DVIGA
LETO VIII.	GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA	JULIJ 1979
Odlašanja ne bo
Mesec dni po tistem, ko je Jelovico obiskala delovna skupina CK ZK Slovenije, ki jo je vodil član predsedstva Martin Košir, je škofjeloško občino skupaj s sodelavci obiskal tudi predsednik slovenskega centralnega komiteja France Popit. V razgovoru je bilo v ospredju več pomembnh vprašanj iz razvoja te občine, med njimi pa je posebno mesto dobilo tudi urejevanje odnosov med dvema sorodnima delovnima organizacijama v industrijski coni na Trati, to je med Jelovico in TOZD Gradisa. Ker ne bi hoteli nekaterih stvari mogoče preveč enostransko prikazati, za delavce (za tiste, ki tega niso brali ali slišali) ponatiskujemo članek iz Dela o tem, kakšno stališče je bilo zavzeto na tem razgovoru, ki ga je kot rečeno vodil France Popit in ki je tudi sam spregovoril o odnosih med Jelovico in Gradisom.
Na današnji seji, na kateri so sodelovali tudi France Popit, Bojan Klemenčič, Martin Košir, Marija Vičar in drugi gosti, so ob konkretnih primerih nakazali tudi že posledice, ki postajajo očitne zaradi neučinkovitosti ZK v posameznih okoljih. Ker zaradi nepripravljenosti vodilnih delavcev, ki so tudi komunisti, ne uskladijo proizvodnih programov Jelovice in Gradisa — ta-dva sta v skupni industrijski coni — niti ne izhajajo iz skupnih interesov, se je začelo majati zaupanje delavcev v samoupravno sporazumevanje. Zato bodo predvsem zaostrili odgovornost komunistov za rešitev sporov na eni strani, na drugi pa za pripravo razvojnih programov, za združevanje dela iin sredstev. Čc pa skupnega interesa ni, potem je treba to delavcem jasno povedati. Kolikor bo po troh mesecih položaj še vedno nejasen, potem je boilje, je obveljalo stališče na današnji seji, da poslovodni organi obeh kolektivov odstopijo mesto tistim, iki bodo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in s samoupravnimi organi znali poiskati pot iz slepe ulice.
V razpravi o združevanju dela in sredstev, o dohodkovnih odnosih in o skupnih interesih je predsednik CK ZKS rekel:
»Pri povezovanju med posameznimi delovnimi organizacijami je glavni problem nepripravljenost vodilnih delavcev, ki pa
IZ VSEBINE:
—	Obisk Franceta Popita v Škofji Loki
—	Dan Jelovice bo ostal v lepem spominu
—	Zapis o TOZD Jclobor Gorenja vas
—	Uspela mobilizacijska vaja pripadnikov CZ.
—	Velik uspeh vseh športnikov na X. lesariadi
so tudi komunisti. Vsako rešitev je mogoče najti, samo če je pripravljenost zanjo. Tudi ves kolektiv je mogoče pridobiti da podpre skupne interese, če vodilni ljudje problematiko pravilno pojasnijo. Če imajo delovni kolektivi skupen interes, če je možna dohodkovna povezanost, potem naj se združujejo. Tam, kjer interesa ni, pa je treba to jasno povedati. Vsekakor se je pri združevanju vredno potruditi, vendar je to stvar strokovnih odločitev in analiz. Vemo, da jih lahko pripravijo tako ali drugače, zato bi morali zaostriti odgovornost tistih, iki delajo strokovne analize. Praksa 'je v samoupravnih odnosih marsikdaj sila počasna, preradi pa za vse pomanjkljivosti krivimo samoupravni sistem. Zavedati se tudi moramo, da so za 'spreminjan je razmer odgovorni predvsem komunisti.
Osnovno je, da bodo v procesu sporazumevanja delavci vseskozi sodelovali, samo v tem primeru se bodo lahko odločali. Če jim bodo vodilni ljudje le na koncu povedali, kaj so se med seboj zmenili, potem jih lahko samo angažirajo, da glasujejo za ali proti. Naša slabost je, da so delavci odtrgani od pripravljanja aktov, da jih pripravljajo iv ozkih skupinah, delegatskih, strokovnih in drugih. Zato si moramo prizadevati, da bodo de-do realizacije, samo tako lahko lavci nenehno navzoči, od ideje pričakujemo dvig njihove zavesti in boljše poznavanje problemov,« je rekel France Popit.
To velja tudi za kolektiv Jelovice in Gradisovega tozda v Škofji Loki, kjer podobni proizvodni načrti že več let povzročajo slabe odnose mod kolektivoma, ki sta organizirana v istem sozdu Gorenjsko lesno gospodarstvo Bled, hkrati pa sta na Trati v Škofji Loki soseda. Po besedah direktorja Jelovice Tineta Kokalja je obisk delovne skupi-
ne prispeval, da oba kolektiva večletne težave začneta pospešeno razreševati. Po njegovem mnenju pa je bil dan prekratek rok za odpravo slabosti. Delovna skupina CK ZKS je namreč v oceni zapisala, da morajo biti rešitve izdelane v naslednjih treh mesecih, torej do julija. Če do takrat ne ho prišlo do podpisa ustreznega samoupravnega dogovora, ki bi ga naj delavci obeh kolektivov sprejemali, je potrebno zaostriti odgovornost vodilnih delavcev v obeh kolektivih, 'ki. naj v tem primem odstopijo mesto tistim, ki bodo znali skupno z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi poiskati poti za rešitev problemov.
Samoupravni sporazum ne
more biti politična deklaracija
brez sankcij za kršitelje
Po mnenju Martina Koširja in več drugih rapravljavcev, ni moč
na eni strani pozdravljati ugotovitve delovne skupine in govoriti, da smo za sodelovanje, na drugi strani pa do ustreznega sporazumevanja, do odločilnega koraka ne pride. Prav tako ni moč dokazovati, da je jedro spora »iboj« za hlodovino, oziroma kje bi naj stala žaga, ki bi naj zadovoljevala skupne potrebe obeh kolektivov. Samoupravni sporazum, iki bi naj urejal odnose med Jelovico in Gradisom, ne more biti politična deklaracija brez sankcij za kršitelje sporazuma. Sporazumevanje v bistvu pomeni kompromis med sodelujočimi, so poudarili v razpravi, ker gre za preoblikovanje dosedanjega dela im odnosov. Zadrege tudi v obravnavanem primem nastajajo zaradi tega, ker vodilni delavci niso za dohodkovno povezovanje, ki bi oba kolektiva dvignilo na višjo konkurenčno sposobnost oziroma raven.
£Za ptaznik 6loa. natocla 22. julij — ce6titam& o (S etn
Uredništvo
Praznik Jelovice
OSTAL JE LEP SPOMIN NA VRSTO DOGODKOV
Dan Jelovice, ki je minil predvsem v proslavljanju novih delovnih uspehov, med katere [sodijo .nove pridobitve, še posebej nova tovarna montažnih hiš, bo večini delavcev ostal v lepem spominu. Za vse je bil to tudi dan ko so lahko pokramljali tudi s sodelavci iz oddaljenih obratov, ko so se torej srečali tudi delavci iz Sovodnja in Preddvora, pa Kranja in Gorenje vasi in tako naprej. Ker je bila sama slovesnost ob novi tovarni utesnjena med skladovnice lesa in vsi delavci pač niso mogli slišati govorov glavnega direktorja in gostje tovarišice Vičarjeve, vam v glasilu objavljamo oba še enkrat, saj menimo, da je v obeh poudarjeno precej takih stvari, ki vas bodo posebej zanimale.
Delavci in gostje so skupaj prikorakali na prostor, kjer se je odvijala slovesnost
Iz govora glavnega direktorja Tineta Koklja:
Zadovoljni smo, da ob navzočnosti naj višjih predstavnikov družbeno političnega življenja republike, regije in občine ter naših številnih poslovnih partnerjev in delavcev, upokojencev na slovesen način damo v obratovanje nov dosežek našega podjetja — tovarno montažnih hiš in obrat za izdelavo termoton stekel, ki predstavljata resnično velik uspeh za naš kolektiv in naše Ikiupce-potroš-nike.
Obe navedeni investiciji sta bili obravnavani kot večje in
prioritetne naložbe zadnjega petletnega plana.
Tako smo v letu 1977 pričeli z gradnjo obrata itermoton stekel in v slabem letu investicijo tudi dokončali. Ta hala je velika 1700 m2 in ima kapaciteto 150.000 oken. Gradbena dela ije izvajal SGP Tehnik Škof j a Loka, strojne in elektro instalacije pa Inštalacije iz Škofje Loke. Strojna oprema je uvožena iz Avstrije. Vrednost te investicije znaša 20 milijonov din, s 'tem da predstavljajo gradbena dela, instalacije in oprema 12,5 miliij. din. K navedeni investiciji smo pristopili na osnovi velikega povpraševanja po zasteklenih ok-
Glavni direktor Tine Kokelj: »Skoraj 100 milijonov dinarjev smo vložili zato, da bi naposled lahko uveljavili načelo: navada naših je ljudi, da hišo svojo vsak gradi, odslej Jelovica za to skrbi.«
mih s kvalitetnim termoton steklom.
Proti koncu leta 1977 pa smo pričeli še z gradnjo tovarne montažnih hiš s površino 7200 m2 in kapaciteto 1000 montažnih hiš letno s 100 im2 povprečne tlorisne površine. Vrednost gradbenih, instalacijskih del in strojne opreme znaša 55 milijonov din, vrednost vziporednih investicij in obratnih sredstev pa preko 40 milijonov din. Gradbena dela je izvajal in v rekordnem času
7.	mesecev opravil SGP Tehnik iz Škofje Loke po ceni 2.500 za m2. Kolektiv Jelovice mu ob itej priliki daje javno priznanje za njegovo kvalitetno in hitro delo. Strojne in elektro instalacije sta izvajala naša dobra poslovna partnerja Inštalacije iz Škofje Loke in Elektro Kranj. Del opreme predvsem 'transporterjev v vrednosti ca. 7,5 milijona din nam je dobavil domači proizvajalec ŠTT Trbovlje, ki pa je žal kar za 7 mesecev kasni! z dobavo in montažo in s tem povzročil kasnitev pričetka obratovanja tovarne. Ostala oprema je uvoz iz zahodne 'Nemčije.
Za nove naložbe v TOZD Gradnja montažnih objektov
jo vsak gradi, odslej Jelovica za 'to skrbi.
Razumljivo pa je, da bodo poleg nas im potrošnika o sistemu financiranja montažne gradnje morali spregovoriti kolektivi in barake, ki rešujejo stanovanjske probleme delavcev oziroma varčevalcev 'Skozi klasično in s tem 1 (Metno gradnjo ali s hitro blokovno gradnjo, ki je v celoti finančno breme družbe, ali pa s hi/tro montažno gradnjo, kjer finančno sodeluje posameznik, DO in družba pa le preko bančnih kreditov.
Po znanem Marxovem načelu, da mora človek najprej jesti, piti, se Oblačiti in nekje stanovati, šele potom ise lahko ukvarja z ostalimi aktivnostmi, bi morali z ukrepi ekonomske politike privatni denar v večji meri usmeriti za gradu j o stanovanj in tudi barake bi morale reševanjem stanovanj dati prednost pred ostalimi oblikami luksuzne potrošnje (avtomobili, potovanja, draga luksuzna oprema in podobno), kajti ocenjujemo, da imajo občani sorazmerno veliko kupno moč, vendar pa ne morejo montažne hiše brez ustreznega kreditiranja tako hitro pla-
V prostorih Gorenjskega sejma se je odvijal drugi del »Dneva Jelovice«. Bilo je prisrčno, veselo, predvsem pa je vse skupaj trajalo pozno v noč.
smo se odločali ob vse večjem povpraševanju kupcev po naših montažnih hišah
V svoji četrt stoletja dolgi zgodovini Jelovica ugotavlja, da se niso pomembno spremenile navade naših iljudii. Vsak si namreč želi v življenju zgraditi svojo hišico na primernem Ikosu zemlje.
No, na vse te želje in probleme občana je mislila Jelovica in pripravila hišo, ki lokacijsko ni zahtevna, saj lahko stoji na močvirju, v gozdu ali strmem obronku in je talko hitro zgrajena, da jo občan resnično gradi za sebe, saj se v hišo Jelovica lahko vselite hitro, v njej pa živite udobno, toplo in varno.
Kratko bi lahko ugotovili: navada naših je ljudi, da hišo svo-
čati, kot smo jo mi sposobni zgraditi in pripraviti za vselitev, pa zato marsikdo rajši pritiska na sindikat in preko njega na družbeno stanovanje, svoja razpoložljiva finančna sredstva pa zaradi pomanjkljivega družbenega usmerjanja troši v nepriori-tetno potrošnjo.
S proizvodnjo naših novih tipov montažnih hiš, ter z vsemi možnimi izpeljankami iz teh osnovnih tipov, je tudi zabrisana razlika med klasično in montažno gradnjo po zunanjem videzu in po gabaritih zgradb. To pa je odprlo montažni gradnji vrata v vsa območja, 'kjer občani želijo graditi svoje domove.
Obe novi investiciji, ki jih danes odpiramo, predstavljata moderen industrijski način pro-
izvodnje in is tem veliko možnost za večjo produktivnost in boljši dohodek.
Termoton stelklo predstavlja nov zelo iskan proizvod, za Jelovico pa dopolnilni program proizvodnje. Z novo tovarno hiš smo za enkrat povečali proizvodne kapacitete, zaposlenim delavcem pa bistveno izboljšali delovne pogoje. Ker je v zadnjem času v 'Jelovici izvoz montažnih hiš predstavljal 90% vsega izvoza, je z novo investicijo pomembno povečana možnost za izvoz. Program montažnih
hiš pa brez dvoma predstavlja nove možnosti za združevanje dela in sredstev, razširitev kooperacije in specializacijo med članicami iSOZD GLG, katerega del je tudi Jelovica. Menimo, da bi prav hiša Jelovica morala postati skupni in strateški program SOZD Gorenjskega gozdarstva in lesne industrije in v tem smislu ite investicije predstavljajo velik pomen tudi za lesno industrijo Gorenjske. Nova tovarna pa daje tudi nove možnosti za hitrejše odpravljanje katastrofalnih posledic potresov.
Novo tovarno montažnih hiš je slovesno odprla republiška sekretarka za urbanizem in članica Izvršnega sveta Marija Vičar Zupančič. Tudi ona je v svojem govoru poudarila pomen nove pridobitve:
Pričetek dela v novih tovarnah termotona in montažjnih objektov je za vse delavce v Jelovici v resnici velik dan. Dosegli ste delovno zmago, h kateri vam v imenu IS skupščine SR Slovenije čestitam, z željo, da bi tudi vnaprej dosegali uspehe na področju predelave lesa, v proizvodnji stavbnega pohištva in pri proizvodnji montažnih objektov.
ženega dela. To je tudi pogoj za uspešnejši in bolj stabilen gospodarski razvoj.
Samoupravno sporazumevanje mora postati osnova za razreševanje skupnih vprašanj, pri tem pa je potrebno zagotoviti, da ne bodo sporazumi samo kos papirja, pač pa, da bodo delavci s samoupravnimi sporazumi dejansko uresničevali tiste naloge, za katere so se odločili. Potreb-
Slavnostna govornica je bila republiška sekretarka za urbanizem Marija Vičar-Zupančič
Naj ob tej priložnosti ponovno ugotovimo, da bodo nadaljnji uspehi neposredno odvisni od spoznanja, da lahko dosežemo boljše gospodarske rezultate le na osnovi povečane produktivnosti dela, učinkovitejše uporabe družbenih sredstev, smotrnega investiranja in zaposlovanja ter razvijanja in uporabe znanja ter ustvarjalnosti. Za doseganje tega pa je potrebno usmeriti vse organizirane socialistične sile predvsem v krepitev samoupravnega položaja delavcev v Temeljnih organizacijah združenega dela, da bodo ledi postali, dejanski upravi j alci celotne družbene reprodukcije, da bi lahko razvijali vse prvine proizvodne moči dela v sistemu zdru-
ni bodo napori, da bomo razvijali in utrjevali dohodkovne odnose, pospeševali združevanje dela in sredstev in nenehno usklajevali interese posameznih temeljnih organizacij združenega dela, bodisi, da so povezani v istih ali v različnih delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela. Jelovica je na tem področju storila pomembne korake, vendar pa bodo na področju usklajevanja programov dela, delitvi dela in pri skupnem vlaganju še potrebna prizadevanja za doseganje boljših rezultatov v sedanjem in prihodnjem obdobju. Pri tem ne mislim samo na rezultate gospodarjenja temeljnih organizacij združenega dela in delovne or-
Delavce in goste — vse je močno pritegnil —■ proizvodni postopek v novi tovarni montažnih hiš
ganizacije Jelovica, pač pa tudi drugih proizvajalcev sorodnih proizvodov bodisi da so proizvajalci povezani iv SOZD Gozdarstva in lesne industrije Gorenjske ali ne. Smotrno izkoriščanje razpoložljivih proizvodnih kapacitet je prav v .sedanjem času ko si celotna družba prizadeva za stabilnejše gospodarjenje, še kako pomembna, področje stanovanjske graditve pa tako usmeritev še posebej terja. Tudi dejavnost vaših temeljnih organizacij združenega dela seže neposredno na področje stanovanjskega gospodarstva, v katerega vstopate na eni strani kot izvajalci pri gradnji novih stanovanj, na drugi strani pa kot uporabniki, ki velik del ustvarjenega dohodka in zasebnih sredstev vlagate v stanovanjsko gradnjo.
Spreminjanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pri pridobivanju in uporabi stanovanj zahteva spremembo v gospodarjenju z družbenimi stanovanji in spremembo financiranja stanovanjske gradnje, terja pa tudi nadaljnje dograjevanje samoupravnih organizmov od hišnih svetov zborov stanovalcev in -samoupravnih enot do samoupravne -stanovanjske skupnosti. Na .temelju idejno političnih izhodišč želimo uresničiti načelo, da mora vsakdo predvsem sam, v mejah svojih materialnih možnosti Skrbeti za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Na področju gospodarjenja z družbenimi stanovanji postopno uvajamo ekonomsko stanarino, ki naj daje materialno podlago za uresničevanje neposrednih interesov in vpliv stanovalcev na gospodarjenje s stanovanji, prav tako pa -tudi vpliv na zniževanje stroškov gradnje. Pri tem pa bomo postopno zagotovili ohranjanje realne vrednosti stanovanjskega sklada in njegovo obnavljanje. Spremembe na tem področju bodo uveljavljene na .podlagi samoupravnega sporazumevanja ob upoštevanju skupno dogovorjenih kriterijev v Sloveniji, Spremembe na področju financiranja stanovanjske gradnje terjajo, da odpravimo sedanji t. i. stanovanjski prispevek, ki je bil več ali manj fiksno določen, meglede na to, ali je TOZD ustvarila čisti dohodek ali ne, in
uvajamo vire -sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki jih za te namene določa zalkon o združenem delu. Večji del -sredstev za stanovanjsko gradnjo -bodo delavci -namenjali iz čistega dohodka in združevali -sredstva na osnovi potreb in možnosti TOZD, tar opredelili združevanje v samoupravnih -sporazumih o temeljih plana. Veliko večjo vlogo pa bodo v bodoče imela tudi namensko privarčevana sredstva občanov. Tudi v bodoče ibomo namenjali del sredstev iz dohodka za solidarnostno gradnjo stanovanj -ter za subvencioniranje stanarine.
Da bi delavni ljudje in občani v -samoupravnih stanovanjskih
-skupnostih -lahko uresničili plane je še kako pomembno, da dosežemo večjo racionalnost v stanovanjski graditvi.
Montažna hiša, ki s-te jo razvili v vaših TOZD ima velik pomen za nadaljnji .razvoj tehnologije -gradnje stanovanj. Nič manjše niso prednosti, ki jih nudijo montažne šole in vrtci. Z dosedanjimi prizadevanji so vaši strokovnjaki uspeli prilagoditi zunanje oblikovanje montažnih objektov -zahtevam urbanizma, kar -daje širše .možnosti za gradnjo -montažnih hiš Jelovice, tako .v Sloveniji in Jugoslaviji. -Prav itako imajo montažni objekti bistvene prednosti z vidika toplotne izolacije in s tem prihranka energije, nudijo pa tudi večjo potresno varnost.
Odprte -so tudi .nadaljnje možnosti za uporabo tehnologije montažnih elementov v kombinaciji s klasično in industrijsko gradnjo družbenih .stanovanj v ibokih in drugih objektih. To terja nadal jnje razvoj no-razi-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dramski igralec Janez Rohaček in oktet Jelovica, del nastopajočih v bogatem kulturnem programu
Za vse bivše borce je poskrbljeno
Praznik Jelovice
(Nadaljevanje s 3. strani)
skovalno delo, ikjer ibi bilo ipo-trebno pospešiti integracijo 'tega dela. Pri tem mislim predvsem na večje povezovanje TOZD na osnovi samoupravnih sporazumov.
Posebej naj omenim pomen proizvodnje montažnih hiš tudi z vidika odpravljanja posledic naravnih nesreč, kar se je v preteklih letih že večkrat potrdilo v praksi.
S ponosom lahko ugotavljamo, da ste delavci Jelovice in drugih delovnih organizacij SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske takoj po katastrofalnem potresu, ki je letos prizadel Črno goro ponudili pomoč in sodelovanje pri obnovi
porušenega črnogorskega primorja. Tako ste ravnali itudi v preteklosti, saj ste bili delavci Jelovice skupaj z drugimi delavnimi ljudmi med tistimi, ki ste ■v veliki meri prispevali ik hitremu odpravljanju posledic naravnih nesreč, ko ste v preteklih akcijah na potresna področja od Skopja do Julijske krajine dobavili čez itisoč cnol. Tudi sedanja vaša pomoč Črni gori bo obsegala 300 stanovanjskih enot, več šol in vrtcev ter zasilnih objektov ter stavbnega pohištva. Prav zaradi čim hitrejše obnove črnogorskega primorja je še bolj pomembno da danes predajamo svojemu namenu te dva objekta, ki bosta pripomogla k temu, da se bo življenje na potresnem območju čim prej normaliziralo.
Ob 4. juliju, dnevu borca se običajno povsod zvrstijo najrazličnejše slovesnosti v čast nekdanjih borcev narodnoosvobodilne borbe, -ki so v letih 1941 do 1945 doumeli pravilnost narodnoosvobodilnega boja in vstopili v vrste tistih borečih se proti fašizmu. Tudi v Jelovici je bila manjša slovesnost, ki je bila lahko bi -rekli intimna, saj je potekala v manjšem krogu, pa tudi njen program ni bil kdo ve kako mogočen. Morda je bil tudi zato lepa in prisrčna, predvsem pa so borci dali vedeti, da jim še danes ini za kakšne večje hvalospeve, temveč svoj praznik radi izkoristijo za obujanje spominov na težke dni borbe za osvoboditev, za srečanje z nekdanjimi soborci in prijatelji. Aktiv Zveze borcev v Jelovici šteje le še 30 članov, pa še od teh štirje odhajajo v pokoj. Na letošnji slovesnosti ob prazniku so vsi borci dobili v dar 'lope knjige o grozodejstvih, ki -so jih belogardisti počenjali' na -Svetem Urhu.
Letos bo odbor, ki ga vodi predsednik Peter Krajnik, pripravil še zanimiv in koristen izlet na Koroško, kjer naj bi si borci ogledali prizorišča bojev koroških partizanov, po zamisli pa -naj bi na tem izletu bili tudi pevci okteta Jelovice, ki bi v eni izmed zavednih vasi na avstrijskem Koroškem pripravil koncert svojih -pesmi. V odboru se zavedajo, pa tudi praksa je tako pokazala, da so takšni izleti izredno koristni in da še bolj strnejo vrste in prijateljstvo med
nekdanjimi borci. Vsi se namreč z veseljem in zadovoljstvom spominjajo lanskoletnega izleta na Tjentište, ki je tudi vsem ostal v trajnem spominu.
Ob tem velja zapisati tudi to, da je v Jelovici za večino borcev dobro poskrbljeno saj nihče nima donimo stanovanjskih problemov, po drugi strani pa je tudi res, da nihče ne izkorišča tega,
JELOVICA
da je pomagal priboriti svobodo, saj jih večina še vedno dela v proizvodnji, pa čeprav bi morda kdo pričakoval, da so zanje na razpolago lažja delovna mesta. Celo nasprotno, prav ti borci v proizvodnji s svojo požrtvovalnostjo še vedno kažejo, da so bili v preteklosti in tudi sedaj pravi sinovi domovine, saj namreč vsi brez izjeme -svoje delo opravljajo izredno dobro in so tudi po tej strani vzgled ostalim delavcem.
jč.
20. junij dan CZ
V počastitev praznika civilne zaščite in v okviru letošnje akcije »Nič nas ne sme presenetiti — 1979« je bila v naši delovni organizaciji organizirana in izvedena mobilizacijska vaja enote CZ.
Poseben poudarek v vaji je bil na preverjanju kurirske mreže. Prav zaradi tega je štab CZ izvedbo vaje, datum, čas in kraj držal v popolni tajnosti.
Znak za začetek vaje je dal tov. Pavlin in vaja je stekla točno po načrtih za aktiviranje enote CZ. Aktivirani so bili glavni štabni kurirji, ki so raznosili kuverte s pozivi kurirjem in ti so nato aktivirali člane enot CZ. Ob tej priliki je potrebno pouda riti izredno požrtvovalnost kurirjev, ki so svojo kurirsko vlogo opravili hitro, iznajdljivo (koristili so razna prevozna sredstva — kolo, kolo -s pomožnim motorjem, motorno kolo in osebni avtomobil) -i'n efikasno.
Ugotovili smo, da so bili obiskani vsi pripadniiki enote CZ, da je samo en član enote spremenil mesto bivanja, da je 60 % članov civilne zaščite aktiviranih, 20 % je bilo zaposlenih v popoldanski izmeni, 15% članov enote CZ je bilo v času aktiviranja kurirske mreže odsotnih, 5 % pa so bili bolezensko opravičeni (bolnica, težja poškodba).
Poveljnik štaba CZ tov. Zakotnik Miloš je nagovoril pripadnike CZ DO Jelovica: »Tovariši in tovarišice — pripadniki enote CZ DO Jelovice, danes praznujemo 20. junij — Dan civilne zaščite. Civilna zaščita je iz organizacije, -ki se je sprva pripravljala predvsem za dd. <-vanje v vojnih razmerah, prer rasla v močan obrambno-zaščit-ni mehanizem, v neločljiv sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tudi naša onota CZ sc pripravlja, da v razmerah vpoklica iz-
vrši naloge, za katere se usposabljamo. Sestavljena je iz štaba CZ, oddelka PMP, gasilskega voda, oddelka delavcev za odstranjevanje ruševin, oddelka za RBK zaščito in oddelka za vzdrževanje. V enoti sodeluje 15 % žensk in 15 % borcev NOB. Naša enota je do sedaj vedno kadar je bila aktivirana, pokazala veliko požrtvovalnost, aktivnost in usposobljenost. S tem se ne smemo zadovoljiti, temveč moramo težiti za še večjo usposobljenost in aktivnost vseh.
To priliko bi tudi rad izkoristil za podelitev Značke civilne zaščite najprizadevnejšim članom štaba in enot CZ. Značke civilne zaščite prejmejo:
1.	Zakotnik Miloš — poveljnik štaba CZ DO Jelovica
2.	Gaber Franc — načelnik štaba CZ DO Jelovica
3.	Krajnik Peter — član štaba CZ DO Jelovica
4.	Šink Stanislav — Član štaba CZ DO Jelovica
5.	Mesec Vinko — gasilec v gasilskem vodu CZ
6.	Eržen Julka — bolničarka v oddelku PMP CZ
7.	Čanžek Leopold — komandir oddelka v gasilskem vodu CZ
8.	Kovač Stane — vodja ekipe za RBK izvid-ništvo
9.	Pavlin Franc — dolgoletni delavec na obrambnih pripravah
10.	Selan Roman — organizator obrambnih pniprav in vaj CZ
11.	Prevodnik Anton — gasilec v gasilskem vodu CZ
Vsi imenovani so s svojim prizadevnim dolom in aktivnostjo prispevali velik delež pri formiranju enot 'C^, njiihovi -dobri usposobljenosti in uvežbanosti, zato so zaslužili itako priznanje.
Na koncu bi ise vsem zahvalil za požrtvovalnost in prizadevnost v današnji -mobilizacijski vaji, ki je bila specifična in je tako, kot je bila načrtovana, tudi uspela.«
Roman Selan
JELOBOR - temeljno orgtmizecijH, ki je polno immk
Precej časa je od zadnjega obširnega zapisa o obratu Gorenja vas. V tem času je prišlo do velikih sprememb, med drugim je ta obrat skupaj 7. obratom Sovodenj ,postal samostojna temeljna organizacija. Ker pa bi bil pregled obeh bivših obratov preširok za podrobnejše obravnavanje in ker tudi Sovodenjčani zaslužijo svoje mesto v glasilu je tokrat v zapisu obravnavan le obrat Gorenja vas, pa čeprav bo večidel govora tudi io TOZD kot celoti.
Obrat Gorenja vas
Informacijo o Obratu vsekakor velja začeti s poslovnimi uspehi. Še prej ipa je itreba povedati, da so v razgovoru sodelovali številni delavci s podatki pa seveda najbolj odgovorna in tudi najboljša poznavalca, direktor Jelobora Janez Malovrh in obratovodja Jože Demšar. Jelo-bor je lani Ikončal poslovno leto najbolje v vsej Jelovici. -Nekaj je k temu pripomogel izredno zanimiv program Jelobor 76, to so okna v naravni izvedbi, po katerih je zadnje čase na tržišču največje povpraševanje, nekaj časa pa so v izdelavi tudi že okna Jelobor 78, ki so namenjena za vgrajevanje itenmoton stekel. Tudi letošnja dinamika je precej dobra, pa čeprav številčno ito ne izgloda. Dosežena je sicer le 97 odstotno (finančno), fizični obseg celo 105 odstotno, vendar je -treba dodati, da je temeljna organizacija delala skoraj vso pomlad okna name-
njena izvozu, tam pa kot je znano ne dosega (take cene kot na domačem tržišču. Vendar je to potrebna žrtev, ki koristi ce-
Pred dvema letoma naslednjemu problemu nihče ne bi posvečal posebne pozornosti, danes pa to ni več tako. V svetu krajevne skupnosti Gorenja vas temeljna organizacija Jelobor namreč nima nobenega delegata, pa čeprav je drugo najmočnejše podjetje KS. Tako seveda ne more steči dogovarjanje med delavci občani in delavci samouprav-Ijalci. Škoda je seveda obojestranska. Ob drugih volitvah za svet krajevne skupnosti te napake zagotovo ne bo več.
lotni delovni organizaciji, saj se na ta način dobe dragocene devize, ki se še kako rabijo za uvoz nekaterih prepotrebnih su-

Tovornjaki vozijo okna kupcem vsak dan, pa vendar del izdelkov mora čakati zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora kar zunaj
rovin in repromaterialov in seveda za uvoz strojev.
Če bi dogajanje v obratu Gorenja vas ocenjevali z dejavnostjo, potem je treba reči, da je več kot polovica nalog in hotenj usmerjeno v proizvodnjo, ostalo pa je namenjeno obnovi in modernizaciji obrata. Velika proizvodnja in še večje zahteve po izdelkih te temeljne organizacije so namreč za sabo potegnile celo vrsto problemov, ki jih bo treba razrešiti. To je predvsem izgradnja osrednjega dela stare delavnice, ito je strojne delavnice, ki je prava cokla v proiz-
Nemajhno težavo pa povzroča obratu Gorenja vas pomanjkanje vzdrževalcev. Imajo samo enega, ki ne zmore več vsega dela, pa še ta (to je Janez Bozo-vičar) menda odhaja v pokoj. Zato bodo nujno potrebovali dva nova vzdrževalca (splošnega in električarja), saj sedaj okvare redno pomenijo tudi daljše zastoje v proizvodnji. Za vse večje napake namreč mora priti vzdrževalec ali električar iz Škofje Loke, to pa se kaj rado zavleče.
Rekonstrukcija bo predvidoma pomembno prispevala k večjemu proizvodnemu rezultatu. Po ocenah naj -bi bili ti večji celo za 20 odstotkov, za 15 pa bodo zagotovo. To pa je že podatek, ki sam po sebi govori, da bo vložen denar, kaj hitro vrnjen. Težav -na tem obratu pa seveda potem še ne bo konec. Še nekaj žgočih problemov je, med njimi posebno skladišče, saj v kolikor tovornjaki sproti ne zvozijo narejenih oken, se te začno kopičiti na dvorišču, seveda prepuščeni na milost in nemilost soncu, dežju, snegu. S sodobnim skladiščem pa bi bil dosežen tudi prihranek, celo stoodstoten. Nova okna se namreč nikakor ine gibljejo v proizvodnji po pravilni in najenostavnejši poiti, ker enostavno to ni mogoče. Zaradi tega pa prihaja do zastojev, ki na koncu koncev vplivajo na število izdelkov.
To sta dve naložbi, ostalih ne bi tokrat naštevali, ki bosta na tem obratu morali biti v ospredju. Še letos pa ibo narejen še en manjši investicijski poseg (tak za 200 starih milijonov), ki pa
Najslabše razmere za delo so v strojni delavnici. Prostora za delo ni, pa tudi streha je pokrita kar s polivinilom.
vodnji. Delo je namreč skoraj nemogoče, pa se vseeno odvija. Vendar ne talko kot bi se lahko. Tako se je sedaj celo dogodilo, da so -dobili lahko bi rekli zanje življenjsko pomembni stroj — ccpilnik —, pa stoji neuporabljen, ker ga ne morejo nikjer postaviti. V kratkem bo prispela brusilka, tudi ta bo stala neuporabljena še nekaj časa. Streha pušča, oziroma vsak hip lahko popusti. Samo nekaj primerov, ki govore o tem, da je nadaljnja izgradnja obrata potrebna. Za to že obstoje načrti in kdaj bo stekla rekonstrukcija je seveda v tem -trenutku še sprašljivo. Ve se namreč, da je po dinamiki naložbenega plana sedaj prvi1 na vrsti Obrat Preddvor, sledil mu bo upravni stolpič, istočasno pa verjetno rekonstrukcija strojnega obrata v Gorenji vasi.
V Jeloboru Gorenja vas imajo sedaj 6 vajencev, ali kakor jim sedaj moderno rečejo, učencev v gospodarstvu. Po mnenju vseh pa so možnosti za dobro izučitev sedaj nekoliko slabše, saj je proizvodnja le preveč specializirana in vajencu ne da pravega okvira in znanja. Zato veliko razmišljajo kakšen bi moral biti pristop. Koliko bo letos novih vajencev pa še ne vedo, saj se za to stroko ponavadi najkasneje odločajo. Torej bo treba počakati.
bo tudi izrednega pomena. Pomenil bo namreč precejšen prihranek.
Na obratu namreč ogrevajo prostore z mazutom, z name-stivijo posebnega filtra pa bo-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ponovno prihranki zaradi izboljšav
jelobor...
(Nadaljevanje s 5. strani)
do ogreti zrak vračali nazaj v prostore. Tako bodo prihranili tudi 30 odstotkov na gorivu. V povprečju naj bi na uro prihranili več ikot 5 litrov goriva, kar znese na dan Ikar 100 litrov. Kolikšen bo prihranek si lahko sami izračunate.
Boleznine so kot je znano eden največjih problemov Jelovice. Vendar to ne velja za Gorenjo vas. Izpad je najmanjši od vseh temeljnih organizacij v Jelovici. Najpomembnejše pa je to, da so najbolj upadle boleznine do 30 dni. Zakaj taki rezultati? O tem niso hoteli posebej razpravljati.
Krivični pa ibi bili, če bi v zapisu o obratu pisali samo o tem kaj še potrebujejo. Ker na obratu že nekaj časa nisem bil, enostavno nisem znal vstopiti vanj, toliko se je spremenil od zadnjega obiska. Upravna stavba je namreč nova im izredno lepo urejena. V njej so vsi potrebni pisarniški prostori, lepa jedilnica s kuhinjo im dokaj
prostorne garderobe s sanitarijami. Povsem lahko rečemo, da je za standard delavcev izredno dobro poskrbljeno.
Če bi ina koncu zapisali še nekaj vtisov delavcev potem bi jih lahko strnili v nekaj ugotovitev, ki so predvsem v tem, da so izredno zadovoljni z razvojem v zadnjih letih, da seveda žele še novosti in da je delo tudi iz dneva v dan prepričljivejše. Bojazni, da ta obrat ne bi bil vključen v tržno proizvodnjo že dolgo ini več. Naročil je kot pravijo kar preveč, pa vendar se je v tej njihovi izjavi dalo slutiti, to trdijo tako zaradi lepšega. Preveč naročil je namreč to kar so si potihem vedno želeli. Pomenijo namreč zanesljivo prihodnost, to je socialno varnost za vse zaposlene in njihove družine. To pa je tisto, kar je predvsem značilno za vlogo delavca v naši socialistični samoupravni družbi. In tega se sle-
Obrat Gorenja vas sodi med tiste, kjer je relativno največ zaposlenih z dolgo neprekinjeno delovno dobo. Ob dnevu Jelovice je namreč priznanja za 10, 20 ali 30 letno delo prejelo kar 44 delavcev. Od tega 11 za 10 let dela, 15 za 20 let in 2 celo za 30 let dela.
Že nekajkrat smo v glasilu poročali o inovacijah, ki so jih predlagali nekateri delavci Jelovice za izboljšanje delovnih postopkov in seveda tudi o tem, koliko so s svojim razmišljanjem ob delu prispevali k cenejši proizvodnji. Tudi tokrat lahko v glasilu pišemo o novih uspehih, ki so jih dosegli posamezniki in skupine pri odpravljanju nekaterih nedodelanih proizvodnih postopkov.
Za razliko od prejšnjih podobnih ugotovitev je tokrat komisija za inovacije imela v pretresu kopico predlogov za izboljšave im inovacije. To je vsekakor najbolj razveseljivo, saj kaže, da mi poziv na razmišljanje šel mimo ušes delavcev. Če 'bi na kratko pogledali nekatere predloge, potem vidimo, da je komisija imela v pretresu vse vrste inovacijskih primerov, ki pridejo v poštev.
Med inovacijami, kjer se je že dalo izračunati čisto gospodarsko korist, .lahko bi ji rekli tudi prihranek Jelovice pri proizvodnji, sodijo inovacije in predlogi: Hartman Andreja, Petra Mravlje in soavtorjev Antona Kužnika in Janeza Križnarja.
Andrej Hartman je predlagal inovacijo za 'rezkanje rogljev v prirezovalnici. Komisija, ki je pregledala njegove zamisli in jih tudi preskusila, je kaj kmalu ugotovila, da bo zaradi uporabe te inovacije Jelovica letno prihranila 36 m3 lesa, 1053 kg lepila Ralkol .Duplit, 53 kg trdilca in 1140 norma ur. Gre torej za prihranek pri materialu in pri času. Zmanjšan bo tudi uvoz materiala. Prihranek zaradi te izboljšave bo kar 223.103 dinarje, to pa je več kot 22 starih milijonov. Komisija je v skladu s pra-
vilnikom avtorja Hartmanu dala nadomestilo 10500 dinarjev.
Inovacija Petra Mravlje je koristen predlog. V njem predlaga k alko izdelati pripravo za brušenje podajalnih valjev za p roli lne avtomate. Že letos bo njegov predlog prihranil Jelovici 36.808 dinarjev, drugo leto pa že 74.681 dinarjev. Napravo bo treba sicer še izboljšati, pa vendar je komisija avtorju podelila stimulativno nagrado 1400 dinarjev. Soavtorja Anton Kužnik in Janez Križnar sta predlagala in tudi izdelala napravo za izvnta-vanje žaluzij. S predlaganim strojem bo odpadla operacija vrtanja, ki ga je bilo doslej treba opravljati samostojno. Letni prihranek bo 929 ur, kar je 165.352 dinarjev. Poleg tega prihranka pa je dosežena tudi večja varnost in kakovost dela ter tudi pridobitev na prostoru. Križnarju, ki je stroj izdelal doma je komisija priznala stroške izdelave, ti so bili 9.310 dinarjev, vsakemu avtorju pa je pripadla tudi nagrada v višini 6.136 dinarjev.
S tem pa spisek novosti še ni zaključen. Čulum Vlado je med drugim predlagal izboljšavo postopka pri lepljenju pokončni-ka za notranja vrata, pa njegova ideja ni moga biti' uresničena, ker je v tem času kupec spremenil naročilo. Tovarišu Ču. lumu je komisija podelila simbolično nagrado v višini 300 dinarjev.
Pri dolžinskem spajanju v temeljni organizaciji okna-vrata se je stalno pojavljala napaka. Gabrijel Hudolin je ob delu prišel do ideje, kako napako odpraviti. Predlagal je spremembo kota pri brušenju irezkarjev, kar je povzročilo, da 'se je z ustrezno dolžino rogljev povečala trdnost spojev. Za njegov koristen
Pogled na del proizvodnih prostorov, ki bodo najprej obnovljeni
Strah pred tem, da bo obrat Gorenja vas skupaj s Sovod-njem samostojna temeljna organizacija je bil pred referendumom pred letom dni precej velik. Danes, kot pravi Jote Demšar so delavci to preboleli. Strah je namreč bil prej predvsem zaradi bojazni, da ne bo dovolj lesa. Nasprotno ugotavljajo, da se s TOZD 2 dobro dogovarjajo in les ne predstavlja nobenega problema. Uvedeni so tudi medsebojni dohodkovni odnosi. Sedaj jim les spaja tudi TOZD 4, kar pomeni, da bo še širše sodelovanje. Nobenih zelja nimajo, da bi sami žagali les in ga spajali. Prevoz ne predstavlja nobene stroškovne obremenitve, saj tovornjaki vozijo v mo stran les, v drugo pa narejena okna.
herni vedno bolj zaveda. Tudi delavec v obratu Gorenja vas, pa čeprav je še 'pred leti v službo hodil zato, da mu je pač tekla doba za pokojnino. Danes pa je kot rečeno ponosen na svojo uspešnost in tudi na svoj pomen, ki ga ima v naši družbi.
j. Čadež
Takih in podobnih del je v Jelovici še veliko. Skoraj vsa kličejo po tem, da jih je treba spremeniti in posodobiti. Tu pa pride do izraza delavčevo razmišljanje, ki sam ob svojem delu najbolje ve, kako bi se delovni postopek dalo poenostaviti.
Nas intervju
Franc Peternelj, mizar na obratu Gorenja vas temeljne organizacije Jelo-bor, je eden it istih delavcev, Iki so nekako neopazni, opravljajo dobro svoje delo, pa se iklju-b temu o njih dosti .ne govori. Že dvajseto leto je zaposlen v Jelovici in torej sodi med tiste najbolj zveste delavce tega kolektiva. In zakaj smo ga izbrali za tdkratnega gosta 'te rubrike? Brez kakršnega koli povoda, it o rej zaradi tega, kar je zapisano v prejšnjih stavkih.
Franc Peternelj
Na kratko sem vas že predstavil bralcem oziroma sodelavcem. Kaj bi lahko še dodal?
»Nisem najbolj navdušen, da ste ravno mene izbrali, no ker sem pač že jžrtev’ morda ob predstavitvi le še to, da sem doma iz Stiudo-rja, ito je v hribu pod Blegošem, odkoder imam do službe dobrih 10 kilometrov.«
To sicer 'tudi za naše slovenske razmere ni veliko, pa ven, dar kot sam poznam tiste kraje le ni enostavno priti vsak dan točno ob 6. uri na delovno mesto?
»Se zdaleč ne. Iz St-udorja ni nobene avtobusne povezave, temveč le domača prevozna sredstva. Tako se s sodelavcem voziva z avtomobilom, seveda pa nastopijo problemi kadar pade sneg. Takrat je treba -vzeti pot pod noge in do prve avtobusne postaje je kar uro hoda. Sedaj pa imam še velike težave tudi zaradi omejitev iz avtomobili, ker ima tako sodelavec na avtu kot jaz na motorju liho številko in seveda morava vsak četrtek peš oba. Za mene to predstavlja že precejšen napor, saj pač nisem več mlad. Tako sem dvakrat enostavno vzel dopust.«
Na tak način bo dopusta kaj hitro konec?
»No, ja, vselej ga ne bom jemal, res pa je, da bi službo menjal če bi našel kje blizu podobno delo, pa četudi za manjši osebni dohodek. Vendar to ni mogoče, saj v naših krajih ni industrije in tako se bom verjetno še vozil v Gorenjo vas. Seveda pa me že sedaj skrbi zima, ki bo hitro pred vrati.«
Ker že tako dolgo delate v Jelovici me zanima vaše mnenje o tem kolektivu in seveda o vašem počutju ter osebnem dohodku.
»Ne bi rad bil preveč kritičen, zato -moram najprej povedati, da sem z osebnim dohodkom še kar zadovoljen, saj nekaj dobim tudi na leta službe iin kar gre, pa čeprav žena ni v službi in imava še dva nepreskrbljena fanta. Oba sta sicer pri vojakih, pa vendarle moram reči, da nam tudi drugače ena plača zadostuje. Le denar je treba prav obrniti. Malo seveda prispeva tudi zemlja, ki jo imamo toliko, da lahko redimo dve kravi in da zraste nekaj krompirja.
Za Jelovico moram reči, da se je zadnja leta precej uredilo, da je veliko novega, seveda pa le še vse ni tako kot bi bilo treba. Tak primer je prav moje delovno mesto v strojni delavnici, kjer so razmere za delo nemogoče, poleg tega pa nas je vso ziimo tudi zeblo. Pa še nekaj me moti. O samoupravljanju se veliko govori, po mojem večkrat preveč. Potem se namreč veliko manj naredi kot je prej govora.«
Kot sem slišal, bo prav strojna delavnica prva, ki bo zgrajena tu na obratu Gorenja vas. Potom bo bolje?
»Bolje bo zagotovo, vendar moram reči, da nas o vsem le premalo seznanjajo in včasih kar sami skušamo uganiti, -kaj in kako bo. Tako sedaj sploh ne vem, kije bomo tisti čas delali, ko bo v gradnji nova strojna delavnica?«
Delo in pot na delo vam odvzame precejšen del dneva. Kaj pa je -s preostalim?
»To in ono je treba narediti doma, izredno veliko pa delam tudi v kraju, kjer živim. Mi v hribih smo namreč za marsikaj prikrajšani, če pa že želimo imeti kakšno stvar se moramo veliko bolj truditi zanjo kot drugi. Tako smo sami tudi in še dajemo večji samoprispevek za najrazličnejše novosti v kraju, mednje sodi že urejena cesta, čaka pa ,nas še akcija za boljšo elektriko, pa telefon in še bi lahko našteval. Prej sem bil delegat -v krajevni skupnosti, sedaj v novem delegatskem obdobju nisem več, sem pa še vedno član odbora za družbeno samozaščito, tu so gasilci in podobno. Lahko rečem, da moramo sploh vsi vaščani biti aktivni, če hočemo svoje težko življenj e v hribih vsaj tnalo olajšati. Sicer pa se vaščani med sabo tudi dobro razumemo.«
Še dolgo sva se pogovarjala tudi po tem še, ko je bila novinarska beležka že nekaj časa zaprta. Pripovedoval mi je med drugim tudi o tem, da je pred leti veliko hodil po terenih, saj je le tako lahko vzdrževal svojo petčlansko družino. Vendar pravi, da je teren le prenaporen, čeprav se ga počasi navadiš. Predvsem so težki elementi in ostrešja za dvigovanje. Pa vendar je večkrat po dva meseca le bil na montaži. Bled, Ljubljana, Nemčija, Posočje in drugod je postavljal montažne hiše. Ko pripoveduje o svojem delu, to govori z navdušenjem in prepričan sem, da tudi če bi mogel svojega obeta da bi šel v zaposlitev drugam če bi bilo mesto, ne bi uresničil. Jelovica mu je namreč preveč »zlezla pod kožo«. Tako kot mnogim drugim, ki so po 20 in več let stalno zaposleni v Jelovici.
J. Čadež
predlog mu je komisija dodelila 1400 dinarjev.
Tudi Tičar Matjaž je dobil 1400 dinarjev nagrade za priznanje in vspodbuido, ker je predlagal dve novosti pri strojih. Obe sta bili sprejeti in uporabljeni in torej tudi prinašata koristi. Vendar je komisija podelila le nagrado za prizadevanje, ker je Matjaž tudi delovno zadolžen za
iskanje podobnih rešitev. Nagrada je torej le vspodbuda in potrditev, da je resnično pravilno -razumel poziv za iskanje boljših rešitev v proizvodnji.
Vrsta drugih avtorjev je predložila predloge za izboljšave. Komisija jih do svoje seje še ni mogla pregledati, bo pa to storila do naslednje, ko bo lahko tudi podala oceno, kolikor bodo
predlogi posameznikov prispevali k varčnejši proizvodnji. Med temi avtorji, ki torej čalkajo še na uradno oceno njihovih predlogov so Ciril P-otnnelj, Jože Buden, Zdravko Likar, Anton Zaplotnik, Alojz Blatnik, in še nekateri avtorji, ki so sprejeli nagrade -tudi že prej.
Morda na koncu tega poročila le še to. Sami vidite, da razmišljanje ob delu koristi vsem. De-
lavcu, ki predlaga rešitev (nagrada, ki kot ste lahko opazili lahko preseže tudi stari milijon dinarjev, ni majhna) torej prinese dober zaslužek, istočasno pa tudi delovni organizaciji, kar seveda pomeni tudi večji dohodek vsem zaposlenim. Manjši stroški proizvodnje so namreč prispevek k večjemu ostanku dohodka. Zatorej sodelujte.
1.	k.
Kakšna je informiranost v združenem delu?
Naslov je mogoče za marsikoga odbijajoč, ker bo pričakoval strokovno razpravo. Članek ni nastal v uredništvu glasila Jelovice, temveč smo ga dobili iz Informacij republiškega sveta zveze sindikatov. Kaže predvsem na to, da je pomen tovarniških glasil (po mnenju anketiranih delavcev izredno velik) in prav zato ga tudi ponatiskujemo. Predvsem pa bi tudi tokrat želeli spodbuditi vas delavce Jelovice, da bi, če je trditev, ki je v zapisu točna, da bi tudi vi sodelovali z idejami in prispevki v tem vašem glasilu. Tako bo »Jelovica« še bolj informativna in vsebinsko taka, kot bi vi to želeli.
Pred nekaj leti so v melkom velikem zagrebškem podjetju v slučajinostni vzorec zajeli četrtino zaposlenih, približno tisoč delavcev, da bi posamezniki odgovorili na tri Skupine vprašanj: poslovno-ckonomska, kadrovska in o delovanju delavskega sveta. Odgovore so dihotomno klasificirali v pravilne ali napačne — in kaj so ugotovili?
O rezultaih na vprašanja po-slovno-ekonomskega področja poročajo kot o katastrofalno slabih: pravilnih odgovorov na vprašanje o bruto dohodku delovne organizacije 'je bilo 5 %, o dohodku 2,5 %, o investicijah 0,4'%, o stanovanjskem skladu 0,81 %, izjema je bilo poznavanje poprečnega osebnega dohodka 20,7 %. Zadeva pa se je pokazala v še slabši luči, ko so odgovore kategorizirali po kvalifikacijah. Prav nobeden imed NKV, PKV in KV ter VK delavci in delavci z nižjo strokovno pripravljenost ni znal povedati, kolikšen je dohodek podjetja ali kolikšne so njegove investicije. Seveda pa situacija ni bila skoraj v ničemer boljša z ostalimi kategorijami zaposlenih.
Normalno se zdi, da bi zaposleni v neki delovni organizaciji poznali vodilni kader — rezultati so pokazali drugače: glavnega direktorja pozna 81 % zaposlenih, predsednika delavskega sveta 25%, predsednika sindikalne organizacije 14% in svojega takratnega odbornika v gospodarskem svetu skupščine mesta 12%. Tu so sicer odgovori boljši od [poznavanja poslovno-ekonomskih kazalcev. Zanimivo pa je, da kar 19% ljudi ne ve niti za ime glavnega direktorja in kako vpadljiva je velikanska razlika med njim in predsednikom najvišjega organa upravljanja, predsednikom delavskega sveta, ko zanj ne ve kar 3/4 zaposlenih: skoraj devet delavcev jih med desetimi zaposlenimi (natančneje 84 %) ne ve, kdo je predsednik sindikata itd. Seveda pa tak podatek vsiljuje dodatna vprašanja, med drugim tudi -to, ali ni takšna tudi dejanska razporeditev njihovega vpliva v delovni organizaciji? (Zadeva nehote izsiljuje primerjavo s podatki iz še vedno aktualne raziskave dr. Bogdana Kavčiča: Razvitost samoupravnih odnosov — center RS ZSS za raziskavo javnega mnenja, december 1968.) Če pa zadevo podrobneje pogledamo po kategorijah zaposlenih, vidimo, da ve za ime glavnega direktorja samo 56 % NKV proti 98 % VKV, 'za ime predsednika delavskega sveta pa komaj 7 % NKV in 47 % VKV
ter 52 % [delavcev z visoko izobrazbo.
Glede informiranosti o delovanju delavskega sveta naj bi vprašani med drugim povedali ■tudi ime tistega člana delavskega sveta, iki so iga takrat volili — samo 15 % jiih je vedelo zanj. Na vprašanje, kakšen je bil dnevni red na zadnji seji delavskega sveta, je odgovorilo samo 4 % vprašancev, 'da vedo sicer le načelno, delno. Potemtakem
je vse, kar je bilo na dnevnem redu delavskega sveta, pravzaprav »tajnost« za večino zaposlenih in zato tudi ni čudno, da ljudje tako malo vedo o poslovnih problemih delovne organizacije. Pa še več: komaj vsak peti i(22 %) je odgovoril pritrdilno na vprašanje, ali je kdaj zahteval kakšno informacijo od člana delavskega sveta o stališčih ali sklepih najivišjega samoupravnega organa.
Nazadnje so v zvezi z informiranostjo zastavili še četrto vprašanje:	kaj, jim je namreč
glavni vir informacij o delovanju delavskega sveta? Skoraj polovica (48 %) vprašaneov je odgovorila, da je ito tovarniško glasilo, občutno manj, samo 11%, pa jih je odgovorilo, da so zvedeli od tovarišev (neformalna informacija!), in komaj
5 %, da jih je o tem informiral njihov predstavnik v delavskem svetu. Manj kot 1 % vprašancev pa je trdil, da so jim sestanki [družbenopolitičnih organizacij in drugih teles vir informacij o delovanju delavskega sveta.
Dober samouipravljalec mora biti informiran ne samo o dogodkih v njegovi delovni organizaciji, ampak tudi o tem, kaj se dogaja v njegovi krajevni skupnosti, v občini im sploh v njegovem ožjem in širšem družbenem okolju — izkazalo se je, da nad polovico vprašancev redno spremlja osrednji tisk in RTV informacije. Brez dvoma pa je, da samoupravjlal-ci, ki ne vedo veliko ali ničesar v najosnovnejših ekonomskih dejstvih svoje delovne organizacije, ki ne poznajo vodilnih in ki ne vedo, ikaj se dogaja na sejah samoupravnih organov, pač težko dejansko vplivajo na samoupravno odločanje. I. R.
Novosti iz krajevne skupnosti Škofja Loka
Veliko delavcev v Jelovici stanuje na področju krajevne skupnosti Škofja Loka. Žanje bo zanimivih nekaj podatkov, ki jih objavljamo v dveh člankih posebej pa vest o gradnji športno rekreacijskega središča v Podnu, ki je tudi financiran iz samoprispevka.
ŠPORTNO REKREACIJSKI
CENTER PRED STARTOM
Kljub zapletom, ki so spremljali- priprave za začetek gradnje športno rekreacijskega centra v Škofji Loki, je končno jasno, da je začetek gradnje tik pred zdajci.
Sredstva so zagotovljena iz samoprispevka, prispevka SIS za izobraževanje in vzgojo, prispevka TTKS, prispevka stavbnega zemljišča in seveda prispevka združenega dela.
Do aprila je namreč k samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo športno rekreacijskega centra pristopilo več kakor dve tretjini delavcev, zaposlenih na območju krajevne skupnosti Škofja Loka. S tem je postal samoupravni sporazum veljaven, saj je bilo od 8.100 vseh zaposlenih, 5.808 delavcev »za«. Podpisovanje sporazuma se nadaljuje.
Ljubljanska banka Ljubljana je odobrila premostitveni kredit, tako, da lahko rečemo, da finančnih ovir za začetek gradnje ni več.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so tudi ostale ovire premagane. Izdano je gradbeno dovoljenje in soglasje za cestni priključek. Končan je tudi postopek pri izboru izvajalca del.
Čeprav smo na pripravljalna dela na zemljišču, kjer bo stal Športno [rekreacijski center, gledali nekoliko z nezaupanjem, pa zdaj lahko trdimo, da so bila ta dela uvod v začetek gradnje.
UVEDBA MESTNEGA
PROMETA V ŠKOFJI LOKI
Mestni promet v Škofji Loki je že dalj časa žgoča tema občanov. Kako daleč je s to stvarjo
vas želimo seznaniti z naslednjim prispevkom.
Za uvedbo mestnega prometa je potrebno zadostiti pogojem, ki jih predpisujejo zakoni predvsem zakon o javnih cestah im temeljni zakon o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu. To so predvsem obračališča in postajališča, skratka potrebno je urediti vse, da se zagotovi popolna varnost vseh udeležencev v -prometu. Trasa mestnega prometa na j bi potekala takole:
Podlubnik (obračališče), Podlubnik — osnovna šola, avtobusna postaja Škofja Loka, Plevna, Frankovo naselje, Trata, Kroj, Lipica (obračališče). Potrebno je urediti postajališče prod 'tovarno Kroj na obeh straneh, na eni strani že obstoja postajališče
prod avtobusno postajo (sedanja zelenica iin parkirni prostori se ukinejo) in pločnik na obračališču v Lipici. Vozni red je pripravljen in to za 52 voženj v obeh smereh. Cena prevoza v eno smer bo veljala 5,00 din. Pravkar je v obravnavi osnutek sporazuma o sofinanciranju mestnega prometa, saj navedena cena še zdaleč ni blizu ekonomski. Podpisniki 'tega sporazuma so zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti. Razgovori že tečejo v delovnih organizacijah, -ki so v neposredni bližini proge, kjer -naj bi potekal mestni promet, kako bi na najbolj smotrn način hkrati rešili tudi prevoz delavcev -na delo. Ko bodo vsi ti problemi rešeni bo avtobus mestnega prometa pričel z vožnjo.
Sleherna nova pridobitev, ki jo dobe koroški Slovenci je zanje izred. nega pomena, saj predstavlja novo osnovo za ohranjevanje njihove narodnosti v deželi, kjer so kot manjšina največkrav deležni najrazličnejših ovir in zatiranj. Med take pridobitve sodi tudi nov kulturni dom v Radišah, ki je bil odprt pred dobrim mesecem n je še prispevek več k ohranjevanju slovenske besede. V njegovih prostorih bodo namreč fmeli svoje aktivnosti najrazličnejši krožki in društva tega področja. Pri tem moramo omeniti, da je precej denarja prišlo tudi iz matične domovine saj so vaščanom Radiš priskočili na pomoč številne delovne organizacije. Med njimi je bila tudi Jelovica, ki je znana po tem, da ima dobre odnose in stike s Slovenci na drugi strani Karavank.	p. f.
Tudi letos akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«
Letos bo v Sloveniji potekala vsesplošna družbena akcija v preverjanju obrambno-vamost-ne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter vseli družbenih dejavnikov pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. Akcija bo pripravljena v okviru nadaljnje krepitve obrambno-varnost-ne pripravljenosti v Sloveniji, poglabljanja ter podružabljanja odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter široke aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil.
Akcija bo imela predvsem poli tično-mobilizaci j skl pomen in bo poleg krepitve moralno-poli-tičnih vrednot in zavesti delovnih ljudi in občanov prispevala k nadaljnjemu poglabljanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njenemu pod-ružabljanj-u. Osnovni organizatorji in nosilci akcije bodo organizacije socialistične zveze skuipaj z drugimi družbe-
nopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh njene organiziranosti. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bodo za pripravo, organizacijo tor izvedbo akcije posebej odgovorne organizacije zveze sindikatov.
Naloge, ki jih bodo imeli sindikati v akciji, niso nikakršna novost. Lc-te zanje opredeljujejo tako zakon o združenem delu kot vrsta drugih dokumentov, podrobneje pa so zapisane v sklepih republiških in pokrajinskih ter zveznega kongresa zveze sindikatov.
Temeljne naloge v dejavnosti sindikatov bodo v akciji usmerjene predvsem v podružbljanje obrambnih priprav, osveščanje delavcev za obrambo domovine in graditev samoupravnega so-ciatliističnega sistema, vzpostavitev tako takih organizacijskih oblik, kii bodo zagotavljale učinkovito delo na področju ljudske obrambe in družbene samozašči-
te, uresničevanje sklepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, sprejetih na nedavnem republiškem din zveznem kongresu sindikatov.
Preletimo na kratko naloge, ki čakajo sindikate na ravni občine in temeljnih organizacij združenega dela. Na občinski ravni bodo sindikati obravnavali zamisel akcije, analizirali dosedanje dejavnosti in probleme s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na tej ravni bodo dograjevali, izpopolnjevali in usklajevali obrambne načrte, odvisno od sprememb, ki bodo sproti nastajale. Razen tega bodo pomagali osnovnim organizacijam pri osveščanju in usposabljanju delavcev za delo v proizvodnji ter za organiziran boj in odpor, sodelovali pri formiranju finančnih sredstev za potrebe -splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, izdelali program dejavnosti na področju družbeno samozaščite v občini in iga usklajevali, sodelovali pri uresničevanju nalog
civilne zaščite (oblikovanje enot, usposabljanje in opremljenost), organizirano delovali pri usposabljanju mlade generacije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v šolah ina vseh ravneh ...
Na ravni osnovne organizacije bodo sindikati v okviru akcije skrbeli, da bo čiimveč delavcev seznanjenih z zasnovami splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in s svojimi obveznostmi v Okviru izvajanja akcije. Namen akcije je namreč poleg splošnega preverjanja obrambne pripravljenosti in varnosti -naše družbe zlasti tudi stalno usposabljanje delavcev, delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito.
Na -tej ravni bodo sindikati zadolženi tudi za usklajevanje obrambnih priprav in dela v družbeni samozaščiti med temeljnimi organizacijami združenega dela -in krajevno skupnostjo. Zahtevati morajo in sodelovati pri tem, da bo v tozdih izdelana varnostno^poliitična oce-
na, z njo pa seznanjeni delavci, ki bodo na podlagi tega prevzeli obveznosti. Tudi na tej ravni bodo sindikati posvečali vso skrb izvajanju nalog -s področja civilne in narodne zaščite, zlasti pa družbene samozaščite (uveljaviljali samoupravne odnose, skrbeli za delavca ter varno in humano delo, varovali premoženje, sodelovali pri delu delavske kontrole, skrbeli za odnos do dela in za delovno storilnost).
V sodelovanju -s sindikati na občinski ravni bodo -izdelali navodilo za idelo v vojnih razme-
Podpredscdnlk republiškega sveta je te dni prejel anonimno pismo, katerega vsebina neposredno zadeva akcijo sindikatov, ki smo jo poimenovali kar »zaključni računi 1978«. Anonimke sicer a priori romajo v »uredniški koš«, vendar smo se tokrat odločili narediti izjemo. Zato, ker bi tako, kot razmišlja anonimni pisce pisma, pravzaprav moral razmišljati vsak sindikalist, še več, vsak sindikalno organiziran delavec. Naš komentar k pismu anonimnega pisca je zato kratek: pa še res je!
Ko spremljam časopisne članke zadnjih dni, se mi poraja tiho upanje, da mislite izvajanju zakona o združenem delu in s tem v zvezi razvoju gospodarstva posvetiti -tisto pozornost, -ki jo ta problematika zahteva.
Iz teh sestavkov sem -med drugim razbral, da -bodo -sindikati pri obravnavanju zaključnih -računov zahtevali od poslovodnih organov analize o poslovanju v mi-nulem letu. Naj k -tem-u dodam še naslednjo izjavo: »sindikati moramo -delati tako, da bodo delavci odločali sami« itd. Če res želimo, da bodo delavci sami odločali, potem bo ta analiza poslovodnih organov najbrž premalo, saj so take analize vselej tako zapletene, da jih delavec sploh ne razume.
Pri obravnavi zaključnih -računov velja posvetiti pozornost tudi izdatkom za Službena potovanja, za reprezentanco in -reklamo. Tu se -skrivajo milijoni, ki bi jih -drugje neizmerno potrebovali. Vprašajmo se, kdo od delavcev je glasoval za to, da je delovna organizacija namenila za reprezentanco toliko in itdliko milijonov, kdo od delavcev je glasoval za to, da je dala delovna organizacija v obliki -reklame toliko milijonov nogometnemu ali košarkarskemu klubu. Komu od delavcev j c bilo prikazano, da je bilo potrebno -toliko službenih potovanj? Službena potovanja so sicer potrebna, vendar si ni mogoče zamisliti resnega dela
rah za tiste osnovne organizacije, ki bodo delovale tudi v morebitni vojni.
Nalog je -seveda še več, v taki ali drugačni obliki. Akcija sama bo -toliko bolj uspešna-, ikol-ilkor bolj bomo uspeli prepričati slehernega posameznika, da naj nihče ne misli, da -bo v vojni- znal tisto, česar se v miru ni naučil!
-P. S.: Prav in tudi nujno bi bilo, -da se -glasila organizacij združenega dela čimbolj in čim celoviteje vključijo v to akcijo.
Peter Štefanič
vodilnega človeka v delovni organizaciji, ki je dan za dnem na potovanjih. Tudi reprezentanca je tako raztegljiv pojem, -da se v njej ne skrivajo samo visoki izdatki za pogostitve poslovnih prijateljev, marveč so skriti tudi izdatki za podkupovanja, -ko ob novem iletu vodilni ljudje iz ene delovne organizacije pošiljajo vodilnim -druge -draga darila ter na -tako nedostojen -način utrjujejo svoje poslovne stike. Mislim da so pogostitve poslovnih prijateljev v delovnih organizacijah povsem nepotrebne, -saj vsi poslovneži za službena potovanja povrnjene potne stroške. Pogostitve pa kaj pogosto prehajajo v pravcate pojedine, ki se jih udeležuje veliko ljudi, med njimi pa nikoli ni delavcev. Prav tako ni delavcev tam, kjer delijo
darila. Tudi sredstva za reklame so pogosto nesmotrno uporabljena. Ali je reklamna tabla na nogometnem stadionu res vredna milijonskih zneskov? Ni čudno, če potem govorimo o trgovini z modernimi sužnji, saj nogometaše prodajajo in kupujejo vsevprek. Če že to počenjajo v kapitalističnih državah, tega ne bi smeli prenašati v našo socialistično družbo. Najhuje je pa to, da pri tem uporabljajo družbena sredstva, ki nam jih -drugje tako zelo primanjkuje.
Ne zamerite mi ostre kritike, vodi me iskrena želja, da bi se razmere vsestransko izboljšale in da bi delavci res lahko sodelovali pri odločanju o delitvi sredstev, ki so jih ustvarili.
O reklami, reprezentanci in še čem
Gasilci so po uspehih sodeč dobro pripravljeni
Gasilci v delovni organizaciji Jelovica se dobro zavedamo odgovornosti na področju varstva pred požarom, zato stalno skrbimo in delamo na tem, da so vse enote čim bolje pripravljene. Čeprav smo šele na sredini gasilske »sezone« pa so že bili doseženi nekateri dobri tekmo-
žarno varnost v vseh temeljnih organizacijah Jelovice. Tako tekmovanje je bilo donimo konec maja, mesto praktičnega delovanja pa je bilo na prostoru in objektih temeljne organizacije gradnja montažnih objektov. Udeležile so se ga enote temeljnih organizacij: Jelobor iz So-
Tak pa je »gasilski« posnetek po uspeli gasilski vaji na TOZD Gradnja montažnih objektov
valni uspehi, ki pričajo, da so vse desetine dobro pripravljene in da gasilci v celoti delamo po letnem programu dela. Sicer pa poglejmo nekaj podatkov, ki jih kaže posebej omeniti.
vodnja (vodil jih je desetar Rudi Com), »Senčila« iz Preddvora (desetar Franc Intihar), »Okna in vrata« iz Starega dvora — imeli so dve desetini in to moško in žensko. Opravičeno se ,tek-
^5 e/
■gg

lllllll
'' . .
Prvič nam je uspelo po ustanovitvi gasilskih enot po vseh temeljnih organizacijah izvesti gasilska tekmovanja, ki imajo osnovni cilj — povečati prot Spo-
ni o vanj a niso udeležili gasilci iz Kranja iz obrata senčil, neopravičeno pa desetina iz Jelobora Gorenja vas. Tam je vodstvo enote neaktivno in posledica je
potem nepripravljenost in nesodelovanje. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, vodila pa ga je tekmovalna komisija, ki jo je vodil republiški gasilski sodnik Vinko Veber, ostali člani pa so bili Franc Košir, Anton Kužnik in Stanislav Šink. Tekmovalni dosežki so bili dokaj dobri in komisija je dala tudi temu primerne ocene, priporočila pa je, da se s takim načinom dela še nadaljuje.
Teden dni kasneje pa je bilo občinsko tekmovanje gasilskih enot iz vse občine na katerem je naša gasilska enota v konkurenci 23 gasilskih društev zasedla odlično tretje mesto, med gasilci, ki delajo v deovnih organizacijah pa celo prvo mesto. Pohvaliti je treba vse člane enote, posebej pa desetarja Boža Masneca in njegovega pomotčni-ka Jožeta Ruparja, ki sta izredno dobro vodila tekmovalce.
Med pomembnimi dogodki ne kaže prezreti tudi ustanovitve prve ženske desetine, ki je imela že precej vaj, udeležila se je
tudi tekmovanj v okviru Jelovice in kasneje tudi v okviru občine Škofja Loka. Uspehi so bili dobri, posebej pa gre pohvaliti njihovega inštruktorja Leopolda Čanžeka, ki je desetino pripravil izredno dobro in to v kratkem času.
Gasilci smo letos organizirali tudi seminar za vajence v Jelovici, njegov namen pa je bil seznaniti ,te mlade delavce s protipožarno varnostjo in s tem seveda tudi z veliko vrednostjo, ki je v Jelovici in ki jo pač kaže varovati. Tudi ostale aktivnosti potekajo po programu in tako lahko zaključim, da je skrb za varstvo skupne lastnine prod požari tako stalno prisotna pri večini zaposlenih. O tem pa priča tudi podatek, da se je lotos povečalo število naročnikov za Gasilski vestnik za novih 33 naročnikov, kjer namreč vsi lahko veliko preberejo o strokovnih stvareh, ki jih mora poznati dober gasilec.
Stanislav Šink
X. LESARIADA
— VELIKI USPEHI JELOVICE
»Od skupnih začetkov, ko je lesni kombinat Novoles organiziral prvo Lesariado, je število udeležencev naraslo od 250 na današnjih 2000. To je dokaz, da sta rekreacija in šport danes potrebna slehernemu delovnemu človeku, še več, športne igre so postale tradicija in potreba,« je poudaril Janko Goleš, predsednik IS SO Novo mesto ob otvoritvi Lesariade, ki je potekala pred Športno dvorano Marof.
Novo mesto in organizatorja jubilejne X. Lesariade Novoles, lesni kombinat Straža in Gozdno gospodarstvo Novo mesto so nas tekmovalce in tekmovalke Jelovice lepo sprejeli. Ves uvodni del z otvoritvijo nam je dal občutek, da se bomo dobro počutili v metropoli Dolenjske in vtis o dobrosrčnosti Dolenjcev.
Tekmovanja so se pričela. Igrišča za posamezne panoge so se razprostirala po celom Novem mestu in tudi v Dolenjskih Toplicah (plavanje) in Šentjerneju (balinanje), kar nam v začetku ni bilo všeč, toda prav zato smo se vsi še bolj spoznali z mestom gostiteljem.
REZULTATI
Kočni vrstni red ekip točke
1.	BREST Cerknica	265,5
2.	MEBLO Nova Gorica	259
3.	Jelovica Šk. Loka	226
4.	-5. MARLES Maribor	224
LESNA Slovenj Gradec	224
6.	ELAN Begunje	214
Skupaj je nastopilo 49 ekip.
MALI NOGOMET
L LIP Slovenske Konjice
2.	SLOVENIJALES TM Slovenj Gradec
3.	-4. JELOVICA šk. Loka
SLOVENIJALES Best Cerknica
Skupaj je nastopilo 42 ekip.
Ekipo so sestavljali- Miloševič Luka — vodja, Žabkar Jože, Džamlbič Uzeir, Bunce Danilo, Dončič Dragan, čočkalo Milan, Osredkar Miran in Oreški Josip.
KEGLJANJE — moški
št.
kegljev
L LIK Kočevje	262
2.	GG Novo mesto	259
3.	MEBLO Nova Gorica	257
18. JELOVICA Šk. Loka	216
Skupaj 'je nastopilo 43 ekip.
Ekipo so sestavljali: Karun Janko — vodja, Umnik Janez, Roblek Jaka, Kunstelj Andrej, Pintar Miro in Mrak Franc.
KEGLJANJE — ženske
št.
kegljev
L MEBLO Nova Gorica 202
2.	LIP SAVINJA Celje	182
3.	JELOVICA Šk. Loka 176 Skupaj je nastopilo 27 ekip.
Ekipo so sestval jali: Oblak Smiljana — vodja, Čadež Slavka Brčko Marija, Peterlin Mota, Pirc Stanka, Platovšek Ivica, Ziherl Anica in Bogataj Majda.
5
STRELJANJE — moški
št.
krogov
1.	STOL Kamnik	842
2.	MEBLO Nova Gorica	834
3.	ELAN Begunje	830
7. JELOVICA Šk.	Loka	814
Skupaj je nastopilo 34 ekip.
šport — šport — šport — šport — šport
Ekipo so sestavljali: Umnik Janez — vodja, Cerovski Savo, Frelih Alojz, Strel Milan in Maž-gon Zmago.
STRELJANJE — ženske
št.
krogov
1.	LIP Slov. Konjice	487
2.	BREST Cerknica	464
3.	MARLES Maribor	463
5.	JELOVICA Sk. Loka	422
Skupaj je nastopilo 25 ekip.
Ekipo so sestavljale: Jurca Tatjana — vodja, Fojkar Dora in Pirc Stanka.
NAMIZNI TENIS — moški
1.	LESNINA Ljubljana
2.	MEBLO Nova Gorica
3.	—4. ELAN Begunje in JAVOR
Pivka
5.-8. JELOVICA Škofja Loka Skupaj je nastopilo 27 ekip.
Ekipo so sestavljali: Marušič Vinko — vodja, Hafner Peter in Klevišar Rajko.
NAMIZNI TENIS — ženske
1.	GG Brežice
2.	STOL Kamnik
3.	—4. BREST Cerknica in LIKO
Vrhnika
9,—16. JELOVICA Škofja Loka Skupaj je nastopilo 16 ekip.
Ekipo so sestavljale: Žbogar Stanka — vodja in Potnar Kati.
ODBOJKA — moški
1.	GG Bled
2.	NOVOLES Novo mesto
3.	—4. MARLES Maribor in
LESNA Sl, Gradec 9.—16. JELOVICA Škofja Loka Skupaj je nastopilo 23 ekip.
Ekipo so sestavljali: Grošelj Matjaž — vodja, Brczovnik Edo, Završnik Jelo, Vrhovnik Štefan, Debeljak Boris in Selan Roman.
04®

ODBOJKA — ženske
1.	LESNA Slovenj Gradec
2.	MARLES Maribor
3.	-4. BREST Cerknica in ME-
BLO Nova Gorica 5.-8. JELOVICA Škofja Loka Skupaj je nastopilo 12 ekip.
Ekipo so sestavljale: Engelman Lidija — vodja, Kalan Jana, Potnar Kati, Čadež Slavka, Mezek Cirila, Bogataj Majda in Žbogar Stanka.
ŠAH — moški
1.	STOL Kamnik
2.	GG Postojna
3.	LESNA Slovenj Gradec
4.	JELOVICA Škofja Loka Skupaj je nastopilo 27 ekip.
Ekipo so sestavljali:	Kalan
Karel — vodja, Rupar Jože, Bertoncelj Andrej, Medja Brane in Oldjar Robert.
Posamično
'kategorija nad 35 let 50 m prosto
7.	Plešec Miha	0,35,7
9.	Miklavc Ivan	0,36,8
kategorija pod 35 let
50 m prosto
10.	—11. Cerovski Savo	0,33,1
29. Bedekovič Klemen	0,39,6
40. Rogelj Lado	0,56,6
štafete 4x50 m prosto
7. JELOVICA Škofja Loka 2,26,8
V disciplinah ŠAH — ženske
in PLAVANJE — ženske Jelovica ni nastopila.
še nekaj besed o izrednem tekmovalnem uspehu naše ekipe, ki je pod vodstvom tov. Rogelj La-
BALINANJE
1.	MEBLO Nova Gorica
2.	GG Postojna
3.	—4. BREST Cerknica in JA-
VOR Pivka
9,—16. JELOVICA Škofja Loka Skupaj je nastopilo 21 ekip.
Ekipo so sestavljali: Bogda-nič Damir — vodja, Čukman Pero, Blažir Milar in Selak Franci,
PLAVANJE — moški
čas
1.	NOVOLES Novo mesto 4,57,0
2.	MEBLO Nova Gorica	5,21,2
3.	ALPLES Železniki	5,31,7
8.	JELOVICA Škofja Loka 5,49,6 Skupaj je nastopilo 14 ekip.
dota osvojila skupno tretje mesto in se vrača z lepim pokalom. Predvsem je tu potrebno pohvaliti ekipo nogometašev, ki je pokleknila šele v polfinalu s kasnejšima zmagovalcema LIP Slovenske Konjice. Tekma se je končala z 0:0 in šele po streljanju sedemmetrovk so nogometaši izpadli. Plaketo, ki so jo osvojili za 3.—4. mesto, pa so si priigrali z izredno igro in elanom. Še podatek, igrali so 2 uri in pol skupaj na asfaltnih igriščih in vložili v svoj uspeh ogromen osebni napor.
Izreden uspeh so dosegle tudi kogljačice s tretjim mestom in
osvojeno plaketo. Ta uspeh je krona delovanja kegljaške ekipe pod vodstvom vodje kegljaške sekcije tov. Pavlin Franca. Res pa je, da je moška ekipa kegljala pod pričakovanji in zato je potrebno naša dekleta še posebno pohvaliti.
Tudi strelke in strelci, namizni tenisači in plavalci so po tekmovalnem uspehu v vrhu nas lesarjev. Celotna ekipa Jelovice je, čeprav ob slabem zanimanju vodilnih delavcev (vso pohvalo pa zaslužii Medja Brane), dosegla uspeh, ki bi moral v bodoče »šport« zasejati tudi širše in predvsem predramiti zaspale športnike in športnice, vrh Jelovice in družbenopolitične organizacije ZA ŠPORT IN REKREACIJO — ZA DELOVNEGA ČLOVEKA.
Organizatorji so v športni dvorani uredili slavnostno prizorišče, pripravili plesišče in ob zvokih »žive muzike« prijetnega novomeškega, ansambla se je začel zaključni del Lesariade. No, ni 'kaj, tudi tu smo se Jclov-čami vidno udeležili veselja in tudi imeli smo se za kaj. Ob proglasitvi rezultatov smo bili najsrečnejša ekipa in pokal smo pošteno zapili, ter odplesali pravo kolo po plesišču. Pa ne, da bi se samo mi zabavali, v zabavi je prišlo do prave integracije tekmovalcev in tekmovalk različnih panog in ekip. Bilo je res veselo in tako »hudo«, da smo ob odhodu domov bili zelo utrujeni >in v avtobusu skoraj vsi zaspali.
Športniki Jelovice zaslužijo vso pohvalo im to ne samo za uspeh na Lesariadi, zaslužijo pohvalo tudi za trud, ki so ga vložili med letom, kajti za treninge, priprave i.n razna -tekmovanja so porabili mnogo svojega dragocenega prostega časa, porabili precej lastnega denarja, saj se jim v večini primerov zaradi skromnih finančnih sredstev, 'ki so dodeljena športnikom Jelovice, ne povrnejo niti prevozni stroški, kaj pa še kaj drugega.
Mnenja smo, da bi bilo treba športnikom Jelovice posvetiti več pozornosti, še posebno od vodstva TOZD in DO, kakor tudi od samoupravnih organov, kajti športniki so tudi dobri delavci in s športnimi uspehi dokazujejo veliko pripadnost Jelovici in popularizirajo še večji ugled Jelovice po Sloveniji.
Selan Roman
Pavlin Franc
Šport za vsakogar
— šport — šport — šport — šport — šport
Kako smo plaval’
Kdo bi pomislil, plavanje št. 1 v Jelovici. Vendar, kdor je doživel letošnji 6. junij v plavalnem bazenu v Železnikih, bo to gotovo razumel.
Mnogo pred napovedanim časom hitijo kolone avtomobilov po Selški dolini, avtobusi so polni tekmovalcev in navijačev. Vsi hitijo, da bi videli in pozdravili tekmovalce, plavalce, ko se bodo polni moči, željni borbe in prepričani v svoj uspeh pognali v vodo.
Prelepa dvorana pokritega bazena nudi nepozabno sliko. Navijači prepevajo, razviti so transparenti, zastave plapolajo, zares enkraten prizor. Vse nosi za seboj navdušenje, zanos, tekmovalna mrzlica. Brni kot v panju. V velikem pričakovanju lepih rezultatov in zagrizenih bojev.
Na oddaljenem koncu bazena in na drugi strani od reporterske lože so se prikazali že prvi plavalci, ogrnjeni v debele ko-
palne plašče s kapucami preko glave, tako, da jih težko prepoznamo. Še par minut do starta. V dvorani zabuči, ko pokrovitelj, pravzaprav glavni organizator cla znak za začetek takore-koč najbolj množične športne prireditve.
Uradni spiker že objavlja seznam tekmovalcev. Med gledalci Že padajo stave, kdo bo zmagal
—	kdo je najbolje izkoristil predtekmovalno sezono in se najbolje pripravil za veliki obračun. Starter je dal znak — tekmovalci na mesta. Gledamo stasite fante, kajti dekleta štar-tajo kasneje, stojijo na startnih mestih, pogledi uprti naprej, koncentracija misij 100 % — pred vsemi je le en cilj, ena misel — zmagati. Dvorana je onemela, slišati je le starterjev glas
—	START.
Telesa se sprožijo, vsaka mišica daje vso moč iz sebe, voda se zapeni, dvorana zahrumi od huronskega navijanja. Pogled
JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka
Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Kustec Lidija, Radelj Janez, Batagelj Mojca, Krajnc-Kikelj Irena, Likar Janez, Zupan Anton, Ziherl Franc.
Odgovorni urednik: Pavlin Franc
imam uprt v tekmovalca na prvi progi. Zdel se mi je najmanjši, vendar ko ga gledam kako lahkotno premaguje meter za metrom, lahko občudujem skladnost gibov, eleganco in moč katero izžareva njegovo plavanje. Zares užitek kakršnega ne pozabiš. Ta bo najboljši, si mislim. Že je tu obrat, trije, štirje so poravnani, najbolje je obrnil in si priboril majhno prednost prav tekmovalec na prvi progi. Gledalci ne vzdržijo več na svojih mestih, vse je na nogah, dvorana buči, buči, tektmovalci pa črpajo zadnje atome moči iz svojih teles. Dajmo še deset zamahov. Zmaga! Zmagovalec je tekmovalec na prvi progi. On je najboljši. Val navdušenja preplavi dvorano, ploskanje in pesem ne ponehata. V vodi pa presrečni zmagovalec pozdravlja svoje navijače.
In zdaj so na vrsti dekleta. Ne vem, kar težko čakamo, da se pojavijo na štartnih mestih. Uh — oh in sploh in občudujoči žvižgi preplavijo dwvorano, ko odvržejo kopalne plašče in sto-
Visoka
Ligaško tekmovanje in sicer v II. zvezni rokometni ligi so zaključili tudi loški rokometaši, ki kot veste nosijo ime svojega pokrovitelja Lesne industrije Jelovica. Letos so dosegli v iz-

redno močni konkurenci, za katero bi lahko rekli, da je bila najmočnejša doslej, svojo najboljšo uvrstitev. Bili so šesti, in več ikot mesto razveseljuje podatek, da so se rokometaši na vsaki tekmi borili kot je treba. Z malo več sreče, bi lahko osvojili še kakšno mesto višje. Pa kljub temu je uspeh velik, saj je v moštvu le in cikaj izkušenih igralcev pa cela vrsta ml a-
Rešitev
1.	Les-kovar, Les-kovec, Leskošek
pijo visoke, elegantne, oblečene v najnovejši krik plavalne mode, na štartna mesta. Prejšnja slika se ponavlja. Toda zakaj dekleta plavajo zmeraj počasneje, saj so šele na sredini bazena, ustavljajo se — plešejo — saj to je ples na vodi. Dvorano preplavi glasba, protestni žvižgi se spremene v navdušujoče ploskanje. Priznanje lepoti, graciozno-
sti, eleganci in prijateljstvtu. Da, prijateljstvo, niso hotele, da bi jim bolj za medalje uničil njihovo srečno prijateljstvo.
Lep večer se približuje koncu. Tudi to je nagrada.
Res kako malo nam je reba, da smo srečni. Gledalci počasi zapuščajo pokrito dvorano zimskega bazena. Polni vtisov in doživetij, veselja in razočaranj.
REZULTATI PRVENSTVA JELOVICE V PLAVANJU 50 m — PROSTO — ŽELEZNIKI 6/5-1979
Moški do 25 let:
L Cerovski Savo, TOZD Proizv. oken in vrat	33,2
2.	Kovačič Bojan,	"	33 5
3.	Fojikar Janez,	”	45 9
4.	Pratljačič Anto,	"	45 o
5.	Kresovič Rajko,	"	50,8
Moški od 26—35 let:
1.	Bedekovič Klemen, DSS	38,0
2.	Tičar Matjaž,	”	44^
Moški nad 35 let:
1.	Miklavc Ivan, DSSS	35 9
2.	Cul um Vlado ”	49^
Miklavc Ivan
dih, ki so se šele kalili in drugo leto lahko upravičeno pričakujemo še boljše uspehe. S to dobro uvrstitvijo pa so rokometaši ‘tudi najbolje upravičili in se zahvalili pokrovitelju za njegov prispevek. Ime Jelovice se je tedne in tedne pojavljalo na športnih straneh časopisov im tudi prek radia in televizije. In ker so pogosto zmagovali je pač bilo ime vselej povedano v tistem veselem tonu, ki pač ostane v ušesih.
j.č.

2.	Na-talija, na-ličje, na-pada-lec
3.	in-let, in-tertler, in-stanca
4.	du-šilo, Du-bravka, du-gong
5.	stri-galica, stri-ček, Stri-tar
6.	Ja-Iovec, ja-stog, Ja-vomik LES-NA-IN-DU-STRI-JA
Kruh
Pred vojno manjkalo je kruha ko delo je iskal občan, tovarnarja pa ušesa gluha vse prošnje bile so zaman
Družina vsaka je trpela, če je štela mnogo otrok si bil večkrat brez sredstev in brez dela
človek pridnih rok.
Je narod stavkal se upiral, da fašizma stre se iz zemlje duh v bojih težkih pot zaviral Z borbo za vsakdanji kruh
Ko je svoboda zasijala nov človek je iz boja vstal, zemlja, tovarna kruh si dala si borec ga je izbojeval
Naj zaveda se mladina, ki v svobodi zdaj živi je s krvjo prelita domovina naj kruh ne meče se v smeti.
Lepa čista si narava tu in tam bel kruh leži, mladina tvoja bistra v življenje z njim hiti.
Da bi pobrala se drobtina si zemlja naša sveta dar, varčna z njim naj bo družina si človek njega gospodar.
Ne odmetujmo ga, je velik greh, zaslužil svoje je ime ne sme ležati več v smeteh so na svetu lačni še ljudje.
Lojze Hafner