Il Rožnik deževen - Murska Sobota, 27. maj 2004, leto LVI, št. 22, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Sprva bo oblači AJ s plohami. nato pa povečini^nčno^ Str. 12 - Nada Ve rd e v med najboljšimi tajnicami Slovenije Tajnica je središče in srce podjetja »Vesela sem vsakdan, ko grem vsiužbo... NAROČNIK ZA KUHANJE Mobitelov center Murska Sobota V tednu od 24. do 30. maja boste v Mobitelovem centru Murska Sobota ob nakupu v vrednosti nad 5.000 tolarjev prejeli Mobitelovo majico ali Mobikartico za 1.000 SIT. pivo, pili pa viski« GAZIRANA PIJAČA FIT EXOTIC 1,5 litra, VrNo Brežice Predsednik Murine uprave Borut Meh in obrambni minister Anton Grizold sta podpisala protokol o medsebojnem . K sodelovanju pri razvoju A ■ tehnologij in proizvodnji W L službenih uniform, 1 Tokrat bo hitrost nagrajena. Dirkališče bo pripravljeno 27. maja ob 16. url na Cvetkovi ulici 2 v Murski Soboti. Zabavo bodo popestrili člani skupine Bepop In otroške delavnice. V primeru dežja bomo zabavo prestavili na ustreznejši termin. Za podrobnejše informacije spremljajte Planet v sklopu Novo, program lokalne radijske postaje in www.plnponk.com. ”i na Mobitelovo arno zabavo! Mura bo oblačila slovenske vojake Minister za zdravje opozarja: 'Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!" Ponudba velja do prodaje zalog. SLADOLED grandissinio 619.- ED Posebna ess- ponudba Nova Opel Vectra karavan KAVA BARCAFFE MLETA Opel Vectra karavan, razkošje prostora in elegance z novima motorjema 1 9 CDTi s 120 KM in 150 KM! ^MRZNJENE sardele PIVO GOESSER ft 5 litra, F1 p/nAw/ifa Bum mi mu AKTUALNO 27. maj 2004 - VESlW Petek (spet) preložen Sojenje bodo zvočno snemali Prejšnji četrtek se je z branjem obtožnice na soboškem sodišču nadaljevalo sojenje obtoženim za napad na Mira Petka. Ker pa je obtoženi Andrej Štruc oziroma obramba zahtevala, da se nadaljnje ob- ravnave zvočno snema, je predsednik senata Branko Pa-latin določil, da se Četrtkova obravnava prekine in da se sojenje nadaljuje 1. junija. Tožilstvo Tožilka Gydrkdseva je prebrala obtožnico, ki so jo obtoženi poslušali stoje. Obtožnica je dolga več kot dvajset strani. Tožilka je večkrat poudarila, da gre za naklepno dejanje umora, saj so s palico za bejzbol uporabili tako imenovani ubijalski udarec, tu gre za udarec po zatilju, ki naj bi povzročil takojšnjo smrt. Ker pa je Petek zaslišal glasove za sabo, se je obrnil in se temu tako izognil. Da gre za naklep, pa je tožilka argumentirala še s tem, da so po udarcu, ki ni bil ubijalski, napadalci Petka še obrcali Tožilstvo je tudi zahtevalo, da se iz dvorane odstranita Zamernik in Robar. Poleg tega je opozorilo na varnost prič tožilstva, saj naj bi Ko-ludrovič, ko so obtoženi v sprem 28. februar 2001 Tožilci trdijo, da je ponudil neznani naročnik Štrucu 20.000 nemških mark. Ta naredi načrt, kako bodo ubili Petka, in v ta namen zbere skupino ljudi, ki jim bo v zameno za to razdelil denat. Tako se 28. februarja z osebnim avtomobilom iz Maribora v Mežico odpeljejo Vogrinec, ki je šofer, in Koiudrovič ter Hojnik. V Mežici se jim pridruži Puc, ki jim pokaže Petkovo hišo. Približno ob 2130, ko je Petek pred garažo, se mu od zadaj približata Koiudrovič in Hojnik. Prvi ga udari s palico za bejzbol in ga tako zbije na tla, kjer ga oba z zimskimi čevlji začneta brcati v glavo. Čez nekaj časa se napadalci umaknejo, Petek obleži na tleh. Nato se priplazi do hiše, kjer potem pokličejo pomoč. stvu paznikov in policije zapuščali prvo obravnavo, policistom dejal, da zdaj naj čuvajo Krivokapiča (Štruc je na prvi obravnavi razkril dve domnevni priči Maria Krivokapiča in Tanjo Rižner, op. p ). Obramba Obtoženi so dejali, da obtožnico razumejo, da pa se z njo ne morejo strinjati. Zagovorniki obtoženih Danijel Planinšec, Jože Šafarič, Peter Grdinič, Silvo Godič in Ivan Bukovnik so menili, da obtožnica ni dopustna, saj v njej ni dokazov niti utemeljenega suma. Poleg tega obtožnica temelji na nezakonito pridobljenih izjavah anonimnih prič. Prav tako naj ne bi bilo motiva tožilka je za motiv navedla koristoljubnost, smešno pa je tudi to, da so prejeli 20.000 nemških mark plačila Senat je upošteval predlog obrambe, da se preverijo klici na določeno številko mobitela v »kritičnem« času, zavrnil pa je predlog, da se zasliši novinarka Danica Kse- la, ki naj bi imela stike z anonimnimi pričami. Senica: »A boš tiho!« Sojenje vseskozi spremljajo besedni dvoboji med zagovorniki obtoženih in Petkovim zastopnikom Senico. Tako smo bili priča ostremu prerekanju, prisotno je bilo tudi malo vroče krvi, med obrambo in Senico, potem ko je slednji omenil, da smešijo odvetniški poklic in da jih bo prijavil odvetniški zbornici. Zagovorniki obtoženih pa so predlagali senatu, da naj ne upošteva vseh pripomb Senice, saj je le-ta le udeleženec in ne stranka Evropske volitve Trinajstega junija trinajst 0* Državljani Evropske unije bodo 732 članov Evropskega parlamenta v vseh 25 članicah EU volili med 10. in 13 junijem. Kot je že znano, bodo v Sloveniji volitve v nedeljo, 13. junija. Republiška volilna komisija (RVK) je prejela in brez izjeme tudi potrdila vseh trinajst vloženih list, sestavljenih iz vseh osmih parlamentarnih in šestih zunajparlamentarnih stranic Na volilnih lističih bo 91 imen kandidatov, od tega 50 moških in 41 ženskih, ki jim na sojenju. Senica je obrambi očital, da namerno zavlačuje sojenje. Kako naprej? Sodišče bo poskrbelo za ureditev tehničnih razmer za snemanje V mesecu juniju je predvidenih šest obravnav, in sicer: 1.,3-. 17., 22., 24., in 29. Obtoženi bodo najprej podali svoj zagovor, nato bo sledilo pričanje Mira Petka. Za Petkom bodo zaslišane anonimne priče, nato priče tožilstva (gre za več koc dvajset prič, op. p.) in potem priče, ki jih je in bo predlagala obramba. Andrej Bedek, foto: N. J. (Anonimna) priča Aten K ena od treh anommnrn o tožilstvu pomagate • obtoženih in ki s® ie Pr obravnave. Ze je odločil spregovoriti - ‘ vedal, da je pred pre^ ni kom lagat le-tOP0/*1 la policija m zahtevaia, da se ga23 L -• tovi.alijeresanonnw, jeobtemdejai.d^^ mr'h prič še ugotavlja ne ve, kdo so te Pn^‘ bodo volivci lahko oddali preferenčni (prednostni) glas, kar bo lahko vplivalo na izvolitev posameznih kandidatov na listah. Poleg odločitve za eno od list bodo lahko volivci obkrožili tudi zaporedno številko kandidata in mu tako dali prednost pred drugimi na listi. Prednostni glasovi se bodo upoštevali, če bo dobil posamezni kandidat na listi nekaj več kot sedem odstotkov vseh glasov, oddanih za posamezno listo kandidatov. Na štirih od trinajstih list najdemo tudi štiri kandidate iz Pomurja, ki bodo zbirali svoje glasove in upali na sedež v Evropskem Par'J<’'‘L,. N'1' Zanimivo je tu4i> Ino nedeljoii'ri^* bo smelo objavil111 vseh volišč v dra1' unije. Do desete u« -dovoljeno objaviti n r dov glasovanja,lu neuradnih ne-Ve vna omejitev ugotavljanje .zid a o glasov V Slovenil sove začeli šteti ž . h«, i objavo pr™ dov pa počakal zvečer Razstava kao Med 2. in 12. junijem 2004 bo v Europarku razstavo eksotičnih kač, pajkov in škorpijonov, Če želite božati kače aii si ogledati kako se jim odvzame strup, potem bodite z nami ti trii v nn^ i predstavitev, ki bodo potekale Ijka do petka ob 11., 17. in 18.30 otah ob 11., 13. in 17. uri. Vabljeni. i amin as ii Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov EUROPARK d.o.o., Letališka 26,1000 Ljubljana ®WlK^27jnai2OO4 AKTUALNO ^spevek slovenske vojske "Prestrukturiranju soboških tekstilcev Mura bo oblačila slovenske vojake min'ster'n predsednik Murine uprave podpisala kol o medsebojnem sodelovanju Ittindnik Murine uprave "’‘fWMehin obrambni Grizold *ta po-tywh ptrrttilud o medseboj-pTi razvoju |n proizvodnji •tniform.Narazpi-’"’Mristrstva m obrambo je *”’*‘-«4 MwaWanaxa glavne^ naročila, v projektu pa bo kot podizvajalec sodelovalo še šestnajst slovenskih podjetij. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič in član Murine uprave Milan Moreč sta ob tej priložnosti podpisala Še pogodbo o izdelavi 8.500 kompletov službenih uniform, ki jih bo treba izdelati v Pred dobrim desetletjem je vzšla na slovenskem nebu; danes žari na svetovnem. Tiho izpolnjuje želje milijon uporabnikom, ko kupujejo na Številnih prodajnih mestih, preko POS terminalov, mnogi preko interneta. Priskrbi jim gotovino na bankomatih ali za bančnim okencem. Njene barve sijejo v različnih odtenkih; od Active, preko klasične, zlate ali poslovne Active-MasterCard, do klasične, zlate ali poslovne Vise. Vedno jo imajo pri roki. Uporabijo jo danes, plačajo jutri - samo podpišejo. Kr^1 Banka Koper, Gorenjska banka, Poštna banka banka. Nova Kreditna banka Maribor, Slovenska zadana konjska banka obdobju od leta 2004 do 2007. Mura bo za pripadnike Slovenske vojske že letos zagotovila 6.400 kompletov uniform, od tega 5.200 moških in 1.200 ženskih, v naslednjih treh letih pa še po ■’00 kompletov letno, od tega 600 moških in 100 ženskih. Skupna vrednost projekta znaša dobri 2,26 milijarde tolarjev, ministrstvo za obrambo pa bo že letos za to plačalo poldrugo milijardo tolarjev. Čeprav pogodba velja do konca leta 2005, bo ministrstvo za obrambo ob zagotovljenih finančnih sredstvih pogodbo podaljšalo do konca leta 2007, po besedah ministra Grizolda pa naj bi s tem v slovenski vojski vsaj delno pripomogli k zagotavljanju, ohranitvi in razvoju delovnih mest v celotni slovenski tekstilni in obutveni industriji. Po ocenah naj bi to zagotavljalo delo okoli sto zaposlenim, vojska pa naj bi s tem pomagala tudi pri sanaciji Mure in s tem celotni regiji. Kot je ob podpisu protokola povedal predsednik uprave Borut Meh, v Muri od tega sodelovanja v prihodnje veliko pričakujejo, prav to pa lahko veliko prispeva k uspešnemu izvajanju programa prestrukturiranja. Ob krepitvi lastnih blagovnih znamk so namreč v program prestrukturiranja med prednostne naloge zapisali tudi »šivanje po meri«, iz tega pa so tudi črpali strokovno osnovo za izvedbo projekta službenih uniform za slovensko vojsko. Po Mehovih besedah ta projekt dokazuje, da se v slovenski tekstilni, oblačilni in obutveni industrijo znajo dogovoriti za sodelovanje in skupen nastop in Meh je prepričan, da se bodo na osnovi te izkušnje porodili še novi projekti. V Muri že usklajujejo aktivnosti za izvedbo pogodbe, saj je postopke treba uskladiti s Šestnajstimi podizvajalci in z več dobavitelji osnovnih in pomožnih materialov, kljub temu pa težav z izdelavo 6.400 kompletov službenih uniform do konca leta ne bi smelo biti. Ludvik Kovač Fotografija: Jure Z. Težave Romov, ker nimajo pitne vode Voda s cisterno je luksuz, raje izkopljite vodnjak Kričite, da ne boste plačali vode, potem je ne boste imeli Romi v rogašovski občini imajo največ težav z oskrbo z vodo in pitno vodo, saj je 350 Romov brez lastne pitne vode, zato jim jo vozijo s cisterno. Prav na to temo so se srečali predstavniki Romov, občine in predstavnica Urada za narodnosti, povabili pa so tudi državnega poslanca Cirila Pucka in državnega svetnika Marjana Maučeca, ki se povabilu nista odzvala. V občini živi v 140 gospodinjstvih 480 Romov, to pa je več kot 10 odstotkov vseh prebivalcev v občini. Romi so skoncentrirani v romskih zaselkih v Ropoči, Pertoči, Serdici in Sotini, nekateri pa živijo tudi v Kra-marovcih in Ocinju. Zaselki so legalizirani, Še vedno pa niso urejeni lastništvo zemljišč, dokumentacija in infrastruktura »V desetletni zgodovini, ko občina izvaja romsko politiko, smo jo najmanj enakovredno obravnavali v primerjavi z drugimi vprašanji. Akutni problem občine in tudi vseh romskih zaselkov pa je pomanjkanje pitne vode. Vodovodne sisteme so si vaš- Plače v javnih zavodih mestne občine Dodatki k plačam so lahko višji od plače V zadnjih mesecih so zelo burile duhove plače direktorjev in ravnateljev v javnih zavodih, katerih ustanoviteljice ali soustanoviteljice so občine, enako tudi na seji mestnega sveta Mestne občine M. Sobota pred Časom zahtevan pregled višin bruto plač v javnih zavodih. Po nekaj mesecih so svetniki te podatke dobili, a brez posebne razlage. Pregled višine bruto plač direktorjev oziroma ravnateljev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je mestna občina in se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna, je pripravil Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Javni zavod Osn. plača za april 2004 Plača za april 2004 z dodatki 1. Pomurske lekarne M. Sobota 334.287 876.234 2. Zdravstveni dom M. Sobota 340.860 862.120 3. Ljudska univerza M. Sobota 335.596 642.563 4. Vrtec M. Sobota 404.813 640.179 5, OŠ Bakovci 301,512 631.865 6. 'ošii 288.403 599.879 7. OŠ IV 275.294 587.589 8. Pokrajinski muzej 552.817 587.228 9. 0ŠIII 288.403 582.575 10. 0ŠI 288.403 576.938 11. Glasbena šola 314.622 568.574 12. Galerija 327.732 557.408 13. PIŠK 506.016 542.198 14. Javni stanovanjski sklad 249.075 460.216 15. MIKK 235.966 288.665 »Sklop osnovnih bruto plač za april predstavlja osnovne plače posameznih ravnateljev oziroma direktorjev, pri plačah z dodatki pa so vključeni tudi dodatki, ki ravnateljem oziroma direktorjem pripadajo po kolektivnih pogodbah. Te pa se v šolstvu, zdravstvu in kulturi med seboj razlikujejo,« je povedal Štefan Cigan, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Podatke o plačah so občini posredovali računovodski oddelki iz posameznih javnih zavodov. A. Nana Rltuper Rodež ke skupnosti nekoč urejala same, občina pa je to kasneje prevzela. Sistem oskrbe z vodo je deloval, vendar tu bil vzdrževan in so ga pred tremi Jeti opustili. Tako so Romi v Sotini in Serdici danes odvisni izključno od distribucije pitne vode v vaški zbiralnik s cisterno. »Za kubični liter vode je treba plačati 1100 tolarjev, z junijem pa se bo podražila na 1500 tolarjev. V prejšnjih letih je pomagala občina, sedaj pa morajo Romi vodo v celoti plačevati sami,« je problematiko predstavil romski svetnik Stanko Baranja v občini Rogašovci. »Nekateri dobijo na mesec račun za vodo v višini 20 tisočakov. Če se to ne bo uredilo, Romi vode ne bomo plačali, jaz kot svetnik pa bom odstopil,« je dodal. Sami ne storite nič Pa so zbrani menili, da bolj malo varčujejo z vodo. In župan Halb jim je odgovoril: »Način oskrbe z vodo v vašem naselju je luksuzen. Dobroverno in tudi vi veste, kako bi lahko problem rešili, pa sami ne storite nič. Najprej je treba izkopati vodnjak in s pomočjo črpalke pre črpati vodo v vaš bazen. S tem bi bil problem rešen. V solinskih bregovih je dovolj izvirov s pitno vodo. Podobno so naredili v Ropoči in Pertoči. Kopali bi lahko sami, saj ste močni, cevi niso drage, stroške za črpalko pa bi si razdelili. Kričite, da ne boste plačali vode, potem pa je pač ne boste imeh.« Romi pa računajo pri reševanju te problematike na pomoč države Mihaela Brezar z Urada za narodnosti je povedala, da sredstev v tem trenutku ni So pa naredili pregled stanja v vseh romskih naseljih po Sloveniji m iščejo ustrezne rešitve, kako zagotoviti sredstva. »Mi denarja nismo prinesli s seboj,« jo je dopolnil Geza Bačič, Urad za narodnosti, ter dejal: »Propadel pa je tudi predlog za dodatna sredstva za občine z večjim številom Romov v znesku 200 milijonov tolarjev. Država bo kmalu morala najti vsaj kratkoročne rešitve, kasneje pa to urediti z zakonodajo.« V preteklem obdobju so dvanajstim občinam z Romi razdelili 142 milijonov tolarjev, vendar vse občine teh sredstev niso dobile, tudi Rogašovska ne A. Nana Rltuper Rodež LOKALNA SCENA 27. maj 200£, VBlB 'tempirano Nada Verdev, poslovna sekretarka Galexa: »Vloga tajnice danes presega vlogo tistega, ki v službi skuha kavo. Njena vloga je veliko pomembnejša. Tajnica mora bita središče in srce vsakega podjetja, saj je tudi od nje zelo odvisno delo in počutje dela- vcev in gostov.« Borut Meh, predsednik uprave Mure, ob podpisu protokola o sodelovanju s slovensko vojsko: »haloge, za izvedbo katerih smo se s podpisom protokola za vezali, niso enostavne. Zavedamo se. da je MB slovenska vojska del sodobno opremljenih sil Nata, za katere veljajo visoki tehnološki in kakovostni standardi, zato si pomanjkljivosti pri izvedbi naročila preprosto ne moremo privoščiti. Po drugi strani pa je dosledna izvedba pogodbe lahko tudi priložnost še za kakšen podoben ali večji posel.« Franc Skledar, di rektor in lastnik družinskega podjetja Izolaterm na Cankovi: »Lahko rečem, da smo bili zraven povsod, kjer so se gradili večji objekti. Poleg tega opravljamo precej dela tudi za firme v Ljubljani in vse tja do Kopra. Ker nimamo večjih proizvodnih zmogljivosti, se zaenkrat usmerjamo predvsem na območje Pomurja. Videli bomo, kaj bo prinesla vključitev Slovenije v Evropsko unijo.« Drago Vogrinčič, župan občine Cankova: »Dobro se zavedam, da bo preteklo Še nekaj let, ko bodo vsi občani dobili pitno vodo, toda od države, ki obljublja, da bo uresničila projekt oskrbe z vodo za celotno Goričko, pričakujem, da bo držala besedo. Zagotavljam pa, da bomo zbrana sredstva porabili izključno za gradnjo projektnega sekundarnega razvoda.« Na OŠ Turnišče namenjajo še posebno pozornost projektom, raziskovalnim nalogam, skrbi za lepo in urejeno šolo ter okolico, varstvu narave in vzgoji ter ozaveščanju mladih in mladih po srcu. »Želimo in hočemo biti ustvarjalni dejavnik v razvoju in napredku domačega okolja,« pravi njihov ravnatelj Jožef Bence. Minuli petek dopoldne smo lahko turniške učence srečevali na orientacijskem pohodu (ena od postaj je bila tudi ob predstavnikih Slovenske vojske, ki so jih seznanjali s svojo opremo), popoldne pa so se vsi skupaj ter še učitelji, starši in povabljeni gostje zbrali na »travniku perunik«. Tam so imeli zanimivo prireditev na prostem, s katero so želeli pokazati in predstaviti svoja spoznanja o ogroženih rastlinskih vrstah, še zlasti sibirske perunike. Geslo prireditve in druženja je bilo Pustite nam ta svet. »Naša sibirska perunika je nekoč naravno po- Drago Škafar iz Mostja: »Nisem več predsednik krajevne skupnosti, še naprej pa si bom prizadeval z vsemi močmi, da bi zgradili v našem kraju pločnik, da bodo pešci in kolesarji varni pred prehitrimi vozniki. V zadnjih petindvajsetih letih je na cesti umrlo devet domačinov. Kot predsednik Nogometnega kluba Mostje pa se veselim, da nam je uspelo urediti novo igrišče in zgraditi primeren objekt. Tako smo lahko ponudili boljše možnosti kot Nafta svoji ekipi U-l 4, ki nastopa v prvi slovenski ligi. Na torkovi seji veržejskega občinskega sveta so sprejeli več pomembnih odločitev. Svetniki so najprej soglašali s predlogom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi podžupanja Nada Bunderl Rus, o podelitvi letošnjih občinskih priznanj in nagrad zaslužnim posameznikom, podjetjem in ustanovam. Na nedeljski slovesnosti v Bunčanih, kjer bo ob prazniku slavnostna seja, bosta občinsko priznanje z denarno nagrado (100.000 SIT) prejela Marjan Šadl, likovni pedagog na OŠ Veržej, in Tina Jureš iz Bunčan, slovenska mladinska reprezentantka v atletiki. Občinsko plaketo bodo pode- Monika Jaklin iz Pinc: »Kot domačinka Pinc si najbolj želim, da bi uredili kakšno igrišče za manjše otroke, da bi imeli v vasi trgovino in da bi zgradili pločnik vsaj na eni strani. Hitrost po cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu Pince ■ Tornyszentmiklos, je sicer omejena na 50 kilometrov, vendar to le malokdo upošteva« Turniško šolo skrbi sibirska perunika Pustite nam ta svet! Raziskovanje, orientacijski pohod in prireditev v naravi raščaia obsežna območja, danes pa jo najdemo malo kje, in Še to le otočno. Ogrozil jo je človek s svojo kmetijsko dejavnostjo, melioracijo Ledave. Preoral je prej vlažne travnike, ki jih je pozno kosil. Krčil je njen življenjski prostor. Kar imamo v predelu za nami, je po zagotovilu strokovnjakov Zavoda za varovanje narave iz Maribora največje strnjeno rastišče v vzhodni Sloveniji. Podobno je z rdečim zvončkom oz. močvirsko logarico v Nede-lici. Pa vsi vemo, da je bilo njeno rastišče še pred kratkim veliko obsežnejšeje povedal ravnatelj Bence in poudaril, da si želijo pomoč in sodelovanje pri ohranjanju naravne dediščine. »Pustimo si torej ta svet, pustimo ga, ohranjajmo ga zase in za vse, ki pridejo za nami. Popravljanje napak v naravi je najtežje in izredno drago.« Njihov naslednji cilj je ureditev poti naravne in kulturne dediščine. Jože Graj Turniški šolarji so minuli petek delali in doživeli marsikaj zanimivega. Med orientacijskim pohodom so se ustavili tudi pri postojanki protioklepnega bataljona iz Murske Sobote, kjer so lahko med drugim opazovali napravo s specialno termo-kamero. Foti: J. G. Veržejski občinski svet Komu občinska priznanja in nagrad Dušan Bratuša, koncesionar za pogrebne storitve lili Salezijanskemu zavodu Veržej in PGD Bunčani, pisno priznanje pa dr. Ivanu Kapunu, upokojenemu zdravniku, in Mihaelu Kolblu, predsedniku PGD Veržej. Nato so obravnavali in sprejeli sklep o podelitvi koncesije za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter vzdrževanje pokopališč v občini Veržej. To so po tehtanju dveh prispelih ponudb zaupali samostojnemu podjetniku Dušanu Bratuši iz Križevec pri Ljutomeru, ki opravlja pogrebne storitve. Kot je dejal predsednik komisije za odpiranje ponudb po javnem razpisu o oddaji koncesije za pokopališko dejavnost Andrej Sraka, ne gre za večjo razliko v primerjavi z drugim ponud- J E'- AM A C STF ■ ŽNl F JST EK ‘4 dac Doč uška »s 4 - 82 7 > Što ISHM H H 1 •« ~ ~ PROTECTOR ZAŠČITA NE POZNA ŠLED| DEŽJA / / / j / ge * Vreme je nepredvidljivo. Vse Pa°a i„‘ ■ no cankovsko občino Pričakuje®'1 bo primarni vodovodni sistem 1 ■ žava, pri Čemer bi pridobili denat • skladov, kar omogoča priključiti uniji«, pravi župan občine Cankova grinčlč. h "Pri tem se dobro zavedam ■ 1 nekaj let, ko bodo vsi občani dcM ‘ C, toda od države, ki obljublja, ''’ T projekt oskrbe z vodo za celot®11 čakujem, da bo držala besedo. I* ‘ nič kaj rožnat socialni in ših ljudi, toda poštenost do dei®-# ,.. Ženih območij ne sme biti okrnjen, .^.t pa, da bomo zbrana sredstva poi za gradnjo projektnega sekundam«’^’r Po besedah cankovskegazupa ./ raziskavo voda RS ugotovil, da HJ ,,1 rovske gore obstajajo potenadnf Jf ne vode v globini od 100 do 1'1 ™ predvsem, da bi naredili vsaj m0 v f denarja trenutno m. Pri 'v® ' * razpis, saj bi na ta način lahko pn' stoikov nepovratnih sredstev. Ml^' ntkom Damirjem Banfijem iz ,(l izpolnjevanje določenih pog0!^ pey mu koncesionarju naložili & o " j;i<>- j; Veržejski svetniki so se strinj- ’ ’ o ustanovitvi Zveze občin 1... budnik je soboška mestna obči' l()f p-Ministrstva za delo, družino in prijavo namere za gradnjo t podprli stališča odbora za nts;' 4^. nosti (predsednica je Majda da podprejo zamisel o gn^ ljutomerskega doma starejših ■■' , m5 j/ vanj v Veržeju, pri čemer bo zemljišče in komunalno skega proračuna pa bi prispe1 gradbene vrednosti investiciji j/ M' I WSINIK r 27. maj 2004 LOKALNA SCENA Zdravilišče Radenci z novim vodjem zdravstvene službe T 5 ima dobro vodo Zaužijmo mladost I JJ I ff t |f i t h IfcMi čarih, into sploh sinks daleč na»|, je imeh* nVniliSčc kadenci Štirinajst ^Wnlkcv, st )c pa število ‘bannu zmanjšata ob Uločl-"■iMmiviihloplivinpot ' še z nekaterimi odhodi. je imelo who '«kailtt te štiri redno zapo sltne zdravnike, tako da *>o dvorjenj obseg *rorlWT ^idtwmeno warom alni Zlatko zagotavljali s po-n®čio zunanjih zdravnikov. Stiwiirndj oM.nv p.ig" “ "l-ii zdravniki pa prihajajo ’*®wsko&oboške in ptujske '’^acemtr, i.eptav jt delo ih m.k -finančno '('UtjŠt in gi bod' t nekaj oh-^taii । prihodnje, pa v zd-mrtnUai«,
  • uHojnik ilfiekiar Zdravi ■ je hita iskanje no-^'entka ob njihovem sp-piniin-katiju dolgotrak sem sedaj toliko bolj tov M- •';l' odtoči«* Wiebovali pa bi vsaj Še \ jfc 11 ■ dv -j zdrav nika,« ie še ) \ * ' Ovnika,* jc je X. 1Var<»vainiC0 side- Svit '^btr V an*ene (oddajnika) Mobitela I udla krajane kapelskega območja pmačini jezni tudi J svoje gasilce vsevednežev in stroke se je po dveh ca! s sprejetjem nekaj sklepov 7%^tPr> , objektov fizioterapije njeno koncesijo za zdravstvene storitve odkrivanja in zdravljenja bolezni srca in ožilja, ti prihodki pa predstavljajo osemodstotni delež od skupaj 3,6 milijarde tolarjev letnega prihodka zdravilišča. Zdravstvo je torej za zdravilišče zelo pomembna dejavnost, zato bodo vanj v prihodnje še veliko vlagali. »Razmišljamo o tem, da zagotovimo boljšo kakovost naših storitev in po možnosti še razširimo obseg storitev,« je napovedal Milan Hojnik. Prihodnji mesec bodo namreč začeli s temeljito obnovo skoraj trideset let starega objekta fizioterapije, ki pa ne bo motila dela zdravstvene službe, saj jo bodo preselili v sosednje proste prostore, za ta čas pa bodo zmanjšali število vabljenih bolnikov na ambulantne preglede. Gradbinci bodo tako lahko delali brez omejitev, z deli pa bi morali končati predvidoma v dveh mesecih in pol ali najpozneje konec avgusta. Ta čas v Zdravilišču Radenci med tremi popolnimi ponudbami izbirajo izvajalca del, kdo bo to, pa bodo povedali prvega junija. Obnova jih bo stala okoli štiristo milijonov tolarjev. »Čeprav so storitve, ki jih opravljamo za javno zčkavštvO,za nas pomembna dejavnost, pa samo od tega ne bomo mogli živeti, zato bomo ideali ponujati tudi tisto, po čemer je povpraševanje. Nekaj tega smo že po- zaplet, povezan s postavitvijo antene oz. oddajnika Mobitela na stolp omenjenega gasilskega doma. Zbralo se je več deset domačinov in krajanov sosednjih vasi, ki ,Wi 1:, “' l/' i7’.'1- ,i ' :| r'lH *• Wj.B Andrej Vugrinec, dr. med., spec, inter., je po desetih letih dela v ptujski bolnišnici prevzet vodenje zdraviliške službe v Zdravilišču Radenci, kjer je po pogodbi delal že prej. Kot pravi, je prišel v majhen kolektiv, ki pa ima dobre delovne razmere. Opravljajo celotno srčno-žilno diagnostiko, razen seveda najzahtevnejših posegov, ki sodijo na višjo raven zdravstva. Prva naloga, ki se je bo lotil , bo pridobivanje novih zdravnikov. Idealno bi bilo namreč, če bi imeli štiri^d-ravnike interniste zznanjem kardiologije ter dva fiziatra, ponudbo zdravstvenih storitev pa bi lahko razširili še z zunanjimi sodelavci drugih medicinskih specialnosti, na primer z nevrologom in dermatologom, ob sodelovanju s kirurgi pa bi lahko opravljali tudi manjše posege na perifernem žilju. nudili, to so ajurveda, masaža z vročimi kamni, tajska masaža in drugo. In v obnovljenih prostorih bo nekaj prostora tudi za te storitve,« je povedal Milan Hojnik. Zdravilišče Radenci pa je bogatejše tudi za novo termalno vrtino, zaradi katere sedaj že lah- naj bi bili zelo pgzadeti zaradi sevanja, ki da jim grozi po postavitvi omenjenega oddajnika v njihovi bližini. Večina prisotnih seje najprej strinjala, da so izigrani in da ne bodo dovolili, da »bi ko načrtujejo razvojno pot, in sicer nove bazene, večje garderobne prostore in zaokrožitev Term. Ravno te dni so dobili tudi rezultate analize vode. Pokazala je, da je temperatura vode v globini osemsto trideset metrov sedemdeset stopinj Celzija in je brez ogljikovega dioksida, kar je po eni strani slabo, saj bo vodo treba črpati, po drugi pa dobro, ker ne bo težav s plinom. Vrtina T 5 ni povezana z vrtino T 4, iz katere sedaj zajemajo termalno vodo, torej med njima ni nobenih medsebojnih vplivov, zmogljivost nove vrtine pa je tri litre na sekundo. Delovna temperatura vode bo odvisna od režima črpanja in bo okoli petinpetdeset stopinj Celzija. Podatkov o stopnji mineralizacije pa Še nimajo. »Ta vrtina dejansko daje realne osnove za nadaljnji razvoj zdravilišča, saj je voda dobra. In kar je še najpomembnejše, vrtina je last zdravilišča,* je povedal Milan Hojnik. Polovični lastnik vrtine, iz katere sedaj Črpajo vodo, je namreč Radenska, delniška družba. Prvi korak, ki ga bodo sedaj naredili, je zamenjava vode iz sedanje vrtine z vodo iz vrtine T 5, drugi korak pa bo ureditev ogrevanja zdraviliškega kompleksa, kar že počnejo v Banovcih in kar jim omogoča velike prihranke. V vrtino so vložili blizu osemdeset milijonov tolarjev, od tega deset milijonov razvojnega denarja države, izkoriščati pa jo bodo začeli prihodnje leto Majda Horvat 25. maj je bil v nekdanji federaciji jugoslovanskih republik velik praznik. V glavnem mestu Beograd je bila vedno prireditev, povezana s koncem poti štafete mladosti in praznovanjem rojstnega dne takratnega predsednika Josipa Broza ■ Trta. To je seveda zdaj že preteklost, o čemer današnji mladi ne vedo'skoraj ničesar; nekoč pa, resnici na ljubo, so bili to prijetni dogodki. Seveda tega ne omenjamo zato, da bi želeli kaj podobnega obnavljati. Enako velja za prireditev z naslovom Zaužijmo mladost, ki so jo 25. maja pripravili na OŠ Beltinci. To je bilo v prvi vrsti zanimivo in prijetno druženje učencev, staršev, učiteljev in občanov, ki se je začelo s kulturnim programom, nadaljevalo s štafetnim tekom učencev višje stopnje in plesom ob zvokih mlade glasbene skupine Feeling. Na ogled je bila tudi razstava Društva gojiteljev malih živali. J. G. Občina Sv. M e<> Ščmld, U. Bratka Krefta 14,9244 Sv. Junj ob Ščavnici, »Marija m nodlagj 29. bi 44. čina Uredbe o pridobrra^u, razpolaganju ki upravljanj« s stvarnim prremožMjem države ki občin (Ur. list RS sL 12/03 In 77/03j JAVNO PONUDBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Javni razpis ta prodajo občinskega stvarnega premoženja se izvaja v skladu s Programom prodaje finančnega in stvarnega premoženja Občine Sv. Jurij ob Ščavnici za leti 2004 In 2005, ki ga je sprejel Občinski svet na 11. redni seji dne 3.2.2004, ter 134. sklepa Občinskega sveta. njim in njihovim otrokom kdorkoli uničeval zdravje«. »Naj nam stroka dejansko dokaže, da mobilna telefonija ne škoduje. Sam se bojim sevanja in zato, čeprav imam mobilni telefon, slednjega nikoli ne držim v svoji bližini, čeprav ima posamezni GSM 100-krat manjše sevanje, kot ga ima ena takšna postaja,« je med drugim dejal Janez Pučko. Proti koncu razprave, ko so se nekateri obrnili tudi proti domačim gasilcem, ki so dali za plačilo družbi Mobitel dovoljenje za postavitev »sporne« antene, pa ni bilo več enotne obsodbe. Vse več je bilo namreč tudi takšnih, ki so trdili, da nihče nima pravice zavirati tehnološkega razvoja in napredka. Tako se je velika večina prisotnih z javnim glasovanjem odločila, da se nemudoma pristopi k obnovi postopka za pridobitev soglasja in dovoljenja za postavitev oddajnika, katerega je izdala državna uprava na podlagi pridobljenih vseh potrebnih soglasij prizadetih (razen, kot kaže, krajanov). Le-ti pa hkrati želijo vedeti, kaj se je zgodilo s preklicem soglasja, ki ga je pred približno dvema letoma preklical prejšnji župan občine Radenci. Predstavnik Telekoma, d. d., Andrej Predalič je med drugim povedal, da so bile narejene vse ustrezne meritve in analize, tako da ni nobenih nevarnosti, povezanih z domnevnim čezmernim sevanjem. Kljub temu bodo na Telekomu počakali na zapisnik tega sestanka, potem pa se bodo odločili, kaj in kako. Zanikal je tudi govorice, da bi bila ta antena bazna postaja za območje prihodnje avtoceste. O. B. 1. Predmet javne ponudbe so nepremičnine - stavbna zemljišča z delno komunalno opremljenostjo v k. o. Jamna, in sicer parcele št.: 637/2 nezazidano stavbno zemljišče 791 m’ 2.214.800,00 sit 637/3 nezazidano stavbno zemljišče 942 m-’ 2.637.600,00 srt 637/4 nezazidano stavbno zemljišče 907 m2 2.539.600,00 sit 637/6 nezazidano stavbno zemljišče 821 m2 2.298.800,00 sit 637/7 nezazidano stavbno zemljišče 763 m2 1.068.200,00 sit 637/8 nezazidano stavbno zemljišče 690 m2 1.621.500,00 sit 637/11 nezazidano stavbno zemljišče 910 m2 2.138.500,00 sit 641/4 nezazidano stavbno zemljišče 829 m2 1.989.600,00 srt Predmetna zemljišča so v stanovanjskem naselju Ivanušev breg pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Parcele ŠL 637/2,637/3,637/4 in 637/6 so predvidene za stanovanjsko hišo s prostori za poslovno dejavnost, ki je določena v prostorskem načito. Ostale parcele so namenjene za stanovanjske hiše. II. Predmet javne ponudbe je poslovni objekt z delno komuoalno opremljenostjo (vodo- vod, elektrika in telefon) v k. o. Jamna s pare, st: 646/5 poslovna stavba 234 m2 dvorišče 216 m2 skupaj 450 m2 7.365.949,00 sit Lokacija je v centru naselja. Dostop je neposredno z asfaltne regionalne ceste Gornja Ra- dgona-Sv. Jurij ob Ščavnici. III. Predmet javne ponudbe sta nepremičnini - komunalno neopremljeni stavbni zemljišči v k. o. Stanetinci, in sicer parceli št: 54/1 nezazidano stavbno zemljišče 1205 m’ 822.250,00 sit 54/3 nezazidano stavbno zemljišče 345 m2 224.250,00 sit Predmetni zemljišči sta na robu vasi Stanetinci. Zemljišče leži ob asfaltni cesti. IV. Predmet javne ponudbe Je nepremičnina - komunalno neopremljeno stavbno zemljišče v k. o. Stanetinci, in sicer parcela Št.: 145 nezazidano stavbno zemljišče 180 m1 93.600,00 sit Predmetno zemljišče je na robu vasi Stanetinci. Zemljišče lezi ob asfaltni cesti. 1. Rok za zbiranje ponudb je 30 dni po objavi. 2. Izklicna cena nepremičnin je navedena pri posamezni parceli. Določena je v skladu s cenitvijo, ki sta jo opravila sodni cenilec za gradbeništvo - gradbeni objekti, gradbeništvo splošno, stavbna zemljišča Vinko Mlinarič, univ. dipl. inž. gr„ ter sodni cenilec za gradbe ništvo - gradbeni objekti, stavbna zemljišča Janez Brenčič, dipl. inž. gr. 3. Ponudniki morajo položiti pred potekom roka kavcijo v višini 10 % izklicne cene, ki se vplača na transakcijski račun Občine Sv. Jurij ob Ščavnici št: 01316-0100012842. Ponudnikom, ki po končanem zbiranju ponudb ne bodo uspeli, bo kavcija vrnjena v 30 dneh po preteku roka za zbiranje ponudb. 4. Kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika je višina ponujene kupnine. 0 najugodnejšem ponudniku bo odločala Komisija za vodenje in nadzor postopkov prodaje premoženja. 5. Pogoji javne ponudbe: - ponudniki morajo v pisni ponudbi navesti svoje točne podatke (ime, priimek, naslov, davčno številko, matično številko, številko transakcijskega računa ter naziv in naslov banke za vračilo vplačane kavcije); • ponujeno ceno; • ponudbi je treba priložiti potrdilo o državljanstvu (fizične osebe), priglasrtveni list (samostojni podjetniki) ali izpis iz sodnega registra (pravne osebe) ter potrdilo o plačanih davkih in prispevkih (pravna oseba); . potrdilo o plačilu kavcije. 6. Nepremičnine se prodajajo po načelu videno - kupljeno. 7. Najugodnejši ponudnik Je dolžan plačati kupnino v 8 dneh od podpisa pogodbe. 8. Predpisane davčne dajatve na promet z nepremičnino in stroške v zvezi z vpisom v zemljiško knjigo plača kupec. 9. Objava javne ponudbe prodajalca ne zavezuje, da bo sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, kije predmet tega razpisa, z najugodnejšim ponudnikom. 10. Podrobnejši podatki in informacije glede predmeta prodaje so dostopni na Občini Sv. Jurij ob Ščavnici, Ul. Bratka Krefta 14, tel, št. (02J 56810 04,568 1135. Ogled nepremičnin je mogoč vsak dan od 8. do 14. ure, razen sobote in nedelje. Župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton SLANA, inž. agr. GOSPODARSTVO 27. maj 2004-16111 Keil s pooblastilom Wlnigerja V podjetju G-tex v Križevcih proizvodnja v novih prostorih Marjan Bračko prokurist v Rimski čardi Z boljšimi delovnimi razmerami do večje produktivnosti Še pred letom za delo v tej tovarni ni bilo zanimanja, zdaj pa je že več kot sto iskalcev zaposlitve Čeprav Thomas Keli v Švicarskem sodnem registru ni vpisan kot pooblaščena oseba družbe Bijou Treuhand & Immobilien AG Luzern, ki vstopa v projekt Rimska čar-da, pa je ob ustanovitvi družbe Rimska čarda, d. o. o., pri notarju predložil dokument, s katerim se je izkazal kot pooblaščenec švicarskega podjetja. Pooblastilo je nanj, prenesel Winiger Gody, v sodnem registru vpisan kot eden od dveh pooblaščencev družbe, zato so pogodbe, ki jih je sklenil Thomas Keil, tudi pravno veljavne. Kot je že znano, ima občina Moravske Toplice v družbi Rimska čarda, ki so jo ustanovili sredi aprila, polovičen lastniški delež, osnovni kapital dmžbe pa je 2,1 milijona tolarjev. Za njenega prokurista je švicarska družba postavila Marjana Bračka iz Tri-gonale Counsalting, d o. o., iz Gornje Radgone, prek katere so Švicarji tudi prišli do projekta Rimske čarda. Slednji se je tudi odzval na pisanje v prejšnji številki Vestnika glede nepooblašče-nosti Keila Kot je povedal, podrobnosti o tem, kdo naj bi bil dejanski vlagatelj v predvidoma 40 milijonov evrov vreden projekt, sedaj javnosti še ne more posredovati, bodo pa sklicali tiskovno konferenco takoj, ko bodo zadeve dogovorjene. Kdaj bo to, ni povedal. Moravskotopliška občina informacije o tem, kdo dejansko stoji za švicarskimi vlagatelji, še tudi nima, je pa v pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja vnesla varovalko, da če partnerja v enem letu od podpisa pogodbe o sodelovanju ne pristopita h gradnji, podjetje preneha delovati. Dokler torej Švicarji ne bodo dokazali, da imajo dovolj denarja za izvedbo projekta, bo le-ta miroval. M. H. PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. 2000MAR1IOR, UL. VITA KRAIGHERJA 5 VABI Sredi maja pred dvema letoma je v firmi G-tex v Križevcih, ki jo je ustanovil Ernest Čahuk s tremi družbeniki, stekla proizvodnja avtomobilskih prevlek. Pravzaprav je novo podjetje le nadaljevalo proizvodnjo, ki jo je prevzelo od Pletilstva, ki je šlo v stečaj. V obratu prose-njakovskega Pletilstva v Križevcih so namreč že dotlej dobro sodelovali s Preventom, proizvodnjo prevlek za avtomobilske sedeže pa jim je uspelo ohraniti tudi jned stečajem. Nova firma G-tex je začela 13. maja 2002 s 50 zaposlenimi, naročil je bilo dovolj, zato so zaposlovali nove delavce in sredi lanskega leta jih je bilo že več kot sto. Pogoji dela so se v novi proizvodni dvorani močno izboljšali in to vpliva tudi na produktivnost, ki seje povečala za sedem do osem odstotkov. Povečevanje števila zaposlenih je narekovalo tudi širitev proizvodnih zmogljivosti, zato so se odločili za zgraditev nove proizvodne dvorane. Naložbo so končali v manj kot po! leta, saj so halo začeli graditi v začetku lanskega decembra, marca letos pa je v njej že stekla proizvodnja. Dokončni tehnični prevzem bo, ko bodo v dvorani uredili klimo, že zdaj pa so delovne razmere bistveno boljše kot v prejšnjih prostorih. V novi hali je prostora za 80 delavcev v eni izmeni, lahko pa jih dela tudi do 100, trenutno pa je v dveh izmenah skupaj s celotno režijo zaposlenih 156 delavcev. Boljše delovne razmere pa že vplivajo na večjo produktivnost, ki se je povečala za 7 do 8 od stotkov, z zadovoljstvom ugotavlja direktor Čahuk, ki dosežene poslovne rezultate v lanskem letu pripisuje predvsem uvajanju novega izdelka. S prevlek za četrto generacijo so namreč lam prešli na šivanje prevlek za peto generacijo golfa, za kar je bilo treba delavce priučiti, priuČeva- Ernest Čan uk: Z novimi delovnimi mesti smo v tem delu Goričkega ljudem zagotovili boljši življenjski standard in ugotavljamo, da je verjetno tudi to eden od razlogov, da se je v zadnjem času v naši tovarni povečalo število porodniških dopustov. li pa so tudi vse tiste, ki so jih na novo zaposlili. Za golfa četrte generacije dnevno sešijejo še okoli 500 garnitur in tako bo ostalo do konca leta, dnevna proizvodnja garnitur prevlek za peto generacijo pa se giblje med 600 in 700, Kljub težavam, ki so jih imeli s priučevanjem, je po djetje lansko poslovno leto končalo z dobičkom. Ta bi bil večji, vendar jih je stalo priučevanje več kot milijon tolarjev po delavcu, delno nadomestilo za to pa so od države prejeli le za osem delavcev. Še lani so imeli težave z iskanjem novih delavcev, letos pa je položaj povsem drugačen, saj se trenutno za delo zanima več kot sto interesentov, pravi Ernest Čahuk, vendar števila zaposlenih zaenkrat ne bodo povečeva- tisti, ki ne gajotudiza * za kar so . grajeni. Tiste, Hotkov nor^ stš drugo delovno®^ nempnm6r“^ e'«“^ vodnjo v cew ( verigi. . Plačedobivi)0’^^ ■ mesecu, ob te® P (ul pr čajo še prevoz “ gotovijenoHtP1 - pasorednoi^,^ solaniizpl^1 ws ga b°doVdel4n.-iKj?^ šnjega pa sodpr^ Do odloga izp ju« < zaradi izp^a Pf jnjti»dop. bili aprila dot ' vendar napoji taupaddok^X Predvsem z1 \ . h ', pričakujejo vee J 1 pio [zvodnjabot^ de™ uvisl‘>’h*!l Nova bila edina -^6 času.SpO®^ popolmli m P oiv # tanje m1- -r d”i' * tolarjev dei Nova proizvodna dvorana je stala blizu tolarjev, v prejšnjih proizvodnih prostorih pa P11 material za šivalnico. Tu dela od 10 do 12 tvijo novih proizvodnih prostorov pa se možnosti za uvajanje novih proizvodnih p^3^^'^ djetju G-tex zaenkrat teče le izdelava avto111*717'5 . vlek, vendar razmišljajo tudi o drugačni so zdaj preveč odvisni od enega poslovnega P’’ li. Plače pri njih sicer niso viso- ke, so pa v primerjavi s sorodnimi podjetji primerne. Povprečna čista plača Šivilje znaša od 85.000 do 95.000 tolarjev, povprečna plača v podjetju pa je okoli 98 000 tolarjev. Plača posameznika je odvisna od rezultatov njegovega dela in redki so .n,'/’' zdaj lahko 11 ^niiaripih ^Lup-tip/' mi uprHpbinki vodovodno .’J/W-Pfavlieim z* priklin‘1^ finski vodovnd, zdaj ob skočiti na k sodelovanju kandidate za OPRAVUANJE KOMERCIALNIH DEL V PREDSTAVNIŠTVU MURSKA SOBOTA Od kandidatov pričakujemo: • V!], ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ati druge ustrezne smen, ■ najmanj 3 leta delovnih izkušenj, • komunikativnost, samoiniciativnost, - poznavanje dela z računalnikom. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki imajo izkušnje na področju bančništva, financ in računovodstva. Z izbranim-kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen Čas s 4-m«ečnim poskusnim delom. Ponujamo dinamično strokovno delo, izobraževanje in stimulativno nagrajevanje. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: Poštna banka Slovenije, d. d. Sektor pravnih, kadrovskih in splošnih zadev ter marketinga Ul. Vita Kraighega 5,2000 Maribor Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. Razpletanje dokapitalizacij6, lendavskega razvojnega skl6" Nadzorni svet Razvojnega javnega sklada Lendava je na zadnji seji sprejel s da občinska sveta Črenšovec in Odranec ponovno odločata o temf ali pristajata na državno dokapitalizacijo sklada ali pa iz njega izstop^ V primeru, da se odločita za slednjo možnost, bodo župani ostalih petih občin, soustanoviteljic lendavskega razvojnega sklada, občinskim svetom predlagali, da k njunemu izstopu dajo soglasje. Če se bodo s tem strinjali vsi občinski sveti, bosta izstopnici lahko zapustili sklad, izplačan pa jima ho kapitalski vložek, ob spro- stitvi depozitov pa bi prevzeli rudi svoja stanovanja. Občine, ki bi ostale, pa bi potem sprejemale nov odlok o ustanovitvi razvojnega sklada, katerega osnutek so že rudi brali na zadnji seji. Nadzorni svet razvojnega sklada, v katerem sedijo župani sedmih občin lendavskega območja, pa je sprejel tudi sklep, da Javni sklad RS za regionalni razvoj v Ribnici zaprosijo za prolonga-cijo plačevanja obveznosti iz dobljenega posojila do prvega septembra. Kot smo že večkrat poročali, gre za namensko državno posojilo v vrednosti 500 milijonov tolarjev s hipoteko na stanovanja, ki so jih občine vložile v sklad, danega za nakup Murine proizvodne hale v Lendavi, ki pa bi ga po sklepu vlade morali spre- meniti v ^4rad>..ni11 f njene ’ le, občim nista Pn ^10(n zadnjim aPrp050l restizan^ BUHmaj 2004 GOSPODARSTVO I inkovski Izolaterm po novih tirnicah Strojne izolacije ostajajo prednostne I deiavnost ***,-• ''““’'»P'otnimi —. .wbwtMvu- SP1' I 11 Mihih. zaposlena le dva l ^wcanakopa>emscpove-\ ■ nekai tlružbcnimi p°' \ šML Eno od njih je bil let1' \ ^MiVatstro).Bilsemnjc' I ^tooperaato? podizvaja \ '■ Takrat «nm delal 1 pr*re' I bilkah nekdanje Jugosla-\ ^predvsem v »IM in 3r-\ hkaVjp0Sb stekli, sem se \ l^naltud« i d rogi mi soeo-\ podjetji v Slovenil' 1 i« Slo ra podjetja, '■ ttreeno Vnajala strojna > “’'iGhka dela za potrebe i ^’•‘tjt.vxidrwcida. kanali m klimatizacije. Ta je začel dokaj hitro , ^'^r je omogočilo ve-"lešttvit- mpn^lenih.To JjMo nekako do leta *w w pokazale mož-nadaljnjo širitev na-Podnje. Takrat sem predvsem za stroj' Racije in taka dela v ». opravljamo sami.* nam samostojni pod-^unc Skledar direktor ^^družinskega pod' ,lchlerm na Cankovi, ^zgradbo razmere , ^•'število zaposlenih ta ' ai 1 v, p’ $" strokovni ka-Prevzel vodstvene na- ■, /Qt'v tem zaposlil tudi * MjMm ehnik in zdaj kij, ’hiditj na strojni fakul-i/Ma Ztbm si nam* Or*«’ Franc Skledar, direktor cankovskega Izolaterma ne sisteme, toplotne in hladilne sisteme, vodovodne instalacije in kanalizacije ter prezračevalne sisteme in plinske instalacije. Prav tako bomo gradili večje občinske in vaške vodovode ter kanalizacijske sisteme, kot smo jih na Tišini, Gornjih Petrovcih in na Cankovi, v občini Moravske Toplice v Prosenjakovcih in drugje. Trenutno opravljamo dela za Agromerkurjev center, kjer je predračunska vrednost 360 milijonov tolarjev. Dela nam ne manjka. Povezani smo s skupino Intering, torej z gospodom Pola-ničem in kooperanti. Povsod se moramo dokazati s svojo kakovostjo in upoštevanjem rokov* Milan Jerše Za lendavski industrijski Poslovni park, d. o. o. Ustanovitelji so občina, obrtna zadruga in razvojna agencija Lendavski župan Anton Balažek je na marčni seji kot posebno točko dnevnega reda umaknil predlog sklepa o ustanovitvi GIZ Poslovno industrijski park (PIP) Lendava, nakar je o tem bila podana le informacija župana, svetniki pa so sprejeli sklep, da podpirajo ustanovitev GIZ, katerega ustanovitelji bodo Občina Lendava, Razvojni javni sklad Lendava in Obrtna zadruga Lindau Lendava. A do tega potem ni prišlo, vsaj ne v taki organizacijski obliki Konec aprila so namreč svetniki preklicali soglasje k ustanovitvi GIZ in sprejeli sklep o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri Razvojni javni sklad Lendava ne nastopa več kot soustanovitelj. Osemnajstega maja je bila tako registrirana družba Poslovni park, d. o. o., katere ustanovitelji so Občina Lendava s petinštiridesetodstotnim deležem, toliko ima tudi Obrtna zadruga Lindau Lendava, deset odstotkov pa RRA Mura. Njena osnovna naloga bo upravljanje nepremičnin in izvedba projektov v industrijskem parku. Po pričakovanjih bo novoustanovljena družba, katere direktor je Branka Bensa, prevzela tudi posle, ki jih je doslej glede industrijskega parka za občino opravljal Razvojni javni sklad Lendava. Pri slednjem se namreč zapleta pri spremembah glede ustanoviteljstva. Ali bo z izločitvijo lendavskega razvojnega sklada sedaj gladka pot do sto milijonov tolarjev, ki čakajo po sklepu vlade najavnem skladu RS za regionalni razvoj in ohranjanje podeželja kot dodatna regionalna razvojna spodbuda, namenjena pa je za lendavski industrijski park, je težko napovedati. Nakazilo tega denarja po pisanju ministrice Zdenka Kovač namreč povezujejo z izpeljavo dokapitalizacije Razvojnega javnega sklada Lendava zaradi danega posojila za nakup Murine proizvodne stavbe, kateremu pa, kot smo že poročali, nasprotujeta občini Crenšovci in Odranci. M. H. Žižek ni vozil za Gopres Prevozništvo Žižek Iz Gornje Bistrice ni opravljajo storitev prevoza za domžalsko podjetje Gopres, ki je na hotiško črpalko Ina dobavilo domnevno oporečno dizelsko gorivo, zato se za zapisano trditev v prejšnji številki Vestnika prizadetim opravičujemo. Prevozništvo Žižek je edini prevoz za omenjeno črpalko letos opravilo petnajstega januarja, in to neposredno iz Ininega skladišča na Reki do črpalke, obseg posla za Interino pa je letos znašal zgolj 239 tisoč tolarjev in je po izjavah Antona Žižka zaradi neugodnih cen vsako leto nižji. Zaradi ugodnih popustov, ki jih imajo kot stalna stranka, pa so do nedavnega tudi sami gorivo točili na hotiški črpalki, tako da so zaradi neustreznega goriva obstali štirje tovornjaki in še osebno vozilo. Zaradi škode, ki so jo utrpeli, bodo terjali odškodnino, oporečnost goriva pa lahko dokazujejo z analizo, ki so jo za svoj račun dali narediti v Naftinih laboratorijih. M. H. r-vT«! mojo funk-upokojil. um )e skupno 32-delom angažirani ttMutiv pa m gradom iz Mut- ' U1 SU‘W dch je na' prostorov. Pri-\Vk*w','‘ -.,k ua v-anko-figrome-■ '' delajovvehkobolj-^^^nekot.topa za dvh' ’ gm je ob stra- K0*1 toži ’G^0-&wE" V><>ljt V %L^treK ’^SO- "r hj ' ^n, L dosti ni stala tudi občina z županom na čelu. Brez speljanega vodovoda in kanalizacije na obrobje Cankove si namreč ne bi mogli zamisliti tovrstne proizvodnje. Zraven je tudi okrepčevalnica. Vse to pa je dobra osnova za nadaljnjo širitev obrtne cone Dela jim ne manjka Še pred dobrim letom so izvedli velik projekt radgonskega MIR-a z vsemi strojnimi deli in inštalacijami ter opremo, zgradili so proizvodne obrate soboškega Agromerkurja in drugo. »Lahko rečem, da smo bili zraven povsod, kjer so se gradili večji objekti. Poleg tega opravljamo precej dela tudi za firme v Ljubljani in vse tja do Kopra. Ker nimamo večjih proizvodnih zmogljivosti, se zaenkrat usmerjamo predvsem na območje Pomurja Videli bomo, kaj bo prinesla vključitev Slovenije v Evropsko unijo. Kaj več ne mislim zaposlovati, ker je še nevarnost tveganja « Pa načrti? »Še naprej se bomo ■ ukvarjali s strojnimi izolacijami, razmišljamo pa tudi o klimatizaciji, kjer pa nimamo svojih monterjev, zato se pojavljamo v vlogi podizvajalca. Morda bomo v prihodnje izdelovali prezračevalne naprave, za kar pa seveda potrebujemo dodatno opremo. Še vedno je 80 odstotkov naših zmogljivosti namenjenih strojnim izolacijam, to pa pomeni, da montirano ogrevanje, zlasti par- 9. vseslovenski podjetniški forum Zmaga v Gradec pri Litiji, Gornja Radgona druga Podjetje Sun začelo uvajati program podjetniških krožkov tudi v Črni gori na internetu: www.vestnik.si Pwjcifc r» htiocAilr^«. d. < IH. •. 13. Deveti vseslovenski podjetniški forum, ki je potekal preteklo soboto v gornjeradgqpski osnovni šoli, je organizirala v sodelovanju z občino in tamkajšnjo osnovno šolo gornjerad-gonska družba Sun. Sodelovalo je osem najboljših podjetniških skupin, ki so dobile na Štirih regionalnih forumih najboljše ocene strokovne komisije za svoje mini poslovne načrte. O razvoju podjetniškega duha pri mladih je spregovoril slavnostni govornik minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber, ki je poudaril, da lahko podjetnost izrazimo na različnih področjih in je nekaj, kar nosimo s seboj. Predstavljene ideje so se mu zdele zelo zanimive in ustvarjalne, veliko pozitivnega pa vidi tudi v širitvi krožkov čez meje Slovenije. V podjetju Sun so namreč projekt podjetniških krožkov prenesli tudi na osnovne šole v Črno goro, kjer so s prvo skupino mentorjev v projekt vključili nekaj več kot sto otrok Nekateri od njih so se s svojimi projekti predstavili tudi v Gornji Radgoni, vendar tokrat niso tekmovali. Čeprav se projekt širi čez meje Slovenije, se vseeno srečuje s težavami, saj je ob koncu preteklega šolskega leta potekla koncesija za izvajanje programa, Pospeševalni center za malo gospodarstvo pa še vedno ni razpisal nove. S težavami se srečujejo tudi zaradi vedno manjših sredstev, namenjenih programu, in nezadostne predstavitve programa staršem v šolah Mladi podjetniki so točke, ki jih je delila strokovna komisija, nabirali s poslovnim načrtom, njegovo predstavitvijo in urejenostjo poslovnega kotička. Med osmimi tekmovalnimi skupinami je zmagala osnovna šola Gradec Litija s poslovno idejo Čarovniške zmešnjave na gradteju, drugo mesto so zasedli gostitelji OŠ Gornja Radgona s projektom Nova zvezda ELI, tretje pa OŠ Dobravlje s poslovno idejo Jota fest. Sledijo še OŠ Beltinci, OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice, OŠ Frana Kranjca Celje, OŠ Brežice in OŠ Šmartno pri Litiji. V. P. ’"IH® ^unira 'imijirni s .. . Gostitelji so s svojim projektom Nova zvezda zasedli drugo mesto. Sami so naredili obesek iz gline v obliki zvezde, ki je enkraten spominek ob vstopu Slovenije v EU. Foto: V. P. i r KMETIJSTVO 27, maj 2004-^6111 Cene sredstev za varstvo rastlin v kmetijskih trgovinah Zakaj vrste pred okenci H KS Panonka? Semenarna Ljubljana, Vrtni center KALU, Tlšinska ul. Murska Sobota Zaskrbljenost je odveč cuprablauz 1/1 1.030,30 baycor wp 25 100 g 1.489,70 bayleton special 100 g 547,40 chorus 1/1 24.688,40 euparen multi 1/1 4.846,40 pepelih 1/1 553,20 nibigan 100 ml 1.666,30 stroby 20 g 1.458,50 systhane 12 e 1/1 8.835,70 zato 150 g 7 357,60 tapas 100 ec 100 ml 1.553,00 antracol 1/1 1.657,70 antracol ot 1/1 2.791,20 antracol combi 1/1 4.238,70 dithanem-45 1/1 1.388,10 falcon ec 460 11 12,466,90 folicur e* 250 100 mi 2.150,40 ridomi! gold 1/1 4.266,70 artea 330 ec 1/1 12.830,90 folicur bt 1/1 5.878,70 poliram 1/1 1.504,10 acrobat mz 1/1 5,087,20 folpan 1/1 2,701,80 melody combi 1/1 4,403,20 fonim star 1/1 5.874,60 merpan 100 g 738,50 karathane ec 1/1 4.920,30 galben M 1/r 3.591,20 eclair 1/1 22.415,20 stroby 0,2 7.116,30 archer 1/i 6.907,80 p revi cur 607 1/1 11.225,30 baycorde 300 1/1 10.634,30 ziram 76 wg 1/1 1,260,00 Insekticidi basudin 600 ew 1/1 4.761,30 actare 40 g 1.726,90 pirimor 100 g 2.558,80 karate 1/1 9.670,50 orttius 0,1 1.804,20 reidan 40ec 1/1 5.785,90 perfection 1/1 2.863,90 actelic 1/1 7 734,30 match 1/1 4.305,30 demitan 1/1 5.552,20 bulldock 0,2 1.521,50 fastaclO % sc 0,1 1.319,50 metasystox 1/1 3.559,60 zolone liquide 200 ml 1.124,00 calypso 1/1 29.468.70 calypso 0,1 3,774,50 confidor 0,1 3,333,30 confidor 1/1 23.478,30 zolone liquide 1/1 4.500,30 Herbicidi sencor 11 13.572,40 goltix 1/1 6.361.40 pyramin turbo 11 4.615,70 sencof 100 g 2,322,20 stomp 330e 11 2.214,00 frontier 1/1 5.927,10 herbocid 1/1 1.227,90 treflan ec 1/1 2 863,60 basagran 600 1/1 6,486,60 touchdown 1/1 1.898,00 boom efekt 1/1 2.525,30 Močila pi no vit n 1/1 1.344,20 nu-film 0,1 831,30 Fol la ma gnojila protifert (proti stresom) 1/1 1,959,50 bayfol a n 1/1 586,00 foliar 201 7.774,40 foliar 9:9:7 1/1 661,00 Po težavah, ki so se pojavile v HKS Panonka v lanskem letu, ko je bila ugotovljena Izguba zaradi spornih kreditov, je delo v HKS temeljilo na zagotavljanju varnosti poslovanja družbe in njenih komitentov" - varčevalcev, kar nam je v celoti uspelo, pravi direktorica Vlasta Veren. HKS je v celotnem obdobju normalno poslovala in ni imela nobenih težav. Po njenem se je v zadnjih dnevih v javnosti pojavilo kar nekaj napačnih informacij v zvezi s HKS Panonka. Pred kratkim je bila podpisana pogodba o prenosu pravic in obveznosti na ABANKO VIPO, d d. V teku so aktivnosti glede prenosa, vse v skladu s pogodbo z Abanko, zato vlagatelji nimajo nobenih razlogov za zaskrbljenost, pravijo v soboški hranilno-kreditni službi. Ta ponedeljek, 24. maja, je prišlo do daljše čakalne dobe v prostorih HKS v Kocljevi 16. HKS ima več kot 1300 komitentov za izplačilo mleka, do daljšega Ča- kanja pa je prišlo, ker so Pomurske mlekarne ta mesec uvedle drugačen način izplačila mleka in stranke so vpis in dvig lahko naredile le v prostorih HKS, ne pa tudi na poštnih okencih koc do sedaj. Uspeli so obdelati vse stranke, res pa je, da je postopek zaradi velikega števila strank trajal dalj časa, za kar se komitentom opravičujejo, nam je povedala Vlasta Veren, ki je dodala, da so se že v torek razmere normalizirale, zato vrsta v ponedeljek ni v nobeni povezavi s kakršnimi koli likvidnostnimi težavami HKS. L. Kova, foto; Jure 2. Rejci proti znižanju odkupne cene mleka Reja krav molznic že zdaj prinaša izgubo Napoved slovenskih mlekarjev, da bodo 1. junija znižali odkupno ceno mleka, še naprej buri duhove med živinorejci. Srečanje kmetijskega ministra s predstavniki mlekarn in živinorejcev ni prineslo konkretnega dogovora, saj oboji vztrajajo pri svojem. V mlekarnah zatrjujejo, da je zaradi izpada pri izvoznih subvencijah in zaradi zvišanja carinske zaščite na trgih nekdanje Jugoslavije tekoče poslovanje moteno in marsikje poslujejo z rdečimi številkami, pridelovalci mleka pa trdijo, da so izčrpali že vse rezerve in znižanja odkupnih cen ne bodo prenesli. Odkupne cene mleka so namreč že nekaj let enake in so nižje od povprečnih odkupnih cen v Evropski uniji ter že zdaj ne pokrivajo stroškov pridelave. Čeprav uradnih informacij o znižanju odkupne cene mleka še niso do bdi, so o tej problematiki sp rego vo rdi tudi na razširjeni seji upravnega odbora Govedorejskega društva Gornja Radgona, na kateri so sodelovali tudi predsedniki sorodnih društev iz ljutomerske in lenarške upravne enote. Sprejeli so enotno stališče da so vse rezerve pri reji krav molznic porabljene, zato bi nadaljnje zniževanje odkupne cene lahko po-izročilo ukinjanje reje, saj bo le-ta prinašala izgubo. Zaradi zagotavljanja varstva potrošnikov imajo slovenski rejci krav molznic že zdaj višje stroške pridelave, zato bodo morale poiskati rezerve tudi mlekarne. Rejci se zavedajo, da bi imelo ukinjanje reje pri kmetih za posledico tudi ukinjanje predelave, zato morajo probleme reševati skupaj. Rejci pričakujejo, da jih bodo mlekarne prek organizatorjev odkupa v prihodnje upoštevale kot enakopravnega sogovornika pri dogovoru o rešitvi problema. L. Kovač Je kosec koso brusil Prostovoljno gasilsko društvo Dragotine!, ki je lani praznovalo 100-letnico delovanja, je pripravilo minulo nedeljo 14. tekmovanje koscev. Tekmovanja seje udeležilo 6 moških m tri ženske. Prvi trije zmagovalci in zmagovalke so prejeli pokale in priznanja, drugi pa priznanja za sodelovanje. V moški konkurenci je zmagal Lovro Šijanc iz Jamne. drugije bil Ivan VokizJam-ne, tretji pa Franc Šiftar iz Podgra-dja pri Ljutomeru. V ženski konku renči je bila prva Vera Šiftar iz Pod-gradja pri Ljutomeru, druga Marjana Kotnik in tretja Majda Zemljič, obe z Rožičkega Vrha. - L. Kr. Tabor pomurskih osnovnošolcev na Srednji kmetijski šoli Rakičan Od zemlje do žita, od žita... Minuli konec tedna so pripravili, tokrat že šesto leto zapovrstjo, na Srednji kmetijski šoli Rakičan t. i. kme-tijsko-podjetniški praktikum. Namen praktikoma oz. tabora je možnost ustvarjalnega druženja osnovnošolske mladine, spoznavanje naravoslovnih vsebin in navsezadnje dobra priložnost za promocijo šole v širšem regijskem okolju. Vsako leto se namreč mih razredov iz kar dvanajstih različnih pomurskih osnovnih šol. Da bi organizatorji tabora čimbolj zajeli dejavnosti šole in del vsebin izobraževalnega programa, hkrati pa motivirali otroke za delo, sodelovanje in druženje, so pripravili v treh dneh več različnih delavnic, katerih rdeča nit je bila letos pridelava žit in žitnih izdelkov. Tako so učenci najprej izvedeli, kako so nastala tla oz. zemlja, nekaj udeležencev tabora po končani osnovni šoli tudi odloči za nadaljevanja šolanja pri njih, letos pa tudi prvič vpisujejo dijake v program vrtnarski tehnik. Letošnjega tabora se je udeležilo šestindvajset učencev sed- in spoznali različne lastnosti tal na našem območju. Spoznali so tudi najpomembnejšo skupino poljščin, to je žitarice, ter se poskušali v pripravi jedi iz njih. Kot v drugih panogah gospodarstva, je tudi v kmetijstvu zelo pomembno trženje, zato so se To soboto pri soboškem BTCjU Prikaz stare tehnike Klub kmelirs^ rja, ki šteje h' J si pravlja to sob0 P dnarodno kluba si ro kmetijsko ^ti jo, ki so jo izpije(f sodobni stroj, j, liko takšne teh lo na odpadih ., kupili tujci, s( srečanji žehj,tl)iš ohraniti sp'”111^ nikoinop^1 kulturno ob 1 I L|fl rjev ob sobos e f k|n pri Lht.iuCl |,:l ložljivo o11’’ traktorjev jev do različnih ključkov. Za ■ ’ traktorske Pf^ stroji, ki so Vse eksponate, delovali na sreč 'I stavi,bo misija strokovni dročje, vsi sodelovanje pf^,W najlepše ohfanW£t^ no restavriram P rodobnikovpa* B1Sg ! " družen0 hitdl11 ■>«da,e£Sl kluba bolje ■ * njajo izkušnj z,nntii vabil - b ,f> udeležijo- ’ L č matije telefonu Števil ■ KRRtUn MIHI .s („„„ it» 1 ,f v <• . i nnogi; ^0 relacija LUKUvuc-vuruzuiii, ibi.. Ul, GOODYEAR, j laserske optike (10 udeleženci poskušali tudi pri tem, kako izdelke in proizvode v kmetijstvu promovirati in jih prodati. Sledilo je tudi spoznavanje obdelovalnih strojev, uredili pa so tudi učno pot okrog šole z meteorološko postajo, čebelnjakom, hlevi in drugimi zanimivostmi na šoli. Ker je večina učencev v treh dneh tabora prebivala v tamkajšnjem dijaškem domu, so imeli tudi družabne večere in piknik. Akcijska prodajo vseh vrst gum PIRE Montažo vračunana v ceno, možnost GUmn PIRELLI: 205/55 R16P60Q0»H« ... 96,4 cut ali 22. W m 205/60 R15P7...........81,5moli 19.442sir R6000 A..................79 EU eur 18.845 sit P-6 »H«..................77,6 m ali 18.511 sir 195/60 R15P-6dk.... “ 77,6 m ali 18.551 sit 2500 E »H«............_.. 73,6 eur alt 17.557 w P6000 »H«................73,6 eur ali 17.557 str 185/60 R14P2500E . . 53,2 eur ali 12.691 sn P3000E................. 47,6 eur ali 11.355 sir 195/65 R15 P6000P »H« .... 70,3 eurali 16.770 sir P2500 E »H« ...__________68,5 eur ali 16.340 sir P3000E............. 59,3 m ali 14.146 sir 185/65 R15P6..... 79 eur ali 18 845 sir 2500E.............. 57,6 m ali 13.740 sit ■ ' P3O00E............. 53 eur ali 12.643 sir 185/65 R14 2500E . 52 eur ali 12.404 sir P3000E.................... 46 EUR ali 10,973 Sir Svoje vtise so učenci strnili v bd-tenu, ki ga izdajo vsako leto ob koncu tabora, kjer so med drugim zapisali, da si kmetijske šole niso tako predstavljali in da je lahko Šolanje tukaj še kako zanimivo, C. K. ViGi rtvnnsJd gwrUI £na skalne siren, ki združuje 7 Casapleav 2 vMfi koncev Staknil"' Oblttlt* ww.UMr1.,l. ■ rrvaii oylu, cgks.lte populnili* sprehodite M po njm<*vh sirs'*0*1. 1 nej W "trvttušljci KednJVBk* afl1**' BriMnh pa milih mlnlh *• 1,1 ni bilo Inko udobna, r 1 t i t i ii t J ii i fr • D t t J f t j r t t * Po naših znanih poteh (Ne)znane poti soboškega severa Od grada do železnice Hnnki Sobota ima okrog 14 il-prthhMcev in čeprav na pr-’’pogkd n« videti tako, m; liihkti hijvečjeni pomurskem mes-1n*jd« vi poti, na katerih se lab« “ Pointlmn kat turisti, zraven J -k okli n, j poskrbimo za svoje ‘4rw*h sprostitev Tokrat bo« ^"iluklali sever pomurske pre-ki jt nekaterim mešča-man. drugim Se tistim u okolice, pa ne. 'J Jl si ne K, vzet; časa I n p reho-^MmlcMrlli manj znane, pot* Sobote? ^“»po vrsti. ’’'^vodivsoH-rt grid-kostanjev " "1 v Kopalriki ulici-sprehajalna C**"«’ mimo kopališča. ,u. Gor možnosti: lahko na- srezi ali sc 'ppvs a. FžUauTtjn Naš nasle-. ■ '-sr b.ir., ■ , začetek jurska '.abutn« železniško kti-. vodi kar nekaj ■^skjh poti, ki so zelo prilju- Turistične prireditve Petanjci - V soboto 29. maja bo Konjeniški klub Zaton iz Petanjec organiziral prireditev Zatonske igre 2004. Prireditev se bo začela ob 13. uri v Petanjcih, ob konjeniškem tekmovanju za kralja Zatona 2004 pa bodo pripravili še zatonske igre s kajakom, jahanje za otroke, vožnjo s kočijo, kronanje zatonskega kralja, potem pa sc bo prireditev nadaljevala z zabavo pozno v noč Murska Sobota - V soboto 29. maja ob 9. uri se bo pred restavracijo Zvezda v Murski Soboti začela tradicionalna prireditev Bogračijada s tekmovanjem v kuhanju te v naši pokrajini zelo priljubljene ljudske jedi. Prireditev je prejšnjo soboto zaradi slabega vremena odpadla Krog - Pri brodu v Krogu se bo v nedeljo 30 maja ob 12. uri začel v organizaciji Planinskega društva Matica iz Murske Sobote tradicionalni spust po reki Muri za Dimek - Hrovatov memorila. Grad - V soboto 29. maja bodo pri Gradu na Goričkem pripravili 19. tek na Grad in 2. pohod Grad z okolico. Start teka bo ob 14. uri. Naša pot se začenja v zelenem srcu mesta, to pa je mestni park. Pravijo, da je park potem, ko je zdravilec zemlje Marko Pogačnik pred leti postavil svoje litopunktume objekte, začel privabljati ksebi veliko več ljudi kot prej. Potem ko ga je »obdelal« še drevesni zdrav nik iz Anglije, je park dobil zares britansko podobo. Središče parka in glavna turistična točka je prav gotovo grad, ki ga viri omenjajo že v 14. stoletju, v njem pa sta danes Pokrajinski muzej Murska Sobota ter grajska in preddvema dvorana, kjer prirejajo gledališke predstave, razstave in koncerte. Naš nasvet: grad si oglejte z manj znane, zahodne strani, kjer je tudi več sprehajalnih poti, ki niso tako obljudene kot v vzhodnem delu. In ne bodite presenečeni, če vam pot prekriža kakšna veverica, ki jih je tukaj kar precej. h Mestni park je zeleno srce Sobote, Fazanerija pa so njena pljuča. Poleg Mučnega stadiona so tukaj številne poti za hojo in tek. Tukaj je tudi t i. trimska steza s športnimi napravami in orodji, ki pa so precej uničena. To je že stara žalostna zgodba. Večkrat je mesto poskušalo obnoviti športne naprave, pa so jih »vandali« kmalu zatem uničili. Toda še vedno si lahko omislite zadostno število vaj za dobro počutje. Sedanja zanimivost Fazanerije je stari drevesni očak, ki se je ob koncu pod prod Ledavi skoraj zrušil v vodo. Naš nasvet: Fazanerijo obiščite zgodaj zjutraj, ko je skorajda prazna, z vrhov drevesnih krošenj pa se raztega toliko različnih ptičjih glasov (mnogo več kot v parku, op. p.), da boste imeli občutek, da ste v kaki eksotični deželi. bljcne pri tekačih, veliko starejših ljudi pa celotno cestno dolžino kar prepešači in se na drugi strani vrne v mesto. Pred vstopom v obrtno cono se obrne mo na desno in se napotimo na očem skrito makadamsko pot ob železniški progi. Tukaj se razpira panorama severnega dela Murske Sobote, kakršne ni nikjer drugje. Na naši poti se lahko osvežimo v okrepčevalnici v Kopališki ulici, prijetnem lokalu ob teniških ig-. riščih pri Fazaneriji, med kopališko sezono v gostilni Kopališče, na koncu pa še v gostišču Elvis. T. K. -'n — ' pr«>| Predaje preiskovalnemu s v ha " remi H' Pri km vah javnega reda in % i* Prm prostorih kot kršitelji n L leipritem *5 rezultata s polu Wi pa so spali vr Usnana ■ iri. ‘ "Wahrsu, rnuikj Vi sta bila pr iU yjub in ki jv s prvo napihal 2,1^ P drugo ll- h- S;' ’ožnio m očitno tudi s pitjem, saj »e v dr ’Ptuntila Ustanovljen varnostni sosvet Občine Beltinci Največ preglavic z dolgimi kolonami tovornjakov V krajšem priložnostnem nagovoru je župan Milan Kerman izrazil prepričanje, da se bo z ustanovitvijo tega organa izboljšala varnostna podoba beltinske občine. Tudi Aleksander Jevšek je izrazil precejšnje zadovoljstvo, da je prišlo do ustanovitve tega varnostnega sosveta, katerega namen je, da ukrepa že prej, preden pride do klica na številko 113. Pri tem ima Obči- na Beltinci dober posluh za varnost, saj je že ponudila roko ti stim organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanjem varnosti. V sodelovanju s policijsko upravo pa se na vse načine trudijo preprečevati zasvojenost z različnimi oblikami drog, alkoholom itd. V letošnjem letu se bodo policisti še posebej usmerili v vzgojo osnovnošolske mladine. Milan Jerše Uspešni Pomurci 13. in 14. maja je potekal drugi krog letnega preizkusa policijskih vodnikov službenih psov, ki se ga je udeležila tudi enota soboške policijske uprave. Ekipo so sestavljali Drago Kocbek, Simon Perto-ci, Milivoj Papič, Marjan Časar in Jože Schonveter. Skupno so zasedli v konkurenci dvanajstih ekip drugo mesto, v posamezni konkurenci (splošna uporaba) pa je policist Milivoj Filipič s psom Šarikom zasedel prvo mesto in tako postal državni prvak. Danilo Štelcl s psom Larijem pa je v specialistični uporabi (pregled vozila in pregled terena) dosegel tretjo mesto v skupnem seštevku, A. B. rialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 5O-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 25-krat na javnih krajih in 25-krat v zasebnih prostorih. Pridržati so 7 kršiteljev Kaznivih dejanj je bilo 44, med njimi 23 tatvin, 6 vlomov, 9 poškodovanj tuje stvari, rop, ponarejanje, poskus izsiljevanja, ogrožanje varnosti, neupravičena proizvodnja ter promet z mamili in preprečitev uradnega dejanja uradni osebi. Na mejnih prehodih so Zavrnik 30 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. A. B. 2,29 promila in 1000 tolarjev Kolesar v Razlagovi ulici v Murski Soboti je padel, ker je zapeljal na pločnik. Nastalo je za tisoč tolarjev škode Policisti pa so s pomočjo alkotesta ugotovili vzrok padca: 2,29 promila alkohola. A. B. Cifra je padla! Odslej kličite ceneje! Vsi klici v omrežju SLmobil - Vodafone samo NAROČNIŠKE pakete | W-WtfTlT Nokia 3200 15.000 SIT • vgrajen digitalni fotoaparat • infrardeči vmesnik » vgrajen FM radio • potifonična zvonjenja » možnost oblikovanja pokrovčka • deluje na 5 kontinentih Sony Ericsson Z200 9.000 SIT Siemens MC60 9.000 SIT polifomčna zvonjenja barvni zaslon slovenski T9 deluje na 5 kontinentih • vgrajen digitalni fotoaparat • barvni zaslon • deluje na 5 kontinentih * polifomčna zvonjenja Nova lanta 5 SIT/min velja za vse rwe naročnike paketov Smart I, Smart II in Smart ILL vetja 24 ur na dan, 2b vse klice v omrežju Si.mobil - Vodafone. Ponudba velja od 3, 5 2004 dalje. Cene Telefonov veljajo do 3 V 5. 2004 oziroma do raiproda je zalog za nove naročnike paketov Smart II in Smart II!, Če naročnikovo razmerje med Si.mobilom in kupcem ne bo prenehalo pred potekom 24 mesecev od dneva nakupa telefonskega aparata. V&e cene so v SIT in vključujejo 0DV Vse dodatne informacije d novih paketih in ponudbi debito v vseh centrih Si.mobtt ■ Vodafone, na www.wmobil.si ali na brezplačni telefonski številki 080 40 40 4G Sj.mobil d. d . Šmartinska cesta 134b, SI-1000 Ljubljana I www.simobil.si simobil Ujemi svet O vodafone K 12 (IZ)BRANO 27. maj2004_7||BlB Še enkrat Pomurski poslanci so se izneverili kmetom Ne želim polemizirati s pomurskimi poslanci v državnem zboru, moram pa reagirati na očitke, zapisane v njihovem pismu, ki smo ga objavili v prejšnji številki Vestnika. Nikakor ne sprejemam očitkov, da so moje navedbe v prispevku Pomurski poslanci so se izneverili kmetom netočne, pomanjkljive in zavajajoče. Nobenega podatka, ki sem ga zapisal, si nisem izmislil in ni mi znano, kje so poslanci prebrali tisto o katastrofalnih posledicah, kt jih bo imel zakon za kmetijstvo. Da posledice bodo, pa je dejstvo in jih bodo, kot sem zapisal, najbolj čutili prav Pomorci, in to tisti, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom, bodisi profesionalno ali zgolj ljubiteljsko. Prvih bo vedno manj, saj v razmerah, ki vladajo v kmetijstvu, ne bodo vzdržali, vedno več pa bo tistih, ki jim bo kmetijstvo dopolnilna dejavnost. Zavračam očitek, da je moje pisanje čisto politikantsko zavajanje javnosti. To bi lahko prej trdil za njihovo, saj z nekaterimi napačnimi trditvami resnično zavajajo javnost. O tem, ali je to zavajanje politikantsko, pa ne želim razsojati. Napačna in zavajajoča je njihova trditev, da se oprostitev prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih skupnosti všteva med dodatne davčne olajšave. Kolikor vem, zakon o dohodnini ne pozna dodatne davčne olajšave, govori pa o posebni olajšavi, ki dodatno zmanjšuje davčno osnovo. Prejemki iz sosedske pomoči nikakor ne morejo soditi med olajšave. Davčne olajšave so namreč eno, davčne oprostitve pa drugo in mislim, da podpisani poslanci pri tem nekaterih pojmov nimajo razčiščenih Naj pa spomnim, da 20. člen zakona o dohodnim določa oprostitev plačila dohodnine od prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov v višini in pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo To pa še ne pomeni, da bodo ti prejemki tudi v celoti oproščeni plačila dohodnine (?!). Netočna in zavajajoča je tudi trditev, da se vsi dohodki kmečkega gospodarstva razdelijo na toliko enakih delov, kolikor je članov gospodinjstva, vključno z nosilcem dejavnosti, pri teh dohodkih pa so imeli poslanci verjetno v mislih subvencije v kmetijstvu. Tudi ta trditev ne drži, saj 60. člen, ki govori o pripisovanju davčne osnove posameznemu zavezancu, pravi, da se dohodki, ki so vezani na posamezno zemljišče in izplačani kateremu koli članu gospodinjstva, pripišejo zavezancu, članu gospodinjstva, ki ima pravico to zemljišče uporabljati. Torej ne vsem v enakih delih, kot trdijo poslanci! O tem, da bodo pomurski prebivalci po novem zakonu manj obremenjeni, bi se dalo na dolgo polemizirati, še vedno pa podpiram trditev kmetov, da je obdavčitev subvencij nepoštena, saj te niso dodatni dohodek, pač pa nadomeščajo le izpad dohodka zaradi nižjih odkupnih cen. Podobno velja za denarne pomoči zaradi naravne ali druge nesreče in za druga plačila iz naslova državnih pomoči, izplačana v povezavi z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. Pomurski poslanci! Trdite, da ste zakon podprli odgovorno, brez strankarskih navodil. Ste pri tem vsaj pomislili, da so bili med vašimi volivci tudi kmetje in da naj bi v parlamentu zastopali tudi njihove interese? Tudi pred vami je letos dvoje volitev. V opravičilo bralcem pa morda tole. Naslov, ki sem ga zapisal v prispevku, ni najprimernejši. Namesto tega, da so se pomurski poslanci izneverili kmetom, bi moral zapisati, da so se kmetje izneverili sami sebi. Na zadnjih parlamentarnih volitvah. Ludvik Kovač Nada Verdev med najboljšimi Slovenije Tajnica je središče in srce podjetja »Vesela sem vsak dan, ko grem v službo, ker vem, da me čaka veliko dela,« je povedala poslovna sekretarka Nada Verdev, ki sije letos na izboru za naslov tajnice leta prislužila tretje mesto Madžarskimi^' Letos je revija Tajnica v sodelovanju z Zvezo klubov tajnic Slovenije že sedmič podelila naziv tajnica leta. Med štiriintridesetimi prijavljenimi se je glede na rezultate testov pomurska predstavnica Ver-devova uvrstila med štiri najboljše in s tem postala prva Pomurka, ki se je potegovala za naziv tajnica leta. Veliko je bilo že to, da je zbrali pogum in se prijavila na slovensko tekmovanje tajnic, smo lahko izvedeli v Klubu tajnic in poslovnih sekretark Pomurja, ki deluje poldrugo leto. Na testu so med drugim morale popraviti slovnične napake, se izkazati v razumevanju tujega jeziku ter odgovoriti na različna vprašanja splošne razgledanosti. In na testu je bila Verdevova med najuspešnejšimi. Vloga tajnice danes presega vlogo tistega, ki v službi skuha kavo. »Njena vloga je veliko pomembnejša,« je povedala Verdevova. Dodala pa je še: »Tajnica mora bita središče in srce vsakega podjetja, saj sta tudi od nje zelo odvisna delo in počutje delavcev in gostov.* Pri svojem delu mora imeti organizacijske sposobnosti, znati mora delati z računalnikom, obvladati pošto, odgovarjati na telefonske klice, opravljati računovodske posle in seveda sprejemati in postreči gostom. Poslovna sekretarka ali tajnica, kot jim pogovorno pravimo, mora biti univerzalna in prilagojena vsakršnemu delu in vsem ljudem. Predvsem pa mora znati tudi dobro komunicirati, s sodelavci kot tudi s strankami, ki v podjetje prihajajo. »Seveda imam kdaj tudi slab dan, ampak to se ne sme opaziti Še posebno navzven ne« Nada Verdev. poslovna sekretarka v Galexu: »Tajnica mora bita središče in srce vsakega podjetja, saj je tudi od nje zelo odvisno delo in počutje delavcev in gostov.« Delo tajnice je zelo raznoliko, saj mora poskrbeti za vse, tudi tiste najbolj drobne in velikokrat neopazne stvari, ki bi jih zaposleni in gostje opazili šele tedaj, če ne bi bile na svojem mestu. Če ovenijo rože, če v podjetju zmanjka lepilnega traku ali papirja, na primer, »To delo in ljudi moraš imeti rad, sicer ga ne moreš dobro opravljati.« je prepričana Verdevova, ki je v življenju doživela že marsikaj. Začela je delati kot tajnica, vmes je opravljala druga dela, in ko je bila tik na tem, da ne bo imela službe, so objavili razpis za delovno mesto poslovne sekretarke pri Galeksu. Med 250 prijavljenimi so izbrali prav njo. Tudi v podjetju Galex iz Murske Sobote so zelo veseli njene- ga uspeha. Direktorica Smiljana Beznec Burgermeister je povedala, da je v času hitrih sprememb nadvse pomembno, kako poslovna sekretarka v podjetju opravlja delo. »Prav ona je tista, ki je prvi stik s strankami in poslovnimi partnerji. Pri tem zna Verdevova zelo dobro svetovati, kam usmeriti goste, kako se lotiti kakšne zadeve, in zna odlično oceniti, kako nujna je kakšna zadeva, jo je pohvalila direktorica. In kaj Verdevova najraje dela? Po dolgem premisleku se je odločila, da je to preveč zahtevno vprašanja in da je vesela vsakega dela. Še najbolj pa je zjutraj zadovoljna, ko se odpravi v službo in ve, da jo v novem dnevu čaka obilica dela. A. Nana Rituper Rodež Legenda IMA NOVO PODOBO Knjižnica dobila prve mi' krofilme svojega gradiva ca v Murski So mikrofilfflarie * . $fiit vijeve madžars knjižnice iz B^®^ pomursko regij jjd co so priSH letnega knjižnicam^ nadaljnje«3 '1 različnega dvoj«' diva, ki gahr-o" tej priložnosti ^' darili mikrob krofilme- Nekaj dni « . ■ kovnjaki mikr° 1 zbornike, dre hm te, ki so izhaja*1 * do 1920, stare dl druge dvoK-''1 I remsen^e'’1’ let, saj sole« - I preslikavo staral hajalovmadz^J' murščimpr LiJiZ krofilme so vn/akiziz^® Z letno tradic^P Zoltana krofilmskeg >f džarski državni J Ob tej trideset s 33 tisoč Stranj riodike in hajalavPrekm ' stoletju, talnikrSe^jH^ bodo lahko “f | krofilmetnJ^^ K dobila kn^;„, । mikioM^^'‘‘’V ■ boSacega W Ln|jjniL-i. Szabo Pah^’ ,|L1hJ'lL’ nice. Hkrati S' doben Kul povpraševanj atlH f tod. proučeva lci gradiva učevalcevp pJn» olajšano, Jljjojh'^/ hajalodop^ tov »I.m .rP 1 medij je F*' kulturne na mikro« ol jil' obeh knj^ !j0 filmi izvodi slovenska'’1 nica,je^ A. * z v t a * * & LIGHT “0' VODA V N A Prej Miral Prej Kraljevi vrelec Prej Izvir OJ (IZ)BRANO 13 r Kače - zakaj se jih bojimo? Strah ima v obeh primerih velike oči ^njih desetletjih nobene slovenske smrtne žrtve Utajena razstava Priro-muzej.' Slovenije Kitirčnn n* oginj i mii v Mur-Naslov Kate - za-KMKjllihDfltMi na veliko r* tirna bistvo razstave. Za-n41doveškcga strahu in ne-veliko teh nene-’ Vnih plitUcev zmoto plava ' 'hljtniem. Avtorica dr. Sia-^toincs to razstavo posku-‘^hlptcdsodke, M jih '‘’“^iMjeokačah. m:rik zbujal'lodpcu /•' “^u'wadnega načina giba’ dolžtae kač Iju-radi pretiravajo. & 1B metrov in primerio.h niso ^nf. Vencar pa ana-in mrežasti piton 9 metrov ^nelal so tako veliki ^ižezeiorečkl.sai ■ V« življenjsko okolje ^uno Izginja. Med kače na svetu še indijski in af-'Wton. Odrasli pri-"hki oij^ večinoma ^tejo okoli 4 metre, ’“'^tji doslej najdeni '’’ Pa sij merili do-metrov. ČEPRAV NENEVARNE, SE JIH BOJIMO Družina: Goži, Colubridae Devet vrst kač, ki živijo v Sloveniji, je človeku popolnoma nenevarnih. Kljub temu jih ljudje neusmiljeno pobijajo. Najpogosteje svojo podobnost z gadom z življenjem plača prav smokulja (Corenctk ai.suw«.) Nenevarne kače nja ali srepega pogleda, saj nimajo gibljivih vek. Nekatere vrste so res strupene in zato človeku nevarne, vendar je strah glede na dejansko nevarnost, ki jo predstavljajo kače v naših krajih, hudo pretiran. Letno bi nesrečne primere ugrizov strupenjač v Sloveniji lahko prešteli na prste ene, morda obeh rok. Večinoma minejo le z neprijetno oteklino in nekaj bolečinami, drugače pa brez hujših posledic. Dovolj zgovoren je podatek, da v zadnjih petdesetih letih v Sloveniji ni bilo niti enega smrt- nega primera zaradi ugriza strupenjače. Razstava tako skuša poglobiti nase znanje o slovenskih kačah, njihovih navadah in posebnostih. Če človek zna ločevati med strupenjačo in nenevarnimi kačami, srečanje s temi plazilci ne bo več pretresljiv dogodek, po katerem se nam bodo tresla kolena, ampak zanimivo doživetje. Pa tudi za kače bo prijetneje, saj npr. smokulja (coronella austria-ca) največkrat plača z življenjem svojo podobnost z gadom. Gad (vipera berus) pa v Sloveniji živi večinoma v gorah, v nižinskih Vestnik tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za informiranje, d. d . Ul. a. Novaka 13, Muska Potrata domačija 2004 j U ^c!ja2004 wda pridemo tudi k vam »h k r Predobro '' P°tcnipa ■- u-bašin ’K'vtstik, ..... necenju, k ^S,lp “"'t* JCSi?..........- Rastno W Ha. ' lud< o bikcih, ki jih vzredijo pri njih in so znani daleč naokoli. Elizabeta je bila v službi, njen mož Štefan dela na kmetiji, zaupala pa sta nam še, da pri njih zelo rad kuha, vlaga in sploh skrbi za vrt svak Stefan. sijali, ko so mlademu »vertu« Izidorju predali kmetijo Tudi kandidatka za snaho Jožica je pridna in je kmalu po tem, ko je prišla k njim, morala sama pomagati na svet teličku. Hčerka Lidija pa študira in se rada vrača domov. Ustavili pa smo se tudi pri njihovih sosedih, s katerimi jih deli nevidna »slovensko-madžarska meja«, ki jo z lahkoto in vsak dan prestopajo vsi vaščani. Pri Baševih, ki so po svojih aktivnostih znani daleč naokoli, jih živi pet. Oče Jože pa je znan tudi potem, da je nekoč leta in leta raznašal Vestnik. Starši niso nič premi- TONDACH* Na Kobilju so domačini takoj vedeli, kje stanujejo Bukovčevi, ki smo jih presenetili z obiskom. »Jezus, Jezus, što nas je prijavo,« se je glasil njihov pozdrav. Tudi vsi Bukovčevi so na vasi in v občini zelo aktivni in delovni, vsi od prvega do zadnjega pridno delajo, pripravljajo ozimnico in doma pečejo kruh. Se posebno prijetno zna biti zvečer v njihovi poletni kuhinji, ko babica vzame v naročje vse svoje vnučke, vnukinji in vnuka, in pripoveduje Črna belouška predelih je zelo redek. Obstaja pve^h 'N Kačah v PREKMURJU Ifohawrjci'i prciuitjc ro hw 2W3. Dane 3i rarstav« v ličkali to okrnjeni podobi, saj bi žive Kljub jwui van v -Jih ic ksrdi pfctofairo w wise kačr. njihovo in Au viinc umrnivosti L :iv!jvjij4 rdi, po krivici namenih, b, inln-a o razstavi... t.i.sMVj je bila leti 2002 ru rajed . v rf Slnwnijrv - LjnNjani. Krajvijtnj so kli tudi dvz R prnu'rki stanj wšch ki živijo v jr |w^da vdij^i J odobravanja in ^hv^. y wxcih si J ju je rrgkNhuo j 1^000< Jiiskovulcm Kaj pravite, kaj se skriva spodaj v vreči? »kak je inda btlau«. Tudi mi smo izvedeli veliko novega o starem in nekdanjem. Nazadnje smo se ustavili pri Ferenckovih, prav tako iz Kobilja. Na kmetiji jih živi sedem. »Dedek je ‘veri’ in lastnik, kmetijo vodi ati, kmalu pa jo bo prevzel vnuk Tomaž.« Pa da ne pozabimo na ženske, ki so pridne in delovne doma, sodelujejo pa tudi na vasi. Tako njihova kmetija rase in se razvija, kolikor se da, pa zemljo tudi dokupujejo. Znajo pa si vzeti čas za druženje, prijetne urice in Še kaj. Pri njih se velikokrat sliši tudi domača pesem. Tudi nam so zapeli eno domačo, tako da se je bilo težko posloviti. Deževalo je, ko smo se tisti dan odpravili na teren. Ko se nas je pet deklet, Žica, Tanja, Jelka, Vanja in jaz, peljalo proti Kobilju, je izza oblakov posijalo sonce, ko smo se vračale, pa se je zaključeval prijeten dan. Pa sedaj povejte, če še drži tisti pregovor o babah in dežju. Verjetno je ravno obratno. A. Nana Rituper Rodež, foto: Vanja Poljanec nekaj podatkov, da so ljudje v zadnjih letih videli gada v Prekmurju, vendar pa strokovnjaki za to niso našli nobenega konkretnega dokaza. Čeprav je število kač v Sloveniji v zadnjem času drastično upadlo, gre Še za vedno zelo veliko populacijo v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami. Dr. Staša Tome, dobitnica Valvasorjevega priznanja za to razstavo in ena najboljših poznavalk plazilcev v Sloveniji, ki se je strokovno izpopolnjevala med drugim tudi v Frankfurtu in Parizu ter se udeležila raziskovalnih odprav na Kitajsko, v Indonezijo in Novo Gvinejo, pravi, da kače niso prav nič zahrbtne in sluzaste, ampak zanimive in sknvnostne. So pomemben člen v verigi, ki ima lahko ob njenem pretrganju nepredvidljive posledice za okolje. Več podatkov lahko dobite vsak delavnik od *». do 16. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure v pritličnem prostoru PAC-a v Lendavski ulici na razstavi, ki bo na ogled do 17. julija. T. K. Na pohodu za boj proti raku Sedeminsedemdesetletni avstralski Slovenec Marijan Lauko, ki se je odločil, da bo v pomoč Društvu onkoloških bolnikov Slovenije obhodil Slovenijo in tako zbiral prispevke za boj proti raku, je na poti po Pomurju dvajsetega maja obiskal tudi murskosoboško bolnišnico. Po sprejemu, ki ga je pripravita uprava bolnišnice, se je srečal Se z bolniki, potem pa v spremstvu članic skupine za samopomoč žena z rakom dojke nadaljeval pot. Marija Vogrinec, prostovoljka in koordinatorka, je povedala, da skupina šteje petintrideset članic. Srečujejo se na rednih mesečnih srečanjih, na katera vabijo tudi zdravnike, medicinske sestre in druge goste, druženja pa si popestrijo Še z raznimi izleti Skupina deluje že več let, po krajšem premoru redno spet zadnji dve leti, finančno pa jo podpira Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. M. H. Marijan Lauko pred murskosoboško bolnišnico v spremstvu članic skupine za samopomoč žena z rakom dojke, ki so ga nekaj kilometrov spremljale na sicer 820 kilometrov dolgi poti po Sloveniji. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 27. maj 2004 - V KIH Na kratko Nekoč in danes v Murskih Črncih Rogašovci V občini Rogašovci že 55 let dokaj uspešno deluje čebelarsko društvo, ki združuje čebelarje in ljubitelje naravnega okolja. Med zadnjimi projekti društva je nekaj Čebelarjev končalo izobraževanje na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu, s čimer so si pridobili poklic čebelarja. Na pomurskem ocenjevanju medu pa so odnesli s svojimi kakovostnimi medenimi vzorci veliko odličij. V njihovo dejavnost vključujejo tudi mlade čebelarje - učence Čebelarskega krožka na osnovni šoti Sveti Jurij, ki so na državnem tekmovanju pod vodstvom mentorja Jakoba Madjar-ja odnesli najvišja priznanja, na ocenjevanju njihovega medu pa so med drugim prejeli srebrno plaketo. Sicer pa si čebelarsko društvo prizadeva, da bi v prihodnjem šolskem letu na 9-letki uvedli izbirni predmet čebelarstvo. J. Ž. Lendava, Petišovci Gramoznica pri Petišovcih v bližini stadiona za spidvej je bila prizorišče srečanja in druženja društev gluhonemih iz vse Slovenije. To priložnost so izkoristili tudi za ribiško tekmovanje. Srečanja so se udeležili Člani iz desetih društev. F. Bo. Cerkvenjak V garaži gasilskega doma v Cerkvenjaku že stoji novo vozilo Renault master GVM-1, ki ga bodo predali namenu v soboto, 19. junija. Na ta dogodek se že vneto pripravljajo. Novo vozilo je stalo 7,5 milijona tolarjev. Od tega jim je Občina Cerkvenjak primaknila tri milijone, preostalo pa so prostovoljni prispevki občanov, donatorjev in prihranki gasilskega društva. F. Br. Ob Mokošu so sedeli, peli - Nastaja novo naselje z okrog 20 hišami Bili so časi, ko je tekel skozi Murske Črnce dokaj bister in čist potok Mokoš. Čezenj so zgradili dva mosta, na bregovih pa so zasadili več dreves za senco oziroma v okras. In ob potoku, nad njim oziroma v njem se je dogajalo marsikaj zanimivega. Dekleta so skrivaj opazovala voznike Tega se še dobro spominja tudi 71-letna Anika Člen, ki smo jo zalotili v strugi MokoŠa, od koder je nosila odpadno veje na breg, potem ko sta svoje delo (žaganje) opravila Stanko Forjan in Boris Jančar. Anika se najrajši spominja dekliških let, ko je skupaj z vrstnicami sedela na enem od mostov, si namakala noge v čisti vodi, pela ljudske pesmi in skrivaj opazovala številne voznike s konjskimi vpregami, ki so vozile tamkaj mimo. Vozniki so menda dobro vedeli, da jih dekleta »ocenjujejo«, zato so opremo na konjih vedno znova temeljito »zgiancali«, da se je kar najbolj svetila. Spominja se tudi, kako so lovili v potoku ribe in piškurje, pozimi pa so se lahko sankali in drsali. To je na žalost vse minilo. Struga Mokoša je že dolgo povsem suha. Tako so požagali in pospravili stara drevesa, na ograji dveh mostov čez potok pa so postavili korita z rožami. V počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo so posadili tudi spominsko lipo. Njen boter je bil predsednik vaškega odbora Koloman Tudjan, ki smo ga prav tako srečali na kraju samem - ob Mokošu. Kot nam je povedal, je v njihovem programu dela sedaj na prvem mestu priprava prireditve Kmečka žetev, ki bo 18. julija Kmalu pa se nameravajo lotiti urejanja vaškega pokopališča, kjer je treba predvsem odstraniti suhe ciprese in jih nadomestiti z novimi. Med večjimi nalogami, ki jih Še Čakajo, pa so zgraditev kanalizacijskega omrežja, obnova in Te dni so v Murskih Črncih čistili strugo in obrežje potoka Mokoš, v katerem pa že dolgo ni več vode. Kako je danes in kakšne načrte imajo? V Murskih Črncih so te dni namenili Še posebno pozornost urejanju okolice ob potoku Mokoš. Nekoč je stala tu romska domačija, sedaj pa nastaja novo naselje Murskih Črnec. razširitev vodovoda, obnova omrežja za kabelsko televizijo, postavitev pokrite avtobusne čakalnice in ureditev ulične razsvetljave od glavne ceste do prve hiše v vasi, kjer je ulična raz- svetljava že zgrajena. V okolici Murskih Črnec nastaja novo naselje, kjer naj bi bilo okrog dvaj- Združili so se borci in borke Apaškega polja Borci so lahko ponosni Vojko Galičič predsednik združene borčevske organizacije Okrog osemdeset članic in članov borčevske organizacije z Apaškega polja se je v gasilskem domu v Apačah zbralo na prvem skupnem volilnem občnem zboru krajevnih združenj borcev in udeležencev NOB Apače in Stogovci. Soglasno so sprejeli sklep o združitvi obeh krajevnih organizacij in za prvega predsednika izvolili Vojka Galičiča, ki se je v zadnjem času posebej izkazal pri pridobivanju novih članic in članov. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in dejal, da lahko s skupnimi močmi še veliko naredijo. Predvsem si želi, da bi pridobil: še več Članov, ki bodo ohranjali pozitivno mnenje o NOB Dosedanja predsednika krajevnih organizacij Marija Flandija in Milan Šafran sta z zadovoljstvom ugotovila, da je bilo veliko narejenega, žal pa se proti staranju in umiranju borcev nihče ne more boriti. Zato pa je treba, kot sta dejala, vedno in povsod ohranjati resnico o osvobo- Župan gornjeradgonske občine Anton Kampuš Čestita Vojku Galičiču, novemu predsedniku skupne borčevske organizacije na Apaškem polju. dilnem boju, z njim pa morajo biti še posebej seznanjeni mladi, katerim prepogosto polnijo ušesa z neresnicami in lažmi o dogodkih, ko so se domoljubni Slovenci in Slovenke skupaj z vsemi naprednimi narodi uprli fašizmu in nacizmu. Borci so ponosni, da so bili vedno na strani napredne osvobodilne koalicije ter veliko prispevali k osvoboditvi izpod nacističnega jarma. Ravnatelj OŠ Apače Tone Ro-všnik je borcem obljubil, da se bodo v šoli še naprej zavzemali za pravilno predstavljanje zgodovine, saj, kot je dejal, »nihče ne more in nima pravice spreminjati oz ponarejati zgodovine«. Podobnega mnenje so bili tudi drugi, ki so spregovorili na občnem zboru. Med drugim je predsednik OO ZB Gornja Radgona Jože Kos karal ustanovitev Kulturnega društva Apaško polje, češ »da tukaj diši po novem nacizmu, kajti poglejte, Hei-der na Koroškem nasprotuje z avstrijskim zakonom zagotovljenim dvojezičnim napisom, mi pa njim tukaj omogočamo vse, čeprav ne gre za dvojezično območje« O. B. Prva setev koruze v združeni Evropi Turistično društvo Cvenje pripravilo tradicionalno setev koruze na nekdanji, klasičen način (na posnetku). Gre za posebnost, saj je bil ta kmečki običaj prav na dan, ko je Slovenija vstopila v evropsko zvezo. Koruzo so sejali na njivi ob lipi, ki šteje več kot 150 let, po-sejanih pa je bilo točno 25 »kolon« (toliko je tudi članic EU). Prireditev so spremljali in aktivno sodelovali številni občani KS Cven, pri tem kmečkem opravilu pa seje poskusil tudi župan Občine Ljutomer Jožef Špindler. - Foto: Marija To-polinjak Set hiš (med nitmi / Podjetniške družic ' / ^c, če si iturrebil nerop^ / slda zaradi kmečkega/ kjer bo prav tako trebad^". / Poskrbeti za vodovodu / je in razsvetljavo, I id tudi asfaltiranje Ldi^1' / seka do naselja in y ' Tam bodo uredili to: •• center s hribom,, ki p' w ko otroci pozimi ' smučanje m san tatič , 23 kakšne druge dvt.■,vnosii Km pl'fel'C'y skih Črnec velja MienU , janje gasilskega sko-vaškem donm ne da miru tudi prirej movalnega značad1' gumijastimi colm 1 < wedli oktobra, na1 "7^ kujel0 veliko telUO^ “ obiskovalcev. && Besedilo In foto: Jo- Boris Je srečalabra^^ Boris Radoš (na levi), nekdanji y,. Novega Sada, pozneje pa tudi f 'J^zis aP šoli Siniše Mihajloviča (nogom6’-. pred kratkim srečal abraharna.j - , tudi torto v obliki nogometnega jg''1 ner Otroške nogometne šole Pm' nik te šole pa je Damjan Hozjan1" Na kratko Cezanjevci 6 Kot je zapisano v HO leti ustanovili ProstovOlP šcvo Cezanjevci. Na iiil,llcll''Jul* ^i^ 12. junija, bodo povabih j* r občini Ljutomer, rihii'1 ,pm ranom in najzaslužnejšim ‘ bogat srečelov... Društvo |c ^^jr^', / saj imajo člani na voljo TAM, avtocisterno in 1 Hranijo tudi brizgalno izi£ta J I WffMlK 127. maj 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 »Lukavcih še brez razsvetljave in kanalizacije Vaški odbor je skoraj nemočen V Lukavcin je ohranjenih več hišz značilno arhitekturo iz prejšnjega stoletja. Frančiška Pušenjak, kije delala na vrtu, nam je povedala, daje bila njihova domačija zgrajena leta 1901. P™ bi bil tudi pločnik Feliksovi spomini Zgodilo se je v letih pred drugo svetovno vojno. Gospod Dermota je bil za tisti Čas velik obrtnik - usnjar Poleg usnjarne so imeli Še manjše posestvo in vinograd v Sovjaku. Imeli so tri sinove: Valterja, Frica in Pepeka. Pepeku so pustili da je počel vse, kar si je zamislil Bil je mamin in atkov »caitek«. Potem je prišel njihov usodni dan. Zunaj delavnice je bila polmetrska os, ki se je stalno vrtela, ko so bili stroji v pogonu. Pepek je pripeljal »kankule«, jih obrnil in na vrtečo se os napel vrv, da bi »kankuie« poganjale kolo. Takrat pa se je zgodilo nekaj hudega. Vrv je zagra bila Pepeka, ga pritegnila k osi in s kankulami vrtela tako dolgo, dokler ni umrl. To je bilo za Dermotove nekaj strašnega, Niso verjeli, da jih je usoda tako strašno prizadela. Valter se je po tem dogodku odločil, da bo postal duhovnik. Stric Fric pa je dobil jetiko je spomladi 1941. umrl. Tedaj se je začela tudi vojna. Gospod in gospa Dermota sta ostala sama. Tudi sina Valterja ni bilo. Pobegnil je in vojno, hvala bogu, preživel. Takšna je njihova zgodba, ki jo je zapisal Bajsekov Feliks. F. Kocuvan MhrtL Kako ne bi slišali $'»kral ko pa v njem de-UManov a, javni l.ukavcill Mi pa * trikrat utavQi pri pred-'^tkn tatnluikn jega vaške-^odboraTcudorpi Llpit«-^»edtll in zapisali ne-Itttaški problematiki, tušem knju nekaj manj hiš. pttbrv ilcev pa le S', ^časse jth jeveči-t • 'tfjala m preživljala s kme-"dni /naj pa ni več tako. Še dt unuiu,., ivn i zavod, v Ji^iif, zaposlitev tu- Skozi Lukavce vodi dokaj ozka cesta. Kerni pločnika, je na tem mestu še posebej nevaren odsek za pešce in kolesaije. —"ranimn Jul moram w'L s'abo sttan teŠa za’ T3 k namreč vehk por abnik 't je pe.iihi približno to-^tvs« gospodinjstva v Lu-bi pa m ustrezno n.čutenje niihovih vod-« 1 V°da- Odplak, glavnem iztekajo v jarek, en del je zaprt, eh pa odprt, potem pa še v melioracijski kanal, ki je v neposredni bližini vodovodnega omrežja,« nam je najprej dejal vaški predsednik Teodor Lipič. Skrbi jih, da ne bi prišlo do kakšne poškodbe, zaradi katere bi se izcedna voda iz doma pomešala s pitno vodo, poleg tega pa poleti večkrat smrdi. Sami pri tem ne morejo storiti skoraj nič, ra- zen da opozarjajo državo, naj to vprašanje ustrezno reši. Bojijo se, da bo predolgo trajalo, če bodo morali čakati na predvideno zgraditev javnega kanalizacijskega omrežja, ki ga načrtuje Občina Križevci pri Ljutomeru. V Lukavcih je zaenkrat podpisalo pogodbe za financiranje tega projekta le nekaj več kot deset gospodinjstev Mesečni prispevek je okrog 7.100 tolarjev. V Lukavcih si tudi že več let prizadevajo za zgraditev pločnika v dolžini okrog 300 metrov od Doma Lukavci do vaške kapele, s čimer bi bilo poskrbljeno tudi za večjo varnost stanovalcev doma. Tudi v tem primeru je tako, da lahko vaški odbor le predlaga in opozarja, sredstev v ta namen pa nimajo. Enako velja za javno razsvetljavo, ki bi bila po mnenju našega sogovornika prav tako zelo dobrodošla. Jože Graj Krožišče, kot je potrebno V Dobrovniku so pred kratkim končali še z zadnjimi deli (fina asfaltna prevleka in označbe!, tako je krožišče pri cerkvi sv. Jakoba urejeno tako, kot je potrebno. Poleg večje varnosti je poskrbljeno tudi za lepši videz. Foto: F. Bo. :e se v v SOPRON n0 1,0 Vestnikov vlak zasopihal že 31. Svoje zveste t*'’ Sop W na Madžarsko. NI naključje, da si je za svoj i ^al prev ta cilj. Kot se za Izkušenega popotnika spodobi hoče Mi S « bodo tako množično obiskali Mattosko jL maja pw oj EU- In navsezadnje nas na Madžarsko vez j zadnjega obiska. Verjamemo, da bo tudi letos tako saj je izleta ris zanimiv, še pestrejši, kot smo ga sicervajem. “°1 •*’i““eSU’’T*140 »“S3°'»iStok 11 je tega mesta. Jp najzahodncjSe “krasii^taro mestno jedro. Mesto si todnJev^U U sipine. dj '1 vsi potniki. Kot je že v navadi, se bomo pote Nekateri si bodo lahko ogledali tnuzej starih lokomotiv v Nagycenku in baročni dvorec grofov Szehenyi, ki stoji sredi čudovitega parka. Drugi bodo šli v kmečki muzej v Fertodu, ki je nekaj posebnega. V tipičnih starih kmečkih hišah je na ogled bogata zbirka kmečkih orodij in naprav, ki so bili nekoč v pomoč tamkajšnjim kmetom. Ogledali si bomo tudi Esterhazyjev dvorec, ki je bil v lasti drnžine, ki jo poznamo tudi iz naše zgodovine, in kjer je muziciral Joseph Hayden. Vsi skupaj bomo kasneje uživali na kosilu v restavraciji Terda. Po kosilu bo zaključni program Vestnlkove-ga vlaka - posebno presenečenje. V opuščenem rudniku soli, v znameniti skalni dvorani, kjer organizirajo svetovno znane kulturne dogodke, bo budimpeštanska folklorna skupina odplesala predstavo Poroka. To bo enourna predstava z uprizoritvijo tipične madžarske kmečke poroke in ciganskimi glasbenimi vložki. Ufo Sta SLOVENIJE Zanesljivo vsepovsod Tretji, »pomorščaki«, pa se bodo lahko z ladjicami popeljali po Nežiderskem jezeru, ki je znano po neokrnjeni naravi, kjer gnezdijo številne ptice. Po ogledu tega kulturnega bisera se bomo z avtobusi vrnili v Sopron in uživali v vožnji proti domu. Seveda ob Vestnikovem radiu, Gezi, dobri glasbi in nagradnih igrah. ena izleta je 14.000 tolarjev, prijave in plačila v naročniški službi Vestnika, Ulica artiltekta Novaka 13 Murska Sobota vsak dan(8.OOdo 15.00),razen sobote,pokličete lahko tudi pi telefonu naTtOWl 1998 ' P. S.: Ob prijavi morate imeti s seboj veljavni osebni dokument (osebno Izkaznico ali potni list). 16 MULARIJA 27. maj 2004 - VISfHII Spet veliko mladih jahačev Konjeniški klub Zaton je letos prvič organiziral tabor za otroke. Udeležilo se gaje petnajst mladih, zato so imeli trije inštruktorji polne roke dela. Zabava se je začela že zgodaj zjutraj, ko so otroci vsak dan najprej poskrbeli, da so se njihovi štirinožni prijatelji pošteno najedli, sami pa so medtem pridno nabirali kondicijo za jahanje in pretekli štiri kilometre. Seveda ni nič težko, če veš. da boš čez dobro uro sedel na svojem ljubljenčku in mu pridno sledil v koraku. Nekateri so to znali bolje, drugi malo manj. Razdeljeni so bili v tri skupine glede na znanje jahanja. Med njimi so bili namreč tudi taki, ki imajo za sabo že dva tabora iz lanskega leta. Da pa ne bi bili dnevi preveč naporni, so si otroci sredi tabora privoščili tudi kratek oddih v radenskih toplicah. Poleg jahanja so se otroci glede na želje in sposobnosti udeleževali raznih delavnic, kot so risanje na podkvice, šivanje darilnih vrečk, najraje pa so se usedli drug drugemu naproti in narisali smešen portret. Poleg delavnic so skrbeli tudi za fizično moč z igrami, kot so med dvema ognjema, iskanje izgubljenega zaklada in tekmovanje v dvojicah z vrečo, palico, zvezanimi nogami in podobno. Za konec tabora so poklicali vse starše in jim pripravili zaključek, kjer so pokazali, kaj vse so se v šestih dneh tabora naučili. Tadeja Belovič, Misel Gasparič, Tina Geder, Gašper in Zala Habjanič, Rok Klemenčič, Viktorija Lipič, Anja Potočnik, Daša Rantaša, Natalija Rebrica, Luka in Saša Škrilec, Anja Žižek in Maša Žižek so pokazali pogum in močno voljo ter obljubili, da se na naslednjem taboru, ki bo konec junija, spet dobijo. Doživetje Pomlad je nekaj posebnega. Rože cveto, ptički pojo in rumeno Pišite po e-pošti: joze.graj@p-inf.si sonce sije na vso moč. V gozdu se živali že prebujajo iz trdnega spanca. Včeraj, ko je bilo že zelo toplo, sem šla s sosedo Evo v gozd. Bil je tako svež zrak, da bi skoraj obe zaspali. »Katja, glej šmarnice že cveto!« je rekla Eva in odrinila v gozd. Nisem vedela, kje je. Sama sem jo odšla poiskat. Ko sem jo videla s šmarnicami v roki, sem v srcu začutila, da je pomlad tu. Ko sva nabrali cvetoče šmarnice, sva odrinili domov. Obe sva bili zelo veseli in srečni, da je k nam prišla pomlad. Katja Žalman, 4. b, OŠ Cankova Uh, ti učenci! Dobila sem službo učiteljice na šoli v Murski Soboti. Že med počitnicami sem se pripravljala na delo. Moj razred je postal 4. c. Učenci so mi zaupali, da so se že veselili šole. Tudi jaz sem jih bila zelo vesela. Ampak trije fantje, nagajivčki, so nam že drugi šolski dan začeli nagajati. Prosila sem, naj dajo mir, a me niso ubogali. Spoznala sem, da se moramo pogovarjati o šolskem redu, ki so ga učenci med počitnicami pozabili. Po razgovoru so postali pridni, sodelovali so pri spoznavanju narave in pridno računali. Bila sem vesela, da imam v razredu takšne učence. Bili so živahni, a ne hudobni. Postali smo prijatelji. Pomagali smo si pri delu v razredu in se veliko naučili. Katja Varga, 4. c, OŠ I Murska Sobota Zbiranje papirja Na OŠ Miška Kranjca Velika Polana smo organizirali zbiranje odpadnega papirja v humanitarne namene - za bolne in pomoči potrebne otroke. Zbrali smo kar 12.179 kg odpadnega papirja. Največ je zbral 5. razred (3.028 kg), med posamezniki pa je bil najboljši Patrik Klujberi iz 2. razreda, ki je zbral 577 kg. Janja Horvat in Sara Hozjan, 5. razred, OŠ Miška Kranjca Velika Polana Prišel sem jaz domov Prišel sem jaz domov, v lepem črnem avtu, vsi so tja prišit, veseli in debeli. , Ko sem jih zagledal, sem se veselil, Iz avta vzel sem kovček, se mi srček je umiri/. Objel sem vse po vrsti, jih stisnil sem močno, od sreče sem zavriskal. Zdaj vsi srečni smo! Tim Litrop 3. b, OŠ F. Prešerna Črenšovci Kaos v moji glavi je kaos v glavi, ko fant je ta pravi, pamet rjavit ko meni se na zabavo b1 Pozabim računar1-učiti se več ne z^' nič me ne skrbi, ker kaos v moji Mama kriči, jo' meni pa nič n vse sprejemam brei^ na čeprav se mi kaj Zvezdana Šajne*1®’ OŠ Miška Kranjca Vel* Tudi oni so pomagali . Ker je bilo na dan čistilne akcije slabo vreme, so otroci iz dobrovniškega vrtca sonček in skupaj s svojimi vzgojiteljicami izpolnili obljubo o sodelovanju v akciji- Na vsi skupaj zadovoljni postavili pred naš objektiv. Foto; F. Bo. TL13AČ DAŠ^ 1 ' -A/, A. Zdravi10 Naša bolna j* Trebušček ker nobene Morala t0^ kjer kupifa da zadrn^!'^ . j. ' OS Na grad V Vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni, v skupini otrok od 4 do 5 let, smo izvedli pohod na radgonski grad. Povabili smo tudi starše. Zbralo se nas je veliko. Imeli smo se lepo, otroci pa so bili veseli In zadovoljni. Naš cilj je bil: druženje staršev, otrok in strokovnih delavk v povezavi z gibanjem. V grajskem parku smo staršem pripravili kratek kulturni program in jim izročili skromna darilca. To popoldne nam je zelo hi+zo minilo in prijetno utrujeni smo se vrnili domov. Tatjana Jakopec - Kager, dipl. vzg. Sanjal sem... Pozvonil sem pri velikih vratih. Zaslišal seje šum ... Počasi sem odprl vrata in prišel v predsobo. Tam sem zagledal veliko skrinjo. Počasi sem stopal proti njej. Narahlo sem jo odprl. Iz nje je skočil velik zmaj. Tekel sem, kolikor sem mogel in dokler se nisem zbudil. Žiga Titan, 2. a, OŠ Bakovci po^. prinesla .z Zvonček trobentics ingie), ^tu- drugo Damjana Ruzl • WWW Alenka z muck^^ Moje muce so zelo lepe, Naj lepši je Miki, v-pa njih. Rade pijejo mleko, jedo ostanke hran«- piknit > miši. Pozimi spijo na slami, poleti pa nekje-m'■ gjie-‘ y Miki in Silvester Črno-belo, Simba pa pisano dia .fH a so ozdravele. Alenka * RINIL 27. maj 2004 ______________ čina Športne zveze Murska Sobota Plakete zaslužnim športnim delavcem predlog predsedstva so podelili posebna priznanja 13 posameznikom k murskosoboške občine - Uspešno organizacijsko delo Iibtnni plaket ŠZ Murska Sobota. Foto: M. J. dfU ^S110 organizacijsko prejeli: Boris Ga-Lt,l!'vik Štcva n-M’;llu Gombo bil /''^'fntncGlažitrf ju krnet ( mko-m * MGiu Menart (spori ’»’M«), Vladimir R« škar (rokomet), Ignac Horvat (nogomet), Vladimir Škof (nogomet), Anton Škraban (kajakaštvo), Kamita Koželj (šport za vse), Anton Gomboc (invalidski šport) in Fabijan Cipot (za dosežke v nogometu). Zatem so potrdili poročilo o delu Športne zveze v minulem letu in program športne dejavnosti za leto 2004. Ugotovili so, da je v individualne in ekipne športne panoge, zveze in združenja vključen 5101 član, glede na število prebivalstva pa imajo v primerjavi s slovenskim povpreč- jem največ športnih površin. Pohvalijo se lahko tudi z neverjetno dobrimi rezultati tekmovalcev v mednarodnem merilu. Kljub temu so se v razpravi kritično opredelili do centralizacije sredstev v Ljubljani, saj se srečujejo z vedno večjimi težavami pri financiranju posameznih športnih dejavnosti. Pri tem igrajo veliko vlogo tudi starši, ki podpirajo aktivnost svojih otrok, da ne govorimo posebej o velikem vzgojnem pomenu športa za mlade. Na skupščini so se zavzeli za pripravo take strategije razvoja športa v občini, ki naj bi strogo ločil profesionalni in množični šport. Kot so opozorili, pa bi bilo napačno favoriziranje le nekaterih Športnih panog in ukinjanje tistih športov, ki se za zdaj ne morejo pohvaliti z izstopajočimi dosežki Menili so, da je sleherni šport po svoje pomemben, ker daje možnost za športno delovanje širšega kroga ljudi. Milan Jerše Letne igre šolarjev Odlična bera Sobočanov Občina Ravne na Koroškem je bila organizatorica 4, slovenskih letnih iger šolarjev v starosti od 12 do 15 let. Sodelovali so mladi iz občin Celje, Domžale, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Šentilj in Velenje. Gre za občine, ki so članice slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev (manjkali so predstavnike Lendave). Tekmovanja so potekala v atletiki, namiz nem tenisu in plavanju. Nekaj pomembnejših rezultatov mladih iz Mestne občine Murska Sobota: 1. mesto dečkov v namiznem tenisu (Dominik Maček in Grega Nerat); atletika: 1. mesta Bine Barbarič (172 cm) in Sanja B. Novak (154 cm) v skoku v višino, Goran Baranja (12,16 m) in Maja Lovenjak (8,85 m) v metu krogle. Tretje mesto sta zasedla Primož Sreš na 1500 m (4:38,1) in štafeta 4 x 100 m (Barbarič, Serec, Lapoši, Balek). Trenerja sta bila Andrej Brinar (atletika) in Miran Močan (namizni tenis). V skupni razvrstitvi so bili mladi športniki iz soboške občine, čeprav so nastopili le v dveh disciplinah, tretji; takoj za Ravnami in Celjem Naslednje igre šolarjev bodo leta 2005 v Slovenj Gradcu. Milan Jerše Kolesarstvo Špilak slavil v Italiji! V italijanskem Solighettu je bila v nedeljo kolesarska dirka mladincev visoke kategorije Udeležilo se je je 217 kolesarjev iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Rusije, Belorusije, Češke in Slovenije. Na 128 km dolgi progi je bil najboljši Simon Špilak, član združene ekipe Radenske Roga - Tropovec. S tem ohranja odlično formo iz etapnih dirk po Poljski in Češki, s trenerjem Dalivojem Titanom pa še stopnjujeta formo za državno prvenstvo, ki bo čez mesec dni. M. J. Dvojno slavje Veličkoviča ^esttdcnskim turni \ • -'hitiaska-Pamo^/4 n J« ■ . '^.sejekonča- XNazadnjem Hitije Q 69 šahistov iz , £1 t čk. ’’ 1,1 Madžarske. ■ lL*l| maril__ Dobrodelna nogometna tekma Radenci 2004 . ...v,«’. & m’1’ - črtiti Hbk ZotanVeličko-kohh Aval 8 točk, bilBuns Kovač,7,5, tretji 7 Sledijo Denis mladinec), Ig«1 „ 'MejLaza- ja imun Njego-v ženski konku-\t tmagila Lea suwanec s tntswj.medprvo-; ^‘Oti K hg 9 Mihael kind-pri Prvi trije v skupni razvrstitvi (od leve); Tomislav Gruškovnjak, Zoran Veličkovič in Miran Zupe. Posnetek za spomin. Foto: D. M. V organizaciji NK Slatina veterani iz Radenec je bila odigrana atraktivna nogometna tekma med domačini in ekipo še aktivnih in že ■upokojenih« nogometašev, za katere pa so igrali tudi nekateri znani slovenski športni novinarji in poslovneži. Izkupiček od vstopnine in prispevkov donatorjev (Radenska, Zdravilišče Radenci, občina Radenci, Vigros Murska Sobota, Mesna industrija Radgona, Radgonske gorice, Kokla Gril! Europark Mari- bor, Pizzeria Leo Radenci, Ma-grad Čulum, NES, Kerna Puconci, Radio Murski val, Radio City, Mercator) je bil namenjen otrokom iz socialno ogroženih družin osnovne šole v Radencih za organizirano preživljanje poletnih počitnic. Kljub deževnemu vremenu si je tekmo ogledalo lepo število nogometnih navdušencev, ki so videli kar dosti golov. Ob polčasu so vodili domačini z rezultatom 3 : 2, na koncu pa zmagali z 9:3- Za ekipo humanitarcev so igrali: Janko Irgolič, Miran Tisič (POP TV), Iztok Kvas, Peter Binkovski, Roman Domjan, Sašo Gajser (re-prez. slovenske reprezentance), Slavko Tepeš (NES), Marjan Kovač, Dušan Tomašič, Marinko Ču-lo, Tomaž Klemenčič (POP TV), Uroš Žgajner, Zlatko Zahovič pa se je opravičil. Za ekipo organizatorjev NK Slatina veterani pa: Željko Domjan, Jože Kolar, Miran Žunič, Andrej Hvalič, Iztok Lesjak, Dani Ajlec, Renato Vrhovski, Robi Sečko, Anton Sečko, Jožek Senčar, Zdravko Mauko, Andrej Kovačič, Slavko Ficko (predsednik NK Slatina), Jaka Kavčič, Bogdan Lesjak, sodnik Božidar Cr- —up kroškem brodu Miku (Hn •'' ’ P1** s S91 točkan« Ž-' ^3455- Knot. ' >\'-t mi, 252 itd. Med uW1 i in mladinci je o j '''^‘’■evjMhVkd' ste . * in pionir nvm "atnivju za velik« kv / 2 ' oda« je med 26 šahisti Kova<: 1 b,- ' m Zupetom, *"nn . loto: N. L nkovič. Dani Mauko Atletika - Hamler drugi v os m e rob oj u V Mariboru je bilo odprto prvenstvo Slovenije v mnogoboju, ki so se ga udeležili tudi mlajši mladinci AK Pomurje -PDII iz Murske Sobote. Drugo mesto v osmeroboju, kamor spadajo teki na 108 m, 110 m ovire, 400 m in 1000 m, skok v daljino in višino, met krogle in kopja, je zasedel s 4370 točkami Denis Hamler, tretji pa je bil Štefan Maučec (4203) M. J, Košarka Strelstvo Soboški kadeti v 1. ligi V drugem kolu kvalifikacij za uvrstitev v 1 državno ligo so kadeti KK Radenska Creativ najprej premagali Prebold in v odločilni tekmi za napredovanje v najelitnejšo slovensko ligo ŽKK Maribor. Tako so se soboški kadeti po dveh sezonah igranja v 2. državni ligi vrnili v družbo najboljših kadetskih ekip Slovenije Rezultati: Radenska Creativ - Prebold 67:49 Strelci za Sobočane: Bilič 17, Barbarič 13, Jurkovič 12, Vogrinčič 9, Govedič 8, Farkaš 6, M. Kukci 2. Juteršnik zaradi izključitve v prvem krogu kvalifikacij ni mogel igrati prve tekme. Radenska Creativ - ŽKK Maribor 72 : 53- Še strelci: Juteršnik 24, M Kukel 12, Govedič 10, Barbarič in Vogrinčič po 8, Bilič 6, Jurkovič in Šiftar po 2. Hreščak četrti na EP Slovenska strelska reprezentanca je uspešno začela nastop na tekmovanju za evropski pokal v streljanju s samostrelom v avstrijskem Innsbrucku. V ekipnem delu (10 m) je naša članska ekipa zmagala s 1745 krogi, med posamezniki pa je bil najuspešnejši Izidor Hreščak (SDJova Jurkoviča Sv. Jurij ob Ščavnici), ki je zasedel s 585 krogi četrto mesto in dosegel kvalifikacijsko normo na mednarodnih tekmovanjih To se je posrečilo tudi Gorazdu Kocbeku in Nataliji Prednik. Izidi EP s samostrelom: 1, Slovenija, 1745,2. Nemčija, 1744, 3. Avstrija, 1743, posamezno: 1. Lauer (Nemčija), 587,2. Kristan-del (Avstrija), 587,3- Rodde (Francija), 586, 4, Hreščak, 585,7. Kocbek, 583 (oba Slovenija). M. J. M. J. 18 ŠPORT 27. maj 2004- VE$THB Namizni tenis Prekmurci poraženi v prvih srečanjih finala končnice v 1, SNTL za člane sta obe prekmurski ekipi izgubili. Kerna Puconci je v boju za naslov prvaka v Mariboru doživela nekoliko previsok poraz, saj so se kar tri partije po veliki borbi končale v petih setih, kjer Pucončani niso imeli sreče. Res se je pokazalo, da so Mariborčani boljša ekipa, vendar vse še ni izgubljeno, saj bodo Pucončani kot domačini skušali presenetiti trikratne državne prvake. Kljub dobri igri vseh treh Pucončanov je dosegel edino zmago Mitja Horvat. Štefan Kovač in Mirko Unger pa nista uspela zmagati, čeprav sta imela veliko priložnosti, ki pa jih nista izkoristila. Nekompletni igralci Moravskih Toplic Sobote v igri za 7. mesto proti rutiniranim Ptujčanom niso imeli veliko možnosti, saj je bilo že vnaprej jasno, da s takšno ekipo ne morejo presenetiti gostov. Od članske ekipe je nastopil le Gregor Kocuvan, ki je edini dosegel posamično zmago. Sobočani so tako morali nastopiti z dvema mladincema, sicer brez najboljšega slovenskega mladinca Tomaža Rou-dija, ki je bil z reprezentanco na mednarodnem prvenstvu Slovaške. Tako sta dobila priložnost Tim fridrih in Tonček Ropoša, ki sta samo na trenutke odigrala nekaj dobrih točk. Dobro pa je zaigral Ropoša v igri dvojic skupaj s Kocuvanom, ko sta uspela premagati ptujsko dvojico Pavič - Grbič. V kvalifikacijah za drugo ligo je druga ekipa Kerne izgubila v prvem srečanju v Radljah, čeprav je že vodila s 4 : 2, vendar potem do konca ni uspela zmagati. Rezultati: Maribor - Kerna Puconci 6 :1 (Škafar * Kovač 3 :1, Komac - Unger 3 : 1, Zafoštnik - Horvat 1 : 3, Komac - Kovač 3 : 2, Škafar - Horvat 3 : 2, Zafoštnik - Unger 3 : 2, Komac, Škafar - Kovač, Horvat 3 :0); Moravske Toplice Sobota - Ptuj 2 : 6 (Fridrih -Grbič 0 : 3, Kocuvan - Piljak 3 1, T. Ropoša - Pavič 0 : 3, Kocuvan - Grbič 1: 3, Fridrih - Pavič 0:3, T. Ropoša - Piljak 1: 3, Kocuvan,-T Ropoša - Pavič, Grbič 3 : 2, Kocuvan - Pavič 0 : 3); Radlje - Kerna 116:4 (Smodiš 2, Gorčan 2). Maček zmagovalec Na 1. državni turnir TOP-12 za mlajše kadete in kadetinje, ki je bil v Logatcu, je bilo poklicanih 12 pomurskih igralcev in igralk Pri mlajših kadetih je v prvi kakovostni skupini nepričakovano, a vendar zasluženo zmagal Sobočan Dominik Maček, ki je za prvo mesto premagal državnega prvaka Slo dej a iz Mute s 3'0. Radgončan Luka Matavž je bil četrti, Sobočan Jan Žibrat peti in Pucončan Tomaž Pel-car sedmi. V drugi kakovostni skupini je bil Sobočan Grega Nerat šesti, Pucončan Ervin Železen deveti in pri dekletih Sobočanka Ula Vukan tretja M. U, Motociklizem Zmaga domačinov z Avstrijcem Na 766 metrov dolgi progi prometnovarnosrnega centra v Murski Soboti je v nedeljo potekala druga dirka letošnjega državnega prvenstva v hitrostnem motociklizmu. Predvsem vozniki obeh razredov supermoto so bili tisti, v katere so bile najbolj uprte oči gledalcev. Na štartni listi je bila večina slovenskih dirkačev, za močnejšo konkurenco pa so poskrbeli tudi Avstrijci in Hrvati. V prvi dirki razreda Supermoto 650 je slavil Beno Štern (AMD Domžale) pred Avstrijcem Gertom Schauzerjem, ki je nastopil za domači Opel klub MS, in Tadejem Korošakom (RT Geod rili), v drugi dirki pa je prepričljivo zmagal Schauzer pred Gerhardom Fan-dlom (Avstrija) in Benom Šternom (Domžale), ki vodi v državnem prvenstvu. Zanimivo je bilo tudi v najmnožičnejšem razredu Supermoto 450, kjer je bil obakrat prvi Mariborčan Gregor Milošič (AMD Domžale), za ovratnik pa sta mu dihala nekdanji motokrosist Rok Sitar in Rok Mihelčič, ki sta bila po enkrat druga in tretja. Za popestritev prireditve so poskrbeli udeleženci kategorij mini-moto in skuter. Pri prvih sta po enkrat slavila Matjaž Leban (AMTK Koper) in Grega Bizjak (Orjaki), pri skuterjih pa je bil premočno prvi Beno Lipnik (Orjaki) Milan Jerše Atraktivne dirke motoristov. Foto: N. J. Pomurski pokal v rekreativnih tekih Vnovič Bojan Brus V športnorekreacijskem centru v Križevcih v Prekmurju je bilo tekmovanje za 3 pokal občine Gornji Petrovci v krosu, ki je štelo tudi za 3- pomurski pokal v rekre ativnih tekih. Ta prireditev pa spada tudi v ciklus nacionalne prire- ditve Slovenija teče za zdravje 2004. Kljub deževnemu vremenu je bil odziv tekačev in tekačic precejšen V konkurenci 47 članov je na 7 km dolgi progi zmagal s časom 25:58 Bojan Brus pred Zdenkom Klemenčičem (obaTS Ra- Atletika Največkrat zmagali Črenšovci in soboška gimna?1-M ' ’ - - . ■ —---- ' ■ — ■ .............- - nazija Murska Sobota,^ gor Kranjec (Gim'" 6,63 ^na Robi Kreft (^ 1^ višina Blaž Kocbek ,| krogla Mitja Režonj3 ■ Ženske: 400 m (Gimn. MS) L°V’ jOOi^ teja Zver (ES) 3'3« - ’ <2,49’ Jureš (SŠGT Radelj jj' 100 m Gimn. MS ' ’ Diana Vozlič (G'®n 4.84, višina (Gimn. MS) 160, Šiškin, Na atletskem stadionu Osnovne Bine Barbarič (OŠ II MS), met žogi- šole I v M. Soboti je bilo pomursko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v atletiki. Zmagovalci - mlajši mladinci: 300 m Nejc Horvat (Črenšovci), 600 m Denis Kramar (I. Cankar Ljutomer), 60 m Mitja Novinič (DOS Lendava), višina Marko Kljajič (I. Cankar), met žogice Aleš Ritlop (Polana), daljina Tadej Vidnar (Apače). Starejši mladinci: 300 m Nejc Horvat (Črenso-vci), 1000 m Matej Fujs (Puconci), bO m Jan Filipič (L Cankar), višina ce Miha Starovasnik (G. Radgona), daljina Denis Pravdič (G. Radgona), krogla Goran Baranja (OŠ II MS) in 4 x ] 00 metrov Bistrica. Mlajše mladinke: 300 m Žana Kukanja (Radenci), 600 m Urška Martinec (OŠ II MS), 60 m Anja Vrbnjak (Križevci), višina Mateja Škrobar (Križevci), daljina Iva Škraban (OŠ III MS), met žogice Urška Kurbus (Sv. Jurij). Starejše mladinke: 300 m Katja Donosa (Sv. Jurij), 1000 m Katarina Roler Kajakaštvo Borut Horvat blizu odličja Prvi dan svetovnega prvenstva v spustu na divjih vodah v Garmi-sch-Partenkirchnu je v sprintu kanuistov Borut Horvat končal kot peti Krožan je za kolajno zaostal za sekundo in 31 stotink, zmagal pa je Francoz Harald Mar zolf. Tudi v preostalih kategorijah so prednjačili Francozi. Za Prekmurca, ki je meril na kolajno, je to najboljša uvrstitev Tenis Po pričakovanju Čerpnjak VTC Radenci so odigrali 1. kolo Pomurske letne teniške lige, ki se ga je udeležilo 26 igralcev. V najkakovostnejši skupini je po pričakovanju zmagal prva nosilec Aleš Čerpnjak (MS), ki je z 9: 2 in 9: 2 ugnal Igorja Novaka ter z 9. 6 in 9 :6 Alena Kelemena, v odločilnem dvoboju za prvo mesto na SP v karieri, čeprav mu je po prvem nastopu s 4. mestom kazalo Še bolje. »Če bi to ponovil, bi imel bron. A ni nezadovoljen,« je sporočil trener Štefan Varga To potrjuje rudi izjava Boruta Horvata: »Nič nisem bil nervozen pred drugo vožnjo, zadovoljen pa sem tudi s petim mestom in zaostankom Težko je povedati, kje sem iz- gubil nekaj več kot sekundo, ki mi je na koncu manjkala za kolajno. Na tako zahtevni progi na reki Loisach izgubljaš, ne da bi vedel.« Izidi SP v spustu C-l: Marzolf (Francija) 4:13,66,2. Panato (Italija) 4:15,88,3 Stiefenhbfer (Nemčija) 4:20,8 ... 5. Borut Horvat (Slovenija) 4:22,19. Milan Jerše pa Primoža Starčiča (Radenci) z 9 :4 in 9 :4. V srečanju za 3. mesto je Daniel Ulčar (Radenci) s 6 : 4 in 6 : 4 premagal Alena Kelemena (MS), v dvoboju za 5- mesto pa je bil Gregor Ficko z 9:6 in 9 : 6 boljši od Igorja Novaka V drugi skupini je presenetil Miha Potočnik, ki ni bil nosilec, premagal pa je prvopostavljene-ga Bena Stotnika z 9 : 3, 9 : 3, ki je bil na koncu četrti. Drugo mesto je zasedel Milan Žnuderl, ki je s Potočnikom izgubil z 4 :9,4 : 9, tretje pa Borut Horvat z zmago nad Stotnikom s 7 : 5, 7 : 5. V tretji skupini je slavil Damjan Novak pred Boštjanom Lenarčičem, v četrti pa Robi Gaber pred Edijem Starčičem M. J. Tenis Velih uspeh Ternarja V Malečniku pri Mariboru je bil odprt evropski turnir za dečke in deklice do 14 let, na katerem je nastopilo okrog 300 mladih iz 27 držav. Odlično se je odrezal Tomislav Ternar iz Beltinec, član TK Branik Maribor, ki je v posamični konkurenci zasedel tretje mesto. V polfinalu je izgubil z Lewisom Barnesom iz Velike Britanije z 2 : 6, 2 : 6. Skupaj s Klemnom Kovačičem (Benč Ljubljana) pa sta v finalu dvojic s 6: 3 in 6: 0 premagala romunska vrstnika. To je še eden v vrsti velikih uspehov mladega Beltinčana. M. J. denska), 27:26, m Igorjem Al pne-rjem (Zarja Elektronika), 27 28, pri članicah pa Simona Peceli (Tekaški forum), 37:32, pred Vesno Alpner (Zarja Elektronika), 38:47, in Andrejo Šantl (TS Radenska), 39:43. Naslednja prireditev za pomurski pokal v rekreativnih tekih bo že v soboto ob 14. uri pri Gra-du.na Goričkem, kjer bo 19 tek na grad, M. J„ foto: N. J. Hokej Lek zmaguje V 6. in 7. kolu slovel lige v hokeju na IM” ' moške so najbolj prepn 1" igrali hokejisti Leka iz h ’ 'J1 ki so premagali Mori' ‘h plice, Asi Prekmur/a mo izgubili brez boji, dan prej preveč tumi^ F derbiju proti ekipi Mv' ska Sobota. Rezultati; DŠR bota - Asi Prekmurja 3 H (strelci za DŠR. Osr M* Kerčmar, za As^ p j raš in Cigut 2) plice - Lek Lipovci f' (S. Maučec tn R ytes-r- ■ 2 ter D. Mesarič, M Forjan in M. Štilbar), Mi F, t morja - Lekflrj m Triglav Predanovci Murska Sobota 9:1 (Kuhar 3, Skril«? Horvat, Čemel; 1'orcdos) Nepopoln vrstiti Lipovci, 21 točk, plice in Triglav, po * morja, 6, in DŠH Murskih (G. Radgona), 60 m Monika Trost (Apače), 4 x 100 m Črenšovci, krogla Laura Gerič (Črenšovci), višina Sanja B Novak (Križevci), daljina Valerija Vuk (Črenšovci), met žogice Sabina Kurbus (Sv. Jurij), mnogoboj Marija Glavaš (OŠ II MS) Srednje šole, moški: 400 m Denis Hamler (Gimn. Ljutomer) 53,06, 1000 m David Horvat (Gimn. MS) 2:42,47, 2000 m Davor Gregor inč ič (Zdravstvena šola Rakičan) 6:23,52, 4 x 100 m Gim- Karate ddavnjj naslo^0 V Novi 6”^ kategorij bar (mllckl')’ril.|lki'"' čice),Gf^'(A Jasmin^ in TimlW ' Poleg LaraŽabkaf I o mesto V M zasedle ler (karate kB)- toru dol11'1 (do45^>^ (do 53 &«)• Mir (do Rokoborba Šernek drugi v Zaf^ V Zagrebu je bil mednarodni turnir v grSko-rin’^LvC^^ K, na katerem je sodelovalo 153 tekmovalcev iz 5 J Italija, BiH, Hrvaška in Slovenija). Sodelovala sta tud' RK Murska Sobota. Boljši je bil Dejan Šernek, ki )c ' »e do 85 kg dnigo mesto, Andrej Fajs (do 46 kg) p* ie ' VESTNIK-2A maj 2004 ŠPORT Uga Si.mobil Vodafone Na vrhu Maribor Gota S« Nogomet - liga Si.Mobil Koper: Mura 4 s 1 (2 :0). Stadion Bonifika, 31 krog državnega prvenstva, 1000 gledalcev. Sodnik: Avdagič (Ljubljana) Strelci: 1:0 Božičič (18), 2:0 Rastovac (30), 2:1 Obilinovič (73), 3 : 1 Božič (88), 4 : 1 Štromajer (90). Mura: Mujčinovič, Mejač (Vogrinčič), Miše, Peršič, Žilavec, Obilinovič, Ipavec (Jeličič), Mesarič, Lunder (Kržišnik), Radosavljevič, Rakovič. Trener: Milan Miklavič Koper: Hasič, Matič, Ščulac, Poljšak, Rastovac, Gunjač, Erniša, M. Božič (R. Božič), Božičič, Štromajer, Jakomin (Kuzmanevic). Trener: Igor Benedejčič. Rumeni kartoni: Poljšak, Gunjač (Koper), Rakovič, Lunder, Kržišnik, H. kroga lige za prvaka Koper - Mura 4.1, Maribor ^ ■■ rinu laško - Olimpija 0 ■ 1 ?tinnnt - Gotiu 2 ■■ 11 Vik< lili 4 40.32 54 311411 6 53.29 53 3Ha 7 9 53:39 52 31 ->3 O 7 41:30 50 3' '212 7 59:33 48 -■• 3 13 711 51 :53 46 Vari 19 ’irjiijvgikuh Mura-ta^OT. (Hunpijt - Primorje, Goric* Koperivsetekmcbo-& v nedelo .iV, i" uti) -k4 n ulwumek: Ljubljana -GMCMlii um . I Domžale *wapul 2. DravjgraJ ’1‘nbj ftw 13 l ViMnircd: pijana 42 Domžale ’' ■ ^niv J*, Publikum 36, Dra- ■■ ra Dravograd po 25- Ura Wa Umetna liga 1 'Piičljivo gagale ‘mžale Vig . ,. 'h- izlili štiri Stht D^i7 deIa ^h2F”ovci doma pre. Dn|t,z^ S ^oPrekmur-pred- 1 d Minuti, za- >££ ™rs' i^radi^ . •ninutiie J^Movit .,Petkovi^’a. 'nW^’Makos' V !" ^ki,,,^ P‘ ',"ll>l'» M. j. Mura dobila rumeno »porcijo« Radosavljevič (Mura). Prav neverjetno je, kakšne poceni zadetke dobiva Mura Prvi gol je padel po na videz nenevarnem prostem strelu BožičiČa, ko je žoga počasi potovala mimo vseh, se dotaknila nekoga v Murini obrambi in pristala v Mujčino-vicevi mreži. Za drugi koprski zadetek nosi velik del krivde Mejač, ki je na robu kazenskega prostora po nepotrebnem s prekrškom ustavil koprskega igralca, po prostem strelu pa je z glavo zadel Rastovac. Kljub popolnoma zasluženi zmagi Kopra je imela Mura priložnost za izenačenje. Takoj po prvem zadetku je koprski branilec v kazenskem prostoru spotaknil Ipavca in sodnik Avdagič je upravičeno pokazal na enajstmetrovko. Če bi jo Rakovič realiziral, bi bilo 1:1, le-ta pa je streljal Badminton Utroša in Činč finalista V francoskem Strasbourgu so priredili mednarodni turnir v članski konkurenci, na katerem sta nastopila Iztok Utroša in Rok Cinč, sicer še kadeta, iz BK Mladost Lendava. Kadetska reprezentanta Slovenije sta se odlično odrezala in v igri dvojic prišla celo v finale, kjer sta po ogorčenem bo- ' Marih' p°raz 1 £..... k‘S0 dul^ f J>Pfrr ^Raj, *rlKlC >•£>“2...............-'Jii,,-""n h ^Ki M, »884 t"?««««. - M.J. Judo Kar šest prekmurskih zmag V Samoboru je bilo mednarodno pokalno tekmovanje, na katerem je sodelovalo 418 tek tnovalcev iz 34 klubov BiH, Hrvaške in Slovenije. Turnir je bil za soboške judoiste zelo uspešen, saj so skoraj vsi tekmovalci osvojili medalje. Skupaj jih je bilo osem, nekateri pa so se pomerili v dveh kategorijah Zmagali so Miha Lju-boja (do 46 kg) pri mlajših dečkih ter Uroš Kavčič (do 38 kg) in Tilen Apšner (do 50 kg.) pri starejših dečkih. Druga mesta so zasedli Aljaž Bednar (do 42 kg) in Mario Kramberger (do 4b kg) pri mlajših dečkih, Grega Zrim (do 55 kg) pri starejših dečkih in starejša dekli ca Karin Kerec (do 44 kg), medtem ko je bil Tilen Apšner pri kadetih (do 50 kg) tretji. S tremi prvimi mesti so se izkazali tudi člani JK KBV Lendava Andrej Brda (do 66 kg) pri kadetih, kadetinja Sanja Jak-lin (do 70 kg) in starejša deklica Katja Rudaš (do 35 kg). Poleg tega sta bili drugi Laura Prendl (do 52 kg) in Sara Šer-nek (do 25 kg), tretji pa Sebastjan Prendl (do 32 kg), Vanes Lutar (do 36 kg) in Alen Šer-nek (do 42 kg). M. J., F. B. v desni vratarjev kot in zadel vratnico pa rudi Hasič se je vrgel v pravo smer. Dobrih deset minut zatem je sledila kazen. Ko se je poškodoval še drugače razpoloženi Ipavec, se je Mura skorajda predala Nekaj upanja je vzbudil Obilinovičev zadetek iz prostega strela s strani, veliko priložnost pa je nato spet zapravil Rakovič, ki je z glavo streljal prek praznih vrat. Čeprav so se proti koncu srečanja Koprčani bolj branili, so prestregli dve uporabni žogi. Eno je Božič z evrogolom poslal v vratarjev levi zgornji kot, drugo pa je najboljši igralec tekme Jaka Štromajer, ki ga »muraši« niso znali ustaviti, brez težav poslal v mrežo. Mogoče je poraz Mure nekoliko previsok, toda v ekipi so vsi ju z 1 : 2 klonila proti dvojici iz Nemčije. V posamični konkurenci sta prišla med osem najboljših, dlje od četrtfinala pa ni šlo. Skromne uvrstitve igralcev Mladosti V Zgornji Kungoti je bilo državno prvenstvo v kategoriji do 13 let. Sodelovalo je 43 fantov in 14 deklic, med njimi tudi predstav niki BK Mladost Lendavi Pri fantih sta Mitja Sekereš in Luka Bukovec končala pri delitvi 9. do 16. mesta, dvojica Sekereš - Bukovec pa 5. do 8. mesto. Sabina Magyar si je pri dekletih delila 5 do 8. mesto, enako uvrstitev pa je dosegla tudi pri mešanih dvojicah, kjer je nastopila z Mitjo Seke-rešem. F. B. 1. MNL Murska Sobota -Bogojina odščlpnlla točko vodilnemu 20. krog; Segrap Makoter - Bogojina 1 : 1, Roma - Upa 11 : 1, Grad - Kerna Puconci 0 0, Ižakovci - Apače 3:2, Serdica ki. Šinko - (jpričanka Liv 0 :0, Rakičan - šalovci 7:3. Segrap 2015 5 0 58 : 25 50 Roma 2012 5 3 72:36 41 Rakičan 2011 5 4 48 : 32 38 Kerna 2011 2 7 40 : 21 35 Serdica 2010 4 6 40 : 31 34 Apače 20 7 6 7 41 36 27 Grad 20 7 5 8 32 : 30 26 Ižakovci 20 8 210 36:41 26 Bogojina 20 5 411 21: 39 19 Šalovci 20 5 411 30:52 19 Goričanka 20 3 611 14:29 15 Lipa 20 2 0 18 26: 86 6 1. MNL Lendava -Petlšovci pobegnili zasledovalcem 20. krog: Dobrovnik - Petlšovci 0:1, Veterani Turnišče - Renkovci 1:1, Mostje -Olimpija Dolga vas 3:1, Polana - Panonija 0:0, Centiba - Tip Tours Kobilje 9: 5. Petišovci 18 11 4 3 42:16 37 Renkovci 18 10 2 6 36:19 32 Čentiba 1810 2 6 47:34 32 Mostje 18 10 2 6 33:25 32 V. Turnišče 18 8 7 3 36:21 31 Panonija 19 8 7 4 29:18 31 Polana 19 8 4 7 31 :19 28 Nedelica 18 6 111 30:42 19 Oolga vas 18 5 4 9 19:45 19 Dobrovnik 18 3 41121 v: 39 13 Kobilje 18 2 1 15 21 :67 7 razen Mišeja, Ipavca, Obilinoviča in delno Radosavljeviča igrali slabo. Tudi postavitev Murine vrste je bila nenavadnx Trije napadalci naprej v isti liniji, nato velika praznina na sredini, potem pa vsi drugi v defenzivni vlogi, tako da ni bilo pravega stika med zaledjem in napadom, Koprčani pa so tudi uspešno ustavili skoraj vse Murine prodore z boka Mura lahko sedaj popravi vtis le z uspešno igro proti Mariboru v nedeljo ob 17. uri in tako popolnoma odloči o naslovu državnega prvaka. Da se črno-beli ne nameravajo vnaprej predati, so potrdile besede Sebastjana Vogrinčiča po koprski tekmi: »Maribor v Murski Soboti ne bo zmagal1« Izjava po tekmi: Patrik Ipavec, igralec Mure: ■Ta tekma je pokazala, da se z zvezdniškim obnašanjem ne da daleč priti. V ekipi je treba imeti »delavce«, in Če se vsi ne potrudijo maksimalno, potem ni nič.« Milan Miklavič, trener Mure: »Nam se skozi sezono ponavljajo ene in iste stvari, zato nismo mogli ustvariti neke kontinuitete. Nekateri igralci se ne zavedajo, da igranje za Muro ni enako igranju v katerem drugem klubu.« T. K. — Kickboks Štirje na zmagovalnih stopničkah V Zagorju ob Savi je potekal 2. turnir za državno prvenstvo, na katerem so nastopili tudi Sobočani. Tako v članski kot mladinski konkurenci so stali na zmagovalnih stopničkah. Najvišje, na drugo mesto, sta se povzpela mladinca Štefan Kološa v kategoriji do 63 kg in Uroš Kolarič do 71 kg. Pri članih pa sta bronasto odličje prejela Dejan Novak (do 69 kg) in Tomo Kološa (do 79 kg), medtem ko si je Dejan Geder (do 74 kg) delil 5. do 8. mesto To je pri dečkih uspelo Danijelu Ferku Reichmannu. M. J. 2. MNL Murska Sobota 16 krog: Rotunda - Hodoš 3 :4, Pušča -Bratonci 3:2, Gančani - ŠO Motvarjevd 9 : 1, Dokležovje - Cankova 2:0. Hodoš 1510 Dokležovje 15 9 Gančani 14 9 Pušča 14 8 Slatina 14 7 Cankova 14 7 Bratonci 14 3 Rotunda 14 2 Motvarjevci 14 2 2 3 37:22 32 2 4 25:17 29 1 4 44: 23 28 2 4 22 :13 26 4 3 28:17 25 1 6 25:25 22 011 23:33 9 111-24:47 7 111 8:39 7 2. MNL Lendava 18 krog: Graničar - Žitkovci 0:4, Kapca - Nafta veterani 1:1. Kapca 1510 Žitkovci 15 7 Nafta vet. 14 7 Dolina 14 2 Graničar 14 2 Mali nogomet Pomurska liga 19. kolo: Mladinec - černelavci 4 :1, Videm - Old Boys 3: 3. Bulls TMK Črnci -Kučnica 5:2, Ledava - Krajna gost. Metuljček 4:3, Meteor - Kupšinci 4 1, Mister Baby - Lissa Dokležovje 3:0. Krajna 19 15 1 3 83:46 46 Črnci 1913 3 3 76:39 42 Old Boys 18 12 1 5 76:45 37 Videm 1911 3 5 76 :49 36 Černelavci 19 8 4 7 49:46 26 Dokležovje 19 9 1 9 60 : 77 28 Ledava 19 8 3 8 79:73 27 Meteor 19 7 210 56:63 23 23. krog 3. SNL vzhod Veržej in Križevci pokleknila Nafta - Odranci 5 :2 Gledalcev 200, sodnik Tratnjek (MS), strelci: 0:1 Gostan (14), 1 : 1 Doma (26), 2 : 1 Hozjan (65), 3 :1 Mavriček (69), 4 :1 Doma (73), 5:1Š00Š (86), 5:2 Kreslin (88,11-m). Nafta: Pečelin, Hozjan, Papič (Nemet), R. Horvat, Doma, Gone, Kokaš, Mavriček, P. Gerenčer (T. Tratnjek), Utroša (Šooš), B. Tratnjek. Odranci: ŠčančarJ. Borovič, Kreslin, Laslo (Antolin), D Borovič, Duh, Jerebic, Erjavec (Za-kojč), Zadravec, Gostan, Zver (Kavaš). Čarda - Veržej 2:1 Gledalcev 150, sodnik Jeneš (Petišovci), strelci: 1 : 0 Titan (12), 1:1 Sunčič(19), 2:1 Cotter (75\ Čarda: Špilak, Gomboc, Kreft, Kerčmar, Vickovič, R. Beren-dijaš, Kerec, Lapoša, Titan, Gje-rek (Cotter), Čarni (Banfi). Veržej: Vugrinec, A. Hanže-kovič (Puhar), Fras, Košar, Vidmar (Rajh), Pučko, Rihtarič, Kovačec, SunČič, Kosi (izklj. 45), Kaučič (Rantaša), Bakovci - Tišina 1:1 Gledalcev 100, sodnik Vinčič (MB), strelca: 0:1 Ulen (87), 1; 1 Kerec (93). Bakovci: Sarka, Maruš, Baler, R Buzeti, Jaklin, Vogrinčič (izklj. 54), Cmor (izklj. 89), Zavec, Kerec, Kreft (Jablanovec), Kovač. Tišina: Miličevič, Vrečič, Bago-la, Kuzma (izklj. 84), Ulen, Gomboc, Farič, Horvat (Da. Grah), Živič, Hozjan, De. Grah. Črenšovci - Beltinci 1:2 Gledalcev 100, sodnik Mihelič (Voličina), strelci: 0: 1 Slana (52), 0: 2 Slana (70), 1: 2 Kavaš (89). Črenšovci: Kuzma, Padar (Vi-rag), Matjašec, G. Horvat, Posavec, Hozjan, Kustec, Kutoš, Tkalec, Kavaš, D. Horvat (Zelko). Beltinci: Zadravec, Duh, Balažič, S. Antolin, M. Horvat, Zlatar, Tkalec, Slana (Apatič), D. Horvat (Pertoci), C. Antolin, Gru-Škovnjak Bistrica - Hotiza 4:1 Gledalcev 150, sodnik Habja- Mladinec 19 7 012 59:94 21 Kupšinci 19 6 013 45:77 18 M. Baby 19 5 212 42:54 17 Kučnica 19 3 016 37:72 9 Liga veteranov 19 kolo: Nemčavci - Bakovci 4: 9, Sebe-borci - NorŠinci 6 : 5, Tešanovci - Old Boys 5 : 7, Borejci • Černelavci 9 : 3, Rakičan - Dokležovje 8 : 5, Rogašovci -Čarda 5:4. 3 2 44:17 33 5 3 28:18 26 4 3 26 :22 25 3 9 16:29 9 111 7:40 7 Rakičan Old Boys 1916 1 2112:61 49 1814 2 2106:55 44 Rogašovci 1911 1 7 69:56 34 Dokležovje 1911 1 7 74:79 34 čarda 1810 1 7 95:70 31 Bakovci 19 8 3 B 70:51 27 Borejci 19 9 010 91 83 27 černelavci 18 8 010 67:65 24 Noršinci 19 5 11353:101 16 Tešanovci 18 5 013 60:92 15 Nemčavci 19 5 014 54:95 15 Sebeborci 19 5 01468:111 15 MZKMN Goričko 23. kolo: Oomanjševci - Trdkova 8:3, Carioke Markovci - G. Petrovci 4 : 6, Šulinči - Kereka Čepinci 4:9, Budinci -lsyp Šalovci 2 : 2, Srebrni breg - Stanjevci 3:3, Dolenci - Neradnovci 3:10 Dolič 2018 1 1143:52 55 Srebrni breg 2013 3 4 82:49 42 Oomanjševci 2013 2 5 95:47 41 G. Petrovci 20 13 1 6100 69 40 lsyp Šalovci 21 10 4 7 87'73 34 Budina 21 8 4 9 71:89 28 Trdkova 20 9 011 85:85 27 • Čepinci 21 9 012 57:36 27 Markovci 20 6 311 48:79 21 Neradnovci 20 6 113 59:82 19 nič (MS), strelci: 1:0 Ščerbič (3), 2 : 0 Kuzma (45), 2 : 1 Gjerkeš (71),3 1 Kolenko (84),4:1 Lazar (90). Bistrica: Kusek, Cigan, Kustec (Žižek), Zver, Godina, Fifonja, Tompa, Biro (Lazar), Ščerbič, Kolenko, Kuzma (izklj. 87). Hotiza: Žižek, Koudila, Šooš, K. Hozjan, Čurin, I. Cigan (B. Hozjan), Kranjec, Gyerkeš, Ridop (D. Hozjan), Lackovič, M. Cigan (Tibaut). Turnišče - Arcont Radgona 2; 4 Gledalcev 100, sodnik Vrbanec (Ptuj), strelci: 1: 0 Verbančič (9), 1 : 1 Osojnik (48), 1 : 2 Fajfar (63), 1:3 Meolic (69), 2:3 Zelko (88),2:4Meolic(9J). Turnišče: G. Zver, D. Prša, P Zver, Pucko, D. Lutar, B. Lutar, Škafar, Verbančič, Sobočan, Zelko, Mlinarič. Arcont Radgona: BasariČ, Fajfar (Veingerl), S. Štrakl, Meolic, Krajnc, Osojnik, Horvat, A. Senekovič, L. Štrakl, Bezjak (D. Senekovič), Podlesek. Križevci - Tromejnik 1: 3 Gledalcev 150, sodnik Partljič (Limbuš), strelci: 0 1 Bokan (10), 1 . 1 Bencik (51), 1.2 Bokan (62), 1:3 Šalamon (85). Križevci: Kamnik, Pondelek, V. Kerčmar, Ulen, D. Lepoša (izklj. 30), Šebok, Škerlak, Horvat, Grki-nič, Bencik, Šnepf (Malačič). Tromejnik: Zver, Kren (M. Sukič), Balažič, Navotnik, Bokan (izklj. 93), Dravec (izklj. 79), Šalamon, S. Sukič, Petek (izklj. 65), Hajdinjak (EmberŠič), Čontala. Nafta 24 17 2 5 60 :26 53 Veržej 24 15 3 6 64:26 48 Tišina 24 15 3 6 51: 32 48 Križevci 2415 2 7 53:34 47 Beltinci 2411 5 8 36: 36 36 Odranci 2410 410 43:40 34 Bistrica 24 10 311 42:36 33 Bakovci 2410 311 37:38 33 Tromejnik 24 9 6 9 42: 51 33 Črenšovci 24 9 411 43:40 31 Arcont 24 9 1 14 31:48 28 Čarda 24 8 313 32:49 27 Hotiza 24 5 415 24:60 19 Turnišče 24 3 120 25.66 10 25. krog: Nafta - Bistrica, Beltinci - Hotiza, Veržej - Črenšovci, Arcont Radgona - Čarda, Odranci - Bakovci, Tišina - Križevci, Tromejnik - Turnišče. Dolenci 20 5 213 59 :92 17 Šulinci 20 5 21359:121 17 Stanjevci 20 5 1 1455:115 16 MLMN na travi ŠZ Križevci 16. krog: Junior SNV - Habitus Lukavci 14:1, Zetor servis Vučja vas - Bučečovci 4:1, Berkovci - Bunčani 8 :4, ŠD LO-KO - Sadi Križevci 3:6, Coctail bar - Dama bar SNV 8:2. Š. Križevci 1613 0 3 88:43 39 Vučja vas 16 10 2 4 61: 34 32 Coctail bar 1810 1 5 71:40 31 Junior SNV 16 6 5 5 55 45 23 Berkovci 16 7 2 7 42:41 23 Dama bar 16 5 5 6 48:58 20 Bučečovci 16 6 2 8 33 53 20 ŠD LO-KO 16 5 4 7 50:51 19 Lukavci 16 5 011 37:74 15 Bunčani-1 16 2 1 13 39:85 6 OLMN M. Toplice 22. kolo: Noršmci - Suhi Vrh 0:9. Filovci - Sv. Laszlo 6:2, Mlajtinci - Trnje 3 : 3, Sebeborci - Aqua 6:3, Vučja Gomila - M. Toplice 3:3, Prosenjakovci - Čarda 4:3. Suhi Vrh 2117 Ivanci 2015 Aqua 2013 Čarda 2011 Sebeborci 20 9 M. Toplice 20 8 Noršinci 20 9 Prosenjakovci 20 7 Filovci 21 8 Trnje 20 7 Mlajtinci 21 6 Vučja Gomila 20 3 Sv. Laszlo 21 1 2 2 95:41 53 1 4102:50 46 1 6110:57 40 2 7 76 68 35 4 7 60 74 31 6 6 72 : 48 30 2 9 72 67 29 6 7 69: 63 27 211 90:85 26 4 9 80:81 25 31255:116 21 21554:105 11 1 1933:113 4 20 27. maj 2004 - yESnUK izuePLSi Mil PO4|4| tudi n* spletnem portalu liberal - Ugodne cene oglasov na rumeni strani ’ 20 % popusta za naročnike Vestnika Male ogrtse sprejemamo vuk datavnik od 0. do 14. ura, v ponedeljek do 15-30, za objava v naslednji številki Ve»lnlka Oglate ih ko oddate po telefonu: 02 331 19 SS ali po s-potti; oglaeLvertnlkvMnf.tl ali n« »p etnem maslu Izberi^ oflaaL omajani a tp ikano, sp www.lztFarl.si, kjer aJlahko daljni OpjH ojutevanege predmeta _____________________________________ ie>* motorna vozila CHOPER YAMAHA 250 VX - VIRAGO, letnik 2000, prodam. Pečarovci 10a, popoldan tel.: 031382 042. m 19159 kmetijska mehanizacija LADO SAMARO, letnik 1988. reg. do okt., in katrco, letnik 1990, neregistrirano, MOTOR oldtimer Puch, letnik 1957, In MZ, Jetnik 1967, prodam. Tel.: 040 883 174. ml9207 MULČER KLADIVAR, za koruzo in travo, širine 2,25 m, prodam. Tel.: 041 543 684. ml9220 TRAKTOR UNIVERZAL ŠTORE ali ZETOR 4 x 4, kupim. Plačilo takoj. Tel.: 051 203 387. m 19227 živali STISKALNICO HORIZONTALNO HMS, 300 I, z elektromotorjem, prodam. Tel:. 575 18 77. m!9230 Že eno leto v grobu mirno spiš, a v srcih naših vedno še živiš. Rožice ti grob krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 30. maja bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Pojdem, ko pride maj, pojdem na rožne poljane, zbrane od včeraj in kdo ve odi"! Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev, ne kličite me nazaj. ZAHVALA NESNICE, mlade, hisex, rjave, gra haste in čme, pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja, prodaja FARMA PRI MOSTU - Vzre-jališče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 1190, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajsar, Grad, te!.: 553 1148, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 5153. m 19108 KROŽNO BRANO, ŠKROPILNICO 200 I, traktorski drobilnik in prekucne prikolico prodam. Tel.: 041282 110. BALIRKO ZA SENO kupim. 031 201 825. ml9238 kmetijski pridelki NESNICE. RJAVE GRAHASTE, TIK PRED NESNOSTJO, VSAK DAN ■ Babinci 49, Vzreja nesnicTbaot, 582 14 01. ml9156 KORUZO V ZRNJU, večje količine, pro dam. Tel.: 570 15 24,zvečer, ml9053 PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Tel.: 545 14 35. Dolina 23, m!9239 razno posesti HIŠO z delavnico v Slomškovi ulici v Murski Soboti prodam. Tel:. 031218 279 ali 070 793221.. m 19054 PRODAMO IN DOSTAVIMO REZAN LES, bruna m opaž. Tel:. 041 451 677, 041 459 090, Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane. ml9142 STANOVANJE, 3-sobno, v Črenšovcih, prodam. Tel: 570 13 67. m 19061 Preklicujem veljavnost HK št, 44884-5, HKS Panonka, na ime Zoltan Cipot. Bogojina 166. ml9209 HIŠO v Mali Polani prodam ali dam v najem s poznejšim odkupom. Tel.: 576 14 02. m!91O7 Preklicujem veljavnost H K št. 00015737, H KS Panonka, na ime Franc Kočiš, Ratko-vel 21, p. Prosenjakovci. ml9224 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v Ratkovcih na Goričkem prodam ali dam v najem s poznejšim odkupom. Tel.: 522 19 76 ml9217 delo GRADBENO PARCELO, 5 arov, v M. Soboti, prodam Tel.: 040 527 316. ml9232 ZAPOSLIMO DELAVCE Z VESELJEM DO FA-SADERSKIH IN SLIKOPLESKARSKIH DEL. Informacije po telefonu 041653 763 ali 041357 318, SOLO PLUS, d. o. o., Bogojina 77a ml9225 HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO ali parcelo v M. Soboti ali okolici kupim. Tel.: 031571 198. ml9221 PRODAJO HIŠO z gospodarskim poslopjem na mirni lokaciji v Panovclh, staro 45 let, velikosti 130 m2 na 12-arskl parceli, cena: 5.700.000,00 SIT, In HIŠO ne lepi lokaciji v Zenkovclh. staro 90 let, velikost) 69 m:, na 16-trski parceli. Cena: 1.200.000,00 SIT. Flsa, d. o. o., lendavska 8, M. Sobota, 522 35 36, 051311 805. www.flsa.sl m!9222 NA STOJNICI MKZ V BTC CITYJU V MURSKI SOBOT! DOBI DELO PRIJAZNA KOMUNIKATIVNA OSEBA (TRGOVEC, UČITELJ, POZNAVALEC ALI LJUBITELJ KNJIG ■ LAHKO MLAJŠI U POKOJ EN EC/ KA). Tel.: 041 717 303. MKZ, Slovenska 29, Ljubljana. ml9244 storitve 10-arsko parcelo v M. Toplicah, na lepi ravnini, prodam.Tel.: 548 17 34, po 19. uri. m!9228 UREDITE Sl OKOLJE, DOM ... Kvalitetne enoletnice od 80 SIT dalje. VRTNARSTVO - CVETLIČARSTVO, Barber, s. p., Gornji Petrovci 46, tel: 556 14 09. m 19154 VINOGRAD z manjšo vinsko kletjo, 10 km iz M. Sobote, ugodno prodam. Tel.: 525 10 17. ml9229 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za vse šole, pripravljam na popravni izpit m prevajam. Tel.: 541 14 56, 031 718 972, prof.Tanja Huber, s. p. Kardoševa 4, M. Sobota. ml9235 Prispevki za Pomursko društvo za boj proti raku Namesto cvetja za pok. Jožefa Kosednarja so darovali: Marija Kosednar iz Satahovec - 5.000, .Andrej Kosednar z družino iz Satahovec - 5 000, Marija Ku-ronja z možem iz Satahovec - 5 000, Marija Kosednar iz Satahovec - 5.000, Marija Majer iz Satahovec - 5.000, družina Jožefa Žižka iz Satahovec - 5 000, družina Franca Kosednarja iz Satahovec - 5.000, Ida Žnidarič iz Satahovec -2.000, družina Branka Severja iz Murske Sobote - 5 000, družina Marjete Serec iz Satahovec - 2.000, družina Antona Žitka iz Satahovec - 5.000, družina Franca Ciguta iz Kroga - 3.000, družina Gostija Serca iz Satahovec - 5 000, družina Drvarič iz Kupšinec - 3.000, družina Lopert- Peterka iz Kroga - 2.000, družina Kolomana Žitka ml. iz Satahovec - 10 000, družina Miholič iz Satahovec - 5 000. Stanko Drvarič iz Satahovec - 3 OOO, Dejan in Suzana Miholič iz Beznovec - 3-000, družina Franca Drvariča iz Satahovec - 5 000, družina Stanka Jablanovca iz Satahovec- 2.000, družina Stanka Pankerja iz Satahovec - 2.000, družina Pisnjak iz Satahovec - 2.000, .Ana Serec iz Satahovec - 6,000, družina Tudjan iz Murskih Črncev - 3 000, družina Valerije Kocen iz Gorice -2 000 in sodelavci Matije Žitka iz Mure - 10.500 sit, družine Fijavž, Lupše, Kekec, Rožman, Frangež, Lotka in Sreš iz Radence namesto cvetja za pok. Ano Gjergjek - 14.000; OŠ I Murska Sobota namesto cvetja za pok. sestro sodelavca Ludvika Nemeša - 10.000; OŠ I Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo .sodelavke Marjane Stubelj - 10.000; sodelavci Policijske uprave Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta Ksenije Miholič - 14.000; Marija Kocjančič iz Nemčavec namesto cvetja za pok. Riharda Čerpnjaka - 5.000; družina Klemenčič - Drexler iz Gornje Radgone namesto cvetja za pok. Feliksa Šijanka -16 000; Bojan Lipovec iz Ljubljane namesto cvetja za pok Franca Sitarja -10 OOO; Univerza v Mariboru - Fakulteta za gradbeništvo namesto cvetja za so-delavkinega pok. očeta gospoda Sitarja - 30.000; sindikat OŠ Stročja vas namesto cvetja za sodelavkinega pok. očeta Franca Sitarja - 10.000 sit. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke lahko nakazujete na transakcijski račun št. 02340-0019232476 ali na sedežu društva v Ulici arhitekta Novaka 2b. Terezija Smodiš iz Stanjevec 4 Za vsako lepo misel, položen cvet in prižgano. svečo na njenem grobu - najlepša hvala! Vsi njeni Žalostni sporočamo, da nas je v 85. letu zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek 25. maja je minilo osem let od takrat, ko nas je zapustila naša draga Kogar imaš rad, nikoli ne umre ■ le daleč je... V SPOMIN Gabika Obal Iz Rankovec Hvala vsem, ki ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsf njeni J Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja. Tel.:02/54210 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p. Ribiška pot la, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORir/E: uGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO M km. PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA KOMUNALA javno podjetje, d. d. o. Kopališka ul. 2, Murska Sobota D. E. POGREBNIŠTVO teleran; 02/521 37 GO UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041/631 443 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE । UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 kmr plačilo na več obrokov brez obresti, Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel : (02) 55 69 046. GSM: 041 712 586 DAMIR BANFI s. p., vejoča KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZ! DO 25 KM PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. rti.: (02) it 4B 060. FAX; (02) 52 ’>1 170, 9000 MURSKA SOBOTA Prispevki za nakup opreme za glneko loški oddelek in novo porodnišnico: Družina Biserke Flegar iz Bakovec namesto cvetja za pok. Franca Kereca iz Kočevja - 5 000; družina Marije Časar iz Domanjševec 62 namesto cvetja za pok. Franca Kereca iz Kočevja - 5.000; Franc in Jolanka Kerec od Grada 55 namesto cvetja za pok. Franca Kereca iz Kočevja - 20.000; Mana Hilli, Grad 171, namesto cvetja za pok. brata Franca Kereca iz Kočevja - 10.000; družina Hull, Grad 172 a, namesto cvetja za pok. Franca Kereca iz Kočevja - 5.000; družini Žižek in Novak, Hotiza, namesto cvetja za pok. Štefana šte-faneca - 10.000; Reflex Gornja Radgona, d. o. o., namesto cvetja za pok Franca Horvata - 20.000; Pokrajinska in Študijska knjižnica Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Stanislava Petka - 11 300; družina Janeza Škrabana iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Marijo Gjerek iz Črenšo-vec - 7.000; sosedje Zdenka Kuzma, Marija Jug in Šumenjakovi namesto cvetja za pok Marijo Gjerek iz Črenšovec - 6 000; družini Benčec in Žiben - Klemenčič namesto cvetja za pok. Heleno Fabjan iz Murske Sobote -10.000: družine Lipič, Jožeta Prša, Karla Korpiča in Franca Korpiča namesto cvetja za pok. Heleno Fabjan iz Murske Sobote - 20.000 tzttaH.*l - VM4lw«»ki portal m*lUi Odikj Uiiikc na nptafu oddata r/oj mali cfll« i« MHMm »Fovenaklh Chopinov, pragiadujata tam objavljano poniadbo, prebrskata njmeno strani, tar pustit*, d* i*» presenetijo najncvtlii kadrov**! oblati. po malih ogla »J h t« nikoli ni bilo tako irdobnc. SODELUJEJO DELO £ IOWC£l Franc Cmor roj. 22. 9.1919 na Kraj ni-18. 5. 2004 Pu«^1 Ni besede, s katerimi povedali bi, kaj v srcih naših se godi, zato molk naj namesto nas gs«"n Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ohraniti1 spomin nanj ter mu prižigate sveče, iskrena h'J1 Žalujoči: sin Janez, hči Jolanka, vnuk RoW1 hči Gizela s sinom Antonom, hčerka Marta ter sinova Štefan in Franc z družinami, tmuki^r Sabina z družino, sosedje ter drugo soroddV^ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prahah*' • Marije Hon>at iz Črenšovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikotn, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavevni. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iLuv™1 cvetje, sveče ter nam pisno in ustno izrazili soill|f Še posebej prisrčna hvala internemu oddelku, I ( v Rakičanu, dr. Hauzerjevi, pogrebništvu Fetcu1 župniku za opravljen obred, pevcem za odpete .Aos in govornici Tereziji Horvat za besede slove Vsem še enkrat hvala! i Žalujoči njeni najdražji ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil naš dobri oče, dedek, brat in stric Feliks Duh iz Grab pri Ljutomeru 3 lItiko<* V žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem ” ,r‘ • ,(j sosedom in prijateljem, ki ste ga pokrčiti na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sv v dobrodelne namene in za sv m^c' Hvala g. župniku, gasilcem, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu BrJ Žalujoči: vsi tvoji 26 maja je minilo leto žal-d takrat, ko nas je zapasti! d* ata, dedi, brat in tast V SPOMIN Jurij Črnko Iz Čepinec 93 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ob njegovem grobu in prižgete svečo v 4 Žalujoči vsi, ki te imamo še WWlllK-27 maj 2004 ^Boleča in žalostna leta so naokrog, odkar si zavedno zapustil naš družinski dom. V njem srečni skupaj smo živeli, a smrt kruta naju je ločila, ostalo upanje je samo eno, da smrt naju za vedno bo združila. V SPOMIN k nuja je minilo 6 let tihe žalosti in bolečine od takrat, " je nepričakovano zapustil naš najdražji Viktor Rajnar iz Rakičana Za lepo misel ob njegovem grobu, Prozen cvet in prižgano svečo - najlepša hvala! Z ljubeznijo se te spominjamo in Pogrešamo vsi, ki te imamo radi! Tvoji najdražji Ni vet tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat { Franc Jošar iz Gornjih Petrovec ? bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo . 1, sorodnikom, sosedom, prijateljem iancem, kj ste pospremili na njegovi zadnji P01', nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene ter 1 v najtežjih trenutkih stali ob strani. ža $ s'moni Filip, Pevcem " Pete žalostinke in pogrebništvu Hozjan. Žalujoči vsi njegovi najdražji Sporočamo žalostno vest, 1 a n« je v 81. letu starosti zapustila Ida Vukan dolgoletna medicinska sestra Srn - ^cesne^a oddelka °sne bolnišnice Murska Sobota ^"lestnri ' ‘ poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Bokračih. aluJoČi: sl „ ’ d n.^an’ brat Geza in sestra Gizela ^iinama in drugo sorodstvo M’ S°bo,a> Bokrači, 22. maja 2004 zahvala Za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ^rija Tomac roj. Nemec '^rent, 1 Srednje Bistrice 9 Pii . ,'-’^1^ In '* iUiemo vsem sorodnikom, sosedom, cv^ '^Mrjq. Mt ni,n ' trenutkih Isk^ ^ečesožalje, darovali vence, ftl ^vzla ' ’° sPrcraliali na njeni zadnji poti ' r ^IniŠni *n preostalemu osebju ' g- župniku, pevcem in govorniku a Poslovilne besede žalujoči vsi njeni Vidljiva postane preteklost, nam pa ostanejo ljubezen in spomini na to preteklost. ZAHVALA V 87. letu je sklenila svojo življenjsko pot draga mama, stara mama in prababica ter tašča Terezija Obal roj. Hauko Iz Kroga Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ali se ob slovesu od nje spomnili nanjo, se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo Zahvala je še posebej namenjena govornici Mariji Serec, gospodu monsinjorju Francu Režonji in gospodu kaplanu Robertu Brestu za pogrebno slovesnost, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi osebju 2 nadstropja internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki so se do poslednjih trenutkov trudili za njeno življenje. Hvala za vse cvetje, darovane maše in prispevke za bolnišnico. ki žalujemo za njo Grleni in vabeči milih grlic glas v pojočih jutrih me nič več ne vzdrami, samo ljubezen vaša še oživlja moj obraz in kakor lep spomin živim med vami. ZAHVALA V 71 letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, pradedek in tast Jožef Bertalanič iz Murske Sobote, Štefana Kovača 36 Z globoko bolečino in žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem, Čebelarskim in vinogradniškim prijateljem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in prostovoljne prispevke za dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala dr. Vilmosu Vassu in diagnostični ambulanti splošne bolnišnice Murska Sobota. Hvala Lovski družini Jvanovci in drugim lovskim družinam, rogistom, lovskemu pevskem zboru in lovskemu prijatelju g Francu Zveru za govor ob slovesu. Hvala g. monsinjorju Francu Režonji in g. kaplanu, pevcem za odpete pesmi slovesa in odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi in Komunali Žalujoči njegovi najdražji Oh, kako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo življenjske moči, to veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo vse trpeče dni. S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama, nemočna si ostala. ZAHVALA V 66. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica, tašča in sestra Marija Hari roj. Kerec s Cankove 6 Beseda zahvale naj seže v vaša srca, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, za vsa vaša izrečena sožalja, darovano cvetje, za sv. maše in druge dobrodelne namene. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za besede slovesa Žalujoči vsi njeni BABICA, POGREŠALI TE BOMO! Tvoje vnukice Ena sama beseda nas osvobaja vsake teže, bolečine življenja in ljubezni. S svojo močjo in dobroto ga sprejmi, Gospod, da bo večno mimo počival. ZAVNMA V 74. letu starosti je umrl dragi mož, oče, tast, dedi, brat in sorodnik Jože Gomboc od Sv. Jurija 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče, za orgle ter za sv. maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna hvala g. dekanu Martinu VoreŠu za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi nečakinji Jožici iz Maribora za njen trud in Mariji Bokan od Svetega Jurija. Posebna hvala kolektivu Elektra Murska Sobota, g. Borisu Kukanji za izrečene besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala Žalujoči: žena Frida, sinova Drago in Jože z družinama, brata in sestre z družinami in drugo sorodstvo V SLOVO FERIJU OŠLAJU fizioterapevtu v Domu starejših Rakičan Razdajal si se ljudem v stiski in pomoči potrebnim. Za teboj je ostala velika praznina Ohranili te bomo v trajnem in lepem spominu. Delavci Doma starejših Rakičan . I Zaspala mama si draga, zaprla trudne si oči, naš dom je prazen, ko tebe več med nami ni. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 60 letu nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, snaha, tašča in babica Marija Horvat iz Male Polane 85 Z bolečino v srcu se ob prerani in nenadomestljivi izgubi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobre namene ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoča mož Štefan z mamo in sin Jože z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... ZAHVALA V 85. letu nas je po kratki bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Ignac Špilak iz Male Polane 19 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem, sosedom in vsem, ki Ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem, društvu vojnih veteranov za darovane sveče, cvetje, za sv. maše in darove za cerkev ter pogrebništvu Ferenčak. Vsem skupaj še enkrat - srčna hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji 22 OGLASI 27. maj 2004 - VESTI« 9000 Murska Sobota, Slomškova 33, tel.: 02 536 15 60 petek, 28. maj od 10.00 ure dalje Poli praznuje 30. rojstni dan Poli je bila prva piščančja posebna klobasa na tržišču. Priljubljena in oboževana je že več kot četrt stoletja Praznujte njen „ 30. rojstni dan skupaj z nami. Obiščite nas na našem prireditvenem prostoru. * se veselite l nami in zadenite lepe nagrade. DOli E * j 2 's Mercatorjih" V sodelovanju z DOBO, Višjo strokovno šolo Maribor, si lahko pridobite višješolsko izobrazbo POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST (študij na daljavo prek interneta) Informativni dan v ČETRTEK, 10. 6. 2004, ob 16,00 v prostorih Ljudske univerze M. Sobota, Slomškova 33, 9000 M. Sobota ODPRITE NAŠA VRATA V SVOJO PRIHODNOST, STOPITE V SVET ZNANJA NA LJUDSKI UNIVERZI MURSKA SOBOTA! NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. O. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 KURILNO 0UE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! lUUm-METOZ JAM lajati, t. San^l lisMca Sl.tel.: 57II »0 Zidarstvo - Fasaderstvo In izolacije zidov, strojni ometi Jože Horvat, s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina, tel., faks: 02 547 10 14, GSM: 041 631 193 VRTNARSTVO ŠABJAN u. Ureditev, načrtovanje in vzdrževanje zelenih površin. Obrezovanje in škropljenje sadnega drevja in živih mej. Tel.: +386 (02) 537 10 80, faks: +386(02) 537 10 81, e-mail: vrtnaretvo.sabjan@siol.net, Kajuhova 56,9000 Murska Sobota, Slovenija MEDIAFIN, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031797 7t5, 031 589 4*8 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje i? i ni or m i ran] e. 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz 28. mu j, dežurna novinarka Vida Toš -M Vedro nov. i patu t Simona, Marjan - 06.45 Pa-.40Mariborsko pismo, Asja Ma-“-'5 munki nasvet - 09.00 Poročila - 09.10 - ’I' Reh j - 09.45 Kultura in šport ob koncu l ,:‘ Poi ifiL io Vi Mali oglasi-1100Po-h- * t’11 7amurjenci, kabaret Dušana Radiča, * re m Marci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 I2ui, ^l5 $d do petka (Vida Toš) -, «.*Wstaiiuidju 13 oo Poročila - 13-15 1 ,, -14 2i| Predstavljamo vam, nova glasba . *1405 Obvestila - 14.30Romskih 60 modmevi - 16.15 Napoved ~ ^I HireCin|.. poročila - 17.40 Mali oglasi ^^ki val nagrajuje - 18.00 Alboom - 1815 ‘Orni (Nevenka Emri) -19-00 Mladi 0asba -•□ mladr, v as j razmišljanja (Maja, 1 S|2400 VgaSnitekviZOr’ $WA 20 nia| 05.00 Dobro jutro! - 6.45 Pac -- 09.1 s up,j buba baja, devetletka v Poročila - 10 05 Obvestila - W.30 ’U IH5 Potepajte se z nami dtttZr813 BBt ‘ 12-°5 Obvestila - 12.30 Nagra ,, . ■ sponzorja - 13.00 Poročila - 13-15 1-1 ^"int -11 im poročila - 14.05 Obvestila - f na 15-15 Literarni drobci (Ga-Itj^^^uraču j -15 30 Dogodki in odmevi -sPoreda -17.00 Osrednja poročila - -1" i 'rt' "'Vedro v nedeljsko jutro! -'^tl/'"^1 ljdnR'1 oddajao porabskih Slovencih kisd^ *07 55 ' 08.00 Misel in čas, duhovna 0* duhovnikov - 08.30 Zamurjenci -' ■ ■ lo"' "" ’ednl * 09 5° 5^^ na Murskem Nedeljska kuhinja: r" n'k- tialmlajsi gospodarski minister %. rsk’VaL.com, gumb Kontakt v živo in ' ’2 ’7 Poročila - 12.35 Obvestila - 13-00 ^^Jtiriovalce (Silva Eory) -13-30 Čestitke, 4441/ 10 Vat - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz tU^MARODMOZABAVNE GLASBE, (C****®* MCA zaljubljena - Modrijani * olaw»> deklica - Kompromis *’ ~ SKer ' ktn iči )c "kradla Štajerka - Rubin l^^Sj'rzn“ mačka ...................... : ’ Mateja Horvat & “n|a । ■. 'M ■ IBr,, . ’Mi; '•Gi-J I. Ans-Prekmurci 'S? Mandarina Iz 13 Darinka Horvat, Par-^■Cku^^’^iReltlncL Ki glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Brad Pitt igra v filmu Troja mitološkega junaka Ahila. Našo nagrado prejme Martina Šebok, Domanjševd 65, 9206 Križevci v Prekmurju. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kateri mitološki lik Je ubil Ahila? % šport in Na narodni farmi - 17.00 MURA: MARIBOR, odločitev o prvaku, prenos -19.00 Poročila - 20.00 Furdjanek, Čine - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 31. maj - dežurna novinarka Silva E6ry - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous), - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Oaj kak san zlufto: prvenstva je konec - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Anketa- 1300 Poročila - 13.15 1.oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17,00 Osrednja potočila- 17.20 Obvestila- 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila -1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn biiou, Milan Zrinski - 21.05 nadaljevanje večerne oddaje - 24 00 SNOP TOREK, 1. junij, dežurna novinarka Nataša Brulc Šiftar - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) -07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Unichem - 11.00 Poročila 1115 Kratki Stik - 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine -14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18 00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 2. junij - 05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 0915 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Mali oglasi - 11 00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.15 Putra -12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 I. oseba ednine -14 00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi -17 00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila -17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila -19-15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24 00 SNOP ČETRTEK, 3. junij, dežurni novinar Dejan Fujs -05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 09-15 Kuharski nasvet: Janez Gjergjek, Radin - 10.00 Poročila - 10.15 Pomurske občine se predstavljajo -1100 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14 15 Domača plošča, lestvica - 15,30 Dogodki in odmevi- 1700 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Poročili so se Na območju upravne enote Murska Sobota so se v mesecu aprilu 2004 poročili: Tomaž Seliškar, programer, iz Murske Sobote, in Maja Stupar, dipl, psihologinja, iz M. Sobote; Bojan Rantaša, rezkar, iz Murske Sobote, in Jana Ferencek, šivilja, iz Gradišča; Sebastijan Elbi, univ, dipl elek-troinženir, iz Gor Radgone, in Manuela Nemec, dipl, univ. inž. tekstilne tehnologije, iz M. Sobote; Drago Musič, profesor športne vzgoje, izltankovec, in Simona Kerčmar, dipl. inž. kemijske tehnologije, iz Ranko-vec; Aljoša Brinar, univ. dipl, ekonomist, iz Murske Sobote, in Anita Kovačič, univ dipl. inž. kemijske tehnologije, iz M. Sobote; Matej Sečko, kmetijski tehnik iz Sebeborec, in Nataša Kutoš, prof razrednega pouka, iz Murske Sobote. Tudi Vestnik jim čestita! Koledar kulturnih prireditev RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V razstavišču Pokrajinskega muzeja je do 12. junija na ogled razstava Edina tema je neznanje -Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem. Gre za gostujočo razstavo Pokrajinskega muzeja Kočevje. - V Galeriji je do 4. junija na ogled razstava Fotografije avtorja Istvana Hagymasa. - V PAC-u je na ogled razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote. - V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj. - V lokalu Art Caffe si lahko ogledate fotografsko razstavo Fotografije s poti svetovnega popotnika in profesionalnega fotografa Arne j a Hodaliča. - V razstavni izložbi podjetja Fer - Ing, d. o. o., so na ogled posebna kiparska dela Ivana Pšajda z Ptuja z naslovom Korenine (les). Prodajna razstava je odprta do konca maja. - V MIKK-u si lahko ogledate razstavo stripov Ma teja Kocjana Kocota. - V pritličnem prostoru PAC-a je do 17. julija na ogled razstava Kače - Zakaj se jih bojimo? avtorice dr. Staše Tome iz Prirodoslovnega muzeja'Slovenije. RADENCI V muzeju Radenske je na ogled razstava del z 10. mednarodne likovne kolonije Vinogradi z obeh bregov reke Mure. LENDAVA - V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza. - V gradu si lahko ogledate razstavo del slikarja En-dreja Gonterja ml. z naslovom Struktura krajine. MORAVSKE TOPLICE V galeriji hotela Ajda do 6. junija razstavlja svoja dela Vlado Geršak. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je do 29. junija na ogled razstava Manjšine v Pavlovi hiši. SZENTGOTTHARD/MONOŠTER V Slovenskem kulturnem in informativnem centru je na ogled razstava likovnih del Antona -Tončka Černija. UD1NE/VIDEM V Galeriji del Girasole je do 6, junija na ogled razstava del Irene Brunec - Tebi z naslovom Labyrinth Kino Murska Sobota Četrtek, 27. maja: ob 18.00 ameriška komedija In prišla je Polly, ob 20.00 ameriška drama Hladni vrh Petek, 28. maja: ob 18 00 In prišla je Polly, ob 20.00 Hladni vrh Sobota, 29. maja: ob 16.30 ameriška družinska komedija Maček v klobuku, ob 18.00 in 20.00 In prišla je Polly Nedelja, 30. maja: ob 16.30 Maček v klobuku, ob 18.00 in 20.00 In prišla je Polly Sreda, 2. junija: ob 20.00 ameriška vesternska drama Hidalgo Ljutomer Sobota, 29- maja: ob 20.00 ameriška komedija Šefova hčerka Nedelja, 30. maja: ob 18 00 ameriška glasbena komedija Šola rocka Gornja Radgona Petek, 28. maja: ob 19 00 ameriška fantazijska drama Velika riba, ob 21.00 francoska komedija Zapri gobec Nedelja, 30. maja: ob 18.00 Velika riba, ob 20.00 Zapri gobec Kupon št 22 - odgovore pošljite do torka, 1. junija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p inf.si Koledar kulturnih prireditev OTVORITEV BUNČANI V petek, 28. maja, ob 20 uri bo v gasilskem domu otvoritev razstave del, ki so nastala na likovni koloniji, ki jo je vodil akademski slikar Simon Svetlik, DOGODEK MURSKA SOBOTA - V soboto, 29- maja, ob 9. uri se bo začela pred Zvezdo tradiconalna prireditev Bogračijada. - V soboto, 29. maja, bo v lokalu Art Caffe turški večer s trebušno plesalko ter ustrezno glasbo in pijačo. GORNJA RADGONA - V Četrtek, 27 maja, ob 18. un bo v dvorani glasbene šole nastop učencev VI. letnika GS G. Radgona. - V ponedeljek, 31 maja, ob 18. uri bo v glasbeni šoli oddelčni nastop učencev Olge Radolič in Marjana Žule - 1 in 2 junija bo vpis učencev v 1. razred glasbene šole. PETANJCI V soboto, 29. maja, ob 13- uri se bodo začele v Zatonu Zatonske igre 2004 (konjeniško tekmovanje za kralja Zatona, zatonske igre s kajakom, jahanje za otroke, vožnja s kočijo, kronanje zatonskega kralja, zabava z glasbo). VELIKA POLANA V nedeljo, 30. maja, ob 11 uri bo v domu krajanov srečanje bolnikov, starejših, starejših, babic in dedkov s kulturnim programom in pogostitvijo. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 27. maja, ob 16. uri bo v MIKK-u okrogla miza Ali mladina ve, kje je Evropa? - V četrtek, 27 maja, ob 19. uri bo v Galeriji srečanje z razstavljaJcem Istvanom Hagymasem. KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 27. maja, ob 20. uri bosta nastopila v grajski dvorani tolkalista Nebojša Jovan Živkovič in Benjamin J. Toth. - V petek, 28. maja, ob 20 uri bo nastopil v PAC-u pianist Aleksandar Madžar. - V soboto, 29 maja, ob 19.30 bo v Galeriji koncert MePZ iz Vrtojbe, Noneta Brda in MePZ Štefana Kovača - V soboto, 29. maja, ob 20 uri bo v PAGu nastopil Trio Camerata Emonica. - V soboto, 29. maja, ob 21 30 bo v MIKK-u koncert ambientaine elektronike, kjer bodo nastopili izvajalci: Lyndsey Cockwell (Velika Britanija), Code Inconmi (Avstrija), Versajterm (Avstrija) in Proiekt Massage (Radenci) - V nedeljo, 30 maja, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Nikolaja dobrodelni koncert vseh udeležencev festivala PAC-ev glasbeni maj v Pomurju. RADENCI - V četrtek, 27. maja, ob 20. uri bo nastopil v kongresni dvorani hotela Radin Trio Camerata Emonica. - V soboto, 29- maja, ob 20. uri bo nastopil v kon grešni dvorani hotela Radin Zagrebški kitarski trio. MORAVSKE TOPLICE V četrtek, 27. maja, ob 20.30 bo nastopil v evangeličanski cerkvi Zagrebški kitarski trio. LJUTOMER - V petek, 28. maja, ob 19. uri bo v dvorani glasbene šole Slavka Osterca koncert dijakov in študentov glasbe - V soboto, 29. maja, bo nastopila na hipodromu skupina Posodi mi jurja. LENDAVA - V petek, 28. maja, ob 20. uri bosta nastopila v sinagogi tolkalista Nebojša Jovan Živkovič in Benja-minj. Toth. - V soboto, 29. maja, ob 20. uri bo nastopil v dvorani glasbene Šole pianist Aleksandar Madžar. BELTINCI - V petek, 28. maja, ob 20. uri bo nastopil v cerkvi sv. Ladislava Zagrebški kitarski trio. - V soboto, 29. maja, ob 20. uri bosta nastopila v cerkvi sv. Ladislava tolkalista Nebojša Jovan Živkovič in Benjamin J Toth. Po koncertu se bo predstavil akad, slikar Zlatko Gnezda. VERŽEJ V soboto, 29. maja, ob 20.30 bo v kulturnem domu večer slovenskih samospevov v izvedbi sopranistke Andreje Zakonjšek in pianistke Nataše Valant iz Opere in baleta SNG Maribor. Nastopil bo tudi mladinski pevski zbor Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podfetio ra infnmlrai|e. d. d., Ul. a. Novaka 13, Murska Sobota 24 ZADNJA STRAN 27, maj 2004-VBTNII VESTNIKOV KOLEDAR 27. maj, četrtek, JANEZ 28. maj, petek, AVGUŠTIN 29. maj, sobota. MAGDALENA 30. maj, nedelja, IVANA, binkošti 31. maj, ponedeljek, ANGELA 1. junij, torek, FORTUNAT 2. junij, sreda, ERAZEM 1. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 14 minut, zašlo pa ob 20. uri In 46 minut. Dan bo tako dolg že več kot 15 ur in pol. 2 7. maja ob D. uri in 58 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 26. maja 2004 država ozn, val. šifra enota nakupni Srednji prodajni EMU EUR 978 1 237,8603 238,5760 239,2917 Hrvaška HRK 191 1 32,2618 32,3589 32,4560 Madž. HUF 348 1 0,9470 0,9498 0,9526 Švica CHF 756 1 154,7260 155,1916 155,6572 V. Brit. GBP 826 1 355,7055 356,7758 357,8461 ZDA USD 840 1 197,0347 197,6276 198,2205 Lojzek je prišel pokazat Nismo pričakovali, da bo naše nagradno kolo koga tako zelo osrečilo, kot se je to zgodilo v primeru Alojza (pravijo mu Lujzek) Kosija iz Robadja. V Mursko Soboto seje pripeljal z via kom in preden seje odpravil s kolesom proti domu (okrog 33 kilometrov), se je ustavil pri naši »žuti kuči« v Ulici arhitekta Novaka 13, da bi se nam zahvalil. Ob tem nam je tudi povedal, daje 12. maja, ko je bil izžreban, praznoval 62. rojstni dan. Zato je bil res vesel in srečen. Naposled bo tudi on lahko preizkusil, kako delujejo prestave. - J. G. Zgodilo se je... Našli so ga V Doljnih Slavečih je avtomobilist, ker je vozil po nasprotni strani ceste, trčil v mopedistko. Slednja je bila težko poškodovana, prvi pa je s kraja nesreče pobegnil. Našli so ga v Čepincih in ga preverili z alkotestom, ki je pokazal 1,04 promila. Dvakrat gorelo zaradi masti Zaradi pregretja se je vnela mast na štedilniku v VeŠčici in Apačah. Ogenj, ki je pri tem nastal, se je razširil in v prvem primeru povzročil za sto tisočakov škode, v drugem pa za okrogel milijon. Skušal povoziti redarja in ostal brez konoplje Tujec s tovornjakom je v Dolgi vasi poskušal povoziti komunalnega redarja, v okolici Murske Sobote pa so med hišno preiskavo našli 122 sadik konoplje, visokih od 5 do 20 centimetrov. A. B. V dvoje je lepše Bilo je 20, novembra lani, ko je 27-letna Andreja Škerlak praznovala svoj rojstni dan. Zanjo je bilo najlepše darilo, ki ji ga je poklonil 28-letni Tadej Bratkovič - zaprosil jo je namreč za roko. Kmalu nato so se začele priprave na poroko, s katero sta oba želela kronati svojo 4-letno globlje prijateljstvo. Pred kratkim je prišel tudi ta odločilni trenutek. Poročni »da« sta si najprej rekla v soboškem gradu, nato pa sta si izpovedala še večno zvestobo v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Da sta postala mož in žena, sta s svojima podpisoma potrdila nevestina priča Mojca Košar in ženinova priča Jožef Horvat. In poročno slavje? Bilo je v hotelu Diana, kjer je okrog 150 svatov in gostov do jutranjih ur zabavala glasbena skupina Hay. »Vse je bilo nepozabno nam je z enim stavkom opisala poročni dan mladoporočenka Andreja, ki je sedaj zaposlena kot tajnica na OŠ II Murska Sobota. Tadej je po poklicu univ. dipl, ekonomist, zaposlen pa je kot borzni posrednik pri Mariborski borznoposredniški hiši, Pa njuni načrti? Mladoporočenca bosta skupaj z Andrejinim 6-letnim sinkom Dionom še naprej stanovala v svojem stano- Vino Art 2004 23. maja se je v Dobrovniku končala petdnevna likovna kolonija z naslovom Vino Art 2004. Sodelovalo je sedem znanih likovnih umetnikov, med njimi Tomo Vojnovič in Marjan Skumavc iz Ljubljane, Goce Ka-lajdžiski iz Šentjura, Rudi Kokalj iz Murske Sobote in Peter Vernik iz Maribora. Organizator kolonije je bilo Društvo za kvaliteto življenja in pitja Dobrovnik - Vino art, ki je bilo ustanovljeno letos v Dobrovniku. Kolonija je potekala v občinah Kobilje, Turnišče in Dobrovnik, tema pa je bila predstavitev območja dobrovniških, strehovskih in kobiljskih goric ter sožitje območja ravnice do Turnišča. Dela, nastala na koloniji, bodo razstavljena na skupni razstavi, ki bo predvidoma v začetku septembra. Pripravil; T. K. www VC's tnik.si Podjstjn Ja inlnrmiurjc. d. d . Ul. k. 13. M - Schut* NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); ime in priimek: kraj: ulica: številka: poštna številka: pošta: davčna številka: datum: Naročnino želim plačevati (obkroži). a) po položnici - letno b] po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ; majica VESTNIK V c} po položnici - trimesečno vanju v Murski Soboti. Na poročno potovanje se nameravata podati med počitnicami, še prej pa bosta izkoristila darilo za ko-nectedenski dopust v Portorožu. V prostem čas pa se bosta še naprej ukvarjala predvsem s Športom. Tadej je trener (mlajših dečkov) in igralec v Košarkarskem klubu Radenska Crea- Letni koncert GŠ Ljutomer Ob zaključku šolskega leta so učenci ljutomerske glasbene šole Slavka Osterca pripravili letni koncert orkestrov in komornih skupin, pri tem pa jim je ravnateljica Dragica Matovič podelila priznanja za dosežene rezultate na regijskem in državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v disciplinah klavir, pihala in komorne skupine s trobili. Prejeli so jih: Miha Dominko, Blaž Miki (oba saksofon), Jessika Ropoša (klarinet), trobilni kvartet (Simona Habjanič, David Žgane, Miha Miklošič, Mateja Rajh) in mladinski pevski zbor, ki ga vodi Romana Rek Gnezda. N.Š. W3K-VICI selju. , hiši sta hiši sta s redka-PfD'0Kt^i. Nudistična Novinar pripoveduje stanovskemu tovarišu: »Poleti sem bil v nudističnem kopališču. Ti ljudje pa res niso polovičarji Še natakar, ki mi je stregel, je bil gol.« »Po čem si sklepal, da je bil natakar?« »Po tem, da ni bila natakarica.« Ločitev »Gospod sodnik, moj mož deset let ni kotel govoriti z menoj!« »Je to res?« »Seveda je res, nisem je hotel prekinjati!« Predrznost Muha je ves dan preletavala pajkovo mrežo, toda pajku do večera ni uspelo, da bi muho ujel. Ta se mu je ves večer nasmihala in ga izzivala. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. naselja začel sP' lisčeo^ j tiv Sobota, Andreja pa igra odbojko pri Društvu za Šport in rekreacijo Murska Sobota. Tudi Dion bo junija začel obiskovati košarkarsko šolo. Nekateri njuni načrti pa naj bi Še nekaj časa ostali skrivnost, tako kot je tudi življenje polno skrivnosti. J. G. V Dobrovnik^ naj^preje d stavi samouprava na nesti. tudito^.* jmani-';.;;.,^-Iišči'r^“ pr-' skihsa^^,,^^ skupnosti o Topiice< lumemPrep ostalo vse P Znani Lenart HorvatifJhih P staj in dmg po urejeni P1 SPNf, skupme- w skih dejanj * — ' pC"H’ kaWM^^Sl i jazniti sKfa 3toinie^y »Te bom že jutri dobil!« je pajek zavpil proti muhi. »Ne bo ti uspelo,« se je spet nasmehnila muha, »jaz sem muha enodnevnica!« Katrca Janez se pelje z razmajano ka-trco in ga ustavi policist. »Dober dan! A veste, da ste prehitro vozili pa prehitevali brez smerokaza! To bo 50 O00 sit kazni!« Pa vzame tip prometno, ga potisne policistu v roke, stopi iz avta in mu reče: »Prodano!« Nato pa jo peš mahne proti domu. Brazilska žarnica »Koliko Brazilcev je potrebnih za zamenjavo žarnice?« »Dvanajst! Eden jo zamenja, ostalih enajst pa igra nogomet!« uspelo -* * VCrenšov^- vd' ,D lavnicena čine. K 30 eS [fO-J bil I«'*'1 Muri m P,e Ščiti- , * -j Strokovni rajeRrt<,>g/ ograjo na # Vestnik^ X NSP^PO sne me*0*'' P nekaj"1 * /J maj 2004 Pe 11 tute I Idealno za Fabija r* Fr t« ijll Ni idealno, ker si služi kruh tako daleč od doma v vsekakor pa je zelo dobro (celo super!), da so FABIJANA Lir uvrstili v idealno enajsterico nogometnega prvenstva v a KATARJU. Da ne boste mislili, da ni bilo prave žogo n konkurence, naj vas spomnimo, da pri bogatih naftnih mog ■ taki asi svetovnega nogometa, kot so Batustuta, Hierro, ■ ■ ■ Caniggia, Effenberg in drugi. Fabi je po pentutarskih vinh prejel zlato (povrh pa še diamantno) uro, vredno 14 500 e pogled nanjo je torej bistveno dražji kot običajno ... Sicer pa se Fabi bolj kot zlate ure razveseli vsakega sn»Bi družino - na fotografiji je s soprogo in malim Tiom, medtem • Kai zunaj brcal žogo (kaj pa bi drugega?). frif Jg že telko vora, k a prideš nazaj v Muro? Selektor je kriv... ker je živ? Še enkr^ je srečah abrahafl^ Znana podjetnica iz tobusni prevozi idr.) A ■■ ' ( ' dni praznovala 60 roj spomin na ta dogodek jzL^ svojim partnerjem dave posadila tudi spo^0 pri bistriški kantini ob ■ ki so to opazovali, so m= |EJ nuje šele 50-letnico. Ona P^s mehnila in dejala, da b* _ 88t enkrat srečala abraham^> - p čuti, kot da je še vedno v n) V Polani še kuhajo in Časi se v kapitalizmu hitro spreminjajo - danes si, jutri pa te že ni nikjer več. Tako je tudi z gostilno HORVAT -LOVENJAK iz POLANE pri Soboti. Enega najprestiženjših Zvezdice Ko v SLO-žogobrcu ni pričakovanih zmag, se menjajo generali in ne vojska. Morda prav zato, da bi novi general zamenjal tudi kakšnega vojaka. Kakorkoli, »odstrelitev« se je zgodila ob KATANCU našemu nejuspešnejšemu trenerju BOJANU PRAŠNIKARJU Kaj bo počel zdaj, ko mu je gospoda z Nogometne zveze Slovenije odrekla zaupanje, je težko reči. Ni pa jih malo, ki ga v primeru obstanka SUBANA in FUNDAKA v Soboti že vidijo v FAZANERIJI, kjer bi skupaj pripravili naskok MURE na državni naslov Sodeč po fotografiji PRAŠNIKAR (za zdaj) ne vidi še nič ... Frbo lokalov, kar jih je kdaj premogla re gija, žal ni več, ostali pa so številni znaki, ki nepoučenega (predvsem pa tujce) še vedno vabijo v nekoč mondeno gostilno s petimi zvezdicami. Lepo, da so -zvezdice namreč -manj lepo pa je, da so zgolj še na prometnih znakih ■■ Enega od številnih je posnel pentu-tarski sodelavec. Dolar Sat; HORVAT-LOVENJAK ***** * — p Hana I V" 2^r 1.., ; Ko bom velika, bom policistka maj 2004 Miša novak Veronika in Urška pa s fotografijo pomagajo, da se bo ta še bolj razvnela. Tekal ne moreta brez konj murje. Boris Rakuša Marko Pogorevc Kak se Djelem, djelem pravi v slovenščini? Srečko Steiner Pravijo, da ne moreš imeti rad ljudi, če nimaš rad živali, zato smo toliko bolj veseli, če dobimo na pentutarske strani tudi kaj lepega, mladega, pomladnega ... Redko namreč pridemo do fotografij, kot sta ti dve: 10-letna VERONIKA (poljubček) in dve leti starejša URŠKA (božanje) s štirinožci, brez katerih si ne moreta predstavljati svojega bivanja Sicer pa to m niti najmanj čudno, saj sta hčerki TOMAŽA DOGARJA iz TURNIŠČA, ki skupaj z JANIJEM KOVAČEM (MS) ureja eno najbolje obiskanih »živalskih« spletnih strani www.konji.com. Dnevno je na tem internetnem naslovu tudi do 600 obiskovalcev, ki lahko ob konjih izvejo še marsikaj, kar jim ponudi Društvo za ohranjanje naravne in kul- turne dediščine pokrajine med _ Muro in Rabo z nazivom Prek- ACt r Novinarka Mirjana Ljuboje "“^2 V . “ »M streljali so v nas, »M «> * nw™ zapeljal statist namotornemkolesu , popadel z živimi liki, ki so tekali z eneg . .. dvoran,, smo odšli iz dvorane, smo 2v kos m iluzije je bilo konec. ih tega PawWawa so novinarjem rejnice, jih označili z državami inV ° .ični ranico. za katero sta sedeli simp . h South Afrike (Južne Afrike) m novinar^ o. £ ^dšlu turistični agenti so hodili na la turistične storitve. Najprej me ] ^iž CU—«- - , Na prsih je imela napis TO1H. . in potem še pred nekdanjo čezoceansko ladjo, ki je sedaj hotel Queen Mary, zasidran v Long Beachu v Los Angelesu. Najprej pozdrav iz zabaviščnega parka Universal, kjer sem v družbi z najbolj priljubljenim filmskim likom Shrekom ... । . !e’ in odgovorila je, da so starši ., ' r:?i h' d’U in dedek priselila v Ameriko še r.|. Zv&Zne Govorila je o lepotah Illionoisa, j,' kjer živi mnogo Prekmurcev. J. _ v p^kel, da je po poreklu Čeh. Vedel je - ' !--|.| ' hf^l Tj unijo. Hvalil je naše vino. Bil ' !n!- °hi. Potem je prišlo še pet agentov, gk ^Dtve kot spraševali po slovenskih S v f n j ainp* ^ib trgovinah ni slovenskih 6 K ""'h M.'. 1 "■ posebni trgovini z živili, sem Iui.k/" za vstop na ameriški trg so p1vu in vina prodajah še .. . ilv lesene izdelke, višnjevo mar-Pi-m, । v ’ ^rikine poznajo), mak. Američani '■•■i.''': |!; .' * hotej P” 2a Dubrovnik, kjer nameravajo ' i' sJ^^ija 'T|;je postregla Ameriška ■■ ^ijar-i tudi z nekaterimi podatki. Od dobička je prineslo 8,6 'So '“'"Tpu - turistov 23 milijard dolarjev * Cistični agenti niso zadovoljni. °bisk Severne Amerike preveč ri gorozni. In res: po vstopu v Evropo Čehi še naprej morajo imeti vize za vstop v ZDA, Američani pa za vstop v Češko ne. Na Hrvaškem je viza obvezna, stane sto dolarjev, zato je tudi obiskovalcev iz Hrvaške manj So pa priznali, da mnogo Slovencev kljub vsemu obišče New York. In potem se je razširila vest, da so neznanci zagrozili, da bodo v enem od velikih trgovskih središč v L. A. podtaknili bombo. Ko sem se zapeljal v Century City, v poslovno in trgovinsko četrt, sem prvič videl pred vhodom v garažo oborožene ameriške policiste. Pregledovali so tovornjake in kombije. V garaži je bilo manj avtomobilov kot sicer, v trgovinah sploh ni bilo gneče. V knjigarni, kjer je bilo vedno polno obiskovalcev, ki so listali dnevne časopise in knjižne novosti, sem bil skoraj sam. Tudi v kinodvorani je bilo gledalcev za prste ene roke. Američani so prestrašeni. Poročila iz Iraka so skopa, vendar ne mine dan, da ne bi kakšna ameriška družina dobila vest o tragični smrti njihovega sina, moža ali očeta. Pisma ameriških bfalcev v Los Angeles Time so čedalje bolj obtožujoča, Bucheva priljubljenost niha kot tehtnica na tržnici:, en dan je priljubljen, drugi dan že manj, tretji dan je status quo Ta strah je najbolj viden na ameriških letališčih. Na letališče mora priti potnik najmanj tri ure pred odhodom Pregledi so strogi. Prtljago, ki jo oddaš, pregledajo pred tabo. Če si zaklenil kovčke, te prosijo za ključe: za zaveso jih odklenejo, pregledajo, zaklenejo in vrnejo ključe. Če si kovčke zaklenil, pa nimaš ključev, jih odprejo kar sami. Pri roki imajo več sto ključev, ki odklepajo vsakršno prtljago. Potem prideš do tekočega traku, kjer moraš sleci suknjič, oddati računalnik, iz žepov pobrati vse predmete in se sezuti. Tako se naenkrat počutiš v nogavicah kot muslimani, ki vstopajo v svoje mošeje, molilnice. Asociacija je ironična, vendar resnična: Američani se borijo proti muslimanom, svoje ljudi, potnike, pa silijo, da so v določenem trenutku na domačih tleh prav tako sezuti kot muslimanski verniki1 A tudi to je Amerika. Brani se pred neubranljivim, kajti zdaj je prišla tudi nanjo vrsta, da občuti negotovost, strah m smisel življenja, tako kot smo to čutili v preteklosti tudi mi v vseh naših političnih nesporazumih, majhnih in velikih vojnah. Branko Šomen maj 2004 — tUišo Jožef Rituper Ni kaj, nekoč so bili maji drugačni. Tisto takrat so bili pravi maji. Bilo je dovolj toplo, da smo že okrog prvega lahko hodili naokrog v dokolenkah, medtem ko so se vsi junaki že prej, v aprilu, vsaj enkrat - pred pričami, ker drugače ni veljalo - nagi skopali v Puconskem potoku. In kaj nam je manjkalo, ko so nas opremili z ruticami in čepicami in smo potem neskončno dolgo čakali, kdaj bo krenil prvomajski sprevod ali se bo začel telovadni ritual na nogometnem igrišču. To so bili zlati časi Balkana od Triglava do Vardarja, ko smo imeli navadni ficke, pomembni lade ali stare folksvagne, zdomci opel rekorde ali ford taunuse, advokat Štamberger pa mercedesa... Potem nam je postalo pretesno. Zaželeli smo si, da bi spet bilo kot nekoč pri Gospe sveti na Krškem polju, ko so naši predniki še lahko sami postavljali svoje kneze in jim nic ni manjkalo. Stopili smo skupaj s komunisti, ki so postali prenovitelji, in rekli Evropa zdaj, čeprav so nekateri dvomili, če sploh kdaj. In kaj nam je manjkalo, ko smo v tistih vročih junijskih dneh istočasno poslušali radio in gledali v ekrane ter samo čakali, kdaj bodo prileteli avioniJNA. Odšli smo iz Jugoslavije zmagovalno in brez sentimentalnosti. In potem smo spet, kot v zlati dobi Karantanije, dobili svojega Valuka. Lepo je, nam in njim, povedal, da nikoli vec ne bo, kot je bilo. Točno tako! Nikoli več. Padli smo v tranzicijo, dobili certifikate in z njimi modrovali skozi jesen in zimo in skora jda nismo videli, kako so nam pred nosom kradli fabrike, tako da jih je za certifikate ostalo bore malo. Počasi smo začeli pozabljati preteklost in Slovo od dneva mladosti mladosti nasploh ugotavljati, da takrat kljub vsemu vse ni bilo slabo in zanič. Kaj nam je pa manjkalo! Zdaj so novodobni politiki poskrbeli za svoje riti, nas pa odrinili od korita. Delajo se, kot da bi bili profesionalci, rezultati njihovega dela pa kažejo, da so popolni amaterji, ki jih nič ni sram. Dobro je Kučan povedal, da imamo premočno pozicijo in preslabo opozicijo. Seveda je opozicija slaba, ko pa ne razume Slovencev. Trenutna opozicija ni kakšna moderna, v Evropo usmerjena konzervativna stranka (spomnimo se Margaret Thatcher), ampak temelji na preteklosti, na črnem delu naše zgodovine, na. domobranstvu. To, da nas, po vojni rojenih, ne zanima, jim je vseeno. Oba voditelja verjetno v sebi še vedno nosita željo po nekem maščevanju, to pa ne more biti- produktivno. Ta sla in zavest, da so njuni nekoč izgubili, jima jemlje energijo za pogled v prihodnost in ju vedno znova vrača v preteklost. Kako naj ju sprejme normalen Slovenec? Tako so pač Drnovšek-Ropovi liberalci nujno zlo. No, nismo postali še povsem normalna dtžava in nismo se še dovolj naužili svoje državnosti, pa smo spet prišli pod skupni klobuk. Nismo se še dobro navadili na novo zastavo in grb (zato nimam nič proti, če bi ju malce posodobili), že smo dobili še eno »našo« zastavo, tokrat z več zvezdicami. Ko smo se pridružili cvetu demokracije in blagostanja, pri sebi nisem čutil neke evforije. Tudi pri drugih Slovencih nisem opazil kakšnega posebnega navdušenja. Nihče nic velikega ne pričakuje od te unije. Lahko bi celo rekli, da se je ljudje malce bojijo. Vse, kar smo potrebovali in kar je bilo poceni, smo lahko že prej pripeljali prek Kuzme, Gederovec ali Radgone (morda je bilo treba kakšno posebno zadevo nekoliko zmečkati ali kam potisniti). Kaj nam je pa prej manjkalo! In tako je počasi, kot je prišel, spet odšel en mesec ma j. Maj, vsi maji! Bolj kot po vstopu v EU mi bo ostal v spominu po nekdanjih dnevih mladosti m Titovi štafeti. Morda kakšni neuresničeni ljubezni in koprnenju iz tistih norih dni. In morda, ljubčki moji, če vas zanima, tudi po tem, da se je začel moj odhod v penzijo. PENZIJA! Je to dobro ali slabo? Ml bo kaj manjkalo! p^n 30 maj 2004 Srečanje dveh »Slovencev« v K Sedela sva v velikem ameriškem vrtu v mirni četrti Los Angelesa, v Santa Monici, blizu Tihega oceana. Na dvorišču so se igrale tri sestre, pa ne tiste iz istoimenske drame gospoda Čehova, marveč tri hčerke Radeta Šerbedžije iz njegovega drugega zakona z režiserko Lenko. Lani se je preselil v Kalifornijo. Zdaj sta ga obiskala sin Danilo, ki se je posvetil filmski režiji in pisanju scenarijev, ter hčerka Lucija, gledališka in filmska igralka. Los Angeles je svet v malem. Tukaj živijo ljudje z vseh krajev sveta. Vsi so od nekod prišli, pripotovali za krajši čas in ostali. Eden od teh »doseljencev« je tudi Rade. Spoznala sva se davno, med snemanjem filma Rdeče klasje v režiji Živojina Pavloviča. Stanovala sva v isti hotelski sobi na Ptuju, kajti učil sem ga izgovarjati štajerske dialoge za vlogo Južeka, političnega aktivista iz Potrčevega romana Na kmetih. Slišal sem, da si tukaj že več kot leto dni. Kako si se znašel? »Moj agent me je dolgo nagovarjal, naj pridem sem. Mesto sem vzljubil. Nekateri trdijo, da je Los Angeles puščava, da nima kulture, vendar to ni res. Vsega je dovolj, samo čas moraš imeti, da vse to obredeš, prevoziš, pogledaš. Od vsega mi je tukaj najbolj všeč podnebje Na svetu ni boljše klime, zrak je suh, brez vlage, tukaj so dneva najdaljši, idealni za snemanje filmov. Živim v Santa Monici, blizu Tihega oceana, kar je pomembno, kajti rad sem ob vodi. V prostem času igram tenis, nogomet v »kopačkah«. Rad imam šport, šport me je obdržal pri življenju. Sosedje so sijajni, hišo sem vzel v najem, mogoče jo bom kupil, kajti všeč mi je, postala je del naše velike družine Domov se vračam poleti, ko se me poloti domotožje. Toda otroci so zdaj moj največji imperativ, najpomembnejši člani naše družine « Pomeni, da bodo ostale tukaj? »Nisem prepričan, niso kdo ve kako navdušene nad Ameriko, čeprav imajo rade tukajšnji način življenja, ker nam je lepo, nad Ameriko pa niso navdušene Želijo si London, trdijo, da so bile tam boljše šole, da so imele tam več svobode. Tikaj je vse uniformirano, tako da vsaka malo večja osebnost zaide v probleme s takšnim sistemom šolstva. Njihova želja je London, sam razmišljam o Italiji in Španiji Španija je zanimiva, moja žena Lenka odlično govori špansko in na neki način bi hotel, da bi deklice nasledile po materi španski jezik in kulturo Meni pa je izredno všeč Španija, rad bi preživel v njej nekaj let, pa tudi Italijo obožujem, tudi tam se dobro počutim, kajti blizu je Hrvaška.« Posel? Ali veliko snemaš? •V resnici nobeno leto ni bilo tako slabo kot to, kajti na začetku priselitve me je spremljala smola. Najprej smo prišli v Ameriko z napačnimi vizami: tri mesece nisem mogel delati. In prav v tem času sem dobil dve sijajni ponudbi, eno glavnih vlog v televizijski nadaljevanki Las Vegas z Jamesom Caanom v glavni vlogi, ki so jo začeli snemati in je postala zelo priljubljena Dobil pa sem tudi odlično ponudbo za film. Obenem se je zgodilo, da mi je propadel film, ki je bil praktično pred snemanjem. V njem bi moral igrati z Richardom Gerom na jugu Nove Zelandije. To je bil velik filmski projekt, in ko človek enkrat izpade iz takšnega filma, zgubi ritem snemanja Kljub temu sem kasneje posnel »independent« film »The Kipper« z Vanesso Redgrave, ki ga je posnel mlad ameriški režiser Film smo snemali v Uzbekistanu. Odigral sem tudi vlogo v televizijski pilotski seriji Številke (Numbers). Če bo serija uspela, bi v njej nastopil kot gost, to pa pomeni, da bi se lahko s producenti dogovarjal za proste termine in vmes zaigral še v kakšnem filmu Zdaj sem se že umiril, kajti vem, da je v mojem poslu tako, da vloge propadajo celo takrat, ko si podpisal pogodbo Zato sem na eni strani zelo previden, na drugi pa brez skrbi. Zavedam se, kaj sem doslej storil, kot filmskega igralca me poznajo tudi v Ameriki. Snemal sem z mnogimi znanimi režiserji in to je to. Zato sem posegel po lastnih projektih, ker želim sam režirati. To je moj nov, izzivalen korak v svet filma. Eden od načrtov je, to bo tebe posebej zanimalo, scenarij Živojina Pavloviča Osvoboditev Skopja, Rade Šerbedžija s hčerko, filmsko in gledališko igralko Lucijo, in sinom, filmskim režiserjem Danilom, v Santa Monici. ■■ Solza za preteklost, upanje za prihodno ki je nastal po odrski predstavi Dušana Jovanoviča. Zdaj delamo novo verzijo, zgodbo bi radi aktualizirali, razširili vlogo zaljubljenega Nemca z ljubezensko zgodbo med njim in mlado Makedonko Ko že govorim o načrtih, naj dodam, da bom igral majhno vlogo v novem filmu o Batmanu, konec leta pa bom začel snemati z nekim mladim irskim režiserjem. Naslov filma je »Short Order«, v njem pa naj bi igrala Victorija Abril in John Hurt.« Prihajaš to poletje znova na Hrvaško? »Nadaljujemo z našo plovbo. Na sporedu imamo tri predstave, znova bomo reprizirali »Leara«, »Medejo« in »Marat-Sada«. Nismo želeli umakniti nobene predstave, ker imamo dovolj gledalcev, z različnimi predstavami bomo zadržali ritem gledališča, pa tudi zaradi tega ne, ker mislim, da je igralec prepričlj ivejši, čim starejši je. Moja žena Lenka bo režirala »Čakajoč na Godota«, ki ne bo samo Beckettova predstava, marveč bodo vanjo vključene druge stvari, dokumentarni posnetki, filmski razgovori Angleška igralka Vanessa Redgrave je že potrdila nastop, ob njej pa bo prvič zaigrala njena sestra Lynn Redgrave. Sam bom verjetno režiral hrvaško verzijo predstave oziroma moško verzijo Beckettovega Godota« Pred dnevi si imel tukaj koncert z bosanskim pevcem Kemalom Montenom? »S Kemalom se družim še dolgo vrsto let. Celo preseliti sem se hotel v Sarajevo, vendar je vojna prekinila načrt Prvič sva se znova srečala pred nekaj leti na koncertu v Ljubljani m obnovila sodelovanje In tako sva se znašla v Los Angelesu. On je ves mesec na turneji, spremljal ga bom v večjih mestih, v Chicagu, New Yorku. Veselim se peti z njim, kot sem se pred njim družil z Arsenom Dedičem, ki me je naučil peti in nastopati. Čeprav to m moja prva strast, me je Arsen potegnil v pevski posel in do danes sem se dostojno naučil tega »poklica«. Nekoč sem hotel biti z Arsenom, sodelovati kot njegov gost na koncertih, ker sem oboževal njegovo glasbo« (Spomnil sem se, kako je nekoč, po snemanju Rdečega klasja v bližini Ptuja, pripravil majhen koncert za ekipo m nekaj Ptujčanov, Rekli so nam, da nas bo obiskal Arsen Dedič. Rade je pei za improvizirano zaveso in vsi smo mislili, da res poje Arsen, tako dobro je posnemal svojega prijatelja.) V čem je skrivnost tvojega druženja z igralko Vanesso? »Ljudje se srečajo, vzljub ijo in to se je zgodilo tudi z mojo družino ltl Poznala sva se že od prej. Prvič sva se -i'-' ,4^ desetih letih, ko sem dobil študijsko London in hodil po tamkajšnjih gledališčih. P da sem s svojo prvo ženo Ivanko odšel na n* predstavo, ki je že takrat pokazala n0'^'juni ljubeznivost, vedela je zame, vedela je vse ° da sem v Zagrebu igral Hamleta...Z ženo na večerjo, kasneje odpeljala v hotel ; ’ yyX, dala naslove, vendar se ji nisem nikoli< kasneje, ko se je pri nas začelo, kar se Je našla v Londonu, kamor sem prišel na Anthonyja Andrewsa, s katerim sem malo P , jS ■ film. Vse se je zgodilo v tednu dnu ponovno ^(1 jj* z Vanesso, makedonski režiser Milče povabil v filmsko ekipo odličnega filma PD ■ (Pila sva japonsko pivo m se spornim^3 pMu z neverjetno naglico Bilo je preveč dogo' žalostnih, negotovih in mučnih, zato sem _ .. kako se počuti kot Slovenec, ki je te dni' p°' skupnost, saj kolikor vem, ima tudi sloven Koliko so ti Slovenci pomagali pred »Slovenci so mi zelo veliko pomagali. To pJ3^ in to je res. V času vseh teh nesporazumov. ■ , jv'D negotovosti okrog mene so mi Slovenci re^ ' roko. To so bili ljudje okrog Jožeta Školča, k1 jg. A da sem dobil slovensko državljanstvo po c is*1’ ,1^ sem igral v slovenskih filmih, celo glavne ■ ' r1 imel pravico do državljanstva Da, ' 'l,q trenutkih v življenju, so mi resnično odidem v Slovenijo, ko le utegnem Tam dobrih, sijajnih prijateljev. Tam se odlično p uppP je postala sproščena dežela, fantastična, leP , skupaj z njo vstopili v Evropsko unijo« In potem nas je njegov sin Danilo p0*™ je čas kosila. Rade se je pohvalil, da zna »margarito« v Santa Monici, po lastnem sem mu, da se je potrudil in mi predstav k pijačo. Še sva klepeta. Potem se je pohvali .n'. / ' prozo. Zapisal je svoje doživljaje Posebno poglavje je posvetil Živojinu filmskemu mentorju, ter Šovagoviču, kemu magu, Skočil je v sobo, prinesel kul1 g odlomek o Sovi in ga prebral. Ob kem' J- , zadnje srečanje z velikim hrvaškim 1 t" branje, rekel, da ne more več brati, besedilo je do konca prebrala njegova h od prijateljev je vedno mučno, spom31^, P • takšno je življenje. Od nekaterih sporllJ |( ' ' "j posloviti, še manj pozabiti - so kot rane P’ igralcih pa je ta duša neizmerno < ibču1 ■ ।j kot Tihi ocean, samo nekaj sto meb"° detove enonadstropne ameriške hiše p^n maj 2004 —- i «smiK31___ Velika TRIPENKETA A, — --------------------- Znan^ Pomurcev smo posilili n .emi ’Prasanji in dobili osem-I®* zanimivih - prepričani smo, *)e tako - odgovorov. Se strinjate!? Ste se v vsakdanjem življenju že srečali z Evropo dveh hitrosti? Izgubili smo primer Milice Makoter, dobili pa primer Petek. Je to za pokrajino ob Muri dobro ali ne? ^^Izteka se maj, mesec ljubezni. Ste vzbrsteli in ga poudarjeno izkoristili v ljubezenske namene? b P ■ J 5' i i I Ivan Smodiš Hilda Vogrinčič stotnik Slovenske vojske, s Cankove O Evropo dveh hitrosti se srečujem & vrsto let. Upam in želim si pa, da bo Evropa prijazno mati do vseh svojih članic in vseh svojih prebivalcev. Hkrati tudi upam in si želim, da bo Slovenija in še posebej evroregija Pomurje med hitrejšimi. e Pokrajina ob Muri s tem ni ne preveč dobila niti izgubila. Dobili ali izgubili so lahko le ljudje, pa ne samo-ob Muri - to pa je zaupanje v naš sistem. Res je, da postaja naša pokrajina ob teh dogodkih v Sloveniji bolj razpoznavna. Sam pa bi raje prebiral odmevnejše novice iz pokrajine ob Muri o gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih dosežkih. 0 Ne bi rekel, da je le maj mesec ljubezni Zame je to vsak mesec, življenje nenehnega brstenja. Res je, da se v maju vse nekako bolj razživi in razneži. To sem opazit na mlajšem delu družine. Vlado Mandič —___________________________ । Murska Sobota , dveh k i , ''' s®*" s® že srečal. Srečal pa sem se tudi hitrostjo. ^^ni in^' * na^' Pokrajini znani po dobrih ljudeh, r> n°ravi. S temi primeri pa smo postali j ni j.a'U,sorazmerrto hladno vreme, nL ‘'^^ntelo, zato čakam na “^iščine. ravnateljica OŠ Cankova 0Ker sem veliko potovala po Evropi in še zdaj grem velikokrat čez mejo, imam vedno priložnost videli Evropo dveh hitrosti. Urejenost podeželja, mest, zelenic, parkov, domov, kmetij je v prvi hitrosti. Pri nas velja druga hitrost - po gozdovih ležijo svinjske kože v plastičnih vrečah, kmetijska mehanizacija na mnogih kmetijah rjavi okrog gospodarskih poslopij, z mostov in krajevnih pozdravnih tabel pokrademo cele zabojnike s posajenimi pelargonijami. V Evropi prve hitrosti so mestni parki kotički miru, počitka, ljubezenskih srečanj in živžava otrok, pri nas pa kraj strahu. 0 Morda pa bodo pravično razsodili, saj je Murska Sobota daleč od kraja nesrečnega dogodka v zvezi z Mirom Petkom. Milica Makoter bo verjetno ozdravela in spet se bo nadaljevalo. Sicer pa ne išči pravice na sodišču, ker je pot dolga, trnova in draga. 0 Maj je zagotovo najlepši mesec v letu, včasih smo mu rekli tudi mesec mladosti, zagotovo povezan z mnogimi novimi ljubeznimi, meni pa se v teh dneh vračajo spomini na mladost in me vedno znova popeljejo v nov delovni elan. Slavica Mučič gospodinja hotela Lipa v Termah Lendava Jožef Lančič kmet iz Žihlave 0 Dobro, Če bi bili samo dve hitrosti, ampak pri nas sta dve prehitri »brzini« (čas, menjava zakonov) in ogromno počasnih (dotok denarja, prodaja svinj...). 0 Mislim, da niti pred lastnim pragom ne zmoremo pomesti, ne pa da bi skušali Še pred Koroškim. Sicer pa je v črno kroniko najlažje priti. O Po hladnem začetku meseca me sedaj tako razganja, da sem še za te odgovore vprašanja komaj našel čas. Upam, da bo tak maj trajal do leta 2050! Ivan Zajc 0 Evropa dveh hitrosti... S tem pojavom se srečujem vsak dan. Potrebujemo veliko časa. Vsak kamenček je (hitro) treba dati na pravo mesto. Ni več napak -so le priložnosti... 0 Oba primera sta s seboj prinesla veliko negativne energije. S tem da se njuna sodna obravnava seli, se za našo pokrajino nič ne spreminja. Pričakovanje razpletov ima trpek okus. direktor Pomurskih lekarn Murska Sobota Mesec maj zame pomeni povečan obseg delovnih nalog So pa tudi redka majska jutra, ko lahko z užitkom spijem svojo prvo jutranjo kavo v bršljanovi senci na domači terasi. S šumenjem vode, ki drsi čez mlinsko kolo pa ob večerih priplava vonj pomladi. 0 Evropo dveh hitrosti še ne. Se pa v naši pokrajini Pomurju že več let srečujemo s Slovenijo dveh hitrosti. Primerjajmo samo bruto prihodek na prebivalca ali pa kazalce stopnje umrljivosti prebivalstva. 0 Težko bi se odločil, ali je to za pokrajino dobro ali ne. Mogoče bomo imeli več turistov. Vsekakor menim, da na strani pravosodja ostajajo enaki izzivi. Pravičnih sodb pa si tako vsi želimo. O Z leti, ki nezadržno minevajo, se mi zdi, da vzbrstim bolj proti koncu meseca. Pred tednom sem se udeležil konference z naslovom Izkoristite svoj potencial. Računam torej na svoj potencial in upam, da ga bom namensko izkoristil še v mesecu ljubezni. Takrat pa menda res vzbrstim ... maj 2004-------------------------------- ■Oj, Ljubljanca, dolga vas domača ...* mi je šlo skozi misli tisto sobotno popoldne, ko sem v Brezovici zavil v Vnanje Gorice, vozil skozi Notranje Gorice in se znašel v Žabnici sredi mokrotnega Ljubljanskega barja. In tu na obrobju slovenskega glavnega mesta sem srečal trdoživega Prekmurca Lajčija. Ludvik Cigut podoživlja na Ljubljanskem barju prekmursko ravnico. Tu je njegovo posestvo oziroma ranč. Redi 60 konj. Je eden naših najpomembnejših zasebnih proizvajalcev kakovostnih mesnih izdelkov, cenjenih v domovini in primernih za Evropo, Ameriko ... Ludvik Cigut podoživlja na Ljubljanskem barju prekmursko ravnico Lajči -upoštevana blagovna znamka Ludvik Cigut na posestvu na Ljubljanskem barju redi 60 konj. Ludvik Cigut je rojen pred 50 leti v Noršincih pri Murski Soboti. Pisalo se je leto 1968, ko je po končani osnovni šoli odpotoval v Ljubljano V Pomurkini mesnici Arkade l na ljubljanski tržnici je postal vajenec. Prvo noč je prespal na klopi ob Ljubljanici v Trnovem. Tri mesece je potem prenočeval pod Plečnikovim Tromostovjem. Bil je vztrajen, poslušen, marljiv in postal je pomočnik mesarske stroke. In ni pozabil na svoje domače ime V Ljubljani in drugod, kjer je pozneje delal, je postal priljubljen kot Lajčj Od leta 1974 do 1980 je delal v Mesoizdelkih Škofja Loka, zatem v postojnski mesnici v Bizoviku Leta 1984 je postal poslovodja Emonine mesnice na Glavnem trgu v Ljubljani Ta mesnica je oskrbovala z mesom in mesnimi izdelki okoli 80 odstotkov potreb menz, vrtcev ... v ljubljanski regiji In 17. februarja 1989 "pa san odišo private je po domače povedal sogovornik Gradil dom, ko mu je bilo dvajset let V življenju se je dobro znašel; ne s protekcijami, marveč s pridnimi rokami in dorečenimi načrti. Na obrobju mesta, v Žabnici, je začel zidati dom, ko mu je bilo komaj 20 let Tam je bila zemlja cenejša. In pred 15 leti je nastal ob hiši obrat za mesno predelavo. Bil je prvi v Sloveniji, ki se je lotil priprav mesnih dobrot »po evropsko« Slovenskemu trgu je ponudil posebej dobro pripravljeno pečenico, pivsko klobaso s slanino m papriko, suho meso In zatem je ponudil potrošnikom vse za pečenje na žaru. To je bila prva to-vrstna ponudba pri nas v tistem času Mešanja Lajči je družinsko podjetje Izjemno delavna sta tudi žena Mira in osemnajstletni sin. Slednji obiskuje mesarsko šolo in bo verjetno nadaljeval z družinsko tradicijo. Gre za prvo zasebno mesarijo v Sloveniji, ki je prejemnica ovalnega žiga in ji je tuji trg odprt. V Žabnici so zgradili še srednje velik obrat. Zaposlujejo štirideset delavk in delavcev. Tako podjetje je prilagod Ijivejše zahtevam trga. V tednu ali mesecu lahko spremenijo proizvodni program Obrat si je ogledala ustrezna komisija Evropske unije Pohvalila je urejenost. Tržišča Evrope in sveta so tako odprta. Pred časom so zgradili hlev za 200 glav govedi A so se takrat pojavile »nore krave« Zmanjšala se je prodaja tovrstnega mesa m hlevi so ostali prazni. Proizvodnjo vedno bolj prilagajajo potrebam tujega trga, za kar so pomembni kakovost izdelkov, konkurenčnost in povezava s sorodnim že uveljavljenim evropskim podjetjem. Mesarija Lajči se vedno znova prilagaja potrebam. Zdaj zalaga vse Mercatorjeve trgovine s hrenovkami, prekajenim mesom in drugimi izdelki Tedensko izdelajo od 10 do 15 ton hre novk Meso dimijo na star način z bu kovimi drvmi. Sprva so imeli osem lastnih mesarij, a so jih v glavnem ukinili Lotili so se namreč veleprodaje Imajo pa še prestižni mesnici v središču Ljubljane, v Žabnici in še kje. Ludvik Cigut je prebolel raka. »Življenje teče naprej. Kot se premaga bolezen, je treba dojeti tudi nove, podjetnejše smeri razvoja,« je povedal. In ne gre vse kot bi človek želel. Uveljavljen podjetnik je pri nas deležen nenehnih podtikanj. In predstavniki slovenske mesne industrije ne sedejo za skupno mizo. Premalo se dogovarjajo za skupne nastope na tujih trgih Posestvo na Ljubljanskem barju______________ Sredi vodnih kanalov, razsežne ravnine, močvirnega rastja na Ljubljanskem barju je rani družine Cigut Posestvo si zasluži to ameriško ime. Mogočen hlev m objekti ob njem so zgrajeni, kot se za ranč spodobi Gre za družinsko ljubezen. Vanj so vloženi znoj in kubiki gramoza, lesa. S fizičnim delom so pomagali prijatelji; tudi najbolj uveljavljeni Slovenci v državnem merilu! Posestvo na Barju obsega 120 hektariev. Pridelujejo koruzo in seno za prehranjevanje 60 konj skandinavske, hladnokrvne pasme Tak konj tehta od 800 do tisoč kilogramov. In tu so še ovce, koze, pavi, udomačeni krokarji ... In ob ogradi za konje so manjši ribnik, skalnjak, klopca, prostor za razmišljanje ... Ravnino romantično obkrožajo piramidasti griči z belimi cerkvami po vrhovih. Včasih Lajčija na Barju bolita srce in duša. Domačini iz Žabnice hladno sprejemajo nadpovprečne sovaščane A Lajči gre naprej: »Domačini ne dojemajo, da vstanem ob štirih zjutraj in delam do 11. ure zvečer. Vsako jutro in zvečer se pripeljem na posestvo nakrmit živino. Ob sobotah z ženo in sinom in še s kom čistimo hlev, živali, okolico . Delamo z ljubeznijo TU na Barju je prekmurska hiša. Njena gostoljubna vrata so zmeraj odprta pravi. In včasih sedi Cigutova družina ob ribniku na Barju. Mama Mira razmišlja o daljnem rojstnem Slavonskem Brodu, ki ga je zapustila leta 1974 in se priselila v Ljubljano. Oče Lajči se v mislih sprehaja v rodnih Noršincih v Prekmurju, kjer je postal brat Štefan veleposestnik Premore 200 hektarjev zemlje in krmi 500 bikov Sinove misli se prepletajo z mladostnimi danostmi našega stvarstva in na obzorju se mu poraja vizija, kako uspešno bo popeljal družinsko podjetje v nova desetletja Srečni so, ko obiščejo Noršince, Slavonski Brod Prižigajo sveče v spomin preminulim prednikom S sorodniki obujajo spomine in se pogovarjajo o načrtih, medsebojnem rodbinskem razumevanju. Franček Štefane c — P®"-------------------- »Kaj naj povem o sebi? Rojena sem bila 1920. leta, 6. februara, v Brezovici. V familiji Marič sem bila edini otrok. Gda sva se pa z našin Štejkon oženila, smo pa tan vse oddali pa prišli sem, tu ge san šče gnjes den,« je na moje vprašanje odgovorila Ana Pal iz Dragotinec pri Svetem Juriju o Ščavnici, sicer rojena v Brezovici pri Veliki Polani. S pristno domačo prekmursko govorico, vedno je namreč v tem delu Slovenije govorila z vsemi prekmursko, je nadaljevala pripovedovanje o svojem življenju. Osnovno šolo je obiskovala nekaj časa v Turnišču, potem v । Nedelici in Mali Polani, kajti takratna šolska vlada ni dovolila, da bi imela Brezovica zaradi majhnega števila otrok svojo osnomo šolo. Iz dnike na Staj er sl Čeprav je bila Ana vedno najboljša učenka, je mati kljub vsem nagovorom učitelja Fertelka ni pustila dalje v šolo, da bi postala učiteljica Mati je bila mnenja, da ima samo hčer, edinega otroka, zato bo po prevzemu kmetije ta skrbela za njo m njenega moža. A prihodnost je hotela drugače. Ana je 17 maja leta 1936 pred Marijo Vnebozeto v Turnišču obljubila večno zvestobo Štefanu Palu iz Lipe. »S pokojnim Štejkom sva se spoznala na Gospočlni v Polanj-skon logi, odkoder smo vozili šibje za kurjavo. Nej san znala, zakoj je čez nekaj dni prišel k našoj iži našega oču prosit, ka uni v Lendavski; gorica j nucajo edno težaško deklo, in do tja me je petal na biciklini. Dokeč san nej prišla v njihove gorice v Lendavo kopat pa so me njegov oča pozdravili kak bodočo snejo, san nej znala, kakšne namene ma on in njegovi liplanjski starši. Jes pa san mejla dečka pri vojski in prave bistvine so bile, gda je ta prišel domov. Po vsej vragolija), kar je napravo do mojih staršov, se je izkazalo dobro, da san si vzela Štejka, dober maž ml je bil vsigdar« In Štejk je prišel po treh mesecih za zeta k Mariče- ■ A ! Tl ■Al vim Zvezde nad močvirnato zemljo, tam kjer ni njiv, preraslo z jelševjem in šašjem, so vsakemu že vnaprej kazale, da bo postal kmet. Le redki so bili tisti, ki so se izšolali in postali učitelji ali uradniki. Ana m bila med njimi, kajti zvezde so ji namenile, da bo morala zgrabiti za plug in ostati na malem kosu zemlje Njen mož pa je videl lepšo prihodnost v tem, da bi majhno kmetijo v Brezovici zapustili m šli drugam, kjer bi imeli več svoje zemlje in ne bi hodili delat ■■služečka dela«. Skupaj z Aninima staršema so se leta 1938 odločili, da v Brezovici vse prodajo ter kupijo domačijo z nekaj hektarji zemlje v Slovenskih goricah, in sicer v Dragotincih. Res so si ustvarili nov in večji dom, kot so ga. imeli v prejšnjem kraju, toda kmalu po selitvi je umrl Anin oče Jožef. Leta 1940 se je Am in Štefanu - Stejku rodila prva hčerka Marija in vse do leta 1957, ko se jima je rodila zadnja hčerka Ana, je bilo vsega skupaj devet otrok Kmetija je bila taka, da je bila daleč naokoli za zgled drugim kmetom. Nikoli pa ni bilo tako, da ne bi Palovi prišli pogledat sorodnikov v Prekmurje, . I česar |ini Šuijersk*#0^ $ I Otroci, razen I Štefana, ki je ostal na ■ ■ I se vsi poročili od hiše c ■' I družine, redno pa y | mater oziroma Draft ,ni I bico, kot ji pravijo I nuki Pri njiju je os ^1 ‘ J Barbara, ki je zapustila, saj si je P 'j ustvarila svoj domna ■ » j Žalost pa je Palove 1985. ko je umri At#f kar je ža Ano I izgubo. Leta 1990 ie naj-starejša hčerk* živela na Igu pri l-i1'1'1 . se je vedno rudi1 tTa"3 šema in tudi v Prekmu ■ nikom Pred kra^^ novala stiriinose ndi ^ dan, a za kmečko ■- I poprime. Za Kuner j si še želi priti poj?^* I na drugi strani I sosede v Brezovici, ’ še živih. Vsaj enkrat pa 1^ v Turnišče, k kjer je pred nsH1".1"'' ’ leti obljubila zvest*1 Štejku . „ i w33 Radenski župan izkoristil politični vpliv in zapeljal mladoletnico Uščeosetih & Zeti o taščah » D* * r« P r i ► t' I J f r ii * s* č r’ r t! if 3» I ■ 74-lptnn I " »-^Zico Rozman iz Radencev z gotovostjo lahko v. . da J1 življenje ni bilo preveč lahko in enostavno. Mati božajJ^ c Zdenke in Jožeta, pnclna in delovna soproga , sPloh pa izjemna, gospodinja in kmetovalka je morala ^0 mraka. Kljub temu je danes upravičeno srečna Ožinam P 11 u Pravo P°t popeljala tri svoje otroke, ki z hiukinj t 'v neP°sredni bližini, podarili pa so ji tudi šest ®®Podjn' Enako kot sama, ki je vse življenje posvetila trdno ■, 1 ,n njl kmetiji, je tudi njen mož Jože večinoma kmetiji, nekaj časa pa tudi v Zdravstvenem domu Madan tekata';," na kmetiji in gospodinjstvu ni imela veliko časa za ** Prt. । - ■ : stvari, a se kljub vsemu spominja, kako je bilo, ko ‘‘^star, ■ - FVič P°iavil Jože Toplak, bodoči zet, ki je bil zaljubljen si"0 ' -1 °tr°k' takrat srednješolko, pozneje pa socialno ^tiili So V1C° k° ie prišel prvič k nam, smo ga takoj vsi ‘i . tV^a sgm bila za to, oe se je že Slava tako odločila, saj - je š]o J ’ č* 1 semi nasprotovali In niti nismo nasprotoval i, 71 i pridnega fanta in enako takšnega zeta, ki smo ga enako pa je tudi danes. Moram priznati, da vsi al a 1Q’ ^Ot 'e naa J07®. sai °d njega nikoli ni slišati žal žel0 a 'e narobe. Vedno je pripravljen pomagati in ko dru° razumevajoc,« pravi tasca Jožica. ^iIšch^* Pa tudi zetu Jožefu Toplaku iz bližnjega ' ■ ' obronkih vinorodnih kapelskih hribčkov, pravzap lvot' ' ^^vne vojne, rojenemu v letu osvoboditve 1945, se 1 IJ m brki z rožicami postlano. Sin prvoborcev Štefana | »g ypl«k |, pr poklicu diplomirani politolog. Sprva je delal K k e,'1 ! Potem OŠ Murščak, ker pa je ugotovil, da s srednjo i^. o, (e šel študirat Zaposlen je bil v Elradu, hkrati pa je '^^^^tiik sindikata SOZD Gorenje, predsednik % : ' Radgoni ipd. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa je '1 nB Srednji tehniški in poklicni šoli, kjer je še vedno Izbiramo naj... natakarico in natakarja Natakarice in natakarji, na piano! ‘Natakarji in natakarice so duša gostinskih lokalov. Oni so pogosto tudi prvi, s katerimi pridejo turisti in izletniki v stik, ko pridejo v našo pokrajino in si izmučeni naročijo pijačo in povprašajo, ali lahko tudi kaj pojejo. Zato tudi naša akcija Izbiramo naj... natakarico in natakarja. veliko boli posvetiti Slovenije se^od^an noV°*^ Hn‘r ? 100(1 dru^m , tSkai velika PerXn ob^ega Sam vedno udi, da V sanlo član V6dnr'bodo En dim Pa’da se 5 50 vseh naših .. pa e znova župan. »Mi inblagi°l° svojo veliki -, naredi za dobro nvl^al Kako je SP0^ sem hq, Pravi Jože, k 1 nam je tudi P srednji š°h>) . _, r nja »Slavič v ob^^. Kvj„ mladinske org drUgačniii P . e je Pojavi na vseh tajnih m *^ug m tako tu ,. sem breča, tudi svojo P°T torabilsvojPo11 ciava®e le wdanVl radenski |e je ‘ ■' mlado'..-t no srednješolko ’ iinati, da se k ona "t svoum domačim in moram f takrat sem čutil, da se ■ ru^' 86 ie Pozneje tudi potrdilo, s v dom 4 Srt ’^h, hkrati Pa sva si vse v Preselila, potem ko sva Pvedno pri da ‘‘mo se dobro razumel, pravzapr&v ' . emo si S jn torej z roko v in se /n tastu vedno vse v naH I . dovoli časa, -e '^xli ' PornaBali. tako da niti ni vsOd v dr oSt« \akar»' odttosl W morali hl morala hm takšna medg ^etnih10-1^' aPpoSta- nik, ki je oče edinihce1- n. egOVataS P č pri ir, ' da bo tudi dedek, ob tem P v veliko P° w je bila Jožefu in Slavici Lani sta dobila največ glasov Dušanka Ciglar m Goran Kološa (na fotografiji ob podelitvi nagrade), razveseljivo pa je, da ste glasovali in glasujete za natakarje in natakarice z vseh koncev Pomurja, kar je tudi dokaz, da lahko povsod naletimo na prijazno postrežbo Ali se gost v naši pokrajini dobro počuti, je sicer predvsem odvisno od vseh v gos-tinsko-turistični dejavnosti, le natakarji pa so tisti, ki jih gostje po več dneh obiska pogosto kličejo po imenu. Gostinski lokali so prostor druženja in sprostitve. Sedaj, ko je sonce že nekoliko ogrelo tudi našo pokrajino, se gostinska ponudba že seli na piano, na terase in druge prostore pred gostilnami. Med dopustom si tudi najdemo čas, da več časa posedimo pri gostinskih lokalih v hladni senci dreves in uživamo v osvežilni pijači, v nasprotju z delovnimi dnevi, ko nas tempo sili, da le na hitro popijemo kavico in pohitimo dalje na delo (pa še takrat ni od nikoder natakarja s pijačo, čeprav se nam tako mudi). V konkurenci mnogih lokalov šfe mnogi gostinci trudijo, da bi bil njihov lokal čim privlačnejši in zanimivejši, povečuje pa se tudi konkurenca v ponudbi in ceni hrane in pijače, kjer pa so že precejšnje kakovostne razlike. Mnogi gostinci pa se vse premalo zavedajo pomena prijaznega natakarja m natakarice, ki zna poskrbeti za hitro postrežbo gostov, za dober obisk lokala. Podobno kot lani, tudi letos izbirate natakarico in natakarja tako, da izpolnite glasovnico, ki smo jo objavili, in jo pošljete na dopisnici na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Mur ska Sobota, s pripisom Za naj... natakarico in natakarja. Zmagovalce bomo razglasili na sk lepni prireditvi akcije Gostišče osvežišče 2004, ki bo 14. avgusta. Pred tem pa bo pet moških in pet ženskih finalistov akcije Izbiramo naj... natakarico in natakarja predstavljenih v Vestnikov! prilogi Pen. Seveda tistih deset, ki bodo dobili največ glasov S tako popularizacijo natakarskega poklica bomo skupaj z vami, bralke in bralci, prispevali k temu, da bo vaš obisk v vašem najljubšem in drugih gostinskih lokalih Še prijetnejši. Veseli bi bili, če bi na dopisnico napisali imeni in priimka obeh, natakarja jn natakarice, če želite, pa lahko samo enega. J. Ga. J. Z. , «»» Oste B. letos boste izbirali natakarico in natakarja tako, da izpolnite glasovnico in jo pošljete na dopisnicah na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Glasujem za naj... natakarico Ime in priimek: --------- ----------------------------- Gostišče: . . ------------------------------ Glasujem za naj... natakarja Ime in priimek: Gostišče: , ----------- Pen ma] 2004 Malo duška pred maturo nakup' izvedeti Vanja Poljanec Natalija Juhnov Žvižgi piščali so bili tisti, ki so v petek odmevali po vsem Pomurju od jutra pa še pozno v noč. Maturantje so oznanjali konec svojega srednješolskega izobraževanja. Čaka jih le še matura - zrelostni izpit, na katerem vsak maturant pokaže znanje. Njen rezultat po štirih letih odpira vrata univerzitetnih programov. Nepopisno je bilo veselje ob uspešnem zaključku štiriletnega šolanja, po ulicah se je slišal smeh Vendar pa so bili mnogi hkrati tudi žalostni, saj bodo po štirih letih skupnega življenja v razredu, skupnega »špricanja«, učenja in zabavanja odšli vsak svojo pot, vsak na svojo univerzo. Da bi se še enkrat skupaj veselili, so se skorajda vsi, ki so plesali četvorko, pa tudi maturantje preostalih pomurskih srednjih sol še enkrat zbrali v murskosoboškem parku, kjer so rajali do ranih jutranjih ur. Rdeče, modre, rumene, oranžne, črne in zelene so bile barve majic, ki so preplavile poti m zelenice, zavzele klopi in ribnik Slišalo se je petje, žvižganje, slišale so se kitare in bobni, čeprav so maturantje zatrjevali, da se na zabavq niso posebej pripravljali, da so se v parku znašli čisto spontano, hkrati pa dodali, da se tam zbirajo vsako leto Majhne ali večje skupine so spremljale ogromne količine alkohola, ki so jih v nakupovalnih vozičkih vozili s seboj po parku »Danes je pač tako, da je alkohol na vseh zabavah, tako mladih kot tudi starejših, da ga točijo na vseh veselicah, zato ne vidimo razloga, zakaj ne bi bil tudi na tej zabavi,« so zatrdili Mnogi so menili, da je to še zadnja zabava pred maturo in da si bodo »dali duška«, saj jih potem čakata resno delo in še veliko učenja. Velike večine mature ni strah in že komaj čakajo študentsko življenje, saj so jim vrstniki povedali, da so študentska leta .najlepša. Upamo, da jih po zloglasni zabavi ni preveč bolela glava, in jim želimo veliko delovnega elana in sreče pri maturi, pri uvrstitvi na želeno fakulteto in pri iskanju najugodnejše nastanitve vsem, ki bodo odraščali brez maminega štedilnika in hladilnika dobrim sošolci, zabav' V petek so maturantje po vsej Sloveniji preživeli zadnji dan v klopeh svoje srednje šole in ga zaznamovali na slovesen način. Točno opoldne je skoraj šeststo pomurskih maturantov v spremstvu fanfar zaplesalo po taktih Straussove četvorke na Slovenski ulici v Murski Soboti. Večina je po končani paradi zabavo nadaljevala v murskosoboškem parku. Maturanti in policija_______________________ ___ Policisti so imeli kar nekaj opravka z maturanti, ki so razgrajali in se nedostojno obnašali na mestnih ulicah in v parku. Izstopa kaznivo dejanje ropa, kjer so trije mlajši moški napadli 24-letnika v soboškem parku Med pretepom so mu strgali hlačni žep in odvzeli denarnico, iz katere so pobrali 42.000 tolarjev, poleg tega so mu odnesli še sončna očala. Prijet pa je bil tudi maturant, ki je z nožem prerezal pnevmatiko na službenem vozilu policije. A B. Med obvezno maturantsko opravo sta poleg majice spadali še piščalka in kapa. Slednjo so nekateri uporabili tudi kot mesto za odložitev svojega kozarca ali pločevinke, ko so jih od držanja zabolele roke. Nekateri so hitro onemogli l.ljana, Doris in Petra, —»»e ekonomske „aJ .< bi e nad vseslovensko parado ■*»-• P k ai po “vdorne Veselile so se sokl,uiko svo.ego soianp, študentsko življenje. obvez" • nazora*1 ‘ j Tudi letos so, že četrtič po vrsti, maturantje na zadnji šolski dan po taktih Straussove četvorke v najbolj množičnem sinhronem plesu na svetu spet presegli Guinnessov rekord. V 17 slovenskih mestih, med katerimi je bila tudi Murska Sobota, pa še v italijanskem Trstu in hrvaškem Pulju, se je zavrtelo 14.564 plesalcev, kar je 2608 več kot lani Med 3641 pari četvork je bilo skoraj 300 pomurskih, ki so jih tvorili maturantje iz murskosoboške gimnazije in ekonomske šole, rakičanskih srednje zdravstvene in kmetijske šole, ljutomerske gimnazije ter srednje za gostinstvo in turizem iz Radencev. V parku so bili tudi policisti in redarji, ki so skrbeli za varnost mladih in parka. Za kakšen nasvet sta spraševala mladeniča na fotografiji može v modrem, nam navdušen, nad glazije, so bili ocene popravil. je zadnii don k , 9 e a- sal 50 « nekateri svoje Kd? - PO povedali, da bodo “i i* - Zo Maj^rantska parada p^n maj 2004 Chris J. Scobie v Murski Soboti njegovega otroštva je tako daleč, da bi se človek moral globoko nagniti čez ^meljsko poloblo, da bi ugledal vse lepote njene pokrajine, ki je za nas skrita nekje na strani sveta, tam spodaj, še dlje od Avstralije, in ki tako prebivalcem kot radovednim stom fa naključnim popotnikom odkriva vse naravne lepote, kar jih je kdaj ugledalo esko oko. »Vendar tudi Slovenija je lepa, * ugotavlja Novozelandec Chris J. Scobie, ki Mursko Soboto in živi v naši pokrajini že od lanskega junija.___ Z Nove Zelandije v Slovenijo Chris J. Scobie se je v Mursko Soboto preselil z Nove Zelandije. Queenstown je mesto, kjer je Chris odraščal. ovac, ^0.000 milijonov veliko kivijev l dobrih 19.000 kilo oci Slovenijo od Nove ^^ije.kiinta Siri milijone -kev šestdeset mili* to"" ovac, osem milijonov in veliko kivijev, v pri katerih pa no gre za kimati sadež, temveč novozelandsko nacionalno °- novozeland- kjkra.jr.ii z naravo so ra-te pr. ■ ir n i naseljenci, ki ■P Wozelandskl Severni O’potovali iz Polinezije. dali m« Aotearoa, dežela dolge ga J* oblaka. Šele leta 1769 Cook razglasil Novo n angleško. Velika ^ija i , vedno ena j^^'-jlb uvoznic novo ^kih izdelkov. »Indus- trija, gozdarstvo, rudarstvo, vrtnarstvo in turizem se v zadnjem desetletju na Novi Zelandiji hitro razvijajo,« je povedal Chris, ki je kar dva najst let delal v novozeland skem bančništvu. Gospodar prstanov ^dij Se >e Chris prihaja iz Queens-towna, ki leži na novozeland skem Južnem otoku. Tja so včasih zahajali iskalci zlata, zdaj pa je okolica znana po prečudovitih naravnih zna menitostih, ki čedalje pogosteje postajajo cilj turistov. Mesto je obkroženo z gorami in jezeri. »Pri nas je skoraj tako kot v Sloveniji. Tudi pri nas lahko smučaš v gorah na enem koncu države in se kopaš v toplem morju na drugem koncu Nove Zelandije « K temu pripomore tudi podnebje, saj ima Severni otok na skrajnem koncu skorajda subtropsko podnebje, temperature na Južnem otoku pa se lahko pozimi spustijo celo do ničle. ..»K promociji Nove Zelandije je veliko pripomogla tudi trilogija Gospodar prstanov. Film so snemali nedaleč od mojega kraja in moram povedati, da jim je v nekatere prizore prav odlično uspelo ujeti vse naravne lepote,« nam je pojasnil Chris J. Scobie in dodal, da Nova Zelandija nima dolge zgodovine, zato se pač ne morejo pohvaliti z zgodovinskimi gradovi ali starimi izkopaninami, lahko pa obiskovalcem ponudijo čudovit panoramski razgled na zeleno "tegova babica Evlyn. Pitje kave Njegov prvi vtis o Sloveniji je bil povezan z Mariborom. Navdušile so ga stare hiše, mestni utrip v starem delu mesta in predvsem kultura pitja kave. »Kar nisem se mogel načuditi, kako pogosto se Slovenci družite ob kavi in koliko majhnih kavarnic imate, in moram priznati, da mi je takšno druženje všeč,« je priznal naš sogovornik. Poleg Maribora mu je všeč tudi Ljubljana, čeprav veliko Slovenije še ni videl Letos načrtujeta z ženo obisk slovenske obale. Prej sta že obiskala hrvaško obalo, saj je Chris pred prihodom v Slovenijo deset mesecev živel na Hrvaškem. Všeč so mu tudi pomurski griči, ki so zasajeni z vinogradi. O Sloveniji pa je prvič slišal v šoli, ko so se o naši državi učili še kul o delu nekdanje Jugoslavije. Veliko novic iz Slovenije je s pomočjo radia, televizije in časopisa izvedel tudi v času slovenske osamosvojitve. »Ljudje v vaših krajih so zelo prijazni, edina težava je v tem, da ko greš h komu na obisk, se miza, za katero sedež, že minuto po tvojem prihodu začne šibiti pod težo prehrambenih dobrot, ki jih gostitelj velikodušno postavi pred obiskovalca,« je povedal Chris. Edina težava, s katero se še spoprijema, je razumevanje jezika. Slovenščino se šele uči, pri tem pa priznava, da veliko Slovencev razume tudi angleški jezik, vendar so včasih ljudje preveč sramežljivi, da bi odgovorili v tujem jeziku. Domov so šli šele zjutraj Sicer pa je za Chrisov prihod v Mursko Soboto kriva njegova žena Sabrina. Spoznala sta se na Hrvaškem, poročila pa v Murski Soboti. »Poroka je bila zelo drugačna kakor pri nas,« se je nasmehnil Chris. Najprej smo šli k matičarju, nato pa v cerkev. Ker smo pri poroki želeli upoštevati tako slovenske kakor novozelandske navade, sem kar sam pripeljal nevesto pod roko do matičarja, kar menda pri vas ni v navadi in mora to po vaših običajih storiti nevestin oče. »Svatba pa je tako ali tako v primerjavi s svatbami na Novi Zelandiji predolgo trajala. Tam gremo zjutraj k poroki in nato na skupni zajtrk in s tem je stvar končana. Pri vas pa smo domov šli šele v zgodnjih jutranjih urah, toda bilo je zelo zabavno in lepo. Tudi hrana je bila okusna,« se je spominjal Chris J. Scobie svoje poroke. Na Novi Zelandiji pa je tradicionalna hrana povezana z ovčjim oziroma jagnječjim mesom. Nova Zelandija ima namreč 46 milijonov ovac (samic), ki kotijo vsaj enkrat letno. »Torej si predstavljate, kakšne količine volne zraste na teh ovcah in koliko trave pojejo,« se je nasmehnil Chris. Tradicionalnih pijač na Novi Zelandiji skorajda ni, zato pa je zelo priljubljeno pivo. Tam, kjer so najbližji Chris J. Scobie je sedem let preživel tudi v Minneapolisu v Združenih državah, kjer je študiral teologijo. Včasih je veliko potoval po Združenih državah in obiskal Avstralijo, Kitajsko, Filipine. Zdaj večino časa porabi za učenje, saj se pripravlja na magisterij iz menedžmenta in vodenja. Veliko tudi predava v cerkvi. Kma lu namerava obiskati rodno Novo Zelandijo, vesel pa bi bil tudi obiska novozelandskih sorodnikov v Murski Soboti. »Po pravici povedano ne pogrešam toliko Nove Zelandije zaradi pokrajine, temveč zaradi prijateljev. Na srečo sem dobil tudi v Murski Soboti nekaj novih prijateljev in dom je pravzaprav tam, kjer živijo tvoji najbližji družinski člani in kjer živijo tvoji najboljši prijatelji,« je še povedal Chris J. Scobie. . Dejan Fujs V ozadju Alcatraz in San Francisco p^n maj 2004 Lada Stivanova Uradni naziv: Estados Unidos de Mexic Število prebivalcevM00.000.000 Časovna razlika: 7 ur kebs MExmdo Glavno mesto Mexico City (23.000.000 prebivalcev) Mehiški parlament Mehiški narodni muzej v glavnem mestu Valuta: 1 peso - 100 centaros Eden od prostranih mestnih trgov v središču mesta z impozantno cerkvip pred katero je vedno živahno. čakanja praktično ni Edino, kar vas lahko neprijetno preseneti, so tatovi, zato je v metroju res treba skrbno varovati osebne stvari. Posebej mamljive so torbice. Zamisel o izposoji avto mobila raje opustite Promet je izjemno gost in pri vožnji z avtomobilom po mestu veljajo najrazličnejše omejitve Določene dneve v tednu je vožnja celo prepovedana. Urnik prepovedi določajo zadnje številke na registrski tab lici avtomobila. Če teh omejitev ne upoštevate, vas lahko kaznujejo, in to tako, da si boste kazen zapomnili za večne čase: 300 dolarjev ali zaplemba avtomobila. Ti in drugi omejitveni ukrepi so na ravnani zoper preveč onesnažen zrak v mestu. Mehiška hrana je zelo okusna. Poskusila sva več vrst jedi iz različnih krajev države in vse je bilo okusno. Njihova posebnost in značilnost so jedi, začinjene s pekočo papriko. Juho strežejo z limono. In povsod je bilo na mizi sad ja po želji in vedno sveže. Prebivalci Mehike so prisrčni, nekateri pa tudi nezaupljivi. Najino potovanje je bilo čudovito, pravzaprav sva se težko poslovila, od te zanimive države. in Damjan Šabjan O Mehiki se govori, da je za turiste kar precej nevarna država, zato je vredno spoštovati nekatera pravila, na katera so nas posebej opozorili. Tako ni priporočljivo, da bi se ponoči zadrževali v nekaterih četrtih mesta, prav tako ne, da bi fotografirali revne ljudi na obrobju mesta. Nasvet je bil, da naj se oblačimo čim bolj preprosto, da med prebivalstvom ne bi izstopali. Domačini sicer takoj ugotovijo, da si tujec, vendar ni nobene potrebe, da bi že na prvi pogled mislili, da si bogat Američan. To bi znalo biti nevarno. Nikjer ni varno puščati svojih stvari, še posebej pa to velja za plaže, in ni dobro zaupati raznim prodajalcem in prekupčevalcem, kajti zelo hitro lahko ostaneš brez vsega. Po Mehiki pravzaprav lahko potujete samo na en način, in to z avtobusom. Potniški železniški promet je bil v času ekonomske krize ukinjen. Po mehiških železniških tirih zdaj vozijo le še tovorni vlaki. Potovanje z avtobusi je hitro, zanesljivo in vozijo povsod. Tisti za dolge proge so sodobni in zelo dob-rb opremljeni. Sicer pa si vožnjo lahko privoščite v treh različnih kategorijah: v luksuzni ter v prvi in drugi kategoriji. Razlika je v udobju in ceni. Ta je v luksuznem avtobusu dvakrat višja kot v drugi kategoriji. Tujci se večinoma, vozijo v boljših avtobusih, domačini pa pretežno v najslabših, seveda zaradi cene. V glavnem mestu pa se boste z enega, na drugi konec najhitreje in najudobneje prepeljali z metrojem Je popeni, hiter in zanesljiv. Pravi užitek. Podzemni vlaki vozijo neprekinjeno, drug za drugim, 24 ur na dan, tako da vodne pipe > da je v plaste> ugodneje je k (3,75 litra) vod Kljub vseM teinom se poi! do skriva črt rt ki ima svojo p1 * *4| Na kongresu gluhih sva se največ in najraje druži o gostitelji. Da se boste v mestu s 23 milijoni prebivalcev počutili varne, poskrbi varnostna policija, in da po velemestu ne hodite z umazanimi čevlji, čistilci čevljev kar na ulici. Citvja J® ' površini Navzdol t« move Pak palača- W nistrstva reziden' ■' |S|P*_| države ba je »"a 1623 ranjostzg z znatn®01 Mexico Uiti— - Glavno mesto ‘ma 23 mik/mW cev. Življenje v kem mestu je drugačno kot v koli evrrpske^ Njegova nenavad povzroča grozljive Probleme Ker izjemno post. i‘‘ zelo onesnažen 1 se vsak dan Pet Mesto se tudi Hrano širi in problem postni pitno vodo. najdražjem . morete nato^ '■ '' ’ vu p^ Spoznala sva se v Rusiji leta 1999 na festivalu gluhih - smer gledališče. Lada prihajam iz Brna na Češkem, Damjan pa sem doma v Murski Soboti. Druži naju skupna usoda, kajti oba ne slišiva. In druži naju gledališče, v katerega sva oba zaljubljena in mu predana, čeprav so naju pred gledališke kulise pripeljale različne poti - Lada je iz igre diplomirala na Češkem, Damjana je učil prve korake pantomime Andres Valdes. Že tri leta imava gledališko skupino ONA ■ ON. Nastopala sva v Murski Soboti, po Sloveniji pa tudi v tujini. Nazadnje v Mehiki, na kongresu gluhih. In del mehiških doživetij sva žeieia pričarati tudi bralcem Pena. Spomenik revolucije, kjer se zgodi največ kulturnih prireditev na prostem. Mehika Razglednice iz Mexico Cityja Pen maj 2004 In tole je piramida Sonce, visoka 65 metrov. Teotihuacan pr ime r- Rlavrn zakon con.a središču Taxco Acapulco si ogledali z višine smo Imajo namreč žičnico, ki te odpelje 173 metrov visoko, in vse lepote so pred tabo kot na dlani Kraj je od glavnega me sta oddaljen le 50 kilo metrov in je čudovit. Sredi planote se odpre pogled na dve piramidi, ki so ju poimenovali Sonce in Mesec. Teotihuacan je »mesto bogov«. Piramida Sonce je visoka 65 metrov, Mesec je nekoliko nižji. Ob pira midah je svetovno znana. Cesta mrtvili m svetišče Quetzalcoatla. Svetišče krasijo ogromne kačje glave. Mesto so v začetku prejšnjega tisočletja zgradili Azteki. Ko se povzpneš približno do polovice piramide Sonce, se odpre čudovit pogled. Desno spodaj vodi »Cesta smrti«. Očarljivo, senzacionalno, blesteče. Acapulco je primorsko mesto, ki živi 24 ur. Ima največjo mestno tržnico, kjer dobite vse, kar vam poželi srce. Obišče jo ogromno ljudi. Ustavili smo se tudi na La Quebradi, znani po skokih plavalcev v razburkani Pacifik. Vendar to ni edina nevarnost. Skok z višine 35 metrov se konča v štirimetrski odprtini med skalovjem. Palači je mu- imp in v p,L ’ slavni slikar 1 ■ dosti za Iza tudi Fn a in dokumon živjjemu ^laikov ' 'Je edina' rek- — " - q več pa o tej nbi nisva >CaPulcu. Ribiči so nama zaupali, da so uje 1 me trofejo. »* * Mehičani angleško težko sporazumeti. Je P Če boste potovali kot midva, svetujeva menjavo dolarjev v mehiško valuto že kar v menjalnicah pri izhodu z letališča. Kot se je pokazalo kasneje, je bila prav tam menjava najugodnejša. In še eno opozorilo pri menjavi - denar preštejte takoj! Za en ameriški dolar dobite deset pesosov (Ps). Pa še nekaj orientacijskih cen živil in storitev: - voda 1,5 1 = 8 Ps - voda, galon (3,75 Ij = 10 do 13 Ps - prenočišče v hotelu = 70 do 100 Ps - kosilo v restavraciji = od 40 Ps dalje - metro = 2 Ps - vozovnica za avtobus = 5 do 10 Ps (pribl. 20 km) - eksotično sadje je zelo poceni Taje »srebrno mesto«, za katerega pravijo, da je eno najlepših v državi. Leta 1529 ga je ustanovil Rodrigo de Castanedoc -kapitan ladje Hernana Cortes. Zaradi najdišč srebrne rude je doživelo mesto v 18 stoletju pravi razcvet. V njem je najbolj znana cerkev Saqnta Prisca z dvema zvonikoma in zgrajena iz posebnega rožnatega materiala. Mesto Prava turistična poslastica »Srebrnega mesta« je tržnica z zelo pestro in nenavadno ponudbo, kot je na primer tale krompirček na palčki. Nisem se ga zaman veselila, bil je namreč zelo okusen. 1 jqo mu »Srebrno mesto«, je mehiški ■ 'j*'*znano cerkev Santa zvonikom. - j i gu republike znan SpOmenik ki je bil pos-čast revohiciii Po h^1:nnllu na neiidki ' fib njem se do-WnMitneise pri rtJi" ?' koncerti zna- skupin *>ti!^Vapr V-"1'poto- *1 mega konca vele-^8^ s P°d' • blaznicn.zaogled pa ’e dob-a izbiro mlcn. Naj k-fi. ampak naj-ki J3'' ? in s taksijem, , |..-.p črte ^iv^1 f‘'nwni razred ' zeleno beli ‘kv1^ Wettel®) Pri 'strni * ruxneuo-belimi Vhod v park v Teotihuacanu, ki mu pravijo »mesto bogov« s piramidama Sonce in Mesec. maj 2004 Mož ma peneze Ka tan doli se pa te ne plača al ka? naprel' naprej Jurij Zauneker dodala: gremo plačali * Staša Pavlovič & Maja Prettner Najina denarnica je ostala žal vse do zadM _ Spoznali sva, da se ljudje odločno postavijo takrat, ko je v igri njihov mošnjiček. Ob plačljivih najemov klopi bi te očitno ostajale P1, ' pa bi se, pod težo kozarcev, komolcev in porablje* " šibile točilne mize. Kajti žejni pa res ne mor^!^ Ne ne, mi zdej ne bomo nicJ Risali in merili smo ter naredili še eno Penovo akcijo. Koliko je potrebno, da ljudi prepričate, da bodo tokrat za ogled maratona odšteli prav tolikšen znesek denarja, kolikor prostora zavzamejo? Oblecite si le reklamno majico, v roke pa vzemite meter in blokec, ki ste ga pobrali na cesti, in poizkjjS^ Začeli so se 0'^'“ \ in končno dob11' ledelPenovee^^ se in se kot slep1 " . videli, kje ju^0 4 začetki rekli, datr< niti sem šli,« ie Druga P° Malce čudno sta naju • gospe z otrokom, oko r* k meriti in preračunavat' ■ , za otroka, ki ie b' bi,e Podali sva se še malo v.še. Tik ob ceste *ka svQ pn z njihovo družinica. Z zdaj že izbranimi » hovi predhodniki, so se dolžnostjo, ki je tokrat znašala celih bankovcev Kljub temu bili tudi oni pripravljeni toko| umakniti m M visoko tarifo. Očitno 'ih nisva nama se manjka nekaj izkusi »Fajn, ne - ka se fsaj neka dogaja.« Prva nama je v oči padla nič hudega sluteča gospa z otroškim vozičkom. Videlo se je, da pri hiši nosi hlače mož ko je odgovorila, da ima denar pri sebi on, a tokrat je v hlačah gotovo imelo več ona. Po nekajminutnem nakladanju je gospa še vedno buljila kot nema, ko pa je začutila kapljo če rob, je spregovorilo: »Ze tretje leto sen tukaj, pa še niti enkrat ni trebalo plačat!« Tudi ko sva jo hoteli pomiriti, se je še vedno zdelo, da ji enostavno ni kliknilo, da je vse skupaj le šala. čas, ko o^1 y Najbolj privlačni so se nama zdeli obiskovalci, ki so spremljali majhne mera -ob progi. Gospe sva zmotili ob prijetnem »senčenju« in klepetu. »Za enourno klopi boste plačali 2500 sit, razen če se pomaknete dalje k ograji, kjer morali stati,« sva začeli z najinim poslom Sledili so vprašujoči pogledi,^ rameni in na koncu;«Ja nič, če je pa tak, pa greve ta dol, ka ve te zoj?l« l^3' se torej tudi tokrat ni napolnila. Morda pa sta tudi onidve denar zaupal' m°5 pa tenajon liste piše?« ' pogS S,arei" 9-PodTzaTm^~ 7 J“P°i le še z začudenim iz^i m ‘h kZ " P'°r' * 'e da b. bilo treba plačati za sedenj Liude ° ‘ 2mtsW ,ako bedarlio, prisluhni denar, tako da je tudi gospod nem d^ "° * V5Gen° Za [težko> območje zunaj »plave cone«. Z Majo sva VSt° Pi°CaS' °dpravil no spremljevalcem - Fotografskim objektivom c ' j9°‘P**^*0^ nadel očala in, še vedno stoie zrl v dobli ' P0 P° nai'nern odhodu ogledali „o msstu °.", P« - 9a zap., •Fain ka se »Hi, hi, hi ».«______________________________________________— Da se lahko hihitaš kot zmešan, tudi brez kakršnegakoli tehtnega dokazali dekleti, okoli katerih sva začeli zarisovati prostor. Dejali sva, moreta gledati maratona in lahko v območju, ki sva ga orisali, stojita 1 - ' bova zaračunali. Hihitali sta se kot prvošolki in kazali v prazne zepe< nasmehnili in jima zagotovili, da jima ne bova vzeli še zadnjih stotakov- Pen maj 2004 t f ^ 39 Marinka Fritz - Kunc navdušila dijake Ni res, da mladi nočejo brati Vaša čustva* v tenkem šolskem letu so na Srednji šoli za gostinstvo m turizem i ustuncnlli bralni klub. Glavni namen ustanovitve kluba je * spodbud Iti branje pri dijakih. Ni res, da mladi nočejo brati, treba ™iesario prttF)gniUi l« tako literaturo jim moramo itonudHi, a je mladim blizu, ki govori o njihovih problemih tukaj in zdaj. Med ^•imj so tele!i spoznati dela slovenskih avtorjev, ki se ukvarjajo s lemami Pisateljica in novinarka Marinka Fritz -Kunc, ki je .."" "‘^llavnosti znana po svojih uspešnicah Janov krik, Borboletta, price umret, Modri pulover in Punčka v ogledalu, je bralce so jo povabili na šolo. . . ^taki m profesor)i so vse leto pomembna je preventiva m kaj je n to brali, se sestajali in po-nv:'" o prebranih besedilih in ih’ so rojevali ob SurraO,iri ■’ Marinke Fritz -ilndi: i,.rn |Cl. pritegnejo, saj 11 aktualna, govorijo o „ d ljudi, s katerimi ■'haTi Sn 'lrog* • na’ 'motnje hranjenja. Pravj ’ v?nulie'k°t sama aU ' loveku sežejo v srce, marsikaj«. -v !' 1 desetletje Marinka tam . ■ c svojo ustvarjalnost tUUI Pr°iftktu Demis-. droj?P, katerim želi s Prostor javno seznaniti 6lboin zasvojenosti. Pou fak* 1 n 'ba mladostnika in le osvestiti. Zelo lahko boljša preventiva kot knjiga, ki bo mladega bralca pritegnila, ga seznanila s problemom in izobrazila odraslega, da ne bo neveden in bo lahko v oporo in pomoč mladostniku. Bralni klub je tako poleg spodbujanja branja odigral še drugačno vlogo - oza-veščanje in seznanjanje mladih in odraslih s problematiko drog, nasilja, anoreksije m bulimije ter odnosa naše družbe do bolnikov, okuženih z virusom HIV Pred dnevi smo pripravili v šoli zaključno srečanje bralnega kluba z omenjeno pisateljico, ki se je navdušeno odzvala našemu vabi lu na srečanje. Dijaki so pripravili krajši kulturni program in odigrali prizora iz knjige Kam grejo ptice umret ter prebrali Sonjino Ni res, do mladi ne želijo brati knjig. Treba jim je doti tako literaturo, v kateri se najdejo. Radi pa sežejo tudi po delih pisateljice Marinke Fritz - Kunc, ki je obiskala dijake srednje Šole za gostinstvo in turizem. i ^^bljanja v svetove učenosti in Borbolettino pesem ter svoja razmišljanja Mlade je najbolj zanimalo, kje je dobila ideje za pisanje, ali so glavni junaki v njenih delih resnični in kako jih je spoznala, kako je raziskovala posamezni problem in kdaj najraje piše. Pisateljica je neutrudno odgovarjala in dodajala svoje misli. Poudarila je, da lahko ti mladi bralci sami veliko naredijo za ozaveščanje svojih vrstnikov in mlajših prijateljev. Na koncu srečanja je Marinka Fritz - Kunc vsakemu dijaku -klubovcu podarila komplet knjig iz zbirke M kot mladost, knjižnica pa novi deli Punčka v ogledalu m Do golega. Slednje je prišlo izpod peresa njenega sina. Molk je zlato?] Sediva- in molčiva. Ne jaz in ne ti ne moreva spregovoriti nobene besede več. Ne vem, kaj je huje, ali to, da bi spregovorila na glas in se skregala, ali pa to, da kar molčiva. Škoda je besed, ki bi izzvenele tja v en dan. Škoda povedati nekaj, kar ne bi imelo prav nobene koristi. To so besede v vetru, to so besede, s katerimi veter pometa. Vedno sem bila prepričana, da sva midva drugačna. Da se lahko pogovoriva in se lahko poslušava, pa naj se zgodi kar koli. Kakšna napaka! Potem pa pride trenutek, ko kar ne moreš izdaviti niti glasu. Sediva s svojimi mislimi in v glavi pleteva vsak svojo zgodbo, ki bi jo morala povedati, na glas. Oba veva. kaj si drugo drugem misliva. Pa sva tiho, le skupaj sediva. Molčiš ti in molčim jaz. In Škoda mi je izgubljati besede. Tebi prav tako. In to najbolj boli, ker tako veva, da je s tem konec, vsega. Ko zmanjka besed, pride čas. da greva narazen. Monika Tanja Škrilec Švegl Vaše pesmi e mi uspe to, mi bo tudi kaj drugega *^1« । *’ kolikoie bilo v šoli različne snovi, podatkov, skozi katere smo se morali prebiti do končne ocene^Kdo pa nikdaj-pomislil, le komu bi kdaj bom to sploh potreboval. Nekateri že gledajo tako, so pa mladi, ki se poglobijo in pri posameznih predmetih odkrivajo Zanje to niso le nepomembne formule, faktografski podatki, neznanke, ampak življenje izven okvirov, bistvo in smisel. Zanje je Potovanje v nove kraje, kjer se dogajajo zanimive in včasih presenetljive stvari, ki 'So marsikomu skrite. Verjetno imajo pri tem ^^nNji^ ki znajo vzbuditi zanimanje in jim odpreti vrata v nove svetove. Tamara, Jasmina, Tomo in Boštjan so jih odkrili V enem dnevu na dveh državnih tekmovanjih Tamara Muhič, 3. letnik, Dokležovje, ki je prava rekorderka med tekmovalci, saj se je v enem dnevu udeležila kar dveh tekmovanj: Še sreča, da sta bili obe tekmovanji v Ljubljani. Najprej sem se udeležila zgodovinskega tekmovanja na Gimnaziji Ledina. Šli smo že ob 5. uri zjutraj, do 12. ure smo imeli potem še terensko delo. Že čez pol ure pa sem morala biti na Filozofski fakulteti, kjer je bilo tekmovanje iz angleščine. Na koncu sem dobila pri zgodovini bronasto priznanje, v angleščini pa sem dosegla tretje mesta. Ni bilo tako težko, ampak kar naporno. Najprej sem mislila, da bom šla samo na zgodovinsko tekmovanje, Priprave za olimpiado v Avstraliji__________ Tomo Brus Hladen, 4. letnik, iz Gornje Radgone je prejel zlato priznanje iz biologije: »Vprašanja pri testu so bila posvečena različnim področjem: celici, genetiki, fiziologiji, evoluciji... Vse to me zanima, moje ambicije pa so, da bi Šel študirat medicino. To je dobra podlaga za nadaljnji študij, saj moraš prav vsa ta poglavja iz biologije dobro obvladati.« Na vprašanje, ali ga zanima tudi človeško telo, je odgovoril, da ja, se nasmehnil in pritrdil, da pri tem vsekakor bolj žensko, če se že mora odločati med spoloma. Biologija je dobra osnova za medicino, zelo priročna pa je tudi v vsakdanjem življenju, saj se marsičesa naučiš. Še posebno ekologije. Zlato priznanje za biologijo je bilo v Sloveniji zelo redko podeljeno, v zadnjem času pa imajo nov sistem ocenjevanja. Bil sem zelo zadovoljen, saj tega priznanja res nisem pričakoval. Se posebno me je razveselilo dejstvo, da so 'me poklicali na priprave za olimpiado, ki bodo na viški Gimnaziji v Ljubljani. Če me bodo izbrali v ekipo, se bom udeležil olimpiade v Avstraliji. Predolga noč Slabo sem spala, celo noč sem jokala, predolga noč je bila, mora me je tlačila. Zakaj nisi prišel ti, • prinesel luč moji terni, pregnal te strahove, da me ne bi tlačile more. Se stisnila bi v postelji in bi zvezde zagorele, ko poljubil bi me ti, zaigralo bi srce. Kot harfist igral bi s prsti nežno po moji kcži in jaz kot struna bi se ti predala, in samo tebi zaigrala. Pridi, objemi me, da zaslišim tvoje srce. Sonja angleškim tekmovanjem sporočili, da bom šla kar na ' rrt- n-h nisem bila pod hudim pritiskom, vendar mi je kar odleglo, ■ i rezul*a*'sem bilo zadovoljna. Na srečo me je tisti dan po ‘:1 Po ratranec, da sem uspela priti kar na obe tekmovanji. Študirat |Verietnosfi jezike. Matematiko najdemo povsod. Misli kdo drugače? Boštjan Hamler 4. letnik, iz Dokležovjo: »Za znanje iz matematike sem letos prejel zlato priznanje. Sicer pa je matematika tisti predmet, ki ga imam najraje. Ne bi mogel povedati, da mi katera snov ali poglavje leži bolj kot drugo ali mi je ljubše. Vse mi mora iti in vse moram obvladati. Že tretjo leto sem hodil na priprave • za olimpiado in tam moraš obvladati vse.« Na vprašanje, ali odkrije vse neznanke, pa je odgovoril, da ne gre toliko za neznanke kol gre pri matematiki za dokazovanje očitnih stvari. »Pri matematiki ni računov, gre samo za dokazovanje. Vse naloge, ki nam jih pri matematiki zastavijo, se dajo rešiti. V življenju l-l — muiemunKi zusiaviju, »e uu|m ......... — , , se ne da dokazati. Lahko pa govorimo tudi o velikih G a ■ 'n matematiko. Življenje v naših glavah je do skrajnosti Popolno, in vse si žalimo pripeljati do konca, matematiko ^Šno -tv J^nia rneja vsega. Matematika je v vsemi Ali pa mi lahko Qr- Mer ni matematike? Če ti uspe eno, ti bo tudi drugo Nisem Če bi bila jaz drugačna-in bi si moje srce upalo vsega, ne bi bilo nikoli tega. Povedala bi ti vse. za kakšnega frajerja imaš se. Če pa kdo vpraša te, ali si ti sploh kdaj ljubil me, boš molčal in spremenil temo, kot da ti je vseeno in da maraš le njo. Jasmina Opeč, 4. letnik, iz Rakičana: Udeležila sem se zgodovinskega tekmovanja na temo Slovenci na prehodu iz 19. v 20. stoletje, kjer sem prejela zlato priznanje. Morda je res to obdobje tisto, ki me manj zanima, ampak je vseeno pomembno. Meni osebno sta še najbolj zanimiva zgodovina in svet po drugi svetovni vojni. To obdobje je povezano s sedanjim časom in ta čas je tudi najlažje razumeti. Če poznaš to zgodovino, potem bolje spoznaš tudi sedanji čas. Študirat |xi bom Šla pravo, ki je že malo povezano z zgodovino. Prepričana pa sem, da premalo poznamo svojo zgodovino, tudi mladi. Zelo sem bila vesela, ker sem prejela to priznanje, saj je to potrditev, da si sposoben nekaj doseči in da si tudi nadarjen. Hkrati ti da tako priznanje v življenju samozavest, da se lahko z določenimi stvarmi, tudi s težjimi, sam ubadaš in da veš, da bodo Šle. Če mi je to uspelo, mi bo verjetno uspelo tudi kaj drugega. A. Nana Rituper Rodež Majica Ob tebi Vse, kar si mi povedal, vse sem ti verjela. Kar si mi pokazal, vse sem videla. Kar vse si mi obljubil, vse si uresničil. Kar sem ti obljubila, vse sem naredila, a le nekaj pozabila, da v mojem srcu si ti, edini za vedno ostajaš mi. Rada te imam! Zvezdica maj 2004 Vlado Žabot, pisatelj Ljubljana Z našim razmišljanjem je tako čudno in nam samim nedojemljivo - človek pač misli o sebi to in ono, tudi o svojem razmišljanju pa o svojem razmišljanju o razmišljanju in tako naprej in nazaj in kdove kam, dokler več kratko in malo ne ve, kdo in kaj je tisti, ki misli, in kdo in kaj tisti, o katerem torej sam misli, da misli - in skratka »šmorn*. kot se reče, kajti pod zunanjo, navidezno, priučeno in navajeno tako imenovano gotovostjo vase in v druge in v svet je vse skupaj razprto in neizmerljivo in ena sama neskončna neznanka. Če verjameš v boga ali vsaj v ničlo na koncu (enačbe), je morda nekoliko lažje. A s to ali ono vero je zopet hudič, ker pač terja odpovedovanje (tudi) samemu sebi in celi vrsti vprašanj ter iskanju spoznanja, kar navsezadnje pomeni, da si se zavlekel v neko zavetje, se zabubil v zapredek zapovedi, naukov, aksiomov in dogem in seveda v zaupanja polno čakanje, da se potem iz vsega tega izviješ kakor nebeško krilat in prelesten metulj (ali nič). Toda to je že zgodba, v katero je torej treba verjeti in se z njo identificirati. Sam moram prizna ti, da sem dvomljivec In iskalec vsega tistega za zunanjim videzom stvari, pri čemer se zaveda m, da sem pravzaprav kot koloradski hrošč na kupu krompirja v trupu velike čezoceanske ladje, ki poskuša dojeti ocean. To iskanje, to tipanje je vsebina moje zgodbe - In priznati moram, da si kakšne drugačne niti ne morem želeti, saj se zavedam, da so te moje kratke tipalke razuma ter čutov in intuicije, s katerimi tipam v vso to neskončno razsežnost resničnosti in vseh njenih skrivnosti, pač človeška stvarnost, spričo katere nimam nobene pravice do kakršnekoli domišljavosti ali celo napuha. Za čisto vsakdanjimi videzi stvari nas namreč obdajajo skrivnosti. Kdor jih ne vidi, pravi Einstein, je slepec. In na takšne slepce pravzaprav naletiš na vsakem koraku. Predvsem torej iščem, ne da bi pravzaprav vedel, kaj. Morda nevidno duhovno bitje sveta, stvari in sebe? Vsekakor pa hočem čim več spoznati, dojeti in vedeti - ravno Pe« 4 * Zgodba z naslovnice on to pa je tisto, zaradi česar smo že z Ada mom in Evo izgubili raj brezskrbne nevednosti, in ravno to je tudi tisto, kar me sili k pisanju, ki je v resnici raziskovanje vsega, tudi človeka v prostoru in času, tudi jezika, materinščine kot izjemno močnega in zavezujočega Izročila preteklih rodov, s katerim je naša sedanja skupnost živih povezana v občestvo z mrtvimi in še nerojenimi. In bolj ko spoznavam ta jezik, bolj se čudim, bolj strmim nad njegovim bogastvom, nad njegovo izrazno plastovitostjo in močjo, kar priča o tem, da je ta naš mali narod, ki ga je bilo skozi vso preteklost zmeraj komaj za polovico ali za kakšno četrt nekega večjega evropskega mesta, živel razgibano, polno in globoko življenje, da ga je skozi zgodovino to in ono in tretje neusmiljeno premetavalo in kalilo, da pa kljub vsemu temu niti za trenutek ni nehal biti sam svoj - in slovenski. To me seveda navdaja z optimizmom. S ponosom. Saj vem, da je zmeraj bilo In je še danes neprimerno lažje biti recimo Nemcu Nemec, Italijanu Italijan ali Angležu Anglež in da je ravno v tem, ker smo ob vseh teh številčno desetkrat, petdesetkrat ali stokrat močnejših narodih ves čas stali in tudi obstali kot kulturno samostojna ter enkratna in neponovljiva skupnost, naša, za marsikoga tudi nerazumljiva veličina. Prav zaradi tega pa smo danes tudi enakopravni član evropske skupnosti narodov ing' enakovreden evropski uradni jezik. To jenedvo1^ stvar In ravno temu danes v Evropi preprosto r& Seveda se ob vsem tem zavedam, da takšnih preizkušenj za slovenščino in slovenstvo še zM"'- ; In da je civilna osveščenost Slovencev dan--' pomembnejša kot kdaj prej. Ravno to Pa pomembnejši razlog, da sem sprejel funkcijo p- • Društva slovenskih pisateljev, saj je prav ta skozi svojo stopetdesetletno zgodovino v sklada ■■ , slovenskim Interesom preživetja nacionalnih ... slovenske samoprepoznavnosti preživela ■ preizkušnje, mnogo v glavnem slovenstvu r‘‘ (g politik pa tudi kar nekaj držav in državnih z"1'- . .. eden od stebrov slovenske civilne drže m ' . : pogrešljivo tudi danes. To je pravzaprav In priznati moram, da jo bom po izteku tega 1 r veseljem izročil mojemu nasledniku - kar p3■ pomeni, da do takrat ne bom storil vsega, kar 1 in v moči te organizacije, da bosta slovenščina m tudi za našo politiko kar najbolj zavezujoča t^ Potem pa se bom zagotovo zopet posvetil svojim * svoji materinščini in svojemu razmišljanju o ' ' Dedek Mraz je nanj Nazaj v Bosno Ob prevzemu direktorskih poslov od tedanjega direktorja Kovačiča Budimir Gaševič, upokojeni direktor Mercatorja Sloge iz Gornje Radgone, je prvič prišel v Slovenijo kot devetletni fantič. Ni ostal dolgo Vrnil se je dobro desetletje kasneje, za vedno. Zavida tistim, ki pravijo, da imajo dve domovini. On ima samo Slovenijo, saj njegove Bosne ni več. Vojna sirota________________,_________ Budimir se je rodil v Vidičih, majhnem kraju, ki je od Sarajeva oddaljen dobrih štirideset kilometrov. Oče je odšel v partizane že leta 1941, leto kasneje je padel. Mati je ostala sama s petimi otroki. »Bilo je zelo težko," pripoveduje »Kot partizanski družini so nam Nemci požgali hišo in nas izselili. V Srbiji smo ostali do konca vojne, vendar tudi ob vrnitvi ni bilo nič lažje. Tolažila nas je lahko samo misel, da smo svobodni Vendar od tega se m dalo živeti, zato so naju z bratom kot vojni siroti poslali v Slovenijo. Kot bi bilo danes, se spominjam naporne in dolge vožnje z vlakom do Maribora. Tu so naju z bratom ločili, njega so poslali v Črenšovce, mene v Ljubljano. Prevzeli so nas predstavniki Osvobodilne fronte, ki so organizirali srečanje z dobrimi ljudmi, katerim smo se smilili. Bilo je kot na sejmu, saj smo umazani, lačni in razcapani stali v vrsti in čakali, da se nas kdo usmili. Imel sem srečo. K sebi me je vzela učiteljica Mara Najprej me je dobro umila, ostrigla na balin in mi kupila obleko. Prvič v življenju sem dobil novo obleko, ki je bila samo moja. Imela me je rada, s svojo ljubeznijo je želela omiliti moje dosedanje težko življenje in izbrisati krivice, ki so se mi godile Spominjam se njene žalosti m Budimir danes, s ključem, ki vodi v raj. Mladi Bosanec v rodni domovini pred odhodom v Slovenijo jeze, ko od dedka Mraza po neki čudni napaki samo jaz v razredu nisem dobil darila Čeprav mi ga je kasneje podarila sama, je v meni ostal grenak priokus Prav zaradi njega sem bil kasneje v življenju vedno pozoren na novoletna obdarovanja otrok svojih sodelavcev. Ljubezen in pozornost učiteljice Mare pa je mali Budimir okušal samo leto dni. Poslali so ga nazaj v Bosno, kjer se je pridružil vrstnikom, ki so jih šolali za zidarje ali tesarje. Sam se je izučil za zidarja in se do odhoda v vojsko tudi zaposlil. Domovini je služil najprej v Karlovcu, kasneje pa v Titogradu, kjer je bilo zanj usodno srečanje s Slovencem Mihom. Ta ga je nagovarjal, naj pošlje prošnjo za delo v slovenski milici, ki je iskala in potrebovala veziste. Prošnji so ugodili, poklican je bil na sprejemni izpit. Denar za vlak mu je dala mama. Samo za eno smer, saj več ni imela. Kot da bi vedela, da bo sprejemni izpit uspešno opravil m madžarskim nogometašem fere V" . ki se mu je podpisal kar v cariniki so si ta list »po$o^J p ostal. Kot miličnik je najp1 • f jn , rovniku, kasneje v »O1 Radgoni. Ves čas se je tud1 - 1 srednjo in kasneje tudi vl^° ,a ti' Mariboru Nekaj časa )e * modrih vrstah kot nrinil*1^ pa ga je mikalo gospodar^^ni sekretar se je zaposlil v " Ji/ Mercator Sloga in kot dii’e' , ,pši' upokojitev. »To je bilo najuspešnejše obdobje f janski učenci gospodovega leta 1 . v U|ri je ustanovljena leta 1883 Po ustnem Baj bi prva leta ustanovitve šole pouk potekal v Titani »Števen^ jy. danes je to Korenova oziroma Z“frwbeva hiša s hišno številko 128. Omenjena hiša, i^iena v panonlskeai siOgu, stoji še danes, vendar v njeni notranjosti pa je slabo vidna letnica ^ie-in slew je vidno iet01848. Po vsej verjetnosti je pouk Potikaj nekaj let do gradnje prve šole. Prvo Šolsko ^Pje so zgradili v Lipi v drugi polovici 19. stoletja kar iz f “ krito pa bih i z opeko. Gospodarsko poslopje je bilo V la *Xriidbi je pouk potekal do leta 1912, vse dokler m *®a Itta pozidano sedanje šolsko poslopje. Opeko za ^10 današnje šolske stavbe so kupili vaščani v ih pn Murssi Soboti. šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno 1914. leta J ‘bilo e potrebna saj so vaški učitelji obdelovali zemljo u dntnnče živali. Prvi liplanjski učitelj je bil Alojzij u' $ : Prišel v vas poučevat leta 1888 in se že čez štiri v ^P1 42 neznanega vzroka odpovedal. Njegov jU^ l& bil Alojzij Rac, rojen 11. oktobra 1867 v Dolnji davi Vjjram )r službovaj do svoje upokojitve leta 1921. i država je poklicala leta 1920 vse učiteljstvo. p k r*iln študije na madžarskih učiteljiščih, naj e na tečaj v škofijske zavode v Šentvid pri Ljubljani a ’Us° 'ie učili knjižne slovenščine, jugoslovansko n i zemljepis. Leto dni pozneje, leta 1921, so mo predmetov napraviti tudi izpite. Ker pa so bili k.zahtevni, jih nekateri učitelji niso opravili, u. ^‘- ši ne Nekaj kandidatov izpita ni opravilo zaradi nM tedanji Jugoslaviji, nekaj pa zaradi starosti, k-. Pozabil QnOh’ • »h,, 1:11 otvoritvi trgovine Moja v Radencih ' dobro, s sodelavci in tudi pred H m °^*čno razumel. Tako dobro, da ' r $ ItthjK,' ' ' ' ' direktorja velike blagovnice v Ihjjz Kn b' ' S.11' Jnai|* »Bosance« za direktorja v hipr^,^ d«tve|u moja mama! Nisem šel, r- ~ i, 1111 ie bilo zapustiti družino, prijatelje Murščaku<< _____________________ tii, l" svoje ljubezen. 1800 trsov obdeluje na "li,. : Zrase]. ' " knt dH b 1° počel že vse življenje, bok j., '' zemlji »Vzljubil sem to zemljo, ki ,S^> da 1 svoje darove, če jo spoštuješ. Kdo ez®od 1" živl)enie tako zasukalo. Vesel l!3,Ul m m< drugače Moja življenjska ble temu ničesar ne obžalujem, saj . so al naučil. Mnoga huda doživetja in 'o tesni, °^at^a> 17 nJth sem črpal življenjske _______________- 1?^ i in pravi, da so štirje razlogi, ' Slovenijo. Prvi je ta, da je prišel . '^čip.' ko Bo 'u ie pomotoma izstopil iz vlaka v e^lb iz VaŽa^ »muško vodo« iz Kladnja v ^<1. Tj^ Sn° W so kompozicijo spremljali kot !| it H a Tiipf j' Partijska linija, po kateri so bili 1 ^b'4),0 ' raso. Četrti je pravi in resničen 1 ■ ■ kruhom B. Ficko kajti do upokojitve so imeli le še nekaj let. Ker Alojzij Rac ni naredil tega izpita, je bil upokojen. Svoja pozna leta je preživljal v Turnišču, kjer je 18. avgusta leta 1936. umrl. Na tej šoli je bilo leta 1913 prosto še eno učiteljsko mesto. To mesto je zasedla učiteljica Justinijana Rues, a sta jo cerkev in šolska oblast zaradi sklenitve civilne zakonske zveze, ne pa tudi cerkvene, in zaradi nečednosti v službi z Prvi mejsec je za nami. Našoga članstva v EUji. Sakši den se zbidin pa gledan se okouli ka je noči, pa nika. Nika pa nika. Dešč jeglij taksi kak je prte bil, Luxiglij tak laja, najrajši na poštaša. Naši prejgnji se še dale štukajo. Tak ka mi je nika nej jasno, ka smo zaj na boukšen. Ja san pa vido eno par avtojof že z nouvimi registracajimi. Majo malo plavo felko v tejvon kujkli, ge gor pijše EU. Številke so pa tak naopačne, kak če bi je mtiva s Tunčon s tempercami gor farbala. Tak ka se mi vijdi ka so nas pd nafarbali. V volilnon leti smo. Najprte tebej zvoliti seden srečnežev, ka do nas predstavlali v Evropskon parlamenti. Cvet slovenske pameti, je na volilni listaj. Tou de ene fete test, te volitve, od sedanjiga razploženja slovenskoga naroda. Kelko milijonov do koštate, pa koga tou briga. Stranke že vo vejsijo kandidadate. Po radii že čujemo, ka se do oni napravili f tiston parlamenti evropskon. Ka de Slovenija čista pa lejpa, pa ka do na sakšon balkoni roužice cvete. Si do meli delo, pa nasplošno de Slovenija ena Indija Koromandija. Ja enin je že dugo. Ten ka so pri kopanji. Da nan to obečavtejo gvušno na sebe mislijo. Škoda ka ji več ne nucajo, tan v Evropi, bar 70 namesto Z Ka bi se ji rejšili, eti doma. Pa znankar nebi nika noči bilou. Ka vragmasigdar mlade. Vači je pa v našoj poltikl se neka tuo. Ka li kujajo? Se za gesen se prlpravlajo? Smo se jm blesteče odrezali na Evroviziji. V kvalifikacija] smo bili na 19. Mesti. Se bivše jugoslovanske republike, nečlanice Evropske Unije so se uvrstile v finale. Pa se tekmovanje zove Evrovizija. Sto je kama zijo, da je pošlo to stunjanje v Turčijo, ge ne ven. Skoro si predstavniki driijgi držav so meli namesto popejvanja na odri prave male drame. Mlatili so se kak kure zarezane. Našiva sta se pa z rbtami fkuper kelila, pa kušnola sta se na konci. 700gezero Evrov je koštalo turistično potovanje Mišike pa Dua Platin, pavrag siga vedi koga še se v Turčijo. Te do pa pa naročnino za Tv Slovenija zdignoli. Mišika se je pa po toj bla maži zavila v plašč svojega priimka - v Molk. F Soboti pa trnok pomali ide zidave nouve Policije. Naš ati se tan mijmo vozi, pa ga čudi, kak je li naopak. Straj ga disciplinsko obsodbo odpustili. Učiteljska mesta v času med vojnama so zasedali v Lipi učitelji iz različnih krajev Slovenije. Med njimi moram omeniti Marijo Tauzec, s katero je ob njenem prihodu leta 1933 zaživela odrska umetnost v Vasi. Na sliki je fotografija kot spomin na šolske dni iz daljnega leta 1927. Bojan Zadravec je če je pejnez sfalilo, ka do te pa zacali na velko kasejrati. Tak kak vrli sobočki redark Lijstke preveč radi gor dejvlejo, pa avtoje slikajo.Nika težejšoga. Ati ne vej če majo v opisi del in nalog še kaj drujgoga kak gor dejvanje lijstekov. Ka Če majo, te naj bar f petek koli pougnjeva idejo fsobočki park, pa tan kakši lijstek živomi srednješolci pa srednješolki gor denejo, pa ga coj poslikajo, pa njemi lipou povejo, zakoj so koši za smettj, }xi ka seglažofnesmi trejti na asfalti. Atija zanima kama si tej pejnezi ka ji skasejrajo od nesramni voznikov, ka parkerajo gekolt idejo. Pa san njemi razlcčo, ka je del sredstev’ šou za eno (1) parkirišče pred knjižnicof. Tan se je sredi šoudra pajavila ena fleka asfalta, Pa eno parkirišče za invalide. Če do s takšof dinamikof porabe sredstev od skesejrani kazni nadaljevali, mo meli za deset lejt 4 parkirišča, pra 20 redarof. Naj živi soboška občina. Ena najnaprednejši v Evropsko) Uniji. Ati je pravo, ka de jo v kratkon obiskala komisija iz Evropske Unije. Ka telko šoudra nega nigi v centri varaša. Driijgi varasi dobijvajo nagrade za najbole urejena pa zelena, Sobota pa dobtj Evropsko nagrado za najbole šoudrasti varaš v Evropi. Ati je pravo, ka te šouder gvušno nucajo za gradnjo podvoza na Lendavsko] ulici. Vgesen pred volitvami doga gvušno začali delati. Ati se je stavo s cejlof svojof klapof. Mo vidli, če de gvino. P.S. Nika san nej pozabo. Fajn bojte. maj 2004 Iskanje informacij na internetu (2) Juha pica Krompir s skuto Branko Časar zdravstvenim težavam-dobro poznati dobre in : novnih živil m tudi začimb; Začimbe uporabljamo sveže, posušene, zmrznjene ali konzervirane. Najboljše so, če se uporabijo sveže. Takrat vsebujejo največj o količino eteričnega olja. Zdravilna sestavina začimb so bioflavonoidi, ki nevtralizirajo delovanje prostih radikalov - škodljivih spojin, ki nastanejo kot posledica presnove v telesu. S sodobnim, nezdravim načinom življenja, kot so stres, kajenje, uporaba zdravil, uživanje gensko spremenjene hrane, onesnažene vode, hrane in zraka, povzročamo povečano nastajanje prostih radikalov, tako da je uporaba začimb v današnjem času toliko koristnejša in potrebnejša. Začimbe in začimbna zelišča nevtralizirajo učinek nekaterih strupov, preprečujejo nastajanje bolezni srca, regulirajo krvni tlak, znižujejo sladkorno raven, holesterol in maščobe v krvi, širijo dihalne poti, olajšujejo iz-kašljevanje, zmanjšujejo napenjanje in krče, pospešujejo izločanje urina ter spodbujajo delovanje želodca, črevesja, žolča in jeter. Eterična olja iz začimb preprečujejo razvoj bakterij, glivic, virusov in parazitov. Izbor začimb je odvisen od navad, želja in okusov, vendar ga moramo prilagoditi Začimbe bogatijo okus in odišavijo jedi ter vsebujejo določene zdravilne sestavine, ki nam lajšajo bolezni._____________________ večji svetovni jeziki. Prevod ni ravno dober, nam pa lahko v določenih situacijah pomaga Nekaj boljše prevajalsko orodje je Babelfish, ki je na iskalniku Altavista Pozna tudi nekaj več jezikov. Iskalniki z navadnim načinom ob iskanju pregledajo celotno bazo podatkov o internetnih straneh vsega sveta. Te baze se sproti obnavljajo tako, da posebni iskalni programčki (agenti) nenehno prečesavajo internet in iščejo nove in spremenjene strani. Z izbiro posebnega iskanja Topic Specific Search lahko izberemo eno od tematskih področij za zožitev in pohitritev iskanja. Za uporabo iskalnika moramo ponavadi iti na njegovo internetno stran. Obstaja pa tudi iskalnik v obliki orodne vrstice. Ta se prilepi na naš brskalnik ter omogoča iskanje in pregled rezultatov, ne da bi morah iti na iskalnikovo domačo stran. Ena od zanimivih in uporabnih funkcij je tudi računanje. Google vsebuje tudi kalkulator. Če vpišemo preprost račun, bo vrnil rezultat Omogoča tudi več zahtevnejših računskih operacij. Najdemo jih lahko na www.google.com/help/calcu-iator.html. Poleg tega pozna tudi precej matematičnih in fizikalnih konstant. S storitvijo Froogle (froogle google.com) je mogoče tudi nakupovanje Omogočeno je iskanje po ugodnih spletnih trgovinah Iščemo lahko po določenih artiklih ali katalogih (catalogs.google.com). Za vsa podjetja na ameriški borzi lahko dobimo tudi borzne informacije. Vnesti moramo le ime podjetja ali njegovo borzno Tokrat nadaljujemo pregled iskanja s pomočjo spletnega iskalnika Google. Koristna funkcija je iskanje po podobnih straneh Če ne poznamo vseh strani z določeno tematiko, je dovolj, če navedemo le eno, preostale pa lahko najde Google in na njih poišče želeno tematiko. Omogočeno je tudi iskanje po sinonimih Včasih si razbijamo glavo in iščemo besede s podobnim imenom. Te lahko dobimo tako, da pred besedo dodamo znak Trenutno deluje samo z angleškimi besedami. Google ponuja tudi možnost prevajanja. To možnost najdemo pod Language Tools Prevajamo lahko svoja lastna besedila ali mternetne strani. Trenutno so podprti le Uporaba začimb in dišavnih zelišč je stara toliko kot človeštvo. Začimbe so bile vedno pomemben dodatek jedem in pijačam, pomemben vpliv pa so imele tudi na zdravje in počutje posameznika Zdravnika si preprost človek ni mogel privoščiti, zelišča so pa bila vedno na voljo. V nekaterih obdobjih so bila resnično dražja kot zlato ali dragulji. Arabci so bili glavni trgovci in so prinašali začimbe z vzhoda na zahod. Egiptu se je zaradi trgovine z začimbami zelo dobro godilo. Kraljica iz Sabe je ob svojem obisku kralju Salomonu darovala začimbe, in ne zlata in draguljev. V 13. stoletju so postale Benetke središče trgovanja z začimbami. V 16. in 17. stoletju pa so se bile tako imenovane začimbske vojne med Anglijo, Portugalsko in Nemčijo. Indija je glavni proizvajalec začimb, v glavnem popra, chilija, ingverja in currija (mešanica chilija, kurkume, koriandra in kumine). Za njo sledijo Indonezija s proizvodnjo klinčka, muškatnega oreščka, popra, vanilije in ingverja ter Brazilija, Madagaskar m Malezija. Največji potrošniki začimb so ZDA, Nemčija in Francija. Od vseh začimb pa se največ na vsem svetu proda popra. kratico. Ob rezultatu iskanja se pojavi simbol borze, ki nas popelje na finančno stran. V redkem primeru, da Google ne najde nobenega želenega rezultata iskanja, lahko uporabimo »človeško pomoč«. Prek strani answers.google com lahko postavimo vprašanje in Google bo poizkušal najti strokovnjaka, ki bo nanj odgovoril. V primeru uspeha stane to od 2 do 200 dolarjev. Iskalniki so zelo uporabno orodje za zbiranje informacij, zato je dobro, če jih znamo uporabljati čim učinkoviteje. Veliko uspeha pri iskanju! Mag. Matej Gomboši Sestavine: 120 g čebule. 20 g česna, 120 g šampinjonov, 60 g trajne klobase, 3 cl olja, 600 g pelatov, 60 cl zelenjavne osnove, sol, poper, sladkor, origano, 60 g rdeče paprike, 60 g zelene paprike. Olupljeno čebulo narežemo na kocke, česen sesekljamo, mlade šampinjone narežemo na lističe. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo čebulo, dodamo sesekljan česen, premešamo, da zadiši, zalijemo z zelenjavno osnovo in pelati. Solimo, popramo, odišavimo z origanom in sladkamo po okusu. Vse skupaj kuhamo dvajset minut. Nato juho s paličnim mešalnikom zmešamo. Ponovno pristavimo, dodamo šampinjone, na drobne kocke narezano trajno klobaso in prevremo. Dodamo na drobne kocke narezano rdečo in zeleno papriko. Kuhamo pet minut in po potrebi še začinimo. Beluševa kepa__________________________ Sestavine: 5 g želatine, 2 cl vode, . , ■ skute Frucktzwerge, 50 g meda. -ninega soka, 10 cl sladke smetane ; Sestavine za omako: 200 g svežin ,^QTi: । vode, 40 g sladkorja, 1 vanilin s a škrobne moke, limonin sok. Želatino namočimo v hladni čudi• damo v 2 cl vode m nad ognjem Sadno skuto, med in limonin ml mešamo Dodamo raztopljeno ■j^i* peno sladko smetano. Vse ' nekaj časa na hladno, da se w ( yJ1* pomočjo žlice nato oblikujemo z , *• damo na hladen krožnik in 1 jneli# njevo omako. Okrasimo z Umom Priprava omake: V vodo -vanilin sladkor m nekaj *1^ soka ter izkoščičene češnp- _ ^5 kuhamo 10 minut, nato moko, ki smo >o razmešali v 3 kombinacijo dosegli želen6 učinke Tako npr sveže kuma »težo« v želodcu, vends kombinaciji s koprom "■ TUdi fižol bo lažje prebavljNd^bP0^ chili, koper ali koromač. P° . ji* vedeti, kdaj začimbe do1- jed''^ kuhanju Zrnaste dodaja rti $1^* začetku kuhanja, prašn^ .. Ji* zelene na koncu Smotrno na embalaži poleg navo opisana tudi način delov^^tje njegov vpliv na zdravje m P p Sestavine: 600 g puranjega fileja, 160 g pora, 60 g belega kruha, 20 g mesnate slanine (hamburger), 50 g masla, 1 jajce, 240 g belušev, drobnjak, sol, poper, 10 cl kisle smetane. Puranji file pod hladno vodo splaknemo in s krpo osušimo. Narežemo štiri enake zrezke, ki jih na delovni površini stanjšamo in nadevamo z beluševim pripravkom. Robove mesa poberemo in stisnemo, da dobimo kepo. To kepo položimo v pomaščen pekač, tako da so robovi ob stranici pekača. Premažemo z oljem, damo v pečico in pečemo 20 minut pri 170 °C. Pred koncem pečenja pokapljamo s kislo smetano. Ko je pečeno, kepo prerežemo, prelijemo s sokom ' 'd pečenja in ponudimo s prilogo. Priprava nadeva: Por narežemo na rezance, slanino na drobne kocke. Maslo v kozici raztopimo, na njem posteklenimo St por, dodamo slanino, olupljene na koleščke narezane be--x luše, zacinimo z drob-•iiakom, soljo in pop-■ rom Pokrijemo HnuiW -- in dušimo. Ko so sesta- Vlne pUmer-no mehke m voda izhlapi, odstavimo m ohladimo Primešamo jajce in po potrebi še začinimo Sestavine: 800 g krompirja, 300 g kisle smetane, 2 jajci, sol, poper, ' pefeač. Krompir operemo in v olupku spečemo Pečenega olupimo, zclr 1 ohladimo. Ohlajenemu kruinpk1u^ šamo skuto, rumenjake, kislo ®-začinimo. Nato primešamo s beljaka. Vse skupaj damo v pomade in pečemo 20 minut pri 170 ’C Kristalka z mlado čebulo— Sestavine: 400 g kristalke, 100g 5 cl bučnega olja, 5 cl vinskega kisa, -Solatne liste pod tekočo vodo °PC narežemo na rezance Čebulo steblom narežemo na kolobarje. - -damo v skledo, solimo, prelije^' ’p cenim kisom m bučnim oljem ter mešamo. Takoj postrežemo. Osvežilni žličniki _-----------S Z našega štedilnika Začimbe kot zdravilo Svet digitalnih tehnologij maj 2004 ----------P^" Za dobro jutro se [wtr.ai ko vsta. urn » ievo desno nogo, I**'0 ^Prav dobesedno lntl>kaze verjeti, velja, da Počutje lahko vp-"b 'aiv delo čez dan . -1 •• jih zjulmi za- : ’ 'ahla । postanejo res Sj^LT P°StaV1’eni . J ealno m ce amo jih g*® ^bni izpoinm ’Pliva POČUt,e resnično Sln ' Vse nas. Takrat de m nas- ' Jezljivo seli od Ka j vse nas lahko n.^-'lhremu počutju je /a ne ■ definirati. " - so prepričani, ij^L 1® kockica čo- - ■ "l-ci 1P^ prodajalke c i ' °^eka, ki se Elesom 0 ■' Ponoči sprošča, Jr; . , znovaakumu Potrebuje le p°^ai°če tkanine. k. so koži ln tudi lepa za Veliko-Premalo po- ■T11 ‘cm trem po ■ dejavnikom, ki . nezavedno vplivajo a naš spanec ir. iU r^to %tli^ 7------------- ?rafični bodisi * lZorcli vzeti iz 11 kj,i Popolnoma Vei’v pu|etni> razig-': v ° 'e tiska in ve-p Pojavljata tudi ^^^ogate strukture so Splošni nasveti. Ta neljubi stres Hiter način življenja in vsakdanje obveznosti odvzamejo energijo, voljo in čas. Tako se hitro znajdemo v začaranem krogu, iz katerega pogosto ni lahko priti Stres je pogost vzrok številnim boleznim. Tega problema se zaveda tudi veliko strokovnjakov in specialistov na različnih področjih, ki skušajo najti načine, kako se izogniti stresnim dejavnikom. Ponovimo nekaj koristnih nasvetov. Za začetek odženimo črne misli in začnimo razmišljati pozitivno. Zastavimo si enostavno vprašanje: »Kolikokrat sem se danes od srca nasmejal oziroma nasmejala?« Če nam dnevi minevajo brez smeha, je čas, da mu spremenjen način življenja odpre vrata. Za smeh je namreč dokazano, da spodbudi imunski sestav. Sprostijo se napete mišice, zniža krvni tlak in zveča vnos kisika v telo. Bodimo samozavestni Svoje naloge in delo opravljajmo natančno in vestno, da bomo lahko prevzeli odgovornost za svoja dejanja Organizirajmo si delovni dan. TUdi takrat, ko smo prosti in nimamo obveznosti. Pridobili Ne navajajmo se na alkoholne pijače, ker se ob alkoholu v telesu kopičijo strupi. Sezimo raje po navadni pitni vodi. Naj bo pomembnejše, s kom pijemo, kot kaj pijemo. O kajenju je bilo povedano že zelo veliko in še zmerom velja, da vsekakor škodi. Cigaretni dim ne more premagati stresa. Če bi to lahko storil, ne bi bilo treba prižigati ene cigarete za drugo vsak dan in v nedogled Uspešni nasprotniki stresa so redna telesna vadba dober spanec in različne oblike sproščanja, tako družabne igre kakor joga in meditacija Zdravilska opozorila Več zdravil brez recepta je lahko v pomoč zoper vsakodnevni stres, a preden karkoli pogoltnemo, velja upoštevati splošna opozorila: - Zmerom pozorno preberimo zdravilsko navodilo. TUdi zeliščna zdravila imajo pomembne farmakološke učinke in so nevarna ob zlorabi - Pred nakupom vprašajmo, ali je zdravilo skladno z našim mogoče posebnim položajem, denimo nosečnostjo, dojenjem ali jemanjem drugih zdravil. - Ob sumu, da je zdravilo povzročilo neželene učinke, prekinimo jemanje in se posvetujmo s tako predvsem na lahko padajočih naravnih materialih, kot sta bombaž in svila, primerne tudi za nočna oblačila. Ponavadi so bile pižame in nočne srajce v svetlejših odtenkih, medtem ko danes ne moremo več govoriti o nekih pravilih Pomembno je, da nam je izbrano spalno oblačilo v določeni barvi zares ljubo. In zakaj nam vzorec pik vedno znova skoraj zleze pod kožo? Bele pike na nekoliko temnejši sinji osnovi delujejo sveže in hkrati elegantno. Z njimi se lahko jutro začne lepše. y-. Tatjana Kalamar JL j Morales bomo čas za nepogrešljive razvade za dušo m telo, pa naj bo to sprehod s psom, dobra knjiga, klepet ob kavi, vroča kopel ali vsaj minuta ali dve, da lahko misli odplavajo svojo pot. Tudi dobre prehranjevalne navade lahko prispevajo marsikaj Hrana naj bo raznovrstna, energetsko zmerna, z dovolj sadja m zelenjave Razdelimo jo v več dnevnih obrokov ter jo uživajmo počasi in z veseljem. Odrecimo se čezmernim kofeinskim napitkom, denimo kavi, pravemu čaju in koli, ker kofein zveča sproščanje adrenalina in tako zveča stres. svojim farmacevtom ah zdravnikom. Zdravila shranimo zaprta v originalni embalaži Uporabna so le, dokler jim ne poteče rok. Socialni namig Naredimo si življenje po svoji meri, da nam bo lepo, a ne kratimo lepega drugim. Vsi dihamo isti zrak. Neurejeni medsebojni odnosi pa povzročijo stres. Milena Hochegger, farm, tehnik Se nekaj o naravnih zdravilnih sevanjih Razmerju Im meril« skice $ NISO PROPORCIONALNI! Sr, in bralci Vestnika in priloge Pen, še vedno vas ogromno bega vprašanje, ali so o katerih v zadnjem času toliko slišimo in beremo in jih radiestezisti širom po • vaja kot po tekočem traku, resnično zdravilna, ali pa je vse skupaj le za lase privlečeno. '^it^^'l zani' r| ' " ie planet Zemlja kompleksen fj ‘ ** se odziva na dražljaje iz vesolja ter z K ^pj^^^njostr al° meridiani, prek katerih se pretaka '1* Zemljo pred negativnimi kozmičnimi sevanji energija. Odvisna je od polov, ki uravnavajo polariteto in magnetna polja Iz kozmosa sprejema in vanj vrača energijo, ki je človeku lahko koristna ali škodljiva. Človek najde sebi koristno energijo ob toplih vrelcih termalnih voda, s pomočjo nekaterih mineralov in rudnin, ki pa so lahko tudi škodljive. Obratno je pri vodnih tokovih, ki čistijo zemljo, prelomih, rudnikih, rovih in podobnem, kjer najdemo zelo negativno m škodljivo energijo za ljudi. Zemlja nas s pomočjo t i. akupunkturnih točk z lastnim elektromagnetnim sevanjem brani pred agresivnim sevanjem iz vesolja Ne le ljudi, prav celoten živi svet in površje. Brez elektromagnetne in atmosferske zaščite bi izhlapela svetovna morja, temperatura bi se dvignila in Zemlja bi postala puščava, neprimerna za življenje. Ljudje pa se še trudimo uničiti ozonski plašč, v ozračje izločamo enormne količine toplogrednih plinov, gradimo neoziraje se na planet in uničujemo naravo. Zemlja se na vse to odziva in to že sami čutimo na lastni koži v zadnjih letih in desetletjih. Tildi znanstveniki napovedujejo globalne spremembe klime in vremena. Po meni dosegljivih podatkih naj bi naš košček sveta najbolj ogrozile visoke temperature in suša. In sedaj še nekaj dejstev o naravnih zdravilnih sevanjih Vodni tokovi in opisi točk na Bukovnid (vin Štefan Titan) Kar se tiče obiska Razkrlžja in Vurberga, pa se ne splača izgubljali besed. Točke na Razkrižju so na H artman novih in Curryevih mrežah ter na vodnem toku. V Vurbergu se jim je vsaj posrečilo ogniti se negativnim sevanjem in so točke postavili na t. i. mladostne cone. Zadrževanje na njih pa ne privede ne do izboljšanja ne do poslabšanja zdravstvenega stanja. Mladostna cona se namreč v radiesteziji in bioenergiji išče za zdravo nameščanje postelj in delovnih miz prav zato, ker ni sevanj. Po pregledu nekaterih »zdravilnih« krajev (Bukovnica, Razkrižje, Vurberg) sem ugotovil, da leži bukovniško zdravilno območje na treh vodnih tokovih, ki se križajo prav na tem območju Termalna in mineralna voda oddajata pozitivne vibracije Vendar so na to vezane le štiri točke okrog kapelice m izvira peta ki sem jo našel sam, pa sploh ni označena Žal pa so tudi pozitivne točke bolj ali manj zamaknjene glede na oznake, postavljene na terenu. Številne točke so označene na križiščih Harmannovega, Curryevega in vodnega sevanja. Te pa oddajajo ekstremno negativno in škodljivo energijo in je daljše zadrževanje na njih celo nevarno. maj 2004 p^n Nagradna križanka Od 6. V do 27. V i Pripravlja: Agendi NAGNJEN SVET, STRMINA ZIMZELEN IGLAST GRM OSEBNI IVAN TAVČAR IME DVEH NIZOŽEM. SK1H REK SEVERNG-AMERIŠKA STEPA AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK LUKA V INDIJSKI DRŽAVI ANDHRA PRADEŠ MOČVIRSKA TRAVA, LOČEN RUSKO MESTO SEVERNO OO MOSKVE BESEDNA ZVEZA S SPLOŠNO ZNANO VSERiNO NEKDANJI MONGOLSKI VLADAR ŠPORTNI NOVINAR (ALEŠ) TRDA KOVINA OD SPOLNA ZDRUŽITEV PRI ČEBELAH ŽILA DOVODNICA NEMŠKA ZALOŽBA MUCU POLJSKA REKA. PRITOK VISLE HftVAŠO PEVEC SLAVKA SPANJE OGLASNA TABLA PRIIMEK BOGINJE ATENE TRENJE IZUMRLI N O ŽE C SKLON, P« Vi ZALOŽNIK plovna HIŠKO TROHNENJA KRŠČANSKO DEJANJE AGENCUA (JANJA) EVRE N GOBA ZA PRANJE AMERIŠKI REŽISER i EDWARDS) HUMORIST FARKAŠ PREGNAN-l! ' ?. T OS ČRNEM OSAMLJENA ŽENSKA GORSKA RASTLINA HINKA BRATUŽA ALKOHOL V ALGAM Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) Izkazalo se bo, da ste lahko na čustveni ravni mnogo bolj potrpežljivi, kot mislite V neki zadevi vam ne preostane nič drugega kot čakanje Pripravljeni boste na dvomljive odločitve, toda kljub vsemu priporočamo trezno glavo, ker se lahko vsaka nepremišljenost spremeni v velike težave Z junijem pride prijateljstvo in predvsem v drugi polovici obilo energije in izboljšanje zdravstvenega stanja. Vloženo se bo dvojno obrestovalo BIK (21. IV - 21. V.) Na delovnem mestu se bo nekaj spremenilo. Bolje bo, da tega ne razlagate naokrog, ker stvari niso dokončne in so za vas pomembne Eno je, kaj potrebujete, drugo je, kaj želite - treba bo razčistiti Precej sprememb in povečan delovni ritem, počutje se bo iz dneva v dan spreminjalo. Priložnost, da nadomestite zamujeno. Finančno stanje zadovoljivo, težave se bodo začele umikati Izgubili boste živce, vendar vas bo rešil prijatelj DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) TEHTNIC (23. IX .22« Ker boste želeli več, kot zmorete. težave pri ohranjanju življenjskega u Priporočamo pripravljenost napog , popuščanje. Junij bo naporen, docau *• življenje grenili prepiri in ne^kTvno^ nekatere stvari, do katerih boste c razrešili enostavno in brez pr oble dobrih novic vam bo življenje rmre1 nejše. Pazite na svoj videz, ker tar*r““ usodnega srečanja. boste® ŠKORPIJ0^ (23. X Kar boste slišali in doživeli, vam bo P osn°v1 kar je konec koncev dobro, saj občutkov laiiko ustrezno ukrepal*-1 j4s se boste razkrili in dosegi* poslovnem področiu napredovanj® korakom, bo pa junij v začetku Pr< sen. S partnerjem se ne boste ravno mali Najbolje se bo obrestovala in odgovorni posli se vam bodo z<* • STREL^ HALUANSKA MANEKENKA (CARLA) HRVAŠKI PISATELJ ^TOMISLAV) D STREŽNIK REKA MED ARMENIJO IN TURČUO TVORBA V PANJU SKUPINA imDUamSKIh PLEMEN V SEVERNI AMERIKI RADU OSVEŽILNA PIJAČA S KOFEINOM KOKOŠ BREZ REPA K IGRALKA LEVAR DRŽAVNA BLAGAJNA SEVERNI DEL VIETNAMA REALIZATOR VODNIK FIGURA PRI ČETVORKI REKA V BOSNI IN hrvaški JAPONSKA NABIRALKA BLSEJIOV VTTE2BVA ZVEZDA PEN MREŽAST OKRAS MA PERILU ~S»BO ČUOCN NIVO, GLAMNA GLAVNO MESTO HALUK kMECK) DELAVEC, NAJET MA DAN MEDEM ROSA POKRAJINA V JUŽNI PALESTINI Prilagajali se boste in to je dobro, kar boste pozneje tudi sami ugotovili V nekem trenutku boste izpadli nekoliko naivno in neprepričljivo. Kljub vsemu računajte na junij, ker je to letos vaš mesec Zazrli se boste sami vase in v stvari iz preteklosti. Neka skrivna želja se bo izpolnila Morda nepotrebno zapravljanje denarja in kupovanje nepotrebnih stvari. Malce raztresenosti, kot je na primer iskanje mesta, k]er ste parkirali avtomobil. V I / (22.XL-21.^ Novo veselje do dela vas bo prerO'*" -.c.'1'1 , boste, primanjkovalo vam bo 1 .jj '/' , boste krivili druge, ne glede na P°* delaven mesec, ko boste spre]®' pomembnih odločitev Ob tem Pa® e’ 4 • •/ ni primeren za razčiščevanje Ijubez*- j Konec meseca kriza v finančnih za* boste posle dobro izpeljali. Zdravi® redu. Ne uživate preveč škroba RAK (22. VI. - 22. VII.) (22. XII MAJVLŠJ1 DEL »TRE, BELA ISTRA Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne 6. maj 2004: Lendava Grad, Petišovci, Dolga Vas 1. nagrada ( vrednosti 10.000 SIT Milica Talaber, Mačkovci 52b, 9202 Mačkovci - 14542978 2. nagrada kuharska km Ig a 8oag i>gnia|: Borut Sitierle, Sveti Jurij 12c, 9262 Rogašovci 3. -7. nagrada VESTNIKOV« MAJICA Ludvik Banfi. Gorička 53. černelavcr, M. Sobota Marjeta Berke, Juša Kramarja 4, 9000 M. Sobota Angela Mesarič, Lipovci 100, 9231 Beltinci Damijan Kovač, Petanjci 18a, 9251 Tišina Marjan Mauko, PariČjak 24a, 9252 Radenci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. TOMO MAHORIČ »CMŠKA ATLETINJA ASTAFE1 GORLHV PUN V HAFT ODPRTA POŠKODBA TKIVA Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov VESTNIK, p p. 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA. do vključno petka, 4. junija 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, 2 knjigi, čestitko na Radiu Murski val in Vestmkovo majico Kar nekaj novih možnosti se bo pojavilo V igri bo ena, ki bo za vas zelo ugodna V ljubezni osvežitev, čeprav ne bo vse novo. Razpoloženje se bo spreminjalo in bo velikokrat odvisno od intenzivnih pogovorov S sodelavci ne bodite preveč zaupni, ker to lahko zamaje vaš položaj in njihovo predstavo o vas. Proti koncu umiritev, saj se bodo stvari začele postavljati na svoje mesto Takrat bo tudi čas za zabavo in prijatelje. Prišli boste do novih izzivov, žlV,’e”eV1Cjjit pa vam bodo govorile, da bodite p boste morali izkazati, ne boste ,. kart. Jumj.prinese kar nekaj v drugi polovici boste dobili ob J® ' n'- , splošno bo veliko pozitivnega- v _ se lahko pojavi kakšna ijuoezensko življenje ne bo ■ * bo uresničila želja po avanturi w kot strokovnjak LEV VOD^- (23. VU. - 22. VIII.) Manjši delovni uspeh vam bo naredil veliko veselja in bo vplival na pomembno odločitev. Kam bo pripeljalo raziskovanje čustev9 Izkoristite mesec za ljubezenske pustolovščine in pustite trmoglavost. Depresija bo izginila samozavest bo ?asla. Stvar boste izvedli bolje, kot ste pričakovali, zato bo tudi finančni razplet ugoden Kakšen detajl na sebi bi lahko rahlo spremenili. Obvezno si privoščite nekaj dopustniških dni ali sprostitve. — i9Jh (21.1 " Oči boste imeli odprte, toda ki jih najraje ne bi Kljub vsem** opredeliti. Sicer mesec dob,^l-n priložnosti Dovolj energij® K1 „ ,- v odločitve Zdaj je treba n'-* vanju za jesen Mnogi bodo pr** ip 4• se pravi do možnosti, ko ’ ^yi**1** ' svoj nadaljnji razvoj Srečanje 1 bo rahlo načelo živce Pazite, s -avtomobil DEVICA (23. Vlil.-22. IX.) Časa za umik ni več. kajti v rokah imate niti, ki so za vas izredno pomembne, drugo je, kdaj in koliko popustiti. To je obdobje, ko boste morali računati predvsem na svojo lastno iznajdljivost in zbranost Z nasprotnim spolom ne bo težav, vendar vas lahko vaše netolerantno in egoistično obnašanje spravi v zelo neroden položaj. Nehote boste izvedeli zanimivosti iz "življenja vaših sodelavcev Dobre spremembe in naveze vam bodo polepšale mesec (20. II Vprašanja vam bodo drla v p iskali odgovore in se sprase*-^ mogoče Sicer je junij za vas P sprav, prijetne energije. 1. " zanimivih naključij in odve’adF1 ** Slabše bo pri finančnih z tudi zbranosti. Na splošno b° zato zdravja ne vpletajte- u .^iN katerega ste že dlje časa P'1 številka 15. P^n Pen je, kratko rečeno, Vestnikov« mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo i naravnim mesečnim ciklusom- Ustanovljen je bil. da bi. v skladu z Imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen {tnalo) in penetrantnež IprodiralecJ ter bi) poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje za uifornuranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Volek, urednik! Pena so Bolan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gontčr, za fotografije skrbita Nataša Juhnov In Jure Zauneker, lektorira Nevenka E mri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! — maj 2004 Potrjena kazen za učiteljico, ki je spodbujala otroke k pretepanju sošolca OSTE BAKAL oo © © O@ 1 Malega Patrika je »boksalo in ^3 brcalo osem sošolcev in sošolk denarna kazen in plačilo sodnih in odvetniških stroškov za učiteljico Olgo Novak - Učenec takrat 2. razreda iskati zdravniško pomoč - Ali laže osem otrok ki govorijo enako, ali pa učiteljica, ki vse zanika? Vitega sodišča v Manb ,.-ča Lendava, ;lu dni potrdil sodbo Okrajnega s obravnavi J ršj>rm marca lani na ponovljeni g Dolnjega ^*kral « letno Olgo Novak učiteljico na Podružnični Ob a 2OOo 11‘kitali kaznivo dejanje, storjeno s Robert Petisovci. Okrožni državni k namreč po takrat mod poškodbe povzročitve lahke te es‘ »grobo Mk0 mileje očital celovitostjo s prizadetostjo m tel "sprav je šlo po r nekaterih za 7^1 nedolžno za-te Imela lendav krajna sodnica Pavlič Gol težavno na-^saj le šlo za za-it-* septembra z nudila veliko '•'■most javnosti, Ij^^sno, da morajo v vzgojno-"'^'Valnih usta-u, 1' varnem, ne Pretepa, ilh ' te to dogajalo šoli v "1 -endave. Ob bll° H i. . Zaslišati več C* *** - Otrok r* * ^1 10 let. In ° Pre* k govornik ob- . ”‘iuu soboški Aloiz Hor '-l zahteval, da opravljena 'h & ■ "pksa bočijo vsa pred __slišalo niti ■i.!;! ' sev k-zaslišala otroke, 1 tpmbraleta du je krmnega 20-septembra^ Olga Novak naročila, d ’'^sneju ah brcnejo sošolca Pa u 7Skega takrat 8 i. , 1 ’ porednica. Oni dan so se malce sprehajali p° PlaZ1 je očka govoril, naj ne pleza bosa po skalah, " počela. In seveda: na. koncu je padla in se P,,r‘ stopalu. Morala je k zdravniku, kjer so ugotovi । , sicer ni huda, bo pa morala kakšen dan P°CI' ' nesreča nikoli ne počiva ... Edinburški vojvodo princ Phillip s soprogo Elizabeto sebe vseeno vidi malo lepšega, užaljen pa ni bil. Na otvoritev razstave v J. S. Gallery, pa ni šel in končno ga tja tudi niso povabili. Plavolasa Laura Lamm je že drugo leto prvakinja t v sabljanju, svojo odnost - želja iz otroških - pa vidi v manekenstvu. ■ $ Njen moto je: »Živim . samo eno življenje, ■ zato ga moram izkoristiti!« Odbijajo jo arogantni ljudje, ki mislijo, da se da . z denarjem kupiti vse. Nikdar ne bi . igrala v 1 O pornografskem " filmu, rada pa bi e odpotovala na I eksotični otok, y kjer je nihče ne bi • poznal in bi se počutila H popolnoma ■ svobodi® »Takšen pa že nis®111 za božjo voljo!« Tako je vzkliknil in dodal, da ta stvar ne . njegovem zidu, princ Phillip, soprog angle Elizabete, ko je zagledal svoj portret Narisal g _ Stuart Pearson Wreight, potem ko je dobil že P letoma kot znan portretist od princa naročil0 ■ Ko je princ zagledal portret, je bil šokiran. 1 prikazal kot golega, suhljatega starca z neko 1 * ;i pogledom. Na levo rame je sedla muha, med ■1 j kazalca desne roke raste deteljica. Seve .. umetnik narediti nov portret, a prvega ni v Zdaj je razstavljen v londonski Jer wood Spa V službi miru maj 2004 Zdaj gre zares Pen Michael Jackson, kralj popa, je bil šokiran, ko je slišal, da mu je vrhov no sodišče v Santa Mariji k obtožnici za pedofilijo dodalo še novo točko, ki ga bremeni ugrabitve otroka. Če mu krivdo dokažejo, bo lahko sedel najmanj trideset let. Medtem ko se je na prvih zaslišanjih obnašal samozavestno, zamujal m si dovolil marsikaj, se zdaj drži reda. Na zadnje zaslišanje je prišel že 45 minut pred začetkom postopka. Na sodišču ves čas ponavlja, da otrok ni nadlegoval Govori počasi, njegov glas pred sodniki pst menda zveni krhko in precej nebogljeno. Michael Jackson v bolnišnici na zdravniški preiskavi pred zaslišanjem Zvezda za dvojčici Mary-Kate in Ashley Olsen sta najbogatejši ameriški dvojčici. Bogastvo sta naj prej zaslužili kot filmski igralki, zdaj pa sta svojo dejav nost razširili, kar jima z njuno rastočo popularnostjo ni bilo težko. Ustvarili sta svojo modno blagovno znam ko, lansirali sta videoigro, zdaj pa že proizvajata svojo zobno pasto Samo ta pasta jima je prinesla 300 milijonov dolarjev. Slavni igralki, tudi naši bralci ju zanesljivo poz najo iz več filmov, bosta zdaj postali še nesmrtni, saj sta na hollywoodski Stezi slav nih, kjer so na pločniku vpi-sana samo največja imena, dobili svojo zvezdo. 17-letni punci sta v normalnem življenju skromni. Ob slovesnosti na Stezi slavnih sta dali zelo kratko izjavo: »Velika hvala vsem, posebej pa najinim staršem!« Slovenski zet Srečna družina: oče, Ivanka, uspešna manekenka. Bodimo hčerka je svetlolasa. Je iz Lumpovega prvega zakona, ko je bil poročen Čehinjo Ivano. Ko se je z njo ločil, je dobila 14 milijonov dolarjev in hišo, vredno 3,5 milijona dolarjev. Da da, zanesljivo lahko rečemo, daje skoraj neverjetno. 57-letni ameriški multimilijarder Donald Trump si je za svojo tretjo soprogo izbral 33-letno Melanijo Knauss iz Sevnice. »V tretje gre rado!« je rekel newyorski magnat, ko je po petih letih skupnega življenja pokleknil pred nekdanjo manekenko in jo zaprosil za roko. Ganjena Slovenka je skozi solze dahnila »Da, dragi’« in on ji je nataknil briljantni prstan, vreden 2 milijona dolarjev. »Ko vstopava v restavracijo, rad gledam moške, kako se' ‘slinijo’ za njo,« je ponosno povedal Donald in tudi to, da se dnevno trikrat ljubita. Melanija je v Ljubljani končala srednjo šolo za oblikovanje in se nato vpisala na arhitekturo, vendar je ugotovila, da se da z lepoto takoj in več zaslužiti. Manekenska pot jo je vodila skozi Milano, Dunaj in Pariz v New York. Tabloid Celebrity Sleuth 2001 jo je uvrstil na 9. mesto izmed 25 naj seksi žensk sveta. Starši (oče je Avstrijec) živijo v Sevnici v svoji hiši in so dokaj premožni. Pravijo, da je Melanija izredno inteligentna in po svoje enostavna, Donaldovi prijatelji pa pravijo, da vpliva zelo pomirjujoče na okolico. tedava o lepoti So sanje 1 Tako se verjetno sprašuje 19-letna Kitajka Alice Kun, ko se zjutraj zbudi in najde ob sebi v postelji znanega holivudskega igralca Nicolasa Cagea. Njegovi prijatelji pa se sprašujejo, ali bo zakon z mlado natakarico srečnejši od prejšnjih dveh, z igralko Patricijo Arquette j in hče r ko Elvisa Presleya Liso Marie.NocolasjeAlice spoznal na Valentinovo v neki losangeleški kitajski restavracijUtamor je prišel s prijatelji na kosilo. Zaljubil se je na prvi pogled in jo kmalu potem povabil, da ga je spremljala na podelitvi Oskarjev. J ° lepoti in stilu, potem DrlParlžanka z nekoliko italijanskim „ z . V kozmetične posle se je spustila h; ^ečiS6rada , ' ’’Do takrat sem bila le bogata ^*«4 svojih začetkov. Sodelovala je |f, 1 Po Svet Hubert Givenchy, Christian ' Predava o make upu in predstavlja '"In* Stendhal. Je direktorica oddelka ZaPa:;-,, rp' se je pa v zadnjem času spe-e’0 katerih ravnokar končuje knjigo. Zanimivo pri tem je, da se Cageu zdaj dejansko ponavlja zgodba, ki jo je pred tem posnel v filmu z naslovom Dva milijona dolarjev napitnine (z Bridget Fonda), kjer se je ravno tako zaljubil v natakarico Tudi to naključje je morda zanimivo: Tudi njegova prejšnja sop roga Lisa Marie je na novo zaljubljena. Točno na isti dan, ko sta Nicolas m Kirn pohajkovala po Disneylandu, sta to po čela tudi Lisa Marie m njen izbranec kitarist Michael Lockwood. Moramo dodati, da se je Lisa v zadnjem času močno zredila (kot nekoč njen oče) Ljubezen ne pozna starosti. Nicolas in Kirn ~ kmalu se bosta poročila. MM r _^—maj 2004----------------P&H ■— „48^* Stanko Šalamun cikaia Peiiasepredstavljaj? iz Bučečovec vozil tudi »mariško« Tale lokomotiva, ki je razstavljena kot muzejski eksponat v bližini železniške postaje v Murski Soboti, ni bila med goričkimi »mariškami«, ampak smo z njo vozili v tovornem prometu. Če se prav spomnim, se je leta 1973 ustavila zaradi okvare ležajev na progi Ljutomer-Gornja Radgona. Strojevodja pa sem bil prav jaz. Nedaleč za njegovo hišo še vodijo železniški tiri, ki povezujejo Ljutomer z Gornjo Radgono. Pred petindvajsetimi in več leti, ko občasno tamkaj upravljal lokomotivo Stanko Šalamun iz Stare vasi (sedaj je doma v Bučečovcihj, je imel navado, da je s posebnim piskom pozdravil domačine. Zdaj je vesel, če drugi zapiskajo njemu v pozdrav. Takrat se v mislih rad vrača v svojo mladost, v lokomotivo in na železniške tire. Mišljeno je bilo, da bo kovač Saj ni res, pa je rodil sem se že pred dvainsedemdesetimi leti, čeprav se mi zdi, da sem še precej mlajši. No, tako pač je. Odraščal sem na kmetiji, poleg tega pa smo imeli tudi kovaško obrt. Prva kovačnica je bila menda celo iz pletenega šibja, postavili pa naj bi jo okrog leta 1800 Oče je načrtoval, da bom tudi jaz postal kovač in ga nasledil kot naj mlajši med desetimi otroki. In res sem šel nekaj časa po njegovih stopinjah. Končal sem dva letnika obrtne kovaške šole v Križevcih pri Ljutome- Še vedno hranim zadnje železničarsko oblačilo in si ga tudi s ponosom oblečem. ru, nato pa še eno leto v Celju in leta 1947 sem naredil izpit za kovača. Začel sem delati v domači kovačnici, leta 1952 pa sem moral k vojakom v Beograd. Po vrnitvi sem nekaj časa še vztrajal kot kovač, nato pa sem vse skupaj obesil na klin ter se zaposlil vTovarni lokomotiv in vagonov Borisa Kidriča v Mariboru. To se je zgodilo 1 aprila 1954. Tako se je moje kovaštvo v glavnem končalo, čeprav sem tudi na novem delovnem mestu opravljala nekatera kovaška dela. Potegnilo ga je na železnico Na delovnem mestu so me Sobota-Ormož in obratno. Tako sem po vsej verjetnosti peljal tudi zadnje potnike z goričko »mariško- na redni progi s Hodoša do Murske Sobote leta 1968 Tako ne morem pozabiti nekega jutra, ko se je vlak bližal Murski Soboti, kurjač pa je začel vpiti, naj ustavim. Vsi potniki so morali izstopiti. Nisem takoj vedel, kaj se je zgodilo. Potem pa sem zagledal neko žensko, ki je visela obešena skoraj nad progo. Oddahnil sem si, kajti to je pomenilo, da nisem imel nezgode jaz - na srečo ne tedaj in nikoli prej ali pozneje, vse do leta 1985, ko sem se upokojil. Moram pa priz- nati, da sem si včasih čil kakšno kapljico Igral harmonik hokej -jt__— In če vas druge stvari S , vem, da sem v^^ časa igral na ra med bivanjem 1 j pa sem hokej na ledu za ničar. Predlani se., izkusil tudi na drsali Soboti In šlo m1 e dobro! Nekajkra , tudi v ekipi k^ ^ imeli železni* Leta 1970 sem s® 1 lovsko organizacil' se pohvalim z en0'' to je srnjak / »šesterakom” S ' . ne streljam rad ■ ■ pak jih predvsem * in občudujem ’ “’ vijo se mi je U!,FeC tudi na TriJ!^ -jjA' sem se nazadnje potnik pred pein' seH v Ljubljano, < potoval z njim W Rim, na Sicilijo -že na Kubi in v ne z vlakom; z®- ■ se kot turist P« Ameriko. Najved .^-e, je, imeti dobre 1 družbo in biti z >. ves čas spremljale tudi lokomotive, ki smo jih izdelovali ali popravljali. Zaželel sem si, da bi jih lahko še sam vozil Kar tako to seveda ni bilo mogoče. Najprej sem moral opraviti izpit za ključavničarja, potem pa biti še poldrugo leto kurjač. Vmes so mi strojevodje dovolili, da sem se tudi učil, predvsem zaviranje vlaka. Vse to se je najprej dogajalo na lokomotivah, ki so premikale vagone na postajah v Mariboru. Šele čez nekaj mesecev so me razporedili za kurjača na kakšni daljši progi, na primer do Raven na Koroškem ali Zidanega Mosta. Spomnim se, da sem nekega dne, tedaj sva s strojevodjem peljala tudi cirkuški vlak do Zagreba, naložil v peč lokomotive kar 40 ton premoga. Ko sem se vrnil v Maribor, sem bil zelo utrujen, tako da sem se oblečen zgrudil na kavč in spal več kot. deset ur. Prišel je tudi čas, ko sem lahko odšel na redno usposabljanje za strojevodjo, ki je bilo v Kastalu pri Reki Po treh mesecih sem končno dobil naziv strojevodje m začel voziti lokomotive Dve leti sem ostal kar na Reki, ker so me tam zelo potrebovali. Nato so me premestili v Velenje, leta 1960 pa sem sprejel delo strojevodje v Murski Soboti. Tedaj sem se preselil tudi v Bučečovce, od tam pa sem se vozil v Mursko Soboto z avtomobilom, ko je bilo potrebno. Kupil sem si ga med prvimi v naših krajih. Kasneje sem imel tudi motor Vlak sem vozil večinoma na progi Hodoš-Murska AnO'1^ Bil bi sam doma, če ne bi prihajala k meni prijate1 vasi, ki poskrbi za gospodinjska in druga dela pn tudi kam na izlet.