ISSN 0351-6407 Vinotoka če zmrzuje, pa ^osinca odjenjuje. do pretežno b^tm^čno bo •^bboasnimi padavinami. Murska Sobota, 8. oktobra 1998, leto L, št. 41, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT J P R E S L I Š A N O P°membno, 'ma za sv°Je delovanje in mož-Majanja razvojne strategije čim večji proračun. To načelo, le osnova vsakemu gospodarskemu subjektu za njegovo uspe-j ' Predvsem pa pomeni realno uvrstitev tega med velika, nja ali majhna podjetja oz. gospodarske družbe velja v o 'ko prenesenem smislu tudi za občine. Glede na obseg ^CUnaje namreč občine mogoče deliti z nacionalnega vi-11 vplivne, močne in regionalne; 2. upoštevane, zmerne (lic 3' navz°be’ '^abe m krajevne. Občina Moravske To- esPada med prvo in drugo skupino!« aiic Cipot, župan občine Moravske Toplice JOŽE GRAJ Otrok in medijski »hudiči« 5. oktober je namreč mednarodni dan otroka. Pri nas in morebiti še kje drugje pa se s tem dnem začenja tudi teden otroka. Tako I podaljša/i »praznovanje«, ki poteka zlasti v otroških vrtcih in n,h šolah. Vrstijo se lutkovne predstave, nastopi glasbenikov llmetnikov, srečanja in pogovori z zanimivimi gosti itd. o,ro^o ustvarjalnost v glavnem povsod najdejo kar PtM Piliha. Odrasli pa razmišljamo (naj bi) zlasti o otrokovih ■ Seveda je razmišljanje daleč premalo, ampak so potreb-bi lahko živeli vsi otroci v miru, da ne bi umirali ^ia°teda bi imeli vse pravice, kot veljajo za vsa človeška tema let°šnjeSa tedna otroka, ki so si jo izbrali otro-1^. ^ans^em državnem otroškem parlamentu, je Otrok in gotovo se velja zamisliti, kaj vse je mogoče gledati po 0<^riti v računalniških programih, prebrati v časopisih, Številni otroci raje gledajo grozljivke in kriminalke, ^ati 'Se d^žili s prijatelji. Nekateri potem skušajo tudi sami 1 ,a^° ^ot TV-junaki. Posledice so lahko hude. Vendar ne ^/^di vebko koristnega, če bomo izganjali »hudiča« iz 'n medijev, ampak je potrebno predvsem z vzgojo kritičnemu mišljenju mladih. Še največ pa bomo sto-^(ji^ čejim bomo omogočili ustvarjalnost na različnih po- Vse poti vodijo v Bank Vustria cfrcilt' Lendavskalt VJ JL V U l Ldll 3 LOJA Murska Sobota Beg pred zlim v novo upanje? Foto.: KJURIJ ZAUNEKER ■■ Kaj jih je pravzaprav pognalo v beg iz domačega kraja? Tisti iz kriznih in vojnih žarišč se umikajo, da bi si rešili golo življenje, drugi so se podali na pot, da bi si poiskali boljše življenje. Med njimi so takšni, ki so doma pustili vse, kar so imeli, mnogo pa je takšnih, ki niso zapustili ničesar. Saj pravzaprav ničesar niso niti imeli in ti vidijo na Zahodu svojo priložnost. Pa so se mnogim te sanje zdaj razblinile. Prepotovali so na stotine, celo tisoče kilometrov, njihova pot pa se je zdaj naenkrat pretrgala. Za to, da bi prišli v »obljubljeno deželo«, so dali še zadnje prihranke in zdaj so ostali tako rekoč brez vsega. Str. 20 Novo v Blagovnici KOZMETIČNO- dLfJK ^kANTERIJSKI ODDELEK Društvo upokojencev mesta Murska Sobota je ob denarni podpori mestne občine, zavarovalnice Triglav in zasebne družbe Intering Mihaelu Ficku kupilo prenosni aparat za dovajanje kisika, ki si ga sam s svojo skromno pokojnino ni mogel privoščiti. Mihael Ficko je pred dvema letoma hudo zbolel, tako da so ga morali priključiti na aparat za dovajanje kisika. Vendar je bil ta aparat, ki mu ga je zagotovila zdravstvena zavarovalnica, neprenosljiv in postavljen v njegovi sobi, tako da se je priklenjen nanj lahko gibal le v stanovanju. Od takrat tudi ni zapustil svojega bivališča ali bil zunaj. V življenjski nevarnosti pa se je znašel tudi ob vsakem izpadu električne energije ter živel v velikem strahu vedno, ko se je pripravljala nevihta. V takem primeru so ga morali v nekaj minutah prepeljati v bolnišnico. Prenosni aparat pomeni za Mihaela Ficka iz Partizanske ulice novo, drugačno življenje. Foto: JZ, MH ■ AKTUALNO DOMA Kaj nam pomeni Nafta? str. 3 Spet lokal na vodi str. 4 Reformatorji so dvignili glas zaradi neenakopravnosti str. 5 LOKALNA SCENA GOSPODARSTVO Brez strahu za svojo prihodnost str. 7 (IZ)BRANO Porodnišnico bomo dobili -leta 2003? str 10 Gornja Radgona v primežu občinskega sveta in župana str. 11 Ml ZA VAS Telesna teža str. 28 ZIMSKI VRTOVI, d. 0.0. Lendavska 29,9000 Murska Sobota IfDUlINCIfA PVCINALU ■ Ti n UNu IVA OKNA TER VRATA d. dd »ca arhitekta Novaka MOOO^aka Sobota RAČUNALNIKI M Sobot... Slor’9kova 1 7. teh: 27 094 Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 □FINSTRAL AKTUALNO OKOLI NAS 8. oktober 1998, Med preteklostjo in sedanjostjo Državni terorizem K o sta si ondan pred kamerami segla v roke Netanjahu in Arafat, Clinton pa je med njima visel kot zadovoljen ameriški židovski zaveznik, in je Netanjahu mahal z zahteva- | l ini po ukrotim Hamasa, Arafat pa grozil z razglasitvijo palestinske države v letu 1999, so ob podobah »happy family« prihajala Iv svet tudi sporočila o dogajanju na severu Izraela. Tam je židovska država razlastila Palestince in okrog 40.000 hektarjev zemlje razglasila za vojaško območje. Odločitvi Židov so se uprli Palestinci - s protesti. Demonstracije so se končale z ranjenimi. J Podobe, ki so jim v »sveti deželi« priča že pol stoletja. In kako drugače označiti početje izraelske vlade kot državni terorizem? Netanjahove zahteve, naslovljene na voditelja PLO J. Arafa-| ta, naj ukroti Hamas (Islamsko odporniško gibanje), so zgolj I politično pretvarjanje. Leta 1965, ko je bil ustanovljen Hamas, Palestinci niso imeli orožja. Oborožil jih je Izrael. Z enim samim razlogom: da med sabo spre Palestince. Čeprav se o Palestini in njenih prebivalcih mnogokrat govori s splošno oznako Arabci, vendarle ne smemo pozabiti, da Palestince tvorijo muslimani, katoliki, evangeličani, kopti, grški pravoslavci, armenci itd. To, na kar Izrael ni računal, je bilo seveda njihovo orožje, ki se je obrnilo proti njim samim. Vprašanje je, kdo so večji skrajneži - sionisti s svojo utopično idejo s konca prejšnjega stoletja (ko Herzlu ni bilo niti najmanj jasno, kje naj bi ustanovil svojo državo, ko pa jo je izsanjal v Palestini, pa je spregledal, daje dežela naseljena!) ali hamaso-vci. Seveda, do ustanovitve židovske države ne bi nikoli prišlo, če se svet zaradi holokavsta ne bi poskušal oprati pred samim sabo. Po drugi vojni so sionisti našli svojega zaveznika v ZDA pa tudi Sovjetom in Francozom je bila ljubša ustanovitev Izraela kot nadaljevanje britanske kolonije. Leta 1947 je OZN resda l razpolovil Palestino na židovsko in arabsko državo, vendar do! slednje nikoli ni prišlo tudi zaradi notranjih sporov med arabskimi državami. Ključni udarec je palestinski državi vendarle zadal Izrael, ko je leta 1967 okupiral arabski del Palestine skupaj z Gazo. In takrat so se na njegovo stran postavile ZDA, francoski de Gaulle pa se je demonstrativno odvrnil od okupacije. In od takrat naprej poskušajo Palestinci svetu dopovedati, da jih je spoštovanje človekovih pravic v Izraelu obšlo. Bi brez njihovega odgovora na državni terorizem danes sploh še govorili o Palestincih? Resje mednarodna javnost s podpisom deklaracije o načelih prehodne avtonomije, imenovane tudi Sporazum iz Osla, podpisanim v Washingtonu leta 1993, ko sta si v roke segla Rabin in Arafat, priznala voditelja PLO za predstavnika Palestincev, toda ob tem ne gre pozabiti, daje bila v času prebujanja palestinskega naroda (intifadah) Palestina brez Arafatove navzočnosti, saj se je ta skrival v Tunisu. In upor okupiranega naroda najbrž ne gre poimenovati terorizem? Intifada seveda ni zgolj boj za neodvisnost Palestine, temveč predvsem boj za spoštovanje človekovih pravic, ki so jih v Izraelu sistematično kršili od okupacije naprej. Palestinci so od mednarodne javnosti zahtevali obsodbo izraelske politike, obsodbo kršenja človekovih pravic, kot so napadi izraelske vojske na palestinske civiliste, obsodbo deportacij palestincev in restriktivne ekonomske politike, rušenja stavb, kolektivnih kazni kot tudi obsodbo prepovedi dostopa do javnih medijev. In navsezadnje prvi so kri po Sporazumu iz Osla prelili Židje: Baruh Goldstein jev Hebronu poklal 29 vernikov. Židovski brzostrelki so sledili Hamasovi bombni atentati. Po Amirjevem umoru Rabina in Peresovi izgubi volilne bitke z Netanjahujem, mirovni proces caplja na mestu. Nobene potrebe ni, da bi si zatiskali oči in verjeli, da je Arafatova vlada v avtonomnih predelih najboljša vseh vlad in da v njej ni korupcije. Tudi ni potrebe, da v avtonomni Gazi ne bi priznali socialnih in drugih problemov, ki tarejo prebivalstvo. Toda imajo vsaj svojo avtonomijo, kaj ta za neki narod pomeni, pa Papež drugič na Hrvaškem Ko rdeči patri postanejo crm Na vseh srečanjih v Zagrebu, Mariji Bistrici, Splitu in Solinu je papeža pozdravilo 1,3 milijona vernikov -Politika se je s Stepinceem umestila na oltar blaženih a so Hrvati globoko veren narod - Tudman bi dodal, da je njegov narod eden najstarejših v Evropi, ki je prvi sprejel katoliško vero med Slovani -, smo se lahko prepričali pred sedemnajstimi leti, ko so v nacionalnem svetišču Marija Bistrica pripravili evharistični kongres. Zbralo se je najmanj 600.000 vernikov, nekoliko več kot minulo soboto, ko je papež Janez Pavel II. povzdignil zagrebškega škofa in kardinala Alojzija Stepinca (1898-1960) med »Mednarodni pritiski, da mora Hrvaška storiti več za svobodo javnih občil, pravzaprav prihajajo iz tistih krogov, ki so jim v napoto hrvaška svoboda} hrvaška demokracija in hrvaška neodvisnost, in bi ne glede na ceno hoteli ohraniti versajsko Jugoslavijo, ki so ne nazadnje -ko je hrvaško ljudstvo razglasilo samostojnost - želeli besedičiti in si prizadevali za poraz Hrvaške,« je izjavil v pogovoru z vatikanskimi in hrvaškimi ča- Iz New Yorka Slovenci najbrž razumemo. blažene Rimskokatoliške cerkve. Toda tedaj je vse potekalo v cerkveni organizaciji, ki je poskrbela za dobro počutje vsakega romanja - tudi po koncu kongresa -, komunistična oblast pa se je po svoje trudila, da pred javnostjo prepolovi število vernikov in očrni Stepinčevo cerkev na Hrvaškem, kot se je reklo, kot najbolj zaostalega in izpostavljenega grešnega kozla hrvaškega ljudstva (državni tožilec na procesu proti kardinalu Stepincu oktobra 1946, Jakov Blaževič). V nekdanji najbolj rdeči jugoslovanski republiki, ponašala se je z več kot pol milijona organiziranih komunistov, ki so se v devetdesetih letih spreobrnili (samo v Novem Zagrebu se je leta 1992 dalo krstiti okoli 10.000 odraslih, tega leta pa sta zakramente prejela tudi predsednikov sin Stjepan in hči Nevenka), je danes seveda drugače. Tudman je dva dni pred papeževim prihodom v pogovoru z vatikanskimi in hrvaškimi katoliškimi novinarji (med njimi so bili nekdanji partijski poročevalci, ki so v svojih tekstih udrihali po veri in njeni dejavnosti) priznal, da je od rane mladosti globoko veren, ko je bil tako kot Tito tudi ministrant v Velikem Trgovišču. No, nekdanji Titov general, ki je v svojih tekstih do izključitve iz partije leta 1967, hvalil Leninov model partije in države, pravzaprav predstavlja model povezanosti naroda, države in Cerkve, kakršen je prišel do izraza med drugim romanjem papeža Janeza Pavla II. na Hrvaškem. A. POTOČNIKI Ingolstadt - mesto mostov Edinstvena konstrukcija v Evropi red kratkim je bil v našem partnerskem mestu Ingolstadt v Nemčiji za promet odprt tretji most čez Donavo. 38 milijonov mark draga gradnja tako sedaj povezuje južni del mesta z njegovo zahodno stranjo. Dvopaso-vna cesta je betonirana na temeljih, ki jih držijo dvanajst centimetrov debele jeklene žice. Na obeh straneh mostu pa IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna,Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet- snikarji dr. Franjo Tudman. In ko je v petek zvečer na zagrebškem letališču Plešo Tudman pozdravil papeža, se mu prav gotovo ni zareklo, da je med razloge mednarodnih pritiskov na Hrvaško umestil zdajšnjo povezanost Zagreba in Vatikana, s čimer so nekdanji rdeči patri k beatifikaciji kardinala Stepinca pristopili tako, kot da je z njo papež na oltar blaženih postavil Tudmana in njegovo politiko. Res je, da je nekdanji režim na montiranjem procesu zoper kardinala Stepinca, ki so ga zaradi sodelovanja z ustaškim režimom, nacionalizma, nasprotovanja Titovi Jugoslaviji obsodili na 16-letno zaporno kazen in na hišni pripor v rojstni vasi Krašič, s svojo politiko napravil blaženega Stepinca za enega največjih mučencev komunističnega režima. Res pa je tudi to, da so Ste-pincu sodili ali pa bili odkrito na strani njegovih krvnikov r ški spreobrnjenci, ki so si v P šnjem režimu nabrali dovolj Pitijskih izkušenj, da so na zac devetdesetih s cerkveno P° jo zrušili razpadajoči ko® stični (lastni) sistem in s0 pripravljeni storiti vse, a nejo na oblasti. j Tako je po svoje dokaza ^ tridnevno romanje papeža Pavla II. na Hrvaškem - v bu, Mariji Bistrici, spl* Žnjanu in Solinu. Ko so PaP politična smetana zaPus‘ rijo Bistrico, je na prire i prostoru nastal vsesplo®11 (; V gneči so močni pohodih« . ne, padale so tudi °graJe kih hiš, v nepopisni gn^ izgubili tudi časnikarji, so organizatorji prav ta poskrbeli kot za romanj«-peževem odhodu. Na s bilo le vreme vsem nak ° peter potoc* * Frlec proti uporabi sile na Kosovk; -------------------------------------------------- ■ g । Na uradnem začetku 53. rednega letnega zasedanja skupščine OZN se je zbrala svetovna politična elita. Slovenske je poleg stalnih predstavnikov misije v OZN predstavljal» minister Boris Frlec, ki sicer ni govoril pred generalno skupsci pa čas temeljito izkoristil za številna dvo- in večstranska srečaj k unanji minister dr. Boris Frlec je najbolj presenetil z izjavo, da Slovenija ne zagovarja vojaškega posredovanja na Kosovu oziroma da »noče biti promotor vojaške akcije proti ZR Jugoslaviji« kot sredstva za rešitev kosovske tragedije. Čeprav uradna slovenska politika tudi doslej ni glasno zahtevala napada na srbske varnostne sile na Kosovu, pa je ob sorodni ministrovi izjavi, da se zaveda, da je jezik sile edini, ki ga razumejo na tem območju sveta, manj presenetljiva. Toliko bolj, če upoštevamo politično ozračje, ki je vladalo ob sprejemu doslej najostrejše resolucije varnostnega sveta OZN z jasno izraženo možnostjo uporabe sile za zavarovanje mednarodne varnosti ter sestanka obrambnih ministrov Nata na Portugalskem, kjer so glasno zarožljali z uporabo orožja proti režimu Slobodana Miloševiča. Po vsem sodeč so v odnosu do ostanka nekdanje Jugoslavije prevladali drugi interesi, najverjetneje gospodarski. so pritrjene tudi steze za kolesarje in pešce. 180 metrov dolg most je po načinu konstrukcije edinstven v Evropi, njegova gradnja pa je trajala dve leti in pol. Povezava z že obstoječim cestnim omrežjem je mesto Ingolstadt stala 14 mio mark, sam mestni okraj pa ima sedaj tri cestne mostove in po enega avtocestnega, železniškega in za pešce. W. SCHNEEVVEIS Obisk zunanjega ministra Frleca pa je bil sicer dobro izkoriščen za dvostranska srečanja, med katerimi je bil za bralce pokrajine ob Muri verjetno najbolj zanimiv sestanek z madžarskim zunanjim ministrom Janosem Martonyji-jem, med katerim sta ugotovila, da so odnosi med državama zgledni in da se največ od doslej podpisanih sporazumov tudi dejansko izvaja. Dr. Frlec je madžarskemu kolegu uradno predlagal odprtje novega mejnega prehoda med državama, to je Čepin-ci - Verica, ter prekvalifikacijo mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik v mednarodnega, prek katerega bi potem lahko prehajali tudi tovornjaki in avtobusi. Mar-tonyji je bil ob ponudbi s slovenske strani celo nekoliko presenečen, ker naj bi doslej pobude za kaj takega prihajale predvsem z madžarske strani, in takoj obljubil načelno podporo zamisli, o kateri bo dokončen dogovor verjetno sklenjen ob obisku Borisa Frleca pri sosedih, kar naj bi se zgo- Slovenski zunanji m $ govoril med drugi111. vaškim kolegom ond’ ničem, pri čemer sta rila, daje skrajneže*1 straneh treba priP1®. nOje, malen pomen, Porne razut** J državi prideta do sp odprtih vprašanjih m s in diplomatski na«* oba omenila me poteku odnosov m J; in Hrvaško vetjem za ureditev sPornl afna S idrska elektN."^ meje, jedrska in dolg Ljubija vaškim varčevalce mo le glavne sporn Med kozmetlk°1 lakoto v senci medijev ob tako jo zadevah«, kot je p ameriškega pr^ dejstva ji ostala pretresli janaS romnih razl'ka ki s° svetu med 1JU oj d«1 svojih držav se® ^roC prikazana v letn »za*1^ dnje navaja podatkov. Am® ^jeV letno 8 mihjar jpjlij^ metiko, tev osnovne1 , tva. h d tovnega prebi* j j J porabijo let* . larjev za slad* P ka lijardiveč za zagotovite ,^0 O0$ nalizacijezacep.p^ 1 , 8. oktober 1998 AKTUALNO DOMA 3 nam pomeni Nafta? Zidak (ne)razvitosti ____ {jjkt med interesi kapitala ter interesi lokalne skupnosti 8ržava se v primeru Nafte ne more obnašati kot kla-^ični kapitalist, ampak mo-^števati tudi socialni vidik ,ei,ia ter vso težo nerazvitosti, L na strokovnem posve- , Podjetja Nafta Lendava lokalnega območja in P°d'a8a posveta Projekt z istoimenskim na-ga ie P° naročilu lenda-ta 'n obm°une gospodar-jj Ora'ce za Pomurje pripravita^113 agencija Mura, k b° država v primeru listaj kaJ več kot le kapita-itšilj,11 kako bo znala (hotela) iilh^ktmed interesi kapita-teres’ ljudi (lokalne skup-ta 1 $d štiriindevetde-izd k°je Prevzela Nafto ^ko pogodbo s Pe-MaP °stalasolastnica>ni po-^ne volje, da bi se na ^djetniškega interesa tal SPrernen‘Io- Potem, ko je Hojnajav^ svoj umik iz Nafte država že skoraj dvi- e'Se je v Predvolilnem ijc^na Plošča obrnila toliko, lU3 ? SkupaJs Petrolom za-3 del° za eno leto - pa če-fen f13 razP’sano študijo o ta/ta01 Pomenu Nafte ni tan n'hče razpisa potem ni tad°Vda' T'me out m dolg, ^ar Po besedah Jožeta Haj-!%nPOnieniben' kakor je po-^d^ ^Pjena kratkoročna libj v ° Ugotavljanju dela tata takot je dejal, najprej živeti. Pripravljalci o 0 Pomenu Nafte za re-ljj|] S° *z zornega kota zu-tauiZ0Va'cev Prelagali na-e?e 'n aktivnosti: Zagotovi podjetju UJ pogoje za stabilno po-l»bje ?Za daljše časovno ob-V pol leta se ne da Silil zamujenega prete-■ s , m t u rt - lokalno in regionalno okolje naj Nafto podpre s potrebno »energijo«, - lastnika Nafte naj pokažeta večji občutek za probleme okolja ter jih upoštevata pri pripravi razvojnih programov (cesta za oživljanje industrijske cone in koriščenje obstoječih resursov), ■ lokalna skupnost in podjetja naj poskrbijo za razvoj kadrov, ker ukrepi APZ ne zadoščajo, - javno mnenje naj se ustvari na podlagi dejanskih argumentov. V komentar dodajamo: dejstvo je, da bodo ti zunanji podporniki Nafti lahko koristili (stali) le, če bodo imeli pripravljene trdne »politične« podstavke. Pomembno je zavedanje pomena Nafte - Cveto Žalik »Pomembna točka tega foru-ina je' dejstvo, da se regija, sedaj že nekaj mesecev, zaveda vloge in statusa te firme, ki je v njej. V desetletjih je ta firma regiji nekaj dala po tisti prispodobi, daje bila doslej cesta enosmerna, in sedaj je čas, ko bo regija začela dajala tej firmi.« - Ali je pričakovanje, da bo regija s svojimi argumenti o pomenu rafinerije za našo po je »padle« koalicije ^ber do nadaljnjega ^Ttarna Jesenska uvertura se je končala z Gabrovim ostankom ministrstva, ali ko za moč ne potrebuješ argumentov. JV 0S,anek na oblasti in na ide010Šk0 najb0,J "'""''•JT >V.em stolčku ni vprašanje njegove bodisi objektivne ta ta tiVnQ kr'vde za nepravilnosti, ki so se zgodile v sos Nn OpravUanje mature dijaka Jankoviča zunaj ro a (s -'bf ” Zamudo!?) in ne sankcioniranje dijaka (razen sevi , Jtae?V z'v^enju spremljali »afera« pa tudi Mercators a tak Ca njegovega očeta, eldeesovega člana in men a predsednika) ali za posredni nakup tiskarne J ,\j hi'čemer naj bi posrednik zaslužil 4,7 milijona mar , tantal VSe*ila Pravna fakulteta, ali za kršenje pri zapos Zaradi pomanjkanja kadrov za »vpis« naje in Sto ? "stužbenca in upokojenca Jeraja (grešnega o . 111 ,to za čas, daljši od dovoljenih treh mesecev -, °el v parlamentu. Ststranko Uki......I nndanci ZLSD. I rvak Stranka lahko VPH-as°Vanja in če so ne-tj. da se bo Stranka’ na i^iin D nJen strankin pr-k Vranjem Drnovška ^ili b{fa^rov' ustreznosti, V^eno'1' Kaj bodo tOrej ueglaso vanje V’rbarone sprevidijo)? ’jj dr^a rezigar na mestu 'it /arL,?6 tožilke in SCT, 'Wentu razglašal Je- obljubili tudi poslanci ZLSD. Prvak stranke je omenjal celo podpis dokumenta, s katerim naj bi LDS opozicijski stranki (!) obljubila vztrajanje na Gabrovi šolski liniji!? Karikaturno seje odzval DeSUS - napovedal je obstrukcijo in se odselil iz parlamentarne dvora ne, toda le do glasovanja! Gaber je sam prosil za interpelacijo. Na odziv SDS in SKD mu ni bilo treba dolgo čakati. V njej mu poslanci očitajo ob »aferi Jan-1 „T nri|Vjcj(( še za. krajino lahko pomembno vplivala na odločitve lastnikov Nafte, realno? »Vpliv ali ne vpliv je najbrž diskusija za druge kroge, dejstvo pa je, daje Nafta kadrovsko osiromašena in da bodo strokovnjaki iz te regije dobrodošli pri definiranju razvojnih ciljev, ki bodo vplivali na sanacijo, pozitivnejše delovanje firme.« - Na kakšen način jim boste omogočili sodelovanje? »V okviru teh pravnih subjektov, vseh organov, razvojnih agencij in podobno lahko brez nadaljnjega v mnogih skupnih projektih delajo naši in zunanji strokovnjaki.« - Bo delo zunanjih strokovnjakov v skupnih projektih plačala Nafta? »To je sedaj sekundarno vprašanje. Bistveno je, da se aktivirajo vsi kadrovski potenciali na tem območju in da se doseže učinek. Lobirati moramo. Strokovne podlage pa bomo pripravili mi - Jože Hajdinjak »Zame je bil ta posvet nekaj novega, saj več kot devet let, ko sem bil zdoma, takih stvari nisem poslušal. Mislim pa, daje mudo pri sprejemanju*žakonskih in podzakonskih aktov, nezakonitosti na Centru za šolsko in ob-školsko dejavnost, nepravilnosti pri investicijah v šolstvu in zaposlovanju oseb v vrhu ministrstva, ki so bile vpletene v nezakonite finančne transakcije (primer Jereb), kršitev 56. člena ustave, kršenje Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kršitev Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, kršitev Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, kršitev Odredb o normativih in standardih, ki urejajo delovne obveznosti ravnateljev, zlorabo uradnega položaja, kršitev zakona o delovnih razmerjih in nezadostno združevanje strokovnega in organizacijskega znanja za uspešno dokončanje ključnih reform na šolskem področju. Vlada ima 15 do 30 dni časa za odgovor, to pomeni, da bomo interpelacijo zoper Gabra lahko doživeli najbrž tik pred lokalnimi volitvami ali po njih. AMNA POTOČNIKI bilo zelo koristno. Po moje je osnovna nit tega srečanja ugotovitev, da bi z navedenimi podatki (opomba pisca: o zaostajanju v razvoju in pomenu Nafte) morali nastopiti kot regija. Mislim, da so druge regije bolj organizirane kot naša Pomurska. Priti moramo do tega, da lobiramo. V socializmu je bilo to prepovedano, sedaj pa je to normalen način dela. Lobiramo zato, da se pride do odločitve. Strokovne podlage pa bomo pripravili mi. - Lobirati torej na politični ravni? »Tako. Mišjim, daje treba dobro obveščati tudi naše poslance, jim dati vse informacije, da bodo lahko zagovarjali odločitve.« - Na posvetu ste pritrdili raz-pravljalcu, ki je ugotovil, da je Nafta v stanju globoke krize. Kako globoke po vašem mnenju? »Včeraj sem bil v Nafti prvič (opomba pisca: 30. septembra) in slišal, da je šlo na čakanje menda petinsedemdeset delavcev. Zaposleni v času, ko niso vedeli, kaj bo z njimi, tudi niso imeli volje do dela. Menim, daje pogodba med Petrolom in državo dobra osnova za delo do 31. avgusta prihodnje leto. In v tem času moramo predložiti finančno, ekonomsko in tehnično argumentirane programe, kaj z Nafto lahko naredimo. - Kaj se bo dalo narediti ali kakšno je vaše videnje razvoja Nafte? »Moj življenjski moto je optimizem, če tega ne bi imel, potem v Nafto ne bi šel. Verjamem, da se Nafto da rešiti in da večina delovnih mest lahko ostane. Nafta lahko dobi v prihodnosti nov razvojni zagon. - Jutri boste z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo podpisali pogodbo o imenovanju vas na mesto prokurista v Nafti. Pod kakšnimi pogoji ter s kakšnimi zahtevami boste prišli pred ministra? »Za grobarja prav gotovo nisem šel. Ne bom tisti, ki bi rafinerijo in delovna mesta zapiral. Če bom na jutrišnjem razgovoru z ministrom dobil zagotovila, da iščemo razvojne poti rešitve Nafte, potem to delo prevzamem. Eden od pogojev pa je ta: v teh devetih letih, kolikor sem bil zunaj Nafte, sem ustvarjal tudi sam. Imam firmo v Budimpešti in v Lendavi, v kateri že pet let intenzivno delam in zaposlujem 'mlade ljudi. S septembrom sem glavne aktivnosti iz Budimpešte prenesel v Lendavo. In to želim delati še naprej.« - Ravno to vaše podjetje, ki opravlja sorodno oziroma enako dejavnost kot Nafta, se ob imenovanju vas za prokurista zdi sporno. Kaj porečete na očitke o nezdružljivosti mesta prokusrista z dejavnostjo vaše firmo? »To, ali sem primeren ali ne, naj presodijo drugi. Od svojega podjetja ne odstopam. Mislim pa, da je zadeva združljiva, saj na slovenskem trgu delam zelo malo, večinoma na ruskem, poljskem, češkem, slovaškem in madžarskem trgu. - Koliko lahko vaše poznavanje širokega trga z naftnimi derivati prispeva k ugodnemu reševanju Nafte? »Mislim, da sem lahko nosilec iskanja strateškega partnerja za Nafto Lendava.« - Za katero dejavnost? »Za vse.« MAJDA HORVAT ■ Zborovanje slavistov v M. Soboti Slovničarji nam že ves čas dopovedujejo, da ne vemo slovensko a naslov vsekakor ni zrasel na mojem zelniku, sem si ga pa zapisal kot repliko ene od vnetih razpravljak na petkovi okrogli mizi o vprašanjih zunanjega ocenjevanja pri maturi, kjer so se slavisti razdelili na dva tabora: na prvem so bili predstavniki republiške maturitetne komisije ter RIC-a, ki so zagovarjali svoja, precej toga načela, na drugi pa so bili srednješolski profesorji in učitelji, ki pogostokrat s svojimi pripombami pri njih naletijo na gluha ušesa. Seveda okrogla miza ni bila namenjena razvpitemu primeru dijaka Jankoviča, temveč vprašanju, kako naj se literarni esej sploh meri. Jara kača se je vlekla in vlekla v nedogled, slišali smo tudi politikantske floskule, češ da je objektivna kritika maturi samo v dobro, nekatere šole so se celo postavljale z mednarodno maturo, pri kateri dijaki opravljajo preverjanje iz šestih predmetov; vse lepo in prav, tudi z maturo se menda približujemo obljubljeni Evropi, vendar se vedno znova razhajamo pri vrednotenju le-te. Tako je npr. dr. Janez Dular očital srednješolskim predavateljem ■ nekateri so na to glasno reagirali -, češ da je jezikovni pouk zanemarjen, poleg tega pa je označil kot »katastrofo« podatek, da se ocene iz ustnega dela mature zelo razlikujejo od pisnega dela. Kakorkoli, maturitetni izpit, o čemer so se vsi strinjali, je preveč nekreativen pa tudi samo učenje slovenščine po maturitetnem katalogu je preveč stisnjen oklep, ki si ga mnogi ne upajo razkleniti. Glavno težišče letošnjega, v naši pokrajini že tretjega slavističnega zborovanja, pa je bilo akademsko razpravljanje s pomenljivim in vznemirljivim naslovom Razpotja slovenske literarne vede. Nosilci referatov, seveda povečini ljubljanski univerzitetni profesorji, so se strinjali, da je treba na novo »prevrednotiti književnost« pa tudi sam pouk le-te, saj je, kot je dejala dr. Meta Grosman, »upobesedo-vanje literarnega doživetja pogosto celo bolj zapleteno kot upovedovanje vsakodnevne, izkušnje, kar zlasti velja za učence, ki doma večino časa preživijo pred televizijskimi zasloni, v šoli pa so navajeni sprejemati vnaprej pripravljena učiteljeva mnenja ter ocene, zato prav učenci s slabo razvitimi jezikovnimi sposobnostmi potrebujejo največ pomoči - pouk torej more in mora izhajati le iz realnih učencev z vsemi njihovimi težavami.« Žal moram dodati, da je bila večina vprašanj o »razpotjih literarne vede« preveč akademska, srednješolski, predvsem pa osnovnošolski učitelji jih nekako niso mogli spredalčkati v svoj praktikum, kajti učenje književnosti je predvsem, vzbujati občutek lepega in šele na osnovi doživljenega je mogoče ponuditi literarnoteoretski aparat, ki učencu ponavadi zamegli njegov »lastni pogled« na prebrano. Tako. Na občnem zboru so za predsednika Slavističnega društva znova izvolili državnega svetnika dr. Zoltana Jana, v petek pa prisostvovali literarnemu večeru in malemu koncertu Adija Smolarja, v pozne nočne ure pa se je iztekla tudi komedija Življenje profesorjev, ki sta jo imenitno izvedla igralca Vlado Vlaškalič in Gorazd Žilavec, malce megleni sobotni dopoldan pa je bil nalašč za ekskurzije po naši »okroglini«, ki so samo dopolnile dober vtis o naši deželi pa tudi to, da omenjeno zborovanje, ki ga je odlično organiziralo soboško Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, le ni potekalo samo zaradi točk napredovanja učiteljev v vse bolj majavem šolskem sistemu. MILAN VINCETIČ« Utrinek iz odmora med predavanji Lokalne volitve ’98 ■ pravila VESTNIK, časopis s petdesetletno tradicijo, ki izhaja ob četrtkih, in RADIO MURSKI VAL, sedemkrat najboljša nekomercialna radijska postaja v Sloveniji, po raziskavi Mediane tudi med najbolj poslušanimi, sta medija, ki informativni prostor severovzhodne Slovenije suvereno obvladujeta. V skladu š programskima zasnovama VESTNIKA in RADIA MURSKI VAL bosta oba medija informativno in problemsko spremljala predvolilna dogajanja na način, da nobena od strank oziroma nobeden od kandidatov ne bo v privilegiranem ali kakršnem koli neenakopravnem položaju. Medija bosta v celoti upoštevala določila zakona o predvolilni kampanji. Političnim strankam in kandidatom oba medija zagotavljata vse možnosti za ustrezno predvolilno promocijo v skladu z veljavnim cenikom VESTNIKA in RADIA MURSKI VAL z naslednjimi omejitvami: VESTNIK - ni objav volilnih propagandnih sporočil na prvi, tretji in zadnji strani časopisa, - do 9. strani časopisa je maksimalna velikost volilnega propagandnega sporočila 1/4 strani. RADIO MURSKI VAL - najdaljša predstavitev v programu je 30 minut dnevno za posamezno Stranko oziroma kandidata. LOKALNA SCENA 8. oktober 1998, Občinska samovolja Pravice Madžarov »da«, Romov »ne«?! Kaj bo s Slovenci v novih občinah? lovenska ustava je jasna: pred zakonom smo vsi enaki, eni bolj, drugi manj, bi najbrž morali dodati. Ustava namreč podeljuje posebne pravice pripadnikom madžarske in italijanske narodne skupnosti v najobsežnejšem, 64. členu. Dosti manj pozornosti posveča ustava romski skupnosti, ki pa je vendarle ne zaobide. V 65. členu pravi, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon (kateri?). In kaj bo s Slovenci v pretežno madžarskih občinah? Romska zastopanost v OS Zadnje peripetije na občinskem svetu Tišina - Cankova (kjer so svetniki zavrnili vlogo romskega društva Čaplja z željo po zastopanosti v OS) kažejo, da svetniki očitno ne poznajo zakona o lokalni samoupravi. Ta namreč v zadnji alineji 39. člena določa: »Na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, imajo Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika.« Je torej občinski statut sploh veljaven? Kaj bi poreklo ustavno sodišče, če bi se Romi obrnili nanj? Da, tako je, ko lokalna gospoda po svoje tolmači bonitete zakona ... Slovenci kot manjšina V novoustanovljenih občinah, kot sta Dobrovnik in Hodoš, se bodo Slovenci pojavljali kot manjšina. Paradoksalno, a resnično. Zakon o lokalni samoupravi pravi: »Kadar so v občini pripadniki slovenskega naroda v manjšini, se za njih smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastopanosti italijanske in madžarske narodne skupnosti v občinskih organih.« To pomeni: najmanj en predstavnik v OS, neposredna zastopanost v organih občine, akti za uresničevanje pravic in financiranje itd. Jih bodo spoštovali? Paradoks slovenske države Enakost po ustavi je torej omejena s privilegiji manjšin in narodnih skupnosti. Da se spoštujejo pravice madžarske manjšine, ne pa romske skupnosti, je znano. Da se Rome poskuša asimilirati, manjšino pa ne, tudi. Še več, v svoji ihti po enakosti Slovenci celo v zakonih ugotavljamo, da smo manjšina, ki jo je očitno potrebno zaščititi. Ob revidiranju zakonov bi se lahko zgodilo, da bi se na posebne pravice spomnili še homoseksualci ali pa npr. kakšna verska sekta... in zahtevali svojo zastopanost v občinskem svetu itd. Pretiravam, seveda. Toda tako je, ko so eni bolj drugi manj enaki. In čemu se zdi obvezno članstvo v OS sporno? Ker imajo tako pripadniki manjšine kot vsi drugi državljani pravico do ustanovitve politične stranke in kot taki lahko nato naskakujejo bodisi lokalne bodisi državne stolčke pod pogojem, da ne propagirajo nasilja ah rušijo ustavne ureditve ah celo ne zahtevajo odcepitve kakšnega dela Slovenije. Imajo seveda tudi možnost, da se na volitvah pojavijo kot neodvisni kandidati. Da kot slednji nimajo ravno veliko možnosti, je vidno po zastopanosti neodvisnih kandidatov v sedanjih občinah, kjer jih praviloma skorajda ni. Da, pri nas smo vsi bolj ali manj enaki. Nekateri imajo pač bonitete. In če se te pojavljajo v zakonu, jih je potrebno spoštovati - kar naj bi veljalo za sedanjo oblastniško gospodo, kot bo moralo veljati tudi za tisto v novoustanovljenih občinah, za katere lahko samo upamo, da v svoji večinskosti pravic Slovencev v manjšini (!) ne bodo zaobšle. A. POTOČNIK ■ Še nekaj županskih kandidatov Zdajšnji podžupan ljutomerske občine in dolgoletni politični aktivist Stanko Ivanušič bo kot neodvisni kandidat kandidiral za župana novoustanovljene občine Razkrižje. Večji boj se obeta v novi občini Križevci pri Ljutomeru, saj naj bi se za naklonjenost volivcev potegovali najmanj štirje kandidati. To sta neodvisna kandidata Feliks Mavrič, zdajšnji predsednik sveta KS, in Slavko Lovrenčič, SKD stavi na Antona Slaviča iz Bučečovec, LDS in SLS pa naj bi se podali v boj za izvolitev Ozvalda Tuciča, ravnatelja ljutomerske gimnazije. Znan je tudi resen kandidat za župana občine Velika Polana; to je Štefan Prša, predsednik odbora za ustanovitev te občine in član koordinacijskega odbora za ustanovitev slovenskih občin. V novoustanovljeni občini Grad naj bi med drugim kandidirali zdajšnji župan občine Kuzma Ludvik Kočar, dolgoletna aktivistka Elizabeta Klement, Ivan Bauer, gostilničar Herman Rajsar in Avgust Vertič. Kot kandidat za župana občine Hodoš se največkrat omenja vaški funkcionar Ludvik Or-ban. medtem ko bodo kandidati za župana veržejske občine znani šele čez MOBIX Črenšovci za 99 let dobil v najem zemljišče Bobrov Spet lokal na vodi Projekt je že leta 1991 izdelal Projektivni biro M. Sobota ajbrž vas ni malo, ki ste letos poleti postali radovedni ob novici, da je gostinski lokal Bobri na Dolnji Bistrici spet odprl svoja vrata. Takrat smo poročali tudi o dokaj množičnem obisku otvoritvene zabavne prireditve. Slišati pa je bilo, daje bilo precej obiskovalcev razočaranih, ker so mislili, da gre za otvoritev nekoč zelo priljubljenega kolišča Bobri, torej gostinskega lokala na vodi, le-ta pa je v resnici videti v dokaj klavrnem stanju. Podjetje MOBIX Črenšovci, ki je pred leti odkupilo Bobre in nekaj zemljišč ob mrtvici, ima Vsi so enakovredni □ prejšnji številki smo objavili med vestmi novičko J. Ž. o ocenjevanju urejenosti domačij v vaseh turniške občine. Iz Vsakega kraja so bila omenjena imena »prvih« treh. Iz turističnega društva Turnišče pa so nam sporočili, da domačij iz posameznih krajev niso razvrščali na prvo, drugo, tretje ... mesto, ampak so vse nagrajene domačije enakovredne po urejenosti hiše in okolice oziroma drugem, kar navajamo v oklepajih. V Gomilici so to domačije: Stanislava Sobočana, Štefana Kelenča, Štefana Balažiča, Mirka in Marije Horvat (skalnjak) in Renate Balažič (balkonsko cvetje). V Nedelici so nagradili stanovanjske hiše: Stanka in Danice Tivadar, Franca Gjerkeša (izbor drevnin), Ivana'Zvera, Marjana Dominka, Jožefa Zvera (balkonsko cvetje), Marije Raduha (tudi ohranjanje ambienta), družine Špilak (domiselno urejena ograja). V Ren-kovcih: domačije Černi, Sobočan - Adamič, Renate Koren, Jožefa Magdiča, Jožefa Magdiča, št. 114 (skalnjak), Marije Štesl (balkonsko cvetje) in Micke Kouter. V Turnišču pa so dobili nagrade za celovito urejenost hiše in okolice: Stanko Zadravec, Franc Kavaš, Pavel in Darinka Černi. Marija Ščap, Micka Pucko (balkonsko cvetje), Dušan in Jadranka Kustec, Alojz in Andreja Houbar, Avgust Horvat, Bojan Jurgec, Jože in Micka Muj driča, Ivan Špilak, Jože in Štefan Maučec, Bojan Smej. resen namen, da bi gostinski lokal na kolišču obnovilo, tako da bi ga spet hodili občudovat obiskovalci od blizu in daleč. Direktor podjetja Matija Kuzma nam je omenil, da bo videz lokala ostal več ali manj nespremenjen, čeprav ga nameravajo nekoliko povečati. Nosilne stebre (pilote) naj bi sicer zabetonirali, »ob- lekli« pa bi jih z lesom; enako si zamišljajo tudi nosilno ploščo, na katero bodo postavili lesen objekt, ki ga nameravajo pokriti s slamo ali trsjem. Morda bi z deli že začeli, če se ne bi zataknilo pri pridobivanju soglasij za gradbeno dovoljenje. Problem je predvsem v tem, ker je zemljiškoknjižni lastnik parcele (v vodi), kjer stoji kolišče Bobri, Občina Črenšovci. Podjetje MO-BIX je zato moralo zaprositi občino za najem tega zemljišča in medtem je pogodba že sklenjena. Parcelno številko 3508/1 so torej oddali Mobixu v brezpla- Nov soboški elektrovod 0 b potoku Ledava do transformatorske postaje v Klavniški ulici v Murski Soboti so potekala obsežna dela pri obnovi električne napeljave, s katero oskrbujejo mestno središče. Dvajset let star elektrovod, ki ga je že močno načel zob časa, so zamenjali z novim, dolgim 1.100 metrov. Njegova predračunska vrednost znaša 55 milijonov tolarjev. Gradbena dela so opravljali delavci Gradbenega inženiringa Gomboc iz Beltinec, 20-kilovoltni kabel in druga monterska dela pa so opravili delavci soboške poslovne enote mariborskega Elektra. M. JERŠEI cen najem za 99 let, omeni®0 podjetje pa se je zavezalo, da ho izvedlo rekonstrukcijo gostinskega lokala na vodi v skladu spro-jektom in pogoji, ki jih predpiše za to pristojni upravni organ, ter poskrbelo za njegovo »aWivl’ ranje v smislu turistične ponud- UV\\. Bilo je tudi predvideno, daš bo podjetje MOBIX pridobilo gradbeno dovoljenje že do2^ avgusta letos, a je zadeva še' postopku. Zakaj brezplačen najem? mnenju župana Antona TornKi1 in večine svetnikov nimajo^ ralne pravice, da bi zahte^' najemnino za neuporabno ze* Ijišče v vodi, občina in kni?1 bosta imela vsekakor korist zaradi novih delovnih mest obetajo v prenovljenem kolišč Bobri. , .l.i Neprehodno zemljišče v Gornjih Ivanjcih Teritorialce onesposobilo odpadno železo Na vrsti je radgonsko komunalno podjetje Prav tako so se obrnili na^ jevno skupnost Negova, kj?r^ je tajnica obljubila podpoM dar zaradi denarnih težavi oni pričakujejo pomoč radi i ske občine. Pred kratkim je na povelji1’ Prispel dopis odseka za in varstvo prostora ter ko®"1^ no infrastrukturo pri tadg°y občini, kjer jim potrjujejo. ■ panov odgovor, da občina d r j stojna za odvoz omenjenih o * dkov ter da je po odloku011 veznem zbiranju, odstrf”1^^I odlaganju komunalnih in ravnanju z njimi na občine Gornja Radgona objave, št. 1/92) za to od Komunalno podjetje. Kam gredo avtomobili, ko umrejo? V Gornjih Ivanjcih o štor za vojaško usposabljanje. Foto: JURE ZAUNEKER 3 73. območno vojaško poveljstvo slovenske vojske s sedežem v Ljutomeru je na občino Gornja Radgona poslalo dopis oziroma pritožbo zaradi neprehodnosti določenega dela terena v Gornjih Ivanjcih. Gre namreč za objekt s pripadajočim zemljiščem, ki ga imajo teritorialci v najemu od KZ Gornja Radgona ter ga tudi sproti vzdržujejo, ker ga potrebujejo za večdnevna usposabljanja. Pred približno pol leta pa so vaščani okoliških vasi pred objekt pričeli navažati staro železo, kot so avtomobili z motorji in akumulatorji, gospodinjski aparati ipd. S tem je objekt za vojsko postal funkcionalno neuporaben, zaradi izcejanja olj in kislih iz akumulatorjev pa tudi ekološko sporen. Ker v vojski nimajo denarja za sanacijo navedenega prostora, so o stanju obvestili župana občine Gornja Radgona, vendar jim je ta odgovoril, da je za reševanje tega problema pristojno Komunalno podjetje Gornja Radgona. sk Varnost in lepši videz sre Na slovesnosti tudi prometni minister Obnovo 360 metrov dolgega cestnega odseka regionalne ceste L 349 od križišča in avtobusne postaje do podpornega zidu je opravilo Cestno podjetje Maribor. Dela so stala 48 milijonov tolarjev, od tega je 40 milijonov prispevala država, 8 milijonov pa občina. Obenem z obnovo cestišča so uredili pločnike, položili novo kanalizacijo ter vodovodne, električne in telefonske vode. Obnovljeno cesto skozi Sveti Jurij ob Ščavnici sta odprla župan .-nosil'.* Otvoritvene sDv ^i1' d potekala na J se udeležili števil11 ® pto^ njimi tudi minisleLvehO zveze RepublikeJ ton Bergauer, župan svetojurijsk vko Mihalalič. ^t011 J Prometni min'® gauer je pohval'1 P c« j občine za pos°d k1 L* menil, da je ta skozi naselje. kraJ ponos. Pridobitve bi 1 veseli tudi njih0/’b^■"hD1’ Korošec, Kreft, še živeli. Model® prav gotovo phP° darskemu in t"rl ^i11 voju kraja. Trak sta P^M/ minister ter voZ11^ uporabnikomceS no Pot- , 8. oktober 1998 LOKALNA SCENA Mi praznik občine Gornja Radgona Kompromis ali trma Kjgje bil župan? I ji nega oktobra je s slavno-IJstno sejo občinskega sveta občina Gornja Radgona že praznovala. V avli osnovne * ie nastopil domači pihalni Pester, s kulturnim programom 50 Predstavili učenci, zlati grb je bil podeljen Rihardu slavnostni govornik pa je ^Predsednik občinskega sveta ^Fridau, ki se tudi tukaj ni ^l izogniti trenutnim težavam: esel> me, da vedno več naših palcev praznuje ta praznik, pa za' X’da nova oblika organizi-V36 b’ sme^a ogroziti nji-hiljo p0sl°vanja. V obratu razv°jn* oddelek, sa-° Za nabav0 in Prodai°’ XS° 'e računovodsko-fi-AOP in kadro-Zba’ Vendar tudi za kadre skrbijo sami. Med po- preostali delež v proizvodnji pa predstavljajo strojne linije za obdelavo pločevine in storitve. Pri storitvah so to dodelavni posli za avstrijske partnerje, za katere delajo različne polizdelke ali stroje in tudi orodja. Izdelave transportne opreme v Rogašovcih niso povsem opustili, vendar jo delajo v manjšem obsegu, saj zaradi zastarele tehnologije na trgu niso konkurenčni. Po besedah Geze Kisilaka, direktorja poslovne enoti, je bil obrat pred najtežjo preizkušnjo v prvih letih po osamosvojitvi, ko so izgubili več kot polovico tržišča, trdna povezanost z matičnim podjetjem pa jih je ohranila pri življenju. Če so bili poslovni rezultati v preteklosti nekoliko slabši, pričakujejo, da bodo to poslovno leto že končali z manjšim dobičkom. Čeprav prodajo vsako leto povečujejo, po prodaji na zaposlenega še vedno zaostajajo za povprečjem podjetja, v Rogašovcih pa bodo letos ustvarili za 85 tisoč DEM prodaje na zaposlenega, kar je za 10 odstotkov več kot pred letom. Od leta 1992 do zdaj so jo potrojili. Rogašovska tovarna je glavni izdelovalec in prodajalec mešal- cev v Sloveniji, 60 odstotkov pa jih izvozijo na Hrvaško, v Bosno, Makedonijo, Madžarsko, po njih pa povprašujejo tudi Italijani. Zaradi slabših poslovnih rezultatov so v zadnjih desetih letih na področju investicij »krpali le luknje«. Zdaj, ko so poslovni rezultati ugodnejši, bodo posodobitve nujne in eno večjih naložb v numerično krmiljeno stružnico, za katero so odšteli 200 tisoč DEM, so letos že izpeljali. Za naložbe v novo lakirnico v prihodnjih dveh letih načrtujejo okoli pol milijona DEM, z njo se bo bistveno izboljšala kakovost barvanja, zmanjšali bodo onesnaževanje okolja, z boljšo kakovostjo pa bodo lahko povečali tudi izvoz na zahodne trge. LUDVIK KOVAČ FOTO: JURE ZAUNEKERB Čistilke med brezposelne torek zvečer je trinajst delavk, zaposlenih pri zasebnem podjetniku Mariu Santru iz Bratonec, končalo še- stdnevno stavko, delodajalec pa v Dragonja v Turnišču sanacije bodo naprtili dobrim --- --------------------—— | nndiptia -seveda v krankleih nh. podjetja -seveda v kranjskih ob- 13?"’ k «-“• «« M Td »S jl.^eeki, minister Ia gospodarske dejavnosti e0 dav Stn °dstveno ekipo in stečajnim upraviteljem, go ov ’ k*« poteka sanacij. Planike,W w je povečala in stroški znižali, obses P™ dvema ^Okvirih, potekajo pa tudi dogovori z upn1«1" ’ d dela ? S,Ovensko razvojno družbo. V turnis em vnjh ob delavcev, kar je veliko glede na 600 obiju je X','* stečaja, k. pa ni v kranjskih ^^. urnišču medijem sporočila predstavnica i vest'kai dodaja-morda naslednji komen-■\/nQvana sanacija na na-tretjina obveznosti ktjj11''lastniški delež, dve 'N m ostaneta na plečih po Presop pre’ gospodarstvenikov ni Lot nadevanje zanke bo spet zategnila Petih let, razen če v e bodo več šivali če-Pakbodo začeli »konati zlato«. Ali je to črnogledost iz kritizerskih nagibov ali resno opozarjanje na problem iz izkušenj? Bomo videli, bi rekli tisti, ki stavijo na previdnost. Dejstvo pa je, da bremena sanacije Planike, naj bo izid takšen ali drugačen, ne bo »nosil« nihče drug kot ti, ki bodo ostali. Stečajni upravitelj Planike pa je že na prvi tiskovni konferenci med drugimi problemi navedel tudi odhajanje sposobnih delavcev iz ratih Planike. In čim manj bo produktivnih delovnih mest, toliko večji delež bremena pade na eno. Prav v tem kontekstu si upamo zapisati naslednjo tezo: tur-niški obrat, ki je bil že do sedaj eden najuspešnejših ter z obetavnim proizvodnim programom, bo nosil levji delež bremena sanacije celotne Planike - oziroma uspešnost sanacije (poravnava obveznosti) bo odvisna od tega, kako dobro bodo delali v Turnišču. To prav gotovo ve tudi vodstvo družbe v stečaju, saj se je zavzelo za zagon proizvodnje v Turnišču in poklicalo na delo večino prej zaposlenih. To pa skoraj gotovo ve tudi minister za gospodarske zadeve. Njegovi obiski v Turnišču ne morejo biti namreč zgolj sentimentalne narave (njegov ded je svojčas delal v Turnišču). tem času ni izpolnil nobene od stavkovnih zahtev (izplačilo plače za julij in avgust, regresa za lani in letos ter jubilejnih nagrad.) Ponudil jim je le izplačilo zajamčenih plač za dva meseca, kar pa, kot so ugotavljali na stavkovnem odboru, lahko izpolni, četudi ima blokiran žiroračun. Delavke, ki čistijo predvsem prostore murskosoboških javnih ustanov (občine, upravne enote, zdravstvene zavarovalnice, ekonomske šole in banke), se torej s predprostora sejne sobe murskosoboške občine, kjer so se zadrževale med stavko, vračajo na svoja delovna mesta, kmalu pa naj bi spet sklicale zbor z najavo nove stavke. Morda pa jim bo to, kot je slišati, »prihranjeno«, saj naj bi zasebnik dejavnost čistilnega servisa že odjavil, delavke pa bodo tako prišle na zavod za zaposlovanje. ' MHB MHB oj i« & 1OM pri ZPMi pr »KIZPLOČIN KUC VSAK PAN OO 1/ Op M’ Meščani zakotnega mesta so v teh dneh usmerili svojo pozornost od pogovora o steklih lisicah k avtomobilom. Ko-» luarskih in »kafe« diskutantov se ti niti ne bi dotaknili, kajti časi, ko so s švercom še dobro »mahali« in se ob tem še sami oskrbeli z dobrimi avtomobili, so za njih že mimo. Dvignil jih je mercedes najvišjega cenovnega razreda, ki je začel krožiti po mestu, menda vreden okoli 25 milijonov tolarjev. Najprej se je nekaj reklo o komoditeti, ki jo avtomobil daje, zatem pa so začeli »skubiti« lastnika. Po prvih informacijah, ki so bile naslednji dan preverjene, naj bi si limonzino privoščil eden od najhitreje bogatečih novodobnih kapitalistov mestnega okrožja. Bo že tako, da ti gospodje morajo poskrbeti za svojo varnost in avtomobili morajo biti tudi zanesljivi. Ob občudovanju so med »kafe« diskutanti tudi hudičevo dobri analitiki, ki so k vsej stvari najprej dodali, daje gospod svojo floto pač moral zaokrožiti, drugače povedano: zračni, pomorski in cestni floti je bilo potrebno dati piko na i, to pa je mercedes. Potem pa so se spustili nekoliko globlje, saj je v »kafičih« približno tako kot v parlamentu, tu tudi velja posebne vrste imuniteta in so svobodomiselni sprehodi dovoljeni brez posledic, da bi bila prizadeta in žaljena čast in dobro ime. Pa tudi pretep je dovoljen brez hujših posledic, če seveda ne kali nočnega reda in miru. Skratka, po uvodnih »brifingih« (tako se glasijo tudi sporočila iz kabineta samega gospoda predsednika) ali sporočilih za javnost jim kljub temu ob vsem seštevanju in evropski cenjenosti izdelkov častitega gospoda pri vsej stvari le nekaj ne »Štirna«, kajti biznis, s katerim se tako hvali in v katerega razvoj naj bi vlagal nad evropskimi standardi, po tem, kar se vidi na trgu, le ni tak (high tech), kot je biznis gospoda Billa Gatesa. Pa še temu ne nese več tako, kot mu je, saj so mu celo znižali plačo. »No,« pa pravi eden, »saj ni treba, da mu nese biznis, saj mu jih nosi država, ki naj bi mu kljub poldrugemu stotakov milijonov neporavnanih davščin gledala skozi prste, medtem ko za male ribe, ki prosijo odlog za kakšen dan, da bi ob datumu najprej poplačale delavce in potem državo, nimajo pardona. Nekega poštenjaka so celo tako pritisnili, da je zaprl delavnico in z delavci vred odšel na borzo. Ko so v »kafiču« dodali ta analitični prispevek, je nekdo še povprašal, ali so dolgo čakali na delo ali pa so šli morda k velikemu biznismenu, ki naj bi mu država tudi nekaj primaknila na račun socialnih transferjev in prekladanja zaposlitev. Zgodbo so končali s tisto o koritu. Rekli so, če si tam, lahko sebi odcediš smetano, drugim pa nalivaš sirotko. In tako je nastal še mercedes, je dejal eden od že kar zdelanih diskutantov. Zgodba seje zgodila v nekem kamnitem in ne prašnem panonskem mestu, kjer seje o njej govorilo, kakršna koli primerljivost s prašnim oziroma panonskim mestom je zgolj naključna. Tam imajo tudi že igrišče za golf z devetimi luknjami. Z. K. ■ .MTOBJSM PROMET hniui if. a. EUGEOr woom, SriboM 200 200 % PEUGEOT PREDSTAVITEV NOVE P 206-ke. V petek, 9. oktobra, ob 12.00 in v soboto, 10. oktobra, od 8.00 dalje. TESTNE VOŽNJE! VESTNIK NA INTERNETU I Kadio Murski val 94,6 Hhz sobota, 10. oktobra, ob 10.30 Potepajte se z nami po pomurskih trgatvah - Dušan Loparnik 8 KMETIJSTVO 8. oktober 1998, Cene semenskih žit Kakovost mošta letos mogoče res ni najboljša, zadovoljen pa sem s kakovostjo ormoškega sladkorja. Cena je n sit/kg Kmet, zadruga Agromarket Kmetovalec Tilia s 5 % prom, dav. Lendava Tešanovci Ljutomer Bučečovci PŠENICA sorte: Ana . 78,00 ... 78,60 Marija . 78,00 ..75,10 ... 78,60 »Žitarka ..85,00 . 78,00 .. 78,60 Gk Pinka ..85,00 . 78,00 Demetra . 78,00 ..75,10 Profit . 85,70 ..83,00 .. 88,00 Justus . 78,00 .. 80,75 Soissons . 78,00 ..78,85 Srpanjka . 78,00 Krona . 82,00 ..80,75 .. 81,80 Lenta .. 80,75 Lara .. 80,75 Murka ..78,85 88,00 85,70 89,00 Renan ........ Toronto .... JEČMEN- sorte: Plaisant .... Rex ........... RŽ- sorte: ... Eho-kurz ... Cene zaščitnih sredstev Kmet zadruga Lendava Agromarket Tešanovci Kmetovalec Ljutomer Tilia Bučečovci Dicuran torte 80WP1kg 4514,00 ... . 4480,00 .. ..4500,00 .. .. 4407,90 Stomp 330-E 11 . . 1428,60 Dithane S 60 0,20 kg .... 590,00 . 590,00 .... .. 550,00 Raxil 0,2! .. 807,00 Vitavax 200FF 0,21 • ■. . 761,90 Cene mineralnih gnojil Min. gnojila s 5 % prom. dav. NPK 7-20-30 ................. NPK 15-15-15................. NPK 6-12-24 ........... 34,86 KAN 27% ..................... UREA 46% .................... NPK 0-10-30+0,2 B............ NPK 0-10-30+3+0,1 ........... Dolomitna moka .............. Setev pšenice Optimalno in gospodarno Pri pšenici, ki ni delovno in ne kapitalno intenzivna poljščina, si moramo prizadevati, da v postopku pridelave prihranimo čas, energijo in material. Oranje lahko v določenih primerih izpustimo, prav tako gnojenje s fosforjem in kalijem, vendar le tedaj, če je v tleh dovolj hranil in je urejen vodno-zračni režim tal Primerno rastišče in kolobar Za setev pšenice izberemo najboljša zemljišča, to naj bodo globoka srednje težka, rodovitna tla slabo kisle reakcije. Pšenico sejemo v kolobarju za listankami, ki dovolj hitro zapustijo njivo. Nekaj primerov vrstenja poljščin v triletnem kolobarju vrstenje poljščin 1. kolobar 2. kolobar 3. kolobar 1. leto sl. pesa koruza zrno koruza 2.leto koruza silažna koruza krompir 3.leto pšenica pšenica pšenica Izogibajmo se setve poljščin v monokulturi, pregovor pravi: Sprememba je toliko kot počitek - A change is as good as a rest! Priprava tal za setev -konvencionalna obdelava Za pšenico ni potrebno globoko orati, če je bilo globoko oranje narejeno za predhodno kulturo. Rastlinske ostanke, slamo in koruzni-co pred zaoravanjem dobro zdrobimo z mulčerjem. Če sejemo takoj po oranju, ko zemlja še ni primerno sesedena, moramo tla skleniti s krožno brano. Za predsetveno pripravo zelo suhih tal lahko uporabimo vrtavkasto brano, vendar pazimo, da ne obdelamo tal pregloboko, kar bi oviralo vznik. V mokri zemlji vrtavkaste brane ne smemo 85,70 85,70 80,75 78,85 79,52 97,00 Tudi v Pomurju seje trgatev uradno že začela Rojstvo vina Kakšno bo vino, je zdaj v največji meri odvisno od vinogradnikov in kletarjev Vinu je zemlja mati, oče nebo, znanje vinogradnika in vinarja pa njegova usoda. Oče in mati se v začetku oktobra nista izkazala, zato je zdaj na vrsti vinogradnik in vinar, da s svojim strokovnim znanjem, predvsem pa strpnostjo maksimalno izkoristi to, kar Kmet, zadruga Agromarket Kmetovalec Tilia Lendava Tešanovci Ljutomer Bučečovci 33,50 33,96 34,13 32,42 34,00 25,64 25,62 33,00 43,60 11,68 uporabiti. Pazimo, da ne pripravimo tal preveč fino. Setev brez oranja konzervirajoča obdelava Priporočamo jo kot ukrep za preprečevanje erozije in za raz bijanje plazine. Primerna je za srednje težka in lahka tla in tam, kjer ni potrebno zaorati večje mase rastlinskih ostankov, in če je bilo za predhodno poljščino opravljeno globoko oranje oziroma če so bile v kolobarju poljšine z globokim korenin-skin sistemom, ki so drenirale tla. Nezorano površino obdelamo s prekopalnikom - rotacijsko ali vrtavkasto brano. Dobro je, če je prekopalnik ag-regatiran s kratkimi grebači, da poveča zračnost tal. Prekopalniku mora slediti zgoščevalni valjar, s katerim pripravimo setvišče in sklenemo tla na globino setve 4-6 cm. Pri traktorjih z večjo pogonsko močjo je orodje za obdelavo združeno s sejalnico. Pri konzervirajoči obdelavi ne moremo vnesti v tla večje količine mineralnih gnojil, zato je potrebno na zalogo s fosforjem in kalijem gnojiti predhodni poljščini. mu narava daje dobrega. Trgatve srednje poznih sort bodo »na ta teden pri-večini vinogradnikov na žalost končane, čeprav bi se dalo letos na račun žlahtne gnilobe pridelati brez dosladkavanja zelo sladko vince. Zato ni odveč pri srednje poznih sortah (sivi pinot, beli pinot, chardonnay, traminec, sauvignon) razmišljati o trgatvah posebnih kakovosti. Te trgatve moramo v primerjavi z lani, ko smo jih prijavljali pristojni upravni enoti, od letos naprej prijaviti pooblaščeni organizaciji, to je za naše območje Kmetijski zavod Maribor. Uradni začetek trgatve sorte laški rizling je za Ljutomersko-Ormoške gorice 8. oktobra, za Radgon-sko-Kapelske, Lendavske gorice in Goričko pa 10. oktobra, za šipon in renski rizling za Ljutomersko-Ormoške gorice 15. oktobra, za preostale okoliše pa 17. oktobra. Konzervirajoča obdelava z vrtavkasto brano. Direktna setev V tem primeru opravimo predsetveno obdelavo in setev v enem obhodu z enim strojem. Z rotacijsko brano obdelamo le pasove, kjer pade seme, drugo ostane neobdelano - primerno za srednje težka tla brez rastlinskih ostankov. Na površini z obilo rastlinskih ostankov nastanejo težave z odlaganjem semena, zato mora biti sejalnica opremljena s krožnimi sejalnimi lemeži. Možna je tudi izvedba setve pod plaz zemlje, katero prekopalnik vrže čez seme. Za direktno setev ozimnih žit se odločimo le, če so tla dovolj rahla, zračna, obstojne strukture in ni veliko rastlinskih ostankov, na srednje težkih, s hranili dobro zalo-. Ženih tleh in urejenim vodno-zrač-nim režimom tal. Alkoholno vrenje vinskega mošta je pot k rojstvu vina. Želimo, da bi to vrenje vodile žlahtne kvasovke iz rodu Saccharomyces. Iz tega rodu sta za vinarja najbolj pomembni kvasovki cerevisae in ba-yanus. Kvasnice (vrelni nastavek) dodajamo takoj po razsluzenju in jih prej po navodilu pripravimo. Optimalna temperatura vrenja za bela Turnišče: cene pujskov 1. oktobra so na sejmu v Turnišču prodajali 49 pujskov, starih od 8 do 12 tednov in težkih od 15 do 25 kilogramov. Kot nam je sporočil Boris Petek, so prodajalci za par živali zahtevali od 14.000 do 17.000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 34 pujskov. I Osnovno gnojenje z NPK lahko izpustimo? Z gnojenjem vračamo le toliko hranil, kot smo jih v obdobju enega kolobarja odpeljali s pridelki z njive. Poljšini, ki je dohodkovno Potrebe po gnojenju lahko pokrijemo z enim od naslednjih mineralnih gnojil: gnojilo kg/ha kg N/ha kg P2O5/ha kg K2O/ha NPK 8-26-26 400 32 104 104 NPK 7-20-30 400 28 80 120 NPK 6-12-24 450 27 54 108 NPK 7-12-28 450 31,5 54 126 NPK 6-10-16 500 30 50 80 NPK 0-10-30 500 0 50 150 NPK 5-7-16 600 30 42 86 vina naj bi bila 15-18 stopinj Celzija, za hladno dirigirano vrenje pa 8-10 stopinj. Pomeni-, daje ogrevanje kleti in s tem posredno mošta nepotrebno in dodaten strošek. Saj ko je alkoholno vrenje steklo, je stranski produkt vrenja tudi energija (toplota). Da vrenje ne poteka preburno, moramo mošt od vsega začetka hladiti. To je mogoče le v nerjavečih in plastičnih cisternah, manjše količine pa v steklenih balonih. Stene cistern polivamo s hladno vodo, lahko jih tudi obdamo z vodo zanimiva, lahko gnojimo na zalogo. Na njivah z visoko vsebnostjo fosforja in kalija in na njivah, ki so v kolobarju bogato gnojene z organskimi gnojili, lahko jesensko osnovno gnojenje izpustimo in spomladi dognojujemo z NPK-star-terji oz. gnojili s poudarkom na dušiku, kot so NPK 20-8-8, NPK 15-10-10, NPK 24-4-5, NPK 22-6-6, NPK 18-12-12 ali NPK 15-15-15 ... Na njivah z nizko ravnijo fosforja in kalija moramo gnojiti s PK. Na slabših rastiščih in na zbitih tleh potrosimo 500 kg/ha, na boljših rastiščih in na strukturnih tleh pa 300 kg/ha NPK 6-12-24, NPK 7-20-30 ... To razmerje hranil izberemo, ko slamo odpeljemo z njive, in pri slabi založenosti zemlje s kalijem. Če pa slama ostane na njivi in na tleh , ki so dobro oskrbljena s kalijem in slabo s fosforjem, izberemo NPK z nižjo vsebnostjo kalija. NPK 8-26-26. Namesto z NPK lahko gnojimo z gnojevko nekaj dni pred setvijo v količini 20-25 m3 /ha, kar priporočamo tudi, ko zaoravamo koru-zinje. Ne priporočamo pa gnojenja z gnojevko in dušičnimi gnojili jeseni na njivah, ki so na vodovarstvenih območjih. Večja količina dušika iz gnojevke ali rudninskih gnojil se lahko čez zimo izpere v talno - pitno vodo. ŽITA FLISAR NOVAK, DIPL. INŽ. AGR. I v plastenkah, ki smo jo Prei L nili. Pri višjih temperaturah se izgubljajo aromatske sesa ■ v vinu pa se ustvari manj a (etanola), kot če vrenje poe nižjih temperaturah. Pritemp rah mošta nad 30 stopinj vrenje preide v nepravo sme nitno vrenje), ki lahko vo । manitni cik, ki se pa ne da o ti. Prevrevanje mošta la dan merimo z refraktometr0$ podlagi teh meritev in pok $ odločimo za nadaljnje ukrep prekinitev vrenja. . Nep0Vr®katerih dkorja ne smejo imeti vin , mošti so bili dosladkani. y odvisni tudi od alkoholne3 mladem vinu, saj delovanje . predvsem iz skupine cerevi ra že tudi nastali alkohol- 0 Zato te kvasnice uporarn za vrenje moštov za vina. J bovečkot12voL%alk°^ vina z ostankom nepovre dkorja, kvasnice bayanus F’ Štih, ki jih hočemo do kon ti in ki vrejo pri nižjih temp' ali se je vrenje ustavilo m mo ponovno spodbuditi- Modna muha zadnji n miselnost vinogradnikov, j imeti vino ne glede na ® stanek nepovretega sla ^gin kateri že pred trgatvijo raz sprašujejo, kdaj naj us a pri tej in tej sorti. Vemo, dkor le ena od tisoč do tih sestavin v vinu, zato nih receptov ni. V^aharn10* mora vladati v okusu vina ^g0. med kislino, alkohoo (6|i-Stankom sladkorja. e jgKi®' nploških) pogojev m zna' 5»' tarjenje z vini s preo ptr dkorja tudi tvegano, p^tr®' trjujejo vsakoletne izkus ga vrenja takih vin- . Med vrenjem svet J / tek čistila bentonit, ki P stabilizirati na termola steKl® vine (obvezno za vina, . ničimo). Mlada vina s oVpr čistijo in jih prej lahk° Jod^ dajo. Bentonit svetuj groz^1 posebej moštom iz 9n enc^ saj veže tudi oksida01 tako je kasneje P°r vinu manjša. .„ceže,^ Proti koncu vren).,if1 jajcih pojavi tudi vonj P° 9nl „erjetn0 Lr),tegaboleto^ zaradi gnilega Pr® nO' vino moramo takoj . $ J® , in ga primernožveP vrelo do želene stop vepda ga zračno preto^^ žveplamo, da do k°f dja, K® da vina iz gnilega« se bila primerno *veP rj9v^ tudi bolj nagibala tudi vina ob prvem Pre neje žveplamo. . . p™ukrSpvW"%#^< dopolnjevanje P°s° ^oštav mo že ob polnjen trorf0 ^-posodo odločiti, sc s0^°s li, da še ohranim nlj^ Kljub slabemu vre eSeC > eden najbolj ve°e 1 ve pa18 nogradnika in n1® dočakali bomo r1 9 pametno ga pij®110' izgubimo... 8. oktober 1998 KULTURA Sveti Janez Nepomuk spet opozarja Lendavčane ^je kipi v Lendavi in eden pri Sveti Trojici so neme j^mogočne preteklosti in manj slavne sedanjosti ld'°je poslanstvo so izpolnili, manj gotova pa je njihova se-M anjost, čeprav se v določenih krogih v vznožju lendavskega *” v'n°8radov govori, da bi lahko komu priskočili na Pn v°litvah. Toda pustimo govorice: v življenju obstajajo tudi L Osna kar nas opominja tudi obnovljeni sveti Janez Nepomuk, L, 1 Ognjenim prstom kliče k varovanju skrivnosti. Škoda, da Utri' ° V^ako ne izb>ra svoje tribune, ki bi morda rešila svetega U eementnega oklepa, drugega svetega Janeza Nepomuka, k mostov’ nemogočega podstavka, pisanega plašča in ab>jeno Marijo Immaculato, ki propada v Kolodvorski ulici. 111II11UVUIU k'p' razodevajo duh dvesto *et'ter življenjski Us meščanstva na razpotju in ^uhur- Ved kot ,0'ne ? ^anemarjcne poznoba-|čajo o nek-»Itn. UaUrnem pomenu Lendave ^tjo S filigransko natanč-h *aa ^Pa sv- Janeza Nepo-^tela' St°P na zasehni parceli, je ^iiovnjvOC*0^na usoda kot češkega 'z stoletja, ki ni hotel %!o J 11111 je izpovedala kraljica, \ L na krahevo povelje vrgli v Hiigj Onendavsko Podobo pa so od ^Ijevaf ?artlzani 1945. leta obli letih i'ln po veb kot Petdese- dnev’ Sandor Tottos ^^kad^’ 'e opravljal resta-e'a’s kirurško natančno- ln Klara Tratnjek sta iz- datno podprla obnovo kipa sv. Janeza Nepomuka, ki stoji na njihovem dvorišču na koncu Partizanske ulice. Štefan noče govoriti o višini lastnih prispevkov. Na vprašanje, v kakšnem deležu finansirajo obnovo, ki v celoti stane 800 tisoč tolarjev, je pripomnil, da obnovljeni sveti Janez Nepomuk z »novim« prstom poziva k molčečnosti, ohranitvi skrivnosti. Po nekaterih virih je dala darovalka ob postavitvi na podstavek izklesati: »Pieteta The-reresias Wagner MDCCCLI.« Toda ne le ta kip, ampak tudi preostali trije so potrebni obnove. Ferenc Gerič, direktor muzeja, že leta opozarja na katastrofalno stanje izginjajoče kulturne dediščine in na nestrokovne posege, ki so lahko usodni. Na primer 120 centimetrov visok kip priprošnice Marie Immacu-late na visokem podstavku v Kolodvorski ulici ni le močno nagnjen na desno, ampak tudi precej poškodo- 9a ^Pominopisje '^deželskega Ukdana ^min; . ■ ’ zaPtsani pred več %inietimi leti’spo-- Slike sožitja šumeči, Muri’ P°men-SponiinoPisje nedavno W 1944-1998om^ Neg nj' ^ad8°n<- p°gleda na bolj CPretet bne in usodne tre-še Stl avt°rica v gro-^?Selitew8°dovino samega A razv°j do dana‘ Ji/kleh Pa u° te^° temu albu’ L aJejo etnografski Poklicni Ni^biri^101 očital nekri’ V^ni am'h d°g°dkov, ki C'Pravtavaznamovali Podo-ka k°bise morda kdo '"“kih J °bsirnem razdelku melanjskih ?a 'm’da zapis tudi V0 kraja T ^ov d°polni celot-’C'»kakoT^ Ni^Pred j8 0 se nekdaj že-'lmenitnopopi- Si°? Trenj č v SV0J’em ro- VM s Cei°’ bralec Se labko VPa s hn^°tnini Poročnim % %«, s °rnimi »fašenski-na-N?1 PrazaZnim’ verskimi ali \ ll|(ii z ] °Vanj*> avtorica na v»UdSkimi reki ter Kv^ica c*1’ VSe skupaJ pa MNi?Ot°8rafski mate-Nn^legn511 tisto sočivo, 'Noi W°Sebnega pogleda Sl8 s|vili nekaj nestrokovnih posegov pri obnovi kulturne dediščine, zato je nastalo več škode kot koristi. V muzeju smo za omenjene kipe zbrali strokovno dokumentacijo, domače in madžarske strokovnjake pa zaprosili za mnenje, le denarja za obnovo ni,« meni direktor muzeja, ki išče tudi skupne poti s cerkvijo, da bi ohranili ljudsko in umetno sakralno dediščino. ELLA PIVAR ■ na oni strani. »Fotografija ima na nas velik vpliv. Kako razložiti dejstvo, da smo v nekem smislu postali ujetniki fotografije? Gre pri naši fascinaciji z vizualnimi podobami - poleg fotografije so to vsekakor še premikajoče slike na televiziji in v filmu - za hegemonijo vida v naši zaznavi sveta ali pa še za kaj več? Gre pri fotografiji za to, da nas na nezavedni ravni spominjajo na podobe v naši zavesti, s pomočjo katerih svet sploh doživljamo? mvi Razstava torej, ki razkriva občutljivega opazovalca in seveda tudi opazovanega, ujetega v trenutek fotografije, ki je »art, čeprav v Ameriki imenujejo artiste tako tiste, ki recimo slikajo, kakor tiste, l^i plešejo v zboru na Brodwayu. Oh, Amerika ... Ne vem, kaj vidite vi Evropejci v Ameriki. Vse jemljete tako resno.« Tako je dodala fotografinja na koncu kot nekakšno popotnico k razstavi. V murskosoboški Galeriji je na ogled imenitna razstava olj in gledaliških scenografij Maksa Kavčiča (1909-1973), rojenega pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, ekspresivne- Te podobe so zelo verjetno slikovni trenutki domišljijskih situacij. Ključna razlika med njimi in podobami na fotografijah je v tem, da se podobe v naši duševnosti ves čas spreminjajo glede na nove doživljaje, medtem ko so podobe na fotografijah za vselej zamrznjene,« je zapisal ob razstavi svetovno znane fotografinje Annie Leibovitz v ljubljanski Moderni galeriji, ki bo odprta do 11. oktobra, sociolog dr. Gregor Tomc. Kulturnice - Konec septembra je potekal v Kleinsassnu v pokrajini Hessen kiparsko-slikarski »simpozij« na temo Dotakni se zemlje, na katerem sta poleg dvajsetih povabljenih slikarjev iz Evrope in Argentine delovala tudi slovenska slikarja Oto Rimele in Zlatko Gnezda. Trenutno so slike razstavljene v Nemčiji, potem pa gredo v Italijo in na Irsko. - Fotografija je beleženje trenutkov, marsikdo pa dandanes misli, seveda če ima v rokah t. i. »trotlkamero«, da je elektronika nadomestila človekovo oko. Da ni tako, je dokazal Matej Fišer s svojo priročno knjižico Fotografija (zakonitosti in skrivnosti), ki je dobrodošla vsem, ki ob kakršnikoli priložnosti posežejo po fotoaparatu. - Pri budimpeštanski založbi Europa je nedavno izšel prevod Kovičevega romana Pot v Trento (Utazas Trentoba), duhovita in trpka usoda navadnega Franca M. Roman je tudi v slovenščini požel ugodne kritike, za nameček pa naj omenim, da se dogaja velika večina romana v naših krajih, v katerih je Kajetan Kovič tudi preživel otroštvo. - Sedem vrlin, sedem v čisto srebro vlitih skulptur na marmornih podstavkih priznane soboške kiparke Irene Brunec se seli iz ljubljanske galerije Lotobia v budimpeštansko galerijo Do-rottya, kjer bo 6. oktobra odprl razstavo njenih del direktor galerije prof. dr. Laszlo Beke, kustosinja razstave pa bo ga. Zsuzsana Megyesi. Naj še dodamo, da bodo ista dela skupaj s ciklom Sedem smrtnih grehov že novembra na ogled v mariborski galeriji Stari Rotovž, februarja pa v Parizu in marca v Bologni. - Na dobrovniški predstavitvi knjižne izdaje svoje monodrame Poredušov Janoš je igralec in avtor Evgen Car omenil nekega (dobrovniškega) gospodarja, velikega ljubitelja umetnosti, ki je zelo razburil duhove, ker da je za neko Munkaševo sliko dal kar dva bika! Pa danes, v ponorelem kotlu potrošništva, so še kje taki zagledanci v vse, kar je lepega? Ze izšlo naša« V romanu Goreči sneg Milana Vincetiča, ki je pravkar izšel pri Založbi Franc - Franc, smo priča pretreslji- vim, pa tudi lirskim zgodbam in zamišljij dečka Metka, ki od poletne tombole do Silvestra v razburkanem letu 1968 boleče zre v poslavljajočo se goričko mariško. Večina romana se godi na železniški postaji, na kateri sanja, kot takrat večina ljudi, o velikem svetu, ki se skriva za predorom. V ta gorički kot tako pljuskajo odmev okupacije Češkoslovaške, zanimanje za neznane leteče predmete in prvi leti proti Luni, glavna nit pa je seveda vlak, ki ga nosimo v sebi kot nostalgijo. Roman torej, ki razkriva tudi drugačno, seveda literarizirano podobo goričke mariške, ki nas med vrsticami popelje v polpreteklost, ko se nam ni niti sanjalo, da bodo z zadnjim žvižgom vlaka v resnici napočili drugačni časi. Imenitno in vznemirljivo branje torej, za katerega bo treba odšteti le 2500 sit. ga krajinarja, slikarja tihožitij in figur v prostoru, ki je nadaljeval slikarske študije v Zagrebu in v Pragi; po vojni je bil izvoljen za rednega profesorja in predstojnika na mariborski PA, prejel pa je tudi več nagrad. O svojih delih, na katerih je mogoče razpoznati tudi podobe iz naše pokrajine, je povedal: »Na mojih upodobitvah je oblika jasna, namenska, saj rabi čvrstini motiva, se pravi, da priznavam predmet, ki je sestavni del kompozicije, ga upoštevam, ker lahko z njim prikazujem značilnost naših krajin, predelov, arhitektur in dogodkov.« MV I 1O (IZ)BRANO 8. oktober 1998, Pamflet Ondan si je Marjan Podobnik privoščil dokaj neokusen komentar o tem, kako bo do volitev polovica vladnih članov doživela interpelacijo. Neokusno zato, ker je ravno on tisti, ki največ goflja o boju zoper korupcijo. Kam torej spadata Kra-peževo okoriščanje in zloraba položaja? Med mamljive drobtinice, ki se jim ne morejo upreti voditelji najbolj poštene stranke?! Predvolilni čas bo resda prinesel na površino marsikatero zaudarjajočo svinjarijo, toda nezakonitostim zmanjšati njihovo težo samo zaradi predvolilnega časa, pa je, gospoda moja, vse prej kot prebavljivo. ZLSD se v zadnjem času ravna vse bolj ideološko pravoverno. Podprla je Gabra, podprla Drnovškovo idejo za sponzoriranje termoelektrarne, napovedala interpelacijo zoper kmetijskega ministra, če ne razreši Lukačeve - direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov itd. Zanimivo je, da se pri termoelektrarni sklicuje Predvolilni čas na socialo in zaposlene, ob tem pa očitno pozablja na »tretjo pot«, ki jo za evropsko levo sredino tako rad ponavlja njen predsednik: »Ne boj zoper brezposelnost, temveč ustvarjanje novih delovnih mest, kar je bistvena konceptualna razlika.« Tako mi je ondan dejal v pogovoru. Je torej politična podpora ekonomsko nerentabilni novogradnji smiselna tudi z vidika te populistične »tretje poti«? Da, nekdanji partijski veljaki imajo v krvi nastavljanje in odstavljanje direktorjev... No, ministru za kmetijstvo se da marsikaj očitati, navsezadnje njegovo širjenje uradniškega aparata, saj se je v njegovem ministrstvu od nastopa njegove vladavine namnožilo kar 73 novih uradnikovi Sporno je tudi njegovo zadnje reševanje vinarskih problemov. Resda je obljubil, da bo država napolnila blagovne rezerve in tako pokupila okrog 20 milijonov litrov vina po ceni 60 tolarjev za liter, ki jih namerava prodati na tuji trg - dokler ne bo ugotovila, kam, pa bodo vino morali .skladiščiti pridelovalci sami!? S takšnimi zasilnimi gasilskimi ukrepi se v našem vinogradništvu ne bo nič spremenilo. Na ta račun se ne bodo odprla nova delovna mesta niti se ne bo povečala kakovost pridelave vina. Toda kaj pomeni za slovensko vino njegovo prodajanje na tuje trge pod vsako normalno ceno? Radi bi izvažali kakovost, toda kaj, ko pa se bo glas o prodaji litra neustekleničenega vina za 25 tolarjev (drugo primakne država) hitro širil? Bolje bi bilo, če bi presežek vina kar podarili, npr. gostom iz tujine, ali pa bi z njim opremili letala, s katerimi se naši politiki prevažajo po svetu. Tako bi lahko Drnovšek kot darilo Mehičanom izročil presežek slovenskega vina ali pa s seboj odpeljal velike predelovalce te žlahtne pijače, tako kot jih s sabo vozi npr. Kučan. No, sicer pa, tudi odprava vizumov je darilo za državljane. Toda, bodimo resni, koliko Slovencev si lahko privošči potovanje čez ocean ? A. POTOČNIK« V Svetinjah so se zbrali mladi iz desetih držav Renovacije ‘98 Nekdanja šola bi lahko postala središče za druženje mladih z vsega sveta Svetinjah (nedaleč od Jeruzalema) so tudi letos pripravili mednarodni tabor Svetinjsko poletje, ki so ga poimenovali tudi Renovacije ‘98. Osnovni namen tega tabora je namreč obnavljanje (renoviranje) dveh najpomembnejših stavb na vasi - cerkve in šole. Kot nam je povedal organizacijski vodja tabora Goran Šo-ster, se je zbralo v Svetinjah 16 mladih, večinoma študentov in študentk iz Slovenije, Madžarske, Češke, Poljske, Nemčije, Belgije, Švice, Finske, ZDA, Francije in Italije. Dva tedna so prostovoljno in večinoma ročno opravljali nujna drenažna dela, ki so potrebna za zaščito šolske- ga poslopja in cerkve pred prodiranjem vlage v zidove. Imeli so tudi nekaj predavanj, v prostem času pa so spoznavali okolico, se družili z ljudmi... Domala vsi so bili navdušeni. Organizator tabora je bilo Društvo za trajnostni razvoj podeželja Ljutomer (predsednik G. Š.) v sodelovanju z društvom MOST iz Ljubljane in po- djetjem Mikrokozmos Ljutomer. Želja organizatorjev je, da bi bila za to akcijo bolj zainteresirana tudi Občina Ormož, tako da bi lahko skupaj zasnovali projekt o preureditvi nekdanjega šolskega poslopja za kultur-no-turistično dejavnost (mladinski hotel?) za srečevanje mladih z vsega sveta. V tem primeru bi lahko računali tudi na sredstva Evropske unije. Na Svetinjah so letos organizirali tudi ekološki in glasbeni tabor. JG I Udeleženci tabora med delom pri nekdanji svetinjski šoli Copekov mlin še enkrat prejšnji Številki Vestnika smo objavili ,____, tudi fotografijoT®-pekovega mlina v Mali P® lani s podpisom, da Sa Je Občina Črenšovci skupaj2 zemljiščem odstopila v as Krajevni skupnosti Velika Polana. Tako se je namreč sklep črenšovskega občins -ga sveta. Avtor fotozapisa P je dodal še domnevo, a predvideno, da bo mlin pr. zelo v upravljanje tamkaj® turistično društvo in da s tem tudi prekinili konceS ko pogodbo s podjetje® strica. Tega v sklepu ni v obrazložitvi pred ' njem pa je bilo rečeno. KS Polana naslovila na o no dopis, s katerim °Poza. »da nezadovoljni opazi* stanje objekta Copekov ’ katerega upravlja m z 1 razpolaga podjetje Bis d. o. o. Turistično drus Velika Polana kaže mR da bi bilo pripravljeno P zeti objekt v uPravl-ianJ no pogodbo prekinil, strica, d. o.o., m v star» objekt usposobiti niti ževati v skladu s progra® v pogodbi. Trenut^ jekt v takem stanju, d no takojšnje popravil«, bo nastala še večjai morda celo nepop 1 Toliko v pojasnilo m vičilo prizadetim podJe J strica. .4 jožeghaJ’ Parlamentarni odbor za zdravstvo, družino in socialne zadeve v murskosoboški porodnišnici a rok je postavilo vodstvo bolnišnice ter ga je kot sklep sprejel tudi parlamentarni odbor za zdravstvo, družino in socialne zadeve na svoji prvi seji na terenu, tokrat v murskosoboški bolnišnici in domu starejših v Rakičanu. A do takrat se bo v neprimernih prostorih moralo roditi še pet tisoč Pomurcev (okoli tisoč rojstev na leto). Porodnišnico bomo torej dobili, pa ne zaradi tega, ker so parlamentarci ob ogledu gineko-loško-porodnega oddelka murskosoboške bolnišnice komentirali, češ saj to je iz časa Franca Jožefa, ali kot da bi hodil po muzeju, ali nemogoče, daje nadstandardna soba tista s stolom in vodo, saj to še za standard ni, ali čudež je, da se vam ob takšnih Videli m verjeli Porodnišnico bomo dobili -leta 2003? bo dovolj političnega in javnomnenjskega pritiska z našega konca, da bo reševanje murskosoboške porodnišnice spet potisnjeno na rep investicijskega načrta. Bolj glasni morate biti, slišati vasje treba, ne da ste tiho in samo pridno delate. Saj imate predsednika in druge vidne politike, naj vendar zastavijo besedo, ker bo to imelo povsem drugo težo, smo lahko poslušali nasvete predsednice parlamentarnega odbora dr. Ane Majde Kregelj Zbačnik. Sama seje zaobljubila, da bo naredila vse v podporo reševanja problema, prav zato je sejo odbora sklicala na terenu in člane povabila na ogled prostorov porodnišnice z namenom, da bodo potem v Ljublja- ni lažje zagovarjali stvar. Parlamentarci, člani odbora za zdravstvo, družino in socialne zadeve, pa so se po ogledu Doma starejših Rakičan seznanili tudi s problematiko varstva starejših v Prekmurju. Direktorica doma Vi-jola Bertalanič je omenila predvsem dva problema: prezasedenost domov, predvsem na negovalnih oddelkih, ko je zaradi stiske prizadeta tudi individualnost starostnikov, ter sprejemanje mlajših invalidnih oseb, ki drugje nimajo prostora, vendar zanje bivanje med starimi ni sprejemljivo in ne humano. Slovenski domovi se srečujejo z velikim problemom sprejemanja bolnikov, ki so odpuščeni iz bolnišnice, doma pa zaradi po- sebne zdravstvene nege ali drugih razlogov ne morejo biti. Nega teh bolnikov v domovih pa ni primerno plačana, bolniki pa tudi nimajo več pravice do ortopedskih in drugih pripomočkov, na primer ne do antidekubitusne blazine, ne do dvižne postelje in drugega. Vse to naj bi zagotavljal dom, vendar pri ceni oskrbe, ki je nekaj manj kot tisoč sedemsto tolarjev na dan, denarja za to nimajo. Zato bi nekdo moral reči, kam ti bolniki spadajo in kdo bo njihovo oskrbo tudi plačal. Direktor bolnišnice dr. Bojan Korošec je ob tej temi odbornikov ponudil v sprejem sklep, da se pri pristojnih ministrstvih in zdravstveni zavarovalnici zagotovijo razmerah ni pripetilo kaj hudega. Dobili je ne bomo tudi zaradi sklepov odbora, saj ta o porabi denarja za investicije v zdravstvu sploh ne odloča. Porodnišnico bomo dobili zato, ker je med štirinajstimi slovenskimi porodnišnicami ostala v nemogočem stanju le še murskosoboška. Za njo pač ni nobene več, tako da je sedaj le še vprašanje časa. Kdaj? Ali bo to res čez pet let, kot postavlja rok vodstvo bolnišnice, ali bo prej ali morda pozneje? Program investicij v zdravstvu, ki se financirajo po seznamu investicij iz sklada za investicije za zdravstvu, se z gradnjo prizidka in nadzidave pri murskosoboški bolnišnici končuje, sedaj pa se bo začela sestavljati nova lista. Boj za to, kdo bo prvi pri skledi, se začenja že sedaj in lahko se zgodi, če ne stalne finančne in stro .fl (jaPir lage za zdravstveno neg pt®1* nistrstvi za delo in zdra / čita širitve socialnovar p/ vodov ob upoštevanju Ijivih postelj v bolnišn' / Murskosoboška bolj/ namreč lahko za namen. ne nege ali negovalne / takoj namenila do s /f । stelj. Krčenje dovoU^U nih) oskrbnih dni namreč ustvarja P1^56 h jM v slovenskih bolnišn' t/11 tem trenutku dvesto - 1 negovalnega kadra, za J besedah dr. Korošca, / tro in z majhnimi stro nili v negovalne od 6 / Odborniki pa jega dela obravnav zdravstvenih ^onl° avstv0\fil murskosoboškegaz na velik problem ° flOst,.J nikov v zasebno dej / česar zdravstveni ^0^ bljajo svojo vsebin0 zagotavljati celostnii nega varstva. Pr°ce. /jaS poteka stihijsko in /jJ(j' zije, je opozoril J/Mjf drugi problem PaJ /e® (j« sanje financirani /, J zdravstvenih dolžnost občin- ite|js,v / bi morala uStan°finaHc’f9,fX tem tudi dolžnost / vesticij tudi za zd prO^ / ve prevzeti država■ (( stihijskega, nena° janja zasebništva / J predlogom, da P vstvenimi dom0 ,■ tudt žava, so se strini J niki. .j/ s. oktober 1998 (IZ)BRANO Vsi so vsega siti Anketa Gornja Radgona v primežu občinskega sveta in župana (Me še naprej zadovoljni z majhnimi stvarmi? tobra, kot to velevajo pravila, saj bi pred tem morala biti sklicana Zadeti kaj več o peripetijah radgonskega občinskega sveta in ZuPana ter o neposredno s tem povezanih odločitvah o nadaljnji ( y-ne)gradnji čistilne naprave je težka stvar, ker ljudje v glavnem # Jo Jav»o izraziti svojega mnenja. Zato so informacije, ki sledijo, a ne, prihajajo pa vseeno iz dobro obveščenih virov pa tudi od "^občanov samih. . dejstvo je, da so ljudje počasi ^gasiti, čeprav si želijo, da 1Se zadeva okrog gradnje čistil-^"aprave rešila pozitivno, saj ^navsezadnje za to, da bodo uporabljali čisto vodo. Jasami ne želijo participirati laično pomembnih zadevah. W so še vedno zadovoljni z ^nitni stvarmi, zato se ne 1 ajo v tako imenovane velike CVe- Slišali smo tudi stavek, J^asa ne razmišlja«, kar je razočaralo tiste redke, ki da bi bilo potrebno nekaj d°bro svoje občine. 0 s° obupali tudi oni, saj pra-Padi k0 verjetno vse skupaj je.°Vvodo. Neka občanka, ki JaZclela ostati neimenovana. celo dejala, da jo je sram, le Radgončanka. aJbolj ironično pa je, da so o problema - kot kaže -kaprice, saj naj župan Vodenik od svojega po-Janebi imel nobene osebne Gradivo in dokumente naj bi pripravljal redno in jih zadrževal do zadnjega trenutka, nato pa jih predložil svetnikom, češ »tukaj so, zdaj pa se vi odločite«. Menda niti delavci iz občinske uprave ne vedo, kaj dela župan. Toda za prepir sta potrebna dva in tako smo slišali, da so nekateri svetniki poskušali prepričati ljudi, da naj bodo nezadovoljni s trenutno situacijo. Vendar seje izkazalo, da v Gornji Radgoni praktično obstajata dva tabora: eden je ta, kjer se med seboj kregajo (če sploh še komunicirajo) svetniki in župan, v drugem pa so vsi drugi, ki so čisto zunaj teh odločitev in le od daleč spremljajo, kaj se dogaja. Vprašanje pa je, kako bo šlo naprej, saj naj bi imel po mnenju nekaterih župan Miha Vodenik znova največ možnosti za ponovno izvolitev. Če se bo to zgodilo, se bodo problemi in zamere verjetno nadaljevali v nedogled. Toda »fantje« so očitno pozabili, da niso na odgovornih mestih PBS. >oštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun riico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej,za dijake in študente. ^formacije na tel št.: 063/425 2715. zaradi samih sebe, ampak zaradi volivcev, navadnih občanov, ki pričakujejo neke rezultate, čeprav se resnici na ljubo - za zdaj vsaj na zunanji videz - zaradi zgrešenih priložnosti ne razburjajo preveč. Nismo prepričani, da bo vsa dokumentacija za čistilno napravo prišla v Ljubljano do 15. ok- še seja občinskega sveta. Toda vabil za zdaj ni razposlal še nihče. In človek nehote pomisli na minulo praznovanje občinskega praznika. Če se župan ni mogel udeležiti niti slavnostne seje, kako se bodo potem občinski velmožje sploh lahko dogovorili o velikem problematičnem projektu? TOMO KOLEŠ ■ Slomškova nedelja ’98 Na Slomškovi domačiji Rojstna hiša in muzejska zbirka vabita obiskovalce a Slomu pri Ponikvi se je zbralo v nedeljo popoldne, dasiravno je bilo vreme deževno, na molitvenem srečanju več tisoč ljudi z vseh krajev Slovenije, nakar so odprli in blagoslovili prenovljeno rojstno hišo Antona Martina Slomška in njegov spominski muzej. Najprej je župnik s Ponikve Mihael Herman orisal prizadevanja domače župnije in mariborske škofije za odkup Slomškove hiše, ki je bila nazadnje v posesti Kmetijskega kombinata iz Šentjurja. Leta 1991, ko jim je to končno uspelo, so začeli z obnovitvenimi deli, katerih pobudnik je bil prvi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu v Vatikanu dr. Štefan Falež. Denar je prispevalo štiristo dobrotnikov. Nekaj je pristavila tudi država Slovenija oziroma ustrezno ministrstvo. Uredili niso le zunanjosti hiše, ampak seveda tudi notranjost - tri sobe. V eni je prikaz opreme iz Slomškovega otroštva, v drugi so predmeti iz duhovniškega obdobja, v tretji pa je med drugimi predmeti iz škofovskega življenja tudi zemljevid meje lavantinske škofije prometne nesreče Po nagovorih in blagoslovitve-nem obredu je bila slovesna maša, ki jo je darovalo več duhovnikov in škofov; med njimi tudi metropolit dr. Franc Rode. po preselitvi sedeža iz (sedanjega) avstrijskega Koroškega v Maribor; četrta soba - soba svet-ništva - pa je za zdaj prazna, a jo bodo opremili brž, ko bo papež, katerega obisk pričakujemo v maju prihodnjega leta, uradno razglasil Antona Martina Slomška za svetnika. Preden je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil obnovljeno Slomškovo hišo in muzejsko zbirko v njej, je med drugimi spregovoril tudi predstavnik Mohorjeve družbe (Slomšek je bil njen ustanovitelj) dr. Janez Dular: »Rad bi poudaril tiste razsežnosti iz Slomškovega delovanja, ki stojijo poleg verskih. Nekateri bi radi rekli, da stojijo nasproti verskih, posebno nasproti cerkvenih. Njim bi najlažje odgovoril kar s Slomškovimi besedami: Sveta vera bodi luč, materni jezik pa ključ do zveličavne omike! Torej nič nasproti, temveč skupaj. Gre za narodno-kulturni pomen prešernovskih razsežnosti - za posrečeno povezovanje svetniške pobožnosti s smislom za praktične življenjske potrebe ljudi in organizacijo. Njegovi sodobniki so se tega pomena in zaslug zavedali in jih priznavali. Sam pa bi rad poudaril njegovo veliko skrb za slovenski jezik, skrb, ki je še danes aktualna; njegovo organizacijsko dediščino Mohorjevo družbo.,.« Š. SOBOČAN ■ 080 1234 _ dneh 5° se zgo-Pomuria tri hu-V t nesreče, od kate-^iviienii- Naza-J oktobra, ob 16.20 0 Poškodoval 30-an iz Bratonec' z Se je pe,jal po V * srneri Bratonci ‘ V križišču s n Astralno cesto ni letnega znaka rednostno cesto, ampak je zapeljal v križišče v trenutku, ko je z njegove desne strani pripeljal po magistralni cesti iz beltinske smeri osebni avto, ki ga je vozil Milenko Bilič iz Murske Sobote. Vozili sta silovito trčili in Boris Forjan je dobil hude telesne poškodbe, zato so ga prepeljali na zdravljenje v bolnico v Maribor. Dodamo naj še, da je bila v torek popoldne slaba vidljivost zaradi megle in dežja, zato se je zgodilo - poleg omenjene - še šest drugih prometnih nesreč, od tega ena z lažjo telesno poškodbo in pet z gmotno škodo. - Foto: J. Z. TOM pri ZPMS Wta>UZtN KUC • VSAK OAH OB OO M' A A A 4 / Ponedeljek, /yW F 5. oktobra Kadjo Mirski val 54,6 Mhz g TRN V PETI kontaktna oddaja o problemih poslušalcev Krog, ki se noče skleniti a nedavnem zborovanju slovenskih slavistov v Murski Soboti so se, po pričakovanju, najbolj kresale iskre na okroglih mizah o zunanjem preverjanju v osnovni in sre- dnji šoli ali, po domače, o maturi. Zanimivo je, da je maturitetni izpit pri slovenskem jeziku dvignil največ prahu zaradi rela-tivitete objektivnega, kot je dejal dr. Igor Saksida, torej o neobjektivnosti ocenjevanja predvsem maturitetnih esejev. Vsi so namreč zagovarjali, da mora biti učenec čim bolj ustvarjalen, da se ne sme zgolj strogo ravnati po navodilih za pisanje eseja, hkrati pa menili, da se le-ti ne morejo oceniti brez njih. Tako so se vrteli v krogu kot mačka okoli vrele kaše, češ da mora biti ocenjevalec del verige ocenjevanja in da berilo danes ni več edini pripomoček ... Krog se seveda ni sklenil, zato smo povprašali nekaj udeležencev omenjene okrogle mize. Dr. Majda Potrata, predsednica RMK za slov, jezik in književnost Že na celjskem zborovanju slavistov smo se zavedali, da je materinščina predmet, pri katerem se kažejo različne sposobnosti branja in razumevanja besedila, zato ne kaže preiti na nivojskost maturitetnega izpita. Sleherni izobraženec namreč potrebuje dobro obvladovanje jezika, zadnje čase pa opažamo veliko funkcionalne nepismenosti, zato je treba vzbuditi zanimanje za slovenski jezik. Glede objektivnosti naj dodam, da bi bila ena od rešitev tudi ta, da bi selekcionirali zunanje ocenjevalce, to bi potem pomenilo, da bi se na rezultate čakalo še dlje. Pa še nekaj: za najbolje ocenjeni esej ni niti nujno, da je tudi najboljši med vsemi! Prof. Brane Šimenc, glavni ocenjevalec pri RMK za slov, jezik in književnost Čeprav seje matura letos zgodila že. četrtič, nekatera ključna vprašanja v zvezi z zunanjim ocenjevanjem še niso dovolj pojasnjena in rešena, kljub razpravam o tem problemu. To potrjujejo vsakoletne časopisne polemike po spomladanskem delu mature, pogovori na raznih seminarjih ali priložnostnih srečanjih in tudi anketa, izvedena med zunanjimi ocenje- valci. Brez navodil za pisanje eseja si ne moremo predstavljati pisanja eseja niti ocenjevanja. S I Prof. Irena Štuhec, Gimnazija Frana Miklošiča Ljutomer Že peto leto pripravljam dijake na maturo, moje izkušnje z zunanjim ocenjevalcem se vsako leto nadgrajujejo, saj je matura iz leta v leto zahtevnejša. Zunanji ocenjevalec mora izdelek dijaka oceniti kvalitetno, objektivno, zelo natančno, saj s tem lahko mlademu človeku samo pomagamo. Ne dvomim o strokovnosti slavistov niti ocenjevalcev, zato predlagam, da se večja pozornost na- meni ustnemu delu izpita, oziroma da dijak dobi pri profesorju več odstotkov, ki bodo prispevali h končni oceni. Za vsako leto naj bi dobil dijak deset odstotkov končne ocene. Prof. Darinka Rose Leskovec, samostojna svetovalka za slov, jezik na OE Slovenj Gradec Že pre’d leti so uvedli v osnovne šole tako imenovano malo maturo, na podlagi katere so napotili učence v ustrezno srednjo šolo. Vsaka osnovna šola je v začetku te izpite izvajala v skladu z učnimi načrti, šele pozneje smo izdelali enotne programe za vpis v srednje šole. Zdajšnje točkovno in taksonomsko ocenjevanje nam omogoča-.dokajšnjo objektivnost. Vsako leto imamo približno 26.000 osmošolcev, mi pa moramo v kratkem času popraviti vsaj 22.000 nalog. Vsako leto ocenjuje okoli šeststo ocenjevalcev, njihovo delo je dobro opravljeno, osnovno merilo pa je objektivnost, ki pa seveda ni absolutna. Prof. Irena Kumer. svetovalka na ZRŠS v M. Soboti Naloge iz materinščine so pri preverjanju za vse učence enake, ne glede na kateri program se vpisujejo, seveda pa so po težavnosti notranje diferencirane. Sestavljale! sledijo določenim zahtevam, ena temeljnih zahtev, ki pa je tudi zahteva celotnega postopka, pa je objektivnost ocenjevanja. Pri tem izhajamo tudi iz ugotovitev, da nekaterih sposobnosti ni mogoče meriti s testom objektivnega tipa. Težnje sestavljalcev so tudi, s čimer soglašajo tudi učitelji, da bi bilo preverjanje ob neznanem besedilu. MILAN VINCETIČ FOTO: NJI INTERVJU 8, oktober 1998, V®?!! 0 poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki je prav tako na prepihu šolske reforme Usposabljanje za delo in zaposlitev Če so mnogi šolski strokovnjaki, politiki in drugi, ki so sodelovali v procesu reforme srednješolskega izobraževanja ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let dokaj odločno zagovarjali in to tudi uspeli uzakoniti v Zakonu o usmerjenem izobraževanju, da je edino prav, ako bodo imeli vsi srednješolci prvi dve leti skupno vgojno-izobraževalno osnovo, tako da je skoraj vseeno, v katero srednjo šolo se vpišejo, so se medtem gledanja na to popolnoma spremenila arejena je namreč dokaj ostra ločnica med programi za gimnazije kot neke vrste pripravljalnice mladih za nadaljnji študij ter programi za poklicno in strokovno izobraževanje. Tako je bil v okviru nove šolske zakonodaje leta 1996 sprejet tudi poseben Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju; še isto leto pa je bil ustanovljen tudi Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, kateremu so poverili organizacijsko, koordinacijsko in vsebinsko vlogo pri razvijanju poti, ki vodijo ob tovrstnem izobraževanju v delo in zaposlitev ter k oblikovanju strokovnih rešitev na nacionalni ravni. Sicer pa smo se o vlogi te ustanove (deluje kot javni zavod), dosedanjih izkušnjah pri delovanju dualnega poklicnega izobraževanja (predvsem rezultatih evalvacije), nekaterih rešitvah in nadaljnjih nalogah pogovarjali z direktorjem Vladom Tkalcem. - Kako je bil pravzaprav ustanovljen ta javni zavod in s kakšnim namenom? VLADO TKALEC: Center je ustanovila Vlada Republike Slovenije oziroma v njenem imenu Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki sta podpisnika sporazuma o ustanovitvi; na drugi strani pa sta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije. Ustanovljeni smo kot javni zavod s strani vlade in socialnih partnerjev kot razvojna inštitucija, razvojna služba za poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji. Našo dejavnost zaznamuje intenzivno delo pri vzpostavljanju potrebnih struktur in podlag za vsebinsko prenovo poklicnega izobraževanja, in to predvsem za Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, ki sprejema končne odločitve. Pred tem je bilo to področje poverjeno Zavodu za šolstvo, ne da bi bila ustanovljena v ta namen posebna enota; ukvarjali so se predvsem z izobraževalnimi programi in s tistim, kar je vezano neposredno na kurikulum. - Bistvena razlika je torej...? VLADO TKALEC: Mi smo veliko bolj vezani tudi na socialne partnerje, na predstavnike delodajalcev, ki jih predstavljajo zbornice, in tudi predstavnike delojemalcev, to je sindikate. Poleg tega se vključujemo v mednarodne programe. Tako je Center opravil v preteklem dveinpoletnem obdobju v okviru programa Phare vrsto nalog za preobrazbo poklicnega in strokovnega izobraževa V razpisu učnih mest zato šolsko leto (1998/99) smo med drugim zasledili, da so območne obrtne zbornice, ki delujejo v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru, razpisale (v imenu delodajalcev) skupaj 114 učnih mest za vajence, od tega 36 učnih mest za mizarje, 20 za natakarje, 7 za avtomehanike itd. Programa za dualni (vajeniški) sistem izobraževanja pa ni uvedla nobena srednja šola. Ampak brez tega dolgo ne bo šlo. Med prvimi 55 podjetji v Sloveniji, ki so prejela potrdila o ustreznosti pogojev za učna mesta, pa so tudi: Arcont Gornja Radgona, Aravto Gornja Radgona, Nigra M. Sobota, Nizkogra-dnje G. Radgona, Pomgrad Nizkogradnje M. Sobota, Gomboc Beltinci, Variš Lendava, SGP Gradbenik Lendava, Gidos Lendava, Avtobusni promet M. Sobota, Servis vozil in mehanizacije Ljutomer in Agroservis M. Sobota. nja v Sloveniji. Njegova aktivna vloga pa se pričakuje tudi pri nadaljevanju programa Phare, kije namenjen pretežno razvoju evalvacij, zgraditvi sistema preverjanja znanj in sposobnosti ter certifikatnega sistema. Prav tako je bil Center v preteklosti nosilec programa Evropske unije Leonardo da Vinci, kjer so doseženi vidni rezultati pri vključevanju partnerjev iz Slovenije v različne evropske projekte in kjer so nosilci projektov tudi partnerji iz naše države. - Kako pa je potekala prenova izobraževalnih programov in v čem je bistvena sprememba? VLADO TKALEC: Pri tem smo se še največ angažirali. Ustanovljeni smo bili ob začetku kurikularne prenove šolstva v Sloveniji in dobili nalogo, da v dveh letih prenovimo vse izobraževalne programe za poklicno in strokovno izobraževanje. Center je prevzel organizacijsko in koordinativno vlogo pri pripravi nomenklatur poklicev. V sodelovanju z zbornicami je predložil ministru za delo, družino in socialne zadeve več kot 60 predlogov nomenklatur poklicev, opisov in seznam poklicnih standardov. Spremembe pa so predvsem v tem, ker so bili prejšnji izobraževalni programi v glavnem regulirani, bilo je torej vse predpisano, novi programi pa nimajo učnih načrtov, temveč tako imenovani splošni del in posebni del s katalogi znanj, ki določajo cilje, ki jih je potrebno doseči, na koncu pa so še izpitni katalogi, ki določajo, katera znanja mora dokazati dijak/vajenec ob koncu šolanja. — Največja novost prenove je vsekakor dualni sistem poklicnega izobraževanja. Kako je zastavljen ta sistem in kako daleč je ta proces? VLADO TKALEC: V dualnem sistemu izobraževanja je nosilec podjetje, ki skupaj s šolo, šolsko delavnico ali medpo-djetniškim centrom izvaja določen izobraževalni program. Šola je v tem primeru le izvajalec teoretičnega izobraževanja, medtem ko je izvajalec praktičnega izobraževanja podjetje, ne glede na to, ali poteka v celoti v podjetju ali pa je del tega izobraževanja organiziran v šolskih delavnicah oz. medpodjetniških centrih za praktično izobraževanje. V tem primeru gre za pridobivanje osnovnih in tistih temeljnih znanj, ki si jih vajenec ne more pridobiti v podjetju ali obratovalnici, ter tistih spretnosti, ki olajšajo vključitev vajenca v delovni proces. Bistvena značilnost dualnega sistema je tudi formalni status izobraževanca, ki ni več učenec, ampak vajenec, ki ima sklenjeno učno pogod- Vlado Tkalec, naš sogovornik, se je rodil pred 51 leti v Apačah, kjer sta nekaj časa živela njegova starša, tja pa sta se preselila iz Trnja. Zdaj imata hišo v Gornji Radgoni. Vlado je končal gimnazijo v M. Soboti in študij jezikoslovja na Univerzi v Ljubljani. Dve leti je poučeval v razredu, štiri leta je bil ravnatelj srednje železničarske šole v Ljubljani, šest let je bil glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije, eno mandatno obdobje je bil državni svetnik... bo z delodajalcem, ta pogodba pa vsebuje nekatere pravice in odgovornosti, ki so značilne za delovno razmerje. Dualni sistem izvajamo v Sloveniji na načelih socialnega partnerstva, vendar nekoliko drugače od drugih, saj pri nas nastopa v tem procesu kot partner tudi država. Uresničevanje poteka postopoma, kajti to se ne da izvesti čez noč. Pravzaprav bo dualni sistem v poklicnem izobraževanju nadomestil šolsko organizirano izobraževanje v celoti samo tam, kjer bodo v skladu z zakonom verificirana učna delovna mesta za praktično izobraževanje in zagotovljeni drugi pogoji, ki jih bodo določali novi oziroma prenovljeni izobraževalni programi. Če ti pogoji ne bodo zagotovljeni v podjetjih, se bo poklicno izobraževanje uresničevalo le v obliki šolske organizacije. Dualni sistem smo začeli poskusno uvajati v šolskem letu 1997/98 za šest poklicev, in sicer: avtomehanik, avtoklepar, zidar, tesar, mesar in mizar. V tem šolskem letu pa so bili razpisani še naslednji programi: frizer, kuhar, natakar, fmomehanik, inštalater strojnih instalacij, elektrikar energetik, elektrikar elektronik, klepar - krovec, bolničar - negovalec, zlatar, urar, cvetličar, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil, tapetnik in še nekateri drugi. Vpisalo pa se je okrog 800 novih vajencev. Vsi programi se zaenkrat uvajajo eksperimentalno. - I/ pomurskih srednjih šolah niso uvedli še nobenega programa za dualni sistem. Kje je vzrok? In kako je drugod v Sloveniji? VLADO TKALEC: Naš Center pri tem seveda nima neposrednega vpliva, ampak je to odvisno v prvi vrsti od interesa delodajalcev (v njihovem imenu območne obrtne zbornice), to je podjetij, ki so pripravljena razpisati učna mesta in skleniti pogodbe z vajenci. Temu pa mora slediti srednja šola z uvedbo določenega programa za dualni sistem poklicnega izobraževanja. Poleg tega morajo seveda obstajati tudi mladi, ki so se pripravljeni vpisati v tak program in se torej usposabljati kot vajenci. Za en oddelek jih mora biti vsaj 12. Ali je bilo torej v Pomurju premalo razpisanih učnih programov za dualni sistem izobraževanja ali ni bilo dovolj zanimanja med mladimi ali pa niso bile dovolj aktivne šole, da bi si pridobile katerega od programov. Vsekakor bo to za nekatere poklice nujno, na primer za trgovce. V slovenskem merilu pa se je vpisalo v poklicno izobraževanje po dualnem sistemu v šolskem letu 1997/98 688 vajencev. Programe je izvajalo 13 šol v 28 oddelkih. Po statističnih podatkih šol je v prvem letniku med šolskim letom prekinilo izobraževanje 43 vajencev, v šolsko organizacijo izobraževanja pa se jih je preusmerilo 6. Celotna ponudba pa je bila v Sloveniji 2.484 učnih mest, od tega 68,3 odstotka pri delodajalcih v okviru Obrtne zbornice Slovenije in 31,7 odstotka pri delodajalcih v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Na splošno je bila torej ponudba učnih mest za okrog dve tretjini večja kakor število sklenjenih pogodb, razen za poklica avtomehanik in mesar; izredno nizko zanimanje je bilo zlasti za poklica zidar in tesar, čeprav nekatera gradbena podjetja še dodatno finančno stimularijo vajence. Poleg nagrade dajejo štipendijo ali poravnavajo stroške bivanja v dijaškem domu. - Kakšen pa je bil učni uspeh prvih vajencev? VLADO TKALEC: Evalvacija, ki so jo opravili naši sodelavci (parcialno), je med drugim pokazala, da se je splošni učni uspeh ob koncu pouka oziroma po popravnih izpitih v juniju in avgustu gibal od blizu 86 odstotkov pri avtomehanikih do 100 odstotkov pri mesarjih, prvi letnik pa je sicer uspešno končalo blizu 90 odstotkov vajencev. Največ, skoraj polovica, jih je izdelalo razred z dobrim uspehom, prav dobrih je bilo 12,8, zadostnih 28,7 in odličnih 2,0 odstotka. Ugotovljeno je tudi, da dosegajo vajenci najboljše rezultate pri praktičnem izobraževanju, kar je razumljivo, saj se vpisujejo v te programe praviloma osnovnošolci, ki imajo bolj razvite ročne spretnosti oziroma jim praktično delo »leži« bolje kot učenje teorije. - Slišati je bilo nekatere pripombe delodajalcev, češ da so imeli premalo stika z vajenci. Kakšne so pravzaprav njihove izkušnje in kateri so še drugi problemi? VLADO TKALEC: Kot sem že omenil, so izobraževalni programi dualnega poklicnega izobraževanja zastavljeni tako, da imajo vajenci v prvem letu najprej teoretični pouk v šoli, praktično usposabljanje pri delodajalcu pa v strnjeni obliki proti koncu pouka. Večina vajencev tako res ni imela stikov s svojimi delodajalci V Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju je opredeljeno, da si je mogoče pridobiti nižjo poklicno izobrazbo (izobraževanje traja eno leto in pol za dijake/ vajence s končano osnovno šolo oz. dve leti in pol za dijake/vajence brez končane osnovne šole), srednjo poklicno izobrazbo (traja tri do štin leta), srednjo strokovno izobrazbo na tehničnih in drugih srednjih strokovnih šolah (štiri do pet let), srednje poklicno-tehniško izobraz o (še dve leti po uspešno končam srednji poklicni šoli) in višjo strokovno izobrazbo (dve leti po končani srednji strokovni in tehniški šoli a1 gimnaziji). Srednjo strokovno izobrazbo pa si je (bo) mog°ce pridobiti tudi s poklicnim tečajem z opravljenim mojstrskim, delov0-dskim ali poslovodskim oziroma drugim ustreznim izpitom- vse do meseca maja, razen vajeni poklic mesar, ki so bili na usposabljanju od meseca februarja-res povzročilo nezadovoljstvo po . dajalcih, ki predlagajo, da bi bilo pr^ no izobraževanje porazdeljeno vP . letniku skozi vse šolsko leto. Ven tem ni enotnega pogleda, saj delo aj okviru Gospodarske zbornice Sloven' podpirajo tega, da bi imeli vajenci e v tednu praktično usposabljanje,a zagovarjajo, da je boljša kombinacij3 kovnega« praktičnega usposabljanja-^ Delodajalci so pogrešali tudi po nejša navodila, kdaj in v kolikšnem o mora vajenec nadomestiti daljšo °P no odsotnost pri praktičnem izo r jj nju, kakšne pravice imajo vajenci,’ pri njih na praktičnem usposab ja . pod kakšnimi pogoji se lahko vajen,otjali še v naslednji letnik, če nima v delno opravljenega praktičnega konca šolskega leta. Opozorili s° J je dualni sistem zanje dodatna. j obremenitev, zato pričakujejo i pomoč države in ustrezno stimu davčno politiko. jua! Na šolah, ki so izvajale progra nega izobraževanja, pa so me osi mnenja, daje 36-umatedenska0 za vajence prevelika, zato pre a® p0,eg bremenitev predmetnika na 3 a . petega kritično ugotavljajo, da je P pp mu izobraževanju na šoli narnenLa malo časa in v tej zvezi se Posta ^10^ šanje, kako in kje bodo vajenci nih primerih pridobili manjkajo0 na znanja, ki jih iz kakršnih koli ne bodo pridobili pri svojem e Naslednja ocena pa kaže, da no razviti tesnejše sodelovanje in podjetji, ker v dualnem siste prav ne gre za dva ločena Pr° ^jCl sklopa, kot sta šolski teoretični niški praktični pri delodajalcu-- Svojčas se je vpisovalo v?o9 in strokovne srednje šole odstotkov osnovnošolcev’ letih se zanimanje za vp's ji, a’ zmanjšuje. Prav lahko se v za nekatere programe, primer kmetijski tehn'^tiKa^. tehnik, sploh ne bo zados tov, da bi lahko določena kovala vsaj en oddelek' tem poklicem je namreč dobiti, možnost za pa je bistveno omejena, gimnazijskih program' . eksterne mature. . . VLADO TKALEC Dij* > J ki bodo končali nižjo ali sre šolo, bodo opravljali ob k°noZjroI,,Jj{-izpit, na srednjih tehniški dnjih strokovnih šolah (4-e . pi3 >{, vanje) pa bo uvedena Polc ^išk0 |8|r Enako velja za poklicno46 fft Kdor bo opravil poklicno i” ib ko kandidiral za vpis na ^it^0 V strokovne šole, v skladu z o ^pč6*1 mezne univerze pa tudi n® verzitetne programe. P°k ’ ,eI1o P3 ni povsem dorečena. bo obsegala najmanj štiri P ^ji11 eksternega značaja. Vzr° vanja vpisa v poklicne šole večplastni. , 8. oktober 1998 24 ur m E = T;; ■ ■ J fon a a je Kako do kruha & oddano zrnje? Marija Jureš ni dolžnica Pomagaj si sam in ljudje ti bodo pomagali? Šestkrat nesrečno Gospodovo leto 1998 smo po sledi klica na Vestfon. Naš bralec N. N. s kri- ^2®vskega območja je potožil, da je oddal pšenico v bližnji bloke"1''11’ m°ko pa je prevzela pekarna Jureš, on pa je dobil Pekarn S katerimi je potem vsak dan jemal kruh v omenjeni ie> da je bila ta blagovna menjava utečena več osta|oa^n'*° pa se je v maiu> ko so pekarno zaprli. Tako za pre-Hofco SV°i° °ddano pšenico ne more dobiti ne denarja, ne 7 ne kruha. j-^na teševa pekarna v bli-; 'pevskega pokopališča, ki sta ' 1962. leta zakonca Ma- '^anez Jureš, je res zaprta, J^-ktna Marija mi je v pogo-?a'prei razkhla svojo bolečino. Bolečino, kajti v krajšem času nje s'n°vi: najprej komaj ^etr/p06 star Janezek, potem . ^il, lani 12. februarja pa ■!?? |^'n Miran. Vdova pa je od ie nenadoma premi-h aneZ'lma sicer s® ene9a ^ar *a ne dela v živilski Se ukvarja z montažo laJh Cementov. %2sin Miran je bil po-^0 n 6dicir|sko sestro Brigito, bi|ata bujskem območju, kjer ^Križ1 Zaposlena, stanovala pa ^^6^^ nad Pekamo. Otrok r«d|a a' ^ova Marija Jureš je \6 a okrajnemu sodišču v SaiH ^a Postal skrbnik si-ne-lranovega) premoženja hi^ Cak Matej Vrbnjak, ki je posten v pekarni kot do-^^''skih izdelkov po tr-6ndar sodišče tega pre-^0spreJ®io in je določilo kot ^rigit0 ?nico pokojnikovo že-^dert'-6 opravičena, da 'dev izterjuje terjatve in %ra° 90ve (Podčrtal Š. S.), Sta !Zp°(a9a z vsemi zapu-'S Žan (e začasen - do ^go(,U^'ns^e razPrave ozi-'n nr°ra 0 razdelitvi premo-^%e?|emov doigov. Kot k. °ala pokojnikova mati Bo kdaj posijalo sonce tudi za Berdenove iz Hrastja - Mote? Marija, je ostalo neplačanih nekaj anuitet za opremo pekarne pa za avto in ostale so tudi obveznosti do kmetov, ki so oddali pšenico v Žnidaričev mlin v Precetincih, Stankov mlin v Gajševcih in morda še v kak drug mlin, nato pa dobili od pekarne potrdila, s katerimi so vsak dan jemali kruh v sinovi pekarni. Da, sinovi, Miranovi, kajti ona, mati -vdova Marija Jureš, ni imela nobenih opravkov s pekarno. V razgovoru je povedala, da je snaha, četudi je bila ves čas zaposlena v zdravstvu, prevzela pekarno po moževi smrti in si izposlovala, da se je obrtno dovoljenje glasilo na njo. Proti koncu maja v letošnjem letu pa je objavila po radiu Maxi, da je pekarna odtlej zaprta. »Meni, tašči, o tem ni povedala nič. Zvedela sem z radia. Med premičninami, ki jih je odpeljala po odselitvi, so pohištvo in štirje avti. Začasno so ostali brez zaposlitve trije peki, dve prodajalki in dosta-vljalec kruha, a so si medtem nekateri že našli drugo delo.« Tako 71-letna Marija Jureš, ki ji je hudo, ker je pač taka usoda pekarne. Sama nikomur ne dolguje ničesar, zato ne ravnajo prav tisti, ki jo »napadajo«, no, da: sprašujejo, kako bo poslej z njihovim kruhom. Takim da telefonsko številko snahinih staršev. To je vse, kar lahko naredi. Povsem pa razume ljudi, da so upravičeno nejevoljni, kajti dolg pekarne do kmetov naj bi znašal okrog milijon tolarjev. Š. SOBOČAN I ^ovni kmetijski kongres v Ljubljani ? združeno in močno Evropo n'6 *e Zdal eden od centrov svetovnega gospodarici. Se en pomen v svetu Pa se bo v prihodnje še poveče-6 Pa \eda pod Evropo niso mišljene le države Evropske JSe, 7 aatistika razpolaga v glavnem le s podatki iz Evrop-W’^na /ropsk' uniji živi 6 odstotkov svetovnega prebi-r°pSLS a(a 30 odstotkov svetovnega bruto proizvoda, čla-V Soj6 Un'^e pa realizirajo tudi 40 odstotkov svetovne tr-'f^tek Podarstvu Evrope ima pomembno mesto tudi kme-t a"anje trgovine pa je evropsko kmetijstvo močno Ssvetom- v letu 1995 so države Evropske unije dolarjev kmetijskih izdelkov, kar jih uvršča L ’ Vozile pa so jih za 64 milijard dolarjev. K °dnj6 l CSJ 0 se bo število o K^rebno 'Valstva povečevali6' So P°Večati tudi pride-udeleženci V9' ki je^ne9a kmetijskega V^ve^^ekaiv Ljubljani. Sg do jOmu se Je °d 30. ■ oktobra zbralo več kot 800 predstavnikov kmečkih stanovskih organizacij iz več kot 30 evropskih držav, osrednjo pozornost pa so namenili evropskemu modelu kmetijstva, ki se mu na pre-lomifv novo tisočletje obetajo spremembe, ki so povezane predvsem z reformo skupne kmetijske politike V 39. številki Vestnika smo objavili članek Še so dobri ljudje, v katerem smo orisali obnovo Krajnčeve domačije v Hrastju - Moti, v katero je 5. avgusta udarila strela. Kmalu po tej objavi pa nas je neka bralka opozorila na domačijo Berdenovih, prav tako v Hrastju - Moti, kjer so 10. septembra (z)goreli gospodarsko poslopje, slama in seno ... O požaru smo sicer objavili ve-stičko v 38. številki Vestnika. Že omenjena bralka je povedala, da Berdenovim nihče nič ne pomaga. Že na prvi pogled pogorišča se zdi, da je tako; torej je-pomoč v glavnem izostala, saj razen tega, da so sovaščani ponudili slamo, mizarstvo Jauševec pa kurjavo (lesne odpadke), česa drugega menda ni bilo. Je pa tudi res, da je škoda, prizadejana s požarom, pri Berdenovih veliko veliko manjša, kot pri Krajnčevih, saj je pri njih (Berdenovih) zgorelo »le« leseno gospodarsko poslopje in po prvih ocenah naj bi bilo škode za 500.000 tolarjev. »Zdaj je tudi že znan vzrok požara: 14-letni fant iz sosednje vasi, ki je prišel k nam po papriko, se je igral z vžigalnikom: prižigal je šope slame in jih metal po balah slame. Moja sinova, stara 12 in devet let, sta ga od tega odvračala, a očitno ga nista uspela pregovoriti. Še več: ko je zagorelo in sta gasila, bi se skorajda hudo poškodovala,« nam je povedala včeraj Cvetka Berden iz Hrastja - Mote. Dodala je, da tistega nesrečnega dne z možem Marjanom nista bila doma, ampak na roditeljskem sestanku v Maribo- v Evropski uniji, z njeno širitvijo in liberalizacijo svetovne trgovine v okviru svetovne trgovinske organizacije. Na kongresu se je potrdilo prepričanje o pravilnosti evropskega kmetijskega modela, ki ga morajo kmetje in politiki braniti skupaj. Za prihodnost Evrope je nujno, da nastopajo skupaj in enotno, smo lahko slišali v številnih razpravah, saj so Američani trdi pogajalci. Če želi ostati Evropa ena najmočnejših gospodarskih sil v svetu, se mora združevati in oblikovati skupno politiko in enoten trg, so zatrjevali razpravljalci, ki so se zavzemali za širitev Evropske unije. Seveda je reforma sedanje kmetijske politike Evropske unije nujna, reforme pa bodo morale izpeljati tudi države, ki se pripravljajo na Na pogorišču Berdenovih v Hrstju - Moti (še) ni zraslo novo poslopje. Brž ko bosta »pogorelca« uredila formalnosti zastran lokacijskega in gradbenega dovoljenje, pa le kaže združiti fizične sile in materialna sredstva, saj družina, v kateri je zaposlen le eden, tega sama ne bi zmogla. Pa fante, ki je prižigal šope slame? Ne more pojasniti, zakaj je to počel. Najbrž gre za piromančka oziroma požigalca iz strasti. Bog nas obvaruj pred njimi! - Foto: Š. S. ru, saj je njuna 15-letna hčerka dijakinja ene od mariborskih šol. Tisti čas, ko so bili fantje (gostujoči piromanček in domača sinova) na dvorišču oziroma pri lesenem gospodarskem poslopje, je bila hčerka v sobi in se je učila. Zaklenila je tudi vrata in zaprla okna, saj je zunaj »dišalo«, ker je nekdo vozil tam naokrog gnojnico. Tako tudi ni takoj slišala klicev na pomoč. »Zagorelo je ob 17.30, ko se je že mračilo. Gospodarsko poslopje, zgrajeno in ,obito’ z deskami, je zagorelo kot bakla. Hitro so gorele članstvo v uniji, saj morajo svojo kmetijsko politiko prilagoditi evropski. Tudi slovensko kmetijstvo je odločeno izpeljati reformo svoje kmetijske politike, je povedal slovenski kmetijski minister Ciril Smrkolj, ki je na novinarski konferenci povedal, da je dobil zagotovila, da bo v proračunu že v prihodnjih letih za to zagotovljenih več sredstev. LUDVIK KOVAČ I Popravek V članku Pogajanja v zdravstvu - Kaj so prinesla medicinskim sestram v 40. številki Vestnika je prišlo v zadnjem delu sestavka do napake. Pravilno se glasi: »Višina dodatka za zdravstveno nego se giblje od 0,08 do 0,29 količnika (in ne odstotka) plače zaposlenega, kar pomeni, da je višina odvisna od tega, v kateri plačilni razred je glede na napredovanje medicinska sestra uvrščena.« Tudi v nadaljevanju besedila izražanje dodatka za zdravstveno nego v odstotkih ni pravilno, ampak so to točke. Za napako se opravičujem. MHi tudi bale plastične folije, ki jo sicer uporabljamo v domačem zelenja-darstvu. Zgorelo je na ducate lončkov za rastlinske potaknjence. Zgorele so stare (delovne) obleke, obutev, dva bojlerja, v nič je šel kovinski podstavek za kabino za prhanje ... Zaradi ognja je bilo naenkrat vse svetlo in požar je bilo mogoče videti iz daljne okolice. Sosedje in gasilci ter najini otroci so seveda gasili in pogasili, kar je seje dalo, a kaj, ko pa skorajda ni ostalo ničesar. Še dobro, da smo imeli v bližini skladovnico opeke, s katero smo nameravali podzidati ostrešje omenjenega poslopja, kajti tokrat je kot neke vrste požarni zid preprečila, da se ogenj ni razširil še na preostali (ločeni) del gospodarskega poslopja in - bog ne daj! - na našo staro hišico,« je nadaljevala pripoved Cvetka Berden. Potem je povedala, da ne ona ne njen mož nista »gor rasla« pri svojih starših, ampak pri drugih ljudeh: ona pri Korošakovih v Okosla-vcih, mož pa pri teti Jožefi Misleta na tem gruntu, torej v Hrastju - Moti številka 89. »Še posebno nesrečno je letošnje leto, ko nas je zadelo šest nesreč: + umrl je tast oziroma možev oče, + mož, ki je poklicni voznik, je imel prometno nesrečo na Madžarskem, + pet mesecev breji kravi je počila mišica in smo jo morali pokončati, .+ poginilo nam je šest 15-kilogramskih pusjkov, + hišni čuvaj - pes - je dobil epilepsijo (božjast) in je moral oditi ,na oni svet’, + potem pa še ta nesrečni požar...« »Kaj pa zdaj? Vidim, da je vse pospravljeno, gradite pa še ne?« sem pobaral Cvetko. Ko je gorelo, naj bi nekateri ljudje komentirali, naj le gori, si bodo potem zgradili novo stavbo. Toda iz česa? Poslopja nismo imeli zavarovanega, zato seveda nismo dobili odškodnine od zavarovalnice. Ljudje pa tudi niso izrazili ne vem kako velike pripravljenosti, da bi nam pomagali. Pa nič zato: še bo priložnost, da se izkažejo. Ta čas urejava z možem formalnosti na zemljiški knjigi, saj se stanje ne ujema s tistim, ki je (bilo) na terenu. Potem bova skušala dobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje za novo gospodarsko poslopje...« Cvetki sem rekel, naj nam sporoči, ko bodo formalnosti urejene, ker bomo potem objavili, s čim vse lahko ljudje pomagajo, da bo zraslo na pogorišču ali pa v njegovi bližini novo poslopje, Upam, da ljudska solidarnost tudi tedaj ne bo odpovedala in bomo lahko vprašaj, zapisan v nadnaslovu, nadomestili s klicajem. Š. SOBOČAN ■ NA SCENI 8. oktober 1998, Uresničili Prej... Da bo bolj vžgalo Telefon: r?*- Ime in priimek: . Rojstni podatki: Stalno bivališče: Višina, teža: Ostalo: Anja \ tira.« Pa ne po^ £ , 'M* .. Izbereš lahko, kar koli želiš. amjana nas je nekoliko presenetila in si že dan prej nagledala, kaj si želi, tako da je šlo kar hitro. Čeprav si je, kar tako za dušo, pomerila še nekaj oblek iz programa Big Star. »A lahko?« Seveda lahko, saj danes smo si vzeli čas samo zate, Damjana, zato se nam nikamor ne mudi, take priložnosti, da bi si lahko izbrala kar koli iz trgovine in se preoblačila po mili volji, pa tudi ne dobiš vsak dan. A na koncu je izbrala modre kavbojke, svetel puli in srebrne čevlje, vse Big Star. ' Po tretjini opravljenega dela pa se je frizerka Simona Janža iz stu- 6oUtique DALTON Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau!, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boš prav ti med tistimi, ki bo na lastni koži spoznal oziroma se prepričal, kaj pomeni, če ti nekdo reče: »Vaaau!« RUBRIKO UREDILA: A. NANA RITUPER RODEŽ smo željo vsaj pol ure manekenka« Zamudila sem dve minutki, Damjana Erjavec iz Lipovec in njen fant Uroš pa sta me že čakala pred trgovino. »Ali lahko gre on zraven?« me je pogledala Damjana, »rada bi, da bi še on povedal svoje mnenje.« »Seveda lahko,« sem jo potolažila, da ne bo sama, »nam bo še hitreje minil čas.« Potem pa se je kar zavrtela po trgovini Dalton in začela izbirati. Kaj bi tratili čas, saj nas čaka še veliko dela. Najprej trgovina Dalton, potem pa še Studio Venus. Dan za Vaaau! je vendar nekaj posebnega. dia Venus lotila »krotitve« Damjani-nih dolgih in naravno skodranih las. U, kaj bi kdo dal za take lase? Postrigli jih nismo, saj ne bi dovolila, pa tudi Uroš je nejeverno gledal, ko smo mahali s škarjami. Si- monaje lasem dodala le nekoliko jesenske barve, pobarvala jih je v rdečem tonu, spredaj pa je v nekaj minutah nastal še ognjeno rdeč pramen. Ker je tretješolka izbrala bolj športno obleko, so ji v ra manekenka ’ ....................................................... nozir3^ Udoben fotelj samo za p skladu s tem naredl1 p“d' in mladostno frizuro, r za modno revijo, manj a J še make-up. *Kerima nekoliko vdrte oči, si mo a make-up v obliki Polm®s.. oči naj uporablja svet ej namesto črnega svmc modrega ali pa kakšne r0# ve. Tudi pri maškari je P h vo, da naj se raje od 0 sOsPe no, še posebno seclaJ, etičari(8 »in«,« je povedala ko Ukrotili smo dolge in kodraste lase. Spremljal jo je tudi fant Uroš. Prijateljica se čudno obnaša Pišem vam zato, ker bi rada pomagala svoji prijateljici, pa ne vem, kako. Do sedaj sva se veliko družili in kakšnih večjih težav nikoli nisva imeli. V zadnjem času pa se je moja prijateljica precej spremenila. Dodati moram, da se njeni starši ločujejo, zato je bila precej žalostna. Potem pa je začela hoditi ven s čudno družbo, kjer nekateri fantje pijejo in kadijo. Tudi fanta ima iz te družbe. Povedala sem ji, da ni primeren zanjo, potem pa je rekla, da naj se brigam zase in da sem ljubosumna, ker ga nimam jaz. To pa ni res. Zato se v zadnjem času bolj slabo razumeva. Rada bi ji pomagala, pa ne vem, kako. Miša Zakaj se me izogiba Pred počitnicami sem imela prijatelja, s katerim sva bila med odmori večkrat skupaj. Veliko sva se pogovarjala in si zaupala nekatere skrivnosti. Prijateljice so mi rekle, da sva hodila, vendar se midva nikoli nisva pogovarjala o tem in on me ni vprašal, ali bi jaz hodila z njim. Potem so prišle počitnice in se dolgo nisva videla, jaz pa sem mu poslala kartico z morja. Ko smo se vrnili v šolo, pa se me je začel izogibati. Zdi se mi, da se noče več družiti z mano in med odmori se več ne pogovarjava. Zaradi tega je meni precej hudo, ker mislim, da sem vanj zaljubljena. Ne vem pa, kaj se je zgodilo z njim in kaj naj storim. Draga Miša! Prav gotovo si res velika prijateljica, ko takole skrbiš za svojo prijateljico, čeprav zna ona biti sedaj bolj groba do tebe. Dejstvo je, da ob ločitvah staršev precej trpijo prav otroci. Tako tudi tvoja prijateljica, nekaj časa je bila žalostna, potem pa je želela uiti težavam in je uteho.našla v slabi druži. To pa ne pomeni, da te nima več rada, temveč, da v tem trenutku potrebuje nekaj razburljivega, f da bi lahko pobegnila pred svojimi težavami. Pri starših bi s tem rada vzbudila pozornost. c Še naprej ji stoj ob strani, a ne poskušaj je pregovoriti s strogim besedami. Ne bo te / poslušala. Veliko se pogovarjaj z njo, večkrat jo pokliči, morda pa jo boš navdušila s kakšno idejo. Draga Anja! Težko je verjeti, da bi se ljubezen ali veliko prijateljstvo v dveh mesecih lahko kar ohladilo. Nekaj je že prišlo vmes, da se je vajin odnos spremenil. Morda te tudi on zelo pogreša in je zaljubljen vate, a ti tega ne upa priznati ali povedati. Fantje so pogosto precej sramežljivi, čeprav dajejo drugačen, hla-den videz. Nikakor drugače pa tega ne boš izvedela, če ne boš ti naredila prvega koraka. Pristopi k njemu v pravem trenutku in ga odkrito vprašaj, najprej o tistem, o čemer sta se pogovarjala ob koncu šolskega leta. . Potem pa mu nakaži, da ti je všeč. Kdo 9 pa bi rad pozabil prijateljstvo, kot pišeš, daje bilo vajino! Držim pesti, da bo vse dobro! Tatjana Fartek. a|j, W Damjano pa smo jjlr nam je že pred mese prav zanimivo pismo, W smo zvedeli veliko o ,3( ud nekaj lepih misli bodo pri njenem Pnt]0 cu, obiskuje namreč |^oKf dicinsko šolo, pri® ® 0ji prav. No, uresničili željo. Zapisala je- ” kil, bi želela pomerjati o p drugi nosijo vsak dan - .^i, P ure bi se počutila ko njena v naslanjač, 0 nila, ko smo po nek ^1'd J savanja okoli nje Spoznala je^^'»dajk3^ manekenke kdaj P trd^ir časa presedeti na jene^ čku, ne pa biti zle kem fotelju. , s6 je i Ampak splačal 'njen fant Uroš je jn0 pod m voljen z novo DamJa' «0 »Superje!«je konn 1 Damjana kot pnn .pi n1 ii zuro, ličnim make } obleko zavrtela sre Potem pa sta i° kakšno urico mah^tek, izkoristila vsak tre jgZ .najlepše. Prav ta > ja po Damjana: vsako priložnost, ^t no nas šola ^Jateg3.^’ tira.«PanepozaD £ - , 8. oktober 1998 MULARIJA Ob začetku šole Moja torba je pisana. Ima dve 'Mi Ima tudi naramnice in dva Mala. V njej nosim zvezke, knji-®inperesnico. Nosim jo na ra- Je zelo lepa. Kupila mi jo je *a. Nataša šijanec, 2. raz. *** ' V šoli si želim dobre ocene. 'V šolo hodim zato, da se nekaj in se srečujem s sošolka- 'Všoij se učim. Včasih dobim ^.včasih pa slabše ocene. 'Rada hodim v šolo. UČENKE (ANJA, JASMNINA, . INES, MAJA IN KATJA) °SSV. JURIJ OB ŠČAVNICI sem na Triglavu te tj; 9a dne me ie oče vprašal, sen, ? rad na Triglav. Odgovoril ^le/b°m ae mal° premislil. Že Sem mU od9ovoril' da * . J® rad povzpel na najvišji w nas. Hej s?19 j® šel tudi dedek. Naj-(i^ °Se Pe|Jali z avtomobilom, 9a Pustili v dolini. Oprtali smo si nahrbtnike in se odpravili na pot. Hodili smo pol ure in prispeli do lovskega doma. Nato nas je vodila pot skozi gozd. Naenkrat nismo opazili več nobenega planinskega znaka. Oče in dedek sta vzela v roke knjigo in ugotovila, da smo zašli. Vrnili smo se in našli pravo pot za Triglav. Hodili smo po čilskem ^oru fe1 ^cu počitnic sem se V9asilskega tabora. Sodelo-Csi mladi gasilci iz občine Toplice. Skupaj smo se 9as'ki Iz Filovec in Bogoji- 50 na vrsti športne '^ .^r smo bili vsi zelo do-\aZl3ra'i naiveč točk. Igrali Sp6' 'n zmagali na vseh 'ie g Tem pa je sledilo preda-SC?™' še posebno o Sj ?Stah gasilskih aparatov. sta bila dihalni 9ašenje avtomo-\ 6 s° tekme, ki pa jih ni-■ Ha'' d°^°nčati. Imeli smo V'pr°stih ur. Takrat nas je 9 3 n°9omet. Pri večerji dobrote, potem pa še film. Nato je bil Spanje. T0 pa je bilo še S.saj smo spali v ■ ri mentorji so se gasilce, ker so bili čS6 rned sab° P'iuva"' asa jih niso mogli umi-Pa s' vsi zaželeli Zasp< Na taboru je ^0 PUHAN, 6. RAZ. OŠ BOGOJINA ^nik Preživel sem ugriz kače Na počitnice so mi ostali lepi in tudi manj lepi spomini. Resje, da sem pozabil na šolo, na katero pa sem se moral po dveh mesecih spet spomniti. Vsi dnevi počitnic so potekali nekako po načrtu. Malo sem gledal televizijo, igral nogomet in pomagal staršem. Tako sem lahko odšel za nagrado k teti na počitnice. Tam sem bil skoraj dva tedna. Seveda je tam dan potekal drugače kot doma. Hodil sem se kopat v reko Kolpo, ki je zelo čista. Le malo mrzla je bila. Ko sem se vrnil domov, sem se počutil že bolj sproščeno in počitniško. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj hudega. Z atijem sva šla kosit Bi me radi spoznali? Bi me radi spoznali? Naj se vam predstavim? Sem deklica kot vse druge. Imam svoje sanje, svoje želje in svoj ponos. Ime mi je Almira, pišem se Vrbnjak. Doma sem v Moravcih na številki 6. Hodim v 4. razred pri Mali Nedelji. Rada hodim v šolo. Želim si, da bi imela veliko prijateljic, čeprav je samo ena zares prava. Ne bom vam je izdala, naj bo to moja skrivnost. Imam simpatično razredničarko, ki zmeraj sočustvuje z nami, zato jo globoko spoštujem. Ko pridem domov iz šole, se rada sprostim. Moja najljubša hrana sta pica in pomfrit. Rada berem knjige, jaham in kolesarim. V veliko veselje mi je moja muca, ki se rada poigrava z mojimi dolgimi zelo ozkih poteh. Po treh urah in pol smo prispeli do Vodnikove koče. Tam smo malicali in pili dobro izvirsko vodo. Nato smo se odpravili dalje. Čez čas smo se znašli na skalnati poti, ki je bila široka le kakšnih dvajset centimetrov. Pod nami je bil prepad. Držali smo se za žico. Jaz sem kar trepetal, ko sem zrl v prepad pod seboj. Na koncu steze sem se vsedel, da sem si lahko oddahnil. Naslednji postanek smo imeli pri koči Planinka. Od tam dalje se je začelo zares - plezanje na vrh Triglava, in to v glavnem po klinih. Tam me je bilo najbolj strah. Ampak vse se je dobro končalo. Po enournem plezanju smo bili čisto na vrhu, torej pri Aljaževem stolpu. To je bilo nenavadno doživetje. NINOLAV KUTNJAK, 5. RAZ. DVOJEZIČNA OŠ I LENDAVA Ogled policijske postaje Z zanimanjem sem čakal ta dan. V petek smo obiskali policijsko postajo v Gornji Radgoni. Najprej smo dobili sok in palčke. Policist nam je pokazal, kako najdejo na računalniku osebe, ki storijo kazniva dejanja. Pokazal nam je tudi puške, pisarne in za travo. Jaz sem z grabljami odmikal travo, ki se je nabirala pod rezilom kose, da se je ne bi preveč nabralo. Vendar se je enkrat to vseeno zgodilo. To pa je bil usodni trenutek. Ati mi je rekel, naj travo spravim vstran. Stopil sem na sosedovo parcelo, ki je že dvajset let nihče urejal. Ko sem stopil nazaj, me je močno zapeklo. Ati je takoj ugasnil kosilnico in videla sva, da imam na nogi dve rdeči piki. Zakričal sem:>»Kača me je ugriznila!« Ati me je začudeno pogledal in preveril, ali je kaj v travi. Kače ni videl pa tudi kakšne koprive ali trnja ni bilo, ki bi me lahko opraskalo. Vendar sva posumila na kačo, saj je brat teden dni prej tam lasmi. Rada tudi sanjarim. Velikokrat se zazrem v nebo in s svojimi modrimi očmi spremljam plavajoče oblake. Veliko bi še lahko napisala o sebi. Sem pač ena od otrok z dobrimi in slabimi lastnostmi. Za konec naj povem še to: največ mi pomeni dobro človeško srce. *** Takole nam je napisala o sebi ALMIRA VRBNJAK, učenka 4. razreda OŠ Mala Nedelja. Kaj pravite na to, če bi se na podoben način predstavili še vi? To vam seveda rade volje omogočimo. Če torej želite, da bi tudi drugi (z)vedeli kaj več o vašem videzu, zanimanju, konjičkih ..., Gozdna V gozdu striček ježek se pojavi, išče gobe in si pravi: »Jurček, jurček, kje si skrit, oglasi se, da pridem te ulovit!« Tedaj zagleda ob deblu jurčka, za njim pa zasliši glas volka Mu-rčka: »Striček ježek, le pazi se, to lastnina volčja je!« »Ne, to je gozdna last, gozd pa je od vseh nas!« »Jurčka si utrgam jaz, ti pa pojdi domov v vas!« Tako sta se prepirala, dokler ni vrana priletela in jurčka vzela. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. SANJA KLENAR, 6. B OŠ STROČJA VAS por. Videli smo motor, ki so ga Odvzeli vinjeni osebi. Na koncu pa smo doživeli pravo vožnjo v policijskem avtomobilu. Na sprehodu naqi je policist pokazal, kako se prečka cesta pri semaforju. ALLEN KOVAČIČ, 2. RAZ. OŠ KAPELA ubil pol metra dolgega gada. Hitro sva se s kolesom odpeljala domov in nato takoj v Rakičan v bolnišnico. Ko smo povedali zdravniku, da me je najbrž ugriznila kača, je bil ves iz sebe. Štiri dni sem moral ostati v bolnišnici. Imel sem veliko sreče, da me kača ni »zapeljala«, ampak me je le hotela za kosilo. Tudi to ji ni uspelo, ali ne? BLAŽ ŠABJAN, 6. RAZ. OŠ BOGOJINA napišite kaj o sebi in priložite svojo fotografijo. Če se boste redno oglašali, bomo najbrž v ta namen uvedli stalen kotiček. Korajža velja! Varna povezava Število uporabnikov svetovnega spleta nenehno narašča. Iz dneva v dan je v medmrežju vse več informacij, pa najsi te napovedujejo vreme ali govorijo o nanovejših spremembah na svetovnem političnem in gospodarskem področju. Na milijone ljudi si že dopisuje s sorodniki in prijatelji s pomočjo elektronske pošte. Veliko ljudi, ki svoje računalnike priključi v svetovni splet, ima z medmrežjem dobre izkušnje. Toda tudi na tem področju obstajajo nekatere nevarnosti in tveganja. Svet interneta je široka množica ljudi z različnimi izkušnjami in z različnimi nameni. Otroci z uporabo interenta spoznavajo nove svetove in si širijo svoje obrzorje znanja, toda ko pridejo v svet, ki je v nikogaršnji lasti, lahko kar hitro postanejo žrtve kriminala in izkoriščanja ali pa samo uzrejo katere od strani z nasilno, sovražno ali vsebino o spolnosti, ki bo morebiti povzročila strah ali pa je neprimerna za njihova leta. Druga nevarnost preti v takoimenovanih klepetalnicah na IRcu. Oseba na drugi strani ni vedno tista, za katero se predstavlja. Otroci pa preveč zaupajo. Ker internet deluje obojestransko, lahko tudi vaši otroci s pomočjo interneta nekoga prizadenejo ali mu grozijo. Obstaja pa še ena nevarnost. Zaradi možnosti kupovanja in bančnega poslovanja s pomočjo interneta, lahko (tudi nevede) uporabijo številko vaše kreditne kartice in naročijo izdelek, ki si ga nikakor ne želite. Da o primanjkljaju na tekočem računu ne govorimo. Internet prinaša otrokom veliko koristi in zabave. Dejstvo, da ima internet tudi temno stran, še ne pomeni, da ga naj prenehajo uporabljati. To bi bilo skoraj enako, kot če bi vsem ljudem prepovedali hoditi po ulicah, ker se tudi tam od časa do časa zgodi kriminalno dejanje. Veliko boljša strategija je poučiti najmlajše o nevarnosti, ki jih prinaša medmrežni svet in kako se pred njimi obvarovati. To pa je menda tudi ena od nalog odraslih. http://www. unicef.org Na UNICEF se ponavadi spomnimo samo ob božičnih in novoletnih praznikih, ko začno prodajati njihove voščilnice, ali pa kadar po televizij uzremo katerega od dokumentarnih filmov, ki govori o zatiranju pravic otrok. Veliko več o delovanju orga- nizacije, ki deluje pri Združenih narodih že od leta 1946, si oglejte na njihovi strani. Morda vam bo seglo do srca. http://www. disney.com Tudi Miki Miška, Racman Jaka, Pepe in drugi junaki Disneye-vih risank imajo svojo domačo stran. Pregledali boste lahko tudi najnovejšo produkcijo študijev Walta Disneya in se sprehodili po Disnyelandu na Floridi, v Kaliforniji in v Franciji. http://www.warnerbros.com Pravijo, da so strokovnjaki za karaoke Japonci. V njih so se preiskusili tudi junaki Veselih melodij. Skupaj z besedili najpopularnejših pesmi iz risank je na njihovi domači strani shranjena tudi glasba. http:// geocities.com/ResearchTriangle/Lab/ 5703/catmain_slo.htm Pravljice so svoj dom našle tudi v svetovnem spletu. Mulitme-dijski projekt Muca Copatarica je delo Mitje Koštomaja. Starši, ki nimajo časa pripovedovati pravljic, bodo pred spanjem gotovo pred otroke postavili računalniški zaslon. VESTNIK NA INTERNETU: Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. 16 ŠPORT 8. oktober 1998, vai Prva državna nogometna liga Mura: Olimpija 0 : 0 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 3.000. Sodnik: Kos (Prevalje). Mura: Nemec, Dominko, Galič, Alihodžič, Lukič, Dvoršak, D. Baranja (Vogrinčič), A. Baranja (Ristič), Cipot, Gutalj (Ahmetagič), Škaper. Maribor: Potrošnik 5 :1 Maribor - Stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 1.500. Sodnik: Govedarevič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Bozgo (13), 2 : 0 Vugdalič (18), 3 : 0 Kmetec (24), 4 : 0 Kmetec (32), 4 : 1 Dobi (44), 5 : 1 Bozgo (57). Potrošnik: Šiftar, Novak, Ulen, Zver (Halkič), Tratnjek, Kokaš, Baranja, Kotnik (Škafar), Moro, Leal, Dobi (Antolin). Druga državna nogometna liga_________________________________ Factor: Nafta 2 : 2 Ljubljana - Športni park Štefana Beleta, gledalcev 100. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelci: 1:0 Jakopič (42), 2:0 Lazič (52-11 m), 2 1 Utroša (66), 2:2 Šabjan (90). Nafta: Magdič, Gerenčer, Hozjan (Koša), Novak, Šabjan, Drvarič, A. Gabor, Gomboc (F. Gabor), Tompa (Tratnjek), Utroša, Baša. Tretja državna nogometna liga________________________________ Odranci: Turnišče 2 : 1 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 250. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelci: 1 : 0 Pozderec (25), 1 : 1 Cener(42), 2 : 1 Ivezič (82). Odranci: Marič, Sečkar (S. Kavaš), Ivezič, Pozderec, Marinič, Virag, Ve-gič (Škraban), Hozjan, Kavaš, Zakojč, P. Kavaš (Kerčmar). Turnišče: Lebar, Kovač (Čemi), Resnik (Kreslin), Cener, Mujdrica, Temar, D. Pucko, Prša (Škafar), J. Pucko, Litrop, Žižek. Čarda: Črenšovci 1 :4 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 150. Sodnik: Huselja (Velenje). Strelci: 0 : 1 Vori (22), 1 : 1 Čarni (32), 1 : 2 Da. Horvat (47), 1 : 3 Da. Horvat (57), 1 : 4 Vori (64). Čarda: Gergorič, Meničanin Jaklin, Cigiit, Panič, Čarni, D. Horvat, F. Horvat (Lang), Cmor, Kerec (Hajdinjak), Krapec. Črenšovci: Karoli, Pintarič, Hartman, Kolar (Jerebic), Pucko, Zelko, Ku-stec, Plej, De. Horvat (V. Horvat), Vori (Virag), Da. Horvat. Renkovci: Reno Škafar 2 : 0 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 200. Sodnik: Novak (Maribor). Strelca: 1 : 0 Piberčnik (50), 2 : 0 Kerman (79). Renkovci: Gabor (Horvat), Plej, Lacko, Nežič, S. Bojnec, Tratnjek, R. Bojnec, Zadravec, Kocet (Vinčec), Lebar, Piberčnik (Kerman). Reno Škafar Bratonci: Kuzma, Miholič, D. Horvat, Lopert, Cor, Rozma-rič, Koren (Tkalec), Tratnjek, Lipič, Smodiš (M. Horvat), Mundjar. Bakovci: Panonija 3 : 1 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelci: 1 : 0 Krančič (11), 2 : 0 Verban (30), 2 : 1 Prendl (31), 3 : 1 Krančič (62). Bakovci: Sočič, Papič, Žekš, Horvat (Prosič), Buzeti, Mesarič, Matuš (Holcman), Ulen, Verban (Gerendaj), Krančič, Recek. Panonija: Perša, S. Ščančar, Prendl, Suč, Imre, I. Ščančar, Zver(Leček), Novak, Frletič, Horvat (Požonec), Smej. Gorinčanka Big Fun : Polana 1 : 0 Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 120. Sodnik: Mauko (Maribor). Strelec: 1 :0 Buček (64). Goričanka Big Fun: Nemec, Vogrinčič, Skledar (Kovač), Benkič (Ficko), Šuša, Poredoš, Šalamon (Gider), Kosednar, Buček, Kolar, Smodiš. Polana: Hari, Z. Hozjan, Pal, K. Hozjan (Horvat), Lackovič, Antolin (D. Hozjan), Vuk, Zver, J. Hozjan, Jaklin (Žižek), B. Hozjan. Beltrans : Kobilje 1 : 0 Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 150. Sodnik: Velički (Maribor). Strelec: 1 : 0 Brunec (62). Beltrans: Rajh, Hanžekovič, Modlic, A. Osterc, Pučko, Kavaš, Z. Osterc, Sunčič (Mlinarič, Kosi), Puhar (Makovec), B. Osterc, Brunec. Kobilje: Zver, S. Bukovec, Nemet, Šijanec, J. Bukovec; Horvat, Trajber, M. Bukovec, Gruškovnjak (Kustec), Laci, Ferencek. Lakoš : Kerna 0 : 2 Dolnji Lakoš - Igrišče Lakoša, gledalcev 120. Sodnik: Plošnik (Radlje). Strelca: 0:1 Bočkorec (44), 0:2 Kološa (67). Lakoš: Zajtl (Pahor), Kovač (Žalig), Bažika, Kepe, Kulčar, Šabjan, Horvath, Žalik, Šooš (Halilovič), Pal, Magyar. Kema Puconci: Maučec, Sočič (Gregorec), E. Kutoš, Maček, Kardoš, Kuhar, J. Kutoš (Kološa), Škedelj, Rakar, Baranja (Banfi), Bočkorec. Nogometni komentar Šport od tod Mura na četrtem, Potrošnik na sestem mestu Za nami je polovica jesenskega dela prvenstva v prvi državni nogometni ligi. Po odigranih devetih krogih je soboška Mura na četrtem, beltinski Potrošnik pa na šestem mestu. S tem izkupičkom so bolj zadovoljni v Beltincih kot v Murski Soboti. Soboška Mura, ki tudi v letošnjem prvenstvu velja za enega od kandidatov za vrh lestvice v prvi državni ligi in za uvrstitev na enega od evropskih pokalnih tekmovanj, je nekaj točk izgubila povsem po nepotrebnem. To še posebej velja za nepričakovan poraz s Publikumom v Murski Soboti, ki je bil najbolj odmeven, saj je po njem prišlo tudi do zamenjave trenerjev, tako da je krmilo Mure namesto Milana Koblencerja prevzel njegov pomočnik Jože Karoli. Ali bodo Sobočani obdržali stik z vrhom, bo pokazala že tekma v Ljudskem vrtu. Beltinčani pa so z bero osvojenih točk in šestim mestom na lestvici zadovoljni, zlasti še, če upoštevamo kakovost igralskega kadra. Potrošnik je prijetno presenetil v Kopru, kjer je novincu odvzel tri pomembne točke, žal pa je doma izgubil dve točki s Primorjem iz Ajdovščine. Bolj skrb zbujajoča pa je igra Beltinčanov v zadnjih dveh krogih, kar še posebej velja za visok poraz v Ljudskem vrtu. Res pa je, da imajo Beltinčani velike težave s poškodbami in da so kar naenkrat ostali brez petih standardnih igralcev, kar se gotovo pozna v moštvu. Nikakor pa se ni mogoče sprijazniti s slabo igro nekaterih igralcev, zato so se v Beltincih odločili, da bodo nekaterim odpovedali gostoljubje. Kljub vsemu upajmo, da bodo štirinajstdnevni počitek znali izkoristiti tako pri Muri kot Potrošniku in v preostalih sedmih kolih v jesenskem delu prvenstva popravili zamujeno. Tudi v drugi državni nogometni ligi je za nami polovica jesenskega dela prvenstva. Lendavska Nafta je trenutno na šestem mestu, kar niti ni slaba uvrstitev, čeprav so sami predvidevali veliko več. Bolj skrbi zaostanek točk za prvimi tremi moštvi, ki pa je ob boljših igrah Lendavčanov tudi nadomestljiv. Nafta je imela namreč nekaj nepotrebnih spodrsljajev, kar še posebej velja za bero osvojenih točk na domačem igrišču. V Lendavi je Nafta izgubila kar 7 točk (poraz z Železničarjem ter nedoločena rezultata z Vevčami in Šmartnim), sicer bi lahko bila prav pri vrhu. Strelci - 1. SNL 5 golov: Gutelj (Mura) 4 gole : Moro (Potoršnik) 3 gole : D. Baranja, Cipot (Mura) 2 gola : Škaper (Mura), Adije, 1 gol Dobi (Potrošnik) : Cifer, Ristič, Dvoršak (Mura), S: Baranja, Halimi, Leal (Potrošnik) Strelci - 2. SNL 4 gole 3 gole 2 gola 1 gol : Utroša : Bedo : Šabjan : Tratnjek, Novak, Baša, Gabor (vsi Nafta) in tam Nogomet od tod in tam V drugem krogu pokalnega tekmovanja MNZ Murska Sobota so bili doseženi naslednji izidi - člani: Rakičan : Goričanka Big Fun 0 : 4, Ljutomer: Tromejnik 0 : 4, Bakovci : Kema.Puconci 0:1, Reno Škafar Bratonci: Ižakovci 5:1, Beltrans : Pušča 7 : 2 in Hodoš : Čarda 5 : 6; mladinci: Makoter: Oven : Bakovci 0 : 5, Serdica : Mura 1 : 7, Potrošnik: Ljutomer 7 : 1, Slatina : Apače 5 : 0, Rakičan : Hodoš 7 :1 in Goričanka Big Fun : Beltrans 0:6. V devetem krogu prve slovenske mladinske nogometne lige je Mura v gosteh premagala Ljubljano z 1 : 0 in je s 13 točkami na sedmem mestu lestvice. V slovenski kadetski ligi pa je Mura premagala Ljubljano z 2 : 1 in je z 21 točkami na drugem mestu lestvice. V osmem krogu druge slovenske mladinske nogometne lige vzhod je Potrošnik iz Beltinec premagal Bistrico s 4 : 0 in brez poraza vodi s 24 točkami. V tekmovanju druge slovenske kadetske lige vzhod je Potrošnik premagal Bistrico s 6 :1 in s 24 točkami brez poraza vodi na lestvici. Na veteranskem mednarodnem nogometnem turnirju ob občinskem prazniku, ki je bil v Gornji Radgoni, so sodelovale tri ekipe. Zmagale so Apače pred Radgono in Laafeldom iz Avstrije. (OB) V Rogašovcih je bil nogometni turnir za dečke do 10 let. Med os- mirni ekipami je zasedla prvo mesto ekipa Phoenixa iz Murske Sobote, ki je v finalu premagala Beltrans s 3 : 1. Vrstni red: 1. Phoenix A, 2. Beltrans, 3. Mura, 4. Goričanka, 5. Potrošnik, 6. Bakovci, 7. Cankova in 8. Phoenix B. V tekmovanju prve slovenske lige v malem nogometu sta moštvi Meteorplasta in Petovie s Ptuja igrali v Ljutomeru neodločeno 7 : 7 (Stojko 2, Novak 2, Copot, Vozlič in Hošpel po 1). V tekmovanju druge slovenske lige v malem nogometu je Marco Polo v Murski Soboti premagal Križevce s 3 : 1, Orkan iz Sl. Konjic pa Agrotim iz Ljutomera z 8 : 1 (NŠ) V tretji državni nogometni ligi vzhod, kjer tekmujejo samo pomurska moštva, je bila doslej odigrana polovica tekem jesenskega dela prvenstva. Prvenstvo je zelo zanimivo, saj so se v tem času na vrhu lestvice izmenjala kar štiri moštva, izrazitih favoritov pa ni. Trenutno so na vrhu lestvice Bakovci, ki so pred začetkom prvenstva tudi veljali za enega najresnejših kandidatov, vendar so si prednost treh točk ustvarili šele v osmem krogu. Prijetno presenečenje so nogometaši Renkovec, ki so trenutno na tretjem mestu z enakim številom točk kot jih imata stara tret-jeligaša Črenšovci in Turnišče. Prav tako so dobro štartali nogometaši Kerne iz Puconec, ki so trenutno na petem mestu. Najbolj pa so razočarali nogometaši Lakoša in Odranec, ki so na zadnjih dveh mestih. FERI MAUČEC ■ DRŠI Murska Sobota 1.SNL Tabor 8 6 1 1 21:8 19 Rezultati - 9. krog G. opekarne 8 5 0 3 16:10 15 Maribor: Potrošnik 5 : 1 Elan 8 4 2 2 13:12 14 Mura : Olimpija 0:0 Nafta 8 3 3 2 13:8 12 Korotan : Gorica 0: 0 Drava 8 4 0 4 17:16 12 Triglav : Koper 1 : 1 Zagorje 8 3 2 3 11:13 11 Primorje : Rudar 2 : 0 Aluminij 8 2 4 2 15:12 10 Domžale: Publikum 2:2 Železničar 8 3 1 4 9:11 10 Maribor 9 7 1 1 20:6 22 Šentjur 8 3 1 4 9:15 10 Gorica 9 6 12 19:9 19 Slovan 8 2 3 3 8:10 9 Olimpija 9 5 13 14:12 16 Šmartno 8 1 4 3 12:12 7 Mura 9 4 3 2 16:9 15 Jadran 8 1 1 6 6:17 4 Publikum 9 3 4 2 10:9 13 Factor 8 0 3 5 7:17 3 Potrošnik 9 4 14 12:14 13 Rudar 9 3 2 4 10:11 11 Primorje 9 2 3 4 7:10 9 Korotan 9 2 3 4 7:12 9 Rudar 8 0 0 3. SNL vzhod Rezultati - 8. kroa 8 1:21 0 Koper 9 2 2 5 12:18 8 Triglav 9 1 4 4 5:10 7 Bakovci: Panonija 3 : 1 Lakoš: Kema 0:2 Domžale 9 1 3 5 3:15 6 2. SNL Rezultati - 8. krog Factor : Nafta 2 : 2 Odranci: Turnišče 2 : 1 Beltrans : Kobilje 1 : 0 Goričanka : Polana 1 : 0 Renkovci: Reno Škafar 2 : 0 Čarda : Črenšovci 1 : 4 G. opekarne : Rudar 2 : 0 Bakovci 8 5 2 1 17:8 17 Šmartno : Železničar 0 : 0 Črenšovci 8 5 1 2 15:9 16 Šentjur: Drava 0 : 2 Renkovci 8 5 1 2 12:6 16 Jadran : Vevče 0 : 0 Turnišče 8 5 1 2 15:12 16 Aluminij: Tabor 0 : 1 Kema 8 4 2 2 11:8 14 Elan : Pohorje 1 : 1 Goričanka 8 4 1 3 13:8 13 Zagorje : Dravograd 0 : 2 Čarda 8 4 1 3 13:11 13 Pohorje 8 7 10 18:11 22 Reno Škafar 8 3 3 2 11:9 12 1. MNL MS Rezultati - 7. krog Hodoš : Serdica 3 : 1 Tromejnik: Prosenjakovci 1 : 0 Kobilje 8 3 0 5 12:9 9 Polana 8 2 3 3 9:13 9 Panonija 8 2 0 6 10:15 6 Odranci 8 2 0 6 9:18 6 Lakoš 8 0 1 7 6:24 1 MNL Lendava Rezultati - 8. krog Petišovci: Hotiza 0 : 6 Nafta vet. : As Lajter 4 : 2 Olimpija:.Mostje 2 : 1 Žitkovci : Nedelica 1 : 6 Kapca : Bistrica 3 : 7 Čentiba : Graničar 7 : 0 Dolina prosta Hotiza 7 7 0 0 37:5 21 Nedelica 8 6 1 1 28:13 19 Čentiba 7 6 0 1 23:6 18 Bistrica 8 5 1 2 23:15 16 Graničar 8 4 2 2 24:27 14 As Lajter 7 4 0 3 30:16 12 Olimpija 7 3 1 3 14:10 10 Nafta vet. 8 3 1 4 20:32 10 Petišovci 8 2 2 4 10:19 8 Kapca 7 1 0 6 14:24 3 Žitkovci 7 1 0 6 9:25 3 Mostje (-6) 7 2 0 5 9:18 0 Dolina 7 0 0 7 2:33 0 Odbojka-Odbojkarji Por^ M. Sobote so v prijateljski tekm magali Gradis iz Maribora s 4. ■ Badminton - V organizaciji dost iz Lendave je bil pMc turnir v badmintonu slovenl*anljS 44 tekmovalci in tekmovalka sodelovali tudi Lendavcam spešnejši med njimi je bi vat, ki je zasedel četrto mesto. di Torok in Jernej Novak Pa 5 । deveto mesto. Pri ženskah) Martina Bukovec sedma, Sekerešin Mirjana Tominc P lita deveto mesto. (BS) t Strelstvo -V ZidanemM* prvi krog tekmovanja v drža ski ligi za ml. mladince, h so dosegli strelci Pomurke Murske Sobote, saj s® e $ 1099 krogi zasedli prvo me „ti ska ekipa Ljutomera pa je . krogi na devetem mestu. . mezniki je zmagal Bojai 371 krogi, Valter Pajic J D krogi tretji, Vito Pajič Pa s šesti. Med ženskami je j Porš s 317 krogi zasedla Matejažerdin s 312 kr g Mojca Balaško pa z 287 kr sto mesto. (FŠ) , , en#f Strelstvo - SD Varstroj1 J je bila organizator prveg K^ movanja dečkov in dekl c: Lj z zračno puško za poka P J Sodelovalo je 29 ^0^' je ekipno zmagala su 525 krogi, med Mostar s 183 krogi. P" P t J bila najboljša ekipa J 515 krogi, med posanri* Mekina s 179 krogi. ci se niso izkazali. (A. Z J J Vrtno kegljanje - V Mur J je bilo finale državneg P * slepih in slabovidnih gljanju. Med 9 ekipam MD slepih in slabovidni^. 4 289 podrtimi keglji Pre° go ekipo MD slepih m .^i Murska Sobota, ki sta P .^1 270 kegljev. Med pri domačinih najboljši ki je s 74 podrtimi keg')1 drugo mesto. (TK) Tradicionalna srečanja v tednu Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota je pripravilo tudi ob letošnjem tednu invalidov tradicionalna športna srečanja. V streljanju z zračno puško je zmagalo Pomursko društvo paraplegikov MS s 515 krogi pred DRŠI MS, 415, in Pomurskim društvom gluhih in naglušnih MS, 343 krogov. V vrtnem kegljanju, ki je štelo za 3. memorial Ladislava Kuharja, je bila najboljša druga ekipa MD slepih in slabovidnih MS s 158 keglji pred Dl Ormož, 157, in prvo ekipo MD slepih bovidnih MS, 132 kegljev. in sla- Lesoplast: Ljutomer 3 : 0 Apače : Dokležovje 4 : 0 Univit: Pušča 3 : 1 Lesoplast 7 6 0 1 22:4 18 Tromejnik 7 5 2 0 16:6 17 Ljutomer 7 5 1 1 20:7 16 Apače 7 4 1 2 12:11 13 Ižakovci 7 4 1 2 7:9 13 Prosenjak. 7 3 1 3 6:5 10 Vega 7 2 2 3 11:8 8 Hodoš 7 2 2 3 13:17 8 Serdica 7 2 1 4 10:13 7 Univit 7 1 1 5 8:17 4 Pušča 7 1 1 5 7:18 4 Dokležovje 7 0 1 6 5:22 1 2. MNL MS Rezultati - 6. krog Upa: Gančani 2:0 Šalovci: Makoter 4 : 0 Rotunda : Cankova 0 : 2 Slatina : Bogojina 2 : 1 Roma : Grad 4 : 3 Cankova 6 5 0 1 12:7 15 Lipa Bogojina 6 4 1 6 4 0 1 16:7 2 17:7 13 12 Slatina 6 4 0 2 11:8 12 Roma 6 3 2 1 20:12 11 Grad 6 3 0 3 16:9 9 Rotunda 6 2 0 4 12:30 6 Gančani 6 1 2 3 7:11 5 Šalovci 6 1 0 5 8:20 3 r n 1 r n-i i i V balinanju je pri ženskah slavilo radgonsko društvo multiple skleroze pred DU Bakovci in DRŠI MS, pri članih pa je zmagala ekipa DU Bakovci pred DU MS in DRŠI MS. V šahu je zmagalo DU MS s 13,5 točke pred Pomurskim društvom paraplegikov MS, 9,5, in MD slepih in slabovidnih MS, 8,5 točke. Teden invalidov so sklenili s tradicionalnim mednarodnem srečanjem invalidskih društev DRŠI Murska Sobota in 0 Sombotela. Tekmova kegljanju, namiznem ' ^iG in šahu. Invalidi iz zmagali v namiznem Sobočani pa v pika®11$$jr gljanju, tako da se i®’ A čalo neodločeno. J bili Sobočane na tm® movanje Savaria P® prihodnje leto na | Nogomet________________ Kvalifikacijski turnir Nogometna zveza Slovenije organizira v sodelovanj® cjfiIP nogometno zvezo Murska Sobota v Murski Soboti, Križ®^^^ kvalifikacijski turnir za Evropsko prvenstvo mladinskih repr® let), ki bo od 17. do 21. oktobra. Prva tekma med S|ovenLv^,i^ bo v soboto, 17. oktobra, ob 15. 00 na stadionu Fazan1 < boti. Druga tekma med Škotsko in Romunijo bo v pon® bra, ob 15.00 na stadionu NK Križevci v Prekmurju. 'f X5!/ Slovenijo in Škotsko pa bo v sredo, 21. oktobra, ob 1 parku v Beltincih. Za ljubitelje nogometa v Pomurju bo 1° rta rtokažnin nrinartnost nainonulameiši šoortni oanogl' 8. oktober 1998 ŠPORT Namizni tenis Pomurje Skiny zmagalo v Sežani Vdrugem krogu prvenstva v sionski ženski košarkarski ligi so ko-®ikarice Pomurja Skiny iz Murske Sobote v Sežani premagale ekipo ^Legrand s 74 : 57 (40 : 28) in dosegle prvo, a pomembno zma-Mobočanke so tokrat zaigrale °®čno in si že v prvem polčasu ^igrale odločilno prednost, tako 41 so v nadaljevanju lahko igrale *čeno. Strelke za Pomurje Cordaševičeva 19, Glišiče-Huzjakova 12, Orijeva 11, Trnova 9, Horvatova 4 in Krane-ISM. ženska -^■asaiallirijo drugem krogu prvenstva v košarkarski 1. B-ligi je Raskav Radencih premagala Ilirijo 94:81 (33 : 28) in prvič letos aMa. Radenčani so bili ves čas J”6boljši nasprotnik in vodili, °daje njihova zmaga povsem Su^na. Gostje iz Ljubljane so drugega polčasa rezul-ČUsPeli izenačiti na 33 : 33, to 4 J6bilo vse. Strelci za Radensko: ,A Karlo 17, Milič 16, Ulaga 6!dediče, Ojsteršek7, Banič J Milovič 1 in Ogrinc 1. J^ala Creativ Sobota ^arte Lindau drugem krogu prvenstva v ^^ni moški košarkarski ligi Creativ Sobota v Murski ^Premagal Kungoto z visokim 101 : 70- strelci za ^Soboto: Niderl 27, Balažič j ^boc 16, Maje 8, M. Slavič L0rninko 6, p. Slavič 5, Hari 4, it nder 4 jn ščavničar 3. To je ^Poredna zmaga Soboča-LK°šarkarji Miarte Lindaua iz ave Pa so v Mariboru prema-I?Do Aktual '98 z rezultatom ko <38 ; 36) in dose9h prv0 Prelci za Miarte Lindau: XXrna13, Feher 10, Ga-i^3. 9’ Hozjan 8, Flisar 5, Neu- P^enstva v prvi ^je J. arkarski ligi za kade-i^obot P°murie Skiny v Mur-Njm-1 PrePhčljivo premagala ^0 iz Ljubljane s 60 : 46 7 Strelke za Pomurje Kerset'n°va 16. Pušenjakova 5ievan6Va 14, Moravčeva 10, tfi in Makovčeva 2. V96 ^J^Sobote K rkarstrr' ^r°9U prve slovenske ® vzhod za kadete R °bota premagal ŽKK ® : 67 (38:39). Naj-k^trer bil N°vak z 22 toč-X pa je Creativ Priboru premagal ekipo Košarkarji Radenske so na domačem parketu zanesljivo premagali Fotografija: Jurij Zauneker ljubljansko Ilirijo. ZM Lumar s 60: 59 (34:31). Najboljši strelec je bil Maje s 17 točkami. V tekmovanju druge slovenske košarkarske lige vzhod za pionirje je Creativ Sobota premagal Koroško s 65: 39 (35: 15). (D. F.) Kerna Puconci korak do jesenskega naslova Tretji krog prvenstva v drugi državni namiznoteniški ligi za člane je pomurskima ekipama prinesel polovičen uspeh. Kerna iz Puconec je v derbiju kola premagala lanskega prvoligaša Petovio s Ptuja po dobri igri vseh igralcev. Razred zase je bil prvoligaški igralec Kovač, ki bo v drugoligaški konkurenci verjetno ostal brez poraza. Kerna iz Puconec tako zanesljivo vodi na lestvici in potrebuje za naslov jesenskega prvaka na treh srečanjih še dve zmagi. Mlada ekipa Moravskih Toplic Sobote je, pričakovano izgubila s Petovio, medtem ko poraz s Partizanom iz Zaloga ni bil pričakovan in je rezultat slabše igre prvega igralca Koščaka. Rezultati - 2. SNTL 3. krog: Partizan Zalog : Kerna Puconci 1 : 6 (Kovač 2, Smodiš 2, Fridrih 1, Kovač - Fridrih 1); Petovia : Kema Puconci 3 : 6 (Kovač 3, Smodiš 1, Fridrih 1, Kovač - Fridrih 1); Partizan Zalog : M. Toplice Sobota II 6 : 4 (Šbiil 2, Koščak 1, Koščak-Šbiil 1); Petovia : M. Toplice Sobota II 6 : 2 (Koščak 1, Koščak -Šbiil 1). M. U. | Karate _____________________ Druga pokalna tekma v Ljutomeru V Ljutomeru je bila druga pokalna tekma v karateju za dečke in deklice. Sodelovalo je 350 tekmovalcev iz 29 klubov. Lep uspeh so dosegli pomurski tekmovalci in tekmovalke, saj so zasedli več prvih mest. Najuspešnejši so bili tekmovalci Mura-kena iz Murske Sobote. V katah je pri malčicah zmagala Vanja Kozic, Tjaša Kozic je bila tretja, Tjaša Tibaut četrta in Sara Horvat sedma. Pri ml. deklicah je bila Andreja Benkič četrta, pri st. deklicah pa Miranda Huber sedma. Ekipno so malčice in ml. deklice Mura-kena zasedle prvo, malčki in st. deklice pa drugo mesto. Malčki Radenec in mlajši dečki KK Murska Sobota pa so bili tretji. V borbah sta bila najboljša Z. Kovač (Civitas), ki je zmagal med ml. dečki (nad 50 kg), in A. Benkič (Mura-ken), ki je bila prva pri ml. deklicah (nad 45 kg). S. Jezernik je bila pri ml. deklicah druga, A. Gomboc in M. Huber pa sta bili v svojih kategorijah tretji. Tretji mesti sta zasedla tudi člana KK Murska Sobota Emil Eržen (do 40 kg) pri ml. dečkih in Nina Meolic (do 50 kg) pri st. deklicah. (R. Horvat) Zmagala Čučkova inSkandali ■ V tretjem krogu tekmovanja v hrvaško-slovenski karate ligi za kadete, kadetinje, mladince, mladinke, člane In članice v borbah je sodelovalo 92 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 klubov. Lep uspeh so dosegli tekmovalci iz Radenec in Civitasa iz Murske Sobote. Pri kadetih je zmagal Matej Škandali, Dejan Zečevič je bil peti, Robert Sočič pa šesti (vsi Civitas). Med kadetinjami je bila Štefka Čuček druga, Martina Valjak (obe Radenci) pa četrta. V konkurenci mladink je zmagala Štefka Čuček, Martina Valjak je bila druga. Čučkova je zmagala tudi pri članicah, Valjakova pa je bila tretja. Med člani je Herbert Klobasa (Radenci) zasedel tretje, Sandi Temlin (Civitas) pa peto mesto. Po treh krogih vodijo kadeti Civitasa. (D. S.) Kegljanje Gladka zmaga Nafte V drugem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je lendavska Nafta gladko premagala Fu-žinarja z Raven na Koroškem z 8 : 0 (5012 :4675). Za Nafto so zmagali: Horvat, 884, Žalik, 851, Felšo, 833, Radakovič, 829, Matko 821, in Kerman, 794 podrtih kegljev. Kegljavci Žalca pa so premagali Radensko s 6 : 2 (5042 : 4887). Za Radensko sta zmagala: Lešnik, 834, in Borovič, 827, tekmovali pa so še: Kučan, 831, Steržaj, 818, Šebjanič, 811, in Šubernik- Drva-rjč, 766 podrtih kegljev. (MŽ, FM) Hokej na travi l^oorba _______ ____________________ ^omerčanom šest prvih mest k..'lanu. * " ' 1 — ‘ — — — । —.b z-i n n Vodi Triglav V drugem krogu članskega prvenstva v hokeju na travi sta bila dosežena naslednja rezultata: Triglav : Moravske Toplice 7 : 1 in Lek : Svoboda 1 : 0 prekinjeno. Murska Sobota je bila prosta. Ker so igralci Svobode zapustili igrišče, bo tekma verjetno registrirana s 3 : 0 v korist Leka. Sabahudin Peljto ■ novi trener OK Pomgrad S hitrejšo igro do želenih rezultatov Odbojkarski prvoligaš Pomgrad iz Murske Sobote bo v novo tekmovalno sezono, ki se začenja v soboto, štartal z novim trenerjem Sabahudinom Pelj-tom. Gre za dolgoletnega izkušenega igralca, ki ima tudi že nekaj trenerskih izkušenj. Z odbojko se je srečal na llidži, nadaljeval v Bosni, Budvi, Partizanu iz Beograda, Belgiji, nazadnje pa je igral za Maribor v prvi državni ligi. Od leta 1993 do lani je bil tudi reprezentant Bosne in Hercegovine. Z njim smo se pogovarjali o pripravah in možnostih soboškega prvoligaša v novi tekmovalni sezoni. - Kako ste se znašli v vlogi trenerja pri soboškem Pomgra-du? »Z menoj se je pogovarjal predsednik Pomgrada Boris Cipot in mi ponudil mesto trenerja. Sprva je bilo mišljeno, da bi bil tudi igralec, vendar mi to ni ustrezalo, zato sem sprejel mesto trenerja.« - K Pomgradu ste prišli sorazmerno pozno. Kako ste uresničili program priprav? »Program priprav so v klubu izvajali že pred mojim prihodom, tako da sem vtem času, ko smo skupaj, skušal uveljaviti nekatere novosti v igri. Želim predvsem, da bi igrali hitreje, za kar imamo sposobne igralce. Čeprav bo potrebno še veliko dela in zavzetosti, da bi lahko v celoti uveljavili novi način igranja, mislim, da smo se že sedaj sposobni enakovredno kosati z drugimi ekipami v prvi državni ligi. Mislim, da smo klub vsemu dobro pripravljeni, kar so pokazale tudi nekatere prijateljske tekme, ki smo jih doslej odigrali.« - Ali je prišlo v ekipi do bistvenih kadrovskih sprememb? »Ne! Ekipa je v glavnem ostala takšna kot v prejšnji tekmovalni sezoni. Z igranjem je prenehal Sašo Topovšek, prišel pa je nekdanji igralec Bosne iz Sarajeva, mladinski in članski reprezentant Jugoslavije Asim Demirovič. V moštvu pa se uspešno uveljavljata tudi mlada igralca Toth in Horvat.« - Kakšne možnosti pa ima Pomgrad v novem državnem prvenstvu? »Pričakujemo predvsem dobro igro in uvrstitev med prve štiri ekipe in v končnico prvenstva. Mislim, da je ekipa to sposobna doseči, zlasti še, če bomo igrali nekčliko hitreje. To je sicer daljši proces. Mi ši to prizadevamo doseči in mislim, da bomo z igro lahko presenetili marsikatero moštvo. Upam, da ne bomo imeli težav s poškodbami. Prav tako se želimo uveljaviti na evropskem tekmovanju za pokal CEV-a, ki bo decembra v Murski Soboti in na katerem bodo poleg Pomgrada še ekipe iz Švice, Belorusije in Slovaške.« FERI MAUČEC ■ Predstavljamovam Goran Hašaj drugič na SP V kolumbijskem mestu Cali poteka od 3. do 13. oktobra svetovno mladinsko prvenstvo v judu. V slovenski reprezentanci je tudi judoist soboškega Partizana Goran Hašaj, ki bo nastopil v kategoriji do 66 kg. To je drugi nastop Gorana Hašaja na svetovnem mladinskem prvenstvu. Prvič je sodeloval leta 1996 v Portu na Portugalskem, kjer je zasedel 16. mesto. Sicer pa imata mladi in zelo nadarjeni judoist za seboj že bogato športno kariero. Bil je desetkratni državni prvak v pionirski, kadetski in mladinski kon- L ^riK_ *e bilo sedmo ko-J^roL^^ipnegatekmo-kSrN ??Orbi- Sodelovali so uMlekoprometa iz Lju-V5 ^rh9^0^’ Razvanja in iXosXa 'z Lenarta> me’ C'6 ifl i el1----------------------------------------- C^lgeg116 °^tobra naJ bi bila končana gradnja 3.800 me- Pr'marne8a vodovoda med Ižakovci in farmo ^0' al n*1 b° sPeUan do zaselka Nemščak, drugi, ki se * '^oku-1 Uvozni cesti k poslovni stavbi KG Rakičan, pa k, Klez°vju. M. J. lo.^Va.-p^6 do 15. oktobra naj bi v vseh krajih občine k So k *113 P°stavili nove pozdravne table. Pobudniki za V* ^Vc* *član' turistične§a društva, ki so tudi angažirali h '^ijenih0' V občinskem proračunu je letos v ta namen . $00 ^soč tolarjev. M. J. Za^’to in reševanje, ki deluje v okviru canko-I ciste°bčlne, je sprejel sklep, po katerem se ob nakupu x to^riP,rt? Za Potrebe petanjskih gasilcev nakaže petsto v- M. j. V nedeljo je predsednik Čebelarskega društva Rogašovci Herman Kisilak na svoji domačiji v Serdici sprejel za poln avtobus članov čebelarskega društva iz Črne na Koroškem. Koroški čebelarji so si pred tem ogledali več prekmurskih vasi: Selo, Grad, Lončarovce, Martjance, šofer avtobusa pa je ob koncu razkril, da ima na sotinških bregovih svoje sorodnike. Seveda je bil čas tudi za obisk le-teh. Po ogledu Kisilakovega čebelnjaka ie sledilo skunno kosilo v onetilni Conoo iz Tl/ IT Na območju občin Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci prideluje sladkorno peso 160 pridelovalcev na 260 ha. Da bi spravilo potekalo čim bolj tekoče, je pripravila Tovarna sladkorja Ormož posvetovanja s pridelovalci pese, • kjer jim je vodja rajona Dragica Slavič predstavila plan spravila in način odkupa i pese. Posvetovanja, ki so I bila dobro obiskana, so potekala v prostorih Kmetijske zadruge v Gornji Radgoni, Spodnjih Ivanjcih in Sv. Juriju ob Ščavnici. Ob tej priliki so pridelovalce seznanili tudi z možnostjo nakupa pesnih rezancev za krmo živine in karbonatacijskega mulja, ki rabi kot gnojilo. (L. Kr.) Moravske Toplice Med tremi OŠ, ki jih je ocenjevala moravska občinska ocenjevalna komisija, je zbrala največ točk OŠ Bogojina. Izmed 28 krajev v občini je komisija ocenjevala vse, razen Moravskih Toplic, saj le-te spadajo v kategorijo izrazito turistični kraj(i), in Sela, ki ga uvrščajo v kategorijo izletniški kraj(i). Prvo mesto je pripadlo Martjan-cem, drugo Mlajtincem in tretje Sebeborcem. Izmed 20 prijavljenih najlepših »gruntov« so zbrale največ točk domačije: Edvarda Stojka iz Sebeborec, Marije Ivanič iz Filovec, Majde Kočar iz Bogojine ter Tatjane Ba-gari iz Filovec. Posebno priznanje za ohranjanje kulturne dediščine bo prejel Adolf Pen za vinsko klet na Filo-vskem gaju, pokrito s slamnato kritino. (G. G.) Gornja Radgona Stanovalci Simoničevega brega, predvsem pa upokojenci iz upokojenskega bloka se veselijo nove pridobitve, to je ureditve ulične razsvetljave od križišča do blokov na Simoničevem bergu. Dela pri ureditvi razsvetljave ureja podjetje ALSA iz Gornje Radgone, denar pa je prispevala občina Gornja Radgona. (L. Kr.)' 20 REPORTAŽA 8. oktober 1998, Obiskali smo prehodni dom za tujce v Prosenjakov Beg pred zlim V domu, ki je trenutno prezaseden, je največ Albancev s Kosova, tu pa so se znašli tudi prebežniki iz azijskih in afriških držav ivljenje piše zgodbe. Vesele in prijetne, žalostne in tudi tragične. Usode ljudi, ki smo jih srečali v prehodnem domu za tujce v Prosenjakovcih, so si različne, vse pa imajo vendarle nekaj skupnega. Tu so se znašli ljudje z vseh vetrov. Največ jih je iz držav nekdanje Jugoslavije, z Balkana, iz azijskih in afriških držav. Prihajajo iz Iraka, Bangladeša, Pakistana, Srilanke, Siere Leone, Konga ... Vsak ima svojo zgodbo, ki pa so si med seboj zelo podobne. Kaj jih je pravzaprav pognalo v beg iz domačega kraja? Tisti iz kriznih in vojnih žarišč se umikajo, da bi si rešili golo življenje, drugi so se podali na pot, da bi si poiskali boljše življenje. Med njimi so takšni, ki so doma pustili vse, kar so imeli, mnogo pa je takšnih, ki niso zapustili ničesar. Saj pravzaprav ničesar niso niti imeli in ti vidijo na Zahodu svojo priložnost. Pa so se mnogim te sanje zdaj razblinile. Prepotovali so na stotine, celo tisoče kilometrov, njihova pot pa se je zdaj naenkrat pretrgala. Za to, da bi prišli v »obljubljeno deželo«, so dali še zadnje prihranke in zdaj so ostali tako rekoč brez vsega. Gneča v prehodnem domu v Prosenjakovcih, ki je izpostava prehodnega doma RS za tujce, pod okriljem ministrstva za notranje zadeve, je v zadnjem času nepopisna. Ernest Bedek, vodja izpostave, ki je hkrati tudi deklica za vse, pravi, da toliko tujcev v domu niso imeli še nikoli. Nastanitvene zmogljivosti so daleč pod trenutnimi potrebami, zato so jih nekaj nastanili v šotoru, ki so ga postavili čez cesto ob domu, v najemu pa imajo tudi nastavitvene zmogljivosti v begunskem centru v Vidoncih. pravi Miro Dovžan, direktor prehodnega doma RS za tujce, vendar je pritisk v zadnjem času takšen, da se teh standardov ne morejo držati. Ob našem obisku v začetku tedna v Prosenjakovcih je bilo v domu okoli 130 tujcev, poleg teh so jih 60 namestili v šotoru, 153 pa so jih poslali v begunski center v Vidon-ce. Pričakovati je, da se bo pritisk tujcev še stopnjeval, saj po nekaterih podatkih na mejah vzhodnoevropskih držav čaka milijon ljudi s kovčki, ki so odločeni oditi na Zahod. Seveda pa skrb za tujce za slovensko državo ni poceni, saj samo goli materialni stroški znesejo dnevno okoli 2 tisoč tolarjev na osebo, tujci ostanejo v domu do enega meseca, v tem času pa jim skušajo preskrbeti potrebno dokumentacijo za vrnitev ali nadaljevanje poti. Talia Nini je mladost preživela v rojstnem kraju v Črni gori. 20 let ji je bilo, ko jo je hotel oče nasilno poročiti s starejšim moškim, zato je pobegnila od doma in ilegalno odšla v Albanijo. Tam je končala študij geografije, 8 let je delala kot učiteljica, se poročila z Albancem in skupaj sta emigrirala v Nemčijo. 20 let ni videla domačih, zato se je odločila, da obišče bolno mater v rojstnem kraju. Ker je brez državljanstva, se je s ponarejenim grškim potnim listom odpravila domov, ko se je vračala, so jo prestregli Avstrijci in vrnili v Slovenijo. V Nemčiji je pustila moža in dva otroka, z njimi je že navezala stike in zdaj čaka, kako se bodo stvari razpletle. |DAEWOO FUTURASYSTEM 2(069) a« aao Med tujci v domu so tudi otroci, ki se niti še ne zavedajo, zakaj so se kar naenkrat znašli v tujem svetu, med tujci, daleč od svojih dosedanjih vrstnikov. MOTOR kreditov. . ■ MATIZ JE ŽE TU! CENA: 1. 149.999,- SIT Srečko dobite z nakupom novega avtomobila DAEW00 _ .......;... J I ■■ Ul1 Ji Ob Dravi 3 a. Telefon 062783-828. faks 783 832 ■■ \ HK Su,-. ah Krediti in fcmg na položnice do 5 let! Poplačilo vaših st« •e'O že oo TOM + , Možnost menjave staro za novo! Ernest Bedek, ki je vodja doma v Prosenjakovcih, je tako rekoč deklica za vse, saj nobena stvar, ki jo je treba urediti, ne more mimo njega. Skrbi ga, kaj bo, če se bo pritisk tujcev v Slovenijo še povečal, saj so nastavitvene zmogljivosti že zdaj prezasedene. V domu za tujce nastanijo tiste, ki ilegalno pridejo v našo državo, med njimi je trenutno največ beguncev s Kosova. Ker pa Slovenija tem ne priznava statusa begunca, jih namestijo v prehodnem domu. Upoštevajoč vse sanitarno-higien-ske standarde je v domu v Prosenjakovcih na voljo 45 postelj, naslad Ker je zmanjkalo nastavitvenih zmogljivosti v domu, so čez cesto postavili šotor, v njem pa " -f tujce, ki prihajajo iz Bangladeša, Pakistana, Iraka, Srilanke, Konga ... Kje se bo končala njihova P sami ne vedo, vsi pa bi radi na Zahod, v obljubljeno deželo. Med tujci v prehodnem domu v Prosenjakovcih prevladujejo mlajši, med 18. in 25. letom, tudi ženske so med njimi, pa cele družine z otroki. Njihove zgodbe so pretresljive. Vse so si več ali manj podobne koncem. Vsaj zaenkrat je ta J pa vendarle ostaja upanje, a njih čakajo svetlejši trenutki-se jim to upanje tudi uresniči LUDVIK KOVAČ Faik se je z vso družino umaknil s Kosova. Z ženo in tremi o pobegnil pred nasiljem vojne. Da si je rešil življenje, je tn0„ plačati. Odšel je iz Sarajeva in za prevoz družine do Sloveni J ral odšteti 6 tisoč mark. V Ljubljani so se sami prijavili po ^si želijo ostati v Sloveniji, v prehodnem domu v Prosenjako od sredine prejšnjega tedna. 25-letni Smail prihaja iz Sandžaka v Črni gori. Po poklicu je natakar in je delal v neki piceriji, v svet pa ga je pognala želja za boljšim in predvsem mirnejšim življenjem. Le sto kilometrov stran divja vojna, vpoklic v vojsko je zavrnil dvakrat in ni mu preostalo drugega, da se umakne. Tudi pri njih vre, pravi, če bo prišlo do izločitve Črne gore iz ZR Jugoslavije, pa se to po mirni poti gotovo ne bo končalo. Odšel je pred mesecem, doma je pustil mater in brata, ki zdaj ne vesta, kaj je z njim, saj se jima je nazadnje V|3n« javil iz Madžarske. Na pot se je podal iz Sarajeva z Budimpešte, od tam pa z avtobusom do Lentija. Tu Ji jpelj^1 j še štirimi ubežniki pričakal neki Madžar in jih z avto^ meje in čez čas pobral na slovenski strani. Za to odšteti po 800 mark, odložil jih je v Mariboru, o geStrO> Smail odpeljal v Ljubljano, kjer je želel poiska 1 ■ ge je5 ( poročena in že 14 let dela v Sloveniji. Ker je ni nas sg5tr javil policiji in tako se je znašel v domu. Zdaj ča jo pomoč, čim prej pa bi rad prišel i Ni res, da raste debel krompir samo kmetom na Murskem polju in Markovskem, kajti tudi na Goričkem je mogoče pridelati ogromne gomolje. Zgled za to trditev je pridelek na njivi Ernesta Škerlaka iz Dolenec: krompir, da ga drži v rokah (sosedov Mitja pa je položil nanj ročico), je tehtal 1.600 gramov. No, to sicer ni za Gin-nessovo knjigo rekordov, je pa za Vestnik, saj o tako težkem krompirja letos še nismo pisali. - Foto: E. C I i , 8. oktober 1998 KRONIKA s e Radgona: Ponesrečenka je umrla ^ejšnji številki smo poročali o prometni nesreči, ki se je zgodila . sePtembra ob 10.52 na nezavarovanem prehodu ceste čez Laznico pri AR Contu na Meleh pri Gornji Radgoni: 30-letno voz-osebnega avta Marjeto Rojc iz Boračeve je presenetil tovorni ln v zmedi naj bi namesto sklopke za plin (in hitro speljala) pri-™a na zavorno sklopko, zato se je avto ustavil na tirih in vlak je 10 ln voznico odbil na desno stran s ceste, pri čemer se je hudo ^odevala. Poškodbe so bile resnično hude, saj je predzadnjo . 6 0 v mariborski bolnišnici umrla. poškodovan motorist »tobraob 18.30 seje na regionalni cesti Lenart-Cmurek, zu-^iiaselja Lenart, zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo odoval 18-letni voznik motornega kolesa Matej V. iz Lenarta. letnJJe Zaletel Z motorJem v eno od krav, ki ji je vodil po cesti 69-v 'k B. iz Lenarta, nakar je padel po vozišču. Čreda kravje lasem ter tja po cesti. pilili Žeriavci: v betonski prepust ^®tni Roman N. iz Zgornje Ščavnice se je peljal 3. oktobra ob T z osebnim avtom po regionalni cesti zunaj naselja Zgornji I) )avci proti Lenartu. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo, zato je v l>ank desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na '_n nato trčil v betonski prepust. Tedaj se je avto dvignil v tečiln V steno 81 ižnjega gospodarskega poslopja. Nastala je S^otna škoda, voznik pa se je poškodoval, a ne hudo. jr . --—.....j. hiku^r °Čifno Postajajo točke, kjer je pogosto vroče ne le v štedi-|01 a'na njem. Torej »nova« žarišča požarov. Nazadnje je zagore-Gori°^ ^ra °b 18. uri v kuhinji stanovanjske hiše v Ratkovcih na .etTl' Ogenj je uničil kuhinjsko opremo, pogasili pa so ga Do pozara nai bi priši° zarad' napake na električ- Skozi odprtino na betonska tla 8tre°^ra so delavci podjetja Klemaks opravljali določena dela na L "Vgradnje v Ormoški ulici na Ptuju. Davorin P. iz Maribora, šlreh' °n*'ra' °^v'r kupole oziroma svetlobni jašek, je med hojo po r°bu jaška nenadoma (iz doslej neznanega vzroka) padel fe Pla°’ široko tri metre, in pristal na betonskih tleh, ki so 7,5 I niZe- Delavec se je posebno hudo poškodoval. Izginil je BMW 29. na 30. september je nekdo vlomil v garažo v Ljutome-osebni avto BMW nemške registracije M KR 8407, 11 ctviv wivi»» i id i iorxc i iuu cavijv ivi ixi f 0 s'Ve barve, last M. V. Za storilcem poizvedujejo. >m, naboji! Pt|?SI1 in cariniki na mejnem jg v Gornji Radgoni so -jLSePtambra pregledali no-osebnega avta, s kate-Pripeljal iz Avstrije hr-in našli 50 ne-ionih lovskih nabojev. »So ^segli, tihotapec pa i^i^ovarjal pri sodniku za ^konoplja C^Pfski policisti so 30. sep-p9opravili hišno preiskavo V^Podgradju pri Lju-našli na različnih me-?$’10 kg posušenih vr-konoplje. Mamilo zasegli, osumljenca , J o Prijavili tožilstvu. hhL - V M Zvezdi l\J°bra I4-00 in 11ŠJ6 Pr'ael neznanec v pi- Prostore nad restavra-II'^6^a v Murski Soboti in II N "J^est oziroma odsot-Vcev ter ukrade' l farjev. V petek po- 56ie dijakinja E. G. za-I Siriti na 'erasi 9°st|šča na P^aleta'išču na Jezerih v I in i' ie nekdo, ker ni II Ptamoženje, iz torbice || Ml. tolarjev. OwaP' C-lz rakičanske li ^rn^6 ®ole Pa P°9reša 3.000 tolarjev. I lz garderobne VM^^niku. i i S na °kt°ber je pn-I Nv?nec nezaklenjeno Erne L. v Murski z mize v dnev-| % 6c'° žensko torbico, v dokumenti in farjev. Š.S.B Ceste v Pomurju so terjale novo žrtev! ponedeljek, 5. oktobra, ob 15.10 seje smrtno ponesrečil 52-letni Andrej Plemenitaš s Polic pri Gornji Radgoni, sicer računovodja v soboški Kartonaži. Z osebnim avtom Ford Orion se je peljal po magistralni cesti iz smeri Radenci proti Gornji Radgoni in pri Petrolovem bencinskem servisu zapeljal na levo, kar pa je bilo usodno: v tistem hipu je pripeljal tovornjak - cisterna, ki ga je upravljal 42-letni Vojmir Z. iz Stare Nove vasi. Po silovitem čelnem trčenju je osebni avto odbilo še v tovorni avto, s katerim se je pripeljal Branko R. iz Svečan pri Mariboru. Andrej Plemenitaš se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Je 15. žrtev prometa na območju UNZ Murska Sobota od 1. januarja do 5. oktobra 1998. V enakem lanskem obdobju so ceste v Pomurju terjale 18 življenj. - Š. S. se je Zgornja Ščavnica: Zlatnina je izginila Med 29. septembrom in 1. oktobrom se je neznanec povabil na obisk v stanovanjsko hišo Olge Ž. iz Zgornje Ščavnice ter odtujil več zlatnine in manjšo vsoto denarja, s čimer je lastnico oškodoval za dobrih 300.000 tolarjev. Norički Vrh; Vlom v Coco bar V noči na 4. oktober je neznanec s silo odprl okno na stavbi Coco bara na Noričkem Vrhu, splezal v notranjost in se dobro »oskrbel« z žganimi pijačami in cigaretami. Vrednost ukradenega blaga je 90.000 tolarjev. Do kdaj bo zaprta likvidatura Pomurske banke na Trgu zmage 7? Cenjeni varčevalci in komitenti so verjetno že seznanjeni, da je likvidatura v osrednji enoti na Trgu zmage 7 v Murski Soboti zaradi obnovitvenih del zaprta do 21. novembra. Kje boste v tem času opravljali bančne posle? V 1. nadstropju na Trgu zmage 7 boste opravili vse posle v zvezi s tekočim računom in posle, ki se nanašajo na tekoči račun: otvoritev tekočega računa, vloga za limit, dvig čekov oa tudi zamenjava plačilnih kartic Activa m Activa Eurocard, izdaja šifer za banko mat in odprtje gotovinskega in prvega računa in podobno. V drugih enotah Pomurske banke (v M. Soboti in drugih enotah v Pomurju) lahko opravite tele bančne posle: - vsa vplačila in dvige s tekočih računov in hranilnih vloq - dvig pokojnin (tudi tujih) in rent y - sprejem tujih čekov (Bavvag ipd.) - nakazila sredstev ter tolarskih in deviznih računov - otvoritve tolarskih hranilnih vlog in deviznih računov - vse oblike vezave sredstev - informacije in reklamacije Prosimo za razumevanje! pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Moja domača banka Bilo je v petek zvečer K raj Čagona pri Cerkvenjaku je znan (če se ozremo malo Vinski Vrh; Izvlekel je nož 4. oktobra okrog 20.45 je prišlo do prepira v kraju Vinski Vrh pri Miklavžu. Sprla sta se Vasilij K:, star 30 let, in Danilo V., star 29 let: Prepir je verjetno posledica popoldanskega druženja in popivanja v gostinskih lokalih in pri znancih. Zvečer, ko sta se vrnila na dom Vasilija K., se je med kolegoma vnel prepir. S prerekanjem sta nadaljevala tudi pred hišo. Danilo V. je izvlekel nož in z njim zabodel Vasilija K. Potem so prišli policija in reševalci. Ti so odpeljali poškodovanca v ptujsko bolnišnico. Delavci organov za notranje zadeve bodo osumljenega Danila V. prijavili državnemu tožilstvu. I v preteklost) po šolniku Josipu Klemenčiču, ki se je bil proslavil kot pedagoški in kmetijski pisatelj, in po Frančku Kovačecu, ki je bil strokovnjak za transportne naprave in jeklene konstrukcije ... V novejšem času pa je kraj znan (vsaj za nekaj časa) po dogodku, kise je zgodil v petek, 30. septembra. Informacijo nam je posredoval opera-tivno-komunikacijski center UNZ Maribor. 30. septembra ob 20.30 je bila patrulja PP Lenart napotena v kraj Čagona, kjer je bila tega dne v popoldanskem času že intervencija zaradi spora med družinama. V ponovno intervencijo je bila patrulja napotena zaradi naznanila o pretepu med bratoma Davorinom K., starim 28 let, in Bojanom K.’ starim 32 let. Ko se je patrulja pripeljala na dvorišče stanovanjske hiše, je bila tam večja skupina ljudi, ki so na ves glas vpili na policista in jima pričeli groziti s pretepom. Policista sta skušala brata pomiriti, pri uporabi fizične sile pa so se v postopek vmešali še; mati obeh - Angela K., Bojanova partnerka Zdenka K. in njen brat Ivan in občan Franjo Ž. Pri tem so policista porinili tako, da je padel po travnati površini. Vsi navedeni so policistoma grozili z ubojem, pretepom ter uničenjem službenega vozila, istočasno pa so se pričeli pomikati proti policistom in službenem vozilu, po katerem so pričeli tolči z rokami. Policisti so nato oba brata, Ivana K. in Franja Ž., prepeljali na P P Lenart in bo zoper njih podana kazenska ovadba zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Za vse, razen za Davorina K., je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve. Š. S. B Ormož: »Serija« vlomov v počitniške hišice Ob koncu prejšnjega meseca so našteli kar šest vlomov v počitniške hišice na ormoškem območju. Neznanci so odtujili razne predmete, na primer: prenosni telefon, vrtalni stroj znamke Bosch, ročno kosilnico... Iz ene kleti pa so iztočili 300 litrov lanskega vina in 600 litrov letošnjega mošta. Negova: Tat pri pokopališču 3. oktobra okrog 10. ure je nekdo vlomil v osebni avto, ki ga je lastnica pustila ob negovskem pokopališču. Vlomilec je odnesel torbico, v kateri so bili dokumenti in 30.000 tolarjev. Storilca še iščejo. POSOJILO IN LIZING NA POLOŽNICE DO 5 LET obrok je lahko večji kot 1/3 osebnega dohodka. Tudi za zaposlene v tujini - brez porokov. NA ZALOGI OLJA Mobil MATIZ 1.149.999 SIT Vabljeni na testne vožnje AKCIJA: NUBIRA KARAVAN SX (SPAGON) DAEWOO MOTOR lita platišča, spojler, imitacija lesa... 2.249.990 SIT Flamin MS d 0 „ PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 ———— Pooblaščeni prodajalci * MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis HIMELRAJH, Kapelska 21, Radenci, tel.: (069) 65 517 * FUTURA SYSTEM, Stročja vas 11 pri Ljutpmeru, tel.: (069) 84 347 * INTEGRAL d.d., Industrijska 1, Lendava, tel.: (069) 75 042 * PROPOINT, Prežihova 23, Lenart, tel.: (062) 762 633 .1 22 PUŠČICA__________________8. oktober i998, Wj! 73 novih pa un pravi: Čistoča Uo ni učilna gidana, plted njo ni stana jaMana, je ggradba kakon vote# panj. kot bi ssšene spusti# vanj. Če kulu je kaj ministe/t ta, naj s stoika stopi šofckega, naj nanj se novi usede gon, ga dnuga stranka gnine do?- Pri inventuri krajevne skupnosti Ljutomer se je izkazalo, da manjkata kamera in mešalna miza. Zaradi neplačanih storitev, ki jih direktorju Maxija dolguje KS, jih je ta do nadaljnjega zaplenil news. Janez Drnovšek - Oie se je odpravil v Mehiko. Namesto zagotovljenih gospodarskih poslov bo v Mehiko izvažal odvečne birokrate, in to brez vizumov news. lTo bo kot kak gačanan ktog< bo i/ečkuat vse Sto naokrog, a ^a bo, kot je bife, prod njo bo stada jaMana. Da bi pripravil kmetijstvo za vstop v Evropsko zvezo, je minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj zaposlil okrog 73 novih državnih uradnikov, tako da njegov ministrski štab zdaj šteje čez sto ljudi. Denar za pripravo zakonodaje bo tako šel predvsem za plače news. smo si gvoftft, tou mamo. 90 v naši skupščini bitni, tu kot da ognjev sto go/ti; sprašuje se voftvcev rod, se de#a v šoft proporod? ^Pfti nas se tak pogosto spnav&ijo na ministne, ka do ge gačnofe edni sumiti na nepnime/tna ragm^ja, provi moj pajdaš -PeCa, šteni ge ma tildi pun ku--tej penipetij okoft 'EK&ntonoue spoudnje pofttikc- L Ljutomerska avtobusna postaja je z zaprtjem * postala novo smetišče news. Podpoštenjak Marjan Podobnik je komentiral prihodnjo interpelacijo zoper Krapeža kot predvolilni napad zoper njegovega ministra. Podpoštena stranka se bo zoper korupcijo še dalje borila samo z nasmehi news. Krapež Minister za obrambo ni nič kriv. V sporno stanovanje ga je hotela naseliti podtaknjena komisija ministrstva za obrambo news. V Veržeju niso bila ukradena sredstva krajevne skupnosti za financiranje odbojkarskega igrišča, temveč si jih je lokalna gospoda samo izposodila news. boukši progfed od kvafttete našoga šofanja je pa a gda so nagpnavMi od gnejo^ ministra šolstvo-tej gučaj se je genau vidfo, ka nan je naša So uta pa ka nan ne namejni nika boukšoga dati gato«. ( kvartete šolanja pa njenega posodablja n časa gučati. uMjin je biCou najbofc vagno, ka najbofe nigkimi uda/tci eden dniijgoga pokfači® je pravo moj pajdaš ^e^a, pa si je tak gaspej1101' jako pognano nouto: Papa Alojzij Stepinac je bil v Mariji Bistrici razglašen za blaženega. Hrvati imajo tako zdaj že dva svetnika in sedem blaženih. Rode je ugotovil, da jih Slovenci ne potrebujemo toliko, saj smo tukaj ob njegovi navzočnosti že vsi blaženi news... ljutomerski župan Predsednik ljutomerskega odbora SDS Maksimiljan Gošnjak je prvi uradno naznanil svojo župansko kandidaturo. Ljutomerčanom je obljubil, da jih bo poslušal tudi po volitvah news. Premostitvena sredstva no mizo ZA TOPEL DOM , 8. oktober 1998 riv. Toplo, a naj bo tudi varčno! Sonce vsak dan bolj in bolj izgublja svojo moč 'n temperature bodo vztrajno padale. Poletje se ie namreč že prevesilo v jesen, jesen pa bo zamenjala zima. To je tudi čas, ko začnemo resneje izmišljati o ogrevanju, ki nam mora v naslednjih hladnih mesecih dobro služiti. Zdaj moramo torej dobro premisliti, posebej, če ne živimo v stano-vaniskem bloku, ampak v zasebni hiši z lastnim sistemom ogrevanja, katero kurivo oziroma gorice bomo uporabljali, na kaj moramo biti pozorni Pri njegovem nakupu, kako se »držijo« naše kurije naprave - ali so dotrajane, potrebujejo manjša ali večje posege... Morda tudi razmišljate, da bi obstoječi ogrevalni sistem nadomestili s sodobnejšimi in učinkovitejšimi napravami? “Uradna« kurilna sezona se prične, ko tempe-mtura tri dni zapored ob 21. uri ne doseže 12 stopinj Celzija. Najpozneje takrat začnejo toplar-ne v večjih mestih oskrbovati gospodinjstva s togotno energijo. Zasebni porabnik, ki ni vezan na distribucijski sistem toplarne, pa bo svoj dom iačel ogrevati seveda v skladu z lastnimi potrebami. Če ste v lanski zimi precej pokurili, je za-dnH čas, da poskrbite za novo zalogo kurilnega Pijo in premoga, prav tako pa tudi za to, da bo °9revalni sistem brezhibno delovat vse do pomladi' Uporabljamo različne ogrevalne sisteme, nekateri se zanašajo na enega samega, drugi pa glavni način ogrevanja povezujejo vzporedno še z drugimi. Na začetku civilizacije (pra)človek ni bil v pretiranih dvomih, kako naj ogreva svojo votlino. Edino sredstvo, ki ga je poznal, je bil ogenj, ki ga je prižgal z drgnjenjem vnetljivih snovi (palice, kresila). Sodobni človek pa pozna široko paleto možnosti ogrevanja: toplovodno, lokalno, centralno, daljinsko in ogrevanje s plinom. Toplotno energijo uporabljamo običajno za dva namena: za ogrevanje bivalnih prostorov in za pripravo tople vode. Glede na uporabo ločimo več vrst sredstev za ogrevanje prostorov: trdna, tekoča, plin in elektriko. Da bi zmanjšali stroške ogrevanja, nekateri uporabniki še vedno kurijo najrazličnejše odpadke, zmesi naftnih derivatov, odpadno olje in podobno. To pa je seveda dvorezen meč - nazadnje se obrne proti tistemu, ki ga je uporabil. Tudi če bi si upali zanemariti ekološko plat medalje, bi morali pomisliti vsaj, da je kurjenje teh odpadnih zmesi lahko zelo nevarno zaradi povečane možnosti požara. Zato ne bodo odveč nasveti, kako ravnati z napravami centralne kurjave, ki je v naših domovih prevladujoča, hkrati pa upoštevati možnosti izolacije, s čimer lahko prihranimi precejšnje količine kuriv oziroma go- MILAN JERŠE Zdaj je čas za ogrevanje je tu in s tem tudi skrbi z ogrevanjem - Kako je urejeno Ivanje stanovanjskih blokov v svetu ob Muri - Še vedno prevladuje kurilno olje zapored zunanja temperatura ob 21. uri ni dosegla 12 stopinj Celzija, tako imajo namreč jasno zapisano v svojem pravilniku. Ljutomer: Za enoletno ogrevanje do 72 tisočakov Kot nam je zatrdil vodja stanovanjskega programa v Komunal-no-stanovanjskem podjetju Ljutomer Milan Cvetko, so dobro poskrbeli za ogrevanje in vzdrževanje 19 kurilnic, na katere je priključenih 560 stanovanj v ljutomerski občini. Njihova skupna površina je 32.365 kvadratnih metrov. V vseh kurilnicah uporabljajo ekstra lahko kurilno olje. In kako obračunavajo ceno ogrevanja? Ogrevanje se obračunava izključno po ogrevalnih površinah, in sicer akontacijsko vse leto z obračunom za obdobje od 1. maja do 30. aprila naslednjega leta. Pri tem je cena odvisna od dejanske porabe kurilnega olja in električne energije v posamezni kurilnici in podpostajah. Tako se cena giblje od 60 do 100 tolarjev za kvadratni meter ogrevalne površine. V konkretnem primeru bi bila za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje mesečna akontacija od 3.600 do 6.000 SIT, strošek enoletnega ogrevanja pa bi bil od 43.200 do 72.000 tolarjev. lu Sobota: | ^tfovnic za |X®stanovani rska Sobota skrbi 'n vzbrževanje ve- 'Ce ob Lendavski uli-^Ig^iivost 9,5 me9a“ k°Lovnic (0,5 1 90 ^°k°vskih naseljih 0 Osnovanji podjet-V kotl Povsod so solati1W QVr|ic stanovalci in Coi^'h^sforov, ki so določene de-V 19a od stanovalcev leto kot akonta-0 °9revanja, omo- goča sprotno odpravljanje napak I in zamenjavo peči ter manjša vzdr- | ževalna dela. Kot zatrjuje vodja enote Energetika podjetja Komunala iz Murske Sobote dipl. inž. strojništva Anton Benkovič, so se pravočasno in dobro pripravili na letošnjo glavno kurilno sezono. Tako so opravili vsa potrebna vzdrževalna dela. Poleg tega so zamenjali dotrajani toplovodni kotel v Stari ulici 3, kjer so morali popraviti tudi toplovod. Najkasneje do 15. novembra.bi morali zamenjati tudi enega od dveh kotlov v ulici Staneta Rozmana 2 (šoping), na kar se pripravljajo že I od meseca maja, vendar se ne- kateri solastniki stanovanj upirajo | sofinanciranju. Podobno se dogaja z blokom na Potrošnikovem vogalu (Slovenska ulica 3 in 5 ter v Lendavski ulici 4 in 6). V večini teh stanovanj uporabljajo za ogrevanje ekstra lahko kurilno olje, čemur so prilagojene tudi naprave. Njegova cena znaša 43,20 tolarja za liter. Računajo, da ga bodo v vsej kurilni sezoni porabili okrog milijon litrov. Nekoliko večjo količino, in sicer 1,2 milijona kubičnih metrov, pa predvidevajo za zemeljski plin, ki ga uporabljajo v blokovskem naselju Lendavska sever. Kurilno sezono so začeli že 25. [ septembra, saj predhodne tri dni glavno kurilno sezono so v poletju obnovili obe peči v kotlovnici TLP,’ odpravili pa so tudi napake, ki so jih prijavile stranke. Poleg tega so dotrajane oljne vode v celoti zamenjali v kotlovnicah v Kranjčevi 8 in TLP 11. V slednji so tudi antikorozijsko zaščitili rezervoar za olje v betonskem jašku. Rok za začetek kurilne sezone so prilagodili trenutnim vremenskim razmeram. Pri tem so upoštevali podatek, ko se je temperatura ob 5. uri zjutraj spustila pod 10 stopinj Celzija, in začeli ogrevati objekte. Imajo 715 odjemnikov toplotne energije, povsod pa uporabljajo ekstra lahko kurilno olje. Za kvadratni meter prostora plačujejo stranke mesečno od 40,41 do 43,88 tolarja, in sicer v enajstih akontacijah. Kot novost pa so hoteli uvesti meritve toplotne energije posameznih grelnih teles s pomočjo izparilnikov, vendar je niso mogli uveljaviti, ker niso dobili zadostne podpore večine lastnikov stanovanj. Sicer pa je začetek in konec ogrevanja odvisen od zunanjih temperatur. O začetku ogrevanja se odloča v kurilnih odborih, sestavljenih iz uporabnikov (stanovalcev) za posamezno kurilnico. Za vse kurilnice pa so pred kurilno sezono opravili servis in nastavitev gorilnikov z meritvami saja-vosti dimnih plinov in izkoristka, ki se nadzira še z meritvami, ki jih izvaja dimnikarska služba. Lendava: 715 odjemnikov dobro preskrbljenih Tudi Komunala Lendava to poletje ni držala križem rok. Pred Gornja Radgona: Zamenjava peči in druga popravila In kaj pravijo v Stanovanjsko-komunalnem podjetju Gornja Radgona? Ob prehodu iz ene v drugo kurilno sezono so temeljito pregledali vse kotlovnice in rezervoarje, marsikje opravili delne sanacije naprav ter zamenjali peč v naselju Trate v Gornji Radgoni.. Poleg tega so v stavbi v Partizanski 28 v Gornji Radgoni vgradili dvodelni plašč za rezervoar. Na Trgu svobode pa so predelali inštalacije, saj gre za dvojni sistem ogrevanja. Načrtujejo tudi montiranje števcev za ogrevanje z lahkim kurilnim oljem. Rečeno je bilo, da bodo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih cibjektov v tej kurilni sezoni prilagodili vre-| menskim razmeram. Kot kurivo še vedno prevladuje lahko kurilno olje. Nanj je priključenih 548 uporabnikov, med katere štejejo stanovanjske bloke, kjer je največ odjemalcev v naselju Trate v Gornji Radgoni, in sicer 349, in poslovne objekte, predvsem v Panonski ulici. Kako zmanjšati i stroške ogrevanja? 1. V dnevni sobi je dovolj že | dvajset, na hodniku pa petnajst stopinj Celzija. Le ena stopinja sobne temperature manj lahko pomeni do šest odstotkov nižje stroške. 2. Skrbno zatesnite vsa ok- I na in vrata, da vam drago- | cena energija ne bo uhajala j na prosto. 3. Zrak v radiatorju onemo- l goča optimalno kroženje j vode, zato moč ogrevanja ni dovolj izkoriščena. 4. Zaradi pipe, iz katere po malem kaplja, vržemo stran . kar deset litrov vode na dan, i če je to pipa za toplo vodo, »odkaplja« v kanalizacijo še več tolarjev. 5. Če boste zmanjšali temperaturo radiatorjev za pet stopinj Celzija, preden boste šli spat (na primer eno uro prej), boste na leto prihranili do petnajst odstotkov dragocene (in drage!) toplotne energije. 6. Prezračujte prostore pri široko odprtih oknih, vendar le nekaj minut. Tako se bo izmenjal le stari, »izrabljeni« zrak, stene in pohištvo pa se ne bodo shladili. Sveži zrak se hitreje segreje! 7. Perilo sušite na posebnih stojalih, ne na radiatorju. Sicer se lahko pojavi efekt izolacije, zato sobna temperatura pade - vemo pa, da bolj odprt ventil pomeni višje stroške ogrevanja. 8. Ko pade mrak, spustite žaluzije in odgrnite zavese. Zavese in pohištveni elementi preblizu radiatorjev namreč »obračajo« toploto na prosto! To pa lahko po-! meni tudi do dvajset odstotkov večjo porabo energije za ogrevanje. 24 ZA TOPEL DOM 8. oktober 1998, V® Vse ta topel dom V minulih letih si je v Pomurju veliko ljudi uredilo ogrevanje s kurilnim oljem ali plinom, ki hitro izrivata trdno gorivo Če pogledamo prednosti, ki jih daje tekoče ali plinasto gorivo, vidimo, da sta okolju mnogo prijaznejša, druga prednost pa je popolnoma samodejno delovanje kurilne naprave. Po predpisih mora biti vsak kotel opremljen z varnostnim in kotlovskim delovnim termostatom, torej kotlovsko regulacijo, ki vzdržuje stalno temperaturo. Napačna nastavitev mešalnega ventila največkrat povzroča pregrevanje prostorov za 2, 3, 5 ali več stopinj Celzija. Samo za eno stopinjo previsoka sobna temperatura nam podraži ogrevanje za celih šest odstotkov. To pomeni, da se montaža samodejne regulacije prav hitro poplača. Pravilna avtomatska nastavitev podaljša tudi trajnost kotla in pripomore k manjšemu onesnaževanju bivalnega okolja. »Vse uporabnike kurilnih naprav bi bilo koristno opozoriti na deponijo goriva. Na našem območju je še nekaj trdega goriva, zlasti premoga in drv, večinoma pa uporabljajo za ogrevanje kurilno olje in v manjših količinah plin. Za deponijo teh goriv veljajo določeni predpisi. Ugotavljam pa, da v precejšnjem številu primerov deponije niso urejene v skladu s predpisi. Zato bi jih opozoril, da spoštujejo predpise predvsem zaradi lastne varnosti. Tako je pri kurilnem olju pomembno, da je shranjeno v ločenem prostoru, da ima rezervoar lovilno korito, če gorivo morda izteka. S tem preprečimo, da bi iztekalo v podtalnico, saj bi lahko nastala velika ekološka škoda. Poleg tega pa na ta način preprečimo, da bi kurilno olje prišlo v stik z odprtim ognjem, kar bi povzročilo požar,« poudarja dipl, strojni inženir Franc Kramar iz Murske Sobote. »Tehnična komisija, ki deluje v okviru upravne enote, te zadeve sicer nadzoruje, posebno pri novih objektih, katerih lastniki zaprosijo za uporabno dovoljenje. Vemo pa, da lastniki starejših stanovanjskih hiš ne zaprosijo za uporabno dovoljenje, zato nimajo tehničnega pregleda. V teh primerih je upravičena bojazen, da te deponije niso primerno urejene. Zato bi vse te stranke opozoril, naj posvetijo veliko več pozornosti deponiji kurilnega olja, trdega kuriva ali plina. Sicer pa je na našem območju precej tovrstnih strokovnjakov, pri katerih lahko dobijo vse potrebne informacije, ki navsezadnje omogočajo varno počutje lastnikov kurilnih naprav.« S plinom se ne kaže igrati! »Glede plina pa bi povedal, da v mnogih primerih stranke uporabljajo kot gorivo tekoči naftni LU O) >N CD LU N LU UJ TRGOVINA KEGL Trgovsko podjetje d. o. o. Mladinska ulica 60, Murska Sobota Telefon: 24 080, 31 321 Na oddelku toplovoda in vodovoda akcijska prodaja peči FERROTERM: KOMBINIRANA PEČ, 35 KW, Z BOJLERJEM IN AVTOMATIKO STANE SAMO 146.900,00 SIT! Radiatorji AKLIMAT ob gotovinskem plačilu cenejši za 15 %. V ZALOGI: - ves inštalacijski material za ogrevanje in vodovod - oljni gorilniki LIBELA, HANSA, STARKLIMA - rezervoarji za kurilno olje - peči svetovno znanih izdelovalcev Vse izdelke vam brezplačno pripeljejo domov ne glede na oddaljenost! S Sistem centralnega ogrevanja plin, ki je težji od zraka, zato obstaja velika nevarnost tam, kjer so kotlovnice pod ravnijo terena, se pravi v kletnih prostorih. Če namreč pride do netesnosti priključkov, se ta plin zbira pri tleh in lahko pride do eksplozije. Zato hranjenje tega plina ni dovoljeno izključno v kleteh. V prihodnje, ko bo vpeljan zemeljski plin, ki je lažji od zraka, kar je bistvena razlika, gaje ob dobrem prezračevanju in natančni izdelavi inštalacije mogoče namestiti tudi v kletnih prostorih. Ob pripravah na novo kurilno sezono je seveda obvezen pregled dimovodnih naprav. Posameznik ve, da pride vsaj enkrat letno pooblaščena organizacija, ki pregleda dimovodne naprave in tudi napiše zapisnik. Če niso v skladu s predpisi, je obveznost stranke, da si kurišče uredi. V prvi vrsti gre za vsebnost škodljivih snovi, 'ki se sproščajo v dimnih ceveh.« Z avtomatsko regulacijo do večjih prihrankov Vsaj enkrat letno pa je potrebno opraviti servis centralne kurjave, zlasti gorilnika, nastaviti tlak olja, izkoristek kotla itd. To je potrebno ne le iz varnosti, ampak tudi iz ekonomskih razlogov, kajti pomembno je, da ima gorilnik čim večji izkoristek. Poleg tega je nujno opraviti kontrolo varnostnih sistemov glede centralnega ogrevanja. Ugotavljamo, da se pri trdih gorivih precej uporablja zaprti sistem varovanja, kar je v določenih primerih v nasprotju s predpisi. Pri tem je obvezna kontrola varnostnih ventilov med kurilno sezono. To velja tudi za ustreznost posod. Pomemben dejavnik v sistemu centralnega ogrevanja je tudi regulacija. Če je dobra, odvisna od zunanje temperature, se da prihraniti pri energiji. S tem se stanovanja ne pregrevajo, je pravočasno toplo in se ne podhla-jajo. Skratka, urejena avtomatska Pika na i centralnega ogrevanja regulacija omogoča velike prihranke. Pred vsako kurilno sezono je skoraj nujno potrebno, da se preveri sistem prezračevanja. Pri radiatorski kurjavi namreč skoraj vedno pride do zračnih ovir. Zato je treba ta zrak izprazniti iz najvišje ležečih delov. Hkrati je treba preveriti, ali je v cisternah zadostna količina vode. Kakšen najbo dimnik? Za večino kurilnih naprav so dimovodne naprave nujno potreb za odvod dimnih plinov i K dimovodnim napravam spadajo dimnik, dimniški priključek - dimovod in omejevalnik vleka, poleg tega pa tudi vsa druga oprema, ki je potrebna za obratovanje in vzdrževanje. Danes praktično ne poznamo hiše, ki ne bi imela dimnika. Dimnik je nujno potrebna naprava, če imamo vgrajene klasične kurilne naprave. Osnovna naloga dimnika je zagotavljanje potrebnega vleka v dimniškem nastavku. Vlek mora biti večji ali kvečjemu enak tlačnemu padcu dovoda zgorevalnega zraka, tlačnemu padcu v kurilni napravi in dimniškemu priključku - dimovodu. Seveda mora biti dimnik zgrajen stabilno, tako da prenese vse normalne in ekstremne razmere obratovanja in okolice. Te so: vpliv lastne teže, vetra, vzdrževanja, izžiganja itd. Posebno pozornost pa moramo nameniti delu dimnika, ki je nad streho. Doslej smo uporabljali predvsem zidane dimnike iz navadne opeke ali z dvoslojno šamotno cevjo. Taki dimniki so primerni zlasti za kurilne naprave na trda goriva, kjer so temperature in masni pretoki dimnih plinov zelo visoki, temperatura kondenzacije vlage iz dimnih plinov pa nizka. Pri sodobnih kurilnih napravah na kurilno olje ali plin pa moramo vgraditi dimniško tuljavo, ki bo zagotavljala osnovne funkcije dimnika in ne bo dopuščala prehoda kon-denza na površino dimnika. Najprimernejši material je temperaturno in korozijsko odporna pločevina. Dimniške tuljave po potrebi toplotno izoliramo, da preprečimo kondenzacijo. Kakovostno narejen kovinski dimnik, ki je postavljen neprimerno hitreje kot zidan dimnik, ustreza vsem zahtevam sodobnih kurilnih naprav. Kakšne kotle? »Na tržišču je precej kotlov in proizvajalci kar tekmujejo med seboj. Konkurenca je ostra in ponujajo vse mogoče stvari. So zelo kakovostni kotli, ki so dražji, v zadnjem času pa so zelo popularni t. i. nizkotemperaturni kotli, ki so namenjeni za kurjenje ob nižjih temperaturah. Pri tem moramo paziti, da se pri takih kotlih, I imajo sicer zelo visok izkoristel prepričamo, ali naš dimnik ustn za, sicer lahko pride do kondei zacije v dimniku in se uničuje, vi 9e pa se navzamejo tudi dro materiali,« pravi Franc Kramar. Varčne in učinkovite Sistem ogrevanja je tista d čutljiva točka, pri kateri še pos( bej tehtamo razloge za in P® saj je z njimi pogosto povezat tudi skrb za toplo vodo. Probte rešimo z izbiro primerne topiotf črpalke, ki se večinoma izkaže« dobro naložbo. V Sloveniji je šala subvencija ministrstva za S' spodarske dejavnosti ob zadnja razpisu za nakup toplotne W ke 50 tisoč tolarjev za kos! Os*1 ščeni potrošniki to sevedaz* seljem izkoristijo. Pri nas povpraševanje P36 plotnih črpalkah še ni pos$ razvito, to pa ne velja za r>jihol/ ponudbo. Svež veter so na^ prinesli novi proizvajalci toplot črpalk, ki s številnimi tehnični izboljšavami, privlačnejših^ deli, atestiranimi proizvodi in nimi cenami pridobivajo zatipa številnih kupcev. črpalke, ki ogrevajo in cujejo hkrati (ogrevajo sanit^ vodo in ohlajajo drug prost^' tako kakovostne, da Pora^ spodinjstva za ogrevanje san j ne vode od marca do oktobra od 6 do 8 tisoč tolarjev. Dimnik je najbolj obremenjen sestavni del hiše, zato ga moramo zgraditi tako kakovostno, da prenese vse obremenitve, katerim je izposta Primeren dimnik za novogradnje vljen, na kar pri gradnji ali prenovi dimnika radi pozabljamo. Zavedati se moramo, daje dimnik izpostavljen visokim tempera turam, vlagi, kislinam, smoli, prahu, pepelu, sajam in vremenskim razmeram. Zato niso redke poškodbe dimnika. Pri vsem tem je velikega pomena, da je dimnik narejen strokovno, torej mora imeti certifikate, ki potrjujejo njegovo ustrezno kakovost. Zato mora izvajalec del stranki obvezno predložiti izjave, garancijo in originalne certifikate. Uporabnik kurilne naprave ali izvajalec pa po končani sanaciji ali zgraditvi dimnika obvesti dimnikarsko organizacijo, ki opravi pregled in meritve dimne vsebnosti. Pomembn* dimniki Namen dimnic a varstvo okolja, zdravstvena in sp Kot obvezna P°s^° Mh'1 služba opravlja čiščenje kurilnih zračevalnih napraV mne vsebnosti. Med njene pa štejejo svetova rilne in dimovodn čenje z dimne ^pa8 zijsko zaščito z al ib»k, 8. oktober 1998 ZA TOPEL DOM 25 Za vsakogar drugačna rešitev Offij Metalik Cipot C) 3 Izdelava hidravličnih cevi Specializirana trgovina vodovod-toplovod Tešanovci, tel.: 48 226, 48 826 b- t li, u u «, J! It ih d j j i t t h 4 f t i f 'i Kurjenje ni samo nalaganje goriva v peč ali kotel, s katerim si pozimi ogrevamo prostore v stanovanju je treba znati nalagati, izbrati je treba ^fizen kotel ali peč, naprave je treba redno Sevati in čistiti. Kot pravijo strokovnjaki, Nosnega nasveta za nakup kotlov in izbiro si-6|Ua ogrevanja ni mogoče dati. W sistem je najučinkovitejši, je odvisno od zato je mogoče svetovati le za vsako ®°ali stanovanje posebej. Tudi vsako gorivo ni za vsako kurišče. Praksi namreč ni kotlov, ki bi imeli enak izko- ristek ne glede na to, kakšno vrsto goriva kurimo v enem kurišču. Zaradi tega je treba pred vgraditvijo kotla ali pred njegovo zamenjavo dobro premisliti, kaj se nam tako cenovno kot tudi ekološko najbolj spla ča. Gre namreč za dolgoročne odločitve, saj kotla ne menjavamo vsako leto. Kotli za centralno ogrevanje in peči tudi niso smetnjaki, v katerih lahko pokurimo prav vse, kar gori in ne potrebujemo več, ker nam je odvoz na smetišče odveč. zanimajo cene posameznih kuriv oz. goriv? gorivo Prodajna cena J^lno olje EL 48,40 SIT/liter ^^prostorninski meter 6.098 SIT/kubčni meter '^njUkocka) 10.191,80 ŠIT/t ekol. davek JS£premog (trboveljski) 16.144 SIT/t ekol. davek ^Mski plin 24,90 SIT/S kubični meter 10 dni V TRGOVINI METALIK SUPER UGODNIH NAKUPOV! Zelo ugodne cene materialov za vodovod in toplovod oziroma centralno kurjavo! OD 10. DO 20. OKTOBRA VAS OB NAKUPU NAD 50.000,00 TOLARJEV OB GOTOVINSKEM PLAČILU ČAKA 15 % POPUSTA! OBENEM VAM PONUJAMO SERVIS KARDANOV IN HIDRAVLIČNIH CEVI! Priporočamo se! dimnikarji iz-^arske storitve, granit' k0t 80 nastavitve terpo' C a 'Sanacii° dim~ ‘SeriL fekočkurilnih napravah VCeron ln p,inasto gori-k°ntrOl° nad ak°'eto' Naos-S'^%nanbn0StiSe U9°' Srila^rs^aVaobratuiev \0\ inZd°l0Čene mei-ne smeJ° čez-°kolia- če naDr™60^ U90t°- % ? b’ Se lzda opo-,k., ■, d servisira-K^rok 'Ce "Porabnik Up°- °Prai ■ arsk' sluzb' ne 0r9v t ?eritVe dimne S£*^ko prijavil°in' I ‘^ia £ aCa "Porabnik I Meritve. Redno čiščenje in vzdrževanje Ker se za dimnikarje, kot nam je povedal direktor ABD Dimnikarstva Murska Sobota Bojan Brenčič, začne začetek kurilne sezone 1. oktobra, so temu prilagodilisvojo dejavnost. Tako so v poletnem času preverili stanje kurilnih naprav na širšem območju mestne občine, poleg tega pa še v občinah Cankova - Tišina, Rogašovci ter v delih občin Moravske Toplice, Puconci in Kuzma. Ob tej priložnosti je 12 dimnikarjev delilo nasvete, kako zagotoviti čim večji izkoristek dimnih naprav pa tudi o načinu kurjenja, ki mora biti čim varnejše. Zato so poskrbeli za čiščenje kurišč, kajti drugače bi bil njihov izkoristek precej slabši. Dobrodošli pa so bili vsekakor tudi strokovni nasveti glede gradnje dimnikov. Velja omeniti, da večje kurilne naprave čistijo mesečno, po potrebi tudi 14-dnevno, karjevsk-ladu z zakonom in predpisi o dimnikarski službi. Obenem te kurilne naprave, ki so ob koncu ku- rilne sezone temeljito očiščene, pregledajo in preverijo, ali so dovolj požarno varne. Če niso, dimnikar stranko opozori na pomanjkljivosti, pisno pa je obveščena, da mora najkasneje do 1. oktobra odpraviti napake. Če stranka tega ne stori v predpisanem roku, pokličejo na pomoč požarnega inšpektorja, ki izda ustrezno odločbo. Sodnik za prekrške pa seseda določi višino kazni. Pomembne so tudi meritve Hkrati opravljajo meritve dimnih vsebnosti za družbeni sektor, k čemur jih obvezuje odredba iz leta 1994. Te meritve opravijo enkrat letno. Zato opozarjajo na razne izvajalce dimnikov, ki svojega dela ne opravijo dovolj strokovno in celo brez atestov. Ker je dimnikarska služba na voljo v bistvu ves dan, priporočajo, da se obrnete nanjo, saj boste le na ta način prepričani o strokovnosti pri odpravi pomanjkljivosti na dimnih napravah. o Metalik Cipot O .....) Izdelava hidravličnih cevi Specializirana trgovina vodovod-toplovod . Tešanovci, tel.: 48 226, 48 826 Kdo vam lahko ponudi več? V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih ih z okoljem skladnih stešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno... Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost vaših strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. -bramac- Vse za streho Bramac d.o.o., Sedež in tovarna I: Dobruška vas 45, 8275 Škocjan, tel.: (068) 322 007, 76 494, faks: (068) 76 290 Tovarna II: Otiški vrh - Dravograd. 2373 Šentjanž, tel.: (0602) 85 074, faks: (0602) 85 206 internet: http://www.bramac.si, e-mail: marketing@bramac,si r__________________________________ J Kupon VMS J ! Prosim, da mi brezplačno in neobvezujoče l ! pošiljate prospekte in podatke o prodajnih ! I pogojih za izdelke Bramac. ' ! Ime in priimek: I ! Naslov: ! 26 ZA TOPEL DOM 8. oktober 1998, Pri izolaciji se vse vrti okrog toplote Ko se poleti, ko je najbolj vroče, čez dan potimo v stanovanju ali ponoči zaradi vročine ne moremo spati, se večinoma spomnimo, da bi to težavo lahko rešili s klimatsko napravo Da si življenje v vročih dneh lahko precej olajšamo tudi z ustreznim izoliranjem hiše, nam običajno ne pride na misel. Na izolacijo se spomnimo večinoma le pozimi, ko nas začne zebsti ali dobimo visok račun za plačilo ogrevanja. Materialne je treba pravilno kombinirati Skoraj vse zunanje stene so sestavljene iz več slojev, od katerih ima vsak določen pomen. Zato je pomembno, da so vsi sloji in materiali med seboj izbrani in povezani tako, da so njihovi negativni vplivi, ki jih ni mogoče povsem preprečiti, čim manjši. Pri tem je treba upoštevati tudi toplotno prepustnost sten. Toplota namreč prehaja v prostore oziroma iz njih skozi stene v smeri od višje proti nižji temperaturi. Hiše so lahko grajene masivno (iz opeke ali betona) ali so montažne. Masivne stavbe lahko shranijo veliko toplote, zato v prostorih, ki so v dobro toplotno izoliranih masivnih stavbah, komaj opazimo spremembe zunanje temperature. Lahke montažne stene pa zadržijo manj toplote, zato ne morejo preprečiti ali zmanjšati vplivov zunanjih toplotnih sprememb na temperature v prostorih, pa četudi so dobro toplotno izolirane. Nekaj toplote pride v zgradbo skozi stene, neprimerno večji vpliv na temperaturo v prostorih pa ima sončno sevanje skozi okna. Ko se odločimo za dodatno toplotno zaščito hiše ali stanovanja, velja pogledati tudi okna. Glede snovi za izolacijo se največkrat omenjajo tervol, stiropor itd., ki se dobijo na našem tržišču. Ne pozabite na Izolacijo cevovodov! Pri toplotnih izgubah ogrevanja je na vsak način zelo velikega pomena toplotna izolacija stavbe in posameznih naprav, kot so cevovodi in podobno. V ta namen so tudi predpisani določeni koeficienti toplotne izolacije. Tega se ljudje dobro zavedajo, kajti strošek investicije se hitro povrne. Tako se v vseh novejših zgradbah uporablja zadostna toplotna izolacija, čeravno bi se jo dalo v posameznih primerih še izboljšati. Na ta način se da prihraniti ogromno energije, in sicer celo do 30 odstotkov. Vso potrebno skrb je treba nameniti dobri izolaciji cevovodov, zlasti v kletnih prostorih, kajti napačno bi bilo, če bi kletne prostore, kjer imajo ljudje tudi shrambo, pregreli. Dovolj je namreč, če ohranimo potrebne minimalne temperature. Ne pozabimo na dobro tesnitev oken. To ne pomeni, da bi okno hermetično zaprli, ker je v vsakem stanovanju nujno prezračevanje. Zato mora vsaj minimalna količina svežega zraka vedno priti v prostor. Popolnoma zgrešeno bi bilo stoodstotno zatesniti okna. Potrebna je torej prava mera. Marsikje so ljudje navajeni na višje sobne temperature, čeprav je predpisana normalna temperatura okrog 20 stopinj Celzija. To velja tako za poslovne prostore kot stanovanja. Pri tem bi bilo zgrešeno pretiravati in pregrevati prostore, kar je že razvada. Višje temperature od normalnih so energijsko potratne. 20 stopinj Celzija je namreč kar prijetna temperatura. Izolacija na notranji strani naj bo izjema Toplotno izolacijo samo na notranji strani sten priporočajo le izjemoma in po temeljiti presoji strokovnjakov. Uporablja se le pri zgradbah, ki jih ogrevamo občasno. Takšna toplotna izolacija je problematična predvsem zaradi toplotnih mostov (to so mesta, na katerih topel zrak prehaja na hladnejšo stran hitreje kot skozi steno). Prihranek z avtomatiko Toploto, ki jo proizvaja centralna kurjava, lahko v bivalnih in drugih prostorih uravnavamo na različne načine - Klasično ročno uravnavanje je nenatančno, neprijetno in premalo varčno Zato je sobni termostat učinkovitejši, saj vzdržuje želeno temperaturo v prostoru. Ker so bili temperaturni prehodi v grelnih telesih in cevovodih sunkoviti, poznali pa so le stanji vklop in izklop, so naredili korak naprej. To predstavlja nedvomno sobni termostat s tritočkovnim zveznim delovanjem. Le-ta deluje v povezavi z motornim pogonom in mešalnim ventilom. V tem primeru v ogrevalnem sistemu ni več temperaturnih udarov. Ne glede na njihovo tehnično dovršenost so taki sobni termostati primerni le za manjše objekte in stanovanja, saj se temperatura vseh prostorov uravnava po temperaturi enega prostora. Najpopolnejša in hkrati najvarčnejša je zvezna regulacija, običajno tri-točkovna nastavitev, ki upošteva , tako zunanjo temperaturo kot tisto v bivalnih prostorih. Regulator uravnava temperaturo grelnih teles tako, daje v bivalnih prostorih temperatura stalna in enaka želeni. Take regulacijske naprave pa zagotavljajo varčno delovanje centralnega ogrevanja, saj stalno skrbijo, da se v grelna telesa dovaja le toliko toplotne energije, kolikor je v določenem trenutku potrebujemo za ogrevanje. Zmotno bi bilo sklepati, daje nastavitev centralnega ogrevanja samo stvar udobja. Še kako dobro se moramo zavedati, da sodobni regulatorji prihranijo precej skrbi pri vzdrževanju temperature v bivalnih in drugih prostorih, pri čemer so še posebno pomembni Od pravilne izolacije je marsikaj odvisno. energijski prihranki. Za eno samo stopinjo previsoka sobna temperatura podraži ogrevanje za okoli šest odstotkov. Ravno z dobrim regulatorjem centralnega ogrevanja lahko zmanjšamo porabo goriva za 15 do 25 odstotkov. Zato v razvitem svetu praktično ni oljnih ali plinskih ogrevalnih sistemov, ki jih ne uravnavajo sodobni regulatorji. Vsi ti regulatorji imajo programske ure za nastavljanje dnevnega in tedenskega ogrevalnega režima, tako da lahko ponoči, ali ko smo odsotni, nastavimo nižjo Toplotno pa je treba izolirati tudi stene ogrevanih kletnih prostorov. Ker je treba zunanje stene kleti (do nivoja zemlje in delno tudi nad njo) zaščititi z izolacijo proti vlagi, so rešitve za toplotno izolacijo kletnih prostorov drugačne kot pri drugih zunanjih stenah hiše. Zunanje kletne stene lahko toplotno izoliramo z notranje strani, kar je tehnično problematično, ali pa toplotno izolacijo pritrdimo na zunanji strani; kar je pravilneje. Uporabiti je treba plošče temperaturo, s čimer dodatno privarčujemo pri energjji. Omenjeni program se nastavlja za ves teden in se nato ponavlja. Sodobni regulator podaljša življenjsko dobo ogrevalnega sistema, saj ne dopušča delovanja kotla pod določeno minimalno temperaturo ter ne povzroča ponavljajočih se hitrih sprememb temperature v cevovodih in grelnih telesih. S tem se prepreči rosenje kotla ter neprijetno in škodljivo pokanje v grelnih telesih in cevovodih. Zahtevnejše izvedbe regulatorjev poleg naštetega tudi samodejno vključijo ogrevanje, kada< se zaradi nizkih zunanjih temperatur pojavi nevarnost zmrzovanja, in ga izključijo, ko te nevarnost ni več, To je še posebno koristno za počitniške hišice. Si- iz ekstrudiranega polistirena, ki ne vpijajo vode in hkrati ščitijo tudi hidroizolacijo. Pri večini obstoječih stanovanjskih stavb so zunanje stene premalo toplotno izolirane. To pomanjkljivost odpravimo tako, da toplotno izolacijo namestimo na zunanjo stran, neposredno na omet. Omet odstranimo le v primeru, če ga ne moremo ali se ga ne splača popraviti. Stare stavbe ljudje najpogosteje toplotno izolirajo z enakimi oblogami, kot jih uporabljajo za novogradnje. Zna no pa je, da je večina zgradb pri nas narejenih iz opeke in betona. To sta materiala, ki se bistveno razlikujeta po toplotni izoliranosti. Opečnat zid prepušča tri- do štirikrat manj toplote kot armiran beton. Kako ravnati pri strehah? Strokovnjaki prav tako ugotavljajo, da je večina stanovanjskih stavb pokritih s poševnimi strehami. V podstrešnih prostorih ljudje običajno ne bivajo, zato je treba tudi strope bivalnih prostorov neposredno pod njimi dobro toplotno zaščititi. Poletno pregrevanje podstrešij preprečujemo z dobrim prezračevanjem. Če pa si uredimo podstrešno stanovanje, ga je prav tako treba dobro toplotno zaščititi. Brez ustrezne toplotne zaščite nam bo v njem poleti bolj vroče kot v spodnjih prostorih hiše, saj sonce skoraj ves dan najbolj pripeka prav na streho, pozimi pa nas bo zeblo ali pa bo račun za ogrevanje nadpovprečno visok. Brez ustrezne toplotne zaščite nam be v stanovanje tudi pihalo z vseh koncev in cer pa je vsem regulatorjem skupno, da merijo zunanjo temperaturo in temperaturo prostora ter regulirajo delovanje ogrevalnega sistema tako, da je v prostoru vedno želena temperatura. Želena dnevna in nočna (varčevalna) temperatura se namreč nastavlja na daljinskem upravljalniku, ki se namesti v dnevnem prostoru. Kakšne so možnosti regulatorjev centralnega ogrevanja? To je vprašanje, ki si ga ob nakupu največkrat zastavljamo. Zato pridejo prav koristni nasveti I mu monterju. krajev. Pri materialih za toplotno zaščito zgradb ne gre varčevati tako, da zaradi nižje 'cene (topa ni nujno) izberemo manj kakovostne, saj se kakovostna izvedba precej hitro povrne z nižjimi stroški za ogrevanje oziroma v obliki računa za elektriko tudi za hla jenje prostorov. Klimatske naprave namr# porabijo precej energije in P® na njihov račun se v gospodinjstvih najbolj povečuje elektrike. Koliko lahko prihranimo Ocenjujejo, da lahko z izobčijo podstrešja privarčujemo 12 odstotkov potrebne toplot1 za ogrevanje hiše, odvisno od razgibanosti zasnove stavbe P sestave in površine stropa P^1 podstrešju. Za primer navajal da povprečna novejša enoM' žinska dvoetažna hiša izgubil3 skozi streho približno 15 odsto! kov potrebne toplotne energij6' če gre za starejšo in toplotno^ bo izolirano hišo, pa do 25 o stotkov. Dodatna toplotna i^ cija stropa proti podstrešju, nP debeline 10 centimetrov, ne izgube skozi strop pri no^r stavbah približno prepolovi, , dtem ko jih pri starejših zma^l za dve tretjini. j Vselej, ko pri zgradbah M Postorimo za zmanjšanje P°yl energije, se moramo zave^' da lahko pričakovane prihran dosežemo le ob primernih nih navadah stanovalcev. Tudir izvedbi energetskosanacijs^ ukrepa morajo namreč z en^ gospodarno ravnati. strokovnjakov, ki P('Pot y rabo omenjenih napf dje postavljajo las^> torja, ki uravnava piot^-fi kotla - pretočnega vira - in krmili obtoc regulatorji centraln^ di g vklapljajo in izkiapu*; nik, s čimer uravnaval0 fg!r turo kotla. Ob naved6^ tor skrbi še za pripraV p^ vode. Morda se zdi naP^ zapleteno, toda so^ centralnega ogreva^5 oStod tako, da uporabnice stavlja želene te^P0^ ^s nih prostorih, hkrati P^t^ vanja varčevalnega1 ■ Binetu1 st' ga režima in druge 0V k ___■.______1^. zanj pomembne-pa je prilagoditev jekt bolje prepnstl ®®, g oktober 1998 ZA TOPEL DOM 27 Dobra stara peč v novem stanovanju Lepo na zunaj, toplo od znotraj a je tako rekoč že pred dur-wZnj°Sl štedil-haiJn °dprti karnini spet pri-sikJ°Vve'Javo- Sanje marši. er® družine so ravno la-s Pečali kamin, od katere-indn!!e!a blagodejna toplota igrai a^nost- Tako kot je ogenj (avnPOniembno vlogo že v pra-lni’tUd' sodobni človek hiibt6^9a st°letja, kljub števi-želiOh ničnim Pripomočkom, °dnoranit'do nje9a Prvobitni lesu s.’ Prasketanie- vonj po Mgi K ajoč'se Plameni pri-prvin° umirjenost in varnost, k J’ki iu v današnjem živ-tj' Pogosto pogrešamo. Pe-čajOt a.mini Pa nam omogo-0^ ' Ve^° energetsko sa-^Hbn051’ kar posebei po' sk6ttl ° v Prehodnem jesen-a,i Pri različnih M k Stradicionalnimi ener-^ieiel^80 Plin. plinsko olje b're^k da je namesti-ne ogrevalne naprave v Sbna^U al' b'®' nadvse po-iiio f 9 pr'dobitev za vsako dru-k; 0 POrneni’ da to že dolgo ^alj ^kšen nepotreben stro-Posebni statusni sim-^aici ^nosti al' razkošja. Izde-Hreč aminov 'n peči so na-%njs9k°tovilk da sodobna sta-\0 9 kultura zahteva alter-°9revanje in svojevrstno ^1 radicionalnim ogreva-^31°V Sv°k dolgi zgodovini določene prednosti, ^aiatg. ekologija je prejšnji ^ila h izboljšave in omo-energetski izkori-^rihes^Pmbnejši premik pa 6 drU9e oblike in ačin tradicionalnih peči v ■ Sicer °°na stanovanja in hiše. \QPa 'abko na trgu danes ^d množico različnih Niin.^Pdih in odprtih), lon- , nih peoi- Ponudba S *na. Pn čemer je treba krstiti, saj vsaka peč ali j a nuino tudi varčna in P°leg tega Postane Nel . n)a obdelava pomem-}>st^ ki , hp0 u Popolnoma nov vi-^čotjg8®^ drugačno bivanjs- 95evalno naprav0 pestili 'kje 'n kak0j° bo’ V'ki sil ,s° vsekakor vpra-^oniv 0Spredje- Odgo-Ij haVs n)ena vprašanja mo-J %tsNdnie upoštevati ta-e9a kot funkcional-Vsaka ima namreč k\on°sti in zakonitosti, ki eNi j>?.P°števati pri njihovi 'Zbiri. kamini V Priljubi; Kj ni med graditelji kSožn'8, Saj Ponujajo neiz-dn°SJ sPr°ščanja obli-Zunanja °b' j® Poljubna, s \%vh"VSak unikatrii osredij 'n v Ponos hišne-lzdelan je P°na’ \ > materiala. Pro- V*«™ tudi s peč- ... . °d° vdahnile kaminu svojevrsten pečat, v odprtino pa namestimo steklena vratca in ga tako spremenimo v zaprt kamin z vidnim kuriščem. Ker za njegovo gradnjo potrebujemo veliko časa in ustrezno strokovnost, so proizvajalci industrijskih peči ponudili trgu industrijske montažne odprte kamine. Ti že imajo ogrodje z vsemi sestavnimi deli, potrebnimi za pravilno delovanje. Poleg veliko preprostejše izvedbe je njihova prednost tudi ta, da jih lahko postavimo v montažne ali večnadstropne hiše. Od zunaj vidimo le kurišče, vse drugo pa zakriva okrasna fasada ali maska. V resnici pa je kot celota veliko bolj zamotano izveden. Kako dobro bo deloval, je odvisno od njegove zgradbe. Pomembni so kurišče, dimniška napa, regulacijska loputa, priklop na dimnik, njegova višina in prerez itd. Seveda moramo pri kaminih nasploh upoštevati preprosto pravilo, da svojo oblikovalsko domišljijo lahko sproščamo pri njihovi zunanjosti, konstrukcijske rešitve, lego v prostoru, velikost sevalne odprtine in podobne tehnične značilnosti pa raje prepustimo strokovnjaku. Krušna ali kmečka peč Gre za najznačilnejši element kmečkega doma, vedno bolj priljubljena pa je tudi v počitniških hišicah in družinskih stanovanjskih hišah, posebej na podeželju. Značilnost te peči je, da ogreva prostor, obenem pa je uporabna za kuho ali peko. V novejši dobi je tudi okrasni element sobe. Lončene pečni-ce so lepo dekorirane, ponavadi z reliefi iz naše narodne tematike. Peč stoji ponavadi na 45 centimetrov visokem podstavku, okoli katerega je sedežna klop. Spodnji del je iz celih pečnic, nad katerimi je okrasna polica, nad temi pa je še ena ali dve vrsti vdol-benih pečnic, ki jih prav tako zaključuje okrasna polica. rišče in lahko kurimo najrazličnejše lesne odpadke, ki za druge peči niso primerni. Seveda ne smemo pozabiti, da v njej lahko pečemo tudi specialitete - kruh iz kmečke peči je prava pravcata poslastica. Sobna lončena peč Ta peč je podobna krušni, le daje manjša, elegantnejša in se običajno kuri iz sobe, v kateri stoji. Uporablja se samo za ogrevanje, ne pa za peko. Njena konstrukcija je večinoma konvencionalna, pojavljajo pa se tudi novejše in tehnično bolj izpopolnjene. Poznamo več tipov sobnih lončenih peči: prosto stoječo peč, z ogrevalnim sedežem, z ogretim sekundarnim zrakom, v kombinaciji s štedilnikom ali odprtim kaminom, z vodnim vložkom za ogrevanje vode, prenosno lončeno peč ali s trajnožarnim litoželeznim vložkom in možnostjo toplozračnega ogrevanja. Vsaka od njih ima glede uporabe svoje značilnosti. Razlikujejo se po uporabnosti v gospodinjstvu, uporabi goriva, akumulaciji toplote, po kurjenju in številu notranjih ogrevanih prostorov. Na zgornjem delu peči je največkrat zapeček. Njena prednost je tudi v tem, da ima veliko ku- Kaminska peč ali skandinavski kamin Pri nas priljubljen način ogrevanja je tudi s kaminsko pečjo ali skandinavskim kaminom. Prednost te že popolnoma izdelane peči je enostavna montaža. V tem primeru gre za bolj ali manj KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 uspešno različico uveljavljenih peči po skandinavskem vzorcu. Je popolnoma izdelana, z go-riščem, pripravljenim za priključitev na dimnik, in kuriščem s kontrolnimi okenci, ki so lahko odprta ali zaprta. Značilnost teh peči je, da sta akumulacija toplote po končanem gorenju in zalogovnik kuriva majhna. Njihov razvoj je usmerjen predvsem v izboljšanje energetske učinkovitosti, zato se na trgu pojavljajo kaminske peči, obložene s keramiko ali z vgrajenim vodnim vložkom za toplovodno ogrevanje. Kamin si izberemo v skladu z opremo stanovanja in prostorom, v katerega ga postavimo. Tako skušamo v moderno okolje postaviti moderno ogrevalo, medtem ko bo krušna peč grela bolj pristno v sobi, opremljeni v kmečkem slogu. Novejše izpeljanke so ob straneh obložene s keramičnimi peč-nicami, s čimer bolje akumulirajo toploto in so prijetnejše za oko. Energetska kriza, zmanjševanje kupne moči in zlasti naša potreba po idilični domačnosti in intimnosti, ki jo daje posedanje pred odprtim ognjem ali okoli tople lončene ali krušne peči, naše zanimanje za vsakovrstno možnost lokalnega ogrevanja samo še povečujejo. Sodobne izvedbe kaminov, peči in njihovih kombinacij imajo zaradi sodobnih tehnoloških prijemov visok toplotni izkoristek. To pa njihovo priljubljenost povečuje. Kamini, lončene in druge peči se kot lokalni viri ogrevanja nezadržno vračajo v naše domove ter vas vedno znova presenečajo s svojo toplino, nostalgijo in deko-rativnostjo. Peči na petrolej O ogrevanju vemo že marsikaj, a kot kaže, nikoli dovolj. Še najmanj je pri nas znanega o ogrevanju s pečmi na petrolej, ki vsaj petdeset let prevladujejo na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter v Južni Ameriki, v zadnjem času pa se čedalje bolj uveljavljajo v zahodni Evropi, in sicer tudi kot kuhalniki, svetilke, pretočni bojlerji, peči za centralno kurjavo itd. Naprave so do najvišje tehnološke stopnje razvili na Japonskem, kjer imajo več tovarn. Peči na petrolej so narejene iz najboljšega materiala, delujejo pa tako, da se ves plamen, ki nastane na stenju iz steklenih vlaken, s pomočjo nad njimi nameščenega natančno izdelanega in kakovostnega cilindra pretvarja v toploto. Iznašli so tudi patent, ki omogoča, da vsi monoksidi pri visoki temperaturi popolnoma izgorijo in skozi dvojni cilinder, kjer gre za dvojno izgorevanje, prihaja čist zrak, oslabljen za kisik. In katere so prednosti ogrevanja s svetilnim petrolejem? Te so večstranske, kajti prostorje mogoče segreti že v petih minutah. Poleg tega so te peči izredno gospodarne, saj npr. za tisoč vatov toplote porabijo le en deciliter svetilnega petroleja. Pomembno je tudi, da ne potrebujemo instalacije ali dimnika, ker je vžig elektronski. Zato so te naprave zelo varne, kajti ugasnejo že pri tršem dotiku. Ni odveč dodati, da ogenj deluje pomirjujoče, ker je naraven kot voda ali morje, v prostoru pa naredi prijetno ozračje. V prostoru, večjem od 20 kvadratnih metrov, ni potrebna dodatna ventilacija, preprosto pa je tudi njeno vzdrževanje, saj je treba le enkrat mesečno prečistiti stenj, in sicer z zobno ščetko.' Tudi polnjenje rezervoarja s svetilnim petrolejem je enostavno. Goriva ne smemo pretakati le v posodah, v katerih je bilo prej kaj drugega, ker bi to spremenilo značilnost plamena. 28 Ml ZA VAS 8. oktober 1998, Kostanj ““j ostanj izvira iz Indije in Male Azije. Po letu 1575 se je prek Dunaja razširil tudi po vsej Evropi. Pravi ko- —J stanj (Castanea sativa) je dobil ime po tesalskem mestu Kastanea, ki naj bi nekoč obstajalo ob črnomorski obali. Drugi del imena pa je izpeljan iz latinske besede sativus, ki pomeni gojen. Drevo kostanja raste samoniklo, njegova življenjska doba pa je zelo dolga. Drevo zraste od 15 do 25 metrov visoko in ima velike dlanasto sestavljene liste in bele cvetove. Plod je skrit v bodičasti ježici. V Ježici so lahko tudi trije plodiči (semena), zreli so, ko so temnorjavi. Zrele plodove nabiramo konec septembra in še ves oktober, včasih tudi novembra. Sestava kostanjevega plodu: 30-40 % vode, 40 % ogljikovih hidratov - škroba, 25-30 % sladkorja, 3-7 % maščobe, 5-10 % beljakovin in 1-2 % mineralnih snovi Energijska vrednost 1 kg kostanjevih plodov je 850-1000 džulov. Pravi kostanj je užiten kuhan ali pečen, prava poslastica pa je kandiran kostanj. Iz plodov ponekod meljejo tudi moko, iz nje pa kuhajo okusno »polento«. Pri nas je najbolj priljubljen pečen kostanj, predvsem v kombinaciji z moštom. Zelo priljubljeni so tudi kostanjevi štruklji, kostanjev sladoled in kostanjeva torta. Zmleti in praženi kostanji so uporabni tudi kot kavni nadomestek, za pripravo pijač pa lahko uporabimo tudi liste, iz katerih je z dodatkom citronske kisline mogoče pripraviti pravemu čaju podoben napitek. KOSTANJEVA KREMA 1,5-2 kg kostanja, 1,0-1,5 I posnetega mleka, 300 g sladkorja, 6 žlic ruma, 2 zav. vanilijevega sladkorja, 5 dl sladke smetane, sadje za okras Kostanju odstranimo lupino in ga skuhamo v mleku. Mehkega pretlačimo. Zmešamo s sladkorjem, rumom, vanilijevim sladkorjem ter 2/3 stepene smetane. Kremo razdelimo po porcijah ter okrasimo s preostalo smetano in poljubnim sadjem (češnje, jagode, breskve ...). KOSTANJEVA TORTA 250 g kostanjeve mase, 160 g sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 5 jajc, 20 g drobtin, 140 g zmletih orehov, kavna žlička pecilnega praška Kostanj skuhamo, olupimo in pretlačimo skozi sito; sladkor, va--nilijev sladkor in rumenjake penasto zmešamo. Dodamo pretlačen kostanj in dobro premešamo. Počasi dodamo sneg beljakov, drobtine, pecilni prašek in zmlete orehe. Maso dobro premešamo in spečemo. Pečeno torto lahko ponudimo s kostanjevo kremo ali s stolčeno sladko smetano. KOSTANJ Z JABOLKI 1 kg kostanja, slan krop, četrt litra vode, tri četrt kg jabolk, ščepec soli, 10 dag sladkorja, 5 dag surovega masla Kostanj olupimo, stresemo v kozico, prilijemo vodo, pokrijemo in dušimo pol ure. Nato dodamo olupljena, na kocke narezana jabolka, počasi dušimo, da se vse zmehča in vmešamo sol, sladkor in maslo. Tako pripravljen kostanj lahko serviramo kot samostojno jed. KOSTANJEV ŠTRUKELJ Testo: 1 kg moke, slan krop, 1 I Nadev: 300 g kostanjeve mase, 2-3 jajca, 100 g posnete skute, 1 del smetane, 2 žlici drobtin Kuhanim, pretlačenim kostanjem primešamo jajca, skuto, smetano in po želji začimbe. Pripravljeno testo na tanko razvlečemo in premažemo z nadevom. Štrukelj zavijemo 'v ožeto kuhinjsko krpo in kuhamo vsaj 30 minut v slanem kropu. Rezine zabelimo z drobtinami in smetano ali ocvirki. Kostanjev štrukelj lahko ponudimo kot prilogo k mesnim jedem, predvsem divjačini. Ustrezno dopolni tudi zelenjavne jedi, če pa ga zabelimo z ocvirki ali smetano, je lahko samostojna jed. Zraven ponudimo solato. KOSTANJEV PUDING 1/2 kg pretlačenega kostanja, 20 dag surovega masla, 2 jajci, 15 dag sladkorja, 1 vanilijev sladkor, pol pecilnega praška, 1-2 žlici ruma, 3 del smetane, 3 žlice sladkorja v prahu, 10 celih kuhanih kostanjev, 5 dag čokolade za kuhanje Penasto umešamo surovo maslo, med mešanjem postopoma dodajamo rumenjake, sladkor, vanilijev sladkor, zmlet ali pretlačen kostanj, pecilni prašek in rum. Nazadnje še narahlo primešamo trd sneg iz beljakov, zmes stresemo v pomaščen model in približno eno uro kuhamo v sopari. Kuhan puding zvrnemo na krožnik in pustimo, da se ohladi. Okrasimo ga s sladko stepeno smetano in celimi kuhanimi kostanji, ki smo jih pomočili v čokoladno raztopino (10 lepih debelih kostanjev olupimo, skuhamo v sladki vodi in pomočimo v čokolado, ki smo jo raztopili nad soparo). dipl. inž. živ. tehn., pharm. JOLANDA PRELEC - LAINŠČAK ■ SEJEM SADJE 2. mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in opreme 6. -10. november 1998 na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zmernost zveže nasprotja Gibka pomirja in mirna spodbuja Droga: Svetli indijski trpotec (Plantago ovata Forssk). Rastlina raste samoniklo v Iranu in Indiji, tam in v sosednjih državah jo tudi gojijo. Enako učinkovit je indijski trpotec (P indica), ki je doma tudi pri nas na peščenih tleh v okolici Celja, gojijo pa ga predvsem v Franciji. Uporabni del: Seme, zdravilne so sluzi, vsebovane v lupini. Zeliščna raba: Je tako odvajalo kot sredstvo proti driski. Ker sluzi vežejo nase vodo, se pri zaprtju zveča prostornina črevesne vsebine, kar mehansko vzdrami črevo, da potisne blato naprej, to pa rado polzi, ker je zaradi sluzi postalo tudi spolzko. Nastanejo razmere za ugodnejši razvoj prebavnih bakterij, ki še dodatno zvečajo prostornino blata. Pri driski sluzi z vezanjem vode zvečajo židkost črevesne vsebine, s čimer se le-ta počasneje premika, iztrebljanje pa postane manj pogosto. Odmerek za odrasle: Če ni drugače predpisano, se 1 do 3 žličke (5-15g) semena krajši čas namakajo v hladni vodi in zaužijejo z zadosti tekočine za odvajanje zjutraj in zvečer, proti driski pa večkrat na dan, a skupaj ne več kot 40 g. Otroci med 6-12 letom vzamejo polovico odmerka za odrasle, pred 6 letom pa se zdravijo le pod zdravniškim nadzorom. Vzamejo se cela z dosti tekočine, denimo po zaužitju 7 g droge je treba popiti dva decilitra vode. Zaradi postopnega načina delovanja naj traja zdravljenje zaprtja najmanj 2-3 dni, šele tedaj lahko pričakujemo najboljši zdravilni uspeh. Novejša dognanja: Vlaknine, kamor spadajo tudi sluzi, posredno vplivajo na presnovo. Ker vežejo žolčne kisline in s tem zvečajo njihovo izločanje z blatom, se zmanjša količina holesterola v krvi, saj se le-ta porabi za tvorbo novih žolčnih kislin. Ker upočasnijo črevesno vsrkavanje glukoze, se zniža tudi raven sladkorja v krvi. Raziskave na poskusnih živalih so pokazale, da onemogočijo škodljivo delovanje bakterij v debelem črevesu, saj zavrejo njihov encim betaglukuronida-zo, ki sicer razcepi že razstrupljene snovi nazaj v strupene, prav tako se prepreči pretvorba primarnih žolčnih kislin v bolj strupene sekundarne. Kratke maščobne kisline (acetat, propionat, butirat), ki se sprostijo iz prebavljivega dela vlaken po bakterijski fermentaciji v črevesju, imajo lahko hranilni in razvojni učinek na sluznične celice. Sluzi ščitijo sluznice, vzete na tešče pa zmanjšajo občutek lakote. Stranski učinki in strupenost: Sluzi ne delujejo sistemsko, ker se ne prebavijo in vsrkajo, le deloma pa jih razcepijo bakterije v debelem črevesu, zato so tudi primerne za nosečnice in doječe matere. Ne dražijo črevesne sluznice in ne povzročijo navajenosti po daljši rabi, zato so uporabne tudi pri kroničnem zaprtju. Preobčutljivost za drogo je redka, strupenost pa zanemarljiva. V prvih dneh jemanja lahko pride do občutka polnosti, ki ponavadi v nekaj dneh preneha. Prepovedi in opozorila: Ob polnilnih odvajalih naj se vedno popije zadosti tekočine, do dva litra na dan, da se prepreči nastanek blatnih čepov in vetrov, tudi čezmerni odmerki lahko povzročijo nelagoden občutek v trebuhu in napenjanje. Sluzi v obliki praška ali granul se ne smejo žvečiti, ampak se stresejo v kozarec hladne tekočine in takoj popijejo. Če se pojavi trebušna bolečina ali po 48 urah ni odvajalnega odziva, se mora zdravljenje prekiniti in obiskati zdravnika, na posvet je treba tudi pri zdravljenju driske, ki traja več kot 3-4 dni. Ne smejo se vzeti leže in uporabiti pri bolezenskih zožitvah v požiralniku, želodcu ali črevesju ter ob grozeči ali že obstoječi črevesni zapori ter akutni trebušni bolečini kateregakoli vzroka, denimo d.d. MURSKA SOBOTA SIRUP ZA izkašljevanje ZA OTROKE zaradi vnetja slepiča, prav tako nis uporabna pri mlahavem črevesu, I se ne odziva na pritisk prebava vsebine. Naj jih ne jemljejo sladko ni bolniki, ki se jim težko prilagot insulinski odmerek, zmanjšano pr trebo po insulinu zaradi upoči snjenega vsrkanja ogljikovih hidra tov pa je pričakovati po daljši rabi Zaužijejo naj se najmanj uro p® vzetjem drugih zdravil in po njem ker lahko upočasnijo tudi njihov' vsrkanje iz prebavil v kri, to veli' zlasti za srčne glikozide in kumarin ske derivate ter nekatere mineral' (Ca,Fe,Zn) in vitamine (B12). N® znani nobeni škodljivi in strupa učinki med nosečnostjo in doje njem niti vpliv na zmožnost upra vljanja vozil in drugih strojev. Lekarniško mnenje: Seme^ indijskega trpotca so primerno# zdravljenje navadnega zaprtja te® okoliščinah, ko se želi blato IW bljati z mehkimi gibi, na primerP1 razpokah v zadnjiku, zlati žili: P1 operaciji na danki in kolostoni P1 sindromu vzdraženega črevesja" divertikularni bolezni ter med sečnostjo. Nadalje so primerna# vzdrževanje normalne prebave P1 dietah s primanjkljajem vlaknin^ Pri kratkotrajnem simptomatik^ zdravljenju nespecifične driske-slovenskih lekarnah je na voljo P tovo zdravilo iz lupin svetlega dijskega trpotca. Zdravilni učina^ tudi pri njih odvisen od pitja za^0 tekočine: vode, soka ali čaja- Sklep: Indijski trpotec gasi s jo žejo in kaže k zmernosti-mag-f^ JANEZ ŠPRING^ Od česa je odvisna telesn Ozaveščenost ljudi o prehrani in telesni teži se dviguje - Vse več je literature in člankov, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih, med njimi je tudi nekaj dvo ogosto govorimo, da je eden od problemov današnjega časa prevelika telesna teža, rešitev pa iščemo v hujšanju. Dogaja se namreč, da se ljudje odločijo za hujšanje, pogostokrat zelo naglo, zato tudi za krajši čas, s tem se seveda hitro dosežejo vidni rezultati in se hitro izgubijo. Hujšanje je - kot kratkotrajen proces, pri katerem najprej zmanj-šamp telesno težo in jo spet pridobimo nazaj - vložen trud, ki ne da želenega rezultata. Zato je potrebno besedo »hujšanje« spreminjati v način življenja in prehranjevanja. Glede na to, da sem se ukvarjal s športom, pri katerem je bilo potrebno spremljati telesno težo, sem ugotavljal in primerjal različne načine prehranjevanja, gibanje ter vpliv le-teh na telesno težo. Na njo vplivajo trije dejavniki: dednost (30 %), količina zaužitih kalorij (40 %) in gibalna ter umska dejavnost (30 %). Vpliv dednosti se kaže v tem, da so nekateri organizmi bolj nagnjeni k vezanju odvečnih kalorij v maščobne celice. Količina hrane nikakor ne pomeni količine kalorij. Največ kalorij vsebujejo maščobe, ne glede na izvor: rastlinski ali živalski. Te vsebujejo 800-900 kcal/100g. Beljakovine imajo 500 kcal/100g, ogljikovi hidrati pa 400 kcal/100g. Človekova maščoba vsebuje 700 kcal/10Og. Ne glede na to, da imajo maščobe največ kalorij, se praktično najlažje zredimo zaradi velike količine ogljikovih hidratov. Ogljikovi hidrati se namreč najlažje in najhitreje presnavljajo, 3-4 ure, in temu primerno se zopet pojavi občutek lakote. Lakota se oglaša iz dveh razlogov: če je želodec prazen in če se zmanjša količina sladkorja v krvi. Beljakovine in maščobe se presnavljajo 7-8 ur. Z umskim delom porabimo do 15 kcal/h in do 900kcal/h pri zelo težkih neprekinjenih obremenitvah. Pri enournem plavanju porabimo 400 kcal/ h, kolesarjenju 200 kcal/h. Vendar je vse skupaj odvisno še od starosti, morfoloških značilnostih, spola in telesne pripravljenosti. Bolj ko smo telesno pripravljeni, bolj je organizem racionalen. k Človekov način življenja, kar se tiče telesnih obremenitev, se je bistveno spremenil. Skladno temu se mora spreminjati tudi način življenja in prehranjevanja. Seveda sodi k pravilni prehrani tudi hrana z zadostno količino vitaminov in mineralov. Poleg pravilnega načina prehranjevanja je pomembno skrbeti za razvijanje oz. ohranjanje telesnih sposobnosti. Na osnovi naslednjih tabel bi si lahko izračunali porabo energije in temu primerno potrebo po kalorijah. Bazalna energija Bazalna energija je dnevna poraba energije v stanju popolnega mirovanja; to je energija, ki jo organizem potrebuje za vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij; to je energija preživetja v stanju popolnega mirovanja. Odvisna je od starosti, morfoloških značilnosti posameznika, spola in telesne pripravljenosti. Tabela 1: Bazalna energija glede na spol in telesno maso za 25-letno starost Moški telesna masa bazalna energija 63 1550 72 1640 81 1725 Ženske telesna masa bazalna energija 45 1220 54 1320 63 1400 72 1490 Energijska vred”05 telesnih aktivno* f Če preživimo (tudi hranjenje v p°ste7a 10^ metabolizem poveča seP°^ sedimo (branje, pl®tenl ba energije poveča za zaht« sarniškem delu nara®®J po energiji za 40-60 ‘h dinjskih opravilih za pprd pri velikem telesnem Tabela: Poraba pri različnih aktivnostih bazalne porabe energ'le porab3 en. Aktivnost (kc^ , 8 umsko delo...... pisanje......... mirno sedenje ... mirno stanje.... pletenje........ likanje........... pomivanje posod® hitro tipkanje.... sprehajanje....... kolesarjenje...... 16 ... 20 ... 31 ■'■'-59 -■"3O 2°° -"aoo plavanje....... Energijski P0^^0 J' lesne aktivnosti J® । bazalno energij®’ jj5K0 P (i/ stavlja dnevno ®n posameznika za na a plavanje za zdravje in dobro počutje 8. oktober 1998 DOBRO JE VEDETI 29 Uporaba zdravil z lokalnim delovanjem Kako uporabljati mazilo za oko kimate zamašen nos, vas boli uho ali kaj ni z očmi, vam zdravnik običajno predpiše hL— ■■ - ker lahko mazilo zamegli vid, je priporočljiva aplikacija zvečer pred spanjem. Kako uporabljati kapljice za uho OVEN •—vuhh, vam {.uiaviiin. uuiudjnu piei ^ni pripravek z lokalnim delovanjem pomeni, da učinkuje IIna bolnem mestu (npr. “površini kože ali sluzni-tenosu, oči, v ušesih). Da bi ?69li čim boljši učinek in ^anj stranskih učinkov, je pomembno, da pri upora-1 Wnih pripravkov natančno plavate navodila tako pri atinu uporabe kot pri odme-'lanju. i 7 uporabljati J^eza oko Jurake. . usedta „„ ^IjhL .Se Pred ogledalo, tako kaj delate. ^esiira.nite zaraašek s stekle-i za plemenite namene, ga pospremili do njegovega Zadnjega doma, z nami pa čutili in nas tolažili. ^Osebna hvala družinam Krizmanič, Maroša, Filip in SoSe^njek, Jožetu Andrejču in Zinki Horvat ter dobrim Om za pozornost med njegovo boleznijo in ob smrti. So^^Ha gasilcem, čebelarjem, članom Zveze borcev in g. Železniške postaje Murske Sobota, govornikom be^^^inu, g- Šabjanu in g. Sapaču za ganljive in iskrene e ter pevskemu zboru Društva upokojencev Vladimirja Močana za občuteno zapete pesmi. ^VaUt uai osebju murskosoboške bolnišnice in pogrebnitšvu Banfi iz Veščice. . - : Zena Francka, hči Marjeta in sin Vili z družinama ter drugo sorodstvo Kje so tvoje pridne roke? Kje tvoj obraz, nasmeh in dobra volja? Vse še vedno čaka, vendar zaman, tvojega čutiti več ni koraka. Usoda je hotela, da to, kar smo ljubili, za vedno smo izgubili. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. N SPOMIN Štefanu Šerugi iz Puževec 27 Žalosten in boleč je spomin na 11. oktober 1993, ko si nas za vedno zapustil, naš Štefan. Najlepše se zahvaljujemo vsem tistim, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Tvoji iiajdražji IN MEMORIAM Vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem sporočamo, daje tragično preminil tnag. Andrej PLEMENITAŠ, dipl, oec., vodja finančno-računovodske službe v GEP KARTONAŽA Murska Sobota, d. d. Pogreb pokojnika bo v četrtek, 8. oktobra 1998, ob 15.30 na pokopališču v Gornji Radgoni. Z žalostjo v srcu izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala vsem tistim, ki so ji v zadnjih urah trpljenja stali ob strani. Lepa hvala g. župniku in g. kaplanu za poslednje slovo in vsem za organizacijo ter izvedbo pogreba. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Štefan, sinova Silvo z Ženo Gabrijelo in Ciril s Sabino ter drugo sorodstvo Babica, pogrešam te, vnuk Jernej V SPOMIN 26. septembra je minilo žalostno leto od takrat, ko je odšla od nas naša mama Gizela Rižnar roj. Kolenko in 12. oktobra bo minilo osem žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil naš oče Stanko Rižnar iz Sp. Krapja Murska Sobota, 6. oktobra 1998 Uprava družbe GEP KARTONAŽA, d. d. Polja, gozdovi, znane poti tiho med sabo šepetajo si -ni ju, nikjer ju več ni. Le spomin in bol nikdar ne onemi. Vsi njuni 38 8. oktober 1998, 011 HOVI d. 0. 0. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, lel.: (069) 48 426, GSM: 041 733 948 KERAMIČARSTVO VUKOVIČ STANKO, s.p. ■ kakovostno polaganje vseh vrst keramike GSM: 041 747 399, TEL.: 27 944 PARKETARSTVO KOZIC Polaganje vseh vrst talnih oblog iz plastičnih mas in lesa po konkurenčnih cenah Lešče 3, Mor. Toplice, tel.:48 805, GSM: 041 637 052 Zidarstvo - fasaderstvo in izolacije zidov, Sfej strojni ometi JOŽE HORVAT Filovci 110, Bogojina, tel.: 47 014,47 300, mtel:0609 631193 Obveščamo zavarovance, da je v Radencih odprta zasebna psihiatrična ambulanta in ambulanta za odvisne od alkohola. Ordinacijskl čas je: vsak dan od 8.00 do 14.15, ob torkih od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Delamo za zavarovance in samoplačnike. Naročite se lahko po telefonu (069) 65 541, int. 312 Jožef Kociper, dr. med., specialist psihiater amv /m k Radio Tforski val 94,6 Mhz Radio Morski val 94,6 Mhz Mercator SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO demit fasade, barvanje fasad, baumit, barvanje ladijskega poda in vsa druga zaključna dela v gradbeništvu JOGBEOSVAUCvSvP,, TROPOVCI, Šolska ul. 4, Tišina Tel: 46 483 (od 7. do 21. ure) GSM: 041 694 650 TEŽAVE Z RAČUNALNIKOM Z VVindovs 95, internetom, raznimi programi, igrami, itd. Pokličite: 36 830, 37 784 ali 26 023 PRIDEMO NA DOM! LJUTOMER d.o.o. Tel.: Fax: 069/84-369 * UGODNO * Klimatske naprave na 12 obrokov v akciji od 28.9. do 12.10.'98 Mobitel- fv^8"050 e-™'1: pegas@sioi.net Gostinska oprema gsmZ/23-728 Dobava • montaža • servis MIZARSTVO ANTOLIN Štefan Antolin, samostojni podjetnik Odranci, Mladinska 25, tel./faks: 069 71 039, tel./faks: 069 70 429 servis in trgovina POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV: Zetor, IMT, BCS, Torpedo, Ursus Franc Gergek, Puconci 61, tel, faks: 45122 ZELO UGODNO KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 EKO-PUA Wlt,lV Sveče Prizma 3 velikosti n:-::« t ana DISKONT UN1VERZAL BELEC GRADBENI MATERIAL - TOPLOVOD - PREMOG (069) 84 105, 84 104, 87 630 NOVO v MURSKI SOBOTI g AVTOSERVIS LAJTEn AVTO SALON Ob nakupu Alfa romeo 145 in 146 100.000,00 sit popusta. Lendavska 53a (v zaklonišču), tel. 28 460 "/ RAVENSKA 20, KROG, 9000 MURSKA SOBOTA 7 TEL7FAX: (069) 32-625. GSM: 041 628-514 TOM pri ZPM5 MIZnA&N KUC . VSAK DAN OD 11* DO 20’ BETONARNA PETELIN, Gornja Radgona, Trate 23, (tel.: 069 61 755), ima veliko izbiro BETONSKIH IZDELKOV: - stebri, robniki, vrtne poti, škarpniki, muldi, kanalete ... - robniki, linijske kanalete II. kakovosti po 200,00 sit VESTNIK NA INTERNETU http:// _ www.p4nf.jtf j MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. 0609 630 898, 041630 898 Mala /rdeča in prosojna/ Srednja /rdeča in prosojna/ Velika /rdeča in prosojna/ ‘5-' . stara cena 164,90 stara cena 217,60 stara cena 270,30 in se 24 posebej označenih izdr^^ http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog! Cene Ljudje ne padete vedno na nogg^ Življenje ni mačji kašelj. Hitro vam kakšno naprede. Namesto na nogah se lahko zn° na bolniški, v bolnišnici, ali pa vam kako drugače trda prede. Življenjsko zavarov Slovenice predvideva dodatno nezgodno zavarovanje, s katerim si zagotovite o * nadomestilo ob morebitni nesposobnosti za delo, povrne vam stroške za dneve, prel v bolnišnici, z njim pa ste zavarovani tudi v primeru invalidnosti. Ii 5^ Prijazno vas vabimo, da nas obiščete ali pokličete na tel. št. 061 /159 73 86. Dogov°r bomo za neobvezno, natančnejšo predstavitev naše ponudbe. SLOVENICA zavarovalniška hiša d . d . življenjsko zavarovanje SLOVENKA, Celovško 206, Ljubljana, lel. 061 159 73 86, KOPER, Ljubljansko 3, lel. 066 32 541, NOVA GORICA, Gregorčičevo 11, tel. 065 27 070, KRANJ, Koroška 2, tel. 064 22 28 50, CELJE, XIV. divizije 14, lel. 063 44 33 54, MARIBOR, Partizanska 37, lel. 062 22 54 97, MURSKA SOBOTA, lenda^ ®!K , 8. oktober 1998 NAPOVEDNIK 39 Kulturni koledar K 0 Delimo vstopnice za kino Otvoritev Vrazstaviščnih prostorih Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti bo v četrtek, 8. oktobra, ob 18. uri otvoritev edinstvene razstave V tišini žuželk, ki bo Pogled do 30. novembra. Prireditev v Počastitev 130-letnice prvega slovenskega tabora Opotekal od 8. do 10. oktobra v Ljutomeru jubi-J^Ri X. Ex tempere. Otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v nedeljo, 11. oktobra ob 19. uri. Razstave MuRSKA SOBOTA : V Galeriji si lahko ogledate razstavo Maksa Kavčiča Med sliko in sceno, ki jo Posredovala Umetnostna galerija iz Maribora. V “atrtek, 8. oktobra, ob 17. uri bo organizirano vo-^tvo po razstavi! murska SOBOTA: V soboškem gradu si lahko Sedate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega mu-^a- Muzej je odprt od torka do petka od 10. do ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Nedeljah je vstop prost. MUrSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate ^zstavo fotografij Vestnikovega fotografa Jureta ^hekerja MurSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvora-n®ie na ogled razstava Likovnih del ljubiteljskih ®ll(arjev severovzhodne Slovenije. WrSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Tri-Javei lahko ogledate dela s slovensko-poljske liko-ne kolonije Obrazi Slovenije in njenih ljudi. GORNJA RADGONA: V starem Spitala si lahko do 20. oktobra ogledate medobčinsko likovno razstavo. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu si lahko ogledate razstavo gradiva, ki so ga zbrali na Vlil, mednarodnem arhivskem raziskovalnem taboru. Ogledate si lahko tudi razstavo stalne zbirke slik, ko so nastale na dosedanjih mednarodnih likovnih kolonijah. Muzej - Galerija v Lendavi je odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. KRIŽEVCI v PREKMURJU: V klubskih prostorih NK Križevci v Prekmurju si lahko ogledate razstavo akademskih slikarjev Nikolaja Beera in Franca Mesariča. IVANOVCI: V prostorih vinogradniškega centra si lahko ogledate likovno razstavo na temo Gorice na Goričkem. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Alojza Makoterja. RADENCI: V galeriji Radenske je na ogled razstava slik akademskega slikarja Andraža Šalamuna. Kino Park Murska Sobota V četrtek ob 18. in 20. uri bo na sporedu ameriška drama Džankiji, v petek, soboto in nedeljo ob 18. in 20. uri pa ameriška psihološka kriminalka Merkurjev srd. Kino Gornja Radgona Tu si lahko ogledate ameriški akcijsko srhljivko Elitni morilci. Vrteli jo bodo v petek, 9. oktobra, ob 19., v soboto, 10. oktobra, ob 20., v nedeljo, 11. oktobra, ob 18., in v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20. uri. Ameriški akcijski Spektakel Smrtonosna bitka 2 si tako lahko ogledate v petek ob 21., v soboto in ponedeljek ob 18., in v nedeljo ob 20. uri. Kino Ljutomer V soboto, 10. oktobra, ob 19.30, in v nedeljo, 11. oktobra., ob 17.15 in 19.30 bo na sporedu ameriški film Smrtonosno orožje 4. K 0 ^bliski zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA delovna mesta SKUPAJ PROTI | KRI ( Ml |NALU| ^Ec BREZ poklica »s ■ VRVIC; določen čas 1o- 98;ELTID' o. o. PANONSKA 23, št. del. mest: 2 s pogoji za zasedbo PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________________Izobrazba__________________ __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ © 080-1200 Murska Sobota 3 0 17 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Poštarja igra Kevin Costner, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Daniel Golob, Partizanska 32, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Napišite še drugi poklic že pokojnega ameriškega filmskega igralca Tupaca Shakurja! Odgovor:______________________________________ Kupon Št. 79 Odgovore pošljite do 13. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. čas; do 09. 10. Kva 3 ČNA OSNOVNA šola i ^-tP^NJČEVA UL. 44, LEN-k LENDVA ^hanik PRIPRAVNIK; nedo-^l^doog. 10. 98; VULKARI-V APAČE 120, APAČE 36^ ^-ARANŽER; določen ^.sIour;1, 1 delovnih izkušenj; 5l^ški ■ ! j®zik' 9°vorno in pi-f^ANže^k' govorno ostali po- Ror ■ CVETLIČAR; do 21. £» O. GORNJA ^Nja K.^STA NA STADION 1A, ^Aja G°NA h ?:NA bencinskem L^Očen čas 6 mes.; 2 I. Oov0žu Seni; jeziki: slovenski V4riO' 0 .0 ln Pisno, nemški jezik -3^. ’al' Pogoji: KOMERCIAL-BREDA D. ih)l0MJA RADGONA, CESTA > ta, se bosta ustavila še riki, kjer si bosta ogle oj zit bele industrije 'n ka plantaže sladkornega *** Herbert Šefer - Kralj ‘r^pa(1 je izjavil, da če ne ^t)-Radenec, bo pred®® veta. činskega nadzorneS je Jožku Toplaku bo bo tako ali drugače. *** : hi i udži Ludvik Bratuša - t-u forltia-1 zahteval podrobne cije, zakaj naj bi veržejska KS sponzph bojkarski klub LJ^^i tem pa poudaril, a ।jtven0 ne bodo predme bilance med noviri1 *** nsk®” Zaradi zasedenostjo ga centra bodo g vju puconske ob /10 prespati zunaj o za neži že tarnajo na sajte pri nas ni bilo PuS ’ tsp gotovo ne bi ime trni. nočitvenimi zmogli1 ; ***' ,sePd' Geza Džuban-TejagJ pravlja na pre^ poSv ne politike, jnea® vendargajesp gsto^^p Artur, ki se je a »K0|n nico raje odloči1 z knape«. *** KO' Jeno Sapač ruzo, zato ga Prejšnji teden evropskem de ° jePr^cjtl. dstvu, sedaj Pa puo0^ banketne vrste Z Ne razburjajte5 ' y SESEDLI