vtorek 11. julija. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom m vto leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ u ćetrt „ 2 „ 20 „ Po posli : ■n vso leto 10 g, —k „ pol leta 6 „ — „ „ četrt „ 9 . 00 , Vredniitvo in opravniitvo je v koroški ulici hiš. it. 220 Oznanila Za navadno triatopno vrflto b« plačaje : (> kr. če se tiska lkrat »i t» i* »» 2krat, • »j », ,, Škrat, veče pismenke se plačujejo po prostora. Za VBak tiaek je plačati kolek (fitempelj) sa 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Pomen rax vojiii<«'ii j:i vojiii*k«» krajine. V Zagrebu, 7. julija. Več kakor tri sto let je bil hrvatski narod na dvoje razklan. Ena polovica naroda jo stala pod civilno, druga polovica pod vojniško upravo. Nasproti vladarju je bilo to stanje v pravem Rinislu besedo strog personalen duvalizem. Med obema polovicama ni bilo razen vladarjevo osobo nobene drugo politično zveze. Težko jo reči k ter i teb dveh polutokov, ali civilni ali vojniški? je bil na boljo a, Civilnega Hrvata gnjavilo je magjaronsko plemstvo, vojniški Hrvat jo pa stil pod korporalsko batino ; ta jo za obrambo deželo krvavel, oni se pa potil v težkej roboti za „gospoičije" ; temu jo bila osoda nemila, onemu nedraga; ta jo dobil mesto kruhu kamen, oni mesto ribe kačo, da govorimo z be-beiedami sv. pisma 1 Vendar stn pa žo od nekdaj oba diug k drugemu hrepenela. To jo celo naravno. Kamo čo solza, ko na oko, k.-.mo brat nogo k bratu, kamo nevoljnik, nego k nevoljniku! Osoda ovil nega Hrvata obrnila se jo preje na bolje, nego osoda krajišnika. Duh leta 1848. razsul je stari hrvatski aristokratični ustav. Plemstvo moralo jo deliti monopol svojih pred-pravic z Ottalinli društvenimi elementi. To jo bil začetek na bolje. — Krajišnik, videč ka „pavrija" ne hodi več na tlako, ka jej ne zapoveduje več vsaki „špnn" in „inoš", ter (In veliko manji krvni davek odrajtiijn uego on; začel je glasno svojo osodo preklinjati, ki ga je pod puško postavila. Stara želja po zedinjenji z bratom v civilu obudila so je z novo silo v njem. Od leta do leta, zadnjo čase celo od dne do dne, priha jala je ta želja živeja in živeja, opozicija proti vojniš kej uredbi krajino rastla je vidno, ter o krotkem vse obča postala. O raznih priložnostih se je javil ta duh na razne načine. Kadargod jo bil kak general v voj niško krajino poslan, da po njej potuje in o tamo vla dajočem duhu poroča, zmerom in povsod je mogel kot prvi zahtev to slišati, da naj se vojniška krajina prej ko preje civilizuje. Zopetovano bo Sle deputacijo iz voj krajine celo pred visoko prestoljo proseče za razvojni čenje. Na vseh hrvatskih saborih bo bile vso stranke vsaj v tem enem vprašanji soglasne, da naj se voj. kra jina zopet z materjo zemljo združi. Vso neodvisno hr vaško časopisje je zagovarjalo ta zahtev; še celo inostrani nemški in magjarski časopisi so niso upali obstanek tega vojniško-socijalnega zavoda braniti ! Načelo liberalizma tako hrambo ni pripustilo. Tudi Ru3ija je imela svojo vojniško naselbine, pa to niso bile tolike in tudi ne tako strogo vojniški ustrojeno, kakor hrvaško - slavonska vojniška krajina Rusija je anomalijo teb zavodov prej spoznala, kakor nnšo vlado, ter svojo kmeto-vojnike že pred več kot desetimi leti pod civilno upravo postavila. Tedaj tud nasprot Rusije so jo obistinilo, da jo Avstrija zmerom za eno misel zadaj. Turek, proti kteremu so jo voj niška krajina svoje dni osnovala bila, hodi denos po berglah, njega Be ni več bati, on je vesel, da njega še sosedje v miru puste, nikar da hi on sam okoli raz sajal, kakor je to svoje dni delal. Razvojničenje ni to daj nobene zavire več imelo, ko jo naš cesar in kralj izrekel veliko besedo : naj bo vojniška krajina razvojniči in civilizuje. Radostno je ta vladarjeva beseda odrac vala v srcih vseh krajišnikov! Tri sto lot jo nosil hrvatski graničar telečjak, tri sto let jo hodil za bobnom. Vojniška krajina bila je naj veda kasarna v Evropi. Po vseh bojiščih srednje Ev-1 ropo trohno graničarske kosti, pred imenom hrvaških krajišnikov šel je strah in trepet. On je bil junak, pa vendar tudi suženj. Vsak trajt" mu je zapovedaval, vsaka zvezdica na ovratniku, vsaka žolto-črna žnorica na kapi bila jo gospodar njo- Znano nam je iz pogovorov s štajerskimi slovenskimi poslanci, in g. Kosar je včeraj v mariborskem katoliškem društvu javno pravil, da ministerstvo 11o -henwart-Habietinek-Jirooek veliko obeta. Štajersko-slo-vonski doputaciji so vsi imonovani ministri za vrstjo bili sladkih besedi, vsi so zatrjevali, da so bode po gove voljo. Ni čudo, da dones z radosti polnem srcem njih ravnopravnost zares, pa zares izvela, a ne samo vriska: finis krajino! — Prvi korak razvojničenja jo'na papirji ostala. storjen. Iz „crnih graničarjov" postali bodo „mladi re- A dozdaj je že mnogo mesecev, kar je to nam gulaši", kakor se v hrvaških narodnih pesmih krajišniki dobrohotno ministerstvo na vladi. In kaj so je zgodilo od linijo razločujejo. Civilni Hrvati pričakujejo z od- za ravnopravnost Slovencev? prtima rokama svojo „brao >u i/, krajine, ter bodo za Obljubili bo nam slovensko recepise, in pa enega to skrbeli, da so bodo mogli za polno mizo državljan- uradnika, ki so jo horondno proti zakonu pregrešil so skih svoboščin vsosti. nu našo denuncijacijo v disciplinarno preiskavanje deli. V političnem pogledu jo združenje voj. krajine z materjo zemljo veče važnosti kakor se na prvi pogled aže, Hrvatski sabor z magjarsko večino jo že denes skor no/magljivo delo za magjarsko vlado, po raz voj -ničenji voj. krajine bo pa msgjaronski sabor za vso prihodooBt oelo nemogoč, Krajišnik bi, čo bi žo med dvema /letna ono izbrati moral, desetkrat rajo z Avstrijo potegnil, nego :'. Ogersko, do ktere ima vso drugo, lino simpatij ne. Kakor bodo krajišniki gledo izvanjske irvaike politike, ki ima denes svojo črtalo naravnost proti Map j arom obrnono, dobra pripomoč, ramo tako, in šo bolj bodo v notranjih vprašanjih zdrav in koristen upi ji v zadobili. V voj. krajini ni ne židovstva ne plemstva. Vojniška krajina bo tedaj pošiljala čist in prevejan demokratičen element v hrvaški sabor. Kakor znano, pošiljato Hrvaška in Slavonija nominolno 55 vi-ilcev v sabor. Ti „gospodje" predstavljajo v hrvaškem saboru to, kar je drugod, kjer imajo „zvvciknmraer-sistem", gornja in gosposka hiša. Vojniška krajina ne bo ne enega virilca v sabor poslala, ker tnm take „gospodo" ni in razen velikih županov tudi v prihodnjo ne bo. Virilci bodo tedaj v prihodnje še tisto betvico svojega političnega upljiva izgubili, ktero šo denes imajo, ali imeti si vsaj doraišljujejo. Krajišnik se je na eno stran naučil posluhnoti in svoje dolžnosti zvesto in točno vršavati, na drugo stran pa tudi svoje pravice možovno braniti. Glede tega imamo n:i tisoče lepih izgledov. Zavolj teh svojih last nosti bo ou v vseh okolnostih in v vseh slučajih dober državljan, ki bi bil ponos vsake drugo izobražono državo. Hrvaško-slavonska kraljevina se bo pomnožila po razvojničonji in vtelovljonji voj. krajino za celi milijon lržavljnnov. Hrvaški sabor za uotranjo politiko habsburške monarhije ne bo veliko manj o važnosti, nego jo denos češki sabor ima. Co so pa na zunanjo politiko ozremo, in tudi to v poštev v/amemo, da bodete s časom tudi Dalmacija in kasneje Slovenija svojo središče v Zagrebu dobile, ter da je preko Uno in Save še milijonov istokrvno in istojezične brače, za ktero bodo tudi prej ko sloj ura osvobodenja bila, čo — kakor smo rekli—vse to v eno misel skupaj vzamemo; imel bo hrvaški sabor še veliko večo važnost, uego jo ima češki. p. Slovenci 111 ministerstvo. Jedem oin Ei den frommen Slovonon zvvei — bi se moralo reči po Švepermanovi prislovici in po Slo-venčevi pohlevnosti in lehkozaupnosti, a žalibog da se v resnici kaže, ka bodo pravilneje roči, vsak narod Avstriji bode v poštev vzet, smno Slovencu no kaže nikjer nič. Druzoga ne vemo in no najdemo nič. Ministri se izgovarjajo, da no morejo brž, da jih vežejo dosedanje postavo, dosedanje zastarelo stanje stvari. Ali koliko jo treba časa, da se spiše en ukaz, ki je čisto administrativna stvar, da se vrši ta in ona obstoječa legalna naredba? Res, da jo nam troba novih zakonov, novih nare-deb brez kotov in krajev (,,nach moglichkeit14, „nach thunliehkeit") kamor je pozitivnost ukazov ubogala. Vendar naj bi se v tem času bilo storilo vsaj to, kar so je lehko. Na papirji zakon zn nas ni tako neugoden, samo v / vrševanji. Duh je, ki oživlja, a tega duha manjka tudi pri novom ministerstvu, ali vsaj ne vidimo ga do zdaj. Koliko hi bilo ministerstvo truda stalo potrditi zakone o ravnopravnosti, ktere je sklenil kranjski deželni /bor ? So dan denes niso sankcionirani. Slovenski poslanci iz Štajerja so stopili pred ministra /. željo slovenskega naroda po administrativnem zedinjenji Slovencev. Kakor nam poročajo in kakor je g. poslanec Kosar sinoči javno rekel, bili so prijazno poslušani. In kako jo s to prijaznostjo v življenji ? Pod Glskro smo smeli to idejo širiti v narod, pod dobrim, prijaznim IIohenwartom pak c. k. okrajni glavarji pre-povodujejo v imenu vlade tabore, na kterih bi se imelo to žo toliko obravnano vprašanje zopet pretresati. Mi-uistorstvu: credat Judaeus Apella! Prijazno so željo po administrativnem zodinjeni, poelnSali! Ali ko si je nok porednež dovolil Šalo, v dunajski „Tngblatt" telegrafovati, da imajo slovenski poslanci zagotovilo „kraljestva Ilirije" že v žepu — kako so vladni judjo in nojudje v ginljivi sramežljivosti vaj-upili ; kako je sikalo nemško časopisje kakor da bi so jim bil gad prikazal pod nogami ; kako so se zvijale vladne novino — ministerska BWien. Abdpst" na čelu — podvizajo so svetu brž zatrditi, da to nikakor ni in ne moro biti resnično ; kako je na Brandsteter-jevo interpelacijo celo Habietinek sam hitel od sebe odvrniti sum da ima z našimi težnjami kaj zajednega. To more biti vse naravno, vse resnično, — a vidna /urnost oprati so tega „suumičenja", nas Slovence menda ne inoro nikakor povzdigniti ni zaupne storiti. In ko jo Costa svoj predlog zarad slovenskega vseučilišča stavil, je-li vlada od svojih ministerskik stolov ali pa v svojem obilem časopisji nategnila eno gubo svojega prijaznega obraza, iz kterih bi bil toliko časa stradajoč Slovenec videl, da jo jo volja, to je resna \olja, dati našemu narodu duševne hrane? Ni! Kaj nam pomaga potlej če se Habietinek privatno simpatično za to našo željo izrazi. Za časa Kljunovega, ko je ta mož še na desnici sedel, je Beust tudi privatno prijazen bil. Kaj so oni dosegli, ki so verjeli in [upali in podpirali, dokazal je čas. 1822 Vladi prijazni časniki govore o pogodbi s Čehi in Poljaki. O pogodbi s Slovenci pa no beremo v njih skoro nič. Kakor da bi mi bili že zadovoljeni. Zakaj V Odgovor na to nam dade naši najhujši Bovrsžniki. Glavni organ nemške ustavoverne stranke pobija mini-stersko politiko, a meni da je važna le akcija s Čehi in Poljaki, „Slovenci se bodo dali z nekterimi obljubami in malostnimi koncesijami odpraviti". Da se more tako o nas govoriti, krivi smo sami s svojo zaupljivostjo, slovensko zadovoljnostjo z malim ali celo samo z videzom Mi vsega tega ne rečemo in ne pišemo, kakor da bi bili iz opozicije na vsako ceno proti m i n i s t o r s t v u. Obupali še nikakor nismo, da hoče razmedene stvari po resnično avstrijski razmeriti. Ali to moramo konstatirati, da dozdaj mi S 1 o v e n c i nimamo uzrokov s posebnim zaupanjem podpirati te vlade, da torej še vedno čakamo dejanj, ki nas bi mogle zaupljive storiti, da pa nasproti vidimo mnogo, kar nas veseliti ne more. Dopisi. Zl Dolenjskega, 8. julija. [Izv. dop.J Zadnji in predzadnji „Učiteljski Tovarš* nam je prinesel vesti o stanji ljudskih učiteljev po starosti in potrebščini učiteljskih moči v sedanjosti in bodočosti. Gospod pisatelj v številkah razvija , kako in kaj bi se moralo storiti, da bi naše šolstvo ne prišlo še na slabejše stanje, nego je sedanji položaj. Med drugim tudi omenja potrebščine še druge izobraževalnice v Kranjskej in na-svetuje za najpripravnejfie mesto — Idrijo. Tudi pravi, ka je bila konec 18. stoletja niža gimnazija, od 1. 1853. — 1866 enoletna izobraževalnica za učitelje, kar je dalo zdatno število 198 izmed njih 70 na Kranjskem bivajočih učiteljev na razpolago in zato bi imela Idrija za tako Šolo gotovo največ pravice. Koliko izmed teh učiteljev bode moglo zadostovati sedanji nalogi ljudske šole, to je važno vprašanje, kajti malo-kteri ni več dovršil, nego 4 normalne razrede, k večerna prvo latinsko šolo ali pa prvi realni razred, toraj je komaj več znal ali pa še celo toliko ne, kolikor se sedaj od ljudske šole tirja. Ali misli pisatelj tudi bodoče na tako izobraževaloico v Idriji, ker pravi, da je Idrija za to primeren kraj za njo? Menim, da ne, kajti to je proti postavi. Tako, kakor je v Ljubljani, pa dvomim, da bi se dala v Idriji vpeljati. Kajti ne le, da bi marsikteri kandidat dobro premislil prej , predno bi šel v Idrijski kotel 4 leta stanovati, v tem ko bi premožnejši v Ljubljani bili, je tam sedaj premalo učiteljskih moči za tako izobraževališče, kakor ga sedanjost tirja. Vrh tega pa: ali ima Idrija kakov muzej natur- historišk in fizikaličen kabinet ali kemičk laboratorij, kar je neogibno pntrabno izobraževalnici ? Ali je tam učilnica za slikanje, kmetijska, gospodarska in vinska šola? in ali je upanje, da bi se kedaj taka šola ustanovila? Kolikor je meni ztiano, menim, da ue, razen za šolsko mladino, ktera pa uikakor ne more zadostiti izobra-ževališču. Pisatelj toži, ka Notranjska nima nikakoršne srednje šole, o čemur se pa moti. Ali Vam ni znana gozd-narska šola v Šnepergu V Saj to vendar ni ljudska šola. Idrija je rudarsko mesto, ktero bi bolj po pravici moralo zahtevati rudarsko šolo, nego izobraževališče za učitelje, vzlasti čo pomislimo, da ima Kranjska precej rudarije in ne ene take šole ; zato naj se oponese, in vsak jo bode opravičil v njenem znhtevnnji. Da Kranjska potrebuje še eno izobraževalnico, to bode vsakdo spoznal in dal veljati; ali kje bi bilo naj-pripravnejše mesto za njo ? To je imenitno vprašanje. Nisem se namenil mesta v terno postaviti za priliČnojše ali vendar bi po mojem mnenji ne bilo pripravnejšoga kraja, nego je Dolenjska in Novo mesto. V Novem mestu je plavna 4 razredna šola. Tu je tudi realna gimnazija, ktera ima vse učne pripomočke — ne le za njo, tomuč tudi za izobraževališče na razpolago. V Beršlinu, pičlo pol uro od Novega mesta, bode so v kratkem kmetijska, vinska, svilo- in čbolorejska šola ustanovila.*) Ali je kje, kjer bi se vse to nahajalo ? Ali ni tu dovolj sposobnih učiteljskih moei za izobraževališče? in ali ni v teh vednostih treba učiteljem znanosti. Da, priča nam jo, ka napravljn vlada vsako leto napredovalim kurze, kterih jo glavni namen, učitelje v kmetijstvu izobraževati. Ali ne bi bilo za kranjske učitelje boljše, da bi imeli doma take šole, nego pa da hodijo v druge dežele, kar potem ne bo trebalo, kajti če so ustanovi izobraževališče v Novem mestu, bode vse v domačej deželi učilo se in učiteljske pripravnike, kteri sn bodo tu izobraževali, ne bo treba v napredovalim kurze pošiljati, kar bo mnogo stroškov prihranilo deželi. Možje, kteri imato kaj pri tem govoriti« iu kte-rim je mar domaće šolstvo, ne prezirajte o ustanovi izobraževalnico tega uasveta, primirjajte Idrijo in Novo mesto ali pa kak drug kraj in po odločnem pretresc-vanji izvolite najboljšega. Is Goriškega §. julija. [Izv. dop.] Da je naša Avstrija v viharnih nevarnostih zarad njeni!) nezadovoljnih narodov, je občno znano, znano je tudi, da se de-našnja vlada na vse kri pije trudi, da bi narode zadovoljila in tako vihar ustavila. Slišali suio celo , da je minister Hohenwart v državnem zboru javno izrekel, da je pripravljen dati Čehom to, kar je Poljakom obljubil, *) Glej „Novice" 27. list t. 1. „Odboru družbe kmetij ske". ako bi se hoteli zadovoljiti. Pomenljivo je, da ni pri tej priložnosti nas Slovencov niti omenil in zdelo bi se, kakor bi nas g. minister izmed narodov odšteval. Avstrija se mora prestrojiti in čas je tedaj nujen, da tudi mi Slovonci nobenega trenutka ne zanemarimo, ter tirjamo, kar nam po človeški pravici gre. Vsaka udobljena bitka se navadno vojskovodji pripisuje, — in po pravici. Tudi narodi morajo imeti svoje voditelje, skrheti pa morajo, da si najsposobnejše izboru. — Navadno vsaka vojska nima le enega vojskovodja po kterem se ravnajo vodji oddelkov. Mi Slovenci pa čeravno en narod smo brez glavnega cent ralnega voditelja; možje, ki stojijo na čelu v posameznih koseh raztrgane Slovenije, se ravnajo, kakor njih krajne okolnosti jim kažejo — pa skupnega postopanja ni, in znahiti je ravno to uapoljalo d» nas g. minister preziral. Da si ne bomo mogli v prihodnje kaj tacega očitati, potrebno je, da «e ti voditelji združijo, za skupno postopanje, dogovore in si načelnika zhero. Tudi mi goriški Slovenci smo del razkosanega slovenskega naroda, ki moramo skrbeti, da si dobre voditelji priskrbimo. Priliko si prave voditelje izvoliti in jim ponuditi priložnost tako na političnem ko na gospodarstvenom polju delati, nam daja društvo „Soča.a Nedavno so nas bile okoliščino primorale si novega voditelja, novega predsednika izvoliti. Ker so se pa okol-ščine, ki so ta čin uzrokovalo popolnoma zgubilo, iu ker je na političnem polji dela veliko, novoizvoljeni predsednik pa z lastnimi opravki preobložen tako, da mu je težko stvari in času zadostovati, bi bilo želeti, da bi zarad omenjenih uzrokov od vodstva odstopil ter tako društvu dal prostost si nenadomestljivega prej-šnega predsednika izvoliti, kar bi njemu in narodu koristilo. Ud „Soče." Politični razgled. V državnem zboru so t oderali stični poslanci Poljaki, Tirolci in Slovenci napravili dobrodejen „strike". Na dnevnem redu jo bila namreč postava o četrtem službenem letu konjiških reservistov. Ker je bilo videti, da ho ustavoverna stranka protiglaaovala, so od sejo izostali vsi drugi poslanci in vBled tega ni mogla zbornica zborovati, ker je \sega vkup bilo nazočih le 93 poslancov, treba bi jih bilo pa najmenj 100, da so more sklepati. Vsi nemški ustavoverni listi so polni srdu in strupa nad 'oni činom, ker je sijajno dokazal onemoglost ustavovernežev, Ko se je konstatovalo, da ni-česa konBtatovati ne morejo, ker jih je premalo, so je po opravilnem redu določilo, da bo prihodnja seja včeraj, o kteri pa šo nimamo nikakorŠnih sporočil. Slovenci pod Karlom Velikim in nasledniki iz njegove rodovine. (Dalje.) Arnulf je na tihem željo gojil na cesarski prestol priti. Liotvrard, kancelar kralja Karla Debelega je izgnan od dvora k Arnulfu pobegnil ter v njem hrepenenje po nemški kroni še povekševal. In res je večina Nemcev, vide da Kari ni več za vladanje, 1. 887. Ar-nnlfa na prestol nemškega cesarstva poklicala. Meseca novembra je prišel z vojsko v bavarskih in slovanskih pokrajinah nabrano v Tribur pred državni zbor, in tiste, ki so se še obotavljali prisilil, da bo ga za cesarja pripoznali. Gornjo Panonijo je zdaj brž ko ne dal Engiakalku sinu ranjkega grofa istega imona, Ko-rotanijo pa Rudpertu Engilskalkovemu bratrancu. Vzhodna krajina pa je ostala grofu Aribu. Akoravno odsihmal ni več noben kralj ali kraljevič navadno na Korotanskem bival, bo vendar še praznike praznovat v Krnski grad prihajali, kakor je storil Arnulf 1. 888, vračajo bo iz Furlanskega. S Svetopolkom je imel nekaj časa mir. Ali žo 1. 890 je moral za orožje zgrabiti. Razsajal je s svojo vojsko po Moravskom dokler ga ni za mir prosil. Dve leti pozneje (892) se jo pa že zopet mir razdrl. S tremi armadami jo nameraval na njega udariti. V Henigstfeldu (na sedanjem srednjem Štirakem) so je Bošel z Bratislavom knezom panonskih Hrvatov nad Snvo in Dravo, da sta skupni vojskni načrt osnovala in ;a z zedinje-nimi močmi napadla. Ob enem so so na Moravsko vrgli tudi Ogri, brž ko ne pozvani po Arnulfu, in so 4 tedne pustošili zemljo. Ogro bi bil Svetopolk potolkel, če bi ne bila Arnulf od zahoda in Bratislav od juga nanj planila. Po strašnem razaajanji so vsi sovražniki šli iz dežele, ker Svetopolka celo vendar niso mogli premagati. (Šaf. 466.) šo z vzhodne strani mu jo Arnulf skušal kolikor moč škodovati, ker jo k Vladimiru, bulgarskemu knezu, poslal poslance z naročilom naj Moravcem ne dovoli več boI si voziti iz bulgarskih dtžel. Še le prihodnjo leto (893) so so poslanci obilno z darovi obdarjeni vrnili, menda dosegši to, kar bo zahtevali. Kavno to leto je poginila tudi rodbina gori omenjenih grofov Vilelma in Engilsknlka. Eigilskalk (sin) se je bil s svojim prevzetnim obnašanjem bavarskim velikašem tako zameril, da so ga, ko jo v Regensburg prišel kar prijeli, obsodili in oslepili. Njegov bratranec Vilelm je ustrašen zavoljo tega posle poslal k Svetopolku, da bi Bi njegovo pomoč zagotovil v nevarnosti; zato pa je moral kot izdajec umreti. Njegov brat Ruprt, grof Ko-rotanski pa je vsled teh prigodkov k Svetopolku na Moravsko pobegnil. Ali tam so ga iz sveta spravili. Posestva te rodovino so prišla v last Kremsmunster-Bkemu samostanu. Vladarstvo v Korotaniji in v gornji Panoniji pa je dobil Liutbold iz žlahte Arnulfove. (I)iimmler p. 51.) L. 894 je umrl Svetopolk in zapustil kraljestvo sinoma Mojmiru in Svetopolku, ktera je še na smrtni postelji opominjal, naj nadaljujeta boj z Nemci. Voudur so Bavarci še tisto leto mir sklenili z Moravci bojo se tretjega skupnega sovražnika, Ogrov, ki so bili 1. 894 v Panonijo privihrali, pustošili deželo, staro ljudi morili, mlade ženske pa seboj jemali. Ustavljal se jim ni nikdo ; le bavarski škofi so jih z darili komaj daljšega napredovanja odvrnili. Med Donavo in Tiso naselivši se, bo se na vso kraje razprostirali in tamošnje Slovane zatirali; zato jo Arnulf 1. 896. kar je še imol dolnjo Panonijo (z Blatnim gradom) izročil v varstvo Bratislavu, da bi jo branil proti Ogrom. Na Moravskom sta se sinova Svetopolkova kmalu razprta in vsled teh razprtij jih je mnogo v soBedno dežele, posebno v Korotansko, pobegnilo, kjer so bili prijazno sprejeti. Zavoljo sprejemanja teh beguncev so so Moravci zastonj pritoževali; Arnulf je le še bolj podpihaval razprtije, ki so vsplamenele v vojsko med bratoma Mojmirom in Svetopolkom. Svetopolk je zbežal k Arnulfu v Korotanijo iu tam od njega nekaj posestev in ne povod je ce-da se Cesarovič Rudolf potuje po Češkem povsod navdušeno sprejerolje, kar daje časnikom k raznovrstnim kombinacijam. Nekteri trde, da sarevič predbežnik češkega kronanja, drugi pa, izbnjenjem dinastičnoga navdušenja pospešuje sprava in da se s tem dokaže udanost avstrijskih narodov do svojega cosarja, kar bi bilo gotovo poroštvo notranjega miru. Iz Hrvatskega se poroča, da nameravajo Magjari vondar-le gozde v vojaški granici prodati. V državnih gozdih petervardioskega regimenta v slavonski granici, jo lesa več nego za 9 milijonov na prodaj. — Graničari in Hrvatje so proti tej prodaji, ker zahtevajo 7. vso pravico, da dobiček od razprodanih gozdov ne požro ogersko kase, ampak da so obrne za graničare same, za ustanovo hrvatskih šol, zidanje cest in reguliranje voda. Poljaki in Rusini so dobili od Hohenvvartovega ministerstva novo koncesijo. „Wien. Ztg." prinaša vrst, da jo c. k. Vel. cesar dovolil, d« ndpndojo vse ovire, ki so bilo protivne poljskemu in k-usinskomu učenju na vseučilišči v Lvovu, in da so tu namestujejo samo učitelji, ki so zmožni poljski ali rusinski prednašuti. — Zakaj ministerstvo ni izdalo dozdaj za naša učilišča nobene enake naredbo? Ruske novino „Birževijn Viedomosti" priobčujejo članek o Avstriji, pisan kot odgovor na Beustovo razlaganje v delegacijah glede razmere proti Rusiji. Da bi bile razmere Rusije z Avstrijo dobre, pravi omenjeni list, to jo za prihodnje odvisno od notranje politike v Avstriji, ker v zunanji politiki ni nobenega skupnega interesa med tema dvema državama. „Samo pravičnost proti Slovanom more Avstrijo sprijazniti z Rusijo". — Delavski nemiri i nzarote družtva „In-ternazionale" morejo in bodo pač nemški (pruski) vladi in tudi dunajski delali težave iu sitnosti, a Rusije so to vprašanje nič ne tiče, če prav to trdo nemški listi. To rej tudi socijalno vprašanjo ni nikakov „cnsus foederil1 za prusko - avstro - rusko zvezo. — Ta članek ruskegi lista se jh, spačen in krivo zaobračan v zadnjih hrojih nemških no vin rabil za — agitacijo proti avstrijskim Slavenom in proti Hohenwartu. * Glede predlogov, ki se imajo prihodnjo jesen berlinskemu nemškemu državnemu zboru na potrjonjo predložiti, je zanimivo, da vlada hočo iz francoske vojne odškodnine prezidati nektere trdnjave, pomnožiti kanone za obleganje trdnjav, in zboljšati puške za pešce v vojski. — Torej so v severu nikakor ne misli na stalen mir. Na Francoskem je ravno zdaj, ko je republika utrdila s* po posledujih volitvah, grofu Chambordu v glavo padlo Francoze s svojim manifestom nadlegovati, v kterem so jim ponuja za kralja. „Vorjemite on kakor je že nekteri — verjemite besedi moža in kralja, z božjo pomočjo bomo če hočete združeni ustanovili potrebam dežele primerno vlado." Proklamacija protestira proti temu, da bi nova vlada nameravala tlako in dt setino in fevdalne pravice zopet oživiti, — kakor da bi to kje mogoče bilo. Francoski časniki naznanjajo, da hoče Gam-betta izdajati nov časopis pod imenom „La Revanche" (osvota). M Sv. Pavlu......... „ Jože Vidio, učitelj v Sv. Pavlu „ Jože Sadnik. posestnik na gro-beljskom moBtu.....■ „ Jakob Požar, poštni uradnik v S. Petru......• . „ Gustav Potočnik, učitelj v Žalcu „ Tona Žuža. mesar v Žavcu . „ Janez Lešnik, trgovski pomočnik v Žavcu...... • • „ Joža Šrott, zasebnik v Žavcu . Gospodičina Franja Sirca v ., Gosp. August Senicn, posestnik v Žavcu „ dr. Henrik Dolenec, c. k. pristav v Ložu........• „ J. Kandrnal, profesor v Ljubljani Skup 1 gld. kr. - ■ 50 n 50 1 . — - n 00 - n 50 - h 50 - ■ 50 - . 50 50 50 50 „ 50 „ 1139 gld. 70 kr. Listnica opraviiištva. Na mnoga naročila in dopise, da razpošljemo ,,Kvetyu s Tomšičevo podobo, naznanjamo, ka prinese izvrstni češki ilustrovani list „Svetozor" tudi to podobo, izdelano po znanem in slavnem Kriehuhru. Zbog tega smo se odločili mesto „Kvety" za „Svetozora", kterega razpošljemo, kedar nam dojde. Prosimo tedaj dotičniko za ta čas za potrpljenje. — Dunajska borsa 10. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 59 (1 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 69 „ — „ Akcije narod, banke..... ' » '° » Kreditne akcije........ 286 „ 60 „ 1860 dri. poBOjilo.......101 w 20 „ London...........128 „ 40 „ Srebro.......... 120 „ 85 „ Napol............ 9 „ 84 „ ^Evropa" akcijonarna drirž.ba za zavarovanja s temeljnim kapitalom goldinarjev: Dva milijona a.v. je pričela svoje delovanje tudi po Slovenskem in zavaruje : a) proti škodi po Ognji b) proti poškodovanji blaga med prevažovanjem c) na življenje po vseh oddelkih in d) proti škodi po toči Evropa je edina družba, ktera zavaruje po Slovenskem proti toči. Dasiravno je imela pretečeno leto pri zavarovanji proti toči 46.000 goldinarjev zgube, kaže vendar letni račun 55.000 g^ld. čistega dobička. Proti škodi po ognji je izdelala FiVropa v pretočenem letu nad 68.000 polic. Izdatelj in odgovorni vrednik Martin JelovAek. ObTenem se'''priporoča p. n. občinstvu naš nadzornik g. J. Jereb, ki potuje sedaj po Dolenskem, da postavlja zastopnike in prejemlje zavarovanja v vsih oddelkih. Zastopnike sprejemljo po najboljših pogojih in vsakoršna pojasnila podaja Podružnica „Evrope'' (2) v Štempferjevih ulicah št. 8 v Gradci. koncipijcnt, slovenskemu jeziku popolnem zmožen, prejemlje se pod dobrimi pogoji v službo. Tražitelji naj se oglasijo do 31. m. srpana t. 1. pri notaru Knezu Slavoljubu v Št. Lenartu na slov. Goricah, bodi si nstroeno ali pismeno, (1) OO« MT* S a h! q O O-O O O OOO o o o o o o o <:■ o o-o O O O O O O O O O O O O O O OOO OOO o o ooo O O O O O O O O O O OOO o o o o O O O O O O O OOO O O O O O o O OO 6 OOO O OOO OOOOOOOO O O OOO 0 O O O O o o o o o o ooooooooOo a« OOOOOOOOO O O OOO O O O OOOOOOOOOO OOO O O O O O O OO O O O OOO O OOO OOO O O O O O O O O OOO OOO O O O O O O O O OOO'O O OOO OOO o o o OOO oo e- O 180G- 2L2 Tudi drofcljivo zlato in srebro ter starine 3>5X kupujem, če tndi ne za deželni muzej, pa vendar (#0>O ss se. »h« *m OOO OOO' lastnik prve In najvočo x.:ilo«o Itlserov. xlniix siolaa. -- Glavna /aloga v IMarlboiai I11 poddrir/mlon v lutnji otl H. t. m. počonšl. 22 2 2 222222 22222 222 2 ° ° ° 00 0000 ©OOO O O ©O O O O OO OO O O O O OO O O O o O O O O O O O O o O O O C O-O o OOO O O O OOO O O OO O OOOOO OOO OOOOOOOOOO OOOOOOOOOOO OOO O OOO o o o a O A OOO OOOOOOOO O OOO O O'0'O PO O OOO o OO o o o o O O O OOO O O O O O O OOOOOOOO O O O o o o o o o b O O OO o o o o*o o o OOO o (7) Preselitev štacune. umetno izdelanih tkanin in krasnih veznin za cerkvene oprave iz slavnoznane umotvornioe kteremu so pri lanski mednarodni razstavi cerkvenih oprav v Rimu papež Pij IX. prvo zlato Bvotinjo in tudi vitožki križ roda sv. Silvestra podelil i je v Ljubljani od sv. Jurja, zvezdnemu drevoredu nasproti, Št. 32, pred nunsko cerkvijo. Ob enem se čestitim kupovalcom, posebno visokočestiti duhovščini srčno zahvaljujem za dosedaj skazovano zaupanje, ter se priporočam proseč, da bi mi tudi v prihodnje svoje zaupanje skazovati blagovolili. Imenovane reči se pri meni dobivajo p o f a h r i š k i c e n i. Z velicim spoštovanjem JJ^ ^OlZOI* ■* rva obse g a j o č o (8) v*e pridelke po^edelrtra, gojzdnaratva, oltrlnij«', rokodelstvu in živinoreje, bode od septembra do S. oktobra 1871. Pridelki obrtnije in rokodelstva so lahko razstavijo iz celoga avstrijskega cesarstva; pridelki vseh družin vrst pa le iz Štajora. Vsi predmeti naj so blagovoljno naznanijo saj do 1. avgusta t. 1. — Natanjčne programe in oglasilne liste zahtevajočim razpošilja Razstavni odbor v Ptuji. Lastnik: Dr. t-»*«■< V'nium in rfr*