NOVI TEDNIK
Št. 5 - leto XLVI - Celje, 6. II. '92
Cena 50 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Pri papežu
Knježje mesto je papežu podarilo Plečnikov kelih. Stran 16.
iz
vsebine
Stran 10
Drugi Icupon za
»100 Idnečicili
ženslf«
stran 9
Nova imena
celjsifili uiic
stran 12
Slovenci in
Albertville
stran 8
Prešeren bi
vrislcal
stran 17
Med
polcončnežem
in ritolizniicom
stran 3
SIcupen nastop
do metropoie
stran 6
Steifiina
na pohodu
stran 11
Ogenj ne
prizna meja
Vroči računalniki
Predsednik Kranjc ponuja drugo plat medalje. Stran 7.
Potočnik pripravlja čarovniški proces
Intervju s Francetom Zidarjem, ki zavrača očitke. Stran 5.
Republiška mreža občinskih meja
Namesto sedmih na po predlogu čaka na Celjskem kar 33 novih občin. Stran 6.
z UREDNIKOVE MIZE
Mediji, mediji...
v rosnih demokratičnih letih se vse več vprašanj suče
okoli medijev. Čigavi so, komu, če sploh komu, služijo,
kako vzpostaviti nadzor (hic!) nad njimi, kako zajeziti
pojave rumenega tiska, ki naj bi z razkrivanjem afer in
iskanjem grešnih kozlov pri vrhovih oblasti le preveč buril
duhove in premalo »konstruktivno prispeval k uveljavlja-
nju pridobitev sodobne demokracije«.
Vprašanja, vsaj mnoga med njimi, so zanesljivo prava in
postavljena v primernem trenutku. Zato so tem manj
razumljivi vsakodnevni pritiski, ki jih mediji doživljamo,
in ki v odprtem komunikacijskem prostoru, kjer je s kanč-
kom znanja in iznajdljivosti pač mogoče priti do informa-
cij, ta prostor poskušajo ožiti in si ga podrejati. Gre pač za
staro oblastniško težnjo - če si medijev ne moreš podre-
diti, jih poskusi kupiti in če nimaš denarja, poskusi pome-
sti z njimi. Kajti - vsaj tega se danes zavedajo že vsi - brez
medijev ni nič in česar ni v medijih, se ni zgodilo. Z mediji
se danes dobivajo skupščinske bitke, z mediji se zmaga na
volitvah, z mediji in nadzorom nad njimi se natika uzde
javnosti.
In javnost ni nihče drug kot volilci, ki bodo ali pa ne, po
svoji lastni vesti in presoji dajali glasove svojim kandi-
datom.
Mediji so zato v večnem gibanju, v .^talnih stresnih
situacijah, v nenehnem presojanju, kaj je res in kaj ni, do
kod iti in kje so tiste meje, ki jih vendarle ne gre presto-
pati.
To pišem izključno zato, ker bi rad povedal, da današnja
oblast, ko pogostoma s prstom kaže na napake bivšega
režima in na takratno ozkost medijev, pozablja na prepro-
sto dejstvo. Razmeroma razpoznavni medlosti in neodloč-
nosti tedanjih medijev ni bilo krivo članstvo novinarjev
v ZK, ali vsaj izključno ne. Ni bilo tega krivo »spovedova-
nje vesti« pri sekretarjih. Kriva je bila predvsem in zlasti
zaprtost informacij in silno ozek krog posvečencev, ki so
smeli pokuka ti za kulise. Danes je seveda vsaj to drugače.
Informacij je celo preveč in včasih je tudi selekcija med
njimi težavna, saj marsikdo poskuša podstaviti mino, na
kateri bo zrušil svojega nasprotnika, mu podtaknil kuka-
vičje jajce in se veselo hahljal, ko bo nabiral svoj rating.
In zato je težko, a truda vredno poslanstvo medijev
predvsem pogled od zunaj, pametna presoja dejanj nosil-
cev oblastnih funkcij, pogum in brezkompromisna kritič-i
nost. Ne zaradi naklad časopisov, temveč zato, ker na ta
način mediji opravljajo svojo najpomembnejšo funkcijo.
In ta je - nadzor javnosti (bralcev, volilcev, davkoplačeA
valcev) nad početjem ljudi, ki jim je taista javnost zaupala
mandate. Ne v njihovo zasebno last in še najmanj v njii-l
hovo osebno korist. Zaupala jim jo je kot posvečenimi
zastopnikom in teresov naroda. Ne na dedni osnovi, pač pa|
zavoljo pokončne drže, znanja in zaslug, ki pa niso večne]
in vseodpuščajoče.
Zato tudi ni vse, kar je videti rumeno, rumeno in ni vsej
senzacija, kar se kot takšno vidi. Pravo demokracijo bomo\
dosegli takz'at, ko bodo mediji znali in hoteli izpolniti to\
svoje poslanstvo. Končna sodba bo tako v rokah volilce^^
in ne oblasti, pa tudi medijev ne.
BRANKO STAMEJČIČ
Sreča, da se državo dela samo enltrat
Voiko Ravbar z žalskimi gospodarstveniki
Normalizacija finančnih po-
slov in blagovnih tokov s sve-
tom sta v tem trenutku najpo-
membnejši nalogi slovenske
vlade. Tako je med drugim
menila namestnica ministra za
zunanje zadeve Vojka Ravbar
v pogovoru z žalskimi gospo-
darstveniki.
Srečanja, ki ga je organizi-
rala žalska ljudska univerza,
se je v ponedeljek zvečer ude-
ležilo le nekaj ljudi, čeprav bi
lahko slišali marsikaj zanimi-
vega in najbrž tudi koristnega.
Podrobno je Ravbarjeva razla-
gala zadnje ukrepe Evropske
skupnosti v Bruslju. Po njenih
informacijah se slovensko go-
spodarstvo dokončno vrača
v stanje, kakršno je veljalo
pred selektivnimi ukrepi, od-
pravljene so še zadnje sankci-
je. To velja le za trgovanje
z deželami evropske skupno-
sti, medtem ko ZDA še vedno
vztrajajo pri višjih carinskih
stopnjah za izvožene sloven-
ske proizvode.
O vključevanju slovenskega
gospodarstva na svetovna tr-
žišča je Ravbarjeva dejala, da
se postopoma odpirajo vrata,
vendar bodo potrebna trda po-
gajanja, pri čemer nam manj-
ka številnih strokovnjakov. Za
slovensko gospodarstvo so
najbolj pomembne države
evropske skupnosti, kamor
prodamo dve tretjini blaga,
v prihodnjih mesecih načrtu-
jejo na ministrstvu navezova-
nje stikov z deželami v razvoju
ter prekomorskimi deželami,
medtem ko tržišče nekdanje
Sovjetske zveze povprašuje
predvsem po blagu za široko
potrošnjo.
Med novostmi, ki jih gospo-
darstvenikom pripravlja mini-
strstvo, je gostja omenila spre-
membe zakona o zunanjetrgo-
vinskem poslovanju. Ko bodo
spremembe uveljavljene, naj
bi se bistveno zmanjšalo števi-
lo raznih soglasij, ki jih je do-
slej izdajalo ministrstvo. Po
oceni Vojke Ravbar nima smi-
sla, da ministrstvo izdaja so-
glasja k investicijskim delom
v tujini, prodaji blaga iz kon-
signacijskih skladišč in po-
dobno. »To je stvar podjei
država bo kontrolirala le ^
rekten odliv kapitala v tujif
in pritok večjih vsot denar
v državo, da bi preprečila m;
rebitno pranje denarja, ».
v Žalcu povedala namestnh
zunanjega ministra. ]
O Rifniškem gradu
Krajevni odbor SSK Šentjur in šentjurska knjižnica
prirejata v petek 14. februarja ob 18. uri pogovor o mož-
nosti ohranitve Rifniškega gradu.
Pogovor bo ob diapozitivih v dvorani skupščine občine
Šentjur, na njem pa bodo sodelovali dr. Ivan Stopr, pro-
f. Anka Aškerc, dr. Boris Cizelj in drugi.
pismo iz nekdanje prestolnice
Paspaijeva izdaja Babica
Tretjega januarja je Milo
Paspalj, predsednik skupščine
Republike srbska krajina pr-
vič zableščal na tukajšnjem
političnem nebu. Na sicer bur-
leskni Konvenciji za novo Ju-
goslavijo je izsilil priznanje
svoje Republike, Srbske kraji-
ne, Jovič, Bajramovič in oba
Kostiča pa niso vedeli, kam bi
se dali...
Toda bolj kot s tem je Pa-
spalj razjezil predsedstvo s tr-
ditvijo v svojem nastopu, da
»ne drži, da bi bil načrt
C. Vancea sprejemljiv za vse
strani v sporu« in da bo Kraji-
na sprejetje načrta brez so-
glasja štela za »politično nasi-
lje, ki v vseh elementih razve-
ljavlja voljo srbskega ljud-
stva«.
Mesec dni pozneje, 2. febru-
arja, je Mile Paspalj podpisal
soglasje k mirovnemu načrtu
v »odsotnosti« dr. Milana Ba-
bica in ob tej priložnosti izja-
vil, da je to njegovo dejanje
povsem legitimno, ker je
skupščina najvišji organ Re-
publike srbska krajina, on pa
je njen legitimni predsednik!
Prava izdaja Mileta Paspa-
Ija je gotovo tudi za samega
Babica največje presenečenje,
saj mu je očitno najbolj za-
upal, sicer ga po umiku kom-
pletne (skoraj tridesetčlanske)
kninske delegacije v njen beo-
grajski biro tretjega dne zase-
danja ne bi poslal kot svojega
glasnika nazaj na sejo. Pred-
sedstvo ni bilo zadovoljno
s sporočilom, ki ga je prinesel
Paspalj in ta se je vrnil v biro,
kmalu zatem pa ponovno pri-
šel na sejo. Navzočim je pojas-
nil, da Babica ni našel in na
splošno presenečenje vseh
zdeklamiral določilo iz krajin-
ske ustave, ki mu bojda daje
pravico podpirati soglasje
k prihodu modrih čelad. Babi-
ca pa je med gledanjem televi-
zije nekje v Beogradu skoraj
kap, ko je zvedel, kaj mu je
zagodel najzvestejši prija-
telj...
Tukajšnji mediji pa tudi
sami udeleženci te »zgodovin-
ske« seje z nobeno besedico ne
omenjajo, da bi se je udeležil
tudi Slobodan Miloševič, če-
prav je bil njegov »duh« še ka-
ko navzoč in bo Babica še dol-
go preganjal, po vsej verjetno-
sti ne več na položaju predsed-
nika kninske skupščine, pred-
sednika vlade Republike srb-
ska krajina in predsednika ta-
iste republike. Babic ima
pravzaprav še manj razlogov
za nezadovoljstvo, saj se kaj
lahko zgodi, da bodo uresniče-
ne njegove napovedi o vrnitvi
Krajine pod hrvaško suvere-
nost. Paspalj pa bo dolgo zapi-
san v zgodovini srbskega ljud-
stva kot še eden izmed izdajal-
cev svojega rodu. Verjetno se
tega tudi sam zaveda, saj je bil
tega dne povsem zbegan. Zanj
ne bo več miru ne v Beogradu,
še manj v Krajini.
ŠTEFAN NOVAK
rekli so
Miran Bogataj, namestu
ministra za obrambo R Slov
nije:
»Res je, da sem že v začet;
januarja dobil dopis s teksto:
najemne pogodbe za zdravilt
če v Rimskih Toplicah. Grad
vo mi je poslal Izvršni svet o!
čine Laško. V prilogi je tu;
ocena nepremičnin, tako dal
treba dodatno oceniti še pi.
mičnine. Laščani so zapisa
da je trenutno edina možnos
ki jim je ostala, da ponudi
sodelovanje s Termami d.c
podjetjem v ustanavljanj
Kdaj se bodo ponovno odpr
vrata zdravilišča v Rimsk
Toplicah je v tem trenutt
težko reči. Predvsem gre tu;
za spremembo namembnos
objekta, ki je bil doslej iz.
ljučno namenjen medicins.
rehabilitaciji in zato trn
ustrezno opremljen. Če se b
namembnost razširila in spn
menila, bo treba za to mars
kaj postoriti, kar pa zahtei
denar. Tega pa žal ni, so saii
interesi brez denarja. Če hib
denar, bi bilo že marsikaj rek
no. Veliko bo treba postori
tudi pri zunanji infrastrukti
ri, ki je zapuščena, ni pa me
drugim tudi parkirnih prosti
rov. Z Izvršnim svetom v h
škem smo se dogovorili za pc
noven sestanek, ki bo priha
nji teden, mi pa ob tem delaf
na tem, da bi tekom letošf:
sezone začeli opravljati vs
nekatere aktivnosti.«
T.VRAB
^IM zid« ob
Gračnlci
Občinska organizacija
zveze borcev Laško bo
tudi letos pripravila spo-
minsko prireditev na po-
hod Štirinajste divizije
med vojno čez slovensko
ozemlje. Prireditev, ime-
novana »Živi zid«, bo pri
spominskem obeležju ob
Gračnici v Jurkloštru 12.
februarja ob 11. uri.
V priložnostnem progra-
mu bodo med drugim so-
delovali tudi učenci os-
novne šole Anton Aškerc
iz Rimskih Toplic, ki si-
cer skrbijo za urejenost
tega spominskega obe-
ležja.
Končno do deviz
v začetku tega tedna so
v Ljubljanski banki Splošni
banki Celje začeli vračati
svojim varčevalcem tako
imenovane stare devizne pri-
hranke.
S starih deviznih vlog so
varčevalcem na nov devizni
račun sprostili do 500 nem-
ških mark. Občani se lahko
odločajo med različnimi
možnostmi. Novo devizno
vlogo lahko pustijo na no-
vem deviznem računu, od-
prejo lahko novo devizno
knjižico ali pa se odločijo za
dvig deviz oziroma njihovo
tolarsko protivrednost. Gne-
ča je bila v bankah precejš-
nja, po podatkih iz Ljubljan-
ske banke Splošne banke
Celje pa se je v začetku tedna
tretjina varčevalcev odločila
za odpiranje novih deviznih
knjižic.
m
KOMENTIRAMO
Eiegantno za državd
Banka Slovenija je prvega
februarja devalvirala slo-
venski tolar za nekaj več kot
18 odstotkov. Za nemško
marko je po novem treba od-
šteti 44,11 namesto 37,32 to-
larja, kolikor je bila vredna
doslej. Od 8. oktobra, ko je
Slovenija uvedla lasten de-
nar, je to že tretja devalvaci-
ja. Začetni uradni srednji te-
čaj, 3.200 tolarjev za 100
DEM, je Banka Slovenija
najprej zvišala 22. novem-
bra, in sicer na 3.464 tolarjev
za 100 DEM. Od 7. decembra
je srednji uradni tečaj znašal
3.732 tolarjev za 100 nem-
ških mark.
Da je bil popravek urad-
nega tečaja nujen, med slo-
venskimi strokovnjaki ni bi-
lo dvoma, menjalniški tečaji
pa so devalvirali že sredi ja-
nuarja. V denarnih krogih
sta obstjali dve usmeritvi
v zvezi s spremembo tečaja.
Zagovorniki prve so menili,
da je treba popolnoma ize-
načiti uradni in tržno me-
njalniški tečaj, kar naj bi
omogočilo večjo preglednost
in nadzor nad denarnim si-
stemom, manj bi bilo možno-
sti za različne špekulacije,
enovit tečaj pa bi na domači
devizni trg spravil devize iz
tujine, ki jih naša podjetja še
vedno hranijo na računih pri
tujih bankah. En sam trži
oblikovan devizni tečaj bif
oceni nekaterih ekonomiste
izenačil položaj izvoznike
in uvoznikov. Druga skupil
ekonomistov pa je menila, (i
je treba tečaj oblikovati i
glede na dogajanja na i
žišču. I
Slovenski tolar je kljub
zličnim mnenjem devalvif>^
gospodarstveniki pa s spi^
membo niso zadovoljni. ^
oceni izvoznikov bi mot-
uradni tečaj znašati okoli i
tolarjev za marko, kar poj^
nju jejo predvsem z okoh^
odstotno inflacijo. Tek
Banke Slovenije še vedno
realen tudi zaradi neure}
nih cenovnih razmerij f
surovinah na domačem •
tujem tržišču, pravijo gos^
darstveniki. Znani slovenj
ekonomist Bogdan Obli
Hamurahi zadnjo devalvac
jo komentira z bescdai^-
»Za gospodarstvo bai^
Slovenije ni storila ničes^
saj zanj velja tečaj, ki ■
oblikuje na tržišču. Ura&
tečaj velja le za vrednost^
papirje in pobiranje cafl'
Z devalvacijo je tako pri^^
bila samo država, saj jc
elegantno, če se odločiš [
devalvacijo kot za zviša^^
carin.« Mnenje, ki mu člo^''
težko oporeka. ,
Socialni pakt je nujen
Izhajati pa je treba Iz realnih plač. Je ¥ Celju menila ministrica za Helo
Vlada meni, da se je v tem trenutku
pri pogovorih o socialnem paktu treba
lotiti predvsem plač in cen, je v dvora-
ni zavarovalnice Triglav med drugim
povedala ministrica za delo Jožica Pu-
har. S celjskimi gospodarstveniki se je
pogovarjala konec minulega tedna,
v Celje pa so jo povabili predstavniki
Območne gospodarske zbornice.
O socialnem paktu se dogovarjajo
trije sogovorniki: vlada, sindikat in
gospodarska zbornica. Zahteve sindi-
kata so jasne in odločne: nujna je ta-
kojšnja ukinitev zakona o plačah ter
spoštovanje kolektivnih pogodb, zah-
tevajo oblikovanje tripartitnega orga-
na pri vladi, ki naj bi soodločal o vseh
bistvenih ukrepih, razen tega pa sindi-
kat zahteva varstvo pravic delavcev.
Gospodarska zbornica pristaja na zvi-
ševanje plač, vendar pod pogojem, da
se ne zvišuje masa za osebne dohodke.
Po oceni ministrice za delo so zahteve
sindikata dokaj nerealne. Zakon o pla-
čah naj bi veljal do konca marca, po-
tem pa naj bi prešli na izplačilo plač
po kolektivnih pogodbah, vendar z bi-
stvenim dopolnilom: Jožica Puhar
ocenjuje, da je izhodiščni osebni doho-
dek v kolektivnih pogodbah previsok
za kakšnih 20 odstotkov. Po njenih
podatkih kar 200 tisoč delavcem v ra-
zličnih dejavnostih ni mogoče izplača-
ti plač, kakršne predvidevajo pogodbe,
zato je treba izhajati iz sedanjih izpla-
čil, vse drugačne obljube pa so le zbu-
janje lažnega upanja.
Ministrica je še povedala, da smo
letos v Sloveniji presegli število 90 ti-
soč brezposelnih. K odpuščanju delav-
cev pripomore tudi dejstvo, da lahko
v podjetjih zvišujejo plače le z zmanj-
ševanjem števila zaposlenih. Ko bo
sprejet zakon o stečajih, ki je že
v skupščinski proceduri, se lahko
uresničijo napovedi o 250 tisoč brez-
poselnih, kar bi že pomenilo nacional-
no katastrofo. Zato je po besedah Pu-
harjeve sporazum o socialni stabilno-
sti treba doseči, to pa seveda pomeni
odrekanje in strpnost. Kako se bo
odrekala in kako bo strpna vlada
- o tem pa gospodarstveniki niso sliša-
li nič konkretnega. IB
Še 140 dni do pričetka gradnje avtoceste
št. 5 - 6. februar 1992
3
Skupen nastop do metropole
Na ustanovnem zboru Celjskih demokratov veliko gostov
Minuli četrtek zvečer so se v veliki
dvorani celjskega Narodnega doma na
ustanovnem zboru zbrali člani nove
celjske politične stranke - Celjski de-
mokrati. Ob predsedniku in podpred-
sedniku Demokraske stranke Sloveni-
je Igorju Bavčarju in Tonetu Peršaku
so se srečanja udeležili tudi predstav-
niki vseh celjskih parlamentarnih
strank.
Le-ti so v pozdravnih nagovorih no-
vi politični stranki poudarili, da je
razvijajoč se politični pluralizem tudi
ena od razvojnih možnosti Celja. Libe-
ralni-demokrati menijo, da bi morale
vse stranke z demokratskim predzna-
kom enotno nastopiti v pogovorih
z metropolo in prizadevanjih zoper
centralizacijo Slovenije, predstavnika
SDSS in SDZ-Narodno demokratske
stranke pa sta poudarila sorodnost
strankinih programov. Celjskim de-
mokratom je uspešno delo zaželel tudi
predstavnik žalskega občinskega od-
bora Demokratske stranke, ki se je kot
prvi na našem območju ustanovil sredi
januarja.
Predsednik Demokratske stranke
Slovenije Igor Bavčar je poudaril, da
se v Sloveniji počasi zaključuje usta-
navljanje občinskih odborovstranki
pa so zadovoljni tudi s številom kra-
jevnih odborov. Sicer pa končni cilj
stranke ni v množičnosti članstva, am-
pak v kakovosti in strokovnosti dela,
kot v svojem programu poudarjajo tu-
di Celjski demokrati. Bavčar je izpo-
stavil še strokovnost politično in ide-
ološko neobremenjenega programa
stranke ter njeno kooperativnost, saj
Demokratska stranka kot stranka cen-
tra v nobenem primeru ne zavzema
ekstremnih stališč.
Ob geslu demokratov, ki stranko
razglaša za odločno, pa se člani na
vseh področjih zavzemajo še za stro-
kovnost, znanje in kompetentnost.
Takšne lastnosti bi morala imeti tudi
slovenska vlada, ki jo v prihodnosti
čaka še kako težko in odgovorno delo.
»Slovencem doslej ni bilo nič podarje-
nega in tudi mednarodno priznanje
nam ne prinaša daril. Le pripravlje-
nost za sodelovanje, ki pa jo bomo
morali sami izkoristiti«, je bilo še sli-
šati.
IVANA STAMEJČIČ
Po besedah podpredsednika DS Tone-
ta Peršaka si moramo v Sloveniji priza-
devati za štiri osnovne državne temelje:
učinkovito gospodarstvo, socialno politi-
ko s konkretnim socialnim programom,
krepitev raz\'ojmh deja\-nosti in razvoj
demokracije, utemeljene na človekovih
pra\'icah in državljanskih svoboščinah.
Celjski demokrati so za svojega pred-
sednika na tajnih volitvah iz\'olili dose-
danjega predsednika iniciati\-nega odbo-
ra za ustanovitev prof. Slavka Deržka,
ob tem pa še 7-članski občinski odbor in
3-članski nadzorni odbor.
Tudi vodilni na| gredo na čakanle
Protestni shod delavcev Topra
Okoli sto delavcev se je pred
tednom dni zbralo na protest-
nem shodu v celjskem Topru,
njihova usoda pa kljub temu
ni nič bolj jasna.
Shoda v prostorih jedilnice
so se poleg delavcev udeležih
tudi predstavniki Topra in no-
ve družbe Toper 2000, krizne-
ga štaba, občinskega sindikata
ter celjskega izvršnega sveta.
ni pa bilo nikogar iz Konfekci-
je Šmarje. Udeleženci protest-
nega shoda so v glavnem po-
slušali stare zgodbe o tem, da
je bila ustanovitev dveh novih
družb nujna, da so na ta način
zagotovili delovna mesta za
okoli 400 delavcev in da de-
narja v starem Topru ni. Ra-
čun je blokiran že od pomladi
lanskega leta, stavbe in stroji
so v rokah upnikov, po bese-
dah predsednika kriznega šta-
ba pa delavcem nihče ni zago-
tavljal socialne varno.«;ti. Edi-
na vzpodbudna novica je bila
obljuba Jožeta Gračnerja, da
poskušajo ustanoviti novo
dnižbo, v kateri bi zaposlih 30
do 50 čakajočih delavcev.
Delavci Topra, v starem de-
lu je še vedno zaposlenih 255
ljudi, večina je na čakanju, so
ogorčeni. Zahtevajo delo in
osebne dohodke, ki bi jim za-
gotoviU preživetje, poleg tega
pa terjajo odgovornost tistih,
ki so to nekoč uspešno podjetje
spravili v položaj brez izhoda.
Po njihovih besedah bi morali
na čakanje tudi vodilni, ki so
odgovorni za trenutne razme-
re. Brez odgovora so ostala
številna njihova vprašanja, na
primer o zaposlovanju delav-
cev v novih družbah. Kot je
bilo slišati na protestnem sho-
du, so v Šmarju zaposlili 12
delavcev, prijavljenih na zavo-
du za zaposlovanje, v Topru
2000 pa 2 delavca. Namesto da
zaposlujejo druge delavce, bi
morali vzeti ljudje z liste čaka-
jočih, zahtevajo delavci. Na-
dalje se delavci starega Topra
ne strinjajo s tem, da nimajo
statusa tehnoloških viškov, saj
bi jim po njihovem prepriča-
nju na ta račim pripadala
marsikatera ugodnost. To-
kratni shod pa očitno ni bil
zadnji, saj so delavci podprli
zahteve sindikata, da uporabi-
jo vse oblike sindikalnega boja
za uredite\i svojega položaja.
IB
Foto: EDO EINSPIELER
Kaj je
z lavnimi deii?
V občini Šmarje je bilo, še
zlasti na zadnjem zaseda-
nju šmarske skupščine, ve-
liko govora o javnih delih,
saj občinski socialni pro-
gram ni dobil poslanske
podpore. V občini je tre-
nutno nad 1100 iskalcev
zaposlitve, pri čemer javna
dela res ne morejo rešiti
vseh težav, vseeno pa bi
lahko storili več.
Šmarska vlada je lani
prijavila 4 programe javnih
del, med njimi ureditev
okolice turistično zanimi-
vega samostana Olimje ter
pomoč ostarelim na domu,
kar naj bi preprečilo tudi
preveliko zimsko povpra-
ševanje po začasnem biva-
nju v šmatskem domu upo-
kojencev. Samostan Olimje
je dal delo petim iskalcem
zaposhtve. Več težav so
imeli s pomočjo ostarelim
na domu, kjer je bila nosi-
lec občinska socialna
služba.
Udeleženci javnih del
dobijo, hkrati z drugimi
ugodnostmi, od 6 do 8 tisoč
tolarjev, pri čemer prima-
kne občinska vlada od tisoč
do dva tisoč tolarjev.
______________.      . ^^.^
Kdaj turisti namesto vojalcov?
že 9. januarja je Izvršni
svet Skupščine občine Laško
poslal slovenskemu ministr-
stvu za obrambo, v roke
g. Miranu Bogataju, dopis
s številnimi prilogami, prak-
tično celotno dokumentaci-
jo, ki je namenjena razpletu
usode zdaj zaprtega zdravi-
lišča v Rimskih Toplicah.
Tega še vedno stražijo pri-
padniki TO, ljudje, ki so bili
prej zaposleni v Zdravilišču,
pa so doma in prejemajo so-
razmerno lepe dohodke.
»Naš prvi interes je, da ob-
jekt usposobimo in ponovno
čimprej odpremo, da tako ne
bo naraščala že doslej visoka
škoda,« je odločen predsed-
nik Izvršnega sveta Laško
Roman Matek. »Splošni cilji
občine so, da se obnovi de-
javnost, kajti zdaj se vse pla-
čuje, deluje pa nič. Objekti
stojijo in bi slej ko prej lahko
prinašali korist, medtem ko
zdaj delajo izgubo.«
V Ljubljani pa imajo, tako
vsaj izgleda, preveč dela
z vsemi zapuščenimi voja-
škimi objekti in se težko loti-
jo gradiva, ki so jim ga po-
sredovah Laščani. Ti so se
dela lotili temeljito in pro-
grame bi bilo treba samo
pregledati in reči da ali ne.
Ob tem so Laščani naleteli
na vrsto težav, kjer je pred-
vsem moteča negotovost, ki
jo prinašajo nerešena last-
ninska razmerja. Pojavlja se
problem denacionalizacije.
Nihče sam objektov po pred-
laganih pogojih ni bil pri-
pravljen prevzeti, bi pa ne-
kateri v medsebojnih pove-
zavah sodelovali. Tako je Iz-
vršnemu svetu občine Laško
ostala edina možnost, da so
ponudili sodelovanje Ter-
mam Laško, podjetju v usta-
navljanju, kjer se med usta-
novitelji pojavljajo nekatere
institucije in podjetja, ki bi
ob zmanjšanju negotovosti
lahko pokazali poslovni in-
teres. V primeru svoje po-
slovne politike bi v njem
s primemo razdelitvijo pro-
gramov našle svoje mesto tu-
di Rimske Toplice, kjer naj
bi ljudje našli predvsem
možnosti za oddih, zdravlje-
nje revmatičnih obolenj in
seminarski turizem. Ob tem
bi se lahko razvijali še rekre-
acija, izletništvo, lov in ri-
bolov.
Laščani so torej v dani si-
tuaciji Ministrstvu za
obrambo ponudili najboljšo
rešitveno varianto Rimskih
Toplic. Težko pa bo prišlo do
take želene obnove dejavno-
sti, če ni odziva z nasprotne-
ga brega. In tudi ko bo do
odziva prišlo, bo moralo pre-
teči še mnogo vode, preden
se bo vse začelo, kot si zami-
šljajo. Z morebitno zeleno
lučjo za njihov projekt bodo
Laščani lahko začeli šele
z odpravo pomanjkljivosti,
brez česar pravega zagona
zdravilišča ne bo. Vsako ča-
kanje, še posebej ker je os-
novni program do podrobno-
sti pripravljen, pa je malo-
marno in neodgovorno.
TONE VRABL
»Imam občutek, kot da
v Ljubljani mislijo, da bodo
prišli kar na otvoritev, to pa
seveda ne gre,« je prizadet Ro-
man Matek, ki si želi čimprejš-
njega premika.
SVET MED TEDN®M
iVIegatrend:
novi svet
Težko se je spomniti,
kdaj je bilo v svetu
v istem času toliko hlcrat-
nih sestankov, ki so
obravnavali globalna
svetovna vprašanja. New
York, Praga, Davos, cen-
tri v katerih se je pretekli
vikend risala nova podo-
ba sveta. Patetično se zdi
razpisovati o tako masto-
dontskih frazah, vendar
to niso fraze, projektira-
nje novega sveta je real-
nost. Planetarnih deset
procesov, ki jih je v svoji
znameniti knjigi Mega-
trendi, za čas, ki ga živi-
mo, predvidel John Nais-
bitt, se posamezno v med-
narodni politiki ne bodo
povsem uveljavili, vendar
pa jih skupno zelo repre-
zentativno predstavlja
eden izmed trendov, »živ-
ljenje kot mreža«.
Iz bipolarnosti v multi-
polamosti: Časovno ana-
litiki mednarodnih odno-
sov sedanje spremembe
umeščajo v začetek tret-
jega obdobja novejše zgo-
dovine, ki se začenja po
versajski Ln jaltski uredi-
tvi sveta. Takšna obdobja
se simbolično začnejo
s sestankom na vrhu Ln
v ta okvir lahko štejemo
prvo vrhunsko srečanje
članic varnostnega sveta
OZN v New Yorku. Tako
zastavljen sestanek se
vendarle zdi preseneča-
nje predvsem s strani
ZDA, ki so trenutno edi-
na realna supersila na
svetu, čeprav po ekonom-
skih kazalcih ne več, saj
so se postavile v vlogo
enakega med stalnimi
članicami varnostnega
sveta. -Vloga Francije in
Velike Britanije v odnosu
do ZDA niti ni omembe
vredna, saj gre za bolj ali
manj trdna zavezništva,
drugače pa je s Kitajsko
in Rusijo.
Za Kitajsko pomeni so-
delovanje na vrhunskem
srečanju v New Yorku
popolno mednarodno re-
habilitacijo po Tienan-
menu leta 1989: pri obli-
kovanju skupnega stališ-
ča o razvoju demokracije
in spoštovanjui človeko-
vih pravic kot glavnih
usmeritvah v razvoju
mednarodne skupnosti se
v varnostnem svetu niso
spravili pridigati Li Pen-
gu. Medtem, ko so Kitaj-
skemu premierju pred
palačo na East Riverju
pripravili demonstracije,
so se Američani zadovo-
ljili z letnim poročilom
State Departmenta o kr-
šenju človekovih pravic,
v katerem je precejšen del
posvečen prav Kitajski.
Na formulacijo »o člove-
kovih pravicah, kot stra-
teški zadolžitvi varnost-
nega sveta« se je Li Peng
odzval z izjavo, da »nje-
gova država podpira na-
čelo o spoštovanju člove-
kovih pravic, vendar pa
to sodi v sfero suverenosti
vsake države in ne more
biti izgovor za vmešava-
nje v notranje zadeve dr-
žave.« S človekovimi pra-
vicami na Kitajskem pa
seveda še marsikaj ni
v redu, saj samo zadnje
dni    lahko    preberemo
o maso\Tiih javnih usmr-
titvah »kriminalcev«
v Pekingu in upoštevajoč
razmere je seveda težko
verjeti, da tako ne imenu-
jejo tudi političnih opo-
rečnikov. Po drugi strani
pa je Jelcin dejal, da ni-
majo v zaporu več nobe-
nega oporečnika.
Multilateralni vzorec
novih mednarodnih od-
nosov se zelo jasno de-
monstrira že v varnost-
nem svetu: Združene dr-
žave tn njeni zahodni za-
vezniki pristajajo na ko-
operativnost in partner-
stvo predvsem zaradi
izrazitih lastnih intere-
sov, ki pa so tudi izraziti
interesi Rusije in Kitaj-
ske. Da se danes velesila
postavlja predvsem eko-
nomsko, je na najboljši
način pokazala Nemčija,
po tej poti pa gredo tudi
ostali, prodiranje in kapi-
tala na nova gigantska
vzhodna tržišča ter vklju-
čevanje Rusije in Kitaj-
ske v mednarodne trgov-
ske tokove pa ni bilo mo-
goče ob ideološki in poli-
tični železni zavesi.
Zaton »notranjih proble-
mov«: Kitajska je tipičen
primer, da ni več »notra-
njih problemov«, ko gre
za kršenje človekovih
pravic, v enako kategori-
jo pa spadajo tudi proiz-
vodnja jedrskega orožja
(na primer diktati Iraku
v zvezi z jedrskimi razi-
skavami, pogojevanje re-
šitve za jedrsko orožje
pred mednarodnim priz-
nanjem nekdanjih sovjet-
skih republik, Jelcinov
predlog sistema »zvezd-
nih vojn« - skupnega glo-
balnega protiraketnega
ščita), mednarodni tero-
rizem (zahteva po izroči-
tvi libijskih državljanov
zaradi nesreče letala nad
Lockerbyjem) vsebolj pa
s takšno usmeritvijo sve-
tovnih sil izginja tudi po-
jem regionalnega kon-
flikta, saj že skoraj vsak
pomeni »nevarnost za
svetovni mir«.
Prostor nekdanje Jugo-
slavije je trenutno najbolj
eksplozivno svetovno ob-
močje. Če upoštevamo
popolno Bushevo igno-
ranco vojne v Jugoslaviji,
lani septembra v govoru
na rednem zasedanju ge-
neralne skupščine OZN,
potem ne preseneča, da se
pet šefov članic varnost-
nega sveta ni konkretno
opredelilo do jugoslovan-
ske krize. To seveda ne
zmanjšuje pomena trenda
k novemu svetovnemu re-
du, v katerem pa vsi nje-
govi deli ne bodo nikoli
enako pomembni in vla-
davina zakona, kot enega
najpomembnejših načel
»Busheve svetovne uredi-
tve nikoli ne bo veljala za
vse enako«.
Piše: Robert Gorjanc
Št. 5 - 6. februar 1992
4.
KOMENTIRAMO,
Vsega še ni konec
Srce povprečnega državljana kaj težko zdrži obreme-
nitve in in presenečenja, ki smo jih bili Slovenci deležni
v zadnjem času. Vse skupaj bi nekako še šlo, če se ne bi
neumnosti, ki smo jih prisiljeni videti in slišati, še bolj
pa občutiti, stalno ponavljale. Gremo po vrsti:
Ko so nam za novoletno darilo servirali dohodnino,
smo bili premnogokateri ob sapo, pa si vseeno mislili
»saj nas bodo potem pustili pri miru.« Učinka dohod-
nine še niti občutili nismo, ko je nad nas že priletela
sprememba stopenj prometnih davkov. Očitno je
nekomu do večjega razslojevanja ljudi (revež naj bo
revež, bogat naj bo bogat, tistih vmes pa tako ni), višek
neumnosti pa je nižji prometni davek na alkohol in višji
na osnovna živila in pijače. Kot kaže v naši deželi še ni
dovolj pijancev, tisti na vrhu pa tako niso nikoli trezno
razmišljali.
Če vlada stalno ponavlja pesem o sanaciji bank in
izgubljenem zaupanju vanje, si lahko malo oddahnemo
po sprovedenem izplačilu deviz varčevalcem (do vred-
nosti 500 DEM, seveda). S tem naj bi razbremenili pri-
bližno 87 odstotkov bančnega dolga, gledano po številu
recimo jim upnikov, ne pa po vsoti, ki jo banke dolgu-
jejo. Če bi le-te v trenutku poravnale vse tekoče in
zapadle obveznosti, bi država Slovenija isti hip ostala
brez bank. Sanacija tudi ni dajanje obliža na rano, pri
nas bo prej podobna obujanju mrtvega. Španci so potre-
bovali 7 let za podobno operacijo - danes imajo zanesljiv
bančni sistem in pezeta je po trdnosti takoj za nemško
marko. Povezava je več kot zgovorna.
Končajmo še z devalvacijo tolarja. Ukrep je sprejet na
veselje izvoznikov in na žalost navadnih državljanov, saj
so naši prejemki zdaj petino manj vredni, toda dejanje je
ekonomsko upravičeno. Po drugi strani pa se vprašajmo,
če nismo tega filma pred kratkim že videvali v neki
drugi državi. Slovenski vlak se torej pelje po isti spirali,
kot prej jugoslovanski, le da je njegova vožnja nekaj
počasnejša, radius pa večji. Presenečenja se bodo kaj-
pada še nadaljevala, zatorej tisti s slabim srcem takoj po
tablete, sicer vas bo kakšen prometni davek spet pre-
hitel. PRIMOŽ ŠKERL
Nova emisija delnic
Kljub vojni ¥ Rogaški Slatini 60 tisoč nočitev tujih gostov
Zdravilišče v Rogaški Slati-
ni je bilo lani 66 odstotno za-
sedeno, nočitev tujih gostov pa
je bilo 60 tisoč namesto priča-
kovanih 180 tisoč. To je glede
na lanskoletno vojno in na
razmere, kakršne so vladale
v Jugoslaviji, sorazmerno do-
ber rezultat, so prejšnji teden
med drugim povedali na novi-
narski konferenci, ki se je ude-
ležilo kakšnih petdeset sloven-
skih in hrvaških novinarjev.
Sicer pa je bilo lansko leto
za to zdravilišče v mnogočem
posebno. Reorganizirali so se
v holdinško delniško družbo
z dvema sestrskima firmama
- Zdravilišče hoteli turizem
ter Vrelci.
Kako se je od leta 1985 po-
večevalo zanimanje za Roga-
ško Slatino, pove že podatek,
da so v petih letih število go-
stov skoraj podvojili. Kljub
lanskim razmeram tujci niso
pozabili na to zdravilišče.
O tem govori podatek, da so
redno vozili avtobusi na lini-
jah iz Nemčije v Rogaško.
Mnogo več si seveda obetajo
od letošnjega leta. Ocenjujejo,
da bodo imeli 300 tisoč noči-
tev, od tega 130 tisoč nočitev
tujih gostov, kar bo skoraj to-
liko kot v letu pred vojno. Ta-
ko naj bi letošnji celotni pri-
hodek znašal že okrog trideset
milijonov mark. Med tujimi
gosti bo znova največ Italija-
nov, ki so dobri potrošniki.
Cena penziona jim namreč
v strukturi tistega, kar porabi-
jo, predstavlja le 60 odstotkov,
kar seveda govori tudi o dobri
izvenpenzionski ponudbi.
Načrtov jim v Rogaški Slati-
ni ne manjka. Za obnovo
zmogljivosti in uvajanje novih
programov so namenili 20 mi-
lijonov mark, ki so jih zbrali
s prodajo delnic po vojni. Med
delničarji so številni zasebniki
in znane slovenske firme kot
novogoriški Primex, Loterija
Slovenije, Stanovanjsko ko-
munalna banka, Sava Kranj,
Intertrade,   Cetis  in  Smelt.
S pomočjo delnic so med dru-
gim obnovili pročelja vrste
zgradb v zdraviliškem kom-
pleksu, odprli so vadbišče za
golf, v kratkem bodo namenu
predali dentalni studio in bea-
uty center, v zaključni fazi so
priprave na poseg v obnovitev
Zdraviliškega doma.
Sedaj pripravljajo novo
emisijo delnic v vrednosti 33
milijonov mark. Sveži kapital
bodo investirali izključno
v produktivne naložbe in ne za
porabo, za delnice pa se že za-
nimajo tudi tujci, je povedal
direktor ekonomsko finančne-
ga sektorja, Florijan Zorin.
JANEZ VEDENIK
GOSPODARSKI BAROMETER
Zlata borza čez
teden dni
Prihodnji četrtek, 13. febru-
arja, bo v Ljubljani prvi borz-
ni sestanek trga plemenitih
kovin. S tem začenja v okviru
Ljubljanske borze delovati ta-
ko imenovana zlata borza, pri
kateri ima pomembno vlogo
tudi celjska Zlatarna. Doslej
se je na seminarju že izšolalo
33 borznih posrednikov. Nov
seminar pripravljajo predvi-
doma 21., 22. in 23. februarja
v Rogaški Slatini.
Bohor na tuje
Upad prodaje na jugoslo-
vanskem tržišču je v minulih
mesecih povzročal veliko te-
žav Lesni industriji Bohor
v Šentjurju. Po zadnjih podat-
kih pa se povečuje zanimanje
za njihove izdelke na tujih tr-
žiščih. V Nemčijo, Švico in
Belgijo so začeli prodajati
predvsem vrtno pohištvo, ki ga
izdelujejo v Mestinju.
Dobrodošla ekološka
novost
Delavci Kovinske industrije
Vransko v teh dneh izdelujejo
napravo za sežig posebnih od-
padkov. V razvoj te naprave so
vložili okoli 400 tisoč nemških
mark, v začetku marca pa naj
bi to napravo začeli uporab-
ljati v žalskem Emteksu.
Manj elektrike za
Štore
Elektrogospodarstvo Slove-
nije je pred dnevi pričelo
zmanjševati dobavo električne
energije največjim porabni-
kom v Sloveniji, med njimi tu-
di štorski železarni. Dnevno
dobijo v Štorah le 14 megava-
tov, za normalno proizvodnjo
pa dnevno potrebujejo okoli
30 megavatov. Manjša dobava
elektrike povzroča motnje
v proizvodnji, v železarni pa
poskušajo doseči dogovor
s predstavniki Elektrogospo-
darstva. Po besedah direktorja
Borisa Marolta so v Štorah do-
kaj redno poravnavali račune,
v glavnem s kompenzacijami
in menicami. Vendar v Elek-
trogospodarstvu ne pristajajo
več na takšen način plačeva-
nja, za poravnavo računov
zahtevajo gotovino.
Novi bankomati
V Ljubljanski banki Splošni
banki Celje so v minulih dneh
začeli montirati štiri nove
bankomate. Postavljeni so
v Celju na Trgu petega kon-
gresa, v Žalcu, Slovenskih Ko-
njicah ter v Rogaški Slatini
S pomočjo bankomata lahko
občani dvigujejo svoj denar
neprekinjeno 24 ur na dan, tu-
di ob nedeljah in praznikih. Za
uporabo bankomata si morajo
uporabniki čekovnih kartic
pridobiti osebno številko kar-
tice.
Prvič s pozitivno
ničlo
Po prvih ocenah bodo v ve-
lenjskem rudniku zaključili
poslovno leto s pozitivno ničlo.
Letos nameravajo izkopati 4,1
miUjona ton lignita. Če se bo-
do z ministrstvom za energeti-
ko dogovorili za predlagano
ceno 5,5 nemških mark za gi-
gajoul, bi po oceni direktorja
Franca Avberška tudi v pri-
hodnje poslovali pozitivno
brez državnih subvencij. Se-
danja cena, ki jo dosegajo, je
okoli 5 nemških mark, nereše-
no pa še vedno ostaja vpraša-
nje izgube iz minulih dveh let.
Rezultati še
nevzpodbudni
Po podatkih Službe družbe-
nega knjigovodstva Celje je la-
ni celjsko gospodarstvo imelo
za tretjino manjši izvoz, kar ob
hkratnem zaostajanju indu-
strijske proizvodnje ne kaže
na izboljšanje gospodarskega
položaja občine v kratkem ča-
su. Še naprej se povečuje šte-
vilo pravnih oseb z blokiranim
žiro računom, teh je bilo de-
cembra 42. Zamirajo tudi in-
vesticije, za naložbe v osnovna
sredstva za gospodarske na-
mene je bilo decembra porab-
ljenih le 7 odstotkov sredstev
celotnih investicijskih vlaganj
v letu 1991, še manj za stano-
vanjsko dejavnost (0,3 odstot-
ke), za investicije v negospo-
darske namene pa 11,6 od-
stotkov.
IB
Kontaictni biro v Gradcu
štajerska Gospodarska zbornica iz Gradca je ponu-
dila Gospodarski zbornici Slovenije, da odpre
v Gradcu kontaktni biro, ki bi navezoval gospodarske
stike med štajerskimi in slovenskimi podjetji ter
z deželami Alpe-Jadran.
Ponudba je izredno ugodna, ker je štajerska gospo-
darska zbornica pripravljena kriti tretjino stroškov za
najemnino, tretjino bi prevzelo nase mesto Gradec,
tako da bi Slovenijo bremenila samo tretjina, kar je
približno 2 tisoč avstrijskih šilingov. Tako razmerje
ponuja štajerska stran za naslednji 2 leti. M. G.
HAMURABI ODGOVARJA
Bogdan Oblak
- Hamurabi
Kaj pomeni zadnja devalva-
cija za slovensko gospodarstvo
in državljane?
Zelo malo ali pa nič! Urad-
na tečajnica slovenske cen-
tralne banke je pomembna le
za carine, vrednostne papirje
in pogodbe, ki vsebujejo valut-
no klavzulo. Vse transakcije
z devizami, tudi tiste, ki jih
opravlja Banka Slovenije, pa
potekajo po neuradnem, me-
njalniškem tečaju.
Kako se bo tečaj marke gi-
bal v naslednjih tednih? Kako
varčevati v devizah ali v veza-
nih tolarjih?
Marka je še vedno podcenje-
na. Trenutno bi morala veljati
že 57 tolarjev, da bi bil njen
tečaj realen. V naslednjih ted-
nih bo rasla približno enako
kot cene na drobno. Zato je
vseeno, ali varčujete v markah
ali z vezavo tolarjev. V obeh
primerih boste na približno
istem.
Bruno iz Šentjurja: Banke
so začele verčevalcem vračati
po 500 zamrznjenih mark. Ali
jim gre zaupati in te devize
položiti na novo odprte deviz-
ne račune?
O tem vam ne želim svetova-
ti. Vsak naj se odloči sam, gle-
de na to, koliko zaupa v banke.
Popolno nezaupanje varčeval-
cev pa bi naše banke sesulo,
saj bi ostale brez deviz!
Kristina iz Celja: Ali naj de-
vize hranim v nogavici aU naj
jih položim na kakšno tujo
banko?
Občane opozarjam na pre-
vidnost, ko se odločajo za var-
čevanje v tujih bankah. Tuje
države namreč jamčijo le za
varnost hranilnih vlog svojih
državljanov, za vloge tujcev pa
ne! Če bi naprimer šla kakšna
avstrijska banka v stečaj, bi se
lahko zgodilo, da njeni varče-
valci iz Slovenije ne bi dobili
nazaj svojih deviz, ker jim Av-
strija ne jamči zanje! V seda-
njih neurejenih razmerah se
tudi pri nas pojavljajo številne
tuje banke in podobne finanč-
ne ustanove, nimamo pa |
ustrezne zakonodaje za pre- ^
verjanje njihove poslovne so-
lidnosti. Tako se lahko pojavi-
jo tudi manjše banke sumljive-
ga slovesa. Spomnimo se le,
kaj se je zgodilo z investicij-
skim skladom Concorde, ki je
zamrznil devize številnih Slo-
vencev in naših podjetij.
Skratka, ko se odločate za var-
čevanje v tujih bankah, dobro
preverite, kakšni banki oz.
ustanovi boste zaupali svoje
devize!
Marija iz Celja: Poleti bo za-
čela graditi hišo. Zdaj ima to-
larje in jo zanima, ali naj takoj
kupi gradbeni material ali pa
devize in le-te proda takrat, ko
bo potrebovala material.
Pri trgovcih skušajte dobi\:\
podatke o tem, kako so se cene
gradbenega materiala, prera-
čunane v lipo, gibale v zad-
njem letu dni. Izračunajte
povprečje in če je cena materi-
ala v lipah trenutno nizka, se
vam ga splača kupiti takoj, ker
se bo slejkoprej podražil. Tre- '
nutni tečaj lipe (v torek, 4. 2.)
je 227,5 tolarja.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- samolepilnih signalnih ka-
blov SL 20 PP, 3 X 0,4 v rjavi in
2 X 0,8 v beU barvi; kabel je pri-
meren za površinsko instalira-
nje niskonapetostnih naprav;
lepimo ga na gladke, čiste in
suhe površine; lepilo je odpor-
no proti vlagi in temperaturi
do 80 stopinj C. Informacije
- SALK Proizvodnja samole-
pilnih kablov Arto 8a, Stude-
nec, Pavel Jeras, tel. (0608)
89-100;
- šiviljskih uslug za butike in
zasebne trgovine (manjše seri-
je) Informacije - Vlasta Petek,
Velenje tel. (063) 858-931,
854-251;
- mehanske obdelave črnih in
barvnih kovin (struženje,
skobljanje, ploskovno, okro-
glo, profilno brušenje, rezka-
nje na CNC, koordinatno vrta-
nje, spajkanje in varjenje); iz-
delava AL profilov, brizganje
na plastinjektorjih, galvanske
obdelave, vlečenje in uvijanje
CU in CUSN žic, opletanje ka-
blov in pletenic, plaščenje ka-
blov, sestava žičnih vezij, se-
stave in izdelava elektronskih
vezij, montaža elektronskih
sklopov in naprav, strojno
spajkanje, ultrazvočno čišče-
nje vezij, ter opravljanje ra-
zličnih VE meritev do 2 GHz;
konstruiranje in izdelava raz-
nih vrst orodij. Informacije
- ELRAD, GORNJA RADGO-
NA, Milena Marovič, tel. (069)
61-831:
- lesenih EURO palet (po-
vratne), dimenzije
1200x800 mm in
1200x 1000 mm. " Informacije
- Boris Barač, (069) 32-345;
- strojev za briketiranje lese-
nih odpadkov: 2-3 kg lesenih
odpadkov, slame, odpadnega
papirja je enakovredno 1 litru i
kurilnega olja; ostanke zdro-l
bimo in jih briketiramo. Za
proizvodnjo 100 kg briketov
porabimo samo 5 kw/h energi-
je. Informacije - ESO p. o. Ve-
lenje, Radovan Finka, tel
(063)854-834.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacija
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
zbornice Slovenije, telefon
(061) 150122, 215 631, interno
290, 292, 293 (Tanja Lončar).
PO CEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 5. 2. 1992
Št. 5 - 6. februar 1992
Potočnik pripravlja
čarovniški proces!
»Seveda gre le za prispodobo, toda njegov poskus le mračnjaško obarvan-', pravi
Franc Zidar, ki zavrača večino očitkov_
»Ni več nobene možnosti, da
v šmarskem parlamentu kar-
koli povem. Vsa stvar je zrela
za civilno tožbo, toda Franc
Potočnik ima dvojno imunite-
to, saj je občinski in republiški
poslanec«, je dejal zadnji kan-
didat za šmarskega župana
Franc Zidar, potem ko so ga
obtožbe Franca Potočnika
z januarskega zasedanja hudo
prizadele.
Zadnje zasedanje je izzvene-
lo v naštevanju hudih očitkov,
ki so leteli na vaš račun. Eden
teh je bil tudi, zakaj ni bilo
razpisa za direktorja Spomin-
skega parka Trebče?
Moj položaj direktorja je le-
gitimen. Stvar je nesporna in
utemeljena v vseh listinah. Pri
javnem zavodu, pri državni in-
stituciji je to toliko bolj nujno
in potrebno. Moj štiriletni di-
rektorski mandat se izteče le-
tos oktobra. Od januarja 1982
sem bil strokovni tajnik odbo-
ra za varstvo in razvoj SPT,
nato pa me je republiški izvrš-
ni svet z odlokom o ustanovi-
tvi posebne varstvene organi-
zacije imenoval za začasnega
individualnega poslovodnega
organa. Odkar se profesional-
no ukvarjam s Spominskim
parkom Trebče so bile vse od-
ločitve v zvezi z mano sprejete
na veljaven in zakonit način.
Več kot eno leto je v šmar-
skem parlamentu precej pole-
mik zaradi podjetja Grad Pod-
sreda d.o.o. Omenja se tudi va-
še ime, kajti eden družabnikov
podjetja je vaš tast Jože
Rozman?
Podjetje Grad Podsreda je bilo
vpisano v sodni register leta
1990. V SPT smo pripravili ce-
lovito projektno zasnovo na-
membnosti grajske stavbe in
kot enega ključnih opredelili
steklarski program, ki je bil
sestavljen iz treh segmentov:
muzeja, prikaza steklarske de-
javnosti in trgovine. Zamisel
ni bila realizirana, čeprav je
Steklarna Rogaška Slatina
pripravila določene predloge,
zato  je  skupina  treh  ljudi
- med njimi tudi moj tast
- sprejela izziv in se s podjet-
jem Grad Podsreda d.o.o.
vključila v projekt predstavi-
tve stekla na podsreškem
gradu.
Ne liomo delali
termostatov
Kamen spotike naj bi bila
pravzaprav konkurenčna
klavzula?
Podjetje je bilo ustanovljeno
več kot pol leta pred zakonom
o konkurenčni klavzuli. Tudi
člen, da sorodniki ne smejo bi-
ti ustanovitelji takšne firme, je
veljal samo v povezavi s pod-
jetjem, kjer je posameznik za-
poslen. Moj tast je v službi
v Eti Cerkno, ki se ukvarja
z izdelavo termostatov in grel-
nih plošč, zato so vsa namigo-
vanja o sorodnosti del nesmi-
selna, ker nismo imeli namena
izdelovati termostatov. Kon-
kurenčna klavzula je veljala
samo dva meseca, ker je zako-
nodajalec ugotovil, da je vse
skupaj nesmisel. Gonja proti
podjetju Grad Podsreda d.o.o.
se je končala tako, da na gradu
nič nimamo.
Pogosto se omenja tudi
Olimje. Zbrana je obsežna do-
kumentacija, ki se končuje
z majem 1991. Tedaj je sodni
izvedenec pripravil poročilo
o oceni projekta, ki ga je
ovrednotil na 305 tisoč DEM,
SPT pa na 388.755 DEM. Ali je
ravno v denarju srž vsega pro-
blema?
Morebiti je, morebiti tudi
ne. Pripravili smo dve poročili,
a komisija ni bila zadovoljna
z nobenim. Zato smo sodno za-
priseženega cenilca gradbene
stroke zaprosili, da ovrednoti
opravljena dela. Dobil je vso
dokumentacijo in pripravil iz-
vedensko mnenje.Okrog OUm-
ja niso bile nikoU sporne pro-
gramske odločitve. Bolj so se
kresala mnenja okoli vpraša-
nja, ali je park kot organizator
obnove Olimja in tisti, ki je
pripravil programsko shemo,
ves denar tudi porabil za
Olimje. Na edini možni način;
s poročilom in izvedenskim
menjem smo prikazali koliko
finančnih sredstev smo prido-
bili - s strani države, občine in
sponzorjev - in koliko tudi po-
rabili. Zdaj naj občina kot
lastnik objekta izpelje posto-
pek primopredaje in se reši
razmišljanj, da je z Olimjem
nekaj narobe.
Potočnika bom tožil
Dogajanje na zadnjem
skupščinskem zasedanju so še
bolj vzpodbudila ugibanja, da
gre za spor na relaciji Franc
Potočnik - Franc Zidar. Ali
bolj na osebni kot strankarski
ravni, čeprav sta na relaciji
SKZ-SDP na obeh skrajnostih
ali pa gre Potočniku v nos vaša
politična aktivnost v 80. letih.
Hm. Nikoli nisem bil skraj-
než, to kaže tudi moje življe-
nje. Nisem v sporu z nekda-
njim predsednikom. Bolj gre
za vprašanje pojmovanja de-
mokracije. Le-to vidim kot so-
očanje ljudi, interesov, razmi-
šljanj in odločitev v okviru
evropskega demokratičnega
izročila. Štejem se za nekoga,
ki želi in skuša živeti tovrstno
demokratično življenje in to
sem ves čas počel. Kako go-.
spod Potočnik gleda na življe-
nje? Tega ne vem.
Pravite, da s Francem Po-
točnikom niste v sporu, vendar
ste namignili možnost, da ga
boste zaradi neresnic in očit-
kov tožili?
Seveda je vsa stvar zrela za
civilno tožbo. Vendar menim,
da je šlo za poskus razumnika,
izobraženca, da me z neresni-
cami diskvalificira po človeški
plati. Politični napadi so vsa-
kovrstni in jih poznamo še iz
preteklosti. Toda z neresnica-
mi in podtikanji me je kot člo-
veka, kot osebnost poskušal
razvrednotiti in s tem tudi mo-
je delo. Opravičljivost tega de-
janja je vprašljiva, zato razmi-
šljam o civilni tožbi, čeprav
gospoda Potočnika ščiti po-
slanska imuniteta.
Vso zadevo ste nekako pos-
plošili in dejali, da »diši po
čarovniškem procesu.«
Gre za igro slučajev. Te dni
je izšla Kronika, časopis za
slovensko krajevno zgodovino.
V njej je opisan čarovniški
proces, ki je bil v 17. stoletju
na bizeljskem gradu. Primer-
java je seveda izrečena zgolj
v prispodobi. Vendar se mi zdi,
da je v konstrukciji prejšnjega
predsednika, ki jo je sestavil
na zadnji skupščini, in če na
vso stvar gledam kot zgodovi-
nar, nekaj podobnosti. Podti-
kanja, neresnice in z njimi
ustvariti posebno razpoloženje
in mnenje. Seveda verjamem
v pravni sistem in red, toda
poskus je zagotovo malce
mračnjaško obarvan.
Nimam moralne
packe
Novembra je Franc Potoč-
nik v parlamentu dobil neza-
upnico in tedaj ste pred po-
slanci zatrjevali, da se ne boste
vključili v kandidaturo za no-
vega župana. Januarja ste
snedli besedo in kako naj vam
parlament v prihodnje še ver-
jame?
Besede nisem snedel. Po Po-
točnikovi razrešitvi je stekel
postopek evidentiranja za no-
vega predsednika. Takrat me
je marsikdo vprašal o namenih
in že na skupščini in tudi kas-
neje sem rekel, da ne bom kan-
didiral. To se je v naslednjem
poskusu izvolitve župana tudi
zgodilo in nimam nobene mo-
ralne packe. Ker pa župana ni-
smo dobili, mi je mnogo ljudi,
ki jih cenim in spoštujem re-
klo, da je vredno poskusiti, češ
da je šmarsko občino potrebno
zastopati čim bolj ofenzivno in
tako so me nekako prepričali
v kandidaturo. Nobena stran-
ka je ni podprla, ampak so me
podprli posamezniki. Na kon-
cu sem prirajžal v družbo
prejšnjih dveh kandidatov: vsi
smo dobili- 'približno tretjino
glasov.
Ljudje so vas podprli, med
glasovanjem pa obrnili hrbet.
Parlament ima potemtakem
dvojno moralo?
Zagotovo je prisotna dvojna
morala. Vendar je to predvsem
problem ljudi, Id so se odločili
za takšno obnašanje. Dvojno
moralo kaže tudi osip v po-
slanskih klubih.
Težko se je znebiti vtisa, da
ste igrali dvojno vlogo. Že ok-
tobra ste izstopili iz SDP,
o odločitvi pa ste javnost sez-
nanili šele dan po zadnjem za-
sedanju parlamenta, ki vas ni
izvolil za župana?
Iz SPD sem izstopil pred-
vsem iz moralnih in etičnih ra-
zlogov. Stranka me je prepro-
sto prepričala naj svojo odlo-
čitev zadržim do izvolitve
predsednika skupščine. To je
bil odgovor in v tem ne vidim
nobene moralne dileme. Dogo-
vora sem se držal, za kandida-
turo sem se odločil s stališča
civilne družbe; nestrankarsko.
Pričakoval sem podporo tistih,
ki menijo, da lahko tej komuni
koristim. Rekli pa so: »Ne.«
ŽELJKO ZULE
»Odkar se profesionalno uk-
varjam s Spominskim parkom
Trebče so bile vse odločitve
v zvezi z mano sprejete na ve-
ljaven in zakonit način.«
»Okrog Olimja niso bile ni-
koli sporne programske odlo-
čitve. Bolj so se kresala mne-
nja okoli vprašanja, ali je park
kot organizator obnove Olimja
in tisti, ki je pripra\'il pro-
gramsko shemo, ves denar tudi
porabil za Olimje.«
»Menim, da je šlo pri Potoč-
nikovem napadu name za po-
skus razumnika, izobraženca,
da me z neresnicami diskvali-
ficira po človeški plati.«
»Iz SPD sem izstopil pred-
vsem iz moralnih in etičnih ra-
zlogov. Stranka me je prepro-
sto prepričala naj svojo odlo-
čitev zadržim do izvolitve
predsednika skupščine.«
Brezposelni v Mozirjn
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje
Velenje je bilo v občini Mozirje lani de-
cembra 568 brezposelnih, od tega 52,6
odstotkov iskalcev starih do 26 let, 26
odstotkov iskalcev prve zaposlitve in 18
odstotkov iskalcev pripravništva.
Novembra lani je bilo v občini 561
brezposelnih, kar je dvakrat več kot de-
cembra 1990. Naraščanje števila brez-
poselnih je posledica likvidacije Gozd-
nega gospodarstva Nazarje, iztekov za-
poslitev za določen čas, nemožnosti za-
poslitve mladih po končanem šolanju in
pojavljanja trajnih presežkov delavcev.
Med iskalci zaposlitve je bilo v primer-
javi z letom 1990 manj žensk in težje
zaposljivih, povečal pa se je delež iskal-
cev prve zaposlitve in iskalcev, starih
nad 26 let. Manjši je tudi delež iskalcev
zaposlitve s V., VI. in VII. stopnjo stro-
kovne izobrazbe, povečuje pa se delež
iskalcev zaposlitve z nižjimi stopnjami
izobrazbe.
Zaradi postopnega naraščanja brez-
poselnosti se vse bolj podaljšuje čakalna
doba. V novembru 1991 je bila kar peti-
na iskalcev zaposlitve prijavljena na za-
vodu že od enega do treh let, 3,2 odstot-
ka od 3 do 5 let in 0,9 dstotkov iskalcev
od 5 do 8 let. Še vedno pa je največ, kar
44 odstotkov takih, ki so na zavodu pri-
javljeni do 6 mesecev.
M. G.
SENCE
NA SONČNI STRANI ALP
RAZOČARANJE IN PRO-
TESTI - oblasti veselo naz-
dravljajo pivopivci, eni red-
kih, ki so jih novi prometni
davki spravili v dobro voljo.
Za večino, zlasti za tiste, ki
so komaj shajali od prvega
do prvega v mesecu, pa je
razočaranje veliko, saj so se
podražila vsa osnovna živila.
Koga bodo zdaj krivili stro-
kovnjaki, ki se ukvarjajo
z mladino, če bo alkoholizem
med mladimi še porasel, ker
so alkoholne pijače v bistvu
cenejše od brezalkoholnih?
Bravo oblast, vzklikajo tu-
di tisti, ki si lahko privoščijo
razkošne avtomobile - takih,
bogatejših je po ocenah
v Sloveniji med 5.000 in
10.000 - saj gre njihov pri-
hranek v sto tisoče tolarjev.
Pri najdražjem avtomobilu
znamke BMW bo kupec men-
da prihranil kar 62 zajamče-
nih slovneskih plač oziroma
bi lahko, če bi mu bila drža-
va vzela toliko, kot so bili
prejšnji prometni davki na
razkošje, prispeval k preži-
vetju petih zaposlenih siro-
makov na leto.
Zoper nove prometne dav-
ke, ki so večini Slovencev še
poslabšali standard - resda
so na »evropski ravni«, toda
plače v Sloveniji so v glav-
nem še zmeraj balkanske ali
podobne tistim v banana re-
publikah - so se že oglasili
prenovitelji in socialisti. Pre-
novitelji bodo poskušali do-
seči, da bi Peterletovo vlado
le zamenjali, socialisti pa po-
udarjajo, da so vložili dopol-
nila k zakonu o prometnih
davkih, ki naj bi izvzela iz
podražitev osnovna živila,
vendar jih je takratna Demo-
sova večina preglasovala.
Pa imamo sporno politično
vprašanje več v Sloveniji.
POLITIČNE ŠTRENE
- Sploh pa so politične štrene
v mladi državi tako zameša-
ne, da jih bo težko razplesti.
Vohtve, vlada, v kateri se mi-
nistri javno prepirajo, nove
stranke, ki nas po številu že
uvrščajo v Guinessovo knjigo
nenevadnih rekordov, ob
vsem pa še padanje standar-
da, so sporna vprašanja, reši-
tev pa ni videti.
Vohtve naj bi bile zdaj,
pravijo predstavniki strank,
jeseni saj so vse druge roke,
zlasti pa aprilskega, zamudi-
li V boju za oblast, kar voli-
tve v končni posledici so, so
»močnejši« (stranke, ki raču-
najo na večjo podporo volil-
cev) za večinski ali kombini-
ran sistem, »šibkejši« pa za
proporcionalen, ki jim vse-
eno omogoča, da z manjšim
številom glasov le pridejo
v Državni zbor. Čisto nekaj
drugega je biti parlamentar-
na stranka kot pa zunajpar-
lamentama, ki je, kot zdaj
kaže, v glavnem sama sebi
namen. Mest v Državnem
zboru bo malo, samo 88 (ob
tem, da je po eno mesto
v njem zagotovljeno pred-
stavniku italijanske in mad-
žarske narodnostne skupno-
sti). Imeti poslanca v parla-
mentu namreč ne pomeni
imeti samo določenega vpli-
va ali poskusa vpliva, ampak
prinaša tudi denar. Ne poza-
bimo, da je devet strank, ko-
likor jih je bilo skoraj vse
leto v parlamentu (Demokra-
ti Slovenije so se jim priklju-
čili šele konec leta. enako
»prestopniki« iz drugih
strank v SDU), dobilo iz pro-
računa 36,747.720 tolarjev,
odvisno od števila poslan-
skih sedežev v družbenopoli-
tičnem zboru. Največji kos so
dobili - več kot šestino - pre-
novitelji dr. Cirila Ribičiča,
najmanjši - slabih 1,4 milijo-
na tolarjev - pa liberalci
Franca Golija.
POPLAVA STRANK - Ti
denarci so tako vabljivi, da
imamo zdaj v Sloveniji že
kar 78 strank, ki naj bi se
spustile v boj za volilce. To
pomeni na okrog 20.000 vo-
lUcev ena stranka oziroma še
celo manj, saj imajo krščan-
ski demokrati menda že
okrog 40.000 članov, kar po-
meni da je v slovenskem vo-
lilnem prostoru za eno (te-
oretično povprečno) stranko
manj možnosti.
Kaj je ta slovenska nena-
vadnost v svetovnem merilu,
najbolje osvetli dejstvo, da
pride v ZDA 100 milijonov
volilcev na eno (resno) stran-
ko, v zelo opevani Nemčiji
okrog 16 milijonov. In vsaka
ameriška ali nemška stranka
natančno ve, na koliko gla-
sov lahko računa. Pri nas so
ljudje v glavnem še zmeraj
lahko člani vseh 78 strank
hkrati! Ubogi poslanci, ki se
bodo morali kot levi boriti za
vsak glas. Zato ni nič čudne-
gas, če bo predvolilna kam-
panja slovenske stranke sta-
la od 200.000 do 2,000.000
DEM!
ZET SPODRIVA TASTA
- Najnovejšo stranko, 78.
(čeravno je vprašljivo, ali
nekdanjo kmečko, zdaj ljud-
sko stranko lahko uvrščamo
med nove), Slovensko ljud-
sko stranko, ki »raste iz ko-
renin«, smo dobili konec ted-
na v Mariboru. Porodni krči
so bili manj boleči, kot so
napovedovali, saj je »ata«
Oman še naprej ostal prvi
mož, medtem ko se je inž.
Marjan Podobnik, ki mu je
bil Oman že dal svojo hčerko
za ženo, tokrat še zadovoljil
z drugim mestom.
S Slovensko ljudsko stran-
ko (prej Slovensko kmečko
zvezo-Ljudsko stranko) smo
dobili močan krščanski blok,
saj SLS gradi na »krščan-
skem etosu« (beri: krščanski
nravnosti), torej je na enaki
valovni dolžini, kot so Peter-
letovi krščanski demokrati.
Med njihovimi najhujšimi
»nasprotniki« pa so, kot so
bili že pred drugo svetovno
vojno, krščanski socialisti.
IN KAJ BO Z VLADO?
- Spori med strankami in ne-
srečna poteza Jožefa Školča,
ki je prezgodaj izdal skriv-
nost o morebitni novi koali-
ciji, so za zdaj utrdili položaj
Lojzeta Peterleta. Še moč-
nejši pa bo, če iz Davosa, kjer
so se zbrali politični in go-
spodarski mogotci z vsega
sveta, ni prinesel samo ob-
ljub, ampak tudi kaj »kon-
kretnega«.
Verjetno se bo zdaj Lojze
Peterle spustil v končni
obračun z »neposlušnim« in
»premalo sposobnim« zuna-
njim ministrom dr. Dimitri-
jem Ruplom. V njune javne
polemike, ki so se zaostrile
zlasti okrog položaja sporne-
ga Karla Smolleja (nekda-
njega vodje Biroja RS na Du-
naju, po novem častnega ge-
neralnega konzula v Celov-
cu), so zdaj posegli Pimatovi
narodnjaki, ki že zahtevajo
Ruplov odstop. Če upošteva-
mo, da je doslej Peterle že
trikrat hotel odstaviti dr. Ru-
pla, potem se je bojna fronta
med premierom in ministrom
prenesla na strankarsko ra-
ven in se bo, žal. Rupel spre-
menil samo v objekt stran-
karskega obračuna. Če bo
Peterletu uspelo, bo dr. Ru-
pel sedmi minister v Peterle-
tovi vladi, ki je bil ali od-
stopljen ali je prostovoljno
odstopil ah jc bil nagrajen za
nesposobnost z veleposlani-
škim mestom (Stanič in
Bastl, Mencinger in Kranjec,
dr. Bohova in dr. Capuder).
Št. 5 - 6. februar 1992
6
Republiška mreža občinskih meja
Nas Iz sedmih občin celjskega območja (brez Mozirja) po novem čaka kar 33 novih?_
Nastajajoči Zakon o lokalni sa-
moupravi Republike Slovenije bo,
obljubljajo sestavljale!, ukrojen po
evropskih merilih. V Odboru za lo-
kalno samoupravo te dni še uskla-
jujejo besedilo delovnega gradiva
predloga za izdajo zakona, do sredi-
ne meseca pa naj bi bil izdelan še
statistični in kartografski material.
Po 20. februarju bo osnutek novega
zakona objavljen v skupščinskem
Poročevalcu, nekaj dni kasneje pa
bo še posvet predstavnikov zadajš-
njih slovenskih občin o bodoči lo-
kalni organiziranosti.
Po prvotnem predlogu naj bi bila
Slovenija razdeljena na 246 občin,
eden od kriterijev za oblikovanje
novih občin pa je število prebival-
cev. Nove občine praviloma naj ne
bi imele manj kot 3 tisoč, mestne
skupnosti pa ne manj kot 20 tisoč
prebivalcev. O tem, ali se občani
strinjamo z novo loklano organizi-
ranostjo, se bomo lahko izrekali na
referendumih, ki bodo hkrati tudi
priložnost za natančno določitev
novih občinskih meja. Ponekod na-
mreč razmišljajo, da bodo krajani
mejnih območij med dvema novima
občinama ponudili priložnost za
odločitev kar na samem referen-
dumu.
Vendar pa ob novi zakonodaji
o lokalni samoupravi ostaja še kar
nekaj neusklajenih vprašanj. Gre
predvsem za način financiranja no-
vih občin ter pokrajinsko organizi-
ranost. Pri slednji namreč v Odboru
za lokalno samoupravo še vedno
tehtajo tri možnosti po katerih naj
bi imeli v Sloveniji 8, 12 ali 22 do 25
okrajev, regij ali pokrajin. Tudi
o tem bodo jutri, v petek 7. februar-
ja, razpravljali člani Odbora in de-
vetih republiških ministerstev, ki
bodo na srečanju predstavili svoje
poglede na bodočo lokalno organi-
ziranost Slovenije.
Iz 7 kar 33 občin
Iz zdajšnje celjske občine naj bi
po novem dobili štiri: Celje, Štore,
Vojnik in Dobrno. Čeprav v občini
o novi organiziranosti še niso raz-
pravljali, pa so vendarle usklajevali
edino sporno vprašanje obm.očja
Bukovžlaka in Teharij. Obe naselji
sta bili po prvotnem predlogu uvrš-
čeni v štorsko občino, zdaj pa je
Bukovžlak že pripojen Celju, kraja-
ni Teharij pa bodo na referendumu
izbirali med obema možnostima.
Tudi Laško naj bi se razdelilo
v štiri občine - Laško, Laško-okoli-
ca, Rimske Toplice in Radeče, ven-
dar župan Miloš Veršec ocenjuje, da
predlog ni dobro pripravljen. Meni,
da se bo to izkazalo tudi v javni
razpravi med krajani. »Realno gle-
dano je primemo ustanavljati dve
novi občini - Laško in Radeče, ki so
tudi geografsko bolj vključene
v Zasavje in Posavje in so od zdajš-
njega občinskega središča precej
oddaljene. Preseneča me predlog za
občino Laško-okolica s krajevnimi
skupnostmi Breze, Vrh, Marija Gra-
dec in Rečica. Te štiri krajevne
skupnosti si niti občinskega središ-
ča ne morejo določiti. Na terenu pa
se pojavljajo tudi želje, da bi samo-
stojni občini postali Jurklošter (tod
so krajani svojo občino že imeli) in
Breze«, komentira Miloš Veršec.
Še najmanj so z novo lokalno sa-
moupravo seznanjeni v »mozirski
občini, kjer bodo o predlogu govori-
li na zasedanju občinske skupščine
prihodnji teden.
V Slovenskih Konjicah naj bi bile
predvidoma štiri občine:Slovenske
Konjice, Vitanje, Zreče in Loče. Os-
nova za razdelitev so sedanje kata-
strske občine, eden od pomembnej-
ših kriterijev za mejna naselja pa
šolski okoliš. Tako bi na primer
k Zrečam sodila Križevec in Dobra-
va, k Slovenskim Konjicam pa
Stranice in Gabrovlje. Krajani pa se
bodo, tako kot drugod, odločali na
referendumu.
Iz šentjurske občine nova lokalna
organiziranost prav tako predvide-
va štiri nove občine: Šentjur, Po-
nikva, Planina in Slivnica. Predsed-
nik občinske vlade Ladislav Grdina
meni, to pa potrjujejo tudi podatki
s terena, da med občani ne bo preti-
ranega navdušenja za cepitev seda-
nje občine. Ljudje se bojijo pred-
vsem prevelikega nerazumevanja
države za njihove »komunalne« in-
terese. »Gre za lokalno cestno mre-
žo, vodovode, šole in osnovne
zdravstvene storitve, ki bi bili z no-
vo organiziranostjo v pristojnosti
občin. Ne skrbi me toliko usoda
»mini« občine Šentjur kot treh no-
vonastalih«, poudarja predsednik
šentjurske vlade Ladislav Grdina.
Občina Šmarje pri Jelšah naj bi se
razdelila na pet novih: Šmarje, Ro-
gaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek
in Kozje. Prav v Šmarju pa so doslej
skorajda največ govorili o novi lo-
kalni organiziranosti, saj nekateri
želijo, da bi postali eksperimental-
na občina za novo lokalno samou-
pravo. Večjih zapletov doslej niso
zabeležili, le med krajani Bistrice
ob Sotli se pojavljajo pomisleki
o vključevanju v občino Kozje,
v Pristavi pa je slišati želje po sa-
mostojni občini.
Okvirni predlog za delitev velenj-
ske občine predvideva štiri občine:
Velenje-mestna občina, Veleme-
okolica, Šmartno ob Paki in Šo-
štanj, ki tudi izpolnjuje vse pogoje
za novo lokalno organiziranost.
Tudi v žalski občini se na novo
lokalno samoupravo že precej časa
pripravljajo. Na območju zdajšnje
občine naj bi nastalo kar 8 novih:
Žalec, Braslovče, Polzela, Griže,
Petro vče, Prebold, Šempeter in
Vransko.
IVANA STAMEJČIČ
rekli so
Ladislav Grdina, predsed-
nik IS SO Šentjur: »Parlamen-
ti ostajajo, mislim pa, da nove
občine ne bi več potrebovale
vlade v takšni obliki kot zdaj.
Zadoščali bi neprofesionalni
župan in morda dva občinska
uslužbenca. Sprašujem pa se,
kje je racionalnost nove orga-
niziranosti. Naša vlada je od
nastopa mandata zamnjšala
število občinskih uslužbencev
iz 101 na 74 ljudi. Z novim
sistemom prihaja pod državno
pristojnost davčna uprava, od-
delek za notranje zadeve, ge-
odetska služba, vojska in po-
dobno, v občinah pa bodo sa-
mo še ekspoziture. Kljub te-
mu, da naj bi v novonastalih
občinah delalo po 8 do 10 lju-
di, jih bo v resnici spet toliko
kot prej. Govorjenje o raci-
onalnosti je torej precej
sporno.«
Silvester Drevenšek, član IS
SO Celje, zadolžen za kadre in
krajevne skupnosti: »Gledano
z vidika financiranja, gospo-
darjenja in življenja občanov
v novih občinah mislim, da bi
morala nova lokalna organizi-
ranost v vsakem primeru pri-
nesti spremembe na boljše,
bolj racionalno in bolj v službi
volilca - če bo pa tako tudi
v primeru občine Celje, je
predvsem odvisno od nosilcev
odločanja v občini Celje. Jasno
pa, na drugi strani, tudi od
pričakovanj in zahtev volilcev
samih. V vsakem primeru bi
moralo biti bolje!«
Steklina na pohodu
Vendar v Šentjurju nI razloga za paniko
stekle lisice so se po nekaterih delih
Šentjurske občine razpasle po 20. janu-
arju in sicer po Hruševcu, Kranjčici in
Vrbnem, kjer so stekle lisice napadle
pse. Konec prejšnega tedna pa so eno
steklo lisico opazili celo na športnem
igrišču ob osnovni šoli, ko je bežala pro-
ti naselju Kameno.
Kot je povedala občinska veterinar-
ska inšpektorica Andreja Stopar so vse
sumljive pse dali v karanteno, dva so
lastniki žrtvovali, pri mačku, ki so ga
dali v analizo, so ugotovili, da ni stekel,
v torek pa so opazili sumljivo obnašanje
dveh mačk.
Na veterinarskem inšpektoratu izva-
jajo ukrepe po pravilniku, sum so potr-
dili v bolezen, zato bo povečana pozor-
nost veljala tri mesece. Pri tem sodeluje-
jo tudi lovci, ki so povečali število od-
strelov. Občanom, ki imajo pse in mač-
ke, svetujejo, naj živali držijo kar naj-
bolj pod nadzorom, privezane in za
ograjami, čeprav je to v tem obdobju
težko, saj Se živali parijo.
Na inšpektoratu sporočajo, da imajo
cepiva dovolj in če želijo, lahko cepijo
tudi mačke, občane pa naprošajo, da jih
obveščajo, če bodo pri živalih opazili
nenavadno obnašanje. Po besedah ob-
činske veterinarske inšpektorice Andre-
je Stopar gre za običajne pojave stekline
v tem obdobju, ki so letos morda bolj
zgoščeni, in čeprav je potrebna večja
budnost, ni razloga za strah med Ijudnii.
R.G.
IZVRŠNI SVET
SKUPŠČINE OBČINE CELJE
KOMISIJA ZA PRIZNANJA
razpisuje
SREBRNI in BRONASTI CELJSKI
GRB za leto 1992
za uspehe in dosežke na kateremkoli področju
dela In življenja
Skladno z Odlokom o priznanjih občine Celje (Ur. I. RS,
št. 1/1-92) podeljuje Izvršni svet
SREBRNI CELJSKI GRB
- za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem ob-
dobju
in
BRONASTI CELJSKI GRB
- za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot vzpod-
budo za nadaljnje ustvarjalno delo.
Pobude za podelitev Srebrnega ali Bronastega celjske-
ga grba morajo vsebovati:
- podatke o pobudniku
- podatke o kandidatu
- utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opi-
sa, elaborata ali na drug ustrezen način predstavljen
uspeh ali dosežek, za katerega je predlagana podeli-
tev grba
- podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi pKJdobni-
mi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno
- datum pobude
Pobude sprejema Komisija izvršnega sveta za pri-
znanja, Trg svobode 9, 63000 Celje, do 27. februarja
1992.
Zbor Demokratov
v Rogaški Slatini tudi Bavčar
člani Demokratske stranke
šmarske občine, ki so se po
znanem razcepu SDZ odločili
za Ruplovo usmeritev, so se
v torek sestali na zboru v Ro-
gaški Slatini. Izvolili so tudi
novo vodstvo. Gost, predsed-
nik stranke Igor Bavčar, je
med drugim opozoril na seda-
njo slabo zastopanost te stran-
ke v parlamentu ob hkratni vi-
soki podpori v javnosti, kar jih
sili v volitve.
Dosedanji predsednik ob-
činskega odbora stranke
Franc Venišnik, ki je zapustil
to mesto zaradi daljše odsot-
nosti, je predstavil dosedanji
razvoj te stranke na Šmar-
skem, kjer so se po volitvah
v mestni KS Rogaška Slatina
že vključili v njeno neposred-
no delo. Na torkovem občnem
zboru so za novega predsedni-
ka v šmarski občini izvolili
Karla Ferjaniča, ki je v na-
stopnem govoru opozoril na
zaskrbljujoče v slovenskem
gospodarstvu, čemur bi po do-
sedanjem osamosvajanju ter
mednarodnem priznanju drža-
ve dali prednost. Na Šmar-
skem pa bi se usklajevali
s strankami s podobnimi sta-
lišči za reševanje različnih
vprašanj.
Igor Bavčar je dal prednost
vzpostavitvi »normalnega« go-
spodarskega sistema ter spre-
jemu lastninske zakonodaje in
pri tem poudaril slovensko
prednost pred vzhodno Evro-
po. Naše gospodarstvo je raz-
meroma samostojnejše, me-
nedžment izkušnejši, večje iz-
kušnje so s stiki s tujino, obča-
ni pa so premožnejši. To je po-
kazal odkup stanovanj, pri če-
mer je veliko tega kapitala še
mrtvega.
V stranki pripravljajo na re-
publiški ravni več projektov
s področij stanovanjske pro-
blematike, kulturne politike,
državne uprave in administra-
cije in infrastrukture. Med
drugim se bodo zavzeli za ra-
čunalniško avtomatizacijo se-
daj še marijaterezijanskih ka-
tastrov. Za prihodnost sta
mednarodno priznanje države
in vojne zasluge premalo, meni
Bavčar.
BRANE JERANKO
Registrske tablice
V Celju jih zamenjujejo od ponedeljka
V petek, 31. januarja, so
v Celju dobili prvo pošiljko
novih registrskih tablic za mo-
torna vozila. Med vozniki je za
zamenjavo precejšnje zanima-
nje, le v ponedeljek pa se je
v oddelku za promet občine
Celje oglasilo nekaj več kot 70
voznikov.
Vodja oddelka za promet
občine Celje Matevž Majcen
pojasnjuje, da je čas za zame-
njavo registrskih tablic (zaen-
krat so v Celju dobili le nove
oznake za motoma vozila) do
25. junija 1994, zato voznikom
svetuje, da se za zamenjavo
odločijo ob prvi ponovni regi-
straciji vozila. S tem bodo pri-
hranili tudi nekaj tolarjev, saj
bodo plačali upravno takso le
enkrat. Zamenjava registrske
tablice pa voznika v Celju da-
nes stane tisoč 130 tolarjev
(tablica je vredna 900, za izda-
jo prometnega dovoljenja je
treba odšteti 130, za skupno
upravno takso pa 100 to-
larjev).
Novost pri slovenskih regi-
strskih tablicah je tudi v tem.
da se izdajajo na voznika in ne
na vozilo (ob prodaji avtomo-
bila občan zadrži registrsko
tablico, ki se prenese na njego-
vo novo vozilo). Obvezno pa
morajo tablice zamenjati, če s
preselijo v drugo registrsk
območje. Seveda se vozniki, i
se bodo registrskih tablic »na
veličali«, lahko odločijo tuc
za zamenjavo.
Vozniki si lahko zdaj izbe«
jo tudi posebne registrske ts
blice, vendar pa jih ta možnoi
kar precej stane. Osnovna c«
na registrske tablice (zara<
kakovostnejše izdelave) ji
stane tisoč 800 tolarjev, 2
kombinacijo treh do šesti
znakov na tablici pa moraj
odšteti 7-kratni znesek. >
I. STAMEJČI
V Sloveniji imamo po novem
11 registrskih območij (prej 8),
v petek pa so nekaj tednov za
ljubljanskim registrskim ob-
močjem nove tablice dobila
celjsko, slovenjegraško, mari-
borsko in murskosoboško ob-
močje.
Na Celjskem do zaključka
redakcije (torek) zamcajujejo
registrske tablice le v Celjvi,
v ostalih občinah pa pričaku-
jejo prve pošiljke novih regi-
strskih tablic v naslednjit
dneh.
Vojska bo
še v Celju
Celjska vojašnica bo tudi v prihodnje služila vojski.
Zamenjal se je sicer gospodar, namesto sivozelenih
uniformirancev bodo v njej, od 1. junija dalje, sloven-
ski fantje, ki bodo služili vojaški rok.
Medtem ko je bilo zadnjih nekaj let v celjski vojaš-
nici le dvesto vojakov, jih bo potem, ko bo le-ta postala
eden izmed učnih centrov za slovenske vojake, v njej
okoli štiristo. Tako naj bi bilo prihodnja tri ali štiri
leta, dokler ne bodo uredili novega učnega centra, na
zaenkrat še neznani lokaciji, v okolici Celja.
Prvi slovenski vojaki, ki bodo prvi del usposabljanja
opravili v Slovenski Bistrici, naj bi v Celje prišli že 1.
junija, še pred tem pa bo več kot sto let staro vojašnico
potrebno temeljito prenoviti. Spalnice za vojake naj bi
bile z manj posteljami in tudi sicer naj bi bil bivalni
standard višji. Da bo tudi za to potrebno odšteti precej
denarja, je vsakomur jasno.
Sicer pa je po besedah Vikija Krajnca, poveljnika
štaba TO za območje Zahodne Štajerske jasno, da je
postopoma potrebno vse učne centre umakniti iz mest.
V celjskem izvršnem svetu bojda že imajo nekaj mož-
nosti za lokacijo novega učnega centra, vendar
dokončne odločitve še niso sprejeli.
Št. 5-6. februar 1992
7
Vroči računainilci
Druga plat meHaUe ali o nekorektnosti anonimnega novinarla
Spoštovani gospod odgovor-
ni urednik!
V vašem tedniku sicer ni
običajno, da se pisec članka
ne bi podpisal in se le zaradi
tega obračam na vas.
Sicer ne odgovarjam na
članke rumenega tiska, ker
pa je tokrat toliko nekorekt-
nosti, laži in zlonamernih
podtikanj, moram zadevo
prikazati tudi z druge plati.
Zato pa se vaš novinar
z očitnim namenom diskre-
ditiranja ni niti malo potru-
dil in je pisal le mišljenje
g. Stojana Povha, lastnika in
direktorja Piramid.
Na seji kolegija funkci-
čnarjev dne 13. 12. 1991 je
bil sprejet sklep za nabavo
računalniške opreme in da je
I potrebno pridobiti najmanj
tri ponudbe, za katere bo
strokovna služba izdelala
analizo in jo predložila v iz-
bor Koordinacijski komisiji
izvršnega sveta (KK-IS).
Ustno pa je bilo dogovorje-
no, da se ponudbe pridobe
od podjetij: Piramid, Spec-
tra, Marand in Eurocom.
KK-IS je na svoji seji 19. 12.
1991 po obrazložitvi direk-
torja EOP g. Alojza Jagriča
sprejela sklep, da vsem po-
nudnikom predlaga podalj-
šanje opcije zaradi vrste od-
prtiJi vprašanj. V tem času
pa naj neodvisno strokovno
telo (komisija), sestavljena iz
zunanjih strokovnjakov po-
nudbe dodatno prouči. KK-
IS pa bo na osnovi tako pri-
dobljenega mnenja sprejela
dokončno odločitev. Do te-
daj zbrane ponudbe niso bile
med seboj primerljive, prav
tako pa tudi niso bili povab-
ljeni tisti ponudniki, ki so
bili predlagani na seji funk-
cionarjev in niso bili upošte-
vani popusti posameznih po-
nudnikov.
Direktor EOP je nato sa-
moiniciativno razpis ponovil
in dodatno vabil še druge
ponudnike z rokom izdelave
ponudb do 9. 1. 1992 do 14.
ure. Ponudbe pa so se odpi-
rale na seji komisije ob 15.
uri. Na predlog direktorja
EOP je KK-IS na seji 8. 1.
1992 soglašala z imenova-
njem komisije v sestavi: Jani
Zupane - direktor IRC
- Razvojnega centra, Bojan
Andrejaš - strokovni sodela-
vec Razvojnega centra, Žar-
ko Mrovlje - član IS in Alojz
Jagrič - direktor EOP občine
Celje. Na seji KK-IS 14. 1.
1992 je bilo sprejeto poročilo
direktorja z istega dne in
predlagano, da se pripravita
pogodbi za Piramid v višini
5.227.791 SLT in za Metalko
v višini 616.076 SLT. Ker pa
je bil na poročilu podpisan le
direktor EOP in ne tudi osta-
li člani komisije, je bila ust-
no g. Jagriču postavljena
zahteva za sopodpis ostalih
članov komisije.
Ostali člani komisije tega
poročila niso hoteli podpisa-
ti, češ da so podpisali obšir-
no poročilo z dne 13. 1. 1992.
Zato sem preklical pripravo
pogodb in sklical 17. 1. 1992
KK-IS, na kateri smo spreje-
li sklep, da na sejo 20. 1.
1992 povabimo vse člane ko-
misije, ki je skupaj s KK-IS
sprejela naslednjo odločitev:
- opremo pod tč. 1, 2, 6 in
7 nabavi Piramid
(vrednost 2.917.356 SLT)
- opremo pod tč. 8 nabavi
Metalka
(vrednost 616.076 SLT)
- opremo pod tč. 3, 4 in
5 dobavi Marand
(vrednost 2.112.022 SLT).
Ponudniki EMG, Euro-
com, MK, MRI in Spectra pa
so iz izbora izpadli. Dne 21.
1. 1992 je bil predviden pod-
pis pogodb po ponujenih ce-
nah in plačilo avansa zaradi
zagotovitve fiksne cene.
G. Povh (piramid) na podpis
pogodbe ni pristal in je pred-
ložil 15% zvišanje cen.
Z Metalko je bila pogodba
podpisana, prav tako z Ma-
random. Na zvišanje cen Pi-
ramida nisem pristal, saj bi
tako pri slabši kvaliteti bil
dražji tudi od ponudnikov,
ki so izpadli. Povh tudi ni
pristal na podražitev do cene
drugega najugodnejšega po-
nudnika in tudi to opcijo
v moji odsotnosti odklonil,
vsled česar je bilo predlaga-
no, da se sklene pogodba po
osnovni Piramidovi ponudbi
z drugim ponudnikom, na
kar je ponudnik Marand tudi
pristal.
To so dejstva, ki so razvid-
na iz priložene dokumenta-
cije.
In še nekaj besed o članku.
Res je, da ima podjetje Ma-
rand prostore v isti hiši, kjer
je tudi firma ITAG, katere
solastnik sem, res je tudi, da
smo bili skupaj zaposleni na
Razvojnem centru g. Povh,
g. Marčič, g. Zupane, g. An-
drejaš in jaz. Res je tudi, da
smo pred dvemi leti kupili
Marandove računalnike in
da smo z njimi zelo zadovolj-
ni. In kaj je tu nezakonitega?
Očitna laž pa je, da sem
prinesel in imel vpogled
v ponudbe pred komisijskim
odpiranjem. Ni res, da je
Marandova ponudba najce-
nejša, je pa tehnološko naj-
boljša. Očitno je zlonamerno
podtikanje, da je članom IS
»zasmrdela« protekcija fir-
me Marand, saj sem jaz
predlagal ustanovitev komi-
sije. In to iz naslednjih razlo-
gov: Piramid je bil eksklu-
zivni dobavitelj računalni-
kov že v preteklih letih,
vsled česar je prispelo na IS
več anonimnih pisem, ki so
govorila o donrmevnem pod-
kupovanju firme Piramid,
o tem, da si bodo pridobili
razliko v ceni z nadaljnjim
vzdrževanjem. O vsem tem je
pisal tudi rumeni tisk. Na-
daljnji razlogi so bili, da čla-
ni komisije poročila g. Jagri-
ča niso hoteU podpisati, da je
Piramid pripravil razpisne
pogoje za EOP, seveda napi-
sane na svojo kožo.
Istočasno pa ima Piramid
nerazčiščene zadeve pri pla-
čilu davkov na davčni upravi
Celje od prej snih nabav, ko
je s prelivanjem denarja ma-
nipiiliral med svojim d.o.o.
in obrtjo, ki jo ima za take
primere tudi prijavljeno.
V izogib takim in podob-
nim natolcevanjem je komi-
sija na 29 straneh poročila
izdelala podrobno analizo po
metodologiji treh kriterijev
za šest sklopov, torej 17 oce-
nitev, pri čemer je Marand
12 krat na prvem mestu,
Eurocom 2 krat, Piramid
2 krat in MK enkrat.
Neresnice, da sem nakazal
zneske brez predračuna in
da so bile v postopkih nepra-
vilnosti, so demantirane
v samih prilogah, ki vam jih
dostavljam.
Lep pozdrav!
MIRKO KRAJNC
Kam z osmošolci?
Ministrstvo za šolstvo in
šport Republike Slovenije je
izdelalo program racionaliza-
cije slovenske srednješolske
mreže in v njem predvidelo tu-
di ukinitev izobraževalnih
programov osebne nege-fri-
zerstvo na Srednji šoli Borisa
Kidriča ter programa poklicne
oziroma pete zahtevnostne
stopnje elektroenergetika na
celjski Srednji tehniški šoli in
v srednješolskem centru Ve-
lenje.
Na Srednji šoli Borisa Ki-
driča opozarjajo, da je za izo-
braževalni program frizerstva
zadnja šolska leta izredno ve-
liko zanimanja, vanj pa se vpi-
sujejo predvsem osmošolke
s srednjim učnim uspehom, ki
jih je ob popolnitvi prostih uč-
nih mest izreclno težko prešo-
lati v druge programe. Lani se
je na primer za program fri-
zerstva odločilo 130 učencev,
na šoU pa so imeli le 60 prostih
učnih mest.
Proti ukinitvi posameznih
izobraževalnih programov so
tudi na Srednji tehniški šoU,
kjer bi program pete zahtev-
nostne stopnje elektroenerge-
tika sicer nadomestili z elek-
tronikom.
Pri tem velja razmisliti še
o tem, ah bodo srednje šole na
Celjskem tudi v prihodnjem
šolskem letu še obdržale isto
število oddelkov kot doslej.
Novi šolski normativi namreč
(v korist učencev) določajo
v oddelkih manjše število
učencev, učna mesta na šolah
pa naj bi zagotavljali z dodat-
nim številom r£kzpisanih od-
delkov.
Na pobudo aktiva srednje-
šolskih ravnateljev bodo v po-
nedeljek, 10. februarja, v Celju
pripravili posvet o racionali-
zaciji slovenske srednješolske
mreže. Člani šentjurskega iz-
vršnega sveta pa so minuU to-
rek na ministrstvo že naslovili
zahtevo za dodatna pojasnila.
V občini, ki bi morala dati so-
glasje za ukinitev programa
frizerstva, menijo, da bi mora-
lo Ministrstvo za šolstvo in
šport ob ukinjanju posamez-
nih programov srednješolskim
centrom zagotoviti nadomest-
ne izobraževalne programe.
Sami se namreč srečujejo z vse
večjo brezposelnostjo, najtežje
pa je najti delo prav za mlade,
strokovno ' neusposobljene
ljudi. j_ STAMEJČIČ
»Rutinsico, brez zapletov«
še najbolj vroče je bilo pre-
teklo sredo na šentjurski
skupščini pri »medijsko že
dolgočasni temi«; bivši župan,
Franc Kovač, član narodnih
demokratov je, tako kot to ve-
hementno počne v zadnjem ča-
su njegova stranka, spet spro-
žil vprašanje di\jega lastni-
njenja.
Odbornik Zbora združenega
dela Oto Prebil pa mu je odvr-
nil: če ima kdo preganjalske
želje, naj stopi na policijo ali
SDK, sicer pa je to stvar repu-
bliške skupščine in Kovač kot
republiški poslanec ima vse
možnosti, da vpliva na ta
zakon.«
V taki polarizaciji med vla-
dajočo koalicijo in opozicijo se
je potem nadaljevala tudi raz-
prava o poročilu o delu šent-
jurske vlade v preteklem letu.
Franc Kovač je poročilu očital
ohlapnost in pomanjkanje po-
datkov, poslanec Liberalno
demokratske stranke Ivan Ja-
ger pa, da ni opredeljena pora-
ba proračuna, pri čemer je me-
nil, da nekateri vladni resorji
kar po svoje delijo proračun-
ska sredstva. Podpredsednik
izvršnega sveta Simon Zdol-
šek je to zanikal in dejal, da
v vladi ne pristajajo na to, da
bodo proračunska sredstva
delili po principu, »prineseš
račun, dobiš denar«.
Sicer pa poslanci niso imeli
kakšnih posebnih pripomb na
program izvršnega sveta v le-
tošnjem letu, ki pravzaprav
predstavlja le enoletno kon-
kretizacijo Stretegije razvoja
občine. O programu, ki bo za-
jemal tudi poročilo in program
porabe proračuna bodo odbor-
niki razpravljali marca.
Na zasedanju so v prisotno-
sti predstavnikov celjskega
Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine razpravlja-
li o osnutku odloka o razglasi-
tvi naravnih spomenikov in
znamenitosti v občini Šentjur,
vendar so poslanci menili, da
ga je treba dopolniti in se
opredeliti do vprašanja od-
škodninske rente.
Na zasedanju so tudi potrdi-
li izvolitev Alenke Vrabič,
1958, za vodjo organa za po-
stopek o prekrških in sodnika
za prekrške občine Šentjur.
Na seji so tudi sprejeli pred-
log odloka o pooblastitvi
Kmetijske zadruge-Hranilno
kreditne službe Šentjur za iz-
dajanje zdravstvenih spričeval
za govejo živino. Poslanci so
tudi delegirali Jožeta Čakša iz
Šmarja kot njihovega in pred-
stavnika in še šestih občin
v svet celjskega zgodovinskega
arhiva.    ROBERT GORJANC
Opravičilo gospodu
MIrIcu Krajncu
Najodločneje se vam opravi-
čujemo, ker smo si drznili na
osnovi dokumentacije, s kate-
ro razpolagamo (tudi tiste, ki
nam je vi v prilogi svojemu
pismu niste dostavili) sklepati,
da občinski posel za nakup ra-
čunalniške opreme ni najbolj
ažuren in nepristranski do do-
baviteljev oziroma ponud-
nikov.
S spoštovanjem,
Uredništvo
El(sl(luzlvna
ponudba
Nova prodajalna Metalka
trgovine in ABD Dravinje
v Slovenskih Konjicah ima
kaj ponuditi. Poleg orodja,
okovja, vijakov in druge teh-
nične železnine imajo tudi
električne in vodovodne in-
stalacije, opremo za central-
no ogrevanje, barve, lake,
športno opremo in eksklu-
zivno ponudbo uvoženih iz-
delkov programa Tele Shop.
KOMENTIRAMO
Božja brada
Pred nekaj meseci so neka-
teri devizni varčevalci, ki niso
mogli do lastnih deviz v ban-
kah, v Ljubljani ustanovili
Društvo jeznih varčevalcev.
Prejšnji teden je v Delu izšel
poziv Izvršnega odbora ome-
njenega društva svojim čla-
nom, da naj do nadaljnjega ni-
kar ne tožijo Ljubljanske ban-
ke za svoje devize in naj za
božjo voljo vsaj tri mesece ni-
kar ne dvigujejo manjših de-
viznih vlog, čeprav banka ob-
ljublja, da bo mogoče z deviz-
nih knjižic mesečno dvigovati
do 500 mark. Kdo skuša koga
pretentati?
Za popolnejše razumevanje
ozadja tega nenavadnega ape-
la se moramo spomniti osebe
gospoda Francija Perčiča iz
Ljubljane. Gospod Perčič je
bil nekakšen idejni pobudnik
za ustanovitev Društva jeznih
varčevalcev, obenem pa je pod
psevdonimoma Sergej Racman
in Dežurni finančnik v ljub-
ljanski Mladini spodbujal de-
vizne varčevalce, naj se za
božjo voljo že združijo. Kot re-
čeno se mu je želja pred meseci
izpolnila, člani pa so morali
vplačati tudi nekaj članarine.
Za pisarniške in pravne stro-
ške, je gospod Perčič javno po-
jasnil.
Zdaj Perčič in njegovi svoje
člane torej pozivajo, da naj
bank za devize ne tožijo, če
nimajo kakšnih večjih zne-
skov, pa naj vsaj tri mesece ne
dvigujejo kot obsedeni vsak
mesec po 500 mark, da bi s tem
omogočili dvigovanje večjih
zneskov deviz tistim, kijih pač
v bankah več imajo.
Malo manj znano je dvoje.
Da je gospod Perčič uspešen
slovenski poslovnež in da ima
rad z bankami dobre odnose,
saj za svoje posle večkrat po-
trebuje svež bančni kapital In
drugič, da je prav imenovani
Franci Perčič pred dvema ted-
noma na sodišču dobil tožbo
proti banki, ki mu mora takoj
izplačati vse devize z njegove-
ga deviznega računa. Zdaj, ko
bo Perčič do lastnih deviz pri-
šel, članom svojega društva
odsvetuje, da bi banko tožili
Še nedolgo tega je razlagal, da
naj počakajo na izid njegove
tožbe, ki bo lahko služila kot
primer sodne prakse.
Očitno je gospod Perčič sebi
brado že ustvaril. Društvo, ki
ga je ustanovil zato, da bi ban-
ke naučil kozjih molitvic, mu
je zdaj odveč. Jezni devizni
varčevalci pa so se razdelili na
bolj jezne in na malo manj jez-
ne. Na tiste, ki bodo do svojih
deviz prišli in na one, ki do
njih ne bodo mogli       B. V.
iViaJeva zapuščina
v soboto otvoritev galerije In spominske
sobe v Žalcu
v Žalcu so po dolgoletnih
prizadevanjih preuredili spo-
minsko sobo skladatelja Fri-
derika Sirce - Rista Savina ter
v tej hiši na Šlandrovem trgu
uredili tudi galerijo domačina,
akademskega slikarja Doreta
Klemenčiča-Maja. Slovesno jo
bodo odprli v soboto, temu do-
godku pa je bila namenjena
torkova tiskovna konferenca.
Po besedah predsednika žal-
ske skupščine in predsednika
odbora za ureditev galerije
Milana Dobnika so si v Žalcu
že nekaj časa prizadevali, da
bi slikarsko zapuščino Doreta
Klemenčiča-Maja postavili na
ogled širši javnosti. Najprej so
galerijo nameravali urediti
v dvorcu v Novem Celju, kjer
pa so potrebna obsežna obno-
vitvena dela. Kasneje so se od-
ločili za hišo Rista Savina ozi-
roma prostor, kjer je bil nekoč
hmeljarski muzej. Ureditev
galerije je pravzaprav začetek
obsežne akcije, ki bi jo radi
uresničili v Žalcu. Razen Kle-
menčičevih nameravajo raz-
staviti še dela številnih drugih
umetnikov iz tamkajšnjega
območja, predvsem Jelice Žu-
ža, Rudija Španzla in še koga
izmed znanih umetnikov. To
bi bila nedvomno velika kul-
turna pridobitev tega mesta.
Ob urejanju galerije so
v Žalcu obnovili spominske
prostore skladatelja Rista Sa-
vina. Soba je bila postavljena
že dobrih 20 let in bila potreb-
na temeljite obnove, predvsem
pohištva in spominskih pred-
metov, ki bogatijo tudi prosto-
re v galeriji. Na ta način so
v Žalcu obudili spomin na dva
priznana umetnika Savinjske
doline in pridobili lep kulturni
prostor.
Slavnostno otvoritev pri-
pravljajo v soboto ob osemnaj-
stih na Šlandrovem trgu pred
hišo Rista Savina. Govornik
bo dr. Matjaž Kmecl, slovesno-
sti pa se bo udeležila tudi so-
proga Doreta Klemenčiča-Ma-
ja. V kulturnem programu bo-
do sodelovali domači umetni-
ki, ob tej priložnosti pa bodo
za promet zaprli Šlandrov trg
v Žalcu. Po besedah Milana
Dobnika bodo s tem v Žalcu
letos resnično slovesno prosla-
vili kulturni praznik, saj bo to
tudi prvo praznovanje kultur-
nega dne v samostojni Slove-
niji.
IB
Št. 5-6. februar 1992

Novo rojstvo slikarke
V Pokrajinskem muzeju oživi i i tleia Doroteje Hauser
Spomin na slikarko Dorote-
jo Hauserjevo je še danes med
ljudmi, ki so jo poznali ali kaj
o njej vedo, spoštljiv in seveda
tudi otožen. Do tega spoznanja
je prišla kustodinja Pokrajin-
skega muzeja Celje, Milena
Moškon, ko se je lotila razi-
skovalnega muzejskega dela
o slikarki, ki se je rodila leta
1877 v Gradcu, živela pa
v Vojniku pri Celju.
Vznemirljiva in zanimiva je
bila njena umetniška in živ-
ljenjska pot in z razstavo
o njenem delu, ki je zaradi
usodnih poletnih dni minulega
leta ostala mnogim ljudem
skrita v Vojniku, je obudila
Dorotejo Hauser iz prašnih let
pozabe. Razstava je doživela
ponovno pozornost in občudo-
vanje v Ljubljani, od koder se
je pred kratkim vrnila v Celje,
kjer je, obogatena z novimi
njenimi deli iz domačih arhi-
vov, od minulega torka na
ogled v Pokrajinskem muzeju.
Kdo je sploh Doroteja Ha-
user kot slikarka? Zanimale so
jo najrazličnejše tematike.
Ustvarila je največ portretov,
pokrajin in tihožitij. Obvlada-
la je oljno in akvarelno slikar-
stvo, rada pe je delala tudi ris-
be in grafike, med katerimi se
največkrat pojavljajo jedkani-
ce. Vsekakor pa je bila njena
posebnost miniaturno portret-
no slikarstvo in škarjerezi.
Slikarka iz malega kraja pri
Celju je za časa življenja doži-
vela veliko odmevnih razstav
po svetu in zmeraj znova je
znala presenetiti.
O njenem življenju, končalo
se je tragično, izginila je,
s svojimi deli vred v plamenih
svoje hiše, ki jih je zanetila
sama. Po zaslugi Milene Mo-
škon pa je slikarka ponovno
pred občinstvom. Na razstavi
v Ljubljani, ki so jo videli tudi
filmski delavci, se je rodila tu-
di zanimiva zamisel, da bi
o življenju in delu slikarke
posneli film.
MATEJA PODJED
Intimno videnje
narave na
velilcih piatnih
v Likovnem salonu v Celju
so za kulturni opraznik minuli
četrtek postavili na ogled li-
kovna dela slikarja Hermana
Gvardjančiča, ki je doma iz
Reteč pri Skofji Loki, kjer
ustvarja sredi narave, da tako
nastajajo njegova dela, njego-
va videnja narave.
Celjsko likovno občinstvo je
Gvardjančičeva dela ponovno
videlo po osemnajstih letih in
si ob snidenju z njim in njego-
vimi deli želelo, da bi slikar
kaj kmalu spet razstavljal pri
nas.
Herman Gvardjančič sodi
med najbolj samosvoje pred-
stavnike sodobnega sloven-
skega slikarstva. Rad ima na-
ravo, sredi katere živi tn glas-
bo, ki mu tudi daje posebne
inspiracije za likovno izraža-
nje. Je krajinar, vendar njego-
ve slike ne poznajo tiste vedre,
od sonca opite pokrajine, ki so
jo na svoja platna ujeli sloven-
ski impresionisti. Nasprotno,
odkrivajo nam temna pota
v globeli, osojna mesta, domo-
vanja demoničnih sil...
Razstava, na ogled bo do 25.
februarja, je vsekakor vredna
posebne pozornosti.
MATEJA PODJED
^oto: EDO EINSPIELER
naceuskih Platnih
Smrtne misli, ZDA, 1991
kriminalka
Režija: Alan Rudolph
Igrajo: Bruce Willis, Demi Moore, Glenne Headlv
Film o zločinu, postavljenem v psihosocialni kontekst
prijateljstva med dvema ženskama: Cynthia (D. Moore) in
Joyce (G. Headlv) sta solastnici lepotnega salona in dolgo-
letni prijateljici, prepričani, da nič na svetu ne more
spodkopati njune medsebojne povezanosti in vdanosti.
Cynthia je poročena z dolgočasnim poslovnežem, Joyce pa
je bil namenjen težaški, večno zadeti in brezposleni frajer
Bruce Willis. Ker si je par neprestano v laseh, tempera-
mentno ter vihravo vzdušje njunega zakonskega življenja
pa je nekaj povsem običajnega, Cvnthia ne jemlje resno
prijateljičinih vse poprek izrečenih grešnih misli in gro-
ženj, da bo nekoč moža ubila. Toda nekega dne Willis
vendarle konča s prerezanim grlom, ženski pa zasnujeta
»nedolžni« scenarij o tem, kako si bosta zavezniško oprali
s krvo omadeževane roke...
Najslavnejša filmska zakonca, Demi Moore in Bruce
Willis, sta skupaj zaigrala v tej paranoični, feministični,
cinični in bleščeče režirani kriminalni drami, v kateri
skuša detektiv odkriti, kdo je umoril prenapetega in nasil-
nega Willisa - in če naj povemo vse, na koncu se izkaže, da
ga ni umorila njegova filmska soproga, ampak prav nje-
gova soproga iz resničnega sveta, Demi Moore.
Prešeren hi vriskal
Osrednje prireditve in nagrade ob siovenskem kuiturnem
prazniku na Ceijskem
Celje
Osrednja proslava s podeli-
tvijo priznanj ob Slovenskem
kulturnem prazniku bo v četr-
tek, 6. februarja v SLO Celje.
Program: Krstna uprizoritev
»Sonetov nesreče«. Znani slo-
venski skladatelj Primož Ra-
movš je napisal glasbo, ki se
dopolnjuje v recitirano pesni-
kovo poezijo. Prešernove So-
nete nesreče z glasbo Primoža
Ramovša bosta v polurnem re-
citalu izvajala dramski igralec
Karel Brišnik tn flavtist Kle-
men Ramovš.
7. februarja bo ob 19.30 uri
gostovala s predstavo Riharda
Straussa Netopir v SLO Celje
Opera in balet SNG Ljubljana.
Vstopnice so razprodane.
Izvršni svet Skupščine obči-
ne Celje je na predlog Komisi-
je za podelitev priznanj na po-
dročju kulture sklenil, da za
leto 1992 podeli dva srebrna in
en bronasti Celjski grb. Priz-
nanja bodo prejeli:
Srebrni Celjski grb prejmejo
Jože Domjan za dosežke na
področju oblikovanja in sku-
pina, ki je pripravila in omo-
gočila razstavo Kelihi arhitek-
ta Jožeta Plečnika; (Srebrni
grb Izvršnega sveta Skupščine
občine Celje kot priznanje za
izjemen skupen dosežek prej-
mejo Rok Kvaternik, Matej
Vozlič, Cveta Stepančič, Silve-
ster Drevenšek, Janez Šumra-
da, Albert Leskošek in Jože
Kraljic.)
Bronasti Celjski grb bo za
uspešno strokovno delo in vo-
denje Muzeja za novejšo zgo-
dovino Celje prejela Andreja
Rihter.
Velenje
Zveza kulturnih organizacij.
Kulturni center in Skupščina
občine Velenje pripravljajo 8.
februarja ob 19.30 v Kultur-
nem domu v Velenju gledali-
ško predstavitev Mlinškovega
berila »Erilo«. Sodelujejo:
Tajda Lekše, Ivan Lotrič, šale-
ška folklorna skupina »Kole-
da« in »Rudarski oktet«. Slav-
nostni govornik bo dr. Matjaž
Kmecl.
Priznanj in nagrad ob slo-
venskem kulturnem prazniku
v Velenju letos že drugo leto
zapored ne bodo podeljevali.
Žalec
Osmega februarja ob osem-
najstih bodo v Savinovi hiši
odprli likovno galerijo Doreta
Klemenčiča-Maja in stalno
razstavo o življenju skladate-
lja Friderika Sirce - Riste Sa-
vina. Slavnostni govornik na
prireditvi bo dr. Matjaž
Kmecl.
14. februarja ob osemnajstih
bodo v dvorani Doma drugega
žalskega tabora podelili Savi-
nova odUčja;
Laško
Osrednja prireditev s pode-
litvijo priznanj bo v petek, 7.
februarja ob devetnajstih
v Domu kulture v Laškem.
Nastopili bodo Ivo Gulič
z operno solistko Dragico Čar-
man, Moški pevski zbor in
Godba na pihala iz Zidanega
Mosta.
Priznanja bodo prejeli: Ob-
činsko priznanje Antona
Aškerca: Godba na pihala La-
ško za 130-letnico delovanja
in Železničarska godba na pi-
hala za devetdesetletnico de-
lovanja.
Nagrado Zlati možnar (za
delo na področju etnografije),
ki jo podeljuje Zveza kultur-
nih organizacij Laško prejme
Kulturno društvo Trobni dol.
Šmarje pri Jelšah
Osrednja prireditev, otvori-
tev razstave akademskega sli-
karja Milana Lorenčaka bo
v Domu kulture v Šmarju pri
Jelšah v petek, 7. februarja ob
18. uri. Na prireditvi bodo po-
delili tudi Aškerčeva odUčja,
nastopil pa bo ansambel Pro
Musica Tibiciana iz Maribora.
Aškerčeva priznanja Zveze
kulturnih organizacij Šmarje
pri Jelšah prejmejo: Aškerčevo
odličje s plaketo akademski
slikar Milan Lorenčak, plake-
to Antona Aškerca prejmeta
Anka Novak, članica gledališ-
ča »BO« Šmarje pri Jelšah in
Ivan Drofenik, predsednik KD
Šentjur pri Grobelnem. Priz-
nanja Antona Aškerca pa bo-
sta prejela Ruža Čobič iz Spo-
minskega muzeja Rogatec in
Tone Volasko, pevovodja Me-
šanega pevskega zbora KD
Podsreda.
Šentjur
Osrednja prireditev bo v pe-
tek, 7. februarja ob 18. uri
v Kulturnem domu v Šentjur-
ju. Nastopili bodo: moški pev-
ski zbor skladateljev Ipavcev
in KUD Frače Prešeren iz Voj-
nika.
V četrtek, 6. februarja ob 18.
uri pa bo v šentjurski knjižnici
otvoritev razstave domačega
likovnega pedagoga Iva Bro-
deja. Nagrad ne bodo podelje-
vali, ker nimajo ustreznega
pravilnika:
Slovenske Konjice
7. februarja ob 18.30 bo
v avli kulturnega doma otvori-
tev razstave likovnih del člana
likovne sekcije DPD Svoboda
Slavka Slapnika, nastopil bo
kvintet trobil študentov Glas-
bene akademije, podelili pa
bodo tudi dve posamični in
eno skupinsko nagrado najbolj
zaslužnim za delo na področju
kulture v občini. Za nagrajen-
ce do zaključka redakcije še
nismo izvedeli.
Mozirje
otvoritev meseca kulture
v občini Mozirje bo v Delav-
skem domu v Nazarjah 7. fe-
bruarja ob 18. uri s predstavi-
tvijo uglasbenih del dr. Fran-
ceta Prešerna v izvedbi meša-
nega pevskega zbora PD Mo-
zirje, s podelitvijo zlatih pla-
ket in priznanj. Gost večera bo
Nace Junkar.
Zlata priznanja in plakete
Zveze kulturnih organizacij za
vsestransko delo na področju
kulture v občini prejmejo:
Štefan Marolt, Ivana Zvipelj
in Mira Kelemen iz Mozirja,
Romana Lukovič iz Solčave in
Simona Moličnik iz Luč.
NINA-MARUŠKA
SEDLAR
zapisovanja
Rotovnlk
vs. Crnkovič
Odstop Marka Cmkoviča
z mesta direktorja kulturno-
umetniškega programa Can-
karjevega doma ni nikakrš-
no presenečenje; o tem se je
že nekaj časa šušljalo, v te
zadeve bolj posvečenih kro-
gih pa kar povsem odkrito
govorilo. Kritike s strani ko-
legija CD so resnici na ljubo
deževale skozi zadnjega pol
leta, sodu pa so izbile dno
v začetku januarja. Crnkovič
jih je razumel kot nezaupni-
co in ponudil odstop. Malce
presenečeni generalni direk-
tor CD Mitja Rotovnik je od-
stop mirne duše sprejel in
presenetil tako Crnkoviča
kot tudi slovensko kulturno
javnost. Da bi pa bil volk sit
in koza cela, mu je ponudil
mesto vodje gledališkega
programa, mesto, ki je bilo
vse od odhoda Andreja Dra-
pala izpraznjeno in ga je
v veliki meri Crnkovič za-
polnjeval že za časa svojega
direktorovanja. Odstop,
skratka, ki si ga nobeden od
obeh akterjev ni v resnici
želel.
Lrlede na to, da narava kri-
tik, ki jih je bil deležen Crn-
kovič ni vsebinska, torej ne
zadeva kvalitete njegovega
dela, pač pa so Dosledice ne-
katerih povsem načelnih ne-
sporazumov, ki so se vedno
bolj kopičili, lahko sklepa-
mo, da seje Crnkovičpreglc
boko in prenevarno spustil
v način vodenja in funkci-
oniranja največje slovenske
kulturne ustanove; da je pre-
prosto preveč vedel in to
preveč glasno izražal. Nav-
sezadnje je vsem nam, ki smo
kdajkoli in kakorkoli sode-
lovali s CD-jem jasno, da
tam nekaj hudo škriplje, da
npr., v enem celem tednu ni
mogoče dobiti fotografij j
s predstave, katere produ-
cent je CD sam. Rotovnik
proti Cmkoviču sicer nima
in nikoli ni imel nobenih pri-
pomb, je pa zato v njem videl
nasprotnika, ki utegne pre-
globoko zagaziti v vodstvene
sfere in strukture kulturnega
hrama. Odstop, ki ga je brez
pomislekov in definitivno
sprejel, priča o tem, da se ga
je hotel na hitro in po mirni
poti odkrižati, ni pa želel iz-
gubiti sodelavca, ki je, prvič, |
intelektualno sposoben in
drugič, pripada mlajši gene-
raciji slovenskih intelektual-
cev
Rotovnik se je znašel v hu-
dem precepu, med dvema
ognjema, in nobenemu se ni
hotel posebej zameriti, saj b/
sicer še pogorel. In lažje ih
elegantnejše se je bilo znebi-
ti direktorja kultumo-umet-
niškega programa, kot pa se
zameriti lastnim ljudem, za-
poslenim v CD-ju. Enostav-
no ni hotel netiti nezaželenih
sporov in nezadovoljstva, že-
lel je ohraniti in obdržati
svoj položaj ter položaje, hM
jih je konstituiral ob odhodM
bivšega vodje za stike z ja\M
nostjo Staneta Mažgona. Žem
lel   je,   skratka,   obdržaM
funkcije, ki so zanj vitalnegsf^
pomena. To pa je najlažje
narediti  tako,  da  odrežeš
možgane tam, kjer so se pre-
več razrastli. ,
Crnkovič je neke  vrst
»duhovni      revolucionar
»estetski revolucionar«; i
gre za spremembe, naj se t
zgodijo najprej v glavah i
šele potem na drugih poljil
Pomanjkljivo in površno kc
ordiniranje ter načrtovanj
dela je golo natolcevanje, zs
kaj Crnkovič je sam izrecn
zahteval usklajeno koord
nacijo ter opozarjal na neza
dostno razporeditev sil. Ži
se pa ni zavedal, da je priše
v hišo, v kateri so vsake, še
najmanjše spremembe neza-,
želene. Tiste v glavah pa sŠ
sploh najtežje in že a prioM
nesprejemljive.    Revolucija
torej, ki je padla na branikih
meščanskega      konservati-
vizma.
Odstop, ki še vedno buri
duhove v slovenski kulturni
skupnosti, pa je pokazal n&
globoko brezno med dvem^^
različnima generacijama, IM
njuno nekompatibilnost, iS
različen način razmišljanji
in delovanja ter na nem(M
združevanja različnih deloM
nih pristopov. In respektivn^
tudi na položaj v slovenski
kulturi.
Piše Tadej Cater
Št. 5 - 6. februar 1992
9
Celiane čakalo
nova imena ulic
DO 14. lebruarla še čas za lavno razpravo - Občani labko svoje pripombe
pošUelo na IS SO Celle
Celjska občinska vlada je pred-
log preimenovanja ulic v starem
mestnem jedru prvič obravnavala
lanskega februarja, v oktobru pa
je svoji komisiji za imenovanje
ulic in naselij naložila, naj pripra-
vi razširjen predlog za preimeno-
vanje nekaterih ulic v vseh nase-
ljih celjske občine, kjer je uveden
ulični sistem. Minulo sredo je
predlog komisije sprejela in v dru-
gi polovici februarja ga bo, kot
osnutek odloka o preimenovanju,
predložila v obravnavo poslancem
občinske skupščine.
Že lani so se do preimenovanja
ulic izrekle nekatere stranke in
organizacije, občinska vlada pa je
podprla zahtevo občanov, da se
pred odločanjem poslancev izvede
široka javna razprava. V Izvršnem
svetu Skupščine občine Celje bo-
do nanenja občanov zbiraH do pet-
ka, 14. februarja, potem pa jih bo-
do skupaj s predlogom Komisije
za imenovanja ulic in naselij
predložili v obravnavo poslancem
občinske skupščine.
Komisija je predlog za preime-
novanje ulic pripravila za vseh 18
krajevnih skupnosti, v katerih je
uveden ulični sistem. Po besedah
občinskega sekretarja za notranje
zadeve Nika Pirtovška gre za tret-
jino vseh ulic s približno 20 tisoč
stanovalci. Pri tem je celotno ulič-
no poimenovanje po starem ohra-
njeno le v krajevni skupnosti Ka-
rel Destovnik-Kajuh, še v petih
krajevnih skupnostih pa so pred-
lagane le manjše spremembe.
Člani občinske vlade so imeli na
sam predlog komisije kar precej
pripomb. Silvester Drevenšek, ki
je v celjski občinski vladi zadolžen
za krajevne skupnosti in kadre, je
celo predlagal umik gradiva in
preložitev obravnave na eno pri-
hodnjih sej, vendar so se do pre-
imenovanja približno tretjine
celjskih ulic člani IS vendarle
izrekli. Nekateri so predlog oce-
njevali kot prijeten in svež, dovolj
argumentirano zasnovan na vna-
prej določenih načelih, drugi spet
pa so menili, da je v njem kar
precej pomanjkljivosti. Največ
očitkov je letelo na prenašanje
uličnih imen iz enega v drug pre-
del mesta ter ukinjanje nekaterih
imen, za razvoj in obstoj Sloven-
stva še kako pomembnih mož in
žena, po katerih se zdaj v Celju
imenujejo posamezne ulice. Tudi
v obdobju NOB, ki so ga v komisiji
v celoti črtali iz uličnega poime-
novanja, jih je bilo precej takšnih!
KS Center
Na območju te krajevne skup-
nosti se uvaja novo ime - Špitalski
trg za območje med vrtcem, Vod-
nim stolpom in Špitalom, za Trg
svobode pa komisija predlaga
prenos v KS Dolgo polje.
Ostala preimenovanja: Tomši-
čev trg v Glavni trg, Trg V. kon-
gresa v Minoritski trg. Trg svobo-
de v Grajski trg, Zidanškova
v Gosposko ulico, Stanetova
v Ulico Hermana II., Čuprijska
v Razlagovo, Ulica Ivanke Ura-
njekove v Proti grofiji, Titov trg
v Mestni trg. Ulica XIV. divizije
v Kolodvorsko, Savinova v Rim-
sko, Trg oktobrske revolucije
v Kocbekovo ulico in Šlandrov trg
v začetek Trga svobode.
KS Allažev hrib
Zaradi tega, ker ni hišnih šte-
vilk, se ukinejo Kolmanova ulica,
Ulica bratov Kresnikov, Kosove-
lova ulica (prenese se v KS Dolgo
polje) in Kolškova ulica, katere
hine   številke   se   preoštevilčijo
v podaljšek Mirne poti. Kosova
ulica se preimenuje v Ob Voglajni.
KS Dolgo polje
šlandrov trg se preimenuje
v Trg svobode. Ulica 29. novembra
v Kosovelovo, Vrunčeva v Zupan-
čičevo, Ulica Moša Pijade v Ot
stadionu in Ulica VIII. črnogorske
brigade v Staro Dečkovo.
KS Gaberje
Del Kidričeve ulice (vzdolž ma-
gistrale) se preimenuje v Rogaške
cesto, preostali del pa preoštevilči
v Mariborsko. V to krajevno skup-
nost sodi še preimenovanje po-
daljška Vrunčeve v Zupančičeve
in podaljška Ulice VIII. črnogor-
ske brigade v Staro Dečkovo.
KS IVledlog
Badovinčeva, Božičeva in Pin-
tarjeva ulica se preimenujejo
v skupno Ob Ložnici, Zupančiče-
va (brez hišnih številk) se ukine ir
prenese v KS Dolgo polje in Ga-
berje, prav tako se ukine tudi
Markova, v kateri se hišne števil-
ke preoštevilčijo v Kettejevo, in
Stritarjeva (preoštevilčbe v Na-
zorjevo). Ronkova ulica se pre-
imenuje v Borštnikovo.
KS Nova vas
Ukine se Simončičeva ulic3
(brez hišnih številk), Okroganeva
se preimenuje v Savinškovo, Ska-
pinova v Gallovo in Kraigherjeva
v Napotnikovo ulico.
KS Ostrožno
Ukineta se poimenovanji Ulice
Dušana Kvedra (preoštevilčba
v podaljšek Samove) in Ulica I
štajerska bataljona (preoštevilčba
v podaljšek Črtomirove ulice).
Ulica heroja Rojška se preime-
nuje v Vezno ulico. Cesta II. grupe
odredov v Prečno, Efenkova
v Kocljevo, Ulica bratov Frecetov
v Srednjo, bratov Vedenikov
v Vrtno, heroja Lacka v Na tratah,
heroja Šarha v Ob Sušnici, Koz-
janskega odreda v Osojno, Cirila
Debeljaka v Na griču, Matevža
Haceta v Križno in Marjana Jeri-
na v Kratko ulico.
KS Savinja
Ukine se poimenovanje Ulice
Anice Černejeve (brez hišnih šte-
vilk), Ulica Tončke Čečeve se pre-
imenuje v Tiho ulico. Partizanska
cesta pa v Obrežno cesto.
KS Slavico Šlander
Ulica V. prekomorske brigade
se preimenuje v Pigalle, Šercerje-
va v Šolsko in Vojkova v Aljaževo
ulico.
KS Pod gradom
Ulica heroja Bračiča se preime-
nuje v Parmovo ulico.
KS škofja vas
Ukine se Vrazova ulica (brez
hišnih številk).
KS Hudinja
Dobojska se preimenuje v Krož-
no, Dolharjeva v Soško, Goruča-
nova v Soteljsko, Jerajeva v Bi-
striško, Kačeva v Dravinjsko, Ko-
vačičeva v Rižansko, Letnerjeva
v Mislinjsko, Planinčeva v Idrij-
sko, Plankarjeva v Ziljsko, Skale-
tova v Dravsko, Štekličeva v Bo-
rovniško, Ulica Bibe Roecka
v Mlinariško, bratov Dobrotinšek
v Savsko, Dušana Finžgarja v Tol-
minsko, Hermine Seničarjeve v
Kokrsko, klučarja Kožuha v Dra-
gonjsko in Žagarjeva v Vipavsko
ulico.
KS Dečkovo naselje
Drapšinova ulica se preimenuje
v Kraško, Grčarjeva v Štajersko,
Hohkrautova v Notranjsko, Ri-
barjeva v Dolenjsko, Starihova
v Gorenjsko, Šaranovičeva
v Prekmursko, Tomažičeva v Koz-
jansko in Ulica bratov Mravljakov
v Na livadi.
KS Lava
Na tem območju se po obstoje-
čem zazidalnem načrtu imenuje
nova - Orlova ulica naj bi poteka-
la od križišča med Valvazorjevo in
Valjavčevo proti severu do potoka
Koprivnica in nato ob njem do
desnega odcepa Ulice Zofke Kve-
drove (po novem Murnove ulice).
Ostala preimenovanja: Iršičeva
v Fekonjevo, Klajnškova v Gla-
serjevo, Pucova v Finžgarjevo,
Sorčanova v Gradišnikovo in Mil-
ke Kerinove v Jesenovčevo ulico.
KS Ljubečna
štekličeva ulica se preimenuje
v Pilonovo, Žagarjeva pa v Pet-
kovškovo ulico.
KS Štore
Cesta Kozjanskega odreda se
preimenuje v Jeklarsko ulico,
XIV. divizije v šentjursko. Udar-
niška v Na Lipi, Cvetke Jerinove
v Šolsko in Karla Vovka v Nad
kegljiščem.
KS Vojnik
Prušnikova ulica in Ulica Stan-
ka Kvedra se skupaj preoštevilči-
ta v Goričanovo, Ahtikova se pre-
imenuje v Vumikovo, Belakova
v Fabianijevo. Keršova v Ulico
Dorothee Hauser, Petelinškova
v Iskračevo, Preložnikova v Pleč-
nikovo, bratov Jančarjev v Golo-
grančevo, Vinterjeva v Jurkovo in
Zlavsova v Samčevo ulico.
IVANA STAMEJCIČ
Foto: EDI MASNEC
Predstavniki političnih strank, ki
so sodelovali v razpravi o preimeno-
vanju celjskih ulic, so se med drugim
spraševali, ali Celjane čakajo nova
ulična imena kar ob vsaki zamenjavi
oblasti. Ob tem pa je bilo slišati tudi
vprašanja, s kakšnimi utemeljitvami
črtati v Celju Stanetovo, Vrunčevo,
Šercerjevo, Vojkovo, Božičevo in
Sorčanovo ulico, pa ulice bratov Ve-
denik, Cirila Debeljaka, Tončke Če-
čeve, Zofke Kvedrove, Dušana Finž-
garja in V. prekomorske brigade, če
naštejemo le najpogosteje omenjene.
Poimi mehka
me railirka!
Komisija za imenovanje ulic
m naselij v Celju priznava, da
kljub velikemu trudu njen
predlog za preimenovanje ne-
katerih celjskih ulic ni popoln.
Konec lanskega oktobra ji je
namreč občinska vlada naloži-
la, da v manj kot enem mesecu
izdela predlog preimenovanja
ulic in trgov za celotno ob-
močje občine, v Komisiji pa
strokovnjaki ocenjujejo, da je
za takšen obseg preimenovanj
potrebno najmanj leto do dve
temeljitega stroko\'nea dela.
Načela bistoričnosti, smisel-
nosti in ekonomičnosti so čla-
ni komdsije lahko upoštevali le
ob preimenovanjih ulic in tr-
gov v starem mestnem jedru,
v ostalih naseljih pa so ugo-
tavljali, da v Celju nikoli ni bil ^
^P<^evan ali sploh izdelan si-§
stem določanja uličnih imen.§
Ob poimenovanju novih ulicjei
veliko vlogo odigrala dnevna^
politika, zato so člani komisije
pred začetkom svojega dela'
Ptisegli prav na depolitizacijo,
ob tem pa še na demilitariza-
cijo ter smiselnost in nepre-
meščanjc obstoječih  uličnih
imen.
A predlog, ki ga zdaj ponu-
jajo v obravnavo poslancem in
tudi vsem občanom, je nepo-
poln. Če so v primeru KS Hu-
dinja izbrali za koncept nove-
ga poimenovanja slovenske
reke, je vendarle na tem ob-
močju še večina ulic, ki nosijo
drugačna imena. Komisija
pravi, da zaradi tega, ker so
v želji za kar najmanjšimi
stroški skušali reševafi le
»sporna« imena.
In katera ulična imena so
v Celju sporna? Člani komisije
so prepričani, da vsa tista, ki
so vezana na novejšo zgodovi-
no in NOB. Zavedajo se, da
v časovni stiski in s premalo
strokovnega znanja komisija
ni tista, ki bi sodila o posa-
meznikih - zato je najelegant-
nejša rešitev brisanje vsega!
Labko bi vsa imena tudi ohra-
nili, a potem ne bi spoštovali
svoje odločitve o depolitiza-
ciji.
»Poljubi mehka me radir-
ka!«, torej - pa Čeprav gre
v primeru Stanetove ulice za
komandanta slovenske vojske,
ki svojega življenja ni dal za
politiko, ampak zato, da zdaj
Slovenci sploh lahko ži\nmo.
Tudi v Celju!
IVANA STAMEJČIČ
Nova cericev se vrača
Z geslom o vračanju krajev-
nega imena, ki ima svojo zgo-
dovinsko težo in 800-letno
tradicijo, so krajani Strmca na
voliščih v Lembergu, Socki in
Strmcu lanskega 22. decembra
pripravili referendum o pre-
imenovanju v Novo cerkev.
Njihovo odločitev so podprli
tudi v celjski občinski vladi.
Krajani Strmca, Lemberga
in Socke so se z osebnim izre-
kanjem z nekaj več kot 85 od-
stotki glasov izrekli za pre-
imenovanje Strmca v Novo
cerkev. Spremenila se bodo
tudi imena naselij Lemberg,
Straža in Selce, ki imajo zdaj
ob osnovnem imenu še prista-
vek »pri Strmcu«. S preimeno-
vanjem se strinjajo tudi člani
Komisije za imenovanje ulic in
naselij, občinska vlada pa bo
predlog novega krajevnega
imena kot osnutek odloka
o preimenovanju naselja
v drugi polovici februarja
predložila v obravnavo po-
slancem občinske skupščine.
Ob tem pa so člani občinske
vlade še sklenili, da stroške
preimenovanja (gre za nove
obeležbe in tablice s hišnimi
številkami) krijejo iz občin-
skega proračtma, krajani pa
bodo morali poskrbeti za za-
menjavo osebnih dokimientov.
IS
Št. 5 - 6. februar 1992
1C
Domačo obrt bi vnovčili
Šentviški posvet razstavlialcev In preHavanle prof. Ur. Janeza Bogatela
v Šentvidu so pretekli teden
bližnji slovenski kulturni
praznik obeležili s posvetom
o domači obrti ter predava-
njem prof. dr. Janeza Bogata-
ja, etnologa z ljubljanske Uni-
verze.
Po dveh odmevnih razsta-
vah domače obrti v Šentvidu
pri Grobelnem se zdaj sprašu-
jejo, kako bi s temi izdelki
prodrli na trg. Kozjanske
kmetije so majhne in potrebu-
jejo dodatni zaslužek, še pose-
bej zdaj, ko je vse težje za de-
lovna mesta, zakonodaja pa
tudi ni več zaviralna. Kaj torej
storiti?
Predavatelj je najprej kritič-
no ocenil odnos do slovenske
kulturne dediščine. Slovencem
manjka samozavesti in usmer-
jeni navznoter premalo stori-
mo, da bi nas poznali navzven,
je med drugim povedal in to
tudi dokazoval s svojimi di-
apozitivi.
Po mnenju dr. Bogataja bi
lahko veliko izvozili, saj je, na
primer, v Italiji veliko povpra-
ševanje po naših izdelkih,
ljubljanski Dom pa se vsako
leto predstavlja v Firencah.
Izdelovalcem je svetoval, naj
pošljejo svoj izdelek ljubljan-
ski Komisiji za presojo izdel-
kov domače in umetne obrti,
kjer bodo dobili potrdilo, da
izdelek sodi med domačo obrt^
Na občini je potrebna le for-
malna prijava, zaradi ugodno-
sti pri dohodnini - če ta sploh
pride v poštev. Dr. Bogataj je
predlagal, naj v Šmarski obči-
ni zberejo večjo količino ra-
zličnih izdelkov in jih skupno
pošljejo komisiji v oceno. Vse-
lej je koristneje začeti z dopol-
nilno obliko ter se šele nato
odločiti za redno obrt. Pred-
sednik Šmarskega sekretari-
ata za gospodarstvo Marjan
Drofenik pa je ob tem spomnil
na davčne olajšave in povedal,
da bi na občini, verjetno, na
področju ohranjanja kulturne
dediščine tudi malo zamižali.
Predstavniki   Spominskega
parka Trebče so na posvetu
povedali, da so po dveh etno-
loških raziskovalnih taborih
zapisovali v register približno
dvesto občanov, ki so se ali pa
se še ukvarjajo z domačo obrt-
jo. Na posvetu so predlagali,
da bi se kot povezovalec za vso
občino Šmarje, skupaj z ob-
činsko skupščino, pojavil prav
Spominski park. Prav tako so
kot izziv sprejeli Bogatajev
predlog, da bi se na letošnji,
vodilni slovenski razstavi obr-
ti v Slovenj Gradcu najboljši
s Kozjanskega predstavili kar
na skupni stojnici.
BRANE JERANKO
Prof. dr. Janez Bogataj, etno-
log z ljubljanske Univerze
Muzej ni zaprašena beseda
Zveza muzejev Slovenije se je na muzejskem salonu
Sime 92 v Parizu predstavila z živim eksponatom - člove-
ško ribico (Proteusom). V francosko glavno mesto so
odpotovale tudi kustosinje iz Muzeja novejše zgodovine
Celje Andreja Rihter, Marija Počivavšek in Tanja Rožen-
bergar. Slednja je vtis iz Pariza takole strnila:
»Vtisi s salona v Parizu so veličastni. Sodelovalo je 280
udeležencev iz vse Evrope. Predstavljali so muzejske
zbirke, izdajateljstvo, precej pozornosti so zbudili muzej-
ski butiki, ki so ena izmed oblik muzejske dejavnosti
v tujini in predstavljajo pomemben vir dohodka muzejev.
Pri nas takšna oblika trženja še ni zaživela.
Slovenski muzealci smo odšli v Pariz s sloganom Muzej
ni zaprašena beseda in z njim tudi izredno uspeh. S seboj
smo ponesli živi eksponat - človeško ribico, ki je vzbudila
med obiskovalci izredno zanimanje. Predstavitev Slove-
nije je vžgala, pred našim paviljonom je bila neprestana
gneča in ljudje so si zapomnili, da je ribica iz samostojne
mlade Slovenije.«
Z. S.
Petdeset trdili, a zlatih let
Zlatoporočenca MarUa In Anton Rošer Iz Vitanja
Po petdesetih letih so spet
zapeli vitanjski zvonovi in va-
bili na ohcet Marijo in Antona
Rošerja. Prvič sta rekla da
26. januarja 1942: »Ko sva
z očetom pred 50 leti stopala
v ta zakonski jarem, sva bila
pač kot vsi mladi ljudje - vese-
la, razigrana, nasmejana. Pre-
pevala sva kot ptička dva, za
nameček pa še grda nisva bila.
Bila sva kemčki fant in dekle,
brez bogastva ali kakšnega
premoženja. Vezala naju je
prava krščanska ljubezen. Zdi
se mi, da sva se kar oba stri-
njala s tem, da se da tudi od
ljubezni živeti. Pa nikjer ni ta-
ko tn tudi pri nas ni bilo. Tre-
ba je bilo trdo za delo' prijeti,
če sva hotela kaj imeti.«
Tako se danes spominja Ma-
rija, nekoč ena izmed petih
Skakletovih deklet, menda
najbolj zgovorna (Micika je je-
zikala za vseh pet, pravijo).
Prkovskemu Tončku, ki je po
hribih kupoval skorje, je to
dopadlo in kmalu je bila vese-
la ohcet, čeprav je bil vojni
čas. Marija sicer pravi, da je
bila zlata poroka lepša, bolj
brez skrbi, Anton pa, da je se-
daj lepše zato, ker imata svo
dom. Ja, hudo je bilo, ko
ostala Marija z dojenčkom do-
ma, mož pa k partizanom, hu-
do, ko sta imela že tri otroke
pa sta se še vedno stiskala p(
tujih hišah in je tudi sredi naj-
hujše zime Marija za tuje ljud
prala v potoku. Sele po desetit
letih sta si lahko kupila koščel
zemlje in na njej zgradila svo;
dom. Da je bil koš sreče pobi
je poskrbel še četrti otrok
hčerka Jožica po treh sinovih
Antonu, Milanu in Marjanu.
Ko se danes ozirata na pre-
hojeno pot, ne moreta bre:
spominov na vse hudo, na ga
ranje, pritrgovanje, na izgub
prvorojenca. Pa vendar so s
jima izpolnile želje. Marija s
je želela hišico in veliko, veli
ko rož. Toliko rož kot pri nje
doma je le še redko kje. In toli-
ko pesmi: »Najraje na svefc
sem prepevala,« pravi. Kar
koli že je odšla, vedno joi;
spremljala pesem in verjet«
jo ljudje ravno po njej najbol
poznajo. Ali pa po števUnil
»ob slovesu«, ki jih je pisala zi
mlade neveste tn za tiste, ki a
zapuščali to solzno dolino.
Mlada sta še, ta vitanjski
zlatoporočenca. Mogoče ne to-
liko po letih, saj jih ima Mariji
blizu 70, Anton pa skoraj 71
ampak po svojih bistrih mi'
.slih, po željah in hotenjih
Vedno znova premagujeti
utrujenost in bolezen. Mariji
se menda bolje odreže - na oh
četi je čisto zmatrala ženina
pravijo. Tako sta plesala, di
ga je drugi dan pošteno nog
bolela. Pa je bilo vredno.
MILENA B. POKLII
V spomin
Tone Vivod
Lani je umrl Tone Vivod
in ta žalostni dogodek je
pretresel tudi vse Celjane,
ki so tega izrednega domo-
ljuba poznali.
Tone se je rodil v Trbov-
ljah, kjer se je najprej za-
poslil. Njegov nemirni duh
ga je preko Velenja, kjer je
služboval v rudniku, pripe-
ljal v 60 letih v Nemčijo,
kjer se je leta 1970 ustalil
in zaposlil v RWE - Frim-
mersdorf. Tu se je kaj hitro
asimiliral ter se vključil
v kulturno življenje sloven-
ske sekcije pri YU klubu
Sloga.
Postal je pobudnik usta-
nitve slovenskega društva
Celje in ko se je to leta 1980
ustanovilo, je postal tajnik
društva. Pri tem pa ni imel
lahkega dela, saj takšnemu
takrat šovinističnemu
ukrepu oblast ni bila na-
klonjena. Toni je vztrajal
in uspel. Ker je imel smisel
za pisanje in organizacijo,
je bil izvoljen za vodenje
propagande in povezovanje
z matično domovino.
Njegovo življenjsko delo
je Kronika slovenskega
društva Celje od leta 1980
do 1984, izšla pa je leta
1985. To je izredno obsežna
knjiga, ki obsega 1019 stra-
ni, je vezana v platno in je
opremljena s slikami Celja
ter Grevenbroicha. Knjiga
je prikaz velikega znanja,
ki ga je Tone imel, saj se je
spoznal na turizem, sloven-
ske običaje in na naravne
zaklade Slovenije. Tone Vi-
vod je za to delo dobil od
skupščine občine Celja
priznanje in s svojim
vztrajnim delom ter stalni-
mi stiki z domovino je eden
izmed pobudnikov pobra-
tenja med mestom Celjem
in Grevenbroichom. Nave-
zoval je tudi stike z našim
veleposlaništvom, Izselje-
niško matico, skupščino
občino Celje ter ostalimi
društvi, med drugim je bil
tudi koordinator med ga-
silci iz Celja ter Greven-
broicha. Ker je bil tudi
športnik, je bil ustanovitelj
kegljaškega kluba Kriva
roka, ki se je pozneje pre-
imenoval v klub Srečno.
Deset let je bil tudi njegov
predsednik. Poleg vsega
naštetega dela je imel čas
tudi za igranje na harmoni-
ko iz z njo je razveseljeval
ljudi na društvenih sreča-
njih. Bil je neuničljiv kot
organizator društvenih
izletov v Celje in velika vez
med matično domovino ter
slovenskim društvom
v Nemčiji.
Bil je in je tudi ostal do
svoje smrti zaveden Slove-
nec in zapustil nas je mož,
ki je v srcu Evrope s svojo
pronicljivostjo pomagal
uresničiti naš davni sen
- samostojno Slovenijo.
MILAN GORJANC
Lirik Izpod Donačlce gore
Ob 70-leinlcl pesnika Jožeta Šmita
Med starejšimi kulturnimi
delavci s Celjskega se lirski
pesniki hiso pojavljali ravno
pogosto, kot da bi bile razmere
v preteklosti oblikovale bolj
čustveno zadržane praktične
realiste kot rahločutne izpove-
dovalce. Toda Jože Šmit, pes-
nik in prevajalec, ki je 1. fe-
bruarja letos dopolnil 70 let,
rojak z vzhodnega roba našega
področja - izpod Donačke go-
re pri Rogatcu - je vendarle
pravi lirik.
Šmitova rojstna hiša, pre-
stavljena iz domače vasice
Tlake v bližino Rogatca, je
zdaj osrednji del spominskega
parka - slovenskega skansena
- tn priča s svojo slamnato
streho tn ilovnatimi tlemi vred
v okolju, v kakršnem so se ro-
jevaU in odraščali ljudje
z obrobja Haloz, kot eden iz-
med njih tudi Jože Šmit.
Kasnejšega pesnika je sred-
nja šola - v Ljubljani je obi-
skoval klasično gimnazijo
v Balantičevi generaciji - sicer
fizično odtrgala od doma, da
se za stalno ni več vrnil, v nje-
govih knjigah pa je neposred-
no ali posredno doživetje do-
ma večkrat prisotno: »Stresel
sem te z gležnjev, / ko sem
odhajal, / ti pa še hodiš z me-
noj / suha, prašna, / motna,
lepljiva, / na gležnjih tn v srcu
/ kot davno prekletstvo in
sen.«
V štirih desetletjih se je od
prve zbirke Srce v besedi iz 1.
1950 do Grenkega medu iz 1.
1990 nabralo več kot dvajset
samostojnih knjig, med njimi
so tudi pesmice in zgodbe za
otroke (nekaj naslovov knjig:
Trepetlika, Lirična postila,
Koleselj iz cedilike. Kako bo-
mo umirali. Hoja za Katulom,
Eden izmed vas...). Lastnim
knjigam so se pridružili pesni-
ški in prozni prevodi iz latinš-
čine, romunščine, nemščine,
srbščine oz. hrvaščine in ma-
kedonščtne.
Čim bolj je pesnik zorel, tem
pogosteje se je z mislijo, ču-
stvom in besedo vračal k svo-
jim kmečkim koreninam.
V čustveni privid je zajel do-
mače kraje (pesmi Tlake, Do-
načka gora. Zemlja, Štajerska
vas...). V nekaterih pesmih so
zaživeU domačini, zaznamo-
vani z nesrečno usodo (Falen-
taš, Karlutka in dete. Polčlo-
veka). V knjigi Koleselj iz ce-
dilike je v verzih spremljal
usodo svoje generacije - šta-
jerskih fantov, ki so kakor on
morali obleči nemško unifor-
mo, pa so v Franciji prebegnili
k zaveznikom in prek Itahje
s peto prekomorsko brigado
kot partizani stopili na doma-
ča tla. Nekateri so - kot njegov
junak Jožek, »pjeb štajerski«
- padli tik pred vrnitvijo
domov.
Intinma povezanost z ubogo
štajersko zemljo pa se kaže pri -
Šmitu ne le v tematiki, ampak
v celotnem odnosu do življe-
nja, kot ga izpričujejo tudi
druge Šmitove izpovedi: v člo-
veški skronrmostt, vztrajanju
tudi v težkem življenju, kakor
vztraja kmet na ilovnati zem-
lji, v čustveni zadržanosti,
v ravnovesju med spoznanji tn
čustvi, a tudi v preprostem,
bolj skopem kot gostobesed-
nem izraz. Pesnikova izpoved
govori tako vsem, kajti vsakdo
od nas ima svojo Donačko go-
ro, svoje Tlake in svojo ilovna-
to zemiljo in more zato čutiti
s pesnikom: »O, kako ljubim
/ to sveto zemljo... / kruli mi
po njej diši / in redkev in vrč,
/ tudi moj grob / naj bo iz
rodne prsti.«
100 žensic na morje
Žrebanja v Laškem, na UubečnI, v Atomskih Toplicah In
v Vinski gori
Danes objavljamo že drugi
kupon za vse tiste kmečke
ženske, ki se bodo udeležile
letošnjega žrebanja za jubi-
lejni, 20. izlet 100 kmečkih
žensk na morje. Omenili smo
že, da bomo letos pripravili
štiri javna žrebanja z nepo-
srednimi radijskimi prenosi
v štirih različnih krajih na
celjskem območju.
Na veliko razumevanje
smo naleteli v Laškem, kjer
bo prireditev v nedeljo,
8. marca v zdraviliški dvora-
ni, na Ljubečni (15. marca),
v Atomskih Toplicah (22.
marca) in za konec v Vinski
gori (29. marca). Vse priredi-
tve se bodo začele ob 10. uri
dopoldne, neposredni radij-
ski prenos pa bo trajal dobro
uro. V tem času bo možno
slišati dobre domače ansam-
ble (Celjski instrumentali
kvintet. Brane Klaužar, Rot
Zupan in Studenček ter Vit
Ašič st.), harmonikarje, ki-
uspeli na Ljubečni, humor
ste, pevce zabavne glasbe'
domače kulturne skupine'
posameznih krajev. Povso
pa bo osrednja točka žreb«
nja sto potnic za naš izlet,'
bo v petek in soboto, 10-'
11. aprila v Portorož. Tal"
se bodo lahko kandidati'
same v štirih krajih prepf
čale o poštenosti našei
žreba.
Ob prijavi na javna žreb'
nja poteka še vrsta aktivu'
sti, vse pa v želji, da bi
jubilejni izlet resnično
nad izleti. 'm
T. VRA^
Št. 5-6. februar 1992
11
Ogeni ne prizna meja
Slovenski gasilci so se zaradi
mnogih nejasnosti odločili, da bodo
republiški kongres, ki bi moral biti
letos, preložili na prihodnje leto. Ta-
ko ga želijo pričakati pripravljeni,
saj se v tej pomembni organizaciji
obetajo mnoge kvalitetne spre-
membe.
»Trenutno intenzivno delamo na
pripravi dveh zakonov,« pripovedu-
je načelnik Gasilske zveze glovenije
Tone Sentočnik. »Čimprej moramo
pripraviti oba osnutka, do junija pa
predlog, ki ga bomo prečiščenega
posredovali septembra vsem trem
zborom skupščine Repubhke Slove-
nije. Ob tem je trenutno ena najpo-
membnejših delovnih nalog sloven-
skih gasilcev, ko čimprej pripraviti
ustrezen operativni dogovor v pri-
meru, če pride do požara ob meji.
Novost se pojavlja ob meji Sloveni-
ja-Hrvaška, kjer so gasilska društva
doslej odlično sodelovala, zdaj pa to
ni več mogoče. Ker pa ogenj ne poz-
na meja, je treba to čimprej urediti,
da ne bo po nepotrebnem prihajalo
do velike gmotne škode. Odnos dveh
sosedov se je zdaj spremenil v odnos
med dvema državama in to povzroča
probleme.«
Do sprememb bo prišlo tudi v or-
ganiziranosti civilne zaščite in prev-
zemu nekaterih nalog na ramena ga-
silcev. Zanimalo nas je do kot so
prišli na tem področju?
»Zelo aktualen sestanek smo imeli
v Poljčah, kjer smo se zbrali pred-
stavniki gasilcev, civilne zaščite,
rdečega križa, taborniki, jamarji,
potapljači, skratka vsi, ki lahko
tvorno prispevajo k reševanju, ka-
dar je to potrebno. V Poljčah so dali
prednost trem zakonom, dvema ga-
silskima in rdečega križa, ki dobiva
novo pomembno vlogo. Dolgoročno
se pripravlja še zakon o zaščiti in
reševanju, ki bo v temeljih uredil
celotno področje in tudi organizacij-
sko ločil zaščito od obrambe. To naj
bi uredih do prihodnjega leta.«
In kakšno vlogo bodo v novem
konceptu reševanja in zaščite igrale
zveze?
»Na področju spremljanja nevar-
nosti se mora poenotiti koncept zvez
vseh izvajalcev zaščite in reševanja.
V Sloveniji je predvidenih dvanajst
regijskih centrov za zveze. Predvi-
dene so tri stopnje od republike do
regij in občin. Enot civilne zaščite
pa v krajevnih skupnostih ne bo več.
Njihovo vlogo bodo po tehnični stra-
ni sprejela gasilska društva na ti-
stem teritoriju oz. odbori rdečega
križa pri nudenju prve pomoči. Kjer
ni gasilskih društev, bodo ustanovili
posebne enote CZ.«
TONE VRABL
V Poljčah so tudi določili nov da-
tum praznovanja dneva civilne zaš-
čite. To bo odslej 1. marec, ko so
ustanovili mednarodno organizacijo
civilne zaščite.
Vsak tretji zboli za ralcom
Društvo za boj proti raku Celje, ki šteje sto članov, je na svojem
rednem občnem zboru v preteklem tednu v Celju obravnavalo eno-
letno delo ter sprejelo smernice za tekoče leto. Lani je društvo skrbelo
za preventivo, organiziralo predavanja po šolah, vzgojnovarstvenih
ustanovah ter pripravljalo seminarje za predavatelje. Vključilo se je
tudi v akcijo Rak 2000 ter jo razširjalo na celotno celjsko območje.
Letos namerava društvo nadaljevati z začetim delom, predvsem pa
je usmerjeno v preventivo ter v seznanjenje ljudi s to boleznijo.
Z delom bodo pričeli že ta mesec, akcijo pa bodo speljali po vseh šolah.
V ta namen bodo tudi izdali knjižico, ki bo opozarjala na sedem
opozorilnih znakov rakastih obolenj. Društvo za boj proti raku Celje
je na svojem občnem zboru podelilo priznanja za izredno delo ter
požrtvovalnost. Prejeli so jih: Zavod za socialno medicino in higieno
Celje, Viktorija Rehar in Ivan Zelenšek.
Z. S.
KOMENTIRAMO
Naj razume, kdor more
z novim letom so pristojnosti
o določanju cen komunalnih stori-
tev prešle na republiško vlado in
občinski izvršni sveti pri tem ni-
majo nobene besede več. Ustano-
vitelji javnih komunalnih podjetij
pa so občine in vse kar jim je osta-
lo, so problemi, s katerimi se mo-
rajo ubadati. Povrhu vsega so ce-
ne komunalnih storitev zamrznje-
ne za pol leta. Kaj to pomeni ob
nenehnem naraščanju cen elektri-
ke, premoga in nafte, si lahko le
mislimo. Izgube v komunalnih po-
djetjih so večje iz dneva v dan,
o problematiki govorijo na izvrš-
nih svetih, občine na to opozarjajo
tudi republiško vlado oziroma
njeno ministrstvo za trgovino,
vendar je vse zaman. Vsa komu-
nalna podjetja so na to opozarjala
tudi sekcijo za komunalno gospo-
darstvo pri Gospodarski zbornici
in tudi ta je pri republiški vladi
naletela na gluha ušesa.
Ta hip je jasno, da so izgube
vedno večje. Kolikšne so, je zaen-
krat še težko izračunati. Ob tem se
pojavlja vse več tistih, ki uslug ne
plačujejo več. To velja tako za za-
sebne porabnike kot za velike fir-
me. Šokanten je na primer poda-
tek, da je decembra poravnala ra-
čune komaj dobra desetina porab-
nikov. Pozabiti ne gre še na en
problem. Vzemimo na primer ceno
vode. Vanjo je za porabljeni kubik
vključena tudi razširjena repro-
dukcija. Zamrznitev cen praktič-
no pomeni, da so zamrznjene tudi
vse naložbe, s tem pa je onemogo-
čena vsa nadaljnja obnova vodo-
vodov.
Kurilno olje se je lani podražilo za
333 odstotkov, električna energija
pa za 189 odstotkov. V po\j>rečju so
se cene vhodnih materialov podraži-
le za 257 odstotkov, s tem da je glav-
ni strošek komunalnih podjetij ku-
rilno olje.
Pol leta vlada prav gotovo ne bo
mogla vztrajati pri svojem nesmi-
selnem odloku. Navsezadnje še
nihče, ki je jajca kupoval po deset
in jih potem prodajal po šest to-
larjev, ni dolgo preživel. V tem
primeru pa gre natančno za to.
Naj razume, kdor more!
JANEZ VEDENIK
V povprečju stane kubični meter
vode (tisoč litrov) 10,40 tolarja.
Manj torej kot zemlja ah toliko kot
deciliter piva. V ceno vode je vklju-
čeno tudi 60 odstotkov razširjene re-
produkcije.
Osem tolarjev za turizem
v občinah celjske regije že nekaj let velja
sporazum o financiranju Celjske tvuistične
zveze. Občine naj bi za to namenile štiri od-
stotke zbrane turistične takse. Kako ne spo-
štujejo tega dogovora, povedo naslednji po-
datki. Lani vse leto je občina Mozirje nakaza-
la za financiranje delovanja zveze 372 tolar-
jev, občina Slovenske Konjice 397, občina Ža-
lec 702 in, verjeli ali ne, občina Laško le osem
(8) tolarjev. Ob tem-človek ne ve, ali bi se
z jezil ali le kislo nasmehnil.
Ob tem ne bo odveč primerjava z maribor-
sko in ljubljansko regijo, kjer imajo močni
turistični zvezi, kjer so redno zaposleni ljudje,
za dejavnost zvez pa namenijo vso zbrano
turistično takso, ki jo potem dalo za razvoj
turizma v regijah. V Celju na zvezi ni nihče
redno zaposlen, in če v njej ne bi delali zane-
senjaki, bi bilo vprašanje, če bi zveza sploh še
lahko obstojala. Čudno je, da je tako, če vemo,
da se celjska regija, prav po zaslugi zdravilišč
uvršča med turistično najbolj pomembne
v Sloveniji in kjer turistična sezona v glavnem
traja vse leto.
Ob tem ne moremo mimo ugotovitve, da
celjska zveza opravlja pomembno delo. Težko
bi našteli vse akcije, ki jih izvaja v občinah, od
koder denarja tako rekoč ni. Da bi našteli
prav vse, bi bil spisek predolg, toda^če upošte-
vamo samo to, koliko raznih informacij pošlje
v Ljubljano in raznim sredstvom javnega ob-
veščanja, potem si lahko mislimo, kakšna je
vrednost propagande.
Vprašamo se lahko, če se odgovorni v obči-
nah sploh zavedajo pomena turističnega go-
spodarstva, ki smo ga v raznih razvojnih do-
kimientih že zdavnaj opredelili kot eno naj-
bolj pomembnih dejavnosti v naši državi.
Očitno se ga ne.
JANEZ VEDENIK
Odbor za kmetijstvo
Pri žalski liberami stranki so prejšnji teden
ustcmovili odbor za kmetijstvo, ki ga bo vodil
Vlado Kralj. To je prvi specializirani odbor te
stranke v žalski občini. Ukvarjal se bo s cena-
mi v kmetijstvu, veliko pozornosti pa bodo
namenili tudi ekološkim vprašanjem. V občini
se namreč zavzemajo za to, da noben košček
zemlje ne bi ostal neobdelan, in to ne glede na
lastništvo.
Danes 0 zelenjavi      ^ ^
Hortikultumo društvo Celje organizira za
svoje člane in vse, ki jih ta problematika zani-
ma, predavanje o pridelovanju zelenjave. Pre-
davanje bo danes ob sedemnajstih v prostorih
Narodinega doma v Celju. Tokrat bo o pridelo-
vanju zelenjave govorila strokovnjakinja Čer-
netova iz Ljubljane.
Občina Celje je svoje obveznosti izpolnila,
v glavnem pa tudi šmarska in velenjska. Vsega
skupaj so lani v regiji namenili za delovanje
zveze 67 991 tolarjev. Kar nekaj, a še vedno
odločno premalo.
Snežak velikan
v zimsko idilo sodijo tudi sneženi možje, ki pa
jih zaradi pomanjkanja snega zadnje čase ni
veliko. Ob zadnjih snežnih padavinah jih je
zraslo kar nekaj, prav gotovo pa se s snežakom,
ki so ga napravili pri Vohovih v Šempetru, ne
more nobeden meriti.
T. T.
Prostorska stiska
dializnih bolnikov
Minilo je tretje leto od ustanovitve
Društva ledvičih in dializnih bolnikov
Celje, ki trenutno šteje 65 članov. Gmot-
no stanje članov se je sicer od ustanovi-
tve do danes izboljšalo (tako so ugotovili
na svojem zadnjem letnem občnem zboru
v preteklem tednu), vendar se ubadajo še
z mnogimi težavami.
Na prvem mestu je vsekakor prostor-
ska stiska, neurejeni garderobni prosto-
ri, kjer ni zajamčena človeška intima, ki
sodi v standard dializnih bolnikov. Pri-
manjkuje tudi aparatov, pripomočkov za
diahzo ter zdravil. Odkar je južno tržišče
ukinjeno, so dializni bolniki v Celju od-
visni od dobave zdravil iz Ljubljane.
Poleg prostorske stiske je za ledvične
in dializne bolnike v Celju najbolj pereč
problem tudi pomanjkanje medicinskega
kadra. Zanje skrbi samo zdravnik dr.
Marjan Močivnik, potrebovali pa bi tri,
primanjkuje pa tudi medicinskih sester
in strežnic.
Da pa se člani društva samo ne prito-
žujejo, vedo tudi povedati, da se je po
poplavi zanje tudi marsikaj spremenilo.
Zamenjali so rezervno ozmozo za čišče-
nje vode, zato pa nekaterim bolnikom ni
potrebno več hoditi na dializo v Ljublja-
no. Dobili so tudi tehnika, ki skrbi za
popravilo aparatur.
Z. S.
Z elektromagnetno terapijo nad bolezen
Zdravljenje z elektromag-
netno terapijo v medicinsko-
kozmetičnem salonu Zvonka
v Gotovljah, kjer so ob koncu
lanskega leta odprli vrata, po-
meni premagovanje bolezni
z elektromagnetnimi impulzi.
Tovrstno zdravljenje je mogo-
če le z izredno dragimi in zate-
gadelj tudi zelo redkimi apa-
rati, uvoženimi iz Švice.
V vsaki človeški celici so
ioni, ki prehajajo skozi celično
membrano. Pri različnih obo-
lenjih je ta prehod moten in
ravno z elektromagnetno tera-
pijo lahko prehod pospešimo.
Pulzirajoče   elektromagnetno
polje namreč v organizmu
vpliva na boljši arterijski in
venozni pretok krvi, lirnfotok,
poveča se parcialni pritisk ki-
sika v tkivu, pospešuje se pres-
nova. Vse to je kajpak izredno
pomembno pri zdravljenju.
Elektromagnetni impulzi pro-
dirajo tudi skozi mavec.
Tako lahko z elektromag-
netno terapijo zdravimo obo-
lenja hrbtenice, sklepov okon-
čin mišic, revmatska obolenja,
različne vrste bolečin, vse ra-
ne, ki se nočejo zaceliti (tudi
gnojne), poškodbe kosti in
veznih tkiv (zlomi, izvini,
udarnine), vsa kronična in sta-
rostna obolenja itn.
V salonu Zvonka, v Gotov-
ljah pri Žalcu 67, vam medi-
cinska sestra Zvonka Kačnik
nudi še limfno drenažo z apa-
ratom Mydren in to za odprav-
ljanje celulita in odvečnih
maščobnih blazinic, akupunk-
turo in akupresuro ter pediku-
ro v salonu ali tudi na domu.
VOJKO ZUPANC
»Ni mesto samo Šentjur, tudi jaz ga imam!«
Bernard Žličar iz Šentjurja si je za živahno novoletno praznovanje zamislil nekoliko drugačne
jaslice. Pod svojimi jelkami si je zgradil kar pravo malo mestece, ki ni kar tako: nima samo hiš,
ampak tudi cerkvice, potoke, sprehajalnice, prebivalce in celo javno razsvetljavo. Človeška
domišljija res nima meja, to pa je samo še dokaz več, kako lahko zelo drobne stvari življenje
napravijo zanimivo in zabavno.
EDO EINSPIELER
Št. 5-6. februar 1992
12
Bomo dočakali kolajno?
y soboto začetek 16. ZOI - Slovenijo bo v Albertvillu zastopalo 28 olimpljcev
Na olimpijskih igrah so
slovenski športniki in šport-
nice kot člani reprezentance
Jugoslavije doslej osvojili 35
kolajn, v dolini pod Savoj-
skimi alpami pa se našemu
zastopstvu od 8. do 23. fe-
bruarja ponuja priložnost,,
da osvoji prvo »resnično slo-
vensko« olimpijsko odličje.
Pred sobotno slovesno
otvoritvijo - zastavonoša je
Franci Petek - je razpolože-
nje bolj vedro v nordijskem
taboru, poglavitna razloga
pa sta kajpak skakalca
Franci Petek in Samo Gosti-
ša. »V Albertville odhajamo
optimistično razpoloženi in
dodatno motivirani zaradi
nastopa v okviru samostojne
reprezentance Slovenije.
Imamo tri odlično priprav-
ljene skakalce in tako v po-
samični kot tudi v moštveni
konkurenci računamo na
uvrstitev okoli 6. mesta. Po-
tih em tudi na kolajno«, na-
poveduje direktor nordijskih
reprezentanc Lojze Gorjanc.
»Priprave biatloncev je
v zadnjih tednih zavrla gri-
pa, a je zdravstveno stanje že
bistveno boljše. Najboljši
dosežek v letošnji zimi je 9.
mesto Janeza  Ožbolta  na
OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE
tekmi za svetovni pokal, zato
tudi račimamo na ponovitev
podobnega rezultata. V te-
kaškem taboru je v zadnjih
letih precejšen osip najbolj-
ših, zato na pot odhajamo
s samo dvema reprezentan-
toma in bomo ekipo za tek-
mo štafet dopolnili z biat-
lonci. Kavalar je decembra
v Thunder Bayu na tekmi za
svetovni pokal na 50 km za-
sedel 21. mesto in v olimpij-
ski smučini lahko pričakuje-
mo uspešen nastop«, pravi
Gorjanc.
Drugače je v alpskem ta-
boru Ln celo večni optimist
Tone Vogrinec ne razmišlja
o kolajni: »Vse od svetovne-
ga prvenstva v Schladmingu
1982 smo vsako zimo osvojili
kakšno kolajno ali kristalni
globus in močno se bojim, da
bo tradicija prekinjena. For-
ma najboljših ni takšna kot
smo si želeli, toda na olim-
pijskih igrah so presenečenja
pogosta in zakaj tokrat zanje
ne bi poskrbeli Slovenci. Ur-
ška Hrovat je v slalomu res-
na kandidatinja za uvrstitev
med najboljšo deseterico,
kar že pomeni boj za kolaj-
no. Morda se znova ,utrga'
Nataši Bokal ali pa Šarčevi.
Slalom je pravi poker, nikoli
ne veš kako se bo razpletel.
Toda realnih možnosti za
kolajno nimamo.«
Hrvaško bodo v Albertvillu
zastopali - štirje športniki
(umetnostno drsanje, alpsko
smučanje, tek), Jugoslavijo pa
24, ki bodo tekmovali v alp-
skem smučanju, biatlonu, bo-
bu, hitrostnem drsanju, san-
kanju in teku.
Nastopi obeh drsalcev in
akrobatskih smučarjev po-
menijo zgolj predstavitev
Slovenije in športne motive
bo v obeh primerih zamenja-
la osnovna ideja olimpijske-
ga gibanja: »Važno je sode-
lovati.«
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
V slovenski olimpijski od-
pravi je več spremljevalcev
(31) kot športnikov (28). Na-
stopali bodo: Mitja Kune, Gre-
gor Grilc, Jure Košir, Andrej
Miklavc, Klemen Bergant, Na-
taša Bokal, Veronika Šareč,
Katjuša Pušnik, Urška Hro-
vat, Barbara Brleč, Špela
Pretnar (alpsko smučanje),
Franci Petek, Primož Kopač,
Matjaž Zupan, Samo Gostiša,
Damjan Fras (skoki), Joško
Kavalar, Robert Kerštajn (te-
ki), Sašo Grajf, Janez Ožbolt,
Uroš Velepec, Jure Velepec,
Boštjan Lekan (biatlon), Moj-
ca Kopač, Luka Klasinc
(umetnostno drsanje), Alek-
sander Petemel, Marko Klan-
čar. Marko Jemec (akrobatsko
smučanje).
Urška Hrovat danes na Rogli, prihodnji teden v Albertvillu.
Oiimpijsica
generallca na
Rogli
Z današnjo slalomsko
tekmo žensk za evropski
pokal se na Rogli začenja
mesec velikih športnih
tekmovanj: danes in jutri
tekmi alpskih smučark,
od 14. do 16. februarja
pokal Rogle v tenisu za
ženske, 7. in 8. marca alp-
ski pokal v smučarskih
tekih in sredi tega meseca
1. odprto srečanje novi-
narjev smučarjev Slove-
nije.
Tekmi na Rogli (v sobo-
to bo v Mariboru še vele-
slalom) sta zadnji medna-
rodni slalomski preizkuš-
nji pred začetkom olim-
pijskih iger, kjer se bodo
tekme v tehničnih disci-
pUnah začele šele prihod-
njo nedeljo. Zato so tudi
povsem realna pričako-
vanja prirediteljev iz vrst
SD Unior iz Celja, da bo-
do na Rogli nastopile ne-
katere prvokategomice.
Povsem zanesljivo bo na
startu popolna olimpij-
ska reprezentanca Slove-
nije, prvi adut pa je mla-
dinka Urška Hrovat, ki je
v ponedeljek v Leogangu
zmagala na slalomu za
evropski pokal. Prijavlje-
nih je okoli 70 tekmovalk
iz 10 držav, med njimi tu-
di Celjanka Snežana Vig-
njevič, ki pa bo štartala
med zadnjimi. Oba dneva
je prvi start ob 10. uri in
drugi ob 12.30 uri.
Albertville na zaslonib
Na II. mreži 210 ur olimpijskih prenosov - Več kot
avstrijska ČRF
Slovenska televizija bo celoten mega
projekt zimskih 01 predvajala na n.
mreži. VSe končne odločitve bodo gle-
dalcem predstavili v neposrednih pre-
nosih. Tistim, ki zaradi službe ali šole
tega ne bodo videli, bodo predvajali
posnetke v popoldanskem času, v poz-
nih večernih urah pa bo na sporedu
pregled dnevnih dogodkov. Cena tele-
vizijskih pravic znaša 386 tisoč ameri-
ških dolarjev, skupno pa bodo plačali
še enkrat toliko.
Na prizorišču 01 bo pet ljudi: repor-
terji Marko Rozman (moško smuča-
nje), Marjan Fortin (teki, biatlon, kla-
sična kombinacija), Tomaž Lajevec
(skoki, hokej), Miha Žibrat (žensko
smučanje) in snemalec Tine Golob,
vendar bodo njegovi posnetki predva-
jani z manjšim zamikom. V ljubljan-
skem studiu bo ekipo, ki jo bodo se-
stavljali Andrej Stare, Fran j o Mavric,
Jolanda Bertole, Mile Jovanovič, Mi-
ran Ališič, Igor Bergant, Betka Šuhel
in Tadej Golob, vodil Ivo Milovanovič.
Režija bo delo Vanje Valiča. Preko sto
ljudi bo 16 dni soustvarjalo program,
ki bo dolg približno 210 ur, torej
v povprečju 13 ur na dan.
Marjan Lah, urednik športnega pro-
grama je povedal: »Prvi dan ob otvoritvi
ZOI pričakujemo v studiu predsednika
Predsedstva Republike Slovenije Milana
Kučana, sicer pa naj bi našim reporter-
jem pri spremljanju dogodkov pomagala
kopica bivših športnikov in poznavalcev.
Osvojena medalja slovenskih športnikov
bi nam povzročila nekaj težav, saj fran-
coska televizija v svojem programu nima
predvidenih prenosov podelitev odličij,
ki bodo ob 19. uri. Vse gledalce lahko
pomirim, kajti ob izjemnem dogodku se
bomo zavzeli za unilateralni prenos, za
katerega pa je potrebno plačati ,v cashu'
na licu mesta!«
DEAN ŠUSTER
Olimpijski spored slovenskih nastopov:
Nedelja, 9. 2.: skoki 90 m (13.00)
Ponedeljek, 10. 2.: tek na 30 km moški
(10.00)
Sreda, 12. 2.: biatlon 10 km (10.00)
So Pianico
prodali tujcem?
Seveda ne kot objekt, pač pa
kot prireditev. Organizatorji
planiške skakalne prireditve
so namreč 17. decembra brez
vednosti lastnika Smučarske
zveze Slovenije in dolgoletne-
ga partnerja Televizije Slove-
nija za pet let prodali televizij-
ske pravice firmi IFS iz Linza
(Avstrija). Za podpis pogodbe
je vedel le ozek krog ljudi in se
zato postavlja vprašanje prav-
ne veljave. Lahko se zgodi, da
planiške prireditve letos na
slovenski TV ne bo in v skladu
s tem tudi ne v evrovizijskem
prostoru.
Vznejevoljeni športni ured-
nik Marjan Lah pravi, da bo
zavoljo težav s prenosi iz Pla-
nice športni program TV Slo-
venija najbrž osiromašen, saj
bo nižini evrovizijske ponudbe.
rekli so
Tone Tiselj, selektor moške
rokometne reprezentance Slo-
venije:
»Naša izbrana vrsta naj bi se
26. februarja pomerila s Hrva-
ško. Naš pogoj je, da za naci-
onalno selekcijo lahko igra le
njen državljan, tako da bi mi
v primeru, če bi Hrvati to krši-
li, zapustili igrišče. Zato da-
tum še ni dokončno potrjen, za
razliko od gostovanja na
Islandiji 10. in 11. marca.
V celjski dvorani Golovec bo i
ob neposrednem TV prenosu I
Slovenija gostila reprezentan-.
co Italije. Čez teden dni bom
oddal spisek reprezentančnih
kandidatov, kajti še vedno ne
vemo, kdaj nas bo IHF sprejela
v svoje članstvo in nam bo do-
volila nastopiti na uradnem
tekmovanju. Če bo to šele leta
1994, potem nekaterih starej-
ših igralcev ne bom vabil. Ve-
čina pa jih bo ob promociji
vsekakor prišla v poštev.
Hmezad AGRINA Žalec oddaja
v najem kapacitete družbene
prehrane v Novem Celju in Žal-
cu družbenemu ali privatnemu
gostinskemu podjetju ali obrt-
niku, oziroma osebi, ki lahko
na podlagi najemne pogodbe
pridobi dovoljenje za gostin-
sko dejavnost.
Podrobnejše informacije po tele-
fonu: 063/713-211, interna 218
ali osebno na upravi podjetja No-
vo Celje 9.
Za rokometaše še Eurodas
v ponedeljek so zastopniki RK Celje Pivovarna Laško in
zasebnega podjetja Eurodas podpisali pogodbo o sodelovanju.
Eurodas bo drugi ekipi, ki po polovici prvenstva vodi v republi-
ški ligi in bo v nadaljevanju nastopala pod imenom Eurodas
Celje, v osmih mesecih izplačal 24 tisoč DEM v tolarski proti-
vrednosti.
DEAN ŠUSTER
Št. 5 - 6. februar 1992
13
Jeseni
finale SP
Na Šmartinskem jezeru
bo 7. oktobra v skupni or-
ganizaciji sekcije za pod-
vodno in orientacijsko pla-
vanje Nivo in DRM Ljub-
ljana finalna tekma svetov-
nega pokala v podvodni
orientaciji.
Peterica za SNL
Seznam sodnikov za vodenje
tekem slovenske nogometne li-
ge je bil v zimski prekinitvi
zmanjšan za tretjino. Medob-
činska nogometna zveza Celje
bo v spomladanskem nadalje-
vanju državnega prvenstva
(start je 1. marca) zastopana
s petimi sodniki: Zdravkom
Martunom (Laško), Zlatkom
Raukovičem (Velenje), Vilijem
Kranjcem (Gornji grad), Slav-
kom Špilerjem in Stanetom
Babičem (oba Laško).
Smuk za »belega zajca
Bomo tretjič le prijeli na
Golteh belega zajca za ušesa?
se sprašujemo v naši hiši. Če
bodo snežne razmere ugodne,
ga bomo lovili v nedeljo, 9. fe-
bruarja, od 11. dalje na stan-
dardni progi na Golteh.
Zaenkrat nam zagotavljajo,
da je na progi dovolj snega in
tudi vremenska napoved je
ugodna, tako da upravičeno
upamo, da bodo vsi tisti, ki
znajo kolikor toliko smučati,
lahko presmučali to progo.
Dolga je 1100 metrov z višin-
sko razliko 206 metrov. Start
bo, kot običajno, pri zgornji
postaji vlečnice Stari stani,
cilj pa pri spodnji postaji vleč-
nice Morava.
Vsi, ki bodo želeli presmu-
čati progo, bodo razdeljeni
v 4 starostne skupine, na osno-
vi doseženega rezultata pa bo-
do dobili zlato, srebrno ali
bronasto medaljo. Za najboljši
ženski in moški čas smo pri-
pravili še posebne praktične
nagrade.
Startnina in celodnevna vo-
zovnica bo stala 500 SLT (toh-
ko kot poldnevna karta) za
odrasle in 350 SLT zajitroke.
Udeleženci tekmovanja jo bo-
do lahko kupili na posebni
stojnici na spodnji postaji
gondole v Žekovcu.
Smuk za »belega zajca« or-
ganizirajo Novi tednik in Ra-
dio Celje, RTC Golte in Smu-
čarski klub Gozdnik Žalec.
Pokrovitelji so R-interier Ža-
lec, Zlatarstvo Kragl Žalec,
Vofra to tal Žalec, Sem-rag
Gomilsko, Adut Ostrožno,
Top-shop Žalec, SEP d.o.o.
Celje, Gorton »Cukerček« Ve-
lenje, Bio dom Teharje, Ku ku
shop Ostrožno.
|yyyijl.llllillllllllllllllllllillllNllilNlllllilllillliNNIIIiril1linP
Petek, B, 2.__
Hokej
Celje: Cinkama-Devils Mi-
lano (prijateljska tekma, 18).
Košarka
Maribor: Slivnica-P. Laško
(19. kolo II. moške SKL, 18).
Rokomet
Ptuj: četrtfinale pokalnega
tekmovanja z udeležbo Celja,
Pivovarne Laško, Drave in
Rudarja.
Sobota, 9. 2._
Kegljanje
Kranj: Triglav-Emo (14. ko-
lo A ženske lige, 13.30).
Košarka
Ljubljana: Unicom-Roga-
ška (19.30), S. Olimpija
ml.-Comet (19), Velenje: Elek-
tra-Celje (7. kolo moške SKL,
18.30); Kranj: Kranj-K. Afro-
dita (18. kolo ženske SKL, 18);
Šentjur: Alpos-Radgona
(18.30); SI. Bistrica: Bistrica
-Polzela (19. kolo II. moške
SKL, 18).
IMail nogomet
škofije: finalni turnir dr-
žavnega prvenstva z udeležbo
Grafike Gracer (Celje), od 9.
ure.
Odbojka
Celje: YU STIP-Kočevje (9.
kolo ženske super-lige, 16.30).
I raNorama
Hokej
Slovenska liga A-2
4. kolo: Cinkama-Slavija
16:6 (7:2, 5:2, 4:2), strelci:
Grabler 4, Lisenko, Milidrago-
vič 3, Podsedenšek 2, Žolek,
Ščurjenko, Kolar, Bulatovič 1.
Vrstni red: Cinkarna 6, Tri-
glav, Olimpija ml, Zagreb 4,
Medveščak 2, Slavij a 0.
Karate
EP
Lizbona: kate - kadeti, pol-
srednja: Tomo Popovič (Žalec)
izpadel v 1. kolu.
Košarka
Slovenska liga
Moški - 6. kolo, zelena sku-
pina: Rogaška - Postojna
76:84 (34:39), strelci: Ritonja
23, Sušin 11, Cerar 10, Kidrič,
Tabak 8, Kalinger 5, Volarič,
Petovar 4, Pale - Kosovec 3.
Vrstni red: Postojna 11, S.
Olimpija (s tekmo manj) 10,
Helios (s tekmo manj), M.
Marcus, Triglav, Medvode,
Rogaška, Unicom 8.
Bdeča     skupina:     Comet
- Maribor 85:80, strelci: Šmid,
Železnikar 27, Nerat 11, Kožar
6, Pučnik, Perkič 4, Šrot, Mla-
kar,    Lušenc    2;    Podbočje
- Elektra 76:78, strelci: Gole
25, Pipan 21, Leskovšek 18,
Lipnik, Plešej 6; Celje - S.
Olimpija ml. 76:92, strelci:
Starovasnik 26, Kitek 19,
Kahvedžič 12, Pucko 10,
Drobnič 4, Jerič 3, Nidorfer 2.
Vrstni red: Jezica 11, Comet,
Elektra 10, Podbočje, Olimpija
mL, Slovan 9, Maribor, Celje 7.
Ženske - 17. kolo: K. Airo-
dita - Odeja 98:83, strelke: Pe-
šič 26, Jurše 22, Vodopivec 14,
Čuješ 10, Virant, Kokolj 9,
C.Jezovšek, A.Jezovšek 4.
Vrstni red: Jezica 34, K. Afro-
dita, Apis 31, Odeja 29, Kranj
26, Ilirija 25, Jezica B, Indu-
plati 22, Slovan, Cimos 19.
11. Slovenska liga
Moški - zaostala tekma 17.
kola: Maribor ml - P. Laško
68:94; 18. kolo: P. Laško - Ru-
še 75:49, Miklavž - Alpos
100:80, Vrstni red: Polzela 36,
Miklavž 34, P. Laško, Bistrica
32, Alpos, 29.
Območna liga
Moški: končni vrstni red
- vzhod: Starše 26, Jelša, Ko-
roška 24, B. Petelin 22, Happy
day 21, Lovrenc 18, Radgona
17, Kvmgota 16; center: Pre-
bold 25, Janče 24, Brežice 23,
Grosuplje 22, Zalog 21, Vič 18,
Hrastnik 17, Belinka 16.
Kegljanje
Slovenske lige
A liga - ženske, 12. kolo:
Emo - Adria 2618:2418 (Emo:
Šeško 445, Grobelnik 420,
Tkalčič 395, Gobec 432, Kar-
dinar 470, Petak 456), 13. kolo:
Gorica - Emo 2470:2507
(Emo: Šeško 402, Grobelnik
431, Tkalčič 435, Gobec 411,
Kardinar 434, Petak 394).
Vrstni red: Emo 26, SCT 16,
Adria 14, Triglav 13, Kon-
struktor 5, Gorica 4.
I. liga: moški - 11. kolo: Ža-
lec - Kočevje 4855:4817. Vrst-
ni red: Fužinar 20, Žalec 14,
SCT, Triglav, Rudar 12, Ko-
čevje, Gorica 10, Hidro 8,
Domžale 6, Proteus 4. Ženske
- 11. kolo: Emo - Izola 2418:
1325. Vrstni red: Fužina 18,
Emo 16, SI. Gradec, Rudar 14,
Tekstina 12, Korotan, Izola 10,
SCT 8, Slovan 6, Impol 2.
II. liga  -  moški:   Ingrad
- Korotan 4995:4967.
Občinsko prvenstvo
Laško - moški: 1. Šmauc
1612, 2. Oman 1606, 3. Hrup
1583, 4. Maček 1556, 5. Višni-
kar 1537.
Šah
Prvenstvo Slovenije
Ljubljana - slepi in slabo-
vidni: 2. F. Mlačnik, 3. Viki
Vertačnik, 6. I. Mlačnik, 15.
Spolenak, 16. Šoster, 19. Val-
ter Vertačnik, 25. Sivko, 34.
Vodušek, 35. Kumberger (vsi
Celje).
Občinsko prvenstvo
Žalec - ml. pionirji: 1. Šem-
peter, 2. Polzela, 3. Griže, ml.
pionirke: 1. Šempeter, st. pi-
onirji: 1. Petrovče, 2. Šempe-
ter, 3. Griže, st. pionirke: 1.
Griže, 2. Šempeter.
Streljanje
Slovenska liga
Hrastnik: 2. kolo - moški: 5.
Celje 1630; ženske: 2. D.Pože-
nel 1040, posameznice: 1. Ma-
ček (DP) 382 - izenačen drž.
rek.
Snowboard
SKI OPEN 92
Kranjska gora - paralelni
slalom: 9. Verdnik, 18. Kruš-
nik. Bled - veleslalom: 3.
Verdnik, 10. Krušnik, 30. Kos,
veleslalom: 2. Verdnik, 15.
Krušnik, 27. Kos (vsi Med-
vedi).
Namizni tenis
Občinsko prvenstvo
Žalec: dvojice - ml. pionirji:
Krčmar - Djurič, ml. pionirke:
Ogorevc - Florjančič (vsi Pe-
trovče), st. pionirji: Pantelič
- Ortl (Polzela), st. pionirke:
Pader - Kolšek (Griže).
»BOROVO TRADE« d.o.o.
Celje, Tomšičev trg 18
Razpisujemo naslednje prosto delovno mesto:
Vodja računovodstva in financ
Pogoji:
1. VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe,
2. pet let ustreznih delovnih izkušenj,
3. preizkusna doba 3 mesece.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom ter dokazili o iz-
polnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 8 dni po
razpisu objave na gornji naslov.
Št. 5 - 6. februar 1992
14
REVIZIJA RUMENEGA CE
Psihosmučarija
Pravzaprav ni daleč od
resnice, da je bilo prav smu-
čanje tisto, ki je odločilno
prispevalo k homogenizaciji
Slovencev. Nekakšni »junaki
planinskega čaja, tetive go-
renjskih orlov in blontno ve-
selje« so nas pripeljali do
spoznanja, ki se je z vsako
pomladansko otoplitvijo
predvsem politično krepilo.
Zimski junaki so se običajno
poskrili po argentinskih le-
denikih, takrat še redki agi-
tatorji pa so se kot kuščarji
udinjali ljudstvu, ki je vzne-
seno kupovalo kartice poda-
rim - dobim. Mišljenski fast-
motion takratne avantgarde
je običajno prispel le do
vmesnega časa in se previd-
no ustavil. Režimske štopa-
rice so pač ugotovile svoj
»too much«. In naprej. Prišla
je nova sezona, nove zmage
starih idolov in krasne fis
točke perspektvinega pod-
mladka. Tone Vogrinec je bil
popularnejši od kompletne-
ga CK ZKS. Bojan Križaj,
Jure Franko, Boris Strel, po-
kojni Jože Kur alt in razmi-
šljujoči Rok Petrovič pa so
sploh dominirali v mislih
marsikakšnega proletarca.
Štirje milijoni pridnih rok so
jih dvigovali k nebu dokler
se ni (s spomladansko klimo)
pojavila nova četverica su-
permanov.
Od takrat naprej je bolj ali
manj vse znano, tudi to, da je
od tiste zgodovinske Roške
moško alpsko smučanje naj-
prej veselo stagniralo nato
pa neslavno padlo v krizo.
Z ženskami je kot običajno
povsem nepredvidljivo. Drži
pa, da so prav Mateja Svet,
Veronika Sarec, Nataša Bo-
kal in Katjuša Pušnik tista
nova t. i. četverica, ki je
v najbolj odločilnih trenut-
kih osamosvajanja blažila
stanje duha marsikaterega
potencialnega obupanca.
V najbolj kritični zimi naše
porajajoče se države je kot
feniks zablestel Frenk Petek,
ki je sicer že lačnemu narodu
podaljšal življenje do konca
meseca. Hvala, Frenk!
Na sceno so potem stopili
tisti, ki resda nimajo pojma
o smučanju, a so nas z nekaj
vratolomnimi potezami pri-
peljali v osvobodilno vojno.
Stopnja moralne pripravlje-
nost in morebitnega odreka-
nja je bila na zavidljivem ni-
voju. Ko nam je vseskupaj
počasi začelo dol padati, so
bili spet na vrsti smučarji, da
nam z zmagami pod sloven-
sko zastavo zopet naredijo to
deželo lepšo in življenje
v njej znosnejše. Scenaristi
državljanske pokorščine so
pač pričakovali, da bo naci-
onalni šport pod geslom: ena
nacija, ena strmina, en smu-
čar - tradicionalno obvaro-
val oblast pred očitki o tem
in onem. Če smo bolj natanč-
ni: premier Peterle bo svoj
stolček izgubil zaradi neto-
pirjev, ki so zasenčili dovče-
rajšnjega narodnega heroja
Frenka.
Iz vsega tega in zadnje od-
daje Rumenega CE, sledi
kruta ugotovitev: smučanje
ni več naš nacionalni šport.
Torej, nacionalnega športa
sploh več nimamo. Imamo pa
državo, ki jo zastopajo smu-
čarji. Doslej so tekmovali za
narod, ki je kupoval poda-
rim-dobim kartice. Ker tai-
sti narod teh kartic ne kupu-
je več tako masovno in z ena-
kim namenom kot pred leti,
bo za smučarje morala odslej
bolj skrbeti država, ki jo
promovirajo. Če ne bo zmo-
gla, jih pač ne bo.
Nekoč je bil nacionalni
šport, ki je združil nacijo.
Nastala je država. Ta ni mo-
gla več podpirati smučarjev,
ker je bil strankarski šport
pred nacionalnim. Narod se
je raztegnil, a država je osta-
la. Vsaj v tem primeru je jas-
no, kdo je bil jajce in kdo je
ostal kura.
Res pa je tudi, da bo počasi
treba osvojiti prvo olimpij-
sko kolajno za Slovenijo.
Piše Bojan Krajnc
_______     1- ______T    1 _^ _•
Skozi ušesa
Obvestila so kratka in ko-
ristna radijska rubrika. Obve-
stila najprej obveščajo. Kdor
pa se ima čas malce poglobiti
vanje, lahko odkrije še marsi-
kaj zanimivega. Recimo to, da
lahko v celjskem Zdravstve-
nem centru za samoplačnike
določijo točen čas njihovega
sprejema, medtem ko naj osta-
la, ne dovolj bogata raja, čaka
na milost in nemilost v prepol-
nih čakalnicah. Stvar ni v pre-
prosti administrativni opera-
ciji. Stvar je v volji in - seveda
- v plačilu.
V kratki radijski rubriki
smo lahko izvedeli tudi to, če-
sa si celjska mladež ta hip naj-
bolj želi. Skoraj polovica od
tistih, ki so sodelovali v Teen-
valovski rubriki Naj-naj bi bi-
la pripravljena podedovano
ogromno vsoto denarja poklo-
niti za organizacijo koncerta
Guns n' Roses. V Celju, seveda.
Sicer pa radijski program
odslikava celjski vsakdan ta-
kole: najpomembnejša sporo-
čila so še vedno devizna tečaj-
nica in podatki o zraku.
NADA KUMER
Domek v studiu B
Odkar se je malo bolje spoznal
s studijskimi napravami, je radijski
studio B, kjer montiramo prispevke,
postal takorekoč njegov drugi dom.
Matej Gračner je k nam prišel kot
radijski tehnik-pripravnik sredi ok-
tobra. V Celje se vsako jutro pripelje
z Dobja pri Planini.
»Prvi teden sem samo opazoval de-
lo drugih, kar je bilo včasih kar malo
dolgočasno,« iskreno priznava Ma-
tej, ki so ga, seveda, srbeli prsti, da bi
čimprej tudi sam preizkusil spret-
nost rokovanja z aparaturami. Zdaj,
po dobrih treh mesecih dela, jih že
kar dobro obvlada.
»V prostem času se veliko ukvar-
jam z elektroniko, zato me je tudi
tako mikalo, da bi pripravništvo
opravil v radijskem studiu,« pripo-
veduje Matej.
Zdaj mu ni nič žal, da se je tako
odločil. V svojem delu uživa, četudi
je včasih tempo dela kar naporen.
»Pa še ,fejst' punce so tukaj, na
radiu,« nam skuša polaskati Matej
z iskrico hiunorja, s katero zna razo-
rožiti tudi tiste, ki v preobilici dela
včasih sitni prihajamo k njemu na
montažo.
NK
Teen-val le izpiul
Fotografija je nastala na
»krstni« oddaji Teen-vala, od-
daje, namenjene najstnikom in
najstnicam, poslušalcem Ra-
dia Celje. Kot smo že napove-
dali bo oddaja med počitnica-
mi na sporedu vsak dan, kas-
neje pa vsako soboto ob 12.10.
Tina, Simon in Nena, avtorji
in voditelji oddaje so v pone-
deljek, potem ko so premagali
začetno tremo in zadrege,
uspešno prebili led. Pri tem
jim je pomagala še Anita Žo-
har z Občinske zveze prijate-
ljev mladine Celje, ki jo je do-
letela čast, da je bila prva
gostja v tej oddaji. Anite ni na
posnetku, ker je odhitela še
preden je fotograf uspel priti
v studio. Ena od značilnosti
Teen-vala so namreč tudi zelo
kratke in jedrnate rubrike, saj
cela oddaja traja komaj tride-
set minut. V tem času pa je
treba veliko povedati in zavr-
teti še več glasbe, ki jo najstni-
ki najraje poslušajo. Trenutno
so na vrhu priljubljenosti
Guns'n'Roses.
Da so naši mladi poslušalci
resnično pogrešali »svojo« od-
dajo, dokazuje tudi odziv po
telefonih, ki so v radijskem
studiu nenehno zvonili. Prav
na pomoč svojih vrstnikov pa
računajo tudi Tina, Simon in
Nena, saj želijo oblikovati od-
dajo po njihovem okusu tn že-
ljah.
VABIMO K POSLUŠANJU
četrtek, 6. februarja, ob 9.10: VERA ALEKSANDER. S tem
četrtkom začenjamo na Radiu Celje z redno mesečno oddajo,
v kateri bo sodelovala znana bioenergetičarka, begunka iz
Pakraca, ki se je pred vojno vihro zatekla v Slovenijo. S svo-
jim znanjem je pripravljena pomagati tudi našim poslušal-
cem, ki jo bodo lahko poklicali v radijski studio.
Četrtek, 6. februarja, ob 11. uri: MAJA MARVlN. V Opol-
danski mavrici bomo predstavili mlado violinistko, ki se
odpravlja na študij v tujino. Z njo se bo pogovarjala NADA
KUMER.
Petek, 7. februarja, ob 16. uri: NETOPIR. Radijska ekipa bo
pogledala v zakulisje predstave, s katero bo ljubljanska opera
tega dne gostovala v SLG Celje.
Sobota, 8. februarja, ob 11. uri: PREŠERNOVI NAGRA-
JENCI. Sobota bo v znamenju praznika, Prešernovega dne.
Med drugim bomo v Opoldanski mavrici predstavili tudi
letošnje celjske Prešernove nagrajence.
Sobota, 8. februarja: OLIMPIADA. Tega dne se začenja tudi
zimska olimpiada v francoskem Albertvillu. Naša športna
redakcija bo vse dni zimskih olimpijskih iger budno sprem-
ljala dogajanja na tekmovališčih.
Torek, 11. februarja, ob 11. uri: DROGE. Droge postajajo
vse bolj tudi na.ša vsakdanjost. Naša sodelavka NINA-
MARUŠA SEDLAR bo skušala raziskati, kakšna je razširje-
nost drog med celjskimi srednješolci, kakšni so vzroki za
širjenje tega zla in kako ukrepati proti njemu.
Sreda, 12. februarja, ob 11. uri: SPOMENIKI NOE. Naš
odnos do preteklosti se v luči novih zgodovinskih dogajanj
spreminja. Novinarka ZDENKA STOPAR bo skušala odkriti,
kakšen je danes naš odnos do obeležij NOB in kaj se z njimi
dogaja.
ŠKRATKI
Škratek res ni od muh in jo
zna zagosti tudi takšnemu ra-
dijskemu mačku kot je tonski
tehnik Sašo Matelič. Ko je na-
mreč Sašo oni dan preizkušal
tonske zveze, mu je ta poredni
škrat tako zapletel radijske
valove, da je v eter nenačrtno
priplaval tudi Sašov ukaz: pri-
di dol!, sicer namenjen njego-
vemu kolegu in ne poslušal-
cem. Kasneje smo odkrili, da
je škratovo pošiljko ujel le en
radijski sprejemnik in sicer ti-
sti v redakcijski pisarni. Ostali
poslušalci so bili potemtakem
prikrajšani za škratovsko ve-
selje.
Ni pa mu uspelo - škratku
namreč - ujeti Nade Kumer.
Res, da ji je telefonsko žico
spremenil v telefonsko žlico,
vendar se je to zgodilo med
snemanjem in ne v oddaji v ži-
vo. Tako se je nerodnosti sme-
jal le tehnik Matej Gračner, ki
je corpus delicti lastnoročno
uničil (beri: zbrisal).
Kar ni uspelo radijskemu, je
uspelo časopisnemu škratu. Ta
je namreč taisti Nadi podta-
knil dekliški priimek Ivane
Stamejčič, ki se glasi Fidler.
Za pokoro je morala giešnica
stokrat napisati: Ivana Fidler
je Ivana Stamejčič, zraven pa
si je mislila, da bi morala ena-
ka kazen doleteti tudi Braneta
in Zdenko, ki sta prav tako
spregledala napako.
Robert Gorjanc-Jimmy je
ostro demantiral besedilo, spi-
sano na njegov račun na tej
strani v prejšnji številki NT.
Trdi namreč, da se rumenemu
puloverju ni odrekel zaradi
političnih vzrokov, ampak za-
to, ker enostavno ne prenese te
barve.
Naša sodelavka Danica Go-
dec, doma iz Slovenske Bistri-
ce je programsko urednico
spoznala nikjer drugje kot
v motelu Lom na avtocesti
Vrhnika-Razdrto. Svet je maj-
hen. Radio Celje je velik!
PRIREDITVE
v SLG Celje bo jutri, ob 19.30, na sporedu (že razpro-
dani) Netopir Johanna Straussa ml., v izvedbi SNG
Opera-Balet Ljubljana in pod vodstvom dirigenta Igorja
Švare. V ponedeljek ob 10. in 12. uri ter v sredo ob 10. in
12.30 bodo zaključene predstave Tovvnsendovega Skriv-
nega dnevnika Jadrana Krta.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo
jutri ob 20. uri otvoritev razstave skulptur in risb dr. Va-
nje Vuge z uvodom Janeza Mesesnela. V počastitev kultur-
nega praznika bodo nastopili Ženski pevski zbor Zdravi-
lišča pod vodstvom Mihele Pihler, recitatorji osnovnih šol
in učenci glasbene šole.
V Zadružnem domu Ljubečna bo jutri ob 17. uri priredi-
tev Glasbena delavnica se predstavi, nastop prve genera-
cije gojencev glasbene šole KUD Ljubečna in studia ZAC.
V Zdraviliškem domu Dobrna bo jutri ob 19. uri koncert
Moškega pevskega zbora domačega KUD Kajuh, pod vod-
stvom EmUa Lenarčiča.
V Kulturnem domu Vransko bo jutri ob 19. uri predsta-
vitev dramatizirane novele Alme Karlin Pod košatim oče-
som. Izvedlo jo bo gledaUšče Železar Štore (režija Peter
Simoniti).
V celjskem Vodnem stolpu, v Kocenovi ulici, bo v soboto
ob 20. uri nastop skupine The young ones z gosti: Matej
Vovk (vokal), Gusti Penič (violina) tn dramska igralca
Renato Jenček in Niko Logar.
V gasilskem domu Strmec pri Vojniku bodo v soboto ob
18. uri proslavili kulturni praznik z nastopom Moškega
pevskega zbora pod vodstvom Darinke Operčkal in recita-
cijske skupine PD Strmec, sekcije kmečkih žena Rožmarin
in Soških predic.
V osnovni šoli Frankolovo bo proslava v soboto ob 18.
uri, ko bodo nastopili učenci oddelka konjiške glasbene
šole. Mladinski pevski zbor, šolski recitatorji in Revijski
tamburaški orkester Akord Celje.
V hotelu Dobrna bo v soboto ob 20. uri gala koncert
s plesnim orkestrom Žabe Celje.
V Kulturnem domu Mozirje bo v soboto ob 18. uri
koncert pevskih zborov: Mešanega pevskega zbora PD
Mozirje, ženskega pevskega zbora PD Bočna, Moškega
pevskega zbora PD Mozirje in Mešanega pevskega zbora
Društva upokojencev Mozirje.
V kulturnem domu Bočna bo v nedeljo ob 15. uri kon-
cert pevskih zborov PD Bočna in PD Luče in kvarteta Ave
Nazarje.
V kulturnem domu Šmartno v Rožni dolini bo v nedeljo
ob 16. uri etnografsko pevska prireditev Vasovanje in
ohcet po naše, ki jo izvaja KUD France Prešeren iz Voj-
nika.
V galeriji Mozirje bo v ponedeljek ob 18. uri Glasbeni
večer baročnih skladateljev (na CD ploščah) in otvoritev
razstave Slovenska krajina, likovnih del Božidarja Jakca.
V Cinkarni Celje bo v ponedeljek ob 13. uri otvoritev
kiparske razstave Vilibalda Krajnca-Baldija s kulturnim
programom in podelitvijo priznanj.
V domu kulture Velenje bo v ponedeljek in prihodnji
četrtek, obakrat ob 10. uri, Slovenovizija, odrska uprizo-
ritev dijakov velenjske ginnnazije.
V Osrednji knjižnici Celje bo v torek ob 18. uri predsta-
vitev knjižne novosti, dela dr. Vojana Rusa Med antiko-
munizmom in postsocializmom.
V Likovnem salonu Celje razstavlja akademski slikar
Herman Gvardjančič.
V Muzeju novejše zgodovine Celje bo do sobote tradici-
onalna pregledna razstava Društva likovnih ustvarjalcev
Celje.
V Pokrajinskem muzeju Celje je razstava v spomin sli-
karski Doroteji Hauser, ki je živela v Vojniku.
Št. 5 - 6. februar 1992
15

Odgovor na
odprto pismo
spoštovani g. Pavle Koder
Na Vaše postavljeno vpraša-
nje v zvezi veljavnosti odredbe
cen komunalnih storitev sta
Izvršni svet občine Celje in JP
Komimala Celje že pisno od-
govorila v sredstvih javnega
obveščanja.
Hoteli smo Vam posredovati
obširnejši odgovor na naslov,
ki ste ga navedli v pismu. Žal
Vas na tem naslovu ni.
Ne glede na gornje, pa bo
vprašanje, ki ste ga načeli,
obravnavano na naši skupš-
čini.
Predsednik
Skupščine občine Celje
ANTON ROJEČ, dipl. iur.
Dragi gospod
Kavšeic & Co!
Aha! Sem si kar mislil, kako
se me boste lotili: s še enim
deplasiranim kvasenjem o mo-
ji nadutosti in vaši skronmo-
sti, o mojem neznanju in vaši
visoki strokovnosti, s še enim
klobasanjem o moji samovšeč-
nosti in sebičnosti, kakopak,
vaši čudoviti požrtvovalnosti.
Hvala lepa, gospod Freud,
ampak kot običajno ste brcnili
v debelo meglo; iskreno upam,
da se niste poškodovali - le kaj
bi jarhovci brez vas?!
Sicer pa sem zadovoljen
z vašim pisanjem, za mišjo
dlako ste popravili stU in pra-
vopis. Ste tokrat pisali sami?
Pa pustiva. Vrgli ste roka-
vico.
Dobro.
Zdaj bom laže rekel bobu
bob. Zdaj imam končno pri-
ložnost, da svojim volilcem,
spoštovanim bralcem Novega
tednika, ki nekateri najbrž
sploh dobro ne vedo, o čem si
toliko dopisujeva, povem, kdo
ste v resnici.
Vi ste eden tistih »strokov-
njakov«, ki veliko vedo, pa
malo znajo. Vi ste eden tistih
»znanstvenikov«, ki kot kaki
novi Krpani baje rešujejo na-
rod; na bednih proračunskih
kobilicah tovori j o cele vreče
»soli«, pa niti enega samega
uporabnega zrna pameti.
Vi ste alfa in omega celjske
ekologije, brez vas ni nič in
z vami nič.
Vi ste genialec, ki tihotapi
v sebi najčudovitejšo skrivnost
narave: genij ste, pa zato v ce-
lem Celju samo vi veste.
In Jožef Arh, s katerim se
zadnje mesece genialno dopol-
njujeta. S svojo znamenito
»strokovnostjo« se kar mimo-
grede in z levo roko lotevate
vsega živega - od sončnega av-
tomobila do volilnega sistema,
od kabelske TV do plastičnih
vrečk ob Savinji, od zmanjša-
nja proračuna z naslonitvijo
na pakt Nato do vaših fosilnih
polžev pa nočnega plavanja
v Golovcu, od mednarodnega
ekološkega centra na Šmartin-
skem jezeru do komasacij
v Tmovljah, od odvažanja
ogormnih količin zemlje iz Sa-
vinjske do »prevezovanja« vo-
dovoda v Celju po sistemu:
»Zakaj bi samo eni pili čisto
vodo, ko pa lahko vsi pijemo
umazano?!«
Bog pomagaj!
S takimi veleizumi ste, kot
trdite, naredili tisočkrat več
kot jaz. Se strinjam. Saj ste
res!
Uničili ste stranko. Zelene
ste potisnili v popolno politič-
no plitvino, iz za vse Celjane še
kako pomembne naravovar-
stvene ideje pa ste zonegavili
tragiburko brez repa in glave.
Članstvo se je sesulo, še
najzvestejši ljubitelji Celja in
narave s(m)o obupaU ob vaših
pogruntavščinah in zvijačah.
Dosegli ste, da se danes
v Celju zelenim še krave sme-
jejo.
Prislužili ste si (in na žalost
tudi nam) številne nazive, ki so
nam vse prej kot v ponos. Ze-
lene imenujejo »bedaki leta«,
»zeleni geniji«, »Jarh d.d.«.
Društvo za varstvo okolja,
ki deluje na nestrankarski os-
novi, z nekaj zares strokovno
močnimi in karaktemo spo-
dobnimi ljudmi, nas lahko de-
ne v mali žep. Kot Celjan se
jim po tej poti lahko le zahva-
lim za neomajno poštenost
v boju za ekološko prijaznejše
Celje.
Kaj pa mi. Zeleni?
Moralni kapital je zaradi
vašega »znanja« šel po gobe,
tisti drugi, ki mu rečemo tudi
denar, pa v vaše žepe.
In kaj je ostalo?
Ostalo je nekaj »nestrokov-
njakov« (Pimat, Jurko, Host-
nik, Drugovičeva, Vrenko in
moja malenkost), ki ne more-
mo in tudi nočemo prikimava-
ti vaši taborniški »znanosti«.
In ostala je obravnava pod
okriljem lO Zelenih Slovenije,
v sreido, 5. 2., v Ljubljani, ko
bo vaši kompaniji pogledalo
pod prste še vodstvo stranke.
Imelo bo kaj videti in slišati!
Spoštovanim bralcem žal ne
morem navesti vseh 30 strani
dokaznega materiala, utegnil
pa bi jih zanimati kakšen ocvi-
rek, kot recimo, da je predsed-
nik Jožef Jarh v petih mesecih
(julij-december 1990) samo za
potne stroške in dnevnice po-
rabil skoraj 9000! mark.
V času, ko dosti naših so-
meščanov nima niti za kruh, je
to podatek za v najbolj »črne
bukve«.
Skratka: o svoji strokovno-
sti, poštenosti, skromnosti, po-
žrtvovalnosti itd. itn. ipd. tro-
bite komu drugemu.
Jaz in moji »nestrokovnjaki«
zelo dobro vemo, kdo ste. Zdaj
veste tudi vi, spoštovani
bralci.
Zeleni zbogom
TONE SEPETAVC,
poslanec v SO Celje
Neodvisnost - še
enicrat
Gospod Silvester DREVEN-
ŠEK je v svojem prostem spisu
o neodvisnosti, ki ga je objavil
v Novem tedniku, 30. 1. 1992
(pod rubriko »P*rejeli smo«)
pravilno ugotovil, da je neod-
visnost, ki smo jo uresničili,
rezultat »prizadevanja vseh
Slovencev in tudi tistih, ki ži-
vijo z nami, tako ali drugače«.
Dodati pa je pozabil časovna
obdobja, ko so »ponižni« Slo-
venci svojo borbo za neodvis-
nost bojevali že za časa gene-
rala Maistra, ko so svojo dr-
žavnost in željo po neodvisno-
sti izkazali med NOB na Ko-
čevskem zboru in ko so obliko-
vali svojo lastno vojsko. Zato
je pripisovanje zaslug za dose-
ženo neodvisnost oz. medna-
rodno priznanje zgolj Peterle-
tovi vladi, s poudarkom, da je
to zasluga krščanske demo-
kracije, ne le zanikanje zgodo-
vinske poti, udeležbe drugih
dejavnikov, na primer pred-
sedstva Republike, Skupščine
in pomembnih posameznikov
ter tudi drugih strank, ampak
milo rečeno tudi slaba volilna
propaganda ter izpostavljanje
lastne pomembnosti v tem
predvolilnem boju, ki se je
očitno že začel. Pripisati za-
sluge le eni strani in njenemu
voditelju pa je tudi v nasprotju
s trditvijo, da je neodvisnost
»rezultat prizadevanja vseh
Slovencev«, kar je bilo nespor-
no dokazano tudi že z rezultati
referenduma.
JANEZ POGLAJEN,
Celje
Izjava
šentjursl€ili
narodnili
demoicratov
Prava demokracija zahteva
spoštovanje osebne človeške
različnosti in demokratično
sprejetih pravil o medsebojnih
odnosih v organizacijah in zla-
sti v strankah. Zaradi tega in
zaradi nekaterih nejasnosti in
sprenevedanja v omenjeni iz-
javi, sem dolžan povedati res-
nico o izvoru te izjave.
To izjavo je napisal republi-
ški poslanec g. mag. Franc Ko-
vač, in na sestanku lO SDZ
- narodnedemokratske stran-
ke ni dobil enotnega soglasja
za skupno izjavo. Torej je to le
njegova izjava, ki pa na žalo-
sat ni vedno v soglasju z mne-
njem večine, niti z programom
stranke, niti bivše koalicije
Demos. Za šentjurske težave
te koalicije je sam največ od-
govoren, ker je vodU partijsko
SZDL-jevsko politiko, ki pa ni
uspela v celoti.
Večina pravih narodnih de-
mokratov razume težavnost
gospodarske in politične situ-
acije in zato podpira vlado g.
Lojzeta Peterleta, obsoja pa
intrige in manipulacije, ki ovi-
rajo delo vlade, pa tudi parla-
menta. Zato podpirajo tudi
prizadevanja za predčasne in
pravične volitve.
Za pravo demokracijo ni do-
volj menjati samo ime stranke,
ampak je potrebno predvsem
spremeniti metode dela in spo-
štovati tudi mnenje drugih,
predvsem pa biti resnično to
kar si, ali misliš biti. Prava
demokracija omogoča svobo-
do, zahteva pa tudi odgovor-
nost, zato podtikanje svojih
osebnih izjav drugim ni
umestno, ampak jih je treba
povedati avtorsko. Prva oseba
množine je le redko dopustna
in realna. To so bile metode
realsociaUzma in partijskega
avantgardizma in so omogoča-
le perfidne manipulacije. Ne-
katerim je na žalost še veliko
tega ostalo v krvi in duši.
dr. FRANC ZABUKOŠEK,
SDZ-NDS
Demoicracija
gospoda Janeza
Crneja
Spoštovani gospod Alija Be-
govic!
Na mojo razpravo v Skupš-
čini, z dne 16. 1. 1992 ste re-
agirali tako, da bi Slovenci re-
kli - »če mačku stopiš na rep,
zacvili«. Po imenu smatram,
da niste slovenskega rodu, za-
to bi Vam rad obrazložil naša
razmišljanja in način našega
izrazoslovja. Izvirno sloven-
sko, vsakdanje medsebojno
sporazvunevanje pozna veliko
primerjalnih izrazov, pregovo-
rov, ljudskih modrosti in po-
dobnih besedičenj iz živalske-
ga in rastlinskega sveta.
Pomen nazivov istih živali je
lahko v različnih primerih ra-
zličen. N.pr.: svoji ženi lahko
ljubkovalno rečeš »ti lisica ti«
ali žena svojemu možu »ti jaz-
bec ti«. Lahko pa rečemo tudi
»si tatinski ali zvit kot lisica
ali pa »si naiven ali neroden
kot jazbec«. Imamo pa tudi
izraze - »smrdiš kot pok ali
dihur«, »piješ ko krava« ali »si
pravo tele ali bik«.
Živali imajo tudi svoje vonje
in se zaradi tega med seboj ne
prenašajo. Za nekatere noso-
ve, rilce, smrčke, nozdrvi ali
gobce, je nek vonj prenosljiv
ali celo dišeč, za enake osebke
enakih nosov, rilcev, smrčkov,
nozdrvi in gobcev, pa je isti
vonj neprenosljiv in nedišeč.
Človeški vonj pa je strah zbu-
jajoč za vse živali. Zato ima
beseda »smr.ad« ali »prijeten
vonj« relativni pomen.
Lisico in jazbeca sigurno ne
družita pojem »bratstva in
enotnosti«, živita pa skupaj
v istem gozdnem prostoru na
primerni tolerantni razdalji,
veliko bolj tolerantno kot dva
jazbeca ali dve lisici istega
spola.
Slovenci, posebno naravo-
slovci (npr. pokojni Fran Er-
javec), ta odnos »lisica-jazbec«
zelo radi uporabljajo kot pri-
mer mirnega sožitja, nasproti
odnosu »pes-mačka« kot pri-
mer netolerantnega sožitja.
Ko sem v Sarajevu služil
vojsko sem komaj doumel, da
so različni izrazi spolnih orga-
nov in spolnega občevanja
v medsebojnih razgovorih
v bistvu bili prijateljski razgo-
vori. Prav tako tudi pregovor
»vsakog gosta tri dana dosta«.
- Vaša razmišljanja o protiu-
stavnosti in nacističnosti moje
razprave, pa me ne čudijo, saj
imamo tudi Slovenci »Kozlov-
ske sodbe v Višnji gori«. Ker
ste se javili v imenu »nečistih«.
Vam zagotavljam da se v oseb-
ne zadeve ne vtikam in je po-
polnoma Vaša stvar ali se umi-
vate ali ne.
Dr. Petru Glaviču se zahva-
ljujete po nepotrebnem, saj se
je zaradi nepoznavanja živalo-
slovja predvsem ustrašil za
»Pohorsko lisico« in za babi-
lonske Ruše. Prav tako verjet-
no ni ljubitelj živali. Njegova
glasna pripomba »da sem raz-
mišljal po balkansko« je imela
vse prej kot pohvalen prizvok,
zato daje slutiti kaj misli o lju-
deh, ki izvirajo jugovzhodno
od Slovenije.
Gospod Begovič, iz ljubljan-
ske razdalje ste se potrudili
preverjati moj osebni dosje in
ugotovili, da sem lovec. Vaša
časopisna »brakada« se je loti-
la: tudi moj volilcev, zato Vam
kot lovec povem, da streljati
zajce na ložu ni lovsko, strelja-
ti medveda v brlogu pa je ne-
varno. Pri naših brakadah se
balkanski goniči ne obnesejo,
obnesejo pa se brak jazbečarji.
Na koncu bi Vam rad pove-
dal, da se bom kot poslanec
v slovenskem parlamentu za-
vzemal zato, da se v času naše
gospodarske krize nebi godila
krivica slovenskim državlja-
nom (kakor se je to v polprete-
klem času že dogajalo) na ra-
čun drugih državljanov.
JANEZ ČRNEJ
poslanec ZO RS
Celje
Gospodu
Šlambergerju
Vaš komentar na mojo raz-
pravo v Skupščini ob »Osnut-
ku zakona o tujcih«, potrjuje
da ste izrazit predstavnik »de-
lovne inteligence« iz časa Lu-
ke Leskovšek in Staneta Do-
lanca.
Tonska proizvodnja, kasar-
niški bloki, megalomanske pa-
lače in hale ter »umazana« in
»neumazana dela« ter popolna
zaposlenost so pojmi, ki so
Vam še vedno pred očmi.
Da ste pravi »delovni inteli-
gent«, govori dejstvo, da ne lo-
čite basni od živaloslovja in da
je Delo v času ko ste bili še
med glavnimi uredniki v neki
številki priobčilo fotografijo
gamsa, pod katero je pisalo
»Kozorog z Zelenice«.
Da ste mojo »nacistično za-
grizenost« kot fijakerski konj
usmerili na jug z Vašim »bal-
kanskim jazbecem« vred, daje
slutiti kakšne asociacije Vas
preganjajo proti Balkanu.
Moja razprava je navajala
samo sedanja dejstva v Slove-
niji in bojazen, da se ta dejstva
nebi poslabšala. Izviram iz ro-
du Slovencev, kjer je bilo dru-
žinsko ustno izročilo, da smo
Slovenci bili skozi stoletja
ogroženi od severa in zahoda,
vse pa kaže da bomo tudi iz
vzhoda.
G. Šlamberger, jaz Vas nebi
odpoklical, ker se mi zdi, da
nastopate v Novem tedniku
v pravšnji rubriki »Sence« ka-
mor verjetno tudi spadate.
Glede znanja iz živaloslovja
Vas pa vabim na brezplačen
»kratek kurz« na Veterinarsko
postajo v Celje, kdajkoli boste
utegnili.
S spoštovanjem
JANEZ ČRNEJ
Ali about
M. Pojavnilc
(če morila vsega le
še ne veste)
v prejšnji številki je Svet za-
voda OS Vojnik seznanil bral-
ce Novega tednika o »marsi-
čem, česar še nismo vedeli
o Marjanu Pojavniku«, do ne-
davnega ravnatelju OŠ vojnik.
Čeprav s svojim člankom Svet
zavoda menda ne želi izzvati
polemike, menimo, da je po-
trebno slišati še drugo plat
zvona. Ne mislimo oporekati
večinskemu delu članka, kjer
je opisana vrsta del, za izved-
bo katerih je na OŠ Vojnik
skrbel Marjan Pojavnik v času
svojega ravnateljevanja. To,
kar članek poudarja kot Po-
javnikove posebne zasluge, so-
di namreč v osnovno oziroma
redno delo vsakega ravnatelja
vsake osnovne šole (organizi-
ranost v oddelčne skupnosti in
šolsko skupnost, organizacija
različnih la-ožkov, strokovnih
aktivov, izdelava in izvedba
nalog po letnem delovnem na-
črtu, sodelovanje z različnimi
institucijami v okolju, ...)
K pisanju nas je spodbudil
zaključek članka, ki eksplicira
M. Pojavnika kot uspešnega
moderatorja dobrih medčlove-
ških odnosov. Naše večletne
izkušnje z njim pa namreč to
trditev odločno negirajo.
Na področju naše KS Str-
mec delujeta dve nepopolni
osnovni šoli, ki organizacijsko
sodita pod okrilje centralne
osnovne šole Vojnik - to sta
podružnični osnovni šoli Soc-
ka in Strmec. V času ravnate-
ljevanja M. Pojavnika so se
v zvezi z njunim funkcionira-
njem kopičili problemi, ki so
jih v Vojniku praviloma reše-
vali v škodo naših staršev in
otrok.
Zaradi tega so se v novem-
bru 1991, ob poteku Pojavni-
kovega mandata naši starši in
krajani samoorganizirali in
podpisovali peticijo proti nje-
govemu ponovnemu imenova-
nju za ravnatelja osnovne šole
Vojnik. Peticija, ki je bila ob-
javljena v javnih občilih in ki
Nadaljevanje na 18. strani
ŠE EN KORAK BLIŽJE H KUPCEM
AERO industrijska prodajalna obvešča cenjene kupce,
da je prilagodila svoj delovni čas njihovim potrebam.
Od 3. 2. bo prodajalna odprta vsak delovni dan od
8.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure.
Obiščite nas v ulici Moša Pijade 26 in se prepričajte
o naši pestri in ugodni ponudbi.
št. 5 - 6. februar 1992
Apostolski
blagoslov
pevcem
Mešani pevski zltor Ceilskega pevskega aruštva na
avdienci pri papežu Janezu Pavlu II.
»Pozdravljeni, člani pev-
skega zbora France Prešeren
iz Celja, ki se približujete
100-letnici svojega umetni-
škega delovanja. Svojo bo-
gato kulturno dejavnost ste
obogatili z ogledom zname-
nitosti Vatikana in Rima ter
z obiskom pri Kristusovem
namestniku.
Hvaležen pozdrav opatu
Frideriku Kolšku in dirigen-
tu Edvardu Goršiču, pevcem
pa veliko pevskih podvigov.
S to željo vam podeljujem
apostolski blagoslov.«
S temi besedami je na av-
dienci v veliki dvorani Nervi
v Vatikanu, ki sprejme 9 ti-
soč obiskovalcev, prejšnjo
sredo papež Janez Pavel II.
nagovoril mešani pevski
zbor Celjskega pevskega
društva. Zbor je odgovoril
s slovensko himno, ki so jo
z aplavzom pospremili zbra-
ni na avdienci iz vseh delov
sveta.
Dolga Je pot
Pevski zbor, ki ga vodi
prof. Edvard Goršič, je čakal
na vabilo iz Vatikana leto in
pol. To je tudi razlog, da ga
je papež naslovil z imenom
»France Prešeren«. Da je va-
bilo sploh prišlo v Celje, ima
velike zasluge predvsem
celjski opat Friderik Kolšek,
pri organizaciji pa je poma-
gal tudi zavod Slovenik v Ri-
mu, kjer živijo in študirajo
Slovenci na podiplomskih
študijih in ga vodi rektor dr.
Maksimiljan Jezernik. Ta je
tudi predsednik Slovenske
bogoslovne akademije
v Rimu.
Sprejem na avdienci pape-
ža Janeza Pavla II. je bil dol-
goletni cilj celjskega zbora.
Odgovornost   za   dostojno
predstavitev slovenskega
petja in s tem Slovenije prvič
po mednarodnem priznanju
je bila velika. Dr. Jezernik je
z besedami »Zavedati se mo-
rate, da predstavljate Slove-
nijo, torej brez bojazni«, ni
prav nič zmanjšal. Ostali
smo tudi brez obljubljenega
spremstva celjskega opata,
saj ga je bolezen zadržala
v Celju. V množici tisočev
z vsega sveta bi se počutili
izgubljene, če ne bi bil z na-
mi dr. Štefan Falež, eden
najbolj znanih Slovencev
v Vatikanu, ki je tudi pape-
ški majordom in je na spre-
jem k papežu pospremil vse
pomembne državnike iz
vzhodne Evrope. Za naš za-
pis je želel, da ga predstavi-
mo le kot Slovenca v Vatika-
nu, iz dobro obveščenih vi-
rov pa smo izvedeU, da je to
mož, ki naj bi po željah Vati-
kana in tamkaj živečih Slo-
vencev postal veleposlanik
Slovenije v Vatikanu. Pa
menda ni po volji našemu
zunanjemu ministru dr. Di-
mitriju Ruplu.
Na avdienco
Kdor zamudi avdienco, je
za vedno zamudil priložnost.
Zaradi tega opozorila smo iz
hotela na Rocco da Papa,
hribovju v okolici Rima, kre-
nili že navsezgodaj. Rimski
promet je namreč med ted-
nom izredno gost. Kljub te-
mu nam je šele uro in pol
pred uradnim pričetkom av-
dience uspelo priti do dvora-
ne Pavla VI, znane tudi kot
dvorane Nervi. Osebni pre-
gled (podobno kot na letališ-
čih) je bil opravljen mimo-
grede. Ura in pol pred pri-
četkom pa je bila tudi skraj-
ni čas - preden se namreč
zbere v nekem prostoru več
tisoč ljudi, traja. Ves ta čas,
ko so skupine še prihajale.
smo prepevali. Pri prostoru,
kjer smo sedeli, so bili mi-
krofoni, tako da je bila sliš-
nost dobra. Potem, ob 11.
uri, pa so se oglasile orgle in
s spremstvom je vstopil pa-
pež. S svojega vzvišenega se-
deža je spregovoril zbranim,
nato pa so mu v vseh svetov-
nih jezikih predstavljali sku-
pine obiskovalcev. Pozdravil
Ln blagoslovil jih je v frain-
coščini, nemščini, angleščini,
španščini, pa tudi v japonš-
čini, filipinščini... Potem pa
je sam predstavil in nagovo-
ril skupino černobilskih
otrok, naš zbor in skupino iz
Poljske. Vsako v njenem je-
ziku. Predstavljanje se je na-
daljevalo - vsaka predstav-
ljena skupina je vstala in za-
ploskala, razen nas, ki smo
vstali in zapeli hinano. Z za-
petim »Oče naš« je bil uradni
sprejem, ki sta ga v celoti
prenašala vatikanski radio
in snemala televizija,
končan.
Skoraj malce razočarani
smo se stiskali k ograji, saj
smo pričakovali le še pape-
žev obhod. Potem pa so za
nas odprli del ograje in nas
napotili na oder. Šele potem
je šlo pevsko čisto zares. Pe-
sem je umolknila šele takrat,
ko se je zboru približal pa-
pež. Prijazno nas je vnovič
pozdravil, poklepetal z dr.
Faležem in z dirigentom ter
omogočil fotografom, da so
posneli spominske sposnet-
ke. Takrat sta mu dr. Falež
in naš dirigent Edvard Gor-
šič izročila Plečnikov kelih,
darilo vernikov knežjega Ce-
lja ob priznanju Slovenije,
predsednik zbora dr. Rado
Komadina pa mu je izročil
telegram opata Kolška
s pozdravi in prevodom na-
pisa na kelihu.
Ko so spremljevalci pape-
ža že usmerili naprej na ob-
hod, kjer so se k njemu ste-
govale številne roke, se je še
enkrat obrnil, se vrnil k zbo-
ru in se pozanimal za po-
drobnosti o Celju. Njegovo
prijaznost, preprostost in ve-
ličino smo občutili vsi po vr-
sti in mislim, da je bil to
eden najmočnejših vtisov
v z lepoto prenasičenem Va-
tikanu in Rimu.
Sproščena pesem je po-
novno zazvenela na Trgu
sv. Petra, med mogočnimi
Beminijevimi kolonadami.
Tam smo se poslovili od dr.
Faleža, razočarani, ker ni-
smo mogli sprejeti njegovega
povabila na skupno večerjo.
Doma je prihodnji dan mar-
sikoga čakalo delo.
MILENA B. POKLIC
Dirigent prof. Edvard Goršič izroča papežu Janezu Pavlu U.
kelih, delo velikega Plečnika.
Prijazen pogovor, smeh in stiski rok.
V eni roki drži papež telegram celjskega opata, z drugo sprejema iz rok Daniele Horvat knjižno
darilo, kelih so že prevzeli spremljevalci. Se stavek, dva...
Počitek na enem najlepših rimskih trgov, na Piazza Navona, ni
robu slavnega Beminijevega Vodnjaka rek. Vodnjak prikazujti
štiri glavne reke sveta: Nil, Ganges, Donavo in La Plato*
Nasproti vodnjaka je Borrominijeva cerkev sv. Neže (in Agone}^
ki je bila tu obglavljena.
Vsako nedeljo, kadar je papež doma, se ob 11.45 z enega iziti'
pregrinjalo. Na trgu sv. Petra zbrane množice prepevajo in čakU
in nagovori vernike.
Št. 5 - 6. februar 1992
16,17
vo Potočnik je bil naš vodič
ou in Rimu. Doma iz Buko-
iški dolini si je odtrgal svoj
\i čas, ki ga sicer namenja
bci;i iz orgel pri svetovno
: profesorju Parodiju. Zato,
predstavi tisto, kar bi bilo
Vgledati, da nam poetično
igocene umetnine v Vati-
muzejih, v baziliki sv. Pe-
li prečudovitih cerkvah. Da
Bže, kje v posamezni cerkvi
ijlepše zazveni, da ji zavze-
hne.
ia nam pove tudi vse tisto,
ističnih vodičih ni zapisa-
lam pokaže vile filmskih
državnikov ob prelepi Apij-
, kjer so tudi katakombe,
so se skrivali prvi kristjani
!o pokopavali svoje drage,
erkvica Domine quo vadiš
kam greš?), ki se imenuje
idi besed, ki jih je po izroči-
sveti Peter Jezusu... Dr.
• pa nam je ob tej cesti po-
ji kraje, kjer se gredo Rim-
Dmantično ljubezen v avto-
Nad povsod ležečimi papir-
)bci smo se glasno zgražali,
pa smo, zakaj jih prodajajo
zrižiščih.
ikšnega vodiča nam je po-
o. Bil je še toliko bolj dra-
?r Celjani, s katerimi bi se
9čali, pa se nismo, za kaj
iso imeli časa. So študirali.
°otočnik pa je rekel: »Kar
brega narediš, se ti vedno
^restuje...« Dr. Potočnik je
r Rimu 14 let na podiplom-
iijih klavirja in cerkvene
"gel in Gregorijanskega ko-
'.^jubljani, na glasbeni aka-
i jeseni predava klavir in
o igro.
stanovanjskih prostorov spusti
•"■e, ko se pri oknu pojavi papež
Med pokončnežem
in ritoliznikom
Spomenka Hribar trpi, ker II mečejo polena pod noge
Kadar zaslišimo ime Spo-
menice Hribar, najprej pomi-
slimo na spravo. Od vsega za-
četka je ta lepa in topla beseda
povezana z njo, kot da je nikoli
prej nismo uporabljali. Za ve-
čino od nas se je Hribarjeva
rodila s 57. številko Nove re-
vije.
Pa je že kdaj prej začela raz-
mišljati po svoje, odmaknjeno
od uradne ideologije, brez
kritja in pooblastila. Začutila
je, da mora misliti, podružbiti
svoja spoznanja, ki so jo zeiz-
namovala od otroških let, ko
se je vrnila v domače Žiri. Po
zaposlitvi na Inštitutu za filo-
zofijo in sociologijo in kasneje
na Centru za preučevanje reli-
gije tn cerkve na FSPN so do-
bile njene ideje prava krila.
Leta 1967 objavi raziskavo
o družbenopoUtičnih vredno-
tah mladih, dve leti kasneje pa
magistrira z delom o moralnih
vrednotah in te še bolj zapol-
mjo njen vsakdanjik, ko leta
1975 Boris Pahor v Naših raz-
gledih objavi intervju s Koc-
bekom in izve za poboje v Ro-
gu. Vmes je bila leta 1969
sprejeta v članstvo Zveze ko-
mimistov. Takrat začne zagri-
zeno študirati dokvunente
ljudske revolucije. V tistem
času objavi intimistični dra-
molet Ubiti očeta, v katerem
z vso pretresljivostjo zakliče
k spravi. Spomenka Hribar je
bila tudi tista, ki je prva poz-
vala Zvezo komimistov naj se-
stopi z oblasti.
Z njo smo se pogovarjali
pred kratkim, ko je bila v ob-
činski matični knjižnici gostja
večera, ki ga je skupaj s knjiž-
nico organizirala Stranka de-
mokratične prenove.
Ničkolikokrat ste dejali, da
sprave z živimi ne more biti, če
prej ne opravimo sprave z mr-
tvimi. Zdi pa se mi, da so ne-
kateri to spravo izkoriščali za
svoj politični kapital, morda
še najbolj tisti, ki so bili naj-
manj prizadeti..,
To je res. Ne gre toliko za
spravni dan in simbolični po-
kop na Rogu, kot za izkorišča-
nje ideje. Nekateri niso dojeli,
da gre za idejo, da bi bili odslej
vsi enaki, ampak so imeli ob-
čutek, da je prišel njihov čas.
To je milo rečeno velik nespo-
razum. Mislim pa, da se bodo
zadeve počasi umirile in da
bomo vsi poštah enakopravm.
Kaj sploh je pošte-
nost? Gre za razliko med
pohlepnežem in poslov-
nežem, med pokončne-
žem in ritoliznikom...
V življenju se natančno
ve, kakšen je kdo.
Kako Vi gledate na ljudi, ki
vztrajajo pri svojem prepriča-
nju, ki se ne spreobračajo po
vetru? V bistvu so bili v zgodo-
vini najbolj tragične osebnosti
tisti, ki so verjeli v nekaj. De-
nimo v Stalina, pa so kasneje
zato trpeli - in še veliko je
takih primerov.
Zapisala sem, da je genera-
cija starih komunistov najbolj
tragična. Iskreno so verjeli
v idejo in marsikdo od njih še
opazil ni, da si je pri tem uma-
zal roke s krvjo. Če si jih ni in
je bil preganjan samo zaradi
svoje vere, je bil še toliko bolj
tragična osebnost. Takšne lju-
di spoštujem, malce pa se jih
tudi bojim, ker so brez distan-
ce do lastne vere. Človek mora
živeti z distanco, ne cinično,
ampak z refleksijo. So pa seve-
da bili časi, ko človek ni mogel
živeti z distanco do lastne res-
nice. Verski fanatiki so živeli
v času fašizma in nacizma ter
boljševizma. K sreči takšnih
časov ni več. Te vrste ideologi-
je so tudi zgodovinsko gledano
minile. Nekaj fimdamentaliz-
ma je pri Muslimanih, to so
mlajše nacije, ne narodi, Evro-
pa in sodobni svet pa živita
vedno bolj z distanco.
Zasluga komunistov
le, ila nI bilo
prelivanja krvi
Na večer v Žalcu Vas je po-
vabila Stranka demokratične
prenove. Ima ta stranka sploh
kaj skupnega z Demokratsko
stranko in kaj bi morala stori-
ti, da bi razčistili nekaj nespo-
razumov okrog nje?
Nisem bila povabljena kol
članica kakšne stranke, am-
pak osebno kot Spomenka
Hribar. Absurdno bi bilo, da
bi me vabila SDP kot nekda-
njo članico, saj so me vrgli iz
takratne Zveze komunistov.
Nerazumljivo bi bilo tudi, da
bi me vabili kot članico Demo-
kratske stranke. Vabili so me
že krščanski demokrati, pa do-
mobranci, in odzovem se vsa-
kemu vabilu, če imam le čas.
Glede skupnih točk pa moram
reči, da jih nimamo. Ne rečem,
da v nekaterih točkah ne bi
imeli približno skupnih inte-
resov, toda imamo jih tudi
z nekaterimi drugimi stranka-
mi, denimo s krščanskimi de-
mokrati. Osebno pa menim, da
bi morala SDP vendarle zav-
zeti jasnejši odnos do prete-
klosti in svoje vloge v njej in
obžalovati nekaj stvari. Samo
tako bi kaj pridobila v člove-
škem smislu.
Če drugega ne, pa vendarle
ne gre prezreti elegantnega se-
stopa z oblasti in tega, da je
preprečila novo prelivanje
kr\'i...
Vsekakor. Dejstvo pa je, da
je bila bivša Zveza komuni-
stov prisiljena sestopiti z obla-
sti, tako kot je tudi dejstvo, da
je imela priložnost uporabiti
nasilje, ki je sicer vedno krat-
kotrajnega značaja. Ko smo
bili na mitingu zaradi četveri-
ce na Trgu osvoboditve, je bila
na obisku v slovenskem Cen-
tralnem komiteju zvezna dele-
gacija. Mislim, da so »zvezni
komunisti« vztrajali, naj nad
nas pošljejo policijo in nas
razženejo, pa tega niso storili.
Pozabih smo že tudi na to, kaj
se je dogajalo na tisti zname-
niti nočni seji v Beogradu.
Trepetali smo pred televizijo
in držali pesti, da bi naši zdr-
žali. So in sprejeti so bili
amandmaji k slovenski ustavi
o samoodločbi. Na tej osnovi
smo mi, Demosovi poslanci, in
današnja garnitura gradili to,
kar smo pozneje tudi izpeljali.
Tega, kar je potem Demos sto-
ril, zgodovina nikdar ne bo
mogla negirati in omalovaže-
vati. Nikakor pa tega ni storil
sam in iz ničelne točke, ampak
na podlagi tega, kar je bilo
prej storjeno.
Nimamo ne desnice
In ne levice
Volitve slej ko prej bodo. Se
Vam ne zdi, da v tako imeno-
vani sredini vlada velika gne-
ča in da lahko prav zaradi tega
več potegnejo tisti na levici in
tisti na desnici?
Ta gneča iafiko sredinskim
strankam res hodi napoti. Pro-
blem pri nas je, ker desnico in
levico še vedno razumemo
v slabšalnem pomenu besede.
Ljudje teh pojmov ne razimie-
jo kot vrednostno nevtralne,
pač pa kot zmerjavke, kar se-
veda izvira iz državljanske
vojne med levico in desnico.
Mislim, da je dobro, če
bodo ljudje šli na voli-
tve, oddali svoj glas in se
čutili soodgovorne.
Devica, ki je izgubila
nedolžnost, ni več devi-
ca. Demosa ni več od ta-
krat, ko je iz njega izsto-
pila ena stranka.
Težko se je vključiti
v drugo stranko in tve-
gati, da ne boš več pred-
sednik občine.
če pa dobro pogledamo, vidi-
mo, da nimamo izobUkovane
ne levice in ne desnice. Še bolj
velja to za levico. SDP danes
ni levica v sodobnem evrop-
skem smislu. Sestavljajo jo
člani iz preteklosti, ki iz nje ne
morejo potegniti distance med
ljudmi, in mlajši, ki s to prete-
klostjo nimajo nič, so pa bolj
levo orientirani in se zavzema-
jo, denimo, za poudarjanje
pravic delavcev, socialne var-
nosti in podobno. Tudi sredina
si še ni na jasnem, ali bi bila
raje bolj levo od desnice ali
bolj desno od levice. Morala bi
imeti bolj avtonomen položaj
z jasnimi stališči.
Velike udeležbe na prihod-
njih volitvah pa si najbrž ne
moremo obetati?
Se strinjam. Pri prejšnjih
volitvah je šlo za jasne cilje:
spremembo režima, uvedbo
parlamentarne demokracije in
osamosvojitev. Zdaj postaja-
mo normalna demokratična
družba in tudi na zahodu je
udeležba na volitvah dokaj
skromna. Na volitve gredo
v glavnem tisti, ki jih te stvari
neposredno zadevajo. V tem ne
vidim nikakršne tragike. Mi-
slim pa seveda, da je dobro, če
ljudje na volitve vendarle gre-
do, oddajo svoj glas in se čutijo
soodgovorne, ne pa, da brez
vsakega lastnega angažiranja
in sprejemanja odgovornosti
kar vsepovprek kritizirajo.
Mogoče gre tudi za občutek,
da pač ne morejo ničesar spre-
meniti, da je njihov vpliv pre-
majhen, saj se v glavnem vsa
politika kroji v Ljubljani v vr-
ho\ih strank. Ustanovnega se-
stanka območnega odbora va-
še Demokratske stranke v Žal-
cu se je udeležilo le kakšnih
deset članov. Kaj bi lahko
sklepali iz tega?
Lahko gre zgolj za naključje
ali za slab organizacijski pri-
jem. Poleg tega je večina naših
članov ostala pri narodnjakih,
kar niti ni čudno. En razlog za
to je, da je narodnjaški princip
še vedno zelo močan, držav-
ljanski pa še ne. Drugi razlog
je morda v tem, da je večina,
članov nekdanje SDZ še vedno
vključena v občinske struktu-
re. Težko se je vključiti v dru-
go stranko in tvegati, da ne
boš več predsednik občine.
Gre skratka za čisto življenj-
ske zadeve. Meni osebno pa je
veliko več do tega, da dobimo
dobre, poštene člane. Sicer pa,
kaj sploh je poštenost? Gre za
razliko med pohlepnežem in
poslovnežem, med pokončne-
žem in ritoliznikom... V živ-
ljenju se natančno ve, kakšen
je kdo. Sicer pa so k vsaki
stranki prilepljene različne
sorte ljudi.
Drnovšek nal razčisti
sam s sabo
v tem hipu se veliko govori
o možnih mandatarjih za se-
stavo nove vlade. Vi sevega za-
govarjate Bavčarja, ki pa ne-
koliko izgublja, kot se mi zdi.
Morda tudi zaradi afere
BMW?
Slovensko politično sceno je
najbolj razburkala naša stran-
ka. Po drugi strani je res, da
imamo v parlamentu le dva-
najst ljudi. Marsikdo je bil ra-
zočaran, ker smo sploh šli
v Dolsko. Na dogovor v Dol-
skem smo pristali zato, ker
smo želeli, da se Demos dosto-
janstveno razide, v bistvu pa
smo Demosovemu programu
bolj zvesti kot marsikdo drug.
Zato tudi bolijo očitki, ko nas
zmerjajo z izdajalci. Mi smo
vsekakor za to, da dobimo do-
bro vlado, zato smo tudi pred-
lagali predsednika naše stran-
ke oziroma smo ga bili pri-
pravljeni kandidirati. Žal ni-
smo uspeli, ker je znotraj De-
mosa močan naboj ali sindrom
proti naši stranki. Gre za neko
fimdamentalistično sovraštvo.
Z našim kandidatom pač ni-
smo uspeli. Gospod Janez Dr-
novšek pa bo moral sam s sabo
razčistiti, kaj hoče.
Bi lahko rekli, da duh Demosa
še vedno živi?
Devica, ki je izgubila ne-
dolžnost, ni več devica. Demo-
sa ni več od takrat, ko je iz
njega izstopila ena stranka.
Demosov duh je uresničil tri
velike stvari. Gre torej za neko
dejanskost, ki je materializira-
na, in o duhu ne moremo več
govoriti. So pa seveda ustano-
vili nek klub Demosovih
strank, ki šteje pol manj po-
slancev kot nekoč. To ni več
tisti Demos, kakršen je bil
nekdaj.
Samozadostnost
Slovencev?
Ste velikokrat utrujeni?
Najbolj sem utrujena od po-
len, ki mi jih mečejo pod noge.
90 odstotkov energije porabim
za to, da odmetavam ta pole-
na. To je grozno in to me zelo
utruja. Kdo so ti, ki mi mečejo
polena pod noge, največkrat
niti ne vem. Ni nujno, da so
glasniki najhujši. Žalostno pa
je, da se politična scena spet
nekako razdvaja in da se lju-
dje preveč delijo po strankar-
ski in ideološki pripadnosti.
Sovraštvo, ki je bilo med Slo-
venci, se iz krvavega sovraštva
spreminja v sovražne besede.
V tem je bistvena razlika.
Smo torej Slovenci, kar so-
vraštva tiče, sami sebi za-
dostni?
Ni še tako dolgo, ko mi je
pisal nek moški iz Velenja.
Med drugim je napisal, da če
imaš sovražnika v lastni dru-
žini, potem ne potrebuješ no-
benega več. To njegovo misel
si bom za vedno zapomnila.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI EINSPIELER
Bivša Zveza komuni-
stov je bila prisiljena se-
stopiti z oblasti, tako
kot je tudi res, da je ime-
la priložn os t upora bi ti
nasilje, ki je sicer vedno
kratkotrajnega značaja,
pa tega ni storila.
Pri spravi nekateri ni-
so dojeli, da gre za idejo,
da bi bili odslej vsi ena-
ki, ampak so imeli obču-
tek, da je prišel njihov
čas.
$t.5 - 6. februar 1992
18
Nadaljevanje s 15. strani
jo je obravnaval tudi naš svt
KS Strmec ter jo podprl, nava-
ja vrsto dejstev, ki govorijo
v škodo M. Pojavnika (grožnje
z ukinitvijo osnovne šole
v Socki in v Strmcu, stalni
problemi s prevozi otrok naše
KS - zaradi teh smo bili prisi-
ljeni izvesti referendum ter
spremeniti meje šolskega oko-
liša na višji stopnji, neustrez-
na kadrovska politika na os-
novni šoli Strmec - nepotreb-
no in pogosto menjavanje uči-
teljic v prvem razredu, samo-
voljna zamenjava vodje po-
družnične šole v Strmcu, ote-
ževanje dela krajevnim kul-
turnim skupinam, nepriprav-
ljenost na kakršenkoli dialog,
nepotrebno, a pogosto ustvar-
janje konfliktnih situacij...).
K temu naj dodamo še ne-
sporazumno oziroma prisilno
upokojitev »neposlušnega«
učitelja A. Pešaka med šolsldm
letom, kljub izrecni želji star-
šev, da ostane z njihovimi
otroki do konca šolskega leta.
Da je z M. Pojavnikom težko
ali celo nemogoče sodelovati,
lahko potrdijo tudi člani
prejšnjega sveta KS Strmec,
bivši predsedniki sveta staršev
OŠ Strmec, nad 30 pevcev mo-
škega pevskega zbora Strmec
ter še mnogi naši krajani.
Na koncu naj zapišemo, da
proti Marjanu Pojavniku ni-
mamo ničesar osebnega. Želi-
mo si le ravnatelja, ki bi imel
rad otroke in svoj poklic, ne pa
zgolj funkcije ter z njo poveza-
ne moči.
Naš zapis je namenjen zgolj
osvetlitvi še druge plati meda-
lje, ki jo je svet zavoda OŠ
Vojnik s svojim člankom naiv-
no pretirano zloščil, bojimo se,
da v želji po njegovem ponov-
nem imenovanju za ravna-
telja?!
Za Svet KS Strmec:
BRANKO ZUPANEK
prejeli
Zajamčeni
osebni doliodelf
Neodvisni Sindikati Slove-
nije se ne strinjamo s predla-
ganim zajamčenim osebnim
dohodkom za mesec januar,
ker menimo, da je občutno
prenizek. S strani ZSSS je bil
predlagan bruto OD 15.500,00
SLT (netto ca. 10.000 SLT).
Tudi ta je prenizek, ker ne
upošteva predvidene februar-
ske in marčne inflacije. Zato
predlagamo bruto znesek
15.500,00 SLT povečan za
20% predvidene inflacije.
Obrazložitev:
Januarski dohodek dobijo
delavci po KP do 18. v nasled-
njem mesecu, marsikdaj pa tu-
di šele konec februarja. Zaradi
tega delavci januarski doho-
dek trosijo še v drugi polovici
fabruarja in marca. Tako en
osebni dohodek zapade pod
trimesečno inflacijo. Zato je
predlagani dvig v višini 20%
minimalen.
Vprašujemo tudi, kaj je iz
dogovora o življenjski košari-
ci. Realni najnižji osebni do-
hodek bi moral biti v višini
življenjske košarice, kar pa je
mnogo več, kot je predlagani
zajamčeni OD.
V ostalih zahtevah se stri-
njamo s predlogi, ki so (smo)
jih sindikati že posredovali.
Od vlade zahtevamo uredi-
tev notranjih socialnih in go-
spodarskih razmer in prepre-
čitev divjih privatizacij druž-
bene lastnine, ter izplačilo de-
la kupnine le - te tistim, ki so
jo v resnici ustvarjali.
V primeru, da se notranje
zadeve ne bodo v najkrajšem
času uredile, bomo NSS upo-
rabili primemo obliko pro-
testa.
Lep pozdrav!
Predsednik
predsedstva NSS:
RASTKO PLOHL
Kdaj resnica
o Štajersici
banici?
Minilo je že več kot eno leto
od kar je izvršni svet občine
Šentjur kupil delnice ŠOB,
Šentjurčanom pa še vedno ni-
so znana dejstva v zvezi s to
naložbo. Izvršni odbor Narod-
nih demokratov meni, da je že
skrajni čas, da se nehajo ugi-
banja o tem, ali je šlo za občin-
ske ali bolj za osebne interese.
Predlagal je svojim odborni-
kom, da v skupščini zahtevajo
celovito obravnavo tega pri-
mera in potem svoje ugotovi-
tve posredujejo javnosti. Iz-
vršni odbor Narodnih demo-
kratov poziva odgovorno ose-
bo v IS, da že pred obravnavo
v skupščini javno odgovori na
naslednja vprašanja:
- Koliko sredstev je IS de-
jansko vložil v ŠOB?
- Kakšna je danes realna
vrednost tega kapitala oziro-
ma kakšna je trenutna tržna
vrednost teh delnic?
- Zakaj je IS vložil tolikšna
sredstva v tujo - celjsko banko
in ne na primer v nova delovna
mesta v Šentjurju?
- Ali je nakup delnic, ki ga
je opravil IS, sploh v skladu
z veljavno zakonodajo?
Narodni demokrati predla-
gamo, da skupščina nemudo-
ma zahteva vrnitev teh sred-
stev, oz. prodajo delnic ter ta-
kojšnje reševanje akutnih ob-
činskih problemov (tržnica,
obrtna cona, podvoz itd.).
Tajnik 10 ND
ing. Ivan FIDLER
Prosimo »Obupano«, ki
je napisala pismo »Kdo mi
lahko pomaga«, da se ogla-
si v uredništvu. Oglasilo se
je namreč več dobrih ljudi,
ki so ji pripravljeni poma-
gati.
V igri bolnih
ambicij
Ni pogoj, da bi pisala kot
velika avtoriteta, da bi glas
vpijočega v puščavi dobil svoj
odmev.
To pisanje bo pač eno od
mnogih - slabih in dobrih, ob
katerih ostaja slovenska pa-
met virusno okužena, čeprav
bi morala bogatiti naš bolni
vsakdan.
Misli so namenjene vladnim
gospodom in tistim, ki v imenu
te vlade in v imenu naroda sla-
bo ravnajo.
Navkljub formalno doseže-
nim naslovom, znanju, izkuš-
njam in vsemu, kar jim je na-
vrgel blagor dobljene demo-
kracije in njenih možnosti
- ostajajo majhni, brezsrčni in
brezkompromisni znanilci
preteklega in prihodnjega zla.
Pišem in protestiram v ime-
nu mnogih preprostih Sloven-
cev, ki si želijo samo to, da bi
»okronane« glave demokracije
in mednarodne priznane Slo-
venije ob iskanju poti v Evro-
po spustile v svojo zavest vsaj
nekaj pluralne etike, da iz-
branci v tem procesu demo-
kracije ne bi nenehno dokazo-
vali, da so samemu sebi na-
men, ob tem pa pričakovali, da
bodo volilci z molčečnostjo in
toleranco gledali ob strani, ka-
ko korak za korakom načrtno
ubijajo vse dobro v narodu in
domovini.
DRŽAVA NI VREČA BREZ
DNA, KI SMO JO IN JO ŠE
PRAZNIMO V IMENU IDEJ
IN NARODA. Narod je s svo-
jim zaupanjem omogočil zgo-
dovinski nastop - toda zdaj je
čas, da se v pametnih, pogum-
nih in oblasti željnih glavah
stabilizira zdrava pamet.
Če smo demokracijo vzpo-
stavili s pogumom različno
mislečih v ljubezni do svoje
lastne domovine - in iz teh iz-
brali »najboljše«, da bi preko
komaj sprejemljivih stisk pri-
peljali v nove odnose vse po-
štene, dobromisleče in dela
voljne državljane - bi se mora-
li od preteklih napak vendrle
nekaj naučiti.
Soočamo se z dejstvom, da
nam ne bo kmalu bolje - tudi
z najbolj premišljenimi ukre-
pi. Gospodje ne poznajo ob-
čutkov brezupa, ko narod iz
blata s tenkočutnostjo rešuje
svoje korenine, da bi novo
rastje imelo pogoje, ko pride
do prave pomladi.
Proračunske luknje v komaj
priznani državi ne bomo za-
mašili s strankarskimi zdraha-
mi, prestižnimi priznanji,
brezobzirnim zajedanjem in
podtikanjem lažnih rešitev!
Le z dobrimi, odgovornimi
hotenji, v dajanju prednosti
pri premišljenih prerazporedi-
tvah proračunskih sredstev
bomo našli rešitev.
Za naše »zdraharstvo« in
luksuzne avtomobile v času,
ko je ohromljeno gospodarst-
svo, ko ne moremo izvesti te-
meljitega socialnega programa
in reveže rešujemo s tujo po-
močjo - nimamo pravice siliti
slovenskega naroda, da bo na-
stavljal lica za nizke udarce in
klofute.
Svet, ki nas je napotil v nove
odnose, nas moralno in finanč-
no podpiral se bo vprašal, ko-
mu mednarodne kredite pod
ugodnimi pogoji, če je v tem
narodu toliko neolikane aro-
gance, zlaganosti in narcisoid-
nosti.
Narod je z zaupanjem ustva-
ril pogoje za nove vrednosti,
pustil preseganje motivacij-
skih kriterijev in namenil po-
sameznikom čast postati nekaj
zgodovinsko izjemnega. Te iz-
jemnosti pa ne bo nihče plače-
val za ceno siromašenja, pone-
umljanja, ropanja in intenzij
za večno udobnost.
Cankarjevih hlapcev v slo-
venskem prostoru zmanjkuje
- jih skoraj ni več! Če večina
Slovencev živi s hlapčevsko
dnino pa to še ne pomeni, da
smo vsi do kraja poneumljeni,
gluhi in slepi, da se boste otre-
sli vseh, ki ne podpirajo takš-
nih hotenj, in bomo pustili, da
silite v brezizhodno zlo in ne-
popravljive napake.
Krščanska etika ni v spoti-
ko, sodila bi v splošno omiko;
da bi ločili zrno od plevela,
s formalno izobrazbo pa iskali
svojo in narodovo vsebino kot
vrednoto.
Nekateri so v anarhični dir-
ki za demokracijo dobili pre-
več lepljiv stol, da bi se ga
odrekli, nekateri si domišljajo,
da je stol s kolesi lahko tudi
paradni konj, nekateri pa ne
morejo postati odrasli, ker si
domišljajo, da ob nažaganem
in zlomljenem stolu predsed-
nika dobijo doktorat politič-
nega mizarjenja brez pretekle
in sedanje odgovornosti.
Ker je vsakdo od teh, ki jim
kritika velja, opravil tudi kaj
dobrega - in tega nihče ne
odreka - je metaforični udarec
obliž dobrih hotenj.
Nekateri gospodje bi morali
ob vsakokratni sigurnosti svo-
jega položaja v vladi in občini
svoja negativna izzivanja ob-
vladovati s poštenjem in prag-
matičnimi rešitvami, da bi do-
bro, končno, prineslo dobro.
Poskusite biti narodu vsaj
toliko odgovorni, kolikor je
narod do vas velikodušen. Po-
krivajmo se z lastnim perjem
in odejo optimalnih možnosti,
da bomo kot slovenski narod
morda le promovirali na visoki
šoli nekih relatiavno pozitiv-
nih vrednosti. Skromnost je
lepa čednost. Za aroganco in
nadutost gensko-bolezenskega
značaja pa so tudi zdravila.
Zdravi in pošteni ljudje lah-
ko potegnejo »voz iz blata« tu-
di na vidno mesto, čeprav tudi
tokrat ne bomo vsi na »sončni
strani Alp«, z najboljšimi av-
tomobili in z dobro oblazinje-
nimi stoli.
SILVA ŽELEZNIK
Še o odnosu do
ne-Siovencev
Po vseh javnih medijih se
v zadnjem času razplamteva
polemika o odnosu do ne-Slo-
vencev pri nas, ki je rezultat
zadnje skupščinske razprave
o zakonu, ki žeU zopet uvelja-
viti to, da bi morali nositi tujce
po rokah. Nekateri izmed teh
ne-Slovencev so zopet začeli
dvigovati glave, saj se pone-
kod obnašajo kot da jih kriza
ne sme prizadeti. Nočejo razu-
meti, da Jugoslavije ni več, de-
lajo po sistemu »bratstva i je-
dinstva«. Sodu pa izbije dno
dejstvo, da se leve sile pri nas
še kar naprej sklicujejo na li-
beralno politiko odnosa do
tujcev, ker da je tako v Evropi.
Pa je res tako? Svetujem jim,
naj pogledajo tipologijo
evropskih imigrantskUi poli-
tik. V času ekonomskih stag-
nacij so si vse edine in uvajajo
restriktivnost predvsem do
tujcev. Tudi ob nedavni anketi
Gallupovega inštituta za deže-
le bivšega socializma, so se dr-
žave EGS-a že začele priprav-
ljati, kako bodo učinkovito
obravnavale problem čedalje
večjih emigracij v njihove dr-
žave. Strogo bodo omejevalne.
Zatorej se mora človek obvla-
dovati, ko sliši razpravljati
Sonjo Lokar o ozkosrčnosti in
človečnosti nas Slovencev, ko
gre za vprašanje vseh naših
ne-Slovencev.
Neumestno se je skUcevati
na preteklost, češ, kako so naši
strategi prihodnosti (partija)
uvažali te ljudi gor. To je bila
kardeljanska vizija svobodne-
ga pretoka delovne sile za po-
trebe industrializacije z name-
nom, da se Slovence razredči
na nivo Jugoslovanov, zatorej
trdim, da je nastop poslanca J.
Čmeja, več kot nazorno ilu-
striral zadevo.
Na koncu naj še omenim, da
podpiram preoblikovanje biv-
še Marojevičeve stranke v nor-
malno stranko, ki bo v progra-
mu upoštevala, da smo na slo-
venskem absolutni gospodar
Slovenci. In nič več kot to.
GREGOR URBANČIČ,
SDZ - Narodna demokratska
stranka Celje
Celje - ob
mednarodnem
priznanju
Republiice
Slovenije
Davni sen naših prednikov
je bil, da bi živeli v samostojni
in neodvisni državi. Pot do
uresničenja takšnih sanj pa jp
bila dolga.
Slovenci smo izgubili svojo
državno samostojnost leta 745,
ko so Karantanci (Sloveni)
prišli pod Bavarce, z njimi
vred pa kmalu nato pod Fran-
ke. Pod tujo nadvlado smo bili
do konca prve svetovne vojne,
ko smo se vključili v Kraljevi-
no SHS. Toda politična in
družbena ureditev v tej državi
je bila izrazito centralistična.
O vsem se je odločalo v Beo-
gradu. Slovenci smo ob razpa-
du Habsburške monarhije do-
bili svojo narodno vlado, ki pa
so jo po volji Beograda ukinili
še pred vidovdansko ustavo.
Znano je, da je bilo v času se-
stoj anuarske diktature prepo-
vedano izobešati slovenske za-
stave. Vlada v Beogradu si je
močno prizadevala, da bi na
silo ustvarila jugoslovanski
narod. Dopuščala je uporabo
imena pleme ter jezik tega ple-
mena (Prešeren, največji pes-
nik slovenskega plemena). Od
jeseni 1929 je bilo slovensko
ozemlje Davska banovina. To-
rej ne Slovenija!
V obdobju 1941-1945 smo
bili pod okupacijo Nemcev,
Italijanov in Madžarov. Ob
koncu vojne smo prišU v sestav
Titove Jugoslavije, Slovenija
je postala ljudska republika
z avantgardno KPS na čelu.
Vlado LRS, pozneje SRS so
omejevali številni zvezni zako-
ni, ki jih je sprejemala enopar-
tijska zvezna skupščina. Na
osnovi zvezne zakonodaje je
mor«4a gospodarsko razviti
Slovenija prispevati v zvezno
blagajno skoraj eno četrtino
skupnih proračunskih sred-
stev, v celotnem številu prebi-i
valcev Jugoslavije pa nas je'
Slovencev le 8%. Kam se je iz
zvezne blagajne odtekal naš
denar, lahko samo ugibamo.
Po demokratičnih volitvah
aprila 1990 smo dobili več-
strankarsko skupščino. V ju-
nijski vojni 1. 1991 smo se po
zaslugi TO Slovenije in števil-
nih prostovoljcev postavili po
robu agresiji JA, ki je končno
odšla s slovenskega ozemlja.
15. januarja 1992 pa je Repu-
blika Slovenija končno dobila
mednarodno priznanje. Na-
slednjega jutra, 16. januarja,
je bilo v zbornici naše gimna-
zije (Kajuhova 2) veselo razpo-
loženje. Drug drugemu smo
čestitali k zgodovinskemu do-
godku. Po sebi je bilo razum-
ljivo, da smo na poslopju šole
takoj izobesili driavno zasta-
vo. Dijaki so pripravili polurni
kulturni program, ki smo ga
poslušali preko šolskega radia.
Kako pa je bilo drugod v Ce-
lju? Dopoldne 16. januarja
smo lahko videli državne za-
stave: pred Občinsko skušči-
no, na Temeljnem sodišču,
Štajerski banki, Aero - NT-
RC, Muzej novejše zgodovine.
Celjske lekarne. Zdravstveni
dom, GledaUšče, Srednja eko-
nomska šola. Srednja tehniška
šola, m. osnovna šola. Ni pa
bilo zastav: na obeh velikih
poslopjih Ljubljanske banke,
na glavni pošti. Železniški po-
staji. Pokrajinskem muzeju
Študijski knjižnici, SDK, Zgo-
dovinski arhiv. V središču me-
sta je bilo popolno mrtvilo, ka-
kor da se ni nič zgodilo. Vse-
kakor ni bilo »kičastega in ev-
foričnega« praznovanja, na
kar je v Delu opozarjal Borut
Pahor. Praznovali naj bi de-
lovno - tako je želel France
Bučar. Toda vsi vemo, da za-
stave ne bi nikogar motile pri
delu.
DANE HRIBEDRŠEK, prof
Gimnazija Celje.
Kajuhova 2
Smo mlad, vendar uspešen in ambiciozen kolel<tiv. Organizirani smo v delnišl<o družbo
s šestimi podjetji v slovensl<em, lirvašl<em in vojvodinsl<em prostoru. Svoje sodelovanje
razširjamo z italijanskim in avstrijskim partnerjem. Zastavljena strategija in cilji družbe
terjajo od nas dobre rezultate, zato iščemo kreativne, podjetniško usmerjene vrhunske
Strokovnjake
MANAGERJE
ZA VODENJE NAŠIH PODJETIJ IN IZVAJANJE
STRATEŠKIH FUNKCIJ DELNIŠKE DRUŽBE ERE
na področju marketinga, ekonomike, financ, komerciale, organizacije
in zunanje trgovine.
z izbranimi sodelavci bo sklenjena managerska pogodba z jasno opredeljenimi cilji,
nalogami, odgovornostjo in dogovorjeno plačo.
Če ste ambiciozni in vas sodelovanje z nami zanima, se nam v roku 10 dni po objavi
pisno predstavite na naslov: ERA d.d.. Kadrovski oddelek, Prešernova 10, Velenje.
št. 5 - 6. februar 1992
19
• Danilo H. iz Celja se
ga je čez dan živahno nace-
jal, postajal iz ure v uro
bolj zoprn in tečen, dokler
ni začel v stanovanju raz-
bijati in se nemarno dreti.
Pa je Anton M., poklical na
policijo in početje svojega
očima prijavil. Danilo je bil
goden za alko treznilnico,
ki jo je zapustil v četrtek
zarana.
• V našem cvetličnjaku
se je znašel tudi pes, ki se je
v torek, 28. januarja na Go-
lovcu zapodil za pimčko in
jo grdo šavsnil ter prestra-
šil. Punčka je šla k zdrav-
niku, pasji lastnik, ki se na
pasjo vzgojo ne spozna kaj
dosti, pa bo šel na zagovor.
• Fantek je minuli petek
popoldne naredil kepo, za-
mahnil in iz bloka priklical
soseda. Sosed je bil tako
zelo hud, da je fantka nare-
zal, ker je kepa razbila
okensko steklo. Ker so bile
batine za storjeni greh le
prehude, bo šel jezni sosed
pred sodnika.
• Ta je pa lovska. Na
lovskem sestanku sta se
minuli petek sprla dva lov-
ca. Jože Š. je Viktorju K.
vrgel v glavo debelo knjigo,
tako de je bilo treba Vik-
torjevo glavo šivati. Od šte-
vila in dolžine šivov je zdaj
odvisno, kam bo šel lovec
Jože: h sodniku za prekr-
ške ali na sodišče.
• V nedeljo popoldne je
poklicala Ivanka K., ker je
družinski popoldanski po-
čitek kalil njen soprog Igor.
Možje postave so Igorja
umirili, mu svetovali, naj
bo prijazen in odšli. Ivanka
ni več klicala.
M. A.
Pujski
na meji
Minuli četrtek so policisti na
zeleni meji v naselju Imeno
ustavili in kontrolirali voznika
osebnega avtomobila, ki se je
peljal iz smeri Bratkovca proti
Imenem. Ugotovili so, da gre
za slovenskega državljana, Ja-
neza T. iz Hajnskega. Ta je
imel na lahkem priklopniku
natovorjenih šest pujskov, tež-
kih od 25 do 28 kilogramov,
pripeljal pa jih je iz Varaždi-
na. Odojki so imeli le eno na-
pako: bili so neocarrnjeni.
Tri leta manj za umor
Za kaznivo dejanje mnora je
bila obdolžena Agica Pepelnik
iz Prebolda pred prvostopenj-
skim senatom Temeljnega so-
dišča v Celju obsojena na se-
dem let zapora. Na to sodbo so
se pritožili javni tožilec, ki se
je zavzel za višjo kazen ter ob-
dolženka in njen zagovornik.
Zadevo je pozneje obravnava-
lo Višje sodišče v Celju, ki je
Agici Pepelnik znižalo kazen
na štiri leta zapora.
Septembra lani je bila Agica
Pepelnik spoznana za krivo,
da je 11. avgusta leta 1988
umorila    Mitjo    Jazbinška.
V stanovanju v Pohorski ulici
v Celju ga je s kuhinjskim no-
žem nekajkrat zabodla in mu
prizadejala globoke rane, od
katerih je bila ena smrtna.
Ljubezenska zveza med Agi-
co in Mitjem je trajala približ-
no sedem mesecev, zlasti zad-
nje mesece pa je bil njun odnos
zelo napet in za Mitjo vse bolj
obremenjujoč. Fant je bil na
dekle sicer navezan, vendar pa
si je želel svobode, fantovske
družbe in novih dogodivščin.
Usodnega dne sta se okoli
poldneva prebudila. Mitja je
šel iz sobe v kuhinjo, za njim je
vstala še Agica. Ko pa se je
vrnila v sobo, je na tleh našla
listek, na katerem je pisalo
»končano je«.
Ko se je v sobo vrnil še Mit-
ja, je Agica opazila, da ima
v roki nož in da se je z njim
zabodel v trebuh. Stekel je
v kuhinjo, za njim pa še Agica.
V kuhinji je Mitja Agico rotil,
naj ga z nožem pokonča, da bo
muk čimprej konec. Agica ga
je nekajkrat zabodila, nato pa
si še sama z nožem prerezala
žile na levi roki in se zabodla
v predel srca. Mitja je bil mr-
tev, Agico so rešiU.
V pritožbi na prvostopenj-
sko sodbo sta obdolženka in
njen sogovornik uveljavljala
pritožbene razloge zmotne in
nepopolne ugotovitve dejan-
skega stanja ter delno tudi kr-
šitve kazenskega zakona. Višje
sodišče je sicer te pritožbene
razloge zavrnilo kot neuteme-
ljene, je pa bilo prepričano, da
je bila obtoženki izrečena pre-
stroga kazen. Višje sodišče je
menilo, da je prvostopenjsko
sodišče pri odmeri kazni pre-
malo upoštevalo, da gre za
mlado osebo, ki šele oblikuje
svojo osebnost. Sicer pa je
kaznivo dejanje storila po tem,
ko se je oškodovanec že Scim
zabodel v trebuh.
MARJELA AGREŽ
Celjska in evropska
prometna varnost
če celjsko regijsko promet-
no varnost primerjamo
z evropsko, dobimo številke, ki
govorijo, da smo na tem po-
dročju od Evrope še precej
daleč.
Po podatkih UNZ Celje je
v Evropi v prometni nezgodi
udeležen vsak 394. prebivalec,
medtem ko je na območju
UNZ Celje udeleženec že vsak
325. prebivalec. V Evropi
imire v prometni nezgodi vsak
6644. prebivalec, na našem ob-
močju pa vsak 3913. prebiva-
lec. Le pri telesno poškodova-
nih osebah beležimo boljše
stanje, saj je v Evropi v pro-
metni nezgodi poškodovan
vsak 184. prebivalec, na našem
območju pa vsak 259. Po števi-
lu registriranih vozil na prebi-
valca pride v Evropi eno vozilo
na manj kot dva prebivalca,
v naši regiji pa eno vozilo na
3,5 prebivalca. Čeprav se po
evropskih cestah vozi nepri-
merno večje število vozil, je
v prometni nezgodi udeleženo
le vsako 197. vozilo, pri nas pa
je v nezgodah udeleženo že
vsako 91. vozilo.
Trikrat slabše je tudi stanje
pri nas, če ga primerjamo
s smrtnimi nezgodami na regi-
strirano vozilo. V Evropi pride
ena smrtna žrtev na vsako
3318. vozilo, na območju UNZ
Celje pa na vsako 1096. regi-
strirano vozilo. Podobno je
stanje pri primerjavi telesno
poškodovanih v prometu. Na
našem območju pride na 72
vozil ena telesna poškodba,
v Evropi na 92 registriranih
vozil. M. A.
Požar v Rogaški
Slanm
v četrtek, 30. januarja
ponoči je zagorel montažni
objekt, zasebna prodajalna
Brigita, na parkirišču pred
Steklarno v Rogaški Slati-
ni. Ogenj je objekt skoraj
v celoti uničil, požar pa je
povzročil vključen elek-
trični štedilnils; ki je bil na-
meščen v bližini skladišč-
nih vrat tega objekta. Ško-
de je za okoli 2 milijona
tolarjev.
Zgorelo ostrejše
v ponedeljek, 3. februar-
ja zvečer je izbruhnil požar
na stanovanjski hiši, last
Antona S. v Spodnjem Tin-
skem. Ogenj je uničil celot-
no ostrešje hiše, kjer je
lastnik hranil različne
stroje in ladijski pod. Ško-
de je za okoli 300 tisoč to-
larjev, vzrok požara pa je
nestrokovno izvedena elek-
trična napeljava.
PROMETNE NfIGODE
otrok stekel na
cesto
v petek, 31. januarja se je,
ob 11.35 uri, pripetila promet-
na nezgoda na magistralni ce-
sti v Drešinji vasi.
Franc Volk (38) iz Velenja je
vozil terensko vozilo iz smeri
Petrovč proti Levcu. Ko je pri-
peljal v bližino odcepa lokalne
ceste za Dr6šinjo vas, mu je
z desne strani nenadoma pri-
tekel na vozišče 9-letni otrok,
Klemen Š. iz Drešinje vasi, ki
je hotel prečkati vozišče. Voz-
nik je hotel z umikanjem v le-
vo nesrečo preprečiti, a je
kljub temu s prednjim delom
vozila trčil v otroka, ki je bil
v nezgodi hudo telesno poško-
dovan.
Smrt na prehodu za
pešce.
v ponedeljek, 3. februarja se
je, ob 10.45 uri, pripetila smrt-
na prometna nezgoda na ma-
gistralni cesti v naselju
Šentjur.
Martin Srovin (55) iz Gro-
belnega, je vozil osebni avto iz
smeri Grobelnega proti Celju.
Ko je pripeljal do zaznamova-
nega prehoda za pešce pri av-
tobusnem postajališču v Šent-
jurju, je po prehodu prečkala
cestišče 90-letna Neža Tum-
šek iz Voglajne. Voznik Srovin
je trčU v peško na prehodu za
pešce, jo zbil po vozišču, zara-
di poškodb pa je Tumškova
v celjski bolnišnici umrla.
Umrl na kraiu
nezgode
Nezgoda, ki je minuli pone-
deljek tekala še eno človeško
življenje, se je pripetila ob
18.25 uri na Kidričevi cesti
v Celju.
Voznik kolesa z motorjem,
50-letni Jožef Štapte iz Primo-
ža pri Šentjurju, je vozil po
Kidričevi cesti iz smeri Teharij
proti Celju. Pri prvem odcepu
za bencinski servis je namera-
val zaviti v levo, v trenutku, ko
je za njim pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 39-letni
Smajil Falkič iz Štor in trčil
v Štantetovo vozilo. Trčenje je
bilo tako močno, da je voznik
kolesa z motorjem na kraju
nezgode poškodbam podlegel.
Tolarji iz cerkveniii skrinjic
Na celjski policijski postaji so sestavili kazensko
ovadbo zoper mladoletnega Bojana S., Gorana Š. in Slo-
bodana Š., ki so osumljeni kaznivega dejanja velike
tatvine, ki so ga zagrešili 27. in 28. januarja dopoldne
v dveh celjskih cerkvah.
Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da je omenjena
trojka vstopila 27. januarja dopoldne v Marijino cerkev na
Trgu V. kongresa v Celju, vlomili v dve skrinji z denarjem
in iz njih pobrali 323 tolarjev. Dan za tem so prišli v farno
cerkev na Slomškovem trgu v Celju, prav tako vlomili
v dve skrinji z denarjem in pobrali 423 tolarjev. S tem so
Opatijski urad svetega Danijela oškodovah za 746 to-
larjev.
V obeh primerih je bil pred cerkvijo, ki je bila tisti čas
prazna, na straži mladoletni Bojan. V prvem primeru so
delo opravili neovirano, v drugem pa jih je pregnal občan,
ki je nepričakovano vstopil v cerkev. Tatici so bili kasneje,
na osnovi osebnih opisov, prijeti.
mini KRIMIČI
Tatova prijeli
v noči na 28. januar je nek-
do že drugič v mesecu dni vlo-
mil v vikend hišo v Pletovar-
jih, last Kristijana M. iz Vojni-
ka. Pa se je zgodilo, da je zmi-
kavt pri delu zalotil Kristija-
nov sosed in vlom oziroma
krajo nemudoma prijavil poli-
ciji. Še isto noč so policisti pri-
jeh Boruta Štelcerja (28) iz
Šentjurja in Antona Kvedra
(49) iz Celja. S krajo sta prišla
dc lepega premoženja, vredne-
ga okoli 150 tisoč tolarjev.
Istočasno je bilo ugotovljeno,
da sta se Borut in Anton pripe-
ljala v Pletovarje z najetim
(rent-a-car) vozilom, za kate-
rim je policija že razpisala
iskanje. Sicer pa sta omenjena
zmikavta že stara znanca poli-
cijskih postaj in kriminalistov.
Budni sosed
v noči na 2. februar je nekdo
vlomil v stanovanjsko hišo na
Teharjih. V hišo je prišel tako,
da je odlomil cihndrični vlo-
žek na vhodnih vratih. V sta-
novanju je napravil pravo raz-
dejanje, kaj vse je ukradel, pa
zaenkrat še ni znano. Lastnik
hiše oziroma oškodovanec je
ta čas še na smučanju, vlom pa
je opazil sosed, ki je dejanje
prijavil policiji. Rosanda P.
čaka presenečenje.
Ukradel tudi čeke
Drugega februarja ponoči je
neznanec vlomil v stanovanj-
sko hišo na Cesti na grad v Ce-
lju. Dodobra je premetal no-
tranjost omar, nato pa odnesel
2.900 nemških mark, fotograf-
ski aparat in 40 praznih čekov.
Edvarda V. je oškodoval za
200 tisoč tolarjev, pri čemer
niso všteti čeki, ki znajo škodo
občutno povečati.
Jih žene lakota aH
žeja?
v noči na 2. februar je nez-
nanec vlomil v bistro v Zagati
v Celju, last Frančiška J. Od-
nesel je nekaj steklenic alko-
holnih pijač, nekaj zavitkov
kave in 600 tolarjev.
Isto noč je nekdo vlomil
v kiosk na celjski tržnici. Raz-
bil je steklo in odnesel alko-
holne pijače, 5 kg hrenovk in
4 tisoč tolarjev, na škodo Ha-
ziba Č.
Neznanec, ki je vlomil
v okrepčevalnico, last Milana
G. v Maistrovi ulici v Celju, pa
je v noči na 31. januar ukradel
radiokasetofon, nekaj zavit-
kov cigaret, dve klobasi in za-
jeten kos govedine.
Isto noč je nekdo kradel
v Biljard baru v Stanetovi uli-
ci v Velenju. Storilec mora biti
strasten kadilec, saj je odnesel
60 zavitkov cigaret marlboro,
250 zavitkov cigaret boss, 10
zavitkov filter 57, 43 vžigalni-
kov in nekaj žetonov za bi-
ljard. Lastnika je s tem oško-
doval za okoli 19 tisoč to-
larjev.
Klarinet zamenjal
lastnika
Vlomi v osebne avtomobile
so se v minulem tednu vrstili
kot po tekočem traku, pri če-
mer je del krivde treba pripi-
sati tudi lastnikom vozil, ki jih
cesto zapuščajo nezaklenjena
ali pa dragocene oziroma vab-
ljive predmete puščajo v vozi-
lih na dobro vidnih mestih.
Tako je neznemega storilca
privabil kovček, v katerem je
bil shranjen klarinet znamke
yamaha, ki je iz avtomobila iz-
ginil 30. januarja dopoldne,
pri belem dnevu.
Oropala sta ga
Drago M. iz Celja je v četr-
tek, 30. januarja zvečer v go-
stišču Jadran na Mariborski
cesti popival. Družbo sta mu
delala dva neznanca in čakala,
da Drago odide. Ko je okoli 22.
ure lokal zapustil, sta neznan-
ca šla za njim, ga dohitela in
mu iz žepa vzela denarnico. Iz
nje sta pobrala 100 mark in
tisoč tolarjev ter mu denarnico
lepo vrnila in jo odkurila
v neznano..
Oboroženi otroci
žalski policisti so v minu-
lem tednu obravnavali dva
mladoletnika iz Žalca, pri ka-
terih so zasegli večjo količino
orožja: ročne metalce za mine,
več bajonetov in tromblonskih
nastavkov. Fanta sta poveda-
la, da sta orožje ukradla v pri-
ročnem skladišču TO nekje na
Žalskem.
M. A.
6re za Istega
storilca?
v noči na 29. februar so po-
licisti zabeležili dva vloma
v Šmartnem ob Paki.
Najprej je bilo vlomljeno
v prodajalno Tobaka, kjer je
neznanec ukradel 150 zavit-
kov cigaret KIM, 48 plastičnih
vžigalnikov, nekaj baterijskih
vložkov, kasetofon, čeke in ne-
kaj denarja. Ker je bil storilec
očitno preobremenjen s tovo-
rom, je baterijske vložke in
kasetofon odložil in pustil pod
bližnjim kozolcem.
Isto noč pa je, verjetno isti
storilec, vlomil v prostore kul-
turnega doma v Šmartnem ob
Paki. Odnesel je radiokaseto-
fon toshiba z zvočnikoma.
Št. 5-6. februar 1992
20
Z roko
v roki smo
močnejši
Ceiisko ffoaieHe TfiMi včemi, aanes m iutrt§
Skoraj pol stoletja deluje na našem ob-
močju podjetje TAMI. Razmeroma majhen
kolektiv se uspeva že vrsto let prilagajati
tržišču in zahtevam naročnikov, za katere
pravijo: njihova želja je za nas ukaz.
TAMI včeraj
Današnji Tami ima izredno pestro in raz-
gibano razvojno pot. Korenine segajo v leto
1946, ko je bilo ustanovljeno podjetje MLO
Kolarstvo v Stanetovi ulici. Delo je takrat
opravljalo le šest delavcev. Tri leta kasneje
se je podjetje preimenovalo v Kolarstvo in
strugarstvo, ki je v petdesetih letih razširilo
svojo dejavnost z mizarstvom in temu pri-
merno spet prilagodilo ime: Kolarstvo, mi-
zarstvo tn strugarstvo. Pretežni del dejav-
nosti so predstavljala mizarska dela, zaradi
česar je podjetje leta 1962 dobilo ime Mi-
zarstvo in kolarstvo Celje.
Dve leti kasneje je v tem podjetju delalo
okoli 40 delavcev, dobili so nove prostore
na Aškerčevi cesti in leta 1965 začeli poslo-
vati pod novim imenom: Obrtno podjetje
Mizar Celje. Pomemben mejnik pomeni leto
1972, ko je prišlo do združitve Obrtnega
podjetja Mizar in Obrtnega podjetja Tapet-
ništvo. Združeni podjetji sta na tržišču na-
stopili pod skupnim imenom Obrtno po-
djetje Tapetništvo Celje in se leta 1979 pre-
imenovalo v TAMI tapetništvo-mizarstvo
Celje.
Podobno razvojno pot je imelo tudi po-
djetje Tapetništvo, katerega začetki prav
tako segajo v leto 1946, ko je podjetje MLO
Mizarstvo ustanovilo obrat Tapetništvo
v Zidanškovi ulici, delo pa so začeli oprav-
ljati s petimi zaposlenimi delavci. Tri leta
kasneje se je obrat zaradi reorganizacije
priključil Oblačilnim delavnicam in se kas-
neje preimenoval v MLO Mizarstvo Tovar-
na pohištva. Iz Zidanškove ulice se je obrat
leta 1951 preselil v Cankarjevo ulico in
takrat zaposloval že okoli 50 delavcev. Še
nekaj sprememb so doživljali delavci ta-
kratnega obrata. Leta 1953 je prišlo do
združitve z bivšim Lesnoindustrijskim po-
djetjem Celje in odtlej nastopalo pod firmo
Savinja Celje. Partnerstvo je bilo kratko-
trajno, saj je že leta 1956 prišlo do odcepi-
tve, obrat tapetništva pa je posloval samo-
stojno pod imenom Obrtno podjetje Tapet-
ništvo Celje. Požar v letu 1971 je zatem
popolnoma uničil prostore tega podjetja,
kar je med drugim tudi vplivalo na združi-
tev podjetij Mizar in Tapetništvo v letu
1972.
TAMI danes
Skupna pot pod eno streho se v novih
prostorih na Kosovi iilici, kjer so še danes,
začenja leta 1974. Danes je v podjetju TA-
MI tapetništvo-mizarstvo zaposlenih okoli
90 delavcev. 40 ljudi dela v programu lesne
predelave, okoli 30 je mizarjev in 20 delav-
cev v tako imenovani programski režiji ter
vodstvenem delu. Direktor podjetja Stane
Podgoršek, ki je kolektiv prevzel pred do-
brega pol leta, pravi, da so to visoko kvali-
ficirani delavci, ljudje, ki jim zaupa in so
v podjetju že dolgo časa. Delavce v TAMI
poskušajo izbirati že na šolah in tako zago-
toviti dobre kadre.
Za vse tisto, kar počnejo v TAMI, bi lah-
ko na kratko rekli takole: delajo vse tisto,
česar drugi nočejo ali ne morejo narediti.
Delajo izključno po naročilu, splet dejav-
nosti pa je izredno pisan. V mizarstvu izde-
lujejo po naročilu stavbno pohištvo, vso
notranjo opremo za kuhinje, dnevne sobe,
spalnice, opremljajo banke, bolnišnice,
zdravstvene domove, kavarne, bistroje in
gostinsko opremo. Material nabavijo v TA-
MI po naročilu projektantov oziroma ku-
pcev, česar ne zmorejo sami, opravi za njih
mreža kooperantov po vsej Sloveniji. Sez-
nam tistega, kar lahko opravijo v mizar-
stvu, še zdaleč ni zaključen. Zanimiva je
njihova ponudba pri izdelavi stropov, kjer
postorijo vse, kar si zamislijo naročniki;
polagajo mavčne plošče, lesene obloge, vi-
seče dekorativne stropove in seveda stenske
obloge. Tu se njihova dejavnost že prepleta
s tapetništvom, saj njihova ponudba obsega
polaganje tapet, foto tapet, plute, talnih
oblog od linoleja, winifleksa, itisonov, tapi-
sonov, toplega in ladijskega poda, vseh vrst
parketov, robljenje preprog in podobno. Bi.
ob vsem tem radi nove kamise, rolete, la-
melne ali klasične zavese? Tudi za to bodo
kvalitetno, po konkurenčnih cenah in
v sprejemljivih rokih naredili v celjskem
TAMI. A seznama vsega tistega, s čimer
ukvarjajo delavci, še vedno nismo zaklju^
li. V tem celjskem kolektivu izdelujejo tu
stole, fotelje, in sedežne garniture, vse j
meri in okusu naročnikov. Njihov velil
odjemalec je Stol Kamnik, pri čemer S(
posebej ponosni na to, da dosegajo isto kva
liteto kot Kamničani, veliko sodelujej(
s Slovenijalesom, marsikateri izdelek p;
boste našli tudi po zdravstvenih domovih ij
v celjski bolnišnici. Izdelki so unikatni
med številnimi dejavnostmi pa naj našteje.
mo še dvoje: avtotapetništvo ter izdelav(
taborniških šotorov ter cerad. Skratka, de
la več kot dovolj za ta razmeroma majhet
in prilagodljiv kolektiv.
In kako v teh časih uspevajo prodajat
svoje delo? Kot pravi direktor Stane Pod.
goršek, imajo dovolj naročil in kaže, da bc
tako tudi v prihodnje. Razen slovenskega j(
za njih zanimivo tudi jugoslovansko tržiš-
če, saj so bili skoraj dve desetletji prisotni
v večini jugoslovanskih ladjedelnic in sc
delali za zahtevne tuje kupce. Trenutno še
sodelujejo s petimi ladjedelnicami, nadalj.
nje sodelovanje pa bo odvisno od meddr-
žavnih dogovorov.
TAMI jutri
Čas, ki ga živimo, je za gospodarstvo k(
mercialno gledano neugoden, ocenjuje ra
mere Stane Podgoršek. Razveseljivo je de
stvo, da se razcveta privatni sektor, odpirj
jo se manjši lokali, kar je za TAMI ze
zanimivo. Svojo prihodnost vidijo v tei
kolektivu ravno v svoji majhnosti, prila-
godljivosti, doseganju visoke kvalitete ter
cenovni konkurenčnosti. To so tudi aduti,
s katerimi računajo na prodor v tujino, kar
bi jim omogočilo povečanje kapacitet in
zmogljivosti. Vezi s tujino že uspešno plete-
jo. Ob tem pa v TAMI menijo, da je za
njihov nadaljnji razvoj izredno pomembna
povezanost obeh programov. Kar 70 od-
stotkov opreme, izdelane v obeh progra-
mih, se tehnološko dopolnjuje oziroma pre-
pleta. Zaradi tega je nujen enoten nastop
na tržišču, nujna je celovita ponudba ali
kot pravi direktor: mizarstvo in tapetništvo
sta programa, ki izgubljata, če nista pove-
zana v celoto. Smo velika diružina in samo
skupaj smo lahko močni.
Med čisto konkretnimi nalogami, ki so i
jih v TAMI zastavili za prihodnje, je poso-
dabljanje opreme. Lani so v tapetniškem
programu posodobili strojni park, kupili
montažno vozilo, uredili sistem centralnega
ogrevanja v proizvodnih halah, popleskali
proizvodne prostore in pripravili celotoc
grafično podobo. Letos bodo nadaljevali
s posodabljanjem strojnega parka v obeh
programih, računajo na ureditev računal-
niške mreže, njihova dolgoročna želja pa je
izgradnja nove upravne zgradbe. Osrednji
in dolgoročni cilj tega kolektiva pa je kvali-
tetno delo. Samo kvaliteta proizvodov in
korekten pristop, pravi Stane Podgoršek, je
in bo naša vstopnica v poslovni svet.
I
Stol po naročilu: tudi ta izdelek je rezultat
strokovnjakov TAMI.
Stane Podgoršek, direktor TAMI tapetništvo-
mizarstvo Celje: »Samo skupaj smo močni.*
Zunanja podoba v TAMI obnovljene najstarejše pivnice podjetja NA-NA v centru Celja.
Delavci TAMI razmi-
šljajo tudi o novostih, ki
bi jih ponudili tržišču.
Ena takšnih zamisli ozi-
roma ponudb je izdelava
postelj za športnike, ki
imajo ponavadi težave
s tistim, kar ponujajo
V serijskih ponudbah.
Podobne težave pa ima-
jo zagotovo še nekateri
Slovenci, ne samo šport-
niki, zato bo ideja nekoč
zagotovo ugledala beli
dan.
Za ustrezno delo je
potrebno ustrezno pla-
čilo. To je načelo vod-
stva TAMI. Od sredine
minulega leta so uspe-
vali s plačami dohitevati
rast življenjskih stro-
škov. Upajo, da bodo
gospodarske razmere in
stanje na tržišču dovo-
ljevale rast plač tudi
v prihodnje.
Notranjost gostinskega objekta znanega zasebnika Valanda ii
, Loč pri Poljčanah - delo celjskega TAMI.
Št. 5-6. februar 1992
21
Spremembe za kvaliteto
Med ansambli z dolgoletno tra-
dicijo zavzema na celjskem ob-
močju vidno mesto ansambel Ša-
leški fantje iz Velenja, ki ga vodi
Franc Žerdoner. Tudi ta ansambel
pestijo podobne težave, kot vse
ostale.
»Žal še vedno ni dovolj prilož-
nosti za igranje«, pravi vodja
Franci Žerdoner, ki je v ansamblu
poleg tega, da igra harmoniko in
po potrebi klaviature, zadolžen še
za petje, pisanje melodij in vrsto
drugih nalog vse tja do iskanja
nastopov, snemanj, izdajanja ka-
set in podobnega. »Sem nemiren
glasbeni duh in skoraj nikoli ni-
sem zadovoljen. Vedno hočem ne-
kaj več, zato sem v zadnjem času
tudi napravil dve zamenjavi
v skupini. Novo moč pomenita pe-
vec in baritonist. Oba sta perspek-
tivna in ambiciozna, takšne pa
potrebujemo.«
»Že kar nekaj časa pripravljate
novo kaseto?«
»Vse skupaj se je zaradi menjav
v ansamblu zavleklo, vendar
upam, da bo nova kaseta na tržiš-
ču ob koncu prve polovice leta.«
»Je še vedno tako malo na-
stopov?«
»Praktično jih ni. Res je, da se
nekaj malega odpira, vendar to ni
tisto, kar je bilo še pred dobrim
letom. Zdaj bomo igrali nekaj časa
ob velenjskem jezeru in tam bomo
tudi skoraj gotovo za pustne dni
v začetku marca. Pogovarjamo se
tudi o tujini, vendar je vse še
v oblakih.«
»Torej so še vedno hudi časi za
izvajalce domače glasbe?«
»Vsi bi radi dobro domačo glas-
bo poslušali, žal pa ni denarja, da
bi bil vsaj na pozitivni ničli. Ved-
no samo z izgubo pač ne moremo
delati. Še dobro, da smo v službi,
kajti kot profesionalci bi tanko
piskali.«
TONE VRABL
Tudi letos zlata harmonilca
Organizatorji vse bolj uveljavljene
»Zlate harmonike« na Ljubečni so že
pripravili okvirni program za letošnjo
prireditev, ki bo z velikim finalom na
Ljubečni na prostoru pri gasilskem
domu prvo soboto v septembru. Tudi
tokrat so domala vse niti v rokah izku-
šenega mojstra za organizacijo, Mila-
na Brecla.
»Po vsaki Zlati harmoniki opravimo
oceno, kjer se predvsem spopademo
z morebitnimi napakami, da jih lahko
do naslednje prireditve odpravimo«,
pripoveduje Milan Brecl, ki takoj za-
tem postreže z najnovejšimi podatki.
»Do 10. februarja bodo znani kraji,
kjer bodo letos predtekmovanja har-
monikarjev, ki se bodo odločili za na-
stop. Imeli naj bi osem do devet pred-
tekmovanj, iz teh pa se bodo najboljši
uvrstili v polfinali, ki bosta znova
v Postojni in Rogaški Slatini. Za pred-
tekmovanja so organizatorji v glav-
nem znani, saj gre za kraje, kjer to
prireditev že nekaj let pripravljajo.
Med novimi bo Besnica na Gorenj-
skem, kjer lani nismo imeli predtek-
movanja.«
Vseh predtekmovanj se naj bi udele-
žilo med 350 in 360 harmonikarjev,
začeli pa bodo aprila v Trstu ter nada-
ljevali v nemškem mestu Plattingen.
Zatem bodo na vrsti slovenska mesta
in po polfinalih še finale na Ljubečni.
Ali pripravlja organizator kakšne
spremembe?
Po vsaki reviji harmonikarjev na Lju-
bečni izdajo video kaseto, ki je takoj raz-
prodana. Tako je bilo tudi z lansko. Mno-
gi pa se sprašujejo, kdaj bo možno kupiti
kaseto z najboljšimi harmonikarji.
»Verjetno kmalu! Posneli jo bodo na
slovenskem radiu, dokončali in izdali pa
v Nemčiji v Plattingenu, kjer živi velik
ljubitelj harmonike Stanko Žagar. Nje-
gova hčerka je lani dobila nagrado Av-
gusta Stanka na Ljubečni«, pove Brecl.
»Prav gotovo bodo, vendar naj osta-
nejo zaenkrat še skrivnost. Naša želja
je, da omogočimo vsem, ki radi igrajo
na harmoniko in že tudi nekaj znajo,
da v tekmovanju preizkusijo svoje
sposobnosti«, je povedal Brecl.
T. VRABL
Ciganski Časi srečanja
Artur Azarkejevic, Vitalik Osmačko m, Saša Komisa-
renko, Kozaki, o katerih smo pred časom v tedniku že
pisali, ko so izdali svojo prvo kaseto in uspešno nastopili
v gledališki predstavi Škrlatni otok, so se sedaj za stalno
nastanili v Sloveniji.
Artur živi na Prekorjah pri Celju, ima status svobod-
nega kulturnega ustvarjalca, občasno pa dela po raznih
studiih kot tonski tehnik. Saša, odličen profesionalni bob-
nar, z raznimi skupinami (tudi z Vladom Kreslinom in
Beltinško bando) nastopa na koncertih po Sloveniji.
Vitalik, študent ruščine ui glasbe na Filozofski fakulteti
v Ljubljani, je pred kratkim v samozaložbi izdal kaseto
z ukrajinskimi ciganskimi pesmimi. Imenoval jo je Časi
srečanja.
Ukrajinski Kozaki tudi še vedno igrajo skupaj, če bi
radi prišli z njimi v stik (kar sedaj, ko so se ustalili, ni več
tako nemogoče), lahko pokličite Arturja na tel. (063) 38-
662. N.-M. S.
r^0T/7RNICA
Prosti pad
v barvaii
Piše Aleš Jošt
Precej lucidno je bilo v tem
času in kraju proslavljati kak-
šen trapasti jubilej, pa vendar
se teži nisem mogel upreti. In
kakor je strupeni zrak sušil
usta in dražil dihala, je po str-
ganih žepih mlatila gostinska
ponudba, če se malo zlažem,
potem bo držalo, da si nisem
privoščil nič posebnega, le do-
ma je bilo bolj praznično.
S Primožem sva zašpilila ma-
ratonski častni krog in na kon-
cu obvisela v Vodnem stolpu,
kjer so akademski rokerji The
Young Ones sprejeli redni so-
botni angažman. Tokrat jih je
v osrednjem delu programa,
kot posebni gost podprl virtu-
ozni kitarist Mičo, ki je nazor-
no pokazal kako se tej stvari
streže.
In ko v današnjem Večeru
berem Koštijev nekrolog Ivici
Šuljaku Kečeru II, znanem tu-
di kot Satan panonski me vse
skupaj še toliko bolj bega. Ke-
čera so namreč zaman priča-
kovali v Ljubljani in Maribo-
ru, kjer bi moral prejšnji teden
nastopati. Namesio tega je
prišlo sporočilo, da je nesrečno
padel na ledu in se pri tem kot
oboroženi branilec Vinkovcev
ustrelil v glavo z lastno puško.
Spomin na njegov hard blood
shocking, ki ga je pred leti iz-
vedel tudi v celjskem Kljubu,
mi pravi, da sem pričakoval
zopet kakšno radikalno spre-
membo, ampak ta je pa pre-
huda.
Klavstrofobično vzdušje
v kotlini vse prej kot spodbud-
no deluje na ustvarjalce razde-
ljene po taborih in pomanjka-
nje integrativmh vitaminov je
zastrašujoče. Pa vendar smo
v sredo Janezu za rojstni dan
posneli pesmico, ki si jo je za-
mislil in dobre volje ni zmanj-
kalo. V Činčevem frizersko
masažnem studiu ni sijalo son-
ce, a je smejoči kvartet profe-
sionalno izkoristil drage ure in
nihče ni ugovarjal finalni pe-
dikuri. Izdelek je bil simpati-
čen in temu primemo je bilo
tudi zadovoljstvo moštva.
No in ker mi tokrat pojema
sapa že zelo zgodaj, čeprav je
ura pozna in papir drag, pre-
den pritisnem še kakšno po-
strani, moram končati. Poza-
bite na slovo od mladosti in
začnite misliti na pustne ma-
ske. Tudi olimpiada ni nič
drugega kot goli biznis.
Igor Rosina
NUDIMO VAM:
- Fotografiranje pri vas
doma ali na terenu
(poroke, rojstni dnevi,
obletnice, pogrebi, in ob
drugih priložnostih)
- Izdelava vseh vrst
fotografij v ban/ni in
črnobeli tehniki
- Povečave barvnih in črno-
belih fotografij
- Preslikave
PRIPOROČAMO SE
Pokličite nas po telefonu
(063) 29-139 _
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. THE FLY - U 2 (5)
2. BUVCK OR VVHITE - MICHAEL JACKSON (7)
3. JUSTIFIED & ANCIENT - KLF (3)
4. MARTIKA'S KITCHEN - MARTIKA (5)
5. NO SON OF MINE - GENESIS (8)
6. DONTCRY-GUNS'N'ROSES (9)
7. DON T LET THE SUN GO DOWN ON ME - ELTON JOHN
& GEORGE MICHAEL (2)
8. REAL LOVE - LISA STANSFIELD (4)
9. EMOTIONS - MARIAH CAREY (4)
10. DIAMNODS AND PEARLS - PRINCE (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. VEM, DA DANES BO SREČEN DAN - TOMAŽ DOMICEU    (5)
2. NOCOJ - HELENA BLAGNE (5)
3. RDEČA MAŠINA - ČUKI (2)
4. KO BOŠ NEKOČ POZABILA ME - DON JUAN (9)
5. MISLIŠ, DA SEM SEKSI - AGROPOP (3)
6. PEUI ME STRAN - CONTINENT (4)
7. TI - DUO REGINA (2)
8. URA STRASTI - BAZAR (8)
9. NASMEH POLETJA - DADA & MARKO (3)
10. NOVO JUTRO - 1 X BAND (1)
Narodnozabavne melodije:
1. VSE ŽIVUENJE SAME ŽEUE - AVSENIK (6)
2. FRANCEU, LUMP SI TI - STUDENČEK IN VIKI AŠIČ st. (4)
3. KUHAR - OBZORJE (8)
4. SANJE NOVEGA LETA - MARELA IN BORIS KOPITAR (6)
5. MOJ ABRAHAM - FANTJE TREH DOLIN (10)
6. UUBEZEN NA PRVI POGLED - KARLI GRADIŠNIK (2)
7. SLOVO OD DOMA - KMETEC (5)
8. VABIJO PLANINCI - SLOVENSKI MUZIKANTJE (5)
9. CIGANKA-SLAK (1)
10. DRUŽINSKA SREČA - KLAVŽAR (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih
melodij:
SMELLS LIKE TEEN ŠPIRIT - NIRVANA
CALL MY NAME - OMD
Predlogi za lestvico domačih zabavnih
melodij:
NAJ TE NE BO SRAM U'REDU
POGREŠAM TE - ZMAJI
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
NAJ ZDRAVICE ZADONE - FLERE
NA POTEP - ISKRA
Nagrajenca: Ivanka Leskovšek, Gorica pri Slivnici
Blanka Razboršek, Gozdna pot 13,
Slovenj Gradec
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij-—-
izvajalec--—--
lestvica domačih zabavnih melodij--_—
izvajalec--.-_-
lestvica narodnozabavnih melodij___
izvajalec-___
ime in priimek:_____
naslov:____
Št. 5 - 6. februar 1992
22
Toulouse-Lautrec v Londonu
Kot veliko res velikih
umetnikov je tudi Toulouse-
Lautrec dolgo iskal svoj spe-
cifični izrazni način. Šele le-
ta 1891 je s prvim plakatom
nastopil kot blesteče izviren
umetnik in začel kariero ge-
nialnega mojstra za stike
z javnostjo. Svoj prvi plakat
Moulin Rouge - La Goulue je
izdelal v času, ko so podjet-
niki začeli izkoriščati Mont-
martre v zabaviščne namene
in na svoje prireditve vabiti
publiko srednjega razreda.
Že v osemdesetih letih prejš-
njega stoletja je postajal
Montmartre središče pari-
škega nočnega življenja. Le-
žal je med proletarskim
predmestjem in spoštljivim
mestnim središčem in prav
ta lega je omogočala tako de-
lavsko kot meščansko klien-
telo. Znano je, da je bil
Montmartre v tistem času
nevaren kraj - tamkajšnji
prebivalci so radi nosili pri
sebi orožje, da so se lahko
branili pred roparji. Zane-
marjena in zakajena plesišča
so na Lautrecovih plakatih
videti vesela, vrtoglava in
privlačna; čeprav ni na no-
ben način poskušal prikazo-
vati Montmartra lepšega in
bolj ukročenega, kot je bil, je
na neki način omilil slab
glas, po katerem je bil znan
ta del mesta. Namesto pro-
stitucije in nasilja se je
usmeril predvsem v slikanje
žgečljivega toda povsem ne-
škodljivega kan-kana.
Yvette Guilbert
Pariška zabaviščna indu-
strija je v glavnem temeljila
na propagiranju posameznih
zvezd ali predstav, na katere
so publiko opozarjali z naj-
novejšimi sredstvi - fotogra-
fijami in plakati. Za razliko
od tekmecev, ki so se radi
pomudili pri slikanju detaj-
lov v ozadju, je Toulouse-
Lautrec slikal le grobe orise
najpomembnejšega. Med
najznačilnejšimi so portreti
in karikature pevke Vvette
Guilbert: v svojih upodobi-
tvah jo je iz povprečno pri-
vlačnega dekleta spremenil
v koketo srednjih let, še po-
sebej je poudaril njene roke,
oblečene v dolge črne roka-
vice, ki so bile tako značilne
zanjo. Preočitno pačenje pa
se mu je maščevalo - pevka
je leta 1894 zavrnila osnutek
plakata, rekoč, da se tako
pretirana karikatura ne bo
dobro prodajala, Lautreca
pa je označila kot »genija de-
formacije«. Na spornem pla-
katu je v močno poudarjenih
orokavičenih rokah precej
podobna tjulnju, ki se opira
na plavuti, s koketnim po-
gledom in rahlo našobljeni-
mi ustnicami pa kakor bi se
zahvaljevala publiki za bu-
čen aplavz.
Verjetno najslavnejša La-
utrecova karikatura Vvette
Guilbert pa je na naslovnici
knjige o pevki. Toulouse-La-
utrec je narisal samo njene
črne dolge rokavice, vržene
na sedež ali kos pohištva.
Čeprav prazne, ostajajo pol-
ne pevkine prisotnosti.
Bordeli
Kljub svojemu že legen-
darnemu seksualnemu ape-.
titu pa Toulouse-Lautreca
kot slikarja ni zanimala ero-
tična fantazija temveč bolj
melanholična resničnost
utrujenih in izrabljenih te-
les. S tem brez besed sega za
fasado razigranega videza in
kaže pravo bedo življenja
prostikutk. Slika jih takrat,
ko niso »na delu« ampak ko
počivajo na bordelskih divj
nih ali posteljah. Njego\
perspektiva razkriva preti
njeno lepoto, prepogosi
skrito v tistem, kar je p
splošnih pravilih označen
kot grdo ali nespodobno.
Prireditve, ici
spremiiajo
iondonsico razstavo
Ob razstavi slikarskih d(
Toulouse-Lautreca predvj
jajo v kulturnem kompleks
na južnem bregu Temzj
- natančneje v Narodnen
filmskem gledališču - tudj
vrsto filmov, ki prikazujejo
utrip Pariza na prelomu sta
let j a, med njimi Moul^
Rouge (John Huston, 1952),
Pariš 1900 (Vedres, 1952)
Gigi (Vincente Minneltt
1958). Kmalu po otvorit^
razstave so organizirali po.
seben program za učitelje in
jih opozorili na številne
drobne zanimivosti, ki bodo
pritegnile najmlajjše obisko-
valce, pripravili so tudi
enodnevne izobraževalne te-
čaje za šolarje, odrasle in
upokojence ter poglobljeno
raziskavo socialnega ozadja
v katerem je ustvarjal Toulo-
use-Lautrec - od podrobnej-
šega prikaza zabaviščno-
kulturnega utripa na Mont-
martru do socialne zgodovi-
ne tistega časa, odnosa ta-
kratne družbe do žensk,
spolnosti, in tako dalje.
PISMO IZ
LONDONA
Piše Mojca Belak
Lautrec v ateljeju
Avtoportret
Z MONARHI IN DE KLERKOM V ŽEPU
Piše JANKO PETROVEC
9. nadaljevanje
Stanoval sem pri prijatelju
Cuanu, ki tu študira na vmi-
verzi. Tako mi je bilo dano,
spoznati tudi življenje štu-
dentov. Univerza v Cape
Town-u je najboljša angle-
ška univerza v državi in se
lahko meri s podobnimi
v Veliki Britaniji. Sem zaha-
jajo otroci bogatašev - temu
primemo je parkirišče, ki je
posebej urejeno za hitre ja-
ponske avtomobile večine
študentov. V zadnjem času
imiverza spodbuja večji vpis
afriške mladine, kar pa je
glede na mnogo nižji učni
standard črnskega šolstva in
glede na težave pri štipendi-
ranju (premožnejši si morajo
sami plačati šolnino) težko.
Februarja se je šolsko leto
šele pričenjalo. Še vedno je
bilo zelo toplo, zato sva s Cu-
anom preždela veliko časa
na univerzitetnih »španskih«
stopnicah, kjer se zbirajo
študentje. Obiskala sva tudi
Simon's Town, kjer ima svo-
jo bazo britanska kraljeva
mornarica, in preživela dan
na plaži. A Cuan je kljub
svojemu angleškemu pore-
klu še vedno afriško len in
najraje preživlja trenutke
svojega življenja v svetobol-
nem tarnanju na kavču
v svoji sobi. Zato sem se po
mestu odpravljal sam.
Cape Tovm je le še ena me-
tropola, zgrajena po vzoru
modemih  četrti  evropskih
mest. Je najstarejše mesto
Južne Afrike. V središču me-
sta je trdnjava, ki so jo zgra-
dili prvi holandski naseljen-
ci. Poleg te je v mestu še
vladna avenija, ki nosi videz
stare evropske četrti z mo-
gočnimi stavbami. Vse drugo
je moderno. Mestnega sre-
dišča, kot je staro mestno je-
dro Ljubljane ali Celja, tam
ne poznajo. Kadar se napotiš
po nakupih, ponavadi zape-
lješ v kakšnega od velikan-
skih nakupovalnih centrov,
tam parkiraš in se pol dneva
sprehajaš po isti stavbi, ki
v treh, štirih nadstropjih nu-
di do sto različnih trgovin,
gostinskih lokalov, kinotek
in drugih prireditvenih pro-
storov. Kljub bleščečim ho-
telom, upravnim zgradbam
s po trideset, štirideset nad-
stropji in portoroško ureje-
nimi plažami pa tudi v Cape
Tovi^n-u najdeš področja,
kjer vlada umazanija. Tudi
to je mesto več svetov: bleš-
čeče mesto turistov in štu-
dentov, medijskih zvezd in
bogatašev iz četrti Constan-
tia je le eden.
Najbolj
nedemol(ratični
Dva tedna po povratku iz
Cape Town-a smo se štirje
prijatelji napotili v safari
park Willem Pretorius. Teh
je v Južni Afriki veliko, saj le
tako lahko ubranijo divje ži-
valstvo pred iztrebljenjem
Divjine v tej kmetijsko raz-
viti državi skoraj ni več; ob
cesti naletiš le še na domačo
živino, kako gazelo in udd
mačenega noja.
Willem Pretorius je maj-
hen park v bližini Bloemfon-
taina v provinci Orange Free
State. Razteza se vzdoli
dvajset kilometrov dolgega
jezera. Najboljši čas za opai
zovanje živali je rano jutri |
Nadaljevanje prihodnjič
Žirafe v parku Willem Pretorius.
Št. 5 - 6. februar 1992
23
Št. 5 - 6. februar 1992
24
Pozimi ne razvažajmo gnojevice
Kaj je gnojevka? Živino re-
dimo v hlevu. Hlev je lahko
grajen tako, da se v njem zbira
tudi gnoj. Trdi gnoj sestoji iz
nastilja in živalskega blata ter
scalnice. Trdi gnoj se shranju-
je na gnojišču. Lahko pa je
hlev grajen tako, da živalsko
blato pada skozi rešetke v po-
seben kanal. Od tam počasi
polzi v velik zbiralnik, ki je
zunaj hleva. Če živalsko blato
zbiramo samo, brez nastilja,
pravimo, da imamo hlev na
odplakovanje. Živalskemu
blatu, ki se zbira v zbiralnikih
pa pravimo gnojevka.
Nemci imajo že dolgo graje-
ne hleve na odplakovanje. Od
njih smo tudi mi povzeli neka-
tere dobre reči v zvezi s shra-
njevanjem gnojevke. Prevzeli
smo njihovo znanje tedaj,ko še
nismo vedeli za probleme, ki
jih gnojevka povzroča. To
omenjam zato, ker že velja
v Nemčiji pregovor, da tam,
kjer je trdi gnoj, tam je bog,
kjer pa je gnojevka, je sam
hudič.
Pregovor želi poudariti, da
so v zvezi z gnojevko mnogi
problemi, ki jih doslej še ni
uspelo dobro rešiti.
Gnojevka je tekoče organ-
sko gnojilo, ki sestoji iz žival-
skega blata, scalnice, vode,
s katero čistimo hlev, in iz
ostankov krme. Gnojevka vse-
buje v vsakem kubičnem me-
tru približno dva kilograma
hitro učinkujočega dušika,
okrog dva kilograma fosforja
in okrog sedem kilogramov
kalija. Vsebuje tudi magnezij,
natrij, klor, žveplo, bor, baker,
mangan, cink in druge ele-
mente ter nekatere kisline.
Vsebuje torej elemente, ki so
rastlinam koristni.
Problemi, ki se pojavljajo
v zvezi z gnojevko, se po večini
nanašajo na shranjevalnike,
torej na gnojnične jame, v ka-
terih gnojevko shranjujemo.
Gnojevka je tekoče gnojilo, za-
to jo shranjujemo v velikih
zbiralnikih, ki ne prepuščajo
vode. Gradnja takih zbiralni-
kov je draga. Iz tega razloga je
zbiralnikov skoraj povsod po
svetu premalo. Ker jih je pre-
malo, razvažamo gnojevko že
sredi zime, da naredimo pro-
stor za drugo. Zima pa ni pravi
čas za to.
Kaj se zgodi, če smo razvozi-
li gnojevko v januarju, ko je
bilo toplo in ni bilo snega? Do-
kler je temperatura okrog nič
stopinj Celzija, ni nobene ne-
varnosti, da bi imeli z gnojev-
ko težave. Problemi se pojavi-
jo tedaj, ko se vreme otopli.
Tla se hitro odtajajo, sneg se
stopi. Gnojevko odnese delno
voda, ki teče nad zemljo, delno
pa lahko pride v tla iz tal
v podtalnico. Če jo odnese te-
koča voda, ni dobro, ker s tem
onesnažujemo potoke. Če pri-
de v podtalnico, je dvakrat
slabo, ker se onesnažijo vodni
izviri pitne vode. Razen tega
pa ob toplem vremenu nastane
tudi nekaj izgub s tem, ko gre
del gnojevke kot plin v zrak.
Kako se ognemo onesnaže-
vanju voda z gnojevko? Tako,
da z njo gnojimo čim bliže ča-
su, ko bomo sejali oziroma sa-
dili rastline. Na travnikih pa
jo razvažamo največ dva tedna
pred začetkom rasti trave. Po
tem, ko smo travnik pokosili,
počakamo dober teden, da tra-
va poraste in spet lahko trosi-
mo gnojevko po travniku.
Koliko gnojevke prenesjo
rastline? Koruza do 40 m'^ na
ha, travnik pa naenkrat do
25 m^, vendar v enem letu ne
več kot 50 m^.
Omejene količine gnojevke,
ki so jo rastline zmožne hitro
porabiti, so vzrok, da rabimo
velike shranjevalnike za gno-
jevko. Teoretično je dovolj, da
imamo shranjevalnik, ki za-
došča za šest mesecev; prak-
tično pa bi morali imeti tako
velikega, da bi zadostoval naj-
manj za devet mesecev v letu.
Vemo, da rabi petsto kilo-
gramov težko govedo za devet
mesecev okrog dvanajst m^
shranjevalnega prostora, če ni
v gnojevki veliko vode. Če pa
obilo splakujemo z vodo, rabi-
mo 20 m^ tega prostora za eno
odraslo govedo.
Vsak si iz teh podatkov lah-
ko izračuna, koliko je njegova
gnojnična jama premajhna.
V prihodnosti nas čaka veliko
dela. Za gotovo tudi z gradnjo
dodatnih jam za gnojevko.
IDA TEPEJ
kmetijski
nasvet
Trgovina ^anles
zaposli samostojnega
prodajalca
za nedoločen čas za prodajo
kuhinjske opreme v Žalcu.
Pisne ponudbe pošljite na
naslov:
Sanles. Partizanska 1. Žalec.
Predavanja za icmetovalce
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Enota za
kmetijsko svetovanje občine Celje organizira v naslednjih
dneh nekaj zanimivih predavanj za kmetovalce. O pra-
vilni uporabi gnojevke na travniških in njivskih površinah
bo jutri, v petek 7. februarja ob desetih v dvorani kmetij-
ske zadruge Celje predavala strokovnjakinja Ida Tepej.
Pitanje mladih govedi in praktičen izračim obrokov na
osnovi voluminozne krme bo tema predavanja magistra
Ivana Kudra. To predavanje bo 19. februarja, prav tako
v dvorani kmetijske zadruge Celje, s pričetkom ob deseti
uri. O naslednjih predavanjih vas bomo obvestili v pri-
hodnji številki Novega tednika.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Res je, da je bareta eno naj-
bolj priljubljenih pokrival, da
nam daje eleganten ali pa ne-
koliko drugačen, nonšalanten
videz - a predvsem je tudi res,
da nam v hladnih dneh še kako
prav pride toplo pokrivalo na
glavi.
Za bareto velja še nekaj, za
marsikatero žensko zelo po-
membnega. Bareta klasičnih
oblik je namreč velikokrat
lahko tudi izhod v sili za tiste,
ki se nikakor ne morejo odlo-
čiti za kakšno bolj ekstrava-
gantno pokrivalo. Če izberete
bareto - se boste v njej udobno
in prijetno počutile, ob tem pa
ne boste prav nič zaostajale za
modnimi smernicami in zako-
nitostmi. Seveda pa vse našte-
to velja tudi za moške!
Z nasvetom naše modne sve-
tovalke Vlaste Cah-Žerovnik
o izbiri pokrival za zadnje
hladne dni, pa v Modnem kle-
petu novega tednika počasi
zaključujejo pisanje o »zim-
ski« modi. V nekaj naslednjih
številkah se bodo že zvrstili
prvi nasveti za pomladansko-
poletni čas in modna oblačila,
ki jih bomo nosili v teh mese-
cih. Vas morda kaj še posebej
zanima? Če vas, pišite na naš
naslov in v eni prihodnjih šte-
vilk vam bo Vlasta Cah-Že-
rovnik poskušala odgovoriti.
Lep pozdrav.
Uredništvo
BIOENERGETIK
ODGOVARJA
izčrpan
Sem kronično psihofizično
izčrpan v času, ko opravljam
svoje sedeče intelektualno de-
lo. Dopust na morju in plava-
nje mi pomagata, toda kmalu
se izčrpanost zopet pojavi. Pri
tem me bolijo vsi telesni udi,
depresivno sem tudi razpolo-
žen. Ob stresnih situacijah se
psihično zrušim. Moje ležišče
je v smeri sever-jug, z vzglav-
jem proti severu. Prosim za
nasvet.
N. N.
Vaše težave so pogojno ve-
zane na vaše ležišče. Naj vas
ne zavede miselnost, da je
vzglavje v smeri severa abso-
lutno pravilna lega, čeprav dr-
ži, da to velja v približno 70
odstotkih. Dejstvo, da spre-
memba okolja odpravi vaše te-
žave, govori v prid negativnim
vplivom, s katerimi se srečuje-
te doma. Seveda vaših težav ne
bo mogoče odpraviti le s spre-
membo lege postelje, ker je vaš
energetski sistem porušen.
Primankuje vam vitalnih
energij v telesu. Če zaupate
moji metodi zdravljenja vam
lahko zagotovim, da vam bom
pomagal do boljšega počutja.
Tudi vam velja povabilo, da
me pokličete.
Ne morem zanesti
Lani maja je ginekolog ugo-
tovil, da imam na levem jajč-
niku bulo, velikosti otroške
glave. Potrebna je bila opera-
cija, vendar mi jajčnika niso
odstranili. Po operaciji sem
kmalu okrevala. Ko sem imela
pregled pri zdravniku mi ie
povedal, da je bila bula raka-
stega izvora, zato moram vsa-
kih šest mesecev na kontrolo
v UKC v Ljubljano. Potem so
se začele pojavljati še slabosti,
oba s fantom sva upala, da sem
noseča, toda zaman. Zdravniki
so ugotovili, da imam težjo
obliko atrofičnega gastritisa.
Z želodcem sem imela težave
že ko sem bila stara petnajst
let, ko sem imela rano na že-
lodcu. Težave imam tudi s čre-
vesjem, vse to pa zdravniki
skušajo ozdraviti, nihče pa mi
ne zna povedati, zakaj ne za-
nosim, saj pravijo, da je z ma-
no v tem pogledu vse v redu.
Mi lahko poftiagate?
Jožica iz r^etrovč
Zaradi težke mlado ,ti, ki ste
jo imeli, se vam 'a porušil
energetski sistem .e v otro-
štvu. Danes ste f.žično sicer
zdravi, rodila ir še nekateri
deli telesa pa ramajo dovolj
energije, da bi lahko izvrševali
svojo življenjsko funkcijo. Va-
še energetsko stanje pa one-
mogoča, da bi bila mogoča za-
nositev. Zato bi vam lahko pri
uravnavanju energij v telesu
pomagal jaz. Pokličite!
Zaskrbljena Marinka iz
Poljčan: Pobrskajte za nekaj
številk nazaj, pa boste dobili
odgovore na vajina vprašanja.
Marjan Knez
Bioenergetiku Marjanu
Knezu lahko zastavite
vprašanja pisno, na naš na-
slov (NT&RC, Celje, Trg V.
kongresa 3 a, za bioenerge-
tika), vprašanju pa obvez-
no priložite kupon »bio-
©nergetik odgovarja«. Mar-
jan Knez vam bo odgovoril
v svoji rubriki v Novem
tedniku.
Trgovina na debelo
in drobno d.o.o.
Poslovalnica Polzela
tel.: 063/721-087
Velika izbira KUHINJ, DNEVNIH
SOB, SEDEŽNIH GARNITUR in
PISARNIŠKE OPREME.
UGODNOSTI:
Pri gotovinskem plačilu: od 15 do 35% popust.
Možnost nakupa na 3 čeke brez obresti.
Sanles je trgovina, v katero se ljudje vračajo.
Poskusite še vi.
»La boina«
Ste vedeli, da je bareta eno
izmed najbolj priljubljenih
pokrival v zgodovini mode?
No, morda pa ne veste, da se je
bareta rodila - ne v Franciji,
kot menio nekateri, temveč
v Španiji in sicer že v 16. sto-
letju! »La boina«, kakor so jo
imenovali v hriboviti španski
deželi Basques, je bila prvotno
del njihove narodne noše.
Kmalu se je udomačila tudi na
vseh renesančnih dvorih, le da
so jo tam zaradi pompoznega
učinka okrasih s perjem.
Svoj največji razcvet pa je
baretka doživela v dvajsetih
letih, ko je osvojila tudi ameri-
ške turiste - pri igranju golfa
je namreč služila kot obvezno
pokrivalo petičnih dam in go-
spodov. Čeprav je bila bareta
v vsem tem času na modni sce-
ni, pa jo je v petdesetih letih
znova proslavila »božanska«
Greta Garbo.
In danes? Polne so jo modne
steze, polni modni časopisi!
Moda ljubi klasične barete, nič
manj pa tiste ogromne, ki jih
nosimo postrani, če si želimo
nadeti nekoliko drugačen,
nonšalanten videz.
Morda vam bo bareta takoj
še bolj simpatična, če boste
ugotovili, da pristoji skoraj
sleherni obliki obraza. Poisku-
site!
VLASTA
Pa še nagradno vprašanje tedna:
NAPIŠITE IMENA (vsaj dveh) NAJBOLJ TIPIČNIH MOŠKIH
POKRIVAL!
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:..........
Točen naslov:...........
Starost:..........Teža:
Najljubše barve: .......
Konfekcijska št.
Št. 5 - 6. februar 1992
25
za ene dobro, za druge slabo
Lani je bila prodaja novih
avtomobilov v 17 evropskih
državah različna, vendar so
različni izdelovalci avtomo-
bilov le prodali za 1,4 od-
stotka več kot leta 1990.
Največ kupcev je bilo
v Nemčiji, kjer so prodali 4,2
milijona vozil, nauspešnejši
avtomobil pa je bil golf.
V drugih evropskih državah
so precej zaostali, kajti v Ve-
liki Britaniji je bilo kupcev
1,6 milijona oziroma za več
kot 20 odstotkov manj, naju-
spešnejši avtomobil pa je bil
ford fiesta. V Franciji so bile
lanske številke nekaj ugod-
nejše, kajti s tekočih trakov
in potemtakem tudi do ku-
pcev je pripeljalo malenkost
več kot dva milijona vozil
oziroma za 13 odstotkov
manj kot leto prej. Najbolj so
bili Francozi navdušeni nad
peugeotom 205, na drugo
mesto pa se je uvrstil renault
clio. V Italiji so prodali 2,3
milijona novih avtomobilov
oziroma za 0,3 odstotka
manj kot leta 1990, na prvem
mestu pa je bil fiat uno, zelo
dobro pa se je odrezala For-
dova fiesta. Še pogled čez
oba oceana. V ZDA je težav
z avtomobili in avtomobil-
sko industrijo tako ali tako
veliko, kar konec koncev ka-
žejo tudi številke. Kupcev
novih avtomobilov je bilo za
13 odstotkov manj, v celoti
pa si je nova vozila omislilo
8,3 milijona Američanov.
Tudi na Japonskem prvič
doslej s prodajo novih štiri-
kolesnikov niso bili prav
pretirano navdušeni, kajti
številka je bila manjša za 3,9
odstotka (skupaj so pordali
4,9 milijona avtomobilov). In
nobenega upanja ni bilo, da
bi se lahko Japoncem prilju-
bilo kakšno drugo vozilo kot
japonsko. Najbolje je šla
v promet toyota coroUa, za
njo pri nas neznana cressida,
na tretjem mestu pa je Suzu-
ki j ev mini, ki pri nas in
v Evropi sploh ni naprodaj.
Opli pri
GM Jugoslavija
le za devize
GM Jugoslavija se imenuje
firma, ki skrbi za prodajo
avtomobilov nemške tovarne
Opel tudi na slovenskem tr-
gu in vse kaže, da bo še nekaj
časa tako. Lani je GM Jugo-
slavija, ki ima svoj sedež
v Beogradu, prodal na ra-
zličnih trgih jugoslovanskih
republik 2582 avtomobilov,
pri čemer je bilo največ zani-
manja za opel kadet. Vse do-
slej je GM Jugoslavija pro-
dajal ople za nacionalno va-
luto, konec januarja pa so se
temu dokončno odpovedali
in avtomobili so naprodaj le
ža devize. Konsignatarske
cene (torej brez carine in
davkov) so za posamezne
modele pri GM Jugoslavija
naslednje:
vectra GL 1,6 litra, štiri vrata 19.580 mark
astra GL, karavan, 1,4 litra 15.640 mark
astra G s tremi vrati, 1,4 litra 13.880 mark
astra G s petimi vrati, 1,4 litra 14.530 mark
Težave z mednarodnimi oznaicami
Nove države morajo imeti tudi ustrezne mednarodne
oznake in s temi je kar precej težav. Za Slovenijo še vedno ni
povsem točno znano, ah bo lahko obdržala oznako SLO,
kajti afriška država Sierra Leone ima oznako SL in je hkrati
rezervirala vse podobne kombinacije (tudi SLO). Podobno
se godi Hrvatom, ki se bodo morali zanesljivo odpovedati
iznaki CRO, kajti srednjeameriška Kostarika že uporablja
oznako CR in zato tudi kombinacija CRO ne prihaja
v poštev. Vse kaže, da bo problem rešen šele po sprejemu
obeh držav v OZN, kajti pri sprejemanju mednarodnih
oznak upoštevajo mednarodne standarde ISO. Osnovno pra-
vilo pri tem je znano, kajti mednarodna oznaka ne sme biti
dvomljiva, lahko pa uporabljajo dve ali tri črke. Zapletov po
tej strani še nekaj časa ne bo konec.
Peugeot 306
kot zamenjava
za 309
Francoska avtomobilska
tovarna Peugeot, sestavni
del francoskega avtomobil-
skega koncema PSA (kamor
spada tudi Citroen), lani
svojimi prodajnimi rezultati
na evropskem trgu ne more
biti pretirano zadovoljna,
vendar ne ostaja brez načr-
tov. Tako predvidevajo ob-
novo tudi pri najuspešnejše-
ga modela 405 (manjši karo-
serijski popravki in to že le-
tos), lani prodstavljeni mal-
ček z oznako 106 bo dobil
z vrati bogatejšo različico
(sedaj je na voljo le kot tri-
vratni model, prihaja pet-
vratni), že letos pa naj bi na
oktobrskem pariškem salonu
predstavili avto z oznako
306. Serijska proizvodnja te-
ga novinca bo predvidoma
stekla šele v začetku prihod-
njega leta, 306 pa bo nastal
na osnovi citroena ZX. Zu-
nanja podoba 309 spominja
na 106, pri čemer bodo pri
Peugeotu trgu najprej ponu-
dili kombi limuzino s tremi
ali petimi vrati, šele kasneje
prideta na vrsto kupejevska
različica in klasična limuzi-
na. Z motorji seveda ne bo
kakšne posebne zadrege, saj
jih bo cela vrsta z močjo od
najmanj 75 pa do največ 122
KM. Zunanje karoserijske
poteze je peugeotu 306 zari-
sal znani oblikovalec Pinin-
farina, motor bo prenašal
moč na prvi kolesi. Zanimivo
je, da bo tovama še naprej
izdelovala model 309 in to le
v karoserijski izvedenki
s tremi vrati in šele po ti-
stem, ko bo stekla tudi serij-
ska proizvodnja kupeja 306,
bo ostareli 309 tudi dokonč-
no odpeljal v pokoj.
Popraveic
v prejšni številki Novega
tednika je pri članku »Novi
Golfi tudi že v Celju« prišlo do
napake, ki bistveno vpliva na
vsebino. V podjetju Brance bo-
do marca odprli novi avtomo-
bilski salon tn ne servis, kot je
bilo pomotoma zapisano.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sobotnem avtomobilskem sejmu pred Halo Golovec so znova j
veselo trgovali z rabljenimi vozili. Opazimo lahko kvalitativno pove- j
čanje ponudbe, torej je naprodaj več avtomobilov večih znamk, j
predvsem pa je razpon v starosti modelov večji. Cene so se v primer- j
javi s prejšnjim tednom spet malenkostno zvišale, kar najbolj opa-,
zimo pri znamkah Golf in Opel Kadet. V razpredelnici so cene'
postavljene v nemških markah in so le okvirne, saj se pri nekaterih
modelih ne razlikujejo niti po tipih, zgolj zaradi lažje primerjave pa
smo zajeli tudi nekaj avtomobilov starejših letnikov.
Zastava 126 P: letnik 81 = 950 letnik 90 = 3.400
Zastava 850: letnik 81 = 800 letnik 83 = 900
Yugo45: letnik 87 = 3.300 letnik 89 = 4.700
Zastava 101: letnik 77 = 1.000 letnik 86 = 2.800
Renault 19: letnik 89 = 15.500 letnik 91 = 22.000
Renault 4 GTL: letnik 84 = 2.600 letnik 88 = 3.000
Lada 2107: letnik 86 = 4.000 letnik 88 = 6.000
Lada Samara: letnik 87 = 6.500 letnik 89 = 7.100
Škoda 125: letnik 80 = 1.300
Škoda Favorit: letnik 91 = 9.800
Golf: letnik 86 = 11.00 letnik 91 = 20.000
BMW: letnik 83 = 6.700 letnik 87 = 8.800
Mercedes: letnik 84 = 21.500 letnik 88 = 26.000
Opel Kadet: letnik 87 = 13.500 letnik 91 = 23.000
Alfa Romeo: letnik 85 = 8.700 letnik 87 = 11.500'
Največ kupoprodajnih pogodb je tudi ta teden bilo sklenjenih
z avtomobili tovarne Crvena Zastava in Lada in tudi tokrat po zaslugi
kupcev iz Srbije, ki so pri uvozu teh modelov, kot smo že prejšnji
teden zapisali, oproščeni uvoznih dajatev, cene na srbskem tržišču
pa krepko prfesegajo naše.
PRIMOŽ ŠKERL
AVTOMOTOR
TRGOVINA IN SERVIS d.d.
CELJE
Staro za novo smo prilagodili
novim predpisom in je omogo-
čen še vedno dokaj ugoden na-
kup novega vozila.
Odkupujemo rabljena vozila
vseh vrst in starosti. Plačilo po
dogovoru. Pri odprodaji rablje-
nega vozila prodajalec ne plača
prometnega davka.
Če se zanimate za nakup nove-
ga ali rabljenega vozila nas
obiščite ali pokličite.
Če nameravate prodati vaše
vozilo, se oglasite na enem na-
ših nakupno-prodajnih mest,
kjer se boste prepričali, da je
prodaja preko nas najugod-
nejša.
AVTOSALON:
CELJE, Miklošičeva 5
tei. (063) 24-211
Hmezad AGRINA Žalec,
SPE ZUNANJA TRGOVINA
objavlja prosto delovno mesto
komercialista
Pogoji za opravljanje nalog navedenega delovnega me-
sta so:
1. Ustrezne delovne izkušnje na področju komercialne
dejavnosti v zunanji trgovini
2. VI. oziroma VII. stopnja strokovne izobraztje - eko-
nomist
oz. diplomirani ekonomist
3. Aktivno znanje nemškega jezika
4. Poskusno delo je 6 mesecev
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v roku 8 dni na naslov: Hmezad AGRINA Žalec, Novo
Celje 4. 63310 Žalec - kadrovska služba.
Št 5 - 6. februar 1992
26
št. 5 - 6. februar 1992
27
Št. 5 - 6. februar 1992
28
Št. 5 - 6. februar 1992
29
POROKE
Laško
Poročilo se je 9 ^arov, od
lega: Viktor KMETIC iz Svib-
nega in Polona ŠUNTA iz Po-
čakovega pri Radečah, Peter
BRBRE in Anica KOPRIVC,
oba iz Laškega, Vinko GRE-
ŠAK in Sabina HORJAK, oba
iz Breznega, Marjan BEVC iz
Šentjurja in Marija ZELIČ iz
Brez, Zoran KERIN in Mateja
LENKO iz Laškega, Aleš GO-
LOB in Alenka COLNER iz
Celja.
Žalec
Poročila sta se: Bogdan
PODPEČAN iz Čmove in Ma-
teja LESJAK iz Vinske gore.
SMRTI
Laško
Umrli so: Jože KOLAR, 85
let iz Doblatine, Angela MA-
ČEK, 84 let iz Slivnega, Marija
RAVNIKAR, 78 let iz Strmca
pri Laškem, Boško SUSAK, 53
let iz Prnjavora, Jožefa ZU-
PANČIČ, 77 let iz Radeč, Alojz
JAZBEC, 82 let iz Obrežja pri
Zid. Mostu, Franc ŠTUCIN, 76
let iz Laškega, Marija JAKO-
PIČ, 86 let iz Sp. Rečice pri
Laškem, Ferdinand TROST,
60 let iz Radeč, Jožef JAKO-
PIČ, 66 let iz Obrežja pri Zid.
Mostu.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Stanislav BRU-
MEC, 63 let iz Zibke, Marija
VOGA, 93 let iz Vrh, Elizabeta
KRIŽAN, 64 let iz Sp. Selce,
Anton DOLŠAK, 58 let iz
Stojno selo, Marija LESKOV-
ŠEK, 73 let iz Verače.
Šentjm-
Umrli so: Magdalena SE-
LIČ, 82 Let iz Vodic pri Slivni-
ci, Leopoldina JAGODIC, 86
let iz Turnega, Angela FID-
LER, 64 let iz Zlateč pri Šent-
jurju.
Velenje
Umrli so: Ljudmila URŠIČ,
73 let iz Šoštanja, Janez
CVIRN, 61 let iz Gaberk, Ma-
rija KUGONIČ, 93 let iz Veli-
kega vrha, Mirko SEMOLIČ,
33 let iz Velenja, Cecilija
KOLŠEK, 83 let iz Andraža
nad Polzelo, Mirko BUKO-
ŠEK, 37 let iz Rifnika, Viktor
Marine, 71 let iz Velenja, Ivan
PLEVNIK, 90 let iz Podčetrt-
ka, Tatjana DMITROVIČ, 52
let iz Velenja, Cecilija LEPKO,
84 let iz Škalske Cirkovce,
Franc JANEŽIČ, 77 let iz Ve-
lenja.
Žalec
Umrli so: Andrej FERLIC,
57 let iz Gotovelj Marija LEŠ-
NIK, 83 let iz Žalca, Marija
ČRETNIK, 67 let iz Pemove-
ga, Franček PUSTER, 70 let iz
Polzele, Pavla KARNOVŠEK,
83 let iz Šempetra.
VETERINARSKA
DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
fiarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne je
organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
^' Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki-
Jjjeno dežmstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne.
'dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna m ob praznikih.
Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob
^edeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do
^ ure. Do 9. februarja bo dežural Marjan Lešnik, dipl. vet. iz
"Mozirja, tel. 831-219, od 10. februarja pa bo dežural Goril Kralj,
^Pl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure vsak dan,
°d 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je orgamzirano dežurstvo. 6.
februarja bo dežural Marjan Drešček, dipl. vet. iz Ul. M. Zidanška
^0, tel.: 741-660, od 7. februarja dalje pa bo dežural Franci Zapušek,
^ipL vet. iz Ul. V. Orožna 8 d, tel.: 741-935.
Št. 5 - 6. februar 1992
3C
Št. 5-6. februar 1992
31
Št. 5 - 6. februar 1992
32
POMEMBNO OBVESTILO
STRANKAM!
Vse strankarske veljake, ki nam v predvolilnem
času ponujajo trače na račun svojih nasprotnikov
in konkurentov, prosimo, naj se oglasijo v naš
oglasni oddelek. Tam bodo dobili podrobne infor-
macije o cenah oglasnih storitev in vseh mogočih
načinih objave komercialnih sporočil. Našo
rubriko pa bomo uspeli napolniti kar sami!
S cenjenim spoštovanjem,
Uredništvo TRAČ-nic
Bastlovo ptiznanje
Eden neupravičeno prezr-
tih Celjanov ob letošnjem
slovenskem kulturnem praz-
niku je prav gotovo Maks
Bastl. V uredništvu TRAČ-
nic še raziskujemo zakulisje
nominacij za Srebrni ali pa
vsaj Bronasti Celjski grb,
prav nič pa nas ne skrbi za
obrazložitev__    Bastlovega
priznanja. Dovolj bi bilo že
»za uspešno in prizadevno
širjenje slovenske kulturne
dediščine preko državnih
meja«.
Bolie Tito nego...
Celjski PTT-jevci so
spet enkrat (!) pokazali
svojo učinkovitost in pri-
zadevnost. Če jim že
v Slovenskih Konjicah
nikakor ne uspe razčistiti
tega, kdo je in kdo ni več
telefonski naročnik (šte-
vilke pa jim tako kar na-
prej menjujejo), so se iz-
kazali s hitrim in temelji-
tim prekrivanjem grafita
na pročelju celjske pošte.
Za tiste, ki ga niste uspeli
prebrati: »Bolje Tito nego
Trefalt Mito«.
Sitrb za sina
Delavci preboldske Tek-
stilne tovarne že nekaj časa
dobivajo del plače v bonih za
nakup hrane, prav tako v to-
varniški trgovini. Pa niso či-
sto zadovoljni - v časih
zdajšnje draginje se vendarle
splača malce brskati... No,
direktor Drago Pušnik ima
mehko srce in je težavam de-
lavcev brž prisluhnil. Bone
zdaj lahko vnovčijo tudi
v prodajalni, katere lastnik
pa je čisto slučajno Dejan
Pušnik. Za tiste, ki boste
ugibali kakšne sorodstvene
vezi so posredi, naj izdamo
- očka Drago skrbi tudi za
sinka Dejana.
Čuilež y HatoAnem
domu
Ustanovni zbor Celjskih
demokratov je vodil Tomaž
M. Jeglič, znan po tem, da
zelo rad govori. S tem, ko je
razprave omejil na največ
3 minute, je zadal najtežjo
nalogo sebi in županu Rojcu.
Pa je vseeno šlo! Celo gospod
Janez Lampret je skrajšal
svoj evergreen: trakrat o 45-
letnih grehih komunistov
(morda je tudi zato totalitar-
nost prekrstil v toletarnost).
No, sestanek je minil v pi-
člih dveh urah! Naša analit-
ska služba pa še proučuje ta
fenomen.
Božja zimsi(a služIta
z napako
»Bog ga je dal in Bog ga je
vzel,« je ob zadnjem sneže-
nju v Celju napovedal šef
zimske službe pri celjski Ko-
munali Dare Popovič.
Njegova preroška napoved
se je skoraj v celoti uresniči-
la: odjuga je res pobrala ve-
čino snega in brozge z mest-
nih ulic. Kot kaže, pa tudi
Bog slavo pometa pred last-
nim pragom, saj je največ
snega in ledu še vedno prav
okoli Opatijske cerkve.
Istosranle, drugo...
Ustanovitve Celjskih de-
mokratov so se udeležili tako
rekoč vsi predsedniki ostalih
strank v občini, od bivšega
Demosa do opozicije. Med
čik-pavzo pa se je med njimi
vnel hud prepir o tem, od
koga so »pikapolonice« pre-
pisale več programskih
smernic. Ja, ja, gospodje, tu-
di plagiatorstvo je umet-
nost. ..
Štipendiranje po
zgorniesavinjsko
Večino socialnih štipendij
v mozirski občini so letos po-
brali otroci obrtnikov in
kmetov. V občinskih služ-
bah, ki delijo socialno pravi-
co, so očitno ravnali po logi-
ki: za obrt in kmetovanje je
potrebno znanje, delavci
vfabrikah pa nam bodo težje
zakuhali novo proletarsko
revolucijo, če bodo ostali bu-
tasti ...
Rep med nogami
šmarski poraženec
zadnjih županskih voli-
tev Franci Zidar se je zelo
hudoval na vse tiste, ki so
mu pred zasedanjem
skupščine obljubljali
podporo in glasove. Na-
povedal je, da se bo vsem
oddolžil z buteljko prist-
nega Ritoznojčana. Do-
bitniki steklenic bodo že
vedeli, zakaj je izbral to
znamko...
Slavko pa s strankol
če iz Jožefovega stanova-
nja stranka odhaja, pa je do-
bil Slavko (gre za prof Derž-
ka, predsednika Celjskih de-
mokratov) začasnega podna-
jemnika. Stranka bo v njego-
vi dnevni sobi v Kajuhovi
7 gostovala vse dotlej, da se
bo v blagajno nateklo dovolj
denarja za najem prostorov.
Še sreča, da je včlanjena tudi
gospa soproga Carmen.
Virus Hl¥ na
Celjskem!
strokovnjaki so končno
odkrili povzročitelja tako-
imenovanega šentjurskega
sindroma, ki se je lani iz
Šentjurja razširil v sosednje
občine in povzročil huda tre-
nja v občinskih vrhovih. Po
vztrajnih raziskavah so ugo-
tovili, da gre za virus HIV
(kratica za HITRI IZGON
VRHOVNIKOV). Pravijo pa,
da bo izredno težko najti
učinkovito zdravilo. Župa-
nom in premierom svetujejo
preventivo: vzdržnost pri
medsebojnem onegavljenju.
Tu namreč niti kondomi ne
pomagajo...
Družabni Vane
Zeleni udarnik Vane
Gošnik pravi, da dr. Ja-
nez Drnovšek ne more bi-
ti novi mandatar za se-
stavo slovenske vlade,
ker je prevelik samotar.
Sebe pa ima Vane očitno
za zelo družabnega - kot
je slišati, je v »špilih« za
novega velenjskega izvrš-
nika, ki naj bi zamenjal
že na pol odpisanega pre-
miera Bartolca...
Jožef brez videa!   j
Celjski Zeleni so končno
dobili prostore. Njihov štab
bo odslej na sedežu KS Dol-
go polje in ne več v stanova-
nju predsednika stranke Jo-
žefa Jarha. Ubogi Jožef!
Zdaj bo moral gledati risan-
ke in pomiče v pisarni, ker
doma ne bo imel več strankk
nega video rekorderja.      \
GLOSA
Ikis le naiprel
Slovenija pa ni. Namr^M!:: poskrbola zase.
Prt>d rfrK^vf S(' je naša vlada pobahala, da -/ ladjo
Peti'o 17. kiiprskega pristanišča jKJŠilja tudi dva kairu-
ona humatntarne pomoči - xa Albanijo.
To jy zt> v redu, je pa vstcno malo ntu'odn<> Ta
zanimiva dobrotijivo.st je namreč so\'padla s težkimi
s()Cinlmmi pi^tiblemi v Colju; Toprovi delavci so na
cesti, Emo jf na psu, Libcla na čakanju in tako dalje in
tako oaprej.
Slovenski vladi se ob vsem tem zdi pomembneje
reševati albanske zagate. Kot da svojih ne bi imoh
dovolj.
Čff ]c šlo za to, da svetu dokaž^mo, kako smo kot
svobodna draava bogati in darežljivi, naj bo.
Čeprav bi bilo vseeno mnogo pametneje ravnati, kut
je v ljudskem reku ravnal Bc)g,
Naimee; najprej je sebi brado ustvaril. T. Š.
Mandatar Ali Baba se je odločil za 40 ministrov
KAM?
Ko brez miru okrog divjam,
prijaflji prašajo me: kam?
Prašajte raje davkarje,
prašajte raje rokomavharje,
ki od mene hočjo dnarje
za čase zdanje in še starje.
Ne vem, kako uiti jim in kam,
znebiti se jih več ne znam.
Samo to znam, samo to vem,
de plačat jim vsega ne smem,
ker me spodjedajo ko krti,
ko jest, norec, se potim po vrti.
France Prešeren,
davkoplačevalec
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Muzikanti smo
vedno brez denarja
Dani Jereb iz Teharij ima
veliko poklicev. Je izolater,
taksist, trgovec in najrajši
- muzikant. Še rajši kot
z mehom pa opleta z jezikom
in nič čudnega, da ga vabijo
predvsem na izlete, kjer ima
veliko povedati o tem in
onem. Za počitek pa najraje
poprime za harmoniko in
kakšno zaigra. Tudi na izletu
100 kmečkih žensk na morje
je nepogrešljiv in če se bo
letos zopet lahko zgovoril
z ženo, bo skoraj zagotovo
med ženskimi potnicami.
»Zagotavljam, da na izle-
tih, ohcetih in zabavah izpo-
stavljam svoje ime izključno
zaradi razvedrila. Ženi pa
pravim - zaradi denarja. In
ko se dan po igranju srečava,
ji vedno zapeljivo povem
o velikem problemu. Razu-
mevajoča žena, pripravljena
na rešitev zagate, pravi: »Le
z besedo na dan!« Jaz pa
vedno otožno odgovorim:
»Brez denarja sem!«.
Ena iz Jerebovega
rokava
Ko se je mož pozno vrnil iz
gostilne, ga je mlada žena še
čakala.
»Dragi, zdi se mi, da ti bolj
ljubiš lepe in inteligentne
ženske, s katerimi si verjetno
zopet bil v družbi.«
Mož odgovori: »Niti ene, niti
druge,   jaz   ljubim   samo
tebe!«
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Stranka šaljivcev je tudi ta teden dobila
veliko novih članov. Danes objavljamo šale
Mirana Stmada iz Žalca, Hilde Lokovšek iz
Šmarja in Taje Grošelj iz Velenja. K sodelo-
vanju vabimo tudi tiste šaljivce, ki znajo
šalo na originalen način povedati, saj jih
bomo vključili v program za radijsko odda-
jo, ki bo ob žrebanju kuponov 100 kmečkih
žena. Bralce tudi prosimo, da nas opozorijo
na originalne ljudske muzikante.
V cerkvi
»Kje si pa ti spoznal svojo ženo?« vpraša
prijatelj Toneta,
»v cerkvi.«
»Madona, zdaj pa že tam človek ni več
varen!«
Konec voine
Dva gardista se pogovarjata v strelnem
jarku.
Štef: »Draž, a ti kaj veš, kdaj bo konec
vojne?«
Draž: »Seveda vem. Prvega!«
Štef: »Kako prvega?«
Draž: »Če je pa komandant rekel, da se
bomo borili do zadnjega!«
Pri sodniku
»Gospa Majnikova, najbolje bo, da vam
vzamemo vozniško dovoljenje,« pravi sod-
nik za prekrške starejši dami. »Ta mesec ste
povozili že štiri pešce.«
Dama odvrne: »A res! Koliko se jih pa
sme?«
zavarovalnica triglav
Nič ni tako varno
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Št. 5 - 6. februar 1992