•PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo*lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvcm
GLASILO PROSVETNE MATICE
J* S* z*
ST. — NO. 1642. '»»mmm+mmm.	m
Zmaga gen. Franca
v Španiji ni njeno
zadnje poglavje
j!e5r ,rr^blika ^ padla, ni pa to konec ideje, ki jo je porodila —
?f„aansko ljudstvo s svojim odporom ukanilo mussolini ja in hitlerja
Julija 1936 »e je vojaiku k»-1 Muajolini. Hitler in Vatikan ni-,	V *avez,nikvu m «lini. ki «o dali pomoč
rf Mar«* J, itlt
CHICAGO, ILL., 1. MARCA (March 1), 1939.
FAŠIZMA V ZED. DRŽAVAH SE VEČA
ško cerkvijo »zapodila v boj za
zrušitev republike z oboroženo
sito.
"... tri dni..
V treh dneh bo vsa Španija naša," so trdili poveljniki, in so v to tudi resnično verjeli. Ta-krat pač še niso doumeli, kako mogočna je lahko odporna sila delovnega ljudstva. Upor fašističnih poveljnikov in njihovin čet v Madridu se je izjalovil. General Franco, ki je pripravil za invazijo v špansko republiko armado Maručanov, nakane ni mogel izvesti takoj zaradi blokade lojalistične mornarice.
In nato pomoč treh sil
Predno je španska vojaška kamarila začela z vojno proti republiki, je vprašala za nasvet v Vatikanu, pri Museolini-ju in Hitlerju.
Vsi trije so ji priskočili na pomoč z blagom, z denarjem, z moštvom in municijo. Nada, da bo padla republika v treh dneh, ali vsaj v enem tednu, in da bo Madrid osvojen preko noči, se jim ni uresničila. Zapletli so se v mrežo in jim ni
kazalo druire™ kiiknr Am TZZ'	J » 1.. \*rL JiarpatSfce Rusije, In ae zdaj
aaaaio drugega, aaitor da po- letini prav mahi. NJglif tUjBtg	"ITir^Lks? m,.it
magajo. Tako je vojna Aoan-	_____«.«'7f5.Karpatska Lkraji-
magajo. Tako je vojna španskih fašistov proti ljudski vladi postalfc tudi vojna Nemčije, Italije in Vatikana proti isti vladi in španskemu narodu.
Čudovitoftt odpora
Tudi s to ogromno premočjo ni bilo mogoče premagati republike v enem mesecu, kaj šele v enem tednu! In ko je vojna šla že v tretji mesec, je začel Mussolini pošiljati v Španijo cele polke in skupno s Hitlerjem aeroplane, tehnike, oklop-ne tanke itd., da bo zmaga čimprej njihova.
Špansko ljudstvo pa se je u-piralo vsem tem in Mavrom iz Afrike s toliko sito, da se mu je čudil ves svet. Posebno še po se čudili general Franco, M usodni, Hitler in pokojni papež Pij XI. In so vsi vzajemno sklenili: "Zdaj smo v kaši. Moramo zmagati, ali .pa sami propademo, če se umaknemo."
Se več pomoči
Fašistom v Španiji so poslali nova ojačanja, podmornice za bombardiranje ladij, ki so vozile potrebščine loj a listom, in nova vojna letala, ki so sipala smrt na civilno prebivalstvo.—
seben način jim Je stal ob stra ni tudi premier mogočne Anglije — in jih rešil.
Zmaga fašizma v Španiji je v resnici zmaga imperializma Velike Britanije. Dopustil je Mussoliniju in Hitlerju odprto intervencijo, ob enem pa hlinil s taktiko nevmešavanja delo za loka iziranje civilne vojne v Španiji. Hitler in Mussolini bosta zdaj zahtevala od generala Franca obresti in dividende, ampak Franco danes potrebuje
denar ** "rekonstrukcijo" Španije, kajti bombardiranja »o ji povzročila ogromno škodo. Anglija ima denar in si misli, da lahko z njim kuje v Španiji obresti zase, Mussolini in Hitler pa se naj zadovoljita s tolažbo, da sta zmagala. A se ne boeta. Chamberlain bo imel še prili-čno truda, predno bo mogel potolažiti rimsko-berlmsko osišče.
Kdo je pomagal republiki?
španska republika, ki se je našla ponoči 17. julija 1936 k-nenada v ognju, je morala računati pač tudi na vnanjo pomoč. Dobila jo je veliko. V za-
Mir je mogoč le, ako so pogoji za mir
V	s e vlade na svetu prisegajo rut mir; tudi ituli* junaka, nemška in japonska.
Vse trosijo sa priprave na vojno ktPi se nikdar prej.
V	Be pa ob enem VEDO, da so VIKO KI za vojno Be zmerom tu, in dokler ostanejo, bodo dežele re• sevale spore b i>omočjo klanja in rušenja.
Socialisti bo za ODPRAVO vzrokov, torej za uničenje bacilov, ki zvet okuzajo z vojno. Ko se to zgoili, propagadna za razoroievanje9 ki jo vodijo pacifisti9 ne bo več potrebna. Kajti b pre-uredbo druibe na temelju sodelovana v dobrobit vseh dežel odpade vzrok za oboroževanje.
Za tako preureilbo družbe Be je vredno boriti. Samo v nji zašije človeku resnična priložnost za zgraditev resnične civilizacije.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA l\ PO SVETI'
vec kot pa intrige in "komunizem"
Delavstvo v avtni uniji spoznava, da oni, ki ga razdvajajo, niso prijatelji, ampak sovražniki slogo, unijo in ljudskih koristi. Poznajo samo svojo koristi.
To, kar so uganja v unijah na zapadu, v organizaciji brezposelnih in v uniji avtnih delavcev, daljo v mnogih drugih pod pretvezo boja proti komunistom, ali pa vsled resničnih komunističnih intrig, jo v kvar edino lo delavskemu razredu.
To hibo moro odpraviti samo delavski razred, ne pa "komunisti" ali "protikomuniati".
legije so bile organizirane šele po par mesecih civilne vojne.
Večinski stranki v japonskem državnem zboru se kosati, katera bo bolj patri otič na v zahtevah, da sc rtaj z Rusijo čimprej "obračuna". To bo trd oreh. Japonska sicer grozi, a ga noče načeti.
Karpatska Rusija, ki je zdaj avtonopina provinca Čeho-Slo-vaške, je postala gnezdo nacij-skih intrig proti Češki, Rumuni-ji, Poljaki in Rusiji. Posebno proti slednjima. Propagando Karpatslce Rusije, ki ae zdaj
na", finančira Nemčija v namenu, da ima to avtonomno deŽe-
Odprto ji je prišla na pomoč zs poi milijona prebivalci, municijo najprvo r^j*. A i ^ £o|ro v woji ^ p^ polj.
kmalu so itahjan*ke pod mor- j jn Rusiji. Poljska ima v svo-niče pričele potapljati ne 1« jih mejah 6 milijonov Ukrajin-njene, nego tudi druge tovorne! cev. Sovjetska Unija ima Ukrade, ki so bile na poti v Jo-fj^ ki je cna najbogatejših jahstična pristanišča. Med tem ! njenih provinc je Anglija silovito pritiekala _	.
no^rodhn Zavarovanje vlog v ameriških bankah za vlagatelje ni slaba stvar. V Jersey Cityju je zaprla 14. feb. "vrata" neka banka, ki je imela blizu 30 mi-
Tom Mooney pojasnjuje
Tom Mooney pojasnuje v dolgem pismu, da reakcionarno časopisje izrablja nesoglasje med njim in ženo, ki je po-poltnonia privatnejga značaja, v namenu, da ugonobe njegovo
"NEMŠKO AMERIŠKI BUND" NAJJAČJA SILA V GIBANJU ZA ODPRAVO DEMOKRACIJE
nacijska propaganda dobila ugodno polje med milijoni ameriških delavcev in drugimi 'arijci', ki si žele poti iz ekonomske negotovosti
V Zed. državah je okrog 800 organizacij, ki delujejo za fašizem. Nekatere so bigotsko ameriške, zavite v "amerikani-zem", med njimi "Srebrna
manj 40 milijonov. To je masa, med katero deluje nemški bund več ali manj jako uspeSno. Prvič zato, ker smo v krizi, in drugič, ker je treba vzrok za
•Jijonov dolarjev vlog. Vsaka posamezna vloga je zavarovana po zveznem zakonu do vio-
te |5000. Ako je dotična ban	||| _	_______
ka v Jersey CK.vju docela zafu- v naporih izvojevati osvo-rana, bo morala zvezna zava-| boditev \Varren Billingaa in pa rovalninaka ustanova za banke njegovo akcijo za zedinjenje plačati vlagateljem sedemnajst razdvojenih delavskih sil v milijonov dolarjev. Zanimivo »kupno gibanje, je, kako "pazna" je državna Pisateljica Ella Wint#r, vdo* kontrola. Niti po petih letih va po Lincolnu Steffencu. je
srajca" (Silver Shirt), z glav-	krizo na nekoga zvrniti. Krivi
nim uradom v Norih Carolini.	so Zidje. Ta slednji "vzrok" pa
Glasilo "Srebrne srajce" pro-	ne poslušajo radi samo Nemci,
pagira odstavitev Roosevelta,	ki so že itak okuženi z nacijsko '
ker je prijatelj "judov", kate-	propagando, ampak vai drugi,
rega se naj nadome.ti s *pra-	ki smatrajo, da se jim bo dobro I
vim" Američanom.	|	godilo 'e, ako se 2ide ugonobi.
Neumestni izgredi
se, Nem:ki Bund to razpolože-imenuje "Liberaiion", ali po j sijajno izrablja — in Židje, naše, "Osvoboditev". Rohni si-iv pomočjo takozvanih komuni-
Američanom. "Patriotski apel"
Glasilo "Srebrne srajce'
lo\ito proti Židom in Roosevel-tu, češ, da je nič drugega kakor orodje Judov. Zato zahte-
stov, mu nehote pomagajo. Kadar ima Nem&ki Bund fthod, halo, komunist/— v tem sluča-
Shodi v pomoč žrtvam fašizma v Španiji
Shodi v gornji namen, na katerih bo govoril Joško Oven, se bodo vriili na sledeče dnevet
CLEVELAND, v Slovenskem narodnem domu v četrtek 2. marca zvečer.
COLLINWOOD, v Slovon-skem delavskem domu v petek 3. marca zvečer.
STRABANE, PA.f v nodo-t jo popo4dne 5. marca v dvorani društva SNPJ.
CHICAGO, v soboto, U. marca zvečer v dvorani S. N. P. J.
naj Rusija pristane v pogodbo "neumešavanja" v Španijo. Va-ted nevarnosti za svoje ladje, in pa vsled uvidenja, da je za njene ekonomske interese vseeno, naj zmaga v Španiji Anglija s svojo politiko, ali Mussolini in Hitler z njuno intervencijo, se je Rusija umaknila iz Španije. Pomagala pa ji je v naprej z municijo Francija.
"Nepriznana" pomoč
Ta pomoč Francije bo v zgodovini čudno poglavje. Kajti bila je rflična, kakor kadar žena komu pomaga tako na skrivaj, da bi moS o tem ja nikoli ne izvedel. In če izve, se mora hliniti, da mu je stvar Čisto neznana, torej je zanj sploh ni.
Francija je vsled tega slepomišenja sicer veliko pomagala, toda premalo, da bi bila kos pomoči, ki sta jo nudila sovražnikom španske republike Nem-
čija in Italija. Tako je s porazom španske republike silovito in po neumnem izgubila tudi francoska republika.
Boj traja dalje
Kmetje in delavci v Španiji so spet potlačeni. A nesmiselno bi bilo misliti, da se bodo uda-no podvrgli zmagovafcem. Njihova sedanja borba je trajala 33 mesecev z orožjem v roki. Prej so se borili z glasovnico in zmagali. Borili se bodo naprej, da si izvojujejo četrto republiko, ker je bila tretja po&ažena, toda ne po njihovi krivdi. Fašisti so zmago silno drago plačali in se jim bržkone ne bo nikoli izplačala.
preiskovanja še ni izprevide**, da je banka zanič in jo je uprava sama zaprla.
Italija no£e"~ svobode tiska.
Ne samo da jo noče v svoji, nego jo tudi zabranjuje v drugih deželah. Od 1. januarja 193« do zdaj je bilo izgnanih samo iz Rima 20 žurnalistov, ki so bili poročevalci svetovno znanih liatov.
Sovjetska Rusija je spustila v morje novo veliko vojno Ladjo. Enako tudi Nemčija, ki pravi, da se na morju oborožu-jt največ zaradi Rusije. To ni res, kajti Nemčija ima imperialistične ambicije in zaradi teh se oborožuje na suhem, v zraku in na vodi.
Iz Pittsburgha poročajo, da bodo delavci Aluminum Com-pany of America deležni v bodoče od enega do dveh tednov plačanih počitnic, ki pa jih bodo dobili le oni, ki so najmanj dve leti zdržema uposleni. Teh je jako malo.
tonskam v Angliji ni dovoljeno špekulirati na borzi. Predloga v pariamentu, ki jim je hotela dati tako pravico, je bila zopet poražena. Parlament bi storil pametno, ako bi tudi moškim vzel pravico špekulirati na borzi, kajti moški prav tako lahko nepremišljeno zapravi prihranke družine, kakor žena.
Volilne kampanje v ameri-
priobčila ipo osvobodilni Tam Mooneyja dol* dlanefc » omembami brzojavnih čestitk, ki jih je prejel Tom Mooney po prihodu iz ječt. Prišle so iz vseh krajev sveta, razen it fašističnih dežel. Med čestltlcšini omenja tudi brzoj*v, ki ga mu je poslala Jugoslovanska socialistična zveza.
Tom Mooney je po prihodu iz zapora bil na govorniški turi po Californiji. Msd tem je zbolel in zdaj je v zdravniški
oskrbi.
-+	—' —	- » m.^ w	ii v w •---—--f-------------——	'	—' • • •	—	w
va, da se ga odstavi. Njen ideal Ju povečini Židje^ 'fia skušajo za prihodnjega predsednika je, razbiti. Dogodi se pretep. Re-reakcionami John Nance Gar- porterji slikajo in pišejo. Veli-ner, sedanji podpredsednik na- k* reklama za Bund, ne pa za še republike, nazadnjak in na-i°ne, ki napadajo nacijske
F. Zaitz bil v Spring field u
Prešlo nedeljo je pod pokroviteljstvom kluba šl. 47 JSiZ v SNI) v Springfieldu predaval o razmerah v Jugoslaviji in drugje Frank Zaitz. Predsedoval je John Goršek. Po končanem irhodu je bila domača zabava, na kateri sta igrala brata Goršek.
škrh mestih so letos na bolj degenerirani točki ko kdaj prej. Krivi so tisti "radikalci", katerim so bili volilni boji potrata časa, zdaj pa so udinjani v njih v agitaciji za najbolj koruptne kandidate. Mar se j* potemtakem čuditi, če je ljudstvo razočarano! Neprilika zanj je ie, da rajše posluša one, ki ga blu« fajo, namesto tiste, ki mu oz-nanjujejo resnico.
sprotnik sc tistih socialnih reform, za katere je na konvenciji svo je (demokratske) stranke sam glasoval.
"Nemški Bund"
Vodilna fašistična organizacija, s vojaškimi formacijami, je v tej deželi Nemško Ameriški Rund. Ima jako sposobne voditelje in zadostna finančna sredstva za svosje vzdrževanje. Najema za svoje shode dvorane širom Zed. držav, hvali svoje vrline v literaturi, ki jo izdaja v milijone izvodih in proglaša načelo, da je rešitev te dežele v "čistoči plemena". A-merika spada po vsej pravici 'belim ljudem' (arijcem)", je njeno geslo.
Posnemanje Hitlerjeve politike
Nemški Bund posnema taktiko Hitlerjevih nacijev. Ne u-strasi se, pa magari če ti preti smrtna nevarnost!
Oboroži sc za obrambo vsaj z uniformo, Če ti samokresi niso dovoden i.
Nemški bund v Zed. državah se po tem navodilu ravna in — uspeva.
Pravijo, da je v tej deželi nad dvajset milijonov Nemcev. Navdušeni naciji trdijo celo, da jih je s potomci vred naj-i
Prilagojanje sovjetske Unije položaju po svetu
Najodgovornejši poveljniki in državniki na Japonekem govore, da je vojna med Rusijo in Japonsko neizogibna. Rusija ima v Sibiriji armado in v Vladi vostoku podmornice, s katerimi upa krotiti apetit Japonske. da ne bo srrizla njene posesti na Daljnem vzhodu.
V Tokiu to vedo in nervozno vadljajo. Vojna je namreč že v teku. Le da je za enkrat še ša-havska.
Kaj stori Nemčija, zaveznica Japonske? V Berlinu namigujejo, da Hitlerju boljše kaže, če s sovjeti sklene dobro trgovsko in politično pogodbo, kakor jo je imela z njo tudi republikanska Nemčija. Pogaja-
nja med Berlinom in Moskvo se nadaljujejo.
Ko so v Varšavi doznali, da Hitler ni tako sovražen Rusiji, kakor je rohnel v svojih govorih, so ga hoteli ukaniti s tem, da ga prehite v sklenitvi pogodbe z Rusijo. In so ga res prehiteli. Ampak pogodbe so dandanašnji veljavne *e, dokler jih prizadete stranke ne kršijo. Dogovor med Poljsko in Rusijo je značilen zato, ker doka/ujo, da so prevladali v obema deželama praktični ozi-ri nad ideali. Poljska sovraži sovjete in njihov ekonomski sistem. Rusija bi rajše, da bi bila Poljaka del njene federacije. Ampak kar nI, ni, in tako sta
sklenili pogodbo, ki jc striktno trgovska in politična.
Nemčija ima v Rusiji trgovsko komisijo. Italija je z Moskvo sklenila novo pogodbo. Sovjetski oljni vrcici se bodo v zameno za stroje in druiro blago spet iztekali v Nemčijo in Italijo. In Chamberlain — diplomat z marelo — si je minili: Igra v Monakovu za izoli-ranje sovjetske Rusije se mi ni posrečila, torej pošljem v Moskvo komisijo, in poslal jo je. da zmešetari z Rusijo činvbolj-Šo pogodbo.
V času vseh teh pogajanj in spletk praznuje USSR 21. obletnico ustanovitve svoje "rde-
če armade" Danes je vzlic čistkam sila, ker ima neizčrpne vire v živem in prirodnem blagu. Pred par meseci je bila v sovjetski armadi ukinjena za vojake prisega zvestobe svetovnemu proletariatu. Zdaj prise« gajo zvestobo samo svojemu poveljstvu — torej edino * le vladi. Vlada pa skletpa pogodbe, kakor se ji «dl, da je za rusko državo najboljše, neglede na svetovni proletariat Položaj je tak, da drugače tudi postopati ne more.
Interesi posamezn« države in ideali mednarodnega delav-stva sta dve Jako različni stvari.
shode.
Zadnji veliki^pretep v New Yorku, daljevrvvisconsinu, v lllinoisu, Penni itd., so pridobili nacijem v tej deželi med "ameriško" publiko silovito simpatij, ker jo je nacijska propaganda uverila, da je bund patriotičen, toda terorizira ga "mednarodno židovstvo" in boljševiki.
Dne 18. februarja se je v New Yorku udeležilo nacijske-ga shoda (nemškega bunda) kakih 17 tisoč ljudi. To je že prilično zborovanje. Proti njemu pa je demonstriralo tisoče drugrih — seveda "židje", kakor poroča časopisje, kar pomeni reklamo za "white people". Slednje pomeni v naši deželi isto kakor v Hitlerjevi državi označba "arijci".
Fritz Kuhn
Med člani nemškega bunda jc Fritz Kuhn. Njegovo ime ne zveni prav nič po "ameriško"* A nič se ne ve, kaj bo ta človek .pomenil čez leto ali dve, morda še prej, ako se mu ljudstvo ne postavi po robu. Njegov bund je organiziran. Ima vojake, čeprav so neoboroženi. A so vojaško izvežbani. Obeta milijonom Američanom delo,
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Zvest Proletarcu od prve številke, od kar izhaja
"Precej mesecev je še minulo, ko sem se namenil pomešati so med stare naše so druge v Blamu, O, in z njih pomočjo kaj storiti v korist Proletarca. Imeli so takrat prireditev in prebitek so dali v tiskovni sklad. Rad sodelujem s klubom št. 11 v Bridgeportu, kakor z drugimi njegovimi Člani in somišljeniki v teh naselbinah, toda onega dne lansko leto nisem mogel priti. V današnjih časih zaleže vsak izgovor m vsak zadržek te opraviči, ako ne pridsi.
Ampak 19. feb.v na "pustno nedeljo" to loto smo le izvršili tudi pri nas svojo dolžnost. Po svojem rednem zborovanju smo se člani društva št. 35S SNPJ zbrali skupaj ob obložen« mizi, jedli ocvirkovko in potem par ur gasili šojo malo po malem. To je nam prineslo $11, in to vsoto prispevamo v prid Proletarcu.
želimo, da bi se po vsaki soji tako dobro imeli. In da bi proletarec po vsaki imel enako korist
V našem društvu jo tudi nekaj Srbov, med njimi Bob Stepanovich in Geo. Tishman. Radi bi še mnogo takih.
Proletarca čitam od prve številko. Izšel jo januarja 1906 v jako skromni obliki. Bil jo težak začetek. Po 33 letih so drši še vodno ponosno in zvesto istih načel. Zdi so mi, da so jo zadnjih par let po vsebini jako izobljšal."
Tako poroča v pismi t dne tt. feb. Matt Tuiek, Poiver Point, Ošio.

• +
PROLETAREC
LI?T gA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Tr
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicage, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE 2VE2E
NA KOČNIKA v Zedinjenih drtavah u celo Irto |3.0Q; »* pol l?t* f 1.75.
ta četrt Ma $1.00. Inoiemstvo: sa celo leto $3.50; ia pol leta $2.00.
Viii rokopisi in unUsi morajo Uiti v naifm uradu ntjposnaj« do pondeijka popoldne sa priobš*t>v v atpvilki tekočega
PROLETAREC
Publuhed every Wcdnc»d«y by the Jugiw»lav Workm«a's Piibluhing Co.,
Inc. E*Ubli*he4 11»'«;
Editor..,...,.....,.......................................
, Businea* Mangger..-------... ................
Asst. Fditor and Asst. Business Manajfer........Joseph
Frfnk Jtaits. Cliarlfp Pogorelrc.
»h Drasler
SUBSCRIPTION RATBS:
United States: Ona Year $3.00; Six Months vi.75; three Months $1.00 Korgign Countries, One Vear $3.50; Six Months $2.0(1.
P H O L fc T A R E C
2301 S. Lavvndale Ave.
T»lepkone: KOCKWELL 2864.
CHICAGO, ILL
——
11
MANEVRI AMERIŠKE VOJNE MORNARICE
MJ -
yk
«Mk
%
Tragedija ameriške "delavske
politike
Značilen primer zmešnjave v politiki ameriškega dclav-jtva nudi volilna kampanja za županske volitve v Chicagu. Primarne volitve so so vršile zadnji torek, štirjo kandidati ao se potegovali za nominacijo — dva na demokratski, in dva na republikanski listi. Nihče izmed njih ni še ničesar storil, kar bi ga opiuvičev£-'io vprašati za podporo v kampanji delavske organizaciji, * Vzlic temu to jo imeli. Demokratski kandidat, sedanji državni pravnik Courtney, je bil o-glašan za "fcovraž-
nika dclav.-kihunij". Ampak tisti vaditelji unij. ki so fra imlor-'f• 'fV^v.V
.	strankinih krogih se vrše živa-
sirali, so ga hvalili in poveličevali za zaščitnika unij in deliav-'hna razmotrivania in sklepa-
revije, plani akcij-k tja odbora !n tajnik Y!>»L. Wq t\* pcmeni,
da in do vsi odsjovljt nI, neg<
je ta rklep . torjen v i vrh o, kako izbc"Jšati funkcije urad« in odborov z novim) močmi
štiri ii) osemdeset (Jruštev pod pum« organizacije VVork-men's Circle je apeljj-§lo na
PISMO IZ
Draji i. urednik!
dil tri cigarete jfl zmoli pol tu-
ive ne ne motim si se malce,tata kozjih molitvic, preden »o [čudil, ker te po svojem povrat- se mi živci toliko pomirili, da ku ie Chieaga tako del-go nisem ' sem mc<jel nadaljevati svojo oglasil a ti, kakor bi rekel go- storijo.
renj.-ki kmet, skoro dva mese-' Nazadnje sem zgodbo srečno
,	. . 7. ;	rrnjMU umri, snuru ava rnrnr- iismuhjv ovm ^vuuvni^i»vi
Jane eksekutive na tej ?Ji da	ca tudj f| n-sem ^ sebe Izvedel do trtice, ko bi se IMe-
^	t	NaJbri si mislil, da |e««ejl| fant ln dekle, oba Ha amrt
~ b J in'0 V	Polteh ali da se je poauftil moj zaljubila drug v drugega,
T ni ♦ Ikf J<> b " l	Studenec energija in domislic, vre Je poljubiti, da bi tako re-
, nanatu odb<m> «!!*<•	Ampak, če bi bil v moji koži. bi k| ima mandat ugajati »e ^ v ' - - - * J 7 j
| SDF za združenje.
Eksfckutiva je st&rlla potrebne sklepe za zedinjenje sociali-
V »a magočna ameriaka vojra mornarica a AtlanUkega in Pacittčnega irorja ja abtana na velikih manevrih v Karibejskem morju blisu Panamskega piakopa. Manevrom priettvuje tudi predaednik Rooaeeelt. Na »liki ja ena iamad ameriških pomorakih trdnjav.
SOCIALISTIČNA STRANKA V AKCIJI, DA SI NAJDE POT V Z0PETN0 NAPREDOVANJE
V odboru ameriške sociali-
skih pravic.
Delavski nestrankarski odbor je asitirs! proti Co-urtncyju in za Kellyja, V njemu so večinoma unije OIO. Unija jeklarskih deldVČ&v je indorsiraa kandidaturo sedanjega župana demokrata Rellyja — tista unija, ki ga je do nedavno zmerjala z morilcem- Deset njenih članov je bilo v zadnji stavki v So. Chicagu ubitih, veliko ranjenih. Komunistična propaganda je takrat rohnela proti "morilskemu" županu, ki je poslal policaje na neob&rožene stavkarje. V največjo dvorano v Chicagu • * *f«j '- ■.
so unije CIO sklicale proti temu županu protestni shod. Vsi govorniki, med njimi pennsylvanski podgoverner Kennedy, ao tra napadali.
Zdaj so isti ljudje agitirali zanj. Agitacijski govor za Kellyja je ime«'.' v imenu unije jeklarskih delavcev človek, ki j« na stavki izgubil oko. Izbil ga mu je policaj. Komunistični "Daily Record" je v uredniškem članku unijo jeklarskih delavcev pohvalil, češ, da je storiva pametno, ker se je izrekla sa sedanjega župana, kajti on je za "nevv deal".
Tudi dru#i komunistični listi so agitirali zanj, med njimi slovenski 44protifašistični" list v Pittsburghu.
Namesto, da bi imelo delavstvo svojo MOČNO politično
stranko, so voditelji unij v politiki naprodaj in tej izdajalski
y "5
politiki so udinjani tudi komunisti. Uverjeni smo, da bo delavstvo prej ali slej našlopot iiz te zmede in si zgradilo stranko, ki bo njegova in njemu služila.
Vorku irl da se njen začasni odbor proglasi za stalnega.
Dovolila je, da sme "Socialist Review" pričeti izhajati mese-nja o reorganizaciji, o spre- čno namesto le eirkrat vsakega
7«
Korupcija
Skoro vsi funkcionarji vseh vrst so pripravljeni zapravljati denar iz ljudskih blagajen.. Vsi so za vojno, če njim ni treba na fronto. Vsi za odpravo svobodšcin, ako si jih zase lahko ohranijo. Vsi so za lahka de*a, ako lahko drugim najtežja naprtijo. Vsi 60 za resnico, ako cenzura nikomur ne dovoli razgaliti njihove laži. Vsi so vsem samo za dobrote, ako njih nič ne stane. Taka je dobrota, poosebljena v mentaliteti onih, ki gospodarijo in ki si hočejo ohraniti oblast v svojo korist negledc s kakšnimi sredstvi.
Železnice ponujajo državi
Kapitalisti so proti državnemu laatniitvu prometnih in proizvajalnih sredstev; ampak ieleznice bi le radi naprtili državi, ker so jih bankrotirali in jim ne donašajo dividend, in mnoRe tudi obresti ne. de rajše pa bi, da bi jim država pokrila le
izgube. 'tfl
Dvojna mera
Aka goljufa, ropa in ubija posameznik, je to zločin, ki se ga čestokrat kaznuje s smrtjo. Kadar pa ropa in ubija država, je to častno in junaško. Ako se ji top in posilstvo posreči, ji plen odobre vse dežele, ona. ki je bila oropana |n posiljena, pa ostA-ne brez moči in zasloni b;. Taka :e "krščanska civilizacija".
"Radikalci"
V Zed. državah je radikalec vsakdo, ki ne odobrava sto )>o
sto politike izkoriščanja in svetosti privatne svojlne. Pravi {o, da je takih radikalcev že na milijone — torej se nam obetajo
boljši časi . . .
mpmhi o^jbja v odborih in v uradu, o priporočilih za premestitev g fcvncija urada itd.
Iz zapisnika seje stranKinc eksekutive, ki se je vršila prve dni februarja t. L, je razvidno, da so odborniki o vprašanju združenja s Soeial-demokrat-sko federacijo prilično razpravljali. Ni pa s to akcijo dosežen e-ga še nič definitivnega, razen v Readingu, Pa. Tu je morala soc. stranka svoj lokal v volilni kampanji 'ansko leto suspendirati, ker se ni pokoril odloku, da naj deluje v agitaciji skvpno s SDF z« kandidate obeh struj, ki so bili označeni na listi soc. stranke.
Eksek-utiva se je znova izrekla za združenje s SDF. Sprejela je z ozirom na taktiko resolucijo, ki doloma, da je *oc. stranka zdaj kot prej za zgra* ditev de avske stranke, katera naj bo resnično delavvka in zato brez privesi politikov kapitalističnih strank ali paktira-nja v volilnih kampanjah s kandidati drugih strank. Izrekla se je proti oboroževanju, proti zvezam Zed. držav z drugimi deželami bodisi v vojne ali diplomatske namene, in proti sklepanju kake "fronte" s kapitalističnimi strankami proti fašizmu, ker so take kombinacije koncem konca delavstvu v pogubo, fašizmu pa nič ne škodujejo. Dalje je ekseku-tiva sklenila delovati za sprejem zakona, ki bi določal, da sme ta dežela vojno napovedati le, ako se za napoved izreče ljudstvo na referendumu.
Rksekutiva je sklenila študirati tudi Oscar Ameringer-jevo "American Foundation for Ab^^nce'* in svoje stališče o nji objaviti čim se o nji pouči.
Odobrila je, da ostane sedež italijanske federacije v New
četrt lete.
V organizaciji brezposelnih, zvana VVorkers Alliance, so zavladali komunisti. Ustanovili in zgradili so jo socialisti. Med tem so komunistični "Unem-ployed Councils" padli, njihova stranka jih je razpustila in svojim č anom naroČila pristopiti v Workers Alliance in vrtati v nji. Sklep eksekutive je, da naj socialisti delujejo za novo organizacijo brez,poselnih na podlagi prvotne socialistične akcije, katere smoter je delovati za koristi brezposelnih, ne pa jih izrabljati za Browderje-vo politiko. (Ta sklep bo kaj zalegel le, ako socialisti spet ne store zmote, kakor so jo, ko so sprejeli v VVorkers Alliance (^tanke komunističnih "koncilov brezposelnih".) Socialistična konferenca za študiranje sedanjih organizacij brezposelnih in o pobojih za njihovo str-njenje njim v korist se bo vr-itta enkrat v marcu ali v aprilu v Ohiu, ali v Pennsylvaniji.!
- Rksekutiva je sklenila zno-
ko5 zacvičalo. Oba Je omedlevati od sladkega pričakoVanja ...ie en trariutea In ..
In že se vrata v fctacuno Hpet Jaz se primem za
ae ne čudil, kakor le jat pe čudim. fctvar je namreč ta, da mi
ljudje ne dovolijo, da bi lahko v miru sedel pri svoji pihalni, odpirajo!, stov v Readingu, Pa., v >ki»,"i<> mize! in izročal -voje misli pi-!glavo, vzdihtiem kot obešenec pvdojanko pod okriljem soc. finemu fctroju in popij-jti. J pred poslednjim dejanjem ter •iranke.	verjamcS? Dobro, Te pokličem tucat rogatih. In po-
j\kcij*ki odbor je na vpra- bom pa prepričal, da je res ta- tenj, kajpak, zdrvim v štacuno. *anje socialističnega lokala v ko. (To se mi vidi potrebno, da Pozdravi me postarana ženi-Wa. hingtonu, D. C., če lahko se ne boš spet čud:., kadar bom ca. *'Gu4 morolng. Pusto vre-i kupno s komunistično stranico zopet brez vsakih ceremoniji me, a? (Kakor bi bilo ie kdaj izda manifest, zaključil, da h obmolknil, kar se Utegne *■$o- deževno vreme prijazno 1) O, tako "enotno akcijo" ne bo so- diti.)	eno ikeno saurkrauta bi rada,
ciali^tiJni stranki v ničemur ko- Kakor Ti je znano, imamo pa en kvor vinegarja, eno ba-r itil, pač pa ji povzročil le majhno štacuno ali "candy kso sopčips in eno nefta iajfo." ikodo.	store", v kateri dobiš vse od i Jaz se kislo-sjadko ^ehiljam
lz teh kratkih beležk je raz-!ci*aret in tobaka, žajfe, časo- in ji postrežejn z zah^vanim. vidno, da je bila zadnja seja P:sov in magazinov, konservi- Istočasno p^t iz glflbjn svoje du-strankine eksekutive jako ži- raneff» *adJa» in drugih ti-vahna, kajti stranka je v po- kih «tvari, kruha, mleka, bon-loiaju, v kakršnem ne more o- bonov in druyih sladkarij d<>
stati, če hoče *pet postati faktor v ameriškem delavskem gibanju. V razpravah so se i*-praŠevaH druij drugega, kdo je kriv, da je prišlo tako daleč in končno so pač vsi priznali, da je storjene pomote treba popraviti in si najti taktiko in sredstva, ki bo socialistično stranko spet gnala navzgor. '
Joško Oven na VVaterloo Road
Cleveland, O. — člani JSZ in Prosvetne matice se pripravljamo na velik javen shod, ki je sklican v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. na petek večer 3. marca. Govornik bo "sam naš" (our own) Jo&ko Oven.
&pan*ke loja "tiste je združena reakcija zbila. Niso pa po-
rokovic, overalls, britvic, sredstev zerper glavobol in zaprtje.
Še obžalujem uboga zaljubljenca, upajoč, da ne best a skopr-nela od pri^akoyanja, preden se bom utegnil vrniti k njima. Pa ženici se hoče še. po
hudoben škrat, ki je pv}vsem drugih misli.
Res je, da imam zjutraj od šestih, ko odprem, pa do desetih zvečer, ko zapremo, naj-
raieni, kajti duh uporni«va nlj™nj *vojih »Uri do Sest ur ta-nik<far unifen. Borili bodo ^f^*?	Tore,J
Ki iariLr/\ /ineti noniiia mar 110 '
"mehkih" pijač in sto druiph jnenka! "Kako gre bizmus? predmetov. VeČina teh stvari Slabo? Saj, ko je vse lejofano se prodaja po niklju aM dajmu, in na dob';pijfj. Kaj pa ona in ljudje pridejo po nje k nam | počne? O. vošdej " In tako da-večinon^a tedaj, kadar ne ute- Ije po istem tiru. gnejo iti v oddaljenejše trgovi-; Meni seveda ne ksže druge-ne ali pa kadar so Ute zaprte, ga ^ "vdati se v božjo vo-to je zgodaj zjutraj, zvečer, obpj0" _ navsezadnje pride bu-srrdah popoldne in ob nede- sines, eksistenca pred vsem ljsh, Dn^ačes^m pa često po;ti,ugin,f in ženica je neaa od-cele ure tako rekoč sam v Ita- jemalka — pn-a, ki mi je da-cuni in nepoučen človek bi ute- nej5 dAla zaaiuijti ve* kot ni-gnil soditi, da imam več l«ot j Kelj. Torej ? (So what?) preveč časa za pisarijo, čitanje Ro . ^ ^ t njo ^
odJ^n^nak«!-^	volja do pisanja oziroma
odločil Ampak za tem grmom nadaljevanja moje ^^
tiči navihan, do neKe meje Kar Raj ^
sem se akušal prisiliti
v tir zgodbe, ko pa le ni in ni šlo, sem vzdihnil: "Ne morem pomagati, če ne gre, ne gre. Nazadnje pa ni moja krivda, da bosta morala Še čakati v vicah koprnenja in pričakovanja. Potrpita, saj moram tudi jaz!" in zaprl pisalni stroj. ^ Drugi dan sem imel enako smolo, kar me je tako vfcčipnllo,
bi lahko dosti napisal, mar ne?
nija postaja '^n^no"švobodnl,Saj' ^ bi ne W !* P^i ča?
Oni, ki »o bili na 4elu delav- v*a dan "e"e^rat prek,-skega gibanja v Španiji in se njen'	1 da sem vse skupaj vrgel v peč
irlvovali v vojni s fašizmom, Da bo1 bolje raz«me» to na in s tem zaijuWjenca reAil iz so izpostavljeni nadaljnim žrt-, Prvi P^?1«! zamotano stvar, Ti|njune?a kočljivega položaja... vam, preganjanju in gladu. bom	« sledečo res- Tako je vselej, kadar bi rad
Tem moramo pomagati in tak, ni^no zgodbo.
je namen našega shoda. Udeležite se ga vai.
Frank Barbich.
Župnik Turk je znal "rongti" faro
San Francisco, Calif. —
Za
va podpreti kampanjo unije strojnikov za podržavljenje že- na?e	J® najvalnejša stvar
|eznjc.	j otvoritev svetovne razstave, ki
Nekega jutra me je prijelo, da bi napisal kratko \jubavno zgodbo. Od šestih do devetih je stvar zorela v glavi, potem sem se pa spravil v svoj kotiček nad stopnicami, ki vodijo iz štacune v stanovanje, kjer imam svojo "delavnico" (4x4). Izvlečem pisalni stroj, ga odprem, potisnem pod valjar čisto polo popirja, si zvijem in
Odobrila ie akciio za »klica-1 *e J« pričela pred par tedni, a nje posebne socialistične kon- i naselbino pa smrt tukajšnje- naigem cigareto, potem pa za-
slovenskega župnika F.
ference v južnih državah, ki bo razpravljala fn sklepala o problemih delavcev na jugu in ka* ko čimbolj pospešiti boj v pomoč takozvanim najemnim farmarjem, ki žive v čezdalje težjih življenskih razmerah.
Kksekutiva je razpravljala c predlogu za premestitev glavnega urada soc. stranke i« Chieaga v New York. Sklenila nI o tem še nič določnega.
Na prihodnji seji eksekutive, ki se bo vršila v Detroitu, mo. rajo podati resignacijo glavni tajnik, strankin delavski tajnik. urednik glasila, urednik
KOMUNISTI NEKDAJ IN DANES
Moč buržoazlje je v denarju, v njenih milijonih in milijardah ali ogromno število giav daje delavskemu razredu, kakor hitro se zave te okol&tae, tako silno premoč, da stre premoč buržuazije in naj irfca desettlaoče milijonov V blagajnah.
Socializem je propadel? — Kje in kdaj?
ProtiamerUko je propagirati pravice za delavski razred.
Ameriško pa je skoz in skoz braniti magari s krogljami "pra' vico do privatne lastnine".
Leta 1919 — pa skozi do usmrtitve tajnika komunistične internacionale Zinovjeva, je veljalo.za edinozveličavno pravilo, proč z demokracijo! K vragu z glasovnico!
Danes agitira ceuo komunistični "Naprej", ki izhaja v Pittsburghu, za vladajočo demokratsko strujo v Chicagu, za tisto ftrujo, katero so še do ne-davjia zmerjali za bando morilcev, ker "je klala delavce v jeklarski stavki".
Kadar člove<k vse to slepomišenje premišljuje, ve, čemu se ljudje nad takimi "radikalci" razočarajo; in namesto, da se bi obrnili k pametni, pravični socialistični politiki, se okre-nejo k fašistom. Tako je bilo v Nemčiji, Tako bo tudi tukaj, če se zavedni delav«! pravočasno ne zganejo in komuniste poava-
ga
Turka, ki je preminul 12. feb. Pokojni svečenik je bil gospodar "kranjskega hriba". Nobenemu socialistu nf nikoli ničesar zameril, ako se ni "utiko-val", to je, če je bil tak človek socialist le za ^zunanje" zadeve, ne pa v njegovi župniji.
Naša naselbina se je proA'a leta razvijala popolnoma pod njegovim vplivom. Napredno gibanje je vsled tega pri nas propadlo. Pokojni župnik je zmerom dejal, da mu je vseeno, kaj je kdo, a ko hitro se je ta ali oni valed teira opogumil, je udari!1 po njemu. Tako in zaradi tega nismo v San Franci-scu imeli kakega pravega na-
trednega gibanja že mnogo let. ojaki so se postarali, pa mislijo na smrt namesto kako bi
so
se bali zamer dobremu župniku. — Poročevalec.
re, da farrajo prav tako nevar
no kakor so igrali pomorjeni žimdmlj«"^iveli7in vrh te*a voditelji tretje internacionale.ii
"■Naprej" na primer piše na prvi strani, po navodilu iz urada, kateri ta slovenski dist kontrolira, 'TORAZITR REAKCIJO V CHICAGU".
Smisel članka je, glasujte za sedanjega župana.
"Naprej" je ■ le zvočnik ("loud speaker") Radničkega Glasnika za Slovence. Kdaj je bil "Radnički Glasnik" in njegov slovenski zvočnik v pravem, ali takrat, ko je zmerjal te ljudi za tolovaje, aH zdaj, ko zanje agitira?
Ali nobenkrat?
Ali veste, zakaj nimamo neodvisne delavske politične akcije? Pustolovščina "revolucionarjev" jo nam ugonablja. In kdo je na škodi? Samo DRLA VSKO LJUDSTVO.
KNJIŽEVNI VESTNIK
"Mladinski list", marčna številka, vsebuje med drugim spise Ivana Molka, Katke Zupančičeve, Mary Juggove, I. Vuko-ve, A. K. Medveškove itd.
Mladi A. W. Furlan iiz Wau-keganu opisuje v angleščini svoje vtise o potovanju po Evropi. St even Kerro (Cleveland) ima pesmico v artgleščini, zanimiv je angleški članek o slovenskem pisatelju Josipu Jurčiču in dalje mnogi dopisi mladih članov SNPJ, prispevki Er-nestine Juggove in drugi. Naslov "Mladinskega lista" <e 2657 So. Iaawndale Ave., Chi-* cago, 111.
čnem ugibati, kako bi začel, da bi stvar bolj gladko potekla. To mi je vzelo približno pol ure časa. Potem, ko se mi je naposled zabliskalo v glavi, sem arečno napisal uvodni stavek ter se loti! drugega, ko se fant in dekle srečata in pod vplivom mogočne nevidne sile začudeno spogledata in zardita Komaj pa ie bil ta stavek do polovice napisan, že se je začela smola: v štacuno je prišel poeta ran možakar in jaz sem moral! zdr-veti za prodajalno mizo ter mu postreči z zavojčkom tobaka za čikanje.
V prihodnjih desetih minutah sem zgodbo srečno pritiral do prvega ljubezenskega sest Anka, ko mi prid robi v štacuno štirileten fantiček, ki hoče za lc cu krč kov. To me že vrže iz tira in ko se vrnem k pisalnemu stroju, se ne morem domisliti nadaljevanja začetega stavka, nakar vse skupaj zmečkam in vržem v koš ter začnem pisati nov uvod. In ko sem spet pri sestanku mojih zaljubljencev, me zmoti zarjavela devica od Zveličavne armade, (V
pisal. (Pri ipisaijju tegale pisma so me zmotili kakih desetkrat, večinoma otroci.) Kadar se mi pa ne ljubi, imam pa tak mir kakor bi živel v Greenlan-diji .. Ampak samo tako dolgo, dok>r se ne vsedem k pisalnemu stroju! —
Potem pa piši, če si upaš in ne želiš, da bi se lepega ali deževnega dne znašel v norišnici!
Ivan Jontez.
Velika trgovina
Atlantic & Pacific Tea Co. ima v svojih prodajadnah širom dežele uposlenih 85,000 delavcev. So neorganizirani rn slabo plačani.
AUITATOHJI
NA DELU
Vm a*rač»ia«, fc? j* »»Ajaja aa-• topaiki i« drafi afitatorji Proletarca, ta iUU aa bati polletnih aaroč-aia. N.mrtc agitator, ki pol I j« oao cololotna, ja saboloftoa ▼ tem taaaa-■»■ ■	»alUftaUpa.
Martin Judnich, Waakaf«n. III. 18
Frank Zaits. Ckieago, III. Jotepli Oblak, Chicago, III. Jannio Dagnrin, Clavoland, Q. < Chas. Pogorelo«, Cfciti|o, lil. Anton Skalar, Anna, Kana. Jacpb Rottt. Milnranltee, W». Martin Baje, ||fa4owlan<ls. Pa. Anton Zaraik, Her mirne, Pa. Jokn Bosick, Cleveland, O. Loui. Ukornik. Ambridge, Pa. Joe Leeer, Cleye|and, O. And. Vidrick, Jokn»town, Pa.
Fradk St*. Skoboy|an, WU
obm ^najbolj pedobna konji fcj- It^VT"" ^ki smrti), ki pobira prostovoljne prispevke, s katerimi se ta organizacija vzdrluje in bogati. Nejevoljen jo zavrnem, da bi bil jaz bolj potreben pomoči kot pa Zveličavna armada, ki ima večmilijonsko premoženje. "Enajst je ura. hnel aem že tucat odjemalcev," pa nisem še zaslužil 10c", sem zabrundal, Deklina se je kislo nasmehnila, da me je streslo kot pri pretakanju jesiha, ter brez besede odšla. Jaz sem pa poka-
a
a «
6
8tt S 8
4*
4
4
3 3 3
a s 2
J<>»eph Ovca, Sprin|fieid, III. I H Tomaic, WaUfnbnry, Colo. And. Le It lan, S. FrancUco, Calif. 2 Frank Kaaatbb. St. IHitbaoU Pa. 2 9#orfa Smrekar, Aliquippa, Pa- 2 Jokn Marolt, W Mineral, Kana. 2 Jeaepk Dr a. Ur. Ckicago, III. 2 Anton Zid^^fek, Sharen Pa. 2 Jokn Skaeiiek, Ckic.to |||. 2 laka Bali, Jokn»to*a, Pa.	1
Jokn Maf^oTick, Gowapd«, N.Y. 1 Jokn Bogataj, Girard, O.	I
Joaepk Krmel, Burgettatowa, Pa. I Frank Aagaatia, laaperial. Pa. I
Skapaj e tem ieba%a (4 tedne, od 28. Jan. do 28. fek.) 118 H naro*. nln. PraJAaji iakaa (4 tedae) 184H.
, , -	L
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
DVA SLAVNA 21 DA
' žffff j- l.M!
(Nadaljevan je.) XX.
udaril po "danki",	ki sem Jo
napravi, namesto	. teklenice,
i \* i u , . dr'ileti so razbito	-teklo no-
Karlu Malovrhu sva izrabila* m,wH„ u u	UK,U P°
že|j0, da n —> mic, i' kHKOi*	zmerom,
♦•glažuto'
župan — morda nama bi mo-:vami gel dobiti dovoljenje. "Bom"
«4 hi rs.1«	i I ,K>	aeiaio zmerom,
lirJEfcn	midVH pa sv«	te kar s
v Hrastniku. On jc tremi vodit T ji
dalje po to-
poskrbc je obljubil.
Ravnatelj steklarne je tele-fonično odgovoril, da je nama ogled tovarne dovoljen, vendar pa se morava prej oglasiti pri njemu v spremstvu kakega odgovornega delavca, ki bo prevzel brigo za naju. Kajti v steklarnah so stroji, razbitega stekla povsod vwe polno, vroče gmote nič koliko, pa ne bi bilo prav, če se obiskovalcu kaj pri-
V oddelkih, kjer žgo gnvHo, da nastanejo iz nje kozarci, •teklenice, vrči itd., je vroče in nedrtvo. Zdelo se mi je — mislim, da se mi nf samo zdeV), da so mnogi delavci in delavke potlhranjeni. In čudno — ami m adi ljudje! Angela je vprašala: MATI starih tu ne drže?" Spremljevalci ?o gledal kakor osupnjeni — kajti oni niso ie nikoli videli druge steklarne
|>m>, ic vvinau vaivu naj pri-	^— —-	.wa.«.hv
peti, ker ima družba potem sit- tf* KaJ naJ b»lo narobe
V I I t K 1 m l L • Jal. j.___ St I____
nosti.
Ž u ita n Malovrh je nama dobil nekoga, ki je bil v pondeljek slučajno prost. Sli smo k ravnatelju, kateremu je naju predstavil Odgovarjal je nama v lepi slovenščini. Ampak med seboj sta govorila nemške.
Prišli so v pisarno po svojih opravkih drugi preddelavci. "bossi" po naše, in se istotako menili in posvetovali z njim v nemškem jeziku.
"čudno*, sem si mislil. Ti kraji so že okrog 20 let pod Jugoslavijo, pa je v njih se zme-
To sem nedavno omeni* tudi našemu znancu Johnu Gorska v Springfieldu. "Seveda, tam ni to nič čudnega," je dejal. "Tudi steklarji v Zagorju so se pečali z nemčurstvom. To je tradicija."
Steklarna v Hrastniku je velika tovarna. Oddelki za tehnična dela so opremljeni z modernimi stroji, izdelani v Nemčiji in nekateri na češkem. Težaška dela pa se v nji izvršuje še vedno jako primitivno. Mlada dekleta vozijo vagončke — prav za prav vagone — napolnjene s steklom, ali pa s kakšno drugo rabo. Dekleta opravljajo po Slovenskem marsikako težaško delo, kakršna izvršujejo v Zed. državah samo moški. Tam pa vidiš dekleta — morda mu je komaj 18 let, ki potiska pred seboj vagon; ali vozi "samokofriico"; tudi lopate jim niso tuje orodje.
Vzelo je nama par ur, pre-dno sva si ogledala steklarno v Harstniku. Sodrug, ki naju je spremljal, je prijazen dečko. Med delavci je priljubljen, kajti v vsakem oddelku so ga prijateljsko pozdravljali, gledali naju, on jih je menda že na kak način namignil, da nisva tujca zares, nego sodruga, pa smo se razumeli. Nekje v tej tovarni so me povabili, da naj stopim na oder h kotlu z gmoto, kjer so jo zajemali in z vpi-havanjem delali iz nje steklenice. Zajel sem, pihni!: v cev, toda namesto steklenice je nastala zelo nerodno izoblikovana "danki' podobna stvar. Steklarji so se mi smejali, enako dekleta, ki so dovažale in odvažale stvari, se ozirale na Angelo, ki se je tudi smejala, in si mislile: *Ta bi bil slab steklar, četudi ima široka prsa !"
Nu, sam pri sebi sem menil, da bi se morda tudi jaz ;privadil temu delti, saj sem se tudi raznim drugim v življenju. Bdeti steklarjev je med tem
z ljudmi, ki delajo v nji, ko se pobarajo? "Nič ni narobe," je :>oia«nil nekdo izmed teh, ki so bili z nami. "Eni delo puste v mladosti, drugi pa umrjejo predno so stari. A videla bosta tudi stare, ki delajo na dvori-:5u, ali opravljajo kak drug tak po^el, ki ga lahko zmagujejo."
Blizu steklarne v Hrastniku ie velika kemična tovarna. Iz-deujejo v nji zdravila, strupe, med njimi jod, ki je oboje — zdravilo in strup, črnilo in ne vem kaj še vse. V steklarni in v kemični tovarni je uposlena miadina. V rovih večinoma že portarani ljudje. Mladina se smatra za "nekaj več" in "nem-£kutari". Pa je slovenska, zabavlja čez Hitlerja po nemško in slovensko in razume socialistične nauke — čeprav se komu v Ameriki ne zamerim, jako dobro.
Ko sem hodil ob dolgih delavnicah steklarne in kemične tovarne, ki se vzpenjajo višje in višje tik struge, blutne in banane od kemikalij, sem gledal ženske — same mlade ženske. Nisem se zazrl vanje zato, ker so ženske, ampak jih motril z vprašanjem, če se morda zavedajo, da večina izmed njih ne bo nikoli razumela, kaj je življenje. Mlade so, pa jim tovarna ne pusti, da bi pojmile pomen mladosti.
"Gledaš črno," mi je rekla Angela, ko sem ji povedal svojo misel. "Saj tudi v Ameriki ljudje ne vedo, kaj je mlado*, ako morajo garati od ranih let in skozi pozneje, dokler jih ne izrabijo, ali ,pa predčasno odpuste."
Najini spremljevalci so nama pojasnili, da sva v steklarni videla vse, kar je vredno videti. Eden izmed njih pa je dejal: "Zdaj gremo na grič tik proge. Tam praznujejo danes sodrugi, ki so včeraj delali na slavju 30-letnice "Vzajemnosti". Pijejo pivo in pojejo.
(Dalje prihodnjič.)
Nedavno >• odklopil član svasn«ga vrhovnega »odiiča Louis D. Bran« dio». ki j« iidov»k«g» pokoUnja. Brandiet j« »lovit filozof. V »odnih izrekih i« kil večinoma i»a tirani oaih. ki jim jo kila •torjaaa krivica, dati cottokral v manjiini. KarteaUt Cargill ga primarja k slovitemu (Mu Is davnih dni, k Majroaa. ki i* je tudi pečal • postavami.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Chicago, HI. To pot zopet začnem z veliko vasjo. Ni kaj posebnega, vendarle gibljemo. Frar.k Zaitz jc dobil 3 naročnin, med temi štiri nove (teh rabimo vsaj pol tisoč). Chas. Pogorelec 4 in Joe' Oblak 4. Tako. Bo že za začetek. Klub št. 1 JSZ je prispeval listu v
' i jo cd'»ti naj starejših naročnikov Proletarca, je poslal $11 podpore Proletarcu. Zbral jih ie na zabavi članov društva št 358 SNPJ. Kot poroča, so se imeli izvrstno in ocvirkovka iim je prinesla zgoraj omenjeno vsoto, ki so jo poklonili Proletarcu.
Cleveland, O. Jennie Daga-rin je poslala 8 naročnin. Glede oglasov za Majski Glas obeta, da bo storila kar najbolje bo mogla.
Bridgeport, O. Jože Snoj je »pet tu. To pot z dvema naročninama, ki jih je poslal zaeno « prispevki kluba "Naprej" št. 11 JSZ. Sporoča, da se bo v pridobivanju oglaaov v Majski Glas potrudil kar največ.
Chicago, III. Začel sem s Chicago, pa naj še končam z njo. Povedati vam hočem zgodbico, ki naj zaključi to mojo kolono za danes. Pri nas smo se zadnje čase nahajali v volilnem boju, ne sicer mi socialisti, kajti nam so korunvpirani polit čarji obeh strank domale-ga preprečili postavljati naše kandidatske liste. Toda vendar je nekaj važnega. Zvedeli smo namreč, da je naš dični župan Kelly personifikacija vsega, kar je "dobrega", "poštenega" in "progresivnega" v naši metropoli. To nam svečano zagotavlja pittsburški Naiprej. Vou see, pri nas ni nobenega grafta, nobene korupcije, naša policija je angelj varuh za delavce, kadar stavkajo. Vse take lepe čednosti se drže naših javnih organov. To nam zagotavlja list, ki se odeva z delavsko in t protifašistično masko. Kaj to,
Duluth. Dobil je delo pri grad- 'omenjenega dne tudi končala nji nove jeklame. Ker sem imel svoj boj za vsakdanji kruh. na Elyju zaradi aktivnosti ena- Ugonobil jo je nagel mrtvo ud. ke težkoče, kakor on, sem se Stara je bila šele 46 let. Za-nekega dne v Nevv Duluthu o- pušča dva sina in hčer. Brat glasil pri njima.."Skomandiral njenega pokojnega soproga, ti bom delo," je dejal Tone. In Albert Hrast, živi v Califor-mi ga je. Pokrivali smo strehe niji.
velikih delavnic. Delo je bilo Pokojnica je bila pokopana jako nevarno vsled visočine, in civilno na češkem narodnem pa ker smo morali hoditi po že- pokopališču* leznih vzponah, ki so bile da-1 Bila je članica društva Fran-
teden najbolj presenetil s. Martin Judnich. Poslal je kar 16 naročnin hkrati in zavzema, - . prvo mesto v izkazu "Agitator-'da Počlva tam .nekJ€ na *lka~
..	. , ., v	i	. o 1/ i iu\L/>na liuAik I A /I..1 n i»j«nt*
ji na delu . Le tako naprej, Martin! Upam, da Te v prihod-
njem izkazu pustim daleč nazaj, kajti zdaj sem pa res že malo jezen, da se moje ime
podporo $21-60 ali polovični svetli samo s štirimi naročili-prebitek domače zabave.	jnami.
San Francisco, Calif. An-j Imperial, Pa. France Augu-drew Lekšan je poslal dve novi! št-in se je spet oglasil z eno na-naročninj in novce za prodane ročnino. Pravi, da še pride, koledarje. Nekje preko zaliva St. Michael, Pa. Franka Kun-
2idje plačujejo —
Židje v Nemčiji bodo kmalu ob vse, kar so imeli. Večinoma so že vsi ob imovine. Po umoru nekega nemškega diplomata v Parizu so bili obdavčeni za kazen na $400,000,000. Nedavno so p'ačali drugi obrok. VeČina Židov še prvega ni zmogla, pa so potem imoviti Židi plačali toliko več. Pravijo, da četrtega obmka, ki je zadnji, tudi oni ne bodo zmogli.
v mei*u "hrastove dežele" je tudi "Big Tony" Tomšič. Kaj neki je z njim, da tako molči. Morda preveč s vira na svojo koncertino? Wake up Tony, lets hear from you too!
Herminie, Pa. Malo je imen, ki bi jih v tej koloni in drugih naših izkazih tolikokrat zapisali kot ime Tone Zornik. To pot je poslal 5 naročnin, naročil 5 garnitur knjfg Cankarjeve družbe in poslal 50c podpore listu, ki jih je prispeval naš naročnik Vinko Resnik iz naselbine Pleasant Unity, Pa.
Canonsburg, Pa. Tudi tu se giblje. Za to skrbe naši zastopniki Terčelj, Pavčič in Tekavec. Slednji je po^Val zadnji teden 3 naročnine.
Burgett»town, Pa- J<weph Krmel je novi tajnik kluba št. 19 JSZ, kateremu je dolga leta tajnikoval pokojni sodrug Tone Jeram. On je za svoj okraj tudi novi zastopnik Proletarca. Poslal je eno novo naročnino in zagotovilo, da bo storil koMkor največ bo mogoče za razširjenje Proletarca. Želimo mu najboljšega uspeha pri delu, ki ga je prej dolga leta opravljal pokojni sodrug Jeram, kajti s tem mu bomo postavili najtepši spomenik.
Milwaukee, Wi». Jacob Rožič je postal spet bolj aktiven. Poleg tega, da je spet prevzel tajništvo kluba št. 37 JSZ, je tudi pridno na delu za Proletarca. Zadnji teden je poslal 5 naročnin.
Waukegan, lil. Izmed vseli naših agitatorjev nas je zadnji
66
99
VENERA^^H
KOMEDIJA V TREH DEJANJIH
V	SOBOTO 11. MARCA OB 7:30 ZVEČER
V	DVORANI SNPJ, 2657 SOUTH UWN0AiE AVENUE
CHICAGO, ILL.
Vpricore jo igralci in igralke iz Detroitu pod pokroviteljstvom kluba šl. 1 JSZ. - Režiser Frank frnen. '
Vstopnice 40 centov r pred prodaji, 50 centov pri blagajni.
PO PREDSTAVI PLES V OBEH DVORANAH.
Pevski nastopi pred igro in med dejanji, — Solisti v igri.
steka smo nedavno urgirali, da naj malo poagitira za list. Odzval se je z dvema naročninama. Pravi, da agitira za list ob I vsaki priliki, toda razmere so ! krive, da nima boljšega uspeha.
We*t Aliquippa, Pa. George Smrekar je poslal 2 naročnini. Bartol Yerantu se zdravje polagoma vrača Vrlemu sedrugu želimo skorajšnjega in popolnega okrevanja.
West Mineral, Kana V prvi številki lista meseca februarja nmo se spomnili agitacije v o-kraju Cravvford. Rekli smo, da je Tone Shular tu edini agita-tar za Proletarca. To je delno res, kar se njegovega okraja tiče. Toda zraven je okraj Che-rokcc, in na Wc*t Mineralu pa naš stari znanec John Marolt, ki je eden izmed prvih naročnikov Proletarca in eden iemed najstarejših agitatorjev zanj. To delo opravlja še danes. Zadnji teden je poslal dve naročnini.
Sharon, Pa. Od tu se je oglasil z dvema naročninama Anton Zidanšek, ki sicer ni "oče" Proletarca. vendar se pa od časa do časa le spomni nanj.
Pueblo, Colo. Bivši Cikažan, Tone Medved, je poslal dve novi naročnini in dolgo "pridigo" upravniku, kot je Tonetova navada. Le da je bila to pot boljša, kot mi jih je običajno dajal tu. Glede ljudi,, ki hočejo kazati svojo zmešanost v javnosti, se ne strinjam z Medvedom. Vem. da čitatelji Proletarca pričakujejo kaj boljšega od njih. toda ako ne zmorejo drugega kakor kazati svojo zmešanost, zakaj bi jim ne u-stre?|i? Je boljše, da jih javnost pozna po njih delih rn jih sodi temu primerno.
ških pokopališčih 10 delavcev, ki so padli kot žrtve brutalnosti naše policije pod administracijo demokratskega župana Kel!yja? To pri naših komunistih ne šteje. Kaj zato, da gazimo do vratu v korupciji in graf tu, tudi to pri fantih okrog "protifašističnega" lista ne šteje. Ye Gods, ali si morete predstavljati večje perfidnosti in moralne propalosti, kot jo predstavlja današnje komunistično gibanje v Ameriki? In s takimi naj gremo v enotno fronto? Judež je imel vsaj toliko poguma, da se je obesil, ko je izdal svojega Krista. Ga imajo naši komunisti toliko, da bodo storili isto?
leč drui^ od ruge. Ce je bilo le malo vtitra, pa smo morali doT.i, Plačali so dobro. Njega "krov-ski' poklic ni veselil, mene tudi ne. Bil sem pri njima na hrani in stanovanju kakih 14 dni. Vrnil sem se nazaj v rudnike ir# zapadu, onadva pa sta se po u-red it vi svojih stvari na Elyju preselila v Strabane, Pa.
cisco Ferrer SNPJ in društva Rožnik SSPZ. V organizacijah, s katerimi je imela stike, je rada ']>omagaia. Bila je ženska, vredna vsega spoštovanja, vzorna žena in mati. — F. Z.
Joško Oven predava v SDD
Cleveland, O. — V petek 3, marca bo v Slovenskem delav-Mnogo let pozneje sem pri- skem domu v Collinvvoodu pre-
šel v ta kraj zapadne (Penne na shod. Po shodu pa s stavbnim kontraktorjem Jerebom, Ter-čeljem, Tonetom Hrastom in ne vem še vse s kom na obiske "od hiše do hiše". Dež je padal in bili smo premočeni, ko smo o-krog 11. zvečer prišli v Hrastovo stanovanje. Mary je imela skledo solate, mesa in kruha — toda naša družba je hrano po-medla tako naglo, da sem se 6udil. Posebno žal mi je bilo solate — rad bi jo kar sam vso skledo. Prvič tistega dne sem jedel nekaj malega v Pittsbur-ghu okrog 5. zjutraj. Potem ničesar do 11. zvečer. Pa bi se človeku skleda solate prilegla, in Mary je vedela, da ljudje — posebno moški po dolgotrajnem veseljačenju radi jedo.
Glavni odborniki SNPJ so Mary hvalili zaradi njene iz-horna kuhinjake jvvrtrežbe. Ko je namreč bil njen pokojni soprog u posten za hišnika jedno-tinega poslopja, je postregla na sejah glavnega odbora članom kot bi inače mogla postreči le najboljša restavracija. Pokojni Tone je vsled svoje kljuboval-nosti čestokrat koga ujezil, a vzlic temu smo se opoldne vsi zbrali v spodnji dvorani in pozabili na zamere — bile take ali take.
daval Joško Oven v korist pomožne akcije za žrtve fašizma v Španiji. Aranžma je pod pokroviteljstvom »Prosvetne matice. Kdor je Ovna že kdaj poslušal, ga gotovo želi spet videti na odru. Vstopnina je prosta.
Po predavanju in vtprašanjih ter odgovorih bo zabava.
Vabljeni na predavanje ste vsi, neglede na vaše versko ali politično prepričanje. Kajti prav dobro je, da se v teh težkih časih pomenimo kot ljudje, ker koncem konca imamo vsi enake težkoče, in kadat ljudstvo kje kaj izgubi, vsi dru-gi izgubimo, kjerkoli živimo.
Za odbor, A. Bosich
S seje kluba št 1 JSZ
Chicago. — članstvo kluba št. 1 je na svoji posebni Seji in potem na redni »eji prooli petek večer sklenilo vse potrebno, da bodo Detroittani, ki pridejo k nam v soboto 11* marca vprizoriti igro 'Venero", čimboiljše sprejeti.
Tajnik Pogorelec je predložil navzočim članom in članicam zanimiva kratka statistična poročila o finančnem izidu raznih klubovih priredb.
V klub je pristopil Joe Zore,
. . ^BSS ki je včasi že bil član JSZ; po V sedanji ekonomski depre- iaelitvi iz Chicaga daleč na
Mrs. Mary Hrast preminula
Chicago. — V četrtek 23. februarja smo bili na seji federacije SNIPJ, ko je prišel v jed-notino dvorano A. Cizej, tajnik društva "Rožnik" SSPZ, in vprašal za Johna Potokarja "Ga ni tu," smo mu pojasnili. Cizej je namerili še par korakov proti sobi, kjer navadno hišnik upravlja svoje uradne poste, a se *pet vrnil proti izhodu. Predno je odšel, se je ustavil in rekel: "Mrs. Hrast je
umrla; pol ure je tega. Naglo-
„ _ »t ma.
Menda vsi, kar nas je bilo na seji, smo jo poznali. Dva izmed nas še iz Minnesote.
Pokojna Mary Hrast je bila tako prikupnega vedenja, da jo je spoštoval vsakdo, ki jo je poznal. Pred par leti ji je preminul nagle smrti soprog Anton Hrast. Kadar se je on s kom zelo "skregal", kajti argumentiral je rad, je bila Ma-ry vedno pripravljena morda neprijeten pomenek popraviti s šalo, s streženjem in pomirje-vanjem.
Seznanil sem se z njima prvič na Elyju. Minn. Bil sem vedno uverjen, da je ona bila rojena v tem mestecu. Pozneje sem zvedel, da so jo starši prinesli v severno Minnesoto ie
------ r ...—.	. kot otroka. Rojena je bila v
France Boltezar je poslal Jerševniku pri Črnomlju. Solo.
siji sta Tone in Mary imela tež koče, kakor milijone drugih. Hišo, ki sta jo imela, sta prepustila upnikom. Tone je dobiJ delo v predoru za vodovod, kjer je tudi končal svojo živ-ljensko pot. Pokojna Mary je dobila delo v tovarni. V sedanji epidemiji influence je zbolela — ostala doma par dni — in se vrnila v tovarno. V nji je
//
Sreča
nesreči
#/
Avtomobilski multimilijonar Daniel G. Dodge, ki je imovino podedoval, se je zaljubil v neko telefonistko in jo poročil, šla sta uživati »medene tedne v Kanado, kjer je ženin Dodge utonil. Nato se je pričela sodna
kolikor jo je bilo, je obiskovala tu. Njena življenska šola pa je bila jako težka. Mož Tone je bil uporniškega značaja. Zameril se je in bil ob delo. Nato sta poskušala v boju za obstanek z gostilno. John Teran, ki se je tudi rad s kom kaj popri-čka<, mi je dejal: "Vsi, ki se ne bojimo zamer pri komipani-ji. zahajajmo v Hrastovo gostilno." Pa jima vzlic Umu ni šlo. Nas je bilo preinalo in on ..............	^ JIM	prestrog z ljudmi, s katerimi ni
»ajo za sutnje kapitala in rim- soglašal. Mary pa je delala in ske hierarhije.	vse potrpela
Power Point, O- Matt Tušek, Preselila sta se iz BVyj« v Nevv
$8.87 podpore lishi, ki jih je zbral ob priliki otvoritve Slov. nar. doma.
St. Louis, Mo. Frank Rose-man je obnovil naročnino, naročil koledar in knjige Cankarjeve družbe. Mimogrede omenja, da je zelo težko dobiti kakega novega naročnika. Pravi, da je preveč takih "naiprednja-kov", ki so za cerkev, toda zabavljajo kaj radi čez "duhovne može". Svoje otroke pošiljalo v klerikalne šole, kjer jih vzga-
farmo v Michiganu se za pokret ni mogel več zanimati. Zdaj je spet med nami.
Tajnik je dalje poročal, da je imel klub št. 1 ob koncu decembra minulo leto 80 dobrih Članov in Članic, to je takih, ki članarino redno plačujejo, z zaostalimi pa okrog 100 članov in članic.
Ko je bil dnevni red končan, je predaval Anton Garden o sedanjem stanju mednarodnega socialističnega gibanja in o sredstvih ter taktiki, ki bi po njegovem mnenju mednarodni socialistični pokret spet pognala navzigor. Ko je Garden končal. so se udeležili razprave Filip Godina, Frank Aloš in Joško Oven. Bik) je sklenjeno, da se bo z njo nadaljevalo na prihodnji seji 24. marca. — P. O.
razprava — boj med nevesto in sorodniki — kdo je uipravčen do milijonov do'arjev, ki jih je zapustil Dodge. Sodišče je končno prisodilo bivši telefonistki, ki je mog-oče prejemala kakih $15 na teden plače, dokler se ni poročila, osem milijonov dolarjev. Sodeč po tej njeni sliki, je mlada vdova sama začudena, ko je čula, kako veliko imovino j*> ji prisodili. Take reči se navadno dogajajo samo v povestih, ampak v sedanji družbi izkoriščanja bednih se dogode tu pa tam tudi v resničnem življenju.
Dne 2. marca shod; govori J. Oven v SND
Cleveland, O- — V četrtek
2. marca ob 7:30 zvečer bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. shod v korist delavskih borcev in drugih žrtev fašizma v Španiji, na katerem bo glavni govornik Joško Oven. Vsi, ki boste to naznanilo Čita-li, povabite na shod svoje znance in (prijatelje. — L. Z.
Slaba reklama
Tajnik komunistične stranke Earl Browder dobiva v kapitalističnem časopisju čezdalje več "reklame". Delavskemu gibanju v Zed. držav ah tako o-glašanje ni v korist, ker Brow-der deVje le za politiko svoje stranke, ki se menja, kakor letni časi, toda ne delavstvu v korist.
2ENITNA PONUDBA
Dragu Spola PotovJen! Ker TI Kljukoc, kot nc ml *di. nI vleč, (naj tudi inrni ne bi bil, kdor bi delal le "deb-le-piv- jevM), p* Ti jat ponudim ** moia. Kinom po«ebno *tar, delam v majni (v Sprtn*fietou >, snam kuhati tako dobro, da nih<e ne dobi pri meni raka v želodec, in ne trakulje, imam nekaj prihrankov in pa Ae zmerom posestvo, tapopadeno v krampu in lopati. NI veliko, a tlvela bova vendarle dobro. Torej orfani ne pri Franku Kalami, ki nad bere tvoje ra*l In morda, *e se v*ameva, te bom lahko tudi pOAluftav, če niai preve* žlobudrava, — FRANK KALAN. (Nu ja, moj naalov Jc 180* S. ISth Street. Spring field. Zdravstvu jI)
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Novi jugoslovanski minister za zunanje zadeve se piše Cin-car- M ar ko vil. Da le ne bo preveč cincal, pa bo dobro (za Jugoslavijo). Do imenovanja za ministra v novi vladi je bil jugoslovanski poslanik v Berlinu. To je za nadaljevanje politike bivšega premierja Stojadinovi-ča, ki je hotel ugajati diktatorjema v Berlinu in Rimu. jako dobro Vzlie temu so ga na konferenci balkanske zveze (Rumunija, Jugoslavija, Grčija in Turčija) pogre&ali toliko, da je brez njega' izgubila vrednost. Cincar-Markovič si bo torej moral ime, ki ga je v v nanj i politiki imel prej cincar Stoja-
dinovič, sele ustvariti. *
Jurica Biankini v Chicagu ima novo službo. Postal je direktor "Jugoslovanskog Kuri-raM. Posnema radio vesti iz Jugoslavije, jih mimeografira (razmnoži v tipkane kopije) in razpoš je jugoslovanskemu tisku v Ameriki. Ni slaba ideja. Vesti so seveda vse iz vladnega vira in poročane tako, da
se čuje ]e njeno plat zvona. *
Vladna stranka v Jugoslaviji se imenuje "Jugoslovanska radikalna zajednica". Dandanes hc3e biti socialistična, ali vsaj radi ka i na, p i morda celo radikalno "fmeialistična, že vsaka strank* na svetu, vključivši one v vlifdah, ki niso ne radikalne, n£'1iberalne, ne socialistične. Glavni vodje Jugoslo-van?ke, , rM^®' ne zajednice, bi\w premi« Stojadinovii, musliman Spaho iz Rosne, in duhovnik Korošec iz Slovenije, so sklenili, da bo JRZ podpirala vlado Dragise Cvetkovica. kakor je »prej podpirala Stojadi-novirevo. Vrh tega je za "slogo in edinstvo". V Jugoslaviji je obojega malo. Stojadinovie je padel baš zaradi pomanjkanja edinstva
*
Hrvatski komunisti v Ameriki so dobili te^jco nalogo. Boriti se morajo 5*a osvoboditev Hrvatske izpod Srbije in za osvo-boditev ŠjJ^v^n^ev v Ameriki izpod krute nadvlade "Proletarca".'
«K •». •
*
"Nezavisna Hrvatska Država", ki izhaja v Pittsburghu, je od tedna do tedna polna "ljubavi do hrvatskoga naroda" in vsak teden vsa razvnetu od gnjeva proti Srbom. Pač — balkanska kultura ...
Fa rm a rs1< a-d* a vsk * Mr.nka v Minnesoti pravi, da je najsiab še imeti v hiši takega gosta, ki se je vanjo priklatil pod masko iskrenosti, v resnici pa ima le za vratne namene. To se tiče komunistov, o katerih la boriti pravijo, da se naj poberejo na-
zaj v svojo stranko in naj rajše koristijo nji, če morejo, namesto da povzročajo škodo far-
marski-delavstki stranki.
*
Ko so mohamedanski Mavri, Italijani in Francovi fašisti o-kupirali Barcelono, so dobili cerkve se vse nedotaknjene in nun ter,duhovnikov toliko kot jih je bilo pred civilno vojno. Torej "rdečkarji" cerkva niso podrli in duhovnikov ter nun niso pomorili, kakor so tako na glas vpili pri »v. Štefanu v Chicagu, v Lemontu, in v "naših farah v "metropoli". Zdaj lahko molijo za mohamedance, ki so rešili sveto ririisko katoliško cerkev v Španiji. Kajti za duše *pomorjenih" duhovnikov in nun, ki so še živi, jim ni treba moliti.
♦
Čikaški komunistični Daily Record, ki agitira za demokrate, katere je njegova stranka dobro leto nazaj zmerjala z morilci (zaradi ma*akra v So. Chicagu), pran, da tu in tam izide v nad sto tisoč izvodih. Papir je potrpežljiv. List je v itiski za denar in ga dobi, če
ne na en, pa na drug način.
*
V	Rcadingu, Pa., so se socialisti obeh struj zedinili v mnenje, da je bil razkol v stranki neipotreben in zločinsko povzročen. Zato se združujejo, ne-glede, ako se v drugih mestih *pet zedinijo ali ne. Pametna skupina, ki se je učila iz izkušenj in zmote priznala.
*
Zamude pregledovalcev o pravem času povzročajo toliki več pregledovanja in stroškov pozneje, kakor poroča glede JPZS mihvauški "Obzor", pod naslovom, "Lenkovo zaslišanje ponovno preloženo". Sodnik je zaslišanje preložil, ker vzame v takem shičaju nič koliko, predno računarji in nadzorniki knjige res točno pregledajo. Odloženo je bilo na 23. februarja-
*
Filme o starem kraju kažejo zdaj menda že štiri naše podporne organizacije, dalje posamezniki, tako, da bomo tudi mi lahko postali pravi "Holly-wood".
*
V	"Prosveti" so nekoliko razpravljali o vprašanju združenja r.!0venskih yodpornih organizacij. Glavna zapreka ao službe. Tako nekako ugotavlja članek v Prosveti. Vsakdo, ki bi jo zaradi združenja morebiti izgubil, je proti združenju. Vendar pa bi bik) združenje vzlic temu potrebno, kajti slovenski delavci plačujejo raznim organizacijam za glasil«, ki so plehka — natlačena s Črkami in brezpomembnim gra-
UNIJA AVTNIH DELAVCEV MOTAVA IZ NOTRANJE
Homer Martin, ki je pred ledni svsperdiral veliko večino članov ekse-kvtiva anija avtnih delavcev in aasa-zeljene odbornik«' lokalnih anij, ni
R. J. THOMAS
aspal v napora, da postane diktator. Veaina članstva ga obsoja vsled ne
pre miši joaik dajanj, bajti organ iaao ja trpi posledice. Večina afcsakotive (od Martiaa saspendirani člani) ia-javlja« da ia anija reiana oslic «dar ran, ki jik ie dottvela. Martin ia sir prem poadar ja, da hoče o« ani jo očistiti kom ani* tov, bi pri stvari aa-veda niso broa krivda, toda Martin ki maral ta problem prepustiti v ro-iitrv članstva. namesto da #a fa je totil ea svojo nofco im fa skaaal po Idt-l r r ko israbiti. Začasni pradaednik unije D. J. Thomas, ki sestopa več no eksekt Hve'. pravi, da jo kommmi ja, ki jo eklicaje v imena UAW Homer Martin v Detroit, aeastavna. Večina r klici* je izredno konvencijo UAW v Cleveland.
Tragična stran tega notranjega boja je, da priliva olje na ogenj fa-sit ma. Kompanije ia palitiki obeh strank »I sele zakona, ki bi "indastrt-air* nemire" prepovedal, stavke aa branil in določil prisilna posredovanja v nesoglasjih med delavci ia delodajalci.
Predstavniki CIO pravijo, da sa sedanja rotraaja aesoglasja v unijah sačasaa pojav —- posodica »godovinske ga razvoja in c gode vinske po« raba, katera nabtava spremembo. Co ne pridejo mirna, so potresi naisogibai, a koncem konca smaga dobra stran raavoiae plati.
divom, ker je treba kolone pač napolniti. Razdelitev v dve organizaciji — ki bi si v glasilih birtrile "uma svitli meč", bi koristile č/anatvu najsibo tgilede zavarovalnin, aH pa glede "duševne hrane". Ta ie v sedanjih okončinah silno prazna, bodisi, da ao uredniki preobloženi, ali pa da imajo 'vezane roke'.
J. P.
*
Ena izmed žrtev povojne dobe je tudi ameriški »indikali-stični pokret 1WW. Svoje glasilo ima še zmerom in tiska se na istih strojih kakor "Proletarec", to je, v isti tiskarni. Komunisti so 1WW ukanili že med vojno, vzeli nekaj njegovih voditeljev varstvo, pokopali enega v Moskvi z velikimi svečanostmi — in tako je konec 4\H-namita" sorte IWW. Te tri črke so nekoč precej pomenile tudi med mnogimi slovenskimi radikalci v tej deželi. Na primer, spominjam se, kako navdušeno jih je poudarjal na konvenciji ?NPJ 1. 1921 moj prijaterj iz trdnjave Bethlehem Steel. — K. T.
»
Ideja za združenje tistih slovenskih listov, ki trdijo, da so za delavce, ni slaba. Morda bi slovenski delavci na ta način imeli lahko vsaj en dober list.
—	I. H.
«
V Vinogradu Gospodovem v Vatikanu delo ni težtfo, dragi g- C rdi na. Zato ir..a tam vsak "vinogradnik" najboljše zdravnike. ki jih je mogoče najti, da se Čimdlje ogiba dvignjenja v
večno zveličanje. — J. P.
*
"A. D." v Clevelandu ugotavlja, da je pisal Proletarec o pokojnem papeiu Piju XI., da je bil prijatelj fašistov, dočim komunistični "Naprej" ob istem času hva i istega papeža za sovražnika fašistov.
"Ameriška Domovina" se čur di. Kajco more kdo v Proletarcu trditi, da sveti Oče ni bil miroljuben, ko to vendar priznava celo slovensko komunistično glasilo! Ameriška Domovina in Naprej sta torej že prilično
zrela za enotno fronto.—J. P.
♦
-	Kardinali molijo—silno molijo — da jih Bog navdahne izvoliti 14pravega moža" za kr-marenje Petrove ladje. (Včasi smo rekli drugače; namreč, pisali smo o Petrovi «kali, oto kateri se razbije vse. kar trči ob-njo)
*
Rev. Coughlin je še zmerom najsposobnejši katoliški fašist v Zed. državah, ker zna dobiti mastne dohodke tudi na svojo politično strujo, ne samo na Čudeže.
«
LeadvKlski župnik piše, da Poljaki še nikoli nim) bili Slovani. Zmerom so koga sovražili. Ampak kdo sploh so Slovani? Morda Hrvati in Srbi, ki se gledajo kot pes in mačka? AH Cehi in Slovaki? Bolgari in
Srbi — Ha-ha-ha!
*
čudeži v Lurdu se še zmerom gode. Tako poroča "Am. Slovenec" ipo nekem francoskem li*tu. Tam, kjer zdravniki niso pa niso mogli pomagati, je zalegla lurška voda. To je dobro za Lurd, ker ima vodo zastonj, a jako slabo za zdravnike v Franciji, pceebno v o-kolfci Lurd a.
«
"Am. Slovenec" je za demokracijo, kakopak. Ampak samo na vzunaj. Drugače pa za nadvojvode, prince, kneze in drugo tako bagažo. In koliko jo ima I Na primer, "častna prin-cezinja", "častni vojvoda", "častna priboinica", "nadvojvoda", "kraljica" itd., itd. Aristokracije za celo gnojišče!
Dober tek. — Pika.
•
Kdo p:*e "Komentarje?" Vsakdo ima pravico izraziti v njih svoje mnfnje, seveda na kratko. Drugače gre v dopis.
Zdaj pa nekaj tudi O naši Pan« izvolimo, pa bo Cleveland
metropoli	, Delamo složno roka v roki.
PU« John Filipič . fe kje eno stvar zagovarjamo,
(Peto nadaljevanje.) \*f>	PobUtmo, ne
da bi prelomili prepričanje. Cleveland, O. — Sem dobej- Gkde osebnih koristi smo vsi
patriot, zaveden S'ovenec in zvest naši metropoli. Tega mi ne more nihče zanikati. Kadar grem na slavje v katero sosedno naselbino,, zmerom vzklikam: "Živijo. Cleveland I"
Vem tudi, čemu. Pravijo: "V našem mestu je od 40 do 50 tisoč Slovencev. So taki in taki. Vsake sorte. Nekateri so vse, drugi nič. Torej lahko izbiramo med onimi, ki so vse, Ln med tistimi, o katerih pravijo, da ao nič a vzlic temu prav tako dobri kakor tiati, ki pravijo, da so vse. Slabe«« med nami ni. Tako vsi poudarjajo. Vsi smo alJ right. Zato je naša dolžnost, da smo tudi vsi patriotični. V ta namen imamo pri nas tudi še svoj posebni patriotizem.
Imamo na primer našo domačo SDZ (Slovensko dobrodelno Zvezo). Pravi, da po očetovsko skrbi za naš narod v življenju in za posamezne 6lane po smrti. To se naj seveda razume tako, da skrbi le, da dedičem plača posmrtnine.
Imamo dve banki — "ta mlado inta-staro". V eni je imel odločilno besedo dr. Seliškar. le prvi direktorji so vedeli, da bo "naša"*, banka siaoo končala, toda morali so let. zdaj pa razkrinkavajo svojega doktorja. Le fajmošter Oman iz Newburffha ga brani. Dr. Seliškar je namreč vzoren katoliški mož, zato *e mu ne sme zameriti, če ga je z "našo" banko temeljito polomil. Obe banki poalujeti, a vendar čakamo boljših časov za nas in za banki.
O, še marsikaj imamo v Cle-
edini- Vsi smo za procvit naših domaČih ustanov; druge naj vraj vzame.
Nekega dne proSlo jesen sem korakal mimo našega Slov. rtar. doma. v katerem se je takrat ravno vršil semenj naše dične domače zveze. Tu sem videl senco, upognjena, z visečima rokama, ki se je leno premikala. Na misel mi je prišel' "oče naše dične zveze", kakor ga je imenoval pred delegati naš zJa-tar in ga prijateljsko potapljal po rami. Jaz bi rekel, da še očim ni, ker je v domači zvezi slabo skrbel za svoje stare o-troke. Nad sto tisoč dolarjev njenega denarja so dali novi slovenski cerkvi ne da bi bili vprašali članstvo. Dvomim, da bo ta vsota kdaj povrnjena. Ta oče ima za cerkev odprto srce, nikakor pa ne za narodne domove. Teh ni treba. Cerkvam, slovaškim ali "našim", tem se naj da! Toda dajejo jim ljudski denar, ne svojega.
Zanimivo je, da so eni in isti ljudje vodili našo dično zvezo in "našo" banko. Slabo je izku-pil vsakdo, ki jim je v dneh njihove slave nasprotoval. Naš mili narod jim je zaupal na celi črti. Podpiral je trote, pa je misiii, da siedi veiikim možem.
Gornik, Pire, Debevec itd., so se ofrmili s plaščem svete vere, ker so pogruntali, da se več doseže s pobožno** jo kakor z iskrenostjo.
Danes niso več tako močni, ker je bilo preveč polomov. Ampak če se spet utrdijo, bo nared spet plačeval in izgubil. Naj ljudstvo plačuje! In če iz-
p riši a noben krat v u pošte v, čeprav je poskušala dobiti veljavo. Ne izgleda, da bo v bodoče kaj boljše, kafti reakcija vodstva ne bo dala iz rok, med na-prednjaki pa manjka za uspešno delo enotnosti v namenih in ciljih.
Pri ljudeh na krmilu odločujejo osebne koristi. Ko je bil "oče zveze" porazen v kandidaturi za glavnega tajnika proti P. Kogoju, mu je prišlo slabo in se je sesedel. Vzdihnil je, "moja bodočnost je uničena! Zdaj sem izgubjjen!" Torej šlo se je za osebne koristi, ne za dobrobit organizacije. Tudi izvoljeni tajnik ni bil nič prida, kar so lahko izprevideli pozneje tudi tisti, ki so ga izvolili.
Ko je L- Pire itgubil v SDZ naročila za tiskovine in končno tudi gladilo, je začel tožarki v Columbusu glavni odbor. Seveda ne zato, ker je hotel koristiti zvezi, ampak da se maščuje nad onimi, ki so mu odvzeli kšeft. "Oče zveze" je nato obljubil delovati na to, da dobi novo glasilo v tisk Pirčeva tiskarna. Od dobrega "očeta" »e drugega tudi pričakovati ne more, kot to, da je dober za svoje prijatelje.
Ni je naselbine, v kateri bi poskušala naš narod gospodarsko in politično podjarmiti tako korumpirana klika, kakor pri nas.
(Pride še.)
ve I a mi u. Na primer dve dobri j *ubi' kaj zato! D* ,e nJim ™
tiskarni, cajten* pa nič koliko Imamo sedem narodnih in de-Javskih domov, štiri velike božje hiše z vso opremo in v vsaki
sile, pa so zadovoljni.
Ljudirtvo bi se takim nevarnostim sicer lahko ognilo, posebno, ako bi se napredni kro-
je po par trotov; imamo kul- strnili skupaj in učili ljudi, turni vrt. o katerem pravimo, da jih koristolovci ne bi mogli
da je nekaj najlepšega med nami. V njemu bomo .posadili sohe vseh naših zaslužnih in
nezashržnih mož in žena, z njihovimi medaljami vred.
Imamo tucate pevskih zborov; pojemo opere, operete, komične, nabožne, narodne in druge pesmi in "židano marelo". Tudi dramska društva imamo, toda ta te umirajo. To še ni vse; imamo dosti slavčkov, škrjančkov, kanarčkov, zvončkov itd. Imamo tudi nekaj vrabcev, ki so precej veliki. Klubov imamo nič koliko: demokratske, republikanske, socialistične, univerzne, trgovske, zdravniške, odvetniške, čevljarske itd. Na naših brniških cestah pa je skoro vsaka druga hiša oštarija.
Mestna hiša je do malega pod našo kontrolo: imamo štiri "naše" koncilmane, sodnika, policaje, ognjegasce itd. še žu-
varati. Kajti naš narod trpi vsled lahkomiselnosti in pomanjkanja izobrazbe.
Hranimo pri eentih in niklih; stotisočake puščamo v upravo trotom, ki niso nikomur odgovorni, tudi Če je kaj narobe; varuje jih politična zaslomba demokratske stranke. Naša največja slabost je, da se pustimo izrabljati trotom in lažina-pred nja kom, dočim resnično naprednost preziramo. Vzrok je seveda lahkomiselnost in nevednost mase, kakor omenjam prej.
SDZ je načelno klerikalna; nekateri pravijo, da je 40 odstotkov njenih Članov naprednih. Ne verjamem. Tisti, ki so samo za "nepristranost", ponavadi niso napredni, kajti s svojo taktiko pomagajo nazadnja-Štvu, ki je v naši "dični zvezi" močno utrjeno. To smo videda na vsaki njeni konvenciji. Ta-kozvana progresivna struja ni
Ni bito vse "zalito"
Pueblo, Colo. — Kot znano,
se mora v naših krajih "zaiiva-ti" vse. ako hočemo, da kaj zraste. Takega mnenja je tudi Jože Hočevar, ki je v Proletarcu pisal, da bomo tukajšnji slovenski dom zalili z alkoholom. Pravi, da le dvorana Sv. Jožefa KSKJ je pravi narodni dom. Recimo da. A tudi ona je že vsa prepojena z alkohofom.
Slovenski narodni dom — ki je v resnici last naroda — čeprav pod upravo zadruge, ki je istotako posest naroda, je bil otvorjen 12. februarja jako slovesno. Dvorana in vsi dri^i prostori poslopja so bili polni ljudi.
Seveda. zalivaK smo veliko. A kaj se hoče! Tudi Joe Hočevar je pomagal in njegova soproga, kakor je sam omeniL ln šlo je — namreč k ii^pehu. I£ni so nekoliko pili, večinoma poslušali, drugi pa delali. A«!i ne, Joe?
Se bi podpisal, a ni vredno-Rečem pa, da je bila prireditev težavna stvar, dela z njo jako veliko, slovenska naselbina v Pue-b'« ps je labko vesela uspeha. Tudi Joe Hočevar se ga lahko raduje, ker je tudi pomagal.
po butici" Svetoval sem mu, da ni varno irovoriti resnico na tak način, da ti jo zaduše, predno jo uveljavil. Piši in govori o nji polagoma, da te kdo ne u-dari kar Iznenada. Tako se je pri nas Že zgodilo. V družbi, v kakršni si Človek tolaži križe in tedtave, je nekdo nekoga pozdravil (z batino) tako močno, da je slednji Še zmerom v zdravniški oskrbi. Drugače smo pri nas Še zmerom samo bratje in sestre in člani vse4i jednot in zvez se razumemo, ako pa ne. pa sploh ne gremo drug k drugemu. Vsled tega je obiakov jako malo. Nf prijetno, ker smo bratje in aeatre, a se obnašamo, kakor da smo Kajni* in Abli.
Pred par leti je bik) sporno vprašanje o kontroli nad Slovenskim domom pred sodiščem. Stvar je bila po dolgih prerekanjih in razpravah izravnana tako, da se je ena stran umaknila. A že zadnjo jesen so se oni drugi med seboj spet toliko spričkaH, da mora o naših zidovih razsojati merodajna oblast.
t «
Poleg tožb in prerekanj imamo tudi zabave. V soboto 4. marca igreme v Ukrajinsko dvorano v Youngstown, kjer bomo videli filme SNPJ iz stare domovine. Pravijo, da pride tudi Frank Barbich iz Cleve-landa. Obljubljajo dobro godbo po sporedu, ki bo tudi rz Ckveland*. Torej bomo ali vsi tja. Vstopnina je 2£c. Na plesali s« bomo in se odpočili pri gledanju slik. — Naročnik.
OGLAŠAN ZA PRAVEGA PATRIOTA
Frank Rusoti v Vicksburghu, Mich., dela v papirnici. Poro-
Ste naročnino na Proletarca obnovili?
. FRANK RIJ30TI
čajo, da mu je njegov o«če v Italiji zsipustil veliko imovino, "če njegovo premoženje prevza-
mem, se moram vrniti v Italijo in ostati tam," je dejal Rusoti, če so ga poročevalci prav razu-meii- "A ne bi se vrnil v Italijo niti za deset milijonov dolarjev", je poudaril dedič Rusoti. Pojasnil je, da je pisal oblastim v Mussolinijevo deže O, da naj njegovo dedščino porabijo v dobrodelne namene. On bo dela) naprej v prnirnici, ker ljubi svebodo v U. S. A.
Take storijo so pcnava li bal j storije kot remica. Možno je, da je Rusoti pod cd« v*1 kako trffovioieo, kmetijo ali kal sOč-nera. pa ga ne veseli iti tja, Uit bl živel v pomanjkanju, kakor je morr.' bržkone, predno ie izselil v to deželo. Vendar pa slviži njfefma odklonitev ded-ičjne zelo dobro amerikanizaciji ki propagandi, katera i^a molči o onih Ualijasih, Poljakih itd., ki se po /garanju v Ameriki vračajo v rojstne kraje večinoma brez sredstev za preživljanje.
Girard, Ohio
Na pustno soboto smo se imenitno zabavali na . prireditvi kluba št. 222 JSZ. Udeleiba je bila vetflca, čeprav je bil John Tancek navzoč. Zabavali smo se imenitno. Med goati eo bili Vidigarjevi in Pišlerjevi iz farm, in Jennie Pišler je prinesla ocvirkovco. Hvala, Jennie!
Nedeljo po pustni soboti sem šel po mestu. Cerkve so bile žalno okinčane v sožal.ie nad smrtjo papeža Pija XJ. Ko pa pridem do Slovenskega doma, pa čujem zvok godbe, povprašam, in mi povedo: "Društvo KSKJ ima veselico." Kakšno je to katoliČanstvo, sem po-mtettl. Blok stran Žalujejo za papežem, tu pa se vesel*, kot da sploh ni še umrl. plesali »o kot za stavo.
. Prijatelja, ki sem ga srečal, «em mirni svariti, triko mo£no je kritiriral. "Mar ne veš," sem
mu reki > ji|i lajhko. dobiš
Cekini iz Californije
"Big Tony" Tomšič iz Californije ja nam poslal tri "cekine" v velikosti starih ameriških zlatnikov po 20 "cojakov". Ti so iz pdeha, ki oglašajo njihovo svetovno razstavo (v San Fran-ciacu). ;
Sporoča, da je njegova soproga še zmerom jako bolna. Vsa družina ae trudi, da jo o-hrani. Streieia ji največ hči Rose in mlajti sin Frank, soprog Tony pa ai ae želi zdaj ničesar drugega, kakor da čimprej okreva. To j« tudi naša želja in vseh onih, ki jo poznajo. t Sreča aa oba je, da sta bila. zmerom dostopna humorjn — v sreči in nesreči. Ampak zdravje je zdravje. Nikak humor ga ne nadomesti.
He težave
Weet Afeiuippa, Pa. Zastopnik Proletarca Bartol Ye-rant še amerom ni povsem zdrav. V »esreči mu je rJomiie obe koali pod kolenom in predno se take poškodbe sploh more ozdraviti, vzame veliko časa. Bartol je prebil veliko trpljenja. Vat mu telimo, da čimprej okreva. Zamudil je love ("ja««"), na katere je šel vpako leto, in vrh tega agitacij, ske obiske za Proletarca. Ne-glede aa eivo ali drugo, mu telimo le, da čimprej okreva in prične spet t obiski. Ako ne prej, naj pride vsaj na piknike — saj ae bodo kmalu pričel.
—U.
Da, tako je!
, O. — V Newbur-givu imamo nekaj ljudi, ki so bili nekoč širokoustni socialisti, pote« še bolj vroči komunisti, nato po šli k spovedi in postali spokorniki. Zal jim .ie bilo *z-povedanih grehov in so začcCi z "enotno fronto" ter napravili to aove grehe, Hekel sem tem ^odem; "Za božjo voljo, čemi! nočete biti sociaHti in delati poAteno za delavsko stvar?"
Nekdo se je vsled tega toliko razhudil, da me je dejansko napadel. — KTB.

ZA LIGNE TISKOVINE VSKIt VrtfiT PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
•
Adria Prititing Co.
i its« N. tiAi^šitti ifrrifetnK CHicjtco, ILI-.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

Ivan Mlinar bil tudi moj učitelj
Chicago. — Ko sem prejel
varni, kaj in kako. Žena je }la j nama Bog qa<branU najmo pot nemudoma k Mlinarju in ta i?a|v te kraje. Neko* smo atairži-
k poročevalcu "Slov. Naroda" Unhardj a pre-njo, da mu naj
10, številko •Delavske Polki. t .. p J
j	rsr^ J I upoaljuje vatop k meni. Lin
ke , tni VUlt pcgletf flo urYi
a__mrvi
strani. N:č pombnega, sms meni že znane stvari, o kakršnih časopisi dnevno poročajo. Na drujfi stran: pa mi obvise oči na sliki. Da, to je s. Ivan MlinarI Zrl nem v aliko in črtal ob enem člantk, posvečen Mlinarju k njegovi 70-letnici.
a Ivana Mlinarja vzljubi vsakdo, ki ga pozna. Tudi nasprotniki ga spoštujejo. Midva sva na strokovnem in političnem polju veliko delala skupaj. Bil je moj učitelj v pomenu, da >em ga rad poiluftal in sprejemal njegove nauke. Silno sem Is i 1 navezan nanj. Ko sem "D. P." prečital in se vlegrei k ^>o-čitku. so mi Sinile skozi spomin vse številne slike iz dela in bojev, v katerih je bil Ivan Mlinar. Nisem pa nisem mogel za-s pati.
Mnogo let je ie tega, ko sva po delu kramljala skupaj po Krakovskem nasipu, ali pa stala na Šetnjakobskem mostu in razmotrivala o raznih vprašanjih. In to ne samo uro ali dve, nego v< -t"krat pozno v noč leto za letom. Ob delavnikih zvečer in ob nedeljah smo imeli seje, sestanke t shode, prireditve, ali pa vriiT; agitacij &o delo. ln potem ožji prijatelji spet kramljali o tem in onem. Z Mlinarjem sva porabila vsako priliko, da sva bila skupaj. Opol-
hard, ki je bil dober govornik,
je nam tudi pomagal v stavki.
»videnja sem bii silno vesel, A ne do!(go. V naglici mi povesta, kaj piAe Slovenec" in da se stavka krha. Kaj nam je storiti? sem vprašal. Preiskovalni sodnik je na* biutalno nahru-lil, da tu ni prostor za taka (posvetovanja. Vrgel me je nazaj v celico, obiskovalca pa sta morala oditi. Vpil sem za njima na vso moč, da naj vtatfkarji vztrajajo in jim pojasnijo, kje sem. Mlinar se je takoj tati! o* hrambe, da odbije 'Sloven<če-ve ' napade name. Stavka je bila le delno ij.spe&ia. Delavnik je bil znižan z 12 na 10 ur, mezdo pa so zvišali toda der le po *e*t-h mesecih. Pustili so me iz zapora takoj ko je bila •tavka končana in to brez sodnega procesa. Energično sem zahteval obravnavo, a je nikdar ni bi o. šel sem takoj v uredništvo * "Slovenca" in zahteval preklic laži proti meni. Niso mi hoteli ugoditi, torej bi bil kaj dosegel mogoče le s tožbo, a se je nam zdelo Skoda denarja.
Napravil sem nato nemudoma drugo senzacijo. Na Dunajski ce*ti, nasproti kavarne "Bv-repa', so gradili stavbo teda-i njega ljubljanskega iupana Hribarja. Iskal sem prilike, da me zidarji bidijo in res so me
Piše t pat« Potovčen
rali predavanje, na Vaterem je M goVuruik pokojni Anton { Kristan. V temi, na gr'i.%u blizu, ^erina so nas U go&e nanadli Kel *aai *e <wed prav4a,|nat — če nimaš per sodnikik s kamenjem. Kočijaž, ki nas je tku m U*Hdiva. Sva am na Ma- j dober insajd pul... voail, je imel k sredi mladega dno maAkarada. -Tud KluOu; i j Kfir Upehava trojica iz jiir konja in smo utekli brez pp- biv zmnoj —r pa Ae prgv pridn | trove dežele k|jub dobj-i A^nvki
je biv tist ve*er! K sva se pra- dispoziciji ni imela potrebnega viln ub'<ckla ket se za maAkara-' pula med sodniki, sej kar eno-do lika, sva skup *va u halo n| stavno ftla dol u kevder tolalt se tqd cev ve3*r za roke der-žala, deb le kdo kej ume* na utiko\* Sva bla prov zlo per-jatla; tp pa post bn ie zato, k
škedb. Predavanje se je vr|iio kakor dolečeno. Zidarji so bili večinoma naši pri-«tuAi, a za kmete se tedaj ni*mo brtga'{. Bi jih z besedo tudi pridobiti ne mogli.
Ivan Mlinar je reu to, za kar
ga članek v "D. P." opisuje. "Mož prepričanja in značaja. Nikdar ni bi| sebčen; vsikdar pripravljen pomagati delavcem. Keiil je v političnih in mezdnih sporih marsikako zi-motano vprašanje, tako v stranki kot izven nje vselej v korist skupnosti.
Tak je bi) in tak je Ivan Mlinar ie zmerom. Želim mu &e rpnogo iet, ker je sposoben agitator vzlic svojim sedmim "križem". Malo je takih. Živijo, Ivan Mlinar? — Anton Vičič.
dne on z dela iz tLskame. jaz I °pazili- Pomahal sem jim s klo* iz urada bolniške b agajne, palh,,knm v Po*<*™v. "fcivijo Vi-
sva spet govorila — kajti v delavskem gibanj j je bilo one doti življenje! Bii sem mlad in neizkušen. S. Mlinar pa si je vzel nalogo učitelja, da me usposobi za delavskega agitatorja. L. 1900 sem dobi] nalogo organizirati v Ljubljani zidarje. 1. julija 1901 smo že ustanovili zidarsko podružnico dunajskD centrale. Nemščina mi je delala težave v pisanju. Mlinar mi je pomagal. Enako po 1. maj-u 1902, ko so v Ljubljani za*tav-kali zidarji. Mlinar mi je bil glavna opora z nasveti, kako naj vodimo stavko in kako *o naj pogajamo.
Nekega dne me je zvabil policijski M Podgoršek, ki je pozneje menda napravil v New Vorku konec per »pasje, v policijsko pisarno in me vrgel v zapor. Ljubljanski 'Slovenec" pa je nato zavpil. da sem delavce zapeljal v stavko, z njihovo težko blaigajno pa pobegnil v Ameriko. Nihče razen policije in morda "Slovenca" ni vedel, kje aam, zato je ta*a vest res Italijanščine sem bii veftč, pa
sva s temi osebnimi stiki izvršila več kot pa bi mogla z agitacijo na shodito. Ob nedeljah pa *va obiskala naše zidarje, ki so stanovali v Hrušici, Bizoviku, Dobrunjah itd. Seveda sva bila gotovim krogom tm v peti in dali so celo za mašo, da bi
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O —Seja kluba •Naprej" št. 11 JSZ je bila zelo živahna. Sklepali smo o pripravah za koncert in majniško proslavo, na kateri bo koncertne točke predvajal Vadnalov kvartet iz Cleve'anda. Sklenili smo naročiti vetfje števjlo j«zvo-dov "Majskega Glasa" in mu dali oglas za klub in konferenčno oi umi*** i jo. Naročili ao mi dobiti v Majski Glas tud: kaj drugih oglasov, kar bom po-
z Bahovo tekočino useh sort.
Poj smp pa plesal zgor n i ped, ter norce bril do zgodnje jutranje ure. Prov vesela sm
ja Klukc. saj za tist večer, sojo i bva, kse Klukc ni to rajžo na-£ardp navado čwt opustu — piv. Ali gun terje žjajfarj* so namreč, da ni potavejčm tam ga pa fejat žingai n žagal, da per bar visu ket sm ga zadftč sej kar kevder tresu!
**rov ^ 1 Takat k mej Klukc domu pe-hodu zmnoj, ket se za anga j !ov, go tuu terjc Jpeh4irji ^
zmerej rjul n razgrajal n "pe/'
čič!" je zaorilo in v mirvuti se je ustavijo vse delo. Policaj Andrej Jatnik je medtem »to-pil k službujočemu stražniku |
in zahteval, da me odvede. Le| Brezposelno.-1 pri nas spet malo je manjkalo, da me niso naral*a. Povečava jo tudi novi spet odgnali na "Žabjek", od | governer Brickner, dasi je ob-kjer ravno kar prišel, še pre-i JubljaTboljše čase", kakor jih dno sem utegnil obiskali Mli- pred volitvami vsak "polttišn". narja in videti ženo. Palir Kot sem videl v Socialist Franc Pregilj je imel z zidarji1 Callu, je unija P. M. pometla z omenjene stavbe precej opravka. predno jih je zopet pripra-
vil v red in na delo.
Mlinar me je potem svaril, da se naj senzacij ogž-bljem, kaj.i lahko se mi pripeti še kaj hujšega, ne samo zapor. Tako sva se še bolj navezala drug na dru^eiga in prebila . prosti čas na agitaciji, sejah, ali ipa se pomenkovala. Najini ženi sta se začeli hudo vati radi tega, češ, da naju ni nikoli doma.
V onih letih je bilo v LJubljani veliko zidarjev iz Italije in Goriške. Stanovali so v barakah. Z Mlinarjem sva jih obiskovala in agitirala med njimi.
pogubno delovala. K sreči me je videla stopiti iz policijskega voza na poti v zapor v spremstvu dveh policajev neka tobačna delavka; dasi je bila pobožna, je "Slovencu" vseeno zamerila laž in sporočila moji ženi, ki je bila upotdena v isti to-
Ozanieem. Ampak kot izgleda, se volji članstva noče pokoriti. Po vM sili hoče ostati njih predsednik. Pa so spet notranji boji, kakor v avtni unij).
(" an-tvo nagega kluba soglaša s tistimi priporočili v Proletarcu, ki so za več samostojnega delovanja JSZ, in odobrava akcijo za združenje stranke s Social-demokratsko federacijo (s staro gardo), če vzamemo v uposiev JSZ. je najboljše, da sc oiVedoto^i za svoje delo in skrbi za finančna sredstva v korist svojega dela, namesto da smo obremenjeni vsekrržem.
Zadnj čase se v "Proletarcu" učimo slovnice. Podpisani ni v nji nič podkovan. Ae nikoli nisem nosi" opeke ali malte na kako visoko šolo. Zato se me
žeittlmena »podob.
Napravlen i biv še dost čedn. kej dav h ače speglat; pa špan-cirštik i jemu zboj, dej zgledov skor ket an taprav škric. Jest sm bva pa tud napravleiva ket se šika za tako zabavo. Uliko ruto na glav, dovgo kiklo, da se niso moj tavelk čevl prov neč vidi spod nje, zato se ni mo,gu za vol neh ubedn neč norce brit zmene. Notis bukuce n blaj-besn sm imeva perštiman, n sm tud nekej rči zapisala, kse ao zgod e med napovmaškaram, ktere m bjo prov paršle u mojih bodočih reportih ... Za dobro n tapravo reportažo i zmerej treba imet <per&titnan kej tajnega u ajsbaks..
Dergač i blu pa use dober, samu marelo sm spet ankat pozabiva. To rajlo sevede doma. N glih tku sej z«rodl ket je use-lej u tajkm slučaj — dež sej prov nasalamensk uliv predli I
ud krajnake ocvirkovce. Kjir nazaHopm i to, da so učas fantje pel ud punc — zdej pa ud špehovke . , .
t$
Yenero" gre v Chicogo
Detroit, Mich. — Ko smo
ime') v Detroitu glavno vajo za "Venero" je prišlo pismo dramskega odseka kluba št. 1 JSZ iz Chicaga, v katerem nas va-bijo, ako nam je mogoče ponoviti ig.ro v njih naselbini v soboto 11. marca v dvorani SNPJ. V pismu je bilo omenjeno, da gre polovica dobička v korist španskih lojalistov in druga polovica Proletarcu. Igralci so bili vprašani, kaj milijo o tem pismu- Sklenili so soglasno, da gredo v Chicago in na svoj način pripomorejo k plemeniti akciji.
Ilrezdvomno je še vsem de-
sva peršva u halo! t^eb imeva \ troitskim posetnikom v prijet-sojo marelo zboj, vem, da gabjnem spominu komedija "Vene-nab.o. Na tadrujg stran i blu ra", katero je vprizoril krotek pa tud dober k nism imeva ma- detroitskih igralcev dne 15. ja-relo zboj — jo saj nism spet u nuarja pod pokroviteljstvom hali pozabiva ...	kluba 115 JSZ in SDD. Kdor je
Maškarada i šla fajn naprej bil naveo*. ni mo*el prehva-lti n use navzoč smo imel prov pnqUlc** humorja in igralce, dost špasov. Kso čez par ur pri- kl ixti*nili av°jih
mi le smili, no — pa če ti rečei w ya pa bom, samo — sj|mo, če nima "povštra" na zad-
In zgodilo se je. . Tomažtak je prikrokai',) domov iz Puhkove krčme. Bil je nekoliko v rož-cah. zato seje postavil v bran hudi Poloni. Tedaj je pa zagr-melo, kot v španski civilni vojni. Ona je nekje iztaknila zajca (ne Čika#ke^a), položila Tomažka na kolena in bumf, bumf po njem. Medtem sem pa čisto razločno *!išal iz avdijen-ce "moje ljube ženke glas":
"Le daj ga česna — le po njem. Hihjhihihj."
Svojo vlogo bo izpopolnila tudi kravja dekla Urša (J. Ur-banMč). Dasi je bila že zadnjič skoro neprenosljiva v svoji f.ri-frknieni vlogi, bo ob tej prriki še marsikaj dodala. Tudi val ostali igralci trdijo, da bodo na člkaški predstavi prekosili sami s«be in kot je razvidno iz vaj, tudi resno mislijo. Poleg igre bo predvajan tudi Prešernov kuplet "Železna cesta". Ta kuplet obsega 18 kitic in je zelo melodičen. Pojeta ga Ma-ry Rant in F. če.«»en. Ostali program prispevajo čikaiani in sicer mladinski zbor (Junior Guild) in sestri pluth, kj ata s v\ojim |>etjem dobili odlim.) priznanje že v radiu.
Iz te$ra je razvidno, da bo hpored zelo bogat in zanimiv. Mo/alni u*peh je torej zagotovljen. Kaj pa gmotni? Kot je razvidno iz listov, se vstopnice prodajajo kot suhe hruške- či-ka!ka naselbina že od nekdaj slovi kot kulturno zavedna, zato sem prepričan, da bo dvorana s svojimi 400 sedeži še premajhna. Pridite pa tudi iz okoliških naselbin, kot ste prišli na dramo "Kamnolom" ob priliki zbora JSZ. Pridite, da s* spoznate z Detroitčani jn se z njimi vred zabavate in pokram-Ijate. — Frank česen.
stne zabave godci začel špilat ta parad n marš, smo se pa uee ma^kare, al seme, ket se pravi po krajnsk, razvarstle u lajn, n smo hodil ke akul po f!oru ket je navada, d* morjo tavelk sodniki, kso gor na odru, use) pra viln pre.^udirat n tapravm *atM'a-šemam prajze določt.
Jest n Klukc sva zgleda va zmed tabolših za grupe — pa vam usred marša pridejo terje biksarji not u halo, kso prej vos večer nek dol udspud — narbarž per jaslih, vise!5, pa se vam kar enoetavn perštuljo za rep naše sprecesije ,.. Kar mej še narbel ujezi i blu to, kso nem Idje začel ploskat! Slutnja mej pesšinla, da najin takore-
se je pač največ dalo. Kot nobena komedija, tako tudi "Venera" ni globoka niti vzgoje-valna, temveč kot že omenjona, polna zdravega humorja (ki nam je v teh kritičnih časih tudi potreben) in do neke meje,
slovnica tudi zdaj ne bo prije- ko* že dob,e»1 Prai* — počasi
la. Naučili smo se vilic temu
vrag nese von skozi okno...
dosti posebno Usti, ki se ukvar- Ksm taparu čenč dobiva, sm jamo z agitacijo in z dopisi v tiste tri biksarje povornig po-naših delavskih listih.	giedova. To so vam bii tapravi
Nedavno je imelo tu neko|cepci! "Spehovna trojica iz ju-
A. T.	
Našemu Janezu•	
ZA 70	LETNICO
črn umetnik bil nekdaj si, v srcu pa rdeč, zlagal črke si v stavke, včasih kar preveč.	Svoj kotiček tam v kavarni skrbno čuvat si, da ga drznet kak nemarni, si ne prisvoji.
Zdaj ke vedno na tem polju neumoren si, mesto s svincem, zdaj s črnilom ti pero drsi.	Tam iz kupa časopisov zrnca izbirat, in kar zdi se preneumno, svojstt*eno s f ritimi.
Črn umetnik, • črna kava ti je eliksir, cigareta llntr. Zeta, navdahnjenin vir.	Tiho v kotu prcmitljujct in poslutat druge, pobezdačev, hvalisačev, izogibat se ko kuge,
Rojenice, tc device.	Sije pleta ti na glavi otfnitth las je sivf a tvoj jtogled r zbrazffanern licu, laskav }C in tiv.
so prerokovale, s časopisnim t ti papirjem zibelko postlale.	
To prekletstvo te preganja sedemdeset let, iz vseh iepov ti papirji kukajo im v svet.	Podi zdrav te mnoga leta, sodrugi Ti tele, naj Vse Tvoje, i njimi nate, se tel je izpolnet
* Pesom je deklamiral s. Gašperič Jože ob priliki proslave sedemdesetletnice s. Ivana Mlinarja v Mariboru. MMMAIM	
žensko društvo veselico; in ker je zdaj v modi najemati tako-zvane ""radio godbe", namroč take, ki igrajo na radio postajah, so članice najele nekega župana, ki igra na radio postaji v Greensburgu. Vse je čTo O. K. Oznanjal je prireditev po radiu in ustvaril zanjo zanimanje, da je bila udeležba tolikšna kot v tej dvorani malokrat Pa ne zaradi godbe kot take— ampak ljudje so prišli, da osebno vidijo tega človeka — župana, voditelja godbe in anoun-carja v isti osebi. Ni ga bilo. poslal pa je tri godce, ki menda še nikoli prej niso skupaj igrali. Udeleženci so bili razočarani, uradnice društva pa jezne. "Ko bi bil poslal vsaj sliko, da bi videli, kakšen ja", no rekli nekateri.
Tu je bila uranovi jena godba, v kateri igra pet mladih članov SNPJ. Imenuje se Slovene Melody Maslers. Igrajo slovenske in angleške komade. Njih staiši ao tudi v klul>u Naprej it. 11 J&Z. Ako bo ta or-ke«:t£r vztrajal, se bo uveljavil, kajti kjer 44 igrati doslej, je bilo občinstvo zadovoljno z njim. Za pojasnila o njemu se lahko obrnete na podpisanega.
Joseph Snoy.
trove dežele," m je šinilo skoz ajdovco u buči. (To so originalni patronl krajnske ocvirkovce. — Moja potrebna pripomba.) Na sred i biv tist tastar sivo-bradec k mej že zadnč pošten jeziv per Janezu uitarij, k je z mladm puncam plesov do štirih zjutrej n men povzroču, da mej drujg dan prov naferdaman glava boleva. Na usak stran sebe i pa jemu anga Ujtnanta, n use terje so se prov persmuk-nen deržal, tku da so jih sodniki na odru prov zarejs smatral za taprave šeme.
N tku se mje prov težak ka-mn odvalu od serca ksm opa-z'a, da so tisti terje plastuhi šli von z lajna n nazaj kedol u kevder h bar viset. Kdo ve, kuga bse lohk zgodi, če bii oni ostal u maškaidn parad; mer-bit bii rej« taparu praja dobil.
Tku sej pa use sreičn kon&al. Jest n Klukc sva bla zmed ta-bolšh u grupah; n tud fajn pra j z tva dobila -— k bo najna prov paišu keder se bova u«e-la. Nazadne so sodniki poklical 1 Jd gune tri boksarje — mislm da bel za *pas k pa zarejs, ki ao pa medtem že zmufal kedol
Edspod, zato niart neč dobil — ar se jim lika n jim prov per-vošm. Ta bla pa tud lena, deb n »ki semi dat prajz! Kdor C2 prajz dobit, se mrtre u taprave
Vsebine te igre ne bom ponavljal, ker to bodo storj!j či-kažani, rečem le, da bo v Chicagu podana še bolj umetniško kot v Detroitu. Tako se na primer Polona (M. Rant) roti, da bo s svojim možjičkom Tomažem (F. česen) še bolj strogo postopala, kot na detroitski predstavi. <Mary, imej usmiljenje! če ne, se bom zavaroval s "ipovitrom".) Na prošli predstavi sta namreč ona in moja prava žena, skovali zaroto zoper mene. ki nežnemu spo-*ti ni delala nobene časti. Po ovinkih sem zvedel to-le: A. pokliče M. na stran ter ji za-šepeče:
Ti, le daj ga hudiča namesto mene. Danes imaš le$> "čenč". — M.; '^aj, saj. Nato sem že mislila sama. Malo se
Ruiijo naroča orožje
Sovjetska Unija je dobila no-j šeme napravt, ne pa sanio na
vo moderno vojno ladjo iz itali janske ladjedelnice. Naroča o-Tožj* tUdI v drugih evropskih deželah, in v Zed. državah.
pov šema zgledat. čeprov po-vomg p oiemsko zgleda* n e«k-tas, i useglih Vrez tapi^ivga gvanta teiku kašn prajz gvi-
"Nemško Ameriški Bund44 najjačjo sila v gibanju za odpravo demokracije
(Nadaljevanje s 1. strani.)
čim se iznebimp Židov. To je prijetna muzlka za one, k| hočejo delo, so izšolani a nimajo ničesar razen#WPA.
Ne mižimo prid resnico
Priznajmo — fašizem je v Zed. državah večja nevarnost nego si jo upamo predstavljati. Nevarno«! zaradi nadaljevanja krize; vsled nezaposlenosti milijonov mladih »ljudi, ki 90 pripravljeni delati, a ne doJ^e služb, za kakršne ao se izučili, niti ne dtuglh, rMaan reltf. Je konec karijere zdravega aV lavca.
Fašizem bo te rainifcp pp-slfibial, a Miidstvo ne v^; ker ne čila naHlh listov. Prav tli fra grele Mfiije AF(. in W0 JMU-bolj. Namesto, 4a bi se zediiji-lt aa delavsko politiko, meietjh rijo s JvoliHkl starih at^nk. Si ( a je, da je vzlic temu v tej deželi mlljone delavčev In fit-marjev, ki so zreli za |voja -7-za resnično firmai*iko-4elav-ako stranko — In bodo v nji. čim se sedanji drobel *tr nejo v enoto
"Monakovski mir" povzročil nešteto tragedij
Mariborska "Delavska Politika" pi&e o slovitem češkem pesniku Petru Bezruču, čigar pesniška dela prodaja tudi Proletarčeva knjigarna, sledeče:	_ ^
"češki sleiki .pesnik Peter Bezruč je znan tudi pri nas. saj so že od leta 1919, prevedene v slovenščino njegove edine "Sleške pesmi". (Op.—Proletarec jih ima še v zalogi.) Marsikje v Sloveniji so se nedavno vrilila predavanja o Petru Bezruču ob priliki njegove 70-let-nice. Velik del krajev, katere opeva Peter Bezruč v tej svoji pretresljivi pesniški zbirki, je lani padel v oblast Poljakov in Nemcev. Med drugimi tudi rojstni kraj Bezručov, Opava, in sama domačija Bezruča v Bran-cl na Opavskem. kjer je pesnik preživljal svoja zadnja leta. Sedaj živi Bezruč pod goro Lyso, od koder je koncem decembra pisal: "Hva|a za pozdrave, toda vsi, ki smo z okupacijo zgubili domovino, smo zbiti v zemljo. Nimam besed, ta|co je težko živeti..
+•1111111 IttlMIM«! 11»»
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARQDI»I j PODPORNI JEDNOTI
99
NAROČITE SI DNEVNIK |
"IMIOSVIiTA
Slan« se r«lo Iste $6.00 pel lets $3.00
| Ustsnsvljsjte nov« druAtvs. Deset članov (ic) je treba ts ) novo druAtvo. Naslov ta list in za tajniitvo je t
M57 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
Dobiček trgovin A. & P.
Druiba podriižnih trgovin
4|far)tic 4? Pacific je napravila lani milijone dobička za delničarje, delavcem v svojih prodajalnah pa je nedavno razdelila milijon dolarjev bonusa. Plačani so jako nizko.
PIliHEDllE KLUBOV
J. Z«
V iledečem faiMiH se prir^f
klubov JSZ, kenfereefnlk ^fffise« cij in socialističnih kulturnih 4rw
Iteet
MAREC
CLEVELAND, O. — Dne t. mar-ca «h«Ml v pomoč žrtvam faiiseia T Španiji. Govornik Je«k# Ov«n
COLLINWOOP, O. — Sh«4 ▼ SDP 3. marca v prid Ipantklk lojalj|tov. Govori jpi)u> Oran.
STRABANE, PA, — $ marep pri-
•	t ditov v pomoč irtvam fasisma e Španiji. Govornik Jelke Ove*.
CHICAGO. — Dramtka predsleea kluba s|. 1 JSZ v »oboto if. mar^a v dvorani SNPJ.
Milwnukaa, Wi«. —. Kajftna fa^aea
k|uka it. 37 JSZ 13. marca pop^ldno in neetr na 1101 S. l»t St.
WAUKEGAN, ILL. — V »oboto IS. marca svečer predavanj« v SND p Evropi. Predavatelj Frank Zait*. Aranžira frp»vetna mat|ca.
CLEVELAND, Ok — Prp.yet,i ve-čar kluba It. 27 JSZ e sobote eečer 25. marca ▼ aobi It. I SND mm St. Clair AveiH«.
MOON RUN. Pa. — Konferenca klubov JSZ in dr«a|pv Pro«r*M»e matice v nadel jo 26. marce v dvorani »anto»tojn#ga podp. druitva. Pričetek ob 10. dopoldne.
APRIL
CLEVELAND, O. — Koncert eoc. "Zarjo" in prvomajska proslav« kluba tt. 27 JSZ t nedeljo 30. april« T SND np St. Clair Avenue,
CHICAGO. t— Koncert "SaTe" ia prvomajska proslava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 30. aprila v dvorani SNPJ.
MAJ
S«. M r-r Prvomajska pro
•	MmI>« ft. 45 JSZ T pondeljek 1. maja v SND.
JUNIJ
CLEV£L*MP, O, — P*-* kl-ba it. 27 JSZ ia "Zarje" v nedeljo 25. junija na Mo£ilnikarj«*i farmi.
' JULIJ
CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v torek 4. julija pri Ka-flu v Willow Springan.
WAUKEGAN. ILL. ^ Piknik kluba it. 45 JSZ t nedeljo 30. julija.
NOVEMBER
CLEVELAND, O. — Koncert soc. Zarje ra £aHv«lni d|n 33. nov. e SND na St. CUir Ase
DECEMBER
CHICAGO. 1LI*. -7— Silvcstrova se-bava kluba it. 1 dne 31. dec. 1t39 v dvorani SNPJ.
Kadar želite kaj oglašati, spomnile se "Proletarca*'.
MILLER^ CAFfe
5205 St. CUir Avf., Clpv^.f^J, p. Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koAja. •— Fina postrežba. Dobra »rodba.

Dr. Johi J. Zavertnik
PHYSIC!AN AND SURGEON
OFFICE HOURS; 2:00—4:00; 7:00—0:30 Dally At 3724 W. ?6th Street
Tel. Crawford 2212 9
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointmenta only Residence Tel. t Cmwford 5440 If ne a*swer — Call Ansti« §700 —1
f:w'i »
iiiiiiMMiMiaiiniliaia
Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu,
Ciceru ip Berwynu.
Purkfiffr Laiindr? Co*
PRANK GRILL bi JOSEPH ICOIDRIH, lastnika Fina postrežba — Cene smerne Dala jamčeno Tele/oni: CAN A L 1172—7171 1727-17.11 W. 21 st Street	CHICAGO, I|X.
llllllllllllllllllllfellUl
..................H
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tal. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
.........................im»7
1 «
*
*
a
a p
j
_________v . -

A Yugo*lav WeekJy Devoted to the Interest of the VVorkers
OFF1CIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVK
COMMONWEALTII
NO. 1642.
Publuhed W»«kly at 2301 S«. Lawa4ale Ave.
CHICAGO, ILL., March 1. 1939.
VOL. XXXIV.
A Glance Backward
Our aocial and cultural activitie.s *c>onsored thruout the
SI'AIN AT THE CROSSKOADS
British Capitalists Are In the Fight For Own Interests Not Franco's
Preview of "Venus
//
Cleveland, O. — Evenu in Spain
,	. . ..	',4 1.	« a.i.MJIA	t—m to be coni i nje to u concluaion.
past year kept pcpping at the usuaJ steaiy tempo, a glaiicc	Tbt. rrcojrtlihon of Franco by Knr
through the past records revčals.	land and France ha* just about sealed
By "our" we mean, of course. Branch 1 and its sub-divi-	the fate of tht« legally elected Loyal-
aione—"Sava", Falcon« and the Socia. Stu<ly Club.	| £	*to£?JZ
Followin(g! closely upon the eivding of 1937 with our an-	Spain and what hapinned there. The
nual new year'a eve party came the 35th Anniversary celebra-	conclusion of the war will bring
ti«" on February 20 with an a„propriate program conaiating	££
of varied entertaiument and featuring the play "Jernejček.	fugee*. pooi people who have ao little
On that day we had among us one of the o^Jest tho stili most	to do and say about eventa, and it
aetive of our pioneers, Etbin Kristan, who spoke on Socialist	cvur duty to aid aa much
... . ,	.. .	,	.	. . ...	»n<« m every way t>os*ible the out-
activities of the past thirty or forty years in compansion with	railU cf ta<iay antl tomorro*.
todav.	In order to <k> our part, are in Cle-
Next came "Sava's" Spring Concert combined with the	;t;,RmJl » koldlng a mana meeting
«	. »	. ..	A	Thiir«day. March 2, at which Joiko
Loyalwt aid program 011 April lOth. A variety program 111-	oyt.n of chicago will be the guest
clivding the play "The Terrible Meek" was preseilted.	spoaker. The meeting ia planned for I guarding Gibraltar. DivMon and
Not to be forgotten was the "Hard Time Party" put ac-	»«»1 l. SND. at h P. M.	| civiI war m the motti .t1fetitvv
c rosa wkh a "bang" by the Social Study Club on March 12th. \	Jf^SmM	hiT MaSTto roeMur6i for
Ky SCOTT NE AR! KG
British busincssmen had more m«ney inveated in Spain than any other capitalist group. From the spring of 1U31 when K ing Alfon^o XIII paeked up hia aecui itiea and MOVed from Madrid to London, the Rrtish ruling chas haa played a lead-ing role in determining the course of the Spanish revolution.
British |>olicy called for a weak ! Spain as the aureat meana of safe-
It can be aaid without fear of dispute that ali who attended ; attend.
had a sweU tirne.	L Jo*ko 0ve" i5 ■I K°od ttml w*n
I knoarn »peaker u ho is appreciated
where ever he apeak*. Having trave!
Tbis was followed by the Falcon's party at the Center on March 27th.
On April 24, Savans made a trip. to La Salle uhere they participated in the annual song festival held by Slovene singing groupb from iflinois and Wisconsin.
The second anniversary of the Slovene Labor Center's establiahment was fittingly observed on May 14th.
On June 19, "Sava" held its annual outing at Kobals in Clarendon HUls. "What is so rare as a day in June?" a famous poet once aaked. To which the praper answer might be: a June day »peni ram-bling through the fresh fields or along a cool stream. Reports were that ever>'one enjoyed the day.
The thml in succession of a *eries of rained-<mt social affairs was the Social Stodv Club'» com-roast planned for the Forest Preaerves on the night of September 9, but fulfilled fiiutfJbr at th* Center.
On September Uth we again find Savans picnicking in
ed exten»ively, comrade Oven', lec-l The Hritiah ruling cUm had an-ture should prove really n.teresting. : olher inUrest in the g ^ ^^
a. a P M	Thur»J«jr, March 2. f Uon_it Ht(><>d fQ|>	^ ^
sapping national strength. The bitter claaa struggle« from 1931 to 1U36 Uid the baaia for antagoniams and hatreda in the civil war that broke out in July, 1936.
The Mritiah ruling clas* had an-
Let'» aH do our part to help the people who have ao bravely given their ali in the fight for democracy againat overwhelming odds.
Publicitjr Committee.
"SUCCESS" FABLE
Tvko bugs were carried by the wind from their birthplace. They were also separatad. One of tham landed on a manure pile and the other on a hard pavement. Ihe former soon grew fat
the preservation of capiUliam. and against any maas movement that ihreatened capiUlist institutiona. The Peoplc's Kroni« in France and Spain had mustered immenae popular sup-J po rt in 1935 and 1936. Both countries were uncomfortabJy cloae to the Rritish Islea. This vras reaaon enough in itaelf to lead the Britiah to take a hand in Spanish affairs.
Thv Siumimi government elected Fvbrnar;.	a
one. Such a government could ap-
The time has therefore come for a rebel victory.
A rebel victory means, for France, faaciat nations on three froutiera. In 1914 France waa unable to handle Germany alone. Today she has not a beggar'* chance with Germany, !Uly and S|iain unleaa BriUin aup-porta her. When Chamberlain viait-cd Rome in January, did he assure Mussoiini that he might press for-ward to the defeat of loyaliat Spain. with the assurance that France vras hogtied by London? Thia was the situation in the C*ech eriais. It m»y well be true again today.
In March 1938, Austria; in September, Csecho-Slovakia; in January 1939. Spain, who wi\\ be next? Is Viicount Runciman preparing to viait War*aw or Amsterdam? Per-haps Hitler alrcady know« the •nawer.
SCHEDIILE OF JOŠKO OVEN'S TOVR
Do you stili n*member to . ook at the high heavens, even though your sky may be >hadowed and darkened with the countle^s tragedies of life, to aee if you can find the bright ."tar that looks »o iull of promise and hope, and makes you feel a iittle better because of the beauty of the stara and boundlejs space?
At this time we have even a better antidote for your wor-ries; a three-act comedy delightfu1ly based on the symbol of womanly beauty—"Venus, de Milo," to be presented by Detroit players at the SNPJ Hali, Saturday, March llth under «ponaor-fhip of Branch 1, JSF.
The comedy unfolds in a little Slovene village, a beautiful vacation land, where lives a sturdy, peasant family, conaisting of the head of the family, Tomaž (F. Česen), his wife Polona (M. Rant), their ambitioua daughter Ivanka (M. Chesnik) and their foollsh houae-maid Urša (J. Urbancic). To thia village comes an artist to spend hia vacation, who filla Ivanka with words of flattery, telling her that her beauty equals that of Venus and that he would like, at his first oipportunity, to have her pose for him, as such, so that he could paint her beaut.v. Naive iittle Ivanka is overwhelmed with enthuaiasm over thia proposal and her father read% falhi in accord with the idea. But, not her mother, Polona, the true wearer of the family trousers, who vigorously oppoaes such a thing. This, perhaps, would not have culminated, had not the devil brought the "City Slicker" Ciligoj, into their midat. This old love-lorn gent who has his heart set on Ivanka, readily sees the artist as a rival and slyly invokes further action around the Venus idea.
Ciligoj, thus arranges that Ivanka portrays Venua at the 300 Anniversary celebration of the village and appears as
Willow Spriwg». Dancing, games and ro*licking through the |
cool wood3 was anticipated. The date came but so did the rain.	pavement and there he met his long
A party, mostly indoors, waa enjoyed instead.	Io,rt brother- who w»s v«ry ^hin and
A Hollojveen,party was the next affair on the list. Tliis,	you |fe ^ on,, at the CrtiteftAi WM
and comfortable, and like many fat,	.
nnd comfortable people he developed	to the sP«nu»»» masse« againat
a deaire to travel. So one day he left lht' rebtI »vnerala and their pluto-
eratie supporters and organisc an army that within a reaaonable time
»n-
,4Sa
October 29, sponsored bv our Branch.	quired the fat one.
Concert was given on November 29, at the MV<,o- pooriy," repiied th« thin SNPJ Hali to .large audience. It was pronounced a moral ."d j^»^"Z^JZZ'.?^ financial auccess.	body and aoul together. "But," he
We conch»ded the year with our new year s eve party at «>Htinued, "you look pix>*perous "
the SNPJ Hali.	V« ^^C.U«"
An enormous amount of work, advertising and agitation i "To what do you attribute your waa required to fulfill this calendar of events properly and »ucceas?" inquued the thln one. with some measure of »uccess, but without any attempt at	[mi 0"e..;weUed„ up im*
.	.	, ......	n .	, I porvanny ana sata, tiratns.
bragging, it can be thrufchfu»ily said that our Branch proved	_
ftself equal to the occasion every time.
EARNINGS OF W0MEN W0RKERS IN PENNSYLVANIA HOTELS

JSF JUNIOR GUILD NOTES
llello Everybody!
We have juat awakened to the fact that the Junior Guild members havn't written an article for Proletarec ali
could put down the rebellion. Since Spain had ao large aeale munitions industry, the goveroment must de-pend for supplies upon imports. Here wai the key to the situation: the Spanish government must be block-aded!
We outsiders do not know how much advanee notice the Britiah Tory government had on the Spanish rebellion. The plana were laid iti Home and B«*«lin beginitiug in March, 1936.	London adviaed
ut that time. or or^y lat«r? Be that as it may, the British foreign office had the non-intervontion * proposal ali ready when the rebellion broke out in July. Ita fint act vas to de-pr|«e the Spaniah government of the |H,a#ibility of getting military supplies.
Italian and Germau suppliea were already going to the rebels. The Italian planeš forcad dom-n m Frcnch Morocco fumiahed public proof of
One-half of women employed	the telephone operators and house-	arinter.
on fuU-tim« lAaais In year-round	keepers regularly eamed $15 or more I am writing to let aH our friends
hotel« in Pe^r\«ylvania receired caah	|»er week.	know of our activities. We are on the " Pr°of needed. Portuga).
earnings of h£s than 28 cents an	Nearly onc-half of the women and	"lookout" for new members always. ] * British vasaal state, was the open
hour, $11.44 fnlt •arfeek, and $559 per	minors employed in year-round hoUls	We have a very niče club and in the
year, according to a survey of em-	did not rcceive any remuneration	near future are going to sponaor a
ployment and aarnings of vromen and	other than cash wages. About 18 per-	"domača zabava". Both girls and
minors in lodging establishments con-	cent reported small tips in addition	boys are we]come to join us. Our
ducted by the Bureau of Hours and	to their wagc, and about 33 pcrccnt	meetings are held on the first Friday Minimum Wages of the Pennsyivania j received eitner meala or lodging or i «»f račk morili) at the Skirrnc I^abor
Deparment of Labor and Industry.
Among the various occupation^. maids usually received the lowest vages and offic« workers the high-est. About 1 out of every 5 full-time maids earnod less than $9 a week. over half eamed lesa than $11, and about 9 out of every 10 received less than $13 a week. On the other hand, about two-thirds of the front-office ara^o/oaa, three-fourths of the other off)«« eraployees. and about half of
both. Of this latter group. 13.5 per cent received one meal per day, near-)y 10 percent received more than one meal per day. and about an equal number received full maintenance, that is, meals and lodging. Some cm-ployees, particularly in the larger cltics, must purchasc and launder their own uniforma. In a number of instanccs the employcr» pay for either the uniform or the cost laundering, the survey revealed.
door for the streama of man*power and munitions that were floving into rebel territory. The policy of non-intervention was designed to cripfile the Madrid government and put the rebels in n position to fight a real civil war.
The war has continued for two and a half yeara. Spaniah vrealth and man-po\%ier have been devoured and the S|>anish people bled whitc. The first objeetive has been achiev-ed. Spain has been weakcned.
hrl On. more item th., y„u mu,t not	"y 'nd.,U|i1h«v'
of . forget-—our mo nthly meeting, Fri-1 _ " ,winw,°Jn apR,n- w	ar-
The succesj) of comrade Oven'« _	__
Venuf -	M* at"the"h«iored"head^o^the
port our comrades and frienda will!	Her mother Polona is induced to give her conaent by
give it oy attendmg and aiao upon. Ciligoj, whose money has great inf>uence over her. Meanwhile
»Crf Th^^J^SS	V™"* J«« (P. Verderbar) i. hired by the
tO attend.	' T^e-k family, who falls for Ivanka at firet sight. She too, finda
Comrade Oven is an interesting Jože to <her liking. Joa&e tries to dissuade Ivanka from the idea
of masquerading as Venus, but she is set upon the idea and will not heed his pleas.
The day of the celebration arrives and — oh! jo j! — the crowd raMtie? against the Venus presentation and shames poor Ivanka, not allowing "nude women running around the town" Ciligoj, the instigator of this "fiasko," is &oundly beaten by the village boys. Ivanka, dk^raced and wretched at the outeome of her Ventis, accepts the proposal of marriage from Ciligoj, and comforts herself that now she \viH be able to ride about in an automobile as a rich lady.
Upon this sorry »tate of affairs appears the mother of Joae, Angela Ciligoj (K. Kirn), widow of another Cikiigoj. Thia srmilarity of names gives the people the idea that she is the wife of their Ciligoj. This presents aH kind of complications and quarrels. To top ali this, it comes to light that Jože is the son of their Ciligoj, the fruit of a war-time love affair. This, of course, breaks tihe engagement between Cflijgoj and Ivanka, and Jozc finally wiius Ivanka. The old love is rekindled and old Ciligoj marries Angela, mother of Jože and the comedy ends as it should end — they Irved happily ever after.
Don't fail to attend—you're surc to like it.
speaker, well versed on the Spanisfe civil war which he will diacusa in hia lecturea.
The schedule of dates and citiea ia aa folloars:
CU^eU.d. March 2ad ia the Slo-▼ene National Home on St. Clair Ams«.
COLLINWOOO. March M ia th« Slovene Warke*V Home on WateH»o Road.
STRABANE. PA., March 5th ia SNPJ lodge 138 Hali.
Arrangementa for the lecturea are being made by the J8F Educatlona Bureau. In Chicago Branch 1 ia busy preparing for ita March llth affair half the pnoceeda of which wfll be donated for the Loyalist cause.
A Few Men Control Americans Press
center at 7:30 P. M.
This ia just a reminder to the girls* chorus. Rc member that we have practice every Friday evening at the Center. We are practicing some very niče songs but we can't have a good chorus if we don't have enough members. So plen girls do not forget re-hearsal on Friday nights.

LITTLE ESSA YS IN SOCIALISM
John M. Work
Just aa there cannot be human brotherhood ao long aa the profit sys-tem exists. ao alao there cannot be human brotherhood ao long as racc prejudice cxists.
It la true that economic barriers cause much of the race prejudice, but it ii also true tAat much of it ia caused by falae |mpreaaions received in chlldhood. U a child is ghren the impression, by his elder.s that certain kinds of people are inferior, or that tbey are to be shunned. he carries that impreasion into adulthood as a set, a n reaaon ing prejudice.
tn Nas i and Faaciat countriea race prejudice is created by wioked and deliberate propaganda. To some ex-tent this U also true in our own countrj.
Like ali other prejudices, race prejudice is hard to eradicate. It can only be done by patient and perais-tent effort.
Any person who comes to realite that he harbors race prejudice should try to rid himself of it.
And he should aid in rlding others of it, by precept and example. He should quietly take the side of abused races when the question ariaes. He ahould set a good sanmple by treat-ing vlctima of taboo aa equals; alao by refraining from the ineonsiderate nse of such espreaaions as "niggar,w "wop," "dago," Msheeny.
race prejudice, whereas expression.s f which imply respect have a tendcncy to wear down prejudice in othera.
In a state of human brotherhood ali men arill look upon on? another as brothers, and no one arill look doarn upon anyone else. Race prejudice is the negation of human brotherhood. It ia a baac emotion. It is something to be ashamed of.
Men afflicted with race prejudice consider themaelves superior, but they are utterly miataken. It arould be imposaible for a gcnulnely superior person to entertain race prejudice. The mere fact of entertaining race prejudice proves one to be inferior.
day, March 3rd. Bring a new member along.
So long, until wc meet again.
Franco« Saits.
»angement Chamberlain may have *»»th France (the Italian control of the Uelearic Islands and the German domination of Spanish iron ore have reached dangerous proportions.
SACRIFICED TO KEEP FASCISM OUT OF SPAIN
Leni Reifen^Uhl, Hitler's girl j friend who got snubbed from Nevv York to Hollywood, say« that her i film* of the 1936 01ympics won't be shoarn in the U. S.
We'll just have to get along with-out 'em as well aa we can.
National progreas is the sum of individual induatry, energy, and up-rightneaa, aa national decay ia of in-dhridual idlenesa, aelflshnesa, and
vice.
r v f v!
t ■ » f * < I > •
k1 'A/it* • ^ .j^p®
\
Contemporaries appreciate the man rather than the merit; but poster!ty
will regard the merit rather than the man. — Colton
Of ali the cants in thia canting arorld, though the cant of hypocrit«e* . -	M|m«y be »he won»t, the caht of critl-
th*** offenaive expresaions iocreaae I cism ia the most tormenting —Ster»a.
SecreUry of the Interior Haroki L. Icices ia on the nearspaper publish-c rs' "Ulacklist." He co.nmitted the unpardonable erime of auggeating that the American press ia not "free that it di«*orts ncws and truckles to interests ahich have fat purse*. In substance, that is what he aaid in a debate on the air with Frank E. Gannett, bitter foe of the "New Deal"
and owncr of a "atring" of dailica. •
The American preaa ia "free" in the so nse that our government makes no attempt to irnpos« a censorahip. Of course, that is aa it should be. In !Uly, Germany, Japan and many other countriea the government in-dicates what an editor may or may not say. Thafs very had.
In this country a handful of rich men, most of them without social vision, and many of them without peraonal integrity, teli the editor what hc may or may not say. That, also, ia vcry bad. Not aa bad aa government censorship, but, neverthe-less, a serkms threat to the safety of our cherishcd democratic institutions.
Arisloeraiic Demorracv
LABOR believea it's extremely con-aervativf when it says that 20 news-paper publishers—tnen like Hcarat, McCormick of the Chicago "Tribun«/' Gannett and Roy Howard of the Scrips-Horvard papers—control more than half the circulation of American newspapera. They are also influen-tial in dietating the editorial policies of the neara-gathering organisatlone which serve practically aH American papers.
These men, and other like them, are constantly tightening their grip on the American press and, aa LABOR haa frequently pointed out, they are also reaching out to control radio. If they succeed thcy will be in a position to ahackle Truth and feed the American people any kind of propaganda they aee fit
That'a the important fact the American people ahould have in mind whcn Mr. Gannett, or aome other reactionary ncwapaper publisher. clamora for "freedom of the preaa." Their idea of a free paper ia one they control. They don't object to cenaor-•hip, so long aa they ara the canaort.
—Labor.
"The beat government is ariatocrat-ic," the philoM>pher Aristotle aaid a couple of thousand years ago. Thom-a>. Jeffeiaon, a gieat Aineiican dem-ocrat, said the same thing. But neither Aristotle nor Jefferaon meant that the best government should be in the handa of those whom vre com-monly call "arlatocrats" today.
The word aristocratic is derived from the Greek arord "aristoa" which means "the beat." The word democ-racy is derived from the Greek word "demos," meaning "the people."
Most of us arill agree mat government should be in the handa of the "best people," a com bi nation of aris-tocracy and democracy. This means that best government b that arhich ia controlled by an aristocracy draarn 1'rom aH claases, who are given leadership bocausc of their character, their virtue, their ability to govern.
This ahuts out the mob which pos-sesae.t none of these requirements. It shuts out the gangs which have se-cured control ln many of our citiea. It shuts out the politiciana who atoop to l<rw-down tricks or selfish prac-tlccs. It shuta out thoae who merely posaesa wealth. It shuts out those who have acqulred economic poarer but who uae lt to exploit the arorkera. It shuts out so-called "labor leadera"
No outside force ran take these from us. It arill be only as are become flabbv, or indifferent, or coarardly lliat this may happen. In other srords, only as we lose our "aristocratic" špirit. Thia ia the špirit which dom i natea the "common" people of America. And because they outnumber ali othera, we may reat aasured that our democracy ia safe.
—Charles Stelale in The Bakera* Journal
SAFETY SLANTS
Time-honorcd Aesop, vrho never dreamed of the automobile. apoke great wisdom arith fablea. One, the story of the shcpherd-boy who uaed to amuse himaelf by crying out "Wolf! Wolf!" should be read and wcighed carefully b.v cvery motorist a ho is in the habit of crying "Wolf!" aith his hom. According to Aesop, talce the trick succeedcd and the alarmed rillagers. ru.*hing to the rea-cue, wcre greeted only by the boy'a laugh. The thlrd time the wolf rcally came but the villagera. thlnking it a jest, failed to ansarer. The sheep wcro devoured.
Moral: Don't cry "Wolf!" with your hom; there may come
There's at leaat ont umbralla that Prime Minister Chamberlain ifon't carry. .
It cam# to hia door in h coffin, brought b) t^i unemplayed.
_______________ _________________	a thne
a*ho are domlnated by the claaa špirit. ; whcn j* W'H	Hf«
In the laat anatyaia, the govern-	1
ment should be in the handa of an CCl CpTPH AC TI4KT ariStocracy, composed of ali claaaea.	■ f ^ ^ » ™C
^r tonduion. ^^ 'GREATEST BOOKS OF
people arho ahould conatitute the ALL TIME"*
rulers in a democracv arhich ia truly '
aristocratic.	1 In a radio broadcaat from New
Thia vrould be an aristocracy of | York on J»nuary 25, Louis Adamič bralna, of virtue. or character. These and B^rton Roscoe aelected the fol-quallties are just as prevalent among lowin/f as th* "Grcatest Book« of Ali the arorkera of America aa t*iey are Tirne"—
among the arealthy, the aocial leaders, | Ono Volamn of Shakespeare, Mon-the induatrialiata. thoae arho now alt talgao'« Esaay«, Odys*oy, Bible, Talin the soata of thoae whom are regard »»oia War and Peaea, Doallae aad aa th« "mifhty.".'	1 Fall nf tho Roman Empiro. BoewellV
Our country Is aafe because our Private Paport, Tho Life of John-Constitutlon ia baaed upon the prin* I ••«. Don Qaiaoto, aad Hnckleborry
ciples just deacribed. There can be no bett«r form of government. Th« r«al aristocrat arill defend thia government against every attack that ia made upon it. If the time should evev come arhen opr form of government ahould fail, It arill be only because We have loat our character, our virtue, our eourage to maintain It.
Flaa.
What do you think of the aelec-tlon? Personall.v, I feel there ar« many others I arould rather read.
J. D.
Men's argument« often prove nothing but their a-iahe«.