leto xxxviii., St. 4 Ptuj, 31. januarja 1985 cena 20 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo sociaustične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: Kako do nižje stanarine? (stran 2) Svet občine začel z delom (stran 4) Štirje fantje pojejo (stran 5) Zanke (stran 8) OBISK KIRA GLIGOROVA „ To je redek primer v Jugoslaviji" .ročali smo že, da je 23 januar- ja obiskal ptujsko občino Kiro Gligorov, član CK ZKJ. Obisk je potekal tako kot je bilo predvide- no. Naj poudarimo, da je bilo ponovno srečanje s tov. Gligoro- vom nadvse prisrčno in tudi sam je rekel, da je srečen, ker je na obis- ku v Ptuju In se seznanil z mnogi- mi spodbudnimi primeri dobrega gospodarjenja in premagovanja težav. I V dopoldanskem razgovoru, ki je bil v sejni dvorani na magistra- tu, mu je Franc Tetičkovič, predsednik občinske skupščine,, najprej na kratko predstavil ptuj- sko občino. Janko Bezjak, pred- sednik občinskega izvršnega sveta, ki je obenem tudi predsednik občinske stabilizacijske komisije, je nakazal nekatere dileme, ki se pojavljajo ob izvajanju dokumen- ta . dolgoročne gospodarske stabilizacije, poročal o delu komisije, ki si prizadeva, da se vsako leto vgradi v občinske plan- ske dokumente naloge dolgoročne stabilizacije. Ob koncu pa je poročal o uspehih ptujskega gospodarstva v letu 1984 in opozoril na razna strukturna nesorazmerja. Za tem je prevzel besedo Kiro Gligorov, ki je odgovoril tudi na vrsto vprašanj. Po triurnem razgovoru — je ugledni gost obiskal delovni kolek- tiv TGA,,Boris Kidrič" Kidričevo. Predsednik kolegijskega poslovod- nega organa Danilo Toplek ga je podrobneje seznanil s prizadevanji za modernizacijo primarnega aluminija. Med drugim je omenil, da že mesec in pol čakajo pristojne zvezne organe na odobritev pogodbe, ki so jo sklenili s francoskim dobaviteljem, vsak dan čakanja pa jih stane ogromna sredstva. Seznanil ga je tudi z doseganjem proizvodnje in izvoza. Pri tem je povedal, da ima TGA kar 96 odstotkov lastne akumula- cije. Kiro Gligorov je ob tem pripomnil, da je to redek primer v Jugoslaviji, saj imajo v poprečju gospodarske organizacije le 16 odstotkov lastne akumulacije oziroma obratnih sredstev. Popoldne je Kiro Gligorov, v narodnem domu v Ptuju, govoril sekretarjem OO ZKS, predsedni- kom organizacij sindikata in direktorjem OO ZKS, predsedni- kom organizacij sindikata in direktorjem TOZD in drugih organizacij združenega dela o programu dolgoročne gospodarske stabilizacije. Ob koncu pa je okoli 180-članskemu avditoriju Se odgovarjal na vrsto vprašanj. Misli Kira Gligorova iz dopol- danskega razgovora in popolda- nskega predavanja so se močno povezovale, zato na 2. strani objavljamo strnjen povzetek glav- nih misli iz njegovih iz\'ajanj. FF Kiro Gligorov si je v spremstvu članov KPO in predstavnikov občine Ptuj ogledal potek proizvodnje v TGA Kidričevo Foto: M. Ozmec Velikanske ledene plošče, ki so v mrzlih dneh sestavljale ledeno ploskev na vsej dolžini Polskave, so se 23. januarja pričele kopičiti v Tržcu. kjer je iz kdo ve kakšnega razloga še okoli 300 metrov neregulirane struge Polskave. Led je vo(Ii zaprl pot, zato se je dvignila za nekaj metrov in prestopila sicer visoke bregove. Spopad / ledom je bil neuspešen, za to smo bili kadrovsko in tehnično popolnoma nepripravljeni. Na srečo si je voda po nekaj urah sama utrla pot med nakopičenim ledom. Predtem pa je povzročila ogromno škodo ... JB ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET PTUJ Na podlagi določil 122. člena Statuta Zveze sindikatov Slovenije in na podlagi določil Pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka ^veze sindikatov Stovenije Komisija za podelitev sindikalnih priz- nanj m državnih odlikovanj pri Občinskem svetu ZSS Ptuj razpisuje Saka SSa" žl^SSfet tetl"1Sž*°' " """""'^^ organizacljam7;;;ze^.S:?i;;: vi?n*r!iiro"l*!i„^? sindikata za dolgoretno in požrtvo- PominSln liJ?**"^"'"' 0'««™"ciii, ki je s svojim delom dal P^iSJaTk Mwl« ".r ".'»«"*«evanju delavskih interesov ter veliko K;mrci\o^rnS•te:•;'o^^^ viSrtiL^^Cf«,^?® °«"ovni organizaciji zveze sindikatov za •ovflaJslSJ delovanje pri uresničevanju intere- Predto 1 dL^ P<«*e>itev srebrnega znaka sindikatov Slovenije poda: dlkaS^Thil* f?"« »'"dikata osnovna organizacija zveze sin- kalnl sve? «n«i!kata dejavnb^i ali občinski slndi- "h°stl ali občlnsjil sindikalni svet. oSlHikem.?^^**.'^2i'*«''**»'J' " pismeni obliki z obrazložitvijo P^anani in rt,J V..^^^ ^"^^ ~ Komisiji za podelitev sindikalni KorS. J dpora pa je tistemu, kar bi po- samc/nemu okolju dajalo boljši položaj. Dejstvo namreč je. da nekaterim s.trukturam sedanji položaj kar ustreza, celo na račun inflacije nekateri dobro živijo. USTVARJATI LASTNA OBRATNA SREDSTVA Cjlavna naloga vseh je. da na vseh področjih vzpostavimo eko- nomske zakonitosti. To ni parola, temveč življenjska nuja. ki jo je treba konkretizirati. Pri tem je treba zlasti upo!>tevati družbeno lastnino dela. odpraviti neracio- nalno ravnanje z družbenim pre- moženjem, zadolževanje na račun UVELJAVITI KIDRIČEVE TEZE O PLANIRANJU Najprej je treba urediti tržišče, odnose na tržišču in iz tega mora izhajati plan kot odraz realnih odnosov v življenju in sposobnosti videnj nadaljnjega razvoja. Na- loga plana je. da odpravlja stihijo na tržišču, ga načrtneje usmerja in mora biti tudi plod ljudskih spoznanj, da ga sprotno sprem- ljajo in dopolnjujejo. Danes .se vse bolj vračamo na izhodišča Kidričevih tez o plani- ranju, ki d^ije prednost svobodni pobudi proizvajalcev in ekonom- skim zakonitostim urejanja tržiš- ča. STROŠKOVNA IN STRUKTURNA INFLACIJA Zgodovina svetovne ekonomi- ke nam potrjuje, da inflacija mora biti obvladana vsaj v štirih letih, če to ni. postane trajna »bolezen«, ki se je ljudje navadijo in nekako z njo živijo, vendar to ne more tra- jali v nedogled, ker vsaka bolezen ima posledice, je rekel Kiro Gli- gorov in poudaril, da v letošnjem letu moramo dobiti bitko z infla- cijo in jo začeti postopno zniževati na realno od 10 do 12 odstotno letno. t^rotnnflacijski program izhaja iz realnega stanja, se zavzema za realne obresti in stvarni tečaj di- narja. To bo moč doseči z odpravo inflacije, ki ima svoj izvor pred- vsem v previsokih stroških (vključno tudi proračunska pora- ba) in v strukturnem neskladju cen. kar mora rešiti tržišče samo. V vsej Jugoslaviji rastejo ma- terialni stroški hitreje kot doho- dek, to je značilen primer tudi za ptujsko kmetijstvo. Vzrok je tudi v večjih obremenitvah gospodar- stva, zato je nujno uveljaviti ustreznejšo davčno politiko, uki- niti nekatere zvezne sklade in za- četi odločno bitko za zmanjšanje stroškov v vsaki temeljni organizaciji. Z zmanjšanjem stroškov bomo zmanjševali stop- njo inflacije in devalvacijo dinar- ja, to pa je tudi ključ za izhod iz krize. SMO PRED VELIKO ODLOČITVUO s posebno odgovornostjo mo- ramo spodbujati in stimulirati znanstveno, tehnološko, razisko- valno in novatorsko delo. To je pogoj, da ujamemo korak z raz- vojem v svetu, če ne. bodo nasta- jali novi izvori inflacije. Za dosego tega cilja pa je potreben program strategije razvoja v Jugoslaviji, dograjen mora bili vsak podsis- tem, ki ima svojo pomembno funkcijo in vlogo, vendar podre- jeno enotni strategiji, enotni teh- nološki koncepciji. Zavedati se moramo tudi, da smo. Jugoslav^a kot celota, raz- meroma mali ,v svetovnem raz- voju, zato se nujno morajo posa- mezna področja vključevati v skupne programe, povezovati se navzven. Celo ZDA se morajo tega posluževali in prek skupnih programov Koristijo pamet drugih narodov. Zato je toliko pomem- bnejše, da znamo zastaviti kon- cept razvoja posameznih podro- čij, da se bodo znala in bodo sposobna se povezovali v med- narodne sisteme. Mi se šele uva- jamo v elektroniko, toda v svetuje že na pohodu mikrobiologija, pojavljajo se vedno nove tehno- logije, ki jim moramo slediti. KMETIJSTVO JE GLAVNI DEJAVNIK Prav na primeru koruze se vidi pred kakšnimi problemi smo v Jugoslaviji. Vojvodina mora priti do deviz, ker jih ji drugače ne znamo zagotoviti, zalo izvaža k ruzo. milijon ton, to nam pa odi mogoča, da bi si lahko doH ustvarili rezerve in z njimi zbil pretirano visokecene. | Kmetijstvo'je v bistvu gla\5^ dejavnik začetka stabilizacije t obvladovanja inflacije. Ne le p koruzi, tudi pri pšenici veliko j; gubljamo ^ri izvažanju. V kitij tijsivu moramo znati bolj koristi prirodne prednosti. Ko bom pridelali dovolj in poceni hran; krme. bomo' lahko obvladova inflacijo tudi na drugih področji! Preusmerjanje na donosneji proizvodnjo na vseh področjih p je naša najpomembnejša stab lizacijska naloga. 1 Kiro Cligorov v dvorani na magistratu v razgovoru s predstavniki ptuJ5j občine in gospodarstveniki Foto: Langerho Vprašanja Ptujčanov Kiru Gligorovu Na ilopoldanskem razgovoru in popoldanskem predavanju so ptujski gospodarstveniki in družbeni delavci v razpravi zastavili Kiru Gligorovu vrsto vprašanj, na katera je skušal tudi kar najbolj izčrpno odgovoriti. Nekaj najznačilnejših vprašanj. Dok ument dolgoročne stabilizacije je bil enotno sprejet, vendar ga premalo poznamo. V zaključnem dokurnentu manjkajo kratki in jasni povzetki ter akcijske usmeritve. Nezaupanje do celotnega dokumenta nastaja predvsem zaradi slabega izvajanja drugega separata. to je antiintlacijskega programa. Kmetijstvo ptujske občine je leta 1984 doseglo od 5 do 7 % rast proizvodnje, dohodek pa je nominalno porasel le za 30 %, kar je za polovico manj kot je znašala stopnja inflacije. Vzrok je v strukturnih cenovnih neskladjih. V slovenskem kmetijstvu je vhodna cena mnogo bolj inflatorna kot izhodna, to še zlasti velja za koruzo. Kako torej rešiti »koruzni fenomen« v Jugoslaviji, saj si pri njej proizvajalci kujejo ekstra profil. Poslovne banke so postale v določenem smislu ekspoziture Na- rodne banke, ki jim tudi za najbolj selektivne namene, kot so npr. naložbe v kmetijstvo, zaračunava obresti od 33% naprej. V gradbe- ništvu marsikje dela ne primanjkuje, v težavnem položaju je predvsem zaradi nesorazmerne rasti cen gradbenega materiala. Kako bomo preusmerili proizvodnjo ob iztrošenih strojih in ob prepovedi uvoza strojne opreme. Sindikalno stališče, da osebni standard realno ne sme več padati, ne temelji na realnih možnostih. V tujini imajo jugoslo- vanski izvozniki preveč predstavnikov, kar tuji partnerji s pridom izkoriščajo. Zakaj ne znamo bolje preučiti strukture cen in odpraviti cenovna nesorazmerja. A It pristojni organi v Jugoslaviji razmišljajo, da bi morali velike sisteme bolj povezati, to velja za Železniško gospodarstvo, PTT, Elektro gospodarstvo in še več drugih sistemov. Ali je v skladu s socialističnimi načeli, da v današnjem sistemu nekateri ljudje lahko živijo le od obresti. Zakaj kmetijske in tudi druge proizvode poceni izvažamo in potem enako blago dražje uvažamo. Kmetijstvo se doslej ni obravnavalo enako kot drugo gospodarstvo. Do katere meje še bo moč zniževati kupno moč prebivalstva in vrednost dinarja. Zakaj sodni procesi proti verbalnim deliktom. Zakaj .se trgovini dopuščajo velike možnosti izkoriščanja razmer na tržišču in še nekaj podobnih vprašanj. spremembe tako v gospodarski strukturi kot v navadah in polo- žaju posameznih struktur, če ho- čemo iti v korak z razvojem v svetu, za katerim smo leta 1980 začeli močno zaostajati. Če bomo torej uredili stanje na področju gospodarstva, bomo ustvarili trdno materialno osnovo za na- daljnji razvoj samoupravljanja, ki v bistvu pomeni razvij'anje pro- gresivnega sistema gospodarstva. Zaradi tega pa ni potrebno spre- minjati ustave in drugih temeljnih dokumentov naše družbe, saj ustava daje dovolj možnosti in prostora, da izvedemo družbene in socialne spremembe, ki so nujne za dosego zastavljenih ci- ljev. V nadaljevanju je Kiro Gligo- rov razčlenil, zakaj toliko kole- hanj in odporov do uresničevanja nalog gospodarske stabilizacije, čeprav je bil program soglasno sprejet v vseh okoljih. Program ne more delovati nevtralno, to je. da ne bi nikogar prizadel, če bi bilo tako. pptem programa ne bi po- trebovali. Uresničevanje progra- ma nujno zahteva spremembo odno.sov na mnogih področjih, ukinja privilegiie. kisojih uživala posamezna področja dejavnosti, zatiieva mnoga odrekanja, odnose, v katerih ne bo moč živeti na račun dela drugega. Vse to naleti na odpore v tistih okoljih, ki, drugega itd. Delavec mora postati resnični upravljalec. ob tem pa njegova prva skrb. da ustvarja potrebno akumulacijo za svoj nadaljnji razvoj. Delavci v zd- ruženem delu si morajo prizade- vati za uveljavljanje pogojev, da bo bruto osebni dohodek enak za enake rezultate dela in da se pri tem upošteva tudi to. koliko je posamezna OZD koristila druž- benih sredstev. Vsaka OZD si mora prizadevati za ustvarjanje lastnih trajnih obratnih sredstev, kredite pa naj bi najemale le v nujnih primerih in za kratkoročne potrebe. V gospodarstvu je treba bolj upoštevati ustvarjalno mi- nulo in tekoče delo ter na podlagi tržišča — ponudbe in povpraše- vania — določati realne cene. Tržišče mora ustvarjati ludi real- no vrednost dinarja. Pomembna je tudi racionalnost investicij in skupna vlaganja, ki morajo temeljjti na ekonomski računici. Sredstva vlagati tja, kjer je družbeno najpomembnejše in ekonomsko najbolj upravičeno. Pri tem ne sme bili lokalizma. treba se je odpovedati v4aganju v lastno dejavnost in se odločiti za skupna vlaganja, če to zagotavlja večji dohodek. Vse to so odnosi, ki jih je treba urejati znotraj zd- ^•uženega dela in se politika vanje laj ne bi vmešavala. Kako do subvencionirane stanarine? Vse višji življenjski stroški mnoge občane postavljajo pred dilemo — čemu se odpovedati. Jasno je, da je treba določene stroške iz meseca v mesec poravnavati — gre za stanarino, kurjavo, elektriko, naročnino za radio in televizijo, časopise in tako dalje. Včasih se zgodi, da kate- rega od stroškov zaradi drugih nepredvidenih izdatkov ne zmoremo plačati, vendar je ob dana- šnjih cenah takšno početje izredno tvegano. Težko je pri eni mesečni plači poravnati še zaostala plačila, zato se večina takšnim ,,opera- cijam" izogiba. Zanimalo nas je, kako se rast življenjskih stroškov odraža pri plačevanju stanarin. Na samoupravni stanovanjski skupnosti so povedali, da je neplačnikov izredno malo. K temu delno pripomore stanovanjska skupnost sama s sistemom delno nadomestitve stanarin. Pravzaprav se skupnost v dveh točkah dotika uresničevanja socialno varstvenih pravic obča- nov — tako, da delno nadomešča stanarine in z- dodeljevanjem solidarnostnih stanovanj. Delna nadomestitev stanarin imetnikom stanovanjske pravice z nizkimi osebnimi dohodki je urejena z zakonom in samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno var- stvenih pravic in še z nekaterimi drugimi samoupravnimi akti na ravni občine Ptuj. Pra- vilnik o pogojih in merilih za delno nadomestitev ali subvencioniranje stanarin določa, da so do tega upravičeni vsi imetniki stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih, stanovanjih v lasti ob- čanov ali civilnih in drugih pravnih oseb, če seve/a izpolnjujejo pogoje. V samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialno varstvenih pravic je opredeljena raven socialne varnosti v odstotkih od poprečnega mesečnega čistega ose- bnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu in sicer 55 odstotkov za delavce in druge delovne ljudi in upokojence, 50 odstotkov za zmerno težke in težko dušeno in težje telesno prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo ter 43 odstotkov za nezaposlene osebe, za nepreskrbljene odrasle osebe in za otroka, učenca in študente. Na podlagi omenjenega sporazuma je imetnik stanovanjske pravice upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina stanarine, ki jo plačuje, višja od ugotovljene znosne stanarine. Znosna stanarina izraža družbeno sprejemljivo obremenitev družine določeno v odstotku stvar- nega mesečnega osebnega dohodka na dru- žinskega člana posameznega tipa družine. Za leto 1985 je določena znosna stanarina od 6,8 odstotka do 2,3 odstotka dohodka družine, seveda glede na število družinskih članov. Obe- nem pa je pomembna tudi kvadratura na dol- žinskega člana. Ta ne sme presegati 32 kv. metrov pri enem družinskem članu, pri dveh 45 kv, metrov, pri treh 58 kv. metrov in pri štirih družinskih članih 70 kv. metrov. Podatki o subvencijah v tem srednjeročnem obdobju so zanimivi. Leta 1981 je bilo med vsemi stanarinami le 2,6 odstotkov subvencioni- ranih, leto kasneje celo samo 1,6 odstotka, za- tem pa se je število takih stanarin neprestano poviševalo. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj predvideva, da bo letos 8 odstotkov subvencioniranih stanarin. To pomeni, da bo 350 imetnikov stanovanjske pra- vice prejemalo delno nadomestilo. Stanovanjska skupnost pa zaenkrat še ne ve, koliko občanov bo po uvedbi enotne evidence o socialno var- stveni pomoči izločenih iz tega števila. V mnogih primerih je namreč tako, da družine z nizkimi osebnimi dohodki poleg delnega nadomestila stanarine prejemajo še druge oblike socialno var- stvene pomoči, vse skupaj pa nanese toliko, da so dejansko v boljšem položaju kot družine s poprečnimi osebnimi dohodki. Omeniti velja še možnost za pridobitev soli- darnostnega stanovanja, čeprav je težko op- redeliti, koiiko to vpliva na socialno varnost delovnih ljudi in občanov. Ce upoštevamo, da vsi delavci nimajo enakih možnosti za rešitev tega pomembnega življenjskega problema in da se s tem povečujejo socialne razlike, potem možnost za pridobitev solidarnostnega stanova- nja gotovo sodi v širši krog socialnega varstva. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj meni, da bo ob 1200 nerešenih vlogah za stanovanje potrebno združevati več sredstev za izgradnjo solidarnostnih stanovanj, ki smo jih v lem srednjeročnem obdobju zgradili 144. Število prosilcev se je v zadnjih dveh letih povečalo. Leta 1983 je stanovanjska skupnost prejela 250 vlog in jih 60 odobrila, lani pa 2: vlog in jih odobrila 45. Postopek za preteklo!: to še ni končan zaradi pritožb. Pogoji za pridobitev solidarnostnega sta« vanja so neprimerni bivalni prostori in sociali razmere občana, ki ustrezajo merilom, velja nim za vse druge oblike pomoči. Ker gre v več ni primerov za upravičence socialne kategorij se njihov ekonomski položaj s pridobitvijo s( lidarnostnega stanovanja ne reši, ampak scf oceni stanovanjske skupnosti šele prične rešev: ti. Razlogi niso v višini stanarine, ki je subvei cionirana, temveč v zakonodaji, ki jih ne opn šča lastne udeležbe in seveda kasneje v« obveznosti, ki jih morajo poravnavati skupno; — kurjava, elektrika, voda, odvoz smeti in tat dalje. Očitno je torej, da stanovanjska skupna uveljavlja tisti socialno varstveni kriterij, ki b bi ga glede na zakonodajo uveljavljala. Deli nadomestilo za stanarino namreč dobi; resnično tisti, ki so do nje upravičei Natančnejša navodila o možnostih za pridobiti subvencije bo vsak občan dobil na sedd samoupravne stanovanjske skupnosti občii Ptuj v Prešernovi ulici, kjer mu bodo dali tu ustrezni obrazec za vlogo in mu pojasnili, kal re uradne dokumente oziroma potrdila ji je tr ba priložiti. Ob koncu velja omeniti še misel, ki jo mno stanovalci zadnje čase izrekajo precej glasn Zaradi zadnjega povišanja cen postaja vse b( vprašljivo plačevanje ogrevanja v stanovanjsk blokih. Cena ogrevanja se je zelo povišal občani pa se ob zadnjih nesporazumih ob p ravnavi računov za preteklo kurilno sezo: vprašujejo, koliko so tudi sedanji računi toči E>vom je seveda posledica obračunavanja 1 kvadraturi stanovanja. Ce bi bilo možno uve obračun glede na dejansko porabljeno energ enega stanovanja, bi bili računi drugačni, prvi vrsti zaradi tega, ker bi vsi varčevali malokje bi temperatura presegla 20 stopinj.! daj pa plačujemo drug za drugega, na skup varčevanje z energijo pa se kljub opozorilom pozivom vsi skupaj — požvižgamo. Nevenka Dobljel Sindilcati izpohiuieio dejavslca pričakovania? v ormoških sindikatih kritično ugotavljajo, da so sicer izpeljali programirane naloge, ki so jih sprotno dopolnjevali, vendar pa niso uspeli v celoti analizirati dosežkov na področju uveljavljanja delegatskega sistema in to kljub temu, da so o njem razpravljali na skoraj vseh letnih sejah osnovnih organizacij. K temu še dodajajo; da je program dela predsedstva zatr- pan z obravnavo številnih problemov, od kate- rih jih le malo zaide na dnevne rede občinskega sveta Organizacijskin sprememb v preteklem letu niso zabeležili. Okrog 3650 delavcev je or- ganiziranih v 45 osnovnih organizacijah, 14 osnovnih organizacij pa se združuje v 3 konfe- rence osnovnih organizacij. Le v obeh osnovnih organizacijah v Mercator-Ogradu želijo spremembe v organiziranosti. Predlagajo, da bi imeli le eno osnovno organizacijo, bolj pa naj bi delovale sindikalne skupine po delovnih eno- tah in izmenah. Med aktivnostmi, ki so jih ormoški sindikati vodili v letu 1984 omenjajo: obravnavo resolu- cije o politiki izvajanja družbenega plana obči- ne Ptuj za obdobje 1981—1985 v letu 1984, načrt uresničevanja dolgoročnega programa go- spodarske stabilizacije v občini Ormož, zaključni račun 1983, obravnavo rezultatov go- spodarjenja v prvem, drugem in tretjem trome- sečju leta 1984, položaj delavcev v organizaci- jah združenega dela, samoupravno družbeno planiranje, politiko zaposlovanja, delitev po de- lu in rezultatih dela, življenjski standard in so- cialno varnost delavcev in podobno. Tako so se zavzemali za ohranitev in rast proizvodnje, zmanjševanje stroškov in boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, raz- bremenitev dohodka, zagotovitev nemotene preskrbe s najpomembnejšimi življenjskimi proizvodi, večje zaposlovanje in preprečevanje nadaljnjega padanja realnih osebnih dohodkov. Obravnava zaključnih računov je kakovostno napredovala. Pozitivni rezultati se kažejo v tem, da je akcija zaključni račun postala sestavni del aktivnosti osnovnih organizacij. Ob tem pa je svet predlagal, da bi uveljavili Se sistem sprem- ljanja ekonomskih učinkov inovacijske dejav- nosti v dohodku OZD ter delež MD, ki ga sprejemajo vsi delavci kot rezultat povečanega dohodka na osnovi inovacij. Posebno pozornost so namenili tudi položaju delavcev v OZD, kjer slabo gospodarijo oziro- ma poslujejo z izgubami. Se največ težav imajo v Primatu — Tozd Bančna oprema Ormož, kjer so uvedli ukrepe družbenega varstva na predlog občinskega sveta ZSS Ormož. V slehernem delovnem okolju so se zavzemali za doseganje večjega dohodka zlasti z zmanjše- vanjem stroškov, kar naj bi prispevalo k iska- nju izhoda iz sedanjih gospodarskih težav. Več pa DO potreono nareaiti pn measeoojm pove nosti združenega dela. Zato je nujno, da pr do večjega združevanja dela in sredstev. Stalna naloga sindikata je tudi spremljanj« vplivanje na uresničevanje politike zaposlo nja. Produktivno zaposlovanje, pravočasno realno planiranje kadrov in štipendiranje pa skladno z razvojnimi načrti OZD in možnosi prestrukturiranja organizacij združenega df Ob koncu preteklega leta je bilo 537 nezapoi nih. Nižji OD od 15 tisoč dinarjev je v mes' oktobru po oceni sprejelo 5,7 odstotka v zaposlenih v občini Ormož. Podobno anali tako so se obvezali v občinskem svetu, bc pripravljali vsake tri mesece. Posebno pa zaskrbljujoč položaj na področju družbenih javnosti. V občinskem svetu ZSS Ormož ne soglaša da bi socialne probleme reševali s posebi^ podatki ali pa celo s socialnimi kartica: Zahtevajo, da se vzpostavijo taki pogoji katerih bo delavec zaslužil toliko, da bo laf pokril svoje življenjske potrebe. Vse to in drugo bodo na letni programski občinskega sveta ZSS Ormož Hani sindikat« dopolnili. Analizirali bodo, kako sin^l^ uresničuje svojo vlogo in kako opravlja t*' kar delavci od njega pričakujejo. Programska seja bo danes, 31. januarja 12. uri. ^ ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN Pred letno volilno konferenco Na nedavni seji predsedstva OK ZRVS so v prvem delu precej pozornosti namenili nedavnim predavanjem in volilnim letnim konfe- rencam v krajevnih organizacijah. Razen v eni so nalogo v vseh ostalih več ali manj d'' i izpeljali. Ponekod .so imeli težave s sklepčnostjo, drugje pa so se res odlično pripravili. Nekaj težav je bilo tudi pri volitvah novih predsednikov, kar pa ni posebnost te organizacije. Glede na razprave na sejah krajevnih organizacij .so se odločili, da bodo sprožili postopke proti tistim rezervnim starešinam, ki se predavanj in sploh izobraževanja ne udeležujejo, čeprav je lo njihova obveza. V nadaljevanju so se dogovorili za čas in vsebino letne volilne konference občinske organizacije. Seja bo v soboto. 23. februarja do- poldan. Med kadrovskimi spremembami velja omeniti, daje za novega predsednika predsedstva evidentiran Stanko Meglic. 1. k. TEDNIK — 31-januar 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Prejemniki priznanj bratskih občin SRH in SRS v letu 1984 Koordinacijski odbor za sodelovanje brat- skih občin SR Hrvatske in SR Slovenije: Ca- kovec. Koprivnica, Krapina. Lendava, Mari- bor-Tezno. Ormož. Pregrada, Ptuj. Slovenska Bistrica. Šmarje pri Jelšah in Varaždin, je na sejah. 9. novembra v Ptuju in II. decembra 1984 v Lendavi, sprejel sklep o podelitvi pri- znanj bratskih občih SRH in SRJj v letu ! 984, ki jih na predlog predsedstev občinskih svetov SSH in ZSS v posameznih občinah prejmejo: ZLATO PLAKETO BRATSTVA IN PRIJA- TELJSTVA CAKOVEC: Občinska konferenca ZSMH Cakovec in Anica HORVAT, gradbeni kom- binat Medimurje Cakovec. KOPRIVNICA: Ijija GABAJ-IČO, Občin- ski svet SSH Koprivnica. 0RM02: Občinski svet ZSS Ormož. PTUJ: Centralne delavnice — TOZD za vzdrževanje železniških vozil Ptuj in Simon PEŠEC. HIKO »Olga Meglic« Ptuj. VARAŽDIN: Kulturno umetniško društvo železničarjev »Ivo Mikac« Varaždin. PLAKETO BRATSTVA IN PRIJATEL- JSTVA CAKOVEC: Občinski odbor ZZB NOV Hrvatske Čakovec, Konferenca osnovnih sin- dikalnih organizacij SSH gradbenega kombi- nata »Medimurje« Čakovec, Delovna organizacija »Metalac« Čakovec ter Matija GRABROVIČ, Zvonko HLEBEC in Antun KOROŠ. KOPRIVNICA: Konferenca osnovnih sin- dikalnih organizacij SSH živilske industrije »Podravka« Koprivnica ter Slavoljub ČANI, Josip FRlSČIČ in Slavko NEMEC. KRAPINA: Janko HERCEG.Občinskištab za civilno /a.ščito Krapina. LENDAVA: Cveto DEVETAK, Občinski štab za civilno za.ščito Lendava. MARIBOR-TEZNO: 8. MDB bratskih občin SRH in SRS »Bratstvo in prijateljstvo — Maribor Tezno '84« za sodelovanje na zvezni mladinski delovni akciji »KATLANOVO '84« v SR Makedoniji. Konferenca osnovnih sin- dikalnih organizacij ZSS Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor in SOZD Podravka TOZD »Šana« Hoče. ORMOŽ: Občinski štab za civilno zaščito Ormož. PREGRADA: Športno ribolovno društvo »Straža« H um ob Sotli. PTUJ: Tamburaški orkester DPD »Svobo- da« Ptuj. Konferenca osnovnih sindikalnih organizacij ZSS mesokombinata Perutnina Ptuj. Emona — KK Ptuj — TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj. Gasilsko društvo Ptuj in Anton BRGLEZ. Prosvetno društvo Girkovce. VARAŽDIN: Občinska konferenca ZSMH Varaždin. Konferenca osnovnih sindikalnih organizacij SSH perutninskega kombinata »Koka« Varaždin, Delovna organizacija »Va- raždinske vijesti« Varaždin, Osnovna šola »8. maj« Varaždin in Duro PUTAREK, Varteks Varaždin. LISTINO BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA KOPRIVNICA: Center za kuhuro Kopriv- nica. DKUD »Podravka« Koprivnica, Društvo izvirne folklore Koprivniški Ivanec ter Nada SEŠIČ, Valent SALAJEC, Juraj LAP- TUŠ in Krešimir VRHOCl. KRAPINA: Tiskarna Ljudevita Gaia Kra- pina ter Nevenka VINSKI, Vera OSREDEČKI, Anica IMBRIŠIMOVIC in Branko ZAJEC. LENDAVA: Mira UNGER. Posebna osnov na šola Lendava. MARIBOR-TEZNO: Stanko KOLARIČ in Alojz RANT. TAM Maribor. PREGRADA: KUD »Naprijed« Hum ob Sotli in KUD »Edo Leskovar« Pregrada. PTUJ: Osnovna šola Toneta Žnidariča Ptuj in Nada JURKOVIČ, Zgodovinski arhiv Ptuj. SLOVENSKA BISTRICA: Folklorna sku- pina »Janko Živko« Poljčane in Hinko ŽOL- NI R. IM PO L - TOZD Vzdrževanje Sloven- ska Bistrica. ŠMARJE PRI JELŠAH: Jože HERIČ, Zd- ravilišče Rogaška Slatina. VARAŽDIN: Turistbiro avtotransportnega podjetja Varaždin. Peter RUBINA, Josip PO- KORNY in Kulturna skupnost občine Varaž- din. Zlata plaketa se podelj uje za dvajset oziroma izjemoma za najmanj petnajst let dela. Plaketa za najmanj osem in Listina za najmanj štiri leta dela; za posebne in izredne uspehe dosežene na področju razvijanja sodelovanja med bratski- mi občinami SR Hrvatske in SR Slovenije, za uresničevanje programov Srečanj bratstva in prijateljstva ter za utrjevanje bratstva in enot- nosti med našimi narodi in narodnostmi. Priznanja bratskih občin bodo prejemnikom izročena v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor. 9. februarja 1985 na svečani seji Koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SRH in SRS, ob slovesnem zaključku 23. Srečanj bratstva in prijateljstva — Maribor Tezno '84. Vsem prejemnikom priznanj iskrene čes- titke, katerim se pridružuje tudi naše uredniš- tvo. - FB Osnutek smernic za družbeni plan občine Ruj za obdobje od 1986 do 1990 (nadaljevanje) Nekatere usmeritve bodočega razvoja Analiza možnosti razvoja kaže, da bomo v naslednjem petletnem- obdobju dosegli precej večjo rast družbenega proizvoda kot jo dosega- mo v istekajočem se srednjeročnepi obdobju. V naslednji tabeli lahko vidimo nekaj planskih predvidevanj povprečnih letnih stopenj rasti, ki primerjalno s SR Slovenijo kažejo, da so naše usmeritve vendarle nekoliko bolj optimistične kot to velja za.povprečje v Sloveniji. Usmeritve bodočega razvoja občine so v pretežni meri usklajene v možnostmi našega gospodarstva, kažejo pa tudi na obveznost vseh nosilcev planiranja, daje potrebno planirati hitrejši razvoj in jga seveda tudi dosegati, da bi tako začeli zmanjševati razliko v razvitosti. Relativ- ne številke iz tabele si moramo razlagati predvsem kot našo skupno obvezo po doseganju rasti zlasti družbeno priznanega dohodka in življenjskega standarda. Razvojne možnosti po posameznih področjih so precejšnje, v smernicah poskušamo dati pobude za temeljito oceno poti in sredstev, ki ji bomo morali določiti, oziroma se zanje dogovoriti, za dosego ciljev. Gospodarski razvoj naravnavamo k pospešenemu posodabljanju tehnološko zastarele opreme, to je modernizaciji in avtomatizaciji proizvodnih procesov, kar bo moralo odločilneje vplivati na ekonomič- nost, kakovost in delovno storilnost. mag. Anton Ilec Vložitev napovedi za odmero davkov Uprava za družbene prihodke občine Ptuj poziva vse občane, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davkov, da to storijo v predpisanem roku do 31. januarja. Posebej pozivamo tiste ob- čane, ki občasno dosegajo dohodke z opravljanjem gospodarskih dejavno- sti brez dovoljenja, t. i. šušmarje, da vložijo napoved o dohodkih, ki so jih dosegli v letu 1984. Z vložitvijo napovedi se bodo izognili kazni za prekršek oz. kaznivo dejanje. Zavezanci davka iz avtorskih pravic so prav tako dolžni vložiti napo- ved o dohodkih, ki so jih' dosegli v letu 1984. Ti so sicer dolžni prijaviti dohodek in plačati davek v 15 dneh po prejemu dohodka od občanov, za prodana slikarska dela, kiparska dela in podobno. Ker ti zavezanci v letu 1984 te dolžnosti niso opravili, imajo možnost, da to opravijo do 31. januarja in se s tem izognejo kazni za prekršek oziroma kaznivo dejanje. Pozivamo tudi občane, zavezance davka od prernoženja, ki solastniki stavb, delov stavb in stanovanj in imajo več kot tri družinske člane, ki so skupaj z zavezancem stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu 1984, da to s posebno vlogo javijo upravi za družbene prihodke najka- sneje do 31. januarja. Tem zavezancem bo priznana posebna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka od premoženja. Predpisane obrazce za,vložitev napovedi za odmero davka smo v leto- šnjem letu pričeli prodajati že v začetku januarja, vendar to ni imelo poseb- nega vpliva na čas vložitve. Do vključno 28. januarja je od skupno 825 za- vezancev davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti vložilo napoved le| 147 zavezancev, 4(ar pomeni 18 odstotkov vseh zavezancev. Napoved za odmero davka od skupnega dohodka občanov so dolžni, vložiti tisti občani, ki so v letu 1984 dosegli skupni čisti dohodek, ki presega znesek dvainpolkratnega letnega poprečnega čistega osebnega dohodka za-^ poslenih delavcev v gospodarstvu v Socialistični republiki Sloveniji. Višina ■ neobdavčljivega dela dohodka pri davku od skupnega dohodka občanov j znaša za leto 1984 742.080 dinarjev. j Predvidevamo, da bi naj letos vložilo napoved za odmero davka od skupnega dohodka občanov okrog 120 občanov. Do vključno 28. januarja so vložili napoved le štirje zavezanci. Osiali /ave/aiici, /a kaicre se pri odmeri drugih davščin ugotovi, daje bil njihov dohodek tolikšen, da bi morali vložiti napoved za odmero davka od skupnega dohodkir občanov (obrtniki), vložijo napoved v 15 dneh po prejemu pirvostopne odločbe o odmeri davka. Predvidevamo, da bo teh zavezancev okrog 30. Napoved /a odmero davka je treba vložili na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo zavezanci pri upravi za družbene prihodke občine Ptuj. Zave- zanci dobijo lu tudi vse informacije glede izpolnjevanja napovedi. Vsi, ki Sle dolžni vložili napoved pohitite, kajti časa imate še zelo ma- lo. Za vse zamudnike so namreč predpisane kazni v odstotku od odmerje- nega davka oziroma v stalnem znesku. Iz Uprave za družbene prihodke Dragioča! Ko sva sinoči šla narazno, mi je bila vsa polna glava skrbi, saj vidite kakšen je položaj, da bi Človek včasih skoraj obupal Nocoj sem zvedel spet eno tako stvar, da mi je kar kri zastala. Doma izdaja in je izdata že tudi naših in mene. Dragi oča, saj vidite kako trpiva oba, včasih mi je tako hudo, posebno sedaj, da mi tako ni bilo še nikoli v življenju. Od vsepovsod dobi- vam poročila od aktivistov, da je hudo, vsak hoče obupavati. Če bi ne imel zavesti, da trpim za ves narod, za tisti narod za katerega je dal življenje že Matija Gubec in dosti drugih poštenih ljudi. Oča. ne smete mi zameriti, če sem včasih tako surov do ljudi in celo do vas. Glejte, kako dolgo se že potikam po teh go- šah. to življenje me je naredilo strašno trdega, skoro surovega. Oča. ostanite v Halozah, tako je boljše in Vojko in Naša morata biti stalno pri vas. Ver- jamite, da je tako boljše, ne smete mi zameriti mojega obnašanja do Vas, verjamite da Vas imam danes rajši kot kedaj koli, saj sem ponosen na Vas svojega očeta, takega, ki ga ni v celem ptujskem srezu in še dalje okoli. Oča, saj bo prišlo boljše, ostanite zdravi in se pazite. Trpiva in se boriva, da bova maščevala trpljenje naše ma- tere. Mix:e, Verone in A ngele in zidajmo hišo za Janeza, Petra, Ano in Margečko in ves slo- venski narod. Milijon vdanih sinovskih pozdravov vam pošilja Franc 31. 1. 45 PRED ŠTmmESETIMI LETI Težki časi za borce Po porazu pri Bolfenku v Halo- zah, 17. 1. 1945, so okupatorji pripeljali v Tržeč in Jurovce dve elitni četi, ki sta dnevno napadali postojanke v Halozah. Njihov cilj ■je bil, da bi uničili sedež okraja, oziroma CENTER, kot so ljudje na kratko imenovali politično in vojaško vodstvo ptujskega okraja, ki je bilo na območju gornjih Ha- loz. To, povrh pa še visok sneg in huda zima, ki je trajala tudi drugo polovico januarja, je zelo otežko- čalo politično delo na terenu. Ne- kaj borcev in aktivistov je bilo tudi bolnih. Zato ni čudno, da se je lotevalo posameznih borcev malo- dušje. Upoštevajoč vse to lahko tudi nekoliko globlje razumemo bese- de, ki jih napisal takratni sekretar OK KPS Ptuj Franc Belšak-Tone svojemu očetu Francu Belšaku- Simonu. (Poleg fotografije pisma, posebej, ojjjavljamo tudi njegovo besedilo.). K temu še naslednje pojasnilo. Na sedežu okrajnega Centra v Halozah je bila koncem januarja 1945 seja OK KPS in OF. Na seji so kritično ocenili delo na terenu, sprejeli navodila za delo vaških odborov OF, ki mora šteti naj- manj 6 članov in predstavlja ljud- sko oblast in se mora sestajati naj- manj enkrat tedensko. Posebej so bile opredeljene naloge za sekretarja vaškega odbora OF, vojnega referenta, obvdčevalca, gospodarskega referenta in tehnika za naš tisk, ki skrbi, da ,,kroži iz rok v roke, da se ne strga in uni- či". Na tej seji je sin, kot sekretar KPS, kritiziral tudi delo svojega očeta, kot sekretarja okrajnega odbora OF. Toda dan za tem se mu je v pismu oproščal. Nedvom- no pretresljiv dokument o trdoti življenja v tistih težkih dneh. V ohranjenem delu zapisnika ti- ste seie. ie ob koncu zapisano, da je morala biti seja prej končana, ker morajo tovariši oditi na javko čez Dravo ... V pismu OO OF Ptuj, ki ga je podpisal Marko, naslovljeno pa je na okrajnegavoj- nega referenta Jožeta, 30. 1. 1945, je med drugim zapisano, da odbor trenutno nima stika s Tonetom (sekretarjem KPS op. pis.), ker je odšel čez Dravo, da so sprejeli od njega municijo in da mu pošiljajo pisalni stroj. Jožeta tudi prosijo, da jim sporoči, kako je z zvezo za novince. (Nekaj dni za tem, 6. 2. 1945, je Tone skupaj s soborci pa- del v Gorišnici, vendar o tem več prihodnjič.). Teror okupatorja se je nadalje- val, 26. januarja so Nemci v Cir- kulanah ustrelili 9 talcev, prav ta- ko 9 pa jih je na ta dan padlo v gozdu pri Ivanjkovcih. 28. januarja so Ptuj spet prele- tela zavezniška letala, odvrgla pre- cej bomb, ki so poškodovale pred- vsem železniški most. Zaradi stalnih nemških prečesa- vanj Boča, se je od tam v začetku januarja 1945 začasno umaknil odbor OF za okraj Rogatec na območje gornjih Haloz. Na poho- du je zbolel član odbora Vlado, imenovan Mali. Morali so ga pu- stiti na zdravljenju. Kurir Miha, doma s Ptujske gore, mu je priskr- bel varno zatočišče pri kmetu Francu PiSku, v neposredni bližini policijske postaje v Majšperku. Zasilno ležišče so mu uredili na seniku nad hlevom. Skrb za hrano sta prevzeli mati Antonija in hčer- ka Zalika. Aktivistka Anica Tra- ven s Ptujske gore mu je s pomočjo zdravnika dr. Pečeta pri- skrbela zdravila, partizanka Zora, (danes jo naši bralci poznajo kot dr. Štefko Cobelj) pa ga je povezala s političnim aktivom in oskrbovala z literaturo. Tako se je Vlado-Mali »p čez 3 tedne vrnil zdrav nazaj na Boč. Podatke zbral: FF r.^'^li!?]^?^*I^^*"^'*"**" Francu BelSaku-Simonu, tadnje sporočik) očetu, neksij dni 2a tem je Tone padel. Foto: I.CIANI POPRAVEK V prejšnji številki je v sestavku Osnutek smernic za družbeni plan občine Ptuj za obdobje od 1986 do 1990 priMo do neljube tiskarske napake. Prvi stavek četrtega odstavka se pravilno glasi: Ko razmišljamo o tem, ali lahko raz- voj posameznega dela združenega dela, občine i{xl.. naravnamo sa- ■mosiojno in neodvisno od širše opredeljenih družbenih razvojnih možnosti, je odgovor ne. Avtorju se za napako opraviču- jemo. uredništvo Škoda v ormoških vinogradih Vinogradniški strokovnjaki iz občine Ormož so po nedavni odjugi. skupaj s stro- kovnjaki Poslovne skupnosti za vinogradniš- tvo in vinarstvo iz Maribora, ugotavljali škodo na vinski trti. ki je nastala zaradi letošnjega Januarskega »sibirskega mraza«. Skupna ugotovitev je bila. da je mraz trto nekaterih sort prizadel bolj kot druge. Čeprav je točno stopnjo zmrzali težko ugotoviti, vendar me- nijo, daje mraz prizadel poprečno 30 odstot- kov vin.ske trte. Zaradi tega bo treba s posebno pozornostjo in strokovnostjo opravljati spomladansko rez, da bodo ostali fes nepo- škodovani rezniki in šparoni. Na območju Juršinc m tudi na ormoškem območju se vinogradniki precej ukvarjajo tudi s trsničarstvom, toje z gojenjem tesnih cepičev in cepljenk. Tu je škodo zaenkrat najtežje oceniti, ker je ponekod razmeroma debela snežna odeja varovala sadike pred mrazom, če pa jih je tudi obvarovala, bo moč ugotoviti z gotovostjo šele spomladi. -ek 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 31. januar 1985 - TEDNI|( KONSTITUIRAN SVET OBČINE PTUJ Široko področje dela Zbori skupščine občine Ptuj so na seji v decembru 1984, po predho- dnem kadrovskem postopku, imenovali predsednika in člane Sveta občine (sklep je objavljen v današnjem Uradnem vestniku). V petek, 25. januarja pa se je svet že sestal na prvi seji. Sejo je začel Franc Tetičkovič, predsednik skupščine občine Ptuj, ki je članom sveta čestital, povzel najpomembnejše naloge, opredeljene v odloku in poudaril, da stališča Sveta občine morajo imeti svojo težo tudi v odločitvah občinske skupščine. Ne gre le za to, da bi svet o določenih zadevah le razpravljal, temveč mora biti tudi učinek uspešnosti teh razprav. ,^ Predsednik Sveta pbčine, Karel Zmavc, se je v imenu vseh članov za- hvalil za zaupanje in predlagal, da izmed članov svet imenuje tudi namestnika predsednika. Soglasno je bil imenovan dr. Mitja Mrgole. Za tem je Karel Zmavc poudaril, da je izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ena od najpomembnejših nalog tudi Sveta obči- ne, ki ne more delovati mimo delegatske baze, zato bo njegova skrb namenjena tudi razvoju delegatskega sistema. Poleg najpomem^bnejših nalog, ki izhajajo iz programa dela zborov skupščine občine Ptuj, o katerih bo svet oblikoval svoja stališča, bo svet občine namenjal posebno skrb še: — prenosu revolucionarnih tradicij NOB, — ljudski obrambi in družbeni samozaščiti kot celovitemu sistemu socialističnega samoupravljanja, — organizaciji in delovanju ljudske oblasti, drdžbeno ekonomskim odnosom, razvoju zdravstva, kulture, socialne varnosti itd. V razpravi je več članov opozorilo na probleme, ki se pojavljajo na raznih področjih in čemur bi svet moral namenjati svojo skrb, oblikovati stališča in poskrbeti za njihovo izvajanje. Enotno stališče vseh j^ilo, da je razprava o smernicah za srednjeročni razvoj občine v obdobju 1986—1990 trenutno ena najpomembnejših nalog. O tem je na seji podrobneje spregovoril Anton Ilec, predsednik občinskega kmmiteja za družbeno ekonomski razvoj in planiranje. Zato so sklenili predlagati zborom občinske skupščine, da naj javno razpravo o smernicah podaljša do konca februarja. Na naslednji seji pa bodo člani Sveta občine podrobneje spregovorili o smernicah, zato so se zadolžili za posamezna področja, da jih bodo podrobneje preučili. Na seji Sveta občine so sodelovali tudi vsi vodilni predstavniki občin- skih družbenopolitičnih organizacij, ki so jih seznanili z nalogami posameznih DPO, jim čestitali in zaželeli uspešnega sodelovanja. FF Predsednik sveta občine Karel Žmavc, predsednik skupščine Franc Teti-J čkovič in drugi udeleženci na seji Foto: Langerholc j Ob letnih programskih iconf erencah osnovnih organizacij zveze komunistov v ptujski občini so v polnem teku vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave na letne programske konference osnovnih organizacij zveze komunistov, ki se bodo zvrstile najpozneje do 20. februarja. Glavna usmeritev je zadržati stopnjo aktivnosti doseženo v razpravah o pre- dlogu sklepov 13. seje CK ZKJ, v kateri se je večina članstva zveze komunistov zelo odločno opredelila za nadaljnjo krepitev vodilne vloge ZKJ v družbi ter njeno idejno in akcijsko enotnost. Konference pomenijo spodbudo za na- daljevanje zastavljene samoupravne in politične aktivnosti, ki smo jo komunisti zastavili v letu 1984 in nas zavezuje za brezkompromisno idejno ter poenoteno pohtično in samoupravno na- ravnano akcijo, ki mora slediti, ko bo CK ZKJ sprejel sklepe 13. seje, ki so vsebinsko obogateni s široko demokratično javno razpravo komuni- stov in enotno podporo delovnih ljudi ter obča- nov v vsej naši Jugoslaviji. Morda se še po- samezniki premalo zavedajo dolgoročnih ciljev sklepov 13. seje CK ZKJ, vendar je prav ob letnih programskih konferencah osnovnih orga- nizacij potrebno poudariti, da se bo v vsako- dnevni praksi potrjevalo, kdo se dejansko bori za cilje 13. seje, kajti prav to pričakujejo delavci, občani — naš celotni delavski razred. Resnost nalog, ki se pred zvezo komunistov postavljajo v vsej svoji zahtevnosti, že kaže tudi svojo odmev- nost pri tistih posameznikih, ki izstopajo iz vrst zveze komunistov, ker so se prepričali, da v njej niso deležni nobenih osebnih privilegijev in ma- terialnih koristi, ampak le večje odgovornosti za razreševanje konkretnih problemov, s katerimi se naš delavec in občan soočata v boju za cilje gospodarske stabilizacije in krepitve samouprav- nega položaja delavca in občana. Omahljivci, karieristi, užaljenci in njim podobnim izstopajo iz vrst zveze komunistov, v vrste zveze komuni- stov pa stopajo novi predani kadri iz vrst mladih in iz vrst delavcev neposredne proizvodnje, ki so pripravljeni, da s svojim poštenim delom spreminjajo razmere in utrjujejo samoupravni položaj našega človeka: delavca v združenem delu, kmeta v kmetijski zadrugi, zdravstvenega delavca v zdravstvenem centru, učenca, dijaka in prosvetnega delavca v šoli, delavca v upravi, pra- vosodju in drugod. Ocene in pobude, ki smo jih komunisti sprejeli v razpravah o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ, so nam jasen kažipot za oceno in pregled dejanskega družbenoekonomskega, družbeno- političnega in samoupravnega stanja v združe- nem delu, v krajevnih skupnostih, v občini. V vseh teh okoljih in ravneh bijemo bitko za ure- sničevanje ciljev gospodarske -stabilizacije in za nadaljnji razvoj političnega sistema sociali- stičnega samoupravljanja, zato bo prav o teh vprašanjih tekla glavna beseda na konferencah ter o idejnopolitičnem delovanju osnovne orga- nizacije zveze komunistov ter njeni idejni in ak- cijski usposobljenosti. Glavna naloga osnovnih organizacij zveze komunistov je, da se poglobijo v oceno razmer v svojem okolju delovanja, s programsko usmeritvijo v letu 1985 pa opre- delijo smeri in strategijo spreminjanja razmer. Beseda komunistov se mora osredotočiti na vsa tista vprašanja in probleme^ s katerimi se sooča- jo delavci v združenem delu, krajani v krajevnih skupnostih, delegat v delegatskih skupščinah ter člani v družbenih organizacijah in društvih. Konference pa imajo tudi obeležja kadrovskih priprav na volitve v zvezi komunistov. Ze v no- vembru in decembru 1985 bodo člani zveze komunistov volili nova vodstva svojih osnovni|| organizacij, v začetku leta 1986 pa bo program, sko-volilna seja Občinske konference ZKS volila novi občinski komite, tovarijif^ razsodišče, statutarno in nadzorno komisiJQ Evidentiranje možnih kandidatov ^a nova vodi stva in organe zveze komunistov na sedanjiij letnih programskih konferencah ima za cilj, ^ članstvo zveze komunistov po demokratični potj evidentira, kandidira in voli nosilce nalog v vod. stvih in organih zveze komunistov. Pravočasnost evidentiranja možnih kandidatov za naloge v vodstvih in organih zveze komunistov pa in\^ tudi za cilj, da se pravočasno pristopi k usposab. Ijanju kadrov, da bodo usposobljeni za uspeSno opravljanje nalog, ki jim bodo ob izvolitvj zaupane. Pri evidentiranju in usposabljanju j( potrebno posebno skrb posvetiti izbiri delavcev . iz neposredno proizvodnje, ženskam in mladim da bodo v novih vodstvih in organih zvezj komunistov v dovoljnem številu tudi zastopani, Dodamo naj še to, da bo vsaka osnovna organizacija zveze komunistov izvolila enega delegata za programsko-volilno sejo Občinskt konference ZKS, ki bo 30. marca v Ptuju. Na letnih programskih konferencah bodo člani zveze komunistov spregovorili tudi o nalo. gah v Socialistični zvezi in v Zvezi sindikatov o|) pripravah na volitve novih delegacij za dele- giranje delegatov v delegatske skupščine občint in samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo v letu 1986. Člani zveze komunistov si bodo v prj. pravah na volitve prizadevali za demokratičnost vseh postopkov kadrovskih priprav, kar pa je mogoče doseči samo v okviru Socialistične zvea kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil. FB S SKUPŠČINE KLUBA ZORAVUENIH ALKOHOUKOV Delo kluba je vpeto v družbeno okolje v preteklem obdobju so si v klubu zdrav- ljenih alkoholikov Ptuj zelo prizadevali za dodatnoskupino D zdravljencev ali morda še katero. Žal v velikih organizacijah, kot so na primer Perutnina. TGA in Kmetijski kombi- nati, svojih zdravljencev niso organizirali. Na plodnejša tla .so naleteli v Agisu. kjer že dobro leto in pol dela skupina C in ima v.so podporo vodstvenega in vodilnega kadra. Ti so svojo podporo dokazali tudi s prisotnostjo na sobotni skupščini terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov. Ostalih vabljenih ni bilo. razen predstavnikov koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri OK SZDL Ptuj, centra za socialno delo in pred- stavnikov nekaterih terapevtskih skupnosti iz Murske Sobote, TAM-a Maribor, Pohorskega dvora in Ormoža. Na skupščini je sodeloval tudi prestavnik ormoške psihiatrije, kije tudi povedal, daje delo kluba vedno bolj sproščeno, kar je tudi dokaz, da ga družbeno okolje vse bolj sprejema in da seje klub znal odpreti v družbeno okolje. Klub ima po zadnjih podatkih 45 članov, od tega 17 s triletno abstinenco. 16 rednih in 12 vpisnih članov. V preteklih ietih je šlo čez klub 70 zdravljencev: vprašanje je. kje so sedaj tisti, ki so prišli v klub le dva do tri krat in za katere v delovnih organizacijah niso kazali zanima- nje, da bi se rehabilitirali. Dr. Iveličeva, glavni terapevt kluba poudarja, da gre v glavnem za zanemarjene alkoholike in za tiste, ki za reha- bilitacijo niso zainteresirani. V klubu so sict/ želeli pomagali delovnim organizacijam tako. da so Jih obveščali o zdravljencih, ki ne hodijo v klub. Žal na njihov poziv ni bilo odgovora. Vzrok takemu stanju je brez dvoma ne- znanje, kar so potrdile tudi okrogle mize v delovnih organizacijah (Gradnje, AGIS,^ že- lezniške delavnice). Zato bo potrebno z njimi nadaljevati. Ob tem pa se bo potrebno zavze- mati še za enotno doktrino v zdravljenju al- koholizma. Podatek, da 46 ljudi propada, je grozljiv, koliko paje še ljudi, ki niso bili poslani na zdravljenje. Dvajset zdravljencev. taki so podatki, pa abstinira brez kluba. Vsi, ki klub obiskujejo so enotnega mnenja, daje potrebno klub obiskovati še pel let po zdravljenju. Daje temu tako, so zdravljene! povedali tudi skozi anketo. Vsi so zatrdili, daje klub isto kot dobra šola za življenje, daje pomoč in to takrat, ko sam zaupaš drugim. Takih in drugačnih odgovorov bi lahko še našteli. Bruno Gajser, dosedanji predsednik uprav- nega odbora kluba, ki so' mu zdravljenci zau- pali to nalogo še za pritiodnji dve leti, je po- vedal, da bi morah ob podatkih, daje v TGA toliko in toliko delovnih invalidov, ugotavljati tudi' kakšen delež ima pri tem alkohol. Brez .opravljene analize je ugotovil, daje verjetno posledica alkoholizma pri 60 odstotkih delav- cev, pri ostalih pa plin. Nasploh se v delovnih organizacijah slabo zanimajo za zdravljene alkoholike. Občasno jih samo zadevajo s vprašanjem: kaj še ne piješ? Še večje »zanimanje« kažejo v osnovniti organizacijah sindikata, kjer ob raznih sreča- njih slabo poskrbijo za liste, ki ne pijejo. Pri- mer: V lokalu izven mesta je neka osnovna organizacija organizirala zaključek leta. Sara predsednik osnovne organizacije je nosil vino in ko je zdravljenec rekel, da ne pije in bi želel Stil. mu je odgovoril, daje to plačal sindikat in da to potem mora postaviti na mizo. Prizadetije potem dobil Stil .šele pri lastniku gostilne. To je samo eden od primerov, kakšen je naš posluh za zdravljence. Klub je za sobotno skupščino pripravil ludi strokovni predavanji o alkoholizmu v delovni organizaciji in izkušnjah pri delu kluba. Go- vorila sta dr. Rajko Brglez in dr. Zlata Iveti- čeva. V nadaljevanju so govorili o programu dela za leto 1985 ter izvoHH novo vodstvo, ob koncu pa podelili 22 priznanj za eno, tri in petletno abstinenco. Precej so na sobotni skupščini govorili tudi o povratnikih—o recidivih. V ormoški psihia- triji so, kot je povedal profesor Bojan Sinko, analizirali vzroke in ugotovili, da pri večini zdravljencev svojci niso bili zainteresirani za neke spremembe, delovne organizacije pa so pokazale interes le v toliki meri, da so se alkoholika za nekaj časa znebile, nekaj pa je pripisati tudi nestrpnosti in drugim vzrokom. MG SDK JACA SVETOVALNO NALOGO v službi družbenega knjigovodstva — podružnici Ptuj so v preteklem letu uspešno uresničevali svoje zakonske naloge in tudi naloge, ki so jih sprejeli z letnim programom službe SDK v SR Sloveniji. V glavnem so to naloge s področja evidence in informacij ter analiz, kontrole pravilnosti podatkov o razpolaganju z družbenimi sredstvi, kontrole zakonitosti raz- polaganja z družbeni sredstvi, izpolnjevanja obveznosti uporabnikov druž- beniheredstev do DPS in plačilnega prometa v državi. Kot je povedal Mirko Žagar, vršilec dolžnosti pomočnika direktori- ce službe, so delo na določenih področjih, kot so informativno-analitska opravila in zunanja kontrola, presegli planirali obseg dela. Skupno so plan presegli za več kot 30 odstotkov, pri opravilih zunanje kontrole pa celo za 41 odstotkov. Precei se krepi tudi sodelovanje z uporabniki družbenih sredstev, zla- sti ko gre za dajanje informacij pojasnil glede uporabe določenih finančnih predpisov, izdelav različnih informacij za potrebe uporabnikov družbenih sredstev. V preteklem letu so opravili okrog 15 odstotkov vseh planiranih pregledov, ki so jih zahtevali v tožilstvu, uprava za notranje zadeve, organi upravljanja v delovnih organizacijah in drugi. Nasploh dajejo v službi velik poudarek preventivnemu delovanju. Takšno željo so izrazili tudi uporabniki družbenih sredstev na tiskovni kon- ferenci ob 25-letnici službe družbenega knjigovodstva. Preventivno delova- nje v veliki meri prispeva k temu, da se uspešno preprečuje nezakonita upo- raba družbenih sredstev. Preventivno vlogo služba uresničuje tudi prek društva finančnih in računovodskih delavcev. Aktivna pa je vloga službe v pripravi in izvedbi akcije zaključni račun, ko obveščajo druge in določene uporabnike družbenih sredstev, da je za- ključni račun potrebno predložiti do 28. februarja. Med tistimi, ki so v pre- teklih letih pozabili na to obvezo, so bila najpogosteje razna društva. Služba bo tudi v bodoče dajala različna pojasnila in s tem krepila svo- jo preventivno vlogo, seveda v okviru svojih pristojnosti. Okrepljeno sode- lovanje pa včasih zavira ,,ugotovitev" nekaterih uporabnikov družbenih sredstev, da so finančna policija, poudarja Mirko Žagar. Do 28. februarja mora po podatkih službe zaključni račun predložiti 906 obveznikov v občinah Ptuj in Ormož, od tega s področja gospodarstva 99 uporabnikov, s področja negospodarstva pa 89 uporabnikov; ostalo so drugi in določeni uporabniki družbenih sredstev. MG Oceniti delo delegacij in delegatov v sklepih picd/adnjc scjc OK ZKS l^uj so med drugim zadolženi sekretarji OO ZKS, predsedniki delavskih svetov in vodje delegacij v TOZD in krajevnih skupnostih, da skupno ocenijo delo delegacij in dele- gatov v svojem okolju. Namen te ocene je, da bi dosegli učinkovitejše delovanje delegatskega sistema. Poudarjeno je ludi, da je treba od predlagateljev strokovnih rešitev zahtevali v večji meri odgovornost za predlagane rešitve, od delavcev v upravnih organih pa odgovornost za njihovo samoupravno delovanje. V primerih neodgovornega obnašanja posameznih delegatov in slabega opravljanja delegatskih dolžnosti pa je treba predlagati postopek za boljše kadrovske rešitve. OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ naloge v prvem četrtletju Izhajajoč iz programskih usmeritev občinske organizacije SZDL Ptuj za mandatno obdobje 1983-87 je predsedstvo OK SZDL Ptuj na zadnji seji sprejelo programske usmeritve za letošnje leto (objavili jih bomo v naslednji številki), poleg tega pa konkreten operativni program dela^za leto 1985. razčlenjen po tri- mesečjih in z določenimi nosilci nalog. Med stalnimi nalogami so si zapisali, da bo predsedstvo sprotno spremljalo gospodarska gibanja v občini na podlagi analize, ki jo bo pripravil občinski izvršni svet. Prav tako bodo obravnavali uresničevanje dolgoročnega pro- grama gospodarske stabilizacije na C)odlaju,. poročila, ki ga bo pripravila stabilizacijska komisija pri IS SO Ptuj. Stalna naloga bodo tudi priprave na volitve za četrto mandatno obdobje delegatskih skupščin. Posebej pa bodo v letošnjem prvem četrtletju obravnavali stabilizacijske naloge, in planira- nje-v krajevnih skupnostih za naslednje sred- njeročno obdobje. Razpravljali -bodo o pro- blematiki zaposlovanja in brezposelnosti v občini in o uresničevanju družbenega dogo- vora o izvajanju politike na področju splošne porabe(proračunske)vobčinivletu 1985. Med pomembnimi nalogami bo tudi samozaščitno usposabljanje prebivalstva in priprave na po- hod Po poteh revolucije v Mostje. kar bo po- vezano s proslavo dneva OF in 40-lelnice osvoboditve. * Predsedstvo je sklenilo, da se letni prograit dela OK SZDL predloži svetom, koordinacij skim odborom in komisijam pri predsedstvi OF? SZDL s predlogom, da ga dopolnijo in v njegovem okviru pripravijo svoje letne prO' grame. Poudarili so tudi. daje naloga odborov da pred vsako sejo predsedstva OKSZDl obravnavajo gradivo za sejo in predsedstvi posredujejo svoje predloge in pripombe. .............................._.............. EJ O usklajenosti samoupravnih splošnih aktov Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ptuju je v letu 1983 poslal OZD s TOZD po- budo, da dopolnijo svoje samoupravne splošne akte in da oprt;delijo osnove in merila za spremljanje in analiziranje poslovanja. To bi (miogočalo poslovodnim delavcem, da pravo- časno obveščajo organe upravljanja o dejan- skem gospodarskem položaju OZD in temu ustrezno tudi ukrepajo. •Kakšni so bih rezultati te pobude, je pod- r(^bneje opisano v poročilu, ki ga je družbeni pravobranilec samoupravljanja poslal zboru združenega dela SO Ptuj in ga je zbor ludi uvrstil na dnevni red seje, ki bo 7. februarja. V poročilu je med drugim zapisano, da .so pregledali le del samoupravnih splošnih aktov v 14 temeljnih organizacijah, ki niso ustvarile dovolj čistega dohodka, da bi oblikovale po- slovni sklad. V nadaljevanju so zapisane konkretne ugotovitve, ki kažejo na precejšnjo različnost. Ob koncu poročila paje zapisano: »V samoupravni praksi se kaže, da posku- šamo vsakršne težave, motnje pri reprodukciji in tekočem .pt)slovanju, pripisati le zunanjim vplivom in razh^gom. namesto, da bi obveščali delavce in zahtevali odgovornost. Predsana- cijski in sanacijski programi, socializacija izgub — vse lo lahko pomeni že začelek konca TOZD. zlasti v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja. Sprotno spr-^mljanje teh pogO fev. obveščanje in odpravljanje motenj v po slovanju je lahko predpogoj za boljše pošlo vanje in s tem zagotavljanje socialne varnos' delavcev. Zavzemamo se. da o motnjah o po slovanju TOZD niso obveščeni le strokovni poslovodni delavci, temveč tudi samoupravU organi in vsi delavci v TOZD.« Na kimcu družbeni pravobranil^ sam<^ upravljanja predlaga ZZD. da naj v okvir svojih pristojnosti naloži poslovodni^ organom v OZD. da irstrezno uskladijo svoj samoupravne splošne akte. če ne. bo skladn'' zakonskimi puohlastili morili ludiukrepati- F' TEDNIK — 31. januar 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Spominski posnetek članov mlekarske skupnosti in njihovih družinskih članov. (Foto: JOS) Vsi SO livalili mlel(o, pili pa vendarle vino Kot smo pisali že v prejšnjem tednu, se vrstijo v tem času na celotnem območju ptujske kme- tijske zadruge občni zbori 102 mlekarskih skupnosti. Pod njiho- vim okriljem so namolzli lani ne- kaj več kot 12 miltjonov litrov mleka, letos pa planirajo .še večjo prirejo tega živinorejskega teko- čega »problema«. Tokrat so nas povabili na zbor člani lani ustanovljene mlekarske skupnosti v Senčaku na območju KS Juršinci. Zaenkrat 15 rejcev krav molznic iz Senčaka. Bod- kovcev in Sakušaka odda dnevno od 125 do 200 litrov mleka. Na zboru pri Prelažjakovih v Bodkovcih je zbiralka mleka in \odja skupnosti Angela Novak povedala, da imajo na tem območju še precejšnje rezerve v prireji mleka, zlasti v zvečanju mlečnosti po kravi, pa tudi več molznic bi še lahko privezali k jaslim. Zbora seje udeležil tudi vodja mlekarske proizvodnje pri KZ Ptuj Drago Zupanič in seznanil udeležence znekaterimi novostmi izplačila mleka prek hranilno kreditne službe, z večjimi priza- devanji za higieno mleka in znova poudaril že znano pravilo, da krava molze pri gobcu. Rejci se- veda dobro vedo. daje najcenejša tista krma za molznice, ki jo sami pridelajo doma. Zato že večkrat kosijo travnike in poleg travne pripravijo tudi kakovostno ko- ruzno silažo. Sklepni del občnega zbora je minil v znamenju veselega dela. Po načelu samoprispevka so pri- pravile gospodinje bogato večer- jo. Vsi so sicer hvalili mleko, vendar so tokrat pili samo tisto žlahtno iz vinograda. Zaigrala sta jim vesela godca zakonca Matilda in Martin Mojzer iz Apač. JOS Štirje fantje pojejo Štirje ,,fantje", ki jih vidite na sliki, predstavljajo nikogar druge- ga kot izredno posrečen vokalni kvartet ljudskih pevcev od Lovren- ca na Dravskem polju, ki so si nadeli ime: Fantje iz treh-vasi. Dva sta namreč iz Lovrenca, eden je iz Zupečje vasi, drugi pa iz Apač. Pred petnajstimi leti je bilo, ko so se kot pevci čisto po naključju spoznali, kje drugje, če ne v gostil- ni. Vince jih je že malce ogrelo, ko je nekdo začel s pesmijo, drugi je ,,prek vzel", ostala dva pa sta pritegnila z basom. Pevci po nara- vi, so kar koj ugotovili, da glasov- no ,,vkup pasejo" in odločili so se, da ostanejo skupaj kot vokalni kvartet ljudskih pevcev. Kakšnih posebnih vaj niso nikoli Imeli. Le sem in tja so se našli zdaj pri enem, zdaj pri drugem, da so malo ,,povadili" za javni nastop na takoimenovanih popularnih odda- jah ,,pokaži kaj znaš", ki so se rav no takrat začele vrstiti po naših vaseh. Uspehi niso nikoli izostali, vedno so bili prvi, ali vsaj drugi. Tudi danes, po petnajstih letih se nikoli načrtno ne snidejo na vajah brez pravega razloga. A ta ,,pra- vi" razlog mora biti najmanj na- stop ob Dnevu žena, 1. maju, ali 29. novembru itd. Vabijo pa jih tudi na sedmine, kjer po starem lovrenškem običaju prepevajo žalostne pesmi vso dolgo noč. V Lovrencu — na domačih tleh, so vsekakor zelo popularni. ,.Mogoče tudi zato, ker smo edi- ni", pravi šef kvarteta Stanko Sor- Sak. ,..Mladina na žalost tako in tako nič več ne zna. ali pa noče pe- ti, zato smo mi še edini, ki se na vasi kdaj pa kdaj oglasimo!" Vokalni kvartet ,,Fantje iz treh vasi", ki vam ga nameravamo v pesmi in besedi predstaviti tudi v radijski oddaji v nedeljo 3. febru- arja ob 12.10, nima večjih ambicij. .,Da bi le tako ostalo kot je!", menijo vsi štirje. Besedilo in foto: 1. C. Vokalni kvartet „Fantje iz treh vasi". Od leve proti desni: Franc Mlakar, Jože Baunian, Stanko Soršak in Ciril Bauman. ^ KMETOVALCI SE IZOBRAŽUJEJO Za letošnji zimski čas so pripravili v Kmetijski zadrugi Ptuj že običajno obliko izobraževanja kmetijskih pro- izvajalcev. Izobraževanje poteka v so- delovanju z društvom kmetijskih inženirjev in tehnikov, sodeluje tudi pospeševalna služba zadruge in Kme- tijskega zavoda Maribor ter Obdrav- skega zaveda za veterinarstvo in živi- norejo v Ptuju. Nekaj predavanj je že bilo in sicer v Stopercah. Vidmu, Trnovski vasi, Dornavi in Juršincih. V naslednjih dneh, 1. in 4. februarja bo predavanje v prostorih Obdravskega zavoda v Ptnin Največ pozornosti je v letošnjem izobraževanju namenjeno organiza- cijskemu delu v pašnih skupnostih, ki jih je v kmetijski zadrugi Ptuj osem s skupno površino 220 hektarov. Poleg tega bodo strokovnjaki predavali o živinoreji, doma pridelani krmi, sili- ranju ter prehranjevanju prašičev in goveda. V predavanja so vključili tudi člane«sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Ptuj, ki bodo predavaH o varnem delu s kmetijskimi traktorji. Vse to bo zajeto v običajnem zim- skem ciklusu, poleg tega pa bodo v začetku februarja izvedli specializira- na predavanja. Lno takih bo o pride- lovanju lešnikov, izvedli pa ga bodo na območjih, kjer je mogoče gojiti lesko, toje v Zavrču, Cirkulanah, Podlehnik'! in Žetalah. NekoHko pozneje bod',, pripravili še poseben seminar /a organizirano rejo govedi. Organizatorji izobraževanja ugo- tavljajo, da je pri kmetovalcih precej- šnje zanimanje. Žal pa se izobraževa- nja udeležuje premalo tistih, ki so znanja najbolj potrebni, ko se šele odločajo za intenzivno kmetovanje. Zato naj bo ta zapis poziv vsem tem kmetovalcem. Za uspešno delo na zemlji je potrebno iz dneva v dan več znanja. jp Prvi občni zbor čebelarske družine v krajevni skupnosti Trnovska vas se zadnja leta opaža velika razgibanost raznih društev in organizacij. Med njimi je zaživela tudi čebe- larska družina, kije bila ustanovljena decem- bra 1983. Družina, hi so jo ustanovili Viktor Zelenko. Janez Čeh. Franc Požegar in Mirko Čeh. sedaj šteje 21 članov. Trenutno gospo- darijo z 200 panji, od katerih imajo največ dunajske mere. Prizadevajo si, da bi prešli na .sodobnejše AŽ in nakladalne panje. V decembru so imeli prvi občni zbor, na katerem so bili pri.sotni predstavniki zveze če- belarskih družin občine Ptuj. predstavniki zveze čebelarskih družin občine Ptui. pred- stavniki KS, drugih društev in DPO. Iz poročil je bilo razvidno, da so se v preteklem letu ukvarjali predvsem z organizacijskimi problemi in s pridobivanjem članov. Na občnem zboru so sprejeli tudi program dela iz katerega je razvidno, da bodo čebelarji v Trnovski vasi resno prijeli za delo, saj na- meravajo med drugim nabaviti stroj za izde- lavo satnic in izdelati čebeljnjake za potrebe krožkov, s katerimi bodo skrbeli za podmladek družine. Poskrbeli bodo tudi za izobraževanje čebelarskih preglednikov. Poudarek pa bodo dali zdravljenju čebel, saj se že uspešno borijo proti čebeljim boleznim predvsem proti varoi. Ugotovimo lahko, da čebelarji v Trnovski vasi vlagajo veliko truda za razvoj družine, s tem pa tudi prispevajo svoj delček za razvoj gospodarstva v KS. F. A. Novosti na podroqu obdavčevanja občanov v letu 1985 DAVEK IZ KMETUSTVA S spremembami in dopolnitvami zakona o davkih občanov, ki jih bo skupščina sprejela v marcu, je dolo- čeno, da obdavčevanje kmečkih gospodarstev Se na- dalje temelji na katastrskem dohodku. Obdavčevanje po dejanskem dohodku se uvaja le za dohodke, dose- žene s proizvodnjo, ki ni v večji meri ali neposredno vezana na obdelavo zemljišč. Davek po dejanskem dohodku naj bi plačevali občani, ki dosegajo dohodke z reio perutnine, s pitanjem govedi in- • prašičev ter z drevesničarstvom in trsničarstvom, specializirano proizvodnjo sadja, jagodičevja, vrtnin, cvetia in podobno. Obdavčevanje po dejanskem dohodku za navedene vrste kmetijske poizvodnje se uvaja le v pri- merih, če celotni prihodek presega določem cenzus in sicer štiri miliione dinarjev od živinorejske proiz- vodnje, dva milijona dinarjev od ostale proizvodnje oziroma šest milijonov dinarjev "od skupno proizvodnje. DAVEK OD OBRTI Novost pri davku od dohodkov iz gospodarskih deiavnosti (obrtništva) pomeni za zavezance, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku, da se celotni pnhodek ugotavlja po plačani realizaciji. Pri ugo- tavljanju davčne osnove se bo v bodoče uix)Steval zajamčeni osebni dohodek zavezanca, kar je podobno kot v združenem delu. V kolikor zavezanec ne bi dosegel ostanka čistega dohodka najmanj v višini 10 % poprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za ka- tero se odmerja davek, bo plačal davek iz gospodarske dejavnosti v višini, ki ustreza pavšalnemu letnemu znesku. Med poslovne stroške se bodo zavezancem priznavale tudi plačane obresti od kreditov za osnovna sredstva. Novost je tudi priznavanje davčne olajšave za vlaganje sredstev za razširitev materialne osnove dela iz neobdavčenega dela ostanka čistega dohodka. Predlagano je znižanje davčne osnove do 25 '^'o za do- bo naiveč oet let. za deficitarne deiavnosti pa je to znižanje lahko višje. Vlaganje je možno v obliki takoj- šnje nabave ali namenskega depozita pn banki. Sedanje progresivne stopnje davka se spreminjajo v proporcionalne. Obdavčevanje v pavšalnem letnem znesku bo vezano na manjši obse^ poslovanja, pod čemer se razume uporaba dopolnilnega dela enega delavca in doseganje čistega dohodka zavezanca do višine poprečnega letnega osebnega dohodka zaposle- nih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v pre- teklem letu. Poleg tega se šteje, da opravlja zavezanec dejavnost v manjšem obsegu tudi, če opravlja osebne storitve ali če se ukvarja s kmečkim turizmom, in ne uporablja dopolnilnega dela več kot enega delavca. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA Pri davku na dediš6ne in darila je po predlogu zakona novost, da davka ne plačajo zavezanci, ki so z zapustnikom oz. darovalcem v prvem dednem redu. V koliko obdarjenec premično podarjeno premožnjc odtuji pred pretekom treh let, se davek odmeri. Dediče kateregakoli dednega reda se oprošča plačila davka, če podedujejo stanovanje pod pogojem, da nimajo drugega stanovanja in da so z zapustnikom ob njegovi smrti živeli v skupnem gospodinjstvu. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA Pri davku od dohodka iz premoženja je pred- videna ukinitev davka od dohodkov, doseženih s pro- dajo nepremičnin, ker so ti dohodki obdavčeni z davkom na promet nepremičnin. Po sedanji ureditvi se obdavčujejo tudi donodki, doseženi s prodajo pre- mičnega premoženja ne glede na čas, ko je zavezanec imel to premoženje v lasti. Ker običajno občani do- kumentacije o nabavi premičnega premoženja ne hra- nijo daljši čas, je predlagano, da se s tem davkom obdavčijo le donodki, doseženi s prodajami premičnega premoženja, ki so bile izvršene v roku petih let od nabave. DAVEK OD PREMOŽENJA V predlogu zakona je določeno povečanje stano- vanjske površine za katere vrednost se zniža davčna osnova od 70 kv. m. na 120 kv. m. kar je približno 20 kv. m več kot velja po statističnih podatkih po- vprečna površina stanovanjske hiše v Sloveniji. To pomeni, da bodo davek od premoženja plačah le tisti lastniki oz. uživalci, ki imajo stanovanje večje od 120 kv. m, s čimer se krog zavezancem za ta davek zmanjšuje. Davek od premoženja bodo plačevali občani tudi od premičnega premoženja. V predlogu zakona so zaenkrat zajeli le plovni objekti daljši od 8 metrov. DAVEK OD SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV Pri davku od skupnega dohodka občanov je dolo- čen trikratni poprečni čisti osebni dohodek zaposle- nih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji kot neobdavčeni del skupnega dohodka, olajšave za vzdrževane družinske člane pa v višini 60 % poprečnega čistega dohodka. OSTALE DOLOČBE Za nepravočasno vložitev davčne napovedi je predlagano zvišanje najmanjšega zneska, ki ga mora zavezanec plačati na račun povečanega davka. Prav tako je predlagano zvišanje rubežnih stroškov za pot izvršitelja. Glede na probleme pri prodaji zarubljenih stvari, ki so v solastništvu zavezanca in njegovega zakonca vsakega do ene nerazdelne polovice,! je predlagana rešitev, po kateri je možno prodati takšne predmete, ne da bi bilo potrebno za prodajo privoljenje za- vezančevega zakonca. To med drugim pomeni, da je solastniStvo na vseh stvareh, ki so pridobljena v času trajanja zakonske zveze in je te stvari možno zarubiti. Z novim zakonom o prekrških so usklajeoe tudi kazenske določbe zakona o davkih občanov in se povečuje višina zagroženih denarnih kazni tudi za davčne prekrške. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE PTUJ 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 31.ianuar1985- TEDNIK Seja skupščine KS Cirkulane bo v f ebruariu Osrednji točki dnevnega reda bosta vsekakor sprejem plana razvoja KS Cirkulane za leto 1985 in programske usmeritve za srednjeročno obdobje od 1986 do 1990 in dalje do leta 2000. Tudi sprejem in potrditev zaključnega računa za leto 1984 sodi med pomembne točke dnevnega reda skupščine. Planska komisija, ki se je že dvakrat sestala, ima za nalogo, da pripravi osnutek plana KS Cirkulane za razpravo po vseh vaških odborih in za delegate skupščine, ki bodo imeli zadnjo besedo o načrtu razvoja KS. Vsekakor sodi planiranje med temeljne pravice in dolžnosti občanov in vseh delovnih ljudi. Zato je tudi samoupravni postopek zelo zahteven pri uskla- jevanju najrazličnejših skupnih potreb občanov. In kakšne so te najvažnejše življenske in skupne potrebe krajanov v KS Cirkulane? Vse pripombe in predlogi, ki so bili obravna- vani na. vaških odborih in zapisani v niihovih zapisnikih, je planska komisija tehtno proučila in jih tudi v okviru možnosti upoštevala. Večina vaških odborov je to pravico in dolžnost ob- ravnavala zelo resno in odgovorno, razen ne- katerih (Gradišča, Gruškovec, Brezovec), ki ni- so bili sposobni v dveh mesecih sklicati sestan- kov o tej problematiki! Planska komisija je zavzela enotno stališče glede investicij v le- tošnjem i letu. Vse predlagane investicije smo razdelili v dve skupini, v večje in manjše investicijske odločit- ve. Kriterij za večjo investicijo je bila predlaga- na vrednost nad 500.000.— din. Komisija je v prvi vrsti morala upoštevati finančno skromne možnosti, ki jih imamo na voljo, nato izredno težko gospodarsko situacijo, stabilizacijska prizadevanja, inflacijo ter astronomsko zviševa- nje cen vseh vrst storitev in materialov, itd. Kljub vsem težavam, ki nas pestijo, je komisija predlagala naslednje večje investicijske odločit- ve: 1. Na prvo mesto je dala gramoziranje kra- jevnih cest s poudarkom na sodelovanju s krajani. 2. Zgradili bi naj približno 2 km sekundarne- ga vodovodnega omrežja y smeri Cirkula- ne—Brezovec. 3. Postavitev javne telefonske govorilnice pri pošti v Cirkulanah. 4. Avtobusno postajališče v Cirkulanah. 5. Kulturno dvorano, ki je žal Se zaenkrat najbolj žgoče vprašanje ne samo planske komisije in skupščine, temveč tudi slehernega Cirkulančana, ki že več desetletij nestrpno čaka nanjo. Zanimive pa so tudi predlagane manjše in- vesticije in programske sm.ernice za srednje- ročno obdobje 1986—1990 in naprej do leta 2000. O tem pa več prihodnjič, po zasedanju skupščine KS Cirkulane, ki bo predvidoma 10. februarja. Janez Korenjak., GD Leskovec je imelo 57. letno konferenco Začetek novega leta je že krepko za nami in to je čas za ocenitev rezultatov dela v lanskem letu in za postavitev novih nalog. Tako po- tekajo občni zbori gasilskih društev, ki eni bolj, drugi manj kritično ocenijo doseženo. Prejšnjo nedeljo dopoldan je bilo tudi v gasilskem domu Leskovec zelo živahno, saj je- društvo imelo 57. letno konferenco, ki je bila zaradi učinka zime kratka, pa vendar plodna in kritična. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo do- seglo velike uspehe. V minulem letu so gasilci obogatili materialne pogoje za svojo dejavnost z novim orodnim vozilom, kjer je bila zopet po- trjena pripravljenost krajanov, da ob pomoči gasilcev poskrbijo za lastno varnost. Tudi gasil- ci so pri nabavi tega vozila vložili veliko dela. To je bilo potrebno tako v finančni kot tu^i ve- liki politični dejavnosti, ki je v današnjih družbenih razmerah potrebna za uveljavitev svojih potreb. Na operativnem področju je društvo delovalo uspešno, kljub temu da so tu še velike rezerve,, ki se lahko izkoristijo z delom. Preventiva je vsakodnevna dejavnost leskovških gasilcev, še posebej pa se to odraža v delu z mladino. Tu je najdolgoročnejša na- ložba, kar pa vsem še ni jasno. Problemi z oble- kami za mladino so zelo stari, na žalost pa so tudi naloga bodočnosti. Rezultati dela v preven- tivi so tudi vidni v dejstvu, da v KS. Leskovec v minulem letu ni bilo požara. Svojevrstna je problematika materialne os- krbe in dograditev gasilskega doma, kjer bo tu- di potrebna širša družbena podpora. Dovoz vode z gasilsko cisterno prav tako pri- naša velike težave. Nekateri so tukaj zelo kriti- čni, vendar žal ne opazijo vseh težav, kijih pri- našajo slabe ceste, preobremenjenost šoferjev, veliki materialni strošek v gorivu in obrabi vozi- la ... Da društvo uspešno sodeluje z društvi iz GC Videm, z ostalimi sosednjimi in društvi iz SR Hrvaške, je bilo na zboru potrjeno. Samo z dobrim sodelovanjem bomo lahko premagali skupne težave. Haloze prinašajo v delo gasilstva nove težave. Zraven velike teritorialne različnosti je tu pojav uporabe nove tehnike in sredstev, ki pa jih upo- rabljamo po starih navadah. Naloge GD v bodočnosti so zelo velike in te- žke, še posebej, ker se vse splošne družbene težave prenašajo tudi v gasilstvo. Če zaključim z besedami predsednika Občinske gasilske zveze Heriberta Soreca, je društvo v težkih razmerah doseglo veliko in to je porok za še večje in odgovornejše naloge v tem letu, ki nam mora preko dobrih kadrovskih priprav v predvolil- nem obdobju prinesti varno bodočnost. Janez Mere Na družbeni lastnini se vidi naša kultura Drevo in tabla za imenovanje ulic nista ravno objekta za skupno življe nje, zato pa nadebudnežem tega gotovo ne bi kazalo izraziti na takšer način kot so ga v Slovenski Bistrici, kjer so se table lotili kar s kamenjem Vremenski pogoji pa so pripomogli k temu, da je tabla zarjavela na obtolčenih mestih. Delček kuUure do družbene lastnine in do ljudi, ki občinsko središče Slovenska Bistrica še ne poznajo, bi vseeno lahko imeli. Sreča, da je takšnih, ki svoje ,,odvečije energije" ne morejo koristneje uporabiti drugje, malo. Najbrž pa tudi takšnim bistroumnežem ne bi bilo všeč, če bi se kdorkoli na takšen način izživljal nad njihovo osebno lastni- no. Nikomur od teh pa seveda ne bi škodilo, če.bi se zgledoval po svojih vrstnikih, ki jim kultura pomeni del življenja. Tekst in foto: Samo Brbre Zaradi udarcev s kamei\jem je odstopila barva in tablo je nuCela ija. Drgoč dober den! Gnes. gdo van jaz to t o pismo pisen, je nedelja 27.\ januara. Po hujdi zimi, ki si je skoro s tisto tan v Sibiriji v žlohti bila, se je zdaj odjuga gor na zimo sprovla no^ skoro ves sneg pobrola. Skoro malo prehitro se je to zgodilo, saj reke neso folgale vse vode popiti no so marsikje tudi poplove bile. Na našen Suhen hregi poplov nesmo meli razen tistih kerin so zaradi mraza na vaserljatngah vodomeri eksplodirali. Zavolo toga je moj sosid Juža meja puno klet vode tak, ke je moga gasilce na pomoč z vat i. da so mu vino no druge kletne dobrote rešli. Če bode letos naš sosid Juža kumi boj vodeno vino ponuda, bode meja lepi izgovor, da je v kleti poplovo meja.' V cajtngah sen štej a, da so imeli poplovo tudi v ormoški knjižnici, v Tržci pri Ptuji no še marsikje drugje. Enkrat suša, te poplove, te toča, le mraz ... Toda narova nas resen nič več ne uboga no nas na vse mile vi že zaškrjovle. Zaškrnjena je bila tudi ptujska živilska industrija Petovija. Saj vete, to je tista tovarna z vejkin dimnikom, ki smo ji kmetje povrtnine odovali. Tudi mija z Mico sma prek zadruge murke no zelje kooperirala no najbrž tudi z nojno pomočjo Petovio likvidirala. Čuja sen, ke pre še zdaj lensko zelje držovni biki jejo, saj ga Petovia neje mogla predelati, odgovorni pa ga neso vedli odati. Jaz ne ven gdo je kriv. da je Petovia več let mela zgube. za prmoj duši pa ven, da bi na sredi Drovskega no Ptujskega polja z obrobjon Slovenskih goric no Haloz, tokšni predelovalni obrat nucali. Meli smo ga, pa smo ga zapravil. Škoda, sajprovimo, dajehrananašoorožjenostratežka dobrina. Zlobni jeziki provijo, da bi se predelova zelja splačala, čebiznajšli tokšno zemlje, ki bi v svojih glovah tudi klobase melo. Pa počokajmo, mogoče se bomo včakali tudi toga. Te pa srečno. Pište mi na naslov Uredništvo Tednika Ptuj (za Lu- jzeka). Vaš Lujzek SLOVENSKA BISTRICA Novi obveščevalec v središču Slovenske Bistrice so člani planinskega društva IMPOL skupaj s člani judo kluba IMPOL postavili zanimiv kozolec, ki pa ne bo služil za sušenje pridelkov. Nanj bodo ,,obešali" najbolj sveže novice iz alpinističnega življenja in poročila o dogajanjih v JK IMPOL, enem trenutno najuspešnejših jugoslovanskih klubov te športne zvrsti. Postavitev takšnega obveščevalca o novicah iz planinstva, kjer člani bistriškega PD IMPOL in še posebno alpinističnega odseka dosegajo tako v državnem kot tudi svetovnem alpinističnem živfjenju pomembne uspe- he, je bila skorajda nujnost, saj bo tako tudi v (lomačem kraiu vsak občan lahko sproti in obširno seznanjen o uspehih in ciljih te trenutno najuspešnejših športno rekreativnih dejavnosti. Čeprav na videz majhna, je to za občinsko središče vendarle velika pridobitev, saj predstavlja kozolec tudi prijetno poživitev mesta, kjer prav središče postaja prava betonska plošča z zelo malo zelenja, pa še to raste iz betonskih gredic, ki nemalokrat služijo brezbrižnežem tudi za odlaganje odpadkov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat DPD »SVOBODA- PTUJ vabi na VESELO PUSTOVANJE v soboto, dne 1 6. februarja 1985 v Narodnem domu v Ruju ob 19.00 uri. Za zabavo bo skrbel naš ansambel MAVRICA iz Ruia. Predprodaja vstopnic vsako sredo od 15.00 do 1 7.00 ure v Narod- nem domu in dopoldanskih urah v pisarni ZKO Ruj. Vljudno vabljeni! Krajani Obreza ne poznajo zimskega spanja Zima je v zadnjih nekaj dneh pokazala svoje prave zobe, a to ne vpliva na krajane Obreza, ki si želijo aktivnosti in srečanj. Izmed mnogih pomembnih stva- ri, ki so bile storjene na občnem zboru KPD Obrez, 22. decembra lani, je bil ustanovljen tudi aktiv žena -n deklet pri društvu, ki je eden redkih v občini Ormož, če ne celo edini. Zima je pravi čas, ko se lahko kmečka gospodinja posveti čemu drugemu in ni le gospodinja, saj kmečka žena le to tudi ne bi smela biti. Aktiv je izdelal zanimiv in pester program dela do spomladi. Od 21. 1. do 2. 2. je v Domu kuUure vsak dan kuharski tečaj, kjer pripra- vljajo različne jedi za vsak dan in tudi za svečane priložnosti. Tečaja se udeležuje 20 žena in deklet. K tečaju so vabljeni tudi fantje, ki imajo veselje do kuhanja. Ob petkih je tečaj aerobike, ki ga vodi domačinka. Vsakih 14 dni aktiv pripravlja klubski večer, kjer naj bi žene in dekleta pletle, kvačkale, šivale in se ukvarjale s podobnimi deli. S tem žene iz- menjujejo izkušnje in jih tudi prenašajo na mlajše. Na takih srečanjih ne manjka pesmi in bese- de iz ljudskega izročila. A to niso vse dejavnosti, ki se dogajajo v teh zimskih dneh v Obrežu. Ko žene in dekleta pletejo, možje in fantje igrajo šah in tenis. Dramska sekcija pri KPD Obrez pa pridno pripravlja Partljičevo komedijo ,,Moj ata, socialistični kulak", ki naj bi jo prvič predsta- vili domačemu občinstvu ob prazniku KS Središče ob Dravi. Tudi foklorne skupine pridno va- dijo za nastope v februarju. . S temi dejavnostmi so se povečali tudi stroški kurjave, saj je treba prostore ogrevati po več ur, da se ogrejejo na primerno tempe- raturo. Vendar jih to preveč ne skrbi, saj vedo, da bodo kurjavo za prihodnjo zimo pravočasno priskrbeli. Prav prijetno je opazovati te pridne ,,mravljice", ki kljub mrzH zimi ne mislijo le na toplo peč v domači hiši. Naj bo to hkrati tudi vabilo k sodelovanju tistih, ki sedijo v domači izbi križem rok. Ce si želi- jo družabnega življenja, se bodo obenem naučili tudi marsikaj zanimivega. L. S. POLJČANE Blizu 400 telefonskih priključkov Prebivalci Poljčan in širše okolice z zadovoljstvom spremljajo napredo- vanje pri gradnji in obnovi poštnega poslopja v središču svojega kraja, čeprav poteka že dlje kot bi to bilo potrebno po dogovorih, saj gre tudi za objektivne težave. Z obnovo starega poštnega poslopja se bodo v veliki meri izboljšali tudi delovni pogoji. Se zelo nestrpno pa pričakujejo zaključek del bodoči tele- fonski naročniki, ki so sedaj brez številk. Obnovljena telefonska centrala v Poljčanah bo imela kapaciteto 384 priključkov, mogoče pa jo bo še za nekaj številk povečati. Izvajalci, gradbeno podjetje TOZD Granit Slovenska Bistrica, si priza- devajo, kolikor je v teh zimskih dneh mogoče, da bi vsa dela opravili po programu. Ce jim bo to tudi uspelo, bodo obnovljene poštne prostore v Poljčanah predali namenu še letošnjo spomlad. Prenovljeni poštni pro- stori bodo večji od dosedanjih, saj so jih razširili v zgradbo, ki jo je PTT podjetje Maribor v tem namene odkupilo od Kmetijske zadruge Poljčane. V njej bo 300 kvadratnih metrov uporabne površine, od tega okoli sto v pritličju za opravljanje poštnih storitev občanov. Zmogljivosti stare pošte so bile komaj 160 telefonskih priključkov, kar je že nekaj let v celoti izkoriščeno, medtem ko število občanov, željnih postati telefonski naročnik, z vsakim letom narašča. Obnova poštne zgradbe v Poljčanah in oprema bosta veljala okoli 15 milijonov dinarjev. Investicija bo gotovo velika pridobitev za hitro raz- vijajoči se kraj Poljčane kot tudi njegovo širšo okolico. Za dokončanjem del na poštni zgradbi v Poljčanah bo na vrsti prenova in dozidava prav tako veliko pretesnih prostorov poštnega poslopja v ob- činskem središču. Viktor Horvat Znova uspela prireditev čeprav nekoliko poznoje prav, da objavimo informacijo o zelo uspeli prireditvi, ki sojo v Zavrču izvedli 29. decembra. Pripravili so jo ob slovesu starega leta in na pragu novega. Pred polno kinod- vorano so se predstavili godci, pevci, plesalci in recitatorji. Na- stopili so ansambli Starih viž. Pomlad in Grozd, moški pevski zbor KG P Ptuj. mlada folklorna skupina iz Markovec. tamburaši iz Zagojič. otroški pevski zbor in pionirji domače šole ter .seveda dedek Mraz. Program je z vmes- nimi recitacijami povezoval Peter Vesenjak. Zadovoljni poslušalci so nova spodbuda organizator- jem, da bo takšnih in podobnih družabnih prireditev v tem delu Haloz še več. l.k. Ansambel Starih viž (foto KOSI) TEDNIK ~ 31 • januar 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Foltin in Jurtela vPoetovii Iniciativa, ki je potekla že pred leti, da se lahko prirejajo likovne razsta"ve tudi v jedilnici Hotela Poetovio, je našla pri organiza- torjih večji odmev, kot si je bilo mogoče prvotno zamisliti. S časom je postal ta prostor pravo razsta- višče, kjer se odvijajo redne likovne manifestacije, ki si jih lahko ogle- da dosti ljudi. Pomembno je predvsem, da lahko spremljajo tovrstna dogajanja tudi tisti, ki so v tranzitu in se zadržujejo v hašeni mestu le krajši čas. Ob 17. januarja do sredine fe- bruarja se predstavljata v Poetovii ptujskemu občinstvu likovna peda- goga: Bogomir Jurtela iz Cirkovc in Jože Foltin iz Ptuja. Čeprav sta si po načinu slikanja zelo različna, sta se združila v akciji, ki bo všteta med kulturna dogajanja v Ptuju, kjer sedaj v teh hladnih, zasneženih in tudi počitniških dneh ni dosti prireditev.-Oba sta si izbrala ta čaS za razstavljanje tudi iz praktičnih razlogov, ker se tedaj, ko nimata šolskih obveznosti, najlažje ukvar- jata s to obliko ljubiteljske dejav- nosti. Bogomir Jurtela se posveča v svojih delih tudi tokrat krajinam, kjer je njegov likovni izraz najpogostejši in tudi najizrazitejši. Njegovi motivi so vsebinsko in likovno zanimivi in privlačni. Kot neposredna inspiracija mu služi na- rava, ki nudi razstavljalcu razno- vrstne motive in druge izrazne mož- nosti. Tako se nahajajo v njegovem opusu tudi žanrske slike, cvetna in druga tihožitja, včasih pa celo portreti. Zal je vpliv zunanjih okoliščin takšen, da ga obremenju- je z raznimi obvezami, ki zmanjšu- jejo njegovo usmerjenost na shka- nje. Toda kljub temu dobiva ustvarjalna vitalnost Jurtele pred- nost pred mnogimi drugimi naloga- mi. V toku svojega slikarskega delo- vanja je razvil Jurtela predvsem ob- čutek za kompozicijo in razdeUtev planov, njegov resnični interes pa je bil vedno usmerjen na dosego ravnovesja med oblikanii in vse- binskimi ter barvnimi odnosi. Na izrazit način in z enostavnimi sred- stvi povezuje slikar svoje ideje z reševanjem problemov svetlobe in specifične ter živahne barvitosti, ki jih podreja oblikovnim zakonito- stim. Takšno avtorjevo razpolo- ženje je odraz neposrednega dojemanja motivov in vnašanja spontanosti, kar je tudi posledica zanimanja za razvijanje lastnih sli- karskih občutkov, povezanih z adekvatnimi tonskimi elementi. Vse to pa ne navaja slikarja samo k samopotrjevanju, ampak predvsem izkazovanju likovnega . bistva, usmerjenega na domiselno po- jasnjevanje lastnih navdihov. Po- novno poudarjamo, da so prila- gojeni na subtilno nanašanje bar- vnih tonov, ki si pridobivajo na ta način nove možnosti v izkazovanju, svojsko uresničenih izražajnih sred- stev, z uveljavljanjem linij pa iz- ražajo v oblikovnem pogledu pripadnost potrebni celoti. Popolno nasprotje lirsko in intimistično obravnavanim kraji- nam Bogomirja Jurtelg pred- stavljajo krajine Jožeta Foltina. Le-te nosijo v sebi. predvsem obeležje stare vaške arhitekture. kjer je poudarek na lesenih s slamo kritih hišah, kar se je vtisnilo av- torju v spomin gotovo že v njegovi rani rnladosti. Zanimajo ga elementi cimprač, katere je v nekem smislu humaniziral in zanimivo povezal z okoljem, ki jih obdaja. Ti analitično podani pejsa- ži imajo v sebi svojevrstno ra- cionalno obeležje, poudarjeno z ja- sno ekspresivnostjo, saj se odraža glavna likovna vrednost v močnih barvnih kontrastih. V kompozicij- ski strukturi so motivi svojsko doživljeni, zanimivo organizirani in izraženi plastično, kljub svoji sedaj že imaginarni predstavi pa oživljajo stik z realno preteklostjo. Razen krajin se srečujemo med Foltinovimi slikami tudi z liki kurentskih mask, ki se povezujejo z arhitekturno motiviko, tako zna- čilno za vsebino njegovih del. Obstajajo pa v njegovem opusu tudi novi pogledi na obravnavanje posameznih oblik, kjer prihaja do izraza želja po poenostavljanju kompozicijske osnove in abstrahi- ranju elementov, ki so bili doslej v ospredju. Do izraza prihajajo brez dvoma tudi tukaj intenzivno izraženi občutki, ki jih bo treba šele uskladiti s celotno ustvarjalno za- mislijo in se odločiti za način slika- nja. Čeprav vsebujeta obe obliki originalne ideje, se nam zdi, da se je ustvarjalec že odločil za varian- to, ki je kompozicijsko in barvno ([usklajena ter bližja njegovemu prvotnemu izrazu. ^Oba slikarja sta vzela nalogo .samostojnega nastopa pred javno- stjo zelo resno. Zato deluje celotna razstava enotno, čeprav so zastopane na njej ideje v bistvu dveh dokaj različnih avtorjev. Kljub svojsko dojetim motivom in individualno obravnavanim obli- kam, izražata oba umetnika v svo- jih delih neposredni stik z naravo. Vzporedno pa imata v sebi glede iz- bire motivov dovolj slikarske zanesljivosti za razvijanje ob- stoječih ini odkrivanje novih ustvarjalnih možnosti. Oba vse- bujeta namreč dovolj inventivne podlage in nosita v sebi izrazno originalnost, ki ju obvezuje, da "s slikanjem vsekakor nadaljujeta. Dr. Štefka Cobelj foto 1. Ciani IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v glavnem imamo dve šemski obdobji: sredozimski in pustni čas. Prvotni šemski čas je bil sredo- zimski, okoli zimskega solsticija (zimskega kresa, danes 22. de- cembra). To je čas, ko je dan najkrajši, noč pa najdaljša. Ta čas traja dvanajst dni, do 6. januarja. Ponekod pri nas so to obdobje imenovali volčje noči. V teh nočeh se po stari veri gibljejo neznane moči. prihajajo duše rajnikov. To je bil čas očiščenja, ki je bilo potrebno ob izteku ene letne dobe in na začetku druge. V rimskem sv tu so bili ti prazniki pomeščanjeni. Izgubili so svoj kulturni pomen. Cerkev je že zgodaj, v šestem stoletju to pokristja- nila. Teh dvanajst dni je proglasila za »sveto dvanajsterodnevje«. Na evropskem zahodu je šemljenje v sredozimskem času poneha- valo že v desetem stoletju. Slovenci smo si ohraniU samo novoletne otepavce v Zgornji Bohinjski dolini. Na evropskem vzhodu se ye šemljenje ob božiču in novem letu še obdržalo. Obhajanje pustnega časa se začenja okoli leta 1300. Čas pripra\*e' na veliko noč ni bil primeren za šemljenje. Cerkev pa se takrat eti stopnji (tehniki) ter četrti stopnji (RTV mehanik, elektrikar. eleklronik), Z uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja seje v prvem letniku pojavil samo en strokovni predmet, drugi pa so odpadU na račun skupne izobrazbene osnove. Ni potrebno posebej povdarjati, kako je to vplivalo na strokovno izobrazbo učencev. V drugem letniku se opravlja pre- ; usmeritev v peto oziroma četrto stopnjo, in šolanje se nadaljuje ločeno, ^lede na i stopnjo zahtevnosti. V nadaljevaniu šolanja se povečuje število strokovnih pred-! metov, ki popestrijo pouk (ali pa tudi ne). Pri tem se pojavljajo predvsem problemi j v zvezi z učbeniki, saj jih za strokovne predmete ni na razpolago in tako se lahko i opreš samo na učiteljevo razlago. Problem pa je tudi z učiteljskim kadrom, saj i večina strokovnjakov odide v gospodarstvo, kjer so pač boljši pogoji, V primerjavi s prejšnjo poklicno šolo je tudi manj praktičnega pouka, kar pa ga je, pa poteka v različnih razmerah. Kako pa se pokrivata teorija in praksa pri uri pouka nekaterih predmetov, pa najboljše dokazuje predlog nekega učitelja: »Ce hočete, da bomo realizirali to vezje, je najboljše, da si razred kot celota nabavite ta in ta čep, ker ga šola ne more kupit*« In po vsem tem se še nekateri-sprašujejo, zakaj imajo mlajše generacije manj znanja. Pri vsem tem pa te po navadi še opozorijo, da imajo že večletne izkušnje ter da se znanje utrdi in poveča le za prakso. In če se za konec ustavimo še pri strukturi učencev, vidimo, daje vehka večina izmed njih fantov ter da deklet ni veliko. S. Vučak TEDNIK — 31 .januar 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Zlata puščica Ludviku Pšajdu v nedeljo. 27. januarja je OSZ Ptuj uspešno izvedla tekmovanje v streljanju s serijsko zračnopuSko pod imenom »ZLATA PUŠČI- CA.« ki se ga je udeležilo 50 strelcev iz vseh strelskih družin občine Ptuj. Pravico nastopa na tekmovanju so imeli le strelci, ki so na družinskem tekmovanju dosegli normo in sicer 240 krogov od 300 možnih Streljali so serijo 600 možnih krogov, na voljo pa so imeli kar dve uri. Prvo mesto je prepričljivo osvonl Ludvik PSajd (J. f,acko) s 548 krogi, sledijo: Franc Simonič (Agis) 541. Tonči Planinec (Tur- ni,«e) 537. Boris Mihelač (Tur- niSče) 531. Zvonko Hajduk (Aeis 531. Branko Zupanič (J. Lacko 530. David Ribič (Turnišče) 5 Franc Muzek (MIP) 526, Edi Si- menko (Kidričvo) 526, Franc Bedrač (Agis) 523 in drugi. Normo za področno tekmova- nje za »zlato puščico« so dosegli: Ludvik Pšajd, Franc Simonič, Tonči Planine, Boris Mihelač, Zvonko Hajduk in Branko Zu- panič. Tekmovanje so uspešno vodili sodniki OSZ Ptuj in na njihovo delo ni bilo nobenih pripomb. Tako so ponovno dokazali, da z dobrim delom in znanjem znajo izpeljati še tako težavno tekmo- vanie. »Družinske zlate puščice«, za katere so tekmova i strelci v okviru svojih družin, so osvojili: SD Jože Lacko — Ludvik Pšajd z 272krogi;SDKidričevo—Gorazd Maloičl60; SD Opekar —Tranc CetI 255: SD Videm - Vlado Bezjak 271: SD Agis - Zvonko Haiduk 266; SD Železničar — Miran Skok 260; SD Turnišče — Boris Mihelač 267; S D Trnovska vas — Marjan Potrč 247. Druge družine niso poslale po- ročil o izvedbi družinskih tekmo- vanj. ZB Predsednik OSZ Ptuj podeljuje zlato puščico Ludviku Pšajdu. NAMIZNI TENIS Mladinke prve, mladinci peti V soboto je bilo na Ravnah ekip- no prvenstvo severovzhodne regije za mladinke in mladince. Mladinke NTK Petovie so se brez poraza uvrstile na prvo mesto. Z ekipama Fužinar in Radgona so zmagale z rezultatom 5:2, Mulo pa premagale s 5:1. V ekipi so igrale Simona Jaušovec, Alenka Pišek, Bojana Ralajc in Valerija Novak, ki ni izgubila niti enega seta. Mladinci so se v konkurenci enajstih ekip uvrstili na peto mesto. Zmagali so s Soboto 111 s 5:3 in z Radgono s 5:0, izgubili pa s Fužinarjem 1 in Soboto II s 5:0. V ekipi so igrali Boris Segula, Boštjan Novak in Igor Džankič. UM MALI NOGOMET Luna park v polf inalu Napovedanega četrtfinalnega turnirja za republiško prvenstvo v malem nogometu v soboto dopol- dan v Mladiki ni bilo, ker ekipa Straže iz Rogatca ni prispela. Zato je bilo srečanje med Luna parkom iz Gerečje vasi in Partizanom iz Zreč. Igralci Luna parka so bili ve- liko boljši, zmagali s 6:2 in se uvrstili v polfinale. Iz medobčinskega društva nogo- metnih sodnikov pa so nam sporo- čili, da bodo 9. in 10. februarja v Mladiki izvedli turnir v malem no- gometu. Začeli ga bodo ob 8. uri, prijave pa zbirali pol ure prej. Prijavnina bo 2000 dinarjev. 1. k. AKTIVNOSTI V POČITNICAH Počitnice .. . počitnice . . . ne- kaj posebnega, juhuhu, to bo ve- selo. Snega polno, zima primerna, smuči in sanke tečejo brez po- sebnega mazanja. Prva skupina je končala počitnice res v pravem zimskem hura, sankanju, smuč.a- nju in nazadnje tudi drsanju. Ce so vsi ti pogoji in če je oprema, problemov ni, seveda za tiste ki znajo te veščine, če pa tega ne znas. se je treba naučiti. Tako so razmišljali tudi v osnovni šoli Maksa Bračiča v Cirkulanah. Za mlajše, malo bolj nerodne, so organizirali smučarski tečaj kar v domačem kraju, tukaj seveda dobrih terenov ne manjka. Tovariš ravnatelj, ki je tudi učitelj smučanja, in telovadni učitelj, sta popeljala svoje varo- vance kar na »Žigov hrib« v Cir- kulanah. Tukaj je Dil teren najbolj primeren za učenje smučarskih veščin, saj so mladi res dodobra spoznali osnove smučanja in zadnji dan so vsi že kar junaško ^e|jali in vijugali po hribu navz- Pomeni, da so všoli poskrbeli za aktivnost učencev v počitnicah, tudi drugi učenci .so jin dodobra izkoristili na domačih terenih v sankanju in smučanju. Sicer pa, kdo bo pa dajal toliko denarja za smučanje v kakšnem znanem smučarskem središču. Tudi za malo denarja, nekje tudi zastonj, se da dobro smučati, le znajti seje treba. Zapišem naj še. da si je okrog sto učencev te šole ogledalo 4. ja- nuarja v spremstvu učiteljev tek- movanje za svetovni pokal za »Zlatolisico« pod Pohorjem. To- rej je zanimanje za smučanje med učenci veliko. Posnetek in besedilo: P. A. Skupina tečajnikov, bodočih smučarjev prvenstva? Od danes pa do 10. februarja bo v središču pozornosti športne javnosti svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v Bormiu. Svečana otvoritev je bila včeraj, danes pa je na sporedu ženski smuk za kombinacijo v Santa Katarini. Naše tekmovalke in tekmovalci so v napovedih sicer previdni, vendar pa imajo znanja in kakovosti za .sam svetovni vrh. Gotovo večina medaljo s svetovnega prvenstva prav privošči Bojanu Križaju, ki tako v Lake Placidu kot Sarajevu ni imel sreče, bolje mu je šlo v Schladmingu. In če se mu že izmuznejo olimpijske, si zasluži medalje s svetovnih prvenstev. Tako bomo nekaj dni stiskali pesti za naše smučarke in smučarje. Smučarski klub Ptuj pa vam ponuja ogled treh tehničnih disciplin, če imate čas in nekaj denarja. V program izleta, ki stane 12 tisoč dinarjev, so vnesli ogled moškega slaloma za kombinacijo (5. februarja), ženskega veleslaloma (6. februarja) in moškega veleslaloma (7. februarja). Odhod iz Ptuja bo v ponedeljek, 4. februarja ob 20. uri z avtobusne postaje, povratek pa v noči s četrtka na petek. Še danes in jutri se lahko prijavite pri tovarišici Lukmanovi na telefonski številki 771-564. L k. Jutri skupščina Aerokluba Ptuj člani ptujskega Aerokluba, ki so v lanskem letu slavili 30-letnico Vspešnega delovanja, se bodo jutri ob 15.30 uri sestali v dvorani Naro- dnega doma v Ptuju na volilni skupščini. Po izvolitvi organov skupščine bodo prisluhnili poročilu o delu Aerokluba v minulem letu, ki ga bo podal predsednik Jože Botolin. Zatem bodo poslušali še poročilo o delu letalske šole v letu 84, razpravljaU pa bodo tudi o programih dela sekcij letalske šole v letošnjem letu. V osrednji točki dnevnega reda pa bodo opravili volitve 16 članov novega predsedstva Aerokluba, tričlanskega nadzornega odbora in pet- članske disciplinske komisije. Za novega predsednika Aerokluba Ptuj je evidentiran Stanko Lepej, za podpredsednika pa Martin Učakar. Ptujski letalci so v goste povabili tudi predsednika predsedstva SR Slovenije, Franceta Popita. — OM Letna konferenca Brodarskega društva Ranča Jutri zvečer (od 18. ure dalje) bo v prostorih gostilne Beli križ letna konferenca brodaiskega društva Ranča Ptuj. Kot običajno bodo po pregledu opravljenega sprejeli program prihodnjih aktivnosti v štirih sek- cijah in sicer motonavtiki, jadranju na deski, jadranju in veslanju. Ob vabilu za udeležbo so nas tudi obvestili, da na konferenco vabijo vse, ki bi se želeli vključiti v eno navedenih sekcij. Torej bodo opravili tudi sprejemanje novih članov. 1. k. TRIJE KRAUI NA POHORJlI Še bližje občanom v prizadevaniih,^ da bi rekreacijski turistični center občine Slovenska Bistrica, Trije kralji na bistriškem Pohorju, živel polno zimsko počitniško obdobje, si nosilec aktivnosti, delovna organizacija IMPOL, skupno s sovlagatelji prizadeva že daljše obdobje poiskati kar največ novih možnosti. V lanskem letu so tako pričeli s ponudbo turističnih paketov, popustov za večdnevna bivanja v njihovem domu. Letos pa so sklenili zagotoviti kar največje število organiziranih prevozov do centra in nazaj. To še posebno velja za čas šolskih počitnic kot tudi mesece vrhunskih športnih aktivnosti. Ze uveljavljenemu avtobusu, ki vsak dan odpelje iz Slovenske Bistrice k Trem kraljem ob 7.55, je od 22. januarja dalje pričel voziti še dodatni av- tobus in to izpred Družbene prehrane. Partizanska cesta 41, z odhodom ob 11.55. Oba pa se bosta vračala ob 17. uri v Slovensko Bistrico. Cena prevo- za v eno smer znaša 60 dinarjev, za prtljago pa bo potrebno primakniti Se 23 dinarjev. » Nova linija bo samo ob delovnikih, če pa bo avtobus primerno zaseden, bo vozil celo zimsko sezono. Pri Treh'•kraljih pa gostitelji letos obljubljajo tudi izboljšave na področjih kjer v lanskem letu niso 'bili najbolj uspešni. Gre za zagotavljanje bogatejše gostinske ponudbe in kakovosti postrežbe. Smučanje pri Treh kraljih ima še eno prednost. Sedaj imajo dve vlečnici s skupno kapaciteto prevoza 1600 smučarjev v eni uri. Smučišča so razprostrta na 22 hektarjih površin in so dobro vzdrževana. Se vedno živijo Trije kralji v ,,senci" velikih smučarskih centrov (Rogla in Mariborsko Po- horje), zato pa tukaj, razen ob vikendih, skorajda ne poznajo gneče. Viktor Horvat III. kolo občinske lige v streljanju V nedeljo, 20. januarja je bilo na strelišču OSZ Ptuj tretje kolo občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško. Tudi tega kola se je udeležilo prek 70 strelcev iz strelskih družin občine Ptuj. Ekipni vrstni red v tem kolu je naslednji: Tumišče-I 1061, Agis-I 1045, Kidričevo-I 1023, Turnišče-ll 1011, Kidričevo-II 1006, sledijo Gradnje-I, Jože Lacko, Agis-II, Železničar, Draženci, Opekar-L Vito- marci. Perutnina, Trnovska vas, Gradnje-II, Opekar-II, Videm in MIP. Najboljši posamezniki: Franc Simonič (Agis) 271, Tonči Planine <^Tur- nišče) 271, Zvonko Hajduk (Agis) 267, Gorazd Maloič (Kidričevo) 266, Zdenka Matjašič (Turnišče) 265 itd. Skupni vrstni red po tretjem kolu lige: Ekipno: Turnišče-1 3156. Agis-I 3115, Kidričevo-I 3099, Tumišče-II 3002, Jože Lacko 2972; sledijo Gradnje-I, Draženci. Železničai, Ope- kar-I, Perutnina, Kidričevo-II, Vitomarci. Agis-II, Trnovska vas, MIP, Opekar-II, J. Lacko-KK, Gradnje-II in Videm. Posamezniki: Tonči Planine (Turnišče) 807, Ludvik Pšajd (J. Lacko) 806. Franc Simonič (Agis) 802, Zvonko Hajduk (Agis) 798, David Ribič (Turnišče) 798, Zdenka Matjašič (Turnišče) 793, Miran Ivanuša (G rad nje) 790. Franc M uzek (MI P) 783, Branko Zupanič (J. Lacko) 780, Edi Simenko (Kidričevo) 772 itd. Naslednje, 4. kolo lige bo na strelišču OSZ Ptuj v petek, 15. feb- ruarja. ZB Vidiš Franček, tako si je pri streljanju I one odstrelil pr: — Ja,'pa ti tudi Konrad. Občni zbor športnega društva Turnišče Športno društvo Turnišče je bilo ustanovljeno 1. oktobra 1983, ko so začrtali tudi smernice delovanja. V soboto, 19. januarja so člani iz- vedli prvi občni zbor; pregledali so delovanje društva od ustanovitve do danes Po poročilih, ki so jih podali predsedniki od- borov, so ugotovili, da je društvo v tem obdob- ju naredilo veliko na področju športa in rekrea- cije v KS Turnišče, saj so pripravili številne ak- cije; udeležili so se jih tudi starejši občani in ne samo mladina, ki se predvsem združuje v tem društvu. Organizirali so smučarske skoke, tur- nirje v malem nogometu, ligo v malem nogome- tu, pustovanje, praznovanje ob dnevu žena. Udeleževali sose tudi turnirjev v malem nogome- tu sirom občine Ptuj, XII. strelskega Lackovega turnirja, pa tudi srečanja z miličniki PMM Šen- tilj v namiznem tenisu. Lahko rečemo, da je bi- lo društvo lani med najbolj delovnimi v občini Ptuj. Člani so si sami zagotavljali sredstva za razvoj in nabavo rekvizitov, saj pomoči družbene skupnosti niso bili deležni. Po podanih poročilih predsednika, blagajni- ka, nadzornega odbora in športnega referenta, je potekala bogata razprava, v katero so se vključili tudi gostje občnega zbora in sicer Knez in Majcen iz sveta KS ter Skok iz strelske druži- ne Turnišče. Menili so, da bi se društvo še bolj povezovalo s krajevno skupnostjo in strelsko družino ter skupaj poskrbeli za strelski šport v KS, ki je zadnje čase ^^tonu. Na koncu so sprejeh plan dela v letošnjem le- tu in koledar športnih prireditev v KS Tur- nišče. Najprej bodo izvedli smučarske skoke in zatem tekmovanje v šahu za krajane KS Turni- šče. . Upajmo, da bodo člani v društvu složni, in da ne bo prihajalo do razdorov, kajti prav v slogi je moč, s katero bodo lahko premagali vse težave. ZB Bratske vezi na zelenem polju NK SKORBA člani nogometnega kluba Skorba z več kot 20-letno tradicijo že nekaj let delujejo kot aktiv TVD Partizana iz Hajdine. Kot smo izvedeli v pogovoru s pred- sednikom kluba Martinom Tur- nškom. so bili v minulem letu še posebej aktivni, čeprav niso naj- bolj zadovoljni s svojo uvrstitvijo v medobčinski nogometni ligi. Precej samokriti'čmh besed je bilo povedanih na letni konfe- renci, ki sojo opravili v soboto, 19. januarja v prostorih doma kraja- nov v Skorbi. bilo paje tudi precej spodbudnih besed. Članska ekipa je v lanskem letu dosegla 10. mesto v medobčinski nogometni A ligi. čeprav so prepričani, da iahko njihovi fantje zaigrajo precej bolje. Ponosni pa so na svojo pionirsko ekipo, ki je do- segla odlično tretje mesto. Po- udariti je treba, da v NK Skorba uspešno delujejo tudi člani iz Hajdoš. Hajdine in Brega. Vsi .so ponosni na dom krajanov, ki so ga zgradili s skupnimi močmi in vaškim odborom, še posebej pa so hvaležni akademskemu slikarju Albinu Lugariču.kijimjezaokras doma podaril dve veliki sliki s krajinskim in vaškim motivom. Posebej se lahko pohvalijo z medrepubliškim sodelovanjem, saj si že nekaj let izmenjujejo tri- dnevne obiske s člani nogomet- nega kluba iz vasi Ogradjenovac v Srbiji, v lanskem letu pa so s po- dobnim sodelovanjem pričeli tudi onkraj naših meja. Izmenjali so obiske in tekme s člani kluba Rabagvarmat pri Sombathevu v sosednji Madžarski, pa tudi v le- tošnjem letu načrtujejo tako. Po- sebej je pomembno, da so sode- lovanja med klubi uspeh razširiti na sodelovanje med va.ščani iz vseh treh sodelujočih klubov in prav temu bodo v letošnjem letu dali še posebno pozornost, čeprav jih že krepko pestijo finančne težave. M. Ozmec Nogometaši iz NK Skorba v prijateljskem srečanju z moštvom Rabag- varmat na Hajdinski gmajni, kjer imajo igrišče. Foto: V. Zupanič 10-ZA RAZVEDRILO 31. januar 1985- TCDiTIK TEDNIK -31-januar 1985 OGLASI IN OBJAVE - 11 ^1,1111. nf^^nuicvHLui; Visoki življenjski stroški in pa- danje kupne moči prebivalstva se najbolj odražajo v trgovskih orga- nizacijah združenega dela. Vse manj potrošnikov kupuje trajne dobrine od konfekcije, obutve, pohištva do izdelkov bele tehnike, tudi struktura živil, ki jih kupuje- mo, je precej drugačna od tiste pred meseci ali letom dni. Trgovci si seveda prizadevajo, da bi svoje zaloge kar se da hitro obračali, vendar imajo kaj malo manevrske- ga prostora. Dokaj dobco si lahko pomagajo z razprodajami, vendar je to premalo. Razprodaja jesensko zimske konfekcije je po besedah direktor- ja temeljne organizacije Malopro- daja MIP Jožeta Vaupotiča uspe- la. Čeprav so bile znižane cene šc vedno nedosegljive za marsikoga, je bila ponudba dovolj kakovostna in moderna, tako da so uspeli razprodati predvideno količino blaga. Vendar, razprodaja je bila samo v določenih trgovinah, velik del ostalih izdelkov ni zajet v tako imenovane sezonske razprodaje, pa tudi siceršnjih znižanj cen pred iztekom roka uporabnopsti pri ži- vilih na primer nismo vajeni. Re- snici na ljubo je treba reči. da se tudi takšne ,,razprodaje" že poja- vljajo kot posledica upadanja pro- daje določenih izdelkov. Padanje kupne moči se seveda odraža na dohodku trgovskih delovnih organizacij. Kupci seveda segajo po cenejših izdelkih, ki se po kakovosti kaj dosti od dražjih ne razlikujejo. Zato si trgovci pri- zadevajo, da bi poleg pestre po- nudbe, ki je odvisna predvsem od proizvajalcev, zagotovili tudi nje- no kakovost. Zato se v začetku poslovnega leta dogovarjajo, kako zagotoviti zadovoljivo ponudbo, ki se bo ob koncu leta odražala tudi v finančnih rezultatih. Tu ne gre zgolj za relacijo trgovec-kupec, temveč tudi za relacijo trgovec- proizvajalec. Ker so skladišča pro- izvajalcev bolj polna kot bi za uspešno poslovanje morala biti, si- tuacija v skladiščih trgovskih orga- nizacij pa je podobna, se bo treba ukloniti zakonom ponudbe in povpraševanja. To naj bi na eni strani pomenilo usklajeno in stalno kakovostno ponudbo, na drugi strani pa zagotovilo kakovost po- sameznih izdelkov in normalne ce- ne. Tako bodo trgovci spet postali to, kar so nekoč bih — prodajalci, ne pa razdeljevalci blaea. N. Dobljekar Police so polne predragih dobrot! (foto Ciani) Šof erjiin avtomehaniki so zborovali Na letnem občnem zboru združenja šoferjev in avtomehanikov obči- ne Ptuj, opravili so ga minulo soboto, so ugotovili, da so iz evidence svojega članstva črtali kar 129 članov — takih, ki niso opraviji svoje obveznosti do društva, na novo pa vpisali 71 članov. Pri tem so poudarili, da so črtali tiste, ki se za društvo niso zmenili vse od leta 1976 dalje, če- prav so jih vsako leto opozarjali na njihove obvei.nosti. Ob tem pa spreje- li sklep, da si naj vsak v društvu prizadeva vključiti vsaj enega novega člana. Skrb za številčno močno in pomlajeno organizacijo je stalna naloga, je v svojem uvodnem govoru poudaril Viktor Srebernjak — predsednik društva, ki je dejal, da jc za delo v društvu veliko dobrih pogojev, saj razpolagajo s svojimi prostori, učnirhl in drugimi pripomočki, imajo možnosti sodelovanja v raznih športnih in drugih manifestacijah, tekmovanjih s področja cestnega prometa in podobno. Lani so bili Ptujčani prvi v regiji na tekmovanju, ki so ga pripravili v ok- viru svojega praznika — 13. julija. Društvo šoferjev in avtomehanikov iz Ptuja je zelo aktivno na področju prometne preventive s predavanji po osnovnih šolah, v kraje- vnih skupnostih in na rednih članskih sestankih, ki so vsako prvo nedeljo v mesecu, pa tudi na akcijah, ki jih pripravi svet za preventivo in varnost v cestnem prometu pri skupščini občine Ptuj. Za delo v društvu so seveda potrebna tudi znatna finančna sredstva, ki si jih pridobivajo s članarino; letos so jo povečali za 100 dinarjev, del- no tudi z vsakoletnim šoferskim plesom in dohodkom iz gospodarske de- javnosti — to je dela avto-šole s katerim pokrivajo predvsem osebne dohodke zaposlenih oziroma s tem delom dohodka razpolagajo le tisti, ki so pri združenju ta sredstva zaslužili. V zadnjem času pa so obnovili tudi celotni avtopark in kupili novi tovornjak za potrebe kandidatov za pokli- cne voznike. Društvo šoferjev in avtomehanikov Ptuj ^eje trenutno 681 članov, od tega 60 uniformiranih in 11 kandidatov za nakup novih članskih uni- form. Na občnem zboru so ustanovili aktiv pri podjetju Avtoprevoz, podelili pa tudi značke za deset, petnajst, dvajset, petindvajset in 30-letno članstvo. Te značke je prejelo 94 članov, petnajst srebrne in osem zlate značke. Stanovska odlikovanja — plaketo tovarištva I. in 11. stopnje je letos dobilo devet članov, plaketo s srebrnim vencem je dobil STANKO ŠERONA, plaketo z z zlatim vencem STANKO HVALA in plaketi bratstva in enotnosti 111. STOPNJE — IVAN CEH in VIKTOR SREBERNJAK. Čestitamo! m5 V soboto kmečka gustija Med tradicionalne spremljajoče prireditve ptujskega kiirentovanja že nekaj let sodi tudi kmečka gostija. Letos jo pripravljajo delavci Haloškega biserja — hotela Poetovio skupaj s folklorno skupino Vinko Korže Cirkovce, ki bodo prikazali stare gostiivanjske običaje z dravskega polja. Sodelovale bodo tudi članice aktiva kmečkih žena, ki bodo poskrbele za sladki del prireditve. Kmečka gostija bo v veliki restavraciji hotela v soboto, 2. februarja s pričetkom ob 19. uri. Za zabavo bo poskrbel ansambel kmečke gostije. Priprave na osrednjo priredhev — kurentovanje, ki bo 17. februarja — potekajo po načrtu. Ze v prvih dneh februarja bomo lahko kupili tudi značke, ki so po 100 dinarjev in veljajo kot vstopnice. MG Javna razprava o kulturi Člani aktiva komunistov delavcev s področja kulture so se dogovorili za izvedbo javne razprave o tem področju družbenih dejavnosti. Izvedli jo bodo v štirih skupinah, tako da bodo posebej obravnavali problematiko Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, kukure v združenem delu, posebej se bodo sestali komunisti poklicnih organizacij s področja kulture in še člani organov skupščine občinske kulturne skupnosti. Razprave bodo potekale do 20. marca, aprila pa bo sklepna razprava občinskega komiteja ZKS Ptuj. N. D. Voda povzročila škodo v ormoški knjižnici Ko je prejšnjo sredo, 23. januar- ja zjutraj prišja na redno delo vodi- teljica ormoške knjižnice, - Nežka Vaupotič, je bilo v knjižnici vse mokro. Voda je curljala izpod stropa po knjižnih policah in oma- rah .. . Takoj je začela ukrepati in s pomočjo jrugih delavcev Delav- • ske univerze, saj je knjižnica njiho- va organizacijska enota, so začeli knjige odnašati iz mokrih prosto- rov.'Na pomoč jim je priskočilo še osem delavk iz skupnih služb SIS družbenih dejavnosti in dvanajst delavcev iz občinskih upravnih organov. Pri tem jih je baje razoča- ral občinski štab civilne zaščite, vendar pomembno je, da se je našlo precej prizadevnih delavcev, ki so priskočili na pomoč in skupaj s komunalnimi delavci varno spravili knjige, police in drugo opremo v Dom kulture. Kaj se je zgodilo? Nad knjižnico je bilo pred kratkim izpraznjeno stanovanje, kjer -je zaradi mraza počila vodovodna cev. Po odjugi se je voda v cevi odtalila in začelo je teči. Cistilka v torek zvečer še ni opazila nič sumljivega. Toda čez noč je voda začela pronicati skozi strop in zmočila veliko knjig. V Ormož so prihiteli tudi stro- kovnjaki iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru in ugotovih, da je uni- čenih nad 2 tisoč knjig, okoli 8 tisoč pa jih je poškodovanih. Sreča je v tem, da so bili unikati in druge dra- gocene knjige spravljene v posebni omri in so tako ostale nepoškodo- vane. Pomembno je, da so knjige spravili iz vlažnih prostorov v zača- sen prostor Doma kulture, kjer tudi ugotavljajo materialno škodo. Knjižnica v Ormožu je imela okoli 17.500 knjig. Letno je obiska- lo knjižnico okoli 6.000 bralcev in si izposodilo ali prebralo v njihovi čitalnici nad 12.000 knjig. Zaradi opisane nesreče bo morala ormoška knjižnica nekaj časa ostati zaprta za bralce in izposojevalce. F v Gorišnici bodo praznovali šele aprila Četrti februarje praznik KS Gorišnica v spomin na tragedijo, ko so na pragu svobode padli kurirji postaje TV 14 S. Letos so se odločili, da bodo slovesnost ob krajevnem prazniku izvedli ob koncu aprila in jo povezali s praznovanjem dneva DF, prvega maja in 9. maja — dnevom osvoboditve. Ob tej priložnosti se bodo. kot je povedal Dušan Bezjak, tajnik KS. pobratifi s KS Strahonitiec iz SR Hrvatske. Prve stike s to krajevno skupnostjo .so navezali gorišniški šolarji. Letošnje leto "bo v krajevni skupnosti največ dela s pripravami in izvedbo gradnje vrtca ter pripravami na nov krajevni samoprispevek, ker sedanji poteče v juniju. MG Draga ledena izkušnja Triindvajseti januar 1985 si bomo zapisali kot veliko izkušnjo in spoznanje, kako nemočni smo. kadar ne gre za povsem pričako- vano naravno nesrečo. Ta izkuš- nja meče tudi senco na vse odlične ocene, s katerimi smo doslej oce- njevali razne vaje pod skupnim naslovom Nič nas ne sme prese- netiti. Presenečenje je bilo tokrat po- polno, kljub opozorilu, ki so ga iz vodnogospodarskega podjetja poslali občinskemu štabu za ci- vilno zaščito že 10. januarja in napovedali težave z ledenimi ploščami, ki bodo sledile hitri odjugi. Marsikje se je bilo potrebno spopasti z ledeno nevarnostjo. Najhuje je bilo na Polskavi v Tržcu. kjer so se tone ledenih plošč nagrmadile ob izteku reguHrane- ga dela Polskave. se zagozdile med drevje. Toje bilo dovolj, da so delno zaprle pot vodi, ki je poiskala pot preko visokega na- sipa reguliranega potoka in jo nadaljevala v spodnje prostore bližnjih hiš. , Vse popoldne je trajal neučin- kovit boj z ledeno nevarnostjo. Razstrelivo, položeno na led ni učinkovalo. Takega, ki bi bilo učinkovito tudi od spodaj, torej v vodi. pa v občinskem štabu za ci- vilno za.ščito nimajo. Sreča v ne- sreči je. da je voda okoli 19. ure sama sebi odprla pot in se hitro umaknila. Ledene plošče so predtem že utrgale vodovdno cev in vsi uporabniki na desnem bre- gu Polskave so ostali brez vode. Ko seje voda hitro umikala nazaj v strugo, je utrgala še nasip in odnesla del magistralne ceste proti Krapini. Moč vode in pla- vajočih ledenih plošč je bila. ogromna. škoda velikanska. Okoli tristo metrov struge Pol- skave bo potrebno urediti. Težko je razumeti, zakaj ni bilo denarja prav za ta odsek tik pred izlivom Polskave v Dravinjo. Tudi to, za- kaj kljub opozorilu nismo bili pripravljeni na spopad z ledom? JB Usodni začetek dela neregulirane Polskave ČRNA KRONIKA v tednu od 22. do vključno 29. januarja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v treh lažjih prometnih nesrečah in pri tem zabe- ležili eno lažjo telesno poškodobo, v ostalih dveh primerih pa le večjo materialno škodo. Vzroki riesreč so bili neprimerna hitrost glede na stanje cestišča in pretesno prehitevanje. Materialna škoda na vozilih je bila tokrat ocenjena na okoli 80 tisočakov. POBEGLEGA IZSLEDILI v soboto. 26. januarja ob 19. uri se je na Rogozniški cesti v Ptuju pripetila prometna nesreča v ka- teri ni bilo telesno poškodovanih oseb, le materialna škoda za okoli 70 tisočakov. Ker je povzročitelj nesreče odpeljal s kraja nesreče, so ga delavci milice kmalu izsledili in ugotovili, da gre • za Franca Krajnca (31 let) iz Ptuja. UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE Prejšnji četrtek dopoldne je med prevozom v ptujsko bolniš- nico umrl 75-letni. Anton Ljubša, doma iz Kicarja. Pokojni se je s kolesoai peljal po Ormoški cesti. V bližini bencinske črpalke gaje začel prehitevati tovornjak, kar je kolesarja zmedlo, daje nenadoma zapeljal na levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal avtobus. Kole- sarja jc zbil po cestišču, pri padcu je dobil tako hude poškodbe, daje umrl že med prevozom v bolniš- nico. ZRUŠENO OSTEEŠJE .v ponedeljek. 28. januarja v zgodnjih jutranjih urah se je za- radi nestrokovne postavitve zru- šilo leseno ostrešje novozgrajene hiše Ivana Bedenika iz Dolene pri Ptuju. Na srečo v hiši ni še nihče stanoval, zato poškodovanih ni bilo. materialna škoda paje oce- njena na okoli 500 tisočakov. - OM TRČILA OSEBNI AVTO IN KOLO Prejšnjo sredo sta na regionalni cesti v l.operšicah. občina Ormož, trčila kolesar Jože Dečko, doma iz Vodranccv in voznik osebnega avtomobila Mirko Kolar iz Celja. Pri trčenju je bil kolesar huje po- škodovan in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. u osebna kronika Rodile so: Marija Vute. Ziherlova pl. 4 — Majo: Marija Korenjak, Krčevina pri Vurberku 3! — deklico; Branka Ribič, Majšperk 113 — dečka; Marija Lašič, Pokoše 28 — deklico; Branka Ivanuša, Gre- gorčičev dr. 9 — Marcelja; Marija Roškar. Senešci' L9 — Zvonko; Ljiljana Rogina, Bevkova 3 — dečka; Dragica Prijel, Stanovno 10 — Pomeno; Carmen Ulčar, Slatina 73 — Barbaro; Zora Emeršič. Gradišča 51 — Damja- na; Terezija Kokol, Kraigherjeva 36 — deklico; Ida Gomilšek, Jur- šinci 19/a — Sašo; Majda Zupa- nič. Potrčeva 22 — Majo; Sofija Vajr.baher. Apače 27 — Jerneja; Marija Kunsi. Obrez 4 — Urško; Marija Božičko. Dravinjski vrh i2/b-deklico. Poroke: Iztok Letenja. Cirkovce 61 in Mojca Letenja. Videm pri Ptuju 32; Janke Sok. Sodinci 11 in Mi- lena Bec. Zagerci 70; Martin Žu- mer. Majski vrh 23 in Dragica Vinke. Majski vrh 23; Drago Zu- pan<;ič. Miklavž na Dr. pelju.Nad kanalom 12 in Silvija Kramber- ger. Cirkovce 60/c;. Umrli so: Marta Peček. Ormoška 1. roj. 1898. umrla 20. jan. 1985; Angela Lindental, Dom upokojencev Ptuj. roj. 1914, umrla 19.jan. 1985; Pavla Pulke, Cermožiše 37, rej. 1919. umrla 21. jan. 1985; Jakob Fekonja.Strejaci l.roj. 1924,umrl 21. jan. 1985; Draga Muršič. Pavlovci 25. roj. 1907. umrla 16. jan. 1985;Ivan Sprah, Prešernova 17. rej. 1943. umrl 20. jan. 1985; Marjeta Čuš. Mezgevci 34, roj. 1909. umrla 22. jan. l985;Verona Cajnke. Mezgevci 22. roj. 1900, umrla 24. jan. 1985; Ježčf Keket, Meškanjci 51, roj. 1915, umrl 24. janrl985;'MarijaTeš, Zagerci 50, roj. 1900. umrla 20. jan. 1985; Anten Ljubša. Kicar75.rej. 1910, umrl 24. jan. 1985; Jožef Krajnc. Ciril-Metedev dr. 16, roj. 1912, umrl 27. jan. 1985; Anten Veselic, Fermin 5. rej. 1924, umrl 26. jan. 1985. TEDNIK Izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik LUDVIK KOTAR, teh- nični urednik ŠTEFAN PUS- NIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznjk, Mar- tin Ozmec in Marjan Sneber- ger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 1000 dinar- jev, za tujino 1900 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400- 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizVode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo- dov.