Na
svitîobo
dane
od
#

krajnske kmetijske družbe

ru v
Tečaj
srédo 24
travna 1848
Presvttlimu nasimu Cesarju
milimu oeetu
List »t
a posipu mest sovražnih Slavno Davorske je péti, Ter z mocjó orožij važnih Tuje zemlje preotéti.
Alj deržáv vez zvézan s silo Na kak tanjki visi niti ! Saj je za svobodo milo Vsak pripravljen kri preliti.
Le prestol, nad ktérim mira In ljubézni vénec dragi Lesketá, od kódar zvira Vsi deržavi stan rés blagi 5
Ta prestol je stanoviten
In na sivi zidan skali.
Ta
epredobiten
Prot sovražnikov navalí.
In med tém šloví prestoli Orel Avstrije dvoglavni;
Kjé vladar je milji, bóljií Věrnost Avstrii bod' slavni
1
?
našel bós pravične, de minulost vzéla
Kar Habsburški preddedovi Si pravično pridobili, To mogóčni njih sinovi So z ljubéznijo ohraniii.
v
Ce Rudolfovičev déla
Bereš
Vidil
Ni ljubézni nam resnične.
Ferdinand, vnuk Carov silnih Poln ljubézni nam kraljuje, Ter dobrot nam neštevilnih Védno z milostjo daruje.
Domoródna de Modrica Miljši poje pésmi krasne. De domača govoríca V lastnim kraji ti ne vgasne;
To, Slovénija premila To in dobrote neštevilne So Njegovih rók dařila: Hvale Mu tedaj obilne!
?
S 6 M
Prédniki so Mu sloveli
Tud, bij
prav
• v
b ôj e
Ferdinandu pa ti déli O miř, vénec slave svoje
f
Vsemogóčni Oce mili! Ti z modróstjo Ga obdari, Ti podaj pomóó Mu v sili, De mogóčno gospodari.
Naj živí še léta mnóge Ferdinand naródam k sréči! Naj Mu iz podložnih sloge Móč izvira védno véči!
Ako bi pa zadonéti Vtégnil bojni róg, in sine Vérne vábil na-se vzéti Brambo kralja, domovine:
Takrat bi Slovenec tudi Ne kerví mudíl preliti, Ne mudíl bi s silo, s trudi Cara, dóm osvoboditi.
j
A. Pirnat.
Kakosne poslanec bomo za Dunaj
volili ?
26. dan prihodnjiga mesca (rožniga cveta) se bo zacel veliki deržavni zbor na Dunaji,
njena
Od téga
tedaj ne bom govoril, ampak pomenití
se hočem malo z vami, kakosne mozé de bi bila
dobro
?
za Dunaj izvoliti.
Pi
i volitvi poslancov v Frankfort na Ne'mško so bile voljivcam v nekterih krajih iména tistih gospodov slišali; za ta zbor bodemo mogli ob kratkim poslance oznanjene, kteri so bili od nekiga zbora v Ljubljani za voliti po vodilih, ktere se nam bojo na znanje dale.
od kteriga ste ze
to poslanstvo »asvetovani. Vsi so bili gospôskiga stanu
Y)
Kaj
Iz vsih cesarskih dezelá bojo poslanci vkup prišli in se bojo na Dunaji združeni posvetovali zastran vsiga, za nas potegováli? kaj vedó gospodje od naših težav kar bo nase prihodnje postave, davke i. t. d. zadevalo. Le kmete, pa kake pràv raztergane, suhe in lačné kmete
so rekli nekteri kmetj potegováli? kaj
kaj se bojo ti gospodje
Kako se moramo pri
volitvi poslancov obnašati, nas
moramo vùn poslati, de jih bojo vidili, kako de jim gré!
bo podučila volitna
postava, ktera nam bo
posébej ozna- Iz teh naj se
spoda prepriča, kako

V »
de je kmet
Sedemnajsti dan tega mesca proti večeru so naš presvitli Cesar s Cesarico, s svojim bratam Franc Kori nam in njegovimî
sinovi, brez de bi bili ministram kaj povedali, nanaglama Dunaj zapustili, in tako ne samo Dunaj, ampak vse Avstrijanske
strah in žalost pripravili. Za našiga Cesarja kri in življenje! je edini glas zvestih Avstrijanskih pod-
—Dunajčanje so poslali neutegama imenitne gospode
nami '
i
ložnikov. Cesar nas ne smejo zapustiti, kaj bi bilo potem z za Njimi, Jih prosit, de naj se zopet nazaj vernejo kot mili Oče k Svojim zvestim otrokam, kterim naj, kér spoznajo svoje pregreške, milostljivo prizanesó. — Z žalostjo oznanimo, de do današnjiga dneva presvitli Cesar še niso nazaj na Danaj prišli. Berž ko smo v Ljubljani žalostno novico zvedili, de so Cesar Dunaj zapustili, so Krajnski deželni stanovi in Ljub
ljansko město v imenu cele dežele milimu Cesarju pismo nepremakljive zvestobe poslali.	Vredništvo,
• 86
Ljubi moji domorodci! vse svoje žive dni me se ni bo védil bolj za občne potrebe kmetov: ali kak védež.
nobena tako v serce spekla, kakor ta. sim đjal
Dête
y
dête
kam bomo prišli, ce se bojo raztergani, in iz znanstva domaćih in ptujih
lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet
ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri
deželá, ljudstva pozná? In ce mislite, de bi poslancam ta ali una réč v
je
lačin ali raztergan ?
Kteri? Tišti, ki je pijanec, za- glavo ne padla, sej vam ze ustava dovoljenje da, po pravljivec, postopač. Ce se bodo taki za vas potegovali, poslanců prošnje na zbor poslati. Take prošnje jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno morajo biti od vsih ljudi podpisane, ki jih želijo ; ce jih
vec podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno
de z
gorjaco
svoj stan zboljševati, in nar kraji pot je, po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, cesar jim je potreba. Kdor si sam sebi ne more domá oblćke in živeža pošteno pri-služiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati?
na srlas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili
poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik
razume, na
Dunaj, de
bo slisal, kaj in kako de se bo v tem zboru govorilo, in de bo tudi doma védil povédati.
Ce si sicer volite
kakiga
župana (rihtarja) ali kako so se poslanci za vas
potegnili.
Ali ne bo ta
pnsezniga možá, povejte mi, na kakošne možé cika-te? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav.
práv ? Mislim , de.
Pa ne mislite, ljubi
moji rojaki, de jez zató pišem
Kolikanj bolj pa je potreba za Dunaj ski véliki de bi
mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci
zbor ne le poštenih, umnih, temuc tudi učenih (leželi dobro znanih in sploh
takih gospodov izvoliti
, po kteri
na
Dunaji, marsiktero grénjko
pervič dobro po nemško pisati in
govoriti
umejo;
drugič de imajo natanjko védnost, ne le od
bojo pozerli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubi m, ker sim vasiga kmetiskiga rodu; zató bi se mí břitko zdélo, če bi vi zavolj neumne terme kako škodo
vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik
terpeli, de bi
tlake in desetine, od gosposkinih davkov
y
p re
cr »
rudili, diuge dežele
pa si pogačo pekle.
p i s o v,
d e s é t i g a d e 11 a r j a i.
t. d. ternuč od vsih
M ih a Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku.
reči
y
ktere vladařstvo ljudstva vticejo, namreč: od po
stav vsakih zadev,
od kup čije po deželi in po
morj i,
od
šolskih reči
in
učeliš. od m i tni h
Vekaj od davkov
y
pravic, od so dbá, od sodbinih in k a z n o v a v n i h
bukev, od cene
in veljavnosti nasiga
in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vositi, pri kterih pa po pameti
d o m o-
rodniga j ezika, od srenjskih p otr éb(Gemeinde-bediirfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše d o m a č e in druge p t u j e dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako pre- sarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih)
kaj pozneje ?
(Dalje.)
B. Davki, kteri derzavne dohodke i z reci Ce
y
brisani
y
tretjič de znajo
dobro glasovitu o besedo
pomnozujejo, so
tile :
zastavit i, se po nemško odrézati, de je kej.
Zakaj
1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: p od žemel jska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito ( kristalisirt) izpod zemlje kopljejo,
v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov govo riti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, kakor v Vilički v Galicíi, se bo moglo vse po némško govoriti, pa ne takovo
15
— ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano voriti, kakor vam kak zakoten pisač práv široko vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne
s pametjo, ostane. Dosti delà je in vtrat pri pridelovanji podze-
íneljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadeva-
cr >5
pogumen
govornik,
obezdá, ampak kakor zložno , iskreno, kakor v cerkvi na prižnici ;
četertič de so pošteni, časti vredni
in
njem in manjšimi stroški
přiděla, kér
ni treba druziga,
častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla
vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de sama poti pravičnosti na kako vižo premakniti ; ne tako, sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol ko píjej o in ku-
včs svet. Zakaj to se ne smé zgoditi, de bi se dali od
kakor po kmetih , ce kdo za kak potent prosi, pa žu- hajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko pana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , sol pa postestniki solín sami děla o, le de vés pridelk
prédin v kancelijo
gredó.
yy
Pa
mi boste odgovorili
»
derzal, kmet bo pa kmet ostal." bo zmirej kmet, če Vam lia
„gospod bo s gospodam Ta zadnja veljá. Kmet
v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo Deržavne solaríje ne prodajajo solí
ga tudi v gosposko suknjo obléčete.
glavi ne blodi, kakor tlaka in
nič druziga
po
desetina. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetina	deržavni dohodili iz boste odnéhale; kako in od kod se bo pa graj sinaní
škoda za njih pravice poverníla, to se bo na	26 milijonov in 24,000 g Dunaji razsodilo. Dete — boste rekli —
na drobno, temuč le na debelo, po nar menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk zapopaden z vsi mi stroški vred. Ni ga člověka, de bi ga davk od solí ne zadel, zató je pa tudi
solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti pa
old.
kmetje potrebni, zdaj pa le vun!
- za tole bi bili Počakajte malo!
ka je
2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega dav
y
de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pride
cr »
osposke, in
Kdo se je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj ti- lovati brez posebniga dovoljenja prihodkine šalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe délai? de se včs pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povra Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami čilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga to
poravnaval? Kam ste se hodili pritoževat. če ste mislili de se vam krivica
godi ?

y
baka, in iz tistiga, kar ga
deržavno gospodarstvo
se
Ali ste se h kakimu kmétu na Mazarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kre- deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga sijah pomoci, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh
iskali ?
V 1
- Ce
so bili taki mozje do zdej od vas spošto
zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in
tra
vani, zakaj bi pa za Dunaj ne bili pripravni, bo tolikanj reči moglo ugotoviti in vravnati?
kjer se fikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno
prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za
Kmetje véste dobro , kakošin tern vam ali sosédu
A i « i • V f
v peti ti ci
y
od tega bi
y
za mogli povedati. Ali na Dunaji
kupovanje siroviga
pridelka, za
se ne bo le za dva, tri ali le za podložnike kake
ovorilo, ampak za kmete celiga cesarstva.

vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško živ-
sme
o* i?
Kdo
ljenje kakor tobak: le navada in dolgčas sta ga ljudém
potrebnija naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja
vpiti :
„Punt, kaj punt? Mi noćmo punta, mi nismo puntarji". Sreća je bila
?
de je
bil nek dru®-
»
uradnik
deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in prićijoč, ki je kmetam berž razložit, de njegov tovarš
pa 13 milijonov in slovenskiga jezika popolnarna ne razume, de je tedej
99.000 gold, na debelo 288.000
čistiga
?
nemško besedo „D e u t s c h e r B u n d" přestavil v nemški 3. Davk iz prodaje smodníka (strelnigaprahů) punt," namesti de bi bil rekel „nemška zaveza."
gold.
in solnítarja. Smodník mora zavolj obcje varnosti ©jstrimu čuvanju vladařstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno.
m	-mm	•	• i v •	• • v
Dr. B.
Iz Celja
Nihce
gosposke, ki
je
ga nesmé brez dovoljenja viksi vojniske	, „
zató nalaš postavljena, narejati ali prodajati. Solnítar konstitucija ostali.
! " ihhyf
V 14. in 18. listu kmetiških Novic vprašate, kako bi se konstitucija po slovensko imenovala? Jez mislim , nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi
sicer sam na sebi ni nevarna
Zakaj
pervič so to besedo.
rec, marvec je mnogim
10
ki iz
latinskiga izvira
Nemci, Francozi, Lahi in drugi
' " •■» -------—--- —------7-----• — j -------o---- —	ivi i /i lanunni^ i* lít v i * m , xi viiivi , x' i auv/UAi , i/uni j 11 ui u^i
kodelcam in ©bertnikam potrebna, pa je vender tudi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató , kér je po- Srodno pravico dali ; drugič je konstitucija lepa be
, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potre
laviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano kér na ravnost v voj nisko denarnico
dohaja; leza
fali
seda ba
pri vsaki priloznosti novih besed kovati, kterih se
• ^ .	„ - -j-------- ------------ -----u 7 —--- ----------mu * |u i v nuivi ji* iiu/iiii/^ti ti u t i n mi/OV/u au v uu ^ iviui ni pi/
jansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih ljudstvo v več létih komej navadi. Zatorej še enkrat: 69,000 gold, prevdarjenih.	.	naj ostane imé konstitucija!
Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater
(Dalje sledi.)
Odperto pisiitice gosp. Ambrozu.
De po 16. listu Novic bojč napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovino goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me práv zlo veseli, de ste v 18. listu Novic s toliko serčnostjo nad me skočili; karme še tolikanj bolj veselí, kér spri-cevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih sku-
Slovenijo potegujejo ; pa nas ni
veliko, večidel jih
je, ki
po nemško vpijejo, ceravno ne véjo zakaj? Vsa cast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hoćemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odborná Dunaji za našo domovino koristniga namenil.
Začeli so v Celji učéni gosp. profesor Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko po-
seniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še iežavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod
slušavcov imajo. Slava, slava slovenšini!
v
J« b»
Dd sv. or eue a. lia Štajarskim
sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte , kér nisim svetoval, nikdar ne
Tudi pri nas je krog
in krog
vse za slovenšino
ga vpeljati

ver
ampak le zavolj opo-ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti; tudi sim le rekel, de še ni tako godin, de bi že popolnarna
gospodariti zamogel.
sam v kancelijah kraljevati in pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi

terdi

Ce
de je
vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se přetečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gosposke sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravo-
pisu přejeli :
že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in
gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem
55
V pondeljek in v torek

to je

8. in ih vé
mu
Vaši besedi ukloněni. In ni bilo napcno ne, de sim s svo-
, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi,
jim svétam bil vmés dregnil
kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum". — Kaj ne, kako zalo in koristno je, de nam je 15. dan Sušca
likega travna bo Negovska Grašina v svojem go spodskem hramu v Moravském verhi sledeče davke pobírala ^ kakti: pene%no gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetin ski denár p a se nebo
prejemavaly da se se
a re
prinesel, de
se smemo očitno, pa spošteno pre
pravico pirati ?
Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisar je in ura dni ke sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal; ali kaj pomaga, kér ga bo le malo i z med
s it v o ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati
Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je
reklo: „Tako je práv, da bi se
kakti z enim odzdaj le vse
glasom
i
kaj
bo občini potrebno vediti, v
našem
njih bralo ^kterim morebiti še clo potrebin ni), če se jih ni kaj več od lani Novic poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novic, ktere so lani prejemali, za toliko čédo
slovenskem jeziku pisalo!" Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to veselje, ki je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno za
ga
f
uradnikov po vsim Slovenskim !
Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v nemških novicah natisniti,
hvalimo
?
upajoci
?
da bo se to odzdaj večkrat zgodilo.
_ A. Strajiišak.
Iz Laskiffa
de
ga
bodo vender saj večidel vsi brali, de bodo slišali
in vidili, de sila
kola lómi, de naj se ročno slovensine po-primejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete cio pristaviti, de Vas jez premaganec zmagranca to storiti prosim.	_
Pretečene dni je naša armada na Laškim sčmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobila,
ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg
Trebiza
zmaganca J. Pođrebernicki.
so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj ! Kojniki so na šim vojakam svoje
konje popustili, kterih
so si toliko na
^kušnja uči
brali, de so jih llrovatje potem po 6 gold, prodajali. Pri vsim tem vojska na Laškim še morebiti dolgo ne bo pri koncu,
Kako potrebna j
pop
znanost
slovenskig
ako ne bojo po druzih posrodbah miru storili.
to
Zakaj ta
jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri vo- vojska ni kakor navadna vojska, de sovražnik nad sov litvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek ražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta
uradnik je namrec hotel zbranim voljivcam namen té Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako
„Vidite,
volitve natanjko razložiti, ter je zacel govoriti
ljubi moji, nemški punt ni nič noviga ; zdej se bo ta punt. h kter skle nil
mesto, zoper vsako vas
zoper več kot 5 milijonov
ljudi. Kteriga cloveka pogledaš, je sovražnik. Ako nasi
mamo tudi mi pristopiti, le vnovič vojaki tudi eno mesto za
drugim v
svojo oblast tlobé,
Pa komej je uradnik besedo punt
iz go
voril, so zaceli kmetje. zvesti podložni svojiga Cesarj
?
morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado
varovati. sicer se zopet iznoviga spuntajo. — To je po-
glavitni vzrok, de se vojska na Laskim tako na dolgo
vléče.
Dr. B
Sveti Oce Papež
gerdih
Sedanji cas prekucij po svetu je tudi čas laži. Vsaki dan se zvé toliko laži, de bi jih lahko cele kuše naložili. Nekteri ljudjé so tako liudobni, de jim nar svetejši reč ni več sveta, tedej zabavljajo čez cesar je in kralj e
in tudi čez sv. Očeta Pap
se
irovonce
slisijo gerde laznjive tan izmisliti zamore. Umna
9
ki
jih le peklenski
glava, blag
serce in terdna
véra naših slovenskih kmetov se sicer ne da po nebeni ceni zmotiti, de bi verjeli take lažnjive
ve kvante.
med nar žlahtniši pšenico raste tudi kaka ljulika zatorej smo slišali, de sèmtertje tudi med venci nekteri liudobneži gerde laži čez sv. O čet
našimi
Tode in Slo-Pa-
P
okoli trosijo. Vsakimu papežů je
kakor veste
vladařstvo izročeno : on je následník sv. Petr
dvoj: i in p
S1
katoljšk
k
liga
t
?
on je
pa tudi dezelski vladar Rimske der
Slišali ste, s kakosno slavo de so sv. Oce Papež IX. nastopili sedež sv. Petra, in kako so si berž
Piji
začeli prizadevati, zastai
deželske napake poprej
ěnjiga llimskiga vladařstva odvirati in nove bolj jati.
• V •
Pa nej pokaže zdej kak vladar svojimu ljudstvu
V
ze
berz za
1
k
popa
le en perst, ga nekteri dejo. Taka je bila v sedanjih prekucijskih časih tudi s sv. Očetam Papežem. Lahi našiga Cesarstva so se
vsim Laham rekli : de tudi
v deželskih rečéh nočejo sovražnik našiga Cesarja biti
de so tudi rimski vojaki, združeni z
začeli puntati — to je bilo sicer Rimcam in sploh po volji. Oče Papež pa so očitno
pa kaj je pomagalo? Ljudstvo jih je prisili!
drugimi Lahi,
'9
v
vojsko šli zoper našiga Cesarja.
To je resnica. Oče Papež — pogl
katoljsk
svete c d ež elsk
k
i vlada
llimskiga Pap
obžaljujejo, cesar so prisiljeni kot
dovoliti
í a v s
To je ravno
danjih časih
tezavni stan
9
k
in de žel
vladár
de
Dr. B
je ou
Opomni graške bratovsine svetlga
Florjjaiia
združene za Krajnsko, Stajarsko in Koroško
deželo.
Že nekterikrat se je létas přiměřilo, de pogorelci
niso škode povernjene dobili, zató
9
kér so zamudili létno plačílo odrajtati. Potem se sicer jokajo in
žalujejo— pa kaj pomaga, ker je prepóznoí Opomnimo tedej vse hišne gospodarje, ki še niso
létniga plačila
9
ktero je letas tako maj h no in le ena j st kraj
carjev od sto gold, znese, de naj se nikar ne obo
tavljajo s placilam !
Garib oldi, Krajnski inspektor združ; brat. sv. Florijana.
Svaritev
Ljubljansko c. k. deželno poglavarstvo je dalo svar-
jenje na znanje, po kterim ojstro opominja, de naj se
vsakdo varje
9
ljudstvo k eni ali drugi reci šuntati,
kl
je postávám zoperna, in miru nevarna; sicer je deželnim gosposkam oblast dana, take nevarne podpihovavce in ěuntarje, naj bojo kakoršniga stanii koli, vjeti in sodní
gosposki izrociti. _
Popravki pogreškov v poslednji pesmi „Edinost."
V srednji poli v drugi verstici namesto Podi beri Rodi. V srednji poli v šesti verstici namesto V edinost beri V edinosti,
V	srednji poli v deveti verstici namesto v zmagu beri zmago
V	srednji poli v sedemnajsti verstici namesti In iz sere yo-begne beri Iz sere vun pobegne — Vzadnji poli v ceterti ver-
stici namesto Slovnija beri Slovenija. verstici namesto vodilo beri rodilo.
V pervi poli v
Današnjimu listu je perdjan 9. dokladní list.
J 1	Potrebne besede.
Slišali ste, kaj se je od 15. do 17. tega mesca na Dunaji zgodilo. Derhal postavi in dobri-mu redu in duhu protivnih ljudi je v Cesarjevo poslopje prihrumela, je Njih veličanstvo in Njihove ministre prisilila, volitvino provizorno postavo za pervi deržavni zbor ovreći in prenaredbo nam dane ustave obljubiti. Ministri so potem službám odrekli in le tako dolgo v njih ostati namenili, dokler si Cesar drugih ministrov neizvolijo. Sedemnajstiga proti večeru so Njih veličanstvo, naš mili Cesar, s pre svitlo Cesarico, s Svojim presvitlim bratam Nadvojvodam Francam Karolam in celo družino Dunaj zapustili in so se v Inspruk med svoje zveste Tiroljce podali. Ministri so vlado v Cesarjevim imenu
v
zagovordavno prevzeli.
Žalostna je ta no vica, tode ne vstrašimo se je. Vse se zna še v dobro p r e m e n i 11. Že se govori, de so se Cesar spet sprositi dali, ter de se bojo na Dunaj nazaj vernili. Če bi pa ravno to resnica ne bila, ne dajmo si glave zmešati. Kjer so Cesar, tam so serca naše. Ivar nam od Njih poterjena vlada zapové, to delajmo, tako se obnašajmo. Dunaj sam na sebi ni naš gospodar; Ce sar z vlado svojo nam nkazujejo, nej stanujejo v tem ali v drugim mestu.
Kar imenovano prisiljenje vtice, se mi odpovémo vsaki naredbi, ki ne izvira iz slo bodne volje Cesarjeve in iz volje Njihove vlade. Sicer skažimo se vredne sinove svojih slavnih očetov, ki so se v létu 1809 za rajnciga Cesarja Franciška vzdignuli, kakor de bi bili en
mož. Bodimo zvesti velikodušnimu svojimu očetu Ferdinandu Pervimu do zadnje kaplje slovenske
kervi. Ne pripustimo, de bi jih hudobni ljudjé žalili, ali Njihove pravice krajšali. Podložni bodimo svojim gosposkam, od Boga, od Cesarja so postavljene, v Cesarjevim imenu nam ukazujejo. Šuntarjev ne poslušati! Delajmo pridno in pokojno, kar nas posamezno vtiče. Ko bi nas pa naše gosposke v bran Cesarja ali domovine poklicale, ubogajmo, kakor se sinovam hrabrih junakov spodobi. V létu 1844 je Slovenija v naši deželi potovavnimu Cesarju iz žive sredine svojih sere zapela:
Blago, življenje in kri, visoki vladar, Ti posvetim, Bistri v sodbi razum « v boju nevzugani dlan*
Tvoj imu rodu na čast, na zgubo protivnikam Tvojim Snuje v osereju mi duh, ćuka na bedri mi meč5 Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne gane
f
Jovan Vesel — Koseski.
Pristavik uredništva. Mi temu lepimu opominu še pristavimo živo prošnjo, de nam je zdej edinost in sprava z vsimi narodi našiga cesarstva nar bolj potrebna. Zdej ni čas enostranske ločitve in samosvojnih razpèrtij med Slovenci in Nemci — zakaj naše Tesarstvo je v silni ne varnosti, ako bi nas mili Cesar zapustili. Bratovska edinost med Slovenci in Nemci in vsimi druzimi narodi našiga Cesarstva nam bo dala našiga Cesarja nazaj — nam bo dala moč; moč pa nam
bo dala varnost in mir, po kterim vsak resničen prijatel domovine hrepeni !
Vrednik Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.