Leto XXXI. Številka 3 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trite - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOCI N E Z CakajoCi na plin - V Kranju čaka na plin vsak dan po več sto ljudi, ki v pol ure razgrabijo 300 ali 400 jeklenk. Vzrok za pomanjkanje plina, pravijo v zagrebški Ini, je pomanjkanje nafte. Vendar obljubljajo, da bo kriza kmalu mimo in da bomo imeli februarja spet dovolj tekočega plina, (jk) — Foto: F. Perdan _J Kranj, petek, 13. 1. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja lffM kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Problem, ki razburja Plinska mrzlica ne mine Pomanjkanje nafte vzrok za pomanjkanje tekočega plina — V Kranju čaka vsak dan na plin tudi po več sto ljudi, ki v pol ure razgrabijo 300 ali 400 jeklenk — Na Jesenicah preskrba boljša - Vsak naj bi prišel le z eno jeklenko — Februarja konec pomanjkanja SEZONSKO ZNIŽANJE CEN Kranj — Dirka za plinom se je začela že lanskega decembra. V prvi polovici decembra smo Slovenci opozorili Ino, da je preskrba s plinom v naši republiki kritična. Zagrebška INA kot največji dobavitelj plina za Slovenijo je odgovorila, da se utegnejo težave nadaljevati tudi januarja in februarja, ker imamo doma pač premalo nafte. INA je tudi opozorila, da tudi za letošnje prvo četrtletje načrtujemo manjši uvoz nafte, kot bi predelovalci nafte v tekoči plin želeli. »Plinska kriza« se je kasneje še zaostrovala in januarja dosegla skrajno mejo. INA je zaprosila zvezni izvršni svet, naj dovoli uvoz 12.600 ton tekočega plina, ki bi vsaj delno omilil krizo v Sloveniji, Hrvatski in Bosni in Hercegovini. Tudi uvoz nafte v letošnjem letu najverjetneje ne bo tak, kakršnega bi želeli proizvajalci tekočega naftnega plina. Le-ti bi želeli uvoziti 12,5 milijona ton nafte, zvezni izvršni svet pa je količino znižal na 10,5 milijona ton nafte Kako kritična je preskrba s plinom, povedo podatki, da je INA zmanjšala vsem odjemalcem plina dobavljene količine. Petrol in Istra-benz sta decembra terjala 1800 ton tekočega plina, dobila pa sta ga le 1020 ton. Tudi reška rafinerija zaradi pomanjkanja nafte ne dela s polno paro. Njene zmogljivosti dosegajo 600.000 ton, vendar je decembra le 220.000 ton nafte predelala v tekoči plin, sedaj pa je proizvodnjo le dvignila na 350.000 ton. Večina gorenjskih potrošnikov je odvisna od ljubljanske Plinarne, le-ta pa je povezana z Ino. Plinarna je krinko občutila pomanjkanje, z njo pa vsi mi. Do konca avgusta je bila preskrba zadovoljiva, potem pa so se začele »plinske redukcije«. Med septembrom in koncem lanskega decembra je INA zmanjšala dobave ljubljanski Plinarni za 81 odstotkov ali 1170 ton. Dnevna potrošnja, ki običajno dosega 87 ton, je skokovito padala, pošle pa so tudi rezerve. Na vprašanja, zakaj plina ni, INA in z njo Plinarna odgovarjata, da pač ni nafte za predelavo. Jeseničani so pri preskrbi s plinom na najboljšem na Gorenjskem. Žele- zarna dobiva plin neposredno iz Ine, ostanek pa namenja Vodovodu, ki oskrbuje potrošnike. V drugih gorenjskih občinah pa je slabše. V Kranj so od 4. januarja do včeraj, 12. januarja, pripeljali vsak dan okrog 300 ali največ 400 jeklenk. Ljudje, nekateri so čakali tudi od štirih zjutraj naprej, so jih razgrabili v dobre pol ure. Danes najverjetneje plina ne bo. Vsaj tako so povedali v Plinarni. Vsakič pripeljejo tudi 35-kilogramske jeklenke za vrtce, šole, bolnišnice in obrate družbene prehrane. Količine so zmanjšane za 50 odstotkov, vendar za silo gre! Kadar se iz Ljubljane proti Kranju napoti tovornjak z jeklenkami, se za njim zapodijo tudi ljudje iz Ljubljane in od drugod. S tem povečujejo popraševanje za plinom v Kranju. Vse v redu bi še bilo, pravijo v plinarni, če ljudje ne bi imeli s seboj tudi po dve ali celo tri jeklenke. Bolj strpni bi morali biti, čeprav čakajoči za plin v Kranju ne povzročajo delavcem plinske postaje večjih preglavic. Kolikor časa bo še redukcija trajala, naj bi ljudje hodili po plin le z eno jeklenko . . . Proizvajalci plina obetajo, da bo pomanjkanja kmalu konec. Februarja bo menda plina spet dovolj ... J- Košnjek starije ženske, moške in otroške pletenin, srajc, usnjene galai od 16. \anuar\a do 15. februar\a 20 do 40 odstotkov v veleblagovnici GLOBUS, blagovnici Tina Kranj, v prodajalni KOKRA Jesenice in SLON Žiri Prisrčno snidenje v Elanu Železniki praznujejo Januarja 1943 je večja skupina mladih Železnikarjev odšla v partizane in v spomin na ta dogodek krajevna skupnost Železniki praznuje svoj krajevni praznik. V počastitev praznika so pripravili vrsto prireditev: tradicionalni kegJjaški turnir za prehodni pokal KS Železniki, zakurili so kresove, pripravili srečanje pionirjev z borci ter šahovski in namiznoteniški turnir. Danes popoldne ob 17. uri pa bo slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij KS, na kateri bodo podelili priznanja najbolj zaslužnim krajanom. Seja bo v kulturnem domu v Železnikih. L. B. Begunje, 12. januarja — V Elanu v Begunjah so se danes zbrali najboljši jugoslovanski povojni tekmovalci v vseh treh smučarskih panogah. Te naše najboljše — povabilu se je odzvalo vseh 42 povabljenih — je pozdravil direktor Dolfe Vojsk. Orisal je zgodovinsko pot Elana. Pri tem je poudaril, da so prav današnji povabljenci s svojimi uspehi veliko pripomogli k uspehu tega delovnega kolektiva, da je šla proizvodnja smuči strmo navzgor. 900-članski kolek tiv Elana je letos na tržišče 300.000 parov alpskih smuči 100.000 tekaških ter le nekaj skaka nih. V prihodnje pa načrtujejo, _ bodo v Elanu izdelali 700.000 parov. Sodelavci Elana pri razvoju smuči so predstavili novo kolekcijo. Na teh smučeh bodo naši najboljši in tisti, ki vozijo na Elanovih smučeh, že tekmovali na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Garmisch-Partenkirchnu, nove pa bodo tudi tekaške in skakalne za svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah, ki bo februarja v Lahtiju. Elan svoje izdelke izvaža v 36 evropskih držav ter v Ameriko. Vsi bivši tekmovalci, ki so si danes ogledali tudi proizvodnjo smuči, so kot darilo Elana izbrali smuči iz že omenjene nove kolekcije. To je hkrati lepo priznanje tega kolektiva za vse uspehe, ki so jih bivši alpinci, tekači in skakalci dosegli v povojnem tekmovalnem obdobju. D. Humer Foto: P, Perdan Teden Komunista na Gorenjskem Po vseh petih gorenjskih občinah se temeljito pripravljajo na teden Komunista, ki bo potekal pod gesli Človek, znanje, produktivnost, Družba in knjiga ter Komunist pred kongresom. Člani odborov in pododborov pri občinskih komitejih pripravljajo programe, da bi akcija v osnovnih organizacijah Zveze komunistov kar najbolje potekala. V Radovljici so že imenovali vse tri pododbore, ki so pripravili programe dela in jih poslali osnovnim organizacijam ZK v delovne organizacije, krajevne skupnosti, interesne skupnosti. V tržiški občini se na sprejeme konkretnih programov zdaj pripravljajo, prav tako tudi v Skofji Loki. V Kranju so pododbore že imenovali in člani le-teh so sprejeli tudi te programe za akcijo Tedna komunista. D.S. Krvavec prvi med smučarskimi središči LJUBLJANA - V četrtek, 12. januarja, je bila prva seja skupščine Samoupravne interesne skupnosti za izgradnjo rekreacijskega središča Krvavec. Delegati so obravnavali finančni načrt in investicijski program nadaljnje izgradnje Krvavca, ki ima kot naše visokogorsko smučišče še velike razvojne možnosti. V zadnjih nekaj letih je zaradi milih zim in zaradi drugih vzrokov kolektiv krvavških žičnic posloval z izgubo in ni imel nikakršnih možnosti za kvalitetnejšo in širšo turistično ponudbo. Z reorganizacijo je nastala delovna organizacija Krvavec, ob pobudah delovnih ljudi iz Kranja in Ljubljane pa so ustanovili interesno skupnost, v kateri je danes že 65 delovnih organizacij iz Kranja in Ljubljane. Lani so skupaj zbrali 10 milijonov 800.000 dinarjev, ki jih bodo namenili delovni organizaciji Krvavec za vzdrževanje in investicije. Tudi sam kolektiv krvavških žičnic si je prizadeval za sanacijo položaja in bo tako lansko poslovno leto sklenil z nekaj ostanka dohodka. Naložbe v izgradnjo središča na Krvavcu so bile v zadnjem času izdatne in bo tako na Krvavcu že 88 hektarjev urejenih smučišč z dvanajstimi žičnicami. Zmogljivosti so se povečale za 36 odstotkov, izboljšala pa se je tudi ponudba, ki jo nameravajo posebno letos kvalitetno popestriti, ob razumevanju in pomoči vseh, ki sodelujejo ob izgradnji Krvavca, ki bo ob dokončni izgradnji postal slovensko smučarsko središče z največjimi zmogljivostmi. Prav delovni ljudje, ki so pomagali ob sanaciji razmer na Krvavcu in se zavedali pomena vse bolj razširjene rekreacije, in vsi tisti delovni kolektivi, ki se bodo še priključili samoupravni interesni skupnosti, dokazujejo vso zrelost in razumevanje, sedanji uspehi pa so trdna osnova za uresničitev nadaljnjih načrtov. D. S. dal in da 2, stran — Glas Še večja razlika Jugoslovanske delovne organizacije so lani prodale na tuji trg za 89 milijard 500 milijonov dinarjev blaga, kar je za 8 odstotkov več kot leta 1976. Uvoz pa je v preteklem letu, tako sodijo na podlagi ocen v zveznem zavodu za statistiko, dosegel vrednost 163 milijard dinarjev in se je v primerjavi z letom 1976 povečal za 30 odstotkov. Lani smo uvozili za 40 odstotkov več sredstev za delo kot leta 1976, blaga za široko porabo, 32, reprodukcijskega materiala pa 26 odstotkov več. Teze za 11. kongres Pod predsedstvom Kire Gligorova je bila v torek v Beoeradu seja predsedstva C K ZKJ. Na njej so v okviru priprav za prihodnjo sejo CK ZKJ preučili glavne teze za pripravo stališča in dokumentov 11. kongresa ZKJ. Uvoden govor je imel sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Do-lanc. Na seji so sprejeli tudi dopolnila in nove predloge za izboljšanje besedila ter za pripravo stališč in dokumentov 11. kongresa ZKJ. Kandidati za najvišje funkcije Za predsednika predsedstva SR Slovenije je ponovno evidentiran kot možni kandidat Sergej Kraigher, za predsednika skupščine SRS Milan Kučan, sedanji sekretar RK SZDL Slovenije in za predsednika izvršnega sveta SRS dr. Anton Vratuša. Dr. Marijan Brecelj in Andrej Marine, sedanji predsednik skupščine SRS in IS SRS sta evidentirana kot kandidata za druge odgovorne funkcije. S takšnim predlogom prihaja predsedstvo RK SZDL Slovenije na skupno sejo RS ZSS in RK SZDL, ki bo 20. januarja. Z objavo teh kandidatur in z napovedano skupno sejo najvišjih organov sindikata in SZDL v republiki se pričenja pred kandidacijski postopek v naši republiki. Moda 78 Triindvajsetič po vrsti se bodo na razstavnem prostoru Gospodarskega razstavišča, od 14. do 20. tega meseca, predstavili s svojimi izdelki najpomembnejši jugoslovanski tekstilni, konfekcijski, usnjarsko-predelovalni, trikotažni, pleteninski in drugi proizvajalci. Na več kot 12.600 kvadratnih metrih bo 398 razstavljavcev predstavilo pomladanske, poletne in nekaj jesenskih modelov. Kot posebno novost nam na letošnjem sejmu obljubljajo kolekcijo ženskih in moških modelov iz ročno tkanega belokranjskega platna, ki jo je pripravil velenjski salon. Med drugimi zanimivostmi pa naj omenimo, da slovenski čevljarji ne bodo pripravili razstave obutve. Kozja farma V Lipi, vasi, ki leži 25 km stran ob Bihača, je kolektiv kmetijske organizacije v kombinatu Krajina uredil vzorno farmo koz — mleka-ric. Prvih 140 koz so uvozili iz Francije, v kratkem pa jih bodo še 360. Javna razgrnitev načrtov Izvršni svet je sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega načrta Kranja v zvezi s spremembo priključkov na avtocesto — Še enkrat o starem delu kranjskega pokopališča — Novi kriteriji za delitev združenih sredstev KS Kranj — Domplan je pripravil nov predlog rešitev kranjskih priključkov na avtocesto. Predlog spremembe urbanističnega načrta mesta Kranja predvideva, da se namesto priključkov pri Naklem in na Kokri-ci (ki naj odpadeta) napravi en sam priključek na Polici! Tako bi Kranj imel skupaj dva priključka na avtocesto Naklo—Ljubljana: na Polici in na Primskovem. Tak je bil tudi predlog Republiške skupnosti za ceste. Izvršni svet je zato sprejel sklep, da se predlog spremembe javno razgrne, saj predlagana sprememba zahteva prestavitev lokalne ceste Kokrica — Naklo. Priključek na Polici terja tudi premaknitev dalj-novodnega koridorja širine 40 m, ki je predivedn za 110 KV daljnovod od RTP Okroglo. Predlagani novi koridor terja določen posek, ker poteka po kmetijskih in novih gozdnih površinah. (Prejšnja trasa je bila bolj ugodna, saj je potekala vzporedno s cesto in je manj posegala v gozdne površine.) dE ENKRAT: STARI DEL POKOPALIŠČA Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Kranj bo imel 25. januarja posebno sejo, na kateri bo poleg drugih zadev ponovno obravnaval tudi predlog izvršnega sveta o prenehanju pokopavanja na starem delu (obzidani del) kranjskega pokopališča. Izvršni svet je na današnji seji ponovno obravnaval to problematiko in ugotovil, da mnogi naši občani niso dobro razumeli namen in razloge za tak sklep. Predsednik IS Drago Štefe je v zvezi s pokopališčem sprejel več delegacij KS in prejel tudi nekaj pisem občanov, ki protestirajo proti takemu sklepu, a je pri tem ugotovil, da so občani prizadevanje IS napačno razumeli. Izvršni svet je zato ponovno podčrtal, da je razlog za sprejem sklepa o prenehanju pokopavanja na starem delu pokopališča izključno v sprejetem zazidalnem načrtu Planina I. in II. (ter Planina III, ki se pripravlja), saj le-ta predvideva izgradnjo kar dveh osnovnih šol v neposredni bližini starega dela pokopališča. Prva šola bo dograjena do 1. 1980 (za 750 učencev), druga pa je predvidena za 1. 1990 (tudi novih 750 učencev). Na starem delu pokopališča torej ne bi več pokopavali, vendar bo pokopališče ostalo tako kakršno je danes 10 let, torej do 1988 leta. Šele po tem obdobju bi se iz tega dela pokopališča uredil sprehajalni park. Občani, ki bi želeli svoje umrle svojce prenesti iz starega dela pokopališča na novi del, bodo ta prekop lahko opravili do vključno leta 1988, lahko pa bodo umrlim pustili njihov mir in počitek tam, kjer že ležijo danes. VEČJA LASTNA UDELEŽBA - VEČJA DRUŽBENA POMOČ Posebna komisija zbora krajevnih skupnosti (ZKS) je pripravila nove kriterije za delitev združenih sredstev krajevnim skupnostim za obdobje 1977— 1980, kar bomo objavili v Uradnem vestniku Gorenjske takoj, ko bodo sprejeti na ZKS. Ta sredstva so zbrana po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za pokrivanje skupnih potreb v KS in po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za gradnjo družbenih objektov v KS, in jih posamezne KS lahko pridobijo na osnovi natečaja, predvsem za novogradnje in popravila kulturnih domov, družbenih prostorov KS in za nabavo opreme za te prostore, dalje za novogradnje lokalnih vodovodov in izgradnjo telefonskega omrežja. Iz teh sredstev se financiranja tudi še gradnje kanalizacij, urejanje manjših hudournikov, gradnja in razširitev javne razsvetljave, gradnja in rekonstrukcija cest, ulic, mostov, avtobusnih postajališč in parkirišč ter asfaltiranje cest; gradnja in obnova otroških igrišč, gradnja in obnova mrliških vežic in pokopališč; gradnja in adaptacije športnih objektov itd. Prednost pri natečaju imajo tiste KS, katerih lastni delež (prispevek krajanov) je čim večji. Za svoje redne dejavnosti pa KS prejemajo najnujnejša sredstva iz drugega naslova. I. S. Volitve v središču pozornosti Tržič — Dejavnost Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacij v tržiški občini je vedno bolj usmerjena k eni največjih letošnjih političnih akcij - volitvam. Tako bo v torek, 17. januarja, skupna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, volilne komisije pri občinski konferenci SZDL in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja občinske konference SZDL. Dva dni kasneje, 19. januarja, bo o pripravah na volitve razpravljalo predsedstvo občinske konference, okrog 24. januarja pa bo zasedanje občinske konference SZDL. Na njej bo že govora o evidentiranih kandidatih za najodgovornejše družbenopolitične dolžnosti v občini in o sestavi delegacij v prihodnjem mandatnem obdobju. -jk Tržiška mladina organizirana Ustanovne konference osnovne organizacije ZSMS Tržič-mesto se je od 600 vabljenih udeležilo le 46 mladink in mladincev! Tržič — Med lanskim obiskom predsednika CK ZKS Franceta Popita v tržiški občini je bila izrečena tudi kritika na račun delovanja občinske mladinske organizacije. Mladi namreč še vedno niso organizirani v vseh krajevnih skupnostih. Kadrovskim težavam so se pridružile tudi finančne in prostorske. Kljub težavam se je lani le pra-maknilo na bolje. Konec decembra je bila ustanovljena osnovna organizacija ZSMS v mestu Tržiču, kjer živi okrog 600 mladih. Enaka načrta pa bosta kmalu uresničena tudi v Sebenjah in Križah. Najpomembnejša je bila ustanovitev osnovne mladinske organizacije v mestu. Iniciativni odbor za ustanovitev se je trudil in na konferenco povabil okrog 600 mladih. Vabilu pa se je odzvalo le 46 mladink in mladincev, kar je borih 8 odstotkov! Kljub temu ne kaže biti prevelik pesimist, vendar bo imelo vodstvo s predsednikom Viktorjem Švabom na čelu zahtevno nalogo organizacijsko in vsebinsko okrepiti organizacijo. Še vedno namreč prevladuje zanimanje mladih za zabavno in družabno življenje, premalo pa je vsebinskega in izobraževalnega dela. Za okrepitev le-tega pa bo nujno poiskati nove oblike dela. M. Valjavec TRŽIČ Včeraj, 12. januarja, je bilo v Tržiču posvetovanje o možnostih uvajanja usmerjenega izobraževanja v tržiški občini. Občinska konference SZDL je nanj povabila predstavnike občinskega izvršnega sveta, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in odgovorne za področje izobraževanja. Družbeni plan tržiške občine do leta 1980 namreč predvideva v tem obdobju zagotovitev pogojev za uvedbo usmerjenega izobraževanja. Tudi v program predlani izglasovanega samoprispevka so Tržičani vnesli gradnjo osnovnega objekta za usmerjeno izobraževanje. Vendar ob tem ugotavljajo, da tako v republiki kot na Gorenjskem to področje še ni urejeno in dogovorjeno - jk Marjan Gantar novi sekretar Na sobotni volilni seji občinske konference ZKS so za novega sekretarja komiteja OK ZKS Skof-ja Loka izvolili Marjana Gantarja, dosedanjega predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka. Novi sekretar je aktiven družbenopolitičen delavec že vrsto let. Že kot mladinec se je začel aktivno vključevati v delo družbenopolitičnih organizacij in v samoupravljanje, zadnja štiri leta pa je vodil delo občinskega sveta ZSS. Izvoljen je bil soglasno. Jugoslavija in Švedska na strani miru STOCKHOLM - Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Milo* Minič končuje izredno koristen uradni in prijateljski obisk na Švedskem. Miloš Minič se je na Švedskem največ pogovarjal z zunanjo ministrico Karon Soder, sprejeli pa so ga tudi namestnik kralja Carla Gustafa, ki je s kraljico Silvio na oddihu v Južni Ameriki, premier Thornbjorn Falldin in voditelj švedske opozicije, vodja socialdemokratov in nekdanji premier Olaf Palme. Švedski sogovorniki so imeli med Minićevim obiskom veliko povedati o izrednem pomenu jugoslovanske diplomacije in zunanje politike, o vlogi predsednika Tita, ki je pred Miloša Miniča poslal pozdrave švedskemu kraljevskemu paru, in vrednosti jugoslovanske neuvrščene politike. Pri prizadevanjih za mir in za krepitev neuvrščenosti imata Jugoslavija in Švedska velike zasluge, so povedali v Stockholmu. Zato sta državi, zaskrbljeni zaradi spopadov v Afriki in v Aziji, kjer se spopadata dve neuvrščeni in socialistični državi. Jugoslavija in Švedska ugodno ocenjujeta potek beograjske konference in pomen naših delavcev na Švedskem. Žal pa motijo nasprotniki Jugoslavije, ki s terorističnimi akcijami ne blatijo le Jugoslavije, temveč rušijo tudi demokracijo ter svobodo na Švedskem.. Med Minićevim obiskom je bilo dogovorjeno, da bo še letos švedski kraljevski par obiskal Jugoslavijo, na švedsko pa bo potoval predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. TITOVE POSLANICE IGALO, BEOGRAD - Predsednik republike Josip Broz-Tito je v Igalu sprejel namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova, ki je v New Yorku predsedoval 32. zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov. To je bilo za Jugoslavijo veliko priznanje. V Beogradu pa sta Dragan Bernardić" in Mirko Ostojic" sprejela veleposlanika ZDA pri nas Eagleburgerja in odpravnika poslov sirske republike H ataba ter jima izročila poslanico za predsednika Carterja in Titov odgovor na poslanico sirskega predsednika Hafeza el Asada. NA BLIŽNJEM VZHODU MALO NOVEGA KAIRO — V sredo zvečer se je v Kairu začelo zasedanje egiptovsk o-izraelskega vojaškega odbora. Kdo bo sodeloval na tem sestanku, še ni znano. Več pa vemo o zasedanju političnega odbora v Jeruzalemu. Na njem naj bi sodelovali egiptovski zunanji minister Kamil, izraelski zunanji minister Moše Dajan in ameriški državni sekretar Cyrus Vance, kot opazovalec pa bo najverjetneje sodeloval poveljnik mirovnih sil na Bližnjem Vzhodu general Ensio Siilavuo. V Kairu utegnejo največ razpravljati o mejah, o naseljevanju Izraelcev na zasedenem ozemlju in o nekaterih izraelskih oporiščih na Sinaju. V svetu vedno bolj prevladuje mnenje, da je Egipt praktično ponudil vse za mir in je sedaj poteza na izraelski strani. Prav gradnja novih naselij na zahodnem bregu reke Jordan pa je povzročila največ vroče krvi. ZATIŠJE NA FRONTI BANGKOK - Svetovne agencije poročajo, da je srditost spopadov med Vietnamom in sosednjo Kampučijo pojenjala. Se vedno pa se pojavljajo manjše praske med vojaškimi eno- . tami obeh držav. Poročila tudi govore, da imajo Vietnamci v rokah večji del kampučijskega obmejnega ozemlja. Menda so imeli Kampučijci precejšnje izgube in se zato izogibajo frontalnih bojev ter se odločajo za posamične spopade. Vrstijo se obtožbe o vmešavanju tujih siL Kampučijcem naj bi pomagali Kitajci, Vietnamcem pa Sovjetska zveza. NEMIRNA ITALIJA RIM — Italijansko politično življenje dosega vrhunec. Vlada je deležna vedno večjih kritik in se utegne zgoditi, da so ji ure štete. Predvsem je kritičen gospodarski položaj. V politično in gospodarsko negotovost pa se je vpletel tudi politični terorizem. Neofašisti so dvignili glave in pripravili v številnih mestih manifestacije ter pohode. Kar pa je še bolj zaskrbljujoče, se neofašisti lotevajo tudi terorizma. Bombe so poškodovale ustanove naprednih strank in političnih grupacij. Ena je eksplodirala tudi v Trstu in poškodovala poslopje krščanskodemokratske unije. Slovenska manjšina v deželi Furlaniji-Julijski krajini je prejela vabilo za sestanek, ki bo 16. januarja v Rimu. S tem je premier Andreotti izpolnil obljubo, da se bo vlada s predstavniki manjšine pogovarjala o reševanju njene problematike. -J JESENICE V teh dneh se bodo pri občinski konferenci ZSMS začele priprave na X. kongres ZSMS, ki bo letos jeseni. Člani predsedstva so že razpravljali o prvem delu priprav, in sicer o evidentiranju mladih za vodstva 00 ZSMS delovnih kolektivih, šolah in krajevnih skupnostih. Izbirali bodo delavne in sposobne mladince, ki so se že izkazali pri različnih dejavnostih. Volilne sej« 00 ZSMS bodo končane do 30. aprila, potem bodo volilne seje področnih konferenc, za konec maja pa je predvidena volilna seja občinske konference ZSMS. J. R. RADOVLJICA V torek, 17. januarja, se bo sestala nanovo imenovana komisija za informativno dejavnost pri občinskem odboru Zveze združenj borcev in po sklepih konference izoblikovala svoj program dela. Domenili se bodo o obveščanju o delu odbora in krajevnih konferenc, program pa bo obravnavalo tudi predsedstvo občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Radovljica. Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska cesta 8 objavlja naslednja prosta dela in naloge za: 1. vodjo sektorja Za opravljanje teh del in nalog morajo imeti kandidati: — visoko šolo gradbene smeri in tri leta delovnih izkušenj in strokovni izpit (pooblastilo) ali — višjo šolo gradbene smeri in pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit (pooblastilo). 2. obračunskega tehnika Za opravljanje teh del in nalog morajo imeti kandidati: — tehnično srednjy šolo gradbene smeri — visoke gradnje in eno leto delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom dveh mesecev. Za vodjo sektorja je možnost pridobitve stanovanja. Pismene prijave o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Splošno gradbeno podjetje Tržič, splošni sektor, Tržič, Blejska cesta 8. ■Čestitka z ladje Kranj zračno jVouo /k^P '97-8 K. Petek, 13. januarja 1978 Glas — 3. stran Koristen pogovor komunistov v tržiškem Peku Olgina iskrenost poziva k razmišljanju Delavčevo iskreno in odkrito razmišljanje o svojem položaji/, kot je to storila Olga Čarman iz Peka, bogati samoupravljanje, opozarja, kam usmeriti akcijo ZK, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih ter drugih organov in kar je najvažnejše, kaže , da mu odgovornost samoupravlja v ca ni tuja TRŽIČ - Tovarniški komite Zveze komunistov tržiškega Peka in člani osnovne organizacije Zveze komunistov TOZD Obutev so se sešli v ponedeljek, 9. januarja, na skupno sejo. Mogoče je kdo od udeležencev seje, med katerimi so bili tudi namestnik sekretarja komiteja občinske konference ZKS Tržič Ivanka Sulgaj, novinar in komentator Dela Vlado Jarc ter novinar Radia Ljubljana Nace Grom, res pričakoval, da se bo razprava o razburjajoči temi sprevrgla v medsebojno obtoževanje, vendar temu ni bilo tako. S seje smo odhajali prepričani, da bi moralo bih'' tako odkritih, kritičnih in samokritičnih dogovorov med komunisti več in da smo novinarji kot družbenopolitični delavci v teh prizadevanjih dragoceni pomočniki. Dva vzroka sta botrovala ponedeljkovi seji v Peku. Prvi je bil pogovor s prešivalko v Peku Olgo Čarma-novo, ki ga je za sobotno prilogo Dela z dne 3. decembra lani napisal Vlado Jarc. Drugi pa je bil radijski komentar Načeta Groma 26. decembra lani. Olga Čarmanova je v pogovoru z Vladom Jarcem kritično in odkrito spregovorila o samoupravnih in človeških odnosih v Peku, o delovanju delegatskega sistema in položaju delavca, ki je vezan na normo, in delavca, ki nima meril za uspešnost dela. Marsikaj kritičnega je izrekla na račun notranje organiziranosti in resničnega vpliva delavcev na samoupravljanje. Temu pa je sledil komentar v radiu na enako temo, ki je bil po sodbi komunistov še ostrejši in v glavnem negativno prikazuje razmere v največjem trži-Škem delovnem kolektivu. Pogovor in komentar v Peku nista ostala brez odmeva. Negodovanje je pri sestavku v Delu povzročil predvsem naslov »Na vsakem koraku koga srečaš, ki mu ni treba delati«, kasnejši radijski komentar pa je po sodbi tovarniškega komiteja ZK in osnovne organizacije ZK TOZD Obutev razmere in odnose v Peku predstavil v še slabši luči. Partija je o vsebini obeh razpravljala in menila, da je Olga Čarmanova v pogovoru pripovedovala o stanju v kolektivu »brez zavor, iskreno in brez dlake na jeziku«. Kljub temu pa je vsebina pogovora in komentarja vrgla slabo luč na kolektiv, ki se ponaša * izrednimi gospodarskimi rezultati, ki združuje precej komunistov, ki jevaža več kot polovico svoje obutve in ima produktivnost na svetovni ravni. Marsikdo od zaposlenih se je Vprašal, ali je pri nas res vse tako slabo, saj smo vendar samoupravne sporazume sprejeli s 70 odstotki pozitivnih glasov, saj vlada v delovnem kolektivu ugodno politično razpoloženje in tudi gospodarski rezultati *iiso najslabši. Kako je potem mogoče reči, da srečaš na vsakem koraku koga, ki ne dela, kako je mogoče govoriti o tovariših v belih haljah in delavcih kot nižjerazredni kategoriji... Osnovna organizacija Zveze komunistov TOZD Obutev je na osno-vi tega menila, da so napisane obtožbe ostre, enostranske in neresnične, leta delovnih izkušenj 6 OPRAVLJANJE KNJIGOVODSKIH DEL - KNJIGOVODJA Za opravljanje teh nalog se išče več kandidatov, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo srednjo izobrazbo ekonomske smeri — da imajo 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi začetniki) 7 KLANJE 2IVINE - MESAR Kandidati za opravljanje te naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo kvalifikacijo K V mesarja (lahko tudi začet niKl 8. OPRAVLJANJE FIZIČNIH DEL Za opravljanje teh nalog se išče dva delavca, ki morata imeti konj čano osemletko ali vsaj 4 razrede osemletke Delovni mesti pod točko 7. in 8. sta v DE Klavnica Tfžtč 9. ČIŠČENJE PROSTOROV Potrebuje se več delavcev od katerih se zahteva, da imajo koiuau^ osemletko ali vsaj 4 razrede osemletke Kandidati za objavljena delovna mesta naj dostavijo prijave navedbo dosedanje zaposlitve in zadnje Šolsko spričevalo v l-> dneh od dneva objave na naslov: TOZD Mesoizdelki Skofja l oka. Kadrovski oddelek. Mestni trg 20 Vae kandidate bomo o i/idu objave obvestili najkasneje v 12 dneh po izvedenem postopku o izbiri kandidatov. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič vabi k sodelovanju na podlagi 6. in 7. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu strokovnega delavca za opravljanje nalog in opravil VODJE ORGANIZACIJSKEGA ODDELKA za nedoločen čas — s polnim delovnim časom V delo vodenja organizacijskega oddelka spada jo naloge in opravila: — razvijanje — organiziranje poslovanja DO, — vodenje oddelka, — organizacijska priprava za mehanografsko obdelavo, — uvajanje metod s področja operacijskega raziskovanja, — razvijanje in uvajanje mehanografije. Za uspešno opravljanje navedenih nalog in opravil se zahteva: — visoka strokovna izobrazba tekstilne, organizacijske, ekonomske ali ustrezne tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj v tekstilni industriji — višja strokovna izobrazba istih smeri in 6 let delovnih izkušenj v tekstilni industriji — poznavanje organizacije in proizvodnega procesa delovne organizacije — poznavanje organizacijskih sistemov — znanje s področja računalništva — družbenopolitična razgledanost in aktivnost — moralne kvalitete — ustvarjalen odnos do samoupravljanja — vodstvene oziroma organizacijske sposobnosti — komunikativne sposobnosti Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko družbeni sektor delovne organizacije 7 dni od objave, kjer dobite vse ostale informacije. Ob likovnem projektu skupine 17____•*• » . ~__ _ . 77 j" II «1 'mik- i, Marija in Barbara Pibernik r- —— JUTRI PEVSKA REVIJA NA KOKRICI Kokrica - Zveza kulturnih organizacij kranjske občine in kranjski strokovni glasbeni center tudi letošnjo zimo začenjata z revijami pevskih zborov iz kranjske občine. Prva revija bo jutri, 14. januarja, ob 19. uri v kulturnem domu na Kokrici. Na sporedu je 22 pesmi, ki jih bodo zapeli Učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja, zbor Kulturnoumetniškega društva Storžič s Kokrice, zbor Društva upokojencev iz Predoselj, zbor Zveze slepih in slabovidnih iz Kranja, moški pevski zbor kulturnega aktiva z Bele, zbor Kulturnoumetniškega društva Triglav iz Dupelj in zbor Kulturnoumetniškega društva Davorin Jenko iz Cerkelj. -jk GOSTOVANJE V BOHINJSKI BISTRICI V okviru kulturne akcije za delovne kolektive bodo člani dramskega odseka DPD Svobode iz Ribnega pri Bledu v petek, 13. januarja, gostovali v Bohinjski Bistrici, kjer bodo v dvorani šole dr. Janeza Mencingerja uprizorili delo Kam iz zadreg. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji iste stavbe si lahko ogledate razstavo tapiserij Silve Bernik, ki jo bodo odprli v petek, 20. januarja, ob 18. uri. V kleti je na ogled razstava Grafični prostor Poezije III, ki sta jo pripravila Nejc Slapar in France Pibernik. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Razvoj poštnega prometa na Gorenjskem do prve svetovne vojne. Odprta bo do 20. januarja. V stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate do srede januarja razstavo Staro mestno jedro Kranja - načrt revitalizacije. Razstavo je pripravil Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12 in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta 2agarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. i LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V galeriji na gradu je v počastitev občinskega praznika Skofja Loka odprta razstava »II. grupa odredov«. Razstava je odprta ob istem času kot zbirke muzeja. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta po dogovoru in prav tako muzejska zbirka v Zireh. Muzejska zbirka v Sorici pa je zaprta! RAZSTAVA S KONCERTOM V Kranju bodo drevi ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši odprli razstavo tapiserij Silve Bernik. Po otvoritvi bo ob 18.30 v Renesančni dvorani v Mestni hiši koncert. Skladbe ('. Saint-Saensa, B. Martinuja, L. Cherubinija, A.Corellija in M. de Falla bodo izvajali: Sabira Hajda-revič, mezzosopran, Kari Bradač, rog, in pianistka Marina Sikič. Pester in zanimiv koncertni program bo tudi tokrat ljubiteljem glasbe v prijeten užitek. P. L. V pavilj onu NOB v Tržiču smo si v petek 6. januarja lahko ogledali odprtje razstave likovnega projekta pod naslovom »Prt na preprogi«, ki so jo pripravili avtorji Andrej Loc, Ignac Primožič, Božidar Šinkovec in Brane Povalej, oziroma Skupina 77, kot so si nadeli skupno ime. Čeprav je Glas o tem dogodku že poročal, se nam zdi, da je ta v toliko zanimiv, da si je zaslužil podrobnejši premislek. Ta premislek pa bi sledil predvsem uvodnemu delu razstave, ki ga je mogoče razdeliti na tri sestavne dele, saj se vsak izmed njih dogaja na svoj način, aktivni udeleženci pri vsakem od teh delov se menjujejo, skladno s temi spremembami pa je domiselno vključena tudi možnost dogajanja v treh različnih prostorih. Pred sabo torej nimamo običajne likovne razstave, ampak že kar predstavo v treh dejanjih na treh prizoriščih. Prvi del je bil namenjen boljšemu dostopu in razumevanju razstave, drugi del ogledu razstave, tretji del z razgovorom po ogledu razstave pa je bil namenjen aplikaciji projekta na širši likovni prostor, ki je bil na tem mestu imenovan kot kulturna krajina. Med slikanjem in glasbo Konec decembra so v New Delhi-ju podelili 22 zlatih medalj in prek 700 nagrad Džavaharlal Nehru za slikarstvo na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju otrok za leto 1976. Medaljo je edina v Jugoslaviji dobila Zaklina Ilievska iz Titovega Velesa. Med nagrajenci pa je štirinajst jugoslovanskih dečkov in deklic, tudi 8-letna Barbara in 12-letna Marija Pibernik iz Kranja, učenki osnovne šole Simona Jenka. »2e šest let pošiljam najboljša likovna dela naših učencev na tekmovanje v New Delhi,« pravi učiteljica likovnega pouka na osnovni šoli Simona Jenka Jolanda Pibernik. »Predlanskim sem jih poslala okrog dvajset. Med njimi so bile tudi risbe mojih hčerk. Vesela sem, da sta bili nagrajeni, obenem pa mi je tudi nekoliko neprijetno. Vendar jaz nisem v žiriji, ki izbira najboljša dela, prav tako ne slikam namesto njiju. Res pa je, da sem svoje otroke vzgajala v likovni umetnosti že od malih nog, jih usmerjala, tako da jih drugi učenci, ki jih dobim šele v petem razredu, težko dohitijo. Prepričana sem, da je ravno rana vzgoja pripomogla Barbari in Mariji do nagrade, saj po moji oceni nista nikakršna posebna likovna talenta.« V Nevv Delhiju so izbirali med 150.000 likovnih del iz 137 držav sveta. Zato smo res lahko ponosni na naši dekleti. »Najraje rišem princeske,« je povedala mala Barbara, ki obiskuje drugi razred in sta ji najbolj všeč likovni pouk pa telovadba, najmanj pa matematika. V Indijo so odšle tri njene risbice: Princeska, seveda. Mamica z otrokom in V trgovini. »Slikam sama, mamica mi le svetuje, kako naj delam,« je še zatrdila. Marija hodi v šesti razred. Tudi ona rada riše. Na tekmovanje je poslala grafiko Mati z otrokom in risbo Prometna nesreča. Je pa drugače Marija pravi knjižni molj, čeprav je s slovnico nekoliko skregana, kot pravi. Obe radi pojeta in igrata klavir. Barbara bo kmalu končala prvi razred glasbene šole. »Ko bom velika, bom igrala klavir ali pa bom operna pevka,« se navihano zasmeji. Marija meni, da bi bila učiteljica, čeprav mamica menda ni preveč navdušena. Preden sem odšla, sta zaigrali še kratki skladbici na klavirju. Njuno otroško življenje skoraj v celoti izpolnjuje ljubezen do likovnega ustvarjanja in glasbe. H. J. Lekarna Radovljica objavlja prosto delovno mesto SNAŽILKE za delovne prostore in priprave za nedoločen ras. Nastop dela je možen takoj. Že iz navedenega bi lahko sledilo, da je razstava sama na nek način nezadostna, v kolikor dogajanja ne želimo imeti le za golo formalnost. In v kolikor tudi ni le gola formalnost, ampak potrebno in funkcionalno dejanje, potem moremo reči, da je ta nezadostnost namerna in da razstava niti ne želi biti samozadostna. To lahko ilustriramo tudi z navedbo iz poročila v Glasu, ki govori, kako so člani skupine v uvodnem delu »prikazali nekaj diapozitivov, ki so povezani z razumevanjem razstavljenega objekta, saj predstavljajo zakulisje problematične sodobnosti«. Razstava potemtakem ne bi bila razumljiva sama po sebi, se pravi, po svoji lastni likovni govorici in moči svoje izrazne učinkovitosti. Bolj bo seveda držalo, če se odločimo za likovno dovršenost razstavljenega projekta, ostalo spremno dogajanje pa bi v tem primeru govorilo bolj o stranskih, dopolnilnih in namenoma poudarjenih razsežnostih dela, ki so bodisi takšne, da se delo iz njih šele poraja, bodisi takšne, da delo spremljajo v njegovi dovršenosti in določajo njegov položaj v kontekstu nekega kulturnega prostora. Na ta način pridemo do ugotovitve, da je projekt razstave problematiziran tako v samem sebi, tako v širšem prostoru, iz katerega izhaja. Lahko ga pojmujemo kot angažirano kulturno in umetniško dejanje, ki se ne želi zadovoljiti zgolj s svojo enkratno stvaritveno priložnostjo, ampak se skuša zavedati svoje smiselnosti v smiselnosti svojega časa in prostora in to nikakor ne samo spričo nedorečenih formulacij projekta in njegove poljubnosti, na katero so morali izvajalci pristati zaradi določenih materialnih dejstev. Sam uvodni del z barvnimi dapozitivi, ki so osnovani motiv močno povečane mrežnice človekovega očesa razširili s prizori sočasnega življenjskega okolja, je bil razdeljen na posamezne cikle, ki so jih delili odlomki in poezije znanih slovenskih pesnikov. To je tisti del, ki naj bi predstavljal »zakulisje problematične sodobnosti«, obenem seveda tudi zakulisje umetniškega likovnega ustvarjanja. Ob tem se samo ponuja vsaj dvoje: 1. sodobne likovne umetnosti brez problematične sodobnosti ne more biti in 2. likovna umetnost v problematični sodobnosti ne more (in verjetno tudi ne sme) biti neproblematična. Će že imamo opravka z odkrito problema-tizacijo likovnega ustvarjanja in njegovega funkcioniranja v sodobnem svetu, potem sta navedena pomisleka skorajda umestna. V tej luči se seveda problematičnost sodobnosti prav nič ne kaže kot bistvena za obstoj lepe umetnosti. Zanimivo je namreč to, kako da ravno barvni diapozitivi s svojimi estetskimi učinki zameglijo »problematičnost« sveta, saj jo estetizirajo in naredijo lepo. Posnetki iz cikla Beton in železo so že takšni, saj kažejo lepe avtomobile, lepe prekli-njane stolpnice, celo posnetki razbitega avtomobila morajo biti lepi. Ali gre za to, da slika mora biti »lepa«, drugače lepa ni? Ta paradoks problematizira umetnost na ta način, da se začenja vpraševati o sebi, o svojih dejanskih namenih in učinkovitosti in o svoji »neproblematični« vlogi v takšni in takšni sodobnosti, sicer zdrsi v mistifikacijo. Namreč, ali naj ji gre samo za to, da bi ugajala? Da bi bila samo dekorativni privesek podobe sveta, pri čemer bi bila njena poglavitna skrb v tem, kako se bo čim uspešneje etablirala? In krivici za takšno klavrno vlogo bi bili zmeraj drugje. Pri likovnikih v primeru gojitve kulturne krajine bodo krivci arhitekti. Pri vseh pa, izhajajoč iz prikazanega gradiva, politiki, militaristi, smrt in sploh drugi. Kaj se dogaja? Zdi se, da »oko kamere« vrača svetu podobo resničnosti, sprejema namreč stvari, kakršne so in nas obenem tudi razorožuje. Franci Zagoričnik Komisija za medsebojna razmerja delavcev delovne skupnosti skupnih služb SŽ — Tovarne verig Lesce objavlja dela in naloge za I VODJO STROŠKOVNEGA KNJIGOVODSTVA •2. KONSTRUKTERJA I. 3 PROJEKTANTA II. Za uspešno opravljanje objavljenih del oziroma delovnih nalog mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: diplomirani ekonomist s 4-letno prakso v poklicu oziroma na ustreznem delovnem mestu pod 2.: diplomirani inženir strojništva s 3-letno prakso v poklicu pod 3.: strojni inženir s 3-letno prakso v poklicu. Objavljamo tudi dela in naloge za več KV DELAVCEV: STRUGARJEV, KLJUČAVNIČARJEV IN ORODJARJEV Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenske železarne Tovarna verig Lesce, Lesce, Alpska c. 43, s pripisom »za objavljene delovne naloge«. Odbor za medsebojna delovna razmerja Gorenjske lekarne Kranj objavlja prosto delovno mesto ČISTILKE POSLOVNIH PROSTOROV IN DELOVNIH PRIPRAV v delovni enoti lekarna Skofja Loka Pogoji: ni potrebna osemletka Poseben smisel za red in čistočo. Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusna doba traja en mesec. Delo je v turnusih. Prošnje s krajšim življenjepisom pošljite v 15 dneh od objave Odboru za medsebojna delovna razmerja pri Gorenjski lekarni Kranj. ZADNJI POZIV Pozivamo vse najemnike grobov na starem pokopališču v Stražišču pri Kranju, da nepreklicno do 31. marca 1978 odstranijo vse nagrobne objekte; to je okvirje, spomenike, kovinske ograje in trajno grmičevje. Po tem datumu krajevna skupnost Stražišče prevzame v posest in razprodajo ves zgoraj navedeni material. Pridobljeni denar pa se bo uporabil za parkovno ureditev opuščenega pokopališča. Datum razprodaje bo objavljen v Glasu 15 dni po preteku roka za odstranitev. Podrobne informacije lahko dobite vsak torek in j>etek otl 17. do 19. ure v pisarni krajevne skupnosti St razišče. Krajevna skupnost Stražišce Javna razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva končana Spremenjen predlog pred skupščinami Javna razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva je končana, zadnje predloge pa je koordinacijski odbor občinskih zdravstvenih skupnosti vseh gorenjskih občin sprejemal še sredi tega tedna: zdaj je na podlagi pripomb iz javne razprave pripravljen spremenjen predlog sporazuma, ki ga bodo občinske zdravstvene skupnosti sprejemale konec januarja. Kakšen je spremenjeni predlog? V glavnem so upoštevane spremembe pri pravicah iz zdravstvenega varstva, za katere je bilo v javni razpravi največ pripomb; spremenjena oziroma zmanjšana od prvotnega predloga je tudi participacija predvsem pri zobozdravstvenih storitvah. Tako je v spremenjenem predlogu glede nadomestila osebnega dohodka za čas nege otroka sprejeta prva varianta, po kateri gre nadomestilo od prvega dne dalje in sicer v višini 70 odstotkov OD. Spremenjen je tudi 32. člen, po katerem doslej ni bilo nadomestila za čas koristnega zdravljenja v zdravilišču, po tej spremembi pa gre nadomestilo tako velja za nujno tudi za koristno zdravljenje. Dopolnjena je tudi pravica do povračila potnih stroškov in za stroške prehrane in nastanitve v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva in sicer tudi za otroke od 1. do 7. leta v polovičnih zneskih. Sprememba je tudi v 65. členu. Kadar gre za zaostritev meril pri uveljavljanju zdravstvenega varstva ali krčenje pravic iz zdravstvenega varstva, če ni zadosti sredstev, je treba za konkretne ukrepe imeti poprej strokovno mnenje regionalnega zdravstvenega sveta. ZMANJŠANA PARTICIPACIJA Vrsto sprememb je doživela po pripombah iz javne razprave tudi lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva. Večina sprememb se nanaša na prispevke k zobozdravstvenim storit- vam, ki so za posamezne storitve znižane, za nekatere tudi ukinjene, posamezni zneski, ki so v končnem predlogu, pa taki kot so ali tudi znižani kljub temu pomenijo valorizacijo prispevkov za lani in predlani. Za prvi pregled v splošni ambulanti, za prvi obisk zdravnika na domu za strokovno nego na domu ostane participacija tako kot je bilo v prvotnem predlogu, zmanjšana pa je od 50 na 40 din za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu. Za nekatere vrste protez in pripomočkov kot so očala, kontaktna stekla in slušni aparat po končnem predlogu ne plačajo participacije predšolski otroci, šolska mladina do 18. leta starosti ter študentje do 26. leta. Prispevki za zobozdravstvene storitve pa so po končnem predlogu takile. Za prvi, ponovni in konzili-arni pregled pri stomatologu specialistu je prispevek uporabnika 20 din (prejšnji predlog 10 din) za rentgenski posnetek zob ni prispevka; tako kot za pregled pri zdravniku specialistu rentgenologu ne. Brez prispevka je zdravljenje zoba z izjemo indirektnega kritja (prejšnji predlog 40 din), ni prispevka za ekstrakcijo — puljenje zoba (prejšnji predlog 20 din), zmanjšan je prispevek za polno kovinsko prevleko na 150 din (prej 210 din), za vse ostale prevleke je 180 din (prej 230 din), za vsako krono je 220 din (prej 280 din), za vsak člen v mostovni konstrukciji je 100 din (prej 110 din), za gred, opornico ali zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj PE Jesenice razpisuje javno licitacijo, ki bo v torek, 17. januarja 1978, ob 12. uri v poslovnih prostorih na Jesenicah, Titova 16. Prodajala se bodo naslednja karambolirana vozila: 1. ZASTAVA 101 prevoženih 5000 km, leto izdelave maj 1977, izklicna cena 29.000 din. Vozilo si je možno ogledati dve uri pred licitacijo v garaži, Cesta revolucije med blokom št. 7 in 8 ob železniški progi. 2 OSEBNI AVTO CITROEN DIANA 6 prevoženih 5522 km, leto izdelave junij 1977, izklicna cena 20.000 dinarjev. Vozilo si je možno ogledati dve uri pred licitacijo v garažah Trgovskega podjetja Universal Jesenice, Spodnji Plavž. 3. OSEBNI AVTO ALFA ROMEO GUILIA 1600 prevoženo okrog 180.000 km, leto izdelave 1966, izklicna cena 10.000 dinarjev. Vozilo si je možno ogledati tri ure pred licitacijo v garaži P-Marketa št. 13 v Kranjski gori. Licitacija bo javna z izklicevanjem. Interesenti morajo ob priglasitvi k licitaciji predložiti komisiji kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Gostinska in trgovska delovna organizacija Central Kranj, n.sol.o., objavlja na podlagi sklepa Odbora za medsebojna razmerja in v skladu s 16. čl. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih prosta delovna mesta za nedoločen čas 1. ZA TOZD GOSTINSTVO 2 NATAKARJA — za hotel Kazina na Jezerskem in restavracijo Kolodvor Pogoji: poklicna gostinska šola, poskusno delo 2 meseca 2. ZA TOZD VINO KRANJ PRODAJALCA - BLAGAJNIKA - za DE Bled Pogoji: poklicna trgovska šola, poskusno delo 2 meseca Pismene vloge s potrebnimi dokazili pošljite v 7 dneh od dneva objave na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 - splošni sektor. jahač 80 din (prej 120 din), za vsako totalno protezo 310 din (prej 400 din), za vsako parcialno protezo 400 din (prej 520), za vsako kovinsko protezo 550 din (prej 650 din) za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let je prispevek 200 din (prej 350 din), za fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let je 380 din (prej 500din). KAM PO RAZLIKO? Če bo spremenjeni predlog, ki ga je na osnovi pripomb pripravil koordinacijski odbor, sprejet na občinskih zdravstvenih skupščinah, to seveda pomeni manjše zbrane zneske iz participacije za zdravstveno varstvo. Kot vemo zneski za zdravstveno varstvo za leto 1978, ki so bili sprejeti v temeljih planov v združenem delu, in iz njih izračunana prispevna stopnja, niso tolikšni, da bi pokrili pravice predlaganih v predlogu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Za gorenjsko zdravstveno regijo znaša razlika med zneski, ki se dotekajo s sedanjo poprečno prispevno stopnjo in ravnjo, ki si jo predlagamo z novim sporazumom, 69 novih milijonov din. To razliko naj bi letos pokrili s participacijo, vendar pa ne vse razlike, saj se participacija zvišuje le za 7 odstotkov, razen tega pa participaciji pripisujemo ne zbiralni namen, pač pa bolj instrument racionalnega trošenja zdravstvenega varstva. Ker pa po sedaj spremenjenem predlogu za prispevke uporabnikov, če bo sprejet na skupščinah, ne bo zbrana predvidena vsota, ki delno pokriva razliko med prejšnjimi in sedanjimi pravicami, se seveda postavlja vprašanje, iz katerega žepa bomo pridali. Dilema je pravzaprav preprosta. Če se branimo dodajati iz neto prejemkov, to je lastnega žepa, je pač treba iz skupnega dohodka. Vprašanje pa je, ali ga bo združeno delo lahko dalo tako zlahka, kot smo zlahka v javni razpravi zavračali participacijo deloma ali v celoti. Prispevne stopnje za zdravstveno varstvo za letos iz zneskov določenih s temelji planov še niso izračunane. Po oceni strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti, pa bo potrebno za manjšo participacijo po spremenjenem predlogu sporazuma povišati stopnjo od 0,40 do 0,65 odstotka, odvisno od posamezne občine. O teh aneksih k temeljem planov pa bo odločalo združeno delo. KRITIČNO TUDI V ZDRAVSTVU Javna razprava, ki jo je po krajevnih skupnostih vodila SZDL, v združenem delu pa sindikati, je torej pri kraju. Dala je številne pripombe, od katerih pa vseh seveda ni bilo mogoče upoštevati pri oblikovanju končnega predloga samoupravnega sporazuma. Tako ni bilo mogoče upoštevati predlogov, da bi zdravstveno varstvo širili samo v breme združenega dela, pač pa je treba del bremen prenesti na uporabnike in to na način, ki vodi k racionalnejši porabi. Na Gorenjskem je dogovorjeno, da bi bila participacija enotna po vseh občinah, ni pa nujno, da je enaka tudi v republiki. Tu mora namreč priti do izraza tudi dohodkovna zmožnost posamezne občinske zdravstvene skupnosti pri zagotavljanju sredstev za zdravstveno varstvo. Razprava je tudi pokazala, posebno pri zobozdravstvenih prispevkih, da ni dobro participacijo dolgo držati nespremenjeno, pač pa jo je treba valorizirati vsako leto, sicer so kot se je zdaj pokazalo, zneski naenkrat previsoki. Razen tega da se je javna razprava veliko vrtela okoli participacije, ponekod so jo povsem odklonili kot nepotrebno, večina pripomb pa je bila zmanjšanje, je bilo veliko pripomb tudi na delo zdravstvenih delavcev. Uporabniki se namreč zavzemajo za to, da se prek samoupravnih sporazumov o menjavi dela zaostri odgovornost izvajalcev; to je zdrav stvenih delavcev za učinkovito in kvalitetno opravljanje zdravstvenih storitev. Vse te pripombe iz javne razprave naj bi samoupravni organi v zdravstvu obravnavali ter o tem, kaj bodo ukrenili za odpravo pomanjkljivosti, obvestili občinske zdravstvene skupnosti. L. M. Gorenjska kmetijska zadruga Sedež: Kranj, Jezerska c. 41 POTREBUJE DELAVCA ZA OPRAVLJANJE SERVISA MOLZNIH STROJEV Pogoji: — I. stopnja agronomske fakultete ali — kmetijska oziroma veterinarska srednja šola — poskusno delo 3 mesece. Prijave sprejema Gorenjska kmetijska zadruga, sedež Kranj, Jezerska c. 41,10 dni po objavi. Po sklepu delavskega sveta TOZD z dne 5.12. 1977 razpisujemo dražbo, in sicer: GP Megrad n.sol.o. Ljubljana TOZD ELMONT n.sub.o. Bled, Cankarjeva 1 razpisuje dražbo gospodarskega poslopja na pare. št. 8/2 k. o. Želeče Zagoriška 17, Bled Izklicna cena je 300.000 din. ^Dokončno plačilo se izvrši v 15 dneh po pravnomočnosti domika. 'Kavcija v višini 10 odstotkov izklicne cene se položi pri blagajni TOZD Elmont Bled pred pričetkom dražbe. Dražba bo 27. januarja 1978 ob 7. uri na sedežu TOZD Cankarjeva 1, Bled. Interesenti se lahko seznanijo s podrobnostmi 26. januarja 1978 od 6. do 14. ure v pisarni tajništva TOZD. Prednost pri dražbi imajo pod enakimi pogoji zaposleni delavci TOZD Elmont Bled. Na isti dan ob 9. uri razpisujemo dražbo tudi za zastavo 1300 tf furgon lux letnik nov. 1971. Izklicna cena je 10.000 din ostali pogoji veljajo kot za dražbo gospodarskega poslopja. Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, Skofja Loka Zaradi neskladnosti z družbenim dogovorom o enotnih načelih kadrovske politike v občini Skorja Loka preklicuje razpis z dne 30. decembra 1977 in ponovno objavlja naslednja delovne naloge za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. sekretarja 2. računovodje Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: pravna ali ekonomska fakulteta I. stopnje in 5 let delovnih izkušenj ali ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj pod 2.: ekonomska fakulteta I. stopnje ali višja ekonomsko-komer- cialna šola in 5 let delovnih izkušenj ali ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti družbenopolitične in moralno etične vrline. Vlogi naj kandidati priložijo: — kratek življenjepis — dokazilo o dosedanji zaposlitvi — dokazilo o nekaznovanju Prijave je treba vložiti v 20 dneh od objave na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Odbor za medsebojna razmerja Triglav konfekcije Kranj objavlja več prostih delovnih mest izučenih ali priučenih šivilj Za objavljena delovna mesta se lahko prijavijo naslednji kandidati: — ki imajo dokončano poklicno šolo šiviljske stroke ali — ki so priučeni za opravljanje vseh šiviljskih del za žensko konfekcijo. Poskusno delo je 2 meseca. Prijavo s potrebnimi dokazili sprejema splošno kadrovska služba Triglav konfekcije Kranj, Savska c. 34 do 30. januarja 1978. Gorenjska predilnica Skofja Loka n. sol. o. Kidričeva cesta 75 prodaja na javni licitaciji - tovorni avto TAM 2001, letnik 1973 izklicna cena: 60.000 din - osebni avto CITROEN DS-5, letnik 1973 izklicna cena: 120.000 din Licitacija bo v soboto, 21. januarja 1978, ob 10. uri v Gorenjski predilnici Skofja Loka, Kidričeva cesta 75. Vse informacije daje splošna služba delovne organizacije. Ko tepka cMfeeče kaplja «e modernejši način kuhanja žganja, saj se zaradi stalnega mešanja v kotlu *te moreprismoditi — Foto: F. Perdan Žganje — vrsta alkoholne pijače, ki ima od 15 do 65 prostorninskih odstotkov alkohola. Izdelujejo ga iz sliv, grozdja in drugega sadja, iz žita, riža in celo iz mleka. Žganje je lahko naravno in umetno. Naravno žganje dobijo z destilacijo prevrelih sadnih ali grozdnih tropin oziroma iz alkoholnih tekočin. Domače žganje, »šnops«, »žga-**e« kuha zdaj pozimi več ali ^>anj sleherna kmečka hiša. Bolj ^ jesen obrodila, več steklenic bo bolnih, večkrat bo roka posegla kozarčku in več veselih °biskovalcev se obeta. . In minula jesen je dala tepk na ^rbase, na košare sliv, da smo po ^jih hodili. Skrbna gospodinja pa f*h je pobrala in zbrala v čebru, ^adi, same lepe in najboljše in pajbolj sočne. Ni jih pustila j^Žati po tleh, kajti v stiku z zem-vo bi gnili, ni se ji tudi splačalo, bi jih odnesla na trg po smešno nizki, skoraj simbolični ceni. j*2gane« bomo kuhali, se je tudi J^tos strinjala gorenjska kmečka ^iša in prav zdaj, pozimi, diši po Sanju v vsakem kotu. se ne bi ^rismodilo Gorenjska in slovenska žga-*\jekuha pozna več načinov, od ^ajbolj starih in primitivnih do podobnih. Kotel mora biti prav pošteno »zadihtan« in goreti *^ora pod njim prav zmerno in "*imerno, tako da kaplja v poso- do v tankem, enakomernem, skoraj komajda zaznavnem curku. Iz lesenega sodu se je vlila zmes v bakreni kotel, kajti v kadeh sodovih iz drugačnega materiala bi vsebina oksidirala. Nekdaj in morda še danes so imeli kotli nad ognjem dvojno dno, vmes pa olje, *da se ni pri-smodilo; nekdaj in morda še danes kje so kotel obložili s slamo, da zmes ni mogla prismojeno zasmrdeti; danes pa v tesno zaprtem kotlu melje motor, danes pa kotel tudi že segreva plin s svojo stalno temperaturo. Ko se nekako tri ure kuha prvič, dobimo cvet in sirotko ali »pront«, ko pa se drugič skuha, prav prijetno zadiši. »Pront« gre na gnoj ali pa kam dalje stran, če imamo požrešni kokošnjak. Lani, pri sosedu je bilo, so ga pošteno polomili, ko so »pront« kar na gnojišče prelili: nenasitne kure pozneje niso bile na najtrših no-Žicah. Posode žganjekuhe morajo biti čiste in kar najbolj prečiščene, za to so prav posebne ščetke; prismoditi se ne sme, smo rekli, čimbolj počasi mora teči, »zadihta-no« mora biti z vodo za hlajenje, da nam ven ne buškne sama Prozorno, najbolj prozorno žganje_ Žganja kuhati pač ne zna vsak, ki bi se mimogrede polotil, kajti izkušnje veljajo bolj kot vse drugo, pa najsi gre za borih petdeset litrov ali za ogromnih nekaj tisoč litrov. Gre za način in postopek, ki ne trpi malomarnosti niti pri kurjenju ognja, še to je treba zraven vedeti, da toplega žganja nikakor ni priporočljivo okušati. Se zavrti ves svet in klec-nejo kolena in je pot do doma nedosegljiva, kinkanje ali spanje zunaj, v snegu, pa zanesljivo slovo. Žganje lahko kuha danes kmečka hiša v neomejenih količinah, brez inšpekcijskega nadzora, iz več vrst sadja, zase, za domačo uporabo, zato, da se vanj namoči zdravilna rastlina Posebno cenjena je še vedno »ange-lika«, divje korenje, ki hudo zagreni okus, a imenitno zdravi črevesno in želodčno sluznico. Tržišče zunaj pa največ povprašuje po »ta hruševmu«, po sadjevcu, ki so ga nadvse cenili že tisti naši stari vaški »šnopsarji« zato, ker je bil zdrav ali vsaj preveč škodoval ni. Pa se kupuje tudi češnjevec pa je posebno hvaljen bezgov »šnops« in borovničev, ki ga danes komajda še kdo kuha. Borovnice gredo bolje in dražje v promet kar sočne in cele in napete kot utekočinjene. Med zadnjo vojno je celo pesa dala »šnops«, nič kaj prida okusen, a bilo je bolje kot nič. Najsibodi žganje iz različnih vrst sadja, pravo je tisto čisto in najbolj prozorno, ne modro in ne rumenkasto. Modro žganje dokazuje, da posoda za kuhanje ni bila najbolj očiščena, »volk« je pokazal zobe, rumeno je industrijsko, ki zori v hrastovih sodih, motno pa opozarja na apnenec v vodi, na primešano vodo, ki nas kajpak sila razjezi. Da pa ne bi bili preveč jezni in jezikavi, se brihtni birti znajdejo tudi tako, da vodo, ki jo primešajo žganju, prej prekuhajo, da izgine ves apnenec. mki gorenjski kraji in ljudje nadaljevanka s šolskih L in ljudje nadaljevanka ki iinski ASOVA "jm^^fcnka izbrali .eHz^Skta teden n, I LOGA blem in še marsikaj drug •ski čkrat gorenjske zanimivosti reportaža problem in Zanimiv sklednik - Skleda, stara stoletja ali več, krožniki z dvestoletnico, uglašeni zvončki in kraguljčki in kopica drugih predmetov iz podstrešja stare gorenjske kmečke hiše ... — Foto: F. Perdan Višelnarji nadaljujejo tradicijo Preko meje najmočnejši para. ^ddjevec, slivovka, angelika, kruh iz kmečke peči in klobasa, da se stopi v ^tih, za dober tek pa tudi topla, domača »hiša« . .. Foto: F. Perdan Da imamo tudi pri našem kranjskem domačem »šnopsu« vrsto špekulacij, najbrž ni treba posebno pojasnjevati. Ze pri sami Žganjekuhi in pozneje laika lahko opeharimo kar se le da, največ pa seveda zasluži posrednik, ki od nas odkupi tudi do 80-odstotni alkohol in ga nato spretno zaliva. Takšen gre predvsem prek meje, saj naši cariniki pač niso oboroženi še z merami in mericami in ne morejo odpirati in ovohavati prav vsake steklenice. Pijemo in okušamo navadno 45-odstotno domače žganje in če nam je tako ljubo in dragoceno, da bi ga radi čimdalje imeli, ga srkijemo v najbolj nevidni kotiček. Lahko in brez posebnih posledic nas bo počakalo, le s tem, da bo morda po več letih močnejše in boljše, ne bo nič. Svoje alkoholne moči seveda ne bo izgubilo, podvojilo je pa tudi ne bo, le bolj blagega okusa, nekako mehko bo postalo. Vre in kuha se zdaj po slovenskih vaseh, meša se jeseni namočeno sadje in okuša se domače žganje. Čeprav ga bo zaradi bogate jeseni izredno veliko, ga, pravega, pekočega, ki ogreje in pogreje sleherni prem raženi ud, zato ne bomo pili kot vodo. Že od nekdaj nam je, z izjemami seveda, za »arcnije«, za posebne priložnosti in za dobrodošle goste. Kajti tudi to je priznanje kmečki hiši, če ji odkrito pohvalimo skrbno Žganjekuho in izboren okus ponujenega kozarčka, ki zadiši po domačem sadju že od daleč in ki nam zvrnjen v zmernih količinah ohranja zdravje in razsodnost. D. Sedej Gorje — Prijazna vasica, ki leži na lepi sončni vzpetini nad Gorjami, nadaljuje tradicijo kolednikov. Vse ostale vasi v krajevni skupnosti Gorje so opustile koledovanje, le Višelnarji ostajajo pri tej lepi slovenski stari navadi. V preteklosti so koledovali navečer novega leta ali okoli 6. januarja. Okoli sedme ure zvečer so se zbrali vsi fantje na vasi, stari nad osemnajst let, in se podali s pesmijo in harmoniko koledovat od hiše do hiše. Darila so bila: potice ali kruh, mesene klobase, domače žganje ali sadjevec, v hišah pa, ki jim kaj takšnega niso mogli ponuditi, so dobili darilo v obliki denarja, ki jim je bil kaj dobrodošel za plačilo godca. Obiskali so vse hiše v vasi, sicer je bila velika zamera. Ko so to bero opravili, so se namestili v kakšni večji hiši in se tam pripravili na pojedino kolede. Med kuhanjem dišečih domačih mesnih klobas (kuha- la jih je navadno gospodinja hiše, v kateri so jedli koledo), rezanjem potice in drugih priprav so fantje šli po vasi in vabili dekleta na pojedino kolede in na ples. Dekleta so se tem vabilom rada odzvala, saj se je nemalokrat iz tega rodila ljubezen ali poroka, starši pa so takšne običaje dekletom tudi dovolili. Po koledi se je začel ples, ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur. Tako je bilo včasih. Še nekaj let po vojni so bile kolede skoraj po vseh vaseh na območju Gorij, toda nekateri ljudje so se začeli nad tem zgražati in koledo proglasili za beračenje. Seveda so tudi drugi vzroki, prezaposlenost in tako dalje in na vasi ni več tistega družabnega življenja kot nekoč, ko druge možnosti za zabavo niso imeli. Letos pa so Višelnarji spet koledovali. Koledo so jedli na Višelnici pri Soklšču. Jože Ambrožič Polne, dva tisoč litrov velike kadi, več tisoč litrov sadjevca ... Foto- F Per dan So gorenjska smučišča pretesna ? Po zadnjih podatkih (Delo, 9. 12. 1977 in Teleks, dec. 1977) naj bi letos v počitnicah odšlo v tujino najmanj 40.000 slovenskih smučarjev. To se pravi kar ena petina (isti podatki navajajo, da je število smučarjev pri nas kar 200.000, to navedbo potrjuje tudi Marjan Masterl v zadnji št. Turističnega vestnika - 1977/193). Je omenjeni odhod naših smučarjev upravičen, zakaj odhajajo na tuja dražja smučišča, bodo imela naša smučišča pri tem izgubo in podobno? Poskušal bom odgovoriti na nekatera vprašanja in jih predvsem utemeljiti. Menim namreč, da številni naši smučarji ne odhajajo čez mejo zaradi »mode« in podobnih prestižnih nagnenj, čeprav se morda najdejo tudi taki posamezniki. Tega ne smemo posploševati. Bolje je ugotoviti dejstva in potem odpraviti ovire, ki žal danes preprečujejo večje udejstvovanje doma. Geografski položaj našega gorskega sveta — predvsem glede nadmorske višine in reliefne značilnosti (posledica ledeniškega udejstvovan-ja) — ni najbolj ugoden. Predvsem pa naša zimsko turistična središča leže prenizko (glej grafikon o deni-velaciji!). Snežna odeja v nižjih legah ni zanesljiva. Kolikor pa naša središča segajo višje, jim manjkajo dolge smučarske proge z vsaj 600 m višinske razlike. Tako je pri nas smučarska sezona krajša in začetek zimske sezone nezanesljiv. Nizka nadmorska lega naših smučišč vpliva tudi na slabšo strukturo snega (južen ali preveč leden). Ko sem analiziral 115 znanih smučarskih središč v Alpah, sem ugotovil, da se v poprečju smučišča začnejo pri nadm. v. 1137 m in nehajo poprečno pri 2434 m. Če pa pogledamo na primer Kranjsko goro, se le-ta prične pri 800 m, neha pa pri 1260 m. (Zgornji del Vitranca ni odprt za množično smučanje). DENIVELACIJA prave, zmogljivost oseb na uro in urno prevoznost v višinskih metrih poprečnega smučarja in vrsto smučarske naprave). Če upoštevamo dejansko vrednost denivelacije v 9 gorenjskih smučarskih središčih, pa le-ta znaša poprečno 411 m. Zaradi jasnejše predstave si oglejmo omenjene vrednosti v primerjavi s 115 središči v Alpah: Gorenjska (idealno) (dejansko) 115 evropskih središč Denivelacija 35,6 (31,6) % Uma in optimalna zmogljivost pribl. 18 % Žičniške naprave na središče 19 % 100 100 100 Če primerjamo denivelacijo prog, potem v najboljšem primeru dosežemo 1/3 poprečnih evropskih zmogljivosti. V zmogljivosti (urne in optimalne) pa kvečjemu le petino. Če sedaj upoštevamo dejstvo, da bi vsaj polovica slovenskih smučarjev hotela naenkrat v počitnicah (ali ob vikendu) - v številkah torej 100.000 smučarjev oditi na gorenjska smučišča, bi jih le-ta lahko sprejela ob čakanju v vrsti kvečjemu le 29.610, torej niti tretjino. Če pa upoštevamo optimalno zmogljivost t. j. brez čakanja v vrsti, pa so vsa gorenjska smučišča sposobna sprejeti le 11.927 smučarjev ali okroglo 12 % od vseh 100.000 (polovica) slovenskih smučarjev. Kje pa so tu gosti še iz drugih republik ali celo iz tujine? Menim, da je odgovor, zakaj naši smučarji odhajajo na tuje odveč. Čeprav je tam smučanje navidezno dražje, v resnici pa celo cenejše. V potrditev navajam naslednji primer: Za ceno 80 din (celodnevna karta) je smučar pri nas v enem dnevu presmučal 9,9 km. Cena za km je bila pribl. 8 din. V tujini v istem času je za 180 din (celodnevna karta) presmučal 64 km. Cena za km je bila 4,37 din. (Gospodarska zbornica SRS: Analiza poslovanja in problematika slov. žičnic, avgust 1975). Menim, da komentar ni potreben! Če k zgoraj navedenim podatkom prištejemo še pomanjkljivo infrastrukturo naših središč, potem je odhod naših smučarjev v tujino docela razumljiv. Če k temu prištejemo še nadaljnje možnosti rekreativnega udejstvovanja na primer, da imamo na Gorenjskem le 6 plavalnih bazenov in niti 2 km sprehajalne smučarske steze — (na tujem nad 33 km) in le malo urejenih sprehajalnih poti za pešce, ki jih je zunaj tudi več deset kilometrov na središče, da pri nas nobenega otroškega vrtca za otroke gostov oziroma minimalno jahalnih šol in podobno — potem je odhajanje v tujino še bolj razumljivo. In kaj so ukrenile naše turistične organizacije? V Kranjski gori je kolektiv žičnice Vitranc zgradil novo sedežnico nad Podkorenom v dolžini 1250 m in z višinsko razliko 440 m. Na novih smučiščih obleži sneg približno 14 dni dlje, kar seveda podaljšuje zimsko sezono. Slaba stran teh smučišč pa je, da so prestrma (nad 50%), spodaj pa še ni urejen izvoz in tako podkorenska žičnica ni bistveno vplivala na razbremenitev gostote smučišč v spodnjem delu Vitranca. Poprečna naklonina spodnjega dela je okoli 28% (nad 15° ), kar je po mnenju mednarodnih strokovnjakov več Primerjava: 115 smučarskih središč v Alpah in 9 smučarskih središč na Gorenjskem Vir: SKI ATLAS ALPEN, Mairs Geographischer Verlag Stuttgart 1976 območje denivelacije ni zanesljivo rft'ičf:''''*! dejanska denivelacija 1 mm : 30 m 2434 m (poprečna zgornja meja alpskih smučarskih središč) - — 1137 m--. -- 800 m _ •_ f.:.:.:J_____ 551 m___ (poprečna spodnja meja alpskih* smučarskih središč) o 00 M 03 •■—i C os C E •m c0 S) -C > > o C OS a 0) O > -C o > 'C os -m 03 C ju "S N OS > 03 a. < > m I Naslednji nič manj pomembnejši dejavnik, ki odvrača naše smučarje od domačih smučišč, je prevelika gostota smučišč. Spodaj prikazana tabela nam bo to potrdila. Za Kranjsko goro, Vogel in Krvavec so upoštevane idealne (t. j. najvišje) denivelacije, ki pa so večji del zimske sezone močno problematične. Primerjava iz grafikona se mi zdi bolj primerljiva. Zaradi lažje primerjave sem reduciral faktor propustnosti evropskih središč na domače, čeprav menim, da je tam propustnost večja. (Optimalna zmogljivost je izračunana na Barnicku, ki upošteva: dolžino smučarske na Grafikon o denivelaciji nam pokaže zgornjo in spodnjo mejo (nadm. v.) smučarskega središča. V primerjavi s 115 središči v Alpah leže naša na Gorenjskem prenizko. Smučarska sezona je krajša in začetek sezone nezanesljiv. Nizka nadm. lega vpliva tudi na slabšo strukturo snega (južen ali preveč leden). o cA m t* 0) 08 xv •2-1 II 00 1 > d > C g -S > o bC -m > x cS ° ■g & 9 -O X £ $ N > U žf 'S os oo os 08 .5 08 & g i O H > o C o 1 s o. « 2 d* a inkl Bor*nj,kl ioLaklh (»LOGA in 3b narsiksj iruf »Iti "krst «or«nj»k« saniaivosti rvportaia p robi tu ir. Kr. gora 800 800 1596 8400 15 2634 0,35 Zatrnik 881 383 1264 4120 5 1302 0,31 Španov vrh 985 380 1365 400 1 434 1,08 Vogel 569 1231 1800 4150 7 1345 0,37 Kobla 551 488 1039 3500 4 1091 0,31 Krvavec 604 1249 1853 6372 8 2197 0,38 Stari vrh 588 608 1196 1900 3 954 0,41 Zelenica 1057 479 1536 1514 4 633 0,45 Vel. planina 1407 259 1666 4528 6 1335 0,60 Poprečje 1017 464 1481 3290 6 1325 0,40 Poprečje 115 centrov 7328 0,40 v Alpah 1137 1300 2434 18322 31 kakor ugodno (Girardi, Pistenpla-nung — Pistenbau: gestern-Heute-morgen. Schul- und Sportstatten-bau, Wien (1973) Turistični delavci Kranjske gore se seveda zavedajo, da je smučišč premalo, zato se seveda ozirajo proti Vršiču. Le ta predstavljajo najbližje naravno zaledje. 2e leta 1966 je bilo ugo- tovljeno, da je promet na kranjske gorskih žičnicah narasel za oaer krat (Emona projekt št. 29/67-101J, Ljubljana 1967). Kmalu nato so bt izdelani prvi projekti. Iz spodaj pr ložene razpredelnice ne bo težk ugotoviti ugodnih pogojev na ter. področju. Kraj opazovanja Potrebna višina snega Razdobje Poprečno dni za smučanje Dnev s snežr odeje Erjavčeva koča 0,50 m 15.12-8.5. 131 Plaz pod Prisojnikom 0,50 7.11-30.7 214 Kranjska gora 0,20 29.11-24.3. 80 (podaki HMZ Ljubljana) 147 265 85 Na skici so narisane žičnice in smučarske proge v skupni dolžini 13,8 km. 0 tu pa so možni turni smuki po Pokljuki, v pomladanskih mesecih pa tudi * bližnje vrhove — Viševnik, Veliki Draški vrh, Debela Peč, Lipanca, Usko: niča v skupni dolžini prek 32 km (glej C. Praček: »Turni smuku Julijsf Alpe). V letošnji zimski sezoni SC Zatrnik ni podpisal sporazuma o ertotn cenah na žičnicah. Je imel prav? To bodo presodili porabniki! Vsekakor pa, imel utemeljene razloge: Smučišča je treba približati množicam! Turistični delavci na Bledu pa se zavedajo, da je potrebno širiti zimsk turistično območje. Podobno kot se Kranjskogorci ozirajo proti Vršiču, I blejski delavci ozirajo na Pokljuko — Velo Polje — Viševnik-Lipanc Verjetno bodo v tem predelu v bližnji prihodnosti zrasle nove žičnice. Smučišča Kranjske gore še vedno vodijo pri nas. Iz Kranja so dostopna dobri uri in smučati je možno takoj po izstopu iz vozila. Ce so zime v red traja smučarska sezona tri mesece. Če je smučišče »zasedeno«, so čez dobr pol ure na voljo pri sosedih (Trbiž, ali iz Peči). Tam verjetno gneče vsaj f sobotah ne bo. Vendar Kranjska gora lahko postreže še z drsališčem, s tren' kopalnimi bazeni in prečudovito okolico. Za letos zagotavljajo da bodo sm. čarske tekaške in sprehajalne poti vzdrževane! Naj mimogrede povem, da' v začetku letošnje zimske sezone (1977/78) bilo v Kranjski gori za več kot 50^ snega kot v sosednjem Bad Kleinkircheimu (avtor je namreč v tem ča> presmuča! obe znani zimski športni središči). Zanesljivost snežne odeje v Kranjski gori Višina snežne odeje: 15 cm — primerno za smučanje Podatki HMZ Slovenije (1960-1975) - 15-letno opazovanje — stoodstotna zanesljiva snežna odeja - ■ 21. december 1976, slalom za svetovni pokal »Vitranc 1976. 15. I 19.-21. I 27.-29. 16.-18. 22.-26. 30.-31. december 7_8. 10-11 marec Zanesljivost snežne odeje v Kranjski gori. Najmanjša višina snežne odt} 15 cm (po podatkih HMZ Slovenije v času od 1960-1975). 21. XII. je bila 60% možnost smučanja. Prireditelj svetovnega pokala »Vitranc 1976* H tega ni upošteval in tako je prišlo do odpovedi v zadnjem trenutku. Grafiki nam pokaže, da je zanesljivost snežne odeje 15. decembra le 46,6%, do | dec. se povzpne na 86,6 %. V januarju se giblje med 80-93,3 %. Približno eni ko je V februarju. V marcu zanesljivost zopet pada, posebno po 9. marcu, k še doseže 80%. Izpadi zimskih sezon zaradi pomanjkanja sne#!*so sic( redki, vendar občutni. Zanimiva je analiza 43 zimskih sezon ~ £^S Povprečno število dni s snežno odejo primerno za smučanje — je "l^°Jiy^ ■! V zimi 1924/25 se ni dalo smučati. Štiri sezone (1911/12, 1958/59, 1955/56 i 1973/74 so imele manj kot 1 mesec dolgo snežno odejo. V tem času štirikrat januarju ni bilo dovolj snega. Tri sezone so trajale le mesec in pol in kar || zimskih sezon je bilo krajših od dva meseca. .. _ prof. Rado Kočevar (nadaljevanje v petka številki) NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 L 14 15 16 17 ■ 19 ■ 20 L 21 22 ■23 24 ■ 26 27 28 29 ■30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 ■ 48 49 50 51 ■ 52 53 ■ 55 56 57 58 59 50 Vodoravno: 1. zvezna država v ZDA v severozahodnem delu Severne Amerike, 7. oprava, 13. aromatična smola mastike, ki se največ uporablja v medicini ali kot lepilo, 15. mučenje, trpinčenje, navadno kot kazen ali pomoček za izsiljevanje izpovedi ali priznanj, 17. kratica za opus, opomba, 18. predpečje, istniki, 20. nemški fizik, ki je skupaj z Berriesom iznašel elektronski mikroskop z elektromagnetnimi lečami, Ernst A. F.; tudi rusa žival, 21. vrsta kuriva za visoke peči, ostanek suhe destilacije premoga, 23. bodika, božje drevesce, zaščiten zimzelen gozdni grm s trnato nazobčanimi listi, 25. desni pritok Donave, izvira na Tirolskem, 26. slovenski geolog in paleontolog, Ivan, tudi božja žabica, 28. znak za kemično prvino silicij, 30. Ole D. Olsen, 31. reka v Južni Ameriki, nastane po sotočju Rio Grande in Paranaiba, 32- psevdonim slovenskega pisatelja Kumbatoviča, Filip, 34. oseba, ki s svojo prisotnostjo potrjuje verodostojnost nekega pravnega dejanja, 36. samoglasniki, 39. premikanje telesa po zraku, letenje, 40. znak za kemično prvino lutecij, 42. sediment, usedlina, 44. Ober, 46. stalni tropski veter, ki piha v nižjih plasteh proti ravniku, v nasprotni smeri kot antipasat, 48. roza junak risanih filmov, .. . Panter, 50. plazilec s trebušnim in hrbtnim oklepom, ki ga pokriva želvovina, kareta, 52. posadka na stražnem mestu ali objektu, 54. sta-roslovanska pijača, 55. ime ruskega pisatelja, humorista Averčenka, 57. oreški, poljščina tropskih krajev, katerih praženo seme je kikiriki, 59. prislov o pravem času, zgodaj, 60. Perzijec. Navpično: 1. razdraženost, blaznost pri malajskih narodih, 2. otrdela naravna zmes apnenca in gline, surovina za izdelavo cementa, 3. vrhunski športnik 4 skopuh, 5. ocet, 6. premoženje ali sredstva, ki jih ima podjetje, leva stran bilance, 7. oteklost, otekanje, 8. .gornjeitahjanski veletok Pad, 9. enaki soglasniki, 10. tok, tulec, škatlica, 11 ustreljeni italijanski fašistični politik duce Benito, 12. stenski lok na stebrih ah slopih, 14. kemični element za izdelovanje fotocelic, znak Se, 16. ime ameriškega skladatelja Coplanda, 19. jecljavost, 22. velika rimska črka, 24. Stane Sever, 27. stara ploskovna mera, 29. mitološki letalec Ikaros, 33. albanski fevdalec in beglerbeg Rumelije, ki se je leta 1819 proglasil neodvisnega, Jamnski, 34. sipina, peščeno obrežje, zlasti ob morju, za sončenje in kopanje, 35. pismeno potrdilo o prevzemu blaga ali o prevzeti obveznosti, 37. gosta juha iz mesa, krompirja, razne zelenjave in prežganja, 38. nizka, valovita pokrajina v Dalmaciji, od Novi-gradskega morja do Zadra, 41. nada, upanje, 43. elektrode, iz katerih prihajajo pozitivni naboji, 45. pretepač, ruvač, 47. ime splitske igralke Kisid, znane iz TV serije »Moje malo misto«, 49. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime, 51. ime slovenske pesnice Skerlove, 53. sij, žarenje, 56. kratica za Izvršni svet, 58. veznik. Rešitve pošljite do torka, 11. januarja , na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Rešitev nagradne križanke z dne 6. januarja: 1. korist, 7. ksilit, 13. košarka, 14. referat, 16. odi, 17. hrbtine, 19. Ala, 20. seja, 22. borka, 23. Aden 24 trapa, 26. Riet, 27. lani, 28. karp, 30. atoli, 32. TN, 33. op, 35. Tiran, 37. rana, 39 doki, 41. Olga, 43. Vesel, 46. smrt, 47. stena, 49. apno, 50. Ela, 51. stileti, 53. JSol, 54. kanafas, 56. kolek t a. 58. direkt, 59. smalta. Prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili. 1. nagrado (70 din) dobi Udir Kati, 64000 Kranj, Prešernova 4; 2. nagrado (60 din) dobi Janez Mohorič, 64000 Kranj, Stara cesta 18; 3. nagrado (50 din) pa Stanko Smitek, 64000 Kranj, Koroška 14. Nagrade bomo poslali po pošti. Čudna imena Kaj nenavadno ime si je zamislil ameriSki boksar Edvard Hibbs za svojega komaj rojenega sina. Pričakuje namreč, da bo mali nekoč še ponos boksarskega športa, zato bi bilo zanj primerno ime (slovenski prevod) Udarno kladivo, Dinamit ali pa Poln zadetek. Toda uslužbenec na občini ni bil za to. »Kaj pa, če bo vaš sin zastopnik za spodnje perilo?« je dejal. OD VSEPOVSOD Princesa Grada pred kamerami Nekdanja filmska zvezda Grace Kelly in sedanja monaška princesa, ki se je po poroki s princem Rainerjem 1956. leta odpo vedala filmu, je spet stopila pred kamere. Vendar pa tokrat ne bo igralka, temveč le pripovedo-valka. Gre za dokumentarni film o plesu Otroci iz gledališke ulice, kije posvečen šolanju otrok v baletni šoli Kirov v Leningradu. Drsališča sredipuščave Čudnega projekta so se lotili v Kuvajtu. Do poletja name ravajo zgraditi dvorani za umet nostno drsanje, pa čeprav je »naftno mesto« stalno izpostavljeno sončni pripeki. Prava ljubezen Pet dni je Ivan Aivazian iz Harrouta stal pred prodajalno v zahodnem delu Londona. Na vsak način je hotel biti prvi ob začetku zimske razprodaje. Svojemu dekletu je namreč nameraval kupiti krznen plašč za 169,5 funta, to je za desetino normalne cene. Vztrajnost se je obrestovala. Zaljubljeni Ivan se je izkazal pred dekletom, pa še splačalo se je. Nova odkritja V okrožju Tura južno od Kaira so odkrili 5000 let stare grobove iz obdobja prvih dveh faraonskih dinastij. V enem izmed grobov so' našli alabastrne posode v obliki lobanje, v katerih so hranili drobovje pokojnikov. Naleteli pa so tudi na okostje moškega, po vsej verjetnosti plenilca grobov, ki se je z nogo ujel v past. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Prehod v kmečko končnico Z menjavo figur in kmetov se pogosto bistveno spremeni tip končnice, s tem pa se ustvarijo tudi nove možnosti za nadaljevanje igre. Zato je treba pred menjanjem temeljito premisliti, kaj nam prinese. Diagram 86 Crni na potezi remizira Položaj na diagramu 86 je iz partije Polugajevski-Korčnoj (Evian 1977). Po daljšem manevriranju v trdnjavski končnici in raznih tipanjih je beli poskusil še prodorom kmeta f. V zadnji potezi je igral f4-f5 in sedaj preti f6+. Na prvi pogled je črni v težavah. Vendar pa je Korčnoj imel pripravljen odgovor, majhno kombinacijo, s katero je, po menjavi trdnjav, izsilil prehod v remi kmečko končnico. 1.... Te5:! 2.Te5: f6 + Kf4 fe5: + Ke5: gf5: Na tem mestu sta se tekmeca sporazumela za remi. Lahko pa bi še sledilo: Kf5: Kf7 nastala je znana osnovna kmečka končnica, v kateri črni izsili remi. dr. Srdjan Bavdek Vremenar Ze stari Primož Trubar je vpletel v koledar, ki je bil tiskan l. 1557, najrazličnejšo ljudsko modrost, tudi o vremenu. — Tako je med drugim zapisal: Na Vezher erdezhe Nebu Pomeni Vreme bo Upu (Na večer rdeče nebo, pomeni: vreme bo lepo) Januar je bil v stari slovenski govorici slejkoprej — prosinec. To ime za latinsko mesečevo ime preberemo že l. 1466 v loškem zapisu pa tudi v Dalmatinovi Bibliji iz l. 1584. — Razlag pa je bilo že več: da je bil to prošnji mesec (od prositi), prozimec (z namigom na zimo); mesec, b katerm so jedli na kmetih le še prosen kruh; obveljala pa je Miklošičeva razlaga: da ob rastočem dnevu že sonce proseva skozi oblake, da je torej že več sončne luči. — Imamo pa tudi krajevno ime vasi Prosinec ter osebni priimek Prosinec še iz l. 1379. DRUGI VRSTI, NASMEHNITE Za ščepec lepega vedenja Zamujanje sestankov, sej, gledaliških predstav, koncertov ali otvoritev umetniških razstav je grda razvada brezobzirnežev in sebičnežev, ki žali točne; torej bolje je, ne priti, kot zamuditi! Točnost je odraz dobre vzgoje in srčne kulture. — Nekoč so celo rekli: kraljevska točnost (ker kralj pač ni smel zamujati). Znano pa je, da je bil tudi veliki Lenin vselej do minute točen; to trdijo vsi njegovi življenjepisci. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (53. zapis) Navsezadnje sem s tem pisanjem le pripotoval tudi v Kropo. Kot maček okrog vrele kaše sem se je ogibal in jo obkrožal z zapisi o Jamni-ku, o Cešnjici, o Dobravah, o Lipnici in o Kamni gorici. V Kropo pa še nekako nisem utegnil. Le zakaj? »KROPA JE EN VELIK MEST...« anj si prišel »po lepi cest«, naprej pa nisi mogel, kajti Kropa je bila »na koncu sveta«. Mogočne stene temne Jelovice so jo že obzačetku našega tisočletja vkle-nile v svoj vlažen objem in jo drže — skoraj vso zimo v senci... Zato se je tudi pesnik spraševal: Kdo pa so ti črni možje, ki hodijo cop, cop? In si brž sam odgovarjal: to so kroparski kovači, ki kujejo noč in dan! — Pa ne le pesniki, tudi drugi možje, zgodovinarji in tehnologi so že veliko pisali o Kropi. Da omenim le R. Andrejko, Fr. Baša, J. Ga-šperšiča in J. Š m it k a. zarskib osnov poznega srednjega veka. Železna ruda, lesno oglje in vodna moč so omogočili razvoj dejavnosti, ki je živela do konca 19. stoletja, v spremenjenih razmerah pa jo nadaljujejo današnje delovne organizacije. Razvoj obeh krajev je potekal vzporedno z razvojem železarstva. Fužine so povezovale v delovno skupnost tudi sosednje vasi pod Jelovico saj je rudarski red veljal za rudarje, oglarje, plavžarje in kovače na območju fužinskih skupnosti Krope, Kamne gorice in Kolnice. Pri tem je imela Kropa še poseben položaj, saj nima zemlje niti za eno večjo . kmetijo, medtem ko je Kamna gorica vsaj proti zahodu odprta na Hotinjsko polje, tako da je gospodarske krize premagovala nekoliko lažje. Vrh svojega razcveta je Kropa dosegla v 18. stoletju. Leta 1782 je štela blizu 1400 prebivalcev, do srede 19. stoletja še nekako vzdržala nato pa pričela hitro pojemati in dosegla Kropa, kakršno je videl Valvasor v 17. stoletju No, to je pravi vzrok, da sem pisanje o Kropi tako dolgo odlagal: Kar dosti je bilo že napisanega o tem starem železarskem kraju in to od bolj poklicanih peres, kot je moje. Toda, ker sem sam več let v Kropi učiteljeval, mi je kraj še kar dobro znan in bom pač raje pisal bolj o stvareh, ki še niso bile opisane, vsaj tolikokrat ne kot zgodovina naselja, niti tolikokrat ne kot tehnologija kovaštva in žebljarstva. V mislih imam vrsto kroparskih velemož, ki bi jih rad predstavil širši gorenjski javnosti. (Brž spet povem: s kraji, ki jih opisujem, seznanjam druge rojake, .ne domačine, ki itak vse najbolje vedo ali vsaj mislijo tako). Tako bom skušal tudi kaj povedati o gluhonemem slikarju Janezu Krstniku Potočniku (1749-1834), o inženirju Francu Potočniku (1811 do 1892), o inženirju Radivoju Pozniku (1850-1891), o slikarju Petru Zmit-ku (1874-1935) in še o nekaterih znamenitih Kroparjih. leta 1931 najnižje stanje — 578 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni se je pričel kraj obnavljati, po popisu leta 1971 je imela Krajevna skupnost Kropa (skupaj z vasico Brezovico) že 955 prebivalcev. K temu je pripomogla tudi rast novih stanovanjskih naselij, Stočja in Brezovica. Ob propadu železarstva je bil odločilni dogodek za Kropo in Kam-no gorico ustanovitev žebljarske zadruge v letu 1894. To je bil pričetek industrijske dobe, vendar je trajal prehod iz vigenjcev v tovarno, od ročnega na strojno delo, več kot pol stoletja. Danes nadaljujejo železarsko tradicijo tovarna vijakov Plamen in umetna kovaška obrt UKO v Kropi, Jelplast v Kamni gorici in obrat mehanizmov Iskra v Lipnici. Kropa in Kamna gorica sta obdržali videz gorenjskih železarskih krajev: značilni strnjeni naselji mogočnih fužinarskih hiš, zadaj v bregovih pa se stiskajo bajte oglarjev, rudarjev in žebljarjev. A * . ., 8253 Kropa, kakršna je danes — malo sonca, vse preveč sence POGLED V ZGODOVINO N e morem pa pričeti svoje pripovedi, ne da bi prejle vsaj malo odgrnil zastor, ki mu pravimo zgodovina. To bom najhitreje storil, če bom povzel zgoščene besede, ki jih je napisal inženir Janez Smitek v svojem vodniku po koroškem muzeju v Kropi: Kropa in Kamna gorica sodita tako po urbanističnih posebnostih kot po tehnično zgodovinskih in drugih kulturnih spomenikih med najpomembnejše slovenske zgodovinske kraje. Obe sta zrasli iz žele- adaljavanka k tolskih n ljudj« nadaljevanka ASOVA fn^°ltbnli m i^kta 'fd»n na t ILOGA raportafta probi«* tn V oblačenju moškega je klasična bela srajca izgubila svojo vodilno vlogo. S kolekcijo enobarvnih moških srajc v bogati barvni paleti s kopico odtenkov v modrem, sivem, rjavem in zelenem so možje dobili odlično nadomestilo za nekdaj prevladujočo, rahlo dolgočasno belino. Sestav tkanine ustreza hladnejšemu letnemu obdobju, barvnih kombinacij ni težko uskladiti z obleko in kravato. Kroji srajc so prilagojeni različno grajenim postavam, saj 80 na voljo izvedbe od klasičnih, oprijetih (slim) in zelo oprijetih (super slim). Večji posnetek prikazuje moško srajco v sivo-črni kombinaciji tanjših in debelejših črt z dodatkom umirjene rdeče in barvno usklajeno kravato v drobčkanem karo vzorcu. Na manjših posnetkih so prikazani modeli športnih srajc iz težjih materialov in izrazitejših vzorcev in barv. DRUŽINSKI POMENKI Palačinka z možgani POTREBUJEMO: 3 žlice mleka, 1 žlico moke, 2 jajci, telečje ali svinjske možgane, 1 dkg surovega masla ali margarine, 1 majhno čebulo, peteršilj, sol, pol žlice masti. IZDELAVA: Mešajte osoljeno mleko, moko in en rumenjak, dodajte malo zrezanega peteršilja in pustite zmes stati trideset minut. Po preteku tega časa dodajte sneg enega beljaka in stopljeno surovo maslo ali margarino. Premešajte in četrt ure pecite v dobro pomaščeni plitvi ponvi. Medtem očistite in sesekljajte možgane ter jih osem do deset minut pražite na masti, v kateri ste zarumenili čebulo z malo peteršilja. Pridajte raztepeno jajce, solite in premešajte. S tako pripravljenimi možgani namažite palačinko in jo zvito ponudite kot samostojno jed. K palačinki z možgani se dobro poda kisla repa ali zelena solata. Možganom bomo laže odstranili žilnato kožico. Če jih položimo za pet ali deset minut v toplo vodo. Oblazinjeno pohištvo kupujmo s preudarkom Preden se dokončno odločite za nakup oblazinjenega pohištva, morate že precej natančno vedeti, kako naj bi bila videti izbrana garnitura ali posamezni kos, da bo ustrezalo vašim potrebam. Razumno ravnate, če si že dosti pred nakupom ogledate pohištvo različnih proizvajalcev in se oskrbite s prospekti. Doma potem lahko temeljito premislite, katero pohištvo bi bilo najbolj ustrezno. Izbrati morate tudi prostor, kamor boste oblazinjeno pohištvo namestili. Paziti je treba, da se bodo barve ujemale s tapetami ali opleskom, zavesami, preprogami in z vsem drugim. Pri samem nakupu izbirajte najprej z očmi. Će ste neki primerek že na pogled ocenili kot primeren in menite, da ustreza vsem vašim zahtevam, preidite na naslednjo preizkušnjo. Udobno se namestite na sedež in tako vztrajajte približno pet minut. V tem času si boste že lahko ustvarili sodbo o uporabnosti izbranega sedeža. Le-1 a mora ustrezati vsem zahtevam za udobno in zdravstveno neoporečno držo telesa. Ljudje z okvarjeno hrbtenico še izraziteje občutijo pomanjkljivosti slabo skonstruiranega sedeža. Izkušnje so pokazale, da je udobno sedenje tako, ob katerem se počutimo sproščeni. Ce so mišice napete in je treba pri sedenju od časa do časa popravljati držo telesa, da ujamemo najudobnejši položaj in tako po nepotrebnem trošimo energijo, sedež ne ustreza. Utrujenost in bolečine v tilniku, križu in stegnih so neljube posledice takega neprostovoljnega presedanja. Tudi na brezhibno grajenem sedežu ne moremo ves čas sedeti popolnoma negibno. Idealen sedež mora dovoljevati neprisiljeno menjavanje položaja telesa, ne da bi se ob tem počutili neudobno. Pomembnemu vprašanju udobnega sedenja so se začeli znanstveno posvečati nekateri strokovnjaki že pred tridesetimi leti. Dognali so, da se mora oblika sedeža prilagoditi naravni drži hrbtenice. Podrobnejše raziskave so privedle do dognanja, da pri nepravilno oblikovanem sedežu najbolj trpijo medvretenčne ploščice. Zgrešeno bi bilo prisegati ravno na določen model sedeža, saj imajo različni ljudje glede na telesno zgradbo različne potrebe in zahteve. Vsi dobro grajeni sedeži pa imajo nekaj skupnega: naslanjalo je prilagojeno naravni zgradbi hrbtenice, sedalo rahlo nagnjeno nazaj, izboklina v višini ledvenega vretenca pa opira telo v tem občutljivem predelu. Ob nakupu oblazinjenega pohištva se zanesite predvsem na lastno presojo in občutke. In pri poizkus-nem sedenju se ne dajte motiti ali pregnati od nikogar, saj se bo odločilnih pet minut za preizkušnjo še kako obrestovalo. MARTA ODGOVARJA Alenka iz Kranja - Sem v dru gem mesecu nosečnosti. Kmalu boc morala obleči nosečno obleko. Pre sim, svetujte mi model, vzorec blagi pa vam prilagam v pismu. Stara sec 22 let, visoka pa 170 cm. r Dobra zamisel dvosedežnega kavča, ki v povezavi s stoli omogoča poljubne kombinacije v manjših stanovanjskih prostorih. Izbrano oblazinjeno pohištvo mora prestati še pomembno preizkušnjo glede solidnosti izvedbe. Različne okvare zaradi pregretja preprečite, če postavite televizijski sprejemnik tako, da zrak neovirano kroži okoli aparata. Barvni aparati so za visoke temperature občutljivejši od črno-belih. Če imate težave z občutljivimi dlesnimi, nakapajte do 15 kapljic propolisove raztopine v vodo za izpiranje ust. Ta raztopina raz-kužuje ustno votlino in s tem blagodejno vpliva na vneto sluznico. Marta — Vaša obleka je kombini rana s črnim gladkim blagom -vstavek spredaj. Pod prsmi je prert zana in rahlo nagubana, pas pa $t zaveže na hrbtu. Obleka ima zac|a zadrgo zaradi lažjega oblačenji Rokava so dolga, v zapestju stL* njena z manšeto. Dolžina je mid Obleko lahko sedaj nosite s pulijem pozneje pa tudi samostojno. Guba med obrvmi Globoko gubo med obrvmi poskušamo omiliti tako, da vsako jutro in vsak večer s konicami prstov pogladimo kožo med očmi od nosnega korena v loku proti čelu. Prste moramo namazati s kremo. Ne pozabimo kontrolirati mimiko obraza in naša občutja izražajmo z besedami, saj odvečno grbančenje neprijetne gube ne obrazu samo še poglablja. r Telesna temperatura (1) Kemični pripravki proti zamrzovanju vetrobran-skih stekel vsebujejo določeno snov, ki utegne škodljivo delovati na voznika. Razpršimo sredstvo vsaj nekaj ur pred tem, ko bomo vozilo potrebovali. V vmesnem času bo škodljivi vpliv pripravka znatno omiljen. »ki krst .'.-.K- ljudje nadaljevank* a 'jlnkib in ljudje nadaljevana* ASOVA rsportaia proble« 1/1 # Alkohol je slab družabnik Kdor ne verjame tej ugotovitvi psihologov, se o resničnosti trditve lahko prepriča na svoje oči. Opazil bo, da z naraščajočo alko-holiziranostjo druščine, ki vneto prazni kozarce, raste želja po govorjenju, ne pa tudi po sogovornikih. Obstajajo podatki, da že ob promili in pol alkohola v krvi potreba po sogovorniku krepko upade. V nekoli-kanj okajeni druščini vedno opažamo določen krog ljudi, ki se zadovoljno po-menjkujejo le še sami s seboj. Ti vinski bratci se ne menijo več za okolico, temveč govorijo le še o zadevah, ki jim ležijo na preob-teženi duši. Domače pomagalo, ki je bilo nekdaj v rabi za zbijanje visoke telesne temperature obolelega, je bilo zelo preprosto in prvi hip dokaj učinkovito. Bolniku so dajali sok surove rdeče pese ali pa so mu napravili oblogo iz narezanega surovega krompirja. Tako pripravljeno oblogo na stopalih je bilo treba od časa do časa zamenjati z novo, hladno. Sodobna medicina ima seveda sredstva, ki hitro in učinkovito zmanjšujejo povišano temperaturo, čeprav se včasih vprašamo, v kolikšni meri pravzaprav smemo posegati v naravno dogajanje v Človekem organizmu. Kaj smemo v primeru povečane telesne temperature storiti na svojo pest? Vsi poznamo še danes dokaj razširjeno domače zdravljenje prehladnih obolenj z uživanjem toplih alkoholnih pijač, tj. vina in groga in seveda tople odeje, pod katerimi se začnemo krepko potiti. Sicer povsem zdravim osebam take vrste pomoč navadno ne škoduje, ker prehlad ne nastopa z izredno visokimi temperaturami. Vendar je na ta način izzvano znojenje za ljudi z okvarjenim srcem in krvnim obtokom precej vprašljivo, pri majhnih otrocih celo strogo prepovedano. Pretirano ogrevanje telesa lahko privede do težkih poškodb možganskih celic. Sam alkohol ne izzove le potenja, temveč v nasprotju z razširjenim ljudskim mnenjem tudi porast povzročiteljev bolezni. Nasprotno proti toplemu šalu okrog vratu kot priljubljenemu domačemu pripomočku pri prehladnih obolenjih ni nikakršnih prigovorov. Šal namreč zadržuje lokalno toploto in zavira razvoj povzročiteljev prehlada. Priporočljiva je tudi kopel rok, ko v zmerno ogreto potopimo roke do komolcev in dodajamo vedno toplejšo vodo tako dolgo, da temperatura kopeli doseže največ 40 stopinj. Na ta način že v pičlih desetih minutah dosežemo boljšo prekrvavitev nosne in ustne votline. Okužena sluznica se zaradi boljše prekrvavitve ogreje, kar učinkuje na odporne sile telesa. Topel šal in kopeli rok ne ogrožata srca in krvnega obtoka. Zmotno je bolnika z vročino zaradi pomanjkanja apetita pustiti brez hrane. Raziskave so pokazale, da vročina načenja predvsem beljakovine, minerale in vodo v bolnikovem telesu. Bolnik naj bi potemtakem užival perutnino, teletino, ribe, skuto in jajca. Žejo naj bi gasil s pravilno temperiranimi sadnimi sokovi in mineralno vodo. Popita količina naj bi zaradi izgube tekočin znašala nekaj litrov dnevno. Mleko in slana mesna juha, ki jo ponudimo bolniku, izravnavata izgubo soli. Visoka telesna temperatura nastane iz več razlogov. Pri infekcij- skih boleznih so povzročitelji neka tere strupene snovi. Tvorijo se pod vplivom bakterij ali virusov in s krvnim obtokom zaidejo v možgane. Temperatura je lahko enakomerna ali menjavajoča glede na bolezenske napade. Dogajanje opazujemo na temperaturni listi 2 značilno temperaturno krivuljo. Tudi telo samo lahko izzove tvorbo različnih strupenih snovi. Pri opeklinah opažamo razpad tkiva, kar povzroča nastanek strupov v telesu. Vzrokov za dvig temperature je mnogo in so dostikrat odvisne od telesnih posebnosti posameznika. Občutljivi ljudje celo na duševne pretrese reagirajo s povišano telesno temperaturo. Visoka telesna temperatura v nekaterih pogledih škodljivo deluje na organizem, v drugem primeru spet pripomore do naraščanja obrambnih snovi v organizmu. Dodatno zdravljenje z medikamenti y slednjem primeru dokončno ukroti bolezen. Temperatura prek 39 stopinj obremenjuje srce in krvni obtok. Ob tem je motena funkcija posameznih organov, opazne so poškodbe tkiva, vnetna stanja ^ poslabšajo, pri čemer pride do bo-hotnejšega razvoja povzročitelja bolezni. Zunanja posledica se lahko izraža v vročinskih mehurčkih na ustnicah ali kakem drugem mestu. V življenju uresničujemo kratkoročne in dolgoročne cilje. Vsak skuša postati nekdo in nekaj, a žal prene-kateri ne uresničujejo življenjskih namenov. Poleg življenjskih pričakovanj ni odvečno vprašanje, kakšen skuša kdo ostati po vnanjem videzu, kakšna postava naj bi ga odlikovala navzven, predvsem pa je važno vprašanje o tem, kakšna naj bi bila njegova organska in vitalna moč. Pri uresničevanju namenov se uveljavlja človekovo smotrno delovanje, neodnehlji-vost, samopremagovanje, aktivnost in druge poteze volje, ki se do konca življenja bojujejo s slabostmi z zapeljivimi razvadami, z lagodjem in z vsemi kvarnimi posledicami, naše tako imenovane porabniške družbe. Pri delu nas spodbujajo določeni nagibi, včasih delamo iz nuje, naredimo le to, kar moramo, in nič več. Mnogi se bolj potegujejo za plačilo in skušajo prikazati pomen dela. Njihova modrost jim veleva, da morajo imeti vse pri roki in postopoma postajajo gibalno počasni, okorni, zabubijo se v škodljivo ugodje. Boj z lastno lenobo Delovna pa tudi gibalna ležernost se večkrat povezujeta. Marsikomu je že narava naklonila nekaj počasnosti. Vendar je ležernost mnogih posledica načina življenja. Le noba zmanjšuje gibalne in organske sposobnosti. Srce prehitro utripa, ob pomanjkanju gibanja se človek že ob najmanjšem naporu zasope, če še preveč kadi in ljubi dobro kapljico, je njegovo telesno stanje ob povišanem krvnem pritisku in odvečni teži že bolj slabo, včasih celo tako, da se mora zateči k zdravniku. Ven -dar mu zdravilstvo ne more pomagati. Sam mora spremeniti način življenja in se odreči kajenju, uživanju pijač in pretežno sedečemu načinu življenja. Pomanjkljiva gibalna in organska kondicija vpliva tudi na človekov značaj. Rad se izogiba večjim naporom in skuša dobiti najrazličnejše izgovore. Predebeli I otroci težko tečejo, še težje I plezajo, so okorni v vajah na I orodju, skokih, preskokih in I seskokih. Večkrat doživljajo * posmeh sošolcev, kar jih I odvrača od vadbe, se izogi- I bajo igram in športni dejav- I nosti. Posledice so znane: g gibalno siromaštvo se stop- I njuje že v mladosti, kar je slabo znamenje, slaba startna osnova za nadaljnjo življenj- « sko pot. V mnogih primerih mora biti učitelj kot nekak priga-njač. Znano je, da se vadbena vnema učencev, posebno pa učenk iz leta v leto manjša. Tako učitelji na lep način preprečujemo prezgodnjo krni te v gibalnih sposobnosti in slabitev organov. Toda v življenju nimamo zmeraj ob strani učiteljev, ne trenerjev in ne onih, ki bi nas sproti spodbujali k tvorni dejavnosti in gibalni aktivnosti. Jože Ažman Kako si predstavljam Cankarjev bataljon V ponedeljek je bila v Škofji Loki osrednja slovesnost v počastitev občinskega praznika. Ob tej priliki so bili razglašeni tudi trije najboljši literarni prispevki učencev škofjeloške občine na temo praznovanje Titovih jubilejev, 35-te4-niče dražgoške bitke in pionirskih prireditev v Dražgošah. Aktiv učiteljev slovenskega jezika je iz množice spisov izbral prispevek Mihe le Novak, osnovna šola Petra Kavčiča v Škofji Loki (na naši strani je bil objavljen prejšnji petek), nagradi pa sla dobilo še Anita Oblak, osnovna šola Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, in Zoran Trojer z osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih. - Foto: F. Perdan Bičkova skala Ko so fašisti proti Dražgošam drli, v vasico kot orlovsko gnezdo v pobočje pripeto, ste se Cankarjevega bataljona borci vrli sovragu junaško uprli. Nad vasico se dviga siva pečina, ki Nemci so vzeli jo na petelina, kjer hrabra sta Bička tovariše svoje bodrila, delila jim zadnje naboje ... »Le hrabro, tovariši, branite to vas, ki deželi slovenski ponos je in kras! Nikdar ne bežite pred temi pesjani, ki radi živeli bi tu, med gorami. Verujte, da napočil svobode bo dan, ko sovražnik s slovenske bo zemlje pregnan!« To Bičkove zadnje bile so besede na skali, s krvjo prepojeni, ki nosi pono na njegovo ime in nas spominja na vojno gorje. Guzej Jožica, 8. r. osn. šole Staneta Žagarja, Lipnica Prva vožnja z mamico Popoldne. Ni dva dni, kar je mami naredila vozniški izpit. Ta dan je tak kot vsi: puščoben, siv. Vendar pa je le nekakšna razlika v primerjavi z drugimi dnevi. V naši družini je čutiti nekakšno napeto vzdušje, saj nam je novopečena voznica, mami, obljubila, da nas bo nekam peljala. Ura je tri. Vse je že pospravljeno. Mamičina navidezna mirnost že močno pojenjuje. Vsi smo že pred vrati, ko ona še kar naprej hodi sem pa tja. »Mami, pojdi no!« jo vsi spodbujamo. Končno se usedemo v avto. Seveda nobeden niti ne pomisli ne, da se ne bi zavaroval. Ko nas Do 21. januarja pošljite spise na temo Če bi bil arhitekt ... Dokazal je, da je pravi prijatelj Mojemu prijatelju je ime Lado. Večkrat mu pomagam pri nalogah, saj hodi prav tako v šesti razred. Hodiva skupaj v gozd plezat po drevju in odkrivat ptičja ali veveričja gnezda. Mnogokrat greva skupaj po drva v bližnji gozd. Da pa je res pravi prijatelj, mi je dokazal med letošnjimi počitnicami. Bilo je takole. S prijatelji smo se domenili, da bomo šli na izlet s kolesi. Sklenili smo, da se dobimo naslednji dan ob devetih zjutraj. Res je bilo tako. Toda jaz sem prišel peš, brez kolesa. Ponoči mi je počila zračnica. Po nekajminutnem obotavljanu so se vsi prijatelji razen Ladota odpravili proti Beli. Lado seje spomnil, da ima doma starejše kolo, s katerim se nihče ne vozi. Takoj sva se lotila popravila. Delo je bilo hitro opravljeno in po približno eni uri sva že dohitela prijatelje. Izlet je bil lep in zanimiv in bilo bi mi žal, če ne bi Šel z njimi. Lado je dokazal, da je res pravi prijatelj. Jože Pestar, 6. a r. osn. šole Josipa Broza-Tita, Predoslje vprašujoče pogleda, kaj delamo, ji pojasnimo, češ da je to nekaj čisto normalnega, kajti nočemo ji pokazati, da ji ne zaupamo. Torej: ati na sprednjem sedežu, privezan s pasom, mi zadaj pa se močno držimo z rokami za sedeže. Prvi vžig. Neuspešen. Samo nekaj poskokov. Vsi v avtu smo smrtno resni, v resnici pa se stežka premagujemo, da ne bi prasnili v smeh, ko vidimo, kako se mami trudi, da bi nam pokazala »vožnjo veteranov«. Drugi vžig. Uspešen. Peljemo se. Že se bližamo križišču, toda groza, z nezmanjšano hitrostjo. Še močneje se oprimemo svojih varnostnih pripomočkov. Še malo in križišče... Ati začne pokašljevati. Sedaj nam ni več do smeha. Pogledamo po bratcu in sestrici; imata zaprte oči in stisnjene ustnice. Sunkovito se zaustavimo točno pred križiščem. Oddahnemo si. Toda treba je nekako priti še skozi križišče. Vsem je žal, da smo privolili v to vožnjo, toda je, kar je. Pogledam mami. Smrtno resna je. Popolna koncentracija. Sili me na smeh, pa takoj pomislim na križišče pred nami. Zlezem za sedež. »Da bi bila bolje zavarovana,« pojasnim atiju. Mami me sploh ne sliši, kajti rekla sem že: stoodstotna koncentracija na vožnjo. Zaprem oči in zamašim ušesa. Sestrica se čez nekaj časa skloni k meni in potiho reče: »Irena, le žlezi ven, smo že čez.« Irena Zorko, 8. d r. osn. šole A. T. Linharta, Radovljica Dolga vrsta utrujenih borcev se pomika proti partizanskemu taborišču. Premrli so in roke tiščijo globoko v žepe, če jih imajo. Mnogim gleda iz raztrganega čevlja palec, ki ga sploh več ne čutijo. Ob koloni hodi komandant. Bodri svoje borce, naj vzdržijo še malo, da bo kmalu taborišče. Toda vsak izmed njih ve, da je do njega še daleč, zelo daleč. Dva dni že hodimo po tem globokem snegu, premišljuje komandant. Koliko dni bomo še hodili? Koliko mojih prijateljev in znancev, tovarišev, je že padlo v boju za svobodo! Sedaj pa je od dvesto pogumnih borcev le še štirideset izmučenih teles. Komandant opazi, da nekateri zaostajajo. »Stoj!« zadoni njegov glas v mrzlo noč. »Počitek!« »Počitek,«,,, gre od ust do ust. Združijo se v majhne skupine in posedejo po snegu. »Če bomo skupaj, nas ne bo tako zeblo,« pravijo. Nekaj časa jih še zebe, potem pa se jih poloti dremavost in mraza ne čutijo več. Sedaj so doma ob topli peči, na mizi se kadi kava in komaj pečen kruh. Svoboda je in ni več sovražnika. Vsi se imajo radi. Mati in sestre pletejo nogavice, jopice. Nad spečimi borci sije svetla luna, ki pase svoje malčke zvezdice. Sneg se blešči. Tako je kot v sbobodi. Toda borci ne čutijo tega; oni so doma pri domačih, na toplem ... ^ Katarina Podnar, 7. b r. osn. šole Petra Kavčiča, Skofja Loka Čuteče Milenine pesmi Kadarkoli v Stražišču izdajo številko šolskega glasila Brstje, je v njem navadno tudi vsaj ena pesem Milene Šušteršič, učenke 8. b razreda. Niso niti dolge niti Milene kaj dosti ne zanimajo rime, pa vendar sem jih vedno z zanimanjem prebrala. Nekaj posebnega so, lahko bi rekli, da kaj malo otroške: otožne, kadar govorijo o mladi ljubezni, o nerazumevanju med ljudmi, o nepremišljenem skrunjenju narave ... Vesele so redkeje. Milena je mirno dekle ali pa se mi je samo zdela taka. Kar preveč resna je za svojih štirinajst let. Ni mi povedala, zakaj, pa saj mogoče tudi sama ne ve. Siliti vanjo ne gre, sem si dejala. »Učenje mi za zdaj še ni povzročalo težav; prav dobra sem bila. Hm, sama ne vem, zakaj sem se navdušila za pesmi. Tri Uganka V levem zgornjem kotu vidite čokoladno jajce. Sladkosnednež ga je del odrezal, da ga poje. Ugotovite, kateri od osmih oštevilčenih delov pripada jajcu. 1J1J8 07f ■pna%s OUit jap ipofvyfuvfv*:joao&po leta nekako jih že pisem. Včasih je pač človek tako razpoložen ...« Razumela sem jo. Kadar je nekdo žalosten, kadar občuti krivico ali pa morda tudi veselje, joče, toži, se smeji. Milena tedaj svoja občutja preliva na papir. Milena sodeluje tudi pri oblikovanju Brstja. Ni v uredniškem odboru, pač pa z mentorico skupaj pregledujeta pesmi učencev in se nato odločita, katera bi bila primerna za objavo. Letos končuje osmi razred. Kaj pa potem, me je še zanimalo. »Nisem se se povsem odločila. Morda na pedagoško, veseli pa me tudi delo zdravstvene labo-rantke. Res ne vem še ...« Prepričana sem, da Milena ne bo zgrešila, za katerikoli poklic se bo že odločila, saj morajo biti tako pedagogi kot zdravstveni delavci razumevajoči, čuteči. To pa Milena prav gotovo je. Prvi aplavz Jeseni sem se vključil v pionirsko dramsko skupino. Pripravili smo igrico Zadnje sanke dedka Mraza. Z njo smo pred novim letom zabavali otroke. Jaz sem bil škrat. Vloga ni bila preveč težka. Pa vseeno me je bilo strah. Prvič sem nastopal na odru. Ko se je zavesa dvignila in je bilo v dvorani vse tiho in mirno, me je > kar stiskalo v grlu. Potem pa je šlo vse kot po maslu. Otroci v dvorani so se zabavali. Seveda, Marko, ki je igral opico Vrtirepko, je pravi mojster za neumnosti. Ko je oponašal opico, so se otroci veselo smejali. Pa tudi mene je minil ves strah. Najlepše pa je bilo na koncu, ko so nam gledalci ploskali. Lojze Bobnar, 4. c r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje KOLEDAR 13. januarja 1887 se je rodil slovenski pesnik in pisatelj Anton Tanc, opisovalec delavskih razmer in težkega živ ljenja 1904 se je rodil slovenski pisatelj Bogomir Magajna; pisal je predvsem novele 14. januarja 1898 je bil rojen slovenski mladinski pisatelj Fran Ros 15. januarja 1622 se je rodil francoski dramatik Moliere — Jean Baptiste Poque-lin; napisal je 27 komedij 16. januarja 1893 se je rodil slovenski pisatelj Tone Gaspari; pisal je predvsem crtice, pesmi, povesti 17. januarja 1600 se je rodil najpomembnejši predstavnik španske dramatike v dobi baroka Pedro Calderon de la Barca; zapustil je 180 iger z zgodovinsko snovjo 18. januarja 1909 se je rodil srbski pesnik upora in borec za novo v poeziji Oskar Davičo 1936 je umrl angleški pesnik in pisatelj Rudvard Kipling 19. januarja 1809 je bil rojen ameriški pisatelj, ustvarjalec grozljivo fantastične proze Edgar AUan Poe 1876 se je rodil slovenski pesnik Dra-gotin Kette, ki je uvedel v slovensko poezijo prost ritem, lahkoten izraz in nove oblike soneta 1886 se je rodil slovenski pisatelj Vladimir Levstik; pisal je pesmi, crtice, novele, povesti, romane, eseje in kriUke 1938 je umrl najimenitnejši srbski komediograf Branislav Nusić, spreten in iznajdljiv gledališki človek, bister opazovalec in kritik Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije PO VfcOČ/rV TT£fH Viseči stolpi iz mavca, starec, kič in bedekerji. Vsakdanja podoba Pise »Najmanj dve uri hoje, gor, v desno, dol, v levo, pa spet v desno!« temperamentno razlagata dve starejši Angležinji, ki leto za letom zahajata v Rim k prijateljicam na klepet in čaj ob petih. »Vozi kakšen avtobus?« smo radovedni. »Menda — ne veva!« Sprašujemo naprej. Vsi se skrivnostno smehljajo. Nasmihajo. Zakaj? Vse zvemo (in občutimo) pozneje. Dobimo avtobus, peljemo se do končne postaje. »Od tukaj v levo, čez trg — pol ure, če ne boste zašli!« se reži sprevodnik. KAMP JE RAZBIT Kazalci na uri se pomikajo proti deveti zvečer. Hitimo. Drvimo. Z vso prtljago. Noge postanejo težke. Cesta sili navzgor, vse bolj se kravžlja, nevarno zapleta. Pomikamo se mimo blokov, obokanih podhodov, temnih izložbenih oken, ljudi ni na ulicah, samo taksiji počasi vozijo. Grizemo v hrib. Pod nami morje luči. RIM, Kampa — ni od nikoder. Na vrhu zasoplo iztiskavamo CO2 iz preobremenjenih pljuč. Med trnjem cvete roža. Rdeča. Podobna makovemu cvetu. Med cipresami se odpira čudovita panorama tega tisočletnega mesta. Tu spodaj zdaj spijo ali bedijo ljudje. Svetilke ob cesti kot rumene ognjene krogle letijo na razsvetljeni Angelski grad. Sedimo na nahrbtnikih in pijamo vodo, v kateri se med pomirjajočim šumenjem raztalja tableta vitamina C. Na črnomodrem zvezdnatem nebu se razcveta lunin krajec. Pinije omamljujoče dišijo, veter se podi med krošnjami cipres, sence avtomobilov sredi ceste se neprestano zožujejo. Ljudje drvijo v topla in varna gnezda, domov, v kopalnice, v dnevne sobe pred televizorje .. . Mi pa smo tako sami! Na naših obrazih čepi pepelnatobledi molk. Strah nam stiska grlo, zadnji avtobus ropotajoče speljuje nekje pod nami. Ura je točno polnoč. Ob robu ceste, nastlane z odpadki, dogoreva požar. Ognjeni zublji zrejo še zadnje kot poper suhe veje pritlikave makije. Ožgani oleandri utrujeno lezejo v zemljo. Stojimo na poti, mrki, nemi, ne da bi vedeli, če smo zašli. »Kamp MORA biti tu nekje!« pretrga tišino Brane. Vdihnemo sapo. Branetov »MORA« se podaljša, zažari kot upanje v nas vseh. In s tem »MORA« bomo dobili miren spanec, tuš, pitno vodo. Skratka, varnost, katero po dolgi vožnji z vlakom in utrujajočem pohodu na kamp krvavo potrebujemo. V podzavesti mi je kljubovala misel: »Kaj pa ...« GROZA! KAMP JE RAZBIT,VENTILI PITNE VODE ZAPRTI, samo trhle veje štrlijo skozi reže bodeče žice. »Kaj bi radi?« Oster ton, preoster za naša občutljiva ušesa. Luč žepne svetilke brizgne čez naše obraze. Slišimo hropenje psov. POLICIJA. V dveh sencah, z volčjakom pod roko. »Iščemo kamp ...,« razlaga Marta. Ničesar ne razumeta. Večji (če ga lahko sploh tako opišem, ker so Italijani vsi majhni) govori polomljeno nemščino, za silo. Premlad je, če ne bi pomislil, da je služil Hitlerju med drugo svetovno vojno. »Iščemo kamp Monte Antenne!« ponovi Marta. Počasi. Policaj sklene prste, pogleda v nebo, kot da bi nekaj gromozansko težkega premišljeval, potem pa zajecija, v nemščini: »Je zaprt. Razbit! Saj sami lahko vidite!« pokaže za naše hrbte. Ozremo se. Ista slika! Veje štrlijo skozi reže bodeče žice, recepcija je brez oken, z razbitimi vrati, povsod rožlja razbito steklo. »ZAKAJ?« Policaja se ovijeta v neprobojen molk. Volčjak razkazuje ostre čekane, zaspano zehne in se vleže na borove iglice. »To noč ne moremo nikamor. Prvič smo v Rimu, kmalu bo jutro,« nadaljuje Marta. »Lahko prespimo tukaj?« Spet molk. Potem pa: »Kontroliramo pogosto, s psi, ne boste mirno spali!« »Vseeno, samo da smo lahko tukai!« »Naj bo, ampak samo za to noč!« »In zakaj je zaprt?« smo neskončno radovedni. Mlajši policaj se omehča, pove najprej, da je vse strogo zaupno, kamuflaža, da se nekaterim koleščki pač ne vrtijo v pravo (normalno) smer, mladina, mladina, kari plove? ganljivo vzdiha, potem pa pride z besedo na dan: NARKOMANIJA! »Prihajale so procesije mladih narkomanov, s spalnimi vrečami pod pazduhami, živeli so v skupinah, družinah, po cele dneve so prečepeli v kampu, poležavali, zvečer pa so počasi kapljali v RIM — na Španske stopnice, Fontano di Trevi, pod kostanje Pincia, skakali so čez zid pri Forum Romanum in gnezdili med dva tisoč let starimi ostanki antičnega Rima. Komu v posmeh? OPIJ, HAŠIŠ, MARIHUANA - pasov doslej še neugotovljenih količinah zasužnjevali in mozgali mlada telesa. Ondan smo naredili racijo, zaplenili okrog dvajset dekagramov hašiša, nekaj opija in tablet LSD — dovolj, da smo kamp zaprli. Mladi pa so se v besu znesli nad okni, ograjo ... Nekaj smo jih zaprli, vročo kri si hladijo v samicah, čakajo na odkupnino — od doma! TAKO,« je pobožal volčjaka, »sedaj veste vse in še preveč. Želim vam varno in toplo noč! Na svidenje!« Izginila sta za cvetočimi oleandri. Samo pesek je še dolgo rožljal pod njunimi nogami. NOČ STRAHOV »Kaj sedaj?« »Poiščimo si miren prostorček, nekaj si bomo skuhali, se dobro naspali...« Brane je sproščen: »Pa bo!« Ženske grize strah. Napihnjen balon nečesa grdega, pošastnega, nepredvidljivega visi nad nami — Kje je Ljubljana, kje si, Gorenjska? Spomnim se našega bloka, hladilnika, solate. In kopalnice. Neskončno litrov vode. Čofotam, pena škropi po stenah, bombaža3te nogavice, spodnje perilo, prijetno dišijo ... Kadar ti je najbolj hudo, so najbližji najdlje! Čustva do tistega, iz česar sem rasel in kar se je nabiralo v meni kot apnenčeva siga na kapnikih, so me odnašala domov. In v... Vse bi dal, če bi lahko za deset minut skočil... Svetilke med pinijami in borovci žarijo kot pisana paleta barvnih kontrastov. Mi čepimo na spalnih vrečah. V skledi klokota gurmanska Etina nadevana paprika, Marta briše žlice, Cvet počasi reže kruh, natančno, da bodo rezine do milimetra enake, Mojca brska po nahrbtniku, Brane vleče pipo, meša, da se paprika ne prismodi, Darinka ... Darinka pa nas spravlja v dobro voljo. Če poznamo vic o frkolinu in železniški postaji, v našem stilu, jasno. Mi, da ne. Duhovnik, otežen s kovčkoma, prisopiha do frko-lina, ki kadi cigareto. »Fantek, kje pa je tukaj železniška postaja?« »Nisem noben fantek!« se odreže frkolin. Mi in Kolosej. Kdo je močnejši? Pa ne v gladiatorskih igrah! »No, si pa fant, če ti je to bolj všeč. Mi boš povedal, kje je?« »Vem, pa ne povem!« blesti frkolin. Duhovniku padeta kovčka na tla, sklene roke, v obupu vzklikne: »0, moj Jezus!« pogleda frkolina in strogo reče: »Ti pa ne boš nikoli prišel v nebesa!« »Vi pa na železniško postajo ne!« Kratek trenutek nas zvija smeh. Potem pa ... položaj je resen. Nezaupljivo zremo v temo. Cvet leži in slastno sesa iz čutarice vitamin C. »Saj se lahko uležete!« Trava postaja vlažna, nabrekla. Upamo, da nam pod pinijami ne bo nihče ničesar ukradel. KINO Kranj CENTER 13. januarja amer. barv. pust. MANDINGO ob 16. in 18. uri, amer. barv. ODREŠITEV ob 20. za filmsko gledališče 14. januarja amer. barv. pust. MANDINGO ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. pust. DEMON AVTOSTOPA ob 22. uri 15. januarja slov. barv. mlad. KEKČEVE UKANE ob 10. uri, amer. barv. pust. MANDINGO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. OBSEDENOST ob 21. uri 16. januarja ital. barv. pust. DEMON AVTOSTOPA ob 16., 18. in 20. uri 17. januarja ital. barv. pust. DEMON AVTOSTOPA ob 16., 18. in 20. uri 18. januarja ital. barv. pust. DEMON AVTOSTOPA ob 16., 18. in 20. uri 19. januarja amer. barv. zgod. IVANHOE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 14. januarja franc. barv. komedija VESELI REKRUTI ob 16. uri, amer. barv. vvestern komedija VELIKI SKAVT ob 18. in 20. uri 15. januarja amer. barv. western komedija VELIKI SKAVT ob 14. uri, amer. barv. krim. SHAMUS — SLA PO NEVARNOSTI ob 18. uri, gremiera amer. barv. dok. PTICE, EBELE... VSI TO DELAJO, (Seksualno življenje živali) ob 20. uri 16. januarja amer. barv. dok. PTICE, ČEBELE ... VSI TO DELAJO (Seksualno življenje živali) ob 16., 18. in 20. uri 17. januarja amer. barv. dok. PTICE, ČEBELE ... VSI TO DELAJO (Seksualno življenje živali) ob 16., 18. in 20. uri 18. januarja franc. barv. vojni VSE V REDU ob 16., 18. in 20. uri 19. januarja amer. barv. krim. film SHAMUS - SLA PO NEVARNOSTI ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 14. januarja amer. barv. akcijski SMRTONOSNA STEZA ob 16. uri, amer. barv. krim. NOČNA PREMIKANJA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. dokum. PTICE, ČEBELE ... VSI TO DELAJO ob 22. un 15. januarja franc. barv. krim. ZBOGOM, POLICAJ ob 15. in 19. uri, amer. barv. krim. NOČNA PREMIKANJA ob 17. uri 16. januarja franc. barv. krim. ZBOGOM, POLICAJ ob 17. uri 17. januarja špan. barv. MOJA DRAGA SENJORITA ob 17. in 19. uri 18. januarja angl. barv. pust. MOŽ S SREČNO ROKO ob 17. in 19. uri 19. januarja amer. barv. srhljivka SLAMNATI PSI ob 17. uri, angl. barv. pust. MOŽ S SREČNO ROKO ob 19. uri Kamnik DOM 14. januarja amer. barv. zgod. IVANHOE ob 16. uri, amer. barv. akcijski MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 18. in 20. uri 15. januarja franc. barv. komedija VESELI REKRUTI ob 15. uri, amer. barv. akcijski MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 17. in 19. uri 16. januarja amer. barv. zgod. IVANHOE ob 18. in 20. uri 17. januarja franc. barv. krim. ZBOGOM, POLICAJ, ob 18. in 20. uri 18. januarja amer. barv. srhljivka SLAMNATI PSI ob 18. uri, franc. barv. krim. ZBOGOM, POLICAJ ob 20. uri 19. januarja špan. barv. film MOJA DRAGA SENJORITA ob 18. in 20. uri DUPLICA 14. januarja amer. barv. krim. SHAMUS - SLA PO NEVARNOSTI ob 20. uri 18. januarja amer. barv. krim. SHAMUS - SLA PO NEVARNOSTI ob 20. uri Skofja Loka SORA 13. januarja amer. barv. GOLI V SEDLU ob 18. in 20. uri 14. januarja amer. barv groz. GRIZLI ob 16., 18. in 20 uri 15. januarja amer. barv. groz. GRIZLI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 13. januarja amer. barv. grozlj. GRIZLI ob 17. in 20. uri 14. januarja amer. barv. drama GOLI V SEDLU ob 20. uri 15. januarja amer. barv. grozlj. ABOT IN KASTELO ob 17. in 20. uri Radovljica 13. januarja amer. barv. vestem PEKLENSKI PREGON ob 20. uri 14. januarja amer. barv. VONJ PO ŽENSKI ob 18. uri, amer. barv pust. V SOTESKI NEVADE ob 20. uri 15. januarja amer. baarv. VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri 16. januarja amer. barv. vestern PEKLENSKI PREGON ob 16. uri, amer. barv. pust. V SOTESKI NEVADE ob 18. uri, amer. barv. VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri 17. januarja amer. barv. vestern PEKLENSKI PREGON ob 20. uri 18. januarja amer. barv. pust. V SOTESKI NEVADE ob 20. uri 19. januarja amer. barv. NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POSKUSI ob 20. uri Bled 13. januarja ital. barv. krim. KALIBER 9 ob 20. uri 14. januarja amer. barv. pust. RO-BIN HOOD IN MARIANNE ob 18. uri, amer. barv. ROMANCA NA RIVIERI ob 20. uri 15. januarja amer. barv. vestern PEKLENSKI PREGON ob 20. uri 16. januarja ital. barv. krim. ČLOVEK Z ULICE DELI PRAVICO ob 16. uri, amer. barv. ROMANCA NA RIVIERI ob 18. uri, amer. barv. pust. ROBIN HOOD IN MARIANNE ob 20. uri 17. januarja amer. barv. pust. V SOTESKI NEVADE ob 20. uri 18. januarja amer. barv. VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri 19. januarja amer. barv. pust. V SOTESKI NEVADE ob 20. uri Jesenice RADIO 13. januarja mehiška barv. drama JESENIJA ob 17. in 19.15 14. januarja ital. barv. pust. ZADNJI KRIKI IZ SAVANE ob 17. in 19. uri 15. januarja ital. barv. pust. ZADNJI KRIKI IZ SAVANE ob 17. in 19. uri 16. januarja angl. barv. komed. ALFIE DARLING ob 17. in 19. uri 17. januarja angl. barv. komed. ALFIE DARLING ob 17. in 19. uri 18. januarja amer. barv. akcij, drama SPOPAD V JETNIŠNICI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 13. januarja amer. barv. drama PEKLENSKI STOLP ob 17. in 20. uri 14. januarja angl. barv. komed ALFIE DARLING ob 18. in 20. uri 15. januarja angl. barv. komed ALFIE DARLING ob 18. in 20. uri 16. januarja ital. barv. pust. ZADNJI KRIKI IZ SAVANE ob 18. hi 20. uri 17. januarja ital. barv. pust. ZADNJI KRIKI IZ SAVANE ob 18. m 20. uri 19. januarja mehiška barv. drama JESENIJA ob 18. in 20.15 Dovje-Mojstrana 14. januarja franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM ob 19. uri 15. januarja angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 19. uri Kranjska gora 14. januarja angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 20. uri 15. januarja jug. barv. komed. VOJAKOVA LJUBEZEN ob 20. uri 18. januarja angl. barv. komed. ALFIE DARLING ob 20. un gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PETEK, 13. januarja, ob 19.30 2a red PONEDELJEK - A. Arbuzov: STAROMODNA KOMEDIJA; SOBOTA, 14. januarja, ob 19.30 za red SOBOTA - A. Arbuzov: STAROMODNA KOMEDIJA; PONEDELJEK, 16. januarja, ob 19.30 za red PETEK - A. Arbuzov: STAROMODNA KOMEDIJA; gostuje SNG Drama iz Ljubljane. J.kl benem pa že obila je imel nša prijateljevi ■nki gorenjski Kraji in ljudje nadaljevanka s *olakln aji tn ljudja nadaljevanka .ASOVA iDVA »LOGA 14. stran — Glas TA TEDEN NA TV Sobota V Sovjetski zvezi imajo že dolgoletno tradicijo pri izdelovanju mladinskih filmov. Svojim mladim gledalcem posvečajo precej več skrbi in pozornosti kot na zahodu. Film o DETLU, KI GA NE BOLI GLAVA je nastal v leningrajskih študijih. Pripoveduje o dečku Se vi Muhu-nu, ki mu zaradi nizke rasti pravijo kar Muha. Ima izreden smisel za glasbo, posebno rad pa ima bobne. Nedelja Film NISMO MI ANGELČKI je posnet po duhoviti gledališki igri Alberta Russona. Sijajni igralci predstavljajo tri begunce s Hudičevega otoka. S seboj imajo le košaro, v njej pa Adolfa, strupeno kačo, ki odigra v zgodbi posebno pomembno vlogo. — Igrajo Humphrey Bo-gart, Aldo Ray. Peter Us-tinov, Joan Bennett, Basil Rathbone. Ponedeljek Zadnje trenutke življenja slavnega humanista .- Erazma Roterdamskega je v drami NOČNI DI-SPUT opisal scenarist Predrag Golubovič. Erazem Roterdamski je bil eden prvih mislecev, ki je razmišljal o morali, vzgoji, filozofskih in verskih vprašanjih. S svojim satiričnim spisom Hvalnica norosti (1508) je smešil neumnost in človeške pregrehe. Pisal je samo v latinščini. Kot liberalen in strpen, niti pedanten niti fanatičen mislec, je prodrl s svojimi idejami, z duhovitostjo in z odličnim stilom. V poslednjih trenutkih življenja se pred njim pojavljajo Martin Luther, Ulrich von Hutten in predstavnik svete stolice ter vsak od njih skuša pri-pridobiti Erazma na svojo stran. Delo je režiral Milenko Marišič, v glavni vlogi pa je nastopil Stevo Zigon. Sreda Vsako leto povzročijo bolezni, ki jih prenašajo insekti, invalidnost ali celo smrt množici ljudi. Samo komar, ki prenaša malarijo, okuži vsako leto milijone prebivalcev v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Znanstveniki po vsem svetu intenzivno raziskujejo nove možnosti boja in razvijajo nova sredstva proti škodljivemu mrčesu. Film, ki bo tokrat prikazan v oddaji SPEKTER, je pri kaz teh raziskovalcev. Režiserja Mika Nichol-sa poznamo kot gledališkega in v zadnjem času tudi filmskega režiserja (Kdo se boji Virginije Woolf, Diplomiranec). Ko se je odločil za prenos literarne predloge Josepha Hellerja Catch 22 na film, je vedel, da sega po best-selerju ameriške vojaške literature. Filmska upodobitev je po eni strani verna literarni predlogi, na drugi strani pa je režiserju in igralcem uspelo dati filmu povsem filmsko upodobi tev. Dogodki in usode ljudi, katerim je kruta druga svetovna vojna spremenila življenje, se pogosto pojavljajo v vojnih filmih, kljub temu pa je film KAVELJ 22 precejšnja posebnost v tej zvrsti. Zgodba je postavljena v letalsko bazo med pilote težkih bombnikov, ki vzdržujejo zvezo med Italijo in ostalo Evropo. Živijo v neznosnih razmerah, raz peti med vojnimi nevarnostmi in slavohlepnimi letalskimi komandanti. Glavni junak filma kape tan Yo8sarian (Alan Ar-kin) se zato na vso moč trudi, da bi ga zdravniki proglasili za umobolnega, saj bi se samo tako vojna zanj končala. — V ostalih vlogah: Martin Balsam, Richard Benjamin, An-thony Perkins, Jon Voight, Orson Welles TELEVIZIJSKI SPORED sobota 14. JAN. TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Profesor Baltazar — risanka 8.15 K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob 8.30 M. Belina: Igrajmo se gledališče 8.55 Pisani svet 9.35 Ljudje in mesto: Povezanost in odtujenost 10.05 Kondorjeve vi.šave 10.35 Novele Henrvja Jamesa — nanizanka 11.35 Jugoslovanska trimska televizija 12.05 Poročila 16.55 Poročila 17.00 Deteljčka ne boli glava — film 18.15 Obzornik 18.30 Otroški cirkus Billvja Smarta 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Michell: Jennie 20.55 Zabava vas Julio Iglesias 22.00 TV dnevnik 22.15 625 22.55 Poročila Oddajniki II.TV mreže 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Pustolovščine klovna Badija 18.45 Humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 W. A. Mozart: Idomeneo — 1. del 21.00 24 ur 21.10 Gibljiv delovni čas — feljton 21.40 Športna sobota 21.55 Starodavni Nepal — dok. film TV Zagreb — I. program 9.30 T V v šoli (Bg) 11.55 TV v šoli: Bele uganke. Prazniki na snegu, Zgodba(Zg) 15.55 Nora dirka za zakladom - film 17.30 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Zaljubljene ženske - film 22.20 TV dnevnik 22.35 Zabavno glasbena oddaja 23.15 Sedem dni nedelja 15. JAN. T V Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Moč zborovskega zvoka — nanizanka 8.55 625 9.35 J. Mitchell: Jennie — nadaljevanka 10.30 Ostržek - serija 10.55 Ju les Verne — nadaljevanka 11.10 Puf in muf - risanka 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 14.10 Svet, v katerem živimo — serija 14.40 Veseli tobogan: Gunclje 15.40 Okrogli svet 15.55 Poročila 16.00 Nismo mi angelčki - film 17.40 Risanka 17.45 Športna poročila 17.50 Košarka Radnički Bosna — prenos (Bg-Zg) 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Marković: Vrnitev odpisanih — serija 21.05 Človek brez meja: Ob vodi je mlin 21.40 TV dnevnik 21.55 Glasbena medigra 22.00 Športni pregled I Bg.) 22.30 Poročila Oddajniki II. T V mreže 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Klovni - celovečerni film (do 22.55) T V Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Šalajko - otroška oddaja 10.30 Norčije Maje Skovvron — serijski film 11.00 Narodna glasba TV Ljubljana 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.50 Kritična točka 14.20 Mladinski film 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Marković: Vrnitev odpisanih — dramska serija 21.05 Karavana: Plitvice - II. del 21.35 TV dnevnik 22.00 Športni pregled ponedeljek TV Ljubljana 9.30 TV v šoli (Bg) 11.40 TV v šoli: Od doma do šole, Istrske cerkve, Svet atomov (Zg) 16.10 Kmetijska oddaja TV Beograd 17.10 Poročila 17.15 Vrtec na obisku: Otroci telovadijo 17.30 Svet, v katerem živimo — film 18.00 Obzornik 18.10 Grafične tehnike: Lesorez 18.45 Mladi za mlade (Zg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 P. Golubovič: Nočni disput — drama TV Beograd 21.(X) Kulturne diagonale 21.45 TV dnevnik 22.00 Veleslalom za moške — reportaža iz Adelbodna 18.45 Cas, ki živi: Med borci prekomorci 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 G. E. Clancier: Crni kruh — nadalj. 21.30 Iz koncertnih dvoran — R. VVagner: Instrumentalni prizori iz glasbenih dram 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Knjige in misli 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 20.50 24 ur 21.10 Uporaba odpadnega materiala 21.55 Izviri - dokum. oddaja (do 22.15) TV Zagreb — I. program 16.45 Izobraževalna oddaja 17.15 do 20.50 isto kot na odd. II. T V mreže 20.50 Akcije: Akcija za bralce 21.00 Gospa ki izginja — film 22.40 TV dnevnik 18. JAN Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zverinice iz Rezije — oddaja T V Ljubljana 18.00 Zaplešimo - otroška oddaja TV Skopje 18.15 Zakonska posvetovalnica 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 Dersu Uzala -celovečerni film (do 23.20) sreda TV Ljubljana 9.30 TV v šoli (Bg) 11.40 TV v šoli: Dober tek, Istrske freske. Fizika (Zg) Poročila K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob Južnoameriški indijanci — nadalj. in konec Obzornik Na sedmi stezi Od vsakega jutra raste dan: Murska Sobota Risanka TV dnevnik Film tedna: Kavelj 22 — barvni film TV dnevnik Miniature: Recital harfistke Rude Ravnik-Kosi Šahovski komentar 17.15 17.20 17.35 18.00 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.55 22.05 TV Z do 20 2().(K) 21.00 21.05 21.50 22.05 22.35 agreb — I. program .00 isto kot na odd. II. T V mreže Zadnja šolska naloga Glasbeni trenutek Kulturna oddaja TV dnevnik Šahovski komentar Dokumentarni film torek 17. JAN. TV Ljubljana 9.30 TV v šoli (Bg) 11.40 TV v šoli: Dnevnik 10, Istrski gradiči, Od atoma do življenja (Zg) 17.25 Poročila 17.30 Revija folklore 1H.(K) Obzornik 18.10 Mali svet 22.20 Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 22.00 TV dnevnik 22.20 Šahovski komentar (do 22.50) TV Zagreb — I. program isto kot na odd. II. T V mreže četrtek 19. JAN. TV Ljubljana 9.30 T V v šoli(Bg) 11.40 TV v šoli: Nevarna vojska, Slavonija, Biologija (Zg) 17.10 Poročila 17.15 Po sledeh Marca Pola - nadalj. ■s 118.07 Obzornik 18.20 Profesor Baltazar - risanka 18.30 Spekter 18.42 M. Belina: Igrajmo se gledališče 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 Boccaccio-Vuga: 0 dobrodušnem menihu, TV nanizanka Dekameron 21.30 Na zvezi 22.00 TV dnevnik 22.15 Jazz na ekranu: Mombasa Oddajniki II. TV mreže 17.00 Budimpešta: Rokomet Vasas : Radnički (ženske), prenos 18.15 Srednjeveška matematika 18.35 Ali ste vedeli 18.45 Vprašajmo, vprašajte 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.15 24 ur 21.35 Ženska danes, dok. oddaja (do 22.05) T V Zagreb — I. program 17.15 17.35 17.45 18.15 18.35 18.45 19.30 20.00 20.50 21.30 21.45 TV dnevnik TV koledar Šalajko — otroška oddaja Srednjeveška matematika Ali ste vedeli Vprašajmo, vprašajte TV dnevnik Zunanjepolitična oddaja Boccaccio-Vuga: Dekameron TV dnevnik L. van Beethoven. Za Elizo petek TV Ljubljana 9.30 TV v šoli (Bg) 11.55 Kitzbuhel: Smuk za moške — prenos (Evr.-Lj) 16.00 Smuk za moške — posnetek iz Kitzbiihla 17.00 Poročila 17.05 O divjaškem divjaku — oddaja iz cikla Pravljice iz lutkarjevega vozička 17.35 Deček Dominik - 18.05 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 21.05 21.50 22.10 23.00 23.05 23.15 serija Obzornik Pevski tabor Šentvid pri Stični Ljudje in mesto: Za koga gradimo Risanka TV dnevnik Odrske luči, zabavno glasbena oddaja (Zg) Razgledi: Gibljive slike Božidarja Jakca — dokum. nanizanka TV dnevnik Spencerjevi piloti — serijski film Poročila Glasbena medigra Šahovski komentar (Bg) — S KOM GOVORIŠ ZE CELO URO? — NE VEM. NAPAČNA ZVEZA JE1 Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17 45 Igrajmo se gledališče 18.15 Družbena tema 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portret Zdenka Runjiča 21.50 Glasba, slika in beseda TV Zagreb — I. program 11.40 TV v šoli 16.15 Smuk za moške — posnetek iz Kitzbiihla 17 15 do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Odrske luči 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Jaz, Klavdij - serijski film 22.00 TV dnevnik 22.15 Kako se je kalilo jeklo - TV nadalj. 23.15 Šahovski komentar TE DNI PO SVETU ZEMLJO KMETOM Vojaška vlada v Hondurasu je sporočila, da bo latifundistom se ta mesec odvzela okoh 45.000 oralov zemlje in jo razdelila med 60.000 kmečkih družin. MET KOR IT I V LEDU Skupina ameriških geologov je na Antarktiki v pičlih dveh urah, ko je postavljala taborišče, odkrila 21 meteori tov. To odkritje potrjuje teorijo dr. Williazna Caeeidvja, geologa z univerze v Pitta-burgu, da ao stare plaati ledu lahko pravcata zakladnica anovi iz veaolja. ZAVRNILI POMILOSTITEV REDERJA Ponoven poskus celovških mestnih očetov, da bi dosegli pomilostitev za svojega rojaka, vojnega zločinca VValterja Rederja, je spodletel. Nikakršne obljube in prepričevanja niso mogle omajati sklepa prebivalcev italijanskega mesteca Marzabotte, da ostane ta zločinec do smrti v zaporu dežele, kjer je zakrivil pokole in razdejanja. Samo v tem mestecu je bilo na njegov ukaz pobitih 1836 otrok, žensk in starcev. STATISTIKA LETALSKIH NESREČ Med rednimi poleti ameriških letaj je lani izgubilo življenje 654 ljudi, od tega 573 v eni aami nearefii, ko ata na Kanarskih otokih trčila ameriški in nizozemski jumbo-jet. Letala ameriških letalskih družb so imela 26 nesreč, kar je najmanj v zgodovini letalskega prometa v ZDA. Človeške žrtve je zahtevalo S nesreč. Med čarter skimi poleti nesreč ni bilo, medtem ko v 183 nesrečah letalskih taksijev in z« nih letal umrlo 1 56 ljudi. PORAST KRIMINALA V ITALIJI Število kaznivih dejanj v Italiji že dve 1 raste. Vrhovni tožilec Ignazio Stranier je izj, vil, da je bilo lani več kot 2,890.000 kršilcev zakona, kar je okoli 30.000 več kot leto prej. Okoli 1,6 milijona primerov kriminala Se niso rešili. Povečalo se je predvsem število umorov, v glavnem zaradi spopadov med pripadniki mafije na jugu države. PODRAŽITVE NA MADŽARSKEM Z 9. januarjem so se na Madžarskem podražili kakao, kava in slaščice, južno sadje in nekateri proizvodi črne metalurgije v trgovini na drobno. Največ se je podražila kava, in sicer za približno 50 odstotkov, kakao za 25, južno sadje pa za 8 odstotkov. GRČIJA: ClM MANJ TUJIH DELAVCEV Tujci, ki jim bodo potekla dovoljenja za delo v Grčiji, bodo morali takoj zapustiti državo. Ta odlok so sprejeli 4. januarja v Atenah na sestanku visokih funkcionarjev v notranjem ministrstvu. Sklenili so še, da bodo število dovoljenj za de'<> tujim delavcem močno omejili in upoštevali smo »izredno nujne« primere. BREZPOSELNOST V ZRN V ZRN je bilo konec leta 1,090.700 brezposelnih, od tega nima dela 105.700 tujih delavcev. Odstotek nezaposlenih tujcev je v zadnjem letu dni poskočil od 4,6 na 5 3 odstotka. Celotno poprečje brezposelnih je lani znašalo 1,030.000, za približno 30.000 manj kot ob koncu leta 1976. Tako je ZRN že tretjič zapored zaključila leto z več h.ot milijonom brezposelnih. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 12 so 14 din, cvetača 16,10 din, korenček 9 din, česen 53,10 din, čebula 6 din, pesa 7 din, kumare 18,85 din, paradižnik 25 din, paprika 48 din, jabolka 10,10 do 12,30 din, hruške 17 din, grozdje 15,28 din' pomaranče 11,05 din, limone 15,60 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 18,75 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,90 din, sladko zelje 5,90 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 165,30 din, jajčka 1,80 do 2,70 din, krompir 3,65 din KRANJ Solata 20 din, špinača 28 din, cvetača 24 din, korenček 12 din, česen 45 din, čebula 10 do 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 din, slive 25 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 15 din, grozdje 16 din, žganje 60 din, pomaranče 13 din, limone 18,20 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 8 din, kaša 16 din, surovo maslo 68 do 70 din, smetana 32 din, skuta 18 din, sladko zelje 4 do 5 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 150 din, jajčka 2,80 do 3 din, krompir 3 do 4 din, med 60 din, radič 32 din UMRLI SO V TRŽIČU Knific Ivana, roj. 1905, Pernuš Neža, roj. 1896, Svegel Ana, roj. 1922, Stamcar Alojz, roj. 1902, Maric Milan, roj. 1955 Oj.Ht «r.jl in ljudj. n«l.lj.v«*» ' '«>*aj 1 in 1 Pripravljajo v gostilni na Bregu, bo zbralo več kot 40 svatov. Med |\jimi šest otrok z možmi in ženami 2j devetimi vnuki in nečakinja Ma-^ka, ki je na stričevo zlato poroko rižla iz daljne Avstralije. I Mama Marija je bila rojena leta &10 v Ajdovščini v delavski družini, ^ kateri se je rodilo 14 otrok, vendar le štiri sestre odrasle. Komaj je ^irasla v šoli, je šla delat v tamkaj! r*Jo tekstilno tovarno, kjer je spo ^tiala Milana, ki je bil prav tako tek ^ilni delavec in domačin iz Ajdov-V^ine in je bil šest let starejši od nje. % oročila sta se leta 1928. Leta 19.12 v^ Italijani podržavili tekstilno to-v «rno in jo zaprli. Čez noč, se sporni i Jata sla vijenca, je bilo na cesti ver ^ot 3000 delavcev. Milan je potem l^ušal nekaj zaslužiti z delom na j ^etih in pri gradnji cest, ki jih je ^lijanski fašizem na veliko gradil, endar je bil to preskromen /asiu žek za preživljanje družine, ki se je že povečala na tri člane. »Moji starši,« pripoveduje Marija, »so že nekaj let prej zbežali v Jugoslavijo in sem redno, s potnim listom, prišla za njimi v Kranj. Milan je bil vojaški obveznik, zato potnega lista ni dobil.« »Ni bilo pol leta za tem, ko sem dobil poziv za vojsko v Abesi-nijo. Nisem se hotel boriti za Mussollinija, zato sem ilegalno zbežal v Jugoslavijo k ženi.« V Kranju sta se najprej zaposlila v Tekstilindusu, po vojni pa v I biju. Mama Marija je bila bolehna, zato je že leta 1948 odstala doma, oče pa se je leta 1959 upokojil. Vendar je tudi potem še krepko zgrabil za delo Najprej je šel za letb dni pomagat postavljat stroje v obnovljeno tekstilno tovarno v Ajdovščini, potem pa je bil 11 let kurir pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zava rovanja delavcev Zdaj večino časa preživita doma na toplem. Popazita na vnučke, gresta v trgovino »Če grem sama,« pravi Marija, »me znanci sprašujejo, če je oče bolan. Če pa gre on, njega sprašujejo, kaj je z menoj.« i Bogataj Žrebanje novoletnih kuponov Do 10. januarja smo prejeli 556 rešitev novoletne skandinavske križanke. Geslo se pravilno glasi: ZADOVOLJSTVA MNOGO V NOVEM LETU! Izžrebali smo 10 reševalcev, in sicer: 1. nagrado (200 din) prejme: Leopold Ravnihar, Lipce 7, 64270 Jesenice 2. nagrado (100 din) prejme: Jana Zazvonil, 64290 Tržič, Trg svobode št. 20/1 3. nagrado (100din) prejme: Sandi Jerman, 64000 Kranj, Štir-nova 10 7 nagrad po (50 din) prejmejo: Greta Mlinar, 64290 Tržič, Pro-letarska 21 Anica Kaplan, 64207 Cerklje na na Gorenjskem, Vasca 1 Simona Rozman, 64000 Kranj, C. kokrškega odr. 14 D, Erna Kobal, 64204 Golnik. Gorice 46 Jana Bertoncelj, 64228 Železniki, Na Kresu 11, Ivanka Soklič, 64290 Tržič, Lom 18, Štefka Alič, 64223 Poljane nad Sk. Loko, Žabja vas 11. Nagrade bomo poslali po pošti. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj vabi kmečke žene na (Icinonst racijo ODELOVANJU MOLZNEGA STROJA Demonstracija !><> v zadružnem domu na 1'riin skovem (mala dvorana t \ ponedeljek. 1 januarja l!)7N. oh 1~>. uri. Vabljene! POSEBNO OBVESTILO DRUŠTVOM! Društvo računovodskih in finančnih delavcev Kranj organizira v četrtek, 19. januarja, ob 9. uri v konferenčni dvorani delavskega doma Kranj — vhod 6 POSVETOVANJE ZA SESTAVO SKLEPNEGA RAČUNA - BILANCE za društva in ostale uporabnike družbenih sredstev. Poleg tega bo na tem posvetovanju obravnavana tudi problematika v zvezi z novim kontnim planom za društva. Posvetovanje bodo vodili sodelavci Službe družbenega knjigovodstva podružnica Kranj. Kotizacija je 200 din za osebo in prosimo, da nakažete na žiro račun društva 51500-678-80443. Neposredno pred posvetovanjem vam bo tudi razdeljen ustrezni material. Alpetour TOZD potniški promet Kranj obvešča, da bo 14. januarja 1978 začel voziti SKI BUS za Krvavec z odhodom izpred hotela Creina ob 8.30 in 11.30 ter povratkom s Krvavca ob 9., 12.30 in 17.30. Poleg navedenih postaj ima avtobus še postajališči: Avtobusna postaja Kranj in Primskovo. Cena enosmerne vozovnice je 10 din. SKI BUS vozi vsak dan do preklica v časopisu GLAS. Se priporoča Alpetour # 21 VIL A Skupni delavski svet Veletrogvine Živila Kranj, n. sol. o. objavlja razpis kandidata za opravljanje prostih del oziroma nalog: za SDS skupne službe VODJE FINANČNEGA SEKTORJA Pogoji: 1. visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske ali podobne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 2. da je sposoben organizator dela 3. da izpolnjuje pogoje določene v družbenem dogovoru o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj Prijave z dokazili o dosedanjih delih in opravilihJe treba poslati v 15 dneh po razpisu na naslov: Veletrgovina Živila Kranj — Razpisna komisija pri SDS podjetja Kranj, Cesta JLA 6/IV. Komisija za medsebojna razmerja delavcev, ki je v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj DS Skupne službe na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in opravila za: 1 DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA 2. VODJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE POGOJI: pod 1.: dokončana II. stopnja pravne fakultete, poskusni rok je 90 dni pod 2.: višja šola ekonomske ali podobne smeri ter 4 leta delovnih izkušenj ali srednja šola ekonomske smeri ter 5 let delovnih izkušenj — poskusni rok je 90 dni Pismene prijave sprejema kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj 15 dni po objavi na naslov: Veletrgovina Živila Kranj, Kranj - Cesta JLA 6/IV. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD opekarne b. o. objavlja prosto delovno mesto TAJNICE - ADMINISTRATORJA v upravi TOZD opekarne Pogoj: upravno administrativna šola ali komercialna šola z najmanj enim letom delovnih izkušenj ali poklicna administrativna šola z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidatke naj pošljejo ponudbe na naslov KOGP Kranj, odbor za medsebojna razmerja TOZD opekarne, Kranj, Primskovo komunalna cona. MALI OGLASI prodam KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (2 elektrika + 2 plin) malo rabljen, ugodno prodam. Markič, Pristava 80, Tržič 67 Prodam 10 mesecev starega VOL-ĆJAKA. Šempetrska 35, Kranj 111 Prodam PRAŠIČA za zakol. Moše 13, Smlednik 112 Prodam PRAŠIČA težkega 150 kg. Šenčur, Pipanova 24 113 Prodam črno-bel TELEVIZOR s stabilizatorjem. Ribič Marjan, Bistrica 169, Tržič 114 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, teža od 140 do 150 kg. Trboje 11, Kranj 115 Prodam močne SANI. Naslov v oglasnem oddelku 116 Prodam PRAŠIČA za zakol, celega ali polovico in štiri leta staro kobilo. Vopovlje 7, Cerklje 117 Za cirkular prodam VELO (špin-delj), novo za ceno 650,— ND. Košir, Zabukovje 6, Zg. Besnica 118 Prodam skoraj novo OSTREŠJE stanovanjske hiše, kritina mala sa-lonitka, več skoraj novih dvo- ali trodelnih OKEN dvojno zasteklenih in z roletami in več skoraj novih SOBNIH VRAT kompletno s stoki. Srednja vas 10, Golnik 119 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-doslje 7 120 Prodam dva PRAŠIČA težka 170 kg. Oman Janez, Sr. Bitnje 6 121 Prodam PRAŠIČA za zakol. Polica 1, Naklo 122 Prodam črno beli TELEVIZOR. Zg. Bitnje 30 123 Prodam ca. 200 kg težko mesnato SVINJO. Zalog 30, Cerklje 124 Prodam PRAŠIČA za zakol 150 kg težkega. Močnik Alojz, Prebačevo 2, Kranj 125 ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Marije Jenkole roj. Bizjak iz Trboj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, šopke in izrazili sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo zdravnikom in sestram oddelka 600 bolnice Golnik in Kirurgičnega oddelka bolnice Jesenice. Posebno zahvalo izrekamo tudi KS Trboje, organizaciji ZB ter gospodu župniku iz Trboj za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Anton, hčerke Marinka, Zvonka in Jožica z družinami ter brata in sestra Trboje, 9. januarja 1978 OBLETNICA 12. januarja je minilo žalostno leto, odkar je v prometni nesreči izgubil življenje in nas zapustil naš nadvse ljubljeni mož in atek Miro Črnič Čas gre svojo pot, toda ne odnese s seboj naših solza in ne ozdravi bolečine naših src. Zares težka in boleča je misel, da te ne bo nikoli več med nami. Ne veš, kako prazen je sedaj naš dom, ki hrepeni po tebi, a tebe ni. O, ločitev in samota, kako sta boleči! Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njegovim sodelavcem, ki tolikokrat obiščete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate nešteto svečk. Žalujoči: žena Ančka, hčerka Bernarda in sin Matjaž Cerklje, 12. januar 1978 ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata in strica Kristijana Mlinarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju Pnevmatološkega oddelka bolnice Golnik za pomoč in strežbo med njegovo boleznijo, gospodu župniku za lep govor in pogrebni obred ter pevcem za ganljive žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: brata Ivan in Lado, ter sestri Vlasta in Milka. Kranj, 6. januarja 1978 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata in strica Jožeta Ješeta Pahelnovega ata iz Jame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh karkoli pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Mihov-čevim in možem iz Jame za podarjen denar v dobrodelne namene namesto venca na grob. Zahvalo izrekamo tudi zdravniku dr. Bajželj Janezu, pevcem društva upokojencev iz Kranja za zapete žalostinke, gospodu župniku za ganljiv govor in prelep pogrebni obred. Prav tako lepa hvala sodelavcem in sodelavkam delovnih organizacij Gorenjska predilnica iz Škofje Loke, Tekstilindus, Creina P. K. M., Iskra iz Kranja in Reteč ter Donit Medvode. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Manca in sin Tone, hčerki Mici, Ivanka, Anica, Francka in Jelka z družinami, sinovi France, Janez in Jože z družinami ter ostalo sorodstvo. Jama, 10. januarja 1978 Prodam PRAŠIČA 130 kg. Luže 2, Šenčur 126 Prodam PRAŠIČA za zakol, 180 kg težkega. Prebačevo 45, Kranj 127 Prodam PREŠO 120 x 130, železna konstrukcija, trije trapezni navoji. Mizarstvo, Strahinj 105 128 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 110 130 Prodam SENO. Lahovče 71, Cerklje 131 Prodam KRAVO bohihjko po teletu. Jamar Slavko, Gorjuše 5, Bohinjska Bistrica 132 Poceni prodam SMUČI Z OKOVJEM, PALICE, PANCERJE, HOKEJSKO ČELADO, KLAVIRSKO HARMONIKO 32 basno, RIBIŠKO PALICO. Doma sem od 18. ure dalje. Štular Tine, Gradnikova 3, Kranj 133 Prodam TELICO ali KRAVO in 80 kg težke PRAŠIČE. Strahinj 7, Naklo 134 Prodam dva mesnata PRAŠIČA. Luže 31, Šenčur 135 Prodam PRAŠIČA 130 kg težkega. Velesovo 45 136 Prodam lep jedilni KROMPIR igor. C. Svobode 21, Radovljica 137 Prodam tračni OBRAČALNIK miniblik, primeren za manjši traktor. Perčič, Povije 9, Golnik 138 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol in TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ AEG 5 KW. Voglje 85, Šenčur 139 Kmetijsko živilski kombinat Kranj, Skupne službe ugodno prodajo več rabljenih PISALNIH IN RAČUNSKIH STROJEV. Prodaja bo v torek, 17. 1. 1978, ob 12. uri v prostorih FRS na Maistrovem trgu 7/II. Ogled strojev je možen od 16.1. 1978 dalje na istem mestu. Po sklepu Delovne skupnosti Knjižnice Ivana Tavčarja v Skofji Loki ugodno prodamo: termoaku-mulacijsko peč ELIND 3 KVV in TERMOAKUMULACIJSKO PEC AEG 5 KW. Informacije po telefonu 60-200 do 18.1. 1978. Knjižnica Ivana Tavčarja Skofja Loka 140 Prodam mlado KRAVO z deset litri mleka — jalovo — pozneje za v skrinjo. Poizve se: Ribno 29, Bled Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor. Suha 18, Kranj 142 Prodam hrastove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 143 Prodam KRAVO tri mesece brejo in Zetor 25 s kosilnico mertel in kabino. Zabnica 37. 144 Prodam KRAVO s petim teličkom. Reteče 2, Skofja Loka. (po 15. uri) J45 Prodam KRAVO s prvim teletom. Zg. Bitnje 23 146 Novo MIZICO za dnevno sobo (viva program), prodam 300 din ceneje. Informacije po tel. 75-954 v večernih urah 147 Prodam PRAŠIČA za zakol. Go-renjesavska 19, Kranj Ugodno prodam rjavo trajnožare-čo PEČ KUPERSBUSCH in kombinirano italijansko PEČ ZA KOPALNICO. Oboje malo rabljeno. Gregorčičeva 38, (Cirče) Kranj 150 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Luže 38, Šenčur 152 Ugodno prodam nerabljeno 3 KW TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG v garanciji in 80 1 bojler. Kuhar Ludvik, Kranj, Pševska 5, tel. 21-214 153 Prodam 6 kubičnih metrov bukovih DRV. Stojanovič Stojan, Janeza Puharia 10, Kranj 154 Prodam varnostni otroški nemški AVTOSEDEŽ, FILMSKO KAMERO Super 8 - 200 M, REFLEKTOR 1000 W za snemanje ter starejši FOTOAPARAT (zelo poceni. Telefon 25-514 189 Prodam trajno žarečo PEČ EMO in BOJLER 8 1 TIKI. Kavar Tone, Gradnikova 95, Radovljica 190 Prodam TELEVIZOR črno-beli. Eljon Stane, Oprešnikova 18/c, Kranj 191 Prodam črno-bel TELEVIZOR in antenski OJAČEVALEC. Zaletel, Križnarjeva 4, Kranj 192 Prodam OTROŠKO HOJICO CHICO na kateri je stol za sedenje in prehranjevanje otroka. Oman, Škofjeloška c. 42. 193 Prodam PRAŠIČA za zakol. Dra-gočajna 10, Smlednik 194 Po ugodni ceni prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK znamke »GORENJE« Velenje. Porenta Stane, C. na Belo 6, Kokrica, Kranj 195 Prodam črno-bel TELEVIZOR Gorenje 900. Prosen, Stružnikova 109, Šenčur 196 Prodam semenski KROMPIR igor dezire in PRAŠIČA za zakol. Voglje, telefon 49-076 197 Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 36, Šenčur 196 Prodam OPREMO za manjši frizerski salon. Ljubljana, Topniška 62. Prodam SPALNICO. Informacije na telefon 22-306 200 Prodam SMUČI ČEVLJE za 7—9 let starosti. Sučeva 9, Primskovo 201 Prodam mlade PAPIGE. Strahinj 50 202 Poceni prodam dve PEČI kUpers-busch in električni ŠTEDILNIK ter električni RADIATOR. Urevc Kati, Planinska 1 Bled 209 NOVA Kemična ekspresna čistilnica inž. B. Zoreč Kranj, Cesta Staneta Žagarja 5 Čistimo ves tekstil, usnje, zavese in drugo Prodam nemškega OVČARJA star eno leto in pol. Kokrica, Gro-sova 21 _ 203 Prodam mesnatega PRAŠIČA 150 kg in KRAVO za zakol. Pre-doslje 58/a 204 Prodam BIKCA simentalca 3O0ki ali menjam za mlado klavno KRA VO. Podreča 54 20: ŠIVALNI STROJ »Minerva« i omarici, ugodno prodam. Telefon 25-278 od 14. ure dalje 2« Prodam PRAŠIČA 150 kg težke ga. Voglje 59, Šenčur 2l« Prodam suhe BUTARE in FIAT 750 v voznem stanju. Sp. Brnik 55. Cerklje 211 Prodam PRAŠIČA 160 kg M zakol. Grad 5, Cerklje 2V. Prodam KONJA za vsa kmečka dela. Šenturska gora 9, Cerklje 213 Prodam mlado KRAVO za zakol Lahovče 4, Cerklje 214 Prodam PRAŠIČA 180 kg težkega. Dvorje 40, Cerklje 215 Prodam suha hrastova in bukov« DRVA in 150 kg težkega PRAŠIČA Zg. Brnik 6, Cerklje 21* Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Z g. Brnik 18, Cerklje 217 Prodam KONJA osem let starega. Stiska vas 6, Cerklje 21? Prodam PRAŠIČA 130 kg za zakol. Zg. Brnik 36, Cerklje 219 Prodam sedem tednov stara PRAŠIČKA. Jagodic, Lenart 2, Cerklje _ _ 220 Prodam mesnatega PRAŠIČA 180 kg in KRAVO za zakol. Češnjevek 9. Cerklje 221 Prodam devet tednov staregi BIKCA za pleme. Sp. Brnik 45, Cerklje 222 Prodam KRAVO s imen talko osem mesecev breja. Lahovče 30. Cerklje 22: Prodam 150 PUNT. Poženk 20, Cerklje 224 Prodam dve mladi KRAVI po ^ biri in karamboliran avto PRINC NSU 1200 z rezervnimi deli. Špmk Komenda 52 225 Prodam mlado KRAVO bohinjko. ali zamenjam za lahek gumi voz. Franc Koder, Cirkuse, Laze v Tuhinju 226 Prodam PRAŠIČA za zakol Voklo 5 227 Poceni prodam rabljeno DNEVNO SOBO. Ogled od 16. ure dalje Milic, Kranj, Sorlijeva 10 - II. nad-stropje 22* Prodam SPALNICO. Dragan, Go sposvetska 15, Kranj 229 Prodam PLINSKO PEČ s pol™ jeklenko in trofazno rezilko. Zg Brnik 81 20$ vozila Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Voglje 3 15? Ugodno prodam ZASTAVO 750 po delih. Marko Traven, Tominčeva 15, Kranj 159 DIANO letnik 76 prodam. Vasi-ljevič Dušan, Gorenjskega odreda 10, Kranj 160 Prodam AUSTINA 1300 letnik 1970. Cena po dogovoru. Šeškovo naselje 38, Kranj M n 161 Razne dele za NSU 1200, FIAT 1300, FIAT 850, TAUNUS 12 M, 17 M, 20 M, FIAT 125 PZ prodam Komadina Veljko, Grajzarjeva 1. Tržič od 15. do 20. ure. 162 Prodam 125 PZ. Informacije v dopoldanskem času na telefon 41-009 163 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Zg. Senica 16, Medvode 164 Prodam FIAT 750 Lux letnik 1974 in NSU 1200 e. Velesovo 33, Cerklje 165 MODNE REVIJE v Festivalni dvorani Ljubljana Vaak dan od 14. do 20. januarja 1978, ob 17. in 20. uri. Predprodaja vstopnic na GQ_ spodarskem razstavišču od 14. ure dalje. _ Prodam R 12, letnik 74. Cuder-man, Kalinškova 13, Kranj. (Gorenje, Novo naselje) 282 Prodam SPAČKA, letnik 1976. Stefetova 6. Šenčur. Prodam ZASTAVO 1972. Smledniska 51 750, letnik 188 Prodam AMI 8 letnik 1971, motor generalno popravljen, registriran do decembra 1978. Kranj, Škofjeloška 52/a. 207 Prodam NSU 110 letnik 1967, cena ugodna. Berčič Franc, Zg. Bitnje 143 166 Prodam karamboliranega PRINCA 1200. SmledniSka 75, Kranj 167 DELE ZA ŠKODO 1000 MB prodam. Kranj, telefon 22-541 168 Prodam dobro ohranjenega VW 1200, letnik 73/74. Naslov v oglasnem oddelku 170 Poceni prodam AMI 8, letnik 1971, karamboliran, za rezervne dele. Valant Pavel, Golnik 45 171 Prodam osebni avto LADA, lepo ohranjen, dodatno opremljen. Fre-lih, Hafnarjevo 93. Šk. Loka. Telefon 61-646 172 Prodam dobro ohranjen osebni avto »SUNBEAM« 1500, prevoženih 40.600 km. Ogled vsak dan. Jezerska c. 6 ali informacije na tel. 23-870, Kranj 31 Prodam FIAT 124 ali zamenjam za FIAT 850 Sport. Bohinec, Ziganja vas 7, Tržič 173 Kupim VW 1200 ali ZASTAVO 750. Nudim potrošniško posojilo na telefon 064-25-233. Petrovčič Ciril, V aljavčeva 3, Kranj 174 Prodam dobro ohranjen motor TOMOS CROSS 50 Junior. Zupan, Mošnje 24, Radovljica 176 Prodam ŠKODO letnik 1971 registrirano, ogled v soboto popoldan in nedeljo dopoldan. Jože Pekovec, Studor 18, Srednja vas, Bohinj 175 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 po delih ali celega. Fojkar Jože, Hoste 1, Šk. Loka 102 AUDI 60 L, letnik 1971, dobro ohranjen, ugodno prodam. Langus, Črnivec, telefon 064-81-547 230 Poceni prodam FIAT 850. Meglic Marija, Čadovlje 1, Tržič 231 Ugodno prodam OPEL ASCONA SR letnik 1973. Zg. Bitnje 164, Zab-nica 232 Prodam nov FIAT 126 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Telefon 064-81-110 popoldne ali nedelja sejem v Ljubljani. D. Pejič, Bokalova 16, Jesenice 233 Prodam avto KADETT, novejši letnik. Trnove, Duplje 234 Prodam dobro ohranje TRAKTOR Pascuali, 18 konj, s plugom in registriran. Sr. Bela 18, Preddvor 235 Prodam črno-beli TELEVIZOR po zelo ugodni ceni. Dvojni program. Gale, Naklo 210 236 Prodam NSU 1200. Šenčur, Delavska 7 237 Prodam KOSILNICO BCS z obračalnikom ter frezo in lahko prikolico za traktor. Z g. Lipnica 16 238 Prodam ŠKODO 1000 MB letnik 1967. Registrirano do novembra 1978 in generalno popravljeno. Lončarič Stane, Kuraltova 10, Šenčur 239 Prodam ŠKODO letnik 67, registrirano do julija v voznem stanju. Plačilo možno s kreditom. Loka 86, Tržič 260 Prodam ZASTAVO 750, letnik 69. Mlinar, Moste 66, Žirovnica 261 Prodam R 4, letnik 1973. Radovljica, Šercerjeva 1 262 Prodam TOVORNI AVTO Mercedes 1413 kiper. Jerman Jernej, Za-poge n.h., Vodice nad Ljubljano 263 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1970. Likozarjeva 13, Kranj 264 prireditve Vsako soboto ob 20. uri MLADINSKI PLES v domu TVD PARTIZAN v LJUBNEM. Igra ansambel SELEKCIJA. Vabljeni! 49 Ansambel TRGOVCI igra vsako soboto ob 20. uri v domu PARTIZAN v Tržiču in vsako nedeljo ob 16.30 na PLESU NA PRIMSKO-VEM. Vabljeni! 181 00 ZSMS Predoslje prireja začetni PLESNI TEČAJ, ki se prične v soboto, 14. januarja 1978, ob 16. uri v KULTURNEM DOMU v Pre-dosljah 272 Skupina SELEKCIJA se vsem svojim obiskovalcem opravičuje, ker zaradi bolezni prejšnjo soboto in nedeljo ni mogla nastopiti 273 Skupina SELEKCIJA vas vabi v soboto, 14. januarja 1978, ob 20. uri v LJUBNO in nedeljo, 15. 1. 1978, na KOKRICO ob 16.30 Avtobus na Kokrico zagotovljen! 274 stanovanja Menjam dvosobno stanovanje z 2 kabinetoma na Planini, za enako ali trosobno v Šorlijevem naselju ali bližnji okolici. Marondini Rudi, Moše Pijade 15, tel. 22-826 267 Nujno iščem enosobno STANOVANJE v bližini Kranja. Plačam stanarino za eno leto naprej. Naslov pod šifro »268« 268 Mlajša zakonca, intelektualca, potrebujeta MANJŠE STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici za 5 let. Ponudbe pod »Čimprej« 269 Opremljeno in ogrevano SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje oddamo samski ali samskemu intelektualcu ali intelektualki. Ponudbe pod »Februar« 270 Oddam sobo moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 271 zaposlitve Iščemo žensko ZA VARSTVO otroka starega dve leti. Lahko uredimo tudi zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 185 Iščemo ZAKONSKI PAR za samostojno gospodarjenje počitniškega doma, tipa planinski dom z 10 sobami v Bohinju. Glavna naloga bi bila: gospodarjenje, nabava, vzdrževanje, manjša popravila, čiščenje in kuhanje. Interesenti naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanje prakse, končane šole in podobno po šifro »46«. 187 HONORARNO VODIM KNJIGOVODSTVO zasebnim obrtnikom. Delo sprejmem tudi na dom. Ponudbe pod šifro »Z dolgoletno prakso« 186 Mlada družina sprejme na dom starejšo žensko ZA VARSTVO dveh otrok 4 in 1 leto starosti. Stanovanje in hrana v hiši. Ostalo po dogovoru. Hudolin, Savska Loka 18, Kranj 106 obvestila CANDY SERVIS, Rajko Knific, Kranj, obvešča cenjene stranke, da bivša telefonska številka ni pristojna za naročila, ampak p.p. 157, Kranj 8712 GRADITELJI: z dostavo na dom — po konkurenčnih cenah, vam pre-skrbim opečne izdelke Ljubljanskih opekarn. Izkoristite zimski popust za strešnik NOVOTEKS do 31. marca 1978. Vse informacije dobite pri Smolej Andreju Kranj, Oprešnikova 15, (na Klancu) tel. 25-579 9331 zahvale kupim STROJ za navijanje tuljav kupim. Telefon 24-424 266 2—3 kubične metre suhih prvovrstnih borovih PLOHOV kupim. Franc Hrenko, Kamnogoriška 67, 31210 Šentvid - Ljubljana 129 H Kupim suhe SMREKOVE DESKE 25 mm in 50 mm. Černilec Janko, Strahinj 23, Naklo 155 Kupim nerjaveča VRATCA za krušno peč. Bukovica 53, Vodice 156 Kupim mlado SIMENTALKO, visoko brejo ali s teletom. Mesec, Rovt 13, Selca nad Škof jo Loko 157 posesti , V najem oddam 1,5 ha TRAVNI KA na Cerkljanski dobravi in prodam traktorsko KOSILNICO Mar tel, Zalog 11, Cerklje, telefon 42-135 151 Prodam manjšo POSEST s HIŠO na Gorenjskem pod šifro »Gorenjska« 177 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe pod »Devize« 178 Prodam enostanovanjsko HIŠO Z VRTOM in SADOVNJAKOM 860 kvadratnih metrov. Pod šifro »Lepa bodočnost« 179 Prodam PARCELO - TRAV-NIK 35 arov v bližini Meje. Zg. Se-nica 21, Medvode. 180 Zahvaljujem se gasilcem iz Pre-doselj, poklicnim gasilcem iz Kranja za pomoč pri požaru. Predvsem še iskrena hvala Angelci Grašič, vsem Krčevim, Marici Dolhar in družini Dolhar Jože. Hvaležna Anica Jenko, Predoslje 26 182 Upokojenci Komunalno, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj se zahvaljujemo kolektivu za povabilo ob novem letu. Zelo smo bili zadovoljni, ko smo obujali spomine našega preteklega dela. Še bolj smo bili veseli napredka podjetja. Povabili so nas na ogled nove hale in nas seznanili z delom programa Opekarne v Straži&ču. Prav tako so nas seznanili s programom podjetja, ki ga je podal direktor. Še enkrat zahvala in še mnogo uspehov v letu 1978 želimo upokojenci KOGP Kranj Isdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Zdruieno podjetje Ljudeka pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava liata: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči reCun pri SDK v Kranju Številka ft I 500-603-3 1999 - Telefoni: (lavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 31-800, malo oglaani in naroeniaki oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po priatojnem mnenju 421-1/72. obvestila ROLETE lesene in plastične ter vse vrste žaluzij naročite ŠPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica. Samo za plastične je zimski popust. Pišite ali kličite telefon 75-610, da pridem na dom. 275 najdeno Ženska DENARNICA, najdena 5. 1. 1978 pred gostilno Maver, se dobi v Elektrotehna, Kranj, Prešernova 9 272 čestitke GD Mavčiče se vsem svojim krajanom, ki društvo z razumevanjem podpirajo, najtopleje zahvaljuje. Iskreno želimo in upamo, da bi bilo tako tudi v bodoče. Ob tej priliki vam želimo gasilci iz Mavčič srečno in uspešno leto 1978. 280 Čestitamo dobrima atu in mami Kolenčevima, Zapoge 1. pri Vodicah za 50-letnico skupnega življenja in hvala za ves trud. Želimo še na mnoga zdrava leta. Otroci in vnuki 271 izgubljeno Ponovno naprošam, če je kdo privezal črnorjavega nemškega ovčarja, naj ga vrne lastniku. Sliši na ime Astor. Pri cepljenju bodo ugotavljali lastništvo. Javite proti nagradi na naslov: Žargar, Hafnarjevo 19 ali v oglasnem oddelku 281 V soboto, 24.12. 1977, se je v Kranju izgubil nemški OVČJAK rjavo-črne barve. Prosim najditelja, da sporoči za naslov proti nagradi. Stare Slavko, Krašneva 8, Kranj 277 Opazovana oseba, ki je 30. 12. 1977 odnesla denarnico iz prodajnega pulta Autocommerce v Globusu, naj jo takoj vrne v Autocommerce, sicer sledi prijava. Zupan Peter, Tekstilna 14, Kranj 278 Zatekla sta se PSA — na območju Kranja: KRIŽANEC - prevladujoč novofunlandec, velik, črn, dolgodlak star 3 leta in NEMŠKI OVČAR velik, črnorjav, srednje dolge dlake Vse informacije dobite v oglasnem oddelku 279 ostalo Obžalujem nepremišljene in neresnične besede in se Francu Arhu, Bled, Mladinska 4, zahvaljujem da je odstopil od tožbe. Nande Mohar, Bled, Levstikova 14 114 POPRAVEK Pri objavi obletnice za pokojno FRANČIŠKO KOŠIR, objavljeno 10. januarja 1978, se pravilno glasi: Neutolažljiva hčerka Francka z družino, sin Janko z družino, sestre Angela in Ana ter brat Johan in ostalo sorodstvo. OBLETNICA 11. januarja je minilo žalostno leto, ko nas je za vedno zapustil v 16. letu starosti naš ljubljeni sin in brat Dušan Bešter Tvoje mlado in zdravo bilo je življenje v naše veliko upanje in veselje, a je prišla ta kruta usoda tako nepričakovano in je pretrgala nit tvojega mladega življenja. Dom je postal tih in prazen, v naših srcih je ostala prazna bolečina. Vsem, ki ga obiskujete na njegovem zadnjem domu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči: mami, brata Ludvik in Primož ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Julke Lušina Vrbankove mame iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, pevcem za prelepe žalo-stinke, g. župniku za tolažilne besede, nadalje se zahvaljujemo delovnim kolektivom za darovane vence in izraze sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Dolenja vas, Visoko, Kranj, Beričevo, 9. januarja 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi in mnogo prerani smrti našega dragega ata, ljubečega brata in strica Staneta Benedika Primoževega Staneta iz Jazbin v Poljanski dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in nad vse dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težki bolečini, se v tako velikem številu od njega poslovili in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala g. župniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostin-ke in fantom iz Jazbin in Malenskega vrha, ki so nosili pokojnega Staneta v poslednji dom. Vsem, prav vsem, naša najlepša zahvala. Žalujoči: sin Nejo z mamico, sestri Pavla in Marjanca z družinami, brata Rajko in Tone z družinami in teta Olga. Jazbine, 1. januarja 1978 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica Janeza Trojarja-Zaglobe iz Ojstrega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teii težkih dneh kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom. Zahvalo izrekamo tudi zdravnikoma dr. Možganu in dr. Rešku za prizadevno zdravljenje, Krajevni skupnosti Železniki, DPO Selške doline, SO Skofja Loka in Lovski družini Železniki za organizacijo pogreba ter pevcem za zapete pesmi doma in ob grobu. Prav tako lepa hvala vsem praporščakom, godbi za ganljive žalostinke in govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica in hčerke ter ostalo sorodstvo. Ojstri vrh, 25. decembra 1977 NESREČE PREPOZNO OPAZIL PEŠCA Žirovnica — V ponedeljek, 9. januarja, nekaj pred 7. uro zjutraj se je v križiSču magistralne ceste Jesenice—Kranj in odcepa za Žirovnico pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Stanislav Uhan iz Trebnjega je peljal proti Jesenicam. V križišču pri Žirovnici je prav tedaj prečkal cesto Janez Kovač (roj. 1896) z Brega pri Žirovnici; voznik ga ni opazil pravočasno, tako da ga je avtomobil zadel. Pešec je obležal huje ranjen in so ga v kritičnem stanju prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl. KOLESAR POD TOVORNJAK Skofja Loka — V ponedeljek, 9. januarja, ob 8.40 se je na regionalni cesti med Jeprco in Škofjo Loko v križišču Lipica pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka Pavel Zaje (roj. 1954) s Trojan je peljal proti Škofji Loki. V križišču Lipica mu je nenadoma pripeljal z desne stranske ceste na prednostno kolesar Andrej Bradeško (roj. 1903) iz Drage. Tovornjak se je kolesarju umikal v levo, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči si je Bradeško zlomil roko v komolcu. NEZGODA PRI ZAVIJANJU Poljče — V sredo, 11. januarja, nekaj pred 6. uro zjutraj se je na lokalni cesti med Zgošo in Poljčami pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Ivan Pohar (roj. 1912) iz Poljč se je peljal proti Zgoši. Pri Skupnost otroškega varstva Kranj, Cesta JLA 6/V Koordinacijska komisija za sprejemanje otrok v enote vzgojnovarstvenih organizacij in vzgojno-varstvene enote pri osnovnih šolah občine Kranj RAZPISUJE ZA SEPTEMBER 1978 76 prostih mest v jasliških oddelkih in varstvenih družinah od 6. do 24. meseca starosti; 420 prostih mest v predšolskih oddelkih od 2. do 7. leta starosti. V vzgojno-varstvene enote se sprejemajo otroci iz občine Kranj, v izjemnih primerih pa tudi otroci iz drugih občin, če je vsaj eden od staršev zaposlen v občini Kranj. Obrazec »Prošnja za sprejem otroka« se dobi: - za enote VVZ Kranj v vrtcu Janina, Kebetova 9, Kranj, kjer bodo uradne ure v razpisnem roku ob ponedeljkih in petkih od 7. do 15. ure ob sredah od 12. do 18. ure izven razpisnega roka pa: ob sredah od 14. do 18. ure in petkih od 8. do 12. ure; - za enote VVZ Golnik, Golnik 54; - za enote pri osnovnih šolah: Osnovna šola Josip Broz Tito Predoslje na upravi šole; Osnovna šola Stanko Mlakar Šenčur in enote podružnične šole v Voklem na upravi šole v Šenčurju; Osnovna šola Simon Jenko Kranj in enote nove podružnične šole na Primskovem na upravi šole Ulica XXXI. divizije Kranj; Osnovna šola Matija Valjavec. Preddvor v vrtcu pri osnovni šoli in enoti podružnične šole na Jezerskem; Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje v vrtcu Kurirček Robi; Osnovna šola France Prešeren v enoti podružnične šole Kokrica in Duplje; Osnovna šola Luciian Seliak v enoti podružnične šole Mavčiče, Besnica, Žabnica in Orehek; Osnovna šola Stane Žagar Kranj v enoti podružnične šole Trboje. Za otroke, ki so težje moteni v svojem razvoju se dobi obrazec za sprejem v Posebni osnovni šoli Kranj, Kidričeva 51. Prošnjo za vpis je potrebno oddati najkasneje 30 dni po objavi razpisa osebno ali priporočeno na naslov enote, kjer se je dobila. Pri prehodu otrok iz jasliških oddelkov v predšolske morajo starši prošnjo obnoviti. Ravno tako morajo obnoviti prošnjo starši, ki so otroke za leto 1978 že prijavili pred tem razpisom. odcepu ceste za Elan mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Miro Derling (roj. 1944) iz Hlebe. Pohar je zavil v levo na cesto proti Elanu, ker je menil, da je avtomobil še dovolj daleč, vendar se je uštel, tako da je prišlo do trčenja. Pri padcu si je zlomil roko in dobil še druge poškodbe, k zdravniku pa ga je odpeljal voznik Derling. L. M. NAŠEL POŠKODOVANEGA Tržič — V torek, 10. januarja, ob 23.30 je voznik osebnega avtomobila Silvester Seiko iz Bistrice našel na robu ceste med Zvirčami in Kovor-jem huje ranjenega Lovrenca Špa-rovca (roj. 1927) iz Loke pri Tržiču. Miličniki prometne milice Kranj so si ogledali kraj, kjer je ležal ponesrečeni, vendar niso našli znakov, da bi šlo za prometno nesrečo. Za sedaj še ni znan vzrok hude poškodbe Špa-rovca; ta je v kritičnem stanju v jeseniški bolnišnici, saj ima zlom lobanjskega dna. ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega moža, očeta, dedka, brata in strica Petra Frantarja upokojenca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Martinči-ču in dr. Rusu za zdravljenje. Posebno zahvalo izrekamo pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za obred, kolektivu Mercator, OOS UO SO Tržič, sosedom, ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Vsem Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Peter in Tone z družinami, sestre Francka, Tončka, Julka, Ivanka ter ostalo sorodstvo. Tržič, 19. decembra 1977 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, ata in starega ata Janeza Šuberta z Orehka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, gasilcem za častno spremstvo in poslovilne besede, duhovniku za pogrebni obred, sindikalni organizaciji Iskre in sodelavcem v oddelku Galvanike. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Bajžlju in zdravnikom ter sestram na Internem oddelku 400 na Golniku za dolgotrajno in prizadevno zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Orehek, 9. januarja 1978 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta Alojza Štamcarja iz Bistrice pri Tržiču (prej stanujoč v Pristavi) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh karkoli pomagali, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Antonu MartinčiČu, dr. Albinu Bajžlju vsem doktorjem in osebju na Golniku, Gasilskim društvom, ki so ga spremili, posebno pa industrijski gasilski četi ZLIT Tržič, Pihalnemu orkestru in pevcem ter za besede Jožetu Sitarju. Zahvala tudi ostalim organizacijam: Komunalnemu podjetju Tržič - pogrebni službi, Samoupravni interesni komunalni skupnosti iz Radovljice, Komunalnemu gospodarstvu Radovljica ter Zavodu za rehabilitacijo invalidov SRS, Soča, Ljubljana. Vsem iskrena hvala, ki ste ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Marija, otroci Zofi, Alojz, Andrej in Vili z družinami. ZAHVALA ob smrti našega očeta Franca Benedičiča se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, sestri Mariji za večkratni obisk, gasilcem za častno spremstvo, duhovniku za pogrebni obred ter govorniku za lepe poslovilne besede. Zahvalo smo dolžni vsem, ki ste darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači! Ljubno, 11. januarja 1978 Sporočamo žalostno vest, da je v 70. letu starosti umrl Vencelj Hribernik upokojenec Pogreb pokojnika bo v soboto, 14. januarja 1978, ob 14. uri izpred hiše žalosti, Sp. Bitnje 15, na pokopališče v Zabnici. Žalujoči: žena Ana, sinovi Rudi, Miran in Simo z družinami in ostalo sorodstvo. Sp. Bitnje, 12. januarja 1978 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, brata, strica in starega očeta Janeza Pogačnika Muskarjevega ata iz Zg. Besnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom. Iskrena hvala dr. Mayerju za dolgoletno zdravljenje in dr. Hriberniku za njegovo skrb v zadnjem letu življenja, g. župniku Pavlinu za tolažilne besede in opravljeni obred. Hvala pevcem, upokojencem in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žalujoči: sin Jože in Mirko, hčerka Mari z družinami, sestra Francka in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, sestre, tete, babice, prababice in praprababice Ivane Ribnikar se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Beleharju, duhovnikom in društvu upokojencev iz Cerkelj. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Češnjevek, Cerklje, Britof, 7. januarja 1978 l*etek, 13. januarja 1978 Pred svetovnim prvenstvom v alpskih disciplinah Boris Strel: upanje na dobro uvrstitev KRANJ — Boji za točke v svetovnem alpskem pokalu Ae niso ponehali, čeprav je »Kristalni globus« že v rokah Šveda Ingemarja Stenmarka. Oči pa so že uprte na letošnje svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, ki bo od 28. januarja do 5. februarja v Garmisch-Partenkirchnu. Med jugoslovanskimi kandidati za svetovno prvenstvo so Boris Strel in Jože Kurah (oba Alpetour Skofja Loka), Miso Magusar (Olimpija Ljubljana), brata Tone in Andrej Koželj (Branik Maribor) ter člana SK Tržič Bojan Križaj in Janez Zibler. Medtem ko so Križaj, Magusar, Kuralt in Strel že med zanesljivimi potniki, bo borba huda za peto ali celo šesto mesto. Med trojico pa imata največ možnosti Zibler in Tone Koželj. „■ Med potniki za Garmisch-Partenkirchen je tudi Ločan Boris Strel, dijak loške smučarske gimnazije. Boris se je rodil 20. 10. 1959. S svojimi Ae ne devetnajstimi leti je med najmlajšimi našimi udeleženci, ki se pehajo za točke v svetovnem pokalu, boljše uvrstitve pa jim dajejo tudi dobre FIS točke. Le-te so pogojene z dobro startno osnovo v vseh treh disciplinah: smuku, slalomu in veleslalomu. Čim manjše so, tem boljša je startna številka. Vemo, da so tekmovalci razdeljeni v tri jakostne skupine. Ta mladi Ločan je med tistimi, ki ga bomo videli na svetovnem prvenstvu. Boris je že kot pionir začel opozarjati nase smučarske strokovnjake, ki so v njem videli nadarjenega in borbenega tekmovalca. Niso se zmotili in leta 1974 ga že dobimo v državni reprezentanci. Dvakrat je postal članski državni prvak v veleslalomu, med največje uspehe pa lahko štejemo, da je lani na evropskem mladinskem prvenstvu v alpskih disciplinah v Kranjski gori premagal vse svoje evropske vrstnike in osvojil prvo mesto. To je bil za Bojanom Križajem — evropski mladinski prvak v slalomu — drugi Jugoslovan, ki se je okronal z zlato medaljo na mladinskih evropskih prvenstvih. Te sezone Boris Strel ni začel tako, kot so od njega vsi pričakovali. Vendar pa je na mednarodnih tekmah in v svetovnem pokalu zasedal nekaj vidnih uvrstitev. Zavedati seje treba, da Boris plačuje kruti davek slabih startnih številk v borbi za točke v svetovnem pokalu in FIS točk. Čeprav se nima toliko izkušenj, dobro napreduje. O svojih možnostih na svetovnem prvenstvu daje več na veleslalom kot na slalom. Kot pravi sam, je močnejši v veleslalomu, čeprav tudi v slalomu ni brez možnosti za dobro uvrstitev. Za razliko od ostalih naših reprezentantov Strel potrebuje več časa, da pride v vrhunsko formo. In ta naj bi prišla prav na svetovnem prvenstvu. Sam realno ocenjuje svoje uvrstitve v Garmischu. »Uspeh bi bil, če bi se uvrstil v obeh disciplinah med dvajset najboljših, dober bi bil, če bi bil med prvimi tridesetimi, odlična pa bi bila vsaka uvrstitev pod dvajseto mesto.« Boris je dober dijak in Ae boljAi borec med vraticami. Želimo mu, da ga bomo vsaj v veleslalomu videli med prvimi dvajsetimi. Čeprav bo konkurenca huda in za vsako državo lahko nastopijo le Atirje, tudi ostali ne bodo stedili z močmi. D. Humer v---' c Smučarski teki Kordeževa odlična osma CASTELROTTO - V tem zimakoport-£e» italijanskem srediAču se je s tekom ^lanov na 30 km, članic na 5 km in mladincev na IS km začel tradicionalni tekaAki teden za »Južnotiroski pokal«. V vseh treh >onkurencah je nastopilo 162 tekmovalcev **> tekmovalk iz sedemnajstih evropskih •***av. Najboljšo uvrstitev so naii predstavniki posegli v ženski konkurenci. V teku na pet kilometrov, kjer je nastopilo 30 tekmovalk, V* je članica kranjskega Triglava Milena "ordež odlično odrezala. Kot že nekaj let **a*aj je v tej konkurenci zasedla odlično ^•mo mesto. Vse kaže, da je najboljša gorenjska športnica za leto 1977 dobro pri pravljena za to tekaško sezono in za svetovno prvenstvo, ki bo februarja v Lahtiju Ojnska) v klasičnih disciplinah. V teku članov naii fantje niso dosegli pričakovanih rezultatov, saj so bili v smučini slabši kot smo pričakovali. Z večjo borbenostjo bi lahko dosegli boljša mesta. Vseeno lahko upamo, da bodo v nadalje-vanju tekli bolje. Lap mednarodni uspeh pa smo zabeležili v mladinski konkurenci. Tu se je dobro ^drezal Kranjčan Ivo Carman. Pa tudi *trak in Orešek nista zatajila. Rezultati - člani - 1. Capitanio (Italija) i;2»:18,«3, 2. Barzanov (Bolg.) 1;30.18,71. 3. Lusczek (Poljska) 1;30:24,01, 56. Jelene 1;37:29,00, 60. Tajnikar 1;39:13,00, 62. /Djuričič (vsi Jugoslavija) l;40:4 7,0O, Vinko Poklukar je zaradi prehlada odstopil; članice - 1. Goeritz 16:08,99, 2. Riemeir (obe ZRN) 16:26,76, 3. Kratzer (Švica) 16:40,31, 8. Kordež 17:05,0, 17. Munih 18:22,0, 31. Moder (vse Jugoslavija) 19:020; mladinci - 1. P. Poirot (Francija) 44:35,45, 2. Holte (Norveška) 44:43,22, 3. Svab (ČSSR) 45:00,06, 18. Carman 48:09,0, 29. Mrak 50:37,0, 28. Orešek (vsi Jugoslavija) 51:49,0. -dh Priprave na Trnovski maraton KRANJ — Priprave za četrti Trnovski maraton so v polnem teku, saj vse službe organizacijskega odbora delajo. Izkušnje iz zadnjih treh let kažejo, da se je treba na to množično prireditev v smučarskih tekih marljivo pripraviti. In tega se organizacijski komite VI. »Trnovskega maratona« v Idriji dobro zaveda. Namen tega maratona, ki bo 12. februarja s startom in ciljem pred hotelom Bor na Črnem vrhu, ni samo tekmovalnega značaja, temveč tudi širi množični šport, krepi obrambne sposobnosti, obuja spomine na NOB in ljudsko revolucijo ter prenaša borbene tradicije na mladi rod. Prireditev bo hkrati tudi v počastitev 35. obletnice sklepa SNOS, in II. zasedanja Avnoja, o priključitvi Slovenskega Primorja in Istre k matični domovini. Častni pokrovitelj IV. Trnovskega maratona je načelnik generalštaba JLA gene-ralpolkovnik Stane Potočar-Lazar, narodni heroj in komandant IX. korpusa NOV in POJ. Start in cilj bo 12. februarja, prijave pa sprejema Organizacijski komite. Trnovski maraton, 65280 IDRIJA, Vodnikova 2, telefon 065-71-090. Vsi kandidati se lahko prijavijo pismeno ali pa tudi po telefonu. Organizacijski komite je pripravil maraton na 42 km, mali maraton na 21 km, smučarski tek SLO na 12 km in pionirski smučarski tek na 10 km. Startnina za odrasle je 70, za dijake in učence v gospodarstvu 30, za pionirje pa 10 din. Start n ino je treba nakazati najkasneje do 2. februarja s poštno nakaznico na naslov: Trnovski maraton 65280 Idrija, s čekom Ljubljanske banke na žiro račun št. 52020-646-24672 TTKS Idrija Trnovski maraton. -dh C Alpsko smučanje 3 Dopisniki poročajo Stenmark in ELAN že tretjič najboljša Z V/IESKL - S svojo tretjo zmago v slalomu, prej je bil že trikrat zmagovalec tudi v veleslalomu, za točke v letošnjem svetovnem alpskem pokalu je Sved Ingemar Stenmark na Elanovih smučeh RC že praktično osvojil tretjič zapored »Kristalni globus«. To je največja lovorika tega »pehanja« za točke. Tako Stenmark in Elan tretjič slavita. Mladi plavolasi Šved, ki nerad odgovarja na vprašanja časnikarjev, je že pred koncem tekmovanja v svetovnem pokalu osvojil v slalomu in veleslalomu vse možne točke. Torej maksimum točk, ki jih je sploh moč osvojiti. V to sezono so alpinci startali v svetovnem pokalu v spremenjenem točkovanju. Točke prinašajo samo po tri najboljše uvrstitve v smuku, slalomu in velslalomu. Ingemar je tako že pred koncem osvojil vse, kar se da v slalomu in veleslalomu sploh doseči. Za lovoriko »Kristalni globus« ga ne more nihče več prehiteti, lahko pa kdo zbere le enako število točk. To je komaj verjetno. Najbližji zasledovalec Američan Philip Mahre ima 77 točk, Italijan Herbert Plank pa 70. Toda na programu do konca sezone v svetovnem pokalu so razen paralelnega slaloma v Arosi (Švica) še štirje slalomi in štirje veleslalomi ter Atirje smuki. Tako Stenmarka nihče več ne more ujeti. Če pogledamo samo, kako lahko je ta samotarski Sved v teh nastopih opravil Uspešen nastop Strela HINTERSTODER - Na smučiščih v Zgornji Avstriji je bil prvi mednarodni veleslalom v odmoru v boju za točke v svetovnem pokalu. V dokaj močni mednarodni konkurenci je med 140 smučarji zmagal predstavnik Liechensteina VVenzel. Bil je najhitrejši med vsemi nastopajočimi, čeprav je bilo na dobro pripravljenih progah veliko odstopov. Lep mednarodni uspeh je dosegel Boris Strel, saj je dosegel deseti najboljši čas, medtem koje bil njegov klubski kolega Jože Kuralt trinajsti. Med tistimi, ki so morali v sneg in bili ob dobro uvrstitev, je bil tudi Bojan Križaj, uvrščena pa sta bila tudi ostala Jugoslovana Magusar in Zibler. Rezultati: 1. VVenzel (Liechenstein) 2:31,25, 2. Brunner 2:32,41, 3. Jager 2:32.49. 4. Enn (vsi Avstrija) 2:32,64, 5. Good (Švica)i 2:32,79, 10. Strel 2:34,91, 13. Kuralt 2:36,25, 28. Magusar 2:41,83,30. Zibler (vsi Jugoslavija) 2.43,31. Karavana najboljših alpskih smučarjev je že zbrana v VVengnu. kjer je jutri na sporedu tekma v smuku, v nedeljo pa bodo svoj nastop za nove točke v svetovnem pokalu opravili Ae slalomisti. Takoj naslednji dan bo v Adelbodnu Ae tekma svetovnega pokala v veleslalomu. Torej dva dni bomo ponovno držali pesti za naše fante, ki bodo startali v VVengnu v slalomu in Adelbodnu v veleslalomu. le »tiri Krani - V nadaljevanju košarkarskega tekmovanj« ca pokal Kranja so bila odigrana I ^ečania tri tekme pa so bile registrirane z 20:0. ker moštev ni bilo na tekme. Malo čudno je. saj je Nla dvorana za igranje na voljo! Tekme med Plamenom m Vodovodnim stolpom pa ni bilo ker ni - ikorajda presenetili Krvavec, Kranj 75 pa je imel Triglava B. ,-■1» uvuimia £.n igranj---- ^ilo sodnikov. Sicer bi košarkarji Gotika iz Kranja Slike tP*»vP«. košarkarji iz Naklega. Vroče je bilo tudi moštvoma Kokricen Izidi - skupina A: Kranj 75 : Naklo 58:55, Trhle veje Gorenjski tisk 0:20. Krvave, V73, Dijaški dom : Iskra 20:0; skupina B: Kokrica : Triglav B 33:76. Bitnje HO:50. Šenčur Gradbinec 20:0. Planika čm Godešič - ŠDortno društvo Kondor iz Godešiča je v nedeljo organiziralo t radie i< iznem tenisu Zmagal je Kondor pred Skofjo Loko 1.1 Termiko. januarja, pa bo v telovadnici osnovne šole na Ti ati občinsko prvenstvo V namiz-ie in mladim'«1. Organizatorja tekmovanja sta občinska zveza za telesno kulturo cionaln vroue*"- ^aniiznem V nedeljo, 15 ^kotjaTokaln Iportno drultvc.Kondor i/. Godešiča. Tekmovanje se ho pričelo ob Mmih J. Starman let h Krani - Na Ekonomsko administrativnem šolskem centru je bilo konec lanskega tekmovanie v «koku v višino. Zmagala je dijakinja ekonomske šole Marta Dolžan, ki je preskočila 14.r> centimetrov in s tem dosegla šolski rekord. Marti Dolžan sledita Mojca Senk (140 centimetrov) in Majda Plevel s 135 centimetri. v j„tls„ve, Naš najboljši alpski smučar Bojan Križaj je zaradi svojih izrednih uvrstitev v tej sezoni v svetovnem pokalu in na mednarodnih FIS tekmah vse bo/j zanimiv tudi za poro čevalce. Foto — F. Perdan ŽE DRUGIČ WENZEL, KRIŽAJ SESTI HINTERSTODER - Tu je bil drugi mednarodni FIS veleslalom. V izredno močni konkurenci, nastopili so skoraj vsi najboljši, je ponovno slavil VVenzel iz Liechensteina. Bil je prepričljivo najhitrejši na obeh veleslalomskih progah. Od peterice naših se je izvrstno uvrstil Bojan Križaj, ki je na šestem mestu, presenetljivo dobro pa je tokrat vozil Jože Kuralt, ki je kljub visoki startni številki 43, že v prvi vožnji prišel med prvih dvajset. Tudi Strel v prvem nastopu ni dosti zaostal za najboljšimi, vendar je v drugem v spodnjem delu naredil napako, »zajahal« kol in konec je bilo njegove ponovno dobre uvrstitve. Rezultati: 1. VVenzel (Liechenstein) 2.18,00, 2. Good (Svita) 2:19,28, 3. Kirchmaeir (Avstrija) 2.20,02, 4 Sochor (CSSR) 2:20,42, 5. StOČk (Avstrija) 2:20,56, 6. Križaj (Jugoslavija) 2:20,89, 7. Reichart (ZRN) 2:21.25. 8. J. M. Ochoha (Španija) in Brunnner (Avstrija) 2:21,30, 10. Steiner (Avstrija) 2:21,76, 15. Kuralt 2:23,23, 22. Magusar (oba Jugoslavija) 2:25.58. -dh z vsemi preostalimi tekmeci, je kaj malo verjetnosti, da bi si delil prvo mesto. Američan Mahre je pač tak tekmovalec, da vedno ne pride na cilj, Plank je izraziti smu-kač in to velja tudi za Avstrijca Franza Klammerja, za njegovega kolega iz reprezentance Klausa Heideggerja pa isto kot za Mahreja. Ostali, ki imajo še točke v pokalu, so že tako ali tako preveč zaostali za to magično mejo 150 točk. Zato lahko že sedaj Stenmarku in Elanu čestitamo za tretji osvojeni zaporedni »Kristalni globus«. Pred njim ga je trikrat zapored osvojil Italijan Gustavo Thoeni. Bil je najboljši v sezoni 1971/72, v sezoni 1972/73 ter v sezoni 1973/74. Pred njim se s po dvema zaporednima zmagama ponašata še Francoz Killv - v letu 1967 in letu 1968 ter Avstrijec Schranz v letih 1969 in 1970. In še en podatek je v korist Ingemarju. Za končni seštevek točk pri osvajanju lovorik v slalomu in veleslalomu se tu za najboljšega posameznika šteje pet najboljših uvrstitev. Tudi v teh njegovih specialnih disciplinah si Stenmark prav gotovo ne bo dal odvzeti krone najboljšega. Glas — 19. stran Nepričakovan poraz Triglava Jesenice — V sredo, 11., januarja, so se hokejisti kranjskega Triglava srečali na Jesenicah z moštvom Stavbarja iz Maribora in nepričakovano visoko zgubili z 10:3 (3:2, 5:1, 2:0). Triglavani, ki so nastopili brez enega najboljših igralcev Maučca, so igrali predvsem zmedeno v obrambi, pa tudi vratar Grah ni bil razpoložen. Napadalci so zamujali lepe priložnosti. Mariborčani so napake Triglavanov spretno kaznovali z zadetki. Glavno besedo so imeli nekdanji igralci ljubljanske Olimpije Vnuk, Bahč, Seme in Zgur, ki so dosegli tudi večino zadetkov. Za Triglav so bili uspešni Strniša, Kunšič in Sajovic, za Stavbar pa sta po štiri gole dosegla Vnuk in Bahč, Seme in Žgur pa po enega. -bef Svet sol TEKSTILNEGA IN OBUTVENEGA CENTRA KRANJ objavlja prosto delovno mesto KNJIGOVODJE OD IN BLAGAJNIKA Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še srednjo strokovno izobrazbo in nekaj let ustreznih delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj se priglasijo v 15 dneh od objave razpisa na naslov Tekstilni in obutveni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Od naših štirih fantov - Križaj, Magusar, Strel in Kuralt — je po pričakovanju največ dosegel drugi najmočnejši Elano-vec Bojan Križaj. Križaj je sedaj s 24 točkami na dvanajstem mestu. In če bo v obeh disciplinah tako nadaljeval, lahko pričakujemo, da bo na koncu dosegel še več. Največ možnosti za visoko uvrstitev ima v slalomu, kjer je v treh nastopih osvojil že osemnajst točk! OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ objavlja za nedoločen čas prosto delovno mesto SNAŽILKE s 4-urno zaposlitvijo v danskem času popol- Pogoj: najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Predpisano je 3-mesečno preskusno delo. Prijave z opisom dosedanjega dela sprejema uprava knjižnice, Kranj, Tavčarjeva 41, 8 dni od objave. § • E 0 v o Vrstni red 00 n *» ?3 1. Stenmark 150 75 75 2. P. Mahre 77 _ 42 25 3. Piank 70 70 _ _ 4. Heidegger 55 — 40 15 5. Klammer 43 43 — _ 6. C. Hemmi 40 — — 40 7. Gros 35 _ 27 8 Wirnsberger 35 — — — 9. VVenzel 34 — 4 30 10. Fournier 32 _ _ 32 11. Bernardi 28 — 28 — 12. Križaj 24 — 18 6 13. Russi 20 20 — — 14. Grissmann 18 18 _ — Walcher 18 18 — — D. Humer Telesnokulturna skupnost Radovljica vabi k sodelovanju računovodjo Delo je za nedoločen čas, poskusno delo 30 dni. Zahteva se dokončana ekonomska srednja dola. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Komentiramo Gorenjska postaja odbojkarsko središče Končan je »prvi polčas« v zveznih in republiških odbojkarskih ligah. Gorenjska je letos zastopana s štirimi ekipami, in sicer: Bled (moški) in Jesenice (ženske) v II. zvezni ligi, Železar (moški) in Gorje (ženske) pa v republiški ligi. Če k temu dodamo še vrsto ostalih aktivnih ekip predvsem v jeseniški in radovljiški občini, je odbojkarska slika razveseljiva, če imamo v mislih množičnost. Seveda se s trenutnim položajem ne smemo zadovoljiti. Se bolj bi morala odbojka prodreti na urnike telesne vzgoje, zlasti v osnovnih šolah. Temu naj sledi načrtni izbor in strokovno delo v SSD in klubih. Če seštejemo vse zvezne in republiške lige še v posameznih slovenskih regijah, ugotovimo, da je Gorenjska s štirimi ekipami, za Koroško s svojimi sedmimi predstavniki, drugo odbojkarsko slovensko središče. Uvrstitve vseh štirih ekip se ujemajo z napovedmi pred začetkom prvenstva. Bled v močni drugoligaški konkurenci zavzema 5. mesto (5 zmag, 4 porazi). Ekipa je po treh zaporednih uspehih na začetku slabše nadaljevala. Najprej je nepričakovano ostala praznih rok v Mežici, za primanjkljaj dveh točk v Mariboru ima precej zaslug slabo sojenje, v Sisku pa so zgubili z Metalcem po enakovredni igri. Edino v igri z Rijeko niso imeli nobenega upanja na uspeh. V tem delu se je izkazalo, da je Rijeka brez prave konkurence, medtem ko je bilo v tekmah med ostalimi precej negotovosti. Če primerjamo rezultate Bleda, ko so se z istimi ekipami srečali v lanskem in letošnjem prvenstvu, je viden napredek. Moštvo se popravlja z igro v gosteh, ki je lani veljala za njihovo najšibkejšo točko. Lani so npr. v Sisku in Mariboru gladko izgubili, letos pa so bili že čisto blizu zmage. Člana prve šesterke, Torkar Mitja in Rešek, z odhodom v JLA postavljata svoje klubske tovariše na velike preskušnje v nadaljevanju prvenstva. Ženska vrsta Jesenic je na solidnem 5. mestu v novoustanovljeni II. zvezni ligi. Začetek je bil slab, vendar so kasneje zaigrale bolje in če ne bi bilo tudi nekaj smole, bi bile lahko uvrščene še kako mesto višje. Velik »minus« je neurejena vadba v telovadnici Železarskega industrijskega centra na Jesenicah, kjer sicer igrajo prvenstvene tekme. S košarkarji, ki so glavni najemniki te dvorane, nikakor ne uspejo najti skupnega jezika, tako da bi se stanje izboljšalo v obojestransko korist. Moštvo Gorij je v ženski republiški ligi kot novinec nabiralo prepotrebne izkušnje. Izkupiček tega je trenutno 7. mesto. Prehud je prehod med najboljša slovenska moštva in rezultati tudi ne morejo priti takoj. Zmaga in dva minimalna poraza iz sedmih srečanj vlivajo upanje na boljše nadaljevanje spomladi. Se najbolj ugodno pa je, saj po uvrstitvi sodeč, presenetil Železar. Pristal je na odličnem 3. mestu s samo točko zaostanka za vodilnima Šempetrom in Bovcem. V devetih srečanjih so le proti prvouvrščenima bili poraženi. Razen proti Mislinji so bili proti ostalim nasprotnikom prepričljivo boljši. Pogled na trenutni vrstni red na lestvici nam pove, da bodo za Železar prva štiri kola nadaljevanja v boju za prvaka v mnogočem odločilna. Zakaj? Prvi, drugi, četrti in petouvrščeni z lestvice so njihovi nasprotniki v prvih štirih kolih. S Šempetrom in Mislinjo v gosteh, Bovec in Izolo pa pričakujejo doma. Po vsej verjetnosti bodo v 2. delu ligaškega tekmovanja tekme in izidi Železarja med vsemi štirimi gorenjskimi ligaši še najbolj zanimivi, saj morebitni uspeh prinaša napredovanje v II. zvezno ligo. B Kauh Čeprav je zima kar se da skopa s snežno odejo, so se v teh dneh učenci nekaterih gorenjskih sol Že vrnili z zimske Sole v naravi, nekateri pa bodo Se pred zimskimi počitnicami ali po njih preživeli teden dni namesto v razredu na smučkah in snegu. Skoraj vse Sole načrtujejo tudi smučarske tečaje. Kako se pripravljajo na Solo v naravi ali zimske počitnice in smučarske tečaje, smo popraSali na Šolah v Skofji Loki. Radovljici in v Šenčurju. Vida Miklič, pomočnica ravnatelja v osnovni šoli SUnka Mlakarja v Šenčurju: »Šolo v naravi bomo letos prvič organizirali in bomo učence 4. razredov vozili na Zatrnik. v*". > I Opremo bodo kupili starši sami, druge stroške pa bosta krili telesnokulturna in izobraževalna skupnost. Dve uri bomo imeli pouka, potem pa bomo približno ob 9. uri odšli na smučišče in se vračali domov ob 17. uri. Šola bo po počitnicah; datum bomo določili glede na snežne razmere. Smučarskega tečaja med počitnicami ne bomo pripravili. Organizirali pa bomo tridnevno rekreacijo in bodo lahko učenci pod vodstvom vaditeljev smučali ali drsali. Naj povem, da so starši za šolo v naravi zelo zainteresirani.« Spela 2ontar, * » / učiteljica telesne ( vzgoje na osnovni soli Cvetko Golar v Skofji Loki: |p »Na naši šoli imamo letno šolo v naravi. Nanjo pa se pripravljamo vse dugo polletje. Učence četrtih razredov vozimo na plavanje v plavalni bazen v Železnike, tako da se jih večina e do počitnic nauči plavati. . oleti potem te učence peljemo v Pontiželo pri Puli, kjer ostanejo 8 dni. Odkar plavajo tudi v bazenu, se prav vsi naučijo plavanja, veliko pa jih dobi tudi zlate in srebrne značke plavalca. Skupaj s podružnično re-teško šolo bo letos šolo v naravi in tečaj plavanja obiskovalo 49 učencev. Na snegu pa organiziramo smučarske tečaje. Vanje vključimo vse učence prvih razredov. Opremo kupijo starši, če pa tega stroška ne zmorejo, pomaga te-telesnokulturna skupnost. Letos nam bodo kupili šest kompletov smučk in čevljev. Tečaje organiziramo v okolici šole. Za učence od 2. do 5. razreda tečaj ni obvezen, vendar imamo že 67 prijav. Tudi zanje organiziramo tečaj v okolici šole. Za višje razrede še nimamo dosti prijav, ker v preteklih letih zanje nismo pripravljali tečajev. Menim pa, da bomo morali P tem razmisliti. Če bi se vozili na Stari vrh ali kakšno drugo smučišče, bi to precej veljalo in bi starši najbrž težko plačali. Organizacija vseh teh tečajev je seveda odvisna od snega. Če ga ne bo, bomo morali organizirati druge oblike razvedrila in rekreacije.« Janez Pristavec, učitelj in vodja rekreacije na osnovni ioli A. T. Linharta v Radovljici: »Šole v naravi ne organiziramo. Imamo pa vsake zimske počitnice začetniške smučarske tečaje, ker imamo dovolj primernih terenov v okolici. Če je v Radovljici premalo snega, vozimo otroke na Zatrnik in Koblo ali kam drugam na sneg. V tečaje vključujemo učence od 1. do 8. razreda in računamo, da jih bo letošnje zimske počitnice organizirano smučalo okoli 200. Lani so starši prispevali po 50 dinarjev za tečaj, ostale stroške je krila TKS. Letos bodo stroški za nekaj desetakov višji. Prijav-nina je 70 dinarjev, če pa se bomo vozili na smučišča z avtobusi, bo tečaj veljal 150 dinarjev. Omenim naj tudi to, da na naši šoli ne organiziramo le tečajev za alpsko smučanje. Kupili smo smučarsko opremo za tekače na snegu in z njo sedaj lahko opremimo štiri razrede. Na pomoč sta priskočila Elan in Alpina. Prav tako smo za šolo zgradili manjšo smučarsko skakalnico in upamo, da bomo vsaj nekaj naših učencev navdušili za tek na smučeh in smučarske skoke. Med šolskim letom imamo obvezno smučanje v tretjem in četrtem razredu. Združimo ure telesne vzgoje in gremo na sneg, tako da učenci teh razredov že pri rednem pouku opravijo »osnovno šolo« smučanja. Poskrbeli bomo tudi za tiste učence, ki ne smučajo. Organizirali bomo drsalni tečaj na Bledu in tako med zimskimi počitnicami zaposlili, če ne že .vseh, vsaj večino učencev. K vsem tem tečajem pritegujemo dijake pedagoške gimnazije, da se že v srednji šoli privajajo na delo z otroki.« , _, L. Bogataj Jutri sejem Moda 78 v Ljubljani Več razstavljavcev kot kdajkol Modernejši Zlatorog Bohinj — Delovna organizacija Alpetour se je pred leti odločila, da temeljito obnovi stari hotel Zlatorog v Bohinju. Namenili so se, da bo v novi obleki privlačnejši, bivanje v njem pa prijetnejše, saj s starim, dotrajanim, gostje niso bili več zadovoljni. Razen tega pa bohinjski kot nima hotelskih objektov v izobilju in tako je začela turistična ponudba hudo pešati. Novi hotel Zlatorog je privlačne zunanje oblike, grajen v alpskem slogu s prizidkom, s pokritim bazenom in savno. Sodi v hotele visoke B kategorije in sprejme 160 gostov. Re- stavracija in vsi prostori v njem so okusno opremljeni, gostom pa bodo na voljo vse domače specialitete Zlatorogove kuhinje. S sprehajalno stezo ob hotelu, s tenis igrišči in drsališčem ter z zabavnim življenjem bo postal hotel središče športnega in zabavnega življenja Bohinja. Delavci Splošno gradbenega podjetja Gradbinec so solidno zgradili hotel, zdaj jih čaka le še nekaj zunanjih ureditvenih del. V hotelu je zaposlenih 32 delavcev, nekaj jih je prišlo tudi iz Strunjana. Jutri, v soboto, se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spet odpirajo vrata sejma Mode 78, na katerem bo razstavljena ponudba jugoslovanskih konfekcionarjev in tekstilcev za pomladansko in poletno modno sezono. Letos je razstavišče dosti večje — za 600 kv. metrov, vendar kljub temu ni bilo mogoče upoštevati vseh želja razstavljavcev. Prostor je bil dodeljen skoraj 400 razstavljavcem, popraše-vanja pa je bilo še za polovico več. Gospodarsko razstavišče bo lahko bolj ustreglo razstavljavcem šele v naslednjih petih letih, tako je na tiskovni konferenci povedal direktor Gospodarskega razstavišča Leopold Krese, ko bodo dograjeni novi razstavni prostori. Takrat bo seveda mogoče razmišljati tudi o vključevanju tujih razstavljavcev na ljubljanski modni sejem. Letos so jugoslovanski tekstilci, trikotažerji, konfekcionarji in usnjarji pripravili svoje izdelke na več kot 12.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora. Kakšni bodo ti izdelki, bodo obiskovalci lahko ugotavljali od sobote, 14., do petka, 20. januarja, vsak dan od 9.30 do 19. ure. Tudi letos bo sejem spremljala modna revija in sicer ob 17. uri z modeli iz konfekcije, ob 20. uri pa iz metrskega blaga. Vsega skupaj pa bo prikazano več kot 450 modelov 50 domačih proizvajalcev. Sem pa je treba še prišteti proizvajalce modnih dodatkov; modele iz blaga domačih tovarn so pripravili po zamisli sodelavk Centra za sodobno oblačenje in opremo. Posebna komisija bo kot vedno doslej izbirala tudi med najlepšimi razstavljenimi izdelki, ki bi zaslužili nagrado ljubljanskega Zmaja, pri tem pa bodo seveda upoštevali tudi praktično uporabnost, to je noslji-vost. Nagrade bodo znane v torek, 17. januarja. Čeprav že nekaj let ne drži več očitek potrošnikov, da proizvajalci na sejmih pokažejo le kaj znajo napraviti lepega, v trgovinah pa tega ni moč dobiti, navadno pot od sejma do trgovine še vedno ni tako gladka. Vzrok je tudi v tem, da trgovina ne pozna modnih tendenc tako kot proizvajalci, zato običajno prepozno zahteva blago, ki ga potrošnik že zagret za modo zahteva. Vsekakor bo zanimiva akcija preverjanja usode oblačilnih in drugih predmetov s sejmov, ki sta se je lotila organizator sejma in revija Jana; izbrane so namreč skupine potrošnikov, nekakšni potrošniški sveti, ki bodo v Kranjska gora - Te dni se je v počitniškem domu Saturnus v Kranjski gori mudila skupina 39 otrok naših zdomcev, ki so na začasnem delu v Stuttgartu in v njegovi okolici. Otroci so počitnice preživeli na snegu kranjskogorskih smučišč pod vodstvom učiteljev Marije in Franca Belca, ki skrbita za slovenski pouk v slovenski šoli. Mnogi so prvič stopili na smuči, a so bili na koncu že kar dobri smučarji. V Kranjski gori so se med seboj slovensko pogovarjali in prišli v stik z rojaki, se odlično počutili in kar žal jim je bilo, da so morali oditi. Smučarsko opremo so jim poskrbele naše osnovne šole, ljubeznivo je pomagala predvsem kranjskogorska osnovna šola. — Foto: J. Zaplotnik S kranjskega sodišča združenega dela Šest Tržičanov se je pritožilo Sodišče združenega dela v Kranju je spremenilo vrstni red prosilcev za tržiška solidarnostna stanovanj a j matere samohranilke razvrstilo v posebno kategorijo in menilo, da je v pravilniku o dodeljevanju stanovanj še marsikaj narobe — Stanovanja za zdaj še prazna Kranj — Izvršilni odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu tržiške občine je po pretečenem roku za pritožbe 21. novembra lani potrdil in razglasil prednostno listo dobitnikov 19 eno in dvosobnih solidarnostnih stanovanj v Bistrici pri Tržiču. Eno stanovanje je bilo takoj namensko dodeljeno in vseljeno, 18 pa jih za zdaj čaka še praznih. Sest prosilcev, Andreja Jazbec, Marija Sedminek, Silva Teropšič, Jolanda Ribnikar, Drago Jurjevčič in Zala Doria, se je namreč pritožilo. Menili so, da točkovanje ni bilo v redu, da kriteriji za ugotavljanje stanovanjskih razmer niso bili za vse enaki in da tudi pravilnik ni popoln: Senat sodišča združenega dela je imel težko in odgovorno nalogo upoštevati vse okoliščine prosilcev. Ugotovil je, da je v pravilniku o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj še marsikaj narobe in prosilce razvrstil v tri kategorije: trinajst jih sodi v kategorijo mladih družin, dva med prosilce z nizkimi osebnimi dohodki in tri v kategorijo mater samohranilk, ki so bile pred tem del prednostne liste kategorije mladih družin. Zanimivo je, da ost pritožb ni letela na točkovanje družin z nizkimi osebnimi dohodki in na matere samohranilke, temveč predvsem na prednostno razvrstitev mladih družin. Sodišče združenega dela je v torek, 10. januarja, razglasilo razsodbo in opozorilo na vse pomanjkljivosti, hkrati pa spremenilo vrstni red dobitnikov 18 solidarnostnih stanovanj. Prosilci iz kategorije mladih družin, upravičeni do letošnjih stanovanj, so razvrščeni takole: Andrej Sušnik, Nada Mohorič, Franc Gabre, Bojan Komac, Damjana Snedic, Zala Doria, Vladimir Brejc, Jolanda Ribnikar, Darinka Avramovič, Romana Bajt, Kristjan Šparovec, Stanko Sova in Nada Klemenčič. Od družin z nizkimi osebnimi dohodki sta do stanovanja upravičena Francka Jensterle in Hugo Ive, od mater samohranilk pa Danica Plajbes, Milka K ing in Ferida Kovačevič. Ključi teh 18 stanovanj pa so še vedno na samoupravni stanovanjski skupnosti. Treba b« namreč počakati, če *e bo kdo /.oper razsodbo pritožil na sodišče združenega dela republike Slovenije! J. Košnjek* letošnjem letu v večjih slovenski središčih spremljali, kaj se bo s aj ma preselilo tudi na police ■ obešalnike naših trgovin. Tako sebr tudi vedelo, ali so očitki trgovin upravičeni in če razstavljavci r sejmu razstavljajo res le »sejemske modele. L. M. »EŽURNI NOVINA telefon 21-860 Predsednik zveznega izvršnega sveti Veselin Djuranović je danes obiskal občim Nift. Ogledal si je nekatere delovne ar ganizacije ter se pogovarjal s predstavnik niftke občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Ljubljana - Predsednik CK ZK Slove nije Franc Popit s svojimi sodelavci prte VIII. kongresom ZK Slovenije nadaljuje J obiski po slovenskih občinah. Danes je otoška I nekatere belokranjske občine, v pr hodnjih dneh P« ga čakajo še obiski nt Notranjskem in na koroškem področju. Kranj - Kot so nam sporočili s stali* službe UJV Kranj, nesreč danes na gorenjskih cestah ni bilo. Prav tako niso ime. dela gasilci, niti reševalci. Brnik - Danes je bilo na brniš ken letališču prometa zelo malo. Letala m letela le na domačih progah. Vogel - Sporočili so nam, da je danes de 12. ure na Voglu zapadlo že 60 centimetre < novega snega na 90 do 120 centimetri podlage. Sneg je suh, zato je smuka izredne ugodna. V nekaterih predelih Gorenjske pi pada južni sneg, kar velja kot opozonk planincem, da obstaja možnost snežnih plazov. Ljubelj - Promet na mejnih prehodi.* poteka v redu, vendar je za vozila obvezni zimska oprema. Beograd — Danes se je v Beogradu zate III. kongres jugoslovanskih politologov. J. Govekar L HRUPNI OBJESTNEŽI Radovljica — Osem mladost nikov, iz Radovljice in z Lancv vega so doma, se je prav na Sil-vestrovo objestno in nesramni zabavalo. Mopede imajo in z nji mi brenčijo in frčijo po Radov Ijici, kakor se jim zdi, in kakor da bi bili sami na tem svetu. Zato jih je starejši občan večkrat opozar jal in svaril. Prav na zadnji večti starega leta pa so mu dali ^Ao jo: petarde so mu pod noge meta li, ga žalili in z njim fizično obra čunavali, da ni bilo brez posle dic. Jasno, da so ti korenjak potem ušli, kakor je za takšne in podobne nesramneže sploh zna čilno. Mladost res skače čez vode kjer je most in ji oproščamo 2ale tavost, naivnost in vročo kri. $t pri objestnosti včasih malce za mižimo. To pa kar počenjaj hrupni obještneži na mopedih, n; le graje vredno, temveč poštene leskove palice potrebno. Prvič, fc bodo spet hromeli s polnim pk nom skozi Radovljico, jih je trebc ustaviti in jih za ušesa odvleči ne postajo milice... POJOČI POPOTNIKI Vozniki avtobusov opravljan naporno, utrujajoče in odgoivr no delo. Vsak dan na cesti no dolgih in krajših relacijah pa jt seveda tudi monotono. zat< večkrat kot ne poslušamo z njim. vred v avtobusih radijski program. Nekateri vozniki pa So fi program prikrojili po svoje, ko v od doma prinesli na delovno mt> sto posnete kasete. Pa smo tam, pri pritožbi naš< ga bralca, ki seje oni dan pelje, iz Kranja v Ljubljano. »Bi }e * prenesel,* pravi, Suze Uju p/an oči pa pleničke je prala pa dm dondo, ponorel pa bi kmalu, kr je voznik .navijal' same ,« izključno samo jodlarje Slo jt brez prestanka, joleli, joleli. lo. Sprva mi je bilo še nekam všeč, ko pa se je to ponavljalo m ponavljalo, smo se začeli spoglt dovatiin tiho pridušati.« Ta vaša jodlarska vožnja Ljubljano je morala biti pa m prav interesantna, se pravi, mu? na. Bili ste žrtve čisto svojevrst nega in enostranskega oku*J veselega voznika, ki očitno pn>\ gram predvaja le zase. Morda pije tudi sam vnet za menjavanj* prsnih in grlnih tonov, se pravi za jodlanje in je poten, najbrž bolje, da vam je vkljuiu kaset* kot da bi vam sam improvizird joleli. joleli. joli. Naj je o h r,a; ft, bilo kakorkoli Že. poduk v„im kom: glasba /e potnikom brkan, všeč m zaželeno /«'. dajo vk(jUi\ te le lepo prosim, malo mesanJ B/+..++..+^^^/9A