^ESTNIK REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS VABILO K SODELOVANJU Uredništvo bo prav rado objavljalo strokovne in druge prispevke s področja izkušenj, metod in vsebine socialnega dela. Objavljene prispevke bomo primerno honorirali. Prispevke pošljite uredništvu na naslov: Anka Polak, Ljubljana, Cankarjeva 1/IV. VSEBINA: Siran Olga Krajgcr: O problemih starejših ljudi in programu razvoja perontološko genatričnih dejavnosti....................... ... .....................1 Olga Krajger in Janko Bizilj: Domovi - oblika nastanitve za starejše ljudi ... 20 Francka Dolenc: Delo socialno varstvenih organov v občinah . ... 43 Bogo Germovšek: Vloga in mesto analitičnega de a v centrih za socialno de o . . 63 Dr. Alenka Selih: Nekateri zavodski ukrepi preventivnega značaja zoper neprilagojeno ali ogroženo mladino na Poljskem ...................................................70 Aktualnosti iz naš h revij ................................... . . 74 Novi diplomami Višje šole za socialne delavce v Ljubljani . VESTNIK Letnik III, št. 3-4 REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS O PROBL EMIH STAREJŠIH LJUDI IN PROGRAMU RAZVOJA GERONTOL OŠKO GERIATR1ČNIH DEJAVNOSTI Dne 27’ aprila J 964 je obravnaval socialno -zdravstveni z/bo. vprašanja starejših Ijudiin perspektive /razvoja na tem področju dražbe ne skrbi za človeka. Gradivo, katero sta psi-pravila docent dr, Bojan Accetto in svetovalec Sekretariata Olga K-raj ge, skoraj v celo ti. objavljamo. P/ravtako objavljamo sklepe socialno-zdravsrvenega zbora. Gradivo je b lo posredovano lud/ vsem občinskim skupšč -nam. V zadnjih levih te v vseh razvitejših dišavah konstanten pomst. pkebivaistva viš tega starostnega obdobja Tudi p;i nas se je v tem pogledu sp temeni la stai.cstna st-uktur a prebivalstva kas je razvidno iz naslednjih pokazateljev > era 1921 je umlo 4ls6 % Slovencev v States ti nad 50 lev leta 1953 pa fe 73.5 % in leta 1950 ka 33 5 % Povprečna staios; umrlih,; Uvod leta 1953 ž S9 5 let leta 1959 ž 65,5 let m 53,1 let ra 59,4 let. leta 1953 nad 60 let starih oseb leta 1961 nad 60 let starih oseb 162.513 ali 11,08 % 196.070 ali 12,32 % po oceni za leto 1970 bo pri nas nad go let starih oseb 249.000 ali 14,46 % povpregna življenjska doba; leta iggo mogki 66 let ženske 71 let Številne probleme, ki jih prinaša in odpira obdobje staranja, obravnavata novi vedi. gerontologija in geriatrija Z načrtnejšim delom na tem področju smo pri nas šele na začetku Pri tem se okoriščamo z izkušnjami, ki jih imajo drugi na rodi, kjer se je ta problem pojavil bolj zgodaj Njihove izkušnje nam služijo pred vsem v iskanju poti, ki naj ustreza našim pogojem in možnostim, da se pri tem laže izogpemo reševanju, ki se doslej tudi drugod ni obneslo Naša dosedanja prizadevanja v tem pravcu, nekatere študije in posvetovanja so razčistila vrsto vprašanj Sprejeta so bila tudi določena načelna stališč3, ki se v praksi že u veljavljajo. Prvo načelo je v skladu s pogledj, mentalne higiene, ki uči, naj ostanejo stari ljudje čimdlje koristni člani družbe in naj nikoli povsem ne prenehajo z delom. Iz tega razloga tudi niso priporočljive prezgodnje upokojitve Aktivnost človeka se ne sme pretrgati iznenada, marveč naj se postopoma le zmanjšuje in zoži Ko liko je to izvedljivo še v aktivni dobi, zavisi od delovnega mesta in delovnega okolja Umestna je priprava na upokojitev. Premalo aktivne v višji starosti je treba pritegniti k delu, ker se s tem pomaga, da ostane človek tudi čimdalje du ševno svež in premičen Drugo pomembno načelo je, da naj stat človek, tudi če je sam in brez družine,o stane v okolju, katerega je navajen in kjer si je ustvaril svoj lastni način živ!e nja. Kjer je le mogoče naj ostanejo ostarele osebe v svojem družinskem krogu Do mači ljudje bodo najbolje skrbeli zanje, predvsem pa bodo izžarevali čustveno toplino, ki je ne more nadomestiti nobena blaginja Tu najde star človek delo in razvedrilo primemo njegovi starosti,, življenje sredi mlajše generacije pa ga po življa in mu pomaga, da živi s sedanjostjo. Starejšim samskim osebam, ki si niso ustvarili družine, starim zakoncem ali o starelim staršem, ki žive ločeno od otrok, je potrebno pomagati da si mo&ejo v lastnem gospodinjstvu samostojno urejati življenje, dokler je to le mogoče I Splošna načela ge ron to lo šk e službe "Ustrezno nadomestilo za družinsko skupnost ali za lastno gospodinjstvo je na stanitev v drugi drufini Ta oblika oskrbe daje starejšemu človeku možnosti, da ostane v vajenem okolju, se v družino laže in hitreje vživi kakor v zavodski na čin življenja ter po svojih zmogljivostih lahko še opravlja razna dela V ta okvir sodi tudi ustrezna nastani tev starejših ljudi Stanovanja za starejše ljudi so važen del nacionalnega programa stanovanj Zato tega problema ni mo goče reševati mrmo ureditve celotnega naselja, zlasti pri novih zazidavah, Vna selju preživi starejši človek večino svojega dneva, zato je upoštevati pri tem princip varnosti v prometu in zaščito pred hrupom K ureditvi naselja sodijo tu di vse tiste institucije, ki so potrebne starim stanovalcem: servisi za gospodirg sko in ostalo pomoč ter družabni center. Ustrezna mreža dobro organiziranih služb za pomoč na domu normalno starajo -čim, težje invalidnim in bolnim osebam omogoča, da ostanejo čimdlje v vajenem okolju, činrbolje je organizirana ta pomoč, tem manjša je potreba po zavodskih kapacitetah in preseljevanje ljudi v domove za starejše ljudi. Dobro organizira na pomoč na domu v primem težje bolezni, je pomemben preventivni ukrep tudi glede na zdrave družinske člane. Oskrba po svojcih navadno v kratkem času od pove, ker le ti tega ne zmorejo po svojem rednem delu Pomembno preventivno vlogo morajo odigrati družabni centri, ki organizirajo vsa kovrstne dejavnosti od socialnega ali kulturno prosvetnega značaja do aktiviranja članov v profesionalnih poklicih in interesnih zaposlitvah^Tu je dana nekaterim možnost ustrezne okupacije, druge trgajo stiki s klubskim življenjem iz o samljenosti. Na principu prostovoljnosti in tovariške pomoči je možno preko klubov organizirati tudi skrb za težje premične in bolne člane V primerih, ko ni mogoče organizirati starejšemu človeku ustrezne nastanitve in oskrbe v domačem okolju, je nujna premestitev v dom za starejše ljudi. Izkušnje kažejo, da želijo takšno nastanitev tudi relativno zdrave starejše osebe, ki z leti izgubljajo svojce, znance, vrstnike ter se čutijo osamljene Tak dom naj bi nadomestil individualni dom, saj žive v njem posamezni stanovalci vrsto let. Zato mora vzbujati vsa notranja ureditev doma občutek domačnosti. Za dobro počutje stanovalcev je v veliki meri odgovorno tudi osebje, zlasti ti -sto, ki ima neposreden stik s starimi stanovalci Zato mora imeti prav to osebje določene kvalitete Če trdimo, da mora biti kader za vzgojne in zdravstvene u-stanove ustrezno usposobljen, velja to v še večji meri za delo s starimi, težje kronično bolnimi ter duševno prizadetimi osebami, ki se nahajajo v teh domovih. Domovi za starejše ljudi naj bodo blizu prometnih zvez in kulturnih središč, da je na ta način stanovalcem omogočen nepretrgan stik z zunanjim življenjem Kapaciteta domov naj n e bi bila velika, pač pa naj bodo ti domovi žarišča skrbi za starejše ljudi na določenem področju. Razvijajo naj različne dejavnosti za po- trebe starejših ljudi v okolici domov, sprejemajo abonente/ na hrano, dajejo u-sluge v oskrbi, negi, pomagajo pri oblikah razvedrila, sprejemajo v začasno o skrbo rekonvalescente itd Glede na strukturo stanovalcev naj bodo domovi, ki so locirani v naseljih, name njeni za duševno zdrave stanovalce, ne glede na zdravstveno stanje v fizičnem pogledu Ločeni domovi za zdrave stare ljudi in za bolne so s psihološkega sta lišča neugodni, kes se v slučaju preselitve vsled poslabšanega zdravja ponovno pretrgajo komaj navezani stiki Glede na visok odstotek bolnih stanovalcev mo rajo ti domovi reševati problematiko kompleksno: gerontološko in geriatrično ter mora tem potrebam ustrezati, celotni režim takšnega doma II Splošna načela geriatrične službe Osnovni pnncip zdravstvenega varstva starih ljudi je neločljivost geriatrične (zdravstvene) službe z ostalimi gerontološkimi službami. Ta princip je nujen zaradi tega. ker starejši človek, četudi je relativno zdrav, večkrat boleha ter jepo t.veben mimo gerontološke pomoči tudi geriatrične (zdravstvene) oskrbe. Zato mo ra imeti vsaka gesontološka institucija ozko povezavo z geriatričnimi instituci jam* in kjer je potrebno mora imeti ge »ontološka institucija tudi možnost, da nu di geriatrične storitve (nega starega bolnika na domu. dispanzersko obravnavanj bolnikov na domu po zdravnikih urejanje odhoda v bolnišnico,, pedikura, fiziote sapija in podobno zdravstvena pomoč in nega v domovrh za starejše ljudi) Še bolj integrirano kakor na terenu, je potrebno obravnavati getontoioške in ge riatrične piobleme v domovih za starejše ljudi Dragi princip, ki ga je treba sprejeti v zvezi z organiziranjem dobre geriatrične siužbe je v tem, da potrebuje star bolan človek več zdravstvene oskrbe kot čl o vek zrele življenjske dobe Zato mora biti. medicinska dejavnost za človeka v kakšnih decenijih življenja bolj intenzivna ko*', za človeka zrele življenjske do be Jz tega raz:loga je petsobno vse geriatrične kapacitete urediti in opremiti,ka kor tud* jim dati take finančno ekonomske pogoje ki zagotavljajo sodobno medi črnsko t eti sanje Na teh dveh osnovnih principih organizacije geriatrične službe skušamo razviti osnovno organizacijsko shemo nopo razvijaj oče se geriatrične službe-v SRS Problematika * S številčnim porastom starejšega prebivalstva so obsežnejši tudi problemi, ki jih sicer prinaša obdobje višje starosti Razen tega nastopajo pri nas še poseb ' ni problemi zaradi hitrega spreminjanja strakture prebivalstva, emigracije mlade delovne sile iz kmetijstva v industrijo, zaposlovanje žensk in nastajanja ožje družine Vse to povzroča, da živi vedno več starih ljudi tudi samih in nepreskrb Ijenih pri tem pa je potrebno upoštevati dejstvo, da so potrebe starejših ljudi v pogledu oskrbe, nege, zdravstvene pomoči itd večje, kakor so potrebe drugih ka tegorij odraslih ljudi, medtem ko so njihovi dohodki v upokojitveni dobi zmanjša ni. Pomoč na domu Pri nas sta občina in krajevna skupnost nosilca skrbi tudi za starejše ljudi, če prav do sedaj prav te niso povsod razumele teh svojih nalog v zadostni meri,kar je povezano s težavami razvoja in utrjevanja tako občin, kakor tudi krajevnih skupnosti in š® posebej socialnega dela in socialnih služb V okviru krajevnih skupnosti so se dorsedaj ukvaijala z določenimi vprašanji starih ljudi dmštva in organizacije (ZB^ŽK. DU) Med njimi pa ni bilo zadostne ga sodelovanja in zato v KS za to področje ni bilo dovolj skupnih prizadevanj 0'ganizacija Rdečega križa uvaja tu in tam oblike pomoči na domu na p ros to volj ni bazi Pri tem sodelujejo že tudi člani Podmladka Dalje organizira tečaje za nego bolnika na domu, ki so namenjeni predvsem svojcem bolnih oseb. V okvira dveh stanovanjskih skupnosti v Maribora se je ustanovila prva taka služba. Vo di jo patronažna sestra, usluge pa odreja zdravnik zdravstvenega doma. Ljudje to službo radi sprejemajo, problem je le v tem da so njene zmogljivosti omeje • ne V Ljubljani je taka služba organizirana v krajevni skupnosti Gradišče s pomoč jo študentk Višje šol® za medicinske sestra. Vendar so usluge zelo omejenega značaja in še zdaleka ne odgovarjajo potrebam in zahtevam sodobne skrbi za sta rega človeka. V Celju pripravljajo ustanovitev te službe za celotno mestno po dročje Na Gorenjskem so imeli pivo službo gospodinjske pomoči in nege v že lezami Jesenice, nato v Iskri in Tekstiimdusu v Kranju m v Bombažni pradilni ci in tkalnici v Tržiču Ta pomoč je organizirana izrecno za delavce teh tovarn in njihove svojce in je vezana na zdravstvene ambulante oziroma zdravstvene domove V vaseh je občasna sosedska pomoč edina oblika skrbi za ostarele in onemogle kmete Ta pomoč pa s spreminjanjem strakture kmečkega prebivalstva slabi Zla str tam kjer prevladujejo stari ljudje Ponekod sosedska pomoč zaradi raztrese nih kmetij tudi ni izvedljiva V razvitejših deželah imajo dobro vpeljane različne oblike dela s starejgimi liud, mi. Pri tem so izdelali tudi razne študije, ki so osvetlile problematiko potreb 'starejših ljudi z različnih vidikov Neka študija, izdelana v ZDA, ugotavlja, da trpi 34 % starih ljudi za kakšno omejitvijo gibanja, H % starih ljudi se zaradi tega lahko giblje le v stanovanju, 2,5 % starih ljudi pa je priklenjenih na poste Ijo Podobno študijo so izdelali v Angliji Po podatkih te študije je treba računa ti na 10 do 20 % starejših ljudi, katerim bi morali socialni organi posvetiti po sebno skrb Med temi so še poseben problem ljudje, ki žive samr Študija, ki jo je izdelal pri nas Sociološki inštitut 1 O življenjskih pogojih Slo vencev starih nad 55 letc, pravi, da živi pri nas samih H % Slovencev te staro sti, kar bi bilo v absolutnem številu okoli 31 000 oseb Od teh je 24 % upokojen cev Brez otrok oziroma da ne žive na starost z njimi v skupnem gospodinjstvu, pa je 46 % oseb te starostne dobe Priporočljive bi bile nadaljnje študije v naših razmerah. Verjetno se dobljeni podatki ne bi dosti razhajali z ugotovitvami drugod Razen tega pa bi potrdili pere čo potrebo intenzivnejšega dela pri ustanavljanju tovrstnih služb in usposablja -nju primernih kadrov Stanovanj a Starejši ljudje stanujejo zelo pogosto v slabih, nezdravih stanovanjih in se nji hovih potreb, kot to ugotavlja Društvo upokojencev, pri dodeljevanju ustreznej -ših stanovanj ne upošteva, kljub temu, da se tudi od pokojnin stekajo sredstva v stanovanjske sklade. Tako je znašal 4 % prispevek v te sklade; Dejstvo je, da današnja stanovanjska zakonodaja praktično onemogoča po finanč no organizacijski strani večjo skrb za stanovanja starejših ljudi Vsa skrb za sta novanja starih ljudi leži na občini, ki pa nima sredstev, da bi reševala to pereče vprašanje V času, ko spreminjamo naš sistem financiranja stanovanjskega go -spodarstva, bi morali z materialno podlago omogočiti občini, da bo lahko skrbela za to področje, Glede na to, da je vedno več starejših oseb, ki žive same, bo potrebno tudi s tega stališča misliti na ustrezen fond manjših stanovanj, ki bodo po funkcionalni plati ustrezala starim stanovalcem Iz študij na tem področju drugod ugotavljamo, da go do 90 % anketiranih ostarelih oseb daje prednost lastnemu stanovanju in ločenim gospodinjstvom, toda v neposredni bližini svojih otrok, svojcev ali znancev To zopet potrjuje, da stari ljudje ne želijo živgti izolirano, vendar samostcj- leta 1960. leta 1961 leta 1962 leta 1963 598 milijonov 797 milijonov 989 milijonov 1 100 milijonov S ho, obenem pa nam kaže na smer razvoja, ki bo v določenem času aktualen tudi pri nas Nastanitev v drugih družinah Družinska oskrba je razvita predvsem na podeželju Seveda so znani samo prime ri oseb, ki jih materialno podpirajo občine. Vse materialno dobro stoječe osebe, pa si same iščejo individualno oskrbo in jo tudi same plačajo ali pa odslužijo z delom Za razvijanje tovrstne oblike varstva starih ljudi so bili do sedaj na podeželju mnogo ugodnejši pogoji kakor v mestih oziroma v industrijskih središčih, kjer je vedno manj družin, ki bi se zaradi zaposlenosti mogle ukvarjati š® z oskrbo tuje osebe Stanovanjski pogoji prav tako ne dajejo možnosti za to obliko dela Žara di spreminjanja strukture prebivalstva na vasi, pa tudi tu v prihodnje ne bo mogo če računati na širši razmah te oblike skrbi za starejše ljudi Po podatkih občinskih skupščin je bilo v letu 1962 nastanjenih na podeželju v drugih družinah 1 026 starejših oseb To je več kot 1/3 od številčnega stanja o seb, ki so nastanjene v doirovih za starejše ljudi, kar pomeni, da bi bil pritisk na zavodske kapacitete v nasprotnem slučaju neprimerno večji in da pomeni ta na čin reševanja oskrbe osamljenih ostarelih oseb za socialne zavode in za občino veliko razbremenitev, Razen tega je tovrstna oskrba mnogo enostavnejša in za občino dosti cenejša od zavodske oskrbe Seveda pa je vprašanje, kako skrbe za te ljudi, kjer ni potrebnega nadzora ali svetovanja s strani odgovornih organov. Domovi za starejše ljudi V Sloveniji je 31 domov za stare ljudi z zasedbo 3 100 Najmanjši dom je v Tržiču s 26 stanovalci, naj večji pa Dom na Bokalcah, s 333 stanovalci K temu je prišteti še Dom slepih v Stari Loki, ki daje streho in oskrbo 64 ostarelim slepim in azil za duševno defektne; Hrastovec in Trate s 560 oskrbovanci Število prošenj za sprejem v socialne domove za starejše ljudi narašča To izha ja iz različnih vzrokov Tako manjka na terenu ustreznih služb, ki bi nudile osta relim in onemoglim občanom potrebno pomoč Zaradi podaljšanja življenja in po >asta kroničnih bolezni sploh, je tudi vedno več kroničnih bolnikov, ki potrebuje jo stalno nego, katere največkrat ni mogoče zagotoviti v domači oskrbi Veliko oseb je poslanih v te domove tudi iz bolnišnic, ko zdravljenje ni več potrebno a li uspešno in je potrebna le še nega Razen tega pošiljajo občine v te domove tu di osebe z asocialnimi razvadami, ker zanje nimamo ustreznih zavodov. Struktura stanovalcev se v nekaterih domovih spreminja v korist upokojencev I stočasno pa raste število duševno prizadetih oseb in oseb z asocialnimi razvada mi. Glede na zdravstveno Stanje in premičnost stanovalcev nam podatki povedo,da je v domovih 41 % lažje ali težje bolnih oseb, 21 % je celo priklenjenih na posteljo. Zato ima osebje težko in odgovorno delo. Pri tem mu manjka ustreznega znanja Je tudi preobremenjeno Na eno bolničarko pride nad 61 stanovalcev, od teh 24 bolnikov in na eno negovalko nad 16 stanovalcev, od teh 6>5 bolnikov Medicin ske sestre so le v 3 domovih Pri nameščanju novega osebja skoraj ni mogoče iz birati, ker se ljudje raje odločajo za delo v tovarnah Nekdanjih redovnic, ki kot priučene bolničarke in strežnice delajo v domovih, je vedno manj, za usposablja nje novega kadra pa ni ustreznih šol Zato je postala že skoraj stalna praksa,da prevzemajo to delo premlada in nešolana dekleta Kapaciteta domov se je ves čas prilagojevala potrebam svojega območja in se je zaradi naraščajočih potreb tudi stalno dvigala Po mednarodnih, normativi h se po stavlja minimum bivalnega prestora na osebo 9 m2 .kar naj bi ustrezalo značaju takšnega doma, kjer preživljajo mnogi svojo pozno starost tudi 10, 15 in več let V naših domovih pride povprečno na osebo 5,3 m2 bivalnega prostora Oskrbnina v teh domovih je bila v letu 1963 od 460 do 700 din dnevno Ta cena je sorazmerno nizka, če upoštevamo visoke življenjske Stroške nasploh in pose bej veliko število stanovalcev, ki potrebujejo vso oskrbo in nego Zavodi so na popolnoma samostojnem ekonomskem računu in so ob takih cenah lahko aktivni samo zaradi velike utesnjenosti stanovalcev in nizkih osebnih do hodkov zaposlenega osebja Gmotno stanje starejšega prebivalstva Za starega človeka je nedvomno eden najvažnejših problemov, kako mu je žago tovjjena materialna varnost Ta problem se po nas postopne ureja z različnimi zakonskimi predpisi ali z občinskimi odloki za posamezne kategorije prebivalstva (pokojnine, invalidnine denarne pomoči občin) Višina dohodkov iz teh naslovov večkrat ne ustreza ke je le ta odvisna od celotnega družbeno ekonomskega raz voj a n od gospodarske moči posameznih občin Razen tega je še sorazmerno p te cej starega prebivalstva,, ki starostne preskrbe v tem sm slu nima zagotovljene. Stanje po nekate.rb najmočnejših skupinah starejšega prebivalstva je naslednje, a) Upokojenci Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje SRS obsega ta skupina; V 1955.na 1000 zavarovancev 1. 1963 na 1000 zavarovancev Invalidskih upokojencev 19.315 .63,6 29,377 .58,4 Stasostaih upokojencev 33.529 110,5 65.417 124,8 Družinskih upokojencev 22 783 75,00 33.303 63;e Skupaj 7 5,627 249,1 128-097 246,8 Za mnoge upokojence je vprašanje nizkih dohodkov, ki ne dosegajo življenjskih Straškov, posebej pereče. V mesecu decembru 1963 je bila stsuktura pokojnin v spodaj navedenih razponih naslednja: V% Znesek pokojnine din Invalidske Osebne Diužinske do 13,000 53,04 14,94 55,75 od 13. 000 do 15.000 8.95 5,82 15,52 od 15.000 do 20.000 19,65 24,63 21,96 od 20 000 do 25,000 14,74 30,53 5,37 od 25 000 do 30 000 1,72 14,21 0,86 od 30.000 do 35.000 0.72 6,01 0,26 od 35 000 do 40.OOO 0.43 1,68 0,11 od 40,000 do 45.0OO 0,32 0,75 0,09 nad 45,000 0,43 1,43 0,08 K temu je potrebno pripomniti, da si tako pokojnino čestokrat delita dve osebi (zakonca), pa tudi otroci, saj je med uživalci pokojnine registrirano 25-000 o-troških dodatkov. Zato jim pomagajo občine v najbolj kritičnih primerih z dodat nimi pomočmi za ozimnico, šolanje ipd. Mnogi upokojenci se skušajo tudi dodatno zaposliti. Tako je bilo po podatkih ZSZ v letu 1962 zaposlenih s polnim delovnim časom 5.156 upokojencev, s polo vičnim delovnim časom pa 5,058 upokojencev. Med temi so po oceni predvsem osebe z višjimi kvalifikacijami in z višjimi po kojninami, zaradi česar te zaposlitve ne vplivajo dosti na zvišanje dohodkov u-pokojencev minimalcev. b) Bivši borci NOV • • - • V ' - 1 C ...-V*. Po popisu iz leta 1960 je v Sloveniji 108-905 članov Združenj borcev NOV. Nji hova povprečna starost je 50 let pri moških in 51 let pri ženskah. Ta starostna struktura dokazuje, da je med njimi žt precej starejših borcev in da bodo pri njih nastajali iz tega vzroka npvi problemi. Velikcr borcev je že upokojenih,, Med njimi so tudi mlajši borci, ki so bili upokojeni na padlagi olajšav po čl '73 in 80 ZPZ. ' Vendar so te upokojitve več• krat slabo vplivale na njihovo osebno počutje, če si tako upokojeni borci niso našli nove ustrezne zaposlitve, ker so bili prezgodaj izločeni iz aktivnega živ Ijenja Razen tega so tudi gmotno oškodovani L, 1962 je znašala povprečna po kojnina upokojenih po čl- 73 19 8001 lin in po čl 80 12.350 din S podatki o vseh upokojenih borcih razpolaga le ljubljanski okraj, kjer je bilo do julija 1962 upokojenih 5-374 borcev. Od teh 1,431 borcev s pokojnino do 15 000 - din Zaradi slabega materialnega položaja bivših borcev, je bilo nujno sklepati o po deljevanju priznavalnin, V Sloveniji je prejemalo aprila 1963. 1.719 borcev re publiške, okrajne in občinske priznavalnine, To je 1(6 % od celotnega števila članstva ZZ3. Velika večina uživalcev so upokojeni borci, katerih pokojnine ne zadoščajo za dostojno življenje. Na dragem mestu so ostareli kmetje •• bivši bor ci Medtem ko se republiške priznavalnine podeljujejo v prvi vrsti za posebne zaslu ge, imajo okrajne in občinske priznavalnine pretežno socialni karakter Kriteriji pri podeljevanju teh niso enotno določeni. Velike razlike so predvsem glede vi šine zneska precej odlokov določa kot pogoj starost in premoženjski cenzus (ce lo le 3-000 din na člana družine). Povprečna občinska priznavalnina je bila v le tu 1963 6 372 din, 95;2 % uživalcev pa je prejemalo priznavalnine v višini 1 000 do 10 000 dinarjev., c) Ostareli kmetje Vprašanje ostarelih kmetov, o katerem se zadnje čase vedno pogosteje razprav Ija, je prav tako ekonomskega kot socialnega značaja Vzroke nastalim proble mom je iskati predvsem v naglem razvoju industrije, kar je sicer nujen pogoj tu di za napredek kmetijstva Vendar pa je prav to povzročilo naglo spreminjanje starostne strukture kmečkega prebivalstva, tako da je zlasti v višinskih predelih vedno več vzdrževanih oseb, vedno manj pa mlajše delovne sile,, ki je potrebna na kmetijah in ki naj bi prevzela tudi oskrbo in nego ostarelih oseb Analize o tem vprašanju v posameznih občinah kažejo,, da se nam pojavljajo ti problemi v vseh krajih Slovenije, vendar z različno intenzivnostjo ter so najmasovnejši v in dustrijsko manj razvitih dbčinah Analiza tega stanja v občini Črnomelj npr pove, da životari v .tej občini 3 049 ostarelih kmetovalcev, od katerih je 173 popolnoma osamljenih, H9 kmetovalcev od teh pa nima nikogar, ki bi po njih prevzel pose stvo ^06 kmetov je pripravljenih oddati zemljo v družbeno last, zadruge pa je ne marajo vzeti zaradi lege v hribovitih predelih Geografski institut Univerze v Ljubljani ugotavlja dalje, da je v višinskih predelih Mežiške doline 80 % vzdr ževanega in samo 20 % aktivnega prebivalstva. Po nepopolnih podatkih posebne ankete (december 1962 januar 1963) je stanje v merilu Slovenije naslednje; Na 9,412 kmetijah živi 16 492 starih za težka kmečka dela nesposobnih ljudi, med katerimi je 1.899 bivših borcev oziroma njihovih svojcev. Redno denarno pomoč za preživljanje bi potrebovalo že do sedaj 2.556 oseb; od teh prejema tri po moč 3-000 oseb, Okoli 1-000 ostarelih kmetov potrebuje tudi tujo pomoč za oskrbo in nego. Ti podatki se nanašajo samo na kmete, ki žive osamljeni, ker so o-troci odšli ali so jim pomrli, padli ipd. Zaradi ostarevanja mlajše generacije, ki se nahaja v podobni situaciji, bo število teh še nekaj let naraščalo Po oceni Geografskega instituta je na kmetijah okoli 40-000 oseb v starosti nad 50 let(žen-ske) odn nad 55 let (moški), ki nimajo v hiši nobenega mlajšega družinskega člana. Razen tega je potrebno računati na vasi s prevžitkaiji, katerih je bilo ob popisu leta 1961 - 20.300 Število prevžitkaijev upada naravnim potom z odmiranjem, pa tudi zaradi tega, ker kmetje nimajo komu predati posestvo. Vedno manj bo pogodb o prevžitku tudi zaradi socializacije kmečkih posestev. Ob socializaciji kmečkih posestev in z ostarevanjem kmečkih gospodarjev,se pojavljajo nove kategorije kmetov, ki žive danes v družinski skupnosti, pri katerih pa bo nastopil na starost problem preživljanja in oskrbe, ker so prestari, da bi se vključili v družbeno proizvodnjo d) Stari ljudje, ki dobivajo denarno pomoč občinskih skupščin To so osebe, ki nimajo nobenega premoženja ali dohodkov, niti pravice do pokojnine, po veljavnih predpisih, niti nimajo nikogar, ki bi bil dolžan skrbeti zanje Zaradi starosti in dostikrat tudi invalidnosti oziroma težje kronične bolezni so te osebe nesposobne za pridobitno delo Po podatkih socialno-varstvenih orga -nov občin je bilo teh oseb leta 1962 8 693 Prosilcev za podpore je veliko več, vendar se zaradi omejenih proračunskih sredstev občinskih skupščin rešuje na ta način le najnujnejše primere V tem številu je tudi okoli 1 000 ostarelih oseb, ki so v oskrbi v drugih družinah in plačujejo zanje oskrbnino občine. Med njimi je dalje okoli 1,800 oseb, ki ži ve v socialnih zavodih in plačuje občin a zanje celotno oskrbo Višina denarne pomoči je odvisna od ekonomske moči posameznih občinskih skupščin ter se gib Ije od 1 000 do 10.000. če-živi v zasebnem gospodinjstvu Višina zavisi od več faktorjev, živi na vasi ali v mestu, živi sam ali v družini, se lahko oskrbuje sam, ali rabi tujo pomoč Če živi pri drugi družini je odvisna višina tudi od tega, koliko je še sposoben delati oziroma od njegovega zdravstvenega stanja. Zato se giblje od 5 000- - do 10 000 - din Če živi v socialnem zavodu, plača občina zanj polno oskrbnino Razen tega je v socialnih zavodih okoli 1 000 upokojencev,katerih pokojnina ne dosega cene oskrbe ter prispevajo občine razliko Delo in razvedrilo starih ljudi - / Študija Sociološkega instituta ljubljanske univerze 13 O izkoriščanju prostega ča sa nad 55 let starih Slovencev*' nam pokaže sledečo sliko; V politične organizacije je včlanjenih 65 % prebivalcev v starosti nad 55 let. Največ je članov Socialistične zveze Od ostalih organizacij in društev je naj bolj zastopan Rdeči križ, slede gasilska društva,, Odstotek je sorazmerno visok, Vendar je število tistih, ki opravljajo v teh organizacijah kakšne funkcije le 6%, kar je glede na izkušnje ljudi te starosti in pa glede na njihov razpoložljiv čas, zelo malo,. Podatek dalje kaže, da 47 % ljudi obravnavane starosti ne hodi na sestanke In sicer navajajo, da so nezanimivi , Med predlogi,, o katerih vprašanjih bi bilo tre ba na sestankih razpravljati, pa je tema o problematiki komune. Od kulturnega izživljanja naj navedemo le podatek o obiskovanju kina, ki se pro gresivno zmanjšuje s starostjo in je odstotek tistih, ki sploh ne hodijo v kino kar 80 % Sodimo, da igrajo pri tem važno vlogo nizki dohodki ter bi bilo v na sprotnem primera zanimanje za te aktivnosti dosti večje. Z delom na vrtu se v tej starosti ukvaqa 58 % oseb nekmetov, 41 % oseb pa se ukvarja z otroki. To predstavlja obenem smotrno vključitev starejših v družinsko delitev dela. 8 % oseb v starosti nad 55 let je še redno zaposlenih I,(e M so sorazmerno akti* nejši od ostalih Med dragim deluje 17 % teh oseb v organih delavskega upravljanja. Rekli smo že< da je treba marsikomu pomagati, da se aktivira V tem pogledu je najbolj prizadevno Društvo Upokojencev, Posamezne podružnice prirejajo za svoje člane izlete, skrbijo za kulturno prosvetno življenje ipd, Ta dejavnost se je posebej razmahnila, kjer so odprli klube. Danes deluje n takih klubov. Ure dili so jih predvsem iz lastnih sredstev,, deloma s pomočjo republiškega sklada za socialne ustanove. Ob klubih se dejavnost razšiija tudi na druge aktivnosti; organizirajo po znižanih cenah obisk kina, gledališča, koncertov itd., na prini čipu tovariške pomoči organizirajo manjše usluge, pedikuro itd. Tudi Rdeči križ angažira tu in tam svoje člane na tem področju,dela. Sedanje stanje geriatrične službe v SRS • •1 V naši republiki še ni organizirana specialna geriatričha služba. Različne ge-rontološke institucije, predvsem domovi za starejše ljudi imajo po svoje in y o-kviru danih možnosti organizirano tudi zdravstveno varstveno službo. Zaradi majhnih hospitalnih posteljnih kapacitet javne zdravstvene službe domovi za 'stare ljudi večkrat niso v stanju premestiti svojih bolnikov v bolnišnice, četudi bi bilo to potrebno. Kljub temu lahko iz razpoložljivega materiala ugotavljamo,da se je samo v anketiranih intemističnih hospitalnih institucijah v SR Sloveniji v letu 1963 od celotnega števila zdravljenih 24 982 bolnikov, zdravilo 5 406 ali 21.6_ % pacientov, stadh nad 65 let. in da je njih povprečna lefalna doba znašala 21,1, ostalih pa lg(2 dneva. Žal nimamo podobnih podatkov za gedateično kirurško problematiko, niti ne za geiiatrično nevso psihiatrično problematiko (Druge medicinske stroke niso toli ko udeležene na gedatdčnih problemih) če bi hoteli samprfca intemisiične ge riatačne bolnike odpreti nove hospitalne kapacitete, bi to pomenilo glede na an keto, ki je bila izvedena v intemističnih institucijah, da moramo v najkrajšem času realizirati v SR Sloveniji 500 bolniških postelj za te namene Po oceni sta nja geriatnčne problematike na nevropsihiatričnih ih kirurških institucijah, pa bi potrebovali za omenjene dejavnosti prav gotovo še 500 postelj Gesiatrično problematiko obravnavajo tudi domovi za stare ljudi, kas je bilo že uvodoma omenjeno, V domu na Bokaicah je bilo po ank;eti z dne 10 1 1964 od 333 oskrbovancev kar 205 bolnikov (63,5 %) Bolj ali manj podobna situacija je v vseh 31 domovih v SRS. Č® bi hoteli premestiti vse takšne bolnike iz domov za stare, bi število potreb po gedatačnih posteljah izredno naraslo. Razen v hospitalnih ustanovah zdravstvene slu£be in v domovih za stare ljudi, se nahaja danes mnogo stadh bolnih ljudi v domači negi in oskrbi, ki premnogo krat iz medicinskega stališča ni adekvatna Gedatrična problematika se torej zaenkrat rešuje v posameznih ustanovah zdrav stvene, kakor tudi socialne službe povsem stihijsko in nikakor ni mogoč® reči, da je organizirana po kakršnihkoli principih PROGRAM razvoja gerontološko geriatričnih dejavnosti Osnovne potrebe starejših ljudi so v glavnem iste kot za ostalo prebivalstvo, Problemi, s katerimi se le ti srečujejo v sodobni družbi, največkrat ne na -stajajo zaradi posebne narave njihovih potreb, ampak zaradi njihove nesposobnosti, da bi te potrebe sami krili Pri tem je važno tudi ugotoviti, da niso homoge -na skupina in da znotraj širokih meja kronološka starost ni vodilo za ocenjevanji potreb Programiranje razvoja gerontološko geriatričnih služb in ostalih dejavnosti na tem področju je potrebno gledati z vidika potreb starejših ljudi kot skupine in z vidika potreb posameznika, ki imajo posebne probleme, ki se v okoliščinah upadajočih let slabšajo in jih ne morejo rešiti brez neke oblike dodatne pomoči To vprašanje pa ne zadeva samo starega človeka, temveč je tu važen odnos do tega dela prebivalstva in s tem v zvezi vprašanje vzgoje in prosvetljevanja ši* • šega družbenega okolja; formiranje odnosa mladine do starejših ljudi, vzgoja za sožitje med mlado družino in starši in tako dalje Struktura prebivalstva občin in krajevnih skupnosti narekuje pri tem različne o blike in metode dela, ki se še posebej razlikujejo med mestnimi in podeželskimi skupnostmi Mimo tega pa se bodo uveljavljale te oblike odvisno od krajevnih razmer, materialnih možnosti in ustreznih kadrov. I. Vprašanje službe za pomoč pri oskrbi in negi starejših ljudi je danes nedvomno najbolj pereče, čeprav je potrebno razvijati v vsaki krajevni skupnosti sosedsko pomoč, kot obliko pomoči občanom zlasti na podeželju bodisi na principu medsebojne pomoči ali proti plačilu, so nujno potrebne tudi organizirane službe s stal nim kadrom Tako potrebuje raznovrstno pomoč v gospodinjstvu veliko število normalno stara jočih se državljanov. Strokovno nego potrebuje sicer manjši odstotek ljudi, to so težje bolni, vendar pa potrebujejo tudi te osebe vse ostale gospodinjske usluge, zlasti če žive same. Zato ni mogoče podrejati eno službo drugi, ker sta potrebni obe obliki in tem nalogam odgovarjajoči kadri Službe za strokovno nego vodijo večinoma zdravstveni domovi. Opravljajo jo bol ničarke, v perspektivi naj bi jih zamenjale medicinske sestre Razmisliti je, če je to potrebno in če bomo finančno in kadrovsko tudi zmogli V državah z najbolje razvito skrbjo za stare in bolne ljudi si tega ne morejo privoščiti Službe za različno pomoč v gospodinjstvu naj bi organizirale krajevne skupnosti Nekje jih lahko vodi tudi RK ali društvo upokojencev, kar bo večkrat odvisno od subjektivnih faktorjev Odprta vprašanja so; ustrezni kader, njegovo usposabljanje in financiranje služb kot takih, kakor tudi poklicnega kadra Ene kot druge tovrstne usluge so v primerjavi z dohodki upokojencev ali ostarelih kmetov dra -ge Zato bo mogoče računati le v manjšem obsegu na samoplačnike ali na delne plačnike. Kazalo bi razmisliti o možnostih pokrivanja teh uslug, da ne bodo izdatki preveč bremenili občinskih proračunov EV tako, da prispeva za določene u sluge (npr. za nego) zdravstveno zavarovanje, za določene usluge (npr za oskr bo) pa pokojninsko zavarovanje Proučiti bi bilo možnost, da se zavarovanje za primer potrebe po takšni pomoči sploh vnese v redno pokojninsko ali v razširjeno pokojninsko zavarovanje, da bi na ta način zagotovili socialno varnost na sta rost tudi po tej plati Važna oblika pomoči bolnim in invalidni m osebam je servis za izposojanje raz -nih bolniških pripomočkov (termoforjev, termometrov, rjuh, zračnih blazin, bolniških trapezov, raznih ortopedskih pripomočkov itd.) Tak servis lahko upravlja; Rdeči križ, Društvo upokojencev, krajevna skupnost, zdravstveni dom, geriatrič-ni dispanzer, klub upokojencev, važno je pri tem predvsem vprašanje ustreznega kadra za vodstvo in virov sredstev za dodatno nabavljanje izrabljenih rekvizitov Starejšim osebam je potrebna pomoč tudi pri osebni negi; kopanje, pedikura, ne ga glave ipd., organiziranje pranja, čiščenja in krpanja perila ter ostale osebne garderobe itd Skrb za to prav tako lahko prevzamejo posebni servisi v krajevni skupnosti ali družbene organizacije v okviru svojih dejavnosti. Poseben problem predstavlja ustrezna prehrana. Ta problem lahko nastaja tudi takrat, ko živijo ostareli ali bolni ljudje v družini, kjer so njeni člani zaposleni V mnogo težjem položaju pa so tisti, ki živijo sami. Ta problem lahko rešujejo krajevne skupnosti na več načinov, kjer so obrati družbene prehrane, se lahko organizirajo pri tem posebne enote za dietno prehrano V nekaterih krajevnih skupnostih bodo ta vprašanja reševali pri otroški ustanovi, v gostinskem obratu, v privatnem gospodinjstvu in podobno Na področju, kjer se nahaja dom za sta rejše ljudi, je možno reševati to vprašanje v dogovoru s tem domom. Vsepovsod pa je poskrbeti tudi za dostavljanje hrane na dom, kadar je to potrebno. Med naloge krajevnih skupnosti sodi skrb za primemo zaposlitev in razvedrilo starejših stanovalcev. Za to delo so najprimernejša oblika klubi, ki jih lahko organizirajo društva upokojencev ali Rdeči križ z aktiviranjem svojih članov, pa tudi večje delovne skupnosti za svoje upokojene sodelavce. IS Starejšim stanovalcem mora biti omogočeno aktivno sodelovanje in vključevanje tudi v ostalo družbeno politično življenje krajevnih skupnosti, preko njenih organov in organizacij, upokojenim članom delovnih organizacij pa še posebej preko sej delavskega sveta, delovnih kon terene in podobno Komuna in krajevna skupnost morata voditi določeno stanovanjsko politiko tudi glede na potrebe starejših ljudi V trenutni situaciji ni pričakovati, da bodo upo kojenci kaj dosti več kot doslej upoštevani pri dodeljevanju novih stanovanj Naj večkrat pa oni sami na takšno rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja ne mo rejo računati iz finančnih razlogov. Zato jim je potrebno predvsem pomagati pd popravilih starih stanovanj V ta namen >,aj bi se namenila določena sredstva iz stanovanjskega sklada, Pa tudi delovne skupnosti naj bi namenile iz svojih skla dov nekaj sredstev za izboljšanje stanovanj svojih bivših članov. Prezreti se tu di ne bi smelo stanovanjskih pogojev, v kakršnih žive ostareli kmetje, zlasti v primerih, ko sre ugotavlja, da hiše že propadajo Krajevni organi naj bi pomagali z nujnimi popravili, da lahko ostanejo stari ljudje še nadalje na svojih domačijah Na specifične potrebe starejših judi v pogledu nastanitve je poCvebnomišlitiŽe pri urbanizaciji novih naselij. Podobno kot za otroke, je potrebno tudi za starejše stanovalce v največji meri zagotoviti varnost ter ločiti promet od pešcev V vsa kem novem naselju naj se vsaj lokacijsko predvidi prostor za družabni center in pa prostore za servisne službe Lokacija naj se predvidi tudi za skupni dom za stare ljudi, kjer to narekujejo krajevne potrebe Sicer pa naj se rešuje stanovanjsko vprašanje starejših stanovalcev v okvira projektirane gradnje stanovanjskih objektov. Ker ni pričakovati, da bomo imeli kdaj tako idealni stanovanjski fond, da bi zadostiMudi vsem tehnično funkcionalnim pogojem stanovanj za starejše ljudi,' bi bilo jonjnoj da se normalna stanovanja prilagodijo tudi potrebam starih ljudi. Opreme stanovanja, ki je danes v celoti prirejena za mlajše ljudi, bo potrebno prilagoditi tudi potrebam starejših stanovalcev, V zvezi z navedeno problematiko je potreben koordiniran sistematični študij programa, graditve, funkcij in strukture stanovanj, kakor tudi oblikovanja in pioiz -vodnje ustrezne.oprem e Domovi za starejše ljudi naj tudi vnaprej delujejo kot gerontološko geriatrične in stitucije, ki nudijo ustrezno nastanitev in vse potrebne usluge starejšim stano -valcem, tako zdravim kot bolnim in tudi rekonvalescentom Razen tega naj razvijajo različne socialno zdravstvene dejavnosti za potrebe starejših stanovalcev v neposredni okolici. Da bodo zadovoljivo opravljali te naloge, je predvsem potrebno: ir s pospešeno graditvijo novih sodobnih domov za upokojence, povečati kapacitete teh domov kot to predvideva 7 letni plan razvoja Na ta način bo obenem nrožho postopno izboljševati tudi notranjo uneditev sedanjih domov, povečati bivalni prosto* na stanovalca, zagotoviti dnevne prostore itd.; z izgrajevanjem novih kapacitet v večjih naseljih, nameniti domove, ki so io cirani izven naselij, duševno prizadetim in asocialnim osebam, ki se danes nahajajo v velikem številu v vseh domovih; poskrbeti za čim hitrejše usposabljanje različnih profilov kadra, Id je potre -ben v tovrstnih zavodih po predhodni proučitvi ustreznih učnih programov. II Pri programiranju organizacije in razvoja gesiatečne službe v SRS je potrebno upoštevati v pivi vrati princip o nedeljivosti geriatačno gercntološke siužbe ki jo diktira organska povezanost geiiatnčno gerontoloških problemov in pa princip o pravici starega človeka, da je treti ran medicinsko adekvatno tretmanu bolnikov srednje življenjske dobe Poleg teh dveh osnovnih strokovnih principov, je psi realizaciji geriafcdčne službe nujno upoštevati tudi ekonomske zmogljivosti na še r epublike Geiiatsični bolezenski primer ni vezan na leto starosti pacienta, (pri nekomu na stopi lahko gesiafcrično obolenje že v srednji življenjski dobi) zato ni mogoče za ev. čiste geriatrične institucije postavljati leto starosti kot kriterij za sprejem v to institucijo Na dragi strani tudi ni misliti, da bi starega bolnika, ki ima ki rarško obolenje zdravili v neki geriaMčni - nekirarški instituciji. Tudi finančni in ekonomski razlogi, ne bodo dovoljevali, da bi na novo ustanavljali bolnišnice, kjer bi se zdravili stari bolniki zasadi neke bolezni od vsega začetka. Ker pa je ležalna doba starih bolnikov za isto bolezen, ki jo opazujemo pri bolnikih zrele življenjske dobe, daljša, je treba predvideti zadosten posteljni fond ob že ob stoječih bolnišnicah. Iger bo vpeljana posebna nega, ki bo adekvatna bolniku kasnega življenjskega obdobja Mnogi stari bolniki, bi bili lahko zelo kmalu odpuščeni iz hospštainih ustanov v domačo oskrbo, če bi imeli na domu primerno strokovne medicinsko nego Mnogi bolniki, ki leže v domovih za onemogle, bi bili lahko primemo medicinsko .veha bili ti rani, če bi v obstoječih domovih bila organizirana primerna medicinska o skrha. Vse to nega na domu, kakor tudi zadostna medicinska oskrba v domovih za onemogle, pa bi se lahko organizirala le, če bi razpolagali z zadostnim šte vilom ustreznega medicinskega kadra Menimo, da finančno ekonomske zmogljivosti naše republike v sedanjem stanju in tudi še dogleden čas niso take, da bi lahko vkrajšem času realizirali zadost ni specialni geriatrični posteljni fond. Pa tudi obstoja vprašanje, ali je iz men talno higienskih razlogov utemeljeno stare ljudi ob kakršnikoli bolezni povsem' separirati od bolnikov zrele življenjske dobe. Iz nanizanih dejstev se predlaga ustanovitev že pred leti projektiranega geria -tričnega- gerontološkega centra na Bokalcah, ki bi združeval v svoji funkciji raz lične dejavnosti; a) kot osnovno funkcijo naj bi imel ta center vzgojo strokovnega kadra za geri atrične in gerontološke institucije (vzgojo kadra negovalcev za nego na domu, vzgojo kadra za domove onemoglih, ki obstoje in ki se bodo še zgradili,vzgo jo oziroma sodelovanje pri vzgoji srednjega in višjega medicinskega kadra,ki bo zaposlen v geriatričnih dispanzerjih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah); b) znanstveno raziskovalna funkcija geriatrično gerontološkega centra naj bo usmerjena v proučevanje nastanka starostnih procesov organizma, terapije in nege geriatičnih obolenj; c) s svojim hospitalom (80 postelj) ne bi mogel ta center prevzeti prvenstveno kurativno hospitalno funkcijo, saj je omenjeni posteljni fond minimalen spri čo potreb predvsem bi omenjeni posteljni fond koristil kot dobra in solidna baza za vzgojo kadrov in raziskovalnemu delu, kar je bilo opisano pod a) in b). Razumljivo pa je seveda, da bi do neke mere omenjeni posteljni fond tudi prispeval v reševanju problematike v zvezi z majhnim hospitalnim po -steljnim fondom ljubljanskega okraja Z geriatričnimi bolniki bi se torej morale ukvarjati tudi splošne bolnišnice v SRS (interni oddelki, kiturgični oddelki, nevrološki oddelki, ki bi imeli v svo jem sestavu določeno število geriatričnih postelj), domovi za stare, ki bi kori -stili oskrbovancem domov, kakor tudi onim starim državljanom, ki prebivajo v območju takega doma, geriatrični center pa naj bi vršil predvsem vzgojno,znan stveno raziskovalno in le deloma, zasadi majhnega posteljnega fonda, tudi ho spitalno dejavnost Razumljivo, da mora biti med vsemi temi institucijami, ki bi obravnavale geii atrične bolnike, ozka povezanost, geriatrični center pa bi moral predvsem v vzgojnem pogledu delovati kot center za postdipionjska izobraževanje za vse profile zdravstvenega kadra, ki se bavi z geriatričnimi problemi Kjes so deni pogoji, naj bi se na terenu ustanavljali dispanzerji, ki bi opravlja li gerontološko geriatrično svetovanje in strokovno pomagali pri delovanju raz ličnih služb in prostovoljnih dejavnosti na gerontološko geriatričnem področju Gerontološko geriatrični center se v perspektivi lahko razvije v zavod za pro učevanje in usmerjanje dela na področju družbene skrbi za starejše ljudi. Olga Krajger Sklepi socialno zdravstvenega zbora, sprejeti na podlagi informacije, poročila začasnega odbora za proučevanje varstva starejših ljudi in razprave; I. Stalni porast števila in povprečne starosti starih ljudi pri nas zahteva povečano družbeno skrb zanje. Ta naj se odraža v organizirani strokovni, zdravstveni in socialni pomoči na osnovi dognanj gerontološko-geriatrične vede in drugih oblik pomoči, pri čemer naj bo vodilo omogočiti starejšim ljudem, da ostanejo čim dalje aktivni in v okolju, ki so ga vajeni. Za učinkovito izvajanje varstva starostnikov je zato potrebno predvsem; - razvijati razne oblike organizirane pomoči starejšim ljudem v okviru komun o-ziroma krajevnih skupnosti, pri čemer je poleg strokovnih služb vključevati or ganizacije Rdečega križa, Društva upokojencev, Zveze borcev in mladine; - organizirati strokovno službo s stalnim kadrom, katere nosilec naj bi bili zdravstveni domovi z dispanzersko metodo dela, oziroma domovi za starejše ljudi, kjer so, oziroma se ustvarijo za to pogoji; ti zavodi naj bi delovali kot geron -tološko-geriatrične institucije, ki bi s svojo dq'avnostjo zadoščale potrebam svojega območja; - formirati gerontološko-geriatrični center, katerega prvenstvena naloga bi bila vzgoja potrebnega kadra; v ta namen naj bi se čimprej realiziral že obstoječi načrt za ustanovitev takega centra na Bokalcah; - prilagoditi učne programe v obstoječih učnih ustanovah vse do fakultete potre bam gerontologije in geriatrije; - urediti sedanje domske kapacitete za starejše osebe, ki so potrebne domske o skrbe in katerih število narašča ter v 7 letnem planu predvideti povečanje, ki ustreza pričakovanemu porastu starejših oseb, izvesti čimprej diferenciacijo zavodov s tem, da se izločijo duševno prizadete in neprilagojene starejše osebe, ki žive skupaj z zdravimi oskrbovanci, ustanavljati domove in klube za upokojence, kar naj se predvidi v 7-letnem planu, za kar naj bi se uporabljala tudi sredstva, ki jih sklad za pokojninsko zavarovanje odvaja v stanovanjske sklade ter ustrezno spremeniti obstoječe predpise; ' - posvetiti posebno skrb v okviru organiziranega Varstva starejših oseb udele žencem NOB, ki danes že v velikem številu tvorijo kategorijo starejših oseb, zlasti na podeželju; razvijati feumane socialistične odnose med ljudmi in dati. več poudankai vzgoji in prosvetljevanju mladine v odnosu do starejših ljudi, zlasti v odnosih in ah veznosti otrok do staršev. II Informacija o problemih starejših ljudi in program razvoja gerontološko geriatrič nih dejavnosti, dopolnjena z zaključki zbora naj se posreduje občinskim skup ščinam kot pripomoček pri razvijanju varstva starostnikov Gospodarskemu zboru Skupščine SR Slovenije naj se priporoči, da razpravlja o problematiki ostarelih kmetov, ki je tako socialne kakor tudi ekonomske narave DOMOVI - OBLIKA NASTANITVE ZA STAREJŠE LJUDI1) Uvod Staranje se pojmuje kot vrsta procesov in sprememb v aktivnosti starejših ljudi Ob proučevanju teh procesov in sprememb se je razvila posebna veda geronto logija, ki spremlja te pojave z biološkega, psihološkega, sociološkega in socio psihološkega vidika V zvezi s tem nakazuje probleme, ki nastajajo z upadom aktivnosti starih ljudi, povečanjem te skupine prebivalstva ipd ter jih mora re ševati družba Sem sodijo predvsem ekonomski, socialni, zdravstveni in slano vanjski problemi Vprašanje gmotne preskrbe starejših ljudi urejamo s pokojninami, invalidninam.'., preživninami in družbenimi denarnimi pomočmi Odprto je še vprašanje starost nih pokojnin za kmečko prebivalstvo. Med starejšimi ljudmi je sorazmerno več bolnikov. Zato je zanje zelo pomembno zdravstvene zavarovanje, ki vključuje danes skoraj vse prebivalstvo. Vendar starosti še ne smemo primerjati z boleznijo in onemoglostjo, ko je potrebna polj Za opis tega stanja Je služilo gradivo ankete, katero je izvedel Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS v februarju 1964J 'moč v oskibi in negi Potrebno je razvijati razne preventivne dejavnosti, ki naj pomagajo normalno starajočim prebivalcem, da si urejajo življenj6 v lastnem gp spodinjstvu, po svojih potrebah in željah ter v vajenem okolju Pri tem ima pomembno vlogo ustrezna nastanitev. Za preselitev v dom je včasih vzrok tudi utesnjenost v stanovanju, nesoglasja, prezaposlenost družinskih članov itd. Zanimivo je, da želijo v skupni dom tudi relativno zdrave starejše osebe zaradi osamljenosti in potrebe po stikih z ljudmi Mednarodne izkušnje kažejo, da je potrebno za najmanj 5 % oseb v starosti nad 60 let omogočiti oskrbo v domovih za starejše ljudi. Norvežani računajo na 10 % od prebivalstva v starosti nad 70 let, ki potrebuje takšno nastanitev. Pri tem pa poudarjajo, da je treba omogočiti starim ljudem v prvi vrsti življenje v lastnem domu. Pri nas računamo za izhodišče pri programiranju zavodskih kapacitet le 3 % od prebivalstva v starosti nad 60 let Seveda so te potrebe v mestih precej večje, zlasti še, ker nimamo razvitih ustreznih zunanjih služb za pomoč starim ljudem v oskrbi, postrežbi ali negi S spreminjanjem strukture družine, z ostarevanjem osamljenih kmetov, s predvidenim podaljšanjem življenja ter povečanjem prebivalstva v višji starosti, lahko pričakujemo, da bodo potrebe po teh kapacitetah naraščale I Razvoj domov Razen dveh velikih banovinskih domov v Ljubljani in v Vojniku so bili pri nas pred vojno večji domovi v Mariboru, Ptuju, Stari gori pri Gorici in Mengšu, sicer pa predvsem domovi manjših kapacitet, ki so se nahajali v skoraj vseh večjih na seljih. Tik pred vojno je bil pozidan dom na Jesenicah. V nekaterih krajih so i meji tudi stanovanjske hiše za stare ljudi s skromnimi stanovanji, v pomoč pri . čiščenju pa je bila določena posebna oseba Princip je bil torej isti, kakor ga u velja vi jamo danes Razlika je le v strukturi stanovalcev, ki so bili predvsem ta ko imenovani občinski reveži in v naših stremljenjih, da se splošna raven teh domov dvigne Po osvoboditvi so se skoraj vsi domovi, ki so se nahajali v večjih krajih preure diii v stanovanjske zgradbe bolniške objekte, internate, šole Ipd. Tako so v Ljubljani v bivših domovih infekcijska klinika in internat tehnične srednje šole, v Celju so v enem izmed domov stanovanja, v drugem je internat, v Mariboru so potrebovali prostore za internat vajenske šole in za razne urade ter poslovne prostore, v Novem mestu za zdravstveni dom. Stara gora je preurejena v otroško' zdravilišč6 »td. Nekaj objektov je bilo zaradi dotrajanosti neuporabnih in ne bi več služili nekdanjemu namenu Vzporedno z ukinjanjem pa so nastajali domovi izven naselij, z velikimi kapacitetami, V ta namen so se uporabili predvsem stari gradovi. Tudi nekateri teh domov so bili kasneje ukinjeni in so se zgradbe pre uredile za druge namene Iz naslednje tabele je razvidno predvojno stanje in povojni razvoj domov pri nas . DOMOVI ZA STAREJŠE PREBIVALCE predvojne kapacitete, razvoj domov v povojnem obdobju in današnje stanje Okraji Do 1940 1945 * 1962 1964 ?i£ do- • mov Ši£ stan hiš število po-s telj a 1 ilTo po- stelj a2 šte- vilo po- stelj bl Šilo stdfj b2 Šib stelj Šib do- mov Šib stelj Celje 9 4 537 2 156 6 547 6 403 _ 8 607 Koper 5 - 275 - - 2 108 6 522 3 125 6 546 Ljubljana 24 3 1 537 6 558 7 1 068 5 611 3 314 11 1 201 Maribor 14 4 900 2. 173 13 636 4 577 4 512 6 746 Skupaj 52 11 3 239 10 887 28 2 359 21 2 113 10 951 31 3 100 Legaidd; ci^ - DoiroVt, k5. so delovali pred vojno in ge delujejo Domovi, ki bo detovali pued vojno in ne delujejo več bj - Domovi, ki so nastali po vojni in še delujejo bg ~ Domovi, ki so nastali po vojni in ne delujejo več Iz tabele je vidno, da je bila v obdobju med obema vojnama precej razvita oskrba starih ljudi, v zavodih, $aj je služilo temu namenu 63 predvsem manjših objek tov, v katerih je bilo nastapjenih 3 239 oseb. V letih 1945 do 1962 je bilo zna čilno ustanavljanje domov z velikimi kapacitetami, pogosto ukinjanje že delujo čih zavodov in preseljevanje starih stanovalcev. V tem času je živelo v teh do movih stalno okoli 3 000 os$b Današnje stanje je 31 domov z zasedbo 3.100 stanovalcev Danes imamo v Sloveniji 31 (jomov za starejše ljudi z zasedbo okoli 3.100 stanovalcev. Razen tega so organizirani v domovih Bokalee in Jesenice posebni hospitalni oddelki s skupno kapaciteto 32 postelj Če bi se hoteli ravnati po napelrr; da je treba omogočiti staremu človeku živ- r Ijenje v vajenem okolju, potem bi morali to upoštevati tudi pri nastanitvi v za Vodih. Vsaka občina bi morala imeti za svoje občane svoj lastni dom ali tudi več domov, glede na teritorialno obsežnost občin. Sedanje število domov pa pove, da je ravno 50 % občin, ki nimajo lastnega doma. Nekatere občine imajo svo je domove na področju druge občine, zaradi česar njihovi občani niso nič na bolj šem, saj se s preselitvijo oddaljijo od svojcev, prijateljev in znancev (Mariborčani gredo v Poljčane, Celjani v Polzelo, iz Novega mesta v Metliko itd.). 1. Lokacija in zasedba Študije lokacij povedo, da ti objekti ne bi smeli stati izolirani nekje na deželi, temveč v naseljih Nekateri celo trdijo, da bi morali graditi tovrstne domove v živahnejših predelih mest tako, da ostanejo stari ljudje čimbolj povezani z vsakodnevnim življenjem. To potrjujejo tudi izkušnje doma v Ljubljani na Poljan ski cesti, ki ima dolgo listo vztrajnih prosilcev, kljub mnogo slabšim pogojem, kakor jih nudijo Bokalce Pri nas ugotavljamo, da je od 31 domov kar 15 izven naselij. Nekateri so celo po 3,5 in več km oddaljeni od prometnih zvez (Lukavci, Čmi potok, Impolca itd.), 8 domov se nahaja v manjših krajih, le g domov j e v večjih naseljih oziroma kul turnih središčih. Zasedba domov ni enaka kapaciteti in se je že ob ustanavljanju prilagajala stvar nim potrebam svojega območja in kasneje tudi dvigala, če so potrebe tako narekovale. Seveda je šlo tako dviganje vedno na račun utesnjevanja in s tem tudi v škodo domačnosti bivalnih prostorov, sanitarno higienskih razmer itd Zaradi neprestanega utesnjevanja ni mogoče urediti drugih prostorov, ki nujno sodijo v okvir funkcionalnosti takšne institucije Tako je bilo do nedavnega več domov brez jedilnic. Danes je brez jedilnice le dom na Vrhniki, medtem ko imata dva domova zasilne jedilnice na hodnikih Jedilnice služijo navadno tudi zadnev ne prostore 17 domov razpolaga razen tega tudi z manjšimi prostori ža dnevno bivanje Skoraj vsi domovi imajo različne delavnice. Tako npr šivalnice, mizarske ih čevljarske delavnice itd 10 domov nima prostorov za tovrstne dejavnosti. Pripominjamo, da je pravkar v gradnji v občini Ljubljana Center stanovanjski blok za upokojence, ki bo ustrezal v pogledu lokacije, notranje ureditve in funkcionalnosti sodobnim načelom in našim potrebam. Kapaciteta objekta (120 stan.) nekoliko presega naša priporočila v tem pogbdu (go stan ), vendar glede namest no področje ni pretirana Pri ocenjevanju stanja naših domov je potrebno poznati najvažnejše elemente, ki sestavljajo tovrstno institucijo. Po izkušnjah Nizozemcev bi moral razpolagati tak dom z naslednjimi prostori; -sobez .eno posteljo iri sobe z dvema posteljama oziroma garsoniese za zakon ske pare - sanitarije ima lahko vsaka soba zase ali 'pa največ 5 stanovalcev skupaj kopalnica je zaželena na vsakih 12 stanovalcev jedilnica: lahko velika skupna jedilnica, priporočajo pa več manjših jedilnic za manjše skupine - več dnevnih sob za različne interese, najbolj primemo za 8 do 25 oseb v ta namen se lahko izkoristijo tudi hodniki,! če so primemo opremljeni, možna je kombinacija jedilnice z dnevno sobo prostor za razne prireditve; možna kombinacija z jedilnico ali z dnevno sobo prostor za sprejem gostov soba za zdravniške preglede upravni prostori stanovanje za upravnika in sobe za osebje cent..; ma kuhinja z vsemi pripadajočimi prostori čistilni balkoni, če ima zgradba več nadstropij skladišča oziroma hrambni prostori za opremo doma in za pohištvo iri podobne predmete stanovalcev po možnosti centralna kurjava delavnica za tehnična popravila f 2 Ustreznost objektov * Nekatere zgradbe, v katerih se nahajajo domovi za starejše ljudi, so zelo stare; 17 poslopij! je bilo zgrajenih še p»ed letom 1902, med leti 1933 iri 1964 pa le 5 domov, 24 poslopij je bilo zgrajenih v druge namene in od teh 20 kasneje adaptiranih Od 6 poslopij, ki so bila zgrajena v ta namen, nekatera ne ustrezajo več zaradi sodobnejših pogledov na tovrstne gradnje (Mengeš, Vrhnika) Razen adaptacij ob ustanavljanju domov, so bila vložena tudi v naslednjih letih določena sredstva za razne izboljšave Zlasti veliko dejavnost so v tem pogledu razvili domovi v letih 1958 do 1962 V tem obdobju so znašali ti izdatki skupno 198,377 000 din ter odpade na posamezni dom v povprečju letno 1,280 000 din investicij. Ta sredstva so se čipaia v prvi vrsti iz oskrbnin, le v manjši meri so neposredno prispevali občinski ljudski odbori. Glede na to, da bodo ti objekti motali tudi v bodoče služiti sedanjemu namenu, bo potrebno misliti še na nekatere izboljšave, čeprav večina njih ne bo mogoče predfelgtlti tako, da bi ustrezali sedanjim normam V zvezi s tem predlaga 9 domov ureditev centralne kurjave, 5 domov osebna dvigala, 7 domov pa nekatere preureditve prostorov, ureditev kuhinj in sanitarij. Glede sanitarij bi bilo pripomniti, da nikjer ne ustrezajo predpisanim metilom, saj pride v povprečju 12 stanovalcev na ene sanitarije, v nekaj domovih pa ce lo 20 do 25 stanovalcev. Kopalnice so nameščene v nekaterih domovih tako, da mora osebje prenašati, tefje bolnike po stopnicah v nižje etaže Prav tako ne u-streza preskrba s toplo vodo, ki je v teh domovih še celo potrebna Razen tega bo potrebno investirati tijdi v ureditev pralnic, saj ima le 16 domov mehanizira ne pralnice, 3- Ekonomije Vsi domovi, ki se nahajajo na podeželju, nujno potrebujejo tudi ekonomije ali vsaj večji zelenjadni vrt, ki omogoča redno preskrbo kuhinje s po vrtninami. Priporočljivo je tudi, da je priključen domu sadovnjak, ki preskrbuje stanovalce s svežim sadjem in s pijačo. Ekonomija prispeva tudi k pocenitvi oskrbnih stroškov. Pn vseh tovrstnih ustanovah se priporoča ekonomija tudi zato, ker je delo v na »avi najboljši način rekreacije za človeka sploh. Zato je prav, da tudi stanoval ci domov delajo na ekonomiji, seveda v mejah svojih zmogljivosti Med stano valci so med drugimi tudi mlajše, nekoliko duševno prizadete osebe, za katere je tovrstna zaposlitev pod primernim vodstvom celo potrebna. Za to bi bilo nepravilno, če bi se ob š^jenju socialističnega sektorja kmetijstva odvzemala zemlja tem domovom, To seje namreč v nedavni praksi že dogajalo (Polzela), Podatek iz ankete nam pove, da tu ne gre za neke večje komplekse površin zem Ije, saj ima le 13 domov ekonomije večje kot 1 ha, 13 domov pa celo manj kot 1 ha, 5 domov je brez ekonomij ari imajo le manjše vrtove. II. Stanovalci domov Spričo pomanjkanja različnih profilov domov za odrasle osebe, ki potrebujejo po sebno družbeno varstvo, prihajajo v domove za starejše ljudi odrasle osebe vseh starosti od ig leta navzgor', duševno zdravi in duševno prizadeti, fizično zdra vi in invalidni ter težki kronični bolniki, pa tudi družbeno neprilagojene osebe 1 Struktura stanovalcev skupa) % ni % ž % stanovalci pod go let 721 23,25 307 9,90 414 13,25 nad go let 2 379 76,75 990 31,94 1 389 44.81 3 100 100 1 297 41.84 1 803 58,06 .Na ta način je danes v domovih lf3 % oseb od celotnega števila psebivaistva nad 60 let Med osebami, ki so mlajše od 60 let je: v starosti do 30 let 53 stanovalcev ali 1(70 % v starosti od 31 do 50 let 232 stanovalcev ali 7,49 % v starosti od 51 do 60 tet 435 stanovalcev ali 7,45 % Stanovalci v domovih dosegajo sorazmerno visoko starost. Trenutno je 450 oseb ali 20.97 % starih nad 80 let, od teh 50 stanovalcev celo nad 90 let Zdravstveno stanje stanovalcev; To vprašanje je izredno pomembno pri urejanju vsega življenja v domu, pri pro filih in nastavljanju osebja, kakor tudi pri oskrbnih stroških. Ocenjevati ga mo ramo z vidika duševnega in fizičnega stanja posameznikov, pri čemer je odločil na stopnja pomičnosti Trenutno je glede tega v domovih naslednje stanje: r • m % 5 % , skupaj 1 % to stanje 1- 1958 pomičnih delno pomič- 839 27,06 978 31,55 1 817 58.61 58 % nih 254 8,19 381 12,2.9 635 20,48. 22 % nepomičnih 211 6,81 437 14,10 648 20.91 20 % Pri ugotavljanju stanja bolehnih in bolnih stanovalcev nekoliko preseneča soraz memo nizek odstotek, čeprav vemo, da sprejemajo domovi zadnja leta skoraj iz ključno le takšne osebe Pri naknadnem prevjEEjanju smo ugotovili, da je doba bi vanja teh oseb v domovih zelo kratka Stanovalci se hitro menjajo, kes zaradi tež jih kroničnih bolezni, ki so narekovale sprejem v dom, tudi naglo umirajo, odstotek nepomičnih stanovalcev pa ostane psi tem skosaj nespremenjen. Iz podatkov je razvidno, da je v domovih razmesoma visok odstotek stanovalcev (58,61)- Vendar je tudi od teh le 592 fizlgno relativno zdravih, čeprav nam ta po datek ne prikaže njihovega psihičnega stanja in je ravno med temi največ mlaj ših, duševno prizadetih oseb Ostali bolehajo v prvi vrsti za različnimi starost- ne nimi obolenji, slede kronična obolenja lihal, razna rakasta ter d m ja obolenja. Pri delno pomičnih stanovalcih so na pnvem mestu kronične bolzeni srca in oži lja (28,35 %), sledijo dmga starostna obolenja, delna ohromelost, kronične bo leznA dihal itd Tudi pri nepomičnih, ki so priklenjeni na posteljo, so kronične bolezni srca in ožilja na prvem mestu. Na dmgem mestu je ohromelost, druga starostna obole nja itd. Glede na psihično stanje nam dajo zbrani podatki sledečo sliko; 1964 1958 % % no ima Ini 1 778 57,35 75,4 lažja dugevno prizadeti 889 28,68 18,5 težje duševno prizadeti 420 13,55 42‘23 6,1 neugotovljeno .13 0,42 3 100 100 100 V primerjavi s stanjem leta 1958 ugotavljamo naraščanje števila duševno priza detih oseb različnih stopenj Istočasno se je povečalo število oseb v starosti med 30 in 60 let Sklepamo, da gre pa tem povečanju1 v precejšnji men za tisti del invalidnih in duševno prizadetih oseb iz podeželja, katerim zaradi duševne prizadetosti ni mogoče zagotoviti ustrezne oskrbe v drugih družinah Pri popisu smo posebej ugotavljali število oseb, ki so razen tega tudi neprilagojene (aso pialne), katerih je po oceni 211 ali 6,8 %- Razen tega je v domovih 120 ali 3,87% alkohorikov, ki smo jih popisali posebej, ker ne.sodijo v grupo duševno prizade tih Teh 331 ali 10,67 % stanovalcev povzroča osebju največ težav. Njihova pri sotnost še posebej neugodno vpliva na počutje ostalih stanovalcev. Za vse te osebe, kakor tudi za duševno težje prizadete osebe, bi bilo potrebno čimpreje organizirati specialne domove z ustreznim režimom in posebej specializiranim osebjem Poklicna struktura: Poznavanje stanovalcev po poklicih pomaga vodstvu doma pri oblikovanju in u-smerjanju življenja v domu, da se doseže čimboljše počutje stanovalcev in har monijo. Anketni podatki, katere smo skušali primerjati tudi s popisom iz leta 1958, nam povedo o tem stanju sledeče; 1964 1958 štev. % % d el a v ci 1 639 52,87 47 uslužbenci 195 6,29 5 samostojni obrtniki in trgovci 68 2,19 3 samostojni kmetje, preužitkarji 84 2,71 2 gospodinje 473 15,26 17 razni drugi poklici 189 6,10 8 brez poklica 452 14.58 18 3 100 100 % 100 % Stmktura stanovalcev se spieminja v kodst delavcev in usluž bencev^medtem ko je bistveno padlo število oseb bsez poklica in gospodinj Narašča tudi število samostojnih kmetov, Zaradi velikega števila osamljenih ostarelih kmetov je pričakovati, da bo v prihodnjih letih iz teh vist večji pritok Zanimiva je tudi ugotovitev o naraščanju stanovalcev upokojencev Tako smo imeli v prvih povojnih letih v teh domovih le okoli 10 % upokojencev in in vali dov, leta 1953 28 %> leta 1953 37,5 %, danes pa jih je že 40.96 % To stanje je giede na lokacijo doma zelo različno. Tako je npr v domu na Bokalcah in na Poljanski cesti, največ upokojencev Obratno je v domu Rakičani ali v Mu tetin cih največ kmetov in kmečkega proletariata, ker služita ta domova predvsem po trebam svoje okolice, ki je izrazito kmetijska S pritokom upokojencev bi bilo pričakovati, da se bo povečalo število samoplač nikov in zmanjšali izdatki za oskrbnine v občinskih proračunih Ker pa so se o skrbni stroški nujno dvigali, zaradi splošnega porasta cen, medtem ko so pokojnine pri tem močno zaostajale, ugotavljamo, da je od L230 stanovalcev upoko jencev le 241 ali 7,77 % samoplačnikov, razen tega je 23 stanovalcev, ki se vzdržujejo z lastnimi dohodki iz drugih virov V celoti izgleda to stanje takole: z lastnimi sredstvi se vzdržuje 264 stanov. ali 8.52 % vzdržuj ejo jih svoj c± . 17 U 0,55 % vzdržuj e j ih občina 1 769 .e -hrani starih stanovalcev in da hrana v glavnem zadovoljuje, čeprav je postavka za živila v oskrbnem dnevu, v primerjavi z današnjimi cenami na tržišču, izted no nizka Dnevni obrok hrane namreč znaša od 156 kot. najnižji v domu v Dom žalah do din 270 kot najvišji v domu Grmovje Pii manjših domovih nedvomno vplivajo na nizko ceno pridelki ekonomij, pri večjih domovih (Bokaice, Poljčane) pa velika kapaciteta zavodov Večkrat slišimo tudi pritožbe stanovalcev glede hrane To je razumljivo, če upo števamo koliko ljudi različnih prehrambenih navad, različnega-zdravstvenega sta nja ali duševnega razpoloženja je v skupnem domu K temu je potrebno dodati še raznolikost v pogledu socialne ravni posameznikov Tudi zaradi enoličnosti življenja v domu in nezadostne okupiranosti prihaja do tega, da je marsikomu osred nja točka, smisel in cilj življenja samo še hrana In te je najtežje zadovoljiti J ) Iz referata as dr I. Matka č) Delo in razvedrilo K življenjskim pogojem sodi tudi primemo delo in razvedrilo stanovalcev in si cer prav tako bolnih, kakor pomičnih, saj bi moralo biti življenje posameznih stanovalcev v domu praviloma le nadaljevanje življenja, katerega so živeli pred prihodom v dom. Tako nalaga npr. samostojno gospodinjstvo tudi staremu človeku večje in manjše vsakdanje naloge, ki mu izpolnijo dan. Če nekdo prestopi prag doma, postane oskrbovanec Odvzete so mu vse skrbi in odgovornosti za I lastno oskrbo, ostane mu le še obilje dolgega časa, da se lažje prepušča črnim mislim, postaja vedno bolj ujedljiv ali apatičen, zainteresiran kvečjemu za dnevne obroke hrane. Takšno življenje v domu je bliže hiralnici, kakor pa domu, ki naj utriplje z življenjem in delom svojega okolja. žal dajejo nekateri domovi še vedno tak vtis, čeprav je bilo v zadnjih letih vloženega precej truda, da bi se življenje v teh domovih individualiziralo in da bi imeli stanovalci tudi možnosti družabnega izživljanja. V ta namen je bil organiziran poseben seminar in izdan priročnik Pokazalo pa se je, da to ne bo lahko izpeljati, zlasti med stanovalci, ki so že dalj c&sa v domu, ker so nekako otopeli za vsakršno aktivizacijo. Delo zato počasi napreduje. Odvisno je od strukture stanovalcev, od sposobnosti določenega o-sebja, kakor tudi od pomoči vodstva, domskega zdravnika in fizioterapevta. \£ dveh domovih se to delo pravkar preizkuša s pomočjo dveh strokovno usposobljenih delovnih in fizioterapevtinj. Podatki o aktivnosti ali neaktivnosti stanovalcev nam dajo sledečo sliko; skrbi sam zase skrbi zase in pomaga drugim občasno pomaga v domu stalno pomaga v domu pomaga občasno izven doma se ukvarja s samostojnim delom ne skrbi zase 996 stan« 32,13 % 266 M 8,58 % 294 S 9,49 % 214 H 6,90 % 145 H 4,68 % 121 m 3,90 % 1 064 n 34,32 % 3 100 M 100 Iz podatkov je razvidno, da so vključeni v razna dela predvsem pomični stanovalci, medtem ko je uvajanje ustreznih oblik dela za bolne in bolehne stanovalce skoraj na mrtvi točki. To delo je seveda strokovnejše in bolj odgovorno, saj mora nadomestiti tem stanovalcem razgibavanje in razvedrilo. Iz prakse vemo, da je bilo marsikaj narejenega v pogledu razvedrila zdravih stanovalcev ter so se pri tem angažirali tudi oni sami Nekateri domovi so prirejali daljše avtobusne izlete, kat menimo, da je zopet druga skrajnost, ker je drago in primemo le za manjše število stanovalcev Priporočljivo pa je izkoristiti nešteto cenejših oblik, ki naj vplivajo na poživitev življenja in vsestransko aktiviranje stanovalcev. Razna higna dela se nagrajujejo. To je po mnenju psihologov pravilno, ker pomeni vrednotenje dela obenem vrednotenje človeka, kar je za starega človeka zelo pomembno Včasih je to kak priboljšek k malici, kos oblačila ipd V denarju žna šajo te nagrade od 500 do 1 000 din, včasih tudi več, do 3 000 din Stimulacija je res skromna, vendar je potrebno pri nagrajevanju videti še drago stran tega vprašanja V domovih je, kot rečeno, precejšnje število pomičnih in tudi mlajših ljudi, ki so br li poslani v dom predvsem zato, ker sami niso bili več sposobni skrbeti zase. Ni pa še.nnjno, da so zato povsem nesposobni opravljati razna higna dela (n pr, duševno lažje prizadeti) Če bi živele te osebe izven domov, bi se morale nadalje preživljati s s skromnimi sredstvi, ki bi jih prejemale od občinskih skupščin ali z dohodki iz minimalnih pokojnin in razumljivo oprav Ijati vse domače delo Tako bi bila družbena pomoč denimo 4 000 din, njihova oskrba v domu pa znaša 20 000 din mesečno. Gledano s tega vidika so osebe, katerim danes omogočamo oskrbo v domovih, v privilegiranem položaju v odnosu do tisah, ki žive zunaj. Č® naj tedaj skupen dom nadomesti individualni dom, j c tudi z moralnega stališča pravilno, da stanovalci, ki 'so š® sposobni za neko delo, po svojih močeh pomagajo pri hišnih delih, V tem pogledu so včasih še nesporazumi Stanovalci pravijo; *Ni naga dolžnost, da delamo, saj plačuje za nas občina, vi pa nam morate streči' Na drugi strani se oglagajo člani upravnih organov ali družbenih organizacij, češ daje to izko-tišcanje. V domu na Poljanski cesti npr je bilo ob nekem inšpekcijskem pregle du celo z zapisnikom prepovedano, da bi stanovalka pomagala pri likanju ter na ročeno, da morajo za to delo nastaviti' posebno uslužbenko Tudi zavodi za socialno zavarovanje niso razumeli pomena teh nagrad ter so zahtevali plačilo po sebruh prispevkov od vseh izplačanih nagrad. III Osebje 1. Vloga osebja Značaj domov je danes ge tak, da se nahajajo v njih stanovalci različnih staro s ti in različnih kategorij; mladina in stari, ljudje različne kulture xn higienske ravni, ljudje različne preteklosti, težko bolni,, težji invalidi, alkoholiki in du ševno prizadeti.. Zato je to delo izredno naporno in zahteva od osebja poleg znanja tudi močne živce in vzdržljivost Razen tega je njegova naloga, da s svojim delom in odnosom pomaga k dobremu počutju stanovalcev in k družinskemu vzdušju. ; 2- Sistemizacija, zasedba, struktura Za tovrstne socialne domove nimamo določenih enotnih normativov o številu po trebnega kadra. To bi bilo težko predpisati zaradi stalnega spreminjanja psiho fizičnega stanja stanovalcev v posameznih domovih. Tudi v dmgih državah to stanje zelo varita. V Švici npr od H % (v domovih, kjer so sami pomični in te lativno zdravi stari ljudje) do 52 §5 (kjer je večina stanovalcev bolnih). Na Šved skem si pomagajo z zunanjimi sodelavci, zlasti za nočna dežurstva Število po trebnega personala je odvisno-budi od zgradbe in notranje opreme Ni namreč vseeno ali je zgradba opremljena z ustreznimi dvigali in ostalo mehanizacijo,v vsaki etaži pa so na voljo dnevni prostori, čajna kuhinja, urejene sanitarije ipd ali razpolaga dom le z najnujnejšimi prostori in skrajno pomanjkljivimi sani tari jami, brez dvigal in včasih tudi brez vsakršne mehanizacije Takšno stanje od loča tako pri tehničnem, kakor pri negovalskem in zdravstvenem osebju. Iz sedanje prakse vidimo, da pride v povprečju 1 uslužbenec na 5,g stanovalcev, medtem ko odloča za to razmesje pri negovalskem osebju še posebej zdravstvo no stanje stanovalcev. Potrebno je pa pripomniti, da velja gornje povprečje v današnjih razmerah Ka kor hitro bi hoteli izboljšati higiensko raven sploh in vzdrževanje osebne higie ne stanovalcev, posvetiti večjo skrb nepomičnim stanovalcem (ustrezno hranje nje, razgibavanje, razvedrilo), bi se število osebja moralo nujno dvigiiti Glede na sistemizacijo in zasedbo je stanje v primeijavi z leti 1960 in 1962 na slednj e; Leto štev. domov stanov. sistem. zasedba štev stanov po sistem. na J del. mesto po zasedbi 1960 30 3.000 524 5,7 1962 30 3.000 574 544 5,09 5,4 1964 31 3.100 547 532 5,7 5,8 Zanimivo je, da je bilo leta 1962 pri manjšem številu domov po sistemizaciji in po zasedbi višje število uslužbencev, kakor gaje po današnjem stanju. Sklepamo, da je to lahko posledica počasnejšega izpopolnjevanjaiizpraznj^mbTdelovnihi > mesto>:upokaje<'anjijStarQj;'$h'3lsl:ižbeucev.jDejstijcrje,da;jeza domove danes vedno težje dobiti nov kader, ker si Želijo vsi ljudje prvenstveno zaposlitve v industri- upravno osebje 73 zdravstveno (med. sestre in bolničarke) 45 negovalsko igo tehnično 195 16.31 % 81 15,22 % 9,41 % 54 10,15 % 33,48 % 198 37,22 % 40,80 % 199 37,41 % V primerjavi z letom 1960 vidimo, da se je struktura spremenila v korist zdrav stvenega in negovalskega osebja Skoraj nespremenjeno je ostalo stanje pri tehničnem osebju, medtem ko se je število negovalskega osebja dvignilo za 3g oseb in število bolničark oziroma medicinskih sester za 9 oseb. Pri analizi leta 1960 smo ugotovili,da je prišlo v domovih povprečno 65 stanoval cev na l bolničarko in 17,5 stanovalcev na eno bolniško negovalko V domu na Vrhniki so imeli tedaj za vseh 51 stanovalcev le eno bolniško negovalko (brez bolničarke) Danes pride na l bolničarko 60.7 stanovalcev in 15,7 stanovalcev na l bolniško negovalko. To stanje je v nekaterih domovih še vedno zelo slabo Tako ima npr dom v Planini pri 57 stanovalcih le eno priučeno bolničarko in 2 priučeni n egovalki Če primerjamo to stanje z zdravstvenimi ustanovami, izgle da takole; v domovih v zdravstvenih ustanovah na j bolničarko 60.7 stanov, med temi 23.7 bolnikov na i negovalko 15,7 stanov * $,5 " na 1 med sestra 1033-3 " " 427.5 " 8 66 pac. 4.-47 * 24 ' 3 Strokovnost osebja Najodgovornejša dela v domu opravljajo: ravnatelj, medicinska sestra, negoval sko osebje, računovodja in glavna kuharica Za ta delovna mesta bi moralo biti osebje strokovno usposobljeno Potrebno je tudi dopolnilno izobraževanj e za organizacijo dela in razvedrila ali pa da se domovi pogodbeno dogovarjajo z bližnjimi tovrstnimi strokovnimi kadri (fizio in delovni terapevti v zdravstvenih domovih ali bolnicah) O čistih profilih kadrov za to delo govorimo lahko le v domovih naTUokalcah in v Poljčanah, kjer bi bili glede na veliko število stano valcev tudi polno izkoriščeni Za vodilno mesto je zaželen strokovno usposobljen socialni delavec Danes so na tem položaju osebe, ki so si pridobile to usposobljenost z dolgoletnim prak tičnim delom in na podlagi seminarjev, katere je organiziral sekretariat za so cialno varstvo Vendar vsi he ustrezajo, ker so zahteve iz leta v leto večje .Pri novih razpisih za ta delovna mesta seje pokazalo, da ni primernih intere- se sentov Zato predvidevamo, da bo potrebno uvesti sistematično dopolnilno izo brafevanje. Zdravstveno službo naj bi vodila medicinska sestra, Za enkrat imajo po eno medicinsko sestro le domovi Bokalce, Poljčane in Viitug. Drugod vodijo to službo bolničarke Od 51 bolničark je 40 kvalificiranih odnosno jim«je bila priznana ta izobrazba po službenih letih, H bolničark pa je priučenih Sekretariat za social no varstvo je z nekaj krajšimi tečaji prispeval k dopolnilni strokovni izobrazbi tega kadra Pri tem je brlo opaziti veliko željo ljudi po pridobitvi ustreznejše izobrazbe Za usposobitev negovalcev ni določenih predpisov niti učnih programov Sposob nost in kvalifikacija se določa v vsakem domu posebej, na podlagi praktičnega dela in po prosti presoj L Tako je od 198 negovalk 26 kvalificiranih, 124 nego valk je priučenih, 48 pa je nekvalificiranih To so predvsem mlajge negovalke. Ker izhaja zlasti to osebje iz neposrednega okolja domov, to je iz podeželja,je tudi njihova splogna kulturna ih higienska raven in izobrazba zelo nizka. Tako smo ugotavljali leta 1960; da je imelo m negovalk le 4 razrede osnovne gole Praktične izkugnje v sveto kažejo, naj bi bila starost bolničarskega in negoval skega osebja glede na značaj teh domov vsaj 25 let Pri nas je bilo ob popisu uT gotovljeno, da je 23 negovalk starih manj kot 21 let, 41 negovalk pa od 21 do 25 let, V nekaterih domovih so problemi .tudi z administrativnim osebjem, bodisi, da strokovno ne ustreza ali ga je zaradi lokacije težko dobiti Domovi si večkrat poma gajo s stanovalci, ki so tega dela koliko* toliko vegči V manjgih domovih oprav Ija to deloma tudi ravnatelj sam (Domžale, Vrhnika) 4- Nagrajevanje in ostali pogoji Do leta 1961 je bilo osebje v teh domovih glede dohodkov v istem položaju kot kmetijski delavci. Šele na intervencijo Sveta za socialno varstvo LRS se je sta nje tedaj izboljšalo. Danes ponovno ugotavljamo, da so nekatera delovna mesta prenizko ocenjena T® ■velja v prvi vrsti za bolničarsko in negovalsko osebje, kjer ni upoštevana poleg fizičnega napora tudi živčna napetost in zahtevnosti teh mest v odnosu do stanovalcev Ugotavljamo tudi, da je zlasti spodnja.meja prenizka. Tako je pa bolničarskem kadru najnižji dohodek 18 4OO din, pri ne govalskem osebju pa je začetna nagrada celo samo 15 400 din mesečno Res je, da je med navedenim osebjem precej priučenih in nekvalificiranih moči, ka tenh delo je nedvomno manj kvalitetno, vendar je ne glede na to, delo težko in zahtevno ter bi ga bilo treba bolje stimulirati. Tudi pri upravnem osebju je spodnja meja nagrajevanja prenizka, saj znaga 17 750*- din in pn tehničnem osebju 15-400 din Strokovno kuhinjsko osebje je daleč slabše nagiajevano, kakor tovrstni strokovni kader v običajnih obratih druž bene prehrane ali v zdravstvenih zavodih Nagrajevanje ravnateljev ne ustreza Zato tudi ni nič čudnega, da se potegujejo za razpisana mesta samo nižje kvalificirani kadri Njihovi dohodki so ostali na isti višini, kakor so bils pred nekaj leti in znašajo v povprečju 52-000 din, v nekaj primerih celo le okoli 40,000 - dinarjev Ravnatelji domov v Prranu, Trži ču in D avogradu prejemajo za svoje delo le honorar v višini: 25-000 26 000 in 30 000 dinarjev, Zaradi posebnega značaja teh zavodov je priporočljiva čim večja stalnost oseb ja. V zvezi s tem ugotavljamo, da je fluktuacija precejšnja zlasti p»i mlajšem negovalskem osebju, Le 75 od 19g negovalk ima 4 leta delovnega staža, ]23 ne govalk pa dela na teh delovnih mest?.h manj kot 4 leta in od teh 34 celo manj kot 1 leto, Na fiuktuacijo vplivajo nedvomno težki delovni pogoji, slaba stimu lacija in neprimerna stanovanja Tudi stanovanjsko vprašanje je pereče; 2/3 osebja stanuje v domovih, kar je nujno, ker so sedanji domovi ločeni od večjih naselij Stanovanja za osebje pa morajo imeti na razpolago tudi domovi v naseljih, ker sicer sploh ne bi dobili po trebnih kadrov. Toda ta stanovanja so večinoma v neposredni bližini bivalnih prostorov starih stanovalcev V posameznih sobah stanuje po več uslužbencev skupaj tako, da so posamezniki dostikrat prikrajšani za potrebni počitek po noč ni službi Razen tega nimajo nikakih možnosti, da bj si medili osebno življenje Kes so to predvsem mladi ljudje, je eden izmed vzrokov za fiuktuacijo tudi brez perspektivnost v pogledu izobraževanja in napredovanja tako, da je zaposlitev v takšnem domu le prehodnega značaja To pa kaže na resen problem, ki teija ustrezno rešitev. IV Finančno ekonomsko poslovanje Domovi za starejše ljudi poslujejo kot ostali socialni zavodi po predpisih, ki veljajo za samostojne zavode in po določbah Zakona o socialnih zavodih. Na osnovi prvega zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26/54) so prešli vsi zavodi iz proračunskega financiranja na samostojno financiranje, s tem, da jim je moral ustanovitelj zagotoviti ob ustanovitvi materialne pogoje za sanitarno in higiensko ureditev, za njihov nemoten obstoj in delo; tekom poslovanja pa sredstva za osebne dohodke vzgojnega in zdravstvenega osebja, za preventivne zdravstvene ukrepe, za rehabilitacijo, za nabavo in vzdrževanje or topedskih sredstev ter za investicije in investicijsko vzdrževanje Vse druge o-sebne in materialne izdatke so morali kriti socialni zavodi iz oskrbnin lastnih dohodkov. Z drugim zakonom o socialnih zavodih (Ur 1. LRS, št 26/61) so prešli zavodi na popolno ekonomsko samostojnost. S tem so odpadle obvezne dotacije ustano viteljev, ki so bile često vzrok ukinjanja socialnih zavodov. To seje dogajalo zlasti v primerih, ko je bilo v domu le manjše število stanovalcev iz občine, ki ga je ustanovila, vendar ostale občine niso ničesar prispevale k njegovemu vzdrževanju. Po novem zakonu mora ustanovitelj financirati le investicijske izdatke, vendar je tu možna porazdelitev teh izdatkov na več občin, če se dom za starejše ustanovi npr. kot medobčinski zavod Pri ukinitvi obveznih dotacij ustanoviteljev imajo domovi za starejše ljudi v glavnem dohodke iz osnovne, postranske in pomožne dejavnosti V letu 1963 so imeli domovi din 76L001 732- dohodkov, ki so izviiali iz sledečih virov; Oskrbnine oskrbovanci in svojci din 183,523,062 (24,1 %) oskrbnine - obline din 488,922,399 (64,3 %) namenske dotacije din 9,131.168 ( 1,2 %) ekonomija (bruto) din 43,358.050 ( 5,7 %) ostali dohodki din 36,067.053 ( 4,7 %) Dohodki iz oskrbnin so znašali 88,4 % vseh dohodkov doma Ta odstotek bi se še povečal, če bi se vzeli v obzir samo čisti dohodki ekonomij, saj so znašali njeni izdatki v istem razdobju dinarjev 30,418 984•“ in analizirali ostali dohodki, ki predstavljajo v glavnem plačilo osebja domov za hrano in stanovanje. Pretež ni del oskibnin plačujejo pristojne občine, ki določajo svoj prispevek po plačilni zmogljivosti stanovalcev Ta podatek torej dovolj zgovorno kaže premoženj sko stanje stanovalcev. Skupni izdatki domov za starejše ljudi so znašali v letu 1963 din 723,423 246 - . Od tega je bilo potrošeno za osnovno dejavnost din 688,981.336,- (95,2 %) in sicer za; osebne izdatke din 282,026-497 (40,9 %) operativne izdatke din 92,094.767 (13,4 %) funkcionalne izdatke din 270,623 540 (39,3 %) amortizacijo din 44,236-523 ( 6,4 %)• Največji odstotek potrošnje je odpadel na osebne dohodke delavcev, ki pa v domovih za starejše ljudi š® vedno ne dosegajo dohodkov delavcev v zavodih in družbenih službah Zato bodo morali družbeni organi v domovih v letošnjem letu po sprejemu statuta ponovnb obravnavati pereče stanje osebnih dohodkov. Pri tem bodo morali določiti minimalne dohodke delavcev, ki bi morali znašati vsaj din 25-000- mesečno in s tem v zvezi vsaj delno korigirati tudi dohodke ostalih delavcev. Prispevek za amortizacijo je izredno nizek, ker se nahaja večina domov v starih, že amortiziranih zgradbah in se nanaša v glavnem le na ostala osnovna sredstva. Ostali dohodki predstavljajo kritje izdatkov ekonomije (30.418.984 dm) in osta lih nepredvidenih izdatkov (din 4,022 926 tem je treba poudariti, da izdat ki ekonomij ne pomenijo prave potrošnje, saj so pri vseh zavodih, ki imajo eko nomijo, njeni dohodki večji. Domovi za starejše ljudi so imeli v letu 1963 din 40,724 882 “ din presežka, 3 domovi (Grmovje, Slovenske Konjice in §alek) pa so imeli izgubo v skupnem iz nosu din 3,146 396- • • Domovi so ustvarili presežek dohodkov nad izdatki zaradi nezasedenih sistemiziranih delovnih mest, večjega števila oskrbovancev, kot je bilo planirano v finančnem načrtu, skrajne štednje pri operativnih izdatkih in delno tudi zaradi uspeha na ekonomiji. Presežek so domovi prenesli v svoje sklade (poslovni sklad, investicijski sklad, sklad skupne porabe, sklad za nagrade in rezervni sklad), trije domovi pa so z njimi krili tudi izgubo iz letal962- V splošnem lahko trdimo, da je finančno poslovanje v domovih za starejše ljudi solidno, saj zavodi zaradi nizkih cen oskrbnih stroškov in dohodkov sploh, temeljito proučijo nujnost in utemeljenost vsakega izdatka. Domovi za starejše ljudi zaračunavajo kot ostali socialni zavodi svoje storitve na osnovi odobrene cene oskrbnega dneva, ki jo določajo sveti zavodov. Cene oskrbnega dneva so v posameznih zavodih dokaj različne, saj vpliva na njih lokacija zavoda, kapaciteta oziroma povprečna zasedba, struktura stanovalcev in ne nazadnje tudi sam režim v zavodu, Povprečna cena odobrenega oskrbnega dneva je znašala v domovihrza starejše ljudi v; letu 19B2 letu 1963 din 569--din 609-- Povprečna realizacija pa je bila naslednja; v letu 1962 din 658-‘ v letu 1963 din 630-' Odobrene cene oskrbnega dneva so torej porasle v letu 1963 naprara letu 1962 za 7 %, realizacija pa v istem razdobju za 12,9 % Iz gornjih podatkov je tudi razvi dno, da bi večina zavodov izkazovala konec leta 1963 izgpbo, če ne bi imeli še drugih lastnih dohodkov. Povprečna cena oskrbnih dni znaša za leto 1964 po podatkih posebne ankete din 730 ", kar predstavlja 15,9 % povečanje napram realizaciji v letu 1963 Po rast je utemeljen zaradi delnega povečanja osebnih dohodkov delavcev ter podražitve hrane, kuriva, tekstila in obrtniških uslug To povprečje pa se bo tekom le ta še dvignilo, če bodo domovi regulirali osebne dohodke delavcev Dvojno ceno oskrbnega dneva je imelo leta 1962 7 domov, leta 1963 8 domov, leta 1964 pa jo predvideva že 10 domov Uvedba dvojnih cen je opravičena in celo potrebna tam, kjer nastopajo v istem zavodu večji stroški za ležeče stanovalce,. Med 23 domovi, ki so imeli v letu 1963 enotno ceno oskrbnega dne, sta imela naj večjo potrošnjo na enega oskrbovanca Dom počitka Šal ek (din 773 ) in Dom one mc glih Gomilsko (din 744 ), najmanjšo pa dom starih in onemoglih Idrija (500 -) in Dom počitka ‘"Jelšingrad’' (din 515 ) V domovih, ki so imeli dvojno ceno, so imeli; za pomične; največjo potiošnjo Socialni zavod *dx. Franceta gergelja* Jesenice (din 698 ), najmanjšo pa Dom onemoglih Vrhnika (din 550 -), za nepomičnennaj večjo potrošnjo dom onemoglih planina (din 759), najmanjšo pa Dom onemoglih Vrhnika (din 650 )• V teh podatkih niso zajete cene oskrbnih dni, ki jih plačuje socialno zavarova -nje pogodbeno za bolnike (Bokalce, Jesenice, Piran), Iste razlike v cenah so opažene tudi pri stroških prehrane, na čigar izdatke vpli va samo lokacija zavoda (mesto, industrijski kraj, podeželje). Razlike v cenah se odražajo v kvaliteti, kvantiteti, in kalorični vrednosti prehrane stanovalcev v domovih. _ Tako so znašali npr. v letu 1963 naj višji dnevni izdatki za prehrano enega sta novalca v Domu oskrbovancev Grmovje din 270 *- domu onemoglih Gonilsko din 258 " in Domu onemoglih Izola din 255 -v najnižji pa v domu počitka ^Jelšingrad5 din mi , domu počitka Domžale din 156 , Domu počitka Mengeš din 160 in Domu starih in onemoglih Idrija din 162 V cenah oskrbnih dni za leto 1964 je opaziti občuten porast izdatkov za prehrano , v Družbeno upravljanje Domovi za starejše ljudi so ob prehodu na samostojno financiranje leta 1954 for mi rali upravne odbore kot organe družbenega upravljanja. Upravni odbori so ime li 5 do 11 članov, njihova mandatna doba pa je trajala 1 leto. Člane upravnega odbora je imenoval organ, ki je bil pristojen za zadeve in naloge zavoda, izmed članov delovnega kolektiva in izmed drugih državljanov. Upravni odbor domov je imel splošno vodstvo zavoda in odločal o vseh načelnih vprašanjih, ki so se ti kala zavoda Na osnovi novega zakona o socialnih zavodih se je družbeno upravljanje v domo vih za starejše ljudi razširilo Zavodi so morali ustanoviti svete in upravne od bore. Sveti, ki so se formirali ha isti način kol prejšnji upravni odbori so dobili v svojo p i Stoj nosi sprejem pravir zavoda, finančnega načrta, letnega delovnega načrta, zaključnega računa in višine oskrbnega dne ter odločanje o drugih naj ve žnejših vprašanjih zavoda. Novi upravni odbori so bili izvoljeni iz vrst delovne ga kolektiva; v svojo pristojnost so dobili odločanje o važnejših vprašanjih fi nančno ekonomskega poslovanja zavoda, obravnavajo pa tudi, vse zadeve, o ka teiih dokončno odloča svet Konec leta 1963 je sodelovalo v dražb enem upravljanju domov za starejše ljudi 461 oseb, od tega v svetih 263* v upravnih odborih pa Igg oseb En svet zavoda je bil imenovan v letu 1961,' 23 svetov v letu 1962 7 svetov pa v letu 1963 Približno ista situacija je tudi pa upravnih odborih, v letu 1961 so biii izvoljeni 2, -v letu 1962 23, v letu 1963 pa 5 upravnih odborov. Povprečno število članov v svetih znaša g.5* v upravnih odborih pa 6 4 Število moških in ženskih članov v svetih in upravnih odborih je skoraj v obrat nem sorazmerju Tako je v svetih zavodov 138 (60,1 %) moških in 1Q5 (39,9 %) fensk, v upravnih odborih pa 44 (22 2 %) moških in 154 (77,8 %) žensk V štirih upravnih odborih sodelujejo le ženske Absolutno večino v organih družbenega upravljanja imajo osebe stare od 26 do 50 let s iesti (v svetih 174 66 1 %). v upravnih odborih 132 66,7 %) Oseb, starih nad 50 let je v svetih 82 (31 2 %), v upravnih odbotih 36 (18,2 %), do 25* leta starosti .pa v svetih le 7 (2,7 %), v upravnih odborih pa 3Q (15,1 %). Iz tega je razvidno,, da mladina še ni povsod aktivno vključena v družbeno upravljanje, čeprav bi zlasti v upravnih odborih lahko precej prispevala k napredku domov ( Po socialni stmktmi so v svetih najmočneje zastopani uslužbenci, ki jih je 145 ali 55,1 %: tem slede delavci (58 22,1 %). gospodinje (13 4,9 %), kmetje •(3 1,1 %)> svobodni poklici (1 0.4 %) in ostali poklici (43 16,4 %) Organi družbenega upravljanja v domovih za starejše ljudi so na svojih sejah o bravnavali tekoče aktualne zadeve iz svoje pristojnosti, V letu 1963 so imeli sve ti skupno 133 sej, kar znese na en zavod povprečno 4 seje letno, upravni pa 232 sej ali povprečno 7 sej letno. Psr svojem delu si pomagajo ddUžbeni in upravni organi 16 domov za starejše Iju di s posebnimi komisijami in odbori. Teh je bilo v letu 1963 skupno 33 in to za najrazličnejša področja (za izdelavo statuta, za prošnje in pritožbe., ze analiač no oceno delovnih mest, za oceno delovnih uspehov, za sprejem in odpust stano valcev, za stanovanjska vprašanja itd,). Organi družbenega upravljanja se ž® vživljajo v svoje delo, vendar pri tem pogte saj o po njihovi izjavi - pomoč drugih organpv, predvsem družbenih organizacij Poleg tega smatrajo, da bi moralo biti v svetih večje število delavcev zavoda ki so pri tem osebno zainteresirani. Po sprejetju statutov se bo družbeno upravljanje v domovih za starejše ljudi po novno razširilo Tako bodo imeli zavodi poleg zbora delovne skupnosti, ki bo i ■ mel prav tako določene kompetence, delavski svet, upravni odbor in svet zavoda Posamezne pristojnosti bodo podrobno razmejene v statutih Olga Kraj ger in Janko Bizilj DELO SOCIALNO VARSTVENIH ORGANOV V OBČINAH Pri izvajanju reso loči)e. o nalogah komune in stanovanjska, skupnosti prt. otroškem varstvu in resolucjjp p palogah komune na področju socialnega varstva po stanju septembra 1963- U vo d Proti koncu.let« 1961 je sprejela Ljudska skupščina LRS resolucije o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu in resolucijo o nalogah komune na področju socialnega varstva, Resoluciji nakazujeta selo široko organizacijske ohlike-socialno-varstvene dejavnosti, bogato vsebino dela, nosilce socialnega dela, kadie in način financiranja Ob priliki razprave o izvajanju 1» solucije o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu leta 1963 'e Ljudska skupščina LRS izdala ponovno priporočilo občinskim ljudskim odborom in krajevnim skupnostim ter družbenim in gospodarskim organizacijam, naj pristopijo k učinkovitejšemu izvajanju resolucije o nalogah komune in sta novanjske skupnosti pid otroškem varstvu. Da bi ugotovili izvajanje resolucij na terenu, je Republiški sekretariat za socialno varstvo sestavil anketni vprašalnik s 26 glavnimi vprašanji in 42 podvpra šanji in jih poslal vsem občinskim socialnim službam v izpolnitev. Tako smo v teh vprašanjih skušali dobiti pregled nad upoštevanjem resolucij pri izvajanju socialno varstvenih nalog komun, V predloženi informaciji je obravnavano stanje v 56 občinah v Sloveniji, ki so nam poslale svoje odgovore V vseh občinah so anketo izpolnjevali upravni or gani, le v občini Maribor Center jo je izpolnil Zavod za socialno delo L Vloga družbenih organov občine pri izvajanju resolucij A Vloga občinske skupščine Izvajanje resolucij so obravnavale občinske skupščine različno Tako je 30 občinskih skupščin ali 53,5 % obravnavalo delo občine v zvezi z resolucijami kot samostojne teme JI občinskih skupščin ali 19,5 % je obravnavalo resolucije ob priliki poročila o delu socialne službe, ostalih 15 občinskih skupščin 27 %. pa sploh ni obravnavalo dela v zvezi z izvajanjem resolucij (tabela L), Občinske skupščine, ki so obravnavale resolucije so sprejele 67 sklepov. 30 sklepov občinskih skupščin se nanaša na skrb za otroke, kot npr., ustanovi tev ali razširitev zvgojno varstvenih ustanov, sklicanje posvetovanja o varstvu otrok, organizacijo koordiniranega dela vseh činiteljev, kr se ukvarjajo v obči ni z varstvom otrok, izboljšanje otroških malic v šolah in podobno V 6 občinah so občinske skupščine sprejele papo očiio investitorjem, da pri stanovanjskih novogradnjah upoštevajo tudi potrebe otrok Vendar občine ugotavljajo, da ta priporočila niso bila izvršena, ker investitorji zatrjujejo, da nimajo sredstev Po drugi strani pa je iz izvršenih sklepov razvidno, da tudi sklepi občinskih skupščin, ki zahtevajo večja naterialna vlaganja, niso bili izvršeni zaradi po manjkanja siedstev V 4 občinah so občinske skupščin* spr.eaeje skhepebustauovitvi centra za socialno cfelbi Ta sklep je bil izvršen v dveh občinah, v dveh pa bi moiftli ustanoviti medobčinski center, pa so pozneje to zasadi preobsežnega te tena ali zato, ker ni paslo do sporazuma med prizadetima občinama, opustili, 4 občinske skupščine so spreiele sklep o ustanovitvi sklada za socialno varstvo, do njegove ustanovitve je p d šlo le v 2 občinah, v 2 pa ne zasadi pomanjkanja finančnih sredstev Občinske skupščine so .razpravljale tu dr o potrebi poživitve dela krajevnih skupnosti na področju socialnega varstva, 3 so sprejele sklepe o prenosu pristojnosti za podeljevanje družbenih denarnih pomoči na krajevne skup nosti Ostali sklepi občinskih skupščin so se nanašali na varstvo prizadetih skupin prebivalstva kot borcev NOV ostarelih kmetov, zvišanje družbenih denarnih pomoči, gradnjo cenejših stanovanj za upokojence, nego starih oseb, reševanje vprašanja Ciganov itd , venda so bile to le posamezne razprave. Podatka (skupaj 46,43 %) o številu občinskih skupščin, ki resolucij sploh niso obravnavale in število tistih občinskih skupščin, ki so resolucije sicei obravna vale pa niso sprejele nobenih sklepov, kakor tudi izvajanje sklepov občinskih skupščin v tistih občinah, kjer so te sprejele sklepe kažeta, da se občinske skup ščine izvajanju socialne politike premalo posvečajo iri je ne obravnavajo kot se stavni del vseh dmgih dejavnosti. Tak odnos občinskih skupščin do izvajanja socialne politike, socialnega dela in socialnih služb v občini ne more ugodno vplivati na izvajanje resolucij in na razvoj socialnih dejavnosti in tistih služb, ki so izvajalke skrbi za človeka 3 Ukrepi pristojnih svetov občin pri izvajanju resolucij Pa izvajanju resolucij bi morali postati sveti nosile?, konkretizacije njenih na čel,, aktivizatoiji in mobilizatorji vseh činiteijev, ki se ukvarjajo v občim s socialno dejavnostjo, kako? tudi občanov samih Sveti, ki so obravnavali resoluciji (tabela II ) Vloga svetov pri koordinaciji socialnega dela v občini Sodelovanje vseh o ganov, d.iužberuh in delovnih organizacij iri služb, ki. delajo na področju skrbi za človeka, je pomemben faktor pri izvajanju socialno-vasstve n>h nalog in bo doseglo ugodne rezultate pri izboljšanju sedanjega stanja 0 p o biemu koordinacije v vprašanju otroškega varstva so razpravljali na sejah svetov v 9 občinah in sprejeli sklepe o posvetovanjih ali koordinacijskih odborih Posve tovanja o otroškem varstvu so bila izvedena i» 6 občinah, medtem ko so nekje res ustanovili posebne koordinacijske odbore za otroško varstvo (tabela HI) Analiza sodelovanja vseh činiteijev, ki se ukvarjajo v občini s socialno varstve ho dejavnostjo kaže, da je to zadovoljivo le v 9 občinah (Idrija, Jesenice, Len - ‘ dava, Maribor-Center itd.), kjer so sveti koordinatorji, po vseh socialno varstvenih vprašanjih Ti povezujejo pri delu ZPM, RK. SZDL. in sindikate Te organizacije so prevzele v izvedbo določene naloge, kot so to: organizacijo letovanj otrok, ureditev otroških igrišč, pomoč socialno ogroženim osebam in podobno. V 22 občinah obstoja to sodelovanje le glede varstva otrok in družine, v 14 obči nah pa je sodelovanje le glede problemov borcev in invalidov NOV Pregled koordinacije nad službami, ki se ukvarjajo s strokovnim socialnim delom v občini pa keže, da obstoja zadovoljivo sodelovanje le v 7 občinah,, delno v 23, medtem ko v 26 občinah sploh m neke povezanosti. Pri povezavi vseh služb, ki opravljajo strokovno socialno delo skoraj redno izpadejo gospodarske organiza cije, Ugotovitev, da je zadovoljivo koordinirana socialno varstvena dejavnost med družbenimi organi samo v 9 občinah, med strokovnimi socialnimi službami pa ko maj v 7 občinah, kaže kako velik je še ta problem v občinah Pa vendar je za večji uspeh dela in boljše izvajanje resolucij potrebno delo v občinah programi rati, ga načrtno izvajati in povezati vse čini teli e, ki delajo na socialnem pod ločju Poleg občinskih socialnih služb opravljajo nekatere socialne naloge tudi delovne in tiste družbene organizacije, ki imajo v svojih programih skrb za člo veka Koordinacija dela se bo morala uveljaviti uspešneje v okviru pristojnih svetov. Ti bodo morali skrbeti, da bodo izdelani programi razvoja socialnih služb in socialnega dela v občini z ostalimi Činitelji in da bodo ti programi sprejeti in tudi uresničeni v okvim enotnega družbenega plana občine. Naloga strokovnih socialnih služb pa je, povezovati vse strokovno socialno delo v občini, ki se raz vija ali se je že razvilo tudi na drugih področjih strokovnih dejavnosti (gospodar stvo, zdravstvo, šolstvo, socialno zavarovanje, v socialnih in drugih zavodih itd ) ter ga usmerjati v enotno dejavnost za urejanje socialnih vprašanj na območju ob čine V občinah, kjer obstojajo centri za socialno delo, so ti prevzeli odgovornost za to, odprto pa ostaja vprašanje v tistih občinah, kjer centrov ni in posebno še tam, kjer so občinske upravne službe že organizirane po novih upravnih e-notah. Sodelovanje občinskih socialnih služb z drugimi javnimi službami, organi, delovnimi in družbenimi organizacijami naj obstoja pri izdelavi, sprejemu in izvajanju plana dela, pri konkretnih akcijah in zavzemanju stališč v določenih vpraganjih. Povezujejo naj se in sodelujejo najjpri vsakokratnem konkretnem delu tiste organizacije in službe, ki morajo že po naravi dela sodelovati. Prizadevanja svetov pri organizaciji strokovnih socialnih služb v občini V smislu priporočil resolucij o organizaciji strokovnih socialnih služb v občini so na sejah svetov v vseh občinah obravnavali vprašanja nujnosti ustanavljanja centrov za socialno delo V nekaterih občinah so obravnavali tudi vprašanja organizacije kadrovsko socialnih služb v gospodarskih organizacijah, razvoju socialnega dela v šolah, strokovne okrepitve upravnih služb občine in o potrebi štipendiranja socialnih delavcev Kljub taki zavzetosti svetov v 25 občinah zatrjujejo, da ni izgledov za ustanovitev centra za socialno delo v bližnji prihodnosti, ker občina nima denarja za njegovo vzdrževanje in ne strokovnega kadra Med temi občinami 3 razmišljajo o ustanovitvi medobčinskega centra, so pa težave zaradi razsežnosti terena V 12 občinah nameravajo odpreti centre za socialno delo že v tem letu, 2 sta med tem že ustanovljena Iz odgovorov občin je dalje razvidno, da se v 3 občinah pripravlja ustanovitev centra za socialno delo, vendar še ni točno določen čas, medtem ko v dveh ok cinah nameravajo rešiti vprašanje strokovne službe s strokovnim ojačanjem u pravnega organa občine Realizacija prizadevanj svetov glede ustanavljanja centrov za socialno delo v občinah je vezana na povišanje materialnih izdatkov občin, kar pomeni za obči ne dodatno obremenitev. Zato se te institucije kljub veliki prizadevnosti s«e tov le počasi širijo, večina obstoječih centrov pa se bori z večjimi materialnimi težavami. Posebna skrb svetov je bila usmerjena na področje varstva otrok Resolucija o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu nalaga občinskim skupščinam posebne dolžnosti glede varstva otrok Iz vsebine obravnav na sejah svetov izhaja, da so ti v vseh občinah obravnava li nerešena vprašanja s področja varstva otrok. To vprašanje je v Sloveniji zelo pereče zavoljo visokega procenta (36 %) obojestranske zaposlitve Iz podatkov zadnjega popisa prebivalstva (1961 jeta) je razvidno, da je v naši republiki 507,481 otrok in mladine, starih do 18 leta V obstoječih vzgojno varstvenih u stanovah je zajetih le 12 178 otrok ali 2;7 % vseh otrok starih do 14 let * Razprave svetov o vprašanju otroškega varstva so se nanašale na: vzgojno var stvene ustanove, letovanja, pospešeni razvoj rejništva, otroška igrišča, pxe hrano otrok, vprašanje šolskih mlečnih kuhinj, ki naj br nemoteno delale kljub znižanemu programu mednarodne pomoči, vprašanje zdravstvene zaščite otrok,, kategorizacije in habilitacije otrok V 3 občinah so bile na pobudo svetov usta Podatki so vzeti iz brošure Naloge komune in krajevne skupnosti prf. otroškem varstvu. novljene posebne komisije za otroško varstvo. Taki zaključki svetov kanejo na potrebo po obstoju koordiniranega dela te dejavnosti v občini V 11 občinah so sveti vzeli za izhodišče organizacijo otroškega varstva, analiziranje potreb in izdelavo programa razvoja mreže i^zgojno-varstvenihustanov v občini oziroma v krajevni skupnosti Ta naloga je bila do sedaj izvedena v občini Ljubijana-Center in v diplomskem delu absolventa Višje šole za socialne delavce v občini Slovenj Gradec. V razpravah o vprašanjih vzgojno-varstvenih ustanov so izstopila dalje vprašanja notranje organizacije, kadrovski problemi, pregleda oskrbovancev po socialnem stanju in financiranje teh institucij V ne katerih občinah so zavzeli stališče, da se stroški vzgojnih dejavnosti krijejo iz družbenih sredstev občine, medtem ko ostali del oskrbnine prispevajo starši V kolikor starši zaradi šibke ekonomske zmogljivosti stroškov ne morejo kriti, naj se ti ali del teh krije iz sredstev socialnega varstvaSbčine Financiranje vzgojno varstvenih ustanov po njihovih programih, kar bi prispevalo h kvalitetnejšemu delu se še ni povsod uveljavilo. Razveseljivo je npr , da je občini Črnomelj u-spelo organizirati skrb za otroke - vozače na petih osemletkah in poleg tople malice oskrbeti še kosilo - enolončnico, Sveti v vseh občinah ugotavljajo, da kapa citete vzgojno- varstvenih ustanov ne zadoščajo za kritje potreb na terenu. Zato so v 4 občinah sprejeli predlog, naj bi bili v vseh večjih stanovanjskih novograd njah sestavni deli teh tudi prostori za varstvo otrok, V nekaterih občinah so spre jeli sveti sklepe, da se organizirajo vzgojno varstvene ustanove v konkretnih na seljih Tako je bilo predvidenih 16, odprtih pa 7 novih vzgojno-varstvenih ustanov V 6 primerih so sveti sprejeli sklep o razširitvi obstoječih kapacitet vzgojno varstvenih ustanov, medtem ko so v 5 primerih te sklepe izvršili Poleg širših vprašanj varstva otrok so na 6 sejah pristojnih svetov obravnavali še ožja socialna vprašanja kot; kategorizacija in habilitacija otrok, pomoč socialno in vzgojno ogroženi mladini, vprašanja skrbništva, rejništva, vprašanje prilagoditve dela vzgojno varstvenih ustanov zaposlitvi staršev, vprašanje ureditve varstva šolarjev - vozačev, potrebe po zaposlitvi otrok in mladine v pošolskem času, organizaciji klubov za otroke in mladino, o razširjenem varstvu otrok in podobno Pri obravnavanju vprašanj otroškega varstva so na sejah svetov v teh občinah sprejeli sklepe o potrebi razvijanja oblik za vzgojno izobraževanje star šev Dejstvo, da so na vseh občinah na sejah svetov razpravljali o varstvu otrok, kaže na velike potrebe po tej dejavnosti, na terenu. Po drugi strani pa lahko ugo tovimo, da je bila resolucija v občinah sprejeta, premalo ali nič pa niso bile z njo seznanjene delovne organizacije in krajevne skupnosti. Prav v premajhni po pularizaciji vsebine resolucije je poleg ovir materialnega značaja tudi razlog njenega počasnega izvajanja na terenu. Z večjim povezovanjem proizvajalcev, družbenih organizacij in krajevnih skupnosti ter občanov samih, bi se dala uspešneje konkretizirati zlasti tista načela resolucije, ki zahtevajo minimalna materialna sredstva, pa več organizacije - enostavnejše oblike otroškega varstva Sveti in varstvo odraslih Organizaciji sodobnejše otarjm inrScfeim^geharn pa domu in vsem tistim kategorijam občanov, ki so potrebni posebne dmžbene skibi, so "sveti posvetili, komaj zaznavno,dejavnost, čeprav je, tudi 'ta problematika zelo pereča. Tako so v'4 občinah sprejeli sklepe o proučitvi socialnih problemov ostarelega kmečke ga prebivalstva, V 5 občinah so sklenili organizirati slujjbo za pomoč bolnim, starim in onemoglim občanom Poleg navedenih skupin vprašanj so v posameznih občinah obravnavali §e poedi na vprašanja kot; potrebo po ustanovitvi doma počitka in potrebo po zvišanju družbeno- denarnih pomoči. Navedeni podatki jasno dokazujejo, da se v 82 % občin še vedno omejujejo pri reševanju socialnih problemov samo na družbene denarne pomoči ali tako imenovano ^ socialo47', medtem ko širše socialne problematike ne vidijo in je ne pozna jo Področje skrbi za odrasle prizadete prebivalce je v občinah zelo zaostalo in se obravnava skoraj v vseh občinah, tudi tam, kjer so centri za socialno delo še vedno v občinskih upravnih organih in to le administrativno in prav nič strokovno. Zato naj bi občine v bodoče posvetile tudi temu področju več skrbi, Stremeti je za tem da v občinah, kjer so c entri za socialno delo ti gimptej prevzamejo pod ločje socialne dejavnosti in ga opravljajo s primernimi strokovnimi kadri , V novi organizacijski shemi občinskih upravnih organov ni izgledov za razvoj te dejav* nosti Sk-.b svetov za financiranje socialno varstvenih, dejavnosti Z ozirom na večjo varnost v zagotavljanju sredstev za socialne potrebe, so v g občinah sprejeli sveti sklep o ustanovitvi sklada za socialno dejavnost, V 5 ob činah so predlagali ustanovitev sklada za financiranje vseh potreb socialnega varstva, v 2 občinah ustanovitev sklada za varstvo otrok in v l občihi ustanovi tev sklada za potrebe borcev NOV. Glede zbiranja sredstev v sklad za varstvo otrok so predlagali 2 3 % dodatno obdavčitev alkoholnih pijač. Sveti za poživitev socialnega dela v krajevnih skupnostih V 10 občinah so na sejah svetov razpravljali o potrebi po poživitvi dela social nih komisij v krajevnih skupnostih in o potrebi po strokovnem izobraževanju teh kadrov V 8 občinah so sveti na svojih sejah razpravljali in sprejeli sklepe, da je treba k reševanju otroškega varstva močneje putegnitr krajevne skupnosti.Tako so se v teh občinah odločili za prenos ustanoviteljskih pravic vzgojno varstve nih ustanov na krajevne skupnosti, kakos tudi skrb za vključevanje otrok vanje, posebno tistih, ki so tega varstva potrebni V nekaterih občinah kot npr v obči ni Idrija do prenosa ustanoviteljskih piavic vzgojno varstvenih ustanov na krajevne skupnosti ni prišlo, ker se te čutijo negotove glede financiranja svoje dejav nosti Ta bojazen izhaja iz tega, ker niso bila z ustanoviteljsko pravico prenesena tudi sredstva za financiranje teh dejavnosti Sklepi svetov o vprašanju izvajanja resolucije Jz obdelanega gradiva izhaja, da so pristojni sveti v 56 občinah sprejeli skupne 163 sklepov. Od 163 sprejetih sklepov je 133 že izvršenih ali pa so v teku, 30 sklepov pa je neizvršenih, niti niso v izvajanju. Med izvršenimi sklepi so šteta tudi priporočila občinskim liudskimodborom, gospodarskim organizacijam in dni grm svetom, ki pa se šele izvajajo, V teku je izvajanje tistih sklepov, ki zahteva jo za realizacijo daljšo dobo, neizvršeni pa so ostali tisti sklepi, ki zahtevajo večja materialna sredstva ali kadre (npr. gradnja doma za upokojence,, ustanovi tev medobčinskih centrov za socialno delo, gradnja ali razširitev vzgojno var stvenih ustanov, stalna naselitev Ciganov itd ) II Vloga občinskih strokovnih služb pri izvajanju resolucij Zalaganje občinskih socialnih služb pri izvajanju resolucije je odvisno od strokovne usposobljenosti in števila kadrov, Id delajo na tem področju Tako lahko ugotovimo, da se kot slabi izvajalci resolucij pojavljajo vedno ene in iste občine ' ske službe. K širši obdelavi socialnih vprašanj so pristopili v 30 občinah, kjer so bile izdelane analize o določenih socialnih vprašanjih, medtem ko v 26 občinah ni bilo izdelanih nobenih analiz 36 analiz se nanaša na razna vprašanja otrok in mla dine (kot npr 7 o mladoletnih prestopnikih, 7 o vprašanjih rejništva otrok, 5 o kategorizaciji otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, H o problemu varstva otrok, 2 o prehrani otrok ih posamezne analize iz posameznih vprašanj mladinskega varstva), S področja skrbi za ostarele osebe so v 14 občinah izdelali analizo ostarelega kmečkega prebivalstva Dalje se nanašajo 3 analize na uživalce družbenih denarnih pomoči, 4 na socialne probleme borcev in invalidov NOV, 1 se nanaša na probleme upokojencev z minimalnimi pokojninami, 1 na probleme samskih in se zonskih delavcev in l na vprašanje družbene prehrane. Izdelane analize so predložile občinske strokovne službe v obravnavo pristojnim svetom Zelo redki pa so tisti občinski sveti, ki šo predložili te analize v obtav navo in razpravo občinskim skupščinam Tako občinske skupščine niso bile do volj učinkovito seznanjene z izdelanimi analizami in zato te tudi niso dosegle zaželjenega rezultata Občinski sveti so na osnovi izdelanih analiz sprejeli 41 sklepov Od teh sklepov je 13 neizvršemh, 15 jih je v izvajanju, ker so dolgo trajnejšega značaja, ostalih 13 pa je izvršenih. Sprejeti sklepi so zelo razdrob Ijeni iri se nanašajo na; ureditev otoškega lgri£ča 2 zasedbo kapacitet vzgojno - varstvenih ustanov 2 poostritev nadzora nad rejenčki 2 pospešitev kategorizacije otrok 2 organizacijo posvetovanja o otroškem varstvu g organizacijo habilitacije kategoriziranih otrok 2 ureditev socialnega položaja ostarelih kmetov 4 izdelavo programa razvoja otroškega varstva 2 gradnjo vzgojno- varstvene ustanove 3 Vsi ostali sklepi so bili sprejeti le v. 1 občini (npr gradnja stanovanj za bor če NOV,,iOpotrebe pa š;anacij'i.,-,|ltažihri, -rirganizatij-a Jlrejniške i službe, it-ogrganiz mxegj&'. go j nih svetovalcev pii' n izvajanju ukrepa stročjega nadzora, organizacija disciplinskih centrov, organizacija oddelkov za predšolske otroke na šolah, pritegnitev krajevnih skupnosti k izvajanju varstva otrok, ureditev preživnine ostarelim za delo nesposobnim kmečkim proizvajalcem, pritegnitev gospodarskih organizacij k reševanju problemov otroškega varstva, zvišanju družbene denarne pomoči itd,) 3ž zbranega gradiva izhaja, da so socialne službe občin premalo naredile, da bi vključile v vzgojno-varstvene ustanove socialno in vzgojno ogrožene otroke Tak primer je bil v Mariboru in Logatcu. V Mariboru je Zavod za socialno delo organiziral širšo akcijo odkrivanja in vključevanja socialno in vzgojno ogroženih otrok v vzgojno-varstvene ustanove. Pri tem so sodelovale krajevne skupnosti, komisije za socialna vprašanja, DPM, RK, šole, SZDL, vzgojno-varstvene ustanove ih svet za socialno varstvo občine., To sodelovanje je omogočilo vključiti večje število otrok v vzgojno-varstvene ustanove in dobiti potrebna finančna sredstva pri občinski skupščini za doplačilo k oskrbnini za otroke socialno ogroženih družin Socialna služba v Logatcu je s sodelovanjem Konference za družbeno aktivnost žensk in s socialnim sektorjem podjetja KL1 Logatec in svetom za socialno varstvo izdelala analizo zaposlenih žensk - mater v podjetju. V analizi so obdelali vprašanje varstva otrok teii mater in jo predložili centralnemu delavskemu svetu podjetja Na osnovi te analize je sprejel delavski svet sklep, da tovarna prispeva stalno pomoč vzgojno-varstveni ustanovi v Dolnjem Logatcu, kjer je 77% otrok delavcev zaposlenih v tem podjetju, ' Navedeni primer kaže, kako se lahko uspešno potegne podjetje, če občinska socialna služba pravilno pristopi k obdelavi problemov. V delu občinskih socialnih služb je opaziti znaten napredek od ozkega obravnavanja individualnih primerov v širše analitične obdelave nekaterih socialnih po javov V analitičnih obdelavah so'se občinske strokovne službe usmerile prven stveno na področje varstva otrok Na področju varstva odraslih prednjačijo analize socialnih' problemov ostarelega kmečkega prebivalstva, kar je posledica obdelave tega vprašanja v republiškem merilu, medtem ko so proučitve socialnih vprašanj ostalih prizadetih skupin prebivalstva osamljeni primeri Skrb občinskih socialnih služb za vključevanje socialnega dela v druge strokov ne dejavnosti. " Vključevanje Socialnega dela v druge strokovne službe poteka zelo počasi Iz odgovorov tžhaja, da. jerscrciainira službam v 44 ali. 79 % občin uspelo pritegniti prosvetno pedagoško službo, zlasti šole, ki vključujejo otroke v organizirano vax stvo in rešujejo njihovo prehrano, posebno še malice, medtem ko reševanje individualnih primerov prepuščajo socialni službi občine. Bolj intenzivno se bavijo " si. s socialnim delom tiste šole, ki imajo socialne delavce Ponekod si poizkušajo pomagati tako, da so za socialno delo na šoli zadolženi prosvetni delavci, ali z oiganizacijo komisij za socialna vprašanja pri šolskih odborih Vendar tako prosvetni delavci kako/ komisije za socialna vprašanja pri šolskih odborih ne mo rejo opeiativno izvajati socialnega dela v šoli Prosvetni delavci so preobreme njeni s svojimi nalogami, komisije za socialna vprašanja pri šolskih odborih pa sestavljajo dmžbeni delavci Niti oni niti komisiie niso strokovno usposobljeni za to delo Za usposabljanje pedagoških delavcev za opravljanje socialnega de la v šolah je občinska socialna služba na Jesenicah s sodelovanjem Zavoda za prosvetno pedagoško službo organizirala seminar Na tem seminarju so obravna vali vlogo in naloge šole pri reševanju socialnih vprašanj otrok Na drugem mestu je sodelovanje z zdravstveno službo Tako je v 43 ali 77 %ob čin uspelo bolj ali manj pritegniti zdravstveno službo k sodelovanju Intenziv nejše sodelovanje med socialno službo občine in zdravstveno službo obstoja v tistih občinah, kjer je organizirana patronažna služba medicinskih sester. Tako patronažna zdravstvena služba izvaja nadzor nad otroki ali ostarelimi osebami v tujih družinah,, rešuje nekatere individualne socialne primere ali pa obvešča občinsko socialno službo o problemih, ki jih je odkrila na terenu ali v dispan zerjih V večji meri tudi zdravstvena služba ni razvila socialnega dela Vključevanja socialnega dela v ostala področja strokovnih dejavnosti poteka zelo počasi Deloma razvijajo socialno delo še zavodi za zaposlovanje deiav -cev, komunalni zavodi za socialno zavarovanje, resor za notranje zadeve in ne katero gospodarske organizacije Kljub prizadevanju nekaterih občinskih soci alnih služb tem ni uspelo prodreti s potrebami socialno varstvenih dejavnosti v urbanistične službe. Urbanistični načrti bi morali upoštevati skladen razvoj vseh dejavnosti v občinah Angažiranje občinskih socialnih služb pri ustanavljanju kadrovsko socialnih služb v gospodarskih organizacijah Na vprašanje o številu delovnih organizacij'te odgovorilo 52 občin medtem ko 4 niso sporočile podatkov, V 50 občinah obstoja po podatkih ankete 4 045 de lovnih organizacij, od teh je 1 959 gospodarskih Poleg teh obstoja v dveh ob činah še 261 delovnih organizacij, ni pa razvidno, kolrko od teh je gospodar skih Podatki o organizaciji kadrovsko socialnih služb v gospodarskih cigani zacjijah kažejo da je v 44 občinah v M4 gospodarskih organizacijah organizi rana kadrovska socialna služba, medtem ko obstojajo v 91 gospodarskih organi zacijah prvi zametki V 8 občinah ni še v nobeni gospodarski organizaciji ka dravske socialne službe. Občinske socialne službe si premalo prizadevajo pri širjenju kadrovsko social nih služb v gospodarskih organizacijah Nekoliko večjo aktivnost v tej smeri je opaziti v 13 občinah Ta aktivnost občinskih socialnih služb se izraža v raz -’ govosih z vodilnimi kadri v podjetjih, v pritegovanju občinskih sindikalnih sve tov ali organizacij SZDL pri pojasnjevanju vloge kadrovsko socialnih služb, v razpravah na sejah svetov za socialno varstvo in v priporočilih delovnim organi zacijam o ustanovitvi kadrovsko socialnih služb Sodelovanje med občinskimi socialnimi službami in gospodarskimi organizacija mi, kjer obstojajo kadrovske socialne službe se nanaša le na reševanje indivi dualnih primerov. Vloga občinskih socialnih služb pri izobraževanju prostovoljnih socialnih de lavcev Skrb za strokovno pomoč prostovoljnim socialnim delavcem in njihovo strokovno izobraževanje je v občinah zelo slabo razvita. Načrtnejšega dela so se lotili le v Celju, na Jesenicah, v Kranju, v nekaterih ijubljanskth občinah, v občini Ma ribor Center, Šentjur pri Celju in v Žalcu? V teh občinah so organizirali strokov ne seminarje za prostovoljne socialne delavce Na področju mariborskih občin izvajajo enodnevna posvetovanja V spredaj navedenih občinah socialni delavci pomagajo prostovoljnim socialnim delavcem s tem, da organizirajo seminarje z namenom strokovnega izpopolnjevanja in s prisostvovanjem na sejah, kjer usmes jajo delo komisij V ostalih občinah obstojajo le individualni kontakti in sodeio vanje prostovoljnih socialnih delavcev na sejah pristojnih občinskih svetov (ta bela IV.) V vseh občinah, kjer so bili organizirani seminarji ugotavljajo, da se je delo prostovoljnih socialnih delavcev po tem izboljšalo Izboljšave v delu se opaža jo v hitrejšem odkrivanju socialnih problemov, v boljšem reševanju, objektivnej ši presoji, boljši kvaliteti dela in ponekod tudi v planiranju dela. Na seminarjih so bile obravnavane naslednje teme; organizacija socialnih služb v komuni, rodbinska zakonodaja, socialno delo v šolah, delo upravnih organov za socialno varstvo občine domska oskrba, meto de individualnega dela, skrb za stare ljudi v krajevni skupnosti, dejavnost cen tra za socialno delo in koordinacija dela s krajevno skupnostjo, razlogi in način dodeljevanja družbeno denarnih pomoči varstvo starih in onemoglih oseb in var stvo otrok. V občini Celje so bili organizirani seminarji tudi za rejnice otok Na teh šemi natjih so obravnavali nege in p »eh rano otok. Občinske stokovne socialne službe niso dovolj učinkovito uporabile resolucij in poskrbele za to, da bi bila vsebina teh dovolj popularizirana in konkretizira na. Svoje vlpge niso opravile ne na področju koordinacije strokovnih socialnih služb, ne na področju siljenja socialnega dela- na draga strokovna področja (šolstvo, zdmvstvo, gospodarske organizacije) in ne psi organizaciji socialnega dela v krajevnih skupnostih Velika pomanjkljivost občinskih socialnih služb obstoja tudi v pritegovanju pro stovoijnih socialnih delavcev in v organizaciji organov za socialno delo na tere nu. Znaten napsedek pa opažamo v njihovi metodi dela, ko so od povsem indivi dualnega dela ponekod le prešle tudi na obdelavo nekatesih analitičnih nalog. IH Krajevne skupnosti in izvajanje resolucij Iz odgovorov, kr se nanašajo na število krajevnih skupnosti je razvidno, da je teh v Sloveniji 17g. nekateri odgovori pa upoštevajo že tiste krajevne skupnosti ki naj bi bile ustanovljene po sprejetju občinskih statutov. Krajevne skupnosti so bile zelo malo informirane o vsebini resolucij. Podatki kažejo, da je o vsebini resolucij obveščenih le 32 ali Ig %, delno obveščenih 7 ali 4 %, ostale tj 139 ali 7g % krajevnih skupnosti pa so povsem neobveščene Z vsebino resolucij so bile predvsem seznanjene krajevne skupnosti v mestnih središčih medtem ko na obrobnih predelih mest in zunanjih predelih tega ni za slediti Krajevne skupnosti so bile seznanjene z vsebino resolucij tako, da so njihovi zastopniki prisostvovali sejam pristojnih občinskih svetov pri obravnavi te tematike. Krajevne skupnosti, ki so jim resolucije nakazale pomembno mesto v izvajanju socialnega dela, te vloge do sedaj niso izvedle. Njihova dejavnost se je v prvi visti usmerila na obrtne servisne dejavnosti, v mnogo manjši meri pa uslužnost ne dejavnosti in socialno delo V občinah, kjer so bile prenešene ustanovitelj • ske pravice vzgojno varstvenih ustanov na krajevne skupnosti je opaziti zainte resiranost le-teh pri reševanju vprašanj otroškega varstva pri organizaciji o iraškega varstva pa so se premalo usmerile na izvajanje raznih oblik in ostajajo največ pri dosedanjih oblikah, Na ostalih področjih socialnega dela je aktivnost krajevnih skupnosti (razen izjemnih primerov) zelo majhna. Tako obstoja v 11 krajevnih skupnostih služba za nego bolnika na domu, sicer pa se bavijo z vprašanji dodeljevanja socialnih pomoči, ponekod s predlaganjem skrbnikov in rejnikov, s sodelovanjem pri saniranju problematičnih družin, z obveščanjem ob činske socialne službe o porajajočih se socialnih primerih in podobno. ! Komisija za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih in prostovoljni socialni delavci Občinska Socialne službe bodo lahko uspešno delale, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji; a) urejena organizacija terenskih komisij za socialna vprašanja in prostovoljnih socialnih delavcev, b) urejena materialna osnova, c) urejena kadrovska vprašanja. Komisije za socialna vprašanja obstojajo v 27 ali 48 % občin, vendar ne v vseh krajevnih skupnostih. Velika družbena pomembnost teh komisij je tudi v njihovi koordinacijski vlogi vseh čini tel jev, ki se ukvarjajo v krajevni skupnosti s soci alnim delom (tabela V > Iz pregleda izhaja, da je v 27 občinah organiziranih 199 komisij za socialna vpsa šanja v krajevnih skupnostih pregled števila komisij v krajevnih skupnostih k a da je teh več kot organiziranih krajevnih skupnosti, čeprav komisije obstoja jo komaj v 27 občinah od 55 obravnavanih število komisij je višje zato, kej te obstojajo tudi p d krajevnih odborih. Iz podaikov o uspešnosti dela komisij izhaja, da so te v 4 občinah deiavn e, v 2 obcinah ugotavljajo, da je 5 komisij povsem nedelavnih, ostale komisije delajo, vendar največ le pa dodeljevanju .družbenih denarnih pomoči.-ne ukvarjajo pa se s širšo socialno problematiko kraja, V 4 občinah obstojajo v krajevnih skupnostih po dve komrsiji in to-: komisija za varstvo družine in komisija za splošna socialna vprašanja V 29 ali 52 % občin še nimajo organiziranih nikjer komisij za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih, vendar v večini teh občin ugotavljajo, da so predvide ne v novih statutih občin. Po številu članov štejejo komisije od 3 do 20 oseb Udeležba članov komisij na sejah po občinah v procentih % 50% 70% 75% 90% Nejasno Skupaj V občinah 3 2 16 4 2 27 Iz sprednjega pregleda izhaja, da se v največ primerih udeležujejo sej 3/4 čla nov komisij, iz česar se da zaključiti, da je udeležba na sejah zadovoljiva Pritegovanje prostovoljnih socialnih delavcev k izvajanju socialnega dela Velika pomanjkljivost socialnih služb v občinah obstoja pri organizaciji prosto voljnih socialnih delavcev Iz podatkov ankete izhaja, da obstoja organizacija prostovoljnih socialnih delavcev le v okoli 54 % občin, medtem ko v ostalih 45% občin sploh ni teh sodelavcev V občinah, kjer je organizirana služba prostovolj nih socialnih delavcev, je teh skupno 932, med katerimi je 659 ali 71 % aktivnih Sodelovanje prostovoljnih socialnih delavcev je v posameznih občinah na različ nih razvojnih stopnjah in se prvenstveno nanaša na izvajanje kurativnih nalog občinskih socialnih služb To delo obsega: obveščanje občinskih socialnih služb o socialnih primerih, ki se pojavljajo na terenu, dajanje predlogov glede dodelje vanja družbenih materialnih pomoči, postavljanju skrbnikov ali rejnikov in pone kod tudi pri izvajanju ukrepa strožjega nadzorstva. Večji obseg sodelovanja prostovoljnih socialnih delavcev pri izvajanju socialnega dela na terenu seje raz vil le v občinah Maribor-Center in Krško IV. Družbeno politične organizacije, ki se ukvarjajo s socialnim delom Poleg socialnih služb se v občini ukvarjajo s socialnim delom tudi nekatere druž beno politične organizacije, ki imajo v svojem programu skrb za človeka. Na področju socialno varstvenih dejavnosti je v nekaterih občinah aktivnih več družbeno političnih organizacij in drugih društvenih dejavnosti, ki s tem, da vključujejo otroke v razne svoje aktivnosti, pomenijo močno preventivno socialno dejavnost Te so; društva ljudske tehnike, planinska društva, taborniki,šport' na in telesno vzgojna dejavnost, Priličen del socialnih vprašanj med svojim član stvora opravljajo tudi organizacije Zveze gluhih, Zveze slepih. Društvo upoko -jencev itd,, ki rešujejo nekatera vprašanja svojega članstva. Pregled organizacij, ki opravljajo določene naloge s področja socialnega varstva Organizacije RK DPM SZDL ZB Sindi-- kari ZZV1 ZMS Konf. za di\ akt. £. Nobeni Ni podatkov Število občin 44 43 24 17 12 6 6 6 1 3 Pregled organizacijski opravljajo določene naloge s področja socialnega varstva kaže na majhno aktivnost sindikalnih organizacij in popolno nedelavnost društva socialnih delavcev, ki bi se moralo vidneje angažirati pri razvoju socialnega de la v občini Sodelovanje socialne slufbe z družbeno političnimi organizacijami Sodelovanje občinskih socialnih služb in družbenih organizacij obstoja le v g a-li 11 % občin, Te občine so: Kranj, Logatec, Maribor, Nova Gorica, Škofja Loka in Trbovlje. To sodelovanje obstoja po vprašanjih urejanja otroškega varstva, prehrane otrok, zaščite žene. pomoč T3C bolnikom na domu, organizacije klimatskega zdravljenja članom Z3, dajanje priporočil za reševanje socialnih vprašanj itd, V občinah, kjer obstoja koordinacija, so to dosegli z naslednjimi oblikami; s sodelovanjem družbenih organov občine, odborov družbenih organizacij, skupne seje, posveti in individualni stiki, Pri tem pa manjka stalno, sistematično sodelovanje za načrtni razvoj določene dejavnosti. preventivne oblike socialnega dela Resolucija o nalogah komune na področju socialnega varstva je dala močan po udarek razvijanju preventivnih oblik socialnega dela. Kljub pomembni vlogi pre ventivnih socialnih dejavnosti, podatki kažejo, da 55 % občin razvija neke pre ventive socialne dejavnosti, dočim je 45 % občin ostalo še vedno na stopnji povsem kurativnega načina reševanja socialnega dela, preventivna socialna dejav nost, ki jo razvijajo občine, se nanaša na individualno in splošno preventivno dejavnost. Individuaino preventivno delo razvijajo občinske službe z zgodnjim odkrivanjem socialno vzgojno, moralno, zdravstveno ali kako drugače ogroženih otrok in od raslih in jih rešujejo še predno problem zagori. Pri tem uporabljajo različne me tode in oblike dela, To so; vključevanje otrok v vzgojno varstvene ustanove in rejniške družine, z izvajanjem socialnega dela v ogroženih družinah, s stalnim nadzoinnv vodenjem in pomočjo mladoletnim prestopnikom ali kako drugače težje prizadetim otrokom in mladini itd. Na področju splošne socialne preventivne dejavnosti se razvijajo oblike; organi zacija dela v krajevnih skupnostih, razvijanje počitniških letovanj, organizacija malic za otroke v šolah ter ponekod tudi opoldanskega obroka prehrane, pritego vanje šol k izvajanju otroškega varstva ter odpiranje vzgojno varstvenih oddelkov na šolah, organizacijo otroškega varstva v ustanovah in naigriščih, z uva janjem predavanj za starše preko šol za starše, habilitacija mentalno in telesno prizadetih otrok, razvijanje nege bolnika na domu in podobno Preventivne obli ke socialnega dela se bolje razvijajo, ker se tu angažirajo v večji meri tudi o stali družbeni činitelji na področju varstva otrok kot na ostalih področjih social- nega dela. Socialne službe v nekaterih občinah se uspešno povezujejo z društvenimi organi, ki se ukvarjajo z otroki ter šolami iri vzgojno-varstvenimi ustanovami, s tem, da skrbe za vključevanje vzgojno ogroženih otrok v njihove dejavno -sti. Med te občinske službe spadajo tudi občine Kranj, Maribor, Škofja Loka. Socialne službe v ostalih občinah še ne koristijo teh družbenih dejavnosti ali pa se ne zavedajo njihove pomembnosti za preprečevanje socialnih problemov Vključeva nje otrok in mladine v športne, kulturno prosvetne organizacije, taborniška in ga silska društva ter druge družbene iri interesne dejavnosti, na otroška igrišča, v klube itd pomeni organizirano vodenje otrok in mladine in preprečevanje morej-bitnih asocialnih dejanj Množično vključevanje otrok in mladine v te dejavnosti pomeni poleg vzgojne tudi splošno socialno preventivno dejavnost, individualna vključitev ogroženega otroka ali mladinca pa pomeni individualno preventivno de javnost V Financiranje socialnega varstva v občinah Socialne službe v občinah so financiran*izključno iz proračunskih siedstev ob čin. Skladi za financiranje socialnih dejavnosti obstojajo v 14 občinah Viri sredstev skladov so v vseh primerih proračunska sredstva občine Upravljanje s sredstvi sklada je v 4 občinah neurejeno Urejeno financiranje socialnih dejavnosti je samo v občini Ljubljana Center, kjer so v skladu zagotovljena tudi sred stva za investicije Neurejeno financiranje je velika ovisa pri izvajanju resolu cij In njunih konkretizacij na terenu. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so ostali sklepi pristojnih svetov in tudi občinskih skupščin,, ki so se nanašali na investicije na področju socialnih dejavnosti v pretežni večini neizvišeni. Sredstva,, s katerimi razpolagajo socialne službe v občinah mnogokrat ne zado ščajo niti za osnovne funkcionalne izdatke. Zato je potrebno občinam zagotovi ti stalne vire sredstev, ki bi zagotovili socialni službi potrebno materialno osno vo in s tem tudi uspešnost dela VI Pregled aktivnosti organov socialnega varstva v občinah pii izvajanju socialnega 'dela in pregled - . kadrov Glede na prizadevanje občin na socialnem področju se lahko te v glavnem razpo redijo v 3 osnovne skupine. Prva skupinb zajema tiste občine, ki so pokazale do ‘sedaj največ prizadevanj pri razvoju socialnega dela in socialnih služb na svo- 68 jem območju, Dmga skupina razporeja občine, ki delajo nekaj na razvoju socialnega dela in socialnih služb Tretja skupina so tiste občine, ki so v razvoju so cialnega dela povsem zaostale Ta ocena občin pa ne pomeni, da smo lahko z razvojem socialnega dela zadovoljni, Splošna ugotovitev, ki velja za vse občine v Sloveniji je, da se socialno delo in socialne službe ne razvijajo skladno z o stalim družbeno ekonomskim razvojem, kar mnogokrat povzroča občutno družbe no škodo Tako je npr v tovarni Saturnus v letu 1963 izpadlo iz delovnega pro česa 352 žensk in zamudilo 1,549 delovnih dni ali 12,392 delovnih ur v proizvod nji zaradi nege obolelega svojca Delovni dan v tej tovarni znaša 4 000 dinar jev narodnega dohodka kar je zneslo v letu 1963 6.196 000 din izpada na na rodnem dohodku qe pa bi v občini organizirali službo za gospodinjsko pomoč bolnim in bi bolnike oskrbovala ta služba, bi ta nega stala din 963,465- Navedeni primer je le eden izmed številnih, ki nazorno prikazuje ekonomsko ško do, ki nastaja v družbi zato. ker socialne službe niso organizirane, Na enak iz račun bi naleteli na vseh ostalih področjih socialne dejavnosti l Kadri zaposleni v socialno varstvenih organih občin (tabela VI ) Naloge, ki izhajajo iz resolucij, razumevanje celotnega družbeno ekonomskega razvoja in svojstvene socialne problematike, ki jo ta razvoj poraja, zahteva stro kovno usposobljene socialne delavce, ki bodo spo$pbni reševati to problematiko Zlasti je potrebno, da so ti kadri sposobni opravljati poleg ožjih nalog tudi ana lirično obdelavo raznih socialnih pojavov, ugotavljanja potreb občanov in odkri vanja vzrokov, ki povzročajo socialne probleme. Kadrovsko strokovno usposobljena socialna služba bo v stanju organizirati socialno delo v občini, utemeljevati potrebo po širjenju socialnih služb tudi na druga področja kot so to gospodarske organizacije, šole, zdravstvo, notranji re sor itd., usposabljati krajevne skupnosti, družbene organizacije in prostovoljne socialne delavce za opravljanje socialnega dela Občinske socialne službe s strokovnimi kadri bodo z dobro pripravljenimi elaborati vplivale na uspešnejše in hitrejše reševsmje socialnih vprašanj v občini. Ugotovitve v anketi kažejo,da so ostali sklepi družbenih organov občine, ki so se nanašali na izdelavo analiz v pretežni večini neizvršeni Ti sklepi niso bili izvršeni deloma zaradi šibke strokovne usposobljenosti kadra, ki dela v občinskih socialnih službah, deloma pa tudi zaradi organizacijske strukture občinske uprave, nezadostne zasedeno -sti delovnih mest in preobremenitve z individualnimi primeri. Zaključki Raziskano gradivo v 56 občinah kaže na naslednje zaključke da; - 27 % občinskih skupščin sploh ni obravnavalo resolucij; 20 % občinskih skupščin je sicer obravnavalo resolucije, vendar ni sprejelo nobenih sklepov, so sklepi občinskih skupščin, ki so se nanašali na večja materialna vlaganja (gradnja ali razširitev vzgojno varstvenih ustanov, doma za upokojence, u stanovitev centrov za socialno delo itd ) ostali neizvršeni; so priporočila investitorjem, da pri novogradnjah upoštevajo potrebe otrok, o stala neizvršena; so priporočila svetov delovnim organizacijam glede ustanavljanja kadrovsko socialnih služb ostala skoraj povsem brez odziva, • je v občinah velik problem koordiniranega dela na področju socialno-varstve -ne dejavnosti; ■ ne obstojajo programi razvoja socialnih služb in socialnega dela v občinah; - si strokovne socialne službe zelo počasi utirajo pot, saj obstoja komaj 12 cen trov za socialno delo; v 82 % občin na področju skrbi za odrasle omejujejo svoje delo š® vedno samo na podeljevanje družbenih materialnih pomoči; - je bilo le lg % krajevnih skupnosti obveščenih o vsebini resolucij;. - obstojajo komisije za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih le v 4g % ob- čin; v 46 % občin sploh ni organiziranih prostovoljnih socialnih delavcev, le v ll % občin obstoja sodelovanje med socialno službo in družbenimi orga nizacijami; v 45 % občin socialne službe ne razvijajo nobenih preventivnih dejavnosti: - se trošijo velika družbena sredstva zaradi neurejenosti socialnih služb v kra- jevni skupnosti; je V vseh občinah komaj 40 diplomiranih socialnih delavcev in 36 absolventov Višje šole za socialne delavce Navedene ugotovitve kažejo, da resolucije in priporočila LjudsiMrskupščine LRS iz leta 1961 in 1963 o razvoju socialnih služb niso našle pripravljenega te rena in se tako obravnavano gradivo ni izvajalo. Pričakovati bi bilo, da bosta resoluciji in priporočilo, ki obravnavajo tako važno tematiko, ki bi morala biti del gospodarskih investicij v občini, predmet obravnav vseh občinskih skup ščin Tako je ostalo odprto vprašanje smotrne uporabe resolucij in priporočila Ljudske skupščine SRS, kar zahteva pregled vzrokov takega stanja v občinah Domnevamo, daje tenu vzrok: a) premajhna sredstva občin za uspešno reševanje nalog, ki so jih prevzele, b) premajhna strokovna usposobljenost socialnih služb občin, c) nepoznavanje obsega nalog resolucij in njihovega pomena, ponekod premalo posluha in poznavanja potreb Resoluciji in priporočilo sta plod večletnega dela družbeno političnih organizacij, predstavniških organov in strokovnih služb del enotnega ustavnega programa, ki so ga obvezne izvajati vse subjektivne sile v občini Po predloženi oceni so rezultati v občinah zelo skromni in zaskrbljujoči, č© jih soočimo s potrebami in posledicami, ki nastajajo zaradi neurejevanja in predvidevanja proble mov v pospešenem gospodarstvu in družbenem razvoju. Dolenc Francka Tabela I Število občinskih skupščin, ki so sprejele sklepe glede na izvajanje resolucij: 1. število obravnavanih občin 56 1.00 % 2. Število občinskih skupščin, ki so obravnavale resolucij e 41 73,21 % 3, število občinskih skupščin, ki so sprejele določene sklepe 30 53,57 % 4. število občinskih skupščin, ki niso sprejele sklepov 1 1 19 64 % 5. število občinskih skupščin, ki sploh niso obravnavale resolucij 15 26.79 % 6. Število sprej e tih sklepov 67 Tabela 11 Število občin, kjer so s veri obravnavali delo v zvezi sprejeli sklepe: z izvajanjem resolucij X Obravnavanih občin 56 100 % 2. Število občin, kj er so sveti obravnavali resolucije in sprejeli sklepe 50 90 % 3, število občin, kjer so sveti obravnavali resolucije, pa niso sprejeli nobenih sklepov 3 ‘ S % 4. število občin, kjer sveti sploh niso obravnavali resolucij 3 5 % ■ 5. število sprejetih sklepov 163 Tabela III Kooidinacijski organi v občinah; svett v upravni organi v centri za socialno delo v ni koordinacije v 36 občinah g občinah 7 občinah 4 občinah Tabela IV Število obiskovalcev občina seminarja Celje 110 Jesenice 45 Kranj 40 Ljubi! ana-Cen ter 24 Lj ubij ana-Mos te~Pol j e 200 LJ ubij ana -Vič" Ru dni k - Maribor - Center 40 Novo mesto 30 Šen tj ur pri Celj u 56 Žalec 120 Sk upaj 665 Tabela V. Pregled komisij po številu; Število komisij t 2 3 5 7 8 9 10 11 13 14 16 18 19 20 občine 4 7 2 2 111 1 1 1 1 1 1 1 .2 Skupaj komisij 4 6 10 7 8 9 10 11 13 14 16 18 19 40 skupaj 27 199 Tabela VI Rekapitulacija zaposlenih kadrov na področju socialnih služb v občinskih uprovnih organih in centrih za socialno delo v SRS: SRS skupaj Izobrazba uslužbencev Od tega visoka višja srednja nižja diplomirani VŠSD absolventi VŠSD 384 11 88 140 69 40 36 VLOGA IN MESTO ANALITIČNEGA DELA V CENTRI^ ZA SOCIALNO DELO Socialno zdravstveni zbos Skupščine SR Slovenije je dne 14 2 tega leta spteiel na svojem zasedanju Priporočilo o ustanavljanju in delu centrov za socialno de lo. Priporočilo je še točneje opredelilo naloge občine in centrov za socialno delo kot zvezno priporočilo o ustanavljanju caifeov za socialno delo (Ur. 1. FLRJ, št 11/61) Povsem na tmvo pa so bile postavljene naloge in vloga občinskega sveta za socialno varstvo ter vloge in naloge republiškega sekretariata za so titalno varstvo, v odnosu na centre za socialno delo. Republiško priporočilo omogoča mnogo boljše delo tako občin kot tud' centrov ' utrjuje naloge., ki omogočajo hitrejše in uspešnejše ustanavljanje centrov kot tucp delo samih centrov.. Do sedaj ustanovljeni centa za socialno delo se že uveljavljajo v občini kot; samostojne strokovne službe, ki zajemajo v svojem delokrogu naloge, ki so analitično operativnega značaja, uveljavljanje tri pospeševanje socialnega dela v krajevnih skupnostih, v drugih družbenih službah in gospodarskih organizacijah, kot tudi v izvajanju nalog, socialnega varstva s področja družinske zakonodaje, kazenske zakonodaje glede mladoletnih storilcev kaznivih dejanj kategorizacije in evidence otok z motnjami .v duševnem in telesnem razvoju, splošnega va stva starejših oseb in reševanje socialnih vprašanj posebnih k at ego u občanov in posameznikov, • Ugodnejši kadrovski sestav in več delavcev v centrih za socialno delo v odnosu na službo in kadrovski sestav v občinskih upravnih organih za socialno varstvo omogoča centrom razširjeno vsebino dela, kjer rešujejo posamezne kompleksne socialno varstvene probleme z vse načrtnejšim analitičnim delom. Ugotavljajo stanje določenega problema ter ob sintezi rezultatov in p Jfcdlogov problema nakazujejo tu dr, rešitve za ureditev, ki je možna ob konkretnih potrebah in pogojih po samezne občine O rezultatih anket in predlogov ki izhajajo iz teh razpravljajo tako sveti za socialno varstvo kot tudi občinske skupščine ter drog: strokovni in družbeni organi in organizacije ki so zainteresirani, ker zadevajo pri svojem de lu na te probleme Že v letu 1963 so centri v svojih letnih delovnih programih planirali konkretna analitična dela, ki so jih v glavnem izvedli, S svojim poglobljenim in načrtnim analitičnim delom so omogočili občinskim skupščinam in njihovim organom vpo-. gled v konkretne socialne probleme, ki so bili skrbno in sistematično analizirani s socialno varstvenega in tudi drugih vidikov. Tako so se odborniki občinskih skupščin in člani drugih družbenih organov v občini lažje in zavestno odločili za rešitev določenega problema in ukrepa, ki ga je bilo potrebno podvzeti 1 Center za socialno delo Ljubljana Center je v preteklem letu obširneje analiziral stanje rejništva v občini s socialno varstvenega in materialno pravnega vidika. Sklepi in dokumentirani predlogi so omogočili, da je občinska skupšči na potem, ko je o ugotovitvah analize!razpravljal Svet za socialno politiko ob činske skupščine, sprejela predlog za zvišanje rejnine in zagotovila sredstva za zvišanje, s čemer je bila omogočena izbira boljših rejniških družin, že oh stoječim pa se je lahko postavilo večje zahteve pri vzgoji in vzreji otrok.Prav tako je občinska skupščina predvidela v sedemletnem načrtu nakup stanovanj za matere samohranilke ter eno stanovanje za rejniško družino, Na osnovi ugotovitev analize o rejništvu je center za socialno delo otganizi ral tudi seminar za rejnice v Domžalah ter se je tako pričela sistematična vzgoja rejniških družin Seminar je uspel ter se bo v prihodnjem letu nadaljeval. Center za socialno delo je prav tako izdelal obširnejšo analizo o mladoletnih prestopnikih na področju občine Ljubljana Center v letih 1961 in 1962 Anali zo s predlogi, so obravnavali na skupni seji Sveti občinske skupščine in sicer Svet za socialno politiko, Svet za šolstvo in Svet za notanje zadeve in občo upravo Po obravnavi;,a na imenovanih svetih, je občinska skupščina sprejela nekatere sklepe in priporočila Na podlagi teh sklepov in priporočil se je začela akcija za uvedbo bora legalrs za učence in dijake, za prepoved proda janja neprimerne literature za mladino in obiska neprimernih filmskih predstav. 2 Center za socialno delo Ljubljana Bežigrad je izdelal obširno analizo o p »o blemih nezakonskih mater in njihovih otrok v občini O analizi je razpravljal Svet za varstvo družine občinske skupščine ter sprejel ustrezne sklepe Cen ter za socialno delo je že pričel izvajati tisti del sklepov, ki so mu bili na ležem po razpravi o analizi. Tako je samo po 3, 12- 1963, ko so tali sprejeti sklepi pa do srede aprila tl. uredil vprašanje očetovstva za 16 od 28 nezakons skih mater. Od 40 nezakonskih mater, ki niso imeie urejeno preživnino za otroka, jih je 7 že urejenih, 7 mater sprožilo postopek za ureditev preživnine, g mater pa namerava skleniti zakonsko zvezo z očetom svojega otroka Nezakonske matere, ki jih zajema analiza so imele 22 otrok brez vsakršnega varstva Centru je uspelo v tem času organizirati varstvo za n otrok, za g otrok je urejeno varstvo po starejšem bratu ali sestri, V vzgojno varstveno <1 ustanovo so vključeni 4 otroci, 2 sta bila sporazumno z materjo oddana v rejniško družino. Za ostale otroke, ki še nimajo urejenega varstva pa se le-to še ureja. 3. Konec leta 1962 je bilo v občini Maribor Center :širše posvetovanje o otroš kem varstvu. Posvetovanja so se udeležili zastopniki občinske skupščine in drugi zainteresirani organi iri organizacije kot DPM. RK, patronažne službe, predstavniki vzgojno varstvenih ustanov. Osnovni, referat, ki je bil podlaga za to razpravo je izdelal Center za socialno delo občine Maribor - Center. Tega leta je bilo vključenih v 'szgcjfšo varstvene ustanove le 3,8 % vseh otrok, kljub temu pa kapacitete teh ustanov niso bile izkoriščene v celoti Na dru gi strani bi bilo zajeti! v otroško varstvo mnogo otok predvsem iz socialno ekonomsko ogroženih družin Na posvetovanju so sprejeli ustrezne sklepe za čim učinkovitejše varstvo teh otrok Uvedli so diferencirano plačevanje oskrbnih stroškov v vzgojno varstvenih ustanovah ter zajeli otroke, ki so bili naj potrebnejši varstva Za kritje oskrbnih stroškov so prejeli v centru za social no delo Maribor Center še istega leta 2 milijona din, v letu 1963 pa že 8 nuli ionov dinarjev Ukrepe, ki jih je izvedel Center za socialno delo Maribor Cen te s pomočjo vseh zainteresiranih in odgovornih činiteljev, je predvsem pse ventivnega značaja S tem so dosegli maksimalno izkoriščanje kapacitet, vzgojno varstvenih ustanov Ob koncu 1963 leta je bilo zajetih še 280 otrok v varstvo, za katere je občinska skupščina prispevala 74 % finančnih sredstev k oskrbninam Akcija zajetja otrok, ki nimajo potrebnega varstva sesedaj ni mogla več nada Ijevati v istem razmahu ker se je pojavil nov problem Rešitev tega je težja, ker zahteva dolgoročne načrte za širjenje mreže varstvenih ustanov, investicije za g.adnjc novihpc-.epoiifiebtth'. objektov itd. 4 Center za socialno delo v Celju je izdelal konec leta 1963 obširnejše poroči io o delu strokovne komisije I stopnje za evidenco iri kategorizacijo otrok 2 motnjami V telesnem in duševnem razvoju, p. poročilu je razpravljal Svet za zdravstvo iri socialno politiko Okrajne skupščine Celje ob udeležbi repoblig krh in zveznih poslancev za področje zdravstva in socialnegaforstva okraja Celje Predhodno je o poročilu razpravljal tudi občinski svet za socialno varstvo. Sklepi, ki jih je sprejel okrajni svet za zdravstvo in socialno politiko Celje so omogočili centru, da so izvedli enoten kriterij kategorizacije otrok za vse občine bivšega celjskega okraja in da bo lahko komisija za kategorizacijo, ki deluje v centra za socialno delo izvedla kategorizacijo za vseh 1 031 eviden tiranih otrok bivšega celjskega okraja Določili so tudi enotne cene uslug za kategorizacijo, ki jih plačujejo občine Okrajni ravett je priporočil občinskim skupščinam, da zagotovijo zadostna sredstva v višini predloga centra za so cialno delo za izvedbo kategorizacije Center za socialno delo v Celju je v obširnem potočilu o-svojem delu za ie to 1963 obravnaval tudi problem mladinskega prestopništva. O mladinskem prestopništvu so nato še posebej razpravljali na občinskem svetu za social no varstvo, občnem zboru Društva prijateljev mladine »n občnem zboru podmž mce Društva socialnih delavcev Celje Na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli posamezni družbeni in društveni orga ni, so že pričeli sistematično izvajati preventivno delo v boju proti mladin skem prestopništvu v občini Celje Tako so npr med dmgjm v.zadnjem let niku učiteljišča strokovna predavanja o pojavnih oblikah mladinskega p te stopništva in ukrepih, Id so potrebni za njih odpravo ter o metodah socialne ga in vzgojnega dela Učitelji lahke s pravilnimi metodami v mnogočem pripomorejo k zmanjšanju tega negativnega pojava med otroci in mladino Izvaja se sistematično in načrtno sodelovanje z vodstvi šol in drugimi prištet m mi organi ih organizacijami. Pričel je delovafc disciplinski center ki nema namena le izvajati vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v disciplinski center, temveč zajema šš£'še področje preventivnega dela z mladino, 5 Tud« Center za socialno delo v Postojni je izdelal širšo analizo stanja o o-boškem varstvu v občini O ugotovitvah analize je najprej« razpravljal Svet za socialno varstvo ih varstvo družine, nato pa še Občinski zbor in Zbor de lovnih skupnosti Občinske skupščine Postojna tec sprejel na podlagi, obširne razprave Priporočilo o nadaljnjem razvoju oiroškega varstva v občini Po stojna. Priporočilo je občinska skupščina poslala vsem gospodarskim organi zacijam, šolam, krajevnim skupnostim, telesno vzgojnim organizacijam, orga nizacijam ljudske tehnike,, otroško varstvenim ustanovam, zdravstveni služb' in drugim družbenim činiieljem, da proučijo analizo dosedanjega stanja otroškega varstva v občini ter izvedejo konkretne naloge Id jih vsebuje sprejeto P sporočilo. Podobne uspehe so imeli v preteklem, letu tudi drugi centri za socialno delo v Sloveniji. Tak uspešen način strokovnega obravnavanja problemov socialnega varstva in socialnega dela in odločujočega sodelovanja občinske skupščine in drugih pristojnih družbenih činiteljev v letu J963 je omogočil centrom v temle tu še načrtnejše delo, kar se močno od-.aža tud*, v .letnih delovnih programih. Ana litično delo centrov, ki jih programirajo v letu 1964 obsega širok krog vprašanj in problemov, Ti so za določeno občino in cente;, najbolj pereči ter jihje potreb no predhodno analizirati, nato pa sistematično urejati in reševati... Centri v Celju, Kranju, Ljubljani Bežigrad, Ljubljene Center, Lj ubij atah-Šiška,, Maribora Center, Novem mestu, Postojni in Žaicu so programirali med drugim konkretnim delovnim programom tudi 66 analitično operativnih nalog, kar je v teh centrih skoraj še enkrat več kot v preteklem letu. V letu 1963 so centri programirali 2t) analitičnih nalog, od teh so uspeli izvesti 25 analiz Vsebinska razdelitev programiranih analitičnih nalog je naslednja; 35 analitičnih nalog je s področja varstva otrok in družine, 21 iz delokroga varstva odras lih oseb tprtp drugih nalog a) S področja varstva otrok in družine jellesivica pr o grami rani h analitičnih na log najštevilnejša in naj bolj pestra Z delovnega območja širših problemov mladinskega prestopništva je programira; nih 10 nalog, kjer bodo posamezni centri obravnavali to vprašanje iz raznih stališč ter vidikov. Med drugim bo analitično obravnavano vprašanje rezultatov resocializacij« mladostnikov, ki so bili v letu 1961 1963 odpuščeni iz vzgojnih zavodov. Nadalje bo analitično pregledano delo na izvajanju vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva (vseh treh oblik), Analitično bo ugotovljen obseg in delo kvog psihologovega dela z mladoldjnimi prestopniki Prav tako je programiranih 8 analiz s področja kategorizacije iri evidence otrok in mladine, ki so telesno ali duševno prizadeti,. Centri bodo podali he samo družbeno, temveč tud strokovno osnovo z vso potrebno dokumentacijo, ki bo omogočila načrtno urejanje ugotovitev analize o kategorizaciji'.. Dvoj e analiz bo obravnavalo odpcsl- otrok iz posebnih šol, potem,, ko so dokončali osemret no šolanje Tudi 'to vprašanje postaja vse bolj pereč«, kes je takih otrok razmeroma precej ter je še vedno tsau ejeno vprašanje Hunovega nadaljnjega strokov nega izobraževanja tes tudi zaposlitve pa primernih delovnih mestih. Šest analiz je programiranih za kompleksno obravnavanje rejništva.. Jako bedo analitično pregledali dosedanje rezultate itj izkušnje ter omogočili izboljšanje položaja rejencev ne le v materialnem, temveč predvsem v vsebinsko vzgojnem pogledu. D.uge prog ams ane analize iz širokega delokroga varstva obrok in družine obse gaj o ^varstvo otrok zaposlenih kmečkih delavcev*, “otroci iz razvezanih zako nov* in varstvo otrok v krajevni skupnosti tako zaposlenih stai&ev kot tudi o uok iz socialno prizadetih d-užšn Iz vsebine analiz s tega delovnega področja centrov je sazvidno, da je programiranih mnogo temeljnih vprašani, ki predhodno potrebujejo strokovno analizo ter nato šele sistematičnejšega urejevanja predvsem s stališča preventive kot tudi neposrednega vsakdanjega dela s posamezniki in grupami prizadetih ril so cialno ogroženih oirrok in njihovih staršev. Več kot polovico analiz, ki jih centri programirajo za varstvo otrok in družine kaže na dejstvo, da so centri prevzeli v svoje delovno območje ob ustanovitvi predvsem naloge s tega področja. Šele kasneje, razensedkih izjem, so razširili delovno področje tudi na vatstvo odraslih oseb b) Z delovnega območja varstva odraslih oseb je programiranih 21 analitičnih nalog Prerez programov teh nalog kaže, da bo 6 centrov analiziralo stanje in probleme ostaielih kmetov, ker postaja v teh občinah vse akutnejši problem, ki pa teija trajnejše reševanje, ne le individualnega dela Več nalog bo obiavna valo premoženjsko skrbništvo in preživninske zahtevke kmetov zaradi podmžb Ijenja zemljišč Ostale analize se nanašajo na družbeno denarno pomoč socialno prizadetih ob čanov, na družbeno denarno pomoč v odnosu na osebe, ki so v domovih za stare bsebe kot tudi na uspešnost: pomoči odpuščenim obsojencem Posebej bodo izvršene tri analize, ki bodo zajele varstvo borcev predvsem iz socialno zdravstvenega stališča s ciljem kvalitetnejše in sialnejše pomoči bor cem c) V preostalih 10 programiranih analitičnih nalogah bodo centri prešli meje ož j ega socialnega področja ter bodo proučili oblike in metode socialnih dejavne sti v šolah, socialnih dejavnosti v krajevnih skupnostih kot tudi socialno delo v gospodarskih organizacijah prek kadrovsko socialnih služb in v eni občini vpra šanja družbene prehrane v gospodarskih organizacijah Center za socialno delo v Ljubljani Center bo analitično proučil stanje alkoholizma v občini ter poskušal ugotoviti narusbfeznejše ukrepe zopet ta negativni družbeni pojav Gre za dejavnost, ki jo je v zvezi s tem problemom možno opra viti v občini in dejavnost, ki jo je možno razviti le z medobčinskim ali celo med okrajnim sodelovanjem Ob sumiranju analitičnih nalog iz programov centrov za socialno ddlo v letu ~ y 1964, lahko ugotovimo, da so zajeti aktualnejši problemi, ki imajo tudi širši značaj (ne samo socialno varstveni) ter lahko ugotovimo, da je težišč® analitičnih nalog pri večini centrov za socialno delo predvsem na kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, na mladinskem prestopništvu, ostarelih kmetih ter rejništvu. Prerez skozi programe centrov za leto 1964 kaže, da so se centri z vso resnostjo lotili strokovno analitičnega dela predvsem zaradi tega, ker hočejo uspešne je obravnavati in urejati sami ali z zunanjimi sodelavci, organi in delovnimi or ganizacijami šele potem, ko bo podano jasno, dokumentirano stanje posamezne ga kompleksnejšega problema s področja socialnega varstva in socialnega dela, saj je le tako mofno mnogo hitreje, kvalitetneje in na širši osnovi urejati in reševati analizirane probleme in vprašanja Tak način dela omogoča mnogo načrt neje preventivno delo, strokovni službi pa jasnejšo opredelitev v vseh družbenih mehanizmih komune ter: s tem načrtnejše programiranje reševanja problemov in tudi koordinirano planiranje in programiranje skupnih nalog in razporeditvi dela Obenem ta način dela omogoča vsem strokovnim delavcem centra kot socialnim delavcem, psihologom, pravnikom, defektologom in pedagogom lažji prehod na poglobljeno socialno delo, Id imabčajnejš® vrednost in mnogo več praktičnega uspeha pri neposrednem izvrševanju nadaljnjih nalog Poglobljeno, strokovno obravnavanje socialnih vprašanj ožjega in širšega značaja v občini je vseka kor eden izmed tistih kvalitetnejših vsebinskih oblik napredka socialne službe v odnosu na občinski upravni organ za področje socialnega varstva, kar loči center od občinskega upravnega organa za področje socialnega varstva. Do sedaj izdelane strokovne analize v centrih kot tudi programirane strokovne naloge v 2etn 1964, so šele prvi temelj za trajnejše in boljše urejanje socialnih vprašanj v občini. Ugotovitve in sprejeti predlogi pa bodo omogočili razširitev socialne dejavnosti tudi na druga področja družbeno gospodarskega življenja komune, Centri za socialno delo, ki opravljajo svoje naloge strokovno, poglob ljeno in kvalitetno bodo tako uspeli v svojih prizadevanjih zagotoviti strokov no socialno delo in uspešnejše izpolnjevanje nalog s področja socialnega vat stva. Bogo Geimovšek NEKATERI ZAVODSKI UKREPI PREVENTIVNEGA ZNAČAJA ZOPER NEPRILAGOJENO ALI OGROŽENO MLADINO NA POLJSKEM 1. Zavodske ukrepe preventivnega značaja imenujem tiste ukrepe, ki jih uporabljajo različni državni organi zoper otroke ali mladoletnike, katerih nemoten razvoj in vzgoja sta ogrožena bodisi zaradi objektivnih okoliščin v njihovem najožjem okolju, ali jpa tudi zaradi neprilagojenosti, ki se kaže pri njih Pri tem ne gre za otroke ali mladoletnike, ki bi bili delikventni in prav v razmerju do tega pojava menim, da lahko take ukrepe imenujemo preventivne. Na Poljskem je sistem različnih domov za ogroženo mladino precej razvit; k te mu je najbrž v določeni meri pripomoglo tudi dejstvo, da so bile človeške žrtve po dmgi svetovni vojni (pa tudi že po prvi J ogromne in da je ostalo mnogo otrok in mladoletnikov brez nadzora, brez družine in so bili prepuščeni sami sebi te* je zanje morala poskrbeti družba na bolj ali manj adekvaten način, . Zdi se mi, da bi v okvir takih zavodskih ukrepov, kot jih imam v mislih; lahko šteli oddajo v tako imenovani dom otroka (dom dziecka), o čemer odločajo pravi loma skrbstveni organi ali sodišča (kadar sodijo v skrbstvenih zadevah), oddajo v prehodne skrbstvene domove (pogotowie opiekuncze) in končno bivanje v tako imenovanih ''ognjiščih mladine* (ogniska modziezjr), kar je verjetno najbolj zanimiv, pa tudi sporen uk rep V drugi zavod odreja oddajo poseben kuratorij, kjer sc predstavniki različnih organov in organizacij, ki se ukvarjajo z delom z mladino. Bivanje oziroma sodelovanje v tretji ustanovi temelji:ha prostovoljni odločitvi mladoletnika, ki mora biti v soglasju z odločitvijo njegovih staršev. Vsem trem zavodom je skupno to, da ne sprejemajo delikventnih mladoletnikov,, pač pa otroke in mladoletnike, ki so vzgojno resno ogroženi in je potreben za njihovo nadaljnjo vzgojo elitni nacij ski ukrep,, ki otroka oziroma mladoletnika za krajši ali daljši čas postavi v drugo okolje. 2, Med posameznimi zavodi je dom otrokaroamenjen otrokom in mladoletnikom,,ki . so sirote, otroci alkoholikov, prostitutk in podobno, in pri katerih so obstoječi družinski pogoji tako slabi, da jih je treba za daljši čas vzgajati izven doma O bičajno ostanejo gojenci v teh zavodih od sprejema pa vse dotlej, dokler se ne izuče določenega poklica Tx domovi so med vsemi naj starejši in temelje za njihovo delo z mladino je postavil zdravnik dr, Janusz Korczak, ki ga štejejo za pe dagoga, ki je najbolj obogatil poljsko pedagoško teorijo in prakso in čigar načela so se uveljavila in obdržala v različnih vzgojnih ustanovah vse do danes, Dom otroka je zavod odprtega tipa, v katerem so otroci in mladoletniki od 5 dd Ig leta starosti obeh spolov Otroci obiskujejo normalne gole zunaj zavoda, v zavodu pa imajo vso oskrbo. Gojenci so razdeljeni v grupe, ki pa se ravnajo po starosti, v kolikor gre za predšolske otroke, sicer pa po razredu, ki ga gojenci^ obiskujejo Osebje zavoda je relativno maloštevilno, saj je n pr, v zavodu,, ki sem ga obiskala v Varšavi, skrbelo za 140 učencev 12 vzgojiteljev, ki so .bilJ glede na izobrazbo učitelji. Naloga vzgojiteljev je tako nadzorovanje in pomoč pri Šolskem delu, kot organiziranje in vodenje prostega časa gojencev Dni g* strokovnjak? v zavodih te vrste praviloma ne sodelujejo, pokličejo jih le, č® se pokafe potreba za to, 3 Vloga iti naloge skrbstvenega prehodnega doma so drugačne kot doma otroka Gojenci, ki jih napoti v ta zavod poseben organ, tako imenovani kura to si j gol skega okolica, izhajajo v pretežni večini iz družin, ki so iz različnih razlogov razbite, pri katerih pa obstoja verjetnost, da jih bo mogoč® v krajšem času sa nrsaii in da se bodo otroci lahko vrnili V svoje domače okolje, čas bivanja v tem zavodu je zato kraj g' in traja praviloma od treh do gest mesecev Vendar se po goste dogaja, da zadrge gojenca do konca šolskega leta, niso pa redki celo pri meti, ko ostanejo gojenci v zavodu po tri leta V zavod sprejemajo otroke obeh spolov od 3, pa vse do Ig leta, To precej hete rogeno populacija uvrščajo v grupe,, ki temelje pri predšolskih otrocih na staro s ti,, pa starejših pa so identične z razvedi ki jih gojenci obiskujejo Ker ima zavod mtesno osnovne golo, občutijo gojenci življenje v skupini precej inten zivno, šola, ki je organizirana v okviru zavoda, ima pologa! posebne šole Go jenca ki pa so ge zadostili obveznemu osnovnošolskemu golanju, lahko obisku jejo tudi drugp zunanje gole, Prehodni skrbstveni dom, ki sem ga obiskala v Varšavi, je imel 150 gojencev, Osebje ki je zanje skrbelo, je bilo dobro kvalificirano seveda pa ni mogoč® soditi vseh zavodov te vrste po enem samem, ki se nahaja v prestolnici Osebje je bilo sestavljeno iz 6 učiteljev, ki so bili vsi diplomanti Državnega inštituta za posebno pedagogiko '1 Njihova naloga je bila vzgoja gojencev v goli Vzgo jiteljev je bilo 20 P® izobrazbi so bili bodisi učitelji, ah pa diplomirani peda gogi. Pripomniti je treba, da mešajo vzgojitelji te mladine polagati posebne strokovne izpite, kr obsegajo nekatere posebne probleme 12 njihovega delovne ga področja (tako n pr.; problemi zavodske vzgoje, grupe in gmpnega dela,drug bena higiiena,, psihologija, splošna pedagogika, azvoj otroka). V zavodu delata poleg tega dva psihologa, dva «družbena skrbnika*, ki opravljata funkcijo socialnega delavca, poleg tega pa ge 1 pediater,, l dentšst in 2 medicinski sestri. Daši prehodni skrbstveni zavodi sprva niso bili namenjeni bolj temeljitemu opa J) Ta Inštitut je bil ustanovljen leta 1921 in ima med drugimi oddelek za družbeno nepri; lagojeno mladino. 'zovaniu mladoletnikov, so se sčasoma vsaj ponekod razvili v dobte observacij ske centre, P x zavodu, ki sem ga omenila, je io fazvidno tudi iz teama strokov makov ki sodelujmo psi deiu z goienti V zavodu sestavljajo glede na sestav gojencev lemi plan vzgoje Vendar so ga pnsiljeni često sp emmjati pač odvisno od priliva ozisoma odii.va gojencev tako da si jahko osebje z njim zastavi xes samo najbolj temeljne smernice, katerih vrednost pa je lahko tudi samo de kia aovna Opazovanje gojencev izvajata učitelj in vzgojitelj ob vsakodnevnem delu z gojen ci, poleg tega pa še psiholog Soc alni deiave^ je dolžan izdelati socialno anke-io stalno tudi spremlja položaj v mladoletnikovi 'družini, da bx lahko ugotovil kdaj bi bilo mogoče gojenca variti domov kat pa je istočasno odvisno tudi od gojenca samega in od njegovega vedenja Mnenje o gojencu , ki 'se naj vrne v svojo družino, izdela psiholog, vendar ga mo rajo odobriti tudi ostali člani strokovne ekipe, ki dela v zavodu 4 Za nas je precej nova oblika zavodskega alx poizavodskega sistema v tako i menovanih^ognjiščrh mladme*' Prva izmed teh ognjišč je ustanov i danes znam pedagog in upravitelj te pedagoški vodja teh ognjišč Liszecki pred p ibližno 40 leti Celotna organizacija in najbrž tu dr uspešnost teh ognjišč leži š® danes skoraj izključno na njem L rszeck- je ustanovil prvo ognjišč6 kot nekakšen klub v zloglasnem p edmestiu Vargave v Psag^ Tja so smeli puhaj ati lantje, najpogosteje v šolski starosti.ki so imeli doma neurejene razmere in so bili čez dan prepuščeni ulici V začetku jih je I rszecki sam iskal pc mestu -n jrh vabil. Sedaj p -hajejo sam spontano ali pa izve-znanje preko šole in jih skuš« p dobio Ognjišč® mladine so se kasneje azvila v vseh večjih poljskih mestih vendar jih tudi danes ni mnogo več kot deset. Organizir ana so kor neke vrste klub- vendar so kljub temu nekaj drugega Obiskovalci prihajajo praviloma zjutraj in ostajajo s presledkom obiska šole do večera V ognjišču dobe hrano, pri učenju pa jim pomagajo sia-ejšr tovariši često tudi. taki ki so sam, zahajal; vognj-šče p-ed de sev: mi alr več leti V ognjiščih so majhne uč 'urice, jedilnic s. in običajno ud\ skromno špo tno igrišč6 Osebje je navadno maloštevilno: vodja posamezne usta nove kuharica in včasih vzgojitelj. V nekaterih zavodih je pripravljene tudi ne kaj ležišč 2a primere, ko mladoletnik iz kakršnihkoli objektivnih razlogov ne more domov in potrebuje streho vsaj za nekaj dni. Vendar gre tu le za izjeme, ker so oSririH#! namenjena mlado letnikom samo čez dan Temeljno vodilo Liszeckega pri njegovem delu z mladino k. zahaja v ta ognjišča, je načelo, da si mora vsakdo pravico bivanja v njem po Služiti. Pa tem upošteva vse; od simboličnih denarnih sredstev po nekaj grošev do izboljšanja vedenja v šoli, doma ali v ognjišču Prav tako štejejo boljše ocene v šoli, pomoč mlajšim tovarišem in podobno. Celotno delo teh ognjišč je v precejšnji meri odvisno od njihovega ustanovitelja, ki sicer tudi skrbi za mlajše kadre, vendar je tako te -sno povezan z vsemi ognjišči, da si je težko predstavljati, kakšna bo njihova u soda, ko bo prenehal z delom. Danes na splošno visoko cenijo delo in uspehe teh ognjišč in nameravajo njihovo mrežo še razširiti, ker se je pokazalo, da je ta oblika »dnevnega varstva«,če smemo bivanje v njih tako imenovati, pri ne preveč iztirjeni ali ogroženi mladi, ni zelo uspešna 5„ Trije zavodi, o katerih smo pravkar govorili, so verjetno najbolj tipične usta nove, namenjene socialno ali moralno ogroženi mladini Za nas in naše razmere sta zlasti zanimivi zadnji dve obliki Glede prehodnega doma je treba poudariti, da obstoje poleg takih zavodov še opazovalno-triažni centri predvsem za delikventno mladino, medtem ko služijo prehodni domovi prvenstveno prehodnemu bivanju mladoletnikov v njih. Tu nismo omenili tako imenovane »otroške sobe5 (izba dziecka), ki so organizirane največkrat pri postajah Državljanske milice in so namenjene otrokom in mladoletnikom, ki smo jih pri nas zadnje čase zače li nazivati »begavčke«. Menimo namreč, da vendarle ne sodijo povsem v okvir u-stanov, ki jih obravnavamo. Mladinska ognjišča pa so organizirana na način, ki bi ga, mislim, lahko vsaj deloma povzeli pri načrtih za organiziranje mladinskih klubov. Oblika, ki so jo našli Poljaki, se zdi prav posrečena in mislim, da bi nam lahko poljske izkušnje pri uvajanju novih oblik dela z ogroženo mladino v marsičem koristile dr, Alenka Šelih AKTUALNOSTI IZ NAŠIH REVIJ Teorija in praksa št. 4/1964 Majda Gaspari; SKRB ZA OTROKE Pojem družbene skrbi za otroke zajema celokupnost zdravstvenih, socialnih, vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti, ki otroku omogočajo zdravo rast, socialno varstvo, vzgojo in izobrazbo Materialna sredstva za realizacijo družbene skrbi za otroke ustvarjajo s svojim delom vsi delovni ljudje, neposredno pa se skrb družbe za otroke izvaja v družini in v družbenih institucijah kot; zdravstvenih, vzgojno-varstvenih ustanovah, šolah, internatih, vzgojnih domovih itd Ekonomske in družbene spremembe, posebno zaposlitev žensk in njihova družbe na aktivnost, višji osebni standard, pa tudi zahtevnejši in dolgotrajnejši proces oblikovanja mladega človeka povzročajo, da družina sama brez pomoči družbe ne more več opraviti vsega, kar zahteva normalen otrokov razvoj Staršem mora po magati družba, da v spremenjenih pogojih življenja usklajujejo vlogo proizvajalca, upravitelja in vzgojitelja Dejstvo je, da je družbena skrb za otroke v bližnji preteklosti močno zaostajala za razvojem ostalih družbenih dejavnosti, kar je povzročilo občutno neskladje med dejanskimi zadevnimi potrebami družbe in današnjo materialno osnovo otroš kega varstva. O tem pričajo naslednji podatki; v SR Sloveniji seje v zadnjih g letih zaposlilo približno po 10.000 žensk na leto, približno 40 % vseh zaposlenih žensk ima otroke v starosti do 14 let, zmogljivosti za dnevno varstvo otrok pa so se povečale povprečno 700 mest;, dnevnega varstva je deležen le 1 % otrok, starih do dveh let in 4 % šolskih otrok, kosilo prejema 6,5 % šolskih otrok; š^ pendije prejema 14,6 % učencev šol II stopnje, habilitacija je omogočena nekaj manj kot 20 % otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju Vzrok za to nezadovoljivo stanje v otroškem varstvu niso zgolj omejene materi alne možnosti, ampak tudi marsikdaj pomanjkljiva zavest družbene odgovornosti za nemoteno zdravo rast in razvoj mlade generacije To je očitno v občinah z razmeroma visokim narodnim dohodkom, kjer je družbena baza otroškega varstva nerazvita, posledice tega se pa kažejo v nezadovoljivem zdravstvenan stanju o-trok in v njihovih učnih uspehih, kakor tudi v nevisoki produktivnosti zaposlenih staršev. Da bi družbena skrb za otroke čimprej zajela vse otroke in da bi se zagotovila njena materialna baza je potrebno; 1 Sredstva, ki so ji ustvarili občani kot proizvajalci omogočajo občini regeva nje problemov zaposlene družine, torej tudi problemov otroškega varstva Ob činske skupščine bi morale ob sodelovanju zainteresiranih družbenih čini te Ijev in stargev izdelati enoten program razvoja in financiranja otroškega var stva v krajevni skupnosti in v občini. Tako bi se zagotovilo smotrno gospo darjenje z družbenimi sredstvi, stargi. pa bi lahko svoje delovne sposobnosti nemoteno razvijali in s tem večali produktivnost dela Le ta pa bi zopet jači la gospodarsko moč občine, osebni standard občanov in materialno bazo ob čine za razvoj družbenih služb 2 Program bi moral zagotavljati z ozirom na starostna obdobja nepretrgano in z ozirom na potrebe otrokovega fizičnega in psihičnega razvoja celovito varst vo otroka in zadovoljevanje vseh njegovih potreb. Zaradi nezadovoljivega zdravstvenega stanja otrok, kar je pogosto posledica pomanjkljivega zdrav stvenega stanja mater, bo dati največji poudarek zdravstvenemu varstvu o trok, zlasti preventivnemu V ta namen bo treba programirati široko omrežje zdravstvenih institucij, ki bodo skrbele za telesno in mentalno zdravje otrok Zaradi utrditve zdravja otrok bo treba zmogljivosti za otroško in mladinsko prehrano čimprej povečati in poskrbeti za kvaliteto in cenenost posameznih obrokov Vzgojno varstvene ustanove in šole morajo postati žarišča varstvenega vzgoj nega delovanja v krajevni skupnosti, ki bodo širilo obšeg sistematične skrbi za otrokov razvoj Krajevna skupnost, ki ima na svojem območju predšolske, šolske, športne, prehrambene in druge ustanove, ima možnost, da vse oblike družbene skrbi za otroka poveže v enoten sistem oskrbe in vzgoje Tako se bodo smotrno izkoristile sedanje in bodoče zmogljivosti otroškega varstva Osemletna šola kot centralna vzgojno-izobraževalna institucija bo razširila svoj program na varstveno vzgojnem področju in s tem zagotovila velikemu številu otrok 40 % otrok je šolarjev! prehrano, interesne aktivnosti, žaba vo in se zavzela za njihovo poklicno usmeritev in usposabljanje Osemletka bo zajela tudi varstveno vzgojno delo s predšolskimi otroki. Na ta način raz širjeno ustvarjalno vzgojno-izobraževalno delo šole bo prispevalo k vsestran skemu oblikovanju otrokove osebnosti. V okviru enotnega sistema otroškega varstva v krajevni skupnosti bo treba tu di iskati možnosti za cenejšo in obsežnejšo ureditev varstva dojenčkov V SR Sloveniji se namreč s to obliko otroškega varstva zaenkrat ukvarja le g usta nov, čeprav število zaposlenih mladih mater stalno narašča (70 % vseh žen,ki so lani rodile, je zaposlenih) Proučiti bo treba tudi, kako bi.se podaljšalo porodno varstvo in kako bi se zadevne reforme vnesle v izpremenjene zakon ske predpise o delovnih razmerjih, zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju Kategorizacija otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju prav tako nakazuje potrebo po pospešenem specializiranju kadrov in po specialnih vzgojnih ustanovah za take otroke. 3 V sistemu družbenega samoupravljanja so odločitve samoupravnih organov od visne od materialnih možnosti ustvarjenih od proizvajalcev v delovnih organi zacijah Le te pa so odvisne od stopnje proizvajalnih sredstev in stopnje produktivnosti dela To pomeni, da je mogoče razdeliti le toliko sredstev, koli -kor jih je bilo ustvarjenih Višina vlaganj v družbeno dejavnost skrbi za otroke pa ni odvisna samo od materialnih sredstev ampak predvsem od zavesti družbene odgovornosti obča nov za zdravje in vzgojo otrok V preteklem obdobju so visoke investicije za virale rast osebnega in družbenega standarda, s tem pa je zaostajala tudi druž bena materialna osnova otroškega varstva V bodoče naj bi pri razporejanju sredstev za splošno potrošnjo imele prednost družbene dejavnosti skrbi za o -troka; zaradi dosedanjega zaostajanja na tem področju bi morala v bodoče vla ganja v otroško varstvo naraščati hitreje, kot bo naraščal narodni dohodek in to v absolutnem in relativnem mesilu, Od sredstev za razširitev materialne osnove otroškega varstva je ločiti sred stva, ki so potrebna za delovanje vsega sistema družbene skrbi za otroke Dejstvo je, &a so stroški za izvajanje le te vse bolj obremenjevali starše.če prav stroški za biološko reprodukcija že bremenijo družbeno skupnost po raz ličnih družbenih skladih (npr za porodno varstvo, zdravstvo, šolstvo, štipcn dije, otioškr dodatek) Ker je otroški dodatek vsa leta ostal nespremenjen in ker družbene službe za otroke ob porastu življenjskih stroškov niso dovolj parti cipi rale na navedenih družbenih skladih, so sedaj starši kljub povečanim osebnim dohodkom preveč obremenjeni s stroški izvajanja družbene skrbi za otroke. Zato bi bilo primer no, da bi se iz participacije na navedenih skladih postopoma zmanjševal de lež prispevka staršev Težiti je treba k smotru, da se s povečanjem družbene dotacije za kritje eko nomske cene v vseh oblikah družbene skrbi za otroke v okviru občine in kra jevne skupnosti postopoma zagotovi za vse otroke, ne glede na osebne dohod ke staršev, enake pogoje za družbeno vzgojo in varstvo Zdiavstveno varstvo št 1 2/1964 Dr. Saša Cvahte; ZDRAVSTVENI ASPEKTI 42 URNEGA DELA V TEDNU Zdravstvena veda proučuje odnos med človekom in delom z namenom priti do ta kih pogojev dela, v kakršnih bo delo človeku, kr ga opravlja povzročalo čim mani za zdravje škodljivih posledic S tega vidika proučuje medicina tudi vprašanje v kakšni zvezi je delovm čas z zdravjem in dobrim počutjem človeka Pri delu, ki mu človek sam določa vsebino in meso, delo samo po sebi ne more biti bolezen skš faktor oziroma faktor slabega počutja, pač pa to more postati ko dobi orga nizi rano obliko in komplicisano vsebino Tn tako je delo v sodobno razviti dmz bi Možnost da delo povzroči bolezensko stani e, je podana, če na človekovo telo neposredno učinkujeta delovno okolje in če intenzivnost in trajanje in vsebina dela povzročajo učinek, ki je sprva nezaznaven, a se v človeku kopiči in se v povečani obolevnosti kaže v poznejših letih Ta neugodni učinek dela je utrujenost Medičina dela vrednoti skrajšanje deiovn ega časa kot faktor, kr vpliva na zmant šanje utrujenosti in s tem posredno tudi na zmanjšanje umrljivosti zasadi nezgod pri delu in izven dela in zaradi bolezni srca in ožilja Po višini umrljivosti so danes boiezn? srca iri ožilja na prvem mestu; vzročna zveza med njimi in neugod nimi 'posledicami dela je v medicini ž® nesporno dognana Umrljivost zasadi nezgod po delu n iz ven dela pa je danes na lestvici um luvosti na d-ugem mestu Črtiltelji. ki vplivajo na utrujenost so: upor organizma proti, biološkemu ritmu upe organizma proti, klimatskemu ritmu intenzivnost pri opravljanju dela dolgost delovnega dne Biološki ritem je ciklično menjavanje spanja in budnosti ter življenjskih pro cesov, ki se v tem obdobju porajajo. Človeku je prirojeno, da se temu ritmu pod reja in reagira skladno z njim S trdno voljo se mu sicer more upreti, vendar na škodo svojega organizma (da spremeni naravni red počitka in zaradi dela bdi ponoči). Fiziološka in psihofiziološka dogajanja v človeškem telesu so v budnem in spečem stanju razljčna Čez dan je človeško telo pod vplivom tistega dela fiv čevja in drugih snovi, ki vzdržujejo vzburjenost in odzivnost telesa na dražlja je okolja, p so tj ve£etu vzburjenost naravno upada in nastopa zaviranje življenjskih pojavov v telesu, To zaviranje kulminira proti tretji uri zjutraj, ko je človek najmanj sposoben za odzivnost. Proti jutru se zopet krepe procesi vitaliza cije in dosežejo okrog 9 ure zjutraj svoj dopoldanski višek, nakar sledi proti poldnevu upadanje in nato proti 3» uri popoldne skromnejši dvig, ki mu sledi u-padanje Slična je reakcija človeškega organizma na klimatski ritem zlasti je to očitno ob podaljšanju dneva spomladi in proti poletju, ko klimatske ugodnosti človeka vse bolj vlečejo od dela v naravo, Biološki in klimatski ritem soupadata in sta človeku "viojena, upiranje organiz ma proti njima je činitelj, ki pospešuje utrudljivost Posledice upiranja proučuje medicina z vidika človek ; delo. Kako naj torej - ob poznavanju fizioloških in psihofizioloških procesov človeškega organizma - vrednotimo krajšanje delovnega časa? Ker se delo pričenja ob 6 uri zjutraj, mora velika večina delavcev vstajati že ob 5, uri. Takrat človeško telo še ni prišlo v fazo vzburjenja, med drugim tudi še ni teka do jedi, zato ob g- uri zjutraj še ni nastopil prikladen čas za delo Ljudje prihajajo večino ma na delo skoraj še tešč in tako že v prvi fazi dela porabi organizem vse rezerve. Obdobje dela bi bilo treba čimbolj vsklajevati z biološkim in podnebnim ritmom. Medicina si zdravju najbolj odgovarjajočo shemo dela zamišlja takole; V zimskem obdobju bi pričetek dela pomaknili na 8 uro zjutraj. Zaradi poostrenih klimatskih zahtev bi v opoldanskem odmoru vložili kalorično bogat topli obrok Spomladi, ko se dan bistveno podaljša, bi lahko premaknili pričetek de la na 7, uro zjutraj V vročih poletnih mescih pa bi bil iz medicinskih vidikov delovni čas ob g- uri zjutraj utemeljen Naslednja činitelja, ki neposredno vplivata na utrujenost sta intenzivnost pri opravljanju dela in dolžina delovnega dne. Tudi na tem področju so empirična raziskovanja že dala nekaj spoznanj: Vsakemu naporu ali delu sledi počitek. Če se tak napor ali delo ciklično ponavlja, potem z odpočitkom, ki naporu sledi ne odpravimo docela vse količine utru jenosti, kije nastala pri delu oziroma pri naporu Ostane del utrujenosti po vsakem delovnem dnevu in se tudi z daljšim odmorom konec tedna ne izravna v celoti. Zaloge utrujenosti se skušamo iznebiti z letnim odmorom, Lahko se trdi, da obstoja neko optimalno ravnovesje med naporom in počitkom. Že dodano dejstvo je, da se z intenzivnostjo dela čas dela skrajšuje in obrat no Vendar velja to le do neke meje, če naj se skrajša dnevni delovni čas od g na 7 ur je povsem razumljivo, da bo delo moralo biti intenzivnejše Na noben način pa ne kaže podaljševati delovnega časa na lačun odmora ob koncu tedna V vseh državah kažqo podatki, da se s skrajšanjem delovnega časa količina dela ne zmanjša, ampak se je ponekod še celo povečala (Poljska, Amerika), y gospodarsko zaostalih državah se s skrajšanjem delovnega časa povečuje količina dela izven delovnega časa V državah z visokim standardom (Holandija, Skandinavija, Amerika) pa ljudje zmanjšujejo delo izven delovnega časa. Ker gre za daljnosežen ukrep, odvisen od mnogih specialnih vprašanj v posa mezni gospodarski organizaciji, bi bilo prav, če bi podjetja organizirala posebne teame, ki bi najprej proučili in analizirali situacijo in gele na osnovi konkretnih ugotovitev sprejeli sklept V takem teamu naj bi brl zdravnik (strokovnjak v medicini dela), industrijski psiholog industrijski sociolog, ekonomist in tehnolog Pri urejanju tega vprašanja bo namreč treba upoštevati jMahStitefftTriri-griarija jpoecfthitrzrfainrivdtah-pairofe ra' plaeraj-rafciičnejše činitelje praktičnih po treb gospodarskih organizacij, Socijaina politika bs 3/1964 IJadivoje JEVTIČ: SOCIALNE IN VZGOJNE POSLEDICE RAZVEZE ZAKONA Razveza zakona ima za posledico sledeče piobleme; 1 ekonomsko socialni problemi (materialna nepreskrbljenost otrok in nezaposle nih mater, problem zaposlitve razvedenih, često nekvalificiranih žen, problem dnevnega varstva otrok, vprašanje dodelitve otroka enemu roditelju, sestaja nje otroka z dragim roditeljem, stanovanjski problem itd,); 2. vzgojno-izobraževalni problemi (vzgojna zapuščenost in vzgojna zanemaije no st otrok); 3. problemi mentalnega zdravja otrok (duševne tiaume in neuioze otrok kot po sledice odnosov med starši, vedenjske motnje otrok kot posledica motenega emocionalnega ravnotežja v družini. Na področju mesta Beograda je bilo od začetka 1962 leta pa do konca 1961. leta sklenjenih 64 616 zakonov, razvedenih pa je bilo 18 875, oziroma na ioo sklenjenih zakonov 29,6 razvez Do razvez pride največkrat v zakonih, ki trajajo od 2 do 5 let (43,5 % oziroma 45,4 % v letu 1954) Slede zakoni, ki trajajo od g do 10 let. Na ti dve grapiodpade preko polovica skupnega števila razvedenih za konovv V prvem letu zakona je razvez dvakrat manj, s trajanjem zakona dalj od enega leta in z vse večjimi zahtevami in obveznostmi, ki jih nalaga zakonsko življenje prihaja vse močneje do izraza ^neskladnost nravi«', ki je pajpogba^ftjši razlog za razvezo zakona Kjer zakonska skupnost ni zasledovala višjega skup nega cilja in ni bila postavljena na trdnejše temelje, bo ob nastopanju takih neskladnosti pričela razpadati, dokler se zakonca ne bosta dokončno razšla, V skupini zakonov, trajajočih od H do 20 let, je v prvi polovici opaziti upadanje razvez, v drugi polovici tega razdobja pa dvakratno naraščanje Najbolj kritično starostno obdobje za razvezo zakona je med 30 in 34. letom; med 114 razvedenimi roditelji jih je bilo te starosti 71 %. Tožbo za razvezo zakona je vložilo 46,7 % žen in 41,5 % mož, sporazumno je bilo razvezanih 11,71 % zakonov. Ugotovljeno je, da je v prvem letu zakona vložilo zahtevek na razvezo več mož kot žen. To se da razlagati tako, da se moški na zakon manj pripravijo. Z dalj šim trajanjem zakonase situacija menja in žene vse pogosteje zahtevajo razvezo zakona, To dejstvo kaže, da se žene na zakonsko življenje bolj pripravi jo in da so v zakonu potrpežljivejše kot možje Vzrok pa leži pogosto tudi v gmotni nepreskrbljenosti žen, ki niso v službi in nimajo kvalifikacije Njihova potrpežljivost je tem večja, čim večje je število otrok Ima pa tudi svojo mejo: ko je le ta prekoračena, prevzamejo one iniciativo za razvezo. Na njihovo več jo tolerantnost v zakonu vpliva tudi okolnost, daje ponekod pri nas položaj razvedene žene težak, mnogo težji od položaja razvedenega moža pa tudi intenzivno in pospešeno pretvarjanje patriarhalne družine v sodobno vpliva na rtesta bilnost zakonske skupnosti. Od 114 anketiranih razvedenih roditeljev s 194 otroki je 69,3 % mater in 30,7 % očetov 70 % roditeljev ima samo dokončano oziroma nedokončano osnovno šolo, oziroma je sploh brez vsake šolske izobrazbe. Po poklicu pripada 68,5 % Jaz-vedenih zakonov skupini delavcev in uslužbencev, 19,3 % je gospodinj, ostali poklici niso izrazito zastopani Podatek ankete, da je 45,6 % razvedenih zakoncev sklenilo novo zakonsko zvezo oziroma da žive v konkubinatu, kaže na problematične socialne in vzgojne pogoje, v katerih žive otroci iz anketiranih razvezanih zakonov. Med ponovno poročenimi oziroma konkubini je dvakrat več mož kot žen, To kaže, da imajo razvedene žene - matere pomislek, kako bi novi zakonski drug gledal na njene otroke iz prvega zakona Največje število anketuanih roditeljev in njihovih bivših zakonskih drugov se je naselilo v Beogradu v razdobju od leta 1945 do leta 1955- Nesporno je, da so se naseljenci iz vasi v kvalitetno popolnoma drugačnem ambientu mesta sla-, bo adaptirali. Na življenje v mestu so socialno psihološko nepripravljeni in niso v stanju, da bi se racionalno in družbeno sprejemljivo usvojili mestni na čin življenja in da bi vzpostavili noimalne zdtave odnose s svojo okolico Nesposobnost vživljanfa v nove pogoje se kaže tud« v domačem, intimnem kro gu teh ljudi Tu doživljajo razočaranja in pretrese, značilne za sodobne mlade ljudi Razumljivo je, da so za družbo problemi in potrebe otrok iz razvedenih zako nov važnejgi od pioblema razveze zakona kot takega. Sodišče po službeni dol žnosti odloča kateremu od roditeljev bodo pripadli otroci, Pii odločitvi se opira na mnenje centra za socialno delo Center in sodišče stojita na stališču,da nh oportuno ob lazvezi zakona otroke deliti med zakonce, ampak jih kaže do deliti tistemu roditelju, kr ima boljše pogoje in možnosti za vzgojo otrok Raz delitev utegne nam eč na otroke učinkovati kot ponovna psihična trauma po oni ki so jo doživeli ob razvezi staršev V 67 9 % je sodišče odredilo kateremu od roditeljev piipadajo otroci, v 31 6 % pa je sodišč® potrdilo zadevni sporazum staršev, 87 % roditeljev je želelo, da se jim dodeli vse ali nekatere otroke, do čim ostalih 13 % staršev menijo, da so jim otroci takorekoč ^podtaknjeni*. To krže v kakšnih pogojih ti otroci žive Najbolj kočljiv problem pri razvezi za kona je vzdrževanje otrok. Podatki ankete kažejo, da v celoti le 35 % razvedenih roditeljev (otrok ni pri njih) sodelujejo pri vzdrževanju otrok, od teh 25 % redno, ostali neredno. 65 % razvedenih roditeljev pa sploh ne daje odrejene aliraentacije, Od teh 43,2 % alimentacije ne daje zato, ker je roditelj pri katerem se otrok na haja ne zahteva 311 % alimentacije noče dajati, 25,7 % alimentacije ne more dajati (majhni dohodki, nezaposlenost) Ker ima vzdrževanje otroka poleg materialne tudi pedagoško psihološko in so cialno plat, je treba temu problemu posvetih vso pozornost. Naša pozrtivna zakonodaja dopušča razvezo zakona kadar ni izgledov, da bi med zakonci moglo priti do odstranitve nesoglasij Vendar pa je po sedanjem stališču mentalne higiene in psihologije potrebno, da se v otrokovi zavesti tudi ohrani * p ri šotno s tc drugega roditelja Anketa je pokazala, da je pretežni del zakonskih razvez bil izveden pred 3, 5 in 7 leb Tedaj odrejene alimentacije so pr? sedanjem splošnem ponastu cen skoraj s mboiične rn za otrokove potrebe ne zadoščajo več V mnogih primerih je pofcebna revizija Alimentacije je treba odmerjati bolj /ealno, da bodo z nji mi krite tudi otrokove višje potrebe (učenje glasbe, tujih jezikov) in ne samo eksistenčni minimum Odnos precejšnjega števila roditeljev do problemov vzdrževanja otrok kaže nji hovo popolno neodgovornost in nehumanizem Sličen je odnos roditeljev (pri katerih se otrok ne nahaja) od ostalih otrokovih potreb, prispevek za letovanje. za nakup obide, ig&ačk iid Od skupnega števila anketiranih razvezanih zakoncev jih na teh pdspevk.h 77,3 % ne p arh cipi ra go % teh roditeljev kaže popol no nezaintesesimnost za vzgojo, zdravje in splošni otiokov jigpredek, 43,3 % roditeljev se sploh ne shaja z obokom, dočim ima 11,5 % od njih vsakodnevne stike & otrokom, ker so pač tudi po razvezi zakona ostali pri družin* v stanovanju in sem tudi vodijo osebe dsugega spola Ostalih 40 2 % roditeljev se z otroki videva v smislu odsedbe skrbniškega organa ali po dogovoru med starši. Od skupnega števila otrok, zajetih v anketi (194) je 60,8 % dečkov in 39,2 % deklič, Anketa je ugotavljala problematiko teh otrok v starosti od 4 do 19 let O krog 70 % ofi njih ima neke probleme, rvsded česar so evidentirani v centru za so« cialno delo Pojav vzgojne-zanemarjenosti, pogosto kombiniran z vzgojno zapu ščenostjo, je opažen v 28f3 % anketiranih otrok. Potepanje, pobegi od doma in šole, drobne tatvine, slab uspeh v šoli, neposlušnost so najpogostejše oblike asocialnega ponašanja teh otrok Vzgojna zanemarjenost nastopa najpogosteje pri obokih starih od g do 15 let Od celotnega števila anketiranih otrok - 194 -je 4,12 % mladoletnih delinkventov, Delinkventnost se manifestira v iztirjenem ponašanju (vlomi, večje tatvine, poskusi pobega preko meje, poskusi posilstva in v izvršenih dejanjih posilstva), 13,4 % od celotnega števila anketirancev i-. ma »omotične motnje. Slab uspeh v šoli kot osnovni problem je zabeležen v 5,66 % teh otrok 7,7 % teh otrok izhaja iz materialno popolnoma nepreskrbljenih družin, kjer so tudi družinski odnosi docela neurejeni,.2 j96 % otrok je odvzetih roditeljski brigi. Od celotnega števila anketiranih otrok jih je 42,8 % starih 4 do 12 let, 35 %od 12 do 15 let, 22 % od 16 do 19 let. Najtežji vzgojni problemi nastopajo pd otso-kih od 12 do 19 let. Največ primerov vzgajne zapuščenosti je bilo ugotovljeno pri otrokih od 12 do 15 let (50,9 %J- Med otroki od 16 do 19 let je dvakrat več delinkventov kot pd otrokih med 12 ih 15 leti (62,5 % : 37,5 %) Navedeni problemi ne nastopajo pd dečkih in deklicah z enako intenzivnostjo: vzgojna zapuščenost nastopa v razmerju 1 : 3 v korist dečkov, enako tudi mladoletna delinkvenca. Slab uspeh v šoli je v enaki meri evidentiran pd dečkih kot pri dekletih. Šolska izobrazba iti poklic roditeljev na poseben način vplivajo na ponašanje otrok na šolske uspehe, na njihove navade itd. Od skupnega števila anketiranih otrok, pri katerih seje ugotovila vzgojna zanemarjenost je okrog 50 % takih, katerih starši imajo najnižje šolske kvalifikacije Taki starši ne pomagajo otrokom pri reševanju šolskih nalog, ker za to pač nimajo pogojev, zato ti otroci zanemarjajo svoje šolske in druge obveznosti in zaostajajo za drugimi otroki. 80 % vzgojno zanemarjenih anketiranih otrok izhaja iz razvedenih zakonov delavcev in uslužbencev Med otrdet razvedenih mater - gospodinj je znatno manjše število mladoletnih delirikventov kot med otroki delavcev in uslužbencev. . Vaiok je v tem, kei te matere, dasiravno materialno nepreskrbljene, več časa posvečajo vzgoji in skrbi za otroke Ne samo razveza zakona ampak £e atmosfera prafl in med raz veznim postopkom na poseben način vpliva na otroke, ker so priče spopadov med roditelji, ki so jim po navadr oboji enako dragi Razveza zakona za otroka pogosto ne pomeni izgube samo enega roditelja, ampak izgubo obeh roditeljev in poslabšanje sploš nih živil eniških pogojev Ugotovilo se je tudi . da nesporazumi v zakonu največkrat nastopijo pri tistih zakoncih, ki so kot otroci sami živeli v neurejeni družinski skupnosti, ker se njihovi starši niso razumeli Tako zakonsko življenje prejšnjih generacij vpli va na zakone bodočih generacij in kaže na to, da pozitivna ali negativna čustva in socialno ponašanje človeka korenini v zgodnjem otroštvu NOVI DIPLOMANTI VIŠJE ŠOLE ZA SOCIALNE DELAVCE 177- ŠPORČIČ Vinko 4- 5- 1964 Stanovanjske razmere v ŽTP Ljubljana 178- KRŽIŠNIK por. STADINA Morija 19- 5- 1964 Neupravičena uporaba motornih vozil v letu 1961 na območju okraja Ljubljana 179- LAPAJNE Ivana S- 6- 1964 Možnosti in pogoji domače oskrbe duševnih bolnikov v idrijski občini 180 BRAVC Albina 16* 6> 1964 Izvajanje skrbništva za mladoletne osebe v občini Ljubljana Šiška 181 • JELNIKAR Marija 24- 6‘ 1964 Zdravstvena in socialna problematika borcev NOB na področju Medvod / • • I ; . ..VESTNIK REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS" - Izdaja Republiki sekretariat za socialno varstvo SRS, Ljubljana - Tiska Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12. Tiskano v 700 izvodih julija 1364 - Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik dr. Viljem Lippai, Ljubljana. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Cankarjeva ul. 1/IV, telefon 21-908 Vestnik izhaja v 6 številkah na leto. Naročnina za leto 1964 znaša 1000 din.- Ta številka stane 300 din. OPOZORILO NAROČNIKOM! Prosimo, da naročnino nakažete na tekoči račun št.: 600-11-637-14. Prosimo naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za leto 1963, da jo čirrprej poravnam.