leto LUIII. štcullha m.
v UDMioni, v nedeljo Z9. novemlira 1925.
Ceno Din T
Ithttj« vsak dan popoldne, Izvzemal nedelle ln praznike. — Instratk do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogovoru. ,— Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravnistvo: Knailova oilca ittv. 3, prJUitJ«. — Telefon ste* 304. Uredništvo: K n aH ova ulica st. 9,1« nadstropje. — Telelon ilev. 34.
■V*     Poštnina platana v gotovini.
Nazaj k idealizmu!
Materijal iz e m najgrše vrste je po vojni zavladal po vsem svetu. Idealna stremljenja med ljudmi so postala taka redkost, da bi jih lahko iskali z Dioge* novo svetilko ob belem dnevu. Dočim pa so si starejša pokolenja vendarle še ohranila vsaj nekaj plemenitega ide* alizma, ki je izvor vseh dobrin V člo* veškem življenju, je doraščajoča mla* dina pri vseh narodih z malimi izjema« mi popolnoma pod vplivom materijali* stičnega svetovnega naziranja. Posledi* ce tega pogubnega duševnega razpolo* ženja pri mladini, ki je na las podobna absolutnemu nihilizmu, se kažejo že na vseh koncih. Morala pada v vseh slojih, idealnih stremljenj ni več, ljubezen do dela je sramota, sistematično izobraže* vanje duha in srca je že zdavno pre* magano stališče, srčna plemenitost je svojstvo, ki izziva zgolj roganje, škrat« ka vse, kar je preje tvorilo glavne vrli* ne človeškega bitja, je danes samo še y zakmeh poulični drhali.
Današnji svet, zlasti mlajši, je pre* pričan, da delo onečašča človeka in ga ponižuje. Zato ne išče več utehe v delu, marveč zgolj v nebrzdanem telesnem uživanju, ki ne priznava nobenih meja.
Ako ne nastane v tem oziru že v doglednem času temeljit preokret, kak* sna bo bodočnost človeštva? To vpra* sanje se vsiljuje vsakomur, ki še ni iz* gubil onih idealov, ki so bili nekoč gi* balna sila v človeškem življenju.
Skrb za bodočnost človeškega rodu Je tudi napotila profesorja Zdiechow-skega, rektorja vseučilišča v Vilni, da je dal povodom inauguracijske slavno* sti izraza svojemu mišljenju, da je edini spas za človeštvo povratek nazaj k — idealizmu. Marijan Zdiechowski je uče* njak svetovnega slovesa. Je med Fq. Ijaki eden onih redkih mož, ki se je navduševal za idejo slovanske vzaje: nosti že v časih, ko so na Poljske* smatrali gojitev te ideje takorekoc še za narodno izdajstvo, mož, ki je prepo* toval vse slovanske zemlje in nastopal povsodi kot apostol idealne ljubavi, medsebojnega bratskega spoznavanja in u važe van j a. Besede takšnega moža morajo vzbujati pozornost, ker niso naslovljene samo na akademsko mladi* no v Vilni, marveč na ves civilizirani svet, ki je dobre volje.
Rektor Zdiechowski izvaja: ccKolos na vzhodu ni ruska, marveč mednarod* na sila, zakaja on se opira na eni strani na vse prevratne elemente v Evropi in mobilizira na drugi strani vse narode v Aziji in Afriki. In kakšen cilj in na* men ima ta velesila? Kaj je ideja sovje* tov? Uničenje ideje človeka kot bitja, čigar duh in duša se dvigata nad mas terijo. Povedati hočem to jasneje: smo* ter komunističnega naziranja je, da stopi namesto možganov trebuh, kar pomenja toliko, kakor poživiniti Člove* ka. Poživinjenje kot smoter svetovne zgodovine! Nikakor ne pretiravam, rav* nam se samo po izvajanjih, ki jih vse* buje boljševiška knjiga profesorja TreU jakova. Tretjakov pravi: «Izraza ,duh* in ,duša* moramo izbrisati iz naših slo* varjev. Človek je stroj, ničesar drugega in ničesar več kot stroj, ki mora dnev* no sprejemati določeno količino hrane, da more ostati v obratu.*
Pričakovati bi morali, da se pojavi mogočen in zdrav odpor proti tej ideji noživinjenja in mehaniziranja človeka, ki je najsramotnejša ideja, ki je kdaj odločevala v življenju človeštva. Me* sto tega pa se uveljavlja brezupno ne* dostajanje moralne in intelektualne od« pornosti. Zdi se, kakor da bi se nahajal v stanju hipnoze. Boljševiška borba proti ideji, da je človek višje bitje, to* rej proti ideji, ki tvori temelj Človeške družbe, imponira po svoji smelosti, ker se ne straši nobenih konsekvenc. Iz takšnega duševnega razpoloženja se razvija usodna zmešnjava pravnih poj* mov, praznoveren strah pred vsakim pouličnim geslom, neke vrste <tnapol* boljševizem«, ki je enak begu pred last*
no vestjo___Vspričo takega dejanske*
ga položaja se obračam na vse, ki so dobre volje, zlasti pa na mladino z iskreno prošnio: Usmilite se svoje dos movine in borite se z naporom vseh svoiih sil proti takšnemu onečaščenju velikih idej. Zavedajoč se svoje odgo* vornosti za bodočo usodo domovine, morate ojekleniti svoj kriticizem in svo* jo voljo, da premagate ono duševno le* nobo, ki je poglaviten vzrok nesposob* nosti, da bi se učinkovito mogli upirati grozečemu zlu. Zato vsi vi, ki ste dobro volje, in vsi vi mladi, nazaj Z idealizmu, nazaj k politiki, ki jo veliki Platon označuje kot umetnost medsebojnega prenojevanja duhov»...
Te besede poljskega znanstvenika bi naj odjeknile tudi v srcih naše mla*
Poloni „GospodorsKe zveze"?
Senzacionalna vest zagrebških «Novosti». — Okrožnica o slabem stanja klerikalnih zadrug. — Izgube znašajo 50 milijonov Din«
— Zagreb, 28. novembra. (Izv.) Da* našnje «Novosti» prinašajo od svojega ljubljanskega dobro informiranega po* ročevalca senzacijonalno vest, da se nahaja «Gospodarska Zveza» pred po-polnim polomom. Izgube «Gospodars ske Zveze» se računajo na 50 milijo: nov dinarjev. «Novosti pišejo: «0 sla* bem finančnem stanju «Gospodarske Zveze» se v informiranih krogih Slo* veniie že dolgo šepeče. Javno tajnost je. da je Zveza utrpela velike izgube. Najpreje se je govorilo o 10 milijonih dinarjev. Sedaj pa se doznava s sigur*
nostjo, da znašajo izgube okoli 50 mili* jinov dinarjev. — Izvedelo se je to iz okrožnice, ki so jo poslali nekateri ugledni člani klerikalne stranke, v skrbi za bodočnost klerikalizma v Sloveniji, poedinim župnikom in vodjem gospo* darskih zadrug na kmetih. Vtis. ki ga je napravila okrožnica v klerikalnih organizacijah na kmetih, je bil narav* nost porazen .. »
Zagrebški listi so s senzacijami sploh zelo radodarni in zato prepuščamo od* govornost za gornjo vest zagrebškim «Novostim».
Velik političen govor voditelja samostojnih demokratov Sveto-zarja Pribičevica. — Pribičević kritizira politiko Stepana Radića — Radićeva ofenziva proti uradništvu.
_ Beograd, 28. novembra.   Kakor smo
že včeraj kratko javili, je posl. Juraj Deme-trovič v imena samostojno demokratskega kluba prečital oddvojeno mišljenje, Ivi v bistvu navaja te točke:
1. ) Dasi je že zadnji redni proračun dosegel ogromno vsoto 10 in pol milijarde dinarjev, ki jo je vlada z odobrenjem naknadnih kreditov na račun tako zvanih presežkov dohodkov znatno prekoračila in čeprav je sedanji finančni minister že večkrat sam naglašal, da je finančna obremenitev prebivalstva dosegla svoj višek in da je treba začeti z nujnim znižanjem državnih izdatkov, zahtevajo vendarle predložene štiri dvanajstine odobrenje novih izdatkov in zvišanje dosedanje za okroglih S00 milijonov dinarjev. Vlada nikakor nI upravičena do teh novih velikih izdatkov in tudi ni pokazala dobre volje v tem, da bi vsaj v višini tega povišanja predlagala črtanje prejšnjih kreditov. Zato presegajo predlagana bremena finančno moč naroda in povzročajo obubožajije države.
2. ) Zahtevani krediti nimajo predvidenega kritja. Zato tudi kvarno vplivajo na kredit države in vrednost dinarja, ne glede na obstoječe viseče dolgove. Novi krediti bi povzročili novo zmešnjavo v proračun, skem ravnotežju, ki je že itak zelo problematično.
3. ) Finančni odbor ni mogel oceniti pravega stanja državnih financ in s tem možnosti, da odobri zahtevane kredite, ker mu vlada ni predložila sklepnih računov ali vsaj pregleda o državnih dohodkih ln izdatkih. Državni dohodki niso racionalno in pravilno razdeljeni in so v poedinih oblastih države različni. V naši državi so različni davčni sistemi v veljavi. Ustavna in politična dolžnost vlade in Narodne skup-
ščine je, da odkloni vsak kredit, dokler se ne izenači davčna zakonodaja.
4. ) Vse to In pa težo javnih dajatev veča 6laba in strankarsko organizirana uprava. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da vlada zahteva izplačilo zaostankov več let naenkrat in da ne predpisuje davkov po gosoodarski moči davčnih subjektov, ampak po razporedih, ki jih diktirajo od zgoraj.
5. ) Državna uprava je obremenila samoupravne ečMnice in zlasti občinske upra. ve s svojimi posli, toda razen meja bivše Srbije ne daje tem občinam nikake odškodnino, radi Česar so ga .morale uvesti občinske davščine v \ .k* .^l&nJ^JA oo že zda v. naj prekoračile potrebščine občinskih samouprav in še vedno bolj povzročajo, da postajajo javna bremena neznosna In nepravična.
6. ) Predlagano povišanje izdatkov vsebuje v velikem delu povišanje uradniškega stanu, kar je v nasprotju s štedenjem. Tega tudi ne dopušča finančna sila države, kakor tudi ne, da M se redni državni dohodki porabljali  za investicije.
7. ) Predlagana sprememba rednih državnih zakonov, ki imajo trajno veljavo, je v nasprotju k pravnim redom, da se taki zakoni spreminjajo s finančnim zakonom, ki Je donesen na brzo roko in bo veljal le štiri mesece.
Iz vseh navedenih vzrokov ln onih, ki jih predložimo pri debati v Narodni skupščini, imamo čast predlagati Narodni skup. ščini, da ne sprejme predlaganega zakon, skega načrta. Za poročevalca smo določili g. Jurija Demetrovica, člana finančnega odbora: dr. Gregor žerjav in dr. Svetislav Popovi Ć.
Dr. Bene! o priznanju soujetske Rusije
Češkoslovaška in locarnska pogodba. — Narodne manjšine*
—- Praga, 28. novembra, (č.) Na seji stalnega odbora, ki je v smislu ustave prevzel funkcije razpuščene skupščine, je podal zunanji minister dr. Beneš obširnejši ekspoze o zonanji politiki. Obravnaval je dve glavni vprašanji: odobrenje locarnske pogodbe in priznanje sovjetske Rusije od strani čehoslovaške. Po končani debati je dr. Beneš ugotovil, da so vse vladne stran, ke jm večina opozicije za Jocarnsko pogodbo. Vprašanje narodnih manjšin v češkoslovaški ni vsrašanje ekstistenčnega boja teh manjšin, temveč boj za sodelovanje v vladi in v administraciji. Gre edino za ta boj, ne pa za borbo na kulturnem in poli-
tičnem polju. Vprašanje priznanja sovjetske republike reši nova vlada, ki se sestavi na podlagi volilnih rezultatov. Sam dr. Beneš vstraja pri svojem znanem stal!, šču glede priznanja Rusije. Stalni odbor je odobril ekspoze zunanjega ministra dr. Beneša.
— Praga, 28. novembra. Praški listi omenjajo, da bo češkoslovaška priznala sovjetsko Rusijo. V zunanjem ministrstvu so že sestavili konzularni ln diplomatičnl aparat češkoslovaške za sovjetsko Rusijo. V Moskvi bo glavno češkoslovaško zastopstvo in v vseh važnejših trgovskih mestih generalni konzulat.
Francoska vladna kriza rešena
Briand sestavi koncentracijsko vlado. Francoski frank se dviga.
— Pariz, 28. novembra. (Izv.) Od agencije »Havas« ob 20. objavljena ministrska lista še ni definitivna, Zunanji minister Briand je ob 20.20 prekinil pogajanja z levičarskimi parlamentarnimi skupinami ter jih je ob 21. nadaljeval. Danes se definitivno objavi Briandova lista koncertracijeke vlade.
— Dunaj, 28, novembra, (tev.) Na borzi je znatno povpraševanje po francoskem franku. Tečaj franka se Je okrepil. Zboljšanje franka znaša 5 odstotkov.   Poročila o
dine, da bi postal zopet ono, kar je bila nekoč: nositeljica idealizma, glasi« teljica plemenite domovinske ljubezni.
Ne nebrzdano telesno uživanje, mar* več neumorno delo za uresničenje člo* veških idealov ji bodi geslo in vzor*
rešitvi francoske vladne krize so bila sprejeta z viharnim zadovoljstvom v borznih krogih. Danes zjutraj še ni definitivnih poročil o sestavi Briandove vlade, toda oficijelno Je iz Pariza Javljeno, da Briand končno sestavi vlado. Dejstvo je, da je izmed vseh francoskih politikov edini Briand, ki varuje ugled Francije ln njegova popu* larnost se je zelo dvignila radi locarnske pogodbe. Briand je mol, ki bo Francijo re šil. Kakor znano, je Briand obenem iskren prijatelj Jugoslavije.
— Pariz, 28. novembra. (H.) Zadnji trenutek te se pojavile težkoča pn sestavi B-iandovc vlade. Notranje m prosvetno ministrstvo io nista zasedeni. Težkočo se odstranijo danes dopoldne.
PRINC PAVLE V BEOGRADU
— Beograd, 28. novembra, (Izv.) Včeraj popoldne se Je povrnil v Beograd princ Pavle, Id je zastopal na pogrebu angleške kraljice matere Aleksandre našo kraljevsko dvojico.
Sestanek narodne skupščine
— Beograd. 28. novembra, (Izv. ob 12.) Danes ob 10.15 se je vršila seja (narodne skupščine, ki je potekla brez interesa. O dvanajstinah sta govorila posl. Dr. Šečerov (dav. dem.) in Dušan Sernec v imenu slovenske klerikalne stranke. Ostro sta kritizirala politiko finančnega ministra. Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja ie napovedana za danes popoldne ob 17. Kot prvi govornik nastopi posl. Kapetanovi ć, na kar bo govoril minister prosvete Stepan Radić, da odgovori Svetozarju Pribičeviću. Za popoldansko sejo vlada v pesi. krogih veliko zanimanje, ker vsi računajo z ostrimi konflikti med Radićem in Pribiče vicem.
Uspešna intervencija poslanca
dr, Žerjava
gla doseči zadostne večine pri predloženih dvanajstinah, ako se te ne izpremene po željah in zahtevah narodno radikalnih poslancev.
— Beograd, 28. novembra. (Izv.) Ker so se pojavile vesti, da namerava finančni minister dovoliti vojvodinskim krajem razne davčne olajšave in ugodnosti, se je da-nes dopoldne zglasil pri dr. Stojadinoviču narodni poslanec dr. žerjav In tnterve-niral, da se te ugodnosti in vse te olajšave razširijo tudi na Slovenijo in Dalmacijo. Finančni minister je obljubit posl. dr. 2er-javu, da bo vse ugodnosti in olajšave, ki jih prizna Vojvodini, raztegnil tudi na Slove, nijo. Gre predvsem, da se kronska skala izpremeni v dinarsko, da se dovolijo razne olajšave pri odmeri dohodninskega davka kakor tudi olajšave glede invalidnih in komornih davščin.
Agrarna reforma v Italiji
Fašistovska vlada brani pravice latiiundistov,
— Rim, 27. novmbra. Poslanska zbornica je na današnli seji razpravljala o zakonskem načrtu slede imenovanja županov in občinskih prispvkov. Vsi fašistovski govorniki so povdarjali, da znači zakonski načrt okrepitev oblasti osrednje vlade.
Komunistični poslanec Grieco ie dejal, da tvori ta načrt bistveno delo faši-stovsflce zakonodaje, ki ima namen, da potlači delavske množice ter organizira italijansko buržoazijo In nudi vladi večje pidvice. Ta taktika je bila potrebna italijanski buržoaziji, da se gospodarsko okrepi- Zakon izziva ogromne množice italijanskega naroda. Po dolgem suženjstvu, v katero so ga uklenili latifundistl, so se kmetje pričeli organizirati in bi utegnili v bodočnosti igrati odločilno vlogo v političnem HvEcujsj. Z novim zakonom so kmetje izključeni od občinske uprave, še več, napram njim se Izvaja brezobzirna fiskalna politika In proti kmetskemu gibanju ie izdala vlada najstrožje policijske odredbe. Ubožni kmetje še niso pozabili, da jim je bila L 1919. obljubljena zemlja, ki jo pa še niso dobili. Danes zahtevajo politiko, ki jih bo osvobodila neznosnih dolgov In ki bo odobrila načelo, da naj zemlja pripada onemu, ki Jo obdeluje,
Komunističnemu poslancu Grieku jc odgovarjal fašistovski poslanec B a r b I e I-1 i n i Amidei, ki je povdarjal. da se mora zakonski načrt za uvedbo županov (po-desta odobriti v svrho Izključitve komunističnih skupin, ki so povzročile morabo Ln gospodarsko razpadnje onih občinskih uprav, katerih so se polastile.
PosL R o s s i n i ie izjavil, da ie fašizem bojeval tri težke bitke, prvo proti boljševizmu, drugo proti parlamentarizmu In tretjo za ohranitev dežele. Radi teag bo brez obotavljanja glasoval za ta načrt, ki stremi po obnovitvi dežele. Pri glasovanju je bil zakonski načrt za uvedbo potestatov v občoah sprejet.
TURČIJA PROTI ORUŠTVU NARODOV
— Angora, 27. novembra, (K.) Pod predsedstvom Kemala paše je narodna skupščina sklenila, da ne popusti v mosul-skem vprašanju in da odklanja razsodbo, izdano od Društva narodov.
NEZADOVOLJSTVO RADIKALNEGA KLUBA S FINANČNIM MINISTROM
— Beograd, 28. novembra, (Izv. ob 12.) Danes ob 15. se vrši seja poslanskega kluba narodno radikalne stranke. Na seji bodo razpravljali o dvanajstinah. Med narod, no radikalnimi poslanci obstoja veliko nezadovoljstvo z dvanajstinaml. Splošno se govori, da bo večina poslancev zelo ostro nastopila proti politiki finančnega ministra dr. Stojadinoviča. ki ogroža z nekaterim! odredbami ▼ 'predloženih dvanajstinah raz. roj gospodarstva. Govori se, da so poslanci narodno radikalne stranke odločeni nastopiti proti finančnemu ministru tn mu postaviti v gotovih zahtevah ultimatom ta. iso, da ob*©JI možnost, da vlada ne bo mo.
Ljubljanski trg
Kilogram govejega mesa Din 15 do 10, jezika, jeter, Icdic, možganov 18 do 19, vam> pov 9 do 10, pljuč 6 do 8, loja 730 do 10, telečjega mesa 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, prašičjega mesa 20 do 27, pljuč 10, jeter 15 do 20, Icdic 27, glave 7.50, parkljev 5, slanine 2230 do 29, masti 30 do 31. šunke 35 do 37. prekajenega mesa 30 do 35, prekaje. nih parkljev 12, prekajene glave 15, jezika 35, koštrunovega mesa 14 do 15, kozličevinc 30, konjskega mesa 7 do 9, krakovskih in debrecinskih klobas 44, hrenovk in 6afalad 35, tlačenk 40 svežih in polprekajenih krsnj« skih 32 do 40, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30 do 35. Piščanec 1230 do 20. ko* koš 25 do 35, petelin 25 do 45, raca 25 do 45, raca 25 do 30, nepitana gos 40 do 70, domač zajec 5 do 18, divji zajec 25 do 6u\ poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 25. kg srne 20 do 35. Kg krapa 26 do 3230. linjajn ščuke 25 do 30. sulca 50, klina 133C do 15, mrene 1730 do 20. pečenke 8 do 1230. Liter mleka 230 do 3. kg surovega masla 40, čajnega 55 do 60 masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9 do 10. par jajc 330 do 3.75. Liter starega vina 15 do 24, novega 11 do 14, Caša pive 3, vrček 4.25 do 4.50, steklenica 5 do 530. Kg belega kruha 5.50. črnega in rženega 430. Kg luksuznih jabolk 8, ja. bolk I. vrste 6, IL in III. 3 do 5. luksuznih hrušk 12. hrušk I. vrste 10. II. in III. 4 do 8, ena oranža 2, kg roži če v 10, fig 12 do 18, dateljnov 25, navadnega kostanja 4 do 8. maroni 9 do 12, orehov 12, lušenih orehov 35, grozdja 12 do 16, suhih hrušk 6 do 8, suhih češpelj 11 do 12. Kg kave 45 do 76, pražene kave 52 do 92. kristalnega sladkor, a 13.25. sladkorja v kockah 15.25, kavne pri. mesi 20, riža 8 do 10, liter namiznega oljs 22, navadnega 20, vinskega kisa 4.50. navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 430, celega popra 38, mletega 42, paprike 32 do 52, te» stenin 10 do 12. pralnega luga 3.50, Čaja 75. Kg moke «št. 00» 5.25. «0» 4.75, «1» 430. «3» 4, «6» 3. kaše in ješprenja 7, ješprenjčka 1C do 13, otrobov 230, koruzne moke 3 do 4. koruznega zdroha 4.50, pšeničnega zdroha 630, ajdove moke 7 do 9, ržene moke 5 dc 5.60, pšenice 330, rži 250 do 280, ječmen* 230 do 250, ovsa 245 do 260. prosa 300, ko. ruze 230, ajde 330. fižola 340 do 360, grahi 400, leče 600; q premoga 40 do 46, m' trdih drv 150 do 160. mehkih drv 100. q slame 50, sladkega sena 80 do 100, polsladkega sena 75, kislega 60. Kg endivije 8 do 10, motovif« ca 15 do 18. rad:ra 8, poznega zelja —.75, rdečega zelja 4—6, kislega zelja 3, ohrovts 2, karfijol 8 do 15, kolerab 8 do 10. kolerab* podzemljic —.75 do 1, Jpinače 8 do 10, pa. radižnikov 12 do 15.  čebule 3.  česna \% krompirja 1.25 do 1.50, repe —.75, kisle re. pe 230, korenja —.75 do 4, peteršilja in zei len j a ve za juho 4.
Borzna poročila
Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala.
V prostem prometu so notirali: Curli 10.90. Pariz 2.20, London 273.95, Newyorl 56.48. Milan 228.50. Berlin 13.46, Prag« 167.65, Dunaj 796.50.
Inozemske borze.
— Curih, 28. novembra. Pred borza Beograd 9.18. Praga 15.38. Pariz 20.10. Lon don 23.1475. Milan 20.75. Newyork 519.1123 Berlin 123 50. Dunaj 73.15.
— Trst, 28. novembra Borza: Beogrsi 43.85—44, Pariz 96 London 120.15—120.30 Newyork 24.75—24.85, Curih 478, Pragi 73.50-
27
889354
Oglejte si
razstavo ^
Ur
ki lo priredi v nedeljo v vseh njenih prostorih tvrdka
A. Šf nlieuec nssl. K. Soss
I l?"b!jana, Mestni trs št. 19.
oC o Weyerburgii
(Pred desetimi leti J
V tisto temne čase bolesti In obupa Je I boru le postalo hladno. No\'ember Je Sel prišla naša pot v VVeverburg. Odkar je bi-    čez deželo.
la padla j^sen okoli tabora in razmočila s svojini deževjem blato po vrtu, da so se r»am noge globoko vdirale v ilovico, ako smo stopili rz barak, so prihajale rz daljave težke vesti, ki so nam sklonile ponosno uporne glave, naši obrazi so potemneli in nezaupljivo smo gledali drug drugemu v oči. Za Rusijo je prišla na vrsto Srbija, naš najvišji sen, naš penos in naša tiada. Kaj smo prestali od tistega dne, ko nam je la vil nemški moister, ki je popravljal vodovod v taboru, da je padla Varšava. Ruske čete so se umikale daleč v notranjo Rusijo tja do Dvine in nemški kancler Bethmann-Hohhveg je govoril v parlamentu, da se je vojna umaknila v bajne daljave, Vzrastii so grebeni osornih wachtmelstrov. ki so s pomilovanjem gledali izdnjalsko slovansko Idruhal češ: tu imate vašo Rusijo! Mi vam pokažemo! Kaka raz^a med sedat in med letom osorej, ko je Rusija stala ob Karpatih! Pesrmistov se je polotila malodušnost
Čeh, gospod Vochoč, načelnik postaje v Jičinu, ki je lani izdal tudi svoje spomine pod naslovom »V krempljih«, je hodil zavit v svojo črno pelerino po dvorišču, kajti tešijo m neznosno je postalo bivanje v barakah, kjer so se reševala strategična vprašanja. »To so porazi, to so porazi.c Je govoril vsakemu, ki Je še veroval na strategične poteze ruskih generalov in dokazoval možnost nove ofenzive sklicujoč se na Kotu-zova, na Napoleonov poraz in na razne zgodovinske dogodke.
»Rusija le premagana— njene armade ni več. To, da je car prevzel vrhovno poveljstvo armade, Je dokaz popolnega debakla. Naša stvar je izgubljena.«
Mračni Jesenski večeri so se vlekli kakor temni prorokl smrti preko tabora. Dnevi brez solnca, zapuščeni in prazni, so postali težki in moreči, da Jim ni bilo ne kraja ne konca Noči so bile črne, brez zvezd, tn veter je zavijal z mrtvaškimi glasovi okoli barak. Mnogi niso mogli spati; čulo se Je tefko hropenje nemirno spečih ljudi, vzdihovanje starcev in onemoglo prekladanje utrujenih glav po trdih blazinah. Johan je prinesel vsak dan dunajske časopise. Dasi smo vedeli, da je v njih mnogo laži, smo hlastno segli po njih In iskali med vrstami radostnejših poročiL Dobivali smo tudi >SlovenskI narod«, a tudi iz njega se ni dalo dobiti ničesar, kar bi bilo moglo razveseliti naše duše v teh temnih dneh.
»Vojna bo trajala še dolgo...« to fe bila edina misel, ki ie zvenela Iz vsega, kar smo mogli razločiti iz nejasne teme, ki nas je obdajala,
Pesimisti so obupaH nad antanto. Naenkrat se je zatemnilo obzoTje tudi tam, od koder se Je svetlikala še edina nada. Balkan je postal prizorišče novih bojev. Ako vstopita v vojno Bolgarija In Rumuni-}a, nastane nova fronta in vse zmage prod Rusiji se razblmijo v nič. Ali ne bo šla zdaj Bolgarija v boj za Rusijo, ki jo je osvobodila? Ruski poslanik v Sofiji je imel rešiti to vprašanje. Vpraševali smo tovari-5e Ruse, kaj sodijo oni. Julijan Mihajlovič Je sedel na postelji in si zarU glavo globoko med prste.
»Rusija bo storila nekaj, česar nihče ne pričakuje.  Nekaj  velikega, nenavadnega.«
Drugi so govorili o ruskem poslaniku v Soflii: diplomat starega kova, brez energije, slabič, človek brez zmožnosti, ki ničesar ne razume. Nastale so debate in prepir; zakaj ne nastopi Rusfta z vso od!oč> nosijo proti Bolgarom?
Jesen se je med tem zategnila in v ta-
»Srbija Je in ost~ne naš najnevarnejši sovražnik,« Je pisala N. Fr. Presse in lav-Ijala prve b~ie ob Donavi. Čitah" smo s ponosom ta stavek in se posmehovati prvim bojem, kajti verovali smo v njeno ?rmado m zrr'^a nad Potlorkom nas je utrdila v veri, da preko tega kamena ne pojdejo av-<:tr:jska kolesa. Najbrže gre samo za demonstracijo. Nestrpno smo pričakovali prihodnjega dne. Boji se nadaljujejo. Pri Sme-derevu je bil napad odbit Avstrijski topovi bombardirajo Beograd. To ni nič težkega ... Tn zopet je prešel dan. meglen in teman. Mladi zugsftihrer je hodil ponosno po dvorišču In si žvižgal pesmico. OledaJi smo ga samozavestno; kakor da smo uganili njegove misli. Opoldne je prišel Jofran. Beograd je padel. Neverjetno! Mogoče! Toda s kakimi žrtvami! K2ko le morala kositi smrt tam ob Savi in Donavi, ob zidovih Kali-mejdana in po onih uUc^h, kjer smo nekdaj prihajali v mesto pozdravljat prvega jugo-slovenskega kralja! N. Fr. Presse je prinesla zmagoslaven uvodnik. Boj je bil sicer težak — je p:sala — toda brez posebnih žrtev. Prva stvar je bila, da so takoj, ko so zavzeli mesto, obesili na javnem trgu šprjona Iliča... in zopet ie Šel dan preko tabora, poln mračnih misli. Srbi so gledali zamišljeno predse in se teogfbali našim vprašanjem. Brez velikih žrtev. Beograd ne pade brez žrtev. Najmanj 80.000 ljudi je moralo pasti, predno je bilo mesto zavzeto! In za Beogradom je Avala. Od tam obvlada srbska artilerija ves teren. Skusil bo Švaba še enkrat, kaj se pravi iti v Srbilo ...
Tako smo se tolažili. ZugsfOhrer pa je hodil po dvorišču in si z veselim smehom žvižgal pesmico.
Od te?a dne je zagrnila nas v-se ena sama mlačna tema, življenje je postalo pridušeno in neznosno, vse okrog je bila sama pekoča bolest, ne:zrazna. neutolažljiva... Srbija pada.... Nismo več mogli čitati listov.' Naše razboljene duše niso prenesle bahavega zmagoslavja sovražnikov in vse naše misl! so bile tam na oni str?* ' m'd narodom, ki ga je zagrinjala divja maščevalna sila avstrijske soldateske. AH le mogoče? Ali je res, da bo tudi ona, tako s1a\v na in junaška, podlegla presili nemških bataljonov. Kje so zavezniki? Ali je to načrt? Aj, in zdaj je prišlo najhujše. Bolgari so napadli Srbijo in zavzeli Vranje. Zveza na jug je pretrgana. V vseh slovanskih jezikih so letele kletve na izdajalce. Iz vseh slovanskih rodov smo bili v taboru, Bolgara nI bilo. Hvala Bogu! Zdaj so se pokazali, kdo so. Ruska diplomacija je pokazala svojo nesposobnost A kje so zavezniki: Francozi. Angleži, Grki... To so bih" samo še obliki obupanih, ki so od daleč gledali, kako propada vse. na kar so upalt Stali smo ob ograji na vrhu tabora, da bi videli na jug, da bi mogli sami sebi dopovedati, da ni res, da še stoji srbska armada, ki bo udarila kakor pred letom na one, ki jo hočejo ponižati. Obzorje je bilo mračno tn daleč na okrog z oblaki zagrnjeno...
Vsak dan so javljali Hsti nove kraje. Nemogoče je bilo zatesniti oči in ušesa pred strašno resnico, ki je je bilo polno ozračje, Srbija pada.. Zima se bliža in milijoni ljudi beže iz toplih domov naprej v neznano bodočnost Armada se urnika? Do kam? Do Kosova?
Takrat je prišlo naročilo, naj nas pripeljejo v Weyherburg, tri ure od našega tabora, ker se bo tam vršil nabor. Kaj nabor? Za nas nabor, ki smo bili zaprti kot velelzdajalci m so nas varovali s stražami.
Mamica tn otročfcek, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« fc najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
da bi ne škodovali državi? Slabo se godi državi, ki išče zdai v nas svojih braniteljev. O VVevherburgu smo slišali že večkrat, da je to tabor, kjer Je življenje neznosno, in so tja pošiljali ljudi za kazen. Toda v teh temnih časih smo se skoraj razveselili te novice, da pridemo ven Iz naše moreče vsakdanjosti, da vidimo svet in znance, ki lih Je usoda zanesla v naš sosedni tabor. Tako smo se zvečer pripravljali na pot
Drugi dan popoldne so nas postavili na dvorišču po dva ta dva in so nas dolgo prešteval L Končno so ugotovili, da je 94 kosov, kar je slavnostno javil komandant straže gospodu wac h crne istru z besedami: »vierundneunzig Stflck«. S seboj smo nesli vsak svojo odejo in šalo, ker smo se Imeli vrniti šele drugi dan. Vojaki s puškami in nasajenimi bajoneu so nas obdali in odšli smo. Slovani smo se zbrali v zadnjih vrstah, spredaj so hodih Italijanu V tem ozl-ru smo jim vedno radi dajali »prednost«.
(Konec prihodnjič.)
Politične vesti
— Reprezentant češkoslovaških novi* narjev — senator. Iz Prage nam javljajo: Po» vodom zadnjih volitev je češkoslovaška po* iitična javnost z veliko radostjo in zadošče* njem sprejela vest, da je izvoljenih 42 novi» narjev v češkoslovaško narodno skupščino in senat. Češkoslovaška žurnalistika vidi v tem dejstvu, kakšno spoštovanje uživa no* vinarski stan med narodom in vidi v tem perspektivo za temeljito ureditev novinar* skih razmer in položaja. S posebnim veseljem je bila sprejeta Izvolitev zastopnika Sindi* kata dnevnega češkoslovaškega tiska Jindfi« cha P i c h 1 a za senatorja na listi češkoslo* vaških narodnih socijalistov. Senator Pichl je že dolgoletni glavni urednik vodilnega na* rodnosocijalističnega dnevnika »Češke Slo* vo» in se je vedno z odločnostjo zavzemal za pravice novinarjev in svobodo tiska. Na polju žurnalistike si je pridobil velike za* sluge. Glavna njegova zasluga je tudi, da je sindikat dosegel velike zahteve in splošno priznanje. Pichlova konciljantnost je med češkoslovaškimi novinarji splošno znana in ga priznavajo vsi novinarji tako meščanski kakor komunisti. Sindikat je sprejel njegovo izvolitev za senatorja z največjim zadošče* njem. Novinarji upajo, da bo senator Pichl složno z njimi deloval za okrepitev organi* zacije in da posveti vse sile splošnemu no* vinarskemu stremljenju, da se organizira slovanska novinarska stanovska organizacija.
— Sestava češkoslovaške komunistične frakcije v skupščini. Kakor znano, je bilo pri zadnjih volitvah na Češkoslovaškem iz* voljenih 41 komunistov. Socijalistične stran* ke so uvedle akcijo, da bi se ustanovil v češkoslovaški narodni skupščini poseben blok socijalističnih strank. Zanimivo jc, kako je komunistična parlamentarna skupina sestavljena po narodnostih. Od 41 izvoljenih komunistov je 27 Čehoslovakov, 2 Rusina,
1 Poljak, 8 Nemcev in 3 Madžari. Od 20 ko* munističnih senatorjev je 14 Čehoslovakov,
2 Rusina, 3 Nemci in 1 Madžar. Izvoljene to tudi 4 ženske.
Senzacijonalen proces proti boljševičkim sodnikom
Centralna evropska korespondenca v Pragi objavlja zanimivo in zelo obširno po* ročilo i senzacijonalnem procesu proti ko» munističnim sodnikom v Harkovu, ki jc rc* dek pojav v zgodovini kriminalistike. Zc dne 10. novembra t. L je pričel pred naj* višjim ukrajinskim sodiščem v Harkovu ogromen proces proti 80 sodnikom, sodnim funkcijonarjem. javnim in tajnim advoka* tom, to je skupini ljudi, ki so uvedli pravo strahovlado nsd poštenim ukrajinskim pre* bivalstvom. Narodni sodniki, povečini Ijud* je iz najnižjih slojev, so uvedli poseben si* stem. Za gotove nagrade so proti verižnih kom, '"oljufom, morilcem in drugim zločin* cem uvedli poseben način sodbe. Obsojali s oj'*h zelo blago, dočim so druge poštene ljudi obsojali na težko ječo. Pri sodiščih je vladala prava nemoralnost Splošno naglaj šajo, da je bil ti pojav edini v sodobni kri* minalrstiki. Obtožnica obsega 350 strani in so jo čitali na treh razpravah. Proces še traja. Obtožnica ugotavlja, da so bili po* samni obtoženci, ki so podkupili sodnike, popolnoma oproščeni. Navedeni so slučaji, da so sodniki za 20 ačervoncev* oprostili težke zločince ali jih obsodili na malo ka* zetu Pred vsako razpravo so izjavljali obto* ženemu zločincu: *Daj nam denar, pa bomo stvar uredili.© Ti boljševiški sodniki so jav* nov izražali načelo: «Kakor ti meni, tako jaz tebi.» Proces sam zanima vso Ukrajino in celokupno sovjetsko republiko. Proces 5e traja.
priden in marljiv mladenič, katerega so čl> slali vsi. Zato je tragična njegova smrt ru> vsod vzbudila splošno sočutje.
Kakor že omenjeno, je materijalna H:o. da precej velika, k sreči pa so ljudje in pa* santje, ki so prihiteli na kraj nesreče, ogenj omejili, še predno je prišla požarna brsmba ter tako preprečili eventualno katastrofo.
Iz bolnice nam danes javljajo, da je stanje ostalih ponesrečencev sicer precej kritično, ker se je bati komplikacij, ki so običajno v zvezi z opeklinami. Za enkrat so vsi ponesrečenci izven nevarnosti.
Koga zadene krivda na nesreči, se ne ve, vsekakor pa je neumestno, da xl z etrom, ki je znana eksplozivna snov. manipulira na tako eksponiranem nic^tu kot je Ak' ksandrova cesta,
»Društvo drogistov za Slovenijo« v Ljub* Ijani nsm poroča: Ponesrečenci Ivan Mavec Milan Menard in Viktor Poljanec t»o bili sa* mo sluge pri podjetju aSalusv, ne pa po klicni drogisti. Toliko v vednost in pojasnilo javnosti, da ne bo nepotrebnega in nc-> upravičenega razburjenja in bi se sicer do* mnevalo, da ravnajo poklicni drogisti tako nprevidno z eksplozivnimi snovmi.
H krizi francoske vlade
Strašna eksplozija na Aleksandrovi cesti
Včeraj ob 15.15 je nastala na AIeksan= drovi cesti, torej v centrumu mesta, v hiši št 10, kjer ima na dvorišču že več let svoj laboratorij in skladišče tvrdka «Salus», ki izdeluje medikamente ter zdravila, težka eksplozija, ki je povzročila precejšnjo ma* terijalno škodo, zahtevala pa tudi človeško žrtev.
Ob kritičnem času je nesel laborant Vik« tor Poljanec dvolitrsko steklenico, napolnjen no z etrom, v laboratorij. Ker jc steklenico držal za vrat, mesto spodaj, se je spodnji del baš v trenotku, ko je stopil v labora* torij, utrgal in eter se je razlil po tleh, V laboratoriju je bila zakurjena peč in so se bliskoma vneli plini. Nastala je silovita eks* plozija, ki je porušila vzhodno steno male* ga laboratorija, istočasno pa je začelo go> retu V laboratoriju so se takrat nahajali 32 letni ravnatelj g. Miroslav Rozman ter labo* ranti Alojzij Pavlin, 201etni Ivan Mavec ter 141eni vajenec Milan Menard.. V trenutku je vse štiri objel plamen. Duhaprisotno so se vrgli na gašenje, Mavec pa je skozi pla* men skočil na dvorišče, Njegova obleka se je bliskoma vnela in gorel je kakor živa baklja, Nsrečnež se je pričel v obupu va» ljati po snegu in kričati na pomoč, nato sc je nezavesten zgrudil na tla. Dobil je straši ne opekline po vsem telesu ter 6e je tako-rkoč dobesedno spekeL Ravnatelj Rozman je dobil pri gašenju hud opeklina na glavi, na rokah, deloma tudi po obrazu, težje je bil opečen po nogah tudi Alojzij Pavlin, ka* teremu je menda padel na nogo tudi kos opeke.
Na krik in stok ponesrečencev se je na dvorišču zbrala velika množica ljudi, Iekar* nar Bahovec pa je tekel pred pošto ter po* zval stražnika, da pokliče pomoč. Stražnik je takoj obvestil rešilno postajo in pet mi* nut kasneje je bil na licu mesta rešilni avto ljubljanskega gasilnega društva. Med tem sta prispela na lice mesta tudi policijski zdravnk dr. Avramovič in dr. Rus. ki sta za silo obvezala ponesrečence in jim nudila prvo pomoč, nato pa so bili vsi z rešilnim avtom prepeljani v bolnico. Stanje ponesrc* čencev je bilo zelo težko, najtežje poškodbe pa je dobil 20letni Ivan Mavec, ki je snoči ob 21. podlegel poškodbam. Pokojni Ivan Mavec ki stanuje v Prisojni ulici st 1, je bil
BIVŠI MIN. PREDSEDNIK PA1SLEVE.
V L Križanovska: 113
U broljestou nesmrtnih
Poman.
— Jedilne tovarne se dele v tri skupine, vaša svetlost. Ene skrbe za aristokracijo, druge za meščanstvo, tretje pa za nižje sloje. Jedilni list zajtrkov, obedov in večerij priobčujejo časniki vsako jutro, naročena jedila pa pošiljajo tovarne abonentom potom pnevmatičnih cevi kar na dom. Ker je bila vaša svetlost odsotna, nismo še napeljali v dvorec teh cevi. Zato sem naročil, naj prineso večerjo v košarah. Moja dolžnost je, nadzirati samo uslužbence, ki nosijo na mizo. Vse drugo se me ne tiče.
— Dobro. Toda čemu toliko lakajev? Za nas tri jih bo pač preveč.
— To se zdi samo na prvf pogled. Vsak lakaj je strokovnjak v svoji stroki. Eden skrbi samo za pijače in mora vedeti, kakšno vino odgovarja tej ali oni jedi, drugi zopet ima v evidenci samo desert, tretji slaščice itd. Poleg tega se pa v odličnih rodbinah, kamor zahaja mnogo gostov, lakaji utrudijo, ker mora'o zgodaj vstajati in delati ves dan. Zato je treba imeti za vsako stroko po dva lakaja. Upam, da vaša svettost ne bo ugovarjala
— Nasprotno, naj ostane vse tako, kakor zahtevajo običaji.
V sobo sta stopila Nara in Dahir. Večerja ie
bila sicer imenitna, toda servirale so se samo mesne jedi. Kot vegetarijanec se Supramati ni mogel zadovoljiti z večerjo in zato je naročil, naj servi-rajo v bodoče samo vegetarijanska jedila,
Supramati in Nara sta šla zelo pozno spat. Nara ga je Ironično vprašala, da-li ima namen poiskati svojo bivšo ljubico Pieretto. Hotela mu jo ie celo pokazati v magičnem ogledalu,
— Porednica! — je odgovoril Supramati — Pieretta je zame mrtva. Pač pa poiščem takoj jutri bednega vlkonta Lormeila, ki ima gotovo mnogo dolgov. Spremljal me bo tajnik. Tudi Liliano in Ro-zalijo bi rad zopet videL
Drugi dan se je odpeljal Supramati s tajnikom v mesto. Najprej je začel povpraševati po Rozaliji. Bovedali so mu, da je umrla pred petnajstimi leti. O Pieretti m Lormeilu ni mogel ničesar izvedeti. 2e je mislil, da ne najde nobenega sledu o svojih nekdanjib znancih, ko so mu v umetniškem klubu povedali, da bivši tenorist Pkigon še živi in dobiva od društva gledaliških igralcev pokojnino. Supramati si je zabeležil nask>v ter se takoj napotil v oddaljeno predmestje, kjer je stanoval Pincon. Hišica, v kateri je naše! stari igralec skromno zavetišče, je stala na samem.   Supramatiju je odprla
deklica, ki je najprej izjavila, da njenega deda ni doma, ko je pa zagledala krasno kočijo in elegantno oblečenega gospoda, je povabila Supramatija, r.ai vstopi in počaka. Kmalu se je vrnila in spremila gosta na vrt. kjer je nekdanji pevec pospravljal artičoke. Kljub visoki starosti je bil Pingon še čil in krepak.
Stopil je gostu nasproti in naenkrat zamolklo vzkliknil. Nož mu je padel iz rok.
— Kaj pa je, Pincon? Ali sem vas prestrašil, ali pa me več ne poznate? — je vprašal Supramati smeje in ponudil starcu roko.
— Pri Bakhu! Mislim, da sem vas spoznal. Kdo bi vas mogel zgrešiti? Da ste me pa prestrašili, ni čuda. Že štirideset let se nisva videla. Po naravnih zakonih bi morali imeti torej že sedem križev, toda ostali ste tak, kakršen ste bili — lep tridesetletni mladenič. Ce že niste sam vrag. ste pa gotovo dobili od njega sredstvo za podaljšanje mladosti.
— O! Z mojo zunanjostjo nima hudič ničesar opraviti. Mi, Indijci, se namreč ne postaramo tako hitro kakor drugi ljudje, — je odgovoril Supramati smeje.
Igralec je spremil gosta na teraso, kjer sta se pomenkovala o preteklosti in sedanjosti. Supramati je izvedel, da je bila večina nekdanjih znancev že v grobu. Ostal ie samo še LormeiL
— O. da! Vera, kaj se je zgodilo z njim, — je
PAUL BONCOURT, zmerni socijalist, ki mu fa hotel prezident Doumergue poveriti mandat za sestavu nove francoske vlade
BKi^i.su, ki je dobil mandat za si-slovo koncentracijske vlade.
pripovedoval Pincon. — Se živi, toda dolgo najbrže ne bo več prenašal svoje bridke usode. Stanuje tu v bližini. Neka usmiljena vdova ga je sprejela pod streho. Saj se spominjate, da je vikont rad zapravljal denar. Pred odhodom ste ga bogato obdarovali, toda čez nekaj let je bil zopet tako zadolžen, da so upniki prodali vse njegovo imetje in ostal je na cesti. Moral je s treb-.hom za kruhom. Končno je zašel v največjo bedo, in če bi se ga ne bila usmilila blaga vdova, bi bil moral od lakote umreti. Vse to sem izvedel slučajno in obiskal sem ga. Pomagamo mu po svojih močeh. Moja hči i.i vnukinja sta mu nosili vsak dan juho ter mu naredili iz starih kril haljo. Sami smo siromašni, toda težko je videti v takem položaju človeka, ki je živel nekoč v izobilju.
Supramatiju se je ubogi vikont zasmiliL
— Ali je daleč do njegovega stanovanja? Morda bi bili tako prijazni in me spremili k vinkotu.
— Prav rad, — je odgovoril Pincon prijazna.
Cez pol ure sta stopila v samotno, napol porušeno hišico. Vse pohištvo umazane in vlažne sobe je obstojalo iz dveh lesenih klopi in trde postelje, na kateri je ležal pod staro odejo vikont.
— Nesrečnež! — je pomislil Supramati, spominja joč £e razkošnega stanovanja nekdaniegra bhkp-živca.
Za napredek Ljubljane
(Dopis.)
VaS dankar Je pred kratkem pod tem zaglavjem poda! nekaj izvrstnih misli in pobud, ki kažejo, da rase zanimanje svetovno Izobraženih in estetsko omikanih mož za emotreno olepšavo naše prestolice. — Misel, napraviti iz Trga kralja Petra zna. nlh našib kulturnih stremljenj in del s postavitvijo kinov naših velikih mož: kralja Petra, Dalmatina, Miklošiča, Tavčarja In Trdine, je tako srečna in lepa, da jo mora vsak z navdušenjem pozdraviti.
Sporedno 6 tem predlogom pa gre stremljenje postaviti znanih naših političnih bojev in žrtev s spomenikom Lundra fn Adamiča, ki sta padla kot prve žrtve nage nacijonalne osamosvojitve. Prav je, da se mora ta spomenik postaviti sedaj v mestu samem, to pa zato, da vid! in spozna tujec tudi to stran naše zgodovine. Spomenik naj bi stal, kakor ste že opetovano predlagali, aH na severni strani stolnice nad Pogačarjevim trgom ali pa v mirnem prostoru pred Škofijo, tam, kjer se steka Lingerjeva ulica v Pogačarjev trg. Pri tej priliki naj se ta ulica prekrsti v Ulico 20. septembra, kar bo za nas imelo dvojen in globok pomen.
Tuđi nadaljnemu predlogu, naj se kasl-rajo prekošate Upe na Resljevi cesti, je le pritrditi. Isto velja za kostanje na Gospo, evetskl cesti, ki delajo prvič senco in ovi. rajo cvetoči promet na tej cesti. TJvaževatI Je treba že seiaj, da se bo v dogiednem času ondi morala izpeljati cestna železnica proti Zgornji Šiški in št. Vidu in da je Go-sposvetska cesta že v središču mesta in njegovega prometa. Glavne prometne žile naj se čim bolj razširijo in usposabljajo, da zmagujejo razvijajoč se vozni promet. Razširiti se bo morala Komenskega ulica, ki je edina možna razširjenja za promet od zapada proti vzhodu. O šentpeterski cesti ni pričakovati, da bi se v doglednem času razširila, isto velja o Slomškovi ulici. Pri Komenskega ulici pa je treba le vrtove pred Velkavrhovo, Dolenčevo in Povšeto vo hišo premakniti za 3—i m nazaj, rav. no tako vrt pred mestno šolo na Ledini in pri učiteljišča _, ostanejo potem samo tovarna praških odej na koncu Kolodvorske ulice in skladišče poleg šole na Ledini, ki bi se, ko se zgradi poslopje pogrebnega zavoda, lahko kasiralo. Ljubljana pa nujno potrebuje široke prometne žile na vzhod!
Temu nasproti pa so v našem mestu ceste in ulice, ki ne bodo nikoli imele večjega prometa, a so, ker preširoko izpeljane, prazne In dolgočasne. Tu sem spadajo Gregorčičeva, Erjavčeva in Groharjeva ce. sta ter cesta ob rimskem zidu na Mirju. Te ceste naj se čimprej posade, najbolje z akacijami, ki ne zrasejo prebohotno, a vendar cestno sliko prijetno oblikujejo, kakor to vidimo na Bleiweisovi cesti.
Masarykova cesta, kakor se sedaj ime. nuje cesta na Južno železnico, se bo, ako ee izvrši pogram gradbenega urada, že prihodnje leto tlakovala, seveda z oztrom na težka vozila, ki ondi vozijo, s kočami. S tem pa je podana zveza s tlakovano Dunajsko in Miklošičevo cesto. Tudi del Kolodvorske ulice, od kolodvora do Pražakove ulice, naj bi se tlakoval, nadalje Pražako. va ulica od Kolodvorske ulice do Mikloši-Ceve ceste; na drugi strana naj se izvede
tlakovanje Slomškove ulice od Resljeve ceste do Kolodvorske ulice. Tlakovanja potrebna je podaljšana VVolfova ulica mimo Zvezde; regulacije pa Gosposka ulica, kjer
naj bi se vsaj pločniki asfaltirali. Prav tako naj se asfaltira cesta in pločnik od šelenburgove ulice mimo Zvezde d0 Wol. fove ulice. Podjetni naš g. Krapeš, ki je prvi dal Ljubljančanom moderno z vsem ko a m tortom urejeno restavracijo, to pač zasluži.
Kar se tiče razsvetljave, naj se obloc-nica v Stritarjevi in šelenburgovi ulici ter na Mestnem in na Stareem trgu zvišajo do višine 2. nadstropja, kar daje ulicam in tr. gorn bol velikomestni značaj, kakor opažamo to z zadoščenjem na Miklošičevi, Alek sandrovi in Dunajski cestt Mestna plinska razsvetljava se že 12 let ni nikamor razBi. rila. Naj se to Izvrši ve a j na ulicah in ce stali, kjer je plin že napeljan in ki so se približale glavnemu prometu, tako na pr. v Igriški ulici, na Gregorčičevi cesti, v Ko-sierjevem drevoredu od Glavnega drevoreda do pivovarne Union, na Ruski cesti, podaljšani Gosposvetski cesti, Bleiweisovi cesti, od Gosposvetske do Dunajske ceste, na Knezovi in Puharjevi ulici. Tudi drevo, red ob ribnjaku od podaljšane Nunske ulice do gradu Tivoli ni prav nič razsvetljen, čeprav je edina vozna pot, vodeča iz centra do Grada in  hotela Tivoli.
Glede postavljanja spomenikov v Tivolskem parku pa se p' Javljajo tehtni pomisleki, dokler bomo imeli v svoji sredi ljudi, ki vsako leto ondi prevračajo klopi, poškodujejo nasade in drevesa, pobijajo in potrgajo rvarilce in razkazalne tablice. Spomeniki naj bodo za enkrat pod stalno kontrolo javnosti, ki je na samotnih krajih, kakor Tivoli, skoraj nemogoča.
Slednjič popolnoma soglašamo z ostro obsodbo državne cestne uprave, ki premalo skrbi za nasipanje in vzdrževanje državnih cest, vodećih skozi Ljubljano. Izgovarjanje, da ni kredita, je šepavo; naj se pa ta kredit zahteva in vse stori., da ga centrala odobri, ne pa da se pusti dovoljene kredite še za&pati, kakor se je to baje zgodilo in to v precejšnjem znesku. Kar pa se tiče cestnega nadzorstva, ne pomaga tu no-ben izgovor. Na Bleiweisovi cesti n. pr. je od mesta tlakovani prehod v Veliki drevored vedno poln blata, ker ni cestarja, ki bi ga vsak dan i>ostrgal. Drugod se kupici jo kupi blata ter leži po cele mesece ob cesti, kar je že Vaš člankar po pravici ožigosal Tudi tisto odkladanje gramoz?, na najpro-metnejšin krajih in v sredini mesta kakor na pr. na Gosposvetski cesti, je odpravit; ker daje mestu vaški značaj.
Za vaški značaj pa skrbijo poleti v izdatni meri ceneni vozovi, ki neovirano vozijo skozi šelenburgovo in Wolfovo in Miklošičevo cesto. To naj bi se prepovedalo in ta promet s težkimi ali gospodarskimi vozovi napeljal na periferijo, torej po Blel-weisovi, Rimski in K ar lovski cesti.
Državna arradbena direkcija pa je dolžna, da posnema vzorno delo mestnega gradbenega urada in da sama, iz svoje inicijative, najde nota in sredstva, da 6e tudi državne ceste, ki vodijo skozi Ljubljano, tlakujejo (Gosposvetska, BIeiweisova, Kar-lovska,   Zoisova,  Rimska, Tržaška cesta).
Naj ee nikar ne izgovarja 6 komodnim lz- I In kredit na več let Ako pa ona nI zmožna rekom »ni kredita« — njena dolžnost je, I in voljna to storiti — stanje naših cest ka-da izdela načrte in proračune In izposluje I že na to — naj pa veliki župan atori avojo kredit, pa najsi ho tudi razdeljen program dolžnost!
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v LJubljani.
Drama.
Začetek ob 20. zvečer
28. novembra, sobota, ob 15. pop.: Zimska pravljica, dijaška predstava, znižane cene. Izven.
29. novembra, nedelja ob 15. pop.: Krpan mlajši, mladinska pred. Izven. — Ob 20. zvečer: Zapeljivka. Izven.
30. novembra, ponedeljek; KTpan mlajši. Red A.
1. decembra, torek zaprto.
2. decembra, sreda: Za narodov blagor. Red D.
3. decembra, četrtek: Veronika De.i nBka. Red C.
Opera.
Začetek ob pol 20. zvečer
28. sobota: Don Juan. Red C
29. novembra, nedelja ob 15. pop.: Orfej v podzemlju. Izven.
30. novembra, ponedeljek zaprto.
1. decembra, torek: Proslava narodnega praznika. Koncert in balet »Licitarsko srce«. Izven.
2. decembra, sreda: Mrtve oči. Red E.
3. decembra, Četrtek zaprto.
4. decembra, petek: Eva. Red B.
— Redko priliko za;  .dite, ako ne po.
setite novinarskega koncerta, ki se vrši na dan narodnega praznika 1. decembra v ve liki dvorani hotela Uniona, Na koncertu nastopijo vodilni ljubljanski pevski zbori in bodo predvajali z največjim umetniškim okusom izbrani spored. Prilika medseboj. nega primerjanja ljubijansk'fi p<_. skih zbo. rov se nudi samo enkrat na leto in to bas na koncertu Novinarskega udruženja, ki ztiruž'i;~ svojo dobrodelno svrho s tem zanimivim umetniškim poizkusom. Aranžma takih skupni koncertov je 6ploli novost Ljubljane, s katero prednjači pred drugimi mesti v državi. Naravno je, da se vsled te. ga na koncertu zbere vse, l:ar ljubi glasbo in je vduševnem odnošaju s slovensko umetno pesmijo, z našimi povbkimi zbori. Ne manjka tudi kritikov, ki primerjajo in tehtajo, poslušajo in kritizirajo, da končno napišejo avtoritativno besedo. »Ljubljana«, »Slavec«, »Glasbena Matica« in »Ljubljanski Zvon«, to so že štirje pevsCa zbori, ki tvorijo pravi sloves bele Ljubljane. O slovenski pevski kulturi se je že mnogo pisalo, pa še vedno premalo. Ni dvoma, da mora Ljubljana postati središče vokalne glasbe med ' ižnirni Slovani in da bo treba naše pevske zbore še bolj podpreti. Moralno nas osvoje že v torek, ko jih bomo poslušali in ko nam njihovi zvoki užgejo nove ljubezni in navdušene naklonjenosti do petja in glasbe. torkovem     koncertu nastopi
končno še Orkestralno društvo z dvema prvovrstnima komadoma. Igra Beethovnovo »Coriolanovo« uverturo in Borodinove Po-lovske plese iz opere »Knez Igor«. Beethov. nova Coriolanova uvertura spada med naj. boljše uverture tega klasika. Odlikuje se z jasnostjo kompozicije in z ljubkimi moti-
vi. Zgrajena je v odličnem slogu, preraču-njenem na efekte. Novost so Polovski plesi Borodinove opere »Knez Igorc, pri kate rih sodeluje dijaški zbor učiteljišč. Dirigira skladatelj L. M. škerjanc. Ti Borodinovi plesi so ena najmogočnejših skladb, kar smo Jih zadnja leta slišali v Ljubljani. Ne zamudite torej in pridite na koncert Novinarskega udruženja!
— Proslava narodnega praznika v ljubljanskem gledališču. Narodno gledali, šče v Ljubljani proslavi praznik ujedinjenja dne 1. decembra t. I. v opernem gledališču. Proslava se prične s himno, nadaljuje a kratkim, izbranim koncertnim sporedom in zaključi z uprizoritvijo baleta »Licitarsko srce«. Scenarijo in glasbo je zamislil ia zložil kapelnik Narodnega gledališča v Zagrebu Krešimir Barnnovič. Vsebina baleta je v kratkem ta-Jp; dejanje, ki je razde!je no v tri slike, se ^odi na žegnanju. Narod je vesel, raja in pleše kolo. Icrajo tamburaši, gajdaši in cigan je. ZaljuVMeni fant za. gleda med dekleti svojo izvoljenko. Med!, čar, ki je postavil tja svoj šotor, mu ponudi zanjo medeno srce, ki ga podari pozneje fant dekletu. V drugi sliki ožive me. dene podobic^, med njimi medena srca :n medeni konjički ter plešejo okoli parčka, nagovarjajoč ga k ljubezni. Pri tem se odlikujeta zlasti dve srci in ne brez uspeha.
V tretji sliki pleše spet zbrani narod. De. kle kupi pri medičarju srce in ga poklon: fantu. Na koncu ostaneta na odru samo dve srci. Fant in dekle sta odšla v svojo hišico v ozadju. Eno srce gre po prstih poglodat, kako jima je. Vrne se in povo drugemu, da parček ljubi in da je srečen. — Balet dirigira direktor opere g. Mirko Polič, «^'ese je našttuiirala gospodična M. Tuljakova. Delo se je izvajalo prvič v Zagrebu 17. junija 1214. I. Začetek slavnostne predstave ob pol 20. uri zvečer.
— Opera. Eva . Premijera »Eve«, ki Je zakasnila za cel mesec, ker ni bilo mogoče dobiti pravočasno vseea notnega materijala, *e včeraj doživela najčastnejSi uspeh. Delo, ki se je prvič Izvajalo leta 1899., torej rred skoro 30. leti, je muzikalno solidno zgrajeno in je najboljši I. B. Foer sterjev opus. G. Balatka se je zanj zavzel z veliko ljubeznijo in je naštudiral vestno in temeljito. Glavne vloge so bie v rokah ge. Thierryjeve. Ropasove ter gg. Banovca in Holodkova. Ti in vsi ostali so svojo nalogo izvršili najdostojnejše. Zlasti je treba pohvaliti orkester. Več po reprizi.
— Velela pri Šentfakobčanih. V nedeljo 29. t a. ie na Šentjakobskem odru premijera A. Novačanove »Veleje« v sledeči zasedbi: Velej — Lavrič, Lenka — Košak, Bogatin — On id ovce, Peter — Rebolj, Daves — Markič, šiba — škerlj, Veleja — Milciceva, Mati — Peiričeva. —
V pondeliek 30. t. m. se vrši repriza. — Pretprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik.
— Šentjakobski gledališki oder. Neder a 29. t. m. ob 20. uri: Veleja premijere. Pondeljek 30. t. ra. ob 20. uri; Veleja. Repriza.
Slovanski večer
: 23. januarja 192S :
— O dužnosti žene prema ženi donosi broj 8 obljubljenog »ženskog lista« vrlo zanimiv i poučan članek, koji 6e pobuditi veliku pozornost u svim društvenim slojevima naše žene. Nadalje donosi novi bro) toj* časopisa osim vanređno opSlrnos I bogatog ilustraranos modnog dijela: kao nastavak »Kako da ostanem mlada i lijepa«, uputa za njegu zdravlja i ženske ljepote, sa prekrasnim ilustracijama. Novele: Ren-dez-vous od Zagorke, Crvenokosi Brinj od Mladena Horvata. Kazalište I kino. Pomodne novosti. Ženski budoar i modne sitnice. Domaćica. — šaljivi kutić. — Za* gonetke itd. Nadalje imademo 1 u tom broju vanređno li;epih ilustracija od naših priznatih umjetnika. Pretplata na »Ženski list« iznaša na četvrt godine samo Dinara 40. Uprava i uredništvo nalaze se u Zagrebu, Samostanska ulica broj 2. I. kat.
— »Ženski list«, list za modo, zabavo In gospodinjstvo prinaša v 8. Številki, kl je pravkar izšla, navodila za ohranitev žeriske mladosti, bogato ilustriran modni del. dve noveli itd. Naročnina znaša četrtletno 40 Din, posamna številka 15 Din. Uprava in uredništvo v Zagrebu, Samostanska ulica 2, I. nadstr.
Sokol
— Ljubljanski Sokol. Spored slavnostne akademije na predvečer praznika narodnega u'edinjenja dne 30. novembra t. 1. v društveni telovadnici v Narodnem domu ob 20. uri. 1. Forster: »Sokolska« poje društveni pevski zbor pod vodstvom brata Ferdo Juvanca: 2. Zaobljuba novega članstva: 3. Državna himna: poje društveni pevski zbor; 4. Vaje članic na švedskem ribstolu; 5. Vaje članov na švedskem rib-stolu; 6. Ritmične proste vaje ženskega naraščaja: 7. Hkratne skupinske vaje izbranih telovdcev na treh krogih. 8. Ritmične vaje članic;   9.  »Devetorica^; moški narašča';
10. Hkratne vaje moške dece na bradlji:
11. »Petorica«: izvaja vzorna vrsta. Vstopnina: sedeži po Din 10, stojišča Din 5. Pred-prodala vstopnic v soboto 28. in pondeljeK 30. tm. od 16. do 19. ure.
—. Miklavževanje priredi Sokol I. v so-beto, dne 5. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Članstvo in prijatelje Soko!stva dobrodošli! Za otroke nI robetie vstopnine.
— Sokolski gledališki oder na Viču ponovi v nedeljo 29. nov. ob pol 8. zveečr velezabavno burko »Velika repatica*.
— Sokolsko društvo v Štepanfl vas! proslavi s sodelovanjem pevskega društva »Sava« dne 1. decembra t L v društveni telovadnici Narodno ujedinjenje. Na spore-ud so nagovori, pte^e, deklamacije, zaobljuba novih članov in burka enodejanka: »Ka* kršen gospod, tak sluga.« — Začetek ob V28. uri zvečer. — Zdravo! Odbor.
Idila.
Po cestah burja ostra vije
Družina v sobi srečna žrje
Šumi na mizi samovai
V njem Buddha-čaj — nebešld (Ja^J
Nizke cene!
emu dobriž
priporoča za Miklavža in BožU veliko izbiro igrat In galanterije.
Točna postrežba?
P. d. občinstvu naznanjam, da sem OTVCRIL
zobni atelje v Mostah
Vodmatsba cesta 77-a9 pri šol!
,657 Ha Fr«mk©R| konces. zobni tehnik
SAMO
222-L
pri JOSIP PETELINU!
znižane cene
(tudi na obroke). Najboljši šivalni stroji Oritzner, Pbdalks, Adler
za rod b no in obrt Pouk v vezenju brezplačen. • Primerna darila za Miklavža, božič in novo leto; švicarski pletilni stroji Dob led. —
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika (ob vodD.
j
Krene žile
si zavarujte s pat. ANTI VARI X obvezo. ' Cena: 150 Din ———
Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2
za izdelovanje mila, licem. — Ponudbe na upravo lista pod: „Loj-4654.
4654
a a
Natečaj.
Upravni odbor Hrv. pev. društva »KOLO* v Zagrebu razpisuje
natečaj za popolnjenje mesta zborovodje (artističnega vodje).
Za to mesto naj se javijo dovršeni konservatoristi, ki so do sedaj z uspehom poslovali na takem mestu, ter so sposobni, da vodijo večje vokalne zbore a capella tudi z orkestrom.
Ponudbe s potrebnimi dokazili o kvalifikaciji in dosedanjem zaposlenju in zahtevo plače naj se pošljejo najkasneje do vključivo 15. decembra 1925 predsedniku dr. Jurju Koreniću, Frankopanska ulica 22. 4690
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Frana Slovarja
Najstarejša slovenska pleskarska in 1 i carska delavnica
Ivan Briceli, Ljubljana
Dunajska cesta 15 in Gosposvttsks c 2 (dvorišče kavarne „Evropa")
se priporoča. — IzvrSitev točna, cene zmerne. ttl
Ii . BROHCIC & Er.
pleskarja in ličarja Ljubljana, Karel Kotnikova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garancija.    iei L
Žalostnim srcem naznanjamo izgubo naše ljube mamice in žene, gospe
BARBE KNAFELC
soproge inšpektorja drž. žel. v p*
katera je danes v petek ob 3. uri pop. mirno izdihnila v 69. letu svoje starosti, orevidena s sv. popotnico.
Pogreb nepozabne pc kojnice se bo vršil v nedeljo, 29. t. m. ob pol 4. pop. iz Orlove uUce Št 6 k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bode čitala ob 7. uri dne 4. dec. v cerkvi Sv. Jakoba.
V Ljubljani, dne 27. novembra 1925.
Aloizlf finalelc soprog. Valter, Leos, sinora.
itnlko
se najpris čneje zahvaljujemo za mnogobrojne Izraze iskrenega sočutja, za poklonjene krasne vence in cvetje in nadvse eastno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni g. direktorju tobačne tovame Mandeljnu in vsemu tovarniškemu ura-dništvu, nadalje gg. zastopnikom glavne kontrole, finančne delegacije, društva računskih uradnikov in sploh vsem stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so nam s svojim blagim sočutjem skušali olajšati veliko bol.
Obenem si usojamo naznaniti da se bodo sv. maše zadušnice darovale dne 3. decembra t. L ob 7. uri v frančiškanski cerkvi in istega dne tudi v farni cerkvi v Stični na Dolenjskem.
V LJUBLJANI, dne 28. novembra 1925.
Zalvjotl •■tali.
t
Salus d. d. v Ljubljani javlja tužno vest, da je gospod
Ivan Mavec
ekspedijent
v petek 27. novembra t. 1. zvečer tragično sklenil svoje mlado življenje.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, 29. t. m pop. iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Vestnemu in zaslužnemu sodelavcu bodi obranjep trajen spomin I
V LJubljani, dne 28. novembra 1925.
Stran 4.
•SLOVENSKI NAROD« dne 29 novembra
*tev 273
Popolnoma novo I Prvič v Jugoslaviji I Sanaaoljonolno S
// CEZAR //
veliki senzadjonelni francoski film v petih dejanjih
V glavni vlogi popolnoma nova. neprekosljiva in brezkonkurenčna filmska zvezda CEZAR. Kdo je Cezar m kaj se sVriva nod iem imenom Vam razodene film poln senzaci Jone Inih scen. kakofinih do sedaj v nobenem f lmu niste videli — Izredni užitek za vsakega, a posebno za prijatelje športa — Za Iju^ lelje smeha in zabave pridno skrbi „Hank-Man" Pridite, zabavali se boste! — Pr d te, nasmejali se boste! Predstave ob 4., > 2s., V48.t 9. Ob nedeljah ob 3., lti5^ 6., '/28, 9. — Izvrstni umetniki orkester sv ra pn vseh predstavah. — — Izven programa Na nove i al svetovni dogodki v novom Pathe-Journalu št. S. tor film posnet o Ljubljani dno 22. nov. 19291 Prihod ministra Stjopana Radića v Liubljano — zborovanje v Narodnem domu — Narodne noSe — Znamenitost, mesta Ljubljane itd. Ta film bo vsled svoje aktualnosti gotovo privabil vsakega Ljubljančana v
Elitni Kino Matica
vodilni kino v Ljubljani Teltfon 124.
Dnevne vesti.
V Ltabtrani. dne 28 novembra 1925,
— Praznovanje 1. decembra. 1. de* cember se praznuje kot državni praz* nik ujedinj enega troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevićev, V ta namen se vrši tega dne ob 10. v tukajšnji stolnici Sv. Nikolaja svečano cerkveno opravilo po običajnem obredu. V pravoslavni ka* peli se vrši služba božja istega dne ob Q„ v evangeljski cerkvi pa ob 10. Na Šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih uradih, kakor tudi v vseh obrtnih in trgovinskih podjetjih počiva delo. Vsi državni uradi in javna obla* stva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Istega dne od 11.30 na; prej sprejema veliki župan ljubljanske oblasti v vladni palači poklonitve in če* stitke. Odlok ministra za notranje po« sle, po katerem imajo biti na dan 1. de* cembra kot državnega praznika narod* nega ujedinjenja vse «radnje» zaprte, so objavlja, se nanaša ta ukaz sa* mo na obrtna in trgovinska podjetja. V vseh i ndustrijskih, prometnih, rudar^ skih in njim podobnih podjetjih (obra* tih) počiva delo na ta dan samo tedaj, če to zahtevajo delavci.
— Rojaki! Vsled znanih razmer so morale odpasti vse prireditve prilikom žalostne petletnice rapallskega dne. Ni nam bi!a dana možnost, spomniti se ta dan trpečih bratov v Primorju z javni* mi manifestacijami, ki bi jih moralno podkrepile in jačale njih odpornost. Take moralne podpore naši bratje zelo pogrešajo, nadomestimo jo pa lahko z gmotne podporo, ki je nujnejša in izs datnejša. Zato se obrača Jugoslovenska Matica kot zaščitnica vseh neosvobo* jenih sinov na vse rojake v svobodni domovini s toplo prošnjo, da jo podpis rajo pri njenem plemenitem kulturnem delu in da zlasti gmotno podprejo vse sjene akcije, ki stremijo za tem, da se pomnožijo njena sredstva. Čim večji bodo dohodki Matice, tem večja bo tu* di njena pomoč bratom tam preko. V to svrho je Matica razpisala loterijo, koje dobitke tvorita dve motorni in 25 navadnih moških in ženskih koles. 2re* banje te loterije se vrši dne 20. decem* bra t L Rojaki! segajte po srečkah in dokažite, da znate tudi na ta način ma* nifestirati za neosvobojene brate. — Vsak, ki kupi srečko in ki bi mu pri žrebanju sreča ne bila mila, bo imel vsaj polno zavest.da se jena ta način od* dolžil svoji narodni časti in ponosu, da je s tem doprinesel svoj delež k gmotni podpori bratom onstran meja. Srečke a Din 10.— so naprodaj pri vseh po* družnicah Jugoslovenske Matice v Slo* veni ji, v vseh ljubljanskih trafikah, v Matični knjigarni, Tiskovni zadrugi in v
Eisarni Ju gosi o venske Matice, Selen* urgova ulica 7/II.
— Banke In narodni praznik. Po zakonu se proslavlja 1. decembra v spomin na proglas ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev kot narodni praznik. Ta dan bodo banke zaprte. — Tajništvo društva bančnih zavodov v Sloveniju
— Loterija za sokolski Tabor z glavnim dobitkom 50.000 Din se vrši nepreklicno 15. decembra. Določena je bila že za mesec marec, ker pa do tedaj ni bilo niti toliko srečk prodanih, da bi se krili stroški za tiskovine, je bil Sokol prisiljen loterijo preložiti. Zato opozarjamo vse lastnike onih srečk, ki niso opremljene z žigom «15. december^ da so srečke brez žiga v popolni veljavi, ker je bil samo dan srečkanja preložen. S tem pa srečke brez žiga in označene z marcem kot mesecem srečkanja ne izgubijo vrednosti. — Od dne? va srečkanja nas loči samo še 14 dni. Kupujte, razprodajajte! Zunanji priia-telji Tabora in vsi, ki Vas išče sreča in glavni dobitek, vpošljite znesek In naročajte pri Sokolu I. na Taboru v Ljubljani. Srečke so do 10 Din. — Ljubljančani dobe srečke v vsaki trafiki in dnevno v društveni pisarni med 16. in 19. uro popoldne.
— ^Privilegij narodnosti.* Škofov cSlovenec*> je hud, ker smo ugotovili, da zahteva naša javnost, da pride po* slopje «Narodnega doma* v zanesljive roke, to je v posest in last aLjubiian* skega Sokola*. To. zahtevo pobija ško* fovo glasilo tako*le: «V narodni državi .Sokol' v narodnem oziru nima onega pomena, kot nekdaj v tuji državi; da* nes je ,Sokol' navadno privatno telo* vadno društvo in nič več in nič manj; privilegij na .narodnost' pa mu je vzela ustanovitev naše narodne države.« — Ali ni to orignalna klerikalna utemelji« tev nasPstva, ki ga je izvršil odbor dru« štva »Narodni dom»? «Sokol» je bil, tako   satrtu le   «Slov*nee»- narodno
društvo, društvo, ki je imelo pomen, samo pod Avstrijo, danes pa tega po* mena baje nima več, ker mu je privi* legij narodnosti — čujte in strmite — odvzela narodna naša država! Klasično! Kako pa to, da je isti »Slovenec« baš to narodno društvo, ki je imelo po nje* govem lastnem priznanju v tuji državi velik pomen, tako besno napadal in ga skušal z vsemi sredstvi uničiti? Ali ne tolče s tem «SIovenec» samega sebe po zobeh? Naravnost duhovita pa je ute* meljitev, zakaj je v redu in prav, da gotovi gospodje smejo «SokoIa» oro* pati njegovih pravic. Zato, ker je *So* kolu» avzelo privilegij narodnosti — ustanovitev narodne države.* Tako je! Ideal narodnih društev, pred vsem *Sokola», je z ustanovitvijo Jugoslavije izpolnjen, narodna društva so izpolnila svojo nalogo, zato naj gredo, zato naj napravijo prostor klerikalnim organiza* cizam, ki imajo še edino pomen in pra* vico, da obstojajo, ker pač niso bila in tudi sedaj niso narodna in jim torej nihče ni mogel z ustanovitvijo narodne države odvzeti privilegija narodnosti. Probatum est! Narodna društva, svoj smoter ste izpolnila, umaknite se, na* rrivite prostor klerikalnim, ker v Ju* goslaviji imajo pravico do obstoja — «Slovenec» tako uči — samo oni, ki se pokore rkazom iz Rima!
— Novi oddelek v prosvetnem ministrstvo. V prosvetnem ministrstvu le osnovano tehriiško-higijenski oddelek. Za načelnika je imenovan inž. Avgust K oš u 11 d.
— Zemlja za dobrovoljce. Ministrstvo agrarne reforme namerava po izdelanem načrtu razdeliti zemljo dobrovoljcem. Radovedni smo, kdaj se Izpolnijo te neštete obljube in kdaj pridejo dobrovolci res do svojo zemlje, ki i m je bila svečano obljubljena že davno. Mnogi od njih že počivajo v tel obljubljeni zemlji in kakor vse kaže. tudi drugi ne dobe zemlje prej. predno jih ne dohiti ista usoda, kakor njihove pokojne tovariše.
— Iz državne službe. Imenovani so: za arhlvnega uradnika pri policijskem ravnateljstvu v Mariboru policijski kanclist Ciril Bremec, za okrajnega komisarja v Novem mest j pripravnik dr. Josip O r a ž e m. za profesorja veronauka na ženskem učiteljišču v Mariboru kanclist škofijskega ordinarijata Franc O s t e r c; premeščen je Iz Kotoribe v Maribor komisar železniške in obrne ne policije Anta Ba novic.
— Dar Njenega Veličanstva kratice Marije. Šola za dečje zaščitne sestre v zavodu za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani ;e prejela od Ni. Vel. kraljice Marije znesek 10.000 Din za izdržavanje dveh gojenk v letu 1925. Šola le s kraljičino štipendijo odlikovala dve najboljši gojenkei tekočega letnika. Kraljica je bila tudi že za 2 gojenki lanskega letnika podelila štipendijo s katero sta bili celo leto vzdrževani v šo*i za sestre.
— Za postavitev spomenika septem-berskim žrtvam se sestavi poseben odbor in bo prva seja tega odbora tekom prihodnjega tedna,
— Obdavčenje poslov. Pišejo nam: Kuharice, dekle in dragi ženski posli so energično protestirali proti novemu davku na zaslužek. Tudi gospodinje pripravljajo sohdarsn protest proti novemu obdavčenju. Zlasti uradniški krogi, ki itak že jedva sope jo v današnji draginji, so ogorčeni nad novim bremenom. Kmalu bomo delali le Se za davke!
— Zaščita slovesa naših znamenitih vta. Občinstvo in obrtniki se opozarjajo, da je prepovedano točiti vinski pridelek takoimc-novnnih direktnih produktorjev, kakor so n. pr. šmarnice. ali noah, elvira, othelo. dela vare, horbemont, clhrton, Jacques, izabela Itd. ali pa tudi le mešanice navadnega vina s smarnico ali kako drugo neposredno rodeče vrsto pod imenom vmo, marveč mora biti te vrste vinski pridelek označen z rnie-norn »šmarnica« itd. V vseh lokalih, kjer se toči tak vinski pridelek, mora viseti tnbla z napisom. Prestopki se bodo zasledovali. Tudi le razmnoževanje in prodaja takih trt prepovedana.
— Gospodarsko druitvo 8amostojne demokratske stranke ra spodnjeillensk' okraj vabi svoje pristaše te člane, da pro. gledajo vollml Imenik, ki bo razgrnjen na vpogled pri g. SeidL Celovška cesta v ča flu od 4. do 12. decembra t L, vsak dan od 7. do S. ure zvečer. Pristale opozarjamo, da je zelo važno, da se pravočasno san Ima. jo glede vpisa v volilni imenilk, ker sicar ne bodo »meli pravice pri občinskih volit, vab glasovati. Odbor.
— Neprtjeten doživljaj dveh vaiklh deklet. Dve mladi vaScanki ta osješke okolice sta sklenili odriniti v Beograd, da tam najdeta aasluika. čakajo« aa kolodvora na vlak, sta Ju zvabila dva železničarja * vagon tovornega vlaka ha ga zaklenila. Da. klati sta opaaiU. da ata v pasti, late aataa*.
fco 5e bCo prvposno |» j« vlak ta vozil t polno paro proti SubotieL Kar se vlak med vožnjo ni ustavil, sta Železničarja lan ko nemoteno izvršila svoj namen in zadostila svoji pohoti Sele v Sumborju sta deklet! lahko pobegnili. Ena Je prijavila, da ji je »kavalir« pobral tudi dva zlata prstana.
— Uboj zaradi mačke. Seljak Tomo Frsnjic* Is Pisaka pri DJakovu je sumil, da mu Je Peter Pulfer ukradel več predmetov, tu oborožen s cepcem je tel k temu. »Ali si bD ti?« — »Ne. kaj miaMs, lopov dalmatln.
s«!« — »Ti si bil!« _      In Tomo je v Jezi
ubil Petrovo mačko, ki Je zamljavkala okoli nJega. Pulfer J« skočil pokonci, iztrgal Tomu cepec Iz rok in ga udaril po glavi — Mrtev . . . Prič ni bfio. Dve leti zapora, — Zagovornik je rekel, da bi bilo manj tudi dovolj.
— Cigan umoril svojo ženo. Pred sodiščem v Osijeku se Je zagovarjal rad! umora svoje žene cigan Jurij Jovanovič. Zaklal Jo Je e kuhinjskim nožem. Obsojen Je bil na 6 let Ječe.
Dražba sv. Cirila In Metoda sporoča, da je prejela ravnokar dve vrsti novih božičnih razglednic Rodoljubno občinstvo b trgovce vljudno vabimo, da si naroče za praznike C. M. razglednice.
Za Miklavža priporoča stariŠem družba sv. Cirila in Metoda knHžico »Kraljevič Markoe s koledarčkom za leto 1926, ki je namenjena šolski mladini. KntiŽlca ima bogato vsebino in stane le 6 Din.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Krškem je poslala družbi Din 871.75 mesto nameravane prireditve »Trgatev.« Iskrena hvala.
Iz Ljubljane
— Znižanje najemninskega davka v Ljubljan*. V finančnem odbora je pristal finančni minister dr. Stoja dinović na predlog posl. dr. Žerjava, da se zniža najemninski davek v Ljubljani od 20 % na 12 %. Sedaj si lastita zaslugo za to znižanje tudi poslanca dr. Kulo-vec in Pucelj. Resnica pa je, da sta se v finančnem odboru zadnja dva prav za nrav samo pridružila predlogu dr. Žerjava, ki je prvi predlagal to znižanje. V kolikor je g. Pucelj usta odprl, je Ljubljani samo škodoval. Zasluga, da se bo najemninski davek v Ljubljani, ki je bil doslej znatno večji kakor v ostalih pokrajinah znižal, je torej poslanca dr. Žerjava, ne pa posl. dr. Ku-lovca, kakor trdi to včerajšnji »Slovenec*. Dr. Kulovec in Pucelj sta samo pricapljala za dr. Žerjavom, ko je ta že podal svoj predlog. Umevno je, da niti eden niti drugi ni mogel nastopiti proti predlogu dr. Žerjava, vendar pa se na Ljubljano nihče izmed njiju ni spomnil prej, dokler ni izpregovoril v finančnem odbora dr. Žerjav. G. Pucelj ima samo to zaslugo, da ie dr. Žerjavov predlog — pokvaril! To je razvidno tudi iz poročil beograjskih listov.
— Predavanje dr. Aleks. Batek a. Pred zbranimi člani »Ceskoslov. Obce* je snoči predaval v restavraciji »Zvezdia g. dr. Aleksander Batek. Govoril je o temi. kako naj človek živi. da si ohrani telesno in duševno zdravje. Priporočal ie z veliko zgovornostjo takozvano Fletsherjevo metodo. Horacij Fletsher, AmeTikajnec je postavil geslo »Ni glavno, kolfko snemo, marveč poglavitno le, koliko prebavimo« in je na tem geslu zgradil svojo teorijo. Tudi zanj je aksijom. da more samo v zdravem telesu bivati tudi zdrava duša. Apostol Fletsi?erjevega načina življenja med Ceho-slovaki je dr. Batek. Neumoren ie v propagiranju svojih idej In požrtvovalen do skrarnosti. Nad tisoč predavanj je že priredil po Čehoslovaškem. na stotine knjig in brošur je že napisal, v katerih skuša popularizirati svoje ideje, ki so vseskozi dobre in plemenite, dasi se na prvi pogled zde smešne in abotne. Sedaj je prišel tudi v Jugoslavijo, kjer je že tudi priredil nad 40 predavanj. S kakšnim uspehom, to pokaže bodočnost Vsekakor bi želeli, da bi debre ideie našle vsilcdar take neutrudne in požrvovalne glasnike, kakor 'e dr. Batek.
— Zahvala. O priliki mojega petindvaj petega jubileja sem prejela toliko pismenih, brzojavnih In osebnih čestitk, da se ml Je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekam tem potom vsem, ki so se me spomnili, svojo najtoplejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujem upravi narodnega gle. dališča, »Udruženju gled. igralcev« hi mest. ni oočini ljubljanski sa krasno cvetje In dar, gospoda Vfnko Bona, vinskemu trgovcu za priznano dobro kapljico, cveti1 čarnam Bajt, Kori3ka, »Nizza« in sploh vsem darovalcem prekrasnega cvetja ia lepih darov. Posebno hvalo sem dolžna uredništvom naSIb časopisov in revij za simpatične vrstice. Hvaležno moram orne. niti fotografičnl atelje g. Veličana Besterja. ki je razstavil krasno, umetniško izdelano zbirko mojih vlog. Hvala tudi dragim kole. gom is vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli h krasnemu, meni nepozabnemu večeru. Tisočera hvala! Poloniea Ju. van ova, članica narodnega gledališča v LJubljani
~ Cena mleka. Društvo ljubljanskih gospođini nas naproša za naslednjo objavo: Društvo ljub!'anskih gospodinj je sklenilo, da tudi po 1. decembru ne plačuje mleka preko 3 Din za 1 Hter. Znano le. da mleka-rtoe lz ljubljanske okolice le Izjemoma dobavljajo res dobro mleko, ugotovljeno Ie, da danes krma za živino ne stane niti šestino tega, kar je stala pred leti. ko le bila cena mleku po 3 in pol Din za liter. Zato smatrajo ljubljanske gospodinje poizkus »Društva mlekarjev« Is ljubljanske okolice, dvigniti ceno od 3 Din na 3 in pol po 1. de-eairmra sa neupravičeno ta -va navad™ aaaskoaJto ta aaaartlatao   navijanje osa.
Pozivamo vse ljubljanske gospodinjo, da se temu nelepetnu poizkusu zoperstavijo z vsemi sredstvi, pa četudi pijemo več mesecev čaj mesto mleka in mlečne kave. — Čujemo, da sklep glede zvišanja mlečnih cen ne pohaja od kmetov ia živinorejcev, ampak od trgovcev in podjetij, ki kupčuje-Jo z mlekom. Mleko ne sme postati predmet trgovske spekulacije,
— Cene mleku v Ljubljani. Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico ie priobčilo vest, da ie odbor društva sklenil, da se poviša cena mleku poienši s 1. decembrom od 3 din na 3.50 din za liter. Mestno tržno radzorstvo naznanja občinstvu, da ie bil storjen ta sklep mlekarskega društva samovoljno preko tržne oblasti in so mero-dajne prodajne cene za mleko v Ljubljani Ie tiste, ki jih določa tržna oblast. Vsako prekoračenje cen, določenih po mestnem tržnem nadzorstvu, je kažnjivo In se bo vsakemu bodisi prodajalcu ali pa kupoval-ca, ki bi mleko dražje proda al ali pa kupoval, brezobzirno postopalo po zakonu o pobijanju draginje, ki določa za prestopek zaporno in denarno kazen. Gene ml*ku v Ljubljani počenši s 1. decembrom so sledeče; 1 liter miška na dom pos:av!jeiie^2 3 Din (doslej 3 Din), 1 liter mleka v mlekarnah v mestu 3 Din (doslej 2.75 Din), 1 liter mleka na trgu 3 Din (doslej 2.50 Din) Mestno tržno nadzorstvo smatra drugo zvišanje cene mleku za neupravičeno in je tudi nedopustno ter opozarja občinstvo, da naj naznani vsakogar, ki zahteval za mleko višjo ceno, kakor je po tratd oblasti določena, mestnemu tržnemu nadzorstvu, kakor tudi onega, ki bi mleko dražje plačeval. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dre 28. novembra 19?ćl
— Za novinarski koncert so naslikali naši umetniki zelo lepa vabila, ki so jih iz prijaznosti razstavile v svojih izložbenih oknih naše domače tvrdke na najprome-uiej-ših krajih. Originalna slikana vabila so razstavile tvrdke Magdič, Kette, Schvventner, Krisper, Šare. »Elite« m kavarna »Zvezda^. Tako sodelujejo pri novinarskem koncertu tudi naši umetniki, ki so se radevolje odzvali prošnji novinarskega udruženja in s tem posvedočili, da se zavedajo, kol^esa pomena je novinarsko delo za celokupno Javnost. Tudi omenjene tvrdke so dokazale svojo naklonjenost novinarskemu stanu.
— J. a. a. d. »Jadran« ie imelo 19. u m. svoj CIL redni oboni zbor. Dosedanji predsednik g. Nedeijko Bulievič, ki je 3 semestre spretno vodil društvo; se je poslovil cd tovarišev. Hvaležno članstvo je priredilo temu Idealnemu delavcu prisrčne ovacije. Novi odbor ie konstituiran sledeče: Predsednik Zaje Slavko, tehnik — podpredsednika: J u v a n c Slavko, Pire Stane. — tajniki: Vili Emil, Pankovič Z i van, P o h ar Jože blagajnik: Ras Josip, — knjižničarja: Keršmanc Drasa. Stare Franjo, — čitalničar: Čeh Egidrj, — arhivar: Vrančič Ivan, — gospodar: Mitlč Paja. Sekci am načelujejo sledeči tovariši: J e le n e c Gojmir. P a-t e r n o s t Zorko, D i e t z .Milan, K y-o v s k y Rudeh, Gregorka Dušan, Mencinger Stanko, J a n k o v i ć Nikola, J u v a n c Slavko. Upajmo, da bo tudi novi odbor ostil zvest tradiciji tega največjega atkadernskza društva.
— Največja izbira finih bluz in oblek. Stari trg št. 9. Kriatoftč-Bučar
— O vsesoklskem zletu v Pragi, ki bo meseca julija 1926., bo predaval danes zvečer ob 20. v restavraciji »Zvexdw g. ravnatelj Chavatai in sicer v slovenskem ziku. Kdor se namerava udeležili zleta, naj ne zamudi predavanja.
— Trgovine dne 1. decembra t. L Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo, da morajo biti trgovine glasom ukaza g. velikega župana dne 1. decembra celi dan zaprte, Načelstvo. 2003/n
— Društvo najemnikov za Slovenijo vabi člane na redni občni zbor. ki se bo vršil v soboto dne 12. decembra 1925. ob pol 20. nrl v veliki dvorani Mestnega doma z običajnim dnevnim redom: 1. poročila predsednika, blagajnika in tajnika, 2. določitev članarine za leto 1926, 3. volitve, 4. slrčajnostL — Društveni člani so naproSeni, da prinesejo članske legitimacije s seboj v dokaz, da imajo na občne.Ti zbora volflno pravico. Prihodnja javna se:a bo v sredo dne 2. decembra 1925. ob 20. v veliki dvo-rsni Mestnega doma Društvena pisarna daje članom dnevno od 19. do 20. ure in-fc i maci je Sv. Petra cesta št. 12, podpritličje, vhod iz ulice »Za Creslom«.
— Zelezničarsfca kreditna in stavbna zadruga »Bajtar« poziva članstvo, da pri-;avi v smislu izrednega zbora od 8. L m. najdalje do 10. decembra t. L v zadružni pisarni Liubljana, glavni kolodvor, (vlakc-spremna kasarna, nradne ure od 10.—12.), da hoče kupiti parcelo, ki jo Izbere vsak sam. Potrebna pojasnila se dajejo istotam.
— Zgodovina sporta v društvu »Soča« v Ljubljani. V društvu eSoča» predava danes, v soboto dne 28. novembra v sal *nu pri «Levu» prof. dr. Vinko Šarabon o razvoju sporta, o zgo.lovlni olimpijskih iger, nekdaj In sedaj, modernem sportu, o pojmu sporta v raznih deželah, o sportu in vzgoji, sportu in zdravju Itd. Oblfka predavanja bo zelo poljudna In domača. Vabljent! so člani, prijatelji in posebno oni, ki se najbolj zanimaio za sport. Začetek ob pol 2L url. Vstop prost
— Ustanovni občni zbor Starejšlnske organizacije Preporoda se vrši v nedeljo 29. nov. ob 10. dopoldne v čitalnici K n. a. d. »Jadran«. Dolžnost vseh bivših Preporo-dašev Je. da se tega občnega zbora udeleže čim rrmogoštcvilneje. Za pripravljalni odbor: Zajec Marian, jurist; Fajdiga Hrnko, čin; čuk Jože. jurist.
— Klub esperantov v Ljubljani obvešča vse, ki se žele učiti esperanta, da je izšla popolne slovnlcs esperantskega Jezika. Pi* smena naročila na klub esperantov. Ljub* Ijana, Narodna kavarna. Osebno se dobi pri Franc Žitniku, Cesta as Loko št 23.  2006 u
— Prijateljski sestanek članov Jugo-slov..českosIov. Life« In Ceskoslov. Obce« m njih rodbin bo danes zvečer v restavraciji •Zvesdf« po predavanju c ravnatelja
Največja zaloga gotovih oblek »a gospode, dame in otroke, vedno novi modeli samo pri tvrdki
I33-L
Chvatala. Opozarjamo ua ta sestanek s pripombo, da so zlasti člaui Lige moralno vezani, da se tega se£t^:L;a zanesljivo udeleže. Taki sestanki se bodo vbodoče vršili vsak mesec enkrat.
— Društvo policijskih nameščeu^av v Ljubljani priredi dne 2. j^nuarh l!>26. v hotelu »Union« svoio običajno letno vevallco z bogatim srečolovom. Sorodna društva sc naprošajo, <Ja bi aa ta dan ue pffjtfala svojih veselic.
— Športno drsališče SK Ilirije, — SK Iliri;a pripravlja svoie drsališče cb Celovški cesti z^i letošnjo đrsaho sezono. Ako se vzdrži sedanje vreme, je računati, da bo drsališče že prihodnje dni otvor]eno. Drsalna ploskev sc napravila umetnim potom, s škropljenjem na posebno prirejena tla. Drsališče je !o;:s nekoliko povečano In lepo razsvetli eno. Sezonske karte se razproda-iajo od danes naprej pri td. J. Goreč, Dunajska cesia. po ceni D'n 100 za nečlane m Din 60 za člane m dijake. 2005/n
— Smučarji Ilirije priredijo v nedelje dne 29. t- o. Izlet na Sv. Katarino. OdhotI ia Ljubljane cb uri z državnega kolodvora do Modvod- Načelnik. 200»ji
— Naznanilo, Odbor podružnice vojnfli invalidov, vdov m sirot v Ljubljani javtja svojim rednim Članom in č'anicain, da na-merava tuli ictos prirediu božićnico lp obdarili svoje revne čl&ae in Članice, Prtiavc sc sprejemajo v druStveni pisarni Sv. Petra vcJaSrilca med BradaJBBl urami tfl sicer do 5. decembra *_ L V- poznejše prijave sc ne bode moglo ozirztL 2001'a
— Opozarjamo na razstavo tvrdke A. Šinkovec v LJubljani, Mestni trg. — Glej tudi oglas na drugi strani.
— Redka ugodna prilika nud; se komur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko. Tržič, razprodaja več usoč parov raznovrstnih zaostankov pod l as m o ceno. dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najbolje kvalitete« prodaja se pa samo v lasmi podružnl*! Ljubljena, .Va Bregu 20. 212?n
iz Celja
—c Proslava ujedinjenja. Na državni praznik Uedinjenja bo dne 1- decembra v župni cerkvi sv. Daniela ob 9. riutrai slovesna zahvalnica, Poklon.kve snre>ema po cerkvenem opravilu srezki poglavar do 1L ure dopoldne v woji pisarni. Prebivalstvo se poziva, da okrasi svoja poslopje z zastavami, kakor bodo to storili tudi državni uradi in iavna oblastva.
—c Sokolsko društvo v Celju priredi proslavo Ujedinjenja že. na predvečer v ponedeljek 30. novembra ob 7. zvečer v društveni telovadnici. Nagovoru In preda* vanju bo sledila slovesna zaobljuba članstva in razdelitev diplom.
—c Brlvcice v Celju bodo na da^i Ujedinjenja zaprte med službo bož*o ter po-poldne.
—c Javna ljudska knižnica  v Celja.
Občinski svet celjski je na svoji proračunski seji sklenil, da sc dovoli v svrhe ustanovitve javne ljudske knjižnice znesek Din 20.000.
—c Porotni slučaji. 2. decembra Martin Šarlah in Ivan Čebular. tatvina; Simon Novak, tatvina: 3. decembra Franc Bukiek. uboj; Rudolf Žemljic, goljufija; Fran Par-fsnt in Franc Matko, tatvina; -L decembra Josip Čmoša, požig; Fabjaa Gršič, Tomo Šebalj in Tomo Vidakovič, rop (pri Raj-her.burgu); 5. dec Viktor Belič, Mira Čeme in Dore Ogrizek, goljufija.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden Lekarna >Pri MariH Pomagajo na Glavnem trgu,
—c Stanovanjsko sodišče razpisuje zopet prosta stanovanja. Oni, ki reflektirajo na eno izmed teuh stanovanj, se na! zgla-sijo pri stanovanjskem uradu do 2. decembra t-, ure dopoldne.
!z Maribora
—m Premijera »Veselo vdove« sa vrši jutri, v soboto, 28. novembra, v nedeljo pa je repriza, za Ab. D. Nije operete, ki bi od daleč tako zmagoslavno šla preko odrov vsega sveta, kakor '-»Vesela vdova*. In §<; zdaj se zelo mnogo dava, zlasti v Franci*i in Italiji. Celo v samem Parizu je bila letos zopet ponovno in z velikim vspehom vprizorjena. Zabavno dejanje, krasna Kod-ba. temperamentna režija in prvovrstna operna ji bodo sigurno tudi v Mariboru pripomogli do največjega vspeha.
—m Se?o sreskega odbora SDS za srez Maribor desni breg se vrši v nedeljo 29. novembra t 1. ob 3. nri popoldne v restav-arciM Naroauega doma v Mariboru, Na dnevnem redu so med drugim tudi važne gospodarske zadeve.
—m Repertoire. Sobota, dne 3S. novembra ob 30. uri s-Vesela vdova«. Premijera. Nedelja, dne 29. novembra ob 20. »Vesela vdova*. Ab. D. Pondsljek. dne 30. decembra. Zaprto. Torek, dne 1. decembra ob 20. uri »Goren'ski siavček«. Slavnostna predstava. Ab. A. Sreda, dne 2, decembra ob 20. uri »Vesela vdova,« Ab. R Četrtek, dne 3. decembra ob 20. mi Kvartet vZika:. Petek, dne 4. decembra ob 20. uri Gostovanje za greh še dramo. Sobota, dne 5. de« cembra ob 20- uri »Vesela vdova«. Ab. C
—m Občni zbor Kra'evne organizacij« SDS za Rdeči breg — Brezno se vrši v nedeljo 29. t ni. ob pol 4. uri popoldne * RdeCem br;gu v prostorih g. Verčka, Poreča o političnem in gospodarskem položaju oblastni tajnik stranke,
—m Repertoire Narodnega gledališča v Maribora: Petek, dne 27. novembra. Zaprto, Sobota, 28. novembra ob 20. uri »Vesela vdova«. Premijera, Nedelja, dne 39. novembra ob 20. uri »Vesela vdova«. Ab. D
5tev. 2rts_ .SLOVENSKI NAROD*  dne 29. novembra 1925. _ Stran 5.
Gospodarstvo
Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča:
0 potrebnih prispevkih za izredno uporabo cest
Pripetilo se Je opetovano, da. so cestne uprave bodisi neposredno bodisi potom gradbene direkcije zahtevale od strank, ki so ▼ Izredni meri uporabljale ceste, poseben prispevek za vzdržavacjc ali za popravo ceste.
Po § 22. kranjskega zakona o gradnji in vzdržavanju javnih nedržavnih cest ia potov z dne 21. februarja 1912, se sme pritegniti k posebnemu prispevanju za vzdr-i-avanje ali popravo ceste, poti ali mosta oni, kdor ima z lastnimi ali najetimi vozili toliko tovorne vožnje PO teh cestah aH potih, da z njo dokazno povzroča znatno višje stroške za vzdržavanie.
Po § 6. odst. 2. staj. zakona o gradnji in vzdržavanju javnih nedržavnih cest in potov v besedilu čl. 1. zakona od 26. aprila 1S94. se smejo industrijska, rudarska ali trgovinska podjetja kakor tudi druge osebe, ki porabljajo in obrabljajo okrajne ceste ali cestne objekte ali z lastnimi ali z najetimi vozovi tako izredno, da je treba izdajati za njih vzdrževanje in popravljanje nenavadno mnogo denarja iz okrajne blagajne, prisiliti, da plačujejo primeren izreden prispevek za obrabljanje ceste, povzročeno po njihovem prometu in sicer toliko, kolikor se zaradi te večje porabe povišajo stroški za vzdržavanje ceste.
Iz teh predpisov sledi, da so take zahteve Ie takrat upravičene, če se ceste uporabljajo za tovorne vožnje v izredni meri In z lastnimi ali najetimi vozovi Ti predpisi pa se nikakor niso enako tolmačili, marveč se ie zlasti trdilo, da je prištevati v breme kupčevo tudi take vožn'e, ki jih je dejanski izvršil prodajalec na svoj račun. Posebno pogosto so se pritegnili k posebnemu prispevanju kupci, ki so kupili blago franco vagon ali franco postaja in sami niso ne z lastnimi, no z najetimi vozovi prevažali blaga do postaje. Skušalo se je dokazati opravičenost take pritegnitve, češ da pogoj, kakršen je pogoj franco vagon ali franco postaja, veže le pogodbenike, da pa so taki pogoji v javnopravneai oziru brezpredmetni, ker so kupno pogodbe sklenjene brez vednosti in brez sodelovanja cestnih uprav, dalje da povzroča vožnjo indirektno vendarle kupec in je torej smatrati vožnje za take, kakor da bi se vršile z vozovi, ki jih je najel on. Proti takemu naziranju pa ;e dokaj tehtnih pomislekov. Gori navedeni §-i cestnih zakonov smatrajo za zavezanca ono osebo, ki bodisi z lastnimi vozovi, bodisi z vozovi, ki jih ie najel, v izredni meri uporablja ceste. Gre torej za osebo, ki direktno uporablja ceste. Da hoče zakon zadeti tudi osebe, ki so Ie posredno uporabljale ceste, za to domnevo ni nobene opore v zakonu in bi bilo opasno, ako uaj brez prinudi jivega razloga izraza »najeti vozovi« pripisujemo pomen, Id je nasproten osialemu pravnemu sistemu in ki bi z ozi-rom na nejasnost in obsežnost pojma posredne uporabe ceste povzročal dokaišnjo pravno nesigurnost. Pri določitvi zavezanca se je vsekakor treba držati povsem um-Ijivega besedila in se torej ozirati na pravno dejstvo, na čigar neposredno nevarnost in neposredne stroško se vožnja vrši. Obstoječi predpisi občega civilnega in trgovinskoga prava pa vsebujejo v tem oziru točne odredbe zlasti glede prevažanja blaga ob priliki kupnih pogodb. Pri kupu preide lastništvo kupljenega blaga na kupca z izročitvijo (§ 1053 obč. drž. zak.) Glede trgove iskega kupa in v takih primerih gre navadno za take kupe, pa določa trgovinski zakon kraj izpolnitve, to je kraj, kjer preide lastnina kupljenega blaga na kupca. Prodajalec izroča kupcu kupljeno blago ali tam, kjer sc nahaja, ali na drugem kraju. Kadar je treba izpolniti na drugem kraju, takrat vel'ajo za pošiljanje blaga predpisi § 345. odst. 2. stavek 1. trg. zakonika in je prodajalčeva dolžnost na lastno nevarnost in kolikor se ni kaj drugega izrecno dogovorilo tudi na lastne stroške poskrbeti za pošiljanje blaga na kraj Izpolnitve. Ce pa je treba blago odposlati od kraja izpolnitve, kjer ga kupec ni prejel, na drug kraj (kraj namembe), je pošiljanje blaga na kraj ua-membe od kraja izpolnitve stvar kupca ter zadene prodajalca le dolžnost omejena v čl. 344. in 345. trg. zakonika in se vrši pošiljanje na stroške in na nevarnost kupca.
Prl takih kupčijah franco vagon ali fračo postaja preide torej kupljeno blago šele na železniški postaji v kupčevo last in šele nadaljnje pošiljanje blaga z železni-
co se vrši na stroške in na nevarnost kupca. Kupec se sploh ne zanima za prevoz blaga do postaje in na osnovi take kupne pogodbe tudi ne -more vplivati na način prevoza. Edinolc prodajalec lahko kalkulira z vsemi prevoznimi stroški do postaje in torej tudi s stroški, ki narasejo za izredno uporabo ceste, ne pa kupec, ki je blago kupil franco postaja ali franco vagon v upravičenem prepričanju, da so v kupni ceni zapopadeni tudi vsi stroški prevoza do železnice.
Podobea je tudi položaj, če prevaža blago podjetnik v lastnem imenu, čeprav na račun kupca in torej kot njega komisijo-nar v smislu čl. 360 odst. 1. in 2. trg. zakonika. Tudi v tem primeru preide lastništvo blaga na kupca kot komitenta vobče šele z izročitvijo blaga s strani komisijonarja komitentu, torej v naših primerih šele z izročitvijo blaga na postajo.
Pri take.n razmotrivanju jasno sledi, da cestna uprava ne sme zahtevati od kupca, ki je kupil blago franco postaja ali iran-co vagon, poseben prispevek za izredno uperabo ceste do železniške postaje.
Cestna uprava ima dovolj možnosti, da pritegne prave porabnike k posebnemu prispevanju za izredno uporabo cest in ni se ji treba držati neprizadetih kupcev. Vendar se more tukaj povdariti, da je tudi za prave porabnike jako velike važnosti, če pravočasno zaznajo za način te obremenitve. Tudi oni morajo pri določitvi prodajnih cen vedeti, kolikšni bodo prevozni stroški do železniške postaje. Vsled tega bi bilo priporočljivo, če bi cestne oprave že naprej za določeno dobo točno določile, pod katerimi pogoji smatrajo koga za izrednega porabnika in koliko bo znašal n. pr. za 10 tonski vagon prekomerne množine preva-žanega blaga In za kilometer uporabljene cestne dolžine posebni prispevek. TI osnovni zneski bi se morali določiti seveda na podstavi točnega Izvida in preračuna, tako da bi moglo pristojno oblastvo za slučaj nesporazuma tudi dejansko na tem temelju končno odločati o višini prispevkov.
Pomanjkanje odprtih vagonov
Na svojcčasiio irrtervendjo v zadevi pomanjkanja vagonov ie prejela zbornica za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani od osrednjega vozovnega vodstva generalne direkcije državnih železnic sledeče pojasnilo:
-•Pomanjkanje na odkritih vozovih v početku največjega jesenskega prevoza t. j. v časa, ko se odpočne v pomi meri tovoriti sladkorna pesa, se ne pojavljuje samo na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, nntpak ono se občuti na področja vseh železniških ravnateljstev. Za prevoz sladkorne pese, ki se mora na vsak način prevoziti v gotovem času, je vezano vsak dan od 2000 do 2200 odkritih vozov. Sladkorne tvornice v Ćupriji, Beogradu, Velikem Beškereku, Novem Vrbasu, Črveuki, Osjekn, Belju in Usori iztovore dnevno povprečno 500 do 550 odkritih voz tovorje-nih s sladkorno peso, a za obtok teh voz sc morajo računati štirje dnevi, ker se sladkorna pesa nc dobavlja samo iz okoline tvornice, ampak se mora dovažati iz oddaljenih krajev Srema, Bačke, Vojvodine in Baranje. S tem, da je naenkrat \-ezano za prevoz sladkorne pese preko 2000 okritih voz, mora nastati pomanjkanje na odkritih vozovih za utovor druge živitne repe; niti rudnikom se ne more v ta čas dostavljati zahtevano število odkritih vozov, da ne govorimo o pretovoru na postajah v Kruševcu, Bosanskem Brodu, Osjeku, Prijedoru in Kninu, ki je baš v jesenski čas najjači.
Z obzirom na navedene prilike ni bilo mogoče dnevno dovesti za področje ljubljanskega železniškega ravnateljstva ono število odkritih voz, kakor bi to zahtevali trgovski interesi in kakor to želi sama Generalna Direkcija. Kakor je poznato sami zbornici, se natovariajo na zapadu naše države večinoma samo odkriti vozovi, kateri se odpravljajo ali za postaje na vzhodu naše države ali pa za inozemstvo, predvsem pa za Italijo. Ker se pa morajo na vzhodu naše države iztovorjeni odkriti vozovi odpravljati zopet na zapad, preteče daljšj čas, predno se morejo vozovi dostaviti za ponovni utovor. Ta okolnost pa vrlo neugodno vpliva na pomanjkanje vozov posebno v jesenskem času, ko je s sladkorno peso, kakor že omenjeno-zavzeto večTe število odkritih voz. — Vozovi, ki se odpravljajo za postaje italijanskih državnih železnic, se tudi predolgo zadržavajo v inostran-
Georges Oaudy:
Zlati prstan
Les mor ts, les p a ures morts ont dc grandes douleurs. — Beaudelaire.
Zdelo se ji je, da se je zbudila iz težkega sna. Odprla je oči. Bila je noč.
— Jean! je zaklicala.
Soprog ji ni odgovoril. Čutila je, da sa je pri spanju zavila rjuho okoli glave ia. ne da bi si mogla pojasniti, zakaj, ji ie prišlo na misel, da je to mrtvaški p>rt. Razkrila je svoj obraz. Roka je iskala električni gumb. Prsti so ji drseli ob sladkem lesu, a ni sa mogla najti. Postala je nervozna.
— Jean! je ponovila.
Čuden jek ji je odgovoril. Vsa se Je stresla. Grobna vlažnost se je je lotevala, EKrisrriiJa se je, a čelo ji je zadelo ob trdo steno in za trenutek se je onesvestila.
— Kaj pa je? je vdihnila, Jean, kje pa smo?
Ne.iadoma se je spomnila svoje dolge bolezni. »Imam še mrzlico! si je mislila mlada žena, toda zakaj Jeana nI
poleg mene!« Nekaj minut ie ležala mirno. Stopnjema se je življenje spet zbujalo v njej. V levi roki je kmalu čutila trd predmet. Ko je polagoma popolnoma prišla k sebi, se jc spomnila, da je spala s sklenjenimi rokami. Otipala je predmet. Bil ie majhen križ. Dvignila je roko. Nekaj ji je viselo okoli zapestja. — »Rožni venec!« je vzkliknila, »rožni venec!« je ponovila vsa trda. »Jean!« je zatulila, »na pomoč!«
Zobje so ji šklepetali, telo ji ie drgetalo. Nesrečnica se je onesvestila.
.. . Bila je nebeško lepa, svetim las in bleda ... .
Ko je spet prišla k sebi, si je mislila: »Kako sem slaba, strašna mdra me tlači«
Hotela se je dotakniti svojega vro* Čega Čela, toda roka se je znova dotaknila neizprosnega pokrova. Postala je vsa trda in začela se je tresti Spoznala je CTOzao resnico: »V krsti sem ... ži» va pokopana! . ..«
In vendar jo ie obšla blazna misel: »Zaprli so me! Toda trkala bom, klicala bom, in rešijo me!«
Spomnila se je najrazličnejših mrtvaških povesti Nien slucai ni bi edini.
stvu; to zadržavanje iznosi povprečno po 10 dni za vsak voz.
Generalna Direkcija je imela v vidu vse te okolnosti in je poleg drugih ukrepov za omiljenjc pomanjkanja voz pooblastila ljubljansko ravnateljstvo, da more za utovar robe . za inozemstvo zahtevati potrebne vozove na poslugo od tujih železniških uprav; toda italijanske železnice se izgovarjajo, da nam svojih voz radi pomanjkanja ne morejo posuti na poslugo.
Kakor smo ugotovili pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani se je vozovna situacija v zadnjem tednu tako zboljšala, da je krita celotna potreba naročenih vagonov in je torej zairtevanim interesentom v polni meri ustreženo.
—g Direktne Jugoslavensko - češkoslovaške železniške tarife. Češkoslovaško prometno ministrstvo je pričelo z našo vlado pogajanja o direktni železniški tarifi za blagovni promet med obema državama. Praška trgovska in obrtniška zbornica poziva interesenti e, da jI čim prej spor oče, za katere kategorije blaga, v kakšni količini po tovornem listu in od katere do katere postaje naj bi se sprejele v tarifo direktne blagovne postavke.
—<S Posolila oproščena faks in davka, Glasom finančnega zakona za proračunsko leto 1926-27 lafoko finančni minister oprosti vseh taks in davkov obveznice industrijskih' podjetij, ki so bSe izdane na posojila, najeta v inozemstvu (neposredno ali preko državne Hipotekarne banke, tzvzemši za potrebe Mtsrriaskfh podjetij z vloženim kapitalom najmanj 10,000.000 Din ali za skupine industrijskih podjetij, ki razpolagajo s tem kapitalom. Finančni minister lahko oprosti taks in davkov tudi vse manipulacije s posojili, ki jili najamejo v inozemstvu samoupravna telesa (občine, srezi, okraji in županije) za javna dela splošno narodnega značaja, v kolikor spadajo v kompetenco samoupravnih teles.
—g Akcija proti draginji. Minister za socijalno politiko dr. Siroonović namerava pokreniti energična akcijo proti draginji.
VH. trgovski semeni v Brusijo. V Brus-siju se vrši od 7. do 21. aprila 1926. VII. trgovski veleseim. Ministrstvo belgijskih železnic dovoljuje 25*& znižane na normalnih tarifih za člane poznanih družb, kakor tudi za uradnike in delavce podjetij, ako potujejo v Bruselj v skupiuah najmanj 10 oseb v svrho obiska trgovskega velesajma.
—g Dobave. Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. decembra ponudbe za dobavo lipovega lesa ter za dobavo 550 parov cokelj za pepelarje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odele-nju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertaine licitacije: 2S. decembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede
Druge pred njo so že mislile, da so izgubljene brez upa na rešitev, a slučaj jih je rešil. V grozni tišini je slišala, kako ji kri bije po sencih.
Kmalu je začula od daleč mrmranje, ki je prihajalo ck> nje skozi zemljo. Spoznala je glas zvonov. Pri tej umirajoči godbi je začela bridko plakati Nato jc pa zvonenje prenehalo. Udarjati je začela s pestjo po deskah. Klicala je. Besede so jI obtičale v grlu. V glavi se ji je začelo vrteti. Zatulila je v divjem obupu. Ta krik bi bil od groze ubil vsakogar, ki bi ga bil slišaL Toda ni zdramil mrtvecev, ki so ležali okoli nje v isti grobnici in se že dolga leta sušili v paralelnih vrstah. Ztnučena je umolknila. Nato je pa v strašni krizi skušala dvigniti pokrov s pomočjo čela, komolcev in kolen. Pene so ji.stopile na ustnice! Nato ie začela s pestmi obdelovati svojo ječo. Kri je tekla po njenem mesu. Začela je lizati vroče kaplje, tu pa tam se ji ie izvH iz prs obupen krik.
Ko se je dotaknila z roko ust, je začutila na svojem prstu dva prstana. Navadno je imela samo enega. Razumela je. Druad je bil nien zaročni prstan. Ne-
dobave 1S.00O komadov raznih zavoroja-kov in glede dobave 650 komadov spiralnih vzmeti; pri direkci;i državnih železnic v Sarajevu glede dobave matic glede dobave umetnega škrilja; 29. decembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strojev za vrtanje in frezanjc, glede dobave raznega železa; pri ilirekciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 100 komadov pelerin; 30. decembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave iasonskega železa, glede dobave raznega železa ter glede dobave elektromotorjev. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Julijska liroiinn
—j V Kanalu se je poročila gospodična Elizabeta Logar z italijanskim odvetnikom dr. Karlom Matteucijem.
—j V Štanjelu na Krasu so našli baje orožje pri županu P. Gaspariju, katerega so odvedli na orožniško postajo. Župan Gaspari ima več hiš in mogoče je bilo v kateri kako orožje brez meso ve vednosti. Na italijanski strani se vsaka taka in slična stvar pretira in Slovenci se opišejo kot skrajno nevaren protidržavni živelj.
—j Volilni imeniki. Vsako leto morajo županstva razglasiti, da naj volil-ci, ki niso še vpisani, prosijo za vpis v volilni imenik do 15. dec. Zglasijo naj sc torej vsi, ki dopolnijo do 31. maja 1926. svoje 21 leto, in poskrbe, da bodo vpisani v volilni imenik.
—j Neko izredno čudno nerazpolo-ženje vlada še vedno pri italijanski oblasti napram Slovencem. Zlasti so občinski predstojniki na sumu, da delajo preveč na svojo roko in da oblasti ne poročajo resnice. Bivši župan v Kanalu g. K. Bavdaž je moral pred sodišče v Gorico, obtožen ponaredbe uradnih spisov. Sodišče je pa potrdilo plačilo nekaj glob, naloženih nabornikom leta 1923. Pri razpravi sc je takoj pokazalo, da stoji obtožba na zelo šibkih nogah in K. Bavdaž je bil seveda oproščen. Priporočati je oblastem, da cenijo Slovence bolj pošteno, kakor doslej.
—j Truplo dijaka Lechnerja Iz Ljubljane najdeno pri Devinu. Pred mesecem dni je izginil, kakor smo poročali, dijak 25letni Alfonz Lechner iz Ljubljane. Takrat ie našel tržaški ribič Anton Grulič svoj čoln odvažati v bližini brega in v njem nekaj reči in pismo dijaka Lechnerja, ki ;e izvršil samomor. Dolgo časa so iskali truplo pa brez uspeha. Leclmerjeva mati je bila v Trstu več dni, slednjič je odšla, ne da bi bili našli sinovo truplo. V četrtek pa so našli ribiči med Devinom in Sesljanom truplo di-
ki večer je tako lepo pela, baš oni večer, ko ji je njen bodoči soprog podaril ta krasen zlati prstan. In smeje ji je moral obljubiti, da ji ga bo dal s seboj v grob. kot večni znak ljubezni. Če bi umrla pred njim. Zapuščene se je polasti obup.
Nato jo je obšla neka čudna slabost. Ni spala, pa tudi bedela ni. Enoličen in lahen šum se je ponavljal nad njo. Voda je padala, kapljica za kapljico, na rakev. »Dežuje!« je dejala. Začela je šteti kapljice. Ko je naštela do tisoč, je postala razdražena. ^Blazna sem!« je vzdihnila, »zblaznela bom!« Stresla se je v nervoznem smehu, ki je mrtvaško zadonel in jo simo preplašil.
Naenkrat pa je začela misliti na mrtvece, ki iih je ljubila in ki so počivali poleg nie — do tedaj se iih še ni spomnila, in zdaj se je začudila — za hip po je stresla strašna groza, bila jc kot okamenela. nato ie pa začela ječati.
Cez nekaj jasa se je je polastila prijetna onesvest. Nova misel je vzklila v njeni slavi. Morda je pa le umrla? Saj vendar živih ne pokopavajo . . • Morda je že pokopana, dolga leta ali stoletja, in njena groza so samo vice. o katerih
iaka Lechuerra, katero pripel?eio v Ljubljano.
— i V Bovcu so pTlrediii v nedeljo igro >Pri belem konučkuc. Vspela je dobro hi vidi sc. da se društvo vRombon« pošteno trudi zli lepe prireditve. V Srpenici bo v nedeljo predstava enesa Igrokaza in đveb burk.
—j Trgovska zbornica v Gorici se je
obrnila do železniškega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da bi se znova dopustila dv.i vlaka za delavce na progi Tržič-Krmin kakor prei vojno, ali ravnateljstvo je odgovorilo, da jc to za sedaj nemogoče. Zbornica se trud:, da bi se drrseglo reduo poslovanje na železniški postaji v Gorici po i Sveto goro, v katero svrho treba predvsem sposobnega osobja. Zbornica se je cbrn l tudi do ljubljanske Trgovske aborn Ice, d.i bi posredovala na merodajnem mestu v svriio, da bi dosegle goriške tvrdke. ki bavljajo živino v Jugoslavijo, nekatere carinske olajšave.
WIUJE RITOLA. Poteg finskega teka, i Nurmija jc Ritola, rodom tudi Finec, eden najboljših tekačev, kar jih pozna zgodovina tega sporta. Zadnja njegova zmaga je bil rekord v teku na razdaljo 6 li milje, ki ga jc dosegel Ritcla v času 30 : 05, S.
Radie zopet v Ljubljani
Radićev prihod v Ljubljano je bii prvovrstna senzacija, ki je dala za cel teden snovi evropskemu časopisju. Z Radićem jc prišel v Ljubljano tudi filmski režiser Drvcnčanin iz Zagreba, ki jc posnel glavne epizode Radičevega bivanja v Ljubljani. Ob tej priliki jc posnel tudi več prizorov z ljubljanskih ulic, ki so po njegovem mnenju za ki-nomatografske posnetke vsled svoje slikovitosti izredno pripravne. Posnetki so prav dobro uspeli. Zal da je na dan Radičevega bivanja ležala nad Ljubljano gosta megla, ki je preprečila nadaljne posnetke. Gospod Drvcnčanin je obljubil, da pri prvi ugodni priliki zopet pride v Ljubljano in upa. da jo takrat najde brez megle. Vsekakor jc ta film. ki je delo naše domače filmske industrije, dokaz, da gremo tudi v tu stroki naprej. Film sc predvaja od sobote dalje v kinu «Matica».
Film
Konj v filmu*
Poleg ljudi smo doslej videli v iii-mu kot igralce največ samo opice in pse. Znani veličini na tem polju sta opica Joe Martin in sloveči pes Rin Tin Tin. Toda amerikanska iznajdljivost ne pozna meja; v vednem iskanju za novimi efekti je spravila sedaj na platno tudi konja. Cezarja. Med živalske filmske zvezde je treba odslej prištevati poleg Joe Martina in Rin Tin Tina tudi slovitega Cezarja. Konj kot igralec je bila za režiserja izredno težka, toda hvaležna vloga. Dala mu je priliko, da pokaže vse, česar je zmožen konj po svojih izrednih sposobnostih; vratolomni skoki preko prepadov, rešitev svojega gospodarja iz de ročili valov reke in drzno dirjanje preko strmih skal. Dejanje sc vrši v slikoviti amerikanski pokrajini, kjer se še danes svobodno pasejo črede takih divjih konj kakor jih vidimo v tem filmu.
so govorili duhovniki! Tu se jc spomnila svojih tajnih grehov. Prikazali so se ji bot neusmiljeni krvniki. Ni več vedela, ali še živi. ali je že mrtva. Toda vedno j; je prihajala misel, da je ločena od sveta. To jo je na čuden način tolažilo, kaiti pri objokovanju svojih grehov ja občutila neizrečno milino. Zaspala je vsa v solzah.
Svež zrak ji je dilinil v obraz. Odprla je oči. Ali ie sanjala? Tema ie izginila. Ni mogla določiti vrste luči. ki je svetila. Crna postava se je sklanjali nad njo. Govorila je glasno besede, kai. ni nikdar mogla povedati. Grozen krik ;i je odgovoril. Dvignila se je v svojem mrtvaškem prtu in videla človeka, ki ie bežal iz grobnice. V naglici je izgubil blesteč dragulj, ki ga je pobrala: njen zlati prstan, katerega ji je bil potegnil s prsta.
Strašnega pokrova ni bilo več. Skozi zevajodo odprtino je zapazila zvezde. Sključena je napravila dva koraka, potem se je zgrudila na kolena. Dušflo jo je. Svetilka, ki ie stala na sosedni krsti, jc kakor rdeče, skrivnostno oko gledala ta čudni. Prizor
U MLADA DAMA
lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpenri-oovim .GAZELA*- milom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA--mitom.
GAZELA 1*1110
Stran 6.
•SLUVTNSM  NAROD«  dne 29 novembra 1925.
Moda
To in ono
Grai prijatelj
Vse, kar je prinesla moda v jesenski iu zimski sezoni, se mora skriti pred toplimi impregniranim i plašči, ki so najboljše sredstvo proti vetru in dežju. Plašč na sliki št. 1 Je iz čmo-belega kariranega volnenega blaga. Zapenja se na štiri gumbe, ovratnik je lahko zavihan ali pa tudi ne. Crna usnjena čepica obdaja glavo tako, da se mokrote tudi od zgoraj ni treba bati. Na dTugi sliki vidimo impregniran dežni plašč,   ki glede
barve ni posebno izbirčen. Lahko je siv, zelen, rumen, rdeč itd. Ima enostavno obliko raglana in tvori s klobučkom iste barve prav lepo in elegantno celoto. Dame pa, ki nočejo zaroenati dežnika z dežnim plaščem, si nabavijo dežnik v barvi plašča. Crni damski dežniki namreč že davno niso več medemi. K sinjemu plašču se nosi sinji dežnik, k rjavemu rjav, k zelenemu zelen itd.
Podloga, rokavice in nogavice
. . Dama, ki hoče biri res elegantna, mora
Saziti na vsako malenkost v svoji toaleti. . odloga plašča je na prvi pogled postranska stvar, toda v resnici izgubi še tako le-jo blago svojo vrednost, če podloga ni Vrezhibna. Pa tudi krasen plašč z brezhib-«o podlogo, nov klobuk, lepi in dragi čevlji še niso znak elegance, če dama nima isnienih rokavic in nogavic iz iinega bla-fca. Slabe rokavice in nogavice pokvarijo 4-^se — plašč izgubi na svoji vrednosti, klo-Juk ni več eleganten in čevljev nihče ne apazl, pa naj bodo še tako lepi in dragi dame kaj rade pozabijo na te tri važne 3eJe toalete, ki lahko mnogo pripomorejo celotnemu vtisu ali pa vse pokvarijo. Bo-fje je fmeti plašč iz cenejšega materijala z dobro okusno podlogo, kakor pa sobolji kožuh, ki ga ni mogoče odložiti, ne da bi ljudje opazili raztrgano ali umazano pod-togo. Boljši je cenejši klobuk in usnjene rokavice, kakor pa žametast klobuk, ki ga dene na glavo roka v neokusni rokavici. Bolje je imeti že trikrat popravljene čevlje in pristne svilene nogavice, kakor pa najdražje francoske čevlje, nad katerimi se leskečejo cenene nogavice iz umetne svile.
Kakor velja vljudnost za dokaz dobre vzgoje, tako so podloga, rokavice in nogavice merilo prave ali prisiljene elegance, in kakor pomaga včasih smehljaj ali posrečena fraza prikriti nedostatek notranje blagorodnostf, tako lahko tudi ti trije deli obleke prikrijejo nekatere hibe m olepšajo celotni vtis.
Damske plašče
krasne novosti, dalie jopa iz raznih vrst najboljšega blaga in lastnega izdelka nudi po najnižjh cenah tvrdka
Drago Schwab - Ljubljana
rrm*>    ■ r—umi —i mm   ^ m ■ ..■r-niiMn.ian—«——
Damski čevlji
Cevlj! in nogavice so v modi prava Ahilova peta. Okus in e!«ganca se spozna najlažje po teh dveh na videz neznatnih de-iSh damske garderobe. Kaj nam pomagajo še tako krasne in dragocene obleke, ko se pa mnoge dame ne zavedajo, kolikega pomena so čevlji kot dopolnilo elegance in kako se da z njifni preprosia obleka .izpopolniti ali pa najfinejša pokvariti. Vsi izgovori so zaman. Nekatere dame se izgo-arr'ajo, da niso imele denarja za elegantne levije. Toda v tem slučaju naj bi ne kupovale dragih oblek. Na prvi pogled se rdi, da pri tako bogati izberi damskih čevljev, kakor jo imamo tudi mi, ni težko najti pravih. Ker pa prepisuje malokateri modni list stroga pravila glede obutve in so dame prepuščene tako rekoč same sebi in svojemu lastnemu okusu, se tudi največkrat pre-greše proti vsem pravilom okusa.
Neokusne so visoke lesene pete, svi-ieni čevlji in kričeče roza nogavice na promenadi; dalje kockaste volnene nogavice in volnene nogavice k lahkim čevljem sploh; visoki in nizki Čevlji, če so obrobljeni s ko-žuhovmo, črni čevlji k sivim oblekam, svetli čevlji k temnim; kovina-ste hi pločevinaste zaponke na čevljih za promenado. Okusni so pa visoki ali nizki čevlji iz dobrega boks-usnja z nizkimi angleškimi petami za vsako promenadno obleko. Enobarvne volnene nogavice za športne obleke ali plašče: svetle ali rjave nogavice k temnem plašču; enobarvne svilene sandale iz brokata ali jelenove kože s francoskimi petami In svilenimi rtogavicarnj v barvi kože za večerne obleke. Nizki čevlji se nosijo letos mala
Prevladujejo visoki čevlji bodisi iz boks-calfa, jelenove kože ali pa lakasti. K francoskim plaščem nosijo nekatere dame la-kaste čevlje brez jermenčkov in okraskov. Amerika propagira za zimsko modo visoke čevlje z golenicami, toda ta moda v Evropi nima izgledov na uspeh. Naše dame imajo že svoje zimske čevlje, ki so bolj praktični, ker lahko obujejo spodaj prome-nadne in večerne čevlje ter so tako zavarovane pred blatom in snegom.
Cela garderoba obutve lahko obsega tri pare, ki zadostujejo vsaki elegantni dami. To so rjavi trpežni visoki ali nizki Čevlji iz boksa, črni lakasti in večerni francoski čevlji, ki morajo v barvi harmonirati z obleko. Za promenado je treba imeti volnene nogavice ne preveč kričeče barve, za večerne prireditve pa sviiene kožne barve. Samo ob sebi umevno je, da morajo biti čevlji rz najboljšega blaga in da je potrebna pri izberi previdnost.
Današnja dekleta
Ne samo babice, nego tudi mnoge naše mamice si nrso ohranile toliko duševne sve-žosii, da bi razumele generacijo, ki jim je najbližja. Nad današnjimi dekleti se zgraža vse — babice, mamice in modne referentke. Ce si pa ogledamo stvar malo natančneje, moramo priznati, da v prejšnjih časih ni bilo nič boljše. Vedno so bile na svetu mamice, osobito pa babice, ki niso mogle razumeti mladega pokolenja in ki so smatrale za dobro in lepo samo to, kar je bilo v njihovi mladosti. Vsaka mladost je do gotove meje norost Ona hoče v svet, doma ji je tesno, domače je zastarelo. Pozneje se mladina iztrezne. Ko se dekletce spametuje in ohladi, pride tudi spoznanje, da dom vendar le ni tako slab in da je imela v svojih domačih zanesljivo oporo, ki jo pozneje težko pogreša. Nrmalno razvijajoča se mlada žena začne pozneje razumevati tudi svojo babico rn mamico. Take ženske imajo v življenju zmisel za deco, ker so spoznale, da je na svetu vse relativno in da se je treba prilagoditi mišljenju in čustvovanju drugih, ne pa viseti samo na svojih, pogosto zelo problematičnih
vrlinah.
Talce matere ne obsojajo današnjih deklet tako, kakor razne častitljive matrone, ki bi rade prFitrojile po svoje ves svet in ki so pogosto krive, da ostanejo njihove hčerke stare device. Te matrone govore neprestano o poštenih ženskah, poštenih moških in poštenih dekletih, ne da bi prav vedele, kaj hočejo s tem povedati. Vse, kar je izven te spoštenosti«, je seveda slatn. nemoralno in nedostojno. Dasi so moderni nazori glege higiene premagali že marsi-kak predsodek, se naše matrone še vednr ne morejo sprijazniti z mislijo, da goji današnja mladina sport — poleti osebito kopanje, pozimi smučanje — da hodijo dekleta zvečer v gledališče, v kino ali na ples, ker je to njihova kulturna potreba. Časi, ko smo vzgajali žensko pokolenje v raznih penzijonatih, kjer. so morala dekleta sramežljivo povešati oči in govoriti samo to, kar jim je narekovala predstojnica, so že davno minuli. In prav je, da so minuli. Časi so se spremenili in kdo bi zameril dekletu, če se malo zasuče in cbleče tako, da jo moški mora opaziti? Borba za obstanek jc čedalje težja in dekleta imajo pravico rabiti orožje, ki ihn je pač na razpolago. Seveda ima vsaka stvar svoje meje, vendar pa ne smemo soditi današnjih deklet prestrogo. Zdad je poklic in neodvisnost tudi za ženske kategorična nujnost. Ce presojamo deseta, s tega vidika, jih pač lahko razumemo«
Pred led sta premišljevala dva Nemca, ali bi šla v Ameriko ali ne. Takrat je brla Amerika še obljUbijena dežela in ljudje so si pripovedovali, da se tam denar kar po tleh pebira. Doma sicer ni baš manjkalo dela, ali zaslužek je bil Izredno majhen napram onemu v Ameriki. Filip in Henrik sta se končno odločila, da gresta v Ameriko. Bližal se je dan odhoda. Filiro se je premislil in rekel prijatelju: Veš kaj, pojdi za eukiat sama ti čez morje. Ce se ti bo sia-bo godilo, bo trpel sam eden izmed naju. Z Bogom, pozdravi mi vse Indijance! Filip pa je šel. Šlo mu je dobro, pridno je delal in kmalu je prišel do velikega posestva. Imel je pc.no ljudi, ki so delali zanj noč in dan, on pa je lepo poveljeval, kadil -igjre. živel doVr in se pridno redil. Najel si ie črnega slugo, katerega je počasi učil svojega nemlktga dialekta. Šlo je težko, sl.-Jnjič pa se je črnec vendarle privadil nerodic-ra jeziki sveje^a gospodarja. Filip se ie končno spc-mnil tudi svojega starega prijatelja Henrika in nekoč mu je pisal. Pridi vtn-dir k meni, denarja imam na kupe. dosti ga bo za oba, kaj hočeš doma straiiti, p*i meni ti ba d.oro. Poslal mu je tudi d.^nir za pot is (oljubil. da ga počaka pri ladiji, k d dospe v Ameriko. Henrik je nekaj časa premišljevali, potem pa se napravil lepo po-donučo in tuše1 s parnikem v Amerik. — Zgcdilo se je. da je bil Filip tiste dieve po svcji.'i pos.'ili zrdržan, pa je poslal z.ito k sprejemu svojega prijatelja črnega slugo. Ta je gledal došleca in končno videl nekega tujca na čuden način napravljenega, pa si je mislil: Ta bo pravi. Nagovori ga v njegovem dialektu. Henrik se ves začudi, odpre usta na široko in zija črnega možaka pred seboj. Saperment! zakfiče končno Htnrik, kako pa to, da si tako črn. črnec mu je odgovoril z nasmehom v njegovem dialektu: To pride od dela, dragi moj prijatelj. Henrih: Kaj? Od dela? Kaj, toliko se mora delati? Črnec: Da, gotovo! Henrik, ti napasti človek ti! Kaj misliš, da se.a jaz tak osel, da bi rad postal tako Črn kakor si ti. Adijo, grem nazaj! Z Bogom! Obrnil se je in tekel na ladjo, katera ga je pripeljala zopet v njegov blaženi nemški kraj. kjer se mu ni bilo treba pocrniti od dela.
Čudovita usoda madžarskega ujetnika v Rusiji
Pred okrajnim sodiščem v Bratislavi se je zagovarjal te dni madžarski delavec Peter Vince. Šlo je za neko imovinsko zadevo, ki sama po sebi ni zanimiva. Pač pa ie tem bolj zanimiv obtoženec, odnosno njegova preteklost, ki predstavlja pravo Kalvarije
Peter Vince je bil korporal v 12. avstrijskem polku. Jeseni 1. 1915 je prišel v rusko ujetništvo. Cez pofl leta je bil že v irkutskem taborišču za vojne ujetnike. Odtod so ga poslali na delo v svinčene rudnike. Kdor ve, kaj se pravi delati v svinčenih rudnikih, bo razumel cbup, ki se je polastil nesrečnega Vinceta. Cez nekaj mesecev je bil podoben živemu mrtvecu. Tedaj je sklenil za vsako ceno pobegniti. Nekega večera so ga odpeljali v taborišče. Njegovi soujetniki so bili sami Madžari. Zvečer ko je službujoči častnik pregledoval in štel ujetnike, je planil Vince nanj ter ga udaril po glavi tako. da je omedlel. Naglo ga je s pomočjo tovarišev slekel, oblekel njegovo uniformo ter dšel iz barake. Straža mu ie salutirala in ga pustila iz taborišča. Se isti večer je našel v predmestju Irkutska zida, ki mu je za prhnerno odškodnino preskrbel obleko ruskega mur/ika in tako je prispel Vince srečno do mongolske meje. Tam je vladala v tistih časih prava anarhija. Povsod so se klatile razbojniške tolpe in mongolske oblasti si niso znale pomagati Vince ni dolgo razmišlja!. Sprejel je budistovsko vero ter se pridružil neki razbojniški tolpi. Kmalu je postal pravi mongolski razbojnik. Cez nekaj mesecev je bil izvoljen celo za poglavarja, ker je bil zelo hraber In spreten.
Pozimi 1. 1916 so dospeli razbojnik! do tibetske meje. Tu ie sklenil Vince zopet pobegniti. Seveda ni niti slutil, v kakšno nevarnost se podaja. Ponoči, ko so njegovi tovariši sladko spali, je zajahal konja in izginil iz taborišča v jugovzhodni smer«
Polova! ie pol leta. Kitajske oblasti so ga neštetokrat aretirale, dvakrat le bil celo obsojen na smrt Naposled je prispel v Kanton, kjer je služil nekaj časa kot pristaniški delavec Kmalu je srispela v pristanišče r*ka kitajska ladja, ki ga je vzela na krov in odpeljala v Slngapore. Vince je služi na ladji kot potapljač. Pluli so ba5 mimo Bornea. Tu jih je zasačil strašen vihar in ladja se je razbila. Na razburkanih valovili je ostalo med kosi razbite ladje kakih deset Kitajcev, med njimi tudi Vfnce. Vihra je pridrvela z novo silo in ostalo jih je samo še pet. Vsi so se krčevito oprijemali polomljenega jamboTa. Nato so se pojavili iz glcbine morski somi, ki so požrli po vrsti vse štiri Kitajce. Voda okrog Vinceta je bila kmalu vsa krvava. Še zdaj si Vince ne zna razlagati, zakaj so morske pošasti naenkrat izginile in prizanesle samo njemu. Morda so bile že site človeškega mesa. To so bili najstrašnejši trenotki, kar jih je Vince dožTveL
Cez nekaj ur je ležal onesveščen in z zvezanimi rokami v palmovi koči ondo-tnrh prebivalcev. Stražarji so ga namreč opazili, kako se bori z valovi, in ko je srečno priplaval h kraju ter je hotel pobegniti, ga je eden močno udaril po glavi. Brazgotina na glavi se mu pozna še zdaj. K sreči ga niso mučili. Nasprotno, stregli so mu, da je bilo veselje gledati in čez dva meseca je bil tako rej en, da bi ga nihče ne spoznal. Šele takrat se mu ie zasvetilo v glavi, kakšne namene imajo z njim ti čudni divjaki. Hoteli so ga namreč požreti. Toda prišla je rešitev v osebi lepotice Baupo. Za-hrepenela je po ljubezni belega moža, njegove krepke mišice so ji bile všeč in kmalu je hodil Vmce po malajski naselbini kot mož poglavarjeve hčerke. Prizadeval si je na vse načine, da si <»hrani ljubezen iepe Baupo, zakaj požrešnim domačinom ot >ka Borneo so se tcar s re cedile, 5e so vlJeli lepo rojenega belokožca. Med ljudožrci je preživel Vince dve let' v neprestanem strahu, da ga zdaj zdaj zgrabijo in požro. Nekega dne je pa prišla nepričakovana rešitev. Daleč na morju je zagledal vojno ladjo. Neopaženo se je splazil do čolna in ko ga je opazila zapuščena Baupo, Je bil že daleč na morju.
Toda s tem njegove muke še urso bile končane. Ladje se mu ni posrečilo doseči, ker ga niso opazili. Tri dni je plaval po morju, čoln je bil opetovano v nevarnosti, da ga val t vi prevrnejo in razbij ejo. končno ga Je zasačil zopet strašen vihar. Samo čudež ga je rešil sigurne smrti in ko se le vihar polegel, je bil Vmce na obali otoka nir. Backerja. Podjetni Anglež ga je takoj sprejel v svojo službo, najprej kot delavca, potem pa kot spretnega lovca. Od Ma-lajcev se je Vince namreč naučil loviti divjačino. Tu si je zaslužil lepo premoženje, zakaj mr. Backer ni bil skopuh. Cez dve leti ga je vzela na krov neka angleška ladja. Domov se je vrnil šele 1. 1922.
Modema kuhinja
Nismo sicer še tako daleč, da bi mogli glede kuhinje tekmovati s praktičnimi Amerikanci, vendar se pa tudi pri nas lepo razvija zmisel za praktično in racij onalno go-spodinstvo. Pojavili so se že mnogi kuhinjski pripomočki In naprave, ki lajšajo delo ter prihranijo mnogo časa in truda. Mnoge gospodinje so si že nabavile mline za meso in druge surovine, aparate za pripravljanje špinače, za rezanje zelenjave itd. Kuhinjska industrija izpopolnjuje te pripomočke tako, da lahko dobimo univerzalni mlin, ki melje, reže, lupi sadje in opravlja še druga dela. Manj rabljeni, dasi praktični so aparati za gnetenje testa, s katerimi se testo zgnete v par minutah. Gospodinji, ki ima večkrat povabljene goste, je zelo dobrodošel aparat za rezanje trdo kuhanih jajc, za pripravljanje salate ali majontze. Vsaka kuhrica ve, kako težko je delati majonezo.
Tudi čajni samovarji na elektriko so za večje in premožnejše rodbine zelo praktični. V gotovem oziru celo uadkriljujejo znane ruske samovarje, ki jih je treba segrevati z ogljem. Za rodbine, kjer se po kosilu ali večerji servira kava, se neobhodno potrebni kavni samovarji, naregeni tako praktično, da lahko skuhamo v par minutah izborno črno kavo, ki jo natočimo skozi pipo v pripravljene skodelice. V takem sa-movarju skuhana kava ima izredno dober okus in duh, ker se voda zelo hitro filtrira.
Pole« omenjenih aparatov In pripomočkov igra v moderni kuhinji zelo važno vlogo tudi posoda. Najlepša in najbolj trpežna je ulklasta posoda, ki Je večinoma izpodrinila klasično bakreno posodo. Lepa, toda ne tako trpežna je tudi aluminijeva posoda.
Druge naprave modernega gospodinjstva so bolj tehničnega značaja. Sem spada kurjava s plinom in elektriko, ki tvori poglavje zase, dalje razni aparati, večinoma ambriškega porekla, kakor aparat za brisanje prahu, ki je pri nas Še zelo redek, ker Je predrag. Potem so razni pralni stroji likalniki, univerzalne kuhinjske mize, ki se lahko spremene v posteljo, umivalnik ali v kad za kopanje. Ali pa kredence s posebno napravo, ki služi za valjanje testa, patentne krtače za parket itd.
Seveda si vse gospodinje ne morejo nabaviti teh modernih pripomočkov, toda tudi v kuhinji velja isto pravilo, kakor v modi, namreč da čitamo vsaj v časnikih in revijah o tem, kar nam po krivdi finančnega ministra ni dostopno.
POZOR
O?orirjato se. da eden pat nogavic t žigom In znamke' (rdečo, modro ill zlato)
„klju6"
traja kakor Itlrje pari druen\» Kupite eden par in prepričajte, sc  —   Nogavice brez  £ f* »ključ11 so ponarejen« *
Hašiš in Draži
O Dražih se sedaj mnogo piše. Svetovni listi pripovedujejo, da so uživali že stari prednik t Druzov strup hašiš n so radi tega strašni nasprotniki križarskih vitezov. Pa tudi v današnjih časih tvori uživale hašiša f-žično bojno sredstvo piot! Francozom. »Mcrchester Guardian* prfpi« veduje, di je d2nes pri Druzih meMu* uživanja hašiša v rabi še na isti način, kakor v starih zcd^vin^kih časih. Hašiš kadijo tudi Bengali in uživajo ga do Maroka. Prv zioča pritisk na glavo in globoko spanje, nikakor pa ne povzroča divjih Izbruhov. Perzijan jc hašiš. Druži pa ga uži/ijo v obliki praška z vinom. Komfoinrracii učintk hasisa ta alkohola se kaže pri Druzih t grozovitim besnenjem In časno znore osio Dva rodova posebno slovita radi mn'.gega uživanja hašiša. Pripravili so si zato uživanje nekak ritual. Piibližno vsake dva meseca se vršijo hašiške orgije kot Uuiske siavnosti. Prp^avijo se nanje z intenzivnem postom. Dan pred praznikom spravijo na vaške ceste velike mize, na katerih Je potno vrčev. Koncem cest postavijo grmade in velike kode. v katerih Je polno kokošjega in kozjega mesa. Zraven skuhajo zelenjavo, katero Druži zelo ljubijo. Tako se pripravi večerja, prižgo baklje in svetilke cb hisTiIii zidovih, potem pa se vsedeio možje k nuzam. Jedo zelo hitro In komaj čakajo, da pride vino s hašišem na vrsto. Učinek se kmalu pokaže. Možje začno ro* goviliti, kričati, peti in končno se spopadejo. Potem plešejo okoli, se valjajo po tleh in strašno vpijejo. Potegnejo pištoie in streljajo v zrak. Popolnoma pijani se končno vlečejo v svoje koče iu luknje. Mnogi pa obleže na cesti in spijo tam do drugega dne.
Podgane«  »tenice, ščurka uničujejo
aW RATOL, STENOL, GAMADIN, T* Odio Rajaj Zagreb, Blenlčka 21_429i
Oa ne bo zopet nezgode
Žena nekega krojača v Starem mestu je umrla. Peljali so jo ua cerkveno pokopališče pri gozdiču. Voz je šel preko deželne ceste. Prejšnji dan je hudo deževalo, pot je bila strma iu drsalo se je pasantom pod nogami. Voz je zašel v stran In se prevrnil v cestni jarek. Vsled hudega sunka se je krojačeva žena, ki Je bila samo navidezno mrtva, zbudila in prI51a k sebi. Po-grebci so bili nekaj časa prestrašeni, potem pa so jo lepo spravlU v sosedno hišo, tam so Ji dali jesti in piti In končno jo je »žalujoči« mož peljal domov. 2ena je potem živeia še štiri leta. Potem pa je res umrla. Sledil Je nov sprevod po btl poti kakor poprej. Mož pa le ni bil gotov, ali je žena res mrtva ali ne, zato Je na onem mestu, ko so se bližali prehodu čez deželna cesto, stopil k vozniku in ca lepo prosil, da rtaj pazi, da se ne pripeti zopet kaka nezgoda kakor pred štirimi leti Voznik ga je poslušal, voz ni padeJ v Jarek in »Žalujoči« mož je svojo ženo srečno pokopal. (Po H. Muller.)
NAJVEČJI PODMORNIK NA SVlrTL. Najsrčji nodmornik na svau /# MgraJU Mah ška. Na sliki vidimo okovana stolpe za topovi*
0 Izredna kirurgična operacija. London-
donska zdravniška revija poroča, da je trpel neki avijatični pile t na pritisku v okolišu srca. Zdravniki so sklenili operacijo, toda zdravstveno stanje bolnika je bilo tako, da se ni moglo napraviti splošne narkoze. IzvTŠai so samo v okolišu srca injekcije z nevekaino. Kirurgi so potem odprli pilotu prsi in odvzeli neke tkanine... ta čas pa se je pilot pri polni zavesti pogovarjal z usmiljenko. Rekel je, da tekom operacije ni čutrl nrkakil posebnrl bolečin. Kirurgi so bili z operacijo povsem zadovoljni, meneč, da se jim odpira s tem načinom novo kirurgično polje.
• Preveč zdravnikov v Nemčiji. V Nemčiji je sedaj 45.000 zdravnik m-, 10.000 oreveč. Nemški zdravniki, ki »o delovali >oprej na ozemlju, katero je odpadlo Nem
ji, so se vrnili vsi domov. Svojca« Je b bolniške blagajne vpisanih okoli |g mil
3nov oseb .sedaj jih je 20 milijonov in t.
o je število privatnih pacijentov vedn nanj še. Svojčas je bilo polno druiinRkn zdravnikov. Sedaj jih ni več in 1 j ud j e m zatekajo na klinike in v sanatorije. Tak: vlada velika kriza v zdravniškem stanu zato pa so odšli nekateri nemški r.dravnik v Ameriko, drugi pa si iSčejo tlužbe v tr Cavau m industriju v novinare cvu rtd
CNDERWOOD^ pri LUD. BABASA, IJablJana, Selenbnrgova ulica 6\I. T,r*£S UIVOBRVVOOr)
ANT. KRISPER
\
Stritarjeva ulita 3.
Mestni trg 26.
Miklavžev teden!
Pletenine
Ženske mgavice v razlilnib barvali. Ženske nogavice boljša kvaliteta . Ženske nogavice angleška moda Molke nogavice .... Molke nogavice boljša kvaliteta Ženske rokavice . . • • Ženske rokavice zimske • • Koške rokavice zimske • • Moške rokavice (inejše • • Dokolenici s stopajem • •
Perilo
Trdi ovratniki .....
Mošks srajce z ovratnikom . Moške srajce boiiša kvaliteta Maske srajce z dvema ovratnikoma Mofke srajce piket . . • •
	Če vlii:		
			
12—	Otroški ve!. 20-25 • . .	• lin	30—
20*—	Otroški vel. 2B—28 . . .		<tr—
26 —	Otroški vel. 26—28 širapac •		55—
8 —	Otroški vel 29—35 širapac •		M—
12 —	Deški vel. 36—39 štranac .	• »	m—
22*—	Moški vel. 40—45 štranac •		ur—
21-	Moški vel. 40—45 kovani •	• »	Mir—
24—	Moški vel. 40—45 bu . •	• 9	175 —
3r—	Ženski vel. 36—42 bn • •	• 5>	150"—
3r—			
	Ročne torbice:		
	Za otroke gladke.....	• Bil	17*—
«r—	Za otroke barvaste • . • .	• »	22"—
4r—	Ženske lakaste kombineft • .	• »	36—
54 —	Lakaste z ločujem . . . .	• 9	45 —
78 —	Velike ročne torbice. . • .	• M	55 —
7B —			55—
OSleite si razstavo otročjih igrač! m
darila
t Za Miklavža primerna
i kot nogavice, rokavice, dobite po konkurenčnih cenah
t
jopice, telovnike, zimsko perilo, kravate, t žepne robce in drugo
t 4695 za otroke in odrasle
v novo otvorjeni trgovini na Miklošičevi cesti 20.
Sc priporoča
IVANKA URBANČIC
v Beogradu, radi bolezaL Ima nekoliko lastnih filmov. Obrniti se pod broj „Be-1629u naPUBLI CITAS a. d., Beograd, Pozorišna 2.
4691
Damska konfekcij in modni salon
t. eui&c, sraja
Blagovi in svila v zalogi. Nsinižje cenel      Prvovrstno delo!
A MTj JV)JV a  pru fir:b zci pecivo
j^mLJmkLmML van i lir i/laokoi^
■   ■ ■  <  •••v M
15»
sin
o pravj in ranerljivi
Zahvala.
Vsem, ki so z nami čutili, vsem, ki so blago-pokojnega spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih urah, zlasti pa njegovim stanovskim tovarišem in ožjim prijateljem, naša najiskrenejša zahvala.
V Ljubljani, dne 27. novembra 1925.
Žalujoča rodbina REISNER.
Malt oglasi, ki stažifo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 6^—.
Stlali oglasi
Ženili'c, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—-NajmanjU znesek Din tO—.
Znižane cene pri ,TrIox*n€i> F^. B.
Dvolčolesa:
Motorji:
najceneje in največja za* loga pri — «Tribuna» F. B. L. Ljubljana, Karlov, ska cesta 4.
Pnevmatika
za dvokolesa, motorje, otroške vozičke iz naj« boljših nemških, franco* skih in angleških tovarn, na veliko in malo --pri Batjelu, Ljubljana, Kar» lovska cesta 44.
Holenderji
za dečke in deklice od 4 do S let — se dobijo po prav nizki ceni pri *Tri* buna» v Ljubljani, Kar lovska cesta 4.
Triciklji in mala dvokolesa
Šivalni stroji
«Frera» in druge angleške znamke v zalogi; velika izrira po konkurenčnih cenah. — Franc Batjc!, Ljubljana, Karlovska ce« sta 4.
Službe
Poslovodjo
iščem za mizarsko poda jetje. — Ponudbe na: Matija Perko. Šiška, Cc* lovska cesta 121. 4529
Putnika
traži zagrebačka veletr« govina vina i žestokih pića. — Ponude na upra* v u «SL Narj> pod «Put* nik/4646».
Ključavničar
mlad, močan, išče stalno službo pri boljšem pod* jetju. — Ponudbe pod dSCljučavničar 4687» n upravo aSlov. Xaroda>.
na
Potnika
za razpečevanje razgled* nic, dobro vpeljanega —-so sprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod «Potnik*, na <tPubiicitas» d. d. oglasni zavod, Ljub« ljana, Sclenburgova ulica St. 7. II. nadstr. 4670
za dečke in deklice na krogljičnih ležiščih, z vc* rigo, izdelana kot nor* malna dvokolesa v manj« ši obliki — pri Francetu Batjelovem v Ljubljani, Zvonar ska ulica 1.
Mehanična delavnica.
Posebni oddelek za popra* vo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje
z ognjem. Stara dvokole* sa se popolnoma prenove in shranijo čez zimo. — «Tribuna» F. B. L. Ljuba ljana, Karlovska cesta 4.
Ceniki
dvokoles, motorjev, otro* ških in igračnih vozičkov, šivalnih strojev in delov franko. Prodaja na obro* ke. — cTribuna* F. B. L., tovarna dvokoles in otro* ških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Samotno opeko
za vse svrhe, v najboljši kakovosti in po najnižjih cenah — nudi L j ubijan« ska komercijalna družba Ljubljana. Bleiweisova cesta št IS. 200iL
Okrajne
zastopnike
za Kranj, Radovljico, Ljubljano, Kamnik, Lo* gatec —■ išče večja zavas rovalnica. Služba stalna in primerna za vpokojen* cc. Ponudbe pod «StaI* no», na: «PubIicitas» d. d., oglasni zavod, Ljub* ljana, Sclenburgova ulica št. 7. 1L nadstr. 46S3
za domačo rabo, irvilje, krojače in čevljarje — po znižani ceni pri Batjelu. Ljubljana, Karlovska ce« sta 4.
Otroški vozički
Igračni vozički in stolice
Mamice, ne zamuditi pri* HSco si ogledati velike izbire vsakovrstnih mode* lov po čudovito nizkih cenah — v tovarni «Tri* buna-p, Karlovska cesta 4.
Priporoča se Siarosnana solidna fvrdfra
Gričar 6f Mejač
konfekcija
samo Selenburgova ulica 3.
Kupim
Hmeljske droge
kupim več vagonov do 24. decembra. — Ponuds be pod »Dobava do 24. decembra/4688» na upra* vo «Slov. Naroda*.
Akviziterja
s p r e j me zavarovalnica proti stalni plači. — Po* nudbe z navedbo referenc pod šifro «Zavarovalnica» na: «Publicitas d. d., oglasni zavod, Ljubljana, Sclenburgova ulica št. 7, K. nadstr. 46S2
Fotografa
ah amaterja za pokrajin« ske slike in stereofotogra. fijc sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami in navedbo plače pod šifro »Fotografa na: »Publici* tas» d. d., oglasni zavod, Ljubljana, belenburgova ulica 7, II. nadstr. 4681
Sprejmem vajenca
za pekovsko obrt, ki naj bo sin poštenih staršev z dežele, star 14—16 let. — Učna doba traja tri leta. Hrana in stanovanje v hiši. — Ivan Vrtačnik, pekovski mojster v Ljub* Ijani, Tržaška cesta 19.
4293
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana,
Cankarjivo nabrežje štev. S
Prodajem dve no-vozazidane zgrade
1. jednospratna sa pet naest odelenja i druga tro9pratna sa dvadeset* sedam odelenja, zidane za svoju upotrebu i pot* puno moderne. — Za bli ža obavestenja obratiti sc sopsveniku: Zička ulica br. 8 kod Crvenog Krsta, Smedcrcvski Djcram.
220/L
za otroke, zložljive kot stolček in mizica za s« učiti hoditi. Igračni vo* zički več -.rst v poljubni velikosti — sc dobijo po znižani ceni v tovarni »Tribuna*. F. B. L. Ljub* ljana, Karlovska cc^ta 4.
Hrana!
Kuffct univerzo »Dvorec < priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev« no. 165/b
Modna šivilja
MARIJA KRMELJ. Ljub; ljana, Beethovnova ulica št. 9, II. nadstr. — Lrde* lujo po meri promenadne ter večerno obleke, ko« stume, plašče ter vsa popravila in moderniziran ie.
46S6
tva*
Podpisana izjavljava, da nisva plačnika za dol* govc, ki bi jih delali Lua ka, Rozalija in Albina Spruk na najino ime. Andrej in Marija šprukt Rožna dolina 17/IV.
Dopisovanja
Prodam
Zimska suknja
za dečka 13 do 14 let sta* rega, dobro ohranjena — naprodaj. — Naslov po« ve  uprava »Slovenskega
Naroda*. 4680
Nemške knjige
znanstvene in beletrisrie* nc — naprodaj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda*.       • 465S
Nepremičnine
Prodam posestvo
v bližini Kranja za ceno 150.000 Din. Hiša, hlev za osem glav živine ter go* spodarsko poslopje; vse novo in z opeko krito, v najlepši iavnini ter obse* jano; voda in elektrika v hiši. Na željo kupca se dobi ves živ in mrtvi in* ventar. — Naslov pove uprava »SI. Nar.». 462°
Znanja želi
29 let star gospod z vdo* vo ali samostojno gospo* dično od IS do 25 let sta* ro. — Pismene ponudbe pod ^Osamljen '46S5^> na upravo «Slov. Naroda*.
Bazno
Blagajne
AVertheim-*  in JEKLE NE DENARNE OMA RE za vzida vanje — pri* poroča  Ljubljanska ko* mercijalna družba, Ljub ljana, Bleiweisova c. 18
Dame
in gospodje z dobrim na* stopom za nabiranje na* ročnikov raznih ilustrira* nih in modnih časopisov
— sc sprejmejo po ugod* nimi pogoji. Pripravno kot postranski zaslužek.
— Pismene ponudbe pod šifro «Dobcr zaslužek* na ctPropagandav. reklam* na družba z o. z., Ljub* ljana, šelenburgova ulica št. 7, II. nadstr. 4671
Radio-aparate
slovitega sistema »Siti v (čuje sc celo Amerika!! prodaja Ljubljanska ko* mercijalna družba, Ljub* ljana. Blciwcisova cesta št. IS. 199/L
Opreme za
neveste
store, zastore, jedilne in spalne garniture, namiz* na in posteljna pregri«1 njala in vse vrsto vezenin veže ročno najceneje M ZorsJežek, Ljubljana, — Stritarjeva u^ca 7. Pre* vzame vso kombinacijo iz motivov. Predtiskanje* Največja izbira načrtov.
196/2
Naznanilo. *
SI. občinstvu vljudno naznanjam, da boni od ponedeljka 30. novembra dalje pekel kruh stran* kam dvakrat dnevno, in sicer ob 11. uri dopoldne in ob 15. (3.) uri p opol* dne.
Se priporača
Anton Preskcr, pekarna, Ljubljana, Dunajska cc«
sta Št. 5. 4634
Starine: r
tabcrnaklje, sekretarje, garniture, ure. komode, starinska stekla in por* cehm — kupujem po naj* višjih cenah. — Dopisi z natančnim popisom in ceno na: Julij pi. Hueb* mershofen-Silbcrnagl, Za* greb, Ilica 131 a. 42&1
Čreoa
304-1
vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno na zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jot. Bargmao, Ljubljana, Poljanska cesta 85
ejBPoopfi t nt* itn* Mlinu ■BepBaaeaoogbBBepDoocMMOBoM
Sposobna stara vvarnsdorfska tkalska in mani-pulacijska tvornica išče za planinske kraje SHS za točen vstop
zastopnika.
Dobro uvedeni gospodje, ki stalno potujejo, naj pošljejo ponudbe na anončno ekspedicijo Nowey & Schneider, Warnsdorf, Češkoslovaška pod .Alpenlander 4185*._
Iznajmljuje se velika restauracija u Zagrebu
Jako dobro ide u glavnom centrumti grada, moderna i elegantna, sastoječa iz velikih sala, podruma i drugih nuzprostorija, kao i stana za restauratera, te stanova za služinčad.
Za odkup inventara potrebna gotovina 5* do 700.000 Din.
Najamnina umjerena, iznajmite!] može do-biti ugovor na 5 ili 10 godina.
Ozbiljni reflektanti k fc*. da a stručnjaci u posla neka pošalju samta poU mnakom „PONUDA ZA R£STaWGBjUm m oprava *Sto*£5*i Norem*, 4ra?
Kila.
Opozarjamo vse bolnike na kili, da pride predstavnik brevetiranega obturatorja de Martin lz Pariza in bo v Ljubljani« hotel Union, dne 3.. 4., 5. decembra, v Celju, hotel Evropa, 6. decembra« v Mariboru« hotel Mohr, 7.« 8. decembra.
Sprejemal bo od 9.—17.
Dobrine, ki jih prinaša brevetiranl obturator de Martin, cenijo in priznavajo v Jugoslaviji odlični zdravnik; in številni bolniki. Vsakemu posameznemu bolniku se takoj prilagodi aparat, prikladen za njegov slučaj — tudi pri najtežji kili. Navzočen je zdravnik.
4656
Mag. fit 28121/25.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuj*
oddajo   kleparskih (strešno cementnih) in krovskih del
pri renoviranju mestne klavnice v Ljubljani.
Razpis, popis, nacrti, splošni in podrobni stavbni pogoji so interesentom na vpogled v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do
dne 7. decembra 192S do 12. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 27. novembra 192»
Stran 8.
»s l o v r n s k i narod« dne 29. novembra 1925.
<tev. 273,
Zlatorog
terpentinovo
milo
Kakovost tega neprekoiljf-vega mila se da odtehtati samo
z zlatom!
In.
40
Da se vpelje Zlatorog terpentinovo milo, ta idealna se stava najfinejšega mila z najboljšim terpe n ti no m v najširše sloje prebivalstva, se vpreša od 1. avgusta t. 1. v vsaki tisoči komad tega mila zlatnik po 10 frankov, ki se šele pri vporabi prikaže srečnemu na d;te'ju. — Mnogo zlatnikov se je že našlo. — Prepričajte se tudi Vi o ne-prekosljivi kakovosti tega .zlatega" mila, katero se vporabi ja radi svoje mil ne in prijetnega, osvežujočega vonja tudi mnogo kot toaletno milo. — Mogoče, da ste tudi Vi tako srečni, da najdete zlatniki
185-L
SllknO Invelourza plašč o
Doubl m potrta« suknje
K&lttfJ3ril I* modni sevijot
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča občnoznana tvrdka
• - R. MIKLAUC, „Pri škofu, Ljubljana - -
Zunanjim naročnikom ao dopoaljojo ii poštnino prosto«
orel na zahtevo
lli letno
najpopolnejši STOEVfER šivalne stroji s pogrezljivim transportorjom (nrabeljc) | z enostavnim premikom jo arlpravljen za stopanja, vezenje aH šivanja
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Sslenburgova ulica 61.
Telefon M. 980 519-L
Dežni plašč
Iz ang'eške gumirane tirnim Din 220—, posebno dobra kakovost Din 360*—, spedaKteta .Covtrcoaf Din 850*—, dežne pelerine Iz napremoHIhrega tedna Din 380'—. za dečke Din 150*—, razpošilja tele-trsovina R. STERNECKi. Celja 1121. Pustrovani cenik s tez 1000 slikami se pošlje vsikemu zastonj, vzorci
od sukno, kamgama In razne manufakturna rob« pa samo 8 dni na ogled. Kdor oride z vlakom ošabno kuDOfat dobi na kopu orlmerno povrnitev vožnje. Kar ne ugaja In nt odrezano, se zamenja ali vrna
denar. H a roči! a tez Din 500-— poštnina p rt) i to. -rrenvd enoros cene
Pozor, trgovci z vinan!
Ako želite kupiti dobra vina v šibenske m srezu, obrnite se na pooblaščenega mešetarja zn vino, rakijo in olje. Martin Cx;n Šain, Vodice, Dalmacija — Naslov za bizojavke: Martinša, Vodice. Vse informacije dajem brezplačno. 45S3
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska cesta št. 3.
krovec, stavbni, galanterijjk» in okrasni
kteosr instalacije radovodov ItiBttii strelovedov Koaaliike taktasetnenaprave
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak fn med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L     za k« serve.
J. Sfjepnšin
-Sisali —
preporuče najbolje tambure, žice partitura, ikole 1 ostale potrebščine za sva glazbala Odlikovan ni pariškoj izložbi. — C'enlci franko
Haorc-TlciDyork s™**««1***™***
Francoska linija    - -    (French Une)
Cie. Gle. Transatlantlqne In drnZba CHHRGEURS Rennls za pomorske ooznle
v Severno in Južno Ameriko, Avstralijo ter Kanado
Dobra hrana in pijaca brezplačno, ct        Eapreasparntki: ,pabis', FHAMCE', ,na 6RASSE'
Tmn listke la tesadevaa peJaseOa ia|a
Ivan Eraker
astopnik v LJablJaal §4 Kolodvorska aUea tj
Preseliteve
Tvrdka L. Rot, krznantvo
naznanja, da ae je preselila iz dosedanjih prostorov Gradišče ii« 7 v
nopoureJcne prostore na Mestni trg 9.
Svoje cenjene odjemalce blagotno opozarjam, naj ai ogledajo bogato zalogo in na novo znižane cene«
Danes m no narodni praznik* razstava moderne kožuitovme
je naš najboljši domaći inlorroacni zavod ima v vseh mestih aanesljlve poverjenike daje Informacije *> vsem, posebno pa ie o imovnem  stanju   denarnih zavodov, trgov-
sko - industrijskih podietli in privatnih oseh -ove informacije ao točne, irčrpne in brze en nahaja r vnka Karadžića ni 11-. Beograd -©v telefon le 6-2S. a braojavni nasl. Argna
taffr-   Ako potrebujete sveže ali suhe vence, iopko
in aranžmaje, pokličite telefonsko številko
341
cvetličarna KORSIKA
Aleksandrova cesta Naročila aa pošiljajo na dona
187-L
/a
Zdravniško priaereftni
mam « **_ Pito
0icicbenber^ef
Ptrol i atoaj!
Konstantin-u.
pri obolenju
Johanrisbrannen
zdrava* osveiu'oča namizna pilača.
Emmaquelie
lihalnih organov
Q u e 11 s o l e
najboljše in na i učinkovit e| te  za inhaliranje.
pari jm?
konj.
dalje:
irebci za pleme in konji za tovor naprodaj Iz prve roke pri
E. VAJD\, Čakovec (Medjimnrje)
JUGOSLAVIJA — Brzojavni naslov: E. Vajda, Čakovec,
Telefon interurban St 59, 60, 3, 4. 4213
Dekoracije plesnih dvoran.
Vsak eV n sveže cvetje. M i rt ni venčkl In šopki za neveste ter žalni suhi venci, tudi na de« belo, v cvetličarni
Viktor Bajti Šelenburgova ulica 6 1997
Sanatorli dr. K. S z e g 0 ^SS^
Zdravljenje z utrjevanjem in ućvrščevanjera,
Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje,
69 T
Ivan Jax in sin.
11 L
Uubljana
GoJoosveUka cesta it 2.
Najboljši šivalni stroji in pletilni stroji, borna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu.
^ovijena 1867.       Ustanoviiana 1857.
Vezenje poučuje brezplačno, samezni deli koles in šival, strojev. 10-letaia ganaaicaja.
alne stroje ADLER in URAN1JA. olesa iz prvih tovarn .Durkopp", .StvtiaV .Waffenrad'" „KayseT**.
J Popolnoma varno naložite denar v |
Ljubljansko posojilnico
» Ljubljani. Mestni trg Ste*. 6
ker Ima že nad
11,000.000 Piti fametverte glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v Inka so fakture in eesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Telefon Štev. 9.
23 L
Telefon štev. 9
Interesenti la rjavo In belo ———  kotenlno ——
se opozarjajo, da dobe isto najboljše kakovosti iz znanih konkurenčnih tovarn vsako množino pri tvrdki
FRANC CROBATH d. z o. z, Krmni H"L
—   —     MANUFAKTURA NA DEBELO IN DROBNO.     — —
I OGLEDALA.
m Prva Jugoslovanska izdelovalniea zrcal In brusilnega stekla
Centrala: Beograd
A. ŠPIUAK, m*i
lastnik ivan vrmovcc Ljubljana
Ustanovljeno 1. 1911        Za Gradom 9. Izdeluje vsakovrstna brušena in nebrusena zrcala in stekla Graviranje in matiranje stekla. — Ima stalno v zalogi steklo za izložbe, okna, avtomobile in kočije. — Popravlja stara pokvarjena zrcala.
i
Mehanično umetno vezenje
zastorov, perila, ablek blus, monogramof, fino belo in barvasto entlanje, ažuriranje.
MATEK & MIKFš. Ljubljana, »*
- DALMATINOVA IS -
Vsled strokovnega znanja najfinejša izvršitev in brezkonkurenčne cene.  Najcenejši in čisti predtisk ženskih ročnih del v narodnih in modernih vzorcih ter lastnih originalih.
AL AMA
prvovrstna nova roba povsem zrela
se dobiva povsod
Prva hrvatska tovarna salame, sušenega mesa in masti
IOfiVRILOVICAtiDovl it Petrinja.
Zastopstvo za ljubljanski in celjski okoliš:
a. ne n e ih dru«,
L)nbl|ana-C«l]e .
Miklavž pride!
aaaeneeeaenen^^
KAM? V detajlno trgovino Fran Derenda &Cie.f Ljubljana. Erjavčeva cesta štev. 2.
KAJ PRINESE? Oblačila in čevlje za dečke, deklice in otroke po reklamni ceni!
KAJ NAJ STORIM? Hi« in kupi, dokler je čas!
Popolnoma zanesljivi, trpežni in elegantni
,Wimpassing' čevlji za sneg in galose
Urejuje: Josip Zupančič. — Za aNaiodno tiskamo*: Fran Jezcriek. — Za iaseratni del lista: Oton Curistot — Vsi * Ljubljani.
Q2
29