PRIMORSKI DNEVNIK i« z«<el izhajeti v Tutu 13. meja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vael Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 ae je tiskal v tlakami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18. aeptembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Cena 500 lir - Leto XL št. 13 (11.736)	Trst, torek, 17. januarja 1
Politično vzdušje v švedskem glavnem mestu je dokaj optimu
Človeštvo gleda z zaupanjem v konferenco o razorožitvi, ki se začenja v Stockholmu
Pozornost opazovalcev jc namenjena predvsem srečanju zunanjih ministrov supersil
59
nija)
23
MOJCA DRČAR . MURKO
STOCKHOLM — En dan pred formalnim začetkom konference o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti, hi se jc počasi spremenila v edino preostalo politično mostišče med Vzho-*iom in Zahodom, je ozračje vzpodbudno. že to, da srečanje začenjajo zunanji ministri 35 držav in se torej J*c ho začeto na ravni strokovnjakov, hot je kazalo, štejejo v Stockholmu za dobro znamenje.
Bistvo izjav ministrov je tako, da zavezuje k dejavnemu delu: države udeleženke so pripravljene pokazati dobro voljo, toda to pričakujejo tudi od drugih. Navezati pretrgane niti dialoga, se spomniti izhodišč procesa evropske varnosti, zmanjšati strah, sprejeti ukrepe, ki zmanjšujejo tveganje vojaškega spopada — tako okvir-ČTnj'’1*'^0 nalogo stockholmskega sre-
Ker je srečanje po sili razmer postalo nadomestilo tudi za stike med supersllama, je vsaj na začetku pozornost številnih opazovalcev in tiska us. , določena na zunanja ministra o-. 1 supersil. če ima izbor besed v njunih izjavah namen določiti smer m metodo pogajanj, potem morda odnosi niso tako dokončno pretrgani, kot H- še nedavno kazalo. Sovjetski mini-s*®r Gromiko je omenil, da pričakuje "‘sitve določenih vprašanj, da pa je mnogo odvisno od drugih, vključno z vi»«V0 gostiteljico. O tem, da bodo fPj naredile vse, kar bi lahko pripeljalo do uspešnega sestanka, je v zadnjih dneh večkrat govoril ameriški minister Shultz, vendar je izjave do-u ,vol!e Pogojeval z ustvarjalnim obnašanjem dnige strani. Vsebinsko sc je z ugodnimi političnimi izjavami tudi z včerajšnjim klicem nekdanjega zunanjega ministra Kissingerja k nadaljevanju dialoga med Vzhodom m zahodom povezala novica, da naj i" ZDA pripravljale pomembno po-•udo, ki »naj bi Sovjetsko zvezo vmi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nova
Reaganova
pobuda
NA 2. STRANI
Skupna obveza in volja vseh udeležencev okrogle mize o sožitju v Trstu
V tej zakonodajni dobi treba sprejeti zaščitni zakon za Slovence v Italiji
Nedeljska okrogla miza o sožitju med Italijani in Slovenci, katero je organizirala tržaška federa cija KPT, je iz raznih vidikov zelo pomembna: Prišla je do izraza skupna volja, da je samo v skladnem razvoju, sodelovanju obeh skupnosti, možno reševanje splošno odprtih vprašanj, da pa jc pogoj za to pravična in globalna ureditev zaščite za Slovence.
Komunistični senator, načelnik skupine KPI v senatu in član osrednjega vodstva Gerardo Ghia romonte meni, da je odnos do manjšin predvsem vprašanje miru, sodelovanja v Evropi, gospodar ska kriza pa zaostruje nasprotja, zaradi česar je treba odprta vprašanja takoj reševati. Zaščita Slovencev je torej stvar italijanske demokracije za vse.
Popolnoma ista je železna logika deželnega tajnika PSI, člana direkcije stranke, posl. Franca de Carlija, da je zaščita vseh manjšin, nacionalnih pa tudi »drugih, bistvo demokracije. Brez te zaščite demokracije ni in zaščita Slovencev ne more bitj sporna. Prav zato pa je ostro polemi ziral s kakršnimkoli koketiranjem z Listo za Trst, provincionalizmom, zapiranjem vase. Ponovil je odločno obvezo vlade, da izdela svoj zakonski osnutek, kar je pozitivno ocenil tudi predstavnik KPI Chiaramente. Oba najvidnejša udeleženca okrogle mize pa sta soglasna: »V tej zakonodajni dobi je treba sprejeti zaščitni zakon za Slovence v Italiji.«
Zelo verjetno ni slučajno podobno stališče po-
vedal v razgovoru s predsednikom hrvaške vlade predsednik deželne vlade Comelli. Nekaj sličnega pričajo vesti »iz dobro obveščenih krogov«, da je minister Romita že prosil za mnenja o zaščitnem zakonu za Slovence vsa ostala ministrstva glede njih specifičnih pristojnosti.
Prav tako zanimiva so bila izvajanja ostalih udeležencev dobro obiskane okrogle mize: deželnega tajnika KPI Rossettija, bivšega tajnika KD in bivšega ravnatelja tržaškega sedeža RAI Guida Botterija, nedavnega urednika dnevnika »II Piccolo« Ceschie in ravnatelja SLORI Darka Bratine. O vseh teh izvajanjih podrobno poročamo na tržaški kroniki.
PORO*ILO NA 4. STRANI
Prva prireditev novoizvoljenega društva Rozajanski dum
V nedeljo Rezija jasno potrdila da hoče živeti in se razvijati
VOJMIR TAVČAR
RAVENCA — »Iz teh korenin naj požene mogočno deblo s košato krošnjo.« S tem voščilom je podpredsed nik SAZU Bratko Kreft v celoti zajel vzdušje in občutke vseh, ki so se v nedeljo popoldne v lepem šte vilu zbrali v Rozajanski kulturski hiši na Ravenci, da bi sledili prvi prireditvi Rozajanskega duma, prvega rezijanskega kulturnega društva, ki je nastalo konec novembra na po budo skupine prizadevnih rezijanskih kulturn h delavcev.
Za Rezijo in z njo za vso slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji Julijski krajini je bila nedeljska pri reditev posebnega pomena in ne samo zaradi dejstva, da je zagledal luč in zadihal nov kulturni krožek. V nedeljo si je Rezija dala nov glas,
močan glas, ki bo zastopal njena ho tenja in interese, ki bo spodbujal mlačneže in bo bodril tiste, ki že več let trdo delajo, da bi to prelepo dolino in njene ljudi obudil k narod nostnemu in družbenemu življenju, da bi kultura, ki je zrasla v »Ta rozyni dolynu, peni Kaninom zopet cvetela kot nekoč. In to je cilj. ki si ga zadaja novo društvo, cilj, ki ga je simbolično strnilo v grb (Gora Kanin se dviga nad dolino, v kateri gori plamen ljubezni) in v geslo, pod katerim je potekala nedeljska prireditev: »Rozajanski dum, moj sami koran« (Rezijanska domovina, moja edina korenina).
Manifestacija, katere so se poleg Rezijanov samih, ki so se zbrali v nenavadnem številu, udeležili ' tudi predstavniki dežele, občinskih uprav gorske skupnosti, slovenskih zame j skih organizacij in SAZU, je bila predvsem prikaz rezijanske kulture in tradicije, obenem pa tudi dokaz,
da Rezija hoče živeti, delati in se razvijati in da ne namerava več zaspati jesensko spanje, ko v dolini ugasne z odhodom emigrantov glas lokalne radijske postaje. Rozajanski dum je v tem pogledu »nova rožica«, ena od tistih, ki je vzcvetela v zad njih letih, in ki se lahko ob pravilni negi in pomoči razvije v čvrsto deblo. Nedeljska prireditev je pokazala, da za tak razvoj obstajajo pogoji in da je to živa želja in zahteva vseh Rezijanov.
Kot je v uvodnem govoru naglasil predsednik društva »Rozajanski dum« Aldo Madotto so se s posebno rezi jansko kulturo in običaji že od nek daj ukvarjali razni znanstveniki, navzlic velikemu opravljenemu delu, za katerega gre zasluga zlasti direktorju SAZU dr. Milku Maličetovemu, Rezija s svojim bogastvom ostaja neizčrpen zaklad za raziskovalce. Ob
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V četrtek razprava o kriznih bazenih
RIM — V četrtek dopoldne bo vlada med drugim razpravljala o kriznih bazenih. Vest prihaja neposredno iz Palače Chigi, to je iz uradne napovedi vladne seje. Vprašanje kriznih bazenov je namreč v tem trenutku zelo pereče in je predmet velikih sporov v Craxijevem kabinetu. V petek so namreč demokristjani dejali, da nasprotujejo posebnim ukrepom za krizne bazene, češ da bi ti ukrepi pomenili privilegij za nekatere sektorje in za nekatera območja. Kasneje je KD nekoliko popravila stališče, češ da je pripravljena pristati na nekatere izredne u-krepe za sektorje v krizi, kot je na primer železarstvo in za nekatere pokrajine, kjer je gospodarska kriza najbolj pereča. Med temi pokrajinami KD navaja tudi tržaško.
O tej problematiki se je v prejšnjih dneh razvila živahna diskusija. Socialdemokrati so obtožili KD, da odkrito napada vlado, socialisti pa so zaenkrat zadevo omilili. Te rimske razprtije so seveda odjeknile tudi v zainteresiranih pokrajinah.
Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostne pravice v Avstriji
ZORAN SKNKOVIČ
LJUBI. J ANA — Pred slovensko narodnostno skup-nostjo na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je pomembno leto. Kaj od njega pričakujejo in kakšne so naloge osrednjih organizacij koroških Slovencev, so vče-raJ pojasnili na okrogli mizi Inštituta za narodnostna vprašanja Feliks Wieser, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Avguštin Halle, ravnatelj -Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu ter Jan ko Urank, član predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev.
Feliks Wieser je orisal razmere v lanskem letu, za katero je bilo značilno nadaljevanje neverodostojne manj S1nske politike avstrijskih oblasti in še nadaljnja navzočnost prepričanja politikov, tudi tistih, ki so naklonjeni koroškim Slovencem, da bo njihov problem prej ai slej »odpravljen« z asimilacijo. Sprememba oseb nesti na vrhu avstrijske politike ni prinesla nobenih sprememb v manjšinski politiki vlade, ki se pogosto
zateka~k izgovoru, da še ne pozna dovolj vseh podrobno sti problema in svetuje manjšinskim organizacijam, naj ponovno (kdo ve že katerikrat) pismeno razložijo manj šinsko problematiko.
Ne glede na to čakajo letos koroške Slovence po membne naloge. Kot jc povedal Feliks Wieser, mora slovenska narodnostna skupnost okrepiti notranjo orga niziranost in operativno sposobnost. Prizadevati si mora, da stikov z bazo ne bi obremenjevalo birokratsko pojmovanje odnosov do dela »a terenu in od deklarativne enotnosti preiti k akcijski, še posebej, kadar gre za življenjske, vsakodnevne interese in potrebe manjšine.
Ena od pomembnih nalog pa je tudi boljše seznanjanje matičnega naroda in Jugoslavije v celoti s problemi manjšine.
Gospodarske' razmere je opisal Janko Urank, ki je dejal, da je slovenski narodnostni skupnosti uspelo sta bilizirati nekatere gospodarske tokove, da pa je pred vsem treba zagotoviti nadaljnji razvoj mešanih podjetij, pa tudi razvoj gospodarskih vezi s celotnim jugoslovanskim gospodarstvom, ki naj bj celoviteje in natančneje
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SS G z »Radovanom Tretjim« navdušilo solkansko publiko
MARIJ ČUK
GORICA, NOVA GORICA —- Začel se je »vroči teden« 13. goričkega srečanja malih odrov, čeprav je bil tudi prejšnji konec tedna vznemirljiv, pred vsem po zaslugi »Razrednega sovražnika«, o čemer pa smo pripravili poseben zapis za jutrišnjo številko. Ta teden pa bo »količinsko« najbolj obre menjen, saj bodo tja do sobote tekle predstave, ki bodo brez dvoma zani male občinstvo.
Prav občinstvo je bilo doslej med glavnimi »akterji« festivala, saj so vstopnice za predstave že vnaprej razprodane. Letos je tudi odziv v Gorici boljši, tako da lahko po prvih dneh srečanja govorimo, da festival dosega svoj namen. Pa ne samo to, saj 13. GSMO gostuje letos v različnih krajih in soudeležuje še številnejšo publiko. Prvič bo tako gostovanje tudi v Trstu in zelo primemo bi bilo, da bi GSMO v prihodnje še pogosteje obiskovalo mesto v zalivu. In že ko smo pri Trstu naj zaenkrat na kratko zabeležimo, da je včeraj v solkanski dvorani gostoval ansambel SSG z »Radovanom Tretjim«, ki je tudi novogoriški avditorij primemo zabaval.
Nasploh je bil včerajšnji dan zapisan »humornosti«. Poleg našega tea-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V do sedaj najbolj spravljivem govoru svojega mandala
Ameriški predsednik Reagan ponudil SZ celokupno obnovo medblokovskega dialoga
Februarja 4 točke draginjske doklade
RIM — Danes se pri statističnem zavodu ISTAT sestane posebna komi sija za draginjsko doklado, ki bo po vsej verjetnosti ugotovila, dia so že dozorele nove 4 točke, kar pomeni, da bi k februarskim plačam morali_ prišteti 27.200 lir. Gre za največ ji sKok od lanskega februarja, a je možno, da se na pogajanjih med vlado, sindikati in delodajalci domenijo o novih spremembah, ki bi draginjsko doklado že spet okrnile.
□ BARI — Zelo verjetno se tukajšnji sodniki ne bodo mogli ukvarjati s procesom o pokolu na Trgu Fontana pred prihodnjo jesenjo. V krogih sodstva v Dariju ugotavljajo, da obstaja samo en oddelek prizivnega sodišča, ki se že mora ukvarjati z vsemi drugostopenjskimi procesi krajevnih sodišč in bi bilo treba ustanoviti drugi prizivni oddelek, ki bi se ukvarjal samo s procesom zaradi pokola na Trgu Fontani.
WASHINGTON — Dan pred začetkom stockholmske konference o var nosti in sodu o\fenju v Evropi je ame riški predsednik Ronal Reagan v včerajšnjem televizijskem govoru razčlenil vprašanja medblokovskih od no sov in ponovno ponudil Sovjetski zvezi obnovo dialoga.
Z neobičajno spravljivim tonom, ki je v kričečem nasprotju s preteklimi Reaganovimi izjavami, je ameriški predsednik hotel sovjetskim voditeljem dokazati svoje resne namene in tlakovati pot do dia’oga. Govor pa je obenem služil kot dokaz zahodnoevropskim zaveznikom, da je Reaganova Amerika pripravljena upoštevati njihove nasvete. Navsezadnje pa je hotel Reagan pomiriti tudi lastno jav no mnenje, ki se le 10 mesecev pred
predsedniškimi volitvami vedno bolj zaveda nevarnosti jedrskega spopa da.
Reagan je v svojem govoru izhajal iz predpostavke, da so ZDA pod njegovim mandatom napravile ogromno pot pri utrjevanju miru, ker »vojne izbruhnejo ko vlade mia'djo, da bo cena agresije nizka«. Sedanja Amerika pa je pustila za sabo »dvome in negotovosti sedemdesetih let, ko smo zanemarjali rušo obrambo. SZ pa je krepila svoj vojaški potencial in skušala širiti svoj vpliv z orožjem in grožnjami«.
Ameriški predsednik pa je priznal, da je ta sprememba presenetila sovjetske voditelje, ne pa pomeni konca dogovarjanja. Pri tem je Reagan na-
štel tri prednostna področja, na katerih bi morati obe superstiti poiskati napredek v medsebojnih odnosih. Kot prvo bi morali omejiti in kasneje odpraviti nevarnost spopada v mednarodnih sporih, za začetek vsaj na »najbolj vročih kriznih območjih«. Kot drugo bi morali pretrgati »začarani krog« oboroževalne tekme, kot nadnje pa vzpostaviti »boljše delovne odnose« z »večjim sodelovanjem in razumevanjem«, ki pa bi temeljili »na dejstvih in ne na besedah«. Ob vsem tem Reagan ni skrival težav v odnosih s SZ, a je poudaril, da je treba stike obnoviti v duhu »nulizrna«, »moči« in »dia oga«.
Ponovil je že znano stališče obža'o-vanja, »ker je SZ prekinila razoroži-
tvena pogajanja«, prav tako ni pozabil niti na priljubljeni koncept tako imenovane »linkage«, ki pogojuje a-meriško - sovjetsko popuščanje napetosti s sovjetskim obnašanjem v svetu, a vseeno je bil njegov govor med najbolj spravljivimi.
Moskva je včeraj novo Reaganovo razpolož jivost ocenila kot poskus, »da bi v tem volilnem letu slekel vojno-hujskaško obleko« in da je »potrdil voljo do pogajanj s pozicij sile«.
Povsem drugače so seveda reakcije na Zahodu, kjer navajajo Reaganov pragmatizem in dobro voljo. Crauti je bil predhodno obveščen o vsebini govora in tako baje tudi drugi zahodnoevropski vodita’ji, ki imajo sedaj občutek, da so pripomogli k večji a-meriški razpoložljivosti.»
• NADALJEVANJA S PRVE STRANI
Stockholm
la za pogajalsko mizo na Dunaju«. Tam naj bi bili pred pretrganjem pogovorov o zmanjšanju vojaštva in o-boroženosti tik pred »tehnično rešitvijo«.
Po navodilu madridske konference naj bi države v Stockholmu poskušale oblikovati sveženj vzajemno dopolnjujočih se ukrepov zaupanja, ki lahko zmanjšajo tveganje vojaškega spopada. Teoretično segajo v ta okvir obvestila o vojaških premikih, o manevrih in se širijo na druga področja, kjer je mogoče povečati prozornost vojaških zmogljivosti in pokazati, da je možnost bliskovitega napada izključena. Ukrepi naj bi veljali za vso Evropo s pripadajočim zračnim prostorom in morjem (oceanom), bili naj bi konkretni, vojaško pomembni in taki, da bi jih bilo mogoče nadzorovati. Nadzorstvo je točka, ob kateri se je v podobnih priložnostih najpogosteje zatikalo, in po kateri je mogoče ocenjevati vrednost mednarodnih pogodb o omejitvi oboroževanja. Zdi se, da bodo države v tej fazi iskale take konkretne ukrepe, ki bi jih bilo mogoče nadzorovati z lastnimi sredstvi (po načelu tako imenovane nacionalne verifikacije).
Švedski vladi pripada zahtevna in težavna vloga dejavnega usmerjanja in posredovanja. Prvi dnevi bodo nabiti z državniškimi sestanki, ki se nadaljujejo po današnjih stikih premiera Olofa Palmeja z ministri Gro-mikom, Cheyssonom, Shultzom. Jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov je prav tako v stikih s kolegi drugih držav udeleženk, zlasti iz skupine neuvrščenih in nevtralnih, sestal pa se je tudi z zahodno-nemškim ministrom Genseherjem.
MOJCA DRČAR - MURKO
Mali odri
tra je namreč v goričkem Avditoriju SLG iz Celja uprizorilo »Vaje v slogu«, ki so se kazale v dobršnem delu v komičnem ključu. Pa še skok nazaj, v nedeljo, ko smo najprej gledali v goričkem Kulturnem domu nastop mariborske Drame, nato v Solkanu še Shermanov »Rožnati trikotnik« v uprizoritvi Eksperimentalnega gledališča Glej iz Ljubljane. Wudlerje-vi enodejanki »Pomota; Noe, Noe« sta kazali na dobro igro obeh nastopajočih, kaj več pa ne, kajti tekst je za intenzivno monodramo preveč šibak in ohlapen. Tudi postavitev Glejevcev se je razživela šele v drugem delu, saj je bila v prvem nemara preveč komercialno zasnovana in ni sproščala tistih ventilov nasilja in ljubezni, kot jih je na primer lanskoletna zagrebška inačica.
Letošnji festival malih odrov obeh Goric ima svoj ritem in intenzivnost, kar gre seveda pripisati smotrnemu izboru posameznih predstav, pa tudi velikemu organizacijskemu naporu prirediteljev Primorskega dramskega gledališča, ki so v sodelovanju v drugimi ustanovami in nenazadnje z u pravnim odborom goričkega Kulturnega doma postavili na noge kvali tetno manifestacijo. Ta manifestacija je naravnost »demokratično«, zasnovana, kaže na široko zasnovo, če hočemo tudi v duhu Alpe Jadran. O tem se lahko prepričamo, ko vzamemo v roke katalog letošnjih srečanj, ki je dvojezičen, prav tako dvojezičen je tudi naziv GSMO, ki ga vsak dan najdemo na naslovni strani biltena. Bilten je že skorajda nepogrešljiv spremljevalec prireditve, saj daje bralcem v roke obilico materiala in niti duhovitosti mu ne manjka, kajti ob takih prireditvah se nabere vrsta anekdot, ki so zanimive za širši krog. Pomembno pa je tudi to, da poleg nekaterih ocen kritikov be-
leži tudi mnenja gledalcev o posameznih predstavah. Torej — poglejmo v bilten in zapišimo, da bo danes ob 17. uri EG Glej iz Ljubljane nastopilo v OŠ IX. korpusa v Novi Gorici (Acternbusch: »Ela«), ob 20. uri pa bo Narrnkastl - Fahrendes Theater gostoval v Solkanu (Campbell: »Norišnica mr. Pilka«),
MARIJ ČUK
Rezija
tem pa je bila dolina v zadnjih letih tudi priča novemu prebujanju in kulturnemu vrenju, nastali so eseji, poezije o Reziji, pojavili so še kantavtorji, ki so na tradicionalno glasbo in poezijo cepili modernejše prijeme, začelo se je resno iskanje in soočanje Rezijanov z njihovo kulturno in narodnostno identiteto, začelo se je iskanje njihovih slovanskih in še zlasti slovenskih korenin, o katerih pričajo najbolj verodostojne znanstvene raziskave.
Vse to vrenje namerava novo dru štvo spodbujati in razvijati, saj si je zadalo nalogo, kot piše v statutu, da ohrani rezijansko etnično in kulturno bogastvo, ter ovrednoti jezik v vseh njegovih narečjih, da širi poznavanje o kulturnih in drugih problemih doline, da podpre raziskave, ki zadevajo Rezijo in da širi med prebivalci sodobno kulturo. Ob tem pa, da se bori tudi proti nekaterim negativnim pojavom kot so asimilacija in brezbrižnost za domačo govorico, ki je opazna v nekaterih dru žinah.
Rozajanski dum, izraz in odraz kulturnih potreb in želja, ne samo nje govih ustanoviteljev pač pa dobrega dela Rezijanov, je skupaj z nekate rimi drugimi pobudami le temelj, od sev nekega novega vzdušja in novih hotenj, na katerih graditi pogoje za preporod Rezije za neko novo sklad nost med prebivalci in teritorijem, za iskanje novih poti. In prav nedeljska prireditev je s številnostjo obiskovalcev pokazala kolikšna so hotenja v tem smislu.
Kulturni del prireditve sta odprli ženski skupini iz Bile, Solbice in z Osojan, ki so zapele nekaj tradicionalnih rezijanskih pesmi. Sledil je nastop malih recitatorjev in citiran cev, nastop moškega zbora Kanin in kantavtorjev Rina in Giovannija Chi-neseja ter Giovannija Di Lenar da. Za konec je po nastopih pesnikov Silvane Paletti, Renata Quaglie in Gii berta Barbarina, zaplesala rezijanska folklorna skupina. S svojim nastopom je skupina dala nedeljskemu slavju res praznični pečat in prireditev je končala tako kot se za vsak rezljan ski praznik spodobi: s plesom.
VOJMIR TAVČAR
Koroški Slovenci
opredelilo vlogo obmejnega prostora.
Seveda pa močno izstopa problem šolstva, o katerem je govoril Avguštin Malie. Semkaj sodi že dobro znan primer imenovanja novega inšpektorja za dvojezične šole, predlog svobodnjaške stranke o ločenih šolah in dvojezični vrtci. Kakšne so dejanske razmere, dovolj slikovito kaže primer, ko morajo otroci pred prihodom v ljudsko šolo opraviti teste, ki so samo v nemščini in jih slovensko govoreči otroci zaradi jezične bariere slabo opravijo. Nič hudega ne bi bilo, če jim zaradi tega ne bi grozila možnost, da končajo v posebni šoli.
Problemov očitno ne manjka in ne gre dvomiti, da bodo med drugim vsebina pogovora ob bližnjem obisku avstrijskega kanclerja Sinowatza v Jugoslaviji.
ZORAN SENKOVIČ
Pred jutrišnjim nadaljevanjem pogajanj z vlado
Sindikati in delodajalci terjajo jasnejše predloge za izhod iz krize
RIM — Kljub javno izraženemu razočaranju nad ge-neričnostjo vladnih predlogov za zajezitev inflacije in premostitev gospodarske krize in torej v bistvu negativni oceni dokumenta, ki ga je pretekli petek minister De Michelis izročil zastopnikom zveze CGIL - CISL - UIL in delodajalskih" združenj, bo sindikat nadaljeval trikotna pogajanja, ker je prepričan, da je sporazum za o-zdravitcv družbeno - gospodarskih razmer nujno potreben.
Tako je sklenilo včeraj enotno tajništvo sindikalne zveze, pred jutrišnjim nadaljevanjem pogajanj z vlado in delodajalci, pri katerem pa bo zahtevao z vso potrebno odločnostjo pojasnila o konkretnih ukrepih glede politike zaposlovanja, davčne pravičnosti in zajezitve tarif Lia javne storitve in nadzorovanih cen. šele ob zadovoljivih odgovorih o teh ukrepih, ki naj predstavljajo določen preokret vladne gospodarske politike, se bo sindikat pripravljen pogajati tudi o stroških za delovno silo, oziroma o draginjski dokladi.
V sindikalnih vrstah so sicer še različni odtenki glede sprejemljivosti sprememb pri draginjski dokladi, zaradi česar bo posebna komisija izvedencev nadaljevala delo, toda ni nobenega nesoglasja v zvezi z zahtevo, da so pri zaščiti realne vrednosti plač možne koncesije samo, če bo vlada menjala smer gospodarske politike in če bodo tudi delodajalci storili svojo dolžnost in prispevali svoj delež potrebnih žrtev.
Tudi delodajalska združenja, od zasebnih Confindu-strie, Confapi, Confcommercio do javnih Intersind, AS
AP in Cispel, pripravljajo svoje ugovore in dopolnila k De MicheUsovemu dokumentu. Danes in jutri se bodo sestali njihovi vodilni organi, da sprejmejo ustrezne sklepe, toda že zdaj prevladuje »previdna pripravljenost« poglabljati vadne predloge, dogajanja se torej nadaljujejo, njih srečni zaključek pred koncem meseca, kot bi želel minister za delo, je pa precej v dvomu.
□ BRUSELJ — Italijanski ministri za odnose z EGS Forte, za industrijo Altissimo in za državne udeležbe Darida so odšli iz belgijske prestolnice praznih rok. Komisarji EGS Davignon, Andriessen in Ortoly so jim namreč odrekli povišanje italijanskega deleža pri skupni proizvodnji jekla za 1.200.000 ton, kar bi omogočilo obnovitev proizvodnje v livarni pri Bagnoli ju. Po navodilih EGS mora namreč Italija v tem letu znižati proizvodnjo za skoraj 6 milijonov ton, kar postavlja hude zaposlitvene probleme.
O TUNIS — Včeraj je začela z delom posebna preiskovalna komisija, ki jo je ustanovil predsednik Burgiba in katere naloga je, da ugotovi »na vseh ravneh« odgovornosti za nerede, do katerih je prišlo po podražitvi kruha in pšeničnih pridelkov. Komisijo vodi sodnik, v njej pa so visoki državni funkcionarji ter predstavniki predsedstva vlade in zunanjega ter obrambnega ministrstva.
Grličkov sprejel predstavnika SWAP0
BEOGRAD — Član predsedstva zvezne konference SZDLJ dr. Aleksandar Grličkov je včeraj sprejel stalnega političnega predstavnika osvobodilnega gibanja SWAPO - Namibije v Jugoslaviji Willyja Mvaninga. Pogovarjala sta se o razmerah na jugu Afrike, ki so posledica najnovejše agresije pretorijskega režima na LR Angolo. Mvaning je ocenil, da želi rasistična Južna Afri ka na ta način preprečiti prizadevanja OZN za miroljubno rešitev problema namibijske neodvisnosti. Grličkov je izrekel vso podporo stališčem SWAPO in posebej obsodil nedavne napade Južne Afrike na Angolo in poskuse destabilizacije drugih držav prve frontne črte. Jugoslavija bo tudi v prihodnje angažirana v OZN in drugih mednarodnih telesih in si prizadevala, da bi problem dekolonizacije Namibije reševali v skladu z znano resolucijo varnostnega sveta, (dd)
Svečanost ob prvi obletnici smrti dr. Vladimira Bakarica
ZAGREB — Ob obletnici smrti vidnega marksista, tesnega sodelavca tovariša Tita, dr. Vladimira Bakariča, je bila včeraj v Zagrebu žallna seja CK ZK Hrvaške in predsedstva Hrvaške.
Seje so se poleg članov družine udeležili tudi najvidnejši predstavniki republike in federacije.
O življenju in delu revolucionarja je govoril predsednik predsedstva CK ZKH Josip Vrhovec.
Scalfaro o vprašanjih organiziranega * kriminala
MILAN — Notranji minister Scalfaro se je včeraj sestal s predstavniki tukajšnjih krajevnih ustanov ter s predstavniki krajevnega sodstva. Ob koncu je imel tiskovno konferenco, na kateri ni izključil možnosti, da bi utegnili poostriti kazni za primere u-grabitev. Scalfaro je menil, da je ugrabitev znamenje barbarstva in ne-omike in da je skrajno poniževalno za človeka. Izrazil pa je tudi prepričanje, da poostritev kazni ni učinkovito preventivno sredstvo.
Sicer pa je bil govor ne samo o ugrabitvah, temveč tudi o organiziranem kriminalu, pojavu, ki je v Lombardiji zelo pogost. Scalfaro je dejal, da je še zlasti tako imenovani zakon »Lia Torre«, ki predvideva pre^ iška ve v bankah glede premoženj dvomljivega izvora, dal zelo pozitivne sadove. Scalfaro je poudaril nujnost kar se da tesnega sodelovanja med vsemi državnimi organi, da bi preprečili in razkrinkali organizirani kriminal ter je poudaril svojo popolno pripravljenost, da sprejme kakršenkoli nasvet ali sugestijo.
Jugoslovanska delegacija na obisku pri evropskem parlamentu
O umoru novinarja Giuseppa Fave
STRASBOURG — Na povabi o evropskega parlamenta je dopotovala v Strasbourg delegacija skupščine Jugoslavije pod vodstvom predsednika Voje Sržentiča.
Delegacija bo razpravljala z naj višjimi funkcionarji evropskega parlamenta. Tam poudarjajo, da utegnejo pogajanja prispevati ne le k boljšemu medsebojnemu sporazumevanju, temveč tudi k sodelovanju skupščine Jugoslavije in evropskega parlamenta in tudi k celotnim odnosom med Jugoslavijo in EGS. (dd)
□ BEOGRAD — Jugoslovanski državljani, ki potujejo na Madžarsko, morajo pri prestopal meje menjati po 1.200 dinarjev, če potujejo s prepustnico za maloobmejni promet, oziroma 3.400 dinarjev, če potujejo s potnim listom. Za te zneske dobijo po 380 oziroma 760 forintov. Po tečajni listi je forint vreden 3,15 dinarja.
Denarja ni potrebno zamenjati potnikom, ki tranzitno potujejo z vlaki, ladjami in letali ter otrokom, če potujejo s potnim listom staršev, (dd)
RIM — Podtajnik za notranje zadeve Marino Cordar je govoril včeraj v poafanski zbornici o umoru sicilj-skega novinarja in pisatelja Giuseppa Fave. Corder je dejal, da je bil Giuseppe Fava dosleden borec proti mafiji in da preiskovalci vztrajno proučujejo mafijsko sled, čeprav je P° njegovem mnenju zelo težko priti tako do materialnih storilcev zločina kot do dejanskih organizatorjev.
Giuseppe Fava se je v svojih delih ukvarjal predvsem z mafijo vendar s fenomenološkega vidika, ne da bi se posvetil temu ali onemu konkretnemu primeru.
Medtem ko so v Libanonu ponovno izbruhnili spopadi
Klofuta
Na islamski konferenci in v Jordaniji iščejo rešitev za palestinsko vprašanje
Včeraj so ameriški topovi molčali, a cevi so uperjene proti Šufu (Telefoto AP)
BEJRUT — Včeraj so nad Bejrutom dobesedno deževale granate, ki so v glavnem tolkle vzhodni, krščanski del, in razmejitveno črto med krščanskimi in muslimanskimi četrtmi libanonskega glavnega mesta. Le redki upajo, da ne bodo granate pokopale saudskega mirovnega načrta, med njuni pa niso libanonski poslovneži in gospodarstveniki, ki so končno izgubili vsako upanje. Libanonska lira, ki je kot pravi čudež preživela vso libanonsko državljansko vojno in se je celo krepila, je v zadnjih urah doživela pravi polom, kar zgovorno dokazuje brezupni položaj, v katerem se nahaja Libanon.
Marsikdo pa še vedno upa v čudež uspehov posvetovanj ob robu casa-blanške islamske konference. Četrto srečanje predstavnikov islamskih držav bi lahko bil tisti rsajvišji forum, na katerem bi lahko po tolikih razočaranjih dosegli prvi premik. Po dosedanjih izkušnjah pa bo tudi ta četrti vrh le s težavo dosegel kaj konkretnega. Odobritev številnih resolucij, med katerimi bo nedvomno pomembna bližnjevzhodna, ne bo ob pomanjkanju konkretnih in operativnih pobud spremenila sedanjega položaja.
Razkol v arabskem svetu se namreč odraža tudi med udeleženci islamske konference. Obsodba ameriško-
izraelskega sporazuma o strateškem sodelovanju ni ukrep, ki bi avtomatično omogočil mir na Bližnjem vzhodu. Več upanja vzbuja maroški sklep o obujanju stare zamisli iz Fesa o ustanovitvi palestinsko-jordanske konfederacije. V Amanu se trenutno nahaja Arafatova desna roka Abu Džihad, ki že pripravlja teren na skorajšnji obisk Jaserja Arafata po koncu casablan ške konference. Tudi včerajšnji Huseinov govor v jordanskem parlamentu zgovorno dokazuje, da je hašemitski suveren krepko zakorakal na pot reševanja palestinskega vprašanja v okviru jordansko-palestinskega dogovarjanja in skupne strategije. Husein se nedvomno zaveda nevarnosti te svoje pobude, prav zato odločno zagovarja vrnitev Egipta v arabske vrste. Pri tem ga bodri spoznanje, da ni radikalizem v arabskih vrstah dosegel zaželenih rezultatov, da je še povečal izraelsko agresivnost in da si je skušal z logiko sile prisvojiti PLO za svoje ozke interese.
Kako bodo prišle do izraza vse te težnje na islamski konferenci, je le vprašanje časa. Husein je ostal doma, prav tako se ni v Casablanco podal njegov bližnjevzhodni antagonist Ha-fez el Asad, radikalno krilo bo torej zastopal le Gadafijev namestnik major Džalud.
V Bejrutu pa je le redkim mar za
tako globalno reševanje bližnjevzhod-nega vprašanja, čim prej bi hoteli doseči mir in začeti obnovo razdejane države. Po zadnjih vesteh se boji nadaljujejo kljub pozivom o prekinitvi ognja. Druži in falanga se sploh ne menijo, da bi spoštovali sprejete obveznosti, pri tem pa jim krepko pomaga Džema jelova redna -vojska, ki
bi morala biti glavno sredstvo pomiritve, a je zaradi ozkih interesov e-nakovredna drugim milici jam.
Reaganov odposlanec Donald Rums feld je v nedeljo kot kaže zabeležil prvi pomembni uspeh v pogovorih s šiiti gibanja Amai, a včerajšnji novi izbruh sovražnosti je ponovno vse zapletel.
Glemp pri papežu Janezu Pavlu II.
RIM — Poljski primas Joseph Glemp je včeraj prispel na štiridnevni obisk v Rim, da bi papežu Janezu 1 aylu II. poročal o najnovejšem razvoju dogodkov na Poljskem tudi v luči nedavnega pogovora z generalom Jaruzelskim. Poljska se namreč nahaja na pragu pomembnih odločitev m sprememb. Prvič po letu 1979 so zabeležili rast narodnega dohodka, a gospodarsko stanje je še vedno skrajno zaskrbljujoče.
Poleg zunanjih faktorjev, zastoja v reprogramiranju tujih dolgov, pa notranja gibanja napovedujejo še hujše zaplete. Država je morala povečati odKupne cene kmetijskih pridelkov, ua bi si lahko zagotovila najnujnejši živež. S subvencijami pa je ohranila maloprodajne cene na prejšnji višini, laka politika seveda do skrajnosti bremeni državno blagajno, da bodo to nevzdržno stanje delno popravili s podražitvijo kakih 350 prehrambenih artiklov.
Ukrep je sam po sebi neprilju m bi lahko kot podobni ukrepi v teklo,sti do skrajnosti zvišaj drui emperaturo. Bržkone je to glavn log Glempovcga obiska pri pa fugi napovedani ukrepi od sprei be volilnega zakona, do večje d tralizacije v gospodarstvu in novega sindikata so za poljskeg; masa bržkone le obrobni. Skrt predvsem morebitni družbeni s ob sprejetju tako nepopularnega Pa kot so podražitve živil.
V Španiji oblikovali prosovjetsko KP
MADRID — Španija ima od včeraj še eno komunistično partijo, prosovjetsko grupacijo, ki je nastala iz združitve številnih prosovjetskih španskih komunističnih gibanj in skupinic in ki si je nadela ime »Komunistična partija.« Le če bi dosedanja španska komunistična partija pvavno k on testirala naziv, bodo svoj naslov spremenili v »Komunistična partija španskih narodov.«
Nastanku nove organizacije je botrovala podpora Moskve kot med drugim dokazuje pozornost, s katero je časopisna agencija TASS sledila nastajanju nove politične formacije, in kot dokazuje dejstvo, da je ustanovnemu zborovanju prisostvoval predsednik »Svetovnega mirovnega sveta«, zastopnik SZ Žukov. Le ta je v pozdravnem nagovoru naglasil, da je novonastala partija »edina, ki dejansko brani interese delovnih ljudi« in je v isti sapi zajamčil, da »lahko računa na prijateljstvo in solidarnost KP SZ«.
Za sekretarja nove stranke, katere najmočnejši sestavni del je »Partija katalonskih komunistov«, je bil izvoljen Ignacio Gallego, ki je bil še pred nedavnim član CK PCE.
Stranka, ki lahko računa na okoli 25.000 vpisanih, zavrača evrokomu-nizem, podpira delavski internacio nalizem, zavrača vstop Španije v E GS, se zavzema za premostitev blokov, vendar ločuje med »napadalnim« NATO in »defenzivnim« varšavskim paktom.
koroškim
Slovencem
CELOVEC — »Zvezni minister za poltk in umetnost dr. Helmut Zilk je višjega šolskega svetnika in šolskega ravnatelja, ki je bil s 1. avgustom lanskega leta službeno dodeljen deželnemu šolskemu svetu za vodenje nalog okrajnega šolskega nadzornika za manjšinsko šolstvo, dokončno imenoval s 1. februarjem 1984.« (Prvi odstavek tiskovnega sporočila, ki ga je tiskovna služba deželnega šolskega sveta za Koroško poslala sredstvom javnega obveščanja prvi dan po Novem letu).
V lanski jeseni so se predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev sestali z ministrom Zilkom zaradi okrajnega šolskega nadzornika. Imeli so namreč — ob zavesti, da so kot manjšina pač tudi subjekt svojih želj, teženj in zahtev — svoje predloge za ljudi, za katere so menili, da bi bili za tako odgovorno delo, kot je opravljanje dolžnosti inšpektorja za manjšinsko šolstvo, primernejši. Zlasti ljudi, ki se vežejo na to ali ono organizacijo, ki so aktivni v tem ali onem društvu in ki, kratko rečeno, s svojim življenjem in delom dajejo na vsakem koraku čutiti, da so del življa onkraj Karavank.
Tedaj je Zilk obljubil, da jih bo še pred končno odločitvijo, imenovanjem inšpektorja, še enkrat povabil na razgovor. Zdaj pa je namesto obljubljenega sestanka z ministrom prišlo le suhoparno, birokratsko sporočilo, ki je Slovence na Koroškem, kot strela z jasnega, postavilo pred izvršeno dejstvo. Odveč je zdaj modrovati in si razbijati glavo, kaj je sililo avstrijskega ministra k takšni, po domače rečeno, zahrbtni potezi.
Pri vsej zadevi tudi ne gre za Wiegeleta. Ta nastopa le kot figura na koroški šahovnici. Gre za veliko globlje in rahločutne zadeve, ki sproti majejo zaupanje koroških Slovencev v deželno politiko, jih silijo k pisanju protestnih izjav in k pomislekom ob vsaki, na videz še tako iskreno mišljeni ali izrečeni besedi tega ali onega funkcionarja Zvezne dežele Koroške. Gre za podcenjevanje manjšinskega dela prebivalstva južne Koroške, za podcenjevanje njihovih zahtev in teženj, ki jim gredo po členu 7 avstrijske državne pogodbe.
Prav zares. Sploh ne gre za Wiegeleta, ki je Slovenec iz Ziljske doline, le da kot takšen — Ziljan svoj živ dan še ni pokazal nikakršnega zanimanja za to, da bi se s svojimi rojaki v kakršni koli obliki združil.
Gre za klofuto, ki je koroškim Slovencem to pot, najbrž kot bumerang priletela po relaciji Celovec-Dunaj-Ce-lovec.	BARBARA GORIČAR
V Atenah konferenca o denuklearizaciji Balkanskega polotoka
ATENE — Grški ministrski predsednik Papandreu je včeraj dopoldne v Atenah odprl konferenco o denuklearizaciji Balkana, na kateri sodelujejo jugoslovanski, grški, romunski in bolgarski predstavniki, medtem ko se zasedanja ne udeležujejo turški zastopniki. Pred nekaj dnevi je An kara namreč zaprosila za odgoditev srečanja na konec meseca.
Kitajska ponuja Tajvanu možnost dogovarjanja
PEKING — V odnosih med LR Kitajsko in Taivanom bo v kratkem zavela odjuga? To je vprašanje, ki si ga postavljajo politični komentatorji Po dokaj nepričakovanih razpletih zadnjih dni, v katerih so kitajski vodi-telji pokazali izredno prožnost in pripravljenost do dialoga s Taivanom. Pr-v*č po 40 letih je namreč neki voditelj LR Kitajske označil s terminom ^Prijatelji« voditelje nacionalistične stranke.
. Za ta korak se je odločil eden najvidnejših in najvplivnejših članov politbiroja kitajske partije, vdova pokojnega ministrskega predsednika Ču Ente ja, ki je v nedeljo pozvala k združitvi Taivana s Kitajsko in izrazila željo, da bi v kratkem razpršili »razumljivo zaskrbljenost prijateljev nacionalistične stranke pa Taivanu, zaskrbljenost, ki je posledica dolgih let ločitve.«
Govor Čuenlajeve vdove pa vsekakor ni edini znak odpiranja Pekinga do nacionalistične stranke. Ne da bi obnavljali vseh pozivov voditeljev LR Kitajske k združitvi, naj s Čuenlajevo vdovo omenimo le zadnji poziv Den Hsiao-pinga, ki je obenem tudi izključil vsakršen namen LR Kitajske, da bi kolonizirala Formozo. V svojem govoru je vdova pokojnega ministrskega predsednika tudi naglasila »kako dobro se spominjam na sodelovanje med komunisti in Kuomintangom v zmagoviti vojni proti Japoncem.«
H govoru je treba dodati, da je glasilo kitajske KP včeraj izšlo z obsežnim člankom, ki je bil posvečen sodelovanju med komunisti in voditeljem Kuomintanga Sun Yat-senom, »velikim patriotom, ki se je boril za svobodno, neodvisno in demokratično Kitajsko«. Uradna agencija Sinhua pa je napovedala skorajšnje odprtje simpozija o sodelovanju med KP Kitajske in Kuo-teinitangom.
V ta okvir odpiranja sodi še dejstvo, da je kitajski premier Žao Cijang incd svojim obiskom v ZDA orisal obsežen načrt, po katerem naj bi Taivan ob morebitni združitvi imel v okviru LRK poseben status, ki naj bi mu omogočil ohranitev svojega družbenega in gospodarskega sistema. Ta načrt, ki je zelo prožen, ima eno samo nesprejemljivim in sicer, da je Kitajska ena sama država. Taivan pa njen neodtujljiv del.
Kolikšna je cena stabilizacije Karmalovega režima v Afganistanu
MOSKVA — Po pisanju sovjetskega tiska, čas v Afganistanu dela v korist Karmalove vlade v Kabulu. Vojni spopadi naj bi se številčno zmanjševali, boje proti sovražnikom pa vedno bolj prevzemajo režimski vojaki, ki ob pomoči Sovjetske zveze z vzgojo vojaških in političnih strokovnjakov in z uporabo sodobnega sovjetskega orožja postajajo poglavitna politična sila. Delež komunistov v vojski predstavlja kar eno petino vseh afganistanskih komunistov. Njihova vloga v vojnih operacijah je izredno pomembna, piše Krasnaja zvezda. V nekem spopadu s protirevolucionarji so polkov sekretar partije in člani partije odbili napad. Vsaka vojna formacija ima svojega političnega komisarja, ki skrbi za vojno usposobljenost, hkrati pa tudi za ideološko izobraževanje.
Druga značilnost sedanjega afganistanskega položaja je po pisanju sovjetskih listov »prožnejše« stališče oblasti do duhovnikov, verskih obredov in do zasebne trgovine. V marsikateri džamiji so se nižji duhovniki vključili v akcijo za »narodno pomiritev«. Tisti duhovniki, ki so padli pod streli protirevolucije, utrjujejo Karmalov režim, ki trdi, da je vseh šest protirežimskih skupin med seboj sprtih in plačanih od tujcev.
Tudi o trgovcih in veleposestnikih, ki so vedno imeli v Kabulu največjo politično težo, trdijo, da se zavzemajo za »red in varnost«. Nova oblast jim gre na roko in omogoča njihovo poslovno aktivnost, čeprav je po pisanju moskovskega tiska med njimi tudi kakšen, ki financira protirevolucionarno delovanje. Vlada v Kabulu zaradi
vojnih operacij ni sposobna ustanoviti zadostnega števila državnih podjetij, ki bi konkurirala zasebnemu drobnemu gospodarstvu. Zato gospodarska gibanja usmerja z izdelavo mehanizma, ki pomaga zasebnemu sektorju, kar ima za posledice neprestano rast malega zasebnega gospodarstva. Poslovni Japonci so embargo na Afganistan zaobšli tako, da so ustanovili mešano družbo, ki jim omogoča trgovanje.
Na podlagi vseh teh dejstev moskovski komentatorji zaključujejo, da gre sedanji proces v tej državi v smeri notranje stabilizacije. Moskovski tisk ne govori več o spopadih, ampak o »predaji ali likvidaciji banditov«. Bolj je verjeti tem trditvam kot pa onim, po katerih je Afganistan zapustilo pet milijonov oseb. Moskovski listi trdijo, da je ta številka napihnjena in se je v Pakistanu poslužujejo zato, da prejemajo večjo denarno pomoč Zahoda in muslimanskih držav in da ga potem vtaknejo v svoj lastni žep. Sovjetski viri nadalje navajajo, da je Pakistan od ZDA za vojne operacije proti Arganistanu prejel 3.2 milijarde dolarjev, z namenom, da se sam vključi v vojno pustolovščino.
Sovjetska zveza bi rada umaknila svoj »maloštevilni vojaški kontingent« in prepustila oblast domači vojski, kar bo težko izvedljivo kljub utrditvi sedanje oblasti. Po vsej priliki bo SZ tudi v bodoče morala biti vojaško in gospodarsko prisotna v tej državi, če bo hotela ohraniti Karmalov režim.
Z nedeljske uspele okrogle mize v tržaškem Avditoriju
Kakšno naj bo sožitje med Italijani in Slovenci?
»Nove vrednote omikanega sožitja med Slovenci in Italijani v Furlani ji-Julijski krajini«, je bil naslov uspešne nedeljske okrogle mize v tržaškem Avditoriju, ki je iz različnih zornih kotov in s pomočjo specifičnih tematskih oprijemov diskutantov skušala osvetliti »gordijski vozel« sožitja dveh narodnostnih skupnosti v isti zemlje pisni razsežnosti ter nuje po pravni zaščiti manjšinskega dela te skupno sti. Slišali smo več mnenj, razmišljanj in predlogov, s katerimi se lahko stri n jamo ali pa tudi ne, vse posege pa je povezovala zavest, da je trezno in objektivno presojanje zgodovine in se danjosti danes neprecenljiva vrednota za mesto in njegove prebivalce, ki so pogostokrat hote ali nehote žrtve iz krivljanj in kvarnih vplivov. Prav i-skanje tega skupnega jezika, ki ga desnica skuša ob vsakem koraku z e-motivno propagando postaviti v dvom, je deželno vodstvo KPI (prireditelj srečanja) postavilo za izhodišče razprave z željo, da bi se v tržaški skupnosti vendarle odprl stvaren dialog o odnosih med Italijani in Slovenci ter o potrebi po uzakonitvi manjšinskih pravic.
To je v svojem uvodnem posegu pou daril partijski deželni tajnik Rosset ti, ki je opozoril na velike zamude v zvezi z izglasovanjem pravičnega za ščitnega zakona za Slovence v Italiji ter na zgodovinsko poslanstvo in na dolžnosti vseh demokratičnih sil, da se skoraj štirideset let po zmagi nad nacifašizmom vendarle uresničijo ta temeljna ustavna načela. Dokler ne bomo izpolnili te obveze, je dejal Ras setti, bo naša demokracija v marsičem nedovršena, Trst pa ne bo enotno in pogumno zadihal kot bi nare kovale sedanje razmere.
Deželni tajnik PSI in član vsedržavnega vodstva stranke Francesco De Carli je zelo pozitivno ocenil in podprl pobudo KPI, kot Furlan in torej kot zunanji opazovalec tržaških dogajanj pa je dejal, da so mu izbruhi nacionalizma na račun Slovencev povsem tuji in nerazumljivi. Izpričal je vso pripravljenost PSI in njeno politično voljo za čimprejšnje izglasovanje pravičnega zaščitnega normativa, »pri odobritvi katerega lahko dosežemo sporazum s komunisti, medtem ko bo težko prebroditi nesoglasja z zakonskim osnutkom KD«. Socialistični zastopnik je tudi potrdil obvezo vlade, da pride v tej za konodajni dobi do celovitega izglasovanja tega zakona.
V De Carlijevem posegu so nekajkrat odmevale prikrite in ob koncu tudi neprikrite kritične puščice proti tržaškim voditeljem PSI, ki po njegovem mnenju v zadnjem času v bi stvu postavljajo v dvom deželno enotnost (kar ni v skladu s strankino pa litično linijo na deželni ravni) in sku šajo obuditi stare »avtonomistične« argumente Liste za Trst, v luči nekega preživelega provincia!izma.
Časnikar Guido Botteri, ki je bil dolgo let ravnatelj deželnega sedeža RA1, nekaj časa pa tudi pokrajinski tajnik KD, je po kratkem zgodovin skem orisu odnosov med Slovenci in Italijani v Trstu, v katerem je spet izstopala njegova teza o dveh naspro tujočih si nacionalizmih, zagovarjal politiko »majhnih in premišljenih« ko rakov, ki bi morali v kratkem pripeljati do zaščitnega zakona. Obsodil je vse tiste, ki hočejo na razne načine ločevati življenje obeh skupnosti, izrekel pa se je proti vsakršnim privilegijem, ki bi označevali to ali ono kom ponente. Italijanska in slovenska kultura, je bil mnenja Botteri, nimata razlogov za »konkurenčnost«, ampak morata živeti in se razvijati v enakopravnem sožitju.
O popolnem nepoznavanju problematike Slovencev, s katerim se je soočal na tržaških italijanskih šolah, pa je govoril sociolog in ravnatelj slo-
venskega raziskovalnega inštituta Darko Bratina, ki je pristavil, da je to eden glavnih razlogov za nedavne izbruhe šovinizma med mladimi. Trst mora najti primerne poti ter tudi načine, da bosta oba naroda res ka municirala med seboj, obenem pa mora na italijanski strani prevladati zavest, da predstavljajo Slovenci o-bogatitev tudi za večino. To je mesto paradoksov, kjer vsakdo kvarta sam s seboj in (še to počenja slabo) nima poguma, da bi se obrnil do so seda. Kot primer in učinek te dezinformacije, ki vlada med italijanskimi dijaki, je Bratina omenil dejstvo, da je tehnični zavod Carli edina višja šola, kjer ni prišlo do protestnih akcij »proti bilingvizmu«. Prav na tej šoli se dijaki učijo slovenščino in imajo tako priložnost od blizu spoznati našo kulturo in naš položaj.
Človeško in zelo občuteno je bilo pričevanje bivšega glavnega urednika dnevnika «Il Piccolo» Luciana Ceschie, ki je pri svojem delu pokazal veliko odprtost do Slovencev, s tem, da si je prizadeval za objektivno informiranje naše skupnosti, kar mu je naka palo, kot je sam povedal, sovraštvo na desnici in antipatije v zmernih krogih. Treba je premostiti nevarno emotivnost in skušati oceniti realnost z racionalnim očesom in prav tega, je poudaril Ceschia, se mesto danes otepa. Kot človek in kot Italijan lahko do neke mere razumem starejše generacije, je poudaril časnikar, nikakor pa tiste mlade, ki nasedajo nacionalističnim lutkarjem in vidijo v Slovencih le sovražnike, nočejo pa razumeti, da je Trst potreben strpnosti in razumevanja. Ceschia, ki bo ma goče že ta teden prevzel vodstvo bo censkega dnevnika «Alto Adige» je iz razil upanje, da bo tudi v bodočnosti «Il Piccolo» tako pozorno spremljal življenje Slovencev v Italiji kot v zadnjih treh letih.
Zadnji je številni publiki spregovoril predsednik komunističnih senatorjev in član osrednjega vodstva KPI Gerardo Chiaromonte. Njegov poseg ni hotel izzveneti kot zaključek razprave, ampak kot spodbuda za še širšo in poglobljeno debato, ki mora angažirati vse tukajšnje demokratične kom pa nente. Komunistični voditelj je nagla-
sil, da mora vprašanje globalne in pravične zaščite slovenske narodnost ne skupnosti premastiti lokalne meje in da ga zato morajo vse politične sile, ki se sklicujejo na ustavo, obravnavati kot eno temeljnih vprašanj da mokracije. V tem okviru se je obvezal, da bo že na jutrišnjem rednem srečanju načelnikov političnih skupin v senatu zahteval, da se na vseh ravneh pospeši postopek za izglasovanje tega zakona, KPI pa bo formalno pri-
tisnila na vlado in od nje zahtevala, da čimprej izdela in objavi svoj zakonski predlog.
Komunisti si bomo prizadevali, je potrdil senator Chiaromonte, da bo postopek o zaščiti Slovencev stekel najprej v senatu, v poslanski zbornici pa naj se nadaljuje obravnava za konskega osnutka o valorizaciji in zaščiti drugih etničnih skupin in jezikov. KPI se obenem obvezuje (in to bo zahtevala tudi od vlade), da bodo
manjšine ter njene organizacije stalno informirane o poteku postopka, o vsebini raznih predlogov in o stališčih vseh političnih sil o tej problematiki. Chiaromonte pa je tudi zaželel, da bodo napredne politične sile znale najti skupen jezik za pravično in globalno rešitev tega vprašanja. Predsednik komunističnih senatorjev je govoril tudi o svojem sobotnem srečanju s predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko ter poudaril, da KPI tako na krajevni kot na vsedržavni ravni pa zorno sledi razvoju dogodkov v zvezi s položajem in z morebitnimi problemi italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji.
Zgolj kot kronistično dolžnost naj še omenimo, da je skupina listarjev nekaj minut razdeljevala pred tržaškim gledališčem letake »proti bilingvizmu« z vprašanjem, kaj še vsega hočemo in zahtevamo Slovenci, ko nas je v Trstu le pet odstotkov vsega prebivalstva. Ni kaj reči, res svojevrsten prispevek k debati, ki se je odvijala v Avditoriju, (st)
• Zavod združenega sveta ob Jadranu je objavil brošuro, v kateri so strnjeni vsi posegi in poročila ob odprtju prvega akademskega leta te šole dne 18. oktobra 1982. Zanimiva sta predvsem uvodni govor zgodovinarja Denisa Mačka Smitha in pa pa seg predsednika ustavnega sodišča Leopolda Elie.
Polemičen odgovor tržaške PSI De Carliju
Vodstvo tržaške federacije PSI je včeraj z ostrim tiskovnim poročilpm takoj odgovorilo na kritike, ki jih je na nedeljski okrogli mizi izrekel na račun krajevne politične linije socialistične stranke deželni tajnik in član osrednjega vodstva PSI De Carli.
Tržaški socialisti pravijo, da s svojo politično linijo branijo interese svojega mesta in zato v tem okviru zahtevajo večje ravnotežje v odnosu z deželno upravo, s čimer se strinja tudi predsednik deželnega odbora. »Ko zahtevamo uresničitev diferencirane avtonomije za Trst,« pravi federacija PSI, »ne zagovarjamo istih stališč kot LpT, ampak samo spoštovanje političnega sporazu-
ma, na katerem temelji deželna vlada. Če se De Carli ne strinja s temi stališči, naj pa formalno odpove ta politični sporazum.«
Tukajšnja PSI očita svojemu deželnemu tajniku, da je izbral slabo priložnost in slab trenutek za te kritike ter da je v očeh poslušalcev v Avditoriju postavil skoraj na isto raven stališča tržaških socialistov in stališča melonarjev kar zadeva sožitja med Slovenci in Italijani. Nihče v vrstah tržaških socialistov, zaključuje tiskovna nota se ne zapira v provirtcializem in v revanšizem, ampak skuša dati svoj prispevek za rešitev stvarnih problemov Trsta tudi v polemiki s tistim, ki se noče soočati z zapleteno stvarnostjo tega mesta.
Pred 40 leti so obesili Josipa Košuto
Spomin na padlega borca
V Križu so se včeraj zjutraj spomnili junaške smrti domačina Josipa Košute, ki je hrabro preminil točno pred štiridesetimi leti. Košuto, ki je bil partizan v edinicah devetega korpusa, so Nemci aretirali v rojstni vasi, ga strahovito mučili in ga nato obesili ob pokrajinski cesti Sesljan - Opčine.
Domačini so mu takoj po vojni postavili spominsko ploščo, pred katero so včeraj zjutraj položili venec, predsednik krajevne sekcije in Košutov soborec Gigi Bogateč pa je imel kratki nagovor. Naj še omenimo, da so približno mesec dni kasneje nacifašisti na isto murvo obesili tudi partizana Josipa Grudna, doma iz Saleža.
Na sliki: med včerajšnjo spominsko svečanostjo v Križu.
Stanovanjska kriza: delavci iz naše dežele jutri na protestno zborovanje v Bologno
Vsedržavno vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je pred časom zaprosilo ministra za javna dela Nicolazzija za sestanek, na katerem naj bi proučili najnujnejše ukrepe za izhod iz stanovanjske krize, ki se čedalje zaostruje. Toda minister ni odgovoril. Zaradi tega bodo sindikati v sredo, 18. januarja, priredili v Bologni, Rimu in Reggiu Calabrii tri meddeželne protestne javne shode, ki bodo izzveneli v ponoven poziv vladi za takšen sa stanek. Zborovanja v Bologni se bo udeležilo nad 150 delavcev iz naše da žele, ki bodo tjakaj odšli z organiziranim avtobusnim izletom.
Socialisti o » kriznih območjih«
Pokrajinsko tajništvo PSI je negativno ocenilo napovedano zamrznitev predloga o ustanovitvi »kriznih območij«, ki bi jim moralo priskočiti na pomoč za poživitev in, razvoj industrijskih in gospodarskih dejavnosti. IM tem PSI obsoja zadržanje Krščanske demokracije na vsedržavni ravni, medtem ko je krajevno vodstvo KD pokazalo v zadnjem času dokajšnjo voljo, da bi se tržaškemu gospodarstvu dala možnost za nadaljnji razvoj. Nota PSI zaključuje, da bosta predstavljali bližnji razpravi in glasovanji o proračunu priložnost za preverjanje in kvalitetni skok v akciji, ki jo bodo morale tržaške politične sile pod vzeti za preporod in rešitev Trsta.
Do 31. januarja treba overoviti občinske maloprodajne obrtnice
Dne 31. januarja zapade rok, do katerega morajo trgovci overoviti občinsko dovoljenje za prodajo na drobno. Zadevno prošnjo na kolkovanem papirju (3.000 lir) je treba predložiti osebju v sobi štev. 32 pri generalnem protokolu. V prošnji so interesenti dolžni navesti ime, priimek, naslov, davčno število, številko in datum vpisa v seznam trgovskih podjetij pri trgovinski zbornici, pokrito in morebiti nepokrito površino prodajnega prostora itd.
Oglej, Miramar, Sv. Just: za njihovo varstvo ni sredstev
Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje je decembra ukinil izredno finansiranje ministrstvu za spomeniško varstvo. S tem je vlada priza dela Benetke, Rim, Firence, pa tudi Trst in Akvilejo. Deželno nadzorni-štvo je namreč leta 1982 sestavilo pogumen petletni načrt za ovrednotenje svetovno znanega Ogleja, kjer naj bi zgradili na 16 hektarjih zemlje nov arheološki muzej sodobnega tipa. V sklopu te strukture bi namreč imeli sedež, poleg muzeja samega, tudi razstave, laboratoriji za keramiko, knjiž niča, dvorane za konference in didak-tiko. Inštitut za študij starodavnih izkopanin na področju Severnega Jadrana in pa Inštitut za pouk arheologije ter umetnostne zgodovine, ki bi ga morali šele ustanoviti, spričo klesta
nja prispevkov pa bo ostal na papirju, kot tudi celoten načrt.
Kaj pa v Trstu? Odgovorni strokovnjaki so predvidevali strošek treh milijard in sto milijonov za sanacijo in ureditev miramarskega parka. Redka, starodavna drevesa izumirajo, vse bolj pa si utira pot podrastje. Posledice naravnega staranja se poznajo tudi na stežah, stopniščih in v naravnih jamah, ki so iz varnostnih razlogov zaprte javnosti. Tudi grad, kjer sta v obdobju 1860	1867 prebivala Maksi-
miljan in Karlota Habsburška, je nujno potreben obnovitvenih del. Tretji »dragulj«, ki bo še naprej prepuščen zobu časa, je grad Sv. Justa, skoraj že povsem v nezdravem objemu bršljana.
Po podatkih tretje komisije KZE
Število prostovoljnih prekinitev nosečnosti je pri nas vedno nižje
Zakon o prostovoljni prekinitvi no sočnosti ni pospešil nebrzdanega števila splavov, kot so njegovi nasprotniki dramatično napovedovali. Po podatkih tretje komisije Krajevne zdravstvene enote se je namreč število prekinitev v naši pokrajini z leti stalno krčilo. V preteklem letu je prekinilo nosečnost v otroški bolnici, v glavni bolnici in v kliniki Salus, ki je kon-vencionirana z deželo, 1.374 žensk, medtem ko je bilo leta 1980 njihovo število 1.993. V večini primerov so to poročene ženske z dvema otrokoma.
To pa ne pomeni, da se dviga število žensk, ki prekinejo nasečnost ilegalno, kajti v naši pokrajini je ta zdravstvena storitev zelo dobro organizirana, v kolikor je malo zdravni kov oporečnikov. Lani sploh ni bilo potrebno čakati na poseg. Večina žensk je zanj prosila že v prvih ted nih, tako da je bila operacija čim manj travmatična.
Vedno več je tudi žensk, ki se obr nejo na družinske posvetovalnice tako za potrdilo o potrebi po prekinitvi, kot nato za kontracepcijo. Prav ta poda-
tek daje misliti, da smo na poti pre-vencije splavov.
Komisija nato opozarja, da bi bilo potrebno okrepiti stike med operaterji posvetovalnic in šolo, še posebno za dijake tretjega razreda nižjih srednjih šol, ki velikokrat vstopajo v spolno življenje, ne da bi imeli dobre spolne vzgoje.
• Prihodni leden bodo na tržaškem anagrafskem uradu izžrebali 1712 družin tržaške občine, ki jih bodo nato intervjuvali v okviru raziskave o za-poa itvi ravni na Tržaškem.
Začel se je enotedenski seminar za italijanske šolnike v Istri
Jutri ob 18. uri v Kulturnem domu
Javni sestanek na Proseku o posledicah eksplozij min
V hotelu Jolly so ob prisotnosti številnih oblasti odprli včeraj izpopolnjevalni seminar, ki ga za italijanske šolnike v Jugoslaviji prireja Ljudska univerza ob sodelovanju Linije Italijanov za Istro in Reko. 0-krog 45 šolnikov bo ves teden sledilo predavanjem na področju kulturnega in lingvističnega izpopolnjevanja, 25 pa se bo posvetilo matematiki in biologiji.
Profesor Bruno Maier je v začetku poudaril, da je seminar prva pobuda v tekočem letu, ko obe ustanovi praznujeta 20. obletnico sodelovanja, s katerim naj bi zagotovili Italijanom v Jugoslaviji možnost za ohranitev nacionalne identitete, jezika in tradicij. Bilo je namreč leta 1964, ko sta ustanovi stkali prve vezi, za katere pa se danes lahko trdi, da so dosegle visoko stopnjo sodelovanja, pri katerem ne izostane nobena kategorija italijanske manjšine, kot tudi nobeno istrsko naselje.
Za njim sta spregovorila predsednik Unije Silvano Sau, ki je poudaril popolno zaščito italijanske manj-
šine v Jugoslaviji, in svetovalec za italijanske šole na Hrvaškem Step-cic. Prof. Fraulini in ravnatelj Stein-dler sta nato orisala podrobni potek
obeh seminarjev, za kar so se udeleženi šolniki že prej domenili. Po u-radnem uvodu je za vse sledilo predavanje o slikarju Raffaellu.
V Kulturnem domu na Proseku bo jutri ob 18. uri še en javni sestanek, ki ga prireja Kmečka zveza s krajevnim prebivalstvom s Proseka in z Devinščine glede perečega problema, ki ga uporaba razstreliva pri gradnji nove avtoceste povzroča na nekaterih poslopjih omenjenih vasi. V zadnjem času se je namreč zgodilo, da je bila jakost teh eksplozij tako močna, da je upravičeno vzbudi’a pri krajevnem prebivalstvu (gradbena dela nove avtoceste namreč sedaj potekajo prav v višini Devinščine in torej Proseka) določeno zaskrbljenost.
Že pred tednom dni je gradbeno podjetje Place Moulin, ki v imenu družbe AN AS gradi ta avtocestni odsek med Sesljanom in Prosekom, na podobnem javnem sestanku zavrnilo vse obtožbe, češ da se pri uporabi razstreliva strogo drži navodil, ki jih je določila posebna pokrajinska komisija. Le te registrira in nadzoruje funkcionar okrožnega mineramegn o-krožja, ki je gradbenemu podjetju za-ukaza'o, da se mora za nadzorovanje jakosti eksplozij poslužiti posebnega seizmografa.
80 let Delavskih zadrug v Trstu
Na Trgu stare mitnice, v prostorih nad Supercoopom, so včeraj svečano odprli nove prostore in družbeni center Delavskih zadrug Trsta, Istre in r url ani je. Na ta način so delovno zaključili praznovanja 80detnice te trgovske ustanove, ki je bila ustanov-jena v Trstu leta 1903 še pod staro Avstrijo, z nameni, ki so takrat bili socialno asistenčnega značaja, po-eg seveda izrecno trgovskega. Uvodoma je številnemu občinstvu, med katerim je bilo več vidnejših pred stavnikov tržaškega političnega, so-
cialnega in trgovskega življenja, spregovoril predsednik Delavskih zadrug Ruggero Rovatti, ki je prisotnim ori sai zgodovino svoje ustanove. Rovatti je še nagradil zaslužne ó'ane zadrug, nakar se je razvila kratka razprava, v katero je med drugimi posegel občinski odbornik Trauner. Slav nostni večer sta še sklenili predavanji univerzitetnega profesorja Benedetta Guia o temi »Gospodarska kriza in zadružništvo« ter dr. Irene Pasquali na sodobno temo: »Pot do shujšanja: diete, proizvodi in metode«.
Vprašanje italijanskega zavoda za geometre
Vprašanja italijanskega zavoda za geometre so bila na dnevnem redu srečanja med predsednikom Tržaške pokrajine Claricijem in delegacijo šole, ki jo je vodila ravnateljica prof. Apih. Predsednik Clarici je zagotovil svojo podporo, da bi čimprej dogradili poslopje v Ul. Cantù, kjer bo nov sedež zavoda za geometre, obenem pa je obljubil, da bo posegel pri deželnih oblasteh za hitro opremo šolskega poslopja, da bi začela šola kmalu po dograditvi delovati v novih prostorih.
Na Gradu sv. Justa tečaj o enološki kulturi
Tržaška letoviščarska in turistična ustanova bo tudi letos priredila tečaj o enološki kulturi. Tečaj bo razdeljen v 14 predavanj, ki bodo potekale med 6. februarjem in 2. aprilom.
Predavanja se bodo vrstila ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v prostorih lokala Bottega del vino na Gradu sv. Justa. Tečaj bo vodil enolog Marcello Pillon, predsednik deželnega odbora Vsedržavnega združenja pokuševalcev vin. Podal bo zgodovinski oris in tehnike pridelovanja trte in proizvodnje vina, udeležence pa bo uvedel v pokušnjo belih in črnih vin, penečih se vin, desertnih vin in žganih pijač.
Vpisovanja potekajo na sedežu tržaške letoviščarske in turistične ustanove na Gradu sv. Justa vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 13. ure. Vpisovanje stane 35.000 lir.
Friulgiulia bo izvoznikom kril riziko
Dežela je odobrila statut konzorcija za pospeševanje zunanje trgovine Friulgiulia in pravilnik o upravljanju njegovega sklada za jamstvo nad posojili, ki jih najemajo izvozniki iz Furlanije - Julijske krajine. Konzorcij bo sedaj formalno zaprosil za prispevek v znesku 7 milijard lir, ki ga predvideva deželni zakon štev. 70 z dne 29. junija 1983.
S tam začenja praktično delovati konzorcijev sklad za kritje fizikov pri izvažanju blaga na tuje. člani konzorcija bodo tako deležni nemajhnih olajšav, za katere bodo zvedeli še pred koncem meseca, sicer po sklenitvi ustreznili sporazumom z denarnimi zavodi.
Prva dva obroka omenjenega deželnega prispevka bo konzorcij predvidoma vnovčil v teku februarja in tedaj se bo tudi začelo preverjanje prošenj za kritje fizika pri izvozu.
Tržaški oktet
Devinsko - nabrežinska občina
gostoval pri Domju
podpira Pertinijevo kandidaturo
V soboto zvečer je na povabil urnega društva »Fran Venturir t,?rn^a v kulturnem centru Ukmar Miro« imel Tržaški okt ‘ovecerni koncert. Veliko dvorai vega kulturnega središča so zasedli domačini in gostje iz c vasi v Bregu. Tržaški oktet °^m Pozdravnem nagovoru ; cuscini in italijanščini prea predsednik kulturnega društva Venturini« Boris Kocjan, ki i Marii predvsem dejstvo, da prvi celovečerni koncert, ki gt rz as ki oktet v dolinski občini. «c Je predstavil z zelo zaht programom, ki je v prvem del segal skladbe Jakoba Gallusa ii tezno skladbe še živečih tri skladateljev, med katerimi je i m močan vtis Vrabčev »Ti ™ Gradnikovo besedilo. V di delu pa je Tržaški oktet zapel Narodnih v priredbah različniI enskih skladateljev, za konec
Pertoar^0^36 *Z mednarodneg
»Morje,
Rdeče morje!«
11 u Radiu Trst A
Danes ob 18. uri je iz sklopa Pod larozaveznimi šotori na sporedu iz m™? radijska igra MORJE, RDEČE IURJE! Niz iger, ki jih pripravlja 11 Piše pisatelj Alojz Rebula, obse-Ba najzanimivejše zgodbe iz svetega Pisma stare zaveze. Zgodbo o Mojzesu, kj popelje svoje ljudstvo v deže-°. kjer tečeta mleko in med, izva Jajo člani Radijskega odra v režiji Mirka Mahniča.
Devinsko - nabrežinski občinski od bor je na svoji včerajšnji seji sklenil, da podpre predlog za kandidaturo predsednika republike Sandra Perii -nija za Nobelovo nagrado za mir. Brzojavko v tem smislu bo župan Albin Škerk poslal predsedniku socialistične parlamentarne skupine Formici, ki je sprožil pobudo. Na željo številnih občanov so tudi sklenili, da bodo v prihodnjih dneh na županstvu občani, kj to želijo, lahko tudi sami podpisali ta predlog.
Prošnje za -delovni mesti
Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja s sedežem v Trstu išče potom Državnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Italiji dve novi delovni moči za šol sko leto 1984/85. Prošnji za delovni mesti, ki spadata pod ministrstvo za šolstvo, je treba poslati na sedež Inštituta (Ul. Imbriani 7) najpozneje do 20. februarja. Zainteresirani lahko dobijo vse informacije na Inštitu tu ob delovnih urah (9.00 — 12.30 in 15.30 — 19.00) vsak dan razen ob sobotah.
• Tudi pokrajinsko tajništvo sindikata UIL je podprlo kandidaturo predsednika Pertinija za Nobelovo nagrado za mir. Svoj sklep je posredovalo županu Richettiju.
»Znaki in pogovor«
Danes se prične v dvorani «G. Baroncini» v Ul. Trento 8/III. v organizaciji tržaške občine ciklus predavanj na temo »Znaki in pogovor«. Predavanja, ki bodo enkrat tedensko in bodo obravnavala jezikovne,
etnološke, literarne in splošno kulturne probleme, se bodo zaključila dne 9. marca s srečanjem s pobudni kom ciklusa, z univerzitetnim profesorjem Paolom Fabbri jem.
Neonske luči pritaknile požar v trgovini »Manuel«
Agenti letečega oddelka so predsi nočnjim okrog 23. ure pohiteli v Ul. Roma, kjer so gasilci že bili na delu, da bi pogasili požar v trgovini z oblačili »Manuel«. Ogenj se je razvil v eni izmed izložb, pritaknile pa so ga po vsej verjetnosti vroče neonske luči. Lastnik, 54-letni Sergio Laghi iz Ul. Conconello 26, ki je nemudoma prihitel na kraj požara, ni zaenkrat mogel oceniti škode. Plameni so vsekakor uničili več ženskih in moških oblek.
Nesreča upokojenke pri izstopu z avtobusa
Verjetno je premajhna voznikova pozornost kriva za nesrečo, ki se je pripetila včeraj opoldne 75-letni upokojenki Femandi Sablich Pelse iz Ul. Manzoni 8. Ko je na Ul. Foscolo na avtobusnem postajališču izstopala iz mestnega avtobusa št. 11, ji je noga ostala med vrati, ki jih je voznik prehitro zaprl. Ostarela ženska je pri tem padla in se poškodovala po vsem levem delu telesa in še posebno močan udarec pa je dobila v kolk in koleno. Reševalci Rdečega križa so jo nemudoma pospremili v bolnišnico, kjer so ji na ortopedskem oddelku določili 30 dni zdravljenja.
Podpore
observatoriju
Po trditvah deželnega odbornika za finance Rinaldi ja bo dežela posegla v prid tržaškega geofizikalnega observatorija na vseh nivojih, da bi mu tako zagotovila razvoj še v naslednjem obdobju. Spomniti se moramo, da je dežela odredila observatoriju za leto 1983 milijardo lir podpore, ter še drugo milijardo za tekoče leto.
,	Za vedno nas je zapustila
naša dobra mati, sestra in *	nona
Alojzija Zupančič vd. Mijot
Uro in datum pogreba bomo javili naknadno.
Žalostno vest sporočajo: sin Vojko z družino, brata Franc in Danilo, sestri Anica in Marija z družinami, družina Sosič z malo Evo in drugo sorodstvo.
Trst, 17. januarja 1984
Vojku Mijotu ob bridki izgubi drage mame izrekajo globoko sožalje delovni kolegi
Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika
Ob smrti očeta Franca Raubarja izrekajo učno in neučno osebje, starši in otroci osnovne šole I. Grbec in otroškega vrtca iz Skednja iskreno sožalje gospe Ondini Pavletič.
Na zadnjem sestanku ni bilo predstavnika tega mineramega okrožja; na jutrišnjem sestanku pa bo poleg predstavnika podjetja prisoten, tako da bo lahko prizadetim v podrobnostih obrazložil, kako je lahko sploh prišlo do tega, da so eksplozije min povzročile škodo na nekaterih poslopjih, tudi novejših, s tega območja. Na jutrišnjem javnem sestanku je zaželena prisotnost tudi predstavnikov strank in zainteresiranih krajevnih ustanov, ki so neposredno prizadete z gradnjo nove prometnice in so doslej skupno s Kmečko zvezo in Konzorcijem razlaščencev Naša zemlja ščitile interese razlaščencev, kakor tudi interese celotne slovenske narodnostne skupnosti.
Po mučni zahrbtni bolezni je nehalo biti plemenito srce
Angele Orel por. Žužek

Prezgodnja smrt je z bridkostjo napolnila srce najbližjih in vseh, ki so jo poznali. Posebno težka je ločitev od moža, bratov, sester, nečakov, svakov in svakinj.
Srčna hvala vsem, ki so ji v času bolezni bili ob strani in ji lajšali tegobe. Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Silviji Milani in dr. Menku Floridanu, ki sta bolnici pomagala z izredno požrtvovalnostjo.
Od pokojnice se bomo poslovili danes, 17. januarja, ob 13.30 izpred bol niče Santorio na Opčinah do cerkve v Mavhinjah.
VSI NJENI
Mavhinje, 17. januarja 1984
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružuje družina Kante.
Za vedno nas je zapustila • naša draga teta
Gizela Budin vd. Pegan
Pogreb drage pokojnice bo danes, 17. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti v Saležu št. 6.
Žalostno vest sporočajo svojci. Salež, 17. januarja 1984
Zapustila nas je naša draga 1 žena, mama, nona in sestra
Justina Santini roj. Sain
Pogreb drage pokojnice bo danes, 17. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti — Mavhinje št. 53 v domačo cerkev.
Žalujoči mož Sandro, sinova Zorko in Bruno in hčerka Marica z družinami ter drugo sorodstvo.
Mavhinje, šempolaj, Trst, 17. januarja 1984
Občinska uprava in uslužbenci občine Devin - Nabrežina izrekajo iskreno sožalje kolegu Brunu Santiniju ob izgubi matere.
Ob izgubi drage mame izreka pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine svojemu pevcu Brunu in družini iskreno sožalje.
SLOVENSKO S STALNO „ . GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostovanje gledališča «Komedija» iz Zagreba
MARIN DRŽIČ
SKOPUH
V petek, 20. januarja, ob 20.30
IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
Ob Pregljevi stoletnici novelo Matkova Tina in drobce iz romana Tolminci za oder pripravil
Tone Partljič.
V	soboto, 21. januarja, ob 20.30 — PREMIERA
V	nedeljo, 22. januarja, ob 16. uri — PONOVITEV
Gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE - Trst
Dušan Kovačevič: RADOVAN TRETJI - v četrtek, 19. in v petek, 20. t.m., ob 19.30 v Idriji, v soboto, 21. t.m., ob 19.30 v Desklah.
AVDITORIJ
Od danes, ob 20.30, pa do 22. t.m. bo gostovala v Trstu skupina »II G ran teatro* gledališča Niccolini iz Firenc. Predstavila bo Mollèrovo delo »II Borghese gentiluomo*. Režija Carlo Cecchi. Ravnateljstvo Stalnega gledališča je rezerviralo dve matineji (19. in 20. januarja) za dijake. Cena za dijake 5.000 lir.
ROSSETTI
Danes, 17. januarja, ob 20.30 bo Stalno gledališče F-JK predstavilo delo R. Rossa »II pianeta indecente« z Giuliom Brogijem. Režija R. Gucciardini.
VERDI
V soboto, 21. t.m., ob 19.30 premiera Wagnerjeve opere »Siegfried«, red A/B. Dirigent Mathias Kuntzsch, režiser Peter Werhahn.
Gledališče Verdi priredi od 3. do 15. februarja v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti od torka dalje pri blagajni gledališča, in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Danes, 17. t.m., ob 20. uri: J. Plev-neš »Erigon«, PDG - Nova Gorica. Jutri, 18. t.m., ob 20. uri: Cambell »Norišnica Mr. Pilka«, Predstava Potujočega gledališča z Dunaja.
KULTURNI DOM - španski borci
Jutri, 18. t.m., ob 20. uri: M. Držič, »Skopuh«. Gledališče Komedija iz Zagreba.
13. GORIŠKO SREČANJE
MALIH ODROV
Danes, 17. t.m., ob 17. uri: Eksperimentalno gledališče Glej - Achtcrnbusch »Ela« - OŠ IX. korpus v Novi Gorici. Ob 20. uri: Narmkastl Dunaj - Avstrija »Norišnica Mr. Pilka«, dvorana Solkan.
Jutri, 18. t.m., ob 17. uri: Piccolo Teatro Città di Gorizia - Lewis Carell »Alice v čudežni deželi«, mala dvorana Kulturnega doma v Novi Gorici.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 16.00 —■ 22.00 »I misteri del giardino di Compton House«.
Eden 17.30, 19.45, 22.15 »Mai dire mai«. Sean Connery.
Fenice 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Segni particolari : bellissimo«. A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Beauty«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Quelle viziose di buona famiglia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »II tassinaro«. Alberto Sordi.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »II ritorno delto Jedi«.
Mignon 16.00. 18.00, 20.00, 22.00 »II libro della giungla«, risani film.
Capitol 16.30 — 22.00 (tel. 726-813) »Sapore di mare II. - Un anno dopo«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Flashdance«.
Moderno 16.30 —■ 22.00 »Stayng alive«. Režija Silvester Stallone. J. Travolta.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »L’avven-turiera perversa«. F. Dunaway. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »La cicala«. A. Lattuada. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »Tamara il caldo sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La cosa«.
Razstave
Do 21. januarja razstavlja v galeriji »Modema« - Pasaža Rossoni, slikar Danilo Ceccone.
V	občinski galeriji - Trg Unità, bo danes, 17. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Fabia Dellacha. Razstava bo odprta do 24. januarja.
V	soboto, 21. t.m., ob 18. uri bo v galeriji »Rettori Tribbio 2« otvoritev razstave slikarja Tullia Cralija. Razstava bo odprta do 3. februarja.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/II
vabi danes, 17. januarja, ob 20. uri na večer slike in besede o s'ov?nskcm »pesniku v arhitekturi«
MITI IN RESNICE O PLEČNIKU
Tri desetletja po arhitektovi smrti bodo o njem govorili prof. MARCO POZZETTO in'ljubljanski arhitekti DUŠAN BLAGANJE, JANEZ KOŽELJ, DAMJAN PRE-LOVŠEK in VOJTEH RAVNIKAR, z govorico fotografske kamere pa arhitekt-fotograf DAMJAN GALE.
Vabljeni!
PD SLOVENEC BORŠT - ZABREŽEC priredi
danes, 17. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši
KULTURNO
PRIREDITEV
ob prazniku vaškega patrona. NASTOPAJO: mešani, otroški in dekliški pevski zbor Slovenec ter dramska skupina z igro v treh slikah
DETEKTIVKA
Sledilo bo podeljevanje Gallusovih odličij.
Ponovitev v soboto, 21. t.m., ob 20.30.
Vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1983-84
4. abonmajski koncert V četrtek, 19. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU
Mešani pevski zbor
CONSORTIUM MUSICUM
Dirigent:	MIRKO CUDERMAN
Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v TRSTU
prireja
TRETJI DEŽELNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ
Vse zainteresirane obveščamo, da je čas za prijave do jutri, 18. t.m., v prostorih NŠK - Ul. sv. Frančiška 20 - Trst.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi člane in prijatelje na predavanje z diapozitivi o DOGODKIH NA BLIŽNJEM VZHODU. Predaval bo dr. Pavel Stranj. V petek, 20. t.m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11.
ZSKD obvešča, da ima na razpolago okrožnico za prošnje o finančnih podporah raznim društvom in ustanovam, ki jo je izdala pokrajina. Prošnje je treba predložiti do 31. januarja.
KD Vesna prireja jutri, 18. L, ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu srečanje z Jožetom Korenom, ki bo govoril o 40-letnici Primorskega dnevnika.
Društvo zamejskih likovnikov priredi v soboto, 21. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani VEČER s fotokino klubom MAVRICA iz Radomelj. Na programu so kratki amaterski filmi, recital Kuntnerjeve poezije ob spremljavi kitaristke in diapozitivov ter fotografska razstava. Vabljeni!
KD Ivan Grbec iz Skednja vabi v torek, 24. t.m., ob 20. uri v društvene prostore na VEČER FILMOV z A-LJOŠO ŽERJALOM. Na sporedu bo tudi film Triglav. Vabljeni!
Razna obvestila
SPDT vabi v četrtek, 26. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) na večer z domačimi diapozitivi. Kdor ima diapozitive z izletov, pohodov ipd. naj se nocoj zglasi na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3), od 20. do 21. ure.
V petek, 20. januarja, ob 20.30, bo v hotelu Emona v Portorožu večer GLEDALIŠČA OB KAVI. S šansoni KRIZANTEMA NA KLAVIRJU bo nastopila Svetlana Makarovič.
Vabljeni !
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.......................... 75.500	lir
POLLETNA........................... 54.500	lir
MESEČNA............................ 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir +	500 lir kol-
ka velja za tiste, ki |o poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 17. januarja
ANTON
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49 — Dolžina dneva 9.08 — Luna vzide ob 15.24 in zatone ob 6.50.
Jutri, SREDA, 18. januarja VERA
Vreme včeraj: Temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1021,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michele Fonda, Alfonso Ditto, Luca Peric, Federico Demarchi.
UMRLI SO: 74-letni Vittorio Tittonel, 78-letna Maria Guina vd. Seveglievich, 74-letni Arrigo Zebei, 74-letna Antonia Potleca.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7 in Ul. dellTstria 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljam tel. 209-197
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Prispevajte za
Dijaško matico
Pred kratkim je praznoval 60 letnico rojstva, danes pa go-duje
TONI PETAROS Veliko zdravja in zadovoljstva v družinski sredi mu želi
PD Slovenec
Danes praznuje v Barkovljah 50. rojstni dan
VERA POLJŠAK Iskrem ji čestita in želi še mnogo zdravja, zadovoljstva in sreče v družinskem krogu
odbor SKD Barkovlje
f Čestitke
Svoji dolgoletni pevki, neutrudni in požrtvovalni organizatorki VERI POLJŠAKOVI, ki danes praznuje rojstni dan, kliče še na mnoga zdrava in srečna leta barkovljanski cerkveni pevski zbor.
Danes praznuje 14. rojstni dan GIULIO TAUČER. Da bi bil vedno priden in ubogljiv, mu želijo nona, nono in brat David.
Na današnji dan pred . . . leti se je rodila v Barkovljah VERA PERTOT POLJŠAK. Za rojstni dan ji iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Družine Veljak N., Doles S. in Veljak Š.
Danes praznuje rojstni dan naša požrtvovalna učiteljica VERA POLJŠAK. Za rojstni dan ji iz srca voščijo vse najboljše otroci ter starši osnovne šole F. S. Finžgar v Barkovljah.
ANTONIJI GLAVINI iz Boršta želijo za njen 98. rojstni dan in god vse najboljše vsi domači.
A
Danes se sreča z Abrahamom JANKO BUDIN
Ob tem pomembnem prazniku mu čestitajo in želijo še mnogo srečnih in zdravih let
mama Milka, brat, sestri, svakinje in svaki ter nečakinje in nečaki.
ANTON BOLE toči pri Piščancih domačo kapljico od 14. do 29. januarja.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči beto in črno vino.
INŠTALATER, ELEKTRIČAR opravlja različna dela na domu Tel. 567-876.
OSMICO je odprl Ernest Smotto k - Mač-kolje 58. Toči belo in črno vino.
PRODAM zazidljivo parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro «Zazidljivo».
IŠČEM zazidljivo zemljišče 1000-1500 kv. m v občini Dolina. Telefonirati zjutraj na št. 825-506.
PRODAM kompletne smuči znamke Spalding, ženski smučarski komplet št. 44 in smučarske čevlje št. 37 ter različne slovenske in italijanske romane. Telefonirati od 12.30 do 13.30 na št. 824-951.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc v Dolini št. 474.
AGENCIJA «Riviera» - tel. 224-426 išče manjšo kraško hišo na samem. Telefonirati od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
OSMICO ima do 24. februarja Robert Pipan iz Mavhinj.
NA PROSEKU prodajamo trgovino športne opreme (licenca 9-10-14 in prostor). Telefonirati na 225-053.
PRODAM avtomobil MINI METRO L, letnik 1982, prevoženih 21.000 km, v zelo dobrem stanju, za 5.800.000 lir. Telefonirati od 8. do 13. ure na 566-191.
IŠČEM v najem kemično čistilnico, po možnosti v mestni okolici. Pismene ponudbe pod šifro «Kemična čistilnica» na Primorski dnevnik - Oglasni odde-.lek - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst.
darovi in prispevki
V	spomin na dragega strica Franca Ravbarja daruje Giorgio z družino 30.000 lir za KD I. Grbec iz Skednja.
Namesto cvetja na grob drage Justine Sosič darujeta Rosanda in Silva Gasper-čič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji.
Ob 10. obletnici smrti dragega moža Franca daruje Antonija Brce 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
Ob 18-letnici smrti Siljota Križmanči-ča daruje hči Silvana 25.000 lir za ŠZ Sloga.
Ob 1. obletnici smrti matere Marije Tence vd. Maganja daruje Mario Magajna 25.000 lir za KD Vesna in 25.000 lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na Viktorijo Košuto (Županovo) darujeta Kristina in Majda (Križ 49) 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
Ob 15. obletnici smrti očeta Avguština daruje Silvester 10.000 lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Danila Žagarja daruje družina Grgič (Bazovica 13) 10.000 lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Berta Bla-žine darujejo Ličja Furlan 10.000 lir. Dora Kralj 10.000 lir in Pepi Blažina 5 tisoč lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Franca Ukmarja daruje žena Marija 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Armido Ruzzier vd. Fer-
rara darujejo Ivan, Anica in Bruna 10 tisoč lir za popravilo dvorane na Kon-tovelu.
V	spomin na Enrica Brusa darujejo Ivan, Anica in Bruna 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na drago sestro Alberto Škerk vd. Kralj daruje Danica škerk 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 20.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine.
V	spomin na drago Alberto škerk vd. Kralj daruje Slavka Kante 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev spomina Alberte škerk vd. Kralj daruje sestrična Danica (Bajta) 10.000 lir za ŠK Kras.
Ob poravnavi članarine za leto 1984 daruje Marija Sosič - Nussdorfer 30.000 Ur za SKD Tabor.
V	spomin na brata Milka in očeta Ivana daruje Srečko z družino (Devin-ščina) 20.000 Ur za vzdrževanje spomenika v Križu.
Namesto cvetja na grob Rika Juretiča darujeta Marčeto in Jurij Žerjal 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padUm v NOB v Križu.
V	spomin na Josipa Cibica daruje Mirko Bogateč z družino (Križ 116) 10.000 Ur v isti namen.
V	spomin na Jožefa Cibica darujeta Danila in Vil jen 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padUm v NOB v Križu.
V	spomin na Viktorijo Sedmak (Županovo) daruje Ančka Bružetva z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Rika Juretiča daruje Roži z družino 10.000 Ur v isti namen.
Družina Dipartiti daruje 50.000 Ur za Skupnost Družina Opčine.
Ob 16. obletnici smrti nepozabne mame Gizele Žagar daruje hči Marija 10 tisoč Ur za Skupnost Družina Opčine.
Vesela družba je ob silvestrski večerji zbrala 80.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Optika Malalan
OPČINE, Proseška ulica 6
Zahvala vsem za cvetje, čestitke otvoritvi trgovine
in obisk ob
Milko Malalan
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE — UL. DEI SALICI 1
Popusti do 50%
od 17. januarja dalje do izčrpanja zaloge
• popolna razprodaja metrskega blaga na zalogi % športne konfekcije nekaterih proizvajalcev
V razprodajo so vključeni vsi artikli.
Ob v. občini 13.1.83
Novost na knjižni polici
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Arthur Rubinstein:
Mojih mnogo Jet
i l.. cuò'MJiein je gotovo eden največ/ih pianistov vsega sveta in vseh časov. Živel je od konca preteklega stoletja do nedavnih dni, ko je preko devetdeset let star umrl. Doma je bil iz Lodza na Poljskem, sicer pa je bil židovskega rodu. Že kot deček se je posvetil glasbi in ji ostal zvest vse življenje. Klavir je igral po vsem svetu, imel je na tisoče koncertov po vseh državah sveta. Poznali so ga tako na Ja ponskem kot v Južni Ameriki, na Koreji kot v Avstraliji. Koncertiral je v Egiptu in v Aziji, po Evropi je neprestano krožil in igral z vsemi največjimi orkestri sveta ter v vseh koncertnih dvoranah. Prvo svetovno vojno je preživel v Južni Ameriki, drugo v Kali]orni ji. Bil je doma v Parizu, Londonu in Los Angelesu ter New Yorku. Igral je pred vsemi kronanimi glavami sveta, bil je prija tel j vseh glasbenikov svojega časa. Njegovo izjemno razgibano in glasbi posvečeno življenje je predstavljalo snov za knjigo spominov. Rubinstein je napisal dve knjigi spominov, ki sta zdaj v slovenskem prevodu izšli skupaj pod naslovom druge knjige Mojih mnogo let. To sta dve zajetni knjigi, ki štejeta preko 1100 strani večjega formata, v njih pa je zaje lo skoraj celo stoletje, ki ga je Ru binstein preživel posvečujoč se glasbi. Prvo knjigo zaključuje prva sve tovna vojna, drugo pa leto 1973. Na leh številnih straneh svoje pripovedi posreduje Rubinstein bralcu svoje življenje, predvsem svoje koncertno udejstvovanje. Pripoveduje nam o tisočih koncertih, ki jih je imel Po svetu, o zgodah in nezgodah ob lem, o svojih potovanjih, stiskah, pa tudi velikih uspehih. Predvsem pa nam pripoveduje o glasbi, kako jo je dojemal, spoznaval in jo posredo val svojim poslušalcem. To pa je seveda le ena plat knjige. Rubinstein je bil izjemno življenjski človek. In ko mm pripoveduje o svojih ljubeznih, o svojih večerjah, srečanjih na najvišji ravni, o koncertih in potovanjih, se skoraj čudimo, da je ob neprestanem premikanju doživel toli ko starost. Ob tem mm seveda Rubinstein posreduje tudi podobe svojih prijateljev, glasbenikov vsega sveta, pa mj so bili to pianisti, skladatelji, dirigenti, violinisti ali drugi, lzjemm galerija umetniških osebnosti, ki jih je slavni pianist srečaval vsak dan, z njimi živel in sodeloval, se zvrsti pred bralcem. In zdi se mm, da mm Rubinsteino-va knjiga v tem pogledu pove mno-9o več kot kakršmkoli glasbem zgo dovina. Pri tem pa poseben del knji 9e predstavljajo bogate strani posve-
čene ljubezni do žene in družine. In strani posvečene rodni Poljski, ki jo je vse življenje, tudi v prih in drugi vojni in po njej, štel za svojo ljubljeno domovino. Pri vsem tem je Rubinsteinovo pripovedovanje m pisano sicer stvarno in preprosto, toda iskreno in predvsem izjemm tem peramentm, kakršen je bil tudi pia nistov značaj. Pa še to je vredm omembe: obe knjigi spominov je Ru binstein diktiral po spominu ker ni delal in hranil nobenih zapisov, pri tem pa se je spominjal vseh podrob msti, od barv oblek do hrame.
Knjigo Rubinsteinovih spominov je v zbirki Biografije izdala Državna založba Slovenije, prevedel jo je Jo že Stabej. Komur je glasba pri srcu in komur so glasbem spozmnja gibalo življenja, bo z užitkom prebral to obsežno pričevanje, ki za jema še celo stoletje. gj Ru.
Svečanost v Cerknem
CERKNO — Dne 27. januarja pred štiridesetimi leti so Nemci iz Idrije iznenada vpadli v Cerkno in tam na padli tečajnike šestega tečaja partij ske šole pokrajinskega komiteja KP Slovenije za Slovensko Primorje. Pri tem napadu je izgubilo življenje 47 partizank in partizanov, od tega 26 tečajnikov, ki so večinoma bili brez orožja in pred Nemci bežali po golem gričku Brdce, kjer jih je pokosila sovražna strojnica z nasprotnega brega.
V spomin na tragedijo pred štiridesetimi leti bo 27. januarja pri spomeniku padlim na Brdcah nad Cerknim žalna svečanost, na kateri bo govoril Ivan Bratko - Andrej, takratni upravnik partijske šole. Zatem bo v novi osnovni šoli »Spomenik NOB« tovariško srečanje preživelih tečajni kov partijske šole. Sledil bo občni zbor društva prijateljev šole »Spomenik NOB«, ki bo pregledal dosedanje delo in sprejel program bodočega dela. Ob tej priložnosti bodo izvolili tudi novega predsednika društva, kajti prvi predsednik društva znani slovenski revolucionar Miha Marinko je lani umrl.
Žalna svečanost pri spomeniku na Brdcih bo ob 10. uri, srečanje tečajnikov in občni zbor društva prijateljev šole »Spomenik NOB« pa ob 11. uri.
Naj ob tej priložnosti še omenimo, da so prav preživeli tečajniki ob 25-letnici napada na partijsko šolo v Cerknem dali pobudo, da se v Cerk nem zgradi nova osnovna šola »Spomenik NOB« v trajni spomin in opo min na mrzlo zimsko jutro 27. januarja 1944.	JOŽE	OBLAK
Prvi kanal
12.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Pronto... Raffaella?
14.05	Po poteh Kalifornije - TV film
15.00	Italijanske kronike
15.30	šolska oddaja : Ton sožitja Sandybell, 18. epizoda
16.50	Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top oddajo vodi Corinne Clery
18.30	Colpo al cuore - TV film
19.00	Italija zvečer
19.40	Almanah Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.30	Trideset let italijanske zgodovine, vodi Paolo Frajese
22.00	DNEVNIK 22.10 Mister Fantasy
23.15	šolska oddaja: Matematika
23.45	DNEVNIK 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
12.00	Oddaja o prehrani
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol, TV serija
14.15	Tandem... in partenza
14.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: Aktualnosti, igre, gostje - Playtime, nagradno tek-mobanje - Scooby Doo in prijatelji
Ljubljana
9.00	Čebelko Hlaček
9.25	Barbapapa, risanka
9.30	Skrivnostni otok, serijski film
10.25	Mladi virtuozi: Pozavna
10.45	Zemljepisne posebnosti: Potovanje na dno sveta
11.40	Nukijeve dogodivščine, sovjetski film
12.50	E. Peroci: Nina in Ivo
17.30	Poročila
17.35	Leteča hišica
17.45	MPF Celje 83: Dekliški pevski zbori, 2. del
18.25	Zasavski obzornik
18.40	Avstralske živali in Krap v močvirju, kratka filma
18.55	Knjiga
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
19.55	Vreme
20.00	V. Moberg:
Raskenovi, nadaljevanka
21.00	Skupno: Poti stabilizacije
21.45	DNEVNIK
22.00	Sofijski solisti, glasbena oddaja
CANALE 5
11.00	Rubrike
12.00	Help, nagradno tekmovanje
12.30	Bis, nagradno tekmovanje
13.00	II pranzo è servito
13.30	Sentieri, TV priredba
14.30	General Hospital TV film
15.30	Una vita da vivere, TV priredba
16.50	Hazzard, TV film
18.00	Moj prijatelj Arnold	TV film
18.30	Popcorn, glasbena oddaja
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Zig Zag, nagradno tekmovanje
20.25	Love Boat - TV film
21.25	Per amore e per denaro, film Igrata Klaus Kinsky in Ornella Muti
23.25	Šport: Boks
1.25	Ultimatum alla Terra znanstvenofantastični film
RETEQUATTRO
10.00	Lotta per la vita TV film
11.00	II carabiniere a cavallo, film
12.20	Fantasilandia - TV film
13.20	Maria Maria - TV film
14.00	La villa bianca - TV film
14.50	Lo strano amore di Marta Ivers, film
Igrata: Barbara Stanwyck in Kirk Douglas
16.20	Ciao Ciao, oddaja za mladino
17.50	Lobo - TV film
18.50	Marron Glacé TV film
19.30	M’ama non m’ama, nagradno tekmovanje
20.25	Lettera al Cremlino, film
22.30	Vegas TV film
23.30	Šport
24.00	Tracks - Lunghi binari della follia, film
ITALIA 1
8.50	Cara cara - TV film
9.20	Febbre d’amore - TV priredba
10.15	La cosa buffa, film
12.15	Rubrika o dietologiji
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim Bum Barn
Il tulipano nero - risanke Hello Špank, risanke
14.00	Cara cerna - TV film
14.45	Febbre d’amore TV priredba
15.30	Aspettando il domani TV priredba
16.30	Šolska oddaja: Ostr^pk
17.00	Visite a domicilio TV film
17.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due, oddaja o modi in glasbi
18.30	DNEVNIK 2 - Sport
18.40	Ulice San Francisca - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45 DNEVNIK 2 Poročila
20.30	I duri di Oklahoma, film Igrajo: George C. Scoot, Faye Dunaway, John Mills...
22.20	DNEVNIK 2 - Večerne vesti
22.30	Filmske novosti
22.35	Iz našega žepa, oddaja o potrošništvu
23.30	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.50 Šolska oddaja: Vodna znanost
16.20	Piccolo mondo antico, 1. nadalj. 17.55 Šolska oddaja: Eksperimenti v
fiziki
18.25 Glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 Deželni programi 19.32 Mladinsko gledališče
20.05 Moda v Italiji od 1940 do 1980
20.30	3 Sette: tednik o politični aktualnosti, kroniki in kulturi
21.30	Torkov koncert:
Koncert ob 20-letnici Festivala
22.40	DNEVNIK 3
23.15 Salsa: latinskoameriška glasba
Koper
14.00	Odprta meja - Videoteleks
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRŽIČ — Protest v ladjedelnici TRST — Začetek seminarja za italijanske šolnike iz Istre in z Reke KRIŽ — Komemoracija talcev OPČINE — Začetek tečaja keramike za handikapirane
16.30	Odprta meja - Videoteleks
17.00	TV D - Novice
17.05	TV šola: Kozmos - dok. oddaja
17.30	K arino, mladinski film
18.00	Veliki detektiv, serijski film
18.50	Princesa »Zaffiro«, risanke
19.30	TV D - Vse danes
19.50	Drevi
20.00	Obzorja
20.30	Masaker v Guy ani, film Igrajo: Stuart Whitman, Joseph Cotten...
22.25	TV D - Nocoj
22.35	Petrijin venac, nadaljevanka
16.00	Bim Bum Barn Chappy, risanke
Mimi e la nazionale di pallavolo Vita da strega, TV film
17.45	Galactica - TV film
18.45	L’uomo da sei milioni di dollari
19.45	Italia 1 - kratke vesti
20.00	II tulipano nero, risanke
20.25	Simon & Simon - TV film
21.25	II meglio di Drive in
23.00	L’assassinio di Sister George, film
I.	00 Cannon - TV film
TELEPADOVA
12.00	Buck Rogers - TV film
13.30	Lupin III, risanke
14.00	I Sullivan - TV film
15.00	Cuore selvaggio - TV film
16.00	Medicai Center - TV film
17.00	Super Robot, risanke
18.00	Andersen, risanke
18.30	Lupin HI, risanke
19.00	Tigerman, risanke
19.30	Buck Rogers - TV film
20.20	Rapina a Berkeley Square, film
22.00	šport: Catch
23.00	Film
00.30 Monjiro - TV film
TRIVENETA
10.30	Cowboy in Africa - TV film
II.	30 Ezopove pravljice, risanke
12.00	La famiglia Smith, risanke
12.30	Horoskop
12.40	Sidestreet TV film
13.30	The Flinstones, risanke
14.00	La baia di Bitter, TV film
14.30	Uno straniero a Cambridge
16.00	Kinospored
16.30	Salut Champion TV film
17.30	Risanke
18.00	Dražba preprog
20.30	Taras Bulba, film
22.00	Dražba preprog
TELEFRIULI
14.00	Un uomo a nudo, film
15.45	Spaziotto
18.55	Lassie - TV film
20.30	Fogolar sera
22.15	Abat-jour
22.20	Šport: košarka
23.15	The Bold Ones - TV film
00.15 Abat-jour
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes : 7.40 Pravljica ; 8.10 Almanah: Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. Pripravlja Minka Pahor; 8.45 Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Arrigo Boito: Mefistofeles (drugi prizor drugega dejanja, tretje in četrto dejanje ter epilog) ; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi;
12.00	Alenka Goljevšček : Mit in slovenska ljudska pesem - Glasbeni pot-puri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah ; 14.10 »Naš pravljični telefon«. Pripravlja in vodi Maja Lapornik ; 15.00 Mladi mladim. Pripravlja Robert Čuk; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki ga vodi Matjaž Šček, v našem studiu; 18.00 Pod starozaveznimi šotori: Alojz Rebula: »Morje, Rdeče morje«. Izvedba : Radijski o-der, režija: Mirko Mahnič; 18.45 Srečanje melodij.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 0-tvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Iz slovenske glasbene zakladnice: slovenske ljudske po zapisih Tončke Marolt - Objave, kinospored, EP; 14.20 Najlepši operni spevi; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.30 Za varnejši jutri - zavarovalna skupnost Croatia ; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik - Objave; 17.30 Mladim poslušalcem ; 18.00 - 18.55 Sotočje.
Tudi današnji dan bomo namenili predvsem gledališču in sicer srečanju malih odrov. V Novi Gorici, v oddaji Mladim poslušalcem se nam bodo predstavili učenci iz Dutovelj, ob 18. uri pa bo redna tedenska oddaja Sotočje, za zamejske Slovence, ki jo pripravljamo v mariborskem, koprskem in murskosoboškem studiu.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30	Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček, Popevka tedna; 7.00 Da ber dan; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti ; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja ; 10.35 La girandola ; 11.00 Svet mladih; .11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski spored; popevka tedna; 14.00 Made in Jugoslavia ; 14.32 Dvojne tračnice; 15.00 Operna scena; 15.30 Neuvrščeni; 16.15 Casa-dei; 16.45 Savio record; 17.00 Koncert za violino.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija ; 6.15 Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu ; 9.00 Glasbeno - govorni spored; 10.30 Popevke; 11.10 Uno di New York, 7. nadalj.; 11.30 Top story, glasbena oddaja; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.32 Ma ster; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Oblò; 16.00 II Paginone; 17.30 Radio 1 - Ellington; 18.05 Srečanje s Severinom Gazzellonijem • 18.30 Večerna glasba; 19.20 Audiobox Specus;
20.00	Radijski oder; 20.41 II Leggìo.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekrea cija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi ; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes ob 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Mladinski pevski festival - Celje 83;
15.05	Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba ; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra ; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ljudske uvere in praznoverja (3); 20.35 Koncert nagrajencev radijskega tekmovanja - godala; 21.05 Radijska igra, Lauretio Fulga: Vročične ure.
Slike, ki niso le spomin
TktKRTl »Ivi Cirvmiti dui molo S Cerlv	J-iTt-____	- -—e,—
M»'° San Carlo na prelomu prejšnjega stoletja. Delček slovenske literature oziroma naše prisotnosti v mestu. V ozadju grška pravoslavna cerkev, hotel le la Ville, zraven Palača Carciotti s kupolo. Danes pa prav gotovo ni videti
toliko privezanih ladij
Dintorni di Cviesii.	prosseco.
Razglednica ni nič posebnega. Videti je zapore mitnice, pred katerimi se je '°.treba ustaviti. Danes pa se ustavljamo nekaj metrov bolj tja zaradi stopa, animi v jc pripis; Izlet v Sežano je spodletel, morala sem se zadovoljiti
s Prosekom	(Iz zbirke F. F.)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
V dopolnilni blagajni že 1.364 delavcev tržiške ladjedelnice
V tržiški ladjedelnici je od včeraj v dopolnilni blagajni 1.364 delavcev, okrog 160 več kakor v prejšnjem tednu. Na delo se je zaradi rotacije sicer vrnilo 169 delavcev, v dopolnilno bla gajno pa so vpisali drugih 230. Že v prihodnjih tednih se bo število delavcev v takem položaju zvišalo za nadaljnjih 50 enot. V prihodnjih treh, štirih mesecih, bo v dopolnilni blagajni tako več kakor tretjina zaposlenih.
Tako izhaja iz petkovega srečanja med predstavniki tovarniškega sindi kalnega sveta in ravnateljstvom ladjedelnice. Na omenjenem sestanku so predstavniki delavcev izvedeli tudi, da se bo sredi prihodnjega meseca pričela gradnja dveh podmornic po naročilu obrambnega ministrstva, vendar to najbrž ne bo bistveno vplivalo na izboljšanje položaja. Gradnja takih vojaških plovil namreč zaposluje kvečjemu nekaj sto delavcev in se to torej v bistvu ne bo poznalo. Potrebna
bi bila večja in predvsem takojšnja naročila.
Včeraj zjutraj je bila v ladjedelnici običajna ponedeljkova skupščina delavcev, ki so v dopolnilni blagajni, vendar posebnih odločitev niso sprejeli. Pričakujejo namreč izid srečanja na državni ravni med koordinacijskim odborom za ladjedelništvo in tajništvom enotne sindikalne delegacije CGIL-C1SL-UIL, srečanje poteka v Rimu. Na omenjenem srečanju naj bi se dogovorili o strategiji sindikalnega boja v prihodnjih mesecih.
Delavci se bodo spet zbrali na skupščini v četrtek zjutraj, ko bodo že razpolagali z zaključki omenjenega srečanja in ko bodo v skladu s tem tudi sprejeli ustrezne odločitve. Ob tem ugotavljajo, da je obseg dopolnilne blagajne prekoračil sleherna predvidevanja in da je kriza v ladjedelnici danes najhujša v vsej zgodovini tega podjetja.
Delavci tržiške ladjedelnice bodo v
tem tednu sodelovali na dveh pomembnih sindikalnih manifestacijah vsedržavnega značaja. V sredo bodo odšli v Bologno, na veliko zborovanje, ki ga sklicuje sindikat SUNIA, glede vprašanja stanovanj, v petek pa bodo, prav tako v Bologni sodelovali na. vsedržavni manifestaciji za mir.
Občinski svet v Sovodnjah
Občinski svet v Sovodnjah se bo v prihodnjem tednu sestal na prvi letošnji seji, ki bo predvidoma 24. t.m. Poleg drugih zadev, bo na dnevnem redu tudi osnutek finančnega načrta za 1134 leto, oziroma poročilo o o-snovii'li binerò c ah finančnega poslovanja v tekočem letu. Zakon o finančnem poslovanju krajevnih ustanov namreč določa, da mora biti finančni načrt predstavljen občinskemu svetu dv konca meseca.
Simpozij o Štefanu Kociančiču v petek v Fogar je vem centru
Na pobudo Zavoda za družbeno in versko zgodovino v Gorici bo v petek 20. januarja, ob 15.30 v avditoriju Luigi Fogar v Gorici, mednarodni znanstveni simpozij o Štefanu Kocian Čiču.
Rojen v Vipavi 1818, je umrl v Go rici 1883. Bil je docent, jezikoslovec poligraf in kulturni pobudnik. Lani so v Goriškem muzeju v Kromberku pri redili razstavo njegovih del. Stoletnico so sklenili počastiti tudi v Gorici, kjer je Kociančič živel. Na mednarodnem znanstvenem simpoziju želijo kritično pregledati in opredeliti njegovo raz vejano dejavnost in se tako pokloniti njegovi osebnosti.
Na petkovem simpoziju bodo poro čali slovenski in italijanski znanstve niki. Prof. Jože Pirjevec s tržaške univerze bo poročal o Slovenskih kul turnih in družbenih razmerah V IS stoletju, prof. Franc Kralj, docent na semenišču v Vipavi, bo govoril o nje govi cerkveni osebnosti, prof. Giulia no Tamani z univerze v Benetkah bo govoril o Kociančičevi semitološki de javnosti, Branko Marušič, ravnatelj
V Vidmu so že pripravljeni na mednarodni sejem stolice
V Vidmu so že v polnem teku priprave za osmo razstavo stolic, ki je letos drugič mednarodnega značaja, kajti že lani so se italijanskim izdelovalcem pridružili tudi nekateri tuji.
Sejem bo od 5. do 9. maja na videm skem razstavišču. Prve štiri dni bo vstop na sejem dovoljen le trgovcem in izdelovalcem, saj je ta sejem predvsem komercialnega značaja. Zadnji dan, 9. maja, pa bodo omogočili vstop vsem, ki bi se želeli seznaniti z ita lijansko in svetovno produkcijo stolic.
Mednarodna razsežnost sejma daje možnost tudi jugoslovanskim izdelovalcem, da sodelujejo z razstavo svojih izdelkov na tem sejmu. Doslej so bili namreč Jugoslovani odsotni.
Videmski sejem je zelo pomemben kajti pridejo na ogled novih izdelkov najpomembnejši evropski in ameriški trgovci - prodajalci, ki obiščejo tudi skoro istočasni sejem pohištva v Kjobenhavnu.
Tudi na letošnjem videmskem sejmu bodo trgovinska zbornica in banke priredile nekaj strokovnih posvetov,
tudi z vidika nekaterih novih prijemov v svetovnem trgovanju in tudi proizvodnji. Priredili bodo tudi razstavo o zgodovinskem razvoju stolice.
Zastopniki videmske trgovinske zbornice in sejma stolic so že pričeli z reklamno akcijo. V prihodnjih tednih bodo sejem predstavili v New Yorku, S. Franciscu, Atlanti v ZDA, ter še v Milanu, Londonu, Dusseldorfu, Ziiri-chu in na Dunaju.
Furlanske stolice namreč veliko izvažajo v razne evropske države, lani so pričeli z načrtno reklamno akcijo v Združenih državah Amerike, ki je rodila tudi nekatere koristne sadove.
Italijanske znamke
Tudi na filatelističnem okencu glavne goriške pošte je na razpolago kompletna zbirka italijanskih znamk izdanih v letu 1983. Znamke so v posebnem albumu z opisom vsake serije. Zbirka za leto 1982 veljia 48.000 lir. Podobna zbirka za leto 1982 pa stane 23.000 lir in je še na razpolago.
Dve opereti jutri in v četrtek v Verdijevem gledališču
Jutri in v četrtek bosta na odru Verdijevega gledališča dve znani in priljubljeni opereti in sicer jutri «Ve sc'a vdova» Franca Lebarja, v četr tek pa «Il paese dei campanelli» Lom barda - Ramata. Do prireditev je pri šlo na pobudo ravnateljstva Verdijevega gledališča v sodelovanju z goriške letoviščarsko ustanovo. Že v prejšnjih dneh, ko je ravnateljstvo o-bjavilo namero, da da na oder ti dve opereti, so Goričani pokupili vstopnice, kljub temu da so bile te precej drage: 15.000 in 12.000 lir.
Ncstopali bodo pevci in igralci skupine Compagnia italiana di operette s plest/< skupino International Dan-cers Hazel Hession. Orkester bo vodil Giuseppe Bagarini.
Rjavijo da je še kaka vstopnica na t'.'.hóxago.
Poledice na cestah
Vremenoslovci tudi za naše kraje napovedujejo še kakšen teden zimskega vremena, nakar naj bi se po
Največ nesreč zaradi hitrosti in nepravilnega prehitevanja
Mladi vozniki zakrivijo največ nesreč
Več kakor polovico nesreč v lanskem letu so zakrivili mlajši, oziroma mladi vozniki, stari od 20 do 30 let. Dvanajst odstotkov nesreč je zakri vila srednja generacija, stara od 31 do 40 let, 25 odstotkov po že starejša generacija voznikov, od 41 do 50 let. Delež starejših avtomobilistov (nad 50 let) je minimalen, komaj 9 odstotkov
Tako po predatkih poveljstva prometne policije za Goriško, ki je lani, kakor smo že v prejšnjem tednu poročali. posredovala v 671 prometnih nesrečah, od katerih je bilo 14 smrtnih, v 332 nesrečah so bile ranjene osebe, v ostalih primerih p>a je šlo le za gmotno škodo.
Zanimivi so tudi podatki o ugotovljenih vzrokih za nesreče in sicer na območju naselij, izven naselij in na avtocestah. Največ nesreč se v naselji! zgodi zaradi neupoštevanja pro metnih znakov, bodisi vertikalnih, bodisi horizontalnih, zaradi neupoštevanja varnostne razdalje in slednjič radi neupoštevanja drugih osnovnih predpisov o varnosti v prometu.
Med vzroki nesreč na avtocestah je na prvem mestu neupoštevanje varnostne razdalje, neprimerna, oziroma nepravočasna svetlobna signalizacija
spremembe smeri vožnje, tehnična o-kvara na vozilu, pomanjkljiva ali obrabljena oprema (gume, zavore). Neprimerna hitrost, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje predpisov o prednosti so med najbolj pogostimi vzroki prometnih nesreč na cestah izven naselij. To pomeni, da je prepogosto sklicevanje na tako ali drugačno naključje kot vzrok za nesrečo, neutemeljeno. Tudi glede hitrosti in načina vožnje. Velja namreč osnovno pravilo, da je, mimo označenih o-mejitev, oziroma splošnih določil o maksimalni hitrosti, hitrost in način vožnje treba v vsakem primeru prila goditi dejanskim {»gojem na cesti, bodisi če gre za vremenske p»goje (zmrzal, mokro cestišče, močan veter, itd.), bodisi za izredno gost promet, ali druge ovire.
Toliko o ugotovljenih vzrokih prometnih nesreč lani na Goriškem. Sicer pa smo v pogovoru s p»veljnikom prometne policije pxxlp»lkovnikom De Menechom mimogrede izvedeli, da so prav v zadnjem času dopolnili opremo za ugotavljanje najrazličnejših prekrškov in kaznivih dejanj. Autove-loxu in drugim podobnim napravam se bo že v kratkem pridružila posebna naprava za ugotavljanje stopnje oku-
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
La Goriziana
____________________ S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
ženja zraka. Zadeva zanima pred vsem voznike tovornjakov in drugih težjih vozil, vendar bodo prav tako strogo ukrepali tudi proti tistim avtomobilistom, ki bolj [»vršno skrbijo za delovanje (in dobro izgorevanje) v motorjih njihovih jeklenih konjičkov.
Občni zbor
planinskega
društva
Upravni odbor Slovenskega planin skega društva sklicuje 37. redni občni zbor društva, v p»tek, 10. februarja 1984, v mali dvorani Kulturnega doma. Ob tej priložnosti bo nastopal Sovo-denjski nonet, častnemu predsedniku društva, Bernardu Bratožu, pa bodo podelili najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije.
Posebno vozilo za handikapirance
V šp»rtni hali v Ronkah je bila v nedeljo slovesnost ob izročitvi posebnega vozila za prevoz handikapiranih oseb [»krajinskemu konzorciju za rehabilitacijo. Vozilo je [»darilo društvo Marciatori del Olmo iz Selc, ki je v ta namen razpisalo nabiralno akcijo med člani in prijatelji ter priredilo vrsto manifestacij, katerih izkupiček so namenili v ta namen.
• Občni zbor goriškega filatelističnega in numizmatičnega društva, ki ima sedež na gradu, bo v nedeljo, 29. janaurja, v prostorih društva Pro-loco. V soboto, 28. januarja, bodo i meli člani društva družabnost v Palače hotelu.
slopoma otoplilo. To sicer še ne pomeni, da ne bo vmes krajših obdobij, ko bo mraz pwnovno pritisnil in se bo vreme tako rekoč čez noč spremenilo in p»vzročilo obilico skrbi avtomobilistom in drugim udeležencem v prometu.
Sicer pa so bile te dni na cestah na Goriškem prave zimske razmere. Slana in tanka plast ledu je prekrila ceste v petek pwnoči, oziroma v soboto zjutraj. Žal so se mnogi avtomobilisti prepozno zavedli nevarnosti in {»sledice so bile tu. Delavci posebne službe za pomoč na cesti, ki delujejo v okviru avtomobilskega kluba, so imeli obilico dela, prav tako organi prometne policije, na srečo p>a ni bilo človeških žrtev. Vse nesreče, nekatere so bile na prvi p»gled videti zelo hude, so se v glavnem končale le z gmotno škodo.
Še hujša poledica kot v soboto zjutraj, se je na cestah na Goriškem (razen v krajih bliže morju) [»javila včeraj zjutraj. Razlog je pač v pri sotnosti vlage v zraku, saj je v soboto p»noči p»nekod deževalo. Posledice so bile tudi včeraj zjutraj v glavnem enake tistim v soboto: cela vrsta prometnih nesreč, vendarle so se skoraj vse v glavnem končale le z gmotno škodo. Najbolj nevarna je bila [»krajinska cesta med Sovod-njami in Zagrajem.
Interpelacija v skupščini KZE
O znani sodni aferi proti nekaterim članom upravnega odbora goriške KZE bo v prihodnjih tednih spet govor. Tokrat v glavni skupščini KZE, kjer je komunistična skupina naslovila predsedniku Martini pismeno vprašanje z zahtevo po pojasnilu, za kaj so bili z zamudo obveščeni člani upravnega odbora o drugem prizivu, ki ga je pred deželnim upravnim sodiščem vložila družba Parna. Vprašanje so predložili prejšnji teden.
Srečanje malih odrov
Še kar precej ljudi je bilo v nedeljo popoldne v goriškem Kulturnem domu na drugi goriški predstavi Sn> Čanja malih odrov. Poleg predstav v Novi Gorici je bila sinoči predstava tudi v goriškem Avditoriju.
Danes, ob 17. uri, bo v gasilskem domu v Novi Gorici nastopila skupina eksperimentalnega gledališča GLEJ iz Ljubljane z Achterbuschovo «Elo», ob 20. uri pa v gledališki dvorani v Solkanu nastop skupine Theater in Keller iz Gradca s Thurrinovim «Lovom na podgane».
Predstavitev knjige o Bevku
V novembru 1980 je bilo v Novi Go rici, v okviru goriških kulturnih sre čanj, plenum kulturnih delavcev OF na katerem so prreučili osebnost piša telja Franceta Bevka na vseh zornih kotov. Takrat so v Novo Gorico prišli literarni kritiki, literati, politiki, ki so Bevka opisali kot pisatelja, protifa šističnega borca, človeka.
Gradivo prebrano na tem srečanju, tako poročila kot diskusija, so sedaj zbrali v knjigo. Predstavili jo bodo jutri, v sredo, 18. januarja, ob 17.30 v črcrani Doma krajevnih skupnosti v Novi Gorici.
Goriškega muzeja v Kromberku, bo govoril o njegovih prispevkih slovenski kulturi. O knjižničarski dejavnosti Kociančiča bo govoril ravnatelj goriške bogoslovne knjižnice msgr. Ettore Fabbro. Njegovo vlogo na področju raziskovanja krščanskih starožitnosti bo orisal prof. Sergio Tavano z univerze v Trstu, medtem ko bo prof. Luigi Tavano z Zavoda za družbeno in versko zgodovino govoril o njegovem delu na področju opisovanja lokalne zgodovine.
Drevi v Pevmi seja skupščine
V šolskem poslopju v Pevmi bo danes zvečer seja rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver. Razpravljali bodo predvsem o vprašanju vaškega [»kopališča v Pevmi, kjer ni več prostora za nove grobove in se bodo torej morali pjrebivalci Pevme in Oslavja odločiti, kako naprej. Predsednica rajonskega sveta Domikova nam je {»vedala, da bi bilo prav sklicati skupščino vsega prebivalstva Pevme in Oslavja. Tam bi obrazložili razne možne rešitve, ki bi jih potem posredovali občinski upravi.
Predsednica Domikova je pred dnevi na goriškem župjanstvu posredovala, da so občinski delavci napravili nekatera dela na ovinku pri Ša-jetki. Tu, na glavni cesti med Pevmo in Osla v jem, je voda preplavljala cesto in v mrzlih nočeh je cesta postala ledena z veliko nevarnostjo za avtomobiliste. Delavci so pred dnevi očistili obcestni jarek in napravili še nekatera dela, tako da sedaj voda odteka v pxxicestni kanal.
Z goriškim županom se je predsednica pregovarjala tudi o šprertnem igrišču za otroke, ki naj bi ga uredili v Pevmi na zemljišču bivšega ENPE.
Razna obvestila
V	okviru prireditev, namenjenih starejšim občanom, bo jutri ob 17. uri v župmijskem domu v Podturnu razprava o različnih vprašanjih socialnega in gospredarskega značaja.
V	Sovodnjah priredi v februarju in marcu Kulturno društvo kuharski tečaj. Vpisovanja in pojasnila pni odbornici Zlatki Tomšič. Pohitite.
V	kinodvorani Soča v Šempetru pri NoVi Gorici bo jutri, v sredo, ob 20.30 nastop kantavtorjev Tula in Kovačiča. Prireja Mladinski krožek Gorica v sodelovanju z Glasbeno mladino iz Nove Gorice.
Ravnateljstvo trgovskega zavoda I-van Cankar obvešča starše, da bo roditeljski sestanek v petek, 20. januarja, ob 18. uri v šolskem preslop-ju v Ulici Randaccio.
Komisija za odbojko pri TO ZSŠDI za Goriško priredi v petek, 20. januarja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici predavanje s predvajanjem dokumentarnega filma «Srebrni galeb». Film so posneli na svetovnem odbojkarskem prvenstvu pred nekaj leti v Rimu.
Razstavi o slovenskem šolstvu in o Partizanskem dnevniku si je mogoče v Kulturnem domu ogledati vsak dan od 17. do 19. ure.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »I ragazzi della 56. strada«. Preprevedan mladini p»d 14. letom.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »La chiave«. Preprevedan mladini pred 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Vacanze di Natale«.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »Super erotic sex orgasm«. Preprevedan mladini pod 18. letom.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »I vizi erotici di una moglie«. Prepovedan mladini pred 18. letom.
COMUNALE 18.00-22.00 »Una volta ho incontrato un miliardario«.
Nova Corica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Moj očka za določen čas«.
SVOBODA 18.00 in 20.00 »Skanerji -moč rušenja«.
DESKLE 19.30 fcKača v orlovi senci«-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Sant’Antonio, Ul. Romana, telefon 40-497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Alojz Brv sco iz splošne bolnišnice; ob 11. uri Karmela Cicigoi vd. Vetrih iz bolnišnice San Giusto.
V 1. italijanski nogometni ligi
Turincani se uveljavljajo
V 2. italijanski nogometni ligi
Triestini dragocena zmaga
V FINALU »MASTERSA«
John McEnroe zlahka premagal Ivana Lendla
NEW YORK — V finali teniškega turnirja »masters« v New Yorku je Američan John Mc Enroe s prepričljivim 6:3, 6:4, 6:4 premagal lanskega zmagovalca, Čehoslovaka Ivana Lem dia. McEnroe, ki je prestižni ameriški turnir osvojil zadnjič pred šestimi leti, je menda odigral eno svojih boljših dvobojev in je povsem strl odpor Lendla. čehoslovak ni igral’ slabo, a Mc Enroe je bil na mreži praktično neustavljiv. Lendl je poskušal vse, da bi se izognil nasprotnikovim volejem, vendar je bil povsem brez moči.
Z zmago v New Yorku je McEnroe najbrž spet osvojil naslov najboljšega svetovnega igralca, ki so ga v zadnjih časih pripisoval prav Lendlu. V šestnajstih dosedanjih dvobojih med tema igralcema pa je vsak zmagal Po osemkrat, vendar se lahko Američan ponaša s prestižnejšimi zmagami.
R°bi Daneu je v soboto presenetil
V	prvem povratnem kolu 1. italijanske nogometne lige se še zdaleč ni ponovila slika s prvih srečanj. Juventus ni Ascoliju nasul sedem golov (kot v Turinu), temveč se je moral sprijazniti z delitvijo točk (zmago bi kvečjemu zasluži i domačini ! ). In ter se je v Genovi oddolžil Sampdorii za poraz v Milanu, Roma pa ni premagala Pise.
Edino moštvo, ki je z istim nasprotnikom pospravilo vse štiri možne točke, je tako Udinese, ki je tudi v povratnem srečanju prepričljivo odpravil Genoo. Gostje so se sicer zelo solidno upirali, usodna pa sta jim bila dva avtogola, medtem ko je za Videm-čane tretji goi dosegel Virdis. Ker so točke osvojili tudi neposredni tekmeci v boju za pokal UEFA ni Udinese bistveno izboljšal svojega položaja na lestvici.
V	Pizi je Roma spet pokazala, da se še ni izvlekla iz krize. Sodnik jo je povsem neutemeljena kar dvakrat »pomilostil«, ko ni dosodil domačinom
Po zadnjem kolu prvega dela košarkarskega prvenstva Gl lige ločujeta Jadran od toliko zaželenega četrtega mesta, ki še vodi v »play-off«, le dve skromni točki. Medtem ko sta vodeča Fiamma in drugouvrščeni Stefa-nel tudi v minulem kolu zmagala kar v gosteh so namreč Jadranovi neposredni tekmeci Servolana, Budrio in seveda Maltinti premagani zapustili igrišče. Izmed ekip, ki so pred našo združeno peterko, je zmagal še Castelfranco, Jadran pa je na sedmem mestu dohitel tudi videmski Abitare.
Minulo kdo je bilo torej za naše košarkarje nadvse uspešno. Tudi proti Maltinti ju so jadranovci dokazali, da so si po slabem prvenstvenem startu povsem opomogli in da so na pravi poti, da ponovijo igro in uspehe iz lanske sezone.
dveh očitnih enajstmetrovk. Roma je prva povedla z ga om Tržačana Štruk lja, ki se je tako prvič vpisal med prvoligaške strelce.
Glavna ugotovitev tedna pa je najbrž ta, da se po zmagi Torina nad Ca-hanio v letošnjem prvenstvu spet obnavlja dvoboj med turinskima prvoligašema.
IZIDI 16. KOLA
Ascoli - Juventus 0:0; Lazio - Verona 1:1; Milan - Avellino 1:0; Napni -Fiorentina 0:0; Pisa Roma Ul; Sam prioria - In ter 0:2; Torino - Catania 2:0; Udinese - Genoa 3:1.
LESTVICA
Juventus 23; Torino 22; Roma 20; Fiorentina in Verona 19; Udinese, Milan in Inter 18; Sampdoria in Ascoli 17; Pisa in Napoli 13; Genoa 11; Avellino in Lazio 10; Catania 8.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Ascoli; Catania - Udinese; Fiorentina - Torino; Genoa - Napoli; Inter - Lazio; Juventus - Pisa; Roma - Sampdoria; Verona - Milan.
IZIDI 15. KOLA
JADRAN - Maltinti	86:75
Castelfranco - Monkey’s	80:73
Caveja - Servolana	94:82
Delfino - Ceam	74:68
Ravenna - Budrio	85:77
San Bonifacio - Fiamma 105:110 Abitare - Fulgor	96:104
Faraboli - Stefanel	68:85
PRIHODNJE KOLO (21. in 22. 1.)
Ceam - JADRAN (21. 1 v Bologni ob 21. uri); Delfino - Castelfranco; Monkey’s - Fulgor; Abitare - Ravenna; Caveja - San Bonifacio; Maltinti -Fiamma; Servolana - Stefanel; Budrio - Faraboli.
Catanzaro — Triestina 0:1
(0:1)
STRELEC: v 45. min. De Falco CATANZARO:	Cervone, Destro,
Venturini, Cascione, Boscolo, Pec cenini, Musella (69’ Lorenzo), Rai-se, Bivi, Conca, Nastase.
TRIESTINA: Zinetti, Stimpfl. Costantini, Dal Prà, Mascheroni, Chia-renza. De Falco, Perrone (71’ Piccinini, Romano, Ruffini, De Giorgis (79' Leonarduzzi).
SODNIK: Testa iz Prata Triestina je verjetno opravila q-dločilni korak proti obstanku v ligi brez večjih naprezanj. Z zmago na gostovanju v Catanzaro je namreč dosegla položaj na sredini lestvice, istočasno pa je znižala število ekip, ki se še borijo za obstanek v ligi od štiri na tri. Tako gle de na položaj na lestvici, kot tudi po prikazani igri je sedaj že skoraj gotovo, da bo Catanzaro prihodnje leto nastopal v C-l ligi.
LESTVICA				
Fiamma BZ	15 12 3		1258:1124	24
Stefanel TV	15 11 4		1257:1092	22
Maltinti PT	15 10 5		1201:1120	£0
Servolana TS	15	9 6	1160:1119	18
Castelfranco	15	9 6	1168:1155	18
Budrio Be. Ca.	15	9 6	1086:1098	18
JADRAN	15	8 7	1271:1219	16
Abitare UD	15	8 7	1188:1190	16
Caveja Forlì	15	7 8	1270:1256	14
San Bonifacio	15	7 8	1102:1107	14
Ceam Bologna	15	7 8	1125:1136	14
Fulgor Forlì	15	7 8	1191:1221	14
B. Ravenna	15	6 9	1237:1259	12
Delfino PS	15	4 11 1152:1195		8
Monkey’s MI	15	3 12 1054:1231		6
Faraboli	15	3 12 1156:1296		6
Še bolj pozitivno (poleg ohrabru. jočega položaja na lestvici) je dej« stvo, da je Triestina v Catanzaro o-digrala odlično tekmo, tako da je popolnoma zagospodarila na igrišču Ln si zmago povsem zaslužila. V Oi hrambi je povsem onemogočila domačine, ki so napadali vztrajno, a zmedeno in so le enkrat prisilili Zi-nettija, da je posegel. Povsem drugače pa je bilo, ko se je v napad podala Triestina. Domači branilci so bili stalno v težavah z razigranimi napadalci tržaškega drugoligaša. Lo-, gična posledica tega je bil čudoviti zadetek De Falca, ki je ponovno prišel do najboljše forme in je že tretjo zaporedno tekmo uspešen. To. krat pa je treba pohvaliti vso ekb po, ki se je končno privadila načinu igre v B ligi, kjer prevlada oportui nizem.
Triestina se je torej povzpela na sredino lestvice in bo lahko končno zaigrala brez strahu, ki večkrat o. brodi le prekomerno nervozo. V nedeljo se bo Triestina spoprijela s prvouvrščenim Comom. Upati je, da bodo Tržačani dosegli še en dober rezultat, s katerim bi dosegli uvr. stitev, ki je v njihovih sposobnostih,
(I.P.)
IZIDI 18. KOLA
Atalanta - Campobasso 1:0; Ca-, gliari - Monza 0:0; Catanzaro - Trie-, stina 0:1; Como - Arezzo 2:0; Em, poli - Varese 2:1; Padova - Cesena 1:1 ; Palermo - Cremonese 0:0; Pe, regia - Lecce 1:1; Pescara - Ca vese 3:1; Pistoiese - Sambenedettese 1:1,
LESTVICA
Como 25; Cremonese 23; Atalanta, Campobasso 22; Arezzo 21; Paler, mo, Cagliari, Sambenedettese, Cese-na, Pescara 18; Lecce, Perugia, Triestina, Empoli 17; Padova, Vare, se, Cavese 16; Monza 15; Pistole-, se 13; Catanzaro 11.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.)
Arezzo - Cagliari ; Campobasso i Padova; Cavese - Pistoiese; Cese, na Empoli ; Cremonese - Perugia; Lecce - Pescara; Monza - Palermo; Sambenedettese - Atalanta ; Triesti, na - Como; Varese - Catanzaro.
Po zadnjem kolu prvega dela košarkarskega prvenstva C-l lige
Jadranovci le dve točki od četrtega mesta
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
Po prvem delu ženskega odbojkarskega drugoligaškega prvenstva
Meblo na končnem 3. mestu 2. podskupine
Drugi del se bo pričel šele 4. februarja
TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
NOGOMETNA C 2 LIGA
Gorizia v zadnjem hipu do točke (po enajstmetrovki)
Gorizja — Rhodense 1:1 (0:1)
GORIZIA:	Hlede, Gruzzolo, Da
Battola, Grillo, Antonutti (Bacchetto od 62. min ), Bertoia, Lazzara, ^eressotti. De Neri, Diodicibus.
STRELEC ZA GORIZIO: v 74. min. Ue Neri (11-metrovka).
Glavni protagonist sicer skromne tekme je bil sodnik. Gostje so gol dosegli iz več kot očitne off-side pozicije. Goričani pa so izenačili po 11-oietroyki, ki si jo je gospod Fiaschi "•mislil, potem ko najstrožje kazni ni dosodil zgradi prekrška nad Battoio. Ctoričani niso zadovoljili, saj so bili napadu vse premalo prodorni. Konč-m rezultat torej odraža pravo razmerje sil na igrišču.
Igrišče, daleč najbolj zanesljiv sodnik vsakega prvenstva, je izreklo svojo sodbo. V skupino aa napredovanje ženske odbojkarske B lige so se uvrstile naslednje ekipe: CUS Padova, Torrefranca Trento, Viaggi Leonardi Padova, Nenvesa, Mogli ano Veneto in Meblo, Od 4- februarja dalje se bodo te ekipe potegova’e za napredovanje V A-2 ligo. Prvouvrščena ekipa bo v elito italijanske odbojke stopila neposredno, drugouvrščeno pa čaka trnova pot dodatnih srečanj z drugouvrščenimi ekipami drugih skupin B lige in slabšimi šestericami A-2 lige.
Po enoletnem premoru imamp Slovenci spet ekipo, ki bo v drugoliguški konkurenci igrala v skupini boljših. Meblo je v svoji skupini povsem a uženo osvojilo tretje mesto, kar je bilo dovolj za dosego prvega letošnje-
ga cilja. Še najvažnejše pa je dejstvo, da so naše igralke dokazale, da bistveno ne zaostajajo za Nerveso in Moglianom, ki sta jih prehitela na končni lestvici prvega dela. Realne moči nasprotnikov iz 1. podstupine seveda še ne poznamo, vendar lahko že sedaj trdimo, da se v drugem delu najbrž obeta dokaj izenačen boj pa prva mesta in Meblo ima vse možnosti, da doseže boljšo končno uvrstitev, kot sta jo pred dvema letoma dosegla Sokol in Bor, ki sta obtičala ng petem oziroma šestem mestu. Puške vsekakor ne gre predčasno metati v koruzo.
Če je po začetnih zmagah marsikdo (prenagljeno!) Meblu že pripisoval vlogo favorita, je naši ekipi sedaj najmanj moč dopustiti oznako »ontsi derja«.
2. podskupina IZIDI 10. KOLA
Pallavolo Nervosa - Meblo 3:1; Albatros Treviso - Mugliano Veneto 3:1; DMA Qlympic - Volley Collegllano 3:2,
KONČNA LESTVICA Pallavolo Nervosa	10	8	2	28:15	16
Mugliano Veneto	10	6	4	23:13	12
MEBLO	10	6	4	22:13	12
Albatros Treviso	1Q	5	5	17:22	10
Volley Collegllano	19	3	7	13:27	6
OMA Olympie Trst	10	2	8	13:26	4
1. podskupino
IZIDI io. KOLA
CUS Padova - Putì nati Ferrara 3:1) Torrefranca Trento - Fratte 3:2; Pai-, lavolo Volta - Viaggi Leonardi 0:3.
KONČNA LESTVICA CUS PADOVA	10 8	2	25:11	16
Torrefranca Trento	10 7	3	25:15	14
Viaggi Leonardi	10 6	4	23:16	12
Fratte	10 4	6	18:23	8
Pulinali Ferrara	10 3	7	13:23	6
Pallavolo Volta	10 2	8	9:25	4
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
----------------40. _________________
. Po postopku mehčanja, v katerem komisarju ni ho treba sodelovati, so pripeljali karabinjerji fanta Losanni y končno obdelavo. Svetloba visokega son a.,e prodirala skozi zavese, Jetnik je sedel na po-stol. Imel je velike črne kolobarje okoli oči, re“ile ustnice, strjeno kri v laseh, otekel modntk o štiriindvajset let življenja za sabo.
Losanna ga je nagovoril s hinavsko ljubeznivim snhS°m' kakršnega premorejo najpodlješi policaji, spo-Dr h* prevar vseh vrst. To je bil glas igralca, ki igra ecsemi in pred samim seboj, lažnivca, ki še sam 4 °kdaj ve, kdaj govori resnico in kdaj laže.
"Mladenič! Veseli me, da vaš je srečala pamet v li	trenutku! če boste govorili resnico, vam ob-
jV?. ,am življenje in milo kazen. Če nas boste zavaril1 Z Iažmi’ se bo vse, kar ste skusili hudega, pono-°-, Ge pa ste pripravljeni sodelovati z nami, bomo o zabili, kar imate na vesti, in stopili boste v novo Zlrijenje.«
je obtoženi povedal svoje že neštetokrat po-vijenp življenjepisne podatke, se je varnostnih ko-isar prelevil v izpraševalca;
rZdaj mi boste povedali nekaj o organizaciji, ka-
teri pripadate. Kaj pomeni TIGR, kakšen program imate, kje delujete in pod čigavim vodstvom?«
»Vse to sem vam že nekajkrat povedal...«
»Ste, toda ne meni! Jaz sem tisti, ki odloča o vaši usodi in tudi o tem, kaj vam lahko verjamemo in kaj ne,- Morda ste koga od mojih naplahtali, toda vedite, da mene ne bosteI Tako, zdaj ml pa pripovedujte lepo po vrsti!«
Mladenič, po poklicu obrtnik, se je zazrl v srepe oči preiskovalca z orlovskim nosom in začel mimo govoriti i
»Trst, Istra, Gorica, Reka — to je TIGR, kar pomeni, da se organizacija bori za priključitev od vas zasedenih pokrajin in mest, kjer žive Slovenci in Hrvati, k Jugoslaviji.«
»S kakšnimi sredstvi se borite?«
»Borimo se z vsemi sredstvi; s politično akcijo, sabotažo in diverzijo.., nastopili pa bomo tudi z vojno akcijo, če bo potrebno...«
»Povejte nam, kje delujete?«
»Delujemo po vsej Istri in Primorski, Od morja do avstrijske meje. V vseh večjih naseljih imamo svoje skupine, bodisi trojke ali pa srenje,..«
»Od kod pa to veste?« mu je Losanna segel v besedo.
»Vse, kar vem, mi je povedal vodja moje trojke, ki je pobegnil čez mejo.«
»Koga poznate od Tigra?«
»Samo dva, ki sta bjla z mano skupaj v trojki, Nihče ne pozna več članov, samo vodje poznajo člane svoje srenje. Oba moja sodelavca sta pobegnila čez mejo.«
» Dobro, potem se boste razgovorili o teh (Iveh in mli povedali, kako ste prišli v organizacijo?«
Fant je pripovedoval dolgo zgodbo o prvih po-
znanstvih in kako so ga po dolgotrajnem, temeljitem, preskušanju sprejeli medse, Govoril je takšne podrob-, nosti, da ga je moral preiskovalev prekiniti z vpra-, šanjem:
»Ste morda tudi vi nastavili kakšno bombo?«
»Bombe me pa ne zanimajo. Nobene nisem na-, stavil in je tudi ne bi, četudi bi to od mene zah te-, vali. Ne bi prenesel, če bi padla nepredvidoma kak» sna nedolžna žrtev .,,«
»No, v katerih akcijah pa ste sodelovali?«
»Samo pri razbijanju fašističnih grbov na uradiR in trošenju letakov.«
»Pa mi povejte, zakaj ne marate fašizma in ita-r lijanske držaye?!«
»Ker zatirata Slovence, ker nam jemljeta, osnqv^ ne človeške pravice in nas silite v izselitev ,.,«
»Ste se tudi vi nameravali izseliti?«
»Da! Neke deževne noči smp bili že na meji, pa sp nas zasede zavrnile.«
»Se spominjate, kje je bilo to?«
»Bilo je v hribovju nekje nad mestom ob reki,
V	gozdovih gore, ki ji pravijo Snežnik.«
»Kdo je bil z vami?«
»Dva fanta, ki sta pobegnila pred aretacijo «
»Ste sp v kateri izmed vasi ustavili? Skratka; kotj ste hodili?!«
»Bila je noč, Spešili smo pod neko vasjo na hribu,
V	njej so lajali psi, zato smo se ji izognili.«
Losanni so se zasvetile oči. Spomnil se je na Trd« n j avo nad reko. Tam nekje v bližini je slutil »kanal«, po katerem prihaja strup v državo in odhajajo iz njq zlikovci.
Od tod dalje bo izpraševal jutri,
V včerajšnjem moškem slalomu za svetovni pokal v Parpanu
Po izključitvi bratov Mahre tekmo osvojil Girardelli
PARPAN — (Švica) — Včerajšnji moški slalom v Parpanu je potekal v znamenju afere okrog ameriških bratov Phila in Steva Mahrea : Phil Mahre, ki je bil tretji na startu, je dosegel najboljši čas. Tedaj se mh je približal neki ameriški novinar in ga hotel nagovoriti, ko je presenečeno ugotovil : »Saj ti vendar nisi Phil, ampak Steve.« Vest se je bliskovito razširila. K žiriji se je predstavil tehnični vodja ameriške ekipe in se izgovarjal, da je fantoma izročil napačni številki. Očitno pa žirije ni prepričal. Sicer so sklenili, da oba brata izpeljeta še drugi tek, medtem pa so se mrzlično posvetovali in ju na koncu vendarle izključili.
Seveda je tedaj marsikomu prišla na misel tudi tekma v Schladmingu pred dvema letoma, ko se je povsem nepričakovano uveljavil Steve, ki v veleslalomu gotovo nikdar ni blestel. Tako je senca suma, morda tudi neupravičeno, legla na dosedanje uspehe ameriških bratov. To je gotovo najhujši škandal zadnjih let v belem cirkusu, odkar je avstrijska tek movalka Erika Schinegger leta 1967 priznala, da je moškega spola: njeno pravo ime je bilo " Erich in je sedaj srečni oče dveh otrok.
Drugo veliko presenečenje včerajšnjega slaloma je bil padec švedskega asa Stenmarka, ki je v prvem spustu, v katerem je imel najboljši vmesni čas, tik pred ciljem nerodno zadel vrata. Zmaga je tako šla Luksemburžanu Girardelli ju, ki je prehitel Italijana De Chieso. Za De Chiese je to drugo mesto izredno pomembno, saj mu bo vlilo nove samozavesti, potem ko v decembru ni izpeljal do kraja niti ene dirke.
Med Jugoslovani je bil tokrat naj boljši Križaj, ki je dosegel solidno 7. mesto, Kuralt pa je pristal na dvanajstem.
Danes bo v Parpanu znova na sporedu moški slalom, ki bo veljal za kombinacijo s smukom iz Wengna.
LESTVICA
1. Girardelli (Luks.) 1’47’T9; 2. De Chiesa (It.)	1’47”83;	3. Wenzel
(Liecht.) 1’47”87 ; 4. Gruber (Av.) 1’47”92; 5. Julen (Švi.) 1’48”42; 6. Frommelt (Liecht.) 1’48”43; 7. Križaj (Jug.) 1'48”45; 8. Bouvet (Fr.) 1 min. 48’'98; 9. Strand (šve.) 1’49”14; 10. Nilsson (Šve.) 1’49”18; 11. Neuries-ser (Šve.) 1’49”24; 12. Kuralt (Jug.) 1’49”79.
LESTVICA SLALOMA ZA SP 1. Stenmark (Šve.) 50 točk; 2. Wenzel (Liecht.) 47; 3. Gruber (Av.) 42; 4. Križaj (Jug.) 39; 4. Popange-lov (Bol.) 35.
SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Zurbriggen (Švi.) 122 točk; 2. Wenzel (Liecht.) 100;	3. Heinzer
(Švi.) 98;	4. Stenmark (Šve.) in
Raeber (švi.) 84; 6. Gruber Av.) 63; 8. Julen (Švi.) 62; 8. Franko Jug.) 61; 9. Resch (Av.) 60; 10. Enn (Av.) in Križaj (Jug.) 59.
V slalomu za »Zlato lisico«
E. Hess najboljša v Mariboru
MARIBOR — Na ženskem s;alcmu za 21. »Zlato lisico« v Mariboru, veljavnem za svetovni pokal, se je uveljavila Švicarka Erika Hess, ki je po prvem spustu bila šti c na šestem me-
Zarja — Domjo 1:1 (0:1)
STRELCA : v 42. min. Cerra, v 71. min. Egon Fonda.
ZARJA: Puzzer, Bencich, Tognet-ti, Damjan Fonda, Križmančič, Udo-vicich, Bon, Egon Fonda, Perossa, Sossi, Ražem.
DOMIO:	Barichievich, Maiorano,
Crevatin, Križman, Ridolfo, Del Conte, Fumani, Allegretti, Cerra, Poli, Grbec.
Bazoviška Zarja je morala tokrat svojo domačo tekmo odigrati na dolinskem pravokotniku, saj je bilo i-grišče v Bazovici še precej zasneženo. Gost Zarjanov je bila tokrat e-kipa Domia, ki deli z Radiom Soun-dom prvo mesto. Bazovci so stopili na igrišče trdno prepričani, da odnesejo vsaj točko in to jim je kljub velikim težavam tudi uspelo.
Domio se je takoj izkazal za dobro ekipo in je izvedel nekaj lepih akcij, ki pa niso bile preveč nevarne. Tudi Zarja ni stala križem rok, toda rezultat se ni spremenil. Zgleda-
stu, vendar je drugo progo odlično izpeljala in se povzpela m vrh. Izkazala se je tudi Jugoslovanska Tometova, ki je v drugi vožnji dosegla 3. najboljši čas, ki ji je prinesel sedmo mesto, do svoje prve točke v svetovnem pokalu pa je prišla tudi Svetova.
LESTVICA
1. Hess (Švi.) 1’26"94; 2. McKin-ney (ZDA) 1’27’‘00; 3. Cooper (ZDA) 1’27’TO; 4. H. Wenzel (Liecht.) 1’ 27”42; 5. D. Tlalka (Pol.) 1’27 ”53; 6. Zini (It.) 1’27”86; 7. Tome (Jug.) 1’27”90; 8. Charvatova (ČSSR) 1 min. 28’'09; 9. Kronbichler (Av.) 1’28"27; 10. M. Hess (Švi.) 1'28''49; 12. Za vadlav (Jug.) 1'29"89; 15. Svet (Jugoslavija) 1’29”96.
Lestvica slaloma za SP
1. E. Hess 81; 2. Steiner 65; 3. Kinney 62; 4. D. Tlalka 54; 5. M. Tlalka 45; 6. Cooper 44; 7. Quario 40; 8. Charvatova 37; 9. Pelen 36; 10. M. Hess 26; 13. Tome 23; 14. Zavadlav 20; 20. Peharc 6; 28. Svet 1.
lo je, da se bo prvi polčas končal brez gola, ko je Domio povedel.
V drugem polčasu pa je Zarja zaigrala bolj motivirano in vsilila svoj tempo igre, toda ni imela večjih priložnosti. Izenačenje je spet dosegel Egon Fonda, ki je v gneči potisnil žogo v mrežo. Do konca tekme praktično nista ekipi imeli drugih resnejših priložnosti. (Big)
CGS — Kras	1:0 (0:0)
STRELEC : v 74. min. Palumbo.
CGS: Del Bello, Righer, Rebec, Bisel, Celigoi, Verona, De Pangher (v 66. min. Marini), Businelli, Palumbo, Colonna, Degano (v 54. min. Vucetti).
KRAS: Di noi, Gnezda (v 46. min. Covi), Viilalta, Škabar, Peter Terčon, Puntar, Lo Faro (v 62. min. Samec), Sugan, Olivo. Ferfolja, Vidali.
SODNIK: Michelini iz Trsta.
Tudi z zadnjega gostovanja v prvem delu prvenstva so se kraševci žal vrnili praznih rok. Moramo pa
Skupna lestvica za SP
1. H. Wenzel 189; 2. E. Hess 177; 3. I. Epple 173; 4. Charvatova 117; 5. McKinney 106; 6. Figini 104; 7. Walliser 100; 8. Cooper 87; 9. Soe-rensen in Soelkner 82; 27. Tome 23; 29. Zavadlav 20; 52. Peharc 6; Svet 1 točka.
Prva zmaga Američana v smuku
WENGEN — Maski smuk v Wengnu je pripravil veri ko presenečenje, saj je Američanom prinesel prvo zmago v tej disciplini : ko je že kazalo, da je vse odločeno v korist Avstrijca Restila, je Bill Johnson dosegel najbolj ši čas, Rescha pa je prehitel še njegov rojak Steiner. Na četrto mesto se je uvrstil Italijan Mair, peti pa je bil Kanadčan Athans, veteran Kam-mer pa je pristal šele na 13. mesto.
tokrat poudariti, da je poraz vse prej kot zaslužen, saj bi vsak objektiven navijač dodelil vsaki enajsterici po eno točko. Položaj Krasa se je tako znatno poslabšal.
Čeprav sta v nedeljo ekipi imeli le redke priložnasti, pa vseeno srečanje ni bilo dolgočasno in s predvajano igro so Kraševci zadovoljili. Šib ka točka Kraševega moštva pa je napad, v katerem ni po odhodu Košute k vojakom spretnega strelca, ki bi izkoristil ustvarjene priložnosti. V tretji minuti so domačini zadeli vratnico, v 15. min. pa je sodnik spregledal očiten prekršek nad Ferfo-ljo v domačem 16-metrskem prostoru.
Čeprav so krasovci v derbiju z Zarjo v drugem polčasu zapustili dober vtis, so v nedeljo igrali še nekoliko bolje, saj so bili precej agresivni in hitri, sreča pa se jim tudi tokrat ni nasmehnila. Le 16 minut pred končnim žvižgom so domačini dosegli zmagoviti zadetek s Palumbom, ki je izkoristil trenutek zmede v Krasovi
Weissflog trdno vodi
Na skakalnicah v Harrachovu in Liberecu sta bili konec tedna zadnji evropski tekmi za svetovni pokal pred olimpijskimi igrami v Sarajevu. Prvo je dobil Čehoslovak Parma, drugo pa vodilni v svetovnem poka lu, Vzhodni Nemec Weissflog. Izmed Jugoslovanov je tokrat osvojil točke le Bajc (9. v Harrachovu).
Ascoli - Juventus	X
Lazio - Verona	X
Milan - Avellino	1
Napoli - Fiorentina	X
Pisa - Roma	X
Sam prioria - In ter	2
Torino - Catania	1
Udinese - Genoa	1
Catanzaro - Triestina	2
Como - Arezzo	1
Palermo - Cremonese	X
Ancona - Parma	X
Cerretese - Alessandria	2
KVOTE
13 ( 3234 dobitnikov) — 2.826.000 lir 12 (72971 dobitnikov) —	125.000 lir
obrambni vrsti z vratarjem na čelu. Dobro so tokrat opravili poverjeno nalogo^Škabar in Viilalta v obrambi, Olivo pa kot po navadi v napadu.
(Z. S.)
L	—	1.	Bioisbel	2
2. Apothek	1
2.	—	L	Abebe	1
2. Bureka	2
3.	—	1.	Asplenio	1
2. Alvarez	X
4.	—	L	De Pericle	X
2. Sanflor	1
5.	—	L	Irpino	1
2. Viviano	1
6.	—	1.	Berimbau	1
2. Valimi ta	2
KVOTE
12 ( 109 dobitnikov) — 2.012.000 lir 11 ( 1559 dobitnikov) —	140.000 lir
10 (10833 dobitnikov) —	19.500 lir
V nedeljskem kolu 2. amaterske nogometne lige
Zarja izenačila proti Domiu, Kras znova praznih rok
V 1. amaterski nogometni ligi
Nezaslužen poraz Vesne
V H skupini 3. amaterske nogometne lige
Podvig Sovodenjcev v gosteh v Vilešah
Gaja in Primorec (skupina I) (er Breg (skupina L) so počivali
Vesna — Pieris 1:2 (0:0)
STRELCI: v 68. min. Ludwig, v 69. min. Blason, v 80. min. Clemente.
VESNA: Bubnich, Gotti, Sodoma-co, Somma, Penco, Basiaco (v 67. min. Fabio Candotti), Bruno, Pipan, Ludwig, Jerman (v 60. min. Roberto Candotti), Sedmak.
PiERlS: Comelli, Grimaldi, M. Clemente, Gregoretti, Buffolini, A. Clemente, Peressini, Santostefano, Sgu-bin (v 82. min. Sclauzero), Bulian, Blason.
SODNIK : Andreatta iz Spilimbcr-
ga.
Vesna je v nedeljo doživela povsem nezaslužen poraz. V gosteh je tokrat imela ekipo iz Picrisa, ki zavzema prvo mesto na lestvici in na to pomembno tekmo so se Križani zelo dobro pripravili, tako da bi lahko celo trdili, da so odigrali svoje najboljše srečanje na domačih tleh.
Začeli so zelo temperamentno in borbeno, predvsem na sredini pa so vezni igralci smiselno krojili igro ter pri tem stalno zalagali napad z uporabnimi žogami. Lahko mimo rečemo, da je Vesna povsem obvlada-
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B IZIDI 14. KOLA Gradese - Ponziana	3:3
Palmanova - Tisana	3:1
Vesna - Pieris	1:2
Muggesana - S. Giovanni	1:1
Percolo - Costalunga	0:0
Ronchi - Sangiorgina	2:1
San Canzian - Pro Fiumicello 0:0 Torviscosa - Isonzo	3:0
LESTVICA
Pieris 24, Muggesana 20, San Giovanni 19, Pro Fiumicello 18, Sangiorgina, Percolo, Gradesc 16, Ponziana, Costalunga 15, Palmanova, Ronchi 14, Vesna, San Canzian 13, Toc-viscosa 11, Tisana 9, Isonzo 7.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.)
Pieris - Palmanova, Gradese - Pro Fiumicello, Vesna - Isonzo, Costalun-ga - Tisana, Ronchi - Muggesana, Ponziana - S. Giovanni, Sangiorgina - San Canzian, Percolo - Torviscosa.
la položaj in celo imela terensko premoč, saj se je Pieris omejil na o-brambno taktiko in le redkokdaj je s točnimi predložki dajal možnost svojima najboljšima igralcema Blasono in Peresiniju, da se izkažeta, kar pa sta vsakokrat tudi storila.
Zadetek je praktično visel v zraku. V drugem polčasu so Križani vendarle konkretizirali dotedanje protinapade in po zaslugi Ludwiga, ki je bil tokrat nedvomno najboljši mož na igrišču, povedli. Veselje v kriš kem taboru pa je bilo žal kratkotraj no: že v naslednji minuti je namreč sodnik, ki je bil tokrat s pristranskim sojenjem v korist Pierisa in z nekaterimi grobimi napakami najslabši mož ha igrišču dosodil nezaslužen prosti strel, po katerem so gostje izenačili.
Vse je sicer kazalo, da se bo tekma končala z remijem, toda v 80. min. je sodnik ponovno dosodil prosti strel (tokrat upravičeno), ki ga je Clemente mojstrsko izvedel in tako svoji ekipi zagotovil obe točki, Vesni pa zadal nezaslužen poraz.
(Andrej)
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 14. KOLA
CGS - Kras	1:0
Libcrtas - Aurisina	1:1
Zarja - Domio	1:1
Primorje - Vcrmegliano	odi.
Op. Supercaffè - Fortitudo	2:0
Stock - Giarizzole	0:1
C.E. Prisco - Radio Sound	0:0
Zaulc - Opicina	1:2
LESTVICA
Domio, Radio Sound 20, Opicina, Zarja, 19, CGS, Zaulc 17, Aurisina 15, Fortitudo 14, Vcrmegliano, Giarizzole, Kras 13, C.E. Prisco, Stock, Op. Supercaffè 12, Libcrtas 11, Primorje 7.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.)
Domio - Libcrtas, Zarja - Opicina, CGS - Radio Sound, Fortitudo - Aurisina, Stock - Primorje, Kras - Vcrmegliano, Giarizzole - C.E. Prisco, Op. Supercaffè - Zaulc.
Viilesse — Sovodnje 0:1
(0:1)
SOVODNJE: Uršič, R. Pctejan, Košič, Kovic, Paulin, E. Petejan, Sambo, Florenin, Butkovič, Čavdek, Go-mišček.
Sovodnje so poskrbele za ve’.iko presenečenje, saj so sredi Vileš zmagale prot idrugouvrščeni enajsterici, ki sc poteguje za napredovanje. Mursonovi varovanci so si zmago povsem zaslužili, saj so predvajali zares dober nogomet, takega, kot bi si ga želeli vedno gledati.
Domačini so srečanje začeli v prepričanju, da bodo gostje lahek plen. Tekma pa se je povsem drugače odvijala, saj so bi’i Sovodenjci enakovredni Villesseju, če že ne boljši. Ob tem pa je treba še posebno pohvaliti mladega Paulina, ki se je zares izkazal.
Mladost — Fogliano 2:1 (1:1)
MLADOST: Bruni, Buran, Pahor, Semolič, Lavrenčič, D. Frandolič,
3. AMATERSKA	LIGA
Skupina H IZIDI 14. KOLA	
Villcsse - Sovodnje	0:1
Medea - Azzurra	0:0
Fossalon - Brazzancse	1:2
Piedimonte - Visco	4:0
Mariano - Jalmicco	3:0
Juventina - Torriana	0:2
LESTVICA
Piedimonte 22; Tomana 21; Villes-se in Azzurra 19; Mariano in Brazzanese 17; Medea 14; San Lorenzo 10; Jalmicco 8; Juventina 7; Sovodnje in Visco 6; Fossalon 2.
PRIHODNJE KOLO
Jalmicco - Vitlcsse, Sovodnje - Juventina, San Lorenzo - Piedimonte, Azzurra - Fossalon, Visco - Medea, Brazzancse - Mariano. Počiva: Ternana.
K. Ferfolja, Gergolet, H. Kobal, E. Kobal, Vižintin (E. Ferfolja).
STRELCA : v 35. min. Lavrenčič, v 65. min. Gergolet.
Moštvo iz Doberdoba je prišlo že do svoje četrte zaporedne zmage. Točki sta še toliko bolj pomembni, če pomislimo, da je prvouvrščena e-kipa Italcantierija izgubila dvoboj s šibko Romano.
Pred tekmo so se igralci' in občinstvo z enominutnim molkom spomnili 40-letnice ustrelitve sedmih domačinov in tako počastili njihov spomin.
Tekma je bila že od prve minute dalje precej živahna. Obe ekipi sta namreč startali na zmago (tudi enajsterica iz Fogliana je namreč dobro uvrščena na lestvici) in prikazali zelo učinkovito igro. Zlasti v prvem polčasu sta si bili moštvi precej ena kovredni, čeprav so domačini imeli lažjo terensko premoč in so se zato tudi izpostavljali precej učinkovitim protinapadom nasprotnikov. Fogliano je v enem takih hitrih protinapadov
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 14. KOLA
Gaja - Primorec	odi.
S. Marco - Poggio III. A. 1:1 Romana -	Italcanticri	2:1
Sagrado -	Begliano	1:1
Mladost -	Fogliano	2:1
Union - Campanelle	1:4
Počitek: Barbarians
LESTVICA
Poggio III. A. 20, Italcanticri 19, Begliano 17, Mladost 16, Sagrado in Campanelle 15, Primorec 14, Fogliano 12, S. Marco 11,-Gaja 9, Union 7, Romana 6, Barharians 2.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.)
Fogliano - Gaja, Primorec - Union, Barbarians - Sagrado, Poggio III. A. - Romana, Begliano - S. Marco, Italcanticri - Mladost, počitek: Campanelle.
povedel v 20. minuti, prav v trenutku, ko je izgledalo, da bodo povedli domačini.
Uraničevi varovanci so se seveda podali v napad, vendar niso imeli sreče. Pokazali pa so zrelo igro, saj so v napad šli z natančnimi podajami in ne, kot se je godilo doslej, z nervozo brez konkretnih idej.
Za izenačenje je v 35. minuti poskrbel Lavrenčič, ko je po osebni akciji na desni strani z dolgim strelom premagal nasprotnega vratarja.
V	drugem delu tekme je bila igra še naprej hitra in učinkovita. Kraševci so znova premagali nasprotne ga vratarja v 65. minuti. Tokrat si je »nalogo prevzel« Gergolet, ki je z dvajsetmetrskim strelom poslal žogo v »sedmico«. Po golu pa nasprotniki niso imeli več ne moči ne idej, da bj skušali remizirati. Nasprotno prav domačini bj razliko v golih lahko še povečali. (Z.F.)
Juventina — Torriana 0:2
(0:0)
JUVENTINA: Di Dionisio, Di Palma, Šturm, Montella, Medeot, Costa, Russo, Devetak, Panico, Lauri, Tavčar. Gurtner.
Torriana iz Gradišča se mora v prvi vrsti zahvaliti sodniku, da je v Štandrežu izbojevala pomembno zmago, s katero je obdrža’a 2. mesto na razpredelnici. Gosti so namreč povedli z 11-mctrovko, ki jo je sodnik povsem neupravičeno dosodil, saj prekrška nad napadalcem gostov sploh ni bilo. To je precej razburilo domačine, ki so odtlej igrali nezbrano, tako da gostom ni bilo težko doseči tudi drugega aadetka.
Srečanje se je pričelo v znamenju enakovredne igre, čeprav je Torriana v uvodnem delu igala učinkoviteje. Juvntina pa je kaj kma'u uredila svoje vrste in gradila nevarne akcije v kazenskem prostoru gostov.
V	drugem polčasu pa je prišlo do nesrečne odločitve sodnika, kar je Torriana dobro izkoristila.
V 1. italijanski košarkarski ligi
Bic čedalje boljši
Goriški San Benedetto na zadnjem mestu
V 16. kolu italijanske košarkarske A-l lige sta vodeča Granarolo in Si-nvac doživela poraza, tako da jih je °a čelu lestvice dohitel turinski Bertoni, približala pa sta se jima še Jolly colombani in Star. Boj za čimboljšo uvrstitev pred sklepnimi boji v «play-offs» je torej iz kola v kolo bolj srdit. S porazom v Trstu je državni prvak Bancoroma zašel v nevaren položaj, dohitel pa ga je presenetljivi Honky. Tržaški Bic je še utrdil svoj položaj v boju pred izpadom, San Benedetto pa je celo zdrknil na zadnje mesto. Pot Tržačanov proti sredini lestvice, ki je sedaj postala bolj premočrtna, ogroža le težja poškodba A-meričana McNealyja.
Bic — Bancoroma	68:67
(33:32, 62:62)
BIC: Jones 17, Palumbo 14, Tonut 12, Lanza 8, Gotti 7, Bobicchio 6, Cenderelli 4.
BANCOROMA: Wright 14, Gilardi 2. Lockart 8, Solfrini 9, Polesello 10, Bertolotti 2, Tombolato 3, Sbarra 19.
Star — San Benedetto 80:67 (37:28)
STAR: Anchisi 2, Meritasti 28, White 11, Hordges 10, Della Fiori 20, Vesco-V1 2, Caneva 4, Poi 2.
SAN BENEDETTO: Ardessi 10, La-Sarde 20, Mayfield 16. Pieric 5, Va-lentinsig 4, Sfiligoj 2, Bullara 4, Bon 6.
OSTALI IZIDI
Bertoni - Simmenthal 81:75, Binova - Utini 98:84, Indesit - Febal 100:86, ■Jollycolombani - Granarolo 87:72, Peroni - Scavolini 75:72, Honky - Simac 88:76.
LESTVICA
Granarolo, Bertoni in Simac 24; 'tollycolombani in Star 22; Peroni 20; mdesit 18; Bancoroma in Honky 16; Ubai, Utini in Bic 12; Scavolini 10;
, mmenthal, Binova in San Benedetto 8.
A-2 LIGA
. IZIDI 16. KOLA Mister Day - Marr 68:87, Vincenzi -Benetton 84:75, Lebole - Gedeco t00:91, Mangiaebevi - American Ea-ge 92:91, Italcable - Rabident 79:69, popolare - Bartolini 103:74, Riunite -Kleti 86:78, Yoga - Carrera 81:80.
D.	LESTVICA
„ .Umujte 24; Mister Day 22; Gedeco iu Marr, Yoga, Carrera, Lebole, «angiaebevi in Italcable 18; Bartolini 7: Popolare in Benetton 14; Rieti 12; ^merica Eagle 10; Vicenzi in dent 8.
Vrsta avtomobilskih dirk v naši deželi
Pred dnevi se je v Rimu sestala avtomobilistična komisija, ki je dotočila datume najvažnejših avtomobilskih prireditev v državi. V koledarju je tudi nekaj prireditev, ki bodo v naši deželi.
Prva bo 26. in 27. maja, ko bodo pripravili mednarodni rally na Krasu. Prvega julija bo stekel rally goriških gričev, medtem ko bo podobna manifestacija 4. in 5. avgusta v Tolmeču, kjer je bilo lani kar 40 tisoč gledalcev; 31. avgusta in 1. septembra bo na Piancavallu rally za evropsko prvenstvo.
Kar zadeva hitrostne vožnje, bo prva tekma 15. aprila na progi Zagraj-Martinščina. Najvažnejša tovrstna prireditev pa bo 17. junija s tekmo Ver-zegnis-Sedto Chianzutan. Zadnja prireditev hitrostnega značaja bo 1. julija s tekmo Čedad - Stara gora.
| e e - ;§
Naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
I	I
Vrsta zelo pomembnih zmag
Poleg Sloge uspešne tudi Konto velke in goriška Olympia
Drugi prvenstveni nastop naših 13 odbojkarskih ekip v letu 1984 je bil najuspešnejši v letošnji sezoni nasploh. V trinajstih tekmah so o-semkrat zmagale in samo pet še-sterk je točki prepustilo nasprotnicam in nasprotnikom. Poleg tega pa velja poudariti, da je bil osvojeni izkupiček izredno važen skoraj za vse šesterke.
V prvi vrsti moramo tokrat omeniti Slogo, ki je v Repnu premagala vodečo Tornano iz Gradišča in tako izbojevala točki, ki sta varovanke trenerja Drašiča popeljali v skupino boljših, ki se bodo potegovale za napredovanje v B ligo. Isto uspeh je že prej požel tudi Breg in odbojkaricam obeh šesterk ne preostane drugega kot čestitati in jim želeti, da bi še velikokrat razveselile številne navijače tudi v drugem delu prvenstva. Zastopnicam Bora v povratnem srečanju ni uspelo premagati CUS, da bi končno le prišle do edinega letošnjega prvenstvenega zadoščenja.
Rapi-
V veleslalomu na Piancavallu
Naši tekmovalci niso zdržali do konca proge
Valentina Pangos in Paolo Carli najuspešnejša
V nedeljo je bil na Piancavallu veleslalom, veljaven za kategorijo dečkov ter naraščajnikov, na katerem je nastopilo enajst slovenskih smučarjev. Skupno je startalo 113 smučarjev. Proga je bila ledena in dolga in je terjala poleg tehnične tudi veliko atletske pripravljenosti. Ta pripravljenost pa je manjkala slovenskim tekmovalcem, ki so v zgornjem delu smučali lepo, v drugem delu pa so občutili utrujenost in smučali slab-’ še, s tem pa izgubili možnost za visoke uvrstitve. Gotovo je, da bi morali naši tekmovalci posvetiti več pozornosti atletski pripravi, kajti samo na tak način lahko upajo na dobre uvrstitve. Najboljša sta bila Paolo Carli v moški konkurenci in Valentina Pangos v ženski. Posebno pa je
treba pohvaliti organizatorje, kajti proga je bila res odlično pripravljena.
REZULTATI
NARAŠČAJNICE: 1. Claudia Lu biana (SK 70) 1’09”83; 13. Valentina Pangos (SK Mladina) po 14"98; 14. Vilma Purič (SK Devin) po 14”70. Maja Štoka jfr odstopila in Sava Ben-ci ni startala.
DEČKI: 1. Stefano Spadaro (Sci club 70) 1’12”47; 19. Sandi Škrk (SK Devin po 13”52; 20. Robi Paolina (SK Devin) po 18”17.
NARAŠČAJNIKI : 1. Andrea Capovilla (Sci club Pordenone) l’08”87;
23.	Paolo Carli (SK Devin) po 12”50;
24.	David Zidarič (SK Devin) po 12”98; 26. Kristjan Zidarič po 13”25; 27. Dean Paolina po 14”57; 32. Erik Dolhar po 19”38. Mauro Franza je odstopil. (Andrej Pangos)
ka'^'f J13 dan poprečnost nasprotni-dohot, j da 50 Sa v končnici tekme niso J* 10 Pregatili, čeprav z igro ,S0 zadovoljili. (Cancia)
NA GORIŠKEM
p	IZIDI 8. KOLA
'fotoni - Sapa 108:81; Edera -q„ì ®2-85; Casa del Carrozziere -82- £2^° ^GB-G4; Pom - Polisontina
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Po 1. delu s spremenljivo srečo
Borovci 5., Kontovelci 10. (s tekmo manj) in poletovci 11.
P®'et — Lavoratori del Porto «1:60 (33:33) „
POLET: Ferluga 12 (4:8), Malalan 8 1°:1), Benčina 6 (2:3),
(R m*n' Gantar 3 (1:2), Ražem 28 mak e Vltez 16 (2;4)’ Parovel, Scd-
Canciani (28), Sedmak (33). cje]n etovci so sklenili nastope v 1.
En promocijskega prvenstva z zma-niši-ikj , 0 skromni peterki prista-so . delavcev. God ničevi varovanci
gostih lS vbo začeli. tako da so jim L, j? delah težave vse do 10. minute ci	Tedaj pa so poletov-
Eli noi- X^te v obrambi in prestre-nriči„Kaj z(?g' vzporedno s tem pa je
IZIDI 13. KOLA
BOR RADENSKA - Alabarda	67:83
KONTOVEL - Ferroviario	85:78
POLET - Lav. Porto	81:60
Stella Azzurra - Libertas	64:65
Scagliette - Radiograf	n.	o.
Barcolana - CUS Trst	68:54
Casa del Frigo - Don Bosco	90:103
LESTVICA
PRIHODNJE KOLO (4. in 5. 2.) BOR RADENSKA - Casa del Frigo; Radiograf - Lav. Porto; Scoglietto -Alabarda; Stella Azzurra - CUS; Li-bertas - KONTOVEL; Barcolana - Don Bosco; POLET - Ferroviario.
Don Bosco	13 12		1	1177:965	24
Barcolana	12 11		1	893:766	22
Alabarda	13 10		3	1186:1038	20
Radiograf	12	7	5	866:822	14
BOR RAD.	13	7	6	1021:981	14
Libertas	13	7	i;	907:991	14
Stella Azzurra	13	6	7	825:855	12
Ferroviario	13	5	8	929:992	10
Casa del Frigo 13		5	8	1037:1101	10
KONTOVEL	12	5	7	831:901	10
POLET	13	4	9	803:825	8
Scoglietto	11	4	7	868:894	8
CUS Trst	12	3	9	833:936	6
Lav. Porto	13	2 11		943:1121	4
obvestita
r	LESTVICA
OmS? del Carrozziere in Pom 14; ia^„d?m 12;. Dom 8; Edera in Ga-PolJsportiva in Sapa 2.
tordo
prihodnje"" kolo Hn.T
n'• Dom, Gaiardo - Corridoni,
ti,;L ' !7sa del Carrozziere, Polispor-l,va - Edera.
uomovci uspešno nadaljujejo naskok rxiivu ' lestvice. S sobotno, že 4. za ml zmago, so namreč sedaj sa-Da ai eetrtem mestu lestvice. Sedaj teit^akata. »belo-rdeče« izredno težki in p ln.slcer s Caso del Carrozziere m Pom iz Tržiča.' (S. L.)
Gimnastični odsek ŠZ Bor
obvešča, da bo danes, 17. januarja, ob 17.30 seja odbora sekcije.
ŠK Kras
sklicuje svoj 20. redni občni zbor v petek, 27. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu.
Jadralni klub Čupa
obvešča, da bo 12. redni občni zbor v petek, 20. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: otvoritev, poročila odbornikov, pozdravi
Odbojkarice Kontovela Electronic Shopa so premagale Vi vil, enega najhujših tekmecev za osvojitev 3. mesta na končni lestvici. Doprinos bivše članice Mebla Paulinove je bil odločilen in tako so morale žilave nasprotnice praznih rok s Proseka. Kljub temu, da so Kontovelke napravile izdaten korak proti vrhu lestvice, pa niso še na varnem in preostali dve koli bosta odločilni. Tako Vi vil kot tudi Fontanafredda nista namreč še izločena iz boja.
V	moški C-2 ligi je Val iz Štan-dreža še bolj trdno na odličnem 2. mestu, ki se mu ne bi smelo izmuzniti niti na koncu. Pohvalo zasluži tudi goriška Olympia Terpin, ki je pospravila nič manj kot tretji zaporedni par točk. S tem so Špacapan in njegovi tovariši dokazali, da niso prav nič slabši od ostalih tekmecev.
V	moški D ligi je Bor JIK Banka povsem na varnem. Uspeh v Turjaku je bil za Tržačane odločilen, čeprav jim je domačin grenil pot do zmage kar pet nizov. Po zadnji prepričljivi zmagi je Kras na i-stem položaju kot pred tednom dni. To pa zato, ker je slavil zmago tudi Libertas iz Gorice, velik tekmec za tretjo stopničko na lestvici in prihodnji nasprotnik Kraševcev. Po sobotnem nerodnem in nezaslužnem porazu so Jami je zašle v izredno nevarne vode. Tako Jami je kot tudi Pro Cervignano imajo sedaj po 4 točke, a Pro Cervignano ima občutno boljšo razliko v setih, ki bo slej ko prej odločilna glede osvojitve 3. mesta. Slovenski odbojkarji bodo v soboto odigrali zadnjo tekmo z Libertas te Krmina in bi morali zmagati, a z istim nasprotnikom igra teden kasneje tudi Pro Cervignano, za nameček doma, ko bodo Jami je počivale.
Naša zastopnika v D ligi, Friul-export in Sloga sta zares odlična. Odbojkarice združene šesterke so še naprej nepremagane, slogašice pa so se po zadnjem prepričljivem uspehu prebile na odlično 2. mesto razpredelnice. V nedeljo dopoldan je bila goriška Olympia Bertolini izredno blizu zmage, a sreča ji je tudi to pot obrnila hrbet.
ŽENSKA CI LIGA
1.	podskupina
IZIDI 10. KOLA
Stoga - Torriana	Gradišče		3:2;
Bor - CUS Trst 1:3; Libertas			Kr-
min - Breg 3:0.			
KONČNA LESTVICA			
Torriana			
Gradišče	10 8	2	27:14	16
Breg	10 7	3	24:11	14
Sloga	10 7	3	23:17	14
Lib. Krmin 10 6	4	23:15	12
CUS Trst	10 2	8	12:17	4
Bor Trst	10 0	10	5:30	0
2. podskupina			
IZIDA 10.	KOLA		
gostov, diskusija, volitve novih članov v odbor in razno. Vabljeni vsi člani!
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 18. januarja, ob
20.30	na sedežu združenja sestanek nogometne komisije.
ŠD Mladina — smučarski odsek organizira dne 22. t.m. avtobusni izlet na Elmo v Sesto. Vpisovanje v domu A. Sirk vsaki dan. Odhod avtobusa z Opčin izpred Central bara ob
4.45	in iz Križa izpred spomenika padlim v NOB ob 5. uri.
Bologna Volpe Flesso Benassi Cento Virtus Taglio Di Po
Ceramica S.
13:19
11:18
MOŠKA C-2 LIGA
Virtus Taglio Di Po - Ceramica Santemo 3:0; Mizar Boschi Bologna - Volpe Fiesso 3:2.
KONČNA LESTVICA Mizar Boschi
8 5 3 21:14 10 8 5 3 19:13 10 844 14:14	8
1.
podskupina
IZIDI 8. KOLA
Italcantieri - Gasilci Pordenon 3:1; Olympia Terpin - Volley Bali Videm 3:2; CUS Trst - Il Sole Ran-gers 0:3.
LESTVICA
R Sole Rangers Videm 14; CUS Trst 10; Italcantieri Tržič in Olympia Terpin Gorica 8; Volley Bali Videm 6; Gasilci Pordenon 2. PRIHODNJE KOLO (21. 1.) Gasilci Pordenon - Olympia Terpin; CUS Trst - Volley BaU Videm; □ Sole Rangers - Italcantieri.
2. podskupina
IZIDI 8. KOLA
Metallurgica - Libertas Sacile 3:1; Vivil - Rozzol 3:0; Inter 1904 Trst -Val Štandrež 1:3.
LESTVICA
Metallurgica Povoletto 16; Val Štandrež 14; Vivil Terzo d’Aquileia 10; Rozzol Trst in Libertas Sacile 4; Inter 1904 Trst 0.
PRIHODNJE KOLO (21. 1.) Libertas Sacile - Vivil; Inter 1904 - Rozzol; Val štandrež - MetaUur-gica.
ŽENSKA C-2 LIGA
1.	podskupina
IZIDI 8. KOLA
Fontanafredda - Italcantieri 3:0; Colloredo - Zugliano 1:3; Kontovel Electronic Shop - Vivil 3:1.
LESTVICA
Italcantieri Tržič in ZugUano Pezzuole 12; Kontovel Electronic Shop 8; Vivil Terzo d’Aquileia in Fontanafredda 6; Colloredo Pasian di Prato 4.
PRIHODNJE KOLO (21. 1.) Italcantieri - Colloredo; Kontovel Electronic Shop - Zugliano; VivU -Fontanafredda.
MOŠKA D LIGA
1.	podskupina
IZIDI 8. KOLA
. Grall Tomana - Hotel S. Giusto 1:3; Libertas Turjak - Bor JIK Banka 2:3; Nuova Pallavolo Trst - VIS Trst 1:3.
LESTVICA
Hotel S. Giusto Trst in VIS Trst 14; Bor JIK Banka 10; Libertas Turjak 6; Grall Tomana Gradišče 4; Nuova Pallavolo Trst 0.
PRIHODNJE KOLO (21. in 22. 1.)
Hotel S. Giusto - Libertas Turjak; Nuova PaRavoto Trst - Bor JIK Banka; VIS - GraU Tomana.
2.	podskupina
IZIDI 8. KOLA
Kras - PaRavoto Gradež 3:0; Duke Volley 80 - Intrepida 3:0; Corridoni - Libertas Gorica 0:3.
LESTVICA
Duke Volley 80 Trst in Intrepida Mariano del Friuli 12; Libertas Gorica 10; Kras 8; Corridoni 4; PaUa-volo Gradež 2.
PRIHODNJE KOLO (21. in 22. 1.)
PaRavoto Gradež - Duke VoUey 80; Corridoni - Intrepida; Libertas Gorica - Kras.
2.	podskupina
(Videm - Pordenon)
IZIDA 8. KOLA
Brandigi - Libertas Krmin 3:0; Jamlje - Pro Cervignano 2:3. LESTVICA
ASFJR Čedad in Brandigi PaUa-volo 12; Pro Cervignano in Jamlje 4; Libertas Krmin 0.
PRIHODNJE KOLO (21. 1.) Libertas Krmin - Jamlje; ASFJR -Pro Cervignano.
ŽENSKA D LIGA
1.	podskupina
IZIDI 8. KOLA
Volley Club Tržič - OMA Olympic 1:3; Inter 1904 . Friulexport 1:3; Volley Club Trst - Le Volpi 3:1. LESTVICA
Friulexport 16; OMA Olympic Trst 14; Volley Club Tržič in Inter 1904 Trst 6; VoUey Club Trst 4; Le Volpi Trst 2.
PRIHODNJE KOLO (21. in 22. 1.)
OMA Olympic - Inter 1904; VoUey Club Trst - Friulexport; Le Volpi -VoUey Club Tržič.
2.	podskupina
IZIDI 8. KOLA
Blitz Vivai Busà - PaUavolo Mossa 3:2; KiUjoy - Pieris 3:1; PaUa-volo Ločnik - Sloga 0:3.
LESTVICA
Pieris 14; Sloga 12; PaUavolo Ločnik 10; KiUjoy Trst 8; BUtz Vivai Busà 4; PaUavolo Mossa 0. PRIHODNJE KOLO (21. 1.) PaUavolo Mossa - KiUjoy; Pallavo-
lo Ločnik - Pieris; Sloga - BUtz Vivai Busà.
1. podskupina
(Videm - Pordenon)
IZIDI 8. KOLA
Brandigi - Majanese 3:0; Olympia Bertolini - Mortegli ano 2:3; Val Resia - Bancudine CUS 3:1.
LESTVICA
Majanese 14; Brandigi 12; Val Resia 10; Bancudine CUS Videm in MortegUano 6; Olympia Bertolini Gorica 0.
PRIHODNJE KOLO (21. in 22. 1.)
Majanese - Olympia Bertolini, Val Resia - MortegUano, Bancudine -Brandigi.
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1800,00 din. za argo-nizociie in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500,00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ona Kardelievo 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 39 000 Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	č|en italijanske
in tjska^ Trst	IM 119 <ve,e Ze80p,snih
zelolmkov FIEG
17. Jannarj’a 1984
Statističarji napovedujejo do leta 1996 več kot en milijon nove delovne sile
RIM — Na podlagi gibanja prebivalstva, ki ga je državni statistični zavod ISTAT izračunal za Italijo, je urad za gospodarske vede ENI izdelal predvidevanje, kakšno bo v letu 1991 in v letu 2001 stanje na borzi dela. V svoji analizi je predvidel, koliko nove delovne sile bo v posameznih deželah, razdeljene po spolu, koliko bo mladih, ki bodo iskali prvo zaposlitev, in tudi kolikšen bo delež upokojencev.
Iz podatkov izhaja, da se bo število za delo sposobnih državljanov dvigalo do 1996, ko bo v Italiji 1.1 milijona več delavcev kot jih je bilo leta 1981. Po tistem letu se bo število pričelo krčiti, nikoli pa ne bo manjše od današnjega. Takšna so predvidevanja do leta 2001. K temu pa je potrebno dodati globoko preobrazbo proizvodnih enot, proces, ki se je začel in ki bo vplival na zaposlovanje.
Prvi zanimivi podatek se nanaša na gibanje moške in ženske delovne sile. Leta 1996 bo 637.000 več delavcev
kot leta 1981. Po letu 1996 pa nekoliko manj. Ženska delovna sila bo najštevilnejša že leta 1991, potem pa se bo številčno znižala in bo leta 2001 za 123.000 enot izpod ravni v letu 1981.
Glavnino armade delavcev bodo do 1991 predstavljali mladi v starosti med 14 in 29 leti. V leitu 1991 jih bo
703.000	več kot sedaj, do leta 2001 pa se bo njihov delež občutno zmanjšal; takrat jih bo 667.000 kot leta 1981.
Pripadnikov tretje dobe bo vedno več. V to kategorijo prištevajo državljane nad 60 let starosti. Zanje statistika pravi, da jih bo 2001. leta kar 337.000 več kot leta 1981.
širša območja se bodo zelo različno razvijala. V se verovzhodni in v severozahodni Italiji bo število delovne sile naraščalo samo v prvem desetletju. Tako bo do leta 1991 na vzhodni strani 105.000, na zahodni strani pa
137.000	delavcev več. Ta raven bo ostala nespremenjena do leta 2001, po njem pa bo prišlo do občutnega padca pod število zabeleženo v letu 1981.
Predčasen konec dirke
Med dirko Pariz-Dakar, ki je namenjena posebej opremljenim terenskim vozilom, sta se francoska pilota Patrick Destaillats in Guy Dupart prekopicnila s svojim range-roverjem. Za pilota se je tekmovanje končalo nekaj sto kilometrov od cilja, v nesreči pa je izgubila življenje mlada gledalka (Tel. AP)
Športnik kljub 9 k
rižem
Kljub 92 letom se Zhu Jingda iz Kantona vseeno poda vsak dan na teniško igrišče. Možakar, ki igra tenis od svojega 10. leta, je novinarjem izjavil, da nestrpno pričakuje začetek tekmovanja za Davisov pokal, v katerem se bo Kitajska spoprijela s Sri Lanko	(Telefoto AP)
»televidea« javne informacijske službe
RIM — Italijanska radiotelevizijska družba je 12. januarja uvedla poskusno obratovanje nove službe, ki ji pravijo »televideo«. Ta sistem prenašanja vesti bo omogočil, da bo vsak italijanski naročnik RAI ob nakupu dodatne opreme za svoj mali ekran, ki se bo tako spremenil v nekakšen terminal, s pritiskom na posebne gumbe priklical najnovejše vesti, ki mu jih bo služba »televideo« posredovala napisane na ekranu. V začetni (poskusni) fazi bo naročnik po tem sistemu izvedel za vesti o politiki in športu, za vsakodnevna dogajanja, poiskal bo koristne nasvete, seznanil se bo s programom kulturnih in zabavnih prireditev ter se razgledal p» gospodarski ponudbi.
Oddelek so izročili namenu s slovesnostjo na sedežu RAI v Drevoredu Mazzini v Rimu ob prisotnosti mini-
stra za pošte in telekomunikacije An tonia Gave, ki je dejal, da se nova služba vključuje v rast na informa cijah razvijajoče se družbe. Predsed niku RAI Sergiu Zavoliju je odgovoril, da basta ministrstvo in vlada »televi dec« dokončno vpeljala leta 1985, uporabljajoč angleški sistem.
O vlogi javnega značaja te službe je govoril predsednik parlamentarne nadzorne komisije Nicola Signorello. Po njegovih besedah upošteva ta služba zadnjo razsodbo ustavnega sodišča. Njegova moč ni samo v tem, da ima zakonito podlago, ampak gre tudi za prisotnost javnega sektorja v informacijskem pluralizmu. Signorello je zaželel sodelovanje med »televideo« in »videotel« in drugimi podob nimi službami, da bi Italija zavze'a ustrezno visoko mesto v telematiki na svetu.
Suša, kakršne ne pomnijo, pesti Češkoslovaško
PRAGA — Čehi in Slovaki zrejo v nevarnost, ki jim ni grozila nikoli prej v njihovi zgodovini. Prvič odkar pomnijo, prebivalstvo pesti žeja. Tu ni govora samo o suši v nekaterih krajih, tem več o vsej državi. Pomanjkanje pitne vode je tako občuteno, da mu časopisje posveča prve strani, televizija pa v borbenih oddajah prikazuje usahle vrelce in studence.
Po zadnjih poročilih je položaj najtežji v petih od desetih češkoslovaških pokrajin, kjer živi pri bližno 7 milijonov ljudi. Gladina vode v severno-moravskem akumulacijskem jezeru ob vznožju Beskidov je padla za 13 metrov, da se sedaj jasno vidi dno. Nekateri pritoki tega akumulacijskega jezera so se posušili že maja lani. Vesti po.
ročajo tudi, da so marsikje usahnili arteški studenci, da so suhi tudi vodnjaki, ki zajemajo podtalnico. V raznih krajih morajo tako dostavljati pitno vodo v cisternah, ki jih polnijo v na desetine kilometrov oddaljenih krajih.
V številnih mestih je voda racionirana, meščane in velike porabnike pa pozivajo, naj varčujejo z vsako kapljo vode. Že lani so v raznih obmestnih vaseh prepovedali, da bi ljudje iz svojih vodnjakov zalivali vrtove in sadovnjake.
Vzrok za to nepojmljivo sušo sta dve zaporedni »žejni« leti. Na Južnem Moravskem pa je padlo le 22 odstotkov običajnih padavin. Nič čudnega torej, da so vse češkoslovaške reke z Izjemo
Donave skoraj suhe. Pretok na Labi je 40-odstot-ni, na Moravi le ena četrtina, na Odri pa celo ena petina. Vse te reke, ki so bile do nedavnega plovne, lahko sedaj brez večjih težav prebrodimo.
Žejni pa niso samo ljudje, še bolj je žejna zemlja, da poljedelcem priporočajo najrazličnejše posege, da bi preprečili izsuševanje prsti. Češkoslovaški strokovnjaki zavračajo trditve, da je vzrok sedanje suše koncentracija ogljikove kisline v zgornjih plasteh ozračja, in valilo vso krivdo na meteorološke razmere. Da bi bila nesreča še hujša, sneg letos ni pobelil češkoslovaških planin, da lahko le pravi nalivi rešijo poto žaj, teh pa meteorologi na nesrečo Čehov in Slovakov ne napovedujejo.
Slike v Budimpešti ! ukradli Italijani
BUDIMPEŠTA — Najdba ene izmed sedmih ukradenih slik v tukajšnjem muzeju, umetnin italijanskih renesančnih slikarjev (našli so Raffaellov Pirtret mladeniča) je madžarskega n mtsira za kulturo Belo Kopeczija navdalo z globokim zadovoljstvom, ki »bo popolno, kadar bo še preostalih šest slik spel na svojih mestih«.
Po sedanjih podatkih naj bi tatvino naroči! grški industrijec Efthimios Moscaklaidis; v Grčiji ima več rafinerij za olivno olje in živi med Iteo, kjer ima največji obrat, in Atenami. Vrednost ukradenih platen znaša okoli 40 milijard lir.
Po tatvini v lanskem novembru je v c džarska policija ob pomoči prebi uislva začela z obširno preiskavo in se za pomoč obrnila tudi na Interpol. Kmalu je ugotovila, da so tatvino po naročilu izvedli Italijani. Eden od te skupine, Giacomó Marini, je že v zaporu. Dolžijo ga, da je v družbi dveh Grkov iz Budimpešte prepeljal v Grčijo šest od sedmih platen; sedmo, Portret mladeniča, je že našla madžarska policija. Dva italijanska osumljenca, Ivano Scianti in Grazia m- lori (po vsej verjetnosti sta ona dva izrezala platna iz okvirjev v muzeju) naj bi se skrivala pri kriminalnih tolpah v Romuniji. Ostala dva pa se skrivata v Emilii.
Po podatkih preiskovalcev je grški milijarder, naročnik tatvine slikarskih umetnin, takoj ob prevzemu u kradenega blaga z njim poletel v Južno Ameriko in ga skril v državi, ki ni podpisala konvencije z UNESCO ( vračanju ukradenih umetnin. Tako se bo lahko zgodilo, da bo kakšen zbiratelj vrhunska dela italijanskih renesančnih slikarjev vtaknil v trezor in počakal na boljše čase.
Na vprašanje, če je zbiratelj umetnin, je industrijec odgovoril: »Kakšen ' bi rdel j pa sem, če imam dve nepomembni sliki kot vsakdo izmed nos.«
Miki Muster:
Gusarji
(61.)
AUUU
zti mo >A»AMO'
ON PA IMA t TOP a'... UAUAKAHA' , A "SAVI PO RADIU, DA V SVA MASLA OVOLI x Jv	\^\'\1 / ;* V K '	/	^ 0.
.Z" A.	^ 'O 54W	- = i- »	Oži _j
" TAUOY upovtite^ TKDOrnO, ZVITOREPCA IM l. LAUOTNIUA'
Ko ne manjka šampanjca in Celentanovih popevk...
MOSKVA — Čeprav jc uradno odpravila prostitucijo takoj po oktobrski revoluciji, se tudi Sovjetska zveza mora še vedno soočati »z najstanejšim poklicem na svetu«. O tem problemu obširno piše v zadnji številki »Komsomol-skaja pravda«, glasilo sovjetske socialistične mladine, ki navaja primer številnih študentk mladinskega doma v Rostovu, ki prodajajo svoje teto tujcem v zameno za obleke in drugo potrošno blago zahodnega izvora.
List, ki izhaja v desetih milijonih izvodov, posveča problemu prostitucije in spolnosti pozornost, ki je doslej še nikoli ni posvetil. V članku je govor zlasti o primeru mladinskih domov v Rostovu, velikem industrijskem mestu ob reki Don, dejstvo, da je bil problemu dan precejšen poudarek pa vzbuja sum, da je pojav razširjen tudi v drugih sovjetskih mestih.
»Komsomolskaja pravda« piše o dekletih z znatno dobronamernostjo in daje bolj poudarek na neizkušenost in naivnost kot na slabe navade, vendar dodaja, da »kdor pozablja na lastno čast in na lastno dostojanstvo, ne prodaja le samega sebe, pač pa čast in dobro ime vseh sovjetskih državljanov.«
»Dekleta — nadaljuje list — se sicer branijo, češ da ne delajo nič slabega in da se s tujci imajo bolje kot z mladimi sovjetskimi državljani, ki so veliko bolj grobi in robati. Pri tem pozabljajo pa, da si tujci izmenjujejo ženske kot si sovjetski državljani izmenjujejo kravate.«
Veliko gstrejša je »Komsomolskaja pravda« z odgovornimi šolskih zavodov, ki baje ne zapirajo samo enega ali pa obeh očes, pač pa se z vprašanjem sploh ne spopadejo. Večkrat se dogaja celo, da tako ravnanje spodbujajo, da bi lahko delili dobiček. V tem pogledu list navaja primer neke pedagoginje, ki je tujcem ponujala sebe in mladoletno hčerko. »Vrata njenega stanovanja — trdi časnik — so bila vselej odprta temnopoltim in belopoltim obiskovalcem, šampanjca ni mankalo in Celentanovih plošč prav tako ne. Vsakdo je lahko izbiral med tem, da je poljubil mater ali hčerko in, za intimnejše pogovore, so bile na razpolago sobe. V zameno za »storitve« pa so bila dobrodošla darila...»