6. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. januvarja. a V. leto. 1882. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak <> i<> kr /a mesec, po .to k,\ za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor požtnina znaša. Za oznanila plačuje se od čotiristopne potit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrnt tiska, po F> kr., če so dvakrat, in po 4 kr.. če so trikrat ali večkrat ti>-k.i. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolniana hiši AUertaliSka stnlba-. U pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. V I..) uit I Jani <). januvarja ] —.r.— Kdor piše o graškem Waserii in o graškej nadsodniji sploh, ima težko stališče. Vsako besedico polagati mora dvakrat in trikrat na tehtnico, in še potem mu visi §. 300. kazenskega zakona, kakor ostrobrušen Damokleiev meč n»d glavo in prav čudež mora se zgoditi, če se slabotna nit, na katerej je privezan ta meč, ne utrga, in če se meč sam ne zasadi v črepinjo predrznežu, ki je ekscelenco zapletel v javno diskusijo. Ali konečno živimo v ustavnej državi, in če ljubljanski „Wochenblatt" o kranjskem deželnem predsedniku sme to in ono pisati, tako nam bode tudi dovoljeno javno povedati, da mi gospoda Waserja ne ljubimo, in da prav težko pričakujemo, da bi prej ko mogoče izpraznil nadsodnijsko palačo v Gradci. To so želje, kakor gojijo tudi Nemci želje, da bi grof Taaffe pobral svojo zi8temo, ter ž njo odrinil čez gore v deveto deželo! Na tem ni j nič pregrešnega, ker v Avstrni nij zakona, kateri bi nam zapovedoval, ljub janskegu Gertscherja ali pa graškega Waserja Ijnbiti Oba sta prezaslužna sodnika, in mi smo trdno prepričan, da sta s svojim dozdanjim delovanjem državi u/ davno stoterno poplačala penzije bogati kruh, kateri se jima bode delil do groba! Te želje torej nijso pregrešna; pregrešno pa tudi nij vprašanje: je 1 i g r a š k a n a d s o d n 11«. sploh potrebna in ali bi j u s t i e i bilo na kvar, če bi se visoka ta nad s od nij a popolnoma odpravila? Mi smo prijatelji vaič-nosti, in vsak goldinar se nam smili, kojega z dolgovi uže tako preobložena država izda! Samo zavoljo varčnosti govorimo torej o tem vprašanji, in Bog ne daj, da bi mi z nasvetovano oupravo vi- LISTEK. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) XJI*V*l It 1» j !<_::*. (Dalje). III. Elegantni gospod pristopil je k Neždanovu in z dobrohotnim smehom okolo ustnic del: „Imel sem uže jedenkrat priliko se z vami, gospod Neždanov sniti, da imel sem celo srečo, se z vami razgovarjati; bilo je to predvčeraujim v gledališči, ako se še spominate." (Tujec je utihnil, Čakajoč odgovora; Neždanov pokimal je le malo z glavo in zarudel.) Da! . . . Denes pa pridem zavoljo anonce, kctero sem v novinah čital. Govoril bi rad nekoliko besedij z vami, ako gospode ne motim . . . (Tujec priklonil se je Mažurini ter s svojo s švedsko rokavico odeto roko pokazal proti Pa-klinu in Ostrodumovu .... ako vas ne zadržujem ..." „Ne, nikakor ne . . . del je Neždanov v malej zadregi. „Gospoda, dovolite ... Ali bi se ne hoteli Ysesti?" soke grafke nadsodnije hoteli ob jednem odpraviti tudi njenega načelnika viteza Waserja. Istina je, da se gospod vitez Waser v penzijo poslati ne sme. in da je kot nadsodnik neodstavljiv. Istina je pa tudi, da bi ekscelenca konečno vender le morala sprijazniti se z modro pol o, 6e bi se vsled nove organizacije nadsodnij odpravila nadsodnijav Gradci. Ali gospoda Waseri* penzijoniranje je stvar, ki uživa le postransko važnost. Zdaj pa se oziramo, če gospoda Waserja tudi ne ljubimo, v prvej vrsti na tiuaiicijelne dobičke, kateri bi pri odpravi omenjene nadsodnije vsekako zdatni bili. In uže samo zavoljo teh financijelnih dobičkov videlo bi se nam silno modro, Če bi se nadsodnija v Gradci razkosala, ter razdelila mej sosedne nadsodnije. Severni štajerski del izroči naj se nadsodnij i n a Dunaj i, katera tako nij preobširna. J u z u o š ta j e rs ko in Kranjsko od-delilo bi se lehko na d so dni ji tržaške j; Koroško pa naj ima u a d s o d n i j a v 1 n s-hruku, katere štii jaški obseg je sedaj t&feO neznaten, daje v resnici zadnji Čas nekoliko pomnožiti ga! S tem razkosanjem doseglo bi se, da bi pod tržaško nadsodnijo spadale večinoma vse slovenske pokrajine in da bi potem bojevati se morali samo s peščico Lahov, kateri nam nikedar toliko nevarni ne bodo, kot so nam Nemci. Nadsodnija tržaška dobila bi eminentno slov a nsk značaj, kar bi na razvitek in napredovanje slovan-stva Lahom nasproti mogočno vplivalo. Zategadelj zahteva uže državna rezona, da se posloveni tržaška nadsodnija, ker nevarnost laškega sosedstva izginila bode le takrat, če bode mejo branilo mogočno in razvito slovenstvo! Glede justičnih Tujec se je ljubeznivo naklonil ter si stol primaknil, a ker so vsi drugi navzočni stali, se tudi on nij vsedel. „Z Bogom, Aleksej Dimitrijevič," rekla je Ma-žurina, „ kesneje pridem zopet." .,Jaz tudi," dodal je Ostrodumov . . . Jaz pridem tudi kesneje." Mažurina šla je mimo tujca in kakor bi hotela njemu klubovati, segla je Neždanovu v roko, ter odšla, ne da bi koga pozdravila. Ostrodumov šel je za njo, ter brez povoda s čevlji ropotal, a ustna so se mu nabrala v zaničljiv smeh, kakor bi hotel reči: „Tvoja suknja mi presneto malo imponira." Tujec gledal ju je z radovednimi očmi; potem jih je pa uprl v Paklina, v nadi, da bode tudi ta izginil. Toda Paklin tega nij storil, nego stopil je z aiektiranim smehom nekoliko v stran, ter se tam vsedel. Za njim vsedel se je tudi tujec in naposled Neždanov. „Jaz se zovem Sipjagin, kakor vam je morda znano," povzel je tujec z nekim ponosom besedo. Najprej povedati nam je, kako se je Neždanov z onim gospodom v gledališči seznanil. Predstavljala se je igra tedaj slovečega Ostrov-'skega „Ne vsedaj se v tuje seni". Pred obedom j šel je Neždanov, da si vstopnico kupi, ali pri kasi razmer pa smo mi Slovenci isto tako radi v Trstu kot v Gradci, in jnsticu prav ntt trpela ne bode, Če bodo naši nadsodniki sedeli v Trstu »n ne več v Gradci! Pri vsem tem pa si prihranimo tudi lepo svoto denarjev, ker nadsodnije so drag aparat, in uže jedna sama nadsodnija stane mnogo denarjev! Tako na primer vleče ekscelenca VVaser na leto 10.000 goldinarjev, kateri se gotovo prihranijo, če se graška nadsodnija odstrani! Z jedno besedo, napočil je čas, da naši gospodje poslanci prično tudi vprašanje o potrebi ali nepotrebi graške nadsodnije premišljevati, ua vse strani preudarjati in prereše-tavati! To vprašanje je v prvej vrsti tinancijelne narave, in ker je princip varčnosti spoštovan pri vseh parlamentaričnih strankah, upamo, da čez malo let ne bodemo imeli več — nadsodnije v Gradci, in sicer zategadelj ne, ker to zahtevajo — državne finance! Na delo torej gospodje državni slovenski poslanci ! Nova posojilnica. Iz Maribora 8. januvarja. Česar smo uže dosti let želeli, a zarad raznih zaprek ne dosegli, posrečilo se nam je denes izvršiti Ustanovili smo posojilnico za Maribor in okolico. Pri odvetniku g. dr. Glančniku se je denes dopoludne zbralo več veljavnih gospodov, ki so sklenili po vzgledu družili posojilnic napraviti tukaj denarni zavod, kateri je ravno v našem okraji silno potreben. Navzočni so podpisali pravila in deleže ter volili ravnateljstvo in nadzorstvo. V ravnateljstvo so bili izvoljeni: za ravnatelja g. dr. B. Glančnik, advokat, za denarničarja g. Pavel Simon, posestnik in labrikant šampanjca, za kontrolorja g. Franc U i nd 1 e c h n e r , posestnik, je uže polno ljudij vi lel. Hotel si je kupiti biljet za parter; ko pride h kasi, zavpije za njim stoječ častnik: „temu gospodu boste morali novce menjati; kar tega pri meni nij treba, izvolite mi hitro dati biljet za sedež v drugej vrsti. Jaz ne utegnem čakati." Pri teh beseduh hotel je svoje bankovce, tri rublje vredne, kasirju dati. „Oprostite, gospod častnik," odgovoril je Neždanov srditim glasom, „jaz si nameravam tudi biljet za sedež v drugej vrsti kupiti," in dal je kasirju tri rublje, ves svoj kapital. Dobil je zahtevani biljet ter oni večer sedel v aristokratičnem oddelku Ale-ksandro-gledališča. Oblečen je bil slabo, brez rokavic, v zamazanih čevljih, to ga je v zadrego spravilo, n id katero se je potem jezil. Poleg njega na desnej f-rlel je nek general poln medalij in zvezd; na levej oni elegantni gospod, tajni svetnik Sipjagin, katere • nenadni prihod je dva dni kesneje Mažurino in Ostrodumova tako vznemiril. General pogledal je nekaterekrati na Neždanova. kakor na nekaj neua-dejanega, nedostojnega, razžaljivega; — tudi Sipjagin opazoval je iz strani svojega soseda, toda v njegovih pogledih nij bilo nič sovražnega. — Vsi okolo Neždanova sedeči bili so iz višjih krogov ljudje in so se mej seboj poznavali, kajti pozdravljali so za odbornike pa gg. dr. F. Ra de j, noter in deželni poslanec, dr. Feliks Ferk, zdravnik, M. Berdajs, trgovec, in Josip Rapoc, posestnik, vsi v Muri-boru. V nadzorništvo so bili izvoljeni gg. dr. F. Dominkuš, advokat iti deželo! poslanec, Lovro Herg, kanonik, dr. L. (rregorec, profesor, Ja nez Flucher, posestnik in deželni poslanec in Fran Rapoc, notar v Mariboru. Ravnateljstvu B6 J8 naložilo, da ima priskrbeti vknjiženje zadruge in vse pripraviti, da /ačne zadruga kmalu delovati. Imena izvoljenih gospodov, ki so vsi volitev sprejeli, so nam porok, da bode posojilnica se lepo razcvela ter našemu km<;tskemu ljudstvu, pa tudi meščanom pomagala in zlasti na kmetih rešila, kar se da še ohraniti. Kajti tacega žalostnega propada na kmetih, kakor v našej okolici, menda nikjer nij najti in res poslednji čas je, da stopimo na noge in odvrnemo preteči pogin od našega kmetijstva. Zato kličemo novemu društvu :| dobro došlo! in slava možem, ki so se lotili dela. Slovenci jim bodo vedno hvaležni. je Italija osamljena, celo Francija se kaže, da hoče z Bismarkom za papeža Rim zahtevati. Turčija pošilja častnike v TripoMs, da organizirajo vojsko proti Francozom. K K i |it«»v*Ko vprašanje postati bi moglo za Evropo to, kar je bilo vlansko leto črnogorsko in grško mejno vprašanje Kakor smo uže poročali, sklenili sta angleška in francoska vlada skupno postopati v Egipttt, ne ozirajoč se na druge evropske vlasti. Zdaj pa so se uže začuli glasovi, da bodo druge vlasti temu samovlnstnemu postopanju na- Premrl (Cesarjev), J. Prudič in Fr. Šerko odborniki; D. Drmelj in A. Kraševec namestnika ter voditelja petju in igri. Ker je še mnogo posla z urejanjem novega stanovanja, v katerem g. J. Mdavec (Jurkov) vse elegantno preobrazi, nij mogel novi odbor takoj na delo. Pač je pa sklenil za zdaj, da se napravi dne 12. febr. velika beseda s petjem, igro itd. in s plesom in na pustni torek čedna maskerada s pri- sproti stopile, kajti egiptovsko vprašanje rešiti mora mernim drugim programom. Evropa, a ne le Francija in Anglija. Matenjala je pri mi< mnogo dobrega, zatorej Veliko senzacijo napravil je razglas nem- upamo lepega uspeha! — *kc>«a cesarja kot pruskega kralja. V razglasu Na konci še nekaj 8p|ognjefea> Mi v slovenskej tem govori cesar o konstituciionelnem življenji:' . . J * yr Pravica kraljeva, vlado in politiko Pruske po svo Notranjske, imamo veliko narodnih društev, ki so jej volji voditi, je po ustavi omejena, a ne odprav- . «icer "a videz prav blizu, ali v resnici so daleč, Ijena .... Jaz ne mislim svobode volitev kraj- daleč ter brez vzajemnosti. Kadar je čas dejanja, sati; a oni uradniki, ki imajo izvrševati moje uka^e kadar je odločilen čas, nadeja se slednji podpore in se po disciplinarnem zakonu lehko odstavijo,, od b|ižnjih in daljnih sosedov; Politični razgled, VolliDiBJ h. Sklenilo se je, da se mora na vsak način v Dalmaciji izvesti brambeni zakon, v to mer pa da se mora vojna moč v Dalmaciji ] pomnožiti, in poslale so se res uže nove čete tja doli. Listi kaj različno sodijo o teh nemirih, jedni hote videti v teh neredih v Krivošijah veliko nevarnost za državo, drugi pa le malenkostne momen-tanne praske, ki nijmajo dalje nobenega pomena. Težko je pač soditi o teh nemirih, kajti poročila o številu upornikov so jako pomanjkljiva in ne ve se, kako daleč se razteza ta upor. Čez noč pa se lehko zgodi, da se ta upor razširi kakor ogenj tudi pri sosednih Hercegovcih, kajti mej narodi temi je zveza krvi in kri nij voda. Treba torej, da kolikor možno hitro naša vlada umiri te upornike, drugače mogla bi nastati istinito ne mala nevarnost. — Iz Zadra se poroča od 7. t. m.: V Sutorini sprijele so se čete in hercegovski uporniki. Po kratkem boji so se uporniki potegnili v Krivosije nazaj. Viiaiij*' države. V KiiMiji, kakor znano, napravljajo se velike reforme v vojaštvu. To hoteli so takoj v porabiti sovražniki Rusije in zagnali so po listih vesti, da ona namerava napad na Nemčijo, da bi le tako ščuvali proti njej. — V „Nordd. Allg. Ztg." se poroča, da vesti o vstajah kmetov nij so resnične. Iz Rima se poroča, da zdanje razprave mej l»,t|»< >4-*ii in Nemčijo zadevajo le cerkveno-administrativna vprašanja. I tal i Janah i kralj je odločno protestiral proti vmešavanji inozemstva v zadevi papeževej. Sicer pa morajo držati priseženo dolžnost tudi pri volitvah. Zvesto izpolnovanje te dolžnosti bodem s hvaležnostjo priznaval in pričakoval od vseh ura.lni.iov, da se oziraje se na prisego zvestobe zdržujejo vsake agitacije proti mojej vladi tudi pri volitvah." „Deut. Ztg." divja kakor besna proti tem besedam, zakaj? nij težko uganiti, kdor le količkaj pozna našo politiko za ustavovernega gospodstva. Dopisi. Iz Cirkitlcv 5. j»m. |Izv. dop.] Precej dolgo je uže, kar nijmate nič glasa tukaj od nas. Dremali smo, dremali malo v društvenem življenji: bila je to prava „saison morte!" No, zadnjim občnim zborom naše „národne čitalnice" prebudili smo se zopet; in če se njega sklepi srečno izvrže, živeli bodemo zopet prav veselo. Prav živahen in obilo obiskovan je bil le-ta zadnji zbor : na njem se je skoro jednoglasno sklenilo po drugih običajnih zborovalnih točkah : pozdravu predsednikovem, govoru blagajnika in tajnika, volitvi novega zbora in tacib reči, da se naše društvo iz malih in omejenih svojih prostorov pre seli pod lepo za vse mogoče slučaje primerno streho g. Josipa Mdavca, kjer so se uže itak navadno iz gostoljubnosti vršile naše večje veselice. Se ve, da smo imeli za vsakdanje dobrega veščega gospodarja; ali v svečauih časih so bili pač križi in križi, kar je razvitek društva na zunaj in znotraj krhalo. Zatorej pričakuje vsak, kdor naše razmere pozna> z novim častnim bivanjem novega cveta in novega sada. Posebe pa bode to ugajalo okolici in okisko-valcem našega jezera, ker bodo v hiši narodnega društva našli lehko vse potrebe za dušo in telo! Na čelu društva je odbor: J. Resman, pred sednik; A. Pogačnik, namestnik; P. Repič, blagajnik; F. Zagorjan, tajnik; F. Žirovnik, knjižničar; Fr. pri pripravah in osnovah ravna pa po svoje ne glede na sosede in njihove namere. Društva, posebno gosto vkup, napravljajo naj svoje večje veselice vedno v sporazumljenji in lepo zaporedom, da pridemo lehko drug k drugemu v gostje, da se podpiramo v dejanskem spolnovanji dolžnostij kot slovenski rodoljubi. Tako lepo vzajemno, složno, očitno in odločno, da ne bodo nepričakovano h krati narodne veselice skoro na jednem kraji! In to nij težko, ker naše časopisje radovoljno razglaša stvari o našem narodnem društvenem gibanji! D. Z I>oIcii$wkeira 3. januvarja. [Izv. dop.] (Predlo g.) Ker naše raznovrstno slovensko slovstvo znatno napreduje, sinemo iz tega sklepati, da ga slovenski domoljubi vendcr le podpirajo, nekateri s peresom, nekateri z denarjem, in nekateri redki Slovenci tudi na oba načina. S tem bi si jaz dovolil nasvetovati še tretji način, kako podpirati razširjevanje slovenskega jezika in literature. Pisalo se je namreč po „Slov. Narodu" in nasvetovalo, da bi Slovenci s svojimi skromnimi močmi tudi beneških Slovencev ne pozabili in jaz bi želel, da bi se tudi spomnili ogrskih Slovencev, katerim se magjarščina v šole in v cerkve usiluje. Jaz bi želel, da bi tem beneškim in ogrskim Slovencem pa tudi koroškim in sploh ob mejah živečim sobratom (n. pr. v Istri ali v graškej škofiji) zavedni Slovenci pošiljali brezplačno knjige. Takovega posla pa obstoječi slovstveni društvi (Matica in Mohorjeva družba) nikakor prevzeti ne moreta. V ta namen naj bi se v Ljubljani osnoval odbor (klub) ali društvo, in naj bi po vsem Slovenskem nabiral knjige in časopise slovenske. Mnogi domoljubni Slovenec iz boljšega stanu ima še obilo slovenskih knjig in časopisov, katerih sam prebrati ne more, in kateremu tudi niso takov zaklad, kakeršen bi se in razgovarjali. Neždanov sedel je nepremakljivo v svojem širokem, mehkem naslonjači — kakor da bi bil kakšen Parija. Jeza, sram in žalost so mu dušo mučili, Ostrovskega komedija in igra predstav ljalce v ga je malo zanimala. Kar na jedenkrat — čudež! — ogovoril ga je njegov sosed na levej — ne oni dekorirani general, nego isti brez dekoracij ; — govoril je dostojno z neko mehko ljubeznivostjo, ki se je morala vsacemu prikupiti. Jel je govoriti o Ostrovskem in njegovih proizvodih, ter dejal, da bi ga vrlo zanimalo čuti Neždanovljevo sodbo kot „reprezentanta mlade generacije". Začuden, da ne rečem prestrašen, odgovarjal je Neždanov iz začetka le kratko. Srce jelo mu je hitreje tleči; potem se je pak sam nad seboj jezil; čemu Be tudi plaši V Ali nij on isto takšen človek, kakor vsi drugi? Začel je svoje mnenje razlagati, ter ni česar zamolčal nij; naposled govoril je tako glasno in ognjeno, da je svojega soseda, zvezdonosca motil in vznemirjal. Neždanov bil je goreč cestitelj Ostrov akega; ali kljunu vsega spoštovanja talentov imenovanega pisatelja ne more mu pritrditi, da je v veselej igri „Ne vsedaj se v tuje sem", hotel v Vihorovu sploh civilizacijo karikirati. — Ljubezniv BOsed nij ga v govoru motil ter ga z očividnim veseljem poslušal; po vsacem aktu začel je zopet z Neždanovim govoriti, a ne več o veselih igrah Ostrovskega, nego o tedanjih znanstvenih in celo političnih vprašanjih. Neždanov govoril je kakor poprej, ter vse še bolj na debelo slikal, kakor da bi hotel reči: „Ker si uže tako radoveden, naj ti bode!" Sosednjega generala nij Neždanov s svojim obnašanjem samo vznemirjal, nego jezil ga je in zdel se mu je celo sumujiv. Ko je bila igra gotova, se je Sipjagin jako ljubeznivo od Neždanova poslovil, ne vprašaje ga za njegovo ime — svojega pak tudi imenoval nij. Ko je na stopnicah čakal, da pride njegov voz na vrsto, približal se mu je adjutant knez G. — »Opazoval sem te iz lože," rekel mu je knez, „ali veš, s kom si se zabavljal?" — „Ne; a ti?" — „Ne umen nij, kaj?" — „Nij ne, nij; kdo pa je?" Knez nagnil se je k njemu, ter mu francoski v uho šepetal: „Moj brat! Da, da, moj brat! Nezakonski sin mojega očeta . . . zove se Neždanov (to je nepričakovani). Bodočnost njegovo osigural je oče . . . il lui a fait un sort ... On dobiva penzijo . . . Pameten dečko, in, hvala bodi očetu, dobro odgojen Samo na slaba pota je zašel, postal je republikanec ... K nam ne sme več ... II est impossible! Toda, z Bogom, moj voz čaka." Knez je odšel, a drugi dan čital je Sipjagin v novinah Neždanovljevo ponudbo. — Šel je k njemu. „Jaz se zovem Sipjagin," rekel ]e Neždanovu, sedeč pred njim na slamnatem stolu: „iz novin sem izvedel, da bi vi hoteli v službo stopiti; za tega delj prišel sem s sledečim predlogom k vam: Jaz sem oženjen in imam devet let starega, jako nadarjenega sina. Večino poletja in jeseni prebivamo na posestvu, ležečem v guberniji S., le nekoliko vrst od okrajnega mesta. Moja ponudba je sledeča: ali bi vi koteli o počitnicah k nam priti, ter mojega sina v ruščini in zgodovini, katera predmeta ste v novinah omenili, poučevati. Nadejam se, da bodete z menoj, mojo obiteljo in s položajem posestva zadovoljni. Vrt je lep, reka blizu, zrak dober, hiša prostorna ... Ali ste zadovoljni? Potem takem treba še vaše pogoje poznati, akoravno mislim," dodal je Sipjagin nekako prevzetno, „da zavoljo teh ne bode treba mnogo govoriti." Ves čas, kar je Sipjagin govoril, gledal ga je Neždanov; njega malo glavo, ozko in nizko a pametno čelo, flni rimski nos, prijetne oči, pravilna ustna, ki so tako ljubeznivo govorila, po angleški porezano brado — vse to ogledaval je Neždanov in se začuden vprašal: „Kaj pomeni to? Čemu se mi hoče ta človek tako rekoč prikupiti? Ta aristokrat in jaz?! Kaj hoče s to ponudbo?" . . . (Dalje prih.) bile slovenskemu človeku ob meji naši, ako bi mu došle zlasti brezplačno v roko. Marsikateri beneški, zlasti pa ogrski Slovenec naučil se je v šoli brati materinski svoj jezik ali vsaj poznati slovenske črke; zato bi morda rad prebiral slovenske knjige. — S podarovanjem slovenskih knjig v to svrho pa bi nekateri domoljub, ki drugače naroda podpirati ne more, zadostil svojej narodnej dolžnosti in tako v blagu plačal narodni davek. 1. Izpod \an<»•*;» 6. januvarja. [Izv. pod.] V noči od 31. decembra na 1. januvarja t. 1. bil je neki Ivan Šteh iz Malih Brd domov gredoč iz Divače v Senožeče od roparjev zavratno napaden, in to prav pri Senožečah. Ker je napadeni bil jako močan, branil se je hudo in ko bi bil imel kaj pripravnega v rokah, rešil bi se bil do dobrega, a žal! imel je prazni roki, torej mu ni bilo mogoče se ubraniti udarcev katere sta mu napadnika s kolom oziroma rajtelnom dajala. Pobili in razmesarili so ga neusmiljeno. Na glavo dobil je štiri smrtne udarce, leva roka mu je prerezana od rame do zapesti in desna je za pestjo tako močno udarjena, da je gotovo kost sesuta, no po životu se udarcev tudi ne manjka. Zdaj leži ubožec v strašnih mukah in bolečinah; otečen je tako, da se nič ne pozna, kje je nos, usta ali oči. Da bi okreval, je neverjetno. Ker je imel novce dobro spravljene, mu jih nijso vzeli, kajti gotovo je, da so bili preplašeni ali odpodeni, predno so mogli svoj namen izvršiti. Nesrečnež je povedal, da sta bila dva napadovalca, je to resnica ali ne, se še ne ve. Do sedaj so dva, jedni pravijo da celo tri močno sumnjive zaprli, jednega iz Gabrč, ostala dva iz Potoč, vasi ležeče poleg Senožeč. Ovajeni so neki vsled neke najdene britve in jeden je pa pral krvavo srajco. No čas nam bode uže vse bolj razjasnil in potem hočem poročati, ako tega ne učini kako bolj spretno pero. Mozirje* 5. januvarja. [Izv. dop. j Sv. Štefana večer pr. 1. je imela čitalnica mozirska svoj občni zbor. Iz predloženih računov in precejšnjega števila plačanih časopisov, knjig itd. smo videli, da to društvo razmeroma dobro stoji in da se polagoma jači. V teku preteklega leta in zlasti še za 1. 1882 je naročnina prav dobro narastla. Da se je v preteklem letu vse to zmoglo brez dolgov, se imamo zahvaliti blagajniku gosp. Ivanu Vrankoviču, ki je društvenino marljivo pobiral ter vsako priložnost uporabil v podporo društva. Za Sjletošnje leto so izvoljeni zopet vsi lanski odborniki namreč: R. Škoflek, predsednik, Anton Turnšek, podpredsednik, Ivan Vrankovič, blagajnik, Fr. Žolgar in Josip Turnšek, odbornika. Ko se je volitev odbora in debata o raznih nasvetih končala, je Čitalnični pevski zbor začel prepevati krasne slovenske in hrvatske pesni, kakor: Mili kraj — Nedved, U boj — Zaje, Noč, Na straži, Sredi vasi — dr. G. Ipavec, Lepa naša domovina, Šablenka, Na ples — dr. G. Ipavec, in še mnogo drugih — tudi napitnic. Pevski zbor, ki šteje sicer 12 pevcev, je bil ta večer prav dobro pomnožen od zunanjih udov, vidih pevcev; hvala jim! Petje je pa tudi v pričujočih tako živo veselje užgalo, kakeršno se po deželi redko nahaja. Po dovršenem vsporedu glede petja se je začel živahni ples, v odpočitkih so se vrstili govori — napitnice in donele so vmes narodne pesni. Čas nam je tako hitro potekel, da nas je jutrnica opominala nehati v najživejšem radovanji. Iz Kostanjevice 5. januvarja. [Izv. dop.] Naše še jako mlado a čvrsto bralno društvo, kateremu je marsikoji želel smrt, priredilo je na Silvestra večer veselico, katera je gotovo vsacega udeleženca vseskozi zadovoljila. Gosp. dr. Gestrin kot predsednik je v jedrnatem govoru razlagal pomen in namen društva ter prigovarjal, naj vsak po svojej moči skrbi, da se društvo razširi, da se mnogo kmetovalcev privabi v društvo in se tako doseže prvi in glavni namen: olikauje prostega naroda. Končal je svoj govor s slavoklicem na presvitlega cesarja, kateri je bil navdušeno sprejet. Naposled se je zapela cesarska pesen. Vrstile so se potem d'kiamacije in ubrano petje naših domačih pevcev. Konec veselice je bila tombola, katera je donesla blagtjnici dovolj dobička. Da sem popolnem vesten, naj l€ dostavila, da se je vesela družba tudi malo zavrtda — a zabava bila splošna in vsem po godu. Človek bi mislil, da naše bralno društvo nij nikomur na poti, temveč vsak, imajoč le iskrico razuma in domoljubja bode rad podpiral tako društvo, posebno če so doneski tako mali, kakor pri nas, to je 10 kraje, na mesec. A vender se uahajajo taki možje. S prvega bil je odbor jim preveč priprost, zdaj pa, ko smo volili za leto 1882 g. dra. Ge-strina za predsednika, g. J os. O všan a , gozdnega oskrbnika, za namestnika, g. L. Abrama, naduči-telja, za tajnika, g. davkarja J. Rozeja za blagajnika in g. Ivana Kalina, posestnika, za knjižničarja, jim volitev nij dovolj imenitna, dasi imenit-nejših osob, kakor so omenjene, pri nas nijmamo. Zlasti neka osoba je našemu društvu sovražna in ker mu drugači škodovati ne more, vabila je starega leta dan ljudi k sebi in kdor je prišel, dobil je klobaso zastonj kot dekoracijo menda, in tako se je baje ustanovilo društvo klobasarjev. — Naj imajo veselje ! Omeniti moram še, da ima za naše bralno društvo največjo zaslugo gosp. Anton Marak, kateri je društvu brezplačno oddal prav priličen prostor in za veselico vse prostore v svojej hiši dal društvu na razpolaganje. Slava mu! V kratkem dobimo tukaj požarno stražo. Pravila so uže gotova in v potrjenje predložena. Rado vedni smo, ali bo to društvo narodno, ali pa bode ogenj le po nemški gasilo. Ker razen dvojice, jednega poštenega, ki v6, da mej Slovenci živi in nikomur kulture ne sili, in jednega debeluha, kateri požarnej straži gotovo veliko hasnil ne bode, pri nas Nemcev nijmamo, nadejamo se, da bo požarna straža pravo narodno društvo in našemu mestu v čast in korist. Iz sežanskega okraja G jan. [Izviren dopis.] (Kronika slovenskega učiteljskega društva za sežansko-komenski okraj.) Slovensko učiteljsko društvo za sežansko-komenski okraj je do sedaj, kakor iz „Šole" posnemamo, prebilo prvo leto svojega delovanja. Prvo zborovanje se je vršilo dne 13. januvarja 1881 v Komnu. V tem zboru se je volil društveni odbor, kateri obstoji iz sledečih členov: 1. G. Ant. Leban, nadučitelj v Komnu, predsednik. 2. G. Jos. Trampuž, učitelj v Kostanjevici, podpredsednik. 3. Gpdč. Justina Štrukelj, učiteljica v Komnu, tajnica. 4. G. Jos. Hrovatin, nadučitelj v Sežani, de-narničar. 5. G. Ant. Beningar, nadučitelj v Tomaji, pevovodja. V prvem zboru dne 13. jan. 1881 je govoril g. predsednik Ant. Leban: „o ovirah Šolskega napredka." Drugo zborovanje je bilo dne 12. maja 1881 v Sežani. V tem zboru so govorili: 1. G. Vrtovec, učitelj v Dolini: no izreki „1" in „v" v ljudskej šoli. 2. G. predsednik Ant. Leban iz Komna: „Kako naj se spisuje tednik?" 3. G. c. kr. okrajni šolski nadzornik Fr. Vo-dopivec: „So li premije koristno sredstvo pri odgoji mladine?" Tretje zborovanje se je vršilo dne 28. julija 1881 v Sežani. Predavali so: 1. G. And. Vrtovec, učitelj v Dolini: „Polu-glasni „e" v ljudskej šoli. 2. G. c. kr. okrajni šolski nadzornik Fr. Vo dopivec: „o krajepisu v ljudskej Šoli." 3. G. Matevž Kante, učitelj v Sežani: »^zgodovini v ljudskej šoli". Četrto zborovanje je bilo dne 13. okt. 1881 v Nabrežini. Govorili so: 1. G. Ant. Koršič, učitelj v Komnu: „o disciplini in snažnosti v ljudskej šoli". 2. G. predsednik Anton Leban: „o važnosti šolskih izletov s šolsko mladino". Prihodnji glavni zbor bode pa dne C. maja t. 1. v Tomaji. Govorili bodo: 1. nO materinem jeziku in njega važnosti v ljudskej šoli", g. Janko Leban, učitelj v Lokvi. 2. „Praktieen pouk zgodovine", g. M. Kante, učitelj v Sežani. Iz tega se razvidi, da to prvo učiteljsko društvo na Goriškem marljivo deluje : sebi v čast in napredek, a šolstvu v korist in hasen. Mi mu tedaj kličemo: Naj živi, raste in cvete! Občni zbor telovadnega društva ..Sokola-. V dan (i. januvarja t. 1. zbralo se je v društvene j telovadnici čez 70 udov, katere je g. starosta Fr. Ravuihar navdušeno pozdravil, po pozdravu pa otvoril zborovanje. V Bvojem govoru oziral se je na slavnost zaroke nadvojvoda Rudolfa s princesinjo Štefanijo, poudarjal delovanje društveno v preteklem letu ter nagla šal posebno slogo, koja je bivala mej člani. — Spominal se je tudi v živih besedah umrlih, posebno izvrstnega boritelja za narodno pravo, pisatelja ter pesnika g. Josipa Jurčiča in očeta našega naroda slovenskega, nedosegljivega gospoda dr. Jan. Bleivveisa-Trsteniškega ter nazval navzočne, da zakli-čejo navdušeno „Slavo!" njijinemu spominu. — Na njega predlog sklenilo se je dalje, naročiti po društvu deset iztisov v Celovci izhajajočega lista „Mir" ter ga primerno razdeliti in se dalje prijazno za-hvaljeval za /.vrstno podporo, koja se mu je v teku preteklega leta priznala po odboru in drugim; iskreno pa zahvalil se je gospodom predtelovadcem za njih v istini požrtvovalno ter uspešno poučevanje v telovadbi. — Spominal se je še slavnostij, prirejenih v preteklem letu, ter drugih Sokolovih veselic in konečno željo izrekel, da bi tudi v bodočem letu z združenimi močmi delovali v korist društvu in mile naše domovine slovenske. Obširno poročilo tajnikovo predočilo nam je kaj lepo preteklo društveno dobo in veselega srca spominali smo se velekrasnih dogodkov, na koje nas je v svojem izvrstno sestavljenem poročilu spominal. Društvo gojilo je telovadbo trikrat na teden in obiskovalo jo je povprek 30 do 50 članov. Učitelji so jej predtelovadci gg. Ginter, Kališnik, Mula-ček, Milavec ter Kriger; zadnji je zaradi bolehnosti nekaj mesecev sem telovadbo opustiti moral. Iz blugajnikovega poročila razvideti je, da je društvo imelo v letu 1881 2016 gld. 57 kr. dohodkov ter 1808 gld. 80 kr. troškov, tedaj čistega ostanka 147 gld. 77 kr. Društveno premoženje znaša koncem leta 1881 1946 gld 79 kr. in šteje nad 200 plačujočih ter 10 častnih članov. Pregledovalcem računov imenovani so bili gospodje: Paternoster J., Knifec R. in Kajzer. V novi odbor voljeni so za prihodnje leto gospodje : Fran Ravnihar, starosta; Sr. Nolli, podsta-rosta; odborniki: Josip Geba, Vekoslav Legat, Matej Kreč, Ivan \Volrling, Josip Ginter, Ivan Kališnik in Franjo Mulaček. Maškerada priredi se tudi ta predpust v Či-talničnej dvorani in bodo, kakor lansko leto, reser-virani vsi gornji ter spodnji prostori restavracije izključljivo le za maškerado obiskujoče občinstvo. — Skrbelo se bode ze dobro uredbo ter posebno za različne grupe, katere bodo imele nalog, zabavati navzočne. — V to svrho bil je odbor pomnožen po gospodih: Zos Miroslav, Zupančič Filip, Škabrne Slavoljub in Brilej Oroslav. Na predlog društvenega tajnika proglasi se gospod dr. F on, starosta „ Hrvatskemu Sokolu" v Zagrebu, jeduoglasno častnim svojim članom in celemu bratskemu društvu kliče zbor navdušeno „Slavo!". Gospod Ivan VVblhMng zahvaljuje se dalje v imenu društva gospodu starosti Fr. Ravniharju za njegovo vrlo vodstvo in občo ljubezen, kojo je kazal v teku tega časa nasproti društvenikom, za kar mu zbor kliče srčni „živio!", a gospod Ravnihar pa se zahvali za izkazano mu hvalo. Gospod Mulaček spodbuja v gorkih besedah člane k telovadbi, in gospod Armič predlrga, da bi se odslej prirejale vsako leto javne telovadbe ter pri tej priliki delile vrednostne svetinje najboljšim telovadcem. Temu predlogu pritrdilo se je z veselem, kajti to bi gotovo Člane spodbujalo, da bi se že v obilnejšem številu telovadbe udeleževali. Prečita se po tajniku se pismo od štajerske eskomptne banke, v katerem priporoča nakup državnih srečk v korist društva „rudečega križa", čemur je BSokol" ud in zbor odloči, da se vzame 25 srečk, da se spečajo mej ude. Na predlog gospoda Mulačka izvoli se predte-lovadcem jako marljivi in obče priljubljeni član pokola" gospod Majar Viljem. Starosta gospod Fran Ravnihar zahvaljuje se konečno še navzočnim v imenu odbora ter jih spodbuja k uspešnemu daljnemu de lovanju, v koji namen zakliče zboru navdušeno „Slavo", potem pa zatvori zborovanje z željo, da bi se kadar in kolikorkrat nas kliče dolžnost nasproti svetu rešiti društveno čast, vsikdar zbirali v mnogo-brojnem številu pod društveno svojo zastavo, katerej smo svojo zvestobo prisegli. L. Domače stvari. — (Umrl je) 7. t. m. na svojej graščini na Brdu nad Kranjem g. Mihael baron Cojz v 69. letu svoje starosti. Pogreb bode jutri. — („Jour fixe") literarnega in zabavnega kluba preteklo soboto bil je, kakor vselej, obiskovan jako številno. Gospod dr. Drč čital nam je prav zanimljivo znanstveno razpravo „0 zadušenji", pevci so nam jako krepkimi in'izredno prednašanimi zbori kratili čas. Po predlogu gosp, Vrh o v ca sklenilo se je, da priredi klub predpustom plesno zabavo. V ta namen se je volil odbor peterih,J namreč gg. Grasselli, dr. Karel vitez Bleiweis, Drenik, Podboj in Vrhovec. — (Diner.) Več odličnih narodnjakov posvetnega in duhovenskega stanu povabljenih je bilo včeraj pri g. deželnem predsedniku na obed. — (Dr. Valentin Štempihar) odprl je svojo odvetniško pisarno v Ljubljani pod Trančo št. 2; z njim pomnožilo se je v našem mestu število odvetnikov za jednega narodnega člena. Gospod dr. Štempihar je iskren rodoljub in po vsej pravici smemo pričakovati, da bode v svojej pisarni gojil slovenščino, katera je mej ljubljanskim odvetništvom le pičlo zastopana. — (Božičnica učencev katoliške rokodelske družbe) vršila se je sv. treh kraljev dan zvečer ob G. uri v navzočnosti jako mnogobroj-nega občinstva. Blizu 100 rokodelskih učenctv je bilo zbranih. Pod vodstvom g. P. Angeiika so prav dobro peli slovenske pesni in več učencev je jako spretno deklamovalo, g. mestni župnik Rozman pa je govoril fantom posebno poučljivo „o zlatih orehih za celo življenje." Potem so se obdarovali učenci z raznimi darovi. Sploh so se fautje obnašali prav lepo, kar kaže dober sad vzgoje neumorno delujočega njih učitelja g. Gnezde. — (Število bolnikov) v deželnih dobrodelnih napravah v letu 1881. Oskrbovanih je bilo: v bolnišnici z jedno podružnico 3684 osob, v blaz-nici z jedno podružnico 265 osob, v porodišnici (206 mater, 177 otrok) 383 osob. Skupaj 4332 osob. Odpadlo oziroma izstopilo in umrlo jih je: v bolnišnici 3437 osob, v blaznici 121 osob, v porodnišnici 377 osob. Skupaj 3925 osob. Ostalo jih je koncem leta 1881. 397 osob in sicer v bolnišnici 247 osob, v blaznici 144 osob, v porodišnici 6 osob. — (Dr. Karol Schmidinger,) c. kr. be-ležnik v Kamniku, bil je vsled odloka nadsodnije graške od 21. decembra 1881 št. 15520 3prejet zagovornikom v kazenskih rečeh. — (Iz Idrije) se nam piše: V dan 5. t. m pripeljal je rudar Janez Svetličič voziček v rudniškem jeziku „hund" imenovan do podzemeljske postaje, pogledal pa ni j, da „šala", po katerej se ruda poteza kvišku, nij na pravem mestu pripravljena, nego da je nad njim. Potisne voziček — in zmanjkalo je „hunda" in njega. Padel je tako globoko, kakor tri-kiatsv. Barbare zvonik, kateri meri do križa 27 sežnjev. Same kose trupla so nosili v trug«». Prežalostno je bilo videti, ko >o ga tovariši nesli domov k ženi, katera je menda uže blizu, da bode ležala in katera je z uuesrečencem živela v prav prijetnem zakonu. Zapustil je ranji razen še nerojenega (posthumus) še jedno malo dete. — (Iz Prema) dne 6. t. m. se nam piše: Danes ob polu 8. uri zjutraj začelo je pri Fr. Cvetanu, hišna št. 9 po domače pri Tomaži, goreti, ter mu je s slamo krita hiša vsa pogorela. Ker je hiša uže na kraji vasi, vreme bilo pa je pa tiho in mirno, se torej nij druga nesreča pripetila. Dotični zavarovan je pri „Slaviji". IJzrok ognja je neznan. — (Plesni ven ček dunajskega slovanskega pevskega društva) bode v sredo 11. t. m. v prostoriščib „zur Stadt Wien" Josef-stadt, Langegasse br. 15. Vstopnice dobivajo se pri dr. J. Lenochu L Bräunerstrasse 6 in sicer za ude po 1 gld. za osobo, za neude po 1 gld. 50 kr. Članom poslani 2 permanentni vstopnici imata tudi za ta večer veljavo. Začetek na večer ob 9. uri. — („Pobozni vzdihi,") maša za sopran, alt, tenor in bas, uglasbil August Leban, 30. moja 1879. v Gorici umrli c. kr. učitelj. Tako bode naslov latinskej maši, katera izide v Avgs-burgu na Bavarskem, ako dobode ondešnji založnik povoljno število naročnikov. Maša le-ta, katero so glasbeni strokovnjaki pohvalili, imela bode tudi nemšk in lašk naslov »n bode stala za naročnike s partituro in glasovi vred l gld. 20 kr. Pozneje se bode dobivala v bukvarnicah po 2 gld. Gospodje, ki se mislijo na to glasbeno delo naročiti, naj se z listnico kmalu oglasijo pri bratu skladateljevem, g. Janku Lebanu, učitelju v Lokvi (Cor-gnale), via Divača. — („Vrtec".) Prvo število „Vrtcevo" za mesec januvar imamo pred seboj ter nas veseli, videč, da ta jedini list, ki ga ima naša nežna slovenska mladina tako lepo in veselo napreduje. Prvo število se odlikuje ne samo po tvarini, nego tudi po lepih in primernih slikah in sploh po svojej lepej obliki. Za mesec januvar je „Vrtec" prinesel našej učečej se mladini naslednje gradivo: V novo leto, pesen; Čuden ovratnik, povest; Mlad tatic (s podobo), povest; Na prosto, slika iz otročjega življenja; Düna v, zemljepisni sestavek; Kes, povest; Sinek očetu v novega leta dan, pesen: Pogled v vroče dežele našega sveta, prirodopisen sestavek (s tremi podobami); Divji kostanj; Razne stvari itd. — Vse to gradivo je v prvej vrsti poučno in zabavno, kakor se sploh posebno šolskej mladini prilega; zatorej se „Vrtec" po vsej pravici sme imenovati list: našej mladini v pouk in zabavo. Mi „ Vrtcu" druzega ne želimo nego to, da bi se v najobilnejšem številu razširi] po vseh slovenskih krajih, ter bi tako prišel vsacemu otroku v roke. Naročnina v primeri z nemškimi tacimi listi, ki imajo znabiti po več tisoč.ev naročnikov, je tako majhena, da se noben nemški list s to obliko, kakor jo ima „ Vrtec" primerjati ne more. Zatorej stariši, ki imate pridne otroke, ne zamudite se naročiti na „ Vrtec" in žrtvujte nekoliko denarja v pouk in razveseljevanje slovenske mladine. Kdor se na „Vrtec" ne more naročiti, naj ga vsaj priporočuje takim, ki so zmožni se nanj naročiti, in storil je uže nekaj v podporo nam priljubljenega „Vrtca". — „Vrtec" stoji za vse leto 2 gl. 60 kr.; za pol leta 1 gl. 30 kr. Naročnina se pošilja „Vrtcevemu" uredništvu, na Mestnem trgu štev. 9 v Ljubljani. tega culi so se puntarski klici. 23 zasačenih. Iz srede ljudstva je nekdo izstrelil pištolo, a ranil nikogar. Prouzroritelji neznani. Popolu-dne se je red povrnil. Iz Londona. Angleški kabinet ne priznava, da bi severna Amerika imela izključno nadzorstvo pri Panamskem kanalu. Iz Petrograda. Drugi čoln ladije Je-anette najden, a vsi v njem mrtvi. Ustnica uredništva. Gosp. A. A. Jurčičev rojak. Stvar, o katerej ste vprašali, je v redu. tedaj Vaš dopis odpade. Tujci: 3. januvarja: Pri Slona: Veil z Dunaja. — Eisner iz Ensa. — VolsBe iz Udine. — Modcan z Dunaja. — Ktichlin iz Hamburga. Pri Mali«! i p). Murmann z Dunaja. — Gregorčič, Gruntar iz Logatca. Schodl z Dunaja. — Gitmann iz Prage. IDTjL23.a,jsQs:SL "borza dne 9. januvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 77 gld. 20 kr. Enotni državni dolg v srebru .... 78 „ 30 „ Zlata renta........... 93 „ 85 „ 1860 državno posojilo....... 133 „ — „ Akcije narodne banke....... 845 „ — „ Kreditne akcije......... 344 „ 90 „ London............ 119 „ 05 „ Srebro............ — „ — „ Napol.............. 9 „ 42V, , G. kr. cekini........... 5 „ 60 „ Državne marke......... 58 „ 25 _ Eioterif ne* sreclte 7. januvarja. V Trstu: 2, 27, 1, 17, 78. V Linci: 86, 28, 7, 87, 83. Fran Verovšek, (16) na, Stt, Fetra cesti 3n. št. 2-3=, izdeluje prav izvrstne Ñopke in vence, frišne in suhe, prav po ceni: ima tudi v drobnem kamelije prav lepo rudeče in bele po 25 kr., klincke, vijolice, vrtnice, rósete, iberls, agcrantuin. Preskrbljuje tudi trakove z napisi za vence. Dekoriranje zelenih dreves za ve-Nelice in mrliče. Priporočaje se obeta natančno postrežbo. Stanovanje — vse prvo nadstropje: 7 sob s kuhinjo in drvarnico — v Matičnej hiši na Bregu št. 8 — se oddaje od sv. Jurija naprej. Pismene oglase je «lo sobote 14. t. m. poslati MaticneJ pisarni (v istej hiái), kjer se zvedo natančni pogoji vsak dan od 10.—12. ure dopoludne. (15—1) Št. 18.259. Razglas. (4-3) Pri srečkanji 80 lozov mestnega ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu dne 2. januvarja 1882 vršilo, so bile vzdignene Št. 71.339 47.563 68.549 70.137 13.037 59.697 33.724 2961, Št. 2538, 9995, 11.205, 10.929, 19.401, z dobitko 4245, 5167, 30.000 gld. 2.000 „ 500 „ 500 „ 500 „ 5U0 „ 500 „ 6952, 8722, 9124, Telegrami ..Slovenskemu Narodu". Iz Pariza 8. januvarja. Pri volitvah v senat je izvoljenih 64 republikancev, 15 konservativcev. Republikanci pridobili so 22 sedežev. Pri priliki obletnice Blan