Spori o Ma«esnikovem plazu so se zaceli s trmoglavljenjem strokovnjakov zaradi variante B (foto: Vesna Petkovšek) SN0003. www.radioroela-novice.com Zame je harmonika zdravilo in razvedrilo schreibwaren - office stationery - pisala in pribor Zadruga mozirje Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.0.0., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje V MESECU OKTOBRU - MINERALNO GNOJILO KAN 27% samo 2.090 SIT/vreča ■. ■. • ■ .■■■■_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i Pesni rezanci 35/1 1.278 SIT/vreča Dobava po 15.10.2002 PO AKCIJSKIH CENAH VSA OPEKA WEINERBERGER mm - Na zalogi dimniki EKOKER Nagrobni pesek, zemlja za grobove - UGODNI PLAČILNI POGOJI ■ BREZPLAČANA DOSTAVA NA DOM Z AVTODVIGALOM VIVA pisala in pribor d.0,0._ Obrtniška 17, SI - 3331 NAZARJE SLOVENIJA_____________________ telefon: +386 3 S3 70 620 fax: +386 J S3 70 628 e-mail: info(3)yiva-pisala.si_ Na parceli 1.200 m prodamo: - poslovne prostore v izmeri 120 m , 4 prostori, čajna kuhinja, sanitarije, predprostor, vse klimatizirano - prostori primerni za proizvodno dejavnost v izmeri 335 m , trije prostori - en klimatiziran - parkirišče - lastna CK V lepem okolju, ob Savinji - PRODAMO!!! Cena po dogovoru. Vse informacije na tel.: 03 837 06 20 Hotel PAKA, Velenje 17. oktober 2002 ob 9.30 Hotel PAKA, Velenje 17. oktober 2002 ob 14.00 okrogla miza: Rdeča dvorana Velenje 17. - 19 oktober 2002 razstava "Izvirni spominek Šaleške doline 2002" Rdeča dvorana Velenje 17. oktober 2002 ob 17.00 hpnr 2 znanimi Spartmikl Prireditev so finančno podprli: Ječa dvorana Velenje .oktober 2002 ob 17.00 Mnlna revija z revija pričesk ■ Pospeševalni center za malo gospodarstvo - GZS Savinjsko šaleška območna zbornica - GZS Združenje podjetnikov Slovenije - Mestna občina Velenje • Savinjsko šaleška območna razvojna agencija - Območna obrtna zbornica Velenje - Območna obrtna zbornica Mozirje - občine Savinjsko-šaieške regije - Naš čas ... In mnogi drugi Organizatorji srečanja: Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Območna obrtna zbornica Velenje Območna obrtna zbornica Mozirje Sredino jutro že na pogled skozi okno (megleno, neprijazno ozračje) ni obetalo kaj prida. Zato se je novica o tragični delovni nesreči, ki se je zgodila na Golteh in v kateri sta življenje izgubila dva mlada moška, domačina, le še poudarila mračnost tega dne. Ko smo pred mesecem dni nazadnje pisali o podjetju Golte Slovenija in o namemb lastnikov, da bodo ostali na Mozirski planini in vlaganja v center še okrepili, smo z novim optimizmom obljubili, da bomo budno spremljali dogajanje. Še enega udarca, sploh v takšni obliki, res nismo pričakovali in kar težko je verjeti, dose nesreča Golttako vztrajno drži. Zakaj in kako je do nesreče prišlo, kakor tudi še številna druga vprašanja, ki so se ob tem žalostnem dogodku pojavila, bodo dobila odgovor šele po koncu preiskave. V temo so zaviti tudi načrti o nadaljnjem reševanju problematike Macesnikovega plazu, ki je bila izvor številnih nesoglasij. Sodeč po molku državne komisije za sanacije kakor tudi solčavske občine je lokalno javnost bolje obdržati v nevednosti. Medtem so se nedaleč stran, v Logarski dolini, mudili ugledni tuji (Mednarodno raziskovalno združenje Interprae- vent) in slovenski hudourniški strokovnjaki (Podjetje za urejanje hudournikov PUH iz Ljubljane). V skladu s slovensko naklonjenostjo reševanju nesporazumov s pomočjo mednarodne arbitraže, bi v šali lahko rekli, da je bila zamujena priložnost za nevtralno strokovno rešitev zagate Macesnikovega plazu, a žal ni bil uvrščen na dnevni red srečanja. Te dni se tudi Rečičani pogosteje kot običajno ozirajo skozi okno in ugibajo, kaj jim bo nebo namenilo v nedeljo, ko pripravljajo tradicionalni Lenartov sejem, na katerem se bodo, sodeč po besedah organizatorjev, zbrali sejmarji iz cele Slovenije. In kot se vode, ko se odloči pokazati vso svojo rušilno moč, ne da zaustaviti in predvideti, tako je treba biti v zadnjih časih sila previden pri napovedi vremena. Tega se zavedajo vremenoslovci, ki z izbranimi besedami ovinkarijo, tako da je gledalcu oziroma poslušalcu na koncu napovedi kaj malo jasno, kaj ga zunaj čaka. Indijanskega (tudi babjega) poletja, ki ga je bilo pričakovati po julijski in avgustovski deževni dobi, očitno nebo. Kljub temuje pogled na gozdove, ki so se jesensko obarvali, pomirjujoč in nam daje slutiti, da nekatere stvari v razburkanem in spreminjajočem se svetu vendarle ostajajo večne. Aktualno: Mačehovski odnos države do višinskih kmetov.. Macesnikov plaz: V molk zavito sprenevedanje Intervju: Vitez Jožef Ciraj, novoimenovani slovenski konzul v Švici. Ciril Podkrižnik iz Varpolj Poleg starih ljudskih viž bo odslej igral tudi venčke..... Krvodajalska akcija v Lučah: KLjub aferi so ljudje izbrali humanost.18 LiH'~ J Črna kronika: Na Golteh v delovni nesreči umrla dva delavca.... Na naslovnici: Jesensko vzdušje ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 41,11. oktober 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci kotnik s.p., Savinjska cesta 4,^ 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirko-vnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje J ZADRUGA MOZIRJE Mačehovski odnos države do višinskih kmetov V Zadrugi Mozirje so letos posvetili precej pozornosti zniževanju stroškov na vseh področjih, ki ne vplivajo na samo gospodarjenje. Vsakomur, ki se ukvarja s kmetijstvom, je jasno, da velikih prihodkov ni, vendar so zadovoljni, če jim ob pokritju stroškov še kaj ostane za posodobitev poslovanja. Ker se koledarsko leto počasi zaključuje, nas je zanimalo, kako so uresničili letošnje planske cilje in kakšne so razlike v gospodarjenju v primerjavi z lani. "Zadruga Mozirje temelji na prihodku in odnosu do kooperantov pri kmetijskih pridelkih," poudarja direktor Anton Vrhovnik. "Zgornjesavinjski kmetje so drugi največji pridelovalci mleka v državi, odkup mleka pa je v porastu že šesto leto. V primerjavi z lanskim se je letos odkup mleka povečal za 7 odstotkov, to pomeni, da so presegli 15 milijonov litrov, kar predstavlja 4 odstotke slovenskega odkupa mleka. Večina mleka je dobre kakovosti, tako da problemov ni," ugotavlja Vrhovnik in dodaja, da še naprej ostaja problem odkupna cena, ki se kljub povečanju stroškov pridelave mleka ni menjala. "Pomemben prodajni artikel je tudi živina. Zaradi novih predpisovje obvezno označevanje, znano je tudi, daje treba 24 mesecev staro živino ob zakolu testirati na BSE. Posledica tega je, da se vsa živina kolje v klavnicah. Domačih kolin pri govedu praktično ni, kar pomeni za Zadrugo izredno povečan odkup zlasti pri starejšem govedu. V primerjavi z lanskim letom smo letos odkupili 30 do 40 odstotkov več živine. Na srečo se po petih letih ponovno dvigujejo tudi cene. Proizvodnja jajc ostaja na isti ravni kot v preteklosti, razlika je vtem, da nastopamo pod-skupno blagovno znamko z ljubljansko Jato rejo, kar omogoča boljše prodajne pogoje in posledično tudi poslovne rezultate, kot če bi bila proizvodnja organizirana samo pri Zadrugi,"ocenjuje direktor Zadruge. Zaradi globalizacijskih procesov, ki so zajeli tudi Slovenijo, so se trgovine povečini že organizirale, čemur mora nujno slediti tudi proizvodnja, če se hoče enakovredno pogovarjati o cenah kmetijskih pridelkov. Vrhovnikse zaveda, da pri večini izdelk-ovzamujajo in niso enakovreden sogovorniktrgo-vini. Z enakimi težavami se soočata tudi mlečna in lesna industrija. "Pomemben del zadružne dejavnosti je odkup lesa. Lani smo odkupili okoli 50 tisoč kubikov, letos bo zaradi nestimulativnih cen in slabe rentabilnosti celotne lesne industrije odkupa nekoliko manj. Pričakujemo, da bo boljši odkup vjesenskih mesecih, s čimer naj bi nadomestili večino izpada. V trgovini sledimo stopnji inflacije, gostinstvo pa ostaja na isti ravni kot lani. Omenitije treba tudi UPRAVNI ODBOR SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE V pričakovanju 5. srečanja gospodarstva 17. redna seja upravnega odbora savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice je bila pretežno namenjena razgovoru z dr. Francijem Križaničem iz Ekonomskega inštituta Pravne fakultete o tekočih gospodarskih gibanjih in pričakovanih trendih v prihodnjem obdobju. Ugledni gost iz Ljubljane je med drugim povedal, da se je slovensko gospodarstvo v zadnjem času izkazalo kot zelo odporno na negativne trende na svetovnih trgih. K temu je zagotovo pripomoglo tudi odpiranje trgov bivše Jugoslavije, kar je še posebej pomembno v času, ko se s hudimi težavami ubada najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije-Nemčija. Število delovnih mest vSIoveniji se povečuje, hkrati pa zmerno raste število brezposelnih. Zanimiv je tudi podatek, da upada število zaposlenih v malih podjetjih, na drugi strani pa raste število zaposlenih v velikih gospodarskih sistemih. Po Križaničevem mnenju je potrebno v Sloveniji v najkrajšem času odpraviti indeksacijo plač in korigirati model za oblikovanje cen naftnih derivatov, saj v nasprotnem primeru inflacije ne bo več mogoče obvladovati. "Čimprej bi morali uvesti evro," je prepričan prvi mož Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, ki ni posebej zaskrbljen zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo, saj delamo z nižjimi stroški in za nižje plače, zato bomo za evropsko gospodarstvo vsekakor zanimivi. V nadaljevanju seje so se člani upravnega odb- ® ora območne gospodarske zbornice seznanili s poslovnimi dogodki, ki se bodo v savinjsko-šale-ški regiji zvrstili v oktobru in novembru. Osrednji med njimi bo 5. srečanje gospodarstva, ki bo potekalo pod naslovom Sodoben podjetniški pristop v lokalnem/regionalnem okolju, pod njegovim okriljem pa bodo poleg plenarnega dela in poslovno-prodajne razstave organizirane tudi številne okrogle mize. Člani upravnega odbora so za elektorja na bližnjih volitvah v Državni svet izvolili dr. Evgena Dervariča, kot kandidata za državna svetnika pa so predlagali predsednika uprave Gorenja Jožeta Staniča in predsednika GZS mag. Jožka Čuka. Ker območno gospodarsko zbornico zanima, kako na prihodnji razvoj savinjsko-šaleške regije gledajo mladi, bo objavila razpis za idejne razvojne projekte s področja podjetništva, okolja in razvoja človeških virov. lastne dejavnosti, med katerimi je pomemben prevoz, saj ostajamo med največjimi prevozniki za poslovni sistem Gorenja. Mleko, krmila in ostalo še vedno vozimo z lastnim prevozom, kar je med zadrugami prej redkost kot pravilo," pravi Vrhovnik. Pri vprašanju vstopa slovenskega kmetijstva v evropske povezave se v Mozirju zavedajo, da so slovenske kmetije majhne in da je zemlje malo. To seveda pomeni, da morajo zaradi povečanja enih druge kmetije propasti. "Ta proces se v Sloveniji že dogaja inje v nižinskem predelu pozitiven, vendar problematičen, ker je neorganiziran. V višinskih predelih propadajo kmetije, kijih nihče ne obdeluje, in tam bi morala država zadeve urejati drugače. V Avstriji dobijo višinski kmetje dodatne stimulacije tudi za varstvo okolja, višinske kmetije so pomembne za gorski turizem, ne nazadnje ni zanemarljiv obrambni vidik. Mislim, da bi morala država z organiziranim sistemom priti na čim manj boleč način do koncentrirane kmetijske zemlje," je prepričan Anton Vrhovnik. Savinjčan GOBARSKO DRUŠTVO AJDOVEC GORNJI GRAD Jesenska razstava gob Gornjegrajski gobarji praviloma vsako leto ob zaključku gobarske sezone pripravijo razstavo gob, na kateri ob samih gobah predstavijo tudi življenje v gozdu. Z gobami bogato leto seje sicer že poslovilo, saj, kot pravi predsednik gobarskega društva Ivan Fale, gob v tem času skoraj ni več. Gornjegrajski gobarji so kljub temu prepričani, da jim bo uspelo razstaviti preko sto različnih vrst samoraslih gliv, med njimi tudi gojitvene, ki se vse bolj uveljavljajo. Goba je bila včasih hrana revežev, kar seveda že lep čas ne drži več, zato gornjegrajski gobarji vabijo vse, kijih poleg gob zanima tudi lepa in neokrnjena narava, da se jim pridružijo. Za začetek žejutri na gobarskem pikniku, razstavo v avli kulturnega doma v Gornjem Gradu pa si bo možno ogledati v nedeljo in ponedeljek, ko bo odprta za šolsko mladino. Savinjčan Franci Kotnik mMmmMmammmmmmmmuammMmmmmmm PRED ZAMERNIKOVO PREISKOVALNO KOMISIJO TUDI KOROŠKI PODJETNIK JANKO ZAKERSNIK Vmesno poročilo še pred novim letom Parlamentarna komisija, ki preiskuje primer pretepenega koroškega novinarja Mira Petka, naj bi državnemu zboru predstavila vmesno poročilo še pred novim letom, nam je v kratkem telefonskem pogovoru povedal njen predsednik Mirko Zamernik, ki je tudi v času parlamentarnih počitnic s pomočjo strokovnjakov intenzivno preučeval podatke in dejstva, iz katerih bi bilo mogoče izluščiti motiv za brutalen napad. Precej zadev še nosi oznako zaupnosti, zato Zamernik o podrobnostih ni želel govoriti, kljub vsemu pa ima komisija toliko pripravljenega gradiva, da bo vmesno poročilo najkasneje na decembrski seji parlamenta. V njem naj bi komisija predlagala tudi nekatere zakonske spremembe, ki naj bi med drugim zaščitile tožilce in preprečile lastninjenje pod ceno. Konkretno gre za mariborsko letališče in Armature Muta, podjetji, ki sta bili zaradi znanih vzrokov prodani za smešno nizko ceno. Zamernik pravi, da bodo v poročilu tudi nekatera dejstva, do katerih je prišla komisija "mimogrede". Komisija je z razširitvijo dokaznega sklepa, po katerem bodo poleg nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja, kije bil med drugim tudi nekdanji predsednik nadzornega odbora Armatur Muta, in je že na seznamu prič, kot priči zaslišali še Marjana Rekarja, bivšega predsednika uprave SRD, in Mirka Mundo, nekdanjega urednika notranjepolitične redakcije Večera. Slednjega zato, ker naj bi imel Petek že nekaj časa podatke o nepravilnostih v NKMB, vendar naj bi mu bilo rečeno, naj z objavo še nekaj časa počaka. Zamernik pravi, da je bilo v istem časopisu, v katerem so bili objavljeni Petkovi izsledki o nepravilnostih, objavljeno tudi prejetje nagrade koroškega podjetnika Janka Zaker-šnika, kije dobil nagrado Gospodarske zveze Slovenije. Sočasno objavo naj bi Petku sugeriral Munda, predsednika preiskovalne komisije pa seveda zanima, če gre vtem primeru zaradi objektivnega poročanja za dobronamernost. Z mariborskega tožilstva, ki je prevzelo primer od slovenjgraških kolegov, so komisiji zagotovili vso potrebno pomoč, zato bo opravljen razgovor tudi s tamkajšnjimi tožilci. Po Zamernikovem mnenju bi morala kljub selitvi primera na mariborsko tožilstvo tega prevzeti posebna skupina tožilcev, ker obstaja možnost, da je v zadevo vpleten mnogo širši krog ljudi. Veliko je indicev, da gre za organiziran kriminal, je povedal Mirko Zamernik, ki nam je zagotovil še, da bo prva naslednja priča koroški podjetnik Janko Za-keršnik. Barbaro Brezigar, kije tudi na seznamu prič, bodo pred parlamentarce povabili po predsedniških volitvah. Savinjčan NOVA SLOVENIJA - NSI Neuspešno ustanavljanje občinskega odbora V Gornjem Gradu so želeli z ustanovitvijo občinskega odbora "prevetriti zatohlost", kot se je izrazil eden od sodelujočih na slabo obiskanem ustanovnem zboru, ki kljub resnemu poskusu, zaradi premajhnega števila prisotnih članov stranke, ni bil ustanovljen. Po pravilih stranke mora biti prisotnih vsaj pet članov, v gornjegrajskem primeru so imeli od šestih prisotnih samo trije podpisano pristopno izjavo. Čeprav občinski odbor ni bil ustanovljen, bodo preko regijskega odbora s svojimi kandidati sodelovali na novembrskih lokalnih volitvah. "Stranka se zavzema predvsem za malega človeka," je prisotnim med drugim sporočila poslanka v državnem zboru Marija Ana Tisovic. "Država bi morala skrbeti predvsem za razvoj malega in srednjega podjetništva, na katerem v zahodnih državah stoji gospodarstvo." Določene zadeve se po mnenju Tis-ovičeve spreminjajo, vsaj na finančnem področju, vendarprepoča-si. Pri tem je upoštevano predvsem mnenje prvaka stranke Andreja Bajuka, ki mu finančni minister sicer pritrjuje, vendar se v praksi zadeve odvijajo drugače. Stranka poudarja pomen družine, kije osnovna celica družbe. Organizacijski tajnik NSi Stane Pod-platan je prepričan, da je dolgoročna politika države zgrešena. "Slovenija se utaplja v kreditih," pravi Podpla-tan, "in v gospodarskem kriminalu. Za primerjavo je navedel Zavaroval- nico Triglav, vredno 1800 milijard tolarjev, ki si jo hoče prilastiti 12 ljudi. Ob tem predsednik države na obisku v Bosni obljublja nemogoče, dogodke na domači sceni pa spremlja brez besed. V Novi Sloveniji so prepričani, da so vsi državljani soodgovorni ne samo za državo, temveč tudi lokalno okolje. Dejstvo je, da ima tudi lokalna oblast določene vzvode oblasti, zato bi bilo treba po mnenju Janeza Mavriča volivcem dati možnost izbire. Po njegovem prepričanju je nujno spremeniti sestavo ljudi, ki odloča o skupni usodi lokalne skupnosti. Miha Kovač, predsednik mozirskega občinskega odbora je poudaril potrebo po formiranju jedra poštenih ljudi, Jože Remšak-Zotler pa bi se na občinski ravni opredelil proti socialdemokratski stranki. Stranka želi marsikaj spremeniti, za kaj takega pa je treba sodelovati na lokalnih volitvah. Savinjčan Nepreslišuno! Na zboru neustanovljenega občinskega odbora Nove Slovenije v Gornjem Gradu je organizacijski tajnik stranke Stanko Podplatan jasno povedal, da je v Lučah ob Savinji, ob podobnem poskusu kot v centru zadrečkega dela doline, stranka dobila odgovor, da naj se ljudje pri političnem opredeljevanju zamislijo, komu dajejo mleko in les. Iz povedanega je seveda jasno, komu so besede namenjene in kdo naj bi ob resnični teži teh podatkov obvladoval politiko na tem koncu doline. Pri tem se je Podplatan vprašal, ali tudi v Gornjem Gradu doživljajo podobne zadeve. Organizacijski tajnik NSije nedvomno resen človek, ki se zaveda teže izrečenih besed, to naj bi pomenilo, da, ob večkrat poudarjenemu pozitivnemu odnosu do desnih strank, s pojmovanjem demokracije in svobodnim opredeljevanjem nekaj ni v redu. Skoraj nemogoče si je predstavljati, da bi bil kdo od tistih, ki dajejo mleko in les, neposredno pozvan k opredelitvi za, v tem primeru, Slovensko ljudsko stranko. Večja verjetnost je, da obstaja v glavah ljudi politična samocenzura, ki po inerciji črednega nagona sledi sicer pričakovani in deloma logični opredelitvi. Navsezadnje se tako formalno ali neformalno izražena pripadnost izkaže za borno na vsakokratnih volitvah, na katerih ljudska stranka doživlja poraz za porazom. Na tajnem opredeljevanju je seveda težko ugotoviti, komu je namenil glas določen lastnik krave ali gozda, in resnici na ljubo, jih ni malo, ki se lahko tudi formalno pohvalijo z članstvom in plačevanjem članarine vsaj dvema političnima strankama. Zmeda je očitno precejšnja, kar nekaterim na levici in tudi desnici celo odgovarja, vendar bo treba za jasno oblikovanje političnega prostora storiti mnogo več od (ne)načelnega opredeljevanja za levo ali desno. Savinjčan DRŽAVNI IN LOKALNI FUNKCIONARJI ODLOČENI 'REŠITI' MACESNIKOV PLAZ BREZ ZAINTERESIRANE JAVNOSTI V molk zavito sprenevedanje O gibanju in sanaciji Macesnikovega plazu nad Solčavo je bilo v preteklem desetletju izrečenih že precej besed in porabljena precejšnja vsota javnega denarja za sanacijo, ki je med najbolj prizadete domačine namesto pomiritve vnesla nemir, katerega je država preko sodnih odločitev nadgradila s precejšnjimi denarnimi sankcijami za lastnike zemljišč, ki se z rešitvami državnih strokovnjakov ne strinjajo. Na srečo se je letos gibanje zemljišča precej upočasnilo, saj se je plaz v celem letu približal Solčavi toliko kot lani v dveh tednih. Sreča za domačine in očitno tudi za državne in lokalne uradnike, ki so se, kot kaže, odločili neprijetna vprašanja zainteresirane javnosti preprosto prezreti. urejanje hudournikov prepustilo sanacijska dela celjskim kolegom iz podjetja za urejanje vodotokov. Stem se, zaradi njim znanih razlogov, niso strinjali domačini, tako da je na podlagi sodne odločitve dogajanje na plazu nadzorovala tudi policija. Vinko Slapnik, občinski svetnik iz Podolševe, je bil do zadnjega prepričan, da bodo tudi strokovnjaki spoznali, daje izvedba variante B, ki predvideva rušenje gospodarskega objekta pri Spodnjem Ošovniku, nepotrebna. kjer strokovnjaki trmoglavijo s svojimi rešitvami. Dolgo sem opazoval teren in ludi vnajvečjih neuijih ni bilo toliko vode, da bi gnala mlin," pravi Slapnik, prepričan, da se hoče državna komisija za sanacije domačinom za vse nesporazume in povišane tone v medsebojnih pogovorih nekoliko maščevati. "Pri tem," pravi Slapnik, "je dobro, da se dela sploh izvajajo. Nenazadnjetudizaradi doline, kijezaradi drsenja zemlje dolgoročno gotovo ludi ogrožena." Trditve solčavskega občinskega svet- nika smo želeli preveriti pri državni komisiji za sanacije, konkretno pri predsednici Sonji Beseničar-Ahčan, ki skupaj s strokovnjaki, do trenutka nas-tajanjatega članka, ni uspela odgovoriti na tri v pisni obliki posredovana vprašanja. Zanimalo nas je, zakaj država vztraja pri sedanji izvedbi sanacije kraka B, čeprav po besedah občinskega svetnika tudivčasu avgustovskega deževja vpotoku mimoSpodnjegaOšovnika ni bilo več vode, kot jo potrebuje mlin za svoje delovanje. Po njegovem bi bila pametnejša in cenejša rešitev speljati vodo v potok pri Macesniku. Nadalje nas je zanimalo, če drži domneva, da se hoče komisija oziroma predsednica osebno domačinom ne- koliko "maščevati" za vse nesporazume in tudi nespodobne besede, ki so jih bili deležni v zadnjih letih, in nazadnje, s kolikšnimi sredstvi razpolaga ministrstvo za okolje in prostor v letošnjem letu za sanacijo plazuterdo kdaj bodo dela, kijih trenutno izvaja PUV Celje, dokončana. Domačini namreč očitajo, da seje porabilo preveč denarja za doslej slabo izvedeno sanacijo. Odgovore smo pričakovali do devetega septembra oziroma na osebno prošnjo Sonje Beseničar, ki seje želela posve-tovatisstrokovnjaki, nekaj dni kasneje. Beseničarjeva odgovorov ni posredovala, čeprav je bila vtem času na obisku v Solčavi, kjer naj bi, kot smo izvedeli neuradno, z županom Vojkom Klemenškom preučevala morebitne rezervne rešitve, kar naj bi razlagali, da država vendarle odstopa od dosedan-jihslališčglede izvedbesanacije. Dilemo smo seveda želeli razčistiti na mestu pogovorov, vendar bi bila lahko naša prisotnost na neformalnem srečanju strokovnjakov v Solčavi razumljena na- pačno. Tako je vsaj ocenil župan Vojko Klemenšek, ki naj bi bil na razpolago z vsemi informacijamitakoj posrečanjuz Beseničaijevo. Žal se tudi to ni uresničilo, saj je bila telefonska številka prvega moža Solčave, kljub drugačnemu dogovoru, vztrajno nedosegljiva. Savinjčan Po številnih zapletih in neuspešnih posegih, ki so davkoplačevalce stali precej denaijaje ljubljansko podjeljeza "Izvedba sanacije na Macesniku se izvaja kotjetreba in ni bila nikoli vprašljiva. Spori so se začeli zaradi variante B, Medtem ko na plazu potekajo sanacijska dela, se strokovnjaki in občina pogovarjajo o rešitvah, ki so za javnost ostale skrite (foto: Ciril M. Sem) Vinko Slapnik, občinski svetnik iz Podolševe: "Izvedba sanacije na Macesniku se izvaja kot je treba in ni bila nikoli vprašljiva. Spori so se začeli zaradi variante B, kjer strokovnjaki trmoglavijo ssvojimi rešitvami. Dolgo sem opazoval teren in tudi v največjih neurjih ni bilo toliko vode, da bi gnala mlin." MIR OTROKOM VSEGA SVETA Najmlajši akrobati zaplesali šolarjem Na igrišču pred Osnovno šolo Mozirje so člani plesno akrobatske skupina Flip iz Pirana v okviru praznovanja praznika občine Mozirje 27. septembra izvedli plesni musical z naslovom Mir otrokom vsega sveta. Z akrobatskimi plesi, kostumografijo in koreografijo so šolarjem predstavili svoje spretnosti, pridobljene na dolgih urah vaj in treningov. Skupina Flip iz Pirana je ena najboljših, če ne kar najboljša plesno akrobatska skupina iz Slovenije. Vanjo je vključenih več sto otrok iz primorskih krajev, od najmlajših pa do šolarjev in srednješolcev. Iz njihovih vrst izhajajo evropski prvaki, katerih akrobatske spretnosti, vključene v ples, se cenijo širom Evrope. Skupina zastopa Slovenijo na vseh večjih tekmovanjih, s katerih se ne vračajo brez doseženih najvišjih uvrstitev. To kaže njihov dober in pravilen pristop k delu z mladimi, ki zaradi rednih treningov ne posegajo po opojnih nevarnostih, s katerimi se dandanes srečujemo na vsakem koraku. Vsako leto v poletnem času organizirajo tabor za svoje člane, ki za mesec dni okupirajo mozirsko gozdno šolo. Le-ta jim je prirasla k srcu, saj jim nudi najugod- nejše pogoje za vadbo, mir za sprostitev in okolico za spoznavanje novega. Musical Mir otrokom vsega sveta so člani Flipa zasnovali kot bogato predstavitev svojega znanja. V to so vključili še bogatejše kostume, ki so jih mladi plesalci zlili v harmonijo veselja in dobre volje. Koreografije so njihove in kažejo redko videno domiselnost. Vse skupaj tvori pes- ter prikaz mladosti, ki ji ne manjka ustvarjalnosti, volje do uspeha in dolžnega spoštovanja do starejših. V zadnji točki prikaza so ponazorili otroke vsega sveta. Enim ne manjka ničesar, zopet drugi so lačni in bosi, vsi skupaj pa vredni lepega življenja. Vsi živijo pod istim nebesnim svodom, ki bi moral narode sveta povezovati, ne pa ločevati. Benjamin Kanjir HABIT D.0.0. Poštenost, vestnost in strokovnost je moto njihovih poslovnih običajev Habit d.o.o je od leta 1991 hčerinsko podjetje v 100-odstotni lasti Premogovnika Velenje, ki je registrirano za upravljanje s stanovanji. Je največji ponudnik storitev upravljanja z nepremičninami v Šaleški dolini. Politika podjetja temelji na poštenosti, vestnosti, strokovnosti in spoštovanju dobrih poslovnih običajev. Podjetje Habit želi postati najboljši in največji ponudnik storitev upravljanja s stanovanji in nepremičninami v Savinjsko-šaleški in Koroški regiji. Vpodjetju je trenutno ^zaposlenih iz različnih strok, od tega je 8 referentov (5 za področje upravljanja s stanovanji, 1 za posredovanje v prometu z nepremičninami, 1 za samski dom v Velenju in 1 za stanovanja velenjskega Premogovnika, s katerimi gospodarijo. V Habitu se zavedajo pomena dograjevanja in izpopolnjevanja znanja, zato veliko vlagajo v strokovno in funkcionalno izobraževanje svojih kadrov (študij ob delu, različne delavnice). Za svoje stranke so dosegljivi 24 ur na dan, za informacije in reklamacije tudi na "dežurnih" številkah 041 665 223 (za nepremičnine) in 041 646 721 (za upravljanje s stanovanji). Pon- osni so na pridobitev certifikata kakovosti ISO 9002, za katerega so letos izvedli uspešno potrditev z zunanjo presojo. Podjetje se ukvarja predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami (približno 60%), terzorganizacijogradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah. Izvajajo se tudi opravila v zvezi s stanovanjskimi najemnimi razmerji za Premogovnik Velenje. Ukvarja se z inženiringom, ki je povezan s popravili, vzdrževanjem, prenovo ali zamenjavo in obnovo dotrajanih elementov zgradbe. "Lastniki so s stanovanji kupili tudi skupne prostore, dele in naprave, ki imajo svoje življenjske dobe, zato potrebujejo vzdrževanje. Lažje je vsako leto opraviti del tega kot vse naenkrat," jejasen Anton Vetrih, vodja tehnične službe, ki obrazloži tudi, da firma vsako leto pripravi plane vzdrževanja za več let vnaprej, sredstva zanje pa morajo zagotoviti lastniki stanovanj, ki se ob pomoči upravljavca odločajo tudi o izvajalcu del. Ti morajo biti ustrezno registrirani in usposobljeni za izvajanje teh del. Vetrih vidi v novem stanovanjskem zakonu, ki se pripravlja, kar nekaj prednosti. "Ena takih je možnost lastnikov, da za lažje vzdrževanje objekta zbirajo sredstva na posebnem kontu, kjer lahko tudi stalno spremljajo, koliko sredstevje zbranih in za kaj se bodo uporabila. V Habitu to novost že uveljavljamo. Druga prednost, ki jo nosi nov zakon, je odločanje lastnik- ov stanovanj na zborih lastnikov: če na prvem zboru ne bo prisoten predpisan odstotek lastnikov za sprejemanje sklepov (50%), se v roku 14 dni skliče nov zbor. Takrat se ne glede na udeležbo večina prisotnih odloči o delu. Na ta način se bodo lastniki začeli obnašati še bolj gospodarno. V Habitu sklicujemo zbore lastnikov najmanj enkrat letno. Takrat pregledamo finančna poročila in plane dela. Udeležujemo pa se tudi sestankov, kijih sklicujejo lastniki sami." Med novostmi v podjetju Anton Vetrih poudari še novo položnico, iz katere je razvidno, kateri stroški so nastali in kako so se porazdelili. Trenutno so v Zgornji Savinjski dolini prisotni na treh objektih na Rečici ob Savinji in v Nazarjah. Za poslovanje v dolini so uredili pisarno na Zadrečki cesti 11 v Nazarjah, kjer je strankam vsak ponedeljek od 16 do 18 ure na voljo Goran Sl-atinek, ki je referent upravljanja za Zgornjo Savinjsko dolino in stanuje v Mozirju. Izobražuje se tudi na področju posredovanja v prometu z nepremičninami, tako da bo v Nazarjah v kratkem na voljo celovita storitev. Glede uradnih ur so se v podjetju Habitpripravljeni prilagajati strankam, v skladu s povpraševanjem pa bodo v dolini na voljo tudi pogosteje. Tomaž Pungartnik, referent za posredovanje v prometu z nepremičninami, je potrdil, daje zanimanje za nepremičnine tudi v Zgornji Savinjski dolini precejšnje, predvsem za spodnji konec - Mozirje, Nazarje in Rečico ob Savinji: "Savinjska je zanimiva z manjšimi hišami in kmetijami. Tudi v ponud- bi je vsak dan več nepremičnin," pove Pungartnik in poudari, da pri teh poslih najprej preverijo, če je urejeno lastništvo. Posebej previdni morajo biti pri dedovanjih in pri možnostih dvojnih prodaj. Prodaja in nabava nepremičnin je kompleksna dejavnost, v kateri žal prihaja tudi do številnih izigravanj in sleparij, ki lahko precej otežijo postopek in obremenijo vpletene. Ravno zato je strokovno posredovanje toliko bolj dobrodošlo in priporočljivo. Z njim se izognemo tudi neresnim telefonskim klicem in ogledom, v celoti se uredi prenos lastništva (ara, prodajna pogodba, cenitev...) in se zagotovi zanesljivo izvajanje dogovorjenega (plačilo, izselitev, izročitev dokumentacije, primopredaja). V podjetju Habit imajo kar štirje zaposleni licenco za opravljanje prometa z nepremičninami (licenco IBN Informacijske baze nepremičnin ali/in Gospodarske zbornice Slovenije). Pri njihovih nepremičninskih posrednikih stranka pridobi vse potrebne informacije o nepremičnini, na voljo je ogled digitalne fotografije nepremičnine in ogled nepremičnine z agentom, kakor tudi svetovanje pri finančni konstrukciji izvedbe posla (pridobivanje kreditov in drugih finančnih virov, časovno usklajevanje). Ogledi in informacije pri posredovanju nepremičnin so brezplačni. Dodatne informacije o podjetju in del njihove ponudbe na področju posredovanja pri prodaji nepremičnin si je možno ogledati na njihovih spletnih straneh http:/ /www.rlv.si/habit Vesna Petkovšek Goran Slatinšek, referent za Zgornjo Savinjsko dolino upravljanje s stanovanji, d.o.o. Prodaja in nabava nepremičnin je kompleksna dejavnost, v kateri žal prihaja tudi do številnih izigravanj in sleparij, ki lahko precej otežijo postopek in obremenijo vpletene. Ravno zato je strokovno posredovanje toliko bolj dobrodošlo in priporočljivo. Z njim se izognemo tudi neresnim telefonskim klicem in ogledom, v celoti se uredi prenos lastništva in se zagotovi zanesljivo izvajanje dogovorjenega. VITEZ JOŽEF CIRAJ, NOVOIMENOVANI SLOVENSKI KONZUL V ŠVICI Slovenski narod je s svojo pridnostjo in iznajdljivostjo izjemno perspektiven Pred odhodom v Bern (na slovenskem veleposlaništvu v Švici službuje od 20. septembra), kjer je Jožef Ciraj prevzel mesto slovenskega konzula, smo ga obiskali na domu v Gmajnici pri Komendi, kjer sta si z ženo dr. Marto Ciraj, sicer državno podsekretarko na ministrstvu za zdravstvo, ustvarila prijeten dom. Njuno življenje poleg službenih obveznosti in dejavnosti, ki se jim predajata v prostem času, zapolnjujejo štirje otroci, ki sta jima na lestvici vrednot na prvem mestu: najstarejši Izak Matej (obiskuje 4. letnik pravne fakultete), Anja Marija (2. letnik mednarodnih odnosov na politologiji), Arnold Oton (2. letnik škofijske klasične gimnazije) in najmlajša Vita Marta, ki se s komaj 13. meseci pripravlja k temu, da bo shodila. Jožef Ciraj je v vlogi diplomata, viteza in strastnega zbiralca nedvomno človek, ki ima kaj povedati. Galerijo Ciraj, ki sojo leta 1991 odprli v kletnih prostorih njihove hiše, je obiskala že vrsta odmevnih imen iz slovenskega in mednarodnega političnega, religioznega in širšega kulturnega področja. O tem pričajo fotografije in zapiski, skrbno urejeni v obširnem Cirajevem arhivu. Zato, kot pravi, za dostop do vsakega podatka potrebuje največ 2 minuti časa. - Šolanje vas je v zgodnjih letih zvabilo, da ste zapustili Zgornjo Savinjsko dolino, in takoj zatem se je začela vaša diplomatska kariera. Bi nam na kratko, kolikor se to da, opisali svojo pot? Najprej naj povem, da sem z Zgornjo Savinjsko dolino še vedno zelo povezan. Tam je moja mama, Jožefa Ciraj, ki živi v Šentjanžu, sestra in široko sorodstvo. In seveda Savinjske novice, ki jih redno dobivam in prebiram, kjerkoli po svetu sem. V osnovno šolo sem hodil na Rečico ob Savinji, nato v gimnazijo Poljane, študiral sem zgodovino in geografijo na pedagoški akademiji in kasneje politologijo oziroma mednarodne odnose na takratni Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani. Potem sem šel v Beograd na diplomatsko akademijo za 2 leti. Kot takrat najm-lajšijugoslovanski diplomat sem bil poslan za vicekonzula v Gradec. To je bilo čudovito obdobje. Po vrnitvi sem bil nekaj časa v zvezni diplomaciji v Beogradu, po osamosvojitvi pa sem bil prevzetvslovensko diplomacijo. Bil sem eden tistih, ki smo se izjemno zavzemali za samostojno Slovenijo. Postal sem namestnik vodje in nato vodja diplomatskega protokola v zunanjem ministrstvu. V tem času smo organizirali prve državniške obiske. Spomnim se, da je bilo po priznanju slovenske sa- mostojnosti s strani Evropske unije ob prvem, na hitro prijavljenem obisku predsednika države, to je bil italijanski predsednik Francesco Cossiga, težko najti deklico, ki bi mu izročila rožico. Tako, da mu je šopek izročila moja hčerka Anja Marija in mu izrazila dobrodošlico. Za tem smo imeli še veliko zanimivih obiskov, od kitajskega zunanjega ministra do zelo prijetnega obiska islandskega zunanjega ministra in njegove soproge, na katere me še sedaj veže prijateljstvo. Leta 1993 sem šel na šolanje vdiplomat-skem protokolu v Vatikan in nekaj kasneje v Stockholm. Ko smo že veliko uredili za papežev obisk, sem šel leta 1996 za konzula v Bonn. Na reki Ren sem pustil del svojega srca. To je bilo prijetno, čeprav zahtevno delo. Ko seje vlada 1999 leta selila, smo se preselili v Berlin. Tam sem doživel novo leto 2000. Proslavili smo ga s prijatelji naših otrok. Organizirali smo jim izlet z vlakom, v Berlinu pa so imeli nastop za tam živeče Slovence. Za mladino je bilo to nepozabno doživetje. Ko sem se vrnil iz Berlina, sem bil v sektorju za zahodno, severno in srednjo Evropo na ministrstvu za zunanje zadeve. Bil sem tudi tajnik slovenskega dela mešane komisije Slovenija - Flandrija in sekretar pogajalske skupine za sklenitev sporazuma z Valonijo. No, in sedaj so me imenovali za novega slovenskega konzula v Švici. - Za kako dolgo odhajate v Bern? Odhajam za štiri leta, kolikor je mandat. Bil pa sem že tam 6. in 7. septembra, koje bil minister Rupel na uradnem delovnem obisku pri kolegu Josephu Deissu. Zraven je bila tudi ministrova soproga Marjeta Ana Rudolf-Rupel, kar je zelo pomembno, ker ima tak obisk višji rang. Lepše se stvari odvijajo, če je tudi damski program. Ko sem bil šef diplomatskega protokola, se spominjam, da je bila organizacija takega obiska bolj naporna, ampak obisk sam je veliko bolj resen, ker se ga bolj temeljito pripravi. Partnerja se doma pogovarjata o obisku, ki zaradi tega ostane bolj vsajen v spominu. Določene beležke ostanejo na nočni omarici, kar je čisto nekaj drugega. - Kako pa vaša družina sprejema odhod? Ko sva se leta 1975 takrat s punco spoznala na Nizozemskem, sem ji pripovedoval o moji želji postati diplomat, Čeprav so se nekatere stvari zdele težko uresničljive, mi je že takrat rekla, da me v karieri ne bo ovirala. To seje zgodilo tudi letos, ko me je sredi počitnic generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve poklical in so me vprašali, če bi postal slovenski konzul v Švici. Žena seje s tem strinjala. Ponavadi vedno tudi nekaj odnesemo od teh mandatov v tujini. Naši otroci imajo poleg slovenščine še kakšen tuj jezik, ki ga lahko smatrajo skorajda kot materni. Že kar nekaj časa se učimo francosko. Tudi hčerka je zdaj v Franciji, v teh počitnicah že drugič. To se financira seveda iz najinega žepa. Zdi se nama, da je to največ, kar lahko storiva za perspektivo najinih otrok. - Kako se znajdete v vlogi konzula? Biti slovenski konzul je lepo, je lažje, ker se zavedaš, da je slovenski narod priden. Ravno v tej pridnosti, iznajdljivosti slovenskega naroda vidim veliko perspektivo. Zame je središče sveta Slovenija. Ne morem pomagati, ampak to je izhodišče, ki mi daje toliko energije in volje. - Veliko svojega časa poleg družini in službi namenite svojemu hobiju - zbiranju starih predmetov. Kaj vse obsegajo vaše zbirke? Ravno danes (14. september, op. novinarja) sem bil z otroki na srečanju starih motorjev v Cerkljah na Gorenjskem, kamor smo se odpravili z delom naše zbirke Tomosovih kolibrijev. Imamo 10 mopedov, slovenskih izdelkov, ki smo jih obnovili praktično do perfekcije. Imamo tudi 10 starinskih koles, večinoma so predvojne. Eno je iz Gornjega Gradu od notarja Rosina, potem je prvo žensko kolo iz Grušovelj in prvo žensko kolo iz Šentjanža. Zbiram tudi druge stvari povezane z Zgornjo Savinjsko dolino, mape gradiv - zapiskov o dolini. Iz Amerike, ko sem bil tam leta 1998 in so pisali o zgodovini Mozirja, sem časopis poslal tudi Savinjskim novicam. Vitez Jožef Ciraj na vrtu svoje hiše v Gmajnici pri Komendi (foto: VP) - Katere predmete še zbirate poleg starih koles in motorjev? Kovance-stardenar, stare ure,stare dokumente in stare medalje. Posebno ciljno zbiram dokumente iz 1. svetovne vojne, ker bom, če bo vse po sreči, v Galeriji Ciraj od leta 2014 do 2018 organiziral razstavo na temo 100 let po prvi svetovni vojni. Precej imam fotografskega in dokumentarnega gradiva, nisem pa ravno zbiralec orožja. Čeprav tudi to sprejmem, če mi ravno pride pod roke. Tako mi je sin Izak Matej prinesel prednji del težke granate, ki jo je našel ob Soči. Tudi knjige so moja ljubezen in gramofonske plošče. Operno diskoteko sem podedoval po gospodu, ki je bil lekarnar v Chicagu, - Še ena zadeva je, na katero ste zelo ponosni -pred leti ste bili sprejeti v malteški viteški red. Kakšni so vaši spomini na ta dogodek? V Sloveniji je bil zadnji vitez imenovan leta 1927, potem ni bil nihče več. Jaz sem bil predlagan s strani potomca habsburške družine. Na to je vplivala usoda, da sem se v danem trenutku znašel v Gradcu, kjer so me opazili določeni ljudje. Bil sem sedem let pripravnik, nekako na preizkušnji, nato meje knez Liechtenstein povzdignil v viteza 10. julija 1993, To je bila zame velika čast in obenem odgovornost. Odprla so se mi še dodatna obzorja. Zlasti, ko sem bil konzul v ZR Nemčiji, je bilo zame lažje delati, ker sem imel določena vrata vedno odprta. Vrhnji sloj diplomacije v zahodni Evropi izhaja iz starih družin, ki so tudi po pravilu v malteškem viteškem redu. Že prvi teden so me z odprtimi rokami sprejeli. Bil sem na "ti" z mnogimi, za katere si ne bi niti mislil, da bi sploh lahko imel dostop do njih. - Kdo lahko pridobi naziv malteškega viteza, kako do tega pride? Včasih so bila pravila zelo stroga. Pridobil gaje lahko le nekdo, kogar družina je že nad 200 let plemiška. Sedaj to ni več tako strogo. Malteški viteški red potrebuje osvežitev, iščejo nove ljudi, ampak po ključu, da so le-ti nekaj naredili, da imajo civilne zasluge. Pomembni niso le mentalno zdravje, izobrazba, družina in obnašanje, temveč tudi materialni status, kar pomeni, da si sposo- ben poleg sebe preživljati še koga drugega. Biti malteški vitez pomeni tudi pomagati drugim. Skupaj z družino se mi včasih posreči kakšna humana gesta. Moja žena je predsednica dobrodelne ustanove Petra Pavla Glavarja, ki štipendira talentirane, prizadevne dijake in študente, ki po pravilu izhajajo iz socialno šibkejšega okolja. - Kako se status viteza odraža v vsakdanjem življenju? Postavili ste pred vprašanje, ki ga nisem pričakoval. Moje življenje je dosti bolj izpolnjeno. Je sicer več obveznosti, odpirajo pa se tudi nove relacije. Vstajam 15 do 5, pridem prvi v službo in še pred tem postorim marsikaj. Prej pri zgodnjem vstajanju nisem biltako dosleden. Enostavno sem ugotovil, da je čas treba koristno živeti in da se ga da čudovito izkoristiti. Moj očeje rekel: Bika lovi za rogove, dan pa pri jutru. - V bližino Komende ste se preselili leta 1988. Je bil izbor kraja naključje ali je povezan z zgodovinskim podatkom, da je bilo to območje nekdaj posest (komenda) malteških vitezov? To je daljša zgodba. Včasih sem bil kot osnovnošolec na Rečici ob Savinji ministrant. Duhovniki so me poslali na duhovne vaje v Ljubljano. Spoznal sem fante iz cele Slovenije, ampak fantje iz Komende so bili najbolj organizirani. Vedno sem se spraševal, kako to, da so ravno ti fantje tako prizadevni? Proti koncu študija seje pokazala priložnost in kasneje smo se preselili sem. Pisatelj Ivan Sivec, ki seje sto tematiko tudi ukvarjal,je na nekem predavanju rekel, da je vitez Jožef moral priti v Komendo, Tako so nanesle konstelacije. - Kljub številnim diplomatskim, viteškim, družinskim obveznostim in zbirateljstvu si še vedno poiščete čas tudi za obisk Zgornje Savinjske doline... Zelo rad prihajam, je pa res, da mamo velikokrat obiščem vvečernih oziroma nočnih urah. Nazadnje sem bil za botra svojemu nečaku in sem ponovno čudovito doživel Zgornjo Savinjsko dolino, kjer si rad "napolnim akumulatorje". Tam imam vse svoje sorodstvo. Že od samega začetka sem zvest bralec Savinjskih novic. Svoj čas sem gostil gospoda Videčnika v Gradcu, koje raziskoval zgodovino Mozirja in druge stvari. Tega se rad spominjam. Rad bi povabil Savinjske novice tudi v Bern. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek NAZARJE Koroški večer v kulturnem domu Po celodnevnem obisku delegacije koroških Slovencev v občini Nazarje ter srečanju s predstavniki in župani savinjskih in šaleških občin, popoldne pa še s predstavniki gospodarstva obmejnega sodelovanja, so v kulturnem domu v Nazarjah pripravili domači pevci ter pevci iz Pliberka nepozaben koroški pevski večer. Za dobrodošlico zamejskim pevcem so nekaj pesmi zapeli člani Mešanega pevskega zbora Nazarje, nato pa je vse prisotne (žal maloštevilne) obiskovalce pozdravil župan Občine Nazarje Ivan Purnat. Mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka in nato še fantovski kvintet Foltej Hartman sta v nepozabnem koncertu izvedla številne pesmi Milke Hartman ter druge slovenske narodne pesmi. Pevsko srečanje je bilo nedvomno prelepo doživetje, kije ostalo vsem pri srcu. Gotovo tudi gostom, ki so se zvečer zadržali z gostitelji še na prijaznem družabnem srečanju. Jože Miklavc Mešani pevski zbor Podjuna ob nastopu v kulturnem domu v Nazarjah (foto: Jože Miklavc) JASNA KLEPEC, DIREKTORICA SAVINJSKO - ŠALEŠKE OBMOČNE RAZVOJNE AGENCIJE Pospeševanje poslovnega sodelovanja v lokalnem okolju Srečanje malega in velikega gospodarstva, tako se je imenovalo v preteklih letih, je preraslo regijske okvire in zaprtost posameznih združenj in ustanov, zato bo v oktobru in novembru v Velenju, Mozirju in Šmartnem ob Paki potekalo 5. srečanje gospodarstva v Savinjsko-šaleški regiji, na katerem bodo sodelovale tudi največje in najuspešnejše firme s tega območja. Dejstvo je, da se tako kot celotno slovensko gospodarstvo tudi savinjsko-šaleški gospodarski subjekti soočajo z izzivi globalizacije, posledicami občutnega padca rasti na nekaterih tradicionalnih trgih in seveda vse hujšimi pritiski konkurence. Osrednji poslovni dogodki se bodo zvrstili od 17. do 19. oktobra. Letošnje srečanje je razdeljeno v tri vsebinske sklope in sicer plenarni in poslovni del ter okrogle mize. Na plenarnem delu bodo večji sistemi kot so Gorenje, BSH, Era, Premogovnik in prvič tudi novomeški Revoz predstavili svoje razvojne usmeritve in nakazali možnosti, kjerse lahko mala in srednja podjetja vključujejo v njihove proizvodne in poslovne programe. Kot rečeno, bo letos sodeloval tudi Revoz, saj se želimo z letošnjim srečanjem odpreti v širši slovenski prostor. Po tem delu sledi v Rdeči dvorani odprtje poslovne razstave, kjer bodo podjetja predstavila svoje proizvodne in storitvene programe. Razstava bo prodajna, ob strokovnih in poslovnih temah bomo poskrbeli tudi za kulturne in zabavne dogodke, predvsem pa za odlično promocijo celotne prireditve. V popoldanskem delu sledi okrogla miza, o Možnostih kooperacijskega sodelovanja, ključna tudi za mala in srednja podjetja in sicer zato, ker bodo ob tej priložnosti potekali neposredni pogovori med odgovornimi za posamezna področja nabave v velikih podjetjih in med manjšimi podjetji. Veliki sistemi bodo predstavili, na kakšen način se bo pri njih organiziral kooperantski in dobaviteljski odnos. - Iz povedanega je mogoče razbrati, da želite srečanje uokviriti v povsem konkretne oblike nadaljnjega sodelovanja predvsem med malimi in velikimi sistemi. Za nas je ključnega pomena, da direktorji podjetij in samostojni podjetniki predstavijo aranžiranje cvetja 10 , Na trgu 2,3330 Moziije daril Telefon: 839-46-75 Nudimo vom veliko izbiro: - lončnih krizantem - raznobarvnih mačeh - sveč... 1 ZBIRAMO NfìfìOCILfì Zfì f 1. NOV6MR6RSK6 suhe in sveže aranžma j o Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00 Jasna Klepec o 5. srečanju gospodarstva v Velenju programe podjetij, tako na poslovni razstavi in na okrogli mizi, ki smo ji dali naslov Možnosti kooperacijskega sodelovanja. Dejstvo je, da celoten projekt, v katerem so poleg nas organizacijsko vključeni obe Območni obrtni zbornici iz Velenja in Mozirja ter Savinjsko - šaleška območna gospodarska zbornica, namenjen pospeševanju poslovnega sodelovanja v lokalnem in širšem okolju. Podjetjem želimo pomagati pri vstopanju na evropske trge. Dejstvo je, da bodo podjetja morala prilagoditi svoj način dela in iskati določene možnosti skupnega nastopa tudi na tujih trgih ne samo doma. S tem namenom smo letos pripravili posebno okroglo mizo in povabili v času trajanja razstave tudi razne institucije, ki pospešujejo podjetništvo na lokalni in državni ravni pa tudi Evro info center, ki sodeluje z 270 podobnimi centri v Evropi. Osnovna naloga teh cen-trovje, da malim in srednjim podjetjem pomagajo pri vključevanju na tuje trge. - V preteklih letih je bilo precej besed namenjenih konkretnim oblikam turističnega povezovanja, ki očitno ni zmoglo zaživeti v želeni obliki? Med ostalimi dogodki, kise bodo zvrstili v oktobru in novembru, je za Zgornjo Savinjsko do- lino potrebno izpostaviti okroglo mizo o turizmu, ki bo 24. oktobra v Mozirju, in pogovor na temo podeželja, ki bo v Šmartnem ob Paki. Osnovne teme turistične okrogle mize so usmerjene v nadaljevanje lani zastavljenega. Gre za poslovni dogovor o skupnih nastopih in oblikovanju skupnih turističnih produktov, s tem, da letos dejansko ocenjujemo, da bomo lahko predstavili dva dobra primera sodelovanja. Poleg tega je naša želja predstaviti projekt o skupnem promocijskem materialu za Zgornjo Savinjsko dolino, ki smo ga izdelali lani, vendar še ni bil realiziran. Za letos smo se s ključnimi nosilci iz Zgornje Savinjske doline že dogovorili za načrtovano predstavitev in potem zagon v smislu zbiranja finančnih sredstev in kasnejše realizacije vsaj prve faze tega projekta, to je tiskanje promocijskega materiala za Zgornjo Savinjsko dolino. - Ob podjetništvu je v enaki meri pomemben tudi razvoj podeželja... Za ljudi, ki živijo na tem območju, bo nujno potrebno poiskati nove zaposlitvene možnosti. Na kmetiji je namreč problem, da od same osnovne dejavnosti ni mogoče preživeti, in če želimo ohraniti ustrezno poseljenost, bo potrebno vložiti določene napore. Ugotavljamo, daje razvoj možen samo ob izgradnji določene skupne infrastrukture. Dejstvo je, da vsaka kmetija ne bo sposobna vlagati v predelovalne obrate in resno načrtujemo, da se bo v naslednjem letu možno na osnovi pripravljenih projektov prijaviti na določene razpise. Stem, ocenjujem, so na nek način dane določene možnosti za razvoj podeželja. Na tej delavnici želimo predstaviti projekte, ki so letos razvojno že uspeli v smislu pridobivanja sredstev. Na nek način želimo dokazati, daje z dobrimi projekti mogoče priti do razvojnih sredstev. Savinjčan Agrarna skupnost PETELINJE« Gornji Grad PRO DA J A B U KOVA DRVA ZA KURJAVO Zainteresirane kupce prosimo, da pokličejo telefonsko številko: 03 584 30 79 Agrarna skupnost PETELINJ EK, 3342 Gornji Grad. Maks Mermal, Spodnji trg 20, Gornji Grad. Vsa naročila bomo sprejemali do razprodaje drv. PRIHAJA Dovoljeno do mostov na Kropi OBVOZ Radmirje Prometni znak s letih od poplave] odprta le do Boc (foto: E M S) Nova serija BMW 5 Pripnite pasove in se pripravite na prihodnost. Višji srednji razred bo v letu 2003 dobil hudo konkurenco v obleki nove serije 5. BMW se s prenovljeno serijo 5 želi zavihteti ponovno na vodilni stolček, kjer mu štrene mešata mercedes E in audi A6. BMW je že do sedaj s svojo serijo 5 predstavljal vrh ponudbe v višjem srednjem razredu, kjer je bitka za poslovneže in uspešna podjetja z leti vedno hujša. Prestiž in luksuz za mlade povzpetnike! Igor Pečnik Oblikovno nova serija 5 ne izvira iz popolnoma nove serije 7, ampak predstavlja korak naprej pri oblikovanju, Vodilni možje v BMW-ju so se odločili, da mora vsaka serija imeti svoj značilni design, To pomeni, da se tudi nova serija 3 ne bo spogledovala z večjim bratom, ampak bo imela svoj lastni jaz. Sprednji del nove petice deluje prestižno in bogato. Veliki ledvički in ledvičasto-mandeijaste oči ga v primerjavi s serijo sedem spremenijo v pravega lepotca, ki bo s svojo eleganco očaral tudi marsikatero žensko dušo. Bočna linija je ostra in izrazita in se prevesi v zadnji del, ki oblikovno prav gotovo izhaja iz sedmice, vendar deluje nežneje in privlačneje. Nova petica je odrasla v vseh pogledih. Dolžina seje povečala na 4,841 mm, bistveno pa je povečanje prtljažnega prostora na 500 litrov, kar bo mladim družinam omogočalo brezskrbne počitnice. Notranjost v grobem spominja na sedmico, vendar je preglednejša in uporabnejša, saj so pri BMW-ju poenostavili sistem iDrive, ki sedaj ne prestraši starejših uporabnikov. Bistvena sprememba je na volanskem mehanizmu, kije postal aktiven in tako omogoča vozniku popolnejši stik s cestiščem. Pri motorni tehniki zaenkrat nič pretirano novega. Bencinski motorji z direktnim vbrizgom še nekako čakajo, pri dizlih pa je prišlo do povečanja moči, saj bo 520d razvil 150 ks, 5252 d kar 184 ks in 530 d ponosnih 218 ks, da 540 d z 258 ks niti ne omenimo, Kdor se je zagrel In razvnel, naj počaka do IAA v Frankfurtu 2003, kjer bo predstavljena nova serija pet, ta datum obenem predstavlja začetek prodaje. Kdor pa bi rad počakal natouringa, kije po mojem mnenju najlepši BMW turing do sedaj, pa bo počakal do 2004. No, pa še nekaj obresti bo do takrat! Aha, da ne pozabim: serija 6 bo coupe iz serije 5, pa dober tek! Zaprta" cesta skozi Zadrecko dolino? Leta 1998 je poplava, ki je prizadela predvsem zadrečki del Zgornje Savinjske doline, porušila tudi precej neugleden most na Kropi in od takrat v Nazarjah na odcepu na "zadrečko cesto" prometni znak opozarja voznike, da je cesta odprta samo do Bočne oziroma Krope. |P preventivo poskrbljeno že pred kot tujcev. In ne nazadnje, znak je Za domačine, ki so jim zadeve znane, vseskupaj ni posebej moteče, razen toliko, da tudi po štirih letih nekomu še ni uspelo odstraniti opozorila. V večjem precepu se znajdejo tujci, kijim različne možnosti dostopa do posameznih zgornjesavinjskih krajev niso dobro znane, zato morajo pri iskanju želenega cilja pač up- poplavo. treba postaviti tudi v Gornjem Gradu, Domnevamo, da v nekaj letih var- saj ni nikjer mogoče zaslediti, da je nost cestne infrastrukture ni kaj pri- omenjena cesta enosmerna. Od da boljša kot pred poplavo. Vprašanje je tudi, ali je treba nastopiti z vsemi sredstvi, da bo cesta zaprta tudi za vsega bo še najbolj res, daje potrebna temeljite in celovite obnove, v nasprotnem bo uporabna samo še za domačine. Ce seveda drži, daje var- traktorje in delovne stroje, nost domačinov vredna vsaj toliko ! Savinjčan oštevati prometno signalizacijo, ki bi tudi drugače morala biti zakon za vse cestne uporabnike. Neuradno smo sicer izvedeli, daje uporaba celotnega cestnega odseka Nazarje-Gornji Grad omejena zaradi dotrajanih mostov na omenjeni relaciji, vendar se samoumevno postavlja vprašanje, zakaj ni bilo za uTjjiijiJTr seikvjs Janez Marolt, s.p. Mozirje Naslov: SERVIS GUM MAROLT s.p., Cesta v Loke 10. 3330 Mozii Telefon: 03/ 839 42 70, fax 03/ 839 42 71, GSM 041/ 690 004 VELIKA IZBIRA ZIMSKIH PNEUMATIK BFGaadrich NLB d.d, Trg republike 2, Ljubljana; oblikovanje: BJFUTURA DDB informacije o stanju na vašem računu plačilo položnic, plačilnih nalogov in prenos sredstev računi prijava/odjava delovnega računa, povišanje limita, vezava depozita sprememba bančnega PIN, sprememba naziva računa pregled zadnjih štirih transakcij SMS opozorila o stanju vašega računa pod/nad določenim zneskom telefonska številka klicnega centra NLB Moba NLB je nov način bančnega poslovanja, ki omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev preko mobilnega telefona. S pomočjo Mobe NLB lahko z banko poslujete kjerkoli in kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB, izpolnite vlogo v najbližji bančni poslovalnici ali spletni poslovalnici Klik NLB, v mobilnem telefonu pa zamenjajte svojo SIM kartico z novo, ki jo kupite v Mobitelovih centrih. Poslujte z banko v hitrem ritmu sodobnega življenja. Zaenkrat le za uporabnike Mobitel GSM. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Velenje ■■umu DOMOZNANSKI VEČER Volitve v trgu Mozirje nekoč Bliža se čas jesenskih volitev in da bi se poučili, kako pomembne so volitve, sta nam Občina Mozirje ter Knjižnica Mozirje v mozirski galeriji pripravili domoznanski večer z narodopiscem Aleksandrom Videčnikom. Pred poučnim delom večera se je pri klavirju predstavila Neva Port, učenka glasbene delavnice Osminka. in« r n V predvolilnem času so v mozirski galeriji pripravil domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom o volitvah v trgu Mozirje nekoč (foto: Ciril M. Sem) Današnje volitve so zelo kompleksen način izražanja človekove volje in mnenja, ki ima zaradi svoje zapletenosti korenineže v samih začetkih človekove socializacije. Aleksander Videčnik je svoje predavanje pričel z zgodnjim fevdalizmom, takrat so na vaseh že poznali mirovne razsodnike, imenovane rihtarji. V poznem fevdalizmu so v Avstro-ogrski že imeli mestne magistrate, na čelu katerih so bili sodniki, voljeni zjavnim odločanjem. Pravico do volitev so imeli samo gospodarji svobodnih družin, njihovo odločitev pa je morala potrditi še gospoda. Poleg volitev za sodnike so poznali tudi volitve v srenjo, t.i. trge, kjer prav tako volijo samo moški, ki s svojim delom ustvarjajo premoženje. Ženska se pojavlja kot volilna upravičenka, ki ne sme voliti, čeprav ima zaradi davčnega cenzusa to pravico. To so bile predvsem vdove trških mojstrov. Da so lahko oddale svoj glas, so morale pooblastiti moškega, ki je to storil zanje. Sredi 19. stoletja so nastajale občine, kjer so volili vjavno upravo. V Mozirju smo imeli edinstven primer, koje zadnji sodnik Janez Lipoid postal tudi prvi župan. Volitve za sodnika v Mozirju so bile sprva še na prostem, odločali so se javno. V Mozirju sta znani predvsem dve lokaciji, kjer so takšna odločanja potekala; pri Tribučevi lipi in pri kasnejši gostilni Lipa. Volilna pravica, kot temeljna državljanska pravica, je bila po avstrijski zakonodaji sprejeta v letu 1848. To so bile prve aktivne in pasivne volitve, volili so lahko samostojni moški nad 21 let. Davčni cenzus je bil v Avstriji merilo za pravico do volitev vse do leta 1907, ko je prišlo do splošne volilne pravice. Prvi pojav, da so ženske kjerkoli na Slovenskem lahko volile, je bil v Ljubljani v letu 1910, smele pa so voliti po načelu premoženjskega in inteligenčnega cenzusa. V letih 1921/ 22je bil sprejet prvi jugoslovanski zakon o volitvah. Volili so lahko vsi moški, z izjemo oficirjev, vojakov in določene vrste delavcev. Šele leta 1944, ko so bile na svobodnih ozemljih prvič volitve v organe ljudske oblasti, se pojavi enaka volilna pravica tudi za ženske. Na koncu poučnega predavanja je Videčnik vsem zbranim pokazal izkaznico iz leta 1911, s katero se je volivec moral izkazati na tedanjem volišču. Dokaz, kako resno so pojmovali volitve, pa je cela stran sankcij, ki so volivca poučile, kaj lahko in kaj ne sme. Po končanem predavanju seje v galeriji razvila zanimiva diskusija na to temo. Tatiana Golob DOM DUHOVNIH VAJ V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM _ __ Škof Franc Kramberger blagoslovil obnovljeno Poleg skrbi za dušno in duhovno blagostanje župljanov je glavna skrb vsakega župnika tudi nenehno obnavljanje cerkvenih objektov, sakralnih spomenikov in raznih predmetov, ki imajo pomembne vloge pri liturgiji. Tega se zaveda tudi mozirski župnik Sandi Koren, ki se je skupaj s farani 29. septembra veselil novih, potrebnih pridobitev. V Šmihelu so proslavili obnovljeno župnišče (foto: Benjamin Kanjir) Tega dne je bilo v Šmihelu nad Mozirjem še prav posebej slovesno. Vaščani so praznovali god svojega zavetnika in zavetnika domače cerkve. Na slovesnosti se jim je pridružil tudi mariborski škof Franc Kramberger, ki se je z veseljem odzval njihovi prošnji. Povabljen pa je bil s prav posebnim namenom. V cerkvi je že dolga leta stal krstni kamen, kije klical po obnovi. Zob časa je naredil svoje, potrebna je bila temeljita restavracija, kije bila uspešno izvedena pred parimi meseci. Po blagoslovu pa so klicali tudi obnovljeni prostori župnišča. Pritličje je bilo pred časom že obnovljeno, zgornji prostori v prostrani stavbi pa so samevali že dolga desetletja. Ker se povsod kažejo potrebe po takšnih prostorih, seje župnik s ključarjema odločil, da se lotijo temeljite obnove. Prostori so tako v dolgih mesecih napornega dela dobili povsem nove oblike, nove pode, stropove, stene, kopalnice, sanitarije in vse ostalo, kar spada zraven. Stavbo so namenili za srečanja in duhovne vaje mladine, ministrantov, birmanskih skupin in vseh ostalih, ki bodo to želeli. Vrata so odslej odprta na stežaj. V vasico pod obronki Mozirske planine z obnovo in prenovo župnišča prihaja nov veter. Pa ne veter sprememb, saj domačinom gostoljubnost ni tuja, prej bi lahko rekli, daje zanje že kar pregovorna. Veter, ki prinaša nekaj novega, nekaj, kar bo vse skupaj obogatilo in poneslo ime vasice izpod mozirskih planin širom po Sloveniji. Benjamin Kanjir DR. ANTON DOLENC RAZTAVLJA V MOZIRJU Vse njegovo delo je naravnano k človeku, človečnosti Zavod za kulturo Mozirje je ob občinskem prazniku prvi torek v oktobru pripravil razstavo likovnih del slikarja prof. dr. Antona Dolenca, ki so ga letos razglasili tudi za častnega občana Občine Mozirje. O slikarju in njegovem deluje spregovorila Terezija Bestelj, akademska slikarka. Anton Dolenc, slikar in zdravnik, je rojen Rečičan. Oče je bil rezbar podobar, zato gaje potreba po umetniškem izražanju spremljala iz otroških let. S svojimi delije v likovnem svetu prisoten že pet desetletij. Do sedaj je imel že več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini. Doktor Anton Dolenc je izrazit humanist. Vse njegovo razmišljanje in delo tako na področju medicine kot v slikarstvu je naravnano k človeku, človečnosti. Njegovi človeški liki predstavljajo različno socialno tematiko. Ljudje na njegovih slikah nosijo različna sporočila, vloge, poslanstva. Kompozicije slik so po besedah Terezije Bastelj uravnotežene tako količinsko kot kvalitativno. Osebe so samo lupina globljih vsebin. Pomembna sestavina Dolenčevega slikarstva je po mnenju Basteljnove barva, s pomočjo katere okarakterizira naslikano ali pa doda le tehnične poudarke. Zanj so značilne toplo-hladne kombinacije s prevladujočimi barvnimi skladi. Otvoritev razstave likovnih del dr. Antona Dolenca so popestrili s kratkim kulturnim programom, v katerem se je s francoskimi šansoni predstavila Sonja Lovrenčič ob spremljavi Tomaža Gučka. Marija Sukalo Dr. Anton Dolenc (desno) v družbi prijateljev ob otvoritvi razstave njegovih Slik (foto: Ciril M. Sem) Tomaž Guček in Dolenčev prijatelj iz študentskih let Janez Svečnik sta po otvoritvi razstave presenetila obiskovalce s spontanim igranjem, ki je pričaralo čudovito vzdušje (foto: Ciril M. Sem) DRUŠTVO GORNJESAVINJSKIH LIKOVNIKOV GAL V Šentvidu pri Stični zelo uspešni Ljubiteljski kiparski ustvarjalci, člani zgornjesavinjskega društva Gal, so se uspešno uvrstili na zahtevno kiparstvo razstavo, katere odprtje je bilo 27. septembra in je trajala do 7. oktobra v likovni galeriji Šentvid pri Stični. Razstavljena kiparska dela, po projektu ZLDS "Zlata plaketa 2002" pod naslovom Mala plastika, je predstavila akademska kiparka, profesorica Dragica Čadež Lapajne. Po oceni komisije so ustvarjalci presenetili po motiviki, izraznosti, dovršenosti, širokem izboru materiala in uporabljenih tehnoloških postopkih. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali akademski kiparji, so dela morali selekcionirati tudi zaradi prostorskih omejitev. Zato so za na razstavo uvrščene eksponate vseh štirih udeležencev: Vere Benda, Konrada Marčinka, Mojce Semprimožnik in Nade Zager, prejeli priznanja tako njihovi avtorji kot posamezniki in tudi društvo Gal, Konrad Marčinko pa je za skulpturo v lesu z naslovom Potok prejel certifikat kakovosti Zveze likovnih društev Slovenije. Po mnenju prirediteljev, so bili Zgornjesavinjčani tudi v slovenskem merilu uspešni in opazni. To pa je najboljša vzpodbuda za naprej. Marija Štiglic Mojca Semprimožnik, Vera Benda in Nada Zager so poleg Konrada Marčnika na razstavi v Šentvidu pri Stični prejele priznanja C-RING RAČUNALNIŠTVO GORNJI GRAD Osnovni paket računalniškega znanja Računalniško podjetje C-Ring iz Šmiklavža pri Gornjem Gradu se poleg prodaje in servisiranja programske in strojne opreme ukvarja tudi z izobraževanjem. Pri svojem delu na terenu namreč ugotavljajo, da številni uporabniki računalniške opreme potrebujejo dodatno znanje, s katerim bi lahko v večji meri izkoristili zmogljivosti posameznih programov. V C-Ringu so zato oblikovali tečaj Osnovni paket računalniškega znanja. Komu je tečaj namenjen? Zaposlenim v podjetjih, ki želijo napredovati v službi, podjetnikom za boljšo poslovno uspešnost, brezposelnim, katerim tovrstno znanje odpira nova vrata, študentom in dijakom za razširitev njihovega znanja ter upokojencem, ki se želijo na preprost način seznaniti z novimi tehnologijami. Tečaj je primeren tako za osebe, ki se z računalnikom srečujejo prvič, kakor tudi za tiste, ki računalnik že aktivno uporabljajo. Osnovni paket računalniškega znanja bo potekal v sodobni računalniški učilnici s sedmimi računalniki in enakim številom udeležencev. Trajal bo 40 šolskih ur, sestavljen pa je iz naslednjih sklopov: "Spoznajmo računalnik in dodatne naprave" - udeleženci bodo spoznali glavno sistemsko enoto in posamezne dele, kot so disketni pogon, CD-rom, disk, itd. Spoznali bodo, kako je računalnik z zunanjimi napravami in v praksi sami izvedli priključitev vseh kablov. Nato bodo računalnik sami vključili in ga varno izključili ter se hkrati seznanili z morebitnimi težavami. Na koncu bodo sledili še praktični nasveti glede delovanja, vzdrževanja računalnika in zunanjih naprav. Začetna zahtevnost. Računalniško predznanje ni potrebno. "Uporabljajmo operacijski sistem Windows" - udeleženci bodo spoznali, kaj je operacijski sistem, osnovne pojme v sistemu in njihov pomen. Nadaljevali bodo z zagonom sistema Windows in nato prešli na praktično uporabo. Za- četna zahtevnost. Računalniško predznanje ni potrebno. "Pišimo in oblikujmo v Wordu" - udeleženci se bodo naučili, kako zagnati program Word in spoznali osnovni izgled programskega okna. Sledilo bo delo s besedilom - pisanje, urejanje, oblikovanje, shranjevanje in odpiranje dokumentov. Naučili se bodo izpisovanja na tiskalnik in spoznali osnovne nastavitve. Zaključili bodo s primeri iz vsakdanjega življenja. Začetna zahtevnost. Računalniško predznanje ni potrebno "Naredimo preglednico z Exce-lom" - kako zaženemo program Excel in kakšen je osnovni izgled programskega okna. Sledilo bo delo s celicami in seznanitev s pomenom delovnega lista, vnašanje podatkov, urejanje, oblikovanje celic, shran- jevanje in odpiranje obstoječih dokumentov... Udeleženci se bodo naučili tudi uporabe osnovnih formul za preračun števil. Začetna zahtevnost. Računalniško predznanje ni potrebno "Okno v svet - internet in elektronska pošta" - kaj je omrežje, strežnik, odjemni računalnik, internet... Sledila bo povezava preko spletnega brskalnika Internet Explorer v svetovno medmrežje. Udeleženci bodo spoznali uporabo osnovnih funkcij programa, sledilo pa bo seznanjenje z elektronsko pošto, pisanje nove pošte in prebiranje prispelih pošt. Začetna zahtevnost. Računalniško predznanje ni potrebno Vsak tečajnik bo dobil gradivo za tečaj in na medije posnete praktične primere. Franci Kotnik ICRmal JSfeĐračunalništvo JÙ3 Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji G rad-Kam ni k) Naziv tečaja Redna cena V okviru podjetja brezposelni, študentje, dijaki, upokojenci -20% 2 tečajnika -5% 3 ali več tečajnikov -10% »OSNOVNI PAKET RAČUNALNIŠKEGA ZNANJA«. 58.000 SIT 55.100 SIT 52.420 SIT 46.400 SIT Možnost refundacije stroškov izobraževanja za zaposlene pri s.p. preko Sklada v Žalcu. Tečaj bo potekal oktobra in novembra 2002. Možnost izbire za dopoldanski ali popoldanski termin. Oktober 2002 Termin od 21.10.2002 do 25.10.2002 in od 28.10.2002 do 30.10.2002 dopoldanski termin od 8:00-12:15 popoldanski termin od 14:30-18:45 November 2002 Termin od 18.11.2002 do 22.11.2002 in od 24.11,2002 do 28.11.2002 dopoldanski termin od 9:00-12:25 popoldanski termin od 14:30-17:55 V \ Kontaktna oseba za prijave in dodatne informacije: Andreja Leben (Andreja. Leben@C-rinq.si) na tel. št. 03 83 83 106. Ob prijavi navedite osnovne podatke in termin. Vsi, ki boste uveljavljali 20% popust, morate priložiti potrdila o statusu. Tečajnina mora biti poravnana najkasneje do konca tečaja. Podjetja morajo za svoje tečajnike poslati naročilnico. Tečajnina mora biti poravnana po poslanih računih najkasneje do konca tečaja. Za večje število udeležencev iz istega podjetja so možni dodatni dogovori. Za vse, ki bi se odločili za posamezne tečaje veljajo naslednje cene, ki so za 10% višje. Termin se določi na osnovi povpraševanja. Naziv tečaja Št. ur Redna cena V okviru podjetja brezposelni, študentje, dijaki, upokojenci -20% 2 tečajnika -5% 3 ali več tečajnikov -10% SPOZNAJMO RAČUNALNIK in dodatne naprave 2 3.190 SIT 3.031 SIT 2.871 SIT 2.552 SIT UPORABLJAJMO OPERACIJSKI SISTEM WINDOWS 6 8.700 SIT 8,265 SIT 7.830 SIT 6.960 SIT PIŠIMO in OBLIKUJMO V WORDU 12 22.330 SIT 21.214 SIT 20.097 SIT 17.864 SIT NAREDIMO PREGLEDNICO Z EXCELLOM 12 22.330 SIT 21.214 SIT 20.097 SIT 17.864 SIT OKNO V SVET-Internet in elektronska pošta 4 6.380 SIT 6.061 SIT 5.742 SIT 5.104 SIT Vse cene so končne cene z DDV. Piše: Aleksander Videčnik PomenljiDi vremenski dnevi Nekoč, ko še ni bilo vsako uro vremenske napovedi, so si ljudje pomagali z opazovanjem narave in potem sklepali kako se bo obrnilo vreme. V Koledarju družbe svetega Mohorja za leto 192^ (Prevalje 1921 ) najdemo ta zanimiv zapis: JANUAR Sv.Makarij jasen ali meglen, naznanja enako jesen. Če o sv. Vincenciju sonce sije, se v jeseni kruha in vina užije. Spreobrnitev Pavla jasno vreme - obeta sadov lepo breme. FEBRUAR Če se Svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi. Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. MAREC Moča v tihi nedelji, se žetve nikar ne veseli. Sv. Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Če ob Rupertu lepi dni, se seno lahko suši. APRIL O sv. Jurju naj se vrana v setvi skrije. O sv. Jurju še slepe mlade vrane, kmetje bodo volje razigrane. MAJ Pred Pankracijem naj poletnih ne bo dni, da za Ksaverijem slana polj več ne mori. Brez dežja Pankrac in Urban, dobre trgatve up jedan. JUNIJ Kakor se Medard zdani, vreme štirideset dni trpi. Sv. Vid dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj. JULIJ Če Marijinega dne ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. O sv. Marjeti naj dežja ne bo, ne bi se ga veselil nikdo. AVGUST Ob Lovrencu in Jerneju lepih dni je vsakdo jeseni lahko veseli. Kakšno vreme da Kasijan, bo ostalo še marsikateri dan. SEPTEMBER Če llij mine lepega dne, se lepa jesen upati sme. Sveti llij ajdo pili. Kakor seje vreme na Gospojnico skazalo, štiri tedne bo naprej ostalo. OKTOBER Kakor je sv. Ušula pričela, bo zima vsa izpela. Sv. Gal deževen ali suh - prihodnjega poletja ovaduh. NOVEMBER Sv. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. Katarina, lok vzame godcem 'z rok. Sneg sv. Andreja polju ni kaj prida odeja. DECEMBER Prvega tedna v adventu mraz - trajal bo ves zimski čas. Božič zeleni se za Veliko noč zameni. Gotovo so vremenski reki, kotjih nekateri tudi imenujejo, dragoceno kulturno izročilo in bogato narodno blago. Spet naj opozorim, da premalo storimo, da bi lepo dediščino naših prednikov ohranili. Kje pojedo največ kruha Seveda veljajo navedeni podatki za ieto 1931, koje revija Dom in svet o tem pisala. "V Belgiji, tam pride 273 kg v letu na osebo. Na drugem mestu stoji Francija z250 kg, potem pridejo Nizozemska z 210 kg, Madžarska in Češko- slovaška po 201 kg, sledijo Španija s 190 kg in Rusija s 180 kg. Italijan potroši na leto poprek 175 kg, Anglež 170 in Američan 160 kg. Nemčija stoji na predzadnjem mestu s 158 kg, na zadnjem pa Švica s 100 kg potrošenega kruha na leto. moderna tehnika Leta 1931 so imeli za pravo posebnost led iz tropičnih krajev. Takole so zapisali: "Neverjetno poročilo o pridobivanju ledu v tropičnih krajih je bilo objavljeno v ameriškem inženjerskem listu "Power." Ne gre pa tukaj za navaden led iz vode, marveč za tako zvani suhi led iz ogljikove kisline, ki se zelo poceni lahko izdeluje na ozemlju Quebracho v Mehiki. Že pred nekaj leti je neka tamkajšnja petrolejska družba pri vrtanju za nafto naletela na vir ogljikove kisline, kije uhajala zaradi velikega pritiska plina v velikih množinah iz zemlje. Šele pred kratkim pa je prišlo neko ameriško podjetje na srečno misel, da bi bilo vredno doslej neizrabljene pline prestreči in jih izkoristiti za izdelovanje ledu, kakor je že dolgo navada v manjših podjetjih. In tako lahko vidi človek sedaj v pristanišču Tampico težko obložene parnike, ki prevažajo s pluto obložene ledene kvadre v mnogo severnejše ležeči New York. Vsekakor zelo značilno znamenje preobrazbe produkcijskih prilik, ki jih je povzročila moderna tehnika." Stara Pavelnova hiša na Selah pred drugo svetovno vojno. Ta hiša, ki danes ne stoji več je bila znana po glasbi vseh vrst posebno po petju in veliko zabavnih družbah. Prav tu se je ustanovilo nekaj pevskih skupin. Sliko nam je poslala gospa Petkova iz Mozirja. Nasveti «H^nnua■ Strešna opeka greje vodo Aljoša Pajk, inovator iz Ljubljane, je uresničil zanimivo idejo. Izumil je solarno strešno opeko, ki greje vodo. Izum je bil pred štirinajstimi dnevi nagrajen z evropsko okoljsko nagrado v Budimpešti. Slovenija je letos prvič lahko sodelovala kot država kandidatka in slovensko podjetje Gea-Sol je prejelo eno izmed treh evropskih okoljskih nagrad - v kategoriji izdelek. Od ideje do redne proizvodnje solarnih strešnik-ovje preteklo osem let. V tem času je solarni strešnik doživel številne izpopolnitve in izboljšave, tako da so letošnjega septembra lahko začeli z redno proizvodnjo v Slovenj Gradcu. Vsak dan izdelajo okrog 30 solarnih sistemov. KAKO SOLARNI STREŠNIK DELUJE? Izdelan je iz pleksi stekla, je prozoren in znotraj votel. V njem je posebna obarvana tekočina, ki preko izmenjevalca toplote in s pomočjo toplotne črpalke segreva vodo. Najbolj zanimivo je, daje vgradnja solarnih strešnikov zelo enostavna, saj dobesedno le zamenjamo navadne strešnike z njimi. Med seboj so povezani s spojnimi elementi v preprost solarni sistem. Enostavna montaža zagotavlja tudi nizko ceno. Izumitelj zagotavlja, daje za enodružinsko hišo za pripravo tople vode dovolj šest kvadratnih metrov strešnikov, ki zagotavljajo toplo vodo za štiričlansko družino poleti in v prehodnem obdobju. Tudi pozimi, če je sončno vreme, v slabem vremenu pa je vodo treba dogrevati. Zaenkrat izdelujejo le eno vrsto strešnikov-zareznike. Do prihodnje pomladi bodo začeli izdelovali šest najpogostejših oblik streš- nikov. Vgradnja solarnih strešnikov - zniža stroške ogrevanja in ohranja okolje S solarnimi strešniki bi lahko bistveno znižali onesnaževanje okolja in hkrati tudi stroške ogrevanja vode. Po Pajkovih izračunih bi posamezno gospodinjstvo z vgradnjo takega sistema lahko prihranilo od 5000 kilovatnih ur električne energije letno in vsako leto v ozračje izpustilo dve toni in pol manj ogljikovega dioksida. Zanimivje izračun, da bi z vgradnjo takega sistema na 365.000 slovenskih streh tako znižali količine izpusta ogljikovega dioksida, da bi že s tem Slovenija izpolnila četrtino obveznosti za zniževanje izpusta ogljikovega dioksida iz kjotskega protokola (za kar seje obvezala s podpisom mednarodnega sporazuma). Aljoša Pajk se zaveda velikih varčevalnih potencialov in spodbudnih okoljskih učinkov svojega izuma, ki pa se bodo pokazali ob množični uporabi. Zato je tudi začel snovati projekt z naslovom Vsaka hiša - solarna hiša. V projektu je zamišljeno, da bi v prihodnjih letih v Sloveniji v 33 občinah vgradili 1800 solarnih sistemov s strešniki, v drugih evropskih državah pa 4.500 sistemov. Izdelanjetudi predlog finančne konstrukcije projekta, kjer naj bi se znaten delež sredstev zagotovil iz svetovnega okoljskega sklada, v Sloveniji bi svoj delež dodala Agencija za učinkovito rabo energije, nadalje bi dodale nekaj tudi občine in nekaj tudi podjetje Gea-Sol. Tako bi se pokrila polovica stroškov vgradnje solarnega sistema, drugo polovico stroškov bi pokril kupec. Ta projekt naj bi spodbudil širšo rabo solarnih sistemov, saj bi bil nakup solarnega sistema za prve kupce zelo ugoden. Kako koristen in uporaben je solarni strešnik priča tudi to, da seje izumitelj vključil tudi v projekt zdravih šol, v katerem sodeluje 480 šol iz štiridesetih držav. Izumitelj zagotavlja, daje s solarnim sistemom mogoče delno ogrevati bivalne prostore. Napoveduje, da bo sistem mogoče nadgraditi tudi za ohlajevanje prostorov poleti in celo za pridobivanje elektrike. Zeleni Franček Vir: Franci Dovč: Topla voda iz strešne opeke, Znanost priloga časnika Delo, 7.10.2002 Garderoba v delovnem okolju Obleka ne dela človeka, a vseeno je del splošnega vtisa in o človeku marsikaj pove. Če ima človek raznovrstno in kakovostno garderobo, ni nujno da je tudi dobro oblečen. Način in slog oblačenja največkrat odrejata poklic in delovno okolje. Za določene poklice je značilna delovna obleka (npr. beli plašči v zdravstvu, uniforma v policiji), ki običajno pomeni tudi ustrezno zaščito pri opravljanju dela. Uniforma je simbol uradnih oseb (npr. policistov) in uživa poseben ugled med ljudmi. Piše: Polona Šporin V mnogih poklicih pa delovna oblačila niso predpisana, vendar je kljub temu potrebno upoštevati značaj zaposlitve in okolje, kjer delate. V prispevku bomo pozornost namenili uporabi garderobe v delovnih okoljih, kjer le-ta ni predpisana. MOŠKA GARDEROBA Poslovnež naj se ne bi oblačil ekstravagantno. Moška obleka, ki sestoji iz hlač in suknjiča ter telovnika inje bila včasihjamstvo poslovne kariere, naj bo izdelana iz dobrega blaga, ki se ne mečka, je nevtralna po barvi: enobarvna ali z drobnim vzorcem, ne pretemna, ne presvetla. Bodite pozorni na ustrezno dolge rokave. Pravilno dolg rokav se konča natanko tam, kjer se prelomi zapestje. Običajno obleko kombinirajo s kravato, manj pa z metuljčkom in ovratno rutico. Kravat z emblemom ne uporabljajte. Kravata mora biti zavezana tako, da se končuje rahlo nad pasom. K enobarvni srajci lahko oblečete vzorčasto kravato. Svetleče kravate za delovno okolje niso primerne. V najbolj prestižnih poklicih čevlji brez vezalk niso sprejemljivi. Čevlji z vzorci in zaponkami tudi ne. Uporabljajte dovolj dolge nogavice, da ne pokažete goleni, kadar prekrižate noge. Na delovnem mestu nosite čim manj nakita. Poročni in pečatni prstan nista sporna. V poslovnem svetuje najelegantnejša klasična, nedigitalna ura zjermenčkom iz usnja ali kovine, ki se ne dotika manšete. ŽENSKA GARDEROBA Skrita želja vsake zaposlene ženske je, da bi bila oblečena praktično in elegantno. Čeprav ni mogoče predpisati, kakšno obleko naj nosi zaposlena ženska, naj vseeno gleda, daje le-ta praktična in v skladu z modo. Obleke, kostimi in različne kombinacije naj bodo elegantno krojeni iz kakovostnejšega blaga nekričečih barv in vzorcev. Dajte svojim krilom in hlačam piko na i s privlačnim usnjenim pasom. Dolžina krila je slvar okusa, mode in sorazmerij, naj vas pri tem vodi želja po eleganci. Pretesne hlače so neprofesionalne, ravno tako si nikoli ne kupite bluze, ki vam reži čez prsi. Upoštevajte postavo, polt, starost in druge telesne značilnosti. Poživite svojo garderobo s kakšnim privlačnim dodatkom, broško, ruto, šalom, zapestnico ali ogrlico. Na delovnem mestu je najbolje nositi le zlato, srebro in bisere ali kombinacije tega; to je najbolj resno in profesionalno. Bleščeči okraski in barvasti kamni niso primerni. V poslovnem svetu uhane nosite vsak dan, ob vsaki priložnosti, a preverite, da vam oblika uhanov res polepša obraz. Nakit naj, tako kot vsi drugi dodatki, samo dopolnjuje obleko. Pomembna je tudi obutev. K temnim krilom in oblekam vedno nosite temnejše čevlje. Pasovi nad peto so sprejemljivi, ne pa na prstih odprti čevlji. Na svojih poslovnih čevljih imejte kar najmanj detajlov. Nepooblečene pete in gležnjarji bolj pristajajo k hlačam kot pa h krilom. Barva nogavic naj se po tonu ujema s čevlji. Tanke hlačne nogavice ali nogavice (z malo deni) so v poslovnem svetu obvezne ne glede na temperaturo. Kar zadeva oblačenje, je zadrega pri bontonu predvsem zaradi pravice slehernega posameznika biti sam svoj, nekaj posebnega, po čemer se loči od drugih. A vendarle, obleka naredi človeka ali pa ga skazi, če ne najde prave mere in se spozabi nad dobrim okusom. Ljudje in,dogodki CIRIL PODKRIŽNIK IZ VAPROLJ Odslej tudi venčki 22. Zlata harmonika na Ljubečni bo Cirilu Podkrižniku iz Varpolj ostala še dolgo v spominu. S svojim presenetljivim nastopom je prepričal komisijo, da je v kategoriji veteranov najboljši in osvojil laskavi naslov ljudski godec leta ter zlato medaljo. Njegova življenjska pot se je pričela na Fužirjevem v Teru pri Ljubnem, kjer seje materi gospodinji in očetu gozdnemu delavcu rodil kot sedmi od kar šestnajstih otrok. Cirilovo otroštvo ob desetih bratih in petih sestrah se ni bistveno razlikovalo od otroštva otrok številnih družin v predvojnem času. Različne otroške igre so popestrile doma narejene igrače, ki jih je izdelal oče je dobil službo, harmoniko pa je pustil na Fužirjevem. K njej seje vračal ob občasnih obiskih svojih domačih. »Tedaj smo z brati »vžgali«, da se je kar kadilo,« se smeji Podkrižnik ter nadaljuje: »Rad sem hodil domov, tedaj smo se zbrali domačiter zaigrali in zapeli. V Velenju, kjer sem pozneje živel, nekako nisem našel ne časa ne denarja za novo harmoniko. Ko pa sem se vrnil Ciril Podkrižnik se ob harmoniki sprosti in pozabi na vsakdanje skrbi (foto: Marija Šukalo) iz različnih materialov, največkrat iz lesa. Denarja pač ni bilo na pretek. Pogosto so skusili pomanjkanje, otroci so zgodaj morali poprijeti za kmečka dela. Tudi Ciril ni bil izjema. Trdo kmečko delo pa so si na Fužirjevem popestrili z glasbo, saj je ob očetu, ki je igral trobento, kar polovica otrok igrala različne instrumente. Njihov mentorje bil oče, kijih je poskušal naučiti igranja po notah. Nedelje in vasovanje pri Fužirjevih so poznali daleč naokoli. Kako tudi ne bi, saj so se ob prijetni glasbi in pomenkovanju med sosedi poveselili in ob plesu nabrusili pete ter si nabrali energije za naporni delavnik. Tako je Cirila spremljala glasba vse otroštvo. Njegovo glasbeno nadarjenost je kmalu opazil tudi kapelnik tedanje godbe na Ljubnem. Poskušal mu je pomagati, da bi fant odšel na glasbeno šolanje, a prizadevanja niso rodila uspehov. Pomanjkanje in številčna družina je Cirilovega očeta prisilila, daje dal fanta v uk h kovinarju Lomšku, kjer seje izučil obrti. Usoda je hotela, da seje Ciril podal všaleško dolino, kjer v Savinjsko dolino in se upokojil, sem si kupil diatonično in klavirsko harmoniko ter vadil in igral predvsem za svojo dušo.« Svoje znanje in spretnost raztegovanja meha, ki si jih je z leti nabral kot samouk, že vrsto let preizkuša na Produ, kjer se srečajo ljudski godci iz doline in tudi od drugod. Večkrat je zabaval zaključene družbe ob različnih priložnostih. »Za nastop na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne meje navdušila prijateljica Marija in me tudi sama prijavila v Branoslavcih, kjer sem brez konkurence zmagal in se uvrstil v finale na Ljubečni,« nam je v pogovoru zaupal Podkrižnik, ki nikakor ni mogel dojeti, da je prav on, od osmih tekmovalcev, ki so se uvrstili v finale, odigral najboljše. Popoldanski nastop na 22. Zlati harmoniki pred številno publiko na Ljubečni mu je vlil samozavest, zato je brez kančka treme odigral staro ljudsko vižo Dunaj ostane Dunaj in postal ljudski godec leta. In kaj mu igranje pomeni danes? »Ob življenjskih problemih in vseh ovirah ter lepih trenutkih, ki so me čakali vživljenju, mije bila harmonika stalna spremljevalka. Zame je bila razvedrilo in zdravilo. Ob njej sem se sprostil in pozabil vsakdanje skrbi.« je prepričan Podkrižnik, ki se bo sedaj z igranjem ukvarjal še bolj intenzivno. Po njegovih bese- dah sodeč, bodo v njegovem bogatem repertoarju starih ljudskih viž našli mesto tudi venčki. Kako bo svoje znanje dopolnil, pa bomo verjetno lahko spoznali na izbirnem tekmovanju za zlato harmoniko prihodnje leto. Marija Šukalo KRVODAJALSKA AKCIJA V LUČAH Kljub aferi so ljudje izbrali humanost Zadnjo nedeljo v septembru sta v Lučah mozirsko območno združenje Rdečega križa in tamkajšnja krajevna organizacija RK organizirala krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo osemdeset krvodajalcev. Med njimi sta bila tudi še ne devetnajstletni Štefan Brezovnik, ki se je letos za to humano dejavnost odločil prvič, in petinšestdesetletni Anton Logar, ki je kri daroval že 53-krat. Anton Logar je kri daroval že 53-krat (foto: Marija Sukalo) Strah pred vbodom je Brezovnika malo zmedel, a ga kljub temu ni omajal v njegovem dejanju. Prepričanje, da bi moralo se za tovrstno dejanje odločati več ljudi, saj lahko na tak način marsikomu rešiš življenje. Logarje prvič daroval kri daljnega leta 1966. Za to dejanje se je odločil po operacijskem posegu, v kateremje prejel večjo količino krvi. Tudi on je prepričan, da darovanje krvi rešuje življenje. Lučka krvodajalska akcija je zadnja iz niza, ki jih je mozirsko območno združenje organiziralo v dolini. Prva je bila v februarju v Gornjem Gradu, kjer se je je udeležilo 111 krvodajalcev, sledila je julija v Nazarjah in imela 287 darovalcev in na Ljubnem z 147 krvodajalci. Po besedah like Kramer z OZ RK Mozirje se kljub različnim aferam vslovenski organizaciji RK ljudje še vedno odločajo za tovrstno humano dejavnost. Krvodajalska akcija za lučki krajevni odbor RK ni edina akcija, ki sojo organizirali. Z različnimi pomočmi skrbijo za socialno ogrožene družine ali priskočijo na pomoč vaščanom ob nesrečah, njihova skrb pa so tudi starejši krajani. Po besedah predsednice Erike Breznik ljudje radi pomagajo. Vendar pa se boji, da bo odziv Lučanov zaradi afere v slovenskem RK upadel, čeprav sredstva ostanejo izključno za pokrivanje različnih stroškov in pomoči. Marija Šukalo LOGARSKA DOLINA Okolju primerni načini urejanja hudournikov Prejšnji četrtek sta mednarodno raziskovalno združenje Interpraevent in Podjetje za urejanje hudournikov (HUP) iz Ljubljane organizirala strokovni seminar na temo Okolju primerni načini urejanja hudournikov z ogledom nekaj takih tipičnih primerov v Sloveniji. Mednarodno raziskovalno združenje Interpraevent pod svojim okriljem združuje strokovnjake z različnih področij, ki se ukvarjajo z varovanjem ljudi in njihovih dobrin pred naravnimi nesrečami, zlasti pred poplavami, hudourniki, snežnimi in zemeljskimi plazovi ter skalnimi podori. Njihov strokovni profil je zelo pester, večina pa so gozdarski strokovnjaki - specialisti hu-dourničarji. Poleg avstrijskih, bavarskih in južnotirolskih hudourničar-skih strokovnjakov se je seminarja udeležilo tudi sedem domačih. Seminarv Logarski dolini, kije bil sestavljen iz kabinetnega dela (podajanje referatov je potekalo v sejni sobi v hotelu Plesnik) in terenskega delaje bil namenjen strokovnjakom z območja alpskega loka. Ogledali so si tipičen prečni objekt nad Lučami - kastni jez, ki je bil v zadnjem času povsem obnovljen. Zaradi svoje posebnosti je lahko predstavljen kot del kulturne dediščine, po strokovni plati pa predstavlja zanimiv pristop k oblikovanju jezu in izbiri materiala. Sledil je ogled hudournika Črna, odseka Kamniške Bistrice, kije bii v neurju 1990 najhuje poškodovan, še posebej veliko zanimanje in navdušenje pa so udeleženci pokazali ob ogledu ureditve hudournika Bistričica pri Stahovici (desni pritok Kamniške Bistrice). Udeleženci srečanja so se strinjali, da z okolju prilagojenim oblikovanjem prečnih objektov v hudourniških strugah lahko ob zagotovitvi primernega protierozijskega delovanja hkrati ohranimo tudi glavne značilnosti naravnega vodnega toka ter tako omogočimo praktično nemoten razvoj vodnih in obvodnih ekosistemov. To pa je cilj, za katerega velja uporabiti vso voljo in znanje. Vesna Petkovšek LIPCA V AVSTRIJI Nastop na festivalu Boi fest Pretekli petek je ljubenski nonet Lipca doživel enega izmed vrhuncev v svoji večletni dejavnosti, saj so dekleta s svojo voditeljico Lenko Kralj nastopila v Celovcu, kamor so jih povabili organizatorji mednarodnega festivala pridelovalcev bio hrane. Boi fest, kakor se imenuje prireditev, je trajal tri dni in to veliko prireditev, ki sodi v prostor Alpe-Adria, je spremljala tudi vrsta kulturnih dogodkov. V programu so nastopale skupine iz Avstrije, Italije in Slovenije. Nonet Lipca je nastopil z enournim programom pesmi, plesov in običajev iz Zgornje Savinjske doline. Lepa slovenska pesem je v strogem središču Celovca, kjer se je zbralo okoli 1000 ljudi, res lepo izzvenela. Opaziti je bilo številne obiskovalce festivala, ki so s kamerami in fotografskimi aparati zabeležili nastop našega noneta. Avstrijci so dekleta opazili avgusta, koje bila na Ljubnem olvoritev razstave keramičnih izdelkov Nežike Novak iz Železne Kaple in so dekleta nastopila v kulturnem pro- gramu pred otvoritvijo. Gostom iz Avstrije je nastop zelo ugajal in so ga ocenili za tako kakovostnega, da je primeren za veliko prireditev. Nonet Lipca je tako v vrsti uspešnih mednarodnih nastopov dodal še enega, morda največjega do sedaj. Na ta način je zaokroženo letošnje nastopanje, ki si ga bomo zapomnili predvsem po treh nastopih - na otvoritvi novega lovskega doma na Ljubnem, na otvoritvi razstave ob Flosarskem balu in sedaj v Celovcu. RP SPOMLADANSKI IN JESENSKI ROKI MATURE Zlate maturantke iz Zgornje Savinjske doline Najboljše maturante s spomladanskega in jesenskega roka mature -letos jih je bilo 473, med katerimi je 196 maturantov poklicne mature - je v Cankarjevem domu sprejel predsednik države Milan Kučan. Iz celjske regije se je sprejema udeležilo 27 maturantov splošne in 30 poklicne mature. Med njimi so bile tudi Zgornjesavinčanke Mirjam Horvat iz Nizke in Benjamina Šuster iz Mozirja, ki sta opravili splošno maturo, ter Nina Rihter iz Šentjanža in Mateja Purnat iz Šmartnega ob Dreti s poklicno. Horvatova in Šusterjeva sta na svečani akademiji prejeli tudi zlato maturitetno spričevalo s pohvalo, medtem koje bilo poklicnima maturantkama Purnatovi in Rihterjevi to vročeno že v šoli. Najboljše zgornje-savinjske maturantke so se udeležile tudi sprejema pri celjskem županu Bojanu Šrotu, ki ga je pripravil za vse zlate maturante celjske regije in njihove župane. Šrot je mlademu rodu, poleg uspeha pri študiju, zaželel vrnitev in vključitev v življenje domače regije. Benjamina Šuster, najboljša na prvi gimnaziji: »Rezultat, ki sem ga doje rezultat tako mojega dela in prizadevanj kot tudi pomagali: starši, sorodniki, profesorji in mentorji. Pomeni mi veliko, saj tako vem, da štiri leta trdega dela, učenja, usklajevanja urnikov in interesov niso bila Horvat, zaključila je šolanje v Šolskem centru Lava: »Bila sem dobro pripravljena in sem po tihem upala na visok us- peh, saj sem izbrala matematiko in angleščino na višjem nivoju. Da bom pa najboljša, niti pomislila nisem. Tak uspeh je zame zagotovilo, da se bom lahko uspešno vpisala na želeno fakulteto. Želim študirati medicino in se po končanem študiju zaposliti v dolini.« zaman. Zlato spričevalo sploh ne kotira na borzi, zato ga bom morala oplemenititi še z nadaljnjim študijem na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Šele po končanem študiju bom vedela, kakšne bodo možnosti za zaposlitev in nadaljnje izpopolnjevanje. Slovesnost v Cankarjevem domu mi po srečanju s papežem pomeni drugi največji dogodek v življenju. Samo človek sem, kako bo v prihodnosti, bom videla, ko bo ta postala preteklost.« Nina Rihter, najboljša maturantka s poklicno maturo celjske ekonomske srednje šole: »Bila sem sicer dobro pripravljena, a odličnega uspeha pri vseh predmetih nisem pričakovala. Sedaj me še čaka maturitetni tečaj in naslednje šolsko leto prava matura. Želim si študirati pravo, nekoč opraviti še pravosodni izpit in postati sodnica.« Mateja Purnat, zaključila je kemijsko srednjo šolo: »Šolanje bom nadaljevala na višji strokovni šoli. Upa-m,da bom postala inženir biomedicine. Sprejema v Cankarjevem domu smo se maturanti z opravljeno poklicno maturo udeležili kot opazovalci. Kljub temu pa je bilo vse skupaj svojevrstno prijetno doživetje, ki se ga ne da preprosto opisati z besedami.« Marija Sukalo Odpravili smo se v šolo v naravi in spoznali Debeli Rtič Debeli rtič leži na najlepšem predelu slovenske obale in tam je tudi Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije. Obdano je s številnimi vinogradi in bujnim sredozemskim rastjem. Področje odlikujejo skrbno urejen mediteranski park, ugodno podnebje, lahko dostopna plaža, dva bazena z morsko vodo in številna ter lepo urejena igrišča. Obiskovalci se lahko nastanijo v petih paviljonih ter novejšem nastanitvenem objektu. V sklop nastanitvenih prostorov pa sodi še kuhinja, ambulanta z bolniškimi sobami, lekarna, zdravstvena telovadnica in igralni prostori. V morju smo se kopali in školjke iskali. Šola v naravi V soboto zjutraj smo se v spremstvu staršev pripeljali pred šolo. Koje prišel avtobus, smo se poslovili, posedli v njega in se odpeljali. Pot do morja je hitro minila. Ko so nas razvrstili po sobah, smo »spakerali« prtljago. Na morju smo se veliko kopali. Naša plavalna učitelja sta bila Mitja in Jaka. V popoldanskem času smo počivali ali se igrali. Zvečer pa smo plesali ob bazenu in enkrat imeli celo nočno kopanje. Najbolj od vsega mi je bilo všeč, ko smo šli z ladjo v Piran. Tam smo si ogledali mesto in akvarij. Pred odhodom iz Pirana smo obiskali slaščičarno, kjer smo se posladkali. Druženje na morju je hitro minilo. Polni lepih vtisov smo se vrnili domov. Brigita Strnišnik, 3. razred, OŠ Nazarje Šli smo v Piran, ne pa v Ankaran, radi smo jedli sladoled, zvečer pa nismo nehal' pet. lika Denša, 3. razred, OŠ Nazarje i Šola v naravi Šolske počitnice na Debelem Rtiču Prišla je sobota, koje moja budilka zazvonila, bila je ura 5.30. Bilo je treba vstati, se umiti in oditi na postajo pred šolo. Avtobus seje pripeljal v Šmartno ob 6.20 in na njem so že bili Nazorski učenci. Zelo sem se veselila preživeti teden z sošolci na Debelem Rtiču, zato se pred odhodom nisem jokala. Do morja smo se vozili štiri ure. Ko smo prispeli, nas je učiteljica peljala do hišic, kjer bomo spali in preživljali prosti čas. Nato smo pričeli z pospravljanjem in zlaganjem oblačil. Potem pa smo odšli na kosilo, kije bilo izvrstno. Kasneje pa so nas učitelji odpeljali do plaže, kjer nam je reševalec povedal, da moramo upoštevati znake, sicer pa bomo dobili kazen. Nato se nas preverili v plavanju in nas razvrstili po skupinah. Jaz sem bila na začetku v tretji skupini, tam meje učil plavanja Jaka, nato pa meje prestavil v drugo skupino. Zvečer smo hodili na sprehode, igrali se različne igre, imeli smo tudi ples trojčkov, smo tudi tekmovali in zato dobili nagrado. Kosila, zajtrki in večerje so bile slastne in malice tudi. Imeli pa smo tudi plavalno tekmovanje, kjer sem dosegla bronastega delfinčka. V torek smo odpluli v Piran, kjer sem si kupila dve lepi školjki. Tega uživanja je bilo kmalu konec in morali smo oditi domov. Pome so prišli starši, ker smo odšli v Strunjan, kjer sem z družino preživela še en dan v hotelu Laguna. V šoli v naravi mi je bilo všeč predvsem, ker sem prvič videla morje ter spoznala nove prijatelje. Bilo je super. Erika Dobrovnik, 3. razred, OŠ Šmartno ob Dreti Konec avgusta je bil kar napet, saj kmalu bom videl sošolce spet. Sem zgodaj v soboto vstal in se hitro v Nazarje odpeljal. Parkirišče je bilo že polno otrok, a zraven pa mamic, ki so zadrževale jok. Šoferje kaj kmalu svoj avtobus vžgal in nas proti Debelemu Rtiču odpeljal. Bilo je polno smeha, veselja in zabave, saj tudi učitelje smo imeli taprave. Plavali smo, skakali, noreli in plesali, a zvečer smo vsi utrujeni še klepetali. y Prehitro je minilo teh pet dni, le škoda, da Žiga, Edija in Kristine zraven bilo ni. Ta šola je prava in trikrat hura, želim si, da taka bi vedno bila. Luka Melanšek, 3. razred, OŠ Nazarje Lakota je huda stvar Avtor: Radovan Šukalo, Rečica ob Savinji Uf, tole ti pa poravna kodrčke Avtor: Gorazd Trbovšek, Mozirje *or<> S temi fotografijami se zaključuje foto natečaj Naj fotografija poletja 2002. V prihodnji številki bomo objavili tri fotografije, ki se bodo po oceni komisije razvrstile na prva tri mesta, njihovi avtorji pa bodo prejeli praktične nagrade: « 1. Kompletfilmov (5) PROFOTO KODAK 100/36 2. Razvijanje 2 filmov in izdelava fotografij 3. Album za 200 fotografij Oh, kako seje kopel prilegla Avtor: Helena Šosterič, Nazarje GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Tekmoval« ugotavljali pripravljenost Zadnjo septembrsko nedeljo so v Logarski dolini pripravili tekmovanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline za člane in članice v kategorijah A - povprečna starost ekipe do trideset let in B - povprečna starost nad 30 let. Tekmovanja se je udeležilo štirideset ekip gasilskih društev naše doline, ogleda! pa si ga je tudi predstavnik slovenske gasilské zveze Franc Naraks. Člani in članice so se pomerili na tekmovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline (foto: Marija Šukalo) V vaji z brizgalno in štafeti z ovirami je v kategoriji A- člani prvo mesto zasedla ekipa Radmirja pred Gorico 1 in Rečico ob Savinji 1, medtem ko so bile v kategoriji A- članice najboljše Mozir-janke, za njimi so se uvrstile Rečičanke in Radmirke. V kategorji B - člani so prvo mesto osvojili Rečičani pred Nazarčani in Gornjegrajci. V kategorji B-članice pa so največ točk in seveda najboljši rezultat dosegle Gornjegrajke pred Lučankami in Pobrežankami. S tekmovanjem so, po besedah Franca Finkšta, poveljnika zgornje-savinjske gasilske zveze, lahko tekmovalci ugotavljali psihofizične sposobnosti in pripravljenost. V zve- zi prihajajo do spoznanja, da društva, ki sodelujejo na tekmovanjih, sodelujejo tudi na operativnem področju. Vendar pa rezultati, ki so jih ekipe dosegle na tem tekmovanju, ne izpolnjujejo kriterijev za izbirno tekmovanje gasilskih enot za gasilsko olimpiado, ki bo čez dve leti v Varaždinu. Ti so po Finkštovem prepričanju tudi veliko slabši od rezulta- tov ekip drugih slovenskih prostovoljnih društev. Vendar za to niso krivi tekmovalci, ampaktekmovaini pogoji, vključno s prostorom. Zgornjesav-injski gasilci se pripravljajo in tekmujejo na travnatih površinah, kjer so pogosto veliko slabši pogoji za vadbo, kot pa jih ima marsikatero slovensko gasilsko društvo. Marija Šukalo .......... Novi asfaltni metri v Šmihelu in Preseki Ceste so za ljudi življenjskega pomena. Po njih odhajamo na delo, k zdravniku, v trgovino, na obisk, v šolo in še kam. Vsakdo pa si seveda želi, da bi do njegove hiše vodila lepa, asfaltirana cesta, za kar pa so namenjena določena sredstva v občinskih proračunih. Seveda pa le teh ni nikoli dovolj za vse želje občanov. Letošnjega praznika občine Mozirje, v sklopu katerega sta bili otvoritvi moderniziranih cest, si bodo z veseljem zapolnili krajani Šmihela in Preseke. Začetek pripravljalnih del na odseku Napotnik - Zgornji Goltnik v Šmihelu datira v leto 1999,Takratso krajani pričeli pripravljati podlago, ki pa nikakor ni prišla do asfaltne prevleke. Občinski proračuni so pičli, tudi mozirski, zato je sredstev vsako leto premalo. Kljubtemu pa niso obupali. Z lastnim delom in materialom, dobro voljo in trdnim upanjem, da bo nekoč prišel tudi asfalt, so vsa leta skrbeli za podlago, katere del je bil sofinanciran tudi iz naslova obnove gozdnih cest. Nova asfaltna prevleka meri okoli 1.200 metrov, vrednost pa je okoli 12 milijonov. 4. oktobra so se nove ceste razveselili tudi v Preseki. Odsek Prese-ka-Blatnikje po cesti, vredni ljudi, klical že dolga leta. Vsakokratne ...in v Preseki (foto: Benjamin Kanjir) nico vreden imena cesta, stal pa je okoli 3,6 milijona tolarjev. Oba odseka je blagoslovi! domači župriikSan-Koren, za dobro voljo pa so na poskrbeli s priložnostnima kulturnima programoma domačini sami. Benjamin Kanjir padavine so namreč spirale pesek vzdolž celotnega cestišča, tako da je bila cesta neugledna in tudi nevarna. Krajani so zato zavihali rokave in uredili celotni spodnji ustroj. Položili so odvodne kanale in poskrbeli za vse razen asfalt, ki ga je financirala občina. Odsek v dolžini okoli 390 metrov je sedaj z veliko začet- Otvoritev V Šmihelu (foto: B. Kanjir) Pohodniki obhodili občino Mozirje V okviru mozirskega občinskega praznika je bil 29. septembra tradicionalni pohod po ozemlju občine Mozirje. Udeležilo se ga je okoli 60 pohodnikov, ki so se polni dobre volje v nedeljskem jutru zbrali pred občinsko stavbo in šli na pot. Lani je pohodnike pot zanesla po obronkih Dobrovelj, letos pa je vodila v povsem drugi smeri. Izpred občinske stavbe so se tako napotili mimo osnovne šole do Krančičev, kjer so bili deležni prvega okrepčila. Pot so nadaljevali proti Blatam do rečiškega trga, mimo brinečevega mlina, Savinjo pa so prečkali po trnočki brvi. Po desnem ovinku so se podali skozi sp. Pobrežje do Dobrove, kjer gospodari Žuntarjeva družina. Med potjo je bilo seveda poskrbljeno za potrebna okrepčila, tako da udeleženci po- Na Dobravi so se rahlo utrujeni pohodniki zopet dvignili na noge s pomočjo ansambla Zvončki (teto: Benjamin Kanjir) hoda niso omagali, četudi bi hoteli. Na Dobrovi jih je čakalo krepko okrepčilo in mladostno razposajen ansambel Zvončki. Poskrbeli so za zvoke, ki so rahlo utrujene pohodnike zopet dvignili na noge, da so se urno zavrteli. Vrnitev v Mozirje je potekala kar skozi Pobrežje, Nazarje in ob desnem Letos je Mozirje obhodilo 60 pohodnikov (foto: Jože Miklavc) bregu Savinje do Mozirskega gaja. Tu je bila zadnja postaja, na kateri so se udeleženci ločili polni dobre volje in z željo po ponovnem snidenju. Po obrazih udeležencev sodeč bi lahko rekli, da je pohod več kot vmesen in ob praznovanju, kot je bil, zelo dobrodošel. Benjamin Kanjir KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE - POKAL NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Uvrstitev med najboljših osem Nogometaši kluba malega nogometa iz Nazarij so v osmini finala pokala Slovenije pripravili še eno veliko presenečenje in se z zmago nad favorizirano ekipo iz Slovenske Bistrice uvrstili med najboljših osem ekip letošnjega pokalnega tekmovanja. Pravi nogometni praznik je v športni dvorani osnovne šole zaznamovala do sedaj najboljša igra domačih »graščakov«, dramatična končnica z izvajanjem prostih strelov ter veliko število gledalcev, ki so z bučnim in športnim navijanjem popestrili dogajanje in na ta način tudi pripomogli k uspehu svoje ekipe. Že sam začetek tekme je dal slutiti, da so domači igralci vzeli srečanje izredno resno in motivirano ter da do svojega prvoligaškega nasprotnika ne mislijo imeti pretiranega spoštovanja oziroma strahu. Toliko izdelanih akcij in priložnosti si domači napadalci že dolgo niso ustvarili, njihova ne najboljša realizacija pa je predvsem posledica odličnih obramb gostujočega vratarja Piška, kije prvič klonil šele v 12. minuti, ko sta hitro akcijo izpeljala Adamič in Delamea. Sledi obdobje boljše igre Bistričanov, ki so v dobrih treh minutah uspeli rezultat preobrniti v svojo korist, po drugem zadetku Delamee iz prostega strela, pa je bilo srečanje spet odprto. Drugi polčas je zaznamovala predvsem 35. minuta, koje najprej Metulj popeljal domačo ekipo v vodstvo, po prekršku Delamee in njegovi izključitvi (dva rumena kartona), pa so gostje uspeli rezultat izenačiti. Do konca smo videli še nekaj priložnosti na obeh straneh, vendarje bilo vse bolj jasno, da bodo zmagovalca odločili dodatni streli s šestih metrov. Ob bučni podpori s tribun so bili domači izvajalci uspešnejši in se tako uvrstili med osem ekip, ki bodo sodelovale v nadaljevanju pokalnega prvenslva. Res zasluženo, saj so bili tokrat »tiskarji« nadigrani v vseh elementih malo-nogometne igre. IZJAVE PO TEKMI: Peter Justinek - trener KMN Gratis Tiskarne: Čestitam domačinom za zmago in uvrstitev v nadaljevanje pokala, kjer jim želim kar največ uspehov. V dokaj izenačenem in ter srečanju nismo izkoristili svojih priložnosti in rezultat je tu. Pred polnimi tribunami prelepe športne dvorane v Nazarjah je res užitek igrati. Denis Delameja - kapetan KMN Nazarje: Današnja zmaga in predvsem igraje plod dobrega dela ekipe v pripravljalnem obdobju. Čeprav smo vedeli, da lahko presenetimo, smo se te tekme kar nekoliko bali in uspeh je še toliko večji. Prav vsi fantje si zaslužijo pohvalo za svoj nastop, ob takšnem nadaljevanju in zdravem odnosu v ekipi pa lahko naredimo še marsikaj. Franjo Pukart KMN Nazarje : KMN Tiskarna Grafis 7: 6 (2: 2) Športna dvorana Nazarje. Gledalcev 200. Sodnika: Srečko Resner ( Loka pri Zidanem Mostu) in Ladislav Audič ( Hrastnik ). Delegat: Simon Volk ( Nova Gorica ). Strelci: 1:0 Delamea (12), 1:1 Furlan (13), 1:2 Gajser(16), 2:2 Delamea ( 17-10m), 3:2 Metulj (35), 3:3 Obrovnik (35), 4:3 Adamič ( 6m ), 4:4 Krajnc ( 6m ), 4:5 Obrovnik ( 6m ), 5:5 Hren P. ( 6m ), 5:6 Furlan ( 6m ), 6:6 Vres ( 6m ), 6:7 Metulj (6m ). KMN Nazarje: Skok, Delamea, Adamič, Mikek, Pezič, Šemenc J., Šemenc K., Ipavec, Vres, Hren P, Metulj, Zagožen. KMN Grafis Tiskarna: Pišek, Plevel, Furlan, Gajser, Krajnc, Brence, Onič, Jevtič, Obrovnik, Šraml, Zoubek. Rumeni karton: Denis Delamea in Blaž Metulj ( oba KMN Nazarje ) Borut Obrovnik in Darko Kranjc ( oba KMN Grafis Tiskarna ) Rdeči karton: Denis Delamea - 2R ( KMN Nazarje ) Igralec tekme: Bojan Pišek ( KMN Tiskarna Grafis ) ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 5. KROG Visoka zmaga Solčave Po petih krogih močne Zgornjesavinjske lige najbolje kaže Davidovemu Hramu in Burgerjevim »rančarjem« iz Veniš. Ti dve ekipi sta tudi tokrat zabeležili pomembni zmagi. Solčavani so dodobra napolnili mrežo nazorskega Izolesa, ASC 2000 še naprej navdušuje z izredno učinkovitostjo, nerazumljivo pa je početje Poldasa, ki ga ni bilo na tekmo z Dol-manom. Seveda tu ne bo šlo brez sankcij, saj propozicije lige točno predpisujejo kazen odvzema dodatnih dveh točk ekipi, ki se neopravičeno ne udeleži tekme, kazen pa sledi tudi štirim igralcem, ki so si vtem krogu prislužili rdeče kartone. Na potezi je tako spet disciplinska komisija. Franjo Pukart Rezultati 5. kroga, 4. oktobra: ASC 2000 : SD Dreta-Hotel Laznik 5:0 Dolman : Poldas 3:0 bb Davidov Hram : Razborje 7:1 Zg. Nazarje-lzoles : Solčava 2:10 Šampinjoni Luče : Ranč Veniše-Burger 4:7 Lestvica po 5. krogih: 17:9 (8) 12 1. Davidov Hram 5 401 2. Ranč Veniše-Burger 5 401 18:14 (4) 12 3. ASC 2000 5 31 1 33:9 (24) 10 4. Dolman 5 302 16:14 (2) 9 5. Razborje 5 2 1 2 11:15 (-4) 7 6. Solčava 5 203 19:13 (6) 6 7. Šampinjoni Luče 5 203 11:22 (-11) 6 8. ŠD Dreta-Hotel Laznik 5 1 1 3 17:21 (-4) 4 9. Zg. Nazarje-lzoles 5 1 1 3 17:26 (-9) 4 10. ŠD Mozirje-Poldas 5 1 04 10:26 (-16) 1 -2 Pari današnjega 6. kroga na igrišču v Rečici ob Savinji: 17.00 Šampinjoni Luče : ŠD Dreta-Hotel Laznik, 17.50 ŠD Mozirje-Poldas : Ranč Veniše-Burg-er, 18.40 Davidov Hram : ASC 2000,19.30 Zg. Nazarje-lzoles : Razborje, 20.20 Dolman : Solčava. UUBNO Državno prvenstvo na plastični skakalnici Sobota, 5. oktober, je bil za skakalce Smučarsko skakalnega kluba Ljubno več kot uspešen. Ljubno je gostilo mlade skakalce in seveda tudi skakalke na pomembni tekmi. Zaupana jim je bila organizacija državnega prvenstva smučarskih skokov na plastični skakalnici za starostno skupino skakalcev do 13 let. Ker je to tekmovanje na Ljubnem že kar praznik, tudi na ta dan pod vznožjem skakalnice gledalcev in navijačev ni manjkalo in vsakje imel svojega skritega favorita. Organizacija je uspela, dobri rezultati so se porazdelili po večini slovenskih klubov, najboljši od ljubenskih skakalcev pa je bil David Rak, kije zasedel odlično 2. mesto. Vzporedno s tekmovanjem na Ljubnem so se odvijale tekme tudi v Velenju. Te so bile pokalnega tipa in sicer za mladince in člane. Med mladinci je Rok Reberčnik osvojil 5. mesto, v kategoriji članov pa se je Primož Piki povzpel kar na najvišjo stopničko, dosegel je odlično 1. mesto. Po teh napornih tekmah se skakalci selijo na Poljsko, kjer se bodo pripravljali na naslednja tekmovanja. Hajdeja Brglez KOLESARSTVO WKKKfKÈ »Heli« zaključil sezono z dvema zmagama Več kot uspešno sezono je Andrej Marovt Helešič iz Ljubnega ob Savinji zaključil še z dvema zmagama na predzadnji in zadnji tekmi slovenskega pokala. V absolutni konkurenci je bil najprej nepremagljiv na progi od Hoč do Bellevue-ja, zadnjo dirko sezone pa je dobil na pobočju Drežniških Ravni in Kobarida. Obe dirki sta potekali po progah, na katerih so pred njimi vozili tudi profesionalci, zato sta bili še toliko bolj zanimivi in vsakega dirkača še dodatno motivirali. Andrej ob svoji izredni formi ni imel večjih težav in je gladko premagal vso konkurenco ter si tako odprl izredno dobro pogajalsko izhodišče pri svoji ekipi Swatch Novice Extreme, za prihodnjo sezono. Sedaj ga čaka zasluženi odmor, ki pa ga namerava dopolniti z lahkotnim treningom,saj hočesedanjofor-mo obdržati in se kar najbolje pripraviti na začetek prihodnje sezone, od katere še tudi veliko pričakuje. Franjo Pukart LIGE MALEGA NOGOMETA Veteranska liga malega nogometa Rezultati 4. kroga: Glin-IPP : Mladost 10:1, Transport Miklavc : Trnava 2:5, Ljubno : Odpisani 6:1, Gostilna pri Jošku : Zadruga M oz i rj e-Ad ri ati k 1:1, Mizarstvo Potočnik : Čevljarstvo Benetek 1:3. Rezultati 5. kroga: Odpisani : Čevljarstvo Benetek 1:5, Mladost : Gostilna pri Jošku 0:1, Zadruga Mozirje-Adriatik : Glin IPP 0:12, Trnava : Ljubno 4:4, Transport Miklavc : Mizarstvo Potočnik 0:2. Lestvica po 5. krogih: 1. Glin IPP-13,2. Ljubno-11,3. Čevljarstvo Benetek- 9,4. Mladost-9, ö.Gostilna pri Jošku-8,6.Trnava-7,7. Odpisani-6,8. Mizarstvo Potočnik-4,9. Zadruga M ozi rj e-Ad ri ati k-2,10. Transport Miklavc-1. Gornjegrajska liga malega nogometa Rezultati 3. kroga: Davidov Hram : ASC 2000 5:2, GTC 902 Črnivec : ŠD Nova Štifta 11:0, Gostilna pri Jošku : Texas Bar 4:2, Mizarstvo Branko Krznar : Solčava 2:4, ŠD Gornji Grad : Novo naselje 5:5. Rezultati 4. kroga: Solčava : ŠD Gornji Grad 3:3, Texas Bar : Mizarstvo Branko Krznar 5:0, ASC 2000 : Gostilna pri Jošku 6:4, Novo naselje : ŠD Nova Štifta 9:1. Davidov Hram : GTC 902 Črnivec 7:5. Rezultati 5. kroga: Gostilna pri Jošku : GTC 902 Črnivec 3:5, Mizarstvo Branko Krznar : ASC 20001:6, ŠD Gornji Grad : Texas Bar 1:1, Novo naselje : Solčava 3:7, Davidov Hram : ŠD Nova Štifta 8:0. Lestvica po nepopolnih 5. krogih: 1. Davidov Hram-15,2. Novo naselje- 10,3. ASC 2000-9,4. GTC 902 Črnivec-9,5. Texas Bar-7,6. Solčava-7,7. ŠD Gornji Grad-6,8. Gostilna pri Jošku-6,9. Mizarstvo Branko Krznar-3,10.ŠD Nova Štifta-0 liga malega nogometa Šmartno ob Dreti Rezultati 1. kroga: Kikers : Center 4:2, Želve : BAG 1:6, Input : KM N Guas 5:3, L.N.M. : Kokarje 2:1, ŠD Gornji Grad : ŠD Nova Štifta 4:5. Rezultati 2. kroga: Kokarje : ŠD Gornji Grad 0:13, Input : Kikers 1:5, Center : Želve 4:2, LNM : ŠD Nova Štifta 0:4, BAG : KMN Guas 2:2 Lestvica po 2.krogih: 1. Kikers-6,2. ŠD Nova Štifta-6,3. BAG-4,4. ŠD Gornji Grad-3, 5. Center-3,6. lnput-3,7. L.N.M.-3,8. KMN Guas-1,9. Želve-0,10. Kokarje-O. Franjo Pukart LOKOSTRELSTVO Kar šest državnih prvakov Lokostrelski klub Mozirje in Lokostrelska zveza Slovenije sta bila organizatorja državnega prvenstva v tekmovalni disciplini poljsko lokostrelstvo na 12+12 tarč, ki je bilo 21. septembra v Andražu nad Polzelo. Na turnirju je nastopilo 56 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov, med njimi so skoraj vsi tekmovali na nedavnem svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Državni prvaki v posameznih kategorijah za leto 2002 so postali: Bernarda P. Zemljak z 322 krogi, Dušan Perhač z 338 krogi, Primož Perhač z 303 krogi, Janja Perhač z 210 krogi, Sebastjan Ošep z 308 krogi in Tjaša Satlerz 139 krogi. Tretje mesto je osvojil Miran Borštner z 294 krogi- Lokostrelski klub Mozirjeje bil tudi organizator 7. državnega prvenslva v tekmovalni disciplini forest round (gozdni krog). Nastopilo je 68 tekmovalcev iz 17. klubov, ki so tekmovali v vseh starostnih kategorijah in štirih različnih slogih. Tudi tokrat je 7 mozirskih lokostrelcev osvojilo naslov državnega prvaka: Bernarda Z. Perhač, Janja Perhač, Primož Perhač, Miran Borštner, Tjaša Satler, Sebastjan Ošep in Aleksander Ošep. Dušan Perhač LOVSKA DRUŽINA REČICA OB SAVINJI Poljane 51 Rečica ob Savinji RAZPIS Lovska družina Rečica ob Savinji daje v najem gostinski del v Domu lovcev, najboljšemu ponudniku. Ponudbe sprejemamo na naslov: LOVSKA DRUŽINA REČICA OB SAVINJI Poljane 51,3332 Rečica ob Savinji, do 20. oktobtra 2002. Ponudniki naj v ponudbi napišejo tudi svojo telefonsko številko. UPRAVNI ODBOR LD REČICA OB SAVINJI KINO MOZIRJE Sobota, 12.10. ob 20.00 in nedelja, 13,10. ob 17.00: GLASNIKI VETRA - vojna drama Režija: John Woo Vloge: Nicolas Cage, Adam Beach, Christian Slater, Pet KINO NAZARJE Sobota, 12.10. ob 20.00 in nedelja, 13.10. ob 17.00 VSOTA VSEH STRAHOV - akcijski film Režija: Phil Alden Robinson Vloge: Ben Affleck, Morgan Freeman, James Cromw< reiber KINO LJUBNO Sobota, 12.10. ob 19.30 in nedelja, 13.10. ob 17.30 SCOOBY DOO - komedija Režija: Raja Gosnell Vloge: Matthew Lillard, Freddie Prinze Jr., Sarah Mici VSOTA VSEH STRAHOV Ali lahko teroristi na ameriških tleh sprožijo orožje za množično uničevanje? Po navedbah CIA-e 20 držav, od katerih je skoraj polovica na Bližnjem vzhodu, že ima ali pa razvija orožja za množično uničevanje. Film Vsota vseh strahov pretresljivo realistično opisuje, kaj bi se zgodilo, če bi kakšno od teh orožij prišlo v napačne roke, in kako hitro strah preraste v paranojo, ki premaga človekovo sposobnost razumnega razmišljanja. GLASNIKI VETRA Glasniki vetra je na osrednjih likih grajena vojna drama, ki se dogaja na pacifiških bojiščih druge svetovne vojne, in precej drugačna od prejšnjih filmov hongkonškega režiserja Johna Wooja. Zgodba, ki jo zaznamujejo akcija, krvavi spopadi in bombne eksplozije, se osredotoča na trdno prijateljstvo med legendarnimi šifranti, tako imenovani glasniki vetra (Windtalkers), Indijanci plemena Navajo in njihovimi "telesnimi stražarji", belimi vojaki iz vrst najdrznejših marincev. SCOOBYDOO Horoskop za mesec oktober Oven od 21.3. do 20.4. Začutili boste, da ne zmorete več tako napornega ritma, kot zadnje —tedne. Toda z malo dobre volje vam bo vse uspelo narediti tako, kot ste si sami zamislili. V prihodnje, še posebno v drugi polovici meseca, si privoščite več počitka, ponoči pa ne pozabite na spanje. Kakšno zabavo bo pač treba spustiti. V ljubezni boste spogledljivi in prikupni, le kdo bi vam se uprl? -------- Bik od 21.4. do 20.5. Premagali ste neke čuslvene težave, kar vas bo v tem mesecu še ________ posebno okrepilo. Počutili se boste dovolj močne in sposobne, da se (D spoprimete tudi z drugimi težavami. Nikar ne poskušajte vsega narediti naenkrat. Na delovnem mestu je napočil čas, da se resnično izkažete. Izrabite vse svoje izkušnje in sposobnosti. Dvojčka od 21.5. do 21.6. V tem mesecu boste zelo ustvarjalni in domiselni. Manjkalo pa vam bo samozavesti, zato se v poslovnem svetu ne boste uveljavili. Željno pričakujete denarno okrepitev in dobili jo boste. Namig bo prišel v drugi polovici meseca. Nikar ne zapravite prehitro, denar boste še močno potrebovali. V ljubezni ne iščite težav tam kjer jih ni. Rak od 22.6. do 22.7. Nedržitevseh niti tako zategnjenovsvojih rokah, pustite prostortudi improvizaciji, saj bo uspeh gotovo prišel. Tudi, če ga polomite, boste imeli še veliko popravnih izpitov, kjer se boste lahko izkazali. V ljubezni malo manj trmoglavosti in vaši ljubezenski prepiri bi veliko hitreje minili. Lev od 23.7. do 22.7. Konec je popoldanskega dremeža in utrujenosti. V tem mesecu je napočil čas, pozitiven čas... izkoristite ga. Pojdite tja, kamor vas vleče srce, in se nikar ne pustite zmesti običajnim pomislekom. Bolj boste aktivni, več boste imeli energije in bolj boste zadovoljni sami s seboj. Devica od 24.8. do 23.9. Včasih ste tako mili in popustljivi, da lahko z vami vsi pometajo. V tem mesecu boste zbrali več odločnosti in pokažite že svoje sposobnosti. Priložnosti vam ne bo primanjkovalo. Tudi na delovnem mestu bodo od vas pričakovali več samoiniciative. V oporo pa vam bo partner s katerim se bosta odlično razumela vtem mesecu. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Ta mesec si boste pošteno oddahnili od službenih skrbi. Imeli boste več časa in energije, tako, da boste svoj prosti čas lahko učinkovito izrabili. Nabolje se boste počutili v družbi prijateljev in ožjih sodelavcev. Na ljubezenskem področju prihajajo spremembe, ki vam bodo polepševale vaše življenje. -------- Škorpijon od 24.10. do 22.11. Službene obveznosti vas bodo izčrpavale, toda zvečer vam ne bo ________ težko izbrati še nekaj energije za svoje bližnje. Kljub napornemu ritmu boste zadovoljni in potešeni. Nekoliko negotovosti v zvezi s financami bo še ostalo v tem mesecu. Če boste skromni boste zvozili. Strelec od 23.11. do 21.12. V ljubezni boste iskali nekaj več, vsaj ujemanje na intelektualnem področju, ali pa skupna potovanja in raziskovanja. Ker boste pri svojem početju nenevarni in spontani, boste svojega partnerja navdušili. V zakonu so vloge že jasne inje izzivov že manj, vendar možnosti za harmonijo so dane. V službi bo veliko sreče, ker bodo ljudje očarani nad vašim pristopom. Kozorog od 22.12. do 20.1. Veliko boste razmišljali o vašem življenju. Ne glejte toliko temnih plati življenja saj vam to jemlje energijo in voljo. Ker bo oktober mesec zatišja na ljubezenskem področju, bo toliko bolj svetel na poslovnem področju. Odpočite se in si napolnite akumulatorje. Vodnar od 21.1. do 20.2. V začetku meseca se boste počutili, kot med kladivom in nakovalom. Težko se boste premaknili, zato uspeha ne bo. Bolje bo v drugi polovici meseca, ko bo Mars v znamenju Tehtnice. Dobesedno vse vam bo šlo od rok. V zakonu ugoden veter- odpora s strani partnerja ne bo in nemalo boste začudeni, kako vam stoji ob strani. Ribi od 20.2. do 20.3. V ljubezni bo vaša sreča precej spremenljiva. Težava ne bo toliko v drugih, kotv vas samih. Preveč ste pripravljeni potrpeti in sprejeti ponujeno. Tudi v tem mesecu boste bolj skrbeli za druge, kot sebe, kar je za vas že vzorčen primer. Z denarjem boste vtem mesecu na tesnem. Ne posojajte. WSMHBKtKtKKKHBSBSSBä V DELOVNI NESREČI NA SPODNJI POSTAJI GONDOLE V ŽEKOVCU UMRLA DVA DELAVCA Različna ugibanja o vzrokih nesreče V sredo malo pred pol deveto uro dopoldne se je na spodnji postaji gondole v Žekovcu zgodila huda delovna nesreča v kateri sta umrla dva delavca. Irena Gorenjak, pooblaščenka za odnose z javnostjo pri celjski policijski upravi, je tri ure po nesreči zbranim novinarjem postregla s kratko in skopo informacijo. Nesreča se je zgodila v stavbi spodnje postaje gondolske žičnice, kjer so ravno zaključevali zamenjavo ene od nosilnih vrvi. Po neuradnih podatkih naj bi ponesrečenca 33 letni B. M. iz Lepe Njive in 30 letni P. H. izžekovca, padla več kot deset metrov globoko. V globino naj bi zgrmela tudi betonska utež, ki je napenjala nosilno vrv. Oba pones- ob tokratni tragediji zagotovo nekoliko zbledeli. Kljub slabim izkušnjam so se lastniki iz Južne Tirolske, ki so edini zgornjesavinjskismučarsko-rekrea-tivni center po stečaju kupili na dražbi, odločili ustvariti na Golteh sodoben rekreacijski center s pestro ponudbo letnih in zimskih aktivnosti. Podjetje Golte Slovenija naj bi se Delavca, ki sta na Golteh napeljevala novo nosilno vrv, sta padla 10 metrov v globino in se smrtno ponesrečila (foto: EMS) rečenca sta umrla na kraju nesreče. Nesreča seje zgodila, milo rečeno, v nenavadnih okoliščinah, saj seje povsem nova nosilna vrv strgala aii pa je popustil kakšen spoj. V vsakem primeru bo natančen vzrok nesreče odkrila preiskava, za katero bo potrebno več časa, da se raziščejo vse okoliščine tragične nesreče. Prav tako nismo uspeli izvedeti ali je bilo za varnost delavcev ustrezno poskrbljeno oziroma, če sta bila strokovno usposobljena. Na kraj nesreče je prišel tudi delovni inšpektor, vendar bo o vzroku tragičnega dogodka mogoče več izvedeti po končani preiskavi. Marsikomu so še živo v spominu dogodki iz leta 1978 koje pod Mozirskimi planinami zgrmela v globino gondolska kabina. Smučarski center, ki ga je upravljala velenjska Rdeča dvorana, je bil zaradi tega deset mesecev zaprt. Na srečo takratna nesreča ni terjala človeških življenj, predvsem pri domačinih pa ostajajo neprijetni spomini, ki bodo razvilo v priljubljeno domače in mednarodno zimsko in letno turistično središče, v doglednem času pa naj bi odprli tudi cvetlični park gorskega cvetja. Neuradno smo izvedeli, da naj bi letošnjo sezono, ki je po včerajšnji nesreči močno vprašljiva, pričeli decembra, za kar je bilo prodanih že nadpovprečno veliko sezonskih smučarskih kart. Kot je znano, so morali na Golteh zaradi dotrajanosti zamenjati eno od nosilnih vrvi, zaradi katere je februarja glavni republiški prometni inšpektor prepovedal nadaljnje obratovanje nihalke, čeprav je pred tem predstavnik lastnikov iz italijanske firme Dr. Scher & Reden trdil, da je varnost potnikov zagotovljena. Kljub temu so v firmi Golte Slovenija odločbo inšpektorja spoštovali. Več kot 3,5 kilometra dolgo in več kot 50 ton težko jekleno vrv so namestili v prvih dneh oktobra, včerajšnja tragedija pa se je zgodila prav ob zaključku del. Savinjčan Lenartov sejem v nedeljo Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so že pripravili vse potrebno za Lenartov sejem, ki bo v nedeljo, 13. oktobra cel dan na Rečici. Pravila sejmarjenja bo trški policaj razložil ob 9. in 14.uri,vmespa bodo številni sejmarji nudili izdelke domače obrti, gostitelji pa domače dobrote. Na stojnicah bo moč občudovati marsikateri izdelek, ki vtrgov- inah ni naprodaj, saj se bodo na sejmu predstavili sejmarji iz cele Slovenije. Člani TD obljubljajo, da ne bo plastike in kiča temveč obilo uporabnih vsakdanjih izdelkov. Sejem bodo obiskali tudi posebneži, ki nekdaj na tovrstnih sejmih v Zgornji Savinjski dolini niso nikoli manjkali. V primeru dežja bodo člani rečiške-ga TD sejmarili teden dni kasneje. VT ČRNA KRONIKA • NEPREVIDNEŽ POBEGNIL Ljubno: 4. oktobra ob 22.30 uri je prišlo do prometne nesreče na cesti Rastke-Ljubno ob Savinji, Voznik osebnega avtomobila T.M. je peljal iz Rast, pri gostilni Petrin pa seje srečeval z neznanim osebnim avtomobilom. Taje trčil vanj in mu poškodoval desno vzvratno ogledalo, z mesta pa je odpeljal, ne da bi nudil osebne podatke. • PREHITRO NA POTI Gornji Grad: 6. oktobra v večernih urah je prišlo do prometne nesreče v Homu. Voznik osebnega avtomobila T.J. je zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v zadnji del stoječega osebnega avtomobila, ki gaje upravljal C.B. Pri tem je sopotnica utrpela telesne poškodbe in bila z reševalnim vozilom prepeljana v celjsko bolnišnico. OPOZORILO Kot pešci in kolesarji poskrbimo za svojo varnost. Bodimo vidni, sajje za našo varnost odločilno, kako hitro nas opazi voznik vozila. V temi, v jesenskih in zimskih dnevih ter ob zmanjšani vidljivosti, oblecimo svetlejša oblačila in se opremimo z odsevnimi trakovi, kresničko ali žepno svetilko. Meritve so pokazale, da nas bodo tako opremljene vozniki,, pri vožnji s hitrostjo 60 km/h, opazili že na razdalji 136 metrov, če pa smo oblečeni v temna oblačila in brez odsevnih teles, nas vozniki opazijo šele na razdalji 26 metrov. ^Kresničke V__________ Resnica, ki prepriča enega, ima višjo ceno kot laž, kiji nasedajo množice. Savinjčan Popravek V 40. številki Savinjskih novic sta se zapisali dve napaki. Pravilen priimek direktorja založniške hiše Fit media, ki seje pojavil v članku Celje moje mladosti, je Volfand in ne Volfran. V anketi je bilo po pomoti zapisano ime Olga Rogelj, medtem ko gre v resnici za gospo Mileno Zidam. Za napaki se opravičujemo. ________ OBVESTILO Bar Moličnik, Moličnik Angela s.p., Luče ob Savinji 35 3334 zaradi upokojitve preneha z dejavnostjo 31.12.2002. Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. V SPOMIN Kot blisk je preteklo 10 let od 8. oktobra 1992, ko nas je za vedno zapustil naš dragi Avgust KRIŽNIK iz Nazarij (rojen 7.6.1915) Ko nam misli uidejo v spomin na njegovo nežno dušo in širokogrudno srce, takrat zaboli. Zaboli dejstvo, da ni več človeka, ki nas je imel rad in smo ga ljubili tudi mi. Razdajal se je za nas in za svoje bližnje okolje, zato nanj negujemo lep spomin. Hvaležni smo vsem, ki se v svojih mislih, ali včasih s svečko na njegovem grobu, poklonite njegovemu spominu. Za vedno ga bomo ohranili v svojih srcih, saj se nam zdi, kot da je bil med nami še včeraj. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta TESOVNIKA se zahvaljujemo dr. Sirku, dr. Blažičevi, dr. Kočevarju, sestri Šušterjevi, zdravnikom, zdravnicam in sestram intenzivnega oddelka bolnišnice Topolšica, Slovenj Gradec in Celje, ki ste našemu možu, očetu in staremu očetu nudili zdravniško pomoč in oskrbo. Hvala PDG Radmirje in sosedom za nudeno pomoč. Posebej hvala gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno mašo, cerkvenemu pevskemu zboru Ljubno, pevcem z Dobrovelj, govornici in vsem ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k mirnemu počitku. Vsi njegovi: žena, sin, hčere, vnuki in pravnuki Počivaj v miru, draga mama naj bo miren tvoj tihi dom, vedno v srcu te bomo nosili, kjerkoli po svetu bomo hodili. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tete in svakinje Zore LONČAR iz Novih trat 32 Mozirje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 EKĐREČKE ROWCE Gobe mu niso bile všeč, že ko sem jih prinesla. Predčasne volitve za zamudnihe Po zadnji javnomnenjski anketi bi bila večina državljanov zadovoljna, če se namesto novembrskih predsedniških volitev izvedejo še tri javnomnenjske ankete, ker bo tako udeleženost pri glasovanju večja kot na volitvah. Vsem tistim, ki so jim do sedaj kratili glasovalno pravico in jim javnomnenjske raziskave niso postavile še nobenega vprašanja, nudimo enkratno življensko priliko. Pridružite se javni raziskavi prek pošte. Odgovorite le na spodnje vprašanje in odgovor pošljite sem. Vprašanje: Ste v življenju že imeli večjo srečo od te, da vas nobena javnomnenjska raziskava ni našla? Koliko hočete za ta rjavega? Seksualni pripomočki Med zaupnimi pogovori prijateljic se razkrije marsikakšna pikantna skrivnost. "Jaz se oblečem v seksi perilo. Tako privlačna moža vedno pripravim za akcijo," pove Urša. "Meni ni treba drugega kot, da se nadi-šavim z njegovim najljubšim parfumom in ne morem se ga znebiti celo noč, tako ga to vzburjal" pove Renata. "Jaz pa vzamem valjar in moža z njim po glavi kresnem," mirnodušno rečeTreza. "Ti si pa res pregroba!" lahko sliši obe kolegici. "Zakaj?" ugovarja. "Tudi jaz mu moram z nečim zbuditi pozornost od televizije!" Besedičenje Na predvolilnem shodu predsedniški kandidat govori, govori in sploh ne neha govoriti. Vsi so se ga že naveličali, le Jošt zine neumnost: "Moram priznati, da sem vedno razočaran, ko konča svoj govor." "Potem si edini, ki je tako navdušen nad njegovim govorom," se strinjajo vsi drugi. "Saj ne zato, ampak precej starejši sem od takrat, koje začel govoriti." Elafi otroci Možlekarjevi so na obisku pri Žlinkrofovih. Mame kar ne morejo prehvaliti svojih otrok, še posebej Možlekarjeva pretirava v hvali sina. Tako stisnjena v kot Žlinkrofova mati prizna: "Že mogoče, da ste ga dolga leta dobro vzgajali, ampak počakajte, da ga v roke za par minut dobi moja hči !" Preverjeno Po čem se ve, da so slovenski volilci bolj pametni od ameriških? Ker nikdar ne izvolijo republikancev. Avtogol "Jernej je silil in silil v Kato tako dolgo, da je končno privolila. ”Ni mi preveč do teh reči," Kata pojasni svoje oklevanje. "Če je tako, bom pa gledal, da bom hitro opravil," ji da Jernej zagotovilo. "O, to pa ne!" se razhudi Kata. "če sem rekla ja, potem hočem 'orengi' al'pa'neč1!" Predigra "Ali ni kaj v redu?" vpraša Miha na Tončki. "Ravno razmišljam," reče Tončka, "ali se nameščaš na meni, da boš vtem položaju zaspal, ali pa se ravno prebujaš, ko si že tako dolgo na meni..." Zadiše svarilo Se v naprej se vam priporočamo, če ste radi v slabi družbi. Zadrečke novice k m Cvetke in koprive UTRUJENIM POHODNIKOM NA POT Pohodnikom, ki so se 29. septembra udeležili tradicionalnega pohoda po občini Mozirje, resnično ni bilo težko. Pred njimi so namreč na avtomobilski prikolici peljali sode, ki so veliko obljubljali in tudi izpolnili obljube vsem tistim, ki jim je uspelo priti do pipic. Resje, da se iz njih nista cedila med in mleko, zato pa je bilo veselje toliko večje, saj seje iz njih cedilo več vrst tolkca in tudi kaj žganega za povrhu. Spoznavanje bližnje okoliceje tako dobilo nove razsežnosti, kijih bo veljalo izkusiti tudi naslednje leto. (PREŽIVELI SMO ČUDOVIT DAN PRESS) PROBLEM PARKIRANJA Da je problem parkirišč za avtoprevoznike velik in da še zdaleč ni rešen, pričata spodnji fotografiji posneti v Nazarjah. Prav zanimivo bo videti, koliko avtoprevoznikom bo z "izposojenim" parkirnim prostorom uspelo obnoviti licenco. (PARKIR PLAC PRESS) EGIPČANSKI BOG ZEMLJE DODATEK GLAVNEMU ZDRAVILU. POMAGALO SNOV, KI SE DODAJA ZEMLJI ZA VEČANJE RODOVITN. SLOVENSKI ATLET- URBAN JACOBSSON LAHEK JUŽNOAMER. LES OTIŠČANEC NA KOŽI. ___Lii----- AMERIŠKI LIKOVNIK-NAM JUNE BISTVO, VSEBINA NEMŠKI . FIL020F-GEORG SLOVENSKI JURIST-ANTON ALANDSKI OTOKI OREL NA GERMANSKIH GRBIH TOK ZA NoŽ EDEN GRŠKIH JUNAKOV LEPENKA, TRDEN, DEBEL PAPIR VNETJE ŽRELA dry JUDOVSKI PISATELJ- SOLOMON ZAINWIL ZAČETEK GESLA TURŠKO JAVNO KOPALIŠČE :L_ POKRITA TERASA PRi GR; 'H IVAR AASEN PREBIVAL. ATEN ROPARSKA PTICA ANTON HAJDRIH JUDOVSKO VERSKO SLOVSTVO KRATICA ZA KALORIJO (FIZ.) NASPROTJE OD NOČI KONEC MOLITVE 1. NADALJ. GESLA L_ ROMAIN GARY ATA (NAR.) SLOVENSKI PEVEC- MARIJAN LETOVIŠČE OB PRESPAN. JEZERU SAL MINEO ŠPORTNE TEKMOVALNE SANI VERSKI POGLAVAR ŠIITOV POLJSKA CVETICA IZ KATERE PRIDOBIV. OPIJ STAREJŠA NEMPKA PEVKA IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Makadam, Olivija, Smrekar, Kao, trs, vinska, trta, otip, Rogers, haluga, agregat, Noren, Joe, Ari, tnalo, hrbet, pora, Ig, čebelica, Ita, Genova, Tkon, ona, Miass, tv, solospev, Maor, psovka, Igalka, at, eis, amnion MINI SLOVARČEK: ATRIENSIS- predstojnik sužnjev, hišnik (lat.) ADJUVANT- dodatek glavnemu zdravilu, pomagalo AN SKI- judovski pisatelj- Solomon Zainwil PACE- slovenski jurist- Anton SKELETON- športne tekmovalne sani KARBONAT- sol ogljikove kisline npr. Soda VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO (©vKDAJNC BAJKO jflfc % J ® trideja Vrtrir hram jBtt Lesarska c. 31, 3331 Nazarje ŽMiUfe VAŠA NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA VRT IN MALE ŽIVALI tel.: 03/583 40 91 GSM: 041/797 360 Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p., Praprotnikova 36, 3330 Mozirje, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 6PREJEMEMO NAROČILA ZA &UHE IN SVEŽE ARANŽMAJE ZA L NOVEMBER OBVESTILO Naročnike Savinjskih novic obveščamo, da si kot imetniki tekočih računov pri NLB in SKB banki lahko odprete trajni nalog za brezgotovinsko poravnavanje naročnine za Savinjske novice. Več informacij boste dobili na svoji matični banki ali na telefonski številki 03/83-90-790. Za ureditev grobov (in gredic) imamo na voljo raznobarvne mačehe, lončne in rezane krizanteme, trey nice, zemljo, sveče... Napovednik • Sobota (12. oktober), ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma Davidov hram Nazarje : Tinex Medvode • Sobota (12. oktober), ob 10.30. Center mesta Celja Območno srečanje pihalnih orkestrov Celje • Sobota (12. oktober), od 9.00 dalje. Rdeča dvorana Velenje 2. mednarodno prvenstvo Slovenije v Tea - kwondoju • Sobota (12. oktober), od 11.00 dalje. Mestni stadion Velenje 37. kros občinskih reprezentanc in EAA miting v krosu • Nedelja (13. oktober), od 9.00 dalje. Rečica ob Savinji Lenartov sejem • Nedelja (13. oktober), ob 19,00. Cerkev sv. Jurija Mozirje Koncert študentov akademije za glasbo v Ljubljani • Ponedeljek (14. oktober), ob 13.00. Galerija Gorenje Odprtje razstave gvašev akademskega slikarja Eda Murtiča • Torek (15. oktober), ob 17.00. Otroški muzej Hermanov brlog Celje Predavanje: Otroški svet - svet igre in igrač • Sreda (16. oktober), ob 9.00. Celjski dom Otvoritev razstave Zdrava hrana AVTOMOBILI Prodam Citroen ZX Prestige, letnik 1995. Tel: 5 834 084 ali Gsm: 041 657 635 Prodam Ford Mondeo 1,8 TD. Tel: 838 50 40 DRUGO-PRODAM Prodam otroški avto sedež. Gsm: 041 707 856 Prodam snowboard scott, rabljen dve sezoni z buci, št. 42. Cena: 30.000 sit. Gsm: 040 709 103 Prodam golf 3 letnik 1994, prevoženih 47.000 km. Tel: 5 835 239 AVTOMOBILSKA OPREMA Prodam zimske gume bridgestone 175/70/13 na platiščih, cena 30.000 sit 4 kom. Tel: 031 459 106 Prodam zimske gume dunlop, malo rabljene, 14 col in sedežne prevleke za elio (izd. Marčinko) ceneje. Tel: 5 834 163 Prodam zračno puško diana, nov model 24.T04, Cena 50.000 SIT. Gsm: 040 709 103 Ugodno prodam sobno kolo. Gsm: 041 966 397 Prodam montovko št. L/54, rumeno-modracena 15.000,00sit.Gsm.031 497 367 Nizkotlačni bojler, 8 I prodam za simbolično ceno. Gsm. 031 497 367 Zimske gume eskimo 175/70/13. Gsm: 041 707 856 Poceni prodam rabljene rolerje races št. 37-38. Gsm: 040 611 600 Prodam zaščitno masko "smrček" za avto megane coupe. Gsm: 031459106 PODARIM Prodam zemljo za gojenje šampinjonov. Gsm: 041 865 734 Zima bo, drva so pa tudi. Klaftre. Gsm 031 796 073 Oddam 200m3 skal, kamenja, grušča in zemlje. Lokacija Polzela. Gsm: 041 657 628 DRUGO-KUPIM Kupim hrastov sod 400 - 5001. Tel: 5 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 42. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov n n i 832 370 NAPRAVE Prodam peč na olje z gorilcem in cisterno 20001 Gsm: 041 957 764 ali tel. 5 834 085 Prodam samonakladalno prikolico 15m3za hribovit svet. Gsm: 041 437 712 ŽIVALI Prodam telico, sivo rjavo, brejo 7 mesecev. Gsm. 041 783811 Prodam telico črno belo, brejo 7 mesecev. Tel. 5 841 082 Telico simentalko, brejo 7 mesecev prodam. Gsm: 041 324 377 Prodam bikca, ki tehta 350 kg ali teleta za nadaljnjo rejo ali zakol, tehtajo 120 kg. Gsm: 031 489 221 Prodam bikca sivca, težkega 115 kg. Tel: 5 845 137 Prodam telico z dobrim poreklom, pašno, devet mesecev brejo. Tel: 5 845161 Prašiča za zakol, težkega od 180 do 200 kg prodam. Tel: 5 844 211 Kupim telička starega en teden. Tel: 01 832 5 400 NEPREMIČNINE Najamem enosobno ali dvosobno stanovanje. Gsm: 041 502 552 Prodam njivo 30 a po ugodni ceni (Žlabor). Gsm. 041 437 714 MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMGTJG. GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SGRVIS IN PRODAJA TGIGVIZORJGV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POGRGBNG STORITVG ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PGSGK, GRAMOZ ALI MORDA URGJATG DVORIŠČG Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. STGKLARSTVO TAMŠG, MOZIRJG PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJGV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861. Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p., Žlabor 8,3331 Nazarje. MORDA STG ISKALI PRAV TO lg . V mesecu oktobru bomo pri vašem nakupu kateregakoli izdelka blagovne znamke TUŠ, skupaj s proizvajalci, podarili pet tolarjev za nakup sodobne opreme za otroške oddelke bolnišnic v Celju, Mariboru, Kranju in Izoli. PROIZVAJALCI: Kozmetika Afrodita d.o.o., Banex d.o.o., Šampionka d.d., Kemikal d.o.o., Foli-fix d.o.o., Paloma d.d., Panterix d.o.o., Gea d.d., Podravka d.o.o., Dana d.d., Droga Portorož d.d., Kandit EDA d.o.o., Fructal d.o.o., Greda d.o.o., Horizont trading d.o.o., Intes, mlin in testenine d.d., Klasje d.d., Koestlin d.d., Leskovšek Edita s.p., Lucija Trgovina d.o.o., Medex international d.d., Mlinotest d.d., Tovarna sladkorja Ormož d.d., Vino Brežice d.d., Žito Šumi d.o.o., Žito d.d., Kapela d.d., Vipava d.d., Pomurka-trgovina d.o.o., Osem d.o.o., Beril d.o.o., Prosol d.o.o., Kmetija Ramuta, Kras Sežana d.d., MIR d.d., Pivka d.d., Pomurske mlekarne d.d., MIP Nova Gorica d.d., Celjske mesnine d.d., Mlekarna Celeia d.o.o., Dolce vita d.o.o., Pfanner getraenke Ges.m.b.H., Avstrija, Pata S.p.A., Italija, ALL CRUMP n.v., Belgija Kjer dobre stvar! delamo vsi. www.trgovineTUS.com ENGROTUŠ d.o.o., Cesta v Trnovlje Markd SKOK s.p., Cesta na Lepd Njivd 1 9, 333C Mdzirje Tel. GS/BSg-dOg 1, GSM G41/622-6GG NOVO S4VL_ Podjetje za komercialni inženiring d.o.t Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE Celje - skladišče D-Per 7/2002 5000010830,41 Dodatn na kritine BIL CREATON. COBISS © - Velik izbor bakrene in pocinkane pločevine. - Baker v roli 757 SIT/kg - Pohištvene cevi in ostalo črno galanterijo sedaj tudi razrežemo Odslej vam poleg pranja, prodaje IN MONTAŽE AVTOPLAŠČEV ZA TOVORNA VOZILA NUDIMO TUDI PRODAJO IN MONTAŽO AVTOPLAŠČEV ZA OSEBNA VOZILA, OBIŠČITE NAS SALON KERAMIKE: • keramične ploščice OLANDA 20x25... 1.699 SIT/m2 ■ MARTEX art. 362/1 30x30. . 908 SIT/m2 - WC školjka FAYANS-LAUFEN.......5.490 SIT Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! D0ST&YA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Hotel VENIŠE*” .... jf [ Hotel SAVINJA* Grad TABOR 0A5G PRAPRQTNIKDVA 35 MOZIRJE Tel.: 03-33 30 360 Fax: 03-83 90 331 E mail: ascSOOO@siol.nel: www.asc-SOOO.com TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja! montaža in servis ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Jesensko - zimska ponudba Gostinstva Laznik • Dnevi dalmatinske kuhinje z dalmatinsko klapo • Vikend francoske kuhinje • Martinovanje in grajska Martinova ponudba • Nedeljski obisk Gradu Tabor, ki ga bodo popestrile imenitne vonjave divjačinskega golaža • Živa glasba s plesom ob sobotnih večerih v Hotelu Veniše i Če želite prejeti katalog prireditev Gostinstva Laznik nas pokličite na tel. I 03/734-30-30 ali nam pošljite e-mail na naslov gostinstvo.laznik@sioi.net. Gostinstvo Laznik, Mirko Laznik s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje tel.: 03/839-40-60, faks: 03/839-40-61, e-mail: gostinstvo.laznik@siol.net PE: Hotel Veniše Nazaije, tel.: 03/839-40-60 PE: Hotel Savinja Laško, tel.: 03/734-30-30 PE: Grad Tabor Laško, tel.: 03/734-23-70 instalacij za ogrevanje vodovodnih instalacij plinskih instalacij oljnih instalacij sanitarne keramike - klimatske naprave - talnega ogrevanja - toplotnih črpalk - kolektorji sončne energije - montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov UGODNI KREDITNI POGOJI ŽE OD T + 0°/o, GOTOVINSKI POPUSTI. UGODNE CENE Delovni čas : cd d "7.00 d cd "I 7. OO ure sobota cd d 7. O O d cd 1 O O ure