Uredništvo In uprroniStvo:
Maribor, Koroške uiice 5. „STRAŽA“
«Shaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti «rank dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 62.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Maribor, dne 3. junija 1910.
Mirina listu:
Celo leto		. 12	K
Pol leta . . . „	. 6	K
Četrt leta .....	3	K
Mesečno . . . .	1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6rednt petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Na jugu.
Z velikim veseljem je f slovensko 1 in hrvaško ljudstvo lani pozdravilo priklopljenje Bosne in Hercegovine k našemu cesarstvu. Zdaj pa, ko je cesar obiskal ti dve deželi in bil povsod z razkošnim sijajem sprejet, je Slovencu in Hrvatu' v to veselje kanila kaplja grenkobe. Upi, ki smo jih svoj čas na aneksijo stavili, so danes veliko manjši, in zakaj bi tega ne priznali? Saj nismo mi krivi, če; niti daljnja bodočnost Še ne kaže, da bi se mogli uresničiti.
Volitve za bosanski sabor so imele ta vspeh, da katoliški Hrvati pridejo v novo jugoslovansko p1, stavodajalno zbornico medseboj razcepljeni, Srbi in mohamedanci pa edini ter z jasnim programom. Na celi črti so zmagali srbski in mohamedanski nacio-nalci. Vladno politiko pa ,vodi znani prijatelj (Srbov baron Pitner. Kar nas na programu Srbov, in pa z njimi koalirane vlade zanima, je to,, (da odločno in načeloma zametalo trializem In z mobamedanci vred teže za popolnoma avtonomno, samosvojo Bosno.
Cesarjev sprejem je vsled tega imeli tudi pretežno srbo- in mohamedanskoljubni značaj. Posledica vsega tega bo brezdvomno ta, da bodo še tudi tisti več ali manj merodajni krogi, ' ki so resno računali na triališko izpremembo ustave,,/ to' misel? opustili, tem bolj, ker s tem ustrežejo nacionalnim Nemcem in Mažarom. Vladni krogi, posebno tisti,, ki delajo avstrijsko politiko na jugu, hočejo Srbe podpirati in jim čedaljeveč koncedirati, da bi z njimi krotili Hrvate. Nekateri celo sanjajo o tem, da bi se središče avstrijske jugoslovanske politike prestavilo v Sarajevo. Gotovo je pač, da bo novi bosanski sabor nov, uvaževanja vreden činitelj na jugu, ta sabor bo pa govoril tako, kakor bodo hoteli vlada in z njo zvezani nacionalni Srbi.
Pogoji za uresničenje trializma, za združitev Hrvaške, Dalmacije in Bosne v eno državno skupino, so torej jako neugodni. Ce pa trezno vse premislimo, pa to tudi ni čudno.
Prvič niso Hrvati ,v Banovini' ničesar storili, da bi poudarili (državnopravno pripadnost Bosne k Hrvaški. V Bosni sami so se razcepili. Dalmatinci se tudi niso nič oglasili. Hrvaški element svoje onemoglosti ni nikoli tako kričeče pokazal, kakor ob priliki aneksije.
Drugače Srbi, Najprej so vso Evropo spravili pokonci in pokazalo se je, da uživajo po vsem izobraženem svetu resnične simpatije. Srbski vseučiliški
PODLISTEK.
Stanko Vraz.
(Avgust Šenoa).
Je r vaš, je 1’ naš, kom danas kries se pali, Pjesnietva plodnog divnomu junaku?
Slovenci, vi ste njemu zibku dali,
Hrvati daše Stanku slavnu raku;
Vi ubiste ga ljute trpit muke,
Iz vaših gora donie sladki piev:
Mi javor gusle tisli mu v ruke,
Kad junački je plano u njem gnjev.
Pogadjaj* sada, brate, ako znaš,
Je 1’ Stanko vaš, je 1’ naš?
Medj vami sinu prvi ruj mu zore,
Medj nami sgleda slavskog slavlja podne; Privinuo je k srcu vaše gore I vaše gaje, duši njegvoj srodne,
Na vašoj zemlji liepi cviet mu cvao,
Medj vami pjevnu prvi njegov glas:
, Na našu zemlju zlatni plod mu pao,
Davorijom je gromkom digo nas.
Pogadjaj sada, brate, ako znaš,
Je 1’ Stanko vaš, je 5’ naš ?
Za oba nas je bilo srdee vruče,
Za oba jednak plamtio mu plamen,
I ničja ruka nije znala ljuče
Medj nama kršit klete smutnje** kamen.
Da, on je znao, jedan drugog treba,
Da, čutio je, jedna da smo krv;
On vidje, jedna zvier na oba vreba***, ^
*ngibaji — ** kamen spotike, nespbraiumljenja. — ***' prgži.
profesorji so stopili v zvezo z vsemi evropskimi kapacitetami, i da mobilizirajo javno mnenje; za Srbijo. Ko pa je Srbija diplomaško podlegla,, se niso Srbi udali ne brezdelju ne brezplodni obstrukciji, marveč so se novim razmeram prilagodili, vlada pa jim je šla na roko, ker se jih boji. Srbi so trezni politiki, vztrajni, ljudstvo je politično izobraženo, gospodarsko organizirano in v nacionalnih rečeh pozna disciplino, ki zasluži spoštovanje in občudovanje. Zadružni duh, ki je pri njih tako globoko vkoreninjen in visoko razvit, se kaže tudi v politiki, v vsem javnem življenju. Zato so si ohranili narodno, cerkveno in šolsko avtonomijo na, Ogrskem, zato vladajo sedaj, čeprav so v manjšini,, Hrvaško, zato je tudi Bosna njihova.
Narobe je pri Hrvatih.1 Zaji, da moramo čisto odkrito reči: hrvaški politiki so pri vsaki važni, Jugoslovane zadevajoči stvari, le .coklja, tako v avstrijski, kakor v ogrski polovici. Brez vsakega kurza je njihova politika tako v Banovini, kakor vi Dalmaciji, Istri in v Bosni. Zato si tudi ne moremo kaj, da ne bi simpatizirali z Radičevo seljačko stranko, čeprav ni na čisto katoliškem temelju zrasla. Ujma vsaj en sam cilj in ta cilj je dosegljiv in naraven in nujno potreben: demokratizacijo javnega življenja med (Hrvati . Radičeva stranka hoče to odkrito, drugim hrvaškim strankam pa je demokracija, ki je odvrniti ne morejo, postranska, glavno so jim njihovi srednjeveški pravaški programi. Volilna reforma, kakor jo je zdaj hrvaški sabor sklenil, je prvi korak k izboljšanju javnih razmer na Hrvaškem,1 čeprav je zelo pomanjkljiva. Radičeva stranka je položaj, ki je sedaj po njej nastal, tudi takoj razumela, je, pri reformi sodelovala in ljudstvo na tej novi bazi organizu-je. Zato pa moramo vnovič opozoriti hrvaške katolike, naj puste stare reči in malenkosti na stran,, naj ne cepijo dlak in naj se pridružijo seljački stranki. Svoj katoliški program naj vlijejo v žile mlade, zavedne in od nad za bodočnost oživljene kmečke stranke, pa koristijo njej ip sebi. (Sami ne bodo ničesar opravili, to je naše trdno prepričanje.
Iz položaja, ki je nastal v Bosni, naj se Hrvati na,uöe, da jim je potreba temeljite revizije njihove dosedanje politike in njihovih političnih idealov. S svojo dosedanjo nedisciplino, apatijo v odločilnih trenot-kih in magnaškim klikarstvom so zapravili samosvoje kraljestvo, so se sami izročili mažarskemu gospodstvu in so se dali naposled prekositi / še od Srbov. Ce hočejo ozdraviti, je rešitev samo ena in ta reši-
Nekaj o repaticah.
(F. P)
Sedaj, ko se lesketa krasna repatica v večernih urah na našem nebu, bi gotovo zanimalo marsikoga izmed cenjenih čitateljev, zvedeti kaj več o repaticah-	,
One so, kakor vse druge zvezde, nebeška telesa, ne pa, kakor so dolgo do leta 1682 menili zvezdor
tev je v kmečki in ljudski politiki, ki jo zasledujeta brata Radič, kojih osebne napake in stranpgti hrvaške duhovščine ne bi smele zadrževati,; da ne bi hoteli z njima sodelovati.
Finančna kriza.
Resort finančnega ministra zahteva, miren, e-nakomeren, a neprekinjen razvoj,' finančni minister je pa prijatelj hitrih in velikih izprememb in presenečenj. Kakor bi trenil, skuje finančne in davčne načrte, ki se jim smeje ves svet, a par ur pozneje že straši z žalostnimi številkami in vestmi iz svojega, resorta. To se pa ne sklada, in je v, veliki meri vzrok naše finančne mizerije.
Ozrimo se nekoliko na metodo, po kateri je začela vlada v zadnjem času delati, da bi dobila nekoliko stotin milijonov. V finančnem odseku je naznanil Bilinski brez vseh ovinkov, da bo znašal primanjkljaj v letošnjem letu 71 milijonov, in je grozil s katastrofo državnih financ, ako bi parlament ne dovolil pokritja.
Ker pa to poslance še ni oplašilo in omehčalo, je šel dalje. Postal je zgovoren in je precej detailirano očrtal financijelno bodočnost naše države. Proračunil je stroške dveletne vojaške službe z 90 milijoni, omenil, da bo zahteval 20 milijonov za druge tekoče vojaške potrebščine na leto več in celo vedel povedati o dreadnoughtih, ki bodo veljali 300 milijonov.
S tem svojim razkritjem se je najbolj osmešil, in je krepko osvetlil politiko naše vlade. Se pred 14 dnevi je na interpelacijo radi građenja dreadnoughtovi
lakonično in.hladnokrvno odgovarjal, da mu o tem ni
nič znanega. Sedaj pa hipoma vse ve, in se otročje zgovarja, da do skupne ministrske seje, ki se je vršila pred dnevi v Budimpešti, ni nič vedel o teh ladijah-kolosih, To je značilno za avstrijske razmere, O stanju zadeve, ki obremeni naš proračun s 300 milijoni, ne ve finančni minister nič. Človeku se nehote vriva misel, da živimo v absolutistični državi, in je vse naše parlamentarno življenje samo igra marijonetk. Tako brezprimerno preziranje in ignoriranje parlamenta je pač v res ustavni državi nemogoče.
Pa pustimo ta žalostna, za avstrijski parlament ne ravno častna razmišljanja, in povrnimo se k finančni krizi.
Finančni minister je tedaj naravnost povedal, da bo rabil za vojaške potrebščine prihodnjih let 400
slow!, izpuhtevanja naše zemlje, ki se v veliki razdalji ,užge in splameni. Seveda se zelo razlikujejo od vseh drugih zvezd, posebno po repu, katerega ne o-pazimo na* nobeni drugi zvezdi.
Ravno ta rep je kriv, da se praznoverni ljudje te zvezde tako boje, češ, letos bo slaba letina, kuga, vojska in druge nadloge.: Da, nekateri so celo mislili, da se približuje konec naši zemlji.
Da, res je, da je bilo tuintam isto leto, ko se je pojavila kaka repatica na nebu, vojska, kuga ali pa uime. Toda ta ni povzročiteljica tega, kar je bilo le slučajno.
Drugi jo zopet z veseljem pozdravljajo,, ker so našli v starih listinah zapisano, da so dobra ona leta, v katerih se prikaže repatica.
Posebna napetost je bila 18. t. m., ko se je re-* klo, da bo prišla naša zemlja najbližje repu tega telesa — imenovanega po Halleju: Hallejeva repatica — in da bo najbrž konec sveta. Tedaj so si nekateri strahopetni ljudje res vzeli življenje; drugi so pa vporabili ito vražo in so raznašali slabe vesti o bližnjem koncu sveta in so s tem zbegali ljudi, da, so cele vasi zapustile svoje domovje in zbežale v visoke gore. Ko se vrnejo prevarani ljudje črez nekaj dni nazaj, najdejo vasi oropane. !To se je zgodilo v. Bosni.
Videli smo tedaj, da je ta vera neutemeljena. Mi pa opazujemo z veseljem tega nenavadnega gosta in hvalimo Boga, ki je v svoji vsemogočnosti u-stvaril .take lepe čude.
Rep je bil tedaj vzrok tem vražam. Vsaka repatica obstoji iz treh delov, repa, glave in notranjega ; trdega dela. Tvarina je zelo prozorna«, veliko tanjša, kakor zrak, ki Še preostane v posodi, iz keje izpumpamo zrak. Radi tega lahko opažamo, da zvez-i de, ki pridejo pod rep ali celo pod glavo repatice, n»
f izjeda eden drv. — ff žuborenje. *7 ,+tir.najeti. — I od srda. -
I da nam srce toči jedan ervf. Pogadjaj sada, brate, ako znaš,
Je T Stanko vaš, je f' naš?
Slobode viestnik širio je krila Nad naše glave mukotrpne, nujne;
Do ljubavi nas vodi njegva vila Uz romonff pjesme nježne, miloöujne; Jer čovjek vam je bio bolji, jači I življi bo njegve pjesme klik,
NCg mrtve slovke mičenittt kovači I cjepidlaka vragomili krik.
De pitaj, brate, samog Stanka baš,
Je 1’ pjesnik vaš, je 1’ naš?
I vaš i naš! Cuj jeknu jeka grob.
Oh podajmo si k ljubavi sad ruke,
I prokleta medj nami svaka zloba,
Ta jedna nam je krv i jedne muke! Da, Stanko nami spisa evangjelje,
Na ljubav budi njegve pjesme glas,
Ko naše vode nek se splinu želje,
K slobodi, k sreči vodi pjesnik nas! Ma Škrino vrag od ljuta jeda* baš, Slovenac, Hrvat klikče: On je n aŠ!
milijonov, ki si jih bo treba izposoditi. Ker so tudi zahteve neuniformiranega ljudstva velike, in bo zlasti splošno zavarovanje težko obremenilo naš budget, zato je res žalosten fakt, da stojimo pred polomom državnih financ, ako jih v kratkem temeljito ne saniramo.
Tu pa stopi pred našo kratkovidno, od nemškega šovinizma odvisno vlado kakor sfinga skrivnostno vprašanje,: Kako pa to urediti in preustrojiti ? Finančne in davčne načrte dela vlada in k večjem še vladne stranke. Vsi tozadevni načrti pa, ki jih je predložila vlada dosedaj, so bili neizpremenljivi, in jih poslanci sploh niso smatrali za resne. In akoravno smo res v katastrofalni situaciji, ni Bilinski s svojimi sen-zacionelnimi podatki preplašil nobenega. Vlada se je že tolikokrat smrtno blamirala, da ji ne pripisuje nihče več kake serioznosti in nima zadostnega zaupanja. To dejstvo je sredotočje vsega položaja.
Naj se še toliko poudarja, da se dovoli nove davke državi, ne pa vladi, vendar to nič ne pomaga. V praktičnem življenju glasujejo za finančne reforme le taki parlamenti, v katerih imajo zadostno večino vlade, ki reforme predlagajo. Bienerthov kabinet pa nima tolikega in zadostnega zaupanja v zbornici, da, bi se njegovi finančni načrti vzeli v resen in stvaren pretres, zato je pa finančna kriza tem bolj akutna.
Davki, zlasti novi davki, so politično vprašanje prve vrste, in se jih ne da naložiti, ako; sol velike stranke proti njim. To pa je v naši zbornici. Baron Bie-nerth izvaja nasproti Slovanski Uniji taktiko pasivne rezistence. Pri vsem svojem pogostem zatrjevanju objektivnosti, ni napravil še nobenega resnega koraka, da bi vstvaril poštene odnošaje v državi. Umevno je, da tudi Slovanska Unija ne more svojega pasivnega stališča spremeniti, posebno, ker je gotovo, da lažje vstraja, kakor pa vlada. Posledica teh razmer je pa tudi, da se ni sprejelo Še nikakih finančnih in davčnih načrtov in stoji država pred finančnim polomom. Brez zboljšanja političnih odnošajev in brez spremembe sistema, se ne dajo zboljšati tudi financielne tež-koče.
Preobrat na Ogrskem.f
Famozni grof Khuen triumfira. Vse preroke, ki so važno in samozavestno delali zaključke o volitvah, ki se sedaj vrše na Ogrskem, je blamiral in osramotil. Zmagal je z večino, kakor je niso pričakovali najbolj optimistični njegovi pristaši. Že sedaj, ko Še niso volitve končane, se lahko z gotovostjo trdi, da bo imel močno, absolutno večino.
Dosedaj je znan izid iz 364 okrajev. Od teh si je priborila yla,đna stranka 231 mandatov. Ker je pa vseh poslancev na Ogrskem 413, ima že sedaj Khuen večino. S sigurnostjo pa lahko računamo, da bo Število vladnih mandatov črez 250, to pomenja za ministrstvo krepko večino v zbornici.
A ta večina bo Še narasla. Poslanci ! prejšnje Andrassyjeve skupine so nastopali večinoma kot nestrankarski 1 kandidati, r katerim' vladna stranka navadno ni postavila protikandidatov. Ti in tudi nekaj zmernih Kossuthovih pristašev so izvoljeni z direktno ali indirektno pomočjo vlade 1 in jo bodo prisljeni podpirali. Ako k tem prištejemo Še lepo število onih elementov, ki se v opoziciji ne počutijo nikoli dobro, in iz samopašnih nagibov hrepene vedno le po vladnem koritu, potem je jasno, da sta grof Khuen in njegov pajdaš, reakcionarni grof Tisza na Ogrskem za enkrat neomejena gospodarja.
Kaj pa sedaj?
Stranke prejšnje koalicije so popolnoma deci-mirane. CKossuthova, | Justhova 1 in ljudska stranka, vse so doživele poraz, ki jih je konsterniral. Pred dobrimi štirimi leti' je slavil Kossuth ( skoro ' slično slavje, 1 kakor sedaj Khuen. Šovinistična. ' mažarska javnost se je kar zibala v razkošju. Z bombastičnim patosom in donečimi frazami ( je napovedalo reptilno vladno časopisje začetek nove ere, v kateri bo zasijala slava svobodne Ogrske in se bo ogrsko ljudstvo kopalo v blagostanju. Zvezde z neba je obljubljala korumpirana klika Wekerle-Kossuth naivno-veselemu ljudstvu.
Komaj 4 leta so minula in od vsega tega sijaja ni ostalo drugega, kakor bridko razočaranje 1 in žalosten spomin. (Prejšnja koalicija si ni priborila še toliko mandatov,1 da bi lahko računala^ na vspešno opozicijo. Dosedaj ima Kossuthova skupina 41, Justhova 30 in ljudska stranka 13 poslancev, Andrassyjeve pa sploh ni več. Ako pomislimo, da je imela koalicija prej Črez 300 poslancev, potem je to res turoben konec slave.
Kaki so občutki, ki nas prevevajo pri premo-trivanju teh rezultatov?
Grofa Khuena so vsi avstrijski' patriotje (navdušeno pozdravljali, ko je nastopil. Zdelo se je tudi v resnici, da hoče vpeljati popolnoma nov kurz. Nekateri optimisti so že videli predznamenja, da se hoče Khuen opreti na ogrske narodnosti in s temi započeti boj proti gnili pluto- in aristokraciji.. A motili so se. Grof Khuen, katerega so vsi predstavljali za prototip energičnega in brezobzirnega moža — v nekaterih stvareh, posebno v zatiranju, tudi je —_ je postal poslušen služabnik divjega grofa Tisze. Hipoma je moralo postati vsakemu jasno, da tudi nov režim ne bo hotel vstvariti drugega, kakor ( svobodno Velikomažarsko, v kateri bi za vse večne čase gospodovala ena tretjina Mažarov dve tretjini drugih narodnosti in si bo izbral za vdejstvovanje 1 teh svojih ciljev samo drugo, previdnejšo pot, kakor recimo radikalni Justh.
Tudi nasilni način volitev, (katere ’ radi < svoje zaostalosti že itak ne pustijo ljudstva do besede, ne pomenja nič dobrega. Bistern, ki bazira na korupciji in podkupljenju, se počuti dobro samo v senci bajonetov ter si je začrtal pot s krvjo svolilcev, ki hočejo svobodno misliti, ni zdrav in se ne more držati.
Najbolj pa nas navdaja s pesimizmom postopanje Khuenove vlade proti narodnostim. Kaka ironija? V pričetku se je govorilo, da je Khuen prijatelj Slovakov, Romunov in ogrskih Nemcev in ti narodi so res že z upanjem gledali ' v bodočnost. In j konec? Pod takim pritiskom na narodnosti, kakor sedanje volitve, se niso vršilei še nobene. OrožnSštvo, vojaštvo in ves vladni aparat je bil na nogah. Z vsemi sredstvi, z goljufijami in s pobojem se je delalo za, vladne kandidate.
En vzgled: „V okraju Senic je kandidiral znani slovaški rodoljub Milan Hodža. Predsednik volilne komisije v Seniču pa je izdal odlok, po katerem smejo priti na volišče samo oni volilci, ki imajo od njega izdane volilne legitimacije. VolilcirSlovaki so pa brezvspešno zahtevali označene legitimacije. (Vse je bilo zaman, dobili jih niso. Na dan volitve je obkrožil okraj Senič, kjer je bilo volišče,; < cel kordon vojaštva in orožništva in ni pustil slovaških volilcev na volišče. Med ljudstvom je nastalo silno ogorčenje in bati se je bilo najhujšega. V tem trenutku je izjavil Milan Hodža, da odstopa od kandidature. Edino na ta način je zabrani! krvoprelitje.“
Ta vzgled r ne rabi posebnega komentarja in samo dokazuje, da je Khuenova moč zidana na trhlem temelju, ki ne more imeti obstoja.
Ako napravimo bilanco, lahko rečemo:
Za enim korumpiranim režimom je prišel drugi, -za enim nasilnim drugi, za enim šovinističnim drugi, za enim nenaravnim drugi. Vse to pa ne obeta nič dobrega in je naš pogled v prihodnjost zelo teman.
Zdravstvena okrožja.
Dne 9. majnika je zboroval odbor organizacije štajerskih izvengraških zdravnikov v, Gradcu.. Deželni odbor je namreč predložil v odobrenje svoj načrt razdelitve (dežele v zdravstvena okrožja.
Ker je bil odbornik gospod dr,. Janko Serneo m Celju topot zadržan, je zastopal slovenske zdravnike gospod dr. Fr. ’Jankovič.
Zborovanje je trpelo pozno v noč.
Slovenske zdravnike bo zanimalo sledeče:
1.1 Število zdravstvenih okrožij se bo povišalo od 250 na 254 ali 255.
2.	Razun v ptujskem in mariborskem okrajnem glavarstvu so se po večini (predlogi naše organizacije, katerim je pritrdila tudi (zdravniška zbornica, sprejeli. Pri teh predlogih so slovenski zdravniki sodelovali. (Radi tega ne vsebujejo nobene nevarnosti za slovenske zdravnike. 'Za novo razdelitev v ptujskem okrajnem glavarstvu so govorili važni vzroki.' Organizacija se je tudi pridružila novemu načrtu, izrazila pa se je na predlog dr. Jankoviča enoglasno proti novemu načrtu razdelitve mariborskega zdravstvenega okraja, in zahtevala, da se uveljavi prvoten načrt organizacije.
3.	Iz narodnih vzrokov bodo tvorili trgi in mesta : (Ljutomer,, f Ormož,, Vojnik in Brežice lastna, zdravstena okrožja.
4.	Vsprejelo se je enoglasno na predlog dr.: Jankoviča, da se občina Bezovica priklopi Vojniku, kraj Pokoše Zgornji Polskavi, (Račje pa Pragarskemu. Nadalje se je na predlog istega f ostro protestiralo proti ustanovitvi novega zdravstvenega okrožja v Račjem.
5.	Okr. glav. Ljutomer bo obsegalo trg Ljutomer in 4 okrožja: okolica Ljutomera, 1 Sv. 'Jurij na Ščavnici, Radenci in Križovci. Občina Mala Nedelja se izloči iz ljutomerskega okrožja in se priklopi šentjurskemu. KriŠtanci in Logarovci ostanejo v kri-ževskem, (flrastje-Mota v radenskem, Bolehneci v šentjurskem okrožju. Zgornja Radgona se združi z Radgono.
Okrajno glavarstvo brežiško bo obsegalo mesto Brežice in 8 okrožij: Kozje, Sv. Peter pod Sv. gorami, Podčetrtek, Sevnica, Planina, Rajhenburg, Bizeljsko in okolica brežiška. Občina Planinska vas se pridruži planinskemu, Sedlarjevo in Lastnič (Šent-peterskemu, občine, Sv. Ema, Tinsko, Žusem in Ro-ginjska gorca iz šmarskega okraja podčetrtečkemu, občine Kapele in Pišece bizeljskemu okrožju.
Okrajno glavarstvo Konjice obsega: ,1. Konjice (tukaj se ni trg odločil od okolice, ker okoličanske občine tega niso zahtevale), 2, Sv, Duh v Ločah. 3.: Oplotnica, 4- Vitanje.
Okrajno glavarstvo Slovenjgradec obsega okrožja: 1 1. Muta, 2. Marenberg, 3. Ribnica,, 4. Vuzenica, 5. Šoštanj, '6. Velenje, .7. Mislirfjp, (nov) In 8. Slovenjgradec. Okrožje mislinjsko se bo raztezalo na občine: Sv. Ilj pod Turjakom in Sv. Vid nad Vald.; Vuhred ostane združen z Marenbergom.
V celjskem okrajnem glavarstvu so okrožja: 1. celjska okolica, ki bo povečana z občino Skofjaves. Nevarnost pa je, — predlog izhaja iz nam nasprotne strani — cTa se napravi'novo okrožje iz občin: Teharje in Sv. Lovrenc pri Prožinu. Doslej ,ta predlog
izgubijo nič od svoje svetlobe. Tudi mi smo lahko prvo opažali dne 25. maja, pa tudi dne 27. maja.
Repatica ne vpliva čisto nič na druge zvezde. Ce se približata dve premičnici, se vsled privlačne sile malo spremeni njih tok; f če se pa repatica približa premičnici, se tek te ne spremeni niti za pičico, pač pa repatice. Torej nima repatica vpliva na premičnice, h katerim se Šteje tudi naša zemlja, pač pa premičnice nanjo. Radi tega se repatica hitreje premika, če pride v bližino solnca, okoli katerega se vrte ravno zvezde premičnice.
Pri tem pa, mora repatica spremeniti svojo zunanjost in najznamenitejša sprememba je ravno njen rep. Ta se pri vseh repaticah pojavi Še le tedaj,'ko stopijo v bližino solnca.
Da je solnce vzrok repa, nam dokazuje to, da ga poprej repatice nimajo in ida je obrnjen njih rep zmiraj od solnca. Vzrok ' temu je najbrž prevelika toplota.
Predno se približa repatica solncu, ( ima zelo nizko temperaturo, to je, na njej vlada takrat silen mraz, kakor mislijo temperatura svetovja sploh, 274 stop. C. pod .ničlo,
• • Pr*i svojem približanju pride v solnčno toploto, ki je večkrat za njo 100-, da celo lOOOkrat večja od zemeljske toplote.
Vsled te toplote se zgodi pri repatici precej iz-prememb. Kakor pri vsakem telesu, tako se mora tudi tukaj tvarina vsled višje toplote raztegniti in posledica je njen rep.
Toda ta toplota ni edini vzrok njenemu repu.
Učenjaki pravijo, da pritiskajo solnčni žarki na vsako telo, kar je trdil zvezdoslovec Euler že leta 1746.
Arenij je Izračunal, da je ta, pritisk večji koi
pa solnčeva privlačna sila, ako ne merijo najmanjši deli dotične tvarine niti tisoči del milimetra, kar je pri repaticah gotovo. Ti ža.rki odbijajo take male delce in sicer dvajsetkrat močneje kakor pa pUvlačna sila solnca. Razun tega Še najbrž vplivajo veliko nanj električne moči.
S tem se strinja zelo lepo smer repa, ki je zrni raj v nasprotni strani solnca. Ker pa la pritisk ni na vsa delca enako velik, ima rep podobo pahljače. Najlažje tvarine se odbijajo z večjo hitrostjo m so potemtakem v najskrajnejših delih repa.
Luč, katero imajo repatice, je odbijajoča (reflektirana) solnčna svetloba' kakor pri premičgicah in naši luni; razun te pa imajo tudi svojo luč, katero zvezdoslovci s pomočjo spektralnih priprav preiskujejo in po njej določujejo, iz kakšne tvarine da obstoje.
Tako so našli pri mnogih repaticah železo, natrij, ki je tudi v naši soli, in posebno strupeni plin cian in pa ogljik.
Dogodilo bi se lahko, da bi zemlja Šla enkrat skozi rep, kakor leta 1835, ko se je ta Hallejeva repatica zadnjič prikazala. Posledica je navadno, da postano bolj temno' in da pade precej utrinkov ali tneteorov.
Ako bi se pa zgodilo, da bi zemlja mogla skozi notranji trdi del, kar bi se po računih z največjo gotovostjo Še le vsakih 140,000.000 let zgodilo, in vsakih 24.000 let se trdi del toliko približa, da je komaj
300.000	milj oddaljen, to je okoli 2% mil. km — luna je 384.360 km oddaljena od zemlje, torej skoro Šestkratno oddalje lune od zemlje — bi bilo to za človeštvo usodepolno.
Ta rep repatic je lahko zelo različno dolg. L. 1811 se je prikazal^ repatica z 111% mil. km. dolgim repom, leta 1858 z 11 mil» km»
Ta je pa Še lahko velike daljši. Ta dolgost S3 pa pri eni in isti repatici naenkrat lahko dozdevno izpremeni, kar je pa najbrž posledica prozornosti našega ozračja.
Opazile so se tudi repatice z dvema ali več repovi, na primer leta 1877 z dvema repovoma. Sest repov je imela repatica leta 1744.
Tudi take repatice so že videli, pri katerih so bili repovi obrnjeni na razne strani; seveda je ta prikazen zelo redka. Ta iz leta 1577 je imela, samo eden rep, pa zelo upognjenega. Leta 1823 se je prikazala z dvema redoma, katera, sta si stala ravno nasprotno.
Koliko je število repatic, se ne da dognati. Vi prejšnjih stoletjih niso dostikrat opazili teh nenavadnih zvezd, to pa zato ne, ker še Salso imeli daljnogledov. Se-le po iznajdbi daljnogleda so opazovali tudi več repatic.
Kepler meni, da je število teh zvezd kakor rib v morju. Seveda se iz zemlje samo tiste repatice lahko opazijo, katere pridejo do neke gotove oddaljenosti. jAko jih še toliko gre mimo, pa ne pridejo v to oddaljenost, se ne vidijo. S pomočjo nebeške fotografij6 se je dognalo, da okoli pet repatic gre vsako leto skozi zemeljsko črto in J. Leiber je izračunal, da se nahaja okoli 6000 repatic / v našem solnčnem sestavu.
Samo nekaj dni še in tudi ta repatica fee! bo skrila. Povrnila« se Še-le bo v času, ko že bomo vsf počivali v hladni materi zemlji, čez 76 let, — to je leta 1986.
*
• •
ju obveljal, 2. Vojnik trg, 3. vojniška okolica, 4. Sv. Pavel pri Preboldu, 5. Žalec, ß. Vransko, 7. Sv. Jurij ob juž. žel., 8. Braslovče, 9. Šmarje, 10. Ljubno,
11.	Gornjigrad, 12. Mozirje, 13. trg Laško, 14' okolica Laško, 15. Loka pri Zidanem mostu in 1,6. Trbovlje.	j
Ptujsko glavarstvo bo obsegajo: 1. mesto Ormož, 2. okolica Ormož, 3. Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji, 4. Središče, 5. Sv. Andraž v Leskov«!, 6. Sv. 'Marjeta, 7. Ptujska, gora, (8. Ptuj levo obrežje, 9. Ptuj desno obrežje, 10. Sv. Lovrenc v Slov. gor., 11. Rogatec in 12. Rogaška Slatina.
V mariborskem glavarstvu je nameravanih 15 zdravstvenih okrožij. Vendar v item oziru še ni nič gotovega, ker sta pri deželnem odboru dva si zelo nasprotujoča predloga: naš, kateremu je pritrdila tudi zdravniška zbornica, in predlog mariborskega o-krajnega glavarstva, ki je zelo samovoljen. Ker se nič ne ozira na krajevne razmere, smo se ostro izrazili proti temu predlogu. Upanje je, da se bo našim opravičenim in tehtno dokazanim zahtevam u-godilo.
6.	Glede sedeža zdravnika se bode deželni odbor še enkrat obrnil do okrajnih glavarstev. iTi odgovori bodo zelo merodajni. Definitivnega doslej tedaj ni ničesar, a velika nevarnost je, da deželni odbor ne bo hotel za nekatera okrožja imenovati dosedanje okrožne zdravnike, ki stanujejo izven svojega okrožja. Ti gospodje naj bodo pozorni in naj skrbijo z osebnim interveniranjem pri okrajnih glavarstvih, da bodo ista v svojih izjavah vzroke teh gospodov u-poštevala. Od naše strani se bo zgodilo, kar bo le mogoče!
Kdor želi še kakih podrobnih pojasnil, se naj blagovoli obrniti do gospoda dr. Pr. Jankoviča v Kozjem.
Narodnemu Dnevniku v odgovor.
Ker skuša celjsko liberalno glasilo zloben napad, ki se je izvršil v nedeljo, dne 29. maja blizu Vuhreda na mojo osebo, označiti kot nekako izmišljotino, sem primoran podati stvaren popis celega dogodka:
Na povratku od Sv. Antona na Pohorju dne 29. maja me je č. g. župnik Panič spremljal od g. župana Mravljaka po poti, ki pelje večinoma po gozdih, v Vuhred. Med potjo sem se pomudil nekaj časa z gospodom župnikom v gostilni blizu ceste. Tam sem o-stal le malo časa, ker se mi je mudilo na vlak, ki vozi nekako % na 5. uro iz Vuhreda. Poslovim se torej od gospoda župnika in prijaznih kmetov ter mirno nadaljujem pot. Korakal sem kake dobre četrt ure skozi gozd, kar naenkrat pridejo od desne strani trije postavni fantje. Mislil sem, da gredo tudi na Vuhred ali pa kam v dolino. Ko so prišli ti trije do mene, je eden od njih ostal zadej, dva pa sta hitela po poti proti Vuhredu kakih 10 korakov pred menoj naprej. Jaz nisem popolnoma nič hudega slutil. Pospešil sem korake, da bi ona dva dohitel.
Kar naenkrat je oni, ki je korakal za menoj, začel hitreje stopati, in v naslednjem trenotku sem čutil že udarec s palico po hrbtu. Ona dva, ki sta bila v neposredni bližini pred menoj, pa me začneta obmetavati z ostrimi pohorskimi kamni. Eden kamen mi je sfrčal mimo glave, drugi me zadene v levo nogo pod kolenom, tretji pa me istotako oplazi po tej nogi. Hlače — zgornje in spodnje — so mi kamni razčesali. Ker nisem imel nikakega orožja pri sebi, da bi se branil, sem skočil kljub temu, da mi je tekla kri iz rane, Čez cesto v gozd, in hitel po raznih ovinkih naprej. V velikem strahu, da bi me v tej Šumi ubili, se nisem niti za trenotek ozrl, da bi se prepričal, ali me oni trije zasledujejo. Prišedši do vode, sem si sezul Čevelj, malo opral in obvezal rano, ter sem Šel dalje proti Vuhredu.
Bil sem tako razburjen, da se ,je vse vrtelo pred menoj. Postajalo mi je slabo. Srce mi je bolestno utripalo. Blizo postaje sem si za silo osnažil obleko, z dežnikom pa sem si zakrival raztrgane hlače in rano.
Ker se je dogodil napad v 'gozdui, kjer ni nobene hiše v bližini, bi me bili lahko ubili. Bil sem tako razburjen, da mi Še na misel ni prišlo, da bi ta dogodek naznanil orožnikom. Zadovoljen sem bil, da sem se mogel z vlakom vrniti v Maribor. Omenim še, da ne poznam nobenega izmed onih treh fantov; tudi ni nobeden niti besedice spregovoril. Videti je bilo, da je bilo vse dogovorjeno. Toliko o tem dogodku.
V ponedeljek, dne 30. maja, Še nisem čutil velikih bolečin na ranjeni nogi, paš pa sem moral ostati v torek, sredo, in deloma v četrtek v postelji, ker mi je noga občutno otekala. Obenem Še občutno trpim v-sled živčnega pretresa in bolestnega utripanja srca.
Ne Štejem se sicer za mučenika, kakor mi pred-baciva „Narodni Dnevnik“, Da bi bil pa ta napad na mojo osebo iznajdba „Straže“ in lažnjivo agitacijsko sredstvo naše stranke, to je skrajno nesramna laž. One, ki se upajo to trditi, imenujem javno nesramne lažnjivce.
Franjo Že bot.
Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gospodar, Straža. Nas Pom, Slovenec!
Politični pregled.
Novi tiskovni zakon
je po več kot triletnem obravnänju končno dognan v — odseku. Kedaj pride pred parlament, je še precej dvomljivo, kajti parlament ima mnogo važnih opravil, tiskovni zakon pa med poslanci prav malo prijateljev.
Po novem tiskovnem zakonu , bo dovoljena kol-portaža, sedanja, praksa konfisciranja bo zelo omejena, slučajev žaljenja časti potom časopisja pa ne bodo več sodila porotna sodišča, ampak posebni senati, v katerih bo nekaj učenih sodnikov in dva ali trije porotniki.
Črna gora — kraljevina.
Kakor poročajo, je dobila bolgarska vlada službeno obvestilo, da se Crna gora ob jubileju kneza Nikole proglasi ( za kraljevino in sicer s soglasjem vseh velesil.
Steinwenderjev načrt novega poslovnika.
Poslanec Steinwender je že izdelal po naročilu proračunskega odseka nov načrt za reformo poslovnika.
Nekatere posameznosti so že znane4 f Tako na primer se ne bo več plačevalo poslanskih dijet dnevno,^ temveč v gotovi letni svoti. Govorniki bi po tem načrtu govorili s posebnega prostora, kakor je to že uvedeno v parlamentih drugih držav, f in ne več iz? svojega sedeža. Dolgost govorov, bo omejena. Število parlamentarnih sej naj bi znašalo tri na teden in od 10. ure predp. do 2. ure pop.
Seveda bo Steinwenderjev načrt ; v proračunskem odseku znatno modificiran.
Cesar v Bosni.
Torek popoldne t je bil namenjen ' ogledovanju mesta. 'Cesar je najprej obiskal katoliško katedralo, kjer ga,1 je f na čelu duhovščine pozdravil nadškof Stadler.
Potem se je podal v pravoslavno cerkev, nato je prišla na vrsto Begova mošeja in \cerkve drugih konfesij.
Ko je bil obiskal cerkve,! se je ces^r odpeljal na rotovž, kjer se je podpisal v zlato knjigo. Odtod se je vrnil nazaj v konak,
V	konaku je bil zvečer ob 7. uri dvorni diner, katerega so se udeležili različni dostojanstveniki.
Dne 2. junija zjutraj je bila na vojaškem vež-bališču revija sarajevske garnizije. Cesar je prijezdil na; konju v spremstvu sijajne suite, in je ves čas na konju gledal čete, ki so korakale mimo njega.
Ob MO. uri dopoldne se je zopet povrnil v konak, kjer je bila ob Kil. uri ovacija 6000 Šolskih o-trok. Otroci so zapeli pred konakom avstrijsko himno; cesar je bil baje do solz ginjen.
Povodom svojega potovanja v; Bosno! je cesar pomilostil nad 200 oseb, (večinoma obsojenih zaradi pregreškov proti brambenemu zakonu in zaradi političnih deliktov.
Cesar je daroval v dobrotvorne namene 49.700 K, in sicer 15.000 K za reveže v Sarajevu, 5000 K za reveže v Mostaru, po ,1000 K ( za reveže v onih krajih, kjer se je ustavil dvorni vlak* in 1000 K za kapelico v Konjici.
Združitev opozicionalcev na Hrvaškem?
V	hrvaških listih se vzdržuje vest, da se združijo somišljeniki „Hrvatstva“ in pa čista stranka prava. Poslanci dr. Josip in dr. Vladimir Frank ter dr. Elegovič izstopijo iz stranke in prepuste vodstvo in organizacijo nove stranke dr. Horvatu in dr. Prebegu. S tem pa bi se v novo stranko omogočilo pot tudi ostalim Starčevičancem, ki stoje pod vodstvom dr. Mile Starčeviča.
„Agramer Tagblatt“ to misel toplo pozdravlja, ker bi bila s tem ustvarjena krepka, smotrna opozicija, ki bi je morala biti vesela tudi koalicija, kajti nedvomno bi potem ban Tomašič 1 vedel drugače ceniti njeno pomoč in bi je ne tiral na tako odkrit način k činom, ki jej, (morajo vendar biti prav težka žrtev.
Mažaronski cilji bana Tomašiča so postali res tako očiti, da kriče po zedinjenem odporu vseh domoljubnih hrvaških strank. Sicer pa včerajŠno „Hrvatsko Pravo“1 vso govorico o nameravani združitvi dementira.
( Bosanski deželni zbor.
Uradni list z dne 2. t. mC priobčuje 1 cesarski patent, s ka,terim se sklicuje deželni zbor Bosne in Hercegovine na dan 15. t. m.
Pozor volilci!
Imeniki za nadomestno volitev za državni zbor v okrajih Šoštanj—Slovenji gradeč—Gornji grad—Mar renberg so razpoloženi. Sveta dolžnost vseh pristašev S. K. Z. je, da pregledajo imenike in reklamirajo, če kdo ni vpisan v volilni imenik, Čeprav je opravičen voliti, ali pa je vpisan kot neupravičenec.
Za vsak slučaj (vsako osebo) je treba vložiti posebno reklamacijo. Ce se kdo pritoži, da ni vpisan v volilni imenik, mora dokazati, da je izpolnil 24. leto ter biva nad eno leto v občini, kjer hoče voliti; to se doseže z rojstnim, domovinskim listom in potrdilom
županstva ali gospodarja o bivanju itd. Vsa ta dokazila so koleka prosta.
Ce reklamiraš, da je prišel kot nehpravičenec v, volilni imenik, dokaži, da nima dotičnik volilne pravice, s tem, da poveš, da je bil pred letom obsojen radi goljufije ali, da je pod skrbstvom, ali da ni avstrijski državljan, ali da šele nekaj mesecev stanuje v volilni občini itd.
Pristaši in zaupniki S. K. Z. s t o-rite svojo dolžnostin zanimajte se za volilne imenike!
Vrazova slavnost:
V nedeljo, S. junija ▼ Maribor! Proslavljaše stoletnica rojstva dičnega pesnika Stanka Vraza. Kakor je soditi po vsporedu in pripravah, bo svečanost impozantna. Začetek je ob 8. uri zvečer. Vstopnice se prodajejo pri g. Burešu in na dan svečanosti pri blagajni od 7. ure naprej.
Raznoterosti.
S. K. S. Z. fpriredi 1 kakor slišimo ’ tudi letos romarske vlake. V načrtu, ki pa Še ni popolnoma gotov, so: romarski vlak iz Maribora na Trsat, potem iz Brežic na Brezje in iz Celja na Brezje, I konečno pride v poštev tudi vlak iz Slovenske Bistrice v Marijino Celje. Prvi bo odšel 'dne 11, julija, drugi 25., tretji 26, julija, < četrti pa začetkom avgusta. Vse* podrobnosti in cene se bodo Še pravočasno naznani-! le. Opozarjamo že sedaj, da, bo onim, ki bodo Šli ha Trsat, dana prilika, ogledati si syetovno znano postojnsko jamo.
Liberalei in štajercijanci v objemu. Nov momentf iz te famozne zveze, ki smo jo v našem listu že vsestransko osvetlili. „Narodni List“ z dne 12. maja piše: „Občinske volitve v St. Pavlu pri Preboldu, ki so se vršile dne 9, in 10. maja, so prinesle Narodni stranki sijajno zmago.“ — „Stajerc“ pa piše dne 22. maja:. „V St. Pavlu je zanimivo, da zahteva ljudstvo sedaj splošni nemški pouk v šoli.“ Špindler in Linhart, rešita nam to uganko! Heil Narodna stranka! — Ako doživimo še več tako sijajnih zmag Narodne stranke, tedaj bodo v Savinjski dolini rasle nemške šole kakov gobe po dežju. Plačevali, pa bodo nepotrebne Šole in nemško-nacionalne učitelje Savinjčani, ki bodo potem še bolj napredni v dolgovih, kakor Zadružna tiskarna, ki še nima celega pol milijona dolga, pa ga bo že imela, ako se bosta „Narodni Dnevnik“ in „Narodni List“ pošiljala nazaj, kakor do sedaj.
Politični mutec — državnozborski kandidat. Naši liberalci so prekosili tokrat ne samo amerikance, ampak tudi sebe. Za svojega zastopnika in zagovornika svojih interesov nameravajo poslati na cesarski Dunaj političnega mutca — „Štumrla“. „Saj je popolnoma nezmožen, še govoriti ne zna“, tako sodijo o svojem kandidatu učitelji ali liberalni volilci sami. „Do-gospodarila je sedaj naša liberalna ali lerarska stranka!“ tožijo obupno sicer tako bahavi radikalci. — Lutrov Honza — državnozborski kandidat — političen mutec! — Liberalci, učitelji, tableau!
Halleyev komet bo bojda Še strašno gospodaril ob savinjsko-koroški kranjski meji v času od 4. juni-, ja 1910 do 4. julija 1910. — S svojo velikansko dolgo in Široko metlo pometel bo v tem času ves liberalizem, kolikor ,ga je še lani ostalo, po vsej Mislinski, Šaleški, Paški in Savinjski dolini od šentjurske gore, pa do ponosne Ojstrice, od Pohorja pa do Grintovca: po štirih sodnih okrajih: marenberškem, slovenjgraškem šoštanjskem in gornjegrajskem, in po Š e s t i h dekanijah: marenberški, vuzeniški, starotržki, šaleški, braslovški in gornjegrajski. Kajti razlega se že zdaj od ust do ust: Naš državni poslanec more, mora in sme biti edino-le prof. dr. Verstovšek v Mariboru.
Arije v Kukovčevem gramofonu, katerega bo navijal kandidat učiteljsko liberalne stranke na svojem havziranju za liberalne glasove: „več nemščine!“; „Bernja kaplanov in mežnarjev“; „Milijonov tri ali trideset za liberalne lerarje“; „Več ko je, boljše je“ itd.
Liberalne tolovaje je sram. Akoravno bi liberalci .radi potopili vsakega našega pristaša v žlici vode, jim je vendar nedeljski tolovajski napad neprijeten in neljub. Dobro vedo, da naše ljudstvo noče imeti nič opraviti s podivjano liberalno druhaljo, zato pa zanikajo. „Dnevnik“ hiti na vsa usta lagati, da se napad ni izvršil,’ da o tem, nihče nič ne ve itd. Pa ne boste se izmuznili. Najboljši dokaz, da se je napad izvršil, je pač gospod Žebot sam, ki že od nes delje skoro ne more hoditi, mu noga Še sedaj oteka, in je tudi drugače radi pretresenja živcev ves slab. Državno pravdništvo že zasleduje krivce. Zdravniško spričevalo pristojnega zdravnika bo najboljši dokument liberalne zdivjanosti in si ga liberalni omikani inteligenti lahko vtaknete za klobuk. „Da v Vuhredu nihče nič ne ve“, je precej naravno. Tisti fantje tolovaji molče, ker nočejo iti pokušat ričet. In Še bolj molče pa oni, ki so jih najeli. Tudi oni dobro vedo, zakaj!
Nova okrožnica papeža Pija X. Sv. oče papež Pij X. je izdal ob priliki 3001etnicei svetega Karola boromejskega okrožnico, v kateri slavi svetega Karola boromejskega kot boritelja katoliške resnice zoper
takozvane reformatorje. Nato se obrača Sveti oče zoper moderniste, ki zasledujejo iste cilje kakor reformatorji in izkušajo organizirati odpad 'od' cerkve. Kot važno sredstvo zoper modernistično gibanje priporoča papež pouk v katekizmu. Nato žigosa papež gibanje, ki meri na odpravo verskega pouka f v šolir ter priporoča duhovščini, da pospešuje prejemanje svetih zakramentov in pridigo. Škofje naj posvetne vladarje ubogajo, kadar so pravični, naj pa jih ne poslušajo, če zapovedujejo krivične stvari. Sveti oče razkrinku-je potem tiranijo, ki jo uganja zlasti francosko svobodomiselstvo ter opozarja 1 tudi na I tajno rovarenje svobodomiselnih organizacij.
Dopusti povodom žetve. Vojno ministrstvo je izdalo pred kratkim odredbe ' glede ' letošnjih ' vojaških dopustov za časa žetve. Na podlagi t teh odredb je treba vobče dovoljevati žetvene dopuste: f a), lastnikom ali najemnikom velikih kmetij ' in sinovom, svakom ali vnukom lastnikov (najemnikov), ! ki' nimajo polne pravice do udobnosti po par. 34 v. z.; to je, ki nimajo pravice do zahteve, da, se jih premesti v nadomestno rezervo; b) sinovi, svaki ali vnuki posestnikov malih ali srednjih kmetij; c) kmetijski delavci, s posebnim ozirom na one, ki so v zadnjem letu službe. Dopust se dovoljuje vobče, za tri tedne. Moštvo je odpuščeno v civilni obleki ter ima proti predložitvi izkaznice ' za žetveni dopust pravico 'do f one znižane vozne cene, kakor vojaške osebe, ' ki ne po-s tujejo službeno.
Za obmejne Slovence. Vlado Paulšek, gimnazijec v Mariboru, je vposlal 1000 raznovrstnih, zanimivih znamk. Hvala lepa!' Posnemajte!
Nemška ljubeznjivost. !,,Marburger Zeitung“, znana vsenemška tetka, ■ se grozno jezi na naš protestni shod na Polzeli, ki se je vršil dne 22. maja. Deset dni je ljubeznjiva tetka kuhala svojo neusmiljeno jezo in še-le 2. junija zvečer ' ji je žolč prekipel. 'Mi smo prepričanja, da stara -„Marburgerca“ našim ponosnim slovenskim Savinjčanom ne bo diktirala nove šole in jim zapovedovala. Naj raje mariborsko mestno gnilobo očisti.
Liberalci lažejo. „Narodni Dnevnik“ piše, da na našem shodu pri Sv. Antonu kandidatura dr, K. Verstovšeka ni bila sprejeta. Vsak udeleženec shoda lahko priča, kako so zborovalci navdušene odobravali program Kmečke zveze in pritrjevali izvajanjem govornika, ki je priporočal VerstovŠekovo kandidaturo. Le neki štajerčijanec je v družbi enega pristaša Narodne stranke delal neslane medklice. Drugi zborovalci pa so vsi z vnemo soglašali z govornikom in so odobrili kandidaturo deželnega poslanca Verstovšeka. Vse drugo, kar piše „Dnevnik“ o tem shodu, je iz trte izvito. Pohorski kmetje bodo volili kandidata K. Z., če se potem „Narodni Dnevnik“?f in Kac na glave postavita.
Kako se naj Slovenci' branijo ' proti. bojkotu. „Straža“ in drugi slovenski listi prinašajo večkrat vest, kako nemški časniki kličejo svoje bralca na bojkot zoper Slovence. Ce slovenski list kaj sličnega piše, ga kar doseže državno pravdništvo; če pa nemški listi poživljajo na boj zoper kakega slovanskega trgovca, 'se pa nobena oblast ne gane. Posebno sovražno nastopata zoper Slovane ' „Grazer Tagblatt“ in „Marburger 'Zeitung.“ (Nasvetujem za take slučaje sledeč pripomoček: 'Ce najdemo v nemškem časniku članek, v katerem se poživlja na bojkot zoper Slovana, shranimo ali prepišimo si ga, potem si pa izberimo vsak v svojem krogu kakega hudega nemškutarja ter sestavimo članek za slovenski časopis dobesedno po nemškem, ’ samo da smo imena izpreme-nili. Ce državno pravdništvo poprej nemškega lista ni konfisciralo, ne sme tudi slovenskega.
Posojilnica v Brežicah je k občinskim volitvam na Čatež poslala svojega načelnika gospoda Levaka, da je oddaj svoj glas za liberalne kandidate, ki so vkljub temu imenitno pogoreli. Seveda,, tej posojilnici je prav treba,1 da rešuje potapljajoča se liberalno barko. Naši pristaši morajo več pozornosti posvetiti odboru posojilnice in v slučaju potrebe izvajati edino pravo posledico to je izstop jz odbora. Sedanje stanje ni več vzdržljivo; zato mislimo, kako se postavimo v najkrajšem Času na svoje noge.
Stanko Vrazove stoletnice se je jako lepo spomnila hrvatska vlada v Zagrebu, ki je pred kratkim naložila vsem velikim in realnim gimnazijam, naj učitelji hrvaščine v 5.-8. razredu dijakom živo priporočajo, da bi čitali najznamenitejša dela slovenskih' pesnikov, na primer Vodnika, 'Prešerna, Gregorčiča, in pripovednikov, na primer ‘Jurčiča, in naj jim zato dajo primerna navodila. Slovenski profesorji, gojite med mladino hrvaščino!
Štajersko.
Mariborske novice.
Mariborski Nemci pripravljajo za nedeljo, dne S. junija velik „somerfest“. Na tej vsenemški ceremoniji se bodo prodajale razglednice nemškonacionalne-ga župnika Kernstocka. Mariborsko nemštvo bo ta dan rešeno.
Nesreča. Solicitator dr. Leskovarja se je dne G junija zadel po nesreči s flobert-pištolo v nogo.
Maribor. Prostovoljni rešilni oddelek°je v mesecu maju v 48 slučajih nudil svojo pomoč. Z rešilnim vozom se je lökrat vozilo na kraj nesreče. Skupno je rešilni oddelek v maju oskrbel hitro pomoč 35 moškim in 8 ženskam. 84 nesreč se je dogodilo v tovarnah,
6	pri nenadnih boleznih, 3 pri pretepih in 1 samomor.
Iz mariborske pošte. Poštna upraviteljica Ber-taKottwitz pl. Korčak je imenovana za, poštno ofici-jantinjo drugega službenega razreda za Maribor.
Izlet slepcev v Maribor. Zavod slepcev sv. Otilije v Gradcu napravi dne 9. junija t. 1. izlet v Maribor. Po njihovem prihodu bodo služili premilost-ljivi gospod knez in škof ob 8. uri zjutraj v stolnici sv. mašo, pri kateri bodo peli slepci mašo „Mater ad-mirabilis“ od P. Griesbacher j a. Ob 12. uri poldne bodo po radodarnosti Prevzvišenega pogoščeni ubožče-ki deloma v kn. šk. dijaškem semenišču, deloma pri čč. šolskih sestrah. Popoldne ob 5. uri priredijo slepci v veliki kazinski dvorani, ko se dvorana v gradu nikakor ni mogla dobiti, zanimiv koncert. Slepcev bo prišlo 112 pod nadzorstvom 2 učiteljev, 8 usmiljenih sester, 2 učiteljic in 2 vodnikov. — Od 2. ure popoldne do večera bodo v sobi poleg koncertne dvorane razstavljena razna ročna dela slepcev, in po koncertu se bo ponudila obiskovalcem priložnost, videti, kako ti-le berejo in pišejo, Ker so slepci vsled svoje žalostne usode vsega omilovanja vredni, se prosijo prebivalci Mariborskega mesta, zlasti gg. duhovniki, da jih sprejmejo prijazno ter jim pokažejo po svoji dobrotljivosti, da so jim ljubi in dragi. Izleta se bodo u-deležili iz Gradca: kanonik baron Oer, predsednik društva sv. Otilije; mestni župnik in dekan Jurij Schabl; ravnatelj zavoda ces. svetnik Anton Kratzer in adjunkt Peter Lehofer. Med slepci, ki pridejo v Maribor, je blizu 25 ubožcev, ki so iz naših krajev doma.
Kamnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 12. junija bo pri nas veliki mladinski shod. Ob MO. uri je cerkveno opravilo, pri katerem pridiga prof. dr. Hoh-njec. Po cerkvenem opravilu takoj zborovanje. Mladina, sploh somišljeniki, pridite!
Celjske novice.
Celje. Poročali smo že, da je gospod P. Kostič, ki je imel na glavnem trgu trgovino z galanterijskim in norimberškim blagom,1 vsled bolezni l moral isto prodati. Ponujal jo je sicer raznim narodnim trgovcem, a ker je nihče ni prevzel, je slednjič žal prišla v posilinemške roke. Kako zna celjsko nemštvo, katero mrzi vse, kar je količkaj narodno, (& živi izključno od slovenskih odjemalcev, iste slepiti, je pokazal naslednik P. Kostiča, znani rajhenburški Joh. Koss. Mož ei ni upal obesiti nad trgovino napisa z lastnim- imenom,, nego tam visi sedaj napis „Peter Kostič Nachfolger.“ Značilno! Ubogi Kostič je postal tako nehote in nevede svoj lastni naslednik. iCudimo se, da oblasti kaj takega pripuščajo.
Ptujske novice.
Ptujsko tržno poročilo. Na živinskem sejmu, ki se je vršil dne 4. junija, je: bilo: 392 konj,- 1276 go-vedne živine in 1031 prešičev. Cene so: bile nekoliko poskočile in je bila kupčija, zelo živahna. Prihodnji skupni sejem za konje, govedo in prešiče bo dne- 15. junija. Dne 8. junija bo pa tržni dan samo za prešiče.
Umrla je dne 1. junija gospa Ana Hickl, mati trgovca in hišnega posestnika Fr. Hickl. Že dolgo bolehava se je zadnjo nedeljo, ko je nastal v domači hiši požar, tako prestrašila, da jo je najbrž zadel mrt-voud. Živela je pri svojem sinu, ki je bil ves čas svoji stari materi vdan z občudovanja vredno otroško ljubeznijo, kakor jo je pri odraslih otrocih redkokje najti.-
N.	v m. p.!
Požar je nastal v nedeljo, dne 29. maja v skladišču trgovca Fr. Hickla v kolodvorski ulici. Govori se, da je nekdo po neprevidnosti vrgel ostanek goreče svalčice v nek zaboj, ki je bil kmalu v ognju. Ker je bilo v nedeljo popoldne, trgovina zaprta in uslužbenci odsotni, bi bil napravil požar velikansko škodo, ako bi ne bili ognja pravočasno zapazili vojaki, ki so takoj priskočili na pomoč. Skoda je precej velika.
Zakaj čebljajo otroci nekaterih slovenskih trgovcev na Ptuju edino-le v blaženi nemščini? Na zunaj se kliče in zabičuje svoji k svojim, otroci pa se odgojujejo za renegate, ki so, kakor uči žalostna izkušnja, najstrastnejši pijonirji oholega nemštva. Prihodnjič pridejo imena na dan!
„Sloga“ je postala zelo usiljiva: semnji teden je poslalo njeno upravništvo mnogim našim ljudem po mestu in okolici po tri izvode tega lista. Vidi se, da slogaši, to je liberalčki, trpe na neozdravljivi bolezni — marasmus senilis ji pravijo zdravniki —, zato poskušajo na vse kriplje, ohraniti svojo nadušljivo življenje. Pa nič ne bo pomagalo vaše brcanje, vsiljevanje in pretepanje (g. Žebot!). Tako dela človek, ki se potaplja!
Iz ptujske okolice. Ptujskj nemškutarski' trgovci samo takrat znajo slovenski, če greš mimo njihovih prodajalnic. Takrat te vabljivo kličejo: očka, mamica, pridite, kupite, s čim vam morem postreči? Deklicam pa pravijo celo gospodične, da bi jim več izkupile. Drugače so pa ti trgovci hudi nasprotniki našega jezika in našega mišljenja, ge icelo oznani-teljem v okolici, ki pri cerkvah oznanujejo, pošiljajo večinoma nemška oznanila. 1 Ker ti navadno nemški ne znajo, morajo druge ljudi prositi, da jim oznanila na slovensko prevedejo. Najboljše bi bilo, vsa taka oznanila vračati.' Kdor našega jezika noče poznati, čemu Še mu z oznanilom podporo dajati?
SMT Ne pozabite na Št. Ilj!
Drugi kraji.
Vurberg. Na Vurbergu se je dne 25. in 26. maja prekrasno videl Halle jev komet. Več ljudij ga je opazovalo.
Vurberg. V vurberški občini dela Drava že več let občutno Škodo. Dosti rodovitnih travnikov in njiv je že izpodkopala in jih še vedno izpodkopava. Žla-sti letos je nevarna, ker je dosti večja kot prejšnji 2 leti. Ako se tukaj Drava v kratkem ne bo regulirala, bomo postali prizadeti posestniki veliki siromaki. Mi prosimo, kričimo, a vse nič ne pomaga. Ce se v kakem mestu živila podraže,, * dobijo uradniki draginj-ske doklade. Nas pa, ki smo pomoči tako potreb hi, nihče ne sliši. Ono nedeljo je bil dr. Ploj pri Sv. Janžu, a gotovo ni pogledal, kako Škodo nam Drava dela. (Ta gospod nas le takrat pozna, kadar so volitve. Vas pa, naše poslance, lepo prosimo, povejte vendar v Gradcu in na Dunaju, da se naš glas sliši, ker tudi mi moramo živeti.
Slovenjgradec. Brinar in Božič, veselita se!: Srečo v nesreči za učiteljsko liberalno stranko bo pa prinesel Halleyev komet vsaj v tem oziru, da bo s svojo metlo pridružil dne 4. julija 1910 penzioniranima liberalnima kandidatoma tam v Gotovljah, in v Celju še tretjega: velikega liberalca Ivana Kaca ali Lutrovga Honzo.
Staritrg pri Slovenjgradcu. Velikansko simpatijo imajo očividno liberalci do našega vrlega kandidata profesorja dr. Verstovšeka. Kar do dna srca so bili ganjenif v nedeljo ! v slovenjgraškem Narodnem domu samega sočutja do našega kandidata, češ, Sta-rotržani so svojega Verstovšeka „porazobesili“ že v nedeljo zjutraj na vse zgodaj. In znani uradniški liberalec se je bil vpričo svojih somišljenikov ob prsi, rekoč: f „Klerikalec sem, klerikalec tje edini pravi kandidat za ta volilni okraj je pač le prof. dr, Verstovšek. Živio!
Skale pri Velenju, j Veselica bralnega društva je vspela. Udeležba od strani domačinov! je bila bolj pičla, ker sta se v sosednih župnijah obhajali lepi nedelji; raditega smo pogrešali tudi sicer rednih gostov jz Velenja. [Zato so nas pa tembolj razveselili dragi gostje iz Mozirja, ki so se) v nepričakovano velikem številu udeležili naše prireditve s samim „svit-lim“ Cesarjem in vrlim tajnikom kmečke posojilnice na čelu. Mozirski tambdraši so z veliko spretnostjo proizvajali dokaj lepih komadov; ter se strnili z domačimi tamburaši v lepo ubrani pesmi. Bodi jim izrečena iskrena zahvala! Da so naši imliadeniöi dobro pogodili svoje uloge v igri „Pravica se je izkazala“, ni treba naglašati, ker so mnogi že bili večkrat na odru 1 ter nastopajo že z neko dovršenostjo. Berač Kruljec ostane trajno v spominu, jravno tako žida-krošnjarja Abraham in Izak. Cisti dohodek se bo o-brnil za šolsko zastavo.
Iz Bukovec. Sicer nič novega, ker se pri nas. posebno pa še v Stojncih, sliši o pretepih in pobojih skoro vsako soboto in nedeljo zvečer. 'V noči od nedelje na pondeljek od 29. na 30, maja, je zabodel sin cestarja Mihaela Plohl nekega Emeršiča v prsa, — manjkalo je samo par mm, da ne ravno v srce. Reveža so odpeljali v ptujsko bolnišnico. Seveda to ni bil prvi junaški čin tega junaka. Se pozna, da pridno prebira. „Štajerca.“ In taki ljudje pomagajo o-skrbovati ceste okrajnega zastopa ptujskega!
Sv. Bolfenk pri Središču. Recite, da naš Sv. Bolfenk ni napreden. Naš’ „ljubeznivi“ svobodomiselni naprednjaki liberalci v slabem pomenu nas sicer imenujejo nazadnjake in čuke, vendar to ni pravično. Kajti mi smo v pravem pomenu naprednjaki in v pravem pomenu liberalci. Prave liberalce smo se skazali, ko smo imeli sv. misijon, ki ima zelo dober,uspeh. Naprednjaki smo, ker je ustanovljena pri nas Marijina družba mladeničev in deklet, in ker imamo Mladeniško in Dekliško zvezo. Krasno je bilo pogledati naTe-lovo pri procesiji. Vsi krščanski mladeniči in vse krščanske mladenke so imeli svoje znake, ki so res krasni.
Sv. Bolfenk pri Središču. Od leta 1900 do 1903 smo dobili od velike ceste iz Središča v Ljutomer, to je iz Vitana do župne cerkve sv. Bolfenka novo okrajno cesto. To je najmodernejša cesta v ormoškem okraju do danes. Dne 28. maja letos pa se je začelo meriti od cerkve proti Ljutomeru okrajno cesto. In ko dragi bralci to berete, se že marljivo dela to cesto. To naj bo za zgodovino te ceste. Že sedaj agitiramo, da mora ta cesta iti v Gomili mimo g. Lovrenca Dajčbau-era, ali kakor nekateri pravijo: po Glažarovem klancu. To želimo vsi Bolfenčani, ker edino to nam najbolj koristi, To želijo tudi Ljutomerčani in vsi Morski poljanci, ki imajo posestva, vinograde pri Sv. Bolfen-ku, to je v Gomili,
Frankolovo. rOd vseh krajev se sliši, kako se mladina zbira v društva. Tudi frankolski mladeniči in dekleta ne zaostajajo. V (tekočem letu f so začeli pridno prirejati vsak mesec svoje zasebne, sestanke, na katerih se vadijo v nastopnih govorih, deklamacijah in petju. Naše izobraževalno društvo Šteje zdaj 82 članov, od katerih je 24 možev, 25 mladeničev, 30 deklet in 3 žene. Upati pa je, da se to Število v kratkem Še zdatno pomnoži.
Iz Sav. doline. Volilni manever. Ko se gospodje okoli „Narodnega Dnevnika“ neutrudljivo pehajo za kandidatom njihove zavržene nazadnjaške politike, se nam čudno zdi, kako jim pridejo na misel piščanci v dopisu štev. 114 dne 23. maja, za katere se bo baje uvedla bernja po okrajih Gornjigrad, Slovenjgradec, Šoštanj, Marenberg, kateri bodo edino pripomogli k.
-zmagi Kandidatu dr. Verstovšeku, Vidi se paö, kako se tem liberalnim lačenbergerjem sline cedijo ne samo po državnozborskih mandatih, pač pa še zraven po piščancih. Ako bi imeli liberalni škrici, agitatorji le eno pičico zaslombe pri kmetih, katere samo v volilnem boju poznajo, bi tudi radi na bernjo zašli, pa ne na piščance, ampak na suhe svinjske krače, to pa zaradi tega, da jo bodo lažje „suhih krač“ popihali iz volišča. — Ste razumeli tisti, ki ste začeli prvi metati kamenje?
Slovenjgradec. Naši učitelji obupujejo. Zanašali so se na svojega novega državnozborskega kandidata, da podržavi učitelje, in tako tudi njihovo plačo. Okoli 80 milijonov je v državni blagajni na Dunaju za razne melioracije ali poboljške. Kar treba se je zglasiti pri finančnem ministru za te milijončke! Klerikalci pa naj potem slobodno nadaljujejo obstrukcijo v graškem deželnem zboru! — Kako obupno so torej zaječali xicitelji, ko ni hotel prevzeti kandidature general Kukovec, temveč je kar kratkomalo vsilil politično mutastega kandidata Lutrovega Honza. Torej tu nič, tam nič. — Za obupat!
Polzela. Naši nemčurji so dosegli rekord v zvijači. Ker so po zadnjem našem protestnem shodu zgubili skoro vse otroke, so tuhtali in študirali, kako bi zopet dobili otroke nazaj. Sklenili so nazadnje, da priredijo svoj shod. Znano jim je pa dobro, da je naše ljudstvo razburjeno ter da bi lahko prišlo do ra-buke. Treba je torej ljudstvo preslepiti. Toda kako? In potuhtajo jo brihtne glavice. Naznanijo, da bode shod v nedeljo, dne 29. maja. Shoda pa ni bilo. Pač pa smo izvedeli od popolnoma zanesljive strani, da imajo shod v soboto, dne 4. junija zvečer. Toda ne boste nas preslepili! Naše ljudstvo je pripravljeno vsaki Čas, tudi ob delavnikih, da vam pošteno odgovori. Na to ste lahko pripravljeni.
Polzela. V nedeljo, dne 5. junija, ob 3. uri popoldan se vrši pri g. Cimpermanu veselica z dvema igrama. Na to veselico vabimo vse Slovence od blizu in daleč, da s posetom protestirajo proti nakanam naših nemčurjev.
Šmarje, 2. junija. Danes smo spremili k večnemu počitku gospoda Antona Stupica. Pogreba se jo udeležilo veliko število ljudstva1 vseh slojev) iz trga jz okolice. Krsto so posili požarniki, katerim je rajni bil podnače(lnik. Sprevod je vodil' ob azistenci treh duhovnikov gospod dekan 'J. Bohanec, ki je ob odprtem grobu imel ganljiv govor. Rajnemu bodi lahka zemljica!
Iz Lačne vasi. V obrambo resnice naj bo razkrinkano in s sramoto pobito nesramno idopisunče v celjskem „Narodnem Listu“ štev, 19, od dne 12. maja. Dopis pod lažnjivo Šifro iz Celja preprozorno fingi-ran, se je bližje rodil in sicer iz gole zavisti, ter je pritekel liki strupene rose iz gnojne jame zahrbtneža, kateremu je najbolj pri srcu, da bi pregnal velespoštovano vzorno učiteljico Černe i in dobil v nadomestilo svojo gliho, ki vkup štriha. Kaj zločinskemu hudobnežu mar zasebna verska vdejstvovanj,a, ko vendar nekdo nikdar ne prejema svetih zakramentov, kar je jako sumljivo. Pa podle ovadbe ostale bodo brezvspešne, ker šolske oblasti znajo pregledati, kam kosmati pes taco moli. Cast' gospej 'Černe zaradi njenega lepega pobožnega' vedenja in mladinovo-dilnih nastopov, katerih pa liberalni hujskač pogreša. Kaj mu mar vzgledna oseba,’ ko pa ima polno mrhovine na svojem pragu. /Ali je morda on na ta način svoji družici hofiral, katera je kot poštena o-seba le za pomilovati? !Ali stoji v njegovem poklicu zagonetka s 141etno deklico ' ali dogodek z nezakonsko materjo ? Kako so se pač takrat tisti nagajivi parčki obnašali? To so fakti, ostalo pa zaradi dostojnosti tudi mi zamolčimo. Dopisun naj pa le vse pojasni, tudi najpikantnejše točke enournega potovanja v Lačno vas, drugače se podvoji sum, da je hujskač non plus ultra.
Nesramni, v sredstvih neizbirčni pojav hudobca se dotakne tudi častivrednega P. Frančiška, katerega apostolska dejanja ' so pa prevzvišena*' da bi se iz tega mesta branila in se radi njih polemiziralo. Tako je namreč plačilo, s katerim se zahvaljuje za žrtvovanje v šolah in mnogostransko bogoslužje Č. o. frančiškanu, na ta način se povračuje milo za drago. Mogoče Ji misli kalin to sam opravljati? Gospodje celjski uredniki, ne dajte se farbati in za nos voditi od lažnjivih, krivih prerokov, kateri so polni prenapete neumnosti!
Griže. V „Narodnem Dnevniku" Štev. 117 od dne 27. maja zagovarja gospod učitelj Cer«ej_ grižke „takozvane napredne razgrajače.“ Smešno. (Ako ljubo, pridemo z imenvfna dan, kako so nekateri, ki se u-deležujejo ponočnih shodov v Šoli, bili navzoči, ko se je vlomilo v mrtvašnico, ko so se pobijale Šipe in u-kradel smodnik, nadalje kako so na binkoštni ponde-Ijek žvižgali in psovali Orjö1 ‘pri ' savinjskem mostu itd. Gospod Cernej, le z resnico na dan in ne zagovarjati ponočnih razgrajačev.
Mozirje. Mlado društvo Dekliška zveza je priredila dne 22. maja igro: ,„Ljudmila.“ Igri se je nasprotovalo z raznimi sredstvi, Le neupogljiva navdušenost igralk je premagala vse težave. Zanimanje je bilo splošno. Prostori gospoda Vasleta so bili še pred napovedanim časom natlačeno polni. Obiska,!) so to igro udje različnih društev fiz’ cele Gornjesavinske doline. Posebna čast gre gostom iz Gornjegagrada In iz Skal. Gledalci so bili iznenađeni nad vse pričakovanje, in pri različnih prizorih’ ginjeni do solz. Slišal se je le en glas: Kako je to lepo! Mlade igralke so se s čarobno močjo igrale s človeškimi .čustvi. In
vse brez izjeme so rešile svoje uloge tako dovršeno, kakor da bi bile na odru rojene. Navdušenje je doseglo svoj vrhunec, fco pride ob koncu ' v živi sliki Slavica po svojo umrlo sestro Vando., [Le en vsklik se je slišal /po dvorani: To je krasno! t Za smeh so skrbeli mladeniči s šaljivo igro: „V ječi.“7 Želeti bi bilo več takih predstav. Dekliška zveza pa je dolžna mnogo srčne hvaležnosti' svojemu ustanovitelju in blagemu voditelju č. gospodu kaplanu. /Bodi jim na tem mestu Izrečena najlepša zahvala za vse njihoVe lepe nauke, za ves trud in vsestransko pomoč. Mili Bog naj bode obilni plačnik njim, ki jim je na srcu časni in večni blagor mladine. (Sveta dolžnost mladenk pa je, da njih blage nauke zvesto ohranijo, pričeto delo pogumno nadaljujejo, ne plašeč se nikakili ovir, da bode rasla in procvitala mozirska Dekliška, zveza.	.	,
Iz Markovec. Na, praznik sv. Trojice je blagoslovil vlč. gospod župnik Leopold Skuhersky po večernicah nov, okusno izdelan križ jz mramorja. Križ je visok nad tri metre. Vkljub slabemu vremenu se je udeležilo te slovesnosti ogromno število ljudstva. Ta spomenik, katerega so si župljani postavili po prizadevanju domačega gospoda župnika Kamnoseški družbi v Celju — ta ga je namreč izdelala —A nikakor ne bo delal sramote, ampak jo celo priporočal. Cenj. družbi v Celju 1 bodi na tem mestu izrečeno očitno priznanje.
Sv. Trojica v Halozah. Šolnčno-jasni dnevi lepe spomladi se že poslavljajo od nas in že nam podaja svojo prijazno roko v pozdrav- poletje polno dela in srag. jLiki krasnim pomladanskim dnevom in vročemu poletju je naša mladina, katera je vsa prerojena v naših izobraževalnih društvih, f oziroma v mladeniških in dekliških zvezah. 'Mfla.deniška doba polna življenja, polna upanja,, polna cvetja, in veselja, brez skrbi za prihodnjost, se nam zdi kot' polje dišečih rož brez vsakega trnja. Pa v splošno obžalovanje tukaj med haloško mladino obojega spola Še niso prisijali žarki probujenosti in nravnega življenja. V dobi društev živimo. Da, tudi pri nas se je ustanovilo ! pred dobrima dvema letoma r gospodarsko in bralno društvo, katero prav vspešno deliuje za izobrazbo ljudstva,. ’Omeniti sem pa prisiljen,,' ko pogledam v društveno čitalnico, ''da 1 razun ' neštevilnega mladega naraščaja ni najti med člani veliko fantov in deklet. Zakaj torej mladeniči in mladenke tako osamljeni stojite? Pridi torej, trojička mladež, v obilnem številu iv tabor 1 našega bralnega društva. iUdnino. borne kronice, katero boš dala, ti bode društvo z bogatimi obrestmi vračalo z oblaženjem srca in pošteno zabavo. Piscu teh vrst pa bi se naj izpolnila želja, srčno gojena želja, f da bi se ustanovila mladeniška,, oziroma dekliška zveza. Krščanski mladeniči in mladenke trojičke, rešite čast gornjih Haloz, da si ustanovite odsek ’ bralnega društva. (Na noge torej vsi, katerim sedaj klije dvojni cvet, pomladni čas in čas mladih let. |Ne «strašite se, Češ, kaj bodo rekli so-tovariši-in sotovarišice! ;V svojem; trdnem prepriča,-nju že lahko sedaj rečem, da, vam r ne bode nikdar žal, 'ako si ustanovite mladeniško, oziroma dekliško zvezo. Kakor v vsem svojem sijaju, bode zasijalo pomladno solnce lepših dnevov na obzorju vaše poznejše dobe. Izginila bode vsaka sled objema litra, ponočevanja in slabe tovaršije. Nastopil pa bode med tro-jičko mladino nov, svež duh r verskega in narodnega gibanja, 'oklenitve na granitnem temelju krščanstva pisanih knjig in vaš notranji duh se bode senčil pod senco sv. križa. V to pomozi Bog!
Primorsko.
Občinske volitve so imeli minule dni v Batah in v Kalu, kjer so zmagali pristaši S. L. S. Liberalci so bili korenito poraženi. Tako je prav. Kar po vrsti gre! V našem ljudstvu prodira vedno bolj prepričanje, da le možje, pristaši S. L. S., so delavci za ljudski blagor!
Občinsko-kreditni zavod > poknežene 1 grofovine Goriško-Gradiščanske, ki je bil ustanovljen z dežel-nozborskimi sklepi z dne 24. novembra 1905 je pričel poslovati dne 1. junija 1910.
Novi zavod upravlja varuštvo deželnega hipotečnega zavoda v Gorici, in se bo bavil z dajanjem posojil1 deželi sami,(t občinam, cestnim odborom, jav-i nim konkurenčnim skupščinam In korporacijam, f katerim pristoja pravica, da v pokritje svojih potrebščin predpisujejo doklade k državnim davkom, dočim ne bo potrebno Še posebno hipotekarno jamstvo.
OJbresti, kakor jih je določil deželni zbor za o-> pravila novega zavoda, znašajo 4%%, katerim je prišteti «pravni 'prispevek 1 des. ;%, glavnice, ki preostaja Še na dolgu pričetkom vsakega polletja.
Posojila se bodo dovoljevala na podlagi izdajanja občinskih obveznic, ki se bodo eskomptirale po merilu, ki se objavi potom časopisov.
Prošnje za posojilo je n asi j avl,j ali ravnateljstvu zavoda in jim je prilagati sledeče priloge :<
1.	Zapisnik o sklepu zakonitega zastopstva dotične korporacije, da se zajme posojilo. 2. V slučaju potrebe pooblastilo, da se zajme posojilo. ’3. Proračun za tekoče leto ! in izpiski f potrjenih [ računskih sklepov, zadnjih treh let. '4. Premoženjski inventar-5. Razkaz o visokosti vseh neposrednih (in. posrednih davkov, predpisanih v dotični občini ali v dotičnom okrafu. 6. Razkaz vseh istotam iztirjanih doklad in drugih naklad in prispevkov. 7. Razpregled vseh poprej zajetih dolgov.
Dovolitev posojila je odvisna od potrdila dežel-/ nega odbora takrat, ko že poprej zajeta posojila dotične korporacije skupno z novim posojilom, ki se ima dovoliti, presegajo svoto 10.000 K.
Povračilo posojila se izvrši potom stopnjevalne razdolžitve najdalje v 51 letih, ker v določenih letni-nah .(anuitetah) mora biti vštet delež po vsaj) y2% na leto od prvotne glavnice kakor povračilo glavnice.
Po raznih letninah (anuitetah) se posojilo raz-dolži: s 5% v 51 letih, s v 37% letih, s 6% v 30% letih, s 6’% % v 26 letih, fe 7% v 13 letih, fe 7% % v 20% 'letih,, s 8% v 18% letih, s, 8%(% v 17 letih, s 9 % v 15% letih, s 9% % v 14% letih, s 10% v 13% letih.
Posojila ne more zavod odpovedati, dokler dolžnik zadošča svojim obveznostim; občine in vse druge korporacije pa lahko vrnejo posojilo ob vsakem času deloma ali popolnoma, le da je morajo Šest mesecev poprej odpovedati.
Varnost za rudarja.
Rudarstvo v Združenih državah severoameriš-kih daje delo 1,000.000 moškim in pomnožuje deželno bogastvo na lete za 2..000,000.000 dolarjev. J Vkljub svoji ogromnosti glede lastnine in Števila delavcev se je ta industrija vodila brezobzirno in brezbrižno; zanemarjanje človeškega življenja je bilo v resnici ne le brezbrižno, marveč kažnjivo. Razmerje smrtnih slučajev med rudarji v Združenih državah je triin-polkrat toliko nego v Belgiji, kar očividno dokazuje pomanjkljivost naših opreznih naprav in malomarno zanašanje na slepo srečo.
V zadnjem kongresu je ta nujna zadeva vzbudila vendar-le nekaj pozornosti.' Nasvet postave glede ustanovitve rudarstvenega urada je bil sprejet v poslanski zbornici meseca januarja, in zadnje dni ga je odobril senat enoglasno.
Novi urad bo v departementu notranjih zadev. Proučaval bo načine rudarjenja v tesni zvezi z vprašanjem, kako bi se dalo najbolje skrbeti za blagostanje in vajenost rudarjev. Poučeval bo rudniške lastnike in zaposlence o primerni rabi raznih razstreliv in elektrike ter jim dajal navodila / glede raznotere opreme rovov in predorov. Od časa do časa bo Izdajal poročila in priporočila.
Vsaka stopnja v preventivni r ali predodvratni postavodaji se mora plačati vnaprej. Davek, ki so ga zahtevale nesreče v Cherry in drugih rudarskih mestecih, je še vsem v živem spominu. Take nesreče odkupujejo pravico do primernih odredeb primerno uvedenih v zaščito tisočerih trpinov, ki se sami nikakor ne morejo ščititi, ako se njihovi gospodarji ne brigajo zanje skoro prav nič ne.
Narodno-obrambno delo.
Nekaj misli o ljubezni do domovine. Dr. Foerster je zapisal o tem nekako te-le misli: Človeku je naravno, da ljubi svoje stariše. Kdor jih ne ljubi, ž njim ni govoriti! Kaj bi govoril s kamenom?! Enako naravno pa nam je, da ljubim svojo domovino. Kdo bi ne ljubil zemlje, kjer se je rodil — naroda, čegar duh in bistvo je vdihaval, kakor zrak svojega rojstnega kraja — jezika, v, katerem so mu njegovi dragi kot otroku razodevali najvažnejša čustva in mu govorili besede tolažbe, saj človek ni samo otrok svojih roditeljev, ampak tudi otrok t svojega naroda.
Pri tej, nam tako naravni ljubezni do domovine, pa je paziti, da človek ne postane krivičen drugim narodom in deželanom. In ker nam pravičnost in obzirnost do njih ni naravno prirojena, zato si jo moramo vzgojiti s pametnim in treznim premišljevanjem. Kaj pa naj premislimo v tem oziru? Kakor noben človek ni sam sebi zadosti,ampak potrebuje za svoj dušni in telesni razvoj ter obstanek mnogoštevilnih neposrednih dobrotnikov pa podpornikov, tako je tudi z deželami in narodi. Noben narod ni sam sebi zadosti, vmpak potrebuje kolikor toliko tudi od drugih za svoj obstanek in napredek. — Cim bolj izobražen je kdo, tem skromnejši je; ker se zaveda, kako malo ima sam od sebe, in kako veliko je število njegovih dobrotnikov.
In čim večji in izobraženejši je kak narod, tem manj bi se smel napihovati in tem skromneje naj bi govoril o svojih vrlinah in delih. (Lebenskunde p. 176 scpi.) Tem pametnim besedam pripomnimo, naj bi jih trezno premislili Foersterjevi rojaki Nemci. Kje je v.eč o’ šabnosti, kakor pri Nemcih! Zlasti nam Slovencem vedno očitajo, da smo bili barbari, in da so nas oni , vzgojili. Vprašamo: kje bi bila njihova kultura, ko bi jih ne bili Slovenci ščitili proti Turku s svojimi hrbti ? Lahko za pečjo, v miru modrovati, ko drugi hišo branijo.
Pomoč obmejnim bratom! Darovali so po 20 K: Mohorjani v Žužemberku; posojilnica Loški potok na Tabru; zbirka dr. Preklet-Bemc, zdravnik, Braslov* če, 24 K; (javno predavanje o Halleyjevem kometu preč. gospoda kanonika Sušnika v Unionu 60.02 K;* Janez Sajovic, stolni prošt v Ljubljani; dr. Iv. Svetina, c. kr. gimnazijski profesor in katehet N Ljubljani ; ' Josip Potokar, župnik v Tržiču, Gorenjsko; posojilnica Loški potok na Tabru; Mariborski bogoslovci ; Simon Žužek, ’ župnik v Vodicah na Kranj» skem; Ignacij Salehar v Kandiji pri Novem mestu; pevski klub katoliškega izobraževalnega društva na Colu; Andrej Wieser, dekan, Gospasveta, Koroško; Stefan Jenko v Podgrajah,r pošto f Idrska Bistrica: Frano Gerec, Pišece, Štajersko ;jf Mohorjani in J.; Berlič, Bohinjska Srednjavas ;i' Martin Dimnik, k a-.
plan, Hinje, pošta Žužemberk; Franc Zorko v Ljubljani 70 K; J ‘Ivan Karlin, župnik v pokoju v Škofji Loki, 50 K; ' nabrali duhovniki trnovske dekanije, Notranjsko; Matej Ražun, župnik v St. Jakobu v Rožu, Koroško; ' izobraževalno slovensko društvo v Velikih Žabljah, Goriško 21 K; Miha Barbo, župnik, in Mohorjani v Smledniku 40 K; Anton Podvinski* župnik, Remšnik; Frane Rajčevič, župnik, Grahovo pri Cerknici, Notranjsko; ‘ Matija Sila, dekan v Tomaju, Goriško; Janez Vidovič, stolni kanonik in kancelar v Celovcu; Anton Zupančič, profesor bogoslovja v Ljubljani; zbrani pri veselici dne 10. aprila v Borovnici 20.40 K; f Ivan Drašler, Dole-Borovniea; Borovničani; mesto venca svojemu umrlemu ljubljencu Antonu Medvedu slovensko katoliško narodno di-jaštvo ljubljansko 71 K; člani slovenskega katoliškega društva Danica 40 K; Mohorjani stolne župnije Ljubljana; / Mohorjani v Kamniku;/ Ivan Stibilj ob priliki blagoslovljenja nove žage v Renčah pri Gorici; Ivan in Cilka Strcin, Komenda, ob priliki najine poroke; Zarjani v Gradcu; čisti dobiček od predavanja častitega gospoda Sušnika v Novem mestu 40 K; Jernej Vurkeljc, župnik, Dobje, Štajersko; J. Hafner, v Škofji Loki/nabral na Krevsovem ženitvovanju;' odvetniška pisarna dr. Pegan v neki kazenski zadevi plača nekdo 100 K; ostanek predavanja gospoda dr. Jeršeta 25.66 K; dekliška Marijina družba v Gorjah ob priliki duhovnih vaj 40 K.
Narodno gospodarstvo.
Ali se sme prašičem dajati živinska sol med krmo ? Tudi pri prašičih sol pomnožuje slast do jedi, .vendar je ravnati pri tem jako oprezno, kajti sol lahko prašiče naravnost zastrupi, ker povzroča vnetje želodca in črev, kakor hitro se prekorači ona množina, ki jo prašič prenese. Z ozirom na velikost sme dobiti prašič na dan v jedi le 4 do 8 g soli. V obče je bolje, prašičem nič soli pokladati, in le, kadar izgube slast do jedi, naj se jim poklada semtertje med posameznimi jedilnimi roki po malem soljenega ovsa, ki je najboljše sredstvo, da slast poživi.
Ravnanje z mlekom do uporabe. 1. Skrbi za dober zrak v hlevu. 2. Hlev naj bo vedno snažen. 8. Ne dajaj živini pokvarjene krme. 4. Podlagaj mnogo z vedno nepokvarjeno steljo. 5. Krme ne hrani v hlevu ali na. vlažnem kraju. 6. Krave vsak dan očisti. 7. Bolne krave molzi nazadnje, a mleka teh krav ne dajaj v mlekarno. 8. Osobje v hlevu naj bo zdravo in čisto oblečeno. 9. Pred molžnjo si omij roke. 10. Pomolzi čisto! S čisto molžo se vime razširja, in krava daje več mleka; na zadnje molženo mleko je najbolj tolsto.
11.	Mleka ne prelivaj v hlevu, marveč v zračnem prostoru. 12. Po molži mleko koj precedi skozi sitce ali čisto tkanino. 13. Koj po precejanju ohladi mleko, in shrani je do prevažanja v zračnih in hladnih prostorih (ne pa v kleteh in zaduhlih sobah). 14. Dokler ni mleko popolnoma ohlajeno, ne mešaj jutranjega ali večernega mleka. 15. Do prevažanja naj bodo vrči odprti, in naj se pogrnejo samo s kako mrežo. 16. Mleko prevažaj samo v dobro očiščenih, prezračenih in nezrjavelih vrčih. 17. Vedno skrbi za snažno mlečno pripravo. Golide in vrče se koj po obrabi znotraj in zunaj obriba z vročo sodino raztopimo, ali z vapne-nim beležem, in potem dobro oprati z gorko vodo. O-čiščeno posodo očediti je na zračnem kraju, kjer se ne razvija kak duh, ker bi se vrči navlekli lahko neprijetnega duha. Do uporabe je pustiti posodo odprto. Mlečna posoda naj se rabi le za mleko, in ne za prenašanje vode ali kaj podobnega.
Kmetijsko poučno potovanje ' v Švico j priredi kranjski deželni odbor v času od 29. junija do 10. julija t. 1, Udeležencev se bo sprejelo največ 30, ,Na pozneje došle prošnje se deželni odbor ne bo oziral. V pokritje potnih stroškov r bo prispeval deželni odbor 10 udeležencem po 80 K. *Za enak znesek se je naprosilo c. kr. poljedelsko ministrstvo. Za skupno hrano in prenočišča bo moral doposlati vsak udeleženec deželnemu odboru najkasneje pet dni po prejemu obvestila, da je sprejet, znesek 100 K. Eventu-elni preostanek se mu pozneje povrne. Za vožnjo bo onim, ki jim deželni odbor ne podeli deželne, odnosno državne podpore, plačati pribjižno 80 K. Prošnje za udeležbo in podpore je vlagati najkasneje do JO. junija t. 1. pri deželnem odboru kranjskem. Prosilec mora prošnji pridejati izjavo, da se potovanja gotovo udeleži, ako ga deželni ofbor sprejme, in da se zaveže povrniti deželnemu odboru vse nastale stroške, ako se ne bi potovaiya udeležil.
Kdo* hoče shraniti vino Čez poletje, a nima dovolj časa za to, da bi z vinom pravilno ravnal, ta naj spravi vino vsaj v hladno in zračno klet in položi naj sod na podkladje tako, da bo veha nekoliko obrnjena na strani. :Ce sod tako leži, j bo veha, ker sega v vino, j vedno z vinom napojena 1 in taka veha zapira Sod tako, kakor doga, zato se preveč vina ne posuši, a obenem se tudi prepreči, da se ne poloti vi-na_kan in cik. Da pa ne bo čep ali veha vlekla ali puščala, mora biti iz trdega lesa in oba tako izdela-na, da luknjo brez ovoja dobro zapirata. Ne Čepa in ne vehe pa se ne sme oviti s predivom, cunjo ali ko-ružnim luDjßm, knjti to jo Čostokrnt vzrok, da, vino v sodu cikne. Ce sega namreč cunja ali kakšna druga tej podobna tvarina v vino, vleče ta vino iz soda ravno tako, kakor vleče stenj pri svetilki olje ali petrolej v se. KO pa (pride vino po cunji na zrak, se skisa: in ker je. v neposredni dotiki z vinom v sodu, cik-ne tudi to. Ce veha ali čep dobro ne zapirata,’ naj
se ju gladko obreže, če pa kljub temu še dobro ne zapirata, naj se krog njih dobro zamaže z lojem ali pa s parafinom. Kdor se na oskrbovanje vina razume, in ima čas za to, naj hrani vedno nekoliko Vina za žalijo v steklenicah ali pa v manjših! sodčkih, in naj vino vsakih 8 ali 14 dni zalije. Ko se hoče vino, ki je v polnem sodu, pokušati, pazi naj se dobro, da bo natega snažna. Najboljša natega je steklena. Ko se je pokušnjo vzelo, naj se sod čim prej napolni in zopet neprodušno zamaši.
Pitanje goveđe. Kdor hoče pitati stare krave ali suhe, izdelane vole, naj jim ne daje kar od početka preveč hrane. 3 do 6 tednov, kolikor starejša je žival, tem delj, naj se krmijo z dobrim senom, če mogoče z deteljo. Pridno je treba v tem času žival snažiti in hlev dobro prezračevati. £!e v teh tednih živali ne kažejo nikakega napredka, naj se jih ne pita, ker je v tem slučaju najboljša hrana brezvspešna.
Književnost in umetnost.
Koncert dne 7. majnika v Narodnem domu v Mariboru. Naprosilo se nas je, da v interesu dobre stvari priobčimo sledeče poročilo, ki nam je došlo od odličnega In znanega strokovnjaka-gjlasbenika.
Dne 7. maja t. 1. se je priredil v mariborskem Narodnem dobmu jako dober koncert. Na programu so bile sledeče točke: 1, G. Meyerbeer. Venčevalna koračnica iz opere' „Prerok.“ 2. K. M. pl. Weber. Overtura k operi „Oberon.“ 3. Smetana. Uvod in kraljevi prihod iz opere „Dalibor.“ 4. a) Haydn. Arija !iz oratorija „Stvarjenje“ : „Z zelenjem okrasi polje.“ b), E, Hildach. Pesem: Pomlad je prišla, 5. Beethoven, „Larghetto“ iz II. simfonije, b, A. Jaki. Narodni potpouri: Potovanje po Kranjskem, 7. Offenbach. Barkarola iz „Hoffmannovih pripovedk.“ 8. Pesmi: a) Viktor Parma. Poslednja noč. b) Dr. B. Ipavec, Ciganka Marija, c) K. Goldmark. Studenček, d) E. Grieg. Jaz ljubim te. 9. ja) V, Parma. Intermezzo iz opere „Xenia.“,1 b) Moszkowski. Serenada, 10, R. Wagner. Bojna himna iz opere „Rienzi,“
Program je bil zelo obsežen in občinstvu precej pristopen. Samo o točki 6) lahko rečemo, da ni spadala v okvir koncerta in bi jo bili lahko izpustili, ker je bil program itak precej dolg.
Pripoznati moram, f da so se posamezne orkestralne točke zelo dobro izvedle. (Dirigent je ’ sicer razpolagal z imenitnimi orkestralnimi godbeniki. Tako so bile na primer tri pozavne v izbornih* rokah; posebno se je odlikoval I. pozavnist po krasnem tonu in s čistim predavanjem; tudi trobente, posebno
I.,	kakor tudi rogovi so bili izborno zastopani. Ubranost trobilnih instrumentov I je bi(la idealno čista in uravnana. Zato so prišla vsa mesta, kjer so nastopale te skupine, imenitno do veljave.
Pa tudi skupina godbenikov na lesena pihala se je skladala po večini i iz spretnih strokovnjakov. Veliko tehniko in siguren ton ) v vseh legah svojega instrumenta je pokazal I, flavtist; toplo in prijetno so doneli klarineti f in polno ' in žlahtno i so se glasile oboe. Isto.tako so rešili fagoti svoje uloge z najboljšim vspehom. Polno priznanje zaslužijo, tudi odlične moči med glasbeniki na lok. Izborno so bile zastopane I. gosli, istotako so igrali priznani veščaki pri violončelu in kontrabasu. S ■' takšnim orkestralnim zborom, zloženim po večini iz samih strokovnjakov, bi se dal izvesti tudi velik simfoničen koncert.
Opozoriti pa moramo, da sta harmonij in klavir motila v orkestru7 in da, sploh vanj ne spadata. V bodoče se poraba: teh dveh instrumentov; v orkestralnem zboru ne priporoča, saj njuna igra itak ne prihaja do prave veljave. Drugače je seveda s klavirjem na onih mestih, kjer nadomešča harfo, kakor na primer v uvod Smetanove opere „Dalibor.“)r Tam nastopa klavir bolj solistovsko ■ in je jako potreben, dasiravno ne more nikdar popolnoma nadomestiti har-finih zvokov.
Vsem sodelujočim močem gre popolno priznanje in hvala, v prvi vrsti pa dirigentu gosbodu Koudelr ki, ki je z velikim trudom naštudiral dolgi In težavni program ter ga je vodil stvarno in energično. Tudi v sestavi programa se je pokazala njegova spretnost. V priznanje mu je poklonilo Glasbeno društvo krasno taktirko, Dramatično društvo pa lovorjev venec z napisom.
Izmed . orkestralnih - točk 1 naj se omeni pred vsem klasično in težavno Weberjevo overturo iz opere „Oberon“ in odlomke Smetanove opere „Dalibor“, iz katere veje slovanski duh'1 (po olajšani izdaji za koncertne prireditve), ter Beethovnovo sanjavo-kras-no „Larghetto“ iz II. simfonije, llzmed ostalih orkestralnih točk je moral zbor ponoviti melodični intermezzo iz Parmove opere „Xenia“, In navzoči gospod skladatelj se je moral osebno zahvaliti občinstvu za za,služeno priznanje.
Najtopleje se priporoča, da se omenjene Izkušane orkestralne moči vsako leto združijo S h 1 kakim večjim orkestralnim prireditvam, ki naj imajo za sedaj Še bolj poljudni značaj. Med orkestralne točke se lahko zopet vlagajo — zaradi izpremembe — pevske točke solistov (kakor tokrat), ' ali 7 pa)f tudi pevskih zborov.
Pevske točke je pri tem koncertu z izbornim vspehom izvedla gospa J. pl. Foedransperg iz Ljubljane. Ta pevka se odlikuje s prijetno donečim in izborno šolanim glasom, z jasno deklamacijo besedila in čustveno ! globokim ' predavanjem, 'Posamezne pevske točke so izvale burno priznanje in pevka ie morala Še dodati.
Po tem potu stremite naprej k višjim ciljem inf merodajni krogi naj, po zasluženju podpirajo gojenje dobre in resne godbe z ozirom na njen 'veliki vzgo-jevalni pomen.
E. B., godb. prof.
Lepa naša domovina. Izšel je krasen album s slikami najlepših slovenskih krajev,, imenovan „Lepa naša domovina.“ Prva serija, ki leži pred nami, nosi naslov: „Kranjska v podobah.“ V tem albumu priznani slovenski umetniki kažejo svoje krasne reprodukcije. Bled, Postojna, Bohinjsko jezero, Kamniške planine, Vintgar, Belopeška jezera, Ljubljana in pa druge krasote naše domovine je naš umetnik Mago-lič s pomočjo nekaterih drugih zbral v lični album, ki bi lahko krasil vsak slovenski dom. Popis krajev je pridjan v 4 jezikih. Album „Lepa naša domovina“ našim čitateljem priporočamo. Naroča se pri izdajatelju Srečko Magoliču, [Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9.
Dom in Svet. Letnik XXIII., Štev. 5, Vsebina: Delo in denar. Dr. Fr. Detela. — Cas. Zloži) Anton Medved. — Komisarjeva hči. Lea Fatur. — Pomladanski sonet. — Alojzij Remec. — O naših zgodovin-sko-umetniških spominkih. Spisal Ivan Franke. — Selske slike. Silvin Sardenko. — Pod tvojim oknom, Vekoslav Remec, — Bedasti brat Nikakij. Franc Bregar, — V deželi polnočnega solnca. Dr. Iv, Knific.!
—	Kako težak , , . G. Koritnik. — Kaj tiho v večeru. G. Koritnik. — Spomladi, G. Koritnik. — La Divina Commedia. Dr. Josip Debevec.! — Večerna.; S.; Sardenko. — Književnost, !— To in ono.
Slovenski učitelj. Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskih društev. Letnik [XI.d' Štev. 5. Vsebina: Strahovanje učencev. Spisal —ik,
—	Psihološka mjetoda, Ignacij Nadrah. — Spomini z dunajskega tečaja za pouk slaboumnih. Anica Lebar,
—	Nekaj misli o spisju. Janko Grad. (— f Mladenke na obrtno nadaljevalnih Šolah- Šolski izleti in priro-dopisnf pouk na prostem. M. M. jž. — f Katehetski vestnik. — Raznoterosti. — Slovstvo in glasba.
Hofriehter.
Akoravno so vsi sodniki v Hofrichiterjevi zadevi vezani s službeno prisego k molčečnosti o obravnavi in o razsodbi, vendar vedo listi poročati, da je bil Hofriehter obsojen na smrt na vešala in izključen iz armade.
Listi tudi pišejo, da je bila razsodba že oddan®, sodnemu gospodu pl. Versbaehu, ki pa bo Hefrich-terja najbrže pomilostil. Nato bo najvišje vojaško so-* dišče prvotno razsodbo izpremenilo.
S tem bi bila ,torej končana ta tragedija iz oficirskega življenja in po njem ostane le še neprijeten spomin, spomin na moža, ki je v lovu za svetlo karijero, padei v propast zločina . , ,
Razgled po svetu.
Dobro ga je zavrnil, iVJ železniškem vlaku, ki vozi med Compiegne in Roye na Francoskem, je bilo nedavno več popotnikov. Eden izmed njih, ki je mislil, da zna zbijati prav duhovite Šale, se je hotel po-norčevati iz duhovnika, ki se je vozil z njim v istem vlaku, (Sočutno se ozre nanj in pravi: /Ali ste že slišali najnovejŠoi novico, prečastni ?“> f— „Ne, prijatelj“, odgovori duhovnik, „sem bil ves dan zunaj po svojem poslu in nisem imel časa brati časnik,“ Na to pravi sopotnik: „Je nekaj strašnega;; hudič je u-mrl!“ — „Tako?“ odvrne duhovnik, 1 ne da bi pokazal najmanjše znamenje razburjenosti., (Potem se z žalostnim obrazom ozre: na Šaljivca, f rekoč: „Gospod, jaz imam vedno veliko usmiljenje do sirot.“ Poseže v žep, stisne sopotniku nekaj drobiža v roko lin pristavi : „Izvolite sprejeti to malo pomoč ob vaši bridki izgubi.“ Vsi navzoči so se zasmejali, šaljivec pa ni zinil nobene besede Več,
Zadnja (svojega rodu. V Firenci je umrla v starosti 93 let grofica, Ameriga Vespucci, potomka onega Vespuccija, ki je prvi popisal odkrito Ameriko* Vespuccija so vsi poznali, dočim so na Kolumba nehvaležno pozabili. Sedaj umrla žena je ponesla ime Vespuccijev v grob.
Elektrika v Palestini, Neka francoska družba iz Pariza namerava ustanoviti elektrarno, ki bi preskrbovala celo Palestino z elektriko* [Obratno silo bi nudila Jordanova voda nekje pri kraju Merom. Vsa večja mesta bi [dobivala elektriko in Francozi se na-dajo, da bi bilo to nadepolno podjetje j v petih letih izplačano.
Izum ruskega kmeta. Ruski listi javljajo, da je ruski kmet Sagnov 1 v guberniji tulski/ iznašel stroj,-kf ga je krstil avtomotor in vzel nanj patent, Ta stroj se giblje brez vsakega goriva, potrebno energijo pa si ustvarja s svojo lastno težo in s težo stvari, ki se mečejo nanj. Stroj lahko izvrši delo, za katero je Sicer potrebnih1 več konjskih sil.
Produkcija užigalic v Avstro-0 grški. — V Avstriji se izdela na leto 250.000 kvintalov vžigalic v 1 vrednosti 15 milijonov kron, na Ogrskem 115.000 kvintalov za 5.7 milijonov kron in v Bosni in Hercegovini 6000 kvintalov za 300,000 kron. Skupno torej V celi državi 371.000 kvintalov za 21 milijonov kron. Od teh se porabi 118 milijard komadov za znesek 16 in pol milijona v Avstriji. Ostale se izvaža v inozemstvo.
Slovenci, darujte za obrambni sklad S. K. S. Z,
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steckenpferd-lilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Majsolidnejša in točna postrežba. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela. kakor cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črkoslikarstvo na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Vedno točno in najboljšo postrežbo, zagotavljajoč se priporočam c. duhovščini in cenjenemu občinstvu za mnogobrojna naročila.
Mihael Dobravc,
Gosposka ulica 5.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465
Telefon št. 8.
Hranilne vlogo se obrestujejo po 4*/s % brez Posojila na zemljišča po 5% do S1/,0/ odbitka rentnega davka.	in z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin.
plačno.	Osebni kredit na menice in v tekočem i
TT	, -v. j .. j	.	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vknjiženih dolgov z naj kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	šimi stroški.
= O sfer boj e svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
tovarniško znamko
pridatek / za kavo
pnporocujemo kot priznano
st žagan Y1655, J-fOT
Celje, Nova ulica ill
•—*■"“**?'* '■^^^xssSsassL se priporoča v izvrševanje vozov, konjskih oprav v tapetarsko stroko spadajočih del.
Popravila izvršuje točno in ceno.
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavarnje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnejšimi pogoji.	42
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvaf
HV ARI BOR, Kasinogasse štev. 2;
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu ob-
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec.
bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letn ndobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
činstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob,
društvenih odrov, napisov na steno,
deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! ::	:: Cene nizke!
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Za obilni obisk se priporoča]
Lojzika Leon,
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“
Brzojavi: „Kamnoseška in dnstrijska zadruga Celje“
Tlakovanje cerkva, dvoran
Hnogoštevilna>aloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).::
Stavbena in nmetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz razli č-::: nih kamenov in cementa. :
hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	: •:
Izdelovanje pohištvenih plošč iz
razliäüh najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, ndela-vanie napisov v iste. :::
**anc
dobite edino dobre gumijeve trake pri tvrdki:
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina 8 papirjem in pisalnim orodjem.
Na debelč In drobno I	220	Na debelo In drobno I
Hcrg, Venec pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 3 50 Rozman, Dehliške bakviee „ 3 — Venec svetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroški . . to Sv. Opravilo ...» 1*35
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tiskan» si. Drih = o Maribora. =
Stran S<
Zaloga
Franc Pleteršek,
Maribor, Koroška ul. 10
I
priporoča čast. duhovščini in sl. občin-stvn svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, matrace, stole, ogledala. Železne postelje za otroke.
Vse po najnižjih cenah.
Domače delo
I
Olradne— = zavitke
znatisom in brez natisa, vsake velikosti in kakovosti
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
V
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
KKBSKKKHKH
Največja zaloga kmetijskih	. 111 . 1 ■
..—------- strojev in sprejemanje popravil
F rane Kampuš
Jbdfry	priporoča vsem kmetom
najnovejše vitle ali ge-
?	pelne? v*te^ne ^tumce,
,	Dice, najnovejše s slamo-
"	reznice, reporeznice, ve-
jalnike, žitne čistilnice, pj plnge, hrane, mline za jabolke in grozdje mlet, stiskalnice ali preše, stroje za kosit, obračat, grabit, za sejat
itd. V zalogi imam vedno okoli 200 strojev vsake vrste, tudi naročuje vsake vrste motorje na bencin in sesalni plin, stroje za o-peko opremene za opekarne, Železje za mline in Žage, ima najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak doma melje na roko, na viti ali gepl. Tudi največje mline na motorje in na vodo, vse stroje ima od tovarne Ježek, mlini celo domači izdelek. Nizke cene, ngodni plačilni pogoji.
459
debelo! Priporoča se "" dPobno! j|
edina narodna trgovina J[
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor g|
tudi igrač.	v
k Kramar v Celju
" na voglu Graške- in Krožne ceste. m
m	68 ■
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast. . kcncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?ü?
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh! sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briieken-3n), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah'.
risne
takoj po vzorce belega platna, katere dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate o nedosegljivo nizkih cenah. Narodna veletrgovska hiša
R. Stermecki, Celje.

Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni.
PraumfnuA 8 slovenskimi ploščami, čistim in UTI dillUlUIlt? jasnim glasom iz najboljših tovarn.
Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi F11ANCKU s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Edina narodna trgovina Čevljev
Štefan Strašek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebno čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji cenil
Edina prodaja amerikanskib čevljev.
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak.
Odgovoru urednik: Fran Rakovič.
Tilk tipkane rt. Cirila v Maribora.
Triflfaifc is isdajatelj: Eouorcij „Straži".