1
Leto XXV«, It, 76
Upravništvo: Ljubljana, Pucclnijeva tU. 5.
Teielon št. 31-22, 31-<:3. 31.24.
Inaeratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva
ulica 5. Teielon št. 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto. Ljubljanska c. 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: L5FI S. A., Milano.
Računi: za LjuDijansito pokr. pri ooštno-čekovnem zav. št. 17.749 za ostale kraje
Itai:je: Servizio Conti. Corr. Post. 11-3118
PostfcebOh» bat
Ljubljana, CetTtefc 5. aprila 1Q4S
Der Wehrasachtbericbt im heutigen ,Slovenec'
Maša obramba se je utrdila v Spessartu
V ogorčenih bojih so bili .južno od Dunaja zaustavljeni Sovjeti, Id so prodrli
mimo Badna — Naraščajoče uničenje oklopnikov na vsem zapadnem bojišču Naše prednje straže ob Waalu so se umaknile na severno obalo reke — Se-vernozapadno od Burgsteinfurta so bile uničene sovražnikove oklopniške skupine
Poulični boji v Kheineju in Osnabrücku
Führerjev glavni stan, 4. aprila. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sii javlja:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča traja sovražnikov pritisk med Dravo in zgor. tekom reke Rab. V ogorčenih bojih so naše čete južne od Dunaja zaustavile Sovjete, ki so prodrli mimo Bačna ter uničile številne oklopnike. Med Neusied-lcrskim jezerom in Dunavom. kai:or ob obrambnem obroču Bratislave so L»iii zaustavljeni močnejši sovražnikovi napadi po začetnem napredovanju. V Malih Karpatih in na obeh straneh Vaha je uspelo boljševikom pritisniti naše črte na posameznih mestih nekoliko nazaj, v ostalem pa so bili odbiti.
V Zgornji Šleziji so naše divizije med Loslauom in Jägerndcrfom preprečila obnovljene sovražnikove nrebijalne poizkuse.
Prof; trdnjavi Breslau je sovražnik na-natJaljeval s svojimi napadi z močnimi silami. Na zapadnem bojišču vdili Sevj.ti so bili zapahnjeni po hudih bojih. Ma zapadni obali Gdanskega zaliva so naše čete na Oxhöfter Kämpe in na zapadnem delu Visline nižine v hudih bojih pro M nadaljevanim močnim napadom. Sever ozapad-no o-i Bcblena so se izjalovil? ponovljeni boljševiški napadi.
Na zapadu so Anglež' po hudih bojih porinili naše predstraže ob Waaia j.a obeh slraneh Amheima na severno oba?o reke nazaj. Ob Isfeli. kakor tudi na področju med Hengetom 'n severnozapadnjh obronkih Te*.»#'!:>'irške.-a ?esa so v trku ogorčeni sovražnikovi napadi In lastni protinapad'. OklopniSki grenadirji so sunili severoza-padno od Bnrgsteinfurta globoko v bok sovrašnlka ter unič:li ne'-co oklonn ško
Bmzmam&mssi
skupino. Na cestah Sheineja in Osnabrük-ka trajajo boji. Mimo Herforda so sunile oklopniške osti proti področju kopališča Üynhausen, medtem ko nudi mansterska posadka sovražniku ogorčen odpor. Na severnem odseku zapailnega bojišča je bilo včeraj uničenih 54 oklopnikov.
Naši oddelki so ob reki Slog odbili številne napade ter zapahnili posamezne krajevne vdore. Malo so napredovali tudi Američani, ki so napadali ob pogorju Rot-} haar.
V Thiiringenu so branile naše posadke Eisena. h jn Meiningen. Sovražnikove sile. ki so sunile mimo njih, so dospele do področja pri Golhi in Suhlu. Američani so v teh bojih Izgubili 23 oklopnikov.
Tudj v vzhodnem Spessartu in ob reki Mai;' na obeh straneh Würzburga se je uixd'Ia obramba. Južno od Ochsenfurta je b?"la vržena nazaj neka slabša sovražnikova ok'opniska. skupina. Zapadno od Wimpfen? ob Neckarau se je moral sovražnik rrr-akniti napadom naših planinskih lovcev. V dolini Rena so njegovi napadi ob-lešali v našem obrambnem ognju jugozapadno od Bruchsala.
Na kopnini med Jadranskim morjem In jezerom Comacchio so bili po močnih sovražnikovih napadih prestavljeni naši po-lož-ji ra neka? kilometrov ob prekopu pri Po>rfco Garibaldi.
Angloamerlški bombniški oddelki so napadli včeraj kraja na severnem in srednje-nem.ške.m področju ter so povzročili posebno težko škodo v mestu Kiel. V noči je bilo berlinsko velepodročje cilj britanskih bnmbniških napadov.
L® v
Prebivalstvo ne sme pokopavati žrtev terorističnih napadov
Berlin, 4. apr. Kakor javlja reki Reuter jev dopisnik, je židovski oöilcijski predsednik Kölna odredil v okrožju I<oin, da sme prebivalstvo, ki ni nameščeno v koncentracijskih taboriščih al. pa prj prisilnih delih, posečat dnevno le dve uri ulice in sicer v času od 7. do 9. ure zjutraj. V teku fega časa je prebivalstvu le dovoljeno da črpa vedo iz vodnjakov, ki jih Američani ne uporabljajo. Ker po so večinoma ti studenci zelo odlaljeni, ni dovolj časa. da bi se vsi oskrbeli z vodo. Prebivalstvo, črpa vodo pod nadzorstvom ameriških vojakov, ki stoje z bajonetom na puški na obeh straneh dolge "verige ljudi. Kako- hitro pa mine dovoljeni č?.3 ter so ljudje še na cesti orično ameriške stražo s streljanjem. Prebivalstvu, ki ga mučita lakota in žeja, je prepove '.ano, aa bi pekepak) prebivalce, ki so bili ubiti med borbo za Kein po an. gloameriških letalih. Ceste mosta so zaradi tega popolnoma okužene. Dnevno popada pred studenci mnogo žena zaradi izčrpanja v nezavest.
Kakor objavlja židovski policijski predsednik še ni možno razleliti Ivane mel prebivalstvo. Prebivalstvo je zaradi tega prisiljeno da živ; bedno življenje v vlažnih m preluknjanih kleteh.
Morilska strahovlada Američanov
Berlin. 4. anr. Kakor poroča vojak ljudske vojske Peter Lohse iz Erkelenza, so v mestu Erkelenz proglasili preki sod. Prebivalstvo ne sme na ulice. Kjer poizkuša kak Nemec, da bi navezal stike z Američani. pično takoj streljati. Ko je hotel v vojni poškodovani zidar Josef "Veiten, oče 9 otrek, zapustiti svojo hišo, da bi dobil
od sosedov kos kruha za svoje lačne otroke ga je ameriški stražnik ustrelil. Dne 25. marca b 20 uri so z zvočniki na avtomobilih v mestu objavili, da bodo kakršno koli zapuščanje hiše, užiganje svetiljk ali zvezo s sosedi kaznovali s smrtjo.
Množične ustrelifve v Mainzu
Würzburg, 4. apr. Neki begunec iz Main-za. ki je bil na begu pred Američani ranjen ter je dospel v Würzburg, kjer so ga dali v vcnaško bolnišnico, je poročal o delovanju Američanov v njegovem rojstnem mestu. Takoj po prihodu Američanov v Mainz so vzeli nemški denar iz tečaja. Trgovine so zaprli, živila zaplenili. Mainško prebivalstvo ši ne more ničesar kupiti. Po. leg tega pa si tudi ne more pribaviti nobenih živil. Neki preld sod je obsodil 20 prebivalcev, med temi 8 žena., ker so poizkusili, da bi si no objavi razveljavljenja nemškega denarja kupili kruh v neki pekarni. Zavezniški poveljnik je utemeljil uštrelitev s tem da so sabotirali preskrbo zavezniških čet
*
Obup Srancssifells i??®ter
Basel, 4. apr. Pariški dopisnik časopisa »Basier Nachrichten« piše, da večina francoskega prebivalstva strada, mnogi otroci umirajo in sušica narašča v strah vzbuja, iočem obsegu. Matere so obupane, če se po obholu mnogih trgovin vrnejo praznih rok ter ne vedo, kaj naj dajo svojim rodbinam jesti. Demonstracije pariških žen so »zelo resne« in povzročil jih je slab položaj ka. terega delovanje je zelo tragično. Mera je prepolna
in vezi
Sovjeti ne puste angleških in ameriških diplomatov na Finsko Vedno hujši boljševiški teror na Poljskem
Stockholm, 4. apr. Dobro poučeni švedski krogi pravijo, da nameravajo Velika Britanija in Zedinjene države odposlati regularne diplomate v Helsnke. Sovjetska zveza pa dela težkoče in je odobrila prihod le anglosaškim političnim zastopnikom brez položaja regularnih diplomatov. Nadalje poročajo ti krogi, da so diplomatski odno-šaji med švedsko, Finsko in Rumunijo prekinjeni, ker Moskva mkakor ne želi, da bi te dežele razvile na švedskem diplomatsko delavnost.
Kakor pravi neki vest lista »Afton-Tid-niagen«, je bilo na Poljskem osnovanih 6 posebnh sodišč, ki imajo nalogo, da sodijo Poljake, ki so Sovjetom sumljivi.
ženeva, 4. apr. list »News Week« govori v nekem poročilu v katerem razpravlja o položaju na Poljskem, o množičnih depor-tacijah Poljakov v Sovjetsko zvezo. Depor-tacije izvajajo kar na tekočem traku. Ostanki razpuščene poljske domovinske armade so nudili obupen odpor, številni primeri sabotaž so bili Sovjetom dobrodošel povod, da so segli po najmočnejših repre-salijah. V zvezi s tem omenja "list, da je dal Molotov diplomatskim zastopnikom Anglije in Zedinjenih držav razumeti, da pričakuje Sovjetska zveza priznanje poljske vlade, ki jo je umestila Moskva.
StaJin je prevzel zahteve carističnega imperializma
Bern, 4. apr. časopis »Ccurrier de Ge-nevec piše k odpovedi sovjetsko-turškega prijateljskega pakta, da je jasno, da je Stalin prevzel zahtevke carističnega imperializma. Stalin se prav nič ne briga za interese združenih narodov. V Ankari se boje ne le nasilne rešitve vprašanja morskih ožin. temveč so v skrbi tudi zarali turških področij, ki so bila pred 25 leti ločena od Sovjetske zveze.
Titov »vojni kabinet«
Zagreb, 4. aprfla. Komunisti so naš&i nov trik, s katerim si skušajo vkljub »demo-kreutskim« obljubami zagotoviti napram zapa&nim silam reevirano gospodstvo v dieželah, ki ap jih zasedli. Tito je prvi, ki je izkoristil ta trik. On je bil s pogodbo s Šubašičem prisiljen, da je zel v svojo vlado nekaj politikov, ki naso pravoverni
Hudi obrambni boj in protisunki na zapadu
Boji so bili še nadalje osredotočeni na dosedanjih težiščih
Berlin, 4. aprila. Na velikonočni ponedeljek so omejevale nemške čete na zapadnem bojišču s številnimi protisunki gibanje Američanov, ki so nadalje napadali na istih bojiščih. Severno od E nameri cha je sovražnik rinil korakoma proti reki Issel na področju med Zutphenom in Norcihornom. Nemški padalski lovci in grenadirji so prizadejali vedno znova na-valjujočim Britancem visoke izgube ter v protinapadu zapodili nazaj naprej prodrle sovražnikove naskakovalne skupine. Iz področja Burgsteinfurt sili sovražnik proti severu proti Rheineju in proti vzhodu proti zapadnim obronkom Teutoburškega lesa. Dalje južneje se je vrin 1 na zapadni rob Miinstra. v Teutoburškem lesu pa je razširil svoje napadalne črte v smeri proti Bielefeldu Na tako nas;alem bo-jiščnem loku, ki poteka od severnega ogla Teutoburškega lesa preko Miinstra do področja v Bielefeldu, je naletel sovražnik na ogorčen odpor ter dosegel kljub nadaljevanju sunkov le en sam globlji vdor pri Bielefeldu. Južno od Münstra je sunil sovražnik skozi Hamm; sovražnikovi napadi na Söst so se pa izjalovili.
V niža vi med pogorjem Egge in gozdom Habicht so se vrinile severnoameriške oklopniške skupine v dolini reke Die-mel o'o reki navzdol. Ni pa jim uspelo niti tukaj, niti pri Kasselu ali v tr kotu med Edrom in Fuido doseči večja napredovanja. Nekoliko južneje napada sovr.-žnik Fuldo. Energični protisunki so mu onemogočili prodor v mesto. Med Kasselom in Fuldo, kakor tudi iz pogorja Rhön sili sovražnik v vedno širši bojni črti proti Werri. V pogorju med Fuldo in Werro, kakor tudi v dolini reke Werre se vrše sedaj ogorčeni boji in is to tak o trajajo v dolini reke Kinzig boji za nekaj krajev. Nekatera oporišča so večkrat menjala lastnike. Vendar pa sovražnik ni dosegel bis,ver.ega napredovanja.
Američani so na nadaljnjem področju, ki leži za sovražnikovimi napadalnimi ostmi, izvedli močne sunke ob reki Sieg ln v pogorju Rothaar. Sovražnikove sile, ki so na posameznih mestih prekoračile reko Sieg, so bile vržene nazaj ali zapahnjene v svojih vdornih položajih.
Posebno trda borba je nastala za Siegen kakor tudi v severnovzhodnem delu pogorja Rothaar, kjer so si nemške čete v protinapadih nazaj osvojile več krajev. Pri tem so uničile severnovzhodno od Winterberga neko sovražnikovo oklopni-ško skupino skoraj popolnoma, nemški oklopniški grenadirji pa so tukaj uničili a.li zaplenili 18 oklopnikov in oklopnišVih ogledniških voz, 28 tovornih voz in 6 tovornih vozil, sposobnih za vožnjo na vsakem ozemlju. Več sto mrtvih in ranjenih je obležalo na bojišču. Med dolinama rek Kienzig in Tauber so Sevc-rnoameričani poizkušali, da bi si osvobodili svoje globinske boke S svojega predmos'ja južno od Hanaua so sunili vzhodno mimo Asehaffenburga proti loku reke Main pri Lohru in istočasno razširili svojo napadalno bojno črto v južnem Spessartu do loka reke Main vzhodno od Wertheima. Boji v srednjem in južnem Spessartu kakor tudi vzhodno od Mergentheima. kjer so sovražnikove bojne skupine prodrle proti dol;ni reke Main pri Ochspnfurtu. so bili v poznih večerndih urah še v polnem toku. Na odseku ob reki Tauber in Jaest pa je ostal položaj v bistvu neizpremenjen.
Med Neckarjem in zgomjerensko nižino 9o nemške čete odgovorile na sovražnikove sunke z mogočnimi protiudarci. Za-
ustavili so v hudih bojih sovražne sile. ki so prodrle južno od Neckarbischofsheima. odbile severnovzhodno in severno od Bruchsala močne sovražnikove napade ln vrgle Po več težkih sunkih vdrlega sovražnika pri Grabenu nazaj. Pri teh sem ter tja valujočih hudih bojih je bilo uničenih S sovražnikovih oklopnikov. V podporo dosiej vedno onemogočenih napadov na Bruchsal je vrgel sovražnik južno od Gerir.ersheima nadaljnje, zaenkrat še šibkejše sile preko Rena. Toda tudi te so takoj uvedeni protinapadi zapahnili
Nemški prct'ukrepi se izvajajo načrtno
Berlin, 4. aprila. Nemški protiukrepi proti na zapadu naprej prodrlim britanskim in severnoameriškim oddelkom, ki so imeli v prvih dneh le čisto improvisacijski značaj, so se pričeli sedaj Izvajati načrtno, je izjavil vojaški govornik Wilhelmstrasse danes opoldne. To dejstvo je možno dognati že iz tega. tako je nadaljeval, da so nemški oddelki številne angloameriške prednje oddelke ne le razbili, temveč skoraj popolnoma uničili. V ta okvir je treba dodati tudi izredno trdi nemški odpor na severnem robu Porurja in na področju ob reki Main. Nemški protiukrepi se niso omejili le na položajni odpor, temveč so zapahnili tudi močne krajevne delne ofenzive. Zaključno je vojaški govornik opozoril še na to, da uspešno napredujejo nemški napori za zo-petno vzpostavitev strnjene bojne črte.
Ogromen nemški odpor
Stockholm, 4. aprla. Kakor poročajo »Aftonbladetu« iz Londona, je naletela prva ameriška armada v okolici Paderborna na »ogromen nemški odpor«. Bliskovita ameriška ofenziva je očividno zavrta. To je dovedlo do tega, da je zavezniška pehota sedaj po dolgem času prvič dohitela oklopniške kolone.
«
V svojih nadah prevarani Anglo-Američani
Berlin, 4. apr. Z meredajnega nemškega mesta opozarjajo danes, da niso nastonlli po zaveznikih napovedani senzacionalni razvoji v evropskem vojnem položaju preko Velike noči. Nasproti angloameriški senzacionalni propagan li ugotavljajo na nemški strani, da ima nemško vodstvo položaj vsekakor v svojih rokah. Sovražniki Nemčije so si želeli, da bi iz sedanje faze vojne napravili zaključno fazo. V tem pa so se prevarali. Sedaj so izigrali vse svoje karte ter žele, da bi "tudi nemško vodstvo to storilo. Te usluge pa Nemčija svojim sovražnikom ne bo storila. Zaradi tega bo soviažnik prisiljen, da ostane pri igri. Kje, kako in pod kakimi okolnostmi. Nemčija bo. nadaljevala borbo, kajti tudi sedanji celotni položaj ni nikako staciomrano stanje, temveč je v stalnem procesu nadaljnjega razvoja, v katerem nastopajo vedno ncAd momenti in ti postanejo lahko uspešni.
Nad Nemčijo poškodovana sovražna letala pristala na Švedskem
Stockholm, apr. Neko štirimotoino ameriško letalo tipä ^Liberator« se je zrušilo v nedeljo popoldne nekaj kilometrov severno od goteboiškega letališča. Od po. sadke, ki je štela 18 mož, je bilo 5 letalcev težko poško lovanih. Stockholms Tid-nmgen« poroča iz Göteborga, da se je letalo udeležilo bombniškega napada na Nemčijo, kjer je ut:pe!o n "škod bo na strojih. Švedska lovska letala so se dvignila, da bi vodila ameriško bombniško letalo k zasilnemu pristanku na goeteborškem letališču. Pri tem pa se ie bombnik zručiL Istočasno sta pristali dve angleški letali tipa moskitos na vojaških letališčih zapad-ne švelske. 0?>e letali <e poškodoval ogenj nemške letalske obrambe.
Pcloj m vzh?3dss in jugovzhodu
Brezprimerna silovitost bitke na madžarsko-nemškem obmejnem področju — Učinkoviti nemški protiukrepi
komunisti. Sedaj pa javljajo iz Bemgrcuda, da je Tito osnoval tako zvemi »vrijni kabinet«, ki obstoja le iiz sedouüh čOnnov s Titcrn na čeiu. Ti člani so z eno samo izjemo komunisti, tako da preiktično na področju, ki ga obvladuje Tito na B' Jkanu, prevladuje čisto koemmističnia potika..
Vloga lublinskega odbora
ženeva, 4. aprila. Angleški časopis Catho-lic Herald« piše, da je za poljske časopise v Londonu sedaj jasno, da lubiinski Poljaki prav nič ne mislijo na izvedbo jaltskih SKiepov. Tako pripominja »Polski« med drugim, da je možno iz zadržanja lublin-skega komiteja, ki ga podpira Moskva, jasno posneti, aa ne bo prav nič upošteval t krimskih sklepov, ker se zaveda, da bi i ustvaritev resnična poljske vlade onemogočila dosego njegov:h ciljev. Lubiinski komunisti si hočejo brez dvoma prištediti delo, da bi morali tako vlado šele podmi-nirati, če bi hoteli izvesti svoje načrte. Njihov cilj ni, da bi kakor Gro2ia v Rumuniji šli po počasnejši poti, temveč hočejo s takojšnjo odstranitvijo ovir doseči kar žele, namreč priključitev v Sovjetsko zvezo.
Bonomijeva vlada ne sme v San Francisco
Milan, 3. aprila. Kakor javljajo iz Rima, je severnoameriški državni departement odklonil željo Bonomijeve vlade, da bi se t lahko udeležila konference v San Franciscu po enem opazovalcu.
Grob vseh mirovnih iluzij
Madrid, 4. aprila Dopisnik španske poročevalske agencije EFB v New Yorku p'še, I da večina ljudi v Zedinjenih državah meni, . da bo konferenca v San Franciscu preložena ali pa bo doživela popoln neuspeh. Zelo je razširjeno mnenje, da je postala Poljska tako, kakor je bila povod tej vojni, tudi grob vseh mirovnih iluzij. Popolnoma javno govore o diferencah med zavezniki. »New York Worls Telegramm« označuje moskovske zahteve po pripustitvi lublinske-ga odbora na konferenco v San Franciscu kot atentat proti bloku združenih narodov. Moskva hoče s tem vezati veliko politično j kupčijo ter izsiljevati Anglijo ln Zedinjene i
Berlin, 4. apr. O položaju na vzhodnem
bojišču so podali r.a informiranem mestu naslednji k:'atek pregled:
Dvojna bitka za Dunaj in Bratislavo postaja vedno silev tejša. čim boli dovažajo Sovjeti svoje težke oddelke. Zapadno od N&usie llerekega jezera je uspelo Sovjelom. da so prek:iračill Litvo ter napredovali proti severu. Paralelne boje za Bratislavo so včeraj še ojačHi. Sedai se vrše ogeče-ni boji na zunanjem obrambnem robu mesta.
Za Bansko Bvririco so> se razvili hudi boii. Južno od Ratiboija je sovjetskim trälnim napadom uspelo, da "so, podprti po močnem bombardiranju letalstva jn topništva. prekoračili Oino na dveh mestih. Vendar na so Nemci oov.sod v takojšnjem posegu skleni'i nasta'e vrzeli v bojm črti. V ostalem niso nri ved i i boji na zapadnem bojišču nobenih bistvenih izprememb ali premikov.
Berlin, 4. apr. Mednarodni informacijski urad javlja: Bitka na madžarsko, nemškem obmejnem področju je lobila dramatske oblike ter dosegla silovit :<st, ki je skoraj ne bo moči prekositi. Sovjeti so na bojni čiti. dolgi okroglo 250 kilometrov, z brezobzirno zastavitvijo vseh rezerv navalili preti nemškim in madžarskim položajem z namenom, da bi uničili celotni nemški obrambni sistem. Medtem pa se je opazilo prvo delovanje obsežnih nemških protiukrepov. Na vseh bojiščnih odsekh med izlivom Mure in Drave 'in me-
jo so zadeli Sovjete težki protiudard, tako la so izgubili svoj napadalni zalet.
V Burgenlan du so nemške čete na več mestih prodrle sovjetske položaje, ob-kcili'e številne bojne skupine ter jih razbile in očistile obmejne zaščitne položaje razbitih oddelkov. Nasprotno na še ni popolnoma uspelo prevladati krizo zapadno od Neusiedlerskega jezera na obeh straneh Wkner NeuStadta. Spričo premoči oklep, j mških sil je uspelo Sovjetom, la so- na ne- ; katerih mestih na severni obali Litve osnovali predmostja ter vzhodno od Badena prodrli globoko v nemško glavno bojno polje. Hitro dovedene alarmne edinice in oklopniške bojne skupine pa so v večernih urah zagrabile sovražnikove oklopniške osli v protinapadi ter jim prizälejale težke udarce. 'ločne sile šo prišle v noči na bojno polje, da bi zonet vzopstavile stari položaj. V teh krvavih bitkah zadnjih dni pa je bilo več sovjetskih divizij tako močno nrizadeth, da se bo čutil njihov pri. manjkljaj, ko bo prišel trenutek velike odločitve.
države. Morda pa išče Moskva povod, da se konference v San Franciscu sploh ne udeleži. »New York World Tek-gramin« se boji, da bo postavil Stalin svet še pred celo vrsto dovršenih dejstev.
Baltiški begunci se nočejo vrniti v domovino pod Sovjete
Stockholm, 4. apr. Bexelius, šef inozemske komisije, se je obrnil, kajcor poroča list »Dagens Nyheter«, proti tnlitvi, ki jo je razširil list »Expressen«, da hoče namreč 20% na švedskem bivajočih baltiških beguncev nazaj v Baltik. Izjavil je, da v resnici namerava nekaj manj ko en odstotek baltiških emigrantov vrniti se v svojo domovino, ki so jo zasedli Sovjeti. To dejstvo se ujema popolnoma z Izjavami odločilnih Estoncev in Letoncev, s poročil vodij begunskih taborišč in z resolucijami številnih protestnih zborovanj. Resnično je, da jo le nekaj beguncev izrazilo željo, da bi se vrnili v domovino.
„Eifo fe skzmj Kezfsosn©!"
Anglija nrhnava hudo tmljenie, ki ga
io povzročilo orožje »V« Stockholm, 4. aprila Počasi bo svet izvedel kaj sta morala pretrpeti London in južna Anglija spričo delovanja orožja »V«, j izjavlja londonski dopisnik goteborškega trgovskega in pomorskega glasila, že sedaj lahko izda, da je od 13. junija 1944. prešlo le malo dni 'n noči, da ne bi slišali v južni Angliji mogočnih eksplozij bomb »V» in dolgega grmenja po eksplozijah. Noč za nočjo so svetili žarometi nad razdejanimi poslopji. Več na Londončanov je na lastne oči videla eksplozije izstrelkov »V« iz neposredne bližine, življenje je bilo skoraj neznosno.
Težko leto za Francoze
Ženeva, 1. apr. Kakor javljajo iz Pariza, je izjavil finančni minister Pleven, da skuša de Gaullova vlada na vsak način preprečiti inflacijo. Pleven je nalalje namignil, da še niao dokončno opustili načrta o prisilni štednji, ter sporočil, da predvideva francoski državni proračun 406 milijard rankov Izdatkov, vključno izdatke za vojne namene. Od teh naj bi jih 47 procentov dobili z davki. Vsako nadaljnje višanje davk'-v, tako je izjavil minister, j bi zadržalo ponovno izgradnjo dežele. Minister je zaključno opozoril! da bo leto 1945 za vse plasti tudi nadalje »težko leto«.
l-l
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
UNRRA m titovci
V uvodniku »Iz občutka manj vrednosti in strahu«, ki ga je pred par dnevi prineslo »Jutro«, so bili poleg splošnih analitičnih ugotovitev o pojavu občutka manjvrednosti in bojazni, ki jo kažejo komunisti pred svojimi nazorskimi m političnimi nasprotniki, prikazani tudi nekateri praktični primeri tega psihološkega pojava. Iz njih je bilo razvidno, kako zeio Siirbe komunisti, da se med nje ne vtihotapi misei aii človek, ki bi bil sposoben omajati njih slabo nazorsko in politično zgrajenost, aii pa sporočiti osta^ Iemu svetu pravo sliko stanja v njihovih vrstah. Med varovalne ukrepe, ki jih v iz-ogib temu podvzemajo komunisti, spada med drugim tudi stališče, ki so ga titovci zavzeli do UNRiriA, angloameriške ^organizacije za pomoč in obnovo«. UNRRA je bila svoječasno ponudila svojo pomoč tudi Titu, ki pa jo je odklonil. Svojo odklonitev je motivira! s tem, da ta organizacija ne pristaja na to, da bi razdeljevanje njene pomoči prevzeli organi »narodne osvobodilne oblasti«, maiveč vztraja na zahtevi, da vodijo razdeljevanje njeni lastni organi.
Tito mora tako ravnati. Dobi o se namreč zaveda, da lahko slepi svet le toliko časa, dokler ta nima točiih in objektivnih poročil o tem, kaj se prav za prav dogaja na tako zvanem »osvobojenem ozemlju« v bivši Jugoslaviji. Prihod zastopnikov za-padnih zaveznikov na njegovo ozemlje pa bi brez dvoma pomenil konec utvar o nekaki demokraciji in svobodi na področju, ki ga obvladuje Tito. V ostalem je to stališče enako stališču Sovjetov, ki na obvladala ozemlja ne pripuščajo zastopnikov zapadni h za-vezn kov. Neštetokrat smo imeli v zadnjem času možnost zabeležiti primere, ko so Sovjeti izganjali ne samo anglosaške novinarje, marveč tudi člane razn:h kontrolnih komisij in diplomatslrih zastopstev.
Da je trditev v pogledu Titovega stal'šča do UNRRA popolnoma upravičena, dokazujejo tudi izvajanja članka »Za pravo demokracijo, proč z nerganjem«, ki je bil objavljen konec januarja v »Slovenskem poročevalcu«. Ta članek vsebuje namreč med drugim tudi tele značilno stavke: »UNRRA, mednarodna organizacija za pomoč, je ponudila Jugoslaviji pomoč v hrani. Zahtevala pa je, da dele hrano njen; organi, ne pa naši NOO (op.: Narodno osvobodilni odbori). V organizaciji se skrivajo mnogi reakcionarni elementi, ki so hoteli na ta način v vse naše kraje vtihotapit: svoje organe, iztrgati oblast iz rok ljudstva, postati gospodarji naših občin in bi s tem povrnili predaprilsko Jugoslavijo. Ti pogoji za nas n:so bili sprejemljivi. .. Kaj bi pomenil sprejem ponudbe UNRRA? Predvsem, da smo za košček kruha, za par kil moke, kar bi odpadlo na poedine osebe, pripravljeni predati vse, svojo svobodo, svojo oblast in svojo srečno bodočnost! Za skorjico kruha bi zatajili velike žrtve, ki jih je "doprinesla naša vojska...«
Kakšen strah veje iz teh besed! Strah pred vtihotapijenjem »reakcionarnih organov«, strah za oblast, za bodočnost... član-kar govori seveda o svobodi, oblasti in bodočnosti ljudstva, jasno pa je, da ima pri tem v mislih popolnoma nekaj namreč svobodo, oblast in bodočnost komunistične partije, ki zlorablja naše ljudstvo za svoje politične revolucionarne namene.
Vojnä m PacISIkii
Tokio, 4. apr. Japonske čete so na 'a'je-vale svoje mogočne protinapade p:oti sovražnikovim invazijskim četam na Okina. vi, ki se sedaj obupno trudijo, da bi povečale svoje predmestje po prvem pristanku na zapadni obali glavnega dela otoka Okinave v nedeljo dopoldne. Sovražniku je uspelo pol varstvom močne ognjene zavese z bojnih ladij, da je pristal v vodovjih pred otokom z nadaljnjimi četami. Domne. vajo, da bodo boji na silovitosti še narastli. Iz sovražnikovih poročil posnemamo, da je sovražnik doslej pristal z dvema divizijama na glavnem aelu otoka Okinave, neka nadaljnja diviziia pa je pristala na otočju skupine Karam a.
Nanking, 4. apr. Govornik japonske armade v glavnem stanu na Kitajskem je sporočil na novinarski konferenci podrobnosti o zavzetju severnoameriškega letališča Lahokov v provinci Hupeh ob reki Han. Dne 22. marca je pričela jeponska ofenziva iz Vošana in Vujana v provinci Honan, kakor tudi iz Jaumena. Dva oddelka sta zaselLa kitajski glavni stan v Nanjangu. Potem ko še je 15 kitajskih divizij, ki so bile na tem področju, umaknilo proti zapadu preko reke Han. so zasedli Japonci letališče Lahokov.
Tokio. 4. apr. Dne 2. aprila pribl'žno ob 2. zjutraj se je pojavilo 50 bombnikov tipa »B-29-Super« nad zapadnim delom province Kanton, Ti bombniki so metali približno uro in pol bombe za povzročevanje požara. Na različnih mestih šo nastali požari in škoda. Požare so pogasili. V ogorčenih letalskih bojih je bilo sestreljenih 15 letal, več kot 30 pa tako poškodovanih, da je skoraj vsako teh letal'utrpelo kako poškodbo.
Brezuspsšffie tsirške c?«Ie na feritanslic pomoč
Ženeva, 4. apr. V londonskih političnih krogih dajo vedno jasneje -"edeti. da bo morala Turčija svojo vlado prilagoditi »novim časom«; iz česar je tre'ia sklepati, da spada Turčija po angleškem mnenju izključno pod sovjetsko vplivno cono. Dejstvo, da je Turčija nedavno pod zavezniškim pritiskom napovedala silam osi vojno, ne more prav ničesar izpremeniti na zemljepisno polanem položaju, menijo ti krogi. V Londonu trde, da se Sovjetska zveza v zadevi svojih namenov napram Turčiji niti v zadevi morskih ožin ni posvetovala z zavezniki, če bi pa Turčija vendarle poizkušala, da bi zahtevala pomoč zapadnih sil proti Sovjetski zvezi, tedaj bo -a -očarana v svojih rad ah. Churchill je že lavno odvrgel Pittsovo in Glad-stoneievo politiko morskih ož n ter izroča Turčijo isto tako Kremlju. kakor je izdal Sovjetom Rumune in Bolgara
Rcf&arji med snseHIklmi vojaki v južni Italiji
Ženeva, 4. aprila. Kakor javlja rimski dopisnik lista »Manchester Guardian« je obsodilo neko zavezniško vojno sodišče dva ameriška vojaka kot tolovajo na smrt na vešalih. Ta dva sta bila kolovodji neke 22 mož broječe tolpe, ki je v zadnjih treh mesecih strahovala vse področje med Rimom ln Neapljem. Tolovaji so imeli uniforme ameriški vojaške policije ter so s svojim vojaškim avtomobilom ogrožali vse ceste. Dokazali so jim številne umore in napade z orožjem. Med drugim so zaustavili tudi avtomobil poljskega vrhovnega poveljnika generala Andersa ter šoferja oropali vsega, kar je imel pri sebi in na sebi. General slučajno ni bil v avtomobilu. Kakor dopisnik končno ugotavlja, je bil Neapel sicer Vedno mesto majhnih tatov, vendar pa se je tolo-vajstvo v večjem slogu pričelo šele z vko-rakanjem zavezniških čet.
JXnmma
*	Nova tarifa za poizvedbe po mednarodnem Kdečem križu. Italijanski Poleči križ sporoča po navodilih mednarodnega odbora Rdečega križa, da se je tarifa za civilne informacije zvišala na 8 lir. Navedena vsota se lahko nakaže po poštni položnici na tekoči račun Rdečega križa št. 18/18298. Interesenti morajo takšno položnico predložiti pristojnemu uradu italijanskega Rdečega križa, ki nato nadaljuje svoje poizvedbe.
*	Treba je posaditi čim več Krompirja. Vodja oddelka za prehrano v nemaKean ministrstvu za kmetijstvo dr. Biunmicr-bcuum počaja smernice za obdelavo zemlje v nastopni pomladi. V sviqji poslanici poudarja, da je treba posaditi čim več takšnih poljskih pridelkov, ki lahko nasitijo ljudi:. Med takšna živila spada v prvi vrsti krompir. Z njim morajio biti letos zasajene čim večje površine zemljišč in sicer je treba začeti s sajenjem, čim bo nastopilo tozadevno ugodno vreme. Poleg krom-jpöija je treba posaditi kolikor mogoče mnogo sladkorne pese, oljaric in stročnic.
*	Nabiranje medu in voska v Nemčiji. Tudi letos bodo v v nemških krajih nabirali med in vosek kakor v minulih letih. Oboje bo v prid bombardiranemu prebivalstvu in listi pozivajo čebelarje, naj se tudi letos z največjo požrtvovalnostjo odzovejo klicu po pomoči svojemu bližnjemu, kajti jootrebe so večje kakor kdaj koli.
IZ LJUBLJANE
S— Novi grobovi. Ob bombnem napadu
marca preminilega g. mr. ph. Igorja Ramorja bodo spremili k večnemu počitku v petek ob pol 9. iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Umrla je v 73. letu starosti vdova po strojevodj, ga, Frančiška Mihelič, roj. Vahtar. Pogreb bo v petek ob 9. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce strokovna učiteljica v pok. g. Mica Mladič. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob pol 10. iz kapelice sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. — Ob bombnem napadu v Šmarju sta bila ubita Josip in Jerica Sabotič. Pokopali so ju 23. marca na domačem pokopališču. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u—• Promocija. Dne 27. marca je bila na univerzi v Ljubljani promovirana za doktorja prava gdč. Sonja Skvarča iz Maribora. čestitamo!
u— Darovali so: za oškodovance po bombnem napadu družina Cizlej 500 lir namesto cvetja na grob Josipine češnovar, Fani Gnidica 500 lir, neimenovana 1000 lir, Ivan Božič 1000 lir in tvrdka Gori čar 5000 lir; za Idrijčane Ivan Klemenčič 1000 lir in Karel W nterlechner 500 lir; za Socialno pomoč Avgusta Habe 500 lir, Ivan žigon 500 lir in dr. Meršoi 1000 iir; za onemogle obrtnike Josip Grom 1000 lir namesto venca na grob Ivana Rutarja; za mestne reveže Meta Magdič 500 lir v počastitev spomina Darinke Vdovičeve; v počastitev spomina Nastje Tavčarjeve pa družina Miarim 200 lir za slepce in družini Flegar-Zapušek 500 lir za slepo mladino.
u— Prvi krompir je že v zemlji. Takoj po velikonočnih praznikih so kmetje v ljubljanski okolici zaorali brazde na njivah ter posadili krompir. Pri tem so se nekateri poslu žil i izbranih vrst, katere so pripeljali iz Nemčije, da se na ta način izboljša seme Jn pridelek. To je bilo v resnici tudi potrebno, kajti mnoge domače in tuje vrste krompirja so se v zadnjih letih zaradi nepravilnega izmenjavanja izrodile. Upajmo torej, da bo letos krompirjeva letina obilnejša in boljša.
u— Kaj je pokrajinsko kmečko poverje-ništvo? P cm en in organizacijo te važne ustanove, ki pri nas pospešuje kmetijstvo in gozdarstvo ter usmerja strokovno, socialno, nravstveno in kulturno vzgojo kmečkega prebivalstva, opisuje v »Kmetijskih novicah« od 15. t. m. g. Iglici j Pevec. V| listu so tudi tokrat razna strokovna, navo : dla. Gospodin jam bedo ustregli nasveti, j kako bodo pridelale več vrtnin. Nedaljnji čfenek govori o sajenju ciljnih rastlin, ki nam daje mnog,0 koristi. Sledi pouk o pridelovanju lanu, o siljenju zgodnjega krompirja, o novodobni raji prašičkov ter o novih ugotovitvah glede vpliva naravme krme na kakovcEt mleka in sira. Slede kratka navodila kmetovalcem iai nadaljuje sa razprava o kmetijskih, nabavnih -n prodajnih zadrugah. Gospodinje imajto tudi v tej številki svojo pesebno stran
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zadnje dni sprejeli' spet nekaj ponesrečencev ž dežele in iz mesta. Iz Laz so pripeljali z zlom'jeno levo nogo 20 letno uradnico Ljudmilo Fele, ki je padla s kolesa. 32-letna žena posestnika Albina Mihevčeva iz Ljubljane si je pri padcu zlomila desno nogo. Na slam orezni"ck se jc ponesrečil 43 letni posestnik Janez Križaj iz Rovt. in sicer mu je rezilo odrezalo 3 prste na levici. S kolesa ie padla in se potolkla po obrazu 41 letna gospod m] o. Štefanija Praprotnikova iz Ljubljane. Desno nogo pa si je poškodovala pri padcu 13 letna dijakinja Marija Ramovševa.
u— Zvezna pisarna slovenskih narodnih pionirjev se je preselila z Miklošičeve ceste 29 na Sv. Petra cesto 2-II.
u— Strojepisni tečaji se nemoteno vršijo zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer. TJčne "ure dogovorno po želji. Novi tečaji ,=5., 6. in 7. aprila. Informacije: Trgovsko učilišče »Ciiristofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Iz vaših raztrganih nogavic vam napravimo nekaj parov kakor novih. Popravljamo tudi perilo. Vse hitro in po zmerni ceni. — Debel jak, popravljalni ca nogavic, Kopitarjeva ulica, pri zmajskem mostu.
Z Gorenjskega
V Kamniku je umrla Terezija Lovrenči-čeva, sestra pokojnega kamniškega dekana Lovrenčiča. Pokopali so jo na domačem pokopališču 25. februarja.
OdBkovanje dveh trboveljskih borcev. Okrožni vodja Bberhart je pred kratkim odlikoval drv«. Trboveljčana, ki sta se posebno odlikovala v borbah proti tolovajem. Odiikovanoe rta prejela Franc Benesseder in Peter Bräserat. Oba sta se izkazala y akcijah proti bamchtoni s swpjo neustraše-nostjo.
V Trbovljah so pokopali te dni občinsko uradnico Triebovo, ki je bila z dvema spremljevalcema napadena na sprehodu ter ubita. Poleg Triebove je bil ubit tudi eden izmed spremljevalcev, drugi pa nevarno ranjen.
Nesreča v Žalcu. V Žalcu se je ponesrečila ter je na posledicah nesreče umrla Uršula Steinkopfova. Z njeno smrtjo je izgubil Žalec najagilnejšo žensko, ki je delovala v prid stranke.
Iz Trsta
Umrli so v Trstu Ana Bercetova, Marl Simič, Marija Marassi-štolfa, Marjeta Vili-čič, Jožef Vatovac, Peter Bonek in Ivana Bradaška. Vsi so bili pokopani na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani.
TJrad za nadzorovanje cen. je v teku me-! seča februarja prijavil 227 primerov prekoračenja cen. Osebe, ki so zagrešile prestopke, so bile ovadene državnemu tožilstvu.
Mina je poškodovala 33 letnega delavca Božidara K and ona iz Trsta. S hudimi poškodbami so ga pripeljali v tržaško bolnišnica
Ustreljen krčnmr. 51 letni tržaški krčmar Anton Flaminio, lastnik gostilne v ulici San Marco št. 15, je postal pred dnevi žrtev neznanca, ki ga je počakal pri vratih ter sprožil proti njemu dva strela iz samokresa. Flamioin je bil na mestu mrtev.
Z drevesa je padel 42 letni kmetovalec Peter Franc iz Lonjera pri Trstu. Fadel ie iz višine 4 m ter so poškodoval na. rokah, zlomil pa si je tudi desno nogo.
BELEŽNICA
četrtek.
KOLEDAR
S. aprila: Vincencij. DEŽURNE LEKARNE Danes: dr. Ptccoli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar. Celovška c. 62; mr. Gartus. Moste-Zaloška e. 47.
Zatemnitev od 20.25 do 6.20.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERNO GLEDALIŠČE
četrtek, S. aprila ob 17. url: W. A. Mozart: čarobna piščaL Red A. Gostovanje basista Betetta Julija.
Petek, 6. aprila ob 17. uri: Bernard Shaw: Pygmalion. Red četrtek.
Sobota, 7. aprila ob 17. uri: P. Lehar: Paganini. Red Sobota.
Obvestila „PREVODA*
W5LTTEV SUROVEGA MASLA ZA APRIL
Otroci do 16. leta jn noseče žene v Ljubljani, ki dobivajo sveže mleko na nakazilo mleka, prejmejo od 7. do 10. aprila p.i spodaj naštetih trgovcih za mesec april po 300 g 'Sirovega masla namesto zaseke na številčne odrezke »Mar 23, 24, 25, 26« osnovne živilske nakaznice za marec brc* pretiskanih vodora vnih čr1 in na ol rezke »nakazila mleka«:
»n-Ai, n.Bi, n-ci. nc, i-es, i-gs«
za april (v**i odresski še ne odrezani!).
Prejemnikom mleka na skupno -»nakazilo mleka« ali neposredno od proizvajalca izda odsek za mleko (Maistrova 101 potrdilo, s katerim dvignejo le-ti na Prevodu, Gospcfeka 12, soba št. 7, na prelložene osnovne nakaznice za marec nakazilo za nakup surovega masla.
Maslo bodo prodajali naslednji trgovci:
Simončič (Celovška 62); G'bec (Ciril-Metodova 43); Kemperle (šmartinska 14); Dolinar (Zaloška 22); Koretič (Ulica 3. maja); Motoh (Krekov trg 11); Kranjc (Igriška 15); Miklič (Rožna dolina. Cer-i.a II739); Češnovar (Dolenjska cesta 1); Novak (Litijska 1); Nabavna zadruga železničarjev (Cesta 800 let Ljubljane); Nabavna zadiuga drž. Uslužbencev (Vodnikov trg); I. Delavsko konzumno društvo (Kongresni trg) in Nabavna zalruga mestnih uslužbencev (Prečna ulica).
Trgovci dvignejo takoj na Prevodu nakazilo masla kot običajno, maslo pa v oe-tek 6. 4.; ostanek masla vrnejo v sredo 11. aprila zjutraj; odrezke (nalepljene ločeno vsako vrsto), prediožijo Mestnemu preskrbovalnemu uradu 12. aprila med S. in 9. uro. Blagajna odseka za mleko v Maistrovi ulici posluje od 7. do 10. ure.
NAKAZILA ŽIVIL TRGOVCEM ZA APRIL
Trgovci in zadruge dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4/II nakazila za racionirana živila po naslednjem redu:
Začetnice A—G v četrtek 5. t. m., H—Ko v petek 6. t. m.. Kr—Me v soboto 7. t. m., Mi—P v ponedeljek 9. t. m., R—T v torek
10.	t. m. in U—Ž in zamudniki v sredo
11.	t. m.
Nakazila se bodo oddajala od 7. do po! 10. ure.
Držite se točno javljenega reda!
Rižarna bo delila riž iz skladišča v rižar-ni od 9. do 14. aprila od 7. do 10. ter od 36. do 18. ure. V soboto pa samo dopoldne. V skladišču se riž tudi plača in oddajo vreče.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 5. APRILA:
7.00—7.10: Poročila y nemščini. 7.10—9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 12.30: Napoved sporeda, nato opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročilo v nemščini, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini. 12.45 do 14.00: Radijski orkester vodi D. M. šijanec. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Od dveh do treh — šare meh (prenos). 15.00 do 17.00: Osrednji nemški spored. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—18.00: Drobne pesmi. 18.00—18.30: Glas slovenskega domobranstva. 18.30—18.45: Glasbena medigra. 18.45 do 19.00: Narodopisno predavanje — dr. Rajko Ložer: Lov na ribe in vodne živali. 19.00—19.30: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Ti ln jaz ob svitu lune. 21.00—22.00: Večerni koncert. Radijski orkester vodi D. M. Šijanec, solist: Marjan Llpovšek — klavir. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Salonski orkester vodi Albert DermelJ. 23.00—24.00: Glasba pred polnočjo (prenos).
Nove poštne znamke
Po pooblastilu vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko Primorje in na podlagi § 48 zakona o pošti je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik predpisal na-redbo o iadajl novih poštnih znamk, ki je objavljena v »Službenem listu« 4. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo. V promet pridejo naslednje nove poštne znamke:
1.	Frankovne znamke s pokrajinskimi slikami Ljubljanske pokrajine: 0.05 lire v črni barvi (Križna jama pri Ložu), 0.10 lire v oranžni barvi (Cerkniško Jezero); 0.20 Ure v rjavordeči barvi (Borovniški viadukt); 0.25 lire v slvozeleni barvi (Ljubljansko barje); 0.50 lire v modrovi-jolčastl barvi (Kapiteljska cerkev v Novem mestu); 0.75 lire v rdeči barvi (Ribnica); 1 lira v temnozelenl barvi (Ljubljanski grad); 1.25 lire v modri barvi (Glavni trg v Kočevju); 1.50 lire v olivnosivi barvi (slap »Pekel.- pri Borovnici): 2.50 lire v temnorjavi barvi (Turjaški grad); 3 lire v redeče vijoličasti barvi (Žužemberk): 5 lir v rdečerjavl barvi (ob Kricl), 10 lir v ter.mo-ollvni barvi (grad Otočec na Krki), 20 lir v zelenkasto modri barvi (dolenjska kmečka hiša): 30 Ur v vinsko-rdeči barvi (Tabor, utrjena cerkev kot zatočišče).
2.	Portovne znamke z orlom Ljubljanske pokrajine: 0.10 lire v olivni barvi, 0.20 Ure v vijoličasti barvi, 0.25 lire v oranžni barvi, O.sr lire v sevoaeleni barvi, 1 Hra v rdeči barvi. 1.50 lire v zelenomodri barvi, 2 liri v rjavordečl barvi, 5 lir v modri barvi in 10 lir v črni barvi.
Ctospodanivo
Povečano pridelovanje oljnih rastlin
Na osnovi člena 2. naredbe vrhovnega
komisarja o povečanem pridelovanju oljnih rastlin z dne 1. marca 1944. je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik predpisal nove izvršilne določbe, ki so objavljene v »Službenem listu« 4. t. m. Z novimi izvršilnimi določbami se razveljavljajo dosedanje izvršilne določbe z dne 4. aprila 1944 z spremembami in dopolnitvami z dne 19. avgusta 1944.
Vsak lastnik, zakupnik aH drug obdelovalec kmetijskih zemljišč v Ljubljanski pokrajini je dolžan saditi oljne rastline po predpisih te naredbe. Za Ljubljansko pokrajino se vobče kot oljna rastlina predpisuje N>nčnica. Povsod tam. kjer sončnica ne uspeva (v hladnih legah, zlasti v krajih nad 500 metrov morske višine) se smejo namesto sončnice saditi druge oljn* rastline. predvsem buče. lan, mak. ogiščica ali repica.
Lastniki, zakupniki ali drugi oblelovalci kmetijskih zemljišč morajo odd"ti najmanj
naslednje množine oljnih semen: 1) pri njivski površini 1 do 2 ha po 2 kg oljnih semen na vsakih 1000 kvadratnih metrov njivske površine; 2) pri njivski površini 2 do 10 ha po 3 kg; 3) pri njivski površini 10 do 20 ha po 4 kg; 4) pri njivski površini 20 do 30 ha. po 5 kg; 5) pri njivski površini 30 lo 40 ha po 6 kg; 6) pri njivski površini 40 io 50 ha jx> 7 kg oljnih semen na vsakih 1000 kvadratnih metrov njivske površine. Površina njiv se določa po izkazu zemljiškega katastra.
Oljna semena se morajo oddati Pievodu, ki jih plača takoj v gotovini. Po oddaji oziroma pievzemii mora Prevod sestaviti točne izkaze. Oddano seme mora biti popolnoma dozorelo, suho. pravilno očiščeno in ne sme biti plesnivo. sicer se odbije ustrezajoči odstotek od kapne cene.
Lastniki in zakupniki, ki v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti prejmejo nagrado v olju, ki se ne šteje v obrok maščobe, in sicer: 1) za odlane predpisane množine oljnih semen po 1 del olja za vsakih 2.5 kg oddanega oljnega semena; ta nagrada sme znašati največ 4 litre olja na vsako osebe družine lastnika ali zaiti- m in vsako delovno moč v stalni oskrbi, pri čemer sc upoštevajo tudi --kmetijski uradniki in njihovi družinski člani: 2) za tista množine oljnih semen, ki se oddajo preko predpisanih količin, prejmejo pridelovalci po 2 del olja na vsakih 2.5 kg oddanega oljnega semena brez omejitev glede na družinske člane. Prejemnik plača olje po uradno določeni ceni. .
Pridelovalci, Iti v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, se upoštevajo pivenstveno pri dodeljevanju umetnih gnojil. Po oddaji oljnih semen in po ugotovitvi višine nagrade v olju izda Prevod nakaznico za nakup olja oziroma umetnih gnojil pri pooblaščenih trgovcih oziroma zadiugah. Pridelovalci, ki v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, lahko odkupiio od Prevoda oljne pogače, ki ustrezajo 50% odlanega semena; to pa ne velja za tiste množine oljnih semen, ki se oddajo preko dolžnostne količine.
Gospodarske vesti
— Iz trgovinskega registra. Pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani sta bila Izbrisana člana upravnega sveta Josip Luckmann ln Avgust Westen, vpisana pa sta bila člana upravnega sveta dr. inž. Herman Kli-nar. tehnični ravnatelj, in dr. Andrej Kuhar, javni notar v Ljubljani.
= Nacionalizacija francoske industrije. Francoski narodni obrambni svet je sprejel program, po katerem naj bi se podjetja raznih važnih irancoskih gospodarskih pano« nacionalizirala. Tu gre predvsem za rudarska podjetja, za proizvodnjo energije, za banke in zavarovalnice. Narodni obrambni svet bo v kratkem predložU zakonske načrte o nacionalizaciji kreditnih ustanov, zavarovalnic in elektrarn.
SUSI
S štajerskega
Zborovanje voditeljskega zbora v Maribora. štajerski Gauleiter dr. Uiberreither je pred kratkim sklical sestanek strankinih funkcionarjev v Mariboru, na katerem so poročali gospodarski referent Fleischmann, poročevalec za kmečke zadeve Heinzl ter Propagandist Kremml. Na koncu je okrožni vodja Steindl orisal politični in vojaški položaj.
Sestanek v Preboldu. Pred časom so imeli v Preboldu v Savinjski dolini sestanek za moške in ženske. Krajevni skupinski vodja Schellauf je zaprisegel nove sotvudnike, potem se je spomnil padlega okrožnega vodje Dorfmeistra, nato pa oohvalil štajersko prebivalstvo, ki z dejanji svojih sinov, očetov in bratov dokazuje svojo voljo do pomoči k nemški zmagi. Na koncu se je oglasil k besedi še preboldski župan, ki je govoril o zadevah prehrane ter o krajevnih gospodarskih razmerah.
Na graščini v Zgornjem Ptuju so se pred kratkim zbrali kmečki sinovi s kmetij na Spodnjem štajerskem. Na tem tečaju so udeleženci obnovili svojo strokovno znanje ter s pomočjo raznih referatov osvežili svoja izkustva z raznih področij kmetijstva. Okrožni kmečki vodja Straschill je po končanih zaključnih izpitih nagovoril udeležence ter jim podal smer nice za bodoče delo.
Rrfikl župan padel na bojišču. Na vzhodnem bofitču ob Odri je pedal rwwnrnl poročnik Bmest ISurt, krajevni skupin«» vto-1a in prvi nemškt župan v Krškem. Smrt je zatekla dne 5. februarja. Zurl se j« narodil 1907 kot sin trgovca na Kočevskem ter jf c' rkoval gimnazijo v Ljubljani, trgovsko akademijo pa v Zagreou.
FOTOGRAF, mlaüi, dober operater, retušer. vajen vsega deli, vzame v najem atelje; gre tudi za družabnika ali se zadovolji s provizijo. Ponudbe Jutru pod »Novinec«. 7251-1
*	SLUŽBO v Špecerijski trgovini sli kot natakarica iščem. Naslov v Jutru.
7252-1
*	NATAKARICA, pridna in poštena, išče takojšnjo zaposlitev. Vajena ie tudi kavarniške postreä>e. Naslov v Jutru.	7206-1
'jiTiOJl
«p
*	FANTA, IV—16 letnega, za trgovinska ic gospodarska dela, spretroe treovina, Zaloška cesta 21.
7229-la
*	PERICO 2a pranje dorn», dvakrat mesečno, za hrano io plačo, sprejmem. Naslov v Jutru. 7248-la SPRETNO MOČ. v delu popolnoma samostojno in brezhibno, z znanjem strojepisja. sprejmemo kot tolmača (-iajo). Naslov v og'. oddelku Jutra	7168-la
*	POMOČNICA, res dobra delaika., doki dobro službo v prvorazrednem salonu. Škabar. Ulica 3. maja 5/II.	7203-la
*	GOSPODINJO, samostojno, snažno, srednjih let. sprejmem takoj ali pozneje k dvema odraslima osebama. Hrana in plača. Naslov v Jutra.
7151-la
*	POMOČNICO aH po-
strežnico 2a ves dan, veščo kuhe in ostalih del, sprejmem. Naslov v Jutru.
7246-la
*	SOBARICO, pridno in pošteno, takoj sprejmem. Naslov v Jutni. 7233-la
*	KUHARICO, dobro, takoj sprejmem. Naslov v Jutru.	7237-la » GOSP. POMOČNICO ali postreinico sprejmem. Naslov v Jutru. 723-4-1 a
*	POSTREŽNICO za pospravljanje trisobnega stanovanja, vsestransko pošteno, sprejmem takoj v službo za dopoldanske ure. skabsr, Ulica 3. maja 5 /11.	7202-1 a
*	GOSPODIČNO k dvema punčkama za dopoldne sprejmem. Blerweisova 16, priti., levo.	7195-la / SNAŽILKO sprejmem po dogovoru. Naslov v Jutru. 7183-la / SOBARICO, hotelsko, pošteno, zmožno nemščine, »prejmemo takoj. — Hotel »So軫 (od 7 4o 12).
7162-la
TAJWWO fpTtSvua *
H«-
on T h&i. BlSItasov* 14.
7196-44
• VAJ»«©, fmertko,
TÄrOfl yfVJfDTQpS, XO, *-«—
RADIOAPARAT, majhen format, poceni prodam. Naslov v Jutru. 7220-6 OBLEKCO. belo, fino, platneno, za dečka, belo damsko platneno haljo m za pes tn o damsko uro ugodno prodam. Nasiov v Jutru.	7224-6 PRTA. dva, ročno delo, prodam. Ogled iz prijaznosti pri tvrdki Dren k. Kongresni rg. 7225-6 KNJIGE. strokovne, a strojne in elektroinženine. ter dve logaritmični računali (Rechenschieber) prodam Cesta 800 let Ljubljane 66. 7227-6 ČEVLJE, damske, št. 59, dobro ohranjene, prodam. Hribar Jožica, Muzciska 7, pri Bonaču. 7228-6 POSTELJO z vložkom, postelino omarico z marmornato ploščo, nmovaJ-nik z marmornato ploščo, gašperček s cevmi, visoko omaro, ptomano. Singer šivalni stroj z dolfHra čolničkom in 3 stole prodam Hišnik Bedenk. Pred škofijo 16/I II. 7212-6 JEDILNICO, lepo. m omaro prodam. Ogled od 8. do 12. ure. Naslov v Jutru. 7210-6 VOZIČEK- globok, prodam. Naslov v Jutru.
7209-6
BLAGO. sivo. :n popolno podlogo za moško obleko, predvojno, prodam. Flor-isnska 13/H, pri Ma'^'.iu.
720R-6
RJUHE in kaone, nove', in 4 m črne svile prodam. Naslov v Tutru. 7204-6 ŠKORNJE, boksaste. štev. 42, in ijoizerie št. 43 pro-dnm. Naslov v Jutru.
-!<>y-6
ŽIMN'CO. trotfelno, no-polnjeno z žimo. prodam.' Naslov v Jutru.
719P 6
PISAL. STROJ, port.bl, nemške znamke, prr>iim. Naslov v Jutru. 7197-6 DIVAN. skorai nov, in dve preprogi poceni prodam. Poizve s«! pri J. Trpinu. v rwsazi. »Viktor«. pctce optika Znica. 7233-6 PREPROGO, čisto volneno. domače delo, 2.36 X 3.40. prodam. Na ogled v trgovini »Umetnost«. Kolodvorska 30. 7230-6 SIV. STROJ, pogrezljiv. prodam ali zameniam. — Maleaieva 6, pritličje, desno.	7254-6 PLAŠČ, balonski. rwv, ter moško kolo, dobre znamke. skorai novo. prodam ali zameniam za č<-vlie ali usnje. Tavčar Franc. Flor-ianska 13/HT, levo. 7255-6 ČEBUL ČEK po znil-.ni ceni nudi Sever et Komp., LiubÜMM. 7257-6 VBJE. borove, prodam a'-zameniam zn krompir. — Ponudbe Jntr» pod »Drr»-li««. 7260-« KOSTUM, tm Wv», ia mpfe 7% 6 OK* ffrf«» «ii tSBttti«. —■
v Jatni. LTSfCt, dve, domači, krasse k«m»Ai. prodam ali

KOSTUM, daewki, nur.
predvojni, prodam. Naslov v Jutru.	7249-6
LIMONO V ČAJU dobro nadomešča limonin ek-^rakt »Citroi«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogeriia Anton Kaoc. Židovska ulica 1.
7253-6
DIVJAKE, jjrbolčne. 600. prodamo. Pojasnila pri Sadjarskem društvu. 34828-6 DARILO, moško, lepo, prodam. Naskrv v Jutru.
7235-6
SVEČNIKA iz med i, dekorativna. kr»no dariloi, prodam. Naslov v Jutru.
7236-6
PERO. nalivno, s prima peresom, prodam za 800 lir. Verhek. klobučar. Krakovski nasip 10. 7240-6 SPALNICO, dob-o1 ohranjeno, prodam za 2 V 000 Ir. Keržan. Gospos'-etska cesta 130/JII.	7262-6
ŠKORNJE, črne. št. 43. iz prvovrstne nepremočliive iuhtne. prodam. Ogled iz priiaznosti v trgovini : Kolodvorska 28.	7157-6 ČEVLJE, modre, usniene. športne, št. 37, enkrat nošene, m rjave športne miš št. 39. dobro ohranjene prodam. Naslov v Jutru. 7265-6 RADIO. dober nemški sprejemnik, prodam. Naslov v lutru. 7266-6 KOSTUM. damski, črn, prod-tn ali zameni.im. Go-sposvetska 4/1, desno.
7268-6
PLAŠČ, damski, črn. prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru.	7269-6
RJUHE in volneno jopico prodam. Gosposvetska i 'I. desno.	7270-6
PREPROGO, večio. pirot-sko, prodam Naslov v Jutru.	7272-6 VOZIČEK, športni, predvojni. dobro ohranjen, ugodno prodam. Stritarie-va 7 AI. 7290-6 HIAČE, jahalne, iz sivo-zelenkastesa kamgarna, in usniene dokolenke prodam Kassie, Miklošičeva 1".
7291-ff
KOSTUM. sveti osiv. Z3 srednieMSoko osebo. in blago za pomladansk- plašč ali kostum, prodam. Mol-nar, Verdi eva 8, prit1 čie. levo.	7292-6
BIAGO. boliše. za moške sra'ce, in 16 m kotenine prodam ali zamenjam. Na-sov v Jutru.	7293 6
BLAGO, svileno. 15 m. Z3 damsko perilo, pralno, lepa kakovost, in svilene ovratne rute prodam ali zamenjam. Naslov v Jetrn.	7294-6 NOGAVIČKE, otroške, s hlačkami, in dva ducata belih robcev prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru.
7295-6
KOLO, moško, »Mifa«, in kompletno dinsmo svetilko prodam. Naslov v Jutru.	7296-6 OBLEKO, rredo. športno, ia blago za moiko obleko, oboje predvojno blago, prodam. Naslov ▼ Jutru.
7297-6
SPALNICO. komtrfetno kuh in: sta) »ankoM», n»i-
a« io W«fo m
Jbo ofcMfco prM«<B. Po. irodbe Jutru pod: »Tudi
Ctmeniavi«.	7298-6
GRAMOFON, velik, vrtni, s 43 ploščami, ali SVM pioSie prodam. M&ftovH! Gtfteric» 2*. 7282-6
KNJIGE: Štrekelj. Slovenske narodne pesmi (celotno, 4 zvezki) in GUser, Zgodovino slov. slovstva (celotno) prodam. Ponudbe Jutru pod »10.000«.
7285-6
HARMONIKO ugodno prodam. Langusova ul. 12.
7284-6
MREŽICI za damsko kolo prodam. Kodela, Rimska cesta 11.	7285-6
APARAT za entlanje za »Singer« šivalni stroi ugodno prodam. Naslov v Jutru.	7277-6 RADIOAPARAT. Eumig, štiriccvni. zelo dober, poceni prodam. Naslov v Jutru. 7276-6 OBIFKO. moško, iz prvovrstnega blaga, zamen,.m, sobno kredenco, le^tencc s svilenem senčnikom in kar-nisc prodam. Cesta na Roi-nik 51. 72^5-6 KOLO, moško, v odličnem -.taniu, prodam. Ogled Salendrova 6, pritličie, desno. 7273-6 OBI-EKO. moško, svetlo. tx srednievisoko postavo, še staro blago, prodam. Gledališka 12, visoko pritličie. levo. 7 * 10-6 RADIO, petrevni. prodam. Naslov v lutru. 7306-6 POHIŠTVO, dobro ohranjeno. za eno osebo, prodam. Ocled od 19 do 20. Naslov v Jutru. 7*OV6 RADIO. manjše ob'Jfke. 2+1, nov. prodam. Ponudbe Tulm pod »Tri cevni«. 7303-6 ČE VIJE. moške. rjave, nizke št. 42. sem« ženske štev. M?. >omlad'nsti temnomoder flanelaste riuhe. belo pr.steliro ^rerrrin'?lo. črno volneno nleteno iopico. en-.-lno vrtno mrežo, črno svilen" in 'etne svi'ene obl-ke. vse zelo dobro ohran;en->, pmdam Nislov v lutru
7.-!99 6
SIV. STROI poewüiv. prodam »ti A-lno zameniam za protivrednost. Treiv:ri Siks Mrstni tre 19 7I7R 6 »PH'I.IPS«. odličen. r^-t-cevni, ueodno prodam V. -slov v Jutru.	"M85-6
m
i I
SLOV. KNJIGE. dob^e. kepim. Porudbe Jutru rod »Bibliofil«.	7216-7
LJUBI.I. ZVON. tudi ro-samezne letnike in mesečnike. kupim. Ponudbe Jutru pod »Liublj. Zvon«.
7217-7
ZNAMKE, vsakovrstne, tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe lutru pod »Franko«.
669 v 7
STEKLO, debelo, v plo-fč?h od 4 do 8 mm. od 40 X 40 cm naprej, kupim. Naslov v Jutru. 7219-7 GALICO kupim ali dam or<*i vrednost. Breg 18. pritličje.	7226-7
»HITROST«, nova trgovina, kupuje razno pohištvo. Plača takoi. Stritarjeva 2.
7115-7
HARMONIKO, lahko rabljeno, denar ali dam no«. Na»lov r
KUPIM 5 m blaga za prevleko za pernice, moško sedlo za kelo, verigo za moško kolo in dve pedali, vse novo. Naslov v Jutru.
7201-7
NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupuje umetnine. — Plača takoj. Stritarjeva 2.
7116-7
DINAMO generator, sin-hronski. na trofazni izmenični tok. 580/220 V. storilnosti 10—25 KS, kupimo ali zamenjamo za protivrednost. Naslov v Jutru.	72CO-7 FOTOAPARATE stalno kupuie Parfumeriia Venus. pai'ača Bata. 7132-7 PRIMOŽ in vrtalni stroj za železo kupim aii dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Ključavničar«.
7258-7
RADIO kupim ali dam
probVrednort za kadficu. Naslov v Jutru. 7245-7 NOVA TRGOVINA »H,-trost« kupuje jedilne servise. vinske servise in razne steklene predmete. Plača takoj. Stritarjeva ul. 2.
7117-7
HLADILNIK na električni tok. uporaben za kuhinjo, kupim. Naslov v Jutru.
7239-7
KNJIGE, botanične vede. vs kovrstne, kupim. Ponudbe z navedbo artoria in naslova Jutru pod sBots-nika«.	7173-7
DARILO, vrednostno, za birmanko. verižico « križcem. kupim; dam tudi protivrednost. Naslov v Jutru.	7244-7
PIS. STROJ, portabl, kupim. Ponudbe Jutru s ceno pod »Gunja«.	7098-7
KOI.O. damsko. zelo dobro ohranjeno, kupim. — N.-slov v Jutru. 7264-7 OPf"KO. tud rabljeno, ter damsko kolo kupim. Naslov v Jutru.	7278-7 GOJZERJE št. 44-45 kupim. Ponudbe lutru pod •'Novi ali stari«. 7308-7 rEHTNICO. kuhinjsko, brez uteži, dobro ohranjeno kupim. Stavec. Cesta v Rožno dolino 30. 7302-7 KITARIST kupi od ponudnika šolo Carcsssi (4 zvezke). Albertz. Paganini. ja itd. Ponudnik nii pusti naslov v ogl. odd. Jutra pod »Kitarist«. 7301-7 KOI O. mcšk.i ali žensko, kup rr> Ponudbe Jutru pod »Takoi«. 7182-7 KOLESA ktipuie tvrdka »Promet«, nasproti križev-niške cerkve. 7184-7 ROČKE (kante), pločevinaste. kupuje »Petronafta«, A Hrrelak. Ljubljana. Ci-ril-Metodov, ?ia. J-442-7 STEKLENICE vseh vrst. "pletenke, šiviljske odpadke, pločevinaste sode. vsakovrsten papir in tehnične predmete stalno kupuje ter plača najbolje Metalia, Gosposvetska 16, tel. 32-88 — nasproti Delavskega do-
J-**«"?
KAMERO, snemalno. 8 mm, zamenjam za dober fotoaparat. Naslov v Jutru.	7223-8 DRVA, borova, zamenjam za čevlje it. 43 ali obleko. Ponudbe Jutru pod: »Blago«. 72S9-8 ČEVLJE, črne, semiš, ženske, št. 38, novejše oblike, lepo ohranjene, zamenjam za poletne bele ali svetlo-barvne. Naslov v Jutru.
7250-fi
AVTO, krasen model, za 5—8 letnega dečka, zameniam za birmansko darilo. Naslov v Jutru. 7243-8 PLAŠČ. lep. siv. moSki. iz predvojnega blsga. zameniam za protivrednost. Nas los- Jutru. 7267-8 BLAGO, volneno, temno-rjavo. drap črtasto, za damski kostum, zamenjam za drugo barvo (drap, zeleno). Ponudbe Jutru pod »Zamenjava«.	5387-8
KOKOS, dobro iaičarico, zameniam za kurjo pico. Oeled cd 12 do 15. Dr. F.ikm, Emonska 10a.
7288-fi
BIAGO zameniam za <Lrm-sko kolo. Naslov v Jntru.
7280-8
JARČKI. irvrstn«' nesnici, zameniam za oves di kur-io pico. Huba>dova 5/1 — Dunaiski cest), ofc bloku.
7309-8
OBIEKO. različno, in blago zameniam za dobro ohran'eno damsko kolo. Ponudbe Jutru pod »Ugodnost«.	7304-8
diatonično kupim za protivred-jatru.
7207-7
INAMKt. VoctpI zbirko »ia pose««*ne p«rtiK. ku-pi«n. Ponudbe »Jut«u« pod »Znamke«.	7218-7
KOLO. daeisko, kupim ali tnentato za moško "kolo. Naslov r Jvtm. 7222-7
SER2. I m , siv, veliko bosansko preprogo, zamenjam. Porudbe Jutru pod »Krwn-plr-rriia-mok»«. 7214-* DRVA zasn«niam za dam-♦k» nogavice. Naslov v Jutru.	7221-8
MREŽO, posteljo«, nervo, zamenjam *a prollnednoet. Narfor r fatm. im**
HIŠICO na hribčku, kdor mi io postavi, dobi tam brezplačno percerlc^. Ponudbe Jutru pod »Dolenjski blok«.	7215-20 PARCELO, «avboo. veliko nad 1000 kv. m. prodam s<«t>o direktnemu kupcu pod ugodnimi pogoj' Naslov v Jutru.
7287-20
PARCELO, Ijyo. stavboo, 1100 kv. m, prodam 400.000 lir. Ponudbe Jutru pod »V prve roke«.
7286-20
:>ij
SOBO, prazno in lepo — iščem. Pooudbe Jutru pod »Center ali bližma«.
7211-2*a
SOBO, lepo opremljeno, v strogem centra, išče gospodična. Ponudbe Jutru pod »Takoi	pozneje«.
7205-23a
SOBICO, malo. preprosto opremi ieoo. iiče ženska, večinoma odsotna. Ponudbe Jutru pod »Sobica«.
7256-23»
SOBO z v*o oskrbo iščem. Živila priskrbim sam. Ponudbe Jutru pod »Godbenik«.	7241-23* SOBICO išče mirno dekl«. Ponudbe Jutru pod »Dekle«. 7281-23»
SOBO dobi gospodična. In bi ponujala eno ur» po ko»»« » eo^odinjstv-o. Pooudbe Jutru pod »Dvočlanski — sredin*«.
72J2-2J
SOSTANOVALKO, stalno, sprejmem. Souporaba ko-
•*' ----vL 12/1.
3279-23
NE SAMO TA ZLATO
Romas
Mr. Laurence je bil ie mnogo let pe*i prodajalec v zlatarski in draguljarski trgovini Walter ja Baraya, toda ni se spominjal, da Di bil kdaj kdo ponudil tako svojevrsten predmet v nakup.
Dama — enako zala kakor elegantna — je pravilno razumela igro prodajalčevega obraza.
»Vem,« se je nasmehnila, »vsekako bi Wk> bolje, da sem se obrnila na kako trgovino s starinami. Za take reči najbiže nimate porabe. Ali priporočili so mi vašo hišo, in
zato--«
Laurence se je priklonil. Vedel je, da ima Barayeva tvrdka v Londonu kar najboljši sloves. Vkljub temu pa je bilo prijetno spet in spet slišati take besede.
-■Bi mi lahko povedali kako tvrdko, ki se zanima za take zlate predmete?«
.»Če dovolite, bi najprej vprašal šefa ...«
>Prosiin.« Gospodična je vzela iz torbice ozko vizitko, in s to je Laurence izginu v ozadju velike prodajalne.
Stric Aleksandra Baraya je bil c»emtn-petdesetleten mož. Ob pričetku novega stoletja je bil prišel v London in ustanovil tvrdko. Za časa vojne so mu bili trgovino zaprli in ga internirali. Pa to je spadalo zoaj v preteklost. Tvrdka Aleksandra Baraya je bila vstala v novi slavi
»Neka dama je tu,« je javil Laurence, ko je stopil v šefovo pisarno. >Miss Bthel Fla-ke ji je ime. Priporočili so ji našo tvrdko, in zdaj nam ponuja v nakup kipec nekakšnega malika — — kipec iz suhega zlata. Mr. Baiay — takega še nisem videl, kar živim — —«
Nekaj trenutkov po teh besedah ae je draguljar z odmerjenimi koraki približal obiskovalki.
Njena lepota ga je presenetila.
».Miss Flake, veseli me, da vas .«spoznam.« Potem je zagledal kipec nji prodajni mizi. »To je pač res dragocen kos.« Ogledal a ga je bliže, ne da bi skrival svojo osuplost. »Prastar malikec azteškega izvira, če se ne motim.«
Miss Flake se je neprisiljeno nasmehnila.
O tem na žalost nič ne raaumem. Moj oče je kupil ta kipec pred več leti od nekega mornarja. Razne okoliščine nie zdaj silijo, da ga prodam.«
Walter Barav s: je ogledal kipec .skor.i povečevalno steklo, in njegovo strmenje se je še povečalo. Kakšno deio!
xKoliko mislite, da je vreden, Mi-, Barray?«
»Imam izvedenca.« je odvrnil. >izvrstnega poznavalca starih «rednjean -rlšlah kultur. Seveda bi ga moral seje dati poklicati. Ce utegnete počakati pol urice - —?«
Ethei Flake je ute* -.il;. počakati, tn tako jo je Walter Bar av povabil s seboj v pisarno. Iz nekega drug.-ga prostora je telefoniral svojemu nečaku v Cornerjev hotel, toda vod je bil oddan. Moral je potrpeti.
»Kupil ga je od nekega mornarja« si je v mislih ponavljal. In njegovo zaoidenje je
raslo od trenutka do trenutka.
*
Overbeck je skoraj brez sape poslušal pri telefonu. Pravkar je bil še enkrat poklical posredovalnico Jamesa Clasiiiga. Tam bi mu bili morali ob devetih dati odgovor, pa «o ga bili opustili.
Aleksander Barav je nemirno hodil .sem ter tja. mahoma pa je obstai. Vide! je. kako je izpreletel Overbeckovo lice izraz globokega razočaranja.
s-Kaj je?« je šepnil.
Toda prijatelj se je uprl.
»Hvala«,« je rekel in položil sfušalo v. roke. Nato se je obrnil k Barayu. »Spet nič. Samo zamenjava imen. Osel«, ki so ji : pred letom dni posredovali zaposlitev, ni ! bila mornar Kiddery, temveč strežajlra z j imenom Kidsly.«
Bnray ni rekel ničesar. Nobeno razočaranje mu ni moglo vzeti poguma. Razočaranja se dogajajo zato, da jih pogoltneš.
»Torek bova iskala dalje,« je rekel čez nekaj časa. »Ti boš sledil tega človeka, jaz pa vzamem nase zadevo s ,City of Liverpool'. V dveh že opraviva.«
»Časih kar miši m, da je vee zaman.«
Zaplemba !sif»vh€H?soriiil(Ov
»Služljeni list« priotočuje odločitev šefa Pokrajinske uorave, s katero je zaplenie-no vse premoženje upornikov Antona Str-.;. žišarja iz Borovnice in Antona Bergantä lz Brezij pri škocjanu. nazadnje starmjo-čega v Ljubljani, Kolodvorska 4.
SOBO. lepo, opremljeno, odd-arn takoj za dtino pomoč v eospodii>istvu. Na »lov v Jutra.	6970-23
OSEBO, ki je v torek ob Smartmski «rstii. aasoroti zage, pobrak moj kratki
suknjič fp-a!«*®) i s»ež-mem kliučev, prosim, da ga od<i- proti nagradi v Soški ulici 12. LasfTMk se z delom bori za obsfcmek in suknjič zelo pocreša
7263-57
LIS 1 NICO s<-m pozabil v trwolsi;em perku. St►d;'--'(£. pros'm, da jo odda na Tržaški M /TI. 7247-37
KINEMATOGRAFI
KINO UNION. Odlična tomedja »Vzorni seper-c«. Heina, Rühmann, Leni Marenbaeb. Predstave ob 17. In 19. uri. KINO MATICA. »Afera Roedern«. Ob 17. in 19. KINO SLOGA. »Velika nagrada« Ob 17. m i9.
t	Za vedno nas je zapustila v 71 letu
starosti naža predobra in preblaga ljuba sestra, teta. prafeta in svakinja MICA MLADIC strokovna nčiteljica v pofc. Pogreb drage pokojnice bo v petek 6. t. m. ob V* 10. url z Zal. kapele sv. Antona, k Sr. Križu.
Ljubljana dne 4. aprila 1945.
ŽALUJOČI OST.4*.I
t	Mojega ljubega očka, našega nepozab-
nega zeta ln nečaka, dobrega bratranca, svaka ln strička, tragično umrlega diie 9. marca t. 1., gospoda
Mr. ph. IGORJA RAMORJA bomo spremili k večnemu počitku r potr-k e. t. m. ob 9. uri z Zal. kapelice Sv. Andreja, k Sv. Križu. Blag mu spomin!
V Ljubljani, dne 3. aprila 1945. , Žalujoči: AndrejCek, Gspanovi in Ramorjevi z ostailm sorodstvom
t	Ob bombnem napadu sta bila tfrsKa
naš 671etni oče. stari oče. gospod JOSIP SABOTIČ ter naša mati ozir. stara mama. gospa JERICA SABOTIČ. Pokopali smo ju 23. marca 1945 v Šmarju Globoko žalujoči: Ivanka Kastelic, rcp^fcra; Pavla Lnznar roj. Sabotič, hčerka: Franc Lnxnar. wet: Božidar, vnuk.
t	Umrla nam je v 73 letu et&rosti n?.8&
zlata mamica, gospa
MIHELIČ FRANČIŠKA roj. VAHTAR vdova po strojevodji. Poereto blage pokoj niče bo v petek 6. t m. ob 9. uri z Zal. kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Ljubljana. 4. aprila 1945.
Žalnjoce hčerke Ema. Fanči. Itertia in družina Felicijan
ZAHVALA Ob smrti ljubljenega moža. itd., gospoda
ANTONA BEVCA
se tem potom prar lepo zahvaljujem vsem. ki so spremili predragega pokojnika k počitku ter počastiU njegov spomin z dobrimi deli
Ljubljana. 4. aprila 1945.
Žalujoča: BEVC NE2KA
Za uredništvo: M: lan Zadnek — Za izda~ jatelja: Stanko Virant — Za Naroda» tMcärao: Frsn Jeron — Za inaeaaaJoi delt L^ubomir Voičič