ISSN 0350-5561 2M kome t« dna Pretežno oblačno bo. z občBsniini padevini. r-m 00 31 let številka 31 Remont do 8. ovgusta sr, četrcek, 5. avgusta S004 Znani Šalečani na dopustu 300 SIT viiii^KJi: -KiG-vji Wga mm Čolnički bodo brneli do prihodnjega četrtka Polclna se/ona Je iiii višku, so sker »d^ii na dopu-stt% veliko |)iijilH>st2:\jadoniři. Zanj« vSkrl}ijo ijofia^rasehej čudno, /n nastale so zagate. I^umja so bila na voljo, posebej zashižnih premah in postopno je prišlo do ran'mlno-lenja oixinskegapriznanja, Tndizaio, kersonekateri predlagali vse^'pnsk, hir se dnigim niti ni zdelo vredno. Zatopriiaja tudidopo.wxeha in očitkov, ampak tut-grade in priznanja so, torej júi je treba podeliti. S(^-eda so tudi svetli primeri, ko .so v po.samezni občini v ihti pn^dlag^i-nja in podeljevanja sj)regledali koga, ki bi .si takšno ali dni-gačno priznanje zaslužil že zdavnaj, pa so popravili »Am vro« in rešili zagato. .A nii)ovsod tako. V občini Luče bodo pn'i občimki prrtznik sploh slavili v torek, torej z dobitniki ne bo težav. Ali v občini Solčma, kije poseben primer. Prav danes je njihov praznik, sltnje i>a so pripravili v nedeljo z\^čer. Cisto po njihovo. Slavje.so fxm'etili pdstoletnemti delovanju turističncgfj dru.^a, se dnižili in ziipdi, zaslužnim podelili priznanja. Društvena, ne občirLska. Skdnph letos niso podelili Pravijo, da jih je premalo, da bi se šli razprodajo vsako leto. bx so mimo ohnrniJi ttg-lediíí vrednost občinskega priznanja. Večja računovodska hiša odpira poslovalnice po vsej Sloveniji, zato iščemo izkušene, mlade In ambiciozne računovodje. V$e, ki vas sodelovanje zanima pošljite e-poštozživljenjepisom in referencami na naslov: maxlservi$@emalLsl oz. pokličite na lel. 031 /753*209. 9770350556014 lokalne novice (iradnja šoštanjske šole dobro napreduje Šoštar\j - Velenjski Vcgrad uspcSno gradi novo osnovno Solo v ŠoSlanju. Pred dnevi so na poslopje že namestili ostrešje. To jc največja šola, ki jo trenutno gradijo v Sloveniji, z njo pa bodo nadomestili obe šošlanjski íoli, 102 leti slaro Kaju-hovo in 115 Ici siaro Roeckovo. Nova §oIa bo imela skoraj 6200 kvadratnih metrov, v njej pa bo prostora za 30 oddelkov, kar naj hi zadoSOalo za celotne obCinske potrebe. Računajo» da bodo gradnjo sklenili do začclka prihodnjega Šolskega leta. ■ mz Kmalu obilica stanovanj Mozirje - Pred vstopom v Mozirje sc z zgornje strani na hribCku Brdce že bohoti velik stanovanjski blok. Delavci Ve-grada hitijo z deli, saj si vsi skupaj želijo, da bi prvi stanovalci prejeli ključe novih stanovanj f.c oh septembrskem prazniku občine Mozirje. To velja za prvi del, pospejk^no pa gradijo tudi drugega,saj bi radi, da bi bila tudi ta slanovanja vsc-Ijiva 5e letos. Na mozirski občini so se odločili, da bi odkupili še dodatnih pel .socialnih stanovidiij, skupaj hi jih občina torej imela de- StanovanJsM blok se že kaže v svoji podobi. set, dvanajst nepridobitnih stanovanj bo v lasti republi-Ške-ga stanovanjskega sklada, vsa ostala slanovanja pa bo mo^no od Vcgrada odkupili ali v/eti v najem. Zanimanje zanje jc menda veliko. _mjp Privlačna pot ob Savinji Mozirje - /a prebivalce Mozirja, Nazarij in .številne obiskovalec obeh krajev je nemara najbolj dobrodtiSla pridobitev zadnjih let urejena pei^pot ob Savinji od Mozirja do Nazarij. Najprej pomeni res lep prispevek k večji prometni varnosti, posebej za pa^e in kolesarje, na drugi strani pa lepo dopolnjuje in zaokrožuje pol na nasprolnem bregu Savinje med Mozirskim gajem in Nazarjami. Vse več sprehajalcev je z novo potjo zeh zadovoljnih. Ob poti so že posadili drevored in postavili klopi, napeljali so tudi vati piiirebno za javnih razsvetljavo, ki jo bodo postavili naslednje leto skupaj z asfaltno prevleko, v minulili dneh pa so zgradili ludi mastičke preko manjših Savinjinih pritokov, Ureditev dva kilometra dolge poli sta skupno omogočili obe sosednji občini. mJp Posodobitve od ma\a, remont v teh dneh Za vorja vlaganja in posodobitve sislonia daljinskega ogrevanja letos bli/ti 470 milijonov SIT - Od danes do nedeljo ix^nont - (]en(^ loplotne oskrbo v Šaleški dolini najnižje v Siovoniji Tatjana Podgoršek Zaposleni poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje, ki ustvari l^lizu 70 odstotkov vsega prihodka podjetja, so minula leta običajno izkoristili dni v juliju in avgustu za večja investicijsko-v/dri^evalna dela in remont sistema daljinskega ogrevanja. Letos pa so, po navedbah lehničnega vodje enote Ervina MikJavžina, dokaj zgodaj pristopili k uresničevanju začrtanega progama vlaganj v omrežje, ki sodi med največje in najsodobnejše sisteme daljinskega ogrevanja v Sloveniji. Februarja in marca so namreč objavili razpise za oddajo deL izbrani izvajalci pa so na terenu že od maja dalje, "V teh dneh praktično zaključujejo predvideno posodobitev sistema na določenih irasah. Odprti sta le še dve delo-Vláčí v jedru mesla Velenje (na Tomšičevi in Bračičevi cesti, oziroma na trasi od Doma za varstvo odraslih proti Kidričevi cesti), v zaključni fa/i pa so tudi dela pri zamenjavi izolacije in poso-dointvi cevovodov na področju Šoštanja. Po 15, septembru vetjih delovišč naj ne bi bilo niiqer vcč.^ Poleg lega v začetku avgusta običajno opravijo ife remont na sistemu daljinskega ogrevanja. Začeli so ga danes (v Četrtek), predvidena dela pa naj bi končali v nedeljo, 8. avgusta. »O datumu smo se dcîgovorili skupaj z našimi največjimi odjemalci - industrijo, saj si prizadevamo, da bi bilo v tem času motenj v proizvodnem priKcsu Čim manj. Uporabniki bodo v ontenjenih dneh brez tople sanitarne vode. Znova naj bi jih z njo askrbeli v nedeljo v popoldanskih urah.« Za remont so letaš predvideli 30 milijonov tolarjev, za invesi i-cijsktJ-vzdr^evalna dela na sistemu daljinskega ogrevanja pa blizu 470 milijonov SIT. (îlavnino denarja naj bi zbrali z amortizacijo, za investicije pa so najeli nekaj kreditov ekoloSkega sklada- Glede na pospešena vlaganja v píxsodobitev malo manj kol 45 let starega sistema daljinskega ogrevanja v zadnjih dveh, treh le-t ill, se samo po sebi vsiljuje vprašanje, koliko omre/ja so doslej že postKlcbiJi in obnovili? »Sistem je tako velik in kompleksen, da bi na vprašanje pvprsli Na vprašanje, zakaj ne izračunajii viiino akontacije iz lelne povprečne porabe, saj bi se s tem izognili morebitnim vrnitvam, ob koncu leta pa presenečenju v obliki visokih doplačil, je Marijan Jedovnicki odgcworii: »Na višino stroška za komunalne dobrine močno vpliva poraba loplotne energije. TeŽko je uganili, kakšna bo. saj je to odvisno od zunanjili temperatur. Prva polovica leta je iibičajno predvsem zaradi porabe te energije precej večja kot druga, zalo bi iz letnega povprečja po uveljavljenem sistemu težje in manj natančno izračunali akontacijo. Prave metode prav-ziiprav ni. Kot sem že poudaril, se lahko uporabniki .storitev izognejo morebitnim neljubim presenečenjem v obliki poračunov, če sc z našimi službami dogovorijo o obračunu po dejanski porabi, kar pomeni, da nam bodo sporočali stanje Števca vsak mcsec. Naši delavci opravijti popisštev-cev dvakrat na leto zaradi stanja Šievcev, hkrati pa s tem preverijo pravilnost njihovega delovanja.« Tako kot akontativen način obračunavanja stroškov za komunalne dobrine ima, meni Jed(w-nicki, ludi obračun po dejanski porabi nekaj slabosti. »Ti porabniki bodo, podobno kot stanovalci vvcčstanovanjskih blokih, plačevali poleti nižje stroške zaradi manjše porabe loplotne energije, pozimi pa bodo prejemali položnice s precej višjimi zneski, kol jih imajo pri sedanjem akontaiivnem načinu zaračunavanja storitev,« je sklenil pogovor direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki. MESTNA OBČiNA VELENJE Ur«id župana In spfoânih zadav Obvestilo za javnost Javni razpis za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Velenje Mestrâ občina Velenje obvešča občanke In občane, da je v zadnjem Uradnem lls^ RS (petek, 30. julija 2004) In na spletni strani MOV httpv'/www.vetenje.sl/v rubriki razpisi objavljen javni razpis za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v MOV Razpis bo potekal do 20. septembra 2004. Vlogo za dodelitev posojila lahko zainteresirani dobijo v sprejemni pisarni MOV na Titovem trgu 1 ali na NLS Podružnica Savinjsko-Šaleškana Rudarski 3 v Velenju. ^ l^asopisna zato^niSta t RTV dnf2ba> Velenie izhala ob četrlMh. C^na pcsamezm^a (Tvodâ \è 20D SIT. messâna naroínins 1.200 Siï. irlras^cna naiocnina 3.450 STT, poletna naročnina 6.6S0 SIT. istna naročnina 12 600 SIT. Urednlâtvo: 6or& ZaKOšeK (direuor}. Starte Vovk (odgovorni urednik). MIlana Krs^č-Pbninc (pomočnica uradnika), Janez PlesnA. Tatjana Podgoršek. Soana Špegei (nownall), Mira ZakožeK (urednica radija). Jan(â Košuia-špe^el (tehnična urednica). Tomaž GertaK (oblikovalec) Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saào Konečník. Jura BeňM (propa^dista). Sedež uredništva In uprave: 3320 Velenje» Kidričeva 2a. p. p. 202, letefon (33) S9817 50. telelax (03) d97 46 43. TRR - Nova LB. Velenla: 02426-0020133854 EmaH: prass@nascas,sl Oblrkovanje in grar. priprava: r^š čs Ú.O.O Tisk: Tiskarna SET đ.0 Kaida(ta:S.4C0t2VDû0V Nenaroíenih toiograf)] in ntopisov rw vračamo! Po zaJtonu o DDV )e 'Naš Cas" uvráčert med pfoavode imomairmega značaja za Kaiara sa piačuie davek po zniîani stopni! 5. avgusta 2004 »Sto xajčkov ne more narediti belega konja « Kljiil) dopusIniškciiiM mzpoio/cnjii v incsirii obriiii Vvionjc razijibano življcrijo- Uspí^šíicjšofía razvoja nv bo brc^z oblikcnanja iH^fjij - V pripravi strokovriili podlaj» bodoa^řja priključka na avt()( cslo - Najbližji priteiu»jcakiîv{Kisi i koordiniral podžupan In poslanec v dr?«vni;m /boru l^yan Konfič: "Seveda jc bilo naporno, ^ posebej, ker snto imeli ludi v parlamentu nekaj vsebinsko zahtevnih sej.« Kar nekaj powirnoí^il so v lem éasu namenili cigani, ki si)sc pojavile v Velenjskem jezeru. Cîre /a alge, ki sieer niso nié posebnega in so prtsoine vvseh slovenskih jezerih, a nekaj julijskih dni so bili lukaj pogoji zanje idealni in so se razcve:elc, lako da so la-kral odsvelovali kt)panje. Dogovorili so se, da bodo njihovo pri-somosi v&ij vpoletnih meseelh redno nadzomvali sirokt)vnjaki Inf^lilula za ekološke raziskave Erieo. Seje pabćin-skega proračuna, potekajo normalno, pri većini pa sodeluje ludi drsava. V zadnjem obdobju je mestna tibčina Velenje pridobila iz državnega proračuna precej srcdsicv. '>M(>ram reei. du smo pri varjanju o njih sNajbolj odmevna je bila vsekakor pren*>-va Rde«ie dvorane v centru Velenja. pa podjetniški Izobraževalni eenler, kije prav tako '/c pričel delo. V septembru odpira vrata tudi dolgo načrtovani vzgojno-varslveniin delovni center Ježek. S pomočjo državnih sredstev so sanirali Kidriee\'0 cesto, irenui-no pa urejajo krožL^ee pri nekdanjem kinu. Dela naj bi zaključili do konca lega meseca. Tega bodo gotovo se posebej veseli krajani Stare vasi, saj so dolgo opozarjali na to slabo prometno ti^ko. Po Konličevih l^esedah sc dogovarjajo tudi za nadaljnje cestne posodobitve, predvsem ureditev krožil tudi na Šaleški cesti pri Rdeči dvorani in pcxl bazenom. S tem bi prel^tóntwl Kidričeve ceste bisiveno izbolji;ili. Pripravljajo pa ludi vse potreb- Bojan KontiČ: »Če bomo hO' teti ujeti botj razvite, bomo morali 'ftečh' hitreje od njihi» noža ptvii'ïdobltev pokritega bazena Jeseni naj bi stekla posodobitev kulturnega doma (tudi za tn bo sredsiva prispevala država). Največja leloSnja naložba pa je vsekakor izgradnja s(xlobne knjižnice v stavbi nekdanje veleblagiwnice Nama. Ta je že stekla. »Vem, daje težav veliko, občani v sose^iii so nezadovoljni. Rad in jih nagovoril, naj bodo potrpežljivi, saj firup, ki ga zaradi velikih gradbenih posegov povzročajo v teh dneh, nebo dolgo trajal, bodo pa dobili za stise-da enega najlepših objektov v Velenju, ki b(3 vsekakor polej^l njihovo si'fcseskt'i,'' pravi Konlič. V zadnjem obdobju v icm okolju vsekakor največ govorimo o bolj?>l cestni povezavi z avtocesto. Ta je vsekakor največja cokla uspešnejšemu razvoju. «Vsekakor smo na dobri poti, dajo dobimo. Moram reči, du smo resnično strnili vse sile, tako poslanci kot olSiinskavodsrvas celotnega območja in dosegli, da je ta cesta ena izmed prioritet lako ministrstva za promet kot direkcije za ccstc. Po sprejemu prostorske dokumentacije se namreč načrtujejo ustrezneji^ povezave lako imenovane hilre ceste med avstrijsko in sloveasko mejo. Trenutno je v strokovni pripravi več variant lega priključka. Mise najbolj zavzemamo za predk^g, da bi zgradili nov priključek zahodno od Velenja, kar bi pomenilo, da bi iz mesta izločili ves tovorni promel i^industrij.^ke cone Velenja. Hilra cesta bi pol nadaljeva- la skozi Savinjsko dolino (nanjo bi se priključila ccsta iz Zgornje Savinjske doline) do Scnlruper-la. S temi nagimi željami se strinjajo ludi Korašci. Vstriîkovnl pripravi pa je, kot sem dejal, Se več variant, ena med drugim, da bi se na avtocoslo priključili pri Lopati (v bližini Celja). O predlogih pa bomo, ko bodo pripravljeni, vsekakor razpravljali,« pravi Bojan Kontič, ki opoz^ja tudi na slab sedanji priključek iz avlcxxste v Arji vasi. Doslej s pripombami ni aspcl, a sc z odgovorom ministrstva za promet nikakor ne strinja, zato bo še naprej vztrajal, da ga jc treba spre-menili. Podobnega mnenja so verjetno vsi, kise pogosto vozijo po tej cesti. Po Kontičevem mnenju Wi ga biki polrebmi spremeniti iz lako imenovanega diamantnega v priključek, ki mu strokovnjaki pravijo deteljica. Kakcj pa Kontič komentira vse večje zaostajanje savinjsko-šaleske regije zti osrednio skwen-sko? »Prav je, da se primerjamo in opozarjamo na pomanjkljivosti. A dejstvo je, da regija, ki ima glavno mesto, verjetno v vseh državah nekoliki) odstopa. A če ne bi ukrepali aie^ke regije. V lem mandatu namreč ni priSlo do sprememb ustave, ki bo aslanavljanjc regij, ki naj bi bile namenjene razvoju in skupnemu nastopanju posa-me7nih območij, omogočale. Ustanavljanje regij od spodaj nawgor pa po Kontičevem mnenju, četudi je 10 prvoino zagovarjal ae pride v posiev. Pi)vsem se namreč sirinja s prispodobo, ki jo je na nekem pogovoru uporabil dr. Smidovnik.da ludi slo l>e-lih zajčkov ne more naredili belega konja. To seveda pomeni, da regije, ki bi jih tako oblikovah, ne bi mogle imeli pristojnosti večjih, kol jih imajo posamezne občine. Vsekakor pii meni, da bo do oblikovanja regij moralo priti čim prej, s lem pa ludi do de-eentraliziicije države. Navsezadnje :a načela zagiwarja ludi evropska listina o lokalni samoupravi. Ne poznajo besede dopust / niožnosljo izjeninili posc^jov v proslor pridolnli z(M!iljišra. ki bodo dolgororno zaijolovila razvoj okolja in kakovostnejših l)ivanjo v ol)cini Šiiiarino ol) Paki - V i)()lelncni rasu posodobili ludi dva odseka cest Tabana Podgoršek 7.upan občine Šmartno ob Paki Aloj/ I^Hl^itrsek pravi, da besede dopust v tukajšnji občinski upravi ne poznajo. Pri naštevanju aktivniviti, ki jih i/vajajo v lem času, jc postavil daleč na prvo mesto nedavno sprejetje odloka o priîslorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege v prostor in dopolnitev plam^ih dokumentov občine. »Dokumenti so izjemno pomeml^ni liJco /n občino kol ustanovo kol ludi liste njene občane, ki so pri pripravi sprememb in dopolnitev pr(*>{orskih načrtov j>redlagali spremembo namembnmii çvojili zemljiSč, na katerih načrtujejo ra/Jie investicijsko gradnje- Od veČ kol 90 predlogov smD uspeli pridobili Zâ 60 izjemnih posegov v prostor, kar je veliko. Zadovoljen pa sem ludi, ker smo s spremenjenimi pruslorsko ureditvenimi načrti v lej lazi pridobili ne- katera zemljišča, ki bodo dolgoročno zagolavljala razvoj <^kolja, občanom pa omogočila kakovostnejše bivanje.« jc v pogovoru podčrtal Aloj/ Podgori»ek. Kol je še povedal, so omenjene dokumenie sprejemali na izred-ni seji občiaskega svvta predvsem zaradi lega, da bi občanom, za kalere so pridobili pozitivno rešene predloge za izjemne posege v proslor, omogočili čim prejSnji začetek piwtopkovza pridobivanje potrebnih dovoljenj. l'aixTlc /M siaiHiumj.skčja-« Prav lako je s sprejetjem odloka o prostorsko ureditvenili pogojih za izjemne ptisegc v prostor in z dopolnitvijo planskih a klov padla še zadnja ovira za dolgo načrtovano in težko pričakovano uredilev občinskega srediSča. »Pogovori z možnimi invcstiUírjí za izgradnjo trgovskega centra, parkirnih površin in stanovanjskih enot sov zaključni fazi. Pričakujem, da bomo podpisali pogod-bev pr\'i polovici lega meseca in se takrat ludi dog^worili za dinamiko izgradnje. Tudi tu občino čaka fe nekaj dela, predvsem pa razširitev ceste med zdravstvenim domom in banko proti Sla- tinam, kar naj bi uredih dokaj kmalu.'^ S sprejetjem sprememb prostorskih aktov jc prav l;iko dana zelena luč TU izgradnjo bencinskega servisa v Rečici ob Paki. bi bila parcela, ki jo jc Petrol kupil za te namene, dovolj velika, bi ?.e marca lelos začel gradnjo omenjenega servisa. Ker pa ni bilo lako, smo morah pridobili soglasje /a spremembo namembnosti bližnjegii zemljišča. Dobili smoga in upam, da bo Petrol, ki za zdaj še kaže zanimanje, lahko oplemenitil denar, ki gaje predvidel za izgradnjo .)bjekta-" Po pogovorih minulega tedna naj bi /ačcl izgriidnjo servisa letos oziroma najkasneje v začetku prihodnjega leta. /a dolg5)ročne potrjbe je občina /omenjenimispremembami pridobila ludi parcele za namensko gradnjo v pasu proti osnovni Šoli in Železnici v Šmarlnem ob Paki. kjer je predvidela ureditev V prvi po/oWc/ tega meseca naj bi občina podpisaia pogodbe z investitorji, ki bodo sodeiovati pri dotgo načrtovani in težko pričakovani ureditvi občinskega središča. SporUîo-rekrcacijske u>ne, v vaški skupnosti Slatina pa parcele z-a individualno gradnja /aslednjo mora občina pripravi sedaj lokacijski načrt in zemljišča ustrezno opremiti. IV>s(i(lol>ijcna eesina an3. Brez dvoma UTRIP »»i^AS 5. avgusta 2004 OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA m Sreda, 2U. julija Mineva 90 let od začetka prve svetovne vojne, ki je trajala štiri leta. umrlo pa jc osem in pol milijonov ljudi, većina e^il)st^)V- Vbj-na se jtízacclazavstro-ogrsko na-pcwcdjt) vojne Srbiji zaradi atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda,spopadlo pa sc je deset držav. Pokonci! vojne je nastala Država Slovencev, Hrvatiw in SrtKW, iz nje pa nato Jugc^slavija. Premier Anton Rop je spel jezil dno Škropivo za vinsko trto, krompir in oljke. K s prehrano nii in kako ti uspe.šno uničujejo naš organizem si lahko le mislimo. IXedelja, I. avgusla Za nekatere se je nedelja začela tragično. Na avicx-esti Ljubljana-Klanec seje pri U'^mu zgtxJilu nesreča, v kateri se je prevrnil avtobus, pri čemer sta dve mlajši ptHnici umrli. Približm>25 ranjenih p^Hnikov so odpeljali v ljubljanski Klinični center. Evropsko sodišče za človekove pravicevSlrasbourgu je lani prejelo 265 priiožb zoper Republiko Slovenijo. Lansko poročilo državnega pravobranilstva tako kaže, da je v Strasbourgu sedaj v obravnavi ali pa Čaka nanjo več k<'"t 700 z-adev, ki zadevajo Slovenijo. Približnih dve Ireljini pritožb se nana.^aia na kršitev šestega člena konvencijeovarstvu človekovih pravic in temeljnih svobetščin» to jc na kršiiev pravice do sojenja v razumnem roku. Pred .štirimi krščanskimi cerkvami v Bagdadu in eno v Mosulu je razjieslo avtomobile bombe, pri tem pa je bilo ubitih več ljudi. V nakuptwainem centru v paragvajski prestolnici Asuncion je izbruhnil požar, v katerem je umrlo več kol 360 ljudi ljudi. Ranjenih naj bi bilo najmanj tristo ljudi. Preiskovalci dogodka so se osredotočili na Irdilve, da so v nakupovalnem centru, kjer je požar izbruhnil, zaklenili izhode, da bi obiskovalcem preprečili zapustiti poslopje, preden so plačali kupljeno blago, kar vodstvo centra sicer zanika. l^on(^eljek, 2. avgusta Svet je kljub drugačnim prizadevanjem poln nasprotij in nerazumnih dejanj. V Sudanu se dt^aja gentx'id. ki je končno sprožil proteste ne le bolj odločne Amerike ampak tudi Evrope. Džandžavidi, pripadnike ene od arabskih milic, naj bi pčil, da bo upošteval 90-dnev-nega. Medlem pa je svoje dodala tudi sudanska vojska, ki je resolucijo /N-a o Darfurju označila kot vojno napoved, morebitnim okupatorjem pa je obljubila hoj. Razjarjena množica je v Južno-afrilki republiki íinčala tri miiške, ki naj bi zagrešili posilstvo mladega dekleta. V mestu Tjokville v provinci Vzhodni rt je kakšnih 350 ljudi zajelo osumljence, nato pa so jih pretepli, večkrat zabodli, polili z bencinom in zažgali na kupu avtomobilskih gum. Torek, 3. avgusla_ žabjcř p©rspelctivci Vprašanje je kako velika je nevarnost ali pa jc to le del pred«"»-lilne taktike, toda ameriški predsednik Bush je po opcwrillh pred mi>žnimi terorističnimi napadi, ZDA opisal kot 'nacijo v nevarnosti'. Al Kaida naj hi namreč že tri leta zbirala informacije o potencialnih ciljih. Kljub temu so znova odprli ZJia-menitl newyorški Kip svobode, ki je bil Ziiprt od terorističnih napadov v ZDA 11, septembra 2oni. Čeprav je pri nas vreme še kar prijazno pa je vremenski kaos marsikje okoli nas. Srednji del Evrope se tudi letos spopada z novimi naravnimi katastrofami, o vremenskih ujmah poročajo tudi iz ZDA in A/ije. Huda neurja sov preteklih dneh prizadela Ptiljsko, Madžarsko, Slovai^ko, Rt^munijo in Poljsko, poplave pa so prizadele tudi ameriško zvezno državo Peiwilvanijo. Visoka voda je v Filadelliji ohromila letalski, železniški In cestni promet. O slabem vremenu poročajo tudi s Floride. V Bangladešu pa je letošnje slabo vreme zahtevalo že več kot 600 žrtev. Slovenija, dežela lepa - in onesnažena fíulj ko govorimo o tem, da moramo naio deželico na južni strani Alp ohranili lepo in čisto, bolj nas z raznih strani presenečajo onesnaževanja najrazličnejših vnt. Ne le, da mnogi še vedno odlagajo odpadke v gozdove ter mečejo v reke in jezera in s tem marsikje na ta način bogatijo našo iuristično pomtdbo, dogaja se it id i več takih hujših sc\'ari. koi se je zadnje dni v okolici Domžal, ko so se r naravi znašhsodi ne\'ame kemihdije. Ta primer so opazili, sode vsaj hiiro odstranili^ Čeprav je precej kisline že steklo v zemljo. Toda nekateri se zaskrbljeno .sprašujejo, koh-ko takiJi primeren'je še pri. nas. S koUko takih mest grozi katastrofa za našo pitno vodo. In za nas. Mnogi v želji po čim večjem projhu še vedno pozabljajo na naravo. V zadnjem Času smo se srečevali tudi s primeň. ki pomenijo onesnaževanje na nekoliko drugačen način. Med to mnogi uvrščajo na.^e sodne ztjostanke. Prav zaradi njih se Slovenci naj-pogosteje pritožujejo na ex ropsko sodišče za kratenje človekovih pravic /« na take zaostanke je pred dne\i med obiskom na celjskih sodiščih opozorila tudi ministrica za pravosodje Zdenka Cera r. V Celju naj hi f)il najMj kritičen primer Višjega sodišča, kjer se sodni zaostanki najlwlj povečujejo. Po mnenju ministrice pa bi ta sodišče morala tudi več soditi in manj le raz\'clja\'ljaii sodbe nižjih sodišč. To gotovo velja tudi za celjsko višje sodišče in za znani sodni primer Štirikratnega umora v Tekačevem, saj je višje sodišče Še ne dolgo tega znova razi'eljavilo izrečeno sodbo. Precej svoje\'rstnega »onesnaženja^ je bilo pred dnevi tudi i-Šmarju pri Jelšah, čeprav pri zadin% kjer naj bi bilo nap^eč »čis-tasii'^. Tanini se niso strinjali s premestitvijo njiJtovega župnika v Velenje. Najprej so napisali peticijo in jo odnesli na mariborsko škofijo, kjer pa za šmarsko delegacijo niso /x)kazali kaj do.sii zanimanja. Zalo so pripravih Še protest i' domačem kraju. Neka- teri se prič na svoje dušne pastirje navadijo in jim ni do tega, da bi jih kar na hitro izgid)ili Da pa je veliko onesnaženosti še tjidi med iskalci zapo.slie\% naj bi kazali primeri večjih sezonskih dei >'Množici brezposelnih^ namreč ni nič kaj do tega, da bi vedno z veseljem poprijela za delo, kjer jim ga ponudijo. To se spomladi najprej pokaže, ko je treba opravljati pr\v dela po hmeljiščih, pa potem pri pobiranju jagod in jalxflk, pa seveda pri obiranju hmelja. V Mirosanu se že srečujejo s tem problemom in se bodo ob glavni sezoni obiranja jalx)lk monili znova ozreti po tujcih. Zdaj, ko smo v evropski dmžini. moramo še pri tem računati na drugačne sezonce, kot smo jih bili vajeni Zdaj imajo prednost delavci iz držav, ki so podobno kot mina novo stopile v evropsko z\'ezo. Spodobnih problemom se bodo kmahi srečali (predvsem) savinjski hmeljarji Pri nas je .sicer še veliko brezposelnih, ki pa imajo veliko najrazličnejših izgovorov, da ne bi poprijel i za vsa^ ko ponujeno delo. Treba je ob tem seveda priznati, da v.siza vsako delo res niso sposobni. Da pa jih res ne hi zbrali, kolikor jih potrebujejo, je pa Utdi malo verjetno. 'Zdaj se že tudi vse bolj jasfio kaže predvolilno onesnaženje. Med to nekateri indi Štejejo zahie^'ano interpelacijo za naŠo vlado, ki jo zahtevata glavni pomladni sirani Ne zaradi interpelacije kot take, bolj zan/di časa, v katerem jo zahtevajo. Smo namreč tik pred voli tisami, pa se r?inogim zdi laka zahteva le navadna predvolilna akcija. Kipa jo je, kot zdaj kaže, za svoje i'zc-la tudi vladna stran. In homo lahko znova poslušali kaj bi kdo moral narediti in kaj kdo je naredi!. Vse najverjetneje v predvolilnem tonu. Oh vseh teh onesnaženjih pa je \ prašanje, Če si bomo tudi ob jesenskih parlamentarnih volitvah res nalih či.stega vina. ■ k Nasilie na testah Matjaž Dragar Na zadnji sobotni julijski dan nas je vse. ki smo na Starem trgu v Velenju pred novim hotelom počitniško posedali vznemirilo gla.sno o'iljenje gum. Voznik v rdečem avtu karavan iMgtma je pripeljal z veliko hitrostjo iz Starega Velenja in nato močno zavrl Vozniku testiranja gum še ni bilo dovolj! Svojo moč je dokazoval z agresivnim .spi'îj(.'\'anjem, ki ga je ponovno .spremljalo glasno cviljenje gum. Verjetno se je zavedal, da ga opazujemo in ravno zato obvozil avte, ki so čakali križišču pred rdečo lučjo. Rdeča luč na semafoiju njega seveda ni ustavila! Z divjo hitrostjo je zapeljal v križišče in kljub rdeči luči nadaljci'al .^'ojo pot. Spolnim plinom je zavil na kvo proti Šoštanju, takrat /pa je močno počilo. Zaletel .se je v avto voznika, ki je pravilno peljal skozi zeleno luč in rdeče lagune sploh ni utegnil videli Človek oh takem dogodku težko ostane miren. Preveč je na naših cestah razbite pločevine, preveč je ranjenih in preveč je mrtvih. Vzrokov je zelo veliko, jaz imam oh doživetem sobotnem dogodku v mislih mnogo preveliko .stopnjo tolerance do nasilnih voznikov na naših cestah! Se pod vtisom vožnje velenjskega "junaka" sem v Delu prebral Članek o boju Parižanke Genevieve Jurgensen, ki je v prometni nesreči izgubila dve hčerki PovzrtKitelj ne-.sreče jc s kraja nesreče zbežal, kasneje pa je bil celo po-miloščen. Osebna tragedija je mater dveh deklic, ki sta umrli v prometni nesreči pripravila do družbenega angažiranja. Ustanovila je Ligo proti nasilju na ce.stah in lepila plakate, na katerih so bila vprašanja: Kilo nam pobija naše otroke? Dosegla je, da je zdajšnji francoski predsednik uvrsdl boj za varnost na cestah kot svojo prioritetno nalogo. Kultura voznikov na slovenskih cestah je slaba, tudi zato se Šte\'iloprometnih ne.îrec s smrtnim izidom spet povečuje. Pred leti smo razloge našli v slabih cestah, nizkih kaznih, slabih avtomobilih. Število žrtev na cestah se je v zadnjih letih res zmanjše\ alo, vendar ne na račun naše ozave.ščenosti, ampak na račun bolj varnih avtomobilov. Mnogo voznikov je prepričanih, da je omejitve hitrosti potrebno upošte\'ati zaradi policajev z radarji. Če te nevarnosti ni pa omejitve hitrosti ni potrebno upoštevati. Tudi pripenjanje z varncistnim pasom na zadnjih sedežih je za premnoge nadvse neumno. Toleranca do h)zarčka ali dva prexrč pred vožnjo [Xi je že kar nedoumljiva. Da hi odra.sli pešec nosil svetlobno kresničko, je velika redkost, saj je ne nosijo niti otroci Tisoč je malenkosti ki povzročajo velike osebne tragedije. i}avek, ki ga jemljejo slovenske ceste, je tako visok, da hi se tega družbenega problema morali bolj zavedati in po-.sledično več storiti Zdi .se. do čedalje več vozniki)v namerno pozablja, da je avto, motor ali kolo predvsem prevozno sred.stvo, ki ga uporabimo, da z njim nekam pridemo. Da se nam ne sme muditi /n da cest ne zlorabljamo za dokazovanje si'oje moči! Verjetno bodo del odgovora i' bližnji prihodnosti ponudile zavarovalnice. Kdor na cestah ne ho ravnal v skladu s pravili ga bodo ob morebitni nesreči pošteno udarile po žepu. Zagotovo se da tudi spremeniti kakšen zakon, morda tudi po zgledu sosednje llnvške, kjer med vožnjo po 20. axgustu ne ho dovoljen niti promil alkoholu v krvi.O možnih zakonskih ukrepih in spremembah na področju prometne varnosti pri nas. nas bodo že čez mesec dni imeli priložnost prepričevati stran kunski programi Jasno pa je, da bomo morali največji del za večjo prometno varnost doprine.sti s strjenejšo vožnjo kar mi sami Kajti mi se vc>zimo po teh cestah in vsak od nas živi v potencialno preveliki ne\'amosti Kakšne težave je na lepo sobotno popoldne imel voznik iz uvodnega odstavka in kaj je s svojim načinom vožnje želel doseči ne vem. Želim pa si da ne bi veČ vozil. Preveč smo se navadili na to, da je enim na cestah dovoljeno skoraj v.sel 5. avgusta 2004 if^HlAS Esotech se spogleduje s Kitajsko Lansko Iclo jc bilo uspešno - Za ciividoiide iiainonili 29 niilijoiiov lolarjov (15{)() lolaiicv na (loliilro) - lispcsno liidl lolos- Svojo možnosti vidijo na Kilajskcin Mira Zakošek Sc pred rrenii ktí so s« v velenjskeni l£s<>« techu srečťvali s precejšnjimi te/uvami. tudi rdečimi i^tevilkami. Pa se niso d«ili. Se holj so strnih sik, n»kave in si /astuvili sanuciJiN ki s<» jo, /daj se že lahko tako reče, tudi uspei^no i/pelj Kitajsko, kjer zaenkrat izvajamo obsežne tržne analize in iščemo svoje priložnosli.« y^ijaie ZO eno najholj ur^enih pčilnice so ali šc bodo preživeli po zaslugi celjskega podjetja Engro-tuš, kije zaprojcki Za tisoč nasmehov namenilo .35 milijonov tolarjev. Podjetje je akcijo organiziralo skupaj 2 RK Slovenije, otroke pa so izbrali vsodelovanju z območnimi združenji RK, pristojnimi centri za .socialno delo ter ustreznimi službami na osnovnih .šolah. Vzgojitelji, pedagogi in prostovoljci so program letovanja zasnovali tako. da lah- ko udeleženci z vključevanjem v šporlnc dejavnosti, ustvarjalne delavnice In v različne igre pridobijo pazh i vno vzpodbudo in možnost lastnepolrdiive. V podjetju zal rjujejo, da želijo pri izbiri projektov čim več vrniti v okolje, v katerem so pri-solni s sv(îjo dejavnastjo. Glede na U). daje naložba v znanje ena najpomembnejših, predvsem pa najmodrcjših, namenjajo še pascbno pozornost predvsem gradnji in razvoju otroškega ter mladinskega znanjih razvijanju njihovih spretnosti, spodbujanju njihove ustvarjalnosti 1er inovativnosti. Podjetje Cngroiušje letos za dobrodelne projekte predvidelo kar 100 milijonov tolarjev, zato ne preseneča, da mu je RK Slovenije podelil plaketo Donator leta 2004. BSeCOM Sdcom Krško 6.0.0. PE Velenje O. C. Paka GSM: 041 798 510 A T^VSSCN www.secom-krsko.s[ Proizvodnfa in montaža: * PVC oknai vrata * rolete, ialuzlje * komarniki * polkna Evropska okna za evropsko ceno! AKTUALNO Spremenjena meja obdavčitve študentskega dela Nov zakon o obdavčenju štuclentskili dohodkov se bo neposredno dotaknil le tistih mladih, ki najbolj pridno garajo - Visoke kazni za zlorabe napotnic Mojca Krajne »Narava občasnih in začasnih del šludenlov se z novim zakonom no bo spremenila. Ib ostaja najbolj ugoden naćin začasne zaposlitve, tako za ticlotia-jalce kol čudi za študente in dijake.« je povedala Sřojana (îre-gom iz Mladiaskega servisa Velenje. Za kaj spioh gre? Maja se je v državni zbor »prikradel« predlog zakona, da bi prej določeno mojo šludoniske obdavčitve znii:ali na 668.100 to-laijcv letno. ŠLudoncska orga-nizaeija Slovenije v pogajanjih ni popustila in tako je dosegla, da je državni zbor pretekli te- den sprejel nov predlog zakona. katerem se povečuje osebna olajSava za ^ludenie s ski)raj 670 tisočakov na 1,2 milijona tolarjev letno. Novi zakon ludi določa, da so stopnja obdavčitve ne zvišala na 25 odstotkov, ampak ostaja 12.5 odstotka- Starši ob tem dijaka ali Studenta ne bodo več mogli uveljavljali v svoji dohodninski nap<.>vedi. Glede na prejSnji predlog zakona je lovsekakiu ugoden kilke in morda uidi dokaz, da v vladi ne pozabljajo na mlade. TaL^nih imamo veliko ludi v Velenju in tudi tukaj radi dela- jo, sploh mod p^>čitnicanii. Suzana Žula iz velenjske enole Šludenlskega servisa Maribor je povedala, da pri njih leino opravlja delo približni) 3000 do 35(K) dijakov in študenlov. Na Mladinskem servisu se ti p<')da-iki gibljejo od 29(X)-33(H1 dija-kdstolkov velenjskih Siuden-t(w in dijakov, ki najbolj pridno garajo za svoj zaslužek. Pa v resniei ni tako hudo. Zakon se je pripravljal že od iela in ves ta čas je veljalo, da se meje morajo postaviti. Študentje moramo navsezadnje več študirati kot pa delati. Sploh pa se zgodba tukaj še ne konča. Vključujoč dodatne olajšave, bodo študentje, ki so vzdrževani družinski Člani, lahko letno brez vsake obdavčitve delali v vrednosti 1.361.000 tolarjev, dohodek tistih pa, ki ni- so vzdrževani družinski člani, bo neobdavčen do vrednosti 1.600,000 tolarjev. Pa tudi lo še ni vse. oboji bodo lahko uveljavljali še osebne olajšave in olajšave za različne namere, katerih ločen znesek zaenkrat še ni določen. Po teh podatkih in podatkih iz preteklih let bi to pomenili^ da skoraj odstotkov študenLi)v davka sploh ne bo plačalo. Kot pravi Žulova, razlogov za kakršno koli črnogledost trenutno ni. saj bodo delodajalci vedno piUrebovali ljudi za nad(^meščanje in ispravljanje začasnih del Res pa je, da se bo s tem zakonom spremenilo tudi nekaj drugih pravil. Gre za obveščanje o izdanih napotnicah, katerih fotokopije bodo morali (verjet-mO dekidajalci pošiljali na lina nčno ministrstvo in ministrstvo za delo. S tem naj hi zakon ote:?il zlorabe dela preko napo- tnic in olajšal nadziv pristojnim organom. Pravilo namreč jo. da napotnica velja ob predložitvi osebne izkaznice. Če bi torej inšpektor za delo ugotovil, da oseba na napotnici ni ista kot tista na osebnem dokumentu, bi bile kaznivelike. Študent ali dijak, na katerega je napcHnica pisana, bi bil kazjiovan z denarno kaznijo od enega do petih milijonov tt^larjev» inšpektor za delo pa lahko takšno osebo takoj na kraju prekrška kaznuje z denarno kaznijo 100.000 tolarjev. Kazni za delodajalce pomenijo še višje zneske. Za osebo pa. ki dela preko tuje napotnice, sankcije niso predvidene. Zanimivo. Kakor koli, zakon bo stopil v veljavo v začetku prihodnjega leta in lakrai bo znanih Še veliko več podatkov. Panasonic G60 22.900 SIT MobiŠtorklja Panasonic G60 vas bo oftaral na prvi pogled. Preprosto upravljanje z njim bo navdušilo tako izkušene Mobíuporabnike kot tudi vse tiste, Ki boste mobitel šele spoznavali. Opremili ga boste po lastnem okusu z barvKIml ozadji, s p^lfon lenimi melodijami in s ali ko (ali fotografijo), ki bo pod prosojni m pokrovčkom baterije krasila hrbet vašega novega Mobija.Z n]lm bost« lahko pošiljali MMS-a. z Mobl6PRS-om pa vam bodo na dlani tudi vedno rtove vsebine multimedljskega portala Planet. »A« MoblGPRS Infonucljt rm br«KplBčnlh Havllkah: Mo«nal QSHA^MTS: 03V04V061700 700. MoblupcrabiriU; 03V04V061 iZL ottaih 060 70 mobi ZA VSAK ŽSP M O a I T e U MALA ANKETA v Študentov sploh ne bi smeli obdavčiti! Novi zakon o dohodnini prinaša novosti tudi /a dijake in študente, ki jih v Velenju ne manjka. In čeprav nekateri od njih delajo le z namenom, da bi čim bolje izkoristili poc*itni-ce, drugi pa zato. da bi resno prispevali k družinskemu proračunu, se vsi strinjajo, da bi bilo $e najbolje, če Študentje spliih ne hi bili obdavčeni. O tem, kaj jim pomeni meja milijon in dvesto tisočakov, smo kramljali z naključnimi mladimi sprchajaici. Aleksandri! Vrbančíc: »Preko Študentskega servisa delam letno kakšnih 14 dni. kar mi pomeni pri-bli?,no35 tisoč lolaijev. Delo je enostavno dt)hiti, jaz pa opravljam predvsem lakSno. ki ni zahtevno. N ta zakon dober. Če bi kdo hotel zaslužiti več kol 1,2 milijona letno, bi verjetno moral delali nekaj več kot pol leta, kar pa si mladiv.se-eno le težko privoščimo.« Karin Petras: »V letu delam približno dva K. ■L 'i ' nieseea, kar n^i prinese " ' okoli 2(X) tiscx-tolarjev. Novi zakon je dober. čeprav se vsekakor strinjam, da Studentov sploh ne bi obdavčili, ker smo že tako ali lako najbolj revni. Je pa res, da poznam tudi takSne, ki zaslužijo več kot 1,2 milijona, ampak za taksno vsoto delajo res celo leto.« Matej Vnh: »Z delom preko mladinskega sejvisa skakam čim bolj izko-risliti počitnice, da poiem lahko tudi čez leto zaprav-Ijajn. Vsote so različne, (xlvisno od lega, kam grem delat, povprečno pa je to okoli 50 ali 60 tisoč tolarjev. Ker zame ni nevarnosti, da bi zaslužil več kot 670 tisočakov letno, sploh pii ne, da bi Ziíslužil veí kot 1,2 milijona, se z novim z^kom^m sploh ne ukvarjam in nimam nobenega mišljenja o njem. Je pa res, da poznam nekatere, ki s svojim zaslužkom presežejo tudi takšne vsote.« Valentino Verhoviiik: »Počitniško delam v po\pre^ u vsako drugo leio, odvisno pac, če mi uspe dt> biti službo. Dejstvo je na-mreč> da ludi vclikži ptxljelja sprej emajovcd-j)o manj dijakov in študentov. No, kadar pa delam, dobim približno M) do 50 tisoč tcïlar-jev, iako da se novi zakon mene osebno zaenkrat še ne liče. Vseeno pa velja, da bi Študentsko delo lahko pustili čisto neobdavčeno. Podi e tja se žc tako b<")jijo, da bodo dala komu preveč denarja, vsak lak zak(în pa jim ponuja samo Se en iz-govt>rvečza varčevanje.« . STE BILI POŠKODOVANI ^r^V^aVa v prometni — — NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE VELENJE. Efenkova 6) tel. številka: aRETPLAÔNA QgQ 3 1 4 5. avgusta 2004 if^HlAS NASI KRAJI IN LJUDJE Stare obrti bi morali zaščiti ReŠU j 6 j O Življ enj a bol) kot medvede __ * ' Na olMsku pri cdinoinii ťovljai jii v naši okolu i Vésna GHnŠek Mojca Krajne ^.ivjmo v velikih mestih, v velikih pDdjeijih, med veliko ljudmi... - saj si res ne moremo privoščiti. da bi bil vsak izdelek narejen na rokc\ ne, prcv^O ljudi je danes, da bi liihkc en Čevljar naredil vse izdelke, ki bi jih ljudje želeli imcii ín bi jih poire-bovali. In že smo $c preprl(3ali, da so ííívarnL^ko narejeni čevlji iislo enakovredni lisilm, ki so jih vCfisih izdelovali previdno, vsakega posebej. Res, danes ne /namo več eenili mojstrskih ročnih deUivcev, ki so /alo vse bûlj redki in ogroženi - smo pa zalo enega delavca slarih obrti obiskali mi. Ivan Kitnn ponavadi dela sam, saj si redno zaposlenih čevljarjev ne more več priv(^ili. Danes je drugače, kolje bilo takrat, ko se je sžim odločal za poklic. In v lega je prijadral čisto po naključju; sprva jc namjvč :^elel postali rudar, a/aradi premajhne leže in vLšinc ni dobil priložnosti. Ponudila se mu je druga -postal je vajenec v čevljarski delavnici prisvoji leii In se vpisal tudi v čevljarsko šolo vŽiri. Potem je začel delali. Svoje prostore v centru Velenja ima že približno 33, svojo obrt pa 19 let. Tam je vedno, le zdaj mu jo je nekoliko zagodlo popravilo zgradbe, v kateri je bila včasih Namiu Delavnicojemoral I.av-gaslazapreti bisi privoščiti daljši dopust, [n ker v Velenju dru^-ga čevljarja ni. bodo marala vsa popravila obutve nekoliko počakati. Koren čevljev ne izdeluje, ampak jili samo poprvTvlja. Tega dela pa danes sploh ni maloî Tovarniški čevlji so narejeni vedno slabiki, zato je ljudi, ki potrebujejo popravila,vedno več. Letos ima v delavnici naenkrat približno 2lX) čevljev, ki jih lahko popravi takoj, stranke pa sc vč-a^h odii'jćijo. da jih bodovdelav-nici pustile dva ali tri dni. Včasih se /godi tudi, da jih kdo pozabi. »Ce se zgodi kaj taksnega, čevlje slîranim za eno sezono, la-krai se ljudje ponavadi spomnijo, da jih potrebujejo in jih pridejo Lskal,« je povedal čevljar. Sole za čevljarja danes ni več. »Nas bi morali zaščitili h^lj kot medvede, ker nas je tudi manj.« jeácpiTvedai Koren. Čevljar je pač mojster, ki brez /van Koren: »S cev(/drstvom se ne da obogateti, se pa da preživeti fee sf priden seveda). je strank dovolj cclo med dopusti, kar se sicer ponavadi ne do-gaja. Največ dela je že od nekdaj s popravljanjem žen-skih pet, najvišja, ki se je je lotil doslej, je bila kar 20nice in zdravnike, ki rešujejo na-^a življenja. In k sreči Imamo ljudi, brez katerih si tudi najboljši zdravniki ne bi mogli pomagati. Krvodajalci - tisti, ki prostovoljno ixlsttípijo svojo kri za življenje drugih. Območno združenje Rdečega križa iz Velenja je v četrtek in pele k pripravilo dve krvodajalski akciji /a potrelx: Zavoda za traasfuzljo krvi Iz Ljubljane. Zc prvi dan je v Dom učencev pri.slo preko 300 prostovoljcev, skupaj jih je kri darovalo okoli fii)(). /elo veliko z^i čas p(^it-nic in dopustov! Ker nas je zanimalo, kako je mogoče, da še živijo dobri ljudje, zakaj se odločajo, da bodo podarili svojo kri. Če jih je pri tem kaj strah. Če se lahko kaj zgodi ... skratka, ker smo si poslavljali tisoč vprašanj, smo na krvodajalsko akcijo odšli tudi ml. Zgodba je preprosiar Če ste pripravljeni darovati kri, morate najprej v sobo. kjer dobite svoj evidenčni karton. Tega shrani zavod, za katerega darujete kri - čc so torej tokratni krvodajalci že darovali za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, so samo poiskali svoj **slari" karton, Če .še ni.so, so morali izpolnili novega - vi pa odidete naprej. Na vrsti je laboratorij, kjer vas prviC malce u.^ipnejo. Ampak to áe ni odvzem! Kri, ki jo dobijo v laboratoriju, samo pregledajo, da vidijo, če je dovolj zdrava, da bo drugim v pomoć. Će je, odidete v tretji prostor. Tam vas MALA ANKETA Kapo dol! Pogled v prostore, kjer poteka krvodajalska akcija, je lahko za bolj "mile ljudi" kar pretresljiv,saj naenkrat darovalcu odvzamejo Sliri decilitre krvi. Od lega nimajo nič, razen prostega dcl(wnega dne in malice. Skratka, skoraj nič. Ase mnogi odločajo za ta korak. Zavest, da s tvojo krvjo nekomu rešijo življenje, je gotovo plemenita. Mi smo govorili s tremi naključnimi krvodajalci. FVanc Kortni »Pred približno Jtiridesetimi leti sem prvič daroval kri, danes je že triintrideset ič. To vem, ker imam svoj kartonček, kjer imam zapisan vsak datum, ko sem prišel na krvodajalsko akcijo. Pridem zalo, da bi pomagal ljudem, ki kri nujno potrei'îujcjo. Sam zaenkrat na srečo še nisem bil med njimi.« čaka vprašalnik, ki ga izpolnite, da bi ugotovili, ali ste res sposobni darovali kri. Kot je povedala Darja Prevalnik. sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Velenje: Rdeči križ pripravlja letne načrie krvodajalskih akcij. V letu 2004 načrtujejo I. scpleml)«r-/avodnjc— za Bolnico Skwenj (jradec 21. septeml>er- Šentilj ^ za Bolnico Celje 13. okluher - Lokovica -za Bolnice^ Slovenj (tradec 22. «ktoher - Ravne pri Soštanju-za Bolnico Maribor 23. nnvemlw-Velenje — 7JA Ziivodza iran.sfuzijo krvi Ljubljana 24. noveml>er- Velenje — za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana 25. novemlwr-Velenje — za /xtvod za transfuzijo krvi Ljubljana 26. noveml^r - Velenje -za Zíívod za iranslu/ijo krvi Ljubljana Oarja Prevalnik, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Velenje: »Tudi sama darujem kri.« »Kri lahko darujejo tisti, ki so težji od kilogramov, siareji^i od 18 in mlajši od 65 let.« Seveda pa to niso edini pogoji; Štiri tedne pred darovanjem krvi ne smete biti cepljeni, pei dni prej ne smete jesti aspirina ... naj bodcwolji Vse to namreč na sami akciji pojasni vedno prisoten zdravnik, ki vas vprašalnik pregleda ^ pred odvzemom. Cc ga "uspeiino prestanete** in če je tudi vaš krvni tlak. ki ga izmerijo v isti sobi, primeren, potem lahko darujete kri. Ko pridete na vrsto, se uležetc na eno izmed prostih postelj, iztegnete roko in že začne leči. Kar se da pri miru morale biti, da ne bi prišlo do kak.^nih zapletov; ko pa se na-kaplja štiri deeihtrc krvi, lahko počasi vstanete, vzamete blokza malico in odidete. Tisti darovalci, ki smo jih srečali mi, niso bili prestrašeni in so zatrjevali, da se jim ni zgodilo, da bi se onesvestili. Bi se pa lahko, zato previdno! Malice, ki sledi, nikar ne smele izpustili, saj je namenjena temu, da bi okrepila vaše moči. Ker ste po darovani krvi res malo šibkejši kot ponavadi, obstaja še eno pravilo: tisli dan ne smele voziti in se pretirano naprezati. Z^to imate tudi opravičen izostanek iz službe (ali Šole). Vaša kri se ohnavi v roku 24 ur, a je naslednji dan vseeno ne smete spel darovati. »Zen.ske lahko kri darujejo v.^ake Štiri mesece, moi>k] pa vsake tri,« je povedala Prevalnikova. Izvedeli smo, da je tako zato, ker je vsak krvodajalce visoko cenjen in spoštovan in nikakor nočejo ogrozili zdravja tistega, ki daje zdravje drugim. Prav jc tako. Pomislite! Morda je kdo od darovalcev krvi v Velenju re^il pravvaše življenje! Valter Golob: »Krvodajalec sem že od leta 1963 in sicer zalo. ker se zavedam. da nadomestka za kri ni in da se lahko vsakemu zgodi, da jo bo kdaj potreboval. Tudi sam sem jo, deset let po tem, ko sem jo prvič podaril. Danes je na krvodajalski akciji prvič z menoj tudi hči, ki pa se je za ta korak odločila sama.« Vili IHřčovnik: »Tu sems.skupino moto veteranov, ki kri že šesiiO daruje v okviru društva, prcj pa sem jo nekajkrat daroval tudi sam. S skupino hi>čcmo pokazati, da se zavedamo, da tudi mo-I oristi porabimo ácsú tuje krvi in da ni lovamc, ki bi jo i/delovala Radi bi pokazali, da nismo samo "frajerji na cesti'*, ampak lahko tudi kaj dibrega naredimo.« ■ vg in mk keJ gorenje Klimatske naprave nM]. tv9|. dPffl. hJ 'lêl-: 03 m 1944 goreni e. coni KULTURA Obnova cerkve gori se \e začela 1 Uršlji Harmonika še ne izumira Cerkev na UrŠIJi gori je res potrebna obnove. Na višini 1696 mcirov sloji na UrSlji gori ccrkcv, ki jc nekaj iasa potrebna obnove, /.aicinim pobudnikom, ki so asianovili odbor za obntwo ccr-kvc, so se kmalu pridružili župljani /družcnc župnije SoŠ-lanj, /avodnjc in Bck Vode. Da bi prispevali svoj delež, se je župnik Jo/e Priho/ič odloči), da bodo v 'župniji na laslne siroške prekrili zvonik ccrkve in ga na novo ometali. Dela so se začela sredi julija in so zdaj, ko se je končno malce otopli-lo, v polnem leku. A zvonik ni edini del cerkvc, ki je polreben popravil Zamenjali je trebaše vrata, okna, obnovili lia okoli oltarja ... skratka, posiohlije treba še mnogo, kar pa bo ludi veliko Slalo. Kako se bo gradnja nadaljevala, ni cisto jasno, saj zaenkrat še nimajo fi-nanCnih srcdslev, da bi lahko nadaljevali. Pred.sednik odbora za obnovo, Dra«u Pltj>lvčnik. upa» da sc bo na^lo še dosli ljudi, podobnih župljanom iz Šoštanja. Zavodenj in Belih Vod. V ta namen so odprii transakcijski raCun s številko 6211) l-()0íK)lJ71.^28, na katerem ziiirajo sredstva. ■ REKLI SD 1 njega leta, sklenili pa naj bi jo M^^^^^ftÊËjU^M najkasneje v zimskih mesecih 7 leia 2007. (ire za velik fi-^H nančni zalo^j. Po projektantih ^^ J^M skih predvidevanjih bo obno-K J ^^ ^ va veljala od 700 do 800 mili-J / W ^^H jonov tolarjev, od lega bo pri-ff^^^Ê spevaio ministrstvo za kujiu-. j ^^^ ro 1211 milijonov tolarjev. Srečko Meh. župan mestne občine Velenje: »V strokovnih službah že pripravljamo občinski proračun za prihodnji dve leti. V njem bomo za-golovîli tudi sredstva za zahtevno obnovo Domu kului-re, ki bo stek la jesen i prihod- Kreativne delavnice Poslikava stekla Vsi imamo potrebo, da določene lipskc i/delke, ki delujejo nezanimivo in togo, malo spremenimo, preoblikujemo ali vsaj pobarvamo. Pisali smo ?e o barvanju lonOkov, majic, svile... Tokral sc bomo lotili pcwlika- stavno zato, ker smo se odločili, da jih bomo poslikiili in zlozili na vidno mesto v vit rini. /a paslikavo slekla i^Mrebu-jemo: -stekleni izdelek -barve ve Slekla. Da na^^i kozarci v viirinah ne bodo osiali ne-opaženijiih bomo pobarvali malo posvoje. V domovih na policah se skriva veliko glazevine, ki je ne moremo kar tako zavreči, bodisi z.ara-di spominov bodisi zalo, ker so lepega dizajna ali pa eno- - čopič - razredčilo -željene motive - konturo Vsak sleklen izdelek moramo pred barvanjem dobro ocisli-li z razredčilom, tako se nam bodo barve lepše sprijcie s podlago. Vzorec, ki ga ima- mo namen narisati na steklo, jc najbolje, da si predhodno narišemo na papir, lako da ne bomo v zadregi, kako bomo risali s konluro. Konture lahko dobimo v različnih barvah. najbolj pogosto pa se uporabljajo črna, zlata in srebrna. Ko smo potegnili obrobe beljenega vzorca, pustimo, da sc obroba posuši, delo pa nadaljujemo čez približno pol ure. S lankim čopičem pobarvamo vse povr.Çine vzorca. Pri barvanju ne vlečemo črt tako, kot smo vajeni» temveč tapkamo. S tapkanjem dosežemo na steklu lepše prelivanje barv. Ko smo z barvanjem končali in ko se barve posušijo, izdelek zapečemo v pečici. Veliko Izvirnosti in lepo pobarvanih izdelkov na steklu 1 Ves material za barvanje in nasvet za uspešno delo lahko dobite v FOTOART-u na Prešernovi 7 v Velenju. ■ Jadranka Mrak Na srečanju mladih liarnionikarjov v Lajšali skoraj 40 nastopajonti Turistično društvo Laj.^ je v nedeljo popoldne pripravilo iradi-donDlno deseto srečanje mladih harmonikarjev, ki vsako leto privabi okoli 70(1 obiskiwalcev. Na-stiTpilo je nekaj manj koi mkv dih. ki so harmonike prinesli kar s seboj. Med njihovimi nastopi je prireditev popestrila skupina Spe\', ki je/a dobro voljo skrbela tudi proti koncu večera, Srečanje je bilo sicer namenjeno mla-dim harmonikarjem, ani bil nihče jezen, če se je med njimi znašel tudi kakšen starejši. »Namen srečanja je ve.selje in pri-lo/no.st 7â dni/crúe,« je povedal organizator Iv« Kii>'nik. /brani obiskovalci so res veselo poslušali Tvokc narodnegii glasbila. Verjetno še posebej zadovoljno zato, ker so ravno lakšna srečanja dokaz, da priljubljenost harmonike nc upada - tudi pri mla- dih ne. Nikogar od njih namreč niso plačali, ker je nasiopil, jc pa vsak dobil priznanje za spomin in prikržnosl. da se ludi kotgla.sbe-nik predstavi med ljudmi. ■ mk 17'tetni Viti Mravfjak harmoniko igra in Jo že tudi uči. Predstavljali so se amaterski Idtaristi Kilarljada osiaja v nacrtu Mla(liiiskcj>a kullurnoi^a rouira Šošlarij! Mojca Krajne Ýx tretjič seje dogajala Kitari-jada! Ime, ki vam ne pove veliko drugega, kot da gre za kitare» kajne? Pa bomo bolj natančni: v peick zvečer se je v šaštanjski Kavarni zbralo okoli deset amaterskih kitaristov, ki so se prijavili na prireditev v organizaciji Mladinskega kulturnega društva Šoštanj. »Namen prireditve Je, da se spo-/namo. Da vem», kdo igra kitaro, in du se drui^imo.«< je povedal eden izmed organizatorjev, Nermin Korenovič. Vsak od nastopajočih seje pred^avil s tremi pesmimi, ki .sijih jc lahko izbral sam. Pogoj je bil le eden: daje vsaj ena teh pesmi znana. Nekateri nastopajoči so imeli priložnost predstaviti tudi kakšno svojo pesem, ki sojo lahko pospremili s peljem ali pa kar brez. Da ne bi koga premagal sirah, Kitarijada ni bila omejena samo na enega nastopajočega - včasih sla se pred mikrofonom znašla dva ali pa ccloirije. V duetu je nastopila tudi Nada Stankovič. ki je povedala: »Pred približno petimi leti sem prvič vze]a v roke ki* taro in posktišala igrati. Prej sem vèasili opa/ovalu tabornike, kako hit veselo brenkiill in peli. Tudi sem rada pela, zato sem si priskrbela akorde in se z^ičela učiti. Nekoliko mi je pomagal oče, sicer pa sem č« Obiskovalcev ni bilo veliko, je pa številka vseeno presegla listo iz druge Kitarijade, kije bila okoh trideset. Da, tokrat se je Nada Stankovič je kot pevka nâ$top//a v duetu isti siiniouk.« In prav za tak.^ne je me.stt» na Kitarijadi. Nada tokrat sicer ni igrala kitiire, je pa pela in« kot je pčila za krajec popisovanje po Cgiplu. Odločila se je pravzaprav dokaj na hilro tudi zalo, ker jih je v deželo faraonov in piramid popeljala znanavelcnjskalurisliCnadclavkaRe-hhu) Hudiiríii. Da je resnično strokovnjakinja za Egipl, je prepričala 41) Slovencev iz vseli velrov. Nina pravi, da je bilo sicer vroče, ludi blizu 5()slopinj Celzija, sploh v dolini kraljev, a nepozabno. Najbolj navdušena jc bila nad obiskom koralnih grebenov, kjer je (ned »lavhanjeni<'Videla lako lepe ribe, da je pozabila na čas. Skorajda bi zamudila ladjo. Jahanje kamele je stv dilo k izletu, pa je ni najbolj navdu-silo. V Nilu pa je videla več krav kol krokodilov. Bojda se prav rade iiladijo, Sicer pa je avgust dodobra razredčil tudi vrsie naših honorarnih sodelavccv na Radiu Velenje. Na dopustu so Suzana Kok, Vili Grabner, Marko Govek, Maja Oderhip, Karmen Petek, Tadeja Mravljak in Kamlina Destovnik. K sreči seje že vrnil Danijel Vunder!, saj se naša urednica Mira Zákonek ne spomni, kdaj bi toliko honorarcev naenkrat odšlo na dopust, Najlx>lj ga pri-vi>i>čimo Viliju, ki se je na dopust odpravil po doljjih lelih. Ponavadi si je privoščil le podaljšane vikende v hribih, ki jih obožuje. Sicer pji bo v avguslu počivalo ludi nekaj rednih oddaj, zato pa bomo pciskrbeli za več glasbe in zanimivosli. ■ bš Puščava, kamela in naša Nina. Egipt jo Je navduši!, a po vrniM domov je priznala, da živimo v pravem raju. ••• na kraHco ••• VllMV X Mlada in šc rteuveljavlje-na rap zasedba iz Logatca namerava jc.seiii izdati svoj prvenec. iCačeli so s slnglom Lají je ql. SAŠA lJi\l)KRO & MIHA iii:kcog Par je tudi lelos aspe^no nastopi! na znanem festivalu Marco Polo na Korčuli. S skladbo '11 si sla zmagala na mednarodnem večeru. TI\hAR\ KO\A(; Uspešno je nasîopilav Italiji, tri njene skladbe pa bodo izšle tudi na albumu v štirih jezikih. Album Enigma bo v ponedeljek v omejeni nakladi izšel v Italiji in pri nas. /i:liko joksimo- Uspešen srbski pevec bo nastopil v Celju, Končen bo na prostem, 27. avgusta, Zcljka pa bo spremljal simfonični orkester. Kol gost bo nastopil tudi popularni bosanski izvajalec Dino Merlin. Il BLUSKI PSI Legendarni slovenski punk bend so jc po dvajselili lelih znova zbral in posnel dvanajst skladb, ki bodo konec avgusta pri založbi Dallas iz.Šle na novem albumu, .ledro skupine le vedno tvorita znana Matjaž Gantar in Mario Šelih. Kapor iM KiiU* na sotliši^ii Ameriški rapcr Ja Rule se bo moral pred kanadskim sodiščem zagovarjali zaradi povzročitve telesne poškodbe. Slavni raper jc ob prvem obisku sodišča žc plačal varščino 7,000 dolarjev, da so bo lahko zagovarjal s proslo-sli. Obtožba se nanaša na dogodek v nekem ni^čncm klubu vTorontu, kjer Ja Rule že l')ios V piiljski Areni Eden največjih italijanskih pop zvezdnikov, Eros Ra-mazzotii, jc minuli č^lrick v puljski Areni nastopil pred okrog deset tisoč poslušalci. Njegovo gostovanje v Pulju je del velike promocijske svetovne lurneje, ki traja žc več kot leio dni, na njej pa pevec predstavlja .svoj zadnji album "9". Piibllki v Areni se je Rani awolli prcdstitvil s pesmimi s tega albuma, objavljenega lani, pa tudi s starejšimi uspešsnicami, kol so Adcsso lu, Fuoco ncl Fuoco in Piu bel-la cosa, Ramazzoti je v svoji karieri prodal veČ kot iridcsct milijonov albumov in prejel veliko platinastih in zlatih plošč. Njegova kariera sega v začetek 80-ih lel, prvi večji u.spch pa je di-)segel leta 1984, ko je zmagal na festivalu v San Romu. več tednov snema svoj nov film in se v kritični .situaciji očitno ni znal obvladali. Podrobnosti ohložhe niso znane. Zvezdnik, leta 2002 tudi nominiranec za več ameriških glasbenih nagrad grammy, je pogosi obiskovalec sodniških dvoran. Konec avgusta bo moral ponovno pred sodišče, ker je sedel zavolán brez veljavnega vozniškega dovcjlje-nja. V Lendiivi m /lato (inťlo 3. in 4. septembra bo v Len^ davi polekalo pelo državno lekmovanje rockovskili skupin Republike Slovenije in zamejslva za zlato činelo. Na lekmovanje, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, seje uvrstilo dva-nja.sl skupin iz vse Slovenije, ki se na domači rockovski sceni šele uveljavljajo. Prvi dan se bodo predstavile skupine S.RA.J.T., PagE oNe, Podplat, THE Ml. Legeres in Lendavci, po tekmovanju pa bo nastopila tudi lanskoletna zmagovalka, skupina a-urdov iz Šentjurja pri Celju. V soboto bodo zaigrali Paraziti p.13., Rellex blue. Pointless, Contra Dekorum, Voodoo in Poslednji kongres. Nastope skupin bo ocenjevala strokovna žirija, po zaključku tekmovanja pa bo razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Pimrs proti Jatksonii preložen Na sodi^u v Santa Barbari seje prej.^nji teden nadaljevalo zaslišanje v primeru ameriškega pevca Michaela Jack-sona, ki je med drugim ob-U3Žcn ugrabitve, opolzkosli in opijanja mladoletnika. Sod- nik okrožja Sania Barbara Rodney Melville je ugodil zahtevi obrambe in začetek sodnega procesa, ki naj bi se sprva začel 13. septembra, zaradi velike količine materiala, ki ga je v zve/J s primerom po-ircbno preučili, preložil na 31, januar prihodnje lelo. Obramba jc sicer zahtevala, naj sodišče primer zavrže kol povsem neutemeljenega, ali pa naj sodnik vsaj za štiri mesece odloži začciek sodnega procesa. Tožilec se je strinjal z odlogom začetka priKCsa. MTV Vlcle« Music Awards 2004 29. avgusta bo v Miamiju potekala podelitev letošnjih video glasbenih nagrad MTV Video Mu.sic Awards. Med nastopajočimi bosta ludi petkratni letošnji nominiranec Usher in zapeljiva Jessica Simpson. Prav lako kot Usher sla po pel nominacij zbrala lu- di Beyonce in duo Outkast. itirikral je nominirana Britney Spears z eksplozivno Toxic, med nominirane! pa velja izpostavili še Justina Timber-laka, ki se s skladbo Seňorita poteguje za nagrado v kategoriji za najboljši video moškega izvajalca 1er Alicio Keys in R. Kollya, nominiran-ca za najboljši R'n'B video. Evanescence se potegujejo za najboljši rock video, zasedba Maroon 5 pa se s hilom This L(we poleguje za dve nagradi: najboljši video skupine in najboljši video preboj leta. é ri 1 llouseMoilSť in Kudarski oki el Stane Špegel aka House-Mouse je sredi promocije še vedno aktualnega in z najvišjimi ocenami ocenjenega albuma Party Monster (Matrix music. 2004) našel toliko Časa, da je z velenjskim Rudarskim oktetom posnel chill-out verzijo pesmi Dve uivi slovenskega pesnika, pisatelja in kritika Frana Levstika. Skladbo so, kJjub temu, da niso razumeli niti besede, z navdušenjem sprejeli ludi na največji angleško-ameriški on-line glasbeni agenciji RAW42.com, kjer I louseMo-use že skoraj leto dni zaseda vrh lestvice med več kol petsto artisti 7 vsega sveta. Prek kratkim je omenjena agencija na dveh svojih kompilaci-jah (Cilobal Chilled in Machinations V 4,2) objavila ludi dve kreaciji z njegovega lanskega dvojnega albuma Osnove elektrotehnike. Konec avgusta bo pri založbi Matrix izšel Se LP Amalgam, ki je nastal v sodelovanju z mulliinslrumen-taJisiom Bo.šljanom Lcbniîm, pevko Anito Kay in nekaj eminentnim! gosli (Lado Jakša, ( Veto Polak...) v projektu Amlibia. \orali De Luxe Založba Blue Note Records bo 20. septembra izdala novo, razširjeno verzijo multi-plalinaslcga albuma pevke Norah Jones Feels Like Home. Album, kije i/šcl februarja letcxs, je bil doslej prodan v več kot osmih milijonih izvodov po svetu, dosegel je vrhove lestvic in si prislužil zia-ta in platinasta priznanja v 26-ih dr/avah na vseh ccliniih. Fcels Like Home - Deluxe Edition» ki izide tik pred začetkom pcvkine mamutske turneje po kar 53-ih meslih Severne Amerike, prinćiša poleg skladb z originalnega ce-deja še tri dodatne, ki so nastale med snemanjem albuma. V novi izdaji jc tudi DVD, ki vsebuje štiri posnetke v živo, pasnele marca v Madridu, videospola Sunrise in What Am I To You?, zaključi pa se 7 obsežnim intervjujem z Norah Jones. : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE I Izborpoteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročiiih ob 13.30. 1.AVENTURA-Obseslon 2. HOOBASTANK-The Reason 3. GEORGE MICHAEL-Flawless NewyorskI boy band, kigasícersesUvIjaío člani z dominikanskimi koreninami, seje pn/ič pojavil že 19d4 vBrcnKJZželjo. da tradcionalno p.sk«í agencija za .slallslikc^ Êurasiat je naredila ra/iskavt>, v kaicri so ugotavljali, kaieri cvrnp. ski narod je najbolj zaposlen. Raziskavo so naredili med moi^kimi in ženska m i, starim I med 20 in 74 IcU v deseUli evropskih državah • Beigijl. NemCiji. Estoniji. Franciji. Madžarski, Finski. !^vvdskj. Veliki Brilanijl» NorveSki In Sloveniji. Ra/iskava. ki je zajemalsi ohdt)-bje od letu im do leta 2()ri2, je pokazala, da Slovenke in Siovcn-ci v službi preživijo največ easa. Slovenke povprcCno dnevno v službi preživijo 8 ur in 47 minuU medlem ko Skwenci dělaje^ uro In iri mmule manj. Sledijo Švedi, Bri-lanei In Francozi. Nemci In Nemke pa stibolj "tenr',saj dnevno na delcwnem meslu preživijo le okoli sedem ur. Slovem i iiiuijo ver proslcj^ii rasa kol Slovenke Zanimive pn so ugotiwltve. koliko řasa namenijo Ženske in moški hišnim opravilom. Sbven-ke za sesanje, pranje, likanje in druge dejavnosti namenijo dnevno kar šliri ure in 24 minul. Slovenci pa raje izkoristijo za druge akiivna^iti. saj so doma dejavni le dve uri in 24 minut. Moški pa sc lahko zamislijo nad poda-ikt)m, da imajo kar 24 odslolkov VQÙ proslega časa kol njihove sodržavljanke. v Švedi mijmanj spijo Rjziskiiva^e še |y:>kazab, da najmanj spijo Svetli, sedem ur in 52 minul na dan, Francozi pa od vseh najvci Ca&a posvetijo sebi. 7.z druženje po kavarnah» zajtrke, kosila In seksualne aklivnosli porabijo dnevno t^koli Iri ure. Velikanski valovi pogostejši Saleliiskl pi^snelki kažejo, da se uniCujoCi valovi, višji od 2.S metrov, ki lahko ptMopijo velike ladje, pojavljajo pt^geeleje, kol se je prcdvidevak). Dvasalelita Evropske vesoljske agencije (ESA) sîa sveiovne wvane, da bi već kol dosct velikanskih valov, ki so bili višji od 25 melr, ingver, čokolado In banane. Strokovnjaki menijo, da novi proizvod, ki bo nedvomno požclvelik uspch,v večina našletih sestavin resnično vsebuje sredstva, ki vplivajo na spolno moč in slo. preverila pogoslosl velikanskih vabv, ki so včasib veljali za nav-lični mit. V treh tednih opazovanja so sateliti po svetu zabeležili VBuent«Alrcsu seje v zadnjem času opazno povečalo povpraševanje po rdečem vinu. Strokovnjaki lepotnih salonov so namreč ugoto-vili, da uživanje rdeče opojnosii zmanjisuje obseg trebuha in čvrsti prsi. Kreme z dodatkom rdečega vina naj bi se nanašale direktno na kož") p(«ameznika, pomag? pa tudi že sam kozarec čistega rdečega vina. Di«.^^ Bait o ran. strokovnjak z.a vinsko terapijo, jc pojasnil, da koža prejme 2 masko iz rdečega vina bogaio količino vitamina E, ki omogoči Čvrsto, elastično in zdravo kožo. Tako so lq>otiliii sa-bnlpckvsem Buem"«Airesu pričeli mastivno ibbavljati rdeče vino, saj v/adnjem času vse več žensk pt>v-pra.^uje po vinski terapiji. ne, kajli po odkrilju sodeč, je šlo za množično proizvodnjo. SIcer so za zgo((ovlno Andov značilne majhne pivovarne. Civilizacija Varijevje bila na viškoj razvoja med kri 7lX) in IIXX). poiera pa je skrivm^stno propadla. V pivovarni naj bi proizvajali alkoholni napilck z imenom čiča, za pripravo katerega st> uporabljali zrna paprike. Danes pijačo delajo iz koruze. Lansko letoso arhcologiv Cer-ro Baulu, kjer so odllčniki Varijcv prirejali zabave, našli dvorane, za katere mi.^lijo, da fÁi bile v uporabi Z.ÍI obredno intoksikacijo. Mike Moselcy, antropolog na univerzi v Floridi, pravi, da so bile dvorane mesto poUličnih in ekonomskih odločiiev. Pn nekaterih podatkih naj bi vsak pomcmbncž spil med 8 do 1(J litrov pijače ob vsakem obredu. 11soe iel slara pivovarna Ameriški znanstveniki st"» v Andih t)dkr{li najstarejšo pivovarno na svetu, ki je stara vsaj l.CKlDlet. Gre z-a tovarno, ki je proizvajala pijačo za stotine ljudi naenkrat. Arheologi in raziskv. I fîteïïËi od & Nadzor spodaj Evgena Oervariča so imenovali za novega čiHna nadzornega Kvcta Slovenskih železarn, pt«tal naj bi kar predsednik- (llcde na lo. od kod priiiaja, bodo železarne Imcic nadzor txl spiHiaj. Nerazvita Mnogi priznavajo, da je naša SaŽa res lepa. Ima le cnoslabti.st-nl (še) dovolj ra/vita. Strah Iskalce zaposlitve, ki so prijavljeni na uradilî /a /a-p(wlovanjc, jc spet sirah. Dli^a se sc/ona obiranja hmelja. Spet jih bo kdo silil delati. Dobro o slabem Tudi o slabili rc/uliatlh jc mogoče naredili dobre gworcin analize.Ampak pomaga pa ne veliko. Večni mladenič Slišali smo, d^ijc nekdanji pivi mo? Gorenja Jože Stanič zanikal, da hi ga LDS povabil, da se v njihovih vrstah vključi v volilni boj na bližnjih parlamentarnih volitvah. Neka-leri pravijo, da bi /adnji čas bolj sodil v opozicijo -odkar se je upokojiljc navajen dela v senci. Nategovanja Mnop pravijo, da delodajalci slovenske dclavcc /C dolgo nategujejo. Zdaj nekateri prcdlagajo,da bi jih nategnili Šc tako, da bi jim nategnili šc delovno dobo. Moteča Nama Odkar velenjsko Namo obnavljajo, jc moleča za okoličane. Tojc še vedno bolje kot [odaj,kosojo/a-pirali. Icdaj jc bila močno mdaj. Pa lo ne velja le za zaposlene, NNNP Tisti, ki si /clijo, da bi sc Velenje v akciji Moja dc/cki - lepa. urejena in č-lsia,znova uvrstilo visoko, v leh dneh živijo v znamenju nekdaj dobro znanega NNNP Leda tokrai na-meslo nič velja: Nihče nas ne sine preseneliti. Naslednji obisk ocenjevalcev namreč ne bo napovedan. Dopustniska (iospodinjeso na dopu-.siu,sianwanja pospravljajo vlomilci! 5. avgusta 2004 if^HlAS Znani Šalečani na dopustu Zanimalo nas jo, kje l)()(l<) Iclos napolnili haUTijo znani Šalerani - Voriria jih šc vcKlno polell prisega na morje, naivoc na hrvaško-Kni ludi na pra\ili polovanjih Veknje -- Poleljc jc za većino Zemljanov Cajs ko si ob prelomu leta, v toplih Uncli. privt)ŠČinio d)pasL Eni se pri icmdn^ijo preverjenih dcsiiniicij, drugi radi pi> skusijo Vi>ako Ido kaj novega. Vse to je pravzaprav odvisno tudi od debeline Ucnarnic. Zanimalo nas jc, kaj v lem poletju pt)Čncjo/n«ni Salcćanl Veliko bo/dravnik» kampira s številnimi sorodniki in prijatelji na Pašmanu. Med drugim so 7 njim novinarka na PremogiWniku Dijana Jane/íť in slovenjgraski urolog Marko Zupančič Direktor velenjskega Premogovnika dr. Ev* ^en Dervaric tradicionalno dcv pusiuje v Fiesi, j^a ne le zalo, ker je Premogovnik iasinik lam- siniki- ťcpravje Bojam^'a žena Primorka, nimajo pravega řasa za obisk slovenske obale. Lc-líxšnje poielje je namreí v podjetju zelo delavno. Btxlo pa oktobra spet obiskali Dubaj, seveda službeno. Bojan je bil v času svetovnega prveastva v nogometu tudi na Portugalskem, tako da je letm kar sproti polnil baieri- jihje,ki imajo na dopustne lepe spomine, nekaj pa jih uživa prav v (eh dneh. Poglejmo kje. ?.upan Me.sîne občine Velenje Srtčkn Meh tradicionalno dopu-stuje na Lastovem skupaj s .svojo družino, Tudi letos si jc lam privoiWil tritedcaske počitnice. Prisega na tamkajSnjo čudovito naravo in čisto ter toplo morje, /daj je prijetno spočii, zagorel spet na svi^ýem delovnem mestu. P(wscm sam. Vsa tri njegova za protokol instikezjavnoslmizadolžena dekleta so namreč na dopustu. Pa tudi njegova tajnica je odsotna Rwlanec in podžupan B<»ian Knntii: je bil julija polno zaposlen, saj jc opravljal obe funkciji (nadomeščal jc tudi upitna), zdaj pa je na ftigu. Jožeř Kiivtičnikodhaja v Atene. Takoj, koje iTvedel, da bo na letošnjih olimpijskih igrah nastopil njegov sin Vid Kavličnik. je rezerviral avl odom, tako da bo ves čas neposredno ob vrhunskem porinem dogajanju, h-anjanežic. velenjski piislanee in privatni zo- kajSnjcga hotela Barbara» ampak jc tudi zares prepričan, da je to najlepši del slovenske obale. Njegov prokurlst Zvonť Es je ta čas, ko jc večina delavcev Premogiw-nika na kolektivnem dopustu, se vedno na delovnem mestu. Snujejo naniiuČ številne razvojne aktivnosti, med drugim imajo na obisku Japonce. Konec meseca pa bos prijatelji kriŽaril po morju v kanalih tam nekje ob izlivu ECrke. Družina » Pori« jc preživela letos le teden dni na svoji jahti na jadranskem morju, zdaj pa proučujejo lepote Bangkoka. Morebiti bodo tudi tam postavili katôno mwo tovarno. Družina A^IjerSťk (dirckiorica Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Alenka in novopečeni direktor Rudnika /irov,ski vrh dr. Franc s sinovoma) pa je te dni na îîvaru. Družina Bojana Oreniužji, direktorja Ireud Netta, bo teden dni preživela namanjšem 1 Irva^kem otoku. Na dopust s starci vedno radi gredo vsi trije njuni naj- je. Velenjski svetnik inptxljetnik Franc Sever jc družimo med prvomajskimi prazniki odpeljal v topiicx% poletje pa preživljajo dt> ma, v Vinski Ciori. Seveda so že trarn in ^avna Hnančnica na MO Velenje, sta ietas ponosna na svojo maturaniko Majo, ki se jc na zrelostnem izpitu odlično odrezala, družino za nekaj dni najprej popeljalav Amsterdam. Del poletja pa bodo preživeli na manji>em hrvaškem otoku. Družina Toneta Hrodnika, na MC) Velenje zadolženega za javne gospodarske zadeve, se je že vrnila iz (ircijc. ki jo je spozjiala àe pred olimpijsko evibrijo. ( 'e-ne pa so bojda ravno zaradi le že precej navite, Krasno potcjvanje so si letos v maju skupaj privoščile družine KíKiíniť. zdravniško podjetniške družine Cilu.sič in povsem zdriw-niške družine .íanežič«13latnjk. Direktor KRS-a Slave Kořenic nam je povedal, da so se za potovanje, ki jim jc ostalo v neplctju nasvo-jih gradbenih strojih preizkuša fizično in psihično moČ, saj ga preživlja povsem delovno. Tudi za jesen nima kakšnili dopust-niških načrtov. Milan in Darja Medved, član uprave holdinga Slovenskih elek- morju, ker verjetno dolgo spi, je bil njegov mobitel nedosegljiv. Morda pa si je privabil čisii (xl-klop. Pevec skupine Sank Rock Matjaž Jelen, ki bo kmalu t)čka, naj bi del poletja preživel v družinskem vikendu blizu Savu-drije. Zvone Hmnjec. cx Chateau, je v teh dneh Se vedno doma» v Velenju. Uživa v delanju glasbe za različne glasbenike. Je pa tudi sveže zaljubljen, zalo mu jc tudi doma lepo. Trener nogt>metnega prvoligašii Mure iz Murske Sobote, sicer pa Smarčan Bojan Pra.snikar pravega dopasta, pravi, praktično letos Ic ni imel. »Tako je pač naneslo, obvezjiosti so take in prilagajati se jim moramo vsi v družini. Sam sem družil nekaj dni prijetno s koristnim na evropskem nogomeinem prvenstvu na Portugalskem in to je bilo za zdaj vse. Da družina le ne bi bila preveč prikrajj^ana, načrtujemo kakšen skupen dan na morju, najbrž kje ob hrvaški obali. Bo pa, spet zaradi obveznosti, zelo ležko uskladili termine.« Sicer pa Bojan prisega na letwanja v tujini. Zupan občine Šmartno ob Paki Alojz PtKlgor^kse danes (v četrtek) vrača / vzpona na Triglav. Nanj seje povzpel drugič, tokrat v družbi z nekaterimi člani Klu-ba81 in ljubitelji gora tcrpohod-ništva predvsem iz »njegove« občine. Pred tem je tri dni okuSal morske radosti na Debelem Rtiču, kjcrse jez družino nastanil vzmogljivoslih minisirstvaza notranje zadeve. Tja se jutri/no- va vrača, a znwa samo za tri dni. "In 10 bo najbrž glede letošnjega dopusta v,sc. V paštcv morda pride še kakšen podaljšan vikend v septembru ali oktobru kje na slovenski cjbali. Na hrvaškem Jadranu me najbrž ne bodo tako kmalu videli, ker sem bil iani preveč razočaran. Trudil se bom uresničiti pričakovanja mojih dtv mačih, če se bo "iz-šlo", pa bomo videli." Sicer pa pravi, da se sprošča tudi z "osvajanjem" bližnje Ciorc Oljke, igranjem malega nogometa oh četrtkih in delom v vinogradu. Gvido OmladlČ, prcd.scdnik uprave Cre, delniške družbe iz Velenja, ta trenutek Še združuje prijetno s korisinim na rehabilitaciji v Zdravilišču Laško. Tudi če bi bilo kako drugače, bi najbrž dopuslovaJ v kakšnem slovenskem zdravilišču, saj ne sixJi med ljubitelje morja in sonca. Po končani rehabilitaciji bo nadaljeval okrevanje doma na Polzeli. Zdaleč ne pt'kvîa^m v miru. saj njegov mobitel pogosto zvoni, pži tudi na prispelo elektronsko pwto jc potrebno odgovoriti. Prikolica v Medulinu je za Župana Občine Šošiiinj in poslanca v državnem zboru Milana Ko-pušarja že nekaj let zapored v poletnem času kiaj spremanja in nabiranja novih moči lemu in družini se tudi letos ni izneveril. ■ mz, bš, tp Poslovni sistem OA^ aprilia nnnATMA '^okÍ-T^KO t G^R^Nr GARANT d.d. Poizeia Industrijska prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30. 703 71 31 Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. -18. ure, sob od 6. -12. ure Infofmacije na telefon: 03/70 37 130.03/70 37 131 E-fliail: info@gdr^ntsir spletna stran: www.garantsí A Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. wm ROliEiTiN'A B0HISM V Industrijski prodajalni GARANT na P017ELI do 31. avgusta o Znižanja ragalov iz program G»20 Ugodna ponudba kuhinj PAMELA spalnic KAJA in ragalov za oprem^ dnevnih sob OLJKA z dostavo in montažo o 25 % popust na 1. generacijo kosovnega pohištva (pisalne mizej računalniške mize, omarice za č. video omarice, klubske mize) 12 MODROBIEIL^ KRONIKA 5. avgusta 2004 KRONIKA Sosedu požogal ciprese Nuxarjť • Da lahko sosedski spori priwdcjo do neslaicnih poslcdic, kaže primer i»6-ic1iiega obCana, kije prcji^nji torek dopoldne iz ma^va-nja sosedu ob stanovanjski hi^i v Nizki, Nizu Na-zarij, z motorno žago pořezal več cipres in mu s tem povzročil za lOOjlOO lolarjevSkode. Seveda bo moral Škodo poravnati» zaradi kaznivega dejanja poškodovanja luje stvari pa se bo moral zagovarjali še na sodišču. Mcdsoscdskega spora s tem zagotovo ni zgladil. Počifnice - raj za vlomilce Cetie-Vťltnjť - Skoraj ne mine dan, da ne i^i iz celjske upravne enote poročali o vsaj nekaj vlomili na območju naše policijske uprave. V času dopastov so pogostejši zlasti vlomi v stanovanjske hif>e. V minulem dnevu in noči pa so bili vlomilci na celjskem Se posebej aktivni. Prejšnji četrtek je bilo lakov eni noči na celjskem kar 1(1 vlomov. I/ pííslovnih prostorov podjetja Pegaz na Efen-kovi v Velenju so to noč izginili Štirje LCD monitorji, vredni pol milijona tolarjev. TUdi v M clubu SÛ zjutraj pogrešili prenosni računalnik in polnilec za mobitel, tako da so vlomilci prav tako delali preko noči. OSkodwaJi so jihza 5U() tisočakov. VGaberkah pa je v tem času nekdo vlomil v go-sUjiski lokal in ukradel za 30.000 tolarjev cigaret in alkoholnih pijač. Bogat plen v vikendu Na/arje - V Zavodicah pri Nazarju je bilo vlomljeno v vikend, kjer je vlomilec naikil večji plen. Ukradel je dva televizorja, fotoaparat in kovček z oblačili, s čimer je lastnika oi^kodoval za preko 150.000 îoLirjev, Prosil za vodo, da si ie ogledal teren Prcji>njo sredo okoli poldneva je neznani pre-drrnež priSel do stanovanjske hiše v Brezju ob Slomu in starejšo ženico prosil za vodo. Očitno si je le želel ogledati objekt in preveriti, kdo je doma, saj .se je kasneje vrnil k zadnji .sirani hiše, kjer se je skozi okno splazil v notranjost in ukradel ročno blagajno s 750.i)0 tolarji. Tudi v tovarne vlamlioio Prebold - Včeraj di>p(5ldne so bili žalski policisti obveščeni, daje bilo v času zadnjih dveh tednov vlomljeno v proizvodno halo v tovarni vPre-boldu, od koder pogrešajo 5 elektromotorjev, vrednih skupno 150.000 tolarjev. Celjski poiicisii pa so bili (Obveščeni o vlomu v skladišče na Popwičevi ulici v Celju, od koder je bilo odtujenih za preko 40U.OOO tolarjev aluminijastih plošč, in v skladi.^e z gradbenim materialom na Poti na Lavo v Celju, od koder pogrešajo kolui z električnim kablom, vrednim okoli 100.000 tolarjev. Na dvorišče po kolo Zal«: - Konec prejšnjega ledna je predr/ncž v (îrajski vasi pri Žalcu kar z dvorišča zasebne hi^ ukradel 100 tisoč tolarjev vredno gorsko kolo. Da nečeden pcwel ni bil preveč težak, jc pcskrbcl lastnik kolesa sam, saj ga ni zaklenlL Priložnost pač deJa tam. Dolgoprstneži bodo gradili Velenje - Šoštanj - V noči na petek so nepridipravi vlomili v prodajalno instalacijskega materiala Martin na C'ankarjevi cesti v Velenju, kjer je lastnik pogrešal za 30.000 tolarjev menjalnega denarja. V Šaštanju pa je bilo na Kt>roški cesti vlomljeno v priročno skladlsče Vegrada, kjer je bilo cxJtujcno za 400.000 tolarjev različnega delovnega orodja. Neprijazen nočni obisk gostilne Mozirski policisti so bili v nedeljo zjutraj obveščeni o vlomu v gostinski lokal v Spodnji Rečici. V zavetju noči je neznanec iz notranjosti odtujil za nekaj več kot 233.000 tolarjev alkoholnih pijač, cigaret in registrsko blagajno. 100 metrov cevi ostalo golih Šoštanj - Kar nekaj dela na področju kriminalitete so imeli velenjski policisti v začetku ledna. V ponedeljek dopoldne so opravili oglcJ kraja tatvine 105 kosov aluminijastih plošč s toplovoda, ki so jih neznanci odstranili in odpeljali preko vikenda. < »olih je tako ostalo kar 100 metrov topIcTvodnih cevi, čudno pa je, da početja nepridipravov ni nihče opazil. Lćislniki toplovoda so oškodovani za pol milijona tolarjev, koliko bo za aluminij dobil tat, pa ostaja vprašanje. Vlamljajo, kradejo, premetavalo v ponedeljek dopoldne so velenjski policisti opravili ogled kraja vloma v pritlično stanovanje na Aškerčevi cesti v Šoštanju. Do sedaj neznani storilec je pregledal notranjost stanovanja, odtujil pa je večjo količino zlatega nakita in 130.000 tolarjev gotovine. Last nika je oškodcíval za 500.000 tolarjev. Skozi okno stanovanjske hiše pa je bilo v noči z nedelje na ponedeljek vlomljeno tudi na Konov-ski ulici v Velenju. Lastniku pa je bilo odtujeno za okoli 500.000 tolarjev zJaiega nakita in nekaj denarja. Taksist ostal brez denornice Velerye - v noči s ponedeljka na torek, natančneje ob zgodnji 3.10 uri, sla neznanca na Vojkovi ulici vozniku taksija med pogovorom o plačilu za prevca: iz rok izpulila denarnico z okoli 20.000 tO' larji. Ker je taksist nočna tatova zelo dobro opisal, je pripomogel, da so velenjski policisti po storjenem kaznivem dejanju osumljenca tatvine že našli in z njima opravili razgovor. Denarnice do torka ÂC niso našli, nepridiprava pa se basta za dejanje morala zagovarjati na sodišču, saj ho podana kazenska ovadba na Okrožno državno tcržil-stvo. Za volanom pijan kot cep Vtílenje - V soboto zvečer» ob 18.30 uri. torej še pn dnevni svetlobi, je veseljak, ki je krepko pregloboko pogledal v kozarec, pri Hotelu Paka v Velenju povzročil prometno nesrečo, v kateri je škodo utrpela pločevina. Policisti so vozniku dali pihali, junak pa je napihal kar 2,74 promila alkohola. Vprašanje je. Če je sploh lahko stal. dejstvo pa tudi. da je potem hoiel pri Ilolelu Paka parkirali, pri tem pa je eden od parkiranih avtomobilov očitno stal preblizu, čeprav je bil povsem pravilno parkiran. Poškodoval je tudi lega. Čelade na glavo! Voznike motornih koles, še piisebcj pa voznike sku-terjcvin drugih vrsi koles z motorjem, so poli- -^řTi. cisti ludi preko sredstev javnega obveščanja že večkrat opozorili na dosledno uporabo zaščitnih čelad. Policija paše vedno ugotavlja, daje kljub Številnim nadzorom in represivnim ukrepom policije tovrstnih kršitev zlasti pri v predpisano zaščitno čelado. Poziv jc namenjen tudi staršem» sorodnikom in skrbnikom mladoletnih voznikov, ki jim nikakor ne sme biti in ne more bili vseeno, kako sc njihov otrok pojavlja v cestnem prometu. Iz poiicistove beležnice Rdeča Honda na uničenje? Velenjski policisti so pred Časom mladeniču, ki je po mestu rad divjal z neregistrirano rdečo hondo, pa še brez izpila in pod vplivom mamil je bil, odvzeli avto. Sodnica za prekrške je odredila dvomesečno zaplembo vozila. Fant je poravnal stropške prevoza in ležanino in zato prejšnji četnek dobil avlo nazaj, /e popoldne pa so prestrašeni Velenjčani klicali na policijsko postajo, da nek norec divja po mestu z rdečo hondo. Tako je mladenič še isti dan ostal brez svojega divjega jeklenega konjička. Policisti bodo sedaj predlagali, da avto uničijo, na potezi pa je sodnica za prekrške. Nevaren poskus samomora Prejšnji četrtek so policisti tvegali življenje» koso reševali obupanca, ki si je hcrtcl v7:eti življenje. V stanovanjskem bloku se je namreč zaklenil v svojo sobo, ob sebe postavil jenklenko s plinom in čakal, da bo zaspal. Sorodniki so poklicali soseda, ta pa policijo, f'eprav je bilo v sobi f.e kar nekaj plina, so policisti, ki so bili poslani v akcijo, nasilno vdrli v sobo in jeklenko zaprli. Končalo .se je srečno» lahko pa bi se zelo tragično, tudi za stïsede v bloku. Po mobitel v tujo hiso v petek zvečer se je Mozirčan, ki se veliko potepa po okolici, sprehajal po partizanski cesti v Velenju. Skozi odprla vrata stanovanjske hiše je vstopil vanjo in ukradel mobitel Ker so ga sased-je dobro opisali, so policisti hitro našli sled in tudi taliča. Dii ježe v Mozirju, mobitel pa je imel še vedno v žepu. Vrnili so ga neprevidnemu lastniku s Partizanske, ki verjetno ne bo več naširoko odpiral vhodnih vrat. Avto »zaprl« pot psu na potepu Na poletni potep po Pesju se je v petek odpravil pasji kosmatinec večje rasti. Ker ne pozna prometnih znakov in ne ve, kje je prehod za pešce, jo je ucvrl čezcxístoravno v trenutku, ko jc po njej povsem pravilno pripeljal avto. Počilo je» tudi pločevina je oslala zvita. Fes pa je pobegnil. /alo policisti ne vedo, ali se je poškodoval ali ne. Bezanje se redko splača v soboto popoldne je prišlo do prometne nesreče z materialno Škodo v Starem Velenju» v bližini piccrije Picadillv. Junaški voznik je za-peljla skozi križišče, ko mu je že svetila rdeča, in sc zaletel v avto voznika, kije upošteval prometno signalizacijo. Povzročitelj je pobegnil, avlo pa so kmalu našli na parkirišču Peirolovc ben-ciaske črpalke. Osamljen. Voznika so na podlagi opisa in registrske tablice policisti našli doma, Koso mu dali pihali, so ugotovili, daje žejo to popoldne gasil krcpkeje, kot dovoljujejo zakoni, če sedeš v avto. Pri sodniku za prekrške se bo zagovarjal zaradi alkoholizira nosi i in pobega, plačilni nalog za vožnjo skozi rdečo luč pa je dobil takoj. Graščinski veseljaki v Lazah pri Velenju stoji zapuščena gratina. Kol nalašč za poletno zbiranje mladih, ki se nimajo kam dati. S sabo so prinesli tudi radio in glasno navijali glasbo, kar je molilo enega od sosedov, ki je poklical policijo. A so se veseljaki razbcžali, preden so jih lahko vprašali, kakšen je njihov razlog za veseljačenje. Mogoče bo bradač Nekaleri moški imajo občutljivo kožo, sploh po britju, zalo je vodica za po britju dobrodošla v njihovi kopalnici. V Tržnici si jc v .soboto bradač za pas svojih hlač poti.snil kar dve, kar je pomenilo» da jih ni pripravljen plačati. Pri nečednem poslu ga je opazilo budno oko prodajalke. Morda se bo tatič sedaj odločil, da bo raje ostal bradač. v Cehi po nafto v Ero Varnostnik parkirišča Erinih tovornjakov je bil v ponedeljek nemalo presenečen, koje ugotovil, da se tovornjak z belo ceradcî in češko registracijo pri njihovem skladišču ni ustavil zato» ker je prišel k njim z dobrimi nameni, ampak zalo» ker je voznik potreboval nafto. /. njo sije nezakonito postregel v tankerjih Erinih tovornjakov. Čeprav je varnostnik laiu pregnal, ta ni a^ial pra/nega tanka. Uspelo mu je ukrasli 50 lilrov črnega zlata in zbežali bog ve kam. Policisti ga namreč niso izsledili. Policija svetu y e Zgodba, ki ni zgodbica Peter Tkalec, namestnik komandirja na velenjski policijski postaji, zadoi;?en za področje prometne varnosti, razmišlja o preventivnem obna.šanju voznikov na cesti: »Ker je pred nami še en vroč poletni mesec» ko se zaradi žeje pogosto ne moremo upreti rosni steklenici alkoholne pijače» bi želel opo-zoriti lisle, ki po takem početju sedele še za volan. Vem, da ob pitju vsak voznik pomisli le na posledice, ki ga bodo doletele, če ga ustavi policist, Naj vam povem. da boste ob zmerni .stopnji alkoholavkrvi kaznovani s polovico povprečnega mesečnega dohodka in nekaj kazenskimi točkami» ki vam ne bodo delale sivih las. če vinjeni vozile le redko. Će boste popili malo več, vas v najslabšem primeru stane zadeva mesečno plačo. Ob višji stopnji baste poleg kazni morali ponovni> v avio Šolo, kar vas bo stalo še dodatno rudarsko plačo. Vse skupaj sploh ni tragično, če niste odvisni od avtomobila, oz. če ni vozniško dovoljenje pogoj za opravljanje vaše službe. V tem primeru lahko postanete brezposelni» ampak tudi novo službo btwle že našli. KoUko od vas pa se je že vprašalo, kaj pa če bom udeležen v prometni nesreči? Veliko jc voznikov, ki so prepričani, da so odlični vozniki tudi, ko kaj popijejo. Tudi temu hi se pogo- sto dalo pritrditi. Toda, ali ste kdaj pomislili, da bi v križišču s stranske ceste zapeljali le pol metra predaleč v križišče. ť?c bi v tem trenutku po prednostni cesti pripeljžd tovornjak, ki bi se vas izogibal in zaradi tega trčil v osebni avtomobil z mlado družino, v kateri bi otroci o.stali brez staršev ...? V tistem trenutku bi bili ob vse, kar ste v svojem življenju ustvarili, zavarovalnica bivam za izplačilo odškodnin zaplenila avto, stanovanje, vikend, vaši otroci bi všoli morali povedali, daje očka ali mamica v zaporu... Vprašajte se, bi lahko živeli s tem...? Samo zaradi tega. ker sle popili le dve pivi in se peljali samo 11)0 metrov do doma. Ib ni zgodba iz tilma, to je zgodba, ki se lahko zgodi tudi vam. Zato nanjo pomislile, ko sedete za volan. 5. avgusta 2004 "fl^CiiSj oskop Oven ed 21.3. de 20.4. ' V ' '.'d ' N ^ m ' Ce nimate težav m vam gre vse kot po maslu. i\ ^ najdete rKK3|. da vas spel la^ko skrbi, Tako bo tudi tokrat, vse. ka( vdsje skibelo v prelekHh lednlii, se bo redilo tako, da bosle lanko rekk da \9 sdeva rešena In da rte morete niâ već. Pa boste hilro našli nove skroi. Vprasâjle se vendar, zakai sploh ne znale bitl srečni in zakaj nenetuio Iščele vzroke za slabo počutie. Si upale priznali, da se van v zadnjem tetu v zasáném življenju prav nič ne odvija tako kot si želite. In da vesle, kje je treba začeli reševali ta probierrr^^čnile pomeiali pri sebil Bik od 21*4. do 21*5* Ko pride pomlad, bi vi najraje zbežal; kam drugam Kamorkoli, da bi le lahko ulekti rulini, ki vas že nekaj Casa sliskâ za vrta. Sicer je res, da že ob misli na večjo spremembo v življenju potegnete rep m»j noge. res pa je tudi, da tako. kot živite sedaj, ne bo llo več dolgo Narava vds bo vabila in oddali se bosle njenemu vabilu. To, da bo r^ vašem umiku več rekreacije, vam bo počssi vrnilo moči in zaupanje v vas same. Zdrav-ie bo stabilno, luknja na tinar>čnem računu pa zaradi dopusta zelo velika. K srečr bo nekdo poravnaval svo} dolg do m Dvo|čka od 22*5 do 21.6* Sle se že vprašali, zakai se zadnje dni počutite talto zelo ogroženo? Saj vam nihče nič noče, a vi se cA^nasate. kot da vam vst hočajo le škodovali, ûvedajte se, da lepa beseda še vedno lepo mesio najde To preprosto pomeni, da se bosle morali vzeti v roke in se do ljudi, skaterimiboste imeli opravkavnaslednjih dneh, obnašali veliko boi] prijazno. Sicer se lahko kar pripravite na si^ voljo in le ýzi Ûop^tn bo lep, spomini bodo §e dolgo greli Sploh na osebo, ki se rada prikrade v vaša sanje. Rak od 22e6e do 22*7« Osamljenost vas bo luintam dobesednosti^aiazavrat. Obtemse vam bo dogajalo, da boste zašli v večjo linančno stisko, ki je nikakor niste mogli planirati, saj se zadeve ne obračajo vam vprid. Oa je med Ijubeznijo insovrašWom zelo tanka linija že vesle, da je ta lahko (ako tanka, kot se bo izkazalo v teh dneh. pasi niste mislili in niste SI mESlill, da se lahko to. kar se vam bo ob koncu tega tedna, âto bo šok velik, posledice pa neprijetne, še sreča, da ste kot mačka, ki ima sedem življenj Lev od 23*7e do 22*3* Zelo razklani bo^e. Po eni strani si v svojem življenju r>e želite veQih sprememb, po drugi pa o njih sanjate tudi zodpnimi očmi. Ne morete si pomagati, tokrai je vaša podzavest močnejša od misli, ki vam I jih pošilja razum, uhko se zgodi, da vam bo tokrat vse ušlo iz vaje-ti. će vas bodo piemahali hormoni, se prepustite loku. Lahko pa se zgodi, da bo prav letošnje potelje krivo za spremembe v življenju, ki vam lih zvezde napovedujejo že nekaj časa. v«)dar na vseh področjih ne boste zadovoljni če bi bili» bi bila lo že pravljica. Čas pa fe vedno tisti, ki celi rane. Devico od 23*8* do 22*9* tJhko si mislite, kako težko bo uskladili vse interese, da bosle prišli donaitoljie možne reši^e. Predvsem zsto. ker sle tokrat v zadevo potegnili prevečijudi. Bolje bo, da tiho rešite, kar se rešitr da Tako. da se enostavno odločile za pot, ki se vam zdi najbolj pametna. Pri tem pazite, kako se bosle pogova;ati z l|udmi, ki vam bodo pomagali pri izvedbi. Morda tudi zato zdravje ne bo naiboljše. sploh, ker ste zanemarili opozorila, ki vam (ih telo pošilja že nekaj tednov. Uživajte več vitaminov in čiste p itr>6 vode Tehtnica od 23*9* do 22*10« Pri delusle v zadnjem času zelo dotvi. Čeprav se vam zdi, da tega drugi ne opezljo, to ne drzl. Zelo samoniciativni ste Innek2t»e to ce-/s lo Spravlja v zadrego, saj imap slabo vesi. Držiie se svoje poli in le tako naprej Rezultati, ki se bodo poznali ludi v denarnici, bodo kmalu vidni m občutni. Kar pa se zasebne sreče tiče. ne boste najbolj zadovoljni. Želeli si boste, da bi svoja čustva končno spravili vred in da bi zr^ii odgovorili na vprašanje, kaj si pi^vzaprav želite. ikorplion od 23*10. do 22*11« Zgodilo se bo, kar ste si želeli Ne le, da se bosle v svoji koži počuU-li zelo dornače In dobro, dogaialo se vam bo le vse kaj drugega Predvsem boste veliko govorili, pri tem pa se lahko zgodi, da boste v neki družb) povedali preveč. In potem vam zna biti žal. Včasih je res bolj modro molčali, vedno pa to ne drži, V vašem primeru se Še nekaj dnine bo vedelo, kaj bi bilo boljše. Potuhnite se malo in čakajie na izzid. Predvsem pa-uživa|tevdružin^i sreči. Strelec od 23*11* do 21.12« Dopovedovali si bosle. da nf naiboli pom^bno to, kaj si drugi mislilo o vgs. da je bolj pomembno, kako se ob k^šnem dejaniu počuti-Jk* T le Sâmi. Vnasledr^jihdneh boste prisiljeni storiti nekaj stvari, ki vsm ^r ne bodo šle lahko od rok tn jezile. OD tem vas bo spet sltvu, ptî njegovi zamisli in naCrtu pa je 7. avgusta leta 1895 klepar Anî<^n Beiecs svojim pomoćnikom vpetih urah p<>slavij in utrdil na vrhuTnglava sl(ilp znan p(id imenom Aljažev stolp. Vse dele za stolp, ki je bil vist^k 1,90 m. premera 1.25 m inje imet j^tiri okenca, so navrh Triglava zm«ili Aljii/^^'vi farani: okraj Šoštanj, ki je spadal vokrožje Celje, »»8. avgusta leta 1945 razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov; Jolanda Čeplakjc 8. avgust« 2002 awojita zlato medaljo v teku na 8()() metrov na evropskem atletskem prvenstvu v Munehnu; 9. velike^ sriwnn leta 1868je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, Na njem so postavili zalitevo po zedinjeni Sloveniji: 9. avgusta leta 1995 jena območju obćine Šoštanj že drugič tisto poletje divjalo silovito neurje. Potoki Vetunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzročili pravo razdejanje. Nastalo materialno Í kodo. ki jo je povzročilo neurje. sotK'enili na 500 milijonov tolarjev; avgusta lefa 1953 po načrtih arhitekta Otona Gasparija in inženirja Sianka Bloudka zaccli z udarniškim delom graditi velenjski stadion Ob jezeru; teta 1893 seje 10. avgusta, na dan sv, Lovrenca, na Prežihovini v Kotljah pri R. avgusta 8QQ-ifiQQ Velenjsko jezero Svetovno prvenstvo Naviga 2004 Ploščad pred Mladinskim centrom Velenje Klubski večer Sobola. 7. avgusla 8.0D-18.30 Velenjsko jezero Svetovno prvenstvo Naviga 2004 21 30 Mladinski center Velenje Klubski večer l^inedeljek« 9. avgusta 8.00-18.30 Velenjsko jezero Svetovno prvenstvo Naviga 2004 Torek. 10. avgusta 8.Q0-18.00 Velenjsko jezero Svetovno prvenstvo Naviga 2004 Src^da. 11. avgusla 8.0Q-18.50 Velenjsko jezero Svetovno prvenstvo Naviga 2004 Četrtek, 12. avgusla 9.00 Velenjsko jezero Svetovno prvenstvo Naviga 2004 - Finale prvenstva v FSR-V čolnih Ob 17. uri bo zaključna prireditev in podelitev priznanj. Za dodatne informacije o prIrediWah In dogodkih lahko pokličete Turistično-in formacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). Većer z Andrejein Sifrerjem Drevi. ob2U.i)0, bo v parku Vile Hcrbersteiji v Velenju nastopil Andrej Sifrcr ob spremljavi pianista Malcja Glavača. Andrej bo predstavil uspcšnicc svoje 27 letne pevske kariere. Vstopnicc 1.500 SIT! Večer erotične pw/ije Včelrtek, 12, avgasla, ob 20JO hndov lokalu Lajna evergreen velenjski literati brali svi, nikar ne pozabile, da je vedno manj takšnih dejavnosti, sploh tistih, ki sîî povsem zastonj. Zato: dobrodošli so vsi otroci od treh do enajstih let starosti - julri in. kot pravijo, ludi prihodnje leto. Nekateri imajo najraje verižice iz periic TV SPORED ČETRTEK, 5. avgusta SLOVENIJA 1 07,30 Odmert 08,00 Tetebâjski, 29/'45 08.25 0scdrChdni$,3/13 08.50 Risanka 08.55 Volkovi, čarovnice In velikani, nan. 09.05 K.Kovaô: Moj príjalel) Piki Jákob, nan. 09.20 Podklobuko. 09.55 Zgodbe iz školjke 11.20 Svet divjih 2ivali, znan. s^. 11.50 Hudiâev izbcijševalec svela. portret Râdka Poliča Raca 13.00 Poročila, Spod. vreme 13.25 Kraljičin nosn ang. fiin, l.dei 15.05 Skrivnosti vojne, dok. serija, 1/13 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, iport, vreme 16.50 Ndlinqi, odi 17.25 jasno in glasno, kont odd. 18.10 Humanislika 18.40 Rrsanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zgodbe legendarnih stvari, dok. serija. VA 21.00 Osmi dan 21.20 Knjrga mane bnga 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 Glasbeni večer 23.25 Glasbeni julij na obali OD.OO Dnevnik, šport 00.50 Dnevnikzamejsketv 01.10 Jasnoinglasno, kont. odd. 01.50 Humanislika 02.20 Zgodbe legendarnih stvari. dok. serija 03.15 Osmi dan 03.45 Prijatelji, ostanimo phiatelji 04.40 Faraoni, te>ncert 06.00 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.35 Vldeospotnice 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 DickvanDyke. 136/158 10.30 Otroški infokanal 11.00 Tvpnjdaja 11.30 Zabavni infokanal 15.20 Tv prodaja 15.55 Potovanja na konec sveta. dok. serija» 9/13 16.45 Vkleospotnce 17.t5 Skozičas 17.30 OickvanDykg.nan.. 137/158 17.55 Selena, him 20.00 Opemo poletje 22.15 Poseben pogled: Ekskalibur • Meč kralja Adurja, film 00.30 Video spotnce 01.05 Info kanal 07.50 DrsgonbalI Z. risanka 07.40 Beytilade, risanka 0&05 RIckiUke 08.55 Maščevanje ljubezni, nad. 09.50 Klon, nad. 10.40 Tv prodaja 11.10 Mo[a Sofija, nad. 12.00 Vrtna^eva hči. nad. 12.55 Divje palme. amer. nad. 13.50 Tvprodaja 14.20 Trik Jamieja Oliverja 15.00 Vrlnafjeva hči 15.55 Moja Sofija, nad. 18.55 Klon, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 V bogastvu in bedi. film 22.05 Pravi seks v mestu, dok. o. 23.00 XXL premiere 23.05 Urgenca 00.00 Prijatelji. 0Q.30 24 ur 01.30 Nočna panorama k«fMi1l «7 4« ft2 09.00 Odprtatema, pon. pogov. 10.00 Vabirrro k ogledu 10.05 Spoznajmojih, dcK. oddaja - kozorog, gams in jelen 10.35 Naj spot dneva 10.40 Koncert ans. Roberta Goterja, posnetek 1. deia 14.00 Videostran i, obvestila 17.55 Vabimokcgledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpljsidh krogov 18.50 ZnaniobRZi: Oskar Sovine, poí] pogovora 19.20 Naj spot dneva 19,25 Vabirrio k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje. Vpliv vremena in podnebja na naše zdravje 21.00 Regionalne novice 21.05 Velika zabava. Slavko Ivančič, posnetek nastopa 21.25 Vabimokcgledu 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja 22.45 V harmoniji Z naravo, kmetijska oddaja 23.15 Vabimokcgledu 23.20 Naj spot dneva 23.25 Videostrani, dsvestila PETEK, 6« avgusta SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 08.00 Telebajski. 30/45 08.20 Oscar Charlie, 4/13 08.45 Skip in Skit. 526 09,05 Igrajmo se, 5/13 09.^5 Vesela hišKa, 6/23 09.35 Bratovščina sinjega galeba. 6/6 10,00 Na linfji. oddaja za mlade 10.30 Jasno in glasno 11.10 Mladi virtuoz; 11.25 Humanistika 11.55 Osmidan 12.25 Ffasier. 18/24 13.00 Poročila, šport, vrçme 13.30 Tvigra 14.40 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 VmltevsrebfTtesence,5/13 17.10 Iz popotne torte 17.40 Sknvno življenje poskusne lutke, dok. oddaja 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 SagaoForsytih, 5/10 21.10 Slačenje, 14/20 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Dnevnik, šport 00.55 Dnevnik zamejske tv 01.15 Skrivno življenje poskusne lutke, dok oddaja 02.10 Leok). kanad, film 04.00 Polnočni klub 05.15 Inickanal SLOVENIJA 2 06.30 Inickanal 09.35 Mostovi 10.05 Oick van Dyke, 137/158 10.25 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 16.40 Tv predaja 17.15 Videospotnice 17.45 Skozičas 18.00 Oick van Dyke. 138/158 15.25 Spletkarska duhova, am. (. 20.00 Zuench: atletika, zlata liDa. prenos 22.30 BulIiL amer, film 00.20 Slovenska jazz scena 01.10 Infokanal SOBOTA, 7. avgusta SLOVENIJA 1 ■ J 07.15 DragonbalI Z, risanka 07.40 Beyblade. risana serija 08.05 RickiLake 08.55 Maščevanje ljubezni, nad. 09.50 Klen. nad. 10.40 Tvprodaja 11.10 Moja Sofija, nad. 12.00 Vnnaneva řičí, nad. 12.55 Pravi seks v mestu, dok s. 13.50 Tvprodaja 14.20 TrikiJamieja Oliverja, dok oddaja 15.00 Vftnarjeva hči, nad. 15.55 McjaSofya, nad. 16.55 Klon. nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Patriotskelgre. amer, film 22.05 Nevihta stoletja. 1/6 22.55 XXL premiere 23.00 Lov za Arteškim zakladom, amer, film 00.55 24. ur. ponovitev 01.55 Nočna panorama kantll 27 á8 62 09.00 Dobro jutro, infomiativno • razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Skrb imo za zdra vje - Vpliv vremena in podnebja na naše zdravje 11.05 Naj spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabfmo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja. - predstavlja se Osnovna šola Bizeljsko 1S.40 Regionalne novice 16.45 Iz olimpijskih krogov 18.50 Naj spot dneva 18.55 Vel^ zabava. Slavko tvančič, posnetek nastopa 19.15 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobn:^ jutro, inf. • razvedrilna oddaja 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Vredno je stopit) nc^er, dok. odd., Toba^i muzej 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.10 Gospodarstveniki, dokumentarna oddaja Aleksander Svetelšek, direktor dnjžbe ENGROTUŠ 22.55 Vabimo k ogledu 23.00 Naj spot dneva 23.05 Videostrani. obvestila Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke Iz popotne torbe Pod klobukom Sprehodi v naravo Kino K^Œc: Mestne miške, ani m. film Divji svet prihodnost, dok serija, 7/13 Polnočni klub Zgodbe legendarnih stvaH. dok. serija, 1/4 poničila, šport, vreme Rad imam Lucy. nan. Hiša voščenih lutk. amer, film O živalih in ljudeh Slovenski utrini Porciila, šport vreme Na vrtu Ozare Zakladi sveta, 5/21 Alpe, Dona v, Jadran Coflljud neznan, oddaja n planke 12,15 Alpe, Donava, Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Pisave-Minatli 13.55 Nikoli ne pozabi da si Slovenec 14.45 Dušnipastirii. 6r10 15.15 Klinika pod palmami, 9/10 16.00 Lynx magazin, oddaja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Marcelino kruh In vino, 7/26 1710 Solata iz marietlc na lisci, ris serija 17-30 Oddaja za otroke 17.40 Brtzínsiaspomenitó, dok-s. 18.10 Prisluhnimo tišini, 2.del 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Prihodnost nomadi Himalaje,, dok. oddaja 20.55 Podtarometom 22.00 Odmevi, šport, vreme 22,50 Skrivnosti vojne, dok. 0. 23.40 Ljubezen ali denar. ang. drama 01-15 Dnevnik, šport 02.05 Dnevnikzamejsketv 02.25 Brižinskispomenild, dok o, 02.55 Prisluhnimo tišini 03.25 Prihodnost 04.15 Podžarometi 05.10 Ljubezen ali denar 06.40 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.35 Vkleospobiice 09 05 Glasnik, tv Maribor 09.35 Doberdan, Koroška 10.05 DickvanDyke. 139/158 10.30 Inickanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Inickanal 17.25 Tvprodaja 17.55 Videospobiice 18.25 Skozičas 18.40 DickvanDyke, 140/158 19.05 Thibaultovi, 6/8 20.00 Frasier, amer, humor, nan., 19,^24 20.25 Hamlet, angl. drama 22.35 Wambo, nem. film 00.20 Videospotnice 00,50 Infokanal 1 0715 DragonballZ, ris. serija 07.40 Beyblade, ris. serija 08.05 RickiLake 08.55 Maščevanje ljubezni, nad 09.50 Kk^n.ndd 10,40 Tvprodaja 11.10 Moja Sofija, nad. 12.00 Vrtnarjeva hči 12.55 Samo lubezen, am. nad. 2/4 13.50 Tvprodaja 14 .20 Triki Jamieja Oliverja. dok. o. 15.00 Vrtnarjeva hći, meh.nad. 15.55 Moja Sofija, nad. 16-55 Klon, nad. 17.55 24ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20,00 Preverjeno 20.45 Sinova obljuba, amer, film 22.30 XXL premiere 22.35 Urgenca, nan. 23.30 Prijatelji 00.00 24 ur, ponovitev 01-00 Noćna panorama kanafi 37 46 62 09.00 Jesen življenja. Oddaja za 3. življenjsko obdobje, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Popotniške razglednice. Potovanje po Amerri 2, pon. 10.30 Najspotdneva 10-35 Masters turnir v odbojki na mrvki, reportaža iz Kopra 14,00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 tzpíodiítíjea.TV: R)maga /a(l()lž(Mi za loliniřno izvcKlbo icikrnovanja - Dolgoletni modelai' poklicno ski1)i za podioeje eivilnc zaseile Bojana Špegel Jene/ McUia^k jc Cisti domačin, Vdenjčdn po rodu in po srcu. Njegova dru/ina i^c dolgo živi ob irgu v íylcku, kjer je odniščal in kjer danvs živi z ženo Vlaslo, sinom /igom in hčerko Tadejo. V času Navige bodo pri organl-iracijj In i/vcdbi pomagiili prav vsi ćlani dru>^inc, iadcja, kije letos končala osemletko, jc na oU voniveni sJíwcsntwli cclo prebrala siavnosi no/aprlsego v imenu sloveaskih lekmovalcev. /Jga, ki studira lesarsivij, jc zadolžen /a piM>iranjc Col ničkovv jezeru, pomagala pa bo ludi Vlasia, sicer mcdicinska sestra v velenjskem xdravsivcnem domu. V osnovni Misejcyaêel ukvarjati / modelarstvom, ki ga. kot pra v j. verjetno sploh ne bi tako moćno osvojilo, Čc ne bi v petem razredu osnovne Sole naletel na odličnega pedagoga in mentorja Arpada Suianiona. 'là JC najbolj zaznamoval njegovo mladosi, bil mu je pravi v/omik in dober učitelj. »Pri njegovem kro/^ku smo začeli Izdelovati č-olne, avle, jadrnice ... Pravzaprav .smo delali vse, že lakral pa največ čolne,« se spominja Ja-nc/.. Potem se jc txllœil. da Šolanje nadaljuje v Velenju, na tehnični strojni šoli. 'lakral sc je že pridružil društvu Modelar. V njem je našel prijaielje, ki so imeli enake želje kol on, vendar različna znanja, ki so si jih po potrebi tudi izmenjavali. Ne spomni se več, kdaj sc je društvu pridružil pisalo pa sc je verjetno le-lo 1976. Modelarstvo je za Janeza bobi, čeprav mu pasveča veliko časa in energije. »Odkar sem se priključil driL^lvu Modelar, se največ ukvarjam z izdelovanjem č-olnov. Imam sicer t udi nekaj modelov jadrilic in model motornega avionu na elektro pogon. Di>- ma imam vsaj šest modelov č-olnov, ki lahko gredo vsak trenutek na tekmovanje, v življenju pasem jih seveda naredil veliko več.« Oh lem pripomnim, da je verjetno /a njegov bobi tre)>a kar veliko č^a, natančnosti in potrpljenja. Prizna, da res. »Biti mora^ malo finomebanik, malo strojnik, malo električar, pa Se za estetiko morai imeti občutek. Pred leti smo imeli v društvu svojo delavnico, potem smo se morali preseliti v Dom učencev, kjer smo tudi imeli delavnico, zadnja lela pa smo «.«tali bre/ pravega prostora, /atožal ne moremo več toliko delali skupaj, píwezíí-no, pa tudi s podmladkom ne moremo več tako kvalitetno delali. Najbolj aktivni Člani smo si sedaj delavnice uredili doma, tudi jaz.« pravi Janez. In kako njegova družina sprejema njegov hobi? »Včasih so slabe volje, ker se morajo malce |x)drejatl in pri- lagajati modelarstvu, čeprav je 10 j-^ri nas že paslal način življenja. Vsakčkwek poleg službe potrebuje k: kaj za sproščanje, a ne? Žiga se je tudi ukvarjal z mo-delaretvom, odkar .študira, nima več toliko časa.« Janeza MeianŠka, doígofeU nega modetarja, ki je na /e* tošnji Navigi »ta glavnh za tehnično izvedbo tekmovanja, smo zmotiti po fem, ko je več ur koiičii boje po Velenjskem jezeru. Z njimi je namreé označena tekmovat* na proga. Janez jc .sewda s svojimi čolnički na radijsko vodenje tudi precej tekmoval. Začelje že v osnovni šoli, v kategoriji vožnje v cilj, ki je aktualna Se danes. Arpad Sala-mon je mlade modelarje vozil na /vezna tekmovanja po vsej Ju-gaslaviji. Janez jih ima v nepozabnem spominu; bil je na Ko-.sovu, v Sarajevu, Splitu ... Pozneje se je seveda udeležil še veliko večjih tekmovanj, ludi sve-l.ovnih in evropskih prvenstev, Sam je prvič tekmoval leta 1990 v Avstriji, še v ekipi .Í ugiKlavije. Leta 1992 je bil prvič zaslopnik samastojne države Slovenije na Švedskem. Pove nam ^e, da se v Sloveniji s čolni ukvarjajo štiri modelarska društva. Poleg Ve-lenjčanovzalo državni ekipo sestavljajo ^e člani iz Maribora, Kopra in Ljubljane. Skoraj polovica slcwenskc reprczcntance pa prihaja prav iz Velenja Janez je v času svetovnega prvenstva zadolžen za tehnično plat Izvedbe tekmovanja. Trema? »Vedno. Najbolj kritičen je prvi dan, ko la mine, se mi zdi, daje vse Uižje. Vendar sempre-pričan, da se bo vse steklo tako, kol je treba, če nam bo le vre- me služilo. Konec koncev imamo v Društvu Modelar že kar nekaj izkui^'nj z organizacijo tako velikih in pomembnih tekem. Se dobro, da bo na Navigi delala vsa družina, sicer se te dni ne bi skoraj nič videli. Riizumeva-nje za moj hobi pa imajo k sreči tudi v službi,« še doda. Zaposlen jc na Upravi RS za zaščito In reševanje, izpastava Celje. Za celotno regijo pripravlja načrte reševanja pri potresu, re.šcvanje ob železniških ncvsrečah in cestnih predorih, ima pa še nekaj drugih nalog. Pred leti je podobna dela opravljal v okviru MO Velenje, sedaj pa se že sedem lel vozi v službo v Celje. In ko je omenil potrese, ki so v tem poletju v Sloveniji žc naredili dovolj škode, !>em morala vi^ra^ti. kako varni"» je Velenje. »Dokaj, sodi vsedmo stopnjo ogroženosti, govora. Potem pa mora Janez žc naprej, kličejo gaz vseh koncev, saj prizorišče Še ni bilo pripravljeno, kazalo pa je dobro. Zmolili smo ga namreč v četrtek popoldne, po tem, koje nekaj ur preživel v Čolnu in postavljal progo za tekmo. Poulična košarka gre na počitnice l\)\v[\c v Soiienem parku, projekl, ki je uspesno zaživel na obnoxijenem kolalkalisrii - l\)rioviio priljiihljeno zbii alisn^ mladili - Koikh^ ledna finah^ {K)iilirn(^ koàîi ke in lii[>-lH)p obai'vana sol:)ola brez zvezd Bojana Spegel Vdenjť - Začelo .se je konec junija, končalo v petek, 30. julija. Mladinski center Velenje (ob pomoči sponzorjev) je let^'ïs prvič šel med mlade. Tja, kjer jih je največ. Vvečja naselja. In jih povabil na igranje poulične košarke. Vsak torek in četrtek so se pojavljali na različnih koncili mesta, vpctek pa so na kolalkališču pripravili še zaključek akcije z velikim rinak)m zmagovalnili ekip. A to jc le delček projekta, ki letos kolalkališču v delno že obnovljenem Scsnčnem park'u vrača življenje in namembntKt/ramso namreč prav vsako popoldne s pi'^nudhošlevllnilišportov Ingias-lxî. V soboto so se v Mladinskem centru odločili, da pripravijo All stars lurnírv kt^šarki. Nanj so povabili znane velenjske špc^rlnike, mlade politike in ekipo policistov. Čeprav naj bi jim Številni udeležbo potrdili, so v vročem in soparnem sobotnem popoldnevu kašarko Igrali le redki. Zvezd torej ni bilo. Prišle pa so zvezde hip hcY^a.saj večer zaključili s koncertom. Orvgorič. vodja projekta »Poletje na kolalkališču« iz MC Velenje, nam jc povedal: »Mislim, daje projekt poln športnih aktivniKti v Sončnem parku do brouspel, čepravsiave.kotjoje imelo kotalkalisčc nekoč, še tiis-mo doEsegli. Dancîi pač ni več ko-lalkanjc tisio, ki sem privablja ialečane. Odločili smo se. da ponudimo hip-hop kulturo, ki je mladim blizu. Ta s sabo prinaša rolanje, košarko, namizni tenis in dru^ modeme športe. Resjc, da se ob lepih dneviii na kolalkališču/večer zbere veliko ljudi, ludi 20(1 mladih in več. Eni le gledajo, veliko pa jili aktivno sodeluje.« Sicer pa so se v Mladinskem cen-tru odločili, da gredo s športom in ^asbo tja, kjer so mladi. 'Ikko so izvedli akcijo igranja poulične košarke povsem mestu: vabili so na Titov trg. Sale k. Igrišče na Cnv rici ... »Povsod smo naleteli na dober (^dziv. Povsod se jc med sabo pomerilo med pet do osem ekip, dogajanje pa smo popestrili ludizglasbo.«pravi Milja(îre-gorič. VpeteksonakotalkaliŠČu akcijo zaključili z velikim flna- no dalo potiti in zabavali v raz-ličnilišportnihaktivnostili. »Konec avgusta iniamov načrtu pri-praviliševečjoraključno prireditev pt>lcija v S<^nčncm parku, ki jo bomo prav tako povezali šporl-no-glasbeno.« Potem smo se odpravili med potne ktxšarkarje. ki jih vročina ni preveč molila. Eltnedin Bulju-hašič. ki ga prijatelji, sploh ljubitelji poulične kašarke, kličejo Mu- Mitja Gre^orfc; »Danes na kotafkališču prevladujejo moderni športi In moderna glasba. <' k)m, na kiilercm so se pomerile zmagovalne ekipe i/ vseh naselij, kjer so gostiwali \o ptiletjc. Bilo jih je osem. Nagrade so bile lepe, prvo - izlet v Gardaland -je prejela ekipa Kraikolilačnikov. S poulično košarko je tako za letos konec, vendar se bo do konca avgasta na kotalkaliivu še vcd- Buljo: i^če kotalkališča ne bomo izkoristiii mi, ga bodo pa drugi, kar bi bito škoda.» lj<ï. je bil zraven prav na \?>ch tekmah. Ne le to, organizatorji so mi povedali, da jc zelo veliko pomagal pri pripravi in popu liiii/a-ciji tekem. Nam je povedal: »Igranje poulične kašarke po meslu je bila pravzaprav moja dolgoletna ?elja, vendar nisem naletel na ljudi ki bi mi pomagali projekl izpeljati. Letos nam jespomočjo Mladinskega centra Velenje uspelo, Mislim, da smo zadeli v polno in da ima projekt prihtxl-nast. Zal smo izbralislab termin A'- 1 ^ Klemen Mine: »Letošnje poletje je zaradi tega projekta res super Velenje je krasno me stol» za zaključek in današnji turnir znanih Vclenjčanovje, kot vidite, slab. Očiino so kolektivni dopálili veliko ljudi odpeljali iz doline. Sicer pa sem prepričan, da se je zadeva dobro prijela in da bo vsako lelo večja udeležba. Sedaj se je pač še dogajalo, da so se ekipe istih igralcev selile iz igrišča na igriščc. Kar se ptïvezave s hip hop glasbo tiče, mislim, da sc na glasbenem področju kaže veliko večji mipredek kot na podrtKju poulične košarke. Lokacija je prava, želimo pa si, da bi sc nant pridružilo več športnih pedagogov in da bi nas kdaj obiskali tudi mestni .svetniki. Večja pomoč občine bi bila dobro-dosla,«jezaključil Buljo. Klemen Kline, mlad velenjski glasbenik, ki je letos izdal samostojni CD P(Hcgni Školjko ljubezni, prej pa jc rapal v zasedbi Bronxtars, je bil listi, ki je vse poletje skrbel za glasbo oh igrjuiju h'išarke. Pa ludi animacijo glediileev, enkrat bolj, drugič manj Večer je bil poln zvezd na nebu In na odru sredi kotatkališča. Žal pa gledalcev v tem večeru ni biio prav veliko. Zvezde so verjetno že opazovati kje ob morju. številnih. Za.Je.han je njegovo umetniško ime, ki ga mladi ljubitelji liip-hopašiA>m Slovenije dobro pcr/najo, Zakajsc je pridružil ekipi Mladinskega centra? »To sem najprej vzel kol lastnopro- V petek so med osmimi eii luCi in si priigrajo napredovanje. Kako skupini^ ocenjuje RK ( îo-renje Iviin VajdI in kakšna je njegova napoved? »Po tihem smii'ogni-li« in bomo dobili drugega nasprotnika.« f)oslej s(e hiti na odmoru? >>Bili. VL'ndar smo bili vsi z mislimi žc v novi tekmovalni sezo- Miro Požun, trener evropskih prvakov \z Ceija, /vanu Va/c/fu, trenerju RH Gorenje; "Saj se bomo zgreiUi v os m/ni fínaia.'" ni. y^i la lorek smo po skupinah /aceli uvíxJna tesliranja, vpîne-dcljek pa bomo začeli normalne priprave.« Je precej spremenjeno moi/vo nnKnejše m/ prejšnjega? »Res je prišlo do velikih sprememb. OdSlasla vraiar Škoťin Mlakar, pridobili pa smo vratarja Podpecana in Koroáca, vrnil se je Marko OSiir, iz Ribnice je pri.^1 Tomp prvaka? »Prav gotovo imamo zelo kako-vosino ekipo, kar pa §e ne pomeni naslova prvaka. Pivovarna LaSko je âe vedno zelo močna inje gotovo tuijvečj i kandidal za prvaka, lu je i>c okrepljeni Prevent, pa tudi ostala moStva so zelo sohdna. Prav gotovo bo letošnje prvenstvo zelo zanimivo in negotovo, mi pa veliko pričakujemo tudi v ligi prvakov. Upam, da bomo uspeSni in bomo na koncu vsi zadovoljni.« Dejstvo je, da na včelku priprav moštvo ne bo popoino? -To nas sprcmljaže nekaj sež'on zapored, leu^paje nasiopo\'sk> vcaskih reprezentanc Se pciscbej veliko. Na kadetskem evropskem prvenstvu v Beogradu je vraia Slovenije branil Matevž Skok, na pripravah mladinske reprezentance za evropsko prvenstvo v Latviji sta Jure Do-belSek in Samo Ruiar,.s član.sko izbrano vrsto pa se pred olimpijskimi igrami pripravljajo Vid Kaviičnik, Marko Of^tir in Dusiin Podpečan, na pripravah hrvaške reprezentance pa je Vedrán /rnič- Moi>tvo bo pcîpolno Sele 5. septembra in upam, da bomo imeli dovolj Časa, da bomo dobro pripravljeni in uigrani do 2.^. scptemiira, ko se začne državno prvenstvo.« Rudarji znova za prvaka Noí>oín<1aší Kudarja riovo sezono zacvli že v sredo s |K)kalno l(iino - h vi kros drufíí^ iíjíajo v Kranju - V pri|)ra\ati /manjkal (e(k'n dni - hv[X)lovljeno in [lonilajeno niosivo/eli na vrli lesivice-Odlieni |X){>oji /a \ adl)() Nogometaši Rudarja so novo tekmovalno sezono začeli že včeraj, ko so v prvem krogu leloi^njega tekmovanja go-suwali pri nižjem ligai5u Dupleku, za na-prcdiwanje pa je šicla Ic zmaga na tej lekmi. v prvem krogu prveasivavdrugi državni lip bodo v nedeljo gro poznajo, trener Dn»}>o Kostajnšek pa si za dober začetek in spodbudo mladi ekipi žeh vse tri točke, pravzaprav jih kar napoveduje. Kako pa Draf^ Kostajmek ocenjuje pri* prave na novo pnenstvo? »/al smo jih začeli teden dni prepozno, ko so .se igralci lanskega moštva še odločali. kje bodo igrali v novi sezoni. Zalo nam manjka nekaj lelcsne pripravljenosti, ostali smo brez polovice igralcev in namesto njih vključili mladince, to pa je razlog, da Še nismo dovolj uigrani. Precej je namreč tudi sprememb na igralnih mestih, kar je pogojevalo nov sistem igre, ki pa ga bomo obvladali šele po dveh, treh tednih.« Je res. da le nekaj dni pred pn e/tsivom se nimate prve ekipe? »Ni, saj je zdaj ekipa že znana, moramo pa JO íUí bolj uigrati in poiskati prave rezervne igralce zanje. Imamo zanesljivih 18 igralcev, ki .smo jim priključili mladince, le pabomo vključevali po potrebi. Moram povedati neugodno velenjsko posebnosi. Mladi igralci, ki jih vključimo v prvo moštvo, skoraj po pravilu ne igrajo dovolj zav/eio in bojevito, da bi mesto obdržali in se uveljavili. Število igralcev torej ni vprašanje, je pa njihova kakovost. » Lanisiesenû yjTíícu uvrsfiti vpr^vlifio, vanjo {H! niste napredovati. Bo ^fo letos teije motivirati igralce, ce hi se denimo ponovite enake okotišCitxe? »Letosje seveda povsem drugače. Zmagovalna ekipa se je razšla in imamo sem novo in drugačno igro. Sama motivacija ni problem, bo pa seveda drugačna. Seveda je popolnoma jasno, da jim ne bomo govorili, da ne bodo šli v prvo hgo, če bi bili znova pr%'i. Naš cilj je uveljavitev igralcev, čim boljša igra in čim višja uvrstitev. Kam lahko sežemo, ne vem. ker niti nasprotnikov še ne poznam dovolj, osebno pa želim prvo mesto, čeprav bo naše moštvo gotovo med najmlajšimi v ligi.« PoRoje zfi delo imate odlične, še z/asii z novim igriščem? »Pogoji so izredni, vendar o njih ne kaže razpredati, saj sami po sebi ne priniLŠíij<'í zmag in dotuih uvrstitev.« In kakšne so sprcnwmbe v moštvu ? Vratar Boris Kalíšek je prenehal igrati, v Avstrijo sla odšla Damjan Romih in Aleš Smon, Ciregor Bunc v Nalio, Amel Mujakovič v Belo krajino, Mišo Pavič in Cnvcr Koca v Saštanj, za Ismeta Ek- Orago Kostajnšek mečiča pa nc vem. Vratar Nemanja .lo-zič se je dogovarjal s sarajevskim Železničarjem. vendar mislim, da bo vsaj še pol leta pri nas. drugi vratar pa bo Še mlajši Safet Jahič. Edini »lujec« bi lahko bil Edi Borštnar,vendar je večino igral pri nas in v Smart nem, lorej prihaja iz naše sredine. Siccr pa ni pomembno, kdo je star ali mlad, v našem primeru bolj velja mlad ali premlad, pomembno je, da vsi skušajo v kar največji meri izkoristiti priložncxst, ki jim jo ponujamo.« vos Prvi vtis - zadovoljivo Trenei' nosonu4asev Sniarlne«a je pr(Hl /aeelkoni prv<^nsl\a \ dru^i lifti opliniisl - V lralei iis[)eli naurili v meseeu dni Tatjana Podgoršek v nedeljo, S. avgasta, sc bodo nogometaši Šmarlnega, ki v tekmovalni sezoni 20f 14/2005 nastopajo v drugi skwenski ligi, v prvem krogu pomerili pred domačim občinstvom z ekipo Dravinje. lekmo bodo začeli ob 17. uri. v pripravljalnem obdobju so odigrali več prijateljskih tekem, generalko v ponedeljek doma s celjskim Publikumom. Srečanje so izgubili z I : 4. Siccr pa je trener šmarških nogome-la.šev Milan DjuroviC povedal, da so priprave na novo tekmovalno sezono začeli Šele 11. julija, kar je zanesljivo premalo časa glede na slanje v klubu. Od ekipe, ki je nastopila v minuli sezoni v prvi li^, sta ostala le dva igralca - Matej Kolene in Aleš Apsncr. »Selekcijo domačih igralcev, ki jih je p^wabila k sodelovanju uprava in so prišli z Vranskega, z Ljub-ncga ter iz Šoštanja, sem lako opravil šele v tretji fazi priprav, Pohvaliti moram igralce, saj so v dokaj težkih pogojih pridno trenirali. kar me navdaja z optimizmom. Razpoloženje v ekipi je dobro, družinsko, razmišljanje pozitivno. Prvi vtis - zadovoljiv. Pripravljen sem na izzive. Vem, da nas čaka težko delo, vem, kaj od nas pričakujejo zvesti navijači in vodslvo kluba, ki mije zaupalo trenersko mesto. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi izpeljali želeni projekt.« Okostje ekipe vsaj na začetku prvenstva tvorijo predvsem doma vzgojeni igralci. »Sem vnet zagtwornik tega, da mora biti igralec, ki pride od drugod, prepričljivo {•'OljSi od domačega, če hoče nastopili. Mladi igralci, željni uveljavitve, so zelo dobro sprejeli moj način dela. » l\a katere igralc e slavi Djiiroviť? Dres nogometnega kluba Šmartno bodo v začetku tekmovalne sezone nosili: Tadej Puscrvnik, Sandi Pokleká. Rok Omladič, Matjaž Podg(ir.^'k, Marjan Striimbelj, JureTravner, Matej Kolene [kapetan ekI|Xî), Dragan Vasič, Antonijo Pranjič, Rok C*izej, Robert Blaževič, Aleš Apšner, Se-basijan Ćelofiga, ki je trenutno poškodovan, Vinko Podlesnik, Robert Funtek. Dejan PodbrcŽnik. Emid pravlja še kakšnega neprijetnega presenečenja. » Kakšna navodila hodo zfl pri'o pri-en-stveno tekmo prejeli igralci? MIlan DJurovič: »/a nas glede na okoliščine in na neizkušenost igralcev nebo lahkega nasprotnika. Vendar verjamem v svoje fante, v njihovo mlad(5si, Špc^rino zagnanost, željo po uveljavitvi. Mislim, da so lo močnejši v-zvodi, kot so materialni. Sem optimist. Poudarek bomo dali kolektivni igri. disciplini, med.seboj-nim odnosom, spošl.iwanju. Tu vidim razloge za svoj opiimi/em. Samozavest je najpomembnejša za vsakega igralca in naredil bom vse, da si jo bodo mojivarovancipridobili. Izkoriščam priložnost in vabim navijače, poznavalce dobre nogometne igre, da uidi oni s svojim spodbujanjem igralcem pri tem pomagiijo. Prepričan sem, če bomo vsi usmerili pozitivno energijo v klub, da se bo v Smart nem ob Paki, ki ima tradicijo, tudi v pri- Ekipna NK Šmartno skupaj s trenerjem Mifanom DjurcviČem In predsednikom uprave kiuba Ferdinandom Krbavcem v sezor?/ 2004/2005 Čauševič, Igor .losič, Denis Ilailak, Anže Podgoršek. Denis I ladžič. J osip Lukenda in Simon Foršlner. »Od le-g<{ so iz celjskega Publikuma Blaž^ič, Slumbelj,( elofiga (posojeni igralci), Pranjič in Travner (slednja sla na dvojni registraciji), vsi aslali so se učili igrali nogometne igre v Šmartnem ob Paki.« reniinarul Krl)aviic. predsednik kluba, nam je pred ponedeljkovo tekmo povedal, da v klubu sicer še niso rešili vseh (xlprtih vprašanj, lekmo z Dra-vinjo v nedeljo pa bodo zanesljivo odigrali. »Upam, da nam kdo ne pri- hodnje igral dobernogomei.» Ferdinand Krhavac: »(rledc na to, kar nas je doletelo, in na težave, s katerimi se šc srečujemo, uprava od igralcev pričakuje igro, ki so se je uspeli naučiti v tako zelo kratkem Ča.su. Najtežja bo prva tekma pred domaČim občinstvom. Vsak ugoden rezultat bo zlata \Tedcn. C'e bomo uspeli dočakali spomladanski del prvenstva na sredini prvenstvene lestvice, bodo nogometaši in trener več kot upravičili naša pričakovanja. Upam, da bomo lahko ludi novi Člani uprave temu primerno nagradili ekipo.« 5. avgusta 2004 Vodenje čolničkov - šport, ki je način življenja v iic(l(>lj() /Avccv so v (Jvoi^aiii v TRd ikv/.m) uradno odprli 14. N<ï\igo, svelovno pi^voiislvo v ladijsko vodenili modolili čolnov - Na olvoriui pií^dslavníki 28 úmw. najslcvilnejša niska ekipa iTivr-^m Nedetjska otvoritev prvenstva je zaradi nevihte poteiiala v soparni Beti dvorani. Teisliteljici preživijo ludi del letnega dopusta. Eni so potoviili zeltî dí^Igo, niska ekipa, reeimo, ki Šteje kar 48 članov, sc je skoraj isiiri dni k nam voziJa / avtobu.som. mnogi člani pa prej §e kaLsen dan po Rusiji, Od napovedanih irideseiih dr^av dvema ni uspelo pravočas- no posJali svoje ekipe - Nove Zelandije veijcino ne bo, na Rev mune pa so v ponedeljek Ae čakali. Vsekakor je ieiosnje svelovno prveslvo modelarjev iz v.^cga svela, ki sc bodo pomerili v hitrosti drsenja njihovih modelčkov čolnov po Velenjskem jezeru,po udeležbi najštevilnejše doslej- Verjetno ludi zato, ker somnogivVeienju že tekmovali in od tod odhajali z odličnimi spomini, lako na organizacijo kot naso lepo deželo. Velenje je namreč leit^s /.c tretjič organizator svetovnega prvenstva Naviga, enkrat pa se je, lakrai k: na malem jezercu, odvijjto ludi evropsko, /o malim jezerom je mnogim žal, saj bili ptigoji za lekmovanje na njem odlični, ker ni bilo veliko vetra. Na velikem jc uradne treninge najbolj motil veier in malo večji valovi, ki ne dopuščajo tako velikih hitro.sti. Siij sicer čolnič rado obrne. V nedeljo so bile tudi uradne registracije ekip inčiantwžc opravljene. V ponedeljek ob 8. uri pa se je začelo Čisto zares, Pod velenjsko čolnarno se bo po zakoličeni progi v teh dneh pomerilo 624 model(3V malih čolnov. Organizatorji so gostom, pričakujejo jih okoli 1000, vso-delovanju s lurlslično informacijskim in promocijskim centrom Velenje ter Slcwerusko turistično organizacijo pripravili tudi poseben program predstavitve tu-risličnih znamenitosti in ponudbe Velenja, Šaleike doline in Priprave na tekmovanje so za modeiarje iz vsega sveta resna stvar. Kot tudi uradni treningi. Slovenije na t.i. '^Slovenski stojnici'', ki je že pred uradnim začetkom Svetovnega prveasiva bila^deležna" velikega zanima- li Četrtek so Člani vetenjskega modetarskega društva ob pomoči strokovnjaliov s Premogovnika postavijaii progo in ure* jaii pomoi. avgu.sla, ko bodo zvečer tudi podelili nagrade in uradno zaključili p rve asi vo. lekmovitnje, ki se začenja jutri ob 8.{K > in konča s ťinaltim v Čelr-lek 12. 8. 2004, se bo s slovesnostjo in podelitvijo nagrad končalo v Četrtek istega dne i^b 18. uri. V teh dneh bo zalo ludi po mesiu mogoče srečevat i vilne tujec, Škoda je le, da se bo zvečer po mestu bolj malo dogajalo. Ravno zalo, ker je čas dopustov. Zagotovo pa bodo .Salečani vsaj kakSen dan preživeli ob jezeru, ob opazovanju zanimivega tekmovanja in čt)Iničkov. /xf med uradnimi treningi je bila tribuna polna: naj bo tako do konca prvensiva. ■ Bojana Špegel nja tujcev. En dan med prvenstvom bodo namenili tudi za ogled lepoi Slovenije. Finalna lekma bo v čeiriek, 12. Začetek priprav na novo sezono i^) krajsí^Mí premoru sosc\ zaaMku pr(^jsn|o^a ledna na pripra\ali za n()\() sezono zbiali tudi namiznoUiiiški igraki velenjskc^ga Tempa Prva moška ekipa, ki bo nasto- jič in Jaka Golav.šek. Novost v prej nastopala v 3. državni ligi. paiav 1. dr/avni namiznoteniški ligi, ni doživela večjih sprememb, edini, ki jo zapustil ve- let oš nji sezoni boženskaekipa 'lempa» ki bo nastopala v 2. državni ligi. V matični klub sla V ekipi bodo igrali mlajSi obetavni igralci kluba, pridružil pa se jim je tudi kadetski repre- tgraici Tempa pred začetkom treninga lenjskl nomiznoteniški kolektiv, je 'ladcj VoduSek, ki bo naslednji) sezono nastopal za dru-goIigaSa Melamin iz Kočevja. Jedro prvt ekipe bodo Še naprej tvorili Jure Slatia^k. Damijan VoduSek in Nenad Boja-niČ. občasno pa se jim bosta priključevala mladinca Miha Kija- se vrnili reprezentant ki Tamara Jerič in Ivana /^ra, ponovno basta za ekipo občasno zaigrali Ilona Jerič i a Karmen Sleblovnik, v velenjski klub pa je prestopila ludi mlada obetavna igralka šoštanjskega Spina Polona BelaviČ. Druga moška ekipa Tempa ho Se na- zentant Slovenije Jernej OMov-nik, doma iz PameČ pri Slovenj Gradcu, kije pred tem nastopal za ravenski Fužinar. S pripravami, kijih vodi trenerka Andreja Ojsleriek Urh, so začeli 26. julija in potekajo v glavnem karvVelenju. Andreja Ojsier^k Urh upa, da bodo priprave potekale po zastavlje-nciii piugiaiiuu d«i ii;; bo kodb in da se bodo vsi igralci in igralke dobro pripravili na prihajajočo sezono. ■ DK Za zaključek še osem medali Od petka do nedelje je bilov Mariboru letno prvenstvo Slcjvenije za dečke(stare LVt4lei) in de-klice(stare IW2let).73dečkov in llOdeklicjelekmtwalop^isistemu pred tekmovanj a in finalov. Med njimi je bilo 13 velenjskih plavalcev. BiH s» /elo uspešni, s^j so rwvojíh K medalj. Zanimivo, (la so bit« vs« pt* vrsti srebrne. Vse Je presenetila Aleksandra Radivoji^'ić, kije osvoji* la tri sr^me nieda(je v prsni tehniki. V disciplini 21H) m prsn» ji je dozimi^Hf/manJkih) le dve tinki sekunde. Zanjo so hile to prve c»svoJene medalje. Zekj sta hila uspe.^nu še Nina Drole in .luže IMažiim. Nina je usvojila tri srdime, Jože pa dvesrehnti rne* dalji.V mlajšem letniku sta se/ osvojenim drugim mestom i/kii-/nla ludi Jana KoradeJ (50 lu çrsm) in zosTojenim Tretjini me^ stom 1'amara (íovej.šek (100 ni prosto). V ekipnem vrstnem redu, v katerem so upo?>levalÍ uvr-siitvc do 16. mesia, je eldpa Plavalnega kluba Velenje iwvojila dobro sedmi) mesto. Rezultali (uvrščeni v A in R na le): Deklic« - 50 m pn>sto: 2. Nina Drofc 30.32:10() m prosto: 4. Nina Drolc 11,11. Špel^ 1:08,69: 200 m prosto: 2. Nina Drt>L- 2:17.79; m pn»sto; 2. Ninř DricK 4:47.1)8:8(K) m pros-to:lNinaDrolc9:53,4(J, 16. Jana Koradej 11:42.42: 50 m prsno: 2. Aleksandra Radivojcvič 37.50,13. Jana Koradej 4ri.fi3, [5. Ajdi: Arlič 41.01: 100 m prsno: 2. Aleksandra Radivojevic 1:22.IW, 16.Ajda.Ariič 1:30.88; 200 m prsno: 2. Aleksandra Radivojcvič 2:55.45; 50 m hrl)tno: 11. Ajda Praznik .16.96; 100 m hrbtno: 5. Nina Drolc 1:14.52, 1.1 Špela I lirieL 16. Ajda Praznik 1:24.1)8; 200 m hrbtno: 14. Ajda Pniznik 2.53.44; 50 m del-rin: in. Spela Ilirscl.U.yo, 14. Ajda Praznik l(K> m del- im: 7. Spela llirkl l;1735;200m niej^no: 5. Velenje 15:07.92 (Nina Dr(5lc, Aleksandra Radivi^je-vič, Spela Miršel Ajda Priiznik), U. Velenje 2 5.38.15 (Tamara (íovejšek. Jana Koradej, Alma Smajić, Ajda Arlič). Dečki - 50 ni prosto: 2. Jože Blažina 26.70; 100 m prt>sto: 2. J(^e Blažina 59.94; 4tK) m tor y. Jože Blažina 4:44.5Q: 50 m delim: 4. Jože Blazina 29.61 ; UX) dellln: 8. Špela ILršel 2:57.94, 12. AlmaSmajič3:l 1.59.13. Ajda Arlič 3:1 1.7t): 400 mmešiino: 14. Ajda Arlič 6:10.11; štafeta 4 X 100 m prostoj 6. Velenje 1 4-3S.5S (Špela Hiršel. Aleksandra Radiv(íjevié, Ajda ArliČ, Nina Drolc), 12.Velenje24:56.71 (Aida Praznik, Jann Koradej, Alma Smajič, Tamara Govejšek): štafeta 4 x 200 m pn>sto: 5. Velenje 1 Kl:01.57 (Nina Drolc, Ajda Arlič. Aleksandra Radivojevic, Špela 1 îirêel), 13. Velenje 2 10:53.70 (Tamara (íwejšek, Ajda Praznik, Alma Smajič» Jana Koradej); štafeta 4 x 100 m m dellin: 4. Jože Blažina 1:07.44; 200 m dellln: 9. Jože Blažina 2:37.i)8,15. Marko Ki^^lič 3:16,09; MM) m mešano: 13. Marko KrsliČ 6:16.16; štal'eta 4x 100 m pn)s-to: U). Velenje 4.46.93 (Jože Blažina, Jernej Remic, Jaka (îo-rišek, Marko Krslič); štafeta 4 x 200 m prosto: 9. Velenje lt):33.9iJ: štafeta 4 x 100 m mešano: 8, Velenje 5:18.70. Končni vrstni red klul)(»v: 1. Fužinar Ravne 1066 točk, 2. Ilirija Ljubljana in Meril Triglav Kranj 766 t^x^k... 7. Velenje 377 točk- ■ Marko Primožič OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka Vf tre« i. SI'll)l<;iMVIA[\ 2 [ZF.akcIjski spekatel) Režija: Sam RaimI Vloge: Tobey \^dguire. Kirsten Dunst, Alfred Molina Dolžina: 127rnlnut te\rt2k. 5.8.. ob 18.30In où no predvajanje) Petek. 6.8..ob 18.30 in 21.00 Sobota, 7.6.. ob 18.00. ob 20.30 In ob 23.00 (giasK predvajanie) NB(iefld,8.8..ob 18.00 In 20.30 Ponedetiek. 9.1. ob 1B.30 Torek. 10. 8.,cb 18.30 Minili sta dve ieti odkar |6 Peter po ugrizu pajka dolMl nadnaravno moč In jo začel uporabljati v boju pn^ti ziu. Toda dvojna osebnost ga vse bolj teži saj moralo skrivnost zadržati zase, da ne bi ognszil svojih bližnjih. Še posebno velja to za njegovo dekle Mary Jane, ki ie razpeta med niim in Spider-manom, io hranjenje dojenčkov, igranje z vročimi puncami pa pfôvqanje plenic. Kako bocto fantje prenesli to grozo, nočno moro ? Pa pogleimo I mutà sladki; saî\ji; (romantična drama) Rezlja: Soren Kragh-Jacobsen Vloge: Iben Hjele, Bronagh Gallagher, IWartin Henderson Dolžina: 104 minut Petek. 6.8., ob 19.00 In 21.30 Sobota. 7.8., ob 19.00 In 23.15 Nedelja, 8.8.. ob 19.00 Ponedeljek, 9. 8., ob 20.00 Torek, 10.8.. ob 20.00 Marie je Danka, Sophie je Irka. Obe sta najboljši priiateljlcl, ki se preživljata s sezonskim delom na naftnih ploščadih Severnega morja. Ko zaslužita dovolj denarja se odpravita na počitnice na Škotsko. Kmalu ostaneta brez denarja, medtem pa Marie dobi ponudbo za odličen zaslužek. Lokalni mogotec ji namreč ponudi 40 tisoč funtov, če bi umetno zanosila z njegovim sinom, ki z ženo ne more Imeli potomcev. Na prigovarjanje Sophie ponudbo sprejeme. Mesec dni kasneje. Ko je že visoko noseča, pade v duševno stisko in želi prekiniti nosečnost toda... OČKOV VKTIIC (otroška komedija) Nedelja. 8. 8.. ob 17.30 (Otroške matineja) Film je sintironiziran v slovenščino \i1 kino mreža: !M:S!\IK0\ POKTKUT / DVOJIMKO^I (drama) Režija; fra^icl Slak Vloge: Pavle Ravnohrib, Vlado Novak. Mano Šelih, M. Tribušon Dolžina: 110 minut Sobota, 8.8., ob 21.00 Nedelja, 9. 8.. ob 21.1$ Poetičen portrei pesnika je pripoved o pesniku Francetu Prešernu, KI v prvi polovici devetnajstega stoletja kćdi svoje verze v intelektualnih krogih, cd beznic do meščanskih salonov. Njegov sopotnik Matija Čop ga spodbuja v pisanje sonetov Srečanje z Julijo, mu pnžge ogeni neizpolnjenega hrepenenja in visoke poezije. Prešeren napiše Sonetni venec in uživa v priznanju kolegov ter v zgroženosti malomestnega življa. Rezervacij vstopnic ne sprejemamo! Vstopnice lahko kupite v pred prodaji ! Info, o predstavah: 03 898 2491 u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Korona casta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Tflt,:03/8961256 PEVODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/8891420,04'8891400 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel; 03/891 9153,03/891 91 54 GSM: C31/041 390138,031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne hile; 03/89611 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/83611 46 aii 89611 48 Za industrijo: 03/89611 44 Nagradna križanka Agencije AGENZA AdriaUť zavarovalna družba d.(L -PECelje, Lava7,3000 Celje: îei. 03/425 35 OC. fax: 03/545 17 72 * PE Velenje. Rudarska 1 (v hotelu Raka), 3320 Velenje, Tel,: 03/5 863950 Del- čas: ponedeljek, torek, četrtek-od 7. do 15, tre, sreda od 7, do 17. ure. petek od 7, do 14. ure * P£ Mosrje, Na Irçu 10,3330 Mozár-je, Tel.: 03/5832 720 * PE Slovenj Gradec. Ronkova 4 v PTC Katica. 3280 Slovenj gradeč. Tel.: 02/8845330 PONUJAMO VAM VSE VRSTE ZAVAROVANJ: * imovinska zavarovanja * avtomobilslo zavarovanja * transportna zavarovanja * nezgodna zavarovanja * življenska zavarovanja ' rentna zavarovanja * prostovoljna zdravstvena zavarovanja Rešitev križanke opremljene z vašim naslovom polijite na Nal čas d.o.o., Kidriče/a 2/a 3320 Velenje, s pripisom ' ADRIATIC najkasneje do 16. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 6.000 ST 2. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 4.000 ST 3. nagrada: praktika nagrada v vrednosti 3.000 ST : 897 500 A lil O V L 11 X J ÎI ČETRTEK, S. ovgusto ■ aoo Dobro jutro: 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveS: 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Porcčila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Z^imivosti: 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK, 6. ovguftar 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročiia; 15.00 Aktualno; ^5.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski Dum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 7. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Ces&ie informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj mo si soboto jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Po ročila; izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Aktuino; 15.30 Poročita; 16.00 Kdaj, kje kaj: 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDIUA, 8. ovgusla: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne intormacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 11. biok česlrtk; 17.30 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. POHEbEUEK, ovgusto: 6.00 Dobro jutro; 6.30 PoroGla; 6.45 Na današnji dan: 7,00 Horoskop: 7.15 Cestne iniomiacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK, 10. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne infoimacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kme tijski nasveti: 9>30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte naglas 19.00 Na svidenje. SREDAJI.ovguslo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Vi in mi; 18.0019.00 Nasvide-nje. onesnaženost zraka V tednu od 26. julija 2004 do 1. avgusta 2004 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajati (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine šoltanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24'Urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOUEIN PROSTOB i I i I i I a I š I S ď 9 3 S i 126. jul HŽZ. jul IŽS. jul ■ 29. jul 190. jul BSI.ÍuI ll.avg mejna vrsijnost dSO inlkro'CSOS^mS sp«|6niifivo pre&eijifljd v ieUi 2004:90 nkro-g 502,i'iti3 mit 5. avgusta 2004 «fl^CiiSj mali oglasi dežurstva V ANDRAŽU, sončna lega, prodamo stanovanjsko hišo» 120 m2 stanovanjske površine. Gsm: 031/616-142. NOVO dvosobno stanovanje, 84 m2, na Glaziji v Celju, prodamo. Telefon: 713-2617. TRISOBNO obnovljeno stanovanje, na Foitovi v Velenju, prodamo. Gsm: 031/807-009. TRISOBNO stanovanje, 80 m2, v naselju Gorica-Velenje, prodamo. Telefon: 713-2617. GRADBENO vikend parcelo, 1500 m2, vZabukovici pri Žalcu, prodani. Pndobljena vsa soglasja, cena po dogovoru, Gsm: 040/746-579. TRISOBNO stanovanje, 105 m2, prodam na Šaleški ulici (Era Standard), Cena po dogovoru. Gsm: 031/838-516. DVOSOBNO stanovanje s kabinetom v Šoštanju prodam. Telefon: 04/233-4192 ali gsm: 040/831-217. KMETIJO na območju Dobrna -Vitanje -Frankolovo • Vojnik ku-pim. Gsm: 041/964-385 (Andrej). NAJAMEM. ODDAM MLADA družina najame stanovanje ali etažo tiiše, po možnosti neopremljeno, v Velenju ali okolici. Gsm: 031/525-041. ČEVLJARSTVO Koren Ivan, s. p. obvešča svoje stranke, da bo zaradi obnove veleblagovnice Nama. čevljarstvo zaprto približno 1 mesec. KVALITETEN savinjski želodec in domačo svinjsko mast prodam. Gsm: 041/216481. MESO domačih kuncev (zajcev) prodam. Gsm: 031/730-263. DOMAČE žganje, jabolčnik In žrebca za rekreacijo prodam. Gsm: 041/344-883. RAZNO KOLESA Rog Mountain 18 prestav in Triumph 10 prestav prodam za 6000 Sli Gsm: 041/222-532 SADNO stiskalnico, 601, mlin za sadje in 3 lesene sode (1401,1201 in 80 I) prodam. Telefon: 586-5071. TRAKTORSKI obračalnik Spider 230, vrtavkasti, pmdam. Telefon: 588-5938. IVALI ZLATI prinašalci in nemški ovčarji, mladički, čistokrvni brez rodovnika, odličnih staršev, prodam. Telefon: 5869-299 ali gsm: 041/966-252. PUJSKE in odojke prodam. Gsm; 031/542-798, LEPE MLADE muce oddam dobrim ljudem. Gsm: 031/550-089. PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Telefon: 588-5570 ali gsm: 031/868-931. KOMUNALNO PODJETJE VEL£NJE d.0.0. Korejka cesta 37/b 3320 Velenje KOMUNALNO PODJETJE VELENJE - PE ENERGETIKA, obvešča svoje odjemalce toplotne energije, da bodo v času od 5. do vključno 8. avgusta 2004 izvajali nujna vzdrževalna In remonta dela na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške dolire. V tem času ne bo dobave toplotne energije na celotnem področju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Cenjene odiemalce prostrno za razumevanje! Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane marovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. dajeteL 112 rezervirana za S/UŽĎO nu/ne medicinske pomoči, fl/a to teiefonsko štev/iko pok/ičife SAMO V NUJ-m Pm£R/H, ko je zaradi tjo-iezni a// poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomot Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zoboidrovniki: 7. In 8. avgusta * Matej Stra-hovnik, dr. stom., delo opravlja v dežumi zobni ambulanti, Vodnikova t Velenje (Zdravstveni dom) od 8. do 12. ure. Ukorno v Velenjo: Lekarna Center Velenje, Vodnikova! Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Veterinorslca postajo Šoštanj: Od 6. avgusta do 8. avgusta - Franc Blatnik, dr vet. med.. Gsm: 041/618-117, Od 9. avgusta do 12. avgusta • Simon Miklavžin, dr vet. med., Gsm: 041/633-676. Kino nagrajuie naročnike Našega časa Izžrebali smo; 8en|amin Urbane, Florjan 71, Šoštanj; Majda Bezjak, Paška vas 14/c, Šmartno ob Pakl in Minka Sibanc, Sp. Čmova16.Velenie Nagrajenci nagradne križanke HabH, objavljene v tedniku Naš čas 22. julija so: 1. nagrada: nedeljsko kosilo v restavraciji Jezem za 4 osebe prejme Stelka Kaiser, Tavčarjeva 15,3320 Velenje 2. nagrada: nedeljsko kosilo v restavraciji Jezem za tri osebe prejme Rozika Skok, Florjan 283, 3325 Šoštanj 3. nagrada: nedeljsko kosilo v restavraciji Jezero za dve osebi prejme MIha Beričnik, Goriška 59,3320 Velenje Potrdila o nagradah prejmete po pošti! Čestitamo! ^Vedeževanje 24 ur 090 4417 Žf? eno leto v spi.^, a v naših sivih šc živiš. Zdaj W/.Ô Tvoj gix)b krusijo in íívočke Ti v }xy/.dmv gonjo. V SPOMIN 7. avgusta mineva eno Iclo du kar nas je /apusiil dragi bral VLADO VIDEMSEK Hvala vseni, ki obiskujete niegov grob in prižigale sveče. Sestra Darinka, brai Miran^ Simon in Tone ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, deJka, tasla in brala ALOJZIJA KOSA 1928 - 2004 se zahvaljujemo vseni, ki ste nam v najtežjih ircnuikih stali oh sirani. I Ivaîa koleklivu Premogovnika Velenje, upokojencem, pevcem za zapele žaloslinke, pihalni godbi, govorniku za poslovilne busede, gospodu kaplanu za cerkveni obred, sosedom in znanccm. Hvala Uidi celo lne mu osebju Oddelka za abdoniinalno in splošno kirurgijo SploSne bolnišnice Slovenj Gradec za vso zdravniško oskrbo in nego v najtežjih Irenulkih njegove bolezni. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvelje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. '/mIujočí: žena Zojîja, Mere Vlasta, Hreda in Jelka z družinami, %eslri Amalija in Atleta ter ostalo .sorodstvti NUMERO UNO Hobert Kukov6c s.p. Mlinska ulica 22 Maribor KREDITI!!! Do 6 let, za vse zaposlene In upokojence (01, 09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit nI ovira. Tel.: 02/ 252-48-26 041/ 750-560 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenie Poroko: Baska Šuper Gaberke št. 70 in Bogdan Kristavčnik, Gaberke št.115. oba Šoštanj. Smrti: Ana Jakop, roj. 1927, Savina št, 38; Jožeta Ucman, roj. 1915, Maribor, Dogoška c. 65; Frančiška Bezovšek, roj. 1917, Florjan 72; Anton Turk, roj. 1926, Nazarje, Zadrečka C. 29; Ivan Mlinar, raj. 1943, Ravne na Koroškem, Trg svot)ode 16; Frančišek Cede, roj.1922, vrh 67; Marija Letnar, roj, 1920, Pijovci4. SiUm CEUE GespMko ulica 7 T*k: 03/49(M)3-36 www^ídm.cem ^ittri du. Osna Mg^ Posredovalnica SRČEK Posredu|Bmo resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. V^, ki ste osamljeni, poktičtte POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Telefon: 03/891 91 53.03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041 041 /591-222 Čakajo vas dame oi>nje poti. Zaigran prizor konca rajže s lltisarskim krst om je bihokrat privlačen, k Icmu pa je prispeval lep dele:? zUisii .lani Štiftlic, ki so ga po stoletje znanem običaju krstili in sprejeli v svoje vrste. Cc v jiovorki večjega presenečenja ni bilo, je obiskcwaiec »pre- $ prisrčno radoživostjo se Je izkazal letošnji »judu Jeni Štfglic se ne če nje« nedeljskega popoldneva čakalo na pri redi Ive ne m prostoru ob Savinji. Po mnogih letih je skoraj ves njegov osrednji del dobesedno zapolnil ringlSpil,« ki tja gotovo ne S(^di, pa naj je v domačo blagajno brez posebne muje kapnilo to- liko in loHko lolarčkov, Kaj drugega bi Stelo več. Praviakona travo ob Savinji ni sodilo veliko preveč osebnih avlomi>bilov, ki jih prireditelji niso znali ustavili na primernejšem mestu, so pa zato napravili pravo zmedo, ki ni bila potrebna. Potreben za kraj pa flosarski bal je, nujen 7'd nadaljevanje ohranjanja dolgoletnega iz- Tik pred koncem letošnje rajže ročila, ki kraju in okolici se vedno daje prvovreten pečal in prepoznavnost daleč naokrog. K lemu so letos veliko prispevale spremljajoče prireditve med lednom, čeprav širši javnosli zaenkrat očitno Se premalo znane. Naj bo torej (v.saj) tako in Še bolje ob 45. izvedbi prihodnje leto. ■ jp Sproščeno ob venecijanki I.Jiihno oh Savinji - V splet prireditev ob leta^njem 44. flo-«rekem balu sta sixlila tudi tekmovanje mladih flosarjev z majhnimi splavi na Savinji in llo- sarski kvi/, na katerem so se domaČi fantje pomerili z dekleti. Fantje v poznavanju nekdanjih gozdarskih,žagarskih in flosar-skih opravil, dekleia pa v pozna- Prijeten prostor oh ždgi med strugo In Savinjo; skoraj sredi kraja, a nikomur na očeh vanju jedi. Oboji so torej obujali pifmembno izročilo .svojih dedov in babic, kar tudi zagotavlja, da dediščina preteklosti v tem kraju ne bo zamrla. Obe omenjeni tekmtwanji sla bili na prijetnem prostoru oh Savinji, na sredini sprehaj«iine poti med prireditvenim prostorom in ribiškim domom ter Športnim in rekreacijskim središčem. In ta privlačen količek nekje vmes ni bil izbran naključno. Na njem namreč stoji tudi slara žaga ve-neeijanka. ki jih je bilo nckc^ ob Savinji in Dreii ler njunih pri-tokihzaresveiiko.asoz napredkom izginile. Mladi gospodar Franjt) Budna na Ljubnem pa sc je (xlločil. da svojo žago ohrani v spomin na stare lepe čase, ko so gozdarji, Žagarji in flosarji opredeljevali način dela in vsakdanjega življenja v dolini, /aga je se vedno )>-sp(Tsobna« obranwaii na nekdanji način, tudi na vodni pogon, okrog nje pa je Franjo budna uredil prije len prostor za različne manjše prireditve in nastope, prijateljska, družinska in sorodna srečanja. Koristno in prijetno» bi lahko dejali, vsekakor pa z dobrim namenom, «ij jez mladimi na Ljubnem asianisko-valcev bazena je8iK).« Številka, ki seji lel.mše niso približali. Tudi ko smo slanje na bazenu hoteli preveriti mi, zrak ni bil posebej topel, hladen velcr pa je bil le še pika na i. Še pogled naokrog: število obiskovalcev bi lahko kljub primerni uri prešteli na prste-ene roke. Upravitelj bazena, ijhimí gio-l>ačnik. je povedal: »l^ett^s imamo res težave /uradi vremena, ampak Še upamo, da \u> l>olje. Zaenknit ba/en normalno deluje, odprl je ml 9, do IH. ure, zapremo nn le lakrat, k» res močno urmi ali dežuje.« Tudi vodo v bazenu vsak dan ogrevajo do iS stopinj ccizija in skrbijo, da ostaja čisla, ko redno dolivajo novo. Sc nekaj prireditev načrtujejo, da bi privabili gledalce. V minulem vikendu so iako spet pripravili turnir v odbojki na mivki za moške, od 20. avgusta dalje pa računajo še na tradicitmalno ve-selico, končen za mlade in modno revijo kopalk, ki jo že pripravljajo. Ves čas skrbijo za ponudbo hrane in pijače. »Mislili smo. da se N» Števil» obisko- valcev preci^j /manjšalo, k» so odprli zunanji ba/.en v To-polšici. hi sploh ni res; ko Je lepo vreme« imamo obliji (lt>volJ ljudi, ka pa je