230. številka. Ljubljana, v soboto 7. oktobra 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan zvečer, izimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avatro-ogerake dežele aa vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za čejrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt lata, — Za tuj|e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposujatve naročnine, ae na ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiristopne petit-vrate po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi aa ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu Bt., 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t- j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. Telefon št. 34. Boj za prezidij. Novo ministrstvo je začelo svoje vladanje z neštevilnimi konferencami z voditelji nemške levice. Očividno je, da gre pri teh konferencah za pogoje, pod katerimi hoče levica odnehati od obstrukcije. Prišli smo tako daleč, da parlamentarna manjšina vladi kar diktira, kaj mora storiti, in vlada poskuša na vse načine doseči, da se parlamentarna večina ukloni vsemu, kar jej predpiše manjšina. Mej drugim zahteva nemška levica zastopstvo v prezidiju poslanske zbornice in sicer zahteva ne le, da se odstrani dosedanji predsednik Fuchs, nego tudi, da se odstrani prvi podpredsednik dr. Ferjančič in da se njegovo mesto prepusti nemški levici. Vodja ministrskega predsedstva grof Clary je izvolil to sam sporočiti zastopnikom .Slovanske kršč.-narodne zveze" in dopis v .Vaterlandu", s katerim je kranjska klerikalna stranka storila narodno veleizdaj-stvo, mu je pri tem dobro služil. Že z ozirom na to, da so Nemci, dokler so imeli večino, opozicijo vedno na najbrutalnejši način zatirali, da jej niso dali nikdar zastopstva v prezidiju in so jo brezobzirno izključevali tudi iz odsekov, tako brezobzirno, da so Čehom svoj čas dali v odseku 48 členov samo dva zastopnika, že z ozirom na to, je sedanja nemška zahteva predrznost, ki bi jo morala desnica na vsak način odkloniti. Zlasti pa jo mora odkloniti še z ozirom na to, da nova vlada ni druzega kakor izvršilni organ nemške opozicije. Ako ima manjšina vlado v rokah, mora si desnica v svojem lastnem interesu ohraniti vsaj prezidij parlamenta, sicer bi se jej v polno pravico očitalo, da je tudi ona kapitulirala. Posebno pa ima Slovanska krščansko-narodna zveza" dolžnost, da se z vso silo zoperstavi nameravanemu strmoglavljenju svojega člena dr. Ferjančiča. Ta klub je bi' prav v času zadnje ministrske krize na LISTEK. Tutti frutti. Kadar srečam črnega polža, ali pa on mene, tedaj vem, da se v kratkem Času kakemu z duhom katoliškega petiota navdihnjenemu prvaku dvomno bogabo-ječih in dostojno potuhnjenih klerikalcev pripeti nezgoda. In v nedeljo sem srečal v Tivoliju to, za katoliško podložene ljudi toli važno in proročno žival. Počasi je lezel črni polž, prav počasi in gibal komaj vidno svoje veliko, žametasto črno, slinasto telo. Brez dvoma je ta velikan prvak vseh svojih bratov, katerih pota se križajo v tivolskem gozdu. Počasi toraj je lezel veliki črni polž v nedeljo —■ v torek je pa tekel slavno-znani govornik, svetla zvezda klerikalnih učenjakov in rector magnificus svoje stranke — Štefe iz občinskega sveta ljubljanskega. Jaz ne razumem našega župana, da si je upal izvršiti ta vnebovpijoči čin. štefeta, ki niti z besedo, niti z dejanjem Se ni užalil nikdar nikogar, moža, ki se ni moral še nikdar vsled kakoršnihkoli prestopkov zagovarjati pred sodiščem, ki toraj še nikdar ni bil kaznovan, in ima vrha tega mlado ženo svoje velikosti, ki je brzo-javila nedavno pozdrav v imena »Slovenskih ljubljanskih žen« v Zagreb, vse načine preziran. Živa duša se ni zanj zmenila, kakor da je popolnoma brezpomemben in brez vpliva, a zdaj naj se še iz njegove srede izišli podpredsednik parlamenta kar na kratko odstrani, in brez vsacega povoda. Argument, s katerim utemeljujejo Nemci svojo zahtevo, naj se odstrani dr. Ferjančič, je popolnoma ničev. Ferjančičev blejski govor je bil povsem nedolžen in se zamorejo Nemci nanj sploh le sklicevati, ker se je našel infamen kranjski klerikalec, ki je pljunil v lastno skledo in priskočil narodnim sovražnikom na pomoč. Sicer pa treba samo pomisliti, kaj so Pergelti, Grossi, Hochenburgerji in dragi kolovodje nemških strank že govorili proti Slovanom, kako krvavo so že slovanske narode žalili. Če bi se Slovani postavili na isto stališče, kakor se zdaj postavljajo Nemci napram dr. Ferjančiču, potem ga ni Nemca, ki bi mogel sedeti v prezidiju, potem bi morali Slovani vsacega Nemca kar z batino prepoditi s predsedniškega mesta. Mi si kar ne moremo misliti, da bi desnica mogla samo sebe tako globoko ponižati, da bi v tej zadevi odjenjala in povelja nemške manjšine žrtvovala tako Fuchsa kakor Ferjančiča. Taka z ničemur utemeljena popustljivost bi smešila celo desnico tako v očeh njenih nasprotnikov, kakor tudi v očeh njenih prijateljev ter bi najžalostnejšo luč postavila toli povdarjano njeno solidarnost. Odstranitev drja. Ferjančiča z mesta prvega podpredsednika bi bila tudi očitno deklasiranje ne osebe drja. Ferjančiča, nego njegovega kluba. Tu sploh ne gre za osebo drja. Ferjančiča, ker je več kakor jasno, da se hoče z njegovo osebo odriniti vso „Slovansko kršč.-narodno zvezo" od predsedstva in jo potisniti v kot, kakor da bi ta važni in sestavni del desnici se moral ukloniti vsaki nemški zahtevi, tudi če je zanj še tako žaljiva. Prav zato pa, ker se hoče z drom. Ferjančičem klub v celoti tega moža so po vsej krivici izbacnili kot vrlo natančnega in vseskozi resnicoljubnega .Slovenčevega" poročevalca iz dvorane, v kateri je zboroval občinski svet. Ljubljana niti ne ve, kaj ima v tej sicer navidezno neznatni in pritlikavi osebi nenavadno duhovitega Štefeta. Res je ta sedanji matador „Slovenskoga Lista" in inspektor .Katoliškega doma" v svojih dijaških letih varoval svoj „kapit<51" za poznejše čase in potem, ko je izstopil iz drugega gimnazijskega razreda — baje po nujnem nasveta razrednikovem — ni imel ničesar opraviti, kakor drame kaditi in v „Židovski ulici" .Fensterpromenade" delati. Ko pa je u videl, da se mora vendar še učiti, če hoče nastopiti kot podlistkar in slovenski klerikalni zastopnik in voditelj — vstopil je v Mahrovo šolo kot ekster-nist In tako je dobil Štefek po štiriletnem hudem boju diplomo le za dve leti trgovske šole! Štefek je študiral torej temeljito. Se pač čudite, kaj ? — Potem naj pa še ljudje trdijo, da naš mali Ivanček ali takozvani „Laufburš", oziroma klerikalni .adjutant", nima akademične, ali vsaj da nima za svoj sedanji posel komaj zadostne in primerne izobrazbe. Ta človeček je sedaj med .gospodi" in rimskimi doktorji svoje stranke tako rekoč sder Macher", jeden najboljših klerikalnih pisateljev, kot gledališki kritik pa v Ljubljani sploh nedosežen. Res mu v tem zadnjem po svoji moči pomaga nekdo, ki sedi v gledališču zadeti, mora ta klub zahtevati, da bo novi podpredsednik vzet iz njegovih vrst in da bo to prav dr. Ferjančič. To zahteva od njega samospoštovanje, to zahteva njegova reputacija. Vemo, da je samo izjemna konstelacija nanesla, da je po odstranitvi Abrahamova icza in Kramafa dobila .Slov. krščansko narodna zveza" zastopnika v prezidiju. A dokler traja ta konstelacija, dokler največja slovanska kluba v parlamentu, Čehi in Poljaki, nečejo biti zastopani v predsedstvu, dotlej ima .Slovanska krščansko narodna zveza" kot tretji slovanski klub na vsak način pravico, do zastopstva v predsedništvu in sicer, ako je predsednik Nemec, do mesta prvega podpredsednika, ker je njen zastopnik v prezidiju zajedno reprezentant vseh slovanskih strank. Odločitev je v rokah desnice same, ona lahko po svoji volji izbere predsedniš-tvo in se jej pri tem ni treba čisto nič ozirati niti na vlado niti na manjšino. Na slovenskih poslancih je, da izposlujejo pri desnici priznanje svojega stališča. Bilo bi naravnost neodpustljivo, ako bi se dali spet prezreti. V tej zadevi je angažirana njihova čast in zato smo radovedni, kako bodo to svojo čast varovali. Svobodna šola — svobodni učitelji. ii. Ugledni tednik čeških realistov »Čas" piše v 40 štev. na str. 626. —: „Nemilo vest so prinesli dnevniki o razmerah slovenskega učiteljstva na Štajerskem. To, kar so tu storili duhovni, to je težko s pravo besedo imenovati; to je vsekakor važen korak k popolni dosegi konfesijske šole, je to napoved boja, katero je naznanil klerikalizem celi napredni slovenski družbi. Cerkveni uradi na južnem Štajerskem so namreč dali ukaz farnim uradom, da zaznamujejo, kakega poli- poleg njega, mazati, — pa kaj zato! Štefe ni videl še sicer nobenega gledališča razun domačega in onega v .Katoliškem domu", kjer imajo .cigararice", ki oe ljubijo koncertov in bonbonov, glavne uloge, in ne pozna več sveta kakor od Kurje vasi do Zaloga, a to je za .Slovenski List" prav dovolj in za njegove čitatelje menda tudi. Kot kritik je izboren in jaz že danes svetujem .Ljubljanskemu Zvonu", da angažira za prihodnje leto, čeprav za drag denar, našega Štefeta. Njegove kritike pa naj bi se prestavile kot umotvori v vse evropske jezike. Neovenljiva slava bode sčasoma obdajala lončeno soho klerikalca prvaka Štefka, ki se bo dvigala v Kravji dolini proti temnorndečemu katoliškopetiotskemn nebu. Tudi gospoda, ki mu pomaga mazati slovensko gledališče, bo doletela mrvica te Štefetove slave. Pregovor, da nesreča prihaja naenkrat od vseh stranij, se je zopet uresničil. Značajnoga in neomahljivega kurata Koblarja so sedaj že povsodi izpoznali, da ni ne ptič ne miš in mu je zato tudi .Radogoj" z neomadeževanim ponosom vrgel v obraz besede: apage, satanas! Za .družbo sv. Cirila in Metoda" še .Radogoj"! Torej dve prvi narodni društvi. Kaj li poreko k tema dejstva tisti gospodje v Trsta, ki z ogorčenjem zamotajo .Slovenski Narod" ? Čitajo naj le pridno list, katerega pišeta Štefe in Koblar! Kakor čajem, ga itak več ne bodo tičnega mišljenja so učitelji, kako žive", ali agitujejo, so-li naročniki svobodomiselnih listov, hodijo-li v cerkev, hodijo-li k spovedi itd., ter da o tem obveščajo višje instance. Ta ukaz je dalekosežnoga pomena in je grozno porušil osebno svobodo učiteljstva. V dobi, ko se vse učitelj stvo, trudi in bori za popolno državljansko svobodo, je ta ukaz tem hujši, in se kaže kot zlomiselni posmeh, vržen poštenemu hrepenenju v lice. V obče je gonba: dobiti kar največjega vpliva na šolstvo, že zdavna geslo, za katero se klerikalna stranka nestrpno bojuje in nikakor ne brez uspeha, kajti v istini ima vse ljudsko šolstvo v primernem pregledu in na merodajnih mestih največji upliv. V zmagoslavnem postopovanju svojem je seveda podporovana bodi po slabosti, bodi po nemarnosti gospode, katera, imajoč na svojem ščitu svobodomiselnost, voli v šolske komisije in na jednaka merodajna mesta osobe vidno klerikalni smeri naklonjene, ako že ne kar klerikalni vodje, ter lahkomiselno podpira predloge, ki naravnost merijo proti svobodomiselni šoli. Čitatelj razume, kaj s temi vrsticami mislimo. V obče nas pa višje navedeni ukaz sili, da povemo, v kakem razmerju stoji češko učitelj stvo na ljudskih šolah napram duhovenstvu. Na češkem se ne ve dosedaj še o ni-kakem takem ukazu, kakoršen je začetkom šolskega leta presenetil slovensko učitelj-stvo; no, motil bi se pa vsakdo, kdor bi mislil, da ga je potreba, da bi se i pri nas to zgodilo, kar se sedaj godi na Štajerskem. Pri nas se godi to že davno sistematično, brez vsakega, javnosti znanega ukaza. Naša šola je zakrita z gostim zavojem črnih kut, katere ne prepustijo do nje niti najmanjših žarkov svobodomisel nosti, naše učiteljstvo je obkroženo s črnimi stražniki, katerih pozornosti ne uide niti jeden korak, kateri vedo za vsako besedo, vsako črko, napisano od učiteljstva, in kateri vse to vestno polagajo na mesta, kjer dolgo. Koblarjevi prijatelji onkraj kranjskih mej so namreč že začeli preludirati, da bi se .SI. List" in .Slovenec" združila v en .vseslovenski" dnevnik, pri katerem pa bi imela poleg patra Kalana in zmedenega filozofa Kreka uredništvo tudi učenjak Koblar in estetik Štefek. Dobro bi bilo morda, če bi se prelila v bodoči .vseslovenski" klerikalni dnevnik tudi Ušeničnikov .Kat. Obzornik" in Lampetov .Dom in svet"! Tako bi bila vsa klerikalna učenost in estetika pod eno streho, — in ni vrag, da bi tak dnevnik ne podrl ubogega lističa .SI. Narod", katerega krpajo take duševne reve kakor je dr. Tavčar s svojima souredni-koma! Odkritosrčno govorjeno, je .Slov. Narod" res največja sramota za naše — klerikalce. Tega mi ni treba znova dokazovati, saj je ta prežalostni fakt konštatiral šele v predzadnji štev. .Slov. Lista" neki pokrajinski duhovnik, ki se je penil od same togote, da je .Slov. Narod" vzlic vsemu še vedno najboljši slovenski dnevnik. Ta naivna pokrajinska duhovna duša je namreč v omanjeni številki dokazala, da ima .Slov. Narod" najboljše članke, najiz-bornejša politična obvestila in brzojavna poročila, imenitne feljtone ter največji izbor zanimivih novic iz vsega sveta. To je do* kazal v .Slov. Lista" pokrajinski klerikalec, duhovnik, in jaz mu verjamem. Iz dejatva*-da je .Narod" najboljši dnevnik, p deduciral dotični .Dihurjevec",, da .Narod" — uničiti ter postaviti tuđi v istini ne zabijajo na njihovo hvalevredno skrb za učiteljstvo. Imajoč kot katehetje pristop do Sole in h konferencam učiteljev, opazujejo, kaj se v Soli uči in vrlo redko zadovolji učitelj v zgodovini ali v prirodopisu zahtevam g. kateheta. In če ne zadoščajo te prilike, do-znavajo si s pomočjo vohunstva, za katero si ne stidijo uporabljati dece, kaj se vse v Soli uči. Ni temu davno, da je neki učitelj učil o Husu. Drugega dne je g. kaplan poklical k sebi učitelja, da pred otroci v Soli prekliče vse, kar je včeraj učil. Ker se pa slučajno učitelj ni bal in gosp. kaplanu ni zadostiti hotel — ga je gosp. kaplan ovadil konsistoriju in menda še nekam. Učitelj o odločbi konsistorija ni ničesar izvedel, ali, ko se je oddajalo mesto, za katero je on prosil, bil je preko volje krajnega šolskega sveta odklonjen od okrajnega šolskega sveta. In kako je duhovnik zvedel, kako — kaj je učil učitelj o Husu ? Po častnem potu gotovo ne! Kapelan je imel nekoliko šolskih otrok naučenih, ki so redno vsaki dan hodili k njemu in ga o vsaki besedici učiteljevi informovali. Ta slučaj ni jedini! Potrkajte le na srca učiteljev in izveste jih več, mnogo, toliko, da seznate potem vzrok, zakaj prihajajo otroci iz ljudskih šol s tako jedno-stranskim znanjem, s tako nepopolno vzgojo s često tako slabimi temelji značaja. Moremo trditi, da ima mej sto devetdeset učiteljev vohune mej otroki, ki za podobico, knjižico, za vinar izdajo svojega vzgo-jevatelja. A kar se tiče privatnega življenja učiteljevega, verujte mi, da ni varen niti med Štirimi stenami svoje domačija Mnogobrojni vohuni mu gredo za vsakim korakom, izdavajoč vsak njegov premikljaj in vsak grižljaj, katerega dene v usta. V dobrem spominu je še sedaj dogodba, kako je bil voditelj šole na Moravskem denunci ran, da je v petek jedel meso. Da, i do obiteljskih krogov posega črni krempelj iz zavisti in strga ničesar slutečega učitelja iz dragega domačega mira in ga goni po kancelijah le zato, ker si dovoli abonirati in čitati drugi časopis, nego je ljubo gospodom v farovžu. Knjige, katere posojuje g. učitelj ne sluteč nič zlega, često preidejo v roke neplačane policije, ne redko se cenzurirajo in so potem nezahvalne priče v tožbi proti njihovemu lastniku. Poznam slučaj, da je dobil učitelj ukor iz farovža zato, ker je posodil nekemu boljši koledar, v katerem je nevoljo gosp. kaplana vzbudila neka docela nedolžna historijska črtica. V IJublJaiii, 7. oktobra. K položaju. Vsi listi se bavijo s sklepi izvrševal-nega odseka desnice. Opozicionalci so upali, da se pokažejo že na tej konferenci nesoglasja, ki bi bila začetek razpada. Vladni listi so nekoliko iznenađeni, saj se v sprejeti resoluciji novo ministrstvo z nobeno govo mesto .vseslovenski" dnevnik s Krekom in Koblarjem na čelu . .. Prava pravcata rimskokatoliška logika! — Tako ima sedaj stranka .Slovenskega Lista" dvojno žalno obleko, et dicitur, da ji postaja precej vroče v teh capah, dasi se že bližajo konzumnozimski dnevi. — Pri nas sili že vse med kritike. Tako sem bral nedavno v .Slovenskem Narodu" veliko hvalo o Cankarjevih .Vinjetah", ki jo je spisal neki .Laščan". Te priliznjene besede, ta prevelika in ne navadna hvala vzbuja človeku misel, da je .Laščan" le slab dovtipnež. Jaz pa sem izvedel nekaj dražega v mali predmestni gostilni. .Laščan" namreč tudi pisari in se boji — ker bode seveda gotovo tudi sam kmalu svoje duševne otroke izpeljal — Cankarjeve kritike; zato se mu je hotel s tistimi sladkimi vrsticami prilizniti ter ga pridobiti zase. A propos! Cul sem od gospoda, ki je prišel z Dunaja, da se Cankar — ki misli, da je nezmotljiv in nedosežen — kar peni od jeze vsled Levčevih .Literarnih Domenkov" in da je sklenil pisati odslej le v .Slovenko". Urednica je namreč šele pred enim mesecem materinsko svetovala, naj bi čitali .Vinjete" le oni, ki imajo trdne živce, a te dni je napisala v svojem listu .oceno", v kateri je postavila .Vinjete" nad vse slovenske romane in povesti. In čudno, da ni bil zato nihče razžaljen, nego se je vse le — smejalo. A ne Cankarju I besedico ne omeni. Nekateri se trudijo sedaj, da bi deducirali iz tega znak, da desnica ne misli delati vladi prevelikih težkoč. „N. Freie Presse", ki se dela že nekako tako, kakor bi bila glasilo nove vlade, izraža željo, naj bi si ministrstvo ustvarilo novo večino, s katero bi si moglo podaljšati lastno življenje ter zagotoviti tudi naslednjemu ministrstvu nemškoliberalen značaj. Stara Židinja goji torej jako lepe nade! Glasilo nemških veleposestnikov, .Neues Wiener Tagblatt" vidi v desničarski resoluciji samo .pobožne želje" in le .politične fraze,' ki naj bi prikrile resnico v političnem položaju". Glasilo krščanskih socialistov, .Deutsches Volksblatt" upa, da se pokaže v trenotku, ko predloži vlada jezikovni zakon, na des niči razkol, in da zapuste nemški klerikalci večino ter se priklopijo levici, kjer izgubi potem liberalna klika svoje dosedanje gospodstvo- .Arbeiter Zeitung" pa meni, da je desnica samo še komična. Resolucija kaže nedvomno, da se je že podala. „Va terland* piše: Desnica torej ostane. To pomeni vsaj to, da n o b e n a dosedanjih strank desnice ne bo začela skrajne opozicije; Mla-dočehi ne bodo niti odložili svojih mandatov, niti ne zgrabijo orožja obstrukcije; Poljaki ne sklenejo parlamentarne koalicije z levico; katoliška narodna stranka bo slej kot prej delala kar možno na to, da se doseže narodno sporazumljenje, in Slovenci, Hrvatje, Malorusi in Rumuni bodo iskali svoje zahteve le v okvira jednotne akcije vse desnice. Desnica je za parlament. .Narodni Listy" pa komentirajo sklep desničarskih voditeljev tako-le: Iz objavljenega komunikeja je razvidno, da se je v konferenci izvrševalnega odseka večine dosegla jedinost. Vpraša se le, ali bodo zaupni možje češkega naroda ta sklep izvršili. Narod češki jje tako ogorčen, da bode teško pristopen raisonuementu tiste višje državne umetnosti, ki mu je skoraj vedno donašala samo razočaranje. Ohraniti jedinstvo desnice in njeno falango, to bi bila gotovo velika stvar, ki je že vredna žrtev, toda češki narod ima pravico, da se čustva, ki proši-njajo vse narodove vrste, respektirajo, ter da se na desnici zaved6, da je ost sedanje vlade obrnjena samo proti Čehom. „ Za naše in Vaše interese!" mora biti geslo desnice, politični ali nacionalni interesi jednega dela se ne smejo dvigniti nad interese celote. Radikalni nemški nacionalci na Dunaju so imeli te dni shod, katerega se je udeležil tudi Wolf. Drž. poslanec Hofer je poročal o dogodkih v Graslicah in naglašal, da se nemški radikalizem širi. Wolf je dejal, da hočejo radikalci počakati, kakšno ministrstvo bo sledilo Claryjevemu, ki bode bržkone hodilo tista pota, po katerih je hodil Badeni in za njim Thun. Značilno za Thuna je, da je bil pri odstopu odlikovan s Štefanovim redom. Dobil je .ogrski" red, ker je delal na korist Ogrske ! Poskusi, da bi se združile zmerne nemške stranke, ter se potisnili radikalci Ker pretresam same sloveče pisatelje, prišlo mi je na misel .slovensko umetniško društvo". To dete se je sicer težko rodilo in do sedaj še ni odprlo očij, a živi vendarle še prav trdno, kar jezi neke slikarje, ki operirajo celo z anonimnimi pismi, in neke kiparje, ki odrekajo vsakomur, kdor ne suče sam dleta, pravico, da bi pisal o bodočem Preširnovem kipu. Umetniško društvo začne prihodnjo soboto s predavanji, glasbenimi večeri in jour-fixi. Mislim pa, da bi bilo umestno te sobotne .večere" prirejati poslej v novo otvor-jenem .Narodnem domu". Izvedel sem, da bodo tekmovali za Prešernov kip trije naši kiparji. Dravo! Morda se jim pridruži še četrti. Mislim pa, da naj bi se poverilo delo onemu, ki ne bo naredil samo modela, nego bode tudi kip dovršil in sicer tako, da ga bomo videli tudi mi že stati. Govori se namreč, da imamo Slovenci umetnike, ki narede vsakih 25 let jeden kip. Za Prešerna bi bili taki umetniki nevarni. Ali ne? Predno končam, naj povem še o neki nemško židovski fintL Iz gotovega vira sem izvedel, da se prodajajo vžigalice v slovansko adjustiranih škatljicah v prid .Schulvereina". Izdelujejo se nekje na Hrvatskem, in prodajajo pod imenom: .Prave" Slavija šved. šibice". Toliko za sedaj v svarilo. Stvar pa se mora na vsak način natanko preiskati. Mefisto. v stran, ti poskusi so se izjalovili. Kmalu bodo morale vse nemške stranke ravnati se po radikalcih. Ker bode sledilo Clary-jevemu ministrstvu zopet Nemcem nasprotno, bodo radikalci volitev delegacij vsekakor onemogočili. S čim in kako, tega Wolf ni povedal. Ako pa hoče grof Clary, da se izvolijo delegatje, naj se poda Nemcem s prestolnim govorom zagotovilo, da se § 14. ne bo nikdar več zlorabil proti Nemcem ter jasno in razločno obljubi, da izda vlada jezikoven zakon, s katerim bode nemščina proglašena državnim jezikom ... Cesar sam mora torej s svojo besedo zajamčiti Wolfu, da se bo vladalo poslej tako, kakor je Nemcem prav! Zares, skromen Wolf ni, od njega pa se uče iste lastnosti tudi drugi Nemci. Iz Srbije. Za .veleizdajalci" so prišli na vrsto žaljivci Njega Veličanstva Aleksandra in ge-neralissima Milana. Takoj spočetka obravnav se je razkrilo jako zanimivo dejstvo: na pošti v Belemgradu so odpirali in prepisovali pisma, katera so potem Milanovci zlorabili pred sodiščem kot dokaz, da so razni radikalci res nevarni kraljestvu in njegovima vladarjema. Tako n. pr. je pisal mladi dr. Božidar Markovid pred par leti svojim starišem iz Monakova pismo, v katerem je tožil radi dogodkov v domovini. Kralja Aleksandra ni razžalil niti z jedno besedo, a vzlic temu je bil obsojen na 8 let v ječo! Jurist Milan Markovid je pred tremi leti vprašal sedaj tudi obsojenega odvetnika Pavičoviča, ali je „ubogi deček" (= kralj Aleksander) res dobil tudi na Cetinju .canjico", ko je snubil hčerko črnogorskega kneza. Radi izraza .ubogi deček" je dobil šest let zapora. In radi takih zločinskih besed, bodisi izgovorjenih, bodisi pisanih, je bilo obsojenih še več drugih. „KGlnische Zeitung" poroča, da so Rusija, Italija in Francija radi obsodeb pred prekim sodom posredovale, in da so se jim pridružile še nekatere druge države. Zategadelj bode kralj Aleksander že v kratkem pomilostil vsaj nekatere obsojence. Angleška in Transvaal. Vojna se še ni začela in Boerci meje sploh še niso prestopili. V svoji poštenosti hočejo počakati, da jim Angleži napovedo vojno, ali pa da jih izrecno izzovejo k ofenzivi. Iz Pariza se je razširila brzojavka, ki poroča, da prideta še dva angleška posredovalca b Kriigerju. Vendar se pa ta vest splošno ne smatra resno. Angleški general B u 11 e r, ki bode vrhovni poveljnik angleških čet, se je šel v Balmoral poslovit h kra-kraljici, predno odrine v Južno Afriko. Jako resna pa je brzojavka, ki poroča, da so izrabili divji Kafri sedanji nered in vznemirjenje ter so začeli ropati hiše in prodajal -niče. Kafre pa bodo posnemali tudi bržčas Zuli, Basuti in Matebeli, ki so bili že doslej nemirni in jako nevarni roparji, s katerimi so imeli Boerci pa tudi Angleži često prav teške boje. Sodi se, da se začne boj prav gotovo prihodnji teden. Pred tremi tedni pa Buller ne more dospeti k vojski, zato dotlej večje bitke ne bo. Dopisi. S Tolminskega, 4 oktobra. Pri občnem zboru XI. skupščine .Zaveze slov. učit. društev" v Gorici dne 11. sept. t. 1. je nadučitelj in urednik Medvešček, poseg-nivši v debato k Vrtovčevi razpravi o gmotnem stanju učiteljstva na Goriškem, trdil, da so učitelji na Tolminskem že pred zboljšanjem učiteljskih plač 1. 1896. uživali neko ugodnost, in ta ugodnost za učiteljstvo na Tolminskem se piše in širi tudi po časnikih. Učiteljstvo na Tolminskem je uživalo ugodnosti ! Brrr 1! Stvar je pa taka le. Učiteljska zastopnika sta vedno računala s svinčnikom v rokah noseč take račune in postave k sejam. Ko hitro je bilo skupno število učiteljev zadostno, pomakniti jednega učitelja v višjo plačno vrsto, sta isto predla gala. Imela sta pri tem večkrat težave, ker se je trdilo, da mora biti število po 12 napolnjeno, predno pride po eden učitelj v I. pl. vrsto in po 3 v IL pl. vrsto ali po novem zboljšanju iz leta 1896. mora biti število po 10 napolnjeno predno prideta po 2 v I. pl. vrsto in po 4 v II. pl. vrsto. S postavo v roki in natančnimi računi sta sicer večkrat s težavo, a vedno učiteljska zastopnika prodirala. Glede skupnega števila začasnih in definitivnih učiteljev, ki so .morali" skupno priti v pošte v pri pomikanji v višje plačne vrste vsled p0. stave iz leta 1879. § 2. glaseče se: BKa javnih ljudskih šolah so učitelji (toraj začasni in stalni) razvrščeni v tri razrede in sicer: I. razreda s 600 gld., II. razreda ; 500 gld., III. razreda 400 gl I. Tudi na To], minskem se je hotelo izbacniti začasna učitelje iz skupnega števila trdeč, da n učitelji nego definitivno sistemizirana mesta delajo skupno število. Ker je pa besedilo zgoraj omenjene postave jasno, zrna-gala sta zopet učiteljska zastopnika. Tedaj učiteljstvo na Tolminskem odklanja razšir jajoče se mnenje o uživanju kakih ugo! nostij Ako se niso znali gg. tovariši goriškega okraja postaviti — pomilujemo. I a prav bi bilo, da bi jim še hlače vzeli. Tihotapski frančiškani. Ker ljudje splošno menijo, da nima red očetov frančiškanov nobenega prem. ženja, in da so menihi tega reda navezan; samo na ljudske milodare, bode gotovo /1 nimala prijazne bralce sledeča dogodba življenja finančne straže v Hercegovini, k >.. tera nam v čudni luči kaže življenje on dotnih frančiškanov. Četudi so bile v Bosni in Hercegovih potem, ko jih je naša država okupira upeljane na tihotapstvo tabaka najojstr kazni, peča se še vedno velik del prr . valstva z njim, in sicer na ta način, tabak, ki je zrastel na lastnem zemlji.V i odtegnejo eraričnemu pobiranju, katero se vrši vsako leto od začetka oktobra do konca decembra, in ga potem izročijo d ločenim tihotapcem. Ti ga potem skriv znosijo čez mejo, ter ga potem, ako jih i • zasačijo, lahko dražje prodajajo. Ko je bil pisec teh vrst leta 18 finančni stražnik pri oddelku v Čitluku . Hercegovini, čuli smo govorice, da se i . dotni, od nas 10 ur oddaljeni frančiškan« samostan v Širokembriegu peča na debelu tihotapstvom tabaka, katerega potem Dalmacijo prodaja Da bi pa dobili gotov., dokazov, preoblekla sta se dva finanči stražnika v narodno nošo, osedlala mu! ter se podala po ovinkih v frančiškan«!-samostan v Širokembriegu. Da bi ne ob : dila sumnje, sta se šele po dolgem obo tavljanju odločila, razodeti priorju nav: dežni vzrok svojega prihoda. Predstavi sta se kot trgovca, katera rabita več množine tobaka za Italijo. Sicer pa rabr • za sedaj le najnižje cene in uzorce tabak t katere so jim takoj izročili. Po daljS. dogovarjanju sta bila navidezna kupca v. i dovoljna s cenami, ter sta obljubila, ii i bodeta prišla določeno noč po tobak, naložila na mule, ter ga čez mejo prinesl Ko sta se preoblečena finančna stražni skrivaj vrnila na našo postajo, bilo je tre hiteti, da bi se ne vzbudila sumnja. Še isi noč so brze patrulje obvestile linančni ko misariat v Mostaru in Ljubuški o tera do godku. Ti so pa zapovedali svojim poth nim oddelkom finančne straže, da se ima 25. februvarja 1896 ob 5. uri zjutraj z v. množino patrulj poskriti v bližini sam stana širokibrieg. Ob tej določeni uri dospelo je 35 mož od oddelkov finančne straže s Ljubuškega, Klobuka, Gorice, M stara, Čibluka in Mokrega pod vodstv komisarjev Nemastila in Poscheka prt 1 samostan, kjer so zasedli vse izhode. .\ prej sta se podala oba komisarja k priorj in mu zapovedala, naj izroči vso kljm ker se bode ves samostan preiskal. Pri c kakor tudi vsi samostanski bratje so bili zelo preplašeni, ter se rotili, da ni v sam stanu nič vtihotapljenega blaga. Toda Vse jim ni nič pomagalo. Finančni stražniki s v navzočnosti priorja in obeh komisarj' . preiskali vse prostore, tudi najmanjšo cv lico. Kjer niso mogli dobiti ključev, so vrata šiloma vlomili. Precej v začetku pr iskave dobili so mnogo vtihotapljenega tabaka. Tu so našli velik lonec najfinejšegi tabaka za nosljanje, tam zopet zaboje s finim tabakom za svalčice, drugod zop' nenaznanjeno pripravo za kuhanje žganj a katero je samostan že na vsak način delj časa rabil, in z njo lahko svojevoljno aa-pravljal žganje, da je na ta način odtegne1 davku. V neki drugi lokaliteti dobili so pripravo za rezanje tabaka, tudi orožje in samokrese je imel zoper postavo samostan, in tako je preiskava trajala do pozne noči Da je bil ta samostan premožen, dokazuje dejstvo, da smo pri preiskavi zadeli na tri IfćSfT Dalje v prilogi. w Priloga „Slovenskomu Narodu" št 230, dn6 7. oktobra 1899. železne zaboje polne starih in novih zlatnikov v približni vrednosti več sto tisoč goldinarjev. Pri tej preiskavi se je dobilo 601 kilogram najfinejšega hercegovin-skega tobaka rezanega in v listih v približni vrednosti 4 goldinarje a kilogram, jedna priprava za rezbo tabaka, jedna nenapovedana priprava za kuhanje žganja in mnogo turškega orožja. Vse to se je naložilo na deset, za to najetih mul in se s finančnim spremstvom v Mostar odposlalo. Vprašan, od kod je dobil toliko tabaka, odgovoril je prior, da so ga samostanu podarili kmetje, kar je tudi verjetno, ker je v onih krajih darežljivost ljudstva proti samostanom jako velika. Frančiškanski samostani pobirajo namreč od polj skih pridelkov, kakor od vina, koruze itd. neko vrsto bire, katero katoliško prebivalstvo z radovoljnostjo in brez mrmljanja plačuje. Da je samostan sprejemal tudi eraričnemu pobiranju odtegneni tabak, je samo ob sebi umevno. Namesto da bi pa bili dotični finančni organi, kateri so to preiskavo provzročili, zaiadi njih marljivosti pohvaljeni, jih je bosensko-hercegovinska vlada še po strani gledala, ker se je bala, da bi frančiškanski red, kateri ima pri ondotnih katoliških prebivalcih veliko ugleda, to priliko porabil, ter proti vladi agitiral. Zaradi tega je tudi vodil kazensko preiskavo neki nalašč v to svrho od finančnega nadzorstva določeni uradnik v Mostaru, kateri je vso preiskavo jako tajno vodil, tako da se še dandanes ne ve, če je bil samostan h kazni, katera bi po postavah znašala najmanj 4000 goldinarjev, obsojen ali ne. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. oktobra. — Osebne vesti. Pristav tabačne tovarne g. Alojzij Hlavaček je dobil črnogorski Danilov red četrtega razreda. — Bankerot konsumnega društva v Kašlju dela provzročiteljem klerikalne gospodarske organizacije veliko skrbi. Na vsak način bi radi preprečili konkurz. Boje se menda, da bi konkurz kompromitiral vso njihovo organizacijo in razkril brezvestni način, kako se konsumna društva snujejo in kako poslujejo. V to svrho je dr. Š u -steršič razposlal naslednje, z dne 4. t. m. datirano pismo: „Prejmi spoštovani gospod ...... Znan Vam je položaj konsumnega društva v Kašlju. Upniki društvo tožarijo in zahtevajo rubežen. Društvo pa svojih plačilnih obvez ne more spolniti. Da je tako prišlo, kriva je lahkomišljenost in brezbrižnost prejšnjih in sedanjih odbornikov. Leti večinoma mislijo, da jih stvar nič ne briga, in da jih zguba upnikov ne bode bolela. Temu pa ni tako. Po postavi so odborniki za pravilno poslovanje zadruge odgovorni s svojim imetjem in s svojo osebo. Če pustite stvari tako dalje iti, kakor do sedaj, potem odbornike sigurno čaka velika gmotna škoda, končno pa še sramota. Kajti če vstrajate v svoji brezbrižnosti, se bode o imetju dru štva otvoril konkurz, odborniki pa bodo morali poravnati po svoji malomarnosti prizadeto škodo in bodo vrhu tega še zaprti. Takim posledicam se je treba izogniti. Prizadevati si hočem, celo zadevo na časten način urediti. Da se mi pa to posreči, treba je sodelovanja vseh prizadetih odbornikov. Sicer raje vse pustim. Vabim Vas torej, da se zglasite v nedeljo, t. j. 8. t. m. ob 9. uri dopoludne zanesljivo v moji pisarni". — Tako je pisal dr. Šusteršič odbornikom ka-šeljskega konsumnega društva. Iz pisma je videti, da ima klerikalna stranka prav pose b e n interes na tem, da ne pride to društvo v konkurz in vidi se nadalje, da morajo razmere pri tem društvu biti posebno čudne, saj bi sicer dr. Susteršič ne pisal odbornikom, da bodo zaprti, če pride do konkurza. To govori cele knjige! Kdor pride v konkurz, radi tega še ni kažnjiv; kažnjiv je samo goljufiv konkurz, naj se je goljufija zgodila po lahkomiselnosti ali drugače. Dr. Susteršič bo že vedel, kakšnega konkurza se je bati klerikalnemu konsum-nemu društvu v Gornjem Kašlju, ko obeta odbornikom, da bodo zaprti. Posebno veselje mora imeti g. knezoškof, ki ustanovitve tega društva ni hotel preprečiti, dasi bi bil to lahko storil, saj je še pred ustanovitvijo društva bil v Kašlju in se natančno prepričal o razmerah in o „veliki potrebi" takega zavoda na katoliški podlagi. — Zde — Tukaj — Hier. Slovanskim narodom se avstrijski patriotizem na prav čuden način vceplja V Ljubljani se je domobrancem naznanilo, da pride na dva dni v luknjo, kdor bi se oglasil s „tukaj", na Češkem so pa zopet zaprli za delj časa nekaj reservistov, ker so se pri kontrolnih shodih oglasili z „zdea mesto s „hier". „Berliner Tagblatt" je te dni v dopisu z Dunaja z velikim zadovoljstvom konštati-ral ader Umschwung des Regierungssvstems in Oesterreich zeigt sich deutlich in zwei Drtheilen, die in Bohmen gefallt wurden" in je potem navedel, da je bil krčmar Tu-zar v Hebu, ki se je udeležil dotične revolte in šiloma zoperstavljal orožnikom, obsojen na globo 10 gld., urednik „Nar. Listov", Sejk, ki se je pri kontrolnem shodu oglasil z »zde", pa na dva meseca v ječo! Če pojde tako naprej, bodo naše reservist e kar trumoma gonili v zapor, ker kranjski kmet ne pravi nikdar „hier" in se tega tudi nikdar ne bo naučil. Naš kmet pravi vedno ali „gir" ali tudi „ger". Za tevtonsko uho mora biti to strašno, če sliši tako spakedrano nemščino in gotovo se bodo na vso moč trudili, da naše reserviste nauče pravilnega izgovarjanja. To se mora doseči, drugače smo izgubljeni če se ne nauči slovansko vojaštvo pravilno klicati „hier". — Konfiscirana resolucija. Na shodu v Ponikvi ob južni železnici, na katerem je poročal dr. Sernec, je bilo sprejetih več resolucij, tako glede ločitve Spodnjega Šta-jerja od Gradca in solidarnost slovenskih poslancev z desnico. Druga resolucija, katere vsefina nam ni znana, je drž. pravd-ništvo v Celju konfisciralo. To je svoboda, ki jo \živajo slovanski nt rodi v Avstriji! — Viški župan oče Mesesnel p. d. Vinčar je navdušen klerikalec in goreč prijatelj Vencajzove oštarije na Glincah. Njegovo navdušenje je posebno v zadnjem času naraslo, odkar se g. Petrič ž njim pogaja, da bo vinogradniško društvo kupilo njegov mlin za menda 20.000 gld. Župan upa, da dobi ta denar koj, ko bo znani pesek plačan in je seveda silno jezen na naš list, ki vinogradniškemu društvu toliko sitnosti dela. Tej jezi je dal te dni duška v Vrtačnikovi gostilni, kjer je silno oblastno izjavil, da „Slovenski Narod je falot". S svojim zabavljanjem pa je slabo naletel. "Neki navzočni možak uaše barve je domišljavega župana tako odločno in krepko zavrnilj, da mu menda še danes po ušesih zvoni. Svarimo viškega župana, naj se v prihodnje malo dostojnejše obnaša, če bi mu to tudi težave delalo. Za to pot mu kot dobri kristijani še odpuščamo, ali če se župan ne bo poboljšal, postavili ga bo-demo pri priliki pred sodnika in ga pustili malo kaznovati. Prepričani smo, da bo potem umolknil kakor jeseni žabe v bsrju. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je sklenilo v svoji nedavni od-borovi seji vložiti prošnjo na občinski svet, naj z ozirom na neugodni položaj obrtnik ov in trgovcev, kakor tudi z ozirom na vedno se množeča bremena hišnih posestnikov v Ljubljani razveljavi sklep iz septembra 1897, s katerim se je uvel nov davek od porta-lov in naj ne pobira te davščine. Dalje se je sklenilo, nabirati podatkov glede odmer-jenja osebne dohodarine, ker se je odmeril ta davek za 1. 1899 neprimerno visoko nasproti vloženim napovedim, da se na podlagi teh podatkov na merodajnem mestu ugovarja proti taki porabi dotičnega zakona. Kakor znano, vložile so stranke že nad 200 prizivov pri finančnem ravnateljstvu proti odmerjenju dohodarine. To izredno visoko število rekurzov je jasen dokaz splošne nevolje, ki se je polastila davkoplačevalcev. Ako dotične stranke pomagajo pri tem društvu, bo ta akcija znatno olajšana. Nekaj vloženih predlogov se mora še temeljito pretresati, predno dospe do izvršitve. V to svrho pa je neobhodno potrebna izdatna pomoč od strani hišnih posestnikov, ki je pa mogoča le po pristopu hišnih posestnikov k društvu, kajti le na ta način more društvo uspešno vršiti svoje naloge, ako vsi hišni posestniki ljubljanski združeni čuvajo svoje pravice in dolžnosti. Izredno majhna členarina orno-gočuje pristop tudi manj premožn m kjer dobe sveta v vseh interese hišnih posestnikov zadevajočih vprašanjih. Akoravno kdo morda ne pride v položaj iskati pomoči in sveta pri društvu, omogočuje ven-da- s svojim pristopom intenzivneje zastopstvo splošnih interesov. — IV. narodna dirka kluba slovenskih bicikllstov .Ljubljana". Poroča se nam: Da ne bo jutri morebitnega mrmranja radi godbe, obveščamo si. občinstvo, da nam je tukajšnja vojaška godba odpovedala delovanje pri jutrišnji dirki. Odbor je takoj brzojavnim potom naprosil celovško, zagrebško in tržaško vojaško godbo, pa povsod so bile že oddane. Zopet dokaz, kako potrebna bi bila meščanska godba. Odboru se je potem posrečilo dobiti novomeško meščansko godbo, ki ne zaostaja veliko za vojaško. Saj tudi vojaška sestavi tu in tam za slovenske koncerte namenjeno godbo iz takih mladih vajencev, da poslušalca kar kurja polt spreleti. Od novomeške godbe bomo imeli pa vsaj tudi ta užitek, da nam bo zasvirala navduševalnih slovanskih komadov, kakoršne bomo mi hoteli. Na vse zadnje pa je v takih slučajih godba postranska reč. Nekaj zunanjih dirkačev (Celjani in Zagrebčani) so že tu; g. Fer ko vid, ki bo vozil „match", je dospel že v četrtek sem in trenira vsaki dan skupaj z „Irosom". Težko je sedaj določiti, kdo bo zmagal; oba sta si vedno za petami. Jutri se odloči ali imajo Hrvatje ali Slovenci boljše živce za dirkanje. Tudi motor-tandem je že tu. Na motor-tandemu bo prvi le dirigiral, drugi pa motor reguliral; hitrost bo približno 1 km na minuto in tak tempo bo moral cel čas držati g. „Iros" kot nasta-vitelj rekord-vožnje. Ta točka ni v programu, marveč jo je g. „Irosu iz prijaznosti dodal. Gospode funkcionarje vljudno prosimo tem potem, z ozirom na to, da jim nismo poslali posebnih vabil, ker so ostali isti od zadnje dirke in ker smo jim odka-zali ista mesta, naj blagovolijo priti vsaj ob pol 3. uri na dirkališče, da bo mogoče vse natančno urediti. Pričetek bo točno ob 3. uri popoldne. Bicikliška točnost je sicer razupita, a pri zadnjih dveh dirkah se je pokazalo, da so lahko tudi biciklisti prav točni. Tudi si. občinstvo se uljudno opozarja, naj se potrudi pravočasno na dirkališče. Slabega vremena se biciklist ne boji, zato se pa vrši dirka pri vsakem vremenu. Vstopnice prodaja g. Sešarek v Šelenburgovih ulicah; jutri popoldne ob 2. uri naprej se bodo prodajale na dirkališču. — Koncert v „Narodnem domu". Po dirki bo zvečer koncert v Sokolovi dvorani; pri tej priliki se bodo razdelila dirkačem zaslužena darila. Vstopnina 20 kr. za osebo. Družina od 5 oseb naprej 1 gld. Nocoj je sestanek biciklistov v „Narodnem domu". — V odbor „Radogoja" bil je izvoljen tudi c. kr. notar Iv. Plantan, čegar ime je iz našega poročila o občnem zboru po pomoti izostalo. — Obsojen napadalec. Celjsko sodišče je te dni obsodilo I. Leskoška, uslužbenca celjskega trgovca Peleta, na 14 dni v zapor in to radi tega, ker je povodom obiska Čehov s polenom napadel medičarja g. Pokorna, ga pobil na tla in mu preiskal žepe ter odnesel ključe, ki jih je imel rečeni gospod pri sebi. Škoda, da k tej sodbi ne smemo spisati komentarja. — Iz Žalca se nam dodatno k naši zadnji notici poroča, da je bil učitelj gosp. Gostinčar, ta žrtev celjskega divjaštva, pri prihodu v Žalec na najslovesnejši način sprejet. Na čelu sprejemnikov je bil obč. odbor. Požarna hramba je Gostinčarju priredila bakljado in je sploh zavedno narodno občinstvo žalsko tekmovalo, da temu narodnemu mučeniku pokaže svoje iskrene simpatije. — Dobrodelni koncert. C. in kr. pešpolk Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. priredi v nedeljo, dne 8. oktobra pri Švi-cariji nad Tivolijem dobrodelni koncert na korist po požaru dne 16. septembra 1899 hudo prizadetim prebivalcem v Smrčah na Koroškem. Vspored: 1. Neuman: Koračnica kadetov. 2. Zaje: Ouvertura k operi „Vede-ževalka". 3. Strauss: „Rože z juga", valček. 4. Gounod: Fantazija iz „Davek Zamorski". 5. Smetana: Sekstet iz opere „Prodana nevesta". 6. Komzak: „Nežna ljuba", polka mazur. 7. Verdi: Fantazija iz opere „Aida". 8. Ziehrer: „Avstrija v zvokih", valček. 9. Kral: „Muzikalični beležki", potpourri. 10. Komzak: „Teklič-galopp". Vstopnina 30 kr. Začetek ob 3. uri popoldne. Programi po 5 kr. pri blagajni. — Na pokopališčn v Laškem trgu. se je poskusil ustreliti brat ondotne re-stavraterke Horiak. Ustrelil je z revolverja trikrat nase in se nevarno ranil. — „Pravnikovi" večeri, ki so se bili radi poletnega časa pretrgali, se bodo zopet nadaljevali. Prvi shod bo v ponedeljek, 9. t m., točno ob 8. uri zvečer v .Narodnem domu". To naznanja odbor društva „Pravnika", vabeč k obilni udeležbi. — Sestanek avstrijskih zdravniških zbornio vrši se letos v Badnu pri Dunaju. Zdravniška zbornica kranjska izvolila je svojim delegatom gospoda primari j a dr. V. Gregoriča. — Knjižnica društva „Pravnika" se je premestila iz „Nar. doma" v palačo grofa Auersperga (Gospodske ulice št 17), kjer ima v pritličju svojo sobo (poleg pisarne drja. Majarona). Tako je odbor ustregel veliki večini društvenikov, katerim so v knjižnični sobi na razpolago tudi periodični pravniški časopisi v raznih jezikih. — Iz Št. Ruperta se nam piše: .Slovenski Narod" nam je 23. septembra poročal, da pride kaplan Dolinar v Št. Ruperb na Dolenjsko, da začno na svojo roko pro-dajalnico in gostilno, in da zanese kon-zumsko kugo v naše kraje. Ni se zlagal „Slovenski Narod". Ni še prišel kaplan Dolinar v Št. Rupert, je že smrdelo po kon-zumski kugi. Ko pride kaplan Dolinar v Št Rupert, gre s svojim agentom v neko gostilno na poliček dobrega vinčka. Ugajalo mu je vince tako, da ga je naročil še jeden poliček. Gotovo ni v konzumnem društvu nikoli takega pil. Potem je vprašal kaplan Dolinar gostilničarja, ako bi mu mogel 15. t. m. njegove prostore dati, da bi katoliško društvo mogel ustanoviti. Gostilničar mu je odgovoril, da tega ne more storiti, ker prostore sam potrebuje. Dolinar seveda radi tega še ne bo odnehal, ampak bo iskal drugod prostorov, in kadar jih dobi, nas osreči gotovo s konsumnim društvom. — Domača umetnost. V izložbi g. Mathiana na Dunajski cesti je razstavljena slika, predstavljajoča „sveto družino". Primerno velika slika naredi na opazovalca jako ugoden utis. Vse naslikane osebe so jako karakteristično izdelane, harmonija barv pa posebno srečna. Sliko je izdelal slikar g. L. Grilc, ki je ž njo novic dokazal, da ni samo izvrsten portretist, ampak tudi v drugih slikarskih strokah kos vsaki nalogi. — „Corriere d i Gorizia8, strupeni lahonski list, ki je s pomočjo raznih c. kr. uradnikov dolgo let grdil goriške Slovence in strupeno ščuval proti njim, je umrl. Plačati bi mu bilo sodne troške, ki so narasli v pravdi g. Budina proti njemu, a da se jih otrese, je prenehal izhajati. — Pri okrajnem sodišču v Št. Lenartu pri Mariboru je vsled umirovljenja pristava g. Karola Radevja prazno mesto sodnega pristava. — Poskusen samomoru. Čevljar Anton Premrov iz Loža se je te dni v Hlebševi gostilni v Ložu poskusil ustreliti. Ranil se je nevarno. — Razglednice. Odlik, fotog. atelier A. Jerkič v Gorici, ki je izdal celo vrsto samoslovenskih razglednic za razne slovenske kraje na Goriškem, je sedaj izdal novo serijo tacih razglednic, predočujoče „goriško Švico". Razglednice so jako lepo in ukusno izdelane. — Povožen je bil v noči od 4. na 5. t. m. železniški čuvaj Fran Mrhar na progi Št. Peter-Reka. Umrl je J kmalu na to vsled zadobljenih poškodeb. — Tamburaški koncert v vrtnem salonu g. Aura dedičev, ki ga iz posebne prijaznosti priredi tamb. klub „Zvezda", bo jutri 8. t. m. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina prosta. * Kako snubijo Boerci? Francoski pisateij B. Mury piše o ženitovanskih običajih kmetskih Boercev jako zanimivo. Posamezne kmetije so precej oddaljene druga od druge, zato dekleta in fantje skoraj nič ne občujejo. Kadar pride Boerec snubit, izroči molče" materi svoje izvoljenke košek češpelj, svoji izvoljenki pa — svečo. Ako je njegova snubitev sprejeta, sprejmeta mati in hči košek in svečo, sicer pa ga zavrnita. Ako je snubač dobrodošel, prižgo svečo, in zaročenca sedeta pred njo za mizo. Mati in oče ju pustita sama ter gresta v sosednjo sobo — češplje jest. Med tem se zaročenca ob svitu luči sama natančno dogovorita radi poroke. Kar se domenita, napišeta z rudečo tinto. 14 dnij potem je poroka. * Strindberg. Letos praznuje jeden najslavnejših, a tudi najbolj sovražnih švedskih pisateljev, Avgust Strindberg, petdesetletnico svojega delovanja. Malokateri pisatelj je imel tako evolucijo v svojem delovanja kakor Strindberg. Sam piše v svojem „Inferno": „Izprva sem bil poln iskrene vere. Vi sami ste me storili svobodomiselnega. Potem sem postal deist, a iz tega zopet religiozen mislitelj. Naklonjen idejam človeštva, delal sem z vsemi silami za socializem. Vse, kar sem prerokoval, vse ste mi uničili". Strindberg je začel kakor deist ter se boril za svobodo zavesti, potem so ga zanimali etični in socialni problemi, zatem je postal naturalist in Nitzschejanec, iz tega mistik in, Človek bi skoro rekel, vernik. V zadnji dobi je napisal tri velika dela: „Inferno", „Legende" in BV Damask". * Hilsner je lagal. Na smrt obsojeni žid Hilsner je že priznal, da je lagal, ko je obdolžil žida Erbmanna in Wassermanna, da sta mu pomagala umoriti Nežo Hružovo. Oba obdolženca so že izpustili iz preiskovalnega zapora. * Karlove vari so srečno kopališče. Te dni je došel tja 50.000. gost, namreč grof Hubert Galen. Čudno ni, če vlada ondi veliko bogastvo. * „Srbski" dvoboj. Iz Košic javljajo, da sta se v sosednji vasi zaljubila dva fanta v isto vaško lepotico. Ker se ni nihče hotel odpovedati svoji ljubezni, sklenila sta, da se dvobojujeta a — sekiro. In res sta se borila. Eden je ostal na bojišču z razklano glavo. * Maček zadušil otroka. Dne 29 m. m. popoldne pustila je opekarjeva žena Marija Vasalko v Vambergu, v okraju Reiche-nau, svoje šest mesecev staro dete v otroškem vozičku na dvorišču tamošnje opekarne ter se odstranila za malo časa. Ko je nazaj prišla k vozičku, videla je, da leži domači maček na vratu in ustih otroka; zapodila je žival proč, a zapazila je, da se ležeče dete ne gane več. Vzela je koj otroka s seboj ter šla hitro ž njim k zdravniku, ki pa je konštatiral le smrt otroka. * Nežno žensko bitje je vsekakor mlada Američanka, gdč. Claire Ferguson, hči zdravnice, ki ima sedaj službo rabelj-skega pomočnika. Ta ženska pomaga rablju Lewisu spravljati ljudi na oni svet. Zato ima državno plačo. Gospića je baje vitka lepotica, sila nežnih rokic in krasnih nožic. Dobila je že mnogo ženitovanskih ponudeb, a je rajša samica. * Žaloigra iz življenja. Pred petimi leti se je seznanila ogrska lepotica Gizela Kovacs z nekim dijakom, Heltay, tako se je pisal dijak, je dvoril dekletu, ki je bilo staro nekaj nad 15 let in dekle se je v dijaka zaljubilo. Ko je Heltay dovršil svoje študije, je prosil njene stariše za hčerkino roko. Stariši pa so ga zavrnili, češ, da mu je le za lepo doto. Heltay je postal poštni uradnik in bil kmalu prestavljen iz Budimpešte v Marmos Siget. Mož je: bil tako užaljen, da se za dekleta ni več brigal, zlasti zato ne, ker je mislil, da ga je vodila za nos. Dekle pa je od same žalosti zbolelo in njen oče je pisal sedaj Heltayju, naj se vrne v Budimpešto, da se poroči z Gizelo. Heltay pa je odgovoril: »Sedaj se lahko obesite!" Nato je hčerka ušla sta-rišem v Mamos Siget, toda Heltay je ni hotel več poznati in je ni sprejel. Gizela se je vrnila v Budimpešto ter ondi skočila v Dunav. Te dni so 201etno krasotico potegnili iz valov. * Žurnalistka peš v Pariz. Norveška žurnalistka Alma Kjeldseth, vdova urednika, je odpotovala peš v Pariz in sicer brez denarja. Že 15. sept. je odpotovala in doslej ji je šlo vse po sreči, dasi sta se ji pripetili že dve nepriliki. Napal jo je neki popotnik, a ona se ga je ubranila s palico. Enkrat pa je zašla v močvirje, kjer je ostala vso noč. Žurnalistka je stara 30 let in potuje za stavo. * Nesrečen zdravnik. V angleškem pomorskem kopališču Eastbourne je zdravil dr. Dick neko damo. Napisal ji je zdravilo, vsled katerega pa ji je postalo tako slabo, da bi bila skoraj umrla. Poklicala je dražega zdravnika, ki jo je ozdravil. Ko se je dama prvič sešla z dr. Dickom, mu je očitala, da jo je hotel menda zastrupiti. Dr. Dick je protestiral in poskusil parkrat sam dotično svoje zdravilo. Domov se je peljal Še s kolesom, a doma so se pokazala znaki zastrupljenja. Izpraznil si je Še sam želodec in poklical dva zdravnika, toda zaman. Umrl je. Zapisal je bil res napačno zdravilo, v katerem je bil strup. * Ženski uradniki v Ameriki. VNew-Yorku hočejo izvoliti ^žensko komisarjem za pariško razstavo in sicer gdč. Harrison, hčer bivšega predsednika Zjedinjenih držav, generala Harrisona. Dama je namreč v politični ekonomiji izredno informirana ter je baje lepo dekle. V Montani imajo žensko za višjega drž. pravdnika, v Bnffalu imajo žensko za nadzornika tramwaya; v Kan-zasn ima neko gasilno društvo žensko za načelnika; v Oklohami pa deluje gdč. Ana Curzell kot policijska uradnica. Baje je posebno prebrisana in je našla že več skritih zločincev. * Ljubezen — bolezen. Iz Beckvil-leja v Teksasu poročajo o groznem dogodku, ki je razburil ondotne prebivalce. Prošlo soboto je odvedel James Forsvth, ugleden mladenič, krasotico Ollijo Simpson. Ko je oče izvedel, da sta se zaljubljenca poročila, je jahal k Forsvthu ter ga ustrelil. Oče Forsvthov je prihitel sinu na pomoč, toda Simpson je ustrelil tudi njega. Potem je drl Simpson v hiši, da usmrti še hčer, a ona se mu je vrgla v naročje, mu zbla pištolo iz rok ter zbežala. Simpson je nato ustrelil še samega sebe. * Moderni Enoh Arden. Piše se iz Newyorka: Leta 1862. je odpotoval Platt Hodges, iz Millas Station v Pensilvaniji proti zahodu ter pustil svojo ženo in otroke doma. Spočetka j dobivala žena redno pisma, a kmalu so nehala dohajati. Čez nekaj let je smatrala svojega moža mrtvim; zategadelj je vzela za moža nekega S\vista. Zakonca sta več let živela skupaj srečno in zadovoljno, ali nesreča je hotela, da je tudi drugi mož umrl in zapustil osameli ženski lepo svotico denarja. Med tem je poteklo zopet nekaj let; nihče ni več mislil na Platt Hodgesa, ko je prišel v tisti kraj raztrgan in razcapan starec, ki je pripovedoval, da je Platt Hodges, kateri je šel 1. 1862. iskat srečo. Nihče ga ni spoznal, in vsi so smatrali starca navadnim potepuhom, spoznala pa ga je žena. Hodges, je pravil, da je iskal 37 let svojo srečo po vseh državah američanske zveze in prišel končno v Meksiko, kjer se ga je lotilo do-motožje. Na njegovo prošnjo vzeli so ga železniški uradniki zastonj kot potovalca na vlak, s katerim se je peljal do New-orleansa. Potem je šel peš v svojo domovino; med potjo se je živil z beračenjem. Sedaj je pozabil na vse hudo, kajti njegova žena je vesela, da je našla zopet svojega prvega moža. Književnost. — Seveda „bralec" in še marsikaj. Napisal Fr. Ilešič, c. kr. profesor v Ljubljani. — Ponatis iz .Popotnika". — Maribor. Tiskala .Tiskarna sv. Cirila". Cena 20 kr. Ta brošura se bavi z Levčevim .Pravopisom", Peruškovo brošuro in z vsemi različnimi časnikarskimi glasovi v tem jezikoslovnem prepiru. Razen tega pa je g. pisatelj nabral še mnogo strogo znanstvenega gradiva, ki dokaže, da je Levčev „Pravopis" v nekaterih točkah potreben poprav in dostavkov. Brošuro toplo priporočamo. — „Slovenka". Glasilo slovenskega ženstva. Vsebina 20. zvezka: Žalnik: Enkrat samo . . . (pesem). — Bogomila: Prepozno (pesem). — J. Potapenko: Brez boja. — Desimira: Lovec (pesem). — A. Križ: Ba-bičina skrb. — Kristina: Spomini (pesem). — Danica: Nekaj o materinskih pravicah. — Bogomila: Dva cveta .. . (pesem). — Hoic*: Rusija. — f Karolina Svčtla. — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma. — „Slovenko" našim damam znova priporočamo ! — Nova jugoslovanska revija. „Dru-žtvo hrvatskih umjetnika" v Zagrebu začne z novim letom izdajati moderno revijo .Život". V uredništvu so dr. Dežman, pl. Tucid in Valdec. Revija bode prinašala tudi slike. Morda postane ta zbornik tudi glasilo slovenskega umetniškega društva v Ljubljani, ki je v ozki zvezi s hrvatskim. — Objavljenje. Epos. Spjevao Milivoj Strahinić*. Dio I. Snopič 1. in 2. Rijeka. Tiskarski i litografijski zavod Emidija Mo-hovića nakladnika 1899. Vsak snopič na Reki po 10 kr., a drugod po 12 kr. Vse delo stane 3 gld. na Reki, a drugod 3 gld. 60 kr. Slovencem, ki znajo dobro hrvatski jezik, priporočamo ta epos. — Pregledns karta dislokacij avstro-ogerske vojske v 1. 1899/1900 je izšla v kartografičnem zavodu C. Frevtaga A Berndta ter kaže razdelitev vseh vojaških čet do bataljonov, eskadronov in baterij v obeh drž. polovicah. Karta je prav pregledna ter praktično sestavljena in sicer v barvah. Pridejane so še razne tabele, ki so z različnimi četami avstro-ogrske vojske v zvezi. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 7. oktobra- Clary je bil danes pri cesarju v posebni avdienci in se je potem posvetoval z moravskim namestnikom Spens-Bodenom in s posl. Horumzakijem. Povabil je na posvetovanje češke poslance Engla, Herolda, Pacaka in Kramafa Dunaj 7.oktobra. Oficiozni „Ex t rabi at t", govoreč o nemški zahtevi glede prezidij a poslanske zbornice, pravi v večernem listu, da nemška levica nima nikake pravice predpisovati večini, koga naj ta voli v prezidij. To je popolnoma stvar večine in to tembolj e, ker ni prav nobenega razloga, da bi Fuchs in Ferjančič ne prišla več v predsedstvo. Dunaj 7. oktobra. Konservativni veleposestniki iz Češke so imeli danes sejo, katera je trajala tri ure. Sklenili so jako energično resolucijo, v kateri povdarjajo: 1.) Solidarnost z desnico; 2.) Solidarnost s Čehi za iz vedenje popolne ravnopravnosti; 3.) Protest proti nameravanemu razveljavljenju jezikovnih naredeb; 4.) Zahtevo, naj se vlada izroči parlamentarnemu ministrstvu desnice, ker le tako ministrstvo zamore poravnati nastale razmere in le tako ministrstvo bi bilo zaslomba državne avtoritete. Dunaj 7. oktobra. Vodja ministrskega predsedstva grof Clary namerava povabiti najmerodajnejše zastopnike vseh strank in iz raznih dežel na posvetovanja. Dunaj 7. oktobra. Tržaški namestnik grof Goess je bil tu in se je posvetoval s Clarvjem in s Korber-jem. Govori se, da sta popolnoma odobravala njegovo dosedanjo politiko proti Slovencem in Hrvatom in mu dala instrukcije, po katerih bo nadaljeval dosedanji sistem. Dunaj 7. oktobra. Bivši finančni minister dr. Kaizl je danes odpotoval na Češko, a se vrne še predno se začne novo zasedanje poslanske zbornice. Kaizl se bo stalno naselil na Dunaji. Dunaj 7. oktobra. Poslanec dr. Popovici se je odpovedal službi kot urednik rumunske izdaje drž. zakonika, in je to naznanil ministru Kor-berju s pismom, v katerem pravi, da je vsled postopanja buko vinskega dež. predsednika barona Bourguignona proti Rumunom dolžnost vsacega rumun-skega poslanca, začeti proti vladi najsrditejši boj. Praga 7. oktobra. „Narodni Listy" pravijo, da pogovor, ki ga je imel grof Clary z dr. Ferjančičem in s Povšetom, je moral biti jako zanimiv. Kaj sta Ferjančič in Povše rekla Cla-ryju, ni znano, ve se pa, kaj je Clary njima rekel. Nastopil je kot pismonoša nemške levice in povedal, da zahtevajo Nemci odstranitev Fuchsa in Ferjančiča iz prezidij a. Odstranitev Ferjančiča zahtevajo radi njegovega blejskega govora. Vidi se, pravijo „Narodni Listy", da se levici godi, kakor mladeniču v znani bajki, kateremu je bilo treba le želeti, in vsaka želja se mu je izpolnila. Parlamentarna večina bi nespametno postopala, ako bi se udala. Vse kaže, da tega tudi ne stori in je vsled tega konflikt neizogiben. Ako bi se desnica ne udala, bi bila levica le konsekventna, če bi nadaljevala s svojim terorizmom. Clary bi bil moral, če hoče biti nevtralen, odkloniti posredovanje v tej zadevi. Desnica je dolžna sama sebi, da ne odneha, in da ostane pri Fuchsu in Ferjančiču. Posebno glede Ferjančiča morajo češki poslanci ostati neizprosni, ker to zahteva solidarnost s Slovenci, in ker ne smejo pozabiti, da je Ferjančič na Bledu pozdravil češke visoko-šolce. Zopetna izvolitev Ferjančiča mora biti zanje conditio sine qua non. Pri volitvi prezidija se pokaže, če desnica še v resnici obstoji, če ima moč in sposobnost, vladati parlament in se upreti terorizmu nemške manjšine. Praga 7. oktobra. .Politik" javlja da Clary ni posebno vesel uspeha svojih posvetovanj z Bilinskim, Schvvar-zenbergom, Ebenhochom, Ferjančičem in Povšetom, ker ti na vse njegovo vprašanje in na vse njegove interpelacije niso odgovorili z ničemur drugim, kakor z opozarjanjem na resolucijo, ki jo je sklenil izvrševalni odbor desnice. Reka 7. oktobra. Danes zjutraj ob 4. uri 20 min. je bil tu precej močan potres. London 7. oktobra. Iz Sonthamp-tona se je včeraj z ladjo „Broemer Castle" odpeljalo več bataljonov vojakov v južno Afriko. Na dan 15. t. m. je sklicanih nekaj tisoč reservistov pod zastavo. Vlada je brzojavno naročila vsem kolonijalnim vladam, da pošljejo primerno številna vojaška krdela v južno Afriko. London 7. oktobra. Iz Lizbone se poroča, da portugalska vlada ne bo dopuščala, da bi se čez njeno ozemlje vozil vojni materijal v Transvaal in da bo pooblastila Angleško, da se šiloma ustavi, ako bi kaka država hotela se polastiti pristana Laurenzo Marquez. London 7. oktobra. Na tisoče ljudi hiti z dežele v Johannesburg, zlasti veliko Kafrov. Ti so v Johannes-burgu in v Eastrandu umorili več židov in oplenili njihove prodajalne. London 7. oktobra. Iz Pretorije se javlja, da se nadaljujejo priprave za vojno. Zbranih je že na tisoče voj-ščakov, in so že dislocirani na dotičnih mestih od koder se začno operacije, a vedno dohaja novih od vseh strani. Narodno gospodarstvo. — Bilanca „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani" za mesec september 1899. Aktiva: Gotovina v blagajni 15 780 gld. 34 kr., denarji naloženi 241587 gld. 89 kr, posojila 768 977 gld. 99 kr., prehodni zneski 122 gld. 49 kr, inventar 532 gld. 16 kr., zaostale obresti 31. decembra 1898 1. 8057 gld. 81 kr. Passiva-Zadružni deleži 11 500 gld, rezervni zaklad 20 421 gld. 70 kr, hranilne vloge 96.3.895 gld. 59 kr., naprej plačane obresti 31. decembra 1898 1. 3338 gld. 57 kr., dividenda glavnih deležev 30 gld. Denarni promet 3,003932 gld. 72 kr. Upravno premoženje 1,020.058 gld. 68 kr. Darila. Uredništvu našega lista so p oslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Dva hrvatska gg. dijaka na potovanju skozi Ljubljano 10 K. — Gosp. Štefan Klun, hišni posestnik v Ljubljani 4 K. Skupaj 14 K. — (Znesek 8 K., katere je ob enem gosp. Št. Klun daroval za podporna društva vseučiliščnikov na Dunaju in v Gradcu, za vsako po 4 K., smo naravnost odposlali tja.) Živela bratskega naroda mlada darovalca, ki sta se tako lepo spominjala Slovencev in živio rodoljubni domači darovalec! _L. Slovenci in Slovenke ! Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! i Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po pošt nem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati. 6 (59—13) Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah. Glej inserat. b V Avstriji dovoljene srečke velike dobrodelne loterije na korist budimpeštanskega poli-kliniškega društva igrajo v 6 žrebanjih na glavne dobitke 100.000, 20.000 kron itd., brez vsacega nadplačevanja, in veljajo le 1 krono. Prvo žrebanje bode 4. januvarja 1900. Priporočamo te srečke. Dalje v prilogi. ...... . ..... ... Priloga „Slovenskomu Narodu" št 230, dn6 7. oktobra 1899. XVI. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . gl. 5127.58 Goriški abirurijentje darujejo od čistega prebitka svoje veselice v Tolminu dne 6. avgusta 1899 ...........„ 30— Hribar Ivan, ljubljanski župan, prispevek za mesec julij..........„ 25.— Pri Malej Nedelji na Stajarskem so darovali : gospa Marija Senčarjeva . . gl. 2 — gospdč. Alojzija Kupljenova . , 2.— gosp. Simon.......„ l.— „ Andrej Mihalič. ... „ .50 Martin Sek.....„—.50,, 6.— Kmetske občine Karlovškega okraja na Hrvatskem darujejo po gosp. profesorju Vambergerju in sicer: občina Dugaresa.....gl. 5.— „ Švarča......„ 3.— „ Ribnik......„ 2.— „ Novigrad.....„ 2.— Riečica......„ 2.— „ 14.— Hribar Ivan, župan ljubljanski, prispevek za mesec avgust.........„ 25.— Narodna čitalnica v Novem mestu čisti dohodek v korist Prešernovemu spomeniku prirejenega koncerta......„ 38.68 Hribar Ivan, župan ljubljanski, prispevek za mesec september ........„ 25.— Skupaj . . . gl. 5291.26 Dr. Josip Stare, blagajnik. Umrli so v Ljubljani: Dne 4. oktobra: Marija Sega, postnega uradnega sluge hči, 2 leti, Marija Terezija cesta 9, vnetje črev. — Marija Novak, mestna uboga, 72 let, Karlovska cesta 7, splošna vodenica. Dne 5. oktobra: Ana Remškar, posestnikova hči, 2 Isti, črna vas 5t. 1, kron. črevesni katar. — Ignacij Habič, postreščkov sin l1/, leta, Flor-janske ulice 20, črevesni katar. — Ivana Juh, črev-ljarjeva žena, 58 let, Tesarske ulice 3, spridenje trebušnih organov. V deželni bolnici: Dne 1. oktobra: Josip Pogačar, zidar, 28 let, jetika. Dne 2. oktobra: Luka Dečman, ubožec, 65 let, kron. črevesni katar. — Ana Omejec, dnina-rica, 61 let, splošna brezkrvnost vsled krvavenja. Dne 4. oktobra: Ivan Bregar, premogar, 23 let, jetika. Meteorologično poročilo. ViMn» nad morjem 808-8 m. Srednji naftni tlak 736-0 mm. Čas opa zovanja Stanje barometra v mm. a * Vetrovi Nebo II 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 17364 7354 7317 152 , sr.sever 111 122 si. sever si. sever oblačno oblačno oblačno Srednja včerajšnja temperatura 15-2°, nor-male: 120«°. d3jn.s0slsa. bozza dn<5 7. oktobra 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebra Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4°. „. . Ogerska zlata renta 4'/,. . . . Ogerska kronska renta 4% . . Avstro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... G. kr. cekini........ 99 gld. 40 99 , , 25 117 . 40 99 ( — 116 , — 93 , 95 901 t — 362 , , 25 121 , , 05 69 , , 05 11 , , 80 9 . , 57 44 , 40 5 , , 70 Vso vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 8, 5—10 gld. Pri kataru sapnih organov, kašlju, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na •Ihalična kislina ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.; (36—3) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. „Ljubljanski Zvon" štev. 2 leta 1898 kupi upravniStvo „Ljubljanskoga Zvona". Učenec za dimnikarstvo se vsprejme takoj. — Kje? pove upravniStvo „Slov. Naroda". (1844—1) Sprejme se poštna in brzojavna upraviteljica vešča slovenskega in nemškega jezika, pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Metliki. (1857—1) Lattermannov drevored. Podobe iz voska, ustvarjene od prvih mojstrov. Veliko fotoplastično potovanje okoli zemlje. Orientalski kabinet smehu. Vstopnina 10 kr. Za obilni poset prosi (1856) podjetnik. V nedeljo, dne 8. oktobra 1899. L vozi na dirkališču (1859) motor-tandem iz tovarne METEOR, Gradec. Zastopnik: A. Putrlcli, Ljubljana. Spreten pisar ki je delj Časa služboval v odvetniški pisarni išče službe. Nastopi takoj. ~*M Naslov pove" iz prijaznosti upravniStvo .Slovenskega Naroda". (1855) L. imm obliž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem itd. itd. ============== Glavna zaloga: Schwenk-ova lekarna Dnnaj -Meidling. z3£ Lnser-jev-S- Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (9—40) Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike ln posamezne Številke ..ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne*'. — Te knjige so: Josipa JurdlAa zbrani aplal, zvezek I. do XI, brofiiran a 60 kr., elegantno vezan k 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki II., ni., V., VI., brofiiran k 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VHI, brofiiran a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice k 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., brofiiran k 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke »Ljubljanskega Zvona" po 40 kr. Zbirk* zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan k 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnikovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000*'. Povest, bros. a 50 kr. A. ASkerc: Izlet V Carigrad, broš. a 20 kr. Tnrgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — S tiri novele, broš. k 20 kr. BeneS-Tfebizsky: Blodne dale. Roman, broSiran a 70 kr. Lef eb vre: Pariz v Ameriki, broSiran a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln nail časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana h 70 kr. Jelinek : Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. Hale vy: Dnevnik, broSiran a 15 kr. — Razne pripovedke, | broširane h 40 kr — Dve povesti, broS. a 25 kr. Theuriet: TJndlna. Povest, brofi. a 20 kr. Souvestre.- Vil enaki brodnik Povest, broS. a 15 kr. Jurčič: Listki, broS. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelweaen der Slaven", broširano a 5u kr. 49 Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr sedai Nanio CIO lir. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Scli"weiitiier knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1. iz mlina Vinkota Majdiča v Kranji oddaja se po en gros cenah v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalni Maksa Domicelja v Ljubljani na Rimski cesti vis-a-vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaja se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. (469-32) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 40 Zaloga v Ljubljani: M. E. Supan in P. Lassnik, v Kranju: Fr.Dolenz, A. Kummer, v Radovljici: Oton Homan, v Mojstrani: J. Kozjek. oderce izvrstne facone, izdelek CO Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga """"" šivalnih strojev in velocipedov. m £^snanjam s tem, da se bode početkom bodočega tedna odprta moja druga proda/alnica na drobno v Filipovem dvorcu (v Spifofcfth ulicah). Ssta bode specijalni oddelek moje dosedanje trgooine na drobno in se je oskrbela s popolnoma no o (h dobro asortirano zalogo blaga. 0lajaljadneje oabim sooje čestite odjemalce, da poselijo to mojo nooo pro« dajalnico. <2 0. fflage?. (1847—1) 71TX 71 Jr\ 71TX 7lTX XJX 71 x2x xlx ^Zjć ^ išnica (1843) brez otrok se sprejme na Rimski cesti št. 12. Stanovanje ima prosto. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1899. lota. Odhod iS LJubljane jut. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aasse, Išl, Solnograd : čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 na. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastei.i, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Kleiu-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart-Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri bi m. popoludne osobm vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Belja&a, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob S. uri 42 min. zvečer iz Poduarta Krope. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobui vlaki: Ob S. uri si m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob b. uri 4b. m zvečer. — Odhod iz Ljabljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob iU uri 2b m. zvečer, poslednji vlak le ub nedeljah in praznikih. — Pnnod v Ljubljano d. k. lz Kamnika. Ob 6. uri 06 m. zjutraj, ob 11. ari b m. dopoludne, ob 6. uri 10 in. in ob 9 uri ;>.> m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) Stolandsko-ameriška trta. Fanuki vozijo po lkrat do 2krat na t«4«a iz Rotterdama v New-York. Pisarna za kajute: JL>mi;iJ, i., Kolowratring 10. Pisarna za uiedkroi: Dunaj, IV., W evringerg. 7 A. I. kajuta: Od i. aprila do 31. oktobra . . mark 290—400*j „ 1. novembra do 81. marca . B 230—320 H. kajuta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija........ 180 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika._(1845—1) Veliki krah! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče preumete le proti temu, da se mi povrne gld. 0 OU in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; G kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juhu; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; b kom. ang. Viktoria časic za pudklado; 2 kom. eiektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za raj; 1 kom. naj lin. sipalnu-e za sladkor. 44 komadov skupaj samo jr4«l. «•««►. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 4U ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 600. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakšiai slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to UruMiio suriiituro, ki je posebno prikladna kot p rt'lt rabilo svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za iMako buljit" ge>8pe>m. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnscli, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Marx, c. kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Pr, Kamilo tivliui, okrožni in tovarniški zdravnik. ♦E*4z. in privatne osebe katere imajo znanja, išče za prevzetje naročil povsod neobhodno potrebnih navila patentiranih predmetov neka nova tovarniška trgovina, katera jamči veliko provizijo, oziroma stalno plačo. — Ponudbe naj se pošiljajo na: Kllmeseh Jb Ca., Praga, 1134/11. 17904 Priporočava vi (21—230j pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Prešernovih ulioah. Razpis službe. Na podlagi ukaza deželnega odbora Gradec z dne 7. septembra 1899, št. 35483, je služba okrožnega ztanita za občine: Velenje, Št. Ilj, Št. Janž, Št. Andrej in skale oddati, z letno plačo po 450 gld., od okrajnega zastopa Šoštanj pripoznana subvencija pa znaša 200 gld. Prosilci imajo dokazati, da so slovenskega in nemškega jezika zmožni in da vsim v postavi navedenim lastnostim zadostujejo. Prošnje se imajo vlagati do 30. oktobra 1.1. Okrožni odbor Velenje dne 28. septembra 1899. (1837—2) Načelnik: Ježovnik. Nezaslišano! Cndovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ara 8 triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom. 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospođe ali dame, V« ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik s angleškim mehanizmom, 1 fina ščetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških m naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3°/0 zlato, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česa-lom in se nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako aleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej: zaloga Ernst Bnchbinder Krakau L/M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1827—2) ^ Ljudevit Borovnik ~ puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse- t — Hustro- # valnici in od mene preskušene. (114) vani ceniki zastonj. (4lLf leaeeee Dr. Friderika Lenglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 150. (10—19) Dr. rrlderlka Lenglel-a BOlIOl-inO Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Učenec se takoj sprejme pri Friderika Hoffmann-u (1830—3) urarju nt Dunajski cesti. Gostilna se odda v najem S 1. januvarjem 1900 i Trebnjem, Dolenjske. Več se poizve pismeno ali ustno pri lastniku Em. Tomšiču v Trebnjem, Dolenjsko. (1821—3) Krtače za pode lz rlMlih rlžovlh korenini« In bleja, dalje (1583-10) krtače za obleke, za likanje in podobne ponuja najeeneje Alojzij Pavlišta & «2. O O a a Posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6. priporoča in namešča službe iskajoče vsake vrste za Ljubljano in drugod. Potnina tuzaj. Natančneje istotam. Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. (1848) Suhe gobe fižol, želod, razna žita in druge deželne pridelke kupnje po najvišji cenii«^, Ivan Majdič, Kranj. Vožnji red c. kr. priv. južne železnice veljaven od 1. oktobra 1899. Z Dunaja v Trst. Postaj e Dunaj............. Odhod Miirzzuschlag........... „ Gradec ............. „ Maribor............. „ Celje.............. „ Laški trg............ „ Rimske toplice.......... „ Zidanimost............ „ Hrastnik............ „ Trbovlje............ „ Zagorje............. „ Sava.............. „ Litija.............. „ Kresnice............ „ Laze.............. „ Zalog............. ,, ,. ,,. 1 Prihod Ljubljana...........J odhod Brezovica............ Borovnica............ „ Logatec............. Planina (postaj.).......... „ Rakek............. „ Postoj ina............ n Prestranek............ „ Št. Peter............. „ Divača ............. „ Nabrežina............ n Trst.............. Prihod Brzovlak Postni vlak Mešani vlak Sekundarni vlak ! 8-25 po noči 7-45 zjutraj _. 115 popel. 8-40 po noči _ 11-35 n 10-40 dopol. 118 popol. 5-25 n 1-55 » 625 zjutraj _ 1-26 tt 105 popol. 5 10 zvečer 92i po noči 5-38 19 zjutraj 1053 dopol. _ _ 24H 9J 222 • 714 ponoči 11-52 a 8-00 2*35 popol. 5-05 po noči _ 413 n 3-45 » 908 „ 204 ■ 1008 dopol. 555 9) 7-00 zjutraj — 3-53 » 921 „ 218 » 10-22 9) 6-14 po noči 713 — 931 „ 2-29 n 10-32 B 6-28 7 23 4-47 4-23 » 945 „ 2-59 n 11-07 ■ 703 n 7-36 _ — 955 „ 3-10 ■ 11-18 n 719 99 7-46 _ — 4-38 ■ 1002 „ 3-18 i» 11-26 99 7-30 II 7-54 _ _ 4-44 n 1009 „ 326 n 11-34 91 742 802 _ — 1021 „ 338 19 11-46 801 II 814 _ — 501 n 10-32 „ 3-49 ■ 11-56 ■ 8 16 • 8-24 _ — 1042 „ 400 s 12-07 popol. 8-32 91 834 _ — — 1054 „ 413 1220 8-53 846 — 1104 „ 4-23 12-30 915 856 _ i 5-53 5-33 zvečer 11-16 „ 4-36 ■ 12-43 9) 9 35 91 9 07 mmm 5-58 zjutraj 538 n 4-56 • 12-58 • 10-30 ■ — 7 45 po noći — — — 108 — _ — — 5-31 ■ zjutraj 1-32 ■ 11-30 O — 8 20 652 6-32 po noči — 612 212 ■ 12 45 m — 900 — — 629 2-29 m 115 m — 917 — 652 — 6-42 n 2-41 m 1-42 9 — 931 * 7-27 708 ■ — 703 v 301 ■ 2-21 m — 953 _ _ 714 II 3-12 9) 2-37 > — 1007 7-50 > 7-33 — 810 n 3-33 19 3-20 ■ — 1020 8-24 8-01 — 9-00 91 dopol. 4-09 • 4-35 99 — 9-06 19 8-38 — 9-57 506 It 6-10 zjutraj — _ 928 S 900 • — 1025 > 535 »I 6-56 II — — Iz Trsta na- JDunaj. Postaj« Brzsvlak Trst.............. Odhod Nabrežina............ „ Divača.......... . . ,, Št. Peter............., Prestranek............ „ Posto j ina............ „ Rakek............. „ Planina (postaj.)..... .... „ Logatec............. „ Borovnica .... ...... „ .........) Odhol Zalog.............. „ Laze.............. „ Kresnice............. „ Litija.............. „ Sava . ............. Zagorje............. „ Trbovlje............. „ Hrastnik............ n Zidanimost.....,...... „ Rimske toplice.......... „ Laiki trg............ „ Celje.............. „ Maribor . -........... „ Gradec............. Miirzzuschlag........... „ Dunaj............. Prihod 8*15 po noči 8- 50 „ 9- 38 „ 1015 „ 10-32 „ 11-46 11-51 1-00 1-33 „ 310 „ 4-31 „ 6-37 zjutraj 9-15 dopoL 8*00 zjutraj 8-32 „ 918 „ 9 52_„ 10-09 dopol. 10-22 10- 39 „ 11- 23~ „ 11-29 „ 12 00 popol. 12-23 ^ „ 12-57 „ 116 „ 129 » 2-56 „ 4-ao „ 7-00 po noči 945 - Postni vlak Mešani vlak Sekundarni vlak 520 zjutraj 631 „ 5- 40 ., 552 „ 602 „ 611 „ 622 „ 6 29 „ 6- 36 „ 650 „ 100 m 710 „ 726 ,, 9 15 dopol. 1*10 popol. 421 N 9-55 dopol. 10-51 „ 1156 „ 12-40 popol. 12 50 „ 104 „ 121 „ 1- 30 n 143 „ 206 „ 235 „ 250 „ 3-02 „ 312 „ 3-25 „ 3-36 „ 3-46 „ 3-59 „ *07 „ 416 n 440 n 5-02 „ 5-21 7-40 1003 2- 12 ~n 6 35 sjutraj zvečer po noči 6-25 714 8- 23 9 14 925 9- 40 959 1010 1023 10- 49 11- 20 12- 25 12-37 12-47 1-00 111 1 21 1 33 1- 41 149 2- 15 2-26 2-37 2-56 5-27 8-07 12-13 4-00 po noči Sjutraj opol. popoL 9-45 po noči 1109 „ 1-09 „ 2 35 , 2.51 „ 315 „ 347 „ 4 05 T, SL » 5"J9 „ 601 „ 6-23 „ 6- 39 „ 657 „ 714 n 7- 28 sjutraj 742 „ 7- 59 „ 8- 09 „ 820 „ 846 „ 9- 02 „ 9-17 „ 9*42 dopol. 12.59 popoL 4-55 „ 9-36pon.Prih. 6*42 zjutraj 6 54 „ 707 „ 726 „ 738 „ 751 „ 8-22 „ 8 64 „ 700 po doA 711 po n-. i 721 „ 7-33 " 744 : 7-53 „ 8- 05 ,, 813 „ 8-21 „ 8-36 „ 8-47 _ 8M ; 911 Prih. 30 Trgovskega pomočnika in učenca (1836—2) Oton Homan v Radovljici trgovina z mešanim blagom. Po nizki ceni so na prodaj v (1641—3) n a Dunaski cesti št. 25 4 elegantno izdelane, nove polukrite kočije, 1 malovožen break, 2 brooma, 1 sani, 1 lan-dauer, 1 polukriti voz. Prevzemajo se tudi vozovi v shrambo. 3g ♦eeeoooeo«e-e« Slavnemu občinstvu, posebno gospođom gostilničarjem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensaure), koja je priznana kot najokusnejša in najzdravejša. (43—40) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikdar točne in vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejše s spoštovanjem Gašper Bolte, izdelovalec * sodovice, Rimska cesta št. 10. 4 ♦eoeeooooooooeooooo000000000**0o : : : : : : t : : : j Po najvišjih cenah kupujem vsako množino kislih jabolk za mošt lepa, nabrana namizna jabolka, dalje sveži želod za setev in lepe, posnžene jedilne g"Obe. (1834-2) V najboljših razmerah poslujoča večja trgovina z mešanim blagom v velikem župniškem kraja na Dolenjskem, na najlepšem prostora poleg žapnije z velikim številom odjemalvev, bliza železniške postaje, se zarad bolezni odda pod prav ugodnimi pogoji. Povpraša naj se pri upravništvu „S1. Naroda" pod šifro 5000. (1693—7) Zaradi popolne opustitve svoje zalog« umetnih cvetlic prodajam vence za na glavo, bukete, rože itd. globoko pod tovarniškimi conami. Posebno opozarjam preprodajalce, naj porabijo ugodno priliko. Priporoča se z velespostovanjem (1741—3) Medarske - Lingarjeve ulice v Ljubljani. Ivan Kordik Ljubljana, Prešernove ulice št 10-14 priporoča svojo veliko zalogoj gumijastih čevljev in čevljev za telovadbo po najnižji ceni 1710-8 Vsak petek in postni dan dobe* se sveže, izbrane morske rite pri (1833- 2) Ant. Stacul-u. Sode Z na prodaj raznovrstne, velike in male, stare in nove Mm Boggenig, sodar Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (1754—3) ««r istotam kupujejo se tudi stari sodi.~w Čokolada i (198-37) SUCHARD I Pcvsod K na prodaj. * 3fa Cacao i V torek, 10. t. m. ob 9. uri dopoldne prodalo se bo iz toDliU) skupine Antona Knnsteka s Šentvida v hiši št. 40 v Šentvfdu vsa štacmzazs ka in gostilnlearska oprava; opozarja se osobito na jedno decimalno tehtnico in razun teh reči na Jeden harmonij in jeden klavir. V Za ti čini, dne 4. vinotoka 1899. S'S. Stapesfe H@že£s 1. r. kr. notar (1842) kot upravitelj konkurzne mase. r Vizitnice in kuverte s firmo priporoča (667—14) „Narodna tiskarna" v Ljubljani. C> žrebanj imajo srečke velike dobrodelne loterije na korist budimpeštanskoga polikliniškega društva (bolnice). Pokrovitelj : Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Jožet Pokrov itelja nameni nik t Nj. eminenca kardinal dr. Lorenc Schlauch. Glavni dobitek lOO.OOO kron. S» a SO.«00«, SOOO hron itd. itd. vrednosti. WBF~ Xa željo odkupi zopet vse dobitke z 209/0 odbitka npravništvo na Dunaju. "W Vsak:a srečka igra brez nadplačila pri vseh 6 žrebanjih in se z eno srečko lahko zadene šest glavnih dobitkov. Glasom odredbe c. kr. finančnega ministrstva pod štev. 45922 1898 se je predaja teh srečk dovolila tudi v Avstriji._ Cena jedne srečke samo 1 krono. ~"^M (1849—1) ■Psrvo žrebanje afce 4. janavarja l&OO« Srečke se dobivajo I. Spiegelgasse št. 13., dalje v vseh menjalnicah, c. kr. poštnih uradih, tabačnih trafikah, loterijskih kolekturah itd. itd. Žrebanja bodo nepreklicno ob določenih dneh. Nadaljne specijalitete: Pisalne in kopirne tinte. Vodovarno mazilo za usnje. Pat ohranjevalo za podplate „Vandol". Kovinska snažilna pasta in snažilno milo za srebro in zlato. Laki za usnje. Patentna mazalna krtača z „Nigrette" tekoče mazilo za, črne in barvne čevlje 35 kr. Najbolje črnilo sveta! Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleBčeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za lahka obutala samo (190—36) Fernolendt creme za naravno osnje. Dobiva se c. kr. priv. povso dl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, i., Schulerstrasse 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- Qt Fornn|onrit sti pazi naj se natančno na moje ime v^^l^^nma £»»8888680886888888880888880888 1*1*1*1*1*1*1*1*1*1*1*1*1*1*1*1*1*1*1*1* •i Splošno kreditno društvo v Ljubljani. Vplačani zadružni deleži gld. 45.080. — Promet od 1. oktobra 1898 do 1. oktobra 1899 gld. 2,058.68594. — Skupna aktiva gld. 302.64353. Sprejema: hranilne vloge po 41 2 %>, vloge na tekoči račun po 31/2°/o od dneva vložitve do dneva vzdige. Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6°/0 brez kakih stroškov. (1173-16) Uraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg štev. 3. 38868 ,pri kranjskem biseru' 8 E jj w Iijabljanl, Slomškove alice nasproti novi pehotni vojašnici. * U80jam si naznaniti, da sem gori omenjeno gostilno odprl z današnjim dnem Potrudil j^f se bodem vedno, da postrežem z izbornimi vini, dobro znanim pivom iz vrhniške pivovarne Teodorja Frolicha in staroznano dobro kuhinjo. Na mnogobrojni obisk vabi najuljudDeje z velespostovanjem F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme in'poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. £ blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovo^jnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 41 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobro do najfinejše kvaliteto po nizkih ■■fct cenah. Kjl 2To-voatl ▼ žepnih in stenskih urah so vedno V zalogi. 41 Popravil« s« Izvršujejo najtočneje. 8 Puškar Fran Kaiser v Ljubljani Šelenburgove ulice št. 6 se usoja najbolje priporočati se p. n. gg. lovcem za lovsko sezono. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 41 Pri nakupovanju suknenega in manufakturnoga blaga se opozarja na tvrdko v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga 41 suknenih ostankov. S8 ]V«ljv©6j«. zaloga izdelanih nagrobnik Min innnlil od Črnega Švedskega »M- r ilta in fj|** lastnega izdelka, kakor tudi nagrolni 1 ln — pomemihov in InralM od najlepftih in najboljših amuMorjev priporoča p. n. slavnemu občinstvu p* najnižji crn I kamnoNeskl mojster Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. (1803-3) tvrdite Kastner & Ohler, Gradec barve razpošilja štajerska loden iz zajamčeno čiste ovčje volne, stanovitne gld. 3*35, 3*60, 3«90, 4*2BO» per m. volneni loden stanovitne kvalitete gld. 1*SS9 2*20 per m. Nepremočljiv loden za haveloke, zajamčeno čista volna gld. 9 2*809 3.40 per m. nknje v najlepših barvah (zakonito zavarovan izdelek.) Je, blago Nepremočljivo nI blago obleke, črno blago v največji izberi. ke jaqaets-plašce in plasčeke. blago za «1 Stalno eene. Vzorci zastonj, zavitki v vrednosti čez 10 gld. poštnine prosti. (1789-3) Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda SvLzxa.j Z. Hoher Markt 9. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Gradec, Uallhausg-asse 1. Po poročilu c. kr. „Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 9.S17.77S kron. L. 1807 se Je na podlagi 1258 smrtnik slučajev Izplačalo 388.378-80 kron. Od 1. 1880— 1887 se Je Izplačalo 1,654 37816 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov iu pobotnice za premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (1793—2) Zavarovanja do 2000 kron % tedenskimi doplačili od 10 vinarjev više po tarlfik. I*rospefcte in tarife razpošilja agentura na zalUevanJe hrem stroškov. i_UJ Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi. 1 Založena 1847. Založena 1847. |fg- Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani (16l-"0) Zaloga in pisarna- Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. V soboto, 21. oktobra t. I.fprodalo se bo v Sevnici po prostovoljni javni dražbi 22 lepih krav murodolske in inodoljske pasme, ter se kupci s tem povabijo k tej dražbi. Dražba pričela se bo ob 9. uri zjutraj. Natančnost dražbenih pogojev in kraj, kjer bodo krave postavljene izvo se pri županstvu. Župa^ptTO gevaioa dne 1. oktobra 1899. (1853) Župan: IVI. Starki« P. n. (1562—7) Radi potekajoče sezije in male, mi ostale zaloge koles, kakor: « * * * jlw S S S S S S S S S »i Amerikanske' * * ooooooooo -Stefanie' in druge vrste ponujam si. občinstvu ta kolesa po prav ugodnih tovarniških cenah, dajoč s tem vsakemu najlepšo priliko, da si nabavi jako ceno in dobro kolo. —— «^ - Filialke: Janko Pohlin, Kamnik. * IrUdCn. Franc Kenda, Novomesto. Zastopnik: Josip Polak. Zaradi opustitve mlekarije je na. prodaj ri.st grraoščini Loka (Štajorslso) povprečno 20 molznih krav za povprečno 1000 litrov prevažalnih posod za mleko (MiMtem l*fa 11 nliunkonečno raznovrstnega sirarskega orodja. Krave in predmeti se bodo oddajali ocl 13. oktobra ntij.>i*oj možno pa je kupiti tudi preje. (1816—2; Natančneje podatke daje oskrbništvo grajščine Loka*' pri Zidanem mostu. *) Loka je pol ure oddaljena od postaje Zidanega mosta. •K s* E ./rti .; "Vi** v n c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja kakor: brizgaliiic, parnih strojev, cevij, čelad in pasov ter kmetijskih stroje7 in peronospera-brizgaliic itd. R. A. Smekal Czech-Moravsko Smiifiov-Praga podružnica v Zagrebu priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor. Z velespostovanjem (220 — 25) v Zagrebu. C i) ■ A *; 1 § Podružnica R. A.. SMXlKikXa X Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ul ca 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 40 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Volika izblrka dr. Sohoenfeld-07ib barr 7 tubah za akad. slikarje. Zaloga vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllnega mašila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava si. občinst'u najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ca likanje sobnih tal pod imenom „Rapldol'. Priporočava se tndi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. OIOtiOtlOMOliOilOIIOtiOiiOliOltOIIOM eriio za gospode najboljše blago in kravate prodaja 40 s= Alojzij PerschisH škofijo, poleg mestne hiše. Mehanik Ivan Šker! Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji 40 po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. Vnanja naročila se točno izmnjejo. Anton Presker Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. tjd. Obleke po mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah 40 solidno in najhitreje izgoto vljajo. Vsi za požarne hrambe potrebni predmeti, kakor: distinkcije, emblemi, naramnice, čepice, trobilke, piščalke, cevi, službene obleke i. t. d. dobe se pri znani tvrdki J. S. BENEDIKT v Ljubljani. 40 —" Cenikijna razpolaganje. - 77 J2 91 prodaja najceneje. j.^eor Alojzij Erjavec ,33* črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 40 Mere se shranjujejo. — Vnaujim naročilom naj se pridene norec. tih Josip Omak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice it. 3 izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegijiške krogi je 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste. Popravila od kosti, roga, morskih pen, iantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 40 MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi @ ® ® ® ® priporoča @ @ ® @ @ U C KI DII/ l/C Mil A v LJublJani* Glavni trg HLilnllV IaLIiUH ® m štev. 17. @ ©40 Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, q,iq e q a klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, s o. & o, đ Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik. Glavna trgovina: Stari trg št. 21. Podružnica: Vegove ulice št. 12. Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečen ec (Vanille-Zwiebak). V svojih slasčl-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 40 i Zahtevajte vselej Maršner-ov češki kakao ki ga imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega, in češko čokolado ki je tujini izdelkom vsaj jednaka, ako jih ne prekosi. (1823-2) A. Maršner, Praga, Kral. Vinohrady. Va girotluj v lijiihljuui imajo: Jos. Sumi, R. Petrič, Ph. Novotny, Ivan Jebačin; v .Tluriboria: J. Pelikan; v Olji: F. Jakovič, Ivan Vrečko. I I bogato zalogo nagrobnih kamnov i Vincenc Čamernik kamnoseški mojstei« Slomškove ulice št. 9 LJUBLJANA Slomškove ulice št. 9 nasproti električne centrale (1731—6) priporoča p n. občinstvu za bližajoči se praznik. V««*h Svetih svojo iz raznolikih marmornatih vrNt po najiiovrJMili ri*arljah. Prevzame izdelovanje rodbiiiMhih rakrv ter Hpomenikov tudi na zunaj. OmT~ 3STarisi ter načrti so "orezplacno na o g-1 e d- ~W Znano solidno delo. Nizke cene. Točna postrežba. Vse stroje za polejdeljstvo zzzz Vnovič znižane cene ! - Trijerl (čistilni stroji za žito) v natančni isvriitvl. Sušilnice za aadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Ver mole vo v. Aparati za sumporavanje lozov. Mlatllnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje različnih sestav. Slamoreznice Jako lahko za goniti ln po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za aeno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedeljske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (461—16) IG. HELLER, na Dunaji, II|2, Praterstrasse 49. Fred ponarejanjem se Je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo! Ceniki brezplačno! -4» Oton Fettich-Frankheim možki in ženski friser Ljubljana R«T«»n«f a*«rr«»aa i ■ vtr»" Strokovnjak v zmivanji glave izdeluje (1649-3) vsa lasna dela. i Kite v vseh barvah v zalogi. Lasje se kupujejo. St. 723. M. š. sv. Razpis nadučiteljske službe. Na mestni dvorazrednici na Karolinški zemlji je stalno po pol ni t i nad-učiteljsko mesto. Prošnje za to službo, s katero so združeni službeni prejemki, kakor jih določa zakon z dne 14. maja 1898, drž. zak. št. 25, je vlagati po službenem potu do 13. vinotoka 1891) pri podpisanem šolskem oblastvu. Prepozno dospele prošnje se ne bodo jemale v razpravo. O. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 28. septembra 1899. (1809 - 3) K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše;vrste, revolverjevptd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na trocevne puške katere izdelujem v svoji delavnici in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje. Ker sem na Kranjskem edini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespostovanjem (1838- Fran Sevčik, puškar v Ljubljani v Židovskih ulicah. 13) ^^^^^^^^^^^^^^^^f ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ M -m M M -m ■m M M m IV. K. MINIBBK nasproti frančiškanske cerkve popolna prodaja zaloge blaga ker se opusti trgovina prodaja se globoko pod nakupno ceno in se posebno priporoča: L tu- in inozemskega blaga za moške in deške obleke, blago za hlače, zimske suknje, ulstre, haveloke, blago za damske obleke, damski barhenti, kotoni, tkano blago, zimske rute, gradi, blago za pohištvo, garniture, preproge i. t. d. i. t. d. in vsi pritiklinski predmeti. (185o_d G3 Pod Trančo it. 2. Veliko zalogo priporoča J. Soklič. 'Z *»5 ooubjj. pod JgO Avgust Repič soder Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 v Trnovem se priporoča si. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega In mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuje ln prodaja staro vinsko 40 posodo. I illlllUlIlj Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 40 e-i Josip Reich > 4 likanje snkna, barvarija in > kemična spiralnica ► < \ Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 \ 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča t 40 dela. Postrežba todna. — Gene nizke. *r w w wvbt vvvr^rvrvir BVan Defter LJUBLJANA, Stari trg &t. 1. 40 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. 40 Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše". \mmi\1 —■—-'čilim mmmmmmmmmmmmmm Največja izber najnovejšega svilnatega blaga I črnega in barvastega za cele obleke S* 40 in bluze, priporoča Alojzij Persche Pred škofijo22, poleg mestne.hiše. V „Narodni kavarni" oddajo se v drugo roko še sledeči listi: „Neue freie Presse", „Fremdenblart", „Reichswehr", „Arbeiter Zeitung". ,,Der Siiden", „VViener Zeitung", ,,Wiener Car-ricaturen", „SUdsteierische Post", ,,The Graphic", „Uber Land und Meer", „Zlata Praha", „Prosvjeta", „Hrvatska Domovina", „Edinost", „Soča", „lllustrazione italiana". (1854) Z ozirom na razna obrekovanja, katera se o meni širijo, izjavim: katerega izvem, da jih bode v istem smislu širil, bodem tožil. V Sodražici, 31. septembra 1899. (1824-2) Jože Oberstar. Veselje materino so otroci, kojih cvetoča lica svedočijo o £ zdravju in iz kojih bistrih očij godseva ona živahnost, ki je posledica telesne blagodejnosti. Vsaka mati si lahko pribavi to veselje, ako svoje otroke redi s Knorr-ovo ovseno moko, katera upliva izredno ugodno na razvoj dojenčka, in jo v tem ne prekosi noben konkurenčni fabrikat. V. (1757—1) Dobiva se v vseh boljših trgovinah v zavojih po V* in l/s kg. Sprejmem takoj izurjenega Plača po zmožnosti. Ponudbe narav- nost Dr. Tomaž Horvat (1826—3) odvetnik v Ptuji. Vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika s ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld: 90 kr., ali proti poštnemu povzetju pri Jozrlu Vulrnririi W i Jiil»IJ»»»ii. Stari trg št. 4, lil. nadstropje. Prodajalec je pripravljen, nerazrezano in čisto knjigo vzeti nazaj in povrniti denar. (1589-7) Praško domače mazilo iz lekarne <9 B. FRAGNER-j a v Pragi je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. Velika pušica 35 kr., mala pusica 25 kr., po pošti 5 kr. več. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi Mala strana, ogelj Ostruhove ulice 203. Po pošti razpošilja se vsak dan. Svarile I Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito depo-novano varstveno znamko. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: C. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. B (367—12) I Jeden ali dva učenca se vsprejmeta s hrano v Iai7. Solifa.iTeliiei'-jf*. izdelovalnici pil v Ljubljani, Martinova cesta št. 68. (i85i—i) Kdor hoče svoje pridelke najugodnejše prodati, ali v mojem skladišču shraniti, ali tudi kakeršnokoli blago nakupiti, obrne naj se zaupljivo na mene. Preskrbi m točno ln za nizko provizijo. (1739—3) Alojzij Grebene autor.javna tehtnica in komisijonelna trgovina v Trstu, ulica Torrente št. 30-32. ff Zastonj" Vsak, ki pošlje svojo natančno adreso, dobi proti malemu povračila in di nesku za carinske stroške 1 gld. SO kr. m sicer: 1 regulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanim dragaljem; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba* 10 komadov finega angleškega papirja; 10 komadov finih angleških zavitkov; 1 etui za smodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura šla natanko in bode vsak priznal, da je to podaritev. .Toiliiui sa lojjit in i-j>v:|>o.m11 Jniijo proti poštnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar preje vpošlje, pri (1748—3) VViener Uhren-Export Leon Blodek Wien, IV., Wiedner Hauptstrasse 22. Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste re-stante. (875—23) Ivan Škerjanec gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6 priporoča (1645—5) kranjske klobase lastnega izdelka, iz zanesljivega prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 klg. in višje po pošti proti povzetju. Vsak ponedeljek in petek zvečer ter torek in soboto zjutraj dobe se sveže klobase za pečenje prekajciic pa vsak dan v gostilni, kjer se toči pristno naravno vino. FRAN OGRIZEK v Planini pri Rakeku prodaja in odpošilja kot zastopnik neke prvo. mnogokrat odlikovane tvrdke v Istri, Iz« i--.ni. iiki'mv ii m. iio\u bela in crna vina, muška telca, šilliarja in refoška po cenah od 16*/« do 20 gld.. postavljeno voznin* prosto na vsako železniško postajo na Kranjskem in v vsaki množini. Za pristnost vin se jamči. ""^Hi Vzorci se sedaj kot mošt še ne morejo dopošiljati, pozneje kot vino pa radovoljno, pošt ntne prosto. (1840 — 1) Za udobnost čestitih p. n. odjemalcev odprla sva v ponedeljek, dne 2. oktobra t. 1. Dunajski cesti št. 6, zraven lekarne g. G. Piccoli-j a še jedno trgovino z modnim in manufakturnim blagom. Pri tej priliki si štejeva v dolžnost, da vsem svojim častitim p. n. odjemalcem izrekava zahvalo za veliko zaupanje, katero so nam izkazali vzlic vsem možnim nasprotovanjem od gotove strani, ter si bodeva prizadevala, da si isto ohraniva. Vsled prav ugodnih velikih nakupov, moreva v zimskih predmetih postreči kakor še nikdar doslej, kar je razvidno iz nastopnega izvlečka iz cenika. Z velespostovanjem Gonrad Schumi & Co., trgovina z modnim in manufakturnim blagom aoIPr-i novi tovarni" Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6 in Sv. Petra nasip štev. 2. (1794-3) Izvleček iz cenika. Tiskani barhentl za obleke od 10kr. naprej. Ia flanelnl barhentl za obleke, na obe strani vzorcani, pristne barve, meter 26 kr. Ia modni (kani barbenti, pristne barve meter od 26 kr. naprej. •O cm h I roko novo blago za obleke, od 88 kr. naprej. 130 eni h I rok pristen tirolski loden v vseh barvah, meter 1 gld. **0 ena široko volneno blojro. meter od 46 kr. naprej. ■»O eni stroko damsko sukno, meter 1 gld. Vrbu tega velika Izber seeesljskega blaga. Hautes-Jtoveautes vzoreani žameti za obleke, meter 76 kr. Velvet za damske obleke, meter od 1 gld. naprej. Pelurlir v vseh barvah, meter od 95 kr. v naprej. pameti v vseh barvah, meter od 95 kr. naprej. C'lMta svllna Hloirrband v vseh barvah in širokostih, od 6 kr. naprej. Pod6iinno lsl.sa.gf«». Foiilurdlii. meter 10 kr. slrtlng, meter 12 kr. Volneno platno, Ia blago, 90 cm široko, meter 15 kr. Crolse Ia, meter 20 kr. Žlmnasto blago, meter 14 kr. Organtin, meter 4 kr. Zvoneasto blago, meter 11 kr. Kelthoferjevl podložki za potenje. par 8 kr. •-- Blago za moške, tudi angleško po vseh cenah. Ifloške srajee, komad od 90 kr. naprej. Ovratniki, komad 11 kr JManšete, par od 16 kr. naprej. Moške kravate, komad od 5 kr. naprej. Kobri, komad od 2 kr. naprej. Vini batistasti damski robei, od 10 kr. naprej. Kal i ko odej na podšlv, meter 13 kr. Mauthnerskl C'loth, izboren za damsko perilo, meter 18 kr. Xeapretiran lloiiilia-in. meter 25 kr. Vajliiiejši K < liiflon. neapretiran, meter 27 kr. _ !*eee»ijMka zaxrinjulu. meter 36 kr. C'ipkaMtu zagrinjula. Ia izdelek, meter od 16 kr. naprej. Ktepane odeje, komad 2 gld. Kutin odeje, komad 3 gld. 50 kr. Mvilnato-MtlaMne odeje, najfinejše v vseh barvah, komad 7 gld. Ravnotako tudi vsi drogi manufakturni predmeti po čudovito nizkih cenah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. lastnina in tisk aNarodne Tiskarne".