Posamezna številka Din 1.
St. 181.
V Ljubljani, v četrtek 14. avgusta 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto L
t
NARODNI
.... V;
f
■ H
i
WfW/K
Izhaja vsak dan popoldne.
f	Mesečna	naročnina:	•
i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. \
Neodvisen političen list.
—■—— ..i — 	i	n	 ——————..... ■
Uredništvo; IVolfova ulica št.1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
i Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j
i
X
j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Radiiiiade.
Radič se je vrnil iz matjuške Moskve. Zdaj straši zopet v vsej naši javnosti, pri gostilniških omizjih, v časopisih, povsod. Brez Radiča že ni več političnega govora celih pet let, Radič je ključ k vsakokratni politični situaciji.
Umljivo je, da ta enfant terrible ni močna stran današnje vlade, samoumevno je, da vidi opozicija v njem svojega neprostovoljnega zaveznika, nekako čudno pa je, da je njegov prihod konsterniral del javnosti in časopisja. Ta javnost vidi radi Radičevega Povratka, kako se majejo stebri države, govori o razpadu in razkroju družbe in sedanjega polit, in celo družabnega reda, in kliče v 12. uri močno roko na pomoč.
Vprašamo se: ali zasluži ta salonski seljak toliko papirnatega strahu, ali ]e res živa potenca, pred katero se je tresti za narodno edinstvo in državno svobodo? S katerimi dejanji je pokazal, da je zares ona zla sila, kakor se slika? Častihlepni mož je z mojstrsko aranžirano demagogijo med nepolitičnimi masami, demoraliziranimi v večletnem doživljanju vojnih grozot, znal vzbuditi kolektivno sugestijo, da je nastopila za hrvatskega kmeta brezdržavna zlata svoboda, ko bo prost vseh žandarjev, vseh davkov in javnih bremen le užival, užival in zopet užival. S to sugestijo je spretno spojil romantične tradicije o posebni zgodovinski misiji hrvatskega naroda, razdružil v hitrem ujedinjenju razžaljene historizme, porabil socijalno neuravnanost srednjih slojev po vojni za sebe s tem, da je vzroke naprtil drugim na rame, proglasil Beogradu svoj »non possumus« in malo porovaril na lavnem in skritem.
Vprašamo se nadalje, ali ni pri dahih razmerah že pred pol stoletjem bilo
5 prstih izračunati, da bo eventualno ujedinjehje izzvalo hrvatski separatizem? Ali ne srečujemo v zgodovini po vseh državnih unifikacijah, pa naj so se izvršile že nasilno ali dobrovoljno, organizirana separatistična gibanja, ali ni to nekaj čisto človeško naravnega, ali bi morda obratni slučaj ne bil bolj zagoneten? Saj Jugoslavija tudi danes ni nikakšna izjema. Romunija ima trd posel s sedmograškimi nacionalci, Čehi imajo Hlinko' z njegovim pittsburškim protokolom, Poljaki svoje »Wvzwole-nie«, ki je pravi pendent našemu radi-čijonizmu. Kakšne nevarnejše separa-tizme je morala premagati Anglija po spojitvi s Škotsko, Italijo po svoji združitvi in Španija, ki še do danes ni znala obračunati popolnoma ž njimi. In vendar stoje vse te države trdno in noben new-yorški zid se pri 'nakupu državnih papirjev ne zmeni za takšne regionalne trmoglavosti, ki so zgodovinski produkt pri vsakem tvorjenju večjih kolektivnih enot. Podobno se zdi Radič danes gospodar naše državne eksistence, ker ga vidimo v tesni perspektivi dan za dnem na našem kam-panilskem obzorju, Za sto let pa se ga bo zgodovinar spomnil morda še s kakšnim drobnim stavkom kakor »sicer je neki seljački voditelj z imenom Radič nekaj let vodil abstinenčno politiko, s katero je nehote le pospešil redno parlamentarno delo, v ostalem pa je šel konzolidačni razvoj neovirano svojo pot«.
Toda Radič je šel v Moskvo in priglasil svojo kompanijo k tretji internacionali! Ali to mar ni maksimum politične impertinence, nad vse jasna veleizdaja? Ali ne tihotapi v deželo prepovedane nazore o državi in družbi in ali ni največja nevarnost, da se zboljše-vizira mlada Jugoslavija in zatone v povestnici?
Ravno ta strah je največja abotnost, na katero naletavamo tako cesto., Olu-pih incidentov, ki jih ni težko uporabiti za dokazilna sredstva o bližajočem se razvratu, je danes v vsaki evropski državi na legijone in na legijone -jih najdemo po vseh vojnih in socialnih katastrofah. Toda pogoji, pod katerimi so mogli boljŠeviki v oktobru 1917 udej-stviti svojo razredno državno koncepcijo, so edinstveni in notranje ruske razmere takšne, da jim ni najti vzporednosti. Današnja politična konfiguracija Srednje Evrope je po mednarod-
izjava Nikole PaiUa.
Beograd, 13. avgusta. Tik pred koncem včerajšnje seje je podal Nikola Pašič v imenu svoje stranke in samostojnih demokratov sledečo izjavo: Prejšnji koalicijski kabinet je bil na stališču krepitve narodnega edinstva in utrjevanja nacijonalne skupnosti in je bil prepričan, da je treba v tej smeri voditi nadaljno politiko države in jo tako obvarovati pred vsako nevarnostjo plemenskega separatizma in komunističnega preobrata.
V	svoji deklaraciji je vlada g. Davi-doviča proglasila sklep, da bo šla drugim potem, ni pa povedala, kaka bo smer njene politike niti kaka jamstva nudi, da ne bo sprememba politike v nevarnost za edinstvo in obstoj države. Vlada g. Davidoviča je pozabila, da je razdelitev države po plemenih nemogoča, ker se ne da potegniti zgodovinskih mej, ki so itak z vojno uničene. * Tudi načela samoopredeljenja ni mogoče v celoti uporabiti, ker bi potem imela vsaka vas, vsak okraj pravico, da se opredeli. Nastale bi tako države, ki ne bi mogle živeti.
Vlada g. Davidoviča se dalje naslanja na stranke, ki niso podale niti najmanjšega dokaza, da so zavrgle svoje protiustavno stališče. Te stranke niso pokazale dobre volje in one nočejo vpoštevati onih velikih žrtev, ki so dale sedanjo svobodo in edinstvo, To pomeni, da je vlada g. Davidoviča popolnoma kapitulirala na škodo življenjskih interesov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta kapitulacija pa je opasna za bodočnost naše svobodne države Poleg tega se opira Davidovičeva vlada na tisto politično skupino, Ki jc v vladinem bloku najmočnejša. Od te je namreč odvisen obstanek vlade. Glavni
odbor te skupine je na svoji seji dne 3. avgusta letos odobril vstop HRSS v kmečko intemacijonalo v Moskvi. Ta internacijonala pa je privesek komunistične III. internacijonale. HRSS sc je torej pregrešila zoper zakon o zaščiti države, ki ne dopušča delovanja komunistične stranke pri nas. Vlada pa, ne le, da ni nastopila proti temu vstopu HRSS v intemacijonalo, marveč se je celo oslonila na pomoč radičevcev. Najodličnejši predstavniki evropskega javnega mnenja vidijo v tem činu HRSS ogrožitev balkanskega miru. S tem držanjem vlade napram Radiču niso samo v nevarnosti nacijonalni interesi Južne Srbije, marveč cele države.
Molk poslancev HRSS glede prevratnih priprav s strani makedonskega komiteta ni napravil na Davidovičev kabinet nobenega razburljivega vtisa, ker je smatrati, da Davidoviču ni do najelementarnejših državnih interesov.
Okrnjenje narodnega in državnega edinstva nalaga odgovornost sedanji vladi, ki se je sicer izrazila za sporazum. ni pa omenila sklepa na Krfu iz leta 1917, niti proglasa o ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 1. decembra 1918. Ustave sploh ne omenja, dasiravno je za njo glasovala nad-polovična večina poslancev v skupščini. Vsa ta dejstva vzbujajo upravičen sum, da gre tu za neki novi sporazum, ki ni v soglasju z navedenima sp razumoma. Radikalna stranka, kot najmočnejša stranka parlamenta, ne bo nikdar glasovala za tak sporazum. Radikalna stranka se vsled tega ne pridružuje zaupnici Davidovičevi vladi in le želi, da ta vlada čimpreje zapusti državno krmilo, kar bo v interesu naroda in dr-ž&ve. —
lasedatsle sk&millne od&edeiM.
Beograd, 13. avgusta. Politična situacija v Beogradu se je sedaj razčistila. Vladna deklaracija je izglasovana s 169 : 114 glasovi. 18 poslancev opozicije ni glasovalo. Vlada je sedaj popolnoma svobodna in bo mogla neovirano vršiti svoje posle v skupščini.
Ker so seje narodne skupščine odgode-ne, bo sklicana prihodnja seja pismenim potom. Sedaj se opozcija pripravlja na novo energično borbo, ki jo bo pa vodila na drug način. V tem zmislu sta se izjavila namreč Pašič in Pribičevič.
DELO ZA SPORAZUM.
Beograd, 13. avgusta. Po seji skupščine je 200 poslancev zapustilo Beograd. Ostali poslanci se tudi pripravljajo na odhod. Vlada je včeraj ves dan razpravljala o Radičevih pogoah in pripravljala odgovor Radiču. Vlada bo po sklepu narodne skupščine delovala na sporazumu z Radičem. Maček je pripravljen kot kurir posredovati med Beogradom in Zagrebom, da bi prišlo do končnega sporazuma. Sporazum je potreben zato, ker hoče opozicija ovirati delo skupščine, kar bi se ji tudi posrečilo, če ne bo vladna večina razpolagala v skupščini s kompaktno večino.
ENERGIČEN NASTOP OPOZICIJE PROTI VLADI.
Beograd, 13. avgusta. Opozicija se pripravlja na energično borbo proti vladi. Pašič je imel zjutraj sestanek s Pribičevičem. Na sestanku se je ugotovilo, da šteje opozicija 130 poslancev in da morajo od sedaj naprej vsi poslanci zahajati na bodoče seje skupščine, da se na ta način ustvari najljutejša kampa-nija proti današnjemu režimu.
RADIČ STAVI POGOJE.
Beograd, 13. avgusta. Včeraj se je ves dan mudil v Beogradu dr. Maček, ki je prinesel iz Zagreba pogoje Radiča za nadaljno skupno delovanje. Maček je danes zjutraj odpotoval v Zagreb, da sporoči Radiču odgovor vlade. Prav tako so odpotovali danes vsi poslanci HRSS v Zagreb na današnjo sejo Hrvatskega narodnega zastopstva. Na tej seji se bo razpravljalo o političnem položaju in o pogojih za nadaljno podporo vlade.
NEZAUPANJE DR. MAČKA.
Beograd, 13. avg. Vaš dopisnik se je razgovarjal z Mačkom, ki je izjavil sledeče: Mi smo Davidoviču že davno povedali, da ne verujemo niti radikalom niti Jovanoviču. Nas so izučile izkušnje. Zato smo in bomo raje ostali z demokrati. Ako pa je Jovanovič pripravljen sodelovati v današnji vladi, potem naj nas o tem prepriča ter odstopi od g. Pašiča in naj pride k nam. Ako pa Jovanovič tega noče storiti, bomo šli še nadalje z demokrati.
nih pogodbah tako tesno včlenjena v ves evropski sistem, gospodarske razmere že tako ustaljene in želja po trajnem miru v ljudstvu tako globoko ukoreninjena, da od raznih teh Radičev ni pravzaprav ničesar več odvisno in da bi država, ki živi le od njihove milosti, morala* že davnaj razpasti. Kaj so hrvatski seljaki, ki vedo o sovjetskem sistemu nekaj manj kakor pa nič, proti dobro organiziranim, z veliko parlamentarno reprezentanco razpolagajočimi komunističnimi strankami v Nemčiji,, Franciji, v češkoslovaški? In vendar kakšne ničle so, kako brezmočni proti neizprosnemu razvoju k notranjepolitičnemu mirul
Niti od daleč nam ne pade v misel, reči kaj v Radičevo obrambo. Narod«
na nesreča je in tudi mi bi ne želeli nič bolj, nego da ga že vendar enkrat pogoltne grob zgodovinskega pozabljenja, ne moremo pa videti v njem onega fantoma, kakor se ga rado prikazuje. Presneto malo zaupanja v narodovo zdravo miselnost in malo vere v trajnost državne naše organizacije je treba, da se temu manijakalnemu človeku pripisuje tako velika vloga in moč. Ako se kdo poslužuje Radiča kot političnega strašila za zasebne strankarske namene, ni videti v tem nič novega in posebnega, otroškemu počenjanju pa se nam zdi podobno, ako tudi napredni elementi ne morejo preko tega Rinaldinija in uganjajo te radičijade, ki jih nikakor noče biti ne konca ne kraja-	rgn.
Uspeh Londonske konference zagotovljen.
London, 12. avgusta. Ker je francoski ministrski svet odobril celotno Herriotovo stališče, se je Herriot vrnil v London, kjer je imel takoj več razgovorov z vodilnimi nemškimi delegati. Zlasti se je v teh konferencah razpravljalo vprašanje izpraznitve Po-ruhrja. Poroča se, da so Francozi predlagali, da se izvrši izpraznitev julija meseca prihodnjega leta, kar pa so Nemci odklonili in predlagali kot datum izpraznitve že prvi januar prihodnjega leta. Glede vojaške izpraznitve Poruhr-ja je izjavila francoska delegacija, da bi bila Francija pripravljena izvesti to izpraznitev eno leto po tem, ko je stopil Dawesov načrt v veljavo. Delegati zavezniških držav sodijo, da bodo Nemci francoske pogoje sprejeli.
London, 12. avg. (Uradno poročilo.) Dela medzavezniške reparacij* ske kdfiference so znatno napredovala. Na včerajšnji dopoldanski seji sveta šti* rinajstorice je vladala atmosfera zaupanja in optimizma, ki je nastalo pred vsem vsled tega, ker so vsi odbori dokončali svoje delo in pa vsled zaupnice, ki jo je izrekel francoski ministrski svet Herriotu. Splošno vlada prepričanje, da bo sporazum o vojaški izpraznitvi Poruhrja avtomatično rešil vprašanje odpoklica francoskih in belgijskih železničarjev, kajti njihova naloga je samo ta, da osigurajo povratek francoski in belgijski okupacijski armadi. •
Pariška konferenca finančnih ministrov.
London, 12. avg. Konferenca finančnih ministrov zavezniških držav se sestane v Parizu isti dan, ko bo Londonska konferenca zaključena. Tej konferenci finančnih ministrov bo tudi prisostvoval ameriški delegat. Konferenca bo imela dve nalogi: 1. Razdeliti bo morala reparacijska plačila, ki so bila
vplačana od 10. januarja 1923 do 15. avgusta 1924 in 2. reparacijske vsote, ki bodo vplačane v prvem letu po izvajanju Dawesovega načrta. Še tekom konference se bodo pečali finančni strokovnjaki Anglije, Francije, Italije in Belgije s pripravami za splošen sporazum v vprašanju medzavezniških dolgov.
POMEMBEN GOVOR POSL. DIMl-TRIJEVIčA.
Beograd, 13. avgusta. V političnih krogih se živahno komentira govor radikalnega poslanca Dimitrijeviča, ki ga je imel včeraj v skupščini. V tem govoru je dejal poslanec Dimitrijevič, da je sedanja vlada nesposobna ustvariti sporazum, ker je v njej premalo Srbov. Trdno pa je prepričan, da bo prišlo do vlade, v kateri bo zastopana večina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Šele ta vlada bo v stanu izvesti v resnici sporazum. Ker je poslanec Dimitrijevič znan kot pristaš Jovanoviča, se sklepa, da je govoril Dimitrijevič z vednostjo Jovanoviča, kar bi pomenilo, da bi bil Jovanovič pripravljen sodelovati v taki vladi.
NASPROTJA MED JOVANOVIČEM
IN DELOM RADIKALNIH PO-SLANCEV.
Beograd, 13. avg. Na včerajšnji seji Narodne skupščine je prišlo do ponovnih napadov nekaterih radikalnih poslancev na predsednika skupščine g. Jovanoviča. Z ozirom na te napade je izjavil dr. Peleš Jovanoviču, da imajo radikali slej ko prej vanj zaupanje. Ce je prišlo do kakih nasprotstev, potem so to samo posledica boja radikalov proti današnji vladi, ki hoče uvesti v skupščino za nje ugodne novotarije.
OPOZICIJA IZDELALA NAČRT ZA POBIJANJE KORUPCIJE.
Beograd, 13. avgusta. Za radikalni in samostojni demokr. klub sta g. Grisogono in Vlada Andrič izdelala načrt zakona za pobijanje korupcije in za zopetno vzpostavitev uradne dolžnosti. Ta zakon obsega 11 členov in je narejen po istem principu, kakor čeho-slovaški zakon za pobijanje korupcije. Zakon je zelo strog in so v njem kvalificirani vsi deli korupcije. V tem zakonu se predvideva vse to, kar ni v kazenskem zakoniku, in se ta zakon nanaša na vse osebe. V prvi vrsti se nanaša zakon za pobijanje korupcije na ministre, poslance in državne uradnike. V spremnem pismu sta zasnovalca zakonskega načrta obrazložila potrebo tega zakona. Vašemu dopisniku je Grisogono izjavil sledeče: Nova vlada izjavlja v svojem programu, da bo najstrožje pobijala korupcijo, opozicija pa je pred vsem izdelala zakonski načrt o pobijanju korupcije, da se vidi, kdo je lopov. Vsi opozicijonalni govorniki so včeraj na seji skupščine naglašali, da je bil sinoči ta zakonski načrt predan predsedniku skupščine. To je napravilo zelo dober utis.
VELIKA EKSPLOZIJA DINAMITAr
Brescia, 13. avgusta. Včeraj ob 14.30 je zletelo v zrak veliko dinamita v Harte di Rocca. Eksplozija je bila strahovita. Dosedaj so izvlekli dve trupli.
PRIHOD ANGLEŠKE ESKADRE V TRST.
Trst, 13. avgusta. Danes ob 7.15 je prispela v tržaško luko angleška eskadra, ki šteje 19 ladij in sicer 18 torpedovk in 1 večjo ladjo. Na obrežju je eskadro pričakovala velika množica radovednežev. Vse ladje razen večje; ladje Saud Kurst, ki je na odprtem morju, so zasidrane v pristanišču. Na krov torpedovke Stuart se je podal vodja angleškega konzulata v Trstu Salvari. Popoldne bodo izmenjani obiski poveljnikov in zastopnikov mestnih oblasti. Sprejemne slavnosti bodo trajale več dni. Jutri bo priredila tukajšnja angleška kolonija častnikom svečan sprejem v hotelu Savoia, zvečer pa se vrši na krovu torpedovke Stuart ples, ki ga prirede častniki angleške eskadre na čast zastopnikom italijanskih oblasti.
Trst, 13. avgusta. Dne 16. t. m. priredi tukajšnje novinarsko udruženie slavnostno prireditev častnikom angleške eskadre. V ponedeljek zvečer bo v mestnem vrtu svečan sprejem.
NAPAD EGIPČANOV NA ANGLEŠKO KONJENICO.
Rim, 13. avgusta. Agencija »Ha-vas« poroča iz Kaira, da so egipčanski vojaki, ki so delali na železniški progi, pri Akbari v Sudanu napadli angleško konjenico. Po hudem boju so bili Egipčani premagani in so pustili na bojišču 10 mrtvih in 9 ranjenih.
GLEDALIŠČE V MANTOVI POGORELO. '
M a n t u a, 13. avgusta. Danes ob 3.15 je pogorelo dp tal največje gledišče v Mantui Lois Gonzada. Vsaka gasilna akcija je bila zaman.
SILNA RUDNIŠKA NESREČA NA JAPONSKEM.
Tokio, 13. avgusta. V rudniku Idyjama v pokrajini Tukisima je prišlo do silovite eksplozije. Dosedaj so ugotovili 12 mrtvih. Smatrajo, da je zasutih še nekaj rudarjev.
-  - . — ■ -----------------------------
Borzna porodila.
Beograd, 13. avgusta. Dunaj 11.42, Pariz 448, New York 80.75—80.95, Praga 239.25—239.50, Milan 362—364, London 366 —366.50, Curih 15.25—15.28.
Zagreb, 13. avgusta. Dunai 11.28— 11.48, Trst 362.50—365.50, Pariz 445-450, New York 80.25—81.25, Praga 238.25—
241.50,	London 365.50—368.50, Curih 15.26 —15.36.
Curih, 13. avgusta. Beograd' 6.50, Dunaj 47.75, Trst 23.85, Pariz 29.40, New York 530, Praga 16.65, London 24.05.
Trst, 13. avgusta. V prostem prometu:	Beograd	27.40—27.45, Dunaj 311—
313, Pariz 122.75—123.75, New York 22.10 —22.1750, Praga 65.50-66, London 155— 175, Curih 418-419.
Dunaj, 12- avgusta. Beograd 880, Trst 32.14, Pariz 4032, New York 70935-< Praga 210% Curih 13405,
Po občinskih volitvah.
V	V nedeljo 10. t m. so se vršile v velikem deln mariborske oblasti že dolgo pričakovane nove občinske volitve. Kakor pri letošnjih občinskih volitvah ;v ljubljanski oblasti, tako je bila tudi slika v mariborski zelo pestra. Kdor bi hotel iz doseženih rezultatov sklepati o napredovanju ali nazadovanju te ali one politične stranke, bi si nadel zelo težko in tudi docela neizvedljivo nalogo. V ogromni večini občin so bile kandidatne liste sestavljene tako heterogeno pod takimi zamotanimi naslovi, da jih lahke smatrajo za svoje tako naprednjaki, ko tudi SLS in v nekaterih slučajih celo Nemci in drugi.
Kakor po prejšnjih volitvah drugod v Sloveniji, tako pišejo tudi po teh nekateri napredni listi, da so naprednjaki zelo napredovali in klerikalci nazadovali, klerikalni pa zopet narobe. Prav irnajo oboji, ker se na podlagi vseh teh pestrih kombinacij ne da dognati ne za ene ne za druge, če lažejo ali če pišejo resnico. Kolikor se izid da kontrolirati realno, je pač gotovo, da so v nekaterih občinah, v' prvi vrsti v večjih, naprednjaki res napredovali, toda v veliki večini teh naprednih občin so napredovali le kot naprednjaki, to je, radi tega, ker so nastopili več ali manj skupno in ne kot ta ali ona posamezna stranka in ne pod strankarsko, ampak pod čisto nevtralno firmo. To napredovanje za skupščinske volitve torej nima veliko pomena, kvečjemu ima pomen seveda tedaj, če bi se šlo tudi v skupščinski volilni boj združeno. Še bolj je brez pomena napredovanje naprednjakov oziroma demokratov v onih občinah (Slovenska Bistrica, Šoštanj itd.), kjer so se združili z Nemci. Premagan je tu Tes en sovražnik, ojačan, vsaj moralno, pa je s tem drugi, še večji. Zato bi pač lahko z večjim veseljem pozdravili v teh krajih zvezo Slovencev, ne glede na strankarsko naziranje, kakor pa zvezo enega dela Slovencev z Nemci proti drugemu delu Slovencev. Isti greh pa so zagrešili v enaki in morda še večji meri tudi klerikalci (Sv. Lenart v Slov. goricah, Ormož itd.).
Prav tako gotovo kakor napredova-
Maribor, 12. avgusta.
nje naprednjakov v nekaterih občinah, je pa tudi vstrajanje SLS v drugih občinah. Res je, da klerikalci tokrat niso dobili tako impozantnega števila glasov kakor pri lanskih skupščinskih volitvah, toda veselje, ki bi ga kovali iz tega, bi bilo zelo na slabih nogah. Kakor v strategiji, tako je tudi v politiki zelo nevarno in skrajno škodljivo podcenjevati svojega nasprotnika. Zato priznajmo odkrito, da so pri teh volitvah prevladovali često vse drugi in ne strankarski motivi in da je SLS ohranila vendar ogromno večino svojih starih postojank in to zelo zelo mnogo, posebno manjših kmečkih občin, brez boja in brez volitev, ker so bile vložene samo njene liste, brez nasprotnih.
Najbolj razveseljivo pri teh volitvah je pač to, da Nemci, oziroma nemčurji, niti tam, kjer so nastopili, niso dobili niti absolutne niti relativne večine. Izjemo tvori samo Sv. Lovrenc na Pohorju, kjer so Nemci po krivdi SLS dobili 8 odbornikov, socijalisti (večinoma tudi Nemci in nemškutarji) 4 in SLS le 5. Povsod drugod so Nemci temeljito pogoreli. V Konjicah, kjer je bila nevarnost največja, je bila nemška lista radi potvorbe nekega podpisa razveljavljena. Ravno tako so se tudi Radi-čevci, ki so nastopili ponekod v Halozah, odrezali bolj slabo.
V	celoti pa so tudi te, kakor vsake dosedanje volitve v našem severnem ozemlju pokazale po svojih velikih spremembah v nekaterih občinah, da sti ankarsko prepričanje tu ni tako silno opredeljeno kakor v ljubljanski oblasti in da bi napredne stranke s složnim delom, in kar je najvažnejše, s pravim, pravilnim in sistematičnim delom — lahko mnogo dosegle; celo več kakor bi si kdo mislil. Ali — in ta ali je ravno usoden — naša inteligenca, ki bi morala v prvi vrsti vršiti to delo, za to nima niti dov.olj pTavega smisla, niti razumevanja, niti volje. In še to, kar se dela, se dela povečini brez sistema in brez prave metode; zato so tudi dejanski uspehi le bolj slučajni in trenutni in prav nezanesljiv temelj za večjo in trdnejšo politično zgradbo.
Slovanski svet.
RUSUA.
Kako je v Sibiriji. Žetev kaže dobro In je sploh Sibirija z živili dobro založena. Sovjeti se zato trudijo, da bi spravili sibirske zaloge v Rusijo. To pa je zelo težavno. ker je sibirska železnica v zelo slabem stanju. Pač pa so se že pojavili razni verlžniki iz, Rusije, ki spravljajo sibirsko žito v Rusijo Ti verižniki so tudi preprečili večje padanje cen živil v Sibiriji. Ker vlada v zapadni Sibiriji velika preobilica vseh vrst živil, so padle cene globoko pod cene mirnega časa. Politično življenje v Sibiriji je mirno. Vsled velikih daljav je sovjetska vlada utrjena le ob železnici. Po vaseh komunistov sploh ni. Vsi vaški sovjeti so v rokah dobrih posestnikov, tako-zvanih kulakov. Tudi med sibirskim uredništvom je polno »belih« in komunisti se pritožujejo v Moskvo, da ti uradniki odkrito agitirajo za carja Z davki ni Sibirija preobremenjena. Sibirska vas živi svoje posebno življenje, ki se le malo razlikuje od predvojnega, Vojske je v zapadni Sibiriji le malo in v tem je vzrok, da so razmere svobodnejše. V vzhodni Sibiriji pa le položaj drug. Tu je TdeČa armada zelo številna in vasi se nahajajo popolnoma pod vlado komunistov, ki se navadno rekrutirajo te najslabših elementov. Kontribucije. represalije in nasilja so na dnevnem redu in beseda preobilica živil je nepoznana. Vladivostok je tipično sovjetsko mesto. Trgovina je Izumrla in industrije pi. Silno razvijajo komunisti agitacijo med dru»orodnimi plemeni, zlasti med Korejci in Japonci Korejcem, katerih Je v Vladivostoku do 50.000. govore, da je treba Korejo odtrgati od Japonske. Japonce pa skušajo pridobiti za revolucijo na Japonskem. Vendar nimajo komunisti na Japonskem dosti uspehov, dočim je propaganda med Korejci bolj
uspešna, ker sovražijo Korejci strastno Japonce.
Iz predzgodovine angleško-ruske trgovinske pogodbe. Malo pred zaključkom an-gleško-ruskih trgovinskih pogajanj je odpotoval Rakovskii na aeroplanu iz Londona v Moskvo, kjer je imel več sej s sovjetskimi diplomati. Med temi sta namreč v zadnjem času nastali dve struji, levičarska in desničarska. Levičarsko strujo tvorijo člani komunistične internacijonale, dočim so desničarji sovjetski poklicni diplomati in pa vsi komunisti boli praktičnih nazorov. Na seji se je Rakovskij silno pritoževal, da ne more doseči pravih uspehov, ker se v pogajanja vedno vmešava komunistična In-ternacijonala in dobiva on tako stalno nasprotujoča sl navodila. Na seji je stališče Rakovskega prodrlo in obljubljeno mu je bilo, da bo imel v bodoče bolj proste roke. Takoj nato je Rakovskij odpotoval in rusko-ongleška pogodba je bila sklenjena.
IMjsIti premog in drva
dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA
L3UBIJANA Kralja Patra trs 8
Telefon štev. 220
Plačilo tudi na obroke!
•••VT« ••«•••	-asa,*«,*«
Iz pariškega novinarskega in strankarskega iivlienla.
(Od našega pariškega poročevalca.)
Pariz, avgusta meseca.
Naravno poletno spanje, v katerega redno pade v pasjih dnevih politična Francija, uporabljajo letos strankarske organizacije in veliko časopisje oči-vidno za pregrupacijo, ki bi mogla že takoj v začetku prihodnje sezije povzročiti spremembo položaja. Izgloda, da se v senatu v prvič, kar obsltoja 3. republika, snuje nekaka levofašistična skupina, ki si je nadela nalogo, da poživi z nekaj »jakobinske« krvi že malo senilni senat. Na čelu tega gibanja je mladi senator de Monzie, ki se je posebno v zadnjih mesecih razvil v prav pomembnega agitatorja. Mnogi si razlagajo to tako, da stremi Monzie priti preko Brianda do Herriotovega nasledstva. Eno je na vsak način gotovo; Če pade Herriot, tedaj bi nastal v slučaju osmega ali devetega kabineta Briand neizogibno vtis grozovite ble-dičnosti, ker bi se morali tudi njegovi sodelavci vzeti le iz vrst ljudi, ki so bili najmanj štiri- do petkrat ministri.
V	vsej tišini se pripravlja opozicija za boj proti radikalno socijalističnemu ministrstvu. Političen položaj se je v toliko izpremenil da je danes le malo izgledov, da bi prišlo do sestave zmernega kabineta sredine. Levi elementi so se od osrednjega bloka preveč odtrgali in težišče vsake prave večine se mora nujno približati tesno do združenih socijalistov, s katerimi se danes ne bi branili skupaj delati možje ko Raoul Pčret, bivši predsednik parlamenta in Pat6 eden od prvih kandidatov nacijo-nalnega bloka. Preostaja torej samo eno, to, kar se v Franciji imenuje brezupna opozicija: opozicija, ki bo imela morda polno sreče, ki pa ne more upati na noben ministrski sedež. Visoko-stasi Maginot je še vedno šef, poleg njega pa še Yves le Trocouer, Fran-cois-Pencet in Reibel. Začudo pa ni prav nobene volje pripomoči padlemu
Millerandu zopet do poslanskega mandata, pa čeprav je ravno sedaj za to zelo ugodna prilika, ker je .postal vsled smrti clčrnansističnega poslanca Igna-ce-a komoden mandat prost. Pravijo, da je vsled tega Millerand zelo ogorčen in da je pripravljen obesiti plašč malo bolj na levo. Na podlagi tega razpoloženja se da tudi razumeti pismo ki ga je pisal Millerand dekanu pravne fakultete v Bordeaux in v katerem zavrača trditev, kakor da bi iz lastne inicijative poslal Briandu ono brzojavko v Cannes, vsled katere je morala vlada Brianda odstopiti, konferenca sama pa bila razbita.
Opozicija bo v začetku prihodnjega parlamentarnega zasedanja brez dvoma razpolagala z novim velikim listom, mogoče z enim od petih konzor-cijskih listov, ki so danes silno zaplavali v leve vode. Kot novi list desnice se zaznamuje »Journal«, čegar finančna podlaga je dobra in ki bi ga bilo dobiti za 40 do 50 milijonov frankov.
Od vladnih listov bo zlasti vsebinsko izpopolnjen »Pariš Soir«, ki bo v kratkem informacijski list prve vrste. Mogoče, da se hoče na ta način vplivati na »Temps«, da spremeni svoj kurs. Tednik Aux Ecoutes imenuje tudi že imena, ki bodo pri tem udeleženi.
Isti tednik poroča, da ne misli silno bogati poslanec Hennessy še naprej podpirati dnevnika »Quotidien», ki izhaja sedaj dnevno v 400.000 izvodih. Na Francoskem je namreč stvar taka, da velja posamezna številka več, ka-kor*'pa znaša njena cena. Zato ne preostane drugega, ko da se deficit razdeli med’ one, ki so zainteresirani, da imajo svoje glasilo.
Priprave za boj so v polnem teku in pregrupacija sil za novi boj bo skoraj dovršena.
Vladna deklaracija spreleta.
Ob pol dveh zjutraj je bila zaključena debata o vladni deklaraciji, na kar je odredil skupščinski predsednik glasovanje. Za vladno deklaracijo so glasovale vse skupine razven radikalov, samostojnih demokratov In velesrba Stanojeviča. Med napeto pozornostjo skupščine je bil proglašen izid glasovanja. Za vlado je glasovalo 169 poslancev prod pa 114. Vladna deklaracija je s tem sprejeta in nova vlada je doživela svojo prvo zmago.
Potek seje je bil sledeč. Za dr. Pele-šem je dobil besedo poslanec Wilder. Ostro je napadal predsednika Jovanoviča, češ, da pomeni zaključenje deklaracijske debate kršitev skupščinskega poslovnika. Stavil ie predlog, da se skupščina izreče v istem zmislu. Pri glasovanju pa je njegov predlog padel.
Nato je govoril bivši minister Simonovič. Kritikuje vladno deklaracijo pred vsem zaradi tega, ker je nejasna. Nihče ne ve, v čem da pravzaprav obstoji sporazum med sedanjimi vladnimi strankami in ne ve se niti to. ali hoče sedanja vlada izvesti revizijo ustave ali ne. Obširno govori nato Simonovič o Radiču in njegovem pristopu v seljačko internacijonaio. Ta moskovska se-ljačka internacionala ni nič drugega ko prikrita komunistična intemacdnala. Komunisti vedo, da je njihov program tako razkričan. da ne smejo z njim agitirati in zato so ustanovili seljačko internacionalo, ki ima samo ta namen, da pod drugim imenom pridobi kmetsko ljudstvo za komunistično revolucijo. Govorili so nato še samostojni demokrat Brankovič, da Vidovičev ec Agarono-vič in radikali Milan Pavlovič, Nikola Pa-šič in Boža Maksimovič. Pašič je podal samo kratko izjavo, da bo glasoval proti.
Ob pol dveh zjutraj je prešla zbornica k glasovanju in je bila vladi Izglasovana zaupnica.
narocS©v črn ezošravlgenje Hvstrile.
Generalni komisar Društva narodov na Dunaju, dr. Zimermann izjavlja v svojem zadnjem poročilu, da bo finančna kontrola trajala tako dolgo, dokler- ne bo uravnotežen avstrijski budžet. Konferenca, ki se bo vršila tekom tega meseca na Dunaju, bo odločila o nadaljni kontroli. Za sedaj se more konstatirati občutno znižanje deficita na železnicah, tako državni ko tudi južni. Enako se opaža v proračunu padanje deficita. Od stotisoč uradnikov, ki bi se imeli po odloku Zveze narodov v Ženevi odpustiti, je bilo do danes odpuščenih 67.109. Tobačni dohodki se izboljšujejo, ravno tako tudi takse na industrijo, ki se smatrajo kot neposreden davek. Zveza narodov dela na temelju teh dohodkov svoje zaključke o avstrijskem budžetu. Izgleda, da se bo odslej te dohodke pre-vrglo v neposreden davek. Delo Društva narodov na finančnem ozdravljenju Avstrije je doseglo povoljne rezultate tudi na ekonomskem polju. Vendar pa bodo nastopile v Avstriji skoraj gotovo še nove ekonomske krize, ki bodo nekaka prehodna doba k ozdravljenju. Vse to pa je odvisno od zadostnega denarnega kredita. Iz tega je razvidno, da od-visi finančno ozdravljenje Avstrije od tega, če dobi avstrijska industrija potrebne kredite in sicer pod ugodnimi pogoji
Naročajte Narodni Dnevnik “!
Politične vesti.
= Radič o svojih ruskih doživljajih.
Znano je, da si Radič ne upa v Beograd samo zato, ker se boji, da bi ga v Beogradu ubili. Zato ni čuda, če je videl Radič tudi v Rusiji strahove. Tako je Radič pravil dopisniku »Hrvata«, da so ga povsodl spremljali Ninčičevi agentL Celo na Kavkazu so ga zasledovali Tako je dobil Radič iz Kislovodska na Kavkazu brzojavko, s sledečo vsebino: »Nujno ie, da se vidimo. Naznačite pogoje sestanka 1« Radič je nato takoj oddal brzojavko sovjetskim obla-stvom, ki so mu svetovala, da se brzojavki ne odzove, ker bi bilo nevarno. Sovjetska vlada je dobro znala za vse Intrige proti Radiču in mu je zato svetovala, da ne gre nikamor. Pred njegovo stanovanje _ je bila postavljena straža, da je bil Radič siguren. Vseeno bo Radič govoril o ruskih razmerah, pa čeprav ni niti smel, niti se ni upal iti med narod.	m
= O naši notranji politiki je dejal Radič, da je z deklaracijo vlade zadovoljen in da naj zato za njo glasujejo vsi poslanci HRSS. V kratkem bo seja Hrvatskega narodnega zastopstva, na kateri bo Radič re-feriral tudi o znamenitosti angleško-ruske pogodbe. Radič je dejal dalje, da je njegova stvar v tujini popolnoma prodrla. Sedaj, ko ni več Pašič na vladi, da je minila vsaka nevarnost revolucije. Z veseljem je dalje javil Radič, da je dejal tudi Rakovski, brez katerega se na Balkanu ne zgodi niti najmanjša stvar, da je revolucija zlo In nobena dogma. Ali se je že Radič prestrašil, da bi mu sovjeti ukazali, da bi moral po povratku v Jugoslavijo pričeti osebno delati revolucijo.
= Kako ie potoval Radič v Jugoslavijo. Dopisniku »Hrvata« je Radič na široko pripovedoval. kako je potoval v Jugoslavijo. Radič ni imel jugoslovanskega potnega lista, temveč samo potni list, ki mu ga ie priskrbela angleška vlada od Zveze narodov. V Mariboru je bil obmejni komisar v veliki zadregi. Prejšnja vlada je izdala povelje, da se Radiča aretira, kakor hitro stopi na jugoslovenska tla, nova vlada pa tega povelja še ni preklicala. KomisaT je zato dodeli! Radiču spremljevalca detektiva, ki ga je spremljal v Zagreb. V Celju je dejal ta spremljevalec nekemu detektivu, da ne ve. ali je Radičeva častna straža ali pa detektiv. Radič je nadalje izjavil, da ni hotei, da bi se mu priredil v Zagrebu poseben sprejem.	  -
Prosveta.
Slavnostna predstava v opernem gledališču
Na dan otvoritve velesejma dne 15. t. m. ob pol osmi uri zvečer vrši se v našem Narodnem gledališču, slavnostna operna predstava na čast udeležencev otvoritve ljubljanskega velesejma. Vprizori se velika ruska opera »Carjeva nevesta« pod vodstvom Balatke in v režiji režiserja Bučerja. Ta večer nastopi cela vrsta naših najodličnejših soTstov. Glavno vlogo Marte poje gdč. Rozumova, trgovca Sobakina g. Betetto in Gerjaznova g. Popov. Lanska zasedba te opere je nekoliko izpremenjena tet objavimo natančno zasedbo v jutrišnji številki našega lista. Vstopnice za to predstavo so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem poslopju od 10. do pol 1. in od 3. do 5. popoludne.
Vprlzorltve ljubljanske drame na čast ude-
ležencem velesejma v Ljubljani.
Drugi dan velesejma, v soboto 16, t. m. vprizori ljubljanska drama ob 8. zvečer angleško veseloigro ameriških avtorjev Glassa in Kleina »Firma P. B.« Njeno dejanje se suče v trgovskih krogih ter sloni na sreči in nesreči ter humornosti dveh družabnikov, ki vodita firmo P. B., njunih potnikov, uslužbencev in sorodnikov. Vsa veseloigra je polna komike, situacijske in besedne, v katere dnu pa se zrcali vsa plemenitost src nastopajočih glavrih oseb. Pepelika igra gospod Lipah, njegovega družabnika ffosp. Šest, gospodično Zlatoperovo gospa Sari-čeva, gospo Pepelikovo gospa Medvedova, gospoda Pazinskega gospod Putjata. Nadalje nastopijo: gdč. Mira Danilova, gdč. Vida, gdč. Ježkova, gdč. Gorjupova. g. Plut, g. Cesar. g. Terdič, g. DrenoVec, g. Jan, g. Medven in g. Sancin. Režira g. Putjata. — Nadaljni spored dramskih predstav na čast udeležencem velesejma bo pravočasno objavljen.
Šport.
Dunajska Admlra igra 24. t. m. v Ljubljani proti Iliriji.
Reprezentančna tekma Jugoslavija : Češkoslovaška se VTši 28. septembra t. I v Zagrebu.
Kordelič, naš znani skakač Ilirije, je dosegel na Sušaku v skokih za prvenstvo Jugoslavije dve prvi mesti, in sicer v sko kih iz 10 metrske in 3 metrske deske.
Jure Dubravčič, znani simpatični igralec zagrebške Concordie, praznuje v tekmi proti M. T. K., ki bo dne 24. t. m., 15 letni jubilej svojega sportskega delovanja.
Leopold Šmalc:
V carstvu lakote.
(Nadaljevanje.)
Samara.
Vulkan lakote. Center, kamor se stekajo bežeče množice iz vseh krajev, da ujamejo vlak ali pa parnik, ki naj jih odvede kamorkoli ... Vse beži. Iz vlaka sem videl na stepah plazeče se kolone bežečih zemljedelcev. Ko roj kač, ki se umikajo iz goreče šume na vse strani... Vse se giblje pod edinim čarodejnim geslom, ki budi zadnje sile v izmozganih telesih — »Proč!«
Ko je vlak obstal, so ga v hipu zasedli krasnoarmejci, za njimi pa je vsak drug pogled zastrla siva, gomazeča množica iztegnjenih rok in obupnih obrazov. Vsi glasovi so se zmešali v en sam, gostoleč stok: kruha! Večinoma meščanski obrazi zelo veliko je žensk vmes, bivše plemkinje.
Iz vagonov Izstopajo vračal Ji. Nad maso se je vzdignil prah. Vsak krčevito tišči svoj zaklad in ga besno varuje. Od nekod je zadonel rezek krik »Pomoč! Ropajo!« Vojaška patrulja Je šinila mimo vagona v njegovi smeri Vrečarje spremlja celo krdelo moških, žensk in otrok} ki se z njimi pogajajo za košček kruha ali pa za funt, samo »funtik« moke.
Koliko je tukaj ženski Strahi Moj spomin ml je v minuti obletel vsa prelestna, izrazita lica Volžank, kakor sem jih opazoval pred petimi leti. V hipu sem se spomnil vseh premilih družb v srečnejših časih. Kakšen čist in lep spomin na ostroumno
—	hudomušnei vesele, stasite Volžankel
Tukaj pa gledam tako strašna licu in tako čudno goreče, z edino Intenzivno mislijo osmlsljene oči! Gledam jih, kako se preganjajo od vagona do vagona, od grupe do grupe in obenem napeto izsledujejo vso okolico. Roka mi sili k hlebcu, pa se spet umika. Nazadnje razrežem polovico ln si jo v koščkih razložim po žepih, da jo mimogrede razdam.
Pa komaj zapustim krasnoarmejca, ki straži stopnice, zapazim, da sem v nameri že opažen. Ali se mi vidi na obrazu? 1 ej gladnl tolpi ne uide nobena kretnja in noben izraz daleč naokoli. Instinkti in ostri čuti pračloveka so se tukaj v'nekaj mesecih, mogoče tednih, razvili do staTe izrazitosti. Oči jastreba, nos lisice, kretnje podlasice... Bije se najprimitivnejši boj za košček. Rav-notako sem včasih videl volkove, ld so celo noč oblegali vas...
Razdajam pripravljene grižljaje In si delam prostor. Vsak meri daljavo med svojimi prsti in med kruhom. Z nazornimi kretnjami dokazujem, da nimam več. Tukaj ni ne dobrote ln ne hvaležnosti, ampak izključna In vsem razumljiva nujnost, ki te obvlada tudi v sferah, kamor ne seza zunanji pritisk. Nujnost podajanja, če sam nisi v kotlu, Izvira iz najintimnejših predalov tvoje duše in tej nujnosti se ne upreš.
Na peronu leži dvoje nezakritih trupel, PtI njih milicijoner. Kolera! To noč je bilo na kolodvoru samem 207 slučajev. Iz čakalnic zaudarja strašen smrad, v zraku visi enoten stok in vročično dihanje povalje-nlh množic.
Solnce pripeka ln žge. V njegovi vročini se zgošča smrad, pot, prah, dim, stoki in viki, vprašanja in ogovori v enoten, daveč, neviden strup. •
Med nogami švigajo raztrgani ln umazani otroci. HitTo in sunkoma, ko lastavice obletavajo vsakega in Vse in obrtujejo s prosjačenjem in s tatvino. Aretacije se ne bojijo. Ta jim je najmanj nevarna, včasih se pa celo prigodi. To so otroci, ki jim je kolera pobrala starše-begunce med čakanjem. Na stotine jih je, vseh let. Dojenčke in nebogljenčke do 4—5 let pobira oblast, starejše prepušča usodi dobrim ljudem In njihovim sposobnostim. V mestu so nabiti vsi vrtci, vse jasli, vse sirotišnice in šole in tudi privatne družine, ki same iščejo kruha, ne vedo kam z njimi. To je cela armada otrok, ki so v teku nekaterih tednov ali dni pozabili, da imajo otroci lahko tudi starše. Na stranskem tiru ravnokar sestavljajo otroški transport v Krim, ki je gosto obstražen s krasnoarmejci. Sestre otroke posajajo v tovorne in osebne vagone In jim dele juho. Milicijoner jih uvršča in tudi strahuje. Otroci nad 10 let imajo že vse lastnosti starih In sestre pr! takih nič ne opravijo.
Izza vojaškega kordona pa se begunske oči poželjivo upirajo v vojaško kuhinjo, iz katere se naliva otTokom juha.
Vračam se k peronu. Ravnokar pobirajo mrliča. Dva možakarja zavihtita roke ln trupli zgineta, eno za drugim v nekak zaboj na kolesih, ki ga možakarja nato lastnoročno odpeljeta. Spomnil sem se, kako smo se otročaji metali v vodo »na tri«.
Švignil sem skozi čakalnice na prostoren trg pred kolodvorom, kjer si komaj delam gaz skozi ležeče ljudstvo. Vse ie zabasano. Nekateri spe, drugi leže, vsi pa čakajo, kdaj se jih kdo usmili ln jih odpelje iz tega pekla. Pod raztrganimi telesi je zbrano vse premoženje celih ujezdov.
Večinoma so to kmetje Buguruslanskega ln Buzulukskega ujezda. Pripovedujejo mi o razpokani zemlji, o ovenelih gozdovih, o odletelih pticah in o uničeni živini. Kdor je mogel, Je zemljo in hišo prodal za pud ali dva, največ pa za pet pudov inoke, drugi so svoje gnezdo kratkoinalo zapustili. Vsak je bil prepričan, da bodo te vrste kupčije držale. Med begunci so pa bili tud že kupci, ki so se globoko kesali svoje požrešnosti. Ravno ta jih je pognala za prodajalci prej, nego bi bili pričakovali.
. Ves trg je nudil prizor čudne žive kaše. Ko črvi v gnilem siru ali pa hrošči v škatli so gomazeli — ljudje. Pred tremi leti je imel ta trg bistveno drugačen značaj in sliko.
Samara, ponosno in razvito trgovsko mesto, se je včasih kopala v blagostanju ln njene poznejše skušnje so bile silno težke. Samara je že zdavnaj gojila tajno misel, prevladati Moskvo in ta želja je bila dominanta ob času vstaje 1. 1918 pri organizaciji Narodne armade, ki je niti sama ni znala disciplinirati, obenem pa sta jo od dveh Strani izpodjedala dva hudournika: rdeča armada in reakcija fevdalcev. Padla je Kazan, odletel Je zeleni Simbirsk ln prve dni oktobra 1918 se je zgrudila Samara. Šele takrat se je začela zanjo prava revolucija. Nato jo je udarila še suša...
Dobri dve url sem hodil in brodil po ulicah, ki so ždele in z zaprtimi izložbami mižč drhtele v gladni mrzlici. Drhtenje se je videlo v korakih pešcev, v šumenju kril, v obrazu v oknu, v obrtnem šumu, po čudežu še delujoče delavnice in v hitrem koraku vojaških patrulj. Drugače pa povsod sama smrti Smrt v zarjaveli tramvajski progi v praznih vogalih, kjer so včasih ča-
kali izvoščiki ali pa so gostolele branjevke Smrt v starih lepakih, ld so v cunjah viseli od desk, v nesnagi na ulici, na izsušeni Volgi in v ovenelem listju Strukorskega parka. Iskal sem znance, pa našel nisem niti enega več. dasi so vsi bili koreniti Samarci z družinami. Eni so bežali, drugi so bili ustreljeni ali pa so padli v boju tretji so napravili samomor. Mlada gospo dična v informacijskem uradu mi je hladnokrvno iskala po listih samoobsebi umevnt rezultate znanih življenj.
Sedim v Strukovskem parku in počivam. Misli ni nobene, možgani so utrujeni. 2e dva sta pristopila z vprašanjem, če kupim zlatnino. Najbrž imam solidno zunanjost; Na klop priseda gospodična in začenja pogovor. Cez pet minut se mi že predlag^ za pet funtov, vem pa, da bi šla za kos kruha. Strah me je te Samare, ki razjeda spomine in se norčuje iz njih! Večeri se in jaz se vračam.
Na kolodvoru se m! spet utrujajo oči na gomazeči množici. Cenijo jo na 25.000 ljudi na kolodvoru in v njegovi bližini!
Čedalje bol) pogosto pristopajo mlade meščanke. Splošna zahteva je »samo funtik«, pa jo lahko odpeljam, kamor hočem, ali pa me ona odpelja k sebi. Stanovanjske krize ni, ker begunci sploh ne marajo s kolodvora. »Samo funtik« — to je cena ženske, pravzaprav pa sploh ni cene, ker Je preveč ponudb in — nobenega kupca. P°‘ nujanje telesa je le način prosjačenja'. Prodajanje strasti je gola izmišljotina o zakladih ln o blagu, ki ga nikjer ni in ki ga tukaj nihče ne rabi. Sexus je anahronizem, privzet v to novo vrvenje s stare planete, ki se je Imenovala Zemlja.
(Dalje prihodnji«
Dnevne vesti.
— Kraljevo potovanje v Pariz. Po poročilih iz Beograda se doznava iz vladnih krogov, da namerava Ni. Vel. kralj potovali v drugi polovici septembra v Pariz. Natančen dan odhoda še ni določen. Kralja bosta spremljala na njegovem potovanju min. Predsednik Ljuba Davidovič in zunanji minister dr. Voja Marinkovič.
— Odlikovanja. Kralj je odlikoval več-le število duhovnikov z redom sv. Save 4. in 5. razreda. Večina duhovnikov je Iz Srbije in Južne Srbije.
— Izpuščen novinar. Pravosodni minister je podpisal ukaz, s katerim se izpušča ii zapora Drag. Ikonič, urednik »Republike«.
— Spomenik padlim borcem na Cetinju. Na Cetinju se te dni odkrije spomenik Pa Božični večer 1. .1918 padlim borcem. Spomenik bo te dni dovršen. Odboru za odkritje tega spomenika, je poklonila cetinjska občina znesek 5000 dinarjev kot Podporo.
— Višja pedagoška šola v Beogradu. Glasom odredbe prosvetnega ministrstva bo sprejetih te dni v višjo pedagoško šolo v Beogradu potom natečaja še 22 kandidatov, in sicer 18 učiteljev in 4 učiteljice.
— Za evharistični kongres, ki se vrši dne 16. t m. v Osjeku, je prometno ministrstvo dovolilo poseben vlak, ki bo odpeljal iz Beograda na dan kongresa opoldne. S tem vlakom potuje na kongres tudi minister dr. Korošec.
— Invalidski zakon. Te dni se prične diskusija med zastopniki invalidskega udru-*enja in delegati ministrstva socijalne politike Tadi invalidskega zakona.
— Zavodi za slepe deklice. Uprava dorna slepih v Zemunu je s sodelovanjem ženskih humanitarnih društev sklenila organizirati stalne azile za slepe deklice. Ti ®2ili bodo urejeni v samostanih Sv. Jovan In Gabrovac v neposredni bližini Niša. Za ureditev teh azilov je potrošenih že 100.000 dinarjev. Azili so že toliko urejeni, da se tetnore sprejeti nekoliko slepih deklic,
— Slepčev spremljevalec. Te dni je Prišel v Beograd neki slep kmet iz Subotice. Ker ni imel s seboj nobenega spremljevalca, Je otipal na ulici nekega dečka In jta zaprosil, naj ga spremlja na kolodvor. Deček je pristal in stopil s slepim možem v tramvaj. Ko sta Izstopila, je slepec prosil dečka, naj mu gre na označeno mesto iskat stvari, katere mu bo nesel na kolodvor. Deček je šel, a se ni vrnil. S pomočjo Sočutnih ljudi, je slepi kmet ugotovil, da ga i® mali spremljevalec okradel in mu napravil škode za 3000 dinarjev.
— Posilstvo 11 letne deklice. Te dni je Jlubotiška policija odkrila umazan zločin. Železniški uradnik Omany je posilil neko 11 letno deklico, ki se Je nahajala s svojo hiaterjo v subotiškem kopališču. Ornany, ki je poznal dekletovo mater, je ob priliki kopanja predlagal, da plavata z njeno hčerko na nasprotni breg, kar je mati dovolila. Ko sta prispela na nasprotni breg, je Omany posilil deklico in jo pri tem okužil s strašno spolno boleznijo. Dekletce se je sramovalo razodeti materi, kaj se Ji je zgodilo, slednjič pa, ko se je bolezen slabšala in so Poklicali zdravnika, je prišla cela zadeva na dan. Zverinski pohotnež je bil aretiran.
— Prodana nevesta. V Belinconi se je °=davno pripetil naslednji slučaj: Nek -mlad ?'°vek je bil že nad eno leto zaročen z ne-5®.Z1 letno, visoko in zdravo deklico. Nenadoma pa sl je premislil in je prosil
nevesto, naj ga odveže dane JI bese-?e- Dekle ni imelo ničesaT proti temu in je buo pripravljeno dati svojemu zaročencu ‘besedo nazaj«, toda le pod pogojem, da ji Preskrbi izmed svojih prijateljev novega ‘Sbina, ki jo bo poročil. — Ženitev je itak loterija — je menila mladenka — in ne vem. zakaj ne bi mogla z nekim drugim Prav tako srečno živeti v zakonu, kakor s teboj —. in odšla sta v neko kavarno, kjer 3e bilo zbranih precej ženitovanjskih kandidatov. Rdečelično dekle je bilo vsem všeč ® n-I se bilo treba dolgo ogledovati za ženinom. Pristopil je neki mlad kmet In ponudil za nevesto 850 mark. Kupč']a je bila sklenjena in dekletovi stariši so bili tudi za-dovoljnL Izkupiček za prodano nevesto je bevesta porabila za nabavo potrebnega ba-nša.
— Strašna eksplozija v Ameriki. V noči od 10 na 11. t. m. Je v Mashvilli v državi Tennesse zletela v zrak velika državna municijska tvomlca. Škodo cenijo na
milijonov dolarjev. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno. Daleč na okoli so tazbita okna v hišah In strehe raztrgane. Kar je bUo v bližini tvomice poslopij, so Popolnoma upepeljena. Plameni strahovitega Požara, ki Je nastal vsled eksplozije, so te videli na 45 kilometrov daleč. Vzrok tesplozlje še ni znan.
— Iz gorečega letala sta skočila. Te dni se je vnelo nad otokom Sepel neto letelo madžarsko - rumunske zrakoplovne družbe in je padlo na zemljo. Ko je pričel zoreti stroj, sta se pilot in neka njegova spremljevalka vrgla iz gorečega aeroplana v vodo in sta ostala nepoškodovana.
. — V nezavestnem stanju videi svojo teščo umirati. V srbskem zdravilišču Aran-Zlelovac se je pred kratkim pripetil sledeči zanimivi slučaj:	Nekemu starejšemu
tospodu, po poklicu trgovcu, je postalo po-Poldne nenadoma slabo. Nahajal se je rav-v zdraviliškem parku, kjer se Je vsedel neko klop in izgubil zavest. Po nekoliko teinutah se mu je zazdelo, da Je doma v Kragujevcu v sobi svoje tašče. Videl jo je, kako Ji je nenadoma postalo slabo, nakar se le začela boriti s smrtjo In Je slednjič umrla. Ko se je prebudil. Je o vsem tem obvestil *vok» ženo, in oba sta se napotila v avtomobilu domov v Kragujevac. Ko sta vsto-®fla v hišo sta našla staro taščo v resnici tertvo.
— Mednarodna družba železniških ta-tev aretirana. Po poročilih iz Trsta se Je tamkajšnji policiji posrečilo, da je aretirajo deset članov mednarodne družbe železniških tatov, ki so izvrševali svoje opera-teje večinoma na brzovlakih med Trstom ? Dunajem. Ta družba je tudi osumljena, ?*.le svoječasno izvedla v Zagrebu večjo ^tvlno pri nekem Juvellrju.
j, — Kmečki praznik na Bledu. Pripravljalni odbor za kmečki praznik na Bledu, g, »o dne 8. septembra L L, objavlja, da ‘Kaznica za znižano železniško vožnjo ne i®he 7 Din, kakor je bilo poročano v "-met listu«, temveč samo 1 Din. j, Dve minuti molka za padle vojake, f^teklo nedeljo je praznoval nemški na-spomin vojakov, ki so padli na bojnem r'*Iu tekom svetovne vojne. V Berlinu se
l.Vr^la žalobna svečanost pred poslopjem zbornice, kjer je govoril veliki “»ožici ljudstva predsednik nemške repu-
Ljubljana, 13. avgusta.
blike Ebert o spominu padlih junakov, katerih duh bo živel večno. Po opravljenih svečanostih je na dano znamenje zavladala med navzočimi grobna tišina, ki je vladala 2 minuti. Ob istem času so se ustavili vsi vlaki in delo v tovarnah. Po vsej republiki so praznovali spomin vojnih žrtev na Isti način.
—	Brezvestna mati. V vlaku na progi med Čaglinom in Blinskim kotom se je seznanila neka kmetica Frančiška AdleT z neko 25 letno neznanko, ki Je imela v naročju malega otroka, še dojenčka. Na postaji Blinski kot je zaprosila neznanka kmetico, naj nekoliko prime otroka, češ, da gre na postajo nekaj iskat Poteklo j‘e par minut, vlak se Je začel pomikati naprej, a neznanke ni bilo od nikoder. Ko je kmetica prispela v Sisek, je na tamkajšnji žandarmeriji prijavila slučaj. Žandarmertja je uvedla strogo preiskavo in zasleduie brezvestno mater dojenčkovo.
Ljubljana.
1— Državna borza dela v Ljubljani
ostane v soboto, dne 16. t m. radi snaženja urad. prostora za stranke zaprta.
1— Odlikovanje. Dne 12. avgusta 1924 je magistralni ravnatelj po primernem nagovoru pripel g. Nikolaju Rusu, magistralnemu slugi, ki službuje pri ljubljansk: občini že. nad 50 let. na prsi zlato medaljo za državljanske zasluge, katero je naš kralj podelil zvestemu služabniku. Slovesnost se je izvršila pred zbranim uradnlštvom ln ostalim uslužbenstvom mestnega fi2ikata, pri katerem g. Rus službuje in pred zastopniki Društva nižjih mestnih uslužbencev.
1— Iz šišenskih barak. Barake v Spodnji Siškf so policijsko, kakor tudi sodnijsko znane, kot ubikacije, kjer prebiva mnogo vročekrvnih In drugačnih ljudi, ki dajejo oblastem neprestano opravka. Danes je bil policiji zopet enkrat — po par dneh namreč — prijavljen slučaj lahke telesne poškodbe, čigar pozorišče so bile šišenske barake: Jožefa Kosirnik je obrcala'z nogo 9 letnega Franca Školča tako, da ga Je telesno poškodovala.
1— Poneverba. Čevljarski pomočnik Jože Račič je poneveril železničarju Alojziju Mahniču 2 para podplatov, I. Kapušar pa je izvabil 720 K gotovine — obema pod pretvezo, da jima naredi čevlje — mesto, da bi bil naredil čevlje — je neznano kam pobegnil.
1— Tatvina. Marjana Podrekar je prijavila policiji, da ji je bila v času od 22 do 26. avgusta ukradena Iz nezaklenjene miznlce v kuhinji zlata ovratna verižica, vredna 500 Din. Storilec je neznan.
I— Policijske prijave. Tatvina I, prestopek cestnopol. reda 13, prest, pasjega kontumaca 3, kaljenje nočnega miru 2, telesne poškodbe 2, poškodbe tuje lastnine 2, .prest, zglaševalnih predpisov 1, goljufije 2, pobega od doma 2, ovadbe radi pregreška po § 104 s. k. z. 1, prepovedano krošnjar-stvo 1.
1— Aretacije. Cerar Franc in Kolovra-tar Jože radi suma tatvine; Struna Franc, radi nedostojnega vedenja, (morali so ga na vozičku pripeljati na policijo, ker je bil pijan in ni hotel iti peš).
1— I. ljubljanska ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« prav pridno pripravlja srečolov, katerega čisti dobiček se porabi za mladinsko knjižnico za našo obmejno deco. Prosimo vljudno, vse p. t. občinstvo, da naše narodne dame pri tem velepomembnem pokretu blagohotno podpira. V tej zadevi ima podružnični odbOT dne
14.	(v četrtek) avgusta ob 5. uri popoldne sejo v pisarni C. M. družbe v Narodnem domu. K seji se vabijo vse p. t. gg. odbornice in članice ter vse narodne dame in gospodične. ki Jim je pri srcu narodno obrambno delo.
1— Ljubljanski skavti! Stegov sestanek v četTtek 14. t. m. ob 10. uri. Udeležba v kroju strogo obvezna za vse odseke. —• Močni hrast, st ego vodja.
1— Pravljičen stolp. Stolpič, ki je Izležen v drogeriji »Adria« v šelenburgovi ulici, je narejen iz šatulj po vsem svetu znane »Ovomaltine«, ki je prirejena iz svežih ja-Jec, mleka, kakaoa in dr. Wanderjevega medenega ekstrakta.
Harlbor.
Klavera socljallstičnl shod. V nedeljo dopoldan so Imeli socijalistl v Gambrinovi dvorani shod. katerega so sklicali pod firmo »boja proti draginji«, v resnici pa je bil ta shod prva priprava za prihodnje občinske volitve. Shod ni razočaral samo socialističnih voditeljev, ampak tudi njihove nasprotnike; kajti udeležilo se ga Je komaj krog 100 oseb. To je za Maribor, ki štele na tisoče delavcev, ki so ob nedeljah prosti, res skrajno klavern rezultat velikega napora.
Nezadovoljstvo z listo Narodnega bloka. V vrstah pridobitnih slojev se je pojavilo nezadovoljstvo z listo Narodnega bloka za občinske volitve, ker da Je na listi, posebno na prvih mestih, ki so Izven nevarnosti, premalo zastopnikov teh slojev. Po našem mnenju je to nezadovoljstvo docela neupravičeno. Pridobitni sloji so sko-ro vsi brez Izjeme vpisani pri tej ali oni stranki, ki je zastopana v bloku in so torej kot taki imeli še pred sestavo liste dovolj prilike, doseči izpremembo, oziroma boljše zastopstvo. Sedaj, ko je lista sestavljena in vložena, pomeni vsako tako kritiziranje samo napeljevanje vode na nemški mlin. Na-cijonalni interes In disciplina zahtevata, da se opuste vsake bodisi stanovske ali strankarske kritike In vsa nezadovoljstva, ker stoji potreba po slovenskem značaju mestnega občinskega sveta visoko nad vsemi drugimi. Ne bodimo malenkostni v velikih vprašanjih! Bodimo možje In disciplinirani bojevniki za narodni značaj Maribora!
Tatvina čebel. Posestniku Ivanu Jauš-niku v Kozjaku pri Sv. Kungoti je neznan tat v noči od 2. na 3. t. m. ukradel čebele ln panje v vrednosti 800—1000 Din.
Nepreviden kolesar. Včeraj popoldne je Karl Salamon, ljudsko šolski učenec na breški cesti povozil s kolesom triletnega Bogdana Teršavca. Zdravnik je ugotovil, da ima Bogdan zlomljeno levo nogo.
Primorske vesli.
Nejasni gospod Šček. Javili smo, da Je poročal italijanski novinar Scocchi v milanski »Seri«, da se je njemu Izjavil bivši poslanec Šček, da je asimilacija Slovencev v Italiji naraven in neizbežen proces. Pozvali smo zaradi tega g. Ščeka, da pove, v koliko je vest italijanskega lista točna. Mesto tega pa beremo v »Goriški Straži« oster napad na »Edinost«, ki ni zakrivila drugega, ko da je v polemiki s Scocchijem priobčila tudi oni del njegove Izjave, ki govori o g. Ščeku. Gospodje, zakaj ste vendar ogorčeni? Ali ste mar jezni, ker je izvedela slovenska javnost, kaj se piše v italijanskih listih o naših gromovnikih? Zakaj čisto jasno ne demantirate in rečete: Gospod Scocchi. vi lažete, in zakaj te izjave ne pošljete tudi »Seri«, ki je Scocchijevo izjavo priobčila? Zakaj? Na to treba odgovoriti, ne pa da napadate »Edinost«, ki vendar ne more biti tako nečasnikarska. da bi prezrla Scocchijev članek ali pa celo za Slovence najvažnejši odstavek o asimilaciji. Zdi se nam, da so bili nekateri gospodje preveč ljubeznivi In so se zagalopirali, sedaj pa ne bi hoteli niti tega priznati.
Tihotapec smrtno zadet V goriško bolnico Usmiljenih bratov so pripeljali 36 letnega Silvija Samso iz Pole, stanujočega v Gorici, z izstrelkom v levo stran pljuč težko ranjenega. Zgodilo se je dne 9. t. m. v prvih jutranjih urah v Avčah na meji. Samsa ie skušal vtihotapiti vrečo jugoslovanskega tobaka. Finančni straži se je zdel sumljiv, ker je nesel vrečo na rameh. zato ga je pozvala, da obstane. Samsa pa je vrgel VTečo na tla in skušal ubežati. Straža je storila svojo dolžnost ter je oddala strel, ki ga je zadel v hrbet da se je v trenutku zgrudil z vso svojo težo na zemljo. Njegov položaj je zelo opasen.
Dopisi.
Slovenska Bistrica. V našem mestu kot po vseh večjih okoliških občinah so zmagale pri nedeljskih občinskih volitvah napredne stranke. Tako je dobila v Slov. Bistrici združena JDS in NRS 5 odbornikov in napredna meščanska stranka istotako 5 odbornikov, medtem ko ima SLS le 7 odbornikov. Zupani! nam bo vsekakor napreden župan. V Sp. in Zg. Pollskavi, Črešnjevcu, Vrhlogi, Sv. Martinu na Pohorju in Morju pri Framu, je opažati lepe uspehe narodne radikalne stranke. Besni, neosno-vanl napadi »Straže« na napredne, iskrene rodoljube, so pokazali velik in zaslužen fi-jasko. V Slov. Bistrici so zlasti državni in javni nameščenci pokazali disciplino ln zaupanje do naprednih strank in si s tem pridobili z lahkoto dve odborniški mesti. — Dne 14. t. m. t. j. v četrtek zvečer točno ob pol 9. uri, prlrede oficirji in vojaki slovenjebistriške garnizije družabni večer. Razen sodelovanja vojaške godbe Iz Maribora in burke »Zdravnikov strežnik«, nastopijo oficirji solopevci in močan vojaški pevski zbor, ki ga Je v kratki dobi prav dobro iz-vežbal g. poručnik Turk. Meščani kot okoličani, pokažimo upoštevanje kulturnega delovanja naše slavne armade in posetimo prireditev, ki gre v korist »Jadranske Straže«.
Gasilska vaja. V nedeljo popoldne ob
2.	uri se je vršila kombinirana velika gasilska vaja ob polnoštevilni udeležbi moštva celjskega gasilnega društva.
Kot gas im objekt se je vzelo novo carinsko skladišče; tri sesalke so v sedmih minutah iz šestih cevi brizgale vodo na streho In pokazale, da bi zamogle preprečiti v slučaju nesreče tudi največji požar. Prva sesalka je na hidrant, druga na ročni pogon iz Savinje, tretj«. na parn! pogon iz Savinje, Iz drugega nadstropja, kamor so bile v naglici postavljene lestve, so spuščali ljudi Po vreči na cesto, kar je bilo veselje za mladež, ki se je zastonj zabavala. Nato je parna brizgalna gonila vodo po 700 metrov dolgih cevh iz Savinje na glavni trg, kar se je izkazalo za slučaj, odpovedi vodovoda kot zelo važno. Gaslno'društvo si pripravlja novo brizgalno na motor ter zbira za to pri raznih zavodih In posestnikih prostovoljne prispevke. Do tu je vse v redu. Le eno smo na žalost morali zopet grajati, da gasilno društvo še sedaj, v šestem letu Jugoslavije, ni vpeljalo slovenskega poveljevalnega jezika. Ce je šlo drugod — mora tudi tu Iti.
RaznaŠalko ali raznašalea
išče uprava lista za Viški okraj. Zglasiti se pri upravi.
Sodišče.
ZARADI MOŽIČKA
Je imela Terezija AL, 46 letna žena pekovskega mojstra hudo jezo na 19 letno Minko, hčerko Jakoba Travna. Ce je Imela ljubosumnost resno realno podlago ali ne. vesta sigurno samo objekt nastale sovražnosti, pek M. ta Minka T., mi drugi si samo lahko mislimo, kar hočemo. Dejstvo pa Je. da je Terezija M. svoje gorje potožila v svoji prodajalni, torej v javnem lokalu dvema drugima Evinima hčerama, od katerih je bila ena stara, druga mlada. Pa bodisi stara ali mlada, ženska ne pozna molčljivosti. šli sta In povedali sta zanimivo novico tudi drugim ljudem in tako je prišla stvar prav hitro tudi Mink! na ušesa. Minka je, dasi ne ravno atletske rasti, precej energična punica, zato se je podala v pekarijo ter stavila Terezijo M. na odgovor. »Demarša« ni imela povoljnega uspeha in tako je prišlo, da je vložila Minka zoper Terezijo M. tožbo radi prestopka zoper varnost časti.
Sodnik: »Vi ste toženi, da ste o Trav-novi Minki govorili razžaljive stvari, da ste takorekoč rekli, da ima razmerje z Vašim možem.«
Obdolženim: »Ne, tega nisem rekla. Rekla sem samo, da hodi v pekarijo. — Več nisem rekla.«
Sodnik: No. bomo videli, kaj bodo priče povedale!«
Priča Polona Bateffino, stara 60 do 70 let. žena betonskega mojstra, izpove, da Je vprašala obdolžento, k! se je hotela takrat ločiti, če Je prišel njen mož že nazaj. Ob-dolženka H je odgovorila, da ga Je »vzela v resnici nazaj, ampak pod pogojem, da z Minko ne bo nikdar več govoril« »Druze-ga ni nič rekla.«
Priča Marija Sedej, žena zidarskega polirja izpove, da ji ie obdolženka povedala da »je bila Minka nekoč z njenim možem v prodajalni zaklenjena...«
Sodnik: »No, kaj ste sl pa Vi pri tem mislili...?«
Priča: »Nč, kaj s’ bom mlslna?«
Sodnik; »Kaj da je bilo med njima...?«
Priča: »Tist pa sama vesta. — Mene ni bo zraven!«
Advokat mladoletne Minke (poleg očeta Jo zastopa tudi advokat); »Nekaj ste si
Gospodarstvo.
Češkoslovaška notna banka.
Nemčija ustanavlja svojo samostojno notno banko, Poljska je uvedla svoj zloti in naravno je, da se tudi na če-hoslovaškem vedno bolj množe glasovi za ustanovitev samostojne čehoslo vaške notne banke. Vsaj je bila Cehoslo-vaška tista država, ki je prva z lastno silo stabilizirala svojo valuto in uredila svoje valutno vprašanje.
Že prvi čehoslovaški finančni minister dr. Rašin, ki je položil temelje zdravim čehoslovaškim financam, je spoznal, da more zaupati tujina v čeho-slovaško valuto samo tedaj, če je valuta popolnoma neodvisna od države. Zato je bil že leta 1920 izdelan statut za samostojno čehoslovaško notno banko. Ta statut je bil izdelan na podstavi, da se bo trg zlata osvobodil in da bo zato mogoče zgraditi novo češko valuto na zlati podlagi. Tretjina delniškega kapitala nove notne banke bi bila rezervirana državi, ki bi imela tudi v upravi banke velik upliv. Ker se pa niso izpolnili vsi predpogoji, ki jih je statut predvideval za osnovanje zlate valute in ker se je ob priliki sklenitve angleškega posojila spoznalo, da tujina zelo želi, da se osnuje samostojna čeho-slovaška notna banka, se je izdelal nov načrt
Na temelju vladne naredbe z dne 12. maja 1919 ureja v Čehoslovaški promet z bankovci Bankarski urad finančnega ministrstva. Ta urad ni popolnoma prost političnih uplivov in obstoji zato vedno nevarnost da bi mogla vlada povzročiti inflacijo. Je sicer res, da ni dosedaj niti en češkoslovaški finančni minister dovolil povišanja števila bankovcev brez zadostnega kritja. Toda javnost hoče gotovost, da država sploh ne more uplivati na notno banko in da gre merodajen upliv nad njo samo gospodarskim krogom.
Na kakšni podlagi naj se ustanovi bodoča češka notna banka, še ni določeno. V zadnjem času se vedno bolj utrjuje nazor, da se postavi novo notno banko na b?zi čehoslovaške krone in ne na zlati podlagi. Sedanja čehoslo-vaška krona je stabilizirana in je ena sedmina zlate krone. Na tej podlagi se tudi računa že v trgovskem svetu, vsled česar bi bilo najenostavnejše, da bi se to faktično stanje uveljavilo tudi pri novi notni banki. Vse kaže, da bo ta nazor tudi prodrL
Pošta Ljubljana veL sej m. Na razstavišču IV. Ljubljanskega velikega sem* sc otvori začasna pošta, ki bo ix>stovala od
15.	do 25. avgusta t. L in bo crrivtjstfa vse poštno, brzojavno ta teiclonsko službo Uradne ure bodo za blagajniško službo od 9. do 12. in od 15. do 17, za vse drugo pestovanje pa od 9. do 18. ure.
Velesejmskl stanovanjski urad posluje od danes 13. t. m. ob 8. dep, do 25. t. m. v permanenci v pisarni na glavnem kolodvoru (baraka poleg restavracijskega vrta). V velesejmskih stanovanjskih zadevah se je obračati na ta urad istotam in ne več na magistrat, oziroma na velešejmsko ravnateljstvo. Telefon št 736.
X Tržne cene v Trbovljah: Govedina: v mesnicah: L 24.—, II. ‘ 22.—; na trgu: L 23.—. II. 22.—. Teletina: v mesnicah: I. 30.—: IL 26.—; na trgu: I. 27.50, II, 25.—. Svinjina: meso: na trgu: 32.50; slanina 34
—36.50; mast in salo: 35—37.50; prekajeno meso 40—45; gnjat. 45.—. Perutnina: piščanci: 15—25; kokoši: 40—50. Mleko: 4-4.50; surovo mas.o: 60; čajno maslo: 70. Jajca: 1.50 komad. Kruh: beli: 6.30; črni 5.30. Špecerijsko blago: kava: 49—76; sladkor: kristalni 20.50, v kockah 22.50; milo
18.50.	Moka 00 : 6.50. Krma: seno 0.50—1. Sočivje ln sadje: paradižniki: 5.50; grah v stročju: 8; fižol v stročju: 2—2.50; novi krompir: 1.50; saiata: 650; glavnato zelje: 6; paprika: 1—1.50 kom.; slive: 6; jabolka 4—5; hruške 6—9; česen: 0.25—0.50 kom.; gobe: lisičke: 2; čebula: 2—3; kumare: 0.25—1 Din komad.
X Goriški trg. Dne 12. avgusta so bile na goriškem trgu sledeče cene:	fižol v
stročju od 40 do 50 stotink, hruške od 0.60 do 1.30 llTe, jabolka od 0J80 do 1, grozdje od 2 do 2.30, breskve od 2 do 3 lire. fige od 1.40 do 1.60 lire In krompir po 30 do 40 stotink.
DOBAVE.
X Prodaja sodarske robe. Direkcija
šum v Vinkovclh bo prodala dne 3. septembra t L razne sode. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobave. Dne 30. avgusta t. 1. se bo vršila pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki ofertalna licitacija glede dobave 472.000 kg ovsa. — Dne 11. septembra t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave raznih potrebščin (kleja, gipsa. kalofonije, smirkovega papirja, ščetk, dekstrina itd.). Dne 16. septembra t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnta železnic v Subotici ponovno ofertalna licitacija glede dobave volnenih mazalic. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Dobava bakrene žice. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo: 500 kg bakrene žice št. 50, in 300 kg bakTene žice št. 60. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenjn Direkcije Državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. Koletovane ponudbe je predložiti najkasneje do 25. avgusta 1924.
morali misliti. Saj ste vendar pametna ženska, — človek vedno kaj misli.«
Priča: »Nč pa nč!«
Obdolženkin zagovornik: »No, če nič, pa nič!«
Sodnik zasliši nato razžaljeno Minko kot pričo, čemur se obdolženkin zagovornik protivi, češ Minka je prav za prav zasebna obtožlteljica. ne gre, da bi se jo zaslišalo, ko imamo ptiče tu. Sodnik predlog zavme in Minka izpove: »Ko sem stavila obdol-ženko na odgovor, mi je rekla: »Kaj se boš z mano kregala, takrat ga bla pr mir pstila ta ne za nim hodila.« Izfecno je pristavila. da ostane pri tem, kar Je govorila.«
%
Obdolženkin zagovornik predlaga, da se zasliši priča Ladislav Zemič, ki bo potrdil. da Je bila obtož’teljica res z obdol-ženkinim možem zaprta v prodajalni. In pa priča Marija Sever, ki bo potrdila, da Je to-žiteljica res hodila za obdolženklnim možem in ga ni. pustila pri m'ra. Sodnik zavrne predlog kot nedopusten.
Nato ugovarja zagovornik objektivno in subjektivno zastaranje. — Ugovor ne obvelja, vsaj v celem obsegu ne.
Med debato se manifestira ženska zgovornost in bojevitost s tolikfm povdartoin, da prisili sodnika h grožnji: »Tiho bodite
—	sicer vas bom vse ven spodil.« — Posebno Minka Je dokazala, da Je energično dekle, celo z zagovornikom se Je angažirala.
Sodba: Obdolženka je kriva prestopka zoper varnost časti v smislu § 487 k. z. ter
se obsodi na 300 dinarjev globe, v slučaju neiztirljivosti pa na 6 dni zapora. — Zagovornik priglasi vzklic in poldrugo uro trajajoče debate je konec.
ZARADI RAZPEČAVANJA KOMUNISTIC-NIH LETAKOV Z NASLOVOM »PROLE.
TARČI PROLFTARKE!«
sedita na zatožni kloni pleskar Gabrijel Žitko In vrtnar Peter Čermelj, oba iz Zaloga Obdolžena sta. da sta delila letake v vlaku med vožnjo lz Zaloga v Ljubljano meč sopotnike. Qre za tudi širši publiki znane hujskajoče letake, tiskane brez označbe tiskarne. s katerimi se poživljajo delavci in kmetje na fizično obrambo proti »Orjuni« in na katerih se nahajajo tudi krvoločni stavki, kakor: »Iztrebimo orjunsko morilsko zalego! Vsi na plan« Itd.
Dbdolženca pri obravnavi ne nastopata tako korajžno, kakor korajžen Je ton teh letakov; priznata, da sta letake res razširjala, zagovarjata pa se popolnoma pohlevno, da jima vsebina ni bila znana. In to Ju je rešilo: bila sta oproščena.
^ Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
OPOZARJAMO
vse 88» trgovce, obrtnike, gostilničarje, i.kd.
da bo Izhajal
o priliki IV. vzorčnega velesejma v Uubliani
»NARODNI DNEVNIK"
v zelo pomnoženi nakladi ter se priporočamo
za pravočasno prijavlianie oglasov.
Zdravniki in zdravništvo v Rusiji.
Neki (ruski inedicinec je poslal uredniku »Rulia« interesantne podatke o stanju zdravnikov v Rusiji: Zdravnikom je praksa dovoljena, vendar pa morajo zanjo dobiti patent od borze dela in plačati predpisani davek. Materijalni položaj zdravnikov je selo nepovoljen. Akademik dobiva 72 rubljev, asistent 21 do 42, direktor klinike 62 rubljev mesečno; toda to je pri tamošnji draginji na vsak način premalo in so zdravniki s tem prisiljeni, da ob istem času opravljajo več poklicev. V Moskvi je danes 2500 brezposelnih medicincev. Najde se sicer tu pa tam nekaj zdravnikov, ki krasno zaslužijo, posebno starejši In znamenitejši 2dravniki, dočim ni dala revolucijska doba nobene znameniteiše medicinske avtoritete. Zdravniki iz te dobe ne vživajo pri ljudstvu nobenega zaupanja; celo komunisti po ličejo vedno le starejšega zdravnika. Medicinske fakultete so toliko trpele, da bo Rusija ostala tekom desetih let brez profesorjev. Epidemije so pobrale najboljše medicinske moči. Večina klinik in laboratorijev le nahaja v najslabšem stanju, vendar pa se stremi za tem, da se čimprej spravijo ▼ red. Začelo se je posvečati posebno paž-njo socijalni higijeni. Zakon najstTOžje prepoveduje konkubinat z mladoletnimi osebami. Kdor drugega okuži z venerično boleznijo, je obsojen na 3 leta zapora. Odprava plodu s smrtno posledico se kaznuje s 5-letnim zaporom. Odprave plodu z zdravniško operacijo so dovoljene in jih ie bilo zaregistriranih leta 1922 7992. Prostitucija ni urejena, vendar pa obstoji uradni Institut za njeno pobijanje.
To in ono.
ROMANSJR IN DVA TISKARJA. ARETIRANA V MILANU KOT PONAREJEVALCA DENARJA.
Milanski policiji je prišlo na ušesa, da funkcijonira v Vigevano že dalj časa tovarna za ponarejanje bankovcev. Sprva se ni dalo ugotoviti, kako operirajo ponarejevalci, niti v kakem obsegu razpečavajo ponarejene bankovce. Vedelo se je samo, da se ponarejajo desetlirske novčanice in da ponarejevalci v Vigevano niso docela neznane . osebe. Dne 8. t. m. Pa je policija na podlagi preciznejših podatkov aretirala neko osebo, ki se je legitimirala kot pisatelj AlbeTto Demade Ouattrini, 30 let star, stanujoč v Milanu, s soprogo in sinom. Skoro ob isti uri je aretoval drug iunkcijonar druzega osumljenca, 27 letnega Angela Crespfla, iz Bergama, stanujočega v Vigevano, ljjer je solastnik tipografije Crespi e Vaivassori.
Obdolženca sta sprva trdovratno tajila. Drugi dan pa je Crespi pri2nal ta povedal, kako se je odločil k tako sramotnemu in riskantnemu podjetju. Povedal je, da Je preteklo zimo. — videvši, da gledališko podjetje, ki ga je vodil, ne prosperlra, temveč vedno bolj hira — potožil o tem Oualttr ni-ju. Oualttrini mu je enostavno svetoval, naj začne ponarejati novčanice. Crespi je priznal, da je spočetka nekoliko okleval, naposled se je pa definitivno odločil ter pregovoril še svojega kompanjona Valvassorija, da je storil tudi on tako.
Na podlagi tega priznanja so aretirali še Valvassorija.
Dose-daj so našli 42.000 novčanic po 10 lir. 50 klišejev, 12 štampilij in velikansko množino barv. Policija išče dalje, zakaj
prepričana je, da je za pol milijona ponarejenih bankovcev v prometu, da pa dosega znesek vseh ponarejenih novčanic 3,000.000 Med tem se je policiji posrečila tudi aretacija še nadaljnih udeležencev: 23 letnega tajnika tiskarne Crespi. Renata Bonija in Ouattrinijevega mlajšega brata, Alfreda.
*
Žeua, ki ne odstopi od svoje pravice.
Poročali smo že na kratko, da je bila v Mehiki umorjena Angležinja Evans in da so bili njeni morilci že od mehikanske vlade ustreljeni. Sedaj poročajo listi podrobnosti, kako je umrla Angležinja. Bila je že starejša žena toda še vedno močna in nad vse energična. Jahala je dobro in dobro je znala tudi streljati. Njena last je bila velika kmetija, katero so si na podlagi mehikaijske agrarne reforme lastili tamošnji kmeti, ki so napo! Indijanci in na pol belokožcL Že maja meseca leta 1923 je prišla na posestvo Angležinje četa oboroženih mož in zahtevala, da jim Izroči farmo, ali pa da bo ubita. Toda Angležinja se ni ustrašila in je vstrajala na svoji farmi. Meseca julija je izšla nova naredba vlade, s katero je bilo posestvo Angležinje razlaščeno. Proti temu odloku se je Angležinja pritožila na najvišje sodišče. Še predno je to izreklo svojo sodbo, je odredil guverner, da se del njenega posestva odda kmetom. Skoraj na to so ti tudi v resnici zasedli 250 akrov njene zemlje. Decembra meseca je izbruhnila v okraju državljanska vojna. Vlada je poslala tedaj Angležinji v varstvo 15 vojakov. Kljub temu pa je bila njena farma skoraj nato napadena. Napad je bil sicer odbit, toda hiša je bila zelo poškodovana. Tedaj je pisala Angležinja svojim sorodnikom, da se ne umakne, pa čeprav bi zaradi tega morala umreti,
ker je pravica na njeni strani. Ko se je pretekli teden peljala Angležinja s svojim oskrbnikom, ki je bil Nemec, v bližnje mesto, da bi dvignila neke račune, je bil njen voz napaden od banditov. Angležinja je bila težkoranjena in je padla z voza tako nesrečno, da so prišli njeni lasje med kolesa in da jo je voz vlekel s seboj. Čeprav je bila Angležinja oropana, pa vendar niso napada izvršili banditi. V Mehiki je bil že leta 1917 sprejet zakon, po katerem so bila vsa veleposestva z vsemi zakladi pod njimi razlaščena. Od tega je bila silno prizadeta Amerika, ker bi vse ameriške petrolejske družbe izgubile svoje vrelce. Zato je organizirala Amerika revolucijo za revolucijo in končno dosegla, da je Mehika za Ameri-kance razlastilni zakon razveljavila. Za angleške državljane pa je ostal agrarni 2akon v veljavi in zato bi morali tudi posestvo Angležinje dobiti agrarno reformni upravičenci. V tem pa je nastopila Anglija, ki je zahtevala za svoje državljane Iste pravice, ki so jih ameriški že Imeli. Mehlkanska vlada sicer v tem zmislu še ni popustila, toda ni verjetno, da bi se mogla uspešno dalje upirati Zato je razumljivo, če je Angležinja v dobri veri tako energično branila svoje posestvo, kakor je na drugi strani razumljivo, če so bili kmetje tako razjarjeni, da so ubili ženo, ki jim je jemala njihovo pravico. Ni treba še omeniti, da so si kmetje z ubojem Angležinje poslabšali stališče.
: Davkarije povsodl enake- »Berliner Tagblatt« poroča: Pisatelj, ki ni imel leta 1923 nobenih dohodkov, je neprestano prejemal od davkarije opomine, da mora plačati davke. V letu 1924 pa je nakrat pričel prejemati še precej dobre dohodke. Čakal je, da prejme od davkarije poziv za pla-
čanje davka. Toda davkarija se sedaj ni oglasila. Nato se je javil sam. In davkarija mu je predpisala dohodninski davek in 30 odstotkov globe, ker je hotel svoje dohodke »prikrivati«. Kmalu nato dobi poziv, da plača prometni davek in 40 odstotkov pribitka kot kazen, ker se je hotel odtegniti svoji davčni dolžnosti. Vsa zatrjevanja so bila zaman in moral je plačati. Ko pa je plačal, dobi čez par dni poziv, da plača davke in obenem seveda tudi račun za opomin in zamudne obresti.
Trgovina modnih čevljev
in špecijalist za ortopedično in anatomično obuvalo
Fran Szantner,
Ljubljana, Selenbursova 1.
78
BfJl M JKV(|	fDGARRKf BURROUGHS! TARZAN	
	IR	SVET i
Ker se je Tarzan izdal za lovca, je šel večkrat lovit v okolico. Cele dni je romal po gričevju okrog, toda zmirom, kadar se je približal ljubki gazeli, jo je pustil, da je zbežala. Streljanje ubogih in nebranjenih živali ga ni zabavalo.
V	resnici tudi poprej ni nikdar pobil nobene Živali sebi v zabavo. Veselil se je le resničnega fcioja in resnične zmage. Na predrznem lovu divja-fine je moral meriti svojo spretnost in moč s spretnostjo in močjo živali. Toda s polnim želodcem iti i2 mesta streljat ponižno, ljubko gazelo — čemu! To se mu je zdelo bolj kruto kakor uboj človeka. Vsled tega je hodil na lov sam, da niso opazili, da noče streljati živali.
Nekoč je bil v smrtni nevarnosti, bržkone vsled tega, ker je šel samo na lov. Jahal je počasi skozi malo zaseko, ko je blizu njega počil strel in mu je krogla prestrelila plutvinasto čelado. Obrnil se je takoj in v diru jezdil na vrh griča, pa ni motel odkriti nobenega sovražnika in tudi ko se je vračal v Bu Saado, ni našel nobenega živega bitja.
»Da,« je dejal sam pri sebi, »Olga je vrgla svojih dvajset tisoč frankov naravnost v vodo.«
Tisti večer ga je stotnik Gerard povabil na malo večerjo.
»Gotovo niste bili posebno srečni na lovu?« Je vprašal častnik.
»Ne,« je odvrnil Tarzan, »mala divjačina ie tod okoli kaj boječa. Sploh me ne mika posebno streljati malo zverjad. Rad bi šel nižje na jug, da bi se poskusil z vašim alžirskim levom.«
»Dobro«, je dejal stotnik. »Jutri marširamo v Djelio. Morda se priklopite naši četi. Poročnik Gernois in jaz sva poslana s tristo možmi preiskat kraje, kjer povzročajo roparji nemire. Morda nam bo damo, da pojdemo skupaj nad leva. Kaj mislite?«
Tarzan je rad soglašal s predlogom in se ni obotavljal sprejeti ga, toda stotnik bi se čudil, Če
bi izvedel pravi vzrok Tarzanovega veselja. Gen-nois je sedel njemu nasproti in zdelo se je, da ga ni razveselilo stotnikovo povabilo.
»Videli bodete,« je pripomnil stotnik Gerard, »da je lov na leva bolj razburljiv, kakor lov na gazele.«
»Tudi ta ima svoje nevarnosti,« je odvrnil Tarzan, »posebno če gre človek sam lovit To sem skusil danes. Obenem sera se prepričal, da je gazela sicer najbolj vendar še daleč ne najstrahopet-nejša žival.«
Zraven-je mimogrede pogledal Gernoisa, ker ni hotel vzbuditi njegovega suma. Hotel mu je pa vendarle naznačiti, da ve za zvezo z gotovimi dogodki. Gernois je res zardel, toda Tarzan se je obnašal, kakor da ničesar ne vidi. Dosegel je svoj namen in zasukal pogovor drugam.
Prihodnje jutro je bila kolona pripravljena za marš proti jugu. Tarzana je presenetilo par Arabcev, ki so se tudi priključili’četi.
Na njegovo vprašanje je Gerard odgovoril: »Ti ljudje ne spadajo k nam. Gredo pač z nami, ker imajo isto pot.«
Tekom svojega bivanja v Alžiru je Tarzan zadostno spoznal značaj Arabcev, da je uganil, da to ni pravi vzrok; Arabcu ni namreč prav nič do družbe s tujci in še posebno francoskih vojakov ne. Postal je nezaupljiv in se odločil, da bo skrbno opazoval malo gručo, ki je sledila glavni koloni. Vendar se niso niti takrat, kadar so počivali, toliko približali, da bi jih Tarzan dobro videL
Bil je do dobreda prepričan, da so najeti morilci in ni dvomil, da vodi Rokof zaroto. Vsekakor si pa ni bil na jasnem, ali se hoče Rus maščevati za doživela ponižanja ali pa skupno z Gemoisom vohuni. Če bi bilo to zadnje res — in zdelo se mu je verjetno, odkar je Gernois spoznal, da ga sumljivo opazuje — potem je moral računati z dvema močnima sovražnikoma, ki sta imela v alžirski pustinji vsakovrstne možnosti odstraniti ga mirno in ne da bi vzbudila kak sum.
Ko je kolona dva dni taborila v Djelfi, je odjahala proti jugozapadu, odkoder so naznanili delovanje roparjev, ki so obiskali plemena ob vznožju gora.
Mala četa Arabcev, ki jim je sledila iz Bu Saade, je naenkrat izginila in sicer v oni noči, ko je bil Izdan ukaz za odhod iz Djelfe. Tarzan je na*
videz slučajno izpraševal moštvo, toda nihče mu ni mogel povedati, kje je četa ostala ali kam je odšla. Stvar se mu je zdela sumljiva, posebno, ker je videl pol ure prej, predno je stotnik Gerard izdal ukaz za odhod, poročnika Gernoisa v pogovoru z nekim Arabcem. Le Gernoisu in Tarzanu je bila znana smer novega marša. Edino, kar so vojaki vedeli, je bilo, da morajo biti drugo jutro pripravljeni za odhod. Tarzan se je vprašal, če ni Gernois morda izdal Arabcem cilja tega potovanja.
Pozno popoldne so taborili v mali oazi; okrog nje so se razprostirali pašniki nekega šejka, čigar črede so bile ukradene in pastirji pobiti. Arabci so prihajali iz svojih šotorov iz kozjih kož, obkolili vojake in jih obsuli z vprašanji, ker ti so bili tudi domačini. Tarzan, ki se je z Abdulovo pomočjo že naučil par besed arabščine, je izpraševal enega mladih mož, ki so spremljali šejka, ko je prišel pozdravit stotnika Gerarda.
Ne, nobene čete dvanajstih jezdecev ni videl priti iz Djelfe. Sicer je pa v okolici še več oaz in morda so se ustavili kje drugje. Potem so v oazah tudi roparji. Ti se potikajo v malih gručah severno Bu Saade in celo do Anmale in Buiro. Morda so bili celo posamezni roparji, ki so se vračali z zabavnega pohoda v eno teh mest.
Drugo jutro na vse zgodaj je razdelil stotnik Gerard svojo kolono na dva dela in poveril vodstvo drugega dela poročniku Gernoisu. Hoteli so očistiti gorovje onkraj ravnine.
»In s katerim delom pojdete vi, gospod Tarzan?« je vprašal stotnik. »Ali pa vas mogoče sploh ne zanima lov na roparje?«
FRANC CESAR,
družba x o. *.
v Domžalah pri Ljubljani
tovarna
»O, pač, zelo,« je odvrnil Tarzan hlastno. Razmišljal je, kakšno opravičilo bi navedel, da bi ne spremljal Gernoisa. Toda njegova zadrega ni trajala dolgo, ko je Gernois spregovoril sam od sebe: »Ce bi gospod stotnik lahko pogrešal družbo gospoda Tarzana, bi mi bilo v čast, če bi se gospod Tarzan hotel priključiti meni.«
Te besede so zvenele tako prijateljsko, da Tarzan ni smel ugovarjati. Tako sta se požurila zatrjevati drug drugemu svojo zadovoljnost nad to odločitvijo.
Poročnik Gernois in Tarzan sta torej odjahala drug ob drugem na čelu male čete. Toda Gernois-ovo prijateljstvo ni trajalo dolgo. Komaj so se toliko oddaljili, da jih stotnik Gerard in njegovi ljudje niso videli, je zapadel zopet svoji prejšnji molčečnosti. Pokrajina je postajala zmirom bolj valovita.
Najceneiše nove in rabljene
pisalne stroie
v ipecljalnl mehanični delavnici za popravo pisalni1* računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Šglenburgova ulica 6.|l.
Barvne trakove, karbon—indigo paolr ter vse drage potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
slamnikov in klobukov
zalagal Celju, Gosposka4.
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
Josipa Petelinca, znamke Gritznerio Adler
UubUana
Popravila se sprejemajo vsako I
ul. 5. na dvor. Kovačič & Trian. lob vodi poleg Prešernovega spomenika«
MALI OGLASI
Suhe sobe
kupuje Sever « Komp.
Ljubljana, Wolfova ulice.
došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana.
] pisan
f 111 nadstropju (lift) takoj in v I nad*tropju s 1. novembrom odda Pokojninski zavod v Ljubljani.
Trgovski lokal
manjši, blizu državnega rudnika se odda Istotam se sprejme natakarico, ki položi 5000 Din kavcije. Naslov v upravi lista
ne
do 200m2 ztml|e na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upiavo lista pod „Dom“.
. II.
srednje starosti, želi primerne službe, samostojna moč. Izvež-bana vseh gospodinjskih dei, z znanjem šivanja, vezenja in drugih roinlh del, gie tudi za vz?Ojltel|lco k otrokom, katere im njo matere. Cenjene ponudbe je poslati na upravo lista pod šilro; ..Skrbna gospodima.*'
Puch“ 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. Jamski trg 196, Zelena .Tama, Ljubljana
iščem lokal na prometnem kraju, ako mogoče s stanovanjem bilo na deželi ali v mestu. Ponudbe na Alojz Jager, krojač, Laško.
izučen v manulakturni In špecerijski stroki, voiaščine prost, išče mesta za takoj, kierkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod ,,Pošten“ na upravo lista
za izboljšani« male trgovine v dobrem industrijskem kraju, proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih po 200 Din in obresti 26%, ubogemu invalidu z 100°/o de lanezmožnosti. Ponudbe na u-pravo lista.
posojila se išče, event. te odstopi tudi stavbena parcela. Naslov v upravi lista.
Ha maj
21/, konjskih sil močan dinamo Rabljen samo 1 leto. Cena po dogovoru. Alojzij Vrhovec, Žužemberk.
Pletilni stroj
znamke ..Ilirija1', štev. 8, ta pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220.
II
boljša, mlaiša, išče mesta pri boljši rodbini, (tudi z otroki). Ponudbe pod „Pridna In zvesta“ na upravo lista
mlad, samostojep, želi znanja v svrho ženitve, Z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekaj premoženja. Le resne ponudbe t sliko pod ,prečna bodočnost" na upravo lista.
m
za velika dela, s plačo po dogovoru, ter hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj: Rudolf Ribezel, krojač, Dol pri Hrastniku
Posetlte
od 15.-25. avs
IV. VZORČNI VELESEJM
VUUBL3ANI
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne najboljše in nejceneji* robe tu- In inozemstva. Velesejmske legitimacije s« prodajajo y da* naralh zavodih vseh meat in dajejo pravo
na 50 °/n znižano vožnjo
tudi na brzovlaklh (razen S.O.E. in br. 3, 6.)
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA.
r-D.
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico,
r. z. z o. z.
ki posluje v novopreurejenih prostorih
v Liubllani, Mestni trg štev. 6.
Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10°/«. ter |lh Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslje in Inkaso faktur.
I	j
Lei Kotila
takse prosta, se zelo po ceni proda. Na ogled In cena: Grajš-čina pri Sv Duhu, Škofja Loka.
v Visi, pripravno za vsako obrt, poBebno za trgovce In gostiln Ičai je, radi družinskih razmer na prodal. Naslov v upravi lista.
Pohištvo
vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po j a k o ugodnih cenah
Josip Andlovič,
»trojno mizarstvo Karlovška cesta itev.22.
ZALOGA POHIŠTVA. Komenskega ulica itav. 28
Hajnovejše knjige
Zvezne tiskarne in knjigarne j Ljubljani. Marijin trg St. 1.
O. ZUPANČIČ, Veronika DasanlSka, tragedija,
str. 185 — »Splošna knjižnica« Jtev. 28 — Vez. Din 32'—, broš Din 25'—, finejša izdaja celo platno Din 66- —, pol platno Din 60'—, broš. Din 52’—, luksuzna Izdaja, v usnje vezana Din 130'—.
F. ERJAVEC, Brezposelnost In problemi skrbstva sa brezposelna, 80 str. — »Splošna knjižnica« štev. 27 — Vet. Din 17•- broš. Din 12'—.
L. ANDREJEV, Crne maska, drama, str. 82 — »Splošna knjiž.* št. 26 — Ve*. Din 17’—, br. Din 12’—
Zahtevajte cenik!
E. L BULWER, Poslednji dnevi Pompejev, roman, »Splošna knjižnica« št. 24—25 - I. del vez Din 30-—, broš. Din 30'— II. del (v tisku).
L. N. TOLSTOJ, Kreutzerjeva sonata, rom str. 136 »Spl. knjiž.« št. 22 - Vez Din 20. broš. Din 14.
j. ZEYER, Gompačl In komurasakl, japonski rom., str. 154. »Spl. kn| « št. 20. Vez. Din 20, broš. Din 14.
A. S1C, Kmečke hlie In njih oprava na Gorenjskem. (Slovanski narodni slog) mapa na finem p®-pirju Din 90. Luks. izda|a na finem kartonu Din 140.
Zahtevajte cenik!