni glavar prevzame zopet predsedstvo.) Poročevalec dr. Razlag: Jaz ostanem pri nasvetu dež. odbora in sicer zato, ker ni v primeri sedanja plača muzejnega varita z znanostjo in plačo drugih deželnih uradnikov. Sedanja plača muzejalnega varita je 450 gold, srebra ali 472 gold. 50 kr. a. v. Ravno tako je lansko leto nasvetoval finančni odsek in dež. odbor je letos svoje predloge stavil popolnama na enako podlago. Plača bi se samo za 127 gold. 50 kr. povikšala, da bi potem znašala 600 gold. Jaz mislim, da je plača ta primerna zdanjemu stanju našega muzeja, glede na znanstveno učenost in ker je gotovo vsaki dan veči zbirka in je tedaj tudi več deželnega delovanja. Čisto primerno tudi to plačilo ni, ali dež. odbor se je držal načel lanskega leta, ker se ima, kakor je deželni odbor že 1863. 1. predlagal, plačilo muzejalnega varha na 800 gold, povikšati in če bode pristavnik imel 600 gold, in strežaj 300 gold., potem ne more ostati 450 gold, srebra za kustosa. Ker pa ni ravno vedeti, da bi mogoče bilo v novem poslopji ali v pristavki muzej vrediti, kakor zahteva Statut, ker je mogoče, da bi ta reč en par let trajala, bi jaz mislil, da bi potrdili nasvet dež. odbora in povikšali gotovo dobro zasluženo plačo kustosa med tem na 600 fr. Kar se tiče pristavnika in strežaja, pa se nasvetuje, da se te službi o priličnem, primernem času oddate; tedaj se ni bati, da bi že zdaj, ko je manj dela, novo službo oddali, ampak le takrat, kedar se bode delo razširilo, bi dež. odbor priliko imel v primernem času pristavnika in strežaja službi po natečaji oddati. Tedaj nasvetujem, da se predloga dež. odbora odobrita. (Bei der Abstimmung werden durch Annahme des Antrages auf Uebergang zur Tagesordnung die Ausschußanträge 5 und 6 abgelehnt und die Vorlage bezüglich der Anträge 1, 2, 3 und 4 auch in 3. Lesung angenommen. — Pri glasovanju se po sprejetem predlogu za prestop na dnevni red ovržeta nasveta odbora 5. in 6. in predlog, ki zadeva nasvete 1., 2., 3. in 4. tudi v tretjem branju obvelja.) Nächster Gegenstand der Tagesordnung ist: ill. Sporočilo deželnega odbora zastran 51'A % priktade na vse nepo-srednje davke skoz 6 let za zidanje nove farne cirkve v Veliki dolini. (Priloga 29.) Poročevalec dr. Razlag: Zastran nove farne cirkve v Veliki dolini na Dolenjskem tik hervaške meje je bilo veliko ogledov in obravnavanj, kakor tukaj kažejo spisi, ki nam jih je poslala dotična politična oblast in občina. Tamkej je nasvetovano bilo, naj se, ker je potreba nove cirkve dokazana, dovoli na tri leta priklade na direktne davke pobirati 103 %. To bi tedaj več bilo priklade, kakor davek sam znaša. Dež. odbor je potem še enkrat poslal to reč županu Velikedoline v Jesenice in rekel, da naj glede na hudo zimo, glede na poznano revščino ravno tistega kraja županstvo še enkrat pokliče vse davkoplačnike, da povedajo, če hočejo 103 F priklade plačevati in če bode mogoče redoma 3 leta to plačevati. Na to pride poročilo župana in on je rekel: Večina tistih, ki so prišli v zbor, je sicer odločila, da se 103 % naj pobira na 3 leta, vendar je pristavil, kakor je ta reč sploh znana, da bodo jako težko, da celo nemogoče v treh letih toliko denarja plačati, da bi potreben znesek se nabral, ker bode viši kakor davek direkten. Torej je deželni odbor kakor je župan nasvetoval, mislil, da bode ljudem ložej, ako se ta priklada razdeli na 6, ne samo na 3 leta. Med tem se ve je na prosto voljo dano tistemu, kterega zadene že poprej odraj-tovati svoj donesek, ker se tako poslopje ne more III. Sitzung. 1870. na enkrat izdelati in bode zidanje gotovo več let trajalo. Tedaj je treba že poprej začeti nabirati, ako-ravno ne morejo vsega zložiti. Razim tega je mislil dež. odbor, da bode mogoče z obrtnikom, ki zida, se pogoditi na večletne obroke plačevanja njegovega zaslužka. Zatoraj je dež. odbor sklenil, naj se ta priklada pobira skozi šest let, pa samo na polovico, to je po 5iy2^. Torej stavim nasvet: Slavni deželni zbor naj sklene, da se od leta 1871. začenši na 6 let ima pobirati 5iy2% priklade na vse neposrednje (direktne) davke faranov in posestnikov v Veliki dolini na Dolenjskem za zidanje nove farne cirkve. „In posestnikov“ je po tiskarni pomoti v predlogi dež. odbora izostalo. (Bei der Abstimmung wird der Ausschußantrag mit dem vom Berichterstatter beantragten Zusatze angenommen. — Pri glasovanju obvelja nasvet odborov z dostavkom poročevalca.) (Die nächsten Gegenstände der Tagesordnung: m Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871. in računskem sklepu za leto 1869. stavbenega norišnič-nega zaklada. (Priloga 14.) IX. Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871. in računskem sklepu za leto 1869. cesarice Elizabete invalidnega zaklada. (Priloga 12.) X. Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871. in računskem sklepu leta 1869. grof Sanrau-ovega mašnega zaklada (priloga 13.) werden ohne Debatte angenommen. — Prihodnje predloge dnevnega reda brez razgovora obveljajo.) Landeshauptmann: Wir kommen mm jinn letzten Gegenstände der Tagesordnung : XI. Volitev deželnega odbora kranjskega. Bei der hierauf erfolgten Wahl werden gewählt, und zwar: Aus dem Großgrundbesitze: — Pri volitvi se volijo, in sicer iz velicega posestva: Deschmann (8) als Ersatzmann: Franz Rudesch. Von der Handels- und Gewerbekammer, Städte und Märkte: — Iz kupčijske in obertnijske zbornice, mestov in trgov: Svetec (6) als Ersatzmann: Dr. Razlag. Von den Landgemeinden: — Iz kmetijskih občin: dr. Bleiweis (15) als Ersatzmann: Murnik. Aus der Mitte deö ganzen Hauses: — Iz celega deželnega zbora: dr. Costa (21) als Ersatzmann: Dr. Poklukar. Landeshauptmann: Die heutige Tagesordnung ist erschöpft, ich schließe die Sitzung und bestimme die nächste für Freitag den 26. und setze auf die Tagesordnung folgendes: (Vide Tagesordnung der IV. Sitzung — glej dnevni red IV. seje.) Wenn nichts gegen diese Tagesordnung eingewendet wird, ist dieselbe mit dem h. Hause vereinbart. Seja se konča ob 20. minuti črez 2. uro. — Schluß der Sitzung 2 Uhr 20 Minuten. Verlag des krainischen Landesausschusses. Laibach. Druik ». Mtliiy.