SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Registro Nacional de la Propiedad _ Intelectual No. 032878. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, TT. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 24 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1938 Núm. (Štev.) 76 VIDOV DAN V torek proslavljamo novo obletnico Vidovega dne, obletnico poraza srbske vojske, ki se je bila na Koso-v©a polju udarila s Turki, da jim z^pre pot proti severu in s tem ohrani tudi svobodo srbskemu narodu. Srbska država pa ni bila tedaj dovolj močna, da bi se mogla uspešno kosati z bojevitimi Turki. Po slavnem vladanju Štefana Nemanje, U-rošh. Dečanskega in Dušana Silnega, Pod čigar vodstvom se je bila srbska država razširila in okrepila} kakor nikoli prej, je nastopila doba propadanja državne moči. že proti Dušanovemu nasledniku Urošu IV so se začeli puntati posamezni krajevni velikaši. Proglašali so se za samo stojne vladarje in se med seboj tepli 2a oblast. In prhv v tem nesrečnem času so se Turki pripravljali, da po-plavijo Balkan in si odprejo pot v osrčje Evrope. Med nesložnimi velikaši, ki so razkosali srbsko državo, je bil najbolj ngleden knez Lazar. On se je zavedi nevarnosti, ki se je bližala in je radi tega skušal spet okrepiti državno oblast. Posrečilo se mu je, da je nekatere oblastnike prisilil, da so se pokorili, in delal je načrte, kako bi s pomočjo drugih krščanskih vladarjev preprečil prodiranje Turkov. Bosanski krfalj Tvrdko mu je prišel na pomoč s svojo vojsko in res se ji-ma je posrečilo premagati Turke pri Pločniku ob reki Toplici. Turke je takrat vodil sultan Murat. Videl je nevarnost, ki mu preti od kneza Lazarja in je radi tega zbral veliko vojsko, s latero je krenil proti Srbiji. Ko je bil že skrajni čas, je srbski narod razumel, da se gre za biti in ne biti. Velikaši so se s svojimi voj-ščaki začeli zbirati okrog Lazarja in na Kosovem polju je prišlo do spopada med obema vojsliama. Vnela se je strahovita bitka, ki je trajala cele tri dni. Junaško so se borili kosovski borci, med katerimi so bili tudi Bosanci, ki jih je bil poslal kralj Tvrdko, in četa Hrvatov, ki ji je poveljeval bivši ban Horvat. Vojskovodji Milošu Obiliču, ki se je v t o ju proslavil prav tako kakor Vuk Brankovič in mnogi drugi poleg kneza Lazarja, se je bilo posrečilo, je sredi bitke ubil sultana Mura-ta, a tudi sam je padel, Razkosan od turških sabelj. Vodstvo turške voj-ske je prevzel Muratov sin sultan Bajazit in borba je trajala dalje. Knez Lazar se je boril v prvih vrr stah do Zadnjega. Končno je padel SPORAZUM GLEDE ŠPANIJE PODODBOR ZA NEVMEŠAVANJE V ŠPANSKO DRŽAŽVLJANS KO VOJNO JE ODOBRIL NAČRT ZA EVAKUACIJO TUJIH BORCEV IZ ŠPANSKE DEŽELE — NAČRT STA ODOBRILI TUDI ITALIJA IN NEMČIJA — ANGLEŽI SI PRIZADEVAJO DOSEČI SKLENITEV PREMIRJA skupno z mnogimi drugimi borci v '' roke Turkom, ki so vsem odsekali Slave. Kosovo polje je bilo posejano s trupli srbskih vojščakov, katerih junaštvo ni zaleglo proti silni premoči turške vojske. Na Vidov dan 1889. leta je bil boj končan. Srbska moč je bila strta, svoboda srbskega Jjudstv^a, ki je prepozno spoznalo da "samo sloga Srbina spasava", je bila izgubljena. Začela se je doba su-ženjstva, ki je imela trajati dolga stoletja. V španskem vprašanju je nastal v zadnjih dneh važen preokret. Dočim je Mussolini, diktator Italije, katera je od tujih držav v španski državljanski vojni najbolj zainteresirana, še pred nedavnim odklanjal vsako sodelovanjé z državami, ki "stoje v Španiji na drugi strani barikade", ter je s tem tudi novi sporazum med Italijo in Anglijo skoro splaval po vodi, se je stališče rimske vlade sedaj temeljito spremenilo. Gran-di v Londonu in Ciano v Rimu sta imela celo vrsto sestankov z zastopniki Velike Britanije, katere sta skušala prepričati, da Italija iskreno želi, da bi sporazum stopil čimprej v veljavo ter bi se s tem začela tudi nova doba v zgodovini odnošajev med obema državama. Kaj je moglo povzročiti ta preokret v zadržanju Italije? O tem so razna ugibanja. Eni pravijo, da je Italija "zabila" v Španijo že več ko šest milijard lir, ki doslej niso bile dobičkanosno naložene, ter da so ti izdatki spravili italijansko državno blagajno, ki še zmerom čuti posledice abesinske vojne, v zelo kočljiv položaj, iz katerega bi jo moglo rešiti samo močno posojilo v inozemstvu. Drugi spravljajo ta preokret v zvezo z " Anschlussom'', ki je položaj Evropi močno spremenil in sicer tu-dj Italiji v škodo, čeprav tega v Rimu ne marajo javno priznati. Razumeli so, da je treba nemško prijateljstvo predrago plačevati ter so radi tega prišli do prepričanja, da bi bilo dobro preusmeriti zunanjo politiko tako, da bo Angležem bolj všeč in Nemcem manj povoljna. Kakorkoli — dejstvo je, da se Italijanom precej mudi s tem, da bi z Anglijo .sklenjeni sporazum stopil brž v veljavo. Angleži so pripravljeni ugoditi tej želji, vendar pod onim pogojem, ki so ga še pred začetkom pogajanj z rimsko vlado jasno označili: tuje borce je treba spraviti iz Španije in Špancem pustiti, da sanii uredijo svoje račune. In tako je radi sile, ki jo imajo Italijani, postal mogoč tudi sporazum glede Španije. V torek se je sestal londonski pododbor za nevmešavanje in so zastopniki vseh devet držav, ki ta pododbor tvorijo, odobrili načrt, s katerim naj bi se končno vendarle začelo izvajati nevmešavanje v špari-zadeve. Po tem načrtu bo lon- ne komisije, ki bodo preštele vse tuje bojevnike in uredile vse, kar je potrebno, da se iz onega tabora, kjer je tujcev najmanj, pošlje domov 10.000 tujih borcev, iz drugega pa, kjer jih je več, sorazmerno večje šte vilo. Odbor bo poslal v 25 španskih pristanišč svoje zastopnike, ki bodo morali paziti na to, da se v Španijo ne uvaža vojni materijal; ti zastopniki bodo smeli obiskovati tudi druga, manjša pristanišča. Obenem bosta Francija in Portugalska zaprli svoje meje s Španijo. To naj bi bil prvi korak, pozneje pa bi se evakuacija nadaljevala in v eeloti izvršila. Tako bi Španci ostali sami na bojiščih in Angleži upajo, da tedaj ne bo več težko prepričati jih, naj sklenejo premirje ter se brez orožja začno pogajati, kako naj bi se to nesrečno poglavje španske zgodovine zaključilo brez nadaljnjega prelivanja krvi, katere je bilo že dovolj pre- lite. Londonska vlada je baje že sedaj začela pripravljati teren za tako premirje in upa, da njena prizadevanja ne bodo ostala brez uspeha. Kakor smo že rekil, so novi načrt odobrile vse države, ki so zastopane v pododboru za nevmešavanje; torej tudi Italija in Nemčija in Rusija, ki se samo še upira zaradi stroškov, ki jih bo povzročila evakuacija tujcev in ki so jih strokovnjaki prora-čunali na poldrug milijon funtov šterlingov. Vendar pa so druge države že izjavile, da bodo one doplačale, če bo Rusija v tem pogledu preveč trmasta. Morda bo torej vendarle prišlo končno do pomirjenja v Španiji, kar bi blagodejno vplivalo tudi na splošne prilike v Evropi. Vsak, ki ve, da je vojna hudo zlo, strašna nesreča, se bo tega preokreta v španskem vprašanju iskreno veselil. Ozadje borbe za mehiški petrolej Dne 18. marca tega leta je pred-; petroleja". Nasledniki Porfirija (Ionski odbor poslal v Španijo poseb- Spomin r.)a nesrečni Vidov dan, spomin na krvavo Kosovo polje je srbski narod ohranil v svojih narodnih pesmih in v ustnem izročilu. Čr-Pal je iz njega zlati nauk, da je samo sloga rešilna in nesloga pogubna, ohranjal je v njem tudi za-Vest, da je bil srbski narod nekoč Eam svoj gospod. Iz te zavesti je šla ia roda v rod tudi trdna vera, da si mora narod svojo svobodo spet izvo-3«vati. Po dolgih borbah, v katerih 86 je dvigala borbenost naroda, se je Proti letu 1804 začela svitati zarja boljše dobe. Osem let pozneje je bil poražen in pregnan 8 srbske "linije in Vidov dan 1914 je spet spravil narod na noge za še hujši in večji boj, ki je imel Južnim Slovanom prinesti osvoboditev tudi od drugih tlačiteljev. Upravičena težnja Jugoslovanov po samostojnosti se sicer ni v celoti izpolnila, ker so mnogi naši bratje ostali izven mej narodne drž|xve, vendar pa strašna Kalvarija, ki jo je moral srbski narod prehoditi v svetovni vojni, in žrtve hrvaških in slovenskih dobro-voljcev, niso bile brezuspešne. Jugoslovani so prišli do svoje nacionalne države, ki se srečno krepi in razvija v vsakem pogledu. Sedaj, ko spet proslavljamo novo obletnico Vidovega dne, se spominjamo vseh onih znanih in neznanih junakov, ki so svoja življenja darovali za ideal narodne svobode in ki so s svojo krvjo omogočili osvoboditev in zedinjenje našega naroda. Vidov dan pa naj bo obenem nam vsem opozorilo, da bo samo sloga mogla doseči, da bo prej ali slej zasijalo solnce svobode vsem Jugoslovanom. sednik mehiške države Cárdenas med velikanskim navdušenjem deset in deset tisočev ljudi, ki so se zbrali pred vladno palačo, proglasil, da je država razlastila brez izjeme vsa inozemska podaja, ki so se na mehiških tleh bavila s pridobivanjem in čiščenjem ter prodajo petroleja. Vsem je bilo jasno, da je mehiška vlada podvzela nekaj, kar bo moralo imeti nedogledne posledice, saj gre pri zasegi premoženja inozemskih petrolejskih družb, za kapital v znesku 25 milijard dinarjev in sta pri zasegi v prvi vrsti prizadeti obe anglosaksonski državi, Anglija in Zedinjene države severne A-merike. Jasno je bilo, da niti angleška niti ameriška vlada ne bosta k temu koraku molčali in da bosta podvzeli nasprotno vse, kar bo v njunih močeh, da pritisneta na mehiško vlado, da zasego enostavno prekliče. Kajti oblast nad mehiškim petrolejem pomeni istočasno tudi po litično nadzorstvo nad mehiško državo. Do sedaj je veljalo, da je bila borba za mehiški petrolej dejansko borba med ameriškim in angleškim kapitalom (za katerim sta stali obe vladi), borba, ki se je odigravala na i mehiških tleh in ki jo je moralo mehiško ljudstvo plačevati s krvnim davkom neprestanih revolucij, ki jih je izzval enkrat ameriški, drugič pa zopet angleški tekmec. Predsedniki mehiške države so dejansko bili možje, ki so jih na čelo Mehike postavljale petrolejske družbe in ki so7 morali dotični družbi služiti tako dolgo, da nasprotna petrolejska družba s pomočjo revolucije ni pregnala tega predsednika in si na njegovo mesto postavila drugega. To je sploh vsa zgodovina Mehike zadnjih 30 let, odkar je angleška "Me-xican Eagle Cie" izpod jedla monopol v petrolejski industriji severnoameriški "Standard Oil Cie". Saj so nam še vsem v spominu prvi revolucionarni in silno krvavi boji, ki so jih zanetile petrolejske družbe, od katerih je angleška podpirala Por-firijo Diaza, ameriška pa Madero. Oboje vlade, ameriška in angleška tega tudi nista prikrivali. Ameriški petrolejski magnat Rockefeller je javno obljubil leta 1913 na primer, "da se bo revolucija pomirila, ako Mehika izroči ameriški "Standard Oil" izključno izkoriščanje svojega Diaza so živeli v istih okoliščinah. Bilo je isto pod generalom Huerto, ki je bil plačanec Amerike in se je moral neprestano boriti z revolucijami. ki jih je netila Anglija. Ista podoba pod predsednikom Carran-zo.'ki jeXofel' petrolej podržaviti (že 1. 1917!) in je postal žrtev skupnih ameriških in angleških intrig. Tudi pod predsednikom Obregonoin je trajal neznosni položaj dalje in se dejansko nič ni spremenil do sedanjega predsedništva Cardenasa, ki ga je spravil na oblast ameriški petrolejski kapital s pomočjo najbolj krvavih revolucionarnih izgredov >11 verskih preganjanj, a ki očividno nima namena iti v svojem suženjstvu do kraja.' V Mehiki delujejo danes 4 velike petrolejske družbe: 1. "Mexican Eagle", ki je v rokah angleške "Ro-val Dutch Shell". 2. "Standard Oil", ki je ameriški kapital. 3. "Texas Cie", ki je v ameriških rokah. 4. "Mexican Petroleum Cie", ki je tudi ameriška last. Glede vloženega kapitala rečemo, da je v ameriških rokah 60%, v angleških rokah 37%, v domačih mehi-1 ških rokah pa borih 3%. Proizvod-! nja raste vsako leto v silnih skokih in je dosegla 1. 1937 skoraj 7 milijonov ton, od katerih angleški kapital sam proizvaja skoraj eno tretjino. i Ves petrolej gre iz Mehike, ki od njega dejansko nima nobenega dobička, čeprav bi sam petrolej zadostoval, da iz njega država krije velik del svojih državnih izdatkov. Sedanji predsednik Cardenas se je za vsako ceno odločil, da inozemski kapital iz Mehike prežene. Zedinjene države severne Amerike so na njegov zakon o podržavljenju petrolejske industrije odgovorile z odredbo, ki prepoveduje uvoz mehiškega srebra v Zedinjene države, s čimer je mehiška vlada najhuje u-darjena, ker je iz prodaje srebra krila svoje potrebe. Anglija pa je protestirala na zelo oster način, zahtevala najprej odškodnino, a kasneje preklic zakona o zasegi. Cardenas je vztrajal. Med tem je 17 angleških in ameriških petrolejskih družb pri najvišjem sodišču v Mehiki vložilo tožbo proti državi za od-kodnino., ki dosega 25 milijard din. A angleška vlada je segla po svojem najhujšem orožju ter od mehiške NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. RUSIJA IN NEMČIJA Veliko pozornost jé vzbudila v di-plomatičnih krogih vest, da sta Rusija in Nemčija spet ojačili medsebojne odnošaje ter imenovali nove poslanike za v Moskvo odnosno v Berlin. Nemčija je poslala v Moskvo Scheulemberga in Rusija v Berlin Merekalova, ki je bil komisar za težko sovjetsko industrijo, kar se nekaterim z«^i posebno značilno in predvidevajo, da bo v rusko-nemških od-nošajih začela nova doba. Hitler je nekaj časa rohnel proti Rusiji, ko pa je videl, da ni nikogar navdušil za "komunistično" nevarnost, je popustil ter .je spet pričel iskati boljših stikov, kot so mu posebno višji vojaški krogi vedno prigovarjali. Dobrih odnošajev med Nemčijo in Rusijo se posebno Poljska zelo boji, kajti prav zato se je naslonila na Berlin ter zapuščala Francijo, ker je videla v nacijstični Nemčiji največjega nasprotinka sovjetov, s katerimi ni nikoli živela v dobrih odnosa-jih. V zvezi s tem preokretom gre tudi glas, da je Hitler prav malo zanesljiv prijatelj Italije, in da ji je že začel počasi obračati hrbet. Kar ga predvsem zanima, je žitnica Ukrajine, od koder bi Nemčija rada imela zagotovljen uvoz in bi v zameno dajala Rusiji topove, ki jih bo prej ali slej rabila na Daljnem vzhodu. Os Beríin-Rim je z izvedbo An-schlussa pričela izgubljati na veljavi ; vplivala je pa tudi povezanost Anglije, Francije, Jugoslavije in Češkoslovaške, ki se fašizmu ne bodo vklonile. Kot že omenjeno, se Poljska kar nič ne veseli zbližanja med Rusijo in Nemčijo, ker sluti, da bi se utegnili na obeh stranah okoristiti na njen račun in bi postala — namesto Češkoslovaške, ki je pokazala, da je ne bo mogoče iznenaditi — pa Poljska žrtev nemškega ekspanzionizma. Poljska je slej ko prej hotela igrati neodvisno politiko ter biti na strani onih držav, ki bi njenim težnjam mogle nuditi največ koristi. Iz tega razloga se je naslanjala na Berlin, da bi s pomočjo Nemčije podvrgla sebi vso Ukrajino (del že tvori njeno manjšino) in bi se obvezala Nemčiji izročiti odvisen pridelek, a je Hitler imel glede Ukrajine povsem lastne načrte, ki so jih tudi Poljaki poznali in so se zato pridno oborože-vali, da bi v dani priliki, kot vsi drugi, lahko tudi s silo kaj opravili. Medtem ko je nemško časopisje ljuto napadalo Češkoslovaško, mu je tudi Poljsko pridno sekundiralo, Čeprav s čisto lastnih nagibov, da bi se ločila Češkoslovaška od Rusije in pridobila za vratolomno politiko. Sedaj pa je poljsko časopisje kar naenkrat obmolknilo in pričelo iskati orjentacije. Iz več vzrokov so Sovjeti spoznali ugodno priliko za svojo zunanjo politiko ter s tega razloga ponudili roko fašističnemu diktatorju Hitlerju, ki jo je prav iz istih nagibov sprejel. Mnogi politiki napovedujejo važne politične spremembe v Evropi. Nam pa se vsiljuje vprašanje — morda se motimo — ali ni sedaj Stalin izvršil ono, kar so hoteli Tuha-čevski, Buharin in drugi, ki jih je dal Stalin usmrtiti kot izdajalce in fašiste ? vlade zahtevala, naj nemudoma plača odškodnino* ki «i jo je Mehika pogodbeno obvezala plačati za vso škodo, ki so jo angleški državljani ■ihi jjtmrso SLOVJENSKI LIST '¡I3Í i Argentinske vesti IHB vec -jeo-aji "Día de la Bandera" V ponedeljek 20. t. m. je bil državni praznik, namenjen češčenju državne modro-belo-modre zastave. Pobudo za ta novi praznik je dal bivši državni predsednik, geenrial Justo, in sedanji prvi mandatar je poskrbel, da je "beseda meso postala" in je izšel zakon o tej stvari. Prvi "Día de la Bandera" so na zelo slovesen njičin proslavili posebno v Buenos Airesu, kjer se je na trgu Republike zbrala vkljub mrazu velika množica meščanov, ki so hoteli prisostvovati ceremonjam. Okrog 1. ure popoldne so začele prihajati na trg trume učenk in učencev s svojimi predstojniki na Čelu in trg je že mrgolel ljudstva, ko je poslanec Videla Dorna, predsednik odbora za počastitev zastave, ob 1.30 začel citati svoj otvoritveni govor, čez 1.000 šolarjev in šolark je potem zapelo, s spremljevanjem godbe, patriofično pesem "Mi bandera". Takoj nato je državni predsednik dr. Ortiz, na povabilo poslanca Videle Dorne, pritisnil na gumb in s tem spravil v tek električno napravo, ki je državno zastavo potegnila na visok drog. V i-stem hipu je na tisoče rok dvignilo male zastavice v pozdrav, nakar je spremljala s svojimi akordi ogromni zbor 2.000 pevcev in pevk, ki so jo peli. Na razne načine so istega dne počastili argentinsko zastavo tudi po vseh drugih mestih republike. <♦> •<♦> <♦> <♦> <♦> <«• :x«- mm delegacija predložila chacovski mirovni konferenci. V hipu, ko pišemo te vrstice, paraguayski protipredlogi niso še znani, vendar p^ optimisti u-pajo, da ne bodo prehudi. Sklicujejo se na besede paraguayskega zunanjega ministra, ki je časnikarjem izjavil, da vojne med Bolivijo in Para-guayem ne bo. Vpaašanje pa je seveda, v koliko je ta optimizem upravičen. Vesti, ki prihajajo iz obeh prizadetih držav, ne obljubljajo nič dobrega. Dočim Paraguayci izjavljajo, da ne bodo nikoli dopustili, da bi se Bolivijanci preril do reke Paraguay, trde na drugi strani Bolivijanci, da morajo na vsak način priti do te vodne poti, ker da sicer ne bo nikoli miru med obema državama. In tako je res težko reči, kako naj bi se ta lúdeva uredila, da bi bili zadovoljni v Asuncionu in v La Pazu. VELIKODUŠNO DARILO FRANCOSKE VLADE Francoska vlada je darovala raznim tukajšnjim knjižnicam veliko število francoskih knjig, katerih skupno vrednost cenijo na več ko milijon frankov. 1 španske kolonije, ki je naklonjen republikanski vlatli, je novemu poslaniku priredil velik sprejem. Pri sprejemu so bili tudi «lani vlade. POSLANIK DR. I. CANKAR SE JE VRNIL V ponedeljek pooldne se je vrnil v letalu iz Montevidea v Buenos Aires naš državni zastopnik g. dr. Izidor Cankar. V glavnem mestu Uruguaya je zastopal našo državo pri slovesnostih ob priliki predaje državne oblasti novemu predsedniku republike, generalu Baldomiru. DRUŠTVO "TABOR" V soboto 25. t. m. ob 6. popoldne bo odborova seja. Priporočam se za točnost. — C. Keber, predsednik. Chacovska konfe- renca Vsa upanja le še niso splavala po vodi... Paraguay je sprejel nasvet, naj bi pripravil svoje protipredloge za ureditev chacovskegia spora. Delegat vlade v Asunciónu, Cardoso, je te protipredloge prinesel sedaj v Bs. Aires in te dni jih bo paraguayska "Obelisk se podira S temi besedami je prisopihal v torek, okrog 11 ure, v neko konfite-rijo na trgu Repúblike mlad prodajalec časopisov, ki je bil seveda hudo prestrašen. Gostje so planili pokonci, previdno pogledali skozi vrata, in ko so opazili, da obelisk še stoji, so šli bliže, da vidijo, kaj je fanta prestrašilo. Obelisk se ni bil podrl, pač pa sta ga zapustili dve veliki kamnati plošči, s katerimi je obložen, in pozneje so tema dvema ploščama sledile še druge, vseh nekih deset. Okrog obeliska se je zbrala velika množica radovednežev in je moral radi tega poseben oddelek policije priti na sam kraj, da vzdrži red in prepreči nesreče, ki bi mogle nastati, če bi se obelisk še dalje luščil. Pa se, vsaj do sedaj, ni več. Občina je že poslala svoje delavce, da popravijo škodo. Listi ugotavljajo, da je prava sreča, da se obelisk ni začel "podirati" dan prej, ko je bilo pod njim vse polno šolskih otrok. Kakšna strašna nesreča bi bila lahko nastala! Plošče so namreč zelo velike in priletele so z višine kakšnih 10 metrov. Previdni ljudje pravijo, da ni varno hoditi okrog tako muhastega spomenika, s katerim je mesto osrečil bivši župan. Nezanesljiv pismo-noša Včasih se ljudje samo na upravni-štvo jezijo, če lista ne prejemajo v redu. Pa se zna dogoditi tudi taka le: Poštno ravnateljstvo je bilo prejelo mnogo pritožb od strani ljudi, ki so pričakovali razne poštne pošiljke, a .jih niso sprejeli. Ker ravnateljstvo samo ni moglo priii zadevi do dna, je naprosilo komisarijo štev. 9, naj stvar preišče. Policija se je lotila dela ii\ je kmalu zasledila enega izmed nezanesljivih pismonoš. Don Octavio Julián Peláez je bil iznašel udoben način izvrševanja naporne službe buenosaireškega pismonoše: pisma, ki so mu jih izročali na poštni podružnici, je lepo nesel domov in jih tam sortiral; tiskovine in druge take "manjvredne" pošiljke je kar v peč vrgel, pisma pa je odpiral, pregleda val, če bi kakšne denarje v njih našel, in potem na isto usodo obsodil, kakor ničvredne tiskovine. Moža so seveda spravili pod ključ. Iz dogodka se lahko tudi naročniki nekaj naučijo: da je namreč dobro vsak krat, ko list ne pride, reklamirati pri upravništvu, ki bo, če ni samo krivo nerednosti — kar se tudi včasih zgodi - prijavilo zadevo pristojni oblasti, da jo preišče. Ni namreč rečeno, da je v Buenos Airesu en sam tak Jilián, kakor je oni, ki so ga sedaj v kelio spravili. IZZIVAČE SO SPRAVILI POD KLJUČ šest nadebudfih mladeniče v je v ponedeljek, povodom proslave za počastitev državne trobojnice, prišlo na trg Republike, kjer je bila zbrana velika množica. Mladeniči so se postavili na vidno mesto ter so tam na demostrativen način iztegnili vs'ak svojo roko v fašističen pozdrav. Našli so se seveda takoj taki, ki jim to izzivanje ni bilo prav, pa je nastal majhen ravs in kavs, kateremu je naredila konec policija. Vseh šest nadebudnih je spravila pod ključ radi motenja javnega reda. Slovenska šola na Paternalu VABI ar na veliko prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 10. julija na AV. DEL CAMPO 1663 na Paternalu. SPORED: "■I '.1 ■: "Pozdrav malčkov" — trogovor. "Sv. Ciril in Metod" — défal Franc-^Fagaiiel. "Zajčki" — poje otroški vrtec. ! ; "Šiba novo mašo poje" -— doki. Lojzek Mihel. "Venček na glavi se" •— simbolična1 "Soči" — deklamacija, Fránc FaganeT. "Zdravnik", deklamacija, Branko .Ličen. "Caparle — paperle" — izvaja otVoški vrtec. "Ujeta laž" — dvogovor. L Vidmar — I. Kalister. "Vaje z zastavicami" — šolske deklice. "Kaznovana porednost" — dVogovoi4; A. Mozetič — E. Mihel. "Ujetega ptiča tožba" — dekl. A. ftfirtič. "Prodajalka Metka" — igrbkáz, izvaja otroški vrtec. Zraven navedenih točk so še.[druge na vzporedu, ki jih bomo nesli a' prihodnji' številki. K obilni vdeležbi že sedaj vljudno vabi pn- ODBOR trpeli v revolucionarni dobi od 1. 1910 do 1920 in ki bi jo mehiška vlada morala plačati že letos dne 1. januarja. Angleška nota pristavlja, da ne gre, da bi mehiška vlada segala po angleških petrolejskih rudnikih, če niti v stanu ni odplačati svojih rednih državnih dolgov. Mehiška vlada je pod vplivom ulice angleški protest obeležila za "nesramnega" ter je v odgovor na to odpo-klicala svojega poslanika v Londonu ter tako pretrgala diplomatske odnose med Mehiko in Anglijo. Po dušenje in tudi tiste plasti naroda, ki jih je sedanja vlada preganjala, se sedaj zbirajo okrog predsednika, kakor da bi bilo vse pozabljeno in kakor da je res vsa Mehika zbmna, da v borbi proti inozemskim magna-tom zmaga. Ogorčenje proti Angliji raste. Proti Ameriki ni slišati glasov in govori se v krogih, ki poznajo ozadja mehiških petrolejskih borb, da se je ameriški kapital potuhnil, češ, rajši pomagajmo Mehikancem, da preženejo Angleže, mi bomo že našli sredstva, da si pozneje pridobimo nazaj pravice, ki smo jih z razlastitvijo izgubili. Angleži pa so spet kupili enega generala, da nftr'edí revolucijo, ki se je pa menda že popolnoma izjalovila. Zíjddovina Mehike je napisana s petrolejem in s krvjo. Tudi sedaj se pričenja poglavje, ki ga bwsta zopet pisala kri in petrolej. NOV ŠPANSKI POSLANIK V BUENOS AIRESU V sredo se je pripeljal s severnoameriškim parnikom "Southern Prince" v Buenos Aires novi poslanik španske vlade v Barceloni, dr. Ossorio y (¡allardo. Oni del tukajšnje !--------------------------------------... Ljudje si postavijo posodo z gorečim ogljem v zaprto sobo, da .jih ne bo zeblo, zaspijo in ogljikov dvokis naredi svoje: zaziblje jih v večni sen. Tudi letos, ko se je mraz komaj za silo pokaazl, se je že dogodil tak slučaj, in zadnji ponedeljek že drugi. Joaquín Antonio, star 32 let, -w je hotel v neki sobi hiše štev. 1866 na ulici Cochabamba segreti z ogljem. Legel je spat in zjutraj so gia našli mrtvega. Tudi med našimi ljudmi je mnogo takih, ki na tak način radi preganjajo mraz. Pa ni prav nič varno. Previdni bodite torej in raje nekoliko poskočite, če bi se radi ogreli, po nimate peči. ŽELEZNIŠKA NESREČA Nepoznanega starčka je lokomotiva vlaka argentinske centralne železnice povozil v nedeljo ponoči, ko je revček stopal Čez tračnice na ulici Austria. Bil je takoj mrtev. Previdni bodite! Vsako zimo se zgodi več smrtnih slučajev zaradi ogljikovega dvokisa. VARNOST VEČ VARNOSTI POPOLNA VARNOST potrebujete Vi sedaj, bolj kakor nikoli, za Vaše prihranke v HRANILNICI z dobrimi obrestmi. Največjo varnost Vam nudi Vaš stari prijatelj SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES f F1LIALKA: CORRIENTES 1900 (•l'.NTRALA', Bnié. MITRE 234 U, T. 33-7013 — Buenos Aires •r >■ CERKVENI VESTNIK 26. junija maša na Avellanedi. Molitve tudi na Avellanedi. 3. julija maša v Saavedri za Fran-čiško Badalič. Molitve na Paternalu. Na Avellanedi bo poleg cerkvene slovesnosti to nedeljo tudi nekaj za smeh. Saj se vsi radi smejemo in prav je tako. Saj je to znamenje dobrega srca. Priidte torej to nedeljo na Avellanedo dopoldne k maši, po-' poldne pa k molitvi in potem k Kar-| lu Terplanu na Chacabuco 501, kjer berete na oknu napis "Slovenski bar" edini slovenski napis v celi deželi. V Saavedri bo 3. julija maša za Frančiško Badalič, ki je umrla v Šempasu. Zapušča tukaj več svojcev. Pevski zbor bo ob tej priliki zapel tudi dve posmrtnici. Porabite to priliko in prihitite v Saavedro, na Av. del Tejar 4200, kjer je cerkev slovenske službe božje. Naj že sedaj prinem opozarjati, da je Cirilova nedelja pred vrati. 10. julija bo. Praznovali jo bomo na posebno slovesen način in prosim vse verne rojake, da povabite in pripeljete svoje prijatelje in znance na Av. del Campo, kjer bo ta dan lejía cerkvena slovesnost. Na Paternalu bodo ta dan "bobi in «trnkiji"! 29. junija je god Sv. Petra in Pavla. Je to zapovedan praznik, na katerega se pripravljamo v tej deželi z vigilijo. 28. junija je torej post. Ne smejo se uživati mesne jedi. Vernemu katoličanu je ta praznik zel» častitljiv kot godovni dan. liladnik Janez j IZKUŠENA BABICA ¡4 Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske f bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordinira od 9 uro zjutraj do 20 uro zvdčer. LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23, Buen Orden 3389 Buenos Aires RAZNE VESTI Vstaška letala so v valencijau-skeni m isianišču in nekaterih drugih »ianjših lukah zadnje čase potopila vée angleških in traneoskih trgovskih ladij. Napadi proti britanskim ladjam, kateri so povzročili tudi znatno število človeških žrtev, so nekoliko vznemirili angleško javno mnenje' in šel je že glas, da bo londonska vlada začela izvajati repre-salije proti Francu, pri katerem angleški protest ni ' obrodil nobenega uspeha. Chamberlain pa se tudi v tem slučaju ni mogel odločiti za energičen nastop ter je v poslanski zbornici izjavil, da morajo angleške trgovske ladje, ki vozijo v španska pristanišča, same nositi ves rizik, ki'j« združen s plovbo v tpjm coni. V Pragi se še vedno vršijo pogajanja med praško vlado in zastopniki nemške narodne manjšine. Vlada je izjavila, da pristaja na polovico zahtev, ki jih je v svojih znanih točkah formuliral Henlein, od druge polovice pa bo treba nekatere spremeniti in nekatere sploh črtati. Severnoameriški kongres je odobril nov socialen zakon, predložen po predsedniku Rooseyeltu. Ta zakon določa kot najnižjo plačo 40 severnoameriških centov na uro ter uvaja tudi 40-urni delovni tednik. Italija si prizadevti, da bi dobila v Angliji posojilo od 30 milijonov funtov šterlingov' s katerimi bi p'a" čaln žito, ki ga bo morala letos v obilnejši meri uvoziti radi slabe le' Tine. Angliji ponuja v prodajo letala, vendar pa so v Londonu mnenja, da je pametntje, če avione kupujejo v Severni Ameriki. MIZARJI POZOR! Sijajna prilika za onega, ki se hoče osamosvojiti: v južni okolici Buenos Aircsa se proda radi vrnitve v Kvropo popolna mizarska strojna delavnica za $ 1650— al contado. P'^-nosljiv galpón 9x5 metrov, električni motor, jermenje itd. itd. vse p*1" prave za takojšen pogon. Podrobnosti kakor tudi vpogled v inventar»» spis v uredništvu tega lista. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo »d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU . Facundo Quiroga 1275 in 1407 U..T. 22 - 8327 ;•■/,: DOCK SUD Rojaki! Poslužujte se samo onih bančnih; zavodov, ki oglašujejo v našem, listu! jj •a* * Vesti iz organizacij v . nedeljska prireditev v slov. prosv. društvu Napovedana nedeljska prireditev v Slov. prosv. društvu je bila kljub nena j lepšemu vremenu — ko je bilo razpoloženje največje je pričelo liti | leni svetu. ženska republika v argentini. ... Pa res! Zakaj si je ne bi privoščile enkrat tudi ženske, če jih imajo moški toliko v svojih rokah po ce- kot iz skaka — lepo obiskana ter je tudi vzpored, kot vedno, vsem zelo ugajal. Petje je bilo kot ponavadi, dobro podano. Prav tako je tudi ša-loigra "ženska republika" bila' deležna velikega zanimanja ter je žela večkratnega aplhvza pri odprtem o--dopivec, Josip Stare, Ivan Slavec, Marij Bizjak iz Ospa ter Ivan Loka- tel iz Prebenega. <♦> •»>' M- ■!♦>'f -Ž 'i fotografija«? I "LA MODERNA" I M 'i Edina in najbolj poznana R fotografija v slovenski $ X koloniji Sporočam slovenski naselbi- $ $ ni, da bom ob priliki 25 letnice ,, $ moje fotografske obrti, vse v v preuredil ter razstavil moje de- § $ lo, kjer se bo lahko vsak pre- ; pričal o mojih neprekosljivih $ $ izdelkih. * * VELIK POPUST PRI 9 FOTOGRAFIRANJU § $ Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" v S. SASLAVSKY $ $ Av. SAN MARTIN 2579 $ $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires v .? •:♦> <♦> m- »: ISKANJE PREMOGA PRI KOSEZAH Ilirska Bistrica, maja 1938. — že pod bivšo Avstrijo je obstojala druž- 1 ba, katere član je bil tudi neki do- i mačin iz Jelšan, ki si je nadela nalogo izslediti premog nad Kosezami, j Takrat se jim ni posrečilo, morda je podjetje ovirala tudi svetovna vojna. Ta član bivše družbe je baje sedaj odstopil tvrdki Siemens vse stare načrte, na podlagi katerih in novih izkustev je nadaljevala raziskovanje in kopanje vse do danes. Na izkopavanje pa reflektira tudi neka druga, italijanska družba. Za enkrat še ni znano, kdo izmed interesentov bo dobil dovoljenje za izkopavanje premoga, vsi pa so mnenja, da bo zmagala tvrdka Siemens. Fašistične oblasti so baje pristale že na denarno pomoč od strani države, sedaj pričakujejo le potrebnega dovoljenja iz ministerstva. Za enkrat so na terenu samem postavili že lesene barake za tehnično pisarno, upravo in delavstvo ter bodo s tem delom še nadaljevali. Z izkopavanjem premoga pa bodo pričeli šele, ko dobijo vsa potrebna dovoljenja, ko uredijo na terenu vse potrebno za obratovanje itd. Vsa okolica se živo zanima kako se bo premogokop razvijal, zlasti ker mnogi upajo, da dobijo zaposlitve. Drobn§ vesti iz naših kraj ev ROMAN O SLOVENSKI BENEČIJI Pravkar je izšla pri Slovenski Matici v Ljubljani knjiga "Kaplan Martin Cedermac" od Pavleta Sed-maka. ki opisuje življenje v Beneški Sloveniji po prepovedi slovenske besede v cerkvi. Knjiga obsega 240 strani osmerke. Naroča se pri Slovenski Matici v Ljubljani, Kongresni trg. Naročnina za to knjigo in obenem za roman Miška Kranjca "Kapitanovi" ter za peti snopič Kidričeve "Zgodovine slovenskega slovstva" velja 50 Din. Za vsako vezano knjigo se doplača po 12 Din. SMRT V DRUŽINI GORIŠKEKA ROJAKA Celje, maja 1938. — Neizprosna smrt je zamahnila s svojo koso po uzomi in narodni družici našega v emigrantskih krogih, dobro znanega rojaka Evgena Rajerja. Pokojnica g. Marija r. Ferjančič v Ajdovščini je bila iz ugledne in bogate rodbine, ki se je odlikovala po svoji ra-dodarnosti in narodni zavednosti. Bi la je zelo srbna in delavna gospodinja. toda pri tem ni nikdar zanemarjala dela ~a blagor svojega bližnjega. Vsakemu je 'pomagala, če je le mogla. Vzgojila je več narodno zavednih sinov, izmed katerih žive 3 v Jugoslaviji, dva v Italiji. Blagopokojnici časten in svetel spomin, preostalim zlasti našemu težko preizkušenemu prijatelju in narodnemu borcu, naše globoko in iskreno sožalje! mm .» mom •:♦> •»> mumi ■•» | l Ruska klinika ¡j¡ $ za vse bolezni I $ Za venerične bolezni, spolne bolezni, $ *.; bolezni krvi, splošno slabost razpola- A $ ga klinika s posebnim konzultorijem, $ A kateri se nahaja pod vodstvom pozna- $ nega specialista za navedene bolezni $ * Dra. A. IZAGUIRRE-a. ,¿ K* v $ Razpolaga z 10 specializiranimi,^ zdravniki za razne bolezni S Imamo zdravnike specialiste za bo- $ i lezni na pljučali, obistih, jetrah, že- ' § lodcu, živčevju itd. $ £ Za bolnik« iz notrnnjosti imamo re- j § zervirane sobe (kakor za ženske, ta- Ž t ko tudi za moške) a posteljami. $ Cena od 1 $ dale dnovno. $ Dajemo nasvete pismenim potom, * $ za mali honorar. $ v Zdravniški pregled za vsako- ' vrstne bolezni $ 3.— iOrdiniramo: od 9—-12 i 15—21.* s i? V nedeljah in praznikih . od 9—12. $ Cerkno. — Štefanija Velikonja je ; dobila 800 lir nagrade iz Musolinije-vega fonda za dvojčke. Divača. — Med Divačo in Vrema-mi je zgorel velik tovorni avto nato-vorjen z ogljem. Škoda znaša 85.000 lir. Gorica. — Nad Ločnikom sta trčila dva vojaška aeroplana. Pri tem se je ubil podporočnik Milani lienzo. ■e Gorica. — Na (3 mesecev zapora je bil kaznovan Boris Škerlj zaradi telesnih poškodb. * Gorica. — Težko se je poškodoval kolesar Peter Lasič. V nevarnem stanju je bil prepeljan v bolnišnico. Pevma. — Na cesti so našli mrtvega Antona Obljubka, starega 30 let. Komisija še ni mogla ugotoviti vzroka smrti. * Trst. — Umrli so: Milon Peter 87 let, Gombač vd. Pecarič Ivana 76, Devetak Josip 34. * Trst. — Minister za javna dela Coboli-Gigli je izjavil nado, da bo Mussolini posetil tudi Istro ob priliki njegovega obiska v Trstu. * Trst. — Italijanski listi so priner sli opozorilo, da morajo vsi ovčjerej-ci prodajati volno samo določenim državnim skladiščem, ki se nahajajo v vsaki pokrajini. Volno morajo prodati v teku dveh mesecev po striženju. Za sebe smejo obdržati le po 2 kg za vsakega družinskega člana. * Trst. — Zaradi srčne kapi je umrla 80 letna Marija Vizjak. # Trst. — Antolovič Ivan, pristaniški delavec je bil obsojen na 2 leti zapora, ker je v pretepu z Ulčigra-jem Petrom zadal svojemu nasprotniku smrtno nevarne rane. IHčigraj je bil obsojen na 3 mesece in 10 dni zapora zaradi izzivanja. * Trst. — V tržaški škofiji je bilo pred kratkem razpisanih 28 župni-ških mest. * Trst. — Pred sodiščem je bil obsojen Anton Legiša iz De vina na 6 mesecev zapora, ker je v pretepu težko ranil Leopolda in Ivano Legiša. ■K Gorica. — V bolnišnico se je morala zateči Emilija Doljak. ker je bila težko ranjena od drobcev šip in udarca A-rat. * Sežana. — Dva obsežna gozdna požara sta pred dnevi napravila veliko škodo na Krasu. Najprej je istega dne pričel goreti gozd pri Sežani; požar so pogasili z veliko muko tržaški gasilci, ki so se morali ponovno vrniti v Orlek, kjer so pogasili prav tako obsežen požar. Frančišek Hušpaur i DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR GOVORI SE SLOVENSKI § * Suipacha 28 ! izvršitje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih conah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem lz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK S U D V BRODU GRADE MOTORNE VLAKE Motorni vlaki za bosanske ozkotirne železnice bodo v kratkem zgrajeni. Tovarna vagonov v Brodu je prevzela ta dela za 4.5 milijonov din. Vsak motorni vlak bo dolg 46 metrov in težak 72 ton. Vlaki bodo mogli voziti najmanj 60 km na uro. Prve poskuse so z enim teh vlakov naredili 6. VI. in pravijo, da so se proti pričakovanju dobro obnesli. MINISTER CVETKOVIÓ V ŽE NEVI V Ženevo je 7. junija odpotoval minister za socialno politiko irt ljudsko zdravje Dragiša,Cvetkovic. Tam se namerava nekaj časa udeleževati sestankov zastopnikov mednarodnega urada dela kot zastopnik jugoslovanske vlade, ostali čas pa bo v Švici porabil za svoje počitnice. Kakor znano, je minister Dragiša Cvetkovic prišel pred nekaj tedni nenadoma iz Šviee nazaj v Beograd, ker je nevarno zbolel. V Beogradu se je njegovo zdravje hitro zboljšalo, tako da je zdaj že lahko odšel ponovno na zasedanje mednarodnega urada dela v Ženevi. Na beograjsko železniško po Stajo ga je poleg njegovih osebnih in političnih prijateljev pospremilo' kot svojega predsednika tudi veliko število članov Jugorasa, ki so mU cued drugim v slovo zapeli tudi himno Jugorasa. Z njim je odpotoval v Švico tudi tajnik ministrstva za socialno politiko Ostojic. V ZNAMENJU NOVIH ODNO-ŠAJEV Z letalom italijanske družbe "Ala Littoria" se je odpeljal 7 junija popoldne v Rim zemunski trgovec Je-remič. Tam bo zaprosil za sprejem pri predsedniku italijanske vlade Mussolini ju, da se mu osebno zahvali za ozdravitev svoje hčerke. Hčerko tega zemunskega trgovca, ki je imela enako bolezen kot Mussolinije-hčerka, je italijanski ministrski predsednik povabil v Italijo, da se tam pozdravi. Poslal jo je v enega najboljših italijanskih zdravilišč za otroške bolezni. Jeremičeva hčerka je v tem sanatoriju kmalu ozdravela. USTANOVITEV OKROŽNEGA SODIŠČA V MURSKI SOBOTI 1. junija so v Murski Soboti slovesno proslavili ustanovitev novoga okrožnega sodišča. Vsi krogi so s to pridobitvijo Murske Sobote zelo zadovoljni. najbolj pa' ljudstvo, ki n»u je s tem odvzeto breme dolgih poti v Maribor. ZA OBLEKE," POVRŠNIKE MODAS "JUSTA" Klobuke in fantazije. Slovenkam 10 % popusta KUKANJA y PRINČIČ Av. SAN MARTIN 1854 U. T. 59-4995 BUENOS AIRES ozor Rojak i! Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico TINOGASTA 523 1, Villa Devoto, kjer bom odslej izvrševal mojo krojaško 6brt. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrežbo po zelo zmernih cenah, v čemer naj se vsak sam prepriča. Vljudno se priporoča Ciril Podgornik f- Ustoličenje novega reis el uleme .. Ustoličenje novega verskega poglavarja jugoslovanskih muslimanom 9 junija je bilo zelo svečano. Vse mesto je bilo slavnostno razsvetljeno, z vseh džamij in številnih drugih poslopij pa so visele zastave. V Sarajevo se je pripeljalo k ustoliče-nju novega reis el uleme dr. Fehima Spahe, kakor poročajo, okoli 25.000 ljudi. Od ministrov so bili tam pravosodni minister dr. Simonovič, prometni minister dr. Mehmed Spaho in minister brez listnice Džafer Kule-novič. Svečanosti se je udeležil tudi kraljev zastopnik general Bulic. Obred ustoličenja seje začel s tem, da je zastopnik vlade dr. Simonovič prebral ukaz o imenovanju dr. Pehima , Spahe za novega pglavarja muslimanov. Ob tej priliki je imel dr. Fe-him Spaho tudi krajši nagovor na zbrane množice. Slovesnost se je končala s čestitkami, ki so jih novemu muslimanskemu poglavarju izrekli najprej kraljev zastopnik, za njim pa člani vlade in nekateri drugi odlični predstavniki. Končno je sledila gostija, ki se je udeležilo okoli 250 zastopnikov. SLOVENEC BO DIRIGIRAL NA FESTIVALU HRVAŠKIH PEVSKIH DRUŠTEV Prvi festival hrvaških pevskih društev bo oktobra, tako je bilo sklenjeno na snočnji seji pevovodij hrvaáke pevske župe "Hektorovič". Na tem sestanku so zbrali za župne-ga pevovodjo talentiranega slovenskega dirigenta g. Simonitija, ki je zdaj pevovodja splitskega zbora "Tomislav". S tem so hrvaški pevo-vodje izkazali mlademu slovenskemu dirigentu Simonitiju veliko priznanje in povedali, da se tudi oni strinjajo z zelo laskavo kritiko, ki jo je o g. Simonitiju napisal pred nedavnim priznani komponist Papandopu-lo. Na velikem hrvaškem glasbenem festivfalu meseca oktobra bo nastopilo okoli 300 hrvaških pevskih zborov. vodja italijanske jadranske zveze Cario Štrena. Teh tekem jadrnic se bodo udeležili poleg naših tudi Italijani, Nemci, Čehi, Angleži in Belgijci. Italijanske jadrnice bosta od Trsta do Splita spremljali dve italijanski vojni ladji. POKOPALIŠČE IZ RIMSKE DOBE Večje pokopališče iz rimske dobe so odkrili na polotoku Pelješcu blizu Dubrovnika, ko so tam kopali temelje za neki nov hotel. Našli so precej nagrobnih spomenikov, pod katerimi so pa grobovi, v katerih so bili razni starinski predmeti, ki kažejo, da je pokopališče še iz rimske dobe. 1000 LET STARO JAJCE Z izpokapavnjeni starodavnih grobov v Glavičanih v Dalmaciji še vedno nadaljujejo. Dozdaj so že odko-pali okoli 100 grobov, v katerih so našli najrazličnejše dragocenosti iz starodavne dobe. V grobu, kjer je bil pokopan mlajši človek, so našli tudi jajce, za katero pravijo, da je staro najmanj 1000 let. Jajčna lupina je še zelo dobro ohranjena. Podobno jajce so našli tudi pri izkopavanju starinskih grobov v Ka-štel Sučurcu pred nekaj leti. USTANOVITEV ZAVODA ZA DRŽAVNO OBRAMBO Uredtya o zavodu za državno o-brambo je bila objavljena včeraj. Zavod bo ustanovljen pri inšpekciji za državno obrambo in je njegova naloga, da daje vojnemu ministrstvu strokovno mnenje o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s pripravljenostjo naše vojske za primer vojne. Ta nova u-stanova bo imela večje število oddelkov in pododdelkov, člani bodo redni in dopisni in jih imenuje kralj na predlog vojnega ministra iz vrst znanstvenikov in gospodarstvenikov. Vsi redni člani morajo stanovati v Beogradu, dopisni pa lahko tudi drugod. staje Perkovič-Slivno. Celotni kredit, ki je za ta dela na razpolago, znaša 4 milij. din, dalje bodo porabili 1 milij. din. za ureditev cest in odkup zemljišča. Vsa dela bodo stala okoli 22 milij. din, porabili pa so dozdaj za cevi in izkopavanje 14 milij. din. NOVO LIVARNO BODO ZGRADILI V SISKU Železno livarno bodo še letos začeli graditi v Sisku. Poleg livarne bo stala tudi topilnica, visoka peč, velike stanovanjske hiše in razna skladišča. Takoj, ko bo livarna dograje-bo zaposlenih okoli 100 delavcev. dr. Aleksander Gjorgjevic, ki je že imel sestanek s tamkajšnjim banom in nekaterimi drugimi vplivnimi o-sebnostmi. Ob tej priliki proučujejo tudi vprašanje zgraditve nove palače Državne hipotekarne banke. Med palačo banskwe uprave in Drž. hip. banko naj bi bila zgrajena v slogu stare dalmatinske hiše banova rezidenca. na SPLIT DOBI NOVO BANSKO PALAČO Novo reprezentativno palačo ban-ske uprave bodo zgradili v Splitu. Začasa svojega zadnjega bivanja v Splitu je imel predsednik vlade dr. M. Stojadinovic konferenco s pred-L j stavniki splitske banske uprave gle-í de graditve nove banske palače. Tedaj je tudi obljubil vso svojo pomoč, Uredba o narodnih parkih Uredbo o narodnih parkih je izdal ministrski svet na predlog ministra 2a gozdove in rudnike. Za narodni park se po tej uredbi lahko proglasi ^ j________j_______ vsaka pokrajina s posebno naravno ¿^d^biVešto^Split reprezentativno novo poštno ravnateljstvo Odobrena je ustanovitev poštnega ravanteljstva za vrbasko banovino s sedežem v Banja Luki. Ta odlok je izdalo poštno ministrstvo na podlagi dopolnila v finančnem zakonu. V delokrog tega poštnega ravnateljstva bo spadalo vse področje vrba-ske banovine, ki je dozdaj pripadalo splitskemu poštnemu ravnateljstvu. Zaradi ustanovitve poštnega ravnateljstva v Banja Luki bo to mesto dobilo novih 40—50 uradnikov. Mednarodne tekme jadrnic v dalmaciji Velike mednarodne tekme jadrnic b°do julija meseca letos na našem Jadranu. Zaradi določitve sporeda tekmovanj je prispel te dni v Split :■»>. »> ms ysm misé :<♦> >ae« ss Expreso "Gorizia" Nov jugoslovansko-nemški trgovinski dogovor Novi trgovinski razgovori z raz-po prikljuqitvi k Nemčiji začeti tudi širjeno Nemčijo so se morali takoj z našo državo. Ti razgovori naj bi razširili dosedanji jugoslovansko-nemški trgovinski sporazum na pokrajino bivše Avstrije. Razgovori so zdaj končani in novi jugoslovansko-nemški trgovinski dogovor je bil podpisan v Berlinu 4. junija 1.1. Imena Avstrije za jugoslovansko-nemško trgovino ni več. Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije z Veliko Nemčijo je postavljeno na enotno podlago. Za odnošaje, ki so nastali po priključitvi Avstrije k Nemčiji, veljajo posebno povoljni pogoji. V zvezi s tem je urejen tudi tujski promet ter finančne obveznosti blagovnega prometa. Določbe dosedanjega obmejnega prometa ostanejo tudi v bodoče v veljavi Mesto dosedanje veterinarske konvencije z Avstrijo, ki je bila izdelana pred 12 leti, pod čisto drugačnimi okolnostmi, naj bi bila zdaj sklenjena nova, razširjena konvencija. Nekatere odredbe stopijo v veljavo šele tedaj, ko bo Nemčija uredila svoje gospodarske odnošaje z vsemi ostalimi zainteresiranimi državami, kar se bo po vsej priliki zgodilo 1. januarja 1938. Dejstvo, da sta Jugoslavija in Nemčija danes neposredni sosedi, mora samo ugodno vplivati na nadljnji razvoj medsebojnih gospodarskih zvez. lepoto, ali če ima znanstveno ali zgodovinsko važnost ali pa pogoje, da služi uživanju narave ali razvoju turizma. Odlok za proglasitev kakega kraja za narodni park izda ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike v soglasju z gradbenim, finančnim in trgovinskim ministrom. si narodni parki so pod posebno državno zaščito in bo v njih prepovedano graditi poslopja, ceste in podobno brez odobritve banske u-prave. Narodne parke bodo nadzorovali posebni oddelki za gozdove in rudnike pri banskih upravah, vrhovno nadzorstvo pa bo imelo ministrstvo. Pri banskih upravah bodo ustanovljeni posebni odbori strokovnjakov za zaščito narave. Za vse prestopke proti predpisom te uredbe so vpeljane tudi posebne kazni od 1500 do 10.000 din. palačo banske uprave, kjer naj bi bile v bodoče tudi vse mednarodne konference. Obljubil je tudi, da bo . v kratkem poslal strokovnjake v Split, da na kraju samem prouče v-prašanje graditve te palače. In je res GORIŠKI NADŠKOF JE ZADOVOLJEN Z IMENOVANJEM SAN-TINA Tržaški "Piccolo" je poročal, da je goriški nadškof sklenil organizirati romanje duhovščine in vernikov v Rim v zahvalo, ker je bil Anton Santin, bivši reški škof, imenovan za tržaškega škofa. Romanja bi se udeležili duhovniki in verniki iz goriške in tržaško-koprscke škofije. Potovali bodo 27. junija in ostali v Rimu tri dni. Tretji dan bodo sprejeti pri sv. Očetu, ki se mu bodo zahvalili za imenovanje škofa Santina. N IZ MATULJ V Matuljah pri Opatiji bodo zgradili velik vodovod in pa šolo. Občinska uprava je v ta namen sklenila najeti večje posojilo pri reški hranilnici in še pri nekem drugem denarnem zavodu. Obe posojili je rešiti pokrajinski odbor dovolil. Višina prišel iz Beograda s tem namenom ; obeh posojil ni znana. TRI NOVE TOVARNE CELULOZE Pogajanja za zgraditev treh novih tovarn celuloze so se začela v Beogradu. Ena teh treh tovarn naj bi se zgradila v Sloveniji, druga v Gorskem Kotaru, tretja pa v Bosni. Pred nedavnim so ukinili vsak izvoz celuloze iz bivše Avstrije in se je zaradi tega pojavila nujna potreba po zgraditvi novih tovarn za celulozo. Posebno velika potreba po celulozi je zlasti tudi v Italiji in Franciji. I Naznanjam da sem otvoril ? vsem znano i GOSTILNO j 'Gruta de Postumia !kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. • Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom GAŠPARIŠIČ graditev vodovoda v dalmaciji Za 33 vasi šibeniškega in kninske-ga okraja že več časa grade vodovod. Dela zelo lepo napredujejo in domnevajo, da bodo končana vsaj do leta 1940. Največja težava je seveda spet denar. Vendar imajo pri graditvi omenjenega vodovoda s krediti še precej sreče. Prav pred kratkim je bila odobrena nova vsota 1,800.000 din za položitev vodovodnih cevi od Midema do železniške po- IV AN Av. Alcorta 2363 Bs. Aires FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 U. T." 54 Darwiu 5172 in 2094 <♦> <♦> <♦;• <♦> ■»:■ •:♦> •:♦> •:♦>] Izredna ponudba za jugoslovansko kolonijo E. r P* 5 » oprema za LIVING-ROOM tapecirana s klobučevino $ 85.- Avda. SAN MARTIN 2700 (V sredini kvadre) U. T. 59 - 0504 krojacnica 'gorica" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN ul. w arnes 2191 (Nasproti postaje Paternal.) ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič Kadar imaš ohcet; krst; obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst. — Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 saaiv soNana v SI <«• <♦> <♦> •:♦> <«• •:♦> RESTAURANT RECREO ("el cañon a-, <♦> •:♦> •:♦> se •:♦>•:♦> v V § n Í $ C T' v '4 i , '4 Izvrstna domača hrana, vrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires '4 Y: á «5 '4 ra * prvo- ¿ a» V '4 V» i '4 $ 1 denarne pošiljke v jugoslavijo in italijo Jugoslovanom, ki se nahajajo v Argentini, je prikladen naš način nakazovanja denarja v Jugoslavijo ali Italijo, ker je odposlana vsota izplačana v gotovini na prejemnikovem domu brez kakih stroškov ali odbitkov in s povratnim potrdilom. Naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK vodijo jugoslovanski uradniki in je odprt od 9 do 18 ure. Ob sobotah pa od 8.30 do 11. Ako želite poslati denar v domovino obrnite se nhnj za pojasnila brez kakšnih obvez. Istotako tudi za vloženje denarja v hranilnico ter za nabavo voznih ladijskih listov za prihod in odhod v Jugoslavijo ali Italijo. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 PUEYRREDON 175 Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario) •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA JUDENBURG 1918 Ljubljana, maja. V avstro-ogrski monarhiji, ki je bila strašen polip v duhovnem, social nem in nacionalnem pogledu, kakršnega si današnji, v svobodni državi živeči rod težko predstavlja, je bil naš človek z vsemi silami vzgajan za podložnika tujega gospostva. Vse sile so bile v tem pogledu na delu, a vendar je tudi naš rod nekajkrat dokazal, da njegova kri ni voda. Prepričevalen tak dokaz je bil pred 20 leti v Judenburgu, ki je s svojo gar-nizijo zalagal Doberdob — slovenskih fantov grob, vedno z novimi žrtvami. Po govorici nekdanjega avstrijskega militarizma rečeno, je bil Judenburg magazin za doberdob-ski grob. Kader 17. pešpolka je bil leta 1915. iz Ljubljane premeščen najprej v Ptuj, potem pa v Judenburg. Staro nemško štajersko mesto je kmalu preuredilo svoje življenje v znamenju značaja in trpljenja na-; ših Janezov. Kader polka je bil s 3. in 4. stotnijo nastanjen v barakah nasproti pokopališča, druga stotnija je bila nastanjena v vojašnici, prva v Schaeferhube, v šoli v Gosposki, ulici pa je bila nadomestna stotnija. Poleg 4. stotnije so bili nastanjeni tudi enoletniki, med katerimi je bilo mnogo slovenskih intelektualcev. V barakah kranjskih Janezov so se odigravale najhujše orgije avstrijskega militaarizma. Naše ljudi so pestili divjaki-sadisti in najhujši zarotniki proti človeškemu dostojanstvu. Zaradi tega je žrtve po vojaških barakah in naposled tudi prebivalstvo samo prevzela nekakšna nirž-nja do življenja. Trpinčenje vojakov Slovencev je meščanom najzgo-vorneje predočilo grozote in podlosti vojnega nasilja. Vse na svetu ima svoj konec, vsa- , ka sila ima svoj vrhunec in proti vsakemu nasilju so upori, in — bolj ko so tvegani, bolj so v svoji tragič-nosti učinkoviti. Svetovna vojna se je nagibala k svojemu koncu. Na pomlad leta 1918. so avstrijski Nemci prav živo občutili pretečo veliko nevarnost. Že davno tleča nezadovoljnost Slovencev pod absolutističnim režimom je prihajala v raznih oblikah do energičnega izraza. Pojavljal pa se je tudi zaradi sadizma, ki se je vse bolj uveljavljal v krogti 1 onih vojaških oblastnikov, ki so | množice metali v žrelo fronte, sebe pa z neprimerno vnemo pri tem divjaškem delu delali za nenadomestljive in pred fronto varne, najočitnej-ši znak skorajšnjega konca — razkroj armade. Daleč za strelskimi jarki so se pri pogledu na divjanje sadistov uveljavljala nova gesla: njim na čelu samoodločba narodov, narodna in socialna pravičnost, čut človečan-stva. Upor kranjskih Janezov v Judenburgu je bil izraz vseh teh stremljenj. Bil je to upor proti krivicam in trpljenju, protest proti vojni ter odločna zahteva miru in svobode. 17. pehotni polk se je ponašal z nazivom "železnega regimenta". Ta vzdevek je dobil zaradi tega, ker so slovenski fantje vse tegobe in grozote vojne hrabro prenašali v največji slogi, kjer so krvaveli in umirali kakor Špartanci samo zaradi tega, ker je njihov polk predstavljal slovensko občestvo. Podložniška vzgoja je seveda tudi učinkovala, a naposled je le prišla naša kri iz do be "stare pravde" do svojega učinka. Že vso pomlad leta 1918 je dolgo tlelo in se pripravljalo. Pojavljali so se sem in tja majhni, a značilni znaki nezadovoljstva in upornosti. Nihče ni vedel, kje in od kod. V ozadju pa je bil načrt narejen, vse je bilo dogovorjeno. Ko so odpravljali 41. maršbataljon na italijansko fronto, je v nedeljo ponoči 12. maja leta 1918. izbruhnilo. Ob 10. zvečer so padli prvi streli. Trobentač je zatrobil "alarm". Začela se je tekanje moštva in oficirjev z nabitimi puškami in samokresi. Z viharnimi klici "Živio! Z nami na svobodo!" so uporniki zasedli vojašnico. Sestradani vojaki so razbijali barake, skladišča in kantino. Nobena sila jih ni mogla več zadržati. Glavni vodja upornikov je bil korporal Anton Hafner, ki je ukazal zasesti mesto na raznih točkah. Namen upornikov je bil, da bi korakali na Koroško in Spodnje Štajersko, kjer bi se združili z ostalimi slovenskimi polki in napravili konec strašnemu klanju. Vojaška oblast pa je s takimi upori seveda računala in proti njim je imela propravljene zanesljive neslo-vanske polke. Že naslednji dan je prišlo madžarsko vojaštvo iz Brucka, nemško pa iz Celovca in Leobna. Premoč je bila trikratna — zavzeli so mesto. Takoj po zasedbi je bil proglašen preki sod. V torek 14. maja je prispelo izredno vojaško sodišče iz Gradca ter uvedlo mučno zasliševanje. Vojake so gonili kakor divjo zverjad. Krvava sodba: kot vodje upora so bili obsojeni na smrt Tone Hafner, Karol Možina, Joso Dautovič in Alojzij Štefanič. Dne 16. maja ob 14. je bila sodba izvršena. Vsi obsojenci so bili zgledno pogumni. Na poti na morišče so klicali domovini in svobodi. Streljali so jih Maržari, a tako slabo, da je Hafner, kateremu so morali s silo zavezati oči, umrl šele po šestem strelu. -Umorjence so ponoči na tihem pokopali, a že naslednji dan so bili njihovi grobovi okrašeni s cvetjem in ves Judenburg, razen oblastnikov, je častil njih spomin. Dva dni pozneje, na binkoštno soboto, sta bila ustreljena še četovodja Rogelj in Grahovina, več upornikov pa je bilo obsojenih na ječo, iz katere jili je rešilo osvobojenje. Dne 2. junija 1923. so pripeljali trupla judenburških žrtev v Ljubljano, kjer so jih prihodnji dan položili pri Sv. Križu k večnemu počitku. Pogreb se je razvil v triumfalno pot in vznešeno narodno manifestacijo. Na pokopališču pri Sv. Križu imajo judenburške žrtve svoj spomenik in vsi, ki greste mimo, sklonite glavo ter počastite spomin slovenskih mučenikov za svobodo in mir! V Judenburgu pa počiva še lepo število naših žrtev avstrijske soldate-ske. Leta 1935, po Vseh svetih, jim je bila posvečena lepa spominska kapelica. Posvetitvi spominske kapelice so prisostvovali mnogi rojaki, ki so prineslo na skupni grob mrtvih bratov prgišča domače zemlje iz raznih krajev domovine, zbrane v ka-meniti žari, v katero je vrezano posvetilo naše ljubezni. Spesnil ga je Oton Župančič takole: ZANIMIVOSTI Pred 225 milijoni let Odprava, ki jo je. opremilo Har-wardovo vseučilišče, je na brazilski visoki planoti odkrila nahajališče o-stankov predpotopnih živali. Nahajališče spada v triadno dobo in je po številu najdb najbogatejše, kar so jih odslej odkrili v Južni Ameriki. Našli so pred vsem ostanke plazilcev, pri katerih so že doslej ugotovili 15 do danes neznanih vrst. Posebno pozornost je zbudila ogromna kuščarica z dolžino 2.50 metra, ki so ji učenjaki dali ime edafozaver. Ta žival je imela na hrbtu 60 cm visoko plavut in je morala živeti pred kakšnimi 225 milijoni leti. Bila je po vsej priliki predhodnica dinozavra. Skoraj istočasno poročajo o novih najdbah ostankov mamuta na Vran-glovem otoku. Tudi najnovejši mamut se je v tamkajšnjem večnem ledu in mrazu izvrstno ohranil. Bojijo se pa, da ga bo doletela, preden ga spravijo na varno, ista usoda kakor mamuta, ki so ga našli isto tam nekaj prej. Zavoljo nezadostne pazljivosti so psi, ki so vlekli sani, ponoči vdrli do živali, ki so jo bili z največjo težavo izkopali iz leda. Naslednje jutro so razskovalci našli samo še okostje, ki pa ni imelo tolikšne vrednosti kakor celotno ohranjeno truplo, kajti mamutova okostja so v polarnih krajih zelo pogosta. PRAZNOVERJE UNIČUJE NOSOROGE Uničevanje redke živali v zaščitenem ozemlju Zaščiteno ozemlje Oedjoeng Koe-lon ob zapadni obali Jave je znano po svojem živalskem bogastvu. Tu dobiš še kakšnih 25 javanskih nosorogov, ki spadajo med zadnje svoje vrste na svetu. V nezaščitenih ozemljih so takšni nosorogi predani najhujšemu zasledovanju, in sicer zavoljo svojih rogov. Bogati Kitajci plačujejo te rogove namreč dobesedno z zlatom, ker pripisuje stara kitajska prazna vera zdravilu iz njih čudovite pomlajeval-ne sposobnosti. Pred kratkim so ho-landske kolonialne oblasti ugotovile, da je neki okrajni glavar domačin svoj čin zlorabljal za to, da je na čelu tolpe domačih divjih lovcev po vseh pravilih organiziral lov na nosoroge v zaščitenem ozemlju. Sedaj se širijo spet govorice, da je nadaljnjih deset nosorogov postalo žrtev tega nezakonitega lova. POGOJNA KAZEN ZA PETELINA Nenavadna sodna razprava na Angleškem Nenavadno sodno razpravo so imeli v angleškem mestu Brightonu. Zavoljo neprestanega kaljenja miru se je moral "zagovarjati" Napoleon, krasen petelin, last sprevodnika cestne železnice Chicka. Sosedje g. Chic-ka so prišli k razpravi v velikem številu in so zahtevali, naj se petelin takoj usmrti, češ da kikirika na vso moč že pred 7. zjutraj in zbuja ljudi. Chick je svojega ljubljenca branil z besedami, ki so segale do srca in tako je sodišče prvič v zgodovini 1 § Uradni krogi te govorice sicer za- I , . , . ,, j 4 -i- j i ženske iznebim . vračajo, vendar pa so poostrili nad- | zorstvo v tem ozemlju in pomnožili ! število čuvajev. Ti dobe na razpola- j go tudi deset motornih čolnov, da j bodo mogli divje lovce zasledovati | tudi na morju. Oblasti mislijo nada- | lje kitajskim lekarnam v svojem področju prepovedati prodajo zdravil iz nosorogovih rogov. Za kratek čas Lesni trgovec "S čim se pa ukvarjaš?" "Lesni trgovec sem postal." "Tako? Na drobno ali na debelo?" * "Za enkrat še na drobno. Po gostilnah prodajam zobotrebce." * Izgovor Mati: "Verica, slišala sem, da si sinoči poljubila trgovčevega sina. Ali je to res?" Verica: "Res, mamica, a začel je >> on... * Kajenje prepovedano V nekem hotelu imajo v podzemeljski garaži zelo opazen lepak z napisom: '' Kajenje prepovedano! Mislite na strašni požar v hotelu 'Exeelsiorju'!" Neki dovtipnež je k tem besedam pripisal: "Ne pljuvajte po tleh! Mislite na vesoljni potop!" * Reklama Prodajalec: Tu imam imenitno knjigo, ki bi jo moral vsakdo kupiti. Njen naslov je "Sto poti. kako si pridobim žensko". ! Zakonec: Oglasil se bom drugič, ko boste imeli knjigo "Kako se KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernie DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 ¥ . •»> m <*> <♦> •:«• >m: sm:. -a* >:♦>; >:♦>. i KROJAČNICA MOZETIČ angleške justice ' petelinu prisodilo samo pogojno kazen. Če bo Napoleon tudi v naslednjih štirih tednih zapel pred 7. zjutraj, bo to pomenilo njegovo smrt. Sprevodnik je obljubil, da bo dal petelina v poseben, temen zaboj, iz katerega ga bo spuščal šele ob tej jutranji uri. Petelin po izjavi izvendencev namreč ne bo pel, dokler mu ne bo mogoče iztegniti vratu. I; • ' ' Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici,?za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires u. 55 I É 8 ♦ i v ---- Nepozabljenim bratom ljubljenim, ki v tujini spe — v večno svet spomin njih tovariši. Zdaj ob 20-letnici junaškega upora in žrtvovanja naših rojakov v Judenburgu ne smemo pa pozabiti, kajti oni so prispevali dragocen delež k naši nacionalni svobodi in državni samostojnosti Vid Ambrožič, četovodja bivšega 17. p. p. PREKISOD Solnce zemljo pomlajeno greje raz nebeški svod, a nadNnašimi glavami plava preki sod. Tam pod bregom, pod zelenim trava pordečila je, tam za zidom božje njive zrasla pa gomila je. Iz omreženih zre celic mnog prepaden, bled obraz; zunaj pa se v vsej krasoti smeje maj — najlepši čas. Judenburg, 16. 5. 1918. )p i a ROJAKI •;♦>: <♦> m: <•«• «K * i s NE POMIŠLJAJTE DOLGO Vporabite priliko KROJAČNICA PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.— Hlače fantazija $ 8.— STANISLAV MAURIč ¡DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires JBOMKMKK»».;*» <♦:• •»> -3» S» •»> 3K« «►> <«• <». «¡••>9» >*> V 3 i i i v V i «> I i * * V $ : ? i i 'i i? AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE' Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO I CALLE CANGALLO 1542 'i ■ * 1 i i é V i i í» i? ■ $ $ Ladijske vozne listke za vpe parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni. I i I i ■ae- >KP U I Kabino zagotovimo vsakemu potniku brezplačno. VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. CA.CENTRAL EUROPEA 469 SAN MARTIN 469 IZ CORDOBE V ROSARIO IN DOMOV NA OBISKU V "TRIGLAVU" Noe se je že naredila, ko seni izstopil v Rosariju, da poiščeva > 'najprej sestre, ki so nie sprejele ne'le kot popotnika, temveč tudi kot bolnika. Ne vem, če je bila : nevšečiia vožnja z omnibusom ali pa crknjeno kljuse v obliki sandviča temu krivo, in je to nazadnje malo važno, ker Važno je bilo le to, da me je'grdo "ščipalo...". In sem se' domislil Štuparjevega Mehceta, kateri je doma po našem dvorišču kako jntre tako milo tožil: "Tak ferdámjte me šipi je"... in je prosil "arcnije". Saj veste kakšne so. In pralna take "arcnije" sem se domislil tudi jaz, čeprav nisem nič mislil na to, da jih bodo dobre sestrice imele. In glej čudo. Pred nedavnim je dobila Sestra Valerijana tako zdravilo pra\bfiarav-nost od doma, gori izpod Brezij na Gorenjskem... In tako sémimotra-njo revolucijo v red spravil. Par kapelj domačega žganja, pa je bilo prav. Potem sem stopil do gospoda konzula Rubeša, ki sem ga kljub pozni uri našel še vsega v delu. Nisva se še videla, pa me je sprejel kot starega znanca in me tako ljubezpjivo potem še spremil v "Triglav",' edino naše društvo v Rosariju, če morda najdeva tudi tam kake rojake: Saj so prav tiste dneve pripravljali piknik za prihodnjo nedeljo, ker na preteklo nedeljo so ga radi nevšeč-nega vremena morali odgOditi. Našel sem tam mnoge najbolj , delavnih rojakov. Sigulina, Intiharja, Trudna, Ipavca, Graheka, kji^e z vso dobro voljo prizadevajo, da bi kaj koristnega storili v prid slovenskemu dobremu imenu. Vzdržujejo dobre zveze s Čehi in nekaterimi drugimi slovanskimi društvi. Članov res ne šteje "Triglav" mnogo, kakih 50 jih bo, a simpatizantov imajo dovolj, ker najdeš v njihovih zapiskih dodobra popolen seznam naših rojakov v Rosariju in okolici. Na.prireditvah se nabere do par sto ljudi-j^v«j lokal ima Triglav v.-C&crápt^Jtgjjff. Društvo ima tudi skromno, kpjižni-eo. r.) . Tako sem se znašel med domačimi ljudmi in videl, kako požrtvovalno se trudijo z društvom. Videl pa tudi to, kako dobro pozna ljudi, gospod konzul, ki me je tako ljubeznjivo spremljal na tem nočnem sprehodu, ki ga je bilo šele pol 11 konec. Drugo jutro, petek, sem si dopoldne najprej malo pogledal mesto in Potem odhitel v San Lorenzo. Popol- ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 94 — Gre torej za vašega družabnika V — se nasmeje jetniški paznik. Pugačev, poslušajte, mi bomo že našli --- Jetniški paznik naenkrat umolkne. Pogledal je na hodnik, kjer sta se pojavila dva človeka. Prišlec-a sta bila duhovnika. Ogrnjena sta bila v široke plašče, kapuce pa sta imela potisnjene globoko na oči. — Pugačev, če se ne motim, boste dobili obisk — zašepeče paznik obsojencu. — Vseeno sta prišla duhovnika, da bosta molila za vašo dušo. V tem trenutku se zasliši glas častnika, ki je imel službo: Častitih očetov ne smem pustiti k uporniku Pugačevu. ker nimam za ♦o dovoljenja. — — Ali vam to zadošča? — vpraša e(len izmed duhovnikov in pomoli častniku pismo. Ko je častnik pogledal pismo, se spoštljivo prikloni in reče ponižno: — Lastnoročno pismo Njenega Veličanstva carice? — Pobožna bra- izvolita vstopiti! — Častnik da pazniku neko znamenje in paznik odpelje oba duhovnica k Pugačevi celici. 82, POGLAVJE Strašna obtožba. * 7f v f\ >•■ p i i* g ají» M Ko stttoom duhovnika storila v f'ugac ■evo celit*». ni obsoj*n«feE" uit i dvignil glave. /.áelo se je " obisk li¡ Itíl .r,,.«,- ní/i rlnhl'i dne pa sem potrkal pri Čukovib na Paraguay 5471, v okrožju Saladillo, ki so doma iz Črnega vrha pod Idrijo. V SALADILLO Že včeraj smo vas čakali, tako me je sprejela gospa. Bila sem v centru pri sestrah, pa nič niso vedele še. No sedaj boste pa kar pri nas. Soba je gotova, postelja tudi, miza tudi; Kar naš gost boste. In ti Jožek, ali si tudi ti kaj črno-vršc? Ali si že c-el kriožol Kar lepo po slovensko je znal odzdraviti mali Jožek, ki mu kar gladko slovenska beseda teče- Ali bi me kaj spoznali, tako je vprašala žena Čukova ? Jaz se vas še spominjam, a takrat so bili drugi časi, ko ste bili kot študent na oh-c-eti pri Gregoreu v Zadlogu, ko se je možila vaša sestrična! Jaz sem tudi iz Zadloga. In čigava? Rovtarjeva. Da, da. Rovtarjeva Micka. Jaz sem zvedel pozneje, da je šla v A-meriko. Tako vidite. Kje se najdemo po 16 letih. In mož? Saj menda veste, da nas je zadela nesreča, da mu je mašina odtrgala levo roko. Da, to sem že zvedel preje. In kako je sedaj? Nekaj časa je bilo zares hudo, a človek se na vse privadi in sedaj pravim, da bi nam le nič hujšega ne bilo nadalje. Tako smo se malo pogovorili, kot Znanci in celo sorodniki, ki so naši domovi le tri ure hoda narazen, a žal ločeni po državni meji. Bomo se pa kaj več pozneje pomenili, ko pride še Jože. Sedaj mi boš pa ti Jožek pokazal do drugih naših ljudi, da jih obiščem. Tamkaj je blizu skupaj precej slovenskih domov. Skromne hišice pač, ki so rastle v času brezposelnosti, ker je tudi tam precej naših rojakov zidarjev. Medsebojno so si tako po-mogli in sedaj so pod lastno streho. Obiskal sem Gecove, Špilerjeve, Smrdel j eve, Vodopivčeve, Potočnikove... Ko bi solnee ne hitelo tako urno dial je! Pa bila je že trda noč in treba je bilo končati z obiski. Jože je med tem prišel. • Ali se kaj poznava? me je povprašal. Menda si Čukov iz Predgriž, torej sosed mojega materinega doma. Da. Prav tako je res. In tudi v rodu si smo menda kaj. Saj dekliški primek materin je tudi Čuk... Bodi ali ne žlahta, dober človek je več kot žlahta. Žlahta vemo da je kaj rada "raztrgana plahta". No pa pustimo te manije, pa se kaj drugega pogovorimo. Hiša je tvoja? Moja. Še več kot moja, ker sem jo ne le plačal, temveč deloma tudi sam delal, mnogo zidarskega, kovaškega- in mizarskega dela sem sam napravil. In z eno roko ? Res čudno! Lahko se pohvali Jože Čuk, kajti z eno roko naredi marsikaj, česar mnogi z dvema ne znajo. Saj je bil preje kovač in mehanik, da ga mu ni bilo para in trden in žilav. Sama moč: ga je bila. In le ta narava, tako močna in trdna, je zmogla v toliki nesreči, ko mu je mašina odtrgala roko, da ni na posledicah izkrvavljenja umrl. Saj mu je na niti viselo življenje osem dni. Sedaj dela z eno roko v isti tovarni. Tako smo pomodrovali in sklenili, da naslednji dan poiščemo še druge rojake, posebno pa še moje bratrance, doma tudi iz Črnega vrha, ki jih je potreba tudi pognala v Ameriko. Minilo je že čez deset let, odkar smo se zadnjič videli in radi vedne ne-stalnosti življenja, v tej deželi je mnogokrat kaj težavno koga najti. RESTAURANT - CERVECERIA "MONFERRATO" Prenočišče za družine in potnike. Domača hrana ob vseh urah. Izvrstna tuja in domača vina. Priporočata se vsem slovenskim rojakom VUGA & SREBRNIČ LEANDRO N. ALEM 1862 U. T. 41-2771. - Buenos Aires (Štiri kvadre od postaje Retiro) Novootvorjeni RESTAURANT "Trst" Z lepimi zračnimi prostori, veliko zalogo prvovrstnih vin, domača hrana. Cenj. rojakom se priporočata brata GOMIZEL in BIZJAK Calle Blandenguez 2447 Barrancas Belgrano, Bs. Aires Kako bo pogledal Pahiov&ev Janez in sestra Kristina, ki po vsej verjetnosti nista dobila mojega sporočila, da pridem. No. To bomo videli jutri. Za nocoj pa lahko noč. V SELU "SLADKOSTI" Drugo jutro sem že na vse zgodaj hitel v mesto, kjer sem imel mašo in nato hitel, da obiščem še druge rojake. Našel sem Ferletiča, ki ima na ulici Maipú trgovino, oglasil se pri Brišarju, ki je rosarijski slovenski "adresar", a ga žal nisem dobil doma, poiskal krojača Kastelca, ki je sedaj predsednik "Triglava" in ob enem z njim sem našel tudi Lovrenca Penkota in njihove družine in še več drugih rojakov, doma tam od Postojne. Ko bi človek imel vsaj dva dni več časa, da bi obiskal še drugod, a kaj hočem! Vsaj v Barrio de las Delicias moram, da vidim, kaj more biti doli tako privlačnega, da se je tamkaj nabralo toliko naših ljudi.... Kdor ve, kako se tukaj opeka dela, že ve, kake so tiste "sladkosti", med katerimi živijo naši opekarji. Trdo delo in skrb je tista stvar in še kaka bolezen, ki se rada pritepe nepoklicana. Vse te stvari, poslajene s parfumom konjskega gnoja, katerega za izdelovanje opeke potrebujejo, to so sladkosti, ki obdajajo prebivalce onega predmestja, ki se imenuje "Las Delicias". Tako mi je povedal Štefan Žigon in me še poprosil, če bi mu preskrbel Knajpovega domačega zdravnika, ki pogosto prav pride v hiši, kjer je več oseb, in koder je toliko komarjev, ki človeku življenje grene. Tako sva z Jožefom Čukom tekala, pa še to smolo sva imela, da nama je vedno izpred nosa pobegnil ómnibus ali tramvaj, tako da sva morala kar teči, ker taksija tam o-krog zlepa ne najdeš. Sem upal, da bomo sedli in lepo v miru pokramljali, s Čukom Janezom in Kristino, pa se je čas tako stisnil, da smo nazadnje morali biti kratki. Take volje sta bila oba, da bi me kar oštela, kako" in kod hodim, da se tako pozno oglasim. Pa je že tako, da "kar je, je". Da.se le živi in zdravi spet po tolikem času vidimo spet srečno. Hm. Pa sem videl, da imam že tudi tukaj takega, ki mi bo "stric" rekel, kadar bo govoriti dobro znal. Sedaj je pa Kristinin sinček še maj-heii zato ni čudno, če se mu je zdelo najbolj varno za materinim krilom. Tako sem moral že kar pohiteti, kajti ob 6 uri odide vlak, ki me ne bo čakal in prav malo, pa bi res odšel brez mene. Pa se to le ni zgodilo in sem se srečno vrnil spet v Buenos Aires 2. aprila ob 1 uri zvečer, prav vesel in hvaležen dragim rojakom, ki so me tako ljubeznjivo sprejemali, da bom še kdaj rad pohitel mednje, če bo to le kako mogoče. Hladnik Janez 'I Z A P E R A M U S $ IN POVRŠNIKES Š dobite najboljšo postrežbo $ g - v - | * TA • v • • I Kroj a c me i ¡ 1 LEOPOLD UŠAJ ZOBOZDRAVNIKA | DRA. SAMOILOVICj de Falicov in DR. FELIKS FALICOV! » Sprejemata od 10 do 12 in od t 15—20 ure. j DONATO ALVAREZ 2181 j U. T. 59 - 1723 4 ! i $ v? 1 I i 'i Š B | í é K* i š $ é k i i s? i i V v i i '4 v. i i i ¡ i v, i i i i I v i g i i 1 ■ IGARMENDIA 4947| Buenos Aires H ¡¡¡¡¡Paternal — .. ■ . . ¿»M» btsk' ni bil Jtt-av nič dobroaoí Večji duhovni!« je dal pazniku znak, da bi odšel. Ko pa je starec o- mahoval, mu je zaklical: — Sinko, odidi in se ne vrni prej, dokler te ne pokličeva! —Prečitaj to pismo, ki ga je carica sama napisala in ki zapoveduje vsakomur v Petropavlovski trdnjavi, da nas uboga! Tudi sedaj je pismo pokazalo svojo moč. Kakor je prej straža takoj spremenila svoje obnašanje napram menihoma, tako ju je tudi sivi paznik takoj ubogal. Starec se spoštljivo prikloni in odide. Ko je paznik odšel, stopi večji izmed duhovnikov k mreži Pugačeve celice in zakliče obema vojakoma, ki sta stražila pred njo: — Odidita odtod in se vrnita šele takrat, ko bova midva odšla! Dokler se nahajava v obsojetičevi celici, ne sme priti nihče v bližino! Taka je želja naše mogočne carice! To je njeno povelje! — Vojaka sta ulwgala in kmalu je bila podzemska temnica Petropav- Pugačev pa svojih gostov sploh ni lovske trdnjave popolnoma prazna, pogledal. Sedel je povešene glave in premišljeval. Sedaj ga je nekdo prijel za ramo, ko pa je Pugačev dvignil glavo, je zagledal večjega meniha, dočim je .manjši ostal v ozadju čelice. — Jemilijan Pugačev! — vzklikne večji, — prišla sva, da bi s teboj govorila! — Pugačev pa zmaje kljubovalno z glavo. : — čestita »č^.rnc i*>trcbujem Vaju — zakl)če fco*¡uk iz stepe, 1« h ko odidet a. Obsojen sem na smrt •fu vem, da me: bodo usmrtili, ko bo prva Kiwj.'i pozlatila obzor! Carica me je oTSsoflHn! Prav je'storila, saj sem se ji uprl! Moje poslanstvo je propadlo! Izgubil sem, sedaj pa moram plačati! To je vse v redu in jaz se prav nič ne pritožujem. — — Pugačev, poslušaj —, odvrne menih, — Ti vendar ne veš, s kom govoriš. Poglej naju! — V tem trenutku stopi k Pugačevu manjši in mlajši menih. Ko je menih potegnil kapuco z glave, je Pugačev zavpil. — Veš-li kdo sva? — vpraša Pu-gačeva starejši menih. Pugačev pa je obstal, kakor oka-meuel. Beseda mu je obtičala v grlu. Buljil je v mlajšega meniha, kakor v kakšno nadnaravno bitje. — Katarina! — — Pri Bogu, to je carica Katarina!! — — Da, jaz sem, zakliče carica in brez bojazni stopi k Pugačevu, ki bi kljub svojim težkim okovom najraj-še planil nanjo in jo zadavil. — Pugačev, prišla sem —, nadaljuje Katarina, — ker bi mi rad zaupal neko veliko skrivnost. Vidiš tvoja carica se ni obotavljala priti v tvojo celico. V moji carevini ne sme biti nikogar, ki bi ga ne hotela poslušati, če je to njegova želja. — Pugačev je trep&tal po vsem telesu. — Grof Panin, — se obrne carica k svojemu spremljevalcu, — pojdite k železni mreži! Pazite, da naju ne bo nihče motil in da naju tudi nihče,.ne bo spoznal! — Panin uboga takój! Stopil je k o-m rež ju in od. časa do šasa pogledoval carico in Pugačeva. Zdelo sc je da se boji za Katarino. . — Pugačev. scdftj sem tu —. f.a-kliče carica obsojencu, — sedaj smeš govoriti! -^A1?ovcj mi torej, "kdo te je zapeljal, da si se mi uprl? V Pugačevih očeh se je zasvetil demonski ogenj. Kozak iz stepe je: Katarino kljubovalno motril. — Vem, da bom moral umreti, — zakliče Pugačev. — Že mnogokrat sem gledal brez strahu smrti v oči. V stepi sem bil že stotisočkrat v smrtni nevarnosti. Boril sem se z volkovi, — kljuboval sem kirgiškim puščicam in kopjem, — velika carica, ti veš tudi to, da se te nisem bal pred Orenburgom! — — Ha, — ga prekine carica, nisem prišla, da bi poslušala zmagoslavno povest tvojega življenja. Mislila sem, da se je Pugačev skesal, da bi se mi rad izpovedal! — Katarina, — odvrne kozak, — razdražiti te moram s temi besedami, da boš s tem večjim ogorčenjem slišala ime onega, ki je bil začetnik in ki je bil duša vsega! Zvedela boš, kdo je iz mene, ponosnega kozaka iz stepe, napravil sleparja! — Mar res živi ta človek, ali pa ga je ustvarila samo tvoja domišljija'! .Mnogokrat se namreč pripeti da si na smrt obsojeni zločinci izmislijo karkoli, samo da za nekaj dni odgo-de usmrčenje. Jemilijan Pugačev, jaz ti povem, da boš jutri umrl, če izdaš svojega sokrivca ali pa ne! _ Če torej misliš, da si boš podaljšal življenje za nekaj dni, vedi, da ti ne bo to prav nič pomagalo! — Čemu naj bi še živel? Vr. P^ne Pugactív in pogleda carici v oči. — Mar sem še pošten kozak? — lía! M'oji bratje v.stepi me sovražijo' če bi se vrnil k njim, bi nie 'ubili kakor psa. Sedajwédo, da nisem car Peter,, lil., da $isf?m¿ to, za kar sem se izdajal, Sedaj v^kj',^ so prelivali, svojo in kri njega satiio za sleparja) — življenje brez stepe pa ni zame življenje. — Če pa bom jutri umrl, se mi bodo odprla rajska vratá, kjer me pričakuje moja draga Livija, moja cvetka iz stepe, ki sem jo tako zelo ljubil. — Velika carica, ni moj namen, da bi te prevaral. Povedal ti bom vzrok, zakaj bi ti rad izdal svojo tajnost! — Maščevati se hočem! — Maščevati? Komu? — — Maščevati se hočem človeku, ki me je pogubi!. Maščevati se hočem onemu, ki mi je zašepetal strašne misli, ki me je nagovoril, da sem zapustil svoje lepo kozaško življenje in rekel svoji stepi zbogom, in mi pokazal pot k carskemu prestolu! — Oh, nikdar nisem ničesar drugega mislil, kakor da bi bil svoboden kozak, ki bi svoje življenje srečno in mirno preživel s svojo drago Livijo. — Pugačev, pri tem bi bil moral tudi ostati! — vzklikne carica, ki jo je ganilo Pugačevo pripovedovanje. — Ne bi se bil smel dati vragu v oblast, ko si si vendar lahko mislil, da te vrag ne bo napravil velikega moža, temveč kvečjemu zločinca! — Carica, zapeljan sem bil! —• »vzklikne Pugačev in žalostno razširi roki, potem pa nadaljuje: ' -i— Velika carica, jaz nisem bil slepa»', bil sem osleparjen. — Nekega dne mi je prišepetal oni človek, ne, ne, to ni bik človek, to'jé bil vrag, ki mi je zašepetal: . ,— Pugačev, ti si.prtttoben Romanovim ! Izdajaj se za carja, za moža carico Katórine. — Kar pa se je potem zgftdfK itak vfš, velika cari«»! Tega liii ni treba pripovedovati! W-aP^ %e ČJ^vuka,. ki tf je zapeljal, — mu zakliče carica. — Ali SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA' mmmmmmmmmmmmmm iMMIMMMffl®: j ZLATKO BADEL Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO K stara SLJIVOVICA BADEL UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH PELINKOVEC BADEL PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE * UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. je ta človek sodeloval v borbi? — Ta človek? — reče prezirljivo Pugačev. — Ne, ta človek ni sodeloval v borbi. Medtem ko smo mi prelivali svojo kri, je sedel ta lopov pri tebi, carica, —• za tvojo mizo! Katarina se opoteče. Njen obraz je strašno prebledel. — Pri meni? — Za mojo mizo? To je vendar nemogoče! Pugačev, ti la-žeš! Upornik, ti lažeš! — Čez tri ure boni mrtev, — odvrne kozak, — ne lažem. Katarina, meni je vseeno, če mi verjameš ali pa ne! — Pugačev, povej mi ime tega za-peljivca in prisegam ti, da ne bo ušel strašni kazni. — Če bodo tebe mučili na kolesu, bo tudi ta lopov konšal iste smrti, — čeprav bi bil to človek, ki ga med vsemi najbolj ljubim! S svojimi nogami bom hodila po' njem, srce mu bom iztrgala iz prsi! — Povej mi njegovo ime. — Oh, to ime ti je bilo vedno drago, — mar nisi nikdar dvomila o — Pugačev naenkrat umolkne. Zdelo se je, kakor da bi se premislil. Na njegovem obrazu se je posvetil žarek upanja. — Carica, — nadaljuje Pugačev, — vedno si bila modra gospa in gotovo nisi nikdar ničesar storila zastonj. — Nočem biti slabši trgovec od tebe! — Storil ti bom veliko uslugo, o-svobodil te bom najnevarnejšega sovražnika. Najnevarnejši sovražnik pa je oni, ki ga ne poznamo, mar ne? Najhujši je oni, proti kateremu se ne moremo boriti. Odkritega sovražnika se ne boji človek tako, kakor strupene kače, ki se skriva in o kateri milslioio, da je sploh ni v naši bližini! Ti pa si darovala sovražniku svoje sree, obsipala si ga s častmi in z bogastvom. — Carica, mar še vedno ne veš, koga imam v mislih? Katarina je stala, kakor da bi bila iz marmorja. Prsi so se ji hitro dvigale pod plaščem. Koga je mislil ta strašni človek? Katarina je darovala svoje srce sano dvema. Kateri izmed njiju je bil Jugačev sokrivec, duša upora? Če bi Pugačev spregovoril ime Or-ov, bi carica zavriskala od veselja. Tedaj bi naposled vendar našla orožje, ki ga je že toliko časa zaman iskala, da bi uničila osovraženega nasprotnika. Če pa bi Pugačev spregovoril Po-temkinovo ime, tedaj bi bila carica iajnesrečnejša žena na svetu. Tedaj i ji počilo srce. Da bi bil on, ki ga je zares nežno in iskreno ljubila ter ga oboževala bolj kakor Boga, izdajalec? — • i,'.( Toda ne, ne! To ni mogel biti Potemkin ! Mar ni bil Potemkin zmagovalec? Mar ni ta mladi vojskovodja potolkel Pugačeva pri Moskvi? Mar ji ni ravno Putemkin rešil carsko krono? Toda tudi to bi mogla biti laž! Vse to bi bilo lahko pretvarjanje, komedija in laž. Katarina je čutila, kako ji polagoma gine vera v ljudi. — Ha, Pugačev! — reče carica. — Pokazala ti bom, da je tudi carica Katarina hvaležna! — Če me boš zares rešil nevarnega sovražnika s tem, da mi boš povedal njegovo ime. Ti sicer ne bom poklonila življenja, pač pa ti bom olajšala zadnjo uro. Ne bom te mučila na kolesu! Tvoja smrt bo hitra in lahka! — Razen tega pa ti bom darovala še tri račune z liogoni. Pomisli, kako dolgi so trije meseci za človeka, ki je obsojen na smrt! — Povej mi torej ime svojega sokrivca ! — Pugačev. povej mi vse, priznaj I mi vse! Pred vsem pa mi povej njegovo ime! Pugačev je počasi vstal in zaklical ¡ z mogočnim glasom : — Grof Gregor Orlov! — j Carica vzklikne od demonskega veselja. Pugačeve besede so strašno vplivale na carico! Če bi ne bil grof Panin priskočil, bi se bila Katarina zgrudila na tla. Preden se je carica zopet umirila je minilo nekaj minut. Z roko se je prijela za čelo, kakor da bi se hotela prepričati ali so bilo to samo sanje ali pa je bila resnica. Potem pa se je obrnila h grofu Paninu. -- Slišal sem, Veličanstvo, — odvrne Panin, — in mislim da je Pu-| gačevo priznanje za vas in za vso dr-Ižavo velika sreča! — Grof Orlov je vedno uničeval srečo Rusije. — Skrajni čas je že, da sino našli sredstvo,. s katerim ga bomo odstranili iz vlade! — Dobro torej! — vzklikne carica. — Grof, mi li lahko poveste, kako naj proti njemu postopamo? Grof Panin, svetujte mi!... — Veličanstvo, najprej je potrebno, da sestavimo zapisnik! Veličanstvo, če mi dorolite, bom poklical ravnatelja jetnišniee, častnika, vojaka nas traži in jetniškega paznika, ki bodo podpisali zapisnik. To bo meč moje carice, ki bo padel na Orlov vrat in mu odrezal glavo. Katarina nekaj časa premišljuje, potem pa reče: — Prav! Grof Panin, pripeljite Grof Panin odhiti, da bi izvršil -ca- eno besedico omenil, kar je nocoj slišal. — Grof Panin, sedaj pa bodite tako dobri in začnite! Paznik, rešite Pugačeva okovov, naj govori kot svoboden človek! Čez nekaj trenutkov so zgrmeli 0-^kovi s Pugačevih rok in nog. Po dolgem času, odkar ga je Potemkin u-jel in. oko val, je Pugačev zopet lahko uporabljal svoje noge. Nesigurnili korakov, oslabljen po težkih okovih, je stopal Pugačev, na- ričino nalogo. Katarina je medtem razburjeno hodila po celici. Naposled, naposled je bila na cilju ! Sedaj je mogla odstraniti človeka, edinega, ki bi mogel postati njej in državi nevaren. Dokler bo Orlov živel, bo Katarina trepetala, — ko pa bo ta tiran mrtev — tedaj bo šele Katarina prava in resnična vladarica Rusije. Zares, čudna so pota božje previd-. nosti! Par ur pred svojo smrtjo ji slonjen na starega paznika k mizi. je Pugačev izdal tajnost in ji dal i Sedaj je začelo zasliševanje, ki ga ¡ orožje, s katerim bo lahko uničila je grof Panin zelo spretno vodil. Orlova. i Pugačev je na vsako vprašanje j Nekdanja strastna ljubezen se je odgovarjal jasno in razločno. Nihče spremenila v sovraštvo, ki ni pozna-, mi dvomil o resničnosti njegovih be-I lo meja. Katarina je želela, da bi vi- sed. Vsi so bili prepričani, da je Or-dela Orlova mrtvega pred seboj. Or- lov v«»jaf v njegovo srce seme zlo-lova smrt bi pomenila zanjo novo čina, da mu je pokozal pot, po ka- meseee, da boš lahko sklenil svoje priče! — življenje. Carica zasliši neke korake. Grof Panin se je vračal in vodil s j seboj ravnatelja, častnika, starega paznika in vojake. Vojaka sta nesla majhno mizico, na kateri se je nahajal papir, črnilo in pero. Stari paznik pa je nesel nekaj stolov. Katarina ni zakrila svojega obraza pred ljudmi, ki so prišli. Sprejela jih je s prijaznim smehljajem. Carica prijazno odzdravi ponižnim pozdravom prišlecev ter reče: — Gospoda moja, poslušajte me. — Priče boste pri strašnem odkritju. — Naredili bomo zapisnik o Puga-čevem priznanju in vi ga boste podpisali. Obenem pa mi boste prisegli, da ne boste nikdar nikomur povedali, kar boste nocoj slišali. — Vsakega bbm bogato nagradila. Strašno pa bom kaznovala onega, ki bi prelomil svojo prisego in samo z teri naj bi šel, da bi Katarino vrgel s prestola in si nadel na svojo glavo carsko krono. Povedal je tudi, da je Orlov govoril o verižici, ki je bila zakopana pod5 hrastom. Pugačev je povedal vse, kar mu je Orlov pripovedoval in kttkgvigft je nagovarjal, naj razví-iii» 'je zasffiyo upora. Zaslišavanje je trajalo več kakor eno uro., Potem pa reče grof Panin s svečanim glasom: — Jemilijan Pugačev, pozivam vas, da poveste, radi česa ste to priznal, kaj vas je vodilo pri tem? Morda sovražite grofa Gregorja Orlova in ste mu podtaknili dejanje, ki ga ni storil? — Ne — odvrne kozak. — Jaz sovražim grofa Orlova, toda samo zato, ker me je uničil! — Tedaj podpišite zapisnik! (Nadaljevanje prihodnjič) > .