Poštnina plačana ▼ gotovini,
Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Oin 20—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2•— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto IV	Celje, dne 21. aprila 1933	Štev. 8
Amerika že pije
V Združenih državah Severne Amerike je v petek dne 7. t. m. stopil iz veljave zakon o prohibiciji. Amerika, ki je bila suha točno trinajst let, dva meseca in triindvajset dni, je v petek 7. t. m. pričela zopet piti.
Ukinitev prohibicije so v vseh večjih mestih Amerike proslavili zelo svečano in hrupno. Najbolj se je seveda odlikovalo pri tem glavno mesto New York. Na stotisoče ljudstva je bilo v noči od četrtka na petek po ulicah, kjer so priredili razne obhode in na vse mogoče načine dali duška svojemu oduševljenju. Gledališča so bila prenapolnjena in o polnoči so igralci in igralke z odra s čašo piva v roki nazdravljali gledalcem. Tudi radio je pozdravil veseli dogodek; o polnoči je najbolj goreči nasprotnik prohibicijskega zakona, rektor Columbia-univerze Buttler potom radia s kratkim in navdušenim govorom omenil konec prohibicije. Restavracije so bile natlačeno polne in napravile toliko prometa, kakor že več let ne. Računa se, da se je v New Yorku takoj prvo noč iztočilo nad pol milijona sodčkov piva. Do jutra je trajalo veselo rajanje v proslavo vrnitve Amerike k alkoholu.
Zadnje dni pred ukinitvijo prohibicije je vsa Amerika v mrzlični napetosti pričakovala ukinitve strogih odredb glede konsuma alkoholnih pijač. Male gostilne so zadnji čas izobesile velike plakate z napisom; Samo malo še ... V splošnem so gostilničarji v New Yorku sklenili, da začno točiti pivo šele 7. t. m. ob 6. uri zjutraj. Samo velike restavracije so naročile v to svrho nad 30 milijonov steklenic piva. Nad 40.000 brezposelnih je že prvi dan povratka Amerike k alkoholu našlo zopet za-poslenje. Manjši lokah, razni klubi itd. so seveda točili pivo takoj, ko je v četrtek dne 6. t. m. odbila ura pol noči.
Zanimivo je, kakšno stališče bodo k ukinitvi prohibicije zavzeli tihotapci alkohola, ki so, dokler je trajala prohibicija, s tihotapstvom alkoholnih pijač služili obilo denarja. Eden njih je izjavil nekemu francoskemu vinskemu trgovcu, da bo v kratkem lahko potom njih prodajal svoje vino, ker oni ta posel, za katerega so žrtvovali vse, najbolje razumejo.
Konec prohibicije v Ameriki je bil dne 7. t. m. posebno svečano proslavljen v državah New York, Washington, Kalifornia, Pennsylvania, Oregon, Nevada, Indiana, Arizona, Montana, Missouri, Kentucky, Wiscousin, Illinois, Mainea, Michigan, South Carolina in New Jersey. Zaenkrat je prohibicija ukinjena v štiri in dvajsetih državah z dva in šestdeset milijoni prebivalcev, katerim pa bo v kratkem sledilo še šest držav. Poleg tega je še deset držav z dva in dvajset milijoni prebivalcev, ki še premišljujejo, če naj še nadalje ostanejo suhe ali pa postanejo mokre, dočim je devet držav z enajst milijoni prebivalcev odločno proti ukinitvi prohibicije. V današnjih težkih časih in pri izpraznjenih blagajnah vsekakor ni malenkost, da je Amerika že prvih 48 ur po odpravi prohibicije dobila samo davka na pivo nad 10 milijonov dolarjev. Taki dohodki bodo verjetno zlomili v kratkem vsak prohibicijski odpor.
Brez dvoma je suhega režima v Ameriki enkrat za vselej konec in se ne bo obnovil nikoli več. Morda se bodo nekatere države še nekaj časa prizadevale ostati suhe, toda v kratkem bodo morale rade ali nerade slediti ostalim in se odpovedati prohibiciji. Res je zaenkrat dovoljen le konsum 3-2 % piva in lahkega vina, s katerim se ni zlepa mogoče upijaniti, toda pri tem ne bo ostalo, temveč bo v doglednem času prohibicija končnove-ljavno ukinjena in dovoljen konsum vseh alkoholnih
pijač sploh. Jasno je, da je v izdatni meri prisilila Ameriko k ukinitvi prohibicije vprav sedanja težka gospodarska kriza, katero tudi Amerika vedno bolj občuti. Viri vseh državnih dohodkov vedno bolj usihajo, no in vprav davek na alkoholne pijače, točilne takse, uvozna carina itd. so brez dvoma ena najvažnejših postavk v državnih dohodkih povsod in jih v sedanjih težkih časih tudi Amerika ni mogla več pogrešati. Možnost uravno-vesenja državnih dohodkov in izdatkov je tudi pri ukinitvi prohibicije v Ameriki igrala odločilno vlogo.	(Dalje prihodnjič.)
Razno
Pivo v Ameriko. Angleške pivovarne delajo s polnim obratom, ker hočejo prehiteti konkurenco s kontinenta in prve pričeti z uvozom piva v večjem obsegu v Ameriko. Medtem pa je iz Osle že odplula prva ladja z 20.000 steklenicami norveškega piva za Ameriko, več ladij v to svrho pa imajo norveške pivovarne že naročenih ter bodo tudi v kratkem naložene s pivom odplule isto pot. Pa tudi v Nemčiji so pridno na delu. Znani Hofbrauhaus v Miinchenu je 10. t. m. že odpravil prvo pošiljatev svetlega piva Američanom, naročil pa ima še za več tednov.
Napačno je
1.	Pustiti obrezane trte vse križem razmetane po nasadu.
2.	Trositi gnoj in gnojila naravnost na koreniko.
3.	Pustiti hmelj sploh negnojen ali ga zagnojiti premalo.
4.	Gnojiti hmelj enostransko.
5.	Postavljati hmeljevke preblizu hmeljske korenike.
6.	Pustiti v nemar zatiranje škodljivcev na hmelju.
7.	Slepo verjeti, da bo cena hmelju letos visoka in da bo šlo vse dobro v denar.
8.	Biti hmeljar pa ne tudi naročnik in vesten čitatelj lista »Slovenski hmeljar«.
9.	Pustiti neporavnano naročnino za svoj list.
Pravilno je
1.	Vse, kar si pri obrezovanju narezal, čimprej pobrati, odstraniti iz nasada in če le mogoče sežgati. Zlasti letos je to nujno potrebno, ker je bilo opaziti mnogo ličink hmeljskega rilčkarja in je nevarnost, da se ta nevarni škodljivec še bolj razširi.
2.	Gnoj in gnojila trositi vsaj 30—50 cm (eno do dve pedi) daleč proč in okoli korenike.
3.	Zavedati se, da brez nič je nič in vsaj letos že, ko se nam obetajo boljše cene, precej sestradane hmeljske nasade zopet enkrat pošteno zagnojiti.
4.	Dati hmelju vse tri hranilne snovi, kalij, fosforovo kislino in dušik v zadostni, vendar dušika ne v preobilni meri. Posledica enostranskega gnojenja je navadno pičlejši, prav gotovo pa po kakovosti slabši pridelek.
5.	Hmeljevke postaviti vsaj 30—40 cm (eno do dve pedi) daleč proč, pred ali za koreniko.
6.	Biti prepričan, da je zatiranje škodljivcev in bolezni prav tako potrebno, kakor vsa druga dela v hmelj-skem nasadu.
_ i;* daj hmelju, prijatelj, da bo imel in tudi držal lepo gladko zeleno ■ ''•■■J1* barvo. K vsakemu sadežu potrosi in zagrebi 2—4 jedilne žlice 40 °/0 kalijeve soli. Še je čas in zato nikar ne zamudi prilike I
7.	Zavedati se že danes, da bo primerno ceno doseglo le glede kakovosti brezhibno blago in že pri prvih delih v hmeljskem nasadu ukreniti vse potrebno, da bo naš letošnji pridelek čim najboljši.
8.	Biti naročnik in vestno prebirati edini naš strokovni hmeljarski list »Slovenski hmeljar«, kajti le na ta način boš o vsem točno poučen in pridelal res prvovrstno blago ter ga tudi v današnjih težkih časih po primerni ceni spravil v denar.
9.	Naročiti list »Slovenski hmeljar« in tudi čimprej poravnati malenkostno naročnino, kajti čim več naročnikov bo imel list in čim bolj točno bo poravnana naročnina, tem obsežnejši bo in tudi boljši po vsebini.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Obrezovanje hmelja je končano in tudi hmeljevke bodo v kratkem postavljene. Vkljub temu, da je rastlina odgnala ponekod le slabe poganjke ter je bilo kar težko dobiti res lepih sadežev, ki so bili cesto še črvivi, pa se računa, da ta okolnost na nadaljnji razvoj ne bo imela posebnega vpliva. Hmeljarji, ki računajo letos z boljšim plačilom za svoj trud, so hmeljišča večinoma zopet pošteno zagnojili in je zato upati, da si bo prej nekoliko sestradana rastlina hitro opomogla. Vreme je še preče) ugodno, vendar se je opažalo pomanjkanje vlage ter je bilo nekaj izdatnega in toplega dežja že prav potrebno. — V hmeljski kupčiji pa traja dalje precejšnje zatišje. Lanski letnik je, izvzemši nekaj stotov, itak bil že prej razprodan, za starejše letnike pa še ni bilo nobenega pomembnejšega zaključka. Za letnik 1933 v predprodaji je zopet nekaj več zanimanja ter se plačuje po 20—30 Din za kg; občutno pomanjkanje gotovine pa zelo otežuje kupčijo.
Vojvodina: Razvoj hmeljske rastline zaenkrat prav dobro napreduje, sicer pa je položaj nespremenjen.
Češkoslovaška: Spomladanska dela v hmelj-skih nasadih prav dobro napredujejo. Obrezovanje hmelja je v polnem teku in bo v kratkem končano. Vreme je pretežno suho in nekoliko več vlage ne bi škodovalo. Z ozirom na boljše izglede na prodajo posvečajo hmeljarji hmeljiščem zopet večjo pozornost. — Na hmeljskem tržišču pa je postalo zadnji čas vedno bolj živahno in cene so kar skakale kvišku. Na izdatno povpraševanje je malo ponudbe ter je zato tudi vedno manj razlike v ceni za različne kakovosti. Ker se zlasti za ameriški račun mnogo kupuje in so zaloge letnika 1932 že zelo pičle, se plačuje sedaj žateško blago že po 56—67 Din za kg, res izbrano prvovrstno pa tudi še dražje. Znamkovanih je dosedaj 40.379 bal lanskega žateškega pridelka v skupni teži 51.364 stotov, t. j. nad 86% celokupnega pridelka. Tudi za žateški pridelek 1931 traja povpraševanje dalje in se plačuje po 15 do 17 Din za kg. Letnik 1932 iz Ušteka in Roudnic, ki pa je še bolj razprodan kakor žateški, je tudi poskočil v ceni in se trži zadnji čas po 52—60 Din za kg. Zaključna
tendenca na žateškem tržišču se smatra za zelo čvrstč in se računa še z nadaljnjim dviganjem cen.
Nemčija : Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v polnem teku in je v hmeljiščih vedno več življenja. Zgodnje vrste so že obrezane, pa tudi pri poznih se že pričenja z obrezovanjem. Vreme je za razvoj hmeljske rastline prav ugodno. — Na hmeljskem tržišču traja dalje sicer mirna, vendar zelo čvrsta tendenca. Največ zanimanja je za Hallertauski in gorski (Hersbruck) hmelj, manj pa za Tettnangski in še mani za Spaltski. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in zadnji čas notira Hallertauski hmelj boljše blago 59—70 Din, gorski 47—58 Din, Spaltski 63—75 Din in najboljši Tettnangski 70—75 Din za kg; prodanega pa je bilo nekaj Hallertauskega hmelja po 66—69 Din, gorskega po 52—58 Din in Tettnangskega po 72—75 za kg — vse letnik 1932 boljše blago. Kdor še ima hmelj, se drži zelo rezervirano ter čaka še boljših cen in je zato ponudb prav malo.
Francija:	Na hmeljskem tržišču je postalo
zadnji čas zopet živahneje in je nekaj več zanimanja za kupčijo. Domače pivovarne so sicer že krite, vendar pa je ukinjenje prohibicije v Ameriki prineslo precej življenja in prometa za ameriški račun. Dočim je Burgundski hmelj že razprodan, se za alzaški plačuje zadnji čas 58—64 Din za kg. Za izvoz v Ameriko se kupuje v večjem obsegu tudi hmelj tujih provenienc in plačuje žateški po 60—80 Din, jugoslovanski pa po 60 do 75 Din za kg. Zaenkrat je zanimanje le za letnik 1932, dočim za starejše letnike še ni povpraševanja.
Belgija: Na hmeljskem tržišču je tendenca sicer čvrsta, vendar zelo mirna. Cene so se pa precej dvignile in notira letnik 1932 Poperinghe 32—34 Din in Alost 34 Din, letnik 1933 v predprodaji za oktober in november pa Poperinghe 35 Din za kg.
Anglija: Položaj na hmeljskem tržišču je ostal nadalje nespremenjeno miren. Tudi cene so ostale nespremenjene in so, izvzemši letnik 1932, le nominalne. Kako se bo položaj nadalje razvil, zavisi mnogo od višine pivskega zakona, ki bo po novem proračunu še ta mesec določen. Vsekakor je angleško hmeljsko tržišče zaenkrat še pod vplivom padanja konsuma piva in tudi na ukinitev ameriške prohibicije še ni prav nič reagiralo.
Amerika: Že podpis zakona, s katerim se zopet dovoljuje točiti pivo, je povzročil na hmeljskem tržišču viharni obrat in največjo živahnost. Ponudba ne more več kriti povpraševanja in cene se naglo dvigajo. Že
O_______________‘Š	• v Sloveniji priznanih
Sadno drevie ««<*•.tudi proa
J plačilu v jeseni radi
banov, subvencije m-,	o
najceneje rfCM SctlC^ttCItthf VoffllR
koncem preteklega meseca je lanski pridelek notiral 50—59 Din, predlanski 37—50 Din in starejši letniki 17 do 29 Din za kg. Dočim je v Yakima že večina blaga razprodana, je sedaj zlasti v Oregonu in Sonorni mnogo prometa. Iudi za angleški račun se pridno kupuje. V Oregonu je bila sklenjena kupčija za 1000 bal letno za tri leta naprej po stalni ceni 29—30 Din za kg. Tudi za inozemski hmelj je vedno več zanimanja in se boljše blago plačuje po 85—105 Din za kg. Uvoz hmelja iz inozemstva stalno narašča. Tendenca na tržišču je izredno čvrsta, zanimanje pa zaenkrat še pretežno le za pridelek 1932.
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Zurichu.
Splošno: Ukinitev prohibicije v Ameriki je izdatno vplivala najprej na domače hmeljsko tržišče ter cene hmelju bliskoma pognala kvišku. Na evropskih hmeljskih tržiščih pa še ni našla pravega odmeva in zaenkrat pomanjkanje zanimanja traja še dalje. Vzrok tega je gotovo v znatni meri okolnost, da so zaloge lanskega pridelka, katerega Amerika v prvi vrsti išče, pokupile večinoma domače pivovarne in zato ni več dosti blaga na razpolago. Izjema pri tem je le žateško tržišče, kjer je nastala silna hausse, kar dokazuje, da je vprav češka hmeljska trgovina dobro kalkulirala in tudi še pravočasno napravila izdatno propagando za češko blago; vendar pa so tudi v Češkoslovaški zaloge lanskega pridelka vsaj iz prve roke že večinoma razprodane. Nekoliko živahnejša je postala tudi francoska izvozna hmeljska trgovina, dočim Anglija in Nemčija nameravata Ameriko zalagati predvsem z že gotovim pivom.
Za razvedrilo
V znamenju časa.
Krojaški vajenec odnese opomin stranki. Ko se vrne ga vpraša mojster:
»No, kaj pa je rekel gospod Remec? Bilo mu je neprijetno, kaj?«
»Kaj še!« odvrne vajenec, »rekel mi je, da ga prav veseli in da se bom gotovo še večkrat oglasil.«
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
HMELJARJI! VAŠ DE X ARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
♦___________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
__________♦
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE
v Celju, Aškerčeva ulica
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake
vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;	"
2.	proti razbitju in razpoki; zvonoye, steklo;
3.	v življenskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4.	sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se 1
obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp. Franja Žcbota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev, 10.
Izdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. Ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec). Vsi v Celju.