Posamezne StevfflBM V Navadne Din lw I ob nedeljah Din 1*5A L »TABOR* Izhaja vnk dnu r nedelje ia prazniko«, oblfl , r^lKT^atiSaVlol^Tnf. datumom naslednjega dne h o po pošti Df‘ *emebro D 20*50, ntsecno i 014*—> m ulcaznloe srtetSaisKi **. &(£-Z Posamezne Številke« Navadne Din 1^ ob nedeljah Din 1*50. UREDNlilVO «■ oahafa v VUrt-k»"k JurSiScr. al Z« L »«7. H* JvGM T«U- Leto: IV. Maribor, petek 17. avgusta 1923. Številka: 184 3 Svečana otvoritev Industrijskb-obrtne vzorčne [*■- izložbe v Mariboru. Danes dopoldne ob’ 10. uri je bila na s ovešen način otvorjena Industrijsko- 0 rtna vzorčna izložba v Mariboru v navzočnosti številnih zastopnikov oblasti; “radov in cerkve. Nj. Vel. kralja kot po-°vitelja izložbe je zastopal komandant mesta g. polkovnik Ilija N. Miladinovič. Pred impozantnimi vhodonf, predstav-lajoči srednjeveški grajski vhod, so ise ? napovedani uri zbrali vabljeni gostje JU zastopniki, med katerimi smo videli ed drugimi komandanta mesta, g. pu-°Vnika Miladinoviča, kot zastopnika VeL kralja, zastopnika ministra irgo-,ne in industrije, šefa oddelka za trgovino in industrijo pri pokrajinski upravi • kiubljani dvornega svetnika dr. Marna J^topnika delegata finančnega ministr-Ift4 V^‘ ^in' svetnika M. Špindlerja, ve-» Jka župana ljubljanske oblasti g. dr. *J*ana, okrajnega glavarja dr. Lanjšiča, j^iborskega župana g. Grčarja, podžu-®Ha Ljubljanskega dr. Stanovnika, kot “f^Pnika cerkve knezoškofa lavantinska dr. Andrej a Karlina S Spremstvom1, fe^eralnega konzula ČSR dr. Beneša, na-dali, He. zastopnike Vojaških oblasti, držaVr uradov, predsednika trgovske in' obrtjo zbornice g. Kneza, ravtnatelja ljubljanska velesejma g., Dularja, zastopnike ^luatrijskih in obrtnih' organizacij, zaupnike časopisja iz Maribora, Ljubija-k? Zagreba, ter mpogo- drugih odličnih ®°Stov.w..;v ^ ^nalravfi} govor prrilšetlulkarazstav- ft n ty . Snega-odbora. i i';., ■ -It' ■^afVzbČo JeslJepib, izbranih. beSedaJi •Zdravil predsednik razstavnega odbora j^ueralni ravnatelj »Drave« d. d., gosp. ■^irij! Križnič, ki je v) dvojem govoru ®%IašaI gospodarskii razvoj in napredek Maribora po preobratu* važnostim popien '®®Statvtzlafe!ti tubb meji,, kjerrivori.. go-*^^arškn.nsam;o4dojnosi ‘glavne temelje ^cionaltioga napredka PoVdarjal je, da ‘Sapačno nazira/hjo-oirih', ki mislijo, da ^®Wntnno graditi Haš ob meji 'močno in-Ravno5 obl1 Ideji grade naši isO-itnOčffo obrtno industrijo in tako ^^M^delatil^aiidi' mi, kajti le na ta na-izpodrinili tujo .konkurenco inO S^ripodairskeiifi polju oSamOsvo-.p^daije,je piaglašal, da mariborska hi k kionkiurenSja ljubljanskemu Cs°iniu, .katerega'važnost ia korist za ^“^t^loknpHcga Marodnega gOspodar;-^uviSoko čepimo, ampak itrfla satmiona-da ravnot tn?1 ob mfeji pokaže vsej otvw^!’.^1 Vdelujemo donSa j« tako kotftumema na^‘doW)ač izdelek. K °°e ^ Mariboru z ozirom Ha gospodar Hiogood^večri] dioglecf-: prirejati talkiH velikopoteznih aastav, almpakf bo uprava mariborske •babe skrbelarc^a to, da bo mariborska zastopaHa1 Ha ljubijanšlkem e8ejnSo, ki! ibbHd paša skupna priredi- v SlovenSjo^ :' ,■?■■ ■Kr jeRzahvaliki N j. ®l-^kraUu m Visloko’odlikovanje Ifflari'-rsfoih pridobitnih slojcV 3 tem, da je - .J*. ^"eb velikodušno sprejelo pokrovi- istvo Had-razstava Prosil je ittvzoče-; a ^a^opntkri, [kralja; naj Ha H^viSjem! ^u Sporoči 'Nj. Vel. zahvalo razstav-. y odbora in Vseh pridobitni S krogov, 80 HriŠotni- pritrdili S krepkimi ^khki v živi« kraljn« • ■ - :i - &. 7^ekajoč zahvalo vseffl, ki pripo-ogli do prireditve razstave. Sp je go-ri:t!" »:.Z 1 zakvalil mcst|ai.Cbčini ma- srK r JdeStnemn šolskemu po- eono pa županu g. Viktorju Grčarju, ki um8,? ° i>0vru vcdrio na roko, Hatialje u-HaTri8^ Vne in' južne železnice za im?'**'ldSr°dB,6ti,',er ča‘ - - .ki. z .redkimi Jzmmani« * imenjo Maribor, 15. avgusta, „,f in razumevanjem! podpira ne lahko delo. Ko je pozdravil Vse, že prej omenjcHe zastopnike in goste, je prosil komandanta mosta, g. puk. Miladinoviča; da v imeHu iNj, tVel. kralja otvori izložbo, j h Otvoritev. Kot zastopnik Nj. Vel. kralja je gosp. pukovnika Ilija Miladinovič v zbranem! govoru pozdravil navzoče gosto in! zastopnike, naglašajoč važnost in’ pomen’ izložbe ter razvoj in napredek naše obrti in industrije, brez katere si ni mogoče misliti zdravega in' krepkega razvoja naroda in države. Razstavnemu, odboru je izrekel za njegov trud im požrtvovalnost zahvalo in' priznanje, ter prosil vse nav* zoče, da z vso Vnemo podpirajo to požrtvovalno delo. Želeč obilo uspeha, je proglasil izložbo za otvorjeno. Godba je za-svirala državno himno. Govor župana Grčarja. Kot predsednik mestne občine mariborske je spregovoril še župan Grčar, ki je v svojem' govoru Haglašal, da je Maribor ponosen na isvojo obrt m industrijo, ki sta povzdignili in pospešili razvoj in) napredek Maribora do današnje važnosti. Brez tega bi bil Maribor vedno o-stal neznatno pokrajinsko mestece. Skromni so bili prvi poskusi. Vj eni Sami dvorani so bili razstavljeni pred tremi leti vpi damlači izdelki. Tem! bol j pa je razveseljiv napredek in razvoj, ki ga je doseglo umstveno in' ročno delo domačega obrtnika) in industrijca v tej kratki dobi. Zagotavljajoč odbor naklonjenosti in podpore mestne občine mariborske, je želel prirediteljem obilo uspeha. Spregovoril je še zastopnik ministra trgovine iH industrije i dvorni svetnik dr. Marn, k'i je čestital priroditeljehU-ter še jim zahvalil za njihovo požrtvovalnost za napredek celokupnega našega narodnega gospodarstva. \ ' f. N ' Ogled razstave. ( ■! Pod Vodstvom! odbora so si nato gostje ogledali razstavo, o kateri so se brez-izjemtto pohvalno izražali. Največjo pozornost je vzbujala vrtnarska razstava^ pa tudi ostali! oddelki so marsikogar pre-, senetili. Po svečani otvoritvi je bila razstava otvorjena tudi za ostalo občinstvo. * ‘ Po otfvOT^tvLsrfa b'ili odpo^laril .^bedeči brzojavki; ’ ' NjegoVoni yel. Kralju !Alek’šatldru I. ^ Bled. w ČaSt’ fflf je Hajudanije'izvestiti Vaše Veličanstvo, da je gospodih komandant mesta pukovnik Miladinovič patriotskim govorom zastopajuči Vaše Veličanstvo našeg uzvišenog pokrovitelja otvorio izložba. H ime odbora izložbe i privrednih 'krugova. najudanije zahvaljujem Vašem Veličanstvu na1 previšnjoj jjočasti. Cjelo-'kupn’o pučanstvo a naročite privre d nfci ove oblasti očekujit previšnju poSjetu Vašeg Veličanstva največim oduševlje-njem!. Živio Haš kralj pokrovitelj! Živilo Njezino Veličanstvo kraljica! •• Predsednik odbora •; iT'Sf Alojzij Križnič. J Potpnkovnik Trivunac, % v}-' adjutant Njegovog Veličanstva kralja’, Bled. Naj ponižni je molim’, da izvolite izvestiti Njegovo Veličanstvo.kralja, da sani previšnji nalog izvršio. Narod, odhor izložbe, privredpi krugovi najoduševljenije pozdgavlj^u gvoga uzvišenog vladara. Naraščanje opozicije proti Radiču v bloku. BlotaŠka Seja v Zagrebu. »-> Omajano stališče dr. Spahe. Opozicija dr. .Hoei " , vata iri dr. Basarička. j Bebgr a'd, 16. avigušta. »Vreme«, ki deli, da je Radič odpotoval v inozemstvo^ ima dobre zveze z Radičem oziroma z blo- Položaj dr. Spahe je zaradi tega omajal kaši, prinaša iz Zagreba vest, da je pred- Znano je, da je dr. Spaho dosegel največ sedstvo hTV. republikanske stranke z ozi- uspeh baš zbog svoje agitacije z Radiče« rom na različne vesti o Radičevi odsot- jvinal imenom. Iz muslimanskih krogov M nosti sklicalo sejo, kateri je prisostvovalo jo tudi izvedelo, da se v republikanski’ .več poslancev z dežele in kot zastopnik Stranki vsled Radičevega bega zelo oja« mnsBmariov Edhem Miralem. Zanimivo čuje opozicija proti Radičevi politiki, kf je poročilo Miralemia, da so bosanski mu- jo vodita dr. Rudolf Horvat In dr. Bala« slimanl zelo vznemirjeni, odkar so izve- riček. ■’* . yji Krvavi spopadi med Turki in nacijonalisti v Prištini. Beograd, 16. avgusta, »Vrenie« poroča iz Prištine: Spopadi med Srbi in Turki v Prištini so se ponovili. Predvčerajšnjem zjutraj so se pripeljali' z auto-mobilom' vi Prištino džemijetovski poslanec Borat-beg Dragan! in1 nekateri ugled- muslimanov se je kmalu raznesla pq vsem mestu. Ko so opoldan muslimani' zapuščali zborovanje, je prišlo do spopai dov med njimi in nacijonalisti, med k» tere so muslimani streljali. Turško izris vanje je tako razburilo srbsko prebivali ni člani džemijetovske organizacije. Po istvo, da je združeno navalilo nanje in jllli njihovem prihodu so se pred poslopjem, gnalo do srezkega načelstva, kjer jih j« kjer so izstopili, zbrale množice prištin- obranila končno nastopivša policija. Med skih im okoliških muslimanov, pred ka- drugimi sta bila v spopadu ranjenk, tudij terimi so džemijetovci imeli govor. Vest džemijetovski poslanec Berat-beg Dra« o prihodu džemijetovcev in zborovanju gan ih' prištinskt muftija. Obsodba ministrov Stambulijskove vlade, Štirje obsojeni na smrt. I ... * ' r . — • .L . . Sofija, 16.'avgusta. Včeraj je bila v Plevni izrečena obsodba nad ministri prejšnje (Stambolijskljeve) vlade. Štirje ministri so bili obsojeni n« smrt, dva pa S*-o- v dosmrtno ječo. Pet jih' je bilo oprošče« nih, ostali pa so dobili zaimrno kazen Odi 3—5 Ijpt ; *• Kralj Aleksander v Topoli, i Beograd, 16. avgusta. .Včeraj oh 7.55 zjutraj je p asi ral dvomi vlak, v katerem So sedeli N j. Vel. kralj Aleksander, princ Arzeil in’ princesa Jelena, postajo v Topčideru. Člani kraljevske hiše so se pel jali' z vlakom do Mladenovca, od koder so se v automobilu podali V Topolo, da prisostvujejo spominski svečanosti za pokojnim kraljem Petrom I. Velikim Osvoboditeljem'. Proslavi prisostvujejo samo člani kraljevske hiše. f Nova naredba za dvovlastnike Beograd, 16. avgusta. Ministrstvo za notranje zadeve je v sporazumu z mini-riu Strstvom za zunanje zadeve in z finan- 's Seja ministrskega Sveta, 'i Beograd, 16. avgusta. Včeraj dopob* dne je bila seja min. sveta pod predsed« sedstvom ministra dr. Velizara Jankovi, ča. Sklepalo ise je o tekočih zadevah. , .£ Medparlamentarna konferenca v Ko- -5 danju. /1 Ko da n j, 15. avgusta. Danes je bily tukaj otvorjena 21. medpar 1 amentam^ konferenca. Konferenco ge udeležuje nad! 800 delegatov. Otvoritvi so prisostvovaB/ zastopniki vlade, diplomatski zbor jn| . številni drugi odlični zastopniki, Ogromno zvišanje železniških tarifafv ^ v Nemčiji. M Berlin, 15. avgusta. Z 20. avgufctoHJ čndml ministrstvom'izdelalo novo Haredbo ^ ^Šajo na vseh železniških progah1^ Nemčiji osebni tarif i za 900%, tovorni pai za 2000% napram tarifom dne L avgusta,1 Stalni tarifi se uvedejo za osebni pr ym svojo** opaaovališča je Orebillon 1 že takoj prvo jutro zgodaj, kako je f®eka mladenka hitela v lekarno, odkoder je .vrnila obložena z zavojčki in stekle-I tačicami, kakor je bilo to ono jutro po FiNoetovih sanjah. — Ali še predno je za-mogei spregovoriti besedo, oziroma poizkusiti seznaniti se z mladenko, je le-ta m»Wkmla v hišo; vrata bo se taJkoj zaprla zanjo. — ' Jezen sam na-sc, da si je pustil odbe-► Sati ugodno priložnost, je Crebillon sam' jiretbe pošteno ozmerjal pa sl zaobljubil, da po prihodnji« bolj gibčen'. — P Tudi nsslednje jutro je sobarica zopet [ pohitela v lekarno, im pesnik je bil že ^pripravljen, da jo Vstavi, ko pride iz ^prodajalne. — l Ali tudi takrat bo mu ni bolje godilo, ifcajti Sobarica je prišla iz lekarne sko^ ijrftj takoj, — ali v spremstvu neikega star-rioka, mirnega in dostojnega, ki je bil f OMečeo, kot kak klerik. Opiral se je na 1 tpsiioo s koščenimi držajem, oči pa je imel I ssmrovane z velikimi Baočnikl. — Sto-a**ve».. atedienke je Križniča, gneralnega ravnatelja »Drave« d. d. On, kakor ves odbor, so neumorno gradili in ustvarili to, kar nam nudi letošnja razstava. Vso priznanje pa gre glavnemu tajniku g. Franu Kendi, ki jo podkovan z dosedanjimi Izkušnjami na tem polju z veščo roko vodil ogromne tajniške posle. Čast in' priznanje pa slehernemu odborniku, ki je pripomogel s svojim delom do tega, da je razstava tatko krasna manifestacija naših gospodarskih krogov v severnem delu naše domovine. Bodi jim uSpeh njihovega truda bo* drilo za nadaljno delovanje, zavest pa, da so s tem v izdatni meri pripomogli do razvoja in procvlta našega narodnega gospodarstva, najlepše plačilo! ______________________________________ t Politične vesti. * Strankarstvo iznad vsega. V beograjskem1 »Novem listu« je napisal 11. t. m, g. Svetozar Pribičevič uvodnik pod naslovom »Partizanstvo iznad svega« iz katerega posnemamo sledeče glavne dele: »Ko bi nam1 bil kdo pred vojno rekel, da se bo v naši u jedinjeni domovini vladalo s pomočjo Nemcev in Turkov, da bo vlada odvisna edino od njihove milosti, bi ga bili proglasili za blazneža. Toda v kral jevini SHS se je to zgodilo in naša današnja vlada je v rokah Nemcev in Turkov, kajti če bi ji ti odrekli svojo podporo, bi se ne držala niti 42 ur. Kaj je temu vzroki Brez dvoma samo brezmejno strankarstvo radikalov, ki postavljajo interese svoje stranke nad interese države. Da se ohranijo na vladi, so imeli radikali dvoje poti: ena je vodila do kooperacije z demokrati in eventuelno zem-ljoradntki; druga je vodik do famoznega zagrebškega protokola na eni ter do zbližanja z Nemki in Turki na drugi strani. Radikali »o izbrali drugo pot. Izbrali bo jo zato, ker so za pasivnost Radičeve stranke Irt aktivno pomoč Nemcev in Turkov mogli žrtvovati samo nekaj interesov države, dočim' bi za kooperacijo z demokrati in zemljoradniki morali žrtvovati nekaj svojih strankarskih interesov. Interesi stranke pa so za radikale mnogo bolj važni nego interesi države. Tako se je zgodilo, da so radikali podpisali skupno z Radičem oni famozni zagrebški protokol ter da sta postala gg. Kraft m Kevan Zia močna faktorja naše ujedinjene domovine. Tako je pri nas, Rjer »e ne vodi državna, ampak strankarska politika. Na Češkoslovaškem, Poljskem ali pa celo tudi v Rumuniji, bi se nekaj takega smatralo za izdajstvo narodnih in državnih interesov. V vseh teh treh državah vladajo ali koalirano narodne stranke ali pa ena sama močna narodria Stranka, kakor je to v Rumuniji, kjer vladajo liberalci, ki imajo dve tretjini vseli poslancev. Pri nas pa vlada stranka, ki ima komaj eno tretjino poslancev in katere ne vodi nobena višja vahno pritrjeval, kar mu je le-ta dopovedovala. — Hitro sta stopala proti oiti hiši, ah ničesar ni razodevalo, da se morda skrivata, ali da hočeta morda kaj skriti. — Dekle je govorilo na glas, tako, da je Crebillon celo razločil, da je nazivala starčka z doktorjem. •—1 Ali naj si bo že kakor hoče> — ta tretja oseba je branila Crebillonu, da bi se približal in jezen, da mu je zopet, spodletelo, se je podal n« svoje opazovališče, preklinjajoč nesrečnega doktorja, ki mu je hodil v napotje. — Pazil je celi dan, a prigod Ho se ni ničesar, le nekako jedno uro za tem, ko je mladenka privedla zdravnika, je le-ta zopet odšel iz skrivnostne hiše, — in sobarica je za njim hitro zaprla vrata. — Naslednjega jutra so se vrata zopet odprla. — Sobarica je stekla z vznemirjenim1 obrazom proti lekarni, pozabivši zapreti celo za seboj vrata, — kot po navadi. — Crebilon je hitro odšel iz gostilne, in opazivši sobaričino razburjenje in celo pomankanje navadne opreznosti, je tekel za njo v lekarft’0, kakor da sluti kako nesrečo, vprašujoč se, ako se ni zgodilo 'kaj hudega oni bolnici, na katero je toliko mislil, — AK — zastal" je m hip, — Hevede, ali n*} h* Se okoristil od razburjene rfepaz* ftfvoefci mfeiderfike, ter pohitel v odprto • *!i ko ^ tako postal za hip, je BB JKfiku, misel, hikak svetel ideal. Vprašanje policijskih pisarjev, velikih županov in srezkih načelnikov je za radikale važnejše kakor vse drugo. V radikalnem klubu se ne lomijo kopja o vprašanjih zunanje in notranje politike, o socijalnth, ekonomskih in drugih takih vprašanjih, ampak samo o vprašanjih ministrskih portfeljev. Mesto da bi se ministrstva reducirala, so se sedaj izpopolnila vsa de-vetnajstera ministrska mesta in tako imamo danes v naši državi več ministrstev kakor v Franciji, ki je največja evropska sila. Vsa naša država, ves naš narod, vse trpi radi nesposobnosti in slabosti vlade, ki nima za seboj niti polovice srbskih volilcev, da o hrvatskih in slovenskih, kjer je ni, sploh ne govorimo, radi vlade, ki je padla tako nizko, da mora iskati pomoči pri Nemcih in Turkih. Naši težki državni, narodni, gospodarski, kulturni in' drugi življensko-važni problemi ostajajo nerešeni, ker vlada nima niti razumevanja zanje, niti volje ne moči, d« bi jih rešila. Toda radikalom je to vseeno, ker ne obstojajo o-ni radi države, ampak država radi njih! * Masarykova konferenca s slovaški-ml politiki. »Slovenski dennik« javlja, da namerava Masaryk za 29. tm. sklicati slovaške politike, senatorje, poslance in šefe strank na konferenco, da se temeljito informira o slovaškimi vprašanju. Na konferenci bodo govorili zastopniki vseh skupin. * Zaupnica nov! nemški vladi. V Seji državnega zbora 14. tm. je dobil Strese-rnannov kabinet pri glasovanju o zaupnici 240 glasov proti 76 glasovom. 25 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Stre-semann je izjavil, da bo nova vlada od-bijala vsa nasilja. Vse sile pa hoče napeti, da se reparacijsko vprašanje ko n*, čno reši. Red v državi smatra nova vlada za predpogoj uspeha v zunanji politiki., * Nova ofenziva fašistov. Naperjena je tokrat proti vsem opozicijonalnim občinskim' zastopom. S pretnjami j Ih' silijo fa-šistovSke organizacije, da drog. za dru~ giml odstopajo. Listi vsak dan prinašajo vesti o vedno novih demisijah. Liberalni »II Mondo« ostro graja ta sistem, pa tudi slabost nefašistovSkih elementov, kr se na prvi hip uklonijo. 4 Dnevna kronika. — Radi preobilice gradiva smo ntora^ li za danes Izpustiti mKi^V/vitt^e "M, kar nam naj blagovole cenj. čita-tel ji oprostiti. — Gospodinje! Ali zahtevate pri trgovcu, kjer se strežete, vedno testenine »Pe-katete«. Ako ne, prosimo, storite to vedno! — Vozne cetfe na vlakih' bodo IzredHo znižane o priliki otvoritve VI. vzorčnega velesejma v Pragi. To priliko lahko uporabijo naši trgovci, da si nabavijo solidno češko blago a prve roke, vsled česar Obrnil so je proti kraju, odkoder je prišel glas in kaj je opazil — mladenka je ležala na tleh. — Niti za hip ni pomislil), p® priskočil £ dekletu, ki je stokala. — »Zlomka, glej, to je pa nekaj, kar nieni prav pride,« — je pomislil sam pri sebi. — »To je nekaj, kar pomaga sezga-■nju z lepo mladičico.« — In ves zadovoljen je pomagal mladenki, ki se je spravila na noge, in ki je postala vsled sramežljivosti rudeča, pa se mii vsa zbegla zahvaljevala in so mn prijazno nasmehovala. — Crebillon' se je istočasno pripravljal, da ji deklamira kak lep madrigal, kot da je najmanj kaka vojvodinja, ali, ni imel dovolj časa, kajti kakor je mladenka stopila trdno na noge, že je zopet glasno zajavkala, pa se pobledevši naslonila na pesnikovo ramo, ki, je ves zbegel tudi le ponavljal stokajoče: »No, gospica, kaj vendar, pogum, no, gostpica, pogum, gospica draga, ne padite mi vendar v nezavest.« — Kot da je umela prošnjo svojega kavalirja in da se trudi ne onesvestiti se, je odprla za bip oči pa zastokala: »Moja noga, ah moja uboga noga. — Kako me boli, — prosim vas gospod, položite me na tla, ne morem stati « Crebillon jo storil, kar ga je prosila, pa jo tolažil, ji ponujal svojo pomoč, očividno ganjen, ker je opazil, da je Jjjen C^rag t§fe) jasno ^asal aaak trpljenja. < niso prikrajšani na dobičku arnfi'5-rii no nasprotno, oni del ki drugftč'3 ^ na posredovalnice ostane njim. 1>°.‘I n. , dnje brezplačno Oehoslovaški Ljrbljana Breg 8 Aloinn Com','nnV> .li- ni itt Ljubljana Breg 8 in Aloma Conipa11^’/ — Reis-el-ulema ne sme v ^an®ra;e Muslimanski reis-el-ulema Čauševič ^ hotel na vsak način potovati v Ca"‘Siaj’ da se pokloni kalifu. Minister za v«re to prošnjo definitivno odbil, ker !• predvideno tako potovanje v statutu 2. tudi v nobenem zakonu naše držaj^', — Prebivalstvo Slovenije. Slovenija 1,056.464 prebivalcev. L. 1919 je bilo njenih 9019 zakonov, novorojencev 3eJ)1 32.403 (.3666 izvenzakonskih in 755 mrl'®" rojenih), umrlo pa 20.437 oseb. Prirast^ prebivalstva znaša torej 11.966 oseb. Med umrlimi je 6081 do 5 let, 785 od 5'' let, 1654 od 15—30 let, 2060 od 30-50 let’ 4425 od 50-70 let, 5435 nad 70 let. S»»£ morov je bilo 128; ustrelilo se jih 3®., obesilo 59, zadušilo 5, utonilo 14, žile sw porezalo 5, pod vlakom sta našla snlft 2 sta sl prerezala vrat. Umorov in n_ * jev je bilo 73 (38 umorjenih, 27 ubiti*1 ‘ pretepih, 2 eo ubili obmejni stražnik je bilo detomorov). .. — Zvišanje poštnih' pristojbin H* , skem. Glasom) uradnega poročila og^e. ga poštnega M brzoJarVnega ministri bodo poštneti rt braotfavfle - pri stojb^* * 16. avgustom znatno »vtšatts. ! — Surov hišni posestnik. V^SaffiT**4 dar eni, malem mesteca -v Mižinl' Geri?*®' se je zgodil te dn& slučaj, kH je ra®W^ Vse prebivalstvo. iieki hi&L v uH^ Tj Milite je■ staa*mtla'68-letn®fvdo,va‘^'^ 42-letriega Maullo-Torraja. , Že '■imela ž njim! prepftse rodS^tttetfeminS#^ dni sta se zopet sprla, naP6®^ An davdL Nato jo*jb potisnil ZagrabMa^se -jo a$oer»zar M' j« ^ »razpeta pred' oknom ^ SuSen jeiperil1^. ■ ni ss mogila ratfcr žattig- jevpadlla^ :^?a nadstropja*v j.globočtno.nTežko^r«11^ itto ao jo prepoljalf ^-btateim.^ kjetri® ^ pred srnirt jo ••orisala doigodek.tBoIicS^ "šlasuiwe^'iSkat.,X}^pa^^0^%rlei!l^2 Vest irt-se je »krilca« stnefin^Ko dja šla »ai rijin^^aGeM.imtMretioJfjl !«edrfe hiSe se r 'ie-joh.itjha j hrv po strefiaStf. .•taji, a priče potr^jejoi/tfr^ovo- kT*^! j — Filnu irkokcf hi žabami. Neko fr*** ,;| mtiTirnjutJO -o CEVABCICIRAŽNJIČI, GXOLBAštUE srpski spcci j*H teti v*>& 6» Sei i : na prostora * a .* MARIBORSKE IZLOŽBE ^ CC&\ moilxmXD ^ n- rm»i Dekle je stokalo In se tožilo, ialo: »Oh', kata-H<*re5ai/ k«&a nesreča"^ za-dene! . « . / 'j »AH gospodična, pomirite-Se opogumite se, 'Saj ne bo ničesar, — ste si zvili nogo, to že ni nič talko-hude' :-«a.« — . ' , ; \ J >Ah', gospod moj, tu So ne gre 1® mene,« — je še bolj obupana adthoval^j — »gospa, uboga dobra gospa! — hudo jo je zopet napadlo in jaz se®* ^ kaj, zdravnik me je že obvestil, da a* .., morda poslabša in jass ne moreml-k ne morem k zdravniku, da pride poin*^_ — jaz se tu kakor neumna zvrnem pobijem. — Ah jej, oh jej, — niti do}e‘ karne ne morem priti. — Kaj naj stori*11' kaj naj storim, moj Bog, — vsak tren*^ tek zamudo je lahko morilen, fatalen. In gospodarja ni tukaj. — Oh —‘ če kaj zgodi gosi>ej, tedaj bom spodena-« Z največjo silo se je mladenka vzdignila, poskusila je narediti P«r ^. rakov, pa ji bolečine niso pripustile. ^ zopet je zastokala in se spustila Ua »Ne morem, ah ne morem!« — »Ali gospica,« — je izpregovoril z°Pf Crebillon, •— »prosim vas, ne obupuj mS tako — rajše ml povejte, kaj na s 0 rim pri lekarnarju, — grem' jaz tjakaj« vi ne morete hoditi.«— »AK kaj, gospod, vi bi bili tako — oh. — hvata Bogu, njegova prezida0® , va§ je Posedla na ttKOjo p£t.« ^ _5^or,~i7ravpsta';1923.> -j—i-m iTABUKT MTimJMfT EK*«** fitešti ■ ahiii Sndustrijsko-obrtna vsorčna izložba v Mariboru ; ^ružpha z vrtnarsko, vinsko. WadFoHo n umetniško razstavo pod pokroviteljstvom Njeg. Velič. kralja Aleksandra I. (od 15. do 26. avgusta 1923). £$$$, VČERAJŠNJI OBISK 1NDUSTRIJ-sko-obrtne VZORČNE IZLOŽBE. Včeraj, na dani otvoritve, je obiskalo izložbo razen vabljenih gostov 8405 oseb. Odlični gostje na razstavi. Tekom včerajšnjega dne si je ogledalo Industrijsko-®»rtno izložbo mnogo zunanjih odličnih •Rostov. Med drugimi je dospel včeraj poldne župan iz Zemuna g. N. Nikolaje-• s soprogo, ki se je o razstavi jako pohvalno izražal. Tudi mnogo odličnih nojev je poselilo razstavo in se udcle svečane otvoritve. Med drugimi je sPel iz Zagreba glavni urednik »Ju %ilo ^0! ian pen ujega lista«, g. Demetrovič ter pose- Poroccvalec »Morgena«, ki os.tano v . atiboru več dni. Tudi ljubljanski listi p Poslali k otvoritvi svoje posebne poročevalce. Za »Slovenca« je dospel g. Mo-v'erc’ za »Jutranje novosti« g. Gaberšek, t si so bili presenečeni nad teni, kar Adi razstava. Pričakovali so nekaj pro-^'ooijalnega, ter so se naravnost čudili _ olikopoteznosti izložbe. Naj večjo pozor-. ost j© vzbudila pri vseh vrtnarska raiz-l^Va. zlasti oddelek tvrdke »Vrt«, Dža-in drng, ki je naravnost očarajoča. * tudi ostali vrtnarji-razatavljaloi so , . kazali vsestranske zmožnosti in zna-Je’ ■^osebno očaran1 je bil zlasti knezo-lavantinski g. dr. Andrej Karlin. a tudi vsi ostali gostje in1 obiskovalci se . lao Mogli dovolj načuditi krasnim iz-• 6 ŽrT pestrosti razstave. Mariborskim hotelirjem In pristojnim častem. O priliki Induetrijsko-obrtne ^rčne izložbe prispe v Maribor, kakor e Ponovno naglašeno, mnogo odličnih Pjcev. čast in sloves našega mesta za-J“tev«, da jim kar najbolj postrežemo irt *MMo na roko. Žali bog moramo konsta-tati, da se te naloge zlasti nc zavedajo *ai hotelirji, ki stoje na stališču, da je v plošnem pomanjkanju stanovanj in pro tPČigg vse dobro. Celo v hotelih, kjer bi ?°vek pričakoval malo več snage, vlada 6ka nesnaga, da se tujei upravičeno j?gražajo. Tako je včeraj fiek odličen ^.lee iskal v enem izmed boljših tukaj-P iih hotelov prenočišče, a je dobil talko k°bo, da je ogorčen odšel ter V pisarni *®*stave izjavil, da bi on', če bi bil policijski! šef v Mariboru, dal ves hotel takoj Preti. Poživljamo pristojno oblast, da ^ntudorua izvrši strogo kontrolo vseh ,Juka3šnjiiH prenočišč, ter da k temu prt cstie tudi zastopnika Stanovanjskega od Hom in petrolejem, So 'stali v plamenu. Ko je bil ogenj najhujši, in je lesov je že z vso silo gorelo, je nastopil gasilec z najmanjšim aparatom, ki vsebuje krog 10 litrov vode. V 35 sekundah je bil ogenj popolnoma pogašen. Močan vodni curek je z neverjetno hitrostjo pogasil najhujše plamteči ogenj. Občinstvo se ni moglo dovolj načuditi. Na to so vžgali malo, tri metre visoko barako, napolnjeno z raznimi gorljivimi sredstvi, polito s petrolejem in bencinom. Gašenje z večjim aparatom, vsebujočim 25 litrov, je bilo končano v 30 sekundah. Aparat je bil napolnjen' le do tri četrtine, krog 20 litrov .vode. Prisotni, med katerimi po bili tudi zastopniki policijo in gasilnega društva, eio bili naravnost presenečni, s kako preciznostjo in sigurnostjo sta oba aparata delovala. Navzoči zastopniki društva hišnih gospodarjev so bili navdušeni ter so izjavili, da bodo v svojem društvu predlagali, da vsi hišni posestniki nabavijo take aparate. — Tvrdka je udeležena tudi na Industrijsiko-obrtni izložbi, kjer se vsakdo lahko prepriča o kakovosti in brezhibni funkciji. Tvrdka bo na željo priredila še eno poskušnjo gašenja. Aparati so razmeroma po ceni in je pričakovati, da si jih zlasti hišni posestniki, ter razna podjetja nabavijo za podstrešja, skladišča, pa tudi za stanovanja so jako priporočljivi. Marsikaka nesreča bi izostala, če bi bil vedno pri roki tak gasilni aparat. •;! ,i 'Reka ^razstavnega odbora, da bo informi-1ahV° 8^aTliu vseh prenočišč, da potem h Sre tujcem na roko itf jim svetuje jju ..a,1 °ni hotel. Na lastnike hotelov pa v interesu apeliramo, da vsaj jj . b v času razstave, ki jim itak pri-,naša l€p za^^žek, skrbe v prenočiščih za vUjstrožji red. ' i''■ f/’: ;'\T • . 'fs® zunanje obiskovalce opozarjamo te/vL * imajo pri sledečih brzovlakili i 7o Popust, če 90 izkažejo z legitimacijo ; a Polovično vožnjo in sicer: L jlak št. 4: odhod iz Siska ob 18. uri, M* Zagreba ob' 20.14, prihod v Maribor ob '■u,o5t L ,yiat št. 5: odhod iz Maribora ob' 1.40, PPrihod v Zagreb ob 5.«), vi Slsak ob 8.22. L Brzovlaki, kii vozijo na tej progi po k .6yp ter brzovlaki med Mariborom' in j 3lmljano nimajo znižane vožnje. I ”rencčisča za obiskovalce nakazuje lud0ti 7'mcrni odškodnini stanovanjski L, 8 » ki to® sVojo poslovalnico na glav-_em kolodvoru, kjer paj se oglase Vsi i UnaT|i' obiskovalci ob' prihodu. »n ftVna Kacina poskušnja z gasilnim 3garatom »EapresS«. Včeraj popoldne ob tj, oo je vršila v Tomšičevem! drevo L® n javna gasilna poskušnja z gasilnim1 Paratom! »Express«, ki je domač izdelek grebške tvrdke ter ga izdeluje tovarffla fek °iVl®ahl: 'Poi*fctt'8fl3i j® Prisostvovalo številno vi_ ^n^tvo, zlasti hišni posestniki. Ponje 'so krasno uapele. Trije z obla- Mariborske vesti. Maribor. 16. avgusta 1923. m Poslanik n. r. dr. Vošnjak v avdi-jenci pri kralju. Poslanik n. r. dr. Bogomil Vošnjak je bil te dni sprejet od Nj. Vel. kralja na Bledu v avdijertci. Njeg. Vel. kralj se je zelo zanimal za razmere v mariborski oblasti. m Smrtna kosa. V sredo 15. avgusta ob pol 13. uri je po dolgi in težki bolezni umrl g. Franc Roschanz, gostilničar v Mariboru, mnogoletni načelnik gostilni carske zadruge. Pogreb je v petek dne 17. trn. ob 17. url na pobreškem pokopa lišču. Naj v mku počiva! m Češkoslovaški generalni konzul dr. Bciieš v Mariboru.. Otvoritve razstave se je udeležil generalni konzul češkosloV, republike g. dr. Bcneš. Ogledal »i je razstavo, zlasti pal so ga zanimala češka podjetja. O razstavi se je izrazil zelo po hvalno. Popoldne Se je g. generalni konzul Sestal z nekaterimi tukajšnjimi Cehi m Izobešanje zastav je lepa navada, ki Haj pokaže, da je prebivalstvo mesta solidarno z namenom, radi katerega so zastave zaplapolale. V vojnem času pa so začeli to lepo navado zlorabljati. Če Bo namreč zastavo izo-bešajo prepogosto, tedaj izobešanje zastav polagoma izgubi svoj pomen, tako kot ga izgubo narodni in državni prazniki, če se vrše prepogo sto. V: poprevratnih dneh je bilo pogosto izobešanje zastav kolikor toliko naravno ih1 upravičeno. Danes se že opaža, da nima več tistega efekta kot ga jo imelo pred leti. Ko so zadnjič prišli vi Maribor novinarji, nas je vprašal neki novi par iz Hrvatske: »Čemu pa vise zastave1?« — »Novinarjem na čast!« — »Tako malo tedaj Mariborčani marajo za nas.« Zastav je namreč bilo tako malo, da 8o bile tudi te odveč. Podobno vidimo sedaj’ ob raz stavit Kaj pa pomeni, da plapola v Mariboru kakih 20 zastav? Ali so oni, ki nisojt izobesili zastav, proti razstavil Mi ne mislimo tako slabo o naših someščanih, sodimo pa, da jo pomeri’ manifestacije z zastavami zavoljo prepogostega izobešanja izgubil 'svojo prvotno vrednost. Morda bi stvari Več koristili, če bi si izobe Sanje zastavi prihranili zgolj za izredne, res slavnostne trenutke, a takrat bi naj bilo popolnoma obvezno. Tudi v estetičnem smislu ni lepo, če visi tupatami kaka od dežja izprana in’ na solncu obledela trobojnica, če se simbolična znamenja, kakor je ravno izobešanje zastav, pojav ljajo prepogosto, postanejo vsakdanja Jh nimajo več zadostnega uČihkai. m' Cercle francais. Odbor ppro&i Vfce člane društva, da pridejo polnoštevilffo-v soboto, dne 18. tm. pred 5. ura popoldne, m Žebotovo bičaHje. V torek Be je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vzklicna razprava v tožbi poslanca Zebo-ta proti dr. Reismanu. Kakor znano, je dr. Reisman Žebota v občinski dvorani natepel s pasjim bičem, ker je 2ebot na prostaški način užalil dr. Beismana, ki pa zaradi imunitete ni mogel Žebota poklicati pred sodišče. Po incidentu v občinski dvorani se je Žebot hvalil, da je dr. Reisman samo zamahnil proti njemu, tepel pa ga ni. Proti dr. Reismanu je vložil tožbo zaradi zamahovanja, toda prvi sodnik ga je oprostil, ker so Zebotove priče izpovedale, da dr. Reisman ni santo zamahoval, ampak je tudi udaril posl. Žebota. Vzltlicno sodišče je sedaj razsodilo, da udarci, ki so jih potrdile Zebotove priče, že vsebujejo tudi zamahljaj, ki je bil pod obtožbo. Dr. Reisman je bil obsojen' na najnižjo globo, ki je sploh mogoča: 25 dinarjev. Zebotov zagovornik dr. Leskovar je sicer zahteval zaporno kazen, a sodišče je uvaževalo vzrok bičanja: Žebotovo prostaško vedenje in' je s tem tudi nad ŽebotoM izreklo moralno obsod bo. Tako mora sodišče popravljati nizko moralo katoliškega poslanca, ki iz političnih razlogov svojemu političnemu nasprotniku pljuje v obraz. m Odmev blatenja judenburšklh žrtev, Kakor smo svoječasno poročali, sta trgovca Waidacher in njogov Sorodnik Wregg o priliki prevoza judenburških žrtev nesramno žalila naše mučenike. Za deva je bila prijavljena policiji in drž. pravdništvu, ki pa je iz neznanega vzroka obtožbo — ustavilo. Mesto da bi bila ta dva kaznovana, sta tožila gdč. Danico |. Borkovo, ki ju je ovadila, radi žaljenja časti in obrekovanja. Razprava se je vršila danes in’ oba tožitelja je zastopal — dr. Ravnik. Gdč. Borkova pa je nastopila dokaz resnice in bila popolnoma o* proščena. Kaj poreče k temu naša narodna javnosti! m Preplašen vlomilec. Pri g. Zemljiču (gostilna Črni orel) popravljajo steno j n renovirajo hišo. V to svrho je postavljen običajni oder za zidarje irt slikarje. To priliko je hotel izrabiti tudi nek neznart vlomilec. V sredo krog polnoči je sp le zal na oder ter skušal priti skozi strciio ali okno v notranjost. Imel pa je smolo. Lastnik je slišal šumi ter poklical policijo, toda ko je ta dospela na lice mesta, jo je vlomilec popihal. m KavarHa v mestnem parku. Dnevno koncert od 17. do 19. ure ioi od pol 20. do 24. ure. Sladoled in dotnače počijo. Sokolstvo, f o Načelstvo Kola jahačev poziva vse člane, ki se nameravajo v kroju udeležiti povorke, da Se do sobote javijo br. načelniku. V nedeljo zbirališče ob 14. uri v Narodnem’ domu. Oprava točno po predpisu za jahače. Zdravo! Načelstvo. Obiave. ... 'fp § Mestni kirio. »Moj mali«, doživljaji malega dečka v 5. činih, v glavni vlogi Jackie Coogari, se predvaja v četrtek, petek, sjoboto in nedeljo. Škof dr. Karlin in njegov pastirski list. (Dopis z dežele,) NovPdošli škof je izdal Ha 'svoje škof-ljane običajni pastirski list, v katerem se predstavlja in priporoča svojim' vernikom ij( jih snubi v svoje spremstvo. Ne poznam gospoda škofa Karlina, reči pa moram; da se mi zdi po svojem) življenju, kakor ga opisuje v pasti rak e m’ listu, simpatičen Mož blagega čustvovanja. Ni moči pa ae ogniti, če tudi še za sedaj rahli bojazni, bolje slutnji, da bode bržčas njegova bolj mehka, miroljubna in krščanske 'strpnosti prožeta individual-Hoat podlegla *plivu poganske nestrpnosti in Sovraštvo in- srd sejajoči bojevitosti, kakor se je posebno v povojnem Času polastila večine slovenske duhovščine. Saj So že Mnogi duhovniki bolj politični hujskači in orlovski komanderji, kakor v društveno čitalnico k 'sprejemu1 viSoke-j pa dušni pastirji. Življenje in delovanje kazov bi Vam lahko navedel v to i* v*ak» danjega življenja na deželi. i Toda nazaj k pastirskemu listu. GoSp. škof lepo pozdravlja vse svoje vernike, skupino za skupini. To je vse lepo iH prav, toda ne zdi se mi lepo in prav, d« med skupine postavlja tudi »Orle« (p* res ne vem, ali stoji v pastirskem listu tudi »Orlice«, pa »Orle« sc je bralo ra» lece pri nas) jih šteje med srvoje izvoljen* srčke in jih pozdravlja, če sem prav rar zumel, kot nekake bojevnike krščanske kreposti in' čednosti. Kranjski zdravo razsodni Janez, ki je kedaj na kaki orlovski prireditvi- opazoval dejanje in nehanje teh »krepostnih in čednostnih ptičkov«, bo gotovo vzkliknil, ko bo sližad citati ta pastirski list: permojduš, to je za poč’t! Težko verjamemo, da bi bil novi naš vladika iz lastnega nagiba vpletel »Orle«, to avantgardo politično hujskajoče duhovščine, med svoj nastopni po* zdrav, ampak se mu je ta ideja kot času potrebna bržčas su gerirala od stol neg« kapiteljna. No, naj že bo tako ali tako, to povem odločno: orlovsko hujskanj«*i kakor se izvaja posebno po deželi, »0 mora enkrat za vselej končati. Orlovsko organizacijo pustimo v popolnem mira* ako bo tudi ona prenehala s hujskanjem! proti drugim organizacijam, posebno s blatenjem sokolstva. Ako pa ne bo mam, ali bi se utegnflo pod zaščito škofovega blagoslova nadaljevati s peklensko setvijo sovraštva proti trpečim sobratom, Potem1 bomo začeli brezobzirno odpirati duševne oči še dremajočim, slepo vam sledečim1 ljudskim masam, odprli bomo' zatvomice res svete resnice ter proglašali jasno, kdo ste, kaj je vaš namen in vaše poslanstvo. Struna je do skrajnosti napeta, na vai9 je, da ne poči. _ _ J! Še nekaj je potrebno, da Se pribiješ kar stoji v pastirskem listu. Gospod vladika opisuje ure bridkosti in trpljenja.’ ki mu jih je bilo prebiti v Trstu po preobratu med zmlje-in dušelačnimi Italijani. Verjamemo mu, imamo sočutja » njim. Želimo mu zato tembolj miru medi nami in bode ga užival do skrajnih rtej,1 ako bode vedel in znal tudi svoje duhovne uslužbence pokoriti k mirmjhbju, strp-; nosti in politični dostojnosti. Trpel je, hudo je trpel v Trstu naš novi škof, gospod doktor Karli«. Celo bombe so padale skozi streho njegove palače in! fočisti so vdirali v njegovo stanovanje. Vsa’ to se nam pove tako pretresljivo v pa*tir-skem listu. Pove pa se nami še tudi nekaj druzega, zelo važnega US pomembnega. Sveti oče, prečastiti oče, naš dobri at ek,' papan ali kakor že pravijo ljudje tu i« drugod, so iz Bamega sočutja in’ usmiljenja do trpečih slovenskih ovčic irt njihovega nadpastirja, toraj sveti naš od* papež so poslali nekega lepega dne goapo* du tržaškemu, sedaj našemu škofu pismo* ■ v katerem je bilo pisano črno na belem v bistvu takole: Gospod škof, iker Vas It a,’ lijani ne marajo (med vrstami p« lahko vsak čita: in tudi jaz ne, ker Jiiste Italijan) pa idite dalje po svetu S trebuhom! za kruhom! In škof Karlin se je pokoril papeževemu povelju in pribežal med svoje rojake Slovence na Kranjsko. I« dobil je -Službo irt kruh in sediaj je prišel * Maribor irt klicali smo mu vsi: dobrodošli! in1 obsojali smo italijansko itf papeževo krutost in breasrSnost. Zdaj P* vprašamo: Ali ni bila sveta krščanska, papeška in Človeška dolžnost rlmskegk papeža, braniti škofa, pastirja tttdi %10* venskih ovčic in ga držati, da «S 4s p« požrešnih italijanskih volkovih bapado-ne ovce bolj razkropijo, zmedejo trt porazgubijo! Toda papež, naš toli oboževani. in z nebeškim nimbom obdani papež, tega ni storil, ampak je še sam udaril P® pastirju irt ga pomagal pregnati roparskim volkovom. »In če izgubiš eno ovee, idi, poišči jo, zadeni jo na ramo in ponesi jo nazaj k svoji čredi,« rekel je Gospod. Papež pa prežene pastirja, da se Izgube vse ovce v tuje kraje. Da, nekdaj Bo Bedeli res na prestolu sv. Petra papeži - velikani. A danes? Mi pa še vedno po cerkvah molimo ta našega svetega očeta, rimskega papeža! Dobro bi bilo dostaviti: ki preganja pastirje naših ovčic itd. Itf vendar sse zemlja vrti! . . . Bog, kako visoko W Ti, W kako blizu je Rim! Amon. ‘ vjV. l ga-francoskega gosta!.-! trt KavarHa »Promenada«.^ DrteVto-b’ •j™ m takih’ »prevnetih« gospodov je že davno V ostrem nasprotju s sv. pismom’, S Kri- 19., ob nedeljah irt praznikih od 16. ure stusovirrt naukom. Pa kaj to njim; vera koncert prvovrstne salonske godbe ob jim’ lc služi v dosego udobnega življenja vSakera vremenu. 9,.filado-| itf političtfe moči. _ kolike dreitlŠBiiJi de* Umetniška razafcn« kluba »Grohar" na Induatrljako-obrtnl vzorčni 8. de 18« ure« Oni gospod, kateri je naiel ▼ nedeljo xv#ier na glavnem kolodrora rnjavi ženski pat - se naproša, da se odda v trgovini Layrer, Gosposka ulica St. 12. 1711 3][5?lOllS>lOllS?lOl(5>1(5hlg>l Lokal za skladišče,,obrt afi d*-; lavnieo, 32 m1, v Dravski ulici, se takoj odda. Pojasnila Dravska • nlica it * tO^L/Tl. 1664 .4 —2 Dobro idofa trgovina 1 • metnem kraju se takoj i/:Vieel1..'£aaTOii;,trg:55. $ • inštalaterje, troovce privatnike INSTALACIJSKI MATERIJAL za kopelji, stranišča, vodovode, pogonske, lahke m svetlobne tokove, plinske :f napeljave za obrate m • dom. porabo. RAZSVETLJEVALA v največji izbiri od najenostavnejša do najbolj kiksurijozna izpeljave, iz vseh vrst materijala in za vse lokafltete, ^ STROJI IN APARATI / ■ moto rji,- dirfami^ mali mdtorji, motorji za šivalne-5 sfrbje/isasatko 7,zaprah»; ventilatorji, aparati za kuhanje .toogco- ' r • ;-.';iV'"' «a.pje z elektriko, likalniki in plinska ;og—c ; ;" :c - njišča, automati za kuhanja in 'V' . • pregrevanje vode. KOPALNE IN SANATORSKE NAPRAVE. kopalna banje, peči na plin in premog, pralnice za mrzttfin toplo vodo, vseh vrst oprema za stranišča, umivalntki^ pifioarj*. KRASNI PREDMETI ZA DARILA iz stekla, kovine, bronce, kamna in lave, primarna- za vsa namene in slučaje. delniška družba Razsvettjal-na industrija Neuiorgasse 35 BrzoLnaslov: Ferol Grar Neutorgasse 35 (3RAZ Telefon. Interurban št, 3581 "■ tiskarna ° 10—1 na razpolago 1671 KLUB-BAR častKlndustrij.-obrtne vzorčne A izložbe od 15: avgusta do 1. sep-/ , iembra gostuje v KLUB-BARU ;k sledeči, umetniški ansambl: Vv . •; - i Slavinette Duo - 1638" 6-^1 Madame de Corffu ‘Hugo — Hugo — svoji rmfrapantn im programom. Začetek nastopov ob 22. uri. Plemiška pomočnica «e gradbeno podjetje. Sposobnost i * * * * lostvD pogoj. Dohodki običajni dr- nujno na uredništvo .Tabora* pod »Pisarniška pomočnica". 1710 Mala oznanila. Dae vl8.r avguita 192S ob 14. uri se vr*i na Glavnem trgu licitacija avtomobila znamke ..Puch". 1676 Sprejme se dijaka nižjih razredov realke na hrano in stanovanje. Tattsnbacliova »lica št, 26, pritličje levo. 1708 Spalnica trdi les 2500 D, plišast divan 1200 D, omara trdi les 400 D, omara s predali iz trdega lesa 360 D, otročja postelja z madraco 200 D, miza 60 D, pernica , 460 D, posamezne postelj« in dr. na prodaj. Vpraša se: RotovSki trg 8, I. ndst., levo. . 1709 Oddam spalno sobo z uporaba kuhinje onemu, kdor mi preskrbi Din. 15.000 posojila. Naslov pove »pravnistvu „Ta-bora«. 1706 2—1 Kočija, polkrita, lahka, dobro j ohranjena in lovski voz, dobro ohranjen, x 10 sedeži, okoje z oljnatimi osmi, je na prodaj. VpraSati: Mirim, Tovarna čokolade in kakaoa, Maribor, Prešernova 19. 1704 'VI dobite poštni paket fian-j ko povsod: 1 kg testenino, 0'B0 kg paradižnikov, 0'10 kg ribanega parmesana, 0*50 kg Vital-kakaoa, 050 kg kakaoi Kort, 1 kg fine čokolade, 0-50 kg indijsk. sajrua, vse skupaj, samo za Din. 208’—. Hmelak i drug, Maribor. 1301 Tvrdka za. izvoz me:» Markovič potrebuje u Mariboru stanovanje za svojega zastup-nlka Božidara Jovanoviča sa njegovorom familijom od tri osobt. Stanovanje treba kiti iz dveh. ili više sob* sa ku-hinjom, uteblirano ili neme-blirano. Za uslove obratiti se Jovanoviču u pisarni špedicije -Adrija* Aleksandrova c.;25. 1681-3-2 r c ' katera zna šivati, išče meito v okolici M^ribOfi» alt? Prekmurja k Šivilji aU-^k manjši družini z* ^ dela. Ne reflektira na plačo ampak na dpber... pošto Ponudbe na upravo podJHrvatfca*. >1705 in ienramap v Mora vrši tem potom žalostno dolžnost ter poroča,, da je njen dolgoletni velezaslužni predsedniki j P* \ gostilničar v Mariboru xpo cfkgi ‘ mufi# bolezni dne 15i avgusta T923 ob poi 14*. uri preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši v petek, doe 17. avgusta 1923 ob 17. (5;) uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blagega pokojnika obdržimo v tisafnem spo- minu, H- j- 1