GLAS NARODA m
List slovenskih jlelarcevT Ameriki.
Tke largest Slovenian Duly In I tbe United. Stetee.
! lamed every day except Sundays |	and legal Holidays.
75,000 Readers.
v Združenih državah
Ve|ja za vse leto - . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo ieto	$7.00 !
"rgLErOW: CHslsea 8—8878	Entered ss Second Olaw Matter September 31, 1908, it ths Port Office at Nsw York, H. Y„ under Act of OongrsM of March 3, 1870	TELEFON: OHslsea 3—3878
NO. 215. — ŽTEV7215.	NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 14, 1934. — PETEK, 14. SEPTEMBRA 1934	VOLUME XLII. — LETNIK XLIL
GOVERNERI POZVAL ZVEZNO VOJAŠTVO NA POMOČ
STAVKOVNI VODITELJ PRAVI, DA DELAVCI NISO POVZROČITELJI, PAČ PA ŽRTVE KONFLIKTA!
Governer države Rhode Island pravi, da je štrajk komunistična vstaja. — Mesto Woonsocket je središče bojev. — Ljudska množica je začela pleniti trgovine. — Sef generalnega štaba baje že izdeluje načrte za "okupacijo" države Rhode Is-lan. — Ameriška legija noče posredovati.
PROVIDENCE, R.I., 13. septembra. — Ko sta se mesti Woonsocket in Saylesville izpremenili v pravcato bojišče, je sklical governer Green držav-. no zakonodajo ter jo rotil, naj "napravi konec ko-. munistični zaroti" ter naj naprosi predsednika, naj čimprej mogoče pošlje zvezno vojaštvo v državo.
Navzlic governerjevim zatrdilom, da nameravajo radikalni elementi proglasiti v Rhode Island sovjetsko republiko, zakonodaja zaenkrat še ni hotela ugoditi njegovi želji.	!
Nato se je obrnil governer na organizacijo vojnih veteranov, naj zaščitijo tovarne in stavkokaze,' pa tudi s tem svojim pozivom ni imel posebne sreče.
Včeraj so se skoro ves dan vršili v Woonsocket in v Saylesville vroči boji v katerih so bili štrajkarji * zmagovalci. Proti večeru je začela ljudska množi- i ca pleniti trgovine.	3
Governer Green ima posebno piko na komuniste f ter je rekel v svojem govoru: — To, kar je danes v * državi Rhode Island, ni tekstilni štrajk, pač pa pra- j va komunistična revolta. Ena oseba je bila že usmr- i cena, več pa težko poškodovanih. Skoda, povzro- 1 čena na lastnini, je ogromna. Kakor je bil generalna ] štrajk v San Franciscu komunističnega značaja, tako so tudi tukajšnji izgredi boljševiškega izvora. Komuniste moramo tukaj tako poraziti kot so bili! poraženi v San Franciscu. Na vsak način je treba napraviti razliko med postavnimi odredbami pravih štrajkarjev ter med delovanjem komunističnih agitatorjev.
t
HYDE PARK, N. Y., 13. septembra. — Ce sej1 bodo nemiri v Rhode Island nadaljevali, bo zasedlo j državo zvezno vojaštvo.
Predsednik Roosevelt je kot vrhovni poveljnik | ameriške armade izjavil, da bo poslal v najmanjšo j t izmed 48 držav zvezno vojaštvo, če se bodo nemiri,1 nadaljevali.	|j
(i
WASHINGTON, D. C., 1 3. septembra. — Gen. « Douglas MacArthur, šef generalnega štaba zvezne * armade, sestavlja načrte za "okupacijo" Rhode Islanda.	j
Pa tudi "šef generalnega štaba" stavkarjev, Fr. : J. Gorman, ne drži rok križem. Včeraj je pozval governerje onih držav, v katerih je izbruhnila stavka, naj zaščitijo delavce, ki se bore za boljše plače in boljše delovne pogoje.
—	Nihče naj ne misli, da so strokovno organizirani delavci povzročitelji sedanjih sporov. Ne, organizirani delavci so žrtve teh »porov. Izgredi niso bili in nikdar ne bodo v programu United Textile Workers. Vsi člani so pozvani, naj se pokore posta-vam. Da je prišlo do nemirov, je treba pripisati v« prvi vrsti fabrikantom, ki sovražijo delavce iz dna srca. i
Gorman je opozoril javnost na dejstvo, da so fa-brikantje zavrnili mirovne pogoje strajkarjev.
—	Toda štrajk se nadaljuje, — je dostavil. — Milica je streljala na naše ljudi, ki so se pa dobro I zadržali. Jaz poznam tekstilne delavce. Jaz sam sem eden njih. Vzdržali bodo, kajti pravica mora zmagati. Governerje pozivam, naj baš tako skrbno ščitijo delavce kakor ščitijo delodajalce. Postava nam dovoljuje postavljati pikete, in te pravice se bomo y polni meri poslužili.	______________
DEMOKRAT JE SO SI SVEST1 ZMAGE
Demokratični voditelji v Washiyigtonu pričakujejo veliko večino. — New Deal je zmagal skoro povsod.
Washington, D. C., 13. sep-i ;tciiibra. Demokratična stran-' ka napoveduje pri kongresnih volitvah, pri katerih bo "New Deal" igral važno vlogo, splošno zmago. Izi<l primarnih volitev v posameznih državah je za demokrate tako povoljen, •da opravičeno upajo, da bosta senat in kongresna zbornica prihodnje leto po veliki večini demokratska.
I Posebno značilno je, da mo- ! rejo demokrati celo v onih državah, ki so bile vedno republikanske kazati na velik u- 1
S|R*ll.
• Izmed 30 demokratičnih kon-gresnikov, ki so v torek iskali 1 zopet no izvolitev, sta izgubila samo dva, namreč C. M. Wei- 1 eleman in Harry \V. Massel-wliite v Micliiganu. j Vrašanje, ako je New Deal našel milost pri volilcih, se po- l trjuje. Skoro v vselt krajih je 2 ta problem igral poglavitino 1] vlogo iii iz izida je mogoče raz- k videti, da ni nikjer najti za-j liteve po starem redu.	1
Zopet no nominiranje gover- 1 ne rja države Maine Alberta C. J Hitchieja je skoro zagotovlje- T no. V Coloradi pa je Miss Ro- I clie, ki lastiye več rudnikov, * najbrže izgubila svojo igro kot *v ,kandidatinja za govemersko c .mesto.	j1
—- I1
i DOBIČEK PRI MUNICLH j!
| Washington, D. C., 13. sep- i i jtembra. — Senatni odbor za ] 'municijo je pri sedanji svoji ] ! preiskavi dognal, da je du 1 , Pont ova tovorna za municijo v s svetovni vojni od leta 1919 1 do 1919 prodala municije za j j '$1.245,000,000.	i
, I V tej zadevi je bil zaslišan predsednik Du Pontove tovarne Pierre du Pont, ki je priznal, da je prvo leto vojne leta 1915 prodal municije za 323 ; milijonov dolarjev.
MACHADO NE BO IZROČEN
Havana, Kuba, 12. septembra. — Dominikanska vlada je odklonila zahtevo kubanske vlade, da ji izroči bivšega kubanskega predsednika Gerar-da Machado.
, Kubanski zunanji minister dr. Cosme del a Torriente je v .svojem kabinetu sporočil, da i je dominikanska vlada označila Machadove zločine za politične, vsled česar ima po pogodbi s Kubo pravico odkloniti njegovo izročitev. I Pred d v ma mesecema je kubanska v.ada odklonila izročitev podpredsednika v prvi Trujilovi vladi, Raf. Estrella .Urena, ki sedaj živi v Hava-ni. Tedaj je kubanska vlada tudi odločila, da so TJrenovi zločini politični in ga iz tega vzroka ne izroči.
P0STAVAIZ ! DRŽAVLJANSKE ! VOJNE DRŽI
Demonstrantje se morejo eno uro po svarilu u-I makniti. — Zupan je u-kazal. da oproščeni za-puste mesto.
Passaic, N. J., 13. septembra. — Postava, ki je bila uveljavljena zaradi demonstracij < in glasnih zborovanj med dr- i žavljansko vojno, je prišla na policijskem sodišču v Passaicu < do veljave ter je bilo na njeni jiodlagi oproščenih sedem are- : tiranih piketov. Kot je policijski sodnik Charles Darmstat-ter zarjeval, imajo udeleženci kake demonstracije ali liepo-stavnega zborovanja po postavi iz časa državljanske vojne po policijskem svarilu eno uro časa umakniti se, predno morejo biti aretirani. Policisti, ki| so pred Botany predilnico aretirali pikete, so jih že zaprli po l.j minutah. Policijski sodnik Dannstatter je obdolžence o-prostil s poveljem, da takoj zapuste Passaic. Po ukazu žu-j pana mora tudi 300 piketov takoj zapustiti mesto. | Žu]ian Johnson ne priznava t 'pravice, da bi bili postavljeni piketi pred tovarne, v katerih je stavka. V zadevi Botanv j predilnice je župan Johnson. . prejel prošnjo s .'i(MN) podpisi uradnikov predilnice, da po-
-	sije policijo za varstvo delaw J , cev. Izjavili so, da so zadovolj-J
■ lii s plačami in delavskimi raz-1 'merami v tovarni ter so prosi-1 jli policijsko varstvo proti nad-1 legovanju piketov.	i
i Zato je župan Jolinsou naro-j
-	čil policijskemu komisarju J.
i McCarthvju, da pošlje vso po-J i licijsko silo ob 5 zjutraj pred j i tovarne, da prežene pikete, ki l T so bili "importirani" iz Clif-J * tona.	s
1 - !
1 PRIPRAVE ZA POROKO
Pariz, Francija, 13. septembra. — Grška princesa Marina | in njen ženin angleški princ Jurij sta prišla v drugem razredu iz Monakovega, da nakupita poročno obleko.
Vsakdo je bil začuden, ko sta princ in princesa izstopila iz železniškega voza drugega razreda.
Kmalu po svojem prihodu v Pariz se je princ Jurij z aero-planom svojega brata waleske-ga princa odpeljal v London, od koder je odpotoval v Balmoral na Škotskem k svojim starišem, da se ž u njimi pogovori zaradi poroke.
Princesa Marina je ostala v Parizu, da si nabavi obleko ter se bo v nedeljo sestala s svojim zaročencem v Londonu.
Pred svojim odhodom v Balmoral je princ naročil v Londonu zaročni prstan za svojo nevesto.
Haročite m na ola8 HAftODA. največji slovenski dn*?rfk i Mrataih d(M
POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO
Napetost med obema državama je ponehala. — Skleniti je mogoče vsako pogodbo brez političnega ozadja.
Budimpešta, Ogrska, 13. sep- j tembra. — Med Jugoslavijo in Ogrsko je bila sklenjena trgov- j ska pogodba, ki vsled česar je . ponehala napetost, ki je via-1 dala med obema državama za-j radi dogodkov na meji letos- J njo spomlad.	|
Zadnje štiri mesece Jugosla-j vija in Ogrska nista imeli tr- li govske pogodbe. Novo pogod-1 bo, ki je bo ostala v veljavi do 1 konca leta 1935. splošno sma- ■ trajo za prieetek nove dobe iz- ! i boljšanih razmer med obema
državama. . J Tako jugoslovanski kot o*rr- :
ski krogi so mnenja, da ta po-> godita dokazuje, da imajo pogajanja v srednji Evropi ved-j' no uspeh, ako se vodijo brezi, j političnega ozadja.	[•'
j Posebno jugoslovanski poli r tiki so prepričani, da je mogo- 1 'če skleniti slične pogodbe med / i vsemi podonavskimi državami,'. i ako pri i toga jan jih odpade ^
i vsaka politika.	]
,» '
i! —----
! FRANCIJA JE ,1
i ZA ZVEZO Z !
i VZHODOM |
| Nemčija ne bo pristopila.
v zvezo. — Francija bo J brez Nemčije delovala j i za zvezo držav.
] Ženeva, Švica, 13. septembra. — Ne oziraje se na to, da : j je Nemčija naznanila, da sej ne pridruži zvezi vzhodnih dr- i žav, bo Francija še dalje delovala na to, da pride do take zveze med državami, i Francija ne more# opustiti tega načrta, ki določa medsebojno pomoč držav. Nemčija je poleg enakosti v orožju zahtevala, da se medsebojna vojaška pomoč izbriše iz pogodbe, toda Francija Nemčiji ne privoli enakosti v orožju in ji je tudi mnogo na tem ležeče,, da se sklene med državami vojaška zveza, po kateri bi bile države obvezane skupno nasto-1 piti z vojaško silo proti drža- ' vi, ki bi skušala kaliti mir. S tem bi bila sklenjena vzhodna! loearnska pogodba, ki bi jam-j čila za mir na vzhodu, kakor jamči za mir ob Reni zapadna loearnska pogodba. J Francija hoče sedaj skleniti vzhodno zvezo med Rusijo, Če-.lioslovaško in baltiškimi državami. V tej zvezi bi bila tudi vključena Poljska, aker bi se ji hotela pridružiti. ! Neko zanesljivo poročilo pra-(vi, da namerava Mala antanta poslati kot svojega zastopnika
' tt Rim XahnalmmSlraiM >mr>o_
V isti sapi dostavlja Musso-linijevo glasilo, tla bi bilo za-1 enkrat še prezgodaj govoriti o J i iz jalovi jen ju Rooseveltove po-'litike.
| Splošno se sodi, tla je dotič-t»i članek napisal sam Musso-| lini.
i — Rooseveltove ideje — je 'rečeno v članku — niso niti fa- ' jšistične niti komunistične. Kdor pa prečita Rooseveltov govor, ki ga je imel dne 4. ma-ija 1933 pred trgovsko zbornico Združenih držav, p rule nehote do zakljačka, tla je Roosevelt preeej navdahnjen s fa- s šistienimi idejami.	s
— F. D. Roosevelt je skle- t nil zmanjšati oboroževanje, 1 znižati tarifne pristojbine, sta-jbilizirati valuto ter utrditi pri- g Jjateljske odnošaje z drugimi j j državami. Niti enega teh ciljev ji pa ni dosegel in se je celo od- jI
tlaljil od njih.	Ji
| — Narodi se ne razorožuje- i jo, pač pa oborožujejo, tarifne < pristojbine so se po vsem sve- 1 tu povečale, na denarnem tr- j gu vlada velika negotovost, meti narodi ni zaupanja, pač j J pa mržnja in zavist.	i
! — S tem pa seveda še ui rejce no, tla se je Rooseveltov po- ] skus izjalovil. Eksperiment še * ni zavržen. Treba bo počakati. •
|	I
j--
1 PERSHING 74 LET STAR \
!	--K
i Pariz, Francija, 13. septem- i bra. — Na predvečer svojega i ;74. rojstnega dne je general Pershing rekel, da je njegovo ] zdravje sijajno.	]
I Kakor vsako leto, je bil Per- ] šiling tudi to poletje v Franci- : ji kot predsednik ameriške komisije za vojne spomenike. Ob |tej priliki se je tudi nekaj časa mudil v kopališču v Vittel.
HIMEN.
- i
Jutri popoldne se bo poročil | v Plainfield, N. J., Mr. An-■ drew J. Ferenchak, Jr., z Miss Jeanette Cvetkovich. Ženin, ki ' je arhitekt po poklicu, je sin } ugledne in spoštovane družine iMr. Andreja J. Ferencliaka, Jdočim je nevesta hči Mr. in. j Mrs. John Cvetkovicha, ki sta' j zelo spoštovana in priljublje-_jna med tamkajšnjimi rojaki in r tujerodci vsplošnem. Mlademu ^ paru želimo obilo sreče.
»I . ..
-	njega ministra dr. Edvarda -'Beneša, ki bo skušal dpseči i ,kak sporazum med Malo an-i tanto in Italijo, Avstrijo in
Ogrsko. Največja težava za
-	Beneša bo pripraviti Ogrsko el j do tega, da opusti svojo zahte-aivo za premembo trianonske ir mirovne pogodbe.
STARA MATI REVOLUCIJE JE MRTVA
Grofica Breškovskaja je obrnila plemstvu hrbet. Bila je 23 let v izgnanstvu v Sibiriji.
Praga, Čahoslovaška, 13.
septembra. — 4'Stara mati ruske revolucije", grofica Katarina Breškovskaja je umrla v Pragi v starosti 90 let.
Grofica, ki je obrnila plemstvu hrbet, da se bori proti carju, je umrla na svojem domu blizu Prage. 21. avgusta je bilo naznanjeno, da njen konec ni več daleč. In bivši ruski ministrski predsednik Aleksander Kerensky je takoj prihitel k njeni smrtni postelji iz Pariza.
Ves svoj vpliv v Rusiji je izgubila, ko je padel Kerensky in so boljševiki prevzeli vlado.
Zaradi svojega revolucijo-naraega delovanja je preživela 23 let v izgnanstvu v Sibiriji.
Rojena je bila leta 1844 kot hči poljskega grofa in je postala revolucijonarka s svojimi 2G leti. Leta 1919-je po padcu Kerenskvjeve vlade prišla v Združene države, ker ji pod vlado Ljenina in Trockega ni bilo zdržati v Rusiji.
V hiši svojih starišev je imela najboljšo izobrazbo, toda ža- . lostni položaj in nevednost kmetskega prebivalstva sta na njo tako zelo vplivala, da se je pridružila revolucijonarni skupini v Kijevu.
Oblačila se je kot kmetica, je živela med reveži ter je ponarejala potne listine, da je mogla potovati iz kraja v kraj (ter je razširjala revolucijonar-no propagando.
HFMR JEZAVQR ^
Berlin, Nemčija* 13. septembra. — Državni voditelj Hitler
je svečano posvetil Nemčijo za mir.
; Ko je sprejel diplomatske zastopnike v predsedniški palači, jim je rekel:
— Neizpreraenljiv cilj moje politike je, napraviti Nemčijo za trdnjavo miru. Ne moč, ne sila ne sme določevati odnošaje med narodi, temveč duh enakosti, kakor tudi spoštovanje eden do drugega, posebno z o-zirom na delo in dosego drugega.
Posebni oddelki policije so i stali pred predsedniško palačo, da so vzdrževali red med ■ množico, ki je opazovala prihod in odhod 60 diplomatov.
R00SEVELTU SE ŠE NI POSREČILO DOSEČI ŠTIRIH GLAVNIH CILJEV
MILAN, Italija, 1 3. septembra. — "11 Popolo d* Italia**, ki je glasilo italijan. ministrskega predsednika Mussolinija, pravi, da se predsedniku F. D. Roosevelt u še ni posrečilo doseči Štirih glavnih ciljev, ki si jih je zadal, ko je nastopil najvišji urad v deželi.
Mussolini kritizira Roosevelta
"0LAI IAIODI^ '
HEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 14,1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. J
» Glas Naroda	I
IL-■ i i • '
W ' OtMd and Pobllabed by « WINIO PUBLISHING COMPANY XA Corpora Uon),
Vkia hW, nrtiiwi % t	l	tnm.
— * *
plaeo ci boMsM of the corporation And addresses of tbore officer«:
lil m »fc ato-ti town 1 M—bUM. New l«fc CUy. N. ¥.
—>--' . fflLAfl NARODA"
(Y«fa* of the PMpfe)
bntd Brecy Day Except Sundays and Holiday«
ft -tftr Hit n|]a n inrlfcn 1»	Ka New York sa cdo leto......|7.oo
tiMH..................fft.00	Za pol leta ...................fSJ»
^ pol |«ta....................$3.00	Z« lnosemstvo tt celo leto......17.00
U emt leta..................m»	za po» ieu...................
Subscription	Yearly >6.00__
Adrertiscamit on Agreement__
•MP^t Iteroit"	t Miki dan IstsomH nedelj In prasnlkor._
boflil bees	In owbiwttl ae ne prlobCujeJo. Denar naj ae blagovoli
foUljatt po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikom, prosimo, da m prcjjnje btralUČe n«sn«nl, da hitreje najdemo naalovalka.
•VUB NAKODA", »I W. 18tb Street, New York, N. Y.
Tittfli----Cflcbrn >—3078
VOLITVE V DRŽAVI MAINE
Običajno je, da se po vseh ameriških državah vrše * olkve prvi torek meseca novembra, edinole država Maine e izvzeta. V Maine se vrše dva meseca prej-
Tem volitvam posveča ameriška javnost veliko po-[ : »most. Neštetokrat, se je že namreč izkazalo, da izpade-j > novemberske volitve tako kot izpadejo dva meseca prej j v tej državi.
Republikanci so se podali z vso vnemo na delo- Na v e kriplje «o agitirali proti Rooseveltovi administraciji ter devali v nič njene dosedanje uspehe.
Pa kaj se je zgodilo?
Demokratski governer Brann, ki je bil leta 1932 izvoljen le z majhno večino, je letos porazil svojega republikanskega nasprotnika s 30,000 glasovi večine.
V dveh kongresnih okrajih sta zmagala demokratska kandidata, dočim se je republikanski senator Hale le s 1 ležavo pre ril skozi.	,	<
Pa še nekaj. Država Maine je bila največja suliaška ] . dnjava. Suha je bila že od leta 1884, pri zadnjih volitvah j o se pa volilci toliko izpametovali, da so državno prolii- * Učijo odpravili.	]
('e je izid volitev v Maine res odločilen za izid no- j 'emberskili volitev, se torej demokratom ni ireba zaen- : «aat se ničesar bati.
i.
I
RUSKA TRGOVINA	~ K ]
__~ S. 1
Od priznanja sovjetske Rusije so ameriški industri- j jalei pričakovali velikanski dobiček, kajti Rusija potre- 1 buje za več xto miljonov dolarjev ameriških izdelkov.
Toda do sedaj se ta trgovina ni prav nič izboljšala- ; Za to »ta dva vzroka. Prvi vzrok je ruski dolg Združenim ; državam, drugi vzrok pa je kredit, katerega želi dobiti Ru- [ -ija v Združenih državah.
Ko so boljševiki strmoglavili Kerenskega, so zapleni- ^ li vse domače in tuje premoženje v svojih mejah. Ameriško zaplenjeno premoženje se ceni na $60,000,000.
Predno so prišli boljševiki do vlade, je bilo v Ameri- •
ki
za $97,000,000 ruskih bondov, ki so po revoluciji izgu-l bili vso veljavo. Združene države stavijo ruski dolg na j $350,000,000. Boljževiki pa so odklonili priznati ta dolg-Sovjeti tudi ne priznajo Kerenskijevega dolga, češ, da sovjeti niso prejeli nikakega posojila in še več, da je 'bilo to posojilo porabljeno za vojno proti njim. Vsled tega sovjeti trdijo, da za ta dolg nimajo niti postavne, niti moralne obveznosti.
f • Združene države pa zavzemajo drugačno stališče. Mednarodno pravo priznava, da vlade prihajajo in odhajajo, toda dolgovi ostanejo, dokler niso plačani.
Pri vsem tem pa, da se Rusija protivi plačati ta dolg, vendar priznava, da je potrebno zaradi daljših odnošajev in zaradi trgovine, da pride glede tega dolga med obema državama do sporazuma.
Sovjeti želijo naglo izvršiti svojo drugo petletko. Za
to
pa potrebujejo lokomotive, železniške tračnice, razne I železne izdelke itd. Ako pa hočejo vse to kupiti, potrebujejo dolge kredite in da to doseže, so pripravljeni porav-f Hati te zahteve.	x
Tozadevna pogajanja so se pričela v Moskvi, ko je prišel ameriški poslanik Bullitt v Moskvo. Pozneje bo bi
prensfena v Washington. Bila fto prekinjena, pa zopet pričeta in sedaj so zopet na mrtvi točki. __^
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KljRZU
f JDOOSUVUn	1	V ITALIJO
Za $ S JO .......... Din. 100 Za $ 0.35 ....................Ur 100
9 5.35 .......... Din. 200 $18.30 ....................Lir 200
f 730 .......... Din. 300 $44.60 ....................Lir 500
912.25 .......... Din. 500 $08.20 ....................Lir 1000
$2125 .......... Din. 1000_$170.— ....................lir 2000
MER ŠE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CktfE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI VOLI
Bn tarptattlo vetjih sneafcov kot acoraj navedeno, tfodtat t dtasrjlb alt Urah dovoljujemo ie bolje paco)e. nahJkčiLk ? AMniSKiHMuui .
"4, trn fcplaflfb 9 S_ *o**t« fMlftfti ..........9 5.75
f	- - ..........$ieA5
915*— " * .........910v—
aeeoa ••••«	" "
950— - - .......... $5130
Prejemnik dobi t starem kraja tspla&lo t dolarjih. NelMl MKttb	pe Cikle Letter ni priateJUOe 91.—.
SLOVEMG PUBLISHING COMPANY
MGlai Naroda*9
m titer is» stkbt	ncw mik, k t.
Vlažno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da /e poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje Udobno in hitro. Zato se saupno obrnite na nas ta via pojasnil*..
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, «n kar je glatfUo. ta najmanjše ttroško.
Nedriavtjani naj its odlašajo do tadnjega trenutka, ker . predno te dobi it Washingtbna povratno dovoljenje, RE-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta breeplačna navodila in tnaotavljn-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval.
SLOVENIC PUBLISHING ČO. TRAVEL BUREAU
216 Wat 18tk Street New Vat-k, N Y.
Pustolovski Ljubljančan obsojen v Osijeku.
Pred meseci smo poročali, kako se je 26-letni Ljubljan-i fan Radoslov Čolnik po Slavo-j niji, Sreniu in Banatu izdajal' za aristokrata in delil svoje vi- • zitke z naslovom: 4 * Slavko de Krisper grof Castiglioni Pu-chenstein, Dravograd", oh-, enem je pa slepa ril lahkover-neže, posebno med pripadniki adventistične sekcije in mnoge ogoljufal za prav visoke vsote, končno je pa sedel v Osijeku pred sodiščem in za svoje po-j dvige sprejel tri leta ječe za nagrado.
Fant je se kot dečko pobegnil od doma in se klatil po Slo- j veni ji, končno je pa pobegnil v Italijo, kjer se je že v Gorici, predstavljal za grofovskega sinu in slepari. Pripovedoval je,! da gre v semenišče ter je tudi i z obljubami, da postane župnik, inarsikaki ženici izmamil j denar. Tako je delal tudi v .Ju-{goslaviji, in sicer najprej v Bosni, kjer je prestopil tudi v Jjnohamedansko vero. Kot Sa-jlih efendija f'olnik je dobil jslužbo v muslimanski sirotiš-jnici v Sarajevu, vendar je pa to službo izgubil zaradi lopov-stev in se podal v Slavonijo. Že 1. 1928 se je pojavil v Vin-kovcih z naslovom grofa Krisperja. Nato je pa šel v Mitro-vico, kjer je varal dalje. V Vin-kovee je prišel s priporočilom sekte "duhovničarjev" iz Ra-jiča, h kateri je tudi pristopil.
Pripovedoval je, da je bil v nekem katoliškem samostanu, kar je dokazoval s staro kuto, je pa od tod pobegnil in se za-1 to mora skrivati, ko je dobil denar od sekte in posameznikov, se je od sekte dal tudi krstiti, varal še nadalje kot grof. a svoje listine je žigosal s pe-. čatnikom: Prezidente pontifice tribunali Labacoi. Izdajal se je za veleposestnika, obenem . je pa opeharil tudi neko Nemko na račun ženitve za 2000 dinarjev. S poroko ni bilo nič, ker Nemka ni hotela pristopiti v njegovo vero. V Osijeku je iskal, kjer bi kupil zemljišča 7* 2,000,000 Din. Pri tem se je pa skrival pri advent i stičnem propagatorju Medošu. (Mtod je pol>egnil v Samatovce spet . k advent istom. a Medoša so zaprli. Ko so Medoša spet izpustili, je poiskal "grofa", in zahteval 10,000 Din, da ne izda njegovega skrivališča, f'olnik i je pa skočil v prvi vlak in se skozi Zagreb odpeljal v Slovenijo, kjer so ga v Kočevju končno prijeli in poslali v Vin-kovce, končno pa v Osijek. Pri sedanji razpravi je pustolovec vse priznal, razen nekaterih malenkosti ter je bil obsojen . na tri leta" ječe in pet let izgube častnih pravic. • ^ ■---
Samomor bosanskega milijonarja.
V Orašju si je nedavno kon-,čal življenje večkratni milijo-Siar Islam beg Vejsilovie. I Agrarna reforma mu je vzela obširna zemljišča in to ga je spravilo iz ravnotežja. Kar mu je bilo še ostalo, je polagoma prodajal. Udal se je pija-či, da je dobil končno delirium tremens. Nekega dne je skočil v Savo in utonil. Mož je bil zadnji potomec te bogate be-' govske rodbine.
' Zagrebški klobučar, ki ima pet ien.
Na železniški policiji so zasliševali klobučarja Ivana Tn-I hi kanca, ki ima pet žen. Naj-I prej se je oženil z 22-letno L»ju-i .bo Saš i če v o, druga njegova že-
-	na je bila Anka Pintarič, tre-, - tja .Tulka Pokupjec, četrta An-
i jka Skofjanec, peta pa Ruža 11 -.Balažič. Vse je tudi opeharil ; l za denar in ko so na policiji
-	tarnale, se jim je smejal.
• i ' Strašna osveta mladega moža.
-1 V Duboviei pri Varaždinu je . I Franjo Ferenčak zadavil svojo -'ženo Micko. Po vasi se je šuš-i Ijalo, da ima Ferenčakova že-
-	na druge. Mož je dobival ano- ■ . nimna pisma, ni pa mogel do-
-	gnati, ali mu je žena res nezve-j
-	sta. Dol^o je mirno prenašal i
-	te vesti, končno je pa povabil
-	ženo na podstrešje, kjer jo je' i začel pretepati, da bi mu pri-j
-	znala nezvestobo. Ker ni mogel i . spraviti resnice z nje, jo je!
zgrabil za vrat in zadavil. Vi-jdeč, da je mrtva, je bridko za- ; ' I plakat in ostal dolgo pri svoji ' žrtvi, potem je pa odšel na o-I rožniško postajo in povedal, kaj je storil.
Samomor je napovedala.
Te dni je vrgla Slavica Ko-? stanjšek v Zagrebu iz tramva- , a ja tri .pisma, eno naslovljeno 1jna Ivico Klemena, drugo na . njegovo mater, tretje pa na po-_ lici jo. Slavica pravi v pismih, Ida se je naveličala življenja in j i da gre v Savo., Oči vidno gre za p j nesrečno ljubezen. Dekle je: jjbrez sledu izginilo.	i
B I
1 "Stanovanje" nosečega dekle-j ] kleta sa 50 Din mesečno. .
t Na Tratinski cesti v Zagrebu _ stanuje v baraki noseče dekle j . in plačuje 50 Din mesečno, da . sme prenočevati v drvarnici.
1	• Spi na stari slamnjači, kjer bo c najbrž tudi porodila nezakon-P)skega otroka, a v mestu je vse
Ipolno humanitarnih društev,
2	ki se trkajo na prsa, češ, koli-_jko store za trpečega bližnjega.
i!
p Mož, ki je imel 36 vmtkov in ^ I	24 pravnukov.
J V vasi Praznice na otoku 1 Braču je umrl te dni Tomo Bu-
-	vinovič, star 92 let. Mož je imel 36 vnukov in 24 pravnukov.
i • 1 Nazaj k
"it	v • ^
garanju
- POČITNICE se kontane. Šlr so
bi ti iih i lun ure na Holncu . , , iu I pr—11 m ... v svcicai zraku.
Ni pe konec tvrstorti. ki *te jo pridobili na Ritnicah! Saj Je n« boHte izgubili, kaj ne. da nef Toda
dosti ljudi je izgubi. Zato ker za-a rno ilvcti in jesti kakor prej.
Vrnite se k hitecOm delu. Vrni-r to ae v zaiobll stari urad. Ne mi-h te se pa v staro oslabelost. Vzdr-
t- i »te svojo zalogo energije, s tem da n jo NALOŽITE V MLEKO. Najmanj * .. 2 imsi na dan.
I1 Čemu? Micko vsebuje praktitno il vse snovi, ki so potrebne za pravilno vzdrževanje vašega telesa. Pro-teine, vitamine, kovinske soli. Mleko se približuje najbolj popolni brani, ki jo morete kopiti za denar. Vsledtega ga pijte več. Je dobro za vas!
ČUDNA SO POTA USODE
Mnogo prahu je dvignila med gospodo madžarske prestolnice zgodba lepe plesalke Laure Bok od v je ve. Zgodba se je pričela pred dobrimi 10 leti. Laura je bila hči premožnih, uglednih staršev. Že <y zgodnji mladosti se je navduševala y.a plesno umetnost in hotela ji je posvetiti vse svoje življenje. Toda starši so smatrali ime Bokodv za preveč ugledni, da bi ga mogla nositi poklicna plesalka. Tako je naletela hči na nepremagljiv odpor staršev, ker jo je pa plesna u-metnost tudi tako mikala, da se ji ni mogla odreči, je krat-komalo pobegnila od doma. S seboj je vzela samo dragocen rodbinski nakit. V pismu se je poslovila od domačih in jim sporočila, da je njeno hrepenenje po plesni umetnosti močnejše od odpora neizprosnih staršev.
Več let niso domači vedeli,1 kaj je z njo. Zaman so jo starši iskali, zaman jo je brat pozival, naj se vrne, ko je težko zbolela mati, kmalu za njo pa še oče. Laura ni na nobeno pismo in na noben poziv odgovorila. Mater in očeta je hčerina odločitev tako potila, da sta kmalu umrla. Vse premoženje je podedoval- sin. Pa tudi z njim se je usoda čudno Igrala. Robert Bokodv je z nesrečnimi špekulacijami zapravil vse, kar so mu bili zapustili starši. Prebijal se je skozi življenje, kakor je vedel in znal. Končno ga je zanesla u-soda na deriantna polja Južne Afrike, kjer se je pa njegov položaj obrnil na bolje. V Pre-toriji se je bil zaposlen kot delavec v demantnih rudnikih in kmalu je -prihranil toliko denarja, da si je kupil v Natalu hotel. V njem si je uredil tudi igralnico in v tej igralnici se je zopet prekrižala življenjska pot brat in sestre, ki sta se bila ločila v Budimpešti.
V igralnico je prišel nekega dne Portugalec iz Zanzibara, da bi poskusil svojo srečo. Ni imel sicer denarja, pač pa je ponujal dragocen nakit. Sve-
tovali so mu, naj se obrne na lastnika hotela. Tako je tudi storil in ko je odprl pred njim škatuljo, je Robert Bokody o-strmel. Zagleda! je namreč nakit svoje rodbine, ki ga je bila vzela s seboj njegova sestra • Laura, ko je pobegnila od doma. Robert je vprašal Portugalca, odkod ima nakit. Bil je tako razburjen, da se je komaj premagoval. Portugalec mu je zatrjeval, da je prišel do nakita na pošten način. Začel mu je praviti, kakšno pustolovšči-» no je doživel v Abesiniji. Tam mu je baje neki zamorski deček v šotoru prodtaknil listek papirja; na njem j«' bila napisana obupna prošnja za pomoč. Deček ga je odvedel po o-v ink i h v harem, kjer so s silo držali belo dekle. Ubogo dekle ga je milo prosilo, naj ji po-
*	maga iz harema, iz tega pekla abesinskega rodbinskega življenja.
Portugalec je več tednov skrbno pripravljal ugrabitev.
I	f'e bi se mu ugrabitev ne bila " posrečila, bi jo bila oba pošte-
no plačala v deželi, kjer jo bila e predaleč pomoč civilizacije in " preblizu kruto običajno pravo '» primitivnega ljudstva. Toda u-~ grabitev se je posrečila. S tem
II	pa zadeva še ni bila urejena. 1 Skozi pragozdove in pustinje 7 sta bežala Portugalec in Laura
I	Bokodv pred osveto razjarje-" nega lastnika harema. Po dol-" gi, nevarni in naporni poti sta
prispela končno v Johannesburg, kjer je l^aura dala rodbinski nakit Portugalcu v znak hvaležnosti, da jo je rešil. ^ Končno je Portugalec Robertu ^ I povedal, da živi njegova se-stra v Johannesburg!!, kjer p ima bar.
Robert se je takoj odpeljal v ;_ Johannesburg in izkazalo se je, |t jda je govoril Portugalec resnico. Brat in sestra sta se po i dolgih letih burnega življenja zopet srečno na!la. Mnogo sve-ta sta prepotovala oba in mar-0|sikaj sta doživela. Laura pa ni a vedela, da so jo starši in brat klicali <lomov. Nobeno pismo je ni doseglo. Marsikaj sta si imela brat in sestra povedati. a Zdaj je morda burna pot nju-, nega življenja končana, oba (_;sta premožna in vrniti se name 0|ravata v Budimpešto.
U
L-	~ """ ~
*	Cena
"dr. kfrnovega berila
p JE ZNIŽANA
[; Angleško-slovensko :: Berilo
U ENGLISH SLOVENK READER
II	8'fANE 8 AM O
t $2
Naročite ga prt —
a
*	KNJIGARNI -GLAS NARODA'
e 216 WEST 18th STREET NEW VOftK CITY
Iz Jugoslavije.
* •	- n nMtf—r—i— ^ mm
I
Peter Zgaga
SLABA SKUŠNJA.
< Movek premišlja, ugiba i dela načrte, kako bi se izkopJ iz te nesrečne niizerije, pa nf kdar prave ne pogrunta.
Večkrat se mu nudi prilik? taka ali taka, pa je običajni preoagov, da bi jo zgrabil /j 1 rep, če je že za glavo ne mori
Treba .e namreč velike pril vidnosti.
Zadnjič sem srečal rojakjj
■	ki me je zaupno vprašal, če l| ' kupil srečko irske loterije.
1 — Kaj? — ga nahrulim ni{ k kaj prijazno — srečko irsk
■	loterije? Križ božji, kaj še nj 1 veš? -
—	Kaj bi vedel? Kako bi v» del ?«— je začudeno pogledal.
—	Ali ti ni znana najnove. • ša novica?
1, Ker res ni vedel, sem mu ja
■	pravično in pošteno razložil: l< — Vsi tisti Slovenci, ki a 1 kupili to poletje irske srečkJ ) so vrgli denar stran. Vse nj
-	hovo upanje je zastonj, vse nji 1 hove nade bodo šle po vodi. | •I Gospodje na Trškem, ki rJ ^ na jo konje oziroma dotičn
1 stvar, so si spomladi mislili: -j — 7 no, pa naj še Slovene! " enkrat zadene. Saj so amerisk|
I	posebno pa newyorški Kloveit
-	>i dobri ljudje.
"j In zgodilo se je, da je zadel f enega glavnih dobitkov nell •'naš rojak na šesti cesti.
II	Po enem tednu se je pa izktJ
-	zalo, da ni zadel dotičnik, pa| rl]>a njegov nečak.
j Koj se je oglasil tretji, ki jj r zatrjeval, da mu morata dal , ■;dotičnik in njegov nečak polcjl _ ivico dobljene vsote.
Advokati so našpičili ušf| j 'sa, češ, zdaj pa bo nekaj. _' Vsi trije so najeli advokata _ in eden se je celq na Irsko p<j j dal kolektat, pa so mu tam pr| l vedali, da zaenkrat nimajo čj« j sa in <la morajo priti vsi trij]l j s svojimi advokati, potem d j bo pa irsko sodišče odločili . k( »mu dobitek pritiče, ee splofl n komu pritiče, in bo veliko siti ,, nosti, ker je stvar tako zage netna kakor sveta Trojica. E: sam dobitnik mora biti, pa s| j trije in vsi trije hi bili radi e| sam.
' Irske oblasti so odločile, d{ .bodo denar izplačale, toda nj t j vedo kdaj in ne komu in j ; sploh pri loterijski komisiji n i Irskem taka zmeda, kakoršn ni povzročila Ircem niti angle ) ška vlada v vsej dolgi in kr vavi irski zgodovini.
Kako se ho stvar končala, š j ni znano, nekaj je pa gotovo
—	Irska loterija noče nikda več imeti takšnih sitnosti, ko jih je imela in jih ima z naši mi tremi do\vnto\vnskimi rc jaki.
In zato se bodo vbodoče di žali na Irskem načela: > — Naših glavnih dobitko1 naj bodo deležni ljudje, ki s dajo kaj dopovedati, ki se daj« pogovoriti in si znajo, če n _ j drugače, tudi prijateljsko raz (deliti med seboj težke tisočake ki so jih zaslužili z največjil lahkoto.
I Irski konjički bodo še ved (no ronali, toda irski loterijsk odbor ni osel, da bi hodil dva krat na led.
Na led so ga samo enkra spravili down tonski rojaki drugič pa ga ne bodo več.
Raje podero vse špitale ii pošenkajo irskim farmerjen vse konje-dirkače kot da bi š< enkrat pustili newvorškemi Slovencu glavni dobitek za deti.
Pod nobenim pogojem ne, z t ves svet ne!
In zastrantega je, kot sen rekel, denar za srečke proč vr . žen.
Z vsakim newyorskim Slo vencem, ki ima srečko, sta vire kolikor hoče, da ne bo zadel.
Go ahead! Stavite z menoj magari sto proti eni, jaz sena pripravljen. Manjka mi nam, reč denarja za grosdje...
'GLAS NARODA'
NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 14, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. 8. A.
Haksno razliko
dodatna smetana lahko stori!
____________ ; . , .
Golden Crest

^Ifltt ■H^^^rE	Va 1
jft.i
;/ %
t/
^ fj M
Jkj'J \
napravi boljšega za	/3	f/yP
nutofr otroke	l^jOfO^
Y RAVNO treh mestnih Jo Itonlon's Cohlen Crest »lobil )xm>Ihio mesto v tisočerih In ti-•xWVrili (Idmovih. Tajna teen iniij okuMiifn mleka je d«iiatn» smetana. In vzrok te dodatne sni»*-tane Je, ker je l»llo več tiso? i*>-selMiiti "smetano proUvajajofilf krav dodanih Borden's Ornde A uiln'nim r-retlam samo <mI »feOi.i
leta. poipjt tejra se Je Bordenot stati živinozdnivnikov i>ovečal. tla se (iniDpri večkratno preiskovanje krav. In farmerju je plnf-ann 1 »osebna nagrada za to bogatejše mleko. r< »slnisi te (Johlen Crest sami. Njegova 1 »osebna smetauost in bogat, prijeten olras ne 8taoe-ta nič ve? kot redno tirade 4 Mleko.

DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNBRY
2F):i
pomnite—dodatna smetana v golden crest vam bo podaljšala počitniško zdravje.
Več Smetane— Več Smetane—
um izboljša okus	brez posebnih stroškov
Naprodaj *«■» v posebni (mm Cre*4 imimm z rMa i« zlatim platan.
BORDEN'S FARM PRODUCTS COMPANY, INC.
HO Hudson Street. New York, Phone WAlker 5-7300 or your Tot J k inch
KRATKA DNEVNA ZGODBA
Na ponovno trkanje odpr^lš služkinja vrat«.
Kaj bi radi f "
"Lepo prosim, je li milosti-va doma?"
"Kdo pa ste!.. I)a vas najavim".. .
"Recite, tla je star znanec."
"Kaj želite!" vpraša inilo-stiva.
"Me ne poznate! Spomnite se: preti desetimi leti še je vaš ranjki oče odvažal smeti! Vi pa ste skupno z menoj nosili posode s smetmi na voz"...
"Čakajte malo, dovolj, dovolj."
"Barica! Prinesite mi očala s pisalne mize!" Natakne jih na nos, pogleda prišleca in reče: "Izvolite v kuhinjo. Veste, od te krize človek res že zgublja vid."
"Jaz še ostro vidim," odgovori prišlee.
"Pa vi ste preti kratkim bili že pri nas!"
"Da," odvrne prišlee, "pred dvemi leti."
"In kaj hočete zopet!"
"Hotel sem vas prositi za kakšno ponošeno srajco..."
"O, sedaj vam nikakor ne morem pomagati. Kaj pa mislite! Moj mož je imel 10,000, dinarjev plače, a sedaj so mu jo skrčili na 5000! Poglejte in prepričajte se, kako borno živimo : Za kosilo s£m prinesla s trga samo malo šnnko—to moj mož silno rad je — nekoliko govedine za juho, surovega masla, sira in še nekaj drobnarije... pa kaj je toT!"...
"Kaj hočete, milosti va, ko so pa take razmere."
"Letos nisem mogla kot po navadi v Nico, temveč sem se morala zadovoljiti z Dubrovnikom. Glejte, moja hčerka je vpisana samo v smučarski kltib, pa ima tako veselje za
KRIZA
•so f i ran je — nimamo denarja, da bi ji kupili avtomobil. bi ne imeli stanovanja zastonj, ne vem, kako bi sploh živeli. V kavarno zahajamo le vsak drugi večer. Z eno beset 1 o — silno dolgočasno moramo živeti."
4 4 Kaj hočemo!*1 pritrjuje žalostno prišlee.
44 In koliko porabite dnevno vi!" vpraša milosti va.
4'Dva dinarja na dan: pol dinarja za kruh, pol za sala-
mo in en dinar za dva deei vina."	*
44 R vidite," odvrne milostl-va, "tedaj ni čudno, če nimate srajce... To ne gre! Poglejte, mi sploh ne pijemo vina! Kaj pa mislite! To je vendar Iuksus! — Torej, nimam mnogo časa.*.. Pridite vsak prvi dan v mesecu in dobili bosle za kilo koruzne moke; toda nikar ne pijte vina, sedaj, ko je taka kriza"...	S. S.
DVA ČASTNA POKLICA
Preti sodnijo v Kairu sta se zagovarjala te dni neki krotilec kač in neki dreser opic.Po-licaj ju je prijel, ker sta pri svojih predstavah na javni u-lici meti občudujoco množico pobirala denar. Smatral ju je za berača in nadlegovalca ljudi.
"Naš pokilc," je dejal krotilec kač v svoj zagovor, "je star in plemenit.Treba je mnogo potrpljena in učenja, preden človek doseže to, kar mora vedeti. Gospod državni pravd-nik bi se n. pr. zelo želel mene, če bi na kakšnem jutranjem sprehodu po vrtu hipoma stal pred sikajočo kačo. Kdor smatra poklic krotilca kač za beraški poklic, greši proti ljudstvu, ki nas ljubi in spoštuje. Alah naj razsvetli gospoda sodnika!"
Če je imel že krotilec kač dovolj besed v svoj zagovor, tem več jih je imel dreser opic.
I	V. .
učiti opice vsega. Ni v njihovi naravi, da bi jahale na kozah , ali uporabljale pse kot bradlje. Tega se je treba učiti in | to je treba učiti. Vsakdo tega ne zna, delati je treba mnogo. Nimamo trdnih cen, a vendar nismo berači. Alah naj 'razsvetli gospoda sodnika!"
In Alah ga je res razsvetil. Razsodil je, da vsakdo brez zadostnega truda in učenja tudi ne ve, ako naj kroti kače ali zdresira opice. Oba poklica sta častna, celo artistična poklica, ne pa beraška. Moža sta s častjo in ponosom ostavila sodišče.
ognjeniku. Znano je, tla se Ja-]Htnci kaj radi umorijo na ta način, da se vržejo v žrelo tega ognjenika. Posebno mladina si je v zadnjih letih kaj rada končala življenje na ta način. Nesrečni zaljubljenci so se pogosto vrgli v žrelo nenasit-jnega ognjenika. Šamo v enem j letu si je na ta način vzelo živ-jljenje 800 Japoncev. Tokuzo [Iwata si je dal zgraditi jekleno gondolo v ta namen.
Ob vhodu v žrelo so postavili velikanskega žerjava, po-jleg njega stroj 10 konjskih sil. j Gondola sama je bila težka nad (eno tono. Privezali so jo na železno vrv in jo pričeli po žer-jjavu spuščati v globino. Tas-inikar sam je bil oblečen v obleko, ki ne pregori, na obrazu je (imel posebno masko. S seboj 'je imel tudi zalogo kisika, tla je lahko dihal in gondola je bila zvezana s telefonom z zunanjim svetom. Po telefonu je lahko Toku o Iwata sporočil prijateljem na svetu svoje želje. Ko st> ga spustili že 300 metrov globoko, je začni stra-jliovito grmenje in bobnenje, ki se je pa kmalu poleglo. Spustil se je še 75 m globoko. Tu je zadel na ogromno skalo in se ustavil. Blizu sebe je opazil dva mrliča, trupli samomorilcev. Počasi se je privadil na temo, nakar je s posebnim fotografskim aparatom fotografiral žrelo. Pobral je tudi nekaj lave in nekaj kamenja. Nato je dal znamenje, naj ga po-jtegnejo ven.
Zdravniki so ga po povrat-Iku preiskali in ugotovili, da |mu je žila bila dvakrat hitreje in da je bil krvni pritisk nenavaden.
"Ljudje iz vsega sveta prihajajo sem, da bi videli naša dela," je menil možakar.. "V izložbah knjigarn, gospod sodnik, ki vam Alah daj dolgo življenje, visimo v podobi razglednic. Saj ni malenkost na-
ČASNIKAR V ŽRELU OGNJENIKA
Časnikarska podjetnost presega že vse meje. Urednik krajevnih novic pri japonskem časopisju "Yomiuri Shimbun", ki je* eden največjih listov na Japonskem, si je del v glavo, da bo splezal v znani japonski ognjenik Mihara na otokn Oshima pri Tokiju. Svetovni tisk je že mnogo poročal o tem
'GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti zli svoje sorodnike aH prijatelje, lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista M pošiljamo. , _ .
—	Da, Marjana Vauthier.,. Tako se piše. Spominjam se tega imena, ki sem ga cesto izgovoril vpričo visokih gospodov, predno sem izposloval tej nesreč niči pomilostitev... In to pomilostitev...
—	Je porabila za to, da bi'pripomogla do svobode tisti, ki sama ni mogla prositi, naj se je usmilijo, ker je bila nedolžna-
Zdravnik je imel med tem pogovorom na videz miren, v resnici je pa vse kipelo v njem. Ni prikrival, da se bliža trdnemu boju proti strastnemu in neizprosnemu uporniku.
Zdelo se mu je tudi potrebno ponoviti nasvete, ki jih je bil že dal vitezu.
—	Yse je odvisno od vas, ali se uklonite ali ne.
Vitez je dvignil glavo.
—Kaj hočete tik pred začetkom pokvariti uspeli mojega podjetja, ki hočem zanj pridobiti še nekoga drugega .' — je vzklik nil zdravnik.
In ne da bi čakal na odgovor je nadaljeval :
—	Ne, nikakor ne. Nasprotno, trdno sem prepričan, da si boste na vse načine prizadevali pomagati mi... No torej, najboljši dokaz vaših namenov, ki jih pričakujem od vas, je, da na videz brez ugovora sprejmete nauk, ki se vam nedvomno pripravlja. Po tem boste pa čim manj zapuščali grofovo palačo. Potrebno je, da ostanete po možnosti ves čas pri bolni grofici.
Vitez se je zdrsnil.
—	Zaneseni se v polni meri na vas, na vašo pre vda m ost in odločnost, — je pripomnil zdravnik.
In da bi povsem pregovoril viteza, je dejal :
—	Jaz grem ta čas pripravit našo drag«* mlado prijateljico na nič manj kočljiv k > rak.
—	Tudi pri gos)H»du grofu.
—	Seveda.
Vitez je hotel še nekaj vprašati, toda zdravnik mu ui dal potrebnega časa.
—	Odhajam, — je dejal, — s popolnim zaupanjem, da boste znali stopiti pred gro-
gel slutiti globokega vpliva, ki ga je imel na bolno grofico pogled na slepo dekle.
Zdravnik je sklenil izrabiti tudi ta vpliv in Luiza naj bi samo branila nedolžno gro-fieo pred policijskim ravnateljem.
Spoznal je, da bi ona gotovo znala omehčali njegovo strogost in vzbuditi v njem zopet plemenita čuvstva, ki jih je bila zatrla divja jeza.
Zdravnik ni slutil, da bo s tem, da poskusi oprati Henrikino čast, dvignil zaveso, za-ki •ivajoco tajno laiizinega rojstva. Druga-re bi si bili premislil seči po njenem posredovanju. Poiskal bi bil drugo sredstvo, da bi izposloval od policijskega ravnatelja pomilostitev Henrike Oeranlove.
Tn ne da bi vedel za tajno je torej odšel j brez najmanjšega oklevanja k obema siro- ' rama. da bi jima povedal, da je napočila odločilna ura iu tla bi jima pojasnil, kaj pričakuje od nujne pomoči.
Ta čas, ki se je bližal domu, sta sedeli Henrika in Luiza v sobi kraj zdravnikove- ! na kabineta. Kot skrben oče je hotel imeti ] zdravnik obe svoji varovanki vedno pri se- j bi. On, star samec, se je pa tudi kmalu privadil novi vlogi družinskega očeta.
Vedno, kadar je moral oditi z doma, pa \ naj bo k bolnikom ali v bolnico, kjer je bil \ šefzdravnik, se mu je zdela ločitev od obeh j deklet dolga.
! In skrbel je za svoji varovanki očetovsko J j v nadi, tla se bodo njune rane počasi zaceli-; le.
Bal se je zlasti za Henriko, da bi je ne zadel nov udarec. Vedel je, da so zadele pre-
stane muke srce samo in da bo nesrečna žrtev še dolgo čutila posledice udarcev lieiz- j prosile usode.
Odkar je bil sklenil oprati Henrikino -'•"a-t, je večkrat opozoril svojo varovanko, j da jo bo prosil, naj stori skupaj z njim dr-j zen korak.
Henrika ga je seveda vprašala, kaj namerava. In pojasnil ji je, da bi utegnil policij-
:
ski ravnatelj danes ali jutri zvedeti resni eo. odkriti zvijačo, s katero ji je bila vinjena svoboda, nji, nedolžni v resnici, toda
fa tako, kakor je treba-
Segel j«* vitezu v roko in ga pustil samega v kočiji.
Vitez je ostal zatopljen v svoje misli in neprestano sta mu stali pred očmi grofičina in Henrikina podoba v sobici siromašne delavke.
Ko se je voz končno ustavil pred vrati palače policijskega ravnatelja, se je Roger zdrznil kot da se je prebudil iz globokega sna. Kar se je zopet zavedel, kje je.
— Povejte mojemu stricu, da sem tu, — je dejal slugi.
Doktor Hebert je bil sklenil dostojno zaključiti ta dan velikih dejanj.
Zadati je hotel glavni udarec, izrabljajoč priliko, ko dobi grof od viteza nekakšno zadoščenje-	* '
Priti o pravem času, v tem je bilo zapo padeno vse. Ali bi mu pa ne kazalo pripraviti igralce zasnovanega prizora in naučiti jih, da bodo dobro znali svoje vloge ?
Doslej še nobena izmed obeh sirot ni imela pojma o vlogah, ki so jim bile dodeljene. Zdravniku se je bilo posrečilo pomiriti ju Prepričan je bil, da pojde vse gladko in da ga bosta ubogali.
Henrika mu je morala biti v Veliki meri hvaležna za svojo svobodo in zato je bilo jasno, da ga bo ubogala.
Poleg tega mu je bila znana tajna njenega srca; ravnal se bo po tem in jo spomnil na viteza, če bi se morda hotela upreti.
Kar se tiče druge, je bila stvar drugačna-Slepa sirota ki ni vedela za ljubezen viteza de Vaudreva do sestre Henrike, ni mogla biti obveščena o nagibih, ki so vodili k aretaciji nedolžne.
Ubogemu otroku, ki so ga že lastne nadloge tako teple, je bilo treba prizanašati. Obvestiti jo 6 bridki usodi njene sestre bi pomenilo tvegati nevarnost, da zadene ubo-žico nov grozen udarec-
Toda, povejmo to takoj, čeprav je zdravnik jasno gledal v bodočnost, ne da bi mu bilo znano, kaj veže Luizo in grofico, ni mo-
krivi v očeh policijskega ravnatelja ki pa i je bila v njih že našla milost.
Pri misli, da bi mogla še kdaj pasti v roke t svojim inučMeljeni ter priti znova med zlo-^ činke in vlačuje v Salpetrero, ji je bila strašna-
Ni si pa upala pokazati svoje groze, niti odkrito priznati, kaj ji teži srce.
Pomislila je. da korak, ki ji je govoril o njem zdravnik, morda še ni tako blizu kot je prvotno mislila.
Potem, ko je zagledala pred zdravnikovo hišo viteza de Vaudreva, so pa bile njene nnsli itak samo pri njem. V njenem srci| je oživelo vse, kar je bila doživela in kar je kdaj upala-
Pomislila je takoj, da vitez ni mogel po zabiti na svojo prisego, da bo premagal vse ovire, ki bi se pojavile na na poti v nujmj srečno zakonsko življenje; v srcu je upala, da ji bo zdaj to dokazal.
To je bila neslutena uteha njenemu sr-| eu; obenem si je pa morala priznati, da ta-1 ko nepremagljivih ovir še nikoli ni bilo! med njima.
(Dalje prihodajiS.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovanskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in V njem boste naili knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so aelo zmerne.
Knjigarna/
"Glas Narodi
>J«H bil
"GLAS H A & O D A"
NEW YORK, FRIDAY, SEP TEMBER 14, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
IZGNANCI
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
31
TEKSTILNE DELAVKE PRI DELU
Po v čeri L še dolgo sede v Bozovi sobi in se razgovarja-jo. Bozo in Stefan pripovedujeta o svojih doživljajih v Stock-holmu. Daniela pa o svojih potovanjih z gospo I^entikoff. Popisuje krasui cottage in Castlereagli v žalostni zapuščenosti. Pripoveduje tudi, da zadnji lastnik gradu živi v Londonu v veliki revščini, da si še vsak dan ne more privoščiti Ogorke jodi.
—	Vedno sem morala misliti na tega človeka, kadar sem videla ta ponosni grad. Kako mora biti človeku, ki je nekdaj živel v sijaju, sedaj pa se mora boriti z življenjem.
Štefan Kolniko jo žalosten pogleda.
—	Ako bi ta revež vedel, da se vam smili, bi mu delo dobro. Ki lahko za onega, ki je pahnjen iz solnca v orazen nič. Stisniti mora zobe in nikdar več pogledati nazaj.
Daniela ga z nasmehom pogleda.
—	Govorite, kot bi se mogli popolnoma postaviti v njegov položaj.
Štefan se pogladi po čelu.
—	Mogoče. Toda — govorimo rajše o veselih stvareh.
Toda Daniela se zopet spomni gospe Lentikoff. Težko ji
je pri srcu, ker si misli, da je bila uboga gospa v največjem obupu. Ali pa je mogoče že dobila vkradeni zaklad nazaj? .
Te misli se ni mogla več otresti ter se poslovi ol obeh, <la gre v svojo sobo.	- j
. — Ako pride na tvoj naslov za mene kako pismo iz Nice, j Božo, tedaj mi ga prinesi čimprje, — prosi Daniela brata.
Božo ji pogladi lase.
—	Ali že zopet misliš na oni neumni dogodek o izgubljenem kovčegu ?
—	Misli nato se ne morem odkrižati. Božo ker v^m. kako zelo trpi gospa Lentikoff vsled te izgube.
—	Ali je bilo v tem kovčegu res za gospo kaj tako nenadomestljivega? — vpraša Štefan ter pogleda Danielo.
—	TCdina slika njenega umrlepra sina, gospod Kolniko. Sedaj pa lahko noč — je že pozno.
S temi l>esedami mu poda roko, katero pritisne na ustnice, nato na se še poslovi od brata.
—	Ali vas l»oiu jutri še videl? — vpraša Štefan.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 111 west 18th street NEW YOKE. IV. I.
pl&ite nam za cene voznih liztov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje
ifmmiiiiiiinniniiimtiiiimiiiHiiHlHiWllHU
I f
Xa sliki vidite stroje, pri katerih so zaposlene tekstilne delavke. Večina tekstilnih tovarn' je sedaj zaprtih, ker je zastavkalo nad pestotisoč tekstilnih delavcev in delavk.
3. oktobra: » Aquitunia v Cherbourg DeutRchlantl v Hamburg I'res. llunJing v Havre
I 5. oktobra:
Olympic v
Cherbourg
TIUJE LJUDJE V SENCI VESAL - NEDOLŽNI?
DEDŠČINA BIVŠEGA PERZIJ- * SKEGA ŠAHA
2 2
Civilno sod išče "v New Yor-' ku je potrdilo oporoko bivše-ga perzijskega šaha Ahmeda Kadžara, umrlega v Parizu le-, ta 15KJ0. Šah je odpotoval leta' iz Teherana v Kvropo, njegovo odsotnost je pa izrabil j vojni minister Rim han, da j«' zasedel prestol in se proglasil za vladarja. Potomec dinastije Kadarov je živel po tem neprijetnem presenečenju v Parizu kot izgnanec.	!
Prvotno je bil zelo bogat, po padcu tečaja nekaterih vred- 1 nostnih papirjev pa znaša njegovo premoženje "samo še", 'dobra '2 in pol milijona dolar-I je v. Znaten del tega bogastva !je pripadel šahovi materi Ma-jlalek Džahaui, ki bo podedo-jvala tudi obširna sinova posestva v Perziji. Mnogo zapu-' stil šah tudi svojim otrokom in [desetim ženam, ki so «ra sprem- J Ijale v izgnanstvo. Vsaka je. dobila HHM) dolarjev letne ren-i te. 1(K>,( K H I dolarjev je pa dolo-' jčenih za |>revoz šahovih zem-jskili ostankov v Kerbelo v Iraku. kjer imajo perzijski šahi [svojo grobnico.
KBETANJE PARNIKOV ZA MFJFC
SEPTEMBER. H'M
15. septembra:
Lafayette v Havre .Milwaukee v liatnburf Ufl v Cenoa
VVndarii v noiilogii«! uur Mei
18.	septembra:
I'a ris v Havre R.in.pa v iSremtn
19.	septembra:
l*r«-.s. lioosevelt v Havre Ntw York v Hambiirf
20.	septembra:
Maje* tic v Cherbourg
22. septembra:
Champlain v Havre Berenmiria v Cltei bour( Saiiirnia v Trst
25.	septembra:
Statendam v liuuiogu« aur M*'
26.	septembra:
Mauritania v <*lierl>ourg Washington v Havre Allit-rl IUt!lin v Hamburg
-S. septembru: Hrernen v Hremen
29. septembra:
i Oont»* i]j Savica v H«noa
i lie de Prance v Havre
I
< E S T K XAMEXJKXI
6. oktobra:
Paris v Havre Eurupa v Bremen St. Louis v llaniljiirg Vulcania v Trat
10. oktobra:
Manhatun v Havre
1 lambui'K v Hamburg
Itereugut la v Cherbourg
12.	oktobra:
Majestie v (.'hcrliiiurg
13.	oktobra:
Lafayette v Ilavrt Hex v Genua
Veendain v Boulogne sur Mer
17. oktobra:
I*i e.«. ICiiii.KfVelt v Havre N« w Voik v Hanil uig
19.	oktobra:
Si iletidam v Boulogne sur Mer
20.	oktobra:
Bi emeri v ISramen I!« iU Kru.ii«.- v Havre
24. t.ktobra:
\\ isliiii|;t»n, Havre At.uilania v OhrrlM-urg
25. »ktobra:
Aloert i'.allin
v Hamburg
26.	' ktobra:
Olympic v Cherbourg
27.	oktobra:
Kin.():i v Bremen Ciiamplaii v Havre C<-nte tli Savoht v C«-nna
! 31. oktobra:
Berengurui v Cherbourg
liriiiM-liiaitd v Hamburg
JUGOSLAVIJO
POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PREKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRESNIH PARNI KIH :
"PARIS"
18. Sep. — 6. Okt. — 24. Nov.
ILE de FRANCE'
29. Sep. — 20. Okt.
1IITUA VOŽNJA — IZKi »ItNA F« »STItEŽISA — KRASNE KABINE
V TRKTJK.M KAZUKIM* ZA DVE IN ŠTIUl OSEBK Svetovno slavna francoska kuMnJa. —	Brezplačno vino z obedi.
VAŠA I'UTIJACA 11 »TIME '/. VAMI !»«• CI1JA Za naihUjtia iiav..<lla in karte pišit.
tia
SLOVENIC Publishing co.
TRAVEL BUREAU 216 West 18th St.. New York City
LEO ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc. 302 East 72n.l St., New York City
cJreoeK

Pove	St	i in R	c	>mani	• •
Agitator (Kersnik) br.*.___	_______M	(ioslilne v stari IJubljani ............	60	Korejska brala. p«>veot la mlsljooov w Znn.ll h	
Aiidrrj llofer ............................	.......	Grfika Mitologija ..........................	1.—		
liene&ka vrdeževallta ...............	.........35		...75	..................	-J*
	% i	(■WHAT * nhlaklh	801	Krvna osveta _____________________________	...St
	m' lladil Muni (TaUtult ___________		.40	Kmečki punt (Sfuua) .................	...00
Kelt* nofi. naaJi lunak ...............	--------	llrkftorjev met ...............................	.50	Kuhinja prt kraljici gosji notici	.-50
Bditno darovi ...............................is!		Hedvika ..........................................	40	Kaj se je Markaru sanjala .........	,25
Itoija pot na llledu----------------M j (Ui i* Mt m ftaiarnl v«rl M '		Hudi Časi. Blage du«e. veseloigra Helena (Kmetova > ........................	.75 ...40	Kazaki _________________________________________ Krliev pot patra KcplJenBa__	—H —70
	" I	Hudo Brezdno <11. i>.) . ..	iS	Kaj se je izmislil dr. Oka -...........	...45
Cankar:				I^vstikovi zbrani spisi .................	H
(i rejnik 1*nard. bru«. _____	________7« JM	Ilumorske. tiroteske in Satiro , vezano __________________________	..jm	1. zv. Pesmi: Ode in elegije: 8o-	
l«AU livlUiiM	13	brodi ra do.................................	M	netje; Romane«. Made la	
Romantične duAe__	_______.«•	Iilet g. Broutka ...........	1 3*	legende; Tolmač (Levstik ....	...70
Balkan«ke-TurSk> vojaka ______	M	Izbrani spisi dr. H Dolenca______		5. zv. Slika Levstika In njegove	.70
Balkanska vojaka, s •llkimi lioj in zmaga, povest ...............	________2S ________29	Is modernega sveta, trdo v**. .„ Izbrani spisi dr. Ivan Menc.'ager 2 zvezka ............. ...	.1.60	ljubljanske slike. HtSnl lastnik.	
Blagajna Velikega vojvode ~	______.6*		1JS0	Trgovec. KupCijskl straintk.	
Burska vojska _____________	___M		Jl	Uradnik. Jezico! doktor. GostU-	
Reatln dnevnik ____________ Čarovnica ________________ Cvetina Borograjska __________ Čebelica .......................................	_______M ______JtS MJt	Igralce ____________________________	.„.75	nlCar, Kleiietulje. Natakarca. Duhovnik. Itd. __________ ...	
		Jagnje------------------------------------------ Janko in Metka (za otroke) .........	...JO 30	Lucifer ........................................	1.—
		Jrraai Zufanl. mmi nUaavl S*		Marjetica ... . - ..............	M
	.........	Jutri (Strug) tr«lo ves ...................	7^	Materina Irtev „ ..........................	M
Črtice b ftlvljenja m kaamtSk					
	----15	hmJL _ „.,.. .......	....Mi	Moie iivlienle ____________________________	M
Drobiš, in rane povesti — Spisal Mllčlo*ki -		JurtUevI spisi:		Mali Lord M	
				Miljonar brez denarja........	75
Dekle Klira ...............................	_________.41	Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ........................ ......,1	Ik._	Maran, k iranski de«ek Iz Libanona .......................................	
n-jlmalin^f parmdl ...........	......J5	zvexek: Dr. Zober — Tugoaser			
i Delca roka.................................	_____M		vs	Mladih zanikerneiov kastni iivo-	
Do Obrida im Bitolja ------------	_______.11	Juan iMseriJa f Povesti la Španskega		topla _______________________ Mlinarjev Janes_____	....75
				Musolino........................ _ ........	40
Dve sliki: — Njiva; Starka		Kako se sem Jas nkal		Mrtvi »ostal .................................	
________(Mefikot ... ___		(AleAovec) I nexek	....•a	Mali Klatet _____________________ Mesija .............................................	__70
	u	Kak. im w Jas Hkal			
Duhovni b*)	M	(AleAovec) IL sv.________		Malenkosti (Ivan Alhrecht*-- Mladim srcem. Zbirka purest 1 ta slovenska mladino .......................	... ts
Dedek Je pravil; Marfoka In	Ikra- 4C	Kako se« se bu likal (AJeftovec( lil. zvezek____ i Knjigama	....to		
teljeki					
	ts		"Glas Naroda"		
Fabijola ali rekev v KaUkoaAab.....45 1 Fran Baron Trenk.......................J9					
1 nu«hb. - .a. ao		SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2L16 Wet 18th Stmt, New York			
jFrm Diavolo...... ................	.........Ji mmmmmM				_ 0
—	Skupaj homo š«» zajtrkovali in li kosilu tudi pridem. I
—	Torej se nam še ni treha posloviti.	I.
—	Tejfa nam sploh ni trpha. Saj ne <n*emo daleč narazen!! Sn bo moremo videti, kadar hočemo.
Bozo in Stefan ostaneta še nekaj časa ter si molče sedi-1 tft nasproti. Stefan strmi pred se ter si z roko podpira gla-' to. Bozo en srleda.	I
—	Zakaj gledaš tako temno, fitefanf — ga vpraša čez ne-j kaj časa.	.	i
—	Mislim na to, kar sem izgubil, Božo. Nikdar mi še ni radio težko na dušo, kako sem postal reven, kot sedaj, odkar poznam tvojo sestro.	I
—	Pa kaj ima to onraviti z mojo sestro?	j
Stefan se prikloni in prime za nriiateljevo roko.	j
—	Božo — tvojo sestro ljubim. Tn ko bi bil bogat, kot ne-, kdaj. bi jo mocel vprašati, ako bi hotela postati moja žena. -Ni mi treba niti dovoliti, da sme iti v hišo tega novega boca-; tasa in da bo ml njesrn odvisna. Niti vprašati je ne smem, ako mi mojo ljubezen vrača.	[
Božo stisne njegovo roko.	'
—	fte ni čas za to. da bi ji stavil tako vprašanje. Stefan. Daniela mora biti najprej sama na jasnem glede svojih ob-( čutkov do tebe.	i
—	Tako ljubeznivo me je pogledala. Tn če na to mislim, j kako dolgo bo še trajalo, da bom v položaju nuditi svoji ženi j ponižen dom. tedaj me pograbi jeza, da sem postal reven. Kar < se tiče mene, sem to že davno prenesel, toda zaradi nje me vedno znova pogreva jeza.
—	Moj dragi Stefan, ko bi bil ostal v svojih prejšnjih razmerah, bi mogel Danielo, ko bi jo poznal, še manj poročiti kot pa sedaj.
—	O, kljuboval bi vsem, da bi si jo pridobil.
Božo se smeje.
—	To moreš tudi sedaj storiti. Samo malo imej potrpljenja in se najprej prepričaj, ako je to prava ljubezen, ki jo čutil do moje sestre — in ako ti jo vraču je. Meni se to ne zdi niti njamanj brezupno, kajti slednjič sem se tudi jaz tukaj in od danes naprej sem v srečnem položaju, da morem sestri kupiti vse potrebno za poroko. Za skromno stanovanje bo zadostovalo. Za drugo boš pa ti skrbel. Kar zaslužiš, bo zadostovalo za dva, kajti moja sestra je zelo skromna.
Štefan poskoči in prime prijatelja za ramo.
—	Torej
mi ne boš odrekel, ako zasnubim Danielo?
Smeje zmaje Božo z glavo.
—	Ne, Štefan, kajti žena, ki dobi takega moža, kot si ti,
Iz Maribora poročajo 28. av- 1; gust a:	n
I
Tragična zgodba družine ji Markuzi in ozadje enega naj- ii bolj zamotanih sodnih proce- j sov, ki so se kdaj odigravali 1 pred mariborskim sodiščem, sc 1; začenja z najdbo tajinstvenega s
I golega človeškega trupla v Bc s nediškem gozdu, dne 7. sep- c [temina 1920. Takrat so bili še s burni časi. Prikazovali so se t |neznani 1 judje, zahajali v sa 't ;motne hiše in zopet izginjali, 's .Bila je to zlata doba za tiho- i Itapce in iz nje izvirajo tudi 1
I najhujši zločini, ki so se v teh j krajih kdaj dogajali. Mnogo <'
I teh zločinov še danes ni pojas- i njenih, žrtev nihče ni poznal j ne po imenu, ne jm» kraju in ta-ko je bilo tudi s skrivnostnim s 'zločinom v Benediškem goz- 1 jdu. Truplo neznanca je našla i j deklica, ki je brala gobe. T-.ju- i 1 ti je ga niso prepoznali, nihče, i "ga v teh krajih ni videl. Nobe-'i nega znaka na lijem, odkod in 1 ' ^k<lo, le na glavi je zevajoča 1
•	straša rana pričala, da mu je 3 ! zločinska roka zadala smrt. 1 [Dolgotrajna poizvedovanja o- -Ihlasti niso prinesla pojasnitve, < !še danes nihče ne ve, odkod je
•	bila neznana žrtev in kdo ža- i ■Jlujo za njo. Ljudski glas je za-
. vil dogodek v kopreno skriv-j' J nostne grozote.	j1
r
Ko niso ugotovili kdo je mr-'
! tvec, so skušali dobiti vsaj zlo-1
_ jčince v roke. Pa tudi skraja za-!
'stonj. Ljudski glas je^ obdol-'
I žil družino Markuzi. Sele fe- i I	• i
jbruarja 1921 je prišlo do prve'
_(aretacije posestnika Iv. Mar-' _,kuzija v Dr van ji. njegove že-1 j ne Ane in njegovega brata Jo- • ^ žefa Marknzija, opekarja iz Žerjavcev. Postopanje pa je _ (bilo proti njim ustavljeno. JVidljivih dokazov ni bilo, na .podlagi samega suma pa sodi-J jšče ni mogla sestaviti obtožbe. Govorice pa niso mirovale. Tako je zopet prišlo leta 1926 do obnovitve postopanja. Preiskavo sta poleg orožnikov vršila tudi dva kriminalna uradnika
la za zidove mariborske kazni 1 nice.
i A' preiskavi pred poroto, na pragu vešftl in sedaj v živem 1 grobu zatrjujeta oba Markuzi- l ja svojo ]xipolno nedolžnost. Obsodba je temeljila lia pod- 1 higi iudicij in izpoved be ene same priče, ki j>a ni bila nepo- i sredno navzočna. Kekonstruk- j cija zločina j«' dokazovala, da so Markuziji ubili neznanca — : trgovca in tihotapca — v k le-i 'ti s sekiro v trenutku, ko se je!, sklonil, da bi si iz soda nato-j čil eadjevea. Truplo so oropali t»*r ga naložili na voz in zapeljali v Benediški gozd. Priča, ki je igrala v procesu glav-1 no vlogo, j<* pripovedovala, daj je videla Markuzijeve iz dalja- j ve, kako so v pozni nočni uri v 1 svitu petrolejke nakladali pred j kletjo na voz nek predmet, ki: naj bi bil čisto podoben člove-, škemu truplu. Markuzijevi so, se zagovarjali, da so naložili; 'na voz prašiča, ki so ga prodali v Mariboru. Dasi priča ni bila neposredno navzoča, pri » zločinu, sn bile njene izpoved-j , be telitnejše, kakor zagovor j Markuzijevih in prišlo je do ( , obsodbe.
Ves čas od usodne sodbe so ! si obsojenci prizadevali, da bi .'prišlo do obnovitve procesa. - Žarek upanja jim je zasijal se-jdaj. l)ne 18. septembra se bo jvršila preti mariborskim sodi-šem javna razprava o dopustnosti obnove kazenskega po-I stopanja na podlagi po obsod-ibi izvršenih ]>oizvedb. Morda ;1h> sedaj zbrani materijal do-volj tehten, da privede nesreč-" ne že znova preti sodišče ter jih celo morda zopet spravi na 'svobodo. Tam jih sieer čaka z žalostna usoda — imetje jim je šlo za stroške postopanja in obrambe, pa vendar, svoboda V je svoboda, četudi pridejo vanjo kot berači.
----L
mora biti srečna. In zakaj naj bi svoji sestri ne privoščil take iz Maribora. Na podlagi zbra-
sreče? Njeno srce ne visi na zunanjem sijaju. Vzrastla sva v aelo skromnih razmerah, ko je bilo treba povsod varčevati in Vendar smo bili doma vsi srečni in zadovoljni.
Stefan razprostre svoje roke in oči mi zažare.
^ — Nisem mislil, dragi Božo, da bom še kdaj tako hrepeneče raztegnil svoje roke po sreči. Že tedaj, ko sem prvič videl sliko tvoje sestre, se je v meni zbudilo to hrepenenje. Sedaj pa,«ko jo poznam, mi je, kot bi me prevevalo novo življenje. Nad Danielino srečo pozabim na vse, kar je za menoj, .tudi temna, kruta leta ponižanja.
Božo vstane in mu položi roke na ramo.
—	Moj'dobri Štefan — naj bi ti moja sestra pomagala, da se bofi zopet z veseljem oklenil življenja.
»	Stefan mu stisne roko.
—	Hvala ti. Bozo. Danes si mi podal največii dokaz svo-gtl jega prijateljstva.
Oba se pogledata in prikimata. Nato pa se oba za nekaj ti P č#sa potopita v svoje misli.
^S Slednjič pa Božo prekine molk in obširno pripovedpje zakl/tefanu o svojem kupčijskem razgovoru s Herderjen_
>	ifribodnjii.)	.
nega materijala je prišlo do razprave pred mariborsko poroto.
Poleg imenovanih treli Mar-kuzijev se jim je sedaj pridružil na zatožni klopi še posestnik Mihael Zemljič iz Drva-| nje. Tri dni, 17., 18. in 19. sep-' tembra 1926 je trajala porotna I razprava pred mariborsko po-, roto. Tretjega dne je padla sodba: Ivan Markuzi se obsoja na smrt, brat Jožef Markuzi in Mihael Zemljič na dosmrtno ječo, Ana Markuzi na 3 leta težke ječe. Zagrebški stol sedmorice je izpremenil tudi še sodbo Jožefa Marknzija in Mihaela Žemljica v smrt na vešalih. Troje mož je stalo v senci vešal do 12. maja 1927, ko jim je kraljeva milost rešila življenje, pa jih je pokopa-
Poziv!
Isdajanje lista je v svezl « velikimi stroški Mno go jih je, ki bo radi tla bih razmer tako priza deti, da so naa naprosili, da jih počakamo, taco naj pa oni, katerim Je mogoče, poravnajo na rotaino točno.
Oprava "O. N."