ShMtnina platana v gotovini SKOVIR LETO I. LJUBLJANA, DNE 19. MAJA 1928. ŠTEV. 9. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana-Rožna dolina, Cesta II 18.— Ček. račun št. 10.995. Gospodična: «Toliko originalnih tekem se vrši po svetu. Zakaj naj bi se enkrat ne vršila tudi tekma najkrajših kril!» Gospod: «0, to bi iz moralnih ozirov zabranili.* Gospodična: «Zakaj?» ■Gospod: «Ker bi se večina žensk udeležila tekme sploh brez kril.* 129 VLADA IN SVETI DUH. Binkoštna balada. Kam le možje kakor blazni 1 hite? Kakor je detece božje nekoč Kam skozi noč brez prestanka beže? moralo skriti Herodu se v noč, Jezdecev troje na oslu sedi, reveži jadtii hlepe k zatočišču eden za rep se Osličkov drži. m k zanesljivemu res skrivališču.. Bliža prikazen se svetega Duha, viteze bedne že muči naduha: strašno se svetega Duha boje, v strahu in grozi pred njim zdaj beže. Ni znal povedati kranjski. Čebulovec in ČesnOvec kolovratita trda kakor kanona z veselice domov. Pa reče Čebulovec: «Salamensko dolgo sva ga žehtala, saj že solnce vzhajal* Česnovec: «Kaj besedičiš! To je ven¬ dar mesec.* Čebulovec: «Stavim, da je solnce.* Medtem srečata Italijana, ustavita ga in ga prosita za pojasnilo, ali je na nebu solnce ali mesec. «0, salamenski, to Vam ga bom prau nagel povedu*, reče Italijan in nekaj časa premišlja. Nato zmaje z glavo in reče: «Gošpoda, Vam ga ne morem po¬ vedat po kranjski, ker šem ga iz Trieste doma...» Zmota ni greh. Mladenka pride k spovedi in vsa ske¬ sana pripoveduje spovedniku: «Čestiti gospod, hudo sem grešila. Že tri dni sem se hodila gledat v ogledalo in sem v svoji nečimurnosti 1 bila zelo zadovoljna, da sem lepega lica.* «Le pomiri se,» jo prijazno potolaži duhovnik, «saj ni greh, če si kdo v zmoti nekaj dOmišIjuje...» Poklicna usposobljenost. Šef: «Imam le eno tajnico, na katere molčečnost se lahko absolutno zane¬ sem: ona prvič ne razume, kaj ji dikti¬ ram; drugič pa pozabi, kar je napisala« Roda.. 130 Milan: «Kaj toliko brskaš po ,Skovirju 1 ?-. Zora: «Ker je, žal, zabavnejši, kakor si ti Sedem devojčic Ves kolodvor obstoja iz male Čakal¬ nice in tam obstaja v mesecih juliju in avgustu vlak. Poleg kolodvora se raz¬ prostira najlepše modro morje. Med bre¬ zami in tamariskami stoje skrite še sveže zgrajene hišice. Je to izredno' malo 1 kopa¬ lišče, še brez kinematografa, brez kopa¬ liške dvorane, brez igrišča za tennis. V tem precej samotnem kraju preživ¬ lja poletne počitnice nekaj solidnih in skromnih meščanskih družin, katerim usoda ni toliko naklonjena, da bi jim dovoljevala potovanje v Viareggio ali v Benetke. Sedem mladih deklet, ljubkih cvetk svojih dobrodušnih dhužin, se je znašlo 1 tam. Vse precej tenke in prijetne, lahke ko perje, z glaski' kakor slavec napolnjujejo široko obrežje s svojim' kri¬ kom in vikom ter s poskočnostjo 1 . Malo pa se tudi dolgočasijo 1 : Vsi bratje in bratranci, vsi prijatelji bratov in bratrancev prestajajo še po šolah iz¬ kušnje; viso to družbo si dekleta zelo žele. Morda za malo flirta? «Kakor da bi mi kaj bilo za flirt!» pravi Rosetta. Vsa o>stala dekleta soglašajo! z njo: «Ah! Kaj me briga ljubezen!« Ne, moški se prav za prav potrebujejo le, da se člotvek lahko veselejše nasmeji, potem pri plesu, v družbi, na sprehodih, pri vožnjah s čolni. Moški svet je na tistem obrežju za¬ stopan samo po «možu s- psom». «Prav čuden patron je ta mož s psom», beseduje Norina. «Kaj ste že slišale sladke besede, s katerimi pita svojega p«a?» vpraša Giu- 131 lietta. «Imenuje ga gobčka, kodrčka, fantička.* V nedeljo je naznanil krajevni kondi- for veliko novost: obljubil je cenjenemu odjemalstvu najlepšo ledeno kremo., Se¬ dem deklic se je kar opajalo z ledom in suhim pecivom. «Otroci, me se hočemo čisto same za¬ bavati*, je rekla Norina. «Da, da, čisto same, brez moških!* «Kaj pa naj začnemo?* «Napraviti si borno' dale popolnoma enake obleke.* Vse so očarane nad krasno mislijo, vse hitijo v trgovino, si dado pokazati vse blago in si končno 1 izberejo vzorec MAJSKA BOLEZEN. Zdravnik: “Rti e m Vam, gospodična, Vašo bolezen lahko ozdravi vsak zdravnik, ki je vsaj trideset let mlajši od. mene ...» V. 132 z lepim poljskim mahom. Vsaka posa¬ mezna se pokrije z blagom in primerja. Ah, izvrstno se prilega. Koliko metrov? Za vsako dVa. Oče plača. Štirinajst sladkih ročic najvneteje reže in šiva. Potekla sta dva dneva, polna razkošnega veselja. Nastalo je sedem nežnih metuljev s kratkimi krilci, podob¬ nimi pahljačam, z golimi nožicami, z go¬ limi ročicami in plapolajočimi lasmi. Sedem rdečerumenih kitajskih solnčni- kov se je gugalo sem in tja nad njihovimi glavicami. Nad vse ljubke so se videle, kakor da bi vseh sedem po vrsti skočilo iz kakšnega ameriškega stroja. «Oprosti, Claretta, takšna ne moreš iti z nami.» «Zakaj pa ne?» «Ker imaš še dolge lase.* Na mestu so odgnale Claretto k va¬ škemu frizerju, ki je njene bujne lase odrezal in njen tilnik obril kakor tilnik kakšnega meniha. Ponosno se je sedaj Claretta pridružila tovarišicam. Po obrežju po kratkih potih poska¬ kujejo zadovoljne in vrtijo 1 svoje kitajske solnčnjke. Dobri domačini postajajo sredi ceste, občudujejo vedro krdelo in si besedujejo, da so to gotovo filmski ljudje. Mož s psom pa, ki leži ob obrežju zaspan na hrbtu, se komaj ozre za njimi. Samo pes, zelo strašna žival, odpira pri pogledu na mimo hiteča, čarobno pi¬ sana, od sreče kipeča dekleta široko svoj gobec in laja na vso 1 moč: «Hov! Hov!* Gospod se zadovolji s tem, da pomiri mlada dekleta z besedami: «Nikar se ne bojte, dame! Pes grize samo tatove.* Z glaskom, polnim zaničevanja, odvrne Lisetta: «Me ne krademo 1 . Niti src!» «Še tega je treba!* pripomni zasrneh- Ijivo 1 Dorina. Vse zatrjujejo! soglasno gospodu, da so jim srca prazen nič. V lepem krogu se spusti sedem deklet okrog gospoda na tla in druga za drugo prično božati psa. Pri tem šele opazijo, da ima gospod zelo aristokratsko 1 špiča- sto bradico in da izpuhteva lahen vonj. Zavit je v neke vrste tuniko iz melanho¬ lično pepelnatOsive svile. Onih malo be¬ sed. ki jih je izpregovoril, ima istotako lahno melanholičen zvok s tujim nagla¬ som. To napravlja na sedem devojčic globok vtis. Kdo bo le to? Odkod pri- haja? Tisoč domnev se dviga v gla¬ vicah. Naslednjega dne priskaklja sedem de- vojcic v najlepšem vrstnem redu zopet na dbtični prostor. Gospoda pa ni tu. Najdejo ga daleč proč od tistega mesta. Zleknjen leži na obrežju in nosi s pri¬ jetnimi gibi iz škatle rdečkaste in modre sladkorčke v usta. Dekleta izvedejo ob- kroženje, sedejo in gladijo-psa. Gospod ponuja škatlo okrog. Mlada dekleta prijemljejo s prstki in njihovi zobki se zagrizujejo v rdečkasto in modro snov. «Ah! Kako to tekne! Kak je to konfekt?» «Lukum, turška slaščica«, reče go¬ spod. Očarljivo zanimiv je ta gospod s psom! Gotovo turški paša ali indijski knez ali celo perzijski šah, kajti na prstu ima bri¬ ljant, velik kakor lešnik. Ta bi lahko nas vseh sedem poročil, si mislijo. Vse bi ga strašno rade poro¬ čile. Nekaj srebrnih niti se sicer res vidi v njegovi bradi, toda to 1 ga napravlja le še zanimivejšega. Se vsaj vidi. d'a je pravi mož. Vseh sedem deklet smatra perzijskega šaha za blazno zanimivega. V naslednjih dneh ga zopet iščejo in pozdravljajo z veliko prijaznostjo. Varujejo! ga pred vročimi solnčnimi žarki s svojimi sed¬ mimi kitajskimi solnčniki in se vsedejo srčkano na obrežju okrog njega. "V. G "k ' Škoda, da je gospod tako strašno molčeč. Zvedeti pa se mora. kdo je. «Vprašaj ti...« «Jaz? Ne, daj ti vprašati...» Dekleta žrebajo, katera od njih bo moža s psom izprašala. Žreb zadene Lisetto. Tistega jutra je imel mož s psom v obrazu veselejši izraz kakor običajno. Ne samo kamen na njegovem prstu nego tudi njegove oči so izžarevale ogenj. Lisetta se je opogumila in d!rzno vpra¬ šala: «Ali ste čisto sami tu? Neože- njeni?» «Povedal Vam bom zgodbo, drage dame: Mož je ljubil neko ženo ...» «Za Boga, kako neumno !...» reče vseh sed'em deklet in se smeje razpo¬ sajeno. «AIi je bila vsaj lepa?« vpraša Dorina. «Nad vse lepa, in postala je njegova, žena.» «Nesrečnica!...» zakličejo vse. «lmate prav, drage dame,» odvrne go¬ spod, «kajti mož je ljubil mir nad vse, ona pa je imela rada šum in vrtinčasto življenje, on je bil za skromnost daleč od ropota sveta, ona pa za sijaj in niče- murnost. Zavoljo tega sta se mož in žena ločila, in njemu ni ostalo nič dru¬ gega kakor njegov pes ...» «0!... Potem ste to Vi sami!...» «Da, drage dame. Sedaj pa je nasto¬ pila velika sprememba: Moja žena mi je brzojavno napovedala za jutri svoj pri¬ hod. Bila je v Ostendu; ima mogočen avtomobil in jaz jo čujem brzeti po evropskih cestah s- hitrostjo stotih kilo¬ metrov. Ako se ji ne bo pripetila nesreča na kakem železniškem prehodu, bo jutri tu. Piše mi'namreč: Ako bivaš v kočici, hočem rada deliti s teboj, tvoje bivališče; če živiš le od ribic, hočem tudi jaz uži¬ vati le ribice; jaz te ne bom nikdar več in nikdar več zapustila.« NAŠ NOGOMET. . A.: «Orka duš/» B.: «KrucefikS aleluja /» 133 Mlade dame nenadoma obmolknejo. Gospod pa nadaljuje: «Vam, samo Vam, drage dame, se moram zahvaliti za to neizmerno srečo.» «V kakšni zvezi pa smo me s to za¬ devo?« vpraša sedem devojčic. «Poslal sem svoji ženi fotografijo, na kateri sedim, obdan od sedmih cedilih, enako oblečenih deklic, kakor paša, in ona je postala drugih misli; če ne bo ne¬ sreče, bo jutri prispela semkaj. Kako naj vsaki posamezni od Vas in Vam vsem skupaj izrazim hvaležnost za uslugo, ki ste mi jo izkazale neprostovoljno'?« »Zelo čudno!« reče Dorina, skoči hitro pokoncu in zapre šumno svoj kitajski solnčnik. Vse slede njenemu vzgledu z razočaranimi obrazi. Zelo hladno se odstrani Lisetta kot prva s kratkim: »Zbogom!« Ostale ji slede. «Strašen človek!« vzklikne Claretta. «Res strašen!« zveni v koru. «Strašno !» ponavlja glasno sedem tan¬ kih glaskov. Deklice so imele prav. Zaman so opre¬ zale: Ne naslednjega ne v sledečih dneh se ni prikazal slaven avtomobil- s fanta¬ stično damo. Bilo je torej smatrati, da se je zgodila nesreča ali pa je damo iz Ostenda sam poiskal mož, ki je hotel v samoti nemoten živeti s svojim psom ... Alfreda Panzini. — Prevedel P. Razlika. Otožnih: «Milostiva, kakšna je razlika med oficirjem in tramvajem?« Agata (se potopi v razmišljanje): «Pod tramvajem še nisem bila...» F. V restavraciji. Učenjak in bogatin sedita V restavra¬ ciji. Ko hočeta plačati, reče bogatin na¬ takarju: «Imam telečjo glavo!«, a uče¬ njak nadaljuje: «Imam svinjske možga¬ ne ...» F. Italijan v Ljubljanski oštariji. Italijan (nestrpen, ker mo'ra tako dolgo čakati na naročeno «paštašuto»): «Kako dolgo še ga bom čakal na paštašuta?« Natakar: «Tako dolgo gotovo ne, kolikor časa bi moral jaz čakati na kislo zelje in žgance v Rimu ...» «To vem, da mi je moj mož zvest vsaj že tri leta.« Tudi moj mož je zvest, in sicer že štiri leta — svoji ljubici namreč.« Quod licet Jovi... Razgovarjata se dva čevljarska po¬ močnika in reče Pepek: «Čuj, Koriek, ali veš, katera je razlika med mojstrom in teboj?« Koriek: «Katera?» Pepek: «Ako si ti bolan, ti rečejo, da si pijan, če pa je mojster pijan, mu rečejo, da je bolan.« Kaj je naihitrejše. Učitelj: «Kaj je na svetu najhitrejše?« Učenci prvega razreda ljudske šole ugibajo: vlak, tramvaj, zrakoplov... in kOnčno jo pogodi Franček, ki reče: «Misel.» Učitelj pohvali brihtnega Francka, a še se oglasi v zadnji 1 klopi Jankec, ki meni: «0, ni res, gospod učitelj; roka našega ateka je še hitrejša. ZadUjič sem strl stensko uro in še nisem niti dobro pomislil, kaj sem storil, že sem jih imel pet na zadnjem delu telesa ...» F. 134 Vražarica ciganka. «Drugim kažejo moje karte ženine in neveste, a meni še nikdar mso napove¬ dale ženina. Ej, pa ženin bo, na moje gole noge se bo ujel kakor muha na lim...» Žalno vino. Gdlobivniku je umrla žena in možak je ves mračen prišel tolažit svoje gorje v gostilno: «Natakar, prinesite mi liter vina!* Natakar: «Črnega ali belega?» Golobivnik: «Črnega, seveda, saj vi¬ dite, d ! a žalujem.* Študentovsko pismo. Mrdnikov Bolte študira v Ljubljani. To se pravi, ne študira ne preveč, pač pa potrebuje mnogo denarja. Zato piše očetu: «... Razen tega Vas prosim za denar in za klobuk, ker imam hlače že tako strgane, da hodim bos.» Še nima številke. Janez (v trgovini s čevlji): «Dajte mi par čevljev za mojega sina.» Prodajalec: «Kateroi številko ima?» Janez: «Moj sin še nima številke. Do sedaj je vedho hodil bos.» Pri porotni obravnavi. Predsednik: «TOrej, obtoženec, lepo po vrsti povejte, kako je bilo.* Obtoženec: «Takole se je zgodilo: Moj prijatelj je bil vinjen, pa je udaril po mizi in zakričal: ,Vsi skupaj ste svinje!‘» Predsednik: «Obrnite se proti porot¬ nikom, kadar govorite!* 135 «Ah, gospod, poljubite me bolj postopno, kajti jaz sem še v žalosti za svojim pokojnim možem...» Žid ostane vedno sam sebi zvest. Žida Izaka so napadli v gozdu raz¬ bojniki in nijhov poglavar mu je 'za¬ grozil: «Daj, kolikor imaš, sicer te ubi¬ jemo 1 ^ «Sto' dinarjev imam in nič več», je rekel Izak in odštel poglavarju denar. «Prijatelj,» se je razjezil poglavar, ko je preštel denar. «saj manjka šest di¬ narjev.« «Oha, če takoj plačam, dobim povsod šest odstotkov popusta.« Enake težkoče. Žena (jezna možu, ki je prišel zjutraj z veselice domov): «Ah, vso noč nisem zatisnila oči.« Mož: «Kaj misliš, da sem jaz spal?« V bolečinah je razlika. Otožnik je svojega porednega sinka pošteno nasekal po zadnjem delu telesa. Ko je sinko strašno jokal, ga je oče ogo¬ varjal: «Tudi mene strašno boli, ko te moram kaznovati.« Sinko: «A tebe • ne boli na istem mestu.« Otrok. Mati: «Sinko, pojdi lepo iz sobe, ker pride zdaj k meni zdravnik!« Sinko: «Mamica, prosim te, naj osta¬ nem tukaj, da bom videl, kako te bo zdravnik potegoval za nos.« Mati: «Kako to?« Sinko: »No 1 , saj je atek včeraj dejal, da te zdravnik samo za nos vleče.« 136 Pribičevič in Radič: «Gospod minister, sivnosti niti več ne prikriva?* Zunanji minister Marinkovič: «Draga nikjer.» Na pogrebu. V Koprivju so pokopavali župnika. Za pogrebom sta stopali med drugimi tudi ženici, ki sta neprenehoma glasno jokali. «Jaz ne morem več jokati», se je sta¬ rejša nenadoma oglasila. 'Rekla sem ti, da si prezgodaj za- čela», jo je mlajša zavrnila. Pri nas in v Angliji. V angleški spodnji zbornici se je te dni neki poslušalec tako razburil, da je vrgel klobuk med klopi razgrajočih konserva¬ tivcev, češ: «Ali ne boste mirni!» Na poziv zborničnega uradnika se je možak odstranil in dobil pri odhodu klobuk v redu nazaj. Morda bi bilo včasih tudi v naši Na¬ rodni skupščini dovolj razloga za take intervencije. Razlika bi pa bila menda ta, da bi možak pri odhodu dobil vrnje¬ ne v redu le batine, klobuka pa bi ne videl več... P. ali Vam ni znano, da Italija svoje agre- gospoda, jaz te agresivnosti ne vidim Kratka žalost. Debelinu je umrla žena in mož je v neutolažljivem joku stopal za pogrebom. «Kaj boš jokali* ga je tolažil prijatelj. «Poglej, tamle skozi okno gleda lepa v do v a.» «Nrkar me ne žali!» ga je zavrnil ■ Debelin ter se dalje solzil. Ko sta se vračala s pokopališča, je Debelin prijatelja nenadoma ustavil : «Ti, prijatelj, kje stanuje tista lepa vdova?* Draginja mesa. Tujec: «Mesar ste, pa pravite, da ne jeste nič mesa. Zakaj ne ?» Mesar: «Ker je meso tako drago, da ga raje prodam.* Neumnost. Vaški Janez modruje: «Neumnejšega človeka, kakor so naš župnik, ki si obla¬ čijo srajco 1 vrhu suknje, pa že ni več na svetu...» 137 ZGODBE KUHARICE MICE Mica, Matic in sveža barva Lepa kuharica Mica in svarilo tam bero: čaka v parku na Matica. vsi se Mici krohotajo, Gledajo ljudje drevo za budalo jo imajo. vazam KLOP >Vc£E PDBflEVAMH Pa je prišel njen Matic, Mica je veselih lic. Saj pa tudi je junak naš Matiček dolgokrak; sam na nogah on stoji, se zaljubljeno drži. K svoji Mici sede koj. Klatežev prihaja roj, da reži se paru zdaj, ki ljubezni uživa raj, zraven pa baje sedi v sveži črni barvici. Snema z debla zdaj svarilo. ki bi motil ju hudo. za bedake le slepilo. Klatežu zdaj nos štrli, da se ni pridružil kdo, kakor kosov kljun visi! 139 Notranji minister Korošec odkril čarobno deželo Korošec je na rajžo šel, veselo vriskal ino pel; saj kamor se oko ozre, povsod se nov mu raj odpre. Pod 1 solncem radikalskem vsa se greje Makedonija: Nasilstva proč so in nered, PO cestah se pretaka med. Padu je Jugoslavija odkritja takega se vsa. Koroščevo ime tako na vekomaj slovelo bo. Ubogi naš slovenski rod naj se takoj poda na pot, se vseli v Makedonijo in vpiše v radikalijo. Podvršan. Družinska sreča. Sodnik: «Priča Motovilar, kakšne so razmere v Iiudobnikovi družini?* Priča: «Prav lepo 1 in srečno žive.» Sodtiik: «Kako je pa potem mogoče, da se sin in oče vedno prepirata?* Priča: «Pa to ni nič posebnega.* Sodnik: «Ali se domača sinova ne pre¬ tepata vedno?» Priča: «Tudi res, vendar...« Sodnik: «Ali ni lani eden sinov mater udaril s kolom po glavi?* Priča: «Vse prav, ampak drugače žive pri Hudobnikovih prav lepo in srečno.*. Židovski odgovor. Janez (vpraša Žida Abrahama): «Za- kaj Židje vedno odgovarjajo z vpraša¬ njem?® •Abraham: «Zakaj ne bi odgovarjali z vprašanjem?* Osveta. Sodnik: «Obsojeni ste zaradi slepar¬ stva na mesec dni ječe ... Pa zdi se mi, da sem Vas v svojem življenju že nekje videl...» Obsojenec: «Gotdvo, gospod sodnik, učil sem Vašo hčerko na klavir.* Sodnik: «Tako? No, pa še en post s trdim ležiščem.* Mihec in trmasti muc Mijav Na špagi mačka Mihec vodi, okrog po cesti z mačkom blodi. Ko šal je mačku do'sti že, Mijavkar Mihcu se upre. A Mihec muca zveže ko j,' v vozičku vodi ga s seboj. 140 K LJUBLJANSKIM NOGOMETNIM TEKMAM. Publika komentira potek igre. Profesorska. Profesor Žalostnik stopa po ulici v -voji raztresenosti z eno nogo po tlaku, z drugo po hodniku, tako 1 se vidi, kakor bi šepal. «Cudiio je to,» študira Žalost¬ nik. «pred četrt ure sem hodil še nor¬ malno, sedaj pa že šepam . ,.» Počitek. Učitelj pojasnjuje otrokom, kaj je po¬ čitek, in potem vpraša Tončka: «Kaj dela tvoj oče vsak večer, kadar pride utrujen z dela?» Tonček: «Najprej nabije mamo, potem pa še mene...» Roža roži. <,Rožo! sem dal roži', mi je rekel mladi Milan. Siromak me še malo pozna.* 141 Galerija naših javnih“delavcev Pesnik Fran Albrecht. Spor za polovico postelje. Dvojčka Zorko' in Milko sta do svo¬ jega sedmega leta spala skupno v eni postelji. Končno ju je morala mati po hudem sporu ločiti na podlagi nasled¬ njega zaslišanja: Mati: «Ti grdi Zorko, zakaj si udaril Milka ?» Zorko 1 : «Ker mi ni pustil polovice po¬ stelje.® Milko: «Zorko se laže. Prav nič mu nisem jemal njegove polovice.» Zorko 1 : «Ni res, mama. Milko je dejal, da hoče imeti svojo polovico 1 v sredi, jaz pa naj bi imel svojo 1 polovico na obeh straneh postelje ...» DOGODEK V KIOSKU Med nevihto sem se zatekel' nekega večera v kiosk nekega fotografa. Komaj sem bil vstopil, je planila predme mlada, elegantno oblečena dama. «Oh. kako dobro 1 , da ste tudi Vi prišli 1 ! Tako se bojim...» «Česa?» *Bliska in groma.* V tem trenutku je svetel blisk raz¬ svetlil najino zavetišče. Mlada dama je skrila obraz na moje prsi in mi tiščala glavo pod površnik. Zagrmelo je... «Ježeš, Marija!* je prestrašeno vzklik¬ nila ter trepetala kakor ptica v mačjem gobcu. Pomiril sem jo in ji razložil, da še ni nihče umrl od groma, treščilo pa da za enkrat ne bo. Bila sva sama. Ko sem videl, da jo vse moje prigovarjanje ne more pomiriti, sem bil primoran, pritisniti jo nase pri 1 vsa¬ kem blisku. Videti je bilo, da ji to> prav dobro de, kajti vsakikrat je z velikimi, lepimi očmi pogledala proti nebu in še¬ petala: «Še, še...» Kakor bi ji hotelo nebo uslišati proš¬ njo, je bliskalo zaporedoma, da sem mi¬ slil, da sO se odvezali vsi vragovi. ' Končno se je pomirilo. «Tako ste prestrašeni in razburjeni, gospodična,* sem rekel, «da bi vam prav dObrO del kozarček vina. Zelo 1 ljubo bi mi bilo, ako bi mi ne bilo treba na polo¬ vici pota prekiniti samaritanskega dela.® «Sprejmem Vaše povabilo', a prej mo¬ ram še obvestiti sestro, da pridem danes pozneje domov. Stanujeva v sosednji ulici...» «Ali naj Vas spremim?® «Bog varuj! Morda baš gleda moja sestra skozi okno in imela bi' velike ne- prilike. Tudi bi se ne mogla več vrniti k vam'. Počakajte malo, v petih minutah pridem nazaj®, je žgolela kakor škrjan- ček, mi dala tačko kakor mucka in zbe¬ žala kakor mlada srnica k sosednji ulici. Čakal sem. Čakal sem in čakal.:. Slednjič sem pdstal nestrpen in sem hotel pogledati na uro. Ure ni bilo več... Namesto na kozarec dobrega vina sem šel na pivo, ga srebal skozi stisnjene zobe in kadil cigareto 1 za cigareto 1 , kakor delam vedno 1 , kadar se mi pripeti kak vražji dogodek. I v a n e c. 142 KRIŽANKA «METULJČEK«. Vodoravno: 1 ptič, 3 prostor za cer¬ kvene pevce, 6 žensko ime, 7 je v čast vsako¬ mur, 10 ribiško orodje, 11 nekaj', kar prega¬ nja temo, 12 prevozno sredstvo, 13 igralna karta. Navpično: 1 posoda, 2 grško prista¬ nišče, 3 pride po grehu, 4 del pohištva, 5 vodna žival, 8 žensko ime, 9 del telesa. ŽE NAPOVEDANI ROMAN «BORBA ZA UGRABLJENO NEVESTO» bomo pričeli priobčevati s prihodnjo šte¬ vilko. Snov in razplet dogodkov sta tako zanimiva in napeta* da bo s tem roma¬ nom prav gotovo ustreženo vsem čitai- teljem in čitateljicam. Roman bo ILU¬ STRIRAN in ga bomo priobčevali v velikih odlomkih, da bodk> čitatelji in čitateljice lahko sledili poteku. Za nove naročnike bomo v vsaki nadaljnji šte¬ vilki v par stavkih označili prejšnjo vse¬ bino. Naročite se na «Skovirja», da boste imeli vse številke, v katerih bo objav¬ ljen roman! Poravnajte pravočasno na¬ ročnino! A. : Včeraj sem se dal fotografirati.* B. : «AIi te je fotograf dobro pogodil?* A.: Prav izvrstno glede na dejstvo, da sem se prvič dal fotografirati.'..» SLOVENIA-TRANSPORT Miklošičeva cesta 36, Ljubljana. Tel. 2718^ Špedicija, mednarodni transporti, ocari- njanja, prevoz, selitve. Nizke cene! Nizke cene! LIŠEJE c VSEH VRST, ČRTNE IN AVT0- TIP1JE, IZDELUJE PO PRED¬ LOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARBAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ¬ ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana tiskovna in založna družba z o. z. mmmmm SV. PETRA NASIP štev. 23. 143 ^Gospodična, kar stopite še za nekaj Minov višje. Mene to nič ne ženira ...» Ah, ta Janez. Srečal je Janeza mohamedanec in ga pozdravil s svojim običajnim: «Salem aleikum.» Janez ne ve, kakoi bi odgovoril, in v nenadni domislici sune skozi usta: «Gumi arabikum,» Da le ni bila policija. Gospod Rožmarin se je vrnil domov in ni' našel svoje soproge kakor običajno ob klavirju. «Kaj pa je, za božjo voljo 1 , Dragica ?» se je začudil Rožmarin spričo spreme¬ njenega položaja. «Nič več ne smem peti», je razbur¬ jena zaplakala ženka. »Zakaj ne?» »Zdravnik mi je petje strogo zabranil.» «Hvala Bogu, da je bil to samo zdrav¬ nik,* si je oddahnil Rožmarin, «jaz sem že mislil, da je intervenirala policija ...» Že ve. Milan: «Oženi se in takoj boš 1 nehal pijančevati!» Mirko'.: «Ali misliš, da bi se pdtem premagoval?* Milan: «Ti že ne, ali Tvoja žena bi te premagovala ...» Opica in milo. Kako razlikuješ opico od mila? Vzemi košaro, položi vanjo opico in kos mila ter pokrij! Nesi potem košaro v gozd in odkrij! Kar bo skočilo iz košare, je opica, kar pa bo ostalo notri, je milo... Kratko, a jedrnato. Sorodniki brzojavno vprašajo Žida Izaka, kako naj pokopljejo njegovo umr¬ lo taščo, ali naj jo sežgejo, ali balzami¬ rajo, ali pa pokopljejo 1 . Izak" (brzojavi): «Najbolje vse troje, da bd bolj držalo ...» Golo dejstvo. A. : «Ali veš v katerem mesecu pride največ otrok na svet?» B. : «Ne.» A.: «V devetem ...,» Za kulisami. neprestano ploskati Marici,, ki nima prav nikakega talenta za gledališko igralko 1 . ' «A ima nedvomno talent za prizdigd- vanje krila ...» izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-OmladiS v Rožni dolini. — Urejuj« :Milko Bambič v Ljubljani.— Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambroilt)