KtMiŽK! EDVARDA KARSEU* V CfUU tlmU/ 19 K} ICS 1 ARSEUSi IJU_S OBČINA ŠENEJUR PR ■jJM Celje - skladišče D-Per 582/1987 III hz 1119870686,101 COBISS 0 iiifiir glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva VSEBINE: Pregled gibanja OD voljenih in imenovanih Aktualno in potrebno Poziv osnovnim organizacijam ZSS Kako do zdravstvenega varstva? JANUAR 1987 ST. 101 Kultura v letu 1987 KNJIŽNICA kot edina poklicna kulturna ustanova v občini bi naj postopoma postala matična, za kar pa bo seveda potrebno v tekočem srednjeročnel obdobju namenjati določena sredstva. Dejavnost knjižnice je pestra in obisk v njej priča, da knjižnico moramo imeti. MUZEJ IPAVCEV je začasno zaprt odkar sta izpregla zakonca Rauter. Njima bi se bilo potrebno javno zahvaliti. Stiri leta sta skrbno in vestno upravljala muzej in da sta to delo odlično opravljala, priča tudi knjiga vtisov, polna le pohval na račun vodenja muzeja. Sentjurčani smo se premalo zanimali za muzej, najbrž grenko ugotavljata Rauter jeva. Je že tako, da ne znamo ceniti dela, dokler ga nekdo vestno in domala zastonj opravlja, ko odpove, se šele zavemo, da takih ljudi skoraj ni več. Pa je potem prepozno! Muzejske zbirke bomo s pridobitvijo Ipavčeve hiše (kar bo menda kmalu uresničeno) razširili in nemogoče je kulturni voz, če ga načrtujemo tako široko, vleči le z amaterji. Zato je skupščina kulturne skupnosti sprejela sklep o zaposlitvi strokovnega sodelavca za kulturno področje. Od te zaposlitve pričakujemo veliko, človek, ki bo ugriznil v to jabolko, bo moral biti vsestranski, žrtvovati bo moral vse moči za to našo ljubo kulturo! KULTURNA DRUŠTVA v občini so različno živahna, nekatera pa sploh ne! Gorica pri Slivnici in Loka pri Žusmu mirujeta, pa ni prav! Odgovorni v teh dveh krajevnih skupnostih morajo stakniti glave (najpozneje) letos in storiti kaj. Iz kadrovskih šol vendar ravno v teh krajih prihajajo mladi ljudje, ki bodo že morali poprijeti za delo! Amaterska kultura mora živeti, slogan »ni več ljudi, ki bi bili pripravljeni delati in se ukvarjati s kulturo«, ne more biti opravičilo za mrtvilo! Menda je vendarle največ vredno to, da se delovni človek aktivno vključi v kulturno dogajanje kot pevec, igra- lec, plesalec, likovnik, godbenik in če mu ponudimo še kakšen kvaliteten koncert, predstavo ali razstavo, smo zanj storili dovolj. Kako pritegniti ljudi? Samo s kvaliteto, resnostjo in zagnanostjo pri delu. Improvizacij ljudje ne marajo, jih odvračajo. Amaterske kulturne delavce bo treba pri njihovem prizadevanju bolj podpreti, društvom in sekcijam, ki dosegajo boljše rezultate, pa pomagati z izdatnejšimi dotacijami. Merilo financiranja naj bo opravljeno delo in doseženi rezultati, ne pa načrtovanje dejavnosti, ki se potem uresniči ali pa ne. IPAVČEVI VEČERI V NT smo lahko prebrali kritiko na lanskega. Nepodpisani ob-čan-ka terja odgovor. Kdo in od koga? Kolikor je ljudi, toliko je mnenj in želja. Tudi sam si Ipavčevih večerov ne zamišljam tako, vendar začetek je bil. Potrebno je aktivirati več ljudi, ki naj povedo svoje mnenje, da jih bo potem manj nezadovoljnih z izvedbo. Idej je veliko, treba jih bo strniti in izbrati tisto, kar moremo in zmoremo. Najbrž bo treba Ipavčeve večere raztegniti na daljše obdobje in v tem času prirejati koncerte samospevov, instrumentalne glasbe in zborovske glasbe. Pa ne samo z domačimi društvi, tudi drugje morajo vedeti za naše Ipavčeve večere. Po moje pa je treba v teh koncertih izvajati predvsem glasbo skladateljev Ipavcev in jim na ta način dati mesto, ki jim v slovenski glasbi gre! Ob tej priliki pozivam vse občane, ki jim je kaj do kulture, da preko Utripa ali neposredno na Kulturno skupnost povedo svoje zamisli o Ipavčevih večerih! »BOHOR ŽARI« Lani likovne kolonije ni bilo. Kar tako smo pustili umreti likovno kolonijo osnovnošolskih otrok, ki je v Sloveniji že imela tradicijo in je nekaj pomenila. Hočemo res biti kulturna »bela lisa«? Problemov v naši kulturi je veliko, denarja pa premalo, pa ven-nar moramo za vsako ceno ohraniti vsaj to, kar že imamo ali smo imeli! Janez Slana Šentjurski komunisti osvoji prenovi Lahko potrdimo, da je bil zadnji posvet sekretarjev OO ZKS 15. januarja 1987 zelo razgiban, poučen in hkrati obvezujoč. Beseda in misel je bila to pot usmerjena v temeljne elemente organizacijske prenove, ki naj v praksi dokaže učinkovitost kakršno zahtevajo sedanji družbeni procesi v slehernem okolju in nivoju. Uvodna razmišljanja k tej tematiki je podal tov. Emil ŠTERN, član CK ZKS. Zanimivi so bili nekateri poudarki, katerih pravi smisel in praktično vrednost za akcije bomo še večkrat uvrščali na naše sestanke. Osnovni poudarek je bil prav gotovo usmerjen v spoznanje, da mora ZK — ne le njeni organi, ampak komunisti kot posamezniki — v današnjem času dajati nekoliko več. Da bomo to dosegli, je potrebno dobro zamišljena, pripravljena in dejansko realizirana prezračevalna akcija znotraj ZK same. Zavedati se moramo, da gre za dolgoročen proces, ki mora ob tem tudi aktivno delovati. Takšna usmeritev bo terjala od tistih, ki bodo za takšno prenovo, vsekakor dodaten napor, sicer pa vedno bolj spoznavamo, da je vedno manj prostora za slepe ulice. Vsekakor drži ugotovitev, da se mora ZK v tem trenutku skon- centrirati v naslednjih treh smereh in sicer: opuščati oblastno vlogo, vzpodbuditi demokratičnej-še nastajanje idej, rešitev, itd., zagotoviti akcijsko sposobnost, učinki morajo imeti večji domet. Koliko razgibanosti bo vnešeno v tako imenovani demokratični centralizem, kje bo obvisela odgovornost in koliko nam bo uspelo zagotoviti preko drugih DPO~ in oblastnih organov vlogo usmerjevalca in povezovalca pravih pobud, bo kmalu pokazala praksa. Jasno pa je eno, da se bo v bodoče ZK morala v družbi uveljavljati bolj z diktaturo argumentov kot pa z direktivami z vrha. Takšna praksa lahko razvoju samoupravnih socialističnih odnosov samo koristi. In kako se bomo obnašali tu, kjer delamo in živimo? Kot posamezniki se bomo morali v KS, TOZD, društvih, itd., aktivneje dokazovati pa tudi prilagoditi razmeram in situacijam. V formalnih organih pa bo potrebno bolj dosledno zastopati pa tudi vztrajati na stališčih svoje organizacije, tudi za ceno ponavljajočih obravnav in postopkov (v SZDL, DPO, itd.). Za vzpostavitev takšnih relacij bo potrebno očistiti komunikacijske kanale med vsemi organi znotraj ZK — le ti so sedaj neelastični in premalo odzivni. Ob nastajanju partijskih vsebin bo potreba vzgrajevati tudi višjo politično kulturo, več modelov samoiniciativnosti, zaupanja, tovarištva in pravih delovnih odnosov. Vse to nam je že znano iz preteklosti, morda smo le pozabili, da se do rezultata pride mnogo prej, če bi bilo med nami več spoštovanja, strpnosti in upoštevanja navedenih vrlin. Upam si trditi, da marsikaterega od naštetih »prijemov dela« pogrešamo v našem delu, predvsem pa v javnem nastopanju. Morda bi kazalo v naši občini o teh vidikih delovanja najprej spregovoriti in se morda preko njih pričeti zavzemati za spreminjanje družbenih razmer. Mirko Čander pohod po poteh borcev XIV. divizije Kot že vrsto let poprej, bo MS ZSMS celjske regije tudi v tem letu organiziral pohod po poteh borcev IX. divizije. OK ZSMS Šentjur bo s svojimi pohodniki sodelovala v drugi etapi pohoda od Gračnice pri Rimskih Toplicah do Dobrne 8., 9. in 10. februarja skupaj s pohodniki OK ZSMS Celje in Slovenskih Konjic. Prijave za pohod sprejemamo na OK ZSMS do 6. februarja 1987. Vabljeni vsi, ki si želite obujanja in oživljanja tradicij NOB, hoje v naravi ter navezovanja novih prijateljskih vezi. OK ZSMS Šentjur Pregled gibanja osebnih dohodkov VOLJENIH IN IMENOVANIH FUNKCIONARJEV V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU V LETU 1986 V oktobrski številki je bil objavljen zapis o načinu oblikovanja osebnih dohodkov funkcionarjev skupščine občine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Komisija za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja občinske skupščine, ki je pristojna za določanje višine OD funkcionarjev je pripravila pregled gibanja le-teh v lanskem letu. Na podlagi določil družbenega dogovora in ustreznega pravilnika v občini je komisija skladno s sklepi republiške in regijske komisije, ob upoštevanju dosežene rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Šentjur trimesečno določala bruto vrednost točke. V nadaljevanju je prikazano število točk, ki je po družbenem dogovoru priznano za posamezno funkcijo v občini Šentjur in mesečno gibanje bruto in neto vrednosti točke v letu 1986. A) FUNKCIONARJI SO 1. predsednik SO 720 točk 2. predsednik IS SO 720 točk 3. predsednik komiteja za družbeno planiranje in razvoj 660 točk 4. načelnik oddelka za občo u-pravo 630 točk 5. direktor uprave za družbene prihodke 625 točk 6. sekretar SO 620 točk 7. sekretar IS SO 620 točk 8. načelnik občinskega inšpektorata 620 točk 9. načelnik oddelka za notranje zadeve 590 točk 10. načelnik oddelka za ljudsko obrambo 590 točk 11. direktor geodetske uprave 580 točk B) FUNKCIONARJI DPO 1. sekretar predsedstva OK ZKS 720 točk 2. sekretar OS ZSS 720 točk 3. predsednik OK SZDL 720 točk 4. predsednik OO ZZB NOV 640 točk 5. sekretar OK ZSMS 590 točk Usposabljanje V programu obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov, bo v mesecu februarju organizirano usposabljanje na temo: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST IN TOZD V OBRAMBNIH PRIPRAVAH in OBRAMBA IN ZAŠČITA PRED PODTALNIM DELOVANJEM. Usposabljanje se bo izvajalo v vseh krajevnih skupnostih in v večjih delovnih organizacijah. U-sposabljanja naj bi se udeležil po en član gospodinjstva, to je tisti član, ki ni Vključen v drugo obliko obrambnega in samozaščitnega usposabljanja. Usposabljanje v krajevnih skupnostih se bo izvajalo v skupinah po 30 do 50 občanov, delovne organizacije pa bodo same or- Opomba : V OK SZDL se je do meseca oktobra profesionalno opravljala funkcija predsednika, sedaj pa je profesionalec sekretar OK SZDL. Funkcija sekretarja OK SZDL je ocenjena s 630 točkami. V OO ZZB se funkcije opravljajo neprofesionalno, po sklepu njihovega predsedstva pa se 25 % višine dovoljenega OD za predsednika deli kot nadomestilo trem funkcionarjem (predsednik, podpredsednik in sekretar). Sekretarju predsedstva OK ZKS se po sklepu CK ZKS priznava 5 % višja vrednost točke, kot jo določi komisija, kar je priznano za opravljanje funkcije predsednika občinskega komiteja za SLO in DS. Pregled višine vrednosti točke po mesecih (v din) Bruto Neto Mesečno i povečanje v % Januar 298 214 6,5 Februar 317 227 6,5 Marec 338 242 6,5 April 409 293 21 Maj 434 308 6,1 Junij 460 325 6 Julij 460 325 0 Avgust 493 348 7 September 527 373 7 Oktober 697 494 32,2 November 697 494 0 December 697 494 0 Na podlagi sprejetih družbenih usmeritev in Sklepov republiške komisije je naša komisija določila, da se akontacija osebnih dohodkov funkcionarjev za živo delo v mesecu januarju obračuna v višini bruto vrednosti točke 606 din. Predsednik Komisije za kadrovske zadeve volitve in imenovanja Ivo Sai ob ir prebivalstva ganizirale skupine glede na čas izmene. Zia izvedbo usposabljanja je bil v občini formiran stalni predavateljski team, ki je sestavljen iz predstavnikov gospodarstva, DPO, ZRVS, TO in milice, kar je garancija za kvalitetno izvedbo programa usposabljanja. Sestavni del besedila so tudi grafoskopske prosojnice oziroma diapozitivi, ki bodo pripomogli k nazoomejši predstavitvi obravnavane tematike. Predavanja se bodo udeležili tudi predstavniki organov krajevne skupnosti in vodje varnostnih okolišev, ki bodo podali kratko varnostno oceno v posamezni KS. Po seznanitvi s tako problematiko pričakujemo, da bodo v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih, samoupravni, družbenopolitični in drugi dejavnosti dopolnili poliitično-varn ostre ocene in na tej podlagi izpopolnili načrtovane rešitve v svojih varnostnih načrtih in še posebej v načrtih za delovanje narod- Šentjurski ne zaščite. To bo hkrati tudi neposreden prispevek k boljši varnosti in samozaščitni pripravljenosti posameznikov n družbe kot celote, kar je tudi temeljni namen te vrste obrambnega in samozaščitnega usposabljanja. Oddelek za ljudsko obrambo portret SAMO CMOK je mladi Šentjur-čan, študent elektrotehnike v Ljubljani. Razlog, da ga predstavljamo kot šentjurski portret, so njegovi vrhunski športni dosežki. U-kvarja se z atletiko. Njegova specialnost je kros in 3000 m z ovirami. Prvič se je s »kraljico športov« srečal leta 1977 v atletski šoli Pe- tra Sveta v Celju. Od takrat pa do 1986. leta je bil član AD Kla-divarja in oktobra lani prestopi v AK Velenje, ki mu je ponudil boljše pogoje za redne treninge. Samo namreč trenira desetkrat tedensko. Leta 1981 je bil prvič uvrščen med atlete, ki nosijo majico z državnim grbom. Samo je bil štirikrat slovenski prvak (kros, stipi. 3000 m in mali maraton) stalni član republiške in večkratni član državne reprezentance. Samo Cmok je skromen fant, dober študent in zagrižen športnik. Njegovo trmasto vztrajanje pri napornih treningih je rodilo vrhunske rezultate. Kot član izbranega državnega moštva se je udeležil balkanskega krosa v ću- priji, kjer je zasedel 13. mesto. Bil je tudi na evropskem pokalu v krosu v elusone (Italija) in je zasedel 63. mesto ter na svetovnem študentskem prvenstvu v Grazu, kjer je dosegel 5. rezultat. Kot posameznik, se je Samo u-deležil raznih mednarodnih kros tekmovanj kot so: — Internacionaler Crosscup v Leutschach (Avstrija) — 2. mesto — Internacionaler Bleiksristall meeting v Elensee (Avstrija) — 3. mesto — Rund um den Plaubutsch v Grazu — 3. mesto — Lani je bil zmagovalec mednarodnega novoletnega teka v Varaždinu. Za svoje uspehe, pravi Samo, da sta v veliki meri zaslužna nje- gova dosedanja trenerja Peter Svet in Mladen Pavljak. Na vseh tekmovanjih po domovini in izven nje Samo Cmok nosi s seboj tudi delček Šentjurja. Želimo mu čim več dobrih rezultatov na njegovi nadaljnji športni poti. Goce Kalajdžiski Aktualno in potrebno USTANOVITEV SIS ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE IN O ZAGOTAVLJANJU OSNOVNE PRESKRBE V OBČINI Šentjur pri celju V republiki SR Sloveniji smo se s sprejetjem zakona o pospeševanju proizvodnje hrane .im o zagotavljanju osnovne preskrbe (Uradni list SRS, št. 46/86) dogovorili za ustanovitev SIS za pospeševanje proizvodnje hrane dm o zagotavljanju osnovne preskrbe (v nadaljevanju SIS). SIS ustanovijo delavci, delovni ljudje in občani v TOZD in skupnostih -ter krajevnih skupnostih. Zakon sicer omogoča ustanovitev te SIS za eno ali po dogovoru za več občin skupaj. V dosedanjih razgovorih se za občine celjskega območja kaže večji interes občin po ustanavljanju občinskih SIS, zato se vodijo aktivnosti za ustanovitev navedene občinske SIS tudi v občini Šentjur pri Celju. Na temelju zakonskih določil je potrebno ustanoviti navedene SIS po občinah najkasneje do 31. 3. 1987. Z ustanovitvijo te SIS se programsko združijo tudi naslednje naloge: 1. dosedanjih skladov za intervencije v kmetijstvu; 2. SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbe prebivalstva občin celjskega območja; 3. občinske blagovne rezerve; 4. program melioracij, prenos finančnih sredstev za melioracije pa se v ustreznem deležu prenese iz republiške na občinsko pristojnost po letu 1990. Da bi določene naloge lahko tudi ustrezno planirali ter usklajevali v interesu več občin, regije in širše, se predlaga na nivoju regije ustanovitev koordinacijskega odbora. Po občinah se predlaga ustanovitev enodomne skupščine SIS z več odbori. Funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščino ali v drug organ SIS opravljanja te SIS upravlja delavski- svet OZD oziroma TOZD -ter svet KS oziroma drug ustrezni organ v KS ali pri združenju obrtnikov itd. Aktivnosti za ustanovitev SIS vodita IS občinske skupščine ter pri njem imenovan iniciativni odbor in predsedstvo občinske konference SZDL. Nosilec organizirane javne razprave o predloženih dokumentih za ustanovitev SIS v občini je -v združenem delu osnovna organizacij,a zveze sindikatov, v krajevnih skupnostih pa KO SZDL skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacij ami in vodstvi oziroma vodilnimi -ter vodstvenimi funkcionar ji v teh sredinah. Predsedstvo OK SZDL Šentjur je na seji dne 14. 1. 1987, v ta namen, sprejelo naslednja stališča oziroma predloge: 1. J-avna razprava o statutu ter samoupravnem sporazumu o ustanovitvi SIS traja d-o 15. februarja 1987 po OZD, TOZD ter KS itd. v občini. Navedene sredine dostavijo pisna stališča ter morebitne dopolnitve k -vsebini -predloženih gradiv najkasneje do 20. februarja v izvodu na IS SO ter OK SZDL Šentjur, da bomo lahko le-te upoštevali pri pripravi predlogov navedenih dokumentov. 2. Predlaga se delegatska skupščina SIS v sestavi med 25—30 delegatskih mest ter sestavo odborov med 7—9 članov. Predsedstvo predlaga -sestavo organov — odborov pri SIS po takoi-menovanih 1/3 deležih kot -npr. sestava odbora za pospeševanje proizvodnje hrane je po tem predlogu naslednja: 1/3 delegatov iz družbene kmetijske proizvodnje, 1/3 kmetov kooperantov, 1/3 -ostali — iz združenega dela ter DPS, oziroma DPO itd. 3. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL skupaj z iniciativnim odborom za ustanovitev SIS pri IS začne postopek evidentiranja ter kadrovanja nosilcev funkcij za: — predsednika ter podpredsednika skupščine SIS, — predsednike ter podpredsednike odborov SIS, — članov odbor-ov. Tudi ta postopek se opravi do 20. 2. 1987. 4. P-o potrebi ter na predlog posamezne sredine združenega dela oziroma skupnosti sodelujejo pri javni razpravi o predloženih dokumentih za ustanovitev SIS člani iniciativnega odbora pri IS v sestavi (KOVAČIČ Jože, ŽMAHAR Ciril, predstavnik KZS, GORE-CAN Branko, ŽAGAR Ferdinand in tajnik odbora AVŽNER Martin), člani sveta za kmetijstvo pri OK SZDL, sekretar IS OS ter predsednik oziroma člani POK SZDL. 5. Predsedstvo predlaga, da se v enotni prispevni stopnji občinske SIS zagotovi tudi od 0,20 do 0,30 % kot namenska stopnja za združevanje sredstev za -obvladovanje preskrbe prebivalstva z osnovnimi življenjskimi proizvodi. Ta predlog je utemeljen tudi zato, ker z ustanovitvijo občinske SIS preneha z delovanjem regijska SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva občin celjskega območja in s tem -združevanje sredstev po prispevni stopnji 0,5 % na obračunsko osnovo BOD v breme čistega dohodka. Ta prispevna stopnja se sprejme skupaj z enotno prispevno stopnjo SIS, v kateri bodo združena sredstva za namene pospeševanja proizvodnje hrane, zagotavljanja preskrbe ter oblikovanja občinskih blagovnih rezerv. To je pomembno tudi zato, ker se z dnem ustanovitve te samoupravne interesne skupnosti prenesejo v njeno pristojnost obveznosti in naloge iz doseganjega delovanja občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu, občinskih blagovnih rezerv in obvladovanje, zagotavljanja osnovne preskrbe prebivalstva. Za občino Šentjur bi tako nova prispevna stopnja po predlogu znašala 1 %, in si-cer: — 0,6 % prispevna stopnja sedanjega sklada za intervencije v kmetijstvu, — 0,15 % prispevna stopnja občinske blagovne rezerve ter — 0,25 % prispevna stopnja za obvladovanje preskrbe — po ukinjeni regijski SIS za preskrbo. Obračunavanje navedenih obveznosti iz OD delavcev ob torej poenostavljeno, ker bodo organizacije združenega dela usmerjale sredstva SIS na osnovi enotne prispevne stopnje. Prihodki dz tega naslova pa bodo v okviru samoupravne interesne skupnosti razporejeni po programih v Skladu z deležem, določenim v samoupravnem sporazumu o temeljih piana. 6. Predsedstvo SZDL predlaga, da strokovna in administrativna-tehnična opravila- za SIS -opravljajo ustrezni občinski upravni organi, po dogovoru med njimi in po potrebi pa tudi druge strokovne službe. Predsedstvo OK SZDL in IS SO Šentjur predlaga-ta vsem sredinam združenega dela in skupnostim, da takoj po prejemu tega dopisa in priloženega gradiva pripravijo rvse ustrezno za pričetek in izvedbo javne razprave o teh nalogah, vodstva organizacij združenega deda in KS pa prosimo, da zagotovite zaključek le-te do 15. februarja 1987. Hkrati predlagamo, da se v javni razpravi konkretno opredelite do predlaganih usmeritev ter predlogov ter, da se pozitivno odločite do sprejetja sporazuma o ustanovitvi SIS. Ocenjujemo, da je to izrednega pomena za nadaljnji razvoj pospeševanja kmetijstva v občini za obvladovanje preskrbe prebivalstva ter za kvalitetno in -tekoče reševanje drugih nalog, ki so opredeljene v navedenih dokumentih. Tekoče potrebne informacije lahko dobivate pri tajniku iniciativnega odbora tovarišu Martinu AVŽNERJU pri IS SO oziroma OK SZDL Šentjur. Predsednik izvršnega sveta Predsednik OK SZDL Sergej ŠEŠERKO, dipl. ing. Ludvik MASTNAK Ali so gibanja mladih nesprejemljiva? Vprašanje alternative -i-n novih družbenih gibanj v ZSMS, se delovnim ljudem in občanom zastavlja v vse večjem merilu. Seveda je to za ZSMS -uspeh, kajti dejstvo je, da je vsebina delovanja -mladinske organizacije, -pritegnila k razmišljanju ne samo mlado, temveč tudi starejšo populacijo naše družbene skupnosti. To prav gotovo predstavlja premik v svobodnem razmišljanju o alternativni vsebini delovanja mlade generacije, kot posledica tega (v pozitivnem smislu besede) pa bi naj seveda v oi-lju uresničevanja zadnjih nalog, na osnovi utemeljenih stališč in pogledov na posamezna alternativna gibanja mlade generacije, k razvoju gibanj pripomogla široka demokratična razprava ne le v organizaciji ZSMS, temveč bi naj ta ista gibanja -proučila tudi frontna organizacija SZDL. Dejstvo je, da o nekaterih vprašanjih, pa čeprav so to vprašanja širšega družbenega pomena (dogaja pa se -tudi, da se s posameznimi vprašanji neposredno dotikamo eksistenčnih vprašanj posameznika), odločajo le nekateri, ali konkretno rečeno funkcionarji posameznih organizacij, brez mnenja baze din nezadostnega poznavanja problematike. Trditev, da je problematika ali ukvarjanje z gibanji kot so ekološko, mirovno, duhovna ipd., nepomembna dejavnost ali pa tudi nemoralna in neobjektivna, času neprimerna, je več did manj farsa nepoznavalcev problematike, ali pa želja po prekrivanju problemov in bojazen po slej ko prej potrebnem se soočajo z resnico. Mlada generacija ni obremenjena s tovrstno problematiko v preteklosti in to nočemo biti tudi v prihodnosti. Skozi dejavnosti, pa četudi v istih ne bomo našli skupnega jezika z zastarelo mislečimi in nenaprednimi strukturami, bomo vodili gibanja v sklopu katerih bomo razreševali vprašanja najširšega pomena od varstva o-kolja, prestrukturiranja gospodarstva v tehnološkem smislu besede, vprašanja našega in svetovnega miru, kot tudi eksistenčno prirojenih vprašanj. Zavedamo se, da bi ZSMS uživala ob 'razreševanju gospodarskih kri-minalov, skrivaje se za administrativno birokratskim o-pravljanjem del, večjo družbeno podporo tudi v najvišjdh organih družbene skupnosti. Vendar pa je vrzel že omenjenih ekscesov tolikšna, da bi ob razreševanju problematike tudi mladi nepokvarjeni rod 'kaj kmalu zapadel v začaran izrodek sive eminence ali politično rečeno v družbeno nealku-mulativno navlako, v 'kolikor še to ni. To je dediščina mladi generaciji in ta vprašanja ostajajo praktično nerazrešljiva, kajti najodgovornejši, ki bi za takšno stanje in na vprašanja vzrokov posledice padanja standarda, nezadovoljstva delovnih ljudi in občanov, zapiranje republiških mej ter nacionalne mržnje med narodi Jugoslavije in še bi lahko dodali kakšno opazko ali dejstvo, morali odgovarjati in dati odgovor, danes uživajo svojo nemalo pokojnino, ali pa kot podjetniki uživajo preko naših meja. Torej ‘ostaja nam alternativa, v sklopu katere moramo čimbolj frontno prikazati smoter in vsebino gibanj, ter istočasno iskati pravilne sprejemljive in za čas primerne rešitve in izhod dz obstoječe krize. Neargumentirano krdtizerstvo, zasmehovanje in norčevanje se iz aktivnosti, brez pogleda v realnost, je dejavnost predvsem tistih, ki si ne žeLijo napredka, ustvarjalnosti in ohranitve za življenje potrebnega prostora, ali pa -tistih, ki želijo s svojo neaktivnostjo in nejevoljo po delu prikazati tudi o-stalim (seveda je uspeh večji po realizirani aktivnosti) nesmisel posameznih aktivnosti. Takšen način življenja prav gotovo ne vodi k prepotrebnemu razreševanju nakopičenih težav. Isti odvzema energijo posameznikom, ki želijo ustvarjati, stopiti v korak s časom, razreševati in vodi v konfliktnost, kar pa se lahko spreobrne v še kaj drugega. Potrebna je strpnost, konstruktivna 'kritika na temeljih dejstev in argumentov, -ter realno družbeno ali javno mnenje. Janez Kukovič Kako do zdravstvenega varstva? V zadnjem času se pojavlja 'več vprašanj o tem, kako uveljaviti oziroma omogočiti uveljavitev zdravstvenih storitev, tako s strani uporabnikov kot tudi zdravstvene službe. S tem v zvezi dajemo naslednja obvestila: Sistem zdravstvenega varstva na Slovenskem je opredeljen z Zakonom o zdravstvenem varstvu (sprejet 1979), s čemer ij.e zagotovljena enotnost sistema v republiki, pravice in obveznosti uporabnikov zdravstvenega varstva pa natančno opredeljuje samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/33) ter Samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 6/81). Pravice do zdravstvenega varstva uresničujejo uporabniki v zdravstveni skupnosti pri zdravstveni organizaciji, s katero so uporabniki! (preko občinske zdravstvene skupnosti) sklenili' samonpravni sporazum o svobodni menjavi dela (OZS Šentjur sklepa sporazum z Zdravstvenim -centrom Celje). Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva in dolžnost zagotavljati možnosti za njegovo uresničevanje. Vsak je tudi dollžan skrbeti za svoje zdravje in ne sme ogrožati zdravja drugih (povzročitelji prometnih nezgod morajo poravnati stroške -zdravljenja poškodovanih ,v teh nezgodah. In vsak ima -tudi pravico izbirati zdravnika -in zdravstveno organizacijo. Toda pri vsem tem velja pravilo, da uporabnik lahko uveljavlja pravico do zdravstvenih storitev v organizaciji, ki je najbližje kraju zaposlitve ali stalnega prebivališča) i-n, ki je po načelih stopnjevale diagnostike in terapije -oziroma dogovorjene delitve dela na področju zdravstva strokovno usposobljena za zagotavljanje potrebnih izdnaivsttvanih storitev -uporabnikov. Ce uporabnik opravi pregled ali pride na zdravljenje v zdravstveno organizacijo, ki ni najbližja kraju zaposlitve ali stalnega prebivališča, mora praviloma plačati razliko v ceni. Načelo, da mora uporabnik uveljavljati svoje pravice dio zdravstvenih storitev v najbližji zdravstveni organizaciji, velja itudji za storitve na področju specialliistiöno--ambulantne bolnišnične in univerzitetne zdravstvene dejavnosti upoštevaje pri tem stopnjevito diagnostiko (bolnišnično zdravstveno varstvo v primeru, iko teh storitev pe more nuditi osnovna zdravstvena služba, univerzitetne storitve pa v primeru zahtevnejišdh posegov, ki jih zavoljo smotrnosti ne opravljajo -druge zdravstvene organizacije). Uporabniki uresničujejo pravice do zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti (zdravstveni dom) zgolj z zdravstveno -izkaznico, v drugih zdravstvenih organizacijah (bolnica, Univerzitetni Miini-čni center) pa z napotnico, ki jo je -izdal zdravnik osnovne zdravstvene dejavnosti -aili zdravniški konzilij. Napotnica ni potrebna, če gre za preglede pri okulistu, ginekologu ter pediatru. . Pravice v speciaidistično-amibutentni in -bolnišnični zdravstveni dejavnosti uresničujejo uporabniki praviloma v -najfoližjih zdravstvenih organizacijah, kil si (jo sami -izberejo -in v katero jih je ‘napotil z napotnico zdravnik osnovne zdravstvene dejavnosti, Ce uporabnik potrebuje nujno medioinsko pomoč lahko nastopi zdravljenje tudi brez napotnice. S sprejemom samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva so uporabniki zavezani, da ravnajo nadvse varčno, kar zadeva postopek, kvaliteto storitev in druge pogoje za opravljanje storitev, da spoštujejo določila teh dokumentov. To pomeni, da morajo uporabniki tedaj, ko njihovo ravnanje ni v skladu z dogovorjenim standardom, pokriti iz lastnih sredstev razliko v stroških ali celotne stroške, ki so jih povzročili. Obveznost plačila stroškov zaradi uveljavlj-anja zdravstvenega -varstva mimo dogovorjenega standarda zadeva vse -uporabnike, torqj tudi tiste, ki so sicer po zakonu ali tem sporazumu oproščeni obveznosti plačila participacije (otrotìi, študentje, borci, upokojenci -in drugi...). Šteje se, da je uporabnik uveljavljal pravice po drugačnem postopku kot je to dogovorjeno v skupnosti, oziroma mimo opredelitev medicinske doktrine, če je zahteval: 1. -takšne storitve v speoiialistično-amfou-lantni dejavnosti, ki bi -jih lahko uveljavil tudi v osnovni zdravstveni dejavnosti ; 2. pregledi pri zdravniku v specialistično ambulantni dejavnosti brez napotnice zdravnika iz osnovne zdravstvene dejavnosti (razen v primerih ko to ni predpisano) ; 3. preglede oziroma' storitve -v bolnišnični, zdraviliški ali univerzitetni zdravstveni dejavnosti, za katere zdravnik v osnovni dejavnosti aiil pristojni konzilij ni ugotovil potrebe in izdal napotnice, razen če gre za nujne primere. V teh primerih plača uporabnik storitev v celoti sam; 4. pregled ali zdravljenje v zdravstveni organizaciji, ki ni najbližja njegovemu prebivališču oziroma kraj-u zaposlitve ; 5. če uveljavlja storitve mimo dogovorjenega standarda, ki je opredeljen s kakovostjo aM ustreznimi normativi. V teh dveh primerih plača uporabnik sam razliko v ceni, do katere je prišlo zavoljo drugačnega postopka, kakovosti ali obsega storitev in uporabljenih normativov pri storitvah, ki jih je sam zahteval. O tem doplačilu mora biti uporabnik obveščen preden je opravljena storitev. Ce je potrebno v postopku uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva ugotoviti zdravstveno stanje uporabnika, določiti ukrepe, lei so povezani z zdravljenjem, dati strokovno zdravniško mnenje ali ugotoviti druge okoliščine in primere, ko je uporabnik upravičen do določene zdravstvene storitve ali pravice do socialne var- nosti in če tako določa samoupravni sporazum ugotavljajo stanja, določajo ukrepe -ter dajejo izvide in mnenja: 1. zdravniki kot posamezniki, 2. zdravniški konzilij. Pri odgovoru na vprašanje, kdaj lahko ugotovi zdravstveno stanje ali -določi -ukrepe in pravice ter obveznosti, ki zadevajo zdravljenje, posamezni zdravnik ali zdravniški konzilij, velja pravilo, da kadar ni- posebej določeno, da je to konzilij, jih vedno določa posamezni -zdravnik. Posebej je določeno, da konzilij odloča o pravici do zdravljenja v naravnem zdravilišču, daje mnenje o uporabi neregistriranih zdravil, daje mnenje o umestnosti nabave aparata za omogočanje glasnega govora, ugotavlja utemeljenost zdravljenja v tujini, daje mnenje o utemeljenosti -nabave v tujini določenega zdravila ali ortopedskega ali drugega pripomočka', napoti uporabnika na -invalidsko komisijo, daje mnenje in ugotavlja zadržanost z dela ter daje mnenje o -upravičenosti dela v skrajšanem delovnem' času. Pri tem opravljajo pregled uporabnika le, če ,je -to nujno potrebno, sicer -pa odločajo na temelju zdravniške dokumentacije. S tem Samoupravnim sporazumom o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva so določeni postopki in načini, po katerih uresničujejo pravice do zdravstvenega varstva vsi uporabniki v SRS. Velja torej za vse uporabnike in za vse izvajalce zdravstvenega varstva. Z. PLAVSTEINER POZIV OSNOVNIM ORGANIZACIJAM ZSS PRI OBRAVNAVANJU REZULTATOV GOSPODARJENJA ZA LETO 1986 I. Cilj aktivnosti pri obravnavi rezultatov gospodarjenja na podlagi zaključnih računov 1986 je spodbuditi delavce, da na zborih poglobljeno in kakovostno ocenijo dosežene rezultate pri gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi. Ne glede na to, da se »akcija zaključni račun« že vrsto let dokaj uspešno uresničuje, ji moramo letos v organizacijah -in organi-h zveze sindikatov nameniti še posebno pozornost. To pa še posebej, ker globalni rezultati gospodarjenja kažejo, da nekaterih bistvenih ciljev, ki smo si jih zadali v d-ružbenih planskih aktih za leto 1986, -zlasti pri povečanju indiustriijiske proizvodnje in izvoza na konvertibilno področje, pri zmanjševanju inflacije in uresničevanju družbenih usmeritev razporejanja dohodka, ne bomo uresničili. Primerjava rezultatov gospodarjenja s sorodnimi organizacijami združenega dela in najuspešnejšimi organizacijami v podskupini dejavnosti ter z začrtanimi planskimi cilji, mora biti o-snova za sprejem ukrepov dn usmeritev za delovanje in za takšno dograditev .načrta -gospodarjenje za leto 1987, da bodo zagotovili uresničitev ciljev in nalog, ki smo,si jih zastavili v resolucijah o družbenoekonomskem raizvoju v tem letu. II. Za uspeh akcije je poleg pravočasnih priprav in dobre organizacije, zlasti pomembna priprava poslovnih poročil. Zato naj OOS v organizacijah združenega della od poslovodnih organov zahtevajo, da bodo poslovna poročila v letu 1986 pripravljena -tako, da bodo dovolj nazorno prikazala učinkovitost dela in poslovanja, in sicer: 1. — kolikšen dohodek na delavca -in kolikšen dohodek na angažirana sredstva so dosegli v primerjavi s sorodnimi organizacijami združenega dela in v podskupini dejavnosti (ocena na podlagi devetmesečnih rezultatov) ; — v kolikšni meri je ta dohodek rezultat večje proizvodnje, višje produktivnosti, boljšega koriščenja proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanja materialnih stroškov, prestrukturiranja proizvodnih programov, združevanja dela in sredstev, uveljavljanja lastnega znanja, drugačne samoupravne organiziranosti tam, kjer je bila uveljavljena, posodabljanj tehnološkega in proizvodnega procesa ter izvoza, podrobnejšega marketinga, koliko pa zgolj posledica doseženih cen testnih proizvodov in storitev; — ali analiza pridobljenega dohodka kaže del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti pri njegovem ustvarjanju ; — kolikšen del dohodka je pridobljen na osnovi inovacij ; — vzroke za eventualno izgubo in smeri ukrepa-nja za njihovo sanacijo. 2. — kolikšna so bila pri razporejanju doseženega dohodka razmerja med bruto osebnim dohodkom na delavca in akumulacijo glede na angažirana sredstva v primerjavi s sorodnimi organizacijami združenega dela in y podskupini dejavnosti (ocena na podlagi devetmesečnih rezultatov); — ali so dosežene dohodke razporejali v skladu z družbenimi usmeritvami (resolucija, družbeni dogovor in samoupravni sporazumi dejavnosti) ; — v primeru, da je ugotovljen del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, kako je ta del dohodka razporejen; — kako je razporejen del dohodka, pridobljen na osnovi inovacij (del za razširitev osnove za nadaljnjo inventivno dejavnost v organizacijah združenega dela in del za osebne dohodke na podlagi minulega dela) ; — kakšno je razmerje med osebnimi dohodki in akumulacijo v dohodku (slabše, boljše) in kaj je vzrok za. spremembe temu razmerju. 3. — ali so po obsegu in kvaliteti storitev doseženi zadovoljivi (pričakovani rezultati gospodarjenja s tistim delom dohodka, ki so ga delavci v odnosih svobodne menjave dela namenili za zadovoljevanje skupnih potreb; — na kakšnih osnovah pridobivajo dohodek delovne skupnosti skupnih služb; — kakšni so rezultati gospodarjenja z delom dohodka, ki so ga združevali z drugimi delavci v vseh oblikah združevanja in povezovanja združenega dela (DO, SOZD, bankah, zavarovalnicah, SIS materialne proizvodnje, skupne naložbe, pospeševanje izvoza itd.). 4. — kakšni rezultati so doseženi pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela, dii so ustrezneje vrednotili proizvodno in kreativno delo in delo v težjih delovnih pogojih, in ali je sistem delitve osebnih dohodkov stimuliral delavce za zmanjševanje materialnih stroškov; — koliko predlogov inovacij je bilo obravnavanih na samoupravnih organih in kakšna je višina sredstev za osebne dohodke, izplačanih na tej osnovi; — ali so stalno ugotavljali socialni položaj delavcev in ukrepali tako, da bi bila socialna in materialna varnost delavcev in njihovih družin zagotovljena z osebnim dohodkom ter vzajemnostjo in solidarnostjo. III. POZIVAMO: Osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije, da delujejo tako, da bodo: — poslovodni organi pravočasno na osnovi ocene rezultatov pripravili in predložili v razpravo poslovna poročila (rok: do konca januarja) ; — delavski sveti ob ugotovitvi zaključnega računa sočasno ocenili rezultate gospodarjenja ter uspešnost in učinkovitost dela poslovodnih in drugih delavcev s posebnimi pooblastili (v skladu s 520. členom zakona o združenem delu v primeru, da obstaja podlaga za ugotavljanje odgovornosti pa pričnejo postopek — ZZD člen 521); — zbori delavcev sklepali o predloženih poročilih in ukrepih za učinkovitejše gospodarjenje ter predlagali dodatne ukrepe (rok: konec februarja); — delavski sveti odločali o predlogih Ukrepov za učinkovitejše gospodarjenje. Delegati v skupščinah SIS: — dosežejo, da bodo SIS 'družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje pripravile poročila o delu in poslovanju v letu 1986 ter da jih bodo sočasno predložile organizacijam združenega dela (rok: 20. januar). Tudi o tem razmišljajo upokojenci ob novem letu Ko smo si v prvih dneh novega leta v društvu upokojencev zaželeli zdravja, sreče dn zadovoljstva, se je pogovor vrtel tudi okoli odnosa delovnih organizacij do svojih upokojenih sodelavcev. Zanimivo je, kako posamezne delovne organizacije obravnavajo svoje nekdanje sodelavce ki so pomagali soustvarjati njihove delovne organizacije. V šentjurski občini je bilo pred vojno malo delovnih mest. Približno 20 delavcev je zaposlovala Borlakova žaga, prav toliko Komigova kopitarna v Loki dn nekaj železnica. Nekaj več delavcev se je vozilo v železarno Štore, celjski EMO in cinkamo, vendar so tudi te tovarne bile takrat male. V občini je sedaj zaposlenih nad 3000 delavcev. Splošna 'Ugotovitev je da v delovnih organizacijah v katerih niso sebično nastrojeni in teh je večina imajo posluh za svoje nekdanje sodelavce. Enkrat letno in to navadno ob novem letu jih povabijo na tovariško srečanje, jih pogostijo v mejah finančnih možnosti tudi obdarijo, povabijo jih na 'kak izlet, dajo jim možnost cenenega letovanja v svojih počitniških prikolicah dn 'hišicah, itd., itd. Upokojenca menimo, da je to odraz srčne kulture poslovodnih organov, delavskih svetov in sindikalnih funkcionarjev v delovni organizaciji. To so delovne organizacije v katerih ni humanost in solidarnost le na jeziku dn v kakem členu statuta, temveč v dejanjih. Zavedajo se, da materialni položaj dobršnega dela upokojencev ni rožnat (84 % upokojencev v naši občini prejema pokojnine v višini od 50 do 100.000 din). Kljub zviševanjem in poračunam je realna vrednost pokojnin padla in še pada. Stiki med delovnimi organizacijami dn upokojenci ne morejo rešiti materialne plati slednjih, lahko pa v precejšnji meri pripomorejo k toplejšim medčloveškim odnosom. Že zavest — v delovni organizaciji me niso pozabili pomeni upokojencu mnogo! IO društva upokojencev SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST občine Šentjur pri celju RAZPIS ZA ZBIRANJE VLOG ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE Zahtevo za uveljavitev pravice do delne nadomestitve stanarine morajo imetniki stanovanjske pravice vložiti na Vlogi za uveljavitev solidarnostnih pravic — obrazec SPN-1, kateri priložijo: 1. potrdilo o letnem dokazilu dohodka za leto 1986; 2. potrdilo o številu članov gospodinjstva; 3. potrdilo o premoženjskem stanju; 4. pismeno izjavo imetnika [Stanovanjske pravice, da: stanovanje ne 'daje v podnajem, da noben član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejiavnosti, 'da noben 'član gospodinjstva ne gradi oziroma ni lastnik stanovanjske hiše, počitniške hiše ali camp prikolice, da on Sn ičlaini gospodinjstva niso imeli (dohodka izven predloženih potrdil o dohodku. Zahtevo mora imetnik 'Stanovanjske pravice vložiti najkasneje do 16. februarja 1987. Odbor za [družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Občine Šentjur ibo o zahtevah po delni nadomestitvi stanarine odločil v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Lista upravičencev se javno objavi v občinskem glasilu Utrip. Samoupravna stanovanjska skupnost Občine Šentjur pri Celju SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST občine Šentjur pri celju Na podlagi 18. člena Pravilnika o pogojih lin merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v občini Šentjur in v skladu s sklepom skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 26. 12. 1986 Samoupravna stanovanjiSka skupnost objavlja PRIORITETNO LISTO pričakovalcev solidarnostnih stanovanj : Število točk 1. ŠTUKLEK ZVONKO, Prlimož 7, ŠENTJUR 525 2. MLAKAR BRIGITA, Šibenik 12, ŠENTJUR 515 3. RECKO MILENA, Bukovje d:8a, GORICA PRI SLIVNICI 475 4. VODEB MARJETA, Cmoldca 30, ŠENTJUR 475 5. LAMUT MILAN, Dramlje 44, DRAMLJE 470 6. MIKLAVČIČ CVETKA, Vinski vrh 18, LOKA PRI ŽUSMU 455 7. CMOK TATJANA, Ljubljanska 6, ŠENTJUR 445 8. TRČEK ZORICA, Lokarje 2a, ŠENTJUR 445 9. DOBRSEK MILENA, Turno 22, GORICA PRI SLIVNICI 440 10. CERNOSA MARTINA. Cesta na grad 8, ŠENTJUR 430 11. PINTER IVANKA, Sotensko I, ŠENTJUR 430 12. DROBNE MARJAN, Na Lipico 1, ŠENTJUR 425 13. REBERNIK ANDREJA, Dobrina 27, LOKA PRI ŽUSMU 415 14. KOVAClC STANKA, Loka 55, LOKA PRI ŽUSMU 405 15. NIKOLIČ MOMIR, D. Kvedra 35, ŠENTJUR 400 16. ZIDANŠEK BORIS, Dramlje 45, DRAMLJE 400 17. JUG MARIJA, Na Lipico 3, ŠENTJUR 380 18. ZMRZLIKAR GRETA, Planina 36, PLANINA 375 19. PETER ANICA, D. Kvedra 34, ŠENTJUR 370 20. VODEB JERICA, Pari dol 28, GORICA PRI SLIVNICI 370 21. BORŠIČ ŠTEFKA, Grobelno 116, GROBELNO 365 22. GOBEC ALEKSANDRA, Gorica 29, GORICA PRI SLIVNICI 360 23. ŽVEGLIC SLAVICA, Proseniško 23, ŠENTJUR 360 24. LESNIK SLAVICA, Cesta na kmet. šolo 9, ŠENTJUR 355 25. HORVAT ZOFIJA, Krajnčiča 15, ŠENTJUR 350 26. KAVKA VERA, I. celjske čete 22, ŠENTJUR 350 27. ZDOLŠEK IRENA, Svetaika 10, DRAMLJE 340 28. HROVAT MILENA, C. kozjanskega odreda 14, ŠENTJUR 330 29. KALOlC IGOR, Planina 37, PLANINA 330 30. VODEB ANTON, Dramlje 9b, DRAMLJE 305 31. GORIŠEK MARIJA, Gorica 30, GORICA PRI SLIVNICI 300 32. VODEB MARTINA, D. Kvedra 38, ŠENTJUR 285 33. FON BRIGITA, Ponikva 74a, PONIKVA 250 34. MEDVED NADA, Na Lipico 4, ŠENTJUR 240 35. ŠKERLJ MARINKA, M. Zidanška 9, ŠENTJUR 235 36. LEBENICNIK JOŽE, M. Zidanška 9a, ŠENTJUR 230 37. GRACNAR JELKA, M. Zidanška 9, ŠENTJUR 220 38. FREISTEINER MILENA, M. Zidanška 8b, ŠENTJUR 220 39. HVALEC BOŽO, Ipavčeva 30, ŠENTJUR 205 40. NOVAK NADA, Svetelka 3ib, DRAMLJE 195 41. ANTLEJ SILVO, D. Kvedra 38, ŠENTJUR 195 42. VODEB TEREZIJA, D. Kvedra 38, ŠENTJUR 195 Predsednik skupščine SSS Peter KNEZ Iz krajevnih skupnosti Z DOSEŽENIMI REZULTATI V LETU 1986 SMO ZADOVOLJNI V krajevni skupnosti Šentjur-center, ki vse bolj postaja mesto, smo z doseženimi rezultati na področju uresničevanja referendumskega programa v letu 1986 zadovoljni. Talko kažejo namreč poslovni rezultati. Sele ob koncu prvega leta uresničevanja plana vidimo, da bi 'brez samoprispevka občanov bili osiromašeni za vrsto pridobitev in pomembnih objektov, za 'katere že potekajo aktivnosti. V nadaljevanju bom predstavil samo nekatere, za katere menim, da jih je vredno omeniti. Vodovodni sistem Kozarica je eden najpomembnejših objektov, ki jih bomo financirali ,vsa leta tega srednjeročnega obdobja. V preteklem letu smo za ta sistem namenili v KS Sentjur-center Okoli 8 milijonov din. Del sredstev je šlo za predraziskave, del pa je na posebnem žiro računu. Odbor, ki skrbi za vse aktivnosti je na svoji radnji seji tudi določil, da DOPS Šentjur prevzame inženiring ra izgradijo vodovodnega sistema Kozarica—-Šentjur. Tako zahteven projekt za naše razmere pač zahteva tudi strokoven pristop, ki ga lahko zagotovi le tako usposobljen team, kot je DOPS Šentjur v okviru svojih služb. Naši občani so lahko videli tudi, da smo v krajevni skupnosti pričeli z nekaterimi gradbenimi deli na pokopališču. Čeprav so se vsa ta dela izvajala 'brez gradbenega dovoljenja, smo z deli pohiteli, saj so bili zèlo ugodni pogoji ra delo. Zahvaljujoč razumevanju upravnega organa občine Šentjur, pa tudi nismo imeli nikakršnih težav, ker so bila dela izvršena v tednu dni. Krajevna skupnost je financirala ureditev kolektopja, ter pridobitev načrtov ra vežico, medtem ko sta drugi dve krajevni skupnosti (KS Šentjur -okolica in Blagovna) sofinandirald izvajanje ostalih del. Skupno je krajevna skupnost za mrliško vežico v letu 1986 namenila okoli 6 milijonov dinarjev sredstev. V letu 1986 je krajevna skupnost še imela na skrbi tudi letno zimsko vzdrževanje komunalnih površin. Da je bilo tod vzdrževanje vsaj minimalno izvajano, je bilo namenjenih okoli 6 milijonov dinarjev, kar seveda predstavlja veliko breme. Obveznosti, to je letno zimsko vzdrževanje je sedaj prevzela kot investitor Samoupravna komunalna skupnost. Krajevna skupnost bo še naprej skrbela ra odvoz kontejnerjev in z delom sredstev prispevala k urejanju teh površin v Šentjurju. Na področju urejanja cest smo izvršili deila na cestah Pod Rebramii, kjer je asfaltiran celotni 'Odsek. Dela so v celoti veljala okoli 10 milijonov din. Od tega je 7 milijonov prispevala krajevna skupnost, ostala sredstva pa bodo zagotovili občani, odnosno sklad za urejanje stavbnih zemljišč. Delo je izvajalo Cestno podjetje Celje in Komunala Celje. V Šentjurju se ,je nadaljevalo z ureditvijo pločnikov Ob cesti R-344 in ob delu ceste R-317. Skupaj je krajevna skupnost za ta dela namenila preko 8 milijonov dinarjev. Na področju urejanja kanalizacij so bili izvršeni nekateri posegi v Hruševcu, soseski V, na Pesnici stari del. Del kanalizacij smo pri tem samo očistili, saj je obstajala nevarnost, da M ob nalivih prihajalo do poplav. Pri Osnovni šoli Šentjur smo postavili dve avtobusni postajališči', ki jih je primemo izvedlo Komunalno obrtno podjetje Šentjur. Vrednost objektov je znašala 1,4 milijona dinarjev. V preteklem letu smo doživeli večje neurje, ki je povzročilo precej škode predvsem na Območju krajevne skupnosti Sentjur-center v soseski Hruševec. Omeniti velja, da je pri odpravljanju ,posledic po neurju sodelovala tudi krajevna Skupnost. Z akcijo pa so .priskočili na pomoč tudi 'pripadniki JLA, ki so nam postavili začasni most. Poleg navedenih del so vzporedno potekala še manjša dela, ki so v vsakem primeru predvsem bila osredotočena izboljšanju pogojev življenja krajanov. Tako smo vzdrževali asfaltirane ceste, fci vse bolj ,zaradi dotrajanosti postajajo makadamske, tudi javno razsvetljavo, ki smo jo s težavo gradili, je bilo treba vzdrževati in vršiti nekatera dela, sicer pa ta dela v bodoče prevzema v upravljanje Elektro. Krajevna skupnost ,je 'tako razpolagala s kar precejšnjimi sredstvi in to od samoprispevka, sredstev Samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij, proračuna občine, najemnin, sredstev občanov. Krajevna skupnost je v skladu s sprejetim odlokom od junija .1986 financirana tudi iz sredstev 0,25 % od BOD po stopnji bruto od zaposlenega. Tudi teh sredstev je nekaj, tako da sredstva samoprispevka res ostajajo namenska. Njihova razporeditev pa ,je bila v prvem letu skladna s 'sprejetim planom. Zato je bilo največ sredstev namenjenih za področju komunalnega urejanja in najmanj ra vodovodni sistem Kozarica. V letu 1987 pa naj b.i zaradi tega več sredstev nameniti vodoosfcrbi in manj za komunalno urejanje. V 'letu 1986 smo opravili tudi vrsto aktivnosti v pripravah na izvedbo volitev. Le-te smo izpeljali zelo uspešno, za kar se je potrebno zahvaliti številnim aktivistom v odborih in posameznikom, kli so skrbeli ra to, da je bila izvedba tako uspešna’. Delovanje organov v KS ter komisij in odborov ter svetov je bilo zadovoljivo. Nekateri se sicer niso sestajali zaradi manjše problematike, medtem ko so drugi imeli vrsto neposrednih aktivnosti. Tako je uspešno delovala komisija za komunalno urejanje, poravnalni svet, potrošniški svet, socialna komisija itd. Reševanje zadev, vlog, pritožb, ugovorov je bilo na organih KS v preteklem letu zelo veliko. Vseh seveda nismo mogli najbolj uspešno rešiti. Zato smo tesno sodelovali in še sodelujemo z Jav- nim pravobranilstvom iz Celja, ki' nam pri reševanju spornih zadev brezplačno pomaga in svetuje. Tudi v bodoče bomo skušali čim bolj dosledno izvrševati vse funkcije, ki jih v krajevni skupnosti nalaga Ustava in Statut KS. Še vedno pa vlečemo na raznih komisijah naslednje nerešene zadeve: (Zadeva Mežnar, zadeva Rožanc Terezija, zadeva Jurak, zadeva Rataj). Vsa sporna vprašanja teh zadev smo poskušali reševati na raznih komisijah, v svetu KS, vendar do uspešnih razreševanj še ni prišlo. Kje je krivda, da se zadeve niso že rešile je v samem sistemu določene zadeve, kjer vpliva veliko posameznih faktorjev, na katere Krajevna skupnost nima vpliva. Poleg tega pa je vsaka od teh zadev povezana tudi z večjimi finančnimi stroški, v kolikor bi njihovo direktno reševanje prevzela krajevna skupnost. Navedel sem samo nekaj aktivnosti, s katerimi smo se ukvarjali ,v naši krajevni skupnosti Šentjiur-center. Ali bo tudi leto 1987 tako uspešno kot je bilo preteklo leto, to je težko reči. Predvsem je to odvisno od številnih, ki s krajevno skupnostjo najbolj tvorno sodelujejo. Naj jih naštejem: Osnovna šola Šentjur, VVO Šentjur, KOP Šentjur, Geodetska uprava, Merx Šentjur, Postaja milice Šentjur, CP Celje, ŽTP Šentjur, Gasilsko društvo Šentjur, Komunala Celje. Vse te ustanove in delovne organizacije so nam pri našem delu pomagale, svetovale in z nami tudi uspešno poslovno sodelovale. Drago Slakan Realizacija referendumskega programa V KS Sent j ur-okoUca smo v celoti realizirali plan 1986 v okviru referendumskega programa 1986/ 1990. Celoten prihodek je znašal 63.000. 000 din. Predračunska vrednost zgrajenih objektov v naša KS pa 190.000.000 din. Razlika je v delu in sredstvih občanov. Program vaških skupnosti; je v celoti realiziran in vaška skupnost Jakob in Vrbno sta najeli kredit ra polaganje asfalta v Vodružu in Krajnčiči v skupni višini 15.000. 000 din. Pri skupnem programu prt izgradnji mrliške vežice in vodovodnega sistema Kozarica pa smo pri pridobitvi dokumentacije in predraziskavah, za kar srno preko iztočenega računa v celoti izločili sredstva. Sredstva samoprispevka so se torej vložila točno in pravočasno po planih in s tern v celoti realizirala v izgradnjo objektov in drugih programov. Alojz Airlič V Javorju gremo pogumno naprej Gospodarska kriza je z vso svojo ostrino zarezala v delovanje in napredek vasi in vaških skupnosti. Kajti minili so čask ko so se družbena sredstva, krediti, prispevki delovnih organizacij itd. odobravali brez večjih ekonomskih utemeljitev. Seveda pa so s tem tudi zmanjšane možnosti nestrokovno in volontersko načrtovanim, ter izvajanim investicijam, kjer so se včasih vložila velika družbena sredstva, od česar pa ni bilo pričakovanega haska. Zato tudi ni čudno, da kdaj pride do konflikta med posamezniki na eni strani iz obdobja »dobrih starih časov«, in drugih iz obdobja »gospodarske krize«. V Javorju smo imeli na eni strani srečo, da smo v tistem boljšem obdobju dobili v vas asfalt. Vendar pa smo imeli tudi smolo, saj je vaški odbor moral v zadnjih letih reševati številne probleme, ki so bili v prejšnjem obdobju zapostavljeni. Večjih sredstev krajevne skupnosti pa tudi nismo uspeli angažirati, kajti to kar smo mi zgradili do leta 1981, so morali zgraditi še drugi v krajevni skupnosti. Zato mi kot vaščanu, ki vse to vidim in vem, ne more biti vseeno kako sedaj posamezniki klevetajo vaški odbor im njegovega predsednika. Vsi ti mladi ljudje so z optimizmom in žarom zarezali v številne probleme nas vaščanov in jih tudi bolj ali manj uspešno reševali. Tudi zato smo jim zaupali mandat še štiri leta. Zahvaljujoč veliki volji vašča- nov in pravilni samoupravni organiziranosti krajevne skupnosti v zadnjem štiriletnem obdobju, ko so vaške skupnosti dobile resnično možnost razpolaganja z delom sredstev, smo lahko postorili marsikaj. Resnična samoupravna aktivnost vaškega odbora je .imela za posledico, da smo vaščani lahko rešili številne majhne, vendar za nas akutne probleme. Tako je bilo na novo zgrajenih nekaj cest, vse ostale so bile skrbno obnavljane, gramozirane itd. Obnavljala se je cestna kanalizacija in jarki. Pri tem so nam z osebnim angažiranjem predsednika Vaške skupnosti priskočili na pomoč tudi brigadirji. Zgrajena sta .bila nova mostova, ter postavljena gasilska baraka. Organizirana so praznovanja prvega maja, vaščani pa smo še posebej ponosni na uspešno izpeljan krajevni praznik na Sv. Heleni v Javorju leta 1982. Vse to je prispevalo k uspešnemu sožitju 'krajanov med seboj, predvsem pa k temu, da se je naša vas zelo pomladila iin zato ima svojo prihodnost. Vse to sicer ni 'tako vidno, kot izgradnja asfalta, je pa prav tako, ali pa še bolj zahtevalo požrtvovalnost, samoodrekanje in delo vaščanov, predvsem pa odlične organizacijske sposobnosti vodstva vaške skupnosti. Saj smo vaščani sami s samoprispevkom in lastno udeležbo ter delom izpeljali vse te naloge. Treba je omeniti tudi to, da smo doživeli za nas veliko naravno nesrečo, ‘ki jo bomo sami le težko trajno sanirali. Velika neurja v začetku tega desetletja so počasi, vendar trajno načela našo asfaltirano cesto talko, da jo je na dveh mestih presekal močan plaz. V KS kateri pripadamo so spomladi 1982 haje prišla relativno velika finančna sredstva, ki so hila strogo namenska za odpravo posledic po neurju. Vendar so bila žal v velikem deležu namenjena za odplačilo kredita za našo asfaltno cesto in tako je ostala v celoti naprej odprta sanacija pia- Doživetje Mračilo se je. V kulturnem domu se je začel zaključni koncert. Nastopali so vsi najboljši učenci šentjurske glasbene šole. Med njimi sem bila tudi jaz — kot absolvent. Vse točke so se izmenjavale precej enolično, hrez posebnega zanimanja. Najprej trema, nekaj zapletijajev, konec in ploskanje. Ne spomnim se več, kaj sem takrat igrala, toda zapomnila sem si poslednje točke tega koncerta. Nastopil je mladi pianist iz srednje mariborske glasbene šole. Njegovega imena se ne spominjam več, v spominu so mi ostali le njegovi prsti. Pričarali so mi enega najlepših večerov mojega življenja. Najprej so zvabili i*z klavirja mehke zvoke Sindigovega »Žuborenja«. Zdelo se je, kot da žubori, nekje spomladi, potok ... Nežni lahni zvoki so se utapljali v dvorani; negotovi, hitri so rodili melodijo. Melodijo, ki hi jo poslušal vsak, tudi ob poslednji uri. Nežna melodija je preraščala v močno, čvrsto, nepremagljivo pesem, ikl je bobnela v ušesih tudi potem, ko je bil koncert že zdavnaj končan. Naslednja skladba je pripovedovala o viharni noči. Nizki itomi so predstavljali veter, silni veter... Ta veter drobi naravo. Rože, drevesa, vse se lomi v njem. Vetru se pridruži še grom. Silno udarjanje prstov na tipke. Vse bobni, vse se trese. Konec. Naenkrat konec. Zadnja je hila na sporedu »Deklica z lanenimi lasmi«. Skladba Ljubezen Vsakdo izmed nas pozna ljubezen matere do otroka, otrok do staršev, prijatelja do prijatelja in nas vseh do domovine. Nešteto vrst ljubezni je in prav tako je nešteto tudi oblik, s katerimi jo izražamo. Maiti nežno poboža svojega otroka, otrok se privije k materi, prijateljstvo lahko izrazimo z iskrenim stiskom roke din ljubezen do domovine je marsikdo izpovedal s tem, da je žrtvoval svoje življenje. Ogovarjali boste češ, da govorim le z besedami ! Toda grozeče žugamje z roko ali oster pogled nam bolj nazorno pokažeta sovraštvo kot besede: prestrašen pogled in prebledelo lice izražata strah močneje kot vsaka razlaga. Ce pomislimo o čem pripoveduje glasba, bomo ugotovili, da nam le redko pripoveduje o strahu in sovraštvu in da nam navadno govori o čustvih, ki nas povezujejo. zu, ki bi danes po ocenah strokovnjakov stala, če bi ga hoteli pravilno in strokovno sanirati, več ikot polovico izgradnje nove asfaltne ceste v Javorje. Zato vodstvo vaške skupnosti že dalj čaisa razmišlja, da je potrebno dovolj dobro ultrddti in rekonstruirati še drugo cesto v vas, po kateri že nekaj časa poteka prevoz vseh težkih in najtežjih tovorov. T. A. se je pričela z visokimi toni, ki so šelesteli o laseh. Lepih, lanenih laseh. Deklica se sprehaja po travniku. Lasje se leskečejo in kopljejo v sončnih žarkih. Oči vidim — žarijo. Melodija narašča v glasno, spevno. Pojenja... Spet začenja tista lepa melodija iz začetka. A nekaj manjka ... manjka. Izgubi se, izguhi v daljavo. Ni je več. Ostane še samo zamolkel, neodigran ton, ki pove največ. Največ v glasbi, ki je povezan z domišljijo resničnosti. In konec je. Ploskanje, navdušenje. Konec je bilo tega lepega, čudovitega doživetja, večera ob umetnosti glasbe. Glasbe, ki ni bila samo melodija, zaigrana na pamet. To je bila glasba, ki je poudarjala čustva. Čustva, ki so bila izražena v vseh najlepših in najtemnejših silah človekove duše. Melodija, zaigrana s takšnimi toni, je v človeku vzbudila nek notranji, duševni nemir, ki je nenehno poudarjal razliko. Razliko med dvema svetovoma: med svetom ljubezni in lepoto ter smrti in sovraštva. Večer se je zame tu ustavil. Bil je eden najčudovitejših, kar jih lahko človek doživi v svojem kratkem, velikokrat enoličnem življenju. A tak večer kliče po novih doživetjih, ki dajo človeku novo moč, trdnejšo voljo in plemenito misel, ki te kar nosi v svetu lepe glasbe. Katarina Artič, 8. a Pove nam, da smo drug drugemu potrebni, da imamo skupno življenjsko pot — skratka, govori nam o ljubezni. Glasba nam olajšuje zbližanje med seboj in nam daje občutek, da vsi pripadamo isti vrsti ljudi. Težko je verjeti, da bi se tujca, ki se poznata, morda le nekaj miinut, objete zavrtela v veselem plesu, ko ne bi bilo glasbe. Zelo povezujoča je na primer tudi sodobna glasba. Namenjena je predvsem mladim in jih povezuje v posebno vrsto ljudi, ki nosijo 'kavbojke, berejo iste vrste literaturo, uporabljajo iste izraze in ki jih starši in odrasli, včasih z dobrohotnim nasmeškom, včasih pa tudi z zaskrbljujočim nerazumevanjem imenujete »današnja mladina«. Predstavniki »te današnje mladine« smo pripravili koncertni program, v katerem smo pokazali kaj znamo. 1. PESAK Alja, 1. r., Van de Velde — Mali valček 2. GROSEK Manja, 1. r., Igor Dekleva — Katarina Barbara 3. SUSTER Aleksandra, 1. r., Tompson — Mali pingvin 4. ZAPUSEK Brina, 1. r., Ru-bak — Uspavanka 5. CENTRIH Barbara, 1. r., Štrukelj — Barbara igra na klavir 6. ŠEŠERKO Karla, 1. r., Pavčič — Fantje po polj’ gredo 7. ABRAM Suzana, 1. r., Tamp-son — Švedska igra 8. ŽABERL Maja, 1. r., Aron — Indijanski vojni ples 9. KOŽELJ Klara, 2. r., Pavčič — Planinairica 10. JEZERNIK Andreja, 2. r., Ralov — Osliček H. MOČNIK Mirjam, 2. r., Bur-mulles — Arabeska Bil je deževen dan. Vsi smo bili jezni, saj bi imeli ob lepem vremenu športni dan. Tretjo uro smo imeli predmet, ki ga nihče ni maral. Po zvenenju je učiteljica stopila v razred. Ko je pisala v dnevnik, je odprla redovalnico. Vsi smo trepetaje buljili v klop in s strahom poslušali, koga bo vprašala. Pomislila sem, zdajle me bo poklicala, kar pripravite sem se že. Takrat pa se odpiro vrata. Kar oddahnili smo si, ko smo zagledali ravnatelja. Tovarišica nam je rekla, naj si v knjigi preberemo novo snov, ker mora ona iz razreda in je ne bo do konca ure. Za njo so se vrata zapila, le vedno tišji koraki so se slišali, a so tudi ti 'kmalu zamrli. Takrat so se nadaljevale bitke, ki jih je prekinilo zvomenje. Fant s tretje klopi je stekel k tabli, vzel nekaj kred, ki so že čez nekaj časa letele po zraku ’kot razposajene muhe. Izza miiz se kdaj pa kdaj sliši glasen smeh in krohot. Razposajeni dečki, ki sede na mizah, si pripovedujejo šale. V zad- 12. CVIKL Aleksandra, 2. r., Kobalovski — Počasni valček 13. SLEJKO Darja, 2. r., Jankovič — Sončna dolina 14. BOŽIČ Sonja, 3. r., Geodicke — Valček 15. PREBIL Anja, 4. r., Stular — Kukavica 16. BEVC Sebastijan, 5. r., Beethoven — Za Elizo 17. 50LINC Ksenija, 6. r, Chopin — Mazurka 18. GRADIČ Katarina, 7. r., Chopin — Polonaise »Glasba je ljubezen, ki išče besedo«. Z glasbo smo povezani vsi, tudi tisti, ki trmasto zatrjujejo, da se nikoli v življenju niso u-kvarjali z njo. Andreja Jezernik, 4. razred OS F. Malgaja, Šentjur njem koncu razreda, kjer sedita Mojca in Anja, je bilo polno dečkov. Nekdo je imel risalni žebljiček, ki ga je nastavil na stol Anji, ko je vstala. Sedla je nazaj, a je takoj zopet vstala. Pogledala je na stol, a na njem ni bilo nič. Počasi je sedla gledajoč okrog sebe. Zopet jo je pičilo. Hitro je vstala in še hitreje pogledala na stol. Na njem pa zopet nič. Takrat pa vsi v smeh. Tudi Mojca se je smejala, čeprav je bila Anjina najboljša prijateljica. Anja jo je grdo ozmerjala, Mojca pa še bolj v smeh. »Anja, poglej«, ji je rekla, »žebljiček še imaš vedno v hlačah«. Spet se je smejal ves razred. Kair prestrašili so se, ko so zaslišali zvonenje. Tudi učiteljica se je vrnila. Vprašala nas je, če smo bili pridni. Mi pa smo odgovorili vsi kot eden: »Da!« Ko smo odhajali iz razreda, smo bili še vsi pod vtisom te zabavne ure. O, ko bi bilo še več takšnih ur! Daaa... Melita Leber, 8. a Spored filmov za februar Sobota 31. 1. in nedelja 1. 2. — DISCIPLNA BREZ MILOSTI, ZDA — drama, 103 min. (Vesna). Sobota 7. 2. in nedelja 8. 2. — AMADEÜS, ZDA — drama, 4321 (Zeta). Sobota 14. 2. in nedelja 15. 2. — KO TELEFON ZAZVONI, ZDA — Horror, 951 (Croatia). Sobota 21. 2. im nedelja 22. 2. — VOHUN IZ ULICE BOND, Hong-Kong karate, 100 min. (Kinematog.). Sobota 28. 2. in nedelja 1. 3. — NAJBOLJŠI MALI KUPLERAJ V TEKSASU, ZDA — komedija, 114 min. (Croatia). [liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimnmiiiiiiiiiiiiir S K I SPORT SERVIS BENO PECAR 63230 ŠENTJUR — Efenkova 9 — Tel. 741-165 — montaža vezi — brušenje robnikov — impregnacija Kotiček za mlade Kadar mačke ni doma, miši plešejo IZPOSOJENA FOTOGRAFIJA MESECA — Dragi moj, brez skrbi, tudi letos boš skrbno opazovan! ODMEVI NA EKOLOŠKI RAZPIS Na podlagi vašega razpisa v zvezi z ekološkimi problemi vam pošiljam nekaj svojih misli. Upam, da bo kakšna nagrada moja. — Hotel sem se pridružiti gibanju za zdravo okolje, pa so me z odra prepričali, da sem prestar. — Marsikdo je postal zelen, ko je zlezel na vejo. — Imamo komisijo za varstvo okolja, inšpektorje, mlade ekologe, živimo v nezdravem okolju. — Deponijo bodo zgradili. Preprečite jim to! Pomagajte raje, da bi šolo obnovili. — Bojim se zdravega okolja in velikih besed. M. M. — Zelena veja je obstojnejša od suhe, iz nje se lahko ustvari perspektivnejši fotel. — V Šentjurju je zadnje čase vse več zelenih, pa ne zaradi ekologije, ampak zaradi epidemije gripe. — Blagovna moja dežela, na senčni strani deponije. — Vse prave in uvožene ekologe obveščamo, da v Šentjurju še vedno pada BELI SNEG. Šifra: ZELENI OD ZAVISTI Reagiranja spoštovani občani — bralci utripa Opravičujemo se ob neljubem dogodku, do katerega je prišlo ob organizaciji okrogle rniize o ekologiji v novembru. Danes so pač takšne razmere, da se človek kaj hitro zmoti, in poseže v razreševanje vprašanj, za katere ni kompetenten in odgovoren. Vemo, da takšnih nepravilnosti dm neodgovornih ravnanj ni moč kar tako opravičiti, vendar pa, ob tem moramo imeti v vidu objektivne okoliščine, 'kakršne so že vrsto let prisotne v ZSMS. Te iste so prav gotovo neznanje, neizkušenost, poštenost, pa mogoče tudi malo želje po napredku. Včasjiih pač pozabljamo, da smo mladi le subjekt za manipulacijo, s katerimi Ibii maj napredne sile razpolagale izrecno z organizacijo posameznih manifestacij in blažitev trenj, do katerih prihaja v naiši družbi. Šele sedaj se ,zavedamo, pa je žal že prepozno, da 'bi morala zveza kulturnih organizacij začeti akoljo zoper onesnaževanje narave, ker je pač ta ista sestavni' del kulturne dediščine. Z organizacijo okrogle mize smo nesramno posegli v okvire delovanja zveze kulturnih organizacij. Nam, je zelo žal in zavedamo se, da bomo težko izgubili etiketo, katero smo prejeli ob naši nepristojni aktivnosti. Na vso moč se bomo trudili in skušali rehabilitirati najvišjo kulturno orgamizaiaijo v občini Šentjur s prirejanjem mladinskih kulturnih manifestacij;, s katerimi bomo sk,usali občanom predstaviti: tudi bogato ustvarjalnost in delo folklorne skupine, ženskega pevskega zbora ter ostalih kulturnih potencialov, katere organizacija kulture zaradi preobširnega déla in natrpanih programov ni bila v moči predstaviti Občinstvu. Pravzaprav pa si nekaj vprašanj ne znamo razložiti. Najbrž zaradi že omenjenega. Zakaj tovarišica ni podala svojega mnenja na okrogli mizi in s tem pripomogla k pravilni naravnanosti in poteku okrogle mize? Prav gotovo se je preveč poglobila v demokratičen in konstruktiven dialog z borcem za čisto okolje lin zavzemnikom za demokratično uveljavljanje ‘interesov delovnih ljudi in občanov in hkrati članom sveta KS Blagovna. Tudi to je aktivnost, kältere ne kaže sprejemati oportunistično. Vse za napredek človeštva. Postavlja se tudi vprašanje, ali tovarišica, ki je tako lepo opisala napake, le te pa so se nam ob ekološki aktivnosti zaradi naše slepomiši j enosti in nepoznavanja področja vsilile naivno pred številen avditorij, ni tudi čustveno povezana na okolje Blagovne? Konec koncev pa so člani kulturne organizacije tudi kolektivni člani ZSMS, kateri imajo pravico in marajo odločati o delovanju ZSMS, še posebej aktivno pa bi bilo vredno sodelovati pri izbiri mladinskih funkcionarjev. Obstaja bojazen, da si v kolikor bodo konference ZSMS še naprej potekale brez predstavnikov kulturnih organizacij, lahko zgodi, da se bo mladinska organizacija zaradi svoje nerodne neizkušenosti dotaknila vprašanja delovanja delegatskega sistema in dejanskega odločanja delavskega razreda. Razpisujemo postopek evidentiranja za mentorja OK ZSMS. Postopek evidentiranja se zaključi s I. majem, kajti drugega maja bomo organizirali zasaditev dreves. Seveda, po planu občinske komisije za varstvo okolja. Spoštovani bralci, sedaj vidite, kakšno tragedijo ,lahko povzročite z majhno neprevidnositjio in neznanjem. Predlagam, da uredništvo Utripa izdela metodologijo del in nalog za družbene in društvene organizacije, ter Isto objavi v naslednji številki Utripa, kajti v nasprotnem primeru lahko pričakujemo v naši družbeni ureditvi precejšnjo zmešnjavo. Zgodi se lahko, da bo vsak občan, še posebej pa mladinski funkcionar delal po svoje. Občane obveščamo, da je odlok o gradnji deponije sadre za Travnikom v KS Blagovna sprejet in da lahko neobremenjeno pričnemo z javno razpravo predvsem o prednostih ;in dobrinah, katere bomo od CC prejeli za 21 ha za vedno uničene površine v naši občini in vseh ostalih morehitnih nezaželenih dobrot, tudi arzenovih divjih rac. JANEZ KUKOVIČ DRAGI MLADINCI! Moje pismo je naslovljeno vam in ne podpisanemu pod zgoraj objavljeni sestavek. Pa ne zato, ker je tudti on ubral taktiko obračanja k ljudstvu, s prstom pa pokazal na eno osebo, temveč zato, ker močno dvomim v avtorstvo tega članka. Če pa sem se v tej ugotovitvi zmotila, potem sem bila vse do zdaj v zmoti gllede pismenega izražanja zgoraj podpisanega, če je torej tako, mi je žal, da mojega članka ni bilo že prej in bi pomemben mladinski funkcionar že vseskozi, v mojih očeh, seveda, veljal za dobrega pisca. Iz sestavka je razvidno, dragi mladinci, da usmerjeno šolstvo v vas le še ni zatrlo vsakega smisla za metafore in retorična vprašanja. To me veseli, saj tudi sama rada uporabljam omenjena izrazna sredstva. Ne vem pa, zakaj ste moje stavke obrnili tako, kot ste (jih. Sprašujem se, če jih niste morda nalašč razumeli tako, kot je ustrezalo vam. Res je, lažje je ‘Odgovoriti na tak člančič, kot pa sam predstaviti dogajanje in kritično razmišljati ob okrogli miizi. Ne bom analizirala svoje pisapje, to bi pomenilo podcenjevanje vašega razumevanja '^spornega-« članka. Napisala sem 'tako kot mislim. Svetujem pa vam le, da si ga še enkrat preberete. Seveda ne želim vplivati, da spremenite svoje mnenje. Vsi skupaj pač beremo Mladino in vemo, da se je po 'trpkih izkušnjah tega časopisa ‘treba izogibati prevelikemu preobračanju besed. To, da v članku nisem ploskala, še ne pomeni, da ne podpiram organizacije takih manifestacij. Iz sestavka je vsekakor razvidno, da okrogla miza o ekologiji ni izpolnila mojih pričakovanj. Tudi zato ne, ker sem nekatere tovariše v klopeh občinske dvorane zelo pogrešala, pogrešala pa sem tudi vas, dragi mladinci. Prve zato, da bi razložili 'aktivnosti v treh letih dogovarjanja za deponijo, mladince pa zato, da bi nas prepričali o vaši resnični želji in prizadevanjih za delovanje na tem področju. Kot vidite, nisem torej v svojem tokratnem pisanju nič omenjala kulture. Zato ne, ker za okroglo mizo tisti decembrski večer ni sedela »ZKO«, ampak Anita Kolesa. Poskušala sem biti le nekoliko bolj kulturna, kot je bil v svojem članku zgoraj podpisani.. Pa kaj hočemo! Človek se včasih v tem propadajočem svetu oprime vsake bilke, ki je še količkaj zelena. Prijateljski pozdrav! Anita Kolesa Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOSEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Aero Celje TOZD Grafika Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.