Poštnina pIafana'v 'p6tovln! Marmorr, p^fek 21. aprila l§5S Stev. 9t Leto VII. 'XIV A MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uradnlltvo In upravni Maribor, Gosposka ul.11 / Talafon aradnlitva 3440, uprava 34SB Izhaja rszan nadalja In praznikov vsak dan ob 10. url / Valja aiasaEno prajaiaan v upravi al po p<£d 10 Din, doatavljan na dom 13 Din / Oglasi po s onika / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra** v Ljubljani « Poitnl čekovni račun M. 11.400 JUTRA 99 Renegatstvo in mlačnost slovenskega Ptuja BOJ ZA NOVO, NARODNO ZAVEDNO MEŠČANSTVO. »V e č e r r. i k« je posvetil v zadnjem Sasu vrsto člankov vprašanju nacionalne prereditve slovenskega Maribora ter ostro, a zasluženo grajal nemškutarjenje in vse one izrodke, ki izvirajo iz renegat-stva. S tem se je postavil na tisto stališče, ki je edino pravilno in nam je v obmejnem ozemlju, kjer je pogubijiva dedščina pokojne Avstrije na vsakem koraku še trko vidna, tudi neobhodno potrebno’ Narodne mlačnosti mora biti enkrat že konec! Zavedati se moramo, kaj smo in kaj je naša dolžnost. Delo, ki ga je »V e č e r n i k« s tem začel, pa ne bi bilo popolno, če bi ostalo omejeno le na Maribor. Razširiti se mora na vse naše Štajerske kraje, v prvi vrsti pa prav na naš Ptuj, ki je v tem oziru še veiiko bolj Z£nemarjen kakor Maribor. V nekih ozirih se skoraj zdi, ko da se v Ptuju nič h; spremenilo z nastankom Jugoslavije in smo ostali tam, kjer smo bili pred letom 1918. Naš mali, a pomembni Ptuj, je pretežko mesto obrtnikov in malih meščanov; uradništvo je pri nas odstotno mno-8o m: m j odločujoč faktor kakor n. pr. v Mariboru. Zato je razumljivo, da se prebivalstvo Ptuja ob prevratu ni dosti spremenilo. Tisti element, ki mu daje osnov-n! ton, je ostal star, izpredprevrateu. S tern je pa ostala tudi stara m e n t a 1 i-U:ta ptujskega meščanstva. To meščanstvo je do malih izjem slovensko ali Jfsaj slovenskega pokolenjn, bilo pa je za časa bivše Avstrije odtrgano od svojega Haroda ter jezikovno in miselno potisnjeno vrenegatstvo. Dasi je bil Ptuj vedno sredi kompaktnega in čistega slovenskega ozemlja, njegovo središče in ®rce, je bil vendar slovenskemu narodu ‘ui in v veliki meri tudi sovražen. Saj kam ni treba posegati nazaj v žalostno Preteklost, ni n: m treba znova omenjati dogodkov !• 1908. in 1. 1914., ker so nam ysem še predobro v spominu. Dovolj je, Poudarimo, da živi večina tistih, ki s° Pri njih sodelovali ali jih vsaj podpirali, ?e vedno v našem mestu. Izginili so e Slavni voditelji. Prav to pa je za naše mesto, njegovo ^'Cionalno prereditev in izvršitev poslanstva v ozemlju, ki ga obkroža, usodnega Pomena. Zato je Ptuj še danes, po kclgih 15 letih Jugoslavije, za našo na- rodno stvar bolj mrtev kakor živ. Stara nemčurska mentaliteta prevladuje in nemškutarjema je pri na>s toliko, da bi tujec utegnil misliti, da je večina meščanstva nemška, dasi prave Nemce lahko skoraj na prste seštejemo. Nemškntari se povsod: na ulicah, v kavarnah, gostilnah, trgovinah, obrtnih delavnicah, družinah in celo v nekaterih društvih. Prav tako je tudi nemški tisk glavna duševna hrana našega meščanstva. Iz njega, črpa informacije, skozenj gleda v svet in na politične dogodke in si jih zato tolmači tako, kakor hoče. ta tisk, nam v škodo. Zlasti Hitlerjeva zmaga in akcija revizionistov sta zmešala ptujskemu uem-škutarskemu meščanu glavo tako daleč, da veruje trdno v skorajšnjo vrnitev v čase nekdanjega »Pettaua« in si daje celo duška s klici »Heil Hitler!« kakor smo nedavno poročali. Da je položaj v resnici docela nasproten, da je obstoj Jugoslavije prav zdaj boli zagotovljen kakor kdajkoli prej, vsega tega ptujskemu meščanu nemški tisk ne pove, slovenskega pa ne čita, razen častnih izjem seveda. Tega položaja smo pa v največji meri krivi sami! Posebno naša inteligenca se je v Ptuju nacionalno polenila in misli, da mora pač biti tako, kakor je, in da bo. že čas sam izlečil stare rane. To stališče je pa temeljito napačno, kajti pomisliti moramo, da je Ptuj središče velike okolice, katero zastruplja s svojim reregatstvom. Ta okolica je nanj navezana in včasih celo od njega gospodarsko odvisna. Zato je skrajni čas, da se predrami tudi zavedni slovenski Ptuj ln se brez obzira na levo in desno, zlasti pa brez obzira na nekatere malenkostne materialne koristi zave svoje dolžnosti in se loti čiščenja. To čiščenje se mora pričeti na vsej črti, posebno pa pri obrtništvu In mladini. Ce velja kje, da živi obrtništvo od našega naroda, potem velja to še prav posebno za naše otujsko. Brez slovenskega podeželskega ljudstva ne bi moglo eksistirati niti en dan! Zato nima pravice še nadalje zastrupljati ga z rer.egatstvom ali mlačnostjo. Kakor za čisti slovenski Maribor, tako se mora brez odlašanja pričeti tudi najostrejši boj za čisti slovenski P tuj! — KOMUNIZEM NI NEVAREN. Todorov dati nobene izjave. Iz Beograda je odpotoval v Pariz, kjer bo stopil v stik s francoskimi politiki. Kosta Todorov o razmerah v Bolgariji Diktatura je zaenkrat izključena. — bolgarsko ljudstvo NA STRANI ZEMLJEDELCEV. BEOGRAD. 21. aprila. Prvič po lv°.ii vrnitvi iz JOletne emigracije na "°lgarsko je prispel včeraj v Beo-“jrad Kosta Todorov in izjavil med rhgim novinarjem, da je bil z ostali** 5 emigranti vred med širokimi sloji 'Barskega naroda nad vse prisrčno 'bfejet. Vse nacionalistične protide-""stracije so žalostno propadle. »S Up s nar°dotn sem nad vse zadovo-n in ,ne prepove(j političnih zboro-^ ' Prav nič ne razburja, ker se do-J*®. zavedam pravega razpoloženja hath širokimi množicami bolgarskega Rr»i„ a\ Nemogoče je, da bi prišlo v L Rarski zopet do ostre diktature, strn«t dožlvel doslej Cankov s svojo katne* .Oovs°d In pri vseh volitvah ska a,en poraz* Bolgarska voj* UtiCen pJ)s,<,a'a nepristopna za vsak po-try.11 . P,iv> krona p>a se vsestransko im.nLJf ohran! »stavo.« Glede ko-ie TrJ!rneKa P°kreta na Bolgarskem .iz,avil’ da ,e vse Pisanje o rano n čni nevarnosti močno preti- * 0 svoii horhi z vlado ni hotel Dolifuss potuje v Berlin ? LONDON, 21. aprila. Po neki še nepotrjeni vesti iz Moskve, je sovjetska vlada odklonila pomilostitveno prošnjo obsojenih angleških inženjer-jev Macdonalda in Thorntona. Diplomatski krogi ne Izključujejo tega koraka sovjetske vlade, ki ji gre predvsem za ohranitev svojega prestiža. Zatp ^ treba računati s poostreno gospodarsko In diplomatično borbo med Londonom In Moskvo. DVOBOJI ZOPET DOVOLJENI. BERLIN, 21. aprila. Po osemletni prepovedi je bil te dni na vseučilišču v Heidelbergu zopet prvi dvoboj v navzočnosti rektorja, zastopnikov oblasti in narodnih društev. Hitlerju je bila ob tej priliki poslana poklonitvena brzojavka, v kateri mu je bila izraženo strankarska vdanost in zvestoba. IVU ZANIMIVA IZJAVA ROOSEVELTA. DOLOČILA FARMARSKEGA ZAKONA. FRANCOZI DVOMIJO O MOŽNOSTI SVETOVNE GOSPODARSKE KONFERENCE. ANGLEŽI POZIVAJO MACDONALDA NAJ SE VRNE. V/ASHINGTON, 21. a.prila. Predsednik Roosevelt je sprejel tuje novinarje in jim izjavil: »V soboto smo sklenili in včeraj objavili prepoved glede izvoza zlata iz Združenih držav, izvzemši: 1. zlato, ki je last tujih držav in 2. zlato, ki je potrebno za uravnovešenje trgovske bilance. Hočemo zopet dvigniti cene blaga in smo zato sklenili, da prepustimo dolar njegovi usodi, ker so proti njemu že dolga leta naperjeni vsi napadi špekulantov. Na ta način prihajamo s tujino na enako bazo, ki pa daje nam boljše šanse za tekmovanje. Mi bomo le piddo-bili, če bo dolar padel za kakih 10 odstotkov. Ne moreni še reči, kakšen bo naš naslednji korak. Naš cilj je, da se dvigne cena blaga na razborito višino. Naše postopanje, ni kontrolirana inflacija. To je napačen Izraz. NI nam treba tiskati novih bankovcev za kritje naših izdatkov, temveč nam gre za kontroliranje nivoja cen. Nočemo, kakor se napačno zatrjuje, vreči 5 do 6 milijard dolarjev za javna dela, temveč bomo izdelali le take produktivne objekte, ki bodo v najbližji bodočnosti odstranili brezposelnost. Upamo, da se nam bo posrečilo ves svet privesti v kakršnikoli obliki zopet k zlati podlagi. V bodoče ne bo treba iskati visokega kritja po 40%, vendar pa mora biti valuta v vseh pomembnejših državah stabilna, Če se hoče doseči napredek jn razvoj svetovne trgovine. Po razmeroma kratkem padanju se bo ameriška valuta zopet stabilizirala, ker je naša finančna politika zdrava in je naš finančni položaj napram inozemstvu absolutno ugoden. Za vse zakonite potrebe imamo dovolj zlata na razpolago.« WASHINGTON, 21. aprila. Senatu je bil predložen včeraj v odobritev dodatek k takoinienovanemu »Farmer-Fillu«, zakonu, na podlagi katerega je bil predsednik Roosevelt opolnomočen, da dovoli Zvezni rezervni banki natisk novih bankovcev v znesku 3 milijard dolarjev, s čimer bo izgubil ameriški dolar 30% svoje vrednosti. Predsednik je bil nadalje pooblaščen, da sme dovoliti inozemstvu plačilo vojnih dolgov za eno leto tudi v srebru. Opustitev zlate podla, ge je izzvala na vseh ameriških borzah močno hausse-gibanje. V dveh dneh je prešlo v nove roke za 12 milijonov dolarjev vrednostnih papirjev. Največje zanimanje je za delnice bakrenih in sre-brnorudniških podjetij. Sinoči je bila objavljena nova devizna naredba, ki predvideva brezpogojno centralizacijo vsega deviznega prometa. Vlada sme dovoliti izvoz zlata le v izjemnih, silno redkih primerih. PARIZ, 21. aprila, Opustitev zlate podlage v Združenih državah je popolnoma spremenila izglede za bodočo svetovno gospodarsko konferenco. Po mnenju merodajnih krogov se bo konferenca le težko bavila mimo vprašanja valute še * kakim drugim problemom. Vprašanje vojnih dolgov bo moralo ostati v tem primeru popolnoma nedotaknjeno. Minister Herriot je imel med potovanjem na pre« komorniku »Ile de France« brezžičen razgovor z ministrskim predsednikom Daladierjem, od katerega je prejel nove potrebne instrukclje. Francoski eksperti delajo na »Ile de France« noč in dan, da predelajo svoje v Parizu izdelane načrte za svetovno gospodarsko konferenco z ozirom na novi položaj dolarja. Francoski vladni krogi menijo, da je postalo skorajšnje sklicanje svetovne gospodarske konference sploh dvomljivo. LONDON, 21. aprila. »Financial Times« pišejo, da bi še mogel ministrski p.edsednik Macdonald vrniti z najhltrel-šim prekomomikom, ker z ozirom na nastali položaj v Washingtonu nima Sesa Iskati. Dokler bo vladal v Ameriki tak gospodarski in valutni kaos, se ne sme niti misliti, da bi se dal angleški funt stabilizirati v odgovarjajoči višini napram dolarju, ne da bi se Izzval še večji polom svetovnega gospodarstva Sov;etska vlada odklonila pomilostitev DUNAJ, 21. aprila. Kakor se dozna-va, se v vladnih krogih ventilira vprašanje potovanja zveznega kancelarja dr. Dollfussa v Berlin. Naglasa se, da je bila politična linija vlade dr. Dollfussa definitivno rešena že v Rimu. Končna odločitev glede kancclarje-vega potovanja v Berlin še ni padla. Za to potovanje se prevsem zavzema avstrijski poslanik v Berlinu in pa nemški državni podkancelar von Pa-pen. Krščanski socialci smatrajo to potovanje kot neoportuno, tako iz zii-nanje-političnih vidikov, kakor tudi iz notranje-polltlčnih vzrokov. HITLERJEV ROJSTNI DAN. BERLIN, 21. aprila. Včeraj so se začele proslave 44. rojstnega dne državnega kancelarja Hitlerja s parado policije in napadalnih oddelkov narodnih socialistov ter Stahihelma. Vsa državna poslopja in večinoma tudi zasebna so bila okrašena z zastavami. BERLIN, 21. aprila. Hitler je izrekel željo, da se njegov rojstni dan ne proslavi bučno in nezmerno z ozirom na težko dobo krize. Prvič po Bismarckovih časih pa so bila vsa iwmška državna jioslooja okrašena na rojstni dan držav- nega kancelarja z zastavami. Po berlinskih ulicah se je pomikala presinočnjim velika bakljada. PRVI MAJ V AVSTRIJI. DUNAJ, 21. aprila. Policija je prepovedala tradicionalni obhod socialnih demokratov dne 1. maja po dunajskem Ringu. Proslava delavskega praznika bo v stadionu, vendar pa je prepovedan vsak prihod in odhod v skupinah. Policija in vojaštvo bosta 1. maja stalno pripravljena, da se prepreči vsak eventualni spopad. Električna cestna železnica, ki je vsakega 1. maja vedno praznovala, bo morala letos voziti. REORGANIZACIJA NEMŠKIH LOŽ, BERLIN, 21. maja. Vse svobodomiselne lože so izpustile iz svojih naslovov besedo »prostozidarski« in so se združile v eno ložo pod imenom »Na-cionalno-krščanski red Friderika Velikega«. NASIP MISSISSIPPIJA RAZSTRELJEN. NEW YORK, 21. aprila. Tell Union poroča, da je v predpretekli noči okrog 30 oboroženih Članov neke zločinske tolpe z dinamitom razstrelilo nasip Mississippija pri Hude Bridgeju. Atentatorji so najprei zgrabili in odvedli stražo ob reki, nato pa pognali v zrak nasip na dveh krajih. Posledica tega zločinskega deianja se je že pokazala s tem, da so že deloma poplavljena velika ozemlja ob Mississippiju, Dnevne vesti Slovesna izročitev odlikovanja. Na sinočnji seji upravnega odbora je,mestni župan g. dr. Lipold s, primernim!• nagovorom ob .prisotnosti vseh članovi upravnega odbora ■ izročil * odlikovanje red sv. Save pete stopnje g. .Viktorju Grčarju, članu upravnega odbora, občinskemu svetniku, šolskemu ravnatelju in bivšemu mariborskemu županu. Ginjen se je odlikovanec zahvalil županu za njegov nagovor, nakar so mu iskreno čestitali vsi navzoči. Iz seje mestnega sveta. Mestni svet je na sinočnji seji podelil gradbena dovoljenja: Frideriki Predilovi za gradnjo visokopritlične stanovanjske hiše iv; Tomanovi ulici, mizarskemu mojstru Rudolfu Kompari za preureditev pritličja, pri hiši r.a Aleksandrovi cesti, Juriju Zidanšku za prezidavo kopalnice pri hiši v Židovski ulici ter Viljemu Lanjšiču za prezidavo sobe in terase na Betnavski cesti. Prošnjo Anigele Martekove za postavitev tobačnega paviljona Ob broditi pa je mestni svet odklonil. Peterim, društvom je dovolil prireditev tombole na Trgu svobode. Tudi je ugodno rešil predlog mestnega gradbenega urada, dia se nasadi n®, obeh straneh Smetanove ulice gabri. Znižanje najemnin v mestnih stanovanjskih hišah. Poleg drugih tekočih zadev je mestni upravni odbor na svoji sinočnji seji razpravljal tuidi o vprašanju najemnin v mestnih hišah, ki so bile pred mesecem po sklepu občinskega sveta znatno zvišane. Upravni odbor je uvidel, da zadnje zvišanje ni odgovarjalo današnjim razmeram in je radi tega sklenil znižati najemnine vsem najemnikom v mestnih stanovanjskih hišah, torej tudi tistim, ki niso vložili prošenj za znižanje najemnin. Koroški !n prekmurski vojni dobro-voljcl imajo pravico do dobrovoljskih »uverenj«, če dokažejo, da so pomagali doma pred 5. novembrom 1918.' leta s požrtvovaujem in aktivnim sodelovanjem pri narodnem osvobojen ju. Kje so doslej trkali na vrata mladi nabiralci. Doslej so nabiralci knjižne akcije pobirali knjige v teh le ulicah: Trubarjeva, Tyrševa, Vrazova, Grajska, Ci-rJl-Metodova, Maistrova, Slovenska, Aleksandrova cesta do Cafove ulice, Kopališka, Frančiškanska, Vošnjakova, Cvetlična, Mlinska, Marijana, Wildenrainerje-va, Loška, Prečr.a, in Ob jarku, če so v navedenih ulicah nabiralci koga pomotoma prezrli in izpustili, naj blagovoli to telefonično javiti ZKD, telef. št. 26-68, ali pa naj sporoči na državno učiteljišče, kjer sb uradne ure od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Pa tudi oni, ki se nabiralcem niso odzvali, naj to popravijo in darujejo naknadno. Knjižna akcija. Delo napreduje. Včeraj je bilo nabranih okrog 400 knjig in revij, G. dr. Ravnik je daroval 118 knjig in 117 revij, g. Radivoj Rehar 75 knjig, ga. dr. Robičeva pa 42 knjig. Mariborčani, sledite tem vzgledom! Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 21. aprila ob 8. uri zvečer predava g. Aleksander Hilbert iz Prage o tisočletni zgodovini gradu In cerkve sv Vida na Hradčamih. Mnoge izbrane skioptične slike! Predavanje je slovensko. Slovensko trgovsko društvo opozarja svoje članstvo na občni zbor, ki bo v soboto, dne 22. aprila ob 20. uri v hotelu »Orel«. Družabni večer. Uprava častniškega 'doma mariborske garnizije priredi v SO' boto 22. aprila ob 21. uri v dolnjih prostorih hotela »Orel« družabni večer. Občinstvo, ki ima stalne pozivnice, naj se družabnega večera udeleži v čim večjem številu. Rezervni častniki naj se izkažejo s svojimi legitimacijami. V sredo 26. aprila ob 20. url bo ponovitev Ibsenovih »Strahov«, ki so pri premieri odlično uspeli. Režira g. Makso Furijan. Sokolsko društvo Studenci, dramski odsek, vprizori v soboto 22.. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu znano opereto »Miss Eliot zastavi svoj glas«. Veljajo znižane cene in je to zadnja predstava, zato me zamudite ugodne prilike! Vsi pevci v Ipavčevi župl včlanjenih 'društev so vabljeni r.a občni zbor župe, ki bo v nedeljo. 23.,L m. ob 10. uri do poldne ’ v * sobi ' Gl a sbene !i,Martice. Akademski pevski zbor iz Ljubljane priredi,2., maja v Mariboru, in sicer v unionski 'dvorani, stilni koncert Antona Foersterja. Pevski zbor ljubljanskih akademikov nam je dobro znan še od zadnjega svojega nastopa v Mariboru. Je eden redkih slovenskih zborov, ki je nastopil tudi v Beogradu in dosegel tam zelo laskavi uspeh. Sedaj bo nastopil v Mariboru, Celju in nekaterih drugih mestih. Vstopnice se bodo dobile že te dni. Potrebna ugotovitev. Neki tukajšnji list se je obregnil ob našo notico »Svoji k svojim!«, češ, da imajo mariborska podjetja prav, če oglašajo samo v njegovih predalih, ker da je to gospodarsko. K temu moramo ugotoviti, da izhajajo nemški listi v Mariboru sam6 za Nemce in pa v potuho nemškutariji, pa naj jih izdaja Peter ali Pavel, ker Slovenci nemških listov ne rabimo in že zaradi nemščine škodu jejo prereditvi našega meščanstva v slovenskem in jugoslovanskem duhu. Zaradi tega smatramo po logiki zdravega razuma, da podjetje, ki inserira le v nemških listih,’reflekttrade na nemške odjemalce, katerim so ti listi namenjeni. Ker Slovencem svojega podjetja ne priporoča v njim namenjenih listih, se to pravi, da nanje ne reflektlra! Vsaka drugačna trditev je sofizem. Zato ugotavljamo ponovno: Kdor reflektira na slovenske odjemalce, naj oglaša v slovensko pisanih listih, mariborskih ali ljubljanskih, ki niso omejeni le na ozek krog mariborske »špispurgarije«, temveč se čitajo po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Kar se pa tiče »gospodarskega stališča«, ki v tem primeru prav gotovo ne drži, poudarjamo, da je to izključno merodajno le za Žide, ki jim je vse samo »kšeft«, dočim imamo arijski narodi poleg »kšeita« tudi še višje ideale, h katerim spada v prvi vrsti prav narodnost! »Volksstimme« je na naš odgovor odgovorila zopet s premlevanjem praznih besed, na katere r.e mislimo reagirati več kakor s kratko ugotovitvijo: Nismo pri jatelji fašizma, ne tujega ne domačega, dejstvo pa, da je pri nas sploh mogoče javno braniti nemškutarijo, pa naj bo proletarska ali meščanska, bi nas kmalu prepričalo o tem, da malo fašizma, četudi kopiranega, ne bi škodovalo. Mariborski slikarji in pleskarji so zborovali. Te dni je imelo Združenje slikarjev, pleskarjev, črkoslikarjev in podobarjev v Mariboru v restavracijskih prostorih Halbvvidla svoj letošnji redni občni zbor, katerega so se udeležili skoro vsi mojstri, včlanjeni v združenju. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da si je združenje v preteklem letu mnogo prizadevalo za zboljšanje položaja mariborskih slikarjev in pleskarjev ter je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči. Občnega zbora se je udeležil tudi ohrtnozadružni nadzornik g. Založnik. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika slikarski mojster Franjo Škof, za tajnika pa Jakob Senekovič, dočim je ostal ostali odbor nespremenjen. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 32. ??-viIki: uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o organizaciji posredovanja dela; odločbo o mednarodnih velesejmih v Ljubljani; razpis in pogoje, ob katerih so uporabljali avtomobili doselnikov pri uvozu oproščeni carine; odločbo o spremembi v pravilih o opravljanju profesorskega izpita; dopolnitev v pravilniku o pogodbenih državnih poštah; razpis jn odločbo o uvozni carini na parne kotle za centralno kurjavo in na radiatorje; dopolnitev čl. 6 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami; objavljanje višine premije v borznih tečajnicah; dopolnitev V pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin rvi letošnjem letu ter razne objave iz »Službenih no-vin«. Soseda Avstrija izganja naše ljudi. Danes dopoldne je dospelo v Maribor 6 mlajših delavcev z Dunaja In iz Gradca-, ki so jih avstrijske oblasti izgnale, ker so,Mii v zadnjem času brez.poOkMP- so iskati- aoposhtve. Obmejna policija je šesterico Izročila, mestni policiji, ki 'jih’ bo po zaslišanju odpravila v .njihove-pristojne občine. I Odčitavanje elektroštevcev in izstavitev plačilnih listkov za električni tok vršijo pri mestnem elektriškem podjetju inkasanti. Vsak ima določen okoliš z določenim številom odjemalcev toka, katere obišče vsak mesec enkrat. Delo je tako razdeljeno, da mora vsak dan od začetka do konca, meseca izstaviti račune za določeno število strank, tako, da odčita stanje števcev tekom enega meseca pri vseh odjemalcih svojega okoliša. .Vrstni red, po katerem inkasant obiskuje stranke, je tako urejen, da pride k istemu odjemalcu vsak mesec približno ob istem datumu. Večina odjemalcev je na to že navajena in ima denar za tok kar pripravljen. Oni pa, ki jih inkasant ne najde doma ali, ki ne morejo plačati, lahko poravnajo dolžni znesek po položnici čekovnega urada ali pri blagajni mestnega elektriškega podjetja, kakor jim pač bolje ustreza. Mestno elektriško podjetje je pripravljeno, da ustreže lahko izvedljivim željam svojih odjemalcev. Odbiranje elektroštevcev samo v prvih dneh vsakega meseca pa ne more uvesti, ker ne bi preneslo stroškov za namestitev velikega števila novih inkasan-tov, ki bi bili potrebni pri spremembi obstoječega načina zaračunavanja toka. Daruite kniige za knii žnoakcijo/ Aprilski sneg. Letošnjo pomlad se je narava prav čudno poigrala s svojim stvarstvom. Na Pohorju, ki je pokrito s 30 cm debelo snežno plastjo, je prava zima, v dolini pa so marelice, črešnje in drugo drevje v najlepšem cvetju. Zanimivo je bilo gledati včeraj popoldne nekatere lastnike vrtov, s koliko skrbjo so ovijali v papir in sla-mo cvetoče marelice in drugo bolj občutljivo drevje. Večini pa aprilski sneg ne dela prevelikih skrbi, ker pač zaupajo mnenju pradedov, da je aprilski sneg za njive, travnike in vrtove gnoj. Hujše bi seveda bilo, če bi se vreme naenkrat zjasnilo in bi pobelila slana brstečo naravo. Snežilo pa zadnje dni ni samo pri nas, temveč tudi po drugih krajih naše države. Zaenkrat sneg v dolini ni na-pravil nobene škode, ker je sproti skopnel. Le v kakem zatišju se poznajo bele snežene lise. Pričakovati pa je, da se bo vreme v najkrajšem ča su spremenilo in bo posijalo toplo pomladansko solnce. Vremensko poročilo s pohorskih vrhov. Vremenskega poročila z naših po horskih postojank bodo veseli’ edino le naši navdušeni smučarji, ki bodo to nedeljo prav gotovo v večjem številu pohiteli na Klopni vrli, k Senjorjevem domu in h koči na Pesku, kjer je zlezla temperatura 4 stopinje pod ničlo; vso okolico pa pokriva 30 cm debela plast pršiča. Smuka je idealna; vreme je oblačno in sneži še dalje. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.8 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 1 stopinjo nad ničlo; barometer je kazal pri 11.5 stopinjah 731.5, reduciran pa 731; relativna vlaga 96; vreme je oblačno, mirno in rosi. Od včeraj na danes je padlo 56 mim padavine. Vremenska napoved pravi, da bo podnormalna temperatura še trajala, počasi pa se bo začelo jasniti. Grajski kino. Danes, v petek 21. aprila »V žaru puste«, zopet krasen, ve se' film, ki bo vsakogar očaral. Wolf Al-bach Retty, Rose Barsony in Tibor von Halmay igrajo glavne vloge. »V žaru puste« je temperamentna opereta, polna kipeče mladosti in ljubezni mladega huzarskega poročnika do lepe mlade baronese. Pusta, čardaš, cigani, mladi, lepi, temperamentni ljudje, ljubezen, ples in godba, izboren humor in mnogo smeha, kipeča mladost in kavalirstvo, to je velefilm »V žaru puste«. Kino Union. Le še nekaj dni se bo predvajal r.a-jvečji filmski umotvor ot obstoja kinematografije: »F. P. 1 ne odgovarja«. Grandiozno milijonsko remek-delo, kide režijsko in tehnično na višku, prikazuje povsem nekaj novega in prekaša vsdcfOsedaj videno v filmu: plavajoči umetni otok iz stekla in jekla. Film je s svojo senz-aclonelno napeto vsebino presenetil ves svet in dosegel povsor največjl uspeh. V glavnih vlogah Hans Albers, Sibylle Sch-mitz, Paul Hartmann Peter Lorre. Radi velikega zanimanja za ta film, se naproša občinstvo, da si nre-skrbLcvatopp-ice vnaprej! Narodno giedalifte REPERTOAR; Petek, 21. aprila. Zaprto. Sobota, 22. aprila ob 20. uri: »Grofica Marica«, gostovanje ge. Marice Lube-jeve. Znižane cene. Zadnja glasbena predstava na bloke. Nedelja, 23. aprila ob 20. uri »Se li razumemo?«. Poslednjič v sezoni. Znižane cene. Marica Lubejeva gostuje še enkrat Priljubljena zagrebška subreta, naša mariborska rojakinja, ki je na velikonočno nedeljo gostovala z ogromnim uspehom ter ob tej priliki mnogo občinstva ni moglo več dobiti vstopnic, ponovi svoje gostovanje v soboto 22. t. m. kot grofica Marica. Veljajo znižane cene. Ker je to poslednja letošnja glasbena uprizoritev na bloke, opozarjamo na to predstavo še posebej. — »Se li razumemo?«* Preradovičeva duhovita in zabavna- komedija, ki je — kakor povsod — tudi V Mariboru izvrstno uspela ter splošno ugaja, se uprizori v nedeljo 23. t. m. poslednjič v sezoni in pri znižanih cenah. -— »Človekoljubci« so najboljše dramsko delo pred 13. leti umrlega velikega pesnika in dramatika Richarda Dehime-la, ki spada med najboljše predstavnike novejše nemške literature. To delo, ki se v slovenskem jeziku še ni. igralo, pripravlja režiser g. Jože Kovič. Premiera bo v kratkem. Pri boleznih žolca in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica. prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vedo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpito zjutraj na tešč želodec. »Franz josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ribji trg. Današnji ribji trg je bil precej dobro založen. Dobra je bila tudi -kupčija. Na trgu je bilo 30 kg sardelic po 14 Din, 35 kg skombrov po 28 Din, 15 kg molov po 26 Din, 10 kg orad po 26 Din, 10 kg borbonov po 26 Din, 20 kg kapljev po 18 Din. Rib iz domačih vod na današnjem trgu r.i bilo. Še ena žrtev velikonočnega streljanja. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj popoldne 211ethega posestnikovega sina Franca Šijanca iz Sovjaka pri Ljutomeru. Šijianec se je na vehlvnočni ponedeljek pri streljanju huje ponesrečil in ker so se mu rane ognojile, je moral po pomoč v bolnišnico. Nezgoda perice. Predvčerajšnjim je pH pranju perila doletela 501etno perico Rozalijo Strelčevo huda nezgoda. V pralnici ji je zdrsnil iz rok škaf kropa in se je nevarno poparila po rokah in nogah.j Z reševalnim avtom so ponesrečenim prepeljali v bolnišnico. Nezgoda. Včeraj popoldne je padel n» mokrem pločniku pred neko hišo v Taborski ulici 14letni učenec prvega razreda meščanske šole Oto Kolmanič tako nesrečno, da si je zlomil nogo v gležnju. Ker je deček obležal na ulici, ga ie stražnik v spremstvu njegove sestre spravil v bolnišnico. Tatvina dinamita. Pred Veliko nočjd so neznani storilci vlomili v skladišče za razstreljivo premogovnik? na Podlo* žu pri Pragerskem, iz katerega so odnesli okrog 200 kg dinamita in več tisoč vžigal n ih kapic. Razstreljivo so najbrž® odnesli okoliški fantje, ki so oridno nabijali svoje možnarje ob praznikih. Oroz-ništvo je uvedlo preiskavo. Ukraden voziček. Pečarju Francetu Filipiču, stanujočemu v Mlinski ulici, je nekdo ob praznikih odpeljal iz skladišča na dvorišču ročni voziček, vreden 4W Din. Filipif ie prijavil tatvino policiji. Aretacije. Danes dopoldne je policija aretirala 9 mlajših moških, ki so se z delj časa klatili brez posla po mestni ulicah in beračil). Ker niso pristojni Maribor, bodo izgnani' za daljšo dobo mesta. Nadalje je bila aretirana tudi * rezlja Čelanova zaradi prepovedanega povratka ir. neka'Marija S., ki jo je osu mila njčna prijateljica, da ji je uk ra svileno ruto in kos slanine. V policijs zaporih je prenočeval tudi neki Jako» P., ker je razžalil službujočega poliču' skega stražnika. K »Besedi o zrelostnem izpitu" GLAS NAŠE SREDNJEŠOLSKE MLADINE. , Prof. idr. K. Ozvald je iz pregovoril. Bila je. beseda opazovalca, ki ni prekoračil mej .svoje dostojanstvenosti. Popolnoma pravilno! Stara generacija gleda, Presoja, , razam e hn čaka, da se zganemo. 'Srednja-generacija je svet zase: egoističen in odljuden od vseh. V svojem, v mladosti zamujenem izživljanju nima časa, za naše - brige. Torej pomagajmo si sami m -si prvi potrkajmo na prsa. Pa nikar, ljudje*božji, planiti po nas, češ:; »Zopet ta prekleta puntarska mladina!« in kaznovati naše^masirj: ^ukori, nezadostnimi redi itd. Sadnima pomena1. Prej ali;slej — doseči moramo! Položaj Pri nas je sedaj takšen, kakor bi se pot našega razvoja ustavila pred mrzlo, deročo reko. Stari so preslabotni, da jo Preplavajo. Srednjim se zdi življenje tostran reke prekomodno, da bi kaj riski-fali. V nevarne valove skočijo le mladi, in še v ti ne vsi. Kdor je slaboten, omaga. Lahko bi zgradili most in šli varno Preko njega — poreko nekateri. A nam se mudi (tako je bilo vedno) in da o sredstvih sploh ne govorimo. Končno pa vendar zraste iz skupnih žrtev (humanista!) most, preko katerega prileze še Ves balast zdravega razvoja človeštva. Torej razumete? To ni revolucija! Star pregovor: Račun brez krčmarja... Društvo »Šola in dom« naj odloča o našem »dobrobitju« brez maše soodločbe. Morda smo za vas še preotročji in neupoštevanja vredni. Mladina od 20. do 22. leta ali celo več vam še ni dovolj zrela. Kdor se v teh letih še vsaj ne na-Siba k zrelosti — pardon — ostane, ka-koršen je. V bistvu vsaj. Redkih izjem ue upoštevamo. Da pa v zadnjih letnikih °ziroma razredih še niso vsi zreli, ni nič Čudnega. Saj je naijti nezrelost v enakem razmerju, tudi v starem in srednjem; živ-Du, v kolikor je ne izpreminjajo uplivi raznih dob. Nezrelih lastnosti v naši raz-Vojr.i stopnji, kakor: norčavost, objestnost itd., nam ne očitajte. Marsikdo se jih he reši niti v pozni dobi in saj same na sebi tudi niso tako negativne. Torej pokličimo med nas še odličnjake zadnjih razredov, pa bo mir! — porečete... Klečeplazni odličnjaki ali šol-ske miši (naj mi oproste!), ostali »tipi« ■vas ne zanimajo. Sedaj pa k stvairi: Matura. Kaj bi z f>io? Spominja me pentlje in lasulje, steznika in tlake ter drugih zastarelosti. V ?frar>, 2 njo, saj potrebna ni! V dolgi učni ^obi srednješolca se pokaže njegova 2relost ali nezrelost sama od sebe. Šolske oblasti (notranje: vzgojne!) morajo biti v svojih psiholoških izsledkih ob-nektivne, ne pa, kakor kaže anekdota: Gojenci so nemimi: »Takšno vedenje dozorevajočih mož...« — Gojenci so aktivni zun9*, šolskih predmetov: »Pulite to, otRJrtl« — Torej nismo ne tič, miš? ».‘JMlMVi- tmiira. v spo- Glede popolnega zbližanja: šole z. življenjem je res težka zadeva. Torej kar puško v koruzo (v znamenju razorožitve). Mislim pa, da bi bilo zaenkrat mnogo pomagamo prav z odpravo mature. Da povem iz lastnega življenja: Letos je matura, učiti se moram. A v glavnem že znam vse to. Stara snov. Podrobnosti raznih dobrih in slabih teorij, razdobij, gledanih z vseh mogočih stališč, raznih političnih prerekanj, krvavih’'turških -bojevitd; me prvič niti ne zanimajo-m-drugič ~ si jiTh tudi "e zadnji razred, ni potreben tako-gibljive- rem zapomniti za vcciro-Jj^z^chjtegii, ^a siovesa> da ga ohrani trajno »stokanja« bi naj opustil svoje delo izven šole in to prav sedaij, ko se razvijam? če pa delam kaj drugega, me moti misel o maturi. Tako ,porab im pet desetin svojih energij .tv delu izven šole, eno desetino za maturo, ostalo pa v.Jjgiih med obenna poloma. Zame je pač realno'"življenje več nego srednjeveška navlaka; Je že res, da gredo sposobni in zmožni preko vsega oziroma skozi vse, a ne ovirajte jih prav v najkritičnejši .dobi ra'zv umaknila in izginila iz * Grofici je klonila glava. Njen pogled je pa! na njena ramena, na njene nožiče, ca njeno obliko; nato je rekla tiho, počasi: »Srček... razumi, jaz vendar nisem kriva ... Nikar se ne razburjaj!« Grof je nervozno korakal po sobi. »Ne bodi no talko črnogled,« je prosila grofica, »bodi vendar pameten. Hočeš... potujemo odtod... S teboj grem magari ua konec sveta...« »Morda bo tudi tja prodrla. Povsod bodo pomilovalno gledali nate. Sedaj je vendar vitka linija v modi in tvoja oblika po Rubensu je nemoderna.« »Srček,« je odvrnila grofica »mogoče se pa moda le ne bo preokrenila...« »Nesmisel,« je pripomnil grof, »morda se bo izpremenila... Naša hiša je bila vedno merodajna v. modi in jaz pač ne morem prirediti nikakih »jours«, če je moja žena nemoderne oblike.« »Grof,« je besedila grofica, »vse bom poizkusila, da bom postala bolj vitka in s tem tudi .moderna žena’.« Grof jo je pogledal, jo hladno poljubil na čelo in hitro izginil Iz toiletne sobe. * Ravnateljica »lepotnega salona« gospa Lucy je sprejela grofa Birdina s prijaznim nasmeškom; ko je pa opazila njegov temen obraz, ga je s strahom vprašata: »Gosood grof, ali se je grofici kaj primerilo?« ' ’ - ' ’ ' < Grof ji je nemo ponudil številko »Fe-rnlne« in dejal: »Prosim, čitajte!« Ko je gospa Lucy prebrala poročilo, je grof pripomnil: »Gospa, morate mi pomoči!« Po dolgem premišljamiju je rekla ravnateljica^ »Grof, grofica mora postati vitka!« »In kakšno sredstvo naj bi pripomoglo?« hitro vpraša grof. »Dala vam bo neki Čaj, ki naglo in gotovo pomaga... in... morali boste neprestano ... jeziti grofico... Ob stalni jezi bo tudi shujšala.« »Dobro,« je odvrnil grof, »vašim nasvetom bom sledil. Sicer ljubim svojo ženo in sovražim scene, toda jaz jo Pom namenoma .napravil, da bo postala bolna... Kaj ne bi naredil za modo in njej na ljubo...« * Ko je popoldne stopil grof v toiletno sobo svoje žene, je jezno dejal: »Kaj ležiš tu! Vstani, lenoba!« »Grof,« je odgovorila grofica, »neizipo-zabljajte se!« »Pij čaj, da postaneš vitka in ne čvekaj toliko. Ne razumem, kako je le mogoče ves dan preležati na tem-le divanu in brati neumne francoske romane. Dandanes moramo delaiti, da si prislužimo denarje ne pa, da smo v breme možem!« : »Ali sjpčekl... Mi imamo vendar na mesec 300.000 frankov rente... Zakaj naj delamo?« »Zakaj? Ker si neumna) gosta »Grof!« »S kričanjem mi ne boš ompanrrsAa. Veš... preskrbel sem si malo prijateljico, prav ljubko dekle. In zvečer me-ini treba pričakovati — grem vj kML« Naglo je zapustil sobo. Zunaj se je prijel za glavo in zaklical: »Le modi na ljubo morami doprinesti to žrtev!« 0 Mlada grofica je čedalje bolj bledei&! in hujšala tn grof je bil srečen, da je eje-gova žena zopet dobivala »moderno« obliko. Nekega dne je prišla nova številka »Femme«. Nervozno jo je grof odprl in prestrašeno bral: »Moda se hitro menjuje. Nova moda — vitka linija — si ni mogla učvrstšfi tal. Po dveh mesecih je izginila. Sedaij prihaja zopet polna, oblika; po Rubensu — v modo.« Grof se je sesedel na stol in obupno stokal: »Strašno... sedaj je žena zopet nemoderna ... Tega ne prenesem več!« Zgrabil je revolver. Strel — in mrtev se je zgrudil... Pouk te male zgodbe: »Možje, ne silite svojih žena,