ftnr'k. frtrtck in soboto i(h»j» i" ">j» » Liru krei p.*iljanj» ni im m »at lata »«!.- k. M H lrU ..».,— .. M .'ttrt Ma . I ., M .. Pm pošti |a tM Ml 10 kI. - i nI Mi . r. .. -.•i .ritt I rta 2 .. i.o Vi.-.lnM rt ta .i|iravni»t ,, m iMitai »ta «*•-■* y Oznnnila : 7..1 Mia4at iftatafM >,.i. - i-i.. c. kr., ir nutian« lkr.il, 5 kr. h »h ti~kn skr.it, 4 kr. i« M Ibka Itiml« \rir pmiiMiki* »«• |i|m-ii-j^j.i ft |.r..-l,.ru. Za Hat IImI j.- ahlatl kolek |;ti>iil|irlj| /.i rti> k H"k..|M-i i...... vnlaJ«, iln|ii«i n.ij m. Ii|.ii;..>iil tratikujf j<». V Mariboru 21. mtvjtv iJSCiJ-s. rlWiij i Slavnostni govor dr. k. Sladkovskega pri pokladanji temeljnega kamna narodnemu gledišču v Pragi 16. t. m. Zaigraj, dolgo tlačeno srce češko, zaigraj X nami sbračeno srce slovansko! Že nam je zasvitela zora nadcpolnega dud, zopet je prebujen naš narod k novemu, činovskemu životu in se s slavnim delom pripravlja zaklad slavne bodočnosti. Ti predlaga mati naša Praga, s kako blaženosti žarečhn očesom gledaš na brezštevilne množine neštetega ljudstva, ktero se danes v nepreglednem slavnostnem provodu kaže pred teboj! Iu ne vara te Čut blaženosti materne! I>a, vsi ti so tvoji lastni sinovi in hčere, ki so V dubu vedno zvesto k tebi stali, če so tudi v najskrajnejem konci nalili Širnih dežel razstavljeni. To so tvoji verni sinovi in hčere, in njih vaakteri je v počutit otročje ljubezni in zahvalnosti že dolgo časa skladal darek k darku, da bi ga tebi, mati po stoletni revi, ktero si trpela za našega nesrečnega trpljenja, s združeno močjo napravili rodbinski praznik, dan naj- veče one blaženosti, ktero čuti mati, kedar vidi svoje otroke po kmti osodi preganjane v srečnejšem trenutku vse zopet okoli sebe zbrane. To so tvoji verni sinovi in hčere, kteri zdaj, ko njih združeni darki že naraščajo v tebi dostojen dar, stopijo danes k tebi, da bi nov list prideli vencu nezginljive tvoje krasi iu slave, in da bi z novim oslavljcnjcm tvojim položili zaklad novemu oslav-lenju celega roda svojega. Zatoraj nam bodite v imenu splošne naše matere Prage pozdravljeni, vi bratje vsi iz Ceske, Moravske in Sleske, bodite nam pozdravljeni pobratimci iz oddaljenih zemelj in držav izvan naše domovine, kteri ste prišli k nam , da bi zvišali znamenitost damu? nje naše slavnosti in po svoji nazočnosti svetu kažete, da smo mi vsi kot vnuki iste matere Slave členi velikega naroda slovanskega ktei'0 nas vse še čaka velika, slavna bodočnost. Narod naš se dozdaj ni Se popolnoma povzdignol na ono mesto, ktero so v vrsti narodov evropskih zauzemali njegovi pre dedi; narod naš še ni dozdaj po trdni ogradi prava pripadajočega nui po očetih njegovih zavarovan proti napadom, s kteri mi mu ffeoii njegovi večni neprijatelji, a dozdaj ga le brani še duh časa z mogočno roko svojo, da ga zdaj več ne preganja ona okrutnost, ktereniti bi bil do mala skoraj podlegel. To svedočbo vendar si more v slavnem tem trenutku naš narod dati pred celini svetom, da bi kratkega oddihljeja nekterib desetletij, kteri mu je bil dopuščen po stoletnem nečloveškem tla-čenji, ne bil mogel izdatneje použiti k svojemu dušnemu in gmotnemu krepčanju, kakor se je v resnici godilo. Ni še minulo četrt stoletja, ko je bil naš narod za smrt odkazan, a glej! zdaj se že ponaša z učenjaki, kterib imena se s spoštovanjem imenujejo po vsem izobraženem svetu, vsi oddelki našega slovstva in krasnih vednosti so v nadepolnem nasvitu! Po veselem in nepričakovanem napredku v vseh odborih narodnega gospodarstva se od dne do dne širi blagobitje in osveta v vseli vrstah našega ljudstva; vseobče zopet prebujena svest naše pravice do samostalnosti kakor tudi svest splošnega državnega prava (ledičnih naših dežel se bolj in bolj širi in se dokoplje do popolnega spoznanja in prepričanja, in tako se more vsakdo izmed nas ponosno glasiti k svojemu rodu. Ali še kdo dvomi o životni moči, dvomi kdo o bodočnosti našega naroda? Naj si odgovori na vprašanje: Ali ni osveta životna moč, nima osveta bodočnosti? Ali kakor je nad vsako dvontbo gotovo, da jo osveta vir vsakterega života in porok bodočnosti, tako gotova je tudi živoenost, tako gotova je tudi bodočnost naroda našega. Pogledi, ki hočeš dvomiti, na nepregledne vrste tisočerih, ki se kažejo zdaj vidu tvojemu. Osveta je geslo, za njim so, ki so zbrani v oftlavo današnjega dne, osveta je gesloičesko-moravskih mest iu občin, ki ste z geslom: „Za Prago!" miljonov nenaznčili bratov in sester njihovih, osveta je geslo in tako verno sledili njenemu izgledu; livala Vam, vrli okrajni za-zaklad vsega našega narodnega života. jstopniki, ki ste tako trdno stali na tem, da je reč narodova bila Tekoj v prvi dobi, ko se je po dolgem, teškem omračenjijtiMli Vaša reč! Hvala Vam, obrtnijska in rokodelska drušiva iu naš narod prebudil k novemu življenju, bilo je prvo in glavr v■..!.» Vam, založnice česko-moravske, ki ste pokazale, da dobro njegovo prizadetje, da- bi m ttokopal po omiki in osveti do dostojnega mesta v vrsti narodov in z največo naglostjo so ne po vseli naših deželah ustanovile in zboljšale šole iu razni mikalui zavodi, v kterib bi zadobil po stoletni nevoljnosti oslabeli jezik novo gibčnost in Oglajenost, in bi se izobraževala naša mladež oproščena robstva tuje govorice v jeziku in duhu očetov svojih. V blagem boji za povzdigo in oliko rodu in jezika svojega niso hoteli zaostati odrasli za mlajšimi, ni hotel zaostati oče za sinom in je želel tudi za se izobrazilnega zavoda narodnega, želel šolo življenja praktičnega, ktera bi po vzbujenem in ohlažc-nem krasočutji vodila do žlahtnega srca in blagih nrav, in s pravo ljudsko osveto navdahnola vse kroge ljudske; in tako pod praporom osvete že pred 20 leti v celem narodu našem odzivalo se je geslo: Imeti moramo samostalno gledišče narodno! Kakor da bi se bilo dotaknolo strune, v kteri ima tisoč iu tisočev glasov skrit svoj milozvuk, tako čarobno je odzival od srca do srca ta glas po vseh deželah, v Ceski, Moravski in »Sleski, in v sveti gorečnosti so hiteli k žrtveniku oče in sin, mati iu hči, premožen in vbožen, da bi vsak po svoje pripomogel do oslave osvete, do oslave celega svojega naroda iu tekoj v tej prvi gorečnosti, vseobče navdušenosti je bilo vzvišeno početje zagotovljeno. Tli na naj lepšem prostoru prekrasne naše zlate Prage , v osrčji milenega brda Petrinskega, obrobljenega s srebrno-belim pasom Vltave, na desni strani starovojvodskega Višebrada in vštric ponosnega sedišča slavnih kraljev naših, se bo vzdignol brani narodne naše umetnosti iu njegova podoba se bo v zrcalu hladne Vltave stikala s podobo staroslavnega grada kraljevskega, kakor v dokaz, da hoče naš narod kakor nekdaj, tako tudi v prihodnje jedna celota biti s svojimi kralji, da posvećuje svojo umetnost kakor sebi, tako njim v oslavo, da si prostovoljno ne pušča po nikomur in v ničemur rušiti svoje pravne razmere do koronovaiiib svojih kraljev. Do malega je skoraj 20 polnili let, kar je to čarokrasno mesto posvečeno bilo vzvišenemu svojemu namenu, in niso bile premajhne one overe in težave, ki so se celo to dobo stavile proti vroči želji vsacega med nami po izpeljavi veliccga dela narodovega. Vse te overe in težave pa niso bile po tem, da bi bile udušile navdušenost naroda našega za slavno nalogo, ktero je bil sam prevzel iu vsaki Vgodlli trenutek se je z nova kazala njegova trdna volja, neodstopiti od dela, v čegar izpeljavo je tekoj od početka narodnega življenja pred celini svetom zastavil svojo čast. Ko se je pa v dobi nedavni iz srede deželne, iz kraljevske Prage zopet oklica! važni glas: Zdaj je čas, da se stavi hram dra-matiški Muzi češki! — odprli so se povsodi po naših deželah bogati viri najradodarnejše darežljivosti narodne, iu že danes slavimo v vseobčo radost celega slovanskega sveta prvo viteško zmago svoje stanovitnosti s slovesnim pokladanjem velelepega spominka narodnega našega prerojenja, prelepega lirama naše narodne umetnosti. DaneSnji dan nam je porok, da bo naš narod delo, ktero si je prvi trenutek svojega prerojenja postavil za častno nalogo, s združeno močjo in odločno voljo dovršil, zato sprejmite v imenu celega naroda hvalo, neginečo hvalo vsi, ki ste prispel i k dauešnji svečanosti, spomina vredni za celi razvoj, za celo bodočnost naroda našega. V imenu celega naroda našega, hvala pred vsem Tebi, naj jasnejši kralj in gospod naš, kteri si blago naklonjeno račil priznati blage namene našega naroda; negineča hvala Vam, nježno-miselne gospe in hčere češke, ki ste verne prirojenemu vam kra-soČutju v svoji darežljivosti in gorečnosti svojo podporo naklonile hramu krasne umetnosti; negineča hvala Vam, velikomiselni zastopniki kraljevske nt.še Prage; ki je s svojo darežljivostjo po Vašem nagibu dala sijajen izgled; in hvala Vam, Vi zastopniki veste, da krasne umetnosti in obrtnija razcvitajo druga drugo pod-piraje! Hvala Vam, razna domača društva, ki »te vsako zase pospeševala vidiki narodni oilj! Hvala Vam, Seski delavci, ki ste ni skrajšali svoje najnujnejše vsakdanji' potrebe, da ste tako tudi svoj darek mogli položiti na altar dežele in naroda I Hvala Tebi, Ognjena Ufieča se mladina, ki si s svojo plamtcfo navdušenostjo v tisoč in tisoč prsih raznetila in še netiš planit'n navdušenosti za sveto reč narodno! Veselite se vsi vkup, ker danešnji dan je prvo plačilo za vaše dolgoletno, blago skupno prizadevanje. Je pa delo, /.a Čegar dovržiterv se nad narod s tako navdušenim poŽrtOVOnjcm trudi, je delo, ČegfiT izpeljavo celi naš narod in ž njim celi slovanski svet danes slavi kakor največi praznik našega naroda, je to delo resnično tako vzvišeno, tako \ ele-valllO za nas one znamenitosti, ktero mu prikladnim zdaj v svoji navdušenosti? Ni ga naroda v vrsti vseh izobraženih narodov, kteri nebi vvaževal gledišče kot liram dramatične umetnosti za velevnžiio napravo izobraževanja, za šolo k blaženji srca in izioodrenje razuma dozorelega, za šolo narodno in Človeško v obče. Grki, naj bolj razsvitljen narod starega veka, stavili so liram muze dramatične ravno zraven lirama posvečenega bogovom samim in zaisto se ne motijo izobraženi narodi novega veka postavljajoči hram dramatične umetnosti v prvo vrsto za hramom božjim in za hram vednosti, ker zraven bogoCastja in vednosti ni napravo, ktern bi mogla toliko storiti za izobraJBcitJe nravnosti in bistrenje uma, kakor umetnost dramatična, Po pravici se povdarja preiineiiitiia prednost nravauka in posebno bogočastnega nravauka, da podbada k dobremu, Iti da se njegovi sodni moči ne more vmaknoti nobeno delo niti naj taj niše misli človeške, kterib nikdar ne zasači pravica posvetni), (Iv onec v prihodnjič >. \a|iiliiir«'i slavonskega zastopnik.) pri cesk i sla vnosi i ir ilr \ usni;ik«i * Gospoda! Najsrčneji pozdrav sem ti prinesel, mili narod Ceski. od tvojih južnih bratov Slovencev. Nas dele gore" in doline In prebivalci tujega naroda, ki se je v nesrečni dobi vrinol med južno in severno-zapndne Slovani1; todfl zato nas vodi jednako mislenje, isli namen in BOliiln mosl naših /a j lim v. Mi b6 bojujemo za svojo bitnost, /a svoj naredbi život. Slovenci in Cebi smo obdani od treh strani od plinih, nam neprijateljskih narodov, samo na jedni strani smo v dotiki s slovanskimi brali. Vi L'ehi Bte V leni huji že klavno zmagali in dokazali svetu, daste a da hočete živeti; celi vai narod j«' politično izobražen, oživljen in kedarkoli ga hodu klicali njegovi voditelji, bode gotovo žrtoval na oltar domovino ne le svoje premoženje, ampak tudi svojo kri in voditelji vašega naroda bo jednako razumni, kakor njihovi čini dosledni. Mi Slovenci pa nimamo historičnega prava, mi nimamo korone slovenske; pri vsem toni pa ni naše pravo 111:11 ij opravičeno, naše pravO je nravno, narodno. Po tem pravil mora se rešiti narodnost naša. Naša preteklost je tužna in žalostna, polna nepretrganega bojevanja iu ter-pijenja, okoli nas prebivajoči nanuli bo nam odtrgali kos za kosom. Med tem ko smo mi branili Evropo napadov krvoločnih Turkov, v miru so si nosi zapadni sosedje opomagovali in napredovali «ln omike in blagostanju. Naš narod je umiral od dne do dne, in že so nam kopali Nemci veliki grob , da bi nas v njem zagrebli, kakor so to že naredili nekterina drugim kolenom slovanski m. Okoli izkopanega groba so se veselili tudi nafti sosedje Italijani iu Mag/ari; ali zmotili so se. Mrtvaško zvoneiij« nam namenjeno i/lnulilo DOS je iz .spanja in sklicalo k novemu življenju. Spoznali smo, da smo S|o-venci, da smo betva velike lipe slovanske in da je naša sveta dolžnost ohraniti Slovanom od severa vbod do Jadranskega morja, po kterein roke stegujejo :i ptuji narodi. Kako pa bi zamagli sami bojevati tO nejednako borbo, ko bi nas ne krepila misel, da za nami stoje miljami in milj oni naših bratov, v kterib se od dne do dne živeje lauli duh slovanske vzajemnosti, pre-magovaje stare predrazsodke, Vsi, naj govorimo kt&rokeli slovansko narečje, spoznali smo se kakor sorodni bratje in čutimo, da smo sinovijednu matere Slave. Kteri izmed slovanskili narodov pa je povziliguol prvi mogočni glas in rekel prvi: ,,.Mi vsi smo Slovani, vsi imamo skupne zajme toraj delajmo zajedno in skupno; kakor je tudi naše početje veličastno, moramo konenio vendar zmagati. Ali niso bili to sinovi onega naroda, čigar slovni dan da nes slavimo? Ali ni bil to Dobrovski. Sanka, lehikovski. Šaferik, Kolar in cela sedajna češka inteligenca? Ceski narod je kakor Mojzes vdaril v trdo skalo in iz skale je provrel čisti vir bratovske ljubezni in vzajemnosti, ki raste in se širi k nafti radosti o na strab neprijateljc-v naših, Prvemu vojniku slovanske ideje, iesko-slovanskeimi narodu in njegovim slavnim voditeljem: Slava in Živiol Iz Izubijani! 17. maja 1868. (1* re mi sij ov au jn po v o 1 i t v a li miestiiili odbornikov), Ktcra stran je po po sleci nji li volit vali v mostnem odboru večino glasov zadobila in kteri niožjo so bili voljeni, znano Vam je Jaz hočem tukaj le omeniti, da je narodna stran propasti morala. Protina- rodna Strari je svoje stališče predobro poznala, ona si je na vse strani z v-eini pripomočki prizadevala, sebi većino glasov pribojavati, V boji za protinarodne mestne odbornike je v prvi vrati stala uradna „Laibacher Zei-tnng". Vsaki dan so ne v tem listu nahajali novi „eingesendet", kteri so narodne kandidate obrekovali in grdili. — In kako so se narodnjaki teb nesramnih napadov branili/ — „Triglav" je naj važnejše naskoke „Laibache-rii ine" v soboto odgovarjal. „Novice" pa v sredo ; toda „N'oviee" v svojem 19, listu še samostojnega odgovora niso prinesle na obrekovanje nasprotnikom ampak posnele so dotični odgovor iz ..Triglava'1. — Ali mar to zadostuje, samo enkrat na teden iu to se le v soboto, svetu dokazovati, daje v se to grda laž, kar so nasprotniki narodnim odbornikom skoz celi teden očitali v! Še nikdar se ni lako očividno pokazalo, kakor pri zadnjih volitvah mestnih odbornikov, kako potreben nam je političen vsakdanji list. — Ali se pa more trditi, da je Ljubljana kaj storila, da bi se nam bil političen dnevnik v Ljubljani osnoval'.-' — Zdaj menda bi se že smelo pripoznati, daje Slovencem o političnem življenji treba več vedeti, kakor kar nam sieer vse hvale vredne ...Noviee" in ,.Triglav' enkrat na teden donašata, in da no moremo, če hočemo kaj več vedeti, ritati drugih časnikov (kakoršna je „Laib. Ztg" .. 1'rdlil.'-, ,,1'resse" etc.), — Pa tudi na drago stran se je premalo storilo. — Poslednje dni se je meščanski odbor res trudil, zmago na svojo stran privabiti, ali kar se enkrat zamudi ali zanemari, se d;i teško poplaviti, posebno pa, če je nasprotna stran vedno na nogah in na straži, kako bi ljudi od druge strani v svoj tabor privabila. — Domorodei 80 se na svoje dosedajne voliloe preveč zanesli, ter niso pomislili, da je le malo ljudi tako stanovitnih, da bi se lepim obljubam zaslepiti ne dali. — Treba je človeške nagnjenosti in poželjeiija dobro opazovati, kakor tudi, kaj je vsakemu po svojem stanu in okoliščinah naj bolj vabljivo in zapeljivo; marsikdo posluša rad priliznjene besede, drugi bi rad to. še drugi rad kaj druzega dosegel. Treba je toraj večkrat s svojimi volilei občestvovati. treba se je truditi, naklonjenost svojih someščanov si pridobiti iu pridobljeno si obdržati. — Vse to pa prizadeva mnogo truda in večkrat tudi nekoliko stroškov. — Le borimo, koliko denarja ljudje v ustavnih državah pri različnih volitvah vpotrebijo. — Vse to so nasprotniki narodnih kandidatov kaj dobro razumeli, ter so se po leni ravnali in zmagali. — Naši možje so predolgo čakali, ko so pa za delo prijeli, je bilo že prepozno. — Izgled dr. Klima je rodovita tla našel. — Več takih meščanov, na ktere seje narodni volilni odbor trdno zanašal, se je dalo obljubam nasprotnikov premotiti, da so narodni odpadli, ne misleči na to, koliko zlega zna iz tega ljubljanskemu mestu in celi deželi nastati, in kako sramoto so sami sebi in eeleiuu narodu s svojim odpadom naklonili. Po kaj, taki ljudje navadno nič ne bero ali pa no domačih narodnih časnikov, izgovarjajo se, da nimajo časa; oni raje. zapidjivce poslušajo. Ne, ubogi slovenski narod! po tej poti se ne bodeš nikdar tujstva osvobodil, nikdar si ne bodeš z brezznačajnostjo lepše bodočnosti pridobil! Le ozrimo se nazaj v najnovejšo zgodovinsko dobo - koliko tuge in nadlog jo ia avstrijske narode zadelo iz gole hrezziiačojnosti posameznih mož! Itrezziiačajni človek iu lako ludi hrezznačajni narod si nikdar ne more prave veljavnosti pred sveloin zadobili. v temeljnih postavah dala. Zares jako žalostno je, ako pomislimo, da smo zdaj celo tudi v Lju bljani pri mestnih volitvah padli, akoravno je minister (iiskra nekemu naših prvakov za gotovo povedal, da je dal povelje v Ljubljano, da uradniki na nobeden način ne smejo proti Slovencem agitirati, da morajo čisto nevtralni biti Pa kaj se zmenijo zato naši gospodje, da se jim le včasi kak minister nasmehlja ali jim celo roko poda, veseli so in se radujejo nad ministerkim liberalizmom. Pa nekaj bode vendar (iiskra za Slovence storil, dobili bodemo namreč za namestnika deželnega poglavarja na Krajnskem gospoda dr. Janeza Blei-\vcisa; to je tedaj, kar so tukajšni prvaki nam izprosili, da bodo v deželnem zboru, čegar večina je slovenska, podpredsednik Slovenec. Ne vem, ali je to taka čast za g. Blehvoisa, ki se po pravici imenuje „oče Slovencev", pa naši prvaki bodo to že vedli, Vzrok vsemu temu ravnanju z nami je, da smo mi Slovenci nesložni. da narod nc stoji za svojimi sedanjimi zastopniki, ter da ti čisto po svoji trmi delajo. Čehi — složni napredujejo, ako so lih v opoziciji iu mi čisto vdani vladi propndamol To je nasledek nesrečne naše politike! Kako dal bodemo še s tem prišli, Bog zna! /nano Vam je, da je državni poslanec g. L. Svetce tožil Leskovca, vrednika časopisa ,./.ukuni't", in da ,ta se pri konečni obravnavi, h kteri je Svetec osebno prišel, poravnala, in mislili boste, da je zdaj konec pravdi, pa kaj še, zdaj se še le začne; Svelec je zopet razžaljen zarad popisa obravnave v ,,/ukuul't.'' in toži zopet, in predmet nove tožbe dal bodo še njegov obrazni izrastek, kakor je v omenjenem časniku stalo. Itog nas varuj tolicih dvanajst Nemcev skupaj, činijo dvanajstimi Kako bi bo kaj po slovenski ta pri pravd! Prigovor pravi: .le in jih kdo nagovori, kričijo po pi govor glasiIV Leskovcc je zdaj tudi od vrednišha „Zukiiiiftinegu" čisto ostopil ../.ukinili" poslane zdaj kakor slišim olicijozen list.1 Z otieijoznini listom se bode javeljne Svetec pravdah V nedeljo 24. t. m. naplavijo vsa tukajšna slovanska društva veliko besedo v ogromnih Svenderov ib prostorih v Hudollslieinui; ustopnimi je 50 ki in celi znesek namenjen je češkemu gledišču. Program je jako zanimiv, in pričakovati je obilnega vdelešlva. Ali bodo naši poslanci k' tej svečanosti prišli, ali ne? Dozdaj jih še nisem pri nobeni taki priložnosti videl, akoravno smo že več svečanih besed imeli; znabiti se bojijo med poštene Slovane priti? prepričani naj bodo, dane bodo imeli vzroka, s kom se prepirati! Iz Prage, (češka narodna slovesnost 1(1. t. m.) Celo mesti je praznično okillčono. Silno vidika truma od vseh strani prihajajočih napol nuje ulice. Pri oknih, na posebno v ta namen napravljenih stalbah (tribunah) eelo na strehah in stenah — vse polno ogledalcev. Ob osmih zjutraj so se postavili meščanski vojaki mi vštric (špalier). Mir iu naj lepši red je vladal čeravno je bilo kaoib 250.000 ljudi. Mirno in dostojno se je ubogalo pri ja/. uiin opombam. Na Jožefovem trgu je bil postavljen paviljon za povabljeni goste z zelenjem okinčan in z belo-rudečim prtein pokrit. Ob 9, so že tjc prihajali. Ravno v tem času se napolni tudi stalba napravljena od „Sokola" kinčana s slovanskimi zastavami in grlii v karolinški dolini. Prizidje na resursi je kinčal češki lev r.a belem iu rudečeni polji. Po devetih so začeli pokati možliarji na gori /i/ki. kar je naznanilo, da se ima nahod (procesija) pričeli. Neobzirni nahod se premakne iu 40 godeh na različnih mestih j( igralo narodne pesmi. 1'lapobnje kakih 200 bander nasproti jutrajšiiiin 80n čnim žarkom je dalo veličasten pogled. Ko prispe do prvih hiš karolinški doline, klicalo se je „slava". ,.na zdai" iz tisoč iu tisočerih ust. Iz visokil biš so se spuščali krasni venci med mimo grodočo trumo. Od konca park; Sta stala dva slavnostna obeliska, in po celem parku so se razvijale velikan *) Na inuHio g, Likoven je stopil neki .Jonhin, nekdnj lodsltveo tiaro „Prene"i Treh Im odprlo Oči imeli. Vrodn. ske zastave. Pri obelisku se pridruži nahodu občinski odbor karolinške doline. Nahod trpel je 9 uri. Ko pride da paviljona, zagrmi slava Palarky-u. Spredej v odprtem vozu g. dr. Kučera z dvema jezdecema na vsaki strani; za njimi godba meščanskih Strelcev, /a tem bamlerijo iz liane in drugih krajev v raznih narodnih oblekah na Čvrstih konjih sedi'; zadej društva (71) iu bratovščine iu dijaki v posebni obleki s fesom ali pa čepico iz rujnega žameta. Oredoč se je na vozu tiskala slovesna pesem v 30,000 i/tisih in med ljudstvo razdelila Oh pol 11. prispe do zidalisča. lani se podpiše osnovalno pismo, ki so je z drugimi dragocenostmi in spisi v bakreni skrinjici v votlino temeljnega kamna položilo. Ko je bilo vse viejeno, zone dr. Sladkovski slavnostni govor, ki je tudi na čelu tiskan. Med tem se je nad teiiieineljnim kamnom iseča plošča spustila, na kteri so se vidile besede: „Narod sobe 1868." Zdaj SO zaporedoma stopili li kamnu slavnostni odborniki z lepo kinčanini kladvoin iu z žlico. Vsak je bil sprejet Z mnogobrojnim klicem: ..Slava'1, kakor njihovi govori, od kterib naj nekaj omenimo. Pahn kv prvi, ki prime za kladvo, spregovori: V imenu ljudstva Ceske in Moravske, kteri deželi so edini in ne razcep-Ijiv i i udari s kladvoin); Bog blagoslovi zidanje hrama, v kterein se bode kazala češkemu narodu vsakovrstna uravna resnica in krasota. Dr. Bieger: „Kakor stopa naš narod nevtiudijivo k zmagi iu slavi, tako naj se to gledišče dvigne per augusta ad augusta". Dr. K laudv: „Hranimo pravico, branimo resnico bodimo složni, le pogumno naprej k rešitvi domovine in naroda". Kolar: „V umetnosti je nevmerljivost naroda. Kudiš: Petje složi, sloga jači". G. Urbanek se konečuo zahvali veliki množini za vdeleževanje. Med svečanostjo se oglašajo brez števila brzojavni pozdravi. Popoldne je bila ljudska veselica na razgledu. Ta veselica naj bolj priča o zrelosti čo-keganaroda. Vojaška godba se je odpravila, ker ni svirala narodne pesmi. Na mesto nje je druga stopila, ki je ugodila željam. Tako veselico ima le redko kako ljudstvo, /večer so je v Novomeškem gledišči igrala opera ,,Daliboi"', z vvodoin „Veštba Libušina" za ta večer prav primernim. Pogled predstavlja špiljo, v kteri kliče in pripoveduje Libuši veselje današnjega dneva. Libuši, ki toži o trpljenji češkega naroda, se zdaj razvedri lice slišati veselo novico; špilja se razpne iu v pozadji se prikaže lepo gledališče. V Belemg'radu 14. maja. N. (Izv, dop.) — Po nekakih listovih (srbski „Zastavi" v Noveinsadu, „Politici" itd.) raznašajo se vesti, da obstoji v Bosni društvo (komite) za osvohodenje Bošnjakov od turškega jarma. Stvar ni takova. Bošnjaki prvo niso toliko izobraženi, pa nimajo ni te svesti, da bi na kaj tacega mislili; za drugo tudi duh uzajeninosti še ni pri njih prelil in tamo še vedno mrzi Bošnjak pravoslavne vere na onega, koji se broji k rimokatolikom ali muselmanom. Kako bi potem bilo mogoče, da je žo vse pripravljeno za vstanekV l'red bi trebalo, da se te tri vere pomirijo, pa da čakajo zgodnoga časa. ki izostati ne sme. Tudi mi bi radi, da se čem pred zjedini južno Slovanstvo, radi bi, da se uklonijo vse prepreke, koje še smetaju teinu delu. Krivo pak nam je, da si' taki glasovi raznašajo tudi po naši slovanski publicistiki, in da jim se veruje. Letos pomladi kaj so je vse vpilo, pisalo, protestiralo zavolj bolgarskih čet, — i vendar —< vse je bilo izmišljeno. To nam je tedaj neprijatelsko časnikarstvo francosko in dunajsko podiglo, a zdaj sami Slovani, /al nam je, da se to godi, ker se s tem stvari nikakor ne pomaga, ampak le škoduje, ker Turkom daje povoda, da bosanske rodoljube preganjajo, Jeli to pametno, jeli to politično? Pa da je to tudi res, zopet m- bi trebalo pred celim svetom praviti luke buke. .lasno se lini pokazuje, da sami svojih interesov ne umetno čuvati. Oni glasovi prinašajo e mi glede Bolgarov. V koliko je pri njih to res, soditi ne nioreino: za celo pa se to reči sme, da je plenin bolgarsko •lo/.neje, prvič- ker je dosti veliko, a drugič, ker je tudi jedno vere, pravoslavno. Da je složno, videli smo že pred nekoliko leti, ko je ves narod vstal proti grškemu duhovstvu (fanarijotoro), in je vvedel v crkvi zopet svojo slovansko bogoslužje. Poleg lega ima tudi ljudi, ki bi bili v stanji voditi kaki vstanek. Ali jedno nam se od Bolgarov ne dopada, iu to je, da oni ne žele v slogi s Slovani biti. da oni Inlovratno odbijajo idejo južnega Slovan-stva od sebe, Njihovi listovi „Narodnost'' in „Dunavska zorja" upirajo si? vsemu, posebno pa prvi list. Li je postavil sebi v načelo, „Sačuvaj nas Može. naših prijatelja, a od neprijatelja čuvati ćemo se sami". Jeli to čudna ironija? S to izreko napada naravnost srbsko lislove, koji so se zavzimali za južno Slovanstvo! Menda Bolgari hočejo južni Poljaci biti? — Ali se imajo oni bali Srbstva? Bolgarsko pleme je tako veliko kakor srbsko, ako nije vece. zakaj se potem plaši sorodnih bratov'.' • Temu vzroka najti nisem kos. Ali nadjaiiio se. da bo tudi lam predrla misel jedinstva. To pomlad počenjajo manevri po celi Srbiji, in to veči, nego druga leta. Turška posebno okoli naše granice se oboroža iu napravlja ohkope na noji. Morda kaj voha. V saboto daje se tukaj beseda v korist češkega narodnega pozorišča. Knjez Mihajlo bo tudi prišel na to slovansko veselje; a eto Vam priigrani: 1. uvertira od Titela za glasovir za t roke; 'J. beseda češka. 8. beseda srbsko-hrvaška, •I. ,.IIej Slovane", moški kor, o. a) „Byvali Cechovo" za moški kor, zložil Skroup, b) „Rusko narodna pesem" za moški kor, zložil Dr. Jenko; li. „Njitra!" slovačka narodna pesem, za UlOŠki kor s pratnjo glasovira, zložil Ilorejsik. H. ,.Kde domov muj?" zložil Skroup. sobi, !l. 'Poljska narodna pesma" peva kor. iu. „Faust", fantazija od Gounoda, za glasovir za 4 roke. 11. „Bolgarske narodno pesme", za moški kor s pratnjo glasovira, zložil A. Tovačuvski. 12 a) „ Naprej!" slovenska pesem, zložil D. Jenko, b) „Bliska himna". Doznajomo, da sc je Rusija odrekla vsih svojih pravic, ki jih ima po kapitulacijah v Srbiji — a te so sodstvo nad svojimi tukaj živečimi po-dajniki \ civilnib in kazenskih pravdah. Po tem bodo vsi podajniei Rusije •padali pod jurisdikcijo srbsko, Zavolj te tttari odpotoval je bi\si minister na zapad, a Kusija j| to odmah potrdila. hiliiiuii razgled, Ku|)čij>ki minister l'leuer je poslal zbornici poslancev osnovo postave o pogojih in posebnih pravicah železničnega podvzetja iz Ljubljane v Trebi/, in prosi naj bi se vzela v parhunentarićno delo ; postava 0 odrtiji se je zopet nekoliko prenared la; zbornica pritrdi prenaredbain, kar jih jo napravila gosposka zbornica pri medverski postavi. Pokojnina ministrov se odloči na 1000 gld., ministerskim vdovam na 1000 gld. na leto. V seji od 18. maja je hotel AVinterstein poročati o proračunu tekočega leta; nevoljni poslanci so klicali: konec, in bil je konec. (iosposka zbornica jo pritrdila češki severno-zopadni železnici. Državni zbor bo morebiti svoja dela le dokončal do binkošlnih praznikov, tako da bo mogoče sklicati deželne zbore do 15. junija. Nadškof Ilavnald se je podal v zadevah konkordata v Rim. Iz Rima se piSe v nemške liste, da je bila tam zaupna oseba iz Dunaja, ki jo vedela povedati, da ni sedajno vladanje niti cesarju niti višim slanovani (kaj pa Slav-janom?) po volji, iu da toraj tudi ne bo dolgo trpelo. Nemški listi se temu zaničljivo posmubujejo; mi pa pravimo: Ceni resnično, vsaj ni slabo izmišljeno. Dunajski listi, kteri zajemajo iz vladinih virov, prinašajo čudno novico, dajo ministentVO prepovedalo namestniku češkemu dopuščati za-naproj ljudske zbore pod milim nebom. Od dežel zastopanih v državnem zboru zahteva vlada 66,548 novn-k o v (rekmtov). V P ulj i se noč in dan, ob nedeljib in praznikih dela na cesarskem brodovji, Vse brodovje se ima prirediti, da bode pripravljeno za vsak slučaj. Verske postave se bodo v kratkem potrdile: tako pripovedujejo vladini glasniki. Cesar ne pojde pred 7. junijem v Prago. V 1'ešti se vse pripravlja za novo narodno deželno b ram bo. Izdelani so že predpisi o vežbanji, večih vojnih vajah in o vojaški obleki. Brambovci bodo nosili narodne kokarde. Že so sestavljeni obrazci, po kterib se bodo sklicavali brambovci k navadnim mirnim vajam iu k vojni službi. Bataljoni se bodo imenovali po komitatib. Veči koinitati bodo imeli po 2 bat., manji po jednega. Od zanesljive strani se trdi, da p08tane Klapka vendar le deželni brambovski minister. Princ Napoleon pride v kratkem na Dunaj. Od tod se poda, če ho videl, da mu kaže v Krakovo in potem v Lvov. Na Dunaji si išče odškodovanja, za slabo sprejetje v Italiji; zvunajno ministorstvo bo skrbelo, da se bo njegov prihod dostojno razobesil; biezdvojbeno se bodo zvonili veliki politični zvonci. Da bi med Poljaki kaj posebnega opravil, ni lahko verjetno; Poljaki imajo tudi svoje skušnje o francoskem obetanji. Potem pojile v Carigrad, morebiti tudi v Peterbiirg , po časnikih vsaj grč glas. da ste se francoska in ruska zopet nekoliko sprijaznilo. Predlog o tobakovem davku, o klorom sejo 2 dneva posvetoval nemški čolni parlament v Rerolinu, nima sreče. Dva §§, sta že zavržena. Predlog se boje ne bo sprejel, ko bi se pa tudi. malo se bo po mnogih premembah ž njim vstreglo vladi. Zanesljivo sc imajo sniti še to poletje v Potsdamu pruski kralj Viljem, ruski cesar Aleksander iu Napoleon. Kakor „Siecle" pripoveduje, so se v naj novejšem času grof Hismark, Benedetti in general Wiwpfen razgovarjali o avstrijski, francoski iu pruski politiki v izhodu. Mir in vojsko prerokuje na Francoskem, kakor ima kdo čas in povelje. V salonskem taboru je povdarjal cesarski general Faily, da ni vojska nič tako nemogočega. Zdaj bo neki zopet cesarski minister cesarjevem imenu povdarjal mir. Vse se godi v cesarskem imenu, križ je pri taoem ravnanji le ta, da se ravno cesarskim besedam nič ne veruje, ali da veruje vsakdo to, kar si želi. Francoski vladi glavo beli neki prepir med algjerskim škofom Lavi gerijem in cesarjevim povolnikom Mak-Mahonom, vojvodom Mažentskim. Vlada se noče zameriti niti dubovstvu niti armadi. Vladi nasprotni listi pa se radnji jo nad to vladino zadrego in pohlepno razglašajo vsako dobrotuico tega prepira Razdvoj v Tunisu se bo menda mirno poravnal; Peg je neki francoski ultimatum sprejel in potrdil. Iz Niša se poroča, kako sc je turški paša prepričal o zadovoljnosti ljudski. Pustil je namreč najstarejše kmete predse poklicati in jih vprašal: Ali hočete še zanaprej turški ostati, ali se raje Srbiji podvreči. Kmetje, ki so že vedeli iz stare skušnje, kako se moro takim gospodom odgovarjati in so videli tudi turško armado in topovska žrela okoli sebe, so odgovorili: Mi smo bili cesarski in ostanemo cesarski; sultanu davko plačujemo in jih bomo plačevali; kaj nam Srbija mar! In paša je bil zadovoljen in ž njim vsi turški prijatelji. 0, Turki tudi niso na glavo padli, in znajo ljudsko mnenje dobro zasledovati; škoda da nimajo še stenogratičnih protokolov. Ljudsko gibanje v Rosni pričenjajo večidel muhamedanski veči po sestniki. Protestujejo proti povišenju davka in tirjajo, naj se odpravijo urad niki, ki ljudstvo odirajo. 12. t. m. je bila velika ljudska skupščina v Ranjaluki, ki je svoje sklope predložim ne le niži uradniji, ampak tudi Osmanu Paši v Sarajevu Na to je poslal Osinan Paša vojakov v Ranjaluko, ki bodo revnemu ljudstvu vzeli šo to malo, kar ima. Tiskova pravda g. Svctcca proti ,,Zukunftu.*) (Konec). Zatim se pnkličeta svedoka. Prvi g. Jenko pove to-le: ,.S\eteca poznam od leta 1851; koje lani na Dunaj v drž. zbor prišel, me obišče enkrat v uradniji in drugokrat v parku. 0 mnogem so poraen-kovaje ga vprašam: Kako to, Slovenci obljubili ste pri shodu federalistov. da ne hote šli v državni zbor in ste vendar zdaj tukaj, mislim, da se Vam tukaj ne bo pogodilo s federalizmom. Na to je odgovoril Svetec: Ta je prva iu je tukode kazal (miganje prstov, ki denar pomeni)." To sem po priliki povedal g. Leskovcu, pa ne z nanionom, pričati o tem pred sodnijo. Svetec to taji ter pravi, da tega ni mogel reči, ker „taje pa vendar ta prva" ni pravilna slovenščina iu sodnikom mora biti znano, da je vrli slovenski slovničar. Drugi svedok g. Ratovec izpove, da je nesel g. Svetecu načrt mirne poravnave, pri kteri priliki je gospod Svetec rekel: „Jeli ste zvedeli to od gospod Jenko-ta". Gospod Leskovec govori za —, g. Svetec zoper to, da bi prisegala svedoka. Sodniki odločijo, da ne, ker izjavi svedokov niso odločni in enegjj pomena. Prisega posameznega za eno in isto stvar pa ne zadostuje. G. Svetec predlaga, da se gosp. Leskovec kaznuje po §. 403. z ječo (G—12 mescev) in z zgubo (10—800 gld. kavcije. Na to se zagovarja g. Leskovec s tem , da je poskušal pomiriti si> z nasprotnikom iu da se zarad tega ni mogel složiti, ker ne more to za la/ razglasiti, kar je pa po svojem notranjem prepričanji resnica. Le tisti se pregreši po §. 488 zoper poštenje, ki drugemu spodtika< nepošteno djanje. V čem pa obstoji to nepošteno (Kanje? Toživcu ni jasno, kaj se mu je podtikalo ali zmišljena stvar, ali nepošteno djanje. Govori se o razlogih, zarad kterib je g. Svetec v drž. zboru, čeravno se ne strinja s tem njegov program. Po besedah tožbe je pohlep po denarjih razlog. Ta pohlep pa ni djanje. k većem le lastnost. O lastnosti pa 488 nič ne omeni. Aku pravi toživec, da ga dotični članek omadežuje v javnem mnenji, ga moram praŠati, ktero mnenje; ali mnenje človeštva sploh? Po mojih mislih ne; ali morebiti mnenje volileev, ki se še ni objavilo. V „Novicah" se kaj tacega ne najde. V drugih slov. časnikih se kaže, da niso vsi Slovenci zadovoljni ž njegovim postopanjem; pa nezadovoljni so bili že pred 19. aprilom 1. 1. in sicer zarad njegove nedosledne politike, pa ne zarad te ali one besede iz ust gospoda Sveteca. Na dostojanstvo drž. poslanca se kazenske postave leta 1852 nič ne ozira, kakor tudi ne na politično nravnost. Ktero je tedaj javno mnenje po Svetčevih mislih? Mnenje Slovencev oz. časnikarstva in g. Svetec sam priznava, da le deloma slov. časnikarstva; pa to se ni izrazilo od 17. in 19, aprila sem. Kako se more na to opirati? Kar se je pisalo v slov. časnikih pred 17. aprilom, me ne briga, kajti članek je bil tiskan 17. aprila, in le ta članek zamore obsegati tožba. Vse drugo je zakasnjeno. Ko je toživec 16. aprila dotični preklic v „Slov. Narodu" dal nutis-noti, imel je one besede za nedolžno šalo. In danes toži g. Svetec „Zukunlt zarad te šale. in jo imenuje nepošteno in objavljenje šale kazni vreden pregri-, Meni se dozdeva, da mož s takimi rečmi ne šali. Konečno še omenim, da Svetčev preklic v „Slov. Narodu" ni noben preklic, ker (d) enem pravi da in ne. Po mojih mislih bi imela obravnavati se današnja pravda pred porotnimi sodniki, ki niso vezani na točke, ki bi jo končali z razsodkom, da nisem kriv. Ponujal sem že toživcu medsebno zudostenje, kar pa ni htel. Čeravno bi imel prizanašati kot zagovorniku slovanskih zadev, še polajškov ne omeni, kar navadno celo državni pravdnik stori, ako zagovarja državne zadeve. Po razgovoru med strankami in sodnikom se sklene mirna pogodba po kteri g. Svetec začasno odstopi od tožbe, če g. Leskovec v prih. listu t. j. II. t. m. g. Svetou očitno čast povrne iu le, ako se to res zgodi, odstopi tudi oil tožbe za zmiroiu. S tim je končana razprava. *) V It. 116 v „Zukunfti" popravlja g. Svetec sporočilo o tožbi: 1. On ni rekel, da morajo sodniki vedeti, da ju dober slovničar, ampak le, daje g. Leskovcu juvaljne mauo, du razume dobro slovenski ; -• je izpuščena objava g. Leskovea, da jo hotel naznaniti z besedo: denarji le gim>t ne zadeve državno in deželne; 3. je izpuščen poved g. Jenkota, da »tu se pogovarjala gg. Svetec in Jenko lo o gmotnih zadevali deželnih , ne pa o dnini. Javno «li»ažbe 11 mapi. K raj usko: I. iz. v. dražba .lašekovo pos. št. 2, vred. 2075 gld. »' 2950 gld. z mlinom vr. 700 gld. pri okr. ur. v Ljubljani. Prest. III. izv. drž. Košeninovo pos. v Področji urb. št. 39, pri okr. ur. v Klanji; cena nepreni. 8516 gld. prem. bi. 05 gld. I. izv. drž. tirjatve Uršule Lukeo vm. Zaje na rektf. št. G8 a toni. k fol. 91 Lusttbal zavarovane, (il)0 gld. vred. zar. 40 gld. III. izv. drž. pos. Luka Bizjaka pri okr. ur. v Postojni. Štajersko: II. dražba prem. blaga g. Macherja v Šbpfendorfu v radgonskem okraji; cena 137 gld. L izv. drž. Stahelovo pos. urb. št. 90 ad Spital Neu-Cilli pri okr. ur. na Vranskem zar. 295 gld. 78 n.; cena 1500 gld. H. izv. dražba pos. Jurja in Marije "\Veiss urb. št. 340 A ad Nega« zar. 40 gld. 59 n. Koroško: II. izv. dražba pos. Karla Ferka št. 2, v Pliberku v zeni. knjigi tom. I, fol. 22 pri okr. ur. v Pliberku zar. 00 gld. 45 n.; cena 000 gld L izv. drž. pos. Al. Dreierja urb. št. 30/4 ad Waisenberg pri okr. ur-v Velkoveu zar. 199 gld. 00 n.; cena 2977 gld. G5 n, Oiuiajska borza od 20. maja. 6V, metnlike ,r>!> il, 80 kr. Kreditne akcije 182 (1. 23 kr. o J. liKtahko z obresti v maji in nov, .ali 11. 70 London 110 il 70 kr 6% narod, posojilo 02 (I. 10 kr. Srubro 114 B, 80 kr. 1800 drž. posojilo 7!) II. do kr. Cekini 6 11. f,tl kr. Akcijo narod, banku lili II, il kr. Jzdulclj in odgovorni vreduik Anton Tomšič. Laitniki: Dr. Jože VoHiijnk In drugI Tinkar liduaid Jniižlč