; Official Organ of SS SIoto-nian Societies and Orfani-zationa. NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. " : . --m - .'lik ''< ■ -> i __» . i tj. fnt^n inlm.tUM.oal, ' • • . 5 ' ■ 1 Na 45. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, APRIL 16th, 1917. » LETO X. — VOL. jfci W^wf m , . - • j'; ■ ■■ 1 — Wilson je za generalno mobilizacijo vsega naroda. 200 topov so Angleži zajeli. Nemci se umikajo na 45 milj Mi. .. . mm tega mesta, ki šteje 40.000 pre- f| bivaloev. Nemci so utrdili vsa- i ko hišo, vsako klet, vsako cesto in sttreho. Toda ves nemški napor je bil zaman. 1500 nem- ./ ških trupel je ležalo v predmestju Lensa po strahovitem naporu Nemcev, da vržejo Angleže nazaj. Nemci se sedaj nahajajo na 15 milj dolgi fronti Nemci zažigajo. Pot nemškega umikanja ka*j|i že zopet požig in umor. Me* J sto Lens je v plamenih, vse ce- • ste severno in vzhodno odjf Lensa so f&puščene v zrak, ves I živež pokraden, vse opustoše« , no. Ogiromni premogovniki v bližini Lensa so bili pognani v zrak. V Lensu. so Nemci vzeli"; civilnim prebivalcem ves živež, f katerega je tja pripeljala ame- I rišlka komisija. Angleži so za-J plenili Nemcem nad 200 teških f: topov, katerih Nemci niso mo-|| gli dovolj hitro umakniti Aleksij, vrhovni rimski poveljnik | Petrograd, 15. aprila. Gene-j ral Mihael Aleksijev je bil od § nove ruske vlade imenovan vr-ji hovnim poveljnikom vseh rtl-S skih armad. g Ne zaupajte Nemcem. Petrograd, 15. aprila. Ruskaji vlada je priobčila uradno anl znanilo glede nemških intrig^ Nemški socijalisti so plaoi|j9 od svoje vlade, da hujskajo fu»jg ske socijaliste. Nemška vladaj skuša v vseh nevtralnih deže-1§ lah trositi laži o Rusiji, da s upori v Rusiji, nesloga, itd- Vi resnici je to zvit nemški mMie- |! ver, da bi naredil razprtijo in|| nezadovoljnost med Rusi. Ne« j cev se je treba bati, ker se &M borijo toliko z orožjem kot z S zvijačo in zahrbnostjo. N^mci so nervozni Amsterdam, 15. aprila- "Vo^fl sische Zeitung" v Rerolinu pri-1 občuje članek, v katerem pra-|| vi, da je uredništvo prejelo ve$i| dopisov od naročnikov, v kate- g rih dopisih naročniki trde, postajajo nervozni. Nemčija, i od vseh strani obdana od so-p vražnika, se počuti nemirno.^ Menda pa Nemci prihajajo M spoznanju, kam jih je kajzetl zapeljal. r • 'i' Turki so zopet tepeni. London, 15. aprila. £>ne m i aprila je generaj Maude, aa-vJ gleški vrhovni poveljnik v sopotamiji potegnil svoje čet« i od desnega brega reke Djala in je pri Deltawah nenadoma na- ^ padel turške postojanke. Hud -i boj se je vnel, toda kmalu po- l tem smo morali boje ustaviti | radi fate morgane. Ko je pa ' minula, smo nadaljevali z to^Jj jem. Pozno proti večeru je bil | sovražnik pognan deset milj % proti severu. Drugi dan šo bi- | li Turki napadeni pri Dely Ab- VJ bas. 700 Turkov je bilo ubitih 1 v teh bojih, nad en tisoč ranjenih in 400 zajetih. Vse naše g .zgube ta dan so znašale 700. Rumunska fronta. Petrograd, 15. aprila- Uradno se poroča, da je več avstrij- |j skih častnikov in vojakov po- | begnilo iz avsrtijskega tabora % in se pridružilo Rusom. Ti pobegli častniki in vojaki pripovedujejo, da avstrijska vlada razglaša po Avstriji, da bo v I Rusiji nastala ogromna revolu- | cija, in da se bodejo Rusi sami medseboj vojskovali. Položaj | v Rumuniji je miren. Manjši i nemški napadi so bili takoj oa-biti. London, 15. aprila. Mesta Lens in Ct. Quentin so danes v pdamenih. Od Lensa da St. Quentina je 45 milj, in na tej fronti napadajo Angleži z nevzdržno silo, in angleške čete se nahajajo že v predmestjih teh dveh važnih točk. Angleži so pri Lensu s tako silo obstreljevali nemške postojanke, da so bežali Nemci 4 milje nazaj, da se umaknejo silovitemu pritisku. Angleži so v Favet, miljo od St. Quetina, in tu so ujeli 400 Nemcev. Na celi fronti se vršijo najbolj silovi-viti boji cele vOjne, in videti je, da so Angleži pripravljeni potlačiti Nemce v Belgijo. Pri Vimy. Vimy železniška postaja je padla v roke Angležev i;i Angleži so še isti dan prodrli za tri milje proti vzhodu. Vimy se je še pred enim tednom nahajal v nemških rokah. Južno od Scarpe so se Nemci trdovratno ustavljali, in zaporedoma so pošiljali rezerve na bojno polje, pa zaman. Angleži so »obdržali vse pridobljene pozicije, in Nemci so trpeli silovite zgube. « Nemci se s strahom umikajo. Nemci se ^ takim strahom in naglico umikajo, da so pustili na bojišču mnogo svojih najtežjih topov. 4 t$ške havbe raj po 32 cm obsega. In ker lef Nemci niso dovolj hitro umikali, so Angleži nemške topove obrnili na Nemce in streljali na nje. Število zaplenjenih večjih topov znaša, nad 200 v zadnjem tednu, in najl 400 strojnih pušk je zmanjkalo Nemcem. Nemški častniki se tožijo. Ujeti nemški častniki pripovedujejo Angležem, da je vzrok nemškega umikanja uporno obnašanje nemških vojakov, ki mnogokrat nečejo več poslušati povelj svojih častnikov. Pri-prosti nemški vojaki, ki so bili ujčti, ne občujejo z nemškimi častniki in jih prezirajo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 1 j. aprila. Med St. Quentinotn in.Oise nadaljujemo z uničevalnim obstreljevanjem. Svet, ki smo ga včeraj pridobili, je organiziran. Južno od Oise smo napredovali pri Quince Basse. Posebno artilerijski boji se vrše severno od Aisne pri Rheimsu. V Cliam pagne so Nemci poskusili z napadom. toda so bili odbiti, in ujeli smo več nemških vojakov. ' Nemško uradno poročilo. Berolin, 15. aprila. Severovzhodno od Arrasa in ob Scarpe reki so boji ponehali. Na obeh bregovih reke Somme so' bili angleški napadi odbiti s te-škimi zgubami za Angleže. Dobili smo 200 ujetnikov. Od 71 aprila bombardirajo Francozi St. Quintin z vso silo. Na ostalih frontah deluje artileri-ja z vso silo. Laško uradno poročilo. Rim, »15. aprila. Artilerija je bila zaposljena v Lagarini in Adiški dolini. Železniška postaja v Galliano in.' municijski vlaki Avstrijcev so bili zaporedoma zadeti. Na ostalih Tri-dentinski fronti jako slabo vreme preprečuje boje. V Goriški okolici se vršijo artilerijski dvoboji. Angleži v Lensu. London, 16. aprila. Angleške prve straže so prikoričile v Lens, glavno mesto industrijskega središča sevver. Francije. Strahoviti boji so se vršili, pre- 1 dno so se Nemci umaknili iz 1 Sedem tisoč milijonov za vojsko. « ;nri—- - Poslanska zbornica je dovolila največjo svoto denarja za vojno, kar pomni zgodovina. Tri tisoč milijonov dobijo zavezniki, posebno Rusija. Razglas predsednika Wilsona, da mobilizira ves ameriški narod in tako povzroči tispesni konec vojtpe. sednik Wilson je danes izdal razglas, v katerem prosi ameriško ljudstvo za splošno mobilizacijo. Mornarim, pravi Wilson, je pripravljena, treba je mnogo prostovoljcev za armado, dočim morajo tudi farmarji in delavci narediti svoje in delati z vsemi močmi, da Zjed. države uspešno in zmagovito končajo največjo vojno sveta. Wilsonov govor priobčimo v jjjpiliodnji številki. Plroti špijonom. « Washington, 15. aprila. Generalni pravnik Gregory prosi vse lojalne državljane v posebnem razglasu,'da nemudoma naznanijo vsako sumljivo dejanje vsakega Nemca, primerni oblasti, da $e tak Nemec zapre, predno povzroči nesrečo. ponudil vladi $2,500.000 svojega denarja kot brezobrestno posojilo. Nobene hagrade. Washington, 15. aprila. Trgovec Graiz iz St. Louisa je danes potom mornariškega taj nika ponudil $5000 onemu kapitanu, ki bo prvi potopil kak nemški submarin. Mornariški tajnik je to nagrado odklonil in se izjavil, da ameriški mor^ narji ne bodejo potapljali nemških submarinov radi plačila, ampak radi zavesti, da s tem uničujejo \ največje f morske •razbojnike, kar jih je svet videl. Vsak ameriški mornar ve, kaj je njegova naloga, ne da hi delal za nagrado. Wilson opominja. Washington, 15. arpila. Pred $7,oqo.ooo.ooo za vojno. Washington, >15. aprila. Enoglasno je danes kongres Zjed. dfžav dovolil največji vojni kredit, kar ga pomni zgodovina vseh narodov. Dovolilo se je sedem tisoč milijonov dolarjev za vojne namene., 389 poslancev je glasovalo za vojne izdatke in niti eden proti. Pet tisoč milijonov tega denarja se bo izdalo v bondih, ki bodejo nosili 3^2 procenta obresti, dva tisoč milijonov pa se bo dobilo s pomočjo davkov. Ja predlog pride sedaj še v senatno zbornico, ki ga bo nemudoma potrdila. Zavezniki dobijo denar. ' Narejena je poleg tega postava, da predsednik Zjed. držav nemudoma posodi zaveznikom tri tisoč milijonov dolarjev ameriškega denarja, da lahko uspešno nadaljujejo vojno proti nemški vjadi. Izrecno je rešeno, da hihče drugi ne sme dobiti tega denarja, raz-ven kdor se nahaja v vojni proti Nemčiji, Avstriji, Turčiji in Bulgariii Predlog, da ^jflfc tančno določi, koliko kdo dobi. in zakaj naj se denar uporabi, je bil zavržen in vsa oblast se je prepustila predsedniku, da ukrene kot najbolj ve in zna. Wilson gre v Anglijo? London, 15. aprila. Francoska in angleška vlada sta mnenja, da pride predsednik Wilson v London na posebno konferenco zaveznikov. Angleški in francoski ministerski predsednik nikakor ne moreta iz dežele, radi položaja. Ct pride predsednik Wilson v London, bi zavezniki imeli od desetmi-nutnega pogovora z njim več kofisti, kot z desettedenskim dopisovanjem. Berolin se jezi nad Ameriko- Amsterdam, 15. aprila. Nem ško časopisje, strahovito napada Wilsona, ker se je zvezal zf zavezniki. V Nemčiji nanureč vlada pobira od naroda šesto vojno posojilo, in le malo denarja se je sedaj nabralo. Nemci ne zaupajo več vladi, in mirovne govorice se čimdalje bolj širijo, in odtod prihaja jeza nemških podkupljenih listov. Narodna garda 600.000 mož. Washington, 15. aprila. Vojni tajnik Baker je danes izjavil, da se mora nžfrodna garda raznih držav nemudoma pomnožiti za 400.000 mož. Narodna garda šteje sedaj 200.000 mož, in novih 400-000 mož je treba. Kongres bo to podpiral in dovolil ves potrebni depa»r, da se narodna garda vseh držav pomnoži na vojno stanje. Ogromne vrste novincev. Vojni tajnik Daniels se je izjavil, da rekrutiranje za mornarico napreduje vsak dan boljše. 1500 novincev se je dobilo vsoboto po Ameriki, in 1. imaja bo štela ameriška mornarica 400.000 mož. Mi posebno priporočamo slovenskim a-meriškim državljanom, da stopijo v mornarico. Dobra plača, fina služba in prijazno postopanje z mornarji. Novinci se zavežejo ali za 4 leta, ali pa za toliko časa, dokler traja vojna. Prvo posojilo. Rochester, 15. aprila. Ro- lec fotografičnih aparatov;* je Ameriška vlada bo uničila sovražna data tujcev, pravi Wilson. 1« ^^^^^^^^^^^ - ram prijetno domačo zabavo s plesom. Rojaki so uljudno ; vabljeni. —Dr. Z. M. B- se marljivo pripravlja na ogromno slovesnost dne 29. aprila, ko bo razvilo svoj prapor v Grdinovi dvorani. Nad 30 slovenskih, hrvatskih, poljskih, slovaških društev je obljubilo udeležiti se zabave. Napredna slovenska društva so seofeilno odzvala. Ob pravem času naznanimo vspored in druge podrobnosti. —Ker je "Clev. Amerika" razširjena po .celem svetu, je dobil te dni gl. tajnifk S.D.Z. dopisnico iz vojnega ujetništva v Roun, Francija, kjer piše ujeti rojak sledeče: Podpisani, rodom iz Gorice na Primorskem, sem bil ujet v Srbiji 1914 in ves ta čas sem bil brez vsake zveze z mojim domom. Prosim, da se mi po možnosti priskoči na pomoč s kako podporo, bodisi s komurkoli, s kakim godbenim inštrumentom, kitaro ali mandolino, za kar bom vednef hvaležent S spoštovanjem Stanko Stanič, četop jvodja, Prisonier du guerre, Depot Levasseur, Deville, Rouen . France......V ta namen se je že nekaj nabralo, kdor želi pomagati rojaku, naj potšlje prispevke na gl. tajnika sm, m$2 E. 62hd St. —Prošnje za državljanski papir, prvi aH drugi, bodemo pisali ves ta teden vsak večer od 6. do pol osme. In prihodnjo soboto ves dan. Rojaki, poslušajte naš opomin pravočasno, da ne bo prepozno. —Zupan Davis je imenoval vojno komisijo 50 mož, ki naj skrbi za potrebe mesta v vojnem časti. V odboru je bil tudi Herman Fellinger, "German Ametrican". V soboto je imel ta odbor sejo, kjer je prišlo do prepira med "German-American" in med Amerikanci. Fellinger je dejal, da Nemci v A-meriki ne morejo podpirati zaveznikov z živežem, nakar je dobil oster ukor od kapitana Shupe in predsednika odbora Myron 'Herricka. Povedalo se mu je, da Amerika je danes z , zavezniki, in kdor zaveznikom pomaga, pomaga Ameriki, da uniči čimprej nemško vlado. Fellinger je bil moralno prisiljen odpovedati se. —iKrompjr se je podražil, jajca, sladkor in še nekaj drugih stvari. Kot vzsrok navajajo pomanjkanje . teh predmetov- In vlada bo najbolje naredila, da ves živež zapleni in ga sama prodaja, ali pa da nastavi maksimalne cene. Živeža je dovolj v (Ameriki, toda prodajal-c, ki ga dražijo, so slabši od izdajalcev, in zato bo vlada posegla ^mes. —Henry Gartner, uslužben na sodniji, je nekaj zaničljive-ga rekel o ameriški zastavi. Nemudoma je zgubil delo, in v pondeljek pride na zaslišanje. —-Čuje se, da tovarne, kjer se izdeluje municija, ne bodejo več vzele na 4elo ljudi, ki nimajo vsaj prvega državljan-sfkega papirja. Tako je prav. Kdor je v Ameriki; naj postane tu državljan, in če ima dorma kaj, naj po vojni proda, ženo pripelje sem. Amerika ima dovolj prostora za sto milijonov ljudi še. fn Zjed. države bodejo znale braniti vsakogar, k! postane državljan, da ne bo prikrajšan na svojih pravi<£h v starem kraju.. Pomnite, da AvQfrJV nn nini nm br» sBj .—"In če bodemo dobili nezvestobo in izdajstvo pri tujcih v Zjedinjenih državah, tedaj bodemo znali to nezvestobo z močno roko zadušiti in uničiti." tako je govoril predsednik Wilson dne 2. aprila, ko je prišel pred • zbrani kongres, da napove vojno Nemčiji. Te besede so jasne. O Slovencih v j Clevelandu smo prepričani, da so lojalni in zvesti Zjed. državam. To je pokazal tudi ogromni ljudski shod pretečem četrtek. Je pa v naši sredini klika, ki po ovinkih, indi-rektno namiguje nezvestobo, klika, ki bi še danes najraje videla, da sedi kajzer v Washing-tonu. Pisanje našega lista je bilo v tej smeri, da rojaki, na-selienci tukaj, popoltioma zavrnejo Avstrijo in postanejo ameriški državljahi. Za %to delo smo se trudili zadnjih deset let in se bodemo še. In tako je edino pravt Tukajšni listič pa indirektno oporeka temu, ko piše: "Ni potreba rojakov z gole hudobije v nevarnost via* čiti. Dosti jih ima doma poser stvo in družine. Dosti se jih hoče še domov vrniti. S šču-vanjem so lalhiko zapeljani, da zgubijo svoje premoženje. . ......." To je direkten napad na one, ki hočejo postati državljani tukaj. Pomnite Slovenci, da kdorkoli vzame tukaj v Ameriki državljanske papirje, da ga bodejo Zj^d. države čuvale z vso močjo, pa naj ima posestvu na koncu sveta. Sedaj, ko so ZjecJ. države stopile v vojno, bodejo borile se toliko časa, dokler ne pade monarhistična vlada, najsibo v Nemčiji ali Avstriji, in vojna se bo vodila toliko časa, dokler ne dobe svobode vsi mali narodi, kakor je predsednik V/il-son trikrat zaporedoma naznanil javno celemu sv^tu. .Sramotno dovolj je, da list, ki je pisan v Ameriki, še vedno ute-pa strah pred cesarjem siro-*matšnim tojakom v glavo. Rojake posebno opozarjamo na točko predsednikovega razglasa, kjer pravi predsednik Wilson: "Kdorkoli teh tujcev (in urednik lističa je tujec, ker ni ameirrški državljan) bo pisal, tiskal, priobčeval stvari, v katerih se napada, kritizira ali psuje ameriška vlada, uradniki, razmere, itd. bo kaznovan, zaprt in pridržan. Na to toč-posebno opozarjamo vse nezveste elemente, ki čitajp pro-ti-ameriš!ke lističe, opozarjamo jih pravočasno, da ne bodejo trpeli škode, kajti vladi v Wash ingtcmu je znano, kaj ti listi pi&ejp in bo odredila svoje korake. Amerika je danes zaveznica Rusije, Francije in Anglije, kongres je dovdfal ogromne svote denarja Angležem, Francozom in Rus6m, in cilj vseh teh držav je eden: Uničiti in iztrebiti iz zemlje kajzeri-zem in militarizem. Komur ni to prav, naj drži jezik za zobmi, ali pa naj odide iz te de-žeie. —iSledeča društva so zaključila pri svojih sejah, da mesečno podpirajo Jugosld-vanski Odbor: Slov. Narodna čitalnica $5.00 mesečno, Napredne Slovenke, $2 mesečno, Jugoslovanski Sokol, $5 00 mesečno. Mrs. Agnes Zalokar je na sestanku Jugoslovanskega Sokola nabrala $15.50 za Jugoslovanski Odbor. Darovi se lahko pošiljajo na Jugoslovansko Pisarno, 932 Southern Btdg. Washington, D. C. —Dr. Napredne Slovenke Predsednik Wilson se bavi z načrtom, da odpošlje v Rusijo posebno ameriško komisijo, ki aa^ 4*£st udirala j Rutici) bolj potrebuje, in kako se mo: ire Rusiji najbolj pomagati. A-merika bo pomagala Rusiji na vse mogoče načine, kajti veliki moralni upliv nove rutfre vlade na narode v monarhijah se ne sme prezreti Vse Jcar bo Rusija želela, bo dobila iz A-merike, ,Goethals gradi ladije. Washington, 15. aprila. A-meriška vlada je ze pričela graditi trgovske ladije, da jih da zaveznikom qa razpolago. Tekom 18 mesecev bo gotovhi 1000 novih ladij, vsaka '3,500 ton. $300.000.000 je že na 'razpolago. Te nove ladije in 700.-000 ton ladij, ki so bile vzete Nemcem, pomeni veliko moč zaveznike. General Goethals je bi! zvoljen za ravnatelja tega podjetja, prvič Iker je eden najbolj sposobnih mož v Ameriki, drugič ker je nemškega rodu, in tretjič, ker Nemčija najbolj sovraži Goetihalsa ra-ditega, ker se je nemška vlada izjavila, da se Panamski prekop ne more zgraditi, toda Goethals ga je zvfšil v silno jezo Nemcev. —:——o- Laški zrakoplovi Kljub silovitemu vetru, pravi laško uradno poročilo, se je šestim oddelkom naših zrako-plovoy posrečilo zagnati več bomb na železniške postaje v Prvačini in Volčji Dragi in v Vipavski dolini. Avstrijci so močno obstreljevali zrakoplove, toda so se vsi n^iši zrakoplovi varno vrnili. Argentinci so nevoljni. Buenos Ayres, 15. aprila. O gromna množica ljudi je danes v tem mestu razdejala dvoje poslopij, kjer se nahajajo nemški časopisi, in je vse razbila. ^ mško poslaništvo je bilo napadeno. —V torek, 17. aprila ob 7. zvečer se začne v Knausovi dvorani z rednim podukom, v angleškem jeziku. Ker je danes silne važnosti, da znate angleški jezik, zatorej vas nujno prosimo, da se gotovo zapišete v to šolo. Vsa pojasnila do-bjte v soli. Sumljive .govorice o miru. /Washington, 15. aprila. A-meriška vlada gleda s sumljivimi očmi prizadevanje gotovih krogov gledei mktju. v Evropi. Te mirovne govorice so .nastale takoj, ko je Amerika napovedala vojno Nemčiji, 1 ko se je zvedelo, da Zjed. države niso šle za šalo v vojno, ampak iz vzroka, da ostanejo v njej, dokler se tako ne zgodi kot želijo Zjed. države. Sedem tisoč milijonov dolarjev je mogočen udarec Amerike napram Nemčiji. Mirovne govorice so raditega sumljive, ker se ne more dobiti nobenih uradnih podatkov o njih. Naš državni oddelek ima mnogo virov v Evropi glede splošnega položaja, toda ničesar še ni bilo uradno poročano. Avstrija za mir? In četudi nimajo sedajne mirovne govorice ničesar resnega v sebi, pa vendar državni oddelek bi rad zvedel, zakaj se te govorice širijo. Ameriške kroge ne bi prav nič začudilo, če bi Avstrija prva prosila za mir. In ravno tako je z Bulga-rijo in Tufčijo, kajti obe te dve vladi ste prišli do prepričanja, da se bliža dan obračuna. Novice o nameravanem miru se posebno tiskajo ,v časopisih nevtralnih držav, in v tem vidi ameriška vlada pritisk nemške vlade, o kateri se sumi, da se tako boji Amerike, da bi nemudoma sklenila mir pod vsaj količkaj ugodnimi pogoji. Socijalisti o miru. _ Drugo mirovno gibanje je med socijalisti. Za to mirovno gibanje se Zjed. države ne zmenijo. Pogovori med ruskimi, skandinavskimi in nemškimi socijalisti so brez pomena. Sedajni ruski vladi pretijo najbolj radikalni elementi. In a-nieriška vlada je potom svojih zastopnikov zvedela gotovo, da podpira nemška avtolcraci-ja ruske radikalne elemente. Ameriško mnenje o Rusiji. Da se nahaja Rusija v kritičnem položaju, je resnica. Član predsednikovega kabineta se je izjavil, da,je ravno tako težavno danes povedati o ruski bodočnosti, kot je bilo težko lansko leto novertibra povedati, kdo bo predsednik v Ameriki. CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. _ NAROČNINA« Z,a A.mmriKo - JFJ.OOfJZa Ct+tfd. po poJtif+.OO /o Bxfropo * J4-.001 Vo*ammxna fteOitKfl - 3c 9 T» .' -. voljnost, so se vendar kot en mož zbrali, Iko jiH je klicala domovina pod orožje. Iz tega sle-! di, kako so udani avstrijski na-- rodi Ihabsb'ur.skj dinastiji in Av-^ stri j i. S takimi »neenakimi frazami je slepila Avstrija svoje naro-, de, da jih je vzpodbujala za [ boj proti lastnim bratom. Teh . fraz so 6e običajno posluževali j tudi njeni zvesti hlapci tu v A-meriki, da so slepili rojake in , ovirali delovanje v prid jugoslovanskega gibanja. 1 f^a prvi pogled se zd>, da je to tudi 1 Narodna zavest se med Slovani vedno bolj širi. Dovolj naj * bo, ako omenimo, da je narast-la armada prostovoljcev, ki se zbira v Odesi v Rusiji, po zadnjih vesteh tyizu do stotisoč mož, ki so vsi pripravljeni udariti na skupne sovražnike Slo- • vanstva. Ne samo, da niso hoteli braniti Avstrije v krivičnem boju, katerega je sama izzvala in zakrivila tako svetovni požar, temveč so celo trenutek voljni, oditi v boj proti njej sami ter podpirati tako ' stremljenje slovanskih naro- -dov po osvoboditvi izpod tuje- > ga jarma. Ta armada jugoslovanskih prostovoljcev je pripravljena, da pride v jugoslovansko ozemlje in ga brani tudi proti drugim grabežljivcem, katerim se cede sline po naših lepih krajih. To je toraj ona složnost in 1 verna, udana zvestoba slovanskih avstrijskih narodov za hrambo presvetlih vladarjev. Ne samo odličnejši rojaki, temveč tudi priprosti vojaki so siti krutega avstrijskega biča ter so odločeni, bojevati se do zadnje kaplje krvi za uresničenje 1 svobode svojega naroda. Da, / to je ona složnost, to je ona — zvestoba slovanskih plemen < do svojega naroda, za katere- < ga so že tolikokrat izvojevali p zmage proti zunanjim gratfež- 5 Ijivim sovražnikom in za kate- < rega bodo tudi sedaj obrnili < orožje proti najhujšemu svo- V jemu sovražniku, okruti Av- S J striji, da pribore svojemu na- < > r du konečnn nrnHni svobo- <► 'p. To je ona prisrčna vez. ki < ► veže jvse slovanske narod«*' S * boju proti skupnim sovražni- s > kom. to je ona vez, ki jih spa- < ► ja tudi v sedanjem svetovnem O klanju, iz katerega bode izšlo ^ * Slovanstvo zmagoslavne, v 5 Dalje na tretji strani. Hrbtnimi ^ slabi? Ill V Ako s« čutlto Al&L> naprej. Nasprotno, človek ki ■ zna pisati in brati ne pomeni ^ še, da je V resnici plemenit t človek. Naj vrč i i lump na svetu i zna brati in pisati, in kot tak I bi bil sposoben za sprejem v IZjed. države, dočim priprost aii dclivcc, Kutcr^uiu 1 r - p pismen k, ne bi smel v Ameri-|ko. Roosevelt je tedaj tisti P||redlog prepovedal. Isti pred-plog je bil pozneje zopet spre-8Jet v zbornici kongresa pod l^iredsednikom Taffom, in tudi Taft je prdelog prepovedal. In potem, ko je Wilson nastopil p»redsedništvo, je dobil zopet isti predlog, da ga podpdše. In frtudi Wilson ga je zavrgel. Sedaj nastane vprašanje, ali je predsedniku absolutno mogoče preprečiti, da ne .postane kak predlog postava? Ne. Predsednik ima pravico postavo prepovedati, toda kongres to lalhko zopet ovrže. Kakor hitro p.redsednik kak pre%l- ( log prepove, tedaj gre tak predlog zopet nazaj v kongres, j in sicer v tisto zbornico, ki je ■ prva sprož la tak predlog. In o takem prepovedanem predlogu se ponovno glasuje. In če je j predlog sprejet pri drugem glasovanju z dvetretinsko ve-Čino, ted^j postane veljaven t brez predsednikovega podpisa. • Toda če predlog pri drugem ( glasovanju ne dobi dvetretiji- f ske večine, tedaj pa obvelja s predsednikova prepoved in- r z Odgovof: Da, toda on ima tudi pravico vsako postavo y prepovedati, če ima zadostne ( vz»roke. 1 Question: Must the Presid-ent sign every law? Answer: Yes, but the President has the right to veto any law made by the Congress, stating at the same time his reasons for so doing. Vprašanje: Kaj se zgodi, če d predsednik prepove kako po- ii stavo? s Odgovor: Postavni predlog n se vrne kongresu, in če kon- d greš ponovno glasuje z dvetre- j< tinsko večino za dotični pred- F ■■ ••i «*• •«" IUI ud .^t po- stave spolnujejo, on je vrhovni poveljnik narodne garde, daje pomiloščenja za zločine, ki so se pripetili v dotični državi, itd. Guverner je izvoljen naravnost od ljudstva, in sicer večinoma za dve leti, v nekaterih državah pa so guvernerji zvoljeni za tri ali celo za štiri leta. Guverner stanuje vselej v glavnem mestu svoje države. Glavno mesto ene države ni vselej največje mesto. N. p«r. v državi Ohio je glavno mesto Columbus, ki šteje do 200.000 prebvialcev, dočim šteje Cleveland 700.000 prebivalcev. (Dalje prihodnjič.) "The Devil" was sick". tS cesarsko milostnimi besedami je naznanil pruski kralj in nemški cesar Viljem II. da se bodejo izvršile reforme v nemškem volivnem redu, in da dobi prebivalstvo Nemčije večjo volivno pravico in svobodo. Pruski narod dobi za nagrada • ocikicu mimarisiicne zmage, r ne bo imel sredstev in potov, H se znebi onega, ki je prine* » sel "zmago". Nasprotno pa, če ' .pruski militarizem propade v boju s c vilizacijo in Jhumanite-to, tedaj ne bo nobenega kaj-' zerja več. ki bi mogel upeljati j •reforme. Kfjti vojna danes zgleda povsem drugačno kot " je zgledala pred letom dni. Danes se ne vodi več vojna proti ■ nemškemu ljudstvu, pač pa je (fanes vojna, da se izbriše iz knjig svetovne zgodovine ime j Hohenzollern in pruskih jun-kerjev. Danes je kajzer "bolnik Evrope*' in je bolj bolan kot je bil turški sultan zadnja desfctletja.Samo čudež more še l danes r^iti kajzerja, in ta čudež se bo zgodil, če se prelije-jo nove reke nemške krvi. In j če kajzer zmaga, tedaj good by z reforitiami za nemški narod, iivče je kajzer tepen, tedaj bo pa ljudstvo samo uvedlo reforme brez kajzerja. Kakor slišimo v stari pravljici: Hudič je 'bil smrtno bolan in je obljub*'!, da se bo spoke-ril in molil je in molil goreče." Hudič je ozdravel, in takoj drugi dan je proklel molitev m nadaljeval svoje 'hudobije. Temu hudiču je podoben kajzer. Da-! nes ga straši ves svet, zbolel je, nervozen je in obljubuje reforme. Če pa zmaga, tedaj pa nastane za nemški narod strašno suženjstvo pod peto božanskih Hohenzollerncev. in nikdar narodi na svetu niso bili še bolj tlačeni, kot bodo, če Hohenzollern zmaga In z njim zajedno pruski militarizem. ZAGOVOR. » • Podpisani sem čakal do dne na napoved, da se z imenoj sod-nijsko govori, ker nisem dočakal in sprejel poziva, se opravičujem s tem in svarim vse, , da se me na miru pusti, ne pa za mojim hrbtom govori in me blati. Sem samec in poštenega obnašanja, torej pozor, katerih se tiče. Cleveland, O. 14. aprila. 1917. * Frank Kolenc, p. d. Žmavc Pohištvo napradoj za 10 fantov. Lepa prilika. Fr. Mramor, 333Č St. Clair ave. (47) \ SODNIJSKO ODOBRENO m ' . \ ■■! t rs* —-^pgi sf rl - ^^^^^^^^ J AMERIŠKI l| • ^■■■■■■P Navodilo, kako se po- DRŽAVLJAN !| Vsa vprašanja in od- stane ameriški drzay- govori za one, ki ijan. Ustava, progla- ^O^VE* hočejo postati držav- sitev svobode in po- ljani. To knjižico je stave ameriške repo- odobrila sodnija Zjed. bilke. S® držav. A. Cena 25c x \ TISKALA IN ZAL02ILA "CLEVELANDSKA AMERIKA" •1» ST. CLAIR AVENUE. ' CLEVELAND, OHIO fcs -- lfegBSBaB-^7--*................BtgdU Dobi je edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL DNUSKA TISKARNA. • . 6119 ST.CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO He » - ' ' :» | » V ' ' ' ' Josip Demsha*, slovenski kontraktor NOVI NASLOV: 1164 NORWOOD ROAD TEL. PRINCETON IMS K • ♦ , Se priporočam Slovencem za gradnjo hiš po najboljKib načrtih in trpežnega materijala. Izdelujem načrte za ] vsakovrstna poslopja i 1164 NQRWOOD ROAD MP ! TEL. PRINCETON 1IIU • frank černf ji slovenska trgovina ■ 1 j S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNiNO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Are. Kadar šelite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofone, ploKe r t»eh jesikih, pocčbno fmportirane alorenake plošče is stare domovine ter vse ▼ to stroko spadajoče predmete, obrnite M zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, slatnia« in grafofpnoT. Vsako blago je jamčeno. "iT I . v '■; J i Nfliip tin n rti at ^ t r j n t i katerem se bo odloiila tudi ni-sa osoda. Sedaj naj pri4ejo oni naš protivniki, ki nam pravijo, da se je porodilo jugoslovanske gibanje v par domišljavih gla vah, ki nimajo druzega dela kakor dk -begajo narod in iz mamljajo i znjega težko prisfci-ženi denar. Ta armada prostovoljcev v Odesi nam je'živa priča, da je ves narod, ki more svobodno izražati svoje misli in dati cl^ka svojemu prepričanju in hrepenenju po svobodi,. da tli v vseh srcih jugoslovanskih plemen želja po osvoboditvi izpod avstrijskega jarma, da je narod pripravljen tudi s svojo srčno krvjo priboriti si zlato svobodo. ' Sedaj naj pridejo oni, ki pravijo, da je jugoslovansko gibanje omejeno na zelo neznaten de) naroda.* Da, ako bi se ozirali samo na gibanje med ameriškimi Slovenci, bi skoraj morali priznati, da je temu tako, kajti po zaslugi nekaterih narodnih "voditeljev" se je moralo tako lepo započeto gibanje kmalu ustaviti. Med tolikimi slovenskimi listi smo dobili komaj enega, da se je upal odprto zagovarjati koristi naroda in ideja združenja Jugoslo-nov, medtem ko so bili ostali nasprotni temu gibanju in "ga na vse načine ovirali, ali pa so ostali indiferentni in popolnoma nevtralni, ne brigaje še, kakšna bo bodočnost naroda, od katerega se oni živ^. Poglejmo v Odeso, v središče Jugoslovanov v Rusiji. V tuji deželi, brez vseh »redstev, so začeli izdajati že pred enim letom samostojen list, (Slo-.venski Jug), ki je popolnoma posvečen propagiranju- jugoslovanske ideje. Pisan je v slovenščini in srbo-hrvaščini, v latinici in cirilici, namenjen slovenskim in hrvatskim ujetnikom v »Rusiji Ti požrtvovalni rodoljubi v Rusiji bi nam morali biti vzgled, ki bi nas vzpodbudili v našem delovanju in požrtvovalnosti v* boju za dosego svobode. Rojaki, spominjajte se, da nismo osamljeni, da stoji temveč za nimi armada, ki je pripravljena boriti še za uresničenje naših cj^jev. Spominjajte se, da je cvet na: roda pripravljen, žrtvovati svojo srčno kri. da zadobi nas narod svobodo in samostojnost. Spominjajte se, da je ves narod, kateremu ne preti avstrijski birič, ako črhne besedico za svojo korist, izrazil željo po združenju s Hrvati in Srbi. Vse to naj nas vzpodbudi," da se bodemo tudi mi konečno zdramili in pokazali z neznatnimi prispevki, da smo tudi mi pripravljeni žrtvovati vsaj nekoliko za lastno svobodo, katera nam bode zasijala v svobodni Jugoslaviji. Dobro sredstvo za vtretl ; PAIN-EXPELLER nU 50 l«t r.Ilko prtammj. m* B1ot*cI m >| celem »veto. . Jedla« pravi • varstvene mrak* sidra. S&e. In fiOe. r iakanuh in umvM* od ' P. AD. RICHTER A CO. - 74*Se VMUmgtoa Itmt, Nmr Yorfc, N. V. ^ , RAZGLASI 1 Direktorij Slovenskega Na-; rodnega Doma razglasuje s tem 1 da se prične v pondeljek, 16. 1 aprila kolekta za S: N. Dom po naselbini, ki se konča zadnjega ' maja 1917« Društva, ^i so član Doma sb ' prijavila v glavni urad Doma ; nad ioo kolektorjev z direkto-1 rijem in društvenimi zastopniki je število 121 oseb, ki so se prijavili pomagati pri kolekti. Iz tega se razvidi, da je naše ljudstvo zato, da se nam ideja vresniči, da bi kmalu postavili svoj Dom, svoj lastni Dom. Zatorej cenjeni rojaki v Clevelandu, spre/mite povsod uljudno te naše zaBtopuike. Vsak naj daruje, kar mu je mogoče, če mu pa ni mogoče, naj pa po trgovinah zahteva opeke Narodnega Doma, ker s tem se tudi pomaga do hitreje blagajne. 'Več o delovanju Narodnega Doma se na tem mestu ne bode pojasuevalo, ker bo v soboto izšla spominska knjižica ali letno poročilo o delovanja Doma 1916—1917. Vsak zastopmik ali kolektor ima svoj okraj. Odbor za sestavo, kolekte je razdelil našo 1 naselbino, kjer živijo po večini ! Slovenci na 22 okrajev^ Vsak ' tak okraj bo imel po 2 do 3 ift. '' tudi 4 zastopnike, ter večji ! okraj večje število zastopnikov. ] Vsak zastopnik bo imel iz gl. urada izdan certifikat, da je on c v resnici pooblaščen od uprav- 1 nega odbora, da sme prodaja- 1 ti delnice in opeke, ter nabira- 1 ti proste darove. Poleg teh cer- ' tifikatov bodo imeli ti zastop- 1 niki malo knjižico, v katero si ( bodo zapisovali številke kuver- ' te in svoto koliko je kateri da- s roval ter rezit (knjižico za del- 5 nice. Vse je dobro organizira- J no ter se upa, da bo tudi uspeh ( dober, Direktorij namerava v' \ kratkem si kupiti zemljišče v 4 sfedi naše naselbine, ker je pa 1 sedaj samo $11,000.00, se pri- s čakuje od te kolekte nekaj do- - r hodkov, da se 'bo blagajna pc- 1 višala. r Prepričani smo, da se bo na- v še občinstvo temu našemu po- I zivu pridno odzvalo. Držimo se c gesla: kdor enkrat da, ta dva- [ krat da. j Imena zastopnikov ali ko- s lektorjev so: — okraj-št. 11 John 1 Eržen, Alojzija Trenta in Ste- -fan Lunder, Št. 2. Anton Kova- * čič, Frank Jenman in John ; Žlindra, št. 3 John Polak. Johti a Zaletel in Matevž 'Mavsar, št. * 4 Ignac jančar, John Gruden :n Anton Eršte, št. 5 Anton Kuhelj, Jakdb Svigelj, Kirist. • Stokelj in Josip Žnidaršič, št. 6 Rozi Mayers, Terezija Jak-šič. in Jeninie Tomšič, št. 7. Fr. Jerina, John Tavčar in Frank £ovačič, št. 8 John N. Rogelj, Mihael Luknar ip Anton Bu- -dič, št- 9. Karol Rogelj, John I Godnjavec, Frank Grandovec 1< in Josip Kuntarič, št. 10. Rozi F Kirivc in Ana Permoser, št. xi. u Josip Rebolj, Frank Sveiger in r Alojzij Mežnar, št. 12. Frank r Zupančič in John Cegnar, št. 4 13. Josip Kalan, Frank Belaj č in John Pirnat, š-t. 14, Frank li Udovič, 'Peter Okleščen in L. -Kulovec, št. 15. Valentin Beden, John Slapar iti Matevž Rejc, at. 16. Geo. Turk, Anton Verlič in John Stefe, št- 17. Fr. . Kikše, Anton Golob iin Andrej J Doles, št. 18 in 19. Anton Za-krajšek, Andrej Campa in Fr. .! Kastelic, št. 20. Frank Somrak, ^ št. 21. Jolh-n Avsec in Josip Zu- ? pančič, št. 22. Albin Stember- ^ ger in Josip Koncilja. Zdravo! Direktorij. " . ^ Naprodaj je hiša za dve druži- ^ ni, 11 sob, blizu St. Clair ave. K in 79. ceste, zraven je velik \ hlev. Nadalje ena hiša za dve drtežini, 9 sob in garaža. Loti so 30x11,10. Cena za vse skupaj samo $6800. Vprašajte takoj na 8017 Wadepark ave. pokli- « čite Eddy 447 J- (46) >ri ■ 1 - a' Leipa soba se odda v najem za S 1 ali 2 fanta. 1051 Addison Road* i Soba se odda v najem, brez ; hrane. ii58E.,6ist St. (45) f IŠČE SE \ Anton Sojar, župnik nekje v 1 Chicago. Kdor izmed -Sloven-, cev v Ameriki ve za njegov naslov, ali pa če sam bere ta oglas je (prošen, da ga blagovoli na-| znaniti njegovemu »bratrancu, ki se nahaja v ruskem ujetništvu. Naslov je: Franc Sojar, 1 vojni ujetnik, Aleksim zemska uprava, Tulska gubernija, ' (47) Russia. kje je ""i 1 Ivan Klavs, doma iz Dobrepolj Kranjsko, sedaj bivajoč v Clevelandu ali v okolici. Za njegov naslov bi rad pozvedel Anton Klavs, vojni ujetnik, Gorod> Ja-roslav, Kontora Nikiti, Poni-zovkinK Volski Zavod. 1 (47) Russia. kje je anton adamic, doma iz Doprepolj, Kranjsko, sedaj bivajoč nekje v Clevelandu ali v. okolici. Za njegov naslov bi rad pozvedel Anton Za-krajšek, .gonod Jaroslav, Kontora Nikiti, Ponizovkina, Vol-i ski Zavod. (47) Russia. Naprodaj sta dva para konj, dva Vdump" vozova in trije« drugi vozovi. Prodajo se po, nizki ceni skupaj z vso opravo. Dober zasluižek. John Fabec, E. 200th St. (45) —'Slovenski trgovci, vaš cglas v našem listu vam prine- 1 se uspeh. Vprašajte one trgov- i ce, ki oglašujejo v listu 2890 ' naročnikov šteje 'Cleveland ska Amerika" v Clevelandu, iitateljev je gotovo nad 15.000. ] Trgovci, dovolj je, da imate oglas le v našem listu, ljudstvo'. ; vas bo podpiralo in kupovalo j pri vas. Ne samo slovenske am- ; pak tudi druge trgovine se tna- , ko izražajo, da imajo popoleu , uspeh od vsakega oglasa pri- j občenega v našem listu. Stevi- 1 lo naročnikov se je zadnje ča- -se silno pomnožilo. Poskusite z malim oglasom za nekai me-secev* in prepričali se bodete,* I da se vaša trgovina razširi in naznani med vsem ljudstvom. Naš list gre med vs-e stranke, med ljudi vseh prepričani, ne samo med peščico kikarjev t Vprašajte za cene v našem u-redništvu. Vi pa, cenjeni naročniki, storite največjo uslugo vašemu listu, «la dosledn/. ku- , pajete pri trgovcih,, ki imajo oglase v našem listu, ki zastoja vaše interese. ."1 .................... i Delo dobi izučen mesar. Oglasi naj se pri M. Janežič, 15706 Waterloo Rd. (45) 1 Fantje se sprejmejo na stano- vamje in hrano, 14307 Thames 1 ave. Collimvfcod (45) c ......... . 1 „ 1 ■ Dr. L E. SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BUHL 746 EUCLID AVE blizu E. 9th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na lati način In z istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradne srn 9. *}. do 4. pop. 7. mi. do S. mi- 10. do 12 dop. ob nedeljnh. * ' f ■"V Izrežite ta o£tas,' da n# pozabit* n€utox)a V teh dneh draginje. naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni prqpad družinskega preračuna- Popolna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vas nape* ljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče neprilike. Trinerjevo ameriško grenko vino je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgo* rej omenjenih slučajih in pri nervoznoati, neredih v želodcu, pri spremembi živ* ljenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je delano le iz grenkUi zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah. Trineijev liniment pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rev-matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napetja, trd vrat, itd. Je osvežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji Cena 25 in 5oe po lekarnah, po pošti 35 in 6oc Trineijev pomirjevalec kašlja je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd I Cena ista kot liniment Trinerjeva zdravila so dobila največjo naga*"do na vseh mednarodnih razstavah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Panamske razstave, 1916. Joseph Triner, A KEMIST » 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago. 111. kje je moj stric, Jernej Mlakar, bivajoč nekdaj v .Springfield, 111 Za njegov naslov bi rad zvedel Izidor Selič, ruski vojni ujetnik, naslov: Grotovski, Raz Uralska žel. Doroga, pošta U rusovo, Grotovski Rudnik. Mel nikov, Kuzakov, Kazanska gubernija, Rusija. (45) Delo dobi dober krojač, stalno in dobro delo. 40I5 St. Clair ave. (45) kje je Franc in Josip Pavlenč, doma iz Kostanjevice na Kranjskem. Za njiju naslov bi rkd zvedel njih brat Anton Pavlenč, vojni ujetnik, volost Seglovo, Ke-merovski Rud. Tomsk gubernija. Russia. * (45)1 ————P—— i POZOR SLOVENCI. Edini Slovenski plumber v Clevelandu. Svoji k svojimi NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Fiting, Sewer Building. 1075 East 64th Str. Princeton 833 W. « 11 ■ ". 1 1 ............ (Inteligentna mlada Slovenka, ki je zmožna angleščine dobi dobro delo v zdravniškem uradu. Dr. M. Garber, 6204 St. Clair ave- _(45) Molje dobijo delo. Delavci za tovarno. Dobre plače, stalna služba. U7oIyan-hoe Rd. St. Clair ali East Cleveland kara. (46) POZOR ROJAKI! •Hiše naprodaj, prav poceni, iravno pripravne za vas. Oglasite se takoj pri L. J. 1065 E. 66th St. (48) NAPRODAJ je hiša za .$2300, šest sob, toilet blizu 55. ceste in Superior. Hiša za $2500, šest sob, kopališče porch, blizu 55. ceste in Superior, hiše za $3800, za tri družine, 10 sob Bonna ave. blizu 55. ceste- Na lahka odplačila. Hiša za $4000 za dve družini, 10 sob, 2 kopališča, škriljeva streha. $700 takoj, blizu 74. ceste in Superior. Hiša za $2400, za dve družini, 8 sob, lot 40X (150, 7318 Colfax- Hiša za $3480 I za dve družini, 10 sob, lot 40X f 140, 1608 E. 43rd iSt. Vprašajte takoj pri MjcKenna Bros, 1365 E. sjtih St. odprto zvečer (46): FRANK WAHfiC, Slovenska Modna Trgovina 746 E. ISZnd STREET COLLINWOOD, OHIO imniinnmmiimtmmimmmimm Da pokažemo rojakom, kako se deluje v Rusiji med Jugoslovani za razširjanje jugoslovanskega gibanja, za združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov, prinašamo v naslednjem en članek in eno pesem iz Slovenskega Juga,' ki izhaja v O-desi. Tudi v naslednjih številkah bodemo prinašali iz tega li^ta članke, ki naj vzpodbude naše rojake za skupno akcijo s Hrvati in Srbija priborite v svobodne nove domovine. "Slovenski Svet". ~ Rojaki v Lorain, Ohio. Rojake v Lorain, O. opozarjamo, da ima naš zastopnik Louis Balant v zalogi knjige, kjer so natančna določila, postave, vprašanja in odgovori, v slovenskem in angleškem Jeziku. Rojakom v Lorain u priporočamo, da se pri njem Oglasijo. > _Uredništvo. Opozarjamo rojake v Lo-rainu,' da nihče1 ni opravičen pobirati naročnine za list v Lo-rainu, kakor Mr. Louis Balant naš polnomočni zastopnik. Sli-šaji simo, da sta dva sleparja pobirala narpenin*) za naš list zadnji teden. Take sleparje Jz-ročite nemudoma policiji. Nihče brez našega dovoljenja ne sme pobirati naročnine. ^ Soba se da v najem za 1 poštenega fanta. Birez hrane. 1177' E. 58th St._(46)' Išče se kuharica za Vestavrant. Prednost ima Slovenka. Dobra plača in stalno delo. 1185 E. 61 st St. (47) Kje se nahaja $edaj Josip Je-lerčič, doma iz Jakovič, pri Vipavi, nahaja se nekje v vojnem ujetništvu v Rusiji v Jekateri-noslavski guberniji. Za njegov naslov bi radi zvedeli njegovi 4 bratje. Naslov: Frank Jeler-čič, 5816 St Clair ave. Cleveland, O. U. Si Amerika. (48V ......................1 Avtomobili naprodaj. r ■ . , Avtomobil Page, za $450,! touring kara, popolno oprem-jena, izvrsten položaj, za $450 veliki Michigan avtomobil, touring kara, -popolno opremljena. Lahki ^pogoji ali zame-! njamo avtomobile za real-estate Vprašajte takoj pri McKenna Bros. 1365 E. 55th St. Telefonirajte. (47) Naprodaj je dobro ohranjeno, colo, motor-cycle, Harley-Dav-1 idson s stranskim sedežem. Po-1 zve s^ na 5901 'Bonna ave. (47) Nova slovenska brivnica. Spodaj podpisami sfe priporočam Slovencem za obisk moje nove slovenske brivnke, katero sem odprl na 5821 Superiorj ave. Dobro poznan že prej prii lovencih v naselbini. (49) JOHN MOSER, s 821 Superior ave. CENJENIM ROJAKOM naznanjam, da imam naprodaj vsakovrstne hiše po nizkih cenah. kakor tudi hišo z dobro iitrejeno mlekaHjo, konje, vO-Izove in vso pripravo. Prav po (nizkih cenah. Vselej kadar kaj potrebujete v tej stroki, oglasite se pri: (49) JOSIP TRAVNIKAR, 378 E- 156th St. CoUinwood. Dobro ohranjen piano naprodaj. Vprašajte hitro na 1205 9 Velika razprodaja A j E^Ip se še nadaljuje. if|l ^^kkžjjm^P Lepa prilika za one, ki se poročijo, da TT Ig kupijo poročne prstane po posebnih raz- 1 mJf';j prodajalnih cenah pri ^^ N. W0LK0W 6428 St. Clair Ave. blizu Addison Rd. t « Prides takdokler se razprodaja vrši, in prihranite si denar. Cena vsem drugim predmetom je zniiana. ... ! POROČNI PRSTANI: VERIŽICE IN PRIVEZKI: $6 in $7 solidno zlati prstani......$3-75 $4 verižica in privesek, 20 1. gar.. .$1.98 $8 14 karat sol- zl. prstani........$4.98 $5 verižice.................$2-98 $9 in $10 14 k^r. sol. zlati........$5*75 > | '--LAVALIERES: URE BUDILKE: $^7.50 sol. zlato z diamantom.....$3.98 $ 1.00 budilke po................ 63c $IO-5° dimantni lavalieres........$5-75 $1.50 budilke po.................. .98c Vsi drugi po polovični ceni. $2.00* budilke po.................$1.39 —. * 1 ' ""'S 1 $2.50 budilke po.................$1.85 MOftKI PRSTANI: HMMa.aHHMiaHai $7.50 sol. zlati prstani po.........$4.50 SOBNE URE: / $6.50 sol. zlati prstani po.........$3.75 $6.co 8 dnevne ure..............$3.98 M tdt>ctamt .$9.00 15 dnevne ure..............$5.35 ŽENSKI PRSTANI: $12.00, 15 dnevne ure........... $6.75 $4-<*> solidno zlati po............$1.98 ' $5-oo solidno zlati po.............$2.50 ŽEPNE URE: -- 1 n:. . . . OTROČJI PRSTANI: $15.00 Elgin, 7 kamnov, 20 let . garantirane zlate ure.'. >.........$10.75 $I Z,atl prStanl ................39C $18.00 Elgin ali Waltham zlate dt° sol zlati prstani.. .49 do 69c 20 let garantirane ure............$12.75 . . $22.50 zlate, 25 1. gar. ure........$15.50 UHANI, SOLIDNO ZLATO: $28.00 Elgin ali Waltham 17 kamnov $2.50 do $350 vredni po...........98c 25 let gairantirane ure po.........$17.50 '--SREBRNINA: BRAZLETI: posoda za sadje-----------$2.98 $ 9.50.ženski brazleti z uro......$ 5.75 $5.00 namizno orodje............$2.75 $12.50 ženski brazleti z uro......$ 7.75 $10 in $12, 26 kosov namiznega $5 in $6 25 1. gar. brazleti..t-----$ 2.98 orodja; vilice, noži in žlice........$5.75 Na razprodaji je tudi mnogo brošk, igel, glavnikov, verižic, brušeno steklo in vsa druga zlatnina. Izrežite ta oglas, prinesite ga s seboj in dobite lepo darilo pri vsakOm nakupu. Pomnite prostor: N. WOLKOW, UDOVICA IHSPSW Roman iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Toalt. Peeleveall Stefan Klan«. eni so se rodili kakor plemič! in svobodni kmetje, a drugi kakor sužnji gospode, in to je sedaj ffazlika, ki jih ločuje. Pred večerom ob zatonu solnca je poslal viccban gospoda Nikolaja SkHeca v tabor plemiške vojske s poveljem, da naj bo vojlka takoj pripravljena. Ob tej zapovedi je nastal silen hrup in gibanje v taboru. Bobni so udarjali, trobente so glasile na vse strani. V mesto in še celo pa kaptol je bilo m<*» žno čuti, da vojska odhaja; in sedaj je vse hitelo k taboru, da vidi odhod stanovske vojske. Plemiči in gospoda, nekateri .peš, drugi na konjih, meščani in radovedne njihove polovice, duhovniki, dijaki, učenci, otroci brez števila, — vse to se je zibralo okrog tabora, kjer so stale čete v vrstah. Konjeniki so že sedeli na svojih konjih, da prvi odjezdijo proti Božjakovini. Viceban jim je dal za vodjo Krištofa Domjaniča, ki je po dolgem času zopet oblekel že .ponošeno prejšno uniformo, sicer malo tesno, ali vendar se je krasno prilegala njegovemu močnemu a vitkemu telesu. Pod velikim kalpakom z belo perjanico so sijale energične njegove modre -oči, in blagi njegov obraz je dobil sedaj ves drug izraz; hladen in resen, kakoršen mora biti (poveljnik, ki se mu mora pokoravati vsakdo ter ubogati njegovo besedo. Tudi Gita je prišla s hčerka-nia, da vidi odhod vojske, a največ pa, da vidi svojega za-] ročenca ter mu še enkrat sti-< sne iroko. 1 Domjanič je, opazivši jo med gledalci, izpodbodel konja ter stekel do nje, kjer jo je pozdravil po vojaško. "Mi otjrinemo takoj!" je rekel Domjanič. "Jaz grem kakor predstraža s svojimi konjeniki." V . "Čuvajte se, rotim vas!" je prosila Gita. , ' (Dblje prihodnjič.) A. M. KOLAR, Slovenska gostilna. v __ 3222 LAKESIDE AVL S« priporoča Slovencem v | obilen oblak. Točna postrežba. Vedno ■reže pijače. Prirajm pa »£i>u. ki »j. rrnbU iter »»iir Mwlfc -SOROL-- m Je i(ku*li*d*flto mhMih* ^.krče u želodcu in trebuhu, bolan vrat, naduho, giavo-IJI bol, izgubo teka, prehlad v J^v. glavi, itd. itd. Priradi ti*ta kompaaija V£* Jj ki dela »lavni "P.ln Exp. |3 I JUr* Ittr« «r.dno itidilTO I iS: J i "o/et'fm^eno stakUni™ Ir.i^l »edno pri rokah. 25 i* BOc 3d * - II lakaraah ali pa pri F. AD. RiCHTER * CO. gT 7440 Waikinston St. t Naw, York - NAJSTAREJŠA SLOVENSKO -■ HRVAT-SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI - Brinjevec! L StsUenio!1 !!!!!!.'.'!.*."!!.'!!!!! JlKo < O Posamezna steklenica..............................| l.tb < 3 Tropinovec, galon.............|2.26, 92.60. |2.76 in $ 3.00 £ 3 6 steklenic..................................................................I 6.60 12 steklenic...../...,..............................................»10.00 F . z Silvovka, galon 92.76 In...................................9 3.00 > < Nato stavno znano "66" iftnjc, 7 let ataro, • „ 2 « 6 steklenic.v..............................................................9 «.00 " S- 12 steklenic..............r....................................»11.00 g Concord vino, rudeCe, barel............................132.00 < 8} Concord vino, rudeče. pol barel..........^........916.00 L §■ Po 6 In 10 galon za galono...*........................................140 Posamezna galona................................................................6 l.ou > < Belo vino, barel...........................................$HOU Z < d Belo vino, pol barel...........................................*l».oo 2 - Za 5 ln 10 gajonov, za galono.......;.....4....... I 1.00 F c/j Posamezna galona..................................9 1-36 z Pri wJHhi vaalaj d—ar mtmmr ordar aM žak. O < Za poBodo so posebne cene ln sicer sa 3, 4, in 4% ga-Ione posode 60c vsaka, 6 ft 6, ln 10 gal. posode po 91.«« in za 28 gal. fl.60. Barelnl so zastonj. | THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY, •108410« §T. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO Naprodaj je konj, ford avtomobil m body za avtomobil. Poceni. Oglasite se T>ri New York Dry Cleaning Co. 6220 St. Clair ave. (46) NAZNANILO PRESELITVE. JOHN StyREKAR Nasnanjam cenjenemu občinstvu, da asm se preselil is €117 St Clair Ave« v svoja lastna prostore na 6112-14 ST. CLAIR AVE. Kfarbom vbodo£o lahko dobro postregel s finim tobakom, cigarami, cigaretami, igračami, sladkor jam In a vsem, kar spada v konfekcijsko trgovino. So priporočam. r National Drug Store I Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. ici 61. cest« S posebno skrbnostjo izdeluje tno zdravniške predpise V zi logi imamo vse, kar je trebt v najboljši lekarni. (45) Nickel Plate Road NEDELJSKI IfcLETI Prvi islet, 29. aprila. Tiketi «« prodsjajo takon poletja da vseh točk 100 RIIU IN POVKATEK 25c do $1.50 Vpraisjte tiket agenta sa informacije ali te obrnito na A. A. Akers, 733 Euclid-av. Main 7 MO Central 328 "Kaj ne,. .to je žalostno, strašno?" je povzel Dornjante "Ta sfamota, ta madež na np- sem rodbinskem imenu t... Vi vidite, da moram, čeprav bi vedel, da zgubim glavo, iti z vojsko, da pokažem, da stričnik ni ono, kar je stric..." "Pa kdo sme to reči ?" se je razjezila Gita..."Kdo se vas drzne dolžiti krivde radi vašega strica?" "Baronica me je malo preje odpustila iz službe, gotovo največ 'radi strica," je govoril Krištof potrto. "Bojim se, da se me bodo tudi drugi ljudje raditega izogibali, .morda moji najboljši prijatelji...Hudo je to, Gita, zelo hudo!" "Ni se treba razburjati radi tega," mu je govorila Gita ljubeznivo, gledajoč mu v lepe, modre oči. "Naj vas zaničuje ves svet, jaz vas ne bom...nikoli! Ti si častit, spoštovan mož, Krištof, vedno bom zvesto stala na tvoji strani!'' "Oh, hvala ti, stokratna hvala, mila, oboževana Gita!" je vzkliknil Domjanič ves blažen in razpel roki, v (katere je klonila Gita vsa zradoščenja, pri-slonivši svojo glavo na njegov obraz. x "Čuvaj se, da ne padeš!" ga je prosila Gita. "Ali mi obljubiš?" "Da...saj ni nevarnosti!... Kmetje so." "Pa vendar, vendar.. .Slučaj je slep...Bodi zato oprezen. Ne veni, kaj bi počela od bolesti, če bi..." "Ah, ne govori o tem J" jo je prekinil Krištof, začenši tudi sam likati Gito. "Kdaj odidete?" je vprašala ona, ktikor bi se nečesa domislila. "Se ni ogledi v bodočnost so se odpirali zaročencu 'lepe in bogate vdove. iDrugi dan opoldne so bile že vse plemiške čete v Zagrebu. Svpbodno mesto je bilo polno nenavadne vojske, ki se že dolgo časa ni zbrala v tak namen, j Vojaki so bili pijani želje, da se čim prej udarijo s kmeti ter ■ jih pobijejo, ker so se dvignili i zoper svojo gospodo. Stanovska vojska se je uta- j borila na zagrebški ravnini pod Ilico. Bila je pripravljena za j vsak hip. Viceban je ta dan j večkrat prihajal k četam, pre- j gledaval jih ter .dajal zapevodi, i qpeyninjajoe kapetane, ki jih je takoj imenoval, da naj drže red v vojski. MWscani so ves dan obiskovali plemiško vojsko in jo gostili z izvrstno jedjo in^pijačo. Imeli so jo za svojega dobrotnika. ki tudi njihovo svobodno mesto reši nevarnosti, v katero so nenadoma zašli. Mestna gosposka je darovala vojski na svoj raučn vec velikih veder starega vina, da se i njim okrepi, ojunači, idoč na krvavo delo. S polnimi vrči v roki med vojaki so uglednejši meščani nazdravljali gospodu vicebanu, njegovim gospodom častnikom in njihovi plemiški vojski, ki zatre te proklete , uporne kmečke pse. ki ne poznajo ne Boga, ne oblasti. Stanovski vojaki so z veseljem vzprejeli te zdravice, po-tegajoč krepko iz veliki'h vrčev in zaklinjali se, da se njihove sablje napoje kmečke krvi tako, ikakor se oni sedaj kmečkega vina. Čudo! Ti vojaki, ki jih je pozval viceban pod svojo zastavo, in oni ubogi kmetje, na katere so se dvignili stanovi z vojsko, so bili po rodu in po poklicu ter povsem — eno in isto. Ti so, kakor oni uporni kmetje, stradali ter umirali; i bodo vendar vsi prezirljivo gledali, morda še celo zasramova-li/On bo podoben beli vrani v plemiški vojski, ki ne spada v to jato. In če,je Bog hotel tako, pa naj bo! Potrpežljivo izpije to grenko čašo sramote in ponižanja; trpel bo in nikakor se ne bo poniževal. A kadar pride do boja. kadar bo vi'htel v svoji desnici sablji, takrat ga naj vidijo viceban in drugi plemiči, kako se bori Krištof Domjanič in kako pere s krvjo upornikov stričev madež z rodbinskega imena. ■S takimi mislimi v glavi je odšel Krištof od vicebana do Magdičeve hiše, kjer je upal dobiti Gito. iNi se prevaril- 2e je bila pirišla s svojo deco, pri-peljavŠi seboj iz Konščine, kar je bilo vrednega. Tudi v Zagorju so slišali, da se uporniki napravljajo v zagorsko stran* kjer je gnezdo plemičev in kjer so kmetje komaj Čakali, da jih obiščejo uporni bratje. Kmečki vohuni okoli Bisaga so trosili novice v Zagorje, da tudf pri njih /napoči dan, ko bodo voščili plemeniti gospodi "Dobro jutro!" Grajščine, kiv so bile priče Glubčevi usta j i, so se zelo prestrašile teh glasov in pričeli so se grajščaki seliti v Varaždin in v Zagreb, da si rešijo življenje in nekaj premoženja. Gita je vse izročila zvestemu š,panu ter odšla v Zagreb, odkoder se ni nameravala vrniti, predno stanovi ne napravijo reda v deželi, . Bila je zelo iznenadena^ a ob enem tudi razveseljena, ko je naenkrat zagledala pred seboj Domjaniča, ki je natihem stopil v Gitino sobo, .kjer je ona z tlečo in slugami ravno urejevala stvari, ki so jih pripeljali s .posestva. "Ah, vi tu, Krištof?" je za-kl'cala itdovica veselo. "Tega se nisem nadejala." S temi besedami je podala Domjaniču roko, ki jo je poljubil in ga je na to odvedla v drugo sobo. Svojima hčerkama, ki sta radovedno gledali p^isleca. je naložila, da naj le delate naprej. "Sedite tu poleig mene. dra-i gi Krištof," je govorila^Gita z glasom, polnim simpatije, svojemu izvoljencu, ki je bil nekoliko zmeden. "Ne morem vam ipovedati, kako ste me> »razveselili s svpjim hitrim prihodom. Ali st dobili moje pismo? Kij ne r « "Da, .niilostiva!. r " "Ah, ne imenujte me tako," je rekla tiho z nasmehom udo-,vica. "Kličite me pO imenu, kakor tudi jan vas. ..Seveda, samo med štirimi očmi!..." "Al!i, vi ste preveč milostivi," je rekel Domjanič, pbljubivši roko udovici. ki je prdržala njegovo. "Koliko časa ostanete v Zagrebu?" je uprašala Gita. kateri se je pokazala na obrazu ru-dečica, kakor tudi na Krišto-fovem, gotovo zato, ker sta se prvikrat držala za roke, kako* dve bitji, ki se ljubita. "Vi še ne veste, Gita, da grem z vojsko nad kmete!" je rekel Domjanič. - "Ali je možno?...Ali mora to biti?" je vprašale preblede- 1 la Gita. ' ' "Moram* dobil se mpoziv od ! vicebana!" je odgovoril Kri- i stof. "A, zakaj vprašujete to, i Gita?" "Moj Bog!...Bojim se, da i se vam kaj ne pripeti,' je rekla 1 žena iskreno, ker je občutila \ v tem hipu, kako ji je neizre- ; čeno ljubo življenje moža. kateremu je obljubila svojo ro- 1 ko. . 1 "Moja" čast mi nalaga, da i greni z vicebanom." je rekel i Domjanič mrko. "Ne smem 1 vam zamolčati, kar se je dogo- j clilo." . "Kaj?. . .Povejte hitro!" je ] silila Gita vznemirjeno. ! "Mojega strica v Preseki so 1 obdolžili, da je v zvezi z upornimi kmeti." j "Križ božji!" je lomila Gita i mlfi .. Viceban se je nasmejal, a ni rekel nič. Pudencijana je že bila takšna. Njene sitnosti in muhe so morali vedno drugi prenašati. 4,Še samo nekaj!" je povzela takoj za tem besedo baronica, "na to poj de m takoj! Ali je res, kar se govori o Domjaniču iz Preseke, ki so ga vrgli b posvetovalnice ?" , . "Bo že nekaj resnice, ker beži pred mojim vkazom. ter se skriva," je odgovoril viceban. "Da ni kriv, ne bi se skrival. Prej ali kasneje mi že p«ride g roke." "Če je tako, potem se čudim, kako moreš trpeti v svoji četi stričnika, takega človeka, ki je izdajalec svojega stanu in ki hujsjca kmete proti svojim bratom!" je rekla baronica. 'Stričnik je nedolžen pri vsej stvari," je začel braniti viceban. "On ni nič vedel o vsem tem in peče ga sramotno delo njegovega strica..." "Naj bo ali on vendar ne spada med plemiče, med častnike deželne vojske," se je jezila Pudencijana. "Sramota vendar ostane na njem, ker je iste krvi in nosi isto ime kakor stric; in potem, kdo ve, če bi nam tudi ne mogel škodovati, izdati vaših načrtov, zapovedi «t caetera... Kdo t: jamči, ca-rissime, da tudi on ni delal sporazumno s stricem? Kdo ve, |fce tudi sedaj ne stoji v dogovoru ž njim?..." Viceban je pogledal baronico vprašujoče in po kratkem molku je odkimal z glavo, rek- ;V'Ne, tega ne morem verjeti , o njemSicer pa, kadar do-njegovega strica, dam najnatančnejše preiskati. . .in videlo ' se bo, če je imel sokrivce v svoji rodbini.. | "A dotedaj..." ga je preki-ulia baronica jezno, "trpel bo v Sv svoji družbi človeka, ki nosi ifcnadezevano ime; njemu ni Sst^ med iplemiči.. . talko mi- 'Ti greš predaleč, draga Pudencijana," je rekel viceban. "Ti se jeziš nanj. ker ti hoče Odvzeti tvojo favorito — Gito," je pristavil viceban zlobno. "Zelo se motiš," je zavrnila baronica vicebana, "še mislila nisem sedaj na Gito in njeno cenitev (tu je baronica laga-Ja).,Naj se omoži Gita in dela po svoji volji. Jaz se ne vtikam v njene stvari.,.pri tem imam 'jaz čiste roke...A1i toliko ti vendar pravim, ako se dokaže, da je preseški Domjanič držal kmeti, jih hujskal proti svojim bratom, potem porabim vsa sredstva, da njegov stričnik ne dobi Gite za ženo... Njena poroka s takšnim človekom bi odvrnila vse plemstvo od nje.. .A sedaj zbogom, dragi Januš.. .2el:m ti, da ne padeš kmetom v pest." , Tako uščipnivši še pri sk>-'^vesty vicebana. je .baronica Intro vstala ter stekla iz sobe. ne pogledavši več vicebana, 'ki jo je brez vsake besede spremil do vrat ter jih zaprl za njo. "Vražja ženska!'' je zainr-mral za tem in šel k mizi ter nadaljeval prekinjeno delo. < vr. Z veselim srcem je bil pohitel Domjanič na vicebanov poziv v Zagreb. Radoval se je, da zopet pripaše vitežloo sabljo ter zajaha bojnega konja, da bo nekaj časa živel v bojnem me-težu, ki mu je bil nad vse ljub. Razven tega je tudi dobil pismo od Gite, da pride ona s svojo deco isti dan v Zagreb, kakor on, ker se boji upora med svojim kmeti, ki so se,tudi v Zagorju pričeli čudno vesti napram svojim grajščakom. To njegovo veselje mu je pokvaril vicebanov vsprejem. Njegov stric da drži z upornimi kmetij Plemič s kmeti proti plemičem, prot iviteškim svojim bratom po krvi in po pravu! To je v resnici žaloval-no, a obenem tudi tramotno.! Čeprav ni on ničesar temu kriv in čeprav ne more biti odgovoren za delo svojgea strica, ga Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. NIZKE CENE. * Molke obleke.........«......$1.00 Ženske kikjje.....................60c Molk« suknje...............„$1,00 Ženske*dolge suknje ........$1.00 Jopiči .......................BOc Ženske obleke .................$1.00 The DAMM DRY GLEANING Co. Cant 730»w 1574 E. 55th ST. E"t 10x4 A. J. DAMM, poslorocjja. TEL. PRINCETON 1275 R M. CERJAN SE PRIPOPOCA SLOVENCEM ZA BARVARSKA DELA IN ZA PAPIRANJE STANOVANJ t 6010 ST. CjLAIR AVE. ; ---- SLOVENSKA I GOSTILNA kjer dobite fino pU jačo, dobro postrežbo. Prodajamo žganje in likeije tudi sa domače potrebe ns steklenice in gslone. . Cm* šmarna I Dobra iilon I f JOSIP KALAN,. 6101 ST. CLAIR AVE OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK te p« pravilih plačamo do dneva, ko potegnete denar ▼en 4% St. Clair and 5ftth/St Prospect and H aren Superior and Addison. Ali vas veseli naravar? Tedaj ti preskrbite fotografski aparat, % katerim lahko delate najlepše slike narave. Pa tudi slike vaših prijateljev in znancev. Nsjboljia aparate dobite pri F. BRA UN LIC H LEKARNA 1353 G. SStK ST. M F T*t. Main 2063 Cuy. Central 1690 \ > John L. Mihelich SLOVENSKI ODVETNIK (ATTORNEY AT LAW) 1 902-04- Engineers Bitty. M 55/4 St. Clair A*>#. • - a. ■J. S. Jablonski, Slovenski fotograf p-j.. 1 ^-.JE^-" 1 — r ^ ■ " ■ ■ , m 1122 SI Clair Ave. MH Broadwij , Izdeluje slike sa lenitbe in druHnike »like, otrolke ■like, po najnovqii modi fn po niskih cenah. Za $&00 vrednostnih slik (en docftt)* naredimo eno veliko sliko t naravni velikosti sastoni. ' rtr VSE DELO JE GARANTIRANO. t - . ^ Kam pa v nedeljo 22, apr.? ' Kam? Ali ne veste, da imajo NAPRpDNE SLOVENKE BANKET V B1RKOVI DVORANI Pri teh sem se se vedno dobro zabaval, i imele bodejo vsakovrstne stvari za ukro-titev lakote in žeje. D% se dobro zavrtii zato bo skrbela imenitna godba g. Špe- hka. Nadalje bo srclolcv in še nekaj........ Torej pridite vsi v nedeljo 22. aprila in ne bo vam žal, Tiketi se dobijo pri članicah: Erances Lautche, 6121 St. Clair Ave.; Alcjzija FlajŠman, 6400 St. CJair Ave.; Antonija Škrjanc, 6124 St. Clair Ave.; Ivanka Pavlin, 5806 Bonna Ave.; Fanny Prislov. 1391 E. 55th St. Pričctck ločno ob 7:30 zvečer, večerja ob 8:30 zvečer. Veselični ODBOR.