^logajači ^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. J^faesloga tlacij ŠTEV. (No.) 3. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. JANUARIJA 1922. LETO (Vol.) VIII. Pismo iz Francije (Za Edinost piše L. Kuhar.) Paris, dec. 21. — Od 4..—11. decembra se je vršil v Parizu mednarodni demokratični kongres ali kongres pacifistov, kakor so ga tudi na-zvali. Sklicala ga je grupa francoskih kršč. demokratov, katerim načeluje posl. M. Sagnier, da se preštudira vprašanje, na kateri podlagi je mogoče vzdržati mir med narodi. Zastopanih je bilo lepo število držav, seveda nobeden odposlanec ni zastopal kake -vpljivnejše politične ali pacifistične stranke. Tudi M. Sagnier ima okoli sebe le zelo majhen del franc, katoliškega javnega mnenja. Bile so zastopane: Amerika (Rev. Muench iz Clevelanda) ; Kanada, Anglija, Irska, Nemčija (Rev. Dr. Johan iz Berlina in Dr. Hildebrand iz Muenchena) ; Avstrija (Dr. Metzger iz Gradca) ; Belgija, Poljska, Jugoslavija (Dr. Jošič iz Zagreba in Rev. Kuhar) ; Cehoslovaška (Dr. Dvornik iz Prage) ; Italija (Rev. Rossi iz Rima) ; Norveška, Rusija-Ukrajina, Švica in Ogrska (narodni odpadnik Slovak posl. Dr. Dvorak iz Buda-peste). Novost in sicer lepa novost pri tem kongresu je bila, da so sedeli okoli iste mize narodi, ki so se med vojsko sovražili. Kongres je razpravljal o pacifističnem gibanju v posameznih deželah in z žalostjo konstatiral, da je še zelo šibko in da narodi še niso demobilizirali strast in sovraštvo drug proti drugemu. Govorilo se je o potrebnih socijalnih reformah, o potrebi boja proti alkoholu in javni nemorali o tisku in na ulici, o vlogi, ki jo igra verska toleranca pri notranji konsolidaciji vsake države; vse to so neobhodno.predpogojne potrebe ^a uvedbo demokr. režima in za spravo med narodi. Dva dni je trajala diskusija o Zvezi Narodov. Ta, ki obstoji sedaj je samo nadaljevanje medvojne entente in nikakor ni izraz ljudske volje. Zveza Narodov mora biti za vse in sicer Zveza zastopnikov ljudstva in ne zastopnikov vlad. Sprejele so se ostre resolucije proti bojnim pripravam. Sv. Očetu se je poslal udanostni brzojav, preds. Hardingu posebna izjava o potrebi razorožitve in voščila za njegov trud na Washingtonski konferenci. Izmed Francozov se je udeležila debat elita iz zbornice in iz iuridič-nih fakultet. * Pokret med ljudstvom za zopetno zbljižanje je potreben, da prisili vlade delo pacifistične politike. A ta pokret ne sme izzveneti o resolucijah, iti mora do srca in do duše ter od tam iztrgati, kar je ostalo sovraštva in maščevalnosti. Katoliška cerkev ima veliko polje, da da inicijativo in da izvrši ta duševni preobrat, predno bo prepozno in predno ne zazvoni pogrebni zvonček evropski civilizaciji. Ako bo to kdo zvršil, bo to Rim. PROTI STAVKAM V Albany, N. Y., predložena bo v zbornici predloga, po kateri bodo stavke kriminalne in kaznjive. Da se varujejo koristi občinstva, bo ta predloga zahtevala od delavstva, da prinese svoje pritožbe najprej pred gospodarski državni odbor, ki zasliši obe stranjki delavce in delodajalce in potem odloči, kje je pravica. Industrijelni komisar in najvišje državno sodišče sta prva inštanca v vseh delavskih prepirih. — Vse delavske organizacije so že na nogah in proučayajo to predlogo, da bodo zavzeli primerno stališče za ali proti. ŠEST DELAVSKIH VODITELJEV PRED SODIŠČEM. V Chicago je bilo te dni šest delavskih voditeljev spoznanih krivini, da so se "zarotili", da bodo stavbin stvo po mestu zavirali. Obsojeni so O'Donnel, predsednik stavbinskega sveta in pet drugih. VREDNOST LIBERTY BON-DOV. Vrednost Liberty bondov (vojno posojilo) je poskočilo v preteklem letu jako visoko. Kakor poroča Wall Street je vednost vseh poskočila za dve milijardi dolarjev. ŽELEZNICE ZA DELAVSTVO. Železnica Delaware & Hudson Co. je izdala izjavo, da bo zavarovala na lastne stroške za popolno nezmožnost dela vsakega delavca, ki je pri kompaniii dalj kot šest mesecev. Delavstvo bo zavarovano za bolezen, za starost in za smrt. Za vse bo kompaniia plačevala mesečne orispevke. DRŽAVA ZAPLENILA HAY-WOODOVO POSESTVO. Država se bo te dni polastila lepega posestva "kralja rdečih prole-tarcev", bogatina Haywooda, ki je pobral ves denar organizacije boljše-vikov in jo popihal po francosko na Rusko. Premoženje je blizu Salt Lake, Utah. — Pa so lagali, da je "reven delavec". — Rdeče slepenje delavstva je moralo biti zadnja le ta dober "biznes", se mu je toliko bogatinov posvetilo. — Bogatin gre' tja, kjer nese. — Delavstvo, ali ne vidiš? KATOLIŠKI VZGOJITELJI ZBORUJEJO. V Chicago te dni zborujejo zastopniki vseh katoliških srednjih in višjih šol v hotelu La Salle. — Posvetovali so se pred vsem o tem, koliko se bo zahtevalo pri raznih sprejemnih izpitih v razne zavode. PROTI PIJAČI. Prohibiciiski urad objavlja, da je nreteklo leto zaplenil - 6 milijonov ealonov žeania po raznih mestih Združenih Držav. Radi prodaje pijače je bilo aretiranih nad 40 tisoč ljudi. Največji grešniki so v državi New York, Ohio, Carolina, Georgia in Florida. Samo v Ohio je bilo aretiranih 3 tisoč ljudi. KATOLIŠKA INTERNACIJO-( NALA. Katoliška internacijonala, t. j. organizacija vseh katolikov celega sveta — je dejstvo To velikansko delo je izpeljal Clevelandski škof Schrembs, ki je imenovan svetovnim predsednikom. Sedež bo v Rimu. CHICAGO OBREŽNO MORSKO MESTO. . Tisoč mil od morja pa vendar obrežno mesto — to se more zgoditi samo v Ameriki. Chicago se bliža temu svojemu silju. Pogajanja se vrše med državami ob jezerih in med Kanado glede tega načrta. SPOMNIK KATOLIŠKIM REDOVNICAM. V Washingtonu bodo postavili velik spomenik "katoliškim redovnicam za njih žrtve ob času naše državljanske vojske. Devet različnih redov bo zastopanih. ČEŠKI KATOLIKI DELAVNI. Ločitev cerkve od države je po vzročila resne razmere na Češkem. Posebno važno je vprašanje katoliške vzgoje. Te dni so se sešli češki škofje in so sklenili pozvati katolike, da se morajo postaviti v odločno obrambo svojih pravic glede šole. RUSIJA KUPILA ŽITO. Rusija je kupila v Ameriki za 10 milijonov dolarjev žita, ki je že na poti v Rusijo. Raskrška graba.—Sttrigova Med-žimurje. — ... Pozdravljam Vas in vse osobje pri listih "Ave Maria" in "Edinost" in se Vam prav lepo zahvaljujem za redno pošiljanje lista. Komaj čakam dneva, da ga dobim. In tudi vsi moji sosedje me pridno vprašujejo, če sem že dobil liste in če sem je prebral, da bi jih še oni prebrali. Večkrat jim moram dati še predno sam preberem. Dragi roja ki, ki ste še tam v lepi svobodni A-meriki in imate tu doma v stari domovini svojce, naročite jim te lepe liste, ker so prekoristni tudi za sedanje razmere med nami tukaj v domovini. Veliko se človek nauči misliti iz teh listov in pa vse prav soditi. Jaz sem sledil tem listom, pa mi danes ni žal. Vse je tako prišlo in vse je bilo tako prav, kakor so ti listi pisali. Zato boste vsi ameriški Medžimurci veliko dobro delo storili svoji domovini in svojim doma. alco jim boste pošiljali liste "Ave Maria" in "Edinost", posebno "Edinost." "Edinost" je zlata vredni list za nas tukaj. Vam pa, gospod urednik, in vsemu osobju želim obilo božjega blagoslova, vsem naročnikom, posebno medzimurcem po A-meriki pa srčen pozdrav. Bivši fa-ran Franc Zadravec. J. M. Trunk. Na potu v tujino. * (Nadaljevanje) V tem lepem mestu je bila ravno "mrtva" sezona, ko gre vse, kar le more, ne oddih k morju ali na deželo, zato je bilo v mestu res vse bolj mrtvo. Morda se je pa le meni tako zdelo, ker sem 1. iqi9. ob mirovni konferenci videl, kako je šumelo po ulicah noč in dan in si videl, kako je, tu zbran ves svet. Zapazil sem, da je draginja zelo narasla. Priprosta soba v hotelu 16 frankov. .Zajutrek 12 frankov, "taksi", ki se ni zmenil ta "teksameter", za kratko vožnjo 20 frankov itd. ... do 100 frankov na dan to je po tedanjem kurzu avstrijske krone nad 7000 K! Kakor so poročali časopisi je padla javna varnost pod ničilo: ropi, predrzni napadi so biiLna dnevnem redu, tudi sad vojne. Poleg-tčga kuga bolševizma. "Vive la III. International de Moscou" je bilo napisano na vseh koncih in krajih. "'Ruska" bolezen je največ pripomogla, da se je začela majati nemška ironta, zmajala ni samo Rusije, temveč bo pretresla še marsikatero državo, in morda v času, ko bo Rusija že ozdravela, ker tam, kjer se je bolezen pričela, se bo prikazalo tudi ozdravljenje. Vsled silne suše so bili vsi krasni nasadi brez listja. Prav vesel sem bil, da sem kmalu odšel pro-i ti morju. Ob železnici so bili povsod videti sledovi požaro.v, suša povsod, tudi ob morju, ko sem dospel v Cherbourg. Amerikanska vlada zahteva za potnike 2. in 3. razreda 14 dnevno karanteno ,dasi »atisne včasih eno oko. Prav ima, da skrbi za zdravje svojih ljudi, a za potnike je vsakdanja preiskava zelo mučna in — draga. Ker je ob morju, imajo franki še bolj gladek rep, dasi so samo papirnati. Mesto ima tudi svoje lastne "flike", časopisi tarnajo o draginji in visokih* davkih, in Avstrijci kričijo: "Die Entente muss uns helfen." Pomoč bo prišla, "ko bo "plozala" večna trobenta." Dne 30. julija bi imela Mauretania odpluti, a pondeljek, -24. julija, so prinesli časniki novico, da je bila v Southhamptonu po nastalem požaru poškodovana! Potnikov je čakalo v Cherbourgu do 1200, od teh do 800 za "Mauretanijo". Vse je drvelo na agenturo, kaj bo. Nekateri, ki so bili že "zreli" za obljubljeno deželo, so skušali dobiti prostor na drugih parnikih. Večina pa j t morala čakati še osem dni na parnik "Berenga-ria'\ tako je Cunard Line prekrstila prej nemški največji parnik "Imperator", ki ji je pripadel za potopljeno "Luzitanijo." Prijetno to ni, da moraš samevati v mesta nad 14 dni, ko si ga ogledaš lahko en dan, dasi ima nad 50 tisoč prebivalcev, lep pristan in jako živahen promet. Prišla je ameriška vojna ladija "Pittsburg", pozneje "Utah" in nekaj rešilcev. Stric Samovi "fantje" so bili jako živahni, ob raznih obiskih sc grmeli topovi, Videli smo vsaj nekaj Amerike. Kogar je prijelo domotožje po Ameriki, ali kdo je tja koprnel, je imel na ameriških mornarjih majhen "faljster" za bolno srce. Moje srce je bilo zdravo ko riba, a mošnja je dobila su-šico, ,ker avstrijski denar je za . . . Pri cerkvi Presv. Trojice sem se seznanil z vikarji, kar jih je. S temi smo začeli politizirati. Spoznal sem marsikatero stran francoskega mišljenja ,dal mnogo pojasnil, ker vobče Francozi niso ravno trdni y zemljepisju. Tako je čas minul prej, kakor bode minula večnost. Ko bo nas pošteno pregledali in razni izvoščeki in postrežki ostrigli na vseh koncih in krajih, smo se dne 6. avgusta vkrcali na morskem velikanu. Bila je že tema, ko smo odšli. Od Evrope sem videl samo luči, morda mrtvaške luči ob rakvi in grobu moje dosedanje domovine! Zapuščal sem svoj rodni kraj, v deželo daljno potoval, in nisem znal in nisem znal, komu desnico naj tedaj — podam morda na vekomaj! ■ Kakor bi stopal skozi široka vrata ,ki vodijo v neznan kraj, tako se mi je zdela vožnja po morju tokrat ko sem se vozil v tujino, a hrepenel za domovino. Morje, ti neskončno, sveto morje, devetokrat drčim po tvoji gladini, a tokrat me tvoje veličastvo ne zanima. Srce je polno bolesti radi izgubljene domovine, polno skrbi, kakšna bo nova domovina, ki pa bo ostala, bojim se, večno tujina. Nebo, visoko modro nebo, ne ganeš me ne v sijaju solčnega žarjenja, niti v mehki svetlobi luninega lesketanja, saj nad mojim obzorjem ni neba, ko sem stisnjen v temni grob izgubljene, umrle domovine. Vi morski valovi in šumeče vode, vaš grom in šum doni na moje uho, ko turobna otožna smrtna pesem. Niti parnik me ne zanima, dasi mora vsak Nemec biti nanj ponosen, ko bi ga ra*vnD pogled na tega velikana ne spominjal, da je v "izgubljenem" "Imperatorju" tudi kos nesrečne domovine. Nisem ne prijatelj Nemcev, ne njih sovražnik, a težka usoda, ki jih je pahnila iz višine, gre tudi meni k srcu. (Dalje sledi.) iiBfliir'i i 1 f 1 lir r te'MWii'r in . ^ KROJAŠKA STAVKA KONČANA. V Chicago je bila krojaška stavka končana. Stavka je trajala od 1. decembra. i ANGLIKANSKI ŽUPNIK PRESTOPIL V KAT. CERKEV. Anglikanski župnik Rev. M. Mercer iz New Yorka je iavno prestopil v Londonu v katoliško cerkev. r~.' ' 7 iSpfe . "E D I N O S T" EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. • ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. _ Vedno lepše. Članstvo Slov. Narodne Jednote opozarjamo na dopis iz Thomasa W. Va. v Pros veti, njih glasilu. Toraj sedaj je pQStalo vaše glasilo propagator luteranstva. Sedaj bodo začeli uredniki, ki za vaše žulje izdajajo ta list, za te vaše žulje razširjati luteranstvo med ameriškimi Slovenci. Daleč ste prišli! Do sedaj so pisali, da so proti vsaki veri. No, tak, sedaj so se pa „udi-njaii luteranizmu. Mi smo že večkrat trdili, da je sramota, če kdo trdi, da je "Prosve-ta" delavski list. Da, sem pa tja, čitate kake pogrete fraze o delavskem vprašanju, večinoma prestavljene iz raznih tujih listov. Toda vse to je samo, da slepe uboge svoje žrtve med slovenskim delavstvom. Toda v resnici pa ni "Prosveta" druzega kot grd proti katoliški "far-jožerski" list, katerga glavno delo je — boj proti katoliški veri.. Ta dopis jasno kaže, da smo imeli prav. Zato, pa opozarjamo vse one člane, ki so še v tej jednoti, pa so še farani te ali one cerkve, na to pisanje, kako grdo, kako umazano delo pla> čujejo in podpirajo s svojim denarjem. Naj vedo, da so pred Bogom in pred narodom odgovorni za to pisanje. Naj ne reko: "Saj mi ne pišemo". Dobro! Toda plačujete pa uradnike, da za vaš denar to pišejo. Uradniki jednote so hlapci organizacije. Tudi jih ne oprosti sokrivde izgovor "saj mi ne moremo preprečiti." Dolžnost vaša je, 1) da protestirate takoj na vsak tak izbruh proti-katoliškega fanatizma pri društveni seji in v listu — ako nočejo sprejeti in čuti vašega glasu, pa v drugih listih, 2) ako se pa to vkljub temu vrši, pa veste, da "Kdor ni z menoj, je proti meni!!" veste ,da katolik pod smrtnim grehom ne sme podpirati kaj takega. -o- Iz slovenskih naselbin. Vsem, ki pomagajo nam pri tem delu, ki je za povzdigo .naše naselbine se v imenu Slov. Podpor. Družbe sv. Mohorja najprisrČneje zahvaljujem. Leo Mladich, predsednik Slov. Podpor. Dr. sv. Mo-% horja. New York, N. Y. — Dr. Najsv. Imena je priredilo s prav dobrim yspehom Silvestrov večer. Po zahvalni pobožnosti v cerkvi so se župljani zbrali v dvorani. Veselo razpoloženje je vladalo, ko smo se skupno kot ena družina poslovili od starega leta. Zlasti je pa še burka "Rudeči nosovi", ki so jo člani društva izvrstno vprizorili, napravila veliko zabave. Kratko pred polnočjo se je član dr. Jakob Ulčar v jako primernem govoru poslovil kot stajo leto. Ura je odbila 12 in mala u-čenka M. Habjan prisrčno nastopi kot novo leto in vošči, da bi bilo ysem srečno in veselo. Naj še omenim šaljivo pošto. Uniformirani poštar V. Čagran je imel dosti dela ko je donašal pošto iz raznih krajev Kranjske in odpošiljal. Svileno odejo za $18.00 je sreča prisodila L. Kožar. Naša godba, ki vrlo napreduje, priredi 15. jan. igro Miklova zala. Isti dan bo tudi svirala pri sv. maši ob 9. Samostojno dr. pa obhaja 22. jan. desetletnico obstoja. Cerkveni fair bo 29. jan. in 5. feb. Za našo župnijsko cerkev tako vneti župljani bodo tudi letos kakor prejšnja leta pokazali kaj se doseže tam, kjer vlada sloga, kjer podžiga gorečnost za hišo božjo srca za skupno delo. P. Benigen- NAZNNILO IN VABILO PREDSEDNIKA SLOV. PODPOR. DRUŽ. SV. MOHORJA. Chicago, 111. — Cenjeni sobratje in Slovenci v Chicagi: — Kakor je že javnosti znano, da se je v naši naselbini na Silvestrov večer vstano-yila podporna družba sv. Mohorja, raditega apeliram n^ vse tiste, ki so že pri tej prekoristni družbi, da vsak agitira med svojimi prijatelji in znanci, da pristopijo v družbo, ki bo ra nje v slučaju bolezni velike koristi. Nihče * izmed nas ne ve ne dneva ne ure, kdaj ga bo obiskala nesreča ali bolezen. Iz tega razloga in še drugih apeliram tudi na vse Slovenske rojake v naši naselbini, da se pridružijo družbi in postanejo njeni člani. Vsak katoliško zaveden Slovenec je vabljen da pristopi v našo sredo. Namen naše družbe je prekoristen za slovenski živelj v naši naselbini. Gojiti med seboj bratsko ljubezen, podpirati bolne v slučaju nesreče in bolezni je naš glavni namen. Za mali mesečni prispevek 50c dobite $1.00 podpore vsak dan v času bolezni. Toje $7.00 tedenske podpore. Iz tega upam, da se sveti in zrcali najboljša stran bratske ljubezni, katera se bo pa še izboljševala in večala, čim večja bo naša armada. Raditega vam kličem: Bratje skupaj! Napravimo si to, družbo močno, da bo nas ščitila v bolezni, nesrečah in nezgodah. Družba je komaj stara par dni in njeno članstvo je narastlo že na lepo število. Vsi ugledni možje naše naselbine so že v njeni sredi in z velikim naudušenjem agitirajo za družbo, kar je najboljši znak, kako potrebno in zaželjeno je bilo to društvo v naši naselbini. Ta odziv naših rojakov v naselbini v prvih dnevih postanka tega društva, pa nam daje garancijo za obstoj in napredek tega društva. Sobratje, ki ste že pri temu društvu, prosim pazite in zasledujte razne objave in naznanila v našem "Glasilu" listu Edinosti. Tu v tem listu, ki smo ga sprejeli za svoje u-radno glasilo, bomo objavljali sproti vse spremembe pri družbi. Nazna-njevalo se bo tudi vedno, kdaj se bojo vršile družbene seje itd. Posebno pazite, kdaj se bo vršila prihodnja družbena seja, ki bo zelo zanimiva. Nekaj novega in zanimivega bo prisega na družbeno ustavo. Zato pridite vsi in prepričajte se, kako potrebno je za našo naselbino to društvo. Čutim se tudi dolžnega zahvaliti se listu Edinosti, ki je nam dal prostora v svojih kolonah in to brezplačno. List izhaja sedaj po trikrat na teden, kar je važno tudi za nas, za oglaševanje naše družbe. CHICAŠKE NOVICE. , V nedeljo večer bo v cerkveni dvorani krasna predstava v "Moving pictur-jih" — '"The Blasphe-mere." — Ta igra je nova in bo prvič v tej okolici v naši cerkvi. Nekaj posebnega bo. — Pridite jo vsi pogledat. - Ne bo Vam žal. — Družino Mr. Jakoba Habjan iz 23. ceste so že dalje časa obiskovale razne bolezni. Da, pred jiekaj tedni so bili 4 člani družine obenem bolni. Sedaj, hvala Bogu, so vsi že ozdrar veli Mrs. Habjan, naša najboljša delavka za cerkev, je najprej padla in se poškodovala na nogi. Potem je zbolela hčerka Cecilija, potem hčerka Ana in še mož. Sedaj so vsi že zdravi. — Dobri družini častitamo! Obe sestri Janež sta za časa bolezni v naši hiši toliko storile za nas, nam tako ljubeznjivo stregle in se toliko žrtvovale za nas, da se čutim dolžno, da se jima javno zahvalim za to veliko uslugo. Naj jima Bog obilo plača to njiju ljubeznjivost. Mrs. Jakob Habjan. Mr. Leo Jurjevec se je čutil prizadetega z notico, v kateri smo nekoliko reagirali na dopis iz Chicage v Glas Naroda, v katerem znani ku-kovičar napada našo župnijo, pred vsem našega g. župnika z očevidnim namepom škoditi župniji in njenemu napredku. Ker se je dotična uo-tica tikala samo dopisnika, in ker smo dobili v roko izjavo Mr. Jur-jevca, v kateri g. župniku izjavlja, da ni niti najmanj v zvezi s tem dopisnikom, da, ,da na Glas Naroda niti naročen ni, mi to z veseljem kon-štatiramo. Krivice bi nikomur ne delali radi. Mislimo, da smo s tem ustregli želji Mr. Jurjevca. Dobili smo več dopisov od Chi-caških faranov, ki odgovarjajo dopisniku v Glas Naroda in pojasnjujejo javnosti resnico naših razmer v Chicago. Vendar ker g. župnik sam odgovarja, naj nam dopisniki odpuste, da ne bomo priobčili teh dopisov za sedaj. V resnici, vsa naselbina ve, kje je danes slovenske župnija sv. Štefana po treh letih bivanja in delovanja med nami Rev. Kazimirja Zakrajšek, in kakšen napredek smo naredili od tedaj. Cela naselbina čuti blagodejno ta napredek, pred vsem pa ta mir in slogo in edinost, ki vlada med župljani samimi med seboj, kakor tudi med župnikom in župljani. Uredništvo. Sedaj jih imamo pet, pa vseh pet je dobro obiskanih. — To je za me dovolj. Kdor pa misli, da bo z enim skrpucanim dopisom v kakem takem listu, kakor je "Glas Naroda" takoj vse podrl, se pa jako moti. Chi-caška naselbina bo šla preko teh mirno naprej s pomilovalnim nasmehom za vse te dopisune. Rev. K. Zakrajšek, OFM-, župnik. Dopisnikoma v iz Chicage v "Glas Naroda." — Dva znana dopisnika iz Chicage sta šla daleč tja v New York v list, ki je smetišče cele A-merike, ter tja nesla dozdevne smeti iz naše naselbine, da jih pokažeta celi slovenski javnosti. Jaz nimam nič proti temu ima pač vsak človek svoje veselje. Ko bi dopisnika samo resnico povedala! Ne bom se spuščal v podrobnosti teh dopisov. Rečem pa samo toliko: Tri leta bo kmalu, kar sem v Chicago. Koliko sem ta tri leta dosegel, jaz ne vem, in ni moja stvar o tem soditi. O tem naj sodijo moji župljani in sicer tisti župljani, ki niso katoličani samo na božič ali velikonoč, ali pa še takrat ne, temveč oni, ki so si s tolikimi trudi postavili svojo cerkev in župnišče, si ustanovili svojo župnijo in jo s svojimi žulji vzdržujejo, katerim se gre v resnici za napredek župnije. Teh faranov sodba je za me merodajna. — Da smo pa nekaj vendar dosegli, so pa tu znamenja, katera tudi jaz lahko vidim in po katerih lahko sklepam, da smo res nekaj dosegli to sta pa zlasti dva: Prvo leto smo imeli 11 tisoč sv. obhajil ,drugo leto smo jih imeli 16 tisoč, lani, 1921, jih je bila pa že nad 20 tisoč. Ko sem prišel smo imeli dve sv. maši vsako nedeljo. VRATA V ZDRUŽENE DRŽAVE New York (Jugoslov. Oddelek F. L. I. S.) Dasi je vsakdo, ki se je priselil v to zemljo, ob svojem prihodu prišel v dotiko z eno ali drugo priseljeniško postajo, kjer je vza-dostil ameriškim priseljeniškim predpisom in je bil redno pripuščen v to zemljo, vendarle večinoma ljudje nimajo jasnega pojma o postopanju priseljeniških oblasti 'in sploh o glavnih določbah priseljeniških zakonov. Vsakdo ve, kako skrb obvlada človeka, ki pričakuje prihod kakega sorodnika ali prijatelja iz tujine. Čim izve za parnik, v katerem se priča-kovanec nahaja, postane nemiren; v svoji bojazni se obrača okoli za svet — večinoma ne na pravo mesto. A-ko sorodnik se ne prikaže takoj, do-tičnik pošilja brzojavko za brzojavko, mnogokrat brez potrebnih podatkov, na priseljeniške oblasti, ki — prenapolnjene z delom — ne morejo odgovarjati vseh tudi ob najboljši volji. Ako končno pride vest, da je bil sorodnik ali prijatelj zadržan na priseljeniški postaji, se do-tičnik prestraši, in skrbi, zguba časa in stroški sledijo. To je vse lahko razumljivo, ali človek si lahko prihrani mnogo teh »krbi, ako zna nekaj o rednem postopanju na priseljeniških postajah. Med temi postajami najbolj glav na je seveda Ellis Island, postaja ne\v-yorškega pristanišča. Ellis Island so pravcata vrata v Združene Države. Na čelu te priseljeniške po staje se nahaja Commissioner Robert E. Tod in njegova pomočnika sta Assistant Commissioners Mr. Byron H. Uhl in Mr. Harry R. Lan-dis. Čim je parnik vstopil v new-yor-ški zaliv preko postaje za kvaranti-no, prihaja na brod priseljeniški inšpektor in — ako ni nikakih zadržkov radi sumljivih bolezni na brodu — takoj začenja urejati potrebno za čim hitrejše izkrcanje potnikov. Predno je parnik pristal ob pomolu, priseljeniški uradniki so že izvršili štetje vseh potnikov, izbrali vse ameriške državljane in pregledali inozemce drugega in prvega razre da. Ti potniki prvega in drugega razreda morajo zadostiti predpisom priseljeniških zakonov, ravno tako kakor potniki tretjega razreda, smejo pa biti pregledani že na brodu. Ako ni nikakega zadržka, bo disi radi splošnih določb priseljeniškega zakona ali radi kvote, se jim dovoli vstop v Združene Države di rektno iz parnika na pomol. Prise ljenci tretjega razreda pa in oni potniki kakine, katerih slučajno treba natančneje preiskovati, se iz parnika premestijo v ferry-boat, ki jih odpelje na Ellis Island. Ako je razvidno, da je priseljenec na sploh sposoben, da se mu dovoli vstop v Združene Države in kvota one dežele, kjer se je rodil, ni bila še izčrpana, pregled na Ellis Island je prilično hitra stvar. Čim priseljenci dospejo na otok, so postavljeni v vrsto in tpodvrženi kratkemu zdravniškemu pregledu, katerega svrha je izločiti one slučaje, ki potrebujejo natančnejši pregled. Na to so priseljenci izprašani glede pismenosti in končno pridejo pred mizo, ob kateri seditva dva priseljeniška nadzornika,ki vgotavljata,da-li je priseljenec zadostil zahtevani zakona, zakona, ki vgotavljajo, da-li je priseljenec vzadostil zahtevam zakona glede pripustljivosti v to deželo. A-ko zadošča in kvota one dežele, kjer se je rodil, ni bila še izčrpana, je pripuščen takoj. Čim so priseljeniške oblasti pripustile priseljencay~sme isti oditi iz Ellis Island, bodisi potom prevoznega čolna v mesto New York, ako je tja namenjen, ali pa ferry-boat ga odvede na železniško postajo, ako je namenjen drugam. Sorodniki ali prijatelji naj ne bodo v skrbeh v takem slučaju, kajti priseljeniške oblasti same pazijo na to, da gre priseljenec na pravi vlak in obveščajov kondukterja, naj izpusti potnika na postaji, kamor je namenjen. Pripuščen priseljenec utegne pa biti začasno zadržah (temporarily detained.) To se dogaja zlasti v slučajih, kjer pripuščeni priseljenec čaka na denar za nadaljno potovanje, ali pa ako nekdo mora priti po njega, ali v slučaju začasne bolezni ali radi kakega drugega razloga. Začasno zadržani priseljenec (na kratko zvan "T. D.") je skratka priseljenec, kateremu je bil dovoljen vstop (admissin) in ki zapusti priseljeniško postajo, čim bo odstranjena dofična začasna težkoča. Kdor ni takoj pripuščen, je zadržan in posebni preiskovalni odbor (Board of Special Inquiry) mora pretresovati njegov slučaj v posebni seji, ki naj se vrši v čim krajšem času. Vsak tak odbor je sestavljen od treh članov, izbranih izmed priseljeniških uradnikov od Generalnega Komisarja za priseljevanje s privoljenjem tajnika za delo (Secretary of Labor). Zaslišanje (hearing) pred Board of Special Inquiry ni javno, ampak priseljenec sme zahtevati prisotnost kakega prijatelja oziroma sorodnika. Ako torej kdo dobiva vest, da je bila pričakovana oseba zadržana na Ellis Island za posebno preiskavo (held for special inquiry), to jedno-stavno pomenja, da dotičnik ni bil še pripuščen, ampak da njegov slučaj potrebuje posebno preiskavo in da posebna komisija bo pregledala njegov slučaj. V slučajih bolezni in nesposoblje-nosti spravljajo dostikrat priseljenca v bolnišnico in odložijo njegov pregled na poznejši čas. V takih slučajih odloča Board of Special Inquiry na podlagi spričevala pregle-dujočega zdravnika. Razun v teh slučajih, v katerih je priseljenec zadržan za posebno preiskavo (Special Inquiry, na kratko "S. I."), treba zapomniti si, da tudi vsak inozemec, ki prihaja čez kvoto, je zadržan "for special inquiry." Skratka: "Held for special inquiry" je vsak, ki ni bil pripuščen in odpuščen oziroma pripuščen in začasno zadržan. Board of Special Inquiry ima na to v posebni seji določiti, da-li naj se dotični prise'je-nec pripusti ali pa zavrne. V slučaju zavrnitve ima dotični inozemec pravico do priziva na Se-» cretary yof Labor~1n je obveščen o tej svoji pravici. Priziv sme vložiti sam ali potom prijatelja ali pa potom kake dobrodelne organizacije, nahajajoče se na priseljeniški postaji. Priziv ima jednostavno besedilo: Vlagam priziv proti sklepu Board-a (Nadaljevanje na 4 strani.) eznjivo. Koliko Slovencev je tulca j obogatelo! Koliko so si postavili lcrasne domove! Da, še celo, koliko je že stara domovina dobila pomoči T)d nas! Koliko stradanja in pomanjr Icanja več bi bilo doma, ko bi ameriški Slovenci ne bilo toliko pošiljali domov! — Ali taka dežela zasluži, da smo proti nji? Da jo preklinjamo? Če kdo ni dobil tukaj sre-^ce„ ali ni največkrat sam uzrok? Ali Yii uzrok to, ker je zlorabil svobodo in bogate zaslužke, katere je tukaj tlobil ? Da, v največ slučajih. Kaj čuda, da vsi Slovenci hite, da bi si prej ko preje dobili papirje in bi postali državljani te države in si tukaj ustanovili svoj prihodnji dom. Da pa bomo ljubili to domovino, jo je treba poznati. Kdor je enkrat pozna, ta jo ljubi, ta je zanjo navdu-ien. Res, morda vidimo sfyn in tja tudi tukaj kaj slabega, ker nič popolnega frt na svetu. So pač ljudje, ki vodijo državo. Ljudje so pa povsod enaki. Toda kar je tukaj boljše je pa ustava države. Ustava je krasila! Ameriška ustava zagotavlja ljudstvu stalno in močno vlado, ki je Vedno odgovorna ljudstvu, ki je ^dolžna skrbeti za tvojo varnost in ia tvojo svobodo. Zagotavlja vsakemu popolno versko svobodo. Ali bi si smeli doma postaviti slovenske katoliške šole, kjer in kadar bi hoteli? Ali imajo doma stariši pravico odločevati, kako naj bo njih o-trok vzgojevan? Ali imajo pravico pozidati cerkve in dvorane in šole kakoršne in kolikor jih hočejo! Ne! Tukaj nam pa naša krasna u-Stava zagotavlja popolno svobodo v Vsem tem. Dovoljuje, da smejo državljani skupaj priti in se posveto^ Vati, kadar in kjer hočejo. Smejo se posvetovati o vsem razen, kar bi bilo nevarno varnosti drugih sodržavljanov in javnemu premoženju in življenju. Izdajati smemo časopise kakoršne hočemo, samo da ne rušijo temeljev, na katerih je država sezidana in ne nasprotujejo javni ljudski morali. Bi smeli to doma? Saj so še našo malo "Edinost" ki ni domači list, prepovedali, ker se boje resnice,, ker tam ni svobode, ker je to. kar imenujejo svoboda samo po-tvara njena, samo krivica z napačnim imenom. Zato, ameriški Slovenci, poglejte to sliko, ki Vam predstavlja Ameri- ko, ki razteza svoj ščit ustave nad našimi družinami, ki se pod njo lahko razvijajo, varuje naše žene in naše otročiče, varuje naše farmarje, varuje naše delavce. Res prav kar čutimo tajne stle na delu, kakor med delavstvom, tako tudi med bogatini, ki bi radi izrabile ustavo našo za to, da bi pod krinko pravičnosti, izkoriščali slabeišega in delali bogate dobičke na škodo revnejših slojev. Nam Amerikan-cem ni treba boljševizma, ni treba socijalizma, ni treba nikakih krvavih revolucij. Kar nam potreba je samo poštenih mož v urade, na županske stolčeke, na governerska mesta, v zbornice in senate, na sodnijske klopi in na predsedniško mesto. Te uradnike pa volimo mi sami, voli ljudstvo. Zato pa je treba, da se ljudstvo zave, da pozna javne razmere, da pozna može, ki\o v javnosti, in da se ne da podkupiti od nikogar, da voli vsikdar samo dobre može. Nekateri se dajo pri volitvah podkupiti s pijačo ali denarjem ali kako drugače, da volijo napačnega, slabega človeka v urade. Amerikanec se mora vedno zavedati: Kakoršne može bomo volili v u-rade, taka bo na naša vlada! Zato glejmo koga volimo! Ni to lepa dežela? Ni to lepa listava? Ne bomo tako deželo ljubili? Sramota pa, večna sramota onim našim rdečim sodržavljanom rojakom, ki se družijo z onimi, ki bi radi to krasno ustavo uničili in na mesto nje postavili grdo, krvavo vlado, ki ne pozna svobode, kateri ni sveto ne življenje, ne imetje podlož»-nih, kakor so to jašno pokazali. Taki rojaki so tisti ježi, ki skušajo gospodarja izgnati iz dežele, v katero jih je tako ljubeznjivo sprejel. Taki so gadje, ki hočejo pičiti onega, ki jih je pustil, da so se dobro zare-dili na njegovem srcu. Mi katoliški Slovenci pa bomo proučavali ustavo ^Združenih držav in jo branili zlasti pri volitvah, da ne bodo prišli v urade možje, ki so prekucuhi. Sodelovali bomo z vsemi dobrimi državljani druzih narodnosti, da bo Amerika rastla in napredovala v našo lastno srečo in blagostanje in v srečo celega sveta. MALO OCVIRKOV. Bravo! Proletarec je začel pisati pametneje ali bolje: "zmešanomi-seljno." V eni izmed njegovih zadnjih številk smo pobrali ta-le rdeči poper: Uredniki rdečih listov so "škar-jarji" ali "škarjevci" . . . Okrega jih: "Zmerjati to ste znali takrat in znate danes. In pri tem ste še toliko ptfedtzni, da si upate delati opazke ljudem, ki vaše duševno obzorje daleč presegajo" (pri tem najbrže misli nas. Kje pa so vaši duševni proizvodi? Ena knjiga, en besednjak, par prevodov, nekaj koledarjev, to je vse, kar ste bili v stanu napraviti. Imeli ste "gajžle" in "ko-robače", "solčne rože" . . . Prepisovali ste iz lepih reči in naredili slabe , . . Vs>ka povest je bila na naših ameriških listih že po dvakrat ali trikrat objavljena. Ene povesti, ki so jih priobčevali razni naši listi, bi znali čitatelji že čisto na pamet, ako bi jih hoteli vsakikrat čitati. Jezite se, da vas ne zanimajo ohceti, izobraževalna društva, pečlarji in take reči . . . Zakaj pa ste potem takem pustili skozi vrsto let polniti liste s takimi dopisi, pri tem pa ste slovesno zatrjevali, da bi bil že vse vrag vzel, ako ne bi bilo vašega vzgojevanja? ... Še nekaj vas bom opozoril v tem dopisu. Silno nagla-šate dan za dnem vašo svobodomiselnost. Vedno povdarjate, da je materi cerkvi odbila med našimi rojaki zadnja ura. To ni res. Vsaka naša cerkvena občina v Kokokoli bo izkazovala koncem leta več dohodkov kot pa vse vaše kolekte za pomožne in kulturne akcije. Cerkve so ob nedeljah napolnjene, dolarji padajo v peharčke, da je veselje, gospodje pridigajo, da so vsi potni, vi pa govorite o svobo<|omiseljenosti, katere nikjer ni. Zdi se mi, da spadate k "zmešanomiselcem" kajti vay še misli so včasih tako zmešane, da sami sebe ne spoznate . . ." To, prosimo, je dobesedno prepisano iz "Proletarca". Sedaj pa vprašamo, kaj bi ti ljudje rekli, ako bi jim mi kaj takega v brk vrgli? Ali bi ne rekli, da zabavljamo in da obrekujemo in mir kazimo? Ali bi se celo naši katoliški sosedje ne oglasili in bi ne trdili, da smo dvoji? * * * Božični čas je tisti čas, ko ljudje pošiljajo svojim prijateljem darila in voščila. * * * In kakor se čuje, bo letos tudi par slov. "žurnal reporterjev" prejelo lep dar za zvesto izvrševanje svoje službe. * * * Lastnik new,-yorškega žurnala G. N., ki je dobival celo leto redna poročila iz chicaške metropole, je baje že ukazal svojemu adjutantu, trčeni Zgagi, da naj pošlje vsakemu primeren ček, kot nagrado za celo-let-no vestno izvrševanje njihovega častnega posla. * * * Kakor pravi naš prijatelj, ki je videl dotični "pay roll", je na listini troje imen iz chicaške metropole. I-mena teh odličnjakov bomo v kratkem imenoma objavili. Za danes povemo samo toliko, da prvemu je baje ime kakor kajzerju, ime drugega se čita nekako takole: prve štiri črke se berejo nazaj "amen" in konec se končuje na nič; tretjemu pa se končuje ime na "iš." * * * Trčeni Zgagec ima baje večkrat hudega mačka. Pravijo, da večkrat vodi sled iz atatovega kevdrčka noter v vredništvo. Večje nesreče se mu na tej poti še ni zgodilo kakor, da je parkrat prinesel svoje hlačice na rokah. Stem je pa tudi rešena za-gonetka, ki jo javnost do sedaj ni mogla rešiti, namreč, zakaj trčeni Zgagec taku čudno diši. KJE JE ZAKON, KJE JE ČLO-VEČANSTVO? Kje je kultura, kje pravica, da prepreči grozote, ki so orisane v interpelaciji muslimanskih poslancev o internirancih v taboru pri Nišu. Ta tabor sestoji iz štirih barak, ena je bila poprej hlev, druge pa vojaško— provizorično skladišče, ene imajo tla, druge golo zemljo, okna so razbita in skozi slabo zbito streho curlja vedno dež, po tleh je malo slame, drugega ničesar in to je bivališče internirancev — ljudi od visoke starosti do nežne otroške dobe, ki nimajo drugega na vesti kot to nesrečo, da so sorodniki ljudi, ki so se odtegnili vojaški službi, ki so baje med hajduki in ki so na druge načine prekršili postavo ter izzvali strogost oblasti, ki pa ni poiskala drugega sredstva in postopanja, kot to, da je polovila njih sorodnike, stare in mlade, žene in otroke, ter ih vrgla kot internirance in talce v ta strašni tabor. Stanje teh ljudi je neznosno, dolgo časa že prezebajo in stradajo tam. Pokrivajo in odevajo se s tem, kar so si prinesli s seboj, hrana jim je že od meseca marca skoraj samo kruh ,ki ga dobivajo po 750 gramov na osebo. Od 409 je polovica otrok izpod 1* let, 40—50 je odraslih mož, tudi že izžetih starcev, drugo so pa ženske. Doslej je umrlo že 49 otrok, drugi pa čakajo, da jih glad, zima in druge nadloge prej ali slej rešijo po isti poti. Ti ljudje naj torej odgovarjajo za dela svojih sorodnikov?! Kje je ta zakon, ki kaj takega predpisuje in zahteva? Kje je človek, ki si upa trditi, da bodo taka sredstva-pripravila begunce, hajduke in razne druge nepokrneže do miru in pokoja? Taka nečloveška sredstva nam niso nova. Videli smo jih med vojno in mislili smo, da izhajajo iz otopelih čutov, iz krutosti, ki je hlapela iz prelite krvi in divjega sovraštva v bojnih metežih, pričakovali smo pa, da bodo takoj prenehala, da se bodo takoj obsodila, kakor hitro ijapoči mir. Zmotili smo se, preveč smo se zanašali na človečanstvo, danes si pravica zakriva obraz, ,zakoni so nekje v ozadju, kultura še ni vzklila iz vojnih razvalin, človek molči in vojna krutost obhaja svoje orgije. O-blast vidi, kako begunec beži v šu-mo, vidi, da nosi puško, zato se pa znaša nad njegovo ženo in njegovim detetom. Ti si mi nevaren, zato ti pa sestradam ter izmučim ženo, o- troke, staro mater in starega očetat To ni več «ob za zob, to je: pravično življenje naj gine mesto krivičnega !! Najceneja smrt. A.: Zakaj si pa tako žalosten? B.: Oh, popolnoma sem ob vsa Trideset centov je vse, kar premorem. Vzel bi si življenje, pa se ni noben način ne zdi zanesljiv. Če so obesin, lahko se utrga vrv; če skočim v vodo, lahko me kdo ven potegne; ;za revolver imam pa premalo denarja. A.: Kupite od mene bukvicej "Kako človek od smeha poči", veljajo samo trideset centiov. Čevljarski mojster Podplat je i-mel dva vajenca; eden je bil prebrisan, drugi pa neumen. Nekoč vpraša mojster prvega: Janezek, kaj bi storil, če bi se sedaj le spustil pred našo hišo velik aeroplan? Janezek pravi: naprej bi delal in bi se zanj ne zmenil, kajti znani čevljarski rek se glasi: Le čevlje sodi naj kopitar. Lepo to, odgovori mojster; ti si izvrsten čevljar. Zdaj še ne, pravi vašim spretnim vodstvom. To go-na to vajenoc, upam pa postati pod vorjenje je bilo mojstru jako všeč; ponosen je bil oa svojega vrlega u-čenca. Vse to je opazoval neiimni vajenec, pa bi se bil tudi rad prikupil svojemu mojstru. Nekaj dni nato ga vpraša mojster: Jožek, kaj bi storil, če bi te naša mama poklicala, da bi ji v kuhinji pomagal? Naprej bi delal in bi se za njo ne zmenil, kajti znani čevljarski rek se glasi: Le čevlje sodi naj kopitar, se odreže Jožek. Ti si pravi osel, ga zavrne mojster. Deček: Zdaj še nisem, upam pa postavi pod vašim spretnim vodstvom. Potrpežljivost je krasna čednost — namreč pri drugih. * * * Pokvarjen otrok je pomilovanja vreden. — Še bolj njegovi stariši. * * * Dve tretjini človeškega srca zavzema samoljublje. — TrTetja treti- na je pa pri marsikomu prazna. * * * K sreči mati nikdar ne izve popolne resnice, kako sodijo o njenih o- trocih sosedje. ^ * * * Lahko je prepričati ženo, da ima njen mož vsikdar prav, izvzemši vse slučaje, kadar se prepira ž njo. SLOVENCEM V CHICAGI! Tem potom naznajamo slovenski javnosti v Chicagi, da se je ustanovila na Silvestrov večer, dne 31. decembra 1921. na ustanovnem sestanku chicaških rojakov "SLOVENSKA PODPORNA DRUŽBA SV. MOHORJA." Chicaški rojaki smo že del j časa videli potrebo take družbe med nami. Zato smo se tudi na Silvestrov večer sešli k posvetovanju, in ker smo bili vsi brez razlike za ustanovitev take družbe, smo isto ustanovili spravili k življenju. Takoj ob ustanovitvi se je vpisalo v družbo nepričakovano lepo število chicaških Slovencev. Vpisavanje se nadaljuje in rojaki še vedno prihajajo k vpisovanju. Na ustanovni seji Slovenske podporne družbe sv. Mohorja se je sklenilo, da se bo do prihodnje seje ta mesec sprejemalo Člane v (Jruštvo brez vsakih ceremonij. Plača se samo $1.00 kot pristop, in s tem postanete član Slov. Podpor, družbe sv. Mohorja. Ta ugodnost pa je seveda na razpolago samo do prihodnje seje. Potem se bo določila novo smer, za pristopovanje k družbi. Rojaki že dolgo smo govorili o takem društvu« Sedaj pa je ustanov-'jeno in ga imate v svoji sredi. Naš namen je podpirati člane v slučaju! bolezni. To je naš edini namen in tega se bomo držali, kolikor mogoče. Za 50 centev na mesec dobite ako ste bolni $1.00 dnevne podpore. Mesečni assessmentov bo 50 centov drugih naklad in prispevkov ne bo. S tem upa* mo da je dana prilika vsem tistim, ki bi bili radi zavarovani za slučaj bolezni za malo več kot so, pa jim ta prilika ni bila dana posedaj. Sedaj pa imate društvo, ki Vam nudi to priliko in Vas prisrčno vabi v svojo sredo. Vse kar je potreba je, da se zglasite pri družbenemu tajniku, mu javite svoje ime in plačate pristop. Kdor hoče kakih nadaljnih pojasnil, so mu vedno na razpolago pri družbenemu predsedniku ali tajniku. Na ustanovnem sestanku se je takoj izvolilo družbeni odbor, ki bol posloval za leto 1922. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Leo Mladich, 1929 W. 22nd Place. Podpredsednik Albin Zakrajšek, 1959 W. 21st Place. Tajnik John Jerich, 1849 W. 22nd Street. Zapisnikar Silvester Hrastar, 2018 W. 21st Place. Blagajnik John Petrovčič st., 1920 W. 22nd Street. Nadzorni odbor: Michael Staniša, Andrew Glavach in Michael Koren. — Družbeni organizator Frank Auguštin. Društvo bo zborovalo vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani sv. Štefana ob pol 2 uri popoldne. m^mrns. "EDiNOST" Mali Kaj ni mogel premagati svoje srčne želje Stopil je v pregrajo. Zaradi svoje nepokorščine je postal še drznejši. Stopil je strašni živali tako blizu, da se je mogel dotakniti njenega repa. Ligd je stopil v skrbeh k vratom ograie in klicaj princa zastonj nazai. "Lep konj! velik konj! priden konj!" je govoril ta poln občudovanja in gladil z daleč izstegnjeno roko njegov rep. Kako minuto dolgo se je zdelo, da se Sejanu dopade to ljubkovanje, pa tudi samo eno minuto. Z divjim skokom in nenavadnim rezgetaniem udari s zadnjima nogama kvišku, kakor da se bi hotel oprostiti nadležne ga občudovavca. In predno je bilo mogoče zabraniti nesrečo — ležal ie izprijeni otrok izbornega očeta s krvio oblit na tleh, cvileč in stokaioč. kakor vsako drugo majhno človeško dete v podobnem slučaiu, v strašni nevarnosti, da ga razjarjena žival poma#ndra s kopiti še poprej, kakor našega prijatelja Pavla. - *' Hitro priskoči Ligd in ga izvleče iz ograie. Kopito tra je zadelo ravno sredi obraza. Čelo,, oči in nos je bilo komai razločiti. Lied in Tel sta odnesla dečka proč. a kmalu sta se vrnila z vestio. da rana ni tako nevarna, kakor so prvotno mislili in da ie poškodba le boli zunania. "Bogrovi sami so sodili! je rekel med niihovo odsotnostio Filip svojemu gospodu in kaznovali to malo spako. ki se ie hotela pasti nad vašim po>-ginom. Upam, da bo zaznamenovan za celo živlienie."" "Pustimo to. prijateljodvrne Pavel. "Rnd bi ti izročil v varstvo Karikleievo mazilo — ti si napraviš tam gori ležišče in era ne zapustiš nit? trenutek — pa kie je mazilo. Kariklej je poklican v Rim, toraj mi je nemogoče doklfci novega." Iskanje obeh mož -je bilo breuspešno. • - ; . HI. Za bojne igre v cirkusu določeni dan je prišel. Dopoldne je bilo silno vroče'/zdaj pa, ko se je solnce že bližalo zatonu, je nastalo prijetno oživljajoče hladno. ~ Ogromni prostori amfiteatra so bili napolnjeni že nekaj ur pred začetkom igre. Glava pri glavi se je vrstila do najvišjih sedežev. Mnogo gledavcev, ki niso več našli prostora na sedežih, se je zbralo na odprtem pro/storu poslopja. Hiše in najemniška poslopja cele okolice so bile osa mele^ le otroci in sužnji so varovali dom in polje. Vsredjni okroglastega amfiteatra se je dvigala na pomolu tribuna za cezarja in njegov dvor. Nad njo je bila razpeta purpurno-rudeča svilena streha. V ozadju so bila postavljena senčnata drevesa, ki so dala celi podobi prijazen utis. Na obeh straneh cezarske lože se je nahajalo več s purpurnim in škrlatastim suknom pogrnjenih sedežev, na katerih so razvijale prve rimske dame svoj čar. Tu je sedela tudi skupina treh o-seb, katere je oskrboval suženj Klavdij. Bili so Gnej Pizo, Herod Agri pa in mali Kaj. Zadnjemu moramoA posvetiti se par besedi. Bil je tukaj kljub ostri prepovedi zdravnika. Morali so popustiti njegovim izbruhom besnosti in ga pustitj pod varstvom Klavdija k igram. Suženj naj bi bil njegov tolmač, ker o gledanju sploh ni bilo govora, zanesti se je moral samo na svoja ušesa. Večji del njegove glave in obraza je izginil pod debelimi obvezami, ki so pustile proste komaj usta. Mislimo si lahko njegovo lju-beznjivo duševno stanje, katero je mirila le popolna odvisnost od drugih. "Zapomnite si dobro, Gnej Pizo in ti Herod Agripa, da sta le zato tukaj, da mi nadomestujeta moje oči. Bogovi naj vaju uničijo, če mi ne povesta najnatančnejše. Ali so konja že privedli?" "Se ne", odgovori Pizo. "Tvoj oče in presvetli cezar še. nista zasedla svojega prostora na tribuni. Ona in Tiberij sta še oba na konju v areni — morda celo ostaneta tam, da bi vse gledala popolnoma od blizu; ali pa zato, da bosta mogla Sejanu takoj slediti, če uide skozi vhod na prdsto." "Jaz hočem tudi! Dajte mi mojega malega konja! Oh, te oči, jaz sem slep! Prokleti konj!" jezil se je Kaligula in trgal in vlekel na svojih obvezah, dokler ga niso prisilile bolečine, da je odnehal od tega početja. "Naj raj še bi, da bi bili v tem trenutku vsi slepi, kar vas je tukaj," pristavi in se bije z malo pestjo po glavi. ^Zato bi ti bili gotovo vsi zelo hvaležni", pravi Pizo porogljivo. "Razumite me prav: le za zdaj! Kakor hitro bi pa mogel videti tudi jaz, bi pa mogli zopet vsi videti." Ko* je se govoril, se je nenadoma polegel šum človeških glasov, ki se je dosedaj razlegal po gledališču. "Kaj pa je? Kaj se je zgodilo?" zavpije Kaj in skoči z svojega se- aeža. "Konja Sejana peljejo v areno. Dva moža ga držita na dolgih stremenih. Na gobcu ima nagobčnik", pripoveduje Gnej Pizo. "O bogovi! Kakšen skok! — Enega moža je podrl na tla in bi ga rad vlekel po areni. Zdaj je ta spustiti stremen, da bi se rešil, ali to bo smrt drugega. Ha, že hite drugi sužnji na pomoč. Spravili so ga zopet V svojo oblast. — Zdaj ga drže štirje. _ " Ves čas, ko se je to godilo, se je vsa množica z glasnimi klici vdele- ževala boja. A nenadoma je nastala zopet smrtna tišina. "Kaj pa je zopet, Pizo?" In Kaligula skoči v svoji nestrpnosti skorai v naročje svojega soseda, ki začuden ni mogel odmakniti svojega očesa od krepkega in drznega mladeniča, ki je ravnokar vstopil v notranji krog. "Jezdec je prišel. Gre naravnost k konju. — Resnično junak, ce je kdaj bil kdo!" zagodrnja Pizo. "Kako pa izgleda, moj dobri Pizo? Ali se.nič ne boji? Ali ima bic v rokah in ostroge na črevljih?" „ "Ne enega, ne drugega. Na glavi ima širok klobuk, najbrž zato, da zavaruje oči pred solnčno svetlobo. Zdaj daje povelja m sužnji se prizadevajo, da bi obrnili konja z glavo proti izhodu. Tako, storjeno je. Aha, morda ga misli pognati takoj naravnost ven na prosto m ga z dolgim in ostrim jezdarenjem utruditi. Ne vem, če bo konj hotel. -"To bi se pa reklo, prevariti nas vse!" pravi slepi deček. Tega se mu ne sme dovoliti — on mora ostati v areni." N ^ -Na nogah nosi neko vrst golenic, ki mu segajo visoko nad kolena. Zdi se mi, da so privezane na noge le z ene strani, na vsak način jih ima zato da bi ga varovale Sejanovih zob." "Ranjen, ali ne. Izgubiti mora ravnotežje in pasti s konja. Kaj se zgodi potem ni nobenega dvoma več!" zavpije Kaj. Tudi nosi dolg meč, ki mu bo najbrže le na potu. — Tega pa ne razumem", začuden obmolkne Pizo. (Nadaljevanje z 2. strani.) of Special Inquiry — s podpisom prizivnika. Priziv treba vložiti v roku oseminštiridesetih ur po sklepu. Vložitev priziva zaustavlja vsakna-dalj ni korak glede končne usode priseljenca, dokler Secretary of Labor ne odloči o prizivu in prijavi svoj sklep načelniku priseljeniške posta-( je. Radi tega, dokler ni rešen priziv, nihče ne more biti deportiran. , Secretary of Labor more rešiti priziv s tem, da odvrže sklep Board-a of Special Inquiry in pripusti priseljenca, ali — v izvanrednih slučajih — more dovoliti začasni prihod proti jamščini, oziroma more potrditi deportacijo, ki jo je odredil Board of Special Inquiry. V nadaljnih člankih bomo objaš-njevali natančneje najvažnejša določila priseljeniških zakonov, v kolikor njih znanje je skrajno potrebno in koristno za vsakega priseljenca. i Nežen miglaj. Potnik: (Strojivodja parnika): "Vroče pa imate. Kako morate vendar vzdržati?" Strojevodja: "No, vzdrži se že— le žejni smo vedno!" Potnik: "Potem pa popijete veliko vode?" Strojevodja: "Nikdar, to nam je kapitan ostro prepovedal." Potnik: "Tako! Zakaj pa?" Strojevodja: "Ker se boji da bi potem zmankalo vode za vožnjo." ZA HIŠNO DELO bi rad dobil pošteno slovenko. Ako katero veseli naj se osebno' ali pa pismeno zglasi na doli navedenem naslovu. Istotako se zmenimo radi plače osebno ali pa pismeno: JOSEPH ŽABKAR, 1928 W. 22nd PL, " Chicago, 111. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K. J. V CLEVELANDU, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od i.—16. leta starosti. Dr. zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau-sovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna poiasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih. Predsednik John Widervol, 1153 East 61 st Street. Podpredsednik Joseph Žulič. Tajnik Ant. Fortuna. 1176 E. 61st St. Blagajnik John Melle. • Zastopnik Joseph Rus. 6519 Bonna ave. Nadzorniki John Zulič. Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr J. M. Seliškar. »OOOOC^OOOO« C'iPOl > »ooooopo» DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Zakrajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E. 61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml., blagajnik A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakrajšek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe-terlin. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in plinov© cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najbolj fc in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naif pnrnori. uokličite nas po te-lefonu, aii pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDO& 2M2 W. 22nd St neai H orne Ave,, Chicago. IIL Tel.: Canal 410* FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA Kadar mislite gTaditi svoje dom* ve ali kako drugo poslopje. obrnit' se na nas, da Vam damo svoi nasve1 3448 South Lawn dale Ave. CHICAGO. ILL Phone: Lawn dale J KOSMACH ' 1804 W. 22nd St., Chicago, IIL Rojakom se priporočam pri nakupi raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. ,Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! OGLASI V "EDINOSTI" SO NAJCENEJŠI. DINARI -DOLARI brzo i sigurno po najnižjih cenah. ŠIFKARTE ZA VSE . LINIJE. EMIL KISS, BANKIR 133 Second Avenue New York, N. Y. & A A A & & A & & P070R ~ Krasni Stenski katoliški KOLEDAR za leto 1922. Ko- r vZil/ll ledar ima 14 strani na vsaki strani so različne krasne slike, strani so široke 9 in pol palca, in dolge 16 in pol palca. Tako lepega koledara še niste imeli v hiši. Cena je 25c s poštarino. Pošlite matizem. za rane, opekline, bule turove, kraste, grinte, lišaje mozulce, Za lase, za sive lase, moške brke, za prahute na glavi, za reu-poštne znamke. srab in solčnate pike, kurje oči, bradovice, potne noge, ozebline in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik ga pošljem zasttojn. JACOB WAHCIC, 6702 BONNA AVE. N. E. CLEVELAND, O. £ & & A A A & JOHN STAYER. GROCERY 1952 West 22nd Place, Chicago, 111. Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo tfobro urejeno groceri«. io. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo atelje, importirani holandski mak, sveži kostanj in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se naj-topleje priporočam. Telephone Canal 1404. tr tr 8* SšT r Ef * FRANK TOMAŽICH SLOVENSKI GROCERIST Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte! 1858 W. 22nd Street Phone: Canal 2910. + + * * + + * * + Chicago, 111. * * * * * * + * xfc"*"*4"*4>***4444>444444>444"4>4444*( I FIDELITY ELECTRIC COMPANY I if Fran* S honti. lastnik Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste na- ^ ▼ peljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ce- 4 + no- Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. X ^ Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki - nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave da- ♦ mo $5.00 nagrade. + Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke. ^ ♦ 2049 West 22nd Street, Phone: Canal 5190. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 2534.