PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primors
hO'°
02<>0
iontecchi 6 - PP 559 940) 7796-600 0894 PD I '0/772418
>d 24 maggio 1 '1) 533382-535723 /532958
dnevnik
ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 234 (14.325)
Trst, četrtek, 8. oktobra 1992
Poslanska zbornica zavrnila tezo opozicije o neustavnosti pooblastilnega zakona
Gospodarski ukrepi Amatove vlade so premostili včeraj prvo zapreko
Confindustria: Takoj odobriti finančni zakon, po potrebi naj vlada seže po zaupnici Demokratična stranka levice predložila lasten protimanever - Lira si je le opomogla
Kako je s krčenjem sredstev za manjšino?
RIM — Špekulacija je pojenjala, so mnenja v italijanskih menjalnih uradih. Optimizem? Bomo videli, dejstvo pa je, da se je vrednost lire nasproti nemški marki včeraj okrog dveh popoldne ustalila približno na predvčerajšnji ravni, saj je znašala 926,48 v primerjavi z 940 ob začetku kupčij. Ne samo, popoldne se je še zboljšala in marka je veljala le še 908 lir. Prav tako se je lira spet učvrstila nasproti dolarju (1.320) in francoskemu franku (265,45), kar je ugodno vplivalo na državne vrednotnice in deloma tudi na delniško borzo v Milanu, kjer se je kazalnik povzpel za 2,67 odstotka.
Koliko resnično velja lira, o kateri trdi ekonomist Paolo Savona, da je zaradi neracionalnega strahu vlagateljev in zaradi špekulacije vsaj za 10 odstotkov podcenjena glede na svojo realno vrednost, se bo pokazalo po njeni vrnitvi v evropsko košarico. To naj bi se zgo-
dilo, kakor so že nekajkrat napovedali v vladnih krogih, brž po dokončni odobritvi finančnega zakona oziroma ob začetku dejanskega uresničevanja vladnega manevra za ozdravitev primanjkljaja na področju javnih izdatkov, ki se naglo bliža dvema milijonoma milijard lir. Za takojšnje sprejetje zakona se odločno zavzemajo, kot vemo, veleindustrije!. Predsednik Confindustrie Abete je na včerajšnjem zasedanju glavnega odbora poudaril, da bi se morala Amatova vlada takoj zateči k zaupnici, generalni direktor Cipolletta pa je prikimal in se obregnil ob pretirano »pravičnost« gospodarsko-fi-nančnih ukrepov, ki jih preučuje parlament, češ, saj ščitijo vse osebne dohodke izpod 30 milijonov lir, s tem pa več kot polovico italijanskih državljanov... S tem-pristranskim stališčem se kajpak
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Iz Rima prihajajo dokaj zaskrbljujoče vesti, češ da vlada ne namerava potrditi postavke 12 milijard lir, ki so namenjene finančni podpori Slovencev v Italiji in italijanski manjšini v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Postavko bi morali potrditi v triletnem finančnem planu 1993-1995, česar pa vlada do sedaj ni storila, čeprav je v lanskem triletnem finančnem načrtu bila izrecno predvidena podpora manjšinam tudi v letu 1994. Besedilo ustreznega zakonskega člena je dovolj jasno in poudarja, da bodo podpore izplačane dokler ne bo sprejet zaščitni zakon za Slovence. O zadevi so razpravljali član vsedržavnega
vodstva SKP Stojan Spetič s poslancema svoje stranke Marinom in Crucianellijem, da bi uskladili pobude, pravi tiskovno sporočilo stranke, ki zadevajo finančne podpore slovenski manjšini v Italiji in italijanski skupnosti v Istri. Pripravili so tudi popravek k državnem proračunu glede tiste postavke o podpori slovenski manjšini, kjer je vlada dodala še novo namembnost prispevkov tudi »drugim jezikovnim skupnostim v Italiji«, česar zakon o mejnih področjih sploh ne predvideva.
Pri tem je treba omeniti, da proračun zunanjega ministrstva potrjuje podporo 3,1 milijarde za italijansko skupnost v Istri.
Zaskrbljenost SKGZ ob vesteh o krčenju sredstev
»v« «
za manjšim
Vesti, ki prihajajo iz Rima v zvezi z manjšinskimi postavkami finančnega zakona in državnega proračuna za leto 1993 ter triletnega finančnega načrta 1993-95, so skrajno alarmantne. Slovenska kulturno gospodarska zveza je izrazila veliko zaskrbljenost nad temi vestmi in je že napovedala vrsto ukrepov in posegov pri najvišjih državnih oblasteh. Nedopustno je namreč, da vlada spreminja v finančnem zakonu za leto 1993 besedilo postavke, ki predvideva podporo slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Sloveniji in Hrvaški ter vnaša s tem zmedo in možnosti drugačnih tolmačenj, kar lahko občutno okrne tudi bodočo postavko deželnega zakona za finansiranje kulturnih dejavnosti naše manjšine. Prav tako je nedopustno, da v osnutku triletnega finančnega načrta ni predvidena finančna postavka v korist manjšine, kar postavlja pod resen vprašaj podporo slovenskim kulturnim dejavnostim v prihodnjih letih, hkrati pa postavlja v vse resnejše dvome sam manjšinski zaščitni zakon, za odobritev katerega je pač potrebno vnaprejšnje finančno kritje.
Mihail Gorbačov prvi politični preganjanec po razpadu Sovjetske zveze?
NA 2. STRANI
Načelnik štaba vrhovne komande BiH Halilovič pravi, da se pravi boji šele začenjajo
S padcem Bosanskega broda prekinjena edina zveza na severu BiH s Hrvaško
SARAJEVO — Tudi srbska stran je včeraj uradno potrdila, da je po večdnevnih bojih v torek zvečer zavzela Bosanski Brod. Srbske sile pa so zdaj porušile tudi most (na sliki AP), ki je povezoval Bosanski in Slavonski Brod. Ta most je predstavljal eno izmed najpomembnejših zvez Bosne in Hercegovine s Hrvaško. Pri spopadih naj bi bilo v mestu več sto žrtev, z območja Bosanskega Broda se je precejšen del muslimanske in hrvaške vojske umaknil na območje Hrvaške, prav tako pa je na Hrvaško prebegnilo tudi nekaj tisoč civilistov.
Včeraj dopoldne so Srbi občasno napadali posamezna obrobna naselja Sarajeva, več sto projektilov pa je padlo na Marindol, olimpijsko vas in še nekatera naselja v okolici.
Srbska letala so zjutraj napadla stari del Maglaja, zračno nevarnost pa so razglasil tudi v Brčkem, kjer so sicer vso noč potekali hudi spopadi. Srbske sile so poskušale tudi na območju Gradačca, pri tem pa so jim pomagala tudi letala, ki so napadla center metsa. Dopoldne so s topovi spet obstreljevali Jajce, kjer je položaj čedalje bolj kritičen. Sporočili so, da se je na NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Solun zaprt za pošiljke Makedoniji
BRUSELJ — V krogih Ev-fopske skupnosti se je včeraj izvedelo, da je Grčija zaprla solunsko pristanišče za vse blago namenjeno v Makedonijo.
Atene hočejo bržkone s tako trgovsko blokado prisiliti Skopje, da se odpove nazivu Makedonija. Grki še vedno vztrajajo pri svojih trditvah, da se hoče Skopje polastiti tudi grške Makedonije.
ES pa je baje že izdelala kompromisno rešitev, po kateri hi pred nazivom Makedonija hila kratica FYR, ki v anglešči-ni pomeni Bivša jugoslovanska ^publika.
Ko se še ni polegla zgroženost zaradi uboja 4-letnega Simoneja Alegrettija
V Lombardiji umorili 16-letno dekle
BUSTO ARSIZIO (VARESE) Ko se še ni polegla zgroženost zaradi nerazumljivega umora 4-letnega Simoneja Allegrettija, že smo priča novemu umoru. Tokrat je bila žrtev 16-letno umirjeno, tiho in marljivo dekle. Laura Lampugnani (na sliki AP), se je v ponedeljek kot vsak dan z doma v Legnanu pri Milanu napotila proti šoli, praga tretjega razreda trgovskega zavoda Fermi pa v ponedeljek ni prestopila. Zaman so jo starši in znanci iskali v bližnji okolici.Mrtvo jo je našel neki nabiralec gob predvčerajšnjem v nekem gozdu med Gerenzanom (Varese) in Rescaldino (Milan). Po prvih ugotovitvah naj ne bi prišlo do klasične ugrabitve, da bi staršem izsilili odkupnino, temveč za zločin nasilneža, nove »pošasti«. Starši nesrečnega dekleta so sicer premožni, njihovo premoženjsko stanje pa ni tako, da bi lahko kdo od njih zahteval odkupnino za ugrabljeno dekle. Obdukcija je do sedaj ugotovila zlom hrbtenice in posilstvo. Morilec naj bi nesreč-
no dekle zadušil z rokami. Preiskovalci sedaj iščejo avto sinje barve, v katerega naj bi nekdo zvlekel nesrečno Lauro. Prepričani so, da bodo morilca kmalu odkrili, saj spolne nasilneže lažje izsledijo kot pa morilce, ki jim je edini cilj uboj.
Obdukcija na trupelcu malega Simoneja pa baje izključuje posilstvo, kar pa še ne pomeni, da se kdo nad njim ni spolno izživljal. Mali Simone je umrl zaradi zadušitve, na vratu pa ima tudi uboda, ki mu jih je nekdo zadal z dletom ali pa z izvijačem. Preiskovalci so prepričani, da imajo opraviti z izobraženim morilcem, ki je namenoma pustil kopico sledi, ker je prepričan, da ga ne bodo izsledili. Še več, v pisnem sporočilu brez pravopisnih in jezikovnih napak, v katerem je navedel, kje bodo našli truplo, je dal razumeti, da se bo še oglasil s kakim zločinom. Nič čudnega torej, da je ljudi iz Maceratole in bližnje okolice zajela prava psihoza strahu in sumičenja. Otrok ne puščajo več samih, jih spremljajo v šolo in jih držijo doma.
Tujina že odločno obsoja ravnanje ruskih oblasti proti očetu perestrojke
Gorbačov noče pred ustavno sodišče Boris Jelcin pa še stopnjuje sankcije
MOSKVA Tudi včeraj se nekdanji sovjetski partijski in državni voditelj Miha-il Gorbačov ni pojavil pred ruskim ustavnim sodiščem na procesu proti sovjetski komunistični partiji. Gorbačov vztraja pri svoji oceni, da gre za politični proces, s katerim hoče Jelcin v bistvu zasenčiti svoj politični in gospodarski neuspeh. Oblasti so Gorbačovu že odvzele potni list in mu onemogočile napovedano turnejo po tujini, sodišče pa mu je odredilo simbolično denarno globo 100 rubljev (500 lir), ker se ni predstavil sodišču. Oblast pa je včeraj poskrbela za dodaten pritisk, tako da je nacionalizirala poslopje, v katerem so uradi Gorbačovovega sklada za zunanjo politiko, bržkone pa mu bodo odvzeli vse dosedanje privilegije.
V intervjuju za Komsomolska]o Pravdo je Gorbačov napovedal, da bo sprožil postopek o ustavnosti sklepa oblasti, s katerim so mu odvzeli potni list. Ponovil je oceno o »političnem procesu« in poudaril, da se ne bo nikoli pojavil kot priča na tej sodni ob-
ravnavi. Vsak trenutek se je pripravljen sestati s predsednikom ustavnega sodišča in mu pojasniti vse kar ve, a ne med razpravo.
Položaj Mihaila Gorbačova ni zavidljiv, resnici na ljubo pa postaja vsa zadeva izredno kočljiva tudi za Borisa Jelcina. S procesom je hotel dokončno pokopati očeta perestrojke in mu Za vedno onemogočiti nov politični vzpon. S tem pa je Gorbačova spremenil v prvega političnega preganjanca »demokratične Rusije«, tako da iz tujine že prihajajo obsodbe takega ravnanja. Včeraj je dvajset poslancev Sveta Evrope podpisalo poziv, v katerem zahtevajo od ruskih oblasti, naj prekličejo sklep o »omejitvi svobode« Mihailu Gorbačovu. To pa še ni vse, generalni tajnik OZN Butros Gali že proučuje možnost, da bi Gorbačovu izdali potni list Združenih narodov, s katerim bi v bistvu izničili Jelcinov diktat. Za Gorbačova so se zavzeli tudi številni italijanski politiki od Occhetta do Andreottija, ki od vlade zahtevajo, naj posreduje pri ruskih oblasteh
Na predstavitvi nove Zlobčeve knjige ostra polemika med avtorjem in Janšo
LJUBLJANA Predstavitev knjige člana slovenskega predsedstva, pisatelja in pesnika Cirila Zlobca »Lepo je biti Slovenec« se je spremenila v oster polemičen dvoboj med avtorjem in njegovim antagonistom obrambnim ministrom Janezom Janšo. Očitki in obtožbe so se še zaostrili, tako da je Janša govoril o parlamentarni debati, Zlobec pa o sodišču, ki naj razčisti zadevo.
Začelo se je še nekoliko miroljubno, ko je Zlobec v uvodu pozdravil Janšo in dejal, da bi bilo prav, da bi se Slovenci sicer najprej pošteno zlasali, vendar pa ohranili človeško komunikacijo. Takrat se je Janša prijetno nasmehnil, kar sicer ni njegova prevladujoča značilnost.
Takoj za tem je Zlobec prešel na izdajo, na najhujšo obtožbo zapisano v Janševi knjigi »Premiki« in še zaostreno ter razširjeno v nadaljnji polemiki in obtožbah na njegov račun. Glede obtožbe za izdajo je Zlobec poudaril, da ni nikoli nikogar izdal, pa naj Janša to še tako skuša dokazovati. Ciril Zlobec je še poudaril, da je pred sodiščem sposoben materialno dokazati, da ni dal nobene kočljive infor-
macije in da nobena taka informacija ni zapustila Ljubljane. Bistvo obtožbe Janšenih »Premikov« je namreč v tem, da je Zlobec povedal italijanskemu konzulu datum osamosvojitve, ta naj bi informacijo posredoval italijanskemu veleposlaniku v Beograd, ki pa je informacijo povedal generalnemu štabu JLA, ki naj bi na tej osnovi pripravil vojaško intervencijo v Sloveniji.
Janša je v svojem obsežnem posegu vztrajal na izdaji datuma »D«, ki je bila najhuje varovana skrivnost, obtožil Zlobca skepse, ki se vleče skozi vso knjigo, »ki je razumljiva za pesnika ni pa opravičljiva za politika, ki predstavlja eno petino vrhovnega poveljnika slovenske vojske.« Kaj bi se zgodilo, če bi zmagala druga varianta, pomirljiva, demilitaristična, se je vprašal Janša. Odgovor je jasen in ga imamo vsak dan pred očmi v Bosni. Sledilo je še več obtožb na račun predsedstva in članov predsedstva, češ da med vojno niso bili prisotni na svojih delovnih mestih. Zelo odločno je zavrnil obtožbo, da sta z Bavčarjem pripravlja-
la državni udar in poudaril, da so v vsem ubogali ukaze predsedstva.
Glede »domnevnega prisluškovanja« pa naj bi po Janševem mnenju šlo za stvari, ki ne držijo in je pripravljen dati parlamentarni komisiji materialne dokaze, s katerim bo utemeljil vse, kar je napisal.
V zaključku lahko zapišemo Zlobčevo misel, da sta v Janši in v njem »dva svetova, ki se ne bosta spojila« in dodal, da je prav v obstoju teh tako različnih mnenj in tendenc v slovenski osamosvojitveni vojni vedno prevladala modra rešitev, katere rezultat je bila vojaška in diplomatska zmaga, ki je terjala izjemno majhno število žrtev. Strinjali pa bi se tudi z zaključno ugotovitvijo liberalno-demokratske-ga poslanca in pisatelja Toneta Partljiča, da naj se vse konča »s knjigo na knjigo«, da naj sledijo še tretja in druge knjige. Parlament in sodišča pa naj se ukvarjajo z drugimi zadevami. Toda res pa je tudi, da se te knjige in te polemike vključujejo v vedno ostrejši slovenski volilni boj.	BOGO SAMSA
Uspešen obisk Rupla v Grčiji
LJUBLJANA — Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, je včeraj za slovenski radio izjavil, da bodo najverjetneje že čez kakšen mesec odpravljene vize med Grčijo in Slovenijo. Obisk ministra Rupla v Atenah je bil tudi sicer zelo uspešen. Slovenski zunanji minister se je o bilateralnih odnosih in položaju na Balkanu pogovarjal s predsednikom grške vlade Konstantinom Micotakisom in grškim zunanjim ministrom Papakonstantino-som. Po nekaterih informacijah naj bi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel opravil tudi posredovalno misijo pri preseganju sedanjih napetih odnosov med Grčijo in Makedonijo, do katerih je prišlo potem, ko se je Grčija v Evropski skupnosti zoperstavila mednarodnemu priznanju Makedonije vse dotlej, dokler le-ta ne spremeni svojega imena. Dr. Dimitrij Rupel je dejal, da je pripravljen pomagati pri razreševanju tega problema. Makedonske prijatelje naj bi skušal* prepričati v grško občutljivost, ko gre za uporabo imena Makedonija in v njihove siceršnje dobre namene glede odnosov z Makedonijo. Makedonija naj bi svoje sedanje ime uporabljala doma, medtem ko naj bi si za mendarodno rabo izmislila nekoliko modificirano ime. V pogovoru slovenskega zunanjega ministra z grškim premierom Micotaksiom se je pokazalo, da je mnenje Grčije v zvezi s položajem na Balkanu za spoznanje drugačno kot slovensko, glede reševanja bosansko-hercegovske krize pa so pogledi skoraj enaki. Tudi Grčija enako kot Slovenija meni, da delitev BiH ne bi prinesla sreče nikomur. Grki imajo sicer posebej prijateljske odnose s Srbijo in Zvezno republiko Jugoslavijo, skušajo jima pomagati, čeprav ne odobravajo politike sedanjega vodstva. Določeno upanje polagajo v vlogo sedanjega zveznega premiera Milana Paniča.
Dimitrij Rupel je še povedal, da je dobil zagotovila Grčije, da bo podprla Slovenijo pri vstopu v Evropsko skupnost, prav tako pa se je z naj višjimi grškimi voditelji dogovoril za izboljšanje letalskih in telekomunikacijskih zvez med Slovenijo in Grčijo in sploh o krepitvi gospodarskega sodelova-nja.(NIA)
Modrih čelad ne sprejemajo
ZAGREB — Predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudjman je na svoji redni mesečni tiskovni konferenci obžaloval, ker je prišlo pretekli teden do dveh incidentov in streljanja na dva helikopterja mirovnih sil Organizacije združenih narodov, ki so stacionirane na Hrvaškem. Na helikopterja z oznakami mednarodne organizacije so streljali v neposredni bližini Zagreba in sicer v razmaku dveh dni.
Hrvaški časniki so najprej objavili samo uradna sporočila poveljstva sil OZN, zdaj pa je hrvaški predsednik pojasnil, »da je v prvem primeru topničar hrvaške vojske streljal na helikopter OZN, ki ga ni identificiral, v strahu, da bo le-ta napadel radarske naprave v neposredni bližini zagrebškega letališča Plešo.« V drugem primeru pa, po besedah dr. Franja Tudjmana, sploh niso streljali na helikopter OZN, kot je sicer sporočilo poveljstvo modrih čelad, ampak naj bi »fantje« iz neke brigade nekaj proslavljali in ob tem streljali ravno v trenutku, ko je letel mimo helikopter OZN. Kot je dejal hrvaški predsednik, je »do incidenta prišlo nenamerno in po naključju«. V obeh primerih je poveljstvo enot OZN sporočilo, da sta bila poleta helikopterjev natančno napovedana hrvaškim oblastem. Predsednik Tudjman je povedal, da je ukazal podrobno preiskavo, ker ne želi dopustiti nikakršne nediscipline, niti noče incidentov s predstavniki Unproforja. Poveljstvo modrih čelad na Hrvaškem je v kontaktu z načelnikom hrvaškega vojaškega štaba generalom Tusom namreč takoj pripomnilo, da incidenta kažeta najmanj to, da hrvaška vojska nima pod srik-tno kontrolo vseh svojih enot.
Sicer pa na Hrvaškem ne manjka »verbalnih incidentov« z mirovnimi silami Organizacije združenih narodov. Čeprav je hrvaški predsednik Franjo Tudjman v svojih javnih izjavah doslej vselej nasploh pozitivno ocenil vlogo mirovnih sil OZN, v hrvaški javnosti ne skrivajo nezadovoljstva nad posameznimi potezami »modrih čelad«. Mestoma gre za kar žolčne komentatorske napade na posamezna ravnanja teh sil, kar zagotovo ustvarja pri ljudeh neprijetne občutke do teh enot. Posebej pogoste kritike letijo na poveljnika ruskih enot v sestavu OZN na območju Slavonije, ki
na Hrvaškem z navdušenjem
mu pripisujejo pristransko naklonjenost do srbske strani.
Predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudjann je že nekajkrat napovedal, da Hrvaška ne misli podaljševati mandata mirovnim silam Organizacije združenih narodov na svojem območju, ki naj bi potekel marca letos. V mednarodnih krogih pa menijo, da bi lahko takšno hrvaško stališče razmere na posameznih območjih Hrvaške spet resno zapletlo. Sicer pa je tudi generalni sekretar OZN Butros Gali pred nekaj dnevi izjavil, da mirovnim silam OZN na Hrvaškem doslej še ni uspelo v celoti realizirati nalog, ki izhajajo iz mirovnega načrta Cyrusa Vancea in sklepov Varnostnega sveta OZN.(NIA)
Ali Vitomir Gros ne bo več župan?
LJUBLJANA — Vitomir Gros, najbolj znani poslanec Liberalne stranke in predsednik občinske skupščine Kranj, bo sam predlagal, da ga zamenjajo kot župana, pišejo včerajšnje Slovenske novice.
To se bo zgodilo, če bodo na današnjem zasedanju kranjske skupščine za novega predsednika izvršnega sveta izvolili Petra Orehar-ja, sedanjega podpredsednika IS. Liberalna stranka in Gros namreč nasprotujeta temu, da bi kranjsko vlado vodil krščanski demokrat. Ker Gros pri dogovarjanju o novi mestni vladi ni hotel odstopiti od svojega stališča, se je sedem strank odločilo za vlado brez liberalcev.
Vitomir Gros je novo koalicijo označil za nenačelno in nekdanjim Demosovim strankam očital, da so se spečale z mladinci in socialisti. Tako se bo njegova Liberalna stranka, če bo izvoljena predlagana vlada, znašla v opoziciji. V tem primeru pa bo, kot je izjavil, prisiljen predlagati svojo zamenjavo, saj si mora nova vladna koalicija, če ima v skupščini večino, poiskati tudi novo skupščinsko predsedstvo, končuje članek v Slovenskih novicah.(STA)
•	Gospodarski
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ne strinjajo sindikati CGIL, CISL in UIL, ki so predlagali Amatu lasten sanacijski recept in ga bodo jutri obrazložili predsedniku senata Spa-doliniju, potem ko so ga že predsedniku poslanske zbornice Napolita-nu. Zbornica pa je ravno včeraj zavrnila tezo o protiustavnosti s finančnim zakonom 1993 povezanega zakonskega odloka št. 1568 ali zakona, ki pooblašča vlado, da klesti izdatke na področju zdravstva, socialnega skrbstva, javnih služb itd. Prejudic so postavili poslanci Stranke komunistične prenove in neofašističnega misovskega gibanja, podprli so ga Demokratična stranka levice, Severna liga, Mreža in Zeleni, proti pa so bili predstavniki večine, republikanci in Pannellijevci. Razprava se je nadaljevala celo noč in bi se morala zaključiti danes zjutraj - predloženih je bilo 800 amandmajev, k posegu pa se je prijavilo 48 poslancev.
Ko smo že pri finančnem zakonu 1993, ne moremo mimo dejstva, da bo računski dvor predložil v proučitev ustavnemu sodišču finančni zakon za letošnje leto; izreči se mora, ali so sestavljale! zakona upoštevali 81. člen ustave, ki veleva, da morajo biti v zakonu predvideni stroški tudi pokriti.
Poprej smo omenili recept sindikatov, o katerem smo v glavnih obrisih tudi že poročali. No, zdaj je s »protimanevrom« postregla še Demokratična stranka levice. Njen glavni tajnik Occhetto je povedal, da mu pomeni ta listina »programsko osnovo za sestavo vlade zasuka«. Gre za to, da bi varčevalci prostovoljno preoblikovali državne zadolžnice v obveznice iz nove emisije, pri čemer bi bile obresti mnogo nižje, pač pa bi bil kapital indeksi-ziran.
Amato ima torej priložnost več za to, da malce izpili ostrino svojega manevra. S tem bi se verjetno ognil zaupnici in preprečil štiriurno vsedržavno napol splošno stavko, ki so jo napovedali CGIL, CISL in UIL za prihodnji torek.
•	S padcem
NADALJEVANJE S 1. STRANI
območju Jajca pojavilo tudi preko 60 primerov trebušnega tifusa. Nadaljevali so se tudi napadi na širše območje Bihača.
Včeraj dopoldne so v Sarajevu pristala štiri letala s humanitarno pomočjo, nekaj pa so jih pričakovali tudi popoldne. V Bonnu so sporočili, da se bodo v soboto vključila v humanitarne prevoze hrane za Bosno in Hercegovino tudi nemška transportna letala, ki bodo posebej opremljena za odkrivanje in obrambo pred izstrelki morebitnih napadalcev.
Ameriški državni sekretar Law-rence Eagleburger je včeraj povedal, da bodo morale ZDA pristati na kompromisni predlog resolucije Varnostnega sveta o prepovedi vojaških poletov nad območjem Bosne in Hercegovine, po katerem naj bi Varnostni svet šele po morebitnih kršitvah te prepovedi sprejal novo resolucijo, ki bi dopuščala, da mednarodne sile zoper kršitelje ukrepajo z orožjem in s sestrelitvami letal, ki ne bi spoštovala prepovedi. Za takšno kompromisno varianto se zlasti potegujeta Velika Britanija in Francija, ki menita, da bi se morala mednarodna skupnost vmešati z vojaškimi sredstvi Šele v skrajnem primeru. Verjetno pri tem računajo tudi na določeno kooperativnost srbske strani, saj je tudi Karadžič svoje prvotne grožnje, da Srbi prepovedi poletov ne bodo upoštevali, prek svojih glasnikov zadnje dni bistveno omilili ali pa celo zanikal.
Pač pa so se Srbi včeraj ponovno pojavili s predlogom o delitvi Sarajeva na srbski in muslimanski ter hrvaški del, kar naj bi bil pogoj za prekinitve sovražnosti v glavnem mestu BiH. Po tem predlogu, ki sta ga obe drugi strani že zdavnaj odbili, naj bi Srbom pripadlo od desetih kar devet sarajevskih občin. Načelnik štaba vrhovne komande Bosne in Hercegovine polkovnik Sefer Halilovič pa je v intervjuju za sarajevsko Oslobodjenje izjavil, da se prave bitke za osvoboditev Sarajeva in Bosne in Hercegovine šele začenjajo. Halilovič je dejal, da je pri koncu formiranja brigad in korpusov oboroženih sil BiH. Prav tako je opozoril, da so oborožene sile BiH v zadnjih mesecih uspešno zaustavile agresorja in tako rešile Bosno in Hercegovino in zagotovile obstoj muslimanskega naroda.(NIA)
Brezglavo in neutemeljeno vlaganje prihrankov v inozemstvu
Strogo nadzorstvo na mejnih prehodih zaradi odnašanja lir
VIDEM — Kakor na mejnih prehodih s Francijo in Švico tako se je tudi na mejah s Slovenijo in Avstrijo poostrilo nadzorstvo nad iznosom kapitala v tujino. Kot je znano, sme vsak italijanski državljan odnesti v inozemstvo največ dvajset milijonov lir, kar pa ima denarja več, mu ga po ustreznih zakonskih predpisih zaplenijo.
Beg kapitala se je spet razrastel v zadnjem času zaradi viharja na evropskih deviznih trgih oziroma zaradi močnega padca vrednosti, ki ga je utrpela v poslednjih dobrih treh tednih lira. Če k temu dodamo še neodgovorno trobljenje Umberta Bossija pripadnikom in simpatizerjem Severne lige pa sploh Italijanom, naj svoje prihranke rajši vložijo v tuje obveznice, tedaj je slika popolna in od tod močno povečan osebni promet tudi na mejnih prehodih v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
V tržaški pokrajini (foto Križ-mančič) pravzaprav ni tako hudo, križi in težave pa se začenjajo že na Goriškem (mejna prehoda pri Rdeči hiši in Standrežu) in nadaljujejo v videmski pokrajini tja do Trbiškega, kjer pa imajo opraviti še z dodatnimi težkočami zaradi stavke carinskega osebja. Prevoz z avtomobilom čez mejne prehode je ubral polževo pot, ker financar-ji vprašajo vsakega avtomobilista, koliko ima pri sebi denarja; ne samo, izjavljeno vsoto si zapišejo skupaj z njegovim imenom, priimkom in državljanstvom. Če pomeni že samo zapisovanje teh podatkov veliko izgubo časa, si gotovo ni težko misliti, kako se zadeva skomplicira, ko dotični ne zna pojasniti, s kakšnim zneskom razpolaga, in mora torej gotovino še prešteti... Tako se seveda kolone avtomobilov podaljšujejo. Zmeda je naj hujša na avstrijski meji, a tudi na mejnih prehodih s Slovenijo se ni šaliti: čez Slovenijo se pač da priti v Avstrijo in tam položiti denar v to ali ono banko.
Do včerajšnjega poldneva so opravili na mejah v deželi nekaj več kot 2.700 kontrol, ki so pokazale, da je šlo iz Italije kar 7 milijard lir, vendar po zakoniti poti -zaplenili so samo 6 milijonov lir.
Omenili smo neodgovornost. Strankam, zlasti onim, ki so na oblasti, ljudje resda veliko ne zaupajo. Toda nezaupanje je eno, samouničevalni nagib pa nekaj drugega. Če povprečen državljan res želi, da se država in narod izkopljeta iz težav, ni mogoče trditi, da tega ne želijo tudi Amato in njegovi ministri; lahko se jim kvečjemu oporeka, kot se v resnici tudi dogaja, da hočejo cilj doseči na način, ki ne ustreza vsem. Če bomo torej privarčevane milijončke nosili na tuje, bomo sokrivi gospodarsko-finančnega bankrota in nobenega opravičila ne bo, češ, tega so krivi v Rimu. Sicer pa bi veljalo pomisliti še na praktično Plat iznosa kapitala: če ga vložiš v tuje obveznice, boš koristil 5-od-stotno obrestno stopnjo, če pa ga v italijanske obveznice, znaša ta stopnja 14 odstotkov. Ne samo, sama tehnična operacija ti pogoltne več tisoč lir, tako da si že koj v začetku na zgubi. Potreben je razmislek. F- D- GAŠPERLIN
SSk pisala Amatu glede slovenskih TV oddaj in Camberjevih izjav
TRST — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v preteklih dneh naslovilo na predsednika italijanske vlade Giuliana Amata pismo, v katerem izraža zadoščenje, da je vlada končno potrdila pogodbo med družbo RAI in predsedstvom vlade o začetku slovenskih televizijskih sporedov, ki jih predvideva že daljni zakon o reformi javne radiotelevizijske hiše iz leta 1975. Upati je - piše v tiskovnem sporočilu SSk - da bodo zdaj oddaje kmalu stekle. Stranka se je za sodelovanje pri ratifikaciji zahvalila tudi predsedniku deželne vlade Viniciu Turellu.
V pismu ministrskemu predsedniku pa želi SSk tudi pojasnila o nastopu, ki ga je imel tajnik Liste za Trst, na socialistični listi izvo-
ljeni poslanec in edini podtajnik iz Furlanije-Julijske krajine v Amatovi vladi Giulio Camber 20. septembra v Medei. Na tamkajšnji svečanosti je kot vladni zastopnik med drugim dejal, da zaščitni zakon za Slovence ni potreben in da niso sprejemljivi privilegiji za manjšino, ki da je tako in tako učinkovito zaščitena. Besedilo posega je bilo sicer nekoliko zavito -ugotavlja SSk v svojem sporočilu - vendar je bil protimanjšinski izpad očiten. SSk želi vedeti, ali gre za stališče Amatove vlade ali pa za osebne podtajnikove poglede.
Poleg tega je deželni tajnik SSk Jevnikar v pismu pozval predsednika Amata k pobudam za sprejem pravičnih zaščitnih določil.
Škofje Triveneta: Več etike in morale!
VIDEM — Krščanske skupnosti naj dejavneje izpričujejo evangelijski duh, politiki pa naj bodo odgovornejši v izpolnjevanju nalog, katerih cilj bi moral biti izključno dobrobit družbe. To stališče so zavzeli na dvodnevni skupščini škofovske konference Treh Benečij škofje iz vseh 15 škofij v Furlaniji-Julijski krajini, Venetu in Tridentin-ski-Južni Tirolski, ki so zasedali v samostanu Torreglia na gričih Euganei. Škofje so se spopadli prvenstveno z moralnim vprašanjem in s politično-institucio-nalno krizo v luči volilnih izidov iz dne 5. aprila letos. Z zaskrbljenostjo so ugotovili, da so se etične vrednote zameglile tudi na območju Triveneta in da je potreben zaradi tega nagel in čvrst duhovni preporod.
Italijani imajo svojo zastavo in želijo registracijo Ul v Sloveniji
Odnosi med večino in manjšino v občini Piran že občutno boljši
PIRAN — V piranski občini sicer ne morejo reči, da je bil večinski narod v zadnjih petnajstih ali dvajsetih letih kako resno skregan ž manjšino. Toda do manjših ali večjih zapletov je vendarle prihajalo, ki pa so jih doslej vse tudi uspešno razrešili. Do zadnje ohladitve v nekaterih odnosih je začelo prihajati v času pred slovensko osamosvojitvijo in kasneje še ob vzpostavljanju meje na Dragonji. Če so bili tedanji odnosi in nesporazumi res nekakšna ohladitev, potem moramo zapisati, da je v zadnjih mesecih v teh odnosih začelo prihajati do otoplitve.
Vsaj dva dogodka potrjujeta tako ugotovitev. Predstavniki Skupnosti Italijanov iz Pirana so nedavno tudi uradno dali vedeti (o tem so poslali sporočilo za tisk), da bi morali Italijansko unijo registrirati tudi v Sloveniji (zdaj ima sedež le na Reki) in da ne soglašajo s prekinitvijo odnosov s slovensko manjšino v Italiji.
Po drugi strani pa so se v piranski občini pred nekaj dnevi brez večjih zapletov zmenili, kako bodo obešali manjšinsko zastavo. To, česar se več kot leto dni niso mogli dogovoriti. Manjšina je vztrajala, da mora biti njihova zastava taka, za kakršno so se odlo-
čili, torej povsem identična italijanski državni zastavi. Predstavniki večinskega naroda pa so menili, da bi jo morali vsaj s kakšno podrobnostjo ločiti od italijanske državne zastave. Idejo za razrešitev tega Gordijskega vozla je predsednik občine Franko Fičur dobil pri slovenski manjšini v Italiji, pri kateri je videl slovensko zastavo, ob kateri je visel trak z barvami italijanske državne zastave. Za enako rešitev so se zdaj dogovorili v piranski občini, zamisel pa je tako preprosta in salomonska, da bi jo lahko posnemali tudi v koprski občini, kjer se o tem še niso uspeli dogovoriti.
Nelagoden občutek prikrite napetosti med večinskim in manjšinskim prebivalstvom je na ta način v veliki meri popustil. Kako malo je bilo treba - le pripravljenost do normalnega sporazumevanja z obeh strani! Morda je splahnel tudi interes tistih, ki so z netenjem prepira pričakovali kakršno koli korist. Prav slednja ugotovitev pa bi lahko bila opozorilo, kako malo je treba tudi za doseganje nasprotnih učinkov - sovraštva in konfliktov.
BORIS ŠULIGOJ
Ob 10-letnici njenega obstoja tudi prodajna razstava sadja, gob in poljščin
Važna vloga kmetijske zadruge Apo pri zaletu kmetijstva Nadiških dolin
ŠPETER — Kmetijska zadruga Apo iz Špetra, ki združuje nad 300 sadjarjev in zelenjadarjev iz Nadiških dolin, je v soboto praznovala svojo 10-letnico. Ob tej priložnosti so v zbirnem centru v Špetru odprli prodajno razstavo sadja, gob in drugih poljskih pridelkov, na špetrskem županstvu pa je bil posvet o vlogi zadružnega kmetijstva v goratih predelih. Na njem so številni strokovnjaki in politični predstavniki predstavili recepte za valorizacijo kmetijstva na tem območju, ki je že od vedno pepelka v primerjavi z drugimi kmetijskimi stvarnostmi v deželi.
Župan Firmino Marinig je v svoji analizi načel vrsto odprtih vprašanj, ki so vezana na to problematiko. Tako on kot ostali udeleženci posveta so izpostavili splošne težave, ki jih beležijo v Nadiški dolini ter sploh na celotnem hribovitem območju.
Zaključke je povzel senator Paolo Micolini, ki je predsednik senatne komisije za kmetijstvo. Ugotovil je, da je pot, ki so jo izbrali z ustanovitvijo zadruge Apo, vsekakor dobra in bo lahko krajevnemu kmetijstvu zagotovila izhod iz kriznega položaja. Splošni trend v Italiji, je bil še mnenja Micolini, pa ne kaže najboljše, saj je državna kmetijska politika v dobršni
meri odvisna tudi od pogojev, ki jih narekuje Evropska gospodarska skupnost in ki prevečkrat penalizi-rajo italijanske kmetovalce.
O uspešnem poslovanju špetrske zadruge Apo pa je spregovoril njen predsednik Andrea Visentini. Zadruga je doslej največ poslovnega uspeha beležila s pridelovanjem in prodajo jabolk in drugega sadja, ki ga v zbirnem centru predelujejo že nad 6 tisoč stotov. Sicer naj bi to predstavljalo le začetek večjega poslovanja, saj so komaj pred leti posadili večje število sadnih dreves, ki bodo morala šele obroditi. Zaradi uspešnega dela, je bil mnenja Visentini, pa bo treba že pomisliti na posodobitev in razširitev zbirnih prostorov ter za nakup novih zmrzovalnikov. V zadrugi so uspešno začeli tudi z zbiranjem in prodajo gob, za katere obstaja veliko popraševanje zlasti na tržiščih Veneta.
Prodajna razstava v Špetru (pri mostu) bo odprta vse tri nedelje meseca oktobra. Na njej bodo na voljo obiskovalcem gobe, jabolka, med in več vrst sadnih marmelad.	RUDI PAVŠIČ
Kartico je kupil v Čedadu
Kdo je dobil z enalottom 300 milijonov?
ČEDAD — Kdo je srečnež, ki je v baru Alle tre colonne sredi Čedada igral kartico enalotta in dobil 300 milijonov lir? Ugibanja gredo v razne smeri, lastniki bara zagotavljajo, da nimajo najmanjšega pojma, kdo je konec prejšnjega tedna igral kartico za osem stolpcev v vrednosti 6.400 lir.
Lastnica Teresa Lancerotto pravi, da je ob koncih tedna tolikšna gneča igralcev, da je težko ugotoviti, komu so prodali zmagovito kartico. Nadzorna komisija je šele v torek potrdila veljavnost kartice: zaradi slabega prepisa zmagovitega stolpca ni bil jasen en stolpec. (R.P.)
A super jack-potom je neznani srečnež iz Trsta priigral v Lipici čedno vsoto 87 milijonov lir
Portoroški krupjeji so morali kar v Las Vegas...
PORTOROŽ, LIPICA — Alj lahko verjamete, da so v upravi Igralnice Portorož veseli, ker so lahko izplačali več kot 87 milijonov lir dobitka ^imenovanemu srečnežu iz Trsta, ki se mu je v Ppiški enoti te igralnice posrečil tako imenovani saper jack-pot? Pred nekaj dnevi je Tržačan vr-9el tri igralne žetone po 500 lir v avtomat, ki je od decembra lani zbiral veliko količino žetonov, Pokazalo se je pet sedmič in naprava je bruhnila Premoženje... Srečni dobitnik je bil eden od še-st°tih, kolikor se jih v povprečju vsak dan zbere v Ppiški igralnici.
Denar mu je bila igralnica pripravljena takoj izplačati v gotovini, ali pa kako drugače. Čeprav
je bil to za igralnico poseben dogodek, saj je bil to doslej največji dobitek na igralnih avtomatih Igralnice Portorož, pa dobitnik nikakor ni hotel velike publicitete. Uslužbenci menda niso dobili napitnine, sicer običajne v takih primerih, pijačo je plačal le prijateljem. Povejmo še, da imajo v Lipici 102 igralna avtomata, da jih je več povezanih v poseben sistem, kjer se še dodatno zbirajo žetoni, in poleg običajnih, manjših dobitkov, občasno pade tudi tak super jack-pot.
Zanimivo je, da so podobne zanimive dogodke v preteklosti v igralniški upravi v precejšnji meri prikrivali. Zdaj pa kaže, da je v Portorožu zapihal povsem drugačen veter. Delno zato, ker
je poprijelo novo vodstvo (namesto Antona Spi-nellija je zdaj generalni direktor Enes Lojo, direktor zdajšnje enote Igralnica pa je Ernest Dobravc), delno pa zato, ker so se sklenili bolj odpreti javnosti.
Toda portoroški krupjeji oziroma vodilni, so morali v Las Vegas, da so začeli razmišljati nekoliko drugače. Spoznali so, da bi bilo treba v igralnici spremeniti marsikatero staro navado. V Las Vegasu, ki so ga obiskali nedavno, so lahko prav na primeru podobnega večjega igralniškega dobitka kmalu videli, da tečejo tam stvari bistveno drugače. Tudi to je pomembno spoznanje - da se je v svetu mogoče česa naučiti.
B. Š.
Francescutto: Mali trgovci v deželi ne bodo nastradali
TRST — Deželna uprava nebo spremenila smernic in načel, na katerih sloni deželni trgovski načrt: velikega distribucijskega aparata ni nikoli privilegirala in ga tudi ne bo, zato ni prav nobene nevarnosti, da bi načrt oškodoval male trgovce. Ne samo, maloprodajni sistem je temelj trgovskih dejavnosti v FJK in Dežela ga bo še naprej podpirala, ker je to v očitnem interesu celovite skupnosti.
To je odločno zatrdil deželni odbornik za trgovino in turizem Gioacchino Francescutto v odgovor na polemične vesti iz samih trgovskih krogov.
Hude težave kupcev (domačih in tujih) ob valutnih stresih
Obstajali naj bi vsi pogoji za njegovo ustanovitev
Tržaški WWF: Kdo ovira rojstvo Kraškega parka?
Dvodnevni posvet v Trstu
Usklajevanje urbanistike v Alpe-Jadranu
Trst doživlja splošen in poseben odsev valutnih stresov, ki zadnje dni z vratolomnimi ciklusi potiskajo liro navzdol. Tako se je na primer včeraj gibala vrednost nemške marke med 980 in 913 lirami. Enodnevni razpon celih 67 lir seveda spravlja v tveganja tako menjalnice kot domačine in prišleke, predvsem iz Slovenije in Hrvaške, ki bi trenutek zelo šibke lire radi čimbolj izkoristili za nakupe ali pa želijo rešiti, kar se rešiti da, s prihranki v bankah ali v nogavicah.
Šibkejša lira in pričakovanje skorajšnjih podražitev sta povečali promet v tržaških trgovinah.
No, mnoge stvari so se v Italiji že podražile. Predvsem uvoženo blago, od nemških kumaric do njihovih avtomobilov. Meso, ki ga tu ob meji uvažajo v glavnem iz Slovenije in Hrvaške, se je podražilo od treh do petih odstotkov.
Kljub očitno demagoškim zagotovilom vlade, da se ne bi smele dvigati cene italijanskega blaga, so se v teh dneh za en do dva odstotka že podražili za ceno italijanske košarice najpomembnejši prehrambeni artikli, kot so kruh, testenine in riž.
Nekatere velike proizvodne in trgovske hiše, kot so Barilla, Mulino Bianco, Coop, Despar, reklamirajo svoj prispevek k rešitvi domovine iz hude stiske in napovedujejo, da se njihovi proizvodi v naslednjih šestih mesecih ne bodo podražili. Pojavljajo pa se tudi prvi trgovci, ki vabijo s patriotično obarvanimi slogani: »Kupujte italijansko blago, ki je cenejše in nič slabše.«
Podražili so se tudi mednarodni prevozi in posledično turistična potovanja po svetu, ki se jih bodo doslej povsod cenjeni gostje Italijani najtežje odrekli. V tržaških turističnih poslovalnicah je veliko zanimanje za rezervacije za božično-novoletne dni, kot da se z liro ni nič zgodilo.
Zadnje dni je država začela jemati resno govorice o množičnem fizičnem uhajanju lire v banke sosednjih držav, v prvi vrsti Avstrije, kjer je bančna tajnost, tako pravijo, strožja kot v Švici. Zato so poostrili obmejni nadzor predpisa, ki pravi, da Italijani lahko nesejo v tujino največ 20 milijonov lir.
I. G.
Kdo zaustavlja ustanovitev Kraškega parka? To vprašanje so si zastavili naravovarstveniki WWF na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so tudi predstavili publikacijo "Kras, zaklad, ki ga je treba rešiti".
Naravovarstveniki so na tiskovni konferenci predvsem podčrtali, da glede tega vprašanja prihajajo kontradiktorni znaki; prepletajo se namreč pozitivni elementi in alarmantni razlogi glede že dolgoletnega vprašanja o ustanovitvi Kraškega parka. Lia Brautti, ki je v tržaškem WWF odgovorna za teritorij, je obrazložila, da publikacija zaobjema akte mednarodnega zasedanja o Kraškem parku, ki ga je pred letom dni v mestu organiziral WWF s sodelovanjem italijanskih, slovenskih, hrvaških in avstrijskih strokovnjakov.
Zasedanje je predvsem služilo -je dejala Lia Brautti- za oris mbdernega koncepta parka, ki ga je WWF osvojil in po katerem morajo v okviru zaščitenih območij najti svoj prostor gospodarske dejavnosti, ki so kompatibilne s potrebami o ohranjevanju narave: sem sodijo biološko kmetijstvo, naturalistični in kulturni turizem ter tradicionalno obrtništvo. Kraški park, ki je zelo bogat na naturalističnih in zgodovinskih posebnostih -so podčrtali predstavniki WWF- bo nujno moral imeti mednarodne značilnosti in zaščititi kraški teritorij tako na italijanskem kot na slovenskem ozemlju.
S svoje strani je predstavnik tržaškega vodstva WWF Guido Pesante dodal, da v tem zadnjem letu beležimo nekaj pomenljivih znakov glede ustanovitve Kraškega parka. Predvsem je beležiti precejšnje soglasje (kot s strani zgoniškega župana Budina na zasedanju WWF) glede potrebe, da se čimprej začne uresničevati projekt o načrtovanju parka. Po drugi starni pa je tudi pomenljivo -dodaja WWF- da je zgo-
niška občina odkupila Volnik, da bi ustvarila prvo jedro bodočega parka. Poleg tega pa je treba še dodati nedavno odprtost Slovenske skupnosti, preko svojega pokrajinskega tajnika Breclja.
Izkušnje dolinske občine -je nadaljeval Pesante- ki že nekaj let načrtuje na svojem delu Krasa (v Dolini Glinščice in v Gročani), so nadalje pokazale, da obstoj zaščitenega področja v resnici ne prinaša s seboj nobene negativne posledice, na katere opozarjajo njegovi nasprotniki. WWF še dodaja, da so to spoznale tudi kraške občine iz goriške pokrajine, ki že načrtujejo na pristojnih področjih kraškega ozemlja. Naravovarstveniki še dodajajo, da žal ne beležimo podobnih pobud s štreni občin iz tržaške pokrajine.
Kljub vsemu pa obstaja več znakov za zaskrbljenost, dodaja WWF: predvsem gre za zaskrbljujoče izjave deželnega odbornika za parke Cisilina o lovskem izkoriščanju parkov in o osredotočenju njihovega upravljanja v enotno birokratsko strukturo v Vidmu in glede odložitve upravljanja "sine die" 12 parkov (vključno s Kraškim) od 14 predvidenih v deželi.
Naravovarstveniki nadalje z zaskrbljenostjo opozarjajo na molk deželne uprave glede načrtovanja Kraškega parka, ki ga predvideva državni zakon 16/92 in ki je bil zamrznjen brez vsake obrazložitve. Po mnenju deželnega predstavnika WWF Predonzana je treba vse to pripisati tran-zverzalnemu "lobbyju" mešetarjev in politikov, tako italijanskih (ne samo tržaških) in slovenskih, ki so povezani z nepremičninskim biznesom in z zakupi o velikih delih. Njim je treba pripisati -dodaja WWF- da je parlament zavrnil predlog, da bi Kraški park vključili v seznam novih državnih parkov, ki jih predvideva državni zakon 394/91.
Danes se bo na pomorski postaji v Trstu pričel dvodnevni posvet o urejanju prostora in varstvu okolja v Delovni skupnosti Alpe-Jadran. Prireja ga zadevna komisija Delovne skupnosti ob koncu dvoletnega obdobja predsedovanja Furlanije-Julijske krajine. Na posvetu bodo razpravljali o možnostih usklajevanja zakonodaj in politik članic Delovne skupnosti na področju prostorskega načrtovanja, teritorialnih informacijskih sistemov in ocenjavanja vplivov na okolje, vse to v perspektivi bodoče Združene Evrope.
Danes dopoldne bodo posvet pozdravili predsednik deželnega odbora Vinicio Turello, predsednik Delovne skupnosti Alpe-Jad-ran Jožef Ratzenbock in predsednik Združenja obmejnih evropskih dežel Karel Ahrens, uvodni poročili pa bosta imela deželni odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone in ravnatelj deželne uprave za prostorsko načrtovanje Enzo Spagna, ki je trenutno tudi predsednik komisije DS Alpe-Jadran za urejanje prostora in varstvo okolja.
Tržaško okrožno ravnateljstvo Državnih železnic bo priredilo dražbo izgubljenih predmetov na vlakih in postajah. Dražba bo vsak delavnik od 12. oktobra dalje od 8.30 do 12.30, dokler ne bodo prodali vseh predmetov. Dragocenejši med njimi bodo na ogled v soboto, 10. t. m., v uradih za potnike in blago na tržaški potaji, kjer bo potem potekala tudi dražba.
pismo uredništvu
Bralci bi želeli več informacij
Spoštovano Uredništvo,
Zadnje čase prisluškujem vztrajnim glasovom o skorajšnjem izidu novega vseslovenskega dnevnika »Republika-Primorski dnevnik« oziroma »Primorski dnevnik-Re-publika«. Prvi naj bi bil naslov izdaje v Ljubljani in drugi izdaje v Trstu.
Kot zvestega bralca edinega slovenskega dnevnika v Italiji bi v zvezi s šušljanjem o novem časopisu postavil Uredništvu oziroma vodstvu Založništva tržaškega tiska nekaj javnih vprašanj:
Bosta to dva časopisa v enem ali en časopis v dveh? Kako bo s financiranjem novega ali novih časopisov, če vemo, da je obstoječi Primorski dnevnik že dalj časa v hudih finančnih težavah in je moralo uredništvo zaradi tega zapustiti sedem časnikarjev? Od kod naenkrat sredstva za časopis, ki bo imel menda še enkrat več strani kot sedanji in bo ob zdesetkani redakciji v Trstu menda redakcija s 25 ljudmi v Ljubljani? Na kakšen trg računa novi časopis, ko pa že naklade tradicionalnih časopisov v Sloveniji strmo padajo in že vsak osmi Slovenec tolče revščino?
Sliši se tudi, da bo novi časopis večjega formata in da ga ne bodo tiskali v sedanji tiskarni, ki ste jo pred nekaj leti s težkimi milijardami posodobili.
Kakšna bo idejno-programska barva tega dediča edinega tiskanega partizanskega dnevnika v zasužnjeni Evropi? Bo s prihodom Bojana Brezigarja, uglednega politika iz stranke, ki se ne sklicuje ravno na tradicije partizanskega boja, zagotovljena ta kontinuiteta?
In kaj se bo zgodilo, če bo nova ladja doživela brodolom? Kaj bo z edinim slovenskim dnevnikom v zamejstvu?
In za konec očitek: vodstvo ZTT in Primorskega dnevnika vse to počenja mimo vedenja svojih bralcev in naročnikov, ki mu že pol stoletja, kljub vse večjemu nezadovoljstvu z njim, stojijo ob strani in omogočajo njegov obstoj.
Hvala za gostoljubje! •
Boriš Pangerc
Pogovor s Klavdijem Palčičem, predsednikom upravnega sveta družbe, ki bo prevzela časopis
Primorski dnevnik-Republika pred startom
Projekt »Primorski dnevnik — Republika« je na tem, da se uresniči. Pred nami so le še tehnični časi za izvedbo tega načrta, zato smo vprašali predsednika upravnega sveta PRAE-DZP Klavdija Palčiča, da nam pove nekaj podrobnosti o novem projektu, tudi ob nekaterih očitkih, da širša javnost o vsem ni obveščena ali vsaj, da nima točnih informacij.
PALČIČ: Je že res, da javnosti nismo sproti obveščali o raznih fazah uresničevanja projekta, vendar je treba objektivno reči, da je ves načrt izredno kompliciran, da je v teku dodelave doživel celo vrsto sprememb, tako da bi bilo res težko dajati sprotne objektivne informacije. Projekt časopisa, ki je namenjen celotnemu prostoru, kjer živijo Slovenci, od Trsta preko Slovenije do Koroške in Porabja, z redakcijami v štirih različnih državah, je tako zahteven in ga je bilo treba toliko krat spremeniti, prilagoditi izpiliti, da bi bila vsaka sprotna informacija nujno nepopolna. Treba je bilo rešiti celo vrsto problemov, ki so povezani z novostjo tega projekta, saj gre za edinstven načrt na področju informacije. Nekaj bistvenih informacij smo v preteklih mesecih tudi dali, vendar je bilo zelo težko vnaprej povedati, kako se bo ta zamisel izkristalizirala, tako da nismo hoteli posredovati nedokončnih informacij. To so bili glavni razlogi, zaradi katerih smo pri informiranju o načrtih bili nekoliko zadržani.Za to se vsekakor želimo bralcem Primorskega dnevnika opravičiti; če sta se pa zaradi tega v ljudeh povečala radovednost in pričakovanje, morda pa le ni bilo vse skupaj tako narobe, saj mora biti vsaka novost tudi presenečenje.
Primorski dnevnik—Republika bo časopis za ves slovenski prostor. Bosta to dva ločena časopisa ali en sam časopis z dvema izdajama: eno za zamejski prostor, drugo za Slovenijo?
PALČIČ: Časopis bo izhajal pri nas z imenom Primorski dnevnik, v Sloveniji pa z imenom Republika. V Primorskem dnevniku bo več prostora posvečenega naši krajevni problematiki, medtem ko bo ta prostor v Republiki zapolnjen s krajevnimi vestmi iz raznih slovenskih krajev. Ker pa vesti iz Slovenije zanimajo tudi naše zamejske bralce, vesti iz zamejstva pa tudi bralce v matični domovini, bo treba del tega materiala spet obdelati in v skrajšani obliki objaviti tudi v drugi izdaji. Pri nas moramo tudi paziti na to, da bo časopis ohranil kontinuiteto z našo tradicijo, z vlogo, ki jo je Primorski dnevnik imel v vseh povojnih letih, pa tudi še bolj nazaj, v čašu
druge svetovne vojne, ko je kot Partizanski dnevnik izhajal v ilegali. Večji del obeh izdaj pa bo skupen. Naslovni strani bosta seveda različni, saj bo Primorski dnevnik dal več poudarka zamejski in italijanski problematiki, Republika pa slovenski, že iz tega, kar smo povedali, je razvidna -mislim- novost tega projekta, saj gre za časopis, ki mora ustrezati potrebam in zahtevam ter pričakovanjem bralcev s te in one strani meje. Novost predstavljajo seveda tudi finančne, organizacijske, tehnološke, distribucijske in druge rešitve, ki jih je bilo treba poiskati.
Današnji Primorski dnevnik je v hudi finančni stiski , ki je v zadnjem času privedla tudi do bolečih posegov tako v novinarsko kot v tiskarsko tkivo časopisa. Prišlo je tudi do zmanjšanja obsega časopisa. Marsikdo si pri tem postavlja vprašanje, od kod sredstva za nov časopis, za redakcijo v Sloveniji, za nov računalniški sistem itd.?
PALČIČ: Tudi ZTT, kot vsako drugo podjetje, mora kriti izdatke s prihodki. Ce je v teh dveh postavkah nesorazmerje, pride do krize, kar se je tudi zgodilo. Vsa prizadevanja podjetja, da bi krilo izdatke za izhajanje Primorskega dnevnika, so se izjalovila. Ne bi tu obnavljali najeklatantnejših razlogov, med katere nedvomno sodi razsulo Jugoslavije ter njenega trga, ki je bil primarni vir dohodkov založniške hiše. Skratka ZTT ni več mogla kriti stroškov in jih je morala drastično znižati: od tu boleči ukrepi, ki jih je bilo treba sprejeti. Nizka naklada Primorskega dnevnika kot zamejskega časopisa ni mogla zagotoviti potrebne baze za zagotovitev njegovega nadaljnjega obstoja. Zato je bilo treba iti v drugo smer in se usmeriti na tržišče, ki bi imelo širšo bazo bralcev. Treba je bilo iti, kljub hudim časom, v dokajšnjo investicijo, da se zagotovi novemu časopisu solidna odskočna deska in solidni finančni temelji. Ra-čunica novega časopisa mora biti uravnovešena, izdatki se morajo kriti z dohodki, ti pa so odvisni od naklade, od katere je seveda odvisna tudi ekonomska propaganda. To sta dve poglavitni postavki, na katerih temelji bodočnost projekta Primorski dnevnik-Republika.
Kar zadeva Primorski dnevnik, so tu tudi državna sredstva, ki so predvidena za časopise in za manjšinski tisk, ki pa še zdaleč ne zadoščajo in prihajajo z veliko zamudo. Izdelali smo zato pogumen načrt, ki sloni na rezultatih raziskav javnega mnenja: prav ti rezultati so nas prepričali, da je načrt izvedljiv.
Krizo Primorskega dnevnika lahko premagamo samo s korakom, ki naj zagotovi rast časopisa, saj ima vsako stagnirane v sebi klice propada. Primorski dnevnik upa tudi na okrepitev števila naročnikov v zamejstvu in na zvestobo svojih dosedanjih bralcev. Kar zadeva priliv ekonomske propagande ne moremo pričakovati velikih skokov naprej za Primorski dnevnik, pačpa pričakujemo mnogo od Republike. Prepričani smo, da se bo slovensko gospodarstvo okrepilo, da se bo zvišala življenjska raven in z njo tudi kupna moč potencialnih bralcev v Sloveniji in s tem tudi zanimanje predvsem italijanskega gospodarstva za Slovenijo.
Pot, ki smo jo izbrali za izhod iz krize, predstavlja tudi konkretno prizadevanja v smeri integracijskih tokov, ki so na vseh področjih tisti, na katere se zanašamo za oživitev tega našega srednjeevropskega sveta.
Kaj nam lahko poveste o novem podjetju, ki bo izdajalo časopis?
PALČIČ: Časopis bo prevzelo v najem podjetje PRAE-DZP (Družba za založniške pobude), v Ljubljani pa je ustanovljena agencija NIA, ki bo za Primorski dnevnik in za Republiko krila vesti iz Slovenije.
Kakšna bo politična linija novega časopisa? Se bo še vedno skliceval na svojo tradicijo?
PALČIČ: Primorski dnevnik-Republika bo informativni časopis, ki ni vezan na nobeno stranko, ne v zamejstvu ne v Sloveniji. Časopis bo podpiral vsa tista stališča, ki pospešujejo rast demokracije, državljanskih svoboščin, skušal bo prispevati k splošni rasti družbe v vsem prostoru, kjer Slovenci kot narod živijo. Prizadeval si bo po svojih močeh za krepitev solidarnosti med ljudmi, za enakovredno vključevanje Slovencev v sodelovanje med narodi, za enakopravne odnose med vsemi narodi, ne glede na to, če so veliki ali majhni.
Kaj pa, če ta pobuda kljub vsej najboljši volji ne uspe?
PALČIČ: Delati moramo s prepričanjem, da nam bo ta načrt uspel, ker hočemo rasti, ker si ne moremo dovoliti, da bi stagnirali. Nočemo misliti na možnost, da bi pobuda spodletela. Vsekakor je odgovor na to vprašanje že v dejstvu, da je ZTT dalo Primorski dnevnik družbi PRAE-DZP v najem in da ostaja Založništvo tržaškega tiska še vedno lastnik tega časopisa.
Pogovor zapisal I. F.
g **
Mnenja slovenskih predstavnikov o krizi pokrajinske uprave
»Pokrajina se mora takoj otresti dušljivega objema Liste za Trst«
Priprave CGIL, C IS L, UIL na splošno stavko
Sindikati najavljajo deželno manifestacijo
Na Pokrajini se iz dneva v dan vse bolj približujejo predčasne volitve. Čez dva tedna zapade rok za izvolitev novega odbora, pogovori med strankami so obstali pri avgustovskem sporazumu med sedmimi svetovalskimi skupinami (KD, PSI, LpT, Demokratična zveza, PLI, PRI in zeleni), ki je ostal mrtva črka, uprava KD-PSI-LpT pa je kasneje nastala z odločilno podporo neofašistov. Predsednik Crozzoli je kmalu po izvolitvi formalno odstopil, njegova uprava posluje, kot da se ni nič zgodilo, seje pokrajinskega sveta pa mejijo že na farso. Medtem ko se Italija pogreza v gospodarsko in politično krizo, so nekateri v Trstu še vedno prepričani, da je politika le velika šahovnica, na kateri lahko po svoji volji premikajo razne figure.
Po mnenju svetovalca SKP Stojana Spetiča je nesprejemljivo, da stranke (KD, PSI in LpT), ki vodijo Občino, na Pokrajini iščejo nove zaveznike in se s tem skušajo izogniti volitvam. To pomeni le korak k nadaljnji diskreditaciji politike, saj vse skupaj že meji na farso, oziroma na cinizem. Samo tako si lahko razlagamo dejstvo, da je Crozzoli najprej sprejel glasove MSI, potem je bil zaradi tega ogorčen, sedaj pa dela, kot da se ni nič zgodilo.
»Nočem biti bogokleten, a vsi dobro vemo, da je bil občinski komisar Ravalli učinkovitejši in do Slovencev dosti bolj odprt kot župan Staffieri«, je mnenja Spetič, ki dodaja, da se SKP ne boji morebitnih novih volitev. Po njegovem
pa hi to glavni problem, bistveno je, da leve in napredne sile ustvarijo pogoje za alternativo sedanjemu načinu vladanja in upravljanja javnih ustanov. »Poglejmo npr., kaj še dogaja v PSI, kjer še ni jasno, ali skuša Martelli spremeniti stranko samo, da bi ohranil oblast, ali pa smo priča res samokritičnemu "razmišljanju in torej novi politiki. Nova politika pa mora v Trstu nujno pomeniti tudi nove odnose do Slovencev«. Svetovalec SKP meni, da je treba tudi na dogajanja na Pokrajini gledati perspektivno. »Ne smemo se bati opozicije in tudi ne siliti v koalicije, samo da bi preživeli viharno noč, kar se nam bi potem skoraj gotovo negativno obrestovalo«.
»Če sodim po poteku zadnjih sej pokrajinskega sveta lahko rečem, da se iz te moke ne bo rodilo nič dobrega«, nam je povedal svetovalec SSK Ivan Peterlin, po mnenju katerega je lahko edina verodostojna koalicija tista, ki bo temeljila na neke vrste levosredinskem zavezništvu z aktivno soudeležbo Demokratične zveze. »Osebno nasprotujem sodelovanju v vsakršnih političnih rešitvah, ki bi temeljile na Listi za Trst oziroma na nazadnjaški in desničarski politiki, ki označuje občinsko upravo. Mi s tistimi, ki pravijo, da je slovenščina tuj jezik in ki zganjajo nacionalistično kampanjo proti vpisovanju dijakov iz Slovenije in Hrvaške v italijanske in slovenske šole, nimamo nič skupnega«.
Predstavnik SSk nam je povedal, da soglaša s stališči DSL, ki je
pred dnevi javno pozvala krščanske demokrate in socialiste, naj enkrat za vselej pojasnijo, kaj si pravzaprav želijo. Na Pokrajini, a tudi v splošni tržaški stvarnosti, kjer je treba izbirati med starim, ki ga predstavlja Lista in med novim. Tudi za PSI in KD so dokončno mimo časi za slepomišenja.
Svetovalka Demokratične zveze Nives Košuta je prepričana, da mora Pokrajina nujno pridobiti na verodostojnosti, ki jo je že močno izgubila, tako da vse skupaj žal že spominja na farso. »Mi smo trdno prepričani, da se morajo pogajanja in razgovori odvijati ob belem dnevu, njihovo prizorišče pa mora biti pokrajinski svet. Sedaj pa imam vtis, da so nekatere stranke znova ubrale pot zakulisnih iger in igric, ki so jih ljudje naveličani«. Demokratična zveza zato opozarja na nevarnost, da se bo na Pokrajini zgodilo kot na Občini Trst, kjer so nekateri čakali zadnji dan in potem predstavili program, ki si ga lahko le sprejel ali zavrnil. Mi smo proti takemu načinu političnega sooočenja, je še dodala Košutova, saj se lahko na Pokrajini rodi različna in tudi alternativna koalicija občinski.
Demokratična zveza še vedno pozitivno ocenjuje programske smernice, ki so jih avgusta izdelali načelniki svetovalskih skupin. Košutova podpira predlog, da se v morebitne politične rešitve vključi ne samo SSk in Zeleno listo, a tudi Komunistično prenovo, s ciljem, da se iz »igre« izključi ne samo MSI, a tudi LpT. § j
Torkovo štiriurno vsedržavno stavko je treba jemati predvsem kot stopnjevanje sindikalnega boja proti Amatovim ukrepom: takšno interpretacijo dajejo tudi na krajevni ravni sindikalne organizacije CGIL, CISL in UI1, ki na številnih razgovorih pripravljajo razne manifestacije. Glavna orientacija tržaških vodstev CGIL, CISL in UIL je, da bi v torek dopoldne organizirali enoten shod, predvidoma v Trstu ali mogoče v Vidmu, vsekakor pa se ne navdušujejo nad posamičnimi shodi, ker so jih med drugim organizirali pred nekaj dnevi, točneje 29. septembra, ko je bila pri nas splošna deželna stavka. Ko ne bi bilo mogoče pripraviti deželnega shoda, bi po posameznih pokrajinah organizirali drugačne pobude, na primer okrogle mize na določene teme in podobno.
Včeraj so se na raznih ravneh sestali različni organizmi sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki so razpravljali tudi skupno, in sicer najprej na krajevni potem pa še na deželni ravni.' Priprave na stavko oziroma organizacija posameznih pobud ni najbolj enostavna, so povedali na sindikalnih sedežih, ker je treba upoštevati različna gledanja kot tudi specifike posameznih delovnih kategorij. Štiriurno trajanje stavke namreč postavlja probleme določenim kategorijam, na primer zaposlenim v gradbeništvu, ki so že zadnjič stavkali cel dan, ne pa štiri ure kot ostali.
»Nadvse pozitivno pa je«, je izjavil član pokrajinskega tajništva
rp v vi e v
Tržaški župan sklical petero rajonskih svetov
Tržaški župan Staffieri se je končno odločil, da skliče rajonske svete vsaj nekatere. V redakcijo smo namreč prejeli sporočilo odgovornega za decentralizacijo v tržaški občinski upravi, da so za četrtek, 15. t. m., sklicani rajonski sveti za Kolonj o-Škorklj o, Staro mitnico in Kjadin-Rocol ter za torek, 20. t. m., rajonska sveta za Novo mesto-Novo mitnico in za Valmauro-Naselje sv. Sergija. Začetek sej je povsod določen za 20.30, na dnevnem redu pa je izvolitev predsednika in podpredsednika. Opozoriti velja, da je v tržaški občini skupno 12 rajonskih svetov. Kdaj bodo sklicali ostale oziroma zakaj jih še niso, ni znano. Podčrtati pa je treba, da je od volitev poteklo več kot 4 mesece.
Cestna uprava se je vendarle odločila za »priznanje«
Slovenija tudi na smerokazih
Slovenija si je končno priborila priznanje tudi na tržaških cestnih znakih. V teh dneh so namreč delavci cestnega podjetja AN AS začeli s snemanjem smerokazov, ki so kazali pot v bivšo republiko Jugoslavijo, in jih zamenjali z novimi, ki kažejo pot v Slovenijo (foto Križmančič). Kot smo na straneh našega dnevnika že zabeležili, so morale oblasti republike Slovenije večkrat opozoriti na potrebo po »posodobitvi« smerokazov na italijanski strani, preden je do tega prišlo. No, čeprav z zamudo, je zdaj tudi Trst sprejel na znanje zgodovinske spremembe, katerim smo bili priča onkraj državne meje. Izrazili bi željo, da bi se ta proces »posodabljanja« ne ustavil pri tem.
CGIL Devescovi, »da prihajajo sugestije o raznih protestnih pobudah s strani" posameznih kategorij, ki so zaradi vladnih ukrepov več kot ogorčene«, Po njegovi oceni je trenutno sindikalni boj v nekakšni prehodni fazi: prvi protesti namreč preraščajo v splošnejši odpor, ki se bo najprej izkazal s torkovo splošno stavko, najavljajo pa se že vsedržavne stavke posameznih kategorij in še ostrejša splošna stavka, če vlada ne bo upoštevala pripomb sindikatov.
Ob pripravi torkovega protesta pa si na sedežih CGIL, CISL in UIL postavljajo tudi vprašanje organiziranja drugačnih, manj običajnih pobild. Tudi glede na dejstvo, da so naj večji italijanski sindikati skoraj na vseh trgih ob zadnjih stavkah doživeli zelo očitne kritike na svoj račun, vodstva CGIL, CISL in UIL razmišljajo o takšnih pobudah, na katerih bi delavci lahko povedali svoje mnenje in pripombe tudi na vodenje sindikalnega boja.
Deželni prispevki devinskemu zavodu
Deželni odbor je na predlog odbornika za šolstvo Silvana Antoni-nija-Canterina odobril 280 milijonov lir izrednih prispevkov Jadranskemu zavodu združenega sveta iz Devina. Odbornik Antonini-Canterin je ob tem izrazil zadovoljstvo, da se je deželna vlada na tak način izkazala do tako pomembne inštitucije, kot je devinski zavod. »Devinsko-nabrežin-ski zavod ne samo predstavlja namreč nepogrešlivo dobrino za našo deželo,« je dejal, »ampak je tudi izraz volje nadaljevati po poti uveljavljanja miru. Gre za cilj, ki ga Furlanija-Julijska krajina že dolgo zasleduje.«
Odbornik Antonini-Canterin je nato pojasnil, da so izredni prispevki namenjeni ureditvi jedilnice, ki je seveda bistvenega pomena za delovanje zavoda. Gojenci so namreč še vedno prisiljeni uporabljati zasilne prostore v ta namen, deželna uprava pa se je v preteklosti že večkrat obvezala, da bo zavodu pomagala urediti primerne prostore.
t
Zapustil nas je naš dragi
Marjo Žagar
(BARONOV)
Agenti obmejne policije so ga aretirali na podlagi mednarodnega zapornega naloga
Pri Fernetičih lov na nemškega morilca
Agenti obmejne policije na mejnem prehodu na Fernetičih so uprizorili v torek pravcat lov na moža, da bi iztaknili nemškega državljana, zoper katerega je bil izdan mednarodni zaporni nalog. Moški se je pripeljal iz Slovenije v družbi treh Madžarov, med pregledom na meji pa mu je uspelo zbežati. Po slabi uri iskanja so ga agenti izsledili in ga aretirali.
Dogodek, ki je spravil na noge vse razpoložljive agente na mejnem prehodu Fernetiči, se je pripetil okrog poldne. Ko je s slovenske privozil na italijansko stran mercedes s štirimi potniki, je na tistem območju lilo kot iz škafa. Policisti so šoferju veleli naj parkira ob mejnem prehodu, da bi lahko avtomobil temeljito pregledali. V avtomobilu so se peljali trije madžarski državljani, ki so Po poklicu upravitelji luna parka, in Nemec, 31-letni Robert VVeiss iz kraja Hildesheim. Med pregledom so policisti pogledali tudi na računalnik, ki je povezan z meha-nografskim centrom in jih seznanja s podatki o italijanskih in tu-
jih zločincih. In tu jih je čakalo pravcato presenečenje.
Računalnik jih je seznanil, da so nemške sodne oblasti izdale proti Robertu VVeissu mednarodni zaporni nalog zaradi umora in povzročitve hudih telesnih poškodb. Obvestil jih je tudi, da je moški ponavadi oborožen in da je zelo nasilen, ter jim svetoval, naj bodo ob morebitnem »srečanju« z njim zelo previdni.
Komaj so izvedeli za presenetljivo vest, so agenti obkolili mercedes, da bi Nemca odvedli v lastne prostore. Njihova akcija pa ni uspela, saj so v mercedesu »našli« le tri Madžare; Weiss jo je bil pravočasno popihal.
Vodja oddelka obmejne policije Abate je tedaj takoj organiziral širok lov na moža, pri čemer je poklical na pomoč tudi agente bližnje kasarne, ki so pravkar sledili lekciji o poklicnem vežbanju, agente z mejnega prehoda na openski železniški postaji in agente z mejnega prehoda na Pesku.
Policisti so začeli porazdeljeni v številne izvidnice — prečesa-
vati vse območje ob mejnem prehodu. Njihovo iskanje je bilo sila težavno, saj je takrat nad območjem vihrala nevihta. VVeissu bi lahko vremenske neprilike prišle na roko, če bi se spretno skril po gmajni. Nemec pa je storil usodno napako, ko je stekel čez cesto. Policijska izvidnica ga je opazila, agenti so stekli za njim in ga po nekaj metrih onesposobili.
Po aretaciji in vseh opravljenih formalnostih, ki temu sledijo, so ga prepeljali v koronejski zapor, kjer sedaj čaka, da nemške sodne oblasti zaprosijo za njegovo izročitev. Med osebnim pregledom v kasarni obmejne policije so agenti ugotovili, da VVeiss le ni bil oborožen. Pri sebi pa je imel madžarski potni list — po vsej verjetnosti ponarejen — na katerega je prilepil lastno fotografijo. Ob tem odkritju italijanskim policistom sploh ni bilo jasno, zakaj je VVeiss pri prehodu čez mejo izročil agentom nemško osebno izkaznico (s katero se je izdal), ne pa madžarskega potnega lista, ki bi mu — verjetno — v družbi ostalih treh Madžarov utrl pot v Italijo.
Staffieri sprejel socialne delavke
Socialne delavke, pomočnice v domovih za ostarele in pomočnice na domovih vključene v sindikat CGIL so včeraj spet protestirale pred tržaško občinsko palačo. S svojo prisotnostjo so želele »podkrepiti« sindikalno predstavništvo, ki se je srečalo s tržaškim županom Staf-fierijem, da bi od njega dobilo zagotovila za takojšnjo izvedbo natečajev za 113 mest pomočnic v domovih za ostarele in 41 mest pomočnic na domovih ter za razpis natečajev za osebje Centra za motorično vzgojo in za 13 mest socialnih asistentk. Te natečaje morajo izvesti in objaviti ustrezne prednostne lestvice do 31. decembra, sicer bodo po novih določilih finančnega zakona zapadli.
Staffieri je delegaciji obljubil le, da bo posegel pri uradu za natečaje, da bi dal že razpisanima natečajema pomočnic prednost. Obenem je zagotovil, da bo občinski odbor na svoji jutrišnji seji vzel v pretres vprašanje razpisa natečaja za osebje Centra za motorično vzgojo, do konca meseca pa bo razpravljal tudi o natečaju za socialne asistentke. Župan je predstavnikom CGIL dodal, da mora vsekakor slišati tudi za mnenje preostalih dveh osrednjih sindikalnih organizacij.
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici.
Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, sin Aleksander in sestra Silvija z družinama ter drugi sorodniki
Bazovica, Katinara, 8. oktobra 1992
Uprava in uslužbenci Občine Dolina izrekajo iskreno sožalje Aleksandru Žagarju in družini ob bridki izgubi dragega očeta.
t
Tiho se je poslovila od nas naša draga
Ivanka Luksa
vd. Guštin
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek.
Žalujoči sin Danilo z ženo Marto, hči Marta z možem Marinom, vnuka Damjana in Sergij z družino ter brat Milko z družino
Prosek, 8. oktobra 1992
Prejšnji teden v Slovenskem kulturnem klubu
Dokaj poučno srečanje z Žarkom Petanom
V	Slovenskem kulturnem klubu se je v soboto zbrala lepa skupina višješolcev in akademikov, da bi prisluhnili izjemni kulturni osebnosti - pisatelju, pesniku in režiserju Žarku Petanu.
Uglednega gosta je predstavila prof. Lučka Peterlin, ki je tudi mentorica SKK (ta prireja vsako soboto zvečer zanimive večere za višješolsko mladino). Žarka Petana poznamo večinoma zaradi njegovih duhovitih in učinkovitih aforizmov, ki so prevedeni malodane v vse evropske jezike, veliko mladih pa se ga spominja tudi zaradi otroške igre Obtoženi volk, ki je bila posneta tudi na kaseto in je postala prava uspešnica. Toda Žarko Petan ni pisal samo pravljic in zgodbic za mladino (Pravljice za Jasmin, Kako je svet postal pisan, Pravljice za očeta). Nebo na kvadratke, Dvojčka, Preteklost, Preteklost se nadaljuje, Kavarna Astoria (po kateri je bil posnet istoimenski film) so knjige namenjene odraslim bralcem,- v njih se humor prepleta s tragiko, duhovite besedne igre in nepričakovani zasuki so le bleščeča in nadvse prijetna oblika podajanja zelo zapletene in globoko človeške stvarnosti. Širši publiki je znan tudi zato, ker je napisal veliko radijskih in televizijskih iger, predvsem pa zaradi svojega poklica, saj je priznan režiser. Njegov humor je zelo prefinjen in se v tem razlikuje od nižje razredne komike. Njegovih del se skoraj ne da brati ali poslušati in se ob njih zabavati, če se ob tem ne uporablja predvsem glave. To so udeleženci večera tudi sami ugotovili ob poslušanju izbora Petanovih aforizmov, basni, definicij in humoresk, ki so jih umetniško prebrali člani gledališkega krožka SKK Nataša Zubalič, Sara Perini, Vanja Cvelbar in Tomaž Susič.
V	pogovoru z gostom so kasneje mladi odkrili ne samo zanimive podrobnosti iz njegovega življenja, ampak tudi Petanove značajske poteze, njegove načrte za bodočnost, njegovo gledanje na slovensko preteklost in sedanjost ter predvsem njegovo veliko kulturno razgledanost. Še posebej duhovit in obenem pretresljiv je bil opis težav, ki jih je s trmo in vztrajnostjo premagal, da je prišel do režiserskega poklica. Po vojni so mu namreč oba starša zaprli, vzeli so jim premoženje, imel je težave pri iskanju primer-
__________gledališča_________________
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (ur-nik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT V Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Danes, 8. oktobra, ob 20.30 ponovitev predstave Carpinterija in Faragune "PU-TEI E PUTELE". Nastopajo Ariella Reg-gio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Sa-letta in Orazio Bobbio. Režija: Francesco Macedonio. Naslednja predstava bo jutri ob 20.30.
Dom A. Sirk - Križ
KUD MAGNET organizira v sklopu večerov AMATEATER v soboto, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine G.D.R. - Gruppo di Rappresentazione iz Trsta s predstavo »... Stanislawsky ... oprosti nam ...!« avtorja Nicolasa M. Murkovica.
__________prispevki_______________
Ob 11. obletnici smrti dragega Josipa Tula darujejo žena Alojzija ter hčeri Danica in Nadja 50.000 lir za KD Primorsko in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Mačko vel j.
V	spomin na pok. Miroslava Grgiča daruje Anton Marc z družino 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Sergija Piščanca darujeta Just Žerjal in Vittorio Secchi 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Anton Švara se najtopleje zahvaljuje ricmanjski godbi za čestitke ob 80-letnici in daruje 30.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
ne zaposlitve, čeprav je briljantno dokončal študij ekonomije, tudi sam je moral preizkusiti trdoto vojaškega zapora... Morda so mu prav te težke izkušnje dale veliko življenjskih moči, saj je kasneje, kljub novim težavam, dokončal tudi študij na igralski akademiji ter postal priznan režiser in besedni umetnik. Njegova dela so prevedena v številne jezike, kot režiser se je uveljavil na odrih širom po Evropi.
Mlade je zelo presenetila tudi Petanova vsestranska razgledanost, saj je dober poznavalec literature - posebno dramske - obenem pa goji mnoga druga zanimanja (npr. zgodovinska), saj je zelo živahno nanizal nekatere zanimivosti iz svoje najnovejše knjige, ki bo ravnokar izšla v nemščini in ki opisuje Titov lik. Sam je zapisal že v uvodu v svojo Enciklopedijo humorja, da je ena izmed poglavitnih obrtnih ukan humorista ta, da postavlja vse, kar se nam dogaja v življenju, na glavo. V zadnjem delu pa, tako je sam dejal, mu ni bilo treba tega načrtno delati, saj je na podlagi lastnih raziskav o pravem liku maršala bil prisiljen postaviti na glavo prejšnje življenjepise. Tako je to delo spet zelo originalno, saj prikazuje Tita v precej novi, bolj počlovečeni (nikakor pa ne ceneno zafrkljivi) luči.
V svojem razgovoru z mladimi se je Petan zaustavil tudi ob zelo aktualnih problematikah, kot sta sprejemanje oz. odklanjanje "tujstva" in politična angažiranost v sedanji Sloveniji. (V zvezi s tem je hudomušno dejal, da se v preteklosti ni ukvarjal s politiko, zato pa se je politika ukvarjala z njim. Sedaj pa je ugotovil, .da v spremenjenih političnih razmerah umetnik še vedno nima nobene prave moči, stvari lahko spreminja^ le, kdor se vključi v politiko.)
Žarko Petan se je od mladih poslovil tako, da jim je posredoval nekatere informacije o delu Hamlet v pikantni omaki, ki bo letošnja prva premiera Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in ki ga sam tudi režira.
Večer je vsekakor zelo dobro uspel, saj se je gost znal mladim približati s svojo živahnostjo in jih prevzeti s svojo izredno osebnostjo.
BREDA SUSIČ
razstave
V galeriji Tržaške knjigarne je na
ogled pregledna razstava del na papirju GABRIJELA STUPICE. Razstava bo odprta do 15. oktobra z naslednjim urnikom: od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
kino
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Nel continente nero, r. Marco Risi, i. Diego Abatantuono.
EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 II tagliaerbe, r. Stephen King.
EXCELSIOR AZZURRA - 16:15, 18.10, 20.05, 22.00 Morte di un matematico napoletano, r. Mario Martone, i. Carlo Cecchi.
NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □
NAZIONALE II - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 Peter Pan, prod. Walt Dis-ney.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE IV - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Indocina, i. C. Denevue.
GRATTACIELO - 17.15, 19.30, 22.00 Cuo-ri ribelli, i. Tom Cruise.
MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Američani, i. Al Pacino, Jack Lemmon, Alec Baldvvin.
EDEN - 15.30, 21.30 Segrete voglie bes-tiali, porn., D □
CAPITOL - 16.00, 18.20, 20.10, 22.00 Bat-man - il ritorno, i. M. Keaton, D. De Vito, M. Pfeiffer.
LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 Fra-telli e sorelle, r. Pupi Avati, i. F. Nero, P. Ouattrini.
ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.15, 22.00 In the Soup, r. Rockvvell.
RADIO - 15.30, 21.30 Mani bagnate di sesso, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20
vabi danes, 8. r.m., ob 17.30 na predstavitev zadnjih dnevniških zapisov Borisa Pahorja
NAPOVED NOVE PLOVBE
Gost večera:
urednik ANDREJ DRVAR
koncerti
Gledališče Verdi
Simionična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Jutri, 9. t.m., ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti koncert orkestra gledališča Verdi. Dirigent Carl Melles, nastopa klarinetist Alessandro Carbonare. Na sporedu Dukas, Debussy, Mussorg-skij.
Ponovitev koncerta v nedeljo, 11. t.m., ob 21. uri v Palasport Carnera v Vidmu.
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V nedeljo ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo BELLIO-SOMENZI. Na sporedu Rossini in Dvoržak.Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita.
"Trieste Prima"
Nocoj ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella na sporedu KONCERT posvečen skladbam Marija KOGOJA, pri klavirju CORRADO GULIN. To je serija koncertov, ki jih organizira gledališče Verdi z Združenjem Chromas in s podporo dežele F—JK, Združenja Alpe-Jad-ran in tržaške občine.
Glasbeni september 1992
Danes, 8. t.m., ob 20.30 bo v evangeli-čansko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) na sporedu zadnji koncert tega ciklusa. Solista Luisa SELLO (flavta) in Enrico BRONZI (čelist) skupno s Komornim orkestrom Furlanije-Julijske krajine bodo izvajali Tartinijeve skladbe. Dirigent Marco Sofianopulo. Vstop prost.
SKD Tabor - Openska glasbena srečanja. V nedeljo, 11. t. m., ob 10. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert dua Oleg GALPERIN (čelo) in Luca FERRINI (klavir). Na sporedu Vivaldi, Bach in Beethoven. Vljudno vabljeni!
Gledališče Mlela
Nocoj ob 21. uri bo v gledališču Mie-la koncert dua Luca FERRINI (klavir) in Oleg GALPERIN (čelo). Izvajala bosta skladbe Vivaldija, Bacha, Beethovna in Betlesov.
razne prireditve
V petek, 9. t. m., se z nami lahko razvedriš in poigraš na JUHUHU POPOLDNEVU. Veselili se bomo z animatorkami ZSKD, veselili se bomo ob Jurijevem rojstnem dnevu, veselili se bomo vsi šolarji OŠ Oton Župančič. Dobimo se v prostorih društva S. Škamperle na Stadionu 1. maj od 16. do 19. ure.
Slovenski kulturni klub. Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 10. oktobra, na srečanje z mladimi koroškimi Slovenci. Ob 18.30 bo njihov spremljevalec in snemalec MIHA DOLINŠEK predvajal igrani film TEVŽEJ, potem pa si bomo ogledali še dva videofilma, ki so ju posneli dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Večer so pripravili organizatorji Koroških dnevov. Vsi prisrčno vabljeni!
Slovenska prosveta prireja v okviru 5. koroških dnevov dva koncerta koroškega okteta SUHA, ki ga vodi Matevž Fabijan. V soboto, 10. t. m., ob 20. uri bodo pevci nastopili v dvorani na sedežu pevskega zbora Fantje izpod Grmade v Devinu. V nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri pa v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30 na kulturni večer, na katerem bosta zbrana bukovniška besedila Andreja Šusterja Drabosnjaka predstavila vodja založbe Mohorjeve družbe v Celovcu inž. Franc Kattnig in avtorica dr. Herta Maurer-Lausegger. Odlomke iz knjige bo bral domačin iz Kostanj na Koroškem.
KD France Prešeren iz Boljunca vabi na svečano odkritje spominske plošče Dragu Žerjalu v nedeljo, 11. oktobra, ob 16. uri v Boljuncu na trgu pred hišo št. 237. Slavnostni govornik Jože Koren. Blagoslovil bo škofov vikar Franc Vončina. V kulturnem programu bodo sodelovali MPZ Fran Venturini od Domja, učenci COŠ F. Venturini iz Boljunca in Tamburaški ansambel KD F. Prešeren.
KD Jože Rapotec iz Prebenega priredi v soboto, 10. t. m., ob 16. uri proslavo ob 20-letnici postavitve vaškega spomenika padlim. Sodelovala bosta MoPZ Fran Venturini in Pihalni orkester Breg; slavnostna govornika Edvin Švab in Arturo Calabria.
Združenje prijateljev Podlonjerja
prireja v Ljudskem domu II. izdajo Okto-berfesta. 9. oktobra bo nastopila Godba salezijancev, 10. godba Bulli e Pupe, 11. Mara, Neva in Cesare; na zaključnem večeru v ponedeljek, 12. oktobra, pa Filharmonija od Sv. Barbare. Vsak večer glasba in ples.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1992-93
Aldo Nicolaj
HAMLET
V PIKANTNI OMAKI
Režija Žarko Petan Premiera jutri, 9. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A
Ponovitvi: v soboto, 10. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED B v nedeljo, 11. oktobra, ob 16.00 -Abonma RED C
Vpisovanje abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664.
razna obvestila
V zamislih društva Vigred je ustanovitev mladinskega pevskega zbora, brez tvoje udeležbe to ne bo mogoče, zato te vabimo na prvo vajo-sestanek v društvene prostore danes, 8. oktobra, ob 17. uri.
SKD Vigred prireja plesni tečaj. Za prijave tel. na št. 200865 od 15. do 16. ure ali 200679 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka.
Občina Devin-Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine, slovenščine, kitare in računalništva. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v uradu za Stike z javnostjo in prevajanje (soba št. 20) na Občini, tel. 6703111, od 9.00 do 11.30 do sobote, 10. oktobra 1992.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu priredi tudi letos tradicionalno zimo vanj e med božičnimi počitnicami in v novembru seminar za otroške vrtnarice na temo Uporaba lutke v otroškem vrtcu. Informacije in vpis v Dijaškem domu, tel. 573141.
ZSKD prireja ciklus plesnih delavnic Jesen skozi gib za otroke od 5. do 12. leta. Vodi koreograf Igor Jelen. Začetek v petek, 16. oktobra. Informacije in prijave do 9. oktobra pri ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah.
Sklad Mitja Čuk prireja dva tečaja angleščine: za začetnike in za dijake s srednjo stopnjo poznavanja jezika. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289, med 12. in 13. uro do petka, 16. t. m.
Nove pevce iščeta mešani pevski zbor Marij Kogoj in cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu. Zglasite se na tel. št. 211192 -se priporočamo!
KK Adria - odsek za telovadbo sporoča, da se začne telovadba v četrtek, 15. t. m., ob 21. uri v telovadnici na Melari. Vpisovanje udeležencev, starih in novih, bo neposredno v telovadnici. Vabljeni.
Odborništvo za šolstvo in kulturo devinsko-nabrežinske občine prireja v Centru Štrekelj - Domu za kulturo mladih v Sesljanu - naslednje delavnice: knjižno delavnico »Skoči v knjigo« ter glasbeno delavnico »Zvočni planet« za otroke vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole; gledališko delavnico »Rdeča skrinja« za otroke tretjega, četrtega in petega razreda osnovne šole. Rok za vpisovanje zapade v soboto, 10. t. m. Za informacije telefonirati v Center Štrekelj od 9. do 11. ure na št. 299770.
SKD Tabor - Prosvetni dom. Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. t. m., zbiramo posteljnino in zimska oblačila za begunce iz BiH. Urnik: od 16. do 20. ure.
izleti
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 11. oktobra, strokovno ekskurzijo. Predviden je ogled razstave Dinozavrus, ki jo je v bivši cerkvi sv. Frančiška pripravil Furlanski naravoslovni muzej iz Vidma, ter obisk Terske doline z ogledom jame v Zavarim (Villanova). Zbirališče pred sodno palačo v Trstu ob 8.30 oziroma ob 9.45 pred vhodom v cerkev sv. Frančiška v Vidmu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vabljeni!
SKD Slavec Ricmanje-Log prireja 11. oktobra izlet na Gorenjsko z ogledom Begunj, Krope in parka Brdo. Vpisovanje vsak dan (razen torka) od 16. do 22. ure v društveni gostilni Pri Zdenki.
40-letniki organizirajo enodnevni avtobusni izlet pod Gorjance v nedeljo, 11. t. m. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 226386 (Darko) ali 214491 (Majda). Pohitite z vpisom!
šolske vesti
Osnovna šola Marica Gregorič Stepančič pri Sv. Ani prireja za šolsko leto 1992/93 tečaj slovenskega jezika za odrasle. Potrebne informacije dobite na tel. št. 812214 ali 773411,
Osnovna šola Karel Širok, Ul. Dona-doni 28, prireja za šolsko leto 1992/93 tečaj slovenskega jezika in telovadbe za odrasle. Za pojasnila in vpisovanje tel. na št. 391529 po možnosti od 10.00 do 10.30.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 8. oktobra 1992
PELAGIJA
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 17.30
-	Dolžina dneva 11.16 - Luna vzide ob 16.09 in zatone ob 13.52.
Jutri, PETEK, 9. oktobra 1992
DIONIZIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 1.18 najnižja -34 cm, ob 7.48 najvišja 41 cm, ob 14.07 najnižja -31 cm, ob 19.54 najvišja 25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 82-odstotna, v jutranjih urah je padlo 0,2 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI UMRLI SO: 76-letni Alfonso Dri, 61-letna Amelia Radin, 75-letna Maria Mahne, 70-letni Pietro Tuffolin, 84-letna Li-dia Giotti, 75-letni Francesco Granieri, 91-letna Alma Ambrosioni.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5. oktobra, do nedelje, 11. oktobra 1992
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mas-cagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia
-	Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita _4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE — Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefoni za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Trg Unita 4 (tel. 365840).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________mali oglasi________________
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
PRODAM domač krompir. Telefonirati ob uri obedov na št. 200882.
PRODAM renault 5 GTL, letnik 83, v dobrem stanju, za 2.000.000 lir. Tel. na št. 813708.
PRODAM lancio dedra 1800, bele barve, full optional, avgust 90, v odličnem stanju, s popolnoma novim priključkom za prikolico, prevoženih 39.000 km, za 18.000.000 lir. Tel. tajnica (040) 418697.
NA PRODAJ je majhna gostilna v Trstu. Tel. na št. 228390.
ODDAM v najem trgovino s kletjo (36 + 22 kv. m) v centru Opčin. Tel. ob uri obedov na št. (040) 211385.
ZARADI zdravstvenih razlogov oddam trgovino igrač z drogerijo na Proseku. Za točne informacije tel. na št. 251148 v jutranjih urah.
ODDAM dobro vpeljano mlekarno v središču Opčin na Brdini. Informacije na mestu samem v jutranjih urah.
IŠČEMO mlajši zakonski par za upravljanje in kasnejši prevzem trgovine v Gorici. Zaželeno je znanje slovenskega jezika. Poklicati na tel. št. (0481) 82670 ob uri kosila ali v večernih urah.
31-LETNI avtomehanik, specializiran za motorje dizel, išče zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. na št. (040) 228421.
PONUJAM se za hišna dela ali varstvo otrok. Tel, 0038/67 71133.
USPOSOBLJEN maser nudi terapevtske in estefske masaže na domu. Tel. v večernih urah na št. 299488.
IŠČEMO izkušeno šiviljo za izdelavo bluz za ženski pevski zbor. Tel. na št. 226309.
IŠČEM družico za skupno življenje. Sem prileten vdovec z lastnim stanovanjem. Tel. na št. 422932.
menjalnica	OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB	07. 10.		1992
TUJE VALUTE / NAKUP	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE / NAKUP	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar 		1240,—	Švicarski frank 		1010.—
Nemška marka 		910,—	Avstrijski šiling 		122.—
Francoski frank 		250.—	Norveška krona 		205,—
Holandski gulden		780,—	Švedska krona		225.—
Belgijski frank		39,—	Portugalski eskudo		8,50
Funt šterling 		2250,—	Španska peseta		11.—
Irski šterling		2250,—	Avstralski dolar 		850.—
Danska krona		220,—	HUF 		10.—
Grška drahma		5,80	ECU		—
Kanadski dolar		950.—	Slovenski tolar 					14,—
Japonski jen		9,80	Hrvaški dinar 		3.—
			
			
			
Santoro pripravlja novo Samarcando
sklad TflltjC cuka	jelka cvelbar
Ob mednarodnem tednu otroka
RIM-Znana televizijska oddaja Samarcanda, ki je bila v preteklosti zaradi svojega neposrednega stika z živimi ljudmi in živimi problemi tarča stalnih polemik, bo tudi v prihodnje s svojim razkrivanjem neudobnih resnic plašila duhove. Vendar pod drugim imenom. Novemu programu, ki ga bo kot doslej, vodil novinar Michele Santoro, bomo lahko sledili po ekranu tretje državne televizijske mreže vsak četrtek od 20.30 dalje. Novi naslov oddaje pa bo »Rdeče in črno« (II rosso e il nero).
Točen datum prve oddaje še ni bil določen, ker Santoro kot bivši novinar TG3 še ni podpisal pogodbe o zunanjem sodelovanju z italijansko radiotelevizijo. Menda bo do podpisa prišlo v teku tega tedna. Uredništvo nove oddaje bo vsekakor isto kot pri Samarcandi. Sestavljali ga bodo pretežno novinarji televizijskega dnevnika tretje mreže. Tudi formula nove oddaje ni še povsem določena in je zaenkrat še v fazi oblikovanja. Nekaj pa je gotovo, in sicer da »Rdeče in črno« ne bo manj provokativna oddaja od Samarcande, kot je poudaril sam Santoro med potekom Nagrade Italia v Parmi. Skušala bo skratka neposredno spremljati vse, kar se bo aktualnega dogajalo v državi. Tudi scenska zasnova še ni bila določena in potreben bo vsaj mesec dni preden bodo lahko do vseh potankosti usposobili televizijski studio.
Po vsem tem sodeč, nove oddaje ne bomo videli pred decembrom. Vsekakor bo konec novembra na sporedu oddaja »Sud«, osredotoče-
na na dramatičnih problemih Juga Italije, ki jo bodo pripravili uredniki Samarcande in jo bo vodil sam Michele Santoro. To naj bi bila tudi nekakšna uvertura v novo oddajo, za katero zagotavljajo, da bo prav tako razburljiva kot stara Samarcanda.
Še ena žrtev aidsa
V filmskem svetu je AIDS terjal še eno žrtev. To je 70-letni angleški igralec Delholm Elliott, ki je nastopil kot karakterist v številnih znanih filmih, kot na primer v zadnjem filmu serije Indiana Jones. Umrl je na svojem domu v Ibizi, potem ko se je nenadoma poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, okuženo s to grozljivo boleznijo našega časa.
Na svetu živi ena milijarda otrok. Ta teden oktobra je posvečen njim. Imenujemo ga teden otroka. Simptomatično je, da se o tem v Italiji bolj malo govori, v Sloveniji pa na ta teden poudarjeno opozarjajo, tako da je bil poseben dan posvečen otrokom in da je bila sreda posvečena dnevu šole. Slovenija si je za moto tedna otroka letos izbrala besede Otrokom prijazno šolo.
Rečeno je bilo že pred časom, da človeštvo dolguje otrokom najbolje, kar ima. Pred 33 leti so bile otrokove pravice zapisane na posebno listino, ki so jo sprejeli Združeni narodi. O dolgovih človeštva do otrok pa bi se dalo še danes veliko razpravljati ob nenehnem umiranju in zatiranju ter vsakovrstni zlorabi otrok.
Če smo pazljivi opazovalci, če smo pozorni na to, kar se dogaja okoli nas, bomo kmalu spoznali, da se otroške tragedije ne odvijajo le v Somaliji in drugod v nerazvitih deželah, otroške in družinske tragedije se odvijajo tik nas, za sosedovimi vrati, morda celo pri nas doma.
Nasilja je preveč v vseh oblikah. Izvedenci so v zadnjem času mnenja, da je nasilje le redkokdaj proizvod prirojenih faktorjev. Največkrat je priučeno. Otrok se nauči: do željenega cilja bom prišel le s silo. Otroci se namreč predvsem učijo s posnemanjem, zato ni nič čudnega, če se bo otrok iz družin, v katerih starši lastne konflikte rešujejo s silo in udarci, tega navzel in počenjal podobne stvari. Podobne rezultate daje vzgoja, ki sloni izključno na prepo-
vedi: otrok se pri taki vzgoji ne more naučiti samostojno in odgovorno nekaj počenjati, pač pa deluje le na ukaz in uboga le na prepoved.
O tem seveda razmišlja čedalje več staršev in skušajo po svojih močeh take vzgojne napake popravljati, življenjska stvarnost pa kaže, da nasilje kljub temu hitro narašča. V zadnjih petnajstih letih se je celo podvojilo.
Po mnenju izvedencev otroci medtem, ko se učijo, tudi preizkušajo, česa so sposobni in do katere mere jim je kaj dovoljeno. Danes pa jim postavljamo največkrat vse premalo mej. Dovoljeno jim je skoraj vse: preplavljeni so z darili, nagradami in razumevanjem, skoraj nikogar pa ne navajamo več na odpovedovanje ali obzirnost in upoštevanje potreb drugih.
Ker pa vzgajati pomeni usmerjati, potem bi morali otroku dati vedeti, kaj sme in česa ne sme. Starši bi si morali v tej nalogi prizadevati že pri majhnem otroku. Mali otrok, ki si prisvoji s silo igračko, potrebuje pravo besedo staršev takoj, ne pa šele takrat, ko bo večji. Ko bo večji, bo take probleme nemara reševal po svoje sam, sedaj pa mora vedeti, da ni prav, kar je storil, ker tudi njemu ne bi bilo pogodu, da bi mu drugi otrok vzel igračo na tak način.
Otrok mora torej že v družini spoznati, da človek ne sme sočloveku storiti zlega. Zlo pa je lahko telesno ali duševno.
V posebnih starostnih obdobjih so otroci še bolj dovzetni za agre-
sivnost. Največkrat v starosti od 9 do 14 let. Med njimi je agresivnejših devet odstotkov dečkov in dva odstotka deklic. Če takim otrokom ne pomagamo, se jim lahko slabo piše. Nasilni otroci so namreč primerni kandidati za prestopništvo. Tak negativni razvoj pa še potencira televizija. V bistvu so taki otroci frustrirani in ker se drugače ne morejo sprostiti, jim pri tem pomagajo nasilni junaki iz filmskega in televizijskega sveta. Vsi jih učijo le eno: samo s silo boš postal zmagovalec.
Morda bi nekaj več iskrenosti v družini in vsaj kanček iskrene komunikacije v šoli, ki ne išče le kritiko zaradi kritike same, pač pa ima brezkompromisno pred seboj dobro otrok, lahko veliko pomagale predvsem otrokom, ki včasih starševsko nezanimanje, še večkrat pa prevelika pričakovanja, preobremenjujejo.
V tednu otroka so torej naše želje, da bi človeštvo res dajalo otrokom najboljše, kar ima. Da bi v družini in v šoli vsi težili k takim razmeram, v katerih bi otroci, starši in učitelji dobro preživljali skupni čas.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
__________________________________________________________________________________;_________,
današnji televizijski in radijski spovedi
	
■11	
		
n bai 1____________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
10.05	Nad.: Nel gorgo del peccato, vmes (11.00) dnevnik 1 iz Milana U.30 Dok.: Un solo morido
12.00	Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Prove e provini a scommettiamo che... ?
14.30	Aktualno: Primissima
14.45	Film: A cavallo di un
pony selvaggio (pust., ZDA-Avstral. 1976)
16.25	Mladinski variete: Big!
17.55	V Parlamentu in vesti J8.10 Aktualno: Metropolis 19-15 Dok.: Amerindia
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik -0.40 Film: Bianco, rosso e Verdone (kom., It. 1981, r.-i. Carlo Verdone)
-2.45 Nočni dnevnik
23.00	Dok.: Kvark Evropa
23.30	Nan. Hitchcock
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Danes v Parlamentu
0-	40 Rubrika opolnoči
1-	10 Film: I rapinatori
RAI 2
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Nanizanke in risanke
9.30	Rubrika: Verdissimo
9.50	Film: Le cameriere (kom., It. 1959)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Aktualno: 100 ključev za Evropo
13.50	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.25 Santa Barbara
15.15	Film: Attacco alla base spaziale U.S. (fant., ZDA 1954, i. R. Egan)
16.40	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
17.00	Vesti in iz Parlamenta
17.10	Nan.: Un caso per due
18.10	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Hunter
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Glasba: CantaNapoli in-ternazionale (vodi Ren-zo Arbore)
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Film: Caro Gorbaciov (r.
Carlo Lizzani)
1.00	Film: La mela e caduta (r. H. Kautner)
jK- RAl 3________________
7.00	Sat News, pregled tiska
11.40	Drobci
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr. odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Dok.: Mit našega stoletja - Glenn Gould
15.15	Dok. DSE: Šola se posodablja
15.45	Samo za šport: rubrike regina atletica, o hokeju, nogometu, tenisu ter Biči & Bike
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
18.00	Dok.: Prijateljske živali
18.25	Glasba: Orchestra!
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.05	Variete: Blob
20.30	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Film: Red Fox (krim., VB 1991, r. lan Toyton, i. John Flurt)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.40	Posebnosti TG 3 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Filmske novosti
1.05	Film: Lo zoo di Venere
T ft' TV Slovenija 1	|
10.25	Spored za otroke: Batu-jina škatlica, 10.50 Norčije v živalskem vrtu
11.00	Šolska TV: Analitična mehanika (1. del), 11.30 angleščina, 11.45 Muz-zy, angleščina za najmlajše — uvod
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH, 7.10.92, (pon.)
14.40	Napovednik
14.45	Športna sreda (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Spored za otroke: nad. Ebba in Didrik, 17.40 Živ žav
18.30	Svetovalno^ izobraževalna oddaja: Že veste
19.10	Risanka
19.20	Napovedik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Žarišče
20.35	TVariete
21.40	Tednik
22.30	Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
22.55	Poslovna borza
23.05	Napovednik
23.10	Sova, vmes nanizanki Dragi John in Poštenjaka in lumpa
0.25 Video strani
6.30	Aktualno: Na prvi strani 6-30 Nanizanka: VVebster 9-05 Variete: Maurizio Co-
. stanzo Show (pon.)
L20 Nan.: I Jefferson
1.50	Variete: Ore 12
13.00	Dnevnik TG 5
3.20	Variete: Non e la RAI 14 o (v°di E. Bonaccorti)
4.30	Aktualno: Forum (vodi . Rita Dalla Chiesa)
•00 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (vodi Marta
Ifin Flavi)
■00 Otroški variete: vmes rila o sanke in kviz a-00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota on n ^ella fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
•25 Variete: Striscia la noti-2 zia
•40 Kviz: Tutti per uno (vodita Mike Bongiorno in oo on Fa°la Garale)
4-30 Nan.: I Robinson - Alcol 2 a catinelle ■15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 o'n5 Striscia la notizia 4 00 Nočni spored
lZ^CANALE 5	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.30
8.55
9.25
11.30 11.40
13.00
13.30 13.50
14.00
17.45
18.10
19.00
19.25
19.30
20.30
22.30 23.15
23.30
1.55
2.00
TG 4 vesti
Nan.: Strega per amore Nadaljevanke: General Hospital, 10.00 Marcelli-na, 11.00 Ines Aktualno: A časa nostra Kratke vesti
Nadaljevanka: Sentieri TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.25 Maria, 15.25 Io non čredo agli uomini, 15.50 La sto-ria di Amanda, 16.25 Ce-leste, 17.00 Febbre d'a-more, nato TG 4 vesti Aktualno: Ceravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Rubrika o lepoti Nadaljevanka: Gloria Film: Top Gun (pust., ZDA 1986, r. Tony Scott, i. Tom Cruise)
Film: Io, mammeta e tu TG 4 vesti
Film: Il sole a mezzanot-te (dram., ZDA 1985, i. Mikhail Barišnikov) Horoskop Nočni spored
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete, aktualnosti in risanke
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	La časa nella prate-ria, 10.55 Hazzard, 12.15 La donna bionica, 13.15 I vicini di časa
13.45	Otroški variete
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nanizanka: Poliziotto a
guattro zampe
16.35	Variete: E' pericoloso šport
16.50	Glasba: Twin Clips
17.25	Nan.: Agli ordini papa
17.50	Variete: Mitico
18.15	Nan.: T.J. Hooker
19.15	Aktualno: Lo dici tu
19.30	Odprti Studio
19.40	Studio šport in vreme
19.45	Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke
20.30	Film: II giustiziere della notte 4 (dram., ZDA 1987, r. J.L. Thompson, i. Charles Bronson)
22.30	Film: Foto pericolose (kom., ZDA 1987, r. Niko Mastorakis, i. S. King)
0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska 0.50 Studio šport
13.00	Risanke
14.00	Deželne vesti
14.30	TV film: L’isola del terro-re (dram., i. G. Rogers)
15.30	Nadaljevanka: Viviana
16.15	Film:	Časa lontana
(dram., 1940, r. Johannes Meyer, i. Hilde Horeber)
18.00	Nadaljevanka: Veronica (i. Veronica Castro)
19.00	Deželne vesti
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nan.: T and T
20.30	Film: La signora a 40 čarati (kom., 1974, r. Milton Katselas, i. Liv Ullmann, Gene Kelly)
22.30	Deželne vesti
22.45	Aktualna oddaja: Odeon Regione
TMC
8.30	Nan.: Batman, 9.00 In Kingstone-Dossier paura
10.00	Rubruka: Ženska TV
11.45	Nan.: Doris Day Show
12.15	Variete: Kosilo z Vilmo
13.00	TMC News in šport
14.00	Film: La seconda signora Carrooll (krim., ZDA 1947, r. Peter Godfrey, i. Humphrey Bogart, Barbara Stanwyck)
TV Koper
15.30	Dok.: Sodobna umetnost
16.00	TV novice - Oresedici
16.05	Otroški spored: Čarobna svetilka
17.00	Aktualno: Bersaglio
17.40	Arhitektovi nasveti
18.00	Slovenska kronika, Studio 2
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Crime Story
20.45	Aktualna tema: Meridiani
21.25	Dok.: Dolgo iskanje
21.50	Vsedanes - TV dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Juke box (vodi Alex Bini)
PIT TV Slovenija 2
16.45	Sova (pon.), vmes nan. Radio FM in Poštenjaka in lumpa
18.00	Regionalni programi -Slovenska kronika
19.00	Videolestvica
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	TV igrica: Besede, besede, besede
20.30	Po sledeh napredka
21.30	Umetniški večer, vmes portret L. Lebiča in ko-cert simfonikov RTV
22.30	Video strani
15.55	Risanke: Snack
16.15	Variete:: Arniči mostri
17.15	Rubrika: Ženska TV
19.30	Variete: SPQM News (vodi Enrico Montesano)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Specchio delle mie brame (vodita G. Magalli, Clarissa Burt)
22.30	Dok.: Il viaggio di Čo-lombo
23.30	Vesti: TMC News
23.50	TV film: Una famiglia
americana (dram., ZDA 1988, i. Guy Boyd, Amy Steel, 1. del)
2.10	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
11.00	Ena rastlina na dan
15.30	Fantasilandia
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nan.: Anna ed io
18.30	Nad.: Destini
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: Giovani ribelli
20.30	Film: Camping (kom., It. 1957, r. F. Zeffirelli, i. Nino Manfredi)
22.30	Nočne vesti
23.15	Rubrika: Belo & Črno
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, december 1941; 8.50 Slovenska lahka glasba; 9.15 Pesmi nove dobe: New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski kocert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (r. Marko Sosič, 10. del); 11.45 Kan-tavtorji in šansonjfeji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 ŽPZ Audite nova; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: poklon Kogoju ob stoletnici rojstva;
18.00	Četrtkova srečanja; 18.30 Blues;
19.20	Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu: 8.45 Informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.30 Primorski val;
11.00	Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček;
8.20	Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje po telefonu; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti;
14.00	Želja po glasbi; 14.45 Glasbene novice in recenzije z Angelom Baiguero;
16.00	Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus vam prelaga; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Single tedna; 17.32 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.45 Čas je za jazz; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
17.30	The story of...; 21.00 Radio ga ga.
Vsakič, ko gremo iz države, lahko nesemo po 20 milijonov lir
Od 10. oktobra do 1. novembra
Bogat spored prireditev
v okviru dela Ludoteke
' - ::	. - .
»Koliko denarja imate pri sebi?«. To vprašanje ni nenavadno na mejnih prehodih, čeravno ga zadnje čase po sprostitvi valutnih predpisov nismo bili več vajeni slišati. Precej nenavadna pa je intenzivnost s katero ga finančni stražniki postavljajo italijanskim državljanom, ki potujejo čez mejo skozi goriške mejne prehode. Na obeh mednarodnih a tudi na številnih maloobmejnih prehodih so se v zadnjih dneh začele pojavljati neobičajno dolge vrste vozil, kar je povzročilo nemalo nejevolje med potniki. To se dogaja zato, ker finančni stražniki skoraj sistematično sprašujejo potnike, ki potujejo v Slovenijo, koliko denarja imajo pri sebi in si nato odgovor skrbno zapišejo v knjižico. Navadno se stvar konča pri tem (redkejši so primeri osebnih pregledov), kar pa je vsekakor dovolj za precejšnjo upočasnitev prometa.
Marsikdo se je seveda zaskrbljeno vprašal, zakaj ti pregledi, kaj pravzaprav hoče financa in kaj lahko vsakdo nese čez mejo, da ne bi imel sitnosti ali celo kazenskih posledic. Odgovore smo poiskali na pristojnih mestih.
Začnimo kar z razlogi poostrenega nadzorstva. Pri poveljstvu finančne straže v Gorici smo včeraj zaman iskali odgovor na to vpršaanje, saj so nam sprva celo tajili, da bi bila sedanja praksa nekaj izrednega in so se izgovarjali, da gre za povsem normalne preglede. Očitno ta trditev ne drži, kot dokazujejo izjemno dolge vrste na meji. Šele pri poveljstvu legije finančne straže v Trstu nam je načelnik operativne službe potrdil, da so v zadnjem času res poostrili nadzorstvo nad izvozom valute, kar je v zvezi z devalvacijo lire in "begom" kapitalov iz Italije. Domnevati gre sicer, da je smer, ki jo ubirajo ti kapitali predvsem severna proti Avstriji in Švici in res na italijansko-slovenski meji med temi pregledi niso zabeležili prenosa večjih vsot. Zapisovanje vsot, ki jih izvaža posamezni
potnik pa naj bi vsekakor služilo predvsem v statistične namene, da bi na tej osnovi dobili točnejši pregled stanja.
Koliko denarja pa pravzaprav lahko vsakdo nese čez mejo? Odgovor na to vprašanje smo poiskali na carinski upravi v Gorici, kjer sta nam veljavne valutne predpise obrazložila vodja urada za tranzit in potnike Elio Colella ter načelnik tajništva dr. Gaetano Spicciati. Stvar je dokaj preprosta: vsak italijanski državljan lahko ob vsakem potovanju v inozemstvo vzame s seboj do 20 milijonov lir. Lahko so to lire, tuje valute, čeki in drugi vrednostni papirji, katerih skupna vrednost ne sme presegati omenjene vsote. Iz države lahko seveda nesemo tudi več denarja, vendar je v tem primeru potreben poseben postopek preko banke. Pomembno dasiravno malo znano je, da velja to pravilo za vsako potovanje iz državnega ozemlja in to tako s potnim listom (ali osebno izkaznico), kakor tudi s prepustnico. Tudi skozi maloobmejni prehod lahko torej ob vsakem prestopu meje nesemo do celih dvajset milijonov.
Seveda je v praksi koriščenje te možnosti kaj malo verjetno, razen če tega denarja ne nameravamo investirati v tujini. Kar zadeva nakupe in prenos blaga iz tujine so namreč predpisi precej strožji. Mimo predpisov za posamezne vrste blaga so splošna določila sledeča: brez carinskih dajatev lahko s prepustnico prinesemo v Italijo največ do 70 tisoč lir vrednosti v tujini kupljenega blaga. Podobono je tudi za potne liste, pri čemer pa je vrednost blaga izražena v ECU-jih: do 45 evropskih denarnih enot blaga (po včerajšnji menjavi okrog 80 tisoč lir) lahko prinese turist, ki ne živi v obmejnem pasu, prebivalstvo iz obmejnega pasu pa lahko vsakič prinese iz tujine le blaga do največ 39 ECU -jev (približno 70 tisoč lir) vrednosti.
Odborništvo za socialno skrbstvo in animatorke goriškega središča za otroke Ludoteca ter Goriški center prostovoljcev za pomoč in razvoj v državah tretjega sveta,: prirejajo v oktobru niz manifestacij z. naslovom "Srečanje s fantazijo". Prireditve se bodo odvijale od 10, oktobra do 1. novembra. Namenjene so otrokom in tudi odraslim, cilj pa je, poleg razvedrila, tudi vzgoja.
V	soboto ob 17.30 bodo v Javnem večnamenskem socialnem centru v ulici Baimonti, v sklopu katerega deluje Ludoteca, odprli razstavo stripov "Pimpa prihaja". Gre za stripe, ki so jih izdelali otroci v poletnih mesecih in ki prikazujejo pravljice in legende srednjeameriških ljudstev. Pimpa je ime deklici, ki jo je pred osemnajstimi leti začel risati znani Francesco Tullio Argan in je imela takojšen uspeh med otroci. Ob odprtju ludoteke bo tudi strokovno srečanje na temo Igra in okolje.
Razstava stripov bo na ogled do 1. novembra. Sobotni spored se bo sklenil s predstavo skupine Teatra ridotto iz Vidma.
Vsako nedeljo bo v okviru ludoteke v ulici Baiamonti film za otroke, oziroma lutkovna predstava.
V	nedeljo, 11. t.m. ob 15.30 bo kot prvo na vrsti gledališče Teat-
rilandia. V nedeljo, 18. in 25. oktobra bodo v sodelovanju s Picco-lo cineforum iz Trsta predvajali filme, 1, novembra pa bo spet lutkovna predstava Fižolček in San-drone v izvedbi skupine iz Cese-natica.
Ob koncu meseca pripravljajo v okviru delovanja ludoteke tudi poseben tečaj za učitelje in animatorje na temo Vzgoja k svetovnemu razmišljanju s pomočjo lutk. Izhodišče je petstoletnica odkritja Amerike.
Tečaj prirejajo v sodelovanju z lutkarsko šolo, oz. "univerzo" iz Cesenatica.
ABONMA
1992-93
Vpisovanje abonentov
Ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, v uradu Kulturnega doma, Gorica, Ul. Brass 20, tel. 33288.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Tajništvo SSk razpravljalo o novostih v zamejskem prostoru
Te dni je zasedalo pokrajinsko vodstvo SSk. Sejo je v odsotnosti tajnika vodil podtajnik Marjan Ter-pin. Na seji so pozitivno ocenili nedavno srečanje z delegacijo Slovenskih krščanskih demokratov v Novi Gorici. Dr. Štefan Bukovec je z različnih vidikov osvetlil pomen razsodbe upravnega sodišča v zadevi Statuta Občine Doberdob, medtem ko je dr. Bernard Spazzapan poročal o stališču strank glede vprašanja gradnje šole finančnih stražnikov na letališču. Gre za eno, vendar ne edino vprašanje, okrog katerega se razhajajo stališča posameznih strank koalicije.
Člani tajništva so ugodno ocenili tudi spremembe na Pokrajini, kjer sta zdaj dva odbornika slovenske narodnosti in kjer je dr. Mirko Spazzapan prevzel pomembnejše pristojnosti.
Kakor izhaja iz poročila za tisk, sta v razpravi sodelovala še David Grinovero in Aleš Figelj.
Zadnja točka dnevnega reda je bila namenjena napovedanemu sko-
rajšnjemu izidu novega dnevnika, ki bo nasledil Primorskemu dnevniku. Glede tega je stališče pokrajinskega tajništva SSk, kakor izhaja iz .poročila za tisk sledeče: "Ker bo mesto odgovornega urednika prevzel deželni svetovalec SSk, Bojan Brezigar, mu bo to zahtevno opravilo otežilo, da bi lahko opravljal vlogo edinega deželnega svetovalca gSk, kakor je to interes naše stranke in sploh zamejske skupnosti. Tudi dejstvo, da bo to slovenski vsedržavni časnik in bo torej lahko posegal v vseslovensko politiko, ki je posebej v tem volilnem času silno razdvojena, bi lahko pomenilo dodatne politične razdore, ki bi še bolj ohromili naše politično in splošno udejstvovanje. Tajništvo zato pričakuje od deželnega vodstva stranke ustrezne rešitve."
Ob koncu je tajništvo pozvalo vse člane in simpatizerje na seminar, ki ga stranka organizira v nedeljo v Kobji glavi ob Štanjelu s pričetkom ob 10. uri.
V priporu zaradi heroina
Danes bo sodnik odločal o policijskem priporu 32 letnega Clau-dia Cardulla in 31 letne Tiziane Saunig. Na njunem domu, v ulici Čampi 35 so namreč policisti med preiskavo našli približno osem gramov heroina. Včeraj je Cardulla zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. Matteo Trotta, danes pa naj bi sodnik za predhodne preiskave potrdil policijski pripor.
Ni znano, če so zakonca prijeli v okviru široke preiskovalne akcije, ki jo vodi dr. Trotta, kakor tudi niso znane podrobnosti. Prav molk preiskovalcev, oziroma policijskih organov nakazuje možnost, da je aretacija v sklopu širše preiskave.
■ Promet na državni cesti med
Gorico in Vidmom je bil včeraj dopoldne kaki dve uri prekinjen pri Šlovrencu zaradi dviganja, oziroma odstranjevanja kamiona, s tovorom apna. Vozilo je v torek popoldne končalo vožnjo v obcestnem jarku. V nesreči ni bil ranjen nihče.
razna obvestila
SDZPI obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečaju za strokovni master upravljanja podjetij in pri tečaju za perso-nal computing. Vpisovanje in informacije samo še do jutri, 9. t.m. na sedežu zavoda v Gorici u. della Croce 3 vsak delavnik od 10. do 14. ure (tel. 81826).
SPD Gorica vabi v nedeljo, 11. t.m., na izlet na Sveto goro, skozi jarke in kaver-
ne iz prve svetovne vojne. Udeležbo priporoča zlasti mlajšim. Zborno mesto ob 9.30 pri odcepu ceste za Grgar (gostilna Lapos). Udeleženci naj imajo s sabo žepno svetilko. Kosilo iz nahrbtnika. Društvo nadalje obvešča, da bo 18. oktobra, v slučaju slabega vremena pa v nedeljo, 25. oktobra Praznik kostanja.
______________kino________________
Gorica
VITTORIA 18.45-20.00-22.00 »Tokio de-candence«. Režija R. Murakami. CORSO 17.30-22.00 »Basic instinct«. VERDI 20.30 Koncert Simfoničnega orkestra Hradec Kralove.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 12.45 Luigi Puia iz bolnišnice Janeza od Boga v Moš in ob 13.15 Maria Cristina Longo iz splošne bolnišnice v Gradež.
8. 10. 1990	8. 10. 1992
Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil naš nepozabni
Emil Mučič
(NONO)
Z ljubeznijo se ga spominjajo
Svojci
Štandrež, 8. oktobra 1992
SEDAJ TUDI ¥ GORICI
-w- -jr- amor pride hranilnica Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone, tja pridejo tudi vse storitve in sodelovanje, po čemer je hranilnica tudi -M-	povsod poznana; že v kratkem pa bo ponudila velike novosti in perspekti-
ve. Ni slučaj, da smo prva banka med Furlani: imamo izkušnje ter občutek za gospodarske probleme naše dežele, s katerimi smo neposredno tudi dobro seznanjeni. Nameravamo še okrepiti našo prisotnost na tem področju in vzpostaviti neposredne stike z družinami, posamezniki in operaterji tako na gospodarskem kot na družbenem področju.
©
r^oirn Cassa di Risparmio Lnlir di Udine e Pordenone spa
Gorica - Korzo Italia 84
Dvanajsta slikarska kolonija v Svečah na Koroškem
Še eno koristno srečanje likovnih umetnikov treh dežel
Sveče na avstrijskem Koroškem so bile tudi letos, tokrat dvanajstič, gostitelj slikarske kolonije, namenjene slikarjem in ustvarjalcem iz področja Alpe-Jadran. Tako se je na tem tednu trajajočem slikarskem srečanju znašlo v prijetni ustvarjalni družbi šest likovnikov iz avstrijske Koroške, Slovenije in Trsta. Sestali so se Franc Bandi, Simon Veratschnig za avstrijsko Koroško, Milan Butina, Jože Kumer za Slovenijo ter Jasna Merku in Megi Pepeu za Furlanijo-Julijsko krajino. Slednji dve sta predstavljali našo deželo kot predstavnici dveh tu živečih narodnostnih skupnosti. Istočasno sta v tem tednu delovali tudi dve delavnici, in sicer delavnica za slikarstvo za odrasle pod vodstvom Ljupča Deskovskega in keramična delavnica za otroke.
Sklepna razstava v tamkajšnji galeriji je privabila veliko število obiskovalcev in je izzvenela kot osrednji kulturni dogodek v tej prijazni vasi. Kot je običaj ob takih srečanjih in bolj ali manj skupnem ustvarjalnem delu, se razstava izkaže kot konfrontacija različnih temperamentov in likovno ustvarjalnih šol ali tendenc ter istočasno prepletanje osebnih izkušenj. Ravnotako pride do izraza vpliv različnega kulturno-narod-nostnega in goegrafskega okolja na posamezne ustvarjalce. V dobro organiziranih in res občutenih likovnih srečanjih ali kolonijah pa se te razlike in prepletanja, po določenem usklajevalnem času, izkažejo kot tista gonilna sila različnosti, ki spaja in bogati posamez-
ne udeležence, ko iz izziva drugačnosti ostalih ustvarjalcev črpajo zagon za nove ustvarjalne poti. Niso, na žalost, vse kolonije take, pa vendar je v njih osnovnem mnenju skrita ta želja; odvisnost od namena in od sposobnosti organizatorja ter razpoložljivosti udeležencev za medsebojno oplajanje pa nam predoči bolj ali manj pozitiven rezultat, ki se pokaže v razstavljenih delih na koncu skupne izkušnje. Letošnja kolonija je bila v tem smislu precej uspešna, saj so skoro vsi udeleženci ustvarjali svoja dela v tesnem stiku z ostalimi.
Na razstavi je vsak avtor pokazal več del, ustvarjenih v času bivanja v Svečah in tako so ob realističnih pejsažah Milana Butine z rahlim ekspresionističnim navdihom viseli skoro abstraktni akvareli Jožeta Kumerja; vase zaprti in nekako sramežljivi Simon Verat-sching je svoja abstraktna dela, kjer je glavna simbolna igra barv, kontrapunktno soočil z ekspresivnostjo odprtega in veselega Franza Brandla, ki je v svojih delih s
sprejemanjem zunanjih vplivov in njih predelavi prenesel svojo veselo nrav na gledalca. Jasno Merku in Megi Pepeu poznamo predvsem neupravičeno samo kot ilustratorki, vendar je njuno slikarsko delo ravnotako razvejano in ustvarjalno.
Jasna Merku se je na svoji poti polimateričnih kolažev ali kompozicij delno zadržala na noven izraznem materialu - papirni masi -,
ki ji je služil kot osnova za mate-
rične kompozicije, slikarsko obdelane v miniaturne slike globoke izraznosti z istočasno uporabo dodatnih odpadnih materialov, ki spominjajo na elemente »revne umetnosti«, vendar se v uporabljenem kontekstu tega sploh ne zavemo in jih občutimo kot polnokrvne umetniške stvaritve, kjer je uporabljeni material samo sredstvo izraznega napora. Nič ilustra-torskega ni na teh delih, ki pa se kvalitetno dvigujejo nad ravnotako razstavljene in že poznane po-limaterične kompozicije, nadaljevanje eksperimentalne poti nekako med slikarstvom in kiparstvom, pot tridimenzionalnosti, ki jo ustvarjalka tako ljubi in občuti.
Megi Pepeu se je tokrat predstavila s platni večjega formata, kjer je vpliv novega okolja pokazal globoko občutljivost umetnice in njeno sproščeno soočanje s pokrajino, ki ji je vdahnila skoro ekspresionistične poglede na gričevnati svet zelenega in pomirjujočega obzorja, v katerega je z odločno gesto in kontrastno barvo vtkala svojo zagnano nrav. Nov ambient in okolje sta vnesla nekakšno pomirjujočo noto in bolj optimističen izraz v njena razstavljena dela.
Kot je bilo slišati med udeleženci in organizatorji, je pri bodočih izvedbah te kolonije iskati razširitev udeležbe še na druge ustvarjalce izven prostora Alpe-Jadran, da bi kolonija dobila širši razmah ali boljše medsebojno spoznavanje med umetniki.
(-srce-)
VPIS V ABONMAJE KULTURNEGA CENTRA SREČKA KOSOVELA - SEŽANA
Do 9. oktobra vsak dan med 8. in 14. uro Telefon 73355 - 737736
GLEDALIŠKI - GLASBENI in VOKALNI ABONMA VABLJENI!
Pojmi nacionalizma in internacionalizma
Med 1. in 3. oktobrom je bil v Evropskem univerzitetnem centru, ki ima sedež v mestecu Fie-sole, kongres na temo: »Leto 1992 in obnovitev Evrope«. Med številnimi referati se mi je zdel najbolj zanimiv tisti, ki ga je pripravil florentinski zgodovinar Ennio Di Nolfo. Naj ga v glavnih obrisih obnovim.
Svoj tekst je Di Nolfo naslovil »Nacionalizem, internacionali-zem in nacionalna korist«. Uvodoma je dejal, da je njegov namen osvetliti, kako se je pomen obeh pojmov v času spreminjal in prepletal. Naj bo še tako protislovno, toda pojem »internacionalen« je starejši od pojma »naroden«. V starih časih je bilo skoraj vse mednarodno,- to kar je narodno, se je začelo uveljavljati šele po francoski revoluciji, kajti do tedaj so obstojale samo državne meje, ne pa nacionalne. Obstojalo pa je živahno mednarodno življenje: v politiki, trgovini umetnosti, kulturi in religiji.
Pojem, ki sledi »internacionalnemu« je »internacionalnost«. Ko je postala trgovina tekmovanje ali protekcionizem; ko se je religija začela širiti ali je bila potrebna zaščite; ko je bilo treba spore razrešiti brez vojne ali vojno zaključiti z mirom, so se pojavili mednarodni problemi, s katerimi se je bilo nujno soočati. V mednarodno življenje je bilo treba vnesti pravila, ki so začetek mednarodnega prava. Odkritje in definicija tega prava sta bila delo izvedencev, ki so odražali voljo dinastij, aristokracij in bogatejšega meščanstva. To so bile sile, ki so ustvarile »internacio-nalist« - steber starega režima med leti 1648 in 1815.
Ideja naroda je posledica procesa, do katerega pride, ko se neka etnična skupina zave svoje politične identitete, in hoče, da jo mednarodna skupnost prizna. Zametke tega razvoja je mogoče zaslediti že v srednjem veku, toda šele z Rousseaujem in Her-derjem, je beseda dobila svoj moderni pomen. Rousseau je zavrnil pojem patrimonialne države, vezan na absolutistično monarhijo, ter ga zamenjal s poj-
mom naroda, narodne suverenosti, domovine, svobode, nacionalnosti in demokracije. S svoje strani je Herder zakoličil idejo o specifičnosti narodov s tem, da je postavil tezo o različnih narodnostnih značajih. Pojem naroda je spadal na začetku v kulturno zakladnico novih srednjih slojev, ki so postali v 19. stoletju vladajoči razred takratne Evrope. Francija, Britanija, Italija, Nemčija so se oblikovale kot nacionalne države, razbile so stari red iz leta 1815 in ustvarile novo internacionalno skupnost. Toda kmalu so se pod vplivom industrializacije razrasle v imperialne sile, s tem pa stopile v kontradikcijo s svojo lastno naravo. Vendar pa so ohranile nacionalni zagon, ki se je izrodil v nacionalizem in pogojil nov mednarodni red/nered, za katerega je bila značilna visoka stopnja konfliktualnosti.
V teh razmerah so se tisti, ki so se postavili proti mednarodnemu kapitalizmu, nujno sklicevali na internacionalizem. Slednji pojem je zgubil svojo konzervativno oznako in postal del revolucionarnega programa, ne da bi se bil zmožen pri tem zares uveljaviti. Tržno gospodarstvo, finančni kapital, trusti so bili v svojem bistvu internacionalni, medtem ko francoski, britanski, ruski, nemški delavci to niso bili. Že Prva internacionala je s svojim polomom v letih 1914-1915 dokazala, da je proletarska solidarnost samo iluzija. Boljševiki so s svojo zmago leta 1917 znova povzdignili idejo internacionalizma, a so se ji že leta 1922 odpovedali, ko so stavili na »revolucijo v eni sami državi«. Internacionalizem je postal za Sovjetsko zvezo le prazna beseda, po letu 1945 pa sredstvo za vsiljevanje svoje imperialne volje podložnim državam.
Pojem internacionalizem je tako izgubil vsak revolucionarni naboj in postal sinonim za status quo in stabilnost. Nacionalizem nasprotno pomeni iskanje lastnega interesa, potrditve, je pojem nestabilnosti, pa tudi sprememb in dinamizma.
hšla prva številka Galeba v novem šolskem letu
Z novim poletom
Tudi letos je priletel na živobarvnih krilih, veder in razposajen kot vedno in predvsem poln dobre volje, da bi čimbolj koristil naši doraščajoči mladini ter jo zabaval. To je vsakoletni let Galeba, ki se premika z ritmom šolskega leta. Njegovo prvo (dvojno) številko 39. letnika bodo te dni razdeljevali po razredih slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Marsikakšen izvod bo poletel tudi thed otroke čez mejo.
V tej in naslednjih številkah bo Pisanih in risanih zgodbic, pesmic in igric za vse otroške okuse. Še naprej bo ta mladinska revija izpolnjevala svoje dragoceno in Plemenito poslanstvo. Nekaj pa bp le manjkalo. Manjkala bo pri-Ijnbljena očetovska in prijateljska ‘igura tistega, ki je vsa ta leta porogal Galebu leteti, visoko in smelo, in mu znal simpatično prišepniti vse tisto, kar so otroci radi slišali od njega. Lojze Abram namreč zapušča glavno in odgovor-n° uredništvo revije, prepričani
pa smo, da vse to, kar je Galebu dal v vseh teh letih, ni bilo zaman in ne bo pozabljeno. Nova glavna urednica je Majda Železnik, odgovorni urednik pa Dušan Udovič.
Klavirski recital C. Gulina
V okviru Festivala sodobne glasbe - TRIESTE PRIMA 1992 ' ki se te dni odvija v našem mestu, bo danes, 8. oktobra, za Slovence posebno prazničen dan. Pianist Corrado Gulin bo na koncertu, ki je artikuliran kot poklon »prvemu med našimi skladatelji«, kot je Marija Kogoja imenoval Marjan Li-
povšek, izvajal skoraj celotni opus klavirskih del velikega slovenskega skladatelja, ki je po rodu Tržačan in katerega 100-letnico rojstva proslavljamo ravno v teh dneh. Ta za nas tako pomebmen glasbeni dogodek bo, kot rečeno, danes ob 20.30 v Avditoriju Muzeja Re-voltella v Trstu, v Ul. Diaz 27.
Razstava koprskega slikarja v gostilni Jazbec v Tupelčah
Breginjski motivi V. Gašperuta
V gostilni Jazbec v Tupelčah na Krasu si gostje poleg stalne zbirke Alojza Spacala in Roberta Hlava-tyja lahko ogledajo zanimivo razstavo oljnih del koprskega slikarja Vojka Gašperuta. Gašperutova razstava, katere osnovni moto predstavljajo breginjski motivi, je na ogled ob koncu tedna do začetka novembra.
Vojko Gašperut, rojen 1949. leta v vasi Sedlo v Breginjskem kotu, je svoje otroštvo preživel v idilični pokrajini skrajnega dela slovenske zemlje, v Breginjskem kotu. Ta krajina in arhitektura je pustila neizbrisno sled v načinu njegovega razmišljanja in pogledov na svet.
Predmet njegovih slikarskih prizadevanj je krajina, tako kot jo je ustvarila narava ali pa jo je preoblikoval človek. Slike izražajo tudi lepoto stare breginj-ske kmečke arhitekture, ki izginja v pozabo in je mlajšim rodovom skoraj neznana. Ker je Gašperut slikar, ki korektno beleži vse, kar opazi, njegovo bistro oko, tudi ne preoblikuje krajine. Poleg motivov bistre Soče in belokranjskih brez so topli njegovi cvetoči šopki in marsikdo bi jih z veseljem odnesel v svoje domove, da bi mu slike krasile stene.
Slikarska pot Vojka Gašperuta se je pričela pred približno 20 leti, ko je 1974. leta sodeloval na skupinski razstavi v Divači. V tem času se je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter prejel nekaj nagrad in priznanj na ex temporih v Kopru, Marezigah in Rogaški Slatini. Pred petim leti je bil sprejet v društvo slikarjev invalidov (VDMFK) v Liechtensteinu. Prav ob pomoči tega društva so njegove slike našle pot na koledarje in voščilnice ob novem letu, ki so bile izdelane v Ameriki, na Nizozemskem in v Švici. Društvo bo tudi za naslednje leto izdalo koledar, v katerem bosta objavljeni kar dve Gašperutovi sliki.
Kljub temu, da je od slikarjevega tragična skoka v morje, pri katerem si je poškodoval hrbtenico, minilo 25 let in je zaradi tega njegovo življenje vezano na invalidski voziček, lahko rečemo, da je Gašperut slikar, ki ga prevevata delavnost in ustvarjalnost. O tem pričajo razne razstave v domovini in po svetu. Med nagradami pa velja omeniti L, 2. in 4. nagrado na ex temporih v Marezigah (1986, 1987, 1984) in odkupno nagrado na ex-temporu v Rogaški Slatini
. v. . • •	v ■	*	■ .	-	"	- -
Slikar Vojko Gašperut pred enim svojih oljnih del
(1988). Gašperut pa je tudi eden redkih slikarjev na Slovenskem, ki se ukvarja s poslikavo tekstila. Zanimive so njegove poslikane svilene rute, šali, prti in drugi izdelki. Poleg oljnih del se poslužuje tudi ak-varelske tehnike.
Vojko Gašperut je torej slikar, poln energije in ustvarjalnosti in njegove slike kar same govorijo. V prijetni kraški gostilni pri Jazbecu v Tupelčah pa nas v Gašperjev svet lahko popeljeta prijazna gostilničarja Silva in Alojz.
Slika in besedilo:
OLGA KNEŽ-STOJKOVIČ
" , ;>:C: v	-	•	.- A -
V tekmah osmine finala italijanskega nogometnega pokala
Strelci tokrat bolj razpoloženi
Včeraj so odigrali še ostalih 7 srečanj osmine finala italijanskega nogometnega pokala (tekma Foggia -Inter je bila predvčerajšnjim, končala pa se je brez zmagovalca, 0:0). V sinočnjih tekmah so bili igralci nekoliko bolj razpoloženi, saj so skupno dosegli 18 zadetkov, a od tega samo Milan in Roma kar sedem. Roma je že vodila s 4:0 proti Fioren-tini, ko si je brez potrebe otežila nadaljnjo pot. Ostala je v desetih zaradi izključitve Piacentinija (dva opomina) in prejela dva zadetka. Milan je proti Cagliariju zmagal brez težav, v ospredju pa je bil tokrat Papin, ki je v samih 60 sekundah dvakrat zatresel mrežo. Uspešen je bil tudi Napoli, vendar mu samo en gol razlike ne zagotavlja mirnega porovanja v Verono. Torino se je proti Bariju moral zadovoljiti z neodločenim izidom, medtem ko je Juventus proti Genoi verjetno tekmo vzel le za eksperimentiranje (Trapattoni je na primer poslal na teren istočasno Mollerja, Platta, Ca-siraghija, Viallija in Roberta Bag-gia). Izidi so naslednji:
Milan - Cagliari	3:0	(2:0)
STRELCA: Papin v 25' in 26', Len-tini v 62'.
Roma - Fiorentina	4:2	(1:0)
STRELCI: Carnevale	(R)	v 14'	in v
52' (11-metrovka), Mihajlovič (R) v 46' in 48', Effenberg (F) v 80' in 82'.
Napoli - Verona	2:1	(0:0)
STRELCI: Careca (N) v 52', Lunini (V) v 55', Fonseca v 80'.
Bari - Torino	1:1	(0:1)
STRELCA: Scifo (T)	v	15', Capoc-
chiano (B) v 55'.
Cesena - Lazio	1:1	(1:1)
STRELCA: Signori (L) v 27', Lan-tignotti (C) v 43'.
Inter se v prvi tekmi osmine finala italijanskega pokala ni proslavil, saj je izenačil brez gola proti Foggii. Na sliki Toto Schillaci v akciji med Medfordom (levo) in Petrescujem (desno)	(telefoto AP)
Parma - Venezia	1:0 (1:0)
STRELEC: Asprilia v 33'
Juventus - Genoa	1:0 (1:0)
STRELEC: Moller v 10'.
Povratne tekme bodo 28. oktobra.
Švedska boljša od Bolgarije
STOCKHOLM — V okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo (skupina 6) je sinoči Švedska z 2:0 (0:0) premagala Bolgarijo. Lestvica skupine je naslednja: Bolgarija 4 točke (3 tekme), Švedska 4 (2), Francija 0 (1), Finska 0 (2), Avstrija 0 (0), Izrael 0 (0).
Prihodnje tekme: Francija - Avstrija (14.10.), Avstrija - Izrael (28.10.), Izrael - Švedska (11.11.), Francija -Finska (14.11.), Izrael - Bolgarija (2.12.).
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze bo v
zvezi z A ligo sklepala prihodnji teden. V nedeljo namreč ne bo srečanj v A ligi zaradi tekme med Italijo in Švico.
V B ligi pa so bili diskvalificirani samo štirje igralci: Muro (Taranto) bo počival dve koli, po eno pa ne bodo igrali Taccola in Cristallini (Piša) ter destro (cesena).
Italijanski odbojkarski pokal
BOLOGNA — Danes bodo na vrsti četrtfinalna srečanja za italijanski odbojkarski pokal. Z razliko od prejšnjih kol, bodo tokrat odigrali tudi povratna srečanja (15. oktobra), v poštev pa bo prišla tudi razlika v setih in eventualno tudi razlika v točkah v primeru izenačenega izida. Edina ekipa iz A-2 lige, ki še ni bila izločena, je Giglio Reggio Emilia. Spored je naslednji: Maxicono Parma - Sidis Falconara, Jockey Schio -Giglio Reggio Emilia, Sisley Trevi-so - Panini Modena, II Messaggero Ravenna - Alpitour Cuneo.
V 9. kolu slovenske nogometne lige
Polom Primorcev
KOPER — Včeraj so v slovenski nogometni ligi odigrali 9. kolo, v katerem je v derbiju Maribor Branik potrdil svoje zadnje dobre igre in v Kranju gladko s 3:0 premagal varovance trenerja Braneta Oblaka. Sicer so bili napadalci tokrat razpoloženi, saj so skupno dosegli 29 golov, največ SCT Olimpija, ki je s 4:0 odpravila Nafto. Dva zadetka je dosegel Ubavič in se še bolj utrdil na listi strelcev, po enega pa sta prispevala Primorca Zulič in Valentinčič.
Primorska trojka je doživela polom, saj je le Izoli uspelo doma iztrgati točko Potrošniku v pravem pomenu besede, saj so gostje še tri minute pred koncem vodili s 3:2, ko je čast gostiteljev rešil Tosič. Koprčani so prejeli dva gola v Zagorju, SAOP Gorica pa tri v Celju. Tekma v Izoli je bila pred okrog vsega 250 gledalci polna preobratov in v znamenju slabe igre Izolanov, ki so po vodstvu z 2:0 v drugem polčasu izgledali kot razbita vojska in ne morejo se izgovarjati niti na odsotnost Bana in Ružniča, saj je v normalnih okoliščinah Potrošnik tekmec, ki bi moral prejeti v Izoli pet zadetkov. Vse tri primorske ekipe so se tako po 9. kolu preselile v drugo polovico lestvice in v nadaljevanju jim zagotovo ne bodo cvetele rožice pri iskanju poti navzgor. V vodstvu pa je še naprej SCT Olimpija s točko prednosti pred Mariborom in Muro, najprijetnejšim presenečenjem prvenstva, ki jo ponovno vodi zvezni selektor Bojan Prašnikar.
REZULTATI 9. KOLA: Živila Naklo - Maribor Branik 0:3 (0:2), Elektroelement - Koper 2:0 (1:0), Mura - Rudar 3:0 (3:0), Železničar -Ljubljana 1:1 (1:0), Steklar - Slovan Mavrica 3:2 (3:1), Belvedur Izola -Potrošnik 3:3 (2:0), Publikum - SAOP
Gorica 3:1 (1:0), SCT Olimpija - Nafta 4:0 (2:0) in Svoboda - Studio D 0:0. ;
LESTVICA: SCT Olimpija 14 i (30:6), Maribor 13 (16:7), Mura 13 (13:5), Ljubljana 12 (14:11), Živila Naklo 10 (12:11), Studio D 10 (7:6), Rudar 10 (14:16), Elektroelement 9 (10:9), Svoboda 9 (10:10), Nafta 9 (12:13), Publikum 9 (10:11), Koper 8 (2:6), Belvedur Izola 7 (8:10), Steklar 7 (10:17), SAOP Gorica 7 (8:15), Železničar 6 (11:14), Slovan Mavrica 5 (9:15) in Potrošnik 4 (9:24). (Kreft)
Danes v Koprskem zalivu drugi »match race«
KOPER — Drugi »match race« na slovenski obali za pokal Kopra 92 in veliko nagrado Istrabenza se prične danes in kot prva se bosta, če bo veter v Koprskem zalivu ugoden, podala na start Nemec Markuš VVie-ser in Koprčan Matjaž Antonaz (predvidoma ob 11. uri), nakar bodo v prvem jadranju sledili naslednji štirje dvoboji: Mitja Kosmina (Slo) -Christian Dinder (Av), Zvonko Bezič (Hrv)- Claudio Demartis (Ita), Holm-berg Magnus (Šve) - Dušan Puh (Slo) in Boštjan Antončič (Slo) -Stephan Schurich (Avt). V »round robin« bo zatem na vrsti še devet dvobojev. Včeraj zvečer so predstavili sodelujoče skiperje, pripravili tiskovno konferenco ter »match race« uradno odprli.
Danes bo tgorej šlo zares in ker bo tekmovanje prav ob obali med Koprom in Žusterno, bodo ljubitelji jadranja prišli na svoj račun. Med poglavitnimi kandidati za zmago je Pirančan Dušan Puh, ki bo imel v Švedu Magnusu Holmbergu najresnejšega tekmeca, Koprčani pa veliko pričakujejo seveda od svojih treh posadk in še predvsem od najmlajšega skiperja Matjaža Antonaza, ki »match race« tekmovanje odpira. Koper bo torej do sobote v znamenju vrhunskega jadranja. (Kreft)
Solidarnost s Sarajevom
LAKE PLACID, NY — Tako so včeraj v Lake Placidu nasproti višje šole dvignili olimpijsko zastavo v znak solidarnosti z olimpijskim Sarajevom, ki preživlja vojno razdejanje. Tudi po ostalih severnoameriških mestih, ki so gostila OI, so priredili podobne manifestacije. Naj omenimo, da je Lake Placid gostil ZOI leta 1932 in 1980.	(Telefoto AP)
Max Mosley ostaja predsednik
PARIZ — Letošnje svetovno prvenstvo v formuli ena se sicer še ni končalo, vendar je v bistvu že vse odločeno, in tako je vsa pozornost usmerjena v prihodnjo sezono. Izdelali so že začasni koledar dir: skupno jih bo 16, prva bo 28. februarja v Kyalamiju v Južni Afriki, 25. aprila bo VN San Marina v Imoli, 12. septembra VN Italije v Monzi, zadnja preizkušnja pa bo 7. novembra v Avstraliji. Poleg tega so Angleža Maxa Mosleya, ki je lani nasledil
Balestreju, potrdili za predsednika mednarodne zveze za avtomobilski šport. Nadalje so sklenili, da ukinejo svetovno prvenstvo za avtomobile »šport«, ker je premalo konstruktorjev, ki se nameravajo vpisati.
Kaže tudi, da so pri Williamsu skorajda rešili vprašanje pilota, ki bo dirkal skupaj s Proštom. Kot je izjavil sam Frank VVilliams, to ne bo Senna: izbirali bodo med Martinom Brundlejem ter Damonom Hillom.
V evropskem košarkarskem pokalu
Drevi povratno srečanje Stefanel - Slavia Sofija
TRST — Tržaški Stefanel bo drevi v domači športni palači odigral povratno srečanje 1. kola evropskega košarkarskega pokala proti bolgarski Slaviji. V prvi tekmi, ki je bila predsinočnjim, se Tržačani niso izkazali, saj so zmagali le s 4 točkami razlike (75:71). Kot olajševalna okoliščina naj bi bili odsotnosti Meneghina in Fučke in pa dejstvo, da so dobili priložnost igranja tudi mladi. Vsekakor, razen res velikih presenečenj, uvrstitev Stefa-nela v naslednje kolo le ne bi smela biti v dvomu.
Včeraj pa so nadaljevali z igranjem srečanj 2. kola Koračevega pokala. Po Philipsu, ki je nastopil že predsinočnjim in zlahka zmagal, sta si mesto v 3. kolu zagotovila še Messaggero iz Rima ter Clear iz Cantuja. Izida: Clear Cantu - Amicale Steinsel 105:72 (prva tekma 104:65); Messaggero Rim - Neuchatel 97:77 (prva tekma 107:80). Phonola iz Caserte pa je sinoči odigrala prvo tekmo tega 2. kola (povratna bo danes) in visoko, kar s 108:47 (50:27), odpravila Soced iz Bukarešte.
Lion še vodi, uspeh Jeseničanov
CORTINA D AMPEZZO — Po 9. kolu turnirja v hokeju na ledu »Alpenliga« na lestvici ni prišlo do sprememb. Alleghe je dosegel svojo sedmo zaporedno zmago (s 6:5 je odpravil Fasso), šesti pozitivni izid pa je zabeležil Asiago (s 3:1 je premagal Varese), uspešne pa so bile tudi Jesenice, ki so v gosteh s 4:3 slavile proti Klagenfurtu. Ostali izidi: Bolzano - Villach 4:2, Lion Milan - Innsbruck 7:2, Gardena - G raz 1:5, Branico - Feld-kirch 1:6, Fiemme - Zeli Am See 1:3. LESTVICA: Lion Milan 17 točk, Alleghe 16, G raz in Villach 13, Jesenice 12, Asiago 11, Klagenfurt, Feldkirch in Zeli Am See 10, Bolzano 10, Innsbruck 9, Branico 6, Gardena 4, Varese 3, Fiemme in Fassa 2. Lion in Jesenice imata tekmo več.
Italijanski nogometni pokal za amaterje
Juventina si ni zaslužila visokega poraza s S.Sergiom
JUVENTINA - S. SERGIO	1:3 (0:2)
STRELEC ZA JUVENTINO: Gandin v 75' (11-metrovka)
JUVENTINA: Pascolat, Persolja, Chizzolini (v 70' Za-nier), Trevisan, Travagin, Kaus, Bastiani, Peteani, Tabaj (v 46' Gandin), Devetak, Braida.
Pričakovati je bilo, da bo Juventino v 2. kolu italijanskega nogometnega pokala za amaterje čakala težka preizkušnja, saj S. Sergio nastopa v višji ligi, »eccellen-za«. Na prvi pogled naj bi rezultat tudi potrjeval taka pričakovanja, v resnici pa si Štandrežci glede na dogajanje na igrišču niso zaslužili tako visokega poraza. Igrali so namreč izredno solidno, zlasti prvih trideset minut, vendar so jih na kolena spravile predvsem sodnikove odločitve. Ko je bil izid še 0:0, jim namreč ni dosodil 11-metrovke, zatem pa ni posegal pri prekrških in je j Tržačanom priznal dva gola, ki sta bila dosežena nedovoljenem položaju.
San Sergio, ki ni pokazal nič posebnega, je povedel I po zanj ugodno odbiti žogi. Samo 10 minut kasneje je podvojil v protinapadu, tokrat pa, kot smo dejali, v očitnem off-sideu. Podoben je bil tudi tretji zadetek, ki ga je padel v začetku 2. polčasa. Juventina pa se kljub visokemu zaostanku ni zmedla in je nadaljevala s svojo igro ter si prislužila 11-metrovko, ki jo je Gandin realiziral. Pri domačih, ki gotovo niso vseh svojih moči usmerili v tekme za italijanski pokal, je zlasti spodbudno, da so predvsem mlajši povsem upravičili izkazano zaupanje: na teren so stopili trije igralci letnika 1974 in eden (Zanier) letnika 1976. Prav dva izmed naj mlajših, ! Peteani in Devat, pa sta bila med najboljšimi. Res škoda pa je, da se je ob igrišču zbralo malo domačih navijačev, katerih bodrenje bi Juventini dalo še večjega elana.
Povratna tekma bo čez 14 dni v Trstu.
Potrditev prijateljskih stikov med Gorico in Trstom
KMEČKA BANKA -TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 1:3 (1:1)
STRELCA: Vogrič in F. Tavčar (3) KMEČKA BANKA: Marson, Kodermac, Mosetti, Bagon, Miklus, Frando-lič, Marcosig, Berdon, Mičen, Vogrič, Braini, Radetti, Laurencic, Komel.
TKB: Pernarčič, Štefančič, Kovačič, Bitežnik, Černe, Kalc, Vidali, Timeus, F. Tavčar, R. Tavčar, Pečar.
SODNIK: Dario Zanier (Doberdob)
V Doberdobu so se v prijateljskem nogometnem srečanju pomerili uslužbenci goriške Kmečke banke in Tržaške kreditne banke (na sliki), ki že vrsto let vzdržujejo tovrstne športnorekreacijske stike. Končni izid vsekakor ne odraža stanja na igrišču. Domačini so namreč prevladovali v prvem polčasu in tudi prvi povedli z Vogričem. Gostje pa so bili boljši v nadaljevanju in odlični Tavčar je kar trikrat zastresel Marsonovo mrežo. (BIP)
Na finalu Mladinskih igrah v odbojki v Loanu pri Savoni
Goriški šoli »L Trinku« ni uspel veliki podvig
LOANO (SAVONA) — Slovenskim dijakom goriške nižje srednje šole Ivan Trinko na finalnem delu mladinskih iger v odbojki v Loanu pri Savoni ni uspel podvig. Naši predstavniki so namreč včeraj v zadnjem in odločilnem srečanju proti šoli Ferraris iz Fal-conare.žal, izgubili z 0:2 (8:15, 4:15) in so se morali »zadovoljiti« z drugim mestom, kar je vsekakor za naš šolski šport velik uspeh.
»Igrali smo slabo. Imeli smo preveč treme, da bi lahko pokazali svojo prvo vrednost,« nam je po telefonu dejal prof. Aleksander Kodrič, ki vodi našo ekipo. »Tudi proti ekipama iz Messine in Rima nismo igrali najbolje, tehnično pa smo le bili suvereno bolji in smo tudi zmagali. Proti Falconari pa smo bili v velikih težavah že od samega začetka, saj so bili naši tekmeci tako fizično kot tehnično boljši. Mi smo pa odpovedali tako pri sprejemu kot v igri v polju in poraz je bil neizbežen.«
Sicer pa je bilo bivanje naših dijakov v Loanu pravo doživetje. Spoznali so veliko novih prijateljev, ogledali so si to ljubko mesto, poleg tega so obiskali še Expo '92.
Tudi četrtič na finalnem delu Mladinskih iger »I. Trinku« ni uspel velik met, osvojitev državnega naslova. Pred štirimi leti je bila naša šola deveta, pred tremi druga, lani četrta, letos pa spet druga.
»Na' teh finalih sem že pravi veteran,« se je še pošalil prof. Kodrič in dodal: »Že dvakrat smo bili zelo blizu cilju, pa nam ni uspelo osvojiti naslova. Sicer pa je bila tudi ta za fante zelo lepa in koristna izkušnja.«
KONČNI VRSTNI RED: 1. Ferraris Falconara (Ancona), 2. I. Trinko Gorica, 3. Messina, 4. Rim.
Naša šola je nastopila v nasel-dnji postavi: Simon, matej in marko Černič, Rajan Gravner, Loris Mania, FEderico Pellegrin, Nikolaj Pintar, Jurij in Aleš Plesničar, Daijel Soban, Manuel Devetak, David Mucci.
Na prvem srečanju članske košarkarske Primorske lige
Sežanci visoko zmagali
BOR RADENSKA -
KRAŠKI ZIDAR 70:106 (34:55)
BOR RADENSKA: Simonič 10 (2:2), Perčič 8 (0:1), Debeljuh 5 (0:1), Persi 6 (4:4), Barini 5 (1:5), Smotlak 7 (3:6), Carbonara 15 (4:8), Monticolo (0:2), Poretti 7 (1:2), Grbec 7 (3:4); trener: Sancin
KRAŠKI ZIDAR SEŽANA: G. Mi-helj 2 (0:2), Uranjek 17 (9:10), Suvo-rov 14 (1:2), Muha 31 (5:5), Počkaj 9 (1:2), Kavčič 5 (1:4), Sternad 12, Oz-bič, Mihelj M. 16 (2:2), trener: Meden.
TRI TOČKE: Suvorov 3, Muha 2, Sternad 2, Mihelj M. 2, Debeljuh in Carbonara 1; PON: G Mihelj (24), Barini (31), Persi (33), Kavčič (37).
S tekmo med Borom Radenska in Kraškim zidarjem iz Sežane se je v torek začel letošnji prvi članski košarkarski turnir Primorske lige. Sežanci so brez velikih težav odpravili borovce, ki so prehitro zaključevali napade in bili tudi pomanjkkljivi pri metu za dve točki. Gostje so gospodarili pod košema in ulovili veliko odbitih žog. V napadu so bili bolj natančni in tudi v obrambi so igrlai zelo dobro.(U.A.)
Na sliki M. Magajne Borovi košarkarji med finalnim srečanjem članskega turnirja v Dolini.
Pred novo smučarsko sezono precejnovosti, predvsem v strokovnem kadru
Selekcija ZSSDI že na delu
Konec tedna bo na ledeniku Mol-laller v Avstriji prvi skupni trening Zamejskih smučarjev, ki so bili iz-brani v selekcijo ZSŠDI in ki bodo Vstopali zamejsko smučanje na tekmah FISI, ki bodo v naši deželi de-ZeL od januarja dalje. Selekcijo se-stavlja več kot 20 smučarjev in smu-cark, ki so razdeljeni v tri kategori-J6' To je vsekakor lepo število, ki se Vsako leto veča, čeprav je za nas srnučanje ena najzahtevnejših pa-tlog. Pozitivno je tudi dejstvo, da v ^lekciji je lepo število najmlajših, *ar pomeni da so naša društva v Prejšnjih letih dobro delovala s aihučarsko šolo in da se vaditeljski 'ataji, ki so bili namenjeni zamej-pim smučarjem, že dobro obrestujejo. Medtem ko se število naših Sthučarjev, ki se agonistično ukvarjajo s tem športom, veča, se šušlja, p je v italijanskih tržaških društvih edno manj zanimanja med tekmo-alci za agonistično smučanje. To Pa pomeni, da je bilo dosedanje nadevano delo z najmlajšimi le pre-|judo. Tega pa ni zaznati v naših puštvih, ki so skozi vsa ta leta paketno in brez pretiravanja gojila to Portno panogo, tako da je volja do hiučanja med našimi tekmovalci sako leto večja.
„ Koordinatorja selekcije sta letos misionarja" zamejskega smučanja pdo Šuber in Stojan Sossi. Poleg p9a ko bo vsaka kategorija imela ^ojega trenerja in odgovornega za lupino.
Odgovoren za programe in isto-asno trener mladinske kategorije
*, Tl
Trener Aleš Poljak
bo prof. Dušan Videmšek, vodja de-mostratorske vrste Slovenije, ki že več kotdeset let trenira z uspehom v matični domovini in tudi v zamejstvu. Kategorijo pionirjev bo vodil demostrator A vrste Boštjan Gašper-čič, doma iz Škofje Loke, z veliko izkušnjo na agonističnem področju. Profesionalno je treniral v zlatih olimpijskih časih v Sarajevu pionirske kategorije, sedaj pa trenira občasno tudi pionirsko reprezentanco Slovenije. Lani je večkrat treniral najmlajše pri SK Brdina.
Velika novost pri letošnji selekciji pa je trener, ki bo vodil najmlajše, in sicer kategoriji »baby-sprint« in cicibanov. To težko nalogo bo letos prevzel učitelj smučanja Aleš Po-
ljak, doma iz Tolmina, kateri je že od mladih nog začel z agonističnim smučanjem pri SK Matajur. Leta 1987 je prestopil v vrste bivše jugoslovanske smučarske reprezentance, kjer je tudi dosegel dobre rezultate. Kot specialist v slalomu je preti par nekaj leti osvojil trofejo Pinocchio v kategoriji pionirjev. V prejšnji sezoni je treniral mlade smučarje pri SK Devin.
Treba pa je tudi reči, da se je večina naših smučarjev med poletjem strogo »držala« programa, ki ga je že spomladi pripravil prof. Dušan Videmšek in je treniral več dni skozi vse poletje na ledeniku ter tako držal ritem državnih reprezentanc glede poletnih treningov.
Sedaj čaka zamejske smučarje vsaj še deset treningov na ledeniku in drugih 25 v bližnjih krajih, kjer se upa, da se bo kaj kmalu novembra prikazal sneg. V začetku januarja čaka naše zamejske smučarje pester spored tekem. Mladinci bodo namreč nastopili kar na 18 tekmah FISI, pionirji na 13, mlajši pa na sedmih tekmah FISI. Poleg tega jih čakajo še šolska tekmovanja in tekme, ki jih organizirajo naša društva.
Upati je tudi, da se bodo zamejski smučarji v čim večjem številu udeležili 18. t.m. suhega slaloma v organizaciji SCI C Al v kraju Tre Cami-ni, na Katinari, in 25. t.m. suhega slaloma, ki ga bo organiziral SK Brdina v Repnu, kjer bodo lahko naši smučarji preverili svojo fizično pripravo. (E.M.)
Na naraščajitiškem košarkarskem turnirju
Sokolu prvo mesto
V	telovadnici šole Caprin so se pred kratkim pomerile nekatere ekipe, ki se pripravljajo na prvenstvo naraščajnikov. V dokaj šibki konkurenci so se najbolj odlikovali igralci Sokola, ki so v finalu za 1. mesto odpravili domačo peterko Santosa. Naj omenimo, da letošnjo ekipo Sokola sestavljajo poleg Nab-režincev tudi igralci Kontovela in Poleta.
Varovanci trenerja Vascotta so občasno predvajali učinkovito in urejeno igro, sledili pa so trenutki zmede in površnih zaključevanj na koš, kar je dovolilo objektivno slabšim tekmecem, da so Nabrežince ujeli in prehiteli v tretji četrtini.
V	zadnjih desetih minutah pa so sokolovci zaigrali, kot znajo, in pod odlično režijo Rizzanteja ter z delnim izidom 22:4 zasluženo zmagali in osvojili prvo mesto na turnirju.
V	finalu za 3. mesto je mešana postava Bora in Libertasa nudila šibe-kodpor ekipi Latte Carso, najboljši strelec tekme pa je bil borovec Alberto Velinski, ki je dosegel 24 točk.
POLFINALE
SOKOL - LIBERTAS 74:51 (39:24)
SOKOL: Starc 14, Vidoni 2, Spacal 6 (0:2), Rustja 10 (0:2), Umek 7 (1:2), Pipan 3 (1:4), Štoka 3 (1:3), Franko, Ferlan 1 (1:2), Tavčer 24 (0:1), Riz-zante (0:1), Jori 4 (0:2); trener Vascot-to.
PM: 4:19. PON: Štoka (39). SON:
22.
FINALE ZA 3. MESTO LATTE CARSO - LIBERTAS
105:69 (42:30)
FINALE ZA 1. MESTO:
SOKOL - SANTOS 77:64 (42:35)
SOKOL: M. Starc 5 (1:4), B. Starc 7 (1:2), Spacal 1 (1:2), Rustja 10 (2:6), Umek 13 (1:3), Jori, Štoka 8 (2:2), Franko, Ferlan, Taučer 12, Rizzante 6, Škerk 15 (1:2); trener Vascotto.
PM: 9:21. SON: 23.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Sokol, 2. Libertas, 3. latte Carso, 4. Santos.
(VJ)
Borovi atleti na DP v Brixnu
Po osvojitvi deželnega naslova, s katerim so se uvrstili na 11. mesto na skupni vsedržavni lestvici, se bodo Borovi atleti v soboto in nedeljo udeležili državnega prvenstva v osmeroboju, ki bo v Brixnu.
Naj dodamo tudi, da se doslej nobena tržaška atletska ekipa ni uvrstila na tako prestižno tekmovanje. Borove barve v Brixnu bodo zastopali Andrej in Federico Gelfi, Fu-rio Pillan in Marco Sestan.
Kljub temu da je najboljši društveni osmerobojec - Andrej Gelfi - lažje poškodovan, se bodo naši fantje skušali uvrstiti med šesterico najboljših.
CIT" ^ planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Predavanje o vremenu
Začenja se predavateljska sezona SPDT. Ze v četrtek, 15. t.m., bo pri nas v gosteh 9‘edni strokovnjak o vremenski vedi dr. °fnciž Vrhovec, znan napovedovalec vre-n ;ena s televizijskega ekrana RTV Slove-'la. Dr. Vrhovec se bo predstavil s po-9 obljenim prikazom zapletenih naravnih akonov o vremenu in svoje izvajanje Podkrepil s prikazom barvnih diapoziti-°p !n vremenskih kart.
Pr[reditelj predavanja je mnenja, da po-eni vreme važno postavko v človeko-
življenju, zato je zbral prav to temo, osti važna za planince, ki planirajo svo-,z!efe in pohode v hribe, redavanje bo torej ugodna prilika, da se ^jrieljito spoznamo s tem važnim dejavni-, m, ki v veliki meri pogojuje naše vede-se h,n obnQšan/e. SPDT zato pričakuje, da c °° predavanja strokovnjaka dr. Vrhov-udeležilo čimvečje število planincev, t asfj mladih. Predavanje bo v četrtek, 15. P m. v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. ‘Unčiška, 20 s pričetkom ob 20.30.
Medvedjak čaka osnovnošolce
verfCr /e ie Q°vor o vremenu, je treba po-duti, da nam je prav vreme v teh dneh vusteno zagodlo.
Že nekaj dni lije kot iz škafa in dež je prejšnjo nedeljo preprečil izvedbo osnovnošolskega izleta na Medvedjak v okviru Športne šole in v priredbi Mladinskega odseka SPDT. Mladinci so si sicer ob 9.00 zjutraj čakali na Colu, prišli pa so le trije šolarji in padla je odločitev, da izlet na Medvedjak odpade.
Prireditelji so zato sklenili,da bo izlet v nedeljo, 11. t.m. Veljajo isti urniki in isti program. Poudariti je še treba, da je izlet na Medvedjak veljaven za dodelitev planinskih značk, zato udeleženci naj ne pozabijo prinesti s seboj planinskih knjižic.
Jesenski izlet na Zgornjo Pivko
Javili smo že, da pripravlja SPDT jesenski izlet na Zgornjo Pivko, na valovito pokrajino med Brkini in Snežnikom. Izletniki bodo obhodili kraje Podstenje, Podstenj-šek, Podtabor in prišli do vasi Tabor nad Knežakom. Od tam se bodo povzpeli na 751 metrov visok Šilentabor in se potem vračali v dolino mimo vasi Kilovče. Skupno bo za približno štiri ure hoje in ne bo manjkalo planinskega užitka.Vodja izleta, Franc Armani, vabi udeležence, da se zberejo v nedeljo, .121. t. m., ob 8.00 uri pred sodno palačo na trgu Ulpiano, pol ure kasneje in sicer ob 8.30 v Bazovici pred vaš-
kim spomenikom. Od tam se bodo izletniki z avtomobili odpeljali proti Ilirski Bistrici. Armani je na voljo za vsa potrebna pojasnila in odgovarja na tel. 51360.
Veselo na Planini pri Jezeru
Tudi v tem primeru je tržaškim planincem zagodlo slabo vreme.
amo deset se jih je v soboto podalo na Planino pri Jezeru, kamor so jih vabili pobrateni ljubljanski planinci društva »Integral« na slavje ob zaključku planinske sezone in zaprtje koče. Z avtomobili so se pripeljali do Stare Fužine, od tam pa s kombijem na planino Blato. Močilo jih je, ko so hodili do koče na Planini pri Jezeru in ni nehalo deževati vse dotlej, dokler se niso v nedeljo vrnili domov.
Srečanje je bilo zelo prisrčno, vendar so odpadli načrtovani izleti na Pršivec, Ogradi in Laz. Planinci so se morali sprijazniti s tem,da so obsedeli v koči, vendar ob odličnem golažu in zvokih ansambla Planinskega društva »Očnica« iz Ljubljane. Upravitelji koče so potem podali obračun sezonskega upravljanja planinske postojanke, ki je bilo uspešno in bogato. Srečanje se je zaključilo v nedeljo, ko so udeležnci zaprli kočo in se pod dežniki in pelerinami vrnili v dolino. (L.A.)
obvestila - obvestila
PLANINSKA ODSEKA ŠZ SLOGA in SK DEVIN
organizirata v nedeljo, 11. t. m., Pohod v neznano. Vodja pohoda Hinko Poročnik. Odhod iz Bazovice
(pred spomenikom) ob 8.15. Za informacije tel. Viktorju Stoparju na št. 226283 ali Brunu Škerku na št. 200236.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR RINCES
sporoča, da poteka redna vadba za začetnike ob torkih in četrtkih od 17.15 do 18.45. V ta čas je zajeta tudi dodatna razgibalno-kondicijska telovadba. Interesenti se lahko prijavijo na društvenem sedežu, kjer prejmejo vse potrebne informacije.
SK DEVIN
organizira smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj za začetnike se bo pričel 9. t.m. ob 18. uri. Vpisovanje vsak torek na sedežu v Cerovljah ob 21. uri, informacije na tel. 220423 v večernih urah. NOGOMETNI KLUB BOR
vabi vse mlajše cicibane, ki jim je všeč nogomet, na treninge, ki so ob ponedeljkih na nogometnem igrišču v Bazovici, oz. ob četrtkih na nogometnem igrišču v Dolini od 15.30 do 17.00. Za tiste otroke, ki ne morejo priti sami na treninge, bo poskrbljeno za prevoz na igrišče in nazaj.
SPDT - MLADINSKI ODSEK obvešča, da je bil nedeljski izlet na hrib Medvedjak, namenjen osnovnošolskim otrokom, zaradi slabega vremena preložen na nedeljo, 11. oktobra. Odhod in zbirališče izleta bosta ob 9. uri na Colu pri restavraciji Furlan, povratek ob 16. uri na Colu pred poslopjem Zadružne kraške mlekarne. Vabljeni vsi osnovnošolci.
PARIZ — Te dni poteka v francoskem glavnem mestu avtomobilski salon, na katerem bodo predstavili vrsto novih modelov. Eden naj zanimivejših je gotovo Renaultov twingo, ki so ga že poimenovali »mali espace« in ki ga označuje sodoben in mladosten design. Twingo si hoče izrezati pomemben prostor v evropskem trgu malih avtomobilov, ki šteje 4 milijone komadov letno. 30 od sto evropskih avtomobilov sodi v to
kategorijo.
Renaultov načrt je dokaj ambiciozen, saj bi hoteli uveljaviti tvvingo kot najpopularnejši mali avtomobil v Evropi. Boj ne bo lahek, saj je tu prisoten že Fiatov cinguecento, nemški VW pa načrtuje skupaj z Japonci minivozilo, ki £e bo tudi vključilo v ta segment.
Tvvingo je majhna. (343 cm dolžine) kombilimuzina s trojnimi vrati, ki bo na voljo v eni sami
izvedbi. Skratka nobene dodatne opreme, nobenih različic, edino izjemo predstavlja pomična streha. Tvvingo poganja 1239-kubični motor, ki zmore 55 KM in je za tako majhen stroj še kar prožen, saj zmore 9,3 kpm že pri 2500 vrtljajih v minuti. Avto tehta 750 kg, ima petstopenjski menjalnik in je torej še kar živahen ob zelo skromni porabi (5,1 1 pri 90 km/h, ■7,3 v mestnem prometu in 6,5 litra če upoštevamno norme UTAC).
Ena značilnosti tvvinga je tudi pomična zadnja klop, ki se premakne za celih 17 cm, tako da se prostor v notranjosti avta lahko poveča ali zmanjša, prav tako se spreminja seveda tudi prostornina prtljažnika, ki niha med 168 in 261 litrov.
Sicer pa je glavni adut tvvinga njegova dokaj revolucionarna zunanjost, ki jo označujejo zaobljene linije in močno nagnjen pokrov motorja, kar zagotavlja odlično
vidljivost. Tudi armaturna plošča je revolucionarna, ker je elektron' ski display v njeni sredini, pred volanom pa je le ozka reža z raZ' nimi kontrolnimi lučkami.
Avto je seveda opremljen s katalizatorjem, čistejšemu okolju na ljubo, klimatska naprava in ves plastični material pa so brez freona. Tudi zavorne obloge in razna tesnila ne vsebujejo azbesta. Vso plastiko, ki sestavlja tvvingo, )e moč reciklirati.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči - račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska .75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
O vzrokih nesreče izraelskega letala izvedenci za sedaj le ugibajo
Našli »črno škatlo« boeinga ki je strmoglavil v nedeljo
AMSTERDAM — Reševalne ekipe so včeraj med ruševinami ene od stavb v predmestju Amsterdama našle »črno škatlo«, tako imenovani Flight data recorder, na katerem so posneti vsi podatki poleta boeinga 747, ki je v nedeljo strmoglavil v amsterdamskem predmestju. Škatla je v slabem stanju, tako da bodo izvedenci centra za letalske nesreče v britanskem Farnboroughu le s težavo dekodificirali podatke in iz njih ugotovili točne vzroke nesreče.
Za sedaj izvedenci le ugibajo. Včeraj se je izvedelo, da so rada-risti amsterdamskega letališča Schiphol po vzletu izraelskega tovornega letala na zaslonih opazili jato kormoranov. Eden ali več ptičev naj bi končalo v turbinah izraelskega jumba, kar naj bi povzročilo požar na tretjem in četr-
Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem trupel
(Telefoto AP)
V Geli karabinjerji spravili za rešetke bando »izterjevalcev<<
GELA (CALTANISSETTA) — Po obsežni preiskovalni akciji, ki so jo poimenovali Bronx 2, so včeraj v Geli aretirali šestnajst mafijcev, dvaindvajsetim so zaporni nalog izročili v zaporu, sedmim osumljencem pa je uspelo pobegniti. Med temi je tudi 44-letni Ga-etano Ianni, ki naj bi bil eden od šefov klana Ianni-Cavallo. V mafijski vojni med tem klanom in klanom Giuseppa Madonie (po desetletnem skrivanju so ga aretirali 12. septembra v Vicenzi) je bilo v zadnjih treh letih ubitih več kot sto ljudi. Od aretiranih naj bi jih 24 pripadalo klanu Madonia, 21 pa klanu Ianni-Cavallo, pri celotni akciji pa je karabinjerjem pomagal bataljon Tuscania, ki je obkolil Gelo.
Na sled aretiranim so prišli f podrobnem pregledu »knjigovoi stva« o pobiranju mafijskega daj ka v Geli. Knjige so odkrili pr? tremi meseci, na podlagi šifrirani1 podatkov pa so se dokopali dj imen žrtev mafijskega izsiljevanj1 Te so morale »pobiralcem« davki mesečno izročiti od 200 tisoč dl 10 milijonov lir. Ugotovili so, dl je 80% vseh podjetnikov plačeva lo »davek« v zameno za mir, todi le približno dvajset jih je bilo pij nravlienih tildi sodelovati s nreii
pra vij enih tudi sodelovati s prei* kovalci.
Mafijski »davek« so pobirali ’ glavnem mladoletniki, ki skora vsi živijo v socialno degradira® mestni četrti, ki jo vsi imenujejo Bronx, po čemer je akcija tudi d® bila ime. .
tem motorju. Včeraj pa so agencije posredovale še bolj presenetljivo vest, in sicer, da se je pred meseci na istem letalu pred pristankom na amsterdamskem letališču vnel motor številka dva. Izraelske oblasti so do sedaj navajale, da je imelo letalo le eno okvaro, in sicer na podvozju. Trditve Nizozemcev ni nihče potrdil, ker so uradi letalske družbe El Al zaradi praznika jom kipur zaprti.
Reševalne ekipe so medtem izpod ruševin odkopale še deset trupel, tako da je trenutno uradni obračun 27 mrtvih in 250 pogrešanih. Poveljnik amsterdamske policije Ed Nordholt je včeraj potrdil, da končne številke mrtvih ne bodo ugotovili nikoli, saj je bilo v obeh stolpnicah precej več oseb, kot jih je bilo uradno prijavljenih. V glavnem naj bi šlo za ilegalne priseljence iz Surinama, ki so skrbno prikrivali svojo prisotnost.
Izvedenci za sodno medicino so obenem potrdili, da bo tudi identifikacija odkopanih žrtev izredno težavna, večine žrtev pa sploh ne bodo našli, ker jih je večurni požar popolnoma upepelil, kasnejše rušenje obeh blokov pa je za temi žrtvami izbrisalo vsako sled.
V nomadskem naselju v požaru umrla 2 otroka
PAVIA — V požaru, ki je izbruhnil v nomadsekm naselju v okolici Retorbida (Pavia), sta umrla dva otroka, v nevarnosti pa so življenja še dveh otrok in matere ene od žrtev. Vsi trije s hudimi opeklinami ležijo v bolnišnicah v Milanu in Genovi, ob tem pa je lažje opekline utrpelo še približno 20 oseb. Umrla sta 7-letni" Simon Nikolič in 4-letna Kristina Dragutinovič, hude opekline pa so utrpeli 7-letni Pavle Nikolič in 20-mesečni Antonin Jurič in 23-letna Mirjan Nikolič, mati male Kristine. Do požara je prišlo v noči na sredo, karabinjerji iz Voghere pa so izključili možnost, da bi bil požar podtaknjen. Po vsej verjetnosti je tragedijo povzročil uhajajoči plin, ki je eksplodiral, nato pa sta zgoreli ena baraka in dve prikolici.
Irska republikanska armada nadaljuje z ustrahovalno politiko
London: 5 ranjenih v atentatu
LONDON — Protiterorističc oddelek Scotland yarda je uvede preiskavo o eksploziji peklenskega stroja, ki so ga prejšnjo noč neznanci namestili v Panton Street® v londonskem mestnem središču Eksplozija ob 1.45 je lažje ranil® pet oseb, obračun bi bil nedvomno hujši, če bi prišlo do eksplozije kako uro prej. Kot običajno so ne; znanci o skorajšnji eksploziji pred tem obvestili-neko zasebno radijsko postajo. Policiji pa ni uspel0 pravočasno evakuirati celotnega območja. Resnici na ljubo je bv peklenski stroj majhne razdiralne moči.
Preiskovalci so prepričani, da je tudi ta atentat delo separatistične Irske republikanske armade, k1 nadaljuje s svojo teroristično politiko ustrahovanja.
Na sliki (telefoto AP): pirotehniki odnašajo drobce peklenskega stroja.
Renaultov odgovor na krizo v avtomobilskem svetu
=	9- K O < ic a o