U . £ * » » * k-t -111Ž k - « : Ljobljmna, Pncanijera aHca 5. Telefon fc. 31-22, 51-23. »1-24 kiseratni oddelek: LJubljana, PnccinH— ca 5 — Telefon b. 31-29. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino prt pofeno-čekovnem zavodu k. 17.749, a ostale kraje Italije Serviao Cooti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase fe Kr. Italije in inozemstva ima Uniooe Pubbliciti italiana S. A. MILA NO tskafa rtik dan oaednjkt Naročnina zaaia neielao Im vključno • »PoaeddMcte Kc trocn« Lit 36.50. Uttdaiitva: Poccmijera ulica kav. 3. fcev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopii >ča|o. CONCESSMDNARIA ESCLUSIVA pet la Micki di prorenieaza italiana ad Me Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Attivita dl artiglieria e dl pattuglle ln Tunisia Le attrezzature portuali dl »ona bsmbardate — 16 veli-voli nemiri distrutti — Due piroscafi afSondatl in Atlantic©, un mercantHe presso Bougie n Quartier Generale delle Forze Armate eomonica in data di 5 aprile 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1045: In Tunisia attivita, di artiglieria e di nu-eiei esploranti; formazioni aeree italiane e germaniche hanno bombardato le attrezzature portuali di Bona e attaccato a piti riprese le retrovie nemiche incendiando al-cune declne di automezzi. Dodicl velivoli avversari risultano distrutti nella giornata: 8 in combattimento, 4 ad opera delle batterie contro-aeree. Al largo della Rada di Bougie aerei te-deschi coIpiva.no con siluro un mercantilfe da 8000 tonnellate. Napoli, Siracusa, Palermo e Carloforte sono state ieri obbiettitro di incursioni nemiche che nelle prime due cittfl causavano dannl di notevole entita ad edifici pubblici e privati. Si deplorano 220 morti e 387 feriti a Napoli, 4 morti e 20 feriti a Siracusa, 12 morti e 30 feriti a Carloforte. — Due apparecchi avversari sono stati abbattuti nel cielo di Napoli; due dei bombardieri partecipanti all'azione su Carloforte veni-vana fatti precipitare in mare presso Mer-cureddu dalle artiglierie contraeree. Un nostro sommergibile operante in At-lantico, al comando del Tenente di Vascello Rossetti Mario da Imperia, ha affondato il piroscafo greco »Gramicos« di 3000 tonnellate che aveva un carico di pirite desta-nata alFInghilterra ed il piroscafo inglese «Celtic Star» dl 3000 tonnellate. Nota al Bollettino n. 1045: Nell'azione contro un convoglio nemico nel Mediterraneo orientale, citata dal Bollettino 1044 del 4 aprile, si sono dlstinti i seguenti piloti: Capitano Reyer Alfredo da Vienna, Maresciallo Ciuntoli Alberto da Firenze, Sergente Maggiore Fedi Guido da Pistoia, Sergente Cartini Giovanni da Mar-siglia. Topniško m iiviinlšfeo delovanje v Tunisn Pristaniške naprave v Bml bombardirane — 16 sovražnih letal uničenih — 2 pamlka potopljena na Atlantiku, en trgovski parnsk zadet pri Bougiefu Glavni stan italijanskih Oboroženih SU je objavil 5. aprila naslednje 1045. vojno porodilo: V Tunisu delovanje topništva in izvid-nišrkih skupin. Italijanske in nemške letalske skupine so bombardirale pristaniške naprave v Boni in večkrat zaporedoma napadle sovražno zaledje ter zažgale ne kaj deset motornih vozil. Včeraj je bilo uničenih 12 sovražnih letal, 8 v bojih, 4 pa po protiletalskih baterijah. Nemška letala so v bližini Iuke Bougie zadela s torpedom 8000 tonski trgovski parnik. Neapelj, Sirakuza, Palermo in Carloforte so bili včeraj predmet sovražnih letalskih napadov, ki so v prvih dveh mestih povzročili škedo znatnega obsega na javnih In zasebnih poslopjih. Beležijo 220 smrtnih žrtev in 387 ranjenih v Neaplju, 4 mrtve in 20 ranjenih v Sirakuzi, 12 mrt- vih in ranjenih v Carlefortiju. — V zraku nad Neapljom sta bili sestreljeni 2 sovražni letali, dva izmed bomfcn kov, ki so se udeležili napada na Carloforte, je protil-3-talsko topništvo zbilo v morje v bližini Mercuredduju. Naša podmornica, ki operira na Atlantiku pod poveljstvom ladijskega poročnika Rossettfja Marija iz Imperije, je potopila grški 3000 t nski parnik »Gramicos« ki je bil natovorjen s piritom. namenjenim v Anglijo, in 3000 tonski angleški parnik »Celtlc Star«. « Pripomba k poroč'lu: V akciji proti sovražnemu konvoju v vzhodnem Sredozemlju, ki smo jo navedli v poročilu št. 1044. z dne 4. aprila t. I., so se odlikovali naslednji piloti: kapitan Rey-er Alfredo z Dunaja, narednfk-vodnik Gl-untoli Alberto >7 Florence, narednik Fedi Guido iz P i stoje In narednik Cartini Glo-vann iz Marseilla. Izjalovljeni sovražni načrti Razvoj dosedanjih bajev v Tunisu — Dragoceni uspehi junaštva italijanskih in nemških čet R!m, 4. arpila. s. Ako hočemo dobro razumeti in pravilno oceniti obrambno bitko, ki jo vodijo italijanske in nemške oborožene sile na južnem odseku tuniškega bojišča, moramo upošetvati zemljepisni ustroj te pokrajine. Maretova črta, ki leži kakih 50 km južno od Gabesa, je bila zgrajena od obaile v smeri proti jugu in jugo-zapadu ter se je naslanjala na gorsko verigo Osor Mata. Napad 8. britanske armade, je bil z vso silovitostjo izvršen proti postojankam Maretove črte v dneh 20. in 21. marca t. 1., je dosegel le neznatne prednosti, ki so bile takoj uničene po krajevnih protinapadih in nadaljnjih protinapadih, k1, ao jih z vso odločnostjo izvršile italijansko-nemške motorizirane divizije v dneh 20. do 23. marca. Uspeh teh protinapadov so priznali tudi Angleži in celo sam Churchill, ki je moral izjaviti dne 24. marca v spodnji zobrnici, da so v zadnjih 36 urah napadale 8. armado oborožene sile Osi in da so .spet zasedle skoro vse izgubljeno ozemlje na mcstišSu, ki so ga ustvarile čete generala. Montomoryja na Maretovi črti. Glede na popolni neuspeh ofenzivne akcije proti postojankam na Maretovi črti. ki so jih železno branile čete Osi, kar je prisililo sovražnika k ustavitvi napada je britansko poveljništvo del svojih oboroženih sil odposlalo z namenom, da bi se z obkolitvenim manevrom doseglo, kar ni moglo doseči s čelnim napadom. Medtem so pa italijanske in nemške čete morale sprejeti neenako borbo tokraj gorovja Angleži, ki so mislili, da bedo naleteli le na videz odpora na tem neugodnem ozemlju in da bedo mogli gladko prodreti v E' Hamme ;n Gabesa, tako da bi izločili iz borbe in obkolili vse oborožene sile Osi obrambno razvrščene na Maretovi črti. so se morali boriti na tej cesti za \sak kilometer zemlje, pri čemer so se med napredovanjem izčrpali in obrabil svoja sredstva ter izgubili nado v uspeh svoje nameravane obkolitvene akcije. Naše poveljstvo pa se je prav dobro zavedalo resnosti položaja. Ustavljati se še nadalje v obrambi Maretove črte, bi pomenilo izpostaviti celoto oboroženih sil na južnem odseku nevarnosti sovražne obkoli-tve. Nasproti prednosti, ki je bila predvsem moralnega značaja, da bi se do zadnjega držale postojanke Maretove črte, je bilo treba upoštevati očitno obkoljevalno nevarno^ in zaradi nje očitno možnost izločitve dragocenih in močnih sil iz borbe. Tako so 'dvizije na Meretovi črti, med tem ko je njih znaten del bil naglo prestavljen na ogroženi bok, prejele nalog, da se umaknejo na krajšo in bolj varčno črto takoi severno Gabesa. Ako pa so čete hotele do-seči to novo bojjno črto, so morale držati odprt izhod, katerega krajnika sta bila kraja Gabes in E1 Hamma. Skrajna obramba oboroženih sil Osi, ki sicer ni mogla dokončno preprečiti napredovanja močnejšega sovražnika, je vendarle z zavlačevanjem dosegla toliko, da sovražnik ni prišel v E1 Hammo pred 27. marcem. Dne 24. marca je bil na začetku druge faze *>pražae ofenzive položaj italijanskih m nem- ških oboroženih sil na južnem bojišču pod poveljstvom generala Messeia tale Vsa Mare tova črta je bila še trdno v naših 'okah onkraj obrambne črte Csur Da je b'l< razvrščen nih dovolj stražnih čet na cesti Kebili E1 Hamma. Dne 24 marca so se angleške oklopne divizije spet z vso silo zagnale pret Maretovim postojankam Čeprav so že obupale nad tem da bi prebile bojno črto so vsaj hotele pre prečiti, da bi se naše čete megle odmakniti na druge odseke Tega in naslednjega dne so se mogočni sovražn- navali drug za drugim zrušil ob odličnem odporu oboroženih sil Osi. pr čemer so se izkazale vse čete od pehote ber saljerjev. konjenikov topničarjev Črnih srajc m mladih fašističn h prostovoljcev do nemških čet in oklepnih divizij. Angleške skrb! zaradi italijanske mornarice Bern, 5. aprila, s. V tem trenutku so oči vsega sveta uprte na italijansko bro-dovje. piše londonski dopisnik »Basler Nachrichten«. ki poroča podrobno v nekem članku pomorskega kritika lista »Times«. Švicarski dopisnik predvsem poudarja važnost poseta v Rimu velikega admirala Doenitza in razpravlja nato o nazorih londonskih mornarskih krogov ki so mnenja, da je italijanska mornarica važen činitelj tako glede odnosov nasproti združenim narodom, kakor glede držav Osi samih. Angleški pomorski krtik našteva po vrsti italijanske pomorske enote in zaključuje, da so mogočne in da ie zato britansko brodovje na Sredozemskem morju moralo zadnje mesece dobiti novo pomoč. Zaradi italijanskih pomorskih sil bo treba še nadalje povečati britansko mornarico na tem področju, kajti admiral i teta si ne more dovoliti razkošja, da bi podcenjevala svojega nasprotnika. Neki dopisnik ženevskega lista piše iz Londona, da ie posebno zanimivo podčrta-vati najnovejše izoremembe v italijanski admiraliteti. Osebnosti, ki so 'menovane sedaj, so znane kot Pristaši udarnega načina v pomorskem bojevaniu. zato ni izključeno. da bo admiral Cunningham imel prav. ko je dejal, da se bo vojna dokončno odločila na morju. Turško občudovanje italijanske mornarice Carigrad, 4. aprila, s. List »Bejoglu« odgc* varja na članek o pomorski vojni ki je izšel v listu »Džumhuriet«, in poudarja da so Angleži še zelo daleč od tega, da bi zavzemali odličen položaj v Sredozemlju, kar so v ostalem sami ponovno priznali in v najnovejšem času je to potrdil tudi Churchill v spodnji zbornici. Pisec navaja nato v potrdilo svoje teze podvige italijanskega brodovja v tej vojni in opozarja na junaštvo posebnih napadalnih sredstev italijanske mornarice kakor tudi na zmagovite bitke površinskega brodovja. Vsa ta velika pod* jetja italijanske mornarice pa so se Izvršila v največji rezerviranosti in italijanska mornarica zasluži zato naslov »molčeče monarice*. Ob Kubanu odbiti sovjetski napad! Uspešni nemški napadi zapadno od Orla — živahno bojno delovanje južno od Itmenskega Jezera in pred Petrogradom Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. aprila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovjetske čete, močne več divizij, »o včeraj začele pričakovani napad proti vzhodni fronti kubanskega mostišča. Vedno znova ponovljeni napadi, ki so jih podpirali močno topništvo in številni oklopni vozovi, so bili po zaslugi nemških in romunskih čet razbiti z velikimi sovražnikovimi izgubami ljudi in materijala. Borbe še trajajo. Lastna napadalna akcija vzhodno od Orla je potekla uspešno. Na ostali vzhodni fronti je bilo samo južno od Ilmenskesra jezera in pred Petrogradom živahnejše krajevno bojno delovanje. Na tuniški fronti je potekel dan ob krajevnem izvidniškem delovanju in nastopanju napadalnih oddelkov mirno. Letalstvo .ie z močnimi silami obstreljevalo zbirališča sovražnikovih motornih Vozil in voz ter šotore in topniške postojanke. Nemški lovci So dosegli osem letalskih zmag. Bojna letala So na morja pred Bougi-jem napadla veliko sovražnikovo tovorno ladjo in jo hudo poškodovala. Mešanj oddelki angleških in ameriških letal je napadel včeraj podnevi področje Pariza. Zaradi bombnih zadetkov v stanovanjskih predelih, mestnih napravah in tudi na športnih prostorih je imelo prebivalstvo več sto smrtnih žrtev in ranjenih. Med tem terorističnim napadom in dragimi sovražnikovi poleti nad zasedeno ozemlje in Norveško je bilo sestreljenih 19 letal. Izgubljena so bila tri lastna letala. Preteklo noč so angleška letala brez načrta metala rušilne in zažigalne bombe pretežno na podeželske kraje na severnem nemškem obalnem ozemlju. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 10 napadajočih bombnikov. Tišina pred viharji na vzhodu Berlin, 5. apr. 5. V zadnjih 24 urah so bili boji večjega obsega samo v odseku med Lado-škim in Ilmenskim jezerom in ob severnozapadnem Kubanu. Boljševiki so izvršili številne napade s precej močnimi silami, venebr se jim ni posrečilo doseči pomembnejših uspehov. Povsod so imeli hude izgube, zlasti južnr od La* doškega jezera, kjer jih je neuspeli udar veljal izgubo celega oklopnega polka. Najhujši pritisk izvaja sovražnik na področju Krimskaje, kjer je za ceno ogromnih žrtev zasedel nekaj postojank vendar pa st glavne postojanke obsežnega in močnega utrjenega pasu, ki se razprostira med Tcmanskim polotokom in Novorosijskom nedotaknjene. Ni iz* ključeno, da smo tik pred pričakovanim splošnim napadom proti temu utrjenemu boj šču Gotovo je, da se še nadalje belež;jo velika zbi* ranja čet in vojnega blaga. Tudi včeraj je nemško letalstvo sistematično bombardiralo razne cilje in zadelo med drugim kolono oklopnh edinic, namenjen:h na bojišče Nemška letala so bila sploh zelo aktivna. Zadela so tudi več majhn'h ladij Koliko časa bo še tra;al operafvni zMtoj ki ga vsiljujejo terenske razmere? Kakor poroča neki ameriški poročevalec iz Mcrkve, je splošno mnenje da odmor ne bo dolgo trajal. Opaža se to že na severnozapadnem Kavkazu ter med Rostovom in reko M'us Vročina zgodnje ■>nm!adi. ki jo spremlja suh veter, je čez noč odpravila blato, da ie na raznih mest h mogoče -iričeti operacije. Zares so se tu in tam že začele in se nadaljujejo z obeh rtran; ofenzivne akcije ki imajo za sedaj še značaj prehodnih otipavanj To velja zlasti za sovjetske napade severozapadno od Novorosijska kakor tud za nemške napade na področju reke Mius Ver-ietno je. da se bodo boji obnovili naikesneje v prvi polovici meseca Sovjetsko vrhovno po» veljništvo je najbrže to že pričakovalo in upoštevalo takšno možnost. Zato so začeli Nemc; opažati velika premikanja ruskih čet v glavnih odsekih bojišča. Kdo bo prvi napadel in k'e bo prvi hujš spopad? Ameriški novinar previdno ugo tavlja. da je za sedaj mogoče reči le to, da so Stalinove vojske pripravljene za vsake preizkušnjo Nadalje je mogoče reč . ia bodo operacije tega leta silovite in da se bodo razvijale povsem drugače kakor lansko poletje kajti obe stranki bosta skušali uporabiti sedanje izkušnje. Kmalu bo m-goče videti, ali in v kolikšni meri je ruska zimska ofenziva uresničila enega svojih glavnih ciljev, namrač oslabite* nemškega vojnega stroja, in al' je bila ali ne zmota nemškega vrhovnee» oovei.-r.ištva. da je uporabilo znaten d°.' svojih rezerv za pregon boljševikov onkraj Donca. Ta razmotrivanja anglosaškega opazovalca so zanimiva predvsem zato ker sr lahko prišla na srvo^e mesto t' rej oč tnt s pristankom moskovske cenzure k: je akšno poročilo bržkone hotela. Jasno le da ni nobene namere, da bi se še nadal* gcjile nekatere utvare Tako se morejo na primer razumeti, da bi pobuda zopet lahko prešla na nemško stran in da b: se morala sovjetska vojska poslužit? tsktike prožne obrambe kakor lan' ali pa tako-' sprejet' boj, izpostavljajoč se vsem tveganjem Razume se, da ni izključeno da je namen tega prikritega pesimizma izvrševanje določenega pritiska na London in Wa-shington Prav gotovo ni »Krasnaja zvezda« glasilo s vjetske voiske. brez namena objavila te dni vrsto člankov, v katerih trdi v glavnem, da b1 se mogla Hitlerjeva vojska ziopet zaposliti ssmo na vzhodu, če se anglosaški zavezniki ne bodo od ločili za nastanek drugega bojišča v Evropi, kar bi imelo za posledicr. da bi morala sovjetska voiska prenašati vse breme Toda onkraj Rokavskega preliva in Atlantskega oceara so gluhi za vse te glasove. List »Nazionalzeitung« piše da ;e v zvezi s tem zanim vo in značilne poročilo o sovjetski zimski ofenzivi, ki ga je v soboto zjutraj objavla Moskva. Anglosaški vojaški krit ki in anglosaški listi so se takoj podvizali k zaključku, da se Stalinove vojske lahko mirno spopadejo z Nemci in vzdrže sleherno preizkušnjo po nemških izgubah, ker je H tlerjev vo'ni stroj tako oslabljen, da tudi v primeru osredotočenja vseh naporov samo na vzhodu ne bo več mogel prevzeti pobude, vsekakor pa ne v tolikšni meri kakor lani. Nekateri listi, med njimi n. pr. »Times« . povdarjajo, da je k oelabitvi nemškega ~>mega stroja, v veliki meri prispevalo britansko letalstvo Med tem, ko so sovjetske vojske prodirale proti zapadu in ^mlje veliko kakor Nemčija, so Idelki britanskega letalstva napadali živ. 'jenjska središča nemške vojne prodzvod--v vk'iučno tvornjce orožja v Essenu. S tem rta bite dosežena dva oUja; na za- padu so bile z-vrvoslene znatne sile nemške, ga letalstva, dočim so se :stočasno znatno zmanjšala oskrbovanja Hitlerjevih vojs« na vzhodu z orožjem in strelivom. Anglosasi dajejo skratka razumeti, da se bo moral Stalin še dolgo zadovoljiti z videzom drugega bojišča, namreč z letalsko ofenzivo na zapadu. Glede letalske vojne pa opozarja Goeringovo glasilo na zelo občutne izgube, ki jih je angleško letalstvo utrpelo med napadi aa ilssen. Sam sovražnik je priznal, da se v zadnjer napadu 21 bombnikov ni /rnllo. To pomeni zelo visok odstotek letal, ki so bila uporabljena za napad, med tem ko uspehi prav gotovo njso boljši kakor prejšnji. Dejstvo je, da so morala britanska letala odvreči svoje bombe kar tja v m dan, pri čemer so seveda zadela pretežno nevojaške cilje. V zvezi z izgubami britanskega letalstva med napadom na Flssen poudarja DNB med drugim, da so večino sovražnih letal sestrelili nočni lovci. Samo najor Streit jih je uničil štiri. Skoraj vsa sestreljena letala so biLa štlrimotorna. (II Po-polo di Trieste.) polfškfh otrok pomrlo v Rusiji Monakovo, 5. aprila, s. »Abend Zeitung« se bavi z vestjo, ki jo je razširila agencija Reuter in do kateri je od enega milijona polisk h otrok prepeljanih v Rusijo 1. 1939-40, dobrih 400 000 umrlo zaradi gladu in bolezni. List obrača svojo pozornost ne toliko na strahotno visoko število nedolžnih žrtev, kajti boljševiki ne morejo zadivti sveta s kakim drugim prven-~tvom. marveč na okoliščino, da je bila prav londonska agencija tista, ki je s svojo vestjo napravila prijateljsko uslugo Kremi ju, in sicer v trenutku, ko » v» prizadevajo, da pokažejo Sovjetsko zvezo v najlepži luči. Dočim Zid Majski v Londonu včasih prisostvuje črnim mašam v Westminsterski opatiji in ko nadškof Canterburyjski poz-va svoje vernike, naj molijo za uspeh bolj-ševškega orožja in za Sovjetsko zvena, meče agencija Reuter v svet vesti o hudodelstvih boljševikov. Kakšen namen ima ta posebni prijem. Vest gotovo ni bila objavljena iz kakih posebno človekoljubnih razlogov ali zaradi usmiljenja do nedolžnih žrtev ali morda v veselje vladi Sikor-skega. Bolj verjetno je, da skušajo Britanci oslabiti pritisk, ki ga nanje izvajajo Rusi glede vprašanj politične in gospodarske prirode ter jih s tem pred svetom ponižujejo. Na ta način se kaže slika angleško ameriške-sovjetske zveze v zelo črni lučt. To je obraz židovstva, ki je za trenutek odvrglo svojo krinko, obraz židovstva, ki mu ni usoda narodov prav nič mar ln ki je dobilo svoje vredne predstavnike v pluto-kraciji in boljševizmu. Vest ki jo je razširil London o poginu nedolžnih 400.000 poljskih otrok, pravi list, se nam zdi kot grozoten donesek k poglavju vojne odgovornosti. Svoj čas se bo treba spomniti nanj. Bolfševiško maščevanje Lizbona, 5. apr. s. Tajnik severnoameriške komunistične stranke Farle Browder je izjavil, da predstavlja najnovejša ustr^-litev dveh poljskih socialističnih voditeljev Ehrlinga in Alterja, ki so jo odredile so» vjetske oblasti, odgovor na protirusko zaroto, ki jo podpira poljska ubežniška vlada. London priznava velike podmornice Rim, 4. aprila, s. Britanska admiraliteta objavlja izgubo angleške podmornice »Ti-gris«. Ta podmornica je bila izdelana leta 1939. in je spadala v razred »Triteti«, ki obsega velike elinice izpodrivajoče do 1.575 ton. Oborožena je bila s topom kalibra 102 mm, z dvema strojnicama in 10 cevmi za, torpede po 533 mm. V mirnem času je njena posadka štela 51 mož. Izgubljena angleška prekemorska pošta Lizbona. 4. aprila s. Generalni direktor britanske pošte javlja, da so se zaradi sovražne akcije izgubila vsa p:sma, ki so bila iz Anglije odposlana v Venezuelo med 4. in 10 septembrom lanskega leta "n ona iz Argentine. Cila in Paragvaja, odoosla-na med 11. in 23. septembrom lanskega letaL Tesno Italijansko-nsadžarsfeo sodelovanje Odmevi Kallayevega obiska v Rimu Budimpešta, 4 apr s. Nocojšnji listi kj so izšli v posebnih izdajah, ob. avljajo na prvih straneh in pod ogromnimi naslovi vest o ob aku madžarskega ministrskega predsednika Kallaya v Rimu ter zaključno poročilo o razgovorih med Ducejem in Kal-layem Vsi listi poudarjajo pomen obiska in opozarjajo, da je imel predsednik madžarske vlade in zunanji minister, kakor že vsi njegovi predniki, pril:ko stopiti v osebne 9tke z Ducejem in najpomebnevnmi predstavniki faš;st čnega režima. Prijateljstvo ned Italijo in Madžarsko, ki je bilo posvečeno s skupno prelito krvjo na bojiščih na viiiodu, ni ie slučajno Ono ne zhaja le iz domovinskega, kulturnega in političnega izročila, temveč predvsem iz skupnih interesov na evropskem področju. Madžarski narod ne goji do Italije le iskrene smpatije. temveč tudi čustva glotx/Ke hvaležnosti za vse, kar je fašistična Italija storila v korist madžarskih nacionalnih teženj. Listi 93 z globoko hvaležnostjo spora njajo. da je bil Duce prvi evropski državnik. ki je po vojni ponudil roko Madžarski in jo rešil osaml'enosti. v kateru 90 jo vrgle krivične mirovne pogodbe Ma- džarska zunanja politika sloni, kakor Je predsednik madžarske vlade ponovno poudaril. na popolni zvestobi zavezništvu a velikim silami Osi in na trdnem prepričanju, da samo zmaga sil trojnega pakta lahko da Evropi mir in pravico. Italijansko- madžarski odnosi, ki so potrjeni ■ čustvi tesnega pr jateljstva, zagotavljaj® sodelovanje med obema državama v bodo* če, tudi na področju obnove nove Evrope. Madžarsko javno mnenje, pripominja oficiozni »Budapesti Ertesito«, je z največjim zadovoljstvom zvedelo za vest ® obisku predsednika madžarske vlade Kal-laya v Rimu in o njegovih razgovorih U Ducejem. V političnih krogih v Budimpešti vidijo v Kallayejevem ob sku v Italiji in v njegovem stiku z Ducejem nov dokaz tesnega sodelovanja obeh držav na vaeh področjih: Italija in Madžarska nadaljujeta v prisrčnem bratstvu orožja svoje sodelovanje v vojni, iz katere mora vsnikniti zmaga sil trojnega pakta, ki naj zagotovi Evropi dobo resnične pravice med narodi. Ta torek bo predsednik madžarske vlade Kallay podal na seji vlade poročilo o svojem potovanju v Italijo. Razdelitev nagrad v žitni bitki Rim, 5. apr. s. Pretekli teden so bili v vseh pokrajinah Kraljevine obdarovani zmagovalci v nacionalnih in pokrajinsk-h natečajih za žitno bitko Slovesnosti, ki so bile sicer v skladu s kmečko preprostost j „ in resnostjo, primerno vojnemu času. so bile vendarle prav svečane manifestacije. Razdeljenih je bilo nešteto denarnih nagrad v skupnem znesku 4 milijonov lir in nekaj tisoč pohvalnih diplom. Nagrajeni niso bili le zmagovalci v krajevnih in državnih natečajih, ki jih je razpisal Duce (narodni natečaj za zmago v žitni bitki) temveč tudi zmagovalci v drugih natečajih, kakor n. pr. v natečaju ministrstva za po iiedelstvo in gozdove (natečaj za povzdigo proizvodnje koruze, boba in krompirja), nadal*'e v narodnem natečaju za povzdig»i pr delka krme in živinoreje, narodnem natečaju za povzdigo in zboljšanje pridelovanja bombaža, nacionalnem natečaju fa šistične poljedelske konfederacije za voditelje poljedelskih ustanov in nacionalnem natečaju faš stične konfederacije poljedelskih delavcev za nastavljence poljedelskih in gozdnih ustanov. Nagrajeni so bih tud škofje in duhovniki ki so se odlikovali v pokrajinskih in nacionalnih žitnih tekmah, kakor tudi v drugih natečajih, razpisanih od ministrstva za pel jedel jstvo in gozdove ln od kmečkega lista »Italija e fede«. Uspeh teh natečajev ni razviden to w velikega števila udeležencev, ki je dalei prekosilo ono iz prejšnjih let, temveč tudi po doseženi proizvodnji. Glede žita je tre« ba pripomniti, da je bilo mogoče izvršiti nadzorstvo nad srednjo enotno proizvodnjo nad 55 stotov pri mnogih velikih in srednjih poljedelskih ustanovah. V natečaju m povzdigo najpomembnejših kultur je treba omeniti enotni srednji pridelek na ha na vsej obdelani površini posameznih podjetij, ki znaša pri koruzi 96 stotov, pri bobu 32 stotov in pri krompirju zelo velike količine. Neko poljedelsko podjetje v južni Italiji je doseglo 610 stotov zgodnjega krompirja na ha in neko podjetje v severni Italiji 733 stotov. Nič manj pomembni niso uspehi, ki so bili doseženi v narodnem natečaju za pospeševanje pridelka krme ia živinoreje. Mnogo udeležencev natečaja je doseglo uspeh 10 stotov žive teže na hektar s primernim visokim pridelkom krma. Sijajni uspehi v raznih natečajih dokazujejo jasno, česa so sposobni italijanski poljedelci tudi v sedanjih Izrednih razmerah spričo svojega duha odpovedovanja in svoje že znane privrženosti k zemlji, vdanosti do režima in visoki domovinski ljubezni. Mnogi poljedelci so se v duha svoje domovinske ljubezni odpovedali nagradam in odstopih svoje zneske prizadetim zaradi letalskih napadov ali pa vojobft pohabljencem. »JUTRO« št. 77 2 Torek, 6. IV. 1943-XXI Navodila Visokega komisarja civilnim komisarjem pokrajine Včeraj ob 10. dopoldne je imel Visoki komisar v vladni palači raport s civilnimi komisarji pokrajine ob navzočnosti Pod-prefekta dr. Davida in drugih uradnikov Visokega komisarijata. Po pcroč lih posameznih civilnih komisarjev o njihovih področjih so se prouče- vala razna zanimiva vprašanja življenja v pokrajini 9 posebnim ozirom na prehrano, na izpolnjevanje naredb glede prehramb-nega reda, na poljedelsko proizvodnjo ter na podporno delo. Raport se je začel ln končal s pozdravom Dučeju. Pregled vojnih dogodkov V milanskem »Corr ere della Sera« je znani publicist Aido Valori ki smo ga tudi mi že navajali, objavil pregled vojnih dogodkov v zadnjih desetih dneh ki ga tu posnemamo: Za nas najpomembnejše dejanje v tej zadnji dobi je obnovitev sovražne ofenzive v Tunisu. ki jo je sovražnik že ponovno napovedal n ki smo jo mi pričakovali z nad se mirnim srcem. Sam značaj bitke nam odsvetuje, da bi navajali imena krajev in iz razumljivih razlogov ni niti dovoljeno, da bi se spustili v taktične podrobnosti razvoja operacij. Zadovoljiti se moramo torej s tem da ugotovimo glavne obrise na osnovi uradnih vojnih poročil. Ta so najprej zabeležila neizbežno iz* praznitev Gafse, ki smo jo pred časom zasedli samo z namenom, da bi zavrli in motili zbiranje sovražnih edinic v srednjem delu zapad-"" ne razvrstitve. Takoj nato je angleška 8 armada prešla v premikanje od vzhodne strani. Tako je prišlo do dvojnega pritiska v smeri zapad*vzhod in vzhod-zapad, ki se mu je kmalu pridružil še pritisk v smeri jug-sever Ita-lijansko-nemške sile. ki so se nahajale v o srednjem položaju, so torej morale biti kos povezani akciji na več bojiščih Imele so in imajo prednost, da se lahko kretajo po notranji črti, toda obenem se morajo izogibati grožnji obkolitve, ki bi lahko nastopila na tem ali onem mestu v škodo bolj izpostavljenih edinic. Ta splošni položaj nam pojasnjuje spremembo vojne taktike, ki jo je bilo mogoče zabeležiti v dveh zaporednih naslednjih ia--zah, kakor 90 to ugotovili komunikeji. V prvi fazi so se naše edinice vztrajno upirale na črti glavnih postojank; v drugi fazi pa so ubrale metodo prožnega odpora ali premikalne taktike. Obe metodi sta v primernem času dobri. Prva metoda je prisilila sovražnika — in predvsem angleško 8. armado, ki je najbolj organična sovražna edinica — da je nekaj dni trcsil svoje sile pred obrambnim sistemom, ki je bil sam po sebi trden in ki so ga naše čete branile tako trdovratno, da so to morali priznati tudi Angleži sami. Ko pa se je za hrbtom nekaterih glavnih utrjenih taktičnih postojank sistema pojavila nevarna grožnja, se naše poveljništvo ni prav nič pomišljalo opustiti odporne črte, povezane z ozemljem, in se oprijeti metode premikalne vojne, torej manevriranja. Bitka je še vedno v tej drugi fazi. Seveda zahteva od naših hrabrih borcev velike žrtve, saj se morajo boriti proti močnejšim silam. Sovražnik namreč razpolaga z dvema armadama, osmo, ki prihaja iz Libije in ki je povsem britanska, in prvo, ki prihaja iz Alžira in je mešana (angIo=ameriška). Pretežno francoske sile pa sodelujejo z anglosaškimi v južnem odseku, med obema velikima »šot« (jezeroma). Naš sovražnik je na boljšem tudi v pogledu števila letal in letališč, & kate= rimi lahko razpolaga, vzlic vsemu pa doslej še ni dosegel nobenega zares odločilnega uspeha, kajti odpor obrambnih edinic je bil zelo energičen. Njegove izgube letal, tankov, topov in padlih ali ujetih vojakov so zelo velike Na splošno je potek »veJike ofenzive« ob nastopu pomladi pomenil doslej razočaranje za angleško-ameriška poveljništva, kakoT tudi za javnost obeh anglosaških držav, ki si je utvar-jala, da bo mogoče zmagovito zaključiti vojno z enim samim udarcem. Seveda pa ostaja položaj glede na posebnosti bcrbe precej napet. S potrpežljivim zaupanjem moramo počakati na nadaljnji razvoj, prepričani, da ne bo z italijansko-nemšek stra* ni prav ničesar opuščeno v obrambi Tunisa kot važnega mostišča Osi na afriškem ozemlju. Medtem ko zadobiva bitka v Afriki vedno večjo silovitost, se nasprotno operacije na tuskem bojišču nagibajo k pojemanju. Mogočna sovjetska ofenziva se je razblinila skoraj v vseh odsekih, dočim so v nekaterih drugih nemške čete celo pridobile na terenu, čeprav položaj ni še povsem ustaljen, vendar ni za nekaj časa pričakovati večjih sprememb. V severnem odseku med Ilmenskim jezerom in Petrogradom, so boljševiki še ohranili orne« jeno delavnost, ker očitno upajo, da lahko še izkoristijo zadnje mrzle tedne, da bi osvobodili svojo drugo prestolnico. Maršal Žukov ie po zopetni zasedb: Šliseljburga za trenutek menil, da bo osvoboditev Petrograda lahka stvar. Obroč okrog mesta pa je ostal nedo-taknen. Veliko nemško topništvo še vedno obstreljuje industrijska predmestja ob Nevi V mestu pa nad poldrag milijon prebivalcev in vojakov strada in zaskrbljeno pričakuje trenutka bo bo odjuga, ki bo zavrla promet preko L?doškega jezera, le še povečala obleganje. Nižje doli so Nemci skoraj dokončali zbolj-ševanje bojišča z odstranitvijo klinov Sovjet* ska vojska sicer še vedno pritiska na Staro Rušo, vendar brez uspeha. Pn teh poskusih je obrabila že 37 svojih divizij in močne letalske sile. Računajo da je dobra četrtina teh sil uničena. Isto lahko trdimo o razvoju bitke južno-zapadno od Vjazme; tudi tu je pravočasna poprava razvrstitve preprečila sovjetskim četam, da bi se prebile navzlic svojim trmastim naporom Na nekaterih krajih so našteli do 14 zaporednih napadov, toda nemške bojne črte so vzdržale. Vzdolž gornjega toka Donca Je pobuda na strani osnih sil, vendar pa za sedaj blato ovira njihove možnosti. Na kubanskem področju se sovražnik od časa do časa vrača v napad, je vselej takoj zopet odbit. Na splošno je jasno, da v tem svojem letošnjem zimskem vojeva-nju Rusi niso razvozlali nobenega strateškega vprašanja. Položaj ostaja v glavnem tak kakor je bil. Nemci so izgubili stalingrajsko ar« mado in del kavkaške in so morali izprazniti pas ozemlja, ki sega v globino od 50 do 200 kilometrov, toda trdno drže še vedno v svoji oblasti industrijsko področje Donca hi vso Ukrajino. Sovjetsko poveljništvo torej navzlic strahotnim izgubam ni doseglo teritorialnih ciljev, ki si jih je bilo postavilo. V daljni Aziji ni bilo po porazu WaweIlo-vih Angležev na birmanski meji nobenih pomembnih dogodkov, vendar pa Japonci ne drže rok križem. V Bengalskem zalivu so napol uničili konvoj angleških ladij. Letalstvo je ime« lo velik delež pri teh uspehih. Ker razpolaga v obliki venca z bogatim sistemom starih in novih letalskih oporišč, močno obvladuje ves srednji Pacifik in velik del Indijskega oceana. Uspehe japonskega letalstva pa moramo pripisati tudi sistematskemu sodelovanju s kopnimi in pomorskimi silami Američani, ki so si utvarjali, da bodo mogli poraziti Japonce samo z letalskimi silami, ne da bi jim bilo treba se nadalje tvegati uporabo ladij in kopnih vojsk, so se v tej zadnji dobi izpostavili hudim in celo nepopravljivim neuspehom. Huda moralna kriza med Anglosasi Število rojstev pada, število zločinov narašča Lizbona, 4. aprila, s. V Angliji narašča demografska kriza, obenem pa se vedno bolj širijo spolne bolezni, ki so se v primeri s predvojnim časom povečale za 100 odstotkov. Ve* liko je tudi pomanjkanje stanovanjskih hiš za delavske sloje, kar predstavlja danes enega izmed najtežjih notranjih vprašanj. V spodnji zbornici je več tucatov poslancev podpisalo interpelacijo, v kateri zahtevajo od vlade, naj čimprej izda nujne gospodarske in socialne ukrepe, da zavre veliko pojemanje rojstev. Bem. 4. aprila, s. Ustanovitev »min strstva vx moralo v Veliki Britaniji« je predmet nekega predloga londonskega lista »Daily Miror«. List piše, da se je Anglija trenutno znašla v hudi krizi vesti, ki jo je treba pripisati zastrupi jajočemu ozračju na socialnem področju. Vodilni britanski sloj, angleška cerkev in premožni krogi niso znali preprečiti nastanka tega ozračja. Zaupanje, ki je vladalo med raznimi sloji angleškega prebivalstva, je popolnoma iz* ginilo. Tudi cerkve niso mogle nič storiti da b: spremenile ta položaj. Sicer pa anglikanske ustanove delujejo samo kot organi kapitalistične propagande List zaključuje s predlogom, naj bi ministrstvo za moralo razvilo močno propagando, da bi angleška javn>st spet začela razumevati, kaj pomeni dobro vedenje do bližnjega. Buenos Aires, 4. aprila, s. Po poslednjih statistikah se je zločinstvo mladoletnikov z Zedi-njenih državah od začetka te vojne dalje zelo povečalo, zlasti v državi Nevv York kjer se spopadi, ropi, tatvine in umori množe v zares presenetljivem ritmu. Zlasti težke so postale razmere v nekaterih delih države, kakor na primer v Broocklvnu in Manhattanu. kjer si mnogo oseb iz strahu pred napadi ne upa več zapustiti svojih stanovanj zvečer. Tednik »Times«, ki piše o tem vznemirljivem vprašanju, poudarja, da gre po večini za zločine mlado= letnikov in da je bilo treba v Nevv Yorku mobilizirati nad tisoč policijskih agentov za stalno službo v imenovanih mestnih de-ih Nedoslednost ameriške politike Buenos Aires, 5. apr s. Angleški in ameriški listi so nedavno ponatisnili samo previdno izpiljene izvlečke iz članka ameriške revije »Life« o severnoameriški zunanji politiki. Revija je severnoameriško zunanjo politiko takole opi« sada: Zgodovina zunanje politike Severne Amerike predstavlja verigo samih dvoumij. nedoslednih in med seboj si nasprotujoč h dejanj. Po izročilu smo nasprotni tatvini ozemelj, ven dar je Ie malo držav pokradlo toliko zemlje kakor mi Angležem očitamo, da so popustili nasproti Nemcem v Monakovu toda mi smo bili nasproti Japooski desetkrat bolj popust- ljivi. Zunanja politika bi morala pomeniti posvetitev določenih načel in ukrepov, da bi vsak« do lahko razumel, kakšna je ta politika in kakšni so ti ukrepi. Naša zunanja politika pa predstavlja samo verino improvizacij in udobnih izmikov, ki so jih krile vlade, ki so prihajale in odhajale. Uspeh vsega tega je kaj žalosten Svet ne ve kaj naj pričakuje od Zedinjenih držav in Zedinjene države ne vedo. kaj jim je storiti. Kriza ameriške prehrane Buenos Aires, 5. apr. s. Ameriška revija »»Magazine« objavlja članek Rooseveltovega sotrudnika Hopkinsa o krizi prehrane v Ameriki. Pisec obsoja zadržanje javnosti, češ. da nima nobenega razumevanja za omejitve, ki jih zahteva vojno stanje, in trdi, da je sedanja raven ameriškega življenja še vedno boljša kakor v Veliki Britaniji, da ne govorimo o Sovjetski zvezi, nasproti kateri je naravnost bo» gata. Hopkins poudarja da se bodo življenj* ske razmere vedno bolj slabšale, kajti Zedinjene države bodo morale oskrbovati Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo Ameriška težka industrija ne da jekla Angliji Buenos Aires, 2. aprila. Konkurenčna borba, ki je že pred časom nastala med ameriškimi in angleškimi ladjedelnicami, postaja čimdalje hujša. Dnevnik »Wa-shington Post« objavlja, da odklanjajo severnoameriške oblasti čimdalje bolj pogosto dovoljenja za izvoz polizdelkov jekla in surovin angleškim ladjedelnicam. List pripominja, da morajo biti ti proizvodi in zlasti jeklo prihranjeni za ameriško težko industrijo, ki razpolaga z večjo delovno silo in je sposobna dokončati gradnje v dosti krajšem času nego angleške delavnice. »Potreba po teh dobavah«, dostavlja list, »ni tolikšna, da bi opravičevala izvoz dragocenih tvoriv, ki je v nasprotiu z načrti za boljše izkoriščanje angleškoameri-škega vojnega potencijala. Ameriško Jeklo se pošilja na Angleško, kjer ga spremene r ladje, ki pa se morajo potem same vračati v Zedinjene države, da naložijo proizvode za Veliko Britanijo. Ameriško jeklo potuje torej dvakrat preko Atlantika in zahteva primerno razpolaganje s trgovskim brodovjem, ki nam ga Pa osne podmornice niso voljne dovoliti. Zato ie bolj oportuno, da se jeklo, ki ga zahtevajo angleške ladjedelnice, predela v angleški ladjedelniški industriji.« V pričakovanju nebrzdane konkurenčne i borbe, ki se bo pojavila takoj do zakliučku ! vojne z Anglijo se Zedinjene države že v 1 naprej branijo utrditi položaj anglaike Nagrade za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je ie Ducejevega sklada podelil zakoncema Petru in Frančiški Slov-Sa v Vrzdencu, zakoncema Kolesne Antonu in Kjarolini, Srednji GJobodoi, in zakoncema Pucelj Jožefu in Stanislavi v Orlaki o priliki rojstva dvojčkov nagrale po 600 lir. Odličen uspeli italijanske umetnice na Finskem Helsinki, 4. aprila s. Na 15. simfoničnem koncertu pod vodstvom dirigenta Jarme-felda je sodelovala tudi italijanska violinistka Lidia Da Albrore, ki je dosegla velik uspeh in s tem koncertom zaključila svojo koncertno turnejo po Finski Med občinstvom je bilo poleg italijanskega ministra in osebja poslaništva opaziti tudi soprogo predsednika vlade, soprogo zunanjega ministra in številne osebnosti iz finskega kulturnega sveta. Kritika je bila za italijansko umetnico nadvse ugodna in listi so še posebej poudarjali simpatično potezo violinistke, ki je priredila poseben koncert finskim vojnim pohabljencem. Verdijev teden na Dunaju Dunaj, 5. apr. s. Včeraj se je na Dunaju za» čel Verdijev teden. Čeprav zaradi vojne otvoritev ni imela uradnega značaja, je bil njen kulturni in umetniški pomen zelo velik. V navzočnosti izbranega občinstva povabljencev in dr* žavnega voditelja Baldurja von Schiracha. italijanskega Kr. veleposlanika Dina Altferija in generalnega konzula Romana je šef kulturnega urada dunajskega državnega vodstva g. Tho-mas, ki je pripravil Verdijev teden, otvoril prireditve z Verdijevo razstavo pod naslovom »Verdi na Dunaju«, ki je nameščena v dvora« nah državne opere. Eksc. Dino Alfieri si je nato v spremstvu državnega voditelja v. Schiracha ogledal razstavo, ki je sicer manjša po obsegu, ki pa zgovorno odkriva kult Verdija na Dunaju in potrjuje veliko popularnost italijanskega skladatelja v tem velemestu od vprU zoritve prve opere točno pred 100 leti nadalje. Daladier, Leo Blum in Game-tin prepeljani v Nemčijo Berlin, 5. aprila, s. Kakor ugotavlja nemška oficiozna agencija, je nemška vlada po dospelih informacijah prepričana, da se hočeta angleška in ameriška vlada poslužiti nekaterih francoskih politikov, ki so doslej bivali v Franciji, za organizacijo protivlade in za pripravo neredov in zmede v državi. Zato se je nemška vlada odločila preseliti v Nemčijo bivšega predsed, nika vlade Daladiera, Leona Bluma in generala Gamelina. kakor je že svoječasno preselila bivšega predsednika Reynauda in Mandela. Lavalova zahteva, da bi ti državniki ostali v Franciji, je bila iz zgoraj navednih razlogov odklonjena, vendar pa so nemške oblasti zagotovile francoski vladi, da ta ukrep, ki ga narekujejo vojaške razmere, ne bo imel za prizadete nobene obremenitve njihovega osebnega položaja in postopanja z nj!mi. Razen tega je nemška vlada zagotovila, da bodo navedene osebnosti zopet na razpolago francoski vladi, čim bo položaj dopuščal. Angleška letala nad zapadno Nemčijo Berlin, 4. apr. s. O napadu britanskega letalstva v pretekli noči na zapadno Nemčijo se iz vojažkega vira dc znava, da je bilo več mest na rensko-westfalskem industrijskem področju zadetih od sovražnih bomb. Po doslej dospelih vesteh se potrjuje, da so nečni lovci in protiletalski topovi sestrelili 21 napadajočih letal, ki so izključno štirimotorni bombniki. Izguba letal, predvsem pa posadk, predstavlja za sovražnika občuten udarec. Pomemben uspeh je dosegla zlasti skupina nočnih lovcev pod poveljstvom majorja Streiba, ki Je ob tej priliki dosegla svojo 25. nočno zmago. Ameriška letala nad Parizom Pariz, 6. apr. a Severnoameriški bombniki so včeraj popoldne napadli mesto Pariz. Po doslej dospelih vesteh je bilo porušenih mnogo zasebnih poslopij. Število mrtvih prekaša 100. V letalskih bojih nad obalnim področjem severne Francije je bilo po doslej dospelih vesteh sestreljenih 7 ameriških bombnikov in veliko še neugotovljeno število sovražnih lovcev. Rdeči križ poroča V Poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdečega križa, avtonomna sekcija v Ljubljani, Via Ariella Rea (Gosposvetska cesta 2/H, naj se med uradnimi urami od 8.30 do 12 javijo: Diz Ivan, Jevševar Zdenko, Mastnak Ana, odvetnik Toš Fran jo, strojni ključavničar Zupan Anton; dalje osebe, ki so poslale pakete nasleJnjim: Velde Alojz, Sever Franc, Pocu-zaj janu., - — Sečnik Jože, Hočevar Ivan, Boh Frani Muster Jože, Zato Virk^ T ~ dic Stanislav, Vidic Anton, Fink Franc, Marinč Martin, Kaši Adolf, Zupančič, Svaj-ger Franc, Peterle Alojz, Peršin Gabrijel, Cernič Franc, Zalar Matic, Arko Anton, špreicer Ana, Staruša Ivan, StaniSa Jože, Mamilovič Avgust. Paketi za vojne njetnike civ. interni ranče, konfinirance in jetnike v zaporih se sprejemajo od 5. aprila t. 1. dalje vsak delavnik pa nastopnem redu (za prejemnike z začetnimi črkami imen): pondeljek: A, F, C, C; torek: D, E, F, G, H; sreda: I, J, K, L; četrtek: M, N, O, P; petek; R, 5, S, T; sobota: U, V, Z, 2. — Cas sprejema od pol 9 do pol 12 in od pol 4 do pol 6, ob sobotah samo oi pol 9 do pod 12. industrije z dobavami surovin, ne glede na to, da primanjkuje jekla tudi Zedinje-nim državam. V bostonskem pristanišču so na primer te dni splovili 28 m dolgo ladjo iz železobetona. Njena teža 78 ton sestoji iz 68 ton cementa in 10 ton iejtjtro« st rr 1 Torek, 6. IV. 1943-XXI Kronika * Najmlajši pohabljenec sedanje vojne. Iz Rima poročajo, da je bil podan v Zaro v neko on loto o vzgojevališče dietni Italo Sabrata. Sabrata je bil na afriškem ozemlju ter je pomagal pri vseh vojnih podvigih. Ko je sodeloval pri nekem ženijskem oddelku je eksplodirala mina, ki mu je odtrgala roko ter ga oslepela na eno oko. Zdaj so ga ]xwlali v Zaro, kjer ga je sprejel Zvezni tajnik, ki bo skrbel za njegovo vzgojo. * Smrt odlikovanca s hrastovim listom Nadporočnik Hans Beisswenger je bil med najuspešnejšimi nemškimi letalci. Dosegel je že 150 zmag v zraku in je b:l odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu reda železnega križa. Te dni je sestrelil dve sovjetski letan. nato pa se ni več vrnil na »veje oporišče. * »Pogovori z Brunom« v fnščinl. Na Finskem so izročili v prodajo finski prev d Dučejeve knjige »Pogovori z Brunom«, či-«>ti izkupiček knjige se bo porabil za podporni fond, ki gre v prid sire tam padlih igralcev. * Muzej fašizma v NapoI'ju. Poleg mnogih drugih muzejev je v Napoliju tudi muze;, ki prikazuje razvoj fašizma. Muzej r-si ime Aurelija Padovan'ja. V njem hranijo ukaze in razglase fašistične revolucije, spominke na padle fašiste, razno orožje in druge reč:, ki so imele pomen v fašističnem gibanju od leta 1920 do danes. * 50 letnica smrti skladatelja Catalani.ia. Italijanski listi se t6 dni spominjajo 50-letnice smrti skladatelja Alfreda Catala-nija, ki 3'e skomponiral tudi pri nas 1 :i-zorjeno opero »Wally*. Catalani je umri leta 1893, živel pa je, kakor mnogi umetniki, v siromašnih razmerah. * 43 natečajev za vseučilšške stoliee v Italiji. Ministrstvo za prosveto v Rimu objavlja dekret, s katerim se razpisujejo natečaji za 43 stolic na italijanskih univerzah. * Kinematografske in gledališke vstep-rt ce za bojevnike, ki so se vrnili iz Rusije. Fašistična zveza gledaliških in kinematografskih ustanov je sporočila ministrstvu za ljudsko kulturo, da so uprave italijanskih gledališč in kinematografov sklenile pokleniti vsakemu italijanskemu vojaku; GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 6. aprila, ob 18.30: Prava ljubezen. Red Torek. Sreda, 7. aprla, ob 18.30: V Ljubljano jo dajmo. Red A. Četrtek. 8 aprila, ob 18.30: Veliki mož. Red Četrtek. Petek, 9. aprila: Zaprto. Obiskovalce Drame opozarjamo, da bo zaradi podaljšanja policijske ure začetek dramskih predstav eno uro kasneje kot de»slej. Predstave se bodo pričenjale namesto ob 17.30 ob 18.30. Prva predstava z novim časom bo danes. B. Braooo: »Prava ljubezen.« Dialog v treh dejanjih. Dejanje se godi danes 1. v velikem hotelu. 2. v krčmi. 3. v spalnici zakonskega para. Osebe: Helena — V. Juvanova, Hugo — Jan. natakar — Verdo-n"k, krčm&rica — Kraljeva, šofer — Kožic. Režiser: J. Kovič. OPEBA Torek. 6. aprila: Zaprto. Sreda 7 aprila, ob 18. uri: Janko in Metka. Red Sreda. Četrtek 8 aprila, ob 18. uri: Madame Butterfly. Premiera. Red Premierski. Petek, 9. aprila: Zaprto. Sobota, 10. aprila, ob 18: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 2 lir navzdol, • Obiskovalce Opere opozarjamo, da se bodo pričele počenši s sredo 7. t m. vse operne predstave ob delavnikih eno uro kasneje kot doslej »Janko in Metka« se prične po novem redu v sredo ob 18. ari. Deloma nova zasedba partij v Puccini-jevi Operi »Madame Butterfly«. V četrtek bo uprizorjena letos prvič ta melodi-jozna opera, ki je dosegla lani nenavaden u?.li; pa tudi v trgovinah, gostišfih in drugih lokalih se je marsikaj spremen lo. Mladina se je zbrala ob Savinji k pevski tekmi; zmagala s dekleta Sledil je zbor sotrudnikov krajevnega vodje, ki so prišli iz bližnje in daljnje okolice ter jih je okrožni vodja v daljšem govoru pozival, naj brez pridržka s delujejo za Nemčijo. Zborovanje je bilo zaključeno z nemšk mi himnami. Počaščen j; padlega. Pri Harkovu je padel Albert Kuschner iz Rog. Slatine. Ko je Nemčija zrseu! Spe> rt e štajersko, je bil Kuschner, kmečki sin, star 15 let. Priglasil se je kot prostovoljec k oddelku SS. Ne lavno je mati prejela sporočilo, da je njen najstarejši sin padel. V častnem gaju v Rogaški Slatini je mladina postavila spominsko lesko z njegovim imenom. Krajevni vodja je imel nsgovor, brambovci so zapeli pesera o pokojnem tovarišu. Nato je bil položen venec. Sestanek z ranjenci. Cel;'ski poštni uslužbenci so napravili izlet v Petrovče. V Vc-denikov; dvorani so sc sestali s 50 povabljenimi ranjenci iz rezervne bolnišnice v Novem Celju. Sledilo je pestro popoldne s pet,cm in igranjem. Pravosodje na Spodnjem Štajerskem, štajerski pokrajinski vodja dr. Uiberreither je izdal nare i bo o nadaljnji izgradnji sodne organizacije in pravosodja na Spodnjem štajerskem, Z veljavnostjo od 1. aprila uradu je 10 sodišč in sicer: v Celju. Šmarju, Ljutomeru, Mariboru, Ptuju, Brežicah, Šoštanju. Slovenski Bistrici in Slovenjem Gradcu. Sodišča in njihovi oddelki odločajo v prvi instanci v civilnih zadevah po do-se lan jih predpisih namesto poverjenika za civilno pravosodje, šefu civilne uprave je pridržano, da prepušča kazensko sodstvo tem sodiščem po določilih, ki veljajo za štajersko deželo. V drugi instanci odloča pravosodna oblast pri poverjeniku za pravosodje. Novi grobovi. V Mariboru so umrli 71-Ietni upokojeni ma;'or Alojz Frohm. 4 letna železn čar jeva hčerka Romana Supeje-va, 89 letna staroupokojenka Emilija Oplo-teva in 27 letna Marija Kokolova. V Klo-sterueuburgu je umrla 17 letna dijakinja Zofija Trobentarjeva, ki so jo pripeljali v Maribor. V Celju je umrl 69 letni upokojenec Jurij Dvoršak, v Ptuju pa žena železniškega uradnika Ana Chiadisejeva. — Na fronti je padel 42 letni Toni Podlaha, podčastnik in vodja v nekem spec"alnem oddelku. Sorcdnike je zapustil v Ptuju. — Pred Petrogiadcm je padel 25 letni prostovoljec Karel Golick. ki je služil pri SS. Prireditve v celjskem okrožju. Tekoči teden bo v celjskem okrežju več raznovrstnih prireditev, ki so se pričele včeraj v Šoštanju. Neka igralska skupina uprizarja potovanje v pravljično deželo 1» Gri-movih pravljicah. Dmes bo predstava v Rogaški Slatini, jutri pa v Celju. Deželno gledališče g.stuje z veseloigro »Tolažnik vdov« na Polzeli, na Paki in v Celju, žalski dilctenti gostujejo danes v Petrovčah z veseloigro »Družina Hannemann«. Prihodnjo nedeljo pa betdo diletanti iz Rogaške Slatine gestovali v šmariu pri Jel-.šah. V sred šču prireditev bo 7. t. m. v Celjski grofiji družabni večer s sedmogra-škiim pesnikom Henrikom Zillicfbm. V°jaškim nOvjncGm, ki so te dni odrinili s Spodnjega štajerskega, je v Mariboru izpregcvoril v slovo polkovnik Westfall. Ravno tako je govoril zvezni vodja Ste!ndi ki je sporočil pozdrav deželnega vodje. Podobna poslevitev je bila tudi v Celju. Mariborski dnevnik prinaša o tem obširno poročilo. V maribOrskem gledališču bo jutri v sredo premiera Verdijevega Trubadurja. Repriza pa bo v petek. Nadalje so na sporedu tega tedna: Anzengruberjeva »Slaba vest«, vesela opereta »Suzi slepari« in Smetanova »Prodana nevesta«. Kazen za pwsiu§anje tuj»h postaj. 40-let-ni mizar Miha Jager iz št. Jurja ob južni železnici je predlanskim in lani poslušal tuje radijske postaje in je širil različne vesti. Kazenski oddelek poveljnika varnostne pclicije na Spodnjem štajerskem ga je obsodil na 8 'let ječe. Iz enakega vzroka je Recitacije v knjigarni Ljudska knjigama je priredila v nedeljo v zvezi z velikonočnim knjižnim trgom azstavo sodobne slovenske knjige. V okvi-u razstave je skupina literarnih sodelav-cv te velike slovenske založbe stopila ;_>red občinstvo z recitacijami svojih del. Pr reditev, ki ii je prisostvovalo v prenapolnjenih knjigarniških prostorih mnogo pozornega občinstva, je začel z uvodno besedo urednik »Doma in sveta« in kulturni referent »Slovenca« dr. Tine Debel j a k. V svojih izvajanjih je orisal duha in smernice današnje slovenske slovstvene tvornosti ter razčlenil njene vodilne ideje in pojave, opozarjajoč zlasti na duhovne in stilne razlike sedanjih stvaritev s prevladujočim značajem naše literature v razdobju med dvema vojnama. Našo slovstveno stvarjalnost, bodisi lirično, bodisi pripovedno, kakor se razvija v zadnjih dveh letih, označuje duh zmernega realizma in izrazito poudarjena domačnost. Naša literatura se je od preširokih kosmopolitskih ciljev vrnila k opevu domače zemlje in domačega ljudstva, odkrivajoč v viharju časa s kar idiličnimi pogledi lepoto slovenskih tal in vse tiste nadčasovne silnice, ki oblikujejo življenje našega naroda. Predavanje dr. T. Debelja-ks, je bilo — kolikor vemo — prvi poizkus prereza naše izvirne lirične m prozne produkcije od 1. 1940 dalje in je s svojimi karakteristikami značilnega slovstvenega preobrata in sedanjega stanja vzbujalo živo zanimanje vseh prisotnih prijateljev intenzivnejše slovstvene kulture. Nato je prebral priljubljeni pisatelj Janez J a 1 e n zadnje poglavje iz drugega dela svoje trilogije o ljubljanskem Barju »Bobri«. Poglavje opisuje smrt starega mostičarskega rodbinskega glavarja in spravo obeh sinov, katerih spor se je razpletal že v prvem, lani natisnjenem delu tega Jalenovega lovskega romana iz prazgodovinskih časov. Vsekako smemo z za- upanjem pričakovati nadaljevanja tega, v nekem pogledu smelega, vendar pa v glavnem prav uspešnega epskega posega v davno preteklost našega mesta in njegovega nekdanjega jezera. Liriko sta brala dva mlada pesnika: Jože Dular je čital nekatere svoje nove pesmi, med katerimi je vzbudil posebno zanimanje dialog ženina in neveste v »Svatovski pesmi«, Severin Šali pa je pokazal fino lirično čustvovanje in do tankih lepot dognani pesniški izraz v vrsti izrazito sodobnih motivov, med katerimi se posebno odlikuje Sodobna balada. Pesniška beseda Dularja in posebej še Salija je zares segla k srcu in po toplem odobravanju je stopil pred občinstvo pisatelj nedavno izišle pripovedne zbirke »Dom med goricami«, epik Haloz in Ha-ložanov Jože Krivec. Prebral je iz te knjige prozo »Večerno zvonjenje«, razgovor z daljno materjo in lepim domačim krajem Zatem je mladi član naše Drame prebral za odsotnega pisatelja Stanka Kocipra prozo »Aninska nedelja v Jeruzalemu«, odlomek iz njegovega romana »Goričanec«, ki je dobil letošnjo Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in ki sodi med najpomembnejše epične stvaritve najmlajšega rodu v slovenskem slovstvu. Morda je knjigarna z obilno obloženimi policami knjig, ki že same ustvarjajo avtentično okolje literarnega življenja, posebno primeren kraj za take literardne nastope, vendar so bil j ti prostori mnogo pretesni za toliko občinstva, in tako je posameznik bolj čutil nevšečnost svoje stis-njenosti kakor pa prijetno ugodje literarnega stika in uživanja. V ostalem je razstava Ljudske knjigarne zopet odprla celoten vpogled v našo knjižno in književno produkcijo zadnjih dveh let in nas znova prepričala, da teh novosti ni malo. Posebna zanimivost so bile prve pole priprnv-ljajočega se monumentalnega dela »Slovenska upodabljajoča umetnost« v redakciji univ. prof. dr. Fr. Steleta. Cerkveni koncert Koncertu, ki je bil v nedeljo zvečer v cerkvi Marijinega Oznanenja, je vtisnil značaj pretežno domač spored. Izmed dvanajstih točk je spored navajal devet domačih skladb, tako da so bili 'zastopani naši najpomembnejši sodobni cerkveni skladatelji (dr. Fr. Kimovec. Stanko Premrl, Matija Tome in Lojze Mav), izmed teh prof. Premrl s petimi točkami. 2e to je dalo koncertu večji glasbeni pomen in upravičilo leoo zanimanje, ki ga je prireditev vzbudila pri občinstvu. Sloverska cerkvena glasba ki se nabaviš na častitljivo domačo trsdiciio in zlasti še na dokaj bogata cecilijančka izročila, dobiva čedalje bolj kvaliteten značaj in kaže nekaj močnih skladateljskih osebnosti. Prav v tej umetniški afirmaciji domače note v okviru sodobnih cerkveno glasbenih teženj je bil splošno kulturni pomen nedeljskega koncerta, ki je obenem prikupno prikazal troje izvajalcev dobro izbranega programa. Poleg slovenskih skladateljev smo slišali Se Pavla Maurija »Scherzo«. Aleks. Guilmanta »Slavnostni preludij« in Maxa Regerja »Intermezzo«. Med slovenskimi točkami so bile na sporedu kar tri »Ave Marije«; dve Mavovi in dr. Kimovčeva v dvospevu, izmed Pre-mrjovih skladb pa je bil poleg štirih samospevov z orglami na sporedu »Andan-te maestoso«. Glasbeno najzanimivejša m po svojih vprav dramatskih akcentih najučinkovitejša je Premrlova kompozicija »Memento mori« na besedilo slovečega Prešernovega soneta. Tomčev »Slavospev Mariji« je tako presrčna skladba, kakor je Kimovčev dvospev poln vzvišene resnobe Izmed obeh Mavovih skladb se zdi najznačilnejša Ave Marija za sopran. V celoti so te skladbe dostojno uveljavile našo cerkveno glasbo in posebej še njenega zaslužnega predstavnika msgr. Premrla. Program je izvajalo troje sodelavcev; sopranistka Nuša Kristan, basist Tone Petrovčič in na orglah fr. K a n i z i j Fricelj kot solist in spremljevalec. Voluminozen sopranistkin glas je v akustičnem prostoru lepe frančiškanske cerkve prišel do polnega izraza takisto kot pev-kina izkušena pevska kultura. Tone Petrovčič, znan tudi gledališkemu občinstvu, je s samospevi ob spremljevanju orgel samo potrdil že priznane kvalitete svojega petja. Fr. Kanizij se je pokazal s tremi solotočkami, da odlično obvladuje orgle, obenem se je uveljavil v spremljevanju obeh pevcev. Tako je torej koncert s svojim potekom res upravičil pričakovanje občinstva in napravil dober vtisk. Vlado Vlaisavljevič Nedavno je hrvatska literatura izgubila pesnika Vlada Vlaisavljeviča, ki je umrl po daljšem bolehanju v svojem rodnem kraju Jastre-barskem. kjer se je rodil leta 1901. Smrt tega nadarjenega lirika je tem bolj zadela hrvatsko slovstvo, ker je Vlaisavljevič prav v zadnjih letih mnogo delal in je tudi v lepi prozi izdatno uveljavil svoje sposobnosti. Vlaisavljevič je imel za seboj življenje, v čigar zunanji podob- ni bilo mnogo svetlih in radobtnih barv. Trdo se je boril za vsakdanji kruh in prav v zadnjih motečih ga je neiprosna bolezen vrgla v bedo in nesrečo, tako da je bila amrt tudi njemu rešiteljica V njegovi prvi pesniški zbirki »Kruha ! srca«, ki jo je leta 1938 izdal Pododbor Matice Hrvatske v svoji znani seriji pesniških knjig, beremo o Vlaisavljeviču: »Ko je bil že prekoračil pet in dvajseto leto svojega življenja, je začel objavljati v raznih književnih časopisih pesmi, ki so kmalu vzbudile pozornost. Sodeloval je med drugim večidel v »Vijencu«. »Savremeniku«. »Hrvatski Reviji«, »Hrvatskem kolu« in drugod. Knjiga »Kruha in Srca« vsebuje izbor (57) mnogih Vlai&avljevičevih pesni' in je hkrati njegova prva knjiga. Razen • pisanjem pesmi se bavi Vlaisavljevič v zad-> njem času tudi z novelami. Životaril je dolga bQ obsojat na pet let ječe 69-fata* *pate- jem Železniški uradnik Rajko Topclnik iz Šoštanja. 29-letni kmetovalec Pavel Gams iz Starega trga pri Slovenjem gradcu pa je bil zaradi poslušanja tujih postaj obsojen na 3 leta ječe. Mariborski dnevnik objavlja ob tej priliki ponovno opozorilo, da ne sme noben nemški pripadnik poslušati lažniv h sovražnih poročil. Nemško vojno poročilo in ostale objave nemškega radia nudijo nemškemu narodu dejanske podatke, kakor je to bilo preteklo zimo. — Vedno je javnost zvedela resnico o dogodkih. Kdor pesluša tuje postaje v času, ko se bore milijon Nemcev za varnost domo-"ine, bo izključen iz skupnosti in poslan v ječo. Smrtna nesreča se je primerila v petek ob 14. uri sredi Maribora. Po Kopališki ulici se je peljal na kolesu 33 letni faktor Ljudeke tiskarne Albin Orešnik. Na križišču ga je prehitel težak toverni avto. Priključeno vozilo je podrlo Orešnika, ki je obležal tako hudo poškodovan, da je kmalu izdihnil. — Zelo nevarno se je ponesrečil tudi 51 letni tesar Matija Breznik iz Sle-venske Bistrice. Pri napravljanju drv »e je vsekal v levo koleno, kjer je zazevala globoka rana. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvatske Promocija Hrvatice na ljubljanskem vseučilišču. Hrvatski listi pišejo, da je bila na ljubljanskem vseučilišču promovirana Dušica Jeieničeva za doktorja pravnih ved. Jeleničeva je prva Hrvatica, ki je dosegla to čast v času ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske. Ves čes svojih študij je bila ena izmed najboljših slušateljic in promovirana kot najmlajša, saj ima komaj 23 let. Po rodu je Jeleničeva iz Hrvatskega Zagorja. Visoke šol ena Hrvatskem. Na visokih šolah Nezaivisne države Hrvatske (višja pedagoška šola. ekonomsko-to m«rcialna visoka šola. akademija likovnih umetnosti, državni konzeivatorij) je vpisanih 1453 slušateljev, in sicer 875 moških in 578 žensk. Rednih profesorjev je na teh šolah 34, kontraktualnih in honorarnih 80, docentov 18, učiteljev veščin, asistentov in suplentov pa 14. Upravnega osebja je 34. Slušatelji so po narodnosti po večini Hrvatje in sicer 1355, 4 Bolgari in 24 Nemcev. Iz Srbije Razstava slikarskih del vojnih ujetnikov se je vršila v prvi polovici marca v občinskem umetniškem paviljonu v Beogmdu. Zastopana je bila cela vrsta akad. slikarjev, karikaturistov, amaterjev itd. s svojimi deli, ki so jih izvršili v vojnam ujetništvu. Novi sreski načelniki so postavljeni: Do- brosav Pantelič za srez posavski, živan Milovančevič za srez oplenački, Stevan Večerinac za srez mačvanski. Dan srbske knjige so v počastitev spomina tvorcev srbske književnosti proslavljali po odredbi ministra presvele v Beogradu in po ostali Srbiji s predavanji in drugimi slavnostnimi prireditvami dne 28. februarja t. L Ogledna postaja in razsadnik zdravilnih rastlin. Nacionalna delovna, služba (odsek za zdravilne cvetlice) je že lansko leto v raznih mestih Srbije priredila razstave zdravilnih rastlin in vršila propagando za njih zbiranje. Sedaj vrši na MakiSu pri Beogradu potrebna dela za ureiitev zemljišča, na katerem bo vzorna posta ja za zdravilne rastline s potrebnimi poslopji, vrtovi itd. Radio LJubljana TOREK 6. APRILA 194/3XXI 7.30: Pisana glasba, 8.00: Napoved Saša — Poročila v italijanščini, 12.20: Plošče, 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Pesmi in nape vi, 13.00: Napoved čaj>a, — Poročila v italijanščini, 13.10; Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec — Lahka glasba. 14.00: Poro čila v italijanščini, 14.10: Vojaške pesmi, 15.00: Poročila v slovenščini, 17.00: Napoved časa - Poročila v italijanščini, 17.10: Pet minut gospoda X, 17.15: Pisana glasba, 17.35: Sekstet vodi dirigent Guarino. 19: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben; 19.45: Napoljtarske pesmi, 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.40: Koncert Kvinteta Akademije Chigiana, 21.15: Koncert pianista Antona Trosta, 21.50: Orkester Cetra vodi dirigent Barzdzza, 22.15: Orkester vodi dirigent Petralla, 22.45: Poročila v italijanščini. leta v Zagrebu, pred dvema letoma pa ae je bil vrnil v svoje domače Jastrebarsko.« Sodelavec lista »Nedjelne vijesti«, ki je spisal spomine na Vlaisavljeviča, pa pravi, da je menjal razne službe, zadnjo je imel pri Hrvatskem založniškem bibliografskem zavodu v Zagrebu. To je bil pesnik »Kruha i srca« malo pred smrtjo. Po tej knjigi je izdala leta 1941. »Hrvatska narodna proevjeta« Vlaisavljevičevo zbirko »San i java«, v rokopisu pa je ostala zbirka proznih pesmi »Veče nad zemljom«. Njegove pesmi so v vseh antologijah novejše hrvatske poezije, kar jih je izšlo v zadnjih desetih letih. Citirani zagrebški vir poudarja: »V li^čni zbirki »Ismedju dva rata« «odi Vlaisavljevič med najboljše, s o njegovi »poeziji pedobe, kat je njegova lirika zares, je bila spisana v lanskem »Hrvatskem kolu« cela razprava.« Kdor je prebral Vlaisavljevičevo knjigo »Kruha i srca«, je mogel potrditi, da je to pristen lirični talent, človek, ki je zmožen najtanjšega dojemanja vnanjih zaznav, globokega doživljanja prirode in življenjskih pojavov, tople sočutnosti 6 človekom in močnega smisla za tragiko in hkrati za lepoto življenja. Temu notranjemu svetu je dajal Vlaisavljevič fino občuten izraz in je polagal v svoje stihe ne samo bogato slikovitost, marveč tudi muziko čistega in lepega jezika. Po pravici se poudarja, da je nanj vplivala narodna poezija in da je preko nje zanesel v hrvatsko sodobno liriko osvežujočo preprostost in naivnost. — Po smrti Iva Kozarčanina je bil Vlaisavljevič drugi izrazito lirični talent, ki je ugasnil. pre> den je mogel dati vse, kar je v njem zorelo. NaroČite «e DOBRE KNJIGE! »JUTRO* St. 77 4 Tonk. C IV. 1913-XXI E. Jusiu: Stara Ljubljana XXVII. Fran Leveč, profesor itd., se je rodil aa Ježicj pri Ljubljani leta 1816., umri je leta 1916. v Ljubljani. Fran Levstik, skriptor v licealni knjižnici, se je rodil leta 1831. v Repnjah pri Vel. Laščah in umrl v Ljubljani 1. 1887 Stanoval ie dolgo let v Ljubljani v štu-dentovski ulici. Emilijan Lilek, gimn. direktor v p. v Celju, se je rodil leta 1851. v Zg Veličku kot uradniški sin in je umrl v Celju leta 1940. V Ljubljani je bival leta 1881. in 1882. kot profesor na trgovski šoli prj F. Mahru. Njegova vdova živi sedaj v Ljubljani. Miroslav Malovrh, časnikar, se je rodil v Ljubljani leta 1861. kot sin železniškega uradnika in je umrl 1. 1922. na Studencu pri Ljubljani. Fran-Podlimbarski Maselj, avstr. stotnik, se je rodil leta 1852. v Sp. Lokvah pri Krašnji, umrl je leta 1917. v Pulkavi; njegovi zemeljski ostanki so bili prepeljani v Ljubljano. Josip Mam, duhovnik, profesor itd., se je rodil leta 1832. v Dragovskem pri Litiji, umrl je leta 1893. v Ljubljani. Danilo Majaron, odvetnik itd., se je rod;l v Borovnici leta 1859., umrl je leta 19-31. na Bledu. Njegove zemeljske ostanke so prepeljali v Ljubljano. Josip Nolli, operni pevec in pisatelj, se je rodil v Ljubljani 1. 1841., umrl je leta 1902. v Ljubljani. Josip Ogrinec, pisatelj, se je rodil leta 1344. v Podgorju pri Kamniku in umrl leta 1879. Bil je v Ljubljani učitelj v Mahrovi Soli leta 1870. Lujiza Pesjak, hišna pcsestnica, hči dr. Chrobata, odvetnika in dobrega prijatelja dr. Fran Prešerna, se je rodila leta 1828. v Ljubljani; umrla je leta 1898. tudi v Ljubljani. Andrej Praprotnik, šolski ravnatelj, se je rodil leta 1827. v Podbrezju pr? Ljubljani in umrl 1. 1895. v Ljubljani. Anton Rajč, profesor, se Je rodil leta 1B45. v Mali Nedelji, umrl je leta 1888. v Pragi ter bjl prepeljan v Ljubljano. Franjo šuklje, dvorni svetnik in deželni glavar, se je rodil v Novem mestu leta 1349., umrl je leta 1935. na Kamni pri Novem mestu. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik in župan ljubljanski. se je rodil leta 1851. na Poljanah nad škof jo Loko, umrl je leta 1923. v Ljubljani. Ivan Tomšič, vadniški učitelj, se Je rodil leta 1838. v Vinici pri Črnomlju in umrl leta 1894. v Ljubljani. Ivan Tušek, gimn. profesor, se je rodil v Selcih leta 1835. in umrl leta 1877. v Ljubljani. Ivan Verhovec, gimnazijski profesor, se je rodil 1. 1853. v Ljubljani, kjer je tudi L 1902. umrl. Dr. Josip Vošnjak, zdravnik, drž. poslanec, itd., se je rodil leta 1834. V Šoštanju; umrl je leta 1911. v Slov Bistrici. I. Wiesthaler, gimn. profesor, se je rodil 1. 1849. v Celju in tam tudi umrl leta 1927. Dr. Valentin Zamik, odvetnik, se je rodil v Ljubljani 1. 1837. ter tudi unju-l v Ljubljani 1. 1888. Tomo Zupan, gimn. profesor, prelat itd.. ee je rodil 1. 1839. v Breznlcl na Gorenjskem; umrl je leta 1928. na svojem posestvu Okroglem pri Kranju ter so njegov* zemeljske ostanke oripeljali v Ljubljano k Sv. Križu. Ivan železnikar, časnikar in urednik 3-Slov. Naroda« se je rodil leta 1839 v Slatni vasj nad Cerkljem in umrl 1. 1892. v Ljubljani, železnikar je dovršil pravne študije ter nato služil nekaj časa pri raznih notarjih na štajerskem kot koncipijent, po smrti J. Jurčiča pa je prevzel uredništvo »Slov. Naroda«. Mož je bil velike, močne postave, hodil je zvečer v Auerjevo pivnico na kozarec vina in vedno kadil priljubljeno mu viržinko; umrl je na za vratni bolezni — na raku v grlu. Železnikar je bil dvakrat oženj en. Iz prvega zakona je sin Ivan železnikar, dobro znani trgoves na Marijinem trgu v Ljubljani, ki je do sedanje vojne izdatno podpiral kulturne m dobrodelne organizacije. Pri objavljanju mojih spominov so nastale nekatere napake, ki jih je '.akrivil tiskarski škrat ali pisalni stroj; nekatere stvari pa moram ?e dopolniti. Deželni predsednik baron W,nkler se je po upokojitvi preselil v sv "rt rodni kraj Salcano pri Gorizii, kjer je ime: svojo vilo. Med prvo svetovno vojno je zapustil Sal caao ter se preselil-v Gradec, kjer je kmtin umrl. Sodni svetnik Alojzij Tschech je bil premeščen Iz Maribora v Ljubljano; njegov sin živi v Ljubljani kot upokojeni uradnik Kranjske hranilnice. Njegova hči se je poročila z dr. Plachkijem, odvetnikom v Ptuju. Plachki je bil sin finančnega direktorja K. Plachkija, ki se je po upokojitvi preselil na Dunaj. Pri deželnem sodišču je služil pred 60 leti Miihleisen kot državnega pravdnika namestnik. Njegova soproga je bila rojena Rudescheva. Imela je svojo hišo na Starem treu, v kateri je sedaj dobro znana kavama in slaščičarna J. 2&lazmk. Mož je umrl pred 55 leti ter je zapustil ženo in veliko otrok. Eden sinov je podedoval po svojem stricu lepo posestvo na Dunajski cesti, nasproti G. Tonniesovega posestva; ta je postal pozneje finančni svetnik, ki Je ostal tudi še nadalje v službi pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Možu se je pred približno 10 leti omračil um ter se je usmrtil. Finančni svetnik Martin Golf, suh in resen mož, je imel sina, ki je postal dvorni svetnik pri namestništvu v Z ari. Hči starega Golfa živi kot upokojena učiteljica v Ljubljani. Stari blagajniški otficijal A. Ruda je bil posestnik male, nizke hišice na Karlovški cesti. Mož je bil naglušen ter je imel slab vid, toda bil je prav dober risar, kako* tudi njegova dva sinova. Občinski svetnik ni bil trgovec Anton Klim, ampak stolni kaplan Karel Klun. ki je pozneje postal stolni kanonik. Kot poslanca avstrijske delegacije v Budimpešti ga je zadela kap. Njegove zemeljske ostanke so prepeljan v Ljubljano in ga pokopali pri Sv. Krištofu. Pri mestni blagajni je služil pred 70 in 60 leti kot uradnik J. Denkl; njegova soproga je bila teta Frana Levca. Mestni knjigovodja Paternoster je zapustil dva sina in hčer. Eden izmed sinov je umri kot finančni računski ravnatelj pred nekaj leti; drugi je kot upokojeni žele*, niški uradnik v Ljubljani, hči pa upokojena učteljica tudi v Ljubljani. Učitelj Krulc je bil najprvo učitelj na Ledini, pozneje pa je postal vadniški učitelj in je poučeval tudi na ženski vadnici petje. Krulčev brat, ki živi kot upokojenec v visoki starosti v Ljubljani je bjl več let pri finančni straži. Sodeloval je pri slovenskem diletantskem gledališču. Pozneje je opustil službo pri fjn. straži in se preselil v Ameriko, a se je čez več let zopet vrnil v Ljubljano. Mož je majhne postave, hodi počasi po ulicah ter pridno čita časopise v kavarni. Učitelj Krulc je spoznal svojo iz-voljenko na Dunaju, kjer je obiskoval nek učiteljski tečaj; umrl je za pljučnico. Zapustil je ženo ter dve hčerki; ena od teh je uradnica pri zavarovalnici Assicurazlo-ne Generali v Ljubljani. Vadniški učitelj Franc Gerkman se je rodil v Kamniku ter je bil velike in trdne postave. Najprvo je služil v Vipacu kot pomožni učitelj, potem pa kot pisar na ljubljanski realki. Gerkman je bil zelo in-teligentom, napravil je učiteljski izpit, postal potem vadniški učitelj in naposled še okrajni šolski nadzornik In logaški okraj, kjer je bil takrat okrajni glavar Mahkot, pozneje pa grof Pače. Gerkman je stanoval dolgo časa v študentovski ulici in je zapustil hčer, ki je pred leti umrla v Ljubljani kot upokojena učiteljica. T. W!esthaler je bil več let direktor na Spodnji gimnaziji v Kranju. Po ukinitvi gimnazije je bil premeščen kot profesor na ljubljansko gimnazijo. Omeniti moram, da je imel Wiesthaler prav lep slavnostni govor pri odkritju Vodnikovega spomenika pred staro gimnazijo. Profesor CSlenšek se ni rodil v Dobri vasi, ampak v Gotovljah na štajerskem. Na ljubljanski realki ni bil kot učitelj Prof. Klemens, ampak Klemena Proft. Finančni direktor v Ljubljani nI bil plem. Fossauner, ampak Possanner. Trgovina Mikuš še obstoji v Ljubljani LJubljana za vojne vrtove Mestna vrtnarija je pripravila nad 75*ooo sadik za svoje vojne vrtove Mestna vrtnarija se je v mirnih časih pečala predvsem z olepšavo mesta in nasadov s cvetjem in zelenjem, obenem pa je pridelovala tudi precej zelenjave za mestne socialne zavode. 2e lansko pomlad je pa iz tivolskega parka izginil večji del s cvetlicami nasajenih gredic in tudi trate so bile spremenjene v vojne zelenjadne vrtove. Največjo pozornost je zbujala Zvezda, vsa zasajena s krompirjem. Spoznali smo, da tudi krompir zlasti v cvetju krasi mesto, še bolj pa smo se jeseni zve-selili dobre letine krompirja Prav dober pridelek je bil tudi po drugih mestnih vrtovih in zato je mestna vrtnarija letos pripravila čim največ sadik, da z njimi zasadi še večje vojne vrtove kakor lani. Kar se Zvezde tiče, moramo takoj povedati, da je mestna vrtnarija zato imela za ta največji vojni vrt sredi mesta namen, da Zvezdo letos posadi z nizkim fižolom ali pa s paradižnikom, toda vse ljubljansko prebivalstvo še ni tako disciplinirano, da bi ne hodilo po gredicah in pomagalo na svoj način pri obdelovanju vojnih vrtov. Te pomoči mestna vrtnarija ne potrebuje in tudi ne želi, saj prav tako pri škropljenju gredic prav nič ni vesela sodelovanja psov. Tudi prah, ki ga imamo sredi mesta še vedno dosti, ne bi koristil paradižnikom in fižolu. Zato se je mestna vrtnarija morala tudi letos odločiti za krompir, saj so gomolji pokriti z zemljo in varni pred nepoklicanimi pomočniki vrtnarjev. Prepričani smo kljub temu. da bodo krompirjeve njive v Zvezdi tudi letos vzorno obdelane in prava šola za vojne vrtnarje, kako je treba pravilno obdelovati krompir. Nazadnje moramo pomisliti, da je bil lani zlasti cvetoči krompir zares tudi prav učinkovit okras mestnega središča. V mestni vrtnariji so letos dolge vrste toplih gnojnih gred posejane in zasajene z zelenjavo. Kar 176 oken smo našteli in pod njimi na toplem ugotovili nad 75.000 sadik najrazličnejše zelenjave. Pri tem za Ljubljano velikanskem številu moramo pomisliti, da ima mestna vrtnarija tople grede tudi ob Kollmanovem gradu in na drugih krajih mesta, razen tega ima pa mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici tudi še svoj vrt V mestni vrtnariji v Tivoliju sedaj pod 33 okni raste Heinemannov paradižnik in ima pač po številu oken prvenstvo, ker so pod 30 okni paradižnikove sadike že piki-rane, torej že presajene. Naši izkušeni vrt- narji vedo, da so paradižnikove sadike tem krepkejše in močnejše, čim večkrat so presajene ali pikirane, nato pa šele posajene na stalno mesto. Poleg krompirja, ki ga bomo imeli ▼ Zvezdi, Ljubljančana posebno cenimo zelje. Zato ima mestna vrtnarija 30 oken orjaškega zgodnjega junijskega zelja in je 16 oken že polnih pikiranega zelja Zaradi čim večje izbire ima mestna vrtnarija pod steklom dveh oken tuda še zgodnje erfurt-sko in berlinsko rdeče zelje. Pod 24 okni nAstna vrtnarija pripravlja za sajenje ohrovt raznih vrst, zlasti domača trnovski, ulmski, blumenthalski in kresni ali sv. Ivan. Tudi s kolerabo se je mestna vrtnarija dobro priskrbela ter pripravila 18 oken bele dunajske kolerabe in modre domače špehovke. Z večino je nasejala preizkušeno modro špehovko in je ima pikiranih že 8 oken. V nekaj letih so se Ljubljančani privadili tudi zelene sladke paprike ter je zato mestna vrtnarija z njo zasejala in posadila 18 oken. Z večino je tudi že piki-rana. Pod 14 okni se naglo razvija karfoia, po večini zgodnja erfurtska. a tudi sorti Primus in Original. 8 oken zgodnje erfurt-ske karfiole je že pikiranih. Seveda mestna vrtnarija ni pozabila solate, vendar pa je že vsa posajena na gredicah. Pod 14 okni je pripravila mestna vrtnarija predvsem sadike Kraljice maj-nika. slavno ljubljansko ledenko, parizeri-co in odlično maslenko s Studenca. V toplih gredah mestna vrtnarija sedaj nima več sadik solate. Nežne sadike domače čebule si ogledujemo pod 11 okni, a pod 7 okni naglo ra-sto sadike jajčevca ali melancan, po katerih ljubljanske gospodinje zelo rade posegajo, saj na naših vrtovih jajčevec prav dobro uspeva. Pod 3 okni je nasejan por sorte Slon, vendar je to že velika množina, saj je nasejan zelo gosto, ko pa bodo sadike presajene na stalno mesto, bo por zavzel prav veliko ploskev. Tudi zelene, sorte Alabaster. je dosti pod 2 oknoma. Po teh številkah Ljubljančani lahko presodijo, koliko povrtnine bo mestna občina pridelala samo na svojih vojnih vrtovih za kuhinjo Delavskega doma in za druge svoje socialne zavode. Našteli sicer nismo raznih dišavnih rastlin, n. pr. peteršilja. rdečega korenčka in druge zelenjave, ki in blagoslovljena letina po vseh vojnih zahteva manj prostora, vendar je mestna vrtovih našega mesta L'Altezza Reale n Principe eglzlano Mansur Daud e la sna fandgHa a Roma — Kraljevska Visokost egiptski Princ Mansor Davd • svojo družino v Btma Nebo v aprila Občudovalci nočnega neba so letos zadovoljni, ker so noči večji del jame in zato lahko pogostokrat opazujejo lepoto ramih ozvezdij. Če v aprilu proti 23. uri upreš oko v temno-modri nebesni baldahin, vidiš, da so dobro znana ozvezdja, ki si jih opazoval čez zima, brez razlike umaknjena na zapadno polovico nebesne oble in da delno že tonejo v zapad. Bik, Orion in Sirij se pojavljajo. Zato pa vzhaja daleč na jugu ozvezdje Leva s svetlim Regulom ali Levjim Srcem Pod Levom opazujemo šibkejša ozvezdja Vodne kače. Vrana itd. Visoko nad nami gospoduje Veliki voz. Repna zvezda Benetnaš v Velikem vozu kaže v širnem loka na Arkturja in preko njega na Spiko v znamenju Device. Od vzhoda vzhajajo Herkules, Krona in Kača Rimska cesta je nagnjena močno na zapadno stran in v nje* nem območju sijeta na srednjem zapadu Kastar in Poluks, nekoliko severneje od njiju pa Voznik s Kapelo ter Perzejeva skupina in Kasio-peja v znamenju W. Izmed planetov se spet pojavlja Merkur na rnem nebu. V nedeljo zvečer je bil v gornji konjunkciji s soncem, to se pravi, da je onkraj sonca. Vendar prehaja iz bližine sonca in ga bomo od 16. t m. dalje spet našli globoko južnozapadno na večernem nebu. Do» bro viden bo proti koncu meseca. Venera se pojavlja kot več em i ca že v mraku na zapad« nem nebu m v teku meseca zapoznuje svoj zaton na skoraj štiri ure po sončnem zahodu. Mars je globoko na južnovzhodnem jutranjem nebu precej težko opazljiv, nekaj minut pred sončnim vzhodom Jupiter sije še najdalje v mraku v ozvezdju Dvojčkov. Saturn v ozvezdju Bika zatone izpočetka tik pred polnočjo, proti koncu meseca pa že proti 22. uri. In kar se naposled meseca tiče: v nedeljo je bil mlaj. v ponedeljek 12. t. m. bo prvi krajec, v torek 20. t m. bo polna luna, v torek 27. t. m. pa zadnji krajec. V aprilu zraste dan za 1 uro 33 minut Sonce stopi dne 20. t. m. v znamenje Bika Kaj nam pove o letošnji pomladi stoletni koledar: Pravi, da so lunina leta navadno bolj vlažna kakor mrzla in suha. Zlasti bo pomlad zelo mokra in precej topla. Dolgotrajnemu de- vrtnarija z vso zelenjavo in povrtnino založena do vrha. da ji ne bo treba za kuhinje mestne občine kupiti niti lista niti koreninice. Po tem naštevanju nikakor še ni rečeno, da bi mestna vrtnarija letos ne skrbela za olepšanje mesta s cvetjem in zelenjem, saj je pripravila skoraj enako dolžino gnojnih gred z nad 150 okni samih sadik najraznovrstnejših cvetlic za mestne nasade in za okras grobov. Naloga mestne vrtnarije je velikanska, kakor nam dokazujejo te ogromne številke, zato pa se bo ljubljansko občinstvo tudi prepričalo, da je mestna občina ljubljanska tudi največje vrtnarsko podjetje v Ljubljani ter tako tudi najprizadevnejši, najbolj izkušeni in največji vojni vrtnar v Ljubljanski pokrajini. Tudi letos naj bodo mestni vojni vrtovi prava vrtnarska šola vsem začetnikom pri obdelovanju zemlje, da bo obilen pridelek KULTURNI PREGLED Zapiski Ob neki literarni zgodovini. X. Y. je napisal svojo Zgodovino ruske književnosti z redko skrbnostjo in nevsakdanjo ljubeznijo do predmeta. Gre mu za izčrpno informacijo, hotel je sestaviti učbenik za slaviste; v tem je uspel. Manj srečna se mi zdi tista pretirano analitična metoda, ki išče povsod vplive, sorodnosti in odvisnosti Ob Puškinu n. pr., čigar genij je eden najbolj pristnih in čistih v svetovni literaturi, je avtor nagrmadil toliko primerjalnih opozoril, da je še komaj vidna epohalna osebnost pesnika in misleca. Komparativna metoda utegne biti zanimiva, vendar se mi zdi načelno neplodna ker sami sebi ugaja od domislekih. ki ne izvirajo iz razlage originalnega bistva umetnine in ustvarjalca Strindberg se je v letih, ko sta bila njegovo življenje in njegova tvornost že daleč preko zenita, z nekim nepristnim goe-thejevstvom razpisa val o skrivnostih bivanja na zemlji V svojih monstruoznih »Sinjih knjigah« se je pod okriljem poslednje avtoritete, ki mu je še ostala, kot učenec vsevednega Swedenborga dotaknil vprašanj človeka in kozmosa in izpovedal svojo vero in skepso. Kljub utrujajoči časovni navlaki, ki so jo polne te zajetne knjige in mnogim zmedenim subjektivnim vidikom, ki jih ne moremo več občutiti z enako prizadetostjo, s kakršno so bili zapisani, so ta pozna Strindbergova razmišljanja še zmeraj omembe vreden pred-smrten dokument tragičnega človeka, v katerem se je zgostila tako animalično silna energija, a mu je življenje vendarle izzvenelo nezadovoljen©. V zgodovinski perspektivi je tipičen obračun tega zagrenjenega Prospera kot odklon od pozitivizma, odpor proti precenjevanju razsvetljene ratio, ki ga je vzbudilo stoletje eksaktnosti, materializma in industrije v tolikih pomembnih sodobnikov, skratka kot — ne čisto uravnovešena — vrnitev k večnim virom obnavljanja, kakršno poznamo iz mnogih biografij mojstrov. V trpki refleksiji »Ko sem bil še mlad in neumen«, berem: »Mladost je samo pojem. abstrakcija, bahanje, tema za nalogo, pesem, napitnica« in še: »veliki hum-bug, ki se mu pravi mladost« i. t d. Strindbergu ne verjamem do kraja, saj kot avtor pač ne spada med tiste prečiščene osebnosti, ki so dane človeštvu, da izpovedujejo njega globlje resnice, njegov sarkazem me ne presune toliko kot Hei-nejeva ironija. In vendar: ali ne ponarejamo svojih spominov retrospektivno, če je v nas količkaj romantizma? V srednji šoli sem se le redko imel za srečnega, »trpel« sem, čutil sem se utesnjenega; izven gimnazije prav tako nismo imeli pravih doživetij. Ko smo odrasli Karlu Mayu, je bilo naše životarjenje eno samo pričakovanje, hrepenenje, hotenje, a nikake izpolnitve, ničesar, na čemer bi se lahko ustavilo zbegano oko. da ne govorim o dojet ju ideje ali etosu opravljenega dela. ki sta nezrelemu človeku de facto tuja In vendar: čimbolj se mi oddaljuje ta nepovratna doba prve mladosti, teens i. t d., tembolj se mi kaže v ljubi luči. Ali ni bil kapitalen špas, ko smo ob prižgani sveči pobožno poslušati recitacijo Velikega in-kvizitorja? Nismo ga razumeli, a vendar je bilo lepo biti »mlad in neumen«... Na mola San Carlo. Ali je Jakopič kdaj slikal morje? Pariški impresionisti so ga svoj čas radi upodabljali v mondenih kopališčih ob La Mancheu; Pissarove reke in Mooetova jezera pričajo, kako zelo je mikal modeme čopiče vebrirajoči element V Jakopiču, ki nam je razodel večerno poezijo Save, ni tistejga melanholičnega veselja nad iracionalnim; očarljivo mavrično lesketanje, s katerim nas zapeljujejo tj nadarjeni dekaj »denti pa je prelahko miselno, da bi ga primerjali z globoko resnostjo njegovega sloga. Jakopič je doslej tista enkratna izpolnitev našega naroda v barvi, izpolnitev, kakršno smo doživeli samo še v liriki V zrelih podobah impresionizma se nam je v neprecenljivo srečo naše kulture izrazila svojstvena osebnost da nam v prelestnem jeziku izpove svoje življenjsko občutje, v katerem se je ->b-enem čudežno sublimiral del slovenske človečnosti. Tu mi prihaja na misel pojem klasičnega, ne historično ali tradicionalno estetsko. — Ali je Rihard Jakopič kdaj sflikal morje? To vprašanje se mi /sdiu-je, ko opazujem tisoč barvnih odtenkov ki se zrcalijo v ravnodušnem valovaniu vodne gladine pred menoj. Zahajajoče sonce je zastrto z velikimi krpami oblakov. skozi nje uhajajo žarki, vsak v svojem tonu, rdeče, vijolično, sivo. belo. Prva plast neba tam daleč na obzorju je svinčeno siva, druga modrikasta, tretja rožno rdeča, a malo više že zaigra nebo v deviški belini. Neposlušno pero. kako slabo služiš očesu? (Julija 1940.1_ Plačajte zaostalo naročnino! »Zolajevo delo« so imenovali propedevti-ko ali pripravljalno šolo za novo stoletje, in po pravici. A ni ga mogoče zajeti z eno samo označbo, kajti če ga imenujemo na-turalista. je to prav toliko resnično kot neresnično. Res: popisoval je grdega človeka-žival, a drugod je spet nsal lepe ljudi-otroke, naivne, iskrene, polne vere. V grandiozni pesnitvi »La faute de 1'abbč Bouret« je pokazal, da je prav tolikšen pesnik kot je bil Mil ton. Da, Zolajeva umetnost je bila večja, kajti znal je iz bedne resničnosti oblikovati najčistejšo poezijo. V tem romanu se dviga nad resničnost, okolje in osebe pomenijo več kot so. S tem, da je simboliziral, je postal praoče simbolizma, ki se je kasneje obrnil zoper tega zgodnjega učitelja. Meje Zolajeve pa se pokažejo ob koncu njegove kariere. Ko ga je prevzela starostna modrost, ga resničnost ni mogla več zadovoljiti Tedaj se je odpravil v Lourdes in v Rim. da bi za pojavi našel nadčutno razrešitev vsega A tega ni dosegel, kajti tistega kar je iskal, ni razumel.« (Strindberg.) ^ Shakespeare je prav za prav edini »klasik« našega odra. ki se sorazmerno redno predstavlja občinstvu. Bilo pa bi zmotno* in škodljivo, če bi se še nadalje omejevali nanj, videli v njem klasika par excellence in si domišljali da smo se s pridobitvijo tega božanskega pevca že oddolžili celotnemu in pristnemu klasičnemu repertoarju. Shakespeare, kot znano, niti načelno niti historično ni klasik, če se zavedamo, da je ta pojem globlje opredeljen in ako ga ne uporabljamo samo kot supertativ Njegova renesančna drama je triumf gledališča, ne prej ne kasneje ji ni primere vendar se ne uiema z intecijami klasične umetnosti. (To so dobro čutili romantiki, ko so se sklice- ž©vjn vendar rad sledi velik mraz. Za april napoveduje stoletni koledar: Od 1. do 9. vetrovno, megleno in deževno; od 10. do 13. hud dež; od 14. do 18. mraz; 22. lepo, od 26. d« konca meseca dež. Vse kaže. da letos niti stoletni koledar nima prave veljave. Izredno močan tečajni sij so nedavno not opazovali na Švedskem. O tem poročajo i* Stcckhoima: Že nekaj tednov vladajo na vsem Švedskem nenavadne vremenske razmere. Na* stopajo izredno močni viharji, temperatura pa je visoka. V noči na torek 4. aprila so vremenski pojavi dc«egli višek z izredno močnim polarnim sijem, kakršnega v Stockholmu in drugod na Švedskem že dolgo niso opazovali. V prvi polovici noči se je razširila svetla luč od severnega obzorja do zenita in je vsa pokrajina čudno, skoraj strahotno sijala. Znanstveni pravijo, da je severni sij posledica močnega kopičenja sončnih peg. Iz Novega mesta n— Nadaljevanje del pri kapiteljski cerkvi Dobro uspela nabiralna akcija za restavracijo novomeške kapiteljske cerkve je omogočila nadaljevanje del. V prvi eteipi je predvidena v spomladanskem delovnem načrtu notranja ureditev kripte. Predvsem bo treba v kripti nadomestiti tretji levi steber z novim. Prvotni steber se je bil že prod davnim časom podrl in namesto njega so postavili novega, ki je bil zgrajen iz čisto drugega materiala kot prvotni stebri Je namreč kamenit in sestavljen iz dveh kosov, dočim so ostali stebri iz lepo rdeče dvakrat žgane opeke, razen zadnjih dveh, ki sta menda že od nekdaj iz rumenega »'eščenca. Ta steber bo sedaj nadomeščen z novim, ki bo povsem enak drugim stebrom, kar bo pa zelo komplicirano in zamudno delo. Pri notranji ureditvi kripte bo treba predvsem urediti vprašanje drugega izhoda iz kripte v cerkev, ki gre vzporelno s sedanjim izhodom pod prižnico. Ta izhod bi bil prišel do veljave, ako bi bila nova cerkev, ki so jo Novo-meščani pričeli zidati, dozidana. Tako pa je ostal izhod dolga stoletja zazidan. Sedaj so izhod odprli toliko, da je dobro viden in bol o takega tudi pustili. Pri tem izhodu je pomočnik konservatorja g. Jože Gre-gorič našel med drugim kamenjem vzidano lepo glavo svetnika. Je to plastika ti začetka 15. stoletja in je prav gotovo deio mojstra ki je izklesal relikviarij, najde« v prostijL Vendar je glava nekoliko po» škodovana, zlasti partija okoli ust in nosa. Odbit je tudi del las na desni strani gl«r ve. Glava predstavlja moškega z dolgimi lasmi in širokim tur banu podobnim pokri-valom. Del vratu je spola j preluknjan, kar je znak, da je glava del celotnega kipa^ Glava bo z drugimi v kapitlju in drugod najdenimi predmeti postavljena v dosedanjo zbirko kulturno-zgodovinskih zanimivosti Te dni so začeli v kripti na zadnji steni, ki meji na grobnice, nahajajoče s* pod ladjo, postavljati starinski oltar, ki je nekoč stal v pokopališki kapeli na starem pokopališču. Oltar bo lep okrasek za kripto. vali nanj, čeprav so daleč zaostajali za njegovo barvito in razsipno vitalnostjo.) Etični učinek, ki ga zapusti seriazna klasična umetnina (ki se je v klasicizmu izrodila v racionalistično moraliziranje), ni primarna kvaliteta Shakespearejeve igre. Pri izbiri repertoarja se bo treba torej še zmeraj ozirati tudi na druge tendence drama tskega ustvarjanja, na grško in francosko tragedijo n. pr., saj tudi pri slednji ni vse tako okostenelo in patetično kot si mislijo tisti, ki poznni r fizike na tehniki v Curihu, od 1922 na univerzi v Brusslu. ^ prvič dosegel 16.000 m višine (27. maja 1931), drugič pa celo 17.0?0 m (13. avg. 1932).) Znanstveniki pa se z navedcirm ugotovitvami niso zadovoljil- in so ra kovali razmere še više. Neposrednih mer. te v z baloni ali zmaji niso dosegli, pač pa se, je dalo z računi in s fizikalnokemijskimi opazovanji, zlasti pa s pomočjo radioaparatov d:gnati, da prične nekje visoko v stratosferi temperatura ozračja zopet naraščati. Poizkusi z električnimi valovi so pokazali, da mora biti v višini kakih 100 km enako toplo, kakor je na zemlji sami in da navzgor temperatura zopet narašča. Zrak pa v teh višinah nima več take sestave kakor v troposferi in stratosferi. Sončni in more-b'ti še drugi žarki jonizirajo tamkajšnje melekule in atome in tako se ustvarjajo plasti, polne elektronov. Te plasti odbijajo električne valove, ki bi se sicer širili v svetovni prostor. S tem je omogočeno poši- ljanje teh valov tako rekoč okreg zemlje. Tc elektronske plasti so v višinah 130 km in blizu 300 km; delu ozračja, ki je v njem leže, pravimo jonosfera. Kar se tiče sestave zraka v našem ozračju, vemo za troposfero že davno, da je zmes dušika (78,04%), kisika (20,99%), km 300 200 • • » • *9 x • n • , J> g j ° O * • _________E. ^ HeV:/; X E V". l T } * NiN: I \ 1 ron Na k '25% 50% iotn str }tro Zgradba ozračja: tro = trosfera, str. = stratosfera, jon = jonosfera, T = toplotna krivulja. O = kisik, N — dušik, He = helij, E = električne plasti argona in drugih redkih plinov (0,94%), ogljikovega dvokisa (0,03%), ter trohice ozona. Za stratosfero so izprva mislili, da sestaja iz vodika ali helija ali iz obeh; potem pa, ko so mogli dobiti od tam z balončki poizkusne količine, so doznali, da so sestavine stratosfere iste kakor troposfere, toda zdelo se jim je, aa so v plasteh, in sicer tako, da je spodaj najtežji plin, nad njim pa plasti vedno lažjih. Pa Izkazalo se je, da je to naziranje napačno. Najbolj zanesljive rezultate v tem pogledu jim je dala spektralna analiza severnih sijajev. številna opazovanja so pokazala, da v višinah polarne svetlobe ni vodika, pač pa vsi drugi plini kakor v troposferi. Edino ozon dela neko izjsmo. Ozon sega navzgor do 50 km, največ pa ga je v višini okoli 20 km. Tu se tvori zaradi nizkega tlaka iz kisika. Ozon absolvira velik del ultravijoličastih žarkov, kar povzroča zvišanje temperature. Vendar je ozona vsega skupaj kaj malo: če bi stisnili vse ozračje na debelino 8 km in bi ločili vsak plin v svojo plast, tedaj bi bila plast ozona komaj 3 mm debela. Kljub temu je njegov pomen velik, ne samo za znanost, ampak tudi praktičnega pomena je, saj je njegova zdravilnost znana, zlasti za rahitična obolenja. V troposferi (do 15 km) se odigravajo vremenski pojavi; v stratosferi (15 do 100 km), ki ima enako sestavo zraka kakor troposfera, se tvori ozon; v jenosferi (od 100 km) pade kisik na minimum; v njej se menjajo plasti dobrih in slabih prevodnikov za elektriko. Ozračje je prozorno, vendar vidimo ob jasnih dneh nebo modro. Ta barva nastane zaradi valovanja in različnega cdboja barv zračnih molekul in drugih telesc v zraKu. ki so manjša kakor valovna dolžina svetlobe. V valovanje jih spravi sončna svetloba, odbijajo pa več modrih in vijoličastih kakor drugih barv. S. B. Nezadosten dokaz Detektivski Hoda In dom M Pomladne dvodelne obleke Dvodelne obleke so tako očarljive in hkrati praktične, da jih je pomladna moda kar pre« vzela od zimske mode — na veliko veselje nas vseh, saj je skoraj ni postave, da se ii ne bi podala primemo ukrojena dvodelna obleka. Dvodelno obleko nosimo lahko dopoldne in nato pa razrežemo v drobne rezine. Veliko, drobno sesekljano čebulo in sard:ne nekoliko prepražimo na eni žlici maščobe nat<> na dodamo 1 kg kuhanega, drobno narezanega krompirja, nekaj kapljic juhana in 1 kozarec celega vina. Zelje »al sugo« 1 kg zelja nastrgamo na drobne rezance, ga operemo in ^amo v kožici, kjer smo razbelile 2 žlici maščobe, nato pa premešamo zelje s štirimi žlicami paradižnikove mezge. Jed začinimo s soljo, dodamo neka kapljic juhana, ščepec nastrganih nagelj« novih žbic, nekaj kumne m zahjemo s kozarcem vina ter dušimo do mehkega. Spinačne rezine. Kuhano špinačo pretlačimo skozi sito ter jo nekoliko prepražimo na masti, česnu in peteršilju, nato jo ohladimo in ji primešamo 1 jajce. To zmes namažemo na tanke prepražene kruhove rezine, vsako rezino obložimo s tankim koščkom sira. nato pa pečemo rezine nekaj minut v pečici. Pikantna omaka k mesu, ribam ali krompirju. 2 strolca poriluka, 4 redkvice, šopek peteršilja, veliko čebulo, 10 dkg tako imenovane »posebne« klobase razrežemo na rezance in pretlačimo skozi stroj za meso. Nato razpustimo 2 dkg slanine in dodamo tej zmesi, ki jo zalijemo s skodelico vroče vode. Omako še začinimo z nekaj kapljicami juhana, z jedilno žlico paradižnikove mezge, s soljo in papriko ter kuhamo 25 minut. »Preiddva torej k drugemu predmetu. Zanima me, aH bova tudi tu različnega mnenja.« »Za kaj pa gre, gospa?« »Ne povem ti, ako mi boš še govorila gospa. Reci mi mama.« »Za kaj gre, mama?« sem ponovila stavek po njeni želji. »Vem, da imaš namen proučiti proces, da bi lahko potem zahtevala revizijo. Iskreno te občudujem, a prav tako iskreno te moram opozoriti na brezciljnost tvoje namere. Kaj misliš storiti?« V trenutku, ko me je to vprašala, mi je šinila v glavo misel, da bi me nemara ona utegnila seznaniti z Miserimusom Dexter-jem. Gotovo ga pozna, mora ga poznati, saj je bil gost njenega srna v Gleninchu in eden njegovih najboljših prijateljev. »Predvsem se nameravam pogovoriti » Miserimusom Dexterjem,« sem odvrnila vneto. Gospa Macallanova se je okrenila z vzklikom presenečenja. »Blazna si!« je vzkliknila. Ponovila sem ji to, kar sem bila dejala majorju Fitz-Davidu ter da sem prepričana, da bi mi lahko Dexterjevo mnenje mnogo koristilo. »Jaz pa,« Je dejala moja tašča, »sem prepričana, da je tvoj načrt blazen in da greš k blaznežu, ako nameravaš k Dexter_ ju, da bi slišala njegovo mnenje. Ne rečem, da bi bil na voak način nevaren; ne rečem, da bi ti utegnil storiti kaj žalega, hočem te le opozoriti, da je to poslednji človek, pri katerem bi mogla mlada gospa, zlasti še v tvojem kočljivem položaju, iskati opore.« čudno! Bil je to malone isti opomin, ki sem ga bila slišala od majorja, a bilo Je kakor z vsemi svarili: le še bolj sem postala nestrpna, da bi čim prej preizkusila ^voj načrt. »Preseneča me to,« 3em dejala, »kajti njegove izjave, ki sem jih brala v poročilu o procesu, so prav tako jasne in razumne kakor izjave katere koli druge priče.« »Verjamem; stenografi in uredniki so poskrbeli za pravilno obliko njegovih Izjav, preden so jih objavili. Na najbolj neverjeten način je ta človek pomešal pravo in nepravo in se je večkrat pritoževal na zakon. Verjemi mi, da ni na svetu človeka, ki bi bil manj kakor on poklican, dajati j staro, dolgo in nizko hišo, obdana s črno »Ne bom te pustila same k njemu.« »Kako ml nočete to preprečiti?« »Tako da bom šla s teboj, ti trmoglavka! Tudi jaz znam biti tako trmasta. Poslušaj, vedeti hočem, kakšne načrte imaš; močna in ponosna ženska si in, sama ne vem kako, vzljubila sem te. Ne pustim te same k Miserimusu Dexterju. Vzemi klobuk.« »Takoj?« sem vprašala. »Da, moj voz je pred vrati in Sm prej opraviva to, tem bolje za vse nas. Pojdi, obleči se, ne izgubljajva časa.« Ni mi bilo treba dvakrat reči. čez deset minut sva bili že na poti proti Dezterje-vemu stanovanju. Tak je bil konec obiska moje taABe. Sedemnajsto poglavje rvi VTIS PRI MISERIMUSU DEXTERJU Zakasnili smo se z obedom pri Benjaminu, preden je prišla gospa Macallanova. Razgovor, ki se je razvil nato med menoj in mojo taščo, je trajal v pozno popoldne in sonce je že šlo na zapad, ko sva sedli v voz, da se popeljeva h gospodu Derter-ju. 2e med potjo naju je zajel mrak. Čez eno uro je zašla najina kočijia ▼ mračen labirint vse bolj ozkih in vse bolj umazanih uličic, čim bolj smo se oddaljevali od mestnega središča. Ko smo prišli iz tega labirinta cest, smo v naraščajočem mrazu zavozili na obširen prazen prostor, kjer se je le tu pa tam dvigala kaka osamljena hiša ali branjarija. Ves okraj je postajal polagoma še bolj pust in žalosten, dokler se ni kočija ustavila in je gospa Macallanova Izjavila s svojim suhim in ironičnim glasom, da smo na cilju. »Poglej, draga duša, to Je palača princa Dexterja! Kako ti ugaja?« Ozirala sem se okrog sebe, ne da M vedela, kaj naj d mislim. Stopile smo iz kočije in znašle smo se na trdi, kameniti stezi. Na desni in levi Je bilo videti globoke jarke, Iz katerih so štrleli temelji novih hiš, ki so bile šele v prva fazi svojega obstoja. Povsod naokoli so bili raztreseni kupi opeke ter so se dvigali ogromni stebri, pripravljeni za zidarske odre. Kolikor sem mogla razločiti, se je kakih dva sto metrov pred nama dvigala ogromna črna masa, ki se je, ko so se oči navadile na temo, izoblikovala v E opoldne, kadar gremo po vsakdanjih oprav-ih v mesto in tudi cb bolj slavnostnih prilikah. Kazaki novih dvodelnih oblek so dokaj dolgi, kar daje postavi neko posebno vitkost, krilo pa je ravno ali nagubano, nikakor pa ne zvončasto. Široki plašči Nedvomno so ohlapni plašči manj podvrženi modi kakor pa telesu ukrojene oblike. Leta in krta lahko nosimo tak ohlapno ukrojen plašč, črna borza v Parizu V nemških listih beremo naslednji sestavek: »Ali ste že brali današnji list?« Čudovito mehak glas izreče te šepetajoče besede Ozremo se po človeku, ki je govoru in vidimo majhnega sivega možička, ki sedi ob umazani mizi v točilnici s »Petit Parisientm« v roki V listu stoji, da so bili verižniki .n prekupče« valci v zadnjem mesecu kaznovali z globami 100 milijonov frankov, ob istem času pa so oblasti zaprle 230 trgovin. Vse to zaradi čme borze. »Izdajalci!« sikne možicelj skoz: zobe »Pijavke Francije!« Toda četrt ure pozneje stopijo v lokal novi gostje. Pozdravjo krčmarja ter si dado predložiti jedilni list. Sosedna miza nenadoma oživi, natakarji prinesejo gostom mesno jed. Tudi mož celj za umazano mizico debi meso in ga prežvekuje z vidnim zadovoljstvom. Mi pa se smehljamo. Taisti mož, ki je pravkar preklinjal čmo borzo, se okorišča z njenimi ugodnostmi! Serviranje mesa ie \ vseh pariških restavracijah strogo prepovedano Bi'o bi dovolj, da bi zdaj stražnik stopil v restavracijo in stvar bi bila dognana. Se preden to misel izrečemo, se stražnik res pojavi Široko korači med gosti, išče krčmarja in viidi da vsi gostje jedo meso. Prepričani smo, da bo straž* nik izvajal posledice ter bodo lastniku lokala vzeli koncesijo. Toda nič takšnega se ne zgodi Stražnik se ozre po krožnikih štor. kakor da ne vidi, kaj jedo gostje, stopi h krčmarju. sede za mizo, tudi njemu postrežejo z aperitivom in ko nastavimo ušesa, slišimo da prihaja mož zaradi nezadostne zatemnitve lokaia K romar obljubi, da bodo zadelali reže, stražnik se poslovi in stvar je opravljena... Naslednjega večera sedimo v neki drugi go-stilnici. Ljudje razpravljajo o črni borzi Govorijo o tem, da ima nekdo na razpolago cel vagon kakava. Neki gost se zanima za surovo maslo — imel bi ga rad 20 kg Črni borzija-nec pokaže pri tem vse svoje spretnosti. Med drugim potegne iz žepa švicarski zlatnik za 20 frankov, ki stane 3800 frankov. Kupč.ja je sklenjena. Obiščemo še en lokal. Vrata so zaprta, nikjer niti žarka svetlobe. V takšnem položaju si mora človek znati pomagati. Potrkamo trikrat po vratih in vhod se odpre Tukaj dob' človek večerjo za 1000 frankov. 1000 frankov to je toliko, kolikor zasluži danes mali uradnik v Franciji za ves mesec dela. Navzlic temu se v Parizu še najdejo ljudje, ki plačajo lahko tisoč frankov za eno samo večerjo. V nekem kabaretu na Montmartru prodajajo čevlje — po 4000 frankov par. Tudi žepne ure iz jekla so naprodaj. Kupi jih lahko vsakdo, ki ima dovolj denarja. Tudi konjak lahko do» biš, če plačaš zanj primerno ceno. Točilci prodajajo metilni alkohol namesto konjaka, ljudje zapadejo zastrupljenju in umirajo na klinikah. Črni borzijanci. ki pospešujejo to brezvestno kupčijo, pa ostanejo skriti. Sleparije se dogajajo tudi pri drugih živilih Namesto kavnih zm prodajajo pražen fižol. Kakao prodajajo pomešan s peskom, cigarete pa polnijo z žaganjem. In tako je povsod. Žrtev je nešteto, nihče pa ne pozove zločincev na odgovor. Vsakdo se samo trudno smehlja in kupi. kar mu ponujajo. Agenti čme borze pa «1 polnijo žepe in njihova brezvestnost ne pozna mej ... svoje izjave. Nadejam se, da ne računaš name, da te seznanim z njim.« »Prav to sem želela,« sem odvrnila. »Zdaj, ko ste mi vse to povedali, seveda ne vztrajam pri tem. Potrpežljivo bom čakala na večerjo pri majorju. Obljubil mi je, da bo povabil tudi Miserimusa Dexterja,« »Tak je major!« je vzkliknila moja tašča. »Smiliš se mi, ako zaupaš njemu hčerka. Kakor jeguljo te bo zmečkal med rokami. Ali si ga prosila, da naj te seznam z Dexterjem?« »Da.« »Odlično! Dexter ga zaničuje in ne bo sprejel njegovega- povabila-. Major to ve, zato je izbral to pot, da bi preprečil sestanek z Dexterjem.« Ta vest mi ni prav nič ugajala, a sem bila preveč trmasta, da bi se vdala. »Naposled,« sem dejala, »lahko bi pisala gospodu Dexterju in ga prosila za razgovor.« »In šla sama k njemu, ako bi te povabil?« »Seveda.« »Upam, da ne govoriš resno.« »Govorim najresneje.« pobarvanim plotom, za katerim se je dvigala živa meja zelenega drevja. Mimo kupov desk ln opeke, mimo kupov hiskta ostrig in polomljenega stekla, ki so pokrivali tla, sva prišli do črnega plota. Tam se je nahajala palača princa Dexterja! Pozvonili sva pri nekih vratih in zaslišali sva, kako je nekje v daljavi odjeknil velik zvonec, ki bi bil bolj prikladen s)» cerkev kakor za privatno hišo. Med tem ko sva čakali, mi je gospa Macallanova pokazala dolgo in črno prinčevo poslopje, rekcč: »To-Je ena izmed njegovih blaznostL špekulanti, ki grade tu novo mestno četrt, so mu ponujali ne vem koliko milijonov šterlingov za prostor, na katerem stoji njegova hiša. Nobene ponudbe ni maral sprte, jeti. A tiho, slišim korake na vrtu, gotove prihaja njegova sestrlčna. Pazi, njegova sestrična, pravim, kajti njen glas bi te utegnil spraviti v zmoto.« Grob. globok glas, ki ga ne bi nikdar prisodila kaki ženski, je vprašal: »Kdft je?« »Gospa Macallanova.« »Kaj želite?« IKA\J VlEfttt? KAJ ZNAM? Celso Maria Laratti: Modistka k: se poda k vsaki obleki. Plašč, ki ga vidite na naša skici, je širok zlasti v hrbtu, na opleč-ku jn na koničastih žepih pa je prešit z robovi, ki mu dajejo nekoliko živahnejše obaežje. Vsak dan nekaj novega Prvo pomladno sonce je že segreo zrak. Kljub temu pa se ne počutimo dobro — po dolgi zimi smo vsi nekoliko utrujeni. Poskusimo z novim pomladnim jedilnikom, ki nam bo okrepil želodec in nas navdal z ncrvimi silami I Flaaiska Juha. Najprej pripravimo »govejo« juho iz vode, kateri smo dodale kocko za juho, potlej pa zakuhamo v tej (uhi ne* koliko krompirjevega pireja, nekoliko pireja iz cvetače in skozi rito pretiačene endmje. • Princesni krOmplr lo dkg slanih sardel nekoliko namočimo v vodi ia jih očistimo* Nisem hotel postati modiotka. Velike modne hiše, ki so kapltalizirale človekovo neumnost z odvzemom težkih milijard in mnogo več, so pribile nao vhodi svojih delavnic napise, ki prepovedujejo vstop potujočim godcem, odvezanim psom in meni. Pa naj bo. Ni mj všeč, da bi se mi posmehovale tiste slastne in občutljive stvari, ki se imenujejo ženske; ni mi všeč predčasno dvigati število članov pokopališč in bolnišnic s starimi in upognjenimi možmi. Všeč mi je ogledati veselo življenje, biti pristen, odkritosrčen in jasen kakor bela golobica. Jaz lahko to storim; modistka ne! Modistka ima zmeraj v službi dekletce, ki vohuni za zavesami, kdaj dospo gospe, ki se hočejo oblačiti na povsem samonikel način. Komaj se ena pojavi, dekletca pozvonijo in spravijo v pogon svetlobne znake, da napolni trgovino vrsta deklet, Iti jadrno odstranijo iz prodajalnice vse klobuke in jih nadomestijo z najbolj raznovrstnimi predmeti. Potem sedeio in požvižgujejo, kakor da bi ne bilo nič. Gospa vstopi in nozdrvi se ji kar širijo 3d zadovoljstva. »Modistka!« reče, »hotela bi zares svojstven klobuk!... Model, naravno, model.« »Seveda, gospa!« reče modistka. »če ne bi ponujali modelov vam, komu naj bi jih ponudili?« Vzame skledo za juho tn ji Jo ponudi. »Ali bi pomerili to?« reče. Gospa pomeri. nosila grofica valignonska. Le da je bil njen slamnat. Alj nimate drugega'« »Seveda, gospa!« reče modistka. Vzame pločevinaste posode, sadne košarice, lončke za jajca, kurja peresa, renčnl-ke za žarn ce ln remane Salvatorja Gotta. Gospa pomeri vse ln oči se ji skalijo od veselja. »Tega vzamem!« se naposled cdloči. Na glavo si povezne cedilo za juho in se nasmehne. »Koliko?« vpraša modistka. »M lijon!« reče modistka. »Uf!« reče gospa, »ali ni predrag?« »Predrag?« reče modistka. »Toda, gospa, saj to je model Watteau!...« »Pošljite jutri račun na dom,« reče gospa m se oddalji vzdihcvaje. Naslednji dan pošlje modistka svoje dekletce. »Prišla sem,« reče, »izterjati milijon za klobuček.« »Jooooj...« reče sobarica, »jooooj! Ce bi vedeli, kako je gospa bolna!... Legar Ima!... Tak legar!... Vrnite se čez mesec dni... Upajmo!« Dekletce se vrne čez mesec dni. »Jocooj,« reče sobarica, »jooooj! Toda, vi se šalite!... Gospa ima pljučmco, ples sv. Vida, dvojno kilo! Poizkusite to zimo.« Modistka se slednjič obrne na moža. Revež tfedaj proda poročni prstan, lobanjo ln nekaj bezgavk. Potem opravlja dve leti postranske zaslužke in plača model. Zatem pa gre v najbližjo bolnišnico, kjer ga niti ne vprašajo, kake se imenuje. Je upognjen, star in plešast. Bebec št 42 Bolničar ga mora nadzorovati, ker bi si sicer razbil glavo. Tisto svojo čudno glavo, ki so jo zdravstveni zavedi bogato plačali ln jo pričakujejo. Evo, zakaj nisem hotel postati modistka 163. Kolikokrat na sekundo svetloba 1®«-ko prepotuje zemeljski obseg ob ravnika? 164. S kakšnim merilom določajo višino konj ? 165. Kako nagovorjajo indijski domačini Evropko ? 166. Dve vožnji na jezeru. Slika nam kaže jezero z otoki A, B. C. Na bregu jezera so trj ribiške vasice I, II, III s pristani. Dva ribiča se odpeljeta na »Da, ljubek, reče, »toda podobnega je 2e | in nikdar ue bom pcstal. lov, in sicer prvi iz pristanišča l. k pristanišču n, med potjo pristane na otoktn A in B; drugi ribič je odveslal iz pristanišča III. k otoku C, toda tako, da ni prekrižal poti, ki jo je napravil prvi čoln. Kako sta vozila oba čolna? Rešitev nalog 4. t. m.: 159. Otoman je Turek. 160. Vojno proti Jugurti je opisal rimski zgodovinopisec Salust 161 Kartel je zveza producentov za omejevanje medsebojne konkurence in poenotenje prodajnih pogojev. 58. udata, 60. in, 61. puč, 63. Rosenhaya, 64. Rateče. Navpično: 1. Uskoki, 2. de. S. soi, 4. Elen, 5. lok, 6. hi, 7. evangelist, 8. Neve, 9. gre, 10. ri, 11. nostok. 16. Irak, 18. Ar» rovvsmith. 21. jame, 23. Al Araf, 25. lakmus, 26. zapeka. 27. Vardar. 29. Iran, 31. za, 32. spak, 38. tu, 40. Vihar, 41. rep^ 44. tim. 45 Osoje, 47. Fran, 49. Kepa, 51 k, d. e, 54. cin. 56. kut, 58. U. S., 59. a, a, 62. če. ZA SMEH IN KRATEK ČAS PROFESORSKA »Kolikokrat sem vam že govoril, da ni večje in manjše polovice. Toda vse moje besede so kakor bob ob steno. Je pa popolnoma razumljivo, kajti kadar kaj razlagam, tedaj večja polovica ne posluša.« Gledališki ravnatelj, ki Je Imel precej grdo ženo, Je hotel angažirati znanega igralca in ga je vprašal: »Povejte ml oa~ krito, zakaj je prejšnji ravnatelj pogodbo z vami razveljavil?« »Odkrito povedano,« Je odgovoril igralec, »samo zato... ker sem hotel pobegniti z njegovo ženo!« »Hm!« je dejal ravnatelj. »Najina po* godba tedaj velja. In pridite, prosim, jutri na čaj k meni in moji ženi!« O pravem času Lohen-d. r, J, 162. Križanka. Vodoravno: 1. Undset, 5. arin, 12. Eol, 13. no, 14. iveri, 15, Lea. 19. k. k., 20. ave, 22. ora, 24. n, r. I, 26 zna, 27. vat. 28. kali, 30 Razlag. 32 samo, 33. Ikar, 34. Oka, 35. pe, 36. Prek, 37. Ra(dij). 38 Tel. 39. ad. 40. vran, 42 Suzuki. 43. Kato, 46 i, e. f. 48. ASK, 50. ris, 51 HP. 52. kri. 53. MC, 55 tek, 57. m, o, Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! »Torej Galijeva se j< odrekla karier«.' To mora biti grozno, če lakira pe vka op* zi, da Izgublja glas!« »f, no; grozno je to res! Ampak še bol) grozno je, če tega ne opazi in poje daljek ŠPORT Živahen uvod v prvenstveno sezono Izbirna nogometna tekma za vstop v L divizijo se je končala z zmago Dopolavora iz tobačne tovarne nad Mladiko. — Prihodnjo nedeljo igrajo za točke: Hermes- Dopolavoro t. t. in Žabjek-Mladika Ljubljana, 5. aprila Mimo vseh ovir in pomislekov smo včeraj pri nas le otvorili nogometno sezono čisto oficielno. Po nekaj nedeljah raznih preskušenj jn treningov je prišel včeraj na vrsto službeni spored Nogometne zveze, po katerem je bilo treba najprej najti četrtega udeleženca v našj I. diviziji, v katero so bili ex offo določen isamo trije udeleženci. in sicer Ljubljana, Mars in Her-mes. Kot kandidata za to mesto sta bil j izbrani enajstorici Dopolavora iz tobačne tovarne in Mladike, ki sta šlj s precej izenačenimi izgledi v boj za ta prestop. Kakcr ste že razbrali iz naslova se je sreča to pot nasmehnila zastopnikom tobačne tovarne, ki so s prav zvenečim, tod,j. ne tako zasluženim izidom 4:2 dob;h vstopnico za sodelovanje v zgornji hišj Mladika bo morala sedaj spomladanski del sporeda opraviti v družbi manj slavnih imen — če so ona iz I. divizije sploh že slavna zaradi tega — je pa kljub temu v tej izbitm tekmi pokazala zelo mnogo pozitivnega, tako da v novi sredinj bržkone ->e bo imela najtežjega dela, če bo hotela biti prva :n si tako po nekaj mesecih znova odpreti pot do tja, kamor je včeraj vstopilo dopolavo:_ sko moštvo Iz Most. Prav živahen je bil včerajšnji uvod v novo prvenstveno sezono na zelenem polju ln tudi vreme in temperatura sta bila kakor je prav za prve lastavice, ki se pokažejo na nogometnem travniku, čeprav so bile športne prireditve še drugje in je tudi sicer ljudi prijetno sonce vabilo na drugačna razvedrila, se je na starem igrišču Ljubljane, kj je bilo zelo skrbno prirejeno, zbralo do 400 gledalcev, ki so tudi imeli svoje veselje ob silni volji in veliki vztrajnosti obeh nasprotnikov, da bi se .zkazala vredna pomembne odločitve. Res je, da stvar še ni tekla tako, kakor bi jo bili radi videli nogometni gurmani, prav gotovo sta obe sestavi kazali še nekatere občutne vrzeli, toda videli smo po dolgem presledku spet nekaj živahne in borbene nogometne igre, ki je imela svojo vsebino, obe moštvi pa svoje cilje. In že to je bilo dovolj, da je igralcem pognalo kri v žile in so se ž njim vred polagoma razgreli tudi gledalci v pravo nogometno publiko. Bilo je prijetno popoldne, ki nas je v mislih zazibalo v pretekle in bodoče dni v znamenju športa in njegovih nepremakljivih načel. 4:2 (4:2) za Dopolavoro Po razgibani predtekmi, v kateri je mlada enajstoriea Viča gladko porazila moštvo Korot&na z '2:0 (zgoditka sta spravila med drogove Korošec in Bevc), sta nastopna glavna partnerja tega igrišča, rumeni Do. polavoristi in modri Mladikarji pod taktirko g. Kosa. Obe vodstvi sta seveda poslal; v to odločitev »vse kar leze ino gre«. V Mladiki so bili zbrani Keržiči in Kordeži, izmed tobakarjev so najbolj znana imena Oblak, Pleško, Nagode, Rot in še nekatera. Tempo je oster, obema gre za vsako žogo. Prvi so uspešni rumeni, toda modri so takoj za njimi, še enkrat se ponovi ta vrstni red; rumeni uidejo za gol in modri jih spet dohitijo. Odločitev je še zmerom na tehtnici! Potem pride — to smo videli na koncu — usodni trenutek za modre. Desna zveza rumenih ukani nesigurnega vratarja in izid je spet za gol v prid rumen jh. Ura gre proti koncu polčasa; še enkrat so rumeni zelo nevarni in strel z desne obsedi. To je bil 4:2 za Dopolavoro. Po odmoru je slika precej drugačna. Modri so kakor prerojeni, rumeni so kar naprej v obrambi. Tudi enajstmetrovke streljajo modri, toda preko drogov. Rameni se uveljavljajo s silami, medri s pametjo. Toda vse je kakor zakleto. Izid se ne menja več. Strelci golov so bili (po vrstnem redu): Nagode. Mohar, Pleško, Šibcnik, Rot in Marn. Dopolavoro je zmagal po sreči, o tem nI dvoma, toda zato nima nič manj pravic za vstop v I. divizijo. Taki so športni zakoni: da včasi onemu uspeva vse, drugemu nič. To prav gotovo ne velja za včerajšnja kandidata na igrišču Ljubljane, toda priznati je treba, da je Mladika kljub porazu pokazala več povezanosti in več smisla za tehnične finese, medtem ko se ima Dopolavoro zahvaliti za svoj uspeh odličnemu vratarju Oblaku in fizično težjim cbramb-nim igrale* m. Igra je po c.dmoru popustila na živahnosti, toda pri vsem tem so MLa-dikarjj še zmerom močno gospodarili na terenu in bi bili pošteno zaslužili svoj re-mis. V ostalem je partija kljub važnosti za obe moštvi potekala fair in brez vsakih neljubih prizorov. Tako je Dopolavoro četrti udeleženec iz I. divizije, Mladika pa prvi iz II.; ker so pari za prvo prvenstveno nedeljo že izžrebani, objavljamo kar tukaj nasprotnike, ki bodo odigrali v nedeljo 11. t. m. prvi dve tekmi za točke: v I. diviziji: Hermes—Dopolavoro t. t. iD v H. diviziji: žabjak—Mladika. Kljub sporedu na igrišču Ljubljane — tako v bodoče ne bo smelo biti, da blagajniki ne bodo preveč slabe volje — sla se drugod, in sicer v stadionu v šiški. preganjali za žogo še dve enajstorici iz zgornje hiše zaradi zadnjega treninga, predeu pojde zares. 2:1 (0:0) za Hermes Drugo prijateljsko srečanje je oilo to med obema najvidnejšima predstavnikoma Ljubljane — brez Ljubljane, v kateri igrajo samo nogomet, toda tudi to so se morali Marsovci odkriti pred šiškarji. Ne tako globoko jn ne tako ozlovoljeni kaKor zad njič, toda vendarle ... Marsovci so zaigrali poletno in uspešno tja do daljav, cd koder so dosegljivi zgoditki, potem pa so se dal, zapeljati v prazno. Hermežani so si prisvojili drugo taktiko: manj umetnosti in »reč učinka. Po tem ključu so še er.krat ugnali nestrpne Marsovce, ki pa bedo morali zdaj čakati poldrugi mesec, da bodo spet gostje na Hermežanovem stadionu. Takrat pa pojde za točka! Gledalcev je bilo precej; sodjl je g. Ma-kovec. V predtekmi sta se rezervi obeh moštev razšli neporaženi z 2:2 (1:0). Livorno — doli s prestola Po porazu Livorna v Rimu In domači zmagi Torina nad Atalanto je slednji zasedel prvo mesto Dolgo smo jo povzdigovali v nebo, to čudežno enajstorico iz obmorskega Livorna, po vseh igriščih Italije je pobrala točke — z nekaj redkimi izjemami — m 26 nedelj — to je pol leta v vsakem koledarju — se je držala na vrhu tabele v tako slavni konkurenci, predvčerajšnjim pa je prišla usoda tudi nad njo in morala je zapustiti svoj prestol. Po čudnem naključju sta se v oni tekmi srečala sedanji in bodoči prvak, smeja pa se odslej tretji, in sicer Torino, kj je po težki zmagi nad Atalanto preskočil Livornce in je tri nedelje pred koncem prvi brez družbe. Tudi zanj bitka še ni dobljena, toda v treh tednih bo končana ln morda bo zdaj odločilno samo še to! Še bolj ogorčena in napeta kakor na vrhu tabele bo borba za mesta v spodnjem delu tabele, kjer so si zadnjo nedeljo razni kandidati za slovo iz divizije privoščili same zmage in tako pritegnili v začarani krog, iz katerega vodijo pota tudi v prepad, še dve drugi moštvi. Zmagala je Triestina, zmagala je Vicenza in dve točki je dobila tudi Venezia, kar je močno oslabilo položaj Barija in Ligurie. Tako je-tri. nedelje pred koncem kar naenkrat pet moštev, ki vsem grozi nevarnost, da bodo morala za prihodnjo sezono v n;žjo divizijo. To bo še razburjanja in ugibanja do 25. aprila! Podrobni izidi XXVII. nedelje v diviziji A so bili naslednji: v Triestu: Triestina — Liguria S : 1; v Torinu; Torino — Atalanta 4 : 2; v Benetkah: Venezia — Lazio 2 : 1; v Milanu: Milano — Bologna 3 : 2; v Vicenzi: Vicenza — Bari 1 : 0; v Firenzi: Fiorenti-na — Ambrosiana 2 : 0; v Rimu: Roma — Livorno 1 : 0 in v Genovi: Juventus — Genova 2 : 1. Po točkah je stanje do prihodnje nedelje naslednje: 1. Torino 38, 2. Livorno 37, 3. Juventus 35, 4. Ambrosiana 32, 5. Genova 30, 6. Milano 29, 7. Bologna 28. 8. Fiorentina 27, 9.—10. Lazio in Roma po 26, 11. Atalanta 25, 12,—13. Bari in Vicenza 21, 14. Triestina 20, 15. Venezia 19, 16. Liguria 18 točk. V diviziji B so vsi močnejši igrali na svojih igriščih in v glavnem tudi zmagovali tako da v vrstnem redu na vrhu tabele ni bistvenih sprememb. V vodstvu je slej ko prej ostala Modena z dvema točkama v dobro pred Napolijem, Piso in Spe-zio. Izidi zadnjega kola ▼ tej diviziji so bfll naslednji: Napoli: Napoli—Pescara 4:0. Pisa: Pisa —Savona 2:0, Busto Ars: Pro Patria—Cre-monese 0:0, Novara: Novara—Udinese 2:0, Alessandria: Alessandria—Siena 1:0, Modena: Modena—Palermo 3:0. Brekcia: Bre-scia—Faufulla 2:0, Ancona: Anconitana— Mater 3:3, La Spezia: Spezia—Padova 2:0. Stanje v tabeli: Modena 37, Napoli. Pisa in Spezia 35, Pro Patria in Brescia 34. Cremonese 29. Faufulla 28. Padova in Anconitana 26. Novara in Udinese 23, Pescara 22. Mater in Alessandria 20. Palermo. Siena in Savorna 17 točk. Med moštvi iz divizije C so se začele prve izločilne tekme za vstop v divizijo B med 12 prvaki posameznih okrožij. Gorizia je med temi v nedeljo zmagala nad enajstorico Carrarese z 2:0. s— Hrvatska nogometna reprezentanca v Švici. Hrvatska nogometna elita je v neleljo v prvi mednarodni tekmi letošnje sezone v Curihu nastopila proti Švici. Po dovolj enakovredni igri so domačini zmagali tesno z 1:0 (0:0). Na tekmi je bilo ekrog 25.000 gledalcev. SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a IZ LAHKOATLETSKE ZVEZE Objava štev. 5. Ljubljana, 5. aprila. Športne dovolilnice. Včlanjena društva morajo zahtevati zadostno število obrazcev za športne dovolilnice, za katere morajo priložiti za vsako tiskovino po 3 L. Predsedniki društev naj ukrenejo, da bodo vsi trije odrezki izpolnjeni po besedilu obrazca in sicer z navedbo imena in priimka atleta .očetovega imena, stanovanja in naziva društva, toda brez izpolnitve datuma. Na zadnji strani obrazca morajo biti pritrjene fotografije atletov, in sicer samo na odrezkih, ki so določeni za zvezo in za društvo, medtem ko morajo biti od predsednika, ki odgovarja za pravilnost podatkov, polpisani vsi trije odrezki v določenem prostoru. Brž ko bo Zveza prejela športne dovolilnice vrnjene bo pripadajoče odrezke spet v najkrajšem roku vrnila društvom. V kategorijo juniorjev spadajo atleti in atletinje, rojeni po 31. I. 1925. Društva, ki bodo hotela prijaviti atlete v juniorski razred, morajo obenem s prijavno tiskovino predložiti Zvezi tudi neoverovijeni prepis krstnega lista za vsakega atleta. Poslovne ure. Tajništvo Zveze bo poslovalo ob ponedeljkih sredah in petkih od 17. do 18. Dsrofene zanimivosti Odkritja v Herkulanumu in Amalfiju. Kakcr poročajo iz Napclija, so te dni v Herkulanumu odkrili kipec iz grškega marmerja, ki predstavi a Erosa kot dečka. Glava kipca je pop sinoma ohranjena. Prr.v tako so odkrili v AmalLju ostanke nekega templja, ki kaže zanimive arhitektonske podrobnosti. Vulkan bljuje blato. Na levem bregu Rodane se je na hribu, imenovanem »Peklenska konica«, odprla. zemlja in iz nje je začelo vreti blato. Novi ognjenik se nahaja v viš ni 1800 m. izbljuvki novega vulkana pa so pokrili že 50 ha površine. Serum proti koforinemu strupu odkrit. Iz Tokia poročajo, da je japonski zdravnik dr. Kuva Šima, član profesorskega zbora na univerzi v Taihaku, o '.kril učinkovit serum proti strupu kače kobre. Profesor Kuva Šima je poročal r.a posebnem sestanku strokovnjakov, da poUkajo nje govi poizkusi z novim serumom zelo uspešno. Preti kobiinemu stiupu desiej niso poznali učinkovitega leka. Ukinjen tisk v Bolgariji. Bclga: ska vlada je ukinila 171 časopisov in 50 re.ij. 51 časopisov in 50 revij je bilo ukinjenih samo v bolgarski prestolnici. Gamlhijevo zdravstveno stanje se je poslabšalo. Po poročilih indijskega radia je iz Bangkoka prispela vest, da se je Gan-dhijevo zdravstveno stanje toliko poslabšalo, da vzbuja resne skrbi. Vulkan Parahutin je začel spet bruhati. iz Buenos Airesa poročajo, da je v Mehik. začel vulkan Parahutin znova delovati in da meče lavo v smeri starega mesta Pa-rangaiicutiro, čigar prebivalci so v naglici zapustili poslopja. Bojijo se, da lava ne bo dosegla tudi več kilometrov oddaljene novejše naselbine. Izredno močan je izbruh pepela, ki je ponekod pokril zemljo z 20 cm debelo plastjo. Italijanska komedija na španskem odru. V gledališču Aiiegc v Bilbau so tc dni uprizoril- komedijo Italijana Vincenza Tierija z naslovom j Estetska kirurgija«. Igra je dosegla zadovoljiv uspeh. Burma In njen politični vodja Vodilna osebnost te vzhodnoazijske dežele Je bivši odvetnik Ba Maw Ba Maw, vodilna osebnost sedanje Bjr me, je star 49 iet. šolal se je v AngL-. in Franciji in zbral si je odvetniški pč klic. že v dijaških letih se je pokaza-.-njegova velika nadarjenost za gov>rništv--: in politiko. To mu je dalo pobuuo aa y. pred dobrimi 10 leti opusti] odvetn ški po ulic ter se ves posvetil borbi za reodvisu«. in boljše bodočnost svoje domovine Leta 1934 je bil imenovan za piosvetn-ga muv. stra, leta 1937. po tem ko se je b' rma «o čila od Indije m ko je stopili v veljav nova burmska ustava je pa postal ministr ski predsednik Ba Maw je sicer krščanske vere, vendar )e pa ostal v tesnih zvezah tudi i budhlz mom. Pristaš ideje veljkcaz-jsKega edin-stva je že iz dijaških let in tudi [-rijate.; Japoncev je bil že v zgodnji mladosti. Trdno veruje v končno zmago držav trojnega pakta Ba Mavv je že v zgodnji mladostna! na stališču, da je treba Ar.gieže pre-mati 7 Maia!PkP?ra polotoka. z Burme n Indije. Na socialnem polju se odločno be;i proti starim načelom. Ba Mavv ^e obene:r: vodja pekreta malega človeka, ki se it* zavzel zlasti za siromašne burmske kmetovalce. Prizadeval si je na vse načine ola' sati siromašnim slojem trdo in težko življenje- Kot spreten politik je Ba vVaw v za če* ^u sodeloval z Angleži. V začetku sedanj-. /ojne je pa spoznal, da je nastopu -as, a.. oi se mogla njegova domovina >jamosvo-jiti v okviru velikoazi;skega ed:nstva. Xma !u je prišlo do odkritega preloma .ed angleško koncepcijo »n stališčem Burme. Bu/ :na se ni hotela ogreti za angleške vojn m odločno ie odklonila vsako po-jporo. Z? jeseni 1939. je ustanovil Ba Mavv lurmsk' osvobodilni pokret. Burma je dobila lastno vojsko in policijo, in se povsem c^Lkrižaia angleškega vpliva. Ba Mavv je odločno nastopil proti kakršnemukoli podpiranju Angležev v vojni. Zato je moral prel sodiSče m leta 1940 e bi) obsojen Ko Je pnSe'. iz ječe, je pa še z večjo odločnostjo nastopil proti Angležem. Zato so ga ponovno zaprli. Ko so se v aprilu 1942. končno približale Burmi angleške čete, je Ba Mavv pobegnil iz ječe. Na njegovo glavo so Angleži in Kitaci razpisali 20.000 blatih dolarjev. Kljub temu se mu je pa posrečilo prispeti do japonskih čet. Zdaj je Ba Mavv že davno zopet član vlade svoje domovine, v kateri igra vodilno vlogo. Kot ministrski predsednik ima dodeljenega visokega japonskega uiadmki. Vsa druga ministrstva, finančno, trgovinsko. pravosodno, prosvetno, prometni, gradbeno in zdravstveno so pa v rokah domačinov. Burma je razdeljena v več pokrajin in se upravlja zdaj samostojno. Ba Mavv je pridno na delu. da zagotovi svaji domovini lepšo bodočnost. Nedavno je ustanovil novo politično stranko, ki se imenuje »Toba Ma Sinyetha«. To je stranka malega človeka in v nji je izražena politična volja vsega burmskega naroda. Duh ed Last va prodiia vedno bolj med burmsko ljudstvo. Burmska vojska je sicer po števil"! še šibka, po duhu pa še me>čna, in se Junaško bori z Japonci proti Angležem. Japonci so poslali v Burmo vojaške instruic. torje. Ba Mavv stoji s svojo vlado pred novimi težkimi problemi. Deželo bo treoft gospodarsko obnoviti in vključiti v vei'.-koazijski prostor. Na vseh poljih bo potreben preporod. Toda Ba Mavv je mož le?"" volje in žilavega dela, ki se tudi na;» ♦ nalog ne boji. 5457 imen obsegajoča spominska knjiga 125 letnica spominske knjige na Velikem Kleku Pred 125 leti leta 1818. se je pričelo vpisovanje v spominsko knjigo na Velikem Kleku. To knjigo hranijo še zdaj v vasi Heiligenblut. V zgodovini alpinizma se pojavi ime Velikega Kleka prvič pod imenom Glockner Mena na H.lzwurni-vem zemljevidu iz leta 1640. Prvi je hotel doseči vrh Velikega Kleka leta 1799. kardinal in knezoškof Gurški Franc Salm-Rei-ferseheidt. Toda dosegel je samo vrh ta-kozvanega Malega Kleka Tistega leta se je pričelo vpisovanje v prvo spominsko knjigo, ki se je žal izgubila. Novo knjigo ie dobil Velik- Klek. ko se je plezalcem končno posrečilo doseči njegov vrh. Najvišji greben Vel-kesa Kleka je bil dosežen 29. julija 1800 Dve leti pozneje ;ta dosegla najvišji vrh tega gorskega orjaka generalni vikar Hohenvvarta in za njim še Schultes. ki je napisal štiri zvezke obsegajoče delo »Ekspedicija na Veliki Klek« Pred 125 leti je pa dobil Veliki Klek drugo spominsko knjigo, ki se je kot rečeno ohranila Prvotno je bila ta knjiga namenjena samo tistim plezalcem, ki dosežejo vrh 3798 m visokega glavnega grebena. Pozneje so se vpisovali v njo tudi drugi planmci. Debela knjiga obsega na mnog h orumenelih listih 3457 imen, med njimi imena mnogih svetovno znanih alpinistov in gorskih vodnikov. Mnogi podpisi so povezani s pesnišk mi posvetili kj se v njh proslavlja Veliki Klek kot očak ^ora. kralj Mariških Alp. cesar ledenikov knez zasneženih gorskih velikanov, večni vladar ledeniških vazalov, očak leden kov itd. Leta 1856 je dobil Veliki Klek tretjo spominsko knjigo, ki pomeni prehod v novejšo dobo Za zgodovino alpinizma sta tj dve spominski knjigi velikega pomena. V obeh se zrcali razvoj od prvih plezalnih tur do zgraditve krasne visokogorske ceste, speljane v dolžini 156 km skozi naj-čarobnejši planinski svet. Če že ne po številu vpisanih planincev, pa gotovo po svojem pomenu spadata ti dve spominski knjigi med najvažnejši, kar jih pozna zgodovina alpinizma. Podižavliessje ferlgarske trgovinske mJrsarice Bolgarski prometni m nister je predložil sobranju osnutek zakona po katerem bo likvid'rana parobrodna družba v Varii, ki jo prevzame država. Ta družba je bila doslej samo deloma v državnih rokah. Popotno podržavljenje se utemeljuje s tem, da bo potrebovala bodoča Bolgarija veliko trgovinsko brodovje. ki ga pa ne more zgradit5 zasebna družba. Država bo naročila potrebno število ladij za vzdrževanje trgovskih zvez s prekomorsk:mi državami. Brezmesni teden v Bolgariji Bolgarija je imela že pred 14 dnevi brezmesni teden, zdaj je pa dobila še enega in sicer 29. marca do" 4. aprila. V tem času je prepovedana vsaka prodaja mesa, mesrih konzerv in klobas. Merodajni za ves mesni teden so bil* na eni strani prehranjevalni oziri, na drugi pa pravoslavni post. V ki starosti 89 let nas je zapustila, previdena s tolažili sv. vere, naša ljuba, skrbna mati, tašča, babica in prababica, gospa JULIJANA SUPANČIŠ roj. ŠUKLJE vadniška učiteljica v pokoju Truplo pokojnice počiva doma, Turnograjska št. 4, II. nadstropje. Pogreb bo v sredo, dne 7. t. m. ob %3. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 8. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Graz, Wien, dne 5. aprila 1943. Žalujoče rodbine: ČERNTVEC, SUPPANTSCHITSCH, HERZ A. ALEXANDEK: 8 P0ZABLJ NAPEV .ROMAN Prizor je bil res nenavaden. Kakih trideset redarjev je bilo zasedlo hodnik in se razvrstilo v gruče po troje in po četvero mož. Tudi na drugih postajnih hodnikih si videl po pet ali šest redarjev. Visok uradnik v uniformi se je vljudno, toda odločno obrnil k občinstvu: »Prosim, gospe in gospodje, da se nekoliko odmaknete in se umaknete redarjem.« Nato je dal svojim ljudem nekaj navodil, in ti so potegnili vzdolž proge kordon. Trenutek po tem je z glasnim puhanjem in ropotom zavozil na postajo bostonski vlak. »Nihče ne sme iz vlaka!« je s po vzdignjenim glasom zaklical policijski uradnik. »Vsakdo naj si pripravi izkazne listine!« Radovedni in nestrpni obrazi so pogledovali skozi okna železniških voz. čakajoče občinstvo je jelo mrmrati in glasno dajati duška svojemu nezadovoljstvu. Bore se je lotila vznemirjenost. Pri oknih je videla mnogo neznanih obrazov, a sestrinega ni bilo med njimi. Prerila se je skozi gnečo, se približala policijskemu kordonu in nastavila uho, da bi slišala redarje, ki so se polglasno razgovarjali med seboj. »... preglednika so našli z razbito glavo ob brzojavnem drogu št. 97,« je pravil eden. »Najbrže gre za umor.« »Lahko bi bil tudi po naključju padel z vlaka,« je menil drug. »Ne verjamem. Progovni čuvaj, ki je dal znak za poplah, trdi, da je videl v dirjajočem vlaku ljudi, ki so se ruvali.« »V takem primeru bi bil moral morilec ...« Redarja sta obmolknila: opazila sta bila mladenko, ki je vlekla na uho. Kmalu nato sta se iela znova pomenkovati, a tako tiho, da ni ujela D ;ra niti besedice več. Med tem so legitimirali posamezne potnike; večina jih je po formalnostih s policijo v naglici zapuščala postajno poslopje. Dorin nemir se je večal in večal, ker med dospelimi še vedno ni opazila sestre. Toda njeno pozornost je zbudila majhna gruča redarjev, med katerimi je stal nekakšen pla-volas velikan in razburjeno klatil z rokami. »To je nezaslišano!« je kričal. »Mene!... sumničite umora!...« Policijski uradnik ga je skušal pomiriti. »Nihče vas ne sumniči, gospod! Prosimo vas samo, da nam pokažete listine, ki jih imate pri sebi, da moremo ugotoviti in preveriti, kdo ste. Zelo mi je žal, da vas nadlegujem, a dolžnost je dolžnost...« Ta mah se je približal policijskemu uradniku elegantno oblečen mlad človek in mu pošepetal ne-■ kaj besed. Dora se je s komolci prerila bliže: slutnja ji je pravila, da morata biti umor preglednika in to, da Eveline ni, v medsebojni zvezi... Kmalu je stala tako, da je slišala vsako besedo, ki sta jo rekla moža v svojem razgovoru. »... visok uradnik je ... posledice bi utegnile biti nedogledne ...« je rekel mlajši. »Razumem,« je vljudno odvrnil uradnik, »saj si tudi na vso moč prizadevamo, da ne bi bilo škandala. Sicer so pa listine tega gospoda v popolnem redu... A kdo ste vi ?« Mladi človek je segel v notranji žep svojega suknjiča ter izvlekel list, ki je bil ves pokrit s kolki in žigi. Razgrnil ga je in ga pokazal častniku, rekoč: »Danijel Clayvills, soravnatelj zasebne detektivske pisarne Clayvills & Huntington.« Uradnik si je nekaj zapisal v beležnico in se nato lahno priklonil: Mož s plavo brado je še vedno protestiral, ko ga je Clavvills dokaj odločno dregnil s komolcem, naj molči. Policijski uradnik tega ni videl, pač pa Dora, ki je pazljivo zasledovala prizor; kar malce čudno se ji je zdelo, da se upa biti zasebni detektiv proti »visokemu uradniku« tako domač. Ta drobna ugotovitev jo je napotila, da je dozdevno brezbrižno krenila dva koraka pred dvojico, ki je vštric odšla izpod postajne lope. Slišala je detektiva, ko je ošteval »visokega uradnika« zaradi njegovega vedenja, rekoč, da je bilo »od sile bedasto«, da »takšne neumnosti svet še ni videl« itd. Dora je bila ženska naglih odločitev, in dasi je zaslužila na teden samo petdeset dolarjev, s katerimi je morala skrbeti tudi za sestro, in si je zaradi tega na vseh koncih pritrgovala, je to dopoldne potrosila nič manj ko pet dolarjev in petdeset centov za vožnjo s taksijem. Uspeh vožnje je bil ta, da je ob devetih dopoldne, preden je vtaknila prvi list papirja v pisalni stroj, začečkaln v svojo drobno zapisnico: »Visoki uradnik stanuje r.a Old Cross Roadu št. 81«. 6. poglavje Večerniki so priobčili kratko vest o domnevni nesreči vlakovnega preglednika Ala Fullerja. Samo dva lista sta izrazila domnevo, da bi utegnilo iti za zločin; vsi drugi so se zadovoljili s tem, da so brez pripomb ponatisnili poročilo redarstva. Edini »New York Daily Journal«, malo razširjen in malo čitan listič, se je bil drznil postaviti na čelo novice besedo »umor«, natisnjeno z debelejšimi črkami, ki so obetale čitateljem za naslednji dan senzacionalna odkritja. Ta list je tudi edini prinesel novico o mladenki, ki so jo bili nezavestno našli v predoru in ki je vlak po čudežnem naključju ni bil povozil, to pa tako, kakor da je v očitni zvezi z umorom vlakovnega preglednika. Nihče ne bi bil mogel slutiti, da bo drugi dan policijsko ravnateljstvo pokupilo tistih nekaj izvodov lista, ki so bili še v prometu in s tem ovrlo nadaljnje širjenje nevšečnih novic. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarn a rja; Fran Jeran — Za inaeratnl del je odgovoren; Ljubomii Volčič - Vsi v Ljubljani